Včiiel/sJci tovariš
Stanovsko politično glasilo J. V. V. — sekcije sa dravsko banovino v Ljubljani
Mesečna priloga »Prosveta« =§
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiikanska ulica 61. Rokopisov n. vraiamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. (J. plačajo list s članarino. Oglati po ceniku in dogovoru, davek posebe. Poit. ček. rač. 1J.1S3. Telefon 3112
Učiteljski pokret
V vrstah mladega slovenskega učiteljstva je zaplulo novo življenje. Naznanilo se je že pred meseci z vrsto mladostno razgibanih člankov, polnih življenjske vere in navdušenja. Začeli so pobijati malodušnost in obup v lastnih srcih, ozirali so se po ljudeh in krajih okrog sebe in zaznali, da ni časa za obu-pavanje in oklevanje, marveč da kliče narod, ki so ga kot brezposelni zrli mogoče nekoliko preveč rožnato, na delo in žrtve. Ob vstopu v neposreden stik z ljudstvom so se začutili ž njim tesno povezane, trpin poleg trpina, duša ob duši. In v najboljših med njimi je dozorel sklep, da proučuje ta narod, ki vdano prenaša tisočero življenjsko breme, ne da bi zahteval drugega kot pošten kos kruha za pošteno delo na skopo odmerjenem deležu lastne grude. Brez običajnega jadikovanja o prevaranih vzorih iz dobe mladostnega dozorevanja, ki je tako svojstveno mlademu učiteljskemu naraščaju, ob nastopu njegove službene poti v oddaljena naselja po slovenskih brdih in gorskih zakotjih ter z razumevajo-čim sočutjem z usodo, ki s trdo roko pisane matere oblikuje življenje našega podeželja, hočejo ti naši mladi tovariši podati vsej naši pravi rodoljubni javnosti dokaz, kako naj se mlad razumnik uvrsti in vživi v delovno občestvo svojega okoliša.
S stvarno bistrim pogledom, ki za to življenjsko dobo preseneča, so si postavili svoj delovni načrt: proučevati hočejo na osnovi točno zbranih podatkov gospodarsko in družabno ogrodje naše vasi ter v njem ugotoviti odnose vaške šole. Ker se dobro zavedajo resnice, da se ubrani težkim razočaranjem in usodnim pogreškom samo, dotični, komur je vzšlo pravilno spoznanje lastnega dejanskega položaja in resničnega odnosa do ljudstva in razmer ter da je zlasti mlad človek, ki premnogokrat posveča svoji osebi, svojim težnjam in nagnenjem vse preveč pozornosti ter so mu zahteve po lastni sreči če-stokrat edino merilo za vse delovanje in ne-hanje, — da je tak mlad človek v stalni nevarnosti, da izbere kljub najboljši volji najslabšo življenjsko pot. Zato hočejo naši mladi pokretaši — v pravilnem presojevanju te preproste resnice — proučevati učiteljev delovni in gospodarski odnos do družbe in države, ugotoviti svoj pravi položaj med narodom in zgraditi ob tem spoznanju brez olepševanj in samoprevar temelj svojega bodočega najtesnejšega sožitja na področju svoje življenjske naloge.
Preseneča nas tudi dejstvo, da so naši mladi tovariši čisto nagonsko uganili, da mora razviti vsak človek v svojem poklicu najboljše sile in da je treba prav s tega mesta zastaviti vzmet vsemu svojemu razvoju in delu, če noče obviseti med nebom in zemljo brez oplajajočega stika z življenjsko stvarnostjo. Zato so postavili kot krono svojega prizadevanja v svoj načrt proučevanje telesnega in duševnega razvoja otroka in njegovega okolja, sodobno izbiro učne snovi z ozirom na družbene zahteve in otrokov razvoj ter proučevanje učnih postopkov, ki ustrezajo potrebam družbe, otroka in šole.
Če bodo to delo dosledno in vztrajno nadaljevali, si smemo obetati od njega najlepših uspehov, kajti prevzeta naloga je brez dvoma pravilno zastavljena. Če si je učitelj z vestnim raziskovanjem gospodarskih in družabnih prilik pridobil skoroda znanstveno poglobljen vpogled v razmere svojega šolskega okoliša ter si je ob tem spoznanju razširil tudi srce za vse težave, ki hrome učence in njihove roditelje v trdem življenjskem boju, potem mu ne bo težko izbirati najprimernejšo in najpotrebnejšo učno snov ter spremljati odraščujoč rod z božajočo materinsko roko na poti v življenje, o katerem ve, da ga ne bo nežnočutno razvajalo.
Komur še ni v trdih življenjskih preizkušnjah otopelo srce za plemenito sočustvovanje s svojim sočlovekom in mu pravo ro-doljubje ni nepoznana krajina, si mora samo srčno želeti, da bi vzgajali slovensko deco in stali ob strani slovenskega ljudstva taki učitelji.
Učiteljski pokret ni novo gibanje. Podobno hotenje se je pojavilo v teku zadnjih let že večkrat. Že pred desetimi leti je lebdel prirediteljem prvega izobraževalnega tečaja pred očmi isti cilj. Nekaj let pozneje se- je skušalo nanovo poživiti in obstoječim razmeram ustrezajoče pospeševati gospodarsko in prosvetno delo na našem podeželju. Žal da vsi ti napori niso dosegli onega uspeha, ki bi ga bilo želeti, pobude teh prizadevanj pa niso bile zaman. Gibanje je začelo takrat tako rekoč od zgoraj navzdol — če naj se poslu-žimo tega netočnega izraza — prav za prav od starejših proti mlajšim. Mogoče je iskati tu nekaj vzrokov, zakaj je kmalu obtičalo na mrtvi točki. Prepričani pa smo, da bo šele zgodovina slovenskega učiteljskega stanovskega udruženja pokazala pravi ključ za pravilno razumevanje tega ponesrečenega poizkusa.
naroda se slabšajo iz dneva v dan ter rode spoznanja, ki so bila pred nekolikimi leti še preuranjena. Življenje je bilo še vedno najboljša šola in tudi slovenski učitelji se ji ne bodo mogli zoperstavljati.
Nov učiteljski pokret so rodile življenjske nujnosti, zato ga pozdravljamo. Čestita-
mo pa tudi vsem, ki so zagrabili to nujnost v jadra svojega prizadevanja in dokazali s tem, da jih H.a bri-gpnsplnosti niso oddaljila od življenjaTŽelimo jim med našim učitelj-štvom mnogo posnemovalcev in sodelavcev, kajti pot, ki so jo nastopili, je gotovo pravilna pot, odkazana po življenju in za življenje.
VSEBINA:
Predlogi JUU za finančni zakon
1937./38.
Jugoslovensko učiteljsko udruženje je predložilo prosvetnemu ministru gospodu Do-brivoju Stošoviču in predsedniku finančnega odbora narodne skupščine g. ministru dr. Voji Janjiču predloge za amandmane finančnega zakona 1937./38. in tolmačenja, kakor je zahtevala in sklenila glavna skupščina JUU v Novem Sadu in so predlagale sekcije in sre-ska društva JUU.
V glavnem se nanašajo zahteve na sledeča vprašanja:
Učiteljska stalnost; vračunavanje službenih let, prebitih na šolah pravoslavnih verskih avtonomij in na šolah Družbe sv. Cirila in Metoda; sprememba uredbe o draginjskih dokladah; sprememba draginjskih razredov, posebno za učiteljstvo na deželi; redno napredovanje učiteljstva — avtomatično napredovanje; napredovanja učiteljstva v V. skupino — sprememba pogojev; postavljenje učiteljskih pripravnikov; akontacija na pokojnine; razporeditev učiteljev in učiteljic z nepopolno kvalifikacijo; priznanje kontraktual-ne službe; nostrifikacija učiteljskih diplom — dopolnilni izpiti iz nacionalne skupine predmetov; ukinitev zakona o avtentičnem tolmačenju §-a 110. urad. zakona; vojna služba — dopust zaradi odslužitve kadrskega roka; stanarina dodeljenih učiteljev in poročenih učiteljic; preciziranje števila učencev v
razredu; oprostitev pouka upraviteljev šol z 12 razredi — povrnitev na prvotni tekst zakona o narodnih šolah; ukinitev 1% uslužben-ske doklade; novela o narodnih šolah.
Predsednik finančnega odbora g. minister dr. Voja Janjič je zaradi pojasnil pozval 4. t. m. zastopnike Jugoslovenskega učiteljskega udruženja in jih je sprejel v svojem kabinetu v narodni skupščini. Vsem problemom je posvetil popolno pažnjo in z velikim interesom razlagal zastopnikom JUU svoje poglede na posamezna vprašanja. Dasi-ravno zelo zaposlen z delom v finančnem odboru narodne skupščine, je pokazal popolno pažnjo in naklonjenost napram udruženju in učiteljskim željam ter je obljubil, da bo s svoje strani podprl g. prosvetnega ministra v vseh vprašanjih, ki so v korist prosvete, narodne šole in narodnih učiteljev. Za priznanje let nacionalnim učiteljem, ki so služili v bivših veroizpovednih šolah in šolah Družbe sv. Cirila in Metoda, je že po lastni iniciativi predložil amandman v finančnem odboru.
Predsednik finančnega odbora narodne skupščine g. minister dr. Voja Janjič je poudaril, da je treba razdeliti izražene želje in predloge v dva dela, in to v take, ki tangirajo finančni efekt, in na one, s katerimi ta efekt ni prizadet ter se s temi laže uspe in najde način za njihovo realizacijo.
Iz zasedanja banskega sveta
V ponedeljek 15. t. m. se je začelo zasedanje banskega sveta, ki ima nalogo sprejeti banovinski proračun za 1. 1937./38.
Predloženi Ibanovinski proračun izgleda sledeče:
Izdatki:
Splošni oddelek in glavna pisarna	6,272.826
upravni oddelek	1,197.348
kmetijski oddelek	8,917.627
prosvetni oddelek	22,119.084
tehnični oddelek	39,064.241
soc. politika in nar. zdravje	12,267.348
finančni oddelek	13,934.320
trgovina, obrt in industrija	2,461.056
prispevek ban. zavodom in ustan.	12,529.873
rezervni krediti	1,226.277
skupno	119,990.000 Dohodki:
doklade	60,365.000
delež na poslovnem davku	13,000.000
trošarina	27,750.000
davki in takse	15,650.000
nepobrane terjatve iz prejš. let	400.000
razni dohodki	1,425.000
skupno 119,990.000
Iz poročila bana dravske banovine g. dr. Natlačena posnemamo poglavja, ki zadevajo šolstvo.
Povišanje banovinskega proračuna.
Banovina ima izvrševati v smislu pozitivnih zakonov velike naloge na polju gospodarske, humanitarne, zdravstvene, socialne, prometne in kulturne povzdige banovine in njenega prebivalstva. Za izvajanje tega so potrebna sredstva, katera daje proračun. Pričujoči banovinski proračun znaša v občnih izdatkih 119,990.000 din in je za 22,406.976 din višji kot sedanji, torej za približno 23 %.
Največji del povišanja in sicer v znesku 16.3 milij. din gre na račun uredbe o vzdrževanju narodnih šol, katero delo mora prevzeti s 1. aprilom 1937. banovina. To velja za vse občine v banovini razen za 4 mesta (Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj). Zaradi tega bodo občine znatno razbremenjene v svojih proračunih, banovinski proračun pa obremenjen z zneskom, ki odgovarja skupni razbremenitvi vseh podeželskih občin. Postavka 16.3 milij. din je določena na podlagi proračunov krajevnih šolskih odborov, kakor so bili odobreni za tekoče leto. Zaradi teh novih izdatkov se uvede 35% doklada na neposredne davke v podeželskih občinah, kar je sicer zelo občutno breme, za to pa se bodo morale tem primerno znižati v prihodnjem proračunskem letu ofočinske doklade, tako da ostane vkljub prenosu teh izdatkov na banovino povprečna davčna obremenitev v banovini neizpreme-njena.
16 milijonov za vzdrževanje narodnih šol.
V predlogu novega banovinskega proračuna je že upoštevana zahteva z dne 10. sept. ter je v ta namen v partiji prosveta določena vsota 16.3 milijonov din. Ta vsota se razdeli naslednje za vso banovino: redno vzdrževanje, popravilo in beljenje šolskih poslopij 1,050.000, najemnine za najeta šolska poslopja, odnosno učilnice 300.000 din, razsvetljava in kurivo za šolske prostore, kurivo za upravitelje in šolske služitelje 3,400.000, vzdrževanje snage šolskih prostorov 600.000, vzdrževanje šol. vrtov, telovadišč, igrališč 300.000, nabava in vzdrževanje šolske opreme 500.000, nabava in vzdrževanje učil 400.000, pisarniške potrebe za šole in šolske odbore 900.000, nabava in izpopolnjevanje knjižnic, Prosvetni glasnik, šolske slavnosti, ekskurzije, nagradne knjige 600.000, podpore za nabavo učnih knjig in šolskih potrebščin za siromašne učence 700.000, šolski služitelji, snažilke, kurjači 400.000, stanarine učiteljem 3,100.000, kurivo učiteljem na kmetih 700.000, katehetske nagrade veroučiteljem 3,000.000, razni nepredvideni izdatki 350.000 din.
Uredba sama daje možnost banovini, da zviša za primeren odstotek banovinsko dokla-do na drž. neposredne davke, da tako pokrije novo nastale izdatke. V resnici računa predlog novega banovinskega proračuna s tem, da mora kriti 16.3 milijona dinarjev novih izdatkov z novo 35% šolsko doklado. Toda ta doklada se bo baš z ozirom na že večkrat omenjeno uredbo pobirala samo v vaških občinah. Lažji bi bil položaj banovine, če bi prispevala k povišanim izdatkom tudi avtonomna mesta, v katerih je davčna moč neprimerno večja kot v kmečkih občinah, kjer temelji pretežno na zemljarini, zgradarini v več-
Učiteljski pokret.
Predlogi JUU za finančni zakon 1937./38.
Iz zasedanja banskega sveta.
Mladinska matica v laškem srezu.
Učiteljski pokret: Učiteljska izobrazba in življenje.
LISTEK: Iz samote.
Splošne vesti. — Kaj vse pišejo o učitelj-stvu, šoli, prosveti in JUU. — Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Inozemsko šolstvo in učiteljstvo. — Novosti na knjižnem trgu.
jih krajih, ter drugih dohodkih predvsem v industrijskih občinah. Toda ker mestne občine že same vzdržujejo osnovne šole, se jim je posrečilo, da so dosegle, da velja doklada samo za kmečke občine.
Šolske razmere.
Število narodnih šol je ostalo isto: 860, število razredov je naraslo za 114 na 4023, število učencev pa je padlo za 1700 na 183.600, učiteljev pa je 4141, torej 32 manj. V borbi za nove postavitve je težko uspeti. Drugače ne bo šlo, kakor da se revidirajo razne dodelitve učiteljev na druga mesta. Skupaj je osnovni šoli odtegnjenih 109 učiteljev, med njimi na primer sta dve v Narodnem gledališču.
Šolski obrat trpi radi slabega stanja šolskih poslopij. Od 855 osnovnošolskih poslopij 109 poslopij sploh ne ustreza šolsko - higienskim predpisom, 120 pa jih je v slabem stanju. Temu stanju ni kriva samo splošna gospodarska kriza, temveč predvsem tudi to, da občine ne morejo dobiti posojil. V naši banovini je na 29 šolah 41 manjšinskih razredov s 1682 učenci. V tekočem letu je banovina za zidanje in prezidanje šolskih poslopij podarila šolskim občinam brezobrestnih posojil za 1,166.000 din.
Kmetijsko šolstvo.
Kmetijsko-gospodinjska šola se je preselila iz Št. Jurja v Svečino, na veleposestvo, ki ga je banovina kupila leta 1935. in ta šola se je že otvorila. V Rakičanu smo začeli že
1. 1935. graditi banovinsko kmetijsko šolo za Prekmurje in banovina se je odločila tudi za to, da kupi znano Šturmovo posestvo v Polj-čah pri Begunjah na Gorenjskem. Mogoče bo še letošnjo jesen začela delati v Poljčah novo kmetijsko šolo, ki bo imela izrazit planinski značaj. Banovina je kupila tudi tako zvani Račji dvor pri Mariboru, katero posestvo bo služilo za banovinsko vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru.
Kmetijska izobrazba.
Pri prirejanju strokovnih tečajev se je ban. uprava naslonila na stanovske in prosvetne organizacije na deželi.
Poleg ban. kmetijsko-gospodarskih šol na Mali Loki in v Svečini skrbi za izobrazbo kmečkega ženstva že 6 zasebnih kmetijsko-gospodinjskih šol, kjer je absolviralo 124 go-jenk. Prirejajo se po deželi trimesečni kmetij-sko-gospodinski tečaji. Takih je bilo 24.
Na novo je ban. uprava osnovala 32 kmetskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol. Vseh skupaj je sedaj 327. Delovalo je pa samo 109 šol. ki so imele 2778 učencev in učenk. Učnih moči je na teh šolah delovalo 176.
Šole so krepile tudi kmečko zavest. Kmetijskih irT gospodinjskih razstav je bilo 42. Za strokovno izobrazbo učiteljstva sta bila dva tečaja: na ban. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, ki ga je obiskovalo 27 učiteljev, in strokovni gospodinjski tečaj v Mariboru za učiteljice, ki jo je obiskovalo 31 učiteljic.
Mladinska matica v laškem srezu
(Odlomki iz referata.)
... Če bi bilo treba stopiti danes pred najstrožjega, a pravičnega sodnika, bi mi, slovenski učitelji ne trepetali.
»Kaj si napravil, slovenski učitelj, za slovenskega otroka, za slovensko kulturo?«
In že naštevamo:
»Dal sem mladini Mladinsko matico ...« Mislim, da bi naprej ne bilo treba niti naštevati, kajti strogemu, a pravičnemu sodniku bi se zjasnilo lice in dal bi nam odvezo... ... Slovenski učitelj je postal samostojen sejalec, ki je v brazde, zorane v potu svojega obraza, vsejal žlahtno seme. In sam goji prelepo cvetko narodove kulture in ji sam določa rast. Nekoč pa ni bilo tako. V tistih časih si smel ubogi učitelj lopatati slovensko kulturno njivico in še gnojne vile so ti potisnili v roke. To je bila tvoja pravica in dolžnost. Semenje pa so izbirali drugi in drugi določali rast.
Zato je nekdo sklenil, da je treba našo lepo rastlinico uničiti, ker je zrastla v nasprotju s starimi, prestarimi postavami. Kaj bi hlapci gojili cvetje! Ali naše cvetje je za-dehtelo, da ga je bilo vse veselo in težko je bilo se spraviti nad nas. Zato pa so se nasprotniki Mladinske matice skrili za plotom in izza plota poslali v svet anonimno ovadbo. ... Po lanski statistiki je v dravski banovini 182.321 učencev osnovnih šol. Računajoč naklado 20.500, je 11 % slovenskih šolskih otrok naročenih na »Naš rod«.
V srezu Laško je v tekočem šolskem letu 6108 učencev, ki so naročeni na 937 izvodov »Našega roda«. Odstotek znaša 15. Je sicer to lepa številka, ki pa nas ne sme zadovoljiti. V srezu imamo na primer štiri šole s 554 učenci, ki nimajo naročenega niti enega izvoda »Našega roda«.... Izgovor na krizo je postal tako vsakdanji, da mu ne smemo kar slepo verjeti. Bojim se, da se večkrat za krizo skriva tudi naša komodnost. Recimo, ali ni
Tudi Vi boste kupili Vaš pomladni plašč pri PAULINU v Ljubljani, Kongresni trg št. 5,
ki nudi cen j. učiteljicam poleg ogromne izbire najlepših modelov tudi na mesečno odplačilo najnižje cene!
kriza prav nič prizadela Lokavca, ki izkazuje s svojimi 77 učenci kar 34 naročnikov Mladinske matice, t. j. 44,1 %, kar predstavlja najvišji procent v srezu. Sledi Zidani most, ki ima med učenci 42,2 % naročnikov. Tudi rudarski Hrastnik stoji med prvimi z 31,5 % na deški, in 21,5 % na dekliški šoli. Sv. Katarina pod Mrzlico drži točko 21,8 %. Trbovlje, deška 19,2%, Trbovlje - Vode, deška 18,4%, Trbovlje-Vode, dekliška 18,4%, Sv. Marjeta 17,3%, Loka pri Zid. mostu 16,9%, Trbovlje, dekliška 15,3%, Sv. Jedert 11,1%, Laško 10,7 %. Sledi še šest šol, ki imajo od 8,2 % do 0,5 % naročnikov____
Trdim, da zavisi razvoj Mladinske matice od vsakega izmed nas. Evo vam primera:
Na neki šoli so dosegli posamezni razredi prav visoke procente, nižji na pr. 25 %, 26 %, najvišji celo 42 %. Ta lep odstotek pa so dosegli učenci, ki se prejšnje leto niso prav nič zanimali za »Naš rod«. Kje naj iščemo vzroka te razlike? Mar v učencih? Mislim, da ne! Mi sami smo ustvarili Mladinsko matico, mi jo bomo obdržali v življenju in razvijala se bo le tedaj, ¿e vsak posameznik izmed nas izvrši svojo dolžnost.	D. P.
Učiteljski pokret
Učiteljska izobrazba in iivljenie
Vsebine poslednjih številk »Učiteljskega tovariša« so značilne za današnje razmere. Sodobna učiteljska generacija toži zoper nesodobno obrazovanje na učiteljiščih, jadikuje radi neuspehov pri praktičnih izpitih in išče izhoda iz tega navidez neznosnega položaja. Ponujajo se reformni predlogi; mnogi so po-tolaženi, meneč, da bo boljše vse, kar bo prišlo, samo da se reformira današnje stanje. Bojim se, da bo zadela reforma zopet na peščena tla, ako se danes, ko govorimo o njej, ne poglobimo v naše slovenske razmere in zahteve, ki edine morajo odločati o reformnem delu. Menim, da še ni dovolj, ako se samo zgledujemo po enakih reformah pri naših sosedih, to nam more služiti le za pomoč, odločilne pa morajo biti slovenske kulturne razmere, ki jih ni mogoče ločiti od celotnega gospodarskega in socialnega gibanja slovenskega naroda.
Ako hočemo priti do jasnosti, v kakšnem razmerju sta današnje učiteljsko obrazovanje in življenjske potrebe slovenskega ljudstva, je najboljše, ako spremljamo slovenskega uči-teljiščnika skozi učiteljišče, do vstopa v učiteljsko službo, ko začenja samostojno spoznavati stvarne zahteve šolskega okoliša, ki ga silijo k vpoštevanju v polni meri.
Radi preglednosti in natančnejše razčlembe, bom skušal prikazati obrazovanje slovenskega učiteljiščnika po posameznih predmetih.
Najvažnejša je bila in bo ostala pedagogika.
Psihologija je danes na učiteljišču teoretično razpravljanje o abstraktnem človeku, ki živi svoje normalno življenje med štirimi šolskimi stenami. Katere so normalne razmere za pravilni telesni in duševni razvoj slovenskega otroka, tega učiteljiščniku ni mogoče povedati, ker do danes nimamo o tem nobenih podatkov. O eksperimentih se sicer mnogo govori, praktičnega izvajanja eksperimentov doslej še učiteljiščniki niso doživeli.
Našim pedagogom so postali izsledki raznih inozemskih učenjakov pristna dognanja tudi za slovensko psiho. Nikdo se ne vpraša, ali ustrezajo taka dognanja našim slovenskim razmeram. Pri prebiranju novejših slovenskih psiholoških del se moramo čuditi, ko vidimo, kako služi našim delavcem tuja literatura za opisovanje slovenskega otroka. V knjigah, najnovejšega izvora, ne najdemo ničesar o pešajočih gospodarskih in socialnih razmerah, ki so zarezale globoke sledi v duševnosti slovenskega podeželana. Kmet ostaja za slovenske pedagoge še vedno romantična osebnost, ki živi v svežem zraku na nepokvarjenem podeželju. Slabe gospodarske in socialne razmere, spolne zablode in pijančevanje, to so intimne zadeve, o katerih ni dostojno govoriti, kaj šele pisati, da bi se pri čitanju pohujševali mladi ljudje.
Neki pedagoški praktik je rekel, da pozna slovenski učiteljiščnik nemškega abstrakt-
nega otroka; o slovenskem pa ne ve ničesar abstraktnega niti konkretnega.
V času, ko iščemo Slovenci novih dokazov za slovensko samobitnost, bi bila naloga naših pedagogov, da doprinesejo svoj delež s pogljabljanjem v gospodarsko, socialno, politično, kulturno .. . podobo Slovenije ter skušajo na osnovi celokupnega narodovega življenja prikazati, kako se v teh razmerah ustvarja in razvija slovenska psiha. Ta princip razvojnega procesa bi moral veljati tudi na učiteljišču, kajti ni dovolj, da postaja učiteljiščnik samo pasivni sprejemalec dovršenih psiholoških dejstev, ampak mora biti sposoben za aktivno ustvarjanje samostojnih zaključkov, ko ga postavimo v službo v novo okolje.
Morda se bo kdo obregnil z običajnim izgovorom, da se morajo mali narodi zgledovati po velikih, ker se večji narodi radi gospodarske moči in večjega števila znanstvenikov hitreje pomikajo v smeri kulturnega napredovanja. Temu ne oporekam, vendar pristavljam, da je dovoljeno samo zgledovanje, ne pa posnemanje. Slovenske literarne struje so sestre svetovnih; slovenske so samo takrat, kadar rastejo iz slovenskih razmer. Slovenska psihologija bo morala nastati na slovenskih razmerah, čeprav se bodo psihologi zgledovali po tujih vzorih in uporabljali sorodne metode.
Pristavimo, da imamo psihologijo slovenskega naroda kot kolektiva. Tudi tukaj bi se pojavljale pomanjkljivosti. Slovenijo moramo razdeliti na geografske in gospodarske enote ter ugotavljati diferencijacije. Ni dovolj, da ve učiteljiščnik za obstoj diferencialne psihologije; znati bi moral, zakaj se diference ustvarjajo, in na življenjskih razmerah bi moral opazovati njih razvojni proces.
Lansko leto je učiteljstvo odgovarjalo na anketo o življenju otrok v dravski banovini. Ali bodo učiteljiščniki o tem kaj slišali? Smemo li upati, da dobimo iz ankete pregledno sliko celotnega življenja otrok v naši banovini in v njenih posameznih karakterističnih predelih? Upajmo, da je vreden slovenski otrok prilično toliko zanimanja kakor ga doživlja hitlerjansko šolstvo.
Ako napravimo kratek pregled psihološkega dela na učiteljišču, dobimo približno naslednjo sliko:
Učiteljiščnik se seznanja s psihološkimi dejstvi kot zaključenimi dogmami, čijih poteka ni opazoval; učiteljišče opisuje vse v splošnih karakteristikah. Ves pismeni material v zvezkih za psihologijo je strogo teoretičen in za praktično uporabo nesposoben; navadno ne vsebuje niti najosnovnejših navodil za samostojno raziskovanje, kaj šele, da bi vseboval beležke, ki jih je zapisoval učiteljiščnik, ko je bil priča praktičnemu delu.
In življenje? Srečavanje najrazličnejših ljudi. Niti enega ne moremo stisniti v kalup
Iz samote
Danes je dan in večer, ko vlada osamljenost. Živci so izžeti in izmučeni od prenapornega dela. Knjfg zato ne morem citati, violina reže v čustva jedkost in budi krike osamljenosti, radia nimam, človeka, s katerim bi se razgovoril, tudi ni, načrtov, ki bi jih koval ali reševal, ne ustvarjam. Vse ostane prazno. Ta praznota v samoti je kakor dih vesoljstva v svoji večnosti. Prazna je in brez vsega in vendar polna čudne splošnosti iz vsega stvarstva. Je tako brezciljna, da je prostorna le za dojemanje slutenj iz neznanih območij, ki jim je težko slediti, in še težje jih zavestno dojeti.
Ko bi ne bili živci od 132 otrok utrujeni, bi ustvarjali to in ono, videli in reševali ta in oni problem, bi živeli v najvrednejšem življenju — tako pa so jih zdelali šolski zvezki, uradni akti in vplivanje na 132 mladih bitij.
Čutim v sebi napetost nesproščenih duševnih sil, porajanje k ustvarjanju tega in onega, a ne morem tega izživeti, ker je aparat — živci — defekten. V tem je tudi del muk tukajšnje samote, ko ne morem vse duševnosti izživeti, a ne samo radi prevelike črede, ki bi jo hotel dobro napasti, a je ne morem. Mnogokrat je res hudo, ko vem na kakem pasišču bi jo dobro napascl, a ne morem je tja voditi, ker je čreda prevelika in jaz pastir le sam.
tedaj, ko se čreda preganja po strniščih in grmovju, a do deteljišča je ne morem spraviti. In vendar je vsaka otroška glava dragocena, vsako otroško srce rabi toplote in žarkov plemenitih, a vsega ne zmorem.
Tako sem odložil del bremena papirju, a imam tudi načrte, delo, kar prinaša zopet svojevrstna razočaranja, ovire v mnogih nian-sah, težave, ki le silijo, da se premagajo, in vsaj delno notranje zadovoljstvo.
Včeraj me je tovariš v pismu vprašal: »Kaj veruješ, o čem dvomiš, česa ne veruješ, kam stremiš, kaj izživljaš in kaj moraš skriti v kotičke svoje notranjosti, da Te svet ne premlati še tam, kamor cepci sicer ne segajo. Imam vsega dovolj in mnogo, a ne vem, če Te to zanima.
Pred dobrim letom sem bil še brezposeln. Tedaj sem zdvajal nad svetom in življenjem, a sedaj ga sodoživljam v načinu, kakor ga razmere poklanjajo. Cesar prej ni bilo nič, tega imam sedaj preveč, a razmere še nočejo mene razbremeniti in s tem nuditi brezposelnemu tovarišu novega življenja. Te razmere so kakor naložen voz brez vprege, ki je do osišč v blatu, kakor greh neznanega grešnika, kakor vest satana, ki muči nedolžne in daje rast ljuljki.
Ko so možgani lažji, delam z vsemi silami. kakor v tovarnah, kjer je obilo naročil. Reakcija v tako ali drugače neprijetni obliki je zvesta posledica, ki ne izostaja. To se ponavlja že pet mesecev in se še bo, dokler se neznani grešnik ne napoti k pokori, izvleče voz iz blata in prežene zlobo.«
Tako tovariš na sosednjem hribu.
šolske psihologije. Zanima nas njihova inteligenca. Kako se bomo lotili dela?
Šolski zvezek!... Inteligenca. Definicija po Herbartu, Sternu, Wundtu ... Vrste inteligence in inteligenčni tipi... Zaključek: Slovenski narod stoji v splošnem na visoki inteligenčni stopnji.
V praksi bi potrebovali naslednje opremljene zvezke! — Inteligenca.
A.	Teoretični del: podatki o doslejšnjih raziskovanjih.
B.	Praktični del: določevanje inteligence v razredu. (Navodila: a) študij otrokovega socialnega in kulturnega miljeja; b) študij rodovnika opazovanca in inteligence poedin-cev; c) preizkušnja s testi (Binet-Simonovi in Bobertagovi, prirejeni za slovenske razmere); č) praktična navodila itd.
Življenjska praksa postavlja učiteljišču nalogo, da prikazuje načine in metode ter daje navodila za samostojno raziskovanje namesto današnjih zaključkov, ki so plod nevidnega dela, s čimer se prikrivata metoda in življenjski milje.
Ker polaga učiteljišče vse premalo važnosti na samostojno znanstveno in zbiralno delo slovenskega učiteljstva, nastaja velika škoda za najvišje znanstvene kroge. Učitelj, kot delavec na terenu, bi moral biti naj pristne j ši zbiralec potrebnega anketnega materiala za pedagoško institucijo. Pretrgana je vez med ljudstvom in njegovimi znanstveniki. In ni čudno, če se danes bori peščica slovenske inteligence za obstoj slovenske univerze. Profesor in slušatelj sta pretanka vez, ojačiti se bo morala s stvarnim delom za poterebe slovenskega naroda. To delo, zlasti na pedagoškem polju, pa more samo preko učitelja.
O metodiki je bilo že neštetokrat govora. Večina tovarišev se je pritoževala radi premale brige za specialne metodike, češ, vse se razblinja v splošnostih. Metodično delo na učiteljišču obsega teoretično metodiko, hospi-tacije in praktične nastope. Navedena razvrstitev bi bila normalna. Toda učiteljiščnik se danes ne čudi več, če hospitira ali celo nastopi predmet, o katerem še pri metodiki ni prav ničesar slišal.
Ne morem odobravati stališča, da je učiteljiščnik pri hospitacijah samo opazovalec in ne obenem tudi kritik. Kritika bi oživljala delo pri konferencah. Svobodno bi lahko kritizirali samo svoje tovariše. Pa smo se domenili: vadniških učiteljev ne smemo kritizirati, svojih tovarišev ne bomo iz kolegialnosti. Konference so bile dolgočasne. Naše napake je bičal samo profesor.
Pri metodiki smo slišali o koncentraciji, njenih oblikah in o strnjenem pouku. Niti enkrat pa nismo videli koncentracije v vad-nici, niti nismo sestavili nobene delovne enote. Opozarjam na to še posebej, ker nas je že tov. Vrane opozoril v »Popotniku« na rak-rano sodobne koncentracije, ki bi ne smela biti samo prazno predmetno povezovanje, ampak bi morala temeljiti na življenjski ideji, ki bi dala taki koncentraciji šele hrbtenico. Učiteljišče naj k temu prispeva svoj dolžni delež!
Vse šolsko reformno delo je bilo doslej osredotočeno na izboljšanje notranjega učnega dela. Dosegli smo uzakonjenje strnjenega pouka in učne koncentracije. Nastala je
čudna zmes starega, predmetnega učnega načrta in novodobne metode. Življenje brez življenja! Bojevniki so spoznali svojo usodno zmoto. Notranja učna metoda ne more ustvariti življenjske šole na stari snovi. Dotalna reforma bo morala postaviti šolo v življenjske interese slovenskega delovnega ljudstva. To pa se bo zgodilo takrat, ko se bodo uredile gospodarske in socialne razmere nove družbe.
V članku o teoriji in praksi je zapisala neka mlada tovarišica: »Z zgodovino pedagogike ne vem kaj početi.« Ker je tovarišica sicer pravilno grajala nesodobno pripravljanje na učiteljski poklic, ji moram priznati, da ne izhaja njeno pričevanje iz golega neznanja. Vzrok, da ne more najti kontakta pedagoško zgodovinskih dognanj s sodobnim življenjem, tiči v metodi razlaganja zgodovine pedagogike. Postopek za eno uro zgodovine pedagogike je prilično naslednji: najprej navaja profesor splošne podatke o življenju nekega pedagoga. Običajno se sučejo okoli letnic rojstva, študija, mature. Z letnicami prehaja na izdajo posameznih pedagoških del. Malokdaj je življenjski opis takšen, da bi si mogel ustvariti učiteljiščnik na njegovi osnovi pravo podobo takratnih življenjskih razmer, na katerih je zraslo vse pedagoško delo obravnavanega pedagoga.
Ne morem sicer zanikati, da skušajo nekateri profesorji utemeljevati nastale pedagoške sisteme na praktični filozofiji tedanje dobe. Bolje ko nič, vendar je filozofija že odsev gospodarskih, socialnih ... razmer in je kot taka že drugotni vir, ki mu moremo včasih celo oporekati. Kdo bi mogel danes, v teh razrvanih razmerah, napisati praktično življenjsko filozofijo, ko skuša vsakdo po svoje tolmačiti zlo gospodarskih in socialnih razmer, ki pa objektivno obstajajo samo ene.
Jasna je sedaj podoba življenjskega procesa pri nastopivšem učitelju. Abstraktni pedagoški sistem bi moral zasidrati na konkretno življenje. Kateri sistem se bo obnesel? Tu ostaja vprašanje odprto, ker manjka sistemom konkretna podlaga. Celotni pedagoški sistemi iz preteklosti se ne dado uporabljati v sedanjosti; potrebujejo korekture in dopolnjevanja. Kako naj vrši to učitelj, ki ni vešč razvojnega procesa ped. sistemov?
Po osvobojenju smo dobili univerzo. Ponuja se ji naloga, da reši slovensko šolsko vprašanje. Ako bo pokazala zanj pravo zanimanje, je ne bodo mogli odgovorni činitelji izločiti od soodločevanja pri reformnem delu. kjer naj v bodoče sodelujejo slovenski pedagogi, ne pa politiki.
A. Mlinar.
Cenj. učiteljstvu nudi 5% popusta
pri nakupu nova galanterijska in modna trgovina
CUZNAR STANE
Ljubljana, Frančiškanska ulica 4
Velika izbira aktovk, denarnic in torbic Oglejte si izložbe!
Splošne vesti
ZDRAVNIŠKA SPRIČEVALA OPROŠČENA KOLKOVINE.
Ministrstvo prosvete je pod P. br. 50.893 izdalo sledeči odlok:
Računovodstvo ministrstva prosvete je pod P. br. 29.326 z dne 16. dec. 1936. obvestilo ta oddelek, da je davčni oddelek ministrstva financ pod št. 63.295/111 od 12. novembra 1936. dostavil odlok s sledečo vsebino:
Glede vprašanja, ali se morajo kolkovati po T. br. 3 in 4 taksne tarife zdravniška spričevala, s katerimi državni uslužbenci opravičujejo izostanek iz službe zaradi bolezni, kakor tudi zdravniška spričevala, s katerimi utemeljujejo državni uslužbenci prošnje za bolezenski doput in z ozirom na predpis prve opombe iz T. br. 3 in 4 taksne tarife zakona o taksah, pojasnjuje davčni oddelek ministrstva financ na osnovi čl. 48. zakona o taksah sledeče:
Iz stilizacije predpisa prve opombe iz T. br. 3 in 4 taksne tarife se jasno vidi, da zdravniška spričevala, ki se izdajajo učencem in državnim uslužbencem zaradi opravičenja izostanka zaradi bolezni, ali zaradi odsotnosti iz šole in službe, zaradi bolezni se ne kolku-jejo po določilih T. br. 3 in 4. taksne tarife. Iz tega razloga se ne kolku jej o:
1.	Zdravniška spričevala, s katerimi državni uslužbenci dokazujejo fizično nemož-nost prihajanja v službo (n. pr. če ležijo v postelji, zaradi pljučnice itd.);
2.	Zdravniška spričevala, na podlagi katerih državni uslužbenci šele prosijo za bolniški dopust (na primer zaradi odhoda v toplice).
Iz tega sledi, da so vsa prejšnja pojasnila, ki so drugačna od tega pojasnila, netočna, in se zaradi tega preklicujejo.
•
— Učiteljski zbor pri Dev. Mar. v Polju
je daroval namesto cvetja na grob ge. Mar. Sekula, matere tov. Mare Sežunove, 200 din domačemu PRK.
OBMORSKI UČITELJ. DOM V OMIŠLJU
s sedežem v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6 vabi
p. n. učiteljstvo k pristopu. Pogoji najugodnejši. Zahtevajte informacije direktno pri društvu. Cim več nas bo, tem prej bo dom zgrajen. Podpirajte svoje lastne ustanove!
—	Podporno društvo državnih in bano-vinskih uslužbencev dravske banovine ima
svoj 7. redni občni zbor v nedeljo, 21. marca 1937. ob 9. uri zjutraj v beli dvorani hotela Union v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Dnevni red: 1. Konstituiranje občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo pregledovalcev računov. 4. Dopolnilne volitve. 5. Predlogi odbora. 6. Predlogi članstva. 7. Slučajnosti. — Ob nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje ravno tam z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne glede na število prisotnih članov.
Zelo redki so tako srečni časi, ko se sme misliti kar se hoče in sme govoriti kar se misli.	Tacitus.
—	Današnji številki je priložen cenik tvrdke Hinko Podjavoršek iz Kranja, ki jo
toplo priporočamo.
Za spomlad
1937
priporoča t v r d k a
A.&E.Skaberne
LJubljana
zadnje manufakturne novosti
Kaj vse pišejo
o učiteljstvu, šoli, prosveil in JUU
—1 Tudi JRZ za zvišanje uradniških plač.
Na rednem občnem zboru JRZ v Celju je bila sprejeta tudi resolucija, ki se nanaša na vprašanje uradniških plač, in zahteva v tem pogledu izboljšanje predvsem za nižje kategorije državnih nameščencev. Ta resolucija zahteva, naj se ukine uredba o znižanju rodbinskih doklad in naj se prične takoj z izdelavo vsestransko pravičnega in modernega uradniškega zakona. (»Slovenec« od 9. II.)
—1 Tudi »Naša pravda« in po njej »Mariborski večernik« od 9. II. se zavzema za povišanje plače državnim uradnikom.
—1 Slovenstvo v nevarnosti. Na Gorenjskem je priredila neka prosvetna organizacija vestedenski tečaj, kjer je neki gospod iz Ljubljane povedal med drugim tudi tole: Slovenstvo je ogroženo. To vi sami čutite. Po slovenskih šolah se danes poučuje neka jugo-slovanščina, ki ni ne slovenščine ne hrvaščina in ne srbščina. Mi zahtevamo čisto slovenščino brez navlake. (Po »Kmetskem listu« od 10. II.)
—1 Posnemanja vredno. Prosvetni minister na Madžarskem je odredil, da bo dobil vsak javni nameščenec, ki bi se za napredovanje poslužil protekcije, strog ukor, kateremu sledi stroga disciplinska preiskava z vsemi posledicami. »Kmetski list« od 10. II. dodaja,- da je to posnemanja vredno.
—1 Nepismenih je v Zagrebu še 12.000 oseb. Upraviteljstva osnovnih šol so uvedla zato brezplačne tečaje in so povabile brezposelne, da se prijavijo vanje. Javilo se je le 80 oseb.
—1 Mačkovci. Glede na vest, da je prišla na šolo tretja učna moč, a da ni na razpolago potrebna učilnica, ker se nahaja v eni občinski urad, prinaša »Murska Krajina« od 14. II. takole pojasnilo: Šolsko poslopje še ni plačano. Dolga je še 200.000 din. V težkem finančnem položaju je občini nemogoče, da bi si najela prostor izven šolskega poslopja.
—1 Laične šole ali 9 letni pouk na osnovni šoli v Alzaciji in Loreni. Ministrski predsednik Blum pripravlja novo šolsko zakonodajo za Alzacijo - Loreno, ki bo uvedla deveto šolsko leto na osnovnih šolah, kjer je šolski program zaradi verskega pouka in zaradi učenja nemščine bolj obremenjen kot pa v ostali Franciji. Staršem bo na prosto dano, da vpišejo svoje otroke v tako šolo ali pa v laično šolo brez nemščine in verstva, kjer bo trajala obvezna šolska doba le 8 let. (»Slovenec« od 11. II.)
—1 Marica Bartol - Navinšek, prej učiteljica v Trstu, je slavila te dni svojo 70 letnico. Ob tej priliki so se spomnili njenega dela razni listi. Bila je urednica prve resne
ženske revije »Slovenke«, pisala je novele in celo uvodni roman za »Zvon«, sodelovala pa je tudi pri »Zvončku« in drugih listih.
—1 Brezposelni učitelji in šole. Medtem ko je samo v Sloveniji okrog 750 učiteljev brez službe, imamo v nekaterih krajih premalo učnih moči in ponekod celo zaprte šole. Ko polagajo mladi učitelji izpite, je treba ponekod šolo zapreti za 10 do 14 dni, ker ni nikogar, ki bi jih nadomestoval. Ali bo letos otvorjen nov kredit, da bo mogoče nastaviti nove učitelje? Učitelji ne bi smeli biti plačani iz sredstev bednostnega fonda po 400 din mesečno, ker s tem denarjem ni mogoče pošteno živeti in ker je ta fond namenjen brezposelnim delavcem. (»Delavska politika« od 6. II.)
Človek je bitje, ki ne zmaguje s svojo močjo, marveč s svojim razumom«
—1 Pomanjkanje učnih moči. Na mestni šoli v Celju, odkoder je bil premeščen odlični učitelj in sokolski delavec Prelog v gorsko vas Svetje, manjkajo 3 učne moči, zaradi česar se mora gnesti mladina v dveh skupnih razredih. V Celju bi se taki nedostatki pač ne smeli ponavljati. (»Jutro«, 14. II.)
—1 U. P. Z. je praznoval svoj prvi umetniški decenij. Vse je šlo mimo nas kakor po navadi. UPZ je edini ¿progresivni sodobni umetniški korpus. Rodil se je na folklori, zrastel in proslavil s konstruktivizmom. (»Slovenski učitelj« 1.—2.)
—1 V debati o proračunu prosvetnega ministrstva je govoril na seji finančnega odbora tudi narodni poslanec g. I. Prekoršek, ki se je dotaknil učiteljskih premestitev »po službeni potrebi«. Kritiziral je tudi prakso, da se učitelji-upravitelji razrešujejo upravitelj-skih dolžnosti in ostanejo na isti šoli kot učitelji, kar kvarno vpliva za avtoriteto šole. (»Nova doba«, 12. II.)
—1 Brezposelnost inteligence in gospodarstvo je naslov članka v »Slovenskem narodu« od 13. II., kjer razpravlja agr. Jamnik o tem, kako bi brezposelne učiteljske abitu-riente lahko s pridom zaposlili v kmetijstvu.
—1 O premestitvi učitelja Miloša Preloga
prinaša »Nova doba« od 12. II. še eno notico, kjer pravi: Brzojavno je bil razrešen službe v Celju mestni učitelj v Celju. Navada je, da se učitelj ne razreši, dokler ni prišel zanj namestnik. Na mestni šoli v Celju manjkajo 3 učiteljske moči. Učitelj Prelog je službeno izvrstno kvalificiran, je podnačelnik Sokol-skega društva v Celju. Premeščen je v gorsko vas Svetje nad Celjem.
Učiteljski pravnik
—§ O. F. T. V tej zadevi se obrnite na sresko načelništvo, ki Vam edino more pravilno-odgovoriti na to vprašanje.
—§ Tovariše predsednike prosim, naj izvolijo na prvem zborovanju izročiti tablice »Moji prejemki« enemu mlajšemu tovarišu, da jih razpeča — ostale pa mi vrnite.
V. G.
Naša gospodarska organizacija
—g »Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju« ima svoj redni občni zbor v soboto, 27. februarja 1937. ob 15. uri v prostorih okoliške deške narodne šole v Celju z običajnim dnevnim redom.
—g Darovali so za Učiteljski dom v Ljubljani: Učiteljsko društvo za laški srez 250 din, Društvo upokojenega učiteljstva v Ljubljani 100 din. Julij Mayer, šolski upravitelj v Dobu 50 din namesto cvetja na grob gosp. Hitijeve, soproge dolgoletnega šolskega upravitelja v Dobu. — Vsem darovalcem najlepša zahvala. Posebno zahvalo pa še tovarišu Mayerju, ki se ob vsaki nudeči priliki spomni našega doma ter tudi z rednimi mesečnimi prispevki podpira to našo ustanovo. Tovariši, tovarišice, posnemajte ga!
Učiteljstvo dravske banovine ima že precej priznanih gospodarskih ustanov. Vse te delajo uspešno po svojih močeh in popolnoma zadovoljujejo svoje člane. Naj samo v glavnih obrisih omenimo nekatere dobrine, ki so jih.deležni člani te ali one zadruge:
1. Učiteljska tiskarna:
Član Učiteljske tiskarne ima pri nabavah v tiskarni in njeni knjigarni v Ljubljani odnosno v Mariboru 15% popusta.
2. Učiteljska samopomoč:
Ta izplačuje ob smrti preostalim po-smrtnine, iz podpornega sklada dobe prosilci v težki nesreči ali bolezni brezobrestno posojilo, iz starostnega podpornega sklada pa oprošča najstarejše člane vseh dajatev.
3. Samopomoč učiteljskih otrok:
Zadruga nakazuje ob polnoletnosti svojim članom odpravnine, ob smrti pa izplača preostalim posmrtnino.
4. Učiteljska domova v Ljubljani in Mariboru:
V učiteljskih domovih je mladina v dobri oskrbi po zmernih cenah. Vzgajata zaupane jima gojence v krepke značaje in jih varujeta vsega škodljivega.
5. Zdraviliški dom v Rogaški Slatini:
Zadruga vzdržuje v Rogaški Slatini dom, ki služi zadružnikom zlasti takrat, ko iščejo zdravja. Člani imajo ceneno preskrbo in popust na taksah.
6. Hranilnica in posojilnica učiteljskega kon-vikta v Ljubljani in Učiteljska kreditna zadruga v Celju.
sprejemata proti obrestovanju hranilne vloge od vsakogar in dajeta zadružnikom proti obrestovanju cenena posojila.
7.	Obmorski učiteljski dom:
Društvo bo nudilo svojim članom mnoge ugodnosti pri prehrani in prenočnini. Vsi, ki leto za letom hitite na morje, pristopite v to društvo.
8.	Dom učiteljic v Ljubljani:
V tem domu bodo imele stanovanje učiteljice, nekaj sob pa bo na razpolago onim tovarišicam, ki se bodo samo začasno mudile v mestu. Domu se bo kasneje priključila še gospodinjska šola in internat.
Tu smo podali le nekaj dobrin, katerih so deležni člani te ali one zadruge. Pristopajte k stanovskim zadrugam, vse koristi ima le zadružnik.
Mladinska
matica
—mm Peta številka »Našega roda« izide v ponedeljek 22. t. m. Tega dne se izvrši glavna ekspedicija in ljubljanske šole lahko dobijo list pri upravi. Zamudniki naj se pobrigajo, da ne ostanejo brez lista.
—mm Vsebina pete številke »Našega roda« je prav zanimiva. Hudalesov »Ubežnik« se nadaljuje. Pustno vesele so čičkove »Tri neveste«. Roš priobčuje lepo pesem »Naš dedek«. Sledi nekaj basni, ki so prav primerne za šolo. Izredno pester je spet Cicibanov rod, iz katerega naj omenimo Ribičičeve in Zupan-čeve prispevke. Mnogo zanimivega gradiva je zbranega v rubriki Doma in po svetu. Tako je govora tu o laponski umetnosti, o spanju, o kolinah itd. Obširni sta tudi rubriki Za male gospodarje in Za male gospodinje. Sledijo Spominski dnevi, Mladina piše in Uganke. Tudi ilustrativno je številka vesela in bogata. Med slikarji so zastopani Podrekar, Tratniko-va, Mirko Šubic in Prunkova.
—mm Šole, ki so dobile 1. številko »Našega roda« na ogled, a lista niso naročile, prosimo, da nam številko vsaj vrnejo, da z njo ustrežemo novim naročnikom, ki se oglašajo.
—mm Tistim, ki so naročili 1. štev. »Našega roda« poroča uprava M. M., da je ta pošla. Ko nam vrnejo šole nekaj izvodov, ki smo jim poslali na ogled, bomo postregli z njimi tistim, ki so se prvi oglasili.
—mm O 1., 2. in 3. številki »Našega roda« prinaša prav ugodno oceno »Popotnik«, kratke notice o 4. številki pa so prinesli »Jutro«, »Istra« in »Mariborer Zeitung«.
Šolski radio
—r XX. teden. Torek 23. februarja bo
predaval dr. Oskar Reya: Kaj pa naše nebo?
Sprehod po vsemirju. Predavatelj bo najprej razložil na kratko naš sončni sistem.
Nato bo poslušalce v mislih popeljal na vsak planet posebej, kjer se bo doživelo čudovite spremembe. Predvsem bo zanimiv občutek dolgosti dneva in leta. Videli bomo, kako se na vsakem planetu spreminja dolgost našega življenja. Zelo zanimiva je tudi sprememba v teži. Na nekaterih planetih smo lažji, na drugih zopet težji. Vse to je seveda samo fantazija, ki nam jo vzbude računi po znanih Kepljerjevih zakonih. II.—III.
Petek 26. februarja: Jurček milijonar; igra v treh dejanjih. Izvajajo brezposelni učiteljski abiturienti. II.—III.
—r V kmetijskem radiu bo predaval v nedeljo 21. februarja ob 16. uri g. Ivan Marte-lanc: Kmetska zavarovanja.
Stanovska organizacija JUU
Iz društev
Vabila
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU bo zborovalo v soboto, dne 20. februarja v Gornji Radgoni z začetkom ob 10. uri. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu predavanje o učiteljskem pokretu, gospodarsko predavanje in razgovor o pravilniku podpornega fonda. — Prosimo točnosti, ker je zborovanje radi zimskega časa le pol-dnevno.	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA MESTO bo zborovalo v soboto 27. februarja ob %9. uri v dvorani narodne šole za Bežigradom s sledečim dnevnim redom:
1.	situacijsko poročilo, 2. poročila referentov, 3. Svetovni finančni problem s posebnim ozirom na naše narodno gospodarstvo — predavanje g. prof. dr. Mihelaka, 4. slučajnosti.
Odbor.
Poročila
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO ORMOŽ je zborovalo v soboto 16. januarja 1937. v Ormožu. Navzočih 29 članov, t. j. 50 %.
Tov. predsednik Ljudevit Belšak otvori zborovanje, želeč, da bi med nami vedno vladalo pravo tovarištvo. Pozdravi tudi zastopnika sreskega načelstva gospoda Rozmana.
Po prečitanju obširnega zapisnika zadnjega občnega zbora in zborovanja, ki je bil sprejet, so se obravnavali dopisi. Med njimi dopis glede napadov na učiteljstvo, zahvala dr. Ravniku, pojasnilo glede zapuščanja službenega kraja. V zvezi s tozadevno okrožnico obvesti tov. predsednik, da je v našem okraju 9 nezasedenih učiteljskih mest. Nadalje toplo priporoča pristop k Rdečemu križu in delovanje pri P. R. K. — Seznanil nas je tudi o predlogih sekcije za finančni zakon. K temu je bil sprejet predlog tov. Bitenca. naj sekcija deluje za ureditev položaja šolskih upraviteljev. Glede nabave brošure »Pravila JUU« se sklene na predlog tov. Pinteriča, da se plačajo iz sredstev društvene blagajne. Vsak član prejme 1 izvod, ki je pa last društva in se mora ob eventualni premestitvi vrniti. Evidenco vodijo tov. upravitelji.
Za tem je predaval tov. Bitenc Rado o zemljepisnih in zgodovinskih učilih. Poudaril je naslednje momente: 1. Brez dobrih učil je pouk narodne zgodovine in zemljepisja težaven in ne doseza svojega pravega smotra.
2.	Revščina naših šol glede učil. Primanjkujejo posebno dobre zemljepisne in zgodovinske slike, ki naj otroke trajno seznanjajo z lepotami naše zemlje in z najvažnejšimi dogodki iz naše prošlosti. 3. Idealizem učiteljstva, ki skuša odpomoči temu nedostatku. 4. Učil. ki" so na trgu, je precej, ali jih zaradi visoke cene ne morejo nabaviti naše šole, odnosno je takih učil bore malo, če upoštevamo važnost zemljepisnega in zgodovinskega pouka. 5. Za naše razmere je še daleč tisti čas, ko se bosta zemljepis in zgodovina poučevala s filmi. Zato bo v naših prilikah navadna jlika tisto učilo, na katero se bo moral opirati ta pouk. 6. V slikah naj bi bili prikazani vsi večji in najvažnejši kraji z vsemi značilnostmi in posebnostmi. Osvetljeno bi moralo biti tudi naše gospodarstvo, kultura, narodne noše in običaji.. Poseben poudarek naj bi se dal neodrešeni domovini. Zgodovinske slike naj bi prikazale najznamenitejše dogodke iz naše prošlosti, tudi kulturne, kot dodatek pa še razne grafične tabele. 7. Misliti je na to, kako našim šolam priskrbeti to učilo. 8. Organizacijo naj prevzame naša sekcija. 9. Razne podpore. 10. Učilo naj bi bilo obvezno za vsako šolo. 11. Kot prvi poizkus naj se izda »Slovenija v slikah«.
Sprejet je bil zadevni sklep, ki se pošlje sekciji v obravnavo.
Tov. Masten M a rti p je nato predaval o_ berlinskl^olimpiiuli Ni si priboril sicer nobene ~ kolajne, pač pa pridobil naše veliko zanimanje, ko nam je opisal zanimivosti Bavarske, posebno Monakovega, opisal nadalje Berlin in olimpado samo. — Na splošno željo bo tov. Masten o tem še predaval.
O stanju Učiteljske tiskarne je predaval tov. Vittori Srečko, ki je z le njemu lastnim načinom agitiral za pristop. Vneto sta ga podpirala tovariš Rajšp in tovariš predsednik. Prvi uspeh: 8 članov.
Nekatera pojasnila glede U. P. je podal tov. Klemenčič.
Sprejeti so bili še naslednji sklepi:
1. Sresko učiteljsko društvo Ormož se pridružuje sklepu sreskega društva Celje na zborovanju dne 5. XII. 1936., ki se glasi: Knjige Mladinske matice naj se izdajo že ob koncu šolskega leta. O drugačni praksi bi mogel sklepati kvečjemu le plebiscit po-
verjenikov, ki edini naj o tem odločajo. Pri dosedanjem načinu je itak dana možnost, da poverjeniki, ki to žele, pridrže knjige, da jih šele jeseni razdele. (Tov. Pinterič.)
2.	Za izplačilo starih obveznosti naj se tudi krajevnim odborom podaljša proračunsko leto, kakor ga imajo upravne občine. (Tov. Megla.)
3.	Sekcija naj deluje za hitrejše napredovanje po skupinah. (Tov. Šijanec.)
Prihodnje zborovanje bo meseca marca v Ormožu.
Lj. Belšak, preds.
Bitenc, tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO CELJE
je zborovalo 6. februarja ob udeležbi 176 = 88 % članstva.
Tov. predsednik je uvodoma posebej pozdravil goste, med njimi predsednika sreskega društva Laško tov. Lebarja, meščansko-šolsko učiteljstvo, ravnatelja Glasbene Matice g. Sancina, brezposelne tovariše, nove člane tov. Bratkoviča z gospo in tov. Cerkve-nika iz Slivnice, ki je priključena celjskemu srezu. Spominjal se je umrlega skladatelja E. Adamiča in pedagoga Fr. Gabrška. Pozdravil je sklenitev prijateljskega pakta Jugoslavije z Bolgarijo. Obnovil je sliko naporov organizacije v minulem letu ter podal situacijsko poročilo glede na premestitve, odpuste, razrešitve šol. upraviteljev, napredovanja, brezposelnost abiturientov in težko gmotno stanje in podčrtal tudi aktiva, med temi zlasti uspeh novosadske skupščine. Komentiral je ugodnejše izglede za novo leto. Podpredsednica tov. Wudlerjeva je poročala o seji sek-cijske uprave ter o sprejemu predstavnikov JUU pri g. predsedniku kr. vlade. Sprejeli so se na znanje ukrepi organizacije v zastopanju stanovskih koristi.
Tu je viharno pozdravljen vstopil v dvorano pisatelj g. župnik F. S. Finžgar, ki je v društvu predaval že pred 5. leti, tokrat pa je orisal »Rodni kraj in jezikovni zaklad, iz katerega je Prešeren snoval«. V uvodu je izvajal, kako je slovenska domovina, to čudo božje po lepotah, vplivala vedno na človeka in kako so korenine življenja vsakega našega umetnika pognale iz rodnega kraja. Vendar so umetnine postale občenarodne in v svojih viških občečloveške. Naša jezikovna kultura je bila zgrajena iz naroda in jo je treba z ljubeznijo braniti pred neprirodnimi vplivi. Tri instrumente mora imeti genij-pesnik v lasti: jezik, fantazijo (toda resnič-nostno!) in čustvo. Njegovo srce je kakor v školjki biser, ki so vanj strnjeni trpljenje, radost, življenje, težnje, dvigi in porazi občestva. Gorenjec Prešeren korenini ves v svojem kraju in rodu, zato mu je moral ostati zvest in se upreti Vrazu. Tenkosluho je 'snoval iz rodnega jezika. Njegov dom v Vrbi naj bi postal Prešernov muzej. Na nas vseh je, da ohranjamo slovenske kulturne dobrine čiste. Prav učiteljstvo more mnogo storiti v preiskovanju lepot jezika v besedah in izre-kah kakor tudi preteklosti naroda. Predavanje je segalo snovi v globino in je bilo oblikovno na višku. Ob prisrčnem odobravanju članstva se je predsednik zahvalil g. pisatelju z zagotovilom, da hoče slovensko učiteljstvo slej ko prej delati na temelju neporušljivih in življenjskih vrednot slovenskega naroda v znamenju Prešernovem.
Nadalje je o »Učiteljskem pokretu«. njegovem delu in ciljih" poročal tov. Haber. V ta namen je društvo ' nakazale?" lOO din. 'Uči-teljske gospodarske ustanove je priporočal tov. Hajnšek. Sliko o ugodnem stanju Učiteljske kreditne in gospodarske zadruge v Celju, ki je povsem likvidna, je podal njen načelnik tov. Zemljič. Sklenjen je bil podpis delnic za oba Učiteljska domova. Sprejet je bil predlog, ki bo stavljen Slov. šolski matici, da ta priredi svoj redni občni zbor letos v Celju, združen s predagoškim predavanjem in bi društvo ob tej priliki zborovalo. Za Gregorčičev spomenik je bilo napranih 194 dinarjev.
Sprejeta je bila resolucija:
Odobravamo smotreno delo JUU za ustvaritev najsolidnejših temeljev učiteljskemu delu v pravnem pogledu kakor tudi za izboljšanje našega gmotnega stanja. Prav tako smatramo za potrebno, da sekcija kakor centrala JUU zastopata posebne interese slovenskega narodnega šolstva ter podpirata težnje po decentralizaciji šolske uprave in naslonitvi vsega šolskega dela na posebne potrebe posameznih banovin. Dosedanji šolski sistem je praktično pokazal, v kateri smeri bo preureditev stanja potrebna in koristna. Pričakujemo, da bo JUU slej ko prej upoštevajoč dobro naroda in države sodelovalo pri delu na decentralizaciji učnih in upravnih osnov našega šolstva.

Inoszemslco šolstvo in učiteljstvo
Obrtno nadaljevalno šolstvo na Čehoslovaškem
1. Nastanek in ustanavljanje obrtno nadaljevalnih šol.
Obrtno-nadaljevalne šole na Češkoslovaškem so nastale iz bivših nedeljskih, oziroma ponavljalnih šol. Vajenci, ki so se tedaj učili obrti, so morali posečati nedeljski pouk, šolam pa je bilo naročeno, da morajo pri strokovnem pouku upoštevati risanje obrta, ki se ga vajenci uče. Šele leta 1883. so bili izdani temelji za uspešni razvoj obrtno-nadaljeval-nega šolstva. Tedaj je namreč ministrstvo prosvete izdalo naredbo, ki je vsebovala pravila za ustanavljanje nadaljevalnega šolstva. Od tega časa dalje se je število obrtno-nada-ljevalnih šol hitro množilo, njihovo delovanje pa se je v hitrem tempu izpopolnjevalo. Dasiravno so na Češkoslovaškem vajenci obvezni posečati obrtno nadaljevalne šole, kljub temu obrtno-nadaljevalno šolstvo še danes ne sloni na zakonu, marveč se naslanja le na ministrske predpise.
Ako naj se v določenem kraju ustanovi obrtno-nadaljevalna šola, morajo biti dani vsi pogoji za nemoteno eksistenco te šole. Prva zahteva je, da mora biti v premeru 4 km, računajoč od šolskega poslopja, najmanj 20 vajencev obeh spolov. Ako je temu pogoju ustreženo, se lahko začne z delom za ustanovitev pripravljalnega šolskega odbora, ki pripravi nasvete glede obravnave učne tvarine (pri čemer je treba upoštevati določila glede učnega programa), preskrbi stalne prispevke (od obrtnih in industrijskih društev) za vzdrževanje šole, se dogovori glede učnega časa s prizadetimi obrtniki in oskrbi učiteljstvo in učne prostore. Ko je šola odobrena, se šele ustanovi definitivni šolski odbor. Predsednik definitivnega šolskega odbora je vedno predsednik občine (ako je več občin, predsednik občine, iz katere je največ vajencev), člani odbora so: zastopnik učiteljstva, zastopnik obrtnih društev, upravitelj šole in zastopniki korporacij, ki prispevajo za vzdrževanje šole redno in določeno letno podporo.
Šolskemu (nadzornemu) odboru pripada pravica do nadzorstva šole, ima pa tudi dolžnost, skrbeti za vzdrževanje podrejene mu šole. Odbor upravlja gmotno stran šole, oskrbuje stvarne potrebščine, postavlja začasno šolskega upravitelja in učiteljstvo, nadrejenim oblastem pa poroča o delovanju šole in jim pošilja obvezna mesečna poročila.
Vrsta obrtno-nadaljevalnih šol, šolski okoliš,
šolski obisk, šolsko leto, učna doba.
Obrtno-nadaljevalne šole se delijo na:
a)	splošne obrtno-nadaljevalne šole,
b)	strokovno-nadaljevalne šole.
Prvo vrsto šol obiskujejo učenci raznih obrtov, v drugi tip nadaljevalnih šol pa hodijo učenci določenih obrtnih skupin ali posameznih obrtov (oblačilnih, stavbnih obrtov, ali samo čevljarji, mizarji itd.).
Prvotno so bile ustanovljene šole tako rekoč izključno le splošnega značaja (dvo-razredne ali celo trirazredne), pozneje pa se je spoznala važnost strokovnih šol in je bila njihova ustanovitev splošno zaželena. Te šole so dvorazredne ali trirazredne.
V	zadnjih časih se je pa izkazalo, da izobrazba vajencev na splošnih nadaljevalnih šolah še izdaleka ni tako dovršena, kakor izobrazba na strokovno-nadaljevalnih šolah. Zato se splošne nadaljevalne šole ukinjajo in se ustanavljajo strokovno-nadaljevalne šole z velikimi šolskimi okoliši in z obveznim šolskim obiskom, kar je seveda mogoče le v krajih, kjer so na razpolago udobna prometna sredstva. Tako se ustanavljajo okrajne strokovno-nadaljevalne šole, ki jih morajo obiskavati vajenci iz vsega okraja, in tudi take, katerih šolski okoliš obsega več okrajev.
V	predvojnem času pa tudi v prvih letih po vojni je trajalo šolsko leto na obrtno-nadaljevalnih šolah 7 mesecev, navadno od 1. oktobra do 30. aprila. V letu 1923. je bilo na trgovsko-nadaljevalnih šolah vpeljano 10 mesečno šolsko leto, a pozneje se je začelo postopoma uvajati 10 mesečno šolsko leto tudi na obrtno-nadaljevalnih šolah in je bilo to povsod izvedeno že 1. 1930.
V	vsaken*- razredu obrtno-nadaljevalne šole se poučuje normalno 8 ur tedensko; v nekaterih (podeželskih z velikim okrožjem) je število učnih ur manjše (6, da celo 4 ure), v večjih okoliših pa se poučuje 10 do 16 ur tedensko.
Zelo važne so tudi tako zvane sezonske nadaljevalne šole, ki se ustanavljajo za pripadnike obrti s tako zvano mrtvo dobo (so-boslikarji, stavbni obrtniki, krznanji itd.). Šolsko leto v sezonskih nadaljevalnih šolah traja 3 do 5 mesecev, seveda je število tedenskih učnih ur primerno večje kakor pri normalnih obrtno-nadaljevalnih šolah. Število tedenskih učnih ur niha na teh šolah med številom 12 in 16.
Razen obrtno-nadaljevalnih šol. ki jih upravljajo že omenjeni šolski odbori in se imenujejo tudi samostojne obrtne šole, poznajo na Češkoslovaškem še nadaljevalne šole, ki so organično priključene k obrtnim (industrijskim) in trgovskim šolam. Celotno število organično priključenih nadaljevalnih šol je sila majhno in znaša komaj 7% od vseh strokovno-nadaljevalnih šol.
Dnevni pouk ob delavnikih je sedaj vpeljan skoraj na obeh šolah.
Učne osnove.
Dosedanje učne osnove so bile sestavljene na ta način, da je šola nudila vajencu znanja v strokovnih in trgovskih predmetih. Glavni cilj teh šol je torej bil, da se bo mogel sedaj vajenec uveljaviti nekoč kot mojster in da bo v praksi uporabljal v šoli pridobljeno strokovno znanje.
Tekom časa pa so se pokazali nedostat-ki prvotnih učnih osnov. Spoznalo se je, da je prezgodaj pripravljati vajenca za njegovo samostojno delovanje v obrtih. Zato je bil učni načrt v obrtno-nadaljevalnih šolah iz-premenjen na sledeči način. Strokovni pouk se mora v šoli teoretično in praktično izpopolniti v delavnici. Pouk naj se konča s splošno izobrazbo, z izobrazbo v narodnem gospodarstvu, s socialno in zdravstveno izobrazbo.
Da bi pouk v obrtno-nadaljevalnih šolah v polni meri zadostil praksi, in da se pouk obenem prilagodi modernim pedagoškim načelom, so bile leta 1931. izdane nove okvirne učne osnove.
Avtor sedanje reforme obrtno-nadalje-valnega šolstva ing. A. Rosa, ministrski svetnik v Pragi, je določil smernice, katerim je nujno potrebno prilagoditi pouk in učne osnove v obrtno-nadaljevalnih šolah.
Te smernice so:
a)	Vajenska (obrtno-nadaljevalna) šola je strokovna šola, stoji na višji stopnji od osnovne in meščanske šole in ima svoj zaključen izobraževalni program.
b)	Pouk v vajenški šoli naj bo v harmoničnem soglasju s prakso.
c)	Pouk v strokovnih naukih naj postane središče in glavni smoter teh šol. Teorijo je omejiti samo na ono snov, ki je nujno potrebna za praktični pouk.
d)	Delo v šoli naj istočasno napreduje z prakso, vajam v delavnicah je nuditi večji del pouka.
e)	Pri pouku je uveljaviti načela delovne šole in posamezne predmete združevati v učne celote (strnjeni pouk).
f)	Posebno skrb je nuditi vzgoji doraščajo-čega naraščaja.
Na podlagi učnega programa je bilo sestavljenih šestero okvirnih učnih osnov za strokovno-nadaljevalne šole, in sicer:
1.	Za kovinarske obrti.
2.	Za stavbne obrti.
3.	Za umetniško-industrijske obrti.
4.	Za oblačilne obrti.
5.	Za prehranjevalne obrti.
6.	Za trgovinske obrti.
Razen tega so določili tudi smoter in učne osnove za splošne obrtno-nadaljevalne šole.
Doslej so izvršene in odobrene okvirne učne osnove za splošno, strokovno-kovinar-sk in strokovno-stavbarsko obrt, delo za izvršitev učnih osnov za ostale obrti hitro napreduje in je morda že tudi odobreno.
Pri učnih osnovah za splošne obrtno-nadaljevalne šole se nekoliko popušča pri specialni strokovni izobrazbi. Mesto tega se pod-ČTtavajo teoretični in splošni temelji tehniške prakse. Šola naj bo dvorazredna in naj ima 4 petmesečne semestre. Šele pri stalnem in zadostnem številu vajencev določene stroke je dovoljeno ustanoviti strokovno skupino, kjer se prikroji pouk učnim osnovam pripadajoče strokovno-nadaljevalne šole.
Učni predmeti in nove učne osnove za splošne nadaljevalne šole so Tazvidni iz sledeče razpredelnice:
Število tedenskih učnih ur v semestru
1.	Tehnično risanje:
projekcija strokovno risanje
2.	Gospodarske vede;
spisje
strokovno računstvo in
II. III. IV.
3 — — — 3 —

1 2 — — — — — 2
sečne semestre, h katerim je priključen še peti specialni semester. V krajih, kjer je več vajencev iste obrti, je ustanoviti specialne strokovno-nadaljevalne šole. Učne osnove so dokaj rigorozne in zahtevajo tako rekoč dovršen specialni pouk.
Učne osnove in razdelba učnih ur so razvidne iz naslednje razpredelnice:
Število tedenskih učnih ur v semestru
1.	Tehnologija:	1 11 111 Iv v.
material	2 — — — —
ročna obdelava	— 2 — — —
strojna obdelava — — 2 — — specialna tehnologija — — — 2 2(1)
2.	Strokovno risanje:
projekcija	4 — — — —
strokovno risanje — 3 3 — — specialno risanje — — — 3 4 (2) (Prosti tehnični razgovori in 2 uri risanja na mesec od II. do V. semestra.)
—	1.5 — — —
—	— 1.5 _ _
—	— — 1.5 —
3.	Strokovne vede:
fizika
splošno motoro-
znanstvo motorji delovni stroji
4.	Gospodarski nauki:
spisje	2	—	—	—	—
strokovno računstvo —	1.5	—	—	—
državoznanstvo —	—	1.5	—	—
narodno gospodar. —	—	—	1.5	—
5.	Zdravstvo	— — — — 1
(Razen tega je v IV. semestru določenih 6 učnih ur za strokovno risanje.)
6.	Delavnice (2) (2) (2) (2) (3) (kjer jih imajo) -
Skupaj 8 8 8 8 8 (10) (10) (10) (10) (10)
Učni čas ena ura in pol na teden je mišljen tako, da se en teden poučuje dve uri, naslednji teden pa samo eno uro.
Tudi okvirne učne osnove za ostale obrti bodo tekom časa izdelane.
Ravno metodika na vajenških šolah je nekaj sila važnega, čemur se doslej ni pripisovalo posebnega pomena. Zato je pričakovati, da bodo obrtno-"nadaljevalne šole na Češkoslovaškem kos svoji nalogi, ker so učne osnove z metodiko vred natančno proučene in bo to nadaljevalno šolstvo res nudilo obrtnemu vajencu to, kar mu šola nuditi more.
V novih osnovah strokovno-nadaljevalnih šol se tudi podčrtava posebna skrb za praktične vaje v šolskih delavnicah. Šolske delavnice se ustanavljajo za večino obrtnih strok in je njihov pomen povsod pripoznan. Zlasti obrtne korporacije zelo pogostoma pritiskajo za ustanovitev šolskih delavnic.
(Dalje prihodnjič.)
Novosti na Knjižnem trgu
—k Jožko Jurač: Kraj umira. Izdala Delavska založba v Ljubljani 1936. »Krekove knjižnice« 20. zvezek. Pisatelj te povesti je preprost mlad delavec, in je to njegova prva povest. O njej pravi v uvodu E. Kocbek: v njej boste spoznali domačo slovensko resničnost, ono z oboda narodnega kroga, najtemnejšo, najmanj prezračeno, najnerodnejšo, živečo nekje v sredini, na prelomu, ki v tej povesti dela prve korake v zavest in čas. In tako tudi je. — Delavska založba, ki izdaja »Krekovo knjižnico«, pripravlja za 1.1937. sledeča dela: Icilio Felice: Med volkovi; Vence-slav Winkler: Bajtar Skuk; Matuš Kavec: Grape. Letna naročnina za vezane knjige »Krekove knjižnice« znaša 78 din, a za broširane 48 din. Naročila na naslov Delavska
založba, r. z. z o. z., Ljubljana, Miklošičeva cesta 22/1.
—k O globalni metodi se mnogo govori. Lep prispevek k temu vprašanju je doprinesel Ferd. J. Maslič, ki je prevedel iz češčine delo prof. Sergeja J. Hesena in ga izdal pod imenom »Globalni metod ili globalna nasta-va«. Dobi se v knjigarni Jeremije Djelabdje-viča v Beogradu za ceno 10 din.
—k »Proteus« je ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo in izhaja desetkrat na leto. Naročnina znaša letno 50 din. Prva številka _ IV. letnika prinaša sledeče članke: Dr. Ladislav Kline: Vitamini in avitaminoze. Jovan Hadži: Spominu avtorja krapinskega pračloveka; A. M.: Žive luči; poleg teh člankov ima tudi rubrike »Knjižne novosti«; prav zanimive »Drobne vesti« in »Vprašanja«. List je posebno priporočljiv šolam, ker vsebuje mnogo tega, kar nam je pri pouku potrebno.
—k »Planinski vestnik« izhaja 12 krat letno in stane za vse leto 50 din. V drugi letošnji številki prinaša izredno lepe opise gora. Revija je bogato ilustrirana in je namenjena ne le planincem, marveč vsem, ki hočejo spoznati lepote našega planinskega raja. Naroča se pri »Slovenskem planinskem društvu« v Ljubljani.
—k Josip Štrekelj: Špargelj. Samozaložba. Ljubljana 1937. Cena 4 din. V zadnjem času so ljudje tudi pri nas spoznali veliko vrednost špargljev in jih začeli gojiti, ponekod samo za domačo uporabo, še več pa kot dobičkanosno vrtnarsko panogo. Prav iz tega razloga pa se je pojavljala tudi potreba strokovne literature za gojitev špargljev. Tej veliki potrebi je odpomogel nadzornik šolskih vrtov v p. g. Josip Štrekelj, ki je v brošuri, obsegajoči 40 strani, obdelal sledeča poglavja: I. O špargljih v obče. — II. Seme in setev. — III. Priprava za nasad. — IV. Sajenje.
V. Nabiranje špargljev.. — VI. Gnojenje.
—	VII. Poletno oskrbovanje nasadov. — VIII. Medsetve. — IX. Siljenje šparglja. — X. Škodljivci. — Knjižica se naroča pri piscu: Josipu Štreklju, Ljubljana, Zvonarska ul. 11. Dobi se tudi v Učiteljski knjigarni.
—k Naša založba izda za Veliko noč av-tobiografijo dr. Henrika Tume pod naslovom Moje življenje. Subskripcijska cena za knjigo vezano v platno 150 din, za knjigo vezano v polusnje 180 din. Plačuje se lahko v obrokih po 30 din mesečno. Pri takojšnjem plačilu 10% popusta.
—k »Gospodinja«, glasilo zveze gospodinj. Izšla je prva številka VI. letnika tega strokovnega lista za gospodinjstvo s prav zanimivo vsebino. Poleg »Misli ob novem letu« priobčuje mnogo praktičnih napotkov pod rubrikami: Domačnost in udobnost, Razgled, Gospodarstvo, Delo pridnih rok, Gospodinjstvo. Poleg tega ima tudi precej receptov in jedilnikov. — Letna naročnina 25 din. — Naročila se pošiljajo na upravo lista, Ljubljana, Prečna ulica 2.
—k Telesno vaspitanje (školske i van-školske omladine). Urejuje D. M. Bogunovič.
—	Izšel je januarski zevzek s sledečo vsebino: Mišljenje onih, koji telesno vaspita-vaju škol. omladinu. — Antropologija mladosti. — X svesokolski slet. — Peter Ling, osnivač švedske i društvene gimnastike. — Vežba sa kolom. — Težnje telesnog odgoja u Nemačkoj od L. Jahna do A. Hitlera. — Književnost. — Sokolstvo. — Razno. — Naroča se na naslov: »Telesno vaspitanje«, Zagreb, Sinkovičeva ulica 6. — List izhaja mesečno.
Mali oglasi
Mali oglasi, ki slutijo t posredovalne In socialne nanene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5 —
FR. P. ZAJEC
iipriiin optik Ljubljana, Stari trg»
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
kalkulacija državljanska vzgoja Narodno gospodarstvo
.3. Izobraževalno čtivo:
Fizika in kemij. tehnologija	2	—	—	— Kemijska fizika	—	2	—	— Ljudsko delo in organizacija izdelkov	—	—	2	— Tehnični in gospod, razvoj	—	—	—	2
4. Zdravstvo	— 1 — —
Skupaj 8 8 4 4
Tipični primer okvirne učne osnove so učne osnove za kovinarski obrtne-nadaljeval-ne šole, ki obsegajo predpise za pouk vajencev 12 tih mehanično-tehniških strok (za mehanike, stavbne ključavničarje, strugarje kovin, za izdelovalce kovinskega orodja, avto-monterje, livarje in izdelovalce kovinskih vzorcev, za kovače, elektrotehnike, strojne ključavničarje, kleparje, inštalaterje, kolarje in karoseriste). Normalna šola ima 4 petme-
Učila - zbirke!
Priporočamo nabavo domačih in cenenih učil' ki Vam omogočajo hitro razlago pri sodobnem pouku, in sicer
1.	Polži in školjke . .
2.	Krušne rastline . .
3.	Mlevski izdelki in
stročnice.....
4.	Vosek in med . . .
5.	Vrvarstvo (Izdelki iz ki
noplje)......
6.	Apnenec (20) ....
7.	Hribine in zemlje (25)
8.	Kurivo (11).....
9.	Rudninska zbirka I. (21
	din	65'-
	»	75--
		125*—
	ii	85'-
	ii	75'—
		45'-
	n	60*—
		45--
»	ii	60'—
))	it	60--
11.	Rudninska zbirka (40) . din 100'
12.	Stavbni material (20) .. 85*
13.	Svinec (Pridelava in izdelki)
14.	Zbirka 25 kristalnih v modelov......
15.	Žveplo in smodnik
16.	Zbirka 16 geometrijskih
ploskev (iz lepenke) . .
17.	Zbirka 8 geometrijskih
teles (iz lesa) ....
18.	Zbirka 7 votlih mer
0'011 do 11 (iz pločevine)
90'—
50--30'—
75'-
110'-
40'—
KNJIGARNA „UČITELJSKE TISKARNE"
v Ljubljani in podružnica v Mariboru