Leto XVI., st 273 Lfubljana, nedelja 24. novembra I935 Cena t Din . Luatvo, ujuiujoiui ci-atUljeva Ulica — leiefon St. «122, sim 3124. H12&. 81 uiseratnj jaueiea. L.jut>ljana, Selen« burgova m & — lei Maji, 'JAVI. eoaruzmca Maribor; Uospoaka ollca tt. LL — ieieion st 245& Podružnica Jeije. Kocenova ollca tt. X — relefon «t 190. -tačuni pn poŠt ieK savodih: Ljub-I lana St 11.M42. Praga Clalo 78.180, Vlor, tn* Ml KaroCnma mesečne Oin 26.— Za inozemstvo Oln 40.— Uredništvo: Ljubljana Knaiijeva auca 6. relefon 3122. 3123. 3124. 3125. 8126 Manbor. Gosposka ulica 11 releton St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. L Telefon St 65. Rokopisi ee ne vračajo. — Oglasi po tarifi Napredno prosvetno delo Mesec november se bliža svojemu koncu. Čez teden dni bomo zopet proslavljali praznik zedinjenja. Tudi prvi sneg nas že opominja, da stopamo v zimo. Prišli smo v dobo, ko se tudi najširši sloji našega naroda lahko z večjim zanimanjem in z večjo intenzivnostjo posvečajo duhovnim, kulturnim, političnim ter splošno narodnim in državnim vprašanjem. Moreče gospodarske skrbi in socialne neprilike so sicer v zadnjih letih znatno spremenile poprej mirni tok snovanja in delovanja v naših krajih. Vprašanje zaslužka, kruha in strehe nad glavo je marsikje potisnilo nazaj vsako drugo misel in je v znatni meri izravnalo nazore, ideale in delo. Toda čim ie kulturnemu človeku zagotovljen le košček suhega kruha, ga prevzame glad po ustvarjanju tudi duhovnih, ne samo materialnih dobrin. In tako beda današnjih dni sicer tempo našega kulturnega življenja zavira, a ustaviti ga ne more. Nasprotno, marsikje baš te močne ne-prijateljske sile izzivajo zdravo reakcijo in kličejo na plan protisilo novega kulturnega ustvarjanja in zagrizenega napora za napredek. Tako je tudi v nacionalnem življenju. Kadar se v njem pojavijo razdiralne klice in se navalijo na pot nacionalnega razvoja dozdevno ogromne skale, da se zdi. kakor da bi bilo narodno telo v nevarnosti, tedaj zdrava priroda naroda, podobna, ogroženemu človeškemu telesu, mobilizira svoje odporne sile. Na prvi hip se zdijo morda Dreslabotne, da bi mogle premagati močnega nasprotnika, toda iz dneva v dan naraščajo ter po ■rirodni nujnosti zahtevajo le časa, da novo plodnostjo postavijo nacionalno misel pred nove cilie. Narod in njegova kultura sta neumrljiva. V zadnjem času smo brali nekaj razmišljanj o vrednosti naprednega dela za povzdlgo slovenske kulture. Kdor bi ta izvajanja vzel resno, bi moral priti do prepričanja, da se imamo Slovenci za ves svoj napredek od časa, ko smo bili še primitiven pastirski narod, pa do dobe ljubljanskega vseučilišča..zahvaliti tako rekoč rjrotireforma čilski ideji ter h' lini izvrševalcem in ntlhovim na sledom. Vsa naša zgodovina oa kaže ne- i povsem drugega. Naša slovenska tcionalna kultura se je razvijala v ne-?>restani borbi z ozkosrčnostTO. nesvo-VdoumnostTO in žal tudi s fanatizmom ljudi, katerih miselni nasledniki se danes predstavila jo kot poborniiki svobode in patentirani stvaritelji narodne kulture ter v nič devajo in zasmehujejo vse druge, ka uveljavljajo svoje skromne sile za prosvetno povzdigo naroda. Najsvetlejši duhovi našega, naroda so nam gradi1 i to kulturo prokleti in zaničevani, kakor se tudi danes poskuša zaničevati delo skromnega naprednega kulturnega človeka. Arhivi naše literarne in umetnostne, a tudi naše politične zgodovine, nam nudijo cele knjige dokazov. pa če pričnemo s framaaooom Vodnikom ter gremo skozi Prešernove dni mimo goriškesra slaveka Gregorčiča, pa Cankar.H in Župančiča do mladih in najmlajših. Napredni duh. pa naj mu tevestni prosvetni monopolisti stokrat zaničliivo odrekajo tvorno silo, je bil, kakor pri vseh narodih, tudi pri našem ona neizčrpna gonilna moč, ki je dvigala ljudstvo od stopnje do stopnje. Ta konstatacija ne znači, da bi odrekali prosvetnim organi-zacijem druge orientacije, delo in zasluge, uspehe in pomen za našo narodno kulturo. Naša ugotovitev je napisana le kot protest preti oni žalostni metodi tudi na prosvetnem polju, ki v trditvi >-mi in mi sami« potvaria ne samo n^-pobitna dejstva resnice, temveč tudi kulturni obraz našega ljudstva. Zato vneto delo za narodno prosveto v naprednih prosvetnih organizacijah ne bo prenehalo. Združeno je mnogokrat z \-elikimi težavami in marsikje je izpostavljen napredni in nacionalni človek sovraštvu in preganjanju, ne toliko zaradi svoje politične orientacije, kakor zaradi svojega prosvetnega delovanja. Vemo, kako hude udarce je prinesla zlasti letošnja jesen premnogim prosvetnim delavcem, in razumemo, če se je v prvi mah pri njih pojavila sagrenjenost. Z zadoščeniem pa smemo beležiti, da se razmere pri naprednem prosvetnem delu zopet normalizirajo. Povsod se javlja novo veselje in z nnm nova volja za prosvetno delo. V naših kulturnih društvih se kujejo - novi delovni načrti in vse kaže, da zastori naših gledaliških dvoran ne bodo ostali zagrnjeni, predavalnice ne prazne in sokolske telovadnice ne zapuščene. Igra, pesem in deklamaeija, pa plemenita telovadba bodo dvigale duha ter sraiale stanove in sloje v duhovnem užitku. Morda lepša od nsoehov, ki jih vidimo ria zunaj, je tista skromna požrtvovalnost onih neštetih, za širšo javnost anonimnih prosvetnih delavcev, k' moraio včasih s silo potisniti v ozadje svoje lastne skrbi, da ob urah, namenjenih sicer počitku, brez računa na priznanja in nagrade dajejo svoj doprinos h kul- Htaijica HYlaxi)a ~$aicitnica dece Nj. Vel. kraljica se je postavila na čelo akcije za sistematično delo za zaščito otrok — Otrok je v državi štiri in pol milijona Beograd, 23. novembra Med najtežja in najbolj pereča socialna vprašanja naše države spada tudi vprašanje načrtne organizacije otroške zaščite. Imamo 4.611600 otrok, ki jim je potrebna temeljita in sistematična socialna zaščita. Da bi to veliko delo po načrtu izvedli, so nedavno ustanovili osrednjo organizacijo za zaščito dece, nekako zvezo ustanov za zaščito dece. Pri tem sodelujejo zasebna socialna in humanitarna iniciativa ter zastopniki raznih državnih in samoupravnih ustanov za zaščito dece. Organizacija bo svoje delo razpredla po vsem ozemlju države in si je nadela im" »Jugoslovenska unija za zaščito dece«. Unija je že postala član mednarodne unije v Ženevi, šteje pa nad 200 naših organizacij in društev. V njej so tudi zastopniki ministrstva za socialno polihko in narodno zdravje, prosvetnega ministrstva, ministrstva za telesno vzgojo, zastopniki vseučilišč in vseučiliških klinik, zveze mest kraljevine Jugoslavije. Rdečega križa, saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, skavl-ske zveze, zdravniških društev, proti-tuber- kuloznih lig, ženskih društev, otroških zavetišč in posvetovalnic i. t. d. Na čelo unije ie stopila kot častna predsednica Nj. Vel. kraljira Marija, naša prva mati. V osredniem odboru unije pa so med drugimi bivši ban dr. Josip šilovič, univ. prof. dr. Matija Ambrožič, ga. Leposava Petkovi^, predsednica Jugoslovenske ženske zveze, ga. Mirka Grujič, predsednica Kola srbskih sester, ca. Vera Perovie, soproga kraljevega namestnika, Vlada Vida-kovic, tajnik zveze mest kraljevine Jugoslavije. Ante Skala kot zastopnik prosvetnega ministrstva i. t. d. Glavni odbor Unije je sklical v Beograd prvi manifestacijski kongres za zaščito dece Kongres bo otvorila Nj. Vel. kraljica Matija-mati. Začel se bo 3o. t m. ob 10. dopoldne v veliki dvorani novega Kolarče« vega vseučilišča. Razpravljali bodo zlasti o vprašanjih zavetišč za otroke brez doma, o rasni higieni in o zaščiti dece. V zvezi s tem kongresom za zaščito dece je Nj. Vel. kraljica Marija poslala po Uniji za zaščito dece jugoslovenski javnosti naslednje pismo: Pismo Nj« Vel. kraljice Jugoslovenski uniji za zaščito dece! Jugoslovenski naraščaj naj bo ponos našega naroda in glavni steber veličastne zgradbe naše države. V svojih prsih nosi bodočo usodo našega naroda. Zato je vseh nas dolžnost, da na kar moči idealen način pospešimo razvoj vse naše dece in da posvetimo svojo največjo pozornost bodočnosti svojega ljudstva, svoji deci. Sredstva, ki jih bomo potrošili za svoje otroke, bodo obrodila najlepše sadove. Prava štednja ni štednja na otroku, marveč štednja za otroka! Zato naj se iz javnih in zasebnih virov zbirajo čedalje večja sredstva in uporabljajo za načrtno zaščito dece. Poleg državne zaščite morajo našim otrokom posvetiti vso svojo pozornost tudi naše občine, zlasti pa naša mesta. Najuspešnejše metode za otroško za- ščito bodo izvedljive Ie na podlagi resnega študija- Poleg obilne dobre volje je potrebno ogromno strokovno znanje s primernimi življenjskimi izkustvi. Z zadovoljstvom pozdravljam prve korake naše Jugoslovenske unije sa zaščito dece na potu k njenim lepim in vzvišenim ciljem. Naj bi v vse vrste našega ljudstva prodrl občutek odgovornosti napram deci in bodočim pokoljenjem, naj bi prišlo do zdravega sodelovanja zasebne iniciative z javnimi organi, tako da bi s strokovnjaki iz vseh naših krajev poiskali najboljše metode otroške zaščite. Prvi jugoslovenski kongres za zaščito deoe, ki ga unija priredi ta mesec, bo v Beogradu. Kongres bo pospešil proučitev vprašanj naše otroške zaščite. Iskreno želim, naj bi za kongres zavladalo vsestransko zanimanje med uradnimi krogi in zasebnimi dobrotniki, kakor med strokovnimi delavci in prostovoljnimi sotrudniki na področju naše otroške zaščite Naj unija vztraja s svojimi prizadevanji in doseže najlepše uspehe v korist naših otrok, ki so up našega naroda in nosilec njegove srečne bodočnosti! Marija i. fc. Beograd, v novembru 193-5. 1 oblasti Abesinski oddelki sia Južni fronti resno ogrožajo italijansko vojsko v bokih Džibutj. 23. novembra, d. Na južni fronti so na področju Dagaburja podvze-li včeraj italijanski oddelki obenem z letali za bombardiranje več napadov na abesinske postojanke, ki jih branijo Abesinci pod poveljstvom bivšega turškega generala Ve.hib paše in rasa Nasi-buja z veliko odpornostjo. Napad itali. janske pehote je bil izvršen po večumem močnem obstreljevanju iz topov. V bojih so padli mnogi Abesinci, pa tudi na italijanski strani so bile velike izgube. Obisk abesinskega cesarja na južni fronti je zelo povečal bojevitost abesinskih bojevnikov. Kakor se čuje, je negus sestavil s svojimi vojskovodji nov vojni načrt, ki določa trdovraten odpor proti italijanskim četam zbranim pri Sasabani. Iz Džidžige so na pohodu proti jugu močni abesinski oddelki. Po poročilih iz glavnega stana rasa De-ste je 45.000 mož doseglo prve postojanke ob reki šebeli, kjer operirajo v bližini meje Italijanske Somalije- Italijani imajo tamkaj velike težkoče z oskrbovanjem svojih čet ker se je četam rasa Deste po- srečilo presekati važno zvezno cesto med dolino debeli j a in Mogadiscijem, Ogadenska pokrajina v italijanskih rokah Rim, 23. novembra, o. Ves Ogaden je v italijanskih rokah. Vsi poglavarji pokrajine so prestopili k Italijanom. Pokrajina meri 100.000 kvad. kilometrov in šteje 80-000 prebivalcev. 2.500 vojakov se hoče boriti na Mali jamski strani. Abesinci korakajo proti lalualu Pariz. 23 novembra, g. Posebni poročevalec agencije ».Radio* v Adidi« Abebi javlja, da korakajo močni abesinski oddelki pr0|.i Uadualu v h0ku italijanske ju z ne armade. Prišli so že v 6tik z italijanskimi predistražami. Italijanske čete so včeraj na močvirnatem ozemlju pri Gora he|i tegubille tri tanke, katerih posadke 60 Abesinci ujeli. Abesinci osvobodil Gorahejo London, 23. novembra, b. Po vesteh angleških poročevalcev so Abesinci zopet zavzel Gorahejo. askarov Ogorčenje askarov, ker jih pošiljajo Italijani neprestano v ogenj London, 23. novembre, o. Reuterjev urad poroča u Hararja, da so se a*kari uprli in napadli italijanske evropske čete. Prišlo je do krvave bitke, v kateri so Italijani podlegli. Askari so se nam »taborili y bližini abesinske fronte, poslali svoje parlamentarce k Abesincem ter jim ponudili svoj pristop na abesinsko stran. Do upora askarov je prišlo, ker so jih Italijani stalno pošiljali na najnevarnejša mesta v prvo vrsto, dočim so na drugi strani dobivali nezadostno hrano in morali prenašati največje trpljenje. Askari so imeli doslej nn tisoče smrtnih žrtev. dočim so se itali tonsko evropske čete držale vedno le na varnejših mestih in v zaledju To je tudi glavni vzrok, da Italijani zadnje dni nikjer niso uapredovali. marveč so celo še na mnogih krajih izgubili prej zavzete postojanke. V italijanskih vojaških krogih vli d a seda i vp!5k;> ho »aren. da se ho uporniški pokret med askari širil dalje .kar bi pomenilo katastrofo *a italijanski zojnl pohod v Abesinijo. Upor askarov je tudi glavni vzrok, da so Abesinci znova zavzeli Gorahejo. kjer so askari odpovedali pokorščino^ in zahtevali, naj gredo enkrat evropske čete v ogenj. Komunike št 53 Rim, 23. novembra. AA Ministrstvo sa tisk im propagando objavlja komunike štev. 53: Oddelki drugega armadnega zfbora ao prepodili abesinske čete do reke Takaze Nadaljuje se reorganizacija tigre jske pokrajine. prebivalstvo prihaja ▼ vefilkih sikuip-raah k našim posadkam M se nam stavljajo na raapolago. V Goraheji na Somalakem bojišča je eden Izmed ta.m(>šnjih poglavarjev Husen Haile z drugimi uglednimi osebnostmi. turnemu ustvarjanju. Nikjer niso zapisane ure požrtvovalnega pevovodie, režiserja, • predavatelja , vaditelja. Nobeno plačilo mu ni priznano razen ^dovoli-stva nad doseženim uspehom. In vendar nosi združena aktivna sila teh tihih in skromnih naprednih prosvetnih delavcev usodo naroda na svojih ramenih, neprestano ga dvigajoč v kulturnem pogledu. Gradi mu temelje nacionalnega ponosa in samozavesti in daje nam Slovencem v okviru jugoslovenskega nan>da silo enakovrednega in socdločujočega elementa. Pozitivni in vedno plodni duh pokojnega dr. Žerjava je pred več kakor desetimi leti zasnoval v Zvezi kulturnih društev v Ljubljani in Mariboru centralno organizacijo naprednega prosvetnega dela. V obeh ZKD je danes združen velik del naprednih prosvetnih društev in niuno delovanje beleži velike :n lepe rezultate. M^rin bo pot-ebna še doslednejša in bolj sistematična izvedb" tega de'a. Gotovo je volia tn in če bodo sredstva zadostna, bo tudi letošnjo zimo storjen lep korak naprej. Med dmsrim bo priporočljivo, da se v letošnii zimi krize preštudira in poskuša rešiti problem društvene preobilice, ki v marsika- - - _ -'l----"riTr r - ujMMgB terem kraju zaradi finančne in časovne preobremenitve prosvetnih delavcev ne da prosvetnemu delu do razmaha in poglobitve. Zdravo in koristno bo posebno letos, da se naše prosvetne organizacije s še večjo vnemo posvetijo predavateljskemu delu. Na dnevni red je postavi ienih polno problemov: socialnih, gospodarskih in kulturnih, a tudi političnih, ki jih je treba poznati, da jih znaš presoditi Daleč smo od tega, da bi hoteli vple-fcati^politiko v življenje naših prosvetnih društev. In prvi smo, ki smo proti temu, da bi se v društvih gojilo enostransko gledanje na vprašanje našega časa in našega naroda. Toda napredne prosvetne orgnizacije se zavedajo, da more nr. vse te probleme gledati poedinec le ~ očmi svoje nacije ter z vidika njenega napredka in niene bodočnosti. Na plan torej prosvetni delavci, k novim naporom. Vsak naimaniši uspeh je kamen v zgradbi naše sološne nacionalne kulture rn vsaka uspela predstava, vsako dobro predavanje, vsaka um in srce dvigajoča nacionalna pesem — vse to so prispevki k gradnji naše nacionalne bodočnosti in nove vzpodbude k nacionalnemu optimizmu. med njimi tudi vodfitejji iz RendaJa. iirraizH svojo zvestobo. Vsi so zahtevali, da bi ee smeli boriti na naši strani proti vladi v Adidiis Abebi. Vsi ti poglavarji so dali na razpolago svoje vojake, ki jih je 2.500. Izjave udarnosti 60 podali todi ostati voditelji v Ogadenu. Abdpr Kerim je v sporazumu z našimi političnimi oblast vi dovršil reorganizacijo Ogaden a in obenem dal na razpolago več sto pušk. Talko se 6eiaj nahata ve« srednji in južni del Oga4ena v naSih rokah. Vse prreibivaitebvo te pokrajine se je na svečan način priključi k) naši akciji. Letalstvo opravlja kakor d odej svoje uspešne izvidniške polete. Napadi na italijanske transporte Addis Abeba. 23. novembra. AA. Po vesteh s severne fronte skuša ras Sejum zadržati Italijanej ki prodirajo v Tembij-ske gore. Svojo vojsko je razdelil v oddelke po 500 vojakov, ki napadajo italijanske transporte orožja, streljiva ln živeža. namenjene v Makalo. Razstava abesinskih vojnih trofej Addis Abeba, 23. novembra. AA. Pred cesarsko palačo eo razstavili vojne trofeje in sicer več strojnic -ki so jih Abesinci odstranili z italijanskih tenko v v zadnjih borbah v Ogadenu. Prav tako eo razstavljene granate, revolverji in metalci plamenov. Razstava je napravila na prebivalce globok vtis. Abesinska vlada je nanočila n>a Nizozemskem za 10.000 funtov št e.- Lin go v strojnic. Abesinski prestolonaslednik živ in zdrav Addis Abeba, 23. novembra, p. Glede na italijanske vesti, da se je abesinski prestolonaslednik pri nekem poletu ubil, ugotav- lja danes objavljeni uradni komunike, da so spustili Italijani to izmišljeno vest v svet samo zaradi tega ker svetovne javnosti ne morejo več goljufati z vestmi o svojih »zmagah«. Komunike ugotavlja dalje. da prestolonaslednik ras Tafari že nad 14 dni, odkar ie odpotoval v Desie, splob ni bil več na letalu in se torej tudi ni mogel ubiti, pač pa je na čelu svojih čet in povzroča s svojimi napadi Italijanom velike izgube. Abesinski uspeh pri Enderti Addis Abeba, 23. novembra, o. V bJ-iraal Enderte severovzhodno od Makale so izvoje- vali Abesinci zopet lep uspeh. Posrečilo se jim je obkolita večja italijanski oddelek, ki so ga nato v spopadu na nož skoro popolnoma uničili. Ositanek italijanskih čet se je v največjem neredu umaknil pnabi Makali«, preganjan od abesinske konjenice. Boj za mesto Abaro Rim, 23. novembra, o- Po uradmeim po-počSiu italijanskega glavnega stana ao « vršite v hribih Tembiena frirde bitke med italijanskimi askari in četami rasa Seruma. Glavna borba se je vršila za mesto Abaro. Italijanske čete So jedva vzdiržaie abesinski napad. Odločilna bitka na Jugu bo pri Džidžigi Addig Abeba, 23. novembra. AA. Abesinski službeni krogi odločno zanikajo, da bi eeea/r, ko se .ie mudil na fronti govoril s rasom Naeibtrjem o morebitnem sporazuma z Italijo, po katerem naj b.' Abesinija odstopila Italiji del ogadenske dežele. Na-©pnMno cesar je v celoti odobril stališče rasa Nasibnja, da je treba čim prej z vso odločnostjo sprejeti borbo z nasprotnikom. Vse kaže, da bo r odseku okrog Džidžige prišlo do odločilne bitke. Is finančnega zalcona Pooblastila vladi in posameznim resornim ministrom — Uredbe z zakosssko močjo za ureditev samoupravnega gospodarstva — Nekatere določbe za uradništvo Beograd, 23. novembra, po. Skupno o proračunom za leto 1936/37, je finančni minister predložil Narodni skupščini tudi finančni zakon za isto proračunsko leto. Poleg določb čisto proračunsko-tehničnega značaja vsebuje finančni zakon tudi več važnih pooblastil za razne resorne ministre in druge vrhovne državne institucije ter precej drugih pomembnih odredb. Med drugim določa: Kredit za izredne izdatke, pred- viden v rednem proračunu predsedstva vlade. se bo uporabljal po odredbah ministrskega predsednika in ni podvržen nadzorstvu Glavne kontrole. Finančni minister se pooblašča, da izda do zneska 500 milijonov Din blagajniške zapiske na osnovi proračunskih dohodi kov Obrestna mera sme znašati največ 7%. Finančni minister lahko dovoli Narod* ni banki izdajo bankovcev po 500 Din. Bankovci naj imajo na eni strani sliko kralja Petra II.. na drugi strani pa sliko kralja Uedinitelja. Monopolska uprava sme določiti 15 milijonov Din za nakup zemljišč za nabavo strojev ter za iskanje petroleja Osnovna zemljarina za leto 1936 znaša 10% čistega katasterskega dohodka. V veljavi ostanejo posebne olajšave glede zemljarine, ki so bile določene v 48. členu zakona o proračunskih dvanajstinah za leto 19*5/36. Enoprocentni pribite-k pri usluž-benskem davku se podaljša tudi za prihodnje proračunsko leto. Učitelji, osnovnih, meščanskih, srednjih in strokovnih šol se lahko pridelijo tudi drugim šolam, ministrstvu prosvete. ministrstvu za telesno vzgojo, bonskim upravam in kot prosvetni referenti sreskim načel9tvom. Za narodna gledališča v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani plača država osebne izdatke, vse ostale stroške pa morajo kri- ti lz lastnih dohodkov. Gledališča v Skop-ljiu, Sarajevu. Gsijeku in Mariboru se mo. rajo vzdrževati z lastnimi dohodki in a subvencijami, ki jih dobe. Gledališke proračune mora odobriti prosvetni minister. Jugoslovenski državljani smejo študirati v inozemstvu le z dovoljenjem prosvetnega ministra, drugače se jim študij ne bo priznal. Ministrski svet lahko izdaja uredbe s zakonsko močjo v svrho ureditve in olajšanja gospodarskih razmer v državi ter pospeševanja gospodarske delavnosti. Uredbe stopijo v veljavo z dnem objave, morajo se pa naknadno predložiti v odobritev narodnemu predstavništvu. Ministrski svet sme izdajati uredbe a zakonsko močjo v svrho znižanja državnih izdatkov ter ustvaritve pravnih pogojev za racionalno š tedni j o v državnem in sa. moupravnem gospodarstvu. Posebne doklade, honorarji, nagrade in drugi postranski dohodki državnih uslužbencev Lz državne ali samoupravne blagajne smejo znašati največ 50% rednih pre« jemkov dotičnega uslužbenca. Sprejem v državno službo ali napredos vanje uradnika sta dopustna le, če je na razpolago prosto mesto in je zagotovljen proračunski kredit. Rudarski inženjerji se morajo v državni službi najprej postaviti za volonterje brez prejemkov. Ako ima državni ali samoupravni upokojenec od kake postranske službe 600 do 1500 din mesečnega zaslužka, se mu pokojnina zniža za četrtino, pri zaslužku 1500 do 2500 Din za eno tretjino, pri zaslužku 2500 do 5000 Din pa za polovico. Ako ima takih postranskih dohodkov nad 5000 Din, izgubi pokojnino. Gledališki dinar za kinematografske vstopnice ostane v veljavi tudi prihod*^ proračunsko lato. Nova bolgarska vlada Po ostavki vlade Toševa je sestavil novo delovno vlado dosedanji zunanji minister Kjuseivanov iV- Sofija, 23. novembra p. Dasi so že dalje časa računali z izpremembami v vladi, je danes vest, da je vlada 'l ose* va demisionirala, politično javnost močno presenetila. Ostavko vlade je izzval prometni minister Todor Ko« žuharov, ki je dopoldne nepričakova* no odstopil z motivacijo, da je po nje» govem mnenju nujno potrebno posta« viti na čelo državne uprave vlado, ki bo imela čim širšo zaslombo v naro* du. Ker je Kožuharov pristaš norodno« socialističnega pokreta Cankova, prc« vladuje mnenje, da je hotel s tem pod« krepiti svoj predlog, naj bi novo vla« do sestavil Cankov. Vlada je imela takoj po ostavki pro* metnega ministra kratko sejo, nakar je Tošev odšel na dvor in izročil kras lju ostavko celotne vlade. Kralj je ostavko sprejel ter takoj pozval na dvor dosedanjega zunanjega ministra in bivšega bolgarskega poslanika v Beogradu, Kjuseivanova, ter mu poves ril mandat za sestavo vlade. Kjuseivanov se je takoj nato vrnil v predsedništvo vlade in pričel poga» janja z raznimi politiki o sestavi no« ve vlade. Posvetovanja so trajala do 16., ko je Kjuseivanov odšel v zuna« nje ministrstvo. Ob 17. popoldne se je odpeljal na dvor in predložil listo nove vlade. Kralj je njegove predloge sprejel ter takoj podpisal ukaz o ime« novanju vlade, ki je sestavljena ta« kole: Predsednik in zunanji minister: Geor« gije Kjuseivanov, notranji posli, rezervni general Geor« gije Sapov, pravosodje: odvetnik Dimitrije Pešev, vojska: general Lukov, dos!ei pomoč« nik poveljnika garnizije v Plovdivu, prosveta: rezervni general Mihajlo Jo-vov, trgovina: Dimitrije Vlev, trgovec v Stari Zagori, kmetijstvo: prof. Dimitrij Atanasov. gradnje in delo: Spas Genev, načelnik gradbenega ministrstva, promet: inž. Kosta Stojanov. Takoj po podpisu ukaza so se zbra» li člani nove vlade na dvoru, kjer so bili zapriseženi, nakar so se v predsed« stvu vlade sestali k prvi seji ministr« skega sveta. Vlada Kjuseivanova ima značaj de« lovne vlade z nalogo, da izvede vse po* trebne ukrepe za normalizacijo politič« nega življenja in razpis parlamentar« nih volitev ter revizijo ustave. V so« fijskih političnih krogih mislijo, da bodo volitve razpisane najbrže v dru« gi polovici februarja prihodnjega leta. Po zatrjevanju poučenih krogov bo Kjuseivanov v pogledu zunanje politi« ke vodil jasnejšo politiko zbližanja z Jugoslavijo kakor pa njegov prednik ter bo odločneje nastopil za politiko miru na Balkanu in v Evropi, ad Polemika Obtožnica proti Velčevu in tovarišem Sofija, 23. novembra. AA. Državni toži. lec Ar.sen Karov je izročil danes sofijskemu vojaškemu sodišču obtožnico proti Damjanu Vel levu generalu Zaimovu in majorju Kirilu Staničevu kot glavnim or-ganiza'orjem ilegalne skupine, ki je pripravljala prevrat. Predlaga, naj se jim sodi po čl. 8 zakona o zaščiti države, ki odreja jejo od 10 let naprej ali pa smrtno kazen. Ostalih 24 obtožencev je obtoženih, da so bili člani ilegalne skupine. Zanje zahteva kazen po čl. 2 zakona o zaščiti države. ki določa ječo do 10 let- Državni tožilec navaja v obtožnici, da glede Ivana Koje\'a ni mogel dognati, ali je bil med organizatorji Zato naj se mu sodi po čl 2 zakona o zaščiti države ne pa po čl. 8, kakor prvotno predlagal vojaški preiskovalni sodnik. Razcep med klerikalnim delavstvom »Delavska pravica«, ki je glavno gasilo Jugoslovenske strokovne zveze, priobčuje v svoji zadnji številki zan »niv uvodnik z naslovom »V slogi je moč! Kdo gre z nami?« Članek najprej sporoča, da ie bila 15. t. m. v Ljubljani osnovana nova k!erika'na delavska organizacija, ki si je dala ime »Zveza združenih delavcev«. Po mnenju lista so ustanovitelji in botri nove organizac je ljudje ki imajo v svojih rokah »Društvo združenih privatnih nameščencev« in ki so dosegli, da je pri volitvah v Delavsko zbornico to društvo na=topilo na lastno pest, ločeno od Jugoslovenske strokovne zveze. »Po zaslugi teh ljudi, pravi Hst da. Ije. je ob naznačenih volitvah utihnil celokupni katoliški risk v ve'iko škodo krščanskega delavstva, ki je ob svojem času toliko storilo in žrtvovalo baš za ta tisk n ki nj nikdar kršilo enotnosti katoliške skupnosti«-■Delavska pravica« nato pripoveduje, da so pripravljalna dela za novo organizacijo vodih isti ljudje, »ki se jim leta 1932. ni posrečil zahrbtm puč. s katerim so hoteli preko volje organiziranega delavstva ma* homa zavojevati Jugoslovansko strokovno zvezo, ker jim je bila premalo strankarsko politična.« List dalje pravi, da se je borba tned sindikalno in strankarsko politično miselnost, jo vrši'a že doiga leta. in pristavlja: »Ce bo treba, b mo sedaj povedali delavstvu zgodovino zadniih enajst let. zakaj častna je za na« in dokazala bo, cia smo molčali samo napram javnosti, trdnoJ verujoč, ('a bid>* izveš tm krogi vendarle vsaj ob 12. uri u videl; skrajno škodljivost svojega r; z-diralnega poletja.« Članek zaključuje s pozivom na krščansko socialno delavstvo, naj gre v icizpr'-sen boj zoper r-azdrače« in naj se še tesneje oklene Jugoslovanske strokovne zveze. Še o imenovanju novih kardinalov 2e v včerajšnji številki smo zabeležili, da je tudi v inozemskih listih zbudilo pozornost in začudenje, da med 20. novimi kardinali ni niti zagrebški nadškof dr. Ba-uer, niti teograjski papeški nuncij msgr. Pellegrinetti. čeprav je med Vatikanom in Jugoslavijo bil ravno letos podpisan kon-kotdat. O tej stvari so tudi zagrebške »Novosti« objavile daljši članek, v katerem med drugim pravijo: V vatikanskih krogih opozarjajo posoebno na imenovanje češkoslovaškega kardinala kot dokaz izboljšanja odnošajev med Vatikanom in Prago. Imenovanje češkoslovaškega kardinala je vsekakor velik uspeh politike dr. Beneša, ker je znano, da postavlja Vatikan kardinale v državah, s katerimi ima sklenjen konkordat. dočim ima s češkoslovaško republiko samo modus vi-vendi, ne pa še konkordata- V Jugoslaviji sta dva resna kandidata za kardinalski kiobuk: zagrebški nadškof dr. Ante Bauer in papeški nuncij msgr. Her-menegild Pellegrinetti Imenovala se je tudi kandidatura ljubljanskega nadškofa dr. Rožmana. (Nadškof dr. Jeglič ni mogel priti v poštev. ker je že upokojen.) Najresnej-ša je bila kandidatura dr. Bauerja, ker spa- da zagTe; >iiva i.atiškofija po ševilu svojih skoraj milijon in {jo! vernikov med največje škofije na svetu. (Izjeme so samo škofije v milijonskih velemestih). Poleg tega je zagrebška nadškofi ja ena od najstarejših ter je že imela dva kardinala: Haulika in Mihajloviča. Pojavlja se vprašanje- zakaj ni dobil sedaj kardinalskega klobuka nadškof dr. Bauer. dočim ga je dobilo štirinajst Italijanov. Poznavalci prilik zatrjujejo, da ni mogel papež imenovati Hrvata za kardinala iz preprostega razloga, ker še ni ratificiran konkordat med Jugoslavijo in Vatikanom. Ako bi se izvršilo imenovanje novih kardinalov po ratifikaciji konkordata po Narodnem predstavništvu, ti bil skoraj gotovo imenovan tudi dr Bauer za kardinala. Dr. Bauer je osebno preveč skromen, da bi vodil kakršnokoli akcijo v tej smeri. Ce bo prišlo do imenovanja, potem bo to posledica čisto cerkveno političnih razlogov Vsekakor pa na nekaj takega ni računati pred ratifikacijo konkordata. Takrat pa bo najbrže imenovan za kardinala tudi papeški nuncij msgr Pellegrinetti, ki bo potem zapustil svoje mesto.« '■"s^fmsmmsss^m ■ Obsodba katoliškega škofa v Nemčiji Berlin, 23. novembra. w. a,neg je bila objavljena razsodba v procesu proti školu s Niaussenu Petni Leggeju in soobtoaen^em zaradi kršitve deviznih predpisov. i>'U>f t eter Legge >e bil obsojen na 100.000 mark globe, od česar je 40.000 mark že plačami h s pre-šskovaikum zaporom. NjegMv brai dr. Teodor Legze je bil obsojen na peit let leče, pet let izgube častn h pravic in 10.000 m:;-škem srezu. kjer so prilike še prav posebno komplicianzaradi velikega števila protestantov in židov. Vse kaže. da se v teci srezu ne bo Posreč:Ho bivšim klerikalnim prekmurskim voditeljem, da vzamejo novo stranko poPolncma v svoje roke. Pravice g Pemka so starejše im men da tudi močnejše. Pohorski list v Sarajevu V Sarajevu bo začel izhajati s 1. decm. brom tednik »Pokret«. ki ga bo izda:al predsednik Neodvisnega kluba jugoslovenskih nacionalnih pocbncev g. B^žič List bo zastopal načela pohorske deklaracije ter bo namenjen predvsem podeželskemu prebivalstvu- Madžari v JHZ »Obzor« poroča, da je izjavil eden izmed voditeljev bivie madžarske stranke v Voj« vodini. dr. Peter Bata. da bodo vstopili vojvodinski Madžari v JRZ Madžari v Vojvodini po njegovem mišljenju ne morejo podpirati dr Mačka, ker se noče iz« javiti o svojem stališču napram narodnim manjšinam v Vojvodini. V JRZ je vstopil takoj po formiranju strankinega poslanskega kluba že tudi madžarski nar. poslanec dr. Gabor Szanto, tako da so Madžari v novi stranki dobro zastopani. Ljubljanski župan v Seogradu Beograd, 23. no\ embra p. Tukaj s-e mudi ljubljanski župan g. dr Rivnlhar. V teku današnjega dne je posetil razna ministrstva in interveniral v raznih občinskih zadevah Sestal se je tudi z nekaterimi voditelji JRZ. DORRO OBLEČENI ZA MALO DENARJA ste lahko tudi VL Naglašamo: dobro oblečeni, kar naši štofi niso samo lepi ampak tudi solidni. CENE NAŠIH STOFOV SO OD 80.— DO 180.— DINARJEV. amcin Vzroki Itallfansl neuspehov v Abesinlji Vpokojenl divizijski general g. Lazar Mllosavljevič je v beograjskem »Vremena« napisal o položaju na abesinskih bojiščih strokoven članek, lz katerega posnemamo: Do danes nismo imeli prilike, ugotoviti kakršenkoli odločilni rezultat v afriških vojnih operacijah. Tak bi morala že doslej izvojevati italijanska afriška vojska, ki je bila ob pričetku operacij mnogo močnejša od abesinske. tako po številu vojakov, kakor po tehnični pripravi in oborožitvi. Po dveh mesecih vojnih operacij pa moramo danes ugotoviti, da mnogo bolje organizirane in oborožene italijanske čete niso dosegle nad brez dvoma zelo siromašno oboroženimi abesinskimi četami nobenega odločilnega uspeha. Doslej še nismo videli ni« ti enega res vidnega strateg'čnega uspeha italijanskih čet. Zrvzetje Makale in Gora-heje znači strategično samo zasedbo gotovega ozemlja brez prave vojne vrednosti. Na vprašanje, kako so mogle slabo oborožene abesinske čete zadržati prodiranje sovražnikovih tankov in oklopnih avtomobilov z golimi sulicam: ter ščiti, je mogoče dati samo en odgovor: Italijani so vodili svoje vojske nad neoboroženim in goloro-in so pri tem izgubili mnogo dragocenega časa. ki je bil do sedaj v rokah napadalcev, Italijanov. Italijansko vojno vodstvo ni dovoljno računalo s pravo premočjo svoje vojske nad neoboro-ženimi in golorokim sovražnikom. Znano je dejstvo, da je človek najvažnejši element borbe. Ako se kaka vojska zanaša samo na stroje in ne more brez njih doseči zadovoljujočih uspehov, potem pomeni to. da je v njej človek-vojak potisnjen na drugo mesto za strojem, ki igra v borbi prvo vlogo. Zaradi tega je zastoj neizbežen, ko se ustavi stroj. Kadar zmanj« ka poti in bencina, zastaneio stroji in z njimi armada V takem primeru tudi nnj-moderneje onremljena vojska ne more obvladati svojega golorokega nepriiatelja. Italijanska vojska je imela dosl-ej dovolj prilik, da bi razbila mnogo slabšo abesin« sko vojsko in dosegla mnogo večie 000 Atbesincev. Od teb je žc okoli 250.000 mož moderno obkroženih. Gotovo je. da ta o»boro?itev še daleko ne dosega i+alijan-stke. vendar pa so se abesinske čete do sedaj že tol:ko privadile na moderno vojskovati-t. da bodo s slehernim dnem opasnejši nasprotnik. Izpremembe v angleški vladi London, 23. novembra, d. V angleški vladi so bile izvršene nas ednje izpremembe: Za čuvarja državnega pečata je ineno-van viscount Ha'ifax. dosedanji vojni minister, za vojnega ministra Duff Coo-per, dosedanji finančni tajnik v zakladnem uradu, za ministra za d minione Malcolm Macdonald. doslej kolonialni minister, za kolonialnega ministra I. H. Thomas, doslej minister za djminione- Na mesto Duffa Cooperja je bil za finančnega tajnika v skladnem uradu imenovan NVillian S. Mor-rison.. Dosedanji čuvar dravnega pečata lord Londonderry ie odstopi!. Najvažnejše ie Vnenovanje Duffa Coopctaj: Nuv eki Makso Kosovelj. kontrolor postaje Pri jed<>r, na postaji Srbske Moravice Stjepan Luk'č, kontrolor postaje Samac; upokojen je železniški kontrolor Franc Steiner pri direkciji državnih železnic v Ljubljani Gospodarska konferenca o sankcijah v Beogradu Be0grad. 23. novembra, p. Za ponetie ljek 25 t.m od trgovinskega ministrstva sklicana konferenca zastopnikov gospodarskih zbornic in drugih gospodarskih c>rga nizacij. na kateri bodo razpravljali 0 ukrepih za omiljenje sankcij, se bo vršila v prostorh beo^rraiske trgovinske zbornice, ker se je prijavilo toliko delei^tov. da v ministrstvu za vse ne bi bilo prostora. Modeme prlse London 23. novembra, o V teku zadniesra tedna je orišlo v Abes;n.ijo 220 000 modemih pušk s TX>!rehnim številom mnnicije. £e v»d-no pa prihaiaio transr>or!: it c;\fledcld trden most« in še kaj, večji pa drveli v bližnje Prule, fcakrait še nezazidan in z gostim šavjem ob-rašoen travnik, kjer smo igrali »krožni ples« adi >btli klinecc Večkrat smo tudi — seveda le skrivaj ker smo biM navadno nod nadzorstvom — ušM na G nad in Smo na stanih Glasbena Matica na novinarskem «<*» koncertu Na novinarskem koncertu, ki bo L decembra ob 30. uri na Taboru, sodeluje tudi mešan zbor Glasbene Matice pod vodstvom svojega zaslužnega pevovodje, ravnatelja opere Milka Poliča. V ravnatelju Poliču je našel M Hubad ki je dvignil Glasbeno Ma- (/inv«.^-' UBEidiraipmri šentjakobski most, fcš so rb mo-mii vwako pomlad in vsako jesen temeljito popravljati. Takrat ie bn3a graberasfca šola petmazrodna ii je nosila dvojezičen napis. Ravnatelj ji je biil postavni nadučitelj Leopold Belar, a nSteljii: znani tenorist Ranainger, dovti pni, a vedno smejoči ee Batavec, visoki Ratetedj m Leopold Armič, ki je bil moj rararedinik. K«r je bilo v vsakem razredu prenapolnjeno število učencev, so bili bolje siitunirani deležni proti pristojbini dveh goldinarjev posebnih uff. Za kateheta smo tedaj imel šentjakobskega župnika in predata Janeza Rozmana, gmotnega po njegovih visokih škonnjih adii »štembalih«. Moj učitelj Airmič je biil resen, sfirog in $e imel navado, da je nepazljivega a,ti zanikrnega učenca prav nad vlekel za >+a sladke« pni ušesih. Kot posebno hudo kazen je bilo smatrati, kadar je takemu »ftfoku« po-mrigal m je moral šolar priKš pred kateder, i-:err mu je že pripravil jena leskovfca pripetila par gardah. Izjeme seveda ni poznal pri nikomur. Učitelja ArmiSa sem Evo ohraniti v sporni nu. Kakih BO let pozneje sem ga našel v lertoviškem vmtu nekje na Gorenjskem, ko je počival utrujen od izleta. Predstavil ^sem se mu in še se me je spominjal iz šole. Tožiil mi je le, da ga zaradi visoke starosti bolijo noče in da ho težko prišel do bližnje postaje. V znak hvaležnosti sem mu neopa-ženo naročil izvoščba. Vidno g:njen in s sodzami v očeh se mi je zahvaljeval starček im se zadnjikrat posloval od mene. Nemščino smo se začeli učiti že v prvem razredu, in sicer v tretjem četrtletju. Tedaj je Ljubljana imela še nemško vecnnio v občinskem svetu in seveda tudi nemškega župana. Dobro se spominjam tudii obiska cesarja Franca Jožefa leta 1883., ko smo ga priSakovadi v šolski telovadnim. Zamedam se seveda, kako smo se kot mla-'fV paglavci pojali po Cojziovem grabnu kakor kozli. Poudariti pa velja, da anabenska šola sedo pogreša večjem dvorišoa ali vrta, kjer bi se otiroci ob šolskih odmorih lahko od- »šarnoafo« zbijali »kozso klani«. Tako nedolžne eo bdde tedaj naše mladostne soortne igre. Iz otroških liet smo prešdi v mladeniško dobo in prestopili na Vodnikovem trgu v sredinjo šolo, ki so jo ob potresu podrti. Takrat so mogli nadarjeni in starejši učenoi preiti celo iz tretjega razreda na srednjo šolo. Mene je ta čast doletela iz četrtega. Ztamimati smo se začeli tudi za nacionalno gibanje, saj so ee praiv tiste čase postavljali slovenski Ljubljani granitni stebri. tnganju ▼ udih, bolečinah ▼ boku vzamemo »N I B o U tablete Ur. Bafcore«. T lekarnah 90 tabl. Din SO.— ali 40 tabl. Din 84.— s napisom proizvajalca: Apoteka Mr. L. Bahovec. Ljubljana Rog. S. Br. 17816/31. VU035 KINO UNION Danes ob 10.30 — Jutri ob 14. uri MICKY IN SII.IA Vsi sedeži po 4.50 Din. Kaikor smo te dni čiitadi, je obiskovalo šolo na Grabnu povprečno okrog 500 učencev letno ,tedaj v šestdesetih letih blizu 30.000. Vsekakor velikansko število, približno tolikšno kakor polovica vseh prebivalcev današnje Ljubljane! Mnogo odličniikov: trgovcev, obrtnikov in uradnikov, ki jih poznam še izza tedanjih let, biva v Ljubljani in drugod. Nekaj jih je na vidnih mestih, še več pa jih je — žal — pobrala smirt. Vsi še živeči se gotovo vsikdar nadi in spoštljivo oziiramo na pnvi kraj, kamor so nas dzrn/čili naši rodirtelji v zanesljivo varstvo in v stalno napredovanje. Čast in slava jubilantinji. ki je vzgojila toliko zrelih slovenskih mož! Vi vat, floreat, crescatt Janez L. tico na višino enega najpomembnejših srednjeevropskih pevskih korpusov, dostojnega naslednika. Že dolga leta zastavlja ravnatelj Polič svoje sposobnosti za napredek in uspeh tega elitnega zbora, ki mu je na turnejah po Franciji, Poljski, češkoslovaški, Bolgariji in dr. pridobil tudi odlična priznanja razvajene tujine. Pevski Eibor Glasbene Matice nastopa zopet na novinarskem koncertu, da tako ponovno tudi na zunaj poudari blagodejne vezi, ki združujejo naše reprezentativno ■ KINO UNION ■ Telefon 22-21 Danes ob 15., 17., 19., 21. url EVA FRANČIŠKA GAAL kot PETER PREDPRODAJA VSTOPNIC od 11—12.30 in od 15. ure dalje. in vodilno pevsko društvo z domačim tiskom. Občinstvo naj posnema ta svetli vzgled in pokaže z obilno udeležbo na pr-vodecemberskem koncertu, da ceni slovenski tisk in njegove poklicne sodelavce, ki prirejajo prvodecemberski koncert ▼ proslavo državnega praznika in v prid svoji socialni zaščita. Odlični sodelavci, dobro izbran program — to je najboljše jamstvo, da ne bo nihče razočaran. Krvava drama v zagrebškem podzemlju Zagreb, 23. Spet se je v Zagrebu odigraia drama ljudi iz takozvanega podzemlja" potepuhov, izgonašev in podobnega a^eta* V mali podpritlični sobi, pravem brloga, je bila s sekiro ubita že mnogokrat kaznovana potepinka, ubil pa jo je njen mož potepuh in izgonaš kakor ona. Utnorjenka je 31 letna Marija Grindl, doma iz Cogetmeer v mariborskem okraju, morilec pa je njen 10 let mlajši mož Cvetko Klun, brezposelni kuhar iz Ivanč grada Marija Grindl je bila že 4(Mcrat kaznovana od zagrebške policije zaradi potepu- PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen ielodec čažo ^ Franz Josefove Registrirano od ministrstva za soc. politUeo ln nar. zdravje 8. br. 15.485 od 20. V. I9S& »bra m nemoralnega žMjenja. Nekajkrat so jo tudi že izgnali v domovinsko občino, a se je vedno spet na skrivaj vrnila v Zagreb- Bila je mati treh nezakonskih otrok. Najstarejša hčerka je stara že 6 let, najmlajše dete pa komaj pol lete. Pred nekaj meseci se je Marija poročila s Khinom. ki je bil tudi že večkrat kaznovan zaradi potepuštva in izgnan iz Zagreba Nihče ne ve, zakaj sta se ta dva vzela. Stanovala sta v malem temnem brlogu in v zadnjem času sta imela še podnajemnika, tudi iz-gonaša. Ljudje, ki stanujejo v isti hiši. pravijo, da je skušal Klun dobro vplivati na svojo ženo, ki je bila nepoboljšljiva razuzdanka m pijanka. Okrog polnoči je stopil pred policijskega uradnika mlad človek ter hladnokrvno po. vedal: — Jaz sem Cvetico Kihm, svojo ženo sem ubil s sekiro. Potem je odšel s komisijo t brlog, kjer je na tleh ležala Marija 2 razsekano glavo-Pomagad jo je obračati in nositi v mrliški voz. Do tega je moralo priti — je bij uvod njegovega opisovanja strašnega dogodka. Marija se je po poroki še bolj" potepala p«"» beznicah in ulicah kaJcor poprej. Svoje otToke je spravila nekam v rejo, menda ni niti sama vedelo, kje so in če še živijo. Onega dne, ko je bil pekel čudnega zakona krvavo zaključen, je Klun našel svojo ženo v nekem vinotoču pijano v družbi nekega starejšega moža, Klun je ženi prigovarjal, naj gre domov. Marija ni hotela in možak, ki je bil v njeni družbi, je tudi Klunu plačal nekaj četrtink vina- Pridružil se jim je tudi Klunov podnajemnik, neki brezposelni kovinar, ki je imel že 17-krat posla s policijo. Klun in njegov podnajemnik sta se sama podala domov. Ko sta že spala je prikolovratila Marija v spremstvu moža, ki jo je prej gostil v vinotoču. Klun je ves razkačen tujca gonil rz sobe, pijana Marija pa ga je hotela na vsak način obdržati pri sebi. Tujec je imel še toliko pa. meti, da se je odstranil iz brloga. Marija in Klun pa sta se spopadla. Ves besen je Klun zgrabJl za sekiro in kar na slepo mlatil z njo po ženi. Na periferiji Zagreba in tudi v kleteh velikih mestnih hiš je vse polno brfogov, v kateTe je beda nagnala ljudi od vseh strani, in kjer se od časa do časa pripetijo krvavi dogodki z uvodom in pojasnilom: Do tega je moralo priti. Tak je bil zločin starega potepuha Ambroža Oblonska in tako je zdaj zaključila svoje blodno življenje Marija Grindl. Izpred mikrofona v koncertno dvorano Jutri priredi radiofonska oddajna posta« ja v Ljubljani v Trgovskem domu simfonični koncert Program bo izvajal radijski orkester pomnožen s člani opernega orkestra, klavirski sodo pa g. prof. Paved Sivi«. Kot dirigent se bo predstavil prvič na koncertnem odru ▼ Ljubljani g. Drago Mano Sijanec, ki je bil nastavljen s 1. no- vembrom na podlagi natečaja za dirigente radijskega oikestra. Vlcijub svoji nrtadoeti {rojen 1907 v Fulju) kna že mnogo uspešnega glasbenega udejtstvtraram«, dadje simfonični jazz t Helsinki (Finska), dirigiral orkester pri snemanju plošče Ultraphoa, Patihčfrers in za plošče fonetskega instituta Soibonno (zanj je uredil jug oslov en« eke narodne plese za godalni kvartet). Deloval je tudi v nekaterih francoskih radijskih postajah. V Parizu je vodil pevsko društvo »Jadran«, s katerim je nastopal ▼ "wse& večjih francoskih mestih, žel izredne uspehe in širil zanimanje za jugoslovansko pesem. v nekdanjih časih K-daj se je začelo osnovno šolstvo v Ljubljani io ostali Sloveniji, in kakšno je bilo v najstaršš dobi, o tem izvemo le malo iz zgodovine. Viri o tem molče iin so zakriti v meglo, četudi so nam razgrnili naši domači zgodovinarji, kakor: Apih, Dimitz, Gruden, Mal, Vrhovec, Vrhovnik L dr. innogo jasnih slik iz naše davne preteklosti. Kolikor se more dognati, je pričel v Ljubljani s šolami nemški viteški red v 13. stoletju. Ena izmed najstarejših ljubljanskih osnovnih šol je bila tudi šempetr-ska šola, ki se da zasledovati do leta 1262. V Križankah se je vzdrževala v oni dobi tudi šola za deklice. V 14. stoletju je ob« stajala že tudi šenklavška osnovna šola, ki pa je tekom časa zaradi nemarnosti oblasti, meščanstva in župnikov prenehala ter je celo poslopje razpadlo. Ljubljančani so bili pač mnenja, da jim ni treba šole. Leta 1418. se je ponovno ustanovila na pobudo šempetrskega župnika Haug-genreutterja šola, kjer se je poučevalo branje, pisanje in petje. Učenci šenklav-ške šole so oskrbovali tudi cerkveno petje. Patron šole je bil ljubljanski magistrat, ki je nastavljal učitelje in skrbel za vzdrževanje šolskega poslopja. Učitelji so se imenovali »Schulhalter«. izraz »Schulmei-ster« (šolmašter) je nastal šele pozneje v 17. sitoletju. Vse te in poznejše šole do cesarice Marije Terezije so bile večinoma zasebne, brez državnega vpliva in nadzorstva Kdor je šolo ustanovil, ta je imel tudi vpliv na- | njo, jo vodil, vzdrževal in nadzoroval Ustanovitelji takih šol so bili večinoma duhovniki, v srednjem veku samostani. Vsi moški samostani so imeli tudi šolo, katere prvi namen je bil, da je izobraževala duhovniški naraščaj. Tam, kjer je samostan opravljal tudi dušno pastinstvo, je prevzel tudi župnijsko šolo. Namen ustanovitve takih šod je bil torej enostranski; ni se skrbelo za to, da bi se ves narod enako izobraževal. Poleg samostanskih šo4 so bžle tudi stolne in župnijske šole. Stolna šola se je nahajala na sedežu škofije, v Ljubljani v 2. polovici 15. stoletja. V župnijskih šolah so poučevali le verouk, cerkveno petje in branje, tu in tam tudi pisanje ter od 14 stoletja nadalje tudi nekoliko računstva. Učni jezik je bila materinščina. Mestne šole, znane že iz 13. stoletja so stale ne* koliko niže kakor samostanske in stolne šole. Za preproste ljudi so bile tako imenovane »pisalne« šole, namenjene nižjim slojem, zlasti obrtnikom. V začetku so bile te šole zasebne, imenovali so jih tudi zakotne, pozneje pa so jih ustanavljala mesita. Disciplina je bila v teh šolah silno stroga Šiba in palica sta peli »novo mašo«. Ko je učitelj nastopil svojo službo, so mu oblasti izročile šibo kot znamenje šolske in kazenske oblasti. Disciplinska sredstva in kazni so bile nad vse sramotne in poniževalne Kaznovani učenec je moral nositi lesenega osla okr>' vratu, rdeč jcizik iz blaga na hrbtu, kle- čati na polenih itd., in toliko časa, dokler ga ni nasledoval drug učenec, ki je zakri* vil kaj podobnega. Okrog leta 1550. so bile v Ljubljani tri osnovne šole: poleg že omenjene šenklav-ške je bila še osnovna šola v nekdanjem meščanskem špitalu, na prostoru današnje Kresi je v Stritarjevi ulici, tretjo osnovno *olo pa je oskrboval nemški viteški red Protestantovsko šolstvo Škof Tomaž Hren navaja leta 1616. ▼ svojem pismu papežu Pavlu V., da je bilo leta 1597., ko je prevzel ljubljansko škofijo, v Ljubljani mnogo protestantskih pre» dikantov, poleg tistih, ki so v šolah učili-Pa tudi zgodovinar Dimitz piše v svoji »Geschicbte Krains«: ... denn mit dem iPraedicanten zog auch der Schulmeister iins Land.« (S predikantom je prišel v deželo budi učitelj.) Kjer niso imeli posebnega učitelj a, so navadno poučevali protestantski pridigarji, ki so bili v času reformacije nastavljeni po vseh večjih mestih. Reformacija je zahtevala že po svojem namenu narodni jezik v šolah. V to dobo spadata prvi slovenski knjigi, ki jih je izdal leta 1551. Primož Trubar ter sta bili namenjeni pouku: 1. Abecednik in mali katekizem »Ane Buquize, is tih se ty Mladi inu preprosti Slouencd mogo lah-ku vkratkim zhasu brati nauzhiti« ter 2. katekizem »Anu kratku Poduzhenie, ska-terim vsaki zhlousik more vnebu pryti.« Poleg latinske šole, ki so jo vzdrževali deželni stanovi, so bile v dobi reforma« cije v Ljubljani še tri osnovne šole: šenklavška. ki je bila katoliška: mestna, ki jo je vzdrževal magistrat in stanovska osnovna šola. V tej je imela slovenščina mnogo pravice, zakaj vpeljali so učno knjigo »Arcticae horulae« (zimske urice), ki jo je spisad protestantski pisatelj Adam Ro» horič, ravnatelj stanovske šole. Zanimivo je, da je bilo na stanovski šoli prepovedano učencem 3. razreda govoriti slovensko, onim 4. razreda pa nemško. Reformatorji so delali z besedo, s pismom in knjigami za slovensko šolo. Vendar jim ne moremo priznavati namena za splošno narodno izobrazbo. Protestantski reformatorji so učili kakor poprej katoliški duhovniki otroke predvsem v verskih resnicah, šola jim je bila r prvi vrsti za razširjanje in utrjevanje nove vere. Saj je bil n. pr. pouk r računstvu kaj redka prikazen. Protestantsko šolstvo ni dolgo trajalo. Začela se je protrreformaoija, ki ji je bil na čelu energični in neustrašni škof Tomaž Hren. Nič ni pomagalo, da so se deželni stanovi na svojem zborovanju v Ljubljani leta 1598. krepko zavzeli za pro-testansko šolstvo in učiteljstvo. Koncem 16. stoletja so bili izgnani poleg predikan-tov tudi vsi protestantski učitelji iz Ljubljane in slovenskih dežel. V dobi p roti reformacije je škof Hren vse te šole kratko-malo zaprl, ne da bi jih spremenil v kato« liške. V osnovnem šolstvu v tej dobi ni bilo nobenega napredka. Nekoliko branja in pisanja, to je bilo vse, kar so se otroci učili. Šolska vzgoja je bila sicer nekoliko milejša, a še vedno je prevladovala telesna kazen. Slovensko osnovno šolstvo je nato spalo nad 150 let. Terezijanska šolska doba Nova doba za slovensko osnovno šon-stvo je napočila šele pod cesarico Marijo Terezijo O takratnih žalostnih šolskih razmerah v Ljubljani in na Kranjskem poročajo leta 1773. viri. da je duhovščina v cerkvi s prižnice javno razglašala čitanje ko»t nevarno in za preprost narod pogrešno V ljubljanskih mestnih šolah je prevlado« vala nemščina Učitelji so bili zelo slabo plačani, večina je živela od sknxrwie šolnine, ki jo je prinašala šolska mladina Pa tt»-di t prvi dobi Vlade Marije Terezije nt bilo v tem pogledu nič boljše. Leta 1761. je poročal ljubljanski mestrf magistrat o šolskem stanju v Ljubljani nastopno: »V Ljubljani sta dve šoli, v katerih se uče dečki in deklice. Poučujeta jih dva učitelja Izvežbana sta toliko, da moreta poučevati otroke v branju, pisanju in računstvo ter sta celo predmetom kos, ki jih je treba za prvo latinsko šolo >pro parva sohola«. Plačujejo jih srtarši teh otrok po 34 krajcerjev vsake kvatre. Sicer pa za šok) ni nikake ustanove ali glavnice. Eden teh učiteljev poučuje 40 dečkov in II dcklic, drugi pa 30 dečkov in 4 deklice. Če bi plačevali vsi otroci redno, bi imel prvi učitelj 116, drugi pa 77 goldinarjev plače na leto. Otroke vodita ta dva učitelja ob nedeljah popoldne med 1. in. 2. uro v cerkev, eden k jezuitom, drugi pa v šenklavško cerkev .Po pridigi otroke ?z-prašujeta, koliko so si zapomnili. V mestu sta še francoski in laški učitelj, ki poučujeta na željo in za plačilo v jezikih«. V splošnem so bile šolske razmere kaj slabe. Pri sprejemu v šolsko službo se ni gledalo na prosilčevo zmožnost za pouče* vanje. Poglavitno je bilo spretno orglanje, doneči glas za petje na božjih potih in pri-procesijah. zlasti pa prosilcev sloves da je »strokovnjak za nevihte«, ki jih voha po cele ure naprej in pravočasno odvrne z zvonjenjem. Gorje ubogemu možu. če je le enkrat pozabil zvoniti nevihti! Njegova slaba služba je bila izgubljena Cesarica Marija Terezija je začela z obsežnimi šolskimi reformami in izdala leta drugemu*** m tretjemu f Miifc- Veseli in žalostni prizori v ljubljanski zastavljalnici ...... . ^ j. f ;. i,;. i i ^ i ii;. f f;/i;;; iT 1. >Ranka siromakov«, pravijo naši ljudje lastavljalnini. Saj veste, kje je. V rdeči hiši na Poljanski cesti, v tem ljubljanskem mravljišču. Večina se je sramuje. Le poglejte, kako prihajajo vanjo! Stara ženica 7 majhnim zavitkom p°d pazduho, študent g suknjo jod roko. nekateri pa pošljejo kar poslreščka, da opravi namestu njih to neprijetno nalogo. Plašno pridejo po Poljanski" cesti ali pa kar po nasipu. Pred rdečo hišo se jim korak ustavi, v zadregi pogledajo okoli sebe. ali ni kje kakšen znauec, pr.ipm pa smuknejo po temnih stopnicah v urad. ki daje denar. Tam pa se začne mešetarenje. Za vsakega kovača posebej. .No osemdeset mi dajte za suknjo. Sest *to sem ckil zanjo. . .« Kakor bi prodajali, ne pa zastavljali. In res je navadno z zastavnim listkom stvar že prodana. Nekateri pozabijo, drugi rima jo denarja, da ti zastavljene predmete rešiii. Nekateri odlašajo vse na zadnji dan. takrat pa je suša v žepu in vse zapade. Potem se proda. Dvakrat na mesec pa je drugače. Takrat lilijo ljudje z visoko dvignjeno glavo v zastavljalnico. Takrat se prodaja. Dopoldne je ogledovanje. Vsakdo preišče vse. premeri vse, preskusi vse, kakor bi hotel kupiti v?o zastavljalnico z uradniki vred. pa bo naposled izdražil samo nekaj kosov perila, ali pa še tega ne. Tu je izklicna cena prav nizka. . . to bi bilo vredno kupiti, seveda če pogoltni ljudje ne bodo preveč gnali rene. . . II. Popoldne Qp ob treh začne dražba. V veži stoji celo skladišče koles. Stopiš po stopnicah. Odpreš vrata. Dušeč vonj ti udari v obraz. Pot, parfemi, pisarna, vse hkratu. Pogledal po ljudeh. Vsak drugi je delavec. Prihranil si je nekaj in hi prišel rad po-rpni do malo ponošene obleke ali suknje. Tudi boljši ljudje v kotu, n.a mizi znani mešetarji, pravi Babilon. Ne vidiš ničesar. Vse se gnete pred pulti. Slišiš samo neprestano, enakomerno ponavljanje-' >V prvem, drugem in. . .< Ubogi »in«? Dvajsetkrat ga Je treba časih ponoviti, da se mu nazadnje pridruži še teseda »tretjem«. »Štiri in dvajset kosov pribora. . . Sedemdeset dinarjev«. »Plačano«. »Pet in sedemdeset!« »Osemdeset!« »Pet in osemdeset!« »Devetdeset!« Nekdo zakliče vmes: »Stodeset!« Uradnik ponavlja številke in tako gre do sto osemdeset dinarjev. V trgovini bi »e zdela vsota kupcu nesramno oderuška, tu pa si misli, da je prav poceni kupil. Seveda psihoza. »Dve rjuhi. . . štirideset dinarjev. . .« »Petdeset!« se oglasi nekje zadaj ženski glas. Potem nihče vež. Smeh. Bog ve zakaj. »V prvem, drugem in. . . tretjemc Vsi molče kakor ribe. Ženska, ki je rjuhe dobila gre k blagajni. Oziroma prerije se tja. Plača, dobi rjuhi. Potem jih v kotu, kjer ni ljudi, razgrne. Po tihem nekaj zakolne, ali kaj. Res ima zgornja rjuha lepe čipke, — bogve katera roka jih je delala, — toda vsa je že izprana. še eno pranje in raztrgala se bo. »še za cunje bo komaj!« reče naposled ženska ln se uda v usoda »Ta je pa naplahtala! Prav J! je«, se oglasi nekdo iz množice. »MejČkn mir!« zakliče uradnik, ki Mci-tira. Pa vendar, ti dve rjuhi! Bog ve, katera delavčeva žena jih je nekoč delala za svojo balo. Morda jih je bilo šest parov, morda ducat. Pa so prišli slabi časi. Mož je ostal brez dela, doma pa kopica otrok. Podpora je kanila komaj vsake svete čase enkrat in rjuhe so začele romati par za parom v zastavljalnico. Par za parom je izginjal iz omare, kakor iz srca iluzije o sreči, blodne sanje« ki jih vsakdo sanja, doživi pa malokdo. IIL Licitator je ie ves hripav. Mešetarji, ki ne kupujejo zaradi potrebe in ki dražijo vse do določene višine, kakor bi noteli preprečiti da ne bi dobil kdo kaj prepoceni, pa tudi. Najbolj gredo suknje. Seveda, zima prihaja v deželo m mraz je. Od sto dinarjev ženejo dobro ohranjeno suknjo do dve sto štirideset. Trije fotografski aparati. Dva jih ženeta. Pa ne preveč resno. Morda sta dogovorjena. Pri tretjem se cena ne dvigne niti za pet dinarjev. Licitator kliče: »Gramofon in dve plošči. Sto devetdeset dinarjev!< Brez plošč namreč gramofona v zastavljalnici ne vzamejo. »Dvesto!« >Dve sto pet!« »Dve sto deset!« »Dvesto petnajst!« Pri tem je ostalo. Debel možak ga je dobil. Po obrazu bi človek sodil, da je ošlir z Doleniskega. »Še nekaj .plat' bom kupil. . . .« govori sam s seboj, ko ga plača in odnese. Najbrž misli z nji in razveseljevati svoje goste in jim napraviti senzacijo Seveda- če pride godec s harmoniko, mu je treba dati vina, gramofonu pa ne. In godec ne zna vsak dobro igrati. Gramofon pa že. Toda ta gramofon, — Bog se pa usmili, _ kaže, da svoje bodoče dolžnosti ne bo kaj dolgo opravljal. Nekateri ljudje imajo pač navado, da nesejo staro robo v zastavljalnico na mestu na staro kramo. Morda imajo že izkušnje, da se dobi tu več zanj". Počasi se zrivam bliže. Sredi delavcev stoji dama s »pelcom« in modernim klo- ST- j,' Krst nove operete v jev je 5eL Vreden pa Je med brati svojih šest sto. Zdaj sem že tik pri pultu. Pa taelišim: »Konec!« Spet nova zmešnjava. Vse se začne prerivati k izhodu. Nekateri so otovorjeni s kov-čegi. Nesrečnik, ki je dobil kolo, poskuša priti z njim skozi množico. Neka ženska se oglasi: — Tale dedec naj bi bil še samega sebe lici tiral. Saj je fejst. Nobena se ga ne bi branila. Še malo zmede na stopnišču, grmada koles pred vhodom začne kopneti in potem se ljudje porazgube. Spet je minil dolgočasen jesenski popoldan. bukom. kakor otok sredi morja. Samo gleda, pa nič ne draži. Ujamem pogovor: »Koliko ste dali za obleko?« »Preveč, saj niti ▼ trgovini ne bi toliko stala!« »Jaz sem pa hotela kupiti sukno za fanta Do sto šestdeset dinarjev sem šla. Potem pa nič več. Saj bi bila tako premajhna za njega. Takšen dolgin je«. »Videl sem prej tisto suknjo. Velika je bila, da si večje skoraj misliti ne bi mogel. Toda včasih je pač treba porabili izgovor, ki pride človeku na misel, zlasti če ima kdo premalo denarja- Stara basen o lisici in grozdju. Med tem se je že vnela dražba za kolo. Stara krača, ki pa so jo gnali od tri sto dinarjev na sedem sto. Še en fotografski aparat. Prerinem se bliže, da bi ga videl. Pa je že prodan, kar »za nominalo« je šel. Za sto pedeset dinar- Predavanje ljubljanske Jč lige Ljubljanska Jug oslov « češkoslovaška liga, ki j« pravkar otvorila deset tečajev češkega jezika, pripravlja za zimsko sezono serijo predavanj, ki naj seznanijo naše občinstvo s kulturo in gospodarstvom bratske Češkoslovaške. Prvo predavanje bo v četrtek, 28. t m. ob 20. uri v »Zvezdi.« Predaval bo priv. doc. dr. Vladimir Murko o gospodarskem napredku Slovake in Pod-karpatske Rusije v dobi 15-letnega obstoja Češkoslovaške republike. Snov je nedvomno zanimiva, saj je gospodarski napredek osvobojenih pokrajin poleg njih kulturnega napredka največji dokaz praktične vrednosti osvobojenja. Nadalje bo liga omogočila predavatnf nastop dvema gostoma iz Prage: V teku pri« hodnjih mesecev namerava predavati dr. Peter Zenkel, ravnatelj osrednje socialne zavarovalnice in vodja socialnega skrbstva mesta Prage, o socialnem skrbstvo na Češkoslovaškem Znani pisatelj A. C Nor pa bo predaval v krogu lige o moderni deški literaturi. Obetajo se tudi sledeča predavanja ki predavatelji: Moderno češkoslovaško kiparstvo (akad. slikar Ivan Vsvpotič); Sodobna industrijski država Češkoslovaška — njen uvoz in izvoz (dr. Egon Stare); Češka kmečka povest (prof. Tine Debeljak); Češkoslov. — jug oslov, kulturno »ocialni stiki (univ. doc. dr. V. Burian); Sprevod po češkoslovaških parkih tn vrtov (rav. Ant. Lap); Vodilne struje v sodobni česScoslova ški literaturi (Urednik B. Borko). Datumi posameznih predavaj se razglase ob pravem času. Naj še pristavimo, da bodo znaten del predavanj spremljale ski-optične slike. Z navedeno serijo predavanj bo Jč Iga poglobila poglede v bratsko republiko in tako izvršila pomembno točko svojega vsakoletnega delovnega načrta. Drevi bo v Narodi em gledališču v Ma» riboru krstna predstava nove izvirne s.o-vonske operete. Uglasbil jo je prof glas. bene šole mariborske Glasbene matice in matični dirigent g. Marijan Kozina, ki bo to svoje prvo operetno delo tudi sam dirigiral V libretnem pogledu pa je priredil onereto režiser Ferdo Detek po J. F r Knaf-ličevi veseli trodejanki »Kmeck- teater«. Za Rasbergerjevo opereto »Prebrisani A-mor«. ki je ob uprizoritvi v lanski sezoni prav lepo uspela, smo v razmeroma kratkem presledku dobil' novo izvirno slovensko opereto, ki doživlja svoj krst v mariborskem gledališču. Vsekakor so te pobude na torišču naše gledališče produkcije hvalevredno znamenje vnete ljubezni do glasbe in muzikaLnega ustvarjanja. V razgovoru mi je avtor Kozina takole povedal o nastanku svoje operete in o slojem dosedanjem delu. — Kakor znano, je bfla prvotno zamiš* Jjma kot radiofonska opereta, ki jo je oddajal radio Ljubljana Izvajala se je v ma* 'ju ali juniju. Ker je dobro uspela, sem se po posvetovanju s prijatelji odločil, da jo priredim za oder. Bilo jo je treba samo še glasbeno razširiti ter oskrbeti besedilo in drugo potrebno kakor n .pr. za balet Z Delakom, ki se je spravil na Knafličevo tridejanko »Kmečki teater«, sva se lotila te naloge, ki sva jo pc večmesečnem temeljitem pripravljanju zaključila Tako je nastala »Majda« fe % % J — V glavnem sem »e v glasbi držal operetnega s>tila- Ta glasba je popolnoma neproblematična. vesela, lahka, poskočna, ▼ stilu jazz-operete. Stil glasbe sem povsem in dosledno prikrojil libretnemu stilu. — Nimam bogve kaj za seboj. Ce izvzamem orkestralno suito za veliki orkester, ki se je predvajala v praškem radiu pred dvema letoma, in nekaj drugih manjših skladb, je »Majda« moja prva večja stvar. Sem še mlad. Mariborski Glasbeni matici sem prišel kot dirigent in profesor lani v septembru. Prej sem še bil dve leti pri ljubljanski operi, kjer sem deloval kot kapelnik dve sezoni, toda ne celi To je vse, kar vam morem povedati, razen če še dodam, da sem pričel svoje glasbene stu» dije na ljubljanskem konservatoriju, kjer sem bil vpisan dva semestra in da sem poeneje dovršil dunajsko glasbeno akademijo in praško mojstrsko šola —c. 1774. »občnči šolski red«, ki je bil prvi šolski zakon. Kakor drugod se je osmo vala tudi v Ljubljani šolska komisija, ki nai bt ustanovila šole in nadzorovala uči-teljstvo. Sestavljena je bila iz dveh do treh svetovalcev deželnega glavarstva, tajnika, škofijskega zastopnika in ravnatelja normalke. Uvedla naj bi po možnosti splošno šolsko obveznost. V ta namen so povpraševali po vseh deželah pametne in za boljšo narodno izobrazbo vnete može za dobre in koristne nasvete. V Ljubljani so se obrnili na slovenskega duhovnika in pisatelja Blaža K u m e r d e j a, po rodu z Bleda. Bi! je šolski nadzornik in izdelal je šolski načrt, po katerem bi se otroci najlažje učili »kranjskega« in nemkega branja in pisanja Deželna oblast je predložila načrt višjim cerkvenim dostojanstvenikom v pregled. Vsi. med njimi celo dva opata, so bili z načrtom zadovoljni, edino proštu Jabacinu ni bil všeč Ta se je izrazil proti vsaki narodni izobrazb- in je med ostalim poročal: »Preprost narod čisto nič ne po» trebuie branja in pisanja nasprotno je to zani škodljivo. Marsikateri vladarji in posta voda i >lci bi pouk v branju in pisan iu. kakor tudi občevanie z ostalimi narodi prepovedali iz raznih vzrokov Seveda to dandanes ni več tako nevarno kakor nekdaj Toda izkušnja nam kaže. da bi preprostemu človeku škodovalo ravno tako kakor dobre iedi slabemu želodcu Samo branje rn plsarie ne zadošča da b' se potem vera mogla bolie iimeti kakor tudi ost:i!e prtrodne stvari. S tem se tud^ ne bo povedala pridnost v poljedelstvu itd« — Na Dunaju pa so bili boli nametTP liudie kakor prošt Jahacin in so odobrili Kumer-deiev šolski načrt. Novo omovane šole so obsega-le tri kategorije Najimenitnejše so bile n o r m a I-k e kot vzor za vse ostale le. Dragn ka-fegoriia so bile glavne *ole po maniših mestih in trgih tretia pa t r5 ▼ i i a 1 n e šole na kmetih Normnlka v Ljubljani. nastanjena v starem liceiskem poslopju, je bila štirirazredna. obenem pripravnica, kjer so se vzgajali učitelii Nobeden ni dobil učiteljske službe, kdor se ni izkazal z izpitom na normalki. Ker pa so v Ljubljani starši kljub temu rajši najemali neizpra-šane zasebne učitelje za svojo deco. so še leta 1788., torej štirinajst let pozneje, z bobnanjem po mestu razglasili, da bo kaznovan z globo po 12 goldinarjev vsak. kdor bo imel take učitelje. Prvi ravnatelj ljub« ljanske normalke je bil že omenjeni Blaž Kumerdej. Za normalko pa je manjkalo sprva učencev in učiteljev, zato so sc odpirali novi razredi le počasi. Četrti razred je dobila ljubljanska normalka šele leta 1786. Tudi dekliške osnovne šole, kjer take že niso obstajale, so se ustanavljale na novo in izročale uršulinkam v oskrbo. V Ljubljani so imele žensko šolstvo v rokah večinoma že poprej klarisinje, sestre reda sv. Klare, ki so prispele v prvi polovici 17 stolefia in uriulinke izza začetka 18. stoletja Poučevale so dekiice r branju in pisanju ter jih tudi sprejemale na hrano in v stanovanje. Reforme cesarja Jožefa n. Cesar Jožef II. je leta 1784. šolske komisije odpravil in izročil šolsko nadzorstvo višiemu ravnatelju (Oberdirektor). Že prihodnje leto je bilo odpravljeno tudi to nadzorstvo in so bili postavljeni nadzorniki za poedina okrožja. Prvi okrožni nadzornik za Ljubljano je bil kresi jski tsjnik. slovenski pesnik in pisatelj Anton L i n-h a r t. Vodnikov sodobnik. Kdor se je poganjal za tako mesto, je moral izkazati svojo sposobnost ter delati pismeni in ust> ni iznit iz pedagogike, metodike in iz vseh šolskih predmetov. Plača okrožnega šolskega nadzornika za tistii čas nikakor ni bila maihia ter ic znašala 600 gold na leto in še 150 gold. za uradna potovanja. — V Liublianl si nova šola ni pridobila posebnih simpatij. Starši so se branili pošiliati vanio svoje otroke, če* da ie »lutrovska«. Magistrat sam je poročal višiim oblastem da starši no^eio oošiljati otrok v šolo zato. ker se navzamejo v njih več slabega kakor dobrega in da pozabijo še to. kar so se doma naučil* Zato si vsak kdor le more, najame zasebnega učitelja. Niti učitelji normalke ne pošiljajo svojih lastnih otrok v šolo. Vrb vsega je tudi večina staršev siromašna; svoje otroke uporabljajo za posle itd Iz vse Ljubljane je obiskovalo šolo le 272 otrok, kar je bilo celo za tisto dobo bore malo. Kakšne 90 bile v onem času učiteljske plače? Če se stvar natanko presodi, ni imel učitelj takrat sploh nobene plače. Otroci bi mu morali prinašati po 10 krajcarjev šolnine na mesec. Tako so leta 1788. nanosili šempeterskemu učitelju Zupanu od 1. februarja pa do konca aprila le dva goldinarja. V šolo je hodilo 69 dečkov in 16 deklic, skupno 95 otrok, a 88 od teh jih šolnine nikakor ni moglo plačati. Le oe seda mih je dobival pol leta redno dolžno šo.-nino, torej vsega skupaj 7 gold. Okrožni urad je zahteval od njega natančen račun, koliiko ima dohodkov Navedel je, da znašajo 143 gold Sili so: od njive, pol orala ve like. ki jo je dajal v najem in dobil zanjo 8 gold. na leto: desetina je vrgla 16 gold; od obresti šolskega f<->nda ie dobil 120 gold. za orglarje in šolo 7 gold.. torej vsega skupaj 143 gold Se slabše se je godilo trnovskemu učitelju, ki ie ime! le 78 gold. plače in to še leta 1797 Pa kljub temu so se za take službe zelo pulili. Do leta 1803 se je plača trnovskemu učitelju že malo zboljšala. Pole« orih 78 gold. je imel za cerkovniške posle 50 gold.. otroci bi morali plačevati po 10 kraje. n3 mesec a na to ni mogel računati, ker je bilo baš v Trnovem največ revnih staršev Pa tudi cerkovniška plača ie bi a le na papirju, ker je bil nastavljen cerkvenik z družino Sicer pa. kakor je poro*al trnovski učitelj Knez. bi moral najeti za to hlapca, ker bi itak ne mogel v obeh stolnih obenem zvoniti Ka« kor kaže. je šlo magistratu to v glavo in je primakni k njegovi plači še 72 sold — Cerkovnik ie bil takrat mnogo bolj važ-ia oseba kot dandanes, zaradi ozkega stika z duhovščino in zarad: svoiega dela v cerkvi Spoštovanje do duhovnikov je odseva lo tudi na cerkvemka Tako se v oni dobi trnovski učitelj Jesenovec ni podp:sova1 kot učifeli temveč leot cerkovnik. Ljubljanski magistrat je ustanovil v Tr- novem v letih 1787—90 dve trivijalni šoli in sezidal novo šolsko poslopje. V mestu samem pa je vzel za normalko v najem hišo, ki pa za to ni bila pripravna. Od raznih načrtov je prodrl predlog tedanjega kre-sijskega tajnika Linharta, da naj se porabi za normalko izpraznjeni frančiškanski samostan, poznejše licejsko poslopje na današnjem Vodnikovem trgu. Prezidava je veljala za takratno dobo ogromno vsoto 33.169 gold Pri tej priliki so tudi odpravili takoimenovana «frančiškanska« vrata Zanimiva so poročila iz one dobe, kako so otroci obiskovali šolo. Trnovski učitelj je navajal koit vzroke izostanka: »zitternde Hand; ist im Dorfe (t. j. v Trnovem) nicht zu finden; man braucht sie (t. j. deklico) zu hause, zum Wiegen, zur Arbeit; lemt von andern Kindern: ist zu jung; ist zu alt; hat drei Madeln; ist zu arm.« — Sempetrski učitelj pa je poročal: »weidet die Kuhe, hiitet die Kinder; er geht von finksten her schon in die Schull; braucht iihm zu haus, hat sieben.losen nicht gehn in Schuil; woI-len nich geben: Mutter is krangk. mus schpinnen: keine Schuhe haben; geht zum Kloster frau; ist nic-hts; wegen Kleid-er; ist auf de r Fabrik; andere ist in Schull itd.« Francoska šolska doba i Za časa francoskega vladarja v ilirskih provincah se je nekaj časa zdelo, kakor bi bila napočila lepša zarja slovenskemu 'olst vu Leta .1811. so uredili Francozi ilir« sko šolstvo povsem na novo. Za osnovne šole so določili kot učni jezik ilirski t. j. slovenski. Poleg tega se je uvedla slovenščina še v meščanske šole in nižje gimnazijske razrede. Našemu pesniku Valentinu Vodniku je bilo poverjeno važno mesto. Postal je nadzornik osnovnih šol ter je spisal in izdal pet slovenskih šolskih knji«, ki jih dotlej še ni bilo. Dobre volje na obeh straneh nI manjkalo, saj se je tudi maršal Marmont silno zavzemal za ilirsko šolstvo Toda vsak po. skus za preustrojitev in dvig slovenskega šolstva je vedno znova trčil ob prazne Napoleonove blagajne V avstrijskih časih so bile osnovne šole v oskrbi deželne vlade, » zdaj pa so jih morale prevzeti občine. Francozi pa jim niso nakazali nobenih dohodkov za vzdrževanje. Dne 8. novembra 1810. se je sešla komisija za ljubljansko osnovno šolstvo in že 10. novembra je začela normalka s poukom Vse ostale šole. tudi šerrt-peterska in trnovska, pa so prenehale; ob» stojali sta le dekliški šoli v nunsikem samostanu in pri sv. Petru. Pa tudi učitelji na normalki so doživeli grenko razočaranje. Za njihovo plačilo se mesece in mesece ni nihče zmenil. Minil je prvi tečaj, a učitelji niso prejeli še niti bora Na njihovo prošnjo jim je odvrnil intendant, da nova organizacija še ni izdelana, da §e ni določen fond itd. Minil je med tem drugi tečaj in šolsKo leto se je zaključilo. Toda v jeseni 1811. je bil vsak učitelj spet na svojem mestu. Sele v novembru 1811. so jim izplačali zaostalo plačo, in še to le od 1. januarja do konca septembra 1811. Prav taka se je go« dila ravnatelju normalke. Val. Vodniku, ki je dobil šele 30 oktobra 1812 za ves svoj dotedanji trud borih — 240 frankov! Na ponovne prošnje rn pritožbe učiteij-stva je ljubljanski magistrat odvrnil: »Magistrat mora gospode učitelje zopet opomniti na ono, kaT jim je dejal že tolikokrat ustno in pismeno, da županstvo ni pooblaščeno izplačati niti najmanjše vsote, dokler njega cesarost Napoleon ne potrdi predloženega proračuna za leto 1812 « Leto je minulo, proračun pa je še vedno ležal v Parizu! Kako in ali se je pozneje vse rt* teklo, ni znano. Napočilo je usodepolno leto 1813., francoska osnovna šola pa še nikakor ni bila urejena v Iliriji. Francozom so se začele iztekati njihove ure v naših krajih. Tn ko so odhajali, je bila osnovna šola še skoro prav taka. kakršno so sprejeli Proti vsem tem nedostatkom pa se mora pripoznati v polni meri pravilno franoo* sko stalile, da je uspe?en pouk edino mogoč v domačem jeziku, v materinščini. Tako je bila ta doba. četudi kratka, zadnja najsvetlejša v našem šolstvu za našo slovensko besedo, ki smo se morali boriti zanio še nad sto let poznej« domala za vsak osnovnošolski razred roda— Med štajerskimi Slovenci v Avstriji Za mejo nad Mariborom živi nad 58C0 naših rojakov Lučane Ne draži kadilca! uporabljala bom vedno samo CfUifUT1 i ovo TERPENT1NOVO MILO za no n, t\vaf< Kadarkoli ee pri nas govori o naši manjšini ▼ Avstriji, 90 s tem mišljeni pred vsem koroški Slovenci. Malo pa je naši javnosti niajio, da prebivajo tudi na bivšem štajerskem onstran državne meje slovenski rojaki, le da žive rastreseno od koroške meje tja do Radgone in dalie. Kljub vsemu pritisku so se ohranili zlasti v hribovitem obmejnem ozemlju, t j. ob koziaškem gorstvu v smeri proti Sv, Duhu na Ostrem vrhu preko Remšnika in Kaplje tja do Koroške. Avstrijska predvojna statistika je izkazovala teh Slovencev nekaj nad 2000, ▼ resnici pa jih živi tam še danes nad 5000. Na dobro izdelanih grafikonih obrambne razstave Ciril - Metodove družbe v Ljubljani je bilo to tudi dokaj jasno označeno. Oni so tudi potrdili, da so Slovenci v nemški Štajerski razmeroma najbolj opazni v lučan-e&o - arveški kotlini. Sonce je sijalo, ko sem se pred časom ustavil na postaji Arnož (Ehrenhausen). Njegovi žarki so blesteli na gladim spodaj tekoče zelene Mure. Preko železnega mo-ntm je korakala četa hajmverovcev s petelinjimi peresi na čepicah. Nekaj hipov in naš avtobus je drvel v jasno jutro po lepi alpski cesti iz romantične doline mfmo Go-milice navzgor proti vrhovom, dišečim po hib ju in smrečju. Va vrhu smo. Pred nami le3 razprostrta iučanska kotlina. Daleč na jugu cerkev sv. TTrhana nad Mariborom. Pred nami obronki Kozjaka, po katerih poteka sedanja jugo-fciovansko-avstrijska meja. Na najvišjem vrhu, Ostrem vrhu. stoji cerkev sv. Duha, visoko nad temnimi smrekovimi gozdovi, Jhemo se dviga v neho masivni zvonik, naša straža na severni meji. V ozadju gora Peca, na skrajnem severu vrhovi labudsko-koro- Sv. Duh na Ostrem vrhu Urfh planin, pokriti z belim snegom. Avtobus se ustavi na. glavnem trgu v Lu-fenah pred visokim spomenikom, posvečenim padlim vojakom, večinoma Slovencem, Lučane so lep, velik trg z ličnimi hišami tn vilami ter močnim avtomobilskim prometom. Pred prevratom so bile v tesni zveri t Mariborom, saj znaša razdalja do tja preko Sv. Jurija ob Pesnici komaj 24 km. Lučane leže še v obmejnem carinskem ozemlju in spadajo pod politični okraj Lipuica. V ta politično-upravni sestav spadajo tudi vse druge obmejne občine, v katerih še prebivajo Slovenci, zlasti Klanci ob zaključku Slovenskih goric. Pesnica z izvirom potoka istega imena ter nemška dela Gradi-6ča (Schlossberg) in Remšnika. Vse občine so neposredno ob državni meji in gravitirajo po svojem geografskem in gospodarskem ustroju v Lučane. Ob delavnikih kažejo Lučane izrazilo nemško lice, le slovenska imena dovolj »govorno dokazujejo prvotno poreklo prebivalcev. Ob prevratu je trg zasedla naša vojska, kasneje pa je bila meja žal premaknjena za uro hoda proti jugu. Zgodilo se je to kljub naporom in nesebičnemu trudu nekaterih zavednih Slovencev, ki so ob usodnih dnevih budno stali ng straži in dramili v veliki življenskj opasnosti neori-entirano slovensko ljudstvo. Drugačna je nedelja v Lučanah. Slika j« popolnoma izpremenjena. Prostrani prostor pred cerkvijo in ves trg napolnijo množice rt okolice. Od meje, x juga in severa, s hribov so se zgrnili v trg sami Slovenci. S seboj so prinesli zdravja, slovensko govorico in slovensko pesem. Lučane kažejo slovensko lice. V političnem in kulturnem pogledu so vsi ti Slovenci docela brezpravni. Ne uži« vajo nikakih pravic in nikake zaščite narodnih manjšin. Manjka jim pred vsem vodstva in narodne inteligence. Nemogoče je seveda ob takih razmerah govoriti o kakršnikoli politični enotnosti ali organizaciji. Otroci slovenskih staršev se uče v šoli izključno le nemščine. Govora ni niti o utrakvistioni šoli. Učitelji slovenščine ne razumejo, dasiravno tvorijo učenci 6loven« Na naši severni meji v Gr&dnšču stoji ta ponosna stavba, ki bo služila širjenju pnosvete in narodne zavesti, '.i^etos, ko obhaja Družba sv. Ciriga in Metoda svojo petdesetletnico, je pričela graditi to šolo v opomin in vzpodbudo onim, ki mislijo. Jesenice. 22. novembrn. Ko »e je pred dobrimi 60 leti osredotočila skoraj vsa gorenjska železarska industrija na Jesenicah, je naš trg štel komaj okoM SO hiš s približno 1000 prebivalci. "Večina hiš je stala ob vznožju in na Pobočjih strme gore Miirce, nekaj pa j Mi je biilo okoli cerkve na Savi, datlje v Kurji vasi, ob sedanji Kralja Petra cesti in ob Lukrnanovem trgu. Velik razvoj železarske tadrastrije in zgraditev karavanškega predora, bohinjske železnice in ogromne železniške Postaje pa sita kraj mofinc spremenila. Kraj se je večal in od starih Jesenic je ostailo malo. Le M tirava na pobočjih Mirce je aka narodnosti največji odstotek šoloobveznih otrok. Šolo tik ob meji, pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. obiskujejo izključno sami slovenski otroci. Sudroarka in Schul-verern prirejata za uje vsakoletne obdaritve in jih podpirata tudi drugače. Pripomniti je pri tem treba da sc delo teh organizacij ne omejuje Suino do tja, ampak sega celo preko državne meje. To kulturno prodiranje nemštva — v zadnjem času slišimo tudi pogosteje o gos-podarskem — ustvarja podlago za famozme teorije o nemškem »Kulturbodnu« in »nemški miselnosti« južno od meje. Naša stvar je. da zajezimo to pogubno delo. Po zaslugi Ci» ril - Metodove družbe je znašla šola v Gradišču. Ona ni samo izrednega pomena kot kulturni branik in predstraža naših ogroženih narodnih interesov, ampak tudi močna moralna opora io vzpodbuda za naše brate onstran meje. V socialno gospodarskem pogledu stoje ti Slovenci, kolikor jih ne tlačijo visoki davki, deloma ugodno, zlasiti oni v Klan« cih, ki »e pečajo z vinogradništvom. Slabe pa so ekonomske prilike v obmejnem goratem delu. Živinoreja in izsekavanje goz« dov tvorita edini dohodek. Ko sem se vozil po zeleni Štajerski proti Ljubljani nazaj, sem se spomnil, da se še vedno glasi v tihih jesenskih večerih po holmih vinorodnih Klancev naša pesem, združena s pesmijo klopotcev, tipičnih glasnikov Slovenskih goric in naše zemlje. Spomnil sem sc. da še vedno odmeva v kraljestvu ruševca in alpske flore, v globokih jasah pod Sv. Duhom iti Remšnikom planinski klic slovenskega gorskega prebival® ca. Na vse to bi rad opozoril vso našo javnost. Zato sem napisal pričuiočo potopisno sličico. Oskar Hrastnik. da danes ni več potrebno delovanje naše CALD. Res je, dolžnost graditi šole pripada občinam. Obmejne občine so po večiai revne, prebivalci brez zaslužka im še oddaljeni od prometnih središč. Naša narodna dolžnost je, da priskočimo na pomoč. V obmejnih krajih mora biti narod zaveden in ponosen na svoje poreklo, zato je treba ljudstvo podpirati, da se ne čuti zapuščenega To dela Družba ev. Cirila in Metoda. Podpirajm.o jo, bo dnino njeni člani in 6 tem pomagajmo ogroženim bratom. Ako hočemo ohraniti sv0j rod moramo skrbeti za. brate in sestre, ki so v nevarnosti potujčenja, da ne pozabijo na ev0j materinski jezik. — Slika nam kaže lepo stavbo, kii še ni popolnoma dograjena. Mnogo bo še truda ta izdatkov. Posneanajmo naše sosede! Vsak naj daruje vsaj 1 Din in 6troški bodo kriti. Mai položi dar domu na altar! »stola p« večini taka kakor pred desetletji. Toda stare Jesenice so bile m zucaj vse bolj prijetne kakor današnje, ko ee med stare in nizke hiše in med gospodarska poslopja vrivajo nove moder r e palače. Hišice •/. gospodarskimi poslopji na Mura vi, ki so se skrivale v zelenju io v sencah sadnega drevja, so sestavljale lep gorenjski trg, ki je imel nekaj svojega, enotnega ta čednega na sebi ta je ne dvoimno napravi jan prijeten vtiek na tujce, ki so prevažali btago od morja v notranjost bivše monarhije. Dolino režeta nav adiolž ijiuibfljaiMifca železniška proga in reka Sava. Med progo ta sešanjo Gos-posvet^ko cesito eo stale najlepše jeseniške domačije, ki so imeje lepe sadne vrtove, ki so segaiii do proge in še dalje skoraj do Save Med železo ico ta Savo pa je bilo prostrano polje., ki je segalo od visokih in daleč vidnih Papeževih topolov vse tja do potoka Jesenic. Preko poija ta travnikov so bila razpredena številna poljska pota in steze ta so stali številni komolci, ki so dajato temu okolfu prijetno gorenjsko lice Po'leg parka Hrenovce s stoletnimi bukvami, kostanji in hrasti ta Milanovega loga ob Savi so bili na plavškem travniku ta nasproti čufiarjeve veletrgovine v drevoredu ogromni kostanji, ki eo bili v najlepši okras kraja. Po dograditvi obširne železniške postaje in novih železniških prog je bilo pričakovati, da se bo trg v tem pravcu Siril in razvil v lepo zaokroženo gorenjsko mesto. Žal ni bilo tako. Začele so rasti hiše iz tal kakor gobe po dežju, toda vsakdo je zidal] im obračal svojo hišo, kak0r je sam hotel, brez snnotreinega načrta. Trg se je širi] daleč naokrog na škodo središča, v katerem se ni gradilo skoraj nič. mmmmmsmnBMmmmmssmmunmm Pri k maščobi nagnjenim učinkovito podraži stalna uporaba naravne FRANZ - JOSEFOVE grenčice — delovanja črevesja. Ogl. reg. S. br. 3MSS/35 Padala so drevesa, zaizldavala «o se polja, raale ao iz taj nove čeitrti, nova naselja z vijugastimi ulti.oa.mri in cestama, se gradile široke in nizke barake za delavska stanovanja, ki bolj slačijo ujetniškiim taboriščem kakor delavski 6>taiiovaujski kolonija. Med stare ta niwke hiše, hleve ta gospodarska poslopja s« se postavile itnpozanfc-ne palače, preložite ceste, ni se pa istočasno odstranila stara hiša, ki zapira glavno ce®to, da se ob ozkem prehodu mimo nje avtomobili komaj zri vajo skozi. Zgradilo »e je novo monuimentatao pročelje mestne župne cerkve, zvonik pa je ostal prejšnji im ni v skladu z iimpozantno oerktvioo. Zgradila se je na najlepšem kraju moderna hiša s trgovskimi lokali ta kavarno, toda ne stoji v ravni cestni črti, pač pa diagonalno. I "red leta je bilo zgrajeno impozantno Po»LoPje carinarnice, v katerem so nastanjeni tudii mestna uradi. V tej jeseni pa 6o gornji del j>os!opja na zramaj opažali z lesenimi deščicami, šinkelj-ni, namesto z eternitom. To je najbrže edinstveni primer, da »e je ▼ tej dobi obložila moderna palača z deščicami ta smo vsekakor lahko ponosni, imaimo v tem prednost pred drugimi mesti. , , « i up i n —--------i--—-------r~-- den so bila pravila potrjena in preden se bi bilo redno društveno vodstvo prav za prav sploh moglo izvoliti, kar bi se bilo smelo zgoditi šele na občnem zboru po potrditvi pravil. Toda ta antecipacija ni škodovala, temveč le koristila. Društvena pravila je pred kratkim oblast potrdila in je tako obstoj »Društva Slovencev v BeogTadu« zagotovljen. Društveno vodstvo sklicuje sedaj društveni ustanovni občni zbor za soboto. 30. t. m. ob 20.30 v dvorano češkoslovaškega narodnega doma z dnevnim redom: 1 Poro. čilo predsedništva. 2. čitanje društvenih pravil, 3. volitev odbora in 4. slučajnosti. Na občnem zboru morejo prisostvovati ta glasovati samo društveni člani ta sicer tisti, ki so dalj pristopno izjavo, in oni. ki so plačali vpisnino, oziroma so porav. nali članarino v društvu kjer so bili do. slej člani (»Cankar«, s>Edtaost«. »Triglav«), v smislu določb dotičnegn društva. * »Društvo Slovencev v Beogradu« je 9 t. m. priredilo v dvorani *eškos ovašk^ga narodnega domu rMirtinov večer« Pro gram je bil zelo skromen odnosno ga vobče ni bilo. ali s» je večera udeležilo vndarle lepo število našega občinstva. Da udeležba ni bila še obilnejša, je pač glavni Zeleno Pobočje Mminave še vedno kwi ogromna rjava lisa, ki jo je pred leti na-prami] zeanski pla/z. O-b gorenjski železniški progi, odnosno ob postaji prd carinarnici, kjer je bil še nedavno lep sadni vrt, stoje v ozadju razne barake in drvarnice, ob ljuibSjjanski in bohinjski progi pa so bije napravljene velike ta primitivne lesene ograde, ki bodejo v oči tuijce, ko se vozijo mimo- Toda kritično gledanje na zunanje lice nagega mladega mesta ne sme v nikomer vzbuditi ne v olje, ker je le rahel opomin, da ne sme iti v tem pravcu naprej. Ni še vse '-Zamujeno, marsikaj ise bo v dogled-nenn času še lahko popravile in zazidalo in tudi porušiflo, kar ni v sklaidiu z okoljem ta tokom časa. Nedvomno se bodo v nekaj letih ob dobri volji meščanov ta pažnji nadzorneoa oblast va obliko vale tudi na zunaj nove Jesenice z lepimi in v ravni črti postavi;enimii stavbami, ravnimi cestami. šetališčj in teldvadisči in igrišči zavarovanimi z živo mejo, s čimer bo dobilo zdaj tako razti^ano mesto lepo urejeno, kompaktnejše zidano ta harmonično zaokroženo obliko. K aferi s hranilnimi knjižicami Ljubljana, 23. novembra Afer« s hranilnimi knjižicami je zdaj pred okrožnim sodiščem- Preiskovalnemu sodniku dr. Mirku Kersniku je poverjena nadaljnja preiskava o špekulacijah in manipulacijah Kamničana Jožeta Grcška s hranilnimi knjižicami. Po'i oljska uprava j« državnemu tožilstvu predložila obsežen referat in i-zročiila sodišču v shrambo 45 hra-nilniških knjižic, ki so bile zaplenjene v realitetni pisarni zaprtega Jožeta Graška^ Te knjižice predstavljajo zdaj vrednost skupaj 36.245 Din. Glase se na večje in manjše prvotne vioge. Nekatere imajo zdaj neznatno vrednost in znašajo v njih končne vloge le po okrog 50 do 100 Din. Knjižice so od raznih denarnih zavodov v Ljubljani in na deželi- Neka knjižica sedaj po realizaciji predstavlja vrednost le 4 Din. Na sodišču se odlašajo razne stranke m povprašujejo, kako bi mogle doseči vrnitev Grašku prodanih" in zaupanih knjižic. Grašek je nekaj dni pred aretacijo kup3 od nekega starega Ljubljabančana hranilno knjižico Kmetske posojilnice v vrednosti 13.863 Din za 11.000 Din, ki mu jih je obljubil plačati v obrokih po 1000 Din. Prvi obrok mu je takoj izplaval. Mož je danes prišel na sodišče in vpraševal, kako bi mogel dobiti knjižico vrnjeno. Pet knjig za 20 Din vam da edino Vodnikova družba vzrok dejstvo, da se je društvo nahajalo še v največjih porodnih težavah in ni moglo ta utegnilo niti prireditvi dati pri. vabnejše programske vsebine, niti dostaviti vabil vsem. Ker smo Slovenci pač Slovenci, je bil vsekakor marsikdo zato »užaijan« in ni prišel. V bodoče, ko že sedaj delujejo vsi društveni odseki z vse vnemo, pa takih razlogov gotovo ne bo več ta bodo brez dvoma izpostale tudi »zamere«. Za soboto 7. decembra t. 1. napoveduje »Društvo Slovencev v Beogradu« svoj Miklavžev večer«, za 31 decembra pa »Silvestrov večer«, ki se bosta oba vršila v dvorani nabavljaine zadruge v Poinca. rejevi ulici ter bo poleg odlične godbe sodeloval tudi že društveni pevski zbor z izbranim pevskim sporedom. —r. »OMEGA« in »HELVETIA« ure kakor tudi zlati nakit NA OBROKE ! »Alem« kom dr., Zagreb, Nikoličeva 7/1. Na željo pošljemo ilustr. cenik brezplačno. Društvo Slovencev — središče slovenskega delovanja Beograd, v novembru. Precej vode je poteklo po Savi ta Du_ navu mimo Beograda, preden je v prestol-niških Slovencih dozorelo obče spoznanje, da večletna, pač v največji meri le na ara. bicijah posameznih oseb ali pa nekih ožjih stanovskih ali prijateljskih krogov sloneča združevalna stremljenja, ki so se zrcalila v celi vrsti raznih s>kul*-urno_prosvct-rdh« društev z enakima nameni in težnjami, dejanski nikakor ne dovajajo do medsebojnega zbližanja in strujenja že daleč nad deset tisoč duš štejoče »slovenske kolonije«, temveč zanašajo vanjo le kali razprtja če ne že naravnost mržnje in razdora. Nočem trditi da vsa ta dru. štva ne bi bila imela in da tista, ki obstoje tudi še danes sama zase ne bi im^la najboljšega namena, da bi nudila svojemu članstvu ta krogu našincev. ki se zbira okoli njih vse najboljše kar so mogla ta kar morejo: ali je tudi neovrgljiva resnica da se ob toliki razcepljenosti delotvornih sil, katerih ni ravno na največjo izbiro. iii v razmerah ki vladajo v sredini, ono adravo, poživljajoče in navdušujoče te. kmovanje, ki naj bi društvom in občinstvu dajalo boljše uspehe od boljših, izprevrga-va — Driznavam: boij nehote ko hote — v mrrko nadkriljevalno borbo, katero naj bi naša kolonija podpirala ta vzdrževala s svojimi gmotnimi prispevki. Po daljših pogajanjih je le prišlo do prostovoljnega razida treh naših društev in se je porodilo enotno »Društvo Slovencev v Beogradu«, ki naj zbira in združuje pod svojim okriljem saj največji del naše prestolnične slovenske kolonije, če že ne prav vse. Smo pač Slovenci in morajo vsekakor biti med nami tudi taki, ki hočejo vselej in povsod pristavljati svoj posebni lonček k ognju! Ko se je dosegel med društvoma »Can. karjem« ta »Edinostjo« sporazum, da se razideta ta njuno članstvo vsopi v novo enotno društvo _ »Triglav« se j? pridru žil temu sporazumu pozneje — S" je 5. oktobra t. I vršil Mistanovm« občni zbor novega enotnega društva. Na tem zboru o katerem je »Jutro« obširneje p.rodilo, se je pač v želji, da bi se stvar kolikor le mogoče pospešila^ napravila napaka, da se je ta zbor smatral za ustanovni občna zbor novega društva, dasi je bil samo priprav. ljalni sestanek, ker zborovalci niso 9e brli v nikakršnem pogledu ▼ kaki članski obvezi napram ustanavljajoč emu se društvu. Vzlic temu pa so se na tem zboru sprejela društvena pravila in Se je celo tudi na podlagi teh od oblasti še nepotrjenih pravil izvolilo popolno društveno vodstvo, ki je poleg naloge, da predloži pravila v odobritev, prevzelo tudi vse opravke rednega društvenega vodstva: nabiranje članstva, izvolitev raznih odsekov za raz. voj čim najrazsežnejšega društvenega delovanja na prosvetnem in socialnem polju, itd. Ustanovil se je pevski odsek, ki že danes šteje lepo število pevcev in pridno vadi. Dramatični odsek ima alogo, da prireja gledališke predstave. Posebni odsek skrbi za čitalnico ta knjižnico. Prireditveni odsek bo vodil razne zabavne ln podohne prireditve. Propagandnemu odse- l u je naloga, da predvsem privede v dru. ?tvo čim največje število članstva poleg tega pa še druga ki je gotovo zelo važna. Ia sestavi ta vodi točno statistiko o Slo. vencih v prestolnici Socialno.skrbstveni xLsPk pa bo skušal po najboljših močeh oodpirati naše rojake, ki so brez lastne krivde zašli v bedo Društveno vodstvo si je tako začrtalo zelo obsežno delo, Se pre- Jesenice nekdaj in danes Naglo razvijajoč se kraj, ki pa nima strnjene in zaokrožene oblike Naredita šola CMD v Gradišču ELITNI KINO MATICA Danes ob 3, 5., 7'/< in 9'/< url PREMIERA NAJSENZACIJONALNEJŠEGA FILMA SEZONE FRANK BUCKOVI DOŽIVLJAJI IN PUSTOLOVŠČINE V NEPOZNANI ZEMLJL EDINSTVENI FILM OIIV J TOV FILM ZA ŠTABE IN MLADE. - NAPETA VSEBINA. - šE NEVIDENE ŽIVALL Nekaj, česar že niste videli! Predprodaja vstopnic od Il-Vzl3 PREMIERNI KINO U o iti vesti « Nsclonalna nra radia, o nacionalnem Iti kulturnem pomenu Slovenskih goric bo predaval dan©s novinar in poblicist g. Božidar Borko. Da bi se preko meja nafte ožje domovine zbudilo med Srbi im Hrvati zanimanje za Slovenske gorice, bo predavanje v srbohrvaščini. Oddajala ga bo ljubljanska postaja. • Obr-tnliki praznik. Društvo jugosloven" ekito obrtnikov bo tudi letos prosliavilo obrtniški praznik 1. decembra te>r oo v ta namen osrednje društvo 1X10 razp0-a])a.Lo svojim podružnicam pravočasno emotno poslanico, katera bo prečitana članstvu — obrtništvu na dan p-ojlave 1. decembra. Pothruižnice naj takoj vse Potrebno ukrenejo, da bodo proslave čim lepše in obrtništvu dostojno uspele. Volitve Jeseni Lutz Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII. • Predsednik apelaci iskega sodišča sporoča. d« predsednik sodišča prihodnja teden ne bo sprejemal strank, ker bo zaradi službenih poslov odsoten* • Promocija. V Innsbrucku .je bil prrno-vimm za doktorja vseneodlkrita dežela«, ima postojanke, ki bi jiih ji zavidal ostali svet. Med takimi je ena najlepša Kurešček z višino 833 m S postaje Škofljice je 14 km hoda po br-diih. goščavah, ki so za smučarje nad /se idealni. No, in Kurešček dobi v kratkem, morda že sredi decembra svojo planinsko kočo. ki bo smučarjem nudila streho, zabavo šn okrppčilo. Lastnik koče je zača. z akcijo s pravim turističnim ifdeajizm.>m in bo koča oskrbovana na principih solid-nos-ii in smučarskega tovarištva. H*a e-vielaio pa je dejstvo, da se s tem začne orati le>iraa tujskega prometa tudd na Dolenjskem. ♦ Smrt ameriškega Oobro^nika srbskih otrok. V Getariju v Franciji je umrl dobrotnik srbske dece v dobi svetovne vojne John W. Frotingam Pokojnik je kot ameriški oficir prežive1 tri mesece v Bi. tolju in, ko je bilo mesto bombardirano, je, prebivalcem, ki so ostali brez zavetja in hrane, pomagal z največjo požrtvovalnostjo Največjo dobroto pa je napravil s tem. da je mnogo otrok — sirot na lastne stroške odpremil iz Srbije v Grčijo in skrbel zanje do konca vojne. Cenijo, da je izdal za srbske sirote nad sto milijonov v našem denarju. SEDAJ JE ČAS da si nabavite DAMSKE PLAŠČE in ZIMSKE SUKNJE po konkurenčni ceni iz velike izbere tvrdke FRAN LUKIČ STRITARJEVA ♦ Poročita se ilanes železniški uradni* g. Ignacij Tomšič in gdčna Josipina Pre-kova z Vrhnike. Obilo sreče! * Filmski posnetki na Jadranu. »Dete prirode« se bo imenoval film, ki so ga začeli zdaj delati v režiji našega prosvetnega filma in s pomočjo filmskih strokov, njakov z Dunaja. V filmu nastopa 6 igraL cev in 50 statistov, ki so Večinoma iz Avstrije. Filmska skupina je začela svoje delo na Rabu in Pagu. potem pa je krenila proti šibeniku. Med igralci je tudi naša filmska umetnica Ita Rina. kateri je poverjena ena od glavnih vlog Vsebina filma bo veseloigra, ki kaže življenje ri_ bičev Poleg Ite Rine bosta nastopila tudi popularni Cika Reša in beograjski operni pevec TLmotič. V Zlarinu so filmali scene brušenj" koralov. ra vrsto pa pridejo tudi slapi Krke. samostana Mano jI ovac in Krčič ter razne zgodovinske stavbe šibe-nika. V šibeniku bodo ostali filmski igraL ci do nedelje ali ponedeljka, potem pa odpotujejo v Split. »MELA« TYRŠEVA 20. nudi pletenine poslednjih, najmodernejših oblik v vseh cenah. * Dubrovniška duhovščina proti drami »Zrinski«. Ob uprizoritvi Strozzijeve drame x>Zrinski« je vsa duhovščina v Dubrovniku s škofom Carevičem na čelu nasto. pila pro'.i drami, češ, da so v njej ne. pravilno in tendenciozno orisani jezuiti-Izvedena je močna agitacija proti repri-zi drame. Tudi pri upravi gledališča so bile intervencije, naj se črtajo iz teksta gotovi deli, ki govorijo o jezuitih. Celo gimnazijski veroučitelj je v šoli trdil, da je Strozzi vlogo Zrinski izdelal v protina-rodnem in protikatoliškem duhu. + Iiošava besni. V petek je ves dan po Beogradu besnela Košava. Tu d j v hudi zimi ni tako neprijetno po beograjskih ulicah kakor med tem močnim mrzlim vetrom. Vihar je po nekaterih ulicah, ki so izpostavljene vetru, napravil tudi precej škode. S streh je metal opeko in razbil je tudi mnogo šip. Veliko škodo je vihar povzročil v Novem Sadu. Promet na Dunavu je bil onemogoien bile pa so tudi škodljive motnje električnih napeljav. Od viharja imajo veliko škodo tudi mnoge banaške vasi 2e 15 dni divjajo po Bana-tu viharji in močni vetrovi so ponekod s peskom zasuli sklade žita. * Velika žaga ie zgorela v Moščanici pri Sarajevu. No pomoč so prihiteli sarajevski gasilci- ki so rešili nekaj strojev. Vse ostalo je zgorelo '•"'.koda znaša preko 100.000 Din. podjetnik pa ni bil zavarovan Uvedena je preiskava, ker se domneva, da požar ni nastal po nesrečnem naključju. • Vas z 280 domovi je izgubila v vojni 190 mož. Mala vas Zubetinac pri Knjažev-cu je te dni slovesno odkrila spomenik svojim občanom, ki so padli v svetovni vojni. Danes šteje ta vas komaj 280 domačij, med vojno jih je bilo nekaj preko '-'nO, padlo pa je na bojiščih iz te vasi 190 mož in mladeničev. Va5čani so sami zbrali sredstva za spomenik, v katerega »o vklesana imena vseh vojnih žrtev. ♦ Smrt moža. ki je popil na dan do 20 litrov vina. V vršcu je bila obveščena policija. da je nagle smrti umrl Josip Eder-hart, ki je že kakih osem dni zapri v svoji hiši pil na žive in mrtve in baje popil na dan do 20 litrov vina. Pred 8 dnevi se je skregal s svojo ženo. jo nagnal iz hiše in hišo zaklenil. Sosedje so mnogokrat trkali na njegova vrata, mož pa ni nikogar sprejel. Bil je pijan noč in dan. Oni dan so sosedje preko plota videli, da leži na dvorišču in da se ne gane. Ko so prišli do njega, je bil že mrtev. V pijanosti ga je menda zadela kap. Po vinski zalogi v hiši je pozneje žena ugotovila, da Je popil v enem tednu kakih 200 litrov vina. ZiVOCNJ KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI _TELEFON 33-87_ PREMIERA duhovite glasbene komedije Gospodična - gospa Jennj Jugo in Paul Horbiger na poročnem potovanju v St Moritz in neizogibni tretji — Anton Pointner. V dopolnilo Paramountov zvočni tednik! Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7. ln 9. ponedeljek ob 7. in 9. V nedeljo ob 11. uri dopoldne boksaški film: BAER-CARNERA. Vstopnina Din 3. V torek ŽIVELE 2ENR ♦ Huda nesreča v kamnolomu barskega rudnika. Kamnolom borskega rudnika ima pet teras in na prvi, ki je visoka kakih 12 m, so trije delavci rušili steno- Na sredi terase je delal delavec Bačilovid, ki je bil zaradi varnosti privez.m na oder z vrvmi, v podnožju terase pa je de'al Stojko Spa-sič, ki je imel nalogo, odpravljati ruševine, ki drči jo od zgoraj. Delavci so že pred dnevi opazili, da se nad prvo teraso maje velika skala in podpirali so jo na razne načine, da se ne bi zrušila. Oni dan pa se je to le zgodilo. Velika skala je oplazila Bačiloviča, ga odbila v kot terase, potem pa se zvalila na spodaj stoječega Spasiča. Bačilovičeva poškodbe niso nevarne, Spa. sič pa bo hudim ranam podlegal, ali pa bo ostal pohabljen vse življenje. Državno tožilstvo v Zaječarju je poslalo v kamnolom preiskovalno komisijo. • S kamnom je pobil srnjaka. Iz Kočevja nam poročajo Kj-v divjačina, h tudi li-vec. V kočevskih gozdovih je mnogo divjadi. žal pa morajo lovci poleg nje večkrat zasledovati divje lovre. ki delalo po vseh revirjih občutno Škodo. Neki zakupnik lova je prijavil orožnikom- da visi na podstrešju znanega kmeta sveža koža srnjaka. Orož. niki so sp odpravili poizvedovat, da dože-nejo. odkod posestniku srnjak. Naleteli so na posestnikovo ženo. ki ji seveda ni bilo »nič znanesa«. Nato so orožniki zaslišali domačega hlapca, ki je pa po dolgem oklevanju priznal, da je srnjakova koža skrita na pod=trešju pod senom. Hlapec pravi: »Ko sem šel v gozd. sem naletel v Bukovi gori na srniaka in ga r>obil s kamnom, nato pa še zaklal. Meso je pojedla gospodarjeva družina, kožo sem pa spravil na podstrešju.« Kino „ADRIAN" Št. Vid PREDVAJA: danes ob 4., 6. in 8. uri jutri ob 8. uri V ZNAMENJU KRIŽA Znižane cene 3, 5, 7 Din ♦ Dolžnik je ubil upnika. V Miokičevem pri Virovitiei je gostilničar Pejo Jankovič zaklal Goletnega induslrijca Davida Šterna. Štern je bil lastnik velike opekarne in Jankovič se je pred sedmimi leti, ko je zidal hišo. zadolžil pri njem za 7000 Din. Podjetnik štern je na plačilo dolga dolgo časa čakal, naposled pa je dolg iztožil. Tudi po tožbi se je hotel z Jankovičem pogoditi na obročno odplačilo dolga. Štern je Jankoviču nudil najlažje pogoje^ ko pa je v zadnjem času Jankovičevo po<^stvo propadalo in je bila te dni pri njem dražba zaradi raznih drugih dolgov, je hotel Steni na vsak način rešiti svojih 7.000 Din. Ko je Jankoviču to povedal, je ta ves srdit zgrabil za kuhinjski nož in ga zasadil Štemu v trebuh. Besnega napadalca so komai razorožili, hudo ranjenega šterna pa so odpremili v vi-rovitiško bolnico. Mož je med operacijo umrl. * Gospodinjski koledar za leto 1936, uredila Utva, je izšel. Poleg praktičnega troškovniika in potrebih predelov za domače ki gospodinjsko knjigovodstvo ima koledar mnogo poučnih gospodinjskih člankov in kuhinjskih receptov ter ob-i-ren pregled o snovanju in gibanju v žen* skem svetu. Cena za izvod Din 20 —. po pošti 2 Din več Naroča se v upravi »Gospodinjskega koledarja, Liublinria. Mirje 27. Tudi vse knjigarne dravske banovine ga imajo na prodaj. • Novi grobovi. V gtrtgorl Je man u^lgdni veleposestnik S Luka M edin Prepeljan bo v Budvo k večnemu počitku. — V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Pave. Kokalj, uradnik tvrdke Medic & Zank', star šede 33 let. Pogreb bo jutri ob pol 16 Pokojnemu blag spomin, žalujočim nase iskreno sožalje! • Pogreb brez duhovSCIn«. Ia Radeč nam pišejo: PoSTeb upokojenega sodnega nadoficijala g Ignacija Klopčiča, o kate rega nenadni smrti srno že poročali, se je vršia v četrtek ob ogromini udeležbi občinstva. kar je pričalo o pokojnikovi pril;'ub Uenoeti. Ker je g. KJopčič v zadnjem času prišel v navzkrižje z cerkvenim pravom, sra na zadnji poti ni spremljala duhovščina. Ko so pninesdl krsto iz hiše. je stopi! pred njo g Tone Podlesnik Iz Ra" deč tn začeli glasno moliti, a velika množica občinstva mu je odgovarjala. Želez ničareka godba Je zaigra-la nekaj ialo-stink in sprevod se je začel pomikati pro ti pokopališču. Pred odprto grobnico je spet molil S. Podlesnik za pokojnikovo dušo in vsem prisotnim so se orosile oči Bodi ra .takemu lahka ze-ml^ca! • Dajte decl mladinske knjige- Te dni je Trakovna zadruga v Ljubljani razpasla, la raznim občinam, ustanovam ln večjim podjetjem okrožnico, ki zasluži zaradi svoje socialne tehtnosti, da zve zanjo tudi širša javnost. Tiskovna zadruga, ki raz. vija med nami tako plodno založbeno de. lo. je že od nekdaj posvetila posebno po. zornost mladim čitateljem. in sicer d-ecL v na.mežnejši mladosti. Dolim so drugi narodi radi svoje številčnosti v prijetnem položaju, da lahko preizkusijo na svojem telesu vse mogoče vzgojpslovne zamisli in pobude, si naš mali narod takih poizkusov ne more privoščiti. Premalo nas je, premajhne so naše razmere za izvirne poizkuse. Zato so naše založbe posvetile tem večjo pozornost mladinski književnosti. Slovenskemu otroku se res ni treba bati, da bi mu zmanjkala iZbera in slovenska deca tudi mnogo čita! 2e v nežni mladosti si poželi začaranega čtiva. Le poglejmo od Miklavža do Božiča s kakšno zamaknjenostjo se deca ustavlja pred lepo mladinsko knjigo in jo požira. Sedanji gospodarski hudi časi pomenijo tudi v tem ožini nevarnost. Po naših mestih izvajamo vsemogoče akcije v korist siromašn h slojev. V ospredju sta kruh in top^a soba. Kakor so te akcije zdaj pred zimo vse hvalevredne, tako pa ne smemo pozabi-1. da je treba Istočasno misliti budi na duševno hrano. Koliko je dece siromašnih meščanov, brezposelnih in našega delavstva, ki ob toplih zimskih večerih ne more seči po začarani poli olj In vendar je socialna akcija pred zimo prav tako po. , Zvočni kino Ideal , PREMIERNI KINO Danes ob 3., 5., 7. in 9 >4 MaKLKNE DLETU1CH v filmu Karneval v Španiji (ŽENA IN MOZICEJ-J) Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din ob pol 11. matineja. Iz Lrabljjane u_ Pomembne glasbene točke na sporedu novinarskega koncerta. Na traducio-majnem n© v majskem koncertu, ki bo L (Ltmga pomembna točka je nastop naše ug1lcuine in priljubljene pntnarioa še nastopa dveh mki-dtnskih zibo.ro v: šentviških >Jad iranskih stražarjev* pod vodstvom M. Jovana la ljululjamstkih »Ma-lih hai-monikarjev« pod vodstvcon prof. P. Ranč i gaja, — Nedvomno vabljiv program. kJ obeta prijeten večer! u_ Vse ia otroka! Zima nastopa. V toplih stanovanjih sanjajo otroci o gr. Miklavžu in o božičku, o sankah in smučeh. V mrzlih kletnih prostorih, v napol podrtih barakah tudi sanjajo otročiči o istem sv. Miklavžu in božičku, o toplih oblekah, čeveljčkih in toploti. Prvim se bodo sanje uresničile. Ali se bodo tudi drugim? Kaj hočejo ti otroci? Tople hrane. ob'eke in obutve! Okoli 1500 je teh nedolžnih frtev gospodarske in socijalne krize. Ako bi vsaka premožnejša družina žrtvovala skozi 6 me=pcev po 10 Din na me^fic. bi rešila bede 1500 otročifev. Vzporedno s to akcijo se bo tudi organizirala preskrba onih otiok s hrano, ki dobivajo kosilo in južino le čez dan v mestnih dnevnih dečjih zavetiščih. ob nedeljah in praznikih pa ne, in pa onih, ki jih radi pomanjkanja prosto- Prepir med delavcema. Zakaj! ..... . — Starejši delavec očita mfajšemtt, da Je njegovo perilo zaprano in da njegova žena ne zna# prati. Mlajši pa se poteguje zanjo. V pranju izkušena gospa Ivanka daje sfarejšemu delavcu prav: S terpen« tinovim milom Zlatorog se da oprati z lahkoto vsako še tako zaprano perilo. Tu šele prav pokaže to milo svojo čistilno moč! trebn* v tem zmislu. Tiskovna zadruga, ki kot založnici ni do gmotnih koristi in ki vse svoje delo posveča slovenskemu pisatelju in slovenski knjigi, je dala zdaj raznim ob iin a m, socialnim ustanovam ln zasebnim podjetnikom pobudo, naj bd za deco siromašnih slojev nabavili iz njenih zbirk primerna darila. Tiskovna zadruga želi istočasno sama sodelovati pri tej akciji in daje vsaki ustanovi enako število svojih mladinskih zbirk zastonj. Naj bi njena pobuda, ki jo toplo pozdravljamo in priporočamo, našla primernega odziva med našimi mestnimi upravami, socialnimi ustanovami in večjimi podjetniki! • Neposredni davki. Pravkar je izšla v tiskarni Merkur d. d. v Ljubljani pod go-renjim naslovom knjiga, ki jo je priredil Sušeč gtefan načelnik finančnega odide>ka bamske uprave t pok. Knjiga obsega v sedaj veljavnem besedilu zakotn o nervo-srednih davkih, pravilnike ta uretfbp, tedu" ne na osnovi tega zakona ter pod/roben komentar k posameznim členom z navedbo razpisov ministrstva fimanc, razsodb državnega sveta Itd. Cena v platno vezane knjig*?, ki obsega 552 + XVI strani, znaša 160 T>iai. • Eno srce _ ena radenska. • Blaznikova »Velika pratika« za leto 1936 je izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni J. Blasnika nasl. t Ljubljani. Breg 10- in v vseh večjih trgovinah. Ta naš najstarejši slovenski ljudcki koledar ie res zanimiv in praktičen Zato ga hoče^ imeti leto za letom vsaka slovenska družina L-etos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe »like »Poklon modrih«. • Darujte podpornemu društvu slepili ▼ Ljubliani. Pod tranf* 2/1 [I. • Pri zaprtju, motniah r prebavi vzemite zjutraj na prazen želodoee kozarec naravne Fran«" Jožefove grenčice. • Obledele obleke barva v različnih barvah »n plisjra tovarna -TOS REICH. Ako se preveč redite, Slatino Petanjsko pijte! Novo domače podjetje za NEON-ovo reklamno razsvetljavo, za TRANSP Y-RENTNO svetlobno reklamo — za EFEKTNO NOTRANJO razsvetliavo in vso ostalo moderno SVETLOBNO tehniko. V vzorno ureieni delavnici izvršujemo vse te naprave s prvovrstnimi strokovnjaki. Ing. A. Zupančič, elektrotehnično podjetje — Ljubljana, Aleksandrova c. 4. ra in kredita ne morejo sprejeti v oskrbo v ta zavetišča. Vse premožnejše ljubljanske roditine se naprošajo. da sprejmejo vsaj po enega otroka na kosilo za vse ali več dni v tednu, odnosno* komur to ni mogoče. vsaj ob nedeljah in praznikih. Pomislite, matere in očetje, da v vaši neposredni bližini v srcu mesta in na periferiji žive otroci, katerim sta mraz in glad vtisnila že v zgodnji mladosti svoj neizbrisni pečat v njihove duše. Mladinski urad mestne občine (Mestni dom. 'I. nadstropje) bo sprejemal vsak dan prijave onih- ki so pripravljeni žrtvovati večmesečni prispevek po 10 Din ali sprejeti po enega otroka na kosilo za vse ali več dni v tednu, odnosno vsaj ob nedeljah in praznikih. Prijave se lahko izvrše osebno ali po dopisnici ali pismu in naš nabiralec bo vsak mesec obi-iskal vse stranke, ki so podpisale, odnosno prijavile to obveznost. Pri pismeni objavi je navesti točen naslov in višino mesečnega prispevka. To akcija bi začeli 1. XII. Ob koncu zime bo urad izdal javen obračun o uporabi nabranega denarja.Ofetje in matere, pomislite, da bj z malenkostno vsoto 60 Din, ki bi io plačali v teku 6 mesecev, oblekli, obuli in prehranili 1500 najbednej-ših otrok, ki so naši someščani. 11— Ljudska univerza. V ponedeljeik 25. tm. bo perdaval ob SO. v dvorani Delavske zbornice g. univ. pr0L Aleksander M-aJdecov 0 modernem pojmovanju zJočin« in njegovih vzrokov. Vstop je prost Naval davace in škrlatinke v Ljubljani Ko smo pred nekaj dnevi zabeležili prve pojave škrlatinke in davice v Ljubljani in okolici, smo hkrati pristavili, da ti dve bolezni, ki prihajata v goste vsako jesen, še nista zavzeli epidemičnega obsega. Zadnjo dni pa je naval na infekcijski oddelek obče državne bolnišnice toliko narasel, da je ža nad vsako mero prenatrpan. Mestni reševalni avtomobili in pa vozovi Higienskega zavoda so v zadnjih dneh navoziti iz mesta in okolice, pa tudi iz bolj oddaljenih krajev toliko malih pacientov, d« so včeraj v bolnišnici že pričeli odklanjati sprejem za primer škrlatinke in so morali zanjo rezervirati dve sobi v otroški bolnišnici Mestni fizikat in državna šolska poliklinika, ki predstavljata nekakšno bolniško blagajno za šolarje in dijake, imata zadnji čas v svojem vsakdanjem prometu največ oreravka s primeri teh dveh zavTatn:h otroških bolezni. Bolne za davi-co obča drž. bolnišnica dr> nadaljnjega še sprejema. Opozarjamo ponovno na zaščit oo cepljenje v Higienskem zavodu. KINO SLOGA Ljubljanski Dvor Telefon 2730 Vesela opereta dunajskega humorja Prigodbe iz "Wienerwalda" l Magda Schneider, Wolf Retty. Ob 15., 17., 19. in 21. uri. 11— Na Grabnu se j« včeraj popoldne pričela slovesnost za 60letnico II. deške narodne šole v Ljubljani, šolsko poslopje ao za slavje okrasili e cvetjem in zelenjem, čez pročelje je zaplapolala narodna trobojnica. Ob 15. se je v telovadnici višala interna akademija, namenjena predvsem učencem m učiteljstvu šole. šolski upravitelj g. Ambrož ič je imel pri tej priliki lep rodoljuben nagovor, fantje so zapeli Mavovo »Našo pesemc, nato pa &o Izvajala še Potočnikov prigodniski igrokaz »Matevžev stric pripoveduje«, veselo revijo z izprehodoctn po prošlosti šole Sledila je pogostitev^ ki je pri vsej skromnosti prinesla praznično razpoloženje med šo-larski drobiž. Ob 17. ee je nato vršil slovesen obhod po ulicah šolskega okoliša, pri katerem je iiz prijaznosti sodelovala tarifi godiba »S]oge<, tako da je slovesnost razgibala ves trnovski okraj. Na večer se Je Graben odel v razkošno ilumiinacijo. n_ Milki Smerkoljevi v sp0min je napisala primorska rojakinja naslednje besede: pred dnevi sem te erečafla na ulici vedro in veselo, čepraiv si odhajala oii zdravnika, dane« pa ležiš na mrtvaškem odiru, ki je poln jesenskih rož in nageljnov. Je K to res? Ti, ki si bila nenadomestljiva, plemenita, bra mamica svojim otrokom, vzorna soproga im gospo'!1!®**, dobrosrčna im človekoljubna do vsakega potrebnega, da ni nihče odšel praznih rok ia tvoje hiše! Ti cvet ijaše zavedne primorske žene! Ne moremo pojimiitii, da te ni več. Kaj poreče tvoj Rojen, bi si v mla-dih letih razveseljevala vso okolieo kot zve ®da vodnica, solnoe. ki izžareva .ljubezen ln nade! Zvenela je rojamska roža, osupli strmimo za njo in težko nam je. Koliko Jih je, tei so te ljubili, a ee ne morejo od tebe posloviti! žalost je objela tvoj lepi (Hm, a mi ee zavedamo, da je tebi bolje nago naim. Lep spomin si nam v naših srcih »aipurstiflta, — bodi .srečna, Milka, onkraj groba sanjaj sladko večne sanje! Vsi, ki ste poznali našo sestro Milko, pridite danps ob 16. m Mišičevo cesito 2, da jo spremimo polnošteviilno do prera-nega grroiha. Najlepše darilo za Miklavža je zbornik »Slovenska fotografija" l>obi se v knjigarnah in pri Fotoklubu, Špedicija »Grom« Jugoslovertaka gozdovniftka liga se je začela zadnje čase raizveeeiijivo razvijati. Poleti je priredila dva uspela tato-na Pod Martuljkom pri Kranjski gora. V taboru se je priredlhla pri nočnem ognju goadovniška proslava 1 Jletmce jbstoja lige, katere 6e je udeležilo s taborečimi k> gosti blizu 200 oseb. Mariborski gozdevni-ki so preteklo leto ct re liii v Mariboru gozdovniško razstavo, ki je bilja po mnenju obiskovalcev najlepša prireditev Mariborskega tedna. V Ljubljani so gozdovniki organizirani v rodiu »vzhajajočega 3oanca< in imajo svoj društvni jokal f Križ^vniški ulici 5/H. Tu je tudi sedež gozdovniškeSa vrhovnega vodstva. V nedeljo 8. decembra ob 10. dopoldne bo imela Jugo&loven-ska gozdovniška liga v lovski dvorani hotela Metropola letni občni zbor, ki ga go-zdovniki imenujejo veliki zbor. Na dnevnem rediu bodo Poleg običajnih točk tuid.i izprememba pravil, izdajanje . društvenega glasila, določitev kroja in pa sklepanje o prireditvi velike gozdovniške razstave v Ljubljani PROIZVOD: UNION, ZAGREB Kolodvorska 41. Sm rt požrtvovalnega javnega delavca. Po kratki mučni bolezni je izdihnil g. Pavei Kak al j, privatni uradnik v Ljubljani. Star je bil komaj 32 let, zapustil je ženo in 5 letno hčerko. Vneto je sodeloval ori Sokolu, pri organizaciji za dvorski 4craj in v pokretu privatnih nameščencev. K večnemu počitku ga bodo položili jutri ob pol 16. Ohranjen bo v blagem spominu, rodbini iskreno sožalje. u— Umrla je sinoči po kratki, mučni bolezni gospa Marija Koroščeva, rojena Ivan-čičeva, roproga upokojenega vlakovodje državnih železnic v Podjimski ulici 17. Šte-il>a je šele 49 let. Dobri polkojnici bodi ohranjen blag spomin, žalujočim naše sožalje! n_ Strokovno zborovanje ljubijansk« lekcije Zveze gosti teljsikih nameščencev Jugoslavije ob 2.. v noči na četrtek je bilo deležno živahnega od/ziva Zborovali so imeli na izbiro, da. se odločijo za eno izmed treh pre.13agan.ili rešitev: ali da naj «>e urvedejo stolne plače po sikali, kakor Jo je »Jutro« že obiaviilo, ali da naj se tnvedene revirni sistem, za katerega s pred tvsem na&atkarji večjih naših lokalov že nekaj let bore, s pripadajočimi odstotki in manjšo fiikano nagrado, aH pa da naj lobve^Ha čisti odstotna sistem. Po dolgotrajni diubati je skupščina sprejela drug: predlog, v katerem &o konkretizirane predvsem zahteve natakarjev. Nadalje je bila n« dnevnem rediu razpnatva o pokojninskem zavarovanju. Njihova zveza je si, eer ongianiiiziiirala nekakšno zasebno zava rovanje za starost, ki pa seveda, ne zmore Tneh velikih socialnih nalog. Nujno je, da ne to vprašam je čimprej reši tako, da bodo tudi gostitejjski nameščenca prišli pod ofcrifrje Pokojninskega zavoda. Sknhno pri-pravijeno resolucijo bodo zastopniki zve-ice predali Zdimžeraju gostitosk ish obrti, 5ti kakor upamo, bodo razgovori gotovo •iovedGi do sporazuma. Ugodna rešitev 'Piprajšanja gostiteljskiiih nameščencev bo ibrez dvoma rodila diobre sadove tudi za iiaš tnjsiki promet, ki sloni v prvi vrsti na njihovem dela. n— Otvoritev razstave Lotgla Kasimi-ra in Tanne Hoernes — Kaslmir. Občin-«im>, posebej še (flubiiitefl^je umetnosti oPo-'farjamo, da bo dsunes ob enajstih odprta ■r Jakopičenem pamljonru razstava grafike iLmigia Kasimiiira wi Tanne Hoemes Kasi-,mir. RjaastavUeml »o motivi m raznih evropskih mest, med njiimi tradi iz Ljubljane. Riis/be te umetniške dvojice eo vzbujale povsod, kjer so bfle doslej razstavljene, izredno pozornost in jo utegnejo vzbujata tudi pri ma«. Obisk razstave priporočamo! K akciji za dobrodelno modno *evi- jo v Kazini. Prejeli smo: Prireditelje modne revije v Trgovskem domu pro6iim, naj se ne obregujejG ob dobrodelno revg0, ki jo spodaj podpisana orgauajzira v korist brezposelnega in oueimogiega ženskega, obrtništva Od akcije dobrodelne modne revije je bila prošnja za dovoljenje vložena na banski upravi že, ko so se zgoraj omenjeni prireditelji šele izpraševali5 aiii je potitibino, da se za to prireditev vloži prošnja za dovoljenje. Ce pa se je rešitev naše prošnje zakasnila, izvira to bržčas iz okvira interesov revije Obrtniškega društva. Oblatstva nimajo povoda odre kati dovoljenje za dobrodelno humanitarno modno revijo, za katero bo zaposlenih samo brezposelnih obrtniških pomočnic ne glede na korit za vse ostale in za sklad onemoglih obrtnic. Doslej se ni še nihoe pobrigal zanje, pač pa jih je zdaj mnogo, ki bi radi prireditev onemogočili, kar mora vsa javmost obsojati. Vsakomur je prosto dano, da pove, kako bi si žensko obrtništvo lahko drugače pomagalo. Podpisana prosim, da gorenji prireditelji v bodoče več ne ovirajo našega prizadevanja po samopomoči. Marija šarčeva, organiza-torioa in voditeljica dobrodelne modne revije v Kazini. Ljubljana. n— Danes teden bo na Taboru tradicionalna proslava prvodecemberskega državnega praznika z novinarskim koncertom. Nad 300 sodelujočih, med njimi odlični solisti (ga. Gjungjenac—Gavella, operni ravnatelj Mirko Polič, dirigenta L. M. Škerjanc in Ni-ko štritof, operni pevec Petrovčič), dva mladinska zbora. Prvovrsten umetniški program! Po koncertu družabna zabava s plesom. u— Prodaja vstopnic »a novinarski koncert bo od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Ravno tam se prodajajo tudi vstopnice za prvi javni radio-koncert, ki bo v ponedeljek 25. t. m. v dvorani Trgovskega doma. u— Modna revija v Trgovskem doma od 30. t. m. do 4. decembra pod pokroviteljstvom mestnega načelnika g. dr. Ravnihar-ja bo krasna manifestacija oblačilne stroke domačega izdelka, domače sposobnosti. Namenjena je kupujoči javnosti in vsem obrtnikom, posebno podeželskim, ki bodo s to revijo dosti pridobili. n— Sokol I. Ljubljana — Tabor obvešča »voje članstvo, da je preminila njegova dolgoletna članica sestra Ljudmila Smr-koJjeva. Pogreb drage Pokojnice ee bo vršil danes ob 16. iz hiše žalosti, Mišičeva cesta 2. Bratje in sestre, spremite drago Pokojnico in našo EVe®to članico na njeni zadnji poti t čim večjem številki. Udeležba v civfliu a znakom. Uprava. o— Sestanek železniških vpokojencev ln vpokojenk ter staro vpokojencev in rent-nikov sploh bo v torek 26. tm- ob 16. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi c. 22. Akcijski odbor bo poročal o uspehih dosedanjih intervencij ter se bo sklepalo o bodočem delu. dan. u— Dane« ob 11. ari bo predstava ZKD »Uspavanka«, kjer igra Doroteja Wieck glavno Vlogo. Film je poln nežne godbe in prastarih cerkvenih motivov in pesmi. Pokaže nam mir in u/teho tsa samostanskim zidom. 2arvljenje belih sester je tako Dokazano, kakor še t nobenem fitam. Doroteja VVieck je t tem fitomu čudovita umetnica. Vlstopnina 3.60, 4.60; 5450 ter 6.50 Din. u— Snočnja predstava »Divjega tovora« r Elitnem kinu Matici je vzbudtiHa ogTorn-no zanimanje. Ljudje so navdušena nad lepimi posnetki in senzacijo, ki jo nudi ta fiflm. Frank Buck je sipet ustvaril nekaj, kar ne vidimo vsak dan. To je v resnici edinstven film sezone^ dtefto, ki je enako zanimivo za mlado tn staro. Negujte svoje zobe » pasto, ki Je na viška najpopolnejših sredstev za nego zob in ost, a »Rieviero« zobno pasto. Zahtevajte Jo Izrecno. V Šentjakobskem gledališču ponAtena«. ako zapazijo pri njih slabo držo. izkrivljeno hrbtenico, okrogel hrbet ali si i čn e napake. Ortopedska telovadba se vrši pod nadzorstvom specialista za orto-pedijo, g. primariia dr. Minafa vsak dan od 15. do 18. v zavodu »Atene«, šubičeva ulica »Mladika«. u_ Josip Paveif: Mali pianist. II. *ve-zek. Znani klavirski pedagog Josip Pavčič je izdal v založbi Glasbene Matice ljubljanske II. zvezek Malega pianista, ki prinaša 17 znanih slovenskih narodnih pesmic v najlažji prireditvi za klavir. Zbirka bo izvrstno služila našim malčkom tekom prvih mesecev klavirskega pouka ter jim brez dvoma vcepila mnogo veselja do klavirske igre. Izdaja je okusna, krasi jo mnogo vi-niet. ki jih je narisal ing. arh. Oton Gaspari. Cena II., kakor tudi L zvezku, ki je izšel v jeseni, je 20.— Din. Dobiva se v Matični knjigami in drugih knjigarnah. 1 ticmototdift „Planinka" • ^ MR. BAHOVEC. Paket Din 20.— v lekarnah. Reg. S. br. 2334/23. L ». Odstranitev spomenikov pri Sv. Krištofu. Stranke, ki imajo pri Sv. Krištofu grobnice, obzidna grobišča, naj odstranijo spomenike, plošče in ograje do konca julija 1936. Odstranitev je mogoča le z dovoljenjem upravitelja pokopališča pri Sv. Križu g. Legata u_ Lojze Bricman nakupuje radioapa- rate. Te dni je proti večerni prišei v neko trgovino z radijskimi potrebščinami miiaid, dostojno oblečen gospod ter se predstava za Lojzeta Bricmana, skladiščnika v uni-onski pivovarno. Izbral je sicer razmeroma skromen, a vendar par tisočakov vreden sprejemnik znamke »Siera« in naročil, naj mu ga dostavijo v stanovanje na Starem trgu 2. Aparat je sftuga iz trgovine v resnici takoj zanesel na njegov dom, a komaj ga je bil dozdevni Bricman prevzet ne da bi bil eno sam.) paro plačal zanj, je izginil, da ni biSo ne dulva ne efiu-ha o njem. Kakor ee je irskazaik), je Bricman malo prej samo za prefbveao najel sobo pri nekem najemniiku v hiiši, da je naslov izlorabil za goljufijo, edlini namen njegov pa je bii, da pride brez denarja do aparata. Ko je lopovščina prišla na dian, so se pričeli na policijti ziglašati Se nekateri drugi oškodovanci, ki Joto je lažni Bricman — ponekod se je izdajaj tudi za študenta Alojza Pernata — opeharil za manjše zneske na hrani im stanovanju,. n— Kup nakradenega perila v parku. Ko je stražnik te dni proti večera patruljama! po tivolskem parku, je na robu glavnega drevoreda našel kup rabljenega perila, ki ga je nekdo tam zavrgel bog ve kaj. Rasen srajc, spodnjih hlač, robcer ln nogavic je bila t svežnja tradi velika bela halja, kakršne rabijo brivci, laibonamti »11 bolniški strežniki. Ker je bilo blago očrirt-no nekje pokradeno, poizveinje kriminalni oddelek za lastnikom. n— Opozarjamo na današnji ogjitg novega domačega podjetja za proizvode moderne svetlobne tehnike tvrdke Inž. A. Zupančič, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4. n_ Vsako nedeljo popokMnski ples s poukom v Jenkovi šoli — Kazina. Nonri aajčetnilki za vse družabne plese se Se sprejemajo vsak ponedeljek db 8. zvečer. Jpioeebne are vsak dan. Iz Maribora a— Slava mariborskega pešpolka. Včeraj dopoldne ob 11. ob 17. obletnici razorožitve zelene garde je bala v meljskl vojašnici tradicionalna slava 46. pedpotoa. Radi Slabega vremena se je TriSlo slavje ▼ lepo okrašeni vojašniki dvorani, kjer so biH postavljeni trije oltarji. Cerkvene obrede so opravili prota Trbojevlč za pravoslavno veroizpoved, kazni) niški karat Zavadlal za katoliško in muslimanski vojni Imam Mehmed Ahmetadevič za mo. stimanško veroizpoved. Zbrane odlična predstavnike mariborskega javnega življenja in častniški zbor je nagovoril poveljnik polkovnik Marko Božovič, ki Je ▼ svojem patriotičnem nagovoru toplo proslavljal junaški čin razorožitve zelene garde pred 17 leti s čimer je bila usoda Maribora odločena v našo korist. Svoja toplo občutena izvajanja je zaključil z vzklikom mlademu kralju Petru n. Zunaj na dvorišču so zaregljale postavljene strojnice in slovesno so zagrmeH maloka-librški tapički. Potem, ko je vojaška godba zaaviraJa državno himno, je doanačta polkovnik Marko Božovič ponovno spregovoril, spominjajoč Se ▼ prisrčnih besedah heroične smrti blagopokojnega kralja Uedinitelja, čigar spomin so navzoči po. častili s klici »Slava mu«. Izrekel je še poliču iskrene čestitke k alavi, nakar je iist; NITKA V DVOJNI VIJACNICI povabil goste k zakuski. Včerajšnja slovenska slava mariborskega pešpolka je bila ves dan v znamenju strumne vojaSk® proslavitve in prazničnega ter svečano razpoloženega vojaškega veselja. a— Težka izguba je zadela nacionalno železničarsko organizacijo v Mariboru s smrtjo uradnika državnih železnic Antona Rebola, ki je nenadoma preminil t starosti 67 letj o čemer smo že včeraj poročali. Blagi rajnki je namreč bil neumoren organizator nacionalnega železničar. stva v Mariboru že v predvojni dobi. Bil je med ustanovitelji in organizatorji nacionalno železničarškega gibanja. Zadnja leta je vso svojo skrb in ljubezen posvečal organizaciji železniških upokojencev in si pridobil obilo zaslug. V vrstah njegovih soborcev je zazijala globoka vrzeL žalujočim ostalim ob bridki izgubi naše iskreno sočutje! a— Tudi dijaki prosIJavUaJo Jenka. Včeraj dopoldne ob 10. je bila ob stoletni, ci rojstva skladatelja Davorina Jenka spominska proslava v veliki kazi.nskj dvorani. Proslavo so priredili dijaki tukajšnje realne giimnazijet ki so v sKkovitem sporedu ter izvajanju zajeli izbrane sklad, be Davorina Jenka. V okviru te proslave, ki je imela tudi delen poudarek proslavitve Simona Jenka, je bilo več govorov dL jako»v. Prireditev je bila prisrčen dokaz globoke pie-tete, lri jo naša mladina goji do velikih sinov naroda, a— Mariborski mali harmonikarji bodo koncertirall pred Masarykom. Po božičnih praznikih priredijo mariborski mali harmonikarji od »Harmonije« koncertno turnejo po češkoslovaški republiki. Koto. certiraJl bodo ▼ Bratislavi, Brnu in Pragi, kjer bodo nastopili s posebnim koncert, nim sporedom, prod pr ©ziden tam češkoslovaške republike g. T. G. Masarykom in ■»»rmnjvm ministrom Beneška. Kapitalista tn lastniki hranilnih knjižic! Kdor želi denar varno naložiti, naj sporoči na naslov Pohorska železnica — Maribor. a— Po treh letih razjasnjena avtomo-bliska nesreča. Dne 1. aprila 1932 je pri Loki na Dravskem polju strmoglavil s kolesa in obležal s strtima nogama in drugimi hudimi poškodbami sredi ceste posestnik Franc Cafuta. Povozil ga je avto. Vršile so se dolgotrajne poizvedbe o tem, kdo je krivec usodne nesreče, ki se je končala s pohabi jecostjo posestnika Cafu. t«. Včeraj pa »e je po zbranem gradivu vršila pred mariborskim malim kazenskim senatom razprava proti 29Jetnesrnu šoferju. Eknilu čemeou iz Maribora, ki je bfi obsojen na 6 mesecev zapora, na plačilo 1950 Din bolniških stroškov, 0000 Din za bolečine, 1300 Din za kolo in 1200 Din za izgubo zaslužka. t— Is magistrata« >laib«. Magistrata uradnik Leopold Avbič je napredoval ▼ 10. stopnjo UL kategorije. Magistrat™ uradnici Jožici Zagore se je priznala v četrtkovi tajni seji mestnega sveta rodbinska dra-ginjska doklada. a_ Is profesorske rfnžbe. Profesor na tukajšnji državni učiteljski iofi Rudolf Pregelj je postal ravnatelj murskosoboške gimnazije. a— Oddaja d©L Parketa rs ha dela za novo 8ok> ▼ magdalenskem predmestju so se ▼ četrtkovi tajni seji mestnega sveta oddala ljubljanski tvrdki Kane. Z Jesenic a— Kino Radi« predvaja danes ofe ffL, 17. in 20. nadvse aktualen film >Abesinija 1936«. Posnet je bil tik pred izbruhom sovražnosti. Poleg tega še trije kulturni filmu — Sledi »Hrepenenje«. Iz Cslfa e— Knjige Vodnikove družbe im leto 19J6 bodo kmalu prispele. Kdor želi kaji» ge prejeti, naj čimprej poravna članarino v Tujskoprometni pisarni v Celju pri kolodvoru. Na v$e, ki tega ne bodo s*orJi pravočasno, se pozneje ne bo mogoče oti-rati. e—• Slikarska razstava umetnika brez rok Aleksandra KleLna je v dvorani Celjske mestne hranilnice, vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 30. Za zanimivo in bogato razsravo vlada mnogo zanimanja. e— Železniški vpokojenci, vdove ta sirote, ki stanujejo v Celju, okolici m Pe» trovčah. se naj zaradi podaljšanja veljav-n:-sti rumenih legitimacij javijo od 6. do 12. decembra. ©— Obnovite srečke UL ra sreda driL razredne loterije čimprej ▼ podružnici >Ja> tra« v Celju. e— Kino Union. Danes ob 10.30 matineja. Ob 16.15, 18.30 m 30.45 ter jutri ob 16.30 in 20.30 velefilm »Čudovit otrok« in dve zvočni predigri. Iz škoffe Loke 91— Jubilej vzornega Sokola. Med svojrf bo praznoval danes obče spoštovani posestnik in bivši čevljarski mojster g. Primožič Franc 45-letnico svoje poroke. Družinsko slavje bo še poveča'a okolnost, da se poroči tudi njegova hčerka gdč. Minka i uslužbencem šubičeve usnjame v Škofji Loki g. Rajkom Pipi niče ra. G. Primožiču, tri se je dolgo vrsto let uveljavljal v škofjeloških naprednih vrstah, in ki se je v narodnem duhu vzgojil tudi številno družino* čep t i tam o! Pravtako čestitke mlademu paru 1 Iz Novega mesta n— Z novomeškega »odišča. Posle državnega tožilca pri okrožnem sodišču je prevzel s. o. s. g. &u3tav Iiarie, dosedanji državni tožilec g. dr. Davorin Rus pa je bi! na lastno prošnjo premeščen v Celje. Z bolniškega dopusta se je vrnil g. a s. g. Božidar Romih. Sodniški izpit sta napravil® sodna praktikanta gg. Bruno Inkret in Staiv ko Modic. Čestitamo! n— Tečaj za smučarsko gimnastiko ja otvoril SK Elan. Tečaj je pod vodstvom profesorja Dobovška vsak ponedeljek in četrtek ob 20. v gimnazijski telovadnici, kjer se dobe vse potrebne informacija. Tečaj za dame se začne 25. t m. n— S kamnom po glavi. 8 TrSke gora se je vračai zvečer domov ▼ Cešnjieo Ift-letni posestnikov sin Saje Janez. Tu sta ga napadla dva ponočnjaka s kamenjem. Saje je hudo poškodovan po lobanji. Zdr»« vi se v bolnišnici usmiljenih bratov. Iz Ptuja J— 1. december bo praznoval Sofcoi s slavnostno sejo in zaprisego novih članov, ob 10. dopoldne v prosvetni dvorani »MUh dikec Popoldne bo akademija v Mestnem gledališču ob 15. j— Velik Katarinin te Jem bo t Ptuja 25, t, m. Ta sejem obiščejo sejmarja in kupici is vseh krajev dravske in savske Pano- Iz življenja na dežel! BLED. Zvočni kino predvaja danes ob 30. in jutri ob pol 16- in 30. film »KavaJka-da« in tednik. Sledi »Tarzan neustrašljavi«. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes in jutri v nedeljo ob običajnih urah zvočni film »Cario Cavelli« (Visoka šola). Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik. SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes veliko izvirno rusko dramo »Viharc in običajne dodatke. VRHNIKA. Sokolski zvočni kino pred, •vaja danes in jutri velefilm »Tunel« po romanu B. Kellermanna. Bogato dopolnilo programa. ZMAGA NA VSEJ ČRTI! ZOBNI KAMEN JE IZGUBIL ZADNJE POZICIJE Kliring z Italijo in Nemčijo Najnovejši izkaz Narodne Danke o stanju akuvnih kiiringov je zanim:v zaradi tega, ker je to prvi izkaz po izvršenem suspendiranju kliringa z Italijo, na drugi strani pa tud' zaradi tega ker se 3 prihodnjim tednom uvede pr.vatni klirng v plačilnem prometu z Nemčijo. Naše terjatve v Italiji Po od,oku m-mstrskega sveta je bJ z 18 novembrom v zvezi z gospodarskimi sankc.jami proti Italiji suspendiran kliring z Italijo, in sicer takoj da se » naši državi, ki ima znatne klirinške terja ve v Italiji. Se nadalje vršijo vplačila, dokler se ne pokrije ves znesek ohs oječega salda. Ker se, kakor rečeno, v Italiji ne vršijo več vpUičila na kiiringj je docela na. ravno, da je pričel saldo italijanskega dolga nazadovati. Tako se je do 21. t. m. neizravnarj saldo v kliringu z Italijo zmanjšal od 172 na 1G6.G milijona Din. Ni pa izključen«, da se bo prehodno ta znesek še dvignil, kolikor bi v Italiji ponovno vplačali v kliring zne3ke_ ki so bili že pred 18. novembrom vplaiani kot predplačila, pa so bili stomirani. Vsi ti zneski bodo po sklepu Narodne bmke priznani, ako naši izvozniki dokažejo s fakturo, deklaracijo in s tovornim listom, da Je dotično blago, za katero je biLo izvr. šeno predplačilo, do 18. novembra šlo pre-fcr> meje v Italijo- Na dan 21. novembra eo bila izvršena izplačila našim izvoznikom do avize štev. 75.695 od 7. avgusta in je treba na izplačilo čakati 106 dni. Uvedba delnega privatnega klirisiga v pronsetu z Nesneijjo Kakor smo že preteklo nedeljo napovedali, do v kliringu z Nemčijo uveden sistem privatnih kompenzacij, siL&no kakor Je obstojal do 18. novembra v klirinškem prometu z Italijo. Minister za finance je na predlog Narodne ba.nke že izdal odlok o uvedbi privatnega kliringa z Nemčijo v mejah obstoječega klirinškega sporazuma. Ta privatni kliring se bo pričel Izvajati žs v ponedeljek 25. t. m. Kakor je bilo to doslej urejeno v kliringu z Italijo, bo odslej imel uvoznik nemškega blaga možnost, da ves fakturni znesek poravna z vplačilom v kliring ali pa na ta način, da za 50% fakturnega zneska odkup} terjatve naših izvoznikov v Nemčiji odnosno klirinške nakaznice v ustrezajočem znesku. m da ostalih 50% istočasno vplača v klir.ng Našim izvoznikom v Nemčijo pa bo dana možnost, da dobljene klirinške nakaznice prodajo preko borze, če ne bodo t. 'teli čakali na vrstni red izplačila Gie. de na okoinost da je treba sedaj na izplačilo v kliringu z Nemiijo čakati 6 mesecev je pričakovati, da bo cena kompenza, cijsk h mark v privatnem kliringu nižja, nego znaša obračunski tečaj v klirmgu. V bančnih krogih računnjo, da se bodo kompenzacijske marke pričele trgovati pr. tečaju okrog 15 Din. dočim zaaša obračunski 'ečaj 17.60 DLn. Ker bo pr- takem tečaju naš uvoznik nemškega blaga lahko polovico fakturnega zneska poravnal za preko 14% ceneje in bo znašala raz'ika pri celotnem fakturnem znesku nad 7%, zato je verjetno, da se bodo naši uvozniki nemškega biaga posluževali v večji meri te možnosti in da bo s tem olajšan tudi uvoz blaga iz Nemčije. Povečanje uvoza nemškega blaga pa je pogrebno, da se prepreči nadaljnje naraščanje salda in da se doseže postopno zmanjšanje naše klirinške terjatve v Nemil ji. Izvozniki blaga bodo morali seveda pri prodaji klirinških nakaznic utrpeti tečajno izgubo, če bodo hoteli priti do denarja, računati pa j«, da bodo v bodoče že pri prodaji blaga v Nemčijo vkalkulirali to razliko. Zanimanje naših izvoznikov za ugodnejše plačilne možnosti v zvezi z uvedbo privatnega kliringa v prometu z Nemčijo se Je že v preteklem tednu pokazalo, kajti mnogi naši uvoznik} nemškega blaga so odlašali s poravnanjem svojih obveznosti v pričakovanju uvedbe privatnega kliringa, kar je imelo za posledico, da se je klirinški saldo v minulem tednu Se nadalje povečal, dne 21. Septembra je narasel na 362 milijonov Din nasproti 350 milijonom pred enim tednom, 331 milijonom pred 14 dnevi in 322 milijonom pred tremi tedni.Na dan 21. novembra so bila Izvršena izplačila do avize štev. 8697 od 25. maja t. 1. tako da je bilo treba čakati na izplačalo 6 mesecev. V kliringu z Bolgarijo je znašal 21. t. m. neizravnani saldo 0.77 milijona D'n (poslednje izplačilo po avizi štev. 859 od 5 septembra, čakati je treba 77 dmi)t v kliringu s Turčijo pa je znašal naš aktivni saldo 249.000 frankov (poslednje izplačilo po avizi štev. 698 od 20. oktobra, čakati je treba 32 dni). Naš hmelj se izvaža preko Zate a v Ameriko isi Japonsko Iz žatca poročajo, s lov enakim hmeljem, kajti od skupne količine dovoženega inozemskega hmelja je v oktobru im novembru odpadlo na jugoslovenski hmelj 18.464 štotov- Iz žateških tranzitnih skladSšč sta biLa v septembru in oktobru proama naprej v inozemstvo 4902 stota, ln sicer predvsem v Zediinjene diržave in v Japonsko. Ker gre pri tem skoro izključno za jugoslovenski hmelj, nam gornji podatki kažejo, da se preko Žatca izvažajo znatne količine našega hmelja tudi v Z ed i njene države in Japonsko. Ni dvorna, da bi Vfle odkupne cene za naš hmelj znatno višje, če bi znali sami organizirati prodajo v oddaljenejše države, kakor so Japonska in Zertinjene diržave, ker bi v t.eim primeru izostal vmesni zaslužek žateškiih posredovalcev. ki gotovo ni neznaten. Nadzorstvo nad proizvodnjo plemenitih kovin Ministrski svet je že lani 4. avgusta izda] uredbo o nadzorstvu nad proizvodnjo in uporabo plemenitih kovin, ki pravi tla ima Narodna banka v imenu države izključno pravico na odkup vse proizvodnje plemenitih kovin v naši državj in da morajo rudniška podjetja, ki proizvajajo plemenite kovine ali katerih proizvodi vsebu. iejo plemenite kovine, ponuditi Narodni banki vso proizvodnjo v odkup, ne glede na to. ali se te plemenite kovine izločijo v naši državi ali izven nje- Nadalje določa Model Standard Združena » enem aparatu specijalnl kamen ta brušenje in iermen za glajenje ostri av-'omatičuo vse britvice Ponikljan črn Din 250. Din 190 Allegro model Speciai v oMiki za potovanje za L tvief t dvema reziloma "niikMan Oin 110. NOVO! Allegro !e<-iren za Britve » elastit nsr kamnom in >pecijalnim 'e-rrenom Cena Oin 95- Dobiva se v vseh trgovin ih te stroke. ta uredba, da se vsako razpolaganje s plemenitimi kovinami v nasprotju s to uredbo smatra za tihotapstvo in se kršitve kaznujejo v denarju do 1 milijon Din in tudi preko tega zneska, če je vrednost tihotapljene kovine večja. Radi izvajanja te uredbe so vsi prizadeti rudniki pod nadzorstvom Narodne banke, dočim način tega nadzorstva predpiše finančni minister. Na osnovi tega pooblastila je finančni minister v sporazumu z ministrom za šume in rudnike izdal pravilnik o izvajanju nadzorstva nad proizvodnjo plemenitih kovin. V ta namen imenuje Narodna banka ▼ sporazumu s finančnim ministrom potrebno število nadzorstvenih organov iz vrst strokovnjakov-kemikov in ix vrat administrativnega osobje. in sicer za posamezna rudarska podjetja, ki proizvajajo plemenite kovine. Podrejeni so šefu odseka za preizkušnjo plemenitih kovin pri Narodni banki ter so honorarni uslužbenci Narodne banke medtem ko gredo njihovi prejemki na breme posebnega računa finančnega ministrstva po prometu z devizami in valutami. Ti nadzorstveni organi vršijo stalno kontrolo nad proizvodnjo plemenitih kovin po navodilih šefa odseka za preizkušnjo plemenitih kovin pri Narodni b«nlri, ki mora tudi sam od časa do čas« vršiti kontrolo pri rudnik;h in kontrolirati analize Narodna banka bo vodila kontroine knjige o proizvodnji rude. ki vsebuje plemenite kovine, in o proizvodnji plemenitih kovin samih, prizadeta rudarska podjetja pa morajo storiti vse, da omogočijo to kontrolo in so m zahtevo nadzorstvenih organov dolžna staviti na razpolago vse knjige in ostale prioomočke. da se lahko ugotovi količina nakopane rude, vsebina plemenitih kovin in količina produkcije plemenitih kovin. Gospodarske vesli — Naraščajoča napetost na mednarodnem deviznem trgu, V zvezi z nerazčiščenimi notranje političnimi razmerami in trajn.m begom kapitala iz Francije, ki se tudi po drugem povišanju diskonta ni ustavil, je zadnje dni prišlo na mednarodnem deviznem trgu do oslabitve franeoskeg« franka, ki upbva tudi na švicarski frer.k in holandski goldinar, dočim j« funt zelo čvrst. Še bolj vidna je slabost francoskega franka, če upoštevamo gibanje deportne-ga stavka za terminske franke, ki se je dvignil že na 20% nasproti pred enim tednom. Istočasno se je deportni stavek za terminske holandske goldinarje in švicarske franke povečal na 10%. Deviza Milan že nekaj dni ne notira n« najvažnejših inozemskih borzah, zlasti tudi ne v Parizu in Curihu. pri efektivnih lirah (bankovcih) pa se kaže v zadnjih dneh zopet povečanje disažija nasproti italijanski Jevizi. kar je v zvezi z okolnostjo. da je 26 november končni termin za uvoz italijanskih bankovcev po 500 in 1000 Hr v Italijo- Tudi efektivne marke so v zadnjih dneh popustile in notirajo na inozemskih tržiščih preračunano v dinarje okrog 12.50 Din Iz Pariza poročajo, da je dosegel izvoz zla'a jz Francije v Zedinjene države od 17 oktobra t 1. že 2 in pol milijarde frankov Po časopisnih vesteh nrp-avlia francoska vlada energične ukrepe za ?aSH Hranilnici in posojilnici v Osilnici. r. z. zn. z. (odlog za 6 let od 24. oktobra t. 1. dalje za obveznosti pred 18- majem 1934: obrestna mera 2%), 7) Hranilnici in posojilnici pri Sv. Štefanu pri Šmarju, r. z. z n. z. (odlog za 3 leta od 18. oktobra t. 1. dalje za obveznosti pred 10. novembrom 1934; obrestna mera 2%): 8) Hranilnici in posojilnici v Št. Lamber-tu. r. z. z n. z (odlog za pet let od 22. oktobra t. 1. dalje za obveznosti do 20 av. gusta 1934; obrestna mera 2%); 9) okrajni hranilnici in posojilnici v škofji Loki r-z. zn.!. (odlog za tri leta od 24. oktobra t. 1. dalje za obveznosti do 15. februarja 1935., obrestna mera 2.5%); 10) Hranilni, ci in posojilnici v Vurbergu (Grajeni), r. z. z n.z. (odlog za pet let od 24- oktobra 1.1. dalje za obveznosti do 24. julija 1934, obrestna mera 2%). = Sejem za kožuhovino v Ljubljani bo dne 27 januarja 1936, v prostorih velesejma v Ljubljani. Lovsko.prodajna organizacija »Divja koža«) ki priredi ta sejem oziroma dražbo, ima direktne zveze z inozemskimi odjemalci, ki plačujejo za blago svetovne cene. Zato opozarjamo vse lovce, naj svoj letošnji lovski plen oddajo v prodajo samo svoji prodajni organizaciji, n« pa raznim prekupčevalcem. Pri tem na upoštevajo, da je samo v složnostii ln medsebojni podpori moč in lastni dobiček. Nujno je potrebno, da so kože dobro ln pravilno posušene. Ne sušite jih na peči( ampak na zraku! Koža se niora dobro očistiti in napeti. Dobro pripravljena kož;, je vredna skoraj še enkrat toliko kakor slabo posušena enake kvaiite'e. Kože pošiljajte na naslov; »Divja, koža« Ljubljana — Vel esejem. ~ Iz zadružnega registra. Pri Kmetski posojilnici ljubljanske okolice v Ljubljani je vpisan za sopodpisovanje v smislu zadružnih pravil poobJaščeni ravnatelj zadruge g. Avgust Kuster. — Na novo sta vpisani naslednji zadrugi: Vodovodna zadruga pri Gornji Sv. Kur.goti h: Mlekarska zadruga Hrašče pri Smledniku. Borze Na Ijiibljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 6-43 milijona Din nasproti 4-25, 7.72, 1.40 in 3.34 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. Na svobod« nem deviznem trgu so se v preteklem tednu tečaji dvignili. Ob koncu prvega tedna v novembru so »e tuje devize trgovale na »▼obodnem trgu na bazi 16.00 Dn za švicarski frank, pred enim tednom na bazi 16.20 D ;n, ob koncu minulega tedna na bazi 16.70 Din. Dolarji io se okrepili od 49.60 na 51.40, francoski franki od 3 28 na 3.38, angleški funti pa v privatnem kliringu od 246 na 250 — 253. Cena zlatu v svobodnem prometu se ni v toliki meri povečala in so se ob koncu preteklega tedna na-poleondori plačevali po 323 nasproti 320 pred enim tednom. Kakor poročajo zagrebški listi, je naša Narodna banka v petek na zagrebški borzi pričela intervenirati z oddajami funtov, ki so prejšnji dan v privatnem kliringu dosegli ceno 254 Dn. Narodna banka je vso potrebo pokrila po tečaju 250 Din. Devize Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.37, London 15-2750, Newyork 309.375, Bruselj 52.30, Madrid 42.20, Amsterdam 208.70, Berlin 124.20, Dunaj 57.20, Stockholm 78.75. Oslo 76.75, Kobenhavn 68.20, Praga 12.78, Varšava 58.05 AUie 2.90 Bukarešta 2.50. Blagovna tržišča 2ito + Chicago, 23. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 99, za maj 99, za julij 101.25; koruza: za dec 59.75, za maj 59.50 -f Winnipeg. 23. novembra Začetni te* čaji: pšenica: za dec. 87.75, za maj 91.75. BOMBAŽ + Liverpool, 22 novembra. Tendenca »talna Zaključni tečaji: za dec. 632 (prejšnji dan 6-56), za maj 6.41 (6.44). + Newyork, 22. novembra. Tendenca ko. maj stalna. Zaključni tečaji: za dec. 11.86 (120), za maj 11.52 (11.62). VINO + Vinsko tržišče v dravski banovini (23. t. m.). Zadnja dva tedna se je spet vina prodalo nekaj stotin hI. Vinska kupčija le polagoma napreduje, zavoljo česar po. ataja ponudba od tedna do tedna večja. Vsak vinogradnik bi se rad še pred zimo ali popolnoma znebil zaloge ali pa si zagotovil kupce za poznejši čas. Ker ga denarne razmere stiskajo »e zadovolji tudi S večjo aro »Konjunktur« za vtnske tr. govce ln tudi zn bolj denarne gostilničar je je tako zelo ugodna. To producentovo neugodno konstelacijo bi utegnil izbo'j. SaM le k*k nenadni preobrat kakor mož ah pa izboljšanje notranjega denarnega trga. Tako nazadovanje v ceni je vsekakor nezdravo za enega in drugegaj zakaj mnogi vinski trgovci so že ob prešanju in koj po prešanju kupili precejšnje množine mošta po višjih cenah od sedanjih za vino. Točnih prodajnih cen v dravski banovini te nt mogoče več navesti zaradi vsakdanjih prodajnih izprememb. Za rde. ča ta črna čista vina se vrtijo po kakovosti med 3 do 4.50 Din, izjemoma tudi do 5 Din za namizna bela vina pa med 2.50 do 4 Din a za sortirana finejša povprečno po 5 do 6 Din. Obolenja drgali ali mandljev Najčešča bolezen, ki prizadeva Solski de-ci, je nedvomno vnetje drgali ali angina-Cemu služijo drgali (mandlji), še dane.-i ni poginoma pojasnjeno Dejstvo pa je. da so v pubertetni dobi (pred spolnim dozorevanjem^ obič.iino povečane, ter da se ob puberteti v izvestnem odstotku skrčijo ali celo popolnoma okrnejo Dalje je gotovo, da «0 bat- drgali sedež raznih infekcij ter nekaito sito. ki včasih zadržuje bolezenske klice ter jim brani pot v organizem. Včasih pa prodro klice skozi ta filter Tako n. pr. razni koki (pri sepsi), bacili tuberkuloze (prva infekcija pride običajno tem polom) in drugi. V" tem pogledu imajo drgali torej važno vloijo ter značai vratarja, ki naj zapira pot raznim klicam v organizem. Pred temi vrati pa preži vedno izdatno število klic. Površina drgali je namreč grapava, zbraz-dana in polna jamic. V teh vdolbinah zastaja hrana, ki se razkraja ter tvori izredno hranilno tlo za razne klice- Ob ugodni priliki (n- pr prehladu) morejo iste razviti svoje zle delo. Drgali nabreknejo, nabreknejo pa tudi žleze, goltanje je boleče; sluznica v okoiici je skeleča zaradi ojačenja doloka krvi. Vse to spremlja višja ali nižja temperatura. To je običajna slika angine. Cesto se to obolenje omalovažuje, kar pa utegne imeti tudi težje posledice in celo smrtni izid. Bolnik z angino spada v posteljo, dokler ne izginejo znaki, ker ne utegne le prenašati bolezen na druge otroke v šoli, marveč je tudi v nevarnosti, da pride do komplikacij. Če prodro klice v krvni obtok, se naselijo v raznih drugih organih, ter povzročajo razna vnetja. To je sepsa (ljudstvo naziva to zastrupitev krvi). Posledica je vnetje srčnih zaklopk, srčne mišice, raznih mren, ledvic, slepiča, abscesi (turi) po raznih organih, težki sklepni revmati- zem itd. Ce uspe takega bolnika rešiti, ima običajno eno ali drugo okvaro, ki ga napravi invalida za vse življenje. Vzroka je torej dovolj, da angine ne podcenjujemo in potrebno je. da se oouvamo te boiezui Predvsem naj ostane otrok, ki ima angino, doma, da drugih ne okuži. Obutev in obleka mora biti topla, posebno važno je to glede obutve Najčešče so povod angine hladne in mokre noge. Zelo priporočljivo je češče izpiranje ust in grla, po.-ebno po jedi in zvečer s kakšno ustno vodo ali vodikovim prekisom. To odstranjuje ostanke hrane ter kolikor toliko zavira izdatnejši razvoj klic. Cim se pojavijo znaki angine, naj bolnik leže. Zdravljenje stremi v glavnem za odstranitvijo kužnega materiala v grlu in za tem. da izzovemo izdatno potenje. Bolniku damo grgrati vodikovega prekisa, lahke raztopine kalija, hipennangaua, odcedka žavblja ali kamelic. Na vrat mu denemo mlačne ob-kladke, tako, da mu potekajo izpred brade preko ušes na vrh temena ter napravimo vozel (napačno okoli vratu!). Seveda je treba preko vlažne krpe zavezati suho. Tak obkladek pustimo dve uri, nakar osušimo vrat. Delamo ga dvakrat dnevno-Končno potenje, vroča limonada, vroči čaji, (lipovec z medom), aspirini itd-, izzovejo v veČini primerov prav izdatno potenje, po katerem se bolnik počuti precej olajšanega in subjektivno boljšega. Seveda Je treba potnega večkrat preobleči v suho, segreto perilo. Temperatura kmalu pade in v večini primerov se nam posreči, da Izginejo «na-ki akutnega vnetja. Vendar je previdnost kljub temu vedno na mestu Ce se pojavijo znaki sepse, mrzlica, menjajoča se temperatura itd. je potrebna stalna odnosno zdravniška oskrba ali bolnica. Vremenski pregled Vremenska situacija nad Evropo kot celoto je še vedno izredno stanovitna. V celem se vremenski značaj nenavadno malo spreminja. Slej ko prej gospoduje na vzhodu orjaški anticiklon, zavzemajoč vse severne in vzhodne kontinentalne predele, s središčem nad Rusijo. Tam vlada po veliki večini lepo, mirno in jasno vreme, radi tega seveda že rrav spodoben mraz s temperaturami do 20° pod ničlo. Ruski mraz se je držal kopnega silil pa je na v3eh straneh proti toplejšim moriem, na se ve* ru proti Baltiškemu morju in proti Skandinaviji, na jugu pa na Črno morje in se« veda na Balkan in čez Srednjo Evropo proti Oceanu. Južnozapadna Evropa je bila tudi ta teden pod vlado krepke atlantske depresije, ter je imela snričo tega ves čas toplo, zelo vlažno, marsikje jako deževno in precej vetrovno vreme. Kakor v prejšnjem tednu je tudi sedaj ciklonsko področje segalo še v zapadni del Sredozemskega morja, zanašajoč tjakaj slabo vreme. Naši kraji so ostali tudi v tem tednu na meji med obema vremenskima področji« ma, v mejnem pasu med režimom suhega anticiklona in vlažnega ciklona. Vendar a to razliko, da je nad nami dobil večjo oblast depresijski vpliv. S tem da so se nam približali zaporedoma ciklona preko Lvoo-skega in Genovskega zaliva, so se ojačili vetrovi od jugozapada, gospodujoči v viš» jih legah, kar nam je moralo seveda nakloniti večje množine dežja. Ko se je ob koncu todna oJačS tudi zračni tok od vzhodne strani, gospodujoč spodaj ob tleh. se je končno toliko shladilo, da je dež pre» šel v sneg. Isti ciklon, ki se nam je približal čez Sredozemsko morje in ki nas je zalagal z močo že precej preko potrebe, nam je dal tudi sneg 8 tem, dia je povzročil ojačero gibanje tudi spodnjih zračnih mas, izviraiočih od anticiklonskega območja. Ruski anticiklon se je sploh razširit! proti zopadu ki vse kaže, da bo še nadalje prodiral proti zapadu in tudi čez naše kraje. ped padi® tmkvifo Pišece, 23. novembra 1935. Pri podiranju drevja se je v četrtek dopoldne zgodila v graščinskem gozdu v Pi-šecah strašna nesreča, katere žrtev je postal kmečki sin Varlec Jože iz Blatnega. Podžagana bukev se ni zvrnila v smer, ki so jo pripravljali delavci, ampak se je okre-nila in padla v breg tako naglo, da "zraveu Jožeta stoječi trije moški niso več utegnili odskočiti in so veje padajoče bukve vse tri poškodovale. Jožeta pa je bukev pokopala pod sefooj, mu zdrobila pr^m koš in zlomila hrbtenico. Ko so ga tovariši potegnili iz vejevja, je nesrečnež že umiral m je nekaj trenutkov nato izdihnil. Rajnki je bil marljiv mladenič. Ktspni čomače blago! Mlajši in starejši NOSKI Cesto bo ujejo na spolni slabosti (impotencl), izmučenosti, seksualni razdraženosti in nesigurnosti, duševni depresiji in oslabelih živcih. -Uporabite organski preparat VIRfimč1 ki deloje ojačeno. škatla z 20 tabletami Din 70.—; z 40 tabletami 110.— Din; s 100 tabletami 238.— Din. Dobiva se v lekarnah. Po poštnem povzetju pa diskretno razpošilja lekarna S. Mittelbach, ZagTeb, Jela-čičev trg 2a_ — Proizvod farmacijske tovarne dr. Richard Weiss, Berlin. ..k;.-pi'y4< Ogl. reg. pod S. br. 29610/1935. I ZAHVALA Ob priliki težke izgube našega dobrega in nadvse skrbnega soproga, očeta, starega očeta, tasta, strica, brata, svaka, gospoda IVANA GERLOVIČA, hranilničnega ravnatelja v p. izrekamo tem potom prisrčno zahvalo vsem, ki so nam izrekli so-žalje in spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Predvsem se zahvaljujemo g. dr. Ivaniševiču za vso njegovo naklonjenost, skrb in požrtvovalnost. Nadalje iskrena hvala pre-častiti duhovščini, vsem društvom, korpo raci jam, godbi, pevskemu zboru in vsem številnim udeležencem Iz Senovega za častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem onim, ki so nam na katerikoli način lajšali težko bol, ki nas je zadela. KOSTANJEVICA, dne 23. novembra 1835. ŽALUJOČI OSTALL nest večjega izvoza za kar pa ni upanja, | Zane Grey: 7 Teksaški iezdec >Brown mu je ime«, je reked Stevens »Bila sva »prta zaradi nekega ukradenega konja, ki sem mu ga v Huntsvillu spet ukradel. Še streljala sva se nekoč zaradi tega. In ko hočem danes v Mercerju obrniti konja, zagledam tega Browna, še preden me je cm opazil. Lahko bi ga bil počil, pa nisem hotel prelomiti častne besede, ki sem vam jo dal-Upal sem, da me ne bo spoznal. Pa me je le videl in prvi ustrelil. Kaj pravite o tej luknji?« »Precej grda je videti«, je rekel Duane, čuteč, da se ne upa pogledati veselemu ranjencu v obraz. »Sodim, da slabo kaže. Vendar sem imel že nekatero hudo rano, pa sem se le izlizal. Mislim, da bom prebolel tudi to. In zdaj, Buck, mi najdite v grmovju prostorček in mi pripravite malce jedi in vode, da jo bom imel pri rokah, sami pa glejte, da izginete.« »Samega naj vas prostim?« je vročekrvno vprašal Duane. »Kakopak! Z vami ne morem, to menda vidite. Brown in njegovi prijatelji bodo že kje prišli za rcama čez reko.« »Kaj bi storili vi na mojem mestu ? je radovedno vprašal Duane. »Popihal bi jo in rešil svojo kožo«, je odvrnil Stevens. Duane ni Bog si ga vedi kako trdno verjel temu zatrdilu. Sklenil je urediti svoje ravnanje brez vseh nadaljnih besedi. Najprej je napojil konja, napolnil steklenici in potni meh z vodo, nato pa privezal zavoj na svcjo lastno žival. Potem je vzdignil Stevensa na njegovega rjavca, ga podprl za rokami in krenil v vrbje, pazeč na to, da je izbiral trda ali travnata tla, koder so puščala kopita le malo sledov. Temnilo se je, ko sta prišla do ozke steze, in Stevens je menil, da bi se je bilo v tej divji okolici dobro držati »Sodim, da je najbolje, če greva kar naravnost po temi- dokler ne padem s konja«, je smeje se končal Stevens. Dua.ne. mračen in poln skrbi, ne-nehoma pozeč na ranjenca, je jahal po tej stezi vso noč in =e prav do jutra ni ustavil. Ob zori se je začutil trudnega iii zelo lačnega. Stevens je bil videti slab., čeprav se je še vedno smejal in zbijal šale. Duane se je utaboril. Ranjenec se je zahvalil za jed, le za požirek whikyja in vode je poprosil in se nato zleknii po tleh- »Buck, ali bi mi hotel sezuti čevlje?« je vprašal s slabotnim nasmehom na bledem obrazu. Duane je ustregel njegovi želji- Vpraševal se je, ali se mar ranjenec boji, da ne bi umrl obut. Stevens je menda uganil njegovo misel. »Buck, moj stari je mnogokrat rekel, da sem rojen za vešala. Pa nisem bil — čeprav je res, da smrt v čevljih ni dosti boljša od smrti na ko- 10-pCU.« »Se vedno lahko upate, da, ji uidete«, je rekel Duane. »Seveda. A to za stran čevljev bi vendarle rad imel v redu — in čuj, tovariš, kadar bo stvar za menoj, ne pozabi, da sem tvojo prijaznost zelo visoko ceniL« Nato je zaprl oči, in podoba je bilo, kakor da bi spal. Duane ni mogel najti napajališča za konja, vendar je bilo na okoli mnogo rosne trave; skopčal ju je in jima dal, da sta se pasla po njej. Ko sta bila pokrepčana, je tudi sebi pripravil obed, ki ga je bil tolikanj potreben. Solnce je še toplo sijalo, ko je legel spat, in ko se je zbudil, je šlo že za gore. Stevens je še živel, le dihal je težko- Konja sta bila blizu, Duane ju je videl. Vse je bilo tiho razen žuželk, ki so brenčale po grmovju. Duane je nekaj časa vlekel na uho, nato pa vstal in stopil h konjema. Ko ju je pri vedel nazaj, je našel Stevensa zbu-jenega, svetlih oči, dobre volje kakor zmerom, in očividno pokrepčanega. »Nu, Buck«, je dejal, »kakor vidiš, sem še pri tebi in zmožen, da prejašem še eno noč. Vse, kar potrebujem, je krepak požirek iz steklenice. Daj. pomagaj mi! To je bil dober požirek. Zdi se mi, da mi je že vsa kri odtekla.« Medtem, ko si je Duane hitro pripravil večerjo iu jo použil, nato pa zložil svojo skromno opravo in oeediad kanja, je Stevens ves čas govoril. Podoba je bilo, kakor da bi se mu mudilo povedati Duanu vse, kar je vedel o deželi- Še to noč pre- jašeta — pa bosta zunaj vsake nevarnosti, vse bliže in bliže Veliki reki in skrivališčem izobčencev. Ko je bilo čas za jahati konja, je Stevens dejal: »Mislim, da mi lahko še enkrat obuješ čevlje.« Vzlic smehu, ki je spremljal te besede, je Duane čutil v njih smrtno slutnjo ranjenega tovariša. Nočna ježa jima je bila olajšana s tem. da je bila steza dovolj široka za diva konja vštric, tako da je mogel Duane sam jahati in še držati Stevensa na sedlu. Največja težava je bila v tem, da je brzdal konja, ki nista bila vajena počasne hoje in sta uhajala v dmec, česar Stevens ni mogel prenašati. Rdeča zarja na zahodu je ugašala, mrak se je pričenjal, in zvezde so se svetlo užigale na nebu. Čez nekaj časa je Stevens nehal govoriti in se z gruznil na sedlo. Duan je vzlic temu udrževal konja in ure so počasi minevale, kakor da ne bo nikoli prišla jutrnja zarja. Ko je vendarle zasijala, je našla begunca na zeleno zaraščenem kraju ob bregu majhne reke ki je bil pripraven za taborjenje. Stevens je kakor mrtvo breme omahnil Duanu v naročje, in že prvi pogled v njegov upadli obraz je povedal Bucku, da ima izobčenec svojo zadnjo pot za seboj. Tega se je tudi sam zavedal. Vendar je ostal pogumen in dobre volje. Liii-t.j_U.abi 1 Dva mgomeiua turairfa Ob 13. uri na igriščih Jadrana in Slovana Zadnjič v sezoni se nudi prijateljem nogometa ros lepa prilika, da si ogledajo •štiri kratke, a ostre in faiT tekme še na »•zelenem« polju, saj kmalu bodo ta polja pokrita z belo odejo m konec bo naših nedeljskih užitkov. Nasprotniki današnje« ga turnirja so izbrani in naši javnosti dobro znani. Ilirija in Hermes, predvidena nasprotnika zadnje tekme, sta stara riva-la, ki bosta tudi pokazala, da ne bosta z ! 3ahkoto prepustila zmage in lepega darila drugemu A tudi Jadran in prireditelj turnirja, mlada Slavija, bosta z okroglo »be-ora. Br. dr. Mur-nik si je v preteklem tednu ogledal svoje borce v vzhodni in srednji skupini, dočim bo pregled tekmovalcev iz zapadne skupine v Ljubljani 24. t m. V tetou decembra bodo že prve javne tekme Izmed navedenih skupin, ki štejejo akupaj okrog 30 tekmovalcev. Naša tehniška fakulteta P reje? i smio: Tovariši akademdUd te Bosne So začeli ak cajo za usitanovitenr rudarske fakultete ▼ Sarajevu. Akcijo podpirajo vse gospodarske tn kulturne ustanove v BosnL Slušatelji rudarstva na tehnični fakuilteti v Ljubljani odlkritosrftno pozdravljamo ta korak tovarišev te Bosne tn jim žeflt-mo popolnega uspeha Dobro se zavedamo-da je ta njčhova zahteva zahteva vsega bosanskega ljudstva. Mi jih v tej akciji po svojim močeh podpiramo. Najodlločneje pa že v najprej protestiramo proti vsakemu poskusu okrnitve ljubljanske univerze, ker se zopet pojavljajo govorice, da se bo prenesel rudarski oddelek tehniške fakultete lz Ljubljane v Sarajevo. Da je ta bojazen upravičena, priča slučaj prekmurske gimnazije, ki so si jo priborili prekmurski študentje m prekmursko ljudstvo za ceno ukinitve kočevske gimnazije. Neresnične In tendenci-jozne so govorice, da »o študentje rndar-«kegra oddejka v Ljubljani sami sa preme stitev rudarstva te Ljubljane v Sarajevo. Opozarjamo javnost, dia je . nevarno« t uikrnitve ljubljanske tehnike zopet na vidiku, in jo pozivamo, da stori vse, da preprečil vsak korak, ki bi ogrožal rudarski oddelek v Ljubljani. Akademiki klub montanistov v LJubljani- Naše gledališče DRAMA Nedelja, -4. novembra: Ob 15. Frak ali Od krojačka do ministra. Izven. Znižane cene. Ob 20. Kako zabogatiS. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 25. novembra: Otrod. B. Torek, 26. novembra: Zaprto. OPERA Nedelja, 25. novembra: Ob 15. Mam'zelle Nitouche. Izven. Znatno znižane cene od 30 Din navzdoL Ob 20. Madame But-terflJ*. Izven. Znatno znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 25. novembra: Zaprto. Torek, 26. novembra: Aida. A. Sreda, 27. novembra Faust. Gostuje Josip Rijavec. Izven. Pri današnji uprizoritvi operete Mam' zelle Nitouche« poje vlogo poročnika g-Vranicki, mlad pevec, ki na našem odru nastopi prvič v tej vlogi. Ostala zasedba običajna. Šentjakobsko gledališče Nedelia. 24. t m.: »Škandal pri Bartlettovih« (Vzorni soproa). Mariborsko Kleda'iš?e Nedelja, 24. t..m.: ob 15.: »Vihar v ko&ar en.« Ob 20.: »Majda«. Krstna-ored stava. Gorfe brezposelnosti v Zagorju Javna dela končana, iz tujine se vračajo brezposelni Zagorje, 23. novembra. Bližanje zime povzroča hude skrbi. V občini se množi število revežev, ki sebe in svojih družin brez pomoči ne bodo mogli preživeti- Vrniid so se delavci, ki so bili zaposleni pri raznih javnih delih. Javna dela so vsa ukinjena. Lani je imela občina s podporo banske uprave javno kuhinjo, v kateri 60 razdelrili dnevno do 400 porcij. Kakor vse kaže, letos ne bo mogla dobiti potrebnih sredstev za tako kuhinjo. Manjka tudi sredstev za razna javna dela, ki so že v načrtih in pri katerih bi našlo vsaj nekaj družinskih očetov skromen zaslužek. Število brezposelnih se je tudi zvišalo, ker je mnogo rudarjev izgubilo zaslužek v Franciji m Holandiji in se vrnilo domov s številnimi družinami. Tudd ti reveži čakajo na podporo. Žalostna je tudi usoda rudarjev, ki so bili zaposleni v raznih rudnikih na jugu- Mnogi so se vrnili domov, ker niso mogli izhajati z malim zaslužkom, ki ga nekatera podjetja tudi zelo neredno izplačujejo. Te dni se je vrnil iz Knia/ev-ca ves izčrpan in brvlan rudar Anton Negro. Z drugrni brezposelnimi rudarji se je poJeti podad v južne kraje. Dolo je dobil v Knjaževcu v rudniku »Dobra sreča«. Tam pa zanj nj bilo nobene sreče, a tudi življenje vseh drugih rudarjev je tam vse prej kakor srečno. V rudniku je zaposlenih okrog 400 rudarjev, ki kopljejo premog dobre kakovosti, delajo pa pod nevzdržnimi pogoji. V rovih je huda vročina, ker nima rudnik potrebnih zračnih ventilacij. Poklicni rudarji zaslužijo dnevno po 15 Din, delavci iz okoliških vasi pa zasJuSjo komaj po 10 Din in nekateri tudi manj-Negro je za hrano plačeval mesečno 300 Din, 100 Din p« ra stanovanje. Delo je zelo nevarno, ker so varnostne naprave pomanjkljive in Negro se je nameraval ie prej vrniti domov. Šel pa je tja v upanju, da bo poklical k sebi ženo m dva otroka ter se sploh udomačil v Kniaževcu. V nekaj tednih je videl, da je njegovo upanje pra-zno. Za tri mesece ni prejel svojega zaslužka in moral je ostati, da je prišel do j denarja. Oblastva bi mora1« na v*iak način posvetiti naiveč-jo pozornost razmeram v nekaterih rudnikSh na jugu Poplave na Tržaškem in v Istri V ponedeljek zjutraj so v Tržaškem xa-Krvu in v Istri nenaidoma nastali hudi nalivi, tako da je voda v nekaj urah pre-ptiaviLa sipodnje dale tržaškega mesta, okolico Tržiča, Gmdež, ozemUje okrog Doberdobskega jei^-ra in vzdop Fojbice piri Pazinu. V tržaškem starem mesta ln na Borznem trgu je voda vdrla v nekatera skJa-di£6a kn napravila znatno škodo. V Tržiču je preplavila ulice na periferiji, v Gradežu cel o-^raj Sv. Vida in d/v a trga. V Miljah je prav tako vdri/a v trgovine čn skLaiHišča. Morski valovi so odnašali la pristanišča čoflne in mnogo lesa Ri-žama v severni Istri je prestopila bregove. FoJlroa pa se Je pri Pazinu nasli-Ja. t širimo 600 do 600 m tako, da je nastalo pravo jezero. Most na ceah pr0td Cerov-Ijam je bil v nekaj urah pod vodo. Poplava je Podrla tudi nekaj du-ogov električne napeljave, tako da je bifl Pamin zrve-čor skoraj brez razsvetljave. Po vaseh okrog mesta je voda vdrla v kmečke hiše, tako da so ljudje ostalfi brez strehe. Skušali so se zateči v Paziin, toda mesto Je bilo okrog in krog poplavljeno, tako da so ljudje ostali na cesti fiefle v sredo je pričela voda upadati. Skoda, ki so >o pomočile poplave, je žejo veliika. imelej pa je še niso ocenili. Aretacije v Trstu Poročali smo že o aretacijah borznih agentov in dirugih finančnikov v Trstu. Govorice o teh aretacijah so krožiiie po mestu že prejšnji tedtao. Pravili so, da je bili poleg drugih aretiran tuidii baron Kcconomo. Kakor pa katžejo poročila, ki so jih šeie v sredo objavili tržaški tisti, govorica o njegovi aretaciji ni bila utemeljena. V vsem ostalem pa so listi potrdili aaše informacije. Po italijanskih poročnih «o brld aretirani testniki menjalnic in borzni senzali Ful-vij in Anton Rocco, Josip in Renzo Bo-loffio, Dnego De Henriquiez, Herman Ma-cerata dalje Ricciotti, Josip Jakšek, Bruno Liebl, Marij Dicker, Emanuei Wo!f. Simon Hollander, Josrjp Zmienigo, Abraham Weisbart, EJmanuel Kcrbes, Julij Poilak, Jotfc) !i>evi in Kleingnub Fischl. Vse kaže, da bodo zaradi prepovedanih kupčij s tujimi vrnilutarmi konfinirani. ka-fcakor so bifld že nekateri borzni špekulanta lz Genove, Rima »n drugod. Listi ugotavljajo v svojih komentarjih, da so začele oblasta postopati tud!i s takimi metodami proti elementom, ki skušajo izrabiti sedanjli kočljivi položaj države v svojo korist. Katastrofa v raškem premogovniku Preteklo soboto ob 10.30 so se v nekem rovu naškega premogovnika zrušili sloji premoga in kamenja ter zasuli tri delavce, in sicer 38 letnega Ivana Nač i novica iiz Bršča, 31 letnega Ivana Sirco iz Babičev ia nekega Italijana. Vodstvo rudnika je takoj organiziralo reševalno akcijo in pod vodetvom 3 ln-ženjerjav so reševalci ves dan in vso naslednjo noč odkopavali kamenje v rovu. Načinovič, kt edini ni biil na mestu ubit, je ves čas zaman kliical na pomoč. Tik pred po-lnočjjo je tudi on utinnU. Ko &o ga naslednje jutro okrog 5 odkopali, je bil tudi qa že mrtev.. Kmatln nato so izkopali še ferainM Hmpl) nnnfOTeflmceV, Drobne novice V gempasu so karabinerji aretirali Antona Pereiča, ki Je bifl osumljen, da se m odzval pozivu k vojakom. Puljski ppefekt je fcadail Okrožrsico, t kateri ponovno prepoveduje erjeherno vožnjo z osebnimi aivtonaobiffi, ra-zen v efaižbeno evrho. Prefekt opozarja, da so gosposkim šeifaaJoeim na razpolag*) avtobrasi, kočije in k8. Naročam en izvod Skupnega Telefonskega Imenika Kraljevine Jugoslavije za 1836. leto, trdo vezan, s tem, da mi ga dostavite takoj ko bo izšel iz tiska. Danes sem Vam nakazal Din 85.— za Imenik in Din 10.— za poštnino, skupno Din 95.— na Vaš čekovni račun štev. 53.199 pri Poštni hranilnici v Beogradu za naročnino. V slučaju spora se obe stranki podvržeta razsodbi ^Izbranog Suda Trgovačke Komore v Beogradu«. _________(datum) (ime in priimek) (poklic)" (mesto prebivanja) (ulica in št. hiše) ADMINISTRACIJA TELEFONSKIH IMENIKOV, Beograd, Frankopanova 28. Izvolite nepreklicno uvrstiti v telefonski imenik poštne direkcije ............................................................... in v skupni imenik za 1936. leto in neslužbeni del urejen po profesijah in sicer v rubriki ________________ sledeči naslov: Ime in priimek _____ poklic *•••_____ ulica in št. hiše _______________________________ številka telefona ______ -bvezujem se da v roku 10 dni od danes vplačam na Vaš :ovni račun pri Poštni Hranilnici v Beogradu št. 53199 vsoto n 50.— za stroške uvrščenja zgoraj navedenega naslova, asiov ne sme biti večji od 5 tiskanih vrst. Za vsako na-■ ljnjo vrsto plača se še po Din 20.—, a začeta vrsta se smatra za celo. Vsi naslovi bodo enako tiskani. V slučaju spora se obe stranki podvi-žeta razsodbi »Izbranog Suda Trgovačke Komore v Beogradu«. Podpis: AMERIKA in EVROPA TODA ISTA MANIPULACIJA Ameriški kapital in organizacija-evropska genijalnost: to je Standard! Ne ena tovarna, temveč koncem tovarn — to je Standard! Samo v Evropi 12 tovarn v 8 državah dela za Vas. — Okus Pariza, umetnost Belgije, solidnost Anglije, preciznost Nemčije, duhovitost Dunaja — vse v enem Vam more nuditi samo Standard! Dospeli so NAJNOVEJŠI MODELI naših tovarn! ZASTOPSTVA V VSEH VEČJIH MESTIH Jugoslavensko Standard Electric Company A. D. Beograd n Jol (datum) Najlepša in najbolj razširjena oficijelna slika NJEG. VEL. KRALJA PETRA II. delo J. Uhlika ki ima vsa potrebna odobren ja in priporočila. OPOZARJAJO SE VSI URADI IN ŠOLE, DA PRED NABOCBO primerjajo IZDELAVO, CENO IN VELIKOST NAŠEGA IZDANJA Z DRUGIMI SLIKAML — VAŠ DOBER OKUS VAM BO DIKTIRAL, DA KUPITE SAMO TO SLIKO „RUBENS" - Umetniški nakladni zavod ŽIVKO CVUIČ - Zagreb, Vlaška 53* D Pogrebni zavod Repič, Ljutomer. Vsem prijateljem in znancem naznanjam piretužno vest, da je gosp " LUKA MEDIN veleposestnik v Strigovi in v Bud vi, dne 22. t. m. po kratkem trpljenju preminul. Blagopokojnika bomo prepeliali v Budvo, kjer ga položimo k večnemu počitku. Globoko žalujoča žena METODU A roj. MUCOLlNlč in sorodniki. -.-,-.h.. - ' • ... » -«I>ii»II''- - . .j. . -.— ' Kulturni pregled Nesmisli o večeru sodobne slovenske glasbe Pod tem naslovom je v torkovi Številki »Jutra« reagiral g. Danilo švara na morj članek j-Sodobna slovenska glasba«, ki je izšel v »Slovencu« dne 9. in 12. t. m. Na njegov članek, ki ima samo namen, osme. šita mojo osebo, moj glasbeni talent ta izobrazbo, sploh ne bi odgovarjal, če ne bi bilo treba opozoriti bralce »Jutra«, ki mojega sestavka morda niso čataH, da g. švara moje stavke pri citiranju najbrž namenoma potvarja. Eno sredstvo namreč, b katerim me hoče osmešiti, so izrazi: »se širok oustic, »meče okoli spbe s strokovnimi izrazi«, »se nesmrtno bla.mirac, »kritiko ovenča z največjo bedarijo, ki se more komu posrečiti«, «guli par mesecev kak komad za šolo« itd. A ti izrazi, M so vsi namenjeni meni. po prepričanju mojem in, mislim po prepričanju vsakega kulturna, ga človeka, ne ponižajo onega, komur so namenjeni, ampak le onega, od kogar so prišli, ker, prvič, jasno kažejo storpnjo njegove kulturnosti in človeške dostojnosti, drugič pa potrjujejo psiholofiko dej. stvo. da je vsako tako besnenje t Izrazih, le dokaz notranje nemoči. Drugo orožje g. švare .ki ga uporablja, v gori označeni namen, je še bolj n«v_ redno dostojnega človeka: da namreč skuša izrabiti neinformiranost onih, M mojega članka ne poznajo s tem. da citira kot moje stavke, ki jih aH sploh nisem napisal, ali pa jih nisem rabil za ono skladbo^ ki mi jo podtakne g. fe-rara. Kp«r gre njemu le za osmešitev moje osebe ta mu očitno moj članek ne nudi material« zato, ga j^kuša potem sam ponarediti ad usum Delphini, in sicer: 1. Navaja kot moj dobesedni stavit * narekovaju: »Za vsako son&vo Je n&jzn&. čilnejcši prvi stavek, iz kater »g* mor« (podčrtal jaz) zaživeti sonatna forum. Os bi jaz ta stavek res rtaplaai, tU g. ftran morda bolfl upravičeno klical na pomoS proti meni Beethovna, Debussyja, Jamafik* ibd. V resnici pa sem jaz napisal (Sobe. sedno: »Za vsako sonato ja najsnačUaedffl prvi stavek, ln prvi stavek švarove sonate ni v skladu z naslovom samtav prvič natrpanost in prevladovanje fcjavic.. dkega parta proti violinskemu (terjana* na tgm ie le deloma v izvajanja) naspan. tuje pojmu violinske sonat©i drugič pa ne zaživi iz te natrpenosti niti senatna forma niti ni v nagnetenem tonskem materija^. Au najti pristnega. rrw*zikaJnega izraaa. v tov. teremkoli smislu.» Besedo >zaživi« sem podčrtal danes, že zato, ker se je Ob njo spodtaknil g. švara, posebno pa, ker je prav iz tega jasno, da nisem hotel postav. Ijati nesmiselnega glasbenega a&stami^ da mora imeti prvi stavek vsake somAjb sonatno formo, ampak sem govoril le o formi, ki jo je po mojem vtisu nporaibS oz. skušal uporabiti g. Sv ara r tem stavku. 2. G. Svara ml dalje off.ta: »KrtHfc po. stavi svoje obširno znance v pravo tač s tem, da sploh ne spozna oblike zadnjega stavka moje sonate« ln še dalje: »Ce pa •kritik niti tako jasne oblike n« zna analizirati, ni čudno, da »e tako nesmrtno blamira s »stilno nejasnostjo«. Konstatt-rati moram da je Tse to zopet zavijanje dejstev: prvič nisem očital j«tiki« ruetfa^ snosti« g. švari, drugič p«, sploh nisem nttl omenil oblike zadnjega stavka ntfegov^ sonate, ker moram priznat^ da sem &e prvih taktih tega stavka začutil fcvo potrebo po svežem zraku. In morda ml g. švara samo zato odreka smisel n mtrc&kn^ ker ne prenesem nepristne mrazika. In tako ostane v vsem Svarovem Omilit en sam očitek nekoliko stvarnega značaja^ da. sem namreč glede na napako ▼ certnem sporedu n&pissA o Leskovčevt aou na ti, >da sta oba naslednja stavka stUno nejasna in v zgradbi razbita«, medtec* ko je v resnici samo en stavek. Pa todš tat pomota ne ovrže očitka stilne nejasnosti* aH še bolje stilne nedoslednosti tega starte« Leskovčeve sonate. Obenem pa Se pripon minjam, da sem moral koncertnemu apo. redu verjeti še druge stvari( ki J&. s ušesnimi občutki nisem mogel spraviti * sklad, na primer: moral sem sprejeti toofi violinsko sonato skladbo, ki bj jo po sfctLi stičnem vtisu prej smatral && kiavtaAJ* koncert s spremljavo ene vtoffine. In ker se mi g švara stavlja jprtjaeaana na razpolago v primero kake nejasnosti^ mo.*am priznati, da mi je po branje nje«, govega članka nejasno samo eno: aft g- švara res ne sramuje postav«! aroj» ime ln še doktorski naslov pod wistlc» likšno znanje jezikov, je mož odgovoril, d* je samo poslušal tujce, ki so govorili med seboj in je na samo uho uganil smisel njihovega govorjenja. Američan ti ne bil Ame, ričan, če bi mu ne predlagal, naj gre * njim v Ameriko. Vratar je to ponudba sprejel in te dni se odpelje v njegovi slafe bi čez veliko lužo. Postani in ostani Slan Vodniko v? družbe S Za jesenske deževne čnsve! 24-26 » * » 27-30 Din. 59,- Obvaruj mo naše otroke pred vlago. 27-30 Din 45.—, 31-35 Din 49,— Zdravje je več vredno kakor bogastvo. Obvarujte vaše otroke prehlada. Zelo elegantni. Kupite jih za časa. dokler so še poceni. Elegantne in poceni. IZDELANE DOMA V SLOVENIJI, OD NAŠIH DOMAČIH KE-0JAČEV, V IZDELAVI IN KVALITETI NAJBOLJŠE ICLJUB VSEMU PA NAJCENEJŠE, s© Naši domači krojači, ki izdelujejo »SOKO« obleke so dokazali, da so nam tuja podjetja nepotrebna in da mi doma v Sloveniji z-domačimi močmi izdelamo trpežna in solidna oblačila, ki v kakovosti in izdelavi prekašajo izdelke tujih podjetij. Ako kupujete naše blago, ostane naš denar v naši banovini. Ako kupujete naše blago, dajete delo našim ljudem. Ako kupujete naše blago, ste zadovoljni, ker je naše blago dobro, trpežno m psseni. Prodajalne, kjer se dobijo C fllf ** j & 1% ^ fc? ss nahajajo: Ljubljana: Sv. Petra cesta 23 in Celovška ce3ta 68 Kranj: Tavčarjeva ulica 6 in Prešernova 11. Celje: Kralia Petra cesta 22. Maribor: Aleksandrova cesta 27. Murska Sobota, Jesenice, Litija, Vransko. račune .nailti £uoc > tiOLv NOb-ua: viun gos:« kako .»afflo >ailonit* heliru. 'n olr>k car ail ,iatt"-,Ii šle « toliko divili drusinr. Videli ho.-te kaki no Kolvno« pol<-p4ai vaS«- iohr Jrusj Isdi-tek. ?reriHiali «• bos««- 1 .-»aikrajt««r «a».n v kolflip 80 vnm postali r.ofijt iiolj fiell Poskusite s KOL VNOS om noi-rnši i današnjim dnem pasta ZA KLJUČ SVETA - za w« je .UPS RA Typa 510 A Oin 270 - h X v^K&ifcS! Typa 944 A 0in120l— mesečno. Prvovrstna izdelava Nizke cene Bel gor c eno odplačevanje mesečno. Tj pa 510 A 54-1 cevni oktodni superpožici j slu prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, automatična regulacija fadinga, skala z Izpisanimi imeni postaj. Cena .....Din 3825.— na obroke naplačilo Din 278.— in 15 obrokov po . Din 270.— dmamLrmVn^čmkoPm:jskik z ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO PREDVAJANJE PRI ZASTOPSTVU izpisanimi imeni postaj. cena .....Din 1995 - |J r IB T T r t\ Ljubljana, Aleksandrova 6 na obroke naplačilo Din 159— Fj ^ J {j g J f^ §f 159.— in 18 obrokov po . Din 120* Celje, Aleksandrova 9 eksport LEPO KURJE PERJE nečohano kg po 5.— Din iz skladišča Maribor razpošilja po povzetju VILJEM A B T — Maribor Najmanjši odjem 15 kg. Pravi goisarji in sploh vseh vrst športni čevlji vedno v zalogi. — Izdeluje tudi po meri — — Staro priznana tvrdka A. Z A L O K A R Alestni trg 19 — Popravila se sprejemajo. , i- iUUUGDOGOO v OOAM.-H £zfr- * & (m k i/ ZAHTEVAJTE BRHPIACBJC£W8| KElHEtHERDLD^l (VOMIttGLABli MARIBOR s. D- i radbem mzenjer z dva do triletno prakso se sprejme. Pogoji po ustmenem degovosm. Ponudbe s curricu-liim vitae, a brez dokumentov na upravo lista v Mariboru pod „Inženjer". 'te oilas na strani <2 C S sneg iti Za dame Za gospode Otroške 39.— 49. — USNJE In vse čevljarske potrebščine — dalje veliko iz bero kruponov boksa, laka, Sevroa — aktovk. Damsklh ročnih torbic itd. nudi po najnižjih cenah tvrdka FRANC ERJAVEC, TRGOVINA USNJA LJUBLJANA, STARI TRG 18. Na drobno in debelo! COJUi-lULJl. JL JLII. 1 ,)ULJUUL)LIUI 8 II II B I » I □ Stanovanjske hiše v Grazu prodaja najhitreje realitetn! biro (Realitaten bilro) WIENER O. ROMP„ G R AZ, Jungferngasse L Brezplačna cenitev in posveti. nroininn i rjuuuuuuuui mi f Zapustil nas je za vedno po daljSl, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vera, nafi ljubljeni sin, brat, gospod Ivan Terzinar prometni uradnik. Pogreb bo v nedeljo 24. t. m. ob 3. uri popoldne iz mrtvaSke veže splošne bolnic« na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. nov. 1935. žalujoči ostaiL Najslajša Ia najboljša trepilna pijača je B E R M E T — V I N O, črnina u Fruške gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite tc špecijaliteto svojim gostom V sodčkih od 50 i nap cj ga razpošilja B. .Vlarinkov, Sremski iarlovci. Kraška gora. ilanoviitska tkalnica je razstavila svoje izdelke za jesensko sezono v šelenburgovi ul. 7"L Ker se vrši prodaja tudi na dolgoročna odplačila priporo čamo vsakomur da obišče tc veliko razstavo preprog! Vstop prost tn neobvezen. Cotacfi zale L spalne fotelje, otoma-__ne, oiodroce in vse tapetniške izdelke nudi solidno in po nizki ceni ^^^ RUDOLF UADOVAN ^ tapetnik Mestni trg štev. 13. SERIOZNEGA ZASTOPNIKA iščemo za področje bivše Kranjske. V noštev prihajajo le gospodje, ki so zmožni 'caveiie !n so po motnosti že delal' v te i stroki. — Ponudbe z navedbo 7, A. m m 9 m mv mt m m m 5RJP m m Dodatno k razglasu * dne S. noveir.bra t L glede odstranitve spomenikov, pozivamo tudi p. n. stranke, ki imajo na pokopališču pri Sv. Krištofu grobnice, obzidna grobišča, da odstranijo spomenike, plošče, ograje, najkasneje do konca meseca julija 1936. V tem času naj poskrbe stranke za eventuelnl prenos ostankov k Sv. Križu ali na drugo pokopališče. Spomeniki in plošče se smejo odstraniti le / dovoljenjem upravitelja pokopališča pri Sv. Križu g. Legata. UPRAVA POKOPALIŠČA PRI SV. KRIŠTOFI1, 24. novembra 1935. MMMšMSMmMMmmMmmm.. m 7M •m m m m m 3® m m -m 7Ž-.U 1 t led mestom ;n deželo posrednje Jutrov mali oglasnik f Izgubfll sva vse kar Imava, nal soprog, atek, brat, svak ln zet, gospod Kokalj Pavel uradnik tv. Medič-Zanki ▼ Ljubljani, je v 33. letu starosti nenadoma ▼ Gospodu preminul. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 16. uri iz mrtvaške veže splošne bolnice IVA KOKALJ — soproga. METKA — edinka. Družine: PAVSEK, MATELIC, KOKALJ. VELIKA TOVARNA ŽIVLJENSKIH POTREBŠČIN išče ZA VSO DRAVSKO BANOVINO sposobnega in reprezentativnega zastopnika z odličnimi zvezami in potrebno jamčevino. — Ponudbe pod br. 4244 na PUBLICITAS dd. ZAGREB, ILICA, 9. V poutc za ■Najupor&bnejši les za izdelovanje smuči daje jesen, čigar najboljša vrsta, gorska je-©em, m&le baš nas iv Sloveniji v idealnih pogojih. Kot dokaz naj 6luži dejstvo, da so bile velike množine našega jesena izvozen« v letošnjem poletju na .Norveško, v Anglijo in -Nemčijo un je povpraševanje Norveške za naslednje leto že zdaj zalo veliko. Vse ostale vrste lesa (razen bikom) ne pridejo za izdelovanje smuči več v poštev, ker oo deloma dražje, deloma pa juh ni mogoče dobiHi v večji množini. .Najboljši material za izdelavo smuči je in ostane brezdvomno hikora lts>. 0 tem je vsako razpravljanje odveč ter vsako iskanje nadomestkov brezplodno. \ »e novosti (ro-ževnina, črni gu.'bar itd.), ki so se pri nas v zadnjih letih pojavile nu trgu (dirugod so že prej abeoivira.li Lake brezuspešne poizkuse!). so kmalu zopet izginule. Povdariti je treba, da mora vsak nadomestek biti cenejši Ln ne dražji kot pri nas. Smuči iz hikoni-iesa mnogo bolj drsijo ter upijejo ua mokrem snegu mnogo manj vlage. Zanadii večje trdote je ta les mnogo bolj gladek >m odpornejši ter je zaradi tega tehnika mazanja enostavnejša. Seveda so hikon-smuči še vedno razmeroma drage, kajti ta les se uvaža iz Amerike, kair je združeno z visokimi prevoznimi nn carinskimi stroški. Vendar kdor se ie le enkrat smučal s bitknreami, jim ostane -"se življenje zvest, toliko prednosti ima ta les v primeri z jesonovmi. Zlasti za turnega smučarja v Alpah c*> te smučke nenadomestljive. prav tal o na seveda tudi za tekmovalce, pri katerih igra brzina glavno vlogo Na vsak način so višja cena kmalu sama i®-plača. Pni izboru smuči je tireba paziti, da niso prekratke, kajti z daljšimi vozimo hitreje, mirneje in mnogo sigurneje. Oblika pri nas izdelanih znamk 68 je razvila po dolgoletnih izikušnjab ter je gotovo pravilna- Na tujem nimajo nobenih smučk, s katerim: naši domači proizvodi ne bi mogli konkurirali, raz!;.ka je k večjem v ceni. kajti inozemske jesenove smuči so okoli 40^ dražje od domačih. Pri te i primerjavi nismo upoštevali domačih smuči, ki jih izdeluieio pri nas na deželi, pa tudi v mestih, nekateri kolarji in mizarji in katerih vrednost je izključno odvisna !e od kurilne vireimosti uporabljenega l**s=a. za resnega smučarja i« nikakor ne prideV* v pošlev Kajti smučka 'e čudežni izdelek iz lesa. kot je avstralski bume-rsvng a.li kajak Indijancev. — Re&safkt Robniki' so danes važen del ooreine vsa-turnega smučarja. Ogromne množine raznih vrst so se pojavile v zadnjem Pasu in reklam; posamfsmih tvrdk je polje na široko odprto Za naš*1 razmere pridejo predivsem v poštev en. stavni. gladki robniki. sestavljeni iz kratkih jeklenih lamel, ki so naiceneiš' ter nenadomestljivi na za-m^lprn in izvoženem smegu. T'-"mbi-na<"nia jekl sn-li 7 f;broidniimi in Llgne^tone-rob-nikj na konceh smučke gotovo ustreza vsem zahtevam Na l^toSniem trgu so se pojavni Nobelovi robniki, ki so br^rd-vomno dobri in tudi o novih Glockn "r-rf>bri:; k i h se mnogo razpravlja. Palice Visoke, debele palice so zaradi teže in s tem zvezane prehitre utrujenosti rok popolnoma neuporabne. Pravilne palice naj segaio naj vrč -jo prsi ter naj bodio tanke tm lahke. Kot material pride v poštev ton-kin, bambus ali tanka leska. Krpijače naj bodo prav tako lahke s premerom 16—iS V. Ardov: Serjoža je čutil odpor do zdravnikov. Šesueuio izkustvo ga je učUo, da ne sme od teh ljuai pričakovali nič dourega. Pojavljajo st' vecmo tedaj, kadar faerjoži ni nič kaj dobro, kadar jona in kadar ga ma. mica poljublja na vroče čelo, govoreč: »Vse se mi zdi, aa imas vročinoi. Zdravniki imajo gruo navauo, da z mrzlimi ro. kami otipavajo trebuh in pritiskajo čajno žličico človeku na jezik Zato si je to pot prizadeval skriti, da mu je slabo. Toda slabost, ki se ga je lotevala, in naraščajo, ča vročica sta povzročili, da je trikrat podlegel joku. Tako je skrbni mamici prišlo takoj na misei, da ga je poljubila na čelo, nakar je bil Serjoža. kakor bi trenil v postelji. Zelo slabo mu je bilo in v vratu ga je bolelo Drugi dan je prišel zdravnik. Seveda je spet otipaval trebuh, seveda je vtaknil žlico v grlo in Serjoža je seveda pri tem moral reči »a — a«. Nato ga je začel zdravnik obračati kakor slamnato lutko ln hitro izrekel Serjoži popolnoma novo. doslej neznano besedo: »škrlatica«, škrlatica«, je vprašala mama Drestrašeno. »Da«. je prikimal zdravnik Potem je z mamico odšel iz sobe. — Serioža je slišal le da sta se o nečpm doer^aHola r^TumfO oa ni "iti beseda. — ko pa sta se vrnila 1e zdrav nik dejal- »Tam ie seveda nafboliša oskrba Škrlatna prav za prav niti nI tako nevarna bolezen prej so nevarne nje posledice Pri tej priložnosti bo mogo. če pokazati dečka profesorju Filatikinu. on je tam najvišji načelnik .. .< cm. Važna je krat&a, toda široka uenjata zanjka, ki naj ščiti roko pred odirgnjenjem ter omogoča visok prijem palice. Kože Važno poglavje za turnega smučarja eo slednjič tjulenove kože. Pri nas je še vedno razširjeno napačno mnenje, da lahiko maže za vzpon popolnoma nadomestijo ta*del opreme. Blagor mu, ka verjame! Naj samo poskusi ob slabem vremenu na turi visoko v gorah, ko se snežna kakovost vsako uro iapreminja, svojo umetnost mazanja; zanrzto prsti, to bo u črnina za ta poskus. Gotovo se bolje obnesejo kože, ka 6e z mažo prilepijo na smuči, od onih. ki se pri-vežejo. Prilepljene kože nam predvsem aiiiiijgočajo neoviran smuk. kar .je lahiko na plaaovitih pobočjih res življemske važnosti-S kožami ei na vsaki turi prihranimo mnogo truda; vzpon je krajši in korak sigurnejši V Švici in na Tirolskem sploh ni turnega smučarja brez kož. Stremena Streme je spojni člen med nogo. oziroma čevljem in smučko ter zasluži zaradi tega vso pozornost smučarja, ki posveča svoji opremi- potrebno pažnjo. Streme mora prenašati najmanjše gibe noge na sanučko, ker je sicer še tako dobra vodidnost smuči iluzorna Mirno lahko trdimo, da je dobro streme važneje kot dobra smučka, kajti prvovrsten smučar bo tudi s smučmi slabše kvalitete smučal lahko razmeroma dobro s slabim stremenom, v katerem mu noga ne tiči dobro ali mu med vožnjo nagaja, je pa popolnoma brez moči Polovico manj kletvic b bilo na smučarskih turah in med tekmami, oe bi se smučarji pred izbiro stremen popolnoma seznanili! z njihovimi dobrimi, r>a tudi: slabimi lastnostmi. Prvotna stremena so bila kaj enostavna: v prečni meri na desko prebiti jermen za prste, skozi katerega ee je vtaknila noga. Vzporedno z razvojem sm urarstva kot športom je šel razvoj stremen, ki je prinesel kot zaključek prve razvoine dobe v Srednji Evropi Rilgeri jevo streme Podplat tedaj še slabih čevljev je more! biti ojačen s premično jekleno ploščo, ki je bistven sestavni del stremena. Naslednja razvojna doba ie dovedUs do Huitfeldovega stremena, pri katerem so čeljusti' vdelane skozi smučko; na istem mestu kot čeljusti je skozi les vdelan tudi dolg usniat ier,men ki se pritlično komplicirano ovije okoli čevlia ali Pa krajši, čigar konca sta za 5evlje.ro peto združena z nat^zailrem. Tako se 'e razvilo splošno uporabno streme, čigar prednost je moKna povezanost čpviia in s tem noge s smučko pomanfklWvo*t pa oslabljen je smučke z razmeroma veli,ko iz- Zamišljeno in žalostno zroča je mami, ca objela Serjožo in ga na vso moč stisnila k sebi. Toda deček je vprašal; »Mamica, kaj je to; profesor?« »To je tudi zdravnik, ljubček, najvišji zdravnik,« je dejala mamica. Serjoži je groza stisnila srce. Ko že navaden zdravnik lahko povzroči toliko neprijetnosti, česa naj pričakujemo še le od najvišjega zdravnika? V obupu se je grenko razjokal. Drugi dan so Serjožo zavili v vse mo. goče obleke in ga peljali tja, kjer ga je pričakoval grozni profesor. Za arati, v svetli beli sobi. kjer je stala pisalna miza, stol. umivalnik in čudna omara je sedel neki stari stric. Imel je bele brke in bele lase, ki so obdajali golo lobanjo Ob. lečen je bil v bel plašč. V sobi sta stala poleg starega strica še drugi stric In teta. Ser joži se je za zdelo, da je ravno stari stric tu naivlšjj gospod. Toda ta starec se je nasmihal tako prijazno to na licih so se mu delale mmice. sploh je W1 tako simpatičen in neškodljiv je Serjoža zakMučil: »To še m profesor«. »Dober din prilatell.« ga je ljubeznivo nozdrfvfi starec *Tri,ko ti <»» pa 1m«»** »Serioža pa tebi'« »\fenl 1e ime Vero« Vsi so se nasmihali fiprio*« na ie roz^moial naglas in Uri**!? »NI res n1 res' To le paste Ime Strici in fantki imalo drugačna Imena«. »Serioža«. ga je karajoč onomniln mama. stari stric pa jo ie prekinil: »Kaj ti p« hodi na misel, da si bolan?« »Saj ne meni. to si je izmislil smufe/ dolfoiipo ter močno stransko trenje pri vožnji; slednjič je tudi prečkanje^ strmih poledenelih pobočij zaradi nizko ležečih čeljustaj oviramo. Kljub temu se Huitieldovo streme še danes mnogo uporablja. V konkurenčno borbo z njim je stopila skupina stremen, katerih najbolj znani predstavnik je pri nas Seidilovo streme; tu so čeljusti z vijaki pritrjene na smučki, jermeni pa na konceh čeljusti. Tako potoka sila, tei pritiska čevelj .v čeljusti, vzporedno s ploskvijo 6mučke (paralelni nateg) in ne poševno navzdol (diagonalni nateg) kot pni Huiitfesldovemu stremenu. Zato je vertikalna komponenta priteane sile enaka ničli in smučka visi pri dvignjeni nogi z zadnjim koncem navzdol- Seidlovo streme je v primeri e Huitfeldovim slabše im skoraj edini njegovi prednosti sta lahka montaža ter nizka cena. Nedoetatek paralelnega natega se je močno opazili, ko so zaradi lažjega izvajanja likov, zlasti kristjani j, premaknili težišče čeljusti preko težišča smučke proti njeni konici. Dr. Amstutz, zdravil i škii ravnatelj v St. Moniteu ter znan športnik, je skonstruiral spirailmo pero. katerega namen je brl ustvaritev vertikalne komponente pri-tezne sile, ki se je izgubila pri paralelnem nategu. Razien Amstutzevega so se pojavila kmailu še druga peresa (Ingab), gumijevi trakovi in sli ena priteana sredstva, ki se pritrjujejo z emLm koncem na smučko za čevljev« peto, z drugim pa na čevlje v višini gležnjev ter imajo pole« visoke oene kot nedostatek. da se pretrgajo ald izgube vsaj prožnost pni močnih padcih naprej. Našlli so, boljšo rešitev pritezamja čevljeve pete na smučko s tem. da so pustili čeljusti private na les, les so pa prevrtate le toliko, da so skozi nastalo odprtino potegnila jermen. Oslabitev smučke in stransko trenje ni tolikšno kot pri Huitfeldovem stremenu, ostane pa diagonalni! nateg, katerega prd-jemališče na deski lahko poljubno premikamo ter s tem zvečamo ala zmanjšamo vertikalno komponento pritezme sfi3e. Pri uporabi tako ojačanega diagonalnega natega je neobhodno potrebno, da zavarujemo nogo proti poškodbami, ki bi jih dobili pri hujših padcih. To dosežemo z ustavitvi jo elastičnega dela, ki je bodisi v na-tezalcu samem (Bildetera, Almonte) ali pa ob straneh (Thirinerovo. t/igula-streme). Vzporedno s tenni izpopolnitvami se^ je razvajala tudo pritrditev čeljusti na smučko. Končni efekt tega razvoja so čeljusti današnjih modernih stremen Aipina-Attenhofer, Geze. Suwe. Thorleif-Haug, Unitas. Almonte in še majhen »milijon« drugih, pri katerih jo možno prečno premikanje čeljusti poljubno po obliki čevljev, ne da bi bilo treba vrtati nove luknje za vijake. S Kakor dajejo naprej, pred težišče smuoke i premaknjene Čeljust' ogromno prednost ri ; vožnji na strmih pobočjih, združeni s po-! gostiui izvajanjem likov, tako je zopet pri dolgih smukih m dosego večje hitrosti in večje stabilnostn bolje, če je težišče čeljustr za težiščem smučke Za to potrebno premi- kanje eedega stremena dosežemo, a?to montiramo čeljusti na napravo, ki omogoča njih premikanje tudi v vzdolžni smeri. Za tekmovalca v alpski kombinaciji, kakor tudi z>3 dobre turne vozače, so stranski jermeni zaradi trenja in kratke življenske dobe še vedno nedostatek. Ta problem je ugodno rešil konstrukter Kandahar-st.re-mena. ki uporablja mesto jermenov jeklen kabel, ovit z jekleno spiralo- Natezalec je ne kot pri v«seh ostalih treino,!h ;>r^d čevljem. Okoli pete se prilega jekleno spiralno peno, ki tvori elastični del tega stremena. Ker je možna končno tudi dvosto- Berlin sredi novembra 1. novembra leta 1885. je bil rojstni dan evropske kinematografije, kajti tega dne je stekel prvi film v berlinskem variele. ju »Wimtergarten«. Maks Skladano\vsky je s pomočjo svojega mlajšega brata Emila sestavil pripravo, s katero je posnel prvi film in ga prvič predvajaj pred 1500 gledalci. Letos 1. novembra so v spomin na ta pomembni dogodek odkrili spominsko ploščo ob vho. du v variete >Wintergarien« v Dorotejini ulici. V tekočem novembrskem sporedu nastopa spet izumitelj sam s svojim bratom in predvaja na prvotnem modelu svojega aparata film. ki je pred štiridesetimi leti oral ledino današnje kinemato. grafije. So to posnetki Aleksandrovega trga v Berlinu iz leta 1S95, izmena straže, prihajajoči vlak na postajo, konjeniki v galopu in tako. Maks Skladanowsky se je rodil 1. 1863 v Berlinu. Njegov oče je bil kijpnr, isto. tako Berlinčan, a njegovi predniki so prišli iz vzhodne Prusije. Mlfldi Maks se je učil po končani osnovni šoli pisanja na stefklo in fotografije, lq se je ravno takrat motala iz povojev. Kako in kdaj ste prišli na mteel zgra. diti kinoaparat? sem pobaral izumitelja, ko sem ga poiskal v variete ja pred pred- Maks Skladanow^ky s svojim prvim aparatom »bioskopom« stavo. — Že kot otrok sem se rad zabaval s čarobnim bobnom, katerega je izumil neki Stampfer leta 1S34- na Dunaju. Ko sem nekoč kot 16-letni deček poma. gal očetu pri proiciranju slik pri nek^m javnem predavanju, me je obšla misel in želja tem slikam na platnu vdihniti življenje. Od tega dne dalje, to je bilo leta 1879., mi misel ni dala miru. Mnoge proste ure sena presedel pred čarobnim bobnom in razmišljal, kako bi se dalo gibanje v bobnu prenesM na platno. Polagoma se mi je izkristalizirala zamisel aparata in spravil sem se na delo. Od kod ste dobili filmski material? Suha plošča z emulzijo srebrovega bro. mida je bila sicpr že tu, vendar ta ni pri. šla v poštev. Sluča jno mi je prišel v onem času pod roke Kodak, ki je bil že na,polnjen s celo'u'd.nim trakom kot nosilcem emulzije- Takoi mi je bilo lasno, da sem našel, kar sem iskal. Ta film je bil 10 cm širok Kolikšen format je imel vaš film? Vzel sem Kodak o v film in ga prerezal na. polovico. Moj film je bil torej 50 mm penjska izprememba diagonalnega natega ter montiranje vzdolžno in prečno prema-kljvih čeljnsta, netreza tako kombinirano Kaindahar-streme vsem zahtevami. t^kmovaJ-ca, pa tudi turnega smučarja. Edini nedostatek j« trenutno še visoka cena. Zdi se, da je za sedaj razvoj stremena s tem zaključen, kajti Če pregledamo današnjo literaturo ter prospekte avstrijskih, d^mškrh. švicarskih in norveških tvrdfc za sezono ir<3V36 ne na id^nn (raze^ v Šviei izpolnjen ega AM pn bof er jeve ga Alprna-slremen) ntikaJrfh b^venih novosti. A. Kopinšek — Ing. Larrenči? širok. Nato sem ga moraj tudi sam per-forirati. S kolikšno frek>enco »te de&Ui prva posnetke ? 8 slik v sekundi toda še te sem maral deliti na dvoje. Moj aparat ima namreč dve leči. Mrnno vsake leče drsj poseben filmski trak in zaslonka deli svetiobo izmenoma enkrat eni, enkrat drugi leči. Ta_ ko dobi vsak trak samo po štiri slike oa sekundo in vsak posnetek je napravljen na dveh popolnoma neodvisnih trajkovih, ki se pa medsebojno izpopolnjujeta v emo» to in podata skupaj 8 sMk na sekundo. Ali ste sami razvijali? Kako je bilo ■ kopiranjem ? Razvijal sem tudi sam- S kopiranjem j« bila pa težava. Pozitivnega material« namreč nI bilo na razpolago. Kodakov ne. gsjtivni film je bil pa t alt o tenak ia krhek, da bi se pri projekciji takoj raztrgal. Moral sem tedaj iskati primeren ma. terial za pozitiv. Po daljšem povpraševanju sem našel tvrdko v Maochetam, ki mi je dobavila prozorne celulokine ploS. čioe formata 24 X 30 cm, katere aam nato razreza! v širino 5 cm in zlepa v trak. T> oekrioidne plodčice ao nosile enmifc^o eretoroveg* klorida. Kako dolgo rte gradili aparat? Leta dolgo. Poleti 1692. s.-*n (kht fc prve poskusne poaneOt«, prt katerih ml Je služil moj brat Emil kot snemalni objekt. Delal je pred kamero gšnmastiftn« vb^i, ta je torej prvi »fifcoefld jgraJee«. A Ji ste taiB vse afcroSke n ntejtrm^n aparata iz lastnega žepa? Da. Vendar materi eted otročki po sebi nttl niso bSfi velftl. L® čaaa §n tmda me je veljal ta apak mnogo! Zakaj se pozneje niste reč pefeB a filmom? Iz raačcga, ker aern s ta. ko Bvaniml živimi sSkami r cfcfliid knJL žice več zas(už2 , . , Ura nasrtopa ae Jc priMižata, D^atesa. demdesetletail Izumitelj mi je Se brž tare. čE n^kaj fotografij. Ena tzmad njih kaSe originalni plakait, kako je direkcija tergartne pred štiridesetimi leti oznanila Berlinčanom prvo filmsko predstavo . . Deibut! Prvi« BioSkop! najzairar. neJ9a fin aajteaaitmšv-ejša imajdba nova dobe,« ZMtesS»i ao efitei nefcateift oSvidccrv prve kinematografske predstave. Sedanji direktor Wlntergartma je namreč pozval vse one osebe, ki so bile navzoče pri pred. stavi l. nov. 1895, naj opišejo svoje prve vtise. Vsi, ki so se odzvali temu pozivu, so bili častni goetje pri premieri letos 1 novembra. r-Strah m© je obšefl«, piše neka gospa H. G., s-ko je pridrvel nam naproti brzovlalc. Imela sem občutek, da bo zavozil med naa gledalce. Moji otroci se mi smejijo, ako jim pripovedujem o tem-« »Strmeč sem opazoval prvo kinemato. grafsko predstavo«, piše M. K. iz Heide!_ berga. ^Skakanje na steni, žive slike! C/d kod to pride? Ali je strah ali resnica? Kdo je. ki ma naravne gibe človeka hi živali ujeti in jih pot^m na poljubnem prostoru spet podati v vsej naravnosti? še tedne dolgo smo potem govorili o vsem tem.« Biviši dp.rektor CSsiri_Haveria.nd.Teatra piše takole: »Dobro se še spominjam vseh podrobnosti prve kino predstave. Talcmt je bila direkcija Wintergartna Dorn & Baron in kinematografu so dali trne bfn. skoo. Kino je btl takrat seveda še ▼ povojih, vendar je bil projekcijski apant r Wintergarfnu tehnično že tako dober. d--» so bfle slike zelo jasne Dobro se še spominjam uspele epizode ob koncu filma, ki je publiki zelo ugaiala ln katero smo nato v našem teatru takoj kopirali. Narakrat se je pokazal na steni napis: »To je za. kTfu^ek d^našnie nredstave« in izza kulis sta se prikazala oba ravnatelja in se več-krt priklonita. ... O lepi, blaženi časi!« Dr. M- F. pa se je zopet stisnil z obrazom k mami-Kmalu so prišli v veliko sobo. kjer je sta. lo mnogo postelj. Teta z ruto je stopila k eni izmed postelj, jo odgrmila in rekla: vSemle ga položimo. Poslovita se ia...« Mama je stisnila Serjožo k sebi, ga po. ljubila in pošepetala, ne da ga je pogle. dala: »Ostani tu nekaj časa, Serjoža... takoj se vrnem... grem samo po časo. pis.c Preden je Serjoža utegnil zajokati, so mu solze zalile oči. »Mamica, kam greš?« je za klical na glas. »Mama, mamica!« »Ne kričic, je strogo dejala teta s roto, »tu je treba poslušati«, Serjoži so se usta. vile solze, prestrašen je vprašal: »Tetka. ti si gotovo profesor?« »Neumnost, kako naj bom jaz profesor? Sedi, kakor se spodobi Tako. Njuša«. je zaklicala- »že grem, že grem«, se je oglasila iz nekega kota neka teta, ki je Serjoža doslej ni videl, ki pa je bila takoj pri postelji. Tudi ta teta je imela belo ruto. Njen obraz pa je hO zelo hudoben. Prva teta jI je odstopila me. sto pri Serjoži in ji ukazala: »Preobleči ga. Takoj ga zapišem in javim sestri upravi tel jlci«. Po teh besedah je odšla. Nova, hudobna teta pa je pristopila ln brundala. »Preobleči ga odnesl to očisti ono • . Tu vsi samo ukazujejo.« Začela je Serloži slačiti plašček prf tem pa se je ^erjožina leva roka zatakni'-« v rokavu Teta jo 1e brezbrižno izvlekla Serioža p nri tem vzdihoval »Kal 1e to'« ga te ka rala teta »nisi doma dragi moj Pazi« Serjož* si ni tipal ugovarjati. »iwo misli' ■d le: »To Je tedal profesor Zda i sem mu pade! v roke«. Pustil je. da mu oh'<»VLa roko belo srajco, tiho legel in zaril obraz v blazina« zdravnik in mama s svojo vročino«. »Aha, tako je to. Ali nekdo mi je povedal, ne vem, kdo je že bil, da nočeš pustiti, da bi ti gledali v grlo«' Serjoža je namršil temne obrvi, ki so bile šele nekak puh. »Česa vsega ljudje ne pripovedujejo«, je modro odvrnil Serjoža, »že stokrat sem odpiral usta, da so mi gledali v grlo- Se ko sem bil čisto majhen«. »Ne vem, ali ti naj verjamen.« Tu je Serjoža odprl usta in pomolil glavo pred starega strica: »Na. tu imaš.« Stric se je čisto nalahko dotak. nil jezika, pogledal v grlo in ga pohvalil: »Ti si pa res vrl dečko. Res, to znaš na. praviti. Le zapri spet usta. Ampak ljudje pripovedujejo tudi, da se ne znaš sam sleči«. »Kdo se ne zna sam sleči« se je bra. nil Serjoža, »Se čevlje si sam zavežem«. Ne da bi čakal poziva starega strica se je začel sam slačiti Vse je šlo čudno hitro, le sem pa tja se kak gumb ni dal odpeti. »Tedaj t« pa le ne gre vse gladko«, je pripominjal sočutno stari stric. »To je čudmo«, je dejal Serjoža nejevoljen, »gumb je na ftrani. jaz sem pa spredaj«. Nihče se ni mogel zdržati smeha. Nato je stric otipaval Serjožo kakor zdravnik toda mnoaro bolj nalahko in s toplimi roka. mi Potem so Serjožo spet oblekli Napo. sled je dejal stari stric drugemu, ki je stal poleg niega; »Nikolaj Vladimirovič prosim pofd'te s tem dečkom na irfeVcU qki oddAloV ip ii-rpriite i«m vse« se 1e toplo ponovil od starega strica o* t*uhii mu le da ga bo pravočasno ob"«-<*til kadar bodo v vrtcu priredili zab«^ večer Mamica Je vzela Rerjžo v naročje ln od šla sta z novim stricem na hodnik. Toda tu nista ostala, marveč sta šla dalje. Ser. j oži ki se je bil medtem umiril, se Je začel zopet vznemirjati. Previdno si je ogledoval Nikolaja Vladimiroviča, nazad nje pa ga je vprašal: i-Striček ali nisi morda ti profesor?« Nikolaj se je zasmejal in odgovoril: »Ne, dečko, jaz sem samo asistent Ko bom profesor, te bom že obvestil«. »Toda zagotovo«, je zaklical Serjoža poto!ažen. »Tedaj ne bom hotel imeti s teboj posla. Profesorjev se bojim, biti morajo grozni...« Mama in Nikolaj Vladimirovič sta se smejala. Nikolaj Vladimirovič in bil tako prijazen kakor star stric, ali zopem ni bil. Glavno pa je, da ni bil profesor Kmalu sta prišla v drugo belo sobo, kjer je sedela tet< s ščipalnikom na nosu. Mama in Nikolaj Vladimirovič sta teti nekaj naročala, nakar je slednji odšel Toda nova teta je nekako postrani gledala Serjožo. tako da je ta postal zopet neza. upljiv »Tetka. ali si ti profesor ?« je vpraša' naposled, ko je zbra! ves svoj pogum Kakor vsi doslej se ie tudi teta nasmeh, nila in odkimal* z glavo pri čemer se je zalesketalo steklo ščipalnika Rekla je: »Nisem profesor ce pa n? boš priden povem profesorju.« Serioža je skril svoj obraz na mimičm.ih prsih Mamica ga Je božala po glavi in ra merila »zdravnica se samo šali. Serioža .« Serioža je bi! 7f»lo zadovoljen Tudi nova teta ni bila -"•nfecor 7da* n* ip tpt-Vo deifli? mamic'- »T« -o1 mM''0™ k' 'rrn službo da -"TO »7nmi",o va<5p«ro vrttPZ'' Očetova« 1P 'odala na v sobo 1p stmnUn nova t° fa stroo-pga pogled« v beli ruti Tet« s ^ipfll^kom 11 ji> rolrnl po1asr>iPvnh» ln "nročila mamici- »Poidite s koTeginfo Očesovo da vas pripelje na pravi oddelek.« Mamica je šla z novo teto, Serjoža Grozen profesor Prvi film pred 40 leti Maks Sk!adanow$ky pripoveduje berlinskemu dopisniku „Jutra" o svojem izumu in svojih doživljajih TT --tv* /-> si - i = 13 Kraljestvo mode i7 , •—>a. Skico . ... ivrdke .jana, šelenourgova ulita. Lakasto usnje na novih oMekah Lete« je moderno vsakovrstno okrasje: Sipke, krzno, vezenje in končno še okrasje iz laka. Seveda gre tu za mehko in voljno lakasto usnje, ki se prilagodi najbolj različnim oblikam, ne da bi učinkovalo okorno, kakor bi človek prvi trenutek mislil. In še nekaj govori v prilog novemu okrasju! Letos namreč prinaša moda laK v vseh lepih modnih barvah, tako da moremo okusno okrasiti obleko v enotni barvi, če ne cenimo kontrastov. Zato se tudi lakasto okrasje ni omejilo na določene tipe oblek, temveč obvlada modo na vsej črti in srečujemo novo bleščeče nsnje prav tako na športnih, kakor na popoldanskih in večernih oblekah. Za dober učinek lakastih motivov je posebno važno, da jih kombiniramo z iiteuuiii tvorivom. nikakor pa ne z bleščečim, ki ne dopušča, da bi se pravilno uveljavil blesk lakastega usnja. Sedaj pa si oglejte našo skico, ki pokaže, kako elegantno učinkuje lakasto okrasje na vseh modelih, od športne obleke pa do večerne . tOal^le, ...,. Moderno športno obleko vidite na prvem mestu. Tu gre za visoko ob vratu zapet ni idel z zgoraj nabranimi rokavi in z 1110. demo tuniko nad ozkim krilom. Po životu ^o v obliki žarkov našite lakaste proge, tunika pa ima ob straneh enaki progi, zapeti z gumbi (1. skica). Nekakšen kompromis med vsakdanjo in popoldansko obleko predstavlja naš drugi model. Zamišljamo si ga iz medlega, lepega blaga, ki ga poživimo z reverji in manše-tami iz laka Posebno mikavno učinkuje, če omilimo močni blesk laka z nežnim čipkastim okrasjem v podobi čipkaste serpentine pod vratom in čipkastega volana, ki pokriva roko pod lakastimi manšetami (2. skica). Tudi pri promenadni garderobi nam rabijo lakasti motivi. Letos tako priljubljene huzarske prepone lahko izdelamo tudi iz laka in jih prišijemo na jopico zimskega kostuma Enako okrasimo še rokave. Moderna jopica ima obliko daljšega kazaka. ob vratu pa jo zapnemo s krzneno pentljo. Pri novih popoldanskih oblekah vidimo včasih tudi jako zanimivo prepenjave v tur. škem slogu. Seveda je moderna prepenjava komaj naznačena in je treba že mnogo fantazije, da spoznamo v tej liniji posnemanje tuških dimlii S tako prepetim krilom se docela strinjajo široko nabrani in ob zapestju zadrgnjeni rokavi, ki jih posijemo z lakastimi motivi (predzadnja skica). Večerne obleke, ki jih nosimo ob manj svečanih prilikah, imajo letos dolge rokava Model na naši skici krasi vrsta stiliziranih cvetic iz laka. ki zapenja nabrano prepe-njavo na životu (zadnja skica). Ugajale bi vse žene, j? bi posvečale svoji zunanjosti večjo pažnio. Cas 111 denar ne igrata pri tem najvažnejše uloge. Samo malo potrpljenja in pravilno sredstvo sta pri tem potrebna. Poskusite kremo Leodor, to povsem svileno mehko kremo, ta daje koži »vež, mladosten in elastičen izraz, kateremu se rahvaljujejo mnoge žene za srečo in uspeh. Tube po Din 14.50 in Din. 10.— se dobe v vseh prodajalnah Chlorodonta Tudi v tej sezoni posveča moda posebno pozornost rokavicam in prinaša nešteto lepih, novih modelov. Zimske rokavice so letos tako izdelane, da niso samo lepe, temveč da roko zares tudi grejejo. Kako vam »gaja lepa usnjena rokavica- obrobjena in toplo podložena s krznom? Topla in udobna je tudi pletena rokavica, ki jo krasijo vdelani vrvičasti motivi. Pvokavice iz finega jelenjega usnja boste lahko nosili tudi spomladi; prinašamo dva taka modela z elegantnimi vdelavami iz drugobarvnega, fino niansiranega usnja. Tu so še rokavice iz imitacije perzijanca z dlanjo iz finega usnja, ki jih boste nosili k zim-kemu pia-šču ali kožuhu, in podobne usnjene roka- Zdravniška posvetovalnica It. Z- R. To je popolnoma priroden pojav v nosečnosti, občajno čiščenje. V tem ni nobene nevarno.-.U za plod, nasprotno. Bojazen. dia bi se utegnila okužiti tud1! Vi, je brez ■vsake podlage. Pomirite se! B. F. iz S. v. To vendar ni nič čudnega 8ji kak bolezenski pojav. Deca. oesto tudi odrasli .imajo jeko ž' vahne sanje, kar se izraža na najrazličnejše nečine. Oobito oeet pojav je to pri deci, za katero je marsikateri doživljaj preko dneva popolnoma nov ter več ali manj jak. Žal so često vzrok tudii starši sami s svojim nestrpnim in pre-; etrosim ravnanjem napram otroku. D^bro bi j torej b lo, da predvsem ta odnos objektivno j preimotriiie. Glede ostale okolice ne morate I mnogo sto-rti ni-ti bi to ne b:.V> velike ko-i ujeti. ker se ie la-rlje nrrkurort.iti v detinstvu I kot v keanejš: dobi. Kot pedagosm Vam ne bo težko opazovanje otrokovega doživljanja in nie?o-ri'h remkeij. Predvsem Vam pa svetu i«mo d« oVv>kn. ki ie za to jfko dovzeten, v sprejemljivi oblifci rvvasnite vziročne zveze dorer>rečitp f»vent težke duševne konfVkte. Pazite posebno na njegovo indi'vidi'.ailno5it. A- Ž. Verjetni so n<*«ne 5kolike povečane, tako da tudi ob navalu knvi z^rvraio rwhod. Zmto takšna •eakcija ob sklonjeni glfivi in tudi malenkostnem rve-hladn. S nraSM fa dni^m? sredstvi morate doseči le trenuten usoeh in izboljšanje. Odpravi se pa ta nadloga le z operacijo, ki obstoji v te-ni .da se školjke pošoi nne jo. Tako se razk rita nosnici. To Vam tudii svetujemo. kia.jti četrto eo kronični ka+airji pos-le-diica takih neprilik v nosu. Po'd:te v bolnico. operacija je lahka, brezbolna in brez nevarnosti- V nekaj dneh ste zdravi. N. Sch. Zaereb. 1. To ie trdovratna zapeka, zaradi česar se v črpvesju v preobi lju razvijajo plini, ki Vas tišče in razvijajo opisane senzacije. Poslužite se odvajalnih čajev ali pa grenke soli, proti kateri ni ni-nikakih pomislekov, da si uredite stolico Čaj popijte zvečer. Grenka sol se namoči zvečer, pije se pa zjutraj na tešče. Potrebno je tudi izdatno gibanje in gimnastične vaje, predvsem za trebušne mišice. Tudi bi bilo dobro, da zaužijete po obedu malo jedilne sode. kar pospeši prehod težjih jedi. Tudi hrano je treta urediti. Omejiti je treba čimbolj kon?um težavno prebav-livih jedi (fižol, grah. leča, ohrovt, dalje sveže pecivo, svež kruh, sveža močnata jedila pripravljena s kvasom itd.». 2. Za to je potrebna preiskava. Brez nje je vse le ugibanje. — 3. Tega niste nalezli, temveč je le reakcija kože na neki dražljaj. Kakšen je slednji, tega ne opisujete, vendar opazujte, da ga odstranite. Za vnaajo uporabo vam priporočam pet odstotni malici lov špirit, s katerim masirajte prizadeto mesto dnevno po topli nožni kopeli. Nato naniažite prizadeto mesto z vazelinom. M. B. Iz Vašega opisa, žal, drugega ne moremo posneti,- kakor to, da ste bolni in da hujšate. Ker je 'Vaša bojazen očitno upravičena, je edini primeren nasvet, da greste v bolnišnico; v bolnišnico zato, ker je potrebno opazovanje in preiskava, ki se ambulantno ne da izvesti. Smej. 1. Točno. Presno mleko utegne vsebovati kužne klice kot n. pr. bacile tuberkuloze, če je krava bolna, ali pa tifu&ove bacile, če je posoda ponesnažena. Zaradi tega je potrebna previdnost. Najnevarnejše je uživanje kuhanega mleka. Kislo mleko običajno ne vsebuje kožnih klic, če ni ponesnazeno. Sicer pa umen gospodar kmalu opazi ali je žival bolna in jo ozdravi. Preiskava mleka zadostuje. 2. O tem ne moremo odločati, ker so znaki prekom-plicirani. Z ozirom na Vašo starost Vam prav resno svetujemo, da se daste sistematično preiskati, najbolje v bolnišnici ali sanatoriju. Drug nasvet ni umesten. 3. To je bolezen las. Dajte si jih češče ostriči; druge pomoči ni.' Sicer pa to tudi ni nobena nesreča. Martina- Imate prav in Vas popolnoma razumem, tembolj, ker iinate tak poklic. Najuspešneje se da odpraviti ta nedosta-tek s pomočjo elektrike. Uspeh je trajen, dočim je pri drugih sredstvih le začasen. Zavoda za to nimamo, pač pa Vam bo svar napravil vsak strokovni zdravnik za kožne bolezni. Uspeh je zanesljiv in trajen zaradi tega, ker se na ta način uničijo lasne koremke. 8 A. p. l. Zavžijte zvečer kakšen bromov preparat, n. pr. bromural, bromkalij in slič-no. Težave nevrotične narave bodo prenehale po bromu. Dobro bi tudi bilo, da si zvečer otarete zgornji del života s hladno vodo. 2. To so - ' .....' »"■; k' cesto po več let. P u *_... ,aUiv.w ne kopeli, potem masažo s kafrovini mazilom 3. Glede navala krvi. ki ste ga imeli, ni tako hudo. Če je stvar odpravljena, je v redu. S tem se le e ne pečajte več. 4. Ta pojav je zelo pogost in traja navadno le do prve polovice. Po jedi naj leže ter nekaj časa počiva. kavo in čaj je treba opustiti. Redni in izdatni izprehodi so potrebni ter pogosto zelo vplivajo na ves potek. V glavnem pa je treba pomirjevalno vplivati. Nevarnega ni nič. M. Str. v. C. Odkod ta nedostatek, ni razvidno iz opisa. Najbolj verjetno je, da ste to nalezli. Vse te pomanjkljivosti pa se dajo s primerno nego odpraviti. Zvečer delajte parne kopeli obraza. Skuhajte kamilice in pustite, da delujejo njihove pare na kožo. Potem kožo osušite in jo naniažite s kaniilično, ali kakšno drugo milo kremo. Na ta način pospešite krvni obtok v koži, očistite in izpraznite lojnice in znoj-nire. Učinek je ugoden in se Vam zdi, da je koža osvežena, pomlajena. Tudi opisane tvorbice morete odpraviti. S čopičem nanesite zvečer na tvorbice naslednje sredstvo: resorcin 5.0. spir-. sap kak aa o.tK), zjutraj si nato umite obraz v vroči vodi, ki ste ji dodali nekaj boraksa in z milom, ki vsebuje žveplo in vesorcin. Poleg tega pri poročamo, da uživate arsenove kapljice. Poskusite in poročajte. V matchu za sveiovno prvenstvo je Al-jehin dobil 19. partijo. Euvve je v slovanski obrambi, ki jo sedaj oba naspronika kot črna stalno igrata, prineiel dvomljivo teoretično novost. Po nadaljnji napaki v otvoritvi je Aljehin z zelo lepo kombinacijo prišel v prednost, dobil kvaliteto in v končnici z lahkoto zmagal. Zopet K že izgledalo, da je match odločen v prid Aljehina, pa zopet se je situacija hitro izpreinenila. 2 , in 21. partijo je Euvve dobil in tako ponovno izenačil. Po 20. partiji, ki jo je Euvve zelo močno igral, je sam Aljehin Euvveja pohvalil in poudaril možnost, da Eu\ve s tako odlično igro dobi tudi match. Preostaja sedaj samo še 9 partij, pa je še vedno popolnoma nejasno kdo bo zmagal. Razumljivo je zato, da zanimanje za match po vsem svetu še vedno bolj narašča. Razen matcha Aljehin -Euwe že nekaj mesecev ni bilo pomembnejših mednarodnih šahovskih prireditev. Edino v Helsingforsu se je v oktobru vršil manjši turnir. Zmagal je poljski mojster Paulin Frydman s 7 in pol točkami. Drugi je bil mladi estonski prvak Keres. ki je pustil za seboj celo Stahlberga. Ta se je plasiral na tretje mesto pred finskim prvakom Bookom in Švedom Karlinoin. Napovedani nordijski tur. nir v Stockholmu se letos menda ne bo vršil. Te dni se je začel na Dunaju vsakoletni Trebitschev memorialni turnir. Udeležujejo se ga vsi najmočnejši avstrijski mojstri, tako Spielmann, Eliskases, Griinfeld, Be-cker, Miiller itd., razen tega pa Madžara L Steiner in Gereben kot gosta. Edini pomembnejši turnir b0 v dogled-nem času vsakoletni božični turnir v Ha-stingsu. Lista udeležencev zanj je že znana. Igrajo Flohr dr. Tartakower, Fine. Keres in gdč - Menšikova kot inozemci ter Angleži: Thomas, NVinter, Ale^ander, Mi-chel in Tylor. Z zanimanjem se pričakuje nastop Američana Finea in mladega Kere. sa na važnejšem mednarodnem turnirju. Keres bo tako imel priliko, da potrdi *voj izredni uspeh na varšavski olimpijadi. Favorit v turnirju pa bo zopet le Flohr, ki je doslej zmagal v Hastingsu že štirikrat zaporedoma. Vasja Pire Slovanska obramba Beli: dr. Euwe Orni: dr. Aljehin (20. partija; Amsterdam. 16. novembra) 1) d2—d4 d7—do 2) c2—c4 c7—c6 3) Sgl—13 Sg8—f6 „ 4) Sbl—c3 d5 : c4 5) a2—a4 LcS—f5 6) Sf3—e5 Znano najostrejše nadaljevanje v tej poziciji. 6 )____Sb8-d7 7) Seo : c4 Dd8—c7 . Tako je igral Euwe kot črni proti Alje- hinu v prvi partiji matcha in hitro izgubil. Res čudno je, da svetovni prvak potem igra varianto, ki jo je svojsmu nasprotniku nedavno sam temeljito ovrgel 8) g2—g3 e7—e5 9) d4 : e5 Sd7 : eo 10) Lcl— ^ Sf6—d7 11) Lfl—g2 f7— V zgoraj omenjeni prvi partiji matcha je igral lu Euwe Le7, kar je svoj čas priporočal sam Aljehin, mesto starejšega f<3. Uporabi,a za Vaše lase za Vaše lice shampooii milo Ko se je potem izkazalo, da je Le7 slabo so teoretiki pričeli priporočati zopet 16. V partiji pa sedaj ovrže Euwe tudi to potezo. Tako postaja cela varianta, začeta s 7)... Dc7, za črnega dvomljiva- 12) o—o Ta8—d8 13) Ddl—cl! Aljehin je računal pač samo s IS) Se5> Še5:, 14) Del. kakor bi se z Da5 nekako konsolidiral- Igrana poteza pa je mnogo močnejša, ker skakač na c4 za trenutek še ovira razvoj črnih figur. 13 _ — _ Dc7—b8 V poštev je prihajalo še Le6, nakar pa bi beli s 14) Sen:, Se5:, 15) Se4, Da5, 16) Tdl itd. tudi prišel v prednost 14) SC3—e4 LIS—e7 15) Del—c3 <*—o 16) Tal—dl črni ima zelo težko pozicijo. Vezava na eo je neprijetna. 16) — — — Lfo—eo Tudi Kh8, 17) Se5:, Se5:, 18) Sc5. Tdl:, 19) Tdl:, Td8, 20) Td8:, LdS:, 21) Le5:, feo: bi bilo slabo za črnega. Z igrano potezo se Aljehin spušča v dalekosežno kombinacijo, ki pa le vodi do oporaza- 17) Sc4 : e5 Sd7 : e6 18) Se4—g5! W : g5 Še slabše bi bilo Lc8, 19) Db3+; ali LdS, 19) Ld5:, Td5, 20) Td5:, cd5:,21) Se6; ali Lf7, 19) Sf7Tf7:, 20) Td8:, Ld8:, 21) Db3, 19) Lf4 : e5 Seveda edino. 20) Le5 : bS 21) Lb8—d6 Le7—16 Lf6 : c3 Tf8—17 Ta duhoviti izgovor si je očividno Srni pripravil že pri svoji 16. potezi. 22) b2 : c3 Tf7—d7 Črni torej dobi figuro nazaj. 23)Tdl—ti Belemu pa le ostane kmet vet 23) —----Td7 : d6 24) Tbl : b7 TdB-d? 25) Tb7 : d7 Le6 : d7 26) Lg2—e4! Z grožnjo Ld3 ter event a5 in a6. 26 )------e6—c5 27) c3—c4! Ld7 : a4 Črni dobi sicer še tudi kmeta nazaj, ima pa nato le popolnoma izgubljeno pozicijo, kakor Euvve hitro dokaže. 28) Le4—d5+ Kg8—!8 29) Til—al Td6—a6 30) Tal-a2! Da bi na Lb5: lahko odgovoril s edo:. ker je trdnjava na a2 krita. Črni je sedaj s trdnjavo in lovcem popolnoma vezan in beli lahko nemoteno napreduje s kmeti ▼ središču. 30) — — — K®—e7 31) f2-f4 go— U 32) g3 : f4 Ke7—16 33) e2—e4 g7—g5 34) f4—f5 h7—ho 35) h2—h4! g5 : h4 Ali g4, 36) Kg2, Ke5, 37) Kg3 in črni je v nuinici. 36) Kgl—h2 Kf6—g5 37) Kh2—h3 Ta6—a» Še zadnji poizkus 38) Ld5—b7! Ne pa 38) Lc6, Lc6:, 39) Ta5:, Le4: 40) Tc5:. Lf5:+ in remis. 38) —----Kg5-f6 39) Lb7-d5 Pred prekinitvijo partije Euwe rajši še ponavlja poteze. ^ 39) _----Kf6—g5 40) Ld5—b7 Kg5—f6 41) Lb7—c8! To potezo je Euwe kuvertiral. Ko je to v odmoru povedal Aljehinu, se je ta brez nadaljnje borb-e vdaL Saj proti Ld7 sedaj res ni obrambe. Vasja Pire Pot stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja i janKO Socialno zgodovinski roman 3 Druščina se je muzala, Dobravec pa je potegnil irasa pasa mošnjo iz rdečega usnja, za dobro moško pest debelo, udaril z rijo ob mizo, da so poliči zaplesali. Razrešil je zadrgo in vsul na mizo denar, da je glasno zažvenketal. Ko je vzdignil prazno mošnjo, so se lesketali rumeni cekini med belimi tolarji. Oči vseh so se kar prisesale na denar, ki ga je bilo dovolj za nakup celega grunta sredi doline. Dcbravec je dvignil pogled in naglo pokril svetli kupček: »Hahahaha... Bi radi imeli magnetne oči ? Seveda!« Dvignil je roki in. cingljal z denarjem. »Kaj se ne sveti lepo kakor moštranca na oltarju?! Hahaha!« Protinastsmu starcu so izstopile oči, skrvenženi prsti so se mu krčevito stisnili, iz odprtih ust pa se mu je pocedila slina. »Pa menda ne boš dobil svetega Vida ples, ali pa nemara celo stekel?« se je igral Dobravec z osuplim starcem in pristavil: »Vidiš, to so le smeti, smetičke, smetičkice.« Udaril se je na prsi: »Veš, kje je Dobrava?« Ker je starce molčal, je povzel Dobravec sam besedo: »Ne reš9 Ti pa jaz povem! Dobre uro imam k maši v Šempavsl. ti rečem, da pridem po svojih tolarjih tja ?n nazaj Po samih srebrnih tolarjih!« Drugi kmetje sc bili že vajeni takšne Dobravčcve bahsrije "••Tekateri so oditi celo. da je kljub bahavemu pretiravanju precej resmee vmes Toda proti-nasti starec očitno že še ni bil slišal tega. Ob Dobrav- čevih zadnjih besedah so se mu zašibila kolena, da j se je prijel za mizo, se pokrižal in zajeclja!: »Je — jezas, Bog nas varuj!« Starčeva prepadlost je druščino spravila znova v dobro voljo, ki jo je še povečal prihod poštarja in obeh deklet. Poštar je postavil pred Dobravca bokal, dekleti pa sta razdelili poliče.. Nekateri so že hoteli srkniti, toda Dobravec je dvignil roko: »Počakajte vendar, da plačam! — Tona!« je pomignil gospodarju, da je pristopil bliže. »Koliko smo nocoj zaslužili na štiriintrideščeku ?« »Kaj že pojdeš, gospod Dobravec? Saj se še ne mudi tako,« je zadrževal dobrega gosta poštar. »Kaj je rečeno, da že pojdem, če hočem od tebe račun?« je namršil obrvi Dobravec. »Mar sem tako mislil ?« je hitel gladiti poštar. »Bi bilo pač 57 poličev po 5 krajcarjev; znese 2 goldinarja 85 krajcerjev. Še ta bokal, pa je prav 3 goldinarje.« Dobravec je segal v kup in nametal devet srebrnih cvancgaric pred poštarja na mizo. Denar je padal z jasnim žvenkom ob belo javorjevo gladino. Pri vsakem udarcu so se zaiskrile oči pivcev, kakor bi prav nanje padalo srebro. Hlastno je pogrebel oštir z desnico denar v odprto levico in ga spustil v žep k družicam kakor prgišče kamenčkov v tolmun. » iZ celega vola — hehehehe!« je ušlo protina-stemu starcu, ko ga je Dobravec srepo pogledal: »Moj vol! Ne jokaj za njim ti! Če si še pri besedi, dvigni bokal in ga izprazni!« Starec je zgrabil z obema rokama trebušasto majoliko in jo dvignil: »Hehehehe! Na tvoje zdravje« — malce je pomislil in potem še pristavil: »in tvojih tolarjev!« Vsi so dvignili poliče in nazdravili godovniku. Glasno goltanje je napolnilo sobo. Starec je zlil mirno, ne da bi le enkrat požrl, ves bokal v grlo. kakor da ga zliva v mrtvo posodo, ne pa v svoje te'0. Ko je izpil. se je stresel in sedel nazaj k peči. Šejmarji so plačevali svoje zapitke in se hrupno pojavljali. Prej tako živahna izba je utihnila. Od sejmarjev so ostali samo Dobravec. Grahor in starec, ki ga je prevzemala za pečio obilna in močna pijača, da je lezel v dve gubi. Poštar je prisedel k popotnima gospodoma, dokler ne izmenjajo poštne priprege, Dobravec in Grahor pa sta nadaljevala že dopoldne pričeto pogajanje za menjatev kobilic. Poštar Wolf je bil gospedoma prav uslužen, saj je čital v spisku, da sta popotnika znana bogata tržaška tvorničarja. Starejši se je pisal Franc Uhlrich in je bil lastnik velikih predilnic in tkalnic v Trstu in v Ajdovščini. Njegov sopotnik pa je bil vpisan kot Julius Siiss-trunk, podravnatelj Uhlirchove tržaške pisarne. Vozila sta se na Dunaj in sta plačala za vožnjo po 18 goldinarjev 54 krajcarjev. Gosta sta pravkar odvečerjala in popila vsak še čašo vina. Uhlirch je potegnil tabakiro in ponudil Wolfu. Ta je vzel ščepec njuhalca, ga potresel v levo in desno nosnico ter pomencal s palcem nos, ker ga je zaščegetalo. Tudi Uhlrich je ponjuhal, nato pa dejal v nemščini: »Lepi kraji in prijetni ljudje. Ko bi me ne klicali neodložni posli, bi mi bil prav ljub daljši počitek .med vami.« Dasi je pohvala Wolfu dobro dela, je vendar takoj menil: »Tudi pri nas ni vsak dan nedelja. Danes je bil sejem v bližnjem trgu Žalcu, zato je nekaj več živahnosti. Drugače pa vlada pri nas puščoba, da se Bog usmili.« »Mestnemu človeku je takšno gnezdo — oprostite ta izraz — včasi naravnost uteha« je pristavil Siiss-trunk. Te njegove besede so privabile na stroga tvorničarjeva lica bežen nasmešek, ki je, kdo ve zakaj, pognal kri in zadrego v židovo lice. Uhlrich je pobobnal s prsti po mizi: »Nedaleč od tod smo se peljali čez majnho reko. ,Savja' mi je rekel postiljon. Ako se dobro spominjam, bo to menda ,Die Sann\ kajne?« »Prav je tako, gospod«, je potrdil Wolf in pristavil: »Naše ljudstvo pravi Savja ali Savna.« »T»r r yw TT TTJ. =TTefFigaro< je pred kratkim zastavil najbolj znanim francoskim pisateljem vprašanje, katero delo iz svetovne literature bj bili najrajši sami napisali. Uspeh tesa vprašanja nam daje zanimive vpoglede v psiho modernih avtorjev. Roland Dorgeles, pisatelj »Lesenih kri-žev«, se je odločil za »Dona Kihota«, češ, da je to delo, ki ima veljavo za vso večnost. Še vedno se namreč Človeštvo l>ori proti mlinom na veter. Joseph K e s s e 1. znani publicist, bi bil ponosen, če bi bil napisal Tolstega >Vojno in mir« njegova sanja, ki se ne bo mogoče nikoli izpolnila, pa je ta, da bi napisal »Zgodovino Romanov cev<. Andre Maurois bi ne hotel napisati drugega dela, če bi bila Stendhalova ?Kar-tuzija v Parmi« njegova. Paul Valery pa ie odgovoril s posmehom t »Na jra jši bi bil avtor »Francoskega leksikona«, pa ne tistega, ki ga izdaja Akademija.« Georges D u h a m e 1 je navdušen za vsako lepo knjigo. >Vsako lepo delo me navduši.« je dejal, »in delam bolje, če sem prebral kaj dragocenega. Trdil bi celo. da oplajam svoje lastno ustvarjanje z vplivom najbolj izbranih del svetovne literature.« Tristan Bernard se je po 24 urnem premisleku odločil 7.3 mladinski knjigi >Les Petites Filles modeles« in VLes malheurs de Sophie«. Francois Mauriac je odgo- napisali voril isto tako po dolgem premisleku, da bi ne hotel napisati drugih del nego — svojih. Komedioaraf Abel Hermat se navdušuje za filozofijo, in sicer bi bil najrajši namestu Bergsona napisal njegovo delo o smehu. Colette je končno dejala, da je vprašanje bedasto, ker ni nobena literarna kritičarka. Tudi to je odgovor. Kinin je bil nekoč sveta reč Zoper mrzlico se uporablja kinin. kakor je znano. Zdravi]ni učinek skorje drevesa kima je znan že dolga stoletja. Starodavni prebivalci Ekvadorja in Peruja so to skorjo častili kot sveto. Ob koreninah teh dreves so izkopali jame, v katerih se je zbirala voda. To vodo so imeti za zdravilno in so v njej imeli svoje svete kopeli. Prvi zdravnik, kt je zate] v Evropi uporabljati kinm zoper mrzlico, je bil Talbot, ki je I. 1678. ozdravil kralja Karola II od hude mrzlice. Skorjo teh dreves nabirajo v Južni Ameriki tako zvani kaskari-Ijeri. izvežbani nabiralci, ki lupijo skorjo v pramenih z dreves, jo sušijo ob ogn.in ali v posebnih sušilnicah in jo tako pripravljajo za izvoz. Ceno določajo po potrebi svetovne trgov me. Najmlajši krotilec na svetu je nedvomno enajstletni Američan Mannel K i n g, ki nam ga kaže pričajoča slika v naravnost tarzanskem nastopa pred fotografsko kamero Iskalci vode v Afriki ■ Močno zaščitena sprednja straža se doti pa v a do naslednjega studenca.. Mlad poročnik ima etui z zemljevidom pred seboj na sedlu in primerja karto z ozemljem. Tflfli je skupina skal. Tu je vrisana. Za-padno od nje — dva kilometra naprej, kaže šesti.lo, ki ga Je položil na - merilo — je začrtan studenec Častnik točno naravnava komipats, primerja še enkrat pokrajino z zemljevidom in nasede smer. V to smer odrine čeita naravnost, vedno Po kompasu, dokler ne prispe do studenca. čez eno uro postane poročnik nemiren. Ali so vodnjak prezrli, ali ga je sovražnib zasul? Poročnikov obra® je Postal trd. Njegovi možje ga ne gledajo nič preveč prijavno. Vsak kilometer v tem ozemlju brez potov čutiš v kosteh Ln pomeni potrato si L Poročnik naravnava' karto ponovno po kompasu, ocen juge razdalje previdno dvakrat, trikrat Vse ee zlaga. Tam je skupi-na skal, na desni pomoli verige gričev. Zopet pritisne konca šestila na merilo. . -saj si je že mislil da je zašel za pol ttre predaleč. Torej spet dva kilometra na za J, topot bolj proti vzhodu. čez pol uTe se oddelek ustavi, se razgleduje neodločno v plitki globeli, jo sistematično preiskuje, med tem bo častnik že v šeertSf naravnava karto, meri ta računa. O studencu ni nikjer nobenega sle du. A poročnik je bil r vojni šoli najboljši geetmeter in celo profesor mu ni mogel niti v geodeziji, niti pri praktičnem iizpitu s teodoMtom povedati nič novega. . . Toda s to zagotovitvijo »e polkovnik, ki sledi s tri tisoč možmi, ne bo zadovoljil. Gotovo upa, da eo platnena vedra, ki so natovorjena na mezgih že polna. Mladi častnik Je že zdavnaj stop iS s konja in je na novo naravnano karto razprostrl čez ploski kamen. Meri znova, veže vsa tri stališča, ki je že bil na njih, s tenkimi črtami svinčnik«. Te črte bi morale v svojem presečišču pokazati kraj, kjer je vodnjak. In točno na mestu, kjer se črte sečejo, sedi poročnik in si beli glavo, kye neki bi bil vodnjak. Pri brnelo je letalo in na pravilo dva kroga okrog neodločne skupine. Stroj se je spustifl čisto nra-ko ln njegovemu opazovalcu preti, da bo Padel na tla S kretnjami rok, ki jih ni razumeti napačno, kaže proti jugozapadu in po teh kretnjah je vi. deti, da je do cilja še dober bo* poti. Mlad častnik je napravil kretnjo, ki.kaže, da $i ne ve sveta Opazovalec izgine v aparat, ki napravi še en krog. Bliskajoč se predmet zleti iz letala- skoraj bi bili medeni tnlec prebil lobanjo enemu izmed mož. V tulcu je listek z besedami: »Vodnjak dvanajst kBoanetrov proti jugo®»Pa-du,< V skrbeh Je letalec ie dvakrat obkroža skupino, ker se boji, da ga ne bodo smatrali z« pijanega, tn v dokaz, da gre v resnici za obžalovanja vredno stvar, to je za tri ure v bistvu nekoristnega korakanja, zažene škatlo cigaret naravnost med vojake, ki se jim ploski obnm žalostno obračajo proti njemu. Sedaj so pred vsemi dobre četrt ure ce-dSi, da bi pokadili cigareto Ta jih bo malo pomerila. Možje mečejo prezirljive poglede ▼ Poveljnikov etnl e karto in ta strmi spet zamišljen n® veliko, plosko sbaw>, kjer bi moral bitd prav za prav vodnjak, saj etoji vendar v presečišču vseh treh črt. . . . Poskuša z vojaki premakniti Skalo hi ker ne najdejo pod njo nič drugega razen razburjenega škorpijonovega gnezda, mora može, ki so pričeli že protestirati. energično pozvati k redu. Trdo povelj^, triije možje korakajo nazaj, da bi polkovnikov! koloni, ▼ kolikor je to še mogoče, prihranilo ovinek, ostali pa krenejo proti jugozapadu. Se dvanajst kilometrov, pet ta dtvajset Pa Jih imajo že za seboj. . . Tri ure pozneje so pri vodnjaku Tam že tabori polkovnik 9 svojim oddelkom Ko stopa poročnik proti svojemu poveljniku. Diredavva leži kakšnih šestdeset km severovzhodno od Hararja ob železnSkl progi Džibuti-Addis Abeba, zato je velevažno vprašanje, kakšna bo njena asoda v sedanji abesinski vojni Negušev prestol Poetične legende, prozaična resnica O prestoJu cesarja Haifleja Selassieja so se širile že od vsega početka, ko je postala njegova dežela aktualna, vsakovrstne legende Med drugim so vedeli mnogi povedati. da je to isti prestol, na katerem je sedel modri Salomon, ki je po legendi prednik abesinske vladarske hiše. Stvar je v resnici mnogo bolj prozaična. Ko je Haile SeLassie aili ras Tafari. kakor ee je tedaj še imenoval, obiskal francoskega državnega predsednika Doumer. guea. so se pri njem pojavili, kakor je ob takšnih prilikah navada, vsakovrstni poslovni ljudje, ki so špekulirali na prodajo in dobičke. Med njimi je bil tudi zastop- nik parSke tvrdke bratov Hirscher, ki izdeluje pohištvo. Tvrdka je biia. Tafarijo dobavila že več modernih sob in ker regent druge potrebe ni imed, je naročil pri njej -restoi za tedanjo cesarico T&itn. Na^-rt z« ta prestal mu je ugajal, le da :e morala .vrdfca dodati še kolonado ln sedež razjširiti, kajti ras je povedal, da vladarji po abesinski šegi na prestola bolj ležijo nego sedijo. Ko se je dal Ta-fari kronaiti za cesarja, je d?>l n»prwviti še en takšen prestol zase, samo da ao ga oblaziniiM v modri namestu rdeči barvi. In tako je nastati »prestol Salomonov raz katerega vlada knaflj kraljev smotra ljudstvom. Madame Maintenon Skrivna žena francoskega »sončnega kralja44 Pred 300 leti se je rodila v malem za-padnofranco&kem mestu Niortu Francoise d' Autbigme, poznejša gospa Marin-enoneka, favoniitka in skrivna žena .-sončnega kralja« Liudovika X'IV. Pot te žene iz najbolj skromne revščine — pravijo celo, dia se je rotila v ječi _ nesiimpatična«? Bite je hči obubožane enare ptemenlta-9ke družine. V svoji mladosti J® m0rala oprajvirjati najbolj groba deda in Je baje celo pacSa gosi. S sedemnajstim leto™ se Je — .baje prisiljena — poroči!« s pohabljenim satirikom Scarronom. V kratkih letih svojega zakona mu Je vrorno vodila gospodinjstvo, pa se je vse e^o seznanila x Nimono dte Lerncflos im maršaflora d' Afbretom. ki oba ntota žJvvete. nič preveč -rzornoL V stari gospod« ee reži, v kolikor se sme pred svojimi podrejenimi režati. >Kje ste iskali vodnjak? Tam?« prarrl stari častnik, ki mn je videti deeet let kolonialne službe. >Stopal sem natančno po karta ta menim, da znam čitati v njej«, prihaja neko-Mko' trdo iz ust npvopečenega poročnika. »Po karti . . po karti. . . To ozemije so Posnela pred petimi aii šestimi leti v diru n« konju, ta sicer s sabljo v pesti, ne Pa t. merilnim drogom!« »Mislim, da «o karte *a te tu, da ^ človek po njih ravna, gospod polkovnik« Ta pa je položil zelencu težko roko dobrodušno na ramo ta pravi >Tu ne jezdi noben človek po karti. Mi stari dobimo vsak vodnjak v spanju, ta tisti, ki ga morajo v tem hudičevem ozemlju teka/ti šele s kompasom v roki, niso ničesar Izgubili. Se«veda. sedaj, bo na« ni zadosti, da bi mogli deželo držati, se pokažejo takšni pogreški zelo neprijertnn. stanejo nepotreb. ne kilometre . . . včasih Se več. . . Tisti trije vojaki, bi jih je poročnik po-slail nazaj, da b1 polbovnihovemu oddelku prihranili nepotrebne kilometre, $e niso več vrnili Močne patrulje 50 šle pozvedo-vat za njimi ta so jih našle. Ležali so s prerezanimi! errM med suhim grmovjem Ujeli so jih domačini, ki nevid. ni slede koloni. Ko jo je kraijj prvič videl. £2 m« je dela »bizarna, preciozna in le naai.o praje*-na-t. Toda ti občutki so ee kmaJiu spremenili. Kralju je začela ugajati spretna m pametna konverzaciia z vzgojipeil'j"io njegovih nezakuns!kih oU'ok. l*i spiika Postoji tesnejši in aledila 60 leta, ko st je morala Maitenonova prepaZakaj pa nadškof?« je presenečen vprašal Puškin, »saj njega nisem nrislfl?« »Koga pa potem?« »I Vas, Vaše prevoshoditeljstvo < VSAK DAN ENA »Hitro, hitro! Privežite ?e za konec vrvi, potem Vas bom potegni! r,ce. -je zflHTEvmre 'tou®1 G^nk I dosTni^unkcijj spolnih ilzz. d.V$e nš ciepre SIJI POZkMS!?«: Prcs»eic? na zahtev«. zahteve. & cena din, 110. J 1 I i mzrm 9 g OGl.BIfc. Lir 5SJ/193-3 V * r.l uspehov as en o c las f »JUTRU« POZOR! Blago za posteljnino. moSko, žensko in otroško perilo, ma-drace, pokrivate, zavese, preproge, linolej. perje in vato Vam nudi po skrajno nizkih cenah n80v5ki 00* Komfortno stanovanje sob, kabineta in pri-februarjem na »iiklo- »bstoječe iz treb tiklin se odda s 1. i če vi cesti. Informacije se dobe v pisarni Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani, Miklošičeva št 16. ^ A, ** lQtl i mojster i/urjen z večletno prakso in z najboljšimi referencami se sprejme takoj na »EVTERLOCK« in druge okrogle stroje (Eundstiihle). Ponudbe s spričevali in z navedbo J zahtevkov je poslati na oglasni oddelek lista pod značko 1 M »Sposoben«. 1'im biiimii wm Golša, nareke! Trat je obolenje ščitne žleze, ki se mora pravočasno zdraviti, ker se sicer delovanje tega važnega organa v svoji funkciji kot zaščita proti strupom vse preveč preprečuje, zaradi česar lahko nastopijo neprijetni, a Cesto tudi nevarni pojavi Zdravniška znanost je dognala, da so soli, ki vsebujejo jod, pri raznih oblikah golše izredno učinkovite. Številni bolniki so ugotovili z uporabo našega zelo preprostega domačega zdravljenja s pitjem nagel, povoljni. povsem neškodljiv vpliv na bolezen. Vsakdo, ki je bolan na golši, ima nabrekel vrat, otečene žleze, naj zahteva našo knjižico, ki jo vsakomur POPOLNOMA BREZPLAČNO pošljemo. Zadostuje dopisnica. Poštno zbiralno mesto: Krnst Pasternack, Berlin S. O., Michaelkirchplatz 13, Abt P-115. 5092 f H B NOVA LJUDSKA KUHINJA LJUBLJANA — VOŠN JAKOVA UL. 4. Vam nudi: kosilo: zak. juho. gov. meso, pečenko aH močnato, dve razni pri kuhi in kruh za . . Din 4.—, 6.—, 8.— Večerjo za Din 4.—, 5.—. Palačinke kom Din 1.—. Ahonenti dnevno 8—10 Diu. — Ob vsakem dnevnem času: toplo mleko vel. Din 1.—, kava Din 1.50—, čaj, kakav, čokolada Din 2.—. — Po naročilu vsakovrstna mlečna jedila! Kosilo od 11. do 15., večerja od 18—21 ure. i a S ?fev"r i -':- '''- ■■ ' ■r.^v-Vt«>:v- ZNIŽANE CENE Ceniki frankoi dvoKolea, jiroSKUt igraC-nih invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev motorjev bivalnih strojev. »TiiiiSUNA« b. BATJKL, tovarna dvoKoleb in otroški!) voMčfcov LJUBLJANA Karlovška cesta fttev 4 0€dor oglašuje ta napreduje t CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki ISčejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 1.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— sa besedo, Din 3.— davka za vsak oglaa in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—* . ■ f.j J Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« f|]M odgovor, priložite U1H Je1 ▼ znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842. sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam Se manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila la vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Kam pa,kam ? Bencda t Oln. Javek i aa »liro >11 delanje naslova C Din. NaJmanjSl tnesek 17 Din Vsi na zabavo t gostilno pri Kramarju n* Dolenjski cesti. Vaako nedeljo godba. Vljudno -vabi gostilničar. 359TS-18 Danes pa zopet v Vegovo ulioo * gostite« k Banjo, kjer ae človek najboljie in najcenejše zabava pri kozar-fku dobre kapljU>e, evira-nju klavirja itd. Na razpolago prvovrstna gorka » mrzla jedila. Vsi prijatelji dobre kapljice in lepe giiib1* — nasvidenje. Se vljudno priporoča in Va« vabi gostilničar. 35635-16 Natakarico z osebno pravico ta kavcijo mlajšo sposobno moč takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepi zaslužek« -1 Pisarniška moč dobra strojepiska, s prakso, dobi mosto. Prednost imajo z znanjem nemščini-. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tekstilna«. 574-1 Zastopnike ! m obročno prodajo na?ib posn-emalniikov, braoparil-nikov itd. iščemo. Ponudbe nalovita na: »Peireons«, Ljubljana, poštni preklal 307. 276-1 Danes vsi na Glince It HHkliča na domačo ia-h»,vo Hn pečene purane. Se priporoča za velik obisk. Halo, vsi v restavracijo JTstir«, Moste. V nedeljo koncert, fiaa jedača in izvrstna pijača. Za obilen ob:s£ se priporoča. 25750-:6 Slifibodobi Beseda 1 Dlo lavek ? Din n «fro aH dalanje -»aslova S Dla. Najmanjši r.nesek U Oln Vezal jko katera razume vezanje bu-kot-jev vencev, iraužira-nje košare in ostalo v stroko »padajoče, pošteno, iane,sljivo. mlado moč. išče cvetličarna Franjo Rytir, 6ar6.i«vo, Aleksandrova 52. Trgovska pomočnica dobi meeto takoj, ponudba na podružnico Jutra v Celju pod zn&čko »Poštena«. 26576-1 Čevljarski pomočnik ki je ve£č tu«W ▼ šivanem delu, dobi zaposlite-v takoj pri Jošku Gpeifrmeir, čevljarstvo, Ptuj. asaai^ Agilnega pomočnika feveZl«.ne^a t mantifaktn-ri, špeoeriji in železnim, vojaščine prostega, sprejme takoj firma Ivan Sanica, Šoštanj. SH5BB-1 Voditelnoo z dokazili o daljSi pTaksi t pletilski branji sprejmemo ta vodstvo konfekcije ž«mp«rjev in drns-ega ple-tiljstva. Mira biti dobra strokovna moč, ki bi mo-gla izdelavo v stroko padajočih predmetov samostojno voditi. Dober oku« Ln kreiranje modelov j« potrebno obvladati. Služba bo stalna. Ponudbe pod šifro »Strick-und W'rk-wahre!tbranc'nec na Pub,5-ciUs, Zagreb. *—M Šiviljo prw»vrstao, za belo perilo, pižame im spalne suknje, sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse na Ano SešdJer, Beograd, Kne-ginje Ljubice 13. 26363-il Gostilniško kuharico srednjih let, s dobrimi spričevali in gospodično k j 30 letnemu fantku, zmožno j slovenščine, nemščine. gla-i sovirja in ročnih del, sprej-; raem. Naslov v podružnici Jutv., Maribor. 2683S-1 Fotografinja vsestransko lzvežbana za amaterska dela m sprejme. Obširnim ponudbam priložiti sliko ln označiti plaio. Dopisi na ; ogl. odd.. Jutra Ljublja-! na. podružnico Celje ln Maribor pod »Hitra«. 25830-1 10.—15.000 Din bi vložil paeneje v podjetje ali trgovino, ako dobim sedaj službo dnge. Tacaš grem za manjšo plačo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifra »Sigurno mesto«. 85790-9 Potniki Pletiljo aprnfato »prejmem teknj. T. L. R^imaii, Židovska 3971164 Poslovodjo RSe Nabaivljalna zadruga driAvnih uslužbencev v Mostar—'Vihoviči rudniku. Vpoštev. pridejo eamo prvovrstne moči, a predvsem oni, ki so bili zaposleni v kaki zadružnih prodajalnah. Potrebna kavcija Din 31.'KI0.- v gotovini ali v diršavnifo papirjih. Ponudbe s spričevali in obširnimi jtcvjleitki o dosedanjih 7.1-pos&tvah je poslati na Zadrugo do 3. decembra t. 1. Ph-ča no dogovoru. Nastop Simpreje. 3%90-H Prodajalko (ca) samostojna tnoč m zar.et4.ii-vo za vod«tvo podružnice trr. z meš. blagom na de-; želi sf>rejmejn za takoj priti kavciji Din 10.000,-Obsirae ponud've na o.il. odd. Jutra pod šifro »Dobri moč 2)0«. 356W-1 Sln^krnio i?f Mariji va« 357303 Trgovski pomočnik mešane stroke, vojaščine prost, želi nameščen j« s 1. decembrom. Cenj. ponudbe pod šifro »Nekadilec«. 0531&S Beseda 1 Oln Javek . Oin. n llfro ali dajanj« naslova S Din. Najmanj« ueaek 17 Dla. Zastopnika ■a Ljobljano. Kranj, Trfii« is Noro mesto, iiče renom. la varoval niča. Ponudb« na og od. Jutra pod »aačk« »Stalno mesto 1335«. 2SMG-5 Zastopnika ivedeoega v tek štel no-tehnični stroki, sprejmem m I«jubljaoo in Maribor. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Cpeljan«. Zastopnike in proda iafoefke) iščesmo za idoč predmet. Zaslužek zagotovljen. Po-audDe na ogl. odd. Jutra pol »£filea<. 356*1-6 Služkinjo ki zna kuhati ln oprav-IJatl vsa hišna dela Ee sprejme k trem osebam. Ponudbe pod 1-Izven mesta na ogl. odd. Jutra. 25818-1 Perfektna kuharica se išče za takoj, pogoj znanje nemščine. Ponud be pod »H. J.« na ogl. odd. Jutra. 25622-1 Čevljarskega pomočnika z mojsterskim izpitom kot poslovodjo iščem. Najetati takoj. Ster MIha, I>aplje prt Kranju. 25623-1 G. Th. Rotman: »Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko" Nekega lepega popoldneva v začetku počitnic je prinesel račjelošbi pi-smonoša našima prijateljema Vinku in Tinku pismo — od koga neki? Od strica Kozo^trelca! »Takoj pridi ta«, je pisal s svojo veliko, čirečarasto pisavo, »da vama pokažem nekaj lepega in vama razodenem svoje velike načrte! Vem, da se bosta Čudila!« In res sta bila dečka čez dva dni že v mesta, kjer je živel stric. »AH nista še nikoli slišala o raketnem avtomobila, ki se premika s hitrostjo 400 kilometrov na uro?« je vprašal stric. »Nu, jaz sem pa izumil raketni čoln, in s tem se popeljemo v Ameriko!« Službe išče i/«ak tMneda M g ari lavek Oia. m dajanje aaslova S Oln. ,-taimaniJ' tnesek 12 Oln. Krojaški pomočnik zmožen samostojnega moškega u dam skega krojenja kakor tudi lmega dela, išče dobrega mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. SW86-2 Pri boljši družini :66e sJužbo sobarice ali gospodinjske pomočnice mlado pridno dekle, ki je služilo 1 v boljših hišah. Zna kuhati, prati, likati tudi nekoliko šivati, tako da je izredno uporabna. Govori nemško, razume tudi slovensko. Ponudbe pod šifro »Leni« na ogl, odd. Jutra. 25676-2 Knjigovodja bilanriat le korespondent e daljio prakso, išče primer-n aieeU Cenj. dopu« na ogl. odd. Jutra pod »iPerfekfr;»«. 2C782-2 Kolarski pomočnik dobro lzvežban. Išče služba Plamene ponudbe na ogl. odd. Jutra. 25820 2 Vzgojiteljica Nemka b dolgoletnimi spričevali Seli službo k otrokom. Ponudbe pod »Resna« na ogl. odd. Jutra. 25735-2 Trgovski pomočnik vajen trg. s mešanim blagom ln vodstva velike prodaje tobaka, želj kakršnekoli zaposlitve sprejme mesto tudi za malo plačo. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod j Kjerkoli«. 2S791-2 Izurjena šivilja gre Srvat na detn. Naalor v vseh poslovalnicah Jutra. 33J64-2 Kmečki fant rt« 3S let. Seli na«topiti kakršnokoli službo, vajen Ljubljane. Naelov v vseh poslovalnicah Jutra.. 25717-2 šivilja vajena vseh dei, gre Šivat za 15 Din dnevno. Pred Škofijo il/H. nad. 26744-3 Potnike za obiskovanje pisarn. Iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fiksna provizija«, _ 25779-5 PoUk Beseda I Oia. lavek ^ Ote. ■a llfro «11 dajanje naslova 5 Oia. Najmanj« mesek 1» 0«» Osmošolee (roalčan) »prejme k) strok oije v vseh roalčnih ored metih po niaki eew. Na ' slov t vseh poslovalnicah Jutra. 25466-4 Akademik »prejme mstrukcije niijeM-ea po tmernl se nI Naslov * rseb poslov aL Jutra 3M06-4 Inštruktorja nesalčioe iščem. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod šifro »Goepodičoac. 35787-1 Privatni pouk ■a dasne, katere al Mefo-jajo svojo garderobo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 38763-4 Šoferska šola oblastveno konceeijooiraaa, I. Gaberščik. bivši komisar aa šoferske Izpite, Liubljana. Slomškova 6. Garaža Stupioa. Vožnje t uprtem avtomobilu. 33776-4 Prodam 8e*edi ' Oia lavek 0«. ta litra ali laianj« aalova Ote Najmanj« tnesek (7 Ote Hubertus nepramočljiv. moški hi damski 3i0. Din itroški Is kapuco KS. Din. treneh-coath impregniran samo 430. Din pumparce od Din 48. naprej dobita pri PRESKERJU Sv. Petra cesta hi. Sla Smučarsko obleko smuči, 3 deška plašča 1 dekliški plašč, gojseree, močne čevlje prodam. Na-atov v vseh pod. Jutra. 337U4-« Fotoamaterji priložnost! Con tai Socnar 1J2 nov prodam Din 4.500.— mesto 7J00 Din. Naslov v vseh poelovahilcah Jutra. 25831e Kožuhovmast plašček bel, sk/wo iffr, poceni prodam. Ogledati popoldne. Tavčarjeva 'JIU. Stare. 357^-6 Pozor sadjarji! Naprodaj J« prvovrstno sadno drevje ln 6icer 8 vrst Jablan, 0 vrst hrušk. 12 vrat breskev, 8 vrat vinskih trt la slive kir-ka ln lepa lebenka. Interesenti si lahko drevje ogledajo na vrtu Javne kuhinje v Celju, tik Prve Hrvatske Stedlonl-ce. Naprodaj so tudi najnlzna sladka ln kisla jabolka. Pišite po cenik na naslov: Joško Stojam. drevesnica ln trsnl-ca, Dramlje St. 10. pri Celju. 25825-6 8 sadnih dreves rasnih krasnih triletnih radi pomanjkanja prostora poceni prodam. Vučlna, Dermotova 15. 25790-6 K nji g č i »Sang und Klang« 5 zvezkov in 1 zvezek »Die goldene Leyer« po-eeni prodam. Naelov v Vf-ah poslovalnicah Jutra. iVVO-S Radio Emnig z novimi cevmi 3-f-l prodam za Din .700,- Pekama Riba Kara!. Dravlje lflfl. 25T15-0 Avto;* Ognjavamo blagajno skoraj novo prodam n Din 2.500. A. Bule. Ljubljana TU, Medvedova 3(5. 35746-6 Toplodare 8ted3nflke, dšmne cev4 priporoča poceni ledotnina Kcmtny, Ljnbljana, Šiška. Medvedova 38. TAPETNIŠKI PRIBOR žima - afrik - tkanine sa pohištvo -gradi za madrace WVEKAU Maribor, Aleks. 15 BaSZ33 delila 1 Oin. lavek * oib u llfro al! dalanje naslova : Oin. N^jmaniŠl uesek 17 Dit Kislo zelje, repo oarmo prvovrstno po br<*zxonK.urenčnl ceni vsake množine dobavlja Haman LJubljana Sv. Petra c. 31. tel 35—39 24450 33 Pozor! Poznano prvorazredno dalmatinsko šibeniško vino točim preko nlice belo i« opolo po Din 9 L črno po j Din 8. liter. Se priporoča ! restavracija Loyd. Pisalni stroj ln VaUazor na prudaj. Na-^lor.- v vseh poslovalnicah Jutra. 25770-^9 | 7V2 tonska preša oocenl na.-roda j. Po-sriodati pr! M. Obersnel. Mot,te. Pod Ježami 9 25607-29 Hranilne knjižice orodji* KuuiVa najb«jl je iwtoa a»o}» iiLsarse IM»» Pruottka tn»m«» Kudolt Zore, LJobljau- GleOaliik* ai. U. r-lef'Je le I« 3«67-M Hranilno knjižico Ljudske posojilnice Ijub- " ' Ionske, z vlogo ISO.OOO Beseda t Din lavek 1 D.n 'kl ijn. p,^ ta iifro ali dajanje aaslova 1 - - 5 Dia NaimanjSi tnesek I toi-i-ni. Na^Jov v vseh ovalnica-h Jutra. SV7M3-1« Beseda I Din. lavek 3 0>n ta lifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia Avto Peugeot 201 malo rabljen. 4 sedežen dobro ohranjen pripraven ta potnike prodam ia mnojam ga tudi u> tiiago. za deteine pridelke ma nufaktn-r m špecerijsko blago. tivioo. vino ter ostalo vsakovrstno bi igo. fonadbe aa ogl odd. Jutra pod »-Prigeot«. 264(32-10 Motorno kolo 173-950 oddam v zamenjavo kotlarskih izdelkov, ko-tiar Urbas Brežice. 256^10 Autobus » sedežen, malo rabljen, v najboljšem stanju se proda, tudi na obroke proti garanciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Odplačilo«. 2B67&-10 Ugodna prilika! Valed obširnih poslov ima tvTdka Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 13 veduo v taiogi rabljen« ceebne. tovorne avtomobile in moto-crkle, katere si lahko nabavite tudi proti hranilnim knjižicam Mestne hranilnice ljubljanske. 85785-30 Avto ki porabi samo 8 1 bencina. prodam za vsako sprejemljivo ceno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25819-10 Tovorni avto Chevrolet. Ea.j>rt, pripraven za peka, točeni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23805-10 Francoski bufdotci .. .. , s meseca stari, s prvovr*- Hranilno knjižico ni>n rodovnika. tnkoj Celjske poeojiiljvice v zn®- naprodaj. Dr. K slano vi, sku Din 40-0r>0 kupim. Na- Maribor, Grajski kino. slo-v v podružnios Jutra v 3W>®-37 Celju. 25679-iS Zimska .jabolka ?tajer*ka io dolenjska, odbrana od 1.5 Din napreg za kg • za kuho tud)i ce- : neie, dobite pri Kmetijski d m žhi v Ljubljani. No^-i trg 3. Telefon 3663-54 Pohištvo rt^eda 1 Din. Javek J Oln ta llfro ali dajanje aaslova « Oin Nalmani« tnesek 1? Dla Pozor! PohiŠtVO •S,T" Največja Izbera rsako vrstnega pohišt va — so o nlh in kuhinjskih opta--Izvršujemo vsa mlzarsiM dela po konkurenčni! cenah. •painice , , . 1600 Din omare . . . . 400 > postelje . . . 150 » kuh oprave . . 700 > kuh. kredence . 425 » kuh. mize . . 120 » kuh. stoli . . 50 » otročje postelje 325 » otročji vložki . 60 > madracl 220 » žični vložki . 90 » otročji madracl 140 » Dobi se tudi na obroka Se priporoča: vnzARsrvo »sata« Kolodvorska ulica 18. Miklošičeva cesta 6. VVollova ulica St. 4 Vzamemo hranilne knjižice Mestse hranilnice. 23737-12 Psa dob rman a 4 mesece starega prod«. Anton Panfi, DcrnižAle ljS. Nemško dogo čistokrvno, prodam, kupim jia p&a voičjaka. Adamič, vrvarna Ljubljana. . 27760-37 Datsnei (tie) Gospodična izučena kot Šiviljska pomočnica, išče službo. Vajena tudi gostilne i-n dTU-gih d«>l. Naslov: V. Buh, Vrhnika, Kotaikova c. 4. $>551-2 Gospodična išče rtalnega na.me?čenja v ugledni trgovski hiši, kot začetnica! Cenj. ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna«. 35690-2 Za 4—5 mesecev išče pridna, dobro verai-raoa prodajalka namežčenje takoj za manjšo plačo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 35S4&-2 Šivilja zmožna Šivanja od pripro- gtih do boljših oblek, se priporoča opj. damam na (V>m. Ponudbe pol šifro »Šivilj* 22« na ogl. odd. Jutra. 35318-2 tteaeda 1 Oia iavefe i L ta litra «11 dalanje naslova S Dia. Najmanj« metek n -te. čevljarskega vajenca aprejae Flafc, Trbovlje L Retje 58. 35650-44 Vajenca a čevljarsko obrt sprejmem. Hrana in stanovanje v hiSi. Negro Franc, Gorje Bled. 33236-44 priden fant ki j« dovr&il meSčaosko šolo, x »vršnim ispitooi bi se rad izučil v katerikoli trgovini, najraje v Ljubljani. NaeJov v vseh poslovalnicah Jutra. snse-ii Fant kmečkih staršev, star let, bi s« šH učiil mehanike »K ključavničarstva k do-bramu mojstru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Talentiran«. 33617-M Učenka sa trgovino s 4. rasrsdi meščanske šole. poštena in pridna. w dobre družine išče mesta. Zeli se oskrba v hiši. Ponudbe pod -»Petnajstletna« i na ogl. odd. Jutra. 257#>-*4 K otrokom 3šč«m slnžbo z« svoin bivšo pridno in pošteno dvajsetletno pomočnico, ki je letos z odličnim uspehom dovršila enoletni Waj za nego otrok. Zna tndi kuhati. Ponudbe pod .Prinoročam« na ogl.. odd. Jutra. 3S7&4-2 Postrežn»ca pridna, delavna išče zaposlitve xa poi">ldan. Vprašati pri Tng. Tflnnie*. Ljub-lj«.oa. Dvorakova 3/ff. 33H, 1-2 Prvovrstna kroja čl ca Vajenca takoj sprejme delavnica b»I;»ih ključavničarskih izdelkov. Naslov v vseh poal Jutra. »723-44 Priden fant ki Je dovršil meščansko šolo z zavržnim lapl-tom, bi se rad Izučil v katerikoli trgovini naj raje v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25732-44 Učenko t dolgo prakso, po nizki ceni. se priporoča ne dom 7* večerri» tralete. ko«tu 1 UP. plašče in obleke. Ore- : kapelmk gorčifev-a 7, pri Uiš-iiVu Kranj. 3575S-2 I za damsito tamburlco kapelo z dobrim sopran glasom iščem. Ponudbe s fotografijo na Gojak, Hotel Union >4630-44 Mesarji pozor! Vo4f poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. £559-6 Kaj naj prinese Sv. Miklavž??? Voziček za punčko, konja, tricikelj. avtomobil, dvo-k-oJo tod. Vse to v»« nudi v veliki izberi in poceni S. Rebolj t drag, Ljubljana, Gosposveteka 13. 35325-6 Vreče bombaj za oglje, originalne sa drobne otrobe nudrai. Podbevšek Filip Celovška UA. Police in pult >z javorjevega lesa za špecerijsko trgovino i ji steklene 'omare za galateri.vo, po nizki ceni n«.prodaj. Porove se v Novem mestu, Dr. Režkova ceete, št. 14. 20S7B-6 Sveti Miklavž »aj prinese za naše malčke vozičke, 6kiroje, triciklje, hol«nderje, avtomobilčke in dvokolesa. Najcenejše se dobi v veliki izbiri pri Tribuna, tovarna otroških in igrafnih vozičkov, Ljubljana, Karl-oveka cesta 4. 27529-6 Perutnina razna. piSčatnoi kokoši ie purani ter gosi, pitane t mlekom v lastnem pitali-šru. po zmernih c-nah ved no na zalogi: Prodajaln* Kmetijske družbe. Igriška ulica 3 (za Dramo):tele-fon 37-55. Ugodno prodam zlato moško »m, tensko 7ape«tnico, ducat žlic. g»š-perček. kon'a za Miklavža. Saj« Vila. Mostni Ire Irt/T. 20766-6 Odpadke železa kovine. Utlne ter vsakovrstne stroje kupuje m prodaja po najkulant-nejših dnevnih cenah m vaako množino Justin Gusttnčlft. Maribor. Tattenbachova uL 14. 255-T Peč na žaganje majhno, novo ak prav dobo ohranjeno ) opim. Ključavničar, ki jih izdeluje, naj ponudi pod šifro »Žaganje« na ogl. odd. Jutra. 34836-7 Perzijsko preprogo loora shranjena, kapm. Plačam 900—11)00 DU n Ponudb« pod Šifro »frepr* ga« a* ogL odd. Jutra. 254667 Zlato staro, lomljenc ln zlate predmete, srebrne krone, kupujem pc najvišjih cenah. P Čuden, Prešernova 1. 23776-7 Brezove hlode lep«, bele in ravne kupim večjo množino. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Breze« 2S7B6-7 Zavese dobro ohranjene, ta tri okna ln dva fotelja kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zavese«. 3S349-7 Star svinec (mehak) kupimo v večjih količinah. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Olovo«. 35S54-7 Štedilnik kapim malo železoemaili-rani štedilnik fn^hherd1.. Ponudbe t opisom in najnižjo ceno oa ogl. odd. Jutia pod >300« 2B70VT Vinski kamen kupimo Mino suho blago. Ponudbe na ogl. odd. Juta* pod »Kamen«. 25S55-7 Kataloc za načrte rezbarekih d-»l, nainovejše izdnje 9 Din. Katalog za orodie br®t-plačno. Adolf Radnn, Zagreb. Pe-trinjska 13. 34577-6 Brlliantfip nh«n<> krasne, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 35603-6 •Kadi m zelje 2 novi manjši hrastovi, rrodam. KolizeJ II. vrata 116. 25762-6 Jazbečeve, srnine, polhove in vse druge kože od divjačine, kupuje stalno Zdravlč Ljubljana, :-ret Plorijsnska, sedaj Stari trg 30. 25773-7 Španski bezeg za živo mejo kuolm. KroSelJ. Ljubljana. Tyr-ševa c. zraven »P-oduk-ta«. 256027 Staro opeko ca 3500 komadov kwl I. T.opaJne, Moste. Zsl^ic-22. 25618-7 Štedilnik dobro ohranjen, kupim takoj. Ku£ar, Dravi le 23 25811-7 Beseda I Din lavek * Din za llfro ali dajanje naslova 5 Din. Nalmaniši mesek 17 Din Dvokolesa M »prejemajo preko zim« prav poconi v »hrambo tudi se prenovijo, emajlirajo, pooikljajo in pokii>msjo (posebni »ddelek) »TRIBUNA« F. B. L. Ljubljana, KarlovSka e. 4. 31830-11 Malo rabljena kolesa Jivalne stroje, otrožke vo-ničke in vseh vTst druge predmete poceni kupite ali prodiute pri »Promet« nasproti Križevniške cerkve. 336S2-111 Fornirano spalnico dobro ohranjeno in kuhinjsko kredenco prodam. Pre-dovičeešnjervga lesa. drrbro rihranjeno, poceni prodam. Naslov v v«*ii poslovalnicah Jutra. 337-4&-1B Svilenega phiea malteškega, t dt™ mladičema, prodam. Naelov v vseh poslovalnicah Jutra. 25768-37 Razno1 Pišite Se danes: OSTANKI MARIBORSKIH TEKSTILNIH TOVARN' brez napak, pristnobarvni, samo boljših kvalitet, v kositi, primernih za obleke, rjuhe, moško, žensko, namizno in posteljno perilo, v paketih, vsebujočih od 10 do 20 m razi. blaga Vsak paket samo Din 107.—. Za enkrat razpošiljam poštnine prosto po povzetju * Paket serija B/2« s vsebino moakega, ženskega. namiznega, po-stelnega perila in rjuh ter »Paket serija D« z izključno toplim zimskim blagom. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam Na zahtevo pošljem tudi vzorce. Pišite takoj na »»Kosmos«« razpo-šiljalnico ostankov -Marib. Tekst. Tovarn »IARIBOR DvoraKO-va cesta 1. Klekovača pristna Naravni destilat. — Zelo poceni na debelo in drobno pri „A L K O" Gosposvetska c. 13 Dvorišče Kolizeja. »fseja i Din davek , Din za !if<-o aH dajanje aslova 5 lin. Nalmaniši raesek 17 Din. Obleka, ki se sveti, postane zonet nova! Oguljena meista i žigi ne jo! Patentiran postopek za plašč«. kostime, moške obleke itd. Trajno m poceni! — I. mariborska parna pralnica. Maribor, Krekova ulica sssi^ Glasbi la Beseda I Oin. Javek i Din. t. šifro ali dajanje naskva 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Dia Klavir prodam. Cena 3500 Dla. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25606-26 Črn pianino dohro c-hranjen. jocenl naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25619-26 DRVA PREMOG, SLOVŠA Kolezijska ulica 19. Telefon 39-34 -Cd. um iaveb Oia ta lifro ali dajaojs taalova : Din Najmanjši tnesek n oia Kompresor manjši, nizkotlačni, kupim. Ponudbe z oatančuimi tehničnimi r>oda-tki na ogl. odd. Jutra pod »Kompresor«. 8P735-3& Mesarji pozor! Najboljše me&orezne stre je (volfe) vseh velikosti kakor tudi stroje za [Oln" en je klobas, salam (šprice). dobite po konkurenčnih cenah T>ri tvrd ki -»Liv« v št. VMu nad LjuV>Hnno. Za vsak stroj za brezhibno delovanje isinčimo. 25839-29 Mlade španjelčke prodam. J. P. Ljubljanska 55, Mt^ste. 25774-27 Kapital Beseda 1 Oln lavek 1 Dla. ta lifro aH dalanje aaslova S Dia Nalmaniši neatb 17 Dla. Ureditev dolgov potom sodnih la izven sodnih poravaav. Nasveti v konkaraaib nadevih d vseh dragih trgovsko obrtnih poeiib Stroko-, ne knjigovdake revisije, aeetav« in aprohaoija bilaaa. Preskrba kredit««, nasveti glede nraaitaik viog la plasiranj* istiA. V« oosb kmečke taMH«. Edin* KonoesijoniTaaa kocnercijaina pisarna: j LOJZE ZAJC, . I^jubijan*. Gledališka aile* 7. Telefon 86Jfi. 2B0-M TVRDKA A. & E. Skaberne Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica v račun zapet HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnh Ijublj. tenarnih zavodov fMeetoa hranilnj-oa, Ljudok* poeojiiuica itd.) 3663S-:« Složno kn jižico Jogoelave>nske b«inke d. d. ca Din 70.000. kapiic od najugodnejšega ponudnika za gotovino. Berčun. Ljah-lia&a po H. predaj 151. Posojila vesana aa štednjo te večmesečno odplačevanje, dobi vsaka kredita zmotna oe«-bo. Brezplačno zavarovanja sa slučaj smrti. Banka in Stedionica d. 4 Krapinske Toplice. Glavni taptopnik t* Dr®v. banovino Rudolf Zore, Ljubljana Gledal. nI. Ig, telefon 3S-50 Pismeni odgovor 3 Din v zmunkah. 3«9d6-tf> Vložno knjržioo Kmetje poeojiteice Ljubljana kupim proti g»»tovim a.ii dobavi Jpecerijekega blaga do zneska lO.OfO Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutm pod Sfro »DeoeUi-soč«. Knjižico Ljubljanske kreditne banke okoli Din 80.000 prodam proU takojšnjemu plačil« za 65%. Vprara,si: L. Staro ! Ziarreb, Novotnijeva I&l. 35®6^16 5.000 dinarjev za kratek rok 16č Obresti dobre. jamstva sigurno. Ponudbe na podružnico Jutra v Co-lju pod: »Varno«. 25627-M Hranilno knjižico ali vlogo Mestne hranilnice ca 5.000.— kupim takoj. Ponudb« pod tCena — gotovina« ogl. odd. Jutra. 255(9-14 Din 145.000 Knjižice Mestne poaoJTV nlce ljubljanske prodara samo proti gotovini najboljšemu pocudntlai. ft) medov al el Izključeni. Paštnoleže« 145. LaS. 3SS8Z-H Knjižico podeželsko od 10.COT.*— prodam. Pisati pod »Dafti ra k-upčljat na ogl. odd. Jutra. 8S6J! H$ Hranilno knjižico od 5.000 — 50.000 nta. zabl nujno IjubljaiiskA tvrdka. Ponudbe na o^. odd. »Jutra« pod Najvišja cena«. F^nansira. * din. Hrtr pn saprednjoče končat«;«, niraco podjetje. Dcbrs obresti aii 9"udel«žha p3 dogovoru. Pnnudbe mJL »Eksistesiea« na ogi. odd. J-itra. as®?-« KniKnco Meetae te»nilni«5e Akcija Loka oa. oO-OOO. predaš «e gotovico 86%. kor a«j-agi. odd. Jutra pcdZ 9 sa no rabim denar. Ponudba na ogl. od«L Jntra pod »5kofja Lok Ljod«ke poaojilaifle SDjBO) Dim proti moteča enuj odplačevanja. Poandbe sa ogl. ci 1. Jatra pod »P* kojnina«, a»as-ai 25.000 Din poso£la v gotovini, ifčflm na >ri-kr*tno vrednost, protf vknjižbi na prvo metrto. Ponudbe na ogl. odd. Jn,-int pod >SMXXk. Dosmrtno oskrbo nudim tistemu, ki ms posodi 35.000 Din pro« vknjlžol aa prvo mesto. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra T Celjn pod značko: »MinH dom«. t5628-M Kupim vlogo Kmeteke poofujif-nioe okolice Din 2WO proti ta-koušnji potorvšoi. Ponudbe d« ogl.' odd- j«trb pod »Gotovina«, aRe.« Pisali stroj znimke rOliver« malo Posojflo dobijo drtavat ta anaac- u prav ni uradniki ter upokojene; oa petletno amor-tiiacijo brat porokov, proti administrativni tabranj aa plačo. Poeel obavlja solidna banka, točno is korektno. Pismena rpračanj* na Poverjeništvo Gradj-dion. štedion« Daravar, Ljubljana. Tyrieva e. 65. Za odgovor znamko Din. 3 25787-16 Poravnave konknrze plačan ja dolgov v gotovini ali knjižicah posredovanja kreditov in gotovine na hranil, knjižice, davčne zadeve, reviiije bilance ia i vee droge trgoveko-gospo- j daroka posle izvede in rve-deni&ka mnenja oddaja . konceeijonlrana Trgovsko-gospodarska oslovalnlca v Ljubljani, i časno poštni predal (ai več Kamen^kega ul 1(7). Za pismen odgovor znamke. 25817-16 HRANILNE KNJIŽICE kupite ali prodasts in DOLGOVE pri denarnih zavodih poravnate najugodneje edino potom BANČNO KOM. ZAVODA Maribor. Strokovno, solidno in vestno posredovanje. Za odgovor Din 3.— znamk. i: Davčne pritožbe informacije, revizija vpla čil: Davčna poslovalnica, Ljubljana. Miklošičeva, 7, n. nadstropje. 25821-16 Tfrrnžabnika (drniabnioo) « tapitalom 50.000 v gotovini, iščem rabljen v brezhibnem ta nakup edinega zvočne-tt->nin rrortflTi za 1.800 ga kina v Pežegi. Sernec, r>'i P-idolf Anton crrt- i Ha«vanje '.(S., pošto Ho6e. nik KrSko. 25588-29 1 856«^M KRASNO CVETJE aranžmane sa razne prilike nudi v največji izberi Pavlin, evetličarna, Celovška c. 84. Velika izbera vsakovrstnih lončnic in sadik. • Cene najnižje. Za cenj. obisk se priporoča. bcc le JIH M.Ci Utb sa šifro ali daianje naslova 5 Oia Na>man|U tnesek 17 Oia Gozdno veleposestvo v S ot eni ji., do «00 Johov. T enem koen naprodaj, blitu iekttnioe. Hlad sa dovnjak. nekaj njiv m travnikov Hiša ta logarji. R««ne ponudbe na »gi. oW. Jutra pod »Sjajno na toiea kapital*. 26582-31) Hotel ht restavracija m prometne« kraj«, v mestu »a Gorenjskem. naprodaj radi bolezni. Pripraven tndi za trgovske lokal«. Dopise na ogl odd. Jutra pod iifro »Milijon«. 25J02-30 Pritlično hišo * pr*dme««tju Brežica, 8 »ob* (parketi) kuhinja t gospodarski m poslopjem, velik vrt i. t. d. zelo po ceni prodam (prikladno ta ■rf>okojenc:i ali obrtnika) Nitančne informacije de>je Jeršič Zagreb Kr. Marij« SO/LL _ 2BO0-3O Nova hiša stanovanjska, i velikim vrtnim i® pol oral« zemlj«, 2 minuti od postaj« Rače-Fram, takoj u?odno naprodaj. Tominc, Rače 35. 335*5-20 Krasno posestvo 4s*n radi smrti tako} ▼ aajem, po telo ugodni oeni. PranfTO« za upokojene«. JJ-i«!o«v v vseii poslovalnicah Jutra. _ sesi-ao TT^a v Celin t 9.700 m1 prvovrstnega »emliiff« ter gospodarskim pooirapiem in pripadajočim jotdom. na najlepši legi, famn pred vwi.ko ponlavo, ngodno naprodaj. Nnslov T vseh poslovalnicah .Tntra. 25506-20 TVntabttno hi«o inului v večjem mestu. na prrnn-etnem kraju. do Din snn.nnn. več?tanov*.n'9.ko s trgrrrskm! lokali. 0b5irne penndbe n* » ndmžnico Ju-m v Celju pod »Trgovina«. 25504-20 Nova hiša s »»nHIRčeim. se da v na- Jom ali proda. Voirik. okolica pri Celju. Primerna za tit>oVoi1. 35532-30 Dvost&novanjsko •rfe^kopritl n-čno prode rn. P<-*-*-hpri kaipitol Dm. Nnriov v V9*-h no«i. Jutra. 33707-20 FHSo ^ T^l^k "m vrtom. TMrod no ,-irod.im r-.isti dono* ->'.nm letrvo Poizve *» trg 6/H. levo. od 1—3h. 3E56«-SO Enodnižinska hiša t velikim vr+o^r takoj naprodaj sa °f>. Din. Potrebno in.oon. Tezeneka nI. 13. Pobreži«. 2PH4-20 2 go^lno. tr«roviino. trafiko ter mesarijo, na zelo prometnem V raju. blizu večjih tovarn ter železniške pr-staje Tft7.no. takoj prodam radi bolezni. Zraven veliko sospo^Ia-sko podloge ter dva vrtova. H. Potrč. Tezno, nI. 10. 85645-2» Kn^im paralo r LJubljani -veliko cca. 1(100 m-} Plačilo delno v gotovini delno v hran. knjl-iieah. Ponndbe s topnim or-i^-om lese. velik orti in oemo poslati na ogl. odd. Jutra pod »2773«, 25606-20 Hiša naprodaj % električno raa^vetlja-vo. vodovodom tik MSe ln sadnim vrtom, dvo-gtanovanj-ka. 10 minut od Kranja se pod zelo ugodnimi poora.. m di smrtnega •lučaja naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah t"tra. Posestvo jiaprote). 15 oralov, hl-it x goeiodar .kim po-Blof-Jem cena 45 000 Din gotovine. Jerman. Pijav |e p. Tržišče. Dol w 25590-20 Hiša s peJtarno nova dobro vpeljana, v velikem indnstri^kem kraju na Gorenipkem. poceni naprodaj. 7 ">eh posio^alJK"!) J«tra-266l3_žf, Novo hišo enonadstropno. 3 stanovanjsko. z lokalom ta vfako obrt. prodam. Jenko. Z-g. fcika. poleg iol«. ^^ Parcelo 2.600 m2 na Ježlcl bll«i glavne ceste nar>rodaj Ns^lov v vseh poslovalnicah Jutra. 24631-20 Dražba znane Uyu«a*x hite se visi dne 12. decembra ao Iu.jO url. M SpreiUcr, Iijubljana, .dalstrova ul. 2. jttioa leži v centru me-■sta. je trgovko dvovrstno vpeljana ter z večjim dvoriščem, velikimi okladi&čl ln hlevi. Dražbeni pogoji so na v,,ogled pri sodiiču soba št. 16. Cenllna vrednost Din 607,110.— naimanjšl j«onudek 303.555.— Din. Kavcija potrebna Din 60.711.—. Vse podrobnosti tn zelo ugodni plačilni pogoji se polzve pri Aloma Com.pany d.z o.z., Ljubljana. 25587-20 Posestvo ri. it. K9 k. o. PoJzefe, obstoioie ia enonadstropne trgovske hiše. gospodarskega poslopja, d-veb njiv. travnika »n gozda, prodamo na prostovoljjil razprodaji dne 10. novembra ob M. uri na Krn mesta. Informacij« daje Sa/vinjska posojilnica v iaJcu. 24254-30 Realitetna pisarna ADAMIČ Ljubljana, Gos; os vete k a 8, proda: Trgovsko hlSo, 3 lofcaU. 3 velika komfortna stanovanja. Donos 40.000. Cena 500.000.- Deloma 7,v knjižice Kme!ke. H; "o trlstanovanjsko, velik vrt. Cena 210.000,— Hispoteka. r>e'oma knjižice. — Bežigrad. Hišo trlstanovanjsko. Ona 210 000 Hljpoteke '00 000,- eis.ka. Velika lzbera hlB, posestev ln parceL 25689-20 Trgovska hiša z gostilno, mesarijo, 2 drugoma lokaloma, 12 stanovanji na glavni cesti (nekaj hlipoteke za Din 620.000 naprodaj. Lepa doblčknicsna hiša z v: t-om 350.000.— Velika gostilna v najem. Posestvo 64 oralov, bU-■^lna mesta 120 000 . ki-kor hiše od 10.000 naprej posrednla pisarna »Raipld« Maribor, Gosposka 28. 25584-20 Tristanovanjska hiša naeljano, na prometnem kraju, oddam ugodno j v najem ali na ratun. Po-nudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ugodna prilika aoo« 35636-17 Gostilno hi mesarijo na prometni točki, vzamem v najem s 1. januarjem. Dopise na podružnico Jutra v Celju pod značko »Promet«. a557&-J7 Gostilno dobroidočo, blizu mesta ali v kakem Industrij ?kem kraju vzamem v na'em s 1. januarjem '936. N*s!ov v vseh poslovalnicah Jutra 25627-17 ^tičali beseda ' Oin la^eh 1 On r.? Šifro al) lalanle naslrv-a " Oin Na'manIS! znesek 17 01». Lokal odda™ s 1. de<-ombrom. Vprašata upravitelja Krekov trg 10 dvorišče desno) 25935-19 Mlekarno dobro npeljano na prometni točki, brez konknreinc« takoj prodam. Pismene ponndbe pod »Gotovino« na ogl. odd. Jutra. 25686-18 Mesarijo na prometnem kraju, iščem v oajam. »vuntuelno kupim. Ponudbe pod poštno ležeče »Pi mirna bodočnost«, Vojnlk. 33537-1© Gostilno v Ljubljani, i velikim rta-ivovanjerm. oddam takoj na račun. Najemnin« mesečno 1000 Km Najemnino je plačat.; za dve leti rnaprej. Ponudbe pod »C«nter« na og odi. Jutra 35850-19 noiflvn?vire nrostore večje. Sčemo ta kovinski obrat. Ponudbe pod »Ko- ''•■'k.-i Mavnica« na ogl. odd. Jutra. SB7S6-19 T>ep lokal v eemtrn poceni oddam. Informacije v Slovenija-Tran šport. Miklošičeva c. 26781-19 Pisarniške prostore ▼ pritličju, oddam. TyrSeva oesta 86. 26798-19 Pisarniški lokal tik MMlirtca, vbod u robe, oddam, ^»šlov r vsoo po-nluvaiiuoaii Jutra. Eksistenca za rodbino se nudi » pie.^oaiuu. itenzije cgosUuueJ v znanem letoviškem in ^lu oiocit>orunem mestu blizu LJuDljane U2. vel. dob. 2 Kuninji, kopalnica, podsti. prostori, vrt, vrtna nišlca, elektrika, vodovod v vsakem nadstropju. ob vodi, zraven Kopališča). Krasna lega pod Alpami ob zeieznici dobre iiveze z LJubljano žen se ne&aj Ev. se odda v oskrbo tudi renom. letno ln zimsko (zaprto) kopališče ln prih.. spom.aa ce ena manjša vila. Pogoji ugodni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25741-1S Prevzamem dobro idočo gostilno z lastno koncesijo ali brez nje kjer koli, najrajši {>& na Gorenjskem. Prevzem po dogovoru. Ponudbe na [>odružnico Jutra Jesenice pod »Ta koj ali pozneje«. 25585-19 Pisarniške prostore pripravne tudi za finej-šo obrt odda zavarovalnica »Dunav« v svoji pa lačl na Aleksandrovi c. Informacije lstotam v družbeni pisarni. 24632-19 En oso b. stanovanje suho oddam takoj, Kav. škova c 5-L 2. vrat« levo. 25809 21 Sobo i Sobo « Utedilnikom Dia 160.- od-' v centru ou uu. ti ilfro «11 laianje naslova J Oia NajmanlSI meaek 17 01». Sobo ln kuhinjo i rsenri priti- klinami Uče stranka bret otrok s I/I. 36. v blriini banovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod tnačko »Dobro plačam« 25670-21« Stanovanje JeseJa ■ Oid laveb ' Oir, m iifro aH laianje aslnva 1 Oio. NalmanlŠI nesel: 17 01» Enosob. stanovanje t kuhinjo, oddam takoj na Dolenjski cesti ŽH/a. — Vprašati istotam pn g. »-ž« Pečnikar. 25510-21 Sončno stanovanje dvosobno, oddam ta 400 Din moeečno. Močnikova ulica 5a. 25105-21 Dvosob. stanovanje t kuhinjo, oddam 1. decembra. Pod Tran&o 2. 25597-31 Stanovanje enooobno, manzardno oddam februarja na BIe»wei-sovi cesti St. 9. Vprašati U. nadstropje levo. 25688-21 Vpeljano gostilne ln trgovino s jioeestvom v prometnem kraju pri Sedi ln farni cerkvi, pol ure od Ce'l8 prodam ea Din 175.000.-. P-mudbe na r©dru*nlco »Jutra« v Celju pod značko: »Redka 'prilika«. 25824-20 Lokal s skladiščem, na prometni centi. oddam. Vprašati Tyr6eva 3TT/L desno. 28789-10 Stanovanje t dvema sobama oddam 8 1» decembrom. Rimska c. LI. 25681-31 Dvosob. stanovan ;e oddam takoj mirni »trankl bres obok. Kopališka 13. 25671-31 Stanovanje obstoječe te velike sobe kuhinje in pri tik lin r>ddam ta Din 160.- Ko«e«e 55. 25(719-21 Stanovan ie »obe ki knhinie vidam. Vodovodna cesta 39. 23733-21 Ovosob. stanovan ie pritlično oddam ta dec. aH januar Kocerova al. 13 Pot v Rožno dolino. 25726-31 Dvosob. stanovan ip io kabinot s pritiklinnmi nekaj minut od remiz>- v Zg. Šiški poleg nove Sole se odda » 1. janua.riem ev. tudii prej. Tnforma-rlje pri rest. »Sw»ti«i« plačilni Ka-rol (Tvrševa 81- »»7-2! Fnosob. s+n.novan ie oddsm točnemu plačniku. Rožna dolina cesta "'30. 35705-31 Trisobno sHuovsnv komfortno, oddam takoj za 550 Din Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25&4S-31 S+irisoh. stan ovan ie s kopalnico, komfortno in z uporabo vrta oddam v vili v Nunski ulici 19 25738-31 Enosob. stanovan ie sončno, oddam. Vprašati od 2.—4. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25755-21 Enosob. stanovanje manaairdoe Din 200. vse pritikline, oddajn 1. decembra ali pozneje. Milčin-akega 68. Šiška. 25815-21 Dvosob. stanovanje oddam takoj v (>alačl »Viktoriji«. Vprašati isto Dam, 1. nadstr.. 25778 21 Dvosob. stanovanje ^ddam 1 decembra sta rejšima zakoncema, ki bi oskrbovala vrt ln skrbela za red. — Pojasnila pri Električni zadrugi Sp. šiška. 25608-21 Trisobno stanovanje lepo ln sončno v visokem pritličju, s soupo rabo vrta, v centrumu, takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra i»od Banska«. 25610-21 Dvosob. stanovanje pcdstreSno, oddam z 1. dec. Naslov v /?eh poslovalnicah Jutra. 25806 21 Trcovina t meš. blagom, na prometni točki v Ljubljani, zaradi »elitve ugodno na prodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »50.000«. 25793-1® Dve trisobni lepi stanovanji s souporabo vrta, oa-dam Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Takoj ln pozneje«. 25600-21 Enosob. stanovanje iščem za 1. januar. (Tržaška cesta. Mirje). Ponudbe na ogl. odd. Jutra poJ »Snažno«. 25663-21» Prazno sobo Opremljeno sobo vhod t sto[«ijic oddam, v strogvjn centru, oddam. Naaslov v v suh posl. Jutra Naslov r v&eb poslovaJni- 25742-j3 c*l Jetra. Sobo lepo meblovano, snažno ub aolučno a posebnim vhodom in elektriko oddam. Naslov v vseh poel. Jutra a>7WK33 Prazno sobo t vhodom ra stopnic oddam ▼ strogem centru. Naslov v vseh posl. Jutra. 25704-23 Dvosob. stanovan ie t vsem komfortom blizu centra, najraje v vili išče mirna stranka 2 oseb. Ponudbe pod »Za maj« na ogl. odd. Jutra. 25606-21a Dvosob. stanovanje za takoj ali za januar. iščem, okoli Mirja ali Pod-rm P( nudile ra ogl. odd. Jutra pod »Uradnik tobačne tov i ne« 254?7-21a Enosob. stanovanje v mostu »li neposredni bližini. iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Mala družina«. 2OT92-21» Trisobno stanovanje s kopalnico ln sobo za služkinio iš"em za februar ali kasneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 25598 21a Be-crta l Oin davek ' Oin, za Šifro ali Jaianje oasl "a 5 Oia Naimanjšl znesek 17 0i» Z dijaka ali gospoda sprejmem na stanovanje, event s urano. Nasiov v vseh poslovalnicah Jutra. 25775-22 Po Božiču sprejme boijsa tročlan-ska rodbina k dobro-vzgojenemu 6lnu-odlič-njaku 1—2 nlž.ešolca iz boljše hiše. Velika šolnina soba. zdrava t.ečLa tirana, vsestransko vestna oskrba. Kavir, vrt. Ponudbe pod »Ne[>okvar jenost« na ogl. odd Ju tra. 25716-22 Nižješolca sprejmem. Kateremu nudim vso oskrbo Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25614-22 Sobo odda Besed:. 1 Oin. davek 1 Oin ta šifro ali daianje naslova S Oin. Naimanjšl tnesek 17 01» Sobo oddam po tmerni oeni blizu poljanske gimnazije. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 25616-23 Prazno sobo lepo. 5X6 m. * vhodom s stopnišča, vodovodom iti s sou|«>rabo kopalnice, oddam. Naslov v vt-eb poslovalnicah Jutra. 25842-23 Sobo lepo opremljeno oddam dvema boljšima osebama s hrano ali brez. Gosposvet-ska cesta 12/11. 23381-26 Opremljeno sobo solnčno e predsobo oddam za 2 osebi, eventuelno t zajtrkom in pranjem perila ter souporabo koiialni-c«. Sv. Petra nasip 43. 25664-23 Sobo lepo opremi jemo s poseb. uhodom oddam takoj. Fri-škovec S visokopritličje. 25155-33 P^zno snho s Štedilnikom oddam takoj. Re-znanska ul.iea 11. nasproti mitnice Kolezi;a. 29724-28 Sobo oddam gospodu v centru s posebnim vhodom takoj. Naslon v vseh pos! Jutra 25711-33 Komfortno sobo v sredini mesta oddam l ali 2 boljšima gospodoma. Naslon v vseh r>oročiti pod ^Soliden« na ogl. odd. Jutra. 257110-23» Akademik išče opremljeno sobo, najraje bli-zu centra. Ponudbe z navedbo cene na ogl. oddelek Jutra pod »Reden plačnik«. 25733-33a Sobo išče državni uradnik. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Sobo«. 2SG53-33a Opremljeno sobo sončno. vi«*»kopritličje. mirno in snažno, t dobro domačo hrano išče stoJaa gospodična, če mogoč« v centru. 9 1. decembrom. Dopise na ogl. od. Jutra (»od šifro »Mirna in solidna«. 2&792-23a Sobo poeebnl vhod (tudi praz no) s ko;»lnloo ali souporabo, iščem taKOj ali pozneje. Ponudbe pod »Plačam dobro« na ogl. odd. Jutra. 25822-23a Mansardno sobico malo, snažno, skromno, v. bližini Sv. Jakoba ali Sv. Florljana, iščem. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »132«. 25731-23a Sobo in kabinet išče tnženjer v bližini ko lodvora ali v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Separiran vhod«. 25624-23a t _ ' Opremljeno sobo z vso oskrbo Išče zelo mirna ln obzirna dama. Ponudbe na osrl. odd. •Jutra pod »Sončil,,. 25784-23a Prazno sobo aH gatnonieiro iččem. Ponudbe pod »Profesor« na ogl. odd. Jutra. 25751-33» Onremlieno sobo s souporabo kuhmV »li sobo « StedilnSkom. »čsm za ta.koi r ee»itrn. Ponudbe osrh odd. Jutra pod »Solnčno in »nho«. Ženitve T boljftih družabnih krogfc potPt-dujemo itajvestne.ae. Ka2.|kxuijeuno iniormativD« prospekt« proti apošiljtd Din 10. v fK>štiah tnam-kah. Vsi posli m popolnoma diskretni. Izbira prvovrstnih partij obojega spola. Slovenke telijo poročiti državni uradniki, in-ienerji, zdravniki, veterinarji in drugi. Naročite proi»|ie>kt pri »Rezor«, Zagreb, Pošta Ul. 25677-26 Gospodična samostojna šivilj« žeE spoznati značajnega gospoda državnega uradnika do 43 let starega. Ponudbe pod »ZažHjeni dom« na ogl. odd. Jutra. 2566935 Inžen.jer o» vodilnem mesta velikega ind. podjetja v provinci S2 *tar soliden, želi radi pomanjkanja znanja sf>oznati v svrho ieni-tve gospodično iz ugledno familije. najraje Iz provinc« inteligentno, pridno gospodinjo, čedne zunanjosti ®uz;k*lično z večjo doto. Le resne ponudbe s "liko in zaželjenimi podatki je poslati proti br^z-podinja 222«. 25531-25 Državni uradnik vdovec b hišico fteli poročiti gospodično ali vdo vo staro 40—48 iet -z neknj gotovine. P->mi-*-be na ogl. odd. Jutra nod »MoJ možek,,. 25601-25 28 letni gospod želi znanja « obrtnleo ali ur>oko'enko. Ponudbe pod »Srečna Hubav« na ogl. odd. Jute«. 25800-25 fl ragocenbsti Heceda I Oin lavek 1 Oin za Šifro ali lalanle naslova S Oia NalmanlŠI tnesek 17 01» Vsakovrstno zlato Kopn)s o* najvišjih eenali Cerne — juvelir Llabltana. Wolfova ollc* ) Informacije Sobo poceni oddam solidni gospe j ali gospodični event. sprt-imem kot sostanovalko. Naslov v vseh ooslo-valnicab Jutra. 23736-20 T-eno sobo z vbodom idu. Naslov v vseh 'posl. Jutra. 35708-33 Opremljeno sobo čisto oddam eni aH dvema osebama s hrano ali brez nje Aleksandroma e. 7TI. levo. 35687-28 Trisob. stanovanje Dvosob. stanovan ie sončno, v visokem pritličju. oddam za 1. december. Kettejeva ulica 12. SMka. 35814-23 Sobo oddam z% 1 gos^>oda lahko tndi 8 hra-no. Istotam 1 sprejmem sostanovalko. , Celovška e. 6S. P^š-ren. 25812-23 Opr»>rmtieno sobo ! s posebnim vhodom, od-| dam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25796-23 Leno sobo v sredin! mesta, poceni, oddam za takoi. event. tndi s prehrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 35797-28 Robo sončno, lepo. souporaba kopalnice, prost vhod. center. oddam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25795-23 '"lorem1 v»rio sobo oddam v Idrijski ulici 7. 25794-23 Sobo z 2 posteljama in celotno domačo prehrano oddam poceni s 1. decembrom. Zllbertova M. I. 251 ol-23 Opremljeno sobo leii>o oddam takoj. Sv. V«ak» hesed« 2 Oin: " daianie naslova 5 Din. najmanišl znesek 20 Oin. Mlada neodvisna i-nteligentka i- šče prijatelja za osa ml'•■•ne ur« in inštruktorja smučanja. Le resne ponudbe pod ^Prijatelj« na ogl. odd. Jutra. 23663-24 V zakonn nesrečen inteligent Sč« damo t enakem položaju. V po-štev pridejo samo res solidne. materielno neodvisne dame. Nemško pisane ponudbe 8 sliko na ogl. odd. Jutra pod »Vorknegs-charaktei«. SS65-2U Katera dama boljša, priletna (od 45 do 60 let) bi ljubila 30 letnega izobraženca. Neanommn« dopise pod šifro »L,epa ile-lena« na ogl. odd. Jutra. 3oOi2-34 Hvriis Oin 1aveh 3 Olr ta šifro aH lalanle naslova 5 Oia Nslmanlšl tnesek 17 01» 1000 Din nagrade dobi. kdor mi sporoči, kje se nahaja Jožef Majni-k •doma iz. Idrije, rojen leta 1688. "' Naslov se dobi v >gl. odd. Jutra.' P»27» Petra nasip 71. 23823-23 Sobo lapo oprem.j eno, Bon--ao, s josecnim vhodom blizu banske u.j-rave (Vr tača) oddam boljšemu gospodu ali goaj»tdičnl. Event. hrana in souporaba klavirja Naslov v vseh poslovalnicah Ju-tra-_ 25599-23 Komfortno sobo v centru, mi;no ln čisto oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25799-23 Sobo komfortno, suho in »olnč- dobro opremljeno veliko no 9 kopalnico oddam na mirno, s posebnim vho- Kodeljevem. Naslov v vseh d°m 1 osebo, takoj ____i .__________->rMflm M -> c-1.... .. ____ posl. Jutra. 23091-23 Sostanovalko »lldno, Iščem v veliko i-arketlrano son no kurjeno sobo, za takoj ali pozneje. Cena zelo niz ka. Naslov v vseh i os'o valnicah Jutra. 25589-23 oddam. Naslov v vseh (»oslovalnlcah Jutra. 25613-23 Brezplačno dve sobi dobi 06eba vajena pospravljanja zdrav nizkih sob. Ponudbe na •gl. odd. Jutra pod tGo ^podlnjstvo«. 95808-23 Crospodična teli spoznati izobraženega gospoda v svrho nemške konverzacij«. Ponudbe na ogl. "Id. Jntra pod »Kon verzacija«. 25610 24 »Prešeren« Dvigni dane« požtnoležeč« p.siuol 258S8-34 Pepe Za 70 Ti bodejo va voščili — jax pa Ti tudi sedaj ie-lim vse najboljše. 267^9-24 Dve gospodični t dežele želita krajšati dolge zimske večere t do-pUHivaiijem dveJi go&podov. Ponudbe na ogl. cxld. Jutra pod »Ljubim Te«. 21636-^4 Izgubljeni sin! Vrni se. ODžaluJe? Nili. 25807-24 Vsaka btrseda 2 0 znesek 20 Oio- Pošteno dekle izobraženo, dobra gospodinja. želi znanje i državnim nastavljencem od 32 let dalje v svrho ženitve. Ima stavbno parcelo čet 1.100 kv. m., zato želi takega, ki bi z veseljem pomagal postaviti prijeten dom. Resne ponudbe - -liko na ogl. odd. Jutra pod »Blizu Ljubljane«. 25734-26 Poroči« i« želim t izobraženim, premožnim gospodi-m -!a-rim io 54 let. Ponudbe na ogl odd Jutra nod šifro »Samo resno«. 25*374-25 Nasprotno UGODJE OBČUTITE V PERILU, OBLEKI IN PLAŠČU TVBDKE A. & E. SKABERNE Ljubljana Odvetniku in zdravniku se ntidi sijajna bodočnost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sijajno« 35678-91 Vse Vaše trgovske in komisijske transakcij« irvrši naihitre-je in najugodnejše Poslov- \ I ni zavod d