URN_NBN_SI_DOC-QNXKZXUP

DRAGO ZUPANČIČ (1896— 1977) N atanko pol leta potem, ko smo se ptujski knjižničarji za vedno poslovili od nekdanjega ravnatelja D raga Hasla, je neizpros­ na sm rt zopet segla v knjižničarske vrste in ugasnilo je življenje nekdanjem u knjižničnem u sodelavcu D ragu Zupančiču, prav tako nenadno in tiho kot njegovem u p rijatelju Haslu. Tudi Drago Zupančič je bil po poklicu učitelj, in sicer pred­ m etni učitelj za slovenski in srbohrvatski jezik. Med obema vojna­ ma je deloval kot učitelj in upravitelj v Št. Vidu nad Valdekom pri Mislinji, kasneje pa v D ornavi pri P tuju. Bil je človek izredne delovne vneme, ki jo redko srečamo v življenju, in z močno nacionalno zavestjo; ta mu je bila privzgo­ jena že v otroških letih, saj je bil njegov oče D ragotin še za Av­ strije pevovodja Slovenskega pevskega društva in vnet sodelavec ptujske Čitalnice. Zato ni čudno, da se je ob koncu prve svetovne vojne pridružil generalu M aistru in se bojeval za M aribor in slo­ vensko Koroško. Zunajpoklicno je živahno deloval na mnogih področjih k u ltu r­ nega dela v P tu ju in na obeh službenih m estih — kot pevec in pevovodja, igralec in režiser te r fizkulturnik. Sodeloval je pri m no­ gih društvih in kot predsednik učiteljskega društva organiziral n a­ predni učiteljski pokret v nekdanjem ptujskem okraju. Med okupacijo je sodeloval z osvobodilnim gibanjem in širil partizanski tisk. Po osvoboditvi je deloval kot osnovnošolski uči­ telj, šolski nadzornik ter predm etni učitelj na ptujskih strokovnih šolah, zunajpoklicno pa pri sindikatu in Delavski univerzi. Bil je tudi med soustanovitelji ptujskega lokalnega lista »Naše delo« v letu 1948 in njegov prvi odgovorni urednik. Leta 1963 je zam enjal šolo s knjižnico in celih osem let po­ svečal svoje znanje in sposobnosti naši ustanovi kot knjižničar v oddelku ljudske knjižnice in obenem kot organizator knjižničar­ stva v celotni ptujski občini. K ljub sorazm erno visokim življenjskim letom se je z navdušenjem lotil novega poklica. P riznati moramo,