Primo Poštnina plačana v gotovini i m i« Abb. postale I gruppo Ideila luU lir Leto XXXI. St. 207 (9209) ;%ih komi- , zastop- nevmk TRST, nedelja, 7. septembra 1975 PRIMOKSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim,1_ ________________________________________ „ _____________ _____ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu/kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini "tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. nrav rat - en na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» i • finn n ■ • JZJ3V3 Mm 0 ram Napovedana enodnevna stavka železničarjev 1 1 * ,B Trgovinska bilanca je bila julija letos aktivna V novoizvoljenih pokrajinskih svetih v Trstu, Gorici in Vidmu ter v občinskem svetu v Gorici je bilo ponovno odločno zastavljeno vprašanje rabe slovenskega jezika v javnosti. Pokrajinski svetovalci in občinski svetovalci komunistične partije, socialistične stranke in Slovenske skupnosti so na celotnem področju dežele zahtevali, da govore v izvoljenih organih v slovenščini in da se njihovi govori s tehnično ustreznimi moder-nimi sredstvi prevedejo v italijanščino. Ponovno je torej na dnevnem redu raba slovenščine v vseh izvoljenih organih področij, kjer žive Slovenci v Italiji, torej v občinskih svetih velikih občin, v treh pokrajinskih svetih in v deželnem svetu.^ S tem pa je bilo zastavljeno širše vprašanje, ki je temeljna pravica vsakega človeka in vsake skupnosti, da lahko svobodno rabi svoj materin jezik ne samo v okviru družine in slovenske skupnosti. temveč tudi v javnosti. Raba materinega jezika ni samo stvar odnosa med občani, temveč je tudi vprašanje družbenih odnosov na sploh in predvsem odnosov oblast - občan. Ne gre torej zgolj za osebno zadevo vsakega posameznika, temveč za razmerje med skupnostmi, v našem primeru za odnos med slovensko in italijansko narodnostno skupnostjo, do svobode rabe jezika kot temeljnega izraznega sredstva. •lezik m njegova raba ni samo Hekaj praktičnega, temveč sodi tudi med simbole človeške bitnosti. Zato ne more biti svobode, demokratičnega razmerja in sodelovanja, če na večnacionalnem ozemlju narodnostne skupnosti nimajo Pravice rabe materinega jezika. Ni nobenega dvoma, da sta svobo-da in ta pravica nedeljiva. Kadar Prepovemo, onemogočimo ali otež-cčhno rabo jezika v kakršnikoli ° 'ki, smo v resnici kršili to svobodo. Končno tič ~ '3a ®re tnd' za zel° prak-vPrašanje zaščite slovenske narodnostne skupnosti, saj ni mo- - f. zahtevati od «navadnega» dr-slm' atla’ c*a v udnosih z oblate? 1 Ui>orahljal slovenščino, kadar ne morejo storiti niti njegovi volani predstavniki. zem^0 čudno, da je faši- j„ ., najprej udaril po slovenskem ,, u’ ko je začel nasilni proces raznarodovanja in da so na Roni/ 6ci P0C* "darom dvojezični na-blovenci na Tržaškem in Go- riškem se že več kot sto let bo- rimo u K°l sw let oo- slovc Z-a •to’ da bi svobodno rabili 1869.nieCta°. v vseh oršanih- že la Je slovenski svetovalec tu t ar v tržaškem občinskem sve- vedno htja™1' Ta b‘tka t0rej ** tova1r>ÌZgOV0rOm’ naJ slovenski sve-v ital1-Za5adi Praktičnosti govore mevan1JanŠČini’ se skriva nerazu-Vencp/6 nar°dnostne pravice Slo-cionaliaV?redvsem Pa ostanki na-ven/kf1Cne miseln°sti, ki je slo-vredno ®0vor'co imela za manj- sloven-0-^116^3 zak°na, ki bi rabo siovenscine nreoo™,iai __ f°na, ki javnosti in kona ,;m/ Prepovedal, niti ni za- javnòsti1 i^1 d0l0Čal’ da J® treba v Rati it i” v Javnih aktih uporab- obstaia31‘lan^ino' Prav obratno, 12 ;sh-ni 2ak°nski predpisi' je ta rab 5° analogij1 'zhaja, da izhaia ■ 3 ,dovoljena, predvsem pa republika -v Clen0V ustave’ da in da « SCltl J®zikovne manjšine ni Ko °i !Si drzavljani enakoprav-členov in n° tolmačenj® teh dveh bi lahko - "J™0 iskreno izvajanje jih ie n T rešdo ta vprašanja, ki tekbst tem področju Pustila prečenj VSGgia pa obstaja zel° to-donsk a mednarodne Pogodbe, lon-tem č sporazum, ki v svojem pene nr enU natančno določa jezikov-kraji!dV1Ce Sl0Vebcev v tržaški po- nih razdobju so v števil- voril- ^ sj°venski svetovalci go-Oh 1 Vu sv°jem materinem jeziku, zalo h t6h Primerib se je izka-Ske ’ nda t0 svetovalci italijan-skom ar,0dtl0Sti sPrejemali mirno, UmeJ, kot aekaj samo po sebi nega. To pomeni, da je tudi javnosti dozorelo ozračje, s či- mnenjem Padl1 1Zg0V°ri Z jaVnirn Vendar moramo ponovno ugoto- viti, da obstajajo znotraj raznih političnih sil, birokracije itd., odpori, sklicevanje na neobstoječe predpise, bojazni in podobno, zaradi katerih pravica rabe slovenščine v izvoljenih organih še vedno ni uresničena. Objektivne razmere terjajo nadaljevanje odločnega boja za pravice slovenščine v izvoljenih svetih. Upravičeno je pričakovanje, da bodo demokratične sile italijanske družbe podpirale slovenske izvoljene predstavnike, da bodo z nadaljevanjem s slovenskimi posegi v praksi uresničili načela ustave Italijanske republike. Slovenska kulturno-gospodarska zveza Trst, 1. septembra 1975 ZAOSTRITEV SINDIKALNEGA ROJA ZA OBNOVITEV DELOVNIH POGODB Tudi poštni uslužbenci bodo stavkali, če vlada ne bo odobrila njihovih zahtev - Industrijska proizvodnja stalno pada RIM, 6. — Izvršni odbor sindikalne federacije železničarjev je ob zaključku zasedanja, ki je trajalo do današnjih jutranjih ur, sklenil proglasiti 24-urno stavko železničarjev od 21. ure 15. do 21. ure 16. septembra. Do tega resnega sklepa so sindikati železničarjev prišli po proučitvi sedanjega položaja in nerazpoložljiv-vi vlade, da bi resno začela reševati vprašanje železničarjev. S stavko hočejo železničarji prisiliti vlado, da bo čim prej odgovorila na zahteve, ki so jih predložili ministru za promet na srečanju 28. avgusta. To je prva velika stavka v okviru sindikalnih bojev, ki so se začeli letošnjo jesen, ko so na dnevnem redu še večji sindikalni boji za obnovitev delovnih pogodb 4 milijonov industrijskih delavcev. Obenem je še vedno odprto vprašanje boja vseh ostalih javnih uslužbencev. Tako se pričakuje, da bodo v prihodnjem tednu napovedali stavko poštni uslužbenci. V ponedeljek se bo sestal izvršni odbor sindikalne federacije poštnih uslužbencev, ki bo sklepal o napovedi stavke. Sindikati so že napovedali, da bo stavka najkasneje do 15. septembra, če vlada ne bo spremenila svojega dosedanjega stališča do osnovnih zahtev uslužbencev. V ponedeljek se bo začelo tudi zasedanje izvršnega odbora federacije kovinarjev, ki se prav tako pripravlja za obnovitev delovne pogodbe. Obenem ima ta de- lavska stroka na dnevnem redu še vrsto drugih nerešenih vprašanj, predvsem težave, ki so nastale v avtomobilski industriji, kjer se je vnel hud spor med delavci in ravnateljstvom tovarne Alfa Romeo. V okviru boja kovinarjev naj omenimo tudi ladjedelsko industrijo, v kateri so delavci še prejšnji teden stavkali nekaj ur. Prihodnji teden bo torej sindikalno zelo važen, saj bodo odločali že o nekaterih pomembnih sindikalnih nastopih. Tako br v torek vsedržavna skupščina sindikalistov gradbenih delavcev, na kateri bodo razpravljali o zahtevah, ki jih bodo postavili z obnovitvijo delovne pogodbe. V prihodnjem tednu se bo sestal izvršni odbor vsedržavne federacije CG- «IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||JI||||l|||IIIlIIII|lllllllllllllllllllll|||,ll,,|||1|||,1|,||,ll1|||||||n||m|||,||||||m||||||11,||||m|I||||||||||I||||||||||I|)||||||||,1|||||I||||I1|||1||I||||||||||||||||||||||||t|||||||M|||||||||||||||i||||||a POTEM KO SE JE GONCALVES ODREKEL FUNKCIJI POVELJNIKA OBOROŽENIH SIL ADMIRAL DE AZEVEDO POSPEŠIL POSVETOVANJA ZA SESTAVO NOVE PORTUGALSKE ZAČASNE VLADE Pogovori s predstavniki šestih najmočnejših strank - Goncalve-sova vlada bo baje opravljala tekoče posle samo še do jutri LIZBONA, 6. — Admiral Pin-heiro de Azevedo je danes pospešil posvetovanja za sestavo šeste začasne vlade ter sprejel, ob navzočnosti predsednika republike Costa Gomesa, predstavnike šestih najmočnejših strank na Portugalskem. Najprej se je pogovarjal s socialistično delegacijo, nato s socialdemokrati, komunisti, predstavniki demokratičnega in socialnega centra (CDS), odposlanstvom portugalskega demokratičnega gibanja (MDP) in končno z zastopniki gibanja socialistične levice (MES). Govor jo seveda bil o perspektivah za General Vasco Goncalves sestavo nove vlade, pa tudi o zaključkih včerajšnjega zasedanja skupščine gibanja oboroženih sil, na kateri se je general Vasco Goncalves odpovedal funkciji vrhovnega poveljnika oboroženih sil. O vsebini razgovorov med mandatarjem za sestavo nove vlade in predstavniki strank niso objavili sporočil; kaže, da predstavniki strank, in predvsem treh najmočnejših — socialistične, socialdemokratske in komunistične, — niso dali dokončnega odgovora glede možnosti, da bi njihovi zastopniki stopili v novo vlado, ali da, bi jo «od zunaj» podprli. Z Goncalvesovim umikom se je u-resničil pogoj, ki so ga postavili socialisti in socialdemokrati za sodelovanje v novi vladi, kljub temu pa obe stranki še vfedno o-klevata. Čas pa medtem pritiska, tudi zaradi nastopa novega elementa: kaže namreč, da je Goncalvesova vlada, ki izvršuje tekoče posle v pričakovanju seštave nove vlade, sklenila, da bo že prihodnji ponedeljek prenehala z delom. Do te odločitve naj bi prišlo p,o razgovoru, ki ga je socialistična delegacija s tajnikom Soaresom na celil imela danes z de Azeve-dom in s predsednikom Costa Go-mesom, in med katerim je Soares protestiral zaradi preintenzivnega delovanja Goncalvesove vlade, ki naj bi presegla meje normalne administracije. Soares je opozoril, da se vlada praktično vsak dan sestaja ter da pripravlja celo nove zakone, poleg tega pa je o-značil kot neprimerno, da bi Portugalsko na posebnem zasedanju generalne skupščine OZN zastopal zunanji minister Goncalvesove vlade Mario Ruivo. Po tem protestu socialistov je Goncalves sklical svoje ministre, ki so sklenili — toda vest še ni bila uradno potrjena — da nemudoma odstopijo in da nadaljujejo z opravljanjem tekočega dela samo še do ponedeljka, če bo vest potrjena, potem je jasno, da mora biti šesta začasna vlada čimprej sestavljena, saj bi drugače nastalo izredno nevarno brezvladje, ko bi res ne znali več, kdo dejansko vlada na Portugalskem. Med drugim je z včerajšnjim u-mikom generala Goncalvesa dokončno prenehal obstajati — po komaj šesttedenskem delovanju — tako imenovani direktorij, katerega član je bil tudi — poleg predsednika Costa Gomesa in generala Otela de Carvalha — sam Goncalves. Podobno brezvladje vlada tudi v oboroženih silah, kot je jasno pokazal potek včerajšnje skupščine gibanja oboroženih sil, kjer se je razprava sprevrgla v pravo osebno obračunavanje. Kljub vsemu kaže, da je do določenega kompromisa med raznimi strujami le prišlo in da je zaradi tega vsaj v kratkem roku preprečena možnost direktnega spopada znotraj oboroženih sil, vendar pa gre za krhek in nejasen kompromis, ki ne bo mogel dolgo vzdržati. Položaj se mora torej še razčistiti, prispevek k temu pa bi lahko bila sestava šeste začasne vlade, po možnosti ob podpori, če že ne z direktno udeležbo socialistov, komunistov in socialdemokratov. Prihodnjih 48 ur bo v tem pogledu odločilnih. svoji vladi. Portugalski predsednik se je tudi zahvalil za podporo, ki jo nudijo portugalski revoluciji socialistične in neuvrščene države. V Markah levosredinski deželni odbor s podporo komunistov ANCONA, 6. - Po dolgih pogajanjih so se v Anconi dogovorili za sestavo novega deželnega odbora leve sredine v Markah, ki bo imel zunanjo podporo komunistov. Menijo, da je sporazum, ki so ga dosegli, za sedaj najbolj napreden od vseh, ki so jih dosegli v zvezi s sestavo deželnih u-prav. Dogovor predvideva sestavo deželnega odbora KD, PSI, PS Dl in PRI, ki bo moral izvajati program, ki je bil sestavljen tudi s sodelovanjem komunistov. Na o- snovi tega sporazuma bodo komunisti dobili predsedniško mesto nekaterih svetovalskih komisij. Zato bodo na prihodnji seji deželnega sveta komunistični svetovalci glasovali tako za odbor kot za predloženi program. V bistvu, pravijo politični krogi leve sredine v Anconi, bo komunistična partija del večine. Podražitev potrošnega blaga v juliju RIM, 6. — Draginja polagoma razjeda kupno moč delavskih plač. Čeprav ne v veliki meri, se vendar cene vsak mesec višajo. Tudi v juliju so se cene potrošnega blaga povišale za 0,4 odst. v primerjavi z junijem. Indeks stroškov potrošnega blaga za delavske in uradniške družine pa se je povišal za 0,5 odst. Kot vedno, so se najbolj podražila živila. IL, CISL in UIL. Sestanek bo trajal najmanj dva dni in na njem bodo obravnavali vprašanja obnovitve delovnih pogodb raznih strok, zaposlitve in naložb. Uvodno poročilo v imenu tajništva bo imel glavni tajnik UIL Vanni. Naj še omenimo, da bo v petek minister za promet Martinelli sprejel predstavnike avtonomnega sindikata železničarjev, ki so nedavno proglasili nekaj «divjih» stavk, ki jih je federacija železničarjev ostro obsodila. Delavci so upravičeno zaskrbljeni za svoja delovna mesta, saj trenutno ni videti izhoda iz hude gospodarske krize, ki grozi, da se bo število brezposelnih v prihodnjih mesecih še povečalo. Tudi podatki o industrijski proizvodnji v juniju niso pomirljivi. Osrednji statistični zavod je ugotovil, da je industrijska proizvodnja v juniju padla za 9,5 odstotka v primerjavi z lanskim junijem. V letošnjih prvih 6 mesecih se je torej industrijska proizvodnja zmanjšala za 12,2 odstotka in predvidevajo, da se položaj v proizvodnji ne bo izboljšal še za mnogo mesecev. Po drugi strani pa so v letošnjem juliju prvič po dolgem času zabeležili prebitek v trgovinski bilanci skupno z uvozom nafte. Prebitek je znašal 14 milijard lir. Toda osrednji statistični zavod pripominja, da je treba za pravilno tolmačenje teh podatkov omeniti, da je bila vrednost blaga v uvozu in pri izvozu v mesecu izredno visoka, ker so prišle številne carinske listine v mesecu juliju z veliko zamudo o operacijah izvedenih-v prejšnjih mesecih. Kljub temu pa je treba poudariti, da se v resnici primanjkljaj trgovinske bilance že vse leto postopoma zmanjšuje, zlasti če ne upoštevamo uvoza nafte. Posledica tega ni toliko večji izvoz v količini blaga, kot manjši uvoz. Upoštevati je treba, da je tudi izvoz količinsko zelo skromno napredoval, čeprav je v vrednosti znatno večji kot lani. To pa nastaja iz razlike vrednosti uvoza surovin, ki so vedno cenejše, in izvoza predvsem izdelkov mehanske industrije, ki so vedno dražji. RIM, 6. — Na vabilo ‘predsednika vlade Mora bo 29. in 30. septembra uradno obiskal Italijo predsednik grške vladè Karamanlis. Grškega gosta bo sprejel tudi predsednik republike Leone. Karaman-lisa bo na obisku v Italiji spremljal zunanji minister Bitcios. lllllllillliliiililiiililliiiiilllliiiliiiiiiillillillliiiiiliiijniiliiiiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin>..(,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIIiiiiiiliniiimiiiiiimmimmimimilll,iIIIill||,||||I||)|| BORNI REZULTATI POSEBNEGA ZASEDANJA SKUPŠČINE OZN Costa Gomes bo v kratkem obiskal Jugoslavijo BEOGRAD, 6. — Portugalski predsednik Costa Gomes bo v kratkem obiskal Jugoslavijo. Kot poroča agencija ANSA v dopisu iz Beograda, je to potrdil sam Costa Gomes v razgovoru z nekaterimi jugoslovanskimi časnikarji, ki so ga intervjuvali v Lizboni. O obisku naj bi se portugalski predsednik dogovoril s predsednikom Titom med helsinško konferenco o evropski varnosti in sodelovanju. V svojem intervjuju jugoslovanskemu tisku je Costa Gomes izrazil optimizem glede bodočnosti Portugalske in prepričanje, da. bo admiral de Azevedo znal zagotoviti podporo treh glavnih strank Nerazvite države zahtevajo večjo pomoč za gospodarski razvoj V bogatem svetu se komaj začenjajo zavedati, da je treba spremeniti mednarodni gospodarski sistem in odpraviti velika nesorazmerja v svetu (Poseben dopis) NEW YORK, 6. - Posebno zasedanje generalne skupščine o razvoju in mednarodnem gospodarskem sodelovanju, ki zaseda že od ponedeljka na sedežu svetovne organizacije, je z začetkom dela tako imenovanega ad noe komiteja, ki pripravlja sklepe zasedanja, stopilo v drugo najpomembnejše pa tudi najbolj zapleteno obdobje dela. Sedaj se v komiteju, ki ga na predlog dežel v razvoju vodi nizozemski minister Pronk, pričenja usklajevanje stališč ter iskanje skupnih točk med različnimi skupinami držav. Podlaga za delo so dokumenti, ki jih je izdelala tako imenovana skupina 77, — sestavljajo jo dežele v razvoju, svoje predloge pa je dala tudi Evropska gospodarska skupnost, napovedujejo pa jih tudi Združene države Amerike. Sedaj ko se bo iz načelnih razprav o potrebnosti sprememb me 'narodnih gospodarskih' odnosu;, ki jih vsebolj začenjajo priznavati tudi razvite države, prešlo na obravnavo konkretnih predlogov, se bo pokazalo, v kolikšni meri so najbolj razvite države pripravljene izpolnjevati svoje predloge in obveznosti, ki so jih na primer sprejele v okviru druge strategije razvoja, pa jih izpolnjuje le peščica držav. Čeprav je letos za razliko od lanskega zasedanja, ko so sprejeli okostje novega mednarodnega gospodarskega sistema, izostalo soočenje med državami v razvoju in razvitimi in so te pokazale večjo pripravljenost za reševanje najbolj perečih vprašanj, pa to ne pomeni, da bodo poslej mednarodne gospodarske odnose urejali v enakopravnem in v odprtem dialogu, za katerega so se še posebej zavzele neuvrščene države na nedavni ministrski konferenci v Peruju. Osnovne razlike med deželami v razvoju in razvitimi še vedno ostajajo, saj večina najbolj razvitih držav še vedno ne pristaja na temeljito spremembo mednarodnih gospodarskih odnosov, takšno, ki bi edino lahko omogočila manj razvitim, da hitreje in enakopravno napredujejo. Razvite države, predvsem Združene države Amerike, ki so doslej najbolj nasprotovale zahtevam dežel v razvoju, so se sicer zaenkrat odpovedale soočenju in najbolj grobim pritiskom, ter so v dokaz dobre volje na zasedanju postregle s številnimi predlogi. Vendar, pa ta «nenaden» obrat ni prišel kot posledica temeljite spremembe ameriške politika do dežel v razvoju, temveč predvsem kot rezultat vsevečjih uspehov dežel v razvoju v boju za enakopravnejše gospodarske odnose. Kljub temu pa je pozitivno, da so razvite države naposled začele razmišljati o teh vprašanjih in ni ga bilo doslej govornika, ki ne bi vsebolj rastoče raz- like med razvitimi in deželami v razvoju oceijil kot eno izmed najbolj perečih vprašanj današnjega časa, ki ga je potrebno prednostno reševati. Zato. da bi odpravljanje najpo-membnajših mednarodnih gospodarskih vprašanj naposled krenilo, je poudaril jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minic na zasedanju, je potrebno odpraviti blokovsko delitev in vse članice združenih narodov vključiti v enotno politiko. Zato pa mora zasedanje ob soglasju vseh članic pri-UROŠ LIPUŠČEK (Nadaljevanje na 8. strani) Pismo beneških Slovencev Petintrideset izvoljenih predstavnikov beneških Slovencev, raznih strank, predstavnikov beneških kulturnih in emigrantskih društev, duhovnikov in drugih predstavnikov je te dni naslovilo pokrajinskim svetovalcem videmske pokrajine, predsedniku videmskega pokrajinskega odbora odv. Viniciu Turellu ter videmskim pokrajinskim tajništvom strank ustavnega loka, pismo, v katerem prikazujejo današnji nevzdržni položaj beneških Slovencev tako z gospodarskega, kot zlasti z narodnostnega vidika in jih pozivajo, da v duhu temeljnih načel republiške ustave uresničijo ukrepe za polnopravno priznanje in izvajanje narodnostnih pravic Slovencev videmske pokrajine. Pismo je ponoven zgovoren dokument izpričevanja lastne narodnostne identitete beneških Slovencev ter dokaz, da njihovih narodnostnih pravic nihče ne more več izigravati z izgovarjanjem na pomanjkanje avtohtonih zahtev. POKRAJINSKIM SVETOVALCEM PREDSEDNIKU ODBORA ODV. VINICIU TURELLU TAJNIŠVOM STRANK Kot izvoljeni predstavniki in delegati raznih političnih organizacij in kulturnih združenj, ki delujejo v dolinah od reke Idrije do Kanalske doline, si dovoljujemo pritegniti pozornost članov pokrajinskega sveta, predsednika odbora in tajnikov strank videmske pokrajine na vprašanje obstoja in stremljenj Slovencev v videmski pokrajini. Znano je, da v Kanalski dolini, v Reziji, v Terski dolini in v Nadiških doiinah strnjeno živi avtohtona slovenska skupnost, ki sestavlja tako imenovano Beneško Slovenijo, ki je skozi stoletja vztrajno ohranila slovenske tradicije, navade, običaje in jezik. To je skupnost, ki je navezana na Italijo, kateri pa skorajda očitajo, da obstaja in da izpričuje lastno identiteto. Pogosto se namreč slišijo očitki, da v teh krajih nacionalni čut ni prišel do izraza z zadostno močjo, pri tem pa se pozablja, da so bili tukajšnji prebivalci za več kot eno stoletje vzgojeni v ignoriranju lastne iden-titetè, tako da jih je bilo sram govoriti v narečju staršev in da so se sramovali svojega ljudskega, kmečkega ali hribovskega izvora! S takim psihološkim pritiskom je bil namerno zaviran vsakršen družbeni in kulturni napredek ter je bil prebivalcem odvzet ponos na lastni izvor. V tem razkrajalnem procesu duhovnega in materialnega siromašenja se je rušilo in se še vedno uničuje to, kar še ostaja od kulture in materinega jezika slovenskih ljudi v Furlaniji. Stari umirajo in nimajo nadaljevalcev na rodni zemlji, mladi se izseljujejo pod nasilnim pritiskom gospodarske stvarnosti: in z njimi odhaja tudi kulturno bogastvo. To je tragedija nekega naroda, ki počasi izumira in nima močni, da bi protestiral, kajti sile razkroja so številne in osredotočene na eno samo tarčo, ki ni sposobna nuditi odpora. Tudi najbolj ponižne in še tako naravne prošnje in želje doživijo bojkot s strani tistih, ki nimajo posluha za ljudske potrebe. V boju proti tej izumirajoči kulturi, v gospodarskem pritisku, ki sili ljudi v emigracijo, pogosto sodeluje birokracija. Prav zaradi tega niso prejela pravega priznanja študijska srečanja, umetniške predstave, kulturni večeri, množične manifestacije, kot dneva emigranta v Čedadu in Subidu, kulturna srečanja sosednih narodov na Kamenici pri Stari gori, natečaj «Moja vas» v Špetru. Vse te prireditve so deležne široke ljudske podpore, so odraz dejavnosti slovenskih. kulturnih društev ter ustrezajo spontani krajevni volji po jasni opredelitvi, kljub temu pa jih tisk, deželni radio in televizija v večini primerov namerno ignorirajo, kot da ne bi hoteli priznati tako jasne etnične opredelitve, morda zaradi nesposobnosti, da bi se otresli pomislekov in predsodkov iz preteklosti. Prav zaradi tega se obračamo na zavest svobodnih in demokratičnih ljudi, da bi se na osnovi temeljnih načel republiške ustave in deželnega statuta angažirali v uresničevanju specifičnih ukrepov za zaščito, valorizacijo in oživljanje našega etničnega bistva, in da bi tudi pokrajinska oblast, iz potrebe po pravičnosti ter v skladu z encikliko «Pacem in terris», dala svoj prispevek za spodbujanje življenjskega razvoja naše manjšine z učinkovitimi ukrepi v korist njenega jezika, običajev, bogastva in pobud V tem duhu bi torej želeli, da bi pokrajinska uprava spodbudila osrednje organe države in dežele, naj sprožijo ukrepe za vedno večjo konkretizacijo izvajanja pravic ,ki pritičejo Slovencem videm ske pokrajine ter naj bi uresničila pogoje za njihov popoln razvoj na vseh področjih. Na ta način bomo morda lahko ohranili avtentično humane vred noto naših ljudi in zavarovali duhovno in kulturno bogastvo, ki ga je treba zaščititi zaradi dolžnega spoštovanja človekove osebnosti in iz solidarnosti do našega prebivalstva. Tako zadržanje prav gotovo ne predstavlja nevarnosti za nikogar, ampak nasprotno pomeni uresničenje tistega načela, za katero so se borili najvidnejši predstavniki italijanskega «Risorgimenta», načela, da je ohranitev lastne identitete pogoj za bratstvo z drugimi.’ V zaupanju, da boste ugodno sprejeli naše zahteve in jih vključili v program pokrajinske uprave, se podpisujemo. Prof. MARINIG GIUSEPPE — občinski svetovalec v Špetru Slo-venov, prof. ČERNO VILJEM — obč. svet. v Brdu, dr. RENATO QUALIZZA — obč. svet. Špeter Slovenov, DARIO PITTIONI — obč. svetovalec KD Špeter Slovenov, DARIO MOLARO - občinski svetovalec Brdo, REMO CHER — predsednik Coltivatori diretti, Brdo, GIUSEPPE CUCOVAZ — predsednik Planinskega društva Beneške Slovenije, CLAUDIO ADAMI — obč svet. Špeter Slovenov, ELIO VOGRIG — obč. svet. Grmek, ADO KONT — Zveza slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije — GIUSEPPE CHER - Center za kulturne raziskave Brdo, GIUSEPPE ZDRAULIG — obč. svet. Gr mek, GIORGIO MARINIG - obč, svet. Grmek, don NATALE ZUA NELLA — župnik v Trčmunu, geom. PIETRO VOGRIG — obč. svet Sovodnje, don PASKAL GUJON — župnik v Matajurju, agr. PIE TRO ZUANELLA - župan v Sovodnjah, prof. AUGUSTO LAURE TIG — obč. svet. KD Št. Lenart, SILVANO RUCCHIN - obč. svet KD Dreka, MARIO BERGNACH — obč. odbornik Dreka, duh. MA RIO LAURENČIČ - župnik v Štoblaku, msgr. VALENTIN BIR-TIČ — župnik v Dreki, don EMIL ČENČIČ - duhovnik skupine «Dom», inž. FABIO BONINI — župan v Grmeku, GIACOMO CAPITAN — obč. svet. KD Černjeja, LUIGI PALETTI - predsednik folklorne skupine «Rezija», cav. ENZO LETTIG — podpredsednik gorske skupnosti, SIMON PREŠEREN — Kulturni krožek «Planin ka» Ukve, don ADOLFO DORBOLO’ — župnik v Št. Lenartu, rag. ALDO CLODIG — predsednik kulturnega društva «Rečan» Ljesa, FRANCO VAZZAZ — obč. svet. PSDI Tipana, arh. VALENTIN SI-MONITTI — študijski center «Nediža» Špeter Slovenov, dr. GIOVANNI PICCO — obč. svet. PSDI Tarčent, prof. BEPPINO CRI-SETIG — obč. svet. Št. Lenart, DINO DEL MEDICO — kulturni krožek «I. Trinko». aniimimiiiNniMiiiiiiiimmiMiinniiiiiuiiiinuumi.iii, 1,,",,l"»»iiim„iiiiii„iiiiiiiii„„,lmilllI,milllIlllIiml Železničarji so sklenili, da bodo 15. in 16. t.m. stavkali 24 ur. Stavka je povezana z zahtevami, ki so jih nedavno predložili ministru za promet Martinelliju, naj vlada začne izvajati sporazum, ki je bil že svoj čas dosežen glede preureditve železniškega podjetja, večjega števila železničarjev in izboljšanja prejemkov. Stavko napovedujejo tudi poštni uslužbenci, ki se prav tako pritožujejo, da vlada ne izvaja sklenjenih dogovorov. Ko se začenjajo sindikalni boji, je prišla vest, da se je industrijska proizvodnja tudi v juniju znatno zmanjšala, tako da je doseglo zmanjšanje industrijske proizvodnje v letošnjih prvih šestih mesecih več kot 12 odstotkov. Po drugi strani pa imamo razveseljivo vest, da se je v juliju trgovinska bilanca izredno izboljšala in dosegla čisti pribitek 14 milijard lir, vključno z uvozom nafte. Ob 45. obletnici mučeniške smrti bazoviških junakov so predstavniki Odbora za proslavo bazoviških žrtev in antifašističnih organizacij ANPPIA, ANED in ANPI položili na njihov grob venca, danes popoldne ob 17. u- ri pa bo pri spomeniku na Bazovici tradicionalna spominska svečanost z govori. Pokrajinsko vodstvo krščanske demokracije je v posebnem sporočilu obtožilo repentabrsko občino, da je kriva, ker dela pri gradnji avtoporta pri Fernetičih ne gredo naprej zato, ker ni še izdala ustreznega gradbenega dovoljenja. Repentabrski župan dr. Colja odgovarja, da bo občina to dovoljenje izdala takrat, ko bodo prizadetin posameznikom izplačali pravično odškodnino za zem-'jišča, ko bo ustrezno odškodnino dobila tudi občina kot skupnost m ko bodo tudi drugače zavarovani interesi domačega prebivalstva. V ZVEZI Z URADNIM SPOROČILOM TRIASKECA VODSTVA KD Župan Colja odločno zavrača pritiske v zvezi z gradbenim dovoljenjem za avtoport Treba je upoštevati interese celotne skupnosti, treba pa je tudi * ^ povrniti škodo domačinom kot posameznikom in kot skupnosti ' 8 ^ j45. obletnica bazoviških žrtev Pokrajinsko vodstvo KD je včeraj izdalo daljšo uradno izjavo o gradnji avtoporta pri Fernetičih, v kateri odkrito izsiljuje podpis gradbenega dovoljenja s strani repenta-brskega župana dr. Pavla Colje. V izjavi KD je rečeno, da opozarjajo gospodarske in socialne sile in vse prebivalstvo «na absurdni položaj, ki preprečuje nadaljevanje in dokončanje del pri avtoportu». Za to — vedno po mnenju KD — ni nobenega možnega opravičila. Že dobrih šest mesecev je od takrat, ko so bili zaključeni vsi upravni postopki in že takrat bi lahko nadaljevali z deli in izkoristili šest že nakazanih milijard lir iz sklada za Trst in dežele. Gradnjo je preprečila repentabrska občina — pravi KD — ki noče izdati gradbenega dovoljenja, ki ga je konzorcij zahteval že 26. novembra 1974 in čeprav gre za javno gradbeno delo, za kar je občinska uprava obvezana izdati dovoljenje. Vse to se dogaja, pravi nadalje KD, kljub temu da vse politične sile povsem upravičeno sodijo, da je avtoport važen instrument za trgovski razvoj Trsta in za njegovo mednarodno vlogo in da je absolutno nujen za delovanje pristanišča ter še zlasti za promet kontejnerjev, ki se preko pomola št. VII vedno bolj razvija. Zato je treba upoštevati stvarne interese Trsta in ni mogoče dopuščati, da se v ozračju gospodarske krize izgublja dragocen čas za gradnjo, ki je tako dragocena in za katero so sredstva že na razpolago. Znani so politični dogodki, do katerih je prišlo v zadnjih mesecih v repentabrski občini, katere upravo je prevzela koalicija KPI - PSI. Kd izraža potrebe raznih zainteresiranih kategorij in meni, da je treba takoj pričeti z gradbenimi deli. Zaradi , tega poziva politične sile, ki sestavljajo sedanjo večino v repentabrski občini in še posebej PSI, katere član je župan, da v najkrajšem času zagotove izdajo dovoljenja brez zaprek in nejasnosti, ki pomenijo škodo za nadaljnji razvoj Trsta. Repentabrski župan dr. Pavel Colja nam je na te zelo hude obtožbe podtikanja in izsiljevanja umirjeno, stvarno in odločno odgovoril, da se tudi on, kot se celotni občinski odbor in svet repentabrske občine ter vse prebivalstvo, dobro zaveda važnosti in koristnosti te gradnje. Zavedajo se gospodarskega položaja, trgovske vloge Trsta itd. Vendar pa je treba tudi upoštevati interese neposredno prizadetih občanov in je treba rešiti tudi ta vprašanja, ki so za njih važna in ki pomenijo ob ogromnem kompleksu le majhno o-bremenitev. Stvari je treba pravilno postaviti in potem postane jasno, da bi lahko bilo vprašanje že rešeno, če bi obstajala resnična volja, ne pa poskusi moralnega ter drugačnega izsiljevanja. Treba je namreč upoštevati neposredno škodo, ki jo imajo posamezniki in škodo, ki jo je že in ki jo še bo utrpela celotna skupnost občine. Glede posameznikov je župan dr. Pavel Colja dejal, da jim je treba izplačati pravično odškodnino tudi izven določil, ki jih predvideva popravljeni deželni zakon. Treba pa je najti tudi ustrezno rešitev za celotno skupnost repentabrske občine in je treba torej: sprejeti obvezo, da se plača prizadetim pravična odškodnina, da bodo dali prednost domačim trgovcem in da bodo dali prednost domačinom pri zaposlitvi ter končno, da se izplača občini u-strezna odškodnina. Ko bodo rešena ta vprašanja, je iiiiiiiHiimniniiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiirmnuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ALBIN BUBNIČ ŠESTDESETLETNIK IVaš delovni tovariš Albin Bubnič praznuje danes svojo 60-letnico. Rodil se je namreč 7. septembra 1915 na Bregarju v Brkinih v hiši skromnega bajtarja — «Pri poštarjevih» po domače — kot prvi od sedmih otrok (šest bratov in ena sestra). Osnovno šolo je Albin obiskoval v domačem kraju, kjer je ujel ravno še zadnje leto slovenskega pouka pred zloglasno Gentilejevo re-jormo. Potem so ga poslali v škofovski zavod v Koper in nato na malo semenišče. Toda ni mogel vzdržati. V tretjem letniku, neposredno pred maturo, je semenišče zapustil. Vrnil se je domov. Zaradi revščine (bil je večkrat lačen 'kot sit) in šibke konstitucije je zbolel na pljučih. Tri leta se je zdravil v Trstu in drugod. Potem je odšel v Jugoslavijo. Iskal je zaposlitev v Ljubljani, v Slovenjgrad-cu, v Zagrebu in celo v Beogradu. Prišel je v stik z uglednimi primorskimi emigranti, z dr. Čermeljem, znanim župnikom Sokličem, in drugimi. Nudili so mu pomoč in uteho, a dela ni dobil. Zato se je vrnil v Brkine, toda ne sam. S seboj je prinesel čermeljevo knjigo «Slovenci v Italiji», ki je prav tedaj izšla v angleščini, z izrecnim naročilom, da jo izroči dr. Sardoču v Trstu. Tako je navezal stik tudi z njim, a že kmalu se je znašel v družbi tržaških slovenskih študentov, se sestajal z njimi na skrivnih sestankih, sanjal z njimi o svobodi in koval načrte za protifašistično delovanje, obiskoval večerne tečaje slovenščine, ki jih je vodil pokojni prof. Jože Kosovel, privatno študiral in leta 1940 tudi maturiral kot privatisi na učiteljišču. A to je že bil čas organiziranega protifašističnega delovanja in zato tudi čas vse pogostejših aretacij. Leta 1939 se je sam za las izognil aretaciji v Gradišču, v hiši, kjer so aretirali znano aktivistko Zoro Perellovo. Potem je dobil začasno zaposlitev-suptenco na šolah na Tatrah, v Munah in v Hrušici, kjer so ga februarja 1943 aretirali pod obtožbo sodelovanja z «banditi» in kot «nevarnega propagandista». Tri tedne so ga imeli v Koroneu, nato m odvoslali v taborišče v kraju Cairo Monte-notte v pokrajini Savona, kjer so že bili drugi interniranci iz raznih predelov Primorske. V tem tabori- šču je ostal do konca septembra istega leta in ker jih vodstvo taborišča po kapitulaciji Italije 8. septembra ni hotelo izpustiti, so vsi interniranci in z njimi tudi naš Albin padli v roke Nemcem, ki so ga odpeljali v Nemčijo. Najprej je bil interniran v Mauthausnu, kasneje v raznih manjših podružnicah tega taborišča in nazadnje ob Osojskem jezeru na Koroškem, kjer je tudi dočakal osvoboditev. Kljub izčrpanosti se je kar peš odpravil preko Trbiža in Vidma v rodne Brkine. Dom je našel požgan (že od maja 1944), družino razpršeno in razredčeno: trije bratje so mu padli v partizanih. Vsa Primorska je vršala v o-svobodilnem navdušenju in dela za obnovo svobodne domovine in življenja v njej je bilo na pretek. Albin se je takoj javil na okrožju v Trstu pri takratni referentki za šolstvo Majdi Majnikovi. Z navdušenjem je sprejel ponudbo, da bi odšel na Koprsko za organizacijo slovenskega šolstva. Zagrizel se je v delo, hodil od vasi do vasi, odpiral šole in zbiral učiteljske kadre, prevzel začasno funkcijo šolskega nadzornika v Kopru in nato mesto ravnatelja osnovne šole v Kopru. Sodeloval je tudi pri pripravah za odprtje slovenske gimnazije in dijaškega doma. Medtem je začel dopisovati v Primorski dnevnik in ko sr je leta 1947 vrnil v Trst, se je zaposlil kot novinar pri Delavsko - kmečki enotnosti, od decembra 1948 pa je časnikar pri Primorskem dnevniku. Področje njegovega poklicnega časnikarskega delovanja je bilo v vseh teh letih zelo obsežno, a največ se je posvečal kmetijskim in šolskim vprašanjem, delovanju slovenskih okoliških občin in njihovim problemom ter fotografiji. Pred nekako petnajstimi leti se je s srcem in razumom predal raziskovanju Rižarne, odkrivanju njenih žrtev in razkrinkavanju njenih krvnikov. Njegova zgodovinska zasluga je, če je danes Rižarna evropski, svetovni pojem, če je danes Rižarna narodni spomenik in če je bilo otetih za zgodovino našega in evropskega svobodoljubja toliko pretresljivih neznank izza sivih zidov te mračne zgradbe. A še raziskuje in še odkriva in ker ga poznamo, vemo, da ne bo odnehal, dokler bo dihal. Tudi še potem, ko bodo, če bodo, postavljeni pred sodišče že znani in tudi še vsi potuhnjeni zločinci Rižarne. Ne iz maščevanja, iz strastne želje po resnici in poveličanju veličine vseh, ki so trpeli v nacističnih taboriščih in pustili v njih svoja življenja. To je najbolj skromen prikaz šestdesetih let življenja našega dragega jubilanta Albina. Marsikaj bi še bilo treba povedati o njem; da je bil na primer on tisti, ki je dal pobudo za ustanovitev Kmečke zveze, da je član vsedržavnega sveta in član pokrajinskega vodstva Združenja bivših deportirancev (ANED), da je vsestransko zavzet javni in politični delavec, da je iskren tovariš in zlat značaj, da pa je tudi trmast Brčin. ki mi bo hudo zameril že teh nekaj najbolj nujnih besed. Sreca le, da zamere ne zna držati! Dragi Albin, z vsem srcem ti česptamo k voji PO letnici in želimo | še mnogo zdravih, delovnih in za-j dbvoljnih let. 1 J. k. pripravljen takoj podpisati gradbeno dovoljenje na tistem delu, ki je že urbaniziran. Na vsak način, pravi župan dr. Pavel Colja, ni pripravljen pristati na pritiske in izsiljevanja, pa naj pridejo od koder koli in opozarja, da lahko izsiljevanja, grožnje in moralni pritisk samo poslabšajo ozračje in otežkočijo rešitve, ki jih je treba najti v korist vseh. Pri vsem tem pa je treba tudi reči, da je občinski odbor, kljub poletnemu počitniškemu vzdušju, o zadevi že dvakrat razpravljal in da se je osebno o stvari razgovarjal z raznimi predstavniki. Skrb za okrepitev pomorskih dejavnosti Predstavništvo sindikalnih organizacij in tovarniških svetov Tovarne velikih motorjev, Tržaškega arzenala in ladjedelnice Italcantieri, ki so ga sestavljali sindikalisti Bernard (za arzenal), Criscenti (za FILP-CGIL) in Marangoni (za CCdL -UIL), se je včeraj v Trstu sestalo z deželnim odbornikom za industrijo in trgovino Stopperjem. Na sestanku so sindikalisti opozorili predstavnika deželne uprave na vrsto perečih vprašanj v zvezi z delovno pogodbo za delavstvo, zaposleno v kovinopredelovalni industriji, in na škodo, ki nastaja na našem področju zaradi kolebanja pristojnih krogov v Rimu v zvezi z ladjedel-sko, pristaniško in pomorsko politiko v državi. Glede delovne pogodbe so sindikalisti prikazali nujnost u-streznega nastopa deželne uprave na ministrstvu za državne udeležbe, kar zadeva pomorsko politiko pa sprejetje novih ukrepov, ki naj bi zagotovili skladen in hitrejši razvoj ladjedelske proizvodnje ter luških in pomorskih storitev. Stopper je naglasil, da je deželna uprava v mejah svojih pristojnosti pred kratkim omogočila znatno posodobitev tržaške luke, poleg tega pa je že nastopila, in bo svoja prizadevanja v tej smeri v bližnji prihodnosti še povečala, da bi prek Medministrskega odbora za gospo: darsko načrtovanje CIPE dosegla, da bi bilo tržaško pristanišče deležno primernega deleža iz sklada 50 milijard za italijanske luke (po zakonu štev. 366 iz lanskega leta), da bi tukajšnjemu ladjedelstvu priznali ustrezna nakazila iz sklada 20 milijard po zakonu štev. 878 iz leta 1973 in da bi pri ustanavljanju novih pomorskih družb z državno udeležbo (po načrtu Finmare) primerno upoštevali tudi zahteve našega področja. SSG z «Rižarno» v hali Tivoli Stalno slovensko gledališče je v petek gostovalo v Ljubljani z Benede-tič - Košutovo dramo «Rižarna». To gostovanje bi moralo biti v poletnem gledališču Križanke že prve dni junija, a je odpadlo zaradi slabega vremena. Petkovi predstavi (popoldansko in večerno) v prostorni hali Tivoli, si je ogledalo okrog 4.000 gledalcev pretežno iz delavskih kolektivov. S svojo prisotnostjo pa so naše gledališčnike in njihovo uprizoritev počastili tudi predsednik prezidija SRS Sergej Kraigher, članica sveta federacije Lidija Sentjurc, predsednik skupščine SRS Marijan Brecelj in drugi visoki predstavniki. Na vse je predstava naredila mogočen vtis in občinstvo jo je spremljalo z izredno pozornostjo. Sinoči je SSG gostovalo v polni dvorani Avditorija v Portorožu s Cankarjevo dramo «Za narodov blagor». Tudi tu je občinstvo naše umetnike nagradilo z obilnim aplavzom. S temi gostovanji se je dejansko začela delovna sezona SSG 1975-1976. Predstavniki Odbora za proslavo bazoviških žrtev in predstavniki antifašističnih organizacij ANPPIA, ANED in ANPI so včeraj popoldne ob 45. obletnici bazoviških žrtev položili na njihov grob na pokopališču pri Sv. Ani vence, kratek spominski nagovor pa je imel Odo Kalan. Danes popoldne ob 17. uri bo pri spomeniku na Bazovici tradicionalna spominska svečanost. Govorila bosta sen. Paolo Sema in v slovenščini mladinec Ugrin. ■iiiiiiiiiiivMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiuiliiuiiluiiiniiiiiiiiiii PRVI DAN «ŠTUDIJSKIH DNI» V DRAGI DR. LEGIŠA 0 POMENU HELSINŠKEGA DOKUMENTA Dejal je tudi, da mora Vatikan urediti vprašanje škofij Ob ne polnoštevilni udeležbi so se včeraj v Dragi začeli študijski dnevi slovenskih izobražencev, ki jih prireja, letos že desetič po vrsti, Društvo slovenskih izobražencev. V imenu prirediteljev je prisotne pozdravil prof. Peterlin, ki je ob jubileju orisal do sedaj prehojeno pot in na kratko napovedal letošnji program. V tem okviru je poudaril, da je bil cilj študijskih dni v Dragi svobodna izmenjava pogledov na slovenske probleme ob spoštovanju najbolj raznolikih stališč. Ob koncu se je še opravičil za delno spre- j membo programa. Po kratkem pozdravnem nagovoru šefa kabineta predsednika deželnega sveta dr. Richettija, ki je pozdravil prisotne v imenu predsednika Comellija in odbornika Colo-nija, je povzel besedo dr. Rafko Dolhar, ki je poudaril, da jubilej Drage sovpada z desetletnico nove politične poti, ki so jo ubrali' Slovenci'V zamejstvu, poti sodelovanja in aktivnega : lidejstvovarija v javnih ustanovah. S tem v zvezi je gmanmik poudaril, da obračun tega: osdobja ni povsem zadovoljiv, ker se moramo Slovenci vedno boriti za svoje pravice. Kratkemu koncertu «Fantov izpod Grmade» je sledilo prvo letošnje predavanje in sicer dr. Dragomira Legiše na temo «Mednarodna konferenca v Helsinkih in slovenska stvarnost». Predavatelj je objektivno razčlenil potek pogajanj ter prikazal pomen, ki ga ima ta deklaracija za slovensko narodnostno skupnost v zamejstvu. V tem okviru se je dotaknil tudi vprašanja meje med Italijo in Jugoslavijo in poudaril, da je ta meja nedotakljiva. Dodal je tudi, da bi morali vzporedno z reševanjem, vprašanja meje rešiti tudi vprašanje škofij na Primorskem. S tem v zvezi je naglasil, da bi moral Vatikan kot sopodpisnik helsinškega dokumenta končno rešiti to vprašanje, ki je huda žalitev za vse slovenske vernike in izrazil upanje, da je odstavitev nadškofa Santina prvi korak na tej poti. Zvečer je bila v bazovski žuoni cerkvi maša zadušnica za bazoviške žrtve. Študijski dnevi se bodo nadaljevali danes po napovedanem sporedu. turo Calabria poslal v imenu tržaških slovenskih in italijanskih partizanov, pokrajinskega odbora VZPI -ANPI ter v svojem lastnem, brzojavko s čestitkami in voščili. Pokrajinski odbor VZPI - ANPI je obenem poslal brzojavko predsedniku republike ter v njej obsodil ravnanje španskih fašističnih oblasti, ki so obsodile na smrt dva baskovska rodoljuba. V brzojavki poziva predsednika republike naj posreduje pri španski vladi za rešitev obsojenih rodoljubov. Čestitke Boldriniju in solidarnost z Baski Partizanski komandant Arrigo Bol-drini je včeraj praznoval svojo 60-letnico. Ob tej priložnosti mu je Ar- Praznik komunističnega tiska na Proseku Sekcija KPI na Proseku - Konto-•velu priredi danes, 7. t.m. «praznik komunističnega tiska» na Proseku. . Otvoritev ob 8. uri. Ob ,18. uri bo nastopila godba na pihala s Proseka, ob 19. uri domači zbor «Vasilij Mirk»; ob 19.30 pa bosta govorila poslanec Albin Škerk in pokrajinski tajnik KPI Giorgio, Rossetti. Od 21-ure dalje ples. Poslovali bodo založeni kioski s specialitetami na žaru in z dobrim vinom, za ples bo skrbel ansambel «Pomlad». Obvestilo trgovcem v tržaški občini SGZ obvešča trgovce jestvin v tržaški občini, ki niso še poskrbeli rt dopolnitev svoje administrativne avtorizacije (licence) z artikli, ki so bili poprej označeni pod naslovom «coloniali», ter delno hišnih potrebščin (metle, pralni praški, mila itd.), da morajo vložiti ustrezno prošnjo na tržaško občino. Za potrebne informacije naj se o-glasijo v uradih združenja v običajnih urah. • Vodstvo občinskega podjetja Ace-gat sporoča, da bodo z jutrišnjim dnem spet vzpostavili avtobusno progo št. 2 med Oberdankovim trgom in Opčinami. PD «Rdeča zvezda» iz Sale-ža, ki praznuje danes 30-letni-co ustanovitve, iskreno česti-jajo odbor in člani ŠK Kras, obenem pa želijo, da bi še naprej tesno sodelovali. Odbor za proslavo bazoviških žrtev prireja DANES, 7. septembra, ob 17. uri SPOMINSKO PROSLAVO na kraju ustrelitve pri spomeniku na bivšem strelišču pri Bazovici. PD «F. PREŠEREN» iz Boljunca priredi'v SOBOTO, 13., NEDELJO, 14. in SREDO, 17. septembra sagro «na Jami» V kulturnem programu nastopajo mešani pevski zbor «France Prešeren», tamburaški ansambel in vaška godba na pihala. V sredo, 17. septembra, ob 19.30 prijateljsko srečanje z udeleženci vsedržavnega kongresa esperantistov. Vse tri dni PLES od 20.30 do 24.00. V soboto in nedeljo igra ansambel «Supergroup», v sredo pa bo za veselje in razvedrilo poskrbela vaška godba na pihala. Kioski bodo dobro založeni z jedačo in pristno domačo vinsko kapljico. Izkupiček šagre je v celoti namenjen nakupu oblek vaškemu pevskemu zboru. Izleti « AURORE » Potovalni urad «Aurora» prireja naslednje izlete: * Od 1. do 6. oktobra potovanje z ladjo in avtobusom po DALMAQIJI in v ČRNO GORO, cena 88.000 lir. 4: 4 in 5. oktobra potovanje z avtobusom na PLITVIČKA JEZERA ob Poroki pod slapom, cena 25.000 lir. * Od 1. do 6. novembra potovanje po DALMACIJI in v ČRNO GORO z ladjo in avtobusom, cena 88.000 lir. si! Od 3. do 8. novembra potovanje z letalom in avtobusom v ŠPANIJO — ANDALUZIJA in MADRID, cena 167.000 lir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu «Aurora», Ul. Cicerone 4, tel. 60-261. PD «Lipa» iz Bazovice se iskreno zahvaljuje vsem vaščanom in udeležencem proslav,e 30. obletnice osvoboditve. Ob zavidljivem jubileju 30. obletnice ustanovitve PD «Rdeča zvezda» iz Saleža, čestita in želi obilo uspehov v nadaljnjem delovanju PD «Kraški dom» z Repentabra Včeraj sta si obljubila večno zvestobo JUDITA GUJZNIK in BORIS KARIŽ Novoporočencema želijo obilo sreče, zdravja in razumevanja na novi življenjski poti sorodniki in prijatelji DRUGE VESTI NA 8. STRANI lIllllIIlltllllllllllllllfllllllllltvIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllIIHHIIHMIIIlllllHlllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllUIIIIIllUIIIIUIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllliimilllllllll Danes, NEDELJA, 7. septembra MARKO Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 19.34. — Dolžina dneva 13.04. — Luna vzide ob 8.38 in zatone ob 20.06. Jutri, PONEDELJEK, 8. septembra MARIJA VREME včeraj: Naj višja temperatura 23,4 stopinje, najnižja 18,7, ob 19. uri 22,8 stopinje, zračni pritisk 1014,9 mb rahlo pada, vlaga 77-od-stotna, nebo 6/10 pooblačeno, brezvetrje, morje mimo, temperatura morja 22,7 stopinje, padavine v zadnjih 24 urah 4,8 mm dežja. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. septembra 1975 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 84-letna Maria Škrk vd. Colombin, 74-letni Giobatta Bay-lotti, 79-letni Romeo Gorian, 72-let-ni Francesco Pošsega, 62-letni Luigi Zadnik, 64-letni Severino Maral-dO, 82-letna Anastasia Labinaz vd. Felician, 85-letna Annamaria Fachin por. Lapresa. OKLICI: mehanik Fabio Tassan Mazzocco in uradnica Luciana Marka, trgovec Alessandro Gerebizza in študentka Alessandra Rossi, trgovec Egidio Toscan in trg. pomočnica Nada Matjašič, delavec Duilio Norio in študentka Erika Scheimer, elektrotehnik Luciano Minca in a-ranžerka Cinzia Corbelli, uradnik Ezio Musi in učiteljica Anna Maria Cardella, podčastnik trg. mornarice Giuseppe Catto in trgovka Carla Lotto, trgovec Salvatore Pagano in i Včeraj - danes done in učiteljica Maria Costanzo, podčastnik Salvatore Guarrera in študentka Giuseppa Fichera. trg. pomočnica Livia Di Pinto, tehnični uradnik Marino Caporali in gospodinja Lucia Migliorisi, upokojenec Carlo Pettirosso in bolničarka Maria Milos, goemeter Walter Bartole in računovodja Georgia Udoviči, uradnik Bruno Wittriech in univ. študentka Franca Cerna, ličar Sergio Pertot in točajka Elisa Perosich, uradnik Antonio Schia-von in uradnica Rita Girometta, mehanik Renato Sederli in uradnica Mirella Kavalle, mizar Claudio Cri-smani in delavka Nadja Žagar, šofer Mario Znebel in upokojenka Silvia Sadar, inženir Pietro Curreri in računovodja Dora Capozzi, mehanik Guido Furlan in otroška vrtnarica Marina Baccari, karabinjer Giorgio Loi in gospodinja Valdina Gallinacci, uradnik Gualtiero Daz-zara in uradnica Maria Grazia Dornik, upokojenec Giovanni Puc in tehnik Teresa Basko, trg. agent Bruno Pitacco in uradnica Sonia Vremec, uradnik Francesco Serpi in uradnica Barbara Leo, delavec Bruno Barduzzi in gospodinja Mari-lena Benedetti, bolničar Giuseppe Mancuso in gospodinja Lidia Fior, agent J. V. Saverio Macrì in trg. pomočnica Marina Eppeira, pismonoša Luciano Delak in trg. pomočnica Clara Musiteli], agent J. V. Alberto Roiatti in delavka Elisabetta Da Rio, študent Giampaolo Scar- pa in uradnica Marina Marzi, uradnik Roberto Collarini de Cortesella in uradnica Anan Maria Cessino, analitik Franco Di Luciano in trg. pomočnica Loredana Corrente, a-gent J. V. Giovanni D'Agostino in uradnica Bruna de Domazetovich, univ. študent Bernardo Labrador O-livares in univ. študentka Rossana Bianchi, upokojenec Sergio Stergar in uradnica Ada Bratossovich, delavec Domenico Morea in delavka Concetta Zappala, uradnik Franco Maslic in bolničarka Arma Gol, podr častnik finančne straže Angelo Nar- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) Rossetti - Emili, UI. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro -Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) Godina - Patuna, Campo S. Giacomo 1; Grigolon, Alla Minerva, Trg Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. LOTERIJA BARI 15 46 22 86 27 CAGLIARI 36 14 84 44 27 FIRENCE 61 45 36 48 26 GENOVA 72 28 41 46 74 MILAN 89 82 83 13 31 NEAPELJ 81 12 31 25 23 PALERMO 7 65 80 24 42 RIM 79 31 56 20 43 TURIN 7 80 68 67 48 BENETKE 28 21 59 60 69 ENALOTTO 1X2 222 121 1 IX KVOTE: 12 !cčk 12.709.000, 11 točk 315.100, 10 točk - 31.400 Ur. PD RDEČA ZVEZDA IZ SALEŽA priredi danes, 7. septembra, na «Skupici» v Bajti pri Saležu PROSLAVO 30-LETNICE USTANOVITVE DRUŠTVA PROSLAVO 30-LETNICE OSVOBODITVE SPORED : DANES, 7. septembra Ob 9. uri v priredbi ŠK Kras tekmovanje v «skrlah». Ob 17. uri kulturni spored. Sodelujejo: folklorna skupina ŠTUDENT z Reke, moški zbor Vasilij Mirk s Proseka -Kontovela, mešani zbor Primorec iz Trebč, moški zbor Franc Zgonik iz Branika, domači mešani zbor RDEČA ZVEZDA. Od 20. do 24. ure PLES z ansamblom Lojzeta Furlana iz Zgonika. Vabljeni ! PD LONJER KATINARA Mladinski odsek vabita na tradicionalni VAŠKI PRAZNIK ki bo DANES, 7. septembra v LONJERJU Spored: ob 9. uri slikarski ex tempore; ob 17. uri godba na pihala iz Ricmanj, pevski zbor Valentin Vodnik iz DoUne, pevski zbor s Ratinare; ob 20. uri ples z ansamblom «The Lords». Ravnateljstvo Slovenskega dijaškega doma «Srečko Kosovel» v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 793167 sporoča, da sprejema prošnje za novo šolsko leto 1975/76 vsak delovni dan od 9- do 12. in od 16. do 18. ure. Za rednega gojenca in gojenko lahko zaprosijo .učenci in učenke osnovne šole, dijaki in dijakinje nižjih in višjih srednjih šol in univerzitetni študentje. Vpisovanje traja do 13. septembra, oziroma do zasedbe razpoložljivih mest. SMUČARSKI KLUB DEVIN prireja v Nabrežini 13. septembra ples z ansamblom «TAIMS» in 14. septembra z ansamblom MIHA DOLŽANA. Šolske vesti Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice bo do 14. septembra vsak dan (razen sobote) od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice - Ul. R. Manna 29, tel. 418605. Pričetek pouka v ponedeljek, 15. septembra 1975. Vpisovanje v podružnico šole Glasbene matice v Nabrežini bo jutri, 8. septembra, od 17. do 20. ure v prostorih glasbene šole v Nabrežini. Vpisovanje v podružnico šole Glasbene matice na Proseku bo jutri, 8. septembra, od 17- do 20. ure v prosvetnem domu (Soščeva hiša). Razstave V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unità bo od 9. do 17. septembra razstavljal tržaški slikar Corrado Davide. Prikazal bo 26 slik, v glavnem istrskih in kraških krajin ter motivov iz beneške lagune. Otvoritev razstave bo v torek. 9. septembra, ob 18. uri. V umetnostni galeriji «Tribbio» razstavlja tržaški slikar E. Cucek. Razstava bo odprta do 19. septembra. Razna obvestila Združenje staršev in PD Vesna v Križu vabita na pohod na Čaven nad Ajdovščino danes, 7. septembra ob 8. uri. Odhod s klanca. Na vrhu pečenje na žaru. Seja odborov NŠK. Predsednik in tajnik Narodne in študijske knjižnice vabita vse člane upravnega in nadzornega odbora NŠK na prvo sejo po poletnem premoru. Seja bo v sredo, 10. septembra, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. Geppa 9. Taborniki RMV - tržaška četa se zberemo danes, 7. septembra, ob 9. uri na Trgu Stare Mitnice. Izlet na Kras bomo zaključili v popoldanskih urah z udeležbo na proslavi bazoviških žrtev. Obvezen kroj (kdor ga ima). ■ Moški pevski zbor Igo Gruden vabi svoje pevce in vse tiste, ki bi radi letos pristopili v ansambel, na prvo vajo, ki bo v torek, 9. septembra, ob 20.30 na sedežu podružnice Glasbene matice na trgu v Nabrežini. MIRAMARSKI PARK LUČI in ZVOKI — Predstavi: ob 20.30 «Der Kaisertraum von Miramare» (v nemščini); ob 21.45 «Il sogno imperiale di Miramare» (v italijanščini). Ponedeljek: ob 20.30 «Maximilian of Mexico an emperor’s tragedy» (v angleščini); ob 21.45 «Cesarski sen v Miramaru» (v - italijanščini). Ariston 21.30 «Frankenstein junior». Črno-beli film. Grattacielo 16.00 «Buttiglione diventa capo del servizio segreto». Barvni film, igra Jacques Dufilho. Fenice 15.30 «Terremoto». Barvni film. Igrata Ava Gardner in Charles Heston. Fenice matineja 10.00—11.30. «Luna zero due» znanstvenofantastični film. Excelsior 16.00 «Roma violenta». Barvni film. Igrata Richard Conte, Silvano Tranquilli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior matineja 10.00—11.30 «Silve-ster’s story», risanka. Nazionale 16.00 «Morte sospetta di u-na minorenne». Barvni film. Igrajo Claudio Cassinelli, Mei Ferree, Jenny Tamburi. Mladini pod 18. letom prepovedan. Eden 15.30 «Gli innocenti dalle mani sporche». Barvni film. Igrata Romy Schneider in Rod Steiger. prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 15.30 «L’ ispettore Brarmingen». Barvni film. Igra John Wayne. Aurora 16.30 «Rosemary's Baby». Barvni film, igra Mia Farrow. Prepovedan mladini pod 14. letom. 4 Capito! 15.30 «Paolo Barca maestro elementare praticamente nudista». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.00 «Breve incontro». Barvni film. Igrata Sofia Loren in Richard Burton. Moderno 16.00 «Tracce di rossetto e di droga per un detective». Barvni film. Igrata Franco Nero in Florin-da Bolkan. Prepovedan mladini pod 14 letom. Impero 16.00 «Io, due figlie e tre valigie». Barvni film. Igra Louis De Fines. Filodrammatico 15.00 «L’ autista di notte». Švedski barvni film. Prepovedan mladini pod 18., letom. Ideale 15.00 «Il colonnello Buttiglione diventa generale». Barvni film. Igrata Aldo Maccione in Jacques Dufilho. littorio Veneto 14.30 «Emmanuebe» Barvni film. Igrata Alain Cuny in Sylvia Kristel. Prepovedan mladini pod 18. letom. Astra 16.00 «Il bianco, il giallo e il nero». Barvni film. Igrajo: Giuliano Gemma, Thomas Milian in Eli Walos. Abbazia 15.00 «La gatta sul tetto che scotta». Barvni film. Igrata Elisabeth Taylor in Paul Newman. Volta - Milje 15.00 «Il rompiballe». Barvni film. Igrata Lino Ventura in Jacques Rei. S P D T priredi 5. oktobra ob otvoritvi «Vertikale SPDT» na vrhu Peči iM.te Forno), avtobusni izlet v Belo Peč. Vpisovanje na ZSŠDI, Ul. Geppa 9, tel. 31-119, do 30. septembra. SPDT vabi vse planince, da se udeležijo praznovanja «dneva planinca» iz Slovenije, ki bo na Sviščakih 14. septembra in «dneva tržaških planincev», ki bo na Nanosu. 21. septembra. 11 n m URADNI TEČAJ BANKOVCEV 5. septembra 1975 Ameriški dolar 670,50 Funt šterling 1415,70 švicarski frank 251,50 Francoski frank 151,50 Nemška marka 258,70 Avstrijski šiling 36,75 Dinar: debeli 33,50 drobni 33,50 MENJALNICA rseA tujih valut Mali oglasi AUTOSALONE TRIESTE — CARLI VIRGILIO - 126 73. 127 74, 128 70- 74, 1500 C 66, 124 coupé 5 m 68, 850 coupé 70, A 112 74, Citroen 1000 75, Fulvia coupé 67, 125 68, Opel 1000 tam. 70 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v UL Giulia 10 tn UL Cologna 7. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. SA ZAVAROVANJA - nezgodno -življenjsko — požar — avto in osta" la vam nudi ŠVAB C. - AGENCIJA GENERALI Opčine, UL Salici L tel 211-489. ITE SOCIETÀ’ IMPIANTI TELEFONICI - podjetje za telefonske napeljave išče za svoj sedež V ^ stu delavce za odkopavanje. Prea staviti se v Ul.. Giarizzole 43-L BRABLJENE zlate predmete vseh vrst odkupujemo po najugodnejs^ kotači ji. Za gram računamo do tisoč lir, v odvisnosti od vrs • DARWIL - Trst. Trs sv. Antona ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage MARIJE PIRJEVEC roj. BRIŠČEK se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala č.g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, članom društvene gostilne Prosek, darovat cem cvetja in denarja v dobre namene ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Sestra Julka, družina Pirjevec in drugo sorodstvo. Prosek, 7. septembra 1975 PRED RAZPRAVO V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU Kako je z vprašanjem variante in podrobnimi načrti za Kras ? Konzulti za vzhodni in zahodni Kras še nista pričeli z delom za izdelavo predlogov Okrog vprašanja izdelave in izvedbe podrobnih načrtov za izpopolnitev splošnega občinskega regulacijskega načrta, na katere čaka kraško prebivalstvo že dolga leta, je v zadnjem času spet zavladalo zatišje. Po krajši razpravi v občinskem svetu pred poletnimi Počitnicami, je med slovenskim kra-škim prebivalstvom spet završalo v upanju, da se bo po dolgih zavlačevanjih zadeva končno premaknila z mrtve točke. Tedaj je občinski svet Predložil razpravo o varianti k splošnemu regulacijskemu načrtu in sestavi novega gradbenega normativa za kraške vasi na september. Da bi pa medtem imelo zainteresirano prebivalstvo možnost proučitve tega problema že pred nadaljevanjem razprave v občinskem svetu, je odborništvo za urbanistiko predložilo izčrpno študijo o kraških vaseh, ki sta jo po naročilu občinske uprave izdelala arhitekta Kokorovec ln Ruggieri, rajonskima konzulta ma za vzhodni in zahodni Kras. štu-d>jo so dali z vsemi priloženimi zemljevidi in drugo dokumentacijo na vpogled javnosti v občinskih izpo- stavah na Opčinah, na Proseku ir. v Križu. Kako naj si razlagamo sedanje popolno zatišje, ko pa smo že v septembru in bi morala vsa zadeva po izjavah občinskih organov že v tem mesecu v razpravo. Da vlada zatišje na ravni pristojnih upravnih oblasti, nas posebno ne preseneča, saj smo na to že navajeni iz šestletne prakse, kolikor se vprašanje podrobnih načrtov za Kras pač vleče. Zato pa nas veliko bolj preseneča zatišje na ravni omenjenih krajevnih konzult, ki bi morale pravzaprav že izreči svoje mnenje ter izdelati svoje predloge vsaj glede variante. ki zadeva perimetracijo kraških vasi in določitev novega gradbenega normativa, ki naj bi končno omogočil kraškemu prebivalstvu gradbeni razvoj ter s tem delno zaustavil negativen pojav izseljevanja slovenskega kraškega prebivalstva iz vasi. Ravno tako nas preseneča zatišje, ki vlada v zadnjem času med prizadetim prebivalstvom samim, ki na lastni koži občuti posledice imobilnosti občinske uprave glede uresničevanja podrobnih na- uMIIIIIIII,,lllll||||||M||||I||I||||I||1||||I|lMIIlmll|m|mimilI|l||I|mm||||||1||||||||||||||||m|l)Ilmn|I(|M|||||| S SEJE ODBORA PD «VESNA» IZ KRIŽA Prve dni oktobra prireditev za 30. obletnico osvoboditve Kriški prosvetarji si želijo večjega sodelovanja med društvom in šolo V nedeljo sta imela predsedstvo n odbor PD Vesna iz Križa skupno na kateri je predsednik Niko . . nakazal smernice delovanja rustva v novi sezoni vse do občne-ga zbora, ki bo predvidoma v prvi Polovici decembra. Najvažnejša prireditev, ki jo ima društvo na programu, je proslava 30-obletnice o-svoboditve, ki bo prve dni oktobra Kjudskem domu in na kateri bo oclelovala poleg domače godbe in Pevskih zborov verjetno tudi domača ramska skupina s predstavo o odporniškem gibanju, s katero se le predstavila na predvečer odkritja Pomenika padlim. Nekateri odbor-uKi so izrazju željo, da bi na tej Oglavi sodelovali tudi šolski o-, °db kajti sodelovanje med šolo prosveto je rieobhodno potrebno 2a razvoj kulturne in narodne zavesti v vasi V svojem poročilu je predsednik Sirk še povedal, da je društvo navezalo stike s trboveljskim društvom Svoboda II, da bi skupno Priredili revijo pevskih zborov s sodelovanjem društev iz Doberdoba, trobe in Branika. Za datum prire-d'tve pa se odbor še ni odločil, ker *e še nadaljujejo posvetovanja med p^teresiranimi društvi. Predsednik v i? Ves'la ie zaključil, da bo društvo „1 ratkem navezalo stike z občin-oH '?Pravo, da bi najelo gmajno vas’’ ki bi služila za razne h« t Obenem je naznanil, da cin, U , . 08 društvo sodelovalo na s ,enskih športnih igrah. Nato je aJu^^0v.arii predsednik nadzornega "opora Viktor Bogateč, ki je seznanil Prisotne o srečanju, ki ga je imel razil U-P1ino diskih izgnancev in iz- zelJ°, da bi pod okriljem pro-vseh^ .Moštva in s sodelovanjem solivi vaskih organizacij priredili st^arnostni večer g čilskim ,jud. • ki se bori proti fašizmu. PravlIiara^eVantu 80 odborniki raz-ploščo n Se ° Postavitvi spominske deln, n&' rojstno hišo prosvetnega Justah gledališkega umetnika ni h n, ?nU^e’ ki ,ie občina svoj čas prevzel0«^ P08taviti. Odbor si je urei ”at°g0, da bo zadevo čim-PoskrbeW j" da bo ob Postavitvi Program Z,a dosto.ien kulturni Prisotni ' koncu ' so nekateri Problem odbor na pekoč razor!, kriSke mladine in po krajši temu n m °dbor sklenil, da bo seio Pvohlemu posvetil prihodnjo ——_ S'T‘ V slovo Mariji Ravbarjevi m° na zadi^r J6 ltezbO’ kp spremlja-ftn» smo rinriP°tl tovariša, s kate-tned narortn31* lrL debb V8e težave Prav letos Iioosvob°dilno borbo. In Co osvobodih° Pro8,avljamo 30-Ietni-ci in aktivist-6 ln lmamo bivši borse srečujemo ?la;|v1ec Priložnosti, da P*0 tistpJ h°Kln skuPno podoživlja-težje te hrabre čase, nam je še Zato «C«'*, » ti Mariie 'V6 Pretresla vest o smr-ie vf„ Je Ravberjeve - Zdravke, ki prva povojna inah kot ena aktivistk. Ka; nasmejana ir delo VsTr 1,1 b°znala ovir. Vsa-* vsaka naloga, ki ji je bila izmed naložena, se ji je zdela izvedljiva. Povezava, ki jo je vzdrževala s Kosovelovo brigado, je trajala do konca vojne. Po vojni se je preselila v Sežano in tam živela kot skrbna ljubeča žena in mati ter zgledna delavka v tovarni pletenin. Toda zanjo to ni moglo biti vse. Še naprej je delovala v množičnih organizacijah in še posebno je po upokojitvi svoje moči posvetila mladini, sežanski taborniški organizaciji. Še pred nekaj meseči smo jo srečavali na Opčinah. Obletela je vse bivše aktiviste in se trudila, da bi dokončno odkrila še kaj več o zadnjih trenutkih, ki sta jih zakonca Haasova preživela na Opčinah. Vedno z enakim nasmehom, polnim miline, nam je dopovedovala, kakšno delo nas še čaka. Bila je res neutrudna, čeprav je v njej že tlela zahrbtna bolezen. Preteklo nedeljo smo jo spremili k zadnjemu počitku na, sežansko pokopališče. Kaj je mladim pomenila «teta Mija», smo takrat videli. Sleherno oko tabornika je roselo, ko se je poslavljalo od nje. Še si nam bila za zgled, draga Marija! Bivši openski aktivisti Zaključna slovesnost skupnosti handikapiraniti Danes bodo uradno zaključili poletno prostovoljno delo za gradnjo centra handikapiranih na Opčinah. V tem okviru bo ob 17. uri koncert občinske godbe na pihala «G. Verdi», ki jo vodi Lidiano Azzopardo. Koncert z zaključno slovesnostjo bo na delovišču, v primeru slabega vremena pa v telovadnici šole pri Banih. č^ov, ki naj bi omogočili družbeni, gospodarski in kulturni razvoj kraškim vasem ter s tem prispevali k ohranitvi tudi narodnostne značilnosti teh krajev. Vsakodnevna praksa nas uči, da je treba aktivno spremljati vsakršno dogajanje, če se hočemo izogniti nevarnosti, da bodo upravitelji u-krepali mimo resnične volje in zahtev ljudstva ali celo v njegovo škodo. To velja predvsem v tržaški občini, kjer smo že od osvoboditve priča grobemu zapostavljanju slovenskih vasi. V tem okviru so podrobni načrti ključ bodoče usode teh vasi, kajti od tega, kaj bodo podrobni načrti določali, bo odvisen ves nadaljnji razvoj avtohtonega prebivalstva tržaškega Krasa. Tega se predobro zaveda tudi občinska uprava, ki ravno zato tako dolgo zavlačuje z izdelavo tega odločujočega ključa. In to dokazuje tudi zadnji razvoj vprašanja, ko je uprava poverila dvema izvedencema izdelavo študije o kraških vaseh, ni pa jima vzporedno naročila tudi izdelavo stvarnih predlogov, ali točneje povedano, že samo izdelavo osnutka podrobnih načrtov, kar bi olajšalo nalogo formulacije mnenj zaiteresiranemu prebivalstvu in krajevnim konzultam ter samemu občinskemu svetu. Nasprotno. Uprava je enostavno izročila študijo .konzultam in si s tem oprala roke. Kako naj se prebivalstvo na podlagi sicer dobro izpeljane študije loti težke naloge določitve variante k splošnemu regulacijskemu načrtu? Celo strokovnjaki so pri tem v zadregi. Vse to pa ne opravičuje sedanjega zatišja in imobilnosti. Zaenkrat je v občinskih izpostavah vsekakor na vpogled gradivo, na osnovi katerega je mogoče pričeti z delom. Poleg številnih zemljevidov, na katerih so označene razne začilnosti posameznih vasi od Bazovice do Križa, je priložena študija o operativni metodi za določitev podrobnih načrtov. Iz te študije, v kateri so, poleg znanstvene analize področja, podrobni opisi posameznih vasi, smo si zabeležili glavne misli. Arhitekta Kokorovec in Ruggieri predvsem ugotavljata, da se mora operativna metoda za določitev podrobnih načrtov za Kras uresničevati v treh fazah. Prvo fazo sestavljajo tri študije, ki morajo potekati vzporedno. To sc analiza geografskega sestava področja, analiza dinamike področja ter analiza naselitvenih izbir, to je raznih gradenj in drugih umetnih sprememb naravnega okolja. Ta faza predvideva po mnenju arhitektov dva meseca dela. Druga faza je s prvo tesno jjove-zana in obsega podrobnejšo preučitev sestave kraških vasi ter zahteva mesec dni dela. Na podlagi izsledkov te analize naj bi nato v tretji fazi šli v konkretno izdelavo podrobnih načrtov z namenom, da bi obvarovali in ovrednotili kraške vasi. V tej fazi bi določili perimetracijo vasi, tehnično določitev posegov in sprememb, izdelavo shematičnih načrtov infrastruktur, načrtovanje del primarne urbanizacije, določitev namena raznih del, izdelavo tehničnih norm za izvajanje načrtov ter določitev programov r faz uresničevanja. Ta tretja faza bi potrebovala 120 dni. Kaj vse to pomeni? Predvsem treba poudariti dejstvo, da je občinska uprava sklenila, da bo še pred do- ločitvijo podrobnih načrtov rešila vprašanje gradenj, ali z drugimi besedami, da bo izdelala perimetracijo vasi, varianto k splošnemu regulacijskemu načrtu ter nov gradbeni normativ, da bi na ta način o-mogočjla kraškemu prebivalstvu gradnjo ali popravila stanovanj. 0-menjena študija pa nalaga, da bi moralo potekati delo za določitev podrobnih načrtov v treh fazah in da bi morala biti zato tudi perimetraci-ja kraških vasi, kot del celotnega okvira določevanje podrobnih načrtov, zaobjeta kot celota. Ob vsem tem. je treba torej paziti,, da ne bo perimetracija, koi, prva dejanska faza reševanja kraškega problema, v neskladju ali celo v nasprotju s tistim, kar si zamišljamo, da bi morali podrobni načrti, kot osnova in pogoj za skladnejši gospodarski, družbeni in kulturni razvoj kraških vasi, pomeniti za nadaljnjo usodo slovenskega prebivalstva na Krasu. Kot rečeno, obsega študija še vrsto podrobnosti o sestavu, dosedanjem razvoju in dejanskem stanju kraških vasi. Na to gradivo se bomo še povrnili. Delovanje zgoniške občinske uprave Na svoji redni seji je zgoniška občinska uprava analizirala splošno stanje in obravnavala najnujnejša tekoča vprašanja. Odborniki so izdelali tudi nekaj predlogov, ki bodo na dnevnem redu zasedanja občinskega sveta, ki še bo sestal v petek, 19. t.m. Glavna točka bo določitev 17 novih občinskih komisij vključno z občinskimi zastopstvi v konzorcialnih soudeležbah. Kar zadeva šolsko zdravniško službo, je občinski odbor obnovil mandat dr. Hrovatinu, ki je v preteklem šolskem letu, s pomočjo občinske sanitarke ter sporazumno z ravnateljstvom in z odborom staršev, vzorno uredil zdravstveno službo (občasni pregledi, rentgen, ure: ditev kartoteke), medtem ko se lani ni uresničila pobuda za «letečo» zo-bazdravniško službo po šolah zgo-niške občine, seveda s sodelovanjem tržaške občine, ki edina izvaja to službo in razpolaga z «letečo» ambulanto. Končno je župan Jože Guštin poročal, da se je «stara» gradbena komisija sestala trikrat v zadnjih dveh tednih in obravnavala 34 prošenj, od katerih je odobrila le nekaj popravkov k že obstoječim zgradbam domačinov, medtem ko je veliko večino prošenj zavrnila zaradi neustreznih mejnih zidov o-ziroma ograj, proti kršiteljem pa bo uprava sprožila sodni postopek. Kar zadeva konzorcirani tehnični urad med zgoniško in repentabrsko občino, je bil začasno sprejet v službo pomožni uradnik, ki bo tako olajšal delo geometru in omogočil polno strokovno delovanje tehničnega urada. —bs— PISMA UREDNIŠTVU Kraški rezervati in črni bor Spoštovano uredništvo, odločil sem , kjer se še odpira razgled dol proti ki se bavijo z živinorejo, dežela se, da vam napišem pismo o vprašanju, ki me resno zaskrblja. Ko kmetovalec izrabi nedeljski popoldan za krajši ogled svojih travnikov in pašnikov, se mu kdaj dogodi, da se zamisli tudi na svojo prav rano mladost, ko je tam pasel živino, kako je bilo takrat in kaj se je od tedaj spremenilo. Ko sem tako hodil in mislil, sem prišel na svoje zemljišče, ki se razteza vzhodno od Kraškega zadružnega hleva. Šel sem na pašnik, kjer sem pred 25 leti pasel krave in tam stopil na skalo, ki je bila na najvišji točki pobočja, tako da sem imel razgled po vsem pašniku, pa tudi lep razgled dol proti zahodu v smeri šempolaja in proti severu čez Komensko planoto do Julijskih Alp. Zamislil sem se na tiste čase, ko je to ' pobočje spomladi pokrivala sočna trava, in tako lepo rumeno je bilo od trobentic, pa tudi plavi encijan je užival na kraškem soncu. A sedaj skoro človek ne more verjeti. S tiste skale ne vidiš niti deset metrov pred seboj, vse je prerasel črni bor. Iz lepega kraškega pašnika je postala nepro-dirna gošča, saj tam sedaj, zastonj iščeš gobe in druge kraške posebnosti. Vse so pokrile borove igle in edino, kar tam sedaj uspeva, je trava Ojstrica in robida. Skoro stekel sem iz te divjine, ker me je postalo strah. A ko sem dospel do travnika, kjer še kosimo travo, Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BRIŠČIKOV Sekcija KPI Just Pegan občine Zgonik daruje ob priliki praznika komunističnega tiska v Repniču 30.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SAMATORCE Sekcija KPI Just Pegan občine Zgonik daruje ob priliki praznika komunističnega tiska v Repniču 30.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ REPNIČA Sekcija KPI Just Pegan občine Zgonik daruje ob priliki praznika komunističnega tiska v Repniču 30.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Lilijana Serviliani daruje 4.000 lir. * * * Stanko Caharija iz Nabrežine odstopa nagrado, ki jo je prejel za «Dobroto in človekoljubje» sledečim ustanovam: občinski dobrodelni u-stanovi ECA v Nabrežini 30.000 lir, Dijaški matici 35.000 lir, za gradnjo doma handikapiranih na Opčinah 35.000 lir. Namesto cvetja na grob Ladija Oblaka daruje Majda Danev 5.000 lir za PD Slovenec iz Boršta. V spomin dirigenta Dušana štra-nja daruje Josip Sancin (Dolina 1Ì2) 10.000 lir za godbo na pihala iz Brega. Namesto cvetja na grob Marije Guštin darujeta Mario in Ivanka Briščik 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. Klaudio Koren (Frankovec) daruje 10.000 lir za ŠD Breg. Za nakup novih oblek pevskemu zboru PD Prešeren iz Boljunca prispevajo: Vojko Slavec (Boljunec 207) 5.000 lir, Laura in Klaudio Kofol (Boljunec 414) 5.000 lir, Bogomil Zobec (Boljunec 195) 5.000 lir, Nevia in German Švara (Boljunec 262) 5.000 lir, mesnica Grdina (Boljunec 371) 5.000 lir in Antonija Alberti (Boljunec 320) 2.000 lir. V spomin Viktorije Kosmina daruje Ernesta Candian 10.000 lir za novi center za distrofične bolnike na Opčinah. V spomin Viktorije Kosmina daruje družina Kosmina 5.000 lir za novi center za distrofične bolnike na Opčinah. V spomin Viktorije Kosmina daruje Nada Kočevar 3.000 lir za novi center za distrofične bolnike na Opčinah. Ob 10. obletnici smrti nepozabnega Martina Rupla daruje hči Rada z družino 10.000 lir za kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin pok. Marije Pirjevec daruje Cerkveni pevski zbor s Proseka 10.000 lir za novi center za distrofične bolnike na Opčinah. Za PD Lipa darujejo: Matija Križmančič 2.000 lir, Zofija Križ- mančič 1.000 lir, družini Racman -Doljak 5.000 lir, Herman Križman 10.000 lir in Pino Purič 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Mariji Guštin daruje družina Kemperle 3.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V počastitev spomina tete Stane Pavlica daruje družina Terčelj 30.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina pok. Milke Babuder daruje Srečko Križmančič (Fogonov) z družino 5.000 lir za PD Lipa. Namesto cvetja na grob Pavla Tavčarja daruje družina Rudija Vremca 5.000 lir za SPD Tabor in 5.000 lir za ŠD Polet. Ob 10. obletnici smrti drage mame Marije Pečar daruje sin Pepi 3.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Bazovice in 3.000 lir za Bazoviški dom. V počastitev spomina Edvarda No- vaka darujejo Kravosov! 10.000 lir za ŠD Škamperle in 10.000 lir za Di- jaško matico. iiiiiiiiiiiiiiiuiriiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinuiiiiiniinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiui NA TEČAJU VSEDRŽAVNEGA VZGOJNEGA GIBANJA V PODBONESCU Zanimiva razprava o manjšinski problem atiki v Julijski krajini Izhodišče za debato je bilo predavanje prof. Pavla Petričiča o zgodovini in sedanjem položaju v Benečiji zahodu in proti severu, sem z ža- I izplačuje mesečno plačo po i a.. 4-,-✓Ji iri 4-1-. r', lostjo v srcu ugotovil, da tudi tja prodira črni bor. S tako naglico, da je začel pokrivati tudi travnike, ki so jih ljudje opustili in jih svojo neprodirno senco in iglami uničevati. Kaj se je zgodilo v teh zadnjih letih, da črni bor tako hitro napreduje? Na prvem mestu je opuščanje kmetijstva. Ker živina ne hodi več na pašo, ne čisti pašnikov. Pa tudi pastirji so morali čistiti, da so bor obdržali v mejah, ki so mu bile določene. Saj se še vedno spominjam svojega strica, ki me je vsako jutro prosil, da moram mlade borovce izriti,. da bo imela živina tudi za naprej kaj pasti. Tudi košnja se vedno bolj opušča in na travnike tudi oddaljene prinesejo ptice semena borovcev, ki se v kratkem času razrastejo. Še pred sto leti jé veliki botanik in gornik dr. Julius Kugy svaril na nevarnost črnega bora, ker je že takrat prepoznal kakšne porazne posledice bo imel za kraško floro in favno. Kaj pa pravijo današnji botaniki in «eksperti»? Pravijo, da je treba napraviti kraške rezervate! Da je treba napraviti strogo zaščitena področja in jih' ograditi, da bodo tam gledali kraške cvetice, da bodo tam občudovali še stoletja kraško floro in favno. Kar pohitite: črni bor vas že nestrpno pričakuje! Kje je rešitev? Mislim in prepričan sem, da samo v kmetijstvu. A kraško kmetijstvo ni rentabilno. Kaj napraviti? V turinski «Stampi» sem pred nekaj leti citai, da so v Dolini Aoste deželni možje pripravili tak zakon, da kmetovalcem, številu glav živine, ki jih redijo. Če se ne motim je takrat bila plača od 60 do 120 tisoč lir, zato, da živino gonijo na pašo, da kosijo senožeti, da se gozd ne razrase preveč in da ruševje ne pokrije planin ter flora ne izgine v visoki travi. Mogoče bi v zakonu bila rešitev tudi za tržaški Kras, da bi ostala flora in favna, da bi ostali tisti lepi hrastovi gozdiči, ko spomladi vse cveti in omamlja ljubitelja narave in kraških značilnosti. A kaj pravijo današnji botaniki in deželni «eksperti» k temu? Rad bi jih slišal! Kmetovalec Vzgojno zadružno gibanje — Movimento di Coopefazione Educativa je organizacija, ki združuje napredne šolnike. V Italiji je nastala že leta 1951 pod vplivom podobne v Franciji. Njen glavni namen je soočanje izkušenj in skupno iskanje prijemov na pedagoškem področju v okviru globlje demokratične preo-snove šolstva. Zadnja leta, ko se je tudi razprava o šolskih vprašanjih močno razširila, zadobiva VZG-MCE čedalje bolj masovno obliko tudi v naši deželi. Zadnji teden avgusta je bil v Pod-bonescu v Benečiji vsakoletni deželni tečaj gibanja na temo: «Raziskava okolja kot poenotenje pedagoškega procesa in njena uresničitev na jezikovno-izraznem, logično-znanstvenem ter zgodovinsko-zemlje-pisnem polju: osnovni tehnični prijemi MCE». Kraj ni bil izbran slučajno: spoznavanje beneške stvarnosti, njenih družbenih nacionalnih in torej tudi šolskih vprašanj je že samo na sebi nudilo bogat doprinos razpravam nad sto tečajnikov iz cele Furlanije in Julijske krajine. Dnevni red je predvideval v jutranjih urah predavanja članov državnega vodstva in državnih študijskih skupin organizacije ter drugih socialnih operaterjev. Naj navedem teme kar po vrsti: «Teoretska ute- meljitev in izpeljava raziskave okolja», «Tehnične in metodološke osnove raziskave okolja v osnovni in srednji šoli: pedagoška in didaktična načela MCE», «Znanstveno-matema-tično poučevanje v osn. šoli in njegova uporaba v raziskavi okolja», «Matematika v srednji šoli». «Svobodno izražanje, komunikacija in spoznavanje jezikovnih struktur». Posebej je treba omeniti predavanje prof. Pavla Petričiča, ki poučuje na srednji šoli v Čedadu, o zgodovini in sedanjem položaju v Benečiji. Udeležilo se ga je tudi več mladih članov študijskega centra «Nediža». Predavanje je spodbudilo res široko razpravo, ki je kmalu prešla na obravnavo celotne manjšinske problematike v Julijski krajini. Prof. Petričič je predstavil tudi brošuro,. ki je ravnokar izšla pri študijskem centru «Nediža», o predlogu za raziskavo okolja v šolah v nadiških dolinah. Poleg razprav ob vsakem predavanju sta izmenjava in soočanje mnenj in izkušenj potekali tudi v delu študijskih skupin, ki so ob koncu poročale celotnemu zboru. To je omogočilo, da so tečajniki obravnavali tako teoretska in načelna vprašanja, kot konkretno delo in težave vsakega izmed njih. Na Zaključnem zboru so se udeleženci do- govorili za bodoče pobude, govora pa je bilo tudi o splošnejših vprašanjih gibanja v deželi. Pri tem ne moremo mimo ugotovitve, da te vrste problematika žal še ni prodrla v slovenske šole, tako da je tudi udeležba slovenskih šolnikov v tem gibanju še zelo skromna. Tudi tega vprašanja se bodo lotile področne skupine v Trstu in Gorici na svojih sestankih. Da bi se tečajniki med sabo bolje spoznali in navezali istočasno tudi neformalne stike z domačimi ljudmi, so se že prvi večer udeležili vaškega praznika v Bmasu, ob koncu tečaja pa družabnega izleta na Matajur. O organizacijski plati tečaja je treba še povedati, da je potekal na popolnoma samoupravni osnovi, kar pomeni, da so vsi udeleženci v zboru razpravljali in odločali o ureditvi in poteku tečaja samega. To pravzaprav za MCE ni novost, saj poteka celotno delo organizacije po teh načelih. Na koncu še zadnja informacija: istočasno s tečajem je izšel drugi zvezek skupine MCE Furlanij^-Julij ske krajine, ki obravnava poleg splošnejših vprašanj šolstva, tudi vrsto konkretnih didaktičnih pobud nekaterih članov gibanja v preteklem šolskem letu. M.I. Na novo odprt velik salon pohištva SPALNICE DNEVNE SOBE SPREJEMNICE KUHINJE VHODI Vse za sodobno opremo ter stilno pohištvo • Izbrani artikli • DOBRE CENE SERVIS IN GARANCIJA OD KVALIFICIRANEGA OSEBJA Odkup rabljenega pohištva po godnih cenah O cesti Dol-Sežana Spoštovani! Gre za ozko makadamsko cesto v dolžini manj kot 4 km, ki pelje od mosta pri Dolu (Repentabor) v Sežano. Ta cesta je sedaj zaradi avtobusov praktično ne le enosmerna, ampak je celo navedeno na dopolnilni tabli prometnega znaka, v katerem času velja prepoved prometa po njej. Mislim da bi brez večjih izdatkov bila razširitev te ceste potrebna in koristna za vse, za prebivalce re-pentabrskega področja, za maloobmejni promet in celo za mednarodni promet, ker bi tako razbremenili glavni prometni pretok skozi blok na Fernetičih. Kaj misli o tem predsednik sežanske občinske skupščine? S spoštovanjem Luciano Bartoli LJSaS |S|W ^ ORMU UDINE XXII. RAZSTAVA MODERNI DOM HOBBY ŠPORT REKREACIJA oprema - pohištvo - radio-tv -gospodinjski stroji - obrtni izdelki - razsvetljava - sanitarije - ogrevanje - gradbeni stroji in material - prefabri-cirani izdelki - keramika za pode in obloge - vse za vrt - najpopolnejsa razstava za mednarodne obiskovalce H.-21. SEPTEMBRA 1975 SEJMIŠČE CORMOR TORREANO Dl MARTIGNACCO (VIDEM) KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI Tel. 200186 ■ sprejema hranilne vloge in ■ nudi posojila po ugodnih obrestnih NUDI VSE BANČNE USLUGE Urnik: 8.30 - 12.30 merah 16.00 - 17.00 Ob sobotah zaprto sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCAFFÈ praži kavo vsak dan m jo sproti vsak dan dostavlja CREMO AFFÉ Vam daje vedno vse najboljše PRIMO ROVIS Največja izbira surove In pražene kave v Trstu po najugodnejših cenah DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 . Telefoni 793.735 - 750.575 P RAŽ ARNA: UL PIGAFETTA 6/1 . Tel. 820.747 • Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 • Tel. 29.210 PnmoršfcHffievrak 4 7. septembra 1975 GORIŠKI DNEVNIK NA VČERAJŠNJI SKUPNI TISKOVNI KONFERENCI KRI in PSI orisali program za rešitev upravno-politične krize na pokrajini Ponudba PR! in PSD! ■ razširjena tudi na KD - za sodelovanje - Sindikati podpirajo predloge za obrambo zaposlenosti - Odnos do naše narodnostne skupnosti DAN FOLKLORE DANES V SOVODNJAH Pokrajinski svetovalci in tajništva KPI in PSI so na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnili svoj načrt reševanja upravno-politične krize na pokrajini, kjer tri mesece po volitvah in en mesec po izvolitvi pokrajinskega predsednika — kljub zagotovilom predsednika ob izvolitvi, da bo programske smernice sestavil s protifašističnimi strankami — še vedno ni videti izhoda iz sedanjega mrtvila, kar je zlasti zaskrbljujoče spričo vedno težavnejšega gospodarskega položaja. Pokrajinski vodstvi obeh delavskih strank, ki sta se v. zvezi z vprašanjem zaposlitve ter gospodarske krize posvetovali tudi s sindikalnimi organizacijami ter naleteli pri njih na popolno podporo, pozivata PRI in PSDI, naj se pridružita ljudskim silam ter zapustita svojega zaveznika, krščansko demokracijo, ki se s svojim protikomunizmom ter nesposobnostjo noče soočati z resničnimi vprašanji sedanje družbe. To samo dokazuje, kako jo volitve 15. junija niso ničesar izučile ter vztraja na politiki, ki je bila tisti dan poražena Tiskovno konferenco je odprl pokrajinski tajnik PSI Mario Del Ben, ki je v kratkih besedah nanizal razloge za odločitev levice ter dejal, da brezvladje na pokrajinski u-pravi ter enoletna kriza, ki je trajala pod zadnjim mandatom, povečujeta nesposobnost krajevne ustanove, kakršna je pokrajina, da bi skušala zdraviti resne rane, ki jih v našem gospodarstvu ustvarja kriza v ladjedelstvu, tekstilni industriji. LACEGO. ADANI in drugih obratih. Za njim je obrazložil skupno stališče pokrajinski tajnik KPI Tullio Paizr., ki je obžaloval prekinitev sestankov za sestavo programa pokrajinske uprave, ker je prevladal protikomunizem krščanskih demokratov. Če se bo protikomunistična ihta nadaljevala, bo mrtvilo na pokrajinski upravi še večje, zato je skrajni čas, da pokrajina prevzame pobudo in se kot posrednik uveljavi v odnosih med krajevnimi ustanovami, konzorciji, področnimi enotami in deželo ter tako prevzame vlogo pospeševalca razvoja. Paiza je nato prebral obširnejše besedilo sporazuma, v katerem so navedena odprta vprašanja, med temi je predvsem omenjeno podaljšanje zakona o prosti coni ter njegova demokratična uprava, podprl je ustanovitev enotnega deželnega pristanišča ter umik pokrajinskega predstavnika iz sedanje uprave. Nanizal je nadalje vprašanje kmetijstva, psihiatrije, raznih storitev kot so prevozi, zdravstvo, socialna pomoč, metanovod ter v zvezi z vprašanji naše narodnostne skupnosti prebral naslednje stališče: «V zvezi z reševanjem vprašanj slovenske' manjšine se skupine obvezujejo, da bodo pobudnice in borke za vse tiste akcije, ki bodo zajamčile polno priznanje pravic manjšine, težišče razvoja demokracije, za polno izvajanje v ustavi zapisanih načel.» Komunistični in socialistični pokrajinski svetovalci se nadalje obvezujejo ustanoviti odbor, sestavljen iz predstavnikov pokrajine največjih občin in protifašističnih organizacij, ki naj pod pokroviteljstvom dežele končno skliče v Gorici shod vseh izvoljenih in tako zaključi proslave 30-letnice osvoboditve. Ta odbor bo obenem izdelal večletni načrt pobud zgodovinskega, političnega, kulturnega in umetniškega značaja, da bodo ideje protifašizma vedno žive in pomlajene. V razpravi je načelnik komunistične pokrajinske skupine Silvino Po-letto podrobneje obrazložil nekatere predlagane rešitve. Pomen obnove zakona o prosti coni je ilustriral z dobičkom pet milijard lir, ki jih na leto prinaša Gorici in okolici, v zvezi s tem pa je pomembna trgovinska mreža ter zaposlitev delovne sile, ki obvlada slovenščino. Zavrnil je monopol deželne uprave pri sprejemanju odločitev glede odprtja supermarketa v Gradišču ter zahteval sodelovanje krajevnih ustanov in zainteresiranih organizacij. Ob zaključku je predlagal izpeljavo nekaterih pobud, ki so si jih zamislili na pokrajini še pod prejšnjo upravo. Načelnik svetovalcev PSI Cumpe-ta je poudaril pripravljenost pobudnikov te akcije za sodelovanje tudi s KD, ki mora slej ko prej razumeti nauk volitev ter pretrgati s kulturno zaostalostjo, v katero peha naše področje. Zahteval je uvajanje novega načina vodenja javne uprave ter zlasti opozoril na težave v šolstvu, s katerimi se je potrebno nujno soočati, ker se 1. oktobra pričenja šola ter ni bilo še ničesar storjenega, kar sodi v pokrajinsko pristojnost, da bi v dogovoru z drugimi prizadetimi organizmi uredili prevoze šolarjev, odprli menze in podobno. S tem v zvezi naša skupnost pričakuje pokrajinsko podporo zahtevi, ki se je izoblikovala zaenkrat samo v manjšinskem okviru, po odprtju četrtega in potem tudi petega razreda dveletnega nadaljevalnega in spopolnjevalnega tečaja na slovenskem trgovskem zavodu, ki ga je prosvetno ministrstvo enostransko ukinilo ter s tem prizadejalo hudo škodo vsej naši skupnosti. Popravni izpiti na srednjih šolah Na nekaterih slovenskih srednjih šolah so se jesenski popravni izpiti zaključili in so izidi že znani, na drugih pa se ustni izpiti še nadaljujejo in bodo rezultati znani šele čez nekaj dni. Na klasičnem liceju «Primož Trubar» so se popravni izpiti že zaključili. V 4. razredu klasične gimnazije so izdelali Aleš Figelj, Ma- nuela Primožič, Peter Pavel Re-ner, Vanda Srebotnjak in Jožef Štakul. V 5. razredu gimnazije je izdelala Irene Benčič, ena dijakinja je padla. V 2. razredu liceja je izdelal Saverij Nanut, en dijak pa se ni predstavil k izpitu. Prav tako so se zaključili popravni izpiti na slovenski trgovski šoli. V 1. razredu sta izdelala David Mučič in Mario Pelicon, en dijak je padel, v 2. razredu sta izdelali Dolores Bensa in Maura Devetak. Na slovenskem učiteljišču «Simon Gregorčič» so imeli ustne izpite še včeraj. Rezultati bodo znani jutri. Na nižji srednji šoli «Ivan Trin-ko» pa se bodo ustni izpiti nadaljevali najbrž do srede. Rezultati bodo najbrž znani v četrtek. O Zaradi prometne nesreče na državni cesti v Dolu so včeraj zjutraj prepeljali v tržiško bolnišnico 65-letno Dino Andriolo iz Gorice, Ulica Lungo Isonzo 111. V bolnišnici bo ostala trideset dni. V okviru praznika folklore v So-vodnjah bo sovodenjska skupina danes popoldne nastopila v novih oblačilih ter z novimi plesi. V gosteh bo imela folklorno skupino «Santa Gorizia». Na sliki plesalci in godci, kakor se nam predstavljajo na naslovni sliki brošure, ki so jo požrtvo- valni voditelji folklorne skupine in prosvetnega društva Sovodnje «izdali ob današnjem nastopu v domačem kraju.» .......................................................................................................... PLODNA SEJA ODBORA DOMAČEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA j ^ pokrujjn} SCStftUCk predsednika s svetovalci Jutri zvečer ob 19. uri bo predsed-i nik pokrajine, republikanec Marin, sprejel na pogovor načelnike skupin v pokrajinskem svetu. Prikazal jim bo program, ki so ga sestavili demokristjani, socialdemokrati in republikanci. V torek konferenca o briškem tokaj cu Na pobudo Konzorcija za zaščito tipičnih briških vin bo v dvorani trgovinske zbornice v Gorici v torek, 9. septembra, ob 18. uri, konferenca o briškem tokajcu. Posebna pozornost bo posvečena komercializaciji tega kmečkega pridelka. Delo PD «Olon Zupani» v Stente usmeri* v priprave za odprite Prusveinega doma 4 Budal» Moški zbor že začel z vajami, ženski prične jutri - V novem domu bo možno vsestransko prosvetno in družbeno izživljanje V Štandrežu se prosvetni delavci, vključeni v društvu «Oton Župančič», marljivo pripravljajo na letošnjo sezono, ki obeta, da bo bogatejša od prejšnjih, saj bodo v kratkem odprli Prosvetni dom «Andrej Budal», kjer bodo domačini imeli možnost za vsestransko prosvetno in tudi drugo javno delovanje. Prosvetni dom na Pilošču je namreč v zaključni fazi gradnje in vse kaže, da ga bodo lahko odprli že v letošnjem novembru, torej čez dobra dva meseca. S tem bo izpolnjena želja štandreških prosvetnih delavcev, da dobijo v vasi primeren sedež, kjer bodo lahko, brez dosedanje prostorske stiske, mirno razvijali svoje delovanje. Oba pevska zbora, dramska skupina, mladina, športniki in vsi drugi bodo našli v domu več prostorov za svoje izživljanje in doma bo moč v lepi dvorani nuditi domači publiki razne predstave. O tem in o drugih prosvetnih vprašanjih je bil govor na seji odbora domačega prosvetnega društva, ki je bila prejšnji večer. Sejo je vodil društveni predsednik Stano Paulin, udeležili so se je tudi člani tajništva Slovenske prosvet- ne zveze Waltritsch, Nanut in De- Novi prostori prosvetnega _d?ma vetak. j «Andrej Budal» bodo omogočili Delovanje društva bo, kot je ra r J ~'u OB ODPRTJU NOVEGA SODOBNEGA SEDEŽA V NOVI GORICI Podružnica Ljubljanske banke pomemben dejavnik napredka Hitro večanje hranilnih vlog občanov ter sodelovanje z bančnimi zavodi v Trstu, Gorici in Vidmu V središču Nove Gorice, ob Kidričevi cesti, so nedavno odprli novo moderno poslopje goričke podružnice Ljubljanske banke, ki je zaradi svoje izvirne arhitekture o-bogatila podobo mesta. Veliko pomanjkanje prostorov, v Novi Gorici jih je imela kar na treh mestih, je banki čedalje bolj otežkočalo delo in oviralo načrte za razširitev poslovanja. Nova zgradba — načrte zanjo je izdelal dipl. ing. arh. Bogdan Mikuž —- meri 4.300 kvadratnih metrov ter je prilagojena vsem zahtevam sodobnega bančnega poslovanja. Stroški gradnje in opreme so znašali približno 30 milijonov novih dinarjev. Goriška podružnica Ljubljanske banke je tesno povezana z gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi, saj s svojo poslovno usmeritvijo, kreditno politiko ter s posojili spodbuja napredek proizvodnje, storitev in drugih dejavnosti, s tem pa se večajo tudi sredstva, ki z njimi gospodari in jih obrača banka. Banka je torej po sodobnem pojmovanju organski del gospodarstva, del združenega dela, in ne morda ustanova, ki bi se lahko razvijala zunaj gospodarstva oziroma ločeno od ekonomskih in družbenih gibanj. Tako opredeljujp funkcijo bank tudi nova ustavna ureditev v Jugoslaviji. Čeprav še ni bil sprejet nov zakon, ki bi u-skladil odnose med združenim delom in banko, je vendar treba o-pozoriti, da je bila Ljubljanska banka s pogodbo o ustanovitvi in s statutarnim sklepom prva, ki je v Jugoslaviji začela vzpostavljati, nova razmerja na tem področju. Zato so tudi v goriški podružnici funkcijo upravljanja in odločanja o sredstvih, ki jih organizacije združenega dela (se pravi podjetja), deponenti in drugi poslovni partnerji združujejo v banki, v celoti prenesli na upravljavce ali organe, ki so jih slednji izvolili. To pomeni, da o sredstvih zbranih v banki dejansko odločajo tisti, ki jih ustvar jajo in združujejo. Finančno zmogljivost banke in to- rej njen vpliv na gospodarstvo in družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, socialno skrbstvo, stanovanjsko graditev in podobno) v občinah Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin in Idrija morda lahko najbolje ponazorimo s podatkom, da ta zavod u-pravlja oziroma gospodari s skupaj nad dvema milijardama 500 milijoni novih dinarjev. To so sredstva, ki jih je banka dobila in zbrala iz gospodarstva, raznih depozitov, hranilnih vlog prebivalstva, sredstev drugih bančnih organizacij ter iz drugih virov, potem pa jih do višine svoje aktive lahko vrne in tudi vrača za financiranje naložb v gospodarstvu in drugih dejavnostih, posojila občanom, za stanovanjsko graditev ter za financiranje najrazličnejših drugih del oziroma načrtov. V letošnjem poslovanju banke seveda odsevajo gospodarske težave, predvsem inflacija, ki so podobno kot ves ostali svet zajele tudi Jugoslavijo. Spričo politike za omejitev novih naložb, je banka v Novi Gorici zmanjšala odobravanje novih investicijskih programov, toda precej povečala posojila, ki izhajajo iz že prej odobrenih programov. Tako je potrošnja bančnih posojil na osnovi predhodno odobrenih programov do 15. avgusta dosegla že 331 milijonov novih dinarjev, medtem ko je takšna poraba celo lansko leto znašala okoli 260 milijonov novih dinarjev. Iz zajetnega spiska naložb, ki jih v manjšem ali večjem obsegu financira goriška podružnica Ljubljanske banke navajamo nekatere najvažnejše. To so tovarna cementa v Anhovem, tovarna ivernatih plošč v okviru novogoriške tovarne pohištva «Meblo», tovarna avtomobilov CIMOS v Šempetru, tovarna keramičnih ploščic v Volčji dragi, tovarna livarske opreme v Čiginju pri Tolminu, Alpski turistični center v l>vcu in na Kaninu, obrat kobariške tovarne igel in drobne kovinske galanterije, v Breginju, in še nekateri novi objekti. Banka sofinancira tudi razširitev in modernizacijo proizvodnje v idrijski to- varni «Iskra», tovarni pohištva «Slovenijales» v Spodnji Idriji, tovarni ETA v Cerknem, tovarni pohištva LIPA, tekstilni tovarni in splošnem kovinskem podjetju v Ajdovščini, pa gradnjo žitnega silosa in razširitev tovarne testenin v okviru industrijskega in trgovskega kombinata «Mlinotest» v Ajdovščini in še nekatere druge gospodarske naložbe, ki jih seveda ni mogoče naštevati. Goriška podružnica Ljubljanske banke lahko veča in širi svoje poslovanje predvsem zaradi izredno hitrega naraščanja hranilnih vlog občanov, ki s tem večajo njeno gotovinsko maso. Zdaj že okoli 30 tisoč od približno 38.000 zaposlenih delavcev na območju treh severnoprimorskih občin dobiva svojo plačo prek hranilnih knjižic pri banki. Po dveh letih takšnega poslovanja je skupni znesek njihovih prejemkov naloženih na hranilnih knjižicah konec junija letos znašal okoli 160 milijonov dinarjev. Banka je samo letos do konca julija zbrala iz omenjenega in drugih naslovov za 120 milijonov dinarjev novih hranilnih vlog. Skupna vsota vseh hranilnih vlog občanov naloženih pri banki pa je konec meseca julija znašala kar 670 milijonov dinarjev. Na razširjeno dejavnost goriške podružnice Ljubljanske banke in njen naraščajoči vpliv opozarja tudi podatek, da se je število zaposlenih na sedežu podružnice in v posameznih delovnih enotah v zadnjem času povečalo od 181 na 210 uslužbencev. Poleg podružnice in poslovne enote v Novi Gorici ima banka svoje poslovne enote še v Solkanu, Šempetru, Mirnu, Kanalu, Tolminu, Kobaridu, Bovcu, Cerknem, Idriji, v Ajdovščini, Vipavi in na Dobrovem v Brdih. Dodati je še, da banka upoštevajoč svojo obmejno lego uspešno sodeluje s sorodnimi bančnimi organizacijami onstran meje, kot so Tržaška kreditna banka, Kmečka banka v Gorici, banka Credito Italiana v Trstu, Goriška hranilnica in banke iv Vidmu. zumljivo, usmerjeno v razne nastope ob odprtju doma in v vse kar spada v novo prosvetno obdobje, ki s° ponuja Štandrežu. Moški zbor, ki ga bo tudi letos vodil domačin Aleš Hoban, je v petek že pričel z vajami, v okviru priprav za sodelovanje na prazniku vina, ki bo prihodnjo nedeljo v Dornberku, kjer se bo zbor udeležil srečanja gori-ških zborov. Moški zbor bo letos predvidoma, na željo voditeljev in pevcev, malokrat nastopil. Izjemni bosta seveda otvoritev doma in revija «Primorska poje». Zbor je namreč lani nastopal vsepovsod, bili so primeri, ko je V enem tednu moral zbor nastopiti štirikrat, v enem dnevu celo dvakrat. Pevci niso imeli časa za vaje. Zaradi tega bodo letošnjo zimsko ' sezono posvetili v glavnem študiran ju novega programa, s katerim se bodo kasneje predstavili javnosti. Na otvoritveni svečanosti Prosvetnega doma bomo lahko poslušali prvič štandreški ženski zbor, ki ga vodi Stanko Benko. Zbor je pričel vaditi letošnjo pomlad, jutri zvečer (ob 20. uri) bo prva jesenska vaja. Do odprtja doma bo zbor pripravljen, z vajami bo nadaljeval in tako se bodo štandrežci lahko ponašali z dvema zboroma, še več, društveni odborniki, pevovodje in tudi pevci se zavzemajo za to, da bi se kasneje ustanovil tudi mešani zbor. Tako bi društvo «Oton Župančič» razpolagalo kar s tremi zbori, s katerimi bi lahko pripravilo celovečerni koncert. V pogovoru na sestanku odbora je bilo tudi precej govora o možnostih za obnovitev dramske skupine in tudi o drugih vrstah dejavnosti, v katero naj bi bila zajeta tudi in predvsem mladina. Govor je bil tudi o stikih in sodelovanju z drugimi društvi v vasi in poudarjena je bila želja po tesnih in odkritih stikih, saj je to važno za vso našo narodnostno skupnost. Po vsem tem kaže, da bo prosvetno delovanje letos zelo plodno. ŠOLA GLASBENE MATICE Vpisovanje za šolsko leto 1975-76: V Gorici vsak delavnik od 10. do 12. ure na sedežu v Ul. Malta, do začetka pouka, 15. septembra. V podružnici v Sovodnjah v sredo, 10. septembra od 17. do 19. ure v Kulturnem domu. le širše delovanje domačih skupin, marveč tudi več kvalitetnih gostovanj. Novi dom bo v tem pomenil za štandrež pravo poživitev. ZA ŠTUDENTE DOBERDOBA Študijske štipendije tržaške hranilnice Tudi letos je tržaška hranilnica razpisala natečaj za 15 šolskih štipendij tistim učencem, ki so z odliko končali tretji razred nižje šole in bodo nadaljevali šolanje. Denarna pomoč jé 'razen tržaškim namenjena tudi študentom tržiškega o-kraja in znaša 40(L000 lir. V tr-žiški šolski okraj spada tudi občina Doberdob in je torej natečaj veljaven tudi za učence iz tega kraja. Prošnjo za sprejem podpore je treba do konca septembra nasloviti na ravnatelja šolskega zavoda, kjer je učenec obiskoval šolo. Prošnji je treba priložiti še šolsko spričevalo, družinski list, usLrezno potrdilo davčnega urada in razpredelnico prejemkov, ki jo izpolni delodajalec. iiimiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiniiiniiimiiiiiiiuiiiiiniiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniii ODKRITJE BO 28. SEPTEMBRA V Podgori mrzlično potekajo dela na gradbišču spomenika V tem tudnu bo znan dokončni program otvoritvene svečanosti PD «SOVODNJE» in folklorna skupina prirejata PRAZNIK FOLKLORE Danes, nedelja, 7., in jutri, pone-, deljek, 8. septembra, z naslednjim programom: Danes, nedelja, 7. septembra ob 19. uri nastop folklorne skupine iz Sovodenj in «Santa Gorizia» iz Gorice. Jutri, ponedeljek, 8. septembra tekmovanje v valčku. Vsak večer bo ples ob zvokih domačega ansambla «The lovers». Za to priložnost je folklorna skupina izdala tudi ilustrirano brošuro, ki bo med praznikom v prodaji. V Podgori z naglico potekajo zadnje priprave za otvoritveno svečanost spomenika domačinom, ki so padli v času narodnoosvobodilne borbe. Domačini so celotno okolico spomenika lepo uredili in z njo vred tudi dohod do Soče. To delo so napravili po nalogu občinske uprave, ki jim bo trud poplačala, saj ni imela na razpolago svojih delavcev. Tudi spomenik sam je praktično dokončan. Pred nekaj dnevi so vgradili ploščo, na kateri so napisani slovenski in italijanski verzi, ki govore o protifašistični borbi, še ta teden pa bodo pričeli postavljati na spomenik imena in priimke skoro šestdeset domačinov, ki so padli kot partizani ali so umrli v uničevalnih nacističnih taboriščih. Mestno električno podjetje bo po nalogu občine namestilo močno svetilko, ki bo zrečer razsvetljevala spomenik. Prostovoljni domači de- Novo poslopje podružnice Ljubljanske banke v Novi Gorici lavci so postavili ob spomeniku tu di tri drogove za zastave. Domačini so vneto delali na gradbišču spomenika več mesecev in danes, tik pred zaključkom, so svojim delom zelo zadovoljni. Spomenik ne bo v čast samo Podgori marveč tudi mestu in številnim drugim krajem v okolici. Vzporedno z zaključnimi deli na gradbišču potekajo tudi priprave za kulturno svečanost, ki bo na predvečer in na dan otvoritve. Za oboje skrbita krajevna zveza bivših par tizanov in novoustanovljeno prosvetno društvo «Andrej Paglavec». Do mači zbor, v katerem so pevci, ne glede na politične razlike, se je za to priložnost sestavil in pridno vadi dvakrat tedensko. V tem tednu bo sestavljen tudi celotni program otvoritvene prireditve, tako za dan otvoritve, v nedeljo, 28. septembra, kot za predvečer. Prav tako bo prosvetno društvo «Andrej Paglavec» javilo prihod njo nedeljo podrobni program kolesarske manifestacije, ki bo na predvečer otvoritve, v soboto, 27. septembra. Društvo že sedaj vabi slovenska prosvetna in športna društva na Goriškem in Tržaškem, da se pripravijo na rally z navadnimi turističnimi kolesi. Vsa pravila o tej športno - rekreacijski tekmi bodo objavljena v našem listu prihodnjo nedeljo. Nogometaši Interja pri goriškcm županu Goriški župan De Simone je včeraj na županstvu sprejel igralce milanske nogometne enajsterice Inter, ki so popoldne igrali na goriškem športnem igrišču proti domači Pro Gorizii. Župan je gostom daroval knjigo «L’immagine di Gorizia». V Gorici je bilo včeraj precej izrednega vzdušja. Zlasti otroci so se dopoldne gnetli pred Palače hotelom, kjer so bili nastanjeni milanski nogometaši in od njih hoteli imeti podpise. V PISMU PROSVETNEMU MINISTRU PROFESORJI TRGOVSKE SOLE ZAHTEVAJO ČETRTI RAZRED Ce razreda ne bo, bo prišlo do protestne akcije že v začetku šolskega leta Včeraj se je v Gorici sestal svet profesorjev slovenske trgovske šole in zavzel ostro protestno stališče proti odločitvi prosvetnega ministrstva, ki je negativno odgovorilo na zahtevo po ponovnem odprtju četrtega razreda te šole. Profesorski zbor je poslal protestno pismo ministru za prosveto v Rimu in v vednost goriškemu šolskemu skrbniku, pokrajinski upravi, občinskim upravam v Gorici, Šte-verjanu, Sovodnjah in Doberdobu, raznim šolskim sindikatom, deželni komisiji za slovensko šolstvo, pokrajinskemu konzorciju za tehnično vzgojo v Gorici in tukajšnjemu tisku. V pismu profesorji pravijo, da ni mogoče enako vrednotiti in primerjati šolo nacionalne manjšine s šolo večine. Zaradi tega število vpisanih dijakov (šest v našem primeru) ne sme služiti kot osnova za odločitev pristojnega urada na prosvetnem ministrstvu in ta je odločitev žaljiva za pravice slovenske narodne manjšine. V pismu profesorji trdijo, da nadaljevalni dveletni tečaj lani ni bil ukinjen, ampak samo začasno prekinjen, saj lani ni deloval le četrti razred, peti pa je nemoteno deloval. Profesorji pojasnjujejo tudi, da je ta zavod edini slovenski trgovski zavod na Goriškem, da obstaja druga trgovska šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu, da pa bi posečanje te šole pomenilo preveliko finančno breme za družine z Goriškega. Zaradi tega profesorski zbor zahteva obnovitev pouka v nadaljevalnem tečaju, dokler se ne izvede zahtevana sprememba vrste šole. Profesorji poudarjajo važnost, ki jo ima taka šola za slovensko nacionalno manjšino in tudi za goriško gospodarstvo, saj temelji precejšnji del tega gospodarstva na trgovski izmenjavi s sosedno Jugoslavijo. Diplomiranci slovenske trgovske šole so doslej dokazali, da jih je prav v ta namen šola dobro pripravila. Poleg tega pa bi dokončna u-kinitev dveletnega nadaljevalnega tečaja onemogočila tudi nadaljevanje študija na univerzi tistim, ki bi to želeli. Če ne bo njihovi upravičeni zahtevi zadovoljivo ugodeno, bodo profesorji slovenske trgovske šole v Gorici začeli že v prvih dneh novega šolskega leta s primerno protestno akcijo skupno z vsemi tistimi silami na področju šolstva, ki so na to že pristale. Partizanska svečanost pred občino v Tržiču V Tržiču je včeraj zjutraj bila manifestacija ob 30-letnici zmage nad fašizmom. Na glavnem trgu pred županstvom so se delegati pokrajinskega odbora ANPI sestali s tr-žiškim občinskim svetom. Župan Maiani je sklical svet na izredno sejo, vabila pa ni poslal fašističnemu svetovalcu, ki je zaradi tega poslal tudi protestno interpelacijo. Zastopniki ANPI so predstavnikom občinske uprave izročili veliko fotografijo spomenika padlim trži-škim partizanom in garibaldincem, ki je zgrajen na glavnem tržiškem pokopališču. Fotografijo bodo izobesili v glavni veži županstva v znak tesne povezanosti med občinsko u-pravo in protifašističnimi silami. Priložnostna govora sta imela predsednik ANPI Fantini - Sasso in tr-žiški župan dr. Maiani. Delegaciji občine in partizanskega združenja sta ob tej priložnosti položili venec pred že omenjeni spomenik na tržiškem pokopališču. Sindikalna federacija za baskovske rodoljube Pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne federacije je na svoji včerajšnji seji ostro obsodilo kriminalno dejanje, ki ga nameravajo izvršiti z ubojem dveh španskih rodoljubov frankistične oblasti. Sindikalna federacija vabi vse sindikalne strukture na delovnih mestih v naši pokrajini, da protestirajo proti takemu zločinskemu ravnanju španske vlade, ki hoče z izrednimi policijskimi ukrepi zatreti vedno večje zahteve po demokratizaciji španskega političnega življenja. Goriško tajništvo enotne sindikalne federacije je poslalo italijanskemu zunanjemu ministru Rumorju telegram, v katerem zahteva njegovo posredovanje pri španski vladi, da se prepreči, uboj, dveh baskovskih rodoljubov. Avto v kanal v Gradežu V petek pozno zvečer je skupina meščanov opazila v Gradežu, na o-brežju Slataper, sumljive ljudi, ki so s silo odprli vrata tam parkiranega citroena. Meščani so poklicali na pomoč policijo, neznanci so takrat zbežali in pustili nezavarovano zavoro, tako da je avto zdrknil v morje. Včeraj so ga gasilci potegnili iz vode. Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 14. septembra, izlet z lastnimi sredstvi na proslavo «Dneva planincev» pri planinskem domu na Sviščakih z vzponom na Snežnik pri Ilirski Bistrici. Izlet spada v okvir «planinstvo in šport za vsakogar». Vse informacije na sedežu društva v Ulici Malta 2. Kino Gorica VERDI 15.00—22.00 «Peccati in famiglia». M. Placido, J. Tamburi. Barvni film, prepovedan mladim pod 18. letom. CORSO 15.00—22.00 «Operazione Costa Bravg». T. Curtis, R. Moore. Barvni film. MODERNISSIMO 15.20—22.00 «II fantasma del palcoscenico». W. Sinley, P. Williams. Barvni film, prepovedan mladim pod 18. letom. CENTRALE 14.30-21.30 «Giubbe rosse». F. Testi. Barvni film. VITTORIA Ì5,00—22.00 «Mayerling». O. Sharif, Barvni film. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 «Operazione Costa Brava». PRINCIPE 15.00—22.00 «Il sogno di Zorro». Nova Gorica SOČA «Kehil , šerif ZDA», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Vampirjeve ljubice», nemški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. DESKLE «Poslednji junak», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi 57, tel. 2879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in jutri ponoči je dežurna lekarna Sant’Antonio, Ulica Romana, tel. 40-497. Prispevki Namesto cvetja na grob pokojne Lojzke Ambrožič daruje Wilma'Bregant 5.000 lir za partizanski spomenik v Podgori. V počastitev spomina Iva Marinčiča daruje Slovensko planinsko društvo v Gorici 10.000 lir za podporno društvo za Goriško. Za partizanski spomenik v Dolu so prispevali: Pavlina Frandolič, Podgora 5.000 lir; Ivan Lavrenčič, Poljane 5.000 lir; Juren Brabko in Vilma, Poljane 10.000; Stanko Gorjan, Ronke 10.000; Gizela Boneta vd. Jarc, Doberdob 5.000; Danilo Nanut, štandrež 10.000; Sekcija KPI v Doberdobu 30.000; Marica Devetak, Gorica, Ul. Giustiniani 5.000; Anton Peric, Gorica, Ulica Grabi-zio 13 10.000 in odv. Karel Primožič, Gorica 15.000 lir. V sklad za gradnjo partizanskega spomenika v Podgori so darovali: tovarniški svet podgorske predilnice «Bustese» 100.000 lir; Upravni svet goriške hranilnice in posojilnice 100 tisoč lir; tovarniški svet SAFOG 20 tisoč lir; Silvia in Gastone Obizzi 50.000 lir; Kamila Paglavec 15.000 lir; Mirko Černič 10.000 lir; Jožef Hlede, oče 10.000 lir; Sebastiano Mronello 10.000 lir; Banfi, Gorica 5.000 lir; Francesco Rosolen 1.000 lir- Slovensko katoliško društvo HRAST iz Doberdoba priredi danes, nedelja, 7. septembra SEPTEMBRSKI PRAZNIK z naslednjim sporedom; Danes, sobota, 6. septembra: ob 10. uri pričetek praznika; ob 18. uri koncert zabavno-narodnega ansambla «Miha Dovžan» s pevko Ivanko Kraševec in alpskim kvintetom; ob 20. uri govor posvečen 30-letnici osvoboditve; ob 21. uri prosta zabava ob zvokih ansambla «Miha Dovžan»- Za obiskovalce so na voljo jedače na žaru, osvežilne pijače in pristno domače vino. EDILSANITARIA • PLOŠČICE GORICA • SANITARNI IZDELKI Ulica Trieste 257 • OPREME ZA KOPALNICE Tel. 23-66 • ZIDNE TAPETE PRVOVRSTNA IZBIRA PO UGODNIH CENAH KULTURA XXIII. mednarodno tekmovanje pevskih zborov Arezzo: manj zborov toda boljša kvaliteta Ob nekaterih izjemno vrhunskih inozemskih zborih tudi otipljiv napredek zborovskega petja v Italiji Kriza je prizadela tudi letošnje XXIII. mednarodno tekmovanje pevskih zborov «Guido D’A-rezzo», ki je bilo v Arezzu od 29. do 31. prejšnjega meseca. Požrtvovalnosti vodilnih članov Društva Prijateljev glasbe v Arezzu gre v prvi vrsti priznanje za prizadevanja, da so mimo vseh 'težav lahko izpeljali to mednarodno priznano zborovsko pevsko menifestaci-J°, ki se je je v 23. letih udeirži-k> 771 pevskih zborov iz Evrope, Azije, Afrike, Južne ter Severne Amerike in Kanade. Povprečno se Je do lanskega leta udeležilo tek-rnovanja v Arezzu 34 zborov, medtem ko so organizatorji letos lahko sprejeli le 16, torei več kot Za polovico manj od povprečja Prejšnjih let Čeprav se nam ni nudila panorama dosežkov pevske kulture v svetu v razsežnosti prejšnjih let, zlasti nekaterih, ko je nastopalo do blizu in preko 50 zborov, moramo vendar reči, da nas zmanjšano število zborov ni Piotilo, niti nas ni za karkoli prikrajšalo, ker ni bila s tem prizadeta bistvena plat natečaja: raven ocenjevanja na eni pa udeležba nekaterih -zelo kvalitetnih zbo-rpv na drugi strani. Bili so to zbori iz inozemstva, kakor tudi nekateri italijanski. Poslušali smo lini verzitetni zbor iz Mendoze v Arrotini, Komorni zbor iz T.ienza — Avstrija, bolgarski mladinski zbor jz mesta Kousse, Komorni zbor «sušen iz Frankfurta, Akademski Pevski zbor «Tone Tomšič» iz Klubijane, zbor «Bartok» iz Budimpešte in komorni zbor Konservatorija «Čajkovski» iz Moskve. ■foleg teh je tekmovalo še devet italijanskih zborov: zbor iz meste-ca Anghiari pri Arezzu, zbor Centro Universitario Musicale iz Ca-guarija. Corale Laurenziana iz Chiavenne, Coro Campodonico iz Genove, Schola Cantorum «Giaco-Pio Puccini» srednje šole F De bane tis v Genzano di Roma, Coro Minatori S. Barbara iz Massa Marittima, Le Voci Bianche del Co-r? Sociale di Pressano, I Polifonici di Torino in Piccolo Coro del Duomo iz Villafranca. V polifonsko glasbo je bilo vključno tekmovanje mešanih, moških, diskih in mladinskih zborov, v ljudske pesmi mešani, moški in zenski zbori, medtem ko so se v gregorijanskem koralu pomerili mladinski, mešani in moški zbori. Izločilno predtekmovanje je bilo v kategoriji mešanih zborov iz Polifonske glasbe in v kategoriji ljudskih pesmi, v kateri so lahko nastopili mešani, moški ali ženski zbori. Mnenja smo, da zaradi sorazmerno malega števila zborov ni bilo niti tako nujen izločilni del tekmovanja pri mešanih zborih v polifoniji. Žirija je namreč zavzela že takrat tako raven ocenjevanja, da so od enajstih prišli v finale le štirje zbori, za katere je bil kvalitetni vrstni red že takrat jasen Z dodano še drugo obvezno pesmijo, kakor v ostalih kate-j gorijah, bi bilo opravljeno z enim nastopanjem. Drugače je seveda v kategoriji ljudskih pesmi, ko nastopajo lahko razne zborovske sestave, in je tudi spored pesmi po svobodni izbiri. Najvišje kvalitetno povprečje, ki mu je poseben poudarek dalo izvajanje zbora iz Moskve, so imeli mešani zboi'i, sledi mu povprečje moških zborov, ki so letos bili po zvoku in po interpretativni kulturi boljši — v primerjavi z nekaj leti nazaj, ko so predstavljali najšibkejšo kategorijo. Padlo pa je povprt čje ženskih zborov. Letos so namreč sodelovale le ženske sestave, pripadajoče mešanim zborom. Precejšnjo umetniško raven smo spoznali v mladinskem petju, ki mu je še poseben prinos dal bolgarski mladinski zbor. V poli-fonski glasbi so bili vsekakor najboljši inozemski zbori, ki so tudi v celoti imeli višje povprečje. Pa tudi nekaj italijanskih zborov se je v drugih kategorijah uvrstilo na vidna mesta, kar kaže na stalna prizadevanja in napredek na področju zborovskega petja v I-taliji. V kulturnih krogih, zlasti pa v glasbenih, tli stalna želja, da bi dvignili zborovsko kulturo in jo približali mednarodnemu povprečju. Ta težnja se danes razrašča v zahtevo, ki je že pridobila svojo težo v širšem družbenem krogu, zahtevo, da se pevska in sploh glasbena izobrazba uvede v osnovne in srednje šole kot obvezen predmet. Prav v Arezzu so začeli in vodijo najmočnejšo bitko o tem vprašanju, o katerem je bilo govora tako na otvoritvi kakor ob zaključku tekmovanja. In zdi se, da se v merodajnih krogih zadeva premika naprej. Predlagatelj’ se opirajo na eni strani na potrebe osnovne glasbene oziroma pevske izobrazbe v najširših množicah, na drugi pa na izkušnje in rezultate pri tistih narodih in državah, ki petje gojijo že od prvih razredov osnovnih šol in celo otroških vrtcev. Rezultati zborov iz teh držav so zlasti v mladinskih zborih ali zborih mladih pevcev vidni tudi na konkursu v Arezzu; prav razlika v povprečju inozemskih in domačih zborov je nujno privedla do razmišljanja, iskanja vzrokov in razlogov, a obenem tudi pogojev za zdravilne posege. Natečaj v Arezzu torej ni le manifestativ-nega značaja, temveč tudi kažipot za pospešitev pevske izobrazbe in dviganje zborovske kulture v Italiji. V govorih na otvoritvi in ob zaključku tekmovanja so tudi poudarili nujnost nadaljevanja te pevske prireditve, ki je pridobila priznanja v širokem svetu in da je zaradi tega v prihodnosti treba zanjo zagotoviti vsa potrebna sredstva. Sicer pa smo že lansko leto na tem mestu omenili, da bi u-kinitev natečaja pomenila izgubo vpeljanega in priznanega foruma, na katerem se. srečujejo in medsebojno spoznavaj? dosežki glasbene in še posebno pevske kulture raznih narodov, njihova zborovska literatura in ustvarjalna moč ljudskih glasbenih tradicij — kar veže k medsebojnemu priznanju in spoštovanju. IVAN SILIČ PRED PETO OBLETNICO PISATELJEVE SMRTI Zadnji Bevkov rokopis V sredo 17. t.m. bo minilo pet let, kar je vse Slovence, a posebej naš primorski svet, pretresla novica, da je v Ljubljani na osemdeseti rojstni dan umrl — FRANCE BEVK. V spomin na našega velikega pisatelja in rojaka bomo ta teden objavljali na tem mestu njegovo po smrti odkrito zgodbo. Za natis jo je pripravil naš sodelavec, urednik pri Mladinski knjigi in osebni prijatelj pokojnega Franceta Bevka, Bogomil Gerlanc. Zgodbica bo izšla pri Mladinski knjigi, mi pa jo objavljamo z njenim pristankom in seveda s potrebnim uvodnim sestavkom tovariša B. Gerlanca. UREDNIŠTVO Ko se pretrga nit življenja človeku, ki si mu bil v življenju in delu bližji, se lahko zgodi, da moraš prevzeti dolžnost, na katero nisi prej nikoli pomislil. Tako me še danes veže skrb za zelo obsežno pisateljsko zapuščino Franceta Bevka. Pa še vedno ni zbrana na mestu, katero ji je pisatelj namenil (a žal nič zapisal!) — to je v Študijski knjižnici v Novi Gorici. Iz te zapuščine je tudi naša zgodba, pravzaprav le en del — začetek tega, kar je želel pisatelj napisati. Zakaj le začetek? Fr. Bevk nam je poklonil zelo veliko knjig — sto in čez. Vsako povest je napisal z roko najprej na tanke, črtane liste. Rokopis je nato popravljal in večkrat je zgodbo nanovo napisal ali celo zavrgel. Tako obdelan rokopis je bil nato pretipkan in pripravljen za natis. O tem, kaj pripravlja, ali bo to ali ono pobudo, željo in nasvet sprejel in uporabil za novo zgodbo ali povest, pa ni rad govoril. Vprašanje, ali je med pisa-sateljevimi «papirji» morda tudi zgodba o mladini iz zdravilišča na Debelem rtiču, pa je vodila k odkritju rokopisa te naše mladinske zgodbe. Po pisateljevi smrti je njegova žena Davorina (umrla 16. VIII. 1971) vse do začetka avgusta 1971 skrbno čuvala njegovo delovno sobo v Ljubljani, Puharjeva ul. 3/III, ki je sedaj ohranjena v Mestnem muzeju v Idriji. Tu je bila bogata knjižnica ter rokopisi in pisma, ob vsem tem še veliko dokumentarnega gradiva iz pisateljevega življenja. Vse to je o-stalo na mestu, kakor je pisatelj zapustil, še posebej pa tisto na de- lovni mizi. -Jn prav med temi papirji je bil rokopis z naslovom BEGAVČKI, Ali bomo kdaj zvedeli, zakaj se je pisatelj lotil povesti s problemom, ki je v sedanjih časih v svetu in tudi pri nas vedno bolj pereč? Saj je zapisal: «Zgodbe se ne pišejo kar tako, kot bi jih stresal iz rokava . .. morajo čakati in se mediti kot v jeseni hruške. Ko me začne snov priganjati, zastavim svinčnik, najdem pravo nit — in povest steče.» Rokopis kaže, da je pisatelju zgodba zares stekla in da je napisal sedem poglavij nove povesti «na dušek». Kdaj — ne vemo. Nato pa se dela ni več pritaknil. V rokopisu so ostale celo napake, med njimi tudi ta, da ima Cene kar dve imeni: najprej je Cene, potem Blaže. (Napake smo za objavo popravili). Pobeg od doma tam nekje v Baški grapi, kjer teče železnica z Jesenic v Gorico in čez Kras k morju, je fantoma uspel. Kako bi se zgodba dalje. razvijala za oba junaka, kako bi bilo na Prevalu — tega ne bomo zvedeli. Ta povest je verjetno zadnje Bevkovo delo, a je ostalo nedokončano. BOGOMIL GERLANC iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 0 GLASILU ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO Pomen in vloga «Zgodovinskega časopisa» za celovito preučevanje slov. zgodovine Vsebina pred kratkim izišlega 28. letnika za leto 1974 v založbi Državne založbe Slovenije V Sloveniji izhaja več znanstvenih revij, ki so poznane tudi v zamejstvu. Vendar je branje teh publikacij osredotočeno le na o-žji krog ljudi, ki se v želji po izpopolnjevanju v svoji stroki, o-bračajo tudi na slovensko znanstveno publicistiko. Prizadevanja, da bi se znanstvena publicistika iz matične domovine širila tudi pri nas, so bila le sad posameznih pobud. Pred kratkim pa smo v Trstu naleteli na akcijo, ki jo je sprožilo Zgodovinsko društvo za Slovenijo, da bi svoje strokovno glasilo, Zgodovinski časopis, razširilo tudi med zamejske bralce. Društvo je z dopisno akcijo, na preko 150 naslovnikov tržaškega in goriškega kulturnega in političnega življenja, naslovilo vabilo za vstop v krog Slovenskih zgodovinarjev. Pred kratkim je v Ljubljani iz- šel 28. letnik Zgodovinskega časopisa za leto 1974, zvezek 3 — 4, v založbi Državne založbe Slovenije, v sofinansiranju z Raziskovalno skupnostjo, obsegajoč 215 strani. Publikacijo sestavljajo u-staljene rubrike: razprave, problemi in diskusija, kongresi in simpoziji, ocene in poročila, bibliografija. V razpravah se nam predstavljajo tile avtorji: Prof. dr. Ignacij Voje s študijo «Poslovanje dubrovniških trgovskih družb na Balkanskem polotoku v drugi polovici 15. stoletja». I. Voje predstavlja v Sloveniji balkanološko in turkološko smer srednjeveške zgodovine na Balkanskem polotoku. V Trstu ga poznamo po njegovem sodelovanju s Slovenskim klubom, kjer je pred leti na predavanju predstavil, staro srednjeveško srbsko umetnost. V zadnjem obdobju svojega znan- NOVO PRI SLOVENSKIH ZALOŽBAH Vane Marinovic: Metulji med zvezdami Pretresljiv roman iz narodnoosvobodilnega boja v malem srbskem mestecu ; ®ra'c'’ ki zasledujejo romane dii Qela 1 tematiko našega osvobo-^ ?e®a boja bodo prijetno prese-„ j6?1’ ko bodo prebirali roman sodobnega srbskega pisatelja ME-„ JI MED ZVEZDAMI, katere-Ia Pr,evod Je izdala Mladinska knji-6 sa™° zato, ker gre za drusa h° • °™kn prikaza osvobodilne-oja. temveč tudi zaradi polne n pristne umetniške vrednosti te-cerPdP°Vednega dela- Res je si-in ria ',e roman izšel leta 1958 vnri„ ga v slovenskem pre- _ dobili precej pozno. Če pri- osvnhlriu katera dela s tematiko Dri < ! nega boja so takrat izšla tpu,,,18.8 1R kako umetniško dognan s»,! \TJe-° osv°bodilnem boju zapi-da HTannovič, P°tem je samo ško- POznn vm°.ta Prevod dobili tako ti j ' .Končno je le treba prizna- 30 let J j 0 . konca vojne minilo že da rai,. 'ie čas opravil svoje in dii na teoaturo s tematiko osvobo- niman G b Tor/6 ni več tolikega žabo za'tl' —da PrePricani smo, da slii» tnu lZ;|emno močan in pretre-ciVJf med slovenskimi bral- ea našla in da bo knji- zasluži 3 b h °dmev’ M S3 tudi o Pripoveduje pisatelj hnem 3!LV ^ dneh v maj‘ Nem red i mestece "mÌÌ!1 PriPeliaH v ranian- a ,, nl'mi sta tudi dve ka j« ' adeT eÌ1’ Duška in študent-strli n ' n°da Nemci s tem niso so bih? l°b0di!nega Pokreta, kot še mladPreiPndani' V mestecu so zatekefl1 ?.k(?levci- v mesto se je sebnn Ll1 lX)reC’ ki * dobil P°- niem nal0?°’ 2 osvobodilnim giba-meščanf sTlraPabzirajo vsi pošteni mestec' h. utak0 se v majhnem razne reči ^ treh dneh dogodijo Partlzln* Pri^ej° Pobite in ujete Partizane in jih zaslišujejo ter mulini,'- b svojim odredom je prišel do tnrski-kapetan- d°mačinPmla' Ponoči Pr^telj ujete Partizanke. poia^1- ublJeJ° nemškega oficirja, in n vil- se Parole. Nemci sklene-LPobltl, talce in ujeti borki, Ijo-dodelit1 kaPftan Izvršuje svoja hu-stece1 riVa-' Težko Preizkušeno me-bi * „Ìn™.trÌ hUde dnÌ I" izgU- V veliki tragediji svoje najbolj- želju NnbSkem mestecu na pode-ski orinclirnC1 50 hapadli partizan-sm Odred in pobili 17 mladih bor- še, naprednim stremljenjem predane mlade ljudi. Pisatelju pri vsem tem ni šlo toliko za prikaz zunanjih dogodkov, čeprav je pripoved natrpana z njimi. Šlo mu je predvsem zato, da prikaže stanje zasužnjenega mesteca in preizkušnjo njega prebivalcev. Metulji med zvezdami je predvsem roman o ljudeh, o človeških odnosih o duševnih in telesnih stiskah in o trpljenju. Pisatelj mojstrsko prikaže v številnih majhnih prizorih najrazličnejše pripadnike mesta, navadne meščane, obrtnike, pa tudi župana, Nemce in aktiviste, njihove stiske, usodne odločitve, spopade, in daje tako poglobljeno sliko odnosov med ljudmi, pa tudi podobo u-sodnega časa. Pri tem je pisatelj sorazmeroma skop s pripovedjo, ki pa je zato toliko bolj pretresljiva, obtožujoča, obenem pa toplo človeška. Znani srbski kritik Milan Bogdanovič je zapisal, da je roman po svoji vsebini in načinu pripovedi med najboljšimi teksti o ljudeh in človeških odnosih našega podeželja za časa narodnoosvobodilnega boja. In moramo mu dati prav. Roman je napet, topel, človeški in pretresljiv, saj nam pokaže ljudi v njihovih. najglobljih notranjih stiskah, ko v največjih težavah ostanejo ljudje samo še sami s seboj. V tem pogledu je med najplemenitejšimi pripovedmi o borbi in revoluciji. Če dodamo k temu, da so značaji izredno plastični, da je pripoved napeta, potem kvalitet tega dela niti ni treba posebej poudarjati. Roman Metulji med zvezdami je prevedel Iztok Ilich, knjigo pa je opremila in tehnično uredila Edita Kobe. Izšla je v zbirki Krog Mladinske knjige. Sl. Ru. Jožko Lukeš v dveh filmih Član našega gledališča, Jožko Lukeš, je razen v matičnemu gledališču zaposlen tudi pri snemanju dveh novih slovenskih filmov. V filmu «Bele trave», ki ga pravkar snemajo v Celju v režiji Boštjana Hladnika, igra vlogo osamljenega kmeta na vasi. Snov je vzeta in sodobne problematike i-zumiranja vasi z odseljevanjem ljudi v mesta. V filmu «Martin Kačur», ki ga snemajo v Ljubljani pod vodstvom Pretnarja, pa nastopa v vlogi zdravnika. stvenega delovanja, se je posvetil študiju dubrovniških arhivov, izsledke pa je strnil v tej razpravi. Predstavil jo je na tretjem mednarodnem kongresu za proučevanje jugovzhodne Evrope leta — 1974, v Bukarešti. Tu gre predvsem za arhivsko gradivo srednjeveškega dubrovniškega arhiva, ki priča o izredno živih in heterogenih trgovskih stikih med Dubrovnikom in njegovim geografskim zaledjem. Anton Svetina se že dolgo vrsto let bavi s srednjeveško zgo-; dovine Koroške. Tokrat nam je postregel z res izdatno in do skrajne potankosti izdelano študijo o zgodovini Pliberka in njegovi o-kolici. Ker je prispevek izrazito ožjega regionalnega pomena, bi se mogoče bolje vklopi v revial-ni kontekst Kronike, ki se ubada s problematiko krajevne zgodovine. Podatkov in razpredelnic je namreč toliko, da se le s težavo prebiješ do konkretnejšega spoznavanja celote, vendar gre, po mnenju nekaterih, zgodovina tudi po tej poti. Dr. Vasilij Melik in dr. Avguštin Malie sta objavila svoja referata iz škofjeloškega posvetovanja slovenskih zgodovinarjev. Ta posvetovanja imajo neko centralno tematiko, okrog katere se zgrnejo avtorji s svojimi referati, ki pa v svojih delih obravnavajo najrazličnejše krajevne in problemske aspekte, le te. Naj zato ne preseneča identičnost naslovov teh dveh prispevkov, saj V. Melik objavlja svojo razpravo z naslovom «Slovenska politika v drugi polovici sedemdesetih let 19. stoletja», naš koroški rojak A. Malie pa «Slovenska politika na Koroškem v drugi polovici sedemdesetih let 19. stoletja». Oba avtorja nam skrčeno in pregledno podajata podobo teh let na Kranjskem in na Koroškem. Ob sodelovanju dr. A. Malleja v Zgodovinskem časopisu, bi omenil, posrečeno roko uredniškega odbora, revije, ki konstantno skrbi za sodelovanje z zamejskimi znanstvenimi delavci, saj je A. Molle svoj prispevek baziral predvsem na koroškem takratnem časopisju in dokumentaciji. Vlado Valenčič, sodelavec Državnega arhiva Slovenije, je prispeval demografsko študijo z na- slovom «Etnična struktura ljubljanskega prebivalstva po ljudskem štetju 1880», pripravljena v okviru programa republiškega centra Medakademijskega odbora za zgodovino kolonizacije. Avtor nam s solidno demografsko metodo, ki temelji na podatkih uradne statistike in arhivskega gradiva, daje instrumente za ugotavljanje izvora različnih ljubljanskih etničnih grup ob konca 19. stoletja. Vera Kržišnik - Bukič, nam predstavlja Mihajla Rostoharja, znanega začetnika psihologije na Slovenskem in enega poglavitnih pobudnikov slovenske univerze, kot angažiranega in zavestnega borca za novo jugoslovansko .državo. Za analizo njegovih stališč se je po-služila revije Napredna misel, ki jo je Rostohar tudi vodil. Dr. Tone Zorn je širši javnosti poznan kot vnet proučevalec Koroške sodobne stvarnosti. Kot znanstveni sodelavec na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, dela in piše že vrsto let z nezmanjšanim uspehom. Tudi tokrat nas njegov prispevek prijetno preseneča, zaradi globoke in tehtne analize vprašanja, ki ga na Slovenskem še nLso obdelali. V pretres vzame namreč kulturno avtonomijo Koroških Slovencev med obema vojnama in način kako so v predvojni Jugoslaviji obravnavali nemško manjšino v Sloveniji. V informativnem delu revije, vzbuja največjo pozornost polemika med prof. dr. Jankom Pleterskim in med dr. Dušanom Kermaunerjem o tem. ali je bila vključitev Slovenije v Jugoslavijo 1918. leta, stvar samoodločbe slovenskega naroda, kdo se je s to samoodločbo okoristil, ter o vlogi organiziranega delavskega razreda, ob teh epohalnih dogodkih. Polemika, ki vzbuja vtis velike ostrine, se dotika tudi za zgodovino važnih metodoloških vprašanj, dotika se teoretizacije nacionalnega vprašanja po Leninu in navsezadnje tudi vprašanje Trsta po prvi svetovni vojni. Spis dokazuje, da se ambient novejšega zgodovinopisja nenehno srečuje s problemi, ki so še vedno zelo aktualni in prisotni ne le v zavesti zgodovinarjev, ampak tudi širšega kroga ljudi. Na koncu bi osvetlil še vlogo in namen take revije, ki poudarja «svojo odprtost do vseh, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarjajo s slovensko preteklostjo». Namen Zgodovinskega časopisa je, da ob obstoječih slovenskih zgodovinskih revijah (Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, Ljubljana, Kronika, časopis za krajevno zgodovino, Ljubljana, Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor), prispeva na neki usmerjevalni način, v projektu globalnega proučevanja slovenske zgodovine, ne glede na obdobja in kljub različnim razsežnostim slovenskega o-zemlja. Pripomnim še lahko, da znaša letna naročnina 4.000 lir, Tržaška knjigarna pa razpolaga s kompleti ali s posameznimi letniki vseh do danes izdanih številk Zgodovinskega časopisa. Obenem pa istotam lahko dobite separai, kjer je izšla celotna bibliografija v Zgodovinskem časopisu objavljenih razprav od leta 1947 — 1971. BORIS GOMBAČ Veličasten prizor iz Verdijeve opeie «Moč usode» z letošnjega festivala v areni Verone UŠEL JE NOV! nwi PRVO POGLAVJE Ta zgodba se začenja na zadnji dan šolskega leta, ko so na Prevalu delili spričevala. To bi ne bilo sicer nič nenavadnega, če bi se ta dan ne zgodilo še nekaj posebnega. Dva učenca sta sklenila, da bosta pobegnila od doma v svet s trdno namero, da se nikoli več ne vrneta k staršem. To sta bila Valentin Troha, rdečkastih las in pegastih lic, ki so ga na kratko klicali Tin. In črnolasi Cene Kovač, čigar oče ni bil kovač samo po priimku, ampak tudi v resnici. Tistega sončnega junijskega dne, ki ga imam v mislih, je Tin ves zasopljen pritekel do šole, ko so drugi u-čenci že odhajali domov. Rad se je potepal ob najbolj nepravi uri, zato se mu je rado zgodilo, da je prišel prepozno in je od matere dobil vzdevek «Potepin». Zdaj je stal pred učiteljico kot polit cucek in se prestopal z noge na nogo. «Kod si hodil?» ga je vprašala učiteljica. «Zakaj si zamudil?» «Naša ura gre nazaj,» se je naglo zlagal. «Ura ne gre nikoli nazaj,» ga je poučila učiteljica, «ampak vedno naprej. Lahko samo zaostaja». In ker je bila učiteljica dobre volje, saj so se tudi zanjo začele počitnice, mu je brez nadaljnjega izročila spričevalo. Tin Potepin ga je pogledal, ko je že stal pred šolo. Nič posebnega. Srednji redi vsako leto, kot jih je že pričakoval. Vtaknil je spričevalo v žep in se oziral po Cenetu, s katerim sta vedno tičala skupaj. Zakaj ga ni počakal pred šolo? Skomignil je z rameni in odšel domov. «Tu imate,» je materi vrgel spričevalo. Mati je prebrala rede. «Lahko bi bilo boljše,» je rekla. Tina to niti malo ni prizadelo. Mati je vsako leto ponovila iste besede: «Lahko bi bilo boljše » Tin je to dobro vedel. Če bi se nekoliko potrudil, bi bil lahko odličnjak. Toda ni se preveč trudil z učenjem, četudi je bil bistre glave. Bolj ga je zanimalo potepanje in deške igre. Mati Meta je bila prizanesljiva, a oče, ki je delal na progi, je le vsako soboto zvečer prihajal domov. Bil |e preveč utrujen, da bi se mučil s paglavcem. Tin se je do mile volje vdajal brezskrbnosti. Od štruce je odlomil krajec kruha in ga stlačil v žep. Poiskal je pračo in že je stal na pragu. «Kam pa zopet?» ga je vprašala mati «Povem ti, da te ne bom iskala za kosilo » Tin je samo nekaj zamomljal, ker je imel polna usta kruha. In že ga ni bilo več. DRUGO POGLAVJE Obstal je na klancu, pomežiknil v sonce in se ozira! za Cenetom. Kam se je izgubil? Ozrl se je po hiši, na kateri se je zibala stara konjska podkev. Tu je bila kovačija Cenetovega očeta. Od daleč so odmevali udarci kladiva, v presledkih je zaškrtala pila. V prvem nadstropju nad kovačnico je bilo stanovanje. Tin je tako napenjal oči, da so se mu zasolzile. Zaman. V nobenem izmed oken ni zapazil tovariša. «Cene!» je pritišano poklical. «Cene!» mu je nekoliko glasneje zapel glas. «Cene! Cene!» Nič. Cene se mu ni prikazal, ni se mu oglasil. Bal se ga je poklicati na vse grlo, ali stopiti v hišo. Kovač mu je bil gorak, živega ga ni mogel trpeti. Dolžil ga je, da mu sina speljuje na potepanje in ga odvaja od učenja Čakal je nekaj minut, nato je vdano sklonil glavo. Odšel je, da si poišče kako zabavo. Niže na klancu se mu je pogled ustavil na pročelju na pol gosposke hiše s stekleno verando. Ondi je živela upokojena poštarica 2eža. Bila je siva, visoka in suha kot žrd. Na starost se je samcata naselila v rojstni hiši, ki si jo je gosposko uredila. Dečka ni zanimal vrtič s pisanim cvetjem, niti veranda s pisanimi stekli. Privlačeval ga je papigec s pisanim zelenim in rdečim perjem, ki je slišal na ime Jaka. Tega se nikoli ni mogel nagledati. A motilo ga je. da ptič ni znal govoriti, zakaj po njegovem prepričanju je to mogel, če bi le hotel. In Tin ni mogel mimo, da bi mu ne poskušal izvabiti kako človeško besedo. «Jaka!» ga je poklical. «Reči: Tin Potepin!» «Tin Potepin!» je ponovil deček. Jaka pa zopet nič. Le neki glas je dal od sebe, kakor da so zaškrtala nenamazana vrata. Tina je zgrabila drobna jezica. Roka mu je nehote segla po prači. Pobral je kamen in ga izza vogala,sprožil na papagaja. Kamen je priletel v rdečo šipo verande, ki se je s treskom sesula. (Nadaljevanje v torek) OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Temni oblaki na sentimentalnem področju in možnost spora z drago osebo. Bodite bolj razumljivi in popustljivi, pa se bodo razmere zboljšale. V poklicnem delu boste precej agilni in boste verjetno dosegli tudi lep uspeh. Obiski. BIK (od 21. 4. do 'N. 20. 5.) Srčne zadeve f »A se bodo lepo razvi-I 1 jale in boste dose- V J gli svoj cilj. Preži- S veli boste nekaj prijetnih ur z drago osebo. Obisk prijateljev, ki vas bodo presenetili in razveselili. Uspešno se boste borili za ureditev poklicnega dela. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) V ljubezenskih zadevah ne smete biti kot hudournik, vendar včasih morate takoj reagi- rati. Poklicno delo vam ne bo šlo od rok in ne boste dosegli uspeha, ki si ga želite. Nekoliko vam bo pomagalo srečno naključje. Pismo. Veljaven od 7. do 13. septembra 1975 RAK (od 23. 6. do 22. 7.) V srčnih zadevah se bo obzorje zjasnilo in bo spet zasijalo sonce. Lepa priložnost za izlet in prijetno zabavo. Po kratkem zastoju bo spet normalno steklo poklicno delo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V srčnih zadevah vam bo sreča zelo naklonjena m boste dosegli vse, kar si boste želeli. V poklicnem delu nobenih sprememb, toda malo počitka. Vzbudili boste zaupanje pri neki osebi, ki vam bo pomagala, DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) še vedno spremenljive razmere v srčnih zadevah. Nepredvideni zaplet-Ijaji bodo ovirali u-resničitev vaših želja. Tudi v poklicnem delu ne bo šlo vse kot si boste želeli. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V ljubezenskih zadevah ne smete verjeti vsem obljubam. Prijeten izlet z osebo, ki vam je zelo pri srcu. V poklicnem delu boste naleteli na ovire. Sprostite svojo fantazijo in uresničite svoje zamisli. ŠKORPIJON (od 23. QQA 10. do 22. 11.) V Iju-1 \ tezenskih zadevah nič novega toda preživeli boste lahko nekaj prijetnih ur z drago osebo, ki vam bo predlagala nekaj zanimivega. Glede poklicnega dela vam bodo zvezde naklonjene STRELEC (od 23. ,rt 'N H. do 20. 12.) Izoblikovati morate svojo osebnost in boste dosegli lepe u-spehe v srčnih zadevah, če ne boste preveč zahtevni. Prijetne novosti v poklicnem delu. KOZOROG (od 20. 12. do 20. 1.) V srčnih zadevah nič posebnega. Kljub lepim načrtom in na-dam, se boste dolgočasili. Pazite, da vas domišljija in tveganje ne pripeljeta predaleč. Glede poslovnih zadev bodite zelo previdni. VODNAR (od 21. 'l. do 19. 2.) Srčne zadeve se bodo razvijale pod dobrimi vplivi. Glede načrtov in želja se boste strinjali z drago osebo. V poklicnem delu ne smete preveč zaupati sreči in naključju. Odkrili boste zanimive stvari o neki osebi., RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ugodne okoliščine bodo pripomogle. da bo prišlo do prijetnega srečanja z drago osebo, ki vas ima rada in s katero boste preživeli nekaj srečnih trenutkov. Razgibano, toda uspešno poklicno delo. Harmonija v družini. KRIŽANKA in nasi ljudje ” 2 3 r™ r" r™ 3 9 To m n 12 13 14 15 16 — 18 19 20 2\ 13 22 23 24 25 ■ 26 27 28 M m 29 30 Sl 31 32 33 34 35 36 37 m 38 39 40 41 42 43 Ul 44 43 46 i 47 48 J VODORAVNO: 15. v starem veku trgovsko mesto 1. pravoslavna knjiga s predpisi ob Bosporu, 10. ...in druge, 11. ime za liturgijo in krščansko življenje, I pesnika Župančiča, 13. ime pisate- lja Tolstoja, 14. očka, 15. strojni element za oporo vrtečim se delom, 16. teže embalaž, 17. veznik, 18. Čeferin Peter, 20. toplo v angleščini, 21. znak za kemijsko pr-vjno erbij, 22. osebni zaimek, 23. krilo rimske legije, 25. Nallet Jean, 28. dopoldanska prireditev, 29. «naša gledališka igralka», 31. italijanski veletok, 32. oče, 33. tuj dvoglasnik, 34. Emanuel Dubsky, 36. slavilna pesem, 38. vse v redu!, 39. pod, 40. južnoameriška država, 41. Erklavec Neža, 42. dolga kost, 43. vzklik bikoborcev, 44. orjaška kača, 46. žensko ime, 47. so dvo-metraši, 48. človek, ki gre na «božjo pot». NAVPIČNO: 1. gledališče, 2. italijanski nogometni prvoligaš, 3. v VB pripadnik visokega plemstva, 4. poraz v boksu, 5. golonog, 6. veznik, 7. muslimansko ime za boga, 8. cesar, znan zaradi požara v Rimu, 9. deli rastlin, značilni po lepi obliki in barvi, 12. kanon, 18. brati, 19. katoliški duhovnik, 22. žensko ime, 23. ime Karenine, 24. žitni rod iz družine dresnovcev, 26. Milan, 27. ime Mirande, 28. Anton Ocvirk, 29. vzori, vzorci, 30. zaščitno pokrivalo, 31. ruski fizik (Aleksander), 35. glavno mesto Senegala, 37. grški bog vojne, 38. osebni zaimek, 39. telesno-kulturno udejstvovanje, ki spodbuja rekreacijo, 41. moško ime, 44. učenje, 45. Vaclav Rosa. (lako) Čez tri tedsie normalen televizijski spored RIM, 6. — Opoldanske televizijske oddaje, ki jih občasno ukinijo vsako poletje, bodo spet na sporedu začenši z nedeljo, 28. septembra. Istočasno bosta spet na sporedu te levizijska dnevnika ob 13.30 ter ob 17. uri. Prav tako bo tedaj na sporedu tudi oddaja na drugem kanalu od 19 do 20. ure. Z 28. septembrom bo spet na televizijskih zaslonih športna rubrika «90. minuta», «Dribbling» pa bo prišel na vrsto v soboto. 4. oktobra. Predvidevajo, da bodo začeli oddajati stalno rubriko «Domenica sportiva» 5. oktobra skupaj z začetkom prvenstva nogometne A lige. Ne predvidevajo nobenih sprememb in tudi napovedovalec bo še vedno Paolo Fraiese. Na drugem kanalu bodo s 30. septembrom (ob 19. uri) posredovali «Planet ženska» v petih nadaljevanjih v okviru mednarodnega leta žena. ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................1111 f,BRATA“ piše Ciri! Calè - riše Željko Lordanic NEDEUA, 7. SEPTEMBRA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11.00 Maša 12.15 Kmetijska oddaja 15.15 Avtomobilske dirke (v evroviziji iz Monze) 17.00 VIL sredozemske igre (v evroviziji iz Alžira) 18.15 Program za mladino 19.15 Napoved programa za prihodnji teden 19.35 Športni dnevnik in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.30 Trije risani filmi: Braccobaldo show 20.55 RITRATTO DI DONNA VELATA — tretje nadaljevanje 22.00 športna . edelja 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 20.30 DNEVNIK 21.00 Včerajšnji in današnji protagonisti Koreograf Alvin Ailey 22.00 Kulturne aktualnosti 22.45 Napoved programa za prihodnji teden JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10.20 POROČILA 10.30 R. M. du Gard: Thibaultovi — dramska nadaljevanka 11.20 Otroška matineja: Vrančeve dogodivščine. Biseri morja 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 POROČILA 14.40 Pisani svet — Vis 15.15 Monza: Avtomobilske dirke 17.15 Sredozemske igre — sklepna slovesnost 18.45 Nicholsonove dogodivščine — zabavni film 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 20.50 Tedenski gospodarski komentar 21.05 G. Mihec: ŽENSKE IZ DJAVOLJIH MERDEVIN 21.45 S kamero po svetu: Spomenik čevljem (Kolumbija) Cartagena, veliko mesto Kolumbije, ima zelo zanimivo zgodovino. Velikokrat je bila porušeno in spet na novo zgrajeno. Mestni očetje so že zdavnaj zaščitili večino spomenikov preteklosti. Kot posebnost pa slovi velik spomenik ponošenim čevljem 22.15 Moda za vas 22.25 Podaj mi roko, zabavno-glasbena oddaja 22.55 DNEVNIK 23.10 športni pregled KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.30 Otroški kotiček, Na južnem povratniku, risanke 21.00 27. kanal, pregled tedenskega sporeda 21.15 Silvija in ljubezen, film 22.45 Jazz - Ljubljana 74 TRST A 8.15, 13.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 10.15 Poslušali boste; 11.15 Mladinski oder; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Glasbena skrinja; 13.30 Glasba po željah; 15.45 «Tonko», radijska drama; 16.45 Operetna fantazija; 17.30 Hiti na 45 obratov; 18.00 Šport in glasba; 19.00 Folk glasba; 19.30 Zvoki in ritmi; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Šport; 22.10 Sodobna glasba. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.40 in 8.40 Glasba za dobro jutro; 9.30 Poslušajmo jih skupaj; 11.00 Glasba in nasveti; 11.30 Melodije; 12.05 Glasba po željah; 12.30 Tedenski zunanjepolitični pregled; 14.00 Dogodki jn odmevi; 14.40 Plošče; 15.45 Ansambel Jože Privšek; 16.30 Z nami je. ..; 17.30 Sosednji kraji in ljudje; 17.45 in 18.45 Glasba po željah; ^20.00 Prenos RL; 21.00 Orkestri; 22.15 Operetna glasba; 23.00 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja; 9.30 Maša; 10.15 Sopranistka Renata Tebaldi; 12.00 Nove plošče; 13.20 Kič; 14.30 Folk glasba; 15.25 Poje Iza Zanicchi; 17.10 Glasbeno-go-vorni program z G. Bramierijem; 18.00 Nedeljski koncert; 19.20 Poseben program z M. Minoprio; 20.45 Klavirski koncert; 22.20 Ponovno na sporedu. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Plošče lahke glasbe; 9.35 Veliki variete; 11.00 Alto gradimento; 12.00 Plošče za poletje; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Filmska glasba; 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Vdova je vedno vesela?; 17.00 Šport in glasba; 18.40 Supersonic; 21.40 Glasba v večeru; 22.50 Lahko noč Evropa. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 20.00 Poročila; 9.07 Radijska igra za otroke; 9.50 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši. . .; 11.05 Koncert; 12.20 Poslušalci čestitajo; 15.05 Nedeljska reportaža; 15.25-18.50 Nedeljsko popoldne; 17.00 W. Ecke: Darra s črnim jazbečarjem; 20.40 Glasbene razglednice; 20.50 Lahko noč. otroci!; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Glasbena tribuna mladih Grožnjan 75; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 V lučeh semaforov. PONEDELJEK, 8. SEPTEMBRA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 Program za najmlajše: Na dnu morja 18.45 Program za mladino: Gyulovih 100 dni 19.15 športni dnevnik Italijanske kronike in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 IL DELITTO PERFETTO — film Režija: Alfred Hitchcock, v glavnih vlogah: Grace Kelly, Ray Milland, Robert Cummings 22.45 DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL 16.30 Padova: Plavanje Tekmovanje za italijansko prvenstvo 20.30 DNEVNIK 21.00 Posebne oddaje TV dnevnika SEKSTANT: Otočje Marcos? 22.00 Vsedržavni natečaj «Trofej Città della Vittoria» Nocoj bo srečanje s polifonsko folkloro italijanskih dežel, ki ga je režiral Enrico Moscatelli. Na odru se bodo vrstili zbori «Ana» iz Vittoria Veneta, «Piccoli Musici di Laibes» iz Bočna, «Città di Gradisca», «San Donà di Piave», «Concordia», «Stella Alpina» iz Trevisa in drugi JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.10, 11.00 Slovnica, Položaj Evrope, Kakšna je Jugoslavija, Angleščina, Razredna skupnost, Šerpe s Himalaje. Risanka, Pravljica 18.35 V. Pečjak: Slovo, serija Drejček in trije Marsovčki 18.50 Obzornik 19.05 Trpanjski glasbeni večeri To je oddaja, ki jo je posnela beograjska televizija v malem dalmatinskem mestu Trpnju. Lani so bili tam tako imenovani Trpanjski glasbeni večeri, na katerih so nastopili znani jugoslovanski umetniki 19.40 Danes v igri — jutri zares (Serija Pred izbiro poklica) 20.00 Odločamo 20.30 DNEVNIK 20.55 Sodobna oprema — poučna oddaja 21.05 I. Cankar - M. Mejak: Polikarp — TV drama 22.00 Kulturne diagonale 22.30 Mozaik kratkega filma: Reneissance Chambard 22.50 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.55 Otroški kotiček, risanke 21.15 DNEVNIK 21.30 Egipt za časa Tutankamona 12. del dokumentarne oddaje 21.50 Neretva — 2. del 22.20 Pozdravite vse doma Zabavno - glasbena oddaja TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Baletna glasba; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Glasba -v noč. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 21.39 Poročila; , 7.40 Glasba za dobro jutro; 9.00 Folk glasba; 9.30 Poslušajmo jih skupaj; 10.10 Radijski oder; 11.00 Glasba in nasveti; 11.30 Melodije: 12.00 Glasba po željah; 14.00 športni ponedeljek; Ì4.40 Plošče lahke glasbe; 15.00 Orkester La Vera Romagna; 15.30 Mešani zbor «Chei di Gvart»; 18.15 športni pregled; 19.30 Komorna zbora iz Idrije in iz Cerkna; 20.00 Prenos RL; 21.00 Nepozabne melodije; 22.15 Operne skladbe; 23.35 Veliki interpreti: Roberto Szidon. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila: 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Orkestri; 12.10 Radijski show; 13.20 Hit Parade; 14.40 Nadaljevanka; 15.00 Spored za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Simf. in komorna glasba; 19.30 Program s Sandro Milo; 20.10 Bili so nekoč. . .; 22.20 Ponovno na sporedu z Ornel-lo Vanoni. 11. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj; 8.55 Galerija melodrame; 9.30 Radijska priredba — L nad.; 9.50 Plošče za vsa kogar; 10.35 Poletni spored; 12.40 Alto gradimento; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.35 «Rinaldo in campo», musical: 18.35 Glasba pod vedrim neborri: 19.55 «Piccolo Marat», opera; 22.50 Človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 3.00, 10.00, 14.00, 16.00, 20.00 Poročila; 9.10 Glasbena ma- tineja; 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.20 Pet minut za novo pesmico; 10.40 Orkestri in zabavni zbori; 11.15 Za ljubitelje glasbe; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.30 Priporočajo vam . 15.10 Zbori; 15.30 Poslu- šalci čestitajo; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Kulturni vodnik; 18.20 Koncert po željah, 19.05 Ob lahki glasbi; 29.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 če bi globus zaigral; 21.30 Operni koncert; 23.20 Popevke; Jazz. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 9. DO 13. SEPTEMBRA 1975 TOREK, 9. septembra 9.10, 11.00, 12.05, 17.00, Šola; 18.30 Velike so majhne lepote; 18.45 Risanila; 18.55 Obzornik; 19.10 Biseri morja; 19.35 Ikebana; 20.10 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.05 Bomba ali življenje, dokumentarni film; 22.15 Jane Eyre, nadaljevanka; 23.05 Dnevnik; 23.20 Nogometna tekma Bayern - Dinamo. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.30 Thibaultovi, roman; 22.20 Znamenite pustolovščine; 22.50 Podarjeni prašiček, dokumentarna oddaja. SREDA, 10. septembra 9.10, 11.00 Šola; 18.20 J. Ver- ne: V 80 dneh ekrog sveta, nadaljevanka; 18.45 Obzornik; 19.00 Mladi za mlade; 19.35 Kaj pove črna skrinjica, reportaža; 20.30 Dnevnik; 21.05 Hirošima, ljubezen moja — film; 22.40 Nogomet Poljska - Nizozemska. KOPRSKA BARVNA TV 20.55Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.30 Nogomet Poljska - Nizozemska; 23.00 Adda Keled, madžarska zabavno-glasbena oddaja. ČETRTEK, 11. septembra 9.10, 11.00, 15.10 Šola; 18.30 Rojstni dan tete Ane — serija Naočnik in očalnik; 19.00 Obzornik; 19.20 Napoleon in ljubezen — dramska serija; 20.10 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.05 Preplah ob jezeru — serija «110 policija»; 22.00 Kam in kako na oddih; 22.10 Četrtkovi razgledi; 22.40 Glasbeni magazin; 23.10 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.30 Amerikanec, film; 23.00 Pionirji modernega slikarstva, Henry Rousseau. PETEK, 12. septembra 9.50, 10.30, 11,00, Šola; 18.15 Pisani svet — Vis; 18.50 Obzornik; 19.05 Slovenski rock: Marko Brecelj; 19.40 Umetnost na jugoslovanskih tleh; 20.30 Dnevnik; 20.50 Tedenski notranjepolitični komentar; 21.10 Umrem ob vsaki zori, film; 22.30 625. - KOPRSKA BARVNA TV 20 55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.30 Golo mesto, film; 23.00 Pesmi in popevke, zabavnoglasbena oddaja. SOBOTA, 13. septembra 10.30, 11.35, 13.00 Šola; 16.35 Nogomet Vojvodina - Veiež; 18.35 625; 18.55 Obzornik; 19.15 Polet v prihodnost, film; 20.30 Dnevnik 21.05 Velika sprememba, serija 21.30 Moda za vas; 21.45 Zaključ na prireditev ob koncu sredozem skih iger; 22.50 Kojak, film; 23.40 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 21.15 Dnevnik; 21.30 Zadnji meseci druge svetovne vojne; 22.30 Ladjedelnica, film iz serije Odpisani. Maj v deželi Sovjetov /0. a» i «fj* j ODKRITJE SREDNJE AZIJE ri"”!!;;!::::::: Kljub temu, da smo bili utrujeni od poti in vtisov iz Leningrada, smo vseeno radovedno in živahno zasedli svoje sedeže. Natanko po voznem redu je mogočni orjak zatulil s svojimi močnimi motorji in se z vso hitrostjo pognal po vzletni stezi, da bi se nekaj minut kasneje rohne, skoraj navpično začel vzpenjati v temno in trdo moskovsko noč, S hitrostjo nad 900 kilometrov na uro smo na višini desetih kilometrov začeli ubirati pot proti vzhodu. Pred nami je bila naša najdaljša, več kot 3000 kilometrov dolga maršruta, ki smo jo premerili v treh urah in pol. Nekateri so pospàli, jaz pa nikakor ne morem spati niti v letalu, niti v avtobusu, še manj v vlaku. Vendar pa so v letalu skoraj vsi pospali, njihov spanec pa je prekinila samo obilna mrzla večerja, ki so jo servirali po dobri uri poleta. Kljub utrujenosti sem bil nestrpen. Nikoli namreč še nisem potoval tako daleč v osrčje Azije in zvedavo, naravnost odkriteljsko sem pričakoval srečanje s tem delom sveta, o katerem sem bil veliko slišal, pa tudi bral. Toda resničnost in ogled na kraju samem sta podrla vse knjižne Moskva: ob kremeljskih zidovih in domišljijske predstave o nekem novem svetu, kulturi in civilizaciji, ki sem jo začel odkrivati takoj zatem, ko sem stopil na tla sovjetske republike Uzbekistan. Obžaloval sem, da smo leteli ponoči. Kajti stevardesa nam je med potjo nenehno naštevala območja, čez katera smo leteli. Tako smo najprej preleteli veliko rusko reko-mater Volgo, preleteli smo Ural, geografsko mejo med Evropo in Azijo, sledil je prelet velikega srednjeazijskega jezera, Aralskega morja in puščave Kizil Kum, ki je velika kot Jugoslavija... Kljub temu, da nisem spodaj, globoko v temi, videl skoraj ničesar, pa mi je bilo vseeno podarjeno veliko in nepozabno doživetje: leteli smo iz trde noči dnevu nasproti in po dveurnem poletu smo zašli v čudežno, neponovljivo mejo med nočjo in dnevom. Razločno sem bil videl pred nami vmesni prehod med nočjo in dnevom, polmrak, ki se je počasi tajal in danil, in, ker je bilo letalo hitrejše od nasprotnega zemeljskega vrtenja, je tik pred Taškentom preletelo mejo med nočjo in dnevom. Začeli smo se spuščati proti Taškentu. Bil je že dan in luči velikega mesta so začele ugašati, čeprav so kazalci na naših urah kazali komaj dve po polnoči (po moskov-kem času). Po dolgem spuščanju, ki je trajalo skoraj pol ure, se je naš težki gigant kljub svoji obilnosti elegantno in lahkotno spustil na eno izmed številnih vzletno - poletnih stez taškentskega letališča, ki leži skoraj sredi mesta, tik ob železniški postaji. Prvo, kar sem ugledal, ko sem stopil na taškentska tla in postal tudi pozoren, je bila velika pristaniška ura, ki je kazala peto uro zjutraj. In sem se spomnil, da je treba spet ure pomakniti naprej in to za tri ure, tako da smo bili zdaj kar za pet ur pred ljubljanskim časom. V Ljubljani je bila namreč takrat ura šele polnoč in trda noč. Razmišljal sem, da smo v pičlih treh urah premagali naravno mejo naše dobre matere zemlje med dnevom in nočjo in namesto da bi se odpravili spat po naši notranji biološki uri, naravnani pač po ljubljanskem ali bolje srednjeevropskem času, smo začudeni mežikali v sončno jutro Srednje Azije in presenečeni ugotavljali, da peturna časovna razlika med Ljubljano in Taškentom niso mačje solze in da moramo zdaj iti pravzaprav na zajtrk, namesto da bi šli normalno spat. Že ko smo se spuščali z vrtoglavih višin nad komaj se prebujajoči Taškent, po katerem so začele ugašati luči in se risati v jutranji zarji obrisi hiš, poslopij in številnih parkov ter z drevesi obraslih bulvarjev, se nam je že zazdelo, da mora biti mesto velikansko in razsežno- V tem se nikakor nismo zmotili, saj smo kasneje zvedeli» da šteje danes Taškent več kot milijon šeststo tisoč pr6; bivalcev in da ni nikjer — zavoljo prostranstva — zanj nikakršnih mej in pregraj. O tem nas je prepričalo tudi letališče samo, ki v vsej svoji razsežnosti leži sredi zelenja in sredi mesta, ki se ni, kot je videti, odločilo, da se b° pognalo kvišku, temveč da se bo razpotegnilo v dalj in Sirie že tako, da v popolnoma novem svetu, ki ga odkrivaš zares na novo in enkratno, kljub časovni stiski» neprespanim nočem in utrujenosti dolge poti, ne čutiš tiste utrujenosti, ki je običajna po neprespani noči in dolgi poti. Nasprotno, vse se nekako notranje fizično in psihično mobiliziraš, postaneš en sam, napet občutljiv1 živec, ki hoče čim več zaznati, poznati, doumeti in za-beležeti, pri vsem tem pa si z voljo dopoveduješ, da se boš naspal, spočil in sploh oddahnil pač takrat, ko se boš spet vrnil domov. (Nadaljevanje sledi) ŠPORT SPORT SPORT NOGOMET OD VLADE IN CON! ZA PADRIŠKO-GROPAJSKE ŠPORTNIKE IN GOSTE Italijanski prvoligaški klubi CEZ TEDEN DNI ZAČETEK zahtevajo številne spremembe ŠPORTNEGA TEDNA GAJE Skrajšali naj bi tudi dolžino televizijskih prenosov z nogometnih igrišč Kmalu se bo začelo italijansko namenjenih nogometnim šolam. Pra-nogometno prvenstvo A lige, v me- ! vilno uporabo teh sredstev bi uprav- §1° pa je še zavita rešitev spora nogometne zveze s CONI in vlado. Do prelomnice v nogometnem svetu je prišlo že 24. julija ko je nogometna zveza povabila na sestavo Ijal CONI: 6. RAI bi moral za 30 odstotkov zmanjšati dolžino nedeljskih reportaž. Specializirana agencija, ki je izvedla anke‘4 (po naročilu nogo- spraviti v krizo CONI in njegov glav-ni vir dohodkov «Totocalcio». Pr- nogometnega koledarja celo pred- ' metne zveze) je ugotovila, da radio sednika CONI Onesti ja in mu pred in televizija «ukradeta» vsako leto elektronskim računalnikom namesto skoraj 2 milijona in pol gledalcev, koledarja pripravila prvi «golpe» z j če naj bi bila poprečna vrednost lzjavo o vseh zahtevah nogometnih j vstopnice 2000 lir, nanese škoda za uiagnatov. nogometne klube 5 milijard lir na Z zakasnitvijo nogometnih kole-1 sezono. Odškodnina, ki jo sedaj pla-darjev A in B lige so «super» pred-i.čuje RAI je v primerjavi s to vsoto sedniki velikih klubov nameravali | smešno nizka. Gre za nedvomno izsiljevanje vla-, de, kajti nogometni mogotci se pre-venstvo naj bi se redno začelo 5. | dobro zavedajo, da se z nogometom oktobra (A liga) in 28. septembra i v Italiji doseže zelo veliko in prven-Ip liga), spored vsakega kola pa : stVo A lige služi tudi za pozabo ali ui objavili le dva tedna prej in ta- vsaj za ublažitev družbenih sporov, ko pre prečili «Totocalciu», da bi se ; pret} časom je, na primer, nekdo Pravočasno organiziral. ! trdil, da si FIAT z vključevanjem Kakšne pa so zahteve predsedni-, večjega števila igralcev z Juga pri-kov velikih nogometnih klubov? j hrani letno nekaj dni stavke, ker 1 parlament mora izglasovati za- ; se delavci (veliko jih je prav z Ju-kon o davčnih olajšavah za delniške ; ga) zanimajo prej za Anastasija kot družbe, ki ne delujejo zaradi dobič- j za svoj položaj v družbi, k®- Za poklicne klube je bistveno, j Kako močan je nogomet se je si-zar^ na kupoprodajne pogodbe ne ; cer videlo že dan pf) teatralni od. °cuna IVA; j ločitvi glede nogometnih koledarjev. J- zakon o zmanjšanju davkov na ! Na prošnjo predsednika CONI One-prodajo vstopnic kar bi omogočilo,1 stija je minister za turizem in prida bi klubi znižali ceno vstopnic in reditve takoj sprejel predstavnike tako povečali obisk tekem; j nogometnih klubov in neposredno od 3- sestava (ob pomoči ministrstva ; njih poslušal zahteve poklicnega noža delo) ustrezne delovne pogodbe j gometa ratiPhu.'ic.ne. nogordF,taše, kjer bi mo- j jjer je pariament tedaj ge na d;,r ,t'0Cn0.d0k|d'm najmzji, ven- počitnicah ni prišlo do nobene kon-na 'fdi naj višji dohodki in tudi toc- akcije za rešitev kočljivega kg P avila o prestopu v druge klu- problema in ne vidi se niti prave možnosti za rešitev, ker so razne 4- nogometna zveza mora od vsa-| vsedržavne športne organizacije — Kega kluba A, B in C lige zahtevati,'csi, END AS, ACSI in UISP — ki a ustanovijo lastne nogometne šo- ; bolj ali manj predstavljajo politične U z, najmanj 100 gojenci med 10 in stranke, že enotno sporočile predsed-■v* leti Vsaka šola mora imeti od niVn viaHo Mm-n «vnin odločno za- a ustanovijo lastne nogometne šo- ; bolj ali manj predstavljajo politične 16 z najmanj 100 gojenci med 10 in niku vlade Moru svojo odločno zavrnitev zahtev nogometnih magnatov. Športne organizacije obtožujejo poklicni nogomet ,da skuša spraviti na ramena države dolgove, za katere so krive neodgovorne kupoprodajne akcije poprečnih igralcev z astronomskimi vsotami. nogometne zveze diplomiranega vaditelja; A «Totocalcio» mora 15 odstotkov čistega dobička izplačati poklicni nogometni zvezi, ki bi 10 odstotkov namenila popravilu in gradnji športnih objektov, ostalih 5 odstotkov pa bo Poleg teh športnih ustanov pa je nogometna zveza zašla tudi v spor z združenjem poklicnih nogometnih igralcev, ki zahtevajo boljšo ureditev svojega delovnega odnosa in večje odločanje pri prestopih. Odpor nogometašev se je sicer močno ublažil med sestankom vseh prizadetih pri ministru Sartiju. Slednji se je obvezal, da bo 30. septembra seja, kjer bodo podrobno proučili vse zahteve in po možnosti že našli okvirne rešitve. Odv. Campana, ki zastopa nogometaše pa je obljubil, da za sedaj odpade enodnevna stavka, ki je bila predvidena za prvi del prvenstva. Tudi predstavniki poklicnega nogometa so po raznih sestankih na ministrstvu dopustili možnost pravočasne sestave nogometnega koledarja brez organizacijskih težav za «Totocalcio». Verjetno so tudi sami sprevideli, da bi prvenstvo brez «Toto-calcia» zgubilo na svoji zanimivosti, ki sloni v glavnem na športnih stavah. Ob tej priložnosti bodo v Gropadi predali v uporabo dva nova športna objekta Tudi v Gropadi bodo imeli novo športno rekreacijsko ploščad in balinarsko stezo. Slovesna otvoritev bo v soboto, 13. septembra. Zato se bo tradicionalni 4. športni teden Gaje odvijal na Padričah in v Gropadi od sobote, 13. do nedelje, 21. septembra, ko bo zaključno slavje. To sovpada letos tudi s 30. obletnico o-svoboditve in s tem bodo tudi pa-driško - gropajski športniki, skupno s prosvetarji prosvetnega društva Slovan s Padrič 21. septembra dostojno proslavili zmago nad nacifa-šizmom. To naj bi bil teden športnih dogodkov v različnih panogah ,in ki je skromno nadomestilo za Slovenske športne igre. Spored športnega tedna bi obsegel v prvem dnevu slovesno otvoritev igrišč in začetek balinarskega ter odbojkarskega turnirja. V nadaljevanju bi bila srečanja v tenisu, bližanju, nogometu, med dvema ognjema (dečki), ex tempore na temo «Naše vasi v NOB», v ruskem kegljanju; krona športnega dogodka, pa naj H bil tradicionalni V ORGANIZACIJI ŠK KRAS DANES ZJUTRAJ SKRLE V BAJTI Glavna nagrada je pršut Danes zjutraj ob 9. uri prireja ŠK Kras, v okviru praznovanja 30-letnice delovanja PD Rdeča zvezda, tekmovanje s skrlami, ki se bo odvijalo na prireditvenem prostoru na Skupici v Bajti pri Saležu. Dvojice se lahko prijavijo neposredno pred pričetkom tekmovanja, vpisnina pa znaša 500 lir na osebo. Tekmovalci, ki se bodo borili za ■"»■milim,i,,,,,,,,,,,,,...........................................................................................................................................i ••Klili Puntarjev memorial: Primorje - Polisportiva Opčine ,,,unnnniiuIIM|||II||II||||i|ii|Iii||iiilIII|l|l|lJl||i||IUI|n|IIM|||I|niI,II|I|||1|||I|nnim||lll|1|I|ll|Inl, ROD MODREGA < TABORNIŠKI KOTIČEK UTRINKI ilVTLASIŠKEGA Kopanje sinonim pri tabornikih ki «e sicer prernor delovanja, zi ced iti T,Wja nePretrgoma sko- v avgustu P? ibeznih stikih tudi bomiškr, i. n t?fco smo uvedli ta-dobivamn °Pania- Ka kopanju se k°ntovelskem Cetr*ki!1 P°Poldne pri kopani . Portieu. Eno izmed Sesljahsk^ lz]ernoma Priredili v speli še h™tZall-VU’ kamor so do-TahLb “l6 !2 Soriške čete. Juhu nis^a slovesnost fei jo fjne taborniške slovesnosti, obsežni6 iv d nedeljo^ 31. avgusta, na — kjer i™* bohinjskem jezeru venil ,, ™? Zvfza tabornikov Slona POletie Sozdno šolo - arevaio1 soler kmCU priietno °- obvezni hrl?6: vmes pa poškropil n^°hy!!rkJ?ežek’ ,se ^ ude-kou , tabornic in tabornica ,Med °ostista nik juansf™1 ”5 dolaoletni predsed-aei K?°?lovanskih tabornikov Ser-Jla SP atr’ Rednik predsed-jurc flit™™16’ ter Lidiia *ent-Bohim [n a.Jveta federacije. V torji 3 vrih.?n.f} tudi številni mentri ji’ vodniki in prija- nolt ^eniškega gibanja. Sloves-50-lethirn ™llela kar tri jubileje: 30zdovni°šk?aS!ianOVhVe- Predvojneaa ralna in najvažnejša mo- njih tah J lilUcnar, vrednota današ-rnikov. Zato je slovenska H ta GORICA • taborniška organizacija k proslavi svoje 25-letnice priključila proslavo 30-letnice osvoboditve. Osrednji govor je imel predsednik republiške konjerence Zveze socialistične mladine Slovenije Ljubo Jas-nič, ki je dejal, da razvojna pot taborniške organizacije ni bila lahka, ker je morala premagovati gmotne in kadrovske težave. Poudaril je, da danes ZTS združuje v 161 odredih preko 16.000 članov. Na slovesnosti je Sergej Kraigher odkril lesen kip, delo ljudskega umetnika Petra Jovanoviča, ki izraža duhovno povezanost taborniških in partizanskih enot. Sledil je daljši kulturni program, katerega so izvajale tabornice. Na koncu slovesnosti je nad sto zaslužnih tabornikov dobilo priznanje za dolgoletno požrtvovalnost in za uspešno delo z mladino. Podelili so tudi nagrade ekipam, ki so zmagale v republiškem taborniškem peteroboju, ki je osrednje taborniško tekmovanje. Bazovica V tradiciji taborniške organizacije Rodu modrega vala je, da priredi ob obletnici ustrelitve bazoviških junakov krajši pohod, ki se zaključi s prisotnostjo na komemoraciji ob spomeniku na bazoviški gmajni. Tako se bo zgodilo tudi danes. Milan Pahor NAMIZNI TENIS ANKARA, 6. — Italijanska reprezentanca, ki je nastopila na sredozemskih igrah v namiznem tenisu, je osvojila skupno dve zlati, eno srebrno in tri bronaste kolajne. I-talija je zmagala tudi v moškem ekipnem tekmovanju. DELOVANJE ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo v petek, 12. septembra ob 20. uri na sedežu ŠD Polet na Opčinah, Konko-nelska cesta 1 (nasproti slovenske šole) skupščina vseh članic združenja. Priporočamo se za udeležbo. OBVESTILA SO SPDT priredi 1. izlet sezone na Triglav, rezerviran za smučarje. Vodi trener in vodič Rasto Furlan. Izlet bo od petka, 12. do nedelje, 14. t.m. Zbirališče v Vratih v petek zvečer. Potrebni so dobri čevlji in zimska oprema. Zadnji avtobus odpelje iz Mojstrane v Vrata ob 18.30. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 do četrtka. * * * ŠD Breg vabi danes vse svoje nogometaše - začetnike, da se ob 9. uri zberejo na nogometnem igrišču v Dolini. * * * Teniški klub Gaja organizira od 11. do 17. t.m. na klubskih igriščih na Padričah tradicionalni POLETNI TURNIR za člane m redne obiskovalce igrišč. Tekmovanja bodo v naslednjih disciplinah: 1. posamezniki 2. posameznice 3. moške dvojice Vpisovanje v baru Guštin ua Padričah dne 9. t.m. do 18. ure. * * * Slovenski pomorski klub ČUPA sporoča, da je 3. društvena regata v Sesljanskem zalivu prenesena na nedeljo, 14. septembra. U-deležijo se ga lahko vse jadrnice s posadko, ki obvlada slovenščino. Start ob 10. uri, vpisovanje 1 uro prej. Danes, 7. septembra bo od 10. ure dalje neuradni trening regate. * * * Športno društvo Primorje obvešča vse mlade nogometaše s Proseka, Kontovela, Gabrovca in o-kolice, letnike 1962, 1963, 1964, ki nameravajo pristopiti k društvu, da se javijo vsak dan od 19. do 23. ure na sedežu Primorja. Naj omenimo, da se bo prvenstvo začetnikov pričelo že 14. sept. letos. * * # ŠD Sokol vabi vse svoje odbojkarice, mlajše in starejše, na sestanek, ki bo v ponedeljek, 8. septembra, ob 20. uri v dvorani SPD Igo Gruden v Nabrežini. * * * ŠD Sokol vabi na pogovor starše starih in novih članov ekipe mini-basketa in starše otrok, ki bi radi v letošnji sezoni obiskovali tečaj o-troške telovadbe. Sestanek bo v dvorani SPD Igo Gruden v Nabrežini v torek, 9. septembra, ob 20. uri. * * * Športno društvo Sovodnje odsek za judo, obvešča vse mladince na Goriškem, da se je že pričelo vpisovanje za treninge juda. Kogar to zanima, naj se vpiše pri odbornikih društva in sicer vsak dan od 20. ure dalje v stari šoli v Sovodnjah. # * # športno združenje Dom (Gorica) obvešča, da je vsak torek in četrtek, od 20. do 22. ure, na igrišču Dijaškega doma (Ul. Montesanto 84, Gorica), rekreacijsko igranje košarke. pršut, naj si sami priskrbijo kamnite ploščate «Škulje», katerih premer naj se suče od 10 do 15 cm. —-bs— nočni tek Gaje na približno 6 km dolgi progi Padriče - Gropada - Bazovica - Padriče. V tenisu se bodo na splošno spoprijeli samo člani in začetniki teniške sekcije Gaje. Bolj pester bo turnir v balinanju; povabljeni so Komen, Koper, Divača in Cerkvenca, Brst iz Slovenije ter Polet, Zarja in Gaja iz zamejstva, v odbojki pa Sloga, Kontovel, Breg, Bor, Sokol in Koper. V nogometu se bosta spoprijela Gaja in Šoštanj, ki bo povrnil obisk, za šalo pa še stari in mladi gajevci. Sobota, 13. sept. ob 17.00 otvoritev igrišč; ob 18.00 začetek turnirja v odbojki (ženske); in balinarska tekma; Nedelja, 14. sept. ob 16.00 nogomet «stari - mladi»; ob 18.00 med dvema ognjema (dečki do 14 .leta); Ponedeljek, 15. sept. ob 20.30 v Gropadi rusko kegljanje; Torek, 16. sept. ob 20.30 na Padričah turnir v odbojki; Sreda, 17. sept. ob 20.30 v Gropadi bližanje; Četrtek, 18. sept. ob 20.30 na Padričah turnir v odbojki; Petek, 19. sept. ob 20.30 v Gropadi odbojka, finale; Sobota, 20. sept. ob 9.00 na Padričah turnir v balinanju; ob 16.00 ex tempore na temo «Naše vasi v NOB» (otroci osnovnih šol); ob 20.30 nočni tek Gaje; Nedelja, 21. sept. ob 9.00 na Padričah finale balinanja in tenisa; nogometna tekma Gaja - Šoštanj; ob 15.30 začetek kulturnega programa. Vpisovanje ekip (za rusko kegljanje, bližanje, med dvema ognjema (dečki pod 14. letom) in nočni tek (posamezniki) ter ex tempore (posamezniki) bo na sedežu Gaje v zadružnem prostoru, vsak dan od 20. do 21. ure do petka, 12. septembra. Informacije na tel. 226-161 ali 226-136. Darko Grgič mu je predsedoval popredsednik italijanske odbojkarske zveze FI PAV Beccari, se je udeležilo kar lepo število osnovnih odbojkarskih organizacij. Iz izčrpnega in zanimivega poročila, bivšega (in novega) predsednika prof. Pipana smo izvedeli veliko zanimivega o dveletni mandatni dobi deželnega odbojkarskega odbora. V naši deželi je v zadnjih DRUGE VESTI NA OSMI STRANI ODBOJKA Pred tednom dni v Trstu Občni zbor deželne FIPAV Preteklo nedeljo je bil v Trstu redni občni zbor deželne odbojkarske «zveze. Občnega zbora, katere- dveh letih naraslo štčvilo včlanjenih društev v FIPAV od 71 na 81. Izredno je naraslo število aktivnih odbojkarjev in odbojkaric: od prejšnjih 1780 na sedanjih skoraj tri tisoč. V pretekli dveletni dobi je bilo odigranih 1100 tekem (prej 793), teh tekem se je udeležilo 210 ekip (v prejšnji dveletni dobi 162). V naši deželi je v zadnjih dveh letih naraslo tudi število trenerjev od 80 na 108. V dveletju 1971-73 je bilo zaposlenih skupno 85, v preteklem pa 101. To so več kot zgovorne številke, ki kažejo, da odbojka v naši deželi izredno pridobiva na širini. O kakovosti pa ne bi mogli reči kaj takega, vsaj za doslej. Prihodnost pa je s takim zaledjem veliko bolj obetajoča. Po čitanju poročila prof. Silvana Pipana se je razživela zanimiva diskusija, ki je nakazala številne probleme te športne panoge, od telovadnic, trenerjev in izpopolnjevanj, tekmovanj med šolami, sodnikov, gledalcev, disciplinskih ukrepov do tiska. Prav glede tega zadnjega je bila izrečena pohvala našemu dnevniku, ki izčrpno piše o vseh odbojkarskih dogodkih. Po končani diskusiji so zastopniki društev izvolili petčlanski odbor, ki si je takoj po izvolitvi porazdelil tudi funkcije za naslednje dveletno mandatno dobo. Na krmilu naše deželne odbojkarske zveze bo kot predsednik še naprej ostal prof. Silvano Pipan, podpredsednik Franco Gava iz Pordenona, tajnik prizadevni in delavni Domenico Jaco-lino iz našega mesta. Odbornika pa sta znani mednarodni sodnik Gino Caputo in Videmčan Anilo Puccio. Odgovoren za sodnike bo še naprej Goričan Dario Brezigar, za trenerje pa njegov someščan Vinicio Pa-cori. Deželnega občnega zbora se je u-deležil tudi odbornik državne odbojkarske zveze dr. Arrigo. G. Furlanič Od danes dalje Sedmi športni teden v Števerjanu V števerjanu bo športno združenje Brda tudi letos priredilo tradicionalni športni teden, ki bo na vrsti že sedmič. Trajal bo od 7. do 16. septembra na sporedu pa bo vrsta panog in disciplin. Spored te pomembne zamejske športne prireditve, ha. .Goriškem bo na-' slednji: Nedelja, 7. septembra: ob H. uri • nogomet (Dolenji Konec - Britof). , , ! Ponedeljek, 8. septembra: ob, 20.30 šah. Torek, 9. in sreda, 10. septembra: ob 20.30 namizni tenis. Četrtek, 11. septembra: ob 20.30 streljanje. Petek, 12. septembra: ob 20.30 kolesarstvo. Sobota, 13. septembra: ob 16. uri atletika; ob 20.30 maraton (Britof - Križišče • Močile - Valerišče - Bukovje - Britof). Nedelja, 14. septembra: ob 11. uri nogomet za mlajše; ob 14. uri «Tučenje» v Dvoru. Ponedeljek, 15. septembra: ob 20.30 odbojka (na občinskem igrišču). Torek, 16. septembra: za zaključek sedmega športnega tedna pa bo na programu štafeta s pričetkom ob 20.30. ..................m.......................................................................................................... Puntarjev memorial je za občinstvo zelo privlačen Kontovel - Olimpija: Ljubljančani pod košem domačinov iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiuiuiiiiiiiiniiiiuiiimmiiiiiitiiiimiiiiiiimiiiiiiiimiiiuiiHitiifiHM Zmagovalec letošnjega že 15. tradicionalnega turnirja «IBM» v Amsterdamu Ljubomir Ljubojevič je v začetku preživljal težke trenutke. Že v četrtem kolu je v partiji z mladim sovjetskim mojstrom Ma-karičevem doživel hiter zlom. Iz partije, ki ima že tričetrtstoletno predzgodovino, lahko vsak šahist povzame izreden nauk. Zato je tudi predstavitev zmagovalca s partijo, ki jo je izgubil, tokrat neobičajna, vendar pa pokaže mladega velemojstra v drugi luči, ki je značilna za šahovsko dobo v kateri živimo. Ljubojeviča je poraz izredno prizadel in je vse do 10. kola igral nezainteresirano ter je bil v sredini razpredelnice. Po zmagi v 11. kolu proti velemojstru Georghiu, ki je bil Ljubojeviču sila neugoden nasprotnik, (dva poraza v zadnjih srečanjih) je Ljubojevič z izrednim fi-nišem (4,5 točke iz 5 partij) dosegel pomembno mednarodno zmago. AMSTERDAM 1975 L. Ljubojevič - S. Makaričev Ruska obramba I. e4 e5 2. Sf3 Sf6. Mladi sovjetski mojster se je odločil za rusko obrambo, ki se v moderni turnirski areni le redko sreča. 3; SčS: Teorija priporoča varianto 3. d4 ed4 4. e5 Se4 5. Dd4: d5 6. edo (e.p.) Sd6: 7. Sc3 Sc6 8. Df4 g6 9. Ld2 Lg7 10. 0—0—0 Le6 11. Sg5 0—0 12. h4 h6 13. Se6: fe6 14. Dg4 z malo prednostjo belega. 3. ... d6 4. Sf3 Se4: 5. d4 d5 6. Ld3 Lel 7. 0—0 Cc6 8. Tel Lg4 9. c3 Skromna, vendar pa dobra poteza. Nadaljevanje 9. Le4: de4 10. Te4: Lf3: 11. DI3: Sd4: vodi v izenačeno pozicijo. 9. ... f5 Črni si utrjuje točko e4, vendar pa tako slabi diagonalo a2-g8. 10. Db3 0-0 11. Sfd2?. V 6. partiji dvoboja A. Karpov V. Kočnoj (Moskva 1974) je bilo i-grano 11. Sbd2 Kh8 12. h3 Lh5? 13. Db7: Tf6 14. Db3 Tg6 15. Le2 Lh4 16. Tfl Lf3: 17. Sf3: Lf2:+ 18. Tf2: Sf2: 19. Kf2: Dd6 20. Sg5! in Karpov je zmagal v 31. potezi. II. ...S}2:! DOMINIKANSKA REPUBLIKA REPUBLICA DOMINICANA —. iwi.ruit iuiitu;iiig~^— Zahodni del otoka Haiti tvori danes samostojno Dominikansko republiko, ki je bila do leta 1865 španska kolonija. Do tega leta so, seveda, uporabljali znamke španskih Antil. V Portu Plata in v Santo Domingu pa so delovali tudi samostojni britanski poštni utadi. Športno tematiko so na znamkah obravnavali precej površno in tudi nelogično: za nekatere dogodke so izdali po več serij, pri tem pa popolnoma pozabili na druge važnejše športne manifestacije. Od leta 1957 izhajajo frankovne in letalske serije istočasno Prva športna serija je izšla leta 1937 ob priliki prvih državnih olimpijskih iger: izšle so tri enake znamke, na katerih je v ozadju državna zastava, spredaj pa silhueta metalca diska. Na drugo serijo smo morali čakati celih 20 let. Ob priliki olimpijskih iger v Melbournu je izšlo 8 serij (štiri frankovne in štiri letalske) in blok, skupno je bilo 32 znamk. Znamke vsake serije imajo posebno obliko (pravokotno, trikotno ali pa kvadratno, kjer je motiv prikazan v diagonali). Na znamkah je prikazan slavni atlet ali atletinja in zastava države v naravni barvi. V pravi barvi so tudi dresi prikazanih atletov. Med bolj znanimi atleti bi omenili nizozemsko «letečo mamico» Fanny Blankers - Koen, francoza Alaina Mimouna, Italijana Baldinija in finca Paava Nurmija. Za olimpijske igre v Rimu je izšlo le osem znak, ki so jih razdelili v dve seriji in blok. Znamke so večje od običajnih, v srednjem krogu pa so prikazani razni atleti — zmagovalci kolajn. Prikazan je tudi Italijan Pavesi, ki je osvojil _ zlato v sabljanju. Leta 1972 sta izšli še znamki za Miinchen, na katerih so prikazani trenutki iz ekipnih športov. Na Haitiju sicer ni velikobritanske tradicije, kljub temu pa se je dobro razvil tudi polo. Leta 1959 je bil na sporedu velik dvoboj med Japonsko in Dominikansko republiko. Izšle so štiri znamke, na katerih sta prikazani ekipi s svojim kapetanom in razni vidni predstavniki Dominikanske ekipe. Za tretje panameriške igre, ki so bile na sporedu v Chicagu, je izšla leta 1959 frankovna znamka, na kateri je prikazan pogled na stadion Trujillo v Santo Domingu. Nekaj mesecev kasneje so izšle še pretiskane znamke prve olimpijske serije iz le- ta 1957 z napisom «U juegos despor-tivos Panamericanos». Napis je v obliki podkve, v sredini je tekač, na spodnjem delu pa še dodatna vrednost 2 c., s katero so krili stroške prireditve. Pretiskov je osem, in sicer pet znamk za frankovno in tri za letalsko pošto. Leta 1974 so bile v Santo Domingu na sporedu 12. športne igre Srednje Amerike in Karibskega morja. Že leta 1973 so izšle prve propagandne serije, in sicer osem frankovnih in osem letalskih znamk. Te znamke so zani- mive, ker je na vsaki prikazanih po več športnih panog. Tako so na primer na znamki za 2 c. tek, skok v daljavo in v vodo, kolesarstvo in dviganje uteži. Ob otvoritvi iger so izšle še štiri znamke s prikazi košarke, kolesarstva, plavanja in nogometa. Tudi šah ima svoje mesto na znamkah. Peto panameriško prvenstvo je bilo na sporedu leta 1967. Posvečeni sta mu bili dve znamki: na frankovni za 25 c. so narisani konj, trdnjava in lovorovi listi, na letalski za 10 c. pa kralj in kmet. Na znamkah je tudi priložnostni napis. Leto kasneje je bil v Santo Domingu na sporedu boksarski dvoboj za svetovni naslov v mušji kategoriji. Izšle so tri znamke, na katerih so prikazani trenutki dvoboja na ringu. Letalske znamke se razlikujejo « «v o tò a I - IH SUH INIHNUiMlKmO od frankovnih po vrednosti in napisu «Aereo». Leta 1969 je bilo na tem otoku na sporedu svetovno amatersko prvenstvo v bezbolu. Tako na frankovni kot na letalski seriji (vsako sestavljajo tri znamke) vidimo faze tekem ter stadione, kjer so bila polfinalna in finalna tekmovanja. Golf ni samo nedeljska zabava za starejše državljane, ampak tudi prava tekmovalna panoga, ki ima tudi svoja prvenstva. Leta 1974 je bilo v Dominikanski republiki na sporedu svetovno amatersko prvenstvo. Na treh znamkah (dve sta frankovni, ena pa letalska) sta prikazani zemeljska obla in mednarodni znak zveze golfa. Kot smo že v začetku ugotovili, nima celotna zbirka nobene smiselne povezave, če izvzamemo, da so bile zadnje serije v glavnem namenjene dogodkom, ki so se odvijali v državi. Pozitivno je, da se poštna uprava v zadnjih letih ni posluževala pretiskov in zaradi tega lahko upamo, da bo postala športna zbirka v bodoče resnejša in seveda zanimivejša. kEPUBUCA dominicana -- -- >*T«PIQ r«UJULO IHf Igrana poteza, ki je presenetila mladega jugoslovanskega velemojstra. čeprav izgleda da je to teoretična novost je ob tej priliki potrebno omeniti analizo velemojstra Karla Schlehterja, ki je ’že leta 1902 v «Deutsche Schahzeitung» ocenil skok belega konja z f3 na d2 kot veliko napako in objavil naslednjo varianto: 11. ... Sf2:! 12. Kf2: Lh4+ 13. g3 f4! 14. Kg2 fg3 15. hg3 Dd6! 16. gh4 Tf2+ 17. Kf2: Dh2 + 18. Ke3 Dg3 + 19.. Sf3 Te8+ 20. Kd2 Tel:! 21. Dd5:+ Le6 22. Sel: Ld5: in belemu se je težko ubraniti pred črnimi kmeti na g in b liniji. : ' 12. Kf2: LM+ 13. g3 f4! Napad črnega se odvija nezadržno. Belo kraljevo krilo je po žrtvi dveh črnih figur povsem nezaščiteno in Ljubojeviču ne uspe zaščititi kralja pred pretečo nevarnostjo. 14. Kg2 }g3 15. Le4 Lh3 + ! 16. Kgl Ni pomagalo 16. Kh3:, ker sledi 16. ... Dd7+ 17. Kh4:. Tf4+, na 17. Kg2 pa 17. ... Tf2+ 18. Khl Dh3 in belemu ni rešitve. 16. ... gh2+ 17. Kh2: Dd6+ 18. Khl Lel: 19. Dd5:+ Dd5: 20. Ld5: + Kh8 Čeprav je Ljubojeviču uspelo zamenjati damo, je napad črnih figur še vedno nezadržen in belo damino krilo se nikakor ne more razviti. 21. S/3 Lg3 22. Sgl Lfl 23. Sd2 Tae8 Sedaj prihaja v borbo še zadnja črna figura in belemu ni pomoči. 24. Se4 Te4:! Makaričev tokrat zares ne skopari z žrtvami. Po žrtvi lahkih figur tokrat žrtvuje kvaliteto, da. bi dokončno ogrozil Belega kralja. 25. Le4: T/2 Trdnjava je vdrla na drugo vrsto in grozi 26. ... Th2 mat. Lju-bojevrč se ne more sprijazniti s porazom in po nepotrebnem zavlačuje partijo. , 26. S/3 Lg2+ 27. Kgl L/3: 28. L/3: T/3: in beli se vda, saj ostane črni za figuro močnejši. Poraz, iz katerega je mladi jugoslovanski velemojster dobil dober nauk, da je potrebno tudi vrhunskim šahi-stom analizirati partije starih mojstrov. Komentar: SILVO KOVAČ ATLETIKA DANES V TRSTU Mednarodno atletsko tekmovanje Danes bo na tržaškem občinskem stadionu «Grezar» atletski miting za 5. trofejo Vladimira Rauberja, katerega prireja tržaški CUS. Nastopili bodo tudi atleti iz Avstrije, Jugoslavije in Poljske. Tudi italijansko zastopstvo bo dokaj močno. Morda bo med nastopajočimi tudi svetovni rekorder v skoku v višini Amerikanec Dwight Stones. Slovensko zamejsko atletiko bo zastopal član Adrie Fabij Ruzzier. Tekmovanje se bo začelo ob 17.30. R. F. NOGOMET Dva nastopa Brega Bregovi nogometaši bodo danes odigrali dve prijateljski tekmi. Na občinskem igrišču v Dolini se bodo ob ■ 9. uri pomerili mladinci s Primorcem, ob 10.30 pa bo na sporedu tekma članskih enajsteric Brega in Komna. .-grdi m, iV-TETiR: i-TrTTJT.rraM Šport na radiu Trst A Po poletnem premoru se na tržaškem radiu nadaljuje nedeljska oddaja «šport in glasba». Prva oddaja nove sezone bo na sporedu danes od 18. do 19. ure. Med drugim bo obsegala intervjuje z Jonom Štverakom, trenerjem veslaškega kluba Sirena ,ki je deloval po prvi svetovni vojni, s trenerjem ljubljanske Olimpije Petrom Brumnom ter magnetofonski zapis z mednarodnega šahovskega turnirja v Milanu. Nadalje bo govor o jugoslovanskem nogometnem prvenstvu ter o tretjem kolu italijanskega nogometnega pokala, o atletskem tekmovanju visokošol-cev na stadionu pri Sv. Ani in o ostalih domačih dogodkih. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24,— letno 240.— din. za organizacije in podjetja mesečno 30-—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSK Stran 8 Za SPW Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno« upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravL Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.1. 7. septembra 1975 orednik Goraid vesel Izdaja in tiska Trst TRŽAŠKI DNEVNIK SEJA SVETA SLOVENSKE SKUPNOSTI Obsodba poskusa izigravanja v zvezi s slovensko televizijo TV oddaje v slovenščini naj se začnejo 1. januarja 1976, naj se postopno razvijajo in imajo jasno strukturo Dne 3. septembra sc je na sedežu SS v Ul. Machiavelli 22 sestal svet Slovenske skupnosti pod vodstvom predsednika Kareja. Razprav." je potekala najprej o poroki v slovenskem jeziku, ki jo je na tržaški občini izvršil dr. Dolhar. Svet je soglasno o-žigosal dejanje podpredsednika občinskega sveta Giuricina, ki je zadevo prijavil sodni oblasti. Nato je svet obširno razpravljal o slovenskih televizijskih oddajah, ki jih predvideva državni zakon o reformi radio televizijske ustanove — RAI. V zvezi s težnjami določenih političnih in stanovskih krogov, ki skušajo izigrati duh in črko zadnjega odstavka 19 člena omenjenega zakona, ko bi hoteli slovenske televizijske oddaje skrčiti na 10-minut-ni tedenski ali celo 14-dnevni pregled zgolj krajevnih deželnih dogodkov, Slovenska skupnost poudarja, da se slovenska manjšina nikakor ne more zadovoljiti s programom, ki bi bil zožen in torej bistveno manjši od tistega, ki ga ima manjšina nemškega jezika že nekaj let na Južnem Tirolskem. Zato Slovenska skupnost zahteva, da se slovenske televizijske oddaje pričnejo s 1. januarjem 1976 z dnevnimi poročili, ki naj vsebujejo pregled vesti iz mednarodnega in državnega življe-nim poudarkom na dogodke na živ nja, krajevne novice s posebnim poudarkom na dogodke iz življena slov. manjšine, kulture, gospodarstva in športa. To 1. obdobje televizijskega dnevnika je treba po 3 mesecih poskusnih oddaj popestriti z drugimi programi, kot so kulturne, na-rodno-zabavne, folklorne, dramske, otroške, šolske oddaje, kratki filmi, dokumentarci itd. Pri tem je nujno treba navezati dobre stike z RTV Ljubljana in poskrbeti za la- nju in delu naših ljudi in to na vseh področjih, od kulturnega in gospodarskega do sindikalnega in športnega. V zvezi s problemom oddajanja, Slovenska skupnost poudarja, da bi bilo najbolje, če bi v celoti slovenske oddaje pripravljali in oddajali iz tržaškega sedeža RAI, ki ima že na razpolago primerne prostore. Te je treba opremiti z vsemi potrebnimi aparaturami in seveda s kvalificiranim osebjem. Ker se Slovenska skupnost zaveda, da priprava študijev v Trstu zahteva določen čas, bi v prvem obdobju od 1. 1. do 1. 4. 1976 oddajal slovenske televizijske oddaje center RAI v Rimu, podobno kot že oddaja nemške programe za Južno Tirolsko. V zvezi s komisijo, ki naj nadzoruje slovenske televizijske oddaje, je Slovenska skupnost mnenja, da mora zajemati izključno slovenske predstavnike. Nadalje mora biti Slovenska skupnost udeležena pri upravljanju in nadzorstvu slovenskih televizijskih oddaj. V posebni konvenciji med državo in ustanovo RAI mora biti točno določen način uresničevanja slovenskih televizijskih oddaj in potrjeni že omenjeni datumi postopnega uvajanja z jasno določeno organizacijsko strukturo. Kompetence deželne nadzorne komisije so iste, kot jih zakon o reformi radiotelevizijske ustanove predvideva v vsedržavnem merilu. Nadalje je svet še posebej razpravljal o političnem seminarju, ki ga deželno strankino vodstvo organizira 20. in 21. septembra v Beli peči. Na pobudo EZIT Komisija bo preučila dolini pri Orehu in Ospu Izvršni svet Ustanove za industrijsko cono v Žavljah je včeraj razpravljal o vprašanju, kako na najboljši način uporabiti zemljišče v dolini pri Orehu in v dolini pri O-spu. Ob koncu razprave so sklenili u-stanoviti posebno komisijo, ki jo sestavljajo funkcionarji in strokovnjaki ustanove in ki ji načeluje svetovalec Albino Gerii, ter ji poverili nalogo, naj preišče geološko sestavo tal in hidrologijo področja in naj pripravi okvirni načrt za postavitev morebitnih novih industrijskih obratov in za ureditev ustreznih struktur. V NEDELJO, 21. TEGA MESECA V GROPAJSKI SOLI Krožek KASTA prireja slikarski ex tempore Slikarskega tekmovanja se lahko udeležijo slikarji vseh starosti in iz vseh krajev dežele Krožek absolventov Slovenske trgovske akademije v Trstu (KASTA) prireja v nedeljo, 21. septembra, v osnovni šoli Karel Destovnik - Kajuh v Gropadi slikarski ex tempore, ki se ga lahko udeležijo slikarji vseh starosti in iz vseh krajev dežele Furlanije - Julijske krajine. Mladi slikarji, do 15. leta starosti, iiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii ODKRITJE TRŽAŠKIH AGENTOV JAVNE VARNOSTI Na Dunaju aretirani ropar ropal tudi v tržaški banki V banki Antoniana je oropal dva uslužbenca ne-kega podjetja, ki sta prišla po denar za plače Končno so odkrili skrivnostnega roparja, ki je 25. julija z naperjenim samokresom izvedel drzen rop v banki Antoniana v Ul. Cassa di Risparmio v Trstu. To je isti človek, o katerem smo včeraj pisali na goriški strani, da je 31. julija ukradel devet milijonov lir v podružnici Cassa di Risparmio v Gradežu in je sedaj zaprt na Dunaju, kjer so ga tamkajšnji agenti zasačili med podobnim ropom. Gre namreč za 33-letnega Enrica Innocentija iz Ponte S. Pietro pri Bergamu, čigar sliko objavljamo, povzeto po dunajskem dnevniku «Ku- rier». Preiskave, ki so privedle do Na koncu seje pa se je svet sez- j zaključka, da je na Dunaju aretirani nanil še z mednarodnimi dogodki, 1 mladenič avtor tudi drznega ropar- ki kažejo na vso večjo borbo manj- sten strokovni kader, ki bo sposo- šin za svoje pravice. Ob tej prili- ben pripraviti kvalitetne televizijske programe v lastni režiji. V tem drugem razdobju naj bi se oddaje obogatile tudi z rubrikami o življe- ki svet Slovenske skupnosti izraža svojo podporo borbi Baskov in Korzičanov, ki se potegujejo za uresničitev svojih avtonomnih pravic. skega podviga v tržaški banki, sta vodila vodja oddelka javne varnosti dr. Valentino Valente in podčastnik Pasquale Del Monaco. Zahtevo po ekstradiciji roparja bodo tako razši-rili tudi za rop v našem mestu. imiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiin P0 PREDVIDEVANJIH PETLETNEGA DRUŽBENEGA PLANA Družbeni proizvod na obali se bo povečal za 15 odstotkov V prihodnjih dneh začetek javne razprave v okviru nove jugoslovanske ustave KOPER, 6. — V prihodnjih dneh se bo začela javna razprava o druž-6enem planu razvoja obale za razdobje 1976 — 1980. O osnutku bodo razpravljali v podjetjih v samoupravnih interesnih skupnostih in v krajevnih skupnosti. Vsekakor je to pomembna novost v planiranju, ki jo je prinesla nova ustava. Nosilci družbenega planiranja so namreč delovni ljudje in občani. Javna razprava bo trajala do 15. oktobra, vse predloge pa bodo morali preučiti ter jih upoštevati, v kolikor bodo dobro argumentirani in v skladu s splošnimi družbenimi koristmi. Petletni plan razvoja obalnega področja predvideva popvprečno letno povečanje družbenega proizvoda za 15,4 odst. To nameravajo doseči z nekaterimi novimi naložbami, z večjo produktivnostjo, z boljšo tehnologijo itd. RAZSTAVA «ZAKLJUČNI BOJI IN OSVOBODITEV SLOVENIJE» POSTOJNA, 6. - V Postojni so včeraj odprli razstavo «Zaključni boji in osvoboditev Slovenije». Gradivo sta pripravila Muzej ljudske revolucije v Ljubljani _ ter Institut za'raziskovanje Krasa SAZU ob sodelovanju Kraške muzejske zbirke. Gre za vrsto izvirnih dokumentov iz zadnje faze osvobodilnih bojev v Sloveniji, ki so razstavljeni v 44 panojih. Razstava je že bila v Ljubljani in v Novi Goric:, v prihodnjih tednih pa jo bodo prenesli še v Maribor, Ptuj, Celje in Mursko Soboto. Otvoritve razstave v Postojni so se udeležili številni prebivalci ter predstavniki družbeno - političnega življenja, prisoten pa je bil tudi podpredsednik Akademije znanosti in umetnosti Slovenije Anton Kuhelj. TURISTIČNA PCSEZONA DOBRO OBETA PORTOROŽ, 6. — S prvimi septembrskimi dnevi se je začela turistična posezona, ki zaenkrat kar dobro obeta. Tisti, ki so naklonjeni neprevročim dnem in seveda tudi znižanim cenam, so kar dobro napolnili nekatere objekte na Primorskem. Tako imajo v celoti ali skoraj v celoti zasedene zmogljivosti hotela Metropol in Palače v Portorožu, nadalje Simonov zaliv v I-zoli, hotel Bor v Črnem vrhu in tudi nekateri gostinski objekti v Bovcu. Med tujci so najštevilneje zastopani Nemci, Holandci, Švicarji in Italijani. Trenutno se mudi na Primorskem okrog 9 tisoč turistov, to je okrog tisoč več kot prejšnjo soboto. Največ turistov je v Portorožu in sicer okrog 4 tisoč. Naj omenimo še to, da Postojnsko jamo obišče zdaj dnevno okrog tri tisoč izletnikov. Od petnajstega septembra dalje bodo vožnje v kraško podzemlje vsake pol ure. TURISTIČNA REHABILITACIJA PLANINE PLANINA, 6. — Krajevna skupnost in Jamarski klub v Planini sta se močno zavzela, da bi kar najhitreje prišlo do turistične rehabilitacije Planine. Ta kraj ima namreč vrsto zanimivosti, predvsem pa gre za ureditev Planinske jame in Ravbarjevega stolpa. Do jame je treba urediti dostop, v Ravbarjevem stolpu pa bi morali urediti prvo nadstropje za prirejanje raznih slikarskih kolonij, razstav in podobno. Predstavniki krajevne skupnosti so na posebnem sestanku poudarili, da so turistične perspektive njihovega kraja zelo ugodne in da je potrebno njihove predloge vnesti v srednjeročni plan razvoja postojnske občine. danes ob obali KINO KOPER ob 10.00 francosko-nemški KLIC DIVJINE; ob 16.00 in 18.00 francosko nemški KLIC DIVJINE; ob 20.30 italijanski UMOR IZ LJUBEZNI. IZOLA ob 10.00 ameriški SAMOTAR Z ZAHODA; ob 17.30 francoski SOLO; ob 20.00 francoski VESELI REKRUTI. ŠKOFIJE ob 17.00 ameriški SUROVA OKLAHOMA. PIRAN ob 10.00 češki SKRIVNOSTI VELIKEGA PRIPOVEDNIKA; ob 17.30 in 20.00 francoski SKRIVNOSTI PARIŠKEGA PODZEMLJA. PORTOROŽ ob 20.30 ameriški KARATE JONES. * * * TRGOVINE Na obali bodo dežurale med osmo in enajsto uro naslednje trgovine: Piran: Samopostrežna «NANOS», Zelenjavni trg, sadje-zelenjava KZ Zelenjavni trg. mesnica «AGRARIA» na Zelenjavnem trgu. Portorož: Samopostrežna «NANOS», mesnica «EMONA». Lucija: Samopostrežna KZ Lucija. Izola: Trgovina «TUROPOLJAC» v Pittonijevi ulici, delikatesa LJUBLJANSKE MLEKARNE v Dantejevi ul. ter trgovina s sadjem in zelenjavo Kmetijska zadruga - Drevored 1. maja. V Kopni pa bo dežural eden izmed marketov na cesti JLA. Rop v tržaški banki Antoniana se je odvijal takole. Okrog 11. ure sta v banko stopila uslužbenca podjetja «Saldanavi» iz industrijske cone, 53-letni Mario Fabiani iz Ul. Kolonja 42 ter 41-letni dr. Gianfranco Venier iz Ul. Rossetti 81, da bi dvignila nekaj denarja za plače uslužbencev. Prej sta obiskala še druge bančne urade, tako da sta v aktovki že imela 6 milijonov in 500 tisoč lir. Med razgovorom z uradnikom je Fabiani položil črno usnjeno torbo z denarjem na mizo, ko se mu je približal mlajši moški, pomolil uradniku samokres pod nos, zagrabil torbo in stekel na ulico, kjer je pustil prižgan fiat 500. čeprav se mu je med begom nekoliko zataknilo, ker se zaradi gostega prometa ni mogel odpeljali z avtomobilom, je za njim izginila vsakršna sled. Roki pravice pa kljub temu ni ubežal. PRIREDITVE IN ZABAVE V nedeljo bodo odprti vsi športni objekti, v večernih urah pa bodo zabavne plesne prireditve v vseh večjih hotelih na obali, Barski program pa si lahko ogledate v hotelu Triglav v Kopru, v Palacu in Metro-polu, v Portorožu in Pri treh papigah v Piranu. Koper: Ob 16.00 velika javna tombola z bogatimi dobitki na parkirišču pri tržnici. škofije: Sagra • igrali bodo Veseli planšarji in ansambel PLATANA. Umag: Turistični praznik; razna športna tekmovanja ter državno prvenstvo v podvodnem ribolovu. » * » ŠPORT Izola: ob 16.30 Izola - Pohorje. Srečanje slovenske nogometne lige. Žustema: zaključek republiškega prvenstva v plavanju za posameznike. Izola: ob 10.00 Izola - Šmartno, ženska republiška rokometna liga. iiiiiiiHiiiimviiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiriiiiiiKiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiifi POMOČ NERAZVITIM Ansambel «Miramar» sinoči na prazniku PD «Rdeča zvezda» Sinoči se je «Na skupici» v Baj ti pri Saležu začelo dvodnevno praznovanje 30-letnice ustanovitve prosvetnega društva «Rdeča zvezda» iz Saleža, ki spada obenem v sklop proslav 30-letnice osvoboditve. Ob 20. uri se je na lepem prireditvenem prostoru zbrala velika množica, ki je pozorno prisluhnila izvajanju tržaškega harmonikarskega ansambla «Miramar», ki se je predstavil v svoji celotni zasedbi. Pod vodstvom neutrudne profesorice Eliane Zajec so mladi harmonikarji izvajali pester enourni program, ki je obsegal vrsto narodnih, borbenih in umetnih skladb. Številni poslušalci so jih nagradili z zasluženim' aplavzom. Sledila je prosta zabava z ansamblom Lojzeta Furlana. Glavni del praznika je na sporedu danes, ko se bodo že zjutraj pomerili tekmovalci v tipični kraš-ki igri s škrlatni. Na popoldanskem kulturnem sporedu bodo sodelovali znana folklorna skupina «Študent» z Reke, štirje pevski zbori in sicer Vasilij Mirk, Primorec iz Trebč, Franc Zgonik iz Branika in Rdeča zvezda iz Saleža. Slavnostni govor bo imel predsednik prosvetnega društva «Rdeča zvezda» Miloš Budin. Zatem bo do polnoči igral za ples domači ansambel Lojzeta Furlana. Organizator je uredil kioske za jedačo in pijačo ter zagotavlja avtomobilistom primeren parkirni prostor. (Nadaljevanje s 1. strani) ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Nočna in dnevna zdravniška sluz ba je organizirana v vseh treh obal nih mestih, prav tako pa dežurajo tudi lekarne. nesti konkretne ukrepe, ki naj odprejo vrata nadaljnjim spremembam na področju mednarodne trgovine, prenosa znanosti in tehnologije, industrializacije dežel v razvoju, mednarodne denarne reforme, surovin, poljedelstva in prehrane. Predlogi, ki so jih doslej dale razvite države, predvsem Združene države Amerike in Evropska gospodarska skupnost, namreč ne bodo bistveno vplivali na izboljšanje položaja dežel v razvoju, saj so preveč delni. Po drugi strani pa celo ameriški komentatorji priznavajo, da za izvajanje predlogov, ki jih je dal ameriški zunanji minister, mednarodne organizacije nimajo potrebnih sredstev, in tako «visijo» še visoko v zraku. Zadnji podatki, ki so jih objavile posebne agencije združenih narodov in Mednarodna banka za obnovo in razvoj pa kažejo nadaljnje poslabšanje položaja dežel v razvoju v svetovnem gospodarstvu. Drugo desetletje razvoja, v katerem naj bi dežele v razvoju vsaj zadrževale naraščanje razlik, je povsem zastalo, če bo slo tako naprej bodo razvite države do konca tega desetletja povečale letni dohodek na prebivalca za 900 dolarjev, manj razvite pa le za tri, poleg tega pa samo peščica razvih držav izpolnjuje obvezo, da bodo dajale za razvoj do leta 1978 0,7 od sto bruto proizvoda. Združene države Amerike so dale 1974. leta , 0,25%, Japonska prav tako, Avstra-i lija 0,55%, Avstrija 0,18%, , Italija 0,14%, švedska 0,72% itd. Kljub temu so se na zasedanju znova pojavile zahteve nekaterih najbolj razvitih, naj dajo sredstva za razvoj predvsem države proizvajalke nafte. Te sicer še zdaleč niso izkoristile vseh možnosti, da bi solidarno pomagale ostalim deželam v razvoju, vendar pa že sedaj članice OPEČ dajejo za razvoj 3% bruto proizvoda. Del razvitih pa pozablja, da so dolžni pomagati, saj so imeli od dosedanjega gospodarskega sistema največje koristi. Nadaljnji razvoj sveta, ki je med seboj vsebolj soodvisen, pa ne more brez hitrejšega razvoja dežel v razvoju, kar velja tudi na novo konjunkturo zahodnih gospodarstev, ki imajo v deželah v razvoju največja potencialna tržišča. Interesi so torej obojestranski. To spoznanje prihaja vsebolj v zavest vseh, čeprav seveda izrednih rezultatov ni pričakovati čez noč. Kljub temu je dosedanji poter posebnega zasedanja generalne skupščine potrdil vsaj «ugodnejšo» klimo za začetek odprtih pogovorov o spreminjanju mednarodnega gospodarskega sistema. To bo seveda dolg in zapleten proces. Sklepi sedanjega posebnega zasedanja pa bodo pokazali v kakšni smeri in kako bo potekalo razreševanje teh največjih nesorazmerij današnjega časa, ki jih je treba zmanjšati v interesu vsega sveta, ali v nadaljnjem sočenju, ali pa v odprtih in enakopravnih pogovorih. bodo uvrščeni v posebno tekmovalno skupino. Tehnika in slog sta poljudni, prav tako je dovoljena črno-bela tehnika. Mere platen: največ ja stranica lahko doseže 120 cm, vendar celotna površina platna ne sme presegati enega kvadratnega metra. Vsak udeleženec lahko predstavi v žigosanje dve platni ali osnovi, izročil bo le eno — in to po lastni uvidevnosti — ki jo bo komisija ocenila. Žigosanje platen ali osnov bo 21. septembra, od 7.30 do 13.30. Dela bo treba izročiti brez podpisa, brez okvirja in stekla najkasneje do 15. ure. Avtor bo lahko navedel na hrbtni strani slike le prodajno ceno. Ob 15.30 bo komisija ocenila izročena dela ter dodelila nagrade. Po končanem delu komisije ter po izročitvi nagrad bodo slikarski izdelki na ogled občinstvu do 18.30. Slikarski ex tempore bo ob vsakem vremenu. Dela bodo razstavljena v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20, od 27. septembra do 11. oktobra. Vsak tekmovalec (zmagovalec ene izmed nagrad ali tisti, ki je prejel pohvalo žirije) mora opremiti svojo sliko s podpisom, z okvirjem, steklom itd. ter na hrbtni strani — poleg že navedene cene — s svojim naslovom. Tako opremljene slike je treba izročiti Tržaški knjigarni, najkasneje do 13. ure v petek, 26. septembra. Otvoritev razstave bo v soboto, 27. septembra, ob 18. uri, v Tržaški knjigarni. Včeraj v Milanu Poraz Ljubojevica MILAN, 6. — Portisch je premagal Ljubojeviča v včeraj prekinjeni partiji, v polfinalu mednarodnega šahovskega turnirja v Milanu, in sicer v 66. potezi. Madžar se je s tem že uvrstil v finale, kjer bo njegov nasprotnik ali Karpov ali Pe-trosjan. Ta dva danes nista igrala. SPORT SPORT SPORT ZADNJI DAN SEDMIH SREDOZEMSKIH IGER VALŽIRV Jugoslovani na prvem mestu v moški in ženski odbojki Zmagoslavje Italije v kolesarskih tekmovanjih KOLESARSTVO Zmaga Panizze TURIN, 6. — Italijan Vladimiro Panizza je zmagal na mednarodni kolesarski dirki Milan - Turin. 243 km dolgo progo je prevozil v 5.57’ s poprečno hitrostjo 40,240 km/h. 2. je bil Paolini (It.) po 54” 3. De Vlaeminck (Bel.) 4. Maertens (Bel.) 5. Moser (It.) 6. Delcroix (Bel.) 7. Gimondi (It.) 8. Janssens (Bel.) 9. Rodriguez (Kol.) 10. De Muynek (Bel.) nato še drugi v Paolinijevem času. KOŠIČE, 6. — Na mednarodnem ženskem košarkarskem turnirju v Košicah je Italija premagala Kanado s 66:57. ALŽIR, 6. — Danes so v alžirski prestolnici svečano zaključili letošnje sredozemske igre, potem ko so bila na sporedu še zadnja tekmovanja. Odbojka Ta športna panoga je prinesla pravo zmagoslavje Jugoslaviji, saj so tako odbojkarji kot tudi odbojkarice v sklepnem spopadu premagali izbrani vrsti Italije. Obe finalni tekmi sta bili izredno zanimivi. Medtem ko je bilo pri moških potrebno odigrati samo tri sete, je bil v ženski konkurenci znan končni zmagovalec šele po petih setih igre. Jugoslovani so se to pot pokazali kot boljša šesterka in to predvsem v zadnjih dveh nizih. V zadnjem setu pa so bili najmanj za razred boljši, saj so nasprotnike z odlično igro dobesedno nadigrali. To je bil obenem tudi letošnji prvi neposredni obračun med tema dvema izbranima e-kipama. Poleg prestižnega značaja in seveda osvojitve zlate kolajne je ta zmaga za Jugoslovane izredno važna glede na to, da ti dve reprezentanci igrata na bližnjem evropskem prvenstvu v isti izločilni skupini v Skopju. V ženski konkurenci je vse kazalo, da bodo tudi «plave» zmagale s 3:0, saj so povedle z 2:0. V nadaljevanju so Italijanke izenačile, toda kasnejše zmagovalke so jih v zadnjem setu z odlično igro pregazile. IZIDI MOŠKI Jugoslavija - Italija 3:0 (19:17, 15:11, 15:5). V tekmi za tretje mesto je Francija premagala Grčijo s 3:2. Ostali izidi: Turčija - Egipt 3:1, Tunizija - Alžirija 3:1, Španija -Maroko 3:0. Končni vrstni red pri moških je bil naslednji: 1. Jugoslavija, 2. Italija, 3. Francija, 4. Grčija, 5. Turčija, 6. Egipt, 7. Tunizija, 8. Alžirija, 9. Španija, 10. Maroko. ŽENSKE Jugoslavija - Italija 3:2 (15:13, 15:10, 9:15, 15:17, 15:3). V srečanju za tretje mesto je Turčija brez težav odpravila Egipt s 3:0 (15:9, 15:3, 15:4). Končni vrstni red: 1. Jugoslavija, 2. Italija, 3. Turčija, 4. Egipt, 5. Alžirija. Skoki v vodo (sfolp) Po pričakovanju je v skokih v vodo s stopla Italija slavila dvojno zmago. Zmagal je Dibiasi pred Ca-gnottom in Egipčanom Seoudom. Kolesarstvo V tej panogi so «azzurri» dosegli pravo zmagoslavje, saj so pospravili prav vse zlate kolajne. Zadnji dan so podelili še tri serije kolajn. V sprintu je bil prvi Italijan Rossi pred Špancem Lajo in tretji Maro-kanec El Bouhi. V zasledovalni e-kipni vožnji na dirkališču so Italijani premagali Špance, bronasta kolajna je ostala v Alžiriji. S cestno dirko se je končalo tekmovanje tudi v tej panogi in prav tako z zmago Italijana Barona, ki je v zaključ- aiiminiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiuiiimiiiiimiuiiiiniiiiiniiiiMiMimmifiiMiimiiiiiiiiimiiiiiniiii nem sprintu premagal še 7 ubežnikov. Med temi je bil tudi Jugoslovan Gazdič, ki se je moral zadovoljiti z osmim mestom. Končni vrstni red na cilju: 1. Barone (It.), ki je prevozil 144 km v 3.42’22”, 2. Lalouette (Fr.), 3. Pujol (Šp.), 4. Cedena (Šp.), 5. Muselet (Fr.), 6. Najari (Mar.), 7. Hamza (Alž.), 8. Gazdič (Jug.). Boks V boksarskem tekmovanju si je porazdelilo kolajne kar devet držav. Tako visoko število držav moramo pripisati tudi dejstvu, da se v tej panogi podelijo po dve bronasti. Zlate kolajne je osvojilo samo šest udeleženk letošnjih iger. Tudi na ringu so bili najboljši italijanski zastopniki s tremi prvimi mesti, dvema drugima in tremi tretjimi. Jugoslavija in Alžirija sta osvojili po dve zlati; domačini tri srebrne (eno več kot Jugoslovani) ter dve bronasti, medtem ko so bili «plavi» samo enkrat tretji. Boksarji Egipta so se dvakrat povzpeli na najvišjo stopnico, enkrat na drugo, tretji pa so bili kar sedemkrat. Po eno zlato odnašata iz Alžirije še Španija in sosednja Tunizija. Končni izkupiček Jugoslovanov je več kot dober, saj je tekmovalo samo pet boksarjev, kar pomeni, da ni ostal nihče brez kolajne. Zaradi velike organizacijske napake niso mogli stopiti na ring — Sačinovič, Ruševski, Tomindžič, Popovič in Peci, z njihovim nastopom bi bila končna bera še veliko boljša. REZULTATI: PAPIRNA KATEGORIJA (do 49 kg): 1. Rodriguez (Šp.), 2. Ahmed (Alž.), 3. Zarougy (Mar.) in Kheer (Egipt). MUŠJA (do 51 kg): 1. Ashri (E-gipt), 2. Neuciasci (It.), 3. Batache (Alž.) in Sternela (Gr.). BANTAM (do 54 kg): 1. Asano-vič (Jug.), 2. Allikl (Alž.), 3. Mugnai (It.) in Abdehabi (Eg.). PERESNO LAHKA (do 57 kg): 1. Nini (Alž.), 2. Ciaramella (It.), 3. ■iiiilllllililiiiMliiiilillilliiiiiiiiimiimiiiMiimiiiiiiiiiiiillliimiMiiiumiiiifitiiiiiiiitmiimiiiiiniiitiimtiiii Šalah (Eg.) in Erai (Sir.) LAHKA (do 60 kg): 1. Selassi (Tun.), 2. Turčinovič (Jug.), 3. Pro-uenzaro (It.) in Rashad (Eg.) POLVELTER (do 63 kg): 1. Rubelj (Jug.), 2. Gomez (Šp.), 3. Ra-fie (Eg.) in Agramanakis (Gr.) VELTER (do 67 kg): 1. Salvemini (It.), 2. Chechmi (Alž.), 3. Le-ham (Sir.) in Belič (Jug.) SREDNJA (do 75 kg): 1. Missouri (Alž.), 2. Khalil (Eg.), 3. Zou-kati (Mar.) in Zahara (Sir.) POLTEŽKA (do 81 kg) : 1. Gho-nem (Eg.), 2. Saoud (Mar.), 3. Bu-cari (It.) in Ayek (Sir.) TEŽKA (nad 81 kg): L Pellizzarl (It.), 2. Fatimi (Mar.), 3. Talaat (Eg.) in Ghaoul (Alž.) Nogomet V malem finalu za tretje mesto je Tunizija premagala Maroko s 4:3. Tudi ta tekma se je kot polfinalna končala v regularnem času brez zmagovalca z 1:1. Do končne odločitve ni prišlo niti po dveh podaljških in tako so prišle na vrsto 11-metrovke. Tunizijci so se pokazali kot boljši strelci in so si tako priborili bronasto kolajno. V boju za prvo mesto je Francija zgubila finalno tekmo z Alžirijo z izidom 3:2, katerega so dosegli v podaljšku. Alžirija je namreč v regularnem času izenačila v zadnjih sekundah tekme. KOLAJNE Z S B Italija 51 41 36 Francija 31 30 22 Jugoslavija 24 16 22 Španija 14 27 30 Turčija 12 11 6 Grčija 9 11 16 Egipt 6 12 14 Alžirija 4 7 9 Sirija 3 2 11 Tunizija 3 2 3 Libanon 3 0 1 Maroko 0 4 3 Libija 0 1 2 TURNIR VETERANOV Enajstmetrovke usodne za sežansko enajsterico Sinoči je S. Giovanni premagal Opence ŠK Kras odgovarja Odbor §K Kras iz zgoniške občine je na svoji seji dne 1. 9. 1975 sestavil pismo, ki ga naslavljamo na cen. uredništvo s prošnjo za objavo. «V zvezi z dopisom z dne 21. in 22. avgusta pod naslovom «Naši športni objekti» je tov. O. Kalan napisal neresnične stvari, zaradi česar smatrajo športni delavci ŠK Kras za potrebno, da prikažejo svojim članom in športni javnosti realno stanje v zgoniški občini. Avtor članka ugotavlja, da je bila izgradnja raznih podeželskih objektov «kampanilističnega» izvora, sam pa se ne zaveda svojega enosmernega gledanja in kampanilizma, ko trdi npr., da so «ostala» društva odjedala ŠZ Boru nekake privilegije, ko npr. zahteva, naj se zgradi «slovenska» telovadnica v mestu z lo-tizacijo v izključno korist ene same športne organizacije. Ne bi se radi spuščali v polemike o tem, kako bi taka ureditev koristila zamejskemu športu, niti ne bi hoteli kratiti nikomur uspešnega delovanja in športnih uspehov, vendar pa mislimo, da so vsa društva enako vredna in da imajo enake pravice. Kar se tiče treniranja v telovadnici «1. maj» v Trstu, je ta last družbe Dom, ne pa Bora, ki je po mnenju pisca «nastradal». Kot izhaja iz uradnih virov, je ŠK Kras redno plačeval forfetarno (sicer minimalno) kvoto za «usluge», torej ne držj niti očitek o brezplačnem izkoriščanju tega objekta. Končno je naše društvo (lahko dokumentiramo) vlagalo vsako leto prošnjo za šolsko telovadnico na Opčinah, vendar je bil odgovor negativen. Če so se tekmovalci ŠK Kras vozili iz zgoniške občine na «1. maj», je to terjalo velike žrtve ekonomskega značaja in veliko potrato časa, pisec pa je smatral te «izlete» kot metanje polen pod noge. Na trditev, da objekt v Zgoniku sploh ni bil in ni izkoriščen, ob javljamo nekaj podatkov: Leta 1964 so odbojkarji začeli trenirati na stadionu «1. maj» po 1 uro tedensko; leta 1965 je bilo udarniško zgrajeno igrišče z lastnimi sredstvi na občinskem terenu; 2. 6. 1965 je bila otvoritev igrišča s 1. mednarodnim kraškim pokalom, ki ga prirejamo od takrat vsako leto in je edini mednarodni moški odbojkarski turnir pri nas; vsako leto od polovice aprila do polovice oktobra so treningi mladinske odbojkarske ekipe; , Vsako leto od 1. septembra do konca oktobra so priprave prve odbojkarske ekipe; od leta 1968 smo vlagali prošnje za telovadnico na Opčinah, vendar smo tam lahko trenirali le dve sezoni do leta 1972, nakar se naši odbojkarji poslužujejo nabrežinske telovadnice; igrišče uporabljajo šolski otroci od oktobra do polovice junija za šolsko telovadbo po dvakrat dnevno in prirejajo občasna tekmovanja; prostor, ki je od 1. 1974 v najemu Krasa, je uporabljala tudi Olimpija iz Gabrovca za priprave nogometne ekipe, sedaj pa služi nogometni e-kipi Krasa; od btvoritve do leta 1970 je ekipa Krasa odigrala vse prvenstvene tekme (razen ob slabem vremenu) na prostem v Zgoniku, sedaj pa mora obvezno nastopati v telovadnici; igrišče in prostor okoli njega služi tudi za kondicijsko pripravo vseh namiznoteniških igralk (dvakrat ali trikrat tedensko) — trenutno 22 igralk; na igrišču v Zgoniku je bila že organizirana občinska faza mladinskih iger in tekmovanja športnih iger. Na koncu imamo za potrebno izrecno poudariti, (da ne bo nobene dvoumnosti), da s tem pismom odbor Krasa nikakor ne polemizira s ŠZ Bor (ki je posredno omenjeno), temveč izreka le kritične pripombe na pisanje omenjenega pisca, ker ie prepričan, da tako pisanje ne krep; razvoia našega šnorta. Za odbor ŠK Kras predsednik; Vojko Kocman Portuale — Tabor - Sežana 5:3 (po streljanju 11-metrovk) PORTUALE: Croci (41. min. Sa-varin), Miani, Mettulio, Gailessi, Jenko, Kikel (59. min. Bassani), Bonetti (12. min. Zattera), Kert, Bertuzzi, Bassanese, Cafania. TABOR: Planinšček, Krt, Rijavec (56. min. Pirjevec), Rešeta, Paradiso, Štoka, Hren (41. min. Kovačič), Meden, Fajt (69. min. Kocjan), Uršič, Delizajmovič. STRELCA: 34. min. Kikel, 51. min. Rešeta. SODNIK: Fonda iz Trsta. STRANSKA SODNIKA: Soli in Cappellina iz Trsta. GLEDALCEV: 60. Za določitev zmagovalca otvoritvene tekmo nogometnega turnirja veteranov za I. pokal Mario Pertot so bile potrebne 11-metrovke. V imenu sekcije veteranov Primorja, ki prireja turnir sta Jušto Šegina in Alojz Husu s kratkim nagovorom ob prisotnosti obeh ekip na sredini igrišča uradno odprla turnir in zaželela ekipam obilo uspeha predvsem pa izrazila željo naj bi potekel v tistem športnem duhu, ki je odlikoval pokojnega Maria Per-tota, v počastitev katerega njegovi bivši soigralci organizirajo ta turnir. Takoj po začetnem žvižgu sta se enajsterici taktično razporedili. I-gra se je v prvem delu v glavnem odvijala na sredini igrišča. Šele proti koncu je postala živahnejša, ko sta enajsterici sprožili več nevarnih napadov. Pri tem so ne-dvomoma imeli več sreče Tržačani, ki so povedli, medtem ko so Sežane! zapravili nekaj izrednih prilik. V nadaljevanju pa so Sežane! takoj nadoknadili zamujeno in že v 11. minuti z lepim prostim strelom Rešetarja zasluženo izenačili. Iz-gledalo je, da bo ekipa Tabora z lahkoto povedla, vendar je obramba Portuala dobro zdržala do konca in zato so bile potrebne 11-metrovke. Tržačani so bili pri tem bolj spretni, saj so zastreljali le eno, medtem ko so jih Sežanci kar tri. Končni izid daje možnost Portualu, da prestopi v polfinale, medtem ko morajo sedaj Sežanci upati le na srečo. Res škoda za veterane Tabora, ki so se dobro izkazali, posebno Rešeta, Uršič in Delizajmovič, vendar na igrišču so klonili še kar solidni ekipi Portuala, katero so sestavljali v glavnem nogometaši, ki so pred štirimi leti še uspešno nastopali v 2. amaterski ligi. V nadaljevanju tega turnirja je sinoči S. Giovanni premagal Opence s 5:0. B. R. Zmaga Primorca V nadaljevanju Puntarjevega memoriala na Proseku je enajsterica Primorca premagala Portuale s 3:1. Naslednja tekma tega turnirja, Primorje - Aurisina, bo na sporedu v ponedeljek. B. R. Trofeja Pieri TRST, 6. — V polfinalu mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja za trofejo Pieri je ČSSR premagala Triestino z 1:0, Atalanta pa Varese s 5:4. V prijateljski nogometni tekmi je sinoči v Gorici Inter premagal domačo Pro Gorizio s 7:1 (3:0). BALINANJE S sodelovanjem 16 ekip Danes na Opčinah Poletov turnir Na Opčinah bo danes v organizaciji ŠD Polet prvi mednarodni balinarski turnir, ki bo potekal na novih, letos zgrajenih baliniščih v Kon-konelski ul. 1. Kot smo že poročali bo na tem turnirju nastopalo kar 16 jugoslovanskih in italijanskih ekip: Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri zjutraj in bo verjetno trajalo do večera. Za obiskovalce bo poskrbljeno tudi z jedačo in pijačo. ODBOJKA Ob prazniku komunističnega tiska Šesti pokal Dela v Trebčah Kot vsako leto bo tudi letos priliki praznika komunističnega tiska sekcija KPI «Kralj Zorko» lZ Trebč organizirala 6. pokal Dela. ki bo kot vedno preizkus slovenskih odbojkaric pred raznimi sezonskimi prvenstvi. Sodelovale bodo te ekipe: Bor, Breg, Konto vel in Sloga. Program tekem bo sledeč, v soboto, 13. t.m. ob 18. uri Bor -Sloga; v nedeljo, 14. t.m. ob 9- ur Breg - Kontovel, ob 10. uri tekma za 3. mesto, ob 11. uri pa za E mesto. V nedeljo, 14. septembra, bo o 16. uri na prostoru praznika tu zanimivo ekshibicijsko srečanje n visoki ravni v moški odbojki m® reprezentancama ZSŠD v Italiji > reprezentanco Reke.