182. številka. Ljubljana, v četrtek 10. avgusta. XV. leto, 1882 ...jie, ter velja po poŠti prejemali za a v st r ij s k o-og e rske dežele za vse leto 16 gld., za pni leta H M četrt le-ta. 4 gld. - Ljubljano brtt pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt i< ta <.?M. so kr.. za jeiion mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računu se po Hi kr /,a mesec, po :in kr. za leta. - Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. izhaja vsak dan ive*er, izinisi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman "no brtt pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za cetr* Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, — Za četrt leta. - Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. >znanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če ne trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Vrana Kol mana hiSi „(Jh-roti ltii«iiiou» daje poljskim listom priliko govoriti o razmerah mej Poljaki in Rus i ni. „Gazeta Narodova- polemizuje s poljskim, v Poznanji izhajajočim, listom in z jednim Češkim, ker sta dajala Poljakom v Galiciji dobre sovete, in pri tej priliki p še „Gaz. Nar." takole: „Nam nij nič do tega, da bi se Rusini popoljačili in sicer s silo od naše strani. Mi želimo, da so Rusini t nami jeden političen narod, a ne da bi popoljačili se v etnografskem smislu. Mi tudi ne moremo popolja d ti naroda, ki prebiva od Tatre do Dona. Tisto, kar bi mi popoljačili, otreslo bi se o prvej priliki poljskega oblačila in morda celo na nas poklicali bi nesrečo. Kakor nas boli, da se trudijo Prusi raznaroditi Veliko Poljsko, za to tudi nečemo, da bi razni!rod li se naši rojaki ia sosedje; le toliko bi radi dosegli, da bi Rusini po-Btali celi in popolni Rusini" (to je: da bi se ne dali voditi od veliko-ruskih vplivov) . . . Ravno tako jasno in v tem smislu izrazili so se vsi večji poljski listi o tej stvari. — Konečno povedali so svojo misel o tem proeesu tudi ruski časopisi. In lehko je tudi tukaj zapaziti znani dve stranki, ki viudata v Rusiji javno mnenje. Tukaj zahodnoevropska, liberalna, Poljakom prijazna in prizanesljiva ; — tamkaj Darodno-konservativna ali tudi reakcijonurna, več ali menj sovražna Poljakom: tako označiti je kratko glavna dva politična tabora na Ruskem. Mimo neprijaznih sodeb šovinističnih listov priobčujemo tukaj le misli „Golosa". ki zmerno in razumno, kot vselej tudi v tej zadevi piše tttko-le: „Po izidu rusinske pravde mogli bi ruski šovinisti prepričani hiti da te pravde nij zapisovati in podti-kavati „ poljski m intrigam14 sploh. Da so poljski porotniki oprostili zatožene veleizdajstvn, to pač pomeni, da zagrizenost in jeza nijsu v poljskem narodu doma, o katerih vedo pripovedovati v jedno mer neprij. telji Poljakov. Razsodba kaže, da zamore Poljakova vest Rusa soditi po pravici in se ne da eleplti po poljsLej strasti in narodnej sovražtiosti. Po poročilu našega lvovskega dopisnika soditi, pokazali nijso le Rusini, temveč, tudi Poljaki živo svoje veselje ob pravde takem izidu. Ta pravda zamore imeti zdrave nasledke. Dobro seme je s tem sejano, kali prijateljstva in sporazumljenja gojijo naj se od obeh stranij skrbno. Ravno v Galiciji so tista nevtralna tla, kjer zamore dobro obnesti se to spo-razumljenje. Spoznanje dozdanjih pogreškov obudi naj sklep, da se v Galiciji položi temelj za prihodnjo rusko poljsko stranko, katerej glasilka in vodilo bodi: Jednakopravnost za Poljake in Ruse povsodi, kjer koli vkupe prebivajo." „Budapester Correspondenz" poroča: Minister za komunikacije Ordodv je odstopil in vsled tega tudi državni tajnik Hieronvmi. ViianJ** države. Srbske opozicije radikalna stranka sklicala je za predvčerajšnji dan shod političnih svojih somišljenikov, katerih zbralo se je 300, in sicer v Kragujevacu. Predsednikom bil je voljen Pašič namestniki pa Ranko, Tajšič in Ratič. Bali so se neredov, a zgodilo se nij nič. Sploh pa so taki politični shodi na Srbskem nekaj novega. V predvčerajšnej seji aiijjleške spodnje zbornice zavrgli so prvi amendement zgornje zbornice k zakonu o zastalih zakupninah z 293 glasovi proti 143, a odobrili drugi po Gladstonu predlagani dostavek. S tem postavila se je spodnja zbornica odločno na vladino stran in zdaj sta si torej navskriž obe zbornici. Ako se gornja zbornica ne uda, predlagal bo kabinet nove pere in dal javno razglasiti, da je gornja zbornica zavrgla liberalen zakon. Iz Londona se poroča, da je mej irskimi constables, to so policijski in sodni jski sluge, nastala velika agitacija, ki daje angleškej vladi veliko misliti in opraviti. „Constables" iz mnogih gro fij shajajo se na zborih, nočejo služiti in delati, se upirajo proti svojim višjim in se sploh vedejo tako, da je moral veliki nadzornik vzklikniti: „To je, giejte, puntanje pri belem dnevi!1' „ConstabIes" zahtevajo, da se jim poviša plača in zlajša delo, ker imajo itak težavno in zelo nevarno službo. Hiic&lii kanal hote Angleži popolnem dobiti v svojo oblast. Tako vsaj čita se po njihovih listih, ki so se hudo razsrdili, da je italijanski poslanec grof Corti stavil predlog v konferenci, naj bi se postavil kanal pod mojnarodno varstvo. Vse kaže nekako, da se angleška vlada v resnici polastiti misli sueškega kanala Do zdaj so v Londonu mislili, da prav za prav Pismark nasprotuje Angležem glede kanala. Zdaj pa se vladni nemški listi glase, kakor da bi se bila nemška politika odtegnila temu vprašanju in kakor da bi tudi sueški kanal ne bil za Nemčijo toliko vreden, kolikor „kosti kakega pomorskega mušketirja". O Egiptu: Nevarnost, da se Angleška in Turčija spi imeti, 48 ur sem nij več tako velika. Said paša zagotovil je vtorek v konferenčnej seji, da se Porta uda v vse pogoje vzajemne note s 15. julija, a ob jednem je tudi povedal, da pismo, ki Arabi pašo razglaša upornikom, je uže sestavljeno in se kakor denes predloži v prevodu pred poslance v Carigradu. Denašnja. seja je najbrž zadnja, kajti po tem se pretrga zborovanje konference. Prav za prav nijma tudi konferenca opraviti kaj. Glede posredovanja se jej nij treba več ubijati, kajti od zdaj za naprej sporazumevali se bosta Turška in Angleška sami brez konference. V tem oziru je torej s konfere co pri kraji, iti skoraj da tudi z vso Evropo. Ali pa ide Turek v Fgipet, to se niti denes ne more za gotovo trditi. Dva turška brodova s 3000 možmi sta uže pred Kreto in denes ima odpotovati Derviš paša s svojo komisijo. Ali k tem poročilom pristavlja se izrecno, da bodo čakali v Carigradu na zadnje domenke z Angleško. Morda najdejo denes v konferenci tisti „kit", ki hi zvezai obe ti državi. To, kar sta Gladstone in Dilke povedala zadnjič v spodnjej zbornici, to je nekako pre vidno in pomirljivo. Kar pa poročajo angleški listi, s kakšnimi pogoji le sprejme Angleška Turčijo v sodelovanje, tega skoraj oij verjeti. Kajti če sultan tako pogoje odobri, odstopa ob jednem Angliji svoje vrhovno gospodstvo nad Egiptom. K temu pa druge vlasti ne bodo držale križem rok. Italija je uže za-ukazala svojemu zastopniku v Carigradu, da ima protestirati proti Angliji, ako hoče s trdimi svojimi pogoii odstraniti in ustrašiti turško posredovanje ter tako smešiti sklepe konferenčne. Ako Italija ostane pri svojih protestih, oglasijo se tudi druge vlasti, la mora Anglija nehati norčevati se iz Turka. Tako [irišlo bi do mešanega posredovanja in nevarnost, da se Anglija in Turčija sprimeta, ne bila bi tako velika, kakor smo omenili s početka. Ali še zmiraj pridejo lehko nove zapreke in trmoglavost angleška zamore biti bolj vztrajna od pregovarjanja in pre-tenja s strani druz.h vlastij. Gladstone ima turško državo konci očesa in rajši denes nego jutri bi jo ugonobil ; angleška politika sploh meri na to, d * egiptovsko sobice ne obsije turških bajonetov: za tega delj je še vedno prvo vprašanje, a'i sploh pride do turšiio-angleškega posredovanja v Egiptu, po tem pa poglavitna stvar, ah bosta Turek in Anglež dobro vozila vkupe po Nilovej deželi, vklenena v jeden jarem po sili? — Iz Al eks and rije poročajo, da Angleži začno v večjej meri delati proti Arabijevim četam tedaj, kadar pride prvi poveljnik general VV o 1-seley, tedaj denes v četrtek. S tem generalom dojile tudi še 4000 mož, ki bodo torej pomnožili angleško vojsko pred Aleksandrijo in Ramlehoui, broječo 5200 mož, znatno. Najbrž bodo začeli stre Ijati na Abukir in Rosette, da si razširijo operacij ski krog. — Kedive dal je egiptovskemu narodu razglasiti pismo, v katerem pravi, da je Arabi paša s svojimi intrigami zadolžil prvo klanje v Aleksau-driji; za to, ker nij poslušal sultanovih ukazov, jeli so Angleži streljati na Aleksandrijo; Arabi je ropal in Aleksandrijo zažgal, in za to razglasili so puntarjem in vsak, kdor njega uboga, kaznovan bo ostro. Zdaj je prvi krat, da kedive govori tako možko. Dopisi. Iz Komna na Krasu 7. avgusta. [Izv. dop.] Da v zadnjem desetletji naš narod v zavedanji svoje narodnosti rapidno napreduje, ne bo mi nikdo zanikaval, posebno v tem letu, ko se je ideja porodila, da naš mili narod potrebuje v središči cele Slovenije, v belej Ljubljani, tudi središčnega poslopja — „Narodnega Doma". Nek česk list je sicer nasprotnega mnenja in zanikava oportunost časa k temu podjetju, ter omenja, da bi se uže v ta namen zbrani doneski na prid ljudskim šolam v Istri in sploh na Primorskem, Štajerskem, Koroškem in v vseh krajih, kjer nam nemčurstva ali pa tudi Irre-dente nevarnost preti, bolje vporabilo. Nijsem sicer kompetenten v tej stvari, a vender naj mi bo dovoljeno izreči svoje privatno mnenje javno ter nagla-šati, da omenjeni list nas nekam prepesimistično sodi in čudom se čudim, kako sta mogli „Edinostu iu „SoČa" omenjeni člauek reproducirati in odobriti. Predolgo bi bilo to natenko dokazavati, omenim zatorej samo to: kaj bi pomaga'o tužnej Istri n. pr. 1000 gld., kaj Koroškej 2000 gld. itd. v prid ljud-skej šoli? Prav malo, da ne rečem nič; denar bi bil tako razbrcan in Slovenci bi ne bili nič na boljem. Da se naše narodno stanje zboljša, imajo vlada in tudi ordinarijati sveti poklic in tudi sveto dožnost. Naj pošiljajo ordinarijati pošteno-narodne duhovne, naj nam ne vriva vlada tujih jezikov v naše šole, naj pošilja za narodno stvar vnete učitelje v vse nevarnostim razpostavljene slovenske občine — potem, gospoda, smo na trdnih nogah — potem rešena je slovenska stvar. Vidi se uže iz tega, kako je vse slovenstvo navdušeno za stavbo „Narodnega Doma", ker po vsem slovenskem svetu 8e — še celo male vasi — vsakih sredstev poslužuje, samo da bi vsak Slovenec priložnost imel, svoj obolus za to velikansko podjetje na oltar ljubljene domovine položiti. Da tudi mi Kraševci nijsmo v tem zaostali, nam je dokaz velikanska veselica v Sežani 6. avgusta, kakeršne naš sivi Kras še nij in morda tudi ne bo videl. Natančen popis te veselice ne pričakujte iz mojega peresa — prepuščam to spretnejšemu — samo omeniti moram, da govor g. župana Mohorčič-a je zelo navdušil vse častite poslušalce, in kdor ga je čul, pritrdil mi bode, da je — v resnici g. župan, kakor tudi njegovi odborniki, naroden v pravem pomenu, ter Sežana se lehko s svojim občinskim zborom ponaša. Štanjel imel je, kakor znano, tudi prav prijetno in nedolžno narodno veselico v ta namen, v kateri se je še precejšnja svota nabrala za „Narodni Dom". Kaj pa najobljudenejši Komen, središče vsega Krasa, dela? Počiva —. In nij čuda, saj je potreben počitka, če je res, kar nam rtS.u-in dopisnik v zadnjej štev. poroča. Če „nekateri starejšine več spoluujejo, nego jim božja zapoved veleva (risum teneatis!) če bližnjega bolj nego samih sebe ljubijo (!!?), če so uže toliko žrtovali za gmotno stanje srenje (! ?), da so na lastnem premoženji zel6 poškodovani, če so tem možem težnje srenje na srci pri-raščene (! ?)",— ha — kdo bi bil tako trdosrčen, ki bi takim možem po tolikšnem za srenjo požrtovalnem dejanji in prevelikem vpehanji ljubezni do bližnjega ne privoščil sladkega počitka vsaj še par desetletij! V tem času pa se morda vresniči (!?) telegrafična postaja tu v Komnu in takrat priredili bomo velikansko veselico, kakeršne še dozdaj Slovenija ne pozna, ter goste iz najdaljših krajev naše slovenske domovine kar po „drotu" privlekli semkaj. Kdo bi bil oni „liki meteor" v komenskem starejšinstvu, o katerem poroča dopisnik „Soči", ki se s svojimi „švicarskimi hišami" ponaša, — mislim, da še sam g. župan ga ne pozna, dasiravno izrecno govori o „starejšini". — e— ■z Iflozirja 9. avgusta. [Izv. dop.] Dopis iz Mozirja od dne 1. avgusta v „Slovenskem Narodu" treščil je kakor bomba — pardon petarda mej gorenje-savinjsko nemškutarsko trojico. Gospod Reibenschuh kar minute nij moral biti pri miru, tako mu je ta pušica razburila živce. Koj po šoli hiti z velikanskimi koraki na Rečico nšnopsfabri- kantu" in sotrpljencu Ti.schlerju oznanovat žalostno novico. Ta postaja kar zelen od jeze; vender bi pa slišal rad Citati (on namreč v čitanju. nij poseben virtuoz) cel dopis. Pošlje torej hitro deklo k gospodu Turnšeku, „naj bi dali tisti „ Narod", ko so gospod v njemu. A g. Turnšek, zelo usmiljen človek, boječ se, da mu ne bi jeza škodovala, neče posoditi „Naroda" in ker ga tudi drugje nij mori „sfehtati", pelje se naravnost v Celje citat „Slov. Narod", ter svoje gorje potožit BGeiieralstabschefu", dr. Glant-ehniggu. G. Reibenschuh, ki pa ne more spati celo noč, poda se drugi dan v Šoštanj, iskat sočutne dušice, kojej bi s tugo preobloženo srce nekoliko izpraznil. In sreča bila mu je mila, našel je prijatelja, kateri mu je radovoljno pomagal po krčmah jezo svojo topiti v šoštanjskem „žvižgovci". Tretji „slavne" te trojice gospod plemeniti Hren (da se plemenitost priprostega imena Hren bolje sliši, treba črko r posebno krepko zahrčati) obnašal se je uže bolj viteško, kakor se za tako plemenito osobo spodobi. Zažugal je samo z neravno krepko svojo pestjo tistemu dr. Cekru, ki je neki pisal dopis iz Mozirja, da mu bode uže pokazal, kadar skupaj prideta. To so torej učinki „sitnega" onega dopisa. Pa kakor uže star pregovor pravi, nij nesreče, da bi se kaj koristnega zraven ne pripetilo, tako je tudi omenjeni dopis imel svoj dober vspeh. Ravno denes naznanja mi namreč prijatelj iz Slovenjega Gradca, da so se vsi nekdanji „GeschUfts-freundi" Reibenschuhovi sporazumeli, da hočejo vse zaostale zaveze njegove nemškemu „Schulvereinu" darovati ! Imenovanje Reibenscbuhovo blagajnikom bil je torej pravi „Geniestreichu urednika slovenskega „Bauern-fangerja"! Za znatno svoto bil bi torej „Sehulverein" prikrajšan, ako bi dr. Ceker ne bil v „SIov. Nar." svetu oznanil, da je Reibenschuh njegov blagajnik. Potlej naj mi pa kdo pride in reče, da je „Slov. Narod" „Schulvereinov" protivnik! Od S|>odnjc> &&viit)e 8. avgusta. [Izv. dop.] Kakor je čitateljem nSlov. Naroda" znano, je deželni zbor štajerski v seji od 1. ulija t. 1. sklenil, da se od občine Sv. Krištofa pri Laškem Trgu velik kos odcepi in pridruži k trgu. Naj mi bode dovoljeno ta sklep nekoliko osve titi in pokazati, na kakšen način naši nasprotniki delajo, da slabijo naše narodno stanje. Po deželnej postavi od 2. majnika 1864. morajo biti vsi pri razdeljenji katere koli občine vsi merodajni faktorji t. j. občina, okrajni zastop in deželni odbor s tem zadovoljni; na to postavo se pa v tem slučaji nij gledalo, kajti, kaj je našim nasprotnikom mar, če se nam krivica godi in tudi postava prelomi, če le sami dosežejo svoj namen? Občina Sv. Krištof je bila proti razkosanju in tudi nekateri ti stih posestnikov, ki bi po razcepljenju spadali k trgu, nijso bili s tem zadovoljni, ker bi potem morali plačevati večje priklade. Sklep deželnega zbora od dne 1. julija t. 1. je tedaj proti postaven. Kakor iz gotovega vira čujem, je tudi jako majhna večina — 2 ali 3 glasovi — za razkosanje glasovala; obžalovati se mora, da se nij glasovalo po imenih, zvedelo bi se potem, kateri poslanci se postav ne drže. Glavni govornik za razkosanje bil je famozni celjski župan dr. Nekermann, pa kakšne uzroke je navajal ? Občina Sv. Krištof se mora razdeliti in s tem zmanjšati in oslabiti, ker ona je slovenska občina, ki slovenski uraduje, župan njen narodnjak: to je tedaj uzrok, da se občini jeden del odtrga in ta del pridruži Laškemu Trgu, čegar prebivalci so Nemci (!?), kakor celjski poslanec trdi. Če se pa v štajerskem dež. zboru kaj o slovenščini govori, so tudi najliberalnejši poslanci za silo, ker Nemec ne bode nikdar pravičen Slovencu. Zastonj upiral se je v deželnem zboru nasvetova-nej postavi poslanec dr. Dominkuš, jasno je dokazal, da razcepljenje škoduje interesom občine Sv. Krištofa, ker se ravno najbogatejši srenjčani odcepijo in to proti volji občine in posameznih; nobe- den veljaven uzrok se za razcepljenje nij mogel navesti, ker ga tuli nij; postava samo namerava občino Sv. Krištof oslabiti in Laški Trg obogatiti. Dr. Dominkuš je na dalje dokazal, da po tej silnej amputaciji občina Sv. Krištof ne bode več mogla živeti, ker bi jej nad 300 gld. priklad odpadlo in bi se tudi občinske šole ne mo^le več tako vzdrževati, kakor do zdaj. Vse nij nič pomagalo. Tudi poslanec Herman, kot deželni odbornik, je razkazal, da od kar občina obstoji, se nij nikdar katera pritožba proti občini cula, občina je zmiraj zvesto spolnovala svoje dolžnosti; odbijal je gosp. Herman tudi napade barona VVashingtona, češ, da je policija preslaba. Vse nij nič pomagalo; večina dež. zbora je postavi pritrdila, in če se ta postava tudi sankci-jonira, bi se ne samo občini Sv. Krištofa, unpak Slo vencem sploh godila velika krivica. Upamo tedaj, da ministerstvo ne bode postave v najvišo sankcijo predložilo, in to tem manj^ ker občina v razkosanje nij privolila, in je tedaj ves načrt postave proti postaven. Veljavnim našim možem na Dunaji pa naj bode milo na srce položeno, da to nesrečno postavo še v zadnjem trenutku odpravijo. K temu pomozi Bog! —__ Domače stvari. — (Za Jurčičevo slav n ost) se je z d?-našnjo pošto razposlalo večje število vabilnih plakatov na razne znane domoljube po Dolenjskem. Vse te gospode uljudno prosimo, naj vsak v svejem kraji skrbi, da se ta narodna slavnost primerno raz-znani s tem, da se plakati nabijejo po raznih trgih, shajališčih in gostilnah. — (Jurčičeva slavnost.) Gospodje, ki so se uže naročili ter plačali obed, dobe svoje izkaznice na dan svečanosti v Z.itičini, ker ne kaže razpošiljati jih po pošti. — (Gospod S. Gregorčič) priredil je od svoje izvrstne v »Ljubljanskem Zvonu" natisnene „Obrambeu poseben natis, čisti dohodek te brošu-rice (ki stane 20 kraje.) pa namenil n Na rodnemu Jomu". — (Iz Celja) se nam piše 9. t. m.: V ponedeljek 7. avgusta so uže znanega prusaka VV. Ihne-ta iz Hrastnika zopet dejali v preiskovalni zapor, i/, katerega se je bil še le pred par meseci rešil. Po zimi je namreč Ihne zarad požiganja, bil 7 tednov v preiskovalnem zaporu, pa ker mu nijso mogii nič dokazati, so ga zopet izpustili. Zdaj so pa Ihne-ta zarad tatvine in goljufije zaprli; izneveril je svojemu prejšnjemu šefu g. Sargu veliko svoto, govori se od več tisoči, in je baje Ihne tudi pomagače imel, ki tukaj v Ceiji staunjejo in veliko ulogo igrajo. Kakor naglo kaj več zvem, Vam poročam. — (Iz Laškega Trga) se nam piše t), t. m.: Več tukajšnjih tržanov bilo je od okrajue sodn'je celjske na zapor in globo obsojenih, ker so prete-pavali po nedolžnem kmetske fante. Jednega fanta so celo dejali v zapor, ga tam „pririnkali" in hudo pretepali, vsaj tako fant govori, ki je čisto obžuljen. Lepi sad hvalisane kulture nemških Laščanov! — (Novi tisočaki,) ki pridejo v 1 dan septembra v promet, so za tretjino večji, nego novi stotaki, pa tudi modre hsrve, ter okrašeni z novimi lepimi podobami in emblemi. Sicer pa bode. komur tak papir zahaja v roke, lehko vse sam pogledal bolj natančno, nego bi mi mogli opisati. — (Vabilo) k veselici, katero napravi „na-rodna čitalnica gornjegradska, dne 20. avgusta t. 1. v spomin rojstnega dne našega presvetlega cesarja Franja Josipa I. Spored: 1. Govor. 2. Zaje: „U boj", možki zbor. 3. Igra: „Nemški ne znajo", spisal Ale-ševec. 4. Glas domovinski. 5. Danici. G. Tombola. 7. Ples. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina prostovoljna. — Čisti dohodki so namenjeni „Narodnemu Domu" v Ljubljani. — (Razpisane službe:) Pri c. kr. finančnem ravnateljstvu začasna služba finančnega konci-pista v X. razredu. Prošuje do 4. septembra t. 1. — Učiteljska služba na jednorazrednici v Kresnicah. Plača 450 gld. in stuiovanje. Prošnje do 20. t. m. — V kamniškem okraji: Služba učitelja na jeino-razrednici v Zalogu s 406 gld. na leto in stanovanjem, in učiteljske službe na jednorazrednicah v Dolskem, Ihanu in v Krašnji z letno plačo po 450 gld. in stanovanjem. Prošnje do 15. septembra t. 1. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Aleksandrija 10. avgusta. V Kajiri vse mirno. Na razkrižji železnic v Nefiši je nastavljenih 2000 mož s štirimi kanoni. London 10. avgusta. Pri včerajšnjem banketu v Mansionhouse naznanil je Childers, da se bodo počenši od jiitršnjega dne vsaki dan izkrcavali vojaki v Aleksandriji. Gladstone je rekel: Mi hočemo narod Kgipčanov oprostiti zatiranja, mi želimo Kgipct svoboden in srečen. London 10. avgusta. „Daily News" poročajo, da bode Calice v denašnjej seji predlagaj naj se konferenca razide na nedoločen čas. Carigrad 10. avgusta. „Times" poročajo : Proklamacija sultanova ožigosa egiptovske vojne poveljnike kot puntarje in zločince in naglasa prijazne razmere z Angleško in izjavlja, da je namen Porte, podpirati avtoriteto kediva. Porta namerava jutri prvi oddelek turških vojakov, kacih t>00 mož, odposlali v Kgipet. Praga 10. avgusta. aPokrok" in „Politik" priobčujeta markantne izjave Rieger-ja proti napadom »Narodnih Lystov", katerih glavna misel je ta: »Ostanem pri tem, kar sem rekel: Želeti je, da vsak razumnik — ne pa vsakdo brez razločka — nemški zna, da more poleg družili literatur zajemati tudi iz močnega vrelca nemške literature". Bukurešt 10. avgusta. Včeraj popo-ludne izročili so v ministerskem zboru vsi ministri svojo ostavko ministerskemu predsednik?. Tabilo k narod ne j slavn ost i, katera se bode v spomin pokojnega slovenskega pesnika in pisatelju JOSIPA JURČIČA 15. avgusta 1882. I. vršila na Muljavi m v Zatičini. PHOG It M : I. Slavnostni gostje, pevski zbor l]ubljanske čitalnice, »Sokol" in mestna godba se zhero v Ljubljani na cesarja Jožefa trgu pred staro hranilnico, od koder so točno ob l/i 5. uri zjutraj za Gradom odpeljejo na dolenjsko cesto. II, V Šmariji se Ljubljančanom pridruži šmarij-sko gasilno društvo s svojim načelnikom g. ž u p a n o m V. Ogoreleem. III. Ob Va7 uri zajtiek pri g. županu Fr. Ko-ščaku na (Jn-.siipljem. IV. Točno ob '/¡,8. uri odhod po novej cesti čez Krko na Muljavo V. Slavnost na Muijavi: 1. Ob 10. uri velika peta maša, katero služi s pomočjo domačih gg. duhovnikov ces. kr. profesor in aloj/ijeviški vodja g. T. Zupan. Pri maši poje pevski zbor ljubljanske čitalnice. 2. Odkritje spominske plošče na Jurčičevem domu Slavnostni uovor govori g. notar Janko Kersnik. Pevci po govoru zapojd Jenkovo »Molitev". VI. Po svečanosti odhod v Za tiči no, kjer bode obed ob 1. uri. Po obedu narodna veselica, pri katerej pojd pevci, telovadi „Sokol" ter gode godba 18 mož. VII. Ob 6. uri odhod v Višnjo Goro. Pod ineBtom stopi vse društvo z voz ter gre peš z godbo in petjem skozi mesto. VIII. Zvečer mal počitek pri Koščaku na Gresupljem. Opomnja. Ob neugodnem vremenu odkrije se spominska plošča brez posebne slovesnosti. K obilnej udeležbi vabi podpisani odbor vse domoljube in vsa naiodna društva. Želeti je, da bi se narodna društva udeležila BJavnosti in eorpore s svojimi zastavami, ali pa da bi poslala vsaj svoje deputacije. V Ljubljani, v H. dan avgusta 1882. Slavnostni odbor. Umrli so v EjubJJani: V deželnej bolnici. 4. avgusta: Meta Jager, dninarica, 70 let, za drisko. Ana Stare, dnimirioa, let, za želudčnim rakom. ID-uLnajslsa, borza dne 10. avgusta. (Izvirno telegmtično poročile. Papirna renta......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ . • 1860 državno posojilo....... Akcije, narodne banke....... Kreditne akcije......... London . ........ Srebro ......... Napol.. . ......... C. kr. cekini . ...... . . Državne marke ..... 4% državne srečko ll 1. 1864 350 gld. Državne »ročke I* 1. 18H4 . . 100 , 4°/0 uvBtr. zlata renta, davka prosta . Ogrska zlata rotita *>%...... AOI n " n ■ f*...... „ papirna renta 5°/0..... 5% štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dnnava re^. srečke 5% • ■ 100 gid. Zeuilj. obč. avstr. 41/1"/c zlati zaat. listi . Pnor, obHg Elizabetine zapad. železnico Prior. oblig. Ferdinandove sov. železnice Kreditne srečke.....t 100 gld. Rudoltbve srečke..... 10 n Akcije anglo-nvstr. banke . . 120 „ 77 gld. kr 77 n 70 96 * 60 » 130 D 25 825 h — X 318 » — i 119 75 t 9 * » 50 ji * ft n 65 n 58 n no 1 120 n — D 173 it 75 g 95 » 70 n 119 80 n 88 60 H 87 25 104 n — 114 n — » 119 n 75 n 100 — n 101) n — n 178 n 50 20 n 75 n 122 — n 222 » 25 n Hiša na prodaj. V LJubljani na spodnjih Poljanah poleg živim* zdravn : ■ se proda iz proste roke hiša št. 48, s poleg ležečim vrtom in poljem po nizkej ceni. Natančneje ho zve pri posestnici v istej hiši. (BOJ—3) 50 Le petdeset novcev velja jeden loz velike i v vi 1 r&ut&TiBi 10 novcev LOŽI velike Zahvala. TI loži dobivajo h«> v is«'li me-ii jaliiifnli. ■>■- i l»tngit jiii«*nli s.elezni- -1* ■ I» lil |i niltroilmli |»ONf»j, c. kr. poštnih m :• (li ll ill lolmliiuiiali. lote-ii | •- K i 11 i. i-1 • I. i n I* lil Ujm/« h |Hinla- jaluicali nvNlr.-oger. ui iinai loj < . 'Vg Obširna ta loterija ima 1 glav. dob. 50,000 gld. v gotov. 1 „ „ 20.000 „ , „ 1 n „ 10.000 n n n dalje «e druzih velikih dobitkov, vrednih po 1O.0O0. 5000, 3O0O, 100O, 50O, 30O, 200, 10O, 50 in 25; vseh vkup siaoo oflcijalnili doliltkov vrednih goldinarjev 213.500 goldinarjev, I'MZS| i\\ i I 6—4) ^k-iitoii. Slama, župnik. Vsa navedena sredstva ima vedno frišna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna „pri samorogu^, v Kijnbl|anlg iHeHtni trg si. -t. Tinctura Rhei composita vulgo fVvfir c-oni esenca. 1 steklenica. lO novcev a. v. Ta tinktura narejena je iz rož, in j- zato tako priljubljena, ker jt^ ozdravila uže mnogo tisoč lju lij, kar se vidi iz pohvalnih pisem, ki jih izdelovatelj dobiva. To zdravilo pomaga pri boleznih v želodcu in v trebuhu, ozdravi krč in ščipanje v črevesu, prehodno in trebušno mrzlico, zapreljr, hemorojitle, zlatenico, glavobol itd. ter je najbolje, zdravilo za otroke zopet gliste. (451—5) Na i .o ila Ne proti |ii)štn i i. ■ i >' • k i L. ■ kojulji, joklono koprlji, kojiolji v Hlatlkuj vodi, kopolji od amrc-k.ivili bock, iniv.l.i polna kopelj z upravo za cdravljoigo .• mrzln vodo. Johannisbrunnen pri G-leichenbergu. \iii/mMni|s» In iii»|z ili .i \. i IiIhcUIiiii j>i |jui»: k«r ima vuliko prosto ogljeno kislino, pospoHuJo |»rebnvlj«it|c vhIo.1 to^a, kor ima < i- n. ca o a ea 0 B 6 en eS mM u a 9 S £ et -i o I o o w Ntß'Djl ai « « . . u Je z a » " .-a — o Ç>3 E * I .S KA "E « *E,a'C n 'C ,gi D- • Û, u O. - Ûh ? at i i 0 Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. DUNAJ. "Vselile«,!!*-*!*:«, razprodaja. Politične mzmere, ki so nastale v vpej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer se jt? na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je ziinpala prodajo svojih ur. Tu tako zvane WaBliiiig-IohsU«' žepne ure so najboljše ure vsega sveta, koje so i/n-lino elegantno gravirane in giljoširane ter so amerikanskega sist m a. Vhc ure so natanko rcoasiraue ter m»ranic za TNuku uro let. V dokaz ^gotovega JaniHtva in Htroge soli«! iio-^ii. prevzemamo steni «lo Inoatjavno, «la VMako nepi isloječo uro nazaj vzaiueuio in z tlriiKO znmeiijniuo. 1000 komadov remontoir žepnili ur, katere se pri kožici navijajo brez ključa, s kristalnim okro-vom, izredno natančno regulovane; razen tega so tudi elektrogalvaničuo pozlaČeue, z verižico, uio-daljonom itd., preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 8.20. 1000 komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z eraaili-ranimi kazali, kazalom za trenutke in kristalnim ploščnatira steklom, uaflaučno na sekunde re-pasiranc; preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 1000 komadov ur na valje (cylinder-uhr) v giljo-širanih ukrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploSčnatiui steklom, tekočih na 8 rubinih, fino re-pasiraue, z verižico, medaljononi, in baržuuastim etuijem, preje gl. 15, zdaj le gl. 5.60 1O0O komadov ur na sidro (anker uhr) od pravega 131otnega srebra, odobrenega od e. kr. denarnega urada, tekočih na 15 rubinih, razen tega tudi električnim potem pozlačene, fino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gl. 27, zdaj pa samo gl. 11.40. 650 komadov ur za dame od pravega 131otnega srebra, odobrenega o