likaj* ^
d«lj ia pvaaalkov
iMnad dailj azaapt Suadaya »ud Halidaya.
VETA
glasilo slovenske narodne: podporne jednote
1 111
UmlniUI ln upravnlikl pni •turi; i!Sa 7 8. Latrndala a v.
Office of publlcatloa: 2057 Ho. Lanrttdala ava. T*le|»liou«l 1 .it w »dala 4035.
j.
leto—year xii.
. '""^rr1 ■••«,«"»ti-cl»nn nmttrr Janaarr «3. 1»1». nt th. po.t-offlr. jo $4 00. 1 himno, lllin.U. und«r th« Acl af Cun*r«.a o( M are k a. U7».
CHICAGO, ILL., sobota, 31. maja (May 31) 1919.
SubacripOan $4 00 Ynnrly.
STEV.—NUMBER 128.
PuhlUkodl mmd diatributcd undar permit (No. 14S) nutkorinnd by tkn Act of Octobor 6, 1SI7, on filo nI thn Poal Offico of CkicnBo. Illlnoia. Hy ord.r of tka Praaidant, A. S. Hurloaoa. Poalnanator Ganamt.
Arceptanra for mniiiaa at apocinl rntn of poatoga providnd for ia aattion 1103, Act of Oct. S. 1S1T, nutboriaod on Jwna 14. IglB.
REKA SVOBODNO MESTO; PLEBISCIT V 15 LETIH.
Nemčija zahteva plebiscit za odtrgane dežele na vzhoda in vstop v ligo narodov.
DALJE ZAHTEVA MANDAT ZA SVOJE KOLONIJE.
Komisija lige držav bo vladala Reko in "ozemlje proti zapadu". Susak ostane Hrvatom. Italija je dobila Zader9 Sibenik in otoke Krč9 Lusin in Vis. Jugoslavija mora plačati delež avstrijske odškodnine in predvojnih dolgov in Italija tudi.
poroča, da je predsednik VVilson nemci dali proti-
včeraj odobril načrt za rešitev 0(10(1 |[ 711111 IH IIRO reškega vprašanja, katerega je rUUUUL IAUNUU UllUi sprejel Orlando. Sinoči je imel Wilson konferenco z jugoslovanskimi delegati.
Načrt se glasi — po poročilu omenjenega lista — da Reka postane svobodno mest« za dobo petnajsl let in po preteku te dobe se izvrši plebiscit (.splošno glasovanje), ki odloči, du li ostane se dalje svobodno mesto uli sc pridruži Italiji ali Jugoslaviji. Komisija lige narodov bo upravljala pristanišče in .Jugoslovani ter Italijani bodo imeli enuke pravice do luke. Italija mora u-makniti z Reke svoje čete in bojne ladje iz pristanišča.
Podrobnosti načrta za rešitev vprašanja Reke in Dalmacije ter dalmatinskih in istrskih otokov — kakor javlja "Tenups" — so sledeče:
Prvič: Reka brez predmestja Sušaka tvori z ozemljem proti zapadu neodvisno državo pod ligo držav. Država bo mejila z itali-jsasUa^lAiitoriiam ifcstaala bo železnico, ki bo vodila z Reke v Ljubljano.
Drugič: Zader (glavno mesto Dalmacije) in Šibenik (75 milj južnovshodno od Trsta na obali Jadranska morja) prideta pod suverenstvo Italije. Italija se od pove pravicam do vseh drugih krajev na obrežju in v zaledju Dalmacije.
Tretjič: Italija dobi suveren stvo nad strategičnimi otoki, ki so: Krč (12 milj južnozapadno od Reke in sooda k Istri), Lušin (južnozapadno od Krča in tudi spada k Istri) in Vis (33 milj južnozapadno od Splita in spada k Dalmaciji) ter bližnje zunanje otoke.
Dalje pravi "Tempa", da liga držav poveri Italiji mandat u-prave v Albaniji, kjer ji londonska pogodba zagotavlja prvenstvo.
Pariz, M. maja. — Države, ki so nastale iz bivše Avslro-Ogrske, so se udale, da plačajo deli)dškod-nine, ki jo zahtevajo zavezniki. Ilačale bodo ne kot sovražniki entente, temveč iz pripoznanja njihove osvoboditve in obenem bodo morale sorazmernih deležih pokriti 40 iniljard kron avstrij skega papirnatega denarja, ki fie kroži v teh državah. |
Avstrija mora plačati pet iniljard kron odškodnine. Polovico ie svote plača Nemfika Avstrija, ostalo polovico po plačajo v sorazmerni!) deležih Ogrska. ("Vhoslo-vakija, Jugoslavija, Rumunijs, 1'oljska in Italija.
Italija mora tudi deliti plačilo avstrijskih dolgov in odškodnine radi tega. ker dobi južno Tirolsko, Trst in druge pokrajine, ha katere je naložena skupna svota odškodnine proti bivši Avstriji.
Pariz, .'10. maja. — Nemški delegatje so včeraj skoraj zadnjo minuto izročili zaveznikom odgovor na mirovno pogodbo oziroma svoje protipogoje. ('as za odgovor je potekel ob eni uri popoldne in Nemci so ga dali ob 12:20. l*rotipogoji obsegajo 144» na stroju spisanih listov in vsebujejo blizo 10.000 besed. Tekst je v nemščini in zraven je bila priložena nota, v kateri se Nemci opravičujejo, da niso imeli časa dostaviti angleškega in francoskega prevoda, katerega pošljejo pozneje.
Nemški protipogoji do danes (petek) ie niso objavljeni, tf>da rn'nradno se portiča ,d»-£lomčijtr
zahteva mešano komisijo iz zastopnikov z obeh strani, ki naj re-vsa teritorijalna vprašanja. Nemci zahtevajo plebiseit za gornjo ftle/.ko, vzhodno iu zapadno Prusijo ter protestirajo proti a-neksiji doline Saar in pravijo, da 'hočejo zavezniki odtrgali 000,-000 Nemcev od njihove domovine zato. ker ti Nemci prebivajo v okolišu premoga." Ravno tako protestirajo proti plebiseit u v Šlczvig llolfltajmi, ki "gre dalj kot si pa želi danska vlada." Nemčija zahteva, da sme takoj vstopi ti v ligo držav in tla ono dobi mandat uprave v svojih koloni juh. ,
Nemčija je pripravljena plača 100 miljard mark odškodnine, toda prvi plačilni obrok se naj raztegne do leta 1927.
Velika četvoriea se je takoj poglobila v nemške protipogoje. A meriški delegatje pravijo, da I »o pogodba pripravljena za podpisa nje do 15. junija in dne 20. junija odpotuje predsednik NVilson domov.
Berlin. 30. moja. — Nekateri nemški listi napadajo protipogoje nemške delegacije v Versaillesu. Napadajo t tuli grofa Hroekdorf-Itantzaua. ki je po njihovem mnenju "uklonil hrbet preti entento.
PO NEDOLŽNEM OBTOŽEI MLACNJAftTVA.
AVSTRIJSKA POGODBA ODLOŽENA NA PONDEUEK.
Italijani, Jugoslovani in ostal« nove države so zadržale izročitev pukta.
REŠITEV PROBLEMA JUŽNIH MEJ dE DVOMLJIVA.
Pariz, .'10. maja. — Nemško-av-strijska pogodba, ki je imela biti izročena avstrijskim Nemcem da nes, je zopet odložena na ponde Ijek. Italijani menda še niso zadovoljni s točkami, ki se tičejo južne meje iu ravno tuko niso za dovoljni Jugoslovani in zastopniki ostalih novih držav, ki so podedovale ostanke stare Avstrije in radi tega se je stvar zavlekla. Velika Četvorica se je torej zedi-nila, tla se vrši jutri (v soboto) plenarna seja, ki odobri pogoj*' uak()£ se pogodba izroči avstrijskim Nemcem v pondeljek.
Včeraj je bila lajna seja v prostorih fraueotikega zunanjega ministrstva in navzoči so bili Italijani, Rumunci, Jugoslovani, Poljaki in Čehoslovaki. Sklenjeno je bilo, da se dovoli omenjenim zastopnikom 4H ur razmotrl-vanja pogojev.
Pogodba ho izročena delegatom Nemške Avstrije v starem gradu St. (iermain v pariškem predmestju in sicer v takozvani Rdeči sobi. Navzoči bodo zastopniki le tistih držav, ki so napovedale vojno oziroma pretrgale diplo-matične stike z bivšo Avstro-Ogr-sko in pa zastopniki novih držav, kiso se rodile na tleh nekdanje monarhije. Prisotnih bo tudi 70 časnikarskih poročevalcev, med katerimi bo devet Američanov. Kakor hitro bo pogodba izročena delegatom Nemške Avstrije, bo 1akoj objavljen ofieijelni suma ri j ,kakor jc bilo ob času izročit vo pogojev Nemčiji.
Neki uemško-avstrijski dele gal, ki si je včeraj ogledal soba no, v kateri bo izročena pogodba, je dejal: "Vse je v redu samo nekaj Se manjka in to je rabljev panj in sekira."
DELAVSKA VOJNA PO VSEJ KANADI.
Generalna stavka se je razširila po vseh večjih mestih.
PODJETNIKI SE ZAVARUJE JO PROTI 1ZOREDOM.
Toronto, Oni., IIU. maja. — Da nes ob desetih zjutraj je tukaj pričela generalna stavka. Stavkovni odbor petnajstih članov je odbil pouubo delodajalcev, da se zahteva delavcev za 44urni tedenski delavnik poveri razsodišču; odbor je pozval delavce ua štrajk in odzvalo se jih je 15,000. Meti najmočnejšimi unijami, ki so zastav kale, so krojači, ki štejejo •h»oo članov, tesarska unija INOO članov iu kovinarji fiUUO članov. I/id glasovanja za splošno stavko še ni znan meti uslužbenci cestne železnice, tUkarji, telegrafisti, poštnimi uslužbenci, železničarji ua torontskih postajah iu brivci.
Calgary, Alta. MO. maja. De lsvska Zveza v Albetri je odredila splošno glasovanje meti organlsl-ranimi delavci po vsej državi o vprašanju generalne stavke; izid glasovanju bo razglašen v par dneh. Stavka v Cnlgaryju traja Že tri dni in v mestu je najlepši red in mir.
Kdmonton, Altu., '10. maja. Tukaj traja stavka že tri dni. Meščanski odbor poskuša obnoviti eestnožele/.niški obrat. Stavkovni odhor je dovolil policistom in ogli jegaseem, da so se vrnili v služ bo.
Montreal, Que., .10. maja. — To-vurnurji iu veletrgovci v Montre-ulu so zavarovali svoja poslapja proti poškodbam za slučaj izgre-
VVILSON MOGOČE KANDIDIRA TRETJIČ ZA PRED SEDNIKA.
AMERIŠKA VLADA PRAK-TICIRA "BOLJŠEVIZEM".
"Socioliairane" naselbine, v ka terih bo prostora za 36,000 prebivalcev I
KRIŽAJTE 8E, ZAGOVORNIKI PROFITA, KRIŽAJTE I
NVashington, D. C. t Porot a Paul NVallace Huiina). Ameriška vlada je pričala izvajati "boljše vi/cm" na ameriških tleli! Straš na zarota je bila zamišljena zad nje mesece in sicer prav pred no som senatorja Kinga i/. drŽave I tali (iz države po mormonsko ko« muiiisirauega ženstva!) iu :r»,ooo Američanov bo moralo z veseljem ali žalostjo (stavim, da z vese I jem) iii ua milost ali nemilost o kositi prvi "holjševiški" ekspe riuient. Nedolžne žrtve bodo "prisiljene" izbirati med Htaiiovanji, ki jih zgradi zve/na vlada in Ui jih bo oddala v najem za me sečno, iu med stanovanji, ki so lastnina zasebnih gospodarjev iu ki ne poznajo meje kadar jt« treba najemnino pognati navzgor.
Zagovorniki sedanjega dru/ab nega reda (oziroma nereda) so v strahu, <la ne bodo v stanju pra vočasno preprečiti te "strašne zarote." Slo "zapeljanih" družin se jc že naselilo v vladni naselbini v Truztonu, Va., lu bati se je, da bodo v enem tednu oddane vse hific, v katerih je prostora za 2ft0 družin.
Vladna naselbina v Truztonu, Va., je prvo "gnezdo Izdajalskega pisljet ju" te vrste. V naaelhl ui jc vlada zgradila 224 poslopij, ki sloje na OOtili akrih sveta. Vsa ka hiša stoji sama zase uli v pa rili po dve skupaj lu okrog vsake
dnv. Kakor se čuje, snaša avul*.	aahma d t«al*. V. ua**U-
OROANIZIRANO DELAVSTVO ZAHTEVA SPLOŠNO OLA 80VANJE O PROHI-BICIJI
Omaha, Neb — Centralna de 1 svak a unija v Oinahi je izdala petirijo, da ae probibieijoniški dodatek k ustavi predloži ljud •tvn na splošno glasovanje Za Peticijo zdaj pobirajo podpise po fneetu Take petieije IkmIo krožile 'udi po drugih krajih v Nebra »kl. \<4»ra*kfl je dt»movbta ltrya na, najbolj gorečega ap<w«tola prohibieije.
Denver, Cok). — Kapitan Jo-
aeph K Hnetlee, M D., iz Puebla je bil dve leti na Francoskem s 127 nanitetiiiin trenom, v listinah ho ga pa imeli zapisanega kot vojaškega mlačneža.
KapftaMSnedec se je registri ral pri vojaškem nabornem odbor.. v Pueblo. Pristopil je k vojaški bolnišnični enoti dne 27. julija 1917 in ni o svojem pristopu obvestil nabornega odbora. Kno-tn je hila jModana v frandjo, preden je bil pozvan k vojaške „iu naboru. Odl*»r K« )' M'v",,l vpisal kot vojaškega mlačneža, ker ne ni priglasil k vojaškemu iMiru. ko jr bil posvan.
Chicago, 111. Homer S. Cum-minge, votlja demokratične stranke, je takoj po svojem prihodu v ('hicago dejal, tla bo predsednik NVilson tretjič kandidiral za predsedniku, če bo pritisk prevelik.
('> predsednik sam prijavi svojo kandidaturo, je rekel ('um-miliš, tedaj bo brez dvoma spre jeta. Povdarjal je, če propade u-stanovltev lige narodov, 1edaj bo predsednik kanduliral tretjič. Dodal pa je, da ne verjame, da propade liga narodov.
V ('hJcegu so se zbrali demo kratični vislltelji iz vseh vetrov Združenih držav, da se posvetuje jo o laktiki stranke in o bodoči kampanji. Curnmings je v svojem govoru |H»vtlsrjsl, «la je opaziti progresivno zakonodajst vo, ihi kar je predsednik VVlUon prev j
/.«d vodstvo demokratične stran- Cedar Rapids, Iows. ke, repirbliknnska stranka je pa Lduplozije, ki je imstala
zavarovalnine bILzo dvajset miljo nnv dolarjev.
Fort VVilliani, Ont., IK). utaja. Tukaj se je sinoči vršil delavski shod, na katerem so govorili dele gatje iz SVinuipega. Po shodu so delavci soglasno sklenili, «la se pridružijo generalni stavki Iz simpatij do delavce v v NVlnnlpe gti
('alnary, Alta., IM». maja. P«« loža j v Kdmoutouu, kjer traja štrajk že I litini, jc zelo resen. V mestu primanjkuje živil. Stavkovni odbor je odredil, da se krtih iu mleko dostavlja le druži nam štrajkarjev.
NVinnipeg. 10. maja. Lastni ki tukajšnjih kovinskih tovarn so sprejeli ponudbo žele/.llieaiske unije, ki je pri volji posredovati med delavci in delodajalci glede nu vprašanje pripoznanja kolek tivnega pogajanja. Stavkovni odbor je zavrnil vsako posredo. vanje, ki ne priznava Centralne mi strokovnega sveta kot vod sivo delavskih organizacij.
Mestni kontroler Kvanson je včeraj dejal, da sc je par slo mestnih uslužbencev priglasilo za delo. Na šlrojku je okrog tisoč uslužbencev.
48 OSEB JE IZOUBILO ŽIV UE VSLED EK8PL0 ZUE
bird je t u«li šest prodajalulc in stanovanjska korporaelja vlad uega depart meni a za delo pretila ga, da prodajalulce upravlja del nlška družba, kl se naj organi/l ra Iz doseljeulli prebivalcev.
Najemnina je določena po ♦!<• do HiPl mesečno; dražja uc bo in vladni zvedene!, ki so stvar za snovali, pravijo, da se bodo sla i io vanj« dobro izplačevala z ume •ijcno najemnino,
V VVashlnglonu pa slane v tem trenotkil ena sama soba s kope Ijo vred *riO do ua mesec!
Triutou je ena Izmeti illrlln dvajsetih "bol jicvišklh' našel bin, ki jih hoče Slric Sam usta liovlti do I. julija \m. Letošnji praznik Neodvisnosti ho torej ua š«d v republiki revolucionarnih o Četov veliko irprrinembo Vlada bo pobirala dva mlljoiia in pol dolarjev letne najemnine "m. einllzlraulh" stanovanj, ki so nje na lastnina! Ako bi bila dollčnn stanovanja v rokah privatnih go Spodarjev, bi bila omenjena svots najemnine štirikrat večja iu i/gi nila bi v privatnih žepih, lo to je strašno, strašno, strašuol!!
Ostalih 2'i "rdečih" naselbin je že Uf>". dogotoUjenlh in ra/krop Ijene mi po vsej republiki od Kan Frsnelaea na zapadu <lo NValer tonvta, N V., in Portnmouths. Va., na vzhodu Hkupaj štejejo MHIO Idš in Iii uinogoHtdinlh pri lliočevalnle, ki predstavljajo /a Vh,<,<1 Vladno vndnost S2ri,tHK»,IMH» Ali nedev-1,,1 ^jono«! Zakaj niso ti miljo
LJUDSTVO NAJ SODI 0 LIGI NARODOV.
V ligi narodov morajo biti aasto-istni vsi narodi brez ozira kake polti da so; plemen ska razlika ui nobena uevurnost aa bodoči mir.
NVashington, D. 0. - - Senator
Hobinson iz Arkansasa je senatorju Ketslu iz Missourija vrgel v debati o ligi uartnlov rokovico. Seveda ni storil tega po stari viteški navadi, tla ga pozove na krvav dvoboj, ampak izvršil je poziv tako, tla pomeni za senatorja Uceda politično smrt, Če podleže v tem boju.
Senator iz Ar kulisa sa se je pn triurnem govorcuju nepričakovano obrnil proti senatorju iz Ml-sourija, tla iiiii odgovori na nje govo trditev, da bodo svet vladali črna, rumena lu rujava ljudska plemena, če bo ustanovljena liga narodov,
' '/elini povedali", je rekel senator Kobliison, tla so ua jugu naklonjeni ligi narodov, priprav-Iji u sem rczlgnlrati iu kumlidira-ti na programu lige narodov, če bo senator lz Misourlja storil ravno lo v svoji držsvl. ln če ne prejmem toliko glasov, da bosta štela dva za ligo In eden prutl, sc ne vrnem več v senat. Poznani ljudsko mišljenje v svoji drlavi. Dovolite, da preiskuniiuu ljudsko si h 11 io o tem vprašanju.
'Plemensko vprašanje ne umre biti resna nevarnost za svetovni mir. Pravilno je, du so zastopani vsi narodi, četudi so nuni njimi taki narodi, kl uisn belopoltnl. To ui liga, v kateri bodo Izključno samo belopoltni iiarodl.'
Senator Ueed ae ul pri tali be. sedali ganil, tedaj ja pa senator HohcrUoti ponovil svoj posivi
'Senator ve, da ga ljudstvo v MlasourlJu ue podpira,"
"Poziv Je hil izvršen, da napravi efekt,' 'je rekel senator Iteed počasi", iu s zavestjo, da sc ne more Uvest!. Če ae predlo« žl ljudstvu na glasovanje, bo liga narodov poražena,"
•Oba se bodeva morala upravi« čili pred ljudstvom, kadar se vr* neva v senat," je vztrajal sena« tor Mobertsou.
Ko sla se oba senatorja malo o-hladila, je senator Ifced dejali Kavrin toliko mi je za ohranitev miril kot senatorju I/. Arksusa* mi. Uazllka med uuma'postnJl sa* mo v metodi, Wrt, ki je sapo-padeii v ustavi ligi narodov, bo po .pcševal vojno iu ne mir,
" Nihče dozdaj še ui iznašel zdravila zoper vojno, Mnogo Je bilo stavljenih predlogov za xnl> Že nje vojne nevarnosti, toda še nič, da se- vojna odp^uvl. Wllsou, ('b nieiieeuu, Lloyd Oeorgc, Or laudo in vsi njih tovariši niso /možni predpisati zdravila za od pravo vojne. N'e pričakujem, da /bom jaz imel uspeh, ce ga oni lil-^ii imeli "
llunl iu Itobertsoii
krala.
sta demo*
danes zopet jhmI vplivom tlazad no v DouglsMivi tovarni za škrob, nj v ,.„1»,,!, dobrih mož?! u jaških voditeljev. Povdarjal je, L. izginilo IMM.,„ ni šlirideM-l o- i.HO^jetakl" ekonomisti v vlad da demokratična stranka z zau- Md, življenje. Tako je dognala hj	mt preračunali, da bodo
panjem pričakuje kampanje v b- | oirliAkooglrdna porota, ki ne ob tu 1920 Za njim so govorili še |0|hij«* nikogar eksplozij« in po
drugi govorniki.
STAVKA V TOVARNI ZA IZ DELOVANJE ŽELEZNIŠKIH
VOZ
;žara.
Kksperll pravijo, ds je raz Utre I bo povzročil prah, (V je do gnano, da je eksplozijo isivzro/ll lirah, Je tudi dognano, kdo jr /a
--krivil rnzstrilbo Dane. nr da z
Waahington, D. C V tovsr umetno ventilacijo odpraviti »en ui Američan Car and »'oundrjr prah, taka ds.^ nemogoče da kompanije je zaštrajkalo nad ti- prah |sivrroči razatrrlbo lake Mič delaveev. Delavci zahtevajo | naprave ataoe jo ne veda povišanje delavske mezde, akraj
VREME
Dane a deloma oblačno goče dež proti večeru in^v m-de Ijo; hlsilneje V vzhodni vetrovi.
Solnčni vgbad l:H s IMHJ M IH p m.
la mo
___ r j
lie«|eljo^ ztoenil
Bi-
za
in nje delovnih ur in priznanje •Irokovue organizacije
Sjsir v tovarni jr že atar, ker je kompanija le z obljiil.aiin od pravljala delsvee |>rlavrl ao za-ntavkali. ko ao afHr/ltall. da jih kompanija mlpravlja 1e a prazni Hii obljubaiiii.
dinar in
če ar izda zanje drnar, ae akrči dobiček. Vamimtne naprave, kl ne varujejo zdravje In življenje delaverv, nr b<»do v tovarnah pre« je izvedene, dokler ne t«o jaaiio rapinaito v po*la\ah, da jr vnak tovarnar izvršil i|4si(j, ^e je bil v podjHj« »IrUve,- ubit, krr »liao t,ilr varifeitur naprave izvedene.!
dohodki najemnine pul rili uprav lir stroške iu popravke, izdatki policije, požarne brambe iu s»»l ter uvedbo javnih potiebš«in lu 'uprava bo tako enostavna' SM* j mašim ri ja občinskega davkar stva bo nepolnim« Družina bo plačnls najemnino in imela b<< I titanov alije, moderno urejeno in Ivrhuliga vae Ugodooati, ki 'možne v dotlčnib iiasrlblnsb,
Well, kaj ni mlalite o 1« m 'bolj šrtiškrm' poakiiatl ameriški vis dr t Ali ga ui prinmla vrbka voj naf 24 "ktrtnuiiiatlčnih" luiarltiio je bilo /smišljrtOb in n-danov I jr nih za4.o, da ImhIo imrll vojni dr lave) a svojimi družinami »trd potfriir domove, |#rla«sk| department ie imel v oaerlu Ae več ts
na imm, 4. kalanal
DANIELS ŽELI, DA SE ZGRA. DE LE DOVOLJENE LA
. DJE.
. -
Washington, D. 0 Morris
jrliki depariment ne je Izrekel | proti razširjenju mornariškega programa, vseeno bodo dovršene linije, ki mi že dovoljene Saj ts-
'ko pravi mornariški tajnik Dani
|
Mornariški tajnik ir, čltajoč | tvojo poročilo, priporočal, da na i/veda otornariškl program, k! ja Idi »-prejet v Mu P»Mi
Priporočil je dalje, da naj ae li<<*i«\i v proračun za Irto l#20 postavka, po katrrl bo mogoAe | vzilr/nvati dvr atb |»etdrart tUoč pomorščakov v mornarici. Po tem : |wl|Hiro«"ilo ne mornarica ♦•krči /a tri lu dvajset tiM»č pomoršča kov.
Povdarjal je. da »nornariea na bo mogla vršiti avoje naloga, če kongres ui* dovoli tako velikega števila iHmtorščakov. Temu je do dal, da Ifevilo |»om<iAčakov |te o-li^atie trajno tako viaoko.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPMOTI
LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB
can« «t!m«t po dogovoru. Rokopni — — vmlaj«.__
Naročnina: Zedinjana drtav« <iz»«a Chicago) in Canada $4.0« na Ut« 12 (M) u pol lata in .00 za tri m«Mt; Cluca«o $6.60 aa laU, $1.7» m pel Uu, $1 40 za tri m»aaca, in ta ino tarna tvo $7.00.
Naslov u fM, br imt »tik i
"PROSVETA"
SSS7 S«. LaarsdaU AfMM. Ckicaga,
"THE ENLIGHTENMENT'
Organ of tko SUv—U Natloaal Bamaflt SaaUty.
Owm0d b r tka Slovaatc National Ro—fit SssUlj.
Advertiaing rstea on agroamant.
Subacription: Unitad State« (axcapt Chicago) ani Canada M P«* Ckirajr« $6.50, and toreign countn— $7.00 por r._
ai
li.lum r okUpanju n. pr. (Maja 30.19) pola« vaiag« laiona la naslova pum«ni, da vam ja • tam dnevom potakla naročnina. Ponovite jo pravo-
tfaaao, da •• »Sm na ustavi list.__
ITALIJA IN LONDONSKA POGODBA.
Poročila iz Pariza govore, da Italija vztraja pri londonski pogodbi, ki je bila sklenjena, preden so Združene države vstopile v svetovno vojno. Združene države torej niso bile stranka pri tej pogodbi. Ali Združene države so storile še nekaj več. Ko je Trockij v decembru leta 1917 objavil tajne pogodbe, so Združene države izdale svarilo, da jih tajne pogodbe ne vežejo. Italijanska vlada ni takrat protestirala.	,
Kaj je pogodba med dvema državama? Pod pogodbo med dvema državama se razume v trgovskem in juristič-nem svetu navaden dogovor, ki je veljaven, dokler države ali prizadete stranke s posebnim aktom ne razveljavijo tega dogovora ali pogodbe. Ko je predsednik Wilson proglasil Štirinajst točk, radi katerih so Združene države vstopile v svetovno vojno, se je Anglija strinjala s trinaj «timi točkami in ugovarjala je le točki glede svobode na morju. Anglija je bila govornica za zaveznike. Pa tudi Italija sama ni ugovarjala Wilsonovim točkam. Po komercialnem zakonu pa postane vsaka pogodba neveljav na, če se skupni akciji pridruži tretja stranka, ki pove pod kakšnimi pogoji se je pridružila, stranke, ki so preje sklenile pogodbo med sabo, pa ne vgovarjajo novim pogojem. Stvar se prav nič ne spremeni, če je tretja stranka povedala svoje pogoje javno, da jih je slišal ves svet, ali pa tajno, da so ti pogoji znani samo prizadetim strankam. Cv je tretja stranka povedala svoje pogoje javno, da jih je »litel ves svet, je se toliko bolje zanjo, ker ne mbrejo prizadete stranke utajiti, da niso bili stavljeni novi pogoji.
Taka je stvar, pa naj jo učejo danes italijanski di-plomatje kakor hočejo. Za Združene države ni veljavna londonska, pogodba, VVilsonove mirovne točke so pa veljavne za Italijo.
Snuje se liga narodov, a mi vidimo, da italijanski državniki še več zahtevajo samo od jugoslovanskega ozemlja, kot jim gre po londonski pogodbi. Videli smo, da so se italijanske čete izkrcale v Mali Aziji, in ko so italijanske državnike vprašali, kaj to pomeni, so odgovorili, da so izkrcali čete, da čuvajo svoje interese. Na narode napravlja tako postopanje zelo slab vtis. Ce narodi sedaj vidijo, da nekateri državniki še zdaj ne morejo popustiti od agresivne politike, kako naj ti narodi verjamejo, da se bo z njimi ravnalo pravično, če nimajo za obrambo svojih pravic drugih sredstev kot sklicevanje na svojo pravico?
JKTNIŠKA KAZEN BI NAJPREJE SPAMETOVALA
PROFITARJE.
V Bostonu je bilo spoznanih krivim sedemnajst trgov-eev z ribami, da so z zarotniftkim početjem ogljufali ljudstvo, ker so se dogovorili glede povišanja cen.
I Vi obravnavi je prišlo na dan, da so bile ribe v To-ftmtu, Kan., prodane po enajst centov funt, ki so jih kon-Zumentje v Bostonu plačevali po petnajst centov funt. To it bil jasen dokaz, da so ti trgovci navadni in zelo nevarni profitarji, kajti ribe so bile ceneje v Torontu kot v Bostonu, dasiravno so morali zanje plačati še posebej voznino.
Profitar ji so se zagovarjali, da so podražili ribe, da lož je razširijo trgovino. Tak zagovor je seveda bedast, Uar jc tudi povedal državni pravdnik, kajti postava se ne ozira na to, ce ima kdo veliko ali majhno trgovino, ampak yo-tava je bila sprejeta, <!a varuje ljudstvo pred malimi il) velikimi oderuhi.
Zakaj fe prišla revolu-ei|a v Evropi?jg
Piše Paul Wallace Hanna.)
(Dalje.)
V	Nemčiji iu Franciji ie ni bilo takih političnih reakcij kot v Ku-aiji, ali ta vzrok je pripisati dejstvu, ker obe prvi državi živita od tuje dobrodelnosti. Amerika zalaga z živili že nekaj iueaecev velik del nemškega prebivalstva in poleg lega Ae pol miljona ruskih vojnih vjetnikov, medtem ko ai pomaga Francija s posojili v Ameriki, da kupuje in Mlbdaja svojemu ljudstvu kruh po ^enah, ki predstavljajo komaj d robe«' kupne cene. Vrhutega dajejo razne ameriške filantropične age.nllire živila iu obleko popolnoma zastonj Francozom že več kot eno leto.
Francija je danes gospodarsko iu iiidutgrijaluo tam, kjer je bila liusija leta 1916 in gotpvo bi šla po ruskih polih, če je ne bi zadrževali omenjeni stiniulantje. Pri tem seveda vpoštevamo velike jezove huržoaznega koirservatizmu v Franciji in Nemčiji, katerih ni v Kusiji, loda centralni fakt je. da je kapitalistična politika v Franciji in socialistična politika v Nemčiji enako slaba, kajti velika vojna jo je oropala socialnega orodja in potrebščin.
Človek si ue more pomagati, da kc ne bi opomnil na kratko dobo političnega socializma v Rusiji in želje mnogih, dd bi se bila ta doba ohranila. Ako bi bil mir prišel prej, bi se bil ruski politični socializem nedvomno obdržal ha površju, kukor se nadaljuje sedanji režim v Franciji in Nemčiji s pomočjo inozemske dobrodelnosti. Ali dobrodelnost ima tudi svoje meje. Če bi Amerika in Anglijo zakludali poleg vae zapudne in centralne Kvrope še Rusijo, bi Iti lo še enkrat toliko dela in žrtvovanja, kar bi »bilo morda preveč. Kavno to dejstvo, ker ni hotela Kusija ostati zmerna socialistična zaveznica, je prisililo Anglijo in Ameriko, du zalagata danes Nemčijo, Francijo, Italijo in državice v Avstriji z živežem, čeprav z velikimi žrtvami. Francija deloma jemlje živila ludi iz koščene roke Kusije.
Vojna je prinesla tudi to nesrečo, da je razstrelila fizičen temelj nacionalistične <jksi>#enee narodov, medtem ko ni imela u-npeha, da bi bila ravno tako raznesla duševno razpoloženje napram nacionalizmu. Narodi bi se radi organizirali v narodnostnih mejah, toda fizičnih temeljev za take meje ni več; ostale so le iluzije in ailna mizerija. Zdi se torej, du druzega izhoda iz tega kaosa ni, kakor da revolucija iatočasno v vseh evropskih državah združi proletarskc stranke, odpravi vae gospodarske ovire in oživi delo industrij, ki bi proizvajale edi-liole za odpravo bede in somo tinte potrebščine, ki jih človeštvo* najbolj rabi.
Kavnotista sila, ~ ki je razbila Avstro-Ogrsko in jo potisnila v lakoto, je porodila pol tueata novih držav, na čelu katerih so intenzivno nacionalistični voditelji. Socialistični delegatje iz (*>hoslo-vakije ko zagovarjali na kongre-mu v Bernu "pravico" avoje države, da anektlra del ogrskega prebivalstva, ki alučajno prebiva v rudarskih okoliših. Oeški socialisti no toliko časa sanjali o suvereni <'Yški, da ho jim zamrle vso druge miNli, in ko mo jih nodnigi opozorili na princip samoodloče-vanja, ao jih Cehi ozmerjali z "izdajalci."
V	paniki miru mora Italija se vedno misliti in govoriti o vojni. Njene čete mo tekmovale za posest Reke, medtem ko je brezposelno*! razgrnila avoje črna krila po vsem apeninskem polotoku in finančni minister je beračil v Ameriki za novo posojilo st<i miljonov dolarjev. da podpre hankrotno vlado. Več kot miljon vojakov jc i* ve-dno v uniformah. Vojaki ne pro-
dopisi:
VAZMO ZA DOVISMIUB. -
Prva aeja izvrievalnega odbora t. N. P. J. je aklenila, ds dopiai ns •mejo presegati ene kolone. Uredništvo nima pravico prelomiti tega zaključka.
Dopisniki, Id ns morajo obdala, ti predmeta v eni koleni, naj do-pia rasdele v poglavja, ki jih naj označijo s rimskimi številkami. Na pr. I., II. in III. Tako tarna movani dopisi pojdejo zaporedoma po poglavjih v list.
ru na boljše. Le želeti je, da tu rojeni delavci, kateri so v resnici zavedni in napredni, da vzamejo vso vodstvo v avoje roke. Oni so zmožni angleškega jezika v govoru in piaavi, česar nam inozem-ceni najbolj primanjkuje. Oni so lahko naši voditelji, mi pa ako bodo delali dobro, jih moramo podpirati, kar bo vsem skupaj v korist za zboljšanje našega delavskega položaja.
(Konec jutri.)
rebelno in "outrigfct boljkv^., in vlada ne ime daj„j tak(| . zgledov — you know!
bih
ducirajo ničesar, njihova obleko . .... ,	. .	. je le oguljepa in njihov tek do je«
l rohtarji 11 avadno/il »sodijo na denarno globo, ki jo ,li j«, vedno večji. KapitalUtič. a
j»i «»fitarji seveda Inhko plačajo, ker so zanje konzumentje I iu socialistična politika v Italiji Qeizerpl jiv vir dohodkov. Ce mora profitar plačati de-j""* nmkn	v italijanski
............»/ "!' I'«« -liki podraži bl.Ko, d. tako T&ZFZSŽMtZ
oilhr/.i htilaiuna ljudstvo. Ce se hoče pnifiUirstVO popol- volne niti borahala, kolikor g« jm-
»onm odpraviti, tedaj l»i morala biti denarna globa za pinfitarje ravno tako izključena kot za morilce. Profitar, »disi.j< n za par let \ ječo, bi ne mogel te kazni odvaliti na ljinl.d\n, ampak Ki moral presedeti kazen, če bi ne bil poiiiiluM pu Piofitni ji Ith •«♦• kmnlu spametovali, če bi viti« . da morajo tatli profitarstva v ječo, ljudstvo bi pa bilo le ii.) velike more.	T i
irHmje. Italija mora iti na tuje in najprvo kupiti blago z 'iraMi, katerih vrednost im padla, če «e ne podpre z mednarodnim zlatim k o vena nt om - ki pa še n« ek*i-*iira in potem mor« opraviti nakupljenn blago domov na par4 nikih. katerih a* nima.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Collinaburg pri Weat Nevvton,
Pi. Ni še dolgo tega, ko sem čital -v "Prosveti" glede zadeve Tom Moonija, ki je bil v St. Fran-cisco po nedolžnem obsojen na smrt in potem na pritisk delavstva pomiloščen na dosmrtno ječo, da bodo izdale vse delavske strokovne in politične organizacije glasovnice na splošno organizirano delavstvo, da glasujejo o nameravanem štrajku meseca julija v prilog Toni Moonija ozirom za njegovo oprostitev. Uradniki strokovnih unij so namreč mišljenja, da naj delavstvo samo odloči potom splošnega glasovanja, kako misli o tem jn da naj sami pokažejo svojo solidarnost napram svojemu sobratu, ako so dovolj zavedni. Tako je tudi najbolj prav, ako 'bi bila stvar v teku kot lii morala biti. Ne vem kako je s to stvarjo v drugih naselbinah, ampak v naši naselbini je najbrž cela stvar zavožena oziroma pri organizaciji U. M. W. of Amerika.
Na zadnji seji .tukajšnje lokalne lokalne organizacije št. 96 U. M. W. of America so uradniki sa mo pokazali omenjene glasovnice, toda razdelili jih niso, ker so bile razposlane od neke druge organizacije in ne od te, h kateri Hpada naša okrajna organizacija. Pojasnili so nam, da mi ne moremo in ludi ne smemo voliti, ako ne dobimo glasovnic iz gl. urada U. M. W. of America. Poleg tega so tudi omenili, da v slučaju, ako stopijo v štrajk,.da prelomimo pogodbo, katero so podpisali s premogovnimi družbami. Kajti v ti pogodbi je točka, katera se glasi, do ne smemo štrajkati, dokler .se družba drži pogodbe in da v slučaju, ako stopimo v strajk i-nia premogovna družba pravico kaznovati vsakega delavce z denarno globo enega dolarja no dan. Ta pogodba je v veljavi do prvega aprila 1920. •
Ta točka v pogodbi se meni zdi smešno-žalostna. Organizirano de lavstvo plačuje svoje uradnike, kateri takorekoč delajo za pri-valne podjetnike, kajti drugače si jaz ne morem predstavljati tega, ker podpišejo pogodbo, katera prepoveduje stavke linijskih delavcev. V tem slučaju so neu-nijski delavci toliko na boljšem, da lahko stavkajo, ne da hi bili kaznovani od družbe.
Ni moj namen pisati proti delavskim organizacijam, ker vem da so potrebne, kajti le v 'združenju je moč", mislim pa, da ne šk-di nekoliko kritike našim uradnikom, ki im mojem mnenju niso možje na Mvojem ineslu. Torej, ako ako bo volitev izpadla nlabo za Toni Mooneju ue Ini krivda na strani delavcev, kakor si to mislijo naši uradniki, pač pa na njih godim, h katero mi nam delavcem samih, ker mo podpisali tako povzeli pravico do stavke. Krivda pade seveda na nas delavce same. Zakaj ai pa volimo take može v glavni urad naše delavnke organizacije? Posebno tukaj rojeni delavci bi ae morali postaviti na vse drugačno bolj delavsko stališče, kot so to delali dosedaj. Večina delavcev po tukajšnjih pre-inogokopih je rojena v inozemstvu in ined njimi je že precejšnjo število ualuraliziranih državljanov. Toda vojna je rodila take razmere. da inozemec, akoravna naturaliziran ameriški državljan, ni smel veliko govoriti in to niti ako je zahteval le delavske pravi-ce. Takoj je bil 'slacker" in 'kaj zerjev prijatelj" in zadnje čase pa " boljše vik' \ ako je ugovar jal krivicam, katere se gode de laveem. To mo pa tudi tukaj roje ui delavci pričeli izpoanavjili <la mi poklicani v to, da stopijo tned prve vrste organizaneira delavstva. Kot ž« omenjeno rgoraj. v inozemstvu rojeni delavci ne morajo ta«« stoeHi. akn nočejo biti Izpostavljeni raznim prciiaiija-njlm.
Valed tega kažejo znamenja, da ae razmere obračaj« v tem osi-
Lorain, O. — Kar se tiče deluv-skih razmer v tukajšnji naaelbi-ni so zelo slabe. V tukajšnji tovarni delamo le po dva do tri^lnl v tednu in v nekaterih oddelkih pa počiva vse delo. Lastniki tovarn so si nagrabili miljone in sedaj se pa ne brigajo prav nič zu delavca, kako se bodo preživeli v času splošne draginje.
Naznanjam vsem zancem in prijateljem, da je nmrla H. aprila po šestdnevni bolezni v NVillar-du, Wis., za influeneo Marija Je-larčič, doma iz Orehovce, Št. Vid pri Vipavi, po domače Pavletova. Stara je bila 6e le 31 let. Tukaj zapušča moža in dve mali hčerki, v starem kraju pa starifie, bfata in tri sestre. Lahka naj ti bo ameriška zemlja.
J. R.
JTaahvtrand, Mfnn.' — V Dulu-th-u v hotelu Lenox jc nenadoma umrl rojak m Član 8NPJ Jurij &terk. V Chisholm zapušča bratu in na Rveleth pa sestro; v starem kraju pa ženo in dva otroka ter mater. Lahka naj mu prosta a meriška zemlja.
Poročevalec
Nevoomerr, Pa. — V tukajšnji okolici imamo že neprostovoljne počitnice nad en mesec. Prvič so inam poveduli, da bomo imeli počitnice samo deset dni. Sedaj je pa že trikrat deset pa še ne vemo, kedaj da jih !bo konec. Nas samo tolažijo, da kmalo in kmalo. Radi tega ne svetujem nobenemu rojaku, da bi sem prišel m delom.
Lansko leto ni mogel noben dobiti počitnic in je moral vsakdo delati domalega noč in <lan. Tn letos? Kdorkoli je lansko leto izostal od dela, je že prišer v črne bukve in tretji dan so mu pa že preskrbeli stanovanje v špehkav ri. Lansko leto sem tudi čital, da ako ne bo pivo, delavci ne bodo delali. Letos pa kaže da ne bo ne piva, ne delu, torej 'no work no beer and no 'beer no work".
Martin Zakšek.
Chicago, IU. — Joseph Zavert nik, pil., je bil v četrtek na Ar-mourjem tehničnem inštitutu promoviran kemičnim inženirjem. V letu 1914 je prejel ravno na tem inštitutu za študije v kemiji naslov 'Bavhelor of Science'. Po promoviran ju jc izjavil da ne odneha s študijami, dokler ne prejme naslova "Master of Science".
Joaeph Zavertnik. ml., je član društva štev. 131 S. N. P, J.
Poročevalec.
mobkajtlški department priporoča stari mor nari&ki program
Washington, D. 0. - Merodzj. m oficirji v mornarici so priiu do prepričanja, da je najbolje če se nadaljuje z gradnjo oklop' njač in križarjev, mesto da n,i čno graditi ladje, ki bodo ia.efe prednosti oklopnjače in križarja Ti oficirji so zapovedovali lad! jam v zadnji vojni in njih pHp0. ročila slone na pridobljenih h. k ušn jg h.
Za mnenje teh oficirjev je izvedela javnost, ko je mornariški tajnik Daniels predložil svoje po. ročilo zborničnemu mornariške, mu odseku. Po poročilu mornariškega tajnika so oficirji priporočili, da se zgradi deset oklopujač in šest križarjev, ki so na progra* mu izza leta 191«. Te ladje naj se zgrade hitro in s spremembami, ki so -bile narejene y.a križarje. Križarji bodo po teh sprenteliali sposobnejši za boj, njih hitrost se bo pa znižala za malenkost. Po prvotnem načrtu imajo piepluii v eni uri pet in trideset morskih milj.
Podadmiral McKean je izjavil pred odsekom,, da bo v mirnem času najmanj šestnajst oklopnjat* v službi, na katerih bo nad dvajset tisoč pomorščakov. Člani od-seka so izproševali admirala, ee je mogoče znižoti število ladij prvega razrčda. Povdarjali so, da tako znižanje pomeni veliko pri-hranitev za vlado na izdatkih.
Admiral je povedal določno in jasno, da ni za znižanje. Povedal je tudi, da se ne ntore znižati rtiostva, ako se noče znižati sposobnost ladij.
V	senatu je bila zaprt stavljena resolucija, da se senatu predloži mirovna pogodba v celoti, Rezolucija je seveda odprla debato o ligi narodov. Iz nastopa senatorjev je bilo opaziti, da stremijo po splošni debati.
V	sredo je odložil zbornični odsek predlog za preklic po-s,ave» ki prihranjuje dnevno svetlobo. Odsek hoče zaslišali državnega prokuratorja države New Vork, da se izreče, če bi tak preklic kaj škodil podpisanim pogodbam.
Kon grešni k 'Fitzgerald je kritiziral v zbornici oderuške cene za banane. T)ejal je, da je škandal, če se zahteva za tucat -banan TiO do 60 centov. To cene je povzročil monopol, ki ga ima United Fruit kompanjia. Po izjavi kongresni-k a se je cena pot rojil a v d veli letih, dasiravno jc bil pridelek nn bananah v Centralni Ameriki o-grouien. Kongres je povdaril, da je odgovor zelo enostaven, zakaj je družba podražila banane. Delnice so vredne po sto dolarjev, družba je pa na vsako delnico v enem letu izplačala štirideset dolarjev dividende.
VLAK V MEHIKI RAZSTRE LJEN?
AMERIŠKA VLADA PRAKTI ČIRA "BOLJŠEVIZEM !
(Nadaljevanje s 1. strani.)
kih "rdečih" vasi, uli medtem je bila vojna končana in Stanovanjska korporacija nima več oblasti, da bi zidala dulje. Dovršiti aiue, kar je začela in zdaj inta kongres zadnjo besedo, kaj naj vlada stori s temi%ti000 hišami. Z ozirom na obstoječe "zelo prijateljske" razmere med rentoplačevalci in privatnimi posestniki hiš bodo kongresni k i in senatorji (iu tokih ne manjka) najhrže prišli na srečno misel, da je najbolj "pravično," ako se vladna stanovanja izroče privatnim proTitarjem. Predsednik vladne Stanovanjske korpora-cije pa ni teh misli. Njegovo mnenje je. da bi bila največja neumnost, Če bi kongres sklenil, da se "boljševiške" naselbine prodajo privatnim interesom. On pravi, da je ljudstv oplacalo ta stanovanja Iz liherti-lmiidi in zdaj ima pravi« ••o, da vliva koristi od njih. Nje j gov predlog je, da vlada proda, (hiše delavcem, ki so jih vzeli v j ! najem, po nizki ceni in na liberal- j I ne plačilne obroke.
Ali profitarji in nasprotniki I"boljševizma" imajo upanje. O. I ni pravijo, da je naravnost *meš no. če bi ITi.UOO aneb stanova bi v j lepili, rtotih hišicah za SIS tneseč. I no, medtem ko miljone drugih Ijisli plačuje visoko najemnino za *are Inknje. To Id bilo provoka ! torično, izzivajoče, jmhujšljivo.
Waahington, D. C. — Iz Mehi-bike že zopet prfliajajo divje vesti o revolucionarnem gibanju, ki se ne dajo kontrolirati,^koliko je resnice na njih. Vesti se glase: Obregon se noče bojevati proti ViJli. poročilu o zmagi Vili«*, vojaška posadka Carranze se je n-maknila. itd. Kaj je na teh vezi eh T Večinoma naštevajo handit-ske napade na vlake in majhne vojaške posadke, o kuterih je hr-zojav že poročal. Napad na vlak. ki je izvršil Ernesto Domy, ki s' je nadel naslov majorja, n svojo baiHlitUko četo, pogrevajo znova. Daiuy je pod vrhovnim poveljni-štvom Diaza. ki ga mehiško ljudstvo preklinja, kadar sliši izgovoriti njegovo ime.
Iz vseh teh vesti je spoznati, da gotovi interesi rujejo v Mehiki in bi radi povzročili nekakšne nemire.' katere bi razglasili za revolucijo.
(\ bi vsak banditski napad na banko v drugih državah razglasi za pričetek krvave revolucije, te-daj bi bila po takih poročilih krvava revolucija trajna reč v vneli državah. Villa je handit. tega ne zanika nihče, ln najbrž *c je temu poslu lako privadil, da ga ne tnore ve«* opustiti. Kot handit m pa zase in svoje pristaše išče »v*
ka sredatva a ropom In jami. On n»pa tam. kjer jr P° svojih ogleduhih k vedel, da J* posadka šibka in se parno ogi'" Ije vsake večje vojaške sik. ve, da to pomeni konec nje*"*' handitaki »lavi.
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
Vsem našem slovanskem jugu. Je '"uravna posledica tega. kar
je na slovanske
jugu strujlo že
leta in leta. Spaja nas velika »ku pna vera z zmago naše pravične stvari, vera, kalere nič ne omaja. I chu^hiii
ln Preradovičeva Vila je učila d.
sen postane istjna, ako trdno vsi
verujemo vanj. Zora puca, hit če dana.
AiUa|JjL PiAam tn -4
nnwi.ijn rmUVVffV IfH f
taamm zmago*
Razno.
STAVKA MORNARJEV UORO 2A UVOZ PREMOGA V VELIKA MESTA.
Melbourne, Avstralija. — i>0.
zdaj so mornarji zastavkali le pri eni psrobrodni družbi in vsa znamenja govore, da se stavka razširi tudi na druge družbe.
Mornarji so dozdaj delali po pogodbi, ki jo je priznalo razsodišče. Odslej pa nočejo več delati po tej pogodbi.
Ce bo stavka trajala dalj časa. tedaj post o ji nevarnost, da nastane pomanjkanje premoga v velikih mestih, ki se nahajajo zunaj Xew South Walesa. Zaloge pre-mog| v velikih mestih niso veli-kfi
Habsburška krona okradena.
Dunaj. — Tukaj je prišlo na dan, da je habsburška eesarska krona oropana najbolj dragocenih kamnov, ki so nadomeščeni s ponarejenimi kamni iz stekla. Manjkajo rubini, biserji in dija-mauti, ki tehtajo od 20 do 1<X) karat ov. Vlada Nemške Avstrije zdaj preiskuje, kam so izginili dragoceni kamni.
Bavarski eka-kralj je zblaznel.
Ženeva. — Bivši bavarski kralj Ludovlk, ki se je nastanil v Zi-zersu na Švicarskem, je pričel kazati znake blaznosti, ki je v bavarski dinastiji podedovana bo lezen, Ludovika se je prijela ma nija, da je Bavarska zmagala v vojni in da Je on še vedno kralj ter zahteva, da mu prinesejo vso potrebno opravo za zmagovalni pohod na Čelu njegove armade v Monakovo.
Govor v Mariboru Jan. E. Kociper, gnan. proi. in vojaški kurat
— Kojaki! Slovenei iu Slovenke! Svobodni državljani samostojne Jugoslavije l
Zadnje dni julija leta 1914, je izstopila za nas in sploh za vse človeštvo neizrekljivo žalostna doba, doba muk in trpljenja, do-liu nepopisne i>ede iu stradanja.' doba velikega umiranja, pravi pravcati vesoljni potop krvi. Kaj muo v tej dobi pretrpeli mi Slovenci, ki smo bili ua bojišču, tedne, mesece, leta v sovražnem o-gnju in kaj ste prestali vi ostali, iiratje in sestre, domu v zaledju, tegu povedati ne more ne moj ne naj«en drug jezik. Bila je to dolm narodnega mučeništva. Doba je liila, ki o njej govori pesnik Simon (Ircgorčič, ko pravi svojem naroda:
"(''e drugi imajo svetnike, Ti si pa narod sam svetnik, Preganjan, zatiran od vekov, Največji svelnik-niučenik." Tej dolgi dobi prebrid-kega trpljenja poklonimo vročo solzo v spomin. Mračni in temni dnevi žrtev, skrbi in težavi krvavečih run in nasilne smrt-iso minili 1
•v
O čemur prejšnja leta in tudi tekom vojne nismo upali niti sanjati niti misliti, to je danes uresničeno pred našimi očmi, je zgodovinsko dejstvo ustanovljena Je -naša mlada država, samostojna Jugoslavija, ujedinjeno je jegoslovansko pleme, Izpod-njena je vroča želja vseh iskrenih rodoljubov. Ves slovanski narod, ki je bil stoletja tlačan, je sedaj prost, nn svoji zemlji svoj gospod, dočim je' sovražna oholost iu nadutost poražena in potlačena, kakor upamo za vselej nu t In, Uresničeno je danes, kar je žc pred let i v proroškem duhu narodu napovedal naš goriški slavček: 'Ne bo nas več tujčin teptal, Nc tlačil nas krvavo; Naš rod tu bo gospodoval, Naš jezik, naše pravo!" Skrbimo, da bomo iskreni rodoljubi, bratje med seboj, edini v ljubezni, in za vse dohro vneti in navdušeni državljani, ki jim je narodna dolžnost nad vse! — Vsak na svojem mestu: kadar iuis kliče dolžnost. Zavest dolžnosti naj živo klije v naših prsih, naj okrasuje naša srca in rodi sto teren sad!
Vojaki! Vam velja danes posebna zahvala ! Prostovoljno ste se odzvali oklicu in vršite svojo službo in vzorno skrbite za red in mir v teh še nemirnih časih. Po-žrtev in resno opravljate svojo službo še v bodoče, vsnk na svojem mestu, za domovino, dokler vas ista potrebuje. Narod vam bo zato hvaležen!
Kljub mnogobrojnim posameznost iui se ne izgube v razpravi nikjer glavne in široke poteze na šega nacijonalnega in literarnega razvoja srbsko- brvatsko-slovens-kega od Vodniku iu francoske 1-I i rije preko Gaja iu srbske "o-niladiue" do Aškerca in Kranjče-viča, sploh do današnjih dni. <>rny končuje razpravo tako-le: "Zdelo se je, da je ideja lli-rizma izginila v kraljestvo že od-pruvljenih sanj. ln vendar je na rodni iu zgodovinski razvoj deloval prav zu njo. Pozabljena ni bila nikoli, nje struja je samo včasih tekla spodaj — kakor reke jugoslovanskih kraških pokrajin. Izgubila se je kukor ponikva pod »mljo, da bi v ugodni dobi zopet vzpluvala na dan. Začetek te nove dobe bi jaz opažal na meji Poletij, v takozvani reški resoluciji i 1405), ki je položila temelj novi slogi srlmhrvatski in dala življenje srbohrvatski koaliciji v zagrebškem saborn. Spodnja jugoslovanska struja, nekoč ilirska > silila na površje tudi v literarni iu kulturnem življenju sploh. Nastalo je vzajemno delo kulturnih jugoslovanskih institucij. K jugoslovanski misli so se oduiev-1
P'"o pridružili tudi Sloveini. «la. rijaških
šest miljonov premvaicet
govori o ' domokraci ji"; črnogorski Nikita je priznal Kolčaka; na Irskem ss bliža nova revolta.
VILLA JE 4 USTANOVIL" RE PUBLIKO V SEVERNI MEHIKI
Razstrelba v ameriških barakah v Nemčiji; 80 moi pogrešanih.
London. — Iz Kolina so poročali v čelrtek, da je v velikem poslopju ob Reni, v katerem so bili nastanjeni ameriški vojaki, nastal požar, ki je povzročil silovito eksplozijo v bližnjem skladišču streliva. Osemdeset ameriških vojakov pogrešajo.
Hawker ae posmehuje ameriškemu letalcu.
London. — Ilarrv <1. Havvker, rešeni avstralski avijatik, ki je poskušal preleteti Atlantiški o-eeau, pa se mu ni posrečilo, je zadnjo sredo izjavil na banketu, katerega je priredil njemu na čast lastnik lista 'The Daily Mail", da je ameriški letalec Read. ki je prvi" preletel morje, "lahko izvršil polet, ko je pa imel pod seboj lad je na vsakih 20 jardov". Kdor se tako zavaruje z ladjami — je dejal lla\vkcr — nima zaupanja v svoje letalo. Kakih :WM) gostov ua banketu je molčalo kot grob, ko je Havvker nehal govoriti, dočim so nekaj minut prej z veseljem pozdravili veat, da je ameriški letalec dokončal prekomorski polet.
"Neodvisna republika" ob Reni.
Berlin. — Včeraj j«' Imela bili proklaniirana "neodvisna renska republika", kakor so poročali voditelji tega gibanja. Nemška vlada je obsodila to gibanje iu zagrozila voditeljem, da jih čaka kazen zu velel/da jat vo. Neodvisni
London ,30. maja. — Vojni minister Chujchill je' izjavil včeraj v nižji angleški zbornici, da u|ui na zmago protiboljševiških čet v Rusiji iu da bodo zavezniške čete lahko zapustile Rusijo koncem tega poletja.
Churchill je dejal dalje, da Anglija stoji na stališču, da Rusijo morajo rešiti Rusi in da nova ruska državu mora biti demokratična. Pet velesil — je nadaljeval — se je zedinilo, da ne pri-poznajo nobeno rusko vlado toliko časa dokler ne skliče ustavodajne skupščine na temelju demokratične splošne volilne pravice. Dalje je rekel, da kljub ponesrečeni enteivtni kampanji v lT-krajini in na Krimu, kjer so bolj. ševiki osvojili najbogatejše rusko pokrajine, je utilitaristični položaj za holjševike zelo slab. Ruiminei so se opomogli na svoji meji in Kstonei s Finci vred niso več daleč od Petrograda.
Pariz. .'IO. maja. — črnogorski Nikita. ki se še vedno šteje za kralja Črne (lore, priznal tfhl-čakovo vlado v Omsku.
Stoekholm, 30. maja. — Bolj-ševiški voditelji v Petrogradu In Moskvi zavračajo vesti, du bodo prepustili Petrograd ententi brez boja. Oni pravijo, da bodo hranili mesto do skrnjnosti in v ta namen so mo4iiliziruli pol miljona delavcev. Dalje poročajo, da je sovjetska vlada ponudila premirje z velikimi koncesijami zaveznikom in protiboljševiškini Runom, ako vstavijo ofenzive.
London, .'10, maja. — Položaj ua Irskem je zopet zelo slab za angleško vlado, ki je pričela delati energične priprave za prepre-čenje nove revolucije. Kakor jav-Ijajo poznavalci razmer, bo nova revolta veliko hujša kot ie bila spomladi leta 19111. Repuhličuni skušajo doseči svoj cilj s pomočjo delavstva in po vseh mestih se orgunizirajo sovjet i po ruskem zgledu.
London, :I0. maja, — V Kur-destanu (Azija) je izbruhnila resna vataja. Uporniki so porazili britiške žandarje. Angleške čete v .Mezopotamiji so dobile nalog, da odrinejo v ugroženo pokrajino.
Dsllas, Tez., 30. maja. — Pristaši Ville v severni Mehiki so včeraj oklieali v Čivuvi "neodvisno republiko" s sedežem v Parralu. fVlipe Angeles je provi-zoričen predaeditfk "repuUlfke" in Franciseo Villa, znani vodja handitov, je vojni minister. Angeles je bil tekom vojne v služ bi francoske vlade kol inšpektor za strelivo, ki je odhajalo iz A-merike v Francijo.
V hipa I mu, Somora, je kakih MM) Carrauzovih vojakov iu |mi-veljniki te čete so naprosili ume rlško vlado, če smejo prekoračiti ameriško ozemlje na poti v Jua rez, toda dovoljenja še niso dobili.
...................................................
PAZITE PRED SLABO PBBBAVO IN ZAPRTNIOO Z MAVADK1M ODLOKOM.
Ako vlivat« prtan« j«dlla, Ud«J »M mlU is Um La i ca rlu T« blata, potom ao bodou »meti narad« v Mladcu tu frava no bodo ta*uo deloval«.
V vojnovarftevalnlh io dsmur uaj boljšo aa
Slovenska Narodna
Ua^lfcj..
Zdravje družile
' i« nsjdrsgocsnnsjli zaklad In bi gs bilo vsl«d U«« t roba valovati i«k> oprano napram vaa upoatavija-
nim boleznim. Po prvih snakik oalabaloau naj ti bo tslodca, Jstar ali drobja, v zorni t«
Severa's
Babam of Life
(Savarov ŽivUsnaki Balzam), U js dobro poznan tonio ta piabavoin ar« naravnost sa vzroki, ki provtra* čajo sttnosU in odstranijo komplikacija Daiuja na lotra, omogočuja njih dslovani« in kunda naprabav-iianj«, zaprtj« in dispapaijo. Naprodaj v vaah laka mah. Cona 86c.
Podporna Jednott.
Iakar*. IT. jaaija ISO? v drftavl llllaaia.
W F. -.1 v i U,\
cfoa r n a i • 11 >
NAP&EDK.
"Prosveta" piSe za blagostanje ljudstva. Ako ae strinjaš z njeni mi idejami, podpiraj trgovce, ki oglašajo v Prosveti. — V zalogi imam vse za vsakdanje potrebšči ne po zmerni ceni.
ANTON ZORNIK, Herminie, Pa
ALI VAM NI VREDNO DOBRO ZDRAVJE 3 CENTE?
\m ivatutlt« utrujeni In amulanl—i trpita V*Ud ..arvotnuali, l«l«4*n« ali aklatM bolranl, »|.l<>»na oalabaloat, a lav ohol, ligubi aiaatl «1« iadtl. »laba uraliava, omutlaa, aa* poet iil>«, i (i< uli* muli, n*<M»t* kri, alalHi ■iianj*, rrvmatUom. boMla« v krMu, na p«t*m iiiklu nam in nam prtlutlU val na-tanirn naalov In ml vam batoma i«>«lalt a naubratnu pult« br«a vaaklh naSalJnlh ak-vaanuatl na vali atranl roroLMOMA rBO-STO dovolj ta tri Sni.
JUVITO
adravilo ki ia aaaUvIlan« U aamlh UaUk la ■branih aalll, iral«anUi m aaiaau In Mi« maUr« narava vrta. Ta nI nubana nava •dravlla, ta vonSar na k a J atara«a «aaar
a« la prai.ku.lll Inaaa ja iakaaala lavratna
dobro v tiaola aluMjlk. Ml va«a panadlma ln brraplana, kar amatrama, da badata a tam
adravllom aadovoljni kot Ja tlaoa drualh iM.inlkuv. euatll« naa, da vam pomaaama pri valam adravju.
JUVITO LABORATORY
SOUTH HILL BRANCH NO. • PITTSBURGH, PA.
GLAVNI STANi SSS7-SS SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO. ILLINOJS,
GLAVNI ODBOR ZA DOBO 191^1022.
Izvrševalni odbor« •	j
ur RAVNI ODSSK.	\
raCDSSDNIK« Vtaaaaa Caajkar. MST-M S. Lawndala Ava., Chlaao. IS, rOOraSDSZONIKi AaU« Hraa«. Saa I««, CtMaton, P«. TAJNIK. JaSa VardarSar. JTOa Sa. Law»dala Av«., CSt«a«^ IS. TAJNIK BOLNIŠKEGA ODDELKA. I'aul S«r«ar. MST-M a UvodaU a», Ckioaa«. BLAGAJNIK. Aataa J. Tartov««. Baa I. Clear«, IIL
UMAVITSU OLASILAt riBp Oadtna. MST-M S^ Lavadala Ava* Cblaa«* IS. •	roaoTNi ODSSK.
Jala AaabraAU. araSa«alnlk, Saa Ml. Cananabur«, r«. Jaka. Undarvaad. 4M Hay St„ Sarlaiflald. IU. . P MafMa »S i ii i Bar, Bm SV«. BarSartan, Okla.	9
Jaa. Sadil al. Baa tU, SmiUtaa, Pa.	<r
Fmmk Samrak, MOO rraaam Ava., Ciavvtead. Okla.
BOLNIŠKI ODSEK.
OSaSONJK OKBOŽJSi Paul B«r«ar. aradaatkalk, MST-M S. Lavodal« Av., t ktcat«, III VSNODMO OKBOŽJSi BuSall riatarlak. Ban «M. nrMaavUia, fa
Aataa BadMak. Baa T«, WUk I lava«, r a. ZAPADNO OKKOZJE. Aataa lular, Baa 104, Oraaa, Kaaa., aa iataaaaaS.
Laa Kukar, Baa 144. Ollkart. Mlaa. aa aavaraaaeaA
Nadsomi odbor.
Mat« Patravll, aradaadalk. I4SIS Hal« Ava., Calllavaad, Okla. JahaB A»kaa*l4. 4IS Plaraa S«., Evalatk. Mtea. Jaa. Katoa, 4tOI S«. Clair Ava^ Claaalaad, Oklm
Tiskovni odbor.
Vtaoaao Caajkar. Jato AmkrMl« la Malt PattavM.
EDBUllTVENI ODBOR. PaanSEDNIKi Praak AM, IIM Sa. Cr«wl«r4 Ava., Ckiaafa, IS. Jaka TrlalJ, Baa ISI, Uvraaca, Pa. Jalka O vaa. M« EaRatoaad, Datralt, Mlak. Jaa. Skak. 1101 S, SS. St., Cl«v«laad. Okla. Manr UtovM, I«44 Sa. Baalaa Av«, Cklaaa«. IU. VRHOVNI SDRAVNIKi Dr. P, J. Kara, UM St. Clair Am, Oavalaad. Okla. ODOOVOHNI UREDNIK "PROSVETE '. J«to Zavartalki POZORI — VM toaaraa nalijatv« la ataari, ki aa tito|a «1. Iavrl«valaa«a iton la iatoato aalak, aaj aa »a«lljaja aa aaalaai Jaka VardarUr, MST-M Sa. Ubadala Ava., Ckiaafa^ UI.
Vm aatova kalaUka H to ari aaj aa M«IJ*J« Paul Barsarja. tajalka balaltkafa adtolka a gl. uraOa.
Vaa prtlilta slada MaUvaaJa a gl. lavftovalaam adkant m aaj MUJaJa M. PataaaMa, »radaato*« aadaaraaga aSkara. «l«ar aaalav Ja M«r«J,
Val Strlalvl aa gL M*aMd adaak aa aaj «atl)«)a aa aaalavi Jato AmkraSH, Baa SS«,
aakars. Pa.
Vaa Mlladka araU uraSaUtva (laalla m aaj »alljaja aratoadalka tlakaaMga adkara Vla ran c Caajkarja.
val toetal la dragi apiat. aaMaaSa. aflaal. naraSalaa la aalak vaa, kar |a v avaal aallma jadaata, aaj m M*S|a aa aMlavi "Praav««aM, SSST-SS Sa. Uvatola AvaH
Cklcaca, U.
' -—-- ■■—a.-^,-i»i,i,i,Tm—^ ",-.• r^ -;; MM SBfel
NAJCENEJŠA, NAJGOTOVEJSA IN POŠILJANJE DENARJA NAJBOUftA POT ZA
v Afratrlja, Slavaalja, Hrvat.ko |n Dalmaaijo Ja
PO KABLOGRAMU 100 KRON ZA $7.S0.
Pristojbina kablograma sa vaško poAlljatav In svoto j« |2.nli s poitnino vroil. /.shtavajtu na banki, tla a« vaA d«n«r poAlja po ksldogrsmu, In sko vsm bank« na stori tat«, pot«m gs poAtjlta nam tla g«
200 RUDARJEV POTREBUJEMO ZA DELO V NOVIH PREMOGOROVIH V E V A R T S, KY., BLACK MOUNTAIN MINEŠ. HAR-LAN COUNTt.
Novo odprti premogorovi, suhi, ni plinu, dobra Htreha, dela se vsak dan stalno. Dober »remotfar zasluži od $7 do $12 na dan. Nove hifte poslpoja, cerkve in žole bo-demo zgradili tukaj. Pridite osebno ali pa nam piAite na naslov:
A. R. SIGMUNDI, EMPLOYMENT OFFICE, EVARTS, KY.
• is^is 1.1 nrialaii ritllk iui de- VI »ta vraHi, ko il.ibata	J«'
..al.sti in priatasl strauK i	N ^ v|,	Im)IL Vm.
„..|c| v pruski zbornici so se hko j . |U |MjJ(.(ni |H,/ei»ko vr««»na ««•
rai steni i v Četrtek, ko je bila de kaj Uuarisa, kt ja. possaa a.ad naj raj Sippn	bdfjMaii ra prrhav« n proti «Sprt«ISi,
bala, kdo Je odgovoren za od. ep- • K»dJrk«li ^ al.b«. po/uilta v £lod"», niško gibanje na zapadni st rani ;	p„ i^ascarts Tablato 1».
H..n, Hliftjjn se gls«r>vi, ds <to za kltro vam	poMafaaa. T« »•»'•"•l
Hcne. RUSIJO nr g	. LoB»g«Je v-*"«« ulrujen. mu tolodrti
vezniki zssejsli sgitaeijo za otl r	y(lr>vrg. drU.vanja, ot,. ,
r(,n	.delujejo rne.l ko vaš dr* ~ "
. , j x i ali	Pm.U zdravi. Ke pnarfcno Ipidj
(Hetiska dežela sli renska l ru# ^ motmm |l|t
aiia ki ie ena nsjlMigStejšill P«I «r.rdauatik. H«lra i-Ma«^ na
1	v ;.; m/ i i |(| 4*t nt i n» »a or.j«r«-u m» kljaj na '
krajin v Nemčiji, mer, 10,«.» si»	f,rl
kilometrov In im«
'•činili ho več, priredili ao v "Ve
a nja, oni-
delujejo me.l ko va« Moder po*iv« in »e /'travi. He j.oael/no Ijadje, ki »t>
felod/u.li j vadao prt vato ualai |
i .i i »-a. i/i a. i""""a---	ra,>tiniri,
.laki prebavi m da a« adiatitn alaMI. Naj- 1 atrupenik pliaav j« vredao aa le en
lar, trmve/ noijona dalarjav. VI lo •>
----.	.i	r« iiiil un ar, l«-mve« nitij-n« n».«r t. w
večja mesta v tej p«kr"j ^ ,lft;	U ,ma^»a« atala^, tr;4le
Kolin tli
•li anketo o vsej vaebini jug<»
lov.uisUe Ti.ia.li. /laiti po jezi	1 " ''' '	'*",'" r	vi jlMI|, ,, i.. va«-tm" //travja "ka»tati ai naro/ite la
kavni strnili. T.kn j.. JTpl.v.li,	K»-n	>u.«IHnrf	« ^ I.	<"<-',
ii ,,, ,	41«. ad bappellp. I*«*!	lH,Kr"J' La rdra* je«j« |»<refMi)a »eat Mvoiav
1 nekdsnjegs llir.zms zo	PF-	^gm . "J ^ £ iJrjav nfTp. ^ H.Xr
|hI na povrMbo, kajpada kot re	w ^ okupiran p*	|VM)h	ra as dolar N«
1	.	. ,u.U atk |x«a«redk, kalere «am takk«.|
ne je
ks rmogo^neta, širše i gtobtje ■tali. v'f'ije. /.a I o ni noben čutle* (ka
kftr slišimo in Čitamo), da je pri	____
•''» d«, jugoslovanske deklaracije svojs sdrese —	fc|ba»«fc pa
da j........ i m.lila tak., aloi preprt^all	" rnu ....M___1
na in mogočno oduševljenje na aaročBtoa poiakJa
IIUKtujeja Za^ofrtk^m i« a»;Hltaw da _... . ima ra Sf.V* 1u#at m*"jaa. 1>ga rdra
POGLEJTE V A DATUM poleg ^	y	lek.mi
r>ta adress ea "Prosto" 1» -«r.a p. -iuh. r», i*eft. *, »'•««*
hargk, Pa.	•
IIIIIIIIHIIHIIIMHiNNINIIIIUIIIMIIIIIIIIMH
ZASTONJ!
V meaaru maju bodaBlO dali an dolar vradnl tavol pravaga In najboll snanaga »dravlla sa 4IA*«nJa črav po imana
BOLGARSKE ČAJNE TABLETE
s vaakim naročilom vradnoatl pat dolarjev 1'odtJlU nam pai dolarjev o lam oglaaom prt na-I lakoj odpodlja-
miodpoAljamo nspr«j po k«blogi«mu. Imamo voin« llstk«
PtAlta nam plevaja.
s« vsa parobrodna frts. sa pojasnila in 0ss kadaj parntkt od-
EMIL KISS, bankir,
ISI SECONO AVI.,	NEW YORK, N. V.
Ustanovljano pr*d 20 lati.
MATIJA skender
JAVNI NOTAR
ZA amrniko in STAfll KMAJ
S227 Butlar St Pttlsbwrgh, Pa.
lpMjsiB« Tatka. dala PaaklaaUU, Kupa« pagadka, Pataa I Jata (P AlOll), Irllrja dalgava tukaj la v ataram f lavrlaj« VSA v NaUrako »troka aaad«<a£a dala Sa galnik 10 lat aa UtaM

RADA IX IZVEDELA
kje se nahaja moj brat Ivsn Zad
aik. Preti d vem i iHi selil prejela zadnje pUmo od njega is Houud-up, Moiitana, iu od tedaj nisem več slifisla o lijem. ('enjeiie roja« ke prosim če kdo ve za njegov naslov nsj mi ga naznani, ako bo pa asm čltal ta oglas, naj se iui takoj prijavi na naslovi Ivana Mira, 405 Went Ilire h Htreet, Cbisboluin, Minn, (May 2S 29 Ji)
DR. JOS. V.-GRAHCIC
edini slovenski adravaik in ranooelnik v PsnosyIvB-niji. Zdravi vm oUro^ls, te n ske io moiko bolosaL
Uradne uro so t 10 («•• zjutraj do 2 ure popoldan, lirII TelephoM Codar 'iSSS
S43 E. Oblo Street, N.S.PITTSBURGM,PA. i^mmmmmmmšmmmmmm
rodilu in mi valil ma SKDKM ZAVOJ ■valovno soanega EK1
5V nsjkotj
iega k al f UmU
ca, trijnnrijrjia «IRTILA
ln i'RAVNATKUA ^RKV. Ka-ian m na prodava v r.obanl laa karni in n« prt nobanl drogi oas> ki. (Ml n« proda vama val krvnega ftdravifnaga /aja.) 7 aavajav SS.0«. t aavaj $1.00.
S« prhava Mino prti
MARVEL MEDICINES COMPANY,
Na. 0 Bldg., 411 4Sk Aaaaaa. p, O Baa SSS. P.ttak^.k, Pa.

Rojikom •• priporoča
MM IVEMETH STATE BANI
•■■■■■■■■■■■■MpHD
IA07-9nd Avt., Nmw Vork,
i Corner 2nd Ave. In 88. ulica.
i
Poftiljamo denar, v staro domovino in odpravljamo potnike za v staro domovino.
PiiiU na za vaa pojaaniia. Naznanite nam kadaj in a katar i m vlakom prideta v New York, da vaa lahko naA Človek počaka na poatajl
Na pozabite nafoga naslova:
iOHM NKMITM STATI BAMK
iB$7 — Zad Ave., Cernsr 2. Ava. ia 83. ulica, ____N«W Vorl«, Na Y«
KAJ VSE DOVOLIJO VELE-PODJETNIKI DELAVCEM.
Washington, D. C. — Vladni
delavaki dcjai rt men t p«iroča, da
m» delodajalci prišli do zaključku, du w mora omilili razmerje med delodfljab-i iu delavci, kale-ro postaja /. vsakim dnem bolj napeto.
Todu ni treba mislili, da ho prišli do .spoznanja, du je treba povišati plučo ali pa skrujšuti dnevni <|elavni eitH. Ne, kaj še to bi bi-I.. p reve«' \ očeh v elepod jetnikov. Ampak, pololažki hočejo deluv«-e , plesom, uodbo, petjem, in gle-ilališeeni premikajočih sl'k. Se veda, delavei bodo morali numi krbeti zu vs<- potrebno, delodajalci bodo le "pomagali" pri tem.
Omenjeni department poroča namreč, da jc vodstvo neke lo-varne v Worce*ter, Mana., dalo ua razpolago večjo dvorano delavcem, kjer lah Ko plešejo (»b prostem času opoldan V ti dvo-laui je tudi posebna soba za de-! I, ia m istotako posebna soba za moške. O poldan igra kakšen delitve ua gbiHovir in "izpočiti" delavei in delavke plešejo; organizirala sc je eelo deluvska godba, da prireja koncerte opoldan. Zvečer pa imajo predavanja, govore in skupno petje. Vrše se tudi seje iu kažejo premikajoče slike (motion pietures). Na razpolago imajo tudi gramo-pbone, katere dobivajo defavei ali pisarniški uslužbenci. O, kako srečne čase imajo delavci, vpoale-ni v ti tovarni.
Neka tovarna v Chieagi (radovedni smo za njeno ime, opomba ured.) je pa eelo razpisala nagrado za one uslužbence, kuteri bodo dali vodstvu tovorne najboljše sugestije, ua kak način bi delavei bili bolj uspešni pri delu, na kak način bi izdelali več lila-ku. nižje produktivne stroške in sploh, kako bi izboljšali splošne produktivne stroške. Nagrada je od enega dolarja do petdeset dolarjev.
Ako bi tovarniško vodstvo nc bilo udarjeno s kurjo slepoto in imeli vsaj nekoliko razuma, bi mu ue bilo treba razpisati tako "kne-že vitko visoke" nagrade. Izbo I j šali bi delavcem plačo iu skraj šali delavni čas in bi imeli za sto procentov večji uapeh. Na t« način se le norčujejo iz delavcev.
Vedno kričijo in pišejo v vele-meščanskih listih, da je treba /boljšati razmere med delavstvom in privatnimi podjetniki iu rnzni uredniki, kuteri so velikokrat "skrivnostno sladko ginje-ni" vežejo otrobe v svojih člankih ler priporočajo Ho iu to, mesto, du bi ugodili Željam delavcem, kateri ne prosijo drugega m zahtevajo, kol plačo, du sc lahko pošteno prežive.
To je naravnost hedastoča, da poskušajo ublažiti razmere med delavci in delodajalci, da prirejajo pleae iu vrag ve kaj šc in to ob času "liinčn" iu po delopuslu. Za "Innč" jc itak prekratek čas, samo pol ure. iu po delopuslu pa vsakdo najraje grena svoj dom. mesto, da bi poslušal kake oslarije od raznih agentov veleblz-iiismanov.
To jepesek v oči delov-ceni, kar nekateri velepodjetniki delajo in ničesar drugega. To jc i»to, kot bi lačnemu otroku ponujali igriuV' mesto kruha. Krati U < as bo po/abil ua lakoto, kaiern se bo pa šc glasneje oglasila čez nekaj minut
Organizirano delavstvo se smeje leni. naravnost rečeno, otroča-rljuiii Priznajo naj delavcem pravice m ra/mere se bodo takoj /boljšale. Prej se pa ne bodo, do-kler se bodo velepod jetniki branili no \ se kriplje povečati plato m skrajšati dnevni delavni . as N r sploAtto /boljšati razmere \ ru/nili tovarnah.
2
KAKO 8K GODI FARMAR SK1M NAJEMNIKOM.
I o, da so farmaraki najemniki popolnoma odviani od milosti zemljišč nega posestnika.
Zanimiva je izpoved farmar akega najemnika Lewia Nelsona, ki je dejal: "Nisem pozabil, du sem revež. Toda vedno sem verjel, du velja pravica tudi za reveža. In upam, da jo dobim sedaj." Drugi farmarji so tem besedam pritrdili z burnim ploskanjem, kujti govoril je njim iz srca.
Ncb.on je lustoval na Seullyje-vem svetu, ki ga je iiuel v naje 01 u, poslopja, ki so bila vredna I7.MJ0. Men njegov ein je bil v Franciji, drugi je čakulv na poziv v armado. Njegovo zdravje je liilo slabo in tako se je odločil, du produ svoja poslopju svojemu sosedu. Sosed tu ii je dul pet sto dolarjev predujma in noto zu sedem tisoč dolarjev.
Nekaj Čaaa po tej kupčiji jc prišel na farmo mlajši Scnlly, du jo pregleda. .Mlajši Seully je prijel farmarja, zakuj je posejal le štiri akre z deteljo ,ko jih je imel poaejati po pogodbi dvajset. Fur-mar je razložil, da je to storil, t oi I a detel ju se ni oduenlu, nakar m ti je Seullyjev agent svetoval, da nuj poseje le štiri ukre z de teljo.
"Nič ne de," je rekel urogarrt no mlajši Scully," kaznovani sle s denarne globe, prisilili vus bomo, da se ravnate po pogrni
bi."
Scully je govoril s tukim angleškim povdorkom, du sem ga komaj razumel," je rekel farmar Nelson. "Ugovurjal sem mu, du me ne bo kaznovul z denarno globo, ker ne moreni pomagali, če sem se ravnal po nasvetih nje govegu agenta.
"Scully je pokazal s prstom name in dejal, "preselite ta poslopja s tega meata. Podrite jih in posfavlte na cesto. Sveta ne bomo dali v najem človeku, ki jt kupil vaša poslopja. Kupčijo smatrumo za neveljavno."
Farmar j« izpovedal dalje, du je vprašal svojega advokata za sve1!, ki mu je svetoval, da naj prosi mladega Scullyja odpušče-nja. Farmar je vbogal advokata. Scully mu jc končno dovolil, da je prodal poalopja za sedem tisoč dolarjev in je farmarju zagrozil, da bodo njegova soseda postavk li na ceato, če mu plača še ostalih pet sto dalarjev, kakor sla se pogodila za kupno ceno.
To se ni zgodilo v Mehiki, ampak v držuvi Illinois. Scullyjevi agent je niso trdili, du je farmar govoril neresnico, ampak ao molčali.
Zemljšščni posestnik, ki poseduje samo v lllinoisu 50,(NN) nk-rov sveta, nn katerem je naseljenih štiri sto farmarjev, živi v Londonu. In dokler vludajo take razmere, niso faruiaraki najemniki nič na hnljšeui k«t Ind ust ri-
julni delavci.
ue pijače takozvaui "uiil k aha-kes" ter "ereain in egg aha-kes", sludoled, sladoledna aoda (* * iee-c rea m sodu s ** ice-e ream sundaes", ::iee-eream sandvi-c bes", in "flavored ices".
Druge pijače, katere se veliko-krut prodajajo v s ladščičarnah, kakor n. pr. vse vrste čajev, kave, čokolado ali cocoa iu druge, nenavedeiie zgoraj so proste davka. Ravuotuko tudi vse zdravilne pijače. Iwto velja tudi za pijače, katere se prodajujo v /.uprtih ste-klenicah, kakor n, pr. "ginger ale', *root beer", rudninske vode itd., uko se iste prodajajo v zu prtih steklenicah. Kujti od teh vrst pijuče je bil davek že plačan.
Davek hc računa od cele vsote, za katero se ej pijača uli druge slaščice, podvržene davku, kupila. Tuko n. pr. uko kuku oseba treata" svojega prijatelja in kupi dve pijači po 15c se ručunu davek tri cente in ne štiri. Ako pu kupi kdo pijačo zu 15« in potem zopet drugo, moro plačati 4c luvku.
Prodajalci opojnih pijuč imajo stroga navodilu ♦ glede lega davku, du puzijo, du vsakdo pla-ču davek. Kdor sc odtegne temu davku, ga čuka ostra kazen. Kazen je določena ne več kot $10,000 iu eno leto zapora uli pa oboje iu poravnavo stroškov obravnave.
izjema jc tudi za prodajo mehkih pijač tin sladoleda, kuteri se prodaja na raznih cerkvenih piknikih, piknikih, katere prirede dobrodelna iu iz.obrnževulnu društva in sploh na vseh prireditvah, katera prirede omenjena društvu; ob takih prilikah ni treba plačaiti davka. Toda ako se pa t c vrsle pijače prodajajo nu raznih poljedelskih razstavah, raz,i^h tekmah, ljudskih razstu-vah, cirkusih ali drugih gledališčih, so pa podvržene davku.

PODJETNIKI SE POSLUŽUJE JO LAŽI.
DAVEK
NA NEOPOJNE JAČE.
PI
Chicago. 111.
11 ijiilui ilcluvee
Kadar se indii pelje na deželo
Waahington, D. C. — Ker je v
zadnjem času veliko nesporazum Ijenja glede davka nu neopojne pijače lu sludoled, je davčni u rad izdal nekuj pojasnila z o/.i rum nn prodajalce teh pijač kukor tudi za konsumente.
Davek je en cent z.a vsakih deset centov za neopojne pijače in sladoled (iee-cream), katerega jc treba plačali v prostoru kjer se take pijače ali sladoled prišla ja jo jejo v neposredni bližini teh prostorov. Ako kdo kupi kako neo-pojno ali mehko pijačo iu jo hoče zunaj tega prostora zavŽiti, mora ravnolako plačati davek. Takozvani "ice-cream-cones" so ravno tako podvrženi davku, ker se razume, da bo oni, kateri je kupil "ice-cream-cones" iste lu di zavJiil v neposredni bližini prodajalne Kdor kupi sladoled v veliki množim ali opojne pijače v vrčih ("pitehera" bukeJ* je izvzet davka ,kcr se smatra, da bo istega povJ.il doma
Za sladoled in neo|)ojue pijače.
III v i<i
na Im >l*l<« i/ Tukaj dela*«
il« Mi l
\ S,,I I .I
na« 11
t n 1.1 Za
l<po pobarvana poslopja katere se prodajajo v restavracijah, kavarnah in klubov ih prostorih so izvzete davka, dokler srečni ljudje Seveda -»e ue prodajajo ločeno od kosila.
Ako se pa Ic vrste pijače iu slado led priNlaja samo kot okrepčilo, je treba plačati davek. Toda v i	slaščičarnah se pa mora plačati
davek brez. ozira, kako se proda jajo te vrste pijače iu sladoled Naslednje pijače se smatrajo me like sli neopojne "orangeade".
■ mil posestvih, ki gle nI ii« t/1% dt cv ja si misli
ve ds tiirmar lastuje •slopja s\««t je pa la«t wu posestnika, ki Aivi
•si j.i spomlad je prišlo >t fnt murskih najemnikov 111 u t n-1.1 .Im tnalo «».t r > n v n , f i |ne ure, sinpak v d.i ■ w'i>lir ura nekaj stori m i. ske nn leinnikc 1 ii/.nj« VI se je vršilo pred it 11 rt 11 m odsekom, je odkri
Boaton, Maaa. (Zakasnelo). — Tekstilni podjetniki v LuWrencu so se pričeli koncem minulega tedna zopet posluževati laži v časnikih, da zmešajo Strajknrje. Podjetniki pač upajo, če napravijo zmešnjavo med štrajkarjočiini delavci, da se delavci vrnejo v tovarne in utavka je končana. Prepričali ho se, du je odbor blznls-inanov pri volji izdati izjavo, hi ne odgovarja resni««, pa so se po-služili tega sredstva. Neki "višji nradnik" American Woolen*bom-punije je nuto podal izjavo, da jc stavka v Lawreneu končana.
Listi v Bostonu ho prinesli na prvi strani velike napise, da jc štrujk izravnan. "Luvvrencc Sun" jc šel še dalje in je prinesel napis: "Tovarne ncvUajo mezde lokalnim delavcem."
Nobeden teh listov ne navaja pravega vira. Vnuk list hc sklicuje le ua nekega "viŠkega uradnika'' America tt VV«tolen kompuni-je. Noben list pu nc pove, kilo je la "višji uradnik." Tuke laži dokazu jejo, v kakšnem desperat-nem položaju hc uahujajo podjetniki po 15 tednov trajajoči stavki, či« :;e poslužujejo takih sredstev, da izvabijo delavce v tovar-ne.
Ko nm štrajkarjl čitali te luži, so hc od srca smejali, kajti položaj jc s«slnj tak. da so šc tisti tekstilni delavci, ki ho organizirani v rnite.l Teipile NVorlvers 1'nion zahtevali, dn sc inczdu po v išn z dnem 2<». maja za petnajst odstotkov .
Ta nov korak drugih tekstilnih «lelavecv poinenl, «ln bodo tekstilni deluvid Kot celoto zanesljivo zmagali in dosegli 4K ur dela, prejeli pa mezdo za f»4 ur.
PiHljetnihl ho s svojovniodro*t-jo pri kraju. Provokaeija se niso obnesle, vohuni, ki ho jih podjet-niki najeli, tla podftgo »lelavee. ao bili «i«lkrili in vrženi iz orgurtiza-«djc. še preden so jim posrečili njih peklenski naklepi. Zadnja p«itezn v listih je ludi izjalovila.
Z ognjem in mečem.
Zgodovinski roman.
PoliU spisal 5 imnkimu>iwic i. — Poslovenil F odra viki.
Nadaljevanje.
"Da, vrnimo se!" ponovo kakor odmev gospod Brozovski, kijevak" kaštelan. — "Ker nočejo miru, pa bodi vojska!"
Vojvoda Kisel dvigne frepavnice ter upre svoje steklene oči v kuštelunu.
"Žolte vode, Koraun, Piluvice!" reče zamolklo ter umolkne. Za njim umolknejo vsi, razun Kulčinakegu, zakladniku kijevskegu, ki je začel glasno moliti rožni venec. Krctovski pa se prilue z obema rokama za glavo ter p«inuvlju:
"Kak' časi! Kaki časi! Bog se nas usmili!"
V leni trenutku ne vratu odpro in kapitan dragoncev, škofa poznainskegu, načelnik karavane, stopi v sobo.
"Jasni vojvoda!" reče, "neki kozuk želi videti vus, gospode komisarje."
"Dobro", odvrne Kisel. "Se je tolpu že nizala?"
"Razšla se je z obljubami ,du se jutri vrne."
"Ho močno pritiskali?"
"Okrutno; toda Dončevi Kozaki ko jih več u-moril*. .Jutri so obljubili nus požgali."
"Dobro. Kuj pride nem oni Kozuk!' '
Nekoliko poznej se vrata zopet, odpro in in visoka črnobrada oseba se prikaže na prugu.
"Kdo si?" vpraša vojvoda Kisel.
"Jan Skretuski, husarski poročnik knezu vojvode ruskega.
Kaštelan Brozovski, Kulčinski in lovec Kre-tovski naenkrat vstanejo. Vsi ko bil« v poslednjem letu s knezom pod Mahovko in Konstun-tovski je bil še celo njegov sorodnik.
"Res, res!" odgovore jednoglatmo. "To je g^pod Skretuski.
"Kuj delaš tukaj? Kako si prišel sem?" vpraša ga Krelovski ter gu objame.
"V kmečkej obleki aein prišel sem,* kakor vidife", odvrne »Skreluski.
"(lonpod vojvoda!" zukliče kaštelan Bre-zovski. "Saj je to eden nujvrlejjsih vitezov v vrstah vojvode ruskega, prvi vsi vojski."
"Pozdravljen mi bodi iz srca", reče vojvoda Kieel; "Kam vidim,, da je hraber vitez, ker si je drznil priti k nam."
Obrnivši Ke k Hkretuskcmu, doda:
"Kaj želite, gospod, od nas?"
"Da bi mi gospodje dovolili iti z vam'."
"Ali res hočete priti zmaju v žrelo?. . . Sicer pa, če le tuko želite, ne bomo vam na sproto-vali."
Skretuski se molče prikloni. Kisedl ga začudeno pogleda.
Surovo lice mladega viteza ga jc napolnilo s svojo resnobnostjo, s spoštovanjem.
"Povejte mi", reče vojvoda, "kak vzrok ' vas pripelje v to peklo, kamor ne gre nihče prostovoljno."
"Nesreče, jasni vojvoda."
"Res, nepotrebno vprašanje", reče Kisel. "Brž ko ne •ste morali zgubiti kateregu svojih in gu greste iskuti?"
"Tako je."'
"Keduj se je y.g«slilo?"
"V minuli pomladi."
"Kako, v minuli pomln«Ii? In šc le sedaj greste iskii'i izgubljenega? Saj bo žc skoraj eno lelo. Kaj ste delali tako dolgo?"
"Bojeval sem se v vrstah vojvoda ruskega."
"Ali vum knez. ni dul popreje odpustu?"
"Sam ga nisem hotel."
Kisel zopet pogledu mladega viteza. — nakar nastane molčanje, katero je prctrgul še le kuštelun kijevski.
"Nam vsem", reče ki smo služili pod knezom, je znana nesreča tega viteza, rudi katere smo žc večkrat pretakali solze. Da je pa želel, dokler jc bila vojska, služiti domovini nn škodo svojemu proapehu, jc še hvulevrediiejše od
njega. Kaj redek je tak zgled v aedanjem popa. čenem čaau."
"Oe se pokaže, da bo moja beaeda veljala kaj pri Hmelnickem, smete mi verjeti, gospu.j da jo zgovorhn v vaš prid", reče Kisel.
Skretuski se prikloni.
"Sedaj pa idite počivat", reče vojvoda lju. beznjivo; "očividno morate biti močno trudni kukor mi vsi, ki nimamo ni za trenutek pokoja "
"Juz gu vzamem v avojo spalnico; saj je moj sorodnik", reče lovec Kretovski.
"Pojdimo tudi mi počivat. Bog v.e, č e bomo spali prihodnjo noč?"
"Nemara že večno spanje", reče vojvod*.
S temi besedumi ae poda v avojo
čuinnato,
pri vratih ga je čakal strežaj; za njim se raz-idejo «1 udi oatali. Lovec Kretovski odpelje Skre-tuskegu v svoje stanovanje, ki je bilo oddaljeno zu nekaj hiš. .Strežaj je šel s »vetilnico naprej.
"Kuko temna noč je", r e«*e lovec; "pa tudi piš post a ju čedalje večji!. . . Ej, gospod Jan! Kako težke trenutke smo prebili danes! Mislil Kem si, da je prišel za nas pravi sodnji dun. Prostuki so nam neprestano nastavljali no/, nu vrat. Briutovškemu so že otrpnile roko. Že Kino jeli mislili na svojo smrt."
"Bil sem mej proKtaki", odvrne Skroluski. ".Jutri večer pričukuje^o novih tolp razbojnikov, katerim so sporočili vedeti o nas. Ali poj-dete v Kijev?"
"To je odvisno od Hmelnickijevega od^o-viru,. h kateremu je šel knez <*Jetvertin.ski. . Tukaj le jf^ moje stanovanje. Stopi notri, gospod Jan; ukazal neni pogreti vina, da se okrepiva pred spanjem."
Oba stopita v sobo, v kateri je močno gorel nu ognjišču ogenj: Kadeče *e vino je že stalo na mizi. Skreluski poželjivo pograbi vrč.
"Od včeraj še niKein imel ničesar v umlih." reče.
"Klrasno si Kliujšal. OČividno sta trud in bolezen Ktrla tvoje zdravje. Povej mi no kaj
0	tebi; saj vem nekoliko za tvojo zadevo; ini-sliš tam poinkati svojo knenjigico."
"Njo, ali pa svojo smrt", odvrne vitez.
"Lože kiiirt; knko veš, da je knegnjinica med njimi?" vpruša love«.
"Ker sem jo povsod druge že iskal."
"Kje?"
"Od Dneatra do Jahorlika. Potoval sem /. armenskimi kupci, ker sem slišal, da je »tam. Keduj grem v Kijev, kamor bi jo imel Bohun odpeljati."
Komaj poročnik izgovori Bohunovo ime; prjme se lovec za glavo.
"Za Boga!" reče, „torej še najvažnejše novice ne veš. Slišal sem, da je Bohun ubit."
Skretuski obledi.
"Kako ubit?" Kdo ti je povedal?"
"Oni plemič, ki je že enkrat rešil kneginjieo pod Konstantiuovem.,!Srečal aem ga, ko sem šel iz Zamostja. Komaj aem ga vtegnil vpruša-ti, kaj je novega, ko mi začne praviti na vso sapo, da je Bohun ubit. Kdo ga je ubil? vprašam ga. "Jaz", odgovori in potem «va ae ločila.
Žar, ki je vzplapolal na licu Skretuskega. je naglo ugasnil.	- °
"Ta plemič", odvrne Skretuski, "rad otrobe veže. Njemu ni moči verjeti. Ne, ne! On ni ubil Bohuna."
"Ali mar nista prišla nkupaj? Rekel mi je, du gre k tebi V Zauiostje."
"Nisem ga počakal. S edaj je brž ko ne v Zharašu. toda meni se je mudilo, du dohitim komisijo; zato se iz Kainenca nisem vrnil nazaj, in ga niti videl nisem. Bog sam znaj, ali je res, kur mi je o svojem času pripovedoval o njej. du j(. — ko ga je iinel Bohun v zaporu — skrivoma poslušal, kako so se menili, da je skrita za Jam polom, in do jo Bohun namerava odpeljati v Kijev na svatbo. Ncmaro je tudi laž, kakor vse, kar je govoril Zaglobo."
"(*V jc tako, čemu greš v Kijev?"
Skretuski umolkne; nekaj časa je bil sli-mu liti samo piš in tuljenje vetra.
"Če Bohun še živi", nadaljuje lovec, po-
1	oži vši prwi na čelo, "primeri hc lahko, dn pri-deš v njegove roke."
Pošiljamo denar v staro domovino.
Sedaj lahko poAljemo denar v vse kraje na
Slovensko, Hrvatako, Dalmacijo in latro.
Nadalje pošiljamo denar tudi v Srbijo, Bulgarako in Romunsko. Jamčimo za ves poslani denar, enako kot pred vojno, da bode hitro in točno izplačan.
Kapital vloga	KASPAR STATE BANK
SMrabiUk anaia
bh.. ta.ooo.ooo.	1900 Blue ItUnd Ave., Chicago, 111.
p ■
■	Prvi in na|bol|si Specialist za Slovence ;
a	Zdravi hitro in uapaiao moftka ia iaaaka. Parita k ajaaa.	■
■	.	^V*	Imata, prMlL li mnl i. vM	aa X I« alaktrMal mmUmLm £•*•*•£ ■ B - ^T1 ^ ** '•T' M**» »• *r*Sa vflSatl k .k ta. bol*.*« vi Imata bat Saufa to Sragi aSrp^l. W aS-a>.
■	••	*^r«vl>M>.. UO. aiis. .la. vaak I HiiUllit hm U U •%
■	^ .j—TaeaJ	t.|.	k Dr.	k*... kiti k Ura ta »ravlla« .SravUa^L Oa |a anrl ta aa|Wl*l g^^^^^tj^rj^ai vavartaia Slavaa.kl )..lk ta aa I
VOJAKI 8E VRAČAJO DOMOV.
New York. N Y. — Vsaki ledrti m
dospe v pristati |mi par pariA3^.|-tta katerih so vkrcani ameriški vojaki, ki prihajajo * evropskega'
bojišča Zdaj sls priplula v lukol® parnika 4 Kvropa" in "Roma". J®
I/ Bresta jc d«išla brzojavka,^la|V so talplule tri ameriške bojne lad ® je z ameriškimi četami na kr«ivu ■
"lemonade", "pineaple juiee", proti Ameriki. T«i vračanje čel "eoea eola", "rtH»t l»eer", "mo- dokaruje. da vojni de|mriment \ie", " ptutsphsles". vsi *s«lnl so 11 rudi, dn prepeljejo kmalu ameri-ki measid s isrbonsti, vse mleč «ke čete domov.
Naflata kri. Ma^taa v«ta« ca v I, makarla ta aki-iU| kalataa liliin, trav
iti
kltra aa tal
Dr. Oakaraa uapaiao la kltra sdrsvL
,.•• "S"""
Tajaa kalatal, rematliMa, (lavakal, aarvaMaat. kita.
tmiht kalaaal. artaa
Maja
Imata, m lak k« taaakrkl akrmata mi	^
Profesor Doktor W. J. Osbornc, Specialist ■
lis Smlthlleld Street	(dr«0O ■•d«tropl«) i
Ka Mak m4 R.lUaM ta Okta Ota«
TTaSfi!* -
llrajMa ara ai S >|«tra 4 r.ilS mm m
rrrrsauaoR pa.
NaSalla aa te Sa a —