tednik http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK, 28.JUNIJ 2012 / ŠTEVILKA 965, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR Okrepčevalnica Doro Trg padlih 3, Izola 05 641 74 96 (3 simobil iko Drxx/CH nol/oi Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040 410 743 Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC 7 8 9 6 1 2 H4 4 0 6 7 J 'I š4 - 365T po doi+tače RESTAVRACIJA Bariera-lzola 05/ 6414105 ^030 239 790 Kdo bo prvi vrgel kamen? Smo se čudili za kakšne nepomembne stvari odstopajo visoki funkcionarji po deželah Evrope. Eden je šel na stroške velikega založnika na dopust, drugi si je pustil plačati predvolilno kampanjo, tretji je zaposlil sorodnico. A to ni nič v primerjavi z nami. Naše oblastnike bo odnesla - proslava. (Mef) Kamenjanje pri nas sicer ni ravno v modi, razen takrat, ko se pred parlamentom zberejo napalje-ni mladci, zato tudi ob naj novejših pobalinskih odločitvah in izjavah organizatorjev proslave ob dnevu državnosti, na kongresni trg ni priletelo nič. Pa bi lahko. Tistih, ki pri nas prešuštvujejo oziroma počnejo druge, človeka in države nevredne stvari, je namreč dovolj. Zmanjkalo pa je tistih, ki bi lahko povsem brez slabe vesti zalučali kamen tja proti prvim vrstam ali celo na oder. Morda jih je bilo nekaj v okolici, a jih varnostniki niso pustili blizu, saj je bilo kažina že itak več kot preveč. Preprosti ljudje preprosto ne razumejo, kako to, da nihče ne naredi nič. Kako to, da nihče ne reagira ob odkritjih glede prodaje orožja. Preprosto. Ker so vsi vedeli. Morda niso vsi tlačili denarja v žep, a vedeli so. In kako to, da se na lokalni ravni ni zgodila niti ena resna kazenska ovadba prejšnjih oblastnikov, čeprav vsaka oblast ob začetku mandata napoveduje, kako bo razkrila vse umazanije prejšnje. Preprosto zato, ker počnejo enako in ker je najbolje držati ljudi v šahu zato, da lahko tudi ti počneš stvari tako, kot so jih počeli oni. Grožnjam z velikimi odkritji verjamejo samo še politični naivneži. Ker nihče ne vrže kamna ostaja pre-šuštnica še naprej to, kar je bila, tisti okrog nje pa, namesto kamenjanja še naprej le govorijo o tem, kako pokvarjena je. “Zdaj je čas za revolucijo” mi je pred dnevi odprl oči znanec, ki je bil vedno bolj revolucionaren od povprečja. Ja, res je čas za revolucijo, saj tako preprosto ne gre več, toda obstaja problem, ki ga bomo težko rešili: Kdo naj izpelje to revolucijo? Tisti levi so že pokazali kako levi so in desni počnejo enako. Tistih na sredi dejansko ni, izobčeni pa ne ridejo zraven. e bi zmogli biti pošteni bi morali kamen vreči sami vase. Ribari Mi Ribari smo garači, živimo ob skromni plači, zvečer pa zagrizeni do obisti v Arrigoniju delamo kot aktivisti. Center je res dobro poskrbel, ko je nas za najemnike vzel. Najprej smo vso travo pokosili, nato smo sanke uredili, da žeja koga ne premaga še preden njegova ekipa zmaga. Zdaj se začenja evropsko polfinale, in prve klape so se tukaj zbrale. Enim je Ronaldo vreden polne flaše drugim Balotelli s pivo paše, Mi pa bomo najbolj veseli, če bomo dosti publike imeli in bomo dovolj zaslužili, da bi za najemnino Arrigonija dobili. Poletje z lastovkami Lastovke prinašajo pomlad ampak slišati pa jih je poleti. Zrasla je nova generacija, ki se zdaj že podi nad izolskimi strehami in ob tem tako veselo kriči kot mularija, ko jo spustiš na otroško igrišče. Silvan Kompare je poslikal lastovičjo družino, kjer ima mati veliko dela s tremi lačnimi kljuni, ki čakajo na mušice in podobne dobrote. Veliko jih bo potrebovala dokler bodo mladiči tako zrasli, da se bodo prvič pognali v globino in razprli peruti. WWW.NAKUPI.NET mn Boste postali naš naročnik? 040 211 434/05 64 00 010 tajnistvo@mandrac.si KOPER uredništvo: Mandrač, Veliki trg 1,6310 Izola mambh/m: 2 Četrtek, 28.junij 2012, št. 965 Stran za ogrevanje----------------------------------------—---------------------- Pisma iz metropole Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva. Opera Metropuuuum piše: Zoran Odič (za Izdane Zoki) TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM Jernej Kuntner je lepo prebral govor, ki ga je napisal nekdo, pa se še nihče ni vprašal: Kdo je ta nekdo, ki piše govore za največjo državno proslavo? Pa vsi trdijo, od udeleženih v pripravah za proslavo, do predsednika pripravljalnega odbora za proslavo, da pojma nimajo, kdo je v slavnostni nagovor zapisal to kopico laži, sprenevedanj, klevet. Her Majer? Jernej Kuntner je to, ne kriv ne dolžan, brezplačno prebral, pa še navrgel stavek, daje to najbolj poceni proslava, ki je v tem stoletju slavila samostojno državo. Kar je res, je res. Res je vse bilo poceni. In vsi prisotni, vsaj v prvi vrsti, so se s tem strinjali. In se s tem hvalili. Vsa ta elita, ki je bila bolj podobna elitnem šotoru na Oktoberfestu, super drage obleke, slabo obriti obrazi, rdeče učke. In, pomislim, da med njimi ni nobenega, ki ni na sodišču obtožen za zlorabo položaja, korupcijo, uničevanje podjetij, falsificirano diplomo, ali za kaj podobnega, zaradi česar bi v normalni državi vsaj sedeli, zagotovo pa ji ne bi vladali. Ali celo dobili možnost, da pred par tisoč ljudmi na Kongresnem trgu in (verjetno) več deset tisoč pred televizorji lažejo o besedah Janeza Stanovnika o osamosvojitvi in slavijo »vojaško« zmago nad tretjo najmočnejšo armado v Evropi. Vsi umni ljudje, med njimi tudi Stanovnik, Bučar, Kučan, Drnovšek, Zlobec, Kmecl, so takrat javno zahtevali, da se v razpravah v skupščini, predsedstvu, izvršnem svetu, ne govori o »odcepitvi«, secesiji, ker proces osamosvojitve mora biti v skladu z ustavo SFRJ iz leta 1974. Od tod spopad med ustavobranitelji in unitarističnim in nacionalističnim zagovorniki, spopad med demokratskim in totalitarnim. In samo v tem je resnica. Ne v tem, da so vsi, ki so na to opozarjali bili proti osamosvojitvi. Bili so proti odcepitvi, ker bi takrat vojska zares lahko od Slovenije naredila Bosno ali Somalijo. Trditve, ki jih je nekdo napisal, Kuntner prebral in Božo Predalič povedal, da so resnica, »ker veliko ljudi o tem govori«, kar je dokaz, da so resnične, so samo dokaz, da ali aktualni oblastniki res mislijo, da s (m) o vsi idioti, ali s (m) o vsi ovce. Pa še zadnji biser v obrambo izrečenih laži na svečanosti za domovino: »Zgodovino je treba razmejiti na odseke« zahteva Predalič. Ne upa si povedati, da jo je treba na novo napisati. To bi bilo že preveč. To bi bilo tako, kot da prideš v trgovino in zahtevaš, da mesar odreže košček od hrbta, pa par bedrc, pa samo pet pirov in četrt kruha. Košček Jugoslavije, ampak samo del o Golem otoku, pa košček Dahauskih procesov, pa ... Ortodoksni (totalitarni) sistemi v preteklosti so diktirali v kaj se mora verjeti in te dogme se niso, ali vsaj ne tako hitro, menjale. Totalitarna država danes kontrolira misli, in potrebuje dogme čeprav ne na dolgi rok. Vsaka njena misel je dogma, vendar jih menja iz dneva v dan. Dogme potrebuje, ker zahteva absolutnu poslušnost, menja jih ker se menjajo interesi oblastnikov. Razglaša se za nezmotljivo, a istočasno napada sam koncept objektivne resnice. Zato resnica ni celota, ampak je resnica, kakor je lepo povedal gospod Predalič in zapisal Her Majer, tako kot zgodovina, suma »odsekov«. Vsak izbere kar mu paše. Kot v trgovini z mešanim blagom. To so naredili iz države - le da so eni prodajalci, lastniki, dobavitelji, drugi kupujejo, ker bi sami radi postali del te družbe, tretji pa ... ja, jebiga, berejo Mandrač. MANDRAČ je tednik izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrač.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Proslava kot koncert V ponedeljek je Slovenija praznovala svoj 21. rojstni dan, “rojstnod-nevna zabava” pa je, vsaj na državni ravni, trajala še do včeraj, saj je bila kot nekakšna grozljivka iz nekega preteklega časa v katerem se nenehno spopadata dobro in zlo, pri čemer nihče noče biti zlo, vendar pa spopada med dobrim in dobrim preprosto ne more biti. Izolska proslava Dneva državnosti seveda ni bila tako odmevna, kot tista s kongresnega trga, morda je bila celo za odtenek premalo državniška oziroma slovesna in bolj koncertna kot praznična. Začelo se je z Zdravico, ki jo je a capela ob pomoči harmonike odpela Vladka Gojak, potem pa je praznični govornik, župan Igor Kolenc, povedal nekaj misli o vlogi Primorske v osamosvojitveni vojni. Potem pa je prireditev že prevzela odlična violinistka Anja Bukovec, ki je ob spremljavi pianista Igorja Vičentiča prisotne popeljala od klasike do filmske glasbe in slovenske popevke. Anja namreč dobro obvlada vse te glasbene zvrsti, vendar tokratni program ni bil tako živahen, kot napri-mer takrat, ko je nastopila s skupino Terrafolk, kar je verjetno prav posledica dejstva, da je vendarle šlo za proslavo ob dnevu državnosti. Čeprav je bil nastop gostujočih glasbenikov kvaliteten, pa ne moremo mimo opazke, da Manziolijev trg, sploh poleti, vendarle ni najbolj primerna lokacija za komorno glasbo. Le-ta namreč zahteva nekaj več pozornosti, ki pa jo je, v mediteranskem vzdušju, ob mimoidočih sprehajalcih, biciklistih in tudi motoristih, ter otrocih, ki se podijo za žogo, nemogoče doseči. Kakšen pihalni orkester ali velik zbor, bi verjetno prišel bolj do veljave, pa tudi malo več revolucionarnosti ob prazniku, ki je povzročil toliko slabe volje, verjetno ne bi bilo odveč. Da o sceni z napisom starinarnica niti ne govorimo. Neprofiten blok zaliva voda Na neprofitnem bloku so, po zadnjem neurju, iz varnostnih razlogov umaknili mavrične žaluzije. Od takrat stanovalcem ob vsakem deževju veselo skozi neprofitna okna uhaja neprofitna deževnica. Da je to nerodno, že vemo. Ko pa se to dogaja v le nekaj let starem objektu, pa je žalostno. Da pa to nikogar od odgovornih ne zanima, pa že kar neokusno. Komun Tudi svetniki vsega ne razumejo Gradiva, kijih obravnavajo in o njih odločajo občinski svetniki, so občanom običajno prezapletena in nerazumljiva, kar je moč razumeti, saj je jezik oblasti velikokrat zakompliciran prav zato, da ga preprosti ljudje ne bi razumeli. Včasih pa gradiva ne razumejo niti tisti, ki o njem odločajo in obračunavanje stroškov komunalnega opremljanja je eno takšnih. Res bi bilo zanimivo preveriti, koliko občinskih svetnikov dejansko ve o čem bodo odločali pri obravnavi in sprejemanju odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje »OPPN CMI-vzhod«. Najprej pojasnimo, da gre za vzhodni del območja Cone mestne industrije (CMI), ki obsega pretežno še nepozidana zemljišča zahodno od glavne obalne ceste Izola-Valeta do obstoječih objektov (skladišč in proizvodnih hal) Mehanotehnike. Po prečkanju hudournika Mehanotehnika II, meja ureditvenega območja poteka proti severozahodu do severnega roba parkirišča betonarne ter se nato usmeri proti jugozahodu in jugovzhodu s potekom po parcelni meji št. 2485/27 k.o. Izola. Na južni strani meja območja OPPN sledi meji ureditvenega območja krožišča in podaljška Industrijske ceste in načrtovani deviaciji Obalne ceste s priključkom na krožišče. Območje OPPN obsega še zemljišča betonarne južno od načrtovanega podaljška Industrijske ceste. Predvidevamo, da ste že zdaj dovolj zmedeni, še bolj pa bi bili, če bi vam predstavili formulo izračunavanja višine komunalnega prispevka, ki se glasi: A7> = - * Vt-V", Skratka, gre za izrazito strokovno problematiko, kjer večina svetnikov, praktično vsi, ki niso doma v gradbeništvu ali urbanizmu, le skomignejo z rameni in zaupajo pripravljalnem gradiva. Da bi dobili vsaj približno podobo vrednosti komunalnega opremljanja oziroma izračuna komunalnega prispevka, bi morali končne zneske deliti s kvadraturo objektov, kar bodo seveda počeli le tisti, ki jim je gradbeništvo blizu. Tudi zato je na sejah odborov in komisij občinskega sveta velikokrat slišati pripombe svetnikov in članov odborov, da gradiva preprosto ne razumejo in naj jim strokovne službe poenostavljeno povedo, kolikšen bo strošek komunalnega opremljanja na kvadratni meter določenega zemljišča in kaj predstavlja ta znesek v primerjavi s sosednjimi občinami. Nedvomno je pomen demokratičnega odločanja v tem primeru, minimalen, saj, z izjemo popravljalcev gradiva in nekaj ljudi iz občinske uprave in politike, vsem ostalim ostaja le zaupanje, da pripravljale! in oblast vedo, kaj delajo. Brez stanovanjske gradnje Območje Cone mestne industrije je razdeljeno na več prostorskih enot. Neposredno ob izhodu iz hitre ceste bo na levi strani cestišča najprej majhen poslovno trgovski objekt (etažnost K+P+2), v nadaljevanju pa bencinski srevis (etažnost P), ki ga bo postavil Petrol. Na desni strani bo poslovno trgovski center (etažnost K+P+3 padajoče proti zahodu v K+P+2).Nasploh pa je območje namenjeno gradnji nestanovanjskih objektov za trgovske, servisne, poslovne, storitvene in skladiščne dejavnosti. Na tem območju ostaja le objekt Stavbenika, ki bo namenjen sedanji dejavnosti (gre za nemotečo proizvodnjo). Pomemben je pripis, da 'umeščanje stanovanjskih objektov in turističnih dejavnosti (samostojno ali v sklopu večnamenskega objekta) ni dopustno." Ob teh razpravah pa je že slišati, da se še nekateri podjetniki selijo iz Izole v bolj “prijazne” občine. ur POZITIVNA SLOVENIJA Priznanja najboljšim učencem 9 REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBBLICA Dl SLOVENIA DRŽAVNI ZBOR CAMERA Dl STAJO POSLANSKA PISARNA UFFICIO DEL DEPUTATO mag. Lej la Hercegovac poslanka / deputato Urnik - Orario: 13.00-16.00 vsak ponedeljek (razen prvega ponedeljka v mesecu) ogni lunedl (tranne il primo lunedl del mese) Plenčičeva ulica 3. 6310 Izola - Isola Tel.: +386 31 682 001 E-mail: Lejla.Hercegovac@dz-rs.si Na petkovi slovesni podelitvi priznanj najboljšim učencem izolskih osnovnih šol in Glasbene šole Izola, je priznanja prejelo 40 učencev. Rotonda hotela San Simon je odmevala od čestitk, ki so jih učenci prejemali za odličen uspeh in izjemne dosežke. Uvod v praznovanje je z glasbeno točko popestril trio violin Zlate strune, v zasedbi Maše Stopar, Eris Šker in Nike Gačnik. Nasmejane obraze mladih talentov, ki so jih spremljali starši, ravnateljice, razredniki in mentorji, je pozdravil izolski župan, mag. Igor Kolenc »Vesel in ponosen sem, da lahko pozdravim toliko uspešnih učencev, ki so s trdim delom dosegli odlične rezultate, nekateri celo na več področjih,« je poudaril župan in dodal, da bosta za še prijaznejše delovne pogoje, osnovni šoli Vojke Šmuc in Dante Alighieri, učence v novem šolskem letu sprejeli z dodatnimi prostori. Investicija je vredna 1,2 milijona evrov proračunskih sredstev in bo zaključena predvidoma sredi septembra. Da je bilo praznovanje tudi sladko, so za zaključek slavnostnega dogodka s torto poskrbeli kuharski mojstri hotela San Simon. Komunalije Odloka ne moreš spremeniti po domače Občinski svet je na prejšnji seji sprejel sklep s katerim je iz odloka o Prostorsko ureditvenih pogojih za izolsko podeželje črtal sporen odstavek, ki je, med drugim, omogočil gradnjo kmetije Bužekjan in terapevtske skupnosti Drevo življenja. Pravniki namreč ocenjujejo, da odloka ni mogoče spremeniti na tako preprost način. Gre namreč za odlok, ki je bil sprejet po znanem postopku, ki sicer velja za vse akte, ki so povezani z urejanjem prostora. Zakon namreč določa postopek v katerem pomembno vlogo igra javna obravnava posameznih elementov takega odloka, takšne obravnave pa v tem primeru ni bilo. Zato je, po mnenju nekaterih pravnikov, tako sprejet odlok brez pravne vrednosti. Kot je znano je vlada, potem ko se je Občina Izola sprenevedala glede nezakonitosti odstavka PUPa za podeželje, ki je v določenih primerih omogočal gradnje na kmetijskih zemljiščih, na Ustavno sodišče naslovila vlogo za oceno zakonitosti tega dela odloka. Takrat je bilo jasno, da se ni več mogoče sprenevedati. In tako so občinski svetniki na prejšnji seji enostavno črtali “inkriminirani” odstavek, kar pa ni v skladu z zakonodajo, saj je treba takšen dokument spremeniti po enakem postopku kot je bil sprejet cel akt. Seveda za kaj takega ni bilo nobene prave volje. Lonka bo teden dni rokometna Uporabniki parkirišča Lonka bodo naslednji teden imeli nekaj več težav z iskanjem parkirnega mesta, a so tega v prvih dneh julija že vajeni. Eu-rofest je pač preveč pomembna prireditev za izolsko občino, da bi se ji odrekli zaradi nekaj jeznih voznikov in nekaj več proračunskih Eurov. Ob tem pa je dobra vest, da se bodo parkiriščniki dokončno preselili v nove prostore (čez cesto) in da bo v soseščini kmalu urejeno prvo javno stranišče oziroma javne sanitarije, ki jih Izola res pogreša. Obvestilo Uporabnike plačljivega parkirišča Lonka obveščamo, da zaradi organizacije rokometnega festivala Eurofest, parkirišče ne bo obratovalo, od 28. junija od 17.00 ure dalje pa do sobote 7. julija do 15.00 ure. Uporabnike prosimo za razumevanje in priporočamo parkiranje na drugih plačljivih parkiriščih, posebej tistih, ki so manj obremenjena (marina, Tomažičeva, ladjedelnica). Delovna enota Parkirišča istočasno obvešča uporabnike plačljivih parkirišč, da se bodo v petek, 29. junija preselili v nove prostore (nekdanji Košaki), kjer bodo delali tudi v času Eurofesta, od nedelje 1. julija do petka 6. julija, vsak dan od 8.00 do 16.00 ure. V tem času bodo uporabniki lahko kupili mesečne abonmaje in ostale oblike plačila parkiranja. Komunala Izola . delovna enota Parkirišča komunala izda - isola Nasploh se zdi, da ima občinska uprava kar nekaj težav s pripravo občinskih odlokov, saj so jih tudi občinski svetniki nekatere že zavrnili, saj preprosto niso bili primerni za sprejem. Nekaj podobnega se zdaj dogaja Statutu Občine Izola, ki bo doživel nekaj sprememb za katere se zdi, da so same sebi namen, spet druge pa so rezultat koalicijskega dogovarjanja. Prav gotovo je povsem odveč razčlenjevanje področij dela občinske uprave, občinskega sveta in župana, saj nismo odkrili občine v Sloveniji, ki bi imela tako nadrobno razčlenjene naloge, oziroma obveznosti posameznih nosilcev funkcij. Statuti slovenskih občin so si med seboj bolj ali manj podobni, tako po vsebini kot po obsegu, če bo Izolski sprejet s predlaganimi spremembami, pa bo zagotovo unikum. V senci razprav o objavljanju Uradnih objav je tudi člen, ki določa, da župan lahko podžupana zaposli kot poklicnega funkcionarja, brez sklepanja Občinskega sveta. In to, kljub temu, da se je spreminjanja Statuta menda treba lotiti “s tresočimi rokami". ur Srečanje upokojencev na Mašunu Društvo upokojencev Izola vabi člane na srečanje upokojencev severne_in južne primorske na MAŠUNU, v petek 20.7.2012. Prijave zbiramo na sedežu društva do 04.07.2012, v pon. 9.-11. ure, v sredo od 15.-17. ure ali po tel. 6419-737. Predsednik: Alojz Pečan O spoštovanju ljudi Zavedam se, da so časi težki in da enostavno ni časa za nekatere običaje, da ne rečemo za bonton. Toda, ko umre kdo od pomembnih občanov, po možnosti celo funkcionar ali človek vreden naziva častnega občana, se zdi zelo normalno, da se ga občinski svetniki spomnijo z minuto molka na začetku seje OS. Pa se žal kaj takega že nekaj časa ne dogaja oziroma, vsaj občani tega nismo opazili. V zadnjem obdobju smo izgubili kar nekaj vidnih in uglednih javnih delavcev. Odšel je Janez Jug, poslanec državnega zbora, pomemben gospodarstvenik, direktor več javnih zavodov v lasti občine, funkcionar in kandidat za izolskega župana, vendar se nihče ni spomnil, da bi njegov spomin lahko počastili z minuto molka. Odšla sta tudi dva pomembna gospodarstvenika in funkcionarja: Gino Gobbo in Srečko Čebron. Prvi je bil znan revolucionar, ustanovitelj in direktor Mehanoteh-nike, vpliven funkcionar in javni delavec, drugi je bil prav tako revolucionar, ustanovitelj in direktor Male opreme, član mnogih organizacij, občinski odbornik, oba sta bila tudi prejemnika občinskih priznanj. Pa tudi onadva nista bila deležna ustreznega spoštljivega slovesa. Gotovo bi našli še koga “pozabljenega". Bo tako tudi ob odhodu direktorice SGTŠ? Mef 'MG&KOfif Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: zo parke, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: pelargonij, verben, daliet enoletnic.... '"i/Portorož, j/ _/ ^\7Lua,a /Sar0d Sočcvl/o^ pgi^čag | Zadnji izolski kombajn Evolucija in razvoj zahtevata svoj davek. Tako kot tudi urbanizacija in industrijalizacija. Ta davek pa je plačal “kmečki slog" življenja, oziroma potreba po tem, da si sam priskrbiš osnovne potrebščine za preživetje. Med temi je tudi pšenica, oziroma moka, oziroma kruh. In tako, kot je volk odvisen od divjadi, je kombajn odvisen od pšenice, Zato imamo samo še enega. Zadnjega. V sredo smo v Morganih pri Kortah ujeli še zadnji kombajn, ki žanje izolsko pšenico. In za tiste, ki tega niso vedeli, ja, v Izoli imamo tudi pšenico, sicer osnovno surovino za proizvodnjo kruha. Kdo bi si mislil? Je pa res, da je pšenice veliko manj, kot pred leti, ko je imela takorekoč vsaka kmečka hiša svojo njivo pšenice. Tako nam je povedal Mario Gorela iz Kort, medtem ko je Valter Glavina žel njegovo pšenico. “Nekoč je vsaka domačija imela lastno pšenico, svoje kokoši, pa osla in tako naprej. Pšenica pa je bila nujna, saj brez moke ni kruha. ’’ Gorela še vedno sam peče svoj kruh, v lastni peči. Kar je nekoč bilo povsem normalno, je danes tržna niša, ki ima pri nas naziv Kilometer 0. Kombajn kot Nessie Valter Glavina, ki ima še zadnji izolski kombajn (in torej že skoraj mitološki pomen), prav tako pravi, da je bilo nekoč veliko več pšenice. “Pred leti je bilo v Izoli vsaj enkrat toliko pšenice kot danes. Če mi sedaj žetev vzame največ tri tedne, mi je pred štiridesetimi leti vzela vsaj mesec in pol. ” Tako je, štirideset let. Valter Glavina namreč že od svojega 14. leta žanje pšenico s kombajnom, ki jih ima še nekaj le več. “Moj kombajn je prišel iz fabrike, mislim, da leta 1970. Je takorekoč že pravi oldtimer in na žalost se ta leta poznajo, in mislim, da jih nima več veliko pred sabo. In kaj se bo zgodilo, ko bo dokončno umrl?” Glede na to, da ima Glavina edini izolski kombajn, je lahko predvideti, kaj se bo zgodilo: izolski kmetje bodo morali za j žetev prositi kakšnega koprskega strokovnjaka, kar pa ni tako preprosto. Kaj, če ne bo izolskega kombajna? “Ni težko predvideti, kaj se bo zgodilo. Izolani bodo pač zadnji na vrsti in čakati bodo morali do konca poletja, da jim pospravijo pšenico. Lahko bi rekli, da bi to prava katastrofa, na žalost pa sam ne morem nič spremeniti. ” Glavina zaradi tega upa, da bi mu morda na Občini priskočili na pomoč. “Glede na to, da gre predvsem za izolske kmete, mislim, da bi na Občini morali imeti nekaj posluha za to problematiko. ” Žetev pšenice pa ni nekaj, kar bi počel ročno, kot nekoč. "Že s kombajnom to ni lahko delo. Žeti je treba, ko je sonce najmočnejše. Da o prahu in hrupu niti ne govorimo. ” No, o prahu in hrupu smo se tudi sami lahko prepričali, kot tudi o temu, da Izolani to košnjo potrebujejo, če ne drugo, zaradi “kulturne dediščine”. “Mladi danes niti ne vedo, kaj je pravi kruh”, je povedal Mario Gorela, “saj to, kar se dobi v trgovinah sploh ni podobno dobremu domačemu kruhu. Tistemu, ki smo ga jedli tudi en teden, pa je bil še vedno užiten.” Gorela je tudi povedal, da ni težava izolskih pridelovalcev pšenice samo ta, da imamo en sam kombajn, temveč tudi ta, da v celi regiji ni niti enega samega mlina. “Jaz še najraje vozim pšenico v mlin pri Buzetu. Tam naredijo najboljšo moko, resnično izvrstno. ” Tudi to je Kilometer 0, in kdo ve, morda bomo kdaj pomislili, da kot svoj izdelek tržimo tudi domači kruh narejen iz domače moke, zmlete iz domače pšenice. Bolj domače kot to, pa res ne more biti. am Ošbaporics. . . , / ^VmeMicali deli & s tria Jedi od štajona i5eur • Pečeni marancani eno cukete • Bobiči • Peperonata eno meso Melon siz kruhon eno figa u refoške Torek, 3.7. 2012 ob 20.00 Okrepčevalnica Doro Trg padlih 3, Izola / 05 641 74 96 Proslava Policisti pod vročim soncem Na proslavi za Dan policije Policijske uprave Koper, ki je bila letos v Izoli, so policisti, pa tudi ostali prisotni pokazali veliko vzdržljivost, saj so stoično prenesli pripekajoče sonce. Ob tem pa ponudili še kulturni program, podelili pa so še nekaj nagrad. Prireditev za Dan policije Policijske uprave Koper sta v Izoli vodila Ksenija Lapanja in Diego Samsa, udeležili pa so se ga, poleg velikega števila policistov, tudi izolski župan Igor Kolenc ter predstavniki hrvaške in italijanske policije. Uradni del prireditve se je začel z govorom župana Kolenca in direktorja Policijske uprave Koper Božidarja Štembergerja, sledilo pa je nekaj kulturnih točk in predvsem podelitve nagrad za uspešno delo. Podelili so bronaste ščite policije za prizadevno in uspešno opravljanje delovnih nalog, srebrne ščite policije za večkratne pomembne prispevke ali uspehe na posameznih področjih dela ali pri opravljanju delovnih nalog, za organizacijske izboljšave pri delu ali za krepitev ugleda policije in zlate ščite, najvišja letošnja priznanja, ki ga je letos prejel Milan Jurkovič, ki dela kot pomočnik komandirja na Postaji prometne policije Koper. Posebno priznanje prvi miličnici Posebej so na prireditvi omenili Zlatko Gorup, 1. policistko na Obali in drugo v Sloveniji. Med drugim so povedali tudi, da je Zlatka “kot pripadnica nežnejšega spola imela tudi nekatere privilegije. Ko so imeli v postopku posebno razburjene ali pijane kršitelje, je bila Zlatka edina, ob kateri so se umirili in jo ubogali. Največkrat je bilo dovolj, da jih je nežno prijela za roko in potem so ji kar sami sledili v marico.” Podelili so tudi bronaste znake policije za sodelovanje “civilnim” občanom in sicer Edinu Kanuriču, ki je policistom in kriminalistom ob ropu pošte v Semedeli 12. julija in 17. novembra lani posredoval ključne podatke za raziskavo obeh primerov, saj je oba ropa opazoval s Zahvala z zamikom Stanko Nežič je eden od treh letošnjih dobitnikov priznanja Zveze društev upokojencev Slovenije, sicer pa predsednik Moškega pevskega zbora Društva upokojencev Jagodje Dobrava, ki je pomemben del delovanja tega društva. Seveda tudi ob 20 letnici Društva upokojencev Jagodje Dobrava ni šlo brez njih in zato se je predsednik društva želel zahvaliti vsem, ki pomagajo pri njihovem delu. Zal na proslavi ni dobil besede in zato je uredništvo Mandrača prosil za objavo naslednje zahvale: V imenu MoPZ DU Jagodje Dobrava se zahvaljujem vodstvu društva upokojencev Jagodje Dobrava in vsem članom društva, ki nam pomagajo pri delu zbora, tudi z zbiranjem prispevkov za kritje neizogibnih stroškov. Za pomoč se zahvaljujemo tudi Krajevni skupnosti Jagodje Dobrava in njenemu predsedniku Maksu Filipčiču, ki tudi poje v našem zboru. Zahvaljujemo se gospodu Veljku iz gostišča Jasna za sponzorstvo in donatorstvo, Osnovni šoli Livade in ravnateljici, ga. Cetinovi pa za vzorno sodelovanje. Prav tako se za vzorno sodelovanje zahvaljujemo Zvonki Radojevič iz Javnega sklada za ljubiteljsko dejavnost ter Centru za kulturo, šport in prireditve Izola. Že res, da sem predsednik in soustanovitelj našega pevskega zbora, vendar brez pomoči in sodelovanja Borisa Debeljaka in pevovodkinje Mirjane Bonin tega zbora danes verjetno ne bi bilo. Predvsem pa iskrena hvala vsem pevcem, ki tako resno in odgovorno širite zborovsko petje tudi med mlade. svojega stanovanja, Denisu Glavini, ki je 16. avgusta lani opazil roparja banke v Luciji, potem, ko sta zaradi blokade v Gažonu tudi streljala na policista, kako sta stekla čez cesto v grmičevje in o tem obvestil kriminaliste. Ob koncu so podelili še spominski kipec “Dan prej” Občini Izola za nudeno pomoč in podporo v osamosvojitveni vojni in pri širjenju poslanstva ter aktivnosti društva “Sever”. Niso podpisali “carte bianco” Društvo upokojencev iz Jagodja in Dobrave, je 20-ti rojstni dan proslavilo na občnem zboru na lokaciji, ki je tudi rojstni kraj društva, to je danes gostišče Jasna in sedež krajevne skupnosti ter istočasno sedež društva. Ker okrogla obletnica ni ravno vsak dan, je bilo praznovanju posvečenih kar nekaj druženj in aktivnosti že pred občnim zborom, in sicer: balinarski turnir v mesecu aprilu, tarok turnir in pohod do posestva člana Stanka Nežiča. V okviru jubileja je bil izdan tudi bilten, ki so ga prejeli vsi člani skupaj z vabilom za zbor. Kot vsako leto, je vodstvo društva prisotnim članom predstavilo kratko poročilo o izpeljanih nalogah v letu 2011 in plan za leto 2012. Večji del časa jubilejnega zbora, je bil namenjen slavnostnemu programu, katerega je povezovala Marjetka Popovski. Preko 200 članov in članic ter povabljenih gostov je uživalo v bogatem kulturnem programu, v kateremu so bili prisrčno sprejeti in pozdravljeni otroci z OŠ Livade, ki so nastopili s krajšim folklornim programom, aplavz pa so poželi tudi pevci moškega pevskega zbora našega društva in pevke iz društva Morje. Tako ene kot druge je vodila Mirjana Bonin, ki je s skupnim nastopom obeh zborov in s himno Vstala Primorska, dvignila na noge vse prisotne. Na koncu je venček lepih istrskih pesmi dodala tudi voditeljica programa M.Popovski. Posebno slovesno so bila podeljena priznanja najzaslužnejšim, dolgoletnim članom in članicam društva. Plakete in priznanja Zveze društev upokojencev Slovenije, ki jih je izročil njen podpredsednik, Mirko Miklavčič, so prejeli: Veronika Jakopič, Aleksander Hrvatin in Stanko Nežič. Priznanja društva pa so prejele: Marija Herle, Viktorija Dodič in Nadja Gregorovič. Izročila jim jih je predsednica društva Jožica Radujko z željo, da bi še mnogo let s svojim prostovoljnim delom pripomogle k izvedbi premnogih aktivnosti v okviru društva. Besedo so dobili tudi številni gosti, ki so društvu zaželeli »še na mnoga leta« in izrazili željo po močnejšem povezovanju civilnih društev v občini in širše v okviru projektov, ki so skupni starejšim občanom, ne glede na to, ali so člani društva upokojencev, društva invalidov, tretje univerze ali zveze borcev. V današnjih kriznih časih, ko vlada s svojimi kratkoročnimi ukrepi sega tudi v žepe upokojencev, je še toliko bolj nujno, da povežemo svoje moči in vpliv ter obranimo z delom pridobljene pravice. Ne more nam biti vseeno, v kakšen svet se rojevajo ali šolajo naši vnuki. Že večkrat je bilo rečeno, da smo se leta 91 odločili za demokracijo, nismo pa podpisali »carto bianco« za vse, kar se nam pod to besedo dogaja zadnjih 20 let. Želimo prihodnost, v kateri je prostora za vsakega človeka posebej. Jožica Radujko Gasilska vaja Gasilci so izpraznili Postojnsko Izolska gasilska brigada je pred začetkom požarne sezone opravila generalko. "Zagorela" je občinska stavba na Postonjski ulici, a gasilci so "požar" ob neznosni vročini hitro nadvladali. In čutiti je bil optimizem preden bo začelo "zares". V četrtek so izolski gasilci izvedli požarno vajo, ki je bila tako dobro "odigrana", da jo je spremljalo veliko število radovednežev, čeprav dejansko nismo videli takorekoč nič. Vajo so izvedli ob sodelovanju občinske uprave, ki se je prostovoljno ponudila, da "evakuira" občinske prostore v Postonjski ulici in tako omogoči gasilcem, predvsem tistim mlajšim in manj izkušenim, da vadijo tiste osnove, ki jih poznajo večinoma v teoriji. Vaja se je pričela ob poldan, ko je sonce že viselo na zenitu in neusmiljeno tolklo po naših glavah. Gasilci so najprej sprejeli klic, nato s prižganimi lučmi, a tudi veliko mero varne vožnje, pripeljali do Postonjske ulice (do katere bi, roko na srce, prišli hitreje peš, kot pa z avtomobilom). V občinskih prostorih na Postonjski je medtem že potekala evakuacija, tako da gasilci ob prihodu niso imeli večjih težav s paničnimi uradniki, ki bi eden čez drugega skakali mimo (namišljenih) ognjenih zubljev. Komandir je nato fante razporedil po ekipah. Nekateri so bili zadolženi, da zavarujejo ulico, drugi, da pridejo do vode in leto povežejo na avtopumpo, tretji so si nadeli jeklenke s kisikom in maske, poprijeli za sekire in odkorakali junaštvu nasproti. Komandir je z njimi stalno ostal v stiku preko "wal-kie talkija",in niti za trenutek ni pozabil ostati v "liku". Ko je prva ekipa prišla do "težav”, je poslal drugo ekipo do njih tako, da sledijo cevi za vodo. No, na srečo je bilo z gasilci vse v redu in, ko so pogasili namišljeni požar, so se lahko vrnili, v kompletni "bojni" opremi, na povsem stvarno vročino. In tako so se lahko uradniki vrnili na svoje mesto, gasilci pa v gasilski dom. Kot rečeno je vaji sledilo veliko število radovednežev, med katerimi je bilo opaziti tudi nekaj turistov, ki jih je nepričakovan zlom monotonosti razveselil, predvsem tiste najmaljše, ki so v živo lahko videli, kako delajo pravi gasilci. In čeprav je šlo samo za vajo, je bila angažiranost na visoki ravni. Konec koncev, sezona požarov v naravi se bo kmalu zares začela in te izkušnje bodo gasilcev prišle še prav. Vsaj tako si nadejamo. AM Občinski uradniki se zahvaljujejo gasilski brigadi. Tokrat je šlo le za vajo, a naslednjič bo pa morda že zares. Kljub neznosni vročini so bili gasilci (in gasilka) odlično razpoloženi. Ali veste, da malo veste? Zaščita in reševanje je del našega vsakdana o katerem premalo vemo. Damjan Barut je profesionalec na tem področju, operativni gasilec in preventivni delavec, zato je pripravil brezplačni ciklus usposabljanj, kjer bo izolske občane seznanjal s sistemom in načini zaščite in reševanja. "Dokler nas ne obišče kakšen inšpektor niti ne vemo, kaj bi vse morali imeti in kako bi morali ravnati npr. v večstanovanjskem objektu ob požaru, potresu, poplavi, viharju ipd. Cena za takšno malomarnost in neznanje, pa je lahko zelo visoka." je povedal, ko smo ga povprašali zakaj takšna pobuda. In tako bo, ob podpori članov Prostovoljnega gasilskega društva Izola, njihovih prostorov in opreme, vsake 14 dni pripravil predavanje oziroma se pogovarjal z občani o tem: kako se izdela Požarni red, zakaj ga rabimo, kako poteka evakuacija iz objekta, kaj lahko naredimo, če doživimo naravno nesrečo, pa moramo odpraviti škodo in kako jo ocenjujemo, kako priti do povrnitve škode, kaj lahko skupaj s sosedi naredimo za večjo varnost v bloku, kako pravilno gasimo z gasilnimi aparati, kako se zaščitimo pred vdorom vode, kako uredimo stanovanje in sosesko, da bomo kar se da povečali varno st.... kako lahko na enostaven, skozi igro in z multimedij-skimi pripomočki ter videoigrami, našim otrokom privzgojimo varnostno državljansko vzgojo...itd. "To je potrebno preprosto zato, ker gasilci in reševalci niso "supermani" in ni rečeno, da zmorejo prav vse. Če se občan sam zaščiti je to investicija vase, ne v javno reševalno službo. Več samozavesti in varnostne kulture pa pomeni manj stroškov za Državo, za Občino in za Gasilsko službo." Prvo predavanje je že imel v soboto 16. junija 2012, a je zatajilo obveščanje in ni bilo velikega odziva. Naslednje predavanje pa bo v soboto, 7. julija med 09. in 12. uro. Učilnica v gasilskem domu lahko sprejme naenkrat 20 do 25 oseb. V nadaljevanju ima v mislih tudi usposabljanje v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi. Izolski mladi nogometaši so najboljši Nogomet Izjemen uspeh izolskih mladih upovU-14 Na Mestnem stadionu v Izoli se je v nedeljo 24.6.2012 odvijala ena pomembnejših nogometnih tekem zadnjih let. Namreč, pomerila sta se ekipi starejših dečkov domačega kluba MNK Izola in ekipe Idrija - Tolmin. Tekma je bila pomembna predvsem zaradi tega, ker je odločala o napredovanju v 1. ligo Nogometne zveze Slovenije za kategorijo Starejših dečkov U-14. Na prvi tekmi, ki so jo izolski mladi upi zmagali z minimalno prednostjo enega zadetka, so dokazali, da je to, kljub mlajšemu letniku, zrela in dobro uigrana ekipa. S tehnično zelo kakovostno igro, so mladi Izolani nasprotniku že od samega začetka pokazali, da bo za domačina tekma zelo težka. To se je skozi prvi in del drugega polčasa tudi uresničevalo, saj so izolski igralci praktično »skrili« domačinom žogo. Kljub velikemu pritisku, ki so ga domačini uprizorili v zadnjem delu tekme, so mladi Izolani le uspeli zadržati prednost in tako se vrniti v Izolo s polnim izkupičkom. Trener domače »Skuadre« Fa-bio Lovrečič je že pred tekmo napovedoval, da napredovanje ne bo lahko, saj nasprotnik ima kakovostno moštvo, predvsem pa telesno zelo dobro pripravljeno, kar so gostje tudi v Izoli dokazali. Spet se je scenarij prve tekme ponovil. V prvem polčasu so varovanci pomožnega trenerja Jana Lovrečiča nadigrali svoje vrstnike iz Idrije - Tolmina in jim »zabili« dva prelepa gola, v drugem delu tekme pa so gostje pritisnili in poskusili rezultat obrniti v svojo korist. Kljub agresivnemu in borbenemu pristopu gostov, so Izolani imeli najlepše priložnosti, vendar jih niso znali izkoristiti. Tako je po znižanju rezultata na 2:1 izid na koncu ostal nespremenjen. Zasluženo zmago domačih igralcev pa je z neizmernim veseljem pozdravila kar velika množica gledalcev saj se jih je na izolskem stadionu zbralo blizu 200. Poudariti je tudi potrebno, da so nekateri domači privrženci na tribunah ob koncu tekme uprizorili prelepo “bakljado" in s tem proslavili uvrstitev v l.SNL U-14. Na koncu nam je trener Fabio zaupal: »Danes se verjetno vsi ne zavedamo kaj smo za izolski nogomet s tem napredovanjem naredili. Že mnoga leta poizkušamo narediti korak naprej na strokovnem področju, vendar nam kljub dobri volji ne uspeva. Ko se bomo v klubu zavedali, da je strokovno delo ena najpomembnejših dejavnosti, takrat se bomo lahko uspeli izviti iz te povprečnosti v kateri capljamo že vrsto let. Strokovnemu delu moramo dati večji pomen, saj edino s kakovostnejšim delom (trenerji) bomo preprečili, da nam talentirani igralci in igralci, ki imajo večje ambicije bežijo iz našega društva.« Še enkrat ponovimo, da se je ekipa starejših dečkov MNK Izole s tem uspehom, uvrstila v 1. ligo NZS U-14 kjer ima, kljub temu, da je novinec v ligi, precejšnje možnosti da v elitni ligi tudi obstane. Čestitati je potrebno trenerjema Fabiu in Janu Lovrečiču, trenerju vratarjev Franku Frankarliju, vodji ekipe g. Alešu Bohincu, tehničnemu vodji Dževadu Kal-taku, naši priljubljeni fizioterapevtki Barbari Bučar in seveda nenazadnje vsem igralcem, ki so najbolj zaslužni za tako velik uspeh izolskega nogometa: Vratarji : Bičič Nick, Ilič Aleksander, Končarevič Luka; Branilci: Čavalič Amir, Fikon Klemen,Franjčič Klemen, Grbec Gregor, Grula Petar, Koščak Jan, Padar Matej, Kragelj Gašper; Vezisti: Bučar-Vukšič Alan, Do-nev Kristjan, Jeftenič Dejan, Mijailovič Božidar, Samsa-Sra-ml Estej, Aličič Adi; Napadalci: Bohinec Marko, Drinovec Jernej, Kopič Matija, Santin Gabrijel. V prvenstvu so pomagali igralci ekipe U-12: Vatovec Nik, Gavrič Aleksandar, Sokolič Primož, Babič Oskar, Maver Jernej, Ko-žman Matevž. Tudi U12 so zmagovalci prvenstva S tekmo MNK Izola : NK Jadran Dekani se je končalo prvenstvo MNZ Koper generacije U12, v katerem je prvo mesto prepričljivo osvojila ekipa MNK Izola, ki se je, po koncu tekme zasluženo veselila pokala. Za ekipo MNK Izola U12 so igrali: Babič Oskar, Bojanič Filip, Čauševič Edin, Čokelj Matej, Gavrič Aleksandar, Herbst Jaka, Jerman Jan, Jugovac Gašper, Jurovič Nikola, Kerezovič Nemanja, Kleva Kevin, Kozlovič Enej, Kožman Matevž, Lacič Nik, Maleševič Nik, Maver Jernej, Mekič David, Mingotti Lucas, Mittendorfer Maj, Pilič Robert, Redepi Agan, Rota Luka, Sokolič Primož, Šavle Patrik, Štajner Klemen, Štrasner Jakob, Švagelj Rok, Tonejc Matija, Vatovec Nik, Viler Ryan, Zajec David. Za ta lep uspeh sta zaslužna trenerja: Miroslav Stampfer in Se-mir Ademi. Jadranje Jana Germani zmagala na Gardi Jana Germani iz jadralnega kluba Izola je zmagala na tradicionalni, 37. regati Optimist d’Argento, ki jo vsako leto organizira jadralni klub Torbole. Na regati je že večkrat v preteklih letih zmagal Slovenec, tako da je postala slovenska zmaga skorajda že tradicija. Leta 2010 je bil na zmagovalni stopnički Peter Lin Janežič, ki je letos zaključil na skupnem petem mestu. Čeprav Gardsko jezero slovi po močnem vetru, pa letošnja regata ni potekala ravno v takih pogojih. Največ vetra so imeli jadralci v sredo, na prvi dan regate, četrtek in petek pa sta bila v znamenju spremenljivega vetra. Jana je prepričljivo začela regato z drugim, četrtim ter prvim mestom in se že takoj povzpela na vrh lestvice. Drugi dan je imela najprej malo smole, saj so organizatorji dali štartni znak še preden so se vsi jadralci razvrstili na linijo, zato je Jana zamudila priložnost ostati na samem vrhu, a je v drugem in tretjem plovu solidno jadrala in si priborila že drugo prvo mesto v posameznem plovu. Zadnji dan je potekal v znamenju šibkejšega vetra in še enkrat je zaključila plov na prvem mestu, ki ji je skupaj s petim v zadnjem plovu prinesel absolutno zmago pred domačini Albertom Tezzo, Patrickom Zenijem in Davidom Duchijem. Kot že rečeno je bil peti Peter Lin Janežič iz JK MIPC, na sedmo mesto se je uvrstil Toni Vrščaj iz WSC Črnomlja, osmi pa je bil Liam Orel iz JK Jadro Koper. Na regati so nastopili še jadralci ŠD Piran, med njimi je bil najboljši v kategoriji junior Nikolo Kravanja na 19. mestu, Staš Torej je končal na 51. mestu ter Luka Ferenček na 101. mestu. Med ka-deti je bil Davor Stanišič 27. Športni ribolov Morskošportni ribolovni klub Menola je v nedeljo, 24. junija organiziral 19. državno prvenstvo v ribolovu z roko z zasidranega čolna. V akvatoriju pred Izolo je lovilo 30 tekmovalcev s 5 čolnov. Državni prvak je postal Bojan Šalamon (Aero Celje), drugi je bil Vinko Mojškerc (PLK Koper), tretji pa domačin, Zvonimir Grgurevič, član MRK Menola. Tudi drugi člani Menole so se odlično odrezali, saj je 4. mesto osvojila Vesna Pucihar, 5. mesto Kristina Mattias (obe MRK Menola), Iztok Kocjančič (MRK Menola) pa je bil deveti. Za MRK Menolo so tekmovali: Zvonimir Grgurevič, Iztok Kocja-čič inVesna Pucihar (1. ekipa); Rajko Kalan, Kristina Mattias in Branko Mikolj (2. ekipa). Med 10 ekipami iz 8 društev je prvo mesto zasedla ekipa MRK Menola 1. (Z. Grgurevič, I. Kocjančič in V. Pucihar), 2. mesto PLK Koperin 3. mesto RPD Piran. Druga ekipa MRK Menola je zasedla 5. mesto. Najtežjo ribo na tekmovanju, ribona težkega 301g, je ujela domačinka, Kristina Mattias (MRK Menola). Janez Plavanje Pokal Kopra Plavalni klub Koper bo v soboto, 30junija v olimpijskem bazenu v Zusterni, organiziral mednarodni plavalni miting »Pokal Kopra 2012«. Na plavalnem tekmovanju, ki ga plavalni klub organizira ob 54-letnici svojega delovanja, pričakujejo številčno udeležbo, okoli 400 plavalcev iz večine slovenskih plavalnih sredin in tujine. Plavalci vseh starosti se bodo pomerili v devetih, predvsem krajših disciplinah, v štirih različnih kategorijah. Tudi letos bom to eno množičnejših slovenskih plavalnih tekmovanj. Plavalni klub Koper bo razdelil 63 kompletov medalj, ki jih bodo prejeli po trije najboljši v posamezni kategoriji. Pokal Kopra in nagrado bosta prejela plavalec in plavalka za najvišji seštevek dveh razultatov (FINA točke). Tekmovanje bo potekalo v dveh delih: dopoldan ob 9,00 uri (razplavanje ob 8,00 uri) in popoldan ob 18,00 uri (razplavanje, ob 17,00 uri). Plavalni klub Koper vabi na ogled tekmovanja, ki ga sofinancirajo Mestna občina Koper in številni sponzorji oz. donatorji. Alenka Šarkanj Eurofest 20. Eurofest je tu! Novi Eurofest je pred vrati! Eden večjih svetovnih rokometnih turnirjev je tako že pošteno stopil v polnoletnost in jemlje zalet za novo desetletje. Uradno se jubilejna izvedba začenja v nedeljo 1. julija 2012, ko se bodo udeleženci zbrali v Izoli in srečali na spoznavnem večeru. Slovesna otvoritev bo v ponedeljek, 2. julija ob 21.00 na centralnem prizorišču oz. parkirišču pred Srednjo gostinsko in turistično šolo. Zatem bosta vse do vključno petka, 6. julija, v Izoli in Kopru v ospredju rokomet in prijateljstvo med športniki iz domala vseh koncev Evrope, pa tudi od drugod. Aktivnosti na tej športni prireditvi pa se bodo začele že pred uradno otvoritvijo, saj bo v soboto na nogometnem stadionu tekma v t.i. velikem rokometu med Švico in Slovenijo. To bo po petih desetletjih verjetno prva izvedba »starega« rokometa v Sloveniji, zato si velja tekmo ob 20. uri vsekakor ogledati. O izidu ne bomo ugibali, saj je ta nepomemben, kot tudi sicer niso važni rezultati na prihajajočem evropskem rokometnem festivalu. Kljub temu na turnirju običajno bojevitosti v medsebojnih dvobojih ne manjka. Vseeno pa na tovrstnih srečanjih prednjači športno obnašanje, k čemer je letos pozval tudi Miro Cerar, ki je kot ambasador Republike Slovenije za šport, strpnost in fair play in kot član Evropskega in Svetovnega združenja za fair play v nagovoru udeležencem Eurofesta med drugim zapisal: »Prepričan sem, da veste, da šport niso samo rezultati, ampak tudi odnosi, saj v športu nisi nikoli sam, zato boste sodelovali in tekmovali z veseljem, pošteno, s ponosom in dostojanstveno. Tekmujte po svojih močeh, saj zmaga ni vse in tekmujte v skladu s pravili igre in v duhu fair playa. Spoštujte odločitve sodnika in nasvetov trenerjev in dostojno se obnašajte tako ob zmagi, kot ob porazu.« Naš olimpionik bo ob zaključku turnirju najbolj fair play posamezniku ali ekipi tudi podelil priznanje. Sicer pa se je dogajanje v zvezi z Eurofestom začelo že v torek, ko so v kulturnem domu odprli razstavo o dveh desetletjih te prireditve. Tekmovalni spored je tudi letos kar natrpan, saj sodeluje 150 ekip. Rokometni dvoboji se bodo s predtekmovanji začeli že ponedeljek dopoldne. Najbolj napeto in zanimivo bo seveda v zadnjih dneh turnirja, ko so na sporedu polfinalni in finalni obračuni. Tudi letos bo večina tekem v Izoli - prvič bodo igrali tudi v Jagodju, nekaj pa jih bo tudi v Kopru. Fotografski navdušenci bodo lahko motive lovili v oko objektiva in sodelovali v nagradnem natečaju na temo »rokometna akcija« in »ob rokometnem igrišču«. Vsi - tako udeleženci Eurofesta kot Izolani in drugi obiskovalci, pa bomo lahko spremljali družabne prireditve letošnjega turnirja. Na dnevnem redu bo znova kulinarika. Rdeča nit bodo istrske jedi; tako bodo znane osebnosti (Tulio Furlanič, Danilo Kocjančič, Igor Misdaris, rokometaši Cimosa in Izole, Tonči Žlogar...) v torek, 3. julija zvečer, na Lon-ki pripravljale »bobiče«, v sredo pa pridejo na slovenski tržnici na vrsto domače dobrote ( pe-doči..) Izkupiček od prodaje bo organizator namenil fundaciji »Hrvaška brez min«. V sredo sta na sporedu tudi Večer prijateljstva ter disco party, v četrtek pa bodo izbirali Miss in Mistra Eurofesta. Veliko dogajanja ob taki prireditvi terja tudi spremembo prometnih poti. Na parkirišču na Lonki bo onemogočeno parkiranje. To bo prepovedano tudi v Ulici Prekomorskih brigad (ta bo od 1. od 19.00 do 6.julija do 24.00 dvosmerna), na Sončnem nabrežju in v Gorkijevi ulici ob igrišču oz. parkirišču. Skratka - vse je pripravljeno za novo rokometno fešto v Izoli in upajmo, da bo vreme naš zaveznik. Tenis Tenisača Rok Komac (TK Igor) in Aleks G rij (TK Koper) sta si na državnem prvenstvu v dvojicah priborila mesto v finalnem dvoboju, a sta iz objektivnega razloga tekmo predala. SMEROKAZI Četrtek - 28. junij 2012 Hotel Delfin - ob 20.00 VEČER SLOVENSKIH DOMOLJUBNIH IN LJUDSKIH PESMI Marjetka Popovski in skupina Cvet v laseh V prvem delu večera bo nastopila Marjetka Popovski, v drugem delu se ji bo pridružila njena spremljevalna pevska skupina Cvet v laseh. Skupaj bodo zapele pesmi in izvedle program posvečen Dnevu slovenske državnosti. S tem programom se bodo skupaj predstavile tudi konec junija v Tuzli, v Bosni in Hercegovini, kamor jih je povabilo Slovensko kulturno društvo Tuzla. Slovenski rojaki v Bosni v tem času organizirajo Slavnostno akademijo ob slovenskem prazniku državnosti. Ponesle in zapele bodo slovensko himno in izbrane pesmi iz njihovega širokega repertoarja ter nastopile skupaj z domačo pevsko skupino iz Tuzle, “ Slovenčice”. Mala Lonka - ob 21.00 IZOLAFOLK Nastopata folklorni skupini iz Ukrajine in Litve Petek - 29. junij Manziolijeva palača - ob 19.00 Delavnica o izolski zgodovini 500 let Marijinega prikazanja Večer bo vodil Silvano Sau. Mala Lonka - ob 21.00 IZOLAFOLK nastopa folklorna skupina iz Sibirije Sobota 23. junij 2012 Manziolijev trg - ob 21.00 Koncert Obalni komorni orkester Nedeua -1. julij 2012 Mala Lonka - ob 21.00 IZOLAFOLK V soboto, 30. junija ob IS.uri bo v prostorih Društva Bona v Koštaboni potekal PESNIŠKO SLIKARSKI PERFORMANS. Izvajale ga bodo: pesnica Vanja Čibej, interpretka poezije Nataša Vodopivec, ter slikarki Nika Koršič in Lea Benko. Ogled je brezplačen. ualerija Al^a / Kristanov trg 1 letna razstava likovnega društva TUBA iz Izole »Dnevna soba« galerija INSULA SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03 ALlKIJl INNU RIBE razstava 1\1UJLj Novak Džamič, Laura Grusovin, Simon Kocjančič, Marino M. Istran, Janez Matelič, Fred Pittino, Costanzo Schiavi, Renato Silvestri v Galerija Insula in Manziolijevi palači Galerija Squart Koper” MMM ^df1^ ^ ^ MeStna knjižnica Izola razstava izolskega umetnika in glasbenika ENZA HROVATINA. Slike bodo na ogled do konca meseca junija v času odprtosti knjižnice. _ TIC Izola RAZSTAVA MODELOV PLOVIL Mestna knjižnica Izola POLETNI URNIK od 01.07.2012 do 31.08.2012 TOREK, SREDA, PETEK 8.00 - 15.00 PONEDELJEK, ČETRTEK 8.00 - 12.00 SOBOTA ZAPRTO MAREZIGE ZE OSMIČ V RITMIH JAZZA Vabomo vas na že 8. mednarodni festival MareziJazz, tradicionalno srečanje big bandov, ki bo potekalo v Marezigah nad Koprom v petek, 29. junija, in soboto, 30. junija 2012. Na festivalu, ki je največji tovrstni v Srednji Evropi in v okviru katerega bo tudi letos potekal dvodnevni izobraževalni jazz seminar Zgrabi zvok, bo nastopilo 15 zasedb in več kot 300 glasbenikov. Obisk festivala je brezplačen. Mednarodni festival MareziJazz je edini tovrstni festival pri nas in največji v Srednji Evropi, ki v slikovito vas nad Koprom vsako leto privabi številne glasbene sladokusce, željne jazza in big bandovskih ritmov. Na njem big bandi predstavijo svoje delo, izmenjajo izkušnje in znanja, obiskovalci pa uživajo v glasbenem vikendu z izvrstnimi domačimi in tujimi izvajalci. Ob vse večji popularnosti festivala tako med glasbenimi zasedbami kot tudi med obiskovalci, ostajajo organizatorji zvesti prvotnemu namenu festivala, ki je omogočiti lokalnim poslušalcem in drugim obiskovalcem kakovosten glasbeni vikend z izvrstnimi in priznanimi izvajalci ter s tem povečati priljubljenost tovrstne glasbe. Poleg koncertnega dogajanja bodo organizatorji tudi letos pripravili jazz seminar Zgrabi zvok. Seminar je odprtega tipa in je namenjen vsem amaterskim in profesionalnim glasbenikom, ki bi želeli obogatiti svoje znanje na področju jazz glasbe in improvizacije. Seminar bodo vodili vrhunski in mednarodno priznani mentorji: Lovro Ravbar (saksofon), Igor Matkovič (trobenta), Denis Beganovič (pozavna), Rok Lopatič (klaviature), Jernej Bervar (kitara), Matej Hotko (bas kitara), Janez Gabrič in Goran Moskovski (tolkala) ter Ana Bezjak (petje). PROGRAM PETEK, 29. JUNIJ: 1. Akademik Band iz Rusije 2. Big Band Cerknica - BBC 3. Big Band slovenske vojske 4. Oto Pestner & Jazz Club Gaj o Quartet 5. Big Band Vrhnika 6. Big Band DOM 7. Big Band Krško 8. The Tzar Blues Band. SOBOTA, 30. JUNIJ: 1. Špičikuc Orchestra 2. JaZz in Ti big band 3. Big Band Tolmin 4. Big Band Hrošči 5. Prague Conservatory Jazz Orchestra iz Češke 6. Big Band VOX 7. Salty Tails, Areia NATEČAJ ZA NAJBOUŠO SAMOZALOŽNIŠKO KNJIGO V LETU 2011 Revija Mentor, ki deluje v okviru Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, razpisuje natečaj za najboljšo leposlovno knjigo, izdano v samozaložbi, z letnico 2011. Natečaj je namenjen vsem avtorjem, ki so lani sami izdali pesniško zbirko ali prozo, napisano v slovenščini, in so v celoti sami plačali zanjo vse stroške ali so del stroškov za tisk dobili s pomočjo sponzorjev. info: www.revijamentor.si in www.jskd.si. Športno glasbeno dogajanje Poletno dogajanje ne pozna premora Izolsko poletno dogajanje gre naprej, kljub, ali pa predvsem zaradi neznosne vročine. Že nekaj časa ni bilo konca tedna, da se ne bi zgodila kakšna večja prireditev in tudi tokrat je bilo tako. V Arrigoniju športniki vseh generacij, na Svetilniku pa ljubitelji elektronske zabave mlade generacije. Izolski konec tedna je bil ponovno živahen. Za to se moramo najbolj zahvaliti koncu šole in dnevu državnosti, slednjemu scier predvsem psoredno. Podaljšan vikend nam pač omogoči nekaj več sporstitve. Na zadnji šolski dan, v petek, je Radio Cap ris, pripravil zaključni elektronski žur. Več kot 3000 zabave željnih ljudi, seveda predvsem mladine, se je udeležilo največjega open air dogodka letošnjega poletja, kjer je za vrhunec zabave poskrbel DJ Har-dvvell, daleč največji svetovni zvezdnik mlade generacije. "Ljubljana ima dvorano Stoži-ce, Maribor dogodke na Lenta, Obala pa idilične plaže, na katerih se skozi poletne mesece odvijajo različne prireditve. Ena od teh plaž, izolska pri svetilniku, je pretekli petek gostila naj večji open air na Obali in z njim mladega zvezdnika svetovnega kova, ki je izkušnje nabiral na turneji s Tiestom”, so zapisali na Radiu Capris. Hardvvell je navdušil in bil navdušen Dj Hardwell je 3000 - glavo množico, ki je zapolnila izolsko mestno plačo, pahnil v ekstazo, s spretnimi prsti pa poskrbel za odlične remikse, bootlege in mashupe. Nad Slovenijo in organizacijo ter organizatorji je bil navdušen, ob koncu pa je zagotovil, da se bo k nam še vrnil. Množico so sicer najprej ogrevali DJ Nightshift in FCKN Djs, pred zvezdo večera pa je za mešalko stopil še dvojec S.E.C.R.E.T. Cisco, DeeJake in MC Gizzy sta bila tudi idejni vodji dogodka. Skok v poletje je bil po njunem mnenju nepozaben in vsekakor napoveduje pestro poletno sezono. Hardvvell je v delirij spravil mladino, ki je bila nad svetilnikom navdušena Kot je povedal MC Gizzy, sta bila neverjetno zadovoljna z glasbenim programom in Har-dvvellovim nastopom, prav tako sta ob koncu dogodka pohvalila obiskovalce in obiskovalke, ki so se tako množično udeležili zabave, se noro in brez incidentov zabavali, ob tem pa upoštevali večkratne pozive in mirno zapustili prizorišče. "Odziv publike je bil fantastičen, Hardivell je dejansko vrtel za ljudi in profesionalno opravil svojo vlogo. Čas si je vzel tudi za novinarje. Verjamemo, da bomo kaj podobnega še organizirali, ker menimo, da Obala in obalni ljubitelji popularne elektronike takšne dogodke tudi potrebujejo,” ]e dodal DeeJake. Vsi, ki na open air dogodku niso dobili zadostne doze elektronske glasbe, so se s plaže pri svetilniku odpravili v Ambasado Gavioli, kjer je za after party poskrbela ekipa Fetch The Vibe, glavni gost after partyja Yves V pa je z navdušenimi obiskovalci tako užival, da se je le stežka ločil od mešalne mize. Tisti, ki so se zbali, da bo dogodek prinesel predvsem težave in nesnago, so morali priznati, da temu le ni bilo tako. Prizorišče je bilo povrnjeno prvotnemu stanju že v jutranjih urah, za kar je treba posebej pohvaliti delo Komunale, hrup pa nikakor ni bil tako neznosen. Srečanje generacij nekoliko pod pričakovanji Lanskoletno Srečanje generacij, dogodek, ki je združil različne generacije izolskih športnikov na isto prizorišče, je bil pravo presenečenje poletja. Če je bila prisotnost na različnih športnih prizoriščih morda še nekoliko skromnejša od pričakovanega, pa je bil osrednji kulturni dogodek v letnem kinu Arrigoni odlično obiskan. Srečali so se športniki vseh generacij in v prijetni družbi se je večer z glasbeno vsebino podaljšal pozno v noč. Letos pa je bil tako obisk športnih prizorišč, kot tudi osrednjega kulturnega “piknika” nekoliko osiromašen. Sicer nimamo podatkov za vsa športna društva, a po naših informacijah so se dobile le rokometašice, nogometaši in “pin-gpongaši”, a po vsej verjetnosti še kateri drugi. Arrigoni pa je, kljub nogometnemu “big scree-nu” bil bolj prazen, kot ne. Vsekakor pa ni pomagalo to, da so na dan koncerta odpadli tako-rekoč vsi izolski kantavtorji, eni iz takšnih, drugih iz drugačnh razlogov. Glasbeni program je bil omejen tako samo na izolske “elio e le storie teše", demencial-ne rockerje Grafenberg und the Alkotesters, ki pa so morali počakati na konec tekme Francija - Španija, da so lahko priključili inštrumente. Ker so fantje morali toliko časa čakati, vmes pa niso uspeli imeti niti osnutka tonske probe, so na oder takorekoč stopili neposredno po tekmi, kar pa je bilo čutiti v kakovosti zvoka. Sicer hudomušna besedila so bila težko razumljiva, s tem pa je velik del potenciala zasedbe ostal neizpolnjen. Kljub temu so izolski fantje odigrali svoje, prisotni v Arrigoniju pa so si pomahali v slovo, z namenom, da se v večjem številu ponovno srečajo naslednje leto. AM Srečanje generacij je bilo slabše obiskano, kot lani, a tisti, ki so bili, so se imeli lepo. POPRAVEK V članku o osrednji prireditvi ob 60. obletnici Glasbene šole Izola je prišlo do napake. Kot bivši učenec in gost večera je igral PETER POPOVSKI in ne Vlado Popovski. Napako iskreno obžalujemo. Vodstvo Glasbene šole Koper Bilo je Zezi je dokazal, da ima kaj povedati Že skoraj tradicionalne Četrtkove večere domačih odklopov in izvržb v Ljubljanski ulici je tokrat obogatil nastop izolskega kantavtorja Žežija. Povedal je, kar je imel, in to je bilo dovolj. V sklopu Četrtkovih domačih odklopov in izvržb na Ljubljanski ulici je nastopil izolski (po srcu) kantav-tor Željko Jugovič - Žeži. Prisotnim je ob prijetnem uličnem prepihu predstavil ducat svojih najljubših avtorskih pesmi in marsikoga tudi presenetil. Žeži že slabi dve desetletji na akustični kitari preigrava svoje življenske skladbe. Začel je, kot se za najstniška leta spodobi, hudomušno in igrivo, a tudi v tistih zgodnjih časih je njegova poezija skrivala otožno noto, pa čeprav se je ta gibala pod površjem. Z leti pa je prišla glasbena in živ-Ijenska zrelost, ta pa se vedno bolj odraža v socialno močnih besedilih, podprtih z nekoliko “Smolarjevim” načinom interpretacije akustične kitare. Na četrtkovem koncertu seje zbralo lepo število ljudi, med katerimi je bilo tudi nekaj takšnih, ki Žežija še niso imeli možnost poslušati in so jih njegove bistre rime dodobra presenetile. Žeži, ki se je v soboto predstavil izolskim poslušalcem še kot kitarist zasedbe Grafenberg und the Alkotesters, poje večinoma avtobiografske pesmi, odpel pa je celoten repertoar mladega človeka, od internetnega razvajanja in zavajanja, pa preko črnogledih gostilniških debat, v času izgubljenih ljubezni, vse do že skoraj ponarodele “Boste malo pihal”. Odličen ambient Ljubljanske ulice, ki je kantavtorjem bolj pisan na kožo od raznoraznih gostiln in kafan, je pripomogel k dobremu razpoloženju prisotnih. In ker izvržb in odklopov ne manjka, ne bo manjkalo niti novih kantavtor-skih večerov. INVALIDI SE SREČNO VRNILI IZ MEDJUGORJA. Tako vsak dan telovadijo starejši občani med 7.30 in 8.00 uro zjutraj. Kraj je San Simon, število občanov in občank pa se giblje nad 40. Telovadba se izvaja pod strokovnim vodstvom in pravijo, da več, kot jih je, boljše se imajo. Zveni kot vabilo? Invalidi so se po treh dneh vrnili iz Medjugorja. Težko invalidkinjo na invalidskem vozičku (od tukaj tudi originalen izraz!) pa so odpravili s Čatežem. Ponujena ji je bila hišica za invalide. Hišica, z odspredaj rampico, ki zakonsko obvezuje vsesplošno dostopnost z vozičkom, v notranjosti objekta. Vendar si ni mogla niti vsakdanje kave skuhati sama. Vsem težkim invalidom v društvu, 3-ije vse skupaj, pa se bodo baje odkupili z nekajurnim izletom v Lipico. JUHU!!! V kolikor si ne bodo zopet dan prej premislili. Alenka Mejak Lepo, da so ob šoli uredili pot za invalidske vozičke, čeprav je precej serpentinasta. Vendar pa so jo zaključili s 5 centimetrskim robom, ki gibalno omejenim osebam z vozički enostavno onemogoča uporabo te poti brez tuje pomoči. Prav bi bilo, zdaj ko je konec pouka, da po več kot 10 letih, to oviro odstranijo. Čudi me le, da to prej nikogar ni motilo in, čemu sploh služi ta pregrada? Na praznični dan ni bilo na Občini nikakršnih posebnih proslav ali ceremonij. So pa izobesili zastave, ki so leno plapolale v Maestralu. Ne vemo pa, kakšen praznik je proslavljal Spar. Bralec nam je posredoval nekoliko zaskrbljujočo sliko svojega lastnega azbesta, ki ga je, po navodilu, kar odvrgel med generične odpade na “koronah” odlagališča v Izoli. Pa še pred slabim tednom so nam zagotovili, da ti nevarni odpadki, po državnih regulacijah, varno odpotujejo iz Izole. No, očitno je ves azbest pred zakonom enak, samo da je eden bolj “enak” kot drugi. Četrtek, 28.junij 2012, št. 965 ---------------------------------------Zabava po izolsko------------ Na Primorskem sem zapolnil praznino Ottavio Brajkoje praznoval 70 let. Okrogla obletnica prvega pravega izolskega narodnozabavnega zvezdnika je odlična priložnost, da se z njim pogovorimo o tem, kako je bilo, pa tudi o tem, kako je, Ker Brajko še ni za v pokoj, nikakor. - Ottavio, ti si zvezda. Prepoznajo te že kamorkoli greš? - Neverjetno čudno se mi zdi, da me prepoznajo naokoli, pa ne glede kje. Tudi drugod, ne samo na Primorskem. Oziroma, po pravici povedano, me drugod verjetno še bolj cenijo, kar pa se mi zdi kar normalno. Nihče pač ni prerok doma. - Ta pregovor pogosto velja. Kdaj si recimo dobil zadnje povabilo za igranje na kakšni uradni prireditvi v Izoli? - Kdo bi vedel. Na Ribiških praznikih sem veliko igral, a to še v času, ko so ti bili še zares ribiški. Takrat sem bil vedno zraven. Zdaj pa seveda manj, kar pa je logično, saj ne kotiram več tako visoko. Z novim ansamblom bolj uživam v svojem preteklem delu in poskušam podaljšati življensko dobo svojih pesmi. Fantje so zares živahni, imajo takorekoč vse, kar bi si lahko želel od ansambla. - Kaj si si mislil, ko si poslušal njihove izvedbe tvojih pesmi? - Da so bolj Brajko, kot jaz (smeh)! So pač mlajši. Nekoč sem bil tudi jaz bolj živahen, a leta naredijo svoje. - Ko smo že pri letih. Prvi ansambel si ustanovil že davno, leta 1969. Sredi obdobja beat glasbe, si ti ustanovil narodnozabavni ansambel. - Tako je. Čutil sem, da nekaj na tem območju manjka in čutil sem, da lahko jaz to popravim, da lahko nekaj naredim. - Kdaj si prav zares prvič nastopil? - Mislim, da je bilo v gostilni pri Mihcu s prvim svojim triom. Mislim, da leta 1966, ali leta 1967. Še preden sem ustanovil svoj najbolj znani ansambel. Še pred tem pa sem igral v kvintetu Vandrovčki, za katere sem tudi napisal nekaj pesmi, ki pa so verjetno že pozabljene. No, morda jih še imajo v arhivu Radia Koper, a to je to. - Takrat si že pisal svoje pesmi? - Takrat sem šele začel. Spomnim se, da sem napisal pesem Mi smo Vandrovčki veseli in so nas takoj poklicali iz hrvaške televizije. Ta je organizirala koncert v Piranu, kamor so nas tudi povabili za nastop. Spomnim se, kako smo v Piranu morali za televizijo posneti pesem, a takrat nismo niti še vedeli, kaj to točno pomeni. Tako so nas storili hoditi po mestu in iz enega zvočnika vrteli to našo polko. A kaj, ko mi nismo vedeli, zakaj sploh gre. Hodili smo proti temu zvočniku, ko pa smo prišli do tam, smo odkorakali naprej. Kmalu zvočnika nismo več slišali, igrali pa smo po svoje še naprej (smeh). Postopek smo morali ponoviti mislim, da šestkrat, preden smo ugotovili, v čemu je sploh problem. Niti sanjalo se nam ni namreč, da bi se moralo naše igranje ujemati z že posneto glasbo, televizijska ekipa pa ni niti pomislila, da tega ne vemo. Res smo se nasmejali. - Lahko bi rekli, da niste znali igrati na playback. - Ma niti nismo vedeli, kaj playback sploh je (smeh). No, kakorkoli, z Vandrovčki smo igrali kakšni dve leti, imeli pa smo tudi nastop v Hali Tivoli, ko je revija Stop organizirala dobrodelni koncert. Tam je bilo resnično ogromno ansamblov, Franci Slak, Veseli Planšarji, prišel pa je tudi Franc Delčnjak, in to kar iz bolnice, saj je takrat že hudo bolehal, malo zatem pa je tudi umrl. - Kasneje si ustanovil ansambel Ottavia Brajka. In prva plošča je bila že hit. - Res je. Lepa si moja Primorska je bil njen naslov in bila je še "lon-gplejka", kot seje takrat to delalo. Takrat se je pravzaprav vse začelo. Snemanje te plošče pa nam je omogočil Boris Kovačič, ki je takrat delal za RTV Beograd. - Ste se takrat že odločili, da boste igrali predvsem avtorsko glasbo? - To željo sem imel od vedno, namreč, da bi imel svoj ansambel, ki bi igral moje pesmi in takrat sem imel tako energijo, da so mi te pesmi kar uhajale, ena za drugo. In čim je bila prilika za snemanje, smo to izkoristili, napisali nove in jih posneli. - Kateri je bil prvi pravi hit? - Mislim, da ravno naslovna pesem prvega albuma, Lepa si moja Primorska. - Znan pa si postal med študen-tarijo, tudi tisto, ki ni poslušala narodnozabavne glasbe, po "Pompierju". - Točno, ja. Takrat sem imel še en kvartet iz Pirana, ki je z nami pel. In v njem je pel tudi bas vokalist Vili Grižon, ki je en dan prišel ven s to "pompjersko". In rekli smo si, da to moramo posneti čim prej. Zanjo smo dobili tudi srebrno ploščo in zdaj je to verjetno že ljudska pesem. - Kako je bilo z besedili in glasbo? - Meni je šla glasba vedno bolj od rok, besedila pa mi je pisal Ivan Malavašič. Slišal sem, da je nekje en fant, ki piše besedila in redno prihaja na dopust na Fieso, sicer pa je bil iz Vrhnike. Poskusil sem ga poiskati, nato pa je on našel mene in začelo se je plodno sodelovanje. Delovalo je, kot da bi živel tukaj saj je zares čutil ta naš kraj. - Ištrijanščino pa si dodal sam? - A, seveda. Kar je v narečju so moja besedila. Recimo Marija ča-kulona, Kanarin je traditor in tako naprej. tivvrmvt 13 - Kaj pa "Kantina"? - S "Kantino" je tako. Besedilo mi je napisal Jelačin, čeprav sem ga kasneje veliko popravil, saj to ni bilo ravno njegovo področje. On je bil namreč s Krasa. Napisal mi je dve kitici, ostalo pa sem sam dodal. - Imaš raje valček ali polko? - Vsekakor valček. Lažji je tako za odpet, kot tudi za iskanje pravih besed. - Praviš, da leta naredijo svoje, a s tem novim triom ste imeli nekaj že zelo energičnih nastopov. - To je pač moj stil. Nisem rad delal celonočnih žurov. Najraje sem imel največ dve uri dolg nastop, a v teh dveh urah sem dal vse od sebe. Pri temu pa je tudi ostalo. Ni mi všeč, ko po dolgem nastopu proti koncu energija popusti. - Res pa je, da smo te včasih srečali tudi ob zgodnjih jutranjih urah, recimo na kakšni fešti. (Smeh) O, to pa ja. Če mi je bila veselica všeč, se je pač malo podaljšalo. Ne moreš kar tako domov (smeh). - Si z nastopi obdelal celo slovensko Istro? - O, vsekakor, pa tudi velik del hrvaške Istre. Sem pa bil leta 1974 tudi v Kanadi, ko nas je povabil rojak iz Toronta, Ivan Curk, sicer doma iz Vrhpolja pri Vipavi. Videl nas je v Idriji na prazniku čipke. Vzel je naš naslov in sliko, rekel pa ni nič. Kar naenkrat pa dobim vabilo iz Kanade. To je bil naš prvi prestop meje. Imeli pa smo navado, da vsakič, ko smo šli v tujino, smo se takoj dogovorili še za naslednje leto. Tako smo bili štirikrat v Kanadi in v Ameriki, v Avstraliji pa smo bili dvakrat. Igrali pa smo tudi v Argentini, Urugvaju in Braziliji. - Imajo tudi američani dobre ansamble? - Resnično dobre. V Clevelandu so nam tudi odigrali koncert v slovo. Nastopil je denimo ansambel Rickyja Vadnala (The Vadnals op.n.), ki imajo resnično velik hit s pesmijo No pivo today, igral pa je tudi ansambel Žagar. - Koliko pesmi si naspisal. Se morda spomniš? - Mislim, da kakšnih 120. Zdaj jih sicer počasneje pišem, oziroma, še preden pridem do konca se pesmi naveličam (smeh). No, upam, da bom napisal še kakšno, a ne obljubim. - Kako gledaš na tvoje nasledike? Recimo Primorski fantje. - Na vse to gledam zelo pozitivno. Človek bi vedno rad bil najboljši, a to pač ne gre in zgodi se, da te prehitijo, in to je pač treba priznati. Tako pač je. am Promet Usodno drevo na napačnem mestu Bilo je nešteto drugih možnosti a zgodila se je tista najslabša. Avtomobil je preprosto odneslo v edino drevo ob tistem delu ceste in trčenje je bilo usodno za Massima Jerlaha, nekoč zaposlenega v salonu Jereb, sicer pa ljubitelja in izdelovalca športnih avtomobilov. Policisti so v uradnem sporočilu zapisali, da se je nesreča zgodila ob 20.22 na cesti Šared-Malija, ko je 46-letni domačin z avtomobilom v ovinku zletel s ceste in trčil v drevo. Nato so pojasnili, da se je nesreča zgodila, ko je voznik osebnega avtomobila pripeljal po rahlem klancu navzgor, kjer cesta iz blagega desnega ovinka preide v ravnino. Zaradi neznanega razloga je zapeljal na nasprotno smerno vozišče in izgubil oblast nad vozilom. Pri tem je vozilo obrnilo pravokotno na vozišče, tako da je zdrselo v desno z vozišča in z levim bočnim delom trčilo v drevo, so zapisali na generalni policijski upravi. Poškodbe so bile tako hude, da je voznik umrl na kraju nesreče, poškodovanega sopotnika pa so odpeljali v izolsko bolnišnico. Seveda bi kdo pomislil, da gre za mladega, neizkušenega voznika, ki ni obvladal svojega avtomobila, vendar ni bilo tako. Pokojni Massimo Jerlah je bil zelo izkušen voznik in avtomehanik oziroma celo izdelovalec replik znanih športnih avtomobilov. Skupaj z Giorgiom Pertotom sta lastnika podjetja Gima motor s sedežem v Portorožu. Tam izdelujejo replike znanih športnih avtomobilov in Cobra MK3 Roadster, ki ga je v nedeljo, po končani prireditvi na kmetiji Medljan vozil Massimo, je bil eden takšnih. Motor jakosti 500 konjskih moči potiska vsega 700 kilogramov težko vozilo brez strehe in z vratci, ki komaj ločujejo voznika od ceste. Prav to je bilo verjetno usodno ob nedeljski nesreči, saj so očividci oziroma tisti, ki so takrat bili v bližini nesreče povedali, da je bilo slišati le močan glas motorja ob speljevanju avtomobila, nekaj sekund kasneje pa so slišali udarec. Na mesto nesreče so prihiteli že po nekaj trenutkih, a je bilo žal prepozno, saj je voznika dobesedno potisnilo ob drevo. Sopotnik v nesreči ni dobil resnejših poškodb. Med vzroki za nesrečo zagotovo ni bilo nobe-enga od tistih, ki jih sicer poznamo kot povzročitelje hudih prometnih nesreč. ur Dve kolesi sta malo Na istem odseku cestišča so izolski policisti obravnavali tudi prometno nesrečo s hujšo poškodbo. Triinpetdesetletni motorist je vozil po cesti Šared-Malija in zaradi neprilagojene hitrosti padel. Odpeljan je bil v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je huje poškodovan (zlom stegnenice). Motorju je potekla registracija, policisti pa so zaradi vidnih znakov opitosti odredili tudi strokovni pregled. Mladi dobro vedo kako reciklirati Širina tvojega duha, v naših srcih je doma. Tvoj nauk zdaj naša je vrlina, ko srca lomi bolečina. Hvala ti za vse, draga mama, nona, pranona in prijateljica Pavlina Vižintin iz Izole. Vedno tvoji: Denis, Suzana, Darjo, Sanja, Uroš, Luna, Julija, Nina, Martin, Boštjan in Maša. Izola, junij 2012 Bronaste značke mladim gasilcem iz Kort Z zaključkom šolskega leta se je končalo tudi izobraževanje gasilske mladine v Krožku mladi gasilec na podružnični osnovni šoli v Kortah. Krožek mladi gasilec namreč na omenjeni šoli uspešno deluje že od leta 1983 in ga izredno uspešno vodi naš dolgoletni in izkušeni mentor gasilske mladine Marino Grbec.V tem šolskem letu je krožek redno obiskovalo 19 učencev podružnične osnovne šole Korte in še 7 učencev,ki obiskujejo višje razrede osnovne šole Vojke Šmuc v Izoli. Izobraževanje, je preko celega šolskega leta potekalo enkrat tedensko na podružnični osnovni šoli v Kortah na temo »PREPREČUJEMO POŽARE«. Poleg tega pa so se učenci pripravljali tudi na gasilsko tekmovanje Obalno Kraške regije,ki je bilo sredi meseca junija v Svetem Petru. Z zasedbo 3. in 4. mesto med 17 ekipami so ponovno pokazali,da so vrhunsko pripravljeni. Pred zaključkom šolskega leta so člani krožka morali na izpitu pokazati kaj so se preko celega leta naučili.Rezultat testiranja je bil zelo dober,saj je kar 15 članic in članov krožka opravilo izpite za bronaste značke »PREPREČUJEMO POŽERE«. V petek 22.06.2012 sta predsednik društva Dušan Grbec in mentor gasilske mladine Marino Grbec na podružnični osnovni šoli Vojke Šmuc v Kortah svečano podelila diplome in bronaste značke zaslužnim članom krožka. Vodstvu šole in ostalim članom kolektiva podružnične šole Korte pa sta se zahvalila za vso pomoč in podporo.ki so man jo preko celega leta nudili pri izobraževanju gasilske mladine. TAJNIK PGD KORTE, Zlatko Kristančič Predzadnja KRIMINALNE MALI OGLASI Vozila in plovila Nepridipravi še niso na dopustu Neznanec je na plaži izvršil tatvino kopališke torbe z otroškimi stvarmi in torbe adidas, v kateri je oškodovanec imel očala, digitalni fotoaparat in mobilni telefon. Sledi kazenska ovadba. Hardvvell ni bil poceni Neznanec je izkoristil gnečo ljudi na javni prireditvi, ki se je odvijala na izolski plaži in na škodo udeležencev izvršil tatvino prenosnih telefonov, denarnic z dokumenti in denarjem. Policisti so sprejeli prijave oškodovancev in bodo po končani preiskavi podali kazenske ovadbe. Raje ima oljke Neznanec se je v nočnem času lotil požiganja palm na izolskih ulicah in lastnikom povzročil kar nekaj škode, saj so bile popolnoma uničene. Policisti so si ogledali kraje požigov in bodo po podanih predlogih za pregon s strani oškodovancev podali kazensko ovadbo. Romantika v diskoteki Policisti so posredovali na javni prireditvi v ambasadi Gavioli, kjer je prišlo do spora zaradi dekleta in je 21-letni moški fizično napadel 27-letnega moškega. Zoper kršitelja so policisti ukrepali in izrekli globo zaradi kršitve javnega reda in miru. Podjetna noč Policisti so obravnavali poskus vloma v stanovanje s poškodovanjem ključavnice vhodnih vrat, vlom v avtodom s tatvino mobilnega telefona Samsung Galaxy S2, prenosnega računalnika znamke DELL, MP3 znamke Applemini in vlom v osebni avtomobil, kjer si je neznanec prilastil avtoradio Everton. Policija opozarja: samozaščita! Nekdo je na izolski plaži ukradel vrečko, v kateri je imela oškodovanka denarnico z dokumenti, GSM in oblačila. Ljudi na plaži ponovno opozarjamo na samozaščitno ravnanje. Pogrešal jih je Policisti so intervenirali v gostinskem lokalu, kjer je 27-letni domačin v vinjenem stanju napadel gosta in razmetal inventar po terasi. Ob prihodu policistov se je umiril in mu je bila izrečena globa. Nekoliko kasneje se je kršitelj vrnil v lokal in pričel vpiti ter nadlegovati goste. Policisti so ga pridržali do iztreznitve in ga skupno oglobili za 600 eurov. Zabaval se je po svoje Policisti so dvakrat posredovali v hotelu na območju Izole, kjer je 26-letni invalid na vozičku nadlegoval goste, osebje hotela, na njih vpil in jim grozil. Policisti so v obeh primerih zoper kršitelja izrekli globo zaradi kršitve javnega reda in miru. Če ne v prvo, pa v drugo Policisti so obravnavali prometno nesrečo z materialno škodo, v kateri je 26-letni voznik začetnik zaradi nepravilne strani vožnje trčil v sredinski robnik in poškodoval pnevmatiko. Preizkus alkoholiziranosti je vozniku pokazal 0.41 mg/l. Zoper voznika, kateremu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje, je bil podan Obdolžilni predlog na sodišče za prekrške. Maligani ne počivajo Policisti so zaustavili 55-letnega voznika osebnega avtomobila, ki je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja in v postopku preizkusa alkoholiziranosti napihal 1.22 mg/l. Prepovedana mu je bila nadaljnja vožnja in zasežen osebni avtomobil. Zoper kršitelja so policisti podali Obdolžilni predlog na sodišče za prekrške. Maligani ne počivajo 2 Prav tako bodo policisti ukrepali zoper samostojno podjetnico, ker je natakarica v gostinskem lokalu točila alkohol vinjenemu vozniku in s tem kršila Zakon o omejevanju porabe alkohola, kjer je predvidena globa v razponu med 1000 in 20.000 evri. Maligani ne počivajo 3 Policisti so zaustavili 50-letnega voznika osebnega avtomobila, ki je v postopku preizkusa alkoholiziranosti napihal 0.61 mg/l. Vozniku je bilo odvzeto vozniško dovoljenje in odrejeno pridržanje. Podan bo Obdolžilni predlog na sodišče za prekrške. Maligani ne počivajo 4 (z dodatki) Policisti so zaustavili 34-letnega voznika osebnega avtomobila, ki je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja in v postopku preizkusa alkoholiziranosti napihal 0.30 mg/l. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je vozilu potekla veljavnost v letu 2011. Policisti so vozilo zasegli in bodo zoper voznika za vse prekrške podali Obdolžilni predlog na sodišče za prekrške. Teden v (rdečih) številkah Policisti so imeli v tem tednu v postopku 5 vinjenih voznikov osebnih avtomobilov, katerim so preizkusi alkoholiziranosti pokazali med 0.45 mg/l in 1.13 mg/l. Trem voznikom je bilo odvzeto vozniško dovoljenje, odrejeno pridržanje in bodo podani Obdolžilni predlogi na sodišče za prekrške. Preostalim je bila izrečena globa na kraju prekrška. Novi oglasi so označeni polkrepko. Nepremičnine PRODAMO - Podam dvo in pol sobno komfortno stanovanje v Livadah. Stanovanje ima dnevno sobo, spalnico, kabinet, kuhinjo z jedilnico, kopalnico in WC, balkon in klet. Stanovanje je odlično ohranjeno, tako kot cela stavba, ima priključek za KTV in klima napravo. Informacije na tel.: 041 838 160 - Prodam dvoinpolsobno stanovanje (67m2) v oktobrski, zadnje nadstropje, brez dvigala, tel 031 856 381 NAJAMEMO - Iščem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje v izoli ali Kopru, tel 070 530 781 -Štiričlanska družina najame dvo ali dvoinpol sobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje, tel 040 385 907 - Štiričlanska družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel. 030 301 698 ODDAMO -Čez poletje ali po dogovoru, oddamo garsonjero s svojim vhodom in vsemi priključki (tv, internet) Tel. 031 486 260 Delo - Nudim inštrukcije iz italijanskega, angleškega in slovenskega jezika za osnovne in srednje šole Tel 031 418 217 - Iščeva delo kuharja in pomočnice kuharja, tel 070 530 781 - Lahko poskrbim za vzgojo vašega psa. Tel.: 031 698 006 - Nalive english speaker. Inštrukcije iz Angleščine. Pomoč pri pripravi na maturo in druge izpite, za vse ravni zahtevnosti, gsm: 051 266 387 gmail: sasikalaperumall® gmail.com - Italijanski jezik poučujem po najnovejših metodah. Uspeh je zagotovljen. Tel.: 041 542 955 - Ugodno prodam Renault Twingo, letnik 2004, prva lastnica, dobro ohranjen, registriran do septembra, tel 05/ 641 30 85 - Prodam 6,5m dolgo jadrnico, s kabino in 4 ležišči. Jadrnica je privezana na kom. privezu Marine Izola, tel 031 684 041 Razno - Ugodno prodam otroško sobo s pogradom in d verni manjšimi omarami Tel: 05 641 7696 - Ugodno prodam pomivalni stroj in hladilnik z zmrzovalno skrinjo Tel: 05 641 4448 - Prodam zamrzovalno omaro Gorenje. Energijski razred A, 6 predalov, rabljena 3 leta. Tel. 041/687191 • Stanovanje v Ljubljani - Kodeljevo, v 1. nadstropju stanovanjske hiše, veliko 68m2, obnovljeno, takoj prodam ali zamenjam za enosobno v bloku v Ljubljani ali Izoli in doplačilo. Vsi priključki, možna uporaba vrta, lahko tudi odkup garaže. ZK urejeno. Tel 040 278 353 • Stanovanjsko hišo 10 xl3 m, zgrajeno 1980, na parceli veliki 480m2, nova streha, nova okna, v mansardi 2 stanovanji, v visokem pritličju 2 stanovanji, polklet, lahko je vse opremljeno ali brez opreme. Ograjena parcela, prodam ali zamenjam za 2 manjši stanovanji v bloku z doplačilom. Lokacija hiše Prevoje pri Lukovici ( 20 km iz ljubljane- smer Štajerska) Tel 040 278 353 - Nudim gospodinjsko pomoč - likanje, pospravljanje in čiščenje ter pomoč pri negi starejših občanov, tel 041 686 703 - Nezaposlen sprejme kakršnokoli fizično delo. 040 233 702 - Nudim pomoč pri čiščenju poslovnih prostorov ali dom, pomivam posodo ali opravljam kakršnokoli drugo domače delo. tel 031 295 156 - Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za srednješolce in osnovnošolce , ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634 - Nudim pomoč v gospodinjstvu pri likanju in čiščenju. 041 821 569. Javno podjetje Komunala Izola, d.o.o., Industrijska cesta 8, 6310 Izola vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje pogrebnega obreda na mestnem pokopališču v Izoli in pokopališču v Kortah. Z izbranimi kandidati bo sklenjena podjemna pogodba. Za morebitne informacije lahko pokličete vodjo DE pogrebne in pokopališke dejavnosti gospoda Mušič Jurija na telefonsko številko 05/66 34 925 ali na mobilno telefonsko številko 041 650 375. Prijave pošljite na naslov Komunala Izola d.o.o., Industrijska cesta 8, 6310 Izola. O izboru bomo kandidate pisno obvestili. VABLJENI! Drevored l.maja 4 05/ 64195 87 n itirs-j Si SILHUET Smrekarjeva 37 05/ 64164 03 Vse v enem samem dnevu ...NA TROGLAVO Y VnCU..NE Mm POVABILI T0NI7A.. IMA NAPAČNO PUDO... Bil je res živahen petek, 22. junija. Začelo se je ob največji vročini, popoldne ob 14.00, ko so policisti in njihovi gosti na Manziolijevem trgu proslavili dan policije in povedali nekaj močnih tudi na račun vlade oziroma tistih, ki ne dajo prave vrednosti njihovemu delu. Že skoraj dveurno sedenje na vročem soncu je bilo vredno priznanja, zato jim gre res čestitati. Tri ure kasneje je bila na istem prizorišču že druga proslava. Tokrat občinska proslava ob Dnevu državnosti. Ta je bila bolj kulturno obarvana kot kritična do tistih, ki si prilaščajo osamosvojitev Slovenije, glavna zvezda pa je bila violinistka Anja Bukovec. Komaj so utihnili zvoki violine z Manziolijevega trga, že so se oglasili bistveno udarnejši ritmi s plaže pri svetilniku. Tam je Radio Capris pripravil svojo tradicionalno poletno plesno prireditev poimenovano Cap risovo poletje. Zelo dobra organizacija je rešila morda slabo izbrano prizorišče. Ko so gradili neprofitni blok v Livadah smo bili tam skoraj ob vsakem nadstropju, zdaj pa v neposredni bližini rastejo štirje novi bloki pa se tega skoraj ne zavedamo. Seveda, saj gre za stanovanja, ki bodo naprodaj, če bodo dobila kupce. Da bi jih občina kupovala kot neprofitna stanovanja pa resno dvomimo. Za propadlimi gradbinci ostajajo nedokončana gradbišča in samski domovi. Ta v Izoli je k sreči prazen in tako nimamo klasičnih primerov, ko stečajni upravitelji mečejo obubožane ljudi na cesto. Res pa je, da je stavba že dobro obraščena in hitro propada. Kaj pa če bi jo preuredili v hostel, ki ga Izola ne premore a ga gotovo potrebuje? Odločilno tekmo mladih izolskih nogometašev U14 za uvrstitev v prvo ligo je spremljalo blizu 500 navijačev. Toliko jih ni bilo na tretjeligaških tekmah še nikoli. Prišli so celo Ribari.