SrotinS^l^owa Vi^aina>|^mtiielianiani: nista bila nevesta» popolMi #liler norosti StranS Stran2 Št. 9/ Leto 62 / Celje, 30. januar 2007 / Cena 0,63 EUR -150,97 SIT 9770353734020 i^pÖGODKl MVI TEDNIK Popoln spekter norosti Celjske lekarne se ne bodo uklonile pritiskom - Pravilnik o podatkih za izravnalne sheme v ustavno presojo, ugovor na začasno odredbo sodišča Spor med lekarnami in Vzajemno, zdravstveno zavarovalnico. o pošiljanju podatkov za potrebe izravnalnih shem in nadomestila za delo, ki naj bi ga opravile lekarne, se vse bolj seli v sodno sfero. V petek v uradnem listu objavljen pravilnik ministrstva za zdravje, ki naj bi uredil to vprašanje, je sprožil predlog za presojo ustavnosti in zakonitosti. Celjske in druge »neposlušne« lekarne bodo počakale na odločitve tako ustavnega kot drugih sodišč, kjer potekajo razUčni postopki. V petek je bil torej v uradnem listu objavljen pravilnik, ki ureja, katere podatke naj bi izvajalci zdravstvenih storitev posredovali zdravstvenim zavarovalnicam v zatrjevanju potrebe za delovanje izravnalnih shem. S tem naj bi prenehal veljati ministrov sklep, o katerem je pred dnevi že ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti odločilo, da se ne sme uporabljati, ker ni bil objavljen v uradnem listu. V skladu z objavljenim pravilnikom bi morali izvajalci zdravstvenih storitev in lekar- ne od sobote dalje zavarovalnicam posredovati 14 (spornih) podatkov, pri čemer dodatno plačilo za posredovanje večjega števila podatkov pravilnik predvideva le kot možnost. Katere osnovne podatke zahteva pravilnik od lekarn? Številko kartice zdravstvenega zavarovanja, datum rojstva, spol, številko police prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, šifro Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za posamezno storitev, zdravilo oziroma medicinski pripomoček, naziv storitve, zdravila oziroma medicinskega pripomočka, količino storitve, zdravila oziroma medicinskega pripomočka, vrednost na enoto, skupno vrednost, vrednost doplačila, davčno stopnjo, znesek davka ler datum začetka opravljanja storitve oziroma izdaje zdravila ali medicinskega pripomočka in tudi oznako številke zahtevka za plačilo, v katerem je vključen individualni račun, čeprav zakon o zdravstvenem varstvu vsvojeml. odstavku 62.dčle na za delovanje izravnalnih shem predvideva zgolj pet podatkov. Kaj je sporno? »Objava tega pravilnika samo širi obseg neumnosti v iskanju izhoda iz nastalega zapleta, ki ^ je povzročila Vzajemna,« je prepričan odvetnik Celjskih lekarn Marjan Feguš. »Objavljen je bil v petek, v soboto smo na ustavno sodišče že vložili predlog za presojo ustavnosti in zakonitosti. Minister z izdajo pravilnika posega v pristojnost državnega zbora, saj nima pooblastila za njegovo izdajo in z njim, izključno v korist zavarovalnic, širi zakonsko določene obveznosti (lekarn). Poleg tega pravilnik določa veljavnost za nazaj, od 1. 3, 2006, kar je vnasprotju z določbo 155. člena Ustave RS. Z njegovo uveljavitvijo naj bi prenehal veljati (njegov) sklep, za katerega je ustavno sodišče že razsodilo, da sploh nikoli ni veljal. Hkrati s pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti smo predlagali tudi zadržanje izvajanja pravilnika.« Sicer pa po mnenju Marjana Fegušata pravilnik samo zaokrožuje »spekter sprenevedanja«. Prepričan je namreč, da je izravnalne sheme mogoče obdelovati že s petimi podatki, ki jih lekarne ves čas zagotavlja- i. Ne rejo pa delovati. Če bi se upoštevalo priporočila informacijske pooblaščenke in tudi ne v primeru upoštevanja začasne odredbe sodišča, saj je v obeh odločbah takšna predstavitev vsebine podatkov, ki bi se morali predajati, da res ne omogoča delovanja izravnalnih shem. Sicer pa je zoper začasno odredbo celjskega okrožnega sodišča vložen ugovor, na tožbo Vzajemne proti Celjskim lekarnam pa nasprotna tožba, v kateri lekarne zahtevajo 4,36-odstotno provizijo za delo, ki ga opravljajo za zavarovalnico (0,75 odstotka za podatke za delovanje izravnalnih shem je vključenih). Toliko so namreč naračunali v posebni študiji, ki jo je opravila Ekonomska fakulteta v Ljubljani. Po njegovi razlagi iz zakona izhaja, da so lekarne dolžne posredovati zavarovalnici samo pet podatkov, če se govori o izravnalnih shemah. Vse ostalo je stvar dogovora: »Komunikacije med lekarna- Od sramote do ponosa? Za zapuščeni celjski dvorec Lanovž, na glavnem križišču med Lavo in Otokom, se je v preteklih letih že zanimalo nekaj morebitnih interesentov, v petek pa je mestna občina objavila razpis za oddajo v najem. Kakšnega najemnika dvorca, ki je zaenkrat v zelo slabem stanju, želijo? »Iščemo nekoga, ki bo dal dvorcu primerno vsebino, vnaprej ne moremo reči, kakšno. To bomo ugotovili šele potem, ko se bodo ponudniki prijavih s predlogi,« odgovarja Tina Rosina, vodja občinske službe za upravljanje in gospodarjenje s poslovnimi prostori. Interesenti morajo zato priložiti investicijski koncept ter celostno projektno in vsebinsko rešitev objekta, nekdanjega Rakuscheve-ga lovskega dvorca. 0 trajanju najemnega razmerja se bosta občina in morebitni najemnik pogovarjala naknadno. V prenovo dvorca, ki ima status kulturnega spomenika, bo najemnik vla- 1 samostojno, pri čemer se bo njegov vložek poračunal pri najemnini. Skrajni rok za oddajo ponudb v okviru omenjenega razpisa je 9. februar. Mestna občina oddaja dvorec v soglasju z denacionali-zacijskim upravičencem, saj ima z njim pisno pogodbo, po kateri mu bo v primeru vrnitve i^lačala za Lanovž odškodnino {tako, da ne bo njegova last v nobenem primeru). Po tej pogodbi je občina predlani, v soglasju z denacionalizacij skim upravičencem, poskrbela tudi za najnujnejšo sanacijo dvorca, za Dstiviskanju idioda iz nastalega zapleta, ki ga je povzročila Vzajemna,« njegovo novo streho. Dvorec namreč propada vrsto let prav zaradi nedokončanega denacionalizacij skega postopka, iz njega pa so nepridipravi odnesh celo kamnite dele vhoda. To se dogaja kljub temu, da se je za Lanovž, ki je na odlični poslovni lokaciji, že pred leti zanimal na primer njegov sosed, gospodarsko uspešni Cetis. Se bo celjska sramota končno spremenila v ponos mesta? BRANE JERANKO Foto: GREGOR KATlC mi in Vzajemno delujejo na osnovi pogodbe iz leta 2000 (lani so nove pogodbe podpisali samo štirje javni zavodi) , nobene pogodbe pa ni zakonsko verificirala Agencija RS za zavarovalni nadzor.« Ravno agencija za zavarovalni nadzor naj bi imela po Feguševem mnenju ključno vlogo v sporu med Vzajemno in lekarnami. »Agencija skuša Vzajemni dokazati, da nima evidenc, kakršne bi morala imeti, to pa lahko ogrozi Jakličevo licenco. Vzajemna zato vztraja, da ne more plačevati računov lekarnam, ker ji tega ne dovoli agencija. Tako si tudi lahko razlagamo, da je na nakazilih, ki so jih dobile lekarne, pisalo, da gre za avans. Če lekarne ne bodo posredovale vseh podatkov, bodo zahtevah vrnitev denarja. Tako se ščitijo pred agencijo. Kratko pa vlečejo lekarne. V resnici pa si tudi z vsemi zahtevanimi podatki ne bi mogli pomagati.« Nadaljuje se sprenevedanje zavarovalnic in ministra o tem, da nabor petih podatkov, zapisanih v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ni dovolj za delovanje izravnalnih shem, še dodaja. Problematične lekarne še to: iz Vzajemne so sporočili, da je vse potrebne podatke prejela že od 99 lekarn in da so tem lekarnam tudi že poravnali vse račune. Po njihovih navedbah so »problematične« le še štiri lekarne: Javni zavod Celjske lekarne, Javni zavod Žalske lekarne, zasebna lekarna Dušana Husa in Lekarna Straža. »To zagotovo ni res,« zavrača navedbe Feguš, »čeprav je verjetno nekaj lekarn popustilo zaradi ustrahovanja, kakršnega je deležna direktorica Celjskih lekarn Lili-jana Grosek.« Marjan Feguš tako ostaja prepričan, da lekarne izsiljujejo in po krivici krivijo za zaplet. Glede na to, da je Vzajemna napovedala, da bo Okrožno sodišče v Celju obvestila, da Lilijana Grosek ne spoštuje začasne odredbe, ki jo je sodišče izdalo pred tednom dni, pa se Feguš sprašuje: »Okrožno sodišče je izdalo začasno odredbo na zahtevo Vzajemne v dveh dneh. Mi smo ugovor vložili prejšnji torek. Zanima me, v kakšnem času bomo dobi-U odgovor ...« MILENA B. POKLIČ Foto: ALEKS ŠTERN Za celjski dvorec Lanovž, ki je na izjemni poslovni lokaciji pri križišču med Otokom in Lavo, iščsjo najemnika. So bo celjska sramota končno spremenila vponos mesta? lili lilHil Sejem za mlade podjetnike v celjski hali Golovec je bil v sredo drugi mednarodni sejem učnih podjetij. Udeležili so se ga dijaki iz vse Slovenije, pri čemer so povabili tudi goste s Hrvaške. V Celju se je tako zbralo več kot dva tisoč mladih. Kljub velikemu razstavnemu prostoru mesta za svoje stojnice niso našla vsa zainteresirana učna podjetja. So pa dijaki toliko več trgovali. Učna podjetja so namreč oblika izobraževanja, ki jo izvajajo srednje šole ekonomskih in komercialnih usmeritev v okviru rednega programa. Dijaki oblikujejo svoja podjetja, si razdelijo kadrovske zadolžitve in simulirajo delovanje pravih podjetjih ter si tako pridobivajo praktične izkušnje. Poslovanje usmerja in nadzira tudi centrala učnih podjetij, ki ima sedež v Srednji ekonomski šoli Celje in sodeluje ne le s srednjimi šolami po Sloveniji, ampak tudi s podobnimi podjetji v tujini. V Celju Mladi so se na sredin sejem pripravili in poskušali čim bolj pritegniti nove poslovne partnerje. Izdelali so predstavitvene zloženke, vizitke in nage opozarjali z lepo urejenimi stojnicami- Komisija z Bredo Obrez na čelu, ki je namestnica predsed- učna podjetja iz vse Slovenije. nika uprave Celjskega sejma, je ocenjevala in izbirala najboljša učna podjetja. Prvo mesto si je prislužilo podjetje Hi3 dijakov Srednje ekonomske in trgovske šole Nova Gorica, drugo Martit iz Srednje ekonomske šole Maribor in tretje Kmetič iz Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Izbirali so mdi najbolj ino-vativna in izvirna podjetja in nagradih Ekonomsko šolo Kranj. Srednjo ekonomsko in trgovsko šolo Nova Gorica ter podjetje dijakov Šolskega centra Slovenj Gradec. PM, foto: GK Šrot in Sečnikova nista bila nevestna Zunanji oddelek celjskega državnega tožilstva v Velenju je s sklepom tožilca - svetnika Dušana Roša zavrgel kazensko ovadbo Policijske uprave Celje, s katero je ta osumila celjskega župana Bojana Šrota in nekdanjo direktorico ZPI Moniko Sečnik za nevestno opravljanje dela. Gre za domnevno sporna dogajanja ob nakupih in prodaji stavbe že davno porušenega kina Dom v Celju. Spomnimo, da je župan Šrot Moniki Sečnik naročil, naj odkupi propadajočo stavbo kina Dom z namenom, da jo občina poruši. Pri nakupih in prodaji se je Monika Sečnik zanašala na cenitve kar štirih cenilcev, ki so vsak po svoje, a trije med njimi po enaki, takrat veljavni metodi Fem, ocenili vred- nost te stavbe. Sečnikova se je odločila za prodajo občinskega dela stavbe, za tem pa sklenila menjalno pogodbo z družbo Eurocomp in celotno stavbo odkupila za potrebe občine. Ker je bila cena te menjave domnevno previsoka, je Sečnikova takrat izgubila službo, celjski kriminalisti pa so župana Šrota in SeČnikovo ovadili zaradi domnevno nevestnega opravljanja dela. Tožilec Roš je zdaj ovadbo zavrgel, saj po njegovem mnenju osumljencema ni mogoče očitati, da sta pri svojem delu ravnala nevestno. Po mnenju tožilstva namreč ni biJo nobe^ nega upravičenega razloga, da bi osumljena podvomüa v naročena izvedenska mnenja in cenitve, ki so bila izdelana v skladu s takrat veljavno zakonodajo. BS Želja lahko postane resničnost za novam rabljena vozila Vamafinančna prihodnost mmm vezana na investicijske sklade =Fond polica Celje, Stanetova ulica 5, tel.: 03 49018 05 Katero srednjo šolo izbrati? Ministrstvo za šolstvo in šport je na svojih spletnih straneh objavilo razpis za vpis v srednje šole in dijaške domove za šolsko leto 2007/08. Glede na lansko leto so se spremenili zahtevani kriteriji vpisa, do sprememb pa je v nekaterih šolah prišlo tudi glede števila razpisanih mest. Učenci zaključnih razredov osnovnih šo! se bodo morali v naslednjih dveh mesecih dokončno odločiti, katero srednjo šolo bodo obiskovali, do takrat pa jih čaka kar nekaj obveznosti. O vpisu bodo v prihajajočem šolskem letu odločale zaključne ocene obveznih predmetov iz 7., 8. in 9. razreda osnovne šoie in ocene splošnega uspeha v omenjenih razredih. V primeru omejitve vpisa v posamezni šoli bodo odločilne točke, pridobljene na podlagi doseženega uspeha na nacionalnih preizkusih znanja iz materinščine in matematike -vendar bodo ti dosežki upoštevani le na podlagi predhodnega soglasja kandidata oziroma staršev mladoletnega kandidata. Če bovsrednji šoli zatem še vedno kandidiralo več vpisnikov z enakim številom točk, bodo odločilni kriteriji, ki jih določi šola. Učence, ki se bodo vpisovali v program umetniške gimnazije, čaka še preizkus nadarjenosti, pi tistih, ki se bodo vpisovali v športne oddelke gimnazije, bodo merilo tudi športni dosežki. Spremembe pri številih razpisaniii mest Novo šolsko leto bo postreglo še z nekaterimi novostmi. Šolski center (ŠC) Slovenske Konjice bo po novem izobraževal bodoče instalaterje strojnih inštalacij. Srednja šola Štore uvaja program avtokaroserista in Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje novosti v programih kuharja in natakar- ja. Glede na Uni je prišlo v nekaterih šolah do sprememb števila razpisanih mest za posamezne programe. Poslovno komerciahia šola Celje bo v program administrator letos sprejela le 52 dijakov, lani je bilo na voljo 78 mest, in v program ekonomskega tehnika 78 dijakov (lani 104). Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje bo sprejela 52 bodočih kuharjev (lani 78), medtem ko je Srednja zdravstvena šola Celje število bodočih tehnikov zdravstvene nege zmanjšala s 168 na 140. ŠC Celje uvaja novosti; letos se bo 20 bodočih dijakov lahko vpisalo v program gradbinec, Največje spremembe se obetajo v programih Splošne in strokovne gimnazije Lava, ki bo v program gim- nazije sprejela kar 150 novih dijakov (lani 120), 30 mest manj bo zato na voljo v programu tehniške gimnazije. Nekatere programe bodo šole letos opustile. Srednja poklicna in strokovna šola Zreče nima več programa obdelovalec kovin, ŠC Šentjur opušča program kmeto-valka gospodinja. ŠC Velenje pa elektrikarjatelekomu-nikacij. V Velenju so drastično, kar za polovico, zmanjšali število turističnih tehnikov, ki jih bo po novem le 28. Kmalu po prve vtise Prve vtise o srednjih šolah, ki bi jih želeli obiskovati, bodo učenci dobili že 9. in 10. februarja, ko bodo šole odprle vrata v okviru informativnih dnevov; 9. ob 9. in 15. uri ter 10. ob 9. uri. Izpolnjene prijavnice za vpis bo treba oddati oziroma na želeno šolo poslati do 23. marca, minististvo za šolstvo pa bo na svojih spletnüi straneh 3. aprila objavilo število prijav in podatke o morebitnih omejitvah vpisa. Do 13. aprila bo prijavnice nato mogoče prenesti v druge šole. Postopek za izbiro kandidatov bo končan do 2. julija. Tisti, ki se bodo vpisovali v šole, ki zahtevajo posebne preizkuse nadarjenosti oziroma spretnosti, naj bodo pozorni še na en datum; do 23. februarja morajo v želeno šolo poslati prijavnico za preizkus, Vlada je minuli teden sprejela sklep o razmestitvi dodiplomskih programov v študijskem letu 2007/08 na vseh treh univerzah in na visokošolskih zavodih ter dala soglasje k vsebini razpisa za vpis. V novem študijskem letu bo prve študente sprejela tudi Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije Celje, ki je koncesijo prejela decembra lani. Že zdaj je znano, da bo skupno razpisanih 24.874 vpisnih mest v 269 programih, manj kot lani pa bo mest za izredni Študij. Razpis mest za novo študijsko leto bo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo izdalo jutri. Informativni dnevi bodo 9. in 10. februarja tudi v dijaških domovih; tja je treba prijavnice poslati do 23. marca, do 8. marca morajo to storiti študenti. Kandidati bodo o možnostih bivanja obveščeni do 20. aprila, vpis pa bo mogoč do 29. junija oziroma do 1. oktobra vjesenskem roku. Celjski dijaški dom je letos razpisal 130 prostih mest, 100 za dekleta in 30 za fante. POLONA MASTNAK NOVIIEDIIIK Banka Celje lani presegla načrte Celjski bankirji za letos napovedujejo zmerno rast - Za uvajanje evra kar 5,5 milijona evrov Banka Celje je tudi lani poslovala bolje, kot je načrtovala. Po še nerevidira-nih podatkih je bilančno vsoto povečala na skoraj dve milijardi evrov, kar pomeni 14-odstotno rast glede na leto 2005. Bruto dobiček znaša 22.6 milijona evrov, kar je skoraj četrtina več kot predlani in 19 odstotkov nad načrti. Za letos v banki načrtujejo 11-odstotno rast obsega poslovanja in nadaljnjo rast čistega dobička. Predsednik uprave Niko Kač lansko poslovanje banke ocenjuje kot uspešno; »Poleg dobre organiziranosti naše banke je k takšnim rezultatom veliko prispeval tudi i^o-den položaj slovenskega gospodarstva. Seveda jetreba povedati, da podjetjem ne bi mogli slediti pri njihovih načrtih, če ne bi imeli že nekaj let tako dobrega mednarodnega ugleda. Maja smo na- CvetaUriebKovačič mreč najeli dolgoročno sin-dicirano posojilo v višini 200 milijonov evrov, ki smo ga ponudili podjetjem za nove naložbe.« »Jaz se zagotovo ne bom prijavil in mislim, da tega ne bo storil tudi nihče drug iz naše banke. Vendar se nikoli ne ve,« je na vprašanje, ali se bo kdo iz Banke Celje prijavil na razpis za člana uprave NLB odgovoril Niko Kač. Banka Celje, ki bo po Ka-čevih besedah vsaj še do leta 2009 ohranila status samostojnosti znotraj skupine Nove Ljubljanske banke, že nekaj časa ni več zgolj re^o-naina banka. Zunaj celjske regije ustvari že 40 odstotkov vseh poslov, vse bolj je prisotna tudi na tujih trgih. Viktorija Svetin Niko Kač Zlasti j e aktivna v državah bivše Jugoslavije, pomembne posle pa je sklenila tudi že v Ukrajini, na Madžarskem in Češkem. »To so naše bodoče destinacije, kamor gremo tako, da sledimo poslovnim tokovom naših partnerjev,« pojasnjuje Kač. Na zahodu jih zaradi velike konkurence vsaj še nekaj časa ne bo. Evro ni bil poceni z uvajanjem evra, ki je tudi Banki Celje vzel kar dve leti priprav, so imeli 5,5 milijona evrov stroškov, »Širša javnost niti ne ve, kako obsežen in zahteven je bil prehod na novo valuto. Dve leti je na projektu delalo 11 odstotkov vseh zaposlenih v banki, nekaj mesecev pred uvedbo evra pa smo morali angažirati kar 30 odstotkov vseh ljudi. Ven- Skupina Tuš prodaja del družbe Vele V skladu s strateškim prestrukturiranjem Skupine 'Riš in preusmeritvijo v nove dejavnosti in nove trge bo družba Vele s prvim marcem v celoti prenehala z opravljanjem trgovskih dejavnosti. Te bodo z reorganizacijo prenesene na druge družbe znotraj Skupine Tuš oziroma na zunanje prevzemnike, so zapisali v izjavi za javnost. Nekaj več kot polovica drogerij Lepota in zdravje bo delovala v okviru Engro^ tuša. Pri prevzemu ostalih programov pa bodo imeli prednost tisti prevzemniki, ki bodo program prevzeh vključno z že najetimi lokacijami. opremo, zalogami in zaposlenimi na programu. Program prodajaln s pisarniškim materialom in opremo Office 1 Superstore, ki ima 16 prodajaln po vsej Sloveniji, se bo v celoü prenesel na novoustanovljeno družbo, katere solastnik bo tudi Skupina Tuš. Za StOus, Moj dom in ostale enote družbe Vele skozi pogajanja izbirajo najugodnejšega ponudnika za prevzem dejavnosti, saj se na trgu niso uspele uveljaviti v tolikšni meri, kot je družba načrtovala. Glede na dosedanje pogovore prenos programa Moj dom načrtujejo do aprila, Stilusa in ostalih enot pa najkasneje do septembra. RP radiocelje 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz Sejem avtomatizacije in meiiatroniice Od jutri do vključno petka bo v Celju prvič potekal tretji slovenski specializiran sejem avtomatizacije in mehatronike, na katerem bo predstavljenih 97 svetovnih blagovnih znamk. Na dva tisoč kvadratnih metrih površin se bo v dvorani Zlatorog predstavilo 41 domačih in tujih razstavljavcev. Vse dni sejma bodo potekala tudi strokovna predavanja, ki bodo med drugim podala vizijo sodobne avtomatizacije in robotizacije. Sejem znova organizirata podj etj i AX Elektronika in ICM iz Celja, ki sta lani jeseni pripravila strokovni sejem Elektronika. Kot pravi direktor ICM-a Toni Ijznik, bodo v prihodnosti pripravili še več podobnih ozko specializiranih sejmov. Letno naj bi luč sveta zagledala vsaj dva nova sejma. dar smo, hvala bogu, izpit dobro opravili,« pravi Kač. Kot je pojasnila direktorica službe upravljanja s tveganji in vodja projekta evro v Banki Celje Cveta Urleb Kovačič, so na evro morali prilagoditi 108 računalniških aplikacij, zlasti je bila pri zamenjavi gotovine zahtevna logistika. Prevzeti so morali 80 ton evr-ske gotovine, jo ustrezno shraniti ter nato posredovati v posamezne enote in večjim komitentom, Veliko dela je tudi s tolarji, saj naj bi se jih nabralo za kar 50 ton. Letos 11-odstotna rast Za letos v banki načrtujejo 11-odstotno rast obsega poslovanja in nadaljnjo rast čistega dobička. Po besedah članice uprave Banke Celje Viktorije Svet želijo bilančno vsoto povečati na 2,2 milijarde evrov. Donosnost kapitala naj bi znašala 13 odstotkov, delež stroškov v neto prihodkih pa naj bi pu načrtih znašal 63 odstotkov. Svetova je tudi napovedala, da bo banka zaradi povečanja kapitala vprvih treh mesecih letos izdala za do 30 milijonov evrov obveznic. Kljub znižanju obrestne mere v banki pričakujejo, da bodo zaradi povečanj obse^ poslovanja ustvarili več ästih prihodkov iz obresü kot lani, prav tako bodo kljub vstopu v območje evra in zaradi tega izpada določenih prihodkov višji tudi čisti prihodki od provizij. Letos bodo v banki nadaljevali projekt uvajanja nove kapitalske ureditve, pospešeno bodo nadaljevali projekt izgradnje podatkovnega skladišča, pospešeno se bodo pripravljali tudi na vključitev v t. i. SEPA plačilne sisteme, ki pomenijo konsolidacijo obstoječe plačilne infrastrukture na območju Evropske monetarne unije. V načrtu imajo tudi razširitev mreže bankomatov. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATlC *2007 - Še vedno cveti Navdušenje vlagateljev v delnice s vedno ne pojenja. Kljub manjši streznitvi ii djetij še - . . . evvpre- teklem tednu, ko so posamezne debiice v enem samem dnevu izgubile kar nekaj odstotkov, je zaupanje v trg še vedno izredno. Investitorji so po padcu tečajev dobili nov zalet, nakupna mrzlica pa je potisnila vrednost slovenskega borznega indeksa krepko pi^ meje 7.000 indeksnih točk, ki je bUa v očeh mvestitorjev v začetku leta še zelo oddaljen nivo. teBalw « tf S iMrtnitBiSaj mmetvtEUR Xipt. acG Cinkarna Celie 126.68 136,40 5,27 CETG Cetis 85.10 3.80 0.00 CHZG Comet Zreče 11.00 C.OO 0.00 GRVG Gorenje 28,89 4.057.70 2.28 PILR Pivovarna l.aika 41,15 781.00 -1.17 JTKS Juteks 126.86 103.80 3,30 FTOG Etol 221,38 39.70 0,40 V zadnjem tednu so k rasti indeksa veliko pripomogle delnice Telekoma, Pričakovanja o nadaljevanju privatizacije in upanje na vstop strateškega vlagatelja po visoki ceni vzpodbujajo nakupe, cena pa se je posledično ob močnem povpraševanju prebila celo preko meje 350 evrov, ki pa do konca tedna ni vzdržala, Konkretiiih informacij v zvezi s privatizacijo, na katerih bi lahko temeljila močna rast, v tem trenutku ni, investitorji pa se oätno opirajo na svojo intuicijo in splošno smer na trgu kapitala, ki je izredno pozitivna. Zaradi splošnega optimizma rastejo praktično skoraj vse delnice na Ljubljanski borzi, V zadnjih petih ti^ovalnih dneh so se za več kot 3 odstotke podražile tudi delnice Mercatorja in Save, veliko zanimanja pa so büe deležne tudi delnice Luke Koper in Petrola. Delnice Luke Koper so v enem tednu pridobile skoraj 10 odstotkov, trgovanje pa se je izredno hitro premaknilo z nivoja 50 na 55 evrov. Očitno so pričakovanja ^ede poslovanja zelo optimistična, kar spodbuja vlagatelje k nakuporrL Veliko pozornost na ti^ je pritegnila tudi prva objava rezultatov za larisko leto. Največja diiižba slovenskega ti;ga Krka je lani na ravni skupine povečala prihodke za petino, dobiček nntične družbe pa je po nerevidiranih rezultatih znašal 113 nulijonov evrov, kar je 21 odstoticov več kot v lern 2005, Vrednostiio je skupina največ izdelkov prodala v regiji Vzhodne Evrope, kjer so zabeležili kar 32-odstotno rast, sledijo pa ti^ Srednje Evrope in prodaja v Sloveniji. Vlagatelji so pričakovali takšne rezultate, saj se cena ni bistveno spremenila. Po objavi se je trgovalno območje ponovno premalcnilo pod nivo 900 evrov, kljub temu pa je na tedenski ravni delnica pridobila 2,6 odstotka. Zanimanje za delnice na slovenskem ttgu je tako še vedno močno. Kljub temu, da prva objava lanskoletnih rezultatov ni bistveno presegla pričakovanj, se je rast nadaljevala, vetjemo pa investito^i že špekulirajo, kakšne rezultate bodo objawla ostala podjetja iz borzne kotadje. MATJAŽ BERNTK, borzni posrednik.IURIKA d.d,, Trdinova 3, Ljubljana, Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana, Vir: Ljubljanska borza d.d. D,0.0. PROIZVODNJA VZMETI. KOVINOPLASTIKA. KOVINSKI IZDELKI Cesta v Celje 2 - Ljubečna - 3202 Ljubečna - Slovenija Tel,: +^386 (03) 780 6210. -^^386 (03)780 62 20 Fax:-M-386 (03) 5461-231 zaradi širitve proizvodnje iščemo nove sodelavce na naslednjih področjih: Za vsa področja se iščejo vodje oddelkov in delavci. • komerciala (nabava, prodaja) - računovodstvo • planiranje • kontrola - razvoj - orodjarna - skladišče - tehnologija - proizvodnja (dela na CNC avtomatih za navijanje vzmeti in brizganje plastike, dela na CNC stružnih in obdelovalnih centrih, dela na stiskalnicah, montaži in lfajn<. Iz snega smo izdelali jaslice in se veliko kepah. Skoda, da me ni biio lani, dru-letos kipi boljši. Sicer go leto pa upam, da bom zo-se imeli čudovito, pet zraven«. Franc Dobrajc iz Celja; »Glede na to, koliko je snega, se je vse dobro izteklo. Kljub temu, da je bilo lani več Matic Detiček iz Zreč: »Letos sem prvič na Knežji zmrz-Ijivki. Zelo je zanimivo izdelovati snežne skulpture, kljub temu, da ni bilo veliko snega, se je splačalo. Mislim, da smo se zelo dobro odrezali. Veliko sem se družil s. puncami iz Mozirja, Celja in Maribora«. EUROPA DONNA I Vaše podjetje bo s pomembne tafco ob I nesrečo. Vsi humanitarni artikli z reza petnijo so denarno zgolj simbolične vrednosti, pod 5EURali1.189SIT. ■ Proizvode lahko naročite po: e-poštl: dara.jovanovic@avon.com, pošti: Avon, d.o.o.. Vodovodna c.99,1000 Ljubljana ali po faksu: 01/530-94-30 Pred prihajajočima praznikoma 8. marcu, dnevu žena in 25. marcu, materinskem dnevu, pripravlja Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna skupaj s podjetjem Avon posebno humanitarno akcijo, s katero se po nakupu mamotoma, roloskopa in 14 negatoskopov vključujeta še vakcijo zbiranja denarja za CT, računalniškega tomografa. Europa Donna zato poziva podjetja, da svoje zaposlene predstavnice nežnejšega spola ob 8.marcu in 25.marcu presenetijo z drobno pozornostjo, katero bo krasila roza pentlja. Tako bo vsako prejemnico drobno darilo iz Avonove kolekcije dobrodelnih proizvodov ne zgolj osrečilo, pač pa tudi prispevalo kamenček v mozaiku potrebne kupnine za CT. Celoten izkupiček od prodaje proizvodov z roza pentljo se nakazuje na humanitarni sklad Europa Donna. takšno plemenito potezo pokazalo, da so vse zaposlene žene v vašem podjetju za vas mednarodnih dnevih žena in mater kot tudi v težkih trenutkih, ko se te borijo z boleznijo ali MEDIJSKI POKROVITEU tJ LETO BOJA PROTI RAKU DOJK ZA BOJ PROTI RAKU DOJK Priročnik za siadicorne boiniice v Medobčinski matični knjižnici Žalec so predstavili knjigo z naslovom 101 odgovor na vprašanja o diabetesu, ki sta jo napisala dr. Damjan Justinek, strokovnjak za diabetes, Savinjčan, doma iz Trnave, zaposlen v Bolnišnici Ibpolšica, in Darja Lovšin, poznavalka zdrave prehrane in urednica revije Vila. Knjigo, ki je prvi priročnik za več kot sto tisoč sladkornih bolnikov pri nas, sta predstavila oba avtorja. Knjiga je odziv strokovnjaka, ki dobro pozna bolezen, a hkrati razume tudi omahljivo človeško naravo in pasti, ki jih skriva dolgotrajno zdravljenje kronične bolezni. Knjiga prinaša sto odgovorov diabetologa na vprašanja o diabetesu, slovar izrazov, tabelo ghkemičnih indeksov, tabelo indeksov škodljivih maščob in drugo. Avtorja sta odgovarjala tudi na številna vprašanja obiskovalcev, ki so popolnoma napolnili prostore knjižnice. TT Pegazov dom z novimi 31 siiicami Akademski kipar in slikar Vasilije Četkovič - Vaško je domu za starejše Pegazovemu domu v Rogaški Slatini podaril še 15 svojih slik. Tako se je zbirka njegovih podarjenih del povečala na 70 umetnin. Pegazov dom pa je bogatejši še za 16 slik Mirka Megliča. Vaško Četkovič je svojih prvih 55 slik podaril kmalu po odprtju Pegazovega doma pred desetimi meseci. Njegove slike zdaj krasijo vse osrednje prostore doma in tudi prostor za skupne aktivnosti. Slike akademskega slikarja in kiparja Četkoviča pa niso edine, ki jih je Pegazov dom dobil. Stanovalka Pegazovega doma Ana Meglič je podarila zbirko 16 slik, ki jih je naslikal njen pokojni mož Mirko, Prejšnji teden so obe donaciji tudi pravno-formalno uredili. Župan Rogaške Slatine Branko Kidrič, direktorica Pegazovega doma Kristina Kampuš in oba donatorja so namreč podpisali dokument, po katerem bo vsa donirana dela dobila občina Rogaška Slatina, če bi se kdaj zgodilo, da bi Pegazov dom prenehal z opravljanjem sedanje dejavnosti, to je z varstvom starejših občanov. ŠO IKRAJEV 9 Težko dočakan sneg Ta konec tedna se je uradno začela smučarska sezona na Celjski koči. V soboto so odprli otroški vrtec z brezplačno uporabo poligona in v nedeljo smučišče ter ko. »Glavni problem je, da je Celjska koča zelo nizko,« pravi Jaka Prelog, vodja smučišča. Letos je zelo nenavadna zima, Visoke temperature so jo zagodle zimskemu turizmu, predvsem nizko ležečim smučiščem, ki jim vreme nikakor ni bilo naklonjeno. Celjski koči s 834 metri nadmorske višine je končno uspelo narediti dovolj umetnega snega. S tem, ko so porušili staro kočo, so precej razširili smučišče. Nova pridobitev je posebna smučarska proga za otroke, ki je posebej varovana z varovalnim tra- kom. i^ovost je tudi otroški poligon s 60 metrov dolgim tekočim trakom. O načrtih za naprej Jaka Prelog pravi; »Še to leto načrtujemo izgradnjo štirise-dežnice, ki bo smučarje pripeljala tik pod Tovski vrh. Aii bo gradnja dokončana leta 2007, žal ni odvisno od nas, ampak od občine.« ANJA PAJTLER Foto: GK, AP Anton Lamprečnik Ob odprtju otroškega vrtca v soboto smo obiskovalce povprašali, kaj jih je pripeljalo na Celjsko kočo in kako so zadovoljni s ponudbo. Anton Lamprečnik iz Voj-nika: »Prišli smo, ker smo slišali, da je danes brezplačna smuka za otroke. Prišli bomo tudi jutri, vendar dvomim, da jim bo uspelo urediti progo. Sicer je pa že danes dovolj snega, da bi lahko odprli smuko tudi za odrasle.« Primož Brvar iz Celja: »Danes je na Celjski koči prava zimska idila. Fantastično vreme in vzdušje. Mnogo ljudi }e sicer dvomilo, da jim ne bo iispelo zasnežiti smučišča, ampak moram reči, da jim je odlično uspelo. Splača se pripeljati na Celjsko kočo, že zaradi fantastičnega pogleda na Celje. Edina kritika - glede na odziv je smučišče za otroke premajhno.« Mojca Šmuc iz Celja: »Na Celjsko kočo smo prišH, da bi otroci uživali na snegu. Starej- POSTANEK V ČASU O svecnici, vremenu in vražah še pred leti je ljudstvo natančno vedelo, kdaj bo kakšno vreme, lepo ali grdo. Če ni bilo tako, kot so predvideli, je že kaj prišlo vmes -ali je bila na delu kakšna copmica ali pa se je kdo pregrešil. Danes je vse drugače, zato je zanimivo pobrskati po starih običajih in vražah. Tokrat o tistih, ki so povezane s svečnico in Svečnica, ki je 40. dan po božiču, je krščanski praznik, spomin na dan, ko je Marija prvič prinesla Jezusa v judovsko cerkev. Svečnica zelena, cvetna nedelja snežena, je najbolj prepoznaven rek, ko govorimo o svečnici. Jih je pa še nekaj: kolikor škrjanček prej žgoli, toliko po svečnici molči; če pregorko je svečana, v aprilu počiva še brana; sveč-niee dan - zima van, to je laž, reče Blaž. Napovedovanje vremena je bila priljubljeno opravilo med preprostimi Ijiidmi. Lepo vreme iahko pričakujemo, pravi izročilo, če je zrak suh in če pade obilo rose, ki dolgo ostane; če sonce vzhaja svetlo rumeno. Lepo vreme se obeta tudi, če Petelin po izročtlu napoveduje slabo vreme. sonce zjutraj ali zvečer lepo žari. Slabo vreme pa se obeta, če sol postane vlažna in moka kepasta, če v zaceljenih udih začne trgari, če rosa naenkrat izgine, četudi ni vetra, če je soparno in sonce žge, če dim noče kvišku. Živali so pri delu nestrpne. Petelini pa vneto kikirikajo popoldne. V okolici Poljčan verjamejo, da bo gotovo deževalo, če petelin popoldne poje in če to počne več dni zapored, pa bo deževalo dalj časa. Vsi dnevi V tednu za delo uspešni če želimo, da se bo nedelja dobro iztekla, ne smemo opravljati težaških del, pa tudi nohtov si ne smemo striči, sicer bo ves prihodnji teden slab. Ponedeljek je srečen dan za večja kmečka dela, za oranje, setev, košnjo. Kako da ne, če tako delo opraviš že prvi delovni dan! Sodoben človek v ponedeljek gleda grdo, saj se je delavnik šele začel. Torek je nesrečen dan, posebej na Štajerskem. Posebej nesrečen je za začetek sečnje in za poroke - takrat se ženijo le konjederci. Sreda je posebej neugodna za sečnjo in tudi na daljšo pot ni dobro iti. Četrtek je navaden dan, v njem Slovenci ne vidijo nič vražjega. V Gornjem Gradu predice niso smele ob čeui-kih zvečer puščati vrvice na kolesu kolovrata, delo pa so morali končati do enajste ure zvečer. Če so se pregrešile, je prišla torklja, jagababa inpo-trla kolovrat. Mojca Šmuc ši sin Tomas, star je komaj pet mo in kepamo. Sneg ju zelo let, danes prvič stoji na smu- pomirja. Najbolj pomembno Čeh. Nejc pa je za smuče še pre- je, da si na snegu data duška in majhen, zato se veliko sanka- Petek pa je slab začetek. V Semiču pravijo: kdor je v petek vesel, ga v nedeljo žalost obhaja. V okolici Laškega pa velja; če v petek ocvirke ješ, se ti na obrazu za kazen pojavijo grde kraste. Na Dolenjskem izročilo priporoča, da si je nohte ü:eba striči prav na petek, ker se potem še zobje utrdijo. Kakšna je povezava med nohti in zobmi, izročilo ne razlaga, Za soboto ni kakšnih posebnih priporočil, le predice so morale zvečer pravočasno nehati, sicer jih je torklja požrla. Nekateri dneve delijo na srečne in nesrečne glede na spol Če greš na pot recimo na moški dan, torej v ponedeljek, torek, četrtek ali petek, in boš najprej srečal moškega, boš nesrečen. Srečo boš imel, če najprej srečaš žensko. Na ženske dneve pa je najprej ü^ba srečati moškega, če hočeš, da te sreča doleti. Če pa si res želiš, da bi se zvalile kokoši in ne petelinčki, je kokljo treba na-sajati na ženske dneve v sredo, soboto ali nedeljo. Tako gre to - da ne bi po ne poureb-nem izzivali srečo ali pa nesrečo, kakor vzamemo. BOŽA HEREK Oddaja Postanek v času je na sporedu Radia Celje vsakih 14 dni ob torkih ob 9.20 uri. SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE ädaCeüe Ipavčeva 10, 3000 CELJE IZOBRAŽEVANJE MLADINE m ODRASLIH VPIS v ŠQL?KQ L^o 20Q7/0g V Šolskem letu 2007/2008 bomo vpisovali v naslednje progama za izobraževanje mladine in odraslih: 1. Tehnik zdravstvene nege 2. Kozmetični tehnik - mladina 3. Bolničarnegovalec 4. Tehnik zdravstvene nege (3 + 2) s predhodno izobrazbo bohičar negovalec Priprave za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij oziroma ■ tečaj maser/maserka - tečaj pediker/pedikerka INFORMATIVNA DNEVA BOSTA: V PETEK, 9.2.2007, ob 9. in 15. u V SOBOTO, 10.2.2007, ob 9. uri. • telovadnici šole. N^ kst,w\ dsn bo Istos Na torek ali sredo? * In morda boste prav vi odšli na ^ Valentinov ples v petek, 9. februarja, ob 20. uri v Zdravilišče Laško, kjer bosta za zabavo skrbela Coda party in Oto Pestner, ^ Žrebanje bo 6, februarja na Radiu Celje. ^ Ceoa klicaje 0,66 evra oziroma 157,31 totajja na minalo za klice s stacionarnega omicga. Organizator igre je Novi tednik ii ^ iisfitednik radisctlji ^ 10 MOlfIllli 1 • V Sloveniji Tik Tak samopostrežna blagajna telinološka novost, sodobna nakupna izkušnja, hitro in enostavno sreda, 31. januar 2007, ob 13. uri Mercator Center Celje ^IJC Od i tcö« fy l^et^Matnajboljši sosed VAŠE SKRITE ŽELJE^^ URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Glasbenik s hotelom za živali K ortodontu ali k veterinarju za popoln dan ... - Dejan Krajnc je lahko sodeloval pri operaciji psa v zavetišču Zonzani Včasih prostovoljci šele v zavetišču opazijo, da pasji kakci ravno ne dišijo, zato jih dobre namere zelo hitro zapustijo. Dejanu tudi to delo ni šlo v nos, »saj jih lahko ob tem še božam,« je komentiral. »Takole se odpre koza,: Dejanu,ki Jez Ni jih veliko, ki bi imeli podobno skrito željo, kot jo je imel mladi Laščan Dejan Krajnc. Si vi žeUte čistiti pasje kakce, božaU zapuščene mrcine in opazovati veterinarja, ko izvaja »krvavo« operacijo? No, saj sem vedela ... Trinajstletni Dejan ima dve veliki ljubezni - glasbo in živali. Še natančneje ima na področju glasbe tri »po-dljubezni« (klavir, klarinet in petje), pri živalih pa sedemmesečno zlato prinašalko Tiso, skobčevko Kokico, več paličnjakov, pri čemer na sprehod zelo rad pelje tudi dedijevi lovski gonički Ago in Iskro. Toliko zaenkrat, a ko bo velik, tako pravi, bo imel doma pravi pasji hotel! Nič čudnega torej, da si je mali ljubitelj živali zaželel dan preživeti med tistimi kosmatinci, ki nimajo tako skrbnih lastnikov, kot je sam. Pa smo, sprva sicer pod pretvezo, da gremo na reden pregled k ortodontu, odšli v zavetišče Zonzam. Ker so vedeli, da prihajamo, so prihranili nekaj ju-uanjih opravil (med njimi tudi nekaj manj prijetnih), prav tako je na sterilizacijo malo dlje počakala [Kička Naomi (njej se še prav posebej zahvaljujemo za izkazano razumevanje). »Glej, preden se lotiva operadje, bosta z Uršo skupaj počistila kakšen boks, hkrati kakšnega psička ali muco tudi pocrkljala,« ni izgubljal časa veterinar Rok Krajnik, ki nas je sprejel v zavetišču. Urša se je še manj mudila z uvodnimi pozdravi, saj je na jutranjo nego čakalo še veliko majhnih in velikih kosmatincev. Prav nič pa se ni obotavljal tudi naš mladi ljubitelj živali, saj je Urši takoj priskočil na pomoč, pri čemer mu tudi iztrebki niso povzročali nikakršnih želodčnih težav. Lepo po vrsti sta najprej očistila mačje brioge, nato sta se, ne glede na to, da je vsak kuža z laježem opozarjal, da želi biti prav on na vrsti, lotila še pasjih. »Pri nas je vedno, ko hodiš mimo njih, tako glasno, saj si vsak želi pozornost,« je povedala Urša in pobožala malo mrcino, ki se ji je motala ob nogi. Iskanje jajčnikov v tolšči čas je hitro mineval in Naomi je potrpljenje že minevalo. Vsak ve, da ni lahko celo jutio biti tešč in še dobre volje. »Si res želiš videti celomo operacijo?« še enkrat pobaram Dejana. Sledil je nedvoumen odgovor. Ali bo Dejan zdržal pogled na kri, je skrbelo tudi veterinarja. »Hidi nekateri študentje veterine so pri prvih operacijah lezü skupaj, zato naj ti ne bo nerodno takoj povedati, če se boš slabo počutil,« je znova poudaril Rok. »Velja,« je zatrdil Dejan in Roka zasipal z vprašanji, kdaj bo zaspala, kako bomo vedeli, da je zaspala, kako sejo sploh uspava, kako potekajo še kakšne druge operadje in tako naprej. Roku več kot očitiio ni bilo težko odgovaijati na vprašanja, saj se je pri vsakem precej razgovo-ril, tako da smo v tisti dobri uri tudi ostali spremljajoči izvedeli marsikaj zanimivega. Da je narkoza pravzaprav strup, da bi lahko med operad-jo kužku dodobra očistili zobe in ga na ta način rešili marsikaterih nadlog, da muca med narkozo sploh ne Preden pasja pacientka trdno zaspi, je potrebna vrsta predpriprav (med njimi tudi britje in sesanje dlak). Pri operaciji ne sme iti prav nič narobe, zapre oči, da pri operaciji potrebuješ podoben pribor kot kakšna gospodinja - sesalec, šivalni pribor, re žilo ... Med pogovorom je končno po vseh predpripravah Rok zarezal in .... ne, Dejanu ni postalo slabo, temveč smo skupaj i^otovili, da je Naomi precej rejena psička, kar pomeni, da je imel Rok malce več dela z iskanjem jajčnikov, medtem ko je moral Dejan malce dlje počakati, da se jih je po odstranitvi lahko tudi dotaknil. Več kot pol delavnika smo že preživeli v zavetišču, a Dejanu še vedno ni zmanjkalo volje do dela. »Ali lahko peljem pitbula na sprehod, kje lahko še pomagam?« je spraševal in v Zonzaniju ostal do konca delavnika. »Kaj je bilo najlepše?« ga ob koncu vprašam. »Operadje so zelo zanimive, a tudi čiščenju in negi se ne bi odrekel, ker ob tem lahko pse božaš.« In kaj bo bodoči lastnik hotela za živali naredil, ko bo prišel domov? Objel starša in nato še Tiso in jo odpeljal na sprehod. Reportažo boste lahko slišali na Radiu Celje v soboto ob 10.15. ROZMARI PETEK Foto: ALEKS ŠTERN Zonzani že nekaj či Ii. ki več kot mesec dni ne prepričajo novih lastnikov, saj denarja zanje po tem času ni več. Nekaj kosmatincev bo tudi na račun Dejana in njegove mamice lahko dlje čakalo na nove lastnike. Vsak kuža ima v zavetišču svojo kartoteko tako kot pacienti v bolnišnici. Na njej so zapisani potek zdravljenja, če je potrebno, cepljenja ter ostali pomembni podatki, je Dejanu razložil Rok Krajnik. Dobovcu odvzeli zmago za zeleno Prava mala nanizanka okrog Cveta Kosernika, kapetana KMN Dobovec, je minuli teden dobila epilog. Spomnimo se, da so se zaradi njegovega igranja novembra pritožOi Mariborčani na tekmo z Dobov-cem (3:5), češ da je Kosernik registriran tudi v »velikem nogometu«, za NK Straža (Hrvaška), kar naj bi bilo v nasprotju s pravili. Dvakrat oškodovani Po različnih odločitvah tekmovalne komisije in vodje tekmovanja, v katerih je obakrat Dobovcu pripisana zmaga, osvojena na parketu, Kosernik pa je bO ves čas v suspenzu, je pritožbena komisija malega nogometa pri NZS odločila, da se srečanje registrira s 3:0 za Maribor, ter tako odvzela zmago Dobovcu, doseženo na igrišču! To je zelo razburkalo vso prvo ligo, kajti klubi, ki niso zmagali proti Dobovcu, so tudi že napovedali pritožbe na izide tekem, ki jih je odigral Kosernik- Ce bi pritožbena komisija tudi v teh primerih odločila proti Dobovcu, bi ta imel vsega tri točke štiri kroge pred koncem rednega dela lige. Seveda pa je odločitev razburila tudi vse v KMN Dobovec, saj so poslali odprto pismo na NZS, napovedali pa so tudi pritožbo Fifi, saj menijo, da niso kržili nobenega predpisa. Kosernik naj namreč ne bi igral za Stražo, njegova registracija pa se v tem klubu obnavlja še od pionirskih dni, ko je bil član tega kluba. Ob tem bi moral isti igralec za igranje v NK Straža dobiti tudi certifikat NZS za igranje v tujini, kar se ni zgodilo. Njegova registracija za KMN Dobovec je bila torej povsem v skladu s pravilnikom malega nogometa. JANEZ TERBOVC Neuspešne selektorjeve akrobacije Slovenska moška rokometna reprezentanca se bo za končno deveto mesto na svetovnem prvenstvu v Nemčiji pomerila z Madžarsko, tekma pa se bo danes v Hamburgu začela ob 15. uri. Po treh zmagah v predtekmovalni skupini je Slovenija nato doživela štiri poraze (Nemčija 29:35, Francija 19:33, Islandija 31:32, Poljska 27:38). V boiu za odhčja ostajajo Edi Kokšarov, ki je za Rušilo zmagoviri gol proti Madžarom dosegel v zadnji sekimdi, in Hrvatje Renato SuUč, Denis Špoljarič (Celje Pivovarna Laško) ter Gorenjev Drago Vuko-vič. Rusi so se skozi šivankino uho prebili do četrtega mesta v skupini; proti Poljakom, ki so bih v preo-stah skupini prvi, pa sploh niso brez možnosti. Naši južni sosedi so na sedmih tekmah edini sedemkrat zmagali, v četrifinalu pa se bodo namerili na Francoze in že prvi poraz bi jih stal boja za medalje. Naša reprezentanca je dosegla največji uspeh na svetovnih prvenstvih, a je bilo to po ugodnem žrebu tekmecev v predtekmovalni skupini tudi pričakovati, obenem pa njena igra Še nikoli ni bila tako zmedena in nedorečena kot tokrat. Edini preblisk - in pesek v oči - je bil obračun s Tunizijo. Slovenski selektor Kamenica je po tekmi z Nemčijo sicer imel popolnoma prav glede sodnikov, a je rea^ral izjemno netaktno in sam pokopal upe na četrtfinale. Vprašanje torej, če bo 9. in 16. junija vodil reprezentanco prori Makedoniji v kvalifikacijah za nastop na EP na Norveškem (januar 2008). V Nemčiji je prečesto menjaval igralce v selekciji, ki je bila oslabljena in že tako slabo uigrana. V Zlatorogu upajo, da mi bo bolje teklo do konca klubske sezone. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATlC Odprto pismo KMN Dobovec v klubu KMN Dobovec smo bili presenečeni in ogorčeni nad odločitvijo Pritožbene komisije za mali nogomet, ki je registrirala tekmo 7. kroga med FC Mariborom Branikom in Dobovcem s 3:0 zaradi sporne registracije in igranja Cveta Kosemika za klub velikega nogometa v Republiki Hrvaški. Kako naj bi bilo mogoče, da je bil registrirani igralec KMN Dobovec Cveto Kosernik (slovenski državljan) brez certifikata NZS, ki ga izda matična država, registriran za nogometni klub iz Hrvaške nogometne zveze? V klubu KMN Dobovec imamo izkušnje z registracijo igralcev iz HNS. Pred sezono smo registrirali Damirja Repinca, za katerega smo morali pridobiti certifikat tuje države. Zgodilo se je tudi, da za posamezne igralce riismo dobili certifikata, saj so bili registrirani za kakšen klub iz HNS, nazadnje v sezoni 2005/06 (Mca Petek). Sprašujemo se torej, kako je mogoče, da se je Cveto Kosernik registriral in igral za NK Straža iz HNS. če NZS ni izdala certifikata? V čem je torej odgovornost kluba KMN Dobovec? Prepričani smo, da je Cveto Kosernik ■ pravilno registriran za KMN Dobovec. Zakaj se torej . kaznuje klub, ki iptä urejeno vso potrebno dokumentacijo? V priTTiera, da je omenjeni igralec registriran na HrvaŠkem, sledi, da je njegova registracija neveljavna ali ponarejena. Vprašanje bi postavili vodstvu tekmovanja in predsedniku, kako je mogoče, da poteka 1. slovenska futsal liga po pravilniku za mali nogomet,'v fatsal reprezentanco Slovenije pa se kljub pravilniku vabijo igralci velikega nogometa iz tujine. Na-/ dalje je za nas popolnoma neveljaven sklep predsednika pritožbene komisije, ki sploh ni podpisan. Prosimo odgovorne osebe na NZS za čim prejšnje odgovore nastalega problema, v nasprotnem primeru imamo pripravljeno pritožbo na sedež Fife. Predsednik KMN Dobovec Vlado Močnik Tokič poskrbel za veselje Na mednarodnem odprtem namiznoteniškem prvenstvu Slovenije v Velenju sta slavila lanskoletna zmagovalca, Kitajca Hao Wang pri moSkih in Yue Guo pri ženskah. Hidi med dvojicami so biti kitajski i^ald razred zase, kar je bilo seveda za pričakovati. Od štirih Slovencev, ki so bili nesposredno uvrščeni na glavni turnir, se je izkazal Bojan Tokič. Med posamezniki se je uvrstil v osmino finala, v dvojicah pa sta s Hrvatom Rokom Tošlčem nastope končala v polfinalu. »Več kot očitno se je Še enkrat izkazala absolutna premoč kitajskih tekmovalcev. Turnir je uspel, znova smo zadovoljili približno 600 naših gostov. Zagotovo ne moremo mimo dodatnega veselja, za katerega je poskrbel Bojan Tokič, tako posamezno kot tudi v dvojicah,« pravi direktorica turnirja Polona Cehovin Sušin, ki meni, da bi lahko nekoliko več pokazali tudi ženski predstavnici Martina Safran in Biljana Todorovič, vendar sta že zelo hitro naleteli na premočni nasprotnici. Organizatorji so biU z odzivom občinstva zelo zadovoljni, še posebej v petek, ko je tekmoval Tbkič. JASMINA ŽOHAR »L« Rokometašlce Celja Celjskih mesnin so pred lokalnim derbijem visoko zmagale v Brežicah, igralke Celeie Žalca pa so morale doma priznati premoč Ptujčan-kam. Varovanke bivšega celjskega trenerja Miša Toplaka so že prvi polčas dobile s petimi zadetki razlike in bile tudi v nadaljevanju boljše od domačink. Trener «mesnink« Tomaž Čater je najprej opisal zadnjo zmago: »V prvem polčasu smo imeli nekaj nesreče, kajti vse ubranjene žoge Barbare Gorski so se odbile nasprotnicam. V drugem polčasu smo še bolj 'stisnili' v obrambi in tekmo zanesljivo dobili. Rivalstvo na lokalnih derbijih med nami in Žal-čankami je vedno večje. Mi imamo sicer kvalitetnejšo ekipo in to bomo jutri tudi pokazali. Lažje nam bo kot v Žalcu, ko smo zmagali le za gol. Tudi kakšna presenečenja se znajo zgoditi, predvsem v obrambi.« Na drugi strani bo Celeia Žalec po domačem porazu nove točke iskala na tekmi v Celju. »Proti Ptujčankam smo šh v i^o preveč preplašeno. Naredili smo preveč napak. Ta tekma je odločala, ali smo za vrh ali nismo. Pokazalo se Po pričakovanjih Povsem pričakovano se je končal 15. krog v 1. A SL za naše tri klube. In sicer z dvema zmagama in s porazom Šentjurčaoov proti vodilni ekipi lige. Odličen odpor Alpos je gostil ekipo Heliosa, ki Šentjurčanom že tako ne leži, pri čemer je moštvo treneija Memija Bečiroviča trenutno tudi najmočnejša ekipa v Sloveniji. Za nameček je moral domači klub igrati še brez poškodovanih Mateja Krušlča, Urbana Paltnika in Mihe Sajka, kar je bü zelo velik udarec za četico Damjana Novakoviča. A začela je sijajno, saj je s serijo trojk (sedem v prvi četrtini in devet do polčasa) vodila vse do zaključka prve^ dela, največ za 9 točk, in sicer 47:38 v IS. minuti. V nadaljevanju so gostje koristili premoč pod obročema in hitro prišli do prednosti 10 točk. A kljub temu, da je met izza linije 6,25 m v dragem polčasu odpovedal (1:12], se Šent-jurčani niso predali. Z menjavanjem conskih postavitev obrambe so ustavili nalet Heliosa, se ponovno približali in padli šele v samem finišu tekme, ko je ob veliki borbi v obrambi za napad zmanjkalo koncentracije in moči. Slabi dve minuti pred koncem je bilo namreč samo še 80:84, a za preobrat ni bilo več dovolj le veliko srce, saj se je šesterica, ki jo je v glavnem koristil Novakovič. povsem izčrpala, kar so gostje znali izkoristiti. Domači strateg ni bil nezadovoljen: »Pohvaliti moram i^alce za veliko borbenost in željo po uspehu, kar nam je prineslo enakovreden boj z bistveno močnejšim nasprotnikom, ki smo ga prisilili, da je ves Čas igral na vso moč. Moji igralci so se v obrambi izčrpali, zato tudi zgrešeni čisti meli za tri točke v nadaljevanju, nekajkrat se je žo"ga tudi srečno odbila gostom v roke, kar so znali izkoristiti. Je pa srečanje dobra napoved za morda že odločilno tekmo proti Zagorju v soboto, ko bomo tudi že v popolni postavi in upam tudi okrepljeni z novim centrom.« Imena novinca ni hotel izdati. Mario Novak je dosegel 21 točk in imel 9 skokov, Elvis Kadič jih je ob petih trojkah dodal 19 in Tadej Koštomaj 16. Dober pristop za zanesljivo zmago Laščani so že med tednom opravili delo v Postojni, in sicer z odliko. Čeprav so se domačim okrepih s tremi igralci, med katerimi je tudi nekdanji branilec Laščanov Ervin Dragšič, niso bili kos razigrani ekipi Zorana Martiča. Njegovi varovanci so od vsega začetka srečanje jemali zelo resno in že v 1. četrtini prišli do -i-14, do odmora pa do -i-20. V nadaljevanju je ekipa iz Laškega samo nadzirala potek srečanja, držala prednost zanesljivo v svojih rokah za novo zmago. Žan Vrečko je brez zgrešenega meta (8:8) dosegel 21 točk, tudi pet trojk, Grega Mali (19) je zbral kar osem skokov, svoje sta po pričakovanju prispevala tudi Šalih Nuhanovič in prvi strelec hge Jack Ingram, ki sta dosegla po 18 točk. Seveda je bil z razpletom zadovoljen strateg Laščanov: »Vodili smo od prve do zadnje minute, si hitro priigrali visoko prednost in v nadaljevanju le še kontrolirali rezultat in igro. Priložnost za igro sem ponudil tudi nekaterim, ki v tej sezoni niso igrali veliko, prav nič pa mi ni všeč, da se že poldrugi mesec ne moremo otresti težav s poškodbami, saj nam je tokrat ponovno manjkal Nikola Cumič.« Še enkrat stresli Zasavce Ekipa Elektre Esotech doma ni imela težav z ekipo Zagorja in si je praktično s to zmago že zagotovila ligo za prvaka. V Šoštanju je bila negotova le prva četrtina, ki so jo domači dobili za eno točko, nato so z odlično obrambo povsem ustavili napad Zasavcev, lahke točke iz protinapadov pa so polnile koš nemočnih gostov, ki so samo spremljali, kako se je višala razhka. Najvišja je bila +32, tako da so priložnost dobih tudi mladi igralci s klopi, ki so zadržali lepo prednost in samo polepšah Dan šoštanjske košarke, v katerem se je na parketu dvorane v mestu elektrike zvrstilo mlado (več kot ISO igralcev) in staro, povezano z igro pod koši. Aleš Kune je dosegel 18 točk, Boris Jeršin 16, Jernej Mihalič 14. Trener Bojan Lazič ni skrival zadovoljstva: »Veseli me ta zanesljiva zmaga, ki je plod dobre igre v obrambi, medtem ko imamo v napadu še kar precej rezerv. Še vedno namreč na tekmah ne kažemo tistega, kar prikazujemo na treningih, vendar sem prepričan, da se bo naša igra aktično v ligi za prvaka, kar je bil prvi ij obremenjeni in po moje nevarnejši stopnjevala. Smo cilj, zdaj gremo r naprej.« JANEZ TERBOVC ižje nam bo kot v Žalcu!« je, da je v tem trenutku eki pa Ptuja boljša od nas. Naša koncentracija je bila zelo sla ba, vendar svojim dekletom nimam kaj zameriti. So šemla da in neizkušena. Sicer pa so odigrala že sedmo tekmo v mesecu januarjuin utrujenost se jim že pozna,« pravi trener Aleš Fiiipčič in pred jutrišnjo tekmo s Celjankami dodaja: »Celjske mesnine igrajo letos zelo suvereno, imajo dobre rezultate. Mi igramo tako, kot smo načrtovali. Zal smo v prvem delu prvenstva doma izgubili za gol razlike. Sedaj odhajamo vCeijeneobremenjeni. Kljub vsemu menim, da bo naša eki pa ob koncu peta, kar je njen cilj. Zmagovalca je težko napovedati, tudi mi gremo seveda na zmago.« Tekma v Golovcu se fao jutri začela ob 18. iri. JASMINA ŽOHAR e računati ne na Majo Novak {ob žogi v žalskem dresu), ki je p poškodovano, svetlolaso Nino Potočnik (desno). ^'dežele celjske mesnine PANORAMA KOŠARKA 1. ASL 15. krog: Elektm - Zagorje 91:64 (18:17. 41:30, 68:40); Kune 18, Jeršin 16, Mihalič 14, Ručigaj 12, Goršek 9, Vidovič 7, Mravljak 5, Nedeljkovič, Cmer 4, Hostnikar 2; Kabine 14, Prime, Dimnik 12, Vrstni red: Helios 29, Zlatorog 28, Krka 25, Slovan, Loka kava 24, Elektra 23, Alpos Šentjur 22, Zagorje 21. Koper 20, Kraški zidar 19, Postojnska jama 17, Triglav 15. 1. B SL 15. krog: Celjski KK - U^a 57:89 (17:17,30:52,42:77); Šar-lah 16, Petrovič 10, Senica 9, Grilanc 8, Zdovc 6, Ambrož 4, Sotošek, Perak 2; Blaževič 17, Štrukelj 16, Črnomelj - Hopsi 63:115 (15:24, 35:46, 41:79); Grdešič 13, Satošek 11; Godler 22, Pui^tnik, Čatovič 19, Zore 18, Vujasinovič 11, Tajnik 10, Podvršnik 8, Vaši, Kobale4, Nova Gorica ■ Konjice 108:79 (23:22, 53:38, 79:57); Marcetič, Likar 21; Ribič 22, Ravnihar 15, Gač-nik 11, Novak 10, Goleš 9, Lu-šenc 6, Keblič, Šmid 3, Rogla Zreče - Radenska 95:70 (25:16, 50:45, 71:59); Čovič, J. Brolih, R Brolih 17, Remus 16, Sivka 15, Petrovič 7, Horvat, Jereb 3; Dominko 25, Spešič 15. Vrstni red: Nova Gorica, Hopsi 29, Rogla, Litija 26, Konjice, Radenska. Bežigrad 23, Hrastnik 22, Rudar, Janče 21, Celjski KK 20, Cerknica 19, Grosuplje 18, Kolpa 15. 2. SL - vzhod 14. krog: Terme Olimia -Ruše 98:95, Prebold - Rogaška 71:117, Nazarje - Lastovka 100:75. Vrstni red: Medvode 27, Rogaška 26, Ilirija Terme OlimU 22, Ježica 21, Ruše, Lastovka20, Slovan, Nazarje 19, Prebold 14. 3. SL - center 13. krog; Gorenja vas - Pok-man Celje 55:75. Vrstni red: Krka mladi 25, Pakman 24, Stražišče 22, Bistrica 21, Gorenja vas, Trzin 19, Podboč-je, Krvavec 17, Kranjska Gora 16, Loka kava 15. 1.SL (ž) 14. krc^: KiOTjice - Kranjska Gora 69:91 (23:25, 34:44, 45:75); Šrot 20, Klasan 12, I. Klančnik 11, FendreS, K. Klanč-nik 6, Javornik 5, Soderžnik 4, Božičevič 3; Markovič 31, Eržen 16, Domžale - Kozmetika Afrodita 70:57 (17:12, 32:24, 54:36): Kuzma 19, Berdajs 18; Perlič 18, Zdolšek 13, Grm 12, Bukvič 6, Baloh 5, Starček 2, Lesjak L Vrstni red: Kranjska Gora 27, Ilirija, AJM 26, Ježica 21, Domžale 23, Ježica 22, Odeja, Kozmetika Afrodita 19, Konjice 18, Neso Ihke, Črnomelj 15. Liga Brgles. com 9. krc^: Pizzeria 902 ■ Avto-kontrol Žalec 20:0 (b.b.), Žalec ■GGStddmsWo 9i:67.Br^ez-com - Reaavradja Sajovic 87:91, Odgovor - Rrax.si 81:36, Kamno-seštvo Vogrina: - Pivovarna Laško veterani 53:69. Vrstni red: Avtokontrol Žalec, Restavracija Sajovic 16, Pizzeria 902 15, Br-glez.com 14, Pivovarna Laško veterani, 0(^ovor, Kamnoseštvo Vogrinec 13, Žalec, GG Steklarstvo 112, Firax.si 10. ROKOMET 1. SL (ž) 12. krog: Brežice - Celje Celj-• 24:38 (12:14); Su- ske taj 11, Videnič, Veble, Varlec 3; ' Stipanova 9, Majcen 8, Kikano- ' Vič 7, Filipovič 5, Šon, Janko- » Vič 3, Gerič 2, Skutnik 1, Celeia i Žalec ■ Ptuj 25:32 (10:15); Če- i renjak,Potočnjak5,Bojovič,To- i plak4,Levanič,Kobal3,Korun , 1; Ciora, Mihič 8. Vrstni red: , Krim 22, Celjske mesnine 20, Pnij 16, Škofja Loka 13, Celeia Žalec 12, Kočevje 11, Inna Dol-gun 9, Brežice 8, Olimpija 6, Zagorje 2, Izola 1, KEGLJANJE I.ASL(Ž) n. krog: Miroteks - Konstruktor 8:0 (Fidel 627, R. Sa-vlč 585, Kardlnar 577, N. Sa-Vič 558, Petak 548, Strelec 519). Vrstrrl red: Miroteks 22, Brest 18, Eta 16 ... SREDA, 31.1. ROKOMET 1. SL (ž), 13. krog: Celje Celjske mesnine - Celeia Žalec (18). MAIOIATKO Marguču zlato! Torino: Predzadnji dan 23. zimske univerzijade v Italiji se je izkazal celjski deskar na snegu Rok Marguč. V paralelnem veleslalomu je osvojil zlato kolajno. Marguč je bil v mladinski konkurenci svetovni podprvak, sedaj je dvajset-letnik na seznamu štipendistov ministrstva za šolstvo in šport. Zdaj to nI več senzacija Sofija: Judoistke celjskega Sankakuja so lani poskrbele za senzacijo, ko so kar tri zmagale na tekmi svetovnega pokala v Sofiji. Konec prejšnjega tedna pa so Petra Nareks, Urška Žolni]' in Lucija Polavder to ponovile po 13-umi vožnji s kom-bijem. Anja Pečnjak je ostala brez uvrstitve, deveti sta bili Regina Jerneje in Maja Uršič, sedma Vesna Džukič. Trener Marjan Fabjan je pred EP, ki bo aprila v Beogradu, malce zaskrbljen, saj se je vrhunska forma pojavila morebiti prehitro. Proti kadetskemu EP, ki bo julija na Malti, pa so odločne korake storile Vlora Bedeti z zmago ter Ana Velenjšek in Sabina Feran z drugima mestoma na kvalifikacijski tekmi v Lignanu. Dva poraza Poreč: Nogometaši Publiku-ma so se vrnili s priprav v Istri, potem ko so izgubih tudi drago prijateljsko tekmo. Z2:l jih je premagal hrvaški drugo-lipš Pomorac iz Kostrene. Edini gol je dosegel Dario Biščan. Atletski obeti Ljubljana: Na državnem dvoranskem prvenstvu v atletiki za mlajše mladince in mladinke je Kladivar Celje osvojil šest medalj. Tretji so bili Lukas Korošec in Maša Cesar v skoku s palico (Robert Rener je bil četrti v konkurenci štiri leta starejših atletov), Aljaž Re-beršak v teku na 60 m in Aljaž Beiehar v troskoku. V skoku v višino sta se izkazali še pionirki, Monika Lebenlčnik je osvojila zlato medaljo, Maruša Černjul pa bronasto. (DŠ) 14 I ČASOPIS - RAZVEDRILO «bi; ism f^OTROöKI ČA50PI5^ Otroški parlamentarci Včeraj je bil v Celju občinski otroški parlament Tako kot odrasli imate tudi otroci svoj parlament. Otroški občinski parlament je odprl svoja vrata včeraj v Narodnem domu v Celju. O devetletki, nivojskem težkih torbah in še težji učni snovi so razpravljali mladi parlamentarci celjskih in okoliških osnovnih šol. Osnovnošolci so iskali dobre, pa tudi slabe strani de-vetletke. Najprej so se ustavili pri nivojskem pouku. Nekateri so bili mnenja, da je nivojski pouk slab, ker ločuje učence. Poleg tega naj bi se tisti, ki so v prvem nivoju, počutili manjvredne, tako da naj bi nivojski pouk vplival, da imajo siabo samo-podobo. Drugi se s tem niso strinjali. Dejali so, da je nivojski pouk dober, ker se učenci lahko učijo na tisti stopnji, ki so ji dorasli. Dodali so, da ni nič sramotne- ga, če si v nižjem nivoju. Nenazadnje se učenci sami odločijo, učitelji dajo le priporočilo, v katerem nivoju bodo. Večina osnovnošolcev je izrazila željo, da t. i. vzgojnih predmetov [likovne, tehnične, glasbene in telesne vzgojej ne bi več ocenjevali z ocenami, ampak opisno. Kot so pojasnili, je pri teh predmetih veliko odvisno od tega, kaj ti je bilo položeno v zibelko, ne pa znanje. Dodali so še, da bi morali ti predmeti zviševati učni uspeh, ne pa ga celo zniževati. Na to temo se je vnela kar burna razprava, v kateri smo lahko slišali še druge plati zgodbe. Ena izmed učenk je dejala, da ne razume, zakaj bi bili vzgojni predmeti zapostavljeni. Pojasnila je, da je npr. pri glasbi neka pesem, ki jo učenec zapoje, le del ocene, tako da tudi če nima posluha, ima lahko ob kon- cu leta še vedno petico pri glasbi. Dodala je še: »Se mi pa zdi sramotno, da bi nekateri radi imeli glasbo pet, pa ne znajo slovenske him- Nekaj besed so mladi parlamentarci namenili tudi ministrstvu za šolstvo in šport. Dejali so, da jih moti, da se zakoni in pravilniki vsako leto spreminjajo. Počutijo se kot poskusni zajčki. Moti jih tudi to, da minister določi tretji izbirni predmet. Ob novem fleksibilnem urniku se lahko namreč zgodi, da predmeta, ki ga izbere minister, zadnjega pol leta v šoli sploh nimajo več. Ker je bilo na račun ministrstva in tudi konkretno ministra Milana Zvera povedanega kar veliko, je mikrofon prevzel učenec, ki se j e postavil ministru v bran in fantu, ki je bil do ministra še posebej kritičen, dejal: «Ko boš odrasel, boš lahko tudi ti minister.« ^-to-BEREM- MQIA NAJUUBŠA KNJIGA je: Ime in priimek: Noslov: da » inoii podoriri ia«» «bjo«^-. Kot vsak teden smo tudi tokrat izžrebali nekoga, ki bo dobil skodelico z Miš-kom Knjižkom. Iz nove skodelice bo pila Ana Kristina Obreza iz Žalca. Če-stiUmo. Vsi, ki bi radi sodelovali, morate le izrezati glasovnico in jo poslati (izpolnjeno, seveda) na naslov NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje. Osnovnošolci so včeraj pokazali, da se za slovensko politiko ni bati. Na trenutke se je celo zazdelo, da bi bili v nekaterih primerih dostibolj-ši od naših »resničnih« poslancev. ŠO Za manj terorizma v zadnjih letih število terorističnih dejanj in njihovih žrtev strmoglavo narašča. V Sloveniji tega problema k sreči še ne čutimo. Upamo lahko, da bodo pravočasno razvite nove tehnologije za detekcijo in preprečevanje terorističnih dejanj. Kaj lahko storimo, da bi zagotovili varnost brez neprijetnih stranskih učinkov? Možni rešitvi sta dve, in sicer ali sprememba družbenega vzorca obnašanja ali razvoj in uporaba novih tehnologij. Sprememba obnašanja je navidez preprosta: v starih časih, ko so se vsi poznali med seboj, je bilo neznancu zelo težko pripraviti neprijetno presenečenje. Možna sprememba obnašanja je tudi, da se celotna skupnost izogiba dejanjem, ki bi spodbudila nasilno obnašanje. Ob današnj em hitrem razvoju je težko zagotoviti učinkovito rešitev te vrste. Eksplozive lahko detekti-ramo s fizikalnimi metodami na različne načine, prav tako pa za analizo zbranih podatkov uporabljajo tehnologije znanja, ki iz velike množice podatkov ugotovijo prisotnost eksploziva ali drugih potencialnih nevarnosti. Trdne eksplozive najbolj preprosto prepoznamo z rentgenom, kot ga imajo na letališču za pregled potnikov. Z rentgenskimi žarki pres-vetijo opazovani predmet, tako da na sliki izurjeni operater opazi potencialno nevarne objekte. Ker rentgenske žarke zaustavi debelejša plast kovine, potrebujemo za hiter pregled neznanih predmetov močnejše žarke. Zato uporabljajo močnejše izvire, na primer z vi-sokoenergijskim elektromagnetnim valovanjem - žarki gama ali z nevtroni. Na ta način lahko na primer prepoznajo predmete tudi v notranjosti kovinskih kontejnerjev v pristaniščih, ne da bi bilo treba kontejnerje odpirati. S slikanjem lahko le prepoznamo oblike, ne pa tudi sestave predmeta. Zato metode slikanja navadno kombinirajo s spektroskopsko metodo, ki določi sestavo opazovanega predmeta. Primer takšne spektroskopske metode j e jedrska kvadrupol- na resonanca (oz. nuklearna kvadrupolna resonanca -NKR ali NQR). Na ta način je na primer možno določiti, ah je predmet eksploziv ali pa nenevarna plastična igračka. Metoda NQR se že uporablja na številnih letališčih in omogoča hitro detekcijo večine trdnih eksplozivov. Problem pa je z detekcijo eksploziva TNT, ki je s to metodo zelo počasna in zato ni uporabna za detekcijo eksplozivov na letališčih. Detekcijo TNT je možno izboljšati z metodo polarizacijsko ojačene NQR, ki pa zahteva močno magnetno polje, kar omeji njeno uporabnost. Pred kratkim so postali aktualni tudi tekoči eksplozivi, ko so v Londonu preprečili poskus teroristične^ napada. Tekoče eksplozive je težko detektirati s slikanjem, saj tekočine lahko prilagodijo obliko. V tem primeru bi lahko uporabih spektroskopsko metodo, kot je NMR. Izkušnje pa so pokazale, daje možno tekoče eksplozive detektirati tudi s kemično detekcijo molekul eksploziva, ki uidejovprostor. Večina praktično uporabnih eksplozivov nanu'eC hlapi vsaj toliko, da jih trenirani pes brez težav zavoha. Ce to zmore pes, bi morala tudi sodobna tehnologija. Zato je bil izumljen umetni nos, ki na primer s posebnimi receplorji veže molekule eksploziva in tako detektira bližino eksploziva. Takšen umetni nos velikosti decimetra in sprejemljive cene laliko detektira zelo nizke koncentracije eksplozivov. Razvoj na tem področju je hiter in perspektiven. Čeprav ima pes še vedno bolj občutljiv nos, se umetni nos ne utrudi, prav tako pa tudi ne po-u-ebuje dolgoü-ajnega učenja. Sodobne fizikalne tehnologije omogočajo hitro in ceneno detekcijo večine praktično uporabnih eksplozivov, njihove kombinacije pa z uporabo tehnolo^j znanja visok nivo varnosti. Potrebno pa se je zavedati, da popolne varnosti ni. Zato je še vedno najbolj učinkovita rešitev problema terorizma odprava razlogov za terorizem. ALEKSANDER ZIDANŠEK Razpisuje prosto delovno mesto PRODAJNO NABAVNI REFERENT/-KA Opis del in nalog: Pripravljanje ponudb in kalkulacij na področju gradbenega inženiringa, projektno vodenje projektov na področju inženiringa, razna dela na področju komerciale (prodaja / nabava) Prič. ■ VI. ali VII. St. gradbene ali ekonomske smeri - aktivno znanje vsaj enega tujega jezika (angleščina) ' ■ osebna urejenost, natančnost, komunikativnost Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom. Ponujamo zanimivo delo, stimulativno nagrajevanje in možnost nadaljnje^ izpopolnjevanja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjegft dela pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: FORI, d.o.o., Prešernova 1a. 3320 Velenje, Kadrovska služba. NOVI TEfMII Übönika 15 liCMnikavknhmiMiigaje uničil, se je pežar n»iril na pi>dstrešje,lijit ni nstalo Hrane nekaj časa ne bo Nedeljski požar Sv. Križa v Rogaški Slatini je povzročil ogromno škodo v okrepčevalnico in bar Sv. Križ v Rogaški Slatini še nekaj časa ne bo možno oditi na malico, kosilo ali večerjo. V nedeljo, na dan, ko imajo vrata svojega lokala zaprta, je malo pred 18. uro zagorelo. Zaradi napake na termostatu cvrtnika, ta naj bi se pregrel, se je požar iz kuhinje razširil na celotni gostinski objekt. Škoda po prvih ocenah znaša okoli 50.000 evrov (12 milijonov tolarjev). Požara se je lotilo kar 51 gasilcev iz okoliških društev. V Sv. Križu, kjer so dnevno razdelili približno 180 malic, predvsem zaposlenim v okoEških podjetjih, bodo nastalo škodo sanirali vsaj mesec dni. Čaka jih skoraj popolna prenova objekta in nakup pribora, aparatov ter drugih pripomočkov, predvsem za kuhinjo. Robi Ivanoša, lastnik objekta, pravi, da se je vse dogajalo zelo hitro in Robi Ivanoša, (asinik gostinskega objekta, nastalo škodo ocenjuje na približno SO.OOO evrov. da ga je o požaru obvestil prijatelj . »Ko sem prihitöl do gostilne, so bili tam že gasilci, ki so se zelo hitro lotili gašenja.« Požar se je iz kuhinje najprej razširil na zgornji del, kjer je imel Ivanoša stanovanje, pisarno in pralnico. »Nič ni ostalo od podstrešja, zgorela nam je tudi vsa doku- mentacija in škoda zaradi tega je ogromna,« pripoveduje Ivanoša. Ogenj se je razširil tudi v prostor s točilnim pultom, kjer je bil leseni strop, in se zato hitro širil v prostor z jedilnico. »Na srečo nam je tam uspelo rešiti mize, stole in tudi nekaj kuhinjskega pribora.« Na varno so uspeli spravili tudi nekaj električnih pripomočkov, kot so aparat za kavo, čistilec zraka in še nekaj manjših aparatov. »A to je le manjši del,« zaskrbljeno pripoveduje Ivanoša. Objekt so Ivanoševi zavarovali, vendar zaenkrat natančne višine nastale škode še ne vedo. »Požar nas je zelo prizadel, tudi kar se izpada malic tiče,« še pove Ivanoša, ki je lastnik okrepčevalnice in bara tri leta, ko so stavbo izneManjestanovanj-ske hiše preuredili v gostinski objekt. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ Celjan, ropar po tekočem traku Po denar na pošte kar s plastično vrečko - Uslužbenke evrov ne dajo - Neuspešen skok čez pult Mariborski policisti so skupaj s celjskimi stopili na prste 27-letnemu Celjanu, ki je v dveh dneh želel oropati štiri pošte in eno trgovino. Gre za brezposelnega odvisnika od prepovedanih drog iz Celja, čeprav je zadnje čase živel neprijavljen v Mariboru. V nedeljo ga je zaslišal tudi preiskovalni sodnik, ki se je odločil, da je bolje, da 27-letmk ostane v priporu. Nadobudnega roparja so prijeli v petek, že v četrtek popoldne pa je oropal pošto v Brezju pri Mariboru. S kapuco na glavi in podkapo motoristične čelade na nosu in ustih je od uslužbenke zahteval denar, tako da ji je zagrozil z večjim nožem, pred nos pa ji je pomolil navadno plastično vrečko. Zaposlena mu je v vrečko dala 1500 evrov, nato je zbežal in se ž vozilom odpeljal v smeri Tezna. Očitno mu izkupiček ropa ni bil dovolj, zato je naslednji dan z roparskim pohodom nadaljeval. »Med 13. in 15. uro je storil še štiri kazniva dejanja ropa, šlo je za tri poskuse in en dokončan rop,« nam je povedal vodja oddelka za splošno kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije pri PU Maribor Vlado Mak- sim Vič. Proti zaposleni je mahal še z razbito steklenico, a se je tudi tukaj ustrašil alarma in pobegnil. Toda neuspeli poskusi ga niso izučili! »Z vozilom se je nato odpeljal proti Mariboru in v Slivnici vstopil v trgovino, vzel žvečilke in jih pri blagajni plačal. Ker je trgovka prehitro zaprla blagajno, je vzel še ene žvečilke in med odpiranjem blagajne trgovko odrinil, da je padla po tleh, iz blagajne pa ukradel okoli 150 evrov.« Celjana so nekaj minut kasneje dobili v Mariboru, saj je trgovka natančno opisala, s kakšnim vozilom se je ropar odpeljal. Vlomilcem Nedelja je bila črn dan za okrepčevalnico in bar Sv. Krii. Tu pa so v preiskavo vskočili celjski kriminalisti, saj je 27-letnik »napadel« dve pošri na območju celjske policijske uprave. Ob 13. uri je ropar vstopil v pošto na Starem trgu v Ločah. Enako maskiran kot dan prej in z grožnjami je poskušal izsiliti denar, a se je uslužbenka požvižgala nanj in mu denarja ni hotela izročiri, češ da ga ni v tistem prostoru. Z grožnjo, da se bo vrnil, je 27-letmk zakorakal ven in se zapodil še v eno pošto, tokrat v Slovenskih Konjicah, in že na vratih glasno opozori!, da gre za rop. Z desno roko v žepu jakne je dajal videz, da drži pištolo. Zahteval je denar, a ga tudi v tem primeru uslužbenka ni uslišala in ko je sodelavko opozorila, da gre za rop, je le-ta sprožila alarm, ki je 27-letniku očitno zagnal strah v kosti, saj jo je urno ucvrl. »Odpeljal se je proti Zgornji Polskavi, kjer je nekaj minut pred 15. uro vstopil še v tamkajšnjo pošto. Kot v prejšnjih primerih je zahteval, da zaposlena odpre blagajno in mu da denar. Ker tega ni storila, je poskušal preskočiti pult. a mu ni uspelo,« navaja Maksimovič. pristrigll peruti Celjski policisti so na prste stopiU 26-letnemu Celjanu, saj ga sumijo, da ima na vesti kar nekaj vlomov na našem območju. S svojim nečednim poslom naj bi storil za več tisoč evrov škode, sicer pa preiskava kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil, še ni končana. Na odgovor, kaj se bo zdaj zgodilo z njim, osumljeni čaka v priporu, kamor ga je za razmislek poslal preiskovalni sodnik. 26-letniku so celjski policisti prostost odvzeli že 22. januarja, njegovi vlomi pa naj bi se vlekli že od lanskega poletja. Avgusta naj bi skupaj z 24-letnim Celjanom vlomil v podjetje Bo-sio v Štorah, od koder sta odnesla kup nerjaveče pločevine. Le-to sta prodala podjetju Dinos, kjer so jo policisti kasneje tudi zasegli. »Septembra se je omenjenima pridružil še en 24-letni Celjan. Skupaj so vlomili na gradbišče bencinskega servica OMV na Dečkovi cesri v Celju. Tam so ukradli elektromaterial, predmete smo kasneje za-seghinvrnih podjetju,« navajajo na celjski policiji. Vlomilsko pa je 26-letnik zakorakal tudi v novo leto, saj je ta mesec vlomil v stanovanjsko hišo na Teharjah, kjer ga je zasačil lastnik. »26-letnik j e lastniku zagrozil ter mu s silo vzel denarnico z gotovino, ga zaklenil v sobo in odšel,« pravijo policisti. Januarja letos je poskušal vlomiti tudi v trgovino Kiki Extra v Ulici mesta Grevenbroich, vendar so ga s kraja pregnali, tako da je pobegnil praznih žepov. Kriminalisti s preiskavo še niso končali, saj je omenjeni osumljen še drugih kaznivih dejanj, predvsem velikih ta- SIMONA ŠOLINIČ HALO, 113 Trčil v peško v petek, nekaj po 9. uri, se je v prometni nesreči v Laškem huje poškodovala 43-letna peška. Ta je hodila po pločniku ob ZdravUiški cesti, v bližini prehoda za pešce pa je iz neznanega razloga nenadoma stopila na vozišče. Ravno takrat je za njo s tovornim avtomobilom pripeljal 42-letni voznik, ki jo je kljub močnemu zaviranju zadel. Pester vikend Minuli vikend so najbolj zaznamovali vlomi in tatvine. Že v petek zvečer je neznanec s parkirnega prostora v Bevkovi ulici v Žalcu odpeljal osebni avto, znamke Volkswagen Golf serije IV. Avtomobü je bele barve in registrskih številk CE 27-07M. Skodejezavečkotpet tisoč evrov. Sobota pa je bila pestra predvsem na področju vlomov. Nekdo je tako izven delovnega časa vstopu v gostinski lokal na Mariborski cesti v Celju in odnesel tri denarnice, več d- Škode garet in skoraj z; polovico manj pa je nekdo povzročil škode tudi v gostinskem lokalu v Trubarjevi ulici v Celju, kjer pogrešajo cigarete. Po glasbeno opremo pa so se vlomilci odpravili v lokal na Ljubljanski cestivCelju, sicer pa glasbe ne bo mogel nekaj časa poslušati tudi Celjan, ki je svoje VOZÜO pustil na Mariborski cesti, saj so mu ukradli avtoradio. Vlomljeno je bilo Še v vozilo v Brodarjevi uUci v Celju, iz njega pa so odnesli žensko torbico z dokumenti. So pa policisti prijeli 22-letnika, ki je v noči na ponedeljek vlomil v lokal v Gubčevi ulici v Celju in odnesel nekaj škatlic cigaret in menjalnega denarja. Med še neraziskanimi vlomi minulih dni je tudi vlom v poslovne prostore na Lavi, policisti pa še iščejo neznance, ki so v noči na minuli petek v Celju vlomili v kar pet vozil, parkiranih na različnih ulicah v centru Ce- 16 Iura «fct;-!!.' UlicD hsioii BročiČR jI na Polulih v Ciljii Od Bračiča do Hrašovca Pred tednom dni smo vas v tej rubriki vprašali, po kom se imenuje Bračičeva ulica v Velenju oziroma Ulica heroja Bračiča na Polu-lah v Celju. Imenuje se po partizanskem komandantu in narodnem heroju Mirku Bračiču. ki seje rodil 16. marca 1915 v Trstu. Mirko Bračič se je rodü v narodno zavedni primorski družini ravno v času, ko se je začela ena najstrahotnejših vojaških epizod na naših tleh, soška fronta. Po končani vojni in italijanski zasedbi naš^ zahodnega etničnega ozemlja so Bračiči podobno kot številni drugi primorski Slovenci prebežali na Štajersko, kjer so si \istvarili novo življenje. Vojaško kariero je Mirko Bračič začel že pred začetkom druge svetovne vojne, saj je po zaključku podofi-cirske šole vse do aprila 1941 služboval kot gardni podofi-cir. Po prebegu v t.i. ljubljansko pokrajino se je Bračič že julija 1941 vključil v partizansko ^banje, kjer je deloval pod imenom Miran Bradač. Vojaško znanje, ki ga je posedoval, ga je pripeljalo na mesto komandir]'a Borovniške čete Krimskega partizanskega bataljona. Že oktobra 1941 je njegova vojaška enota uspešno uničila italijansko se imenuje vojaško skladišče razstreliva v Bezuljaku blizu Cerknice. Po preoblikovanju Krimskega bataljona, ki se je preimenoval v 3. partizanski bataljon Ljubo Šercer, je bil Bračič imenovan za namestnika komandanta bataljona, po ponovni preureditvi partizanskih enot aprila 1942 pa je bil imenovan za komandanta 3. grupe odredov. Oktobra 1942 so Bračiča in Loški odred, ki mu je poveljeval, poslali v Slovensko primorje, z nalogo, da oblikujejo nove partizanske enote. Tako je s svojo enoto kmalu oblikoval Soški odred. Decembra 1942 je bil Bračič imenovan za poveljnika 3. t.i. alpske operativne co ne, nato pa za komandanta Primorske operativne cone in legendarne 14. divizije NOVJ. Ob okupaciji Italije je sodeloval pri obleganju Turjaka, kamor so se zatekli slovenski belogardisti, sodeloval pa je tudi pri rušenju Stampe-tovega mosta blizu Logatca. Njegova življenjska pot se je končala ob napadu partizanske vojske na nemško postojanko v Kočevju, 11. decembre 1 1943, kjer so ga pokosile nemške krogle. Po komandantu Bračiču so 5. februarja 1944 poime-novah 13. SNOUB, ki so jo pod imenom Loška brigada ustanovili že jeseni 1943. Legendarna Bračičeva udarna brigada, ki je bila vseskozi v sestavi 14. divizije NOV in POJ, je sprva delovala na Dolenjskem in Notranjskem. od februarja 1944 pa na Štajerskem. Bojno pot je Bračičeva brigada zaključila na Koroškem, kjer je imela v bojih pri Borovljah 10. in 11. maja 1945, torej že po nemški kapitulaciji, velike izgube. Po teh bojih je brigada odšla proti Celovcu, kamor je KUPON itednik Ime in priimek....................... Naslov Kraj in poštna številka............ Ulica/stavba se imenuje po ki je bil ... Moj predlog ;vojih enot prispela dva dni kasneje, tj. 13. maja 1945. Po odhodu Bra-čičeve brigade s Koroške so glavnino borcev vključih v na novo oblikovano udarno brigado, ki je nosila ime 6. SNOUB Slavka Šlandra. Danes sprašujemo, po kom se imenuje Hrašovče-va ulica, ki je v Celju na Po-lulah. Na vprašanje o Bračičevi ulici smo dobih veliko pravilnih odgovorov, nagrado -majico NT&RC in enega od starih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica Celje, pa bo dobil Luka Jager, Cesta v Teharje 5. 3202 Ljubečna. Odgovore pošljite do ponedeljka, 5. februarja, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje. Kratko zgodbo o Mirku Bračiču je za objavo pripravil mag. Branko Goropev-šek. Grafike Celja in Vojvodine v četrtek so v Galeriji likovnih del mladih Celje otvorili razsUvo grafik na temo Stari grad Celje in arhitektura Celja. Razstavljajo akademski slikani Nada Denič in JeUca Culaflč iz Beograda, Milan Jak-šič in Emil Sfera iz Pančeva ter Ana Milo-savljevič iz Novega Sada. Razstava je rezultat V. mednarodne grafične delavnice na temo Stari ^ad Celje in arhitektura Celja v organizaciji galerije h-kovnih del mladih pod vodstvom Mihaila Lišanina. Razstava je umetniško videnjezgo-dovine Celj skih in arhitekture Celja akadem- skih avtorjev iz Srbije, ki so se prvič srečali s to temo. Protiutež razstavi grafik je razstava akademskega slikarja Emila Sfere iz Pančeva, ki predstavlja staro vojvodinsko arhitekturo. Gre torej za prepletenost starih arhitektur dveh življenjskih okolij. Razstavo je odprla svetovalka za kultura Veleposlaništva Republike Srbije v Ljubljani Aleksandra Stankovič. V kulturnem programu so gostih folklorno skupino Desenka Makstmovič iz Srbskega kulturnega društva Maribor, ki je predstavila splet pesmi in plesov s področja Leskovca. AP Kitaristi so doma v Žalcu v dvorani Glasbene šole Rlsta Savina v Žalcu smo lahko 20. januarja poslušali koncert kitarskega orkestra pod vodstvom Marije Alatič. Žalska glasbena šola je edina šola v Sloveniji, na kateri delujejo kar trije kitarski orkestri: vodenje mlajšega je v preteklem šolskem letu prevzela Vesna Pobežln, ki prav tako izhaja iz kitarskega orkestra, ostala dva pa vodi idejna in umetniška vodja prof. Marija Alatič. Do lanskega leta je bila šola tudi edina v naši regiji, ki je sploh imela tovrstni orkester. Igrajo glasbo različnih glasbenih obdobij od glasbe starih mojstrov do moderne, najlažje se izrazijo v temperamentni španski in latinskoameriški glasbi, v kateri brez Tonija Alatiča na tolkalih in prof. Sonje Alatič na violini ne gre. Redno prirejajo božično-novoletne koncerte in v desetletnem delovanju, ki ga bodo svečano obeležih v naslednjih mesecih, imajo za sabo veliko število koncertov doma in po Sloveniji- Posneli so celo dve lastni zgoščenki. ANJA PAJTLER Glasbeni gostje iz Ljubljane Danes ob 19.30 bo v Celjskem domu koncert Simfoničnega orkestra ter komornega zbora Srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane. Predstavüi se bodo z deli Janeza Krstnika Novaka, Mozarta, Marjana Kozine in Luci-jana Marije Škerjanca. Kot solisti bodo nastopili: Domen Lorenz - violina, Mateja Pra-protnik - sopran, Alja Koren - mezosopran, Simon Jager - tenor in Peter Martinčič - bas. Simfoniki (pod taktirko Ibmaža Ha-beta) se kot gostje udeležujejo mednarodnih poletnih festivalov na Bledu, Ljubljani in v Grobljem, pa tudi vseh slovenskih revij simfoničnih orkestrov v Velenju in Krškem ter gostujejo po številnih slovenskih krajih. Komorni zbor deluje prvo leto, sestavljajo pa ga učenci solo petja pod taktirko prof. Marjana Trčka. AP Zlati citrarji iz celjske regije Glasbena šola Rogaška Slatina je v petek, 26. januarja, gostila 9. regijsko tek- Iz celjske regije so zlata odhčja prejeli; v kategoriji od 11 do 12 let Monika Rožej iz Laškega in Špela Schmid iz Rogaške Slatine; v kategoriji od 13 do 14 let Petra Hriber-nik in Alenka Močnik iz Rogaške Siaüne ter Tanja Lončar in Karmen Zidar Kos iz Velenja; v kategoriji od 15 do 18 let Edita Drame in Mojca Žerak iz Rogaške Slatine, Vesna IXiTinek iz Velenja ter Neli Zidar Kos iz Ponikve pri Žalcu; v kategoriji nad 18 let pa Janja Briec iz Laškega. Vsi dobitniki zlatih odličij se bodo 3. februarja v Nazarjah udeležili državnega tekmovanja. AP fäpi list 17 . . Fesffcal v cxHikiaje tisdi spremljevalni program, .fei ni tipieno-komedijsko obarvan, a )e dobrodošla popestritev in:pfložtiost zÄObiskgledali^atudi ob nedeljah-Kabaxet re^ Mihe Alujeviča, celjska usp^ica z za-•Mfca sezone, ae je odwtel pred polno dvorano. Igralcu Stanetu Potisku se je gledališče ob odhodu v pokoj zahvalilo za 45 dela z delom slikarja Štefana Marflaka. Komedija.com Orientalske plesalke zavrtele festival smeha - Šah mat pred Plenom Komedija je doma v Celju. In pika. To že šestnaj-stič potrjujejo polna dvorana v Slovenskem ljudskem gledališču Celje in odzivi slovenskih gledališč, ki gojijo komedijo tudi zato, da bi imeli priložnost uvrstiti se na celjski festival in se potegovati za katero od žlahtnih odličij. O žlahtnih presežkih odloča strokovna žirija - prevajalec Jakob Jaša Kenda, igralka Nada Božič in režiser Andrej Jus. Z ocenami na glasovalnih lističih vsak tekmovalni večer sodeluje tudi občinstvo po svojem okusu in izbere komedijanta ali komedijantko večera ter oceni predstavo. Prvi večer so festival v orientalskem duhu zavrtele plesalke plesne skupine Bayani (na naslovni strani) s celjsko igralko Tanjo Potočnik na čelu, ki so še posebej ogrele moški del občinstva. Očitno tudi častnega pokrovite- lja Dnevov komedije in slavnostnega govornika, župana Mestae občine Celje Bojana Šrota. V kratkem, sproščenem govoru, ko je komediji odprl pot med občinstvo, se je še posebej zah-valU sponzorjem, velikim in najmanjšim. «Brez vas festivala ne bi bilo. Brez vas, zvestega občinstva, tudi ne. In brez vas, ptizadevnih organizatorjev celjskega gledališča, prav tako ne. Zato hvala vsem,« je dejal in spomnil, da bo celjski festival, ta čas zagotovo ena največjih kulturnih prireditev v tem delu Evrope, vključen v program prizadevanj občine k razglasitvi Celja za evropsko kulturno prestolnico leta 2012. Plen la šahom Plenilci src občinstva so s prvo tekmovalno predstavo šah mat izpod žlahtnega peresa Vinka Möderndor-ferja in v režiji Dušana Mla- it naj ho! Miro Podjed, večerni domači predstavi Šah mat a strokovna žirija [z leve): prevajalec Jakob Jaša Kenda, ii režiser Andrej Jus. karja postali Celjani z visoko oceno 4,63 in izborom komedijanta večera, ki je postal igralec Miro Podjed v vlogi gospoda Kralja, očeta ministra za moralno prenovo, Rudija (Renato Jenček). Uigrana ekipa (Jagoda, Barbara Vidovič, Barbara Med-vešček. Lučka Počkaj, Tja-ša Železnik, Rastko Krošl), je v vrtoglavem stampedu, ki se odvija v paralelnih komičnih situacijah, na koncu pustila sporočilo, da je oblast tista, ki svoje zapovedi najhitreje in najraje krši, Komedija ošvrkne to lažno moralo, pri čemer se občinstvo s svojimi zapleti in komičnimi situacijami, ko se v stanovanju gospoda Kralja znajdejo hkrati tri sinove ljubice in še njegova žena z ljubčkom hkrati, nasmeji do solz. V nasmejanem vzdušju se je nadaljevala tudi podelitev nagrade Miru Podjedu, ki ima komedijo kot zvrst zelo rad. Veliko jih je odigral v treh desetletjih in pol. »Zalo je bil že skrajni čas, da sem na Dnevih komedije prvič dobil ta naslov, Priznanje občinstva mi bo zato ostalo zelo pri srcu,« je hudomušno, malo za šalo, malo zares, pokomentiral čestitke, ko je iz rok upravnika Boruta Alujeviča in selek-torice festivala Tine Kosi prejel v dar monografijo I Koper je občinstvo najbolj prepričal starosta sloven-Dare Valič. častne meščanke, slikarke Darinke Pavietič Lorenčak, V soboto so s kraško burjo prišU na festival igralci Gledališča Koper s črno komedijo, kriminalko in igro absurda Plen avtorja Joa Ortna, ki se suče okoli umora in trupla gospe McLeavy, skrivanja njenega trupla, ropa banke, podkupljivega detektiva, v stilu angleškega humorja pač, do razkritja tolpe, za zapahi pa se znajde edini naivnež te igre, vdovec gospod McLeavy. Komedijo je na oder postavil igralec Boris Cavazza, ki je vlogo gospoda McLeavyja zaupal starosti slovenskega igralstva Daretu Valiču. Ta je s svojo igro inpojavo znova dokazal, da mu leta ne morejo do živega. Postal je komedijant večera. In bil priznanja občinstva in nagrade vesel. Skromen, kot je, je rekel samo; «Iskrena hvala.« Ocena predstave, v kateri so igrali še Gorazd Ži-lavec, Primož Ekart, Jaša Jamnik, Maja Martina Mer-Ijakin Jaka Varmuž, je 3,68. In še en dogodek je zaznamoval sobotno noč. Gledališče se je oddolžilo igralcu Stanetu Potisku, ki se je po 45 letih dela v gledališču konec minulega leta upokojil. Podarili so mu umetniško delo Štefana Marflaka. Bil je ganjen. Pogrešal bo gledališče, a imel bo več časa za knjige, prevajanja, potovanja in nasad jablan, je povedal. MATEJA PODJED Foto: SHERPA Za karto več bo.povpraševanje pred razprodano gledališko blagajno ta konec tedna, ko bo v petek na sporedu komedija Šparovček IZ SNG Drama z odlično, igralsko zasedbo m oato v soboto za komedi)o z naslovom Kako s;no-i]ubili tovariša Tita., ki prihaja v Celje v produkciji STflS No\a Gonca m Kosovelovega doma - Kulturnega centra-Sežana prav tako -z ziaiumi gledahškimi obrazi. 18 ; T Zahvala za 15 let dela Tisoč radosti v Mali hiši VMalihišinaPilštanju so decembra varovancem želeli pričarati vso toplino, ki jemno-gi otroci zara(U različnih družinskih razmer ne morejo občutiti med svojimi najbližjimi. Vsak konec tedna so pod vodstvom predsednice društva Materina dušica Ade Po-žeg in skrbnice hiše Simone Simon potekale števihie delavnice. Eno od njih so otroci preživeli v Kozjanskem parku, kjer jih je obdarila trgovina Švaj-ger. Na drugo delavnico so se odpeljali v Romsko Slatino, kjer so dan preživeli v foto studiu Janko in se za novi koledar foto^afirali kot Božički. Vsak ga je dobil tudi za spomin. Varovanci so decembra s pesmijo sodelovali tudi na otvoritvi obnovljene ceste na Pilštanju, župan Občine Koz--je Dušan Andrej Kocman pa se jim je zahvalil in jim izrekel prisrčne želje za srečno pot v nadaljnjem življenju. Podjetje Alpos jih je povabilo na zabavo s Čuki, nato pa so jih pogostili še s pico. Še isti dan so obiskali božič-no-novoletni koncert na Pre-voiju, kjer so si ogledali tudi razstavljene stare jaslice. Že pred tem so skupaj spekli potico, ob vrnitvi pa napraviE večerjo, vsak otrok je prižgal svojo svečko in si nekaj zaželel. Nato so skupaj odšli k maši. Božičnega čara še kar ni zmanjkalo, saj so se v sveti noči otroci podali od hiše do hiše, kjer so pred durmi tiho pustili svoje aranžmaje z napisanimi mishmi. Ko pa so se vmih v Malo hišo, so ugotovili, da jih je medtem obiskal Božiček iz Nemčije. Vsi so prejeli pižame in polno sladkarij. Za zahralo so zavrteli telefon gospe Protnarje-ve v Stut^artu in zapeli Sveto noč. Njihova pesem je tam ganila vse člane društva Sonček, ki se je že večkrat spomnilo na slovenske otroke in Koncert v Kompolah v soboto, 20. januana. ]e bilo v Kompolah zelo živahno. Vtamkajšnji osnovni Šoli se je odvijal koncert, ki je pn-vabil lepo število obiskovalcev. Glavno besedo so mieh glasba, ples in dobra vol] a. Avla kompolske osnovne sole je bila skoraj premajhna za vse, ki so si prßU ogledat različne ^asbene in plesne talente. Za začetek so voditeljice Urška Verhovšek, Andreja Ko-lar in Manca Kragelj pod okriljem Mateje Zakelšek napovedale prikupne Šentlovrenš-ke ragle, otroško folklomo skupino. Poslušalce je očarala s petjem, plesom in prikazom otroških iger, velik aplavz pa si je prislužil tudi Gregor Korez, ki jih je spremlja? s harmoniko. Z ubranim petjem se je predstavila dekliška vokalna skupina Rož"ce, ki jo sestavljajo dekleta iz okoEce Štor. Delujejo že vrsto let in pogosto nastopajo na koncertih v celjski regiji. Kot protiutež dekliškemu pet- Otroški ju je v goste prišla fantovska pevska skupina Osti jarej iz I'od-četrtka, ki je s širokim repertoarjem zagotovo zadovoljila vsak glasbeni okus. Poslušalcem sta se predstavili tudi Urška Skamen in Nastja Sivka, ki sta v duetu zaigrali na klarinet. Prireditev je s spletom ljudskih plesov popestrila Folklorna skupina Kompole, za konec pa je ansambel Prežin urezal iške ragle nekaj tipičnih slovenskih poskočnih skladb. Prijetno vzdušje se je nadaljevalo tudi po koncertu, saj so bili vsi obiskovalci deležni dobre vinske kapljice in prigrizka. Obiskovalci so se razšli z željo, da se čez leto dni zopet srenjo na koncertu v Kompolah, kar je gotovo dobra vzpodbuda za organizatorje koncerta. DUŠAN VOLAVŠEK Celjski škof in ordinarij dr. Anton Stres je ob IS-letnici Župnijske kaiitas Vransko m ob prvi obletnici Našega doma 14. januarja v župnijski cerkvi sv. Mihaela daroval zahvalno sveto mašo in po njej blagoslovil kapelo v Našem domu na Vranskem. Z njim sta somaševala Branko Maček, pred-seamK SKotijske karitas Maribor, in domači župnik Jože Turinek, ki se je škofu zahvalil za prvi obisk v Župniji Vransko. Med gosti so bih tudi Zdenko Gričnik, generalni tajnik Škofijske karitas Maribor, Franci Sušnik, župan Občine Vransko, Vinko Debelak, župan Občine Prebold, Mojca Hrastnik, direktorica Našega doma, in drugi ugledni gostje. Ob koncu maše se je župnik Hirinek zahvalil škofu in vsem gostom za obisk, članom Župnijske karitas Vransko in vsem, ki so pomagali pri gradnji Našega doma, kajti vzorno sodelovanje župnije, župnijske kaiitas in Obäne Vransko je rodilo veliko sadov in skupaj se veselijo prve obletnice Našega doma. Še posebej pa je poudaril požrtvovalno delo Martine Felidjan, ki je vseh 15 let uspešno vodila Župnijsko karitas Vransko in se je prav ob tej slovesnosti odločila svoje mesto prepustiti mlajšim. Zahvalil se je tudi Vinku Debelaku, županu Prebolda, ki je kot nadzornik sodeloval pri gradnji Našega doma. Za njuno požrtvovalno delo je škof dr. Anton Sties obema podelil škofijsko priznanje in zahvalo. MARINKA MOŠNIK tudi ustanove, ki potrebujejo pomoč. Lions klub Ilirija Ljubljana jim je poslal denarno bo-žičnico za oskrbne dni. Obiskali pa so jih tudi z ene od radijskih postaj in prinesli cel kup igrač. Na božični dan so si varovanci še ogledali žive jaslice v Lurški jami v Zagorju pri Lesičnem. Zaposlene v Mali hiši je razveselila tudi vest, da je zavod za zaposlovanje podaljšal program javnih del, kar je potrdila tudi Občina Kozje. Tudi Občina Šentjur je prvič prijazno ponudila pomoč za otioke iz občine, ki bodo svoje zatočišče našh v tej hiši. Rotary klub iz Čateža jim je za nakup novega kombija namenil 800.000 tolarjev, kar pa je še premalo in denar še zbirajo (TRR 060000-0000039744 zaMalo hišo na Pilštanju). MAJDA REZEC Martina Felicijan, prpihpdiiicH Župnijske karitas Vransko AN Mi, bojevniki Prišelje dan odhoda. Poobi-čajnih »Pozdravite naše v Sloveniji«, »Fantje, ne se dat« in podobnih vzklikih se premaknemo do malega letališča, kjer bi nas moral pobrati nekakšen divji tiansporter. Za našo skupinico sedijo trije, štirje Britanci, pred nami pa grača adrenalinskih Amerov Moj »bak-sus«gumb je bil vključen. »Letalo zamuja, čez kakšne dve uri bo tu,« pravijo na letahš-ču. Američani izvlečejo vsak svoj leptop, MP3-predvajalni-ke in vesoljske slušalke ter igra-jo igrice, gledajo filme, rešujejo sudoku in se nasploh zgu-be v virtualnih vesoljih. Britanci zadaj pa se gredo kviz. Takšen pravi. Lepo je biti milijonar ali pa kaj podobnega. Eden je moderator in počasi in z zategnjenim glasom aristokratske angleščine niza vprašanja dvema brezzobima in tetoviranima odbitkoma, ki ju pod nobenim pogojem ne. bi rad srečal v kakšni temni ulici. »What is the name of the third president of...« melje prvi. Ona dva ga neumno Sedata in trosita bedarije. Po dveh urali sem ugotovil, da znata pravzaprav odgovoriti samo na dva tipa vprašanj: karkoli o nogometu in marsikaj, kar je vezano na televizijo, smer lahki program. Po preteku dveh ur nas obvestijo, da se je letalo menda pokvarilo na jugu. Naj sicer počakamo še nekaj ur, mogo- če pa da bo. Ameri se počasi izklapljajo iz elektronskih svetov in se začnejo spravljati z letališča, mi sedimo in čakamo, kaj bo, ure minevajo, za nami pa še kar v neprizadetem in počasnem ritmu, ki ga ne zmoti niti jedrska bomba: »What was the name of the first argentinlan president?« »Ronaldo?« poskusi eden od ve-leumov. Črni oblaček je očimo delal nadure. Letalo se je namreč neprekhcno pokvarilo in tako smo se spet odpravili nazaj k našim. Dan je bil pravi, počutili smo se odlično in tako smo se trije iz naše skupine odločili, da bomo to noč prespali v šotoru kar brez spahiih vreč, saj smo zaboga bojevniki, ne pa neke babe. VrlniU smo se v šotor med gručico prese-nečenili portugalskih padalcev, samozavestno zmetali male na-hrbtničke na postelje in jim navrgli, da se vidimo čez par ur. Čez par ur smo se res vrnili v šotor, Portugalci so spali, udobno zaviti v svoje spalke, ko smo se mi zvalih na pograde in bojevniško zaspali. Sredi noči me je prebodla ostia bolečina v področju ledvic. Ne normalno mrzlo, križ sem imel ves leden. Pogledam na levo, naš fant zvit v kroglo in z nogami v tistem malem nahrbtniku. Pogledam na desno - tip na trebuhu, roke pod telesom, tudi on noge v nahrbtniku. Pred mano pa postelja Piše: GREGOR JAZBEC Portugalca, ki v sladki toploti sesa palec in sanja o žoganju na kakšni akapulški plaži, obkrožen s kopico bikini lepo-tičk. Medtem ko si on nagajivo podaja žogo s kakšno Ema-nuelle, ko se nato hihitajoč škropita z morsko penico in jo ravno igraje potunka med bleščeče valove (in jo vmes seveda »po nesreči« prime za pravo oblino), mu jaz po balonskem običaju izmaknem brisačo in se ovijem vanjo kot velika in napol zmrznjena sar-ma. Brisača je bila pravi blagoslov. Dolga, široka, topla, krasna brisača, ki sem jo zjutraj kar s težavo vrnil možakarju, ki se je z erekcijo in s palcem v ustih prebudil med kopico smrčečih, smrdeah in kosmatih mož, zgubljen nekje v nekem Afganistanu. (se nadaljuje) Gregor Jazbec, vojaški psiholog 20. MTB iz Celja, je na naših straneh že nastopal z zabavnimi teksti s službenih poti v Afeanistan, tokrat piše o ponovnem obisku na »divjem vzhodu«. Wl !»■; 19 2. DEL v prvem delu članka smo vam predstavili zajedalsko gobo z imenom parazitska polstenka. Zastrta zajedal-ka (Asterophoralycoperdoi-des) je druga iz vrst zanimivih parazitskih gob. Zajeda stare črne vrste golobic, predvsem črnečo in go-stolistno golobico. Klobuček ima premera največ do 3 cnT, je polkroglaste oblike, s spod-vihanim robom in bele barve. KmaJu postane povrhu rjavo dlakav in mokast. Prava barva gobe se vidi le še ob straneh, celo teme pa je prekrito s poprhom. Lističi so belkasti, precej redki in velikokrat popolnoma sterilni, kar pomeni, da nimajo bazi-dijev (podstavkov) in zato se tudi trosi ne morejo tvorit. Bet je visok največ do 4 cm. Goba na gobi nežen, pogosi bele barve in svilnato vlaknast. Rad počmi. Meso jebelo in precej debelo. Vonj in okus sta neprijetna, po razpadlih ribah. Goba ni užitna oziro- ma je brez vrednosti. Raste poleti in v jeseni. Gostitelji (golobice) se zaradi njenega zajedanja popolnoma deformirajo in zavijejo v plesen in ko jo zajedalka popolno- ma izčrpa, propadeta oba, tako golobica kot parazit. Tudi ta goba je izredno lepa in zanimiva, še ena naravna dekoracija, ki se je nekateri prav otroško razveselimo, drugi jo brcnejo, nekateri pa je sploh ne vidijo. O&e vrsti, tako zajedalka kot polstenka, se prav lepo posušita in ju lahko uporabimo za kakršnokoli dekoracijo. Vendar pa svetujem, da te gobe puščamo kar v gozdu, kjer je njihov življenjski prostor, saj so tam najlepše in so pravi okras narave oziroma naravna dekoracija. Če jih boste v bodoče srečali, jih pustite živeti, ne brcajte jih ali kako drugače uničujte. Dobro si jih oglejte in videli boste, da je.jo čudovita, enkratna in zanimiva igra narave. ANA IVANOVIC L IM ODNOSI Nemoč matere »Sem sama, z dvema otrokoma, najstnikoma. Velikokrat se skregamo in očitata mi, da jima ne zaupam, ko jima postavim uro, kdaj morata biti doma. Utrujena sem od neprestanega pregovarjanja in prepiranja. Včasih si mislim, pa naj gresta, ju bo življenju izučilo ...« Tako piše ena od bralk. V enem od prispevkov smo že govorili o strahu, ki ga doživlja mati ob dveh najstnikih, ko stopata v samostojnost, o pravilih in mejah, ki jih še vedno mora postavljati. Tokrat pa se bomo zaustavili pri nemoči, izraženi v stavku: »Pa naj gresta, ju bo življenje izučilo ...« 1. Začutid nemoč, krivico in osamljenost - Na predavanjih za starše mame samohranilke pogosto potar-najo, kako težko se je iz dneva v dan prerekati z otroki. Najprej je treba omeniti krivico, da morate sami vzgajati dva sinova. V naravi je ta- ko, da to opravljata mama in oče. Vi pa ste ostali sami. Četudi zakon propade, moški je še vedno oče in še vedno bi se moral zanimati za smova in ju vzgajati, vendar so to pogosto le pobožne želje. Za vas je krivica, da niste dobili ustreznega zakonca in partnerja, ki bi bil do vas spoštljiv in korekten, za sinova pa je krivica, da sta ostala brez očeta. Taki očetovi odhodi puščajo bolj ali manj vidne sledi v otrocih; nisem zadosti vreden, da bi me pogosteje prišel pogledat, da bi se zanimal zame; ali celo, če bi bil bolj priden, potem oče ne bi odšel - občutek krivde in zavrže-nosti. Zato bodo otroci na nezaveden način celo življenje iskali očeta. 2. Pogovarjati se o teh čutenjih - Ko so počutite nemočni ob njiju, se morate zavedati. da-je del te nemoči tudi njun. Kako zelo nemočna se morata počutiti, ko ne moreta »povzročiti«, da bi se D BLIŽINA J/ družinski inštitut www.blizina.si Vodnikovall. Celje oče zanimal za njiju kot pravi oče. Ko ob njiju čutite, da ne morete stvari več kontrolirati, obvladovati in ju zadržati doma, pomeni, da je del tega čutenja prisoten tudi pri njiju! Zato je nujno, da ste dosledni, četudi pride do upora z njune strani. To je najlažji način, da pridejo vsa njuna čutenja na dan. Hkrati pa je nujno, da se potem o vseh teh stvareh pogovorite. 3. Otroci se nočejo pogovarjati - Morda se nam porodi pomislek - ne morem prisiliti otroka, da bi govoril, če pa noče. Otroci so zelo previdni, ogromno bodo preverjali, preden bodo po-vedah nekaj, kjer so ranljivi. Res je, da potrebujejo Čudoviti svet energij "Nekega popoldneva v kasnem poletju, sem sedel ob morju in opazoval valove, ki so pritekali k obali, hkrati pa sledil ritmu svojega dihanja, ko sem se iznenada zavedel vsega svojega okolja, kot da je ujeto v gigaruski kozmični ples ...videl sem kaskade energije, spuščajoče se iz zunanjega prostora, in delci so se i; njih ustvarjali in razkrajali v ritmičnih utripih. Videl sem atome elementov in mojegß telesa. ujetega v ta kozmični ples energije. Čutil sem ta ritem in 'slišal' njegov zvok. V tem trenutku sem vedel, da je to ples Šive, gospodarja plesalcev ...« Tao fizike, Fritjof Capra, sodobni ameriški iizik za razvoj sposobnosti kot so: jasnovidnost, psihometrija prekognicija,telepatija,au rično zaznavanje, ki nas usmerjajo po poti srečanja s svojim pravim duhovnim zakladom: intaicijo. Opis; ma izkušnja govori tila ponotranj iti, kar nas vo- 0 obsto ju subtilnejših ener- di v večje gl obine zaveda- gijskih svetov, ki jih lahko nja, ki so sice ir izven dome- s svojo zavestjo raziskuje- ta običajneg, 3 zaznavanja. mo ins e poglabljamo vanje Kot je to opi isal W. Blake; preko 1 razvoja znnajčatnih »Ce bi človek očistil vrata zaznav . Ljudje imamo na- zaznave, bi videl vse. ka- mreč si posobnost svoja ču- kršno je - Tie; ;končno.« Gre iii.pis»1.l8tniiKaj pa sedaj? Se greva igrat, na dolg sprehod ali se bova »čohalac?« je ko smo jo slikali. Kaj bi KUPON Motedniki Glasujem za; Mojc pecftartr^ ali psdlaira: ŠTEVILKA...... AdrtaticSlovenicaR Dobrodušna io ngvihona mloila dama. ki je že sterilizirana, a izgobda žeosko nožoosti in topline. - Št 9-30. januar 2007 - tednik Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijska čestitko in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 mal6 oglasa v Novem tad-nlku do 10 besed in čestitko na Radiu Celja - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. Bralci sprašujejo, ml odgovarjamo Zq posleidicaräi prometne nesreče mi Je umrt oCe. Pov-ZfcÄteäj, ki je bil pod vplivom alkohola, |e z avtomobilom nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas in čelno trčil v avtomobil mojegd očeta. Zonimo pa me, ali smo otroci in mama uptovičeni do kokršnekoli odškodnine, soj [e od prometne nesreče minilo že leto in pol? l|aia,Stona ' Kadar gfe za smrtni prime; so do .odScodnine za dufevne bolečine zaradi smrti bSžnjega upravičeni ož|i dnjžinskš doni (zokonec oz. zunafzokonski portner, otroci, starši). Bratje in sestre pa le. če je med njimi in umrlim obstaja trajnejšo življenjska skupnosl. Pogoj je, da ste živeli z umrfim v skupnem gospodinjstvu. Potrdilo vam izdajo no upravni enoti. Poleg odškodnine za duševne bolečine pa ste uprövi'ceni tudi do povrnitve vseh stroškov, ki ste jih imeli s pogrebom (spomenik, pločilo pogrebnih stroškov, vencev, sveč, osmrtnici in jih boste imeli tudi v prihodnje. Če pa je imei umrli tudi kakšne otroke ali starše, ki jih je bil dolžon preživljati, pa so le-ti uprovčent do izpločila rente. Zastoralni rok za uve^avljanje odškodnine za duševne bolečine jc tri leto. Vprašanja v zvezi s svojim primerom pošlfite na INfO@PO-rAVNAVA.SI ali po poSi na naslov Poravnovo, d.o.o., ljubljanska cesta 20, 3000 Ce-' Ije in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnavo, d.o.o. Lahko nos tudi pokličite na brezpiačno tel. št. 080 13 14 ŠKODO leliciokGtaviinkoiabi 1,3. lelnik 1999,prevoženih 53.000 km,prodam zo 2000 E0ll.ToHon57O-;34i, 041 mwm KOSIlNICOAipIne 36 star,na laks, prodom. Telefon031 818-371 395 HIDROMOTOR za trosilec prodom. Telefon 041480486. 391 TRAKTOR Podali, 21 km In Icombinirko Mio standard, prodom. Kupim trokfor Univerzol 4-4 in cisterno,1200LTeie-fon 5730-927. 389 PRODAM DV!pis.nil,«!likoilpol5ni",YUI.H. divizijo 14 (RC),prodamo. TeleTon 041 ;i5-20l p l>ISAl!lllŠKipnslor,25m",vanl,«Cel]a (Mubljan^kaceH prodamo. Telefon 041 76HOO B PARCE10,YelikosH0«m',mimirrii,!oiiini legi, cesto dostopna, ostolo podogovo-ra,prodam.Ielelon 040 743413.3«) PARCtLO, primer™ zo vikend, voiikmt 20 o, prodom zo 3300 EliR.Telefon OSI 301-260. Š73 HIŠ0vCeljo,l|olil|ansl(ocfil,velikast97 ■■,zemliiiie407m',delm)cd»ovi|ml 2006, vübivo lakoi primemo zo poslrrv-no dejovnost, z velikim porkiriščem, prodom ze 162.744 EUR. loiofon 1031491-5062, 031 541-388; vraw.mokiimili-ian.>H.k!imiliio.,d.o.o.,ljnblio.sko ■.iColje. KUPIM SIAREJŠOIiSo,vtel|izokolim,i«tovino tokoi,kopim-Telefan 041 601-555.92 ODDAM VIESIČKE«, bliža Kozioia,rKldamvnojem iinm.novitehi KinDlin«- EIOIKPOllH li>...ll.< T,.I.Han(l)S|3l4B-632, kupim. I.lafon Ofl 101-555. .C.li.,nui.. 3roi,TV,ko.binir.nhl.ililnikGor.ni., pra(lDm.T,pio-il.m Telefon 031716