PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini -A .. Abb- postale I gruppo • LeDfl 7 U lir Leto XXVI. Št. 191 (7685) TRST, petek, 28. avgusta 1970 Nfl VČERAJŠNJI SEJI JE VLADA SPREJELA TRI VRSTE UKREPOV Zvišanje davkov, ustanovitev sklada za zdravstvo nove olajšave za kreditiranje in investicije Nova davčna bremena bodo znašala 450 milijard lir, zvišanje prispevka za socialno zavarovanje pa 230 milijard h PIM, 27. — Vlada se je sestala ob 12.10 in je z nekaj presledki 9daljevala z delom do skoraj 20.30, ko so sporočili, da so uradno odo-P” en sam zakonski dekret, ki predvideva celo vrsto zapletenih , krepov gospodarskega značaja. Kot to izhaja iz zelo dolgega komen-'rla, ki ga je sestavila vlada sama, gre za ukrepe treh vrst: 1. povelje davkov, 2. ustanovitev posebnega sklada za zdravstveno zavajanj e in 3. ukrepi za krepitev investicij in za neposredno poveča-nl» proizvodnje. . V tem komentarju je rečeno, da j* Pr®dsednik vlade pred svojo pro-J^msko izjavo pred parlamentom ll 'avgusta povedal, da preživlja Pijansko gospodarstvo delikatno azdobj« in zahteva tudi resno od-jtovornost. Treba je urediti odnose '9d notranjo potrošnjo in ponudbo, aJ bi se drugače težave izrazile na Zmanjšanju investicij. Zaradi tega Potrebni takojšnji ukrepi, ki .naj jJ®h)estijo stvarna sredstva s porote zasebne na področje javne Prošnje in proizvodnje, tako da e bodo lahko povečale produktiv-jj* hivesticije. Istočasno pa je tre-a v okviru naporov za ozdravljanje Predsednik vlade Colombo ^vnih financ rešiti tudi deficite za-j^ajanja državne zdravstvene služ- . Ministrski svet .je zaradi tega sprejel tri vrste ukrepov: jjZ" Prva vrsta ukrepov gre za (k^njšanje notranje potrošnje, tako ,..®e nadoknadi vrzel, ki .te na-a pri notranji proizvodnji. Re-jT*'. so iskali, tako da ne bi JjriJjhišali splošnega povpraševanja 6i na torej ne bi prizadeli razvoja ^nia, temveč tako. da se na wj?ačen način razdeli povpraše-Zaradi tega so izvedli davč->t zaostritev, da se premestijo sredic.3 Jz zasebne potrošnje v javno jj^nsnjo in v investicije. Nujno te ui.'*0 tudi, davčni manever dni T? splošen in da ne bo priza-'iudske potrošnje ter da ne bo (o lval na izboljšave plač delavcev .,’(*no, da ne bo imel posledic na sistem cen. (3 Vlada išče že dalj časa urav-. esenje javnih izdatkov, pri če-c ba gre tudi za nekatere re-jv/’*. ki jih ni mogoče odlašati. U^at so dali poudarek na refor->lu z<^ravstva, ki .je na prvem melj,, v programskih izjavah vlade. Df an°vljen je poseben sklad za ’lrfc bo vodil predsednik republike Josip Broz Tito so podpredsednik zvezne skupščine Josip Djerdja, državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac, član sveta federacije Vladimir Popovič, član izvršnega biroja predsedništva zveze Komunistov Jugoslavije Stane Dolanc, član zveznega izvršnega sveta Toma Granfil, predsednica zunanjega političnega odbora sveta narodov zvezne skupščine Stana Tomaševič - Amesen, svetnik državnega tajnika za zunanje zadeve Budimir Lončar in jugoslovanski veleposlanik v Zambiji Kemal Sejfula. Kot gosta zveznega izvršnega sveta bosta jutri prispela na uradni obisk v Jugoslavijo generalni tajnik Združenih narodov U Tant in predsednik afganistanske vlade Noor Ahmed Etamadi. U Tant se bo neposredno po prihodu sestal z državnim tajnikom Mirkom Tepavcem, ki bo zvečer priredil v hotelu »Jugoslavjie* večerjo v čast visokega gosta. Generalni tajnik OZN U Tant bo 30. t.m. na slovesni seji mestne skupščine Skopja proglašen za častnega meščana glavnega mesta Makedonije. Med bivanjem v Jugoslaviji bosta U Tanta sprejela predsednik re publike maršal Tito in predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič. Predsednik izvršnega sveta Mitja Ribičič bo jutri zvečer priredil večerjo v čast afganistanskega premiera Etamandija, ki bo od 28. avgusta do 1. septembra na uradnem obisku v Jugoslaviji. Poleg Beograda bo Etamadi obiskal Sarajevo, Dubrovnik in Brione, kjer ga bo sprejel predsednik republike. Poleg U Tanta in Etamadi ja, ki bosta jutri prispela na uradni obisk v Jugoslavijo, se v prihodnjih dneh pričakuje tudi uradni obisk predsednika demokratične republi', Konga Mobutuja in turškega vladnega predsednika Demirela. Ti obiski so bili glavna tema današnje redne četrtkove konference, na kateri je zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dragoljub Vujiča seznanil novinarje s pomenom obiska Mobutuja, Etamadija in Demirela. Obisk predsednika vlade kraljevine Afganistana Etamadija spada tajništva v okviru stalne prakse osebnih stikov državnikov obeh dežel. Obisk Etamadija bo manifestacija tesnih in tradicionalno prijateljskih odnosov obeh neodvisnih in neuvrščenih držav. Glede na to, da prihaja Etamadi na obisk neposredno pred začetkom tretje konference neuvrščenih na vrhu in pred jubilejnim zasedanjem generalne skupščine, je ta obisk, po mnenju Vu' jice, še posebnega pomena, kajti Etamadi to Ribičič bosta nedvomno v svojih razgovorih posebno pozornost posvetila naporom neuvrščenih usmerjenih na uspeh konference v Lusaki in skupni dejavnosti obeh držav na jubilejnem zasedanju generalne skupščine. Obisk predsednika turške vlade Demirela, je dejal Vujiča, bo pomemben prispevek k napredku prija teljskih odnosov med obema drža vama. »Prepričani smo — je dejal Vujiča — da bo obisk predsednika turške vlade nov prispevek k razširitvi prijateljstva to sodelova- nja med našima dvema državama, to je istočasno skupni prispevek Turčije m Jugoslavije k širšemu sodelovanju vseh držav na področju Evrope to Balkana.* Božo Božič Izgube ZDA v Indokini SAJGON, 27. — Južnovietnamske osvobodilne sile so včeraj sestrelile dva ameriška vojska helikopterja. Ameriško vojaško poveljstvo v Sajgonu je sporočilo, da pogrešajo 30 ameriških vojakov helikopterja - veMkana »CH-47 Chinnok*. ki so baje mrtvi to štiri člane posadke helikopterja «UH-1», ki so ju sestrelili južno vietnamski partizani. Poleg tega je ameriško poveljstvo sporočilo, da je do sedaj padlo v bojih v Indokini 43.418 ameriMrih vojakov. MED URADNIM OBISKOM V SFRJ CASAROLI V SLOVENIJI Po razgovorih v Ljubljani se je vrnil v Rim (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — Tajnik sveta za javne posle Vatikana msgr. Ca-saroM je danes dopoldne, zadnji dan svojega bivanja v Jugoslaviji, v spremstvu nuncija Maria Cagne in svojega šefa kabineta Pier Lui-gija Celate obiskal glavno mesto Slovenije, kjer ga je sprejel podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. Franc Hočevar. Sprejema in razgovorov so se udeležili tudi pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Ante Drndič. veleposlanik Jugoslavije pri Vatikanu Vekoslav Cvrlje, predsednik komisije izvršnega sveta Slovenije za verska vprašanja Pavle Bojc in republiški podtajnik Stane Kolman. Po sprejemu je Casaroli v spremstvu Pavla Bojca, Staneta Kolmana in podpredsednika mestne skupščine Ljubljane Sergeja Vošnjaka obiskal ljudsko in univerzitetno knjižnico, kjer si je ogledal dragocene rokopise, zatem pa križanke, nekdanji samostan nemškega križarskega reda, ki je preurejen v letno gledaMšče, nekatere druge kulturne ustanove ter stari del me- po besedah zastopnika državnega sta. Popoldne je podpredsednik dr, Nlllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||,l||||,,,,lm,|„||||||||||||||||||||||||||||||||||||||m||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| PRESENETLJIV PREDLOG WASHINGTONSKE VLADE Vojaški kontingent ZDA-SZ za mir na Bližnjem vzhodu Negativni komentarji ameriških političnih krogov - Vlade Sovjetske zveze, Izraela, Egipta in Jordanije niso bile obveščene o tem predlogu NEW YORK, 27. — Komaj so se začeli prvi razgovori posredovalca Združenih narodov Jarringa s predstavniki Egipta, Jordanija in Izraela za dosego miru na Bližnjem vzhodu, že so ZDA spustile »poskusni balon* s presenetljivim predlogom. Kot smo že včeraj pisali, so funkcionarji Bele hiše v San Clementu v Kaliforniji izjavili skupini časnikarjev, da obstaja možnost sestave skupnega ameriško-sovjetskega vojaškega kontingenta, ki naj bi vzdrževal mir na Bližnjem vzhodu po doseženem sporazumu. Te vest je zbudila v vseh ameriških političnih krogih veMko presenečenje in v glavnem negativne komentarje. Do danes zvečer Nikonova uprava ni ničesar povedala, ali so bile o tem obveščene vlade Sovjetske zveze, Izraela, Egipta in Jordanije, aU ne. Nocoj pa so v VVashingtonu pojasnili, da niso obvestili o tem nobene od prizadetih strank. Zato je omenjeni predlog washingtonske vlade spravil v dvom politične komentatorje, ki se sprašujejo, kaj pravzaprav ZDA hočejo doseči s tem svojim predlogom. Nekateri ugotavljajo, da Nixonova uprava hoče videti, kako bodo prizadete stranke in članice Združe-rnh narodov reagirale, po drugi strani pa, da hočejo ZDA podpreti zahteve Izraela, »ki nima nobenega zaupanja v sposobnosti sil nsi-ru OZN, da bi lahko branile mir-* V ameriškem kongresu so bili zelo presenečeni nad tem predlogom tudi zaradi dosedanje vladne politike, ki .je vedno nasprotovala vojaški navzočnosti Sovjetske zveze na Bližnjem vzhodu. O tem vprašanju je danes dal nekaj pojasnil . predsednikov glasnik Ziegler, ki je bodo del norih dohodkov porabili dejal, da bi lahko »nadzorovalne si le* uporabili v določenih okoUšči-nah po doseženem sporazumu med Arabci in Izraelom. Nixonov predstavnik ni hotel po drobno obrazložiti predloga. Kljub temu pa so njegove izjave zelo značilne. Dejal je, da je sedaj čas tajne diplomacije in da trenutno ne predvidevajo novih pobud. Funkcionar Bele hiše je poudaril, da sta obe velesili tesno vpleteni v sedanji položaj na Bližnjem vzhodu in da Izrael zahteva konkretne varnostne ukrepe, ki bodo zajamčili, da morebitni dejanski sporazum ne bo »navaden kos papirja*. čeprav Ziegler ni pojasnil, ali naj bi bile »nadzorovalne sile* ZDA - SZ pod zastavo Združenih narodov, je podčrtal, da morata obe velesili imeti »dopolnilno* vlogo in »sodelovati* pri spoštovanju more bitnega arabsko - izraelskega sporazuma. Podčrtal je tudi, »da ZDA morajo ostati na BMžnjem vzhodu zaradi njihovih političnih, gospodarskih in strateških interesov* in je zaključil: »Če hočemo, da bo na Bližnjem vzhodu zavladal mir, je potrebno, da so ZDA tam prisotne to je zato tudi stvarna ugotovitev, da tako Washington kot Moskva morata odobriti vsebino mirovnega sporazuma.* Nbconova uprava je tudi prepričana, da je sovjetski vpMv na Egipt omogočil sedanje prve korake za dosego miru na Bližnjem vzhodu. Tega, prarijo v newyorških političnih krogih, Nixonu ni težko priznati, ker želi na vsak način ohraniti prisotnost ZDA na trenutno najbolj občutljivem področju na svetu. Funkcionarji Nixonove uprave so iz.javili, da bodo ZDA premestile i« Vietnama na Bližnji , zhcd edi no do sedaj najbolj izpopolnjeno le talsko izvidniško napravo za nad zorovanje premirja. Ameriška vlada meni, da je ta naprava sedaj mnogo bolj potrebna na Bližnjem vzhodu kot v Južnovzhodni Aziji. Kot poročajo iz New Yorka, deluje naprava na izredno zapleten način in je zelo točna. Doslej je več kot leto dni uro za uro oddajala iz Vietnama sprejemnemu centru pri VVashingtonu vse dobljene podatke. V washingtonskih vladnih krogih poudarjajo, da bodo s tem lahko točno nadzorovali vsako kršitev premirja, da ne bo več prišlo do izraelskih to arabskih medsebojnih obtožb, ki so že ogrožale izraelsko • ameriške odnose. Ameriški politični komentatorji u-gotavljajo, da predlog, ki ga je dala Bela hiša, ni v skladu s tradicionalno poMtiko ZDA glede sil miru. ZDA so do sedaj vedno zagovarjale, da morajo biti sile miru sestavljene iz vojakov malih držav in ne iz vojakov članic varnostnega sveta OZN. Na sedežu Združenih narodov ni prišlo danes do nobenega sestanka med posredovalcem Jamingom in predstavniki Izraela, Egipta to Jordanije. Kot je znano, je izraelski predstavnik še vedno na posvetovanju v Jeruzalemu, jordanski, ld trenutno nadomestuje stalnega zastopnika pri OZN, ki je v Amanu, pa se je vrnil v VVashingtonu, kjer ima mesto veleposlanika. Edini, ki je ostal v New Yorku, je egiptovski predstavnik Zayyat. Toda Jar-ring ima vedno polne roke dela. Danes se je ves dan razgovarjal po telefonu z VVashdngtonom, Moskvo, Kairom, Jeruzalemom in A-'uaiioia. V krogih Združenih naro- dov so izjavili, da ne bodo v naprej sporočili prihodnjih Jarringo-vih sestankov. Medtem pa je washingtonski list »Eventog Star* objavil članek iz Kaira, da je Sovjetska zveza od dneva vstopa v veljavo premirja (7. avgusta) do sedaj poslala Egiptu 48 protiletalskih raketnih izstre-lišč »Sam 3». Hkrati pa list pravi, da vojaški atašeji v Kairu nimajo nobenega dokaza, da bi Egipt od 8. avgusta dalje kršil premirje. Hočevar priredil v vili Podrožnik v čast visokega gosta kosilo, na katerem so bili, poleg osebnosti, ki so se udeležile dopoldanskega sprejema, tudi član predsedništva republiške konference socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije France Kimovec, nadškof Ljubljane dr. Jože Pogačnik, škof in apostolski administrator Kopra (to. Janez Jenko in škof koadiutor ljubljanski dr. Vekoslav Grmič. Po kosilu je msgr. CasaroU s posebnim letalom odpostoval v Rim. Podpredsednik sabora Hrvaške Vjekoslav Prpič .je sinoči po razgovoru s Casarolijem priredil v dvorih na Radičevem trgu slovesno večerjo v čast tajnika sveta za javne posle Vatikana. Na večerji so bili poleg spremstva Casarolija in visoke osebnosti ljudske republike Hrvatske tudi zagrebški nadškof dr. Kuharič, splitski nadškof dr. Franic, nadškof reški dr. Bu-rič ter dekan in poddekan teološke fakultete v Zagrebu. Za razgovore, ki jih je imel v Jugoslaviji, je msgr. CasaroU de jal, da niso predvidevali nikakršnih konkretnih sklepov. Prav zaradi te neformalnosti, svobode in odkritosti so bili razgovori zanimivi in koristni. Gost Vatikana .je dodal, da je bilo ozračje razgovorov zelo iskreno, odkrito in prisrčno, kar je logično izhajalo iz dejstva, da so vzpostavljeni dplomatski odnosi med Vatikanom in Socialistično republiko Jugoslavijo. V nadaljevanju svoje izjave za zagrebško televrijo je msgr. rekel, da so se v razgovorih pomenili tudi o pomembnih vprašanjih mednarodne skupnosti in človeštva, ki skrbijo tako Sveto stoUco, papeža, kakor jugoslovansko vlado in njenega predsednika. V zvezi s tem je tajnik za javne posle Vatikana dejal, da je prišlo v razgovorih do izraza enakost v mišljenjih in v ocenitvi nekaterih situacij, kakor tudi glede rešitev, ki bi j;h bilo zelo potrebno doseči. Na kraju svoje izjave je msgr. Casaroli poudaril, da so obširno govorili tudi v sestanku neuvrščenih držav v Lusaki. Vatikan, je dejal msgr. Casaroli, zelo ceni to pobudo, ne samo ker združuje tako ve-Uko število držav, temveč tudi zaradi tega, ker gre ze male države, ki imajo prirodno pravico na ohranitvi miru. Glede na odgovornost velikih držav in blokov so male države element ravnovesja in je Vatikan tej akciji naklonjen. B. B. Izraelski obrambni minister Dayan ogleduje egiptovske položaje onstran Sueškega prekopa • DEVINSKO SREČANJE O RAZOROŽITVI Vse univerze naj razpravljajo o aktualnem vprašanju razorožitve Srečanje med arabskimi in izraelskimi predstavniki je odpadlo O Bližnjem vzhodu bodo razpravljali ob drugi priložnosti Včeraj so v Devinu nadaljevali mednarodno srečanje o znanstvenih vprašanjih razorožitve. Zjutraj je prof. Chammah dokončal predavanje o teoriji iger, ki ga je začel predvčerajšnjim. Včeraj je govoril o poizkusih, ki so .jih izvedli na univerzi Ann Arbor v Michiganu (ZDA), tte bi preučili obnašanje igralcev pri igrah s končno vsoto različno od nič, pri katerih je mogoče izbrati med strategijo sodelovanja ali pa ukano in napadom. V debati, ki .je sledila pre davanju, so udeleženci srečanja predvsem poudarili važnost, da se odkrijejo sistemi, s katerimi bi bilo mogoče usmerjati igralce k rešitvam, ki slonijo na sodelovanju, ne pa na napadanju. Popoldne sta bila na programu dva sestanka pri okrogli mrzi. Sestanek o vprašanju arabsko - izraelskega konflikta je odpadel. Pri tej okrogli mizi bi morali sedeti predstavniki ene in druge stran,', a iz več razlogov se sestanek sploh ni začel. Glavni vzrok .je bil, da so eni in drugi soglasno sklenili, da je bolj primemo razpravljati o tem perečem vprašanju na sestanku, ki bo sledi temu mednarodnemu srečanju. Sestanek bo posvečen znanstveni »simulaciji* vojne in po mnenju arabskih in izraelskih udeležencev, ni primerno, da se pred tistim sestankom razpravlja o tem. Ta sestanek so nadomestili z di-skusijo o raketnem protibalističnem sistemu, ki sta jo vodila prof. Tsipis in prof. Calogero. Iz debate je sledilo, da čeprav je iz političnega, strateškega in tehničnega vidika tak sistem neprimeren, je treba razčistiti do dna to vprašanje, preden začnejo izvajanje tega sistema. Ni pa odpadel sestanek pri okrogli mizi o organizaciji in programih mednarodnih srečanj za razo rožitev, katerega so se udeležili vsi znanstveniki', ki so v teh dneh zbrani v devinskem gradu. Uspeh letošnjega in prejšnjih srečanj o vprašanjih razorožitve .je po izjavah vseh udeležencev potrdil potrebo, da hi bila podobna srečanja tudi v drugih državah. V tem sm' slu se je izrazil nedavno sam tajnik OZN, ko je dejal, da bi se morale vse države truditi, da bi razširile med ljudstvom večjo zavest o nevarnostih oboroževalne tekme. Prav zaradi tega so udeleženci devinskega srečanja predlagali, naj bi vse univerze delovale v tem smislu. Danes bodo posvetili ves dan preučevanju teorije o vojni s psihološkega in sociološkega vidika. Novi predpisi za družinski davek v miijski občini Miljsko županstvo obvešča plače-valce družinskega davka, da .je občinski odbor določil nove smernice za obdavčevanje, ki začnejo veljati 1. januarja k letu. Spremembe se tičejo predvsem vsote, ki se od tegne od dohodkov iz delovnega odnosa ter zvišanja odtegljajev za družinske člane od 50.000 lir na 150.000 lir za vsakega. Kar se tiče odtegljajev sploh be- do veljali naslednji predpisi: če ima v družini dohodek samo ena oseba se odšteje od skupne vsote polovica do 2.400.000 lir, če imata v družini dve osebi dohodek se odšteje polovica do skupne vsote 2.800.000 lir, če imajo dohodek tri osebe, se odšteje polovica rio 3.200.000 lir, če imajo v družim dohodek 4 osebe, se odšteje polovica do 3.600.000 lir. Skupščina delavcev AFA V ponedeljek ob 18. uri bo v prostorih FIOM-CGIL v Ul. Pondares enotna skupščina delavcev podjetja Acciaieria Ferriera Adriatica. Na njej se bodo pomenili o boju pro ti odpustom, ki jih .je napovedalo ravnateljstvo in ki se tičejo okrog polovice vsega osebja. V podjetju Lavara, ki je zaposlovalo 20 delavcev, pa se je začel sodni postopek o stečaju in nima jo ti delavci pred seboj nobene perspektive ter bodo morali tudi čakati za pravnine. morebitno izplačilo od Danes nadaljevanje tečaja o prevozih Po včerajšnjem premoru, ki so ga predavatelji in slušatelji XI. mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti izkoristili za skupen ogled pristaniških naprav in naftovodo-vega terminala v Žaveljskem zalivu, se bo strokovno - znanstveno delo na univerzi danes nadaljevalo. Na sporedu sta dve predavanji, in sicer predavanja nemškega izvedenca K.P. Wilda in Muenchna in njegovega kolege R. Beina iz Duesseldorfa o prometni politiki v Zahodni Nemčiji oziroma v Porenju-Westfaliji. S tem se bo zaključil drugi teden tečaja, saj je kakor znano za soboto napovedan skupen celodnevni izlet docentov in discen-tov na Lošinj. PO NEAPLJU'r MILANU IN C0M& ZDAJ TUDI V TRSTU Za drzen primer zlikovstva se zanimajo štiri kvesture Fantamatično reklamno podjetje s sedežem v našem mestu naj bi s pomočjo aparata za fotokopije skušalo ogoljufati tvrdko iz Coma - Lov za izsleditev lastnika «Europropaganda» in njegovega sodelavca doslej brezuspešen Z vedno večjim razmahom tehničnih pripomočkov, je tudi nivo kriminalitete znatno narasel. Filmi o zlikovcih, ki z najmodernejšimi in skoraj nedoumljivimi sredstvi oropajo ali ogoljufajo tvrdke, banke in posameznike, so danes živa resnica, ki je ne smemo spregledati ali celo skeptično meniti, da vse to, kar na platnu počenjajo, v resnici ni mogoče. S približno takimle drznim primerom zlikovstva, ki .jim najdemo para le v nekaterih ameriških filmskih kriminalkah, se že dalj časa ukvarjajo kar štiri kvesture v Italiji: neapeljska, milanska, comska in zdaj še tržaška pod vodstvom vodje letečega oddelka dr. Petro-sina. Omenjene kvesture že od meseca maja lani. a do danes brez uspeha, vneto iščejo 35-letnega M’-cheleja D’Onofria iz Neapelja, s trenutnim stalnim bivališčem v Monzi, lastnika fantomatične reklamne tvrdke «Guida generale dei SINOČI V PROSVETNEM DOMU Na Proseku so odprli razstavo o NOB in o bazoviških junakih V imenu društva je razstavo odprl lov. Josip Čuk, o njenem pomenu pa je spregovoril tov. Drago Pahor - Bogata dokumentacija deleža obeh vasi v narodnoosvobodilnem boju V dvorani prosvetnega društva z NOB vzeli svojo narodno usodo «Prosek-Kontovel» na Proseku so v svoje rotoe in postali iz naroda sinoči odprli razstavo narodnoosvo- ; hlapcev narod junakov. Tega pa se boddlne borbe ob 25-letnici osvoboditve In manjšo razstavo, posvečeno bazoviškim žrtvam ob 40-tetndoi njihove ustrelitve. Proseško-konto-velsko prosvetno društvo se je tako pridružilo ostalim našim društvom m omganizaoiilam v proslavljanju teh dveh zgodovinskih obletnic in poleg vsega svojega plodnega delovanja tudi na ta način pokazalo, da se od samega svojega obstoja navezuje na tradicijo narodnoosvobodilnega in vsega protifašističnega boja našega naroda. Zbrane domačine ln tudi druge prisotne iz mesta je v imenu dru-fitva-prireddtalja pozdravil domačin in odbornik tov. Josip Cuk, nato pa je nekaj priložnostnih besed spregovoril načelnik Odseka za zgodovino in narodopisje tov. Drago Pahor. Pohvalil je domače društvo v njegovih prizadevanjih za ohranitev in nadaljnje razvijanje in posredovanje tradicij NOB mlajšim rodovom in poudaril delež, ki so ga v narodnoosvobodilni borbi doprinesli Prosečand in Kontovelcd. Dejal je, da Je njihov domačin — Puntar s Proseka — sodeloval že v prvih partizanskih enotah in padel v aprilu 1. 1942. Ko je omenjal naš zgodovinski razvoj Je poudaril, da smo po prvem junaškem preblisku s kmečkimi upori in po naslednjem večstoletnem suženjstvu prav OBJAVLJEN DEŽELNI ZAKON O OGLEJU Dežela bo prispevala za arheološke raziskave Podprla bo Zavod za spomeniško varstvo, ki skrbi za izkopavanje, ter občino Z objavo v Uradnem vestniku dežele Furlanije - Julijske krajine je začel veljati deželni zakon o izrednih posegih za socialni, gospodarski in turistični razvoj Ogleja ter o dopolnilnih ukrepih k državnemu zakonu št. 121 iz leta 1967 za zaščito in ovrednotenje arheoloških področij. Namen zakona seveda ni, da bi v celoti rešil vsa vprašanja, povezana s socialnim, gospodarskim in turističnim razvojem Ogleja, je pa važen korak na poti k postopnemu reševanju teh vprašanj. Državni zakon št. 121, ki predvideva eno milijardo izdatka v petih letih za _ zaščito in ovrednotenje arheoloških področij v Ogleju in stare ceste »Romea* je bil dokaz naklonjenosti vlade, ni pa rodil vseh pričakovanih sadov. 800 milijonov lir od skupne milijarde so namenili za arheološke raziskave ter za obnovo spomenikov in razvoj turizma v Ogleju, ki je najbolj važno arheološko središče v naši deželi. Za raziskave In izkopavanje v Ogleju skrbi zavod za spomeniško varstvo iz Benetk, ki pa je pri tem naletel na velike ovire, zlasti kar se sprostitve zemljišč tiče. Znano je namreč, da je treba prekopati še obširna področja, če se upošteva nekdanji obseg Ogleja. Zemljišča pa so v glavnem last skromnih kmetov, obrtnikov in delavcev, ki ne morejo nadomestiti razlaščenih zemljišč z nakupi drugih drugod. Ker jim dajejo za razlaščeno zemljo premalo, se ti mali lastniki seveda upirajo razla- Med obiskom, ki so ga svoj čas o pravili v Ogleju predsednik Berganti in nekateri deželni odborniki, jim je župan povedal, da so v 37 letih izkopali samo eno desetino vsega zemljišča, ki je vinkulirano. Zato se je pravo raziskovalno delo pravzaprav šele začelo. Namen novega deželnega zakona je, da se pospeši izkopavanje. Predvsem bo dežela podprla zavod za spomeniško varstvo iz Benetk v njegovi akciji za izkopavanje zemljišč s tem, da bo prispevala za plačevanje odškodnine za razslaščena zemljišča. Po dragi strani pa bo dala dežela oglejski občini 600 milijonov lir za odkup zemljišč in za razna urbanistična dela. S tem je dežela pokazala, da ji je mnogo na tem, da se bodo nadaljevale arheološke raziskave, saj bo to prispevalo tudi k razvoju turizma. Prometni ukrepi Tržaški župan je preklical odlok o prepovedi parkiranja v Ulici Giu-Ua na strani lihih hišnih številk od št. 23. do 25. in na strani sod b hišnih številk pred hišo št. 8 ter na prostoru na strani lihih hišnih številk med Ulicama Rossettj m Piccolomini. Župan je tudi odredil, da se uvedejo zebrastd prehodi v Ul. Mar-chesetti nasproti šole pri Ferdinan-deumu ter v Ul. Marchesetti na vogalu Trga Popovich. Druga dva prehoda bodo uvedli v Ul. Archi št. 4 ter na križišču Ulic Puccini in Mascagni. Podrl jo je tovornjak Včeraj ob 10.10 so sprejeli na nevrokirurškem oddelku bolnišnice s prognozo okrevanja v 8 dneh, 57-letno Rito Bilucaglia por. Turchet-ti iz Drevoreda d’Annunzio 37. Žen ska je ob tisti uri pri hiši št. 25 prečkala Ul. Gatteri, ko jo je podrl 30-letni Francesco Gironda iz Ul. Castaldi 3, ki je privozil s svojim tovornjakom iz Ul. Pietet Pri padcu na asfalt se je Turchettijeva pobila po čelu ter desnem komolcu in kolenu. moramo zavedati bol j kot se zave damo. Proč zato s skromnostjo! Predvsem pa smo dolžni svetle tre dicije NOB posredovati mladim, jih z nj'iml seznanjate lin če tega žal ne dela naša Sola, morajo to delati naša prosvetna društva ln naše narodne organizacije, v prvi vrsti pa živeči udeleženci tega boja, očetje In matere današnjih otrok. Tov. Pahor je zaključil svoja kratka Izvajanja z mislijo, da bi mpraili pros^čani in Kontovelcd, ki imajo tlako bogato narodnoosvobodilno preteklost, napisati zgodovino teh let' V khjligi, tol se bo prenašala ■kot dragocen dokument v nadaljnje rodove. Ob tej misli je tudi izrekel priznanje društvu, ki je — kot ob podobnih priložnostih — tudi tokrat poskrbelo za izdajo drobne brošurioe z uvodnim člankom Borisa Racata ter s poimensko navedbo vseh žrtev narodnoosvobodilne borbe za obe vasi z navedbo rojstnih podatkov pripadnlštva raznim oddelkom NOB in dneva smrti ter na kraju še s pregledom društvenega prosvetnega delovanja v sezoni 1969-70. Razstava NOB, tol jo je pripravil Odsek za zgodovino in narodopisje, je razvrščena po kronološkem zaporedju dogajanj v NOB na 18 panojih. Nanaša se na vso primorsko področje, mnogi primerki fotografij din dokumentov pa se nanašajo prav na Prosek in Konto-vel. Tako je zlasti stena ob odru v oeflotl posvečena slikam v NOB padlih domačinov ter velikemu skiciranemu področju Kontovela in Proseka z označbo točk, kjer so bili sedeži raznih odborov in drugih organov OF, razne partizanske komande, Skladišča, kurirske Javke in poti itd. Na mizi sredi dvorane pa so razstavljeni razni primerki partizanskega tiska. Razstava, posvečena bazoviškim žrtvam obsega slike ustreljenih bazoviških junakov ter primerke lista «11 Piccolo«, ki poroča po žločdnskem procesu pred posebnim sodiščem ter primerek Primorskega dnevnika iz leta 1945 s poročilom o prvi proslavi bazoviških žrtev. Osrednja proslava 25-ietnlce osvoboditve v priredbi prosvetnega društva ProsekJContovel pa bo v nedeljo popoldne z nastopom pevskih zborov in domače godbe. Izlet obrtnikov SGZ na zagrebški velesejem Obrtniška sekdja Slovenskega gospodarskega združenja prireja 19. in 20. septembra t.l. strokovno -turistični izlet za obrtnike. Program izleta je naslednji: Odhod iz Trsta v soboto 19. septembra 1970 ob 5,30 izpred sodišča. V Novem mestu ogled modernega obrata lesne in pohištvene industrije in kosilo. Po kosilu odhod s Plitvic preko gled mednarodnega velesejma. Zvečer odhod iz Zagreba. Prihod na Plitvice, večerja, prenočišče, naslednjega dne, 20.9.1970, zajtrk in kosilo; dopoldne ogled jezer. Po kosilu odhod lz Plitvic preko Senja in Reke v Trst. Vpisovanje do vključno nedelje 6. septembra t.l. na sedežu združenja in pri naslednjih poverjenikih: 1. Giuliani Ivan Bernard, čebelar, Ricmanje 45 2. Ota Drago, pekama, Bolju-nec 38 3. Žerjal Luciano, mehanična delavnica, Dolina 4. Karoserija Grgič, Padriče 5. Urarna Malalan na Opčinah pri cerkvi Paesi del MEC», alias »Europro-paganda* m nazadnje, kot se je tvrdka zadnjič pojavila z nazivom »Annuario generale dellTndustria e del Commerdo europeo*, s sedežem v Trstu, Ul. Gatteri 34, ter Luigi-ja Lualdija, brez stalnega bivališča in zaposlitve. Prvi je obtožen poskusa goljufije ter ponaredbe dokumentov, drugi pa sodelovanja pri tem. Lov na moška se je pričel 14. maja lani, ko .je 63-letni dr. Luigi Lumbelli iz Ul. Vecellio 24 v imenu Združenja 'ndustrijcev tržaške pokrajine vložil na tržaško kvesture tožbo proti tvrdki «Europropa-ganda», ki naj bi ogoljufala tvrdko «Longoni Biliardd*. s sedežem v Comu. Istočasno je Združenje in-dustrijcev iz Coma sporočilo trža škemu združenju, da je neka fanto-matična «Europropaganda» ogoljufala omenjeno prizadeto tvrdko tako, da .je zahtevala 190 tisoč lir plačila za reklamo, ki naj bi jo tvrdka naročila pri njej. Comska kvestura je zaslišala lastnika tvrdke «Longoni Biliardi*. 43-letnega Errvlia Longonija iz Mariana Co ense. Ta je dejal, da .je prejel jred časom pismo tvrdke «Euro-prapaganda*, po kateri je omenjeni D’Onofrio zahteval poravnavo računa v znesku 205.058 lir za reklamo, ki jo je tvrdka izvedla v korist «Longoni Biliardi*. Emilio Longoni je ob tej zahtevi energično, vendar, sicer nevede, skrajno porazno postopal. Napisal .je pasmo, v katerem je odločno zanikal, d.i bi kdajkoli naročil omenjeno reklamo. Namen zlikovcev, vedno po poročilu tržaške kvesture, ki obsega okrog 10 tipkanih strani, je bil s tem popolnoma dosežen. S strojem za fotokopije sta spretna zlikovca na popolnoma istem papirju, ki je bil v dotaciji tvrdke «Longoni Biliardi*, posnela tiskan gornji napis tvrdke, pečat ter podpis lastnika, nato pa sestavila pogodbo, s katero naj bi comska tvrdka naročila pri «Europropaganda» reklamo. Pričela se je široka akcija ita lijanskih kvestur za izsleditev D’0-nofria in Lualdija. Kvestura iz Barija je tako sporočila, da .je bila tvrdka »Europropaganda* pri krajevni trgovinski zbornici sicer vpisana v reg:ster z dne 12. marca 1970, vendar pa o sedežu te ni bilo nobenega sledu, kot sicer tudi o dveh domnevnih lastnikih. Kot že rečeno, so agenti letečega oddelka kvesture ugotovili, da je orne njena tvrdka imela svoj sedež v Trstu, čeprav na tržaški trgovinski zbornici ni bilo nobenega vpisa. Istočasno se je zvedelo, da «Europropaganda» ni imela svojega «sedeža» le v Trstu, pač pa tudi v Milanu, Benetkah in Mestrah. Nadaljnja iskanja tržaških policistov so privedla do zanimivih ugotovitev. V veži poslopja št. 34 v Ul. Gatteri je bil poštni nabiralnik oz načen s številko 5, na katerem je b;la nalepljena tablica z napisom EURO. Sostanovalci pa so povedali, da je omenjeni nabiralnik pripadal stanovalcem, ki so se naselili v bednem podstrešju, čeprav jih že dolgo časa niso videli. Uradnica upravitelja hiše Alessandra Castellija iz Ul. Zaccaria 3, Gra-ziella Fogato por. Bidoli iz Ul. IIIU«llllll||||||||||||||||U|||||||||||||||l||l|ll,,ll,l„|I|,in,|||||||ll||||||||||||in|,„||||,|||||||||||||||||||||H||||||||||| 6. Bar Luksa na Proseku 7. Mizarska delavnica Succi in Škabar na Repentabru 8. Pekarna Jazbec, Nabrežina 98 9. Prevoznik Ladislav Lozar, Sv. Križ 193 10. Krojaštvo Merkuža, Sesljan 10/E. Obvestilo trošarinskega konzorcija vinogradnikom Trošarinski' konzorcij med občinami Devin - Nabrežina, Zgonik in Repentabor obvešča, da morajo vsi vinogradniki in vsi pridelovalci grozdja ?n mošta predložiti krajevnemu trošarinskemu uradu najkasneje do 6. septembra prijavo količine vina ki so ga imeli v zalogi dne 31 avgusta 1970. Prijave sprejemajo na županstvih: občina Devin - Nabrežina: vsak dan od 8. do 12. ure; občrna Zgonik: vsak torek in petek od 9. do 12. ure: občina Repentabor: vsak pone- deljek in četrtek od 9. do 12. ure. Konzorciji ne bo izdal spremnega izkazila za prodajo vina tistim, ki se ne bodo odzvali gornjemu vabilu. Kršitelji bodo kaznovani po zakonu. Partizani in aktivisti NOB: spomnite se Cerknega ! d’Alviano 3/1 je še povedala, da je svojčas prejšnji stanovalec na podstrešju, ki ga sestavljajo mala ku-hinjdea ter dve sobici, Vittorio Štolfa iz Turina pooblastil upravitelja, da lahko proda stanovanje. Kmalu po oglasu v italijanskem krajevnem dnevniku se je Bidolijevi javil D'Onofn!o in najel stanovanja za 15 tisoč lir mesečno. Od takrat ga ni bilo več na spregled. Festival «Unita» v pončanskem parku Od danes do ponedeljka bo v pončanskem občinskem parku »Festival de 1’Unita*. Nocoj ob 20. uri bo predstava »Canzoniere triestino*, nato pa bo nastopil Franco Trin-cale, ki bo izvajal svoje baladne pesmi. Jutri ob 21. uri bodo predvajali pesmi grškega odporništva, ki sta jih napisal Theodorakis ter Ritsos, nato pa bo recitiral Edmonde Aldini in Duilia Del Pr e te. V nedeljo popoldne bo igrala godba iz Križa in bo žrebanje tombole z nagradami od 10 do 50 tisoč lir. Ob 18.45 bodo govorili Luca Pavo-lini, direktor revije Rinasdta ter član CK KPI in dolinski župan ter deželni svetovalec Dušan Lovriha. V ponedeljek zvečer bo igral orkester «The Rangers*. Vsak večer bodo igrali tudi »Pod-lonjerski popevkarji* in »Gli Oriun-di». Prodajali bodo knjige ter seveda hrano in pijačo. PISMA UREDNIŠTVU V obrambo spomina moj« pokojne mame Dovoljujem si prositi za objavo tega osebnega pisma: «Pri družini Borisa Pahorja je družina Samsa očitno slabo zapisana. Kadar Boris Pahor napiše na moj račun, da sem karierist in druge slične sramotilne vzdevke, je že nekako moja dolžnost, da tako zmerjanje prezrem, saj vem od koga in iz kakšne politične računice prihaja. Drugače pa je, kadar njegova soproga Radoslava Premrl na najbolj grob in prostaški način blati spomin moje mame Mare Samse, ki ni bila nikoli politik in ki je mrtva ter se več sama ne more braniti. Tu je odgovor nujen in moja sinovska dolžnost je, da odgovorim. V zadnji številki Pahorjevega glasila rZaliv», piše njegova žena o Mari Samsi, kot to ozkotirni partijski aktivistki», nato piše o njenih grožnjah, češ tda jo bodo že izbezali iz žametne škatlice» in končno o pismu, ki ga ji je Mara Samsa poslala in ki naj bi predstavljal pravi ultimat. Seveda je Pahorjeva v svoji dobroti, in istočasno tudi ker se je tovarišice Mare bala, prinesla od bogatega trgovca iz Vipave bluzo in nato ji dobavljala knjige od svojega strica Janka iz Ljubljane. Značilen je stavek: tčutila sem, da se ljudje tovarišice Mare boje.* . .. Za zaključek in za ilustracijo tega pisanja še naslednji odstavek: tTovarišica Mara je nemirno spala in stokala med spanjem, ker so jo mučile garje. Vso noč se je praskala in glasni votli škrak-škrak po trebuhu me je spravljal ob spanje (revica!) in na rob postelje.* Mara Samsa je bila takrat o-krožni šolski nadzornik in je obnavljala šolsko mrežo po Primorskem. Seveda imam nanjo povsem drugačne spomine iz prav tistih časov. Spominjam se je, ho me je obiskala v drugem bataljonu južno primorskega odreda, katerega borec sem postal star petnajst let i in pol (in to edini sin in z mate- rinim privoljenjem), kako mi je pravila, da so jo poslali v Trst, da obnovi slovensko šolo. V Trstu jo je srečal znanec, slovenski belogardist doma iz Ljubljane, jo pokazal italijanskim fašistom, iti so jo odpeljali v zloglasno vilo-mučil-nico. Tu je niso dovolj vestno pazili, soj so si mislili, da ta revna in bolehna ženska ne bo ušla. Pa ji je uspelo, ušla je in se tako rešila gotove smrti. Morda se je takrat navzela nezaupanja do ljudi, ki niso kristalno čisti do osvobodilnega boja, morda je v tem tudi ozadje *bo-jazni* in «ultimatov». Osebno ne poznam in ničesar ne vem o sestri narodnega heroja Vojka. Vem pa, da so bile za partizane hudo sumljive osebe (in to povsem u-pravičeno), ki so hodile k nemškim poveljstvom po propustnice, kot to Radoslava Premrl sama piše v istem poglavju, objavljenem v zadnji številki revije svojega moža Borisa Pahorja. Ostaja še vprašanje ozkotirnosti, skratka nehumanosti, osebnega o-koriščanja s svojim položajem in druge obtožbe, ki izhajajo iz pisanja Radoslave Premrl. Kako te laži demantirati? Mara Samsa ni bila nikoli partijski aktivist, v partijo je vstopila zato, ker je bi la do kraja predana svojemu ljudstvu in je v njej videla v času NOB najbolj doslednega borca za narodno svobodo. Na tisoče ljudi jo je poznalo in vsi ti bodo lahko odgovorili. Obtožbe o osebnem izkoriščanju, izkoriščanju položaja za osebne materialne koristi, pa naj je šlo samo za bluzo ali kako knjigo, predstavljajo najglobljo in najbolj nesramno možno žalitev spomina zavedne slovenske učiteljice, partizanke in borke, ki je bila do kraja svojega bistva poštena. Skratka groba laž. nesramna laž o mrtvem človeku, ker ti sedaj njegov lik iz določenih političnih razlogov ni več po volji. Kako naj označim pisca in revijo. ki više in objavlja take žalitve? Odgovor prepuščam vsem, ki so mojo pokojno mamo noznali. Hvala.* Bogo Samsa Danes praznujeta v Ljubljani zlato poroko IGNACIJ in KARLA KJUDER iz Lonjerja Poročila sta se pred 50 leti na Katinari. Še mnogo zadovoljnih in zdravih let jima želijo otroci Julci, Ada in Edo z družinami. Čestitkam svojima zvestima naročnikoma se pridružuje tudi Primorski dnevnik Šolske vesti Ravnateljstvo nižje srednje Sole šivan Cankar* sporoča, da bo 15 septembra Izpit lz latinščine. K Izpitu se lahko predstavijo: a) dijaki, ki so uspeSno opravili zaljučnl izpit letos ali v prejšnjih letih ln želijo dopolniti z latinščino zaključno spričevalo; b) dijaki, ki so se predstavili k izpitu lz latinščine v poletnem roku. pa ga niso Izdelali. Prošnjo na nekolkovanem papirju Je treba nasloviti na ravnateljstvo ln Jo vložiti do 5. septembra. Popravni Izpiti se bodo pričeli v ponedeljek. 7. septembra 1970. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja (France Prešeren* v Trstu Javlja, da se pričnejo vsi popravni Izpiti v Jesenskem Izpitnem roku Šolskega leta 1969/1970 na znanstve-nem liceju. vlSJI gimnaziji In kla-sitnem liceju 7. septembra 1970 ob 0.30 s pismeno nalogo Iz slovenščine. Razpored ostalih plsmenib tn ust nib Izpitov bo pravočasno objavljen na oglasni deski šote. Ravnateljstvo slovenske drž. srednje Sole *Fran Levstik* na Proseku z od deljenimi razredi v Sv. Križu sporo-ča. da se bodo pričeli vsi popravni Izpiti v Jesenskem roku Šolskega te ta 1969/1970 7. septembra 1970 Ravnateljstvo državne srednje Sole ■Srečko Kosovel* na Opčinah sporo, ča. da se začnejo letošnji popravni Izpiti v ponedeljek, 7 septembra 1970, ob 8.30. Razpored pismenih ln ustnih Izpitov bo objavljen na oglasni deski v šoli. Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek* v Trstu sporoča, da Je začetek popravnih In vstopnih Iz. pltov v Jesenskem roku 7. septembra 1970 ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored ostalih pismenih ln ustnih Izpitov te objavljen ne oglasni deski šole Ravnateljstvo državne srednje Sole Sole «Fran Erjavec* v Trstu ■ Rojan, sporoča, da se začnejo popravni iz-piti v jesenskem roku v ponedeljek, 7. septembra 1970 ob 8.30. Razpored pismenih ln ustnih Izpitov bo objavljen na oglasni deski šole. Šolski skrbnik sporoča, da Je na oglasni deski šolskega skrbništva ob-Javljena prednostna lestvica kandlda. tov za poverjena mesta profesorjev telovadbe (ženske ln moški) na srednjih ln višjih šolah Šolski skrbnik sporoča, da Je ministrstvo za Javno vzgojo odredilo, da so prošnje za začasno dodelitev za šolsko leto 1970/71, ki so Jih vložili profesorji v staležu za telesno vzgojo po 31. Juliju 1970, tj, po roku, ki Je bil določen z okrožnico št. 238 z dne 11. julija t.l., veljavne. Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim Jezikom *2lga Zoisa v Trstu, Ul. Guardiella 13/2 sporoča, da se bodo popravni Izpiti začeli dne 7. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo lz slovenščine. Razpored pismenih Izpitov Je objavljen na oglasni deski zavoda. ONAIRC sporoča, da je na pokra, jlnskem ravnateljstvu v Ul. Valdlrlvo 42 od 25. 8. do 15. 9. od 9. do 11. ure Izobešen dokončni vrstni red za triletna poverjena In suplentska mesta v otroških vrtcih. ŠOLA GLASBENE MATICE TRST Vpisovanje gojencev bo od 1. do 12. septembra 1970 od 10. do 12. ure v prostorih Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 29779) Pouk se prične v ponedeljek, 14. septembra 1970. Ravnateljstvo SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK - KONTOVEL priredi PROSLAVO 25. OBLETNICE OSVOBODITVE V PROSVETNEM DOMU NA PROSEKU JE NA OGLED RAZSTAVA NOB V NEDELJO, 30. t. m. ob 17.30 na Proseku na prostem KONCERT sodelujejo pevski zbor P. d. Tabor z Opčin, pevsld zbor Vesna iz Križa, pevski zbor P. d. Rdeča zvezda iz Zgonika in Saleža, pevski zbor Vasilij Mirk in proseška godba. Slavnostni govor bo imel MIRKO KAPELJ • ZA JEDAČO IN PIJAČO BO PRESKRBLJENO • Vpisovanje v osnovne šole od 1. do 15. septembra Šolski skrbnik sporoča, da bo vpisovanje otrok v osnovne šole za šolsko leto 1970/71 na vseh didaktičnih ravnateljstvih, od 1. do 15. septem bra Popravni izpiti bodo 7. septembra Solsikl skrbnik sporoča, da se bodo popravni Izpiti na srednjih šolah začeli 7. septembra, in ne 1. septembra. MLADINEC! Junaška smrt bazoviških žrtev naj nam bo v spodbudo, da danes nadaljujemo njih isti boj. To je boj proti zatiranju narodov in boj proti izkoriščanju delavskega razreda. Padlim junakom se oddolžimo z našo prisotnostjo na povorki, ki bo potekala od strelišča na Opčinah do bazoviškega strelišča. Zbirališče 6.9.70 ob 13. uri na openskem strelišču. SAK JADRAN Razna obvestila Slovenska VincenclJeva konferenca v Trstu obvešča, da se deklice iz gorske kolonije v Rigolatu vrnejo v nedeljo, 30. avgusta približno ob 11.30, Avtobus se bo ustavil, kot na-vadno, v Ulici Flavlo Glola, to Je pri železniški postaji v Trstu. Deklice lz nabrežlnske občine, bodo lah. ko Izstopile v Devinu ali v Sesljanu. Razstave V umetnostni galeriji Tergeste bo ou 29. avg. do 11. sept. razstavljal tržaški slikar Angel Renar. Otvori-tev razstave bo jutri ob 18. uri. Narodne noše za krnsko ohcet ODBOR ZA PRIPRAVO KRAŠKE OHCETI poziva vse, Id imajo narodne noše, da se v nedeljo, 13. t. m. udeležijo kraške ohceti. Zbirališče narodnih noš ob 9.30 pred cerkvijo na Repentabru. Po poroki bo — kot običajno — v restavraciji pri Furlanovih zakuska za vse na rodne noše. BANCA Dl CREOITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST Ulica F. Filzi št 10 Tel. 38101/38045 opravlja vse bančne posle kupuje tujo valuto Včerajin|l odkupni devizni tečaji Ameriški dolar 623,— Kanadski dolar 590,— Brit. šterling 1480,— Švic. frank 144,— Franc, frank 110,— Belg. frank 12,— Hol. florlnt 172,— Nemška marka 170,— Avst. šiling 24,— Jug. dinar (vel.) 43,— Jug. dinar (mali) 44,— Včeraj-danes Danes, PETEK, 21. avgusta AVGUŠTIN Sonce vzide ob 6.21 ln zatone ob 19.52 — Dolžina dneva 13,31 — Lu. na vzide ob 2.25 in zatone ob 18 32 Jutri. SOBOTA, 2». avgusta JANEZ Vreme včeraj: NaJvISJa temperatura 35,8, najnižja 17,1, ob 19. url 23,8 stop,, zračni tlak 1019,8 rahlo pada, veter 5 km/h zahodni, vlaga 65 odst., nebo l/lo pooblačeno, morje skoro mirno, temperatura morja 24,4 stop. ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 27. avgusta 1970 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrle pa sa 4 osebe UMRLI SO: 82-letnl Tulilo Tiozzo, 74-letnl Giuseppe Balo, 59-letnl Glo-vannl Ferluga, 71-letna Glavanna Ce-movich por. Alujevich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do K. ure) AlPAlabarda, Ul. Istrla 7. Al Ga. leno, Ul S. Clllno 36 (Sv. Ivan). De Leltemburg, Trg S. Glovannt 5. Miz. zan, Trg Venezta 2. nočna služba lekarn (od 11.36 do 1.36) A. Barba, Trg Garibaldi 4. Dl Gret. ta, Ulica Bonomea 93. Godina Al. I IGEA, Ul. Glnnastlca 6. G Papa. Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). ' TEATRO STABILE Pod pokroviteljstvom mehiškega fr’ žavnega zavoda za lepe umetnosti t« na skupno pobudo Teatra Stablle ” tržaške avtonomne letoviščarske ' tllHcH^nsa nctnnnvn onhnfO. turistične ustanove, bo v soboto, -t.m. ob 21. uri v gledališču R°ssetln revija mehiških narodnih pesmi ni nemi I, 1 T n „ J „ * „ _ . „ srnvlčfl L * ' picuamv« 1»“-"- «- ty». Nastopili bodo znani balet * tlan, Mariachl, orkestri ln pevci. " stujočl ansambel bo nastopil nato v nedeljo ob 17. in ob 21. url. Rezervacija vstopnic pri glavni ® . gajni v Pasaži Prottl (36-373 in 38-54 GLEDALIŠČE VERDI Avtonomna ustanova občinskega * dališča Giuseppe Verdi Je razpv’ vsedržavni natečaj za naslednja ■" sta v stalnem orkestru ustanove: Druga prva violina z obveznost vrstne violine, drugi prvi kontr* . z obveznostjo vrstnega basa, “r „, prvi fagot z obveznostjo vrstnega gota, druga prva trobenta z oDLvi nostjo vrstne trobente, drugi P,, trombon z obveznostjo vrstnega tr bona. v Prošnje za pristop k natečaju ^ treba poslati do 20 septembra ravnateljstvo ustanove v Trstu, . 3 Novembre 1. Izpiti bodo v PrV lovlcl oktobra. pro. Za vsa druga pojasnila lahko sllcl zahtevajo razpis natečaja ravnateljstvu ustanove POLITEAMA HOSSETTI ^ Jutri zvečer ob 21. url bo v dališču Pollteama Rossettl Pr^‘ : stop mehiške folklorne skupV,v|co naslovom «Uradna predstava M naslovom »Uradna predstava „o Cityja». Skupina prihaja k nam izrednih uspehih po vsej Evr?PiiSčU zlasti po gostovanju v S* «Odeon» v Milanu, kjer Je P'r*t *|g. «Odeon» v Milanu, kjer Je »ie-la ogromne množice navdušenih datcev. it Prvemu nastopu bosta »lefll1 „f|. dva v nedeljo ob 17. ln ob 21. Prodaja vstopnic za vse tri u* pe Je v centralni prodajalni v ” ži Prottl (tel. 36-372 in 38-547). MIRAMARSK1 PARK jj. Predstave »Luči ln zvoki*: o0 t «Der Kaisertraum von Mirama ( nemščini; ob 22.15 «Massimll‘*n Carlotta* v Italijanščini. Avtobus «M» lz BarkovelJ Jallšče avtobusa «6») od mirJsaK0 skega parka In obratno pred predstavo in po njej. Nazionale 16.00 «Una spada Per B„sa. do». Harim Subert, Tane Cima Technlcolor. onoe**' Eden 16.30 «Le calde notti dt Olinka Berova, Brad Harris, povedano mladini pod 18. *e ful' Fenlce 16.00 «Io non scappo ■ čnt\C° gos. Alighlero Noschese. Montesano. Technlcolor. er»tl Grattacielo 16.00 «Clnque disk „|. duri a morires. Stanley Bake ’ chard Hattenborou, Technlco1 ■ j Excelsior 16.00 «Germania 7 do testa*. Technlcoclor. Prepov' >0 mladini pod 18. letom. Ritz 16.30 «Tick tičk ticK;,n esplode la vlolenzas Jim ‘Lj/tl' George Kennedy. Frederic w Metrorolor. J„rhe,5l Alabarda 16.30 «Isabella, du,DoV<' del diavoll*. Technlcolor. pr dano mladini pod 14 letom. 0tt Filodrammatico 16.30 «Brucia. brucias. Technlcolor Prepov mladini pod 18. letom. dfl Aurora 16.30 «11 dito piu veloc VVests. Techmcolor. g«'- Cristallo 16.30 «Doppia immag1”'ggl. lo spazlos. Fantastični film " color. pl>- Capitol 16.00 «Un tlpo che d1'„gl< ce*. Jean Paul Belmondo. Girardot. Technlcolor. Moderno 16.30 «Un agente ct)' ^ Dangger* Terry Moore, Jan giP-ray. Technlcolor. Prepoved^0 dini pod 14. letom. , ' Im pero 16.30 Annl imposslbi*1*' Technlcolor. iigp Vittorio Veneto 16.45 «Tendu x George Peppard, Jean Seber»’ Technlcolor. . fč Ideale 16.30 «11 vendicatore de> f. kas*. Robert Taylor. Techm ^ Astra 16.30 «Lo strangolatore „3». »ton*. Tony Curtls, Henry ' gin! Technlcolor. Prepovedano m pod 14. letom. . Abbazla 16.30 »Lucrezla*. D11,,] y. rova, John Garko, Lou C^udie1 Technlcolor, Prepovedano 0,1 pod 18, letom. Ljudska prosveta Vse pevce pevskega zbor* p*V' rec iz Trebč vabimo na re ali za okrog 50 od sto. j^*^ljnja prizadevanja Tomosa so j “Urjena k razširitvi kooperacije francosko tvrdko Citroen. Pred-nameravajo razširiti za o-2 tisoč kvadratnih metrov po-prostore obrata v Senože- »vde prostore obrata - kjer že zdaj izdelujejo posa-L^*ne dele za Citroen, Razen tega ME! L Povečali število zaposlenih za povečano proizvodnjo naj bi Ite konec letošnjega leta, do-Ijte pa v prv' P°lov'c’1 Prihod-'las® Jeta' Ttazumljivo je seveda, ho s povečanjem dobav Citroe-(ij .*hdi povečalo število v Tomo-j,zdelanih avtomobilov te znamke. , ončno naj omenimo, da je v na-[, tudi razširitev matične tovarne. nameravajo zgraditi nove j^biSke prostore nasproti stare-p^boslopja. V novih prostorih bi wTV‘Sem izdelovali izvenkrmske h,,, stabilne motorje in čr-Razen tega bi del prodzvod-snesli v Buzet, kjer so že na polno razumevanje tam-^?bje občinske skupščine. je torej pred novimi, po 'bmnimi koraki v svojem razvo- td. Prodaja gre dobro, to pa je uT1 Pnd pogoj, da se lahko lotiš pjjvelikopoteznih načrtov. Naj o-y da je bila proizvodnja l^vih šestih mesecih letos kar za ^ 40 od sto večja kot lani v razdobju. . m * # a. * slovensko obalo je prispela ^ l5r sindikalnih delavcev CGIL (ugodene. Med štiridnevnim biva-(V? si bodo italijanski gostje o-, li številne objekte ter tu r isti č-jj**1 kulturne posebnosti. Med dru-k ie v načrtu ogled koprske (^'•izolske Rude, tovarne Tomos Hn, Pekarske razstave v koprskem ju. Nadalje se bodo italijan-j,lj s*bdikalni funkcionarji pogovar-* predstavniki obalnega sindi-ijjbega sveta o nadaljnjem sode i^ju med obema organizacija-1^' obiskali pa bodo tudi italijan-iU],.kUltumi krožek. Danes so si PlJjbUski gostje že ogledali več Djpbv v Kopru, v prihodnjih dneh oh bodo obiskali še druge kraje Sp^baH in se tudi seznanili s per k 'UVirfm razvojem tega področ-obisk bodo zaključili z o-Portoroža in z udeležbo na ribolovu, nato pa bodo od vali v Novo Gorico. Ju • . * * * Doj-Vilhi plakati od danes dalje o-bjigiajo prebivalstvo slovenske o-tip kr bližnje in daljne okolice ho j^riiko proslavo v Kubedu, ki »to,!?',septembra letos v počastitev izbice tamkajšnjega tabora. Ka-*nano je pokroviteljstvo nad k vi jo sprejel republiški posla-i>jn tega /bora in predsednik teli} sveta Slovenije Stane Kav-vfl’ "jjhor 7a proslavo je že priprn-hovj^buhen program, ki predvi-tL Sodelovanje številnih pevskih %J|V’, godb na pihala, folklornih kv J in recitatorjev iz raznih kra-hioj.. °* * * * venskega primorja in iz za-V, tva. v Kubedu bo 20 septem-Ve'ik miting z govorom o poit, .^kubeškega tabora 7. avgu 4 Jj*® v okviru splošnoslovenske-hopJJ^odnostnega in socialnega gi ^krivi tej priložnosti bodo tudi spominsko ploščo, slovesnosti bosta Kubed in o Joj^4 Precej spremenila svojo po ^»»Asfaltirali bodo 6 km ceste *kju'.be - Gračišče, obnovili ob-111 stolp v Kubedu, uredili dvo-Sv;. ^končali telovadnico pri o-1%11 ®oli v Gračišču, zgradili kra-, v°dovod ter komunalno ure-Vas Kubed. \m a galerija v Piranu bo čez 'n nedeljo organizirala že petič mednarodno slikarsko manifestacijo ex tempore. Organizatorji so razposlali nad 400 vabil posameznikom in društvom v Italiji, Avstriji, Franciji in Jugoslaviji. Najbolj uspelim stvaritvam bo mednarodna žirija podelila 6 nagrad in 10 diplom. Zaključek ex tem-pora bo v nedeljo zvečer v Piranu, nato pa bodo odprli v Mestni galeriji razstavo najbolj uspelih del, Srečanj« borcev Levstikove brigade in I. VDV brigade Borci VIII. Levstikove brigade in Prve VDV brigade se bodo zbrali v Dolenjskih Toplicah 20. septembra ob 9. uri. Skupaj s krajevno organizacijo ZB bodo proslavili 25 letnico osvoboditve, obletnici ustanovitve obeh enot ter občinski praznik občine Novo mesto. V Levstikovi in v 1. VDV brigade je bilo veliko Primorcev Peti bataljon Prve VDV brigade je ves čas operiral na področju Brkinov. V osmi brigadi pa je bilo več sto borcev iz Istre in s Tržaškega. Tako je prišla v to brigado v začetku leta 1944 velika skupina iz Boljunca, Ricmanj, Doline, Dekanov, Marezig in drugih krajev. Pripravljalni odbor za zbor v Dolenjski Toplicah pričakuje, da se bodo proslave udeležili tudi mnogi borci iz teh krajev. Vabi jih naj svojo udeležbo prijavijo republiškemu odboru Zveze združenj borcev NOV v Ljubljani, Beethovnova 10. ki si jo bodo lahko ogledali ljubitelji umetnosti do 13. septembra. Gradcški obrtniki pri odborniku Tripaniju Deželni odbornik za finance Trt-pami je včeraj zjutraj v Trstu sprejel predsednika združenja obrtnikov v Gradežu Camisija, ki so ga spremljali nekateri drugi obrtniki. Odborniku so ordsa.ll težave nekaterih obrtniških podjetij v Gradežu, ki so utrpela hudo škodo ob poplavah lanske Jeseni. Prosili so tudi odbornika, naj dežela da obrtnikom posebno pomoč. Odbornik je zagotovil obrtnikom, da se bo za stvar zavzel. Naveličan avtostopa je ukradel motor «Iz Benetk sem prispel z avto?topom v Trst, kjer sem na griču Sv. Justa spoznal priložnostnega prijatelja Fabia . .» tako je pričel svoje pripovedovanje agentom letečega oddelka kvesture 16-letni Fabio M. iz kraja Dorsoduro pri Benetkah. Nato pa dejal, da se je naveličal zastonjkarskega potovanja in s priložnostnim prijateljem sklenil ukrasti prav tako priložnostno vozilo. Na Trgu Stare mitnice sta fantalina ponoči zapazila parkirano motorno kolo jaguarino, kmalu nato pa še neko drugo. Ne meneč se za posledice tega tatinskega podviga sta sedla vsak na «svoj» motor in se divje podala po mestnih ulicah. Njuno kratko vožnjo pa je prekinila patrulja agentov letečega oddelka kvesture, ki je okrog 3. ure zjutraj vozila po Ul. Conti. Medtem ko je enemu uspelo zbežati, so agenti mladoletnega Fabia M. ustavili in ga po krajšem zaslišanju aretirali. Vsak lov za pobeglim fantičem pa je dal negativen izid. iiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiHumiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii PODATKI, KI SO ZANIMIVI TUDI ZA NAS PO NEKAJMESEČNEM POVOLILNEM PREMORU Počasno normaliziranje delovanja krajevnih uprav na Goriškem Pokrajinski odbor je imel sinoči svojo prvo sejo • Sinoči spot sestanek med strankami za program goričke občine ■ V Gradežu so izvolili župana in odbornike - Ni videti rešitve v Tržiču Naraščanje zasebnega uvoza tehničnega blaga v Jugoslavijo Velik del tega uvoza odpade na Italijo, Sir- od tega največji na tržaško in goriško področje Zasebni uvoz tehničnih naprav in zlasti kmetijskih strojev v Jugoslavijo se še vedno živahno razvija. Ta uvoz, ki ga sestavlja neposreden osebni vnos in vnos blaga prek konsignacijskih skladišč, je v zadnjih letih občutno kolebal. Do leta 1967 je stalno naraščal, v letu 1968 je precej popustil, v prvi, posebno pa še v drugi polovici lanskega leta pa je ponovno dosegel velik razmah. Samo v enem mesecu, to je v decembru lani, je bil ta uvoz za 45 od sto večji kakor uvod v decembru prejšnjega leta. Tehnično blago je prvo na lestvici osebnega uvoza, medtem ko so stopila oblačila na drugo mesto. Med tehničnim blagom pa prevladujejo daleč pred drugimi postakvami kmetijski in gospodarski stroji ter tehnična oprema za 06ebna obrtništva. Jugoslovanski zasebni kmetje so v letu 1968 uvozili 4.640 traktorskih, motornih in vprežnih kosilnic. Leta 1969 je ta uvoz dosegel 3.798, v prvi polovici letošnjega leta pa že 3.273 kosov. Uvoz traktorjev je znašal v letu 1968 685 kosov, v letu 1969 733, do konca junija letos pa se je povzpel že na 674 kosov. Uvoz mešalcev za beton je znašal v letu 1968 1.294, v letu 1969 2.308, y prvi polovici letošnjega leta pa že 2.233 kosov. Strojev za obdelovanje lesa so zasebniki v letu 1968 uvozili 292, lani 361, v prvi polovici letošnjega leta pa ža 379. Naprav za praženje kave so leta 1968 uvozili 50, lani. 400, letos do konca junija 335, itd. Poglavje zase so, kakor vedno, hladilniki: teh so zasebniki v letu 1968 uvozili 8.475, v prvi polovici letošnjega leta pa že 6.372 kosov. Največja pa je ha spisku postavka, ki se nanaša na osebni uvoz pralnih strojev: v letu 1968 26.675, v letu 1969 23.562, v prvi polovici letošnjega leta pa že 17.133 kosov. Do konca junija letos so .jugoslovanski državljani uvozili 14.000 osebnih avtomobilov, okoli 3.000 šivalnih 600 pletilnih strojev, itd. Uprava zvezne carinske službe meni, da je znašala vrednost tega uvoza v letu 1969 535 milijonov dinarjev, v prvi polovici letošnjega leta pa že 380 milijonov, to je 30 od sto več kakor v istem razdobju lani. Podatki, ki smo jih pravkar navedli, se nanašajo na uvez tehničnega blaga iz vseh tujih držav v Jugoslavijo, predvsem pa velja to za Zahodno Nemčijo, Avstrijo in Italijo. Kolikšen del tega uvoza odpade na Italijo, pa ne moremo z zanesljivo ugotoviti zaradi »diskretnosti* tako italijanske kakor tudi jugoslovanske carine. Posamezne tuje države prispevajo v različni meri k temu prometu, pa tudi struktura uvoza je različna od države do države: medtem ko prispeva na primer Zal *>dna Nemčija predvsem avtomobile, ima Italija prednost kar zadeva električne gospodinjske stroje in drobno kmetijsko mehanizacijo. Na nakupe v Italiji odpade vsekakor velik del omen,jenih izdatkov jugoslovanskih zasebnikov, od tega prometa pa imata zopet največ,je koristi ožja tržaška in go-riška trgovina. ČREDEN GRESTE NA DOPUST, naročite se na Primorski dnevnik Užijemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo 15-DNEVNA NAROČNINA L 600 ^elafonlrajte na št. 93-808 Nemškemu turistu ukradli iz avta prtljago za dva milijona lir Včeraj popoldne se je na pomorskem komisariatu javne varnosti zglasil 33-letni nemški državljan Gerd Friedrich Reiser in povedal, da so mu preteklo noč neznane avtomobilske miši ukradle iz avta porsche, ki ga je bil parkiral vzdolž ribarnice, tri kovčke, v katerih je hranil obleke, fotografski aparat ter snemalno kamero. Okradenec je pretrpel približno 10.500 nemških mark škode oziroma za skoraj dva milijona lir. Nova Gorica pripravljena za nedeljske moto dirke V Novi Gorici tečejo zadnje priprave za ureditev cestne proge na kateri se bodo v nedeljo odvijale 12. tradicionalne avto-moto dirke za nagrado Nove Gorice 70. Cestno podjetje Gorica prav v teh dneh končuje asfaltiranje najbolj kritičnega dela cestišča, tako da bodo tekmovalci med dirko čimbolj varni. Na novogoriški maglstraM že plapolajo zastave držav udeleženk in prvi tekmovalci so že prišli Organizator se trudi, da bl tudi tekmovalno progo čimbolj zavarovali, tako da bi bili tudi gledalci kar se da sigurni ob ogledu dirk. Skratka, v Novi Gorici Je vse pripravljeno, da sprejme v svoje goste slovite dirkače iz vseh celin. Jutri pa bo v ta namen odprt tudi novi del hotela PARK ln prireditelji bodo pripravili za vse udeležence sprejem v njegovih prostorih. Začetek dirk bo v nedeljo ob 14. uri po jugoslovanskem času. Delo v krajevnih ustanovah na Goriškem se počasi normalizira, o-ziroma se približuje normalizaciji, po nekajmesečnem premoru, ki je sledil upravnim volitvam v letos njem juliju. Za ponedeljek je napovedana, kot smo že pisali, prva seja goriškega občinskega sveta, sinoči se je sestal občinski svet v Gradežu, v kratkem se sestane občinski svet v Krminu, trenutno čakajo rešitve še v Tržiču in v Gradiški. Pokrajinski odbor se je prvič po izvolitvi sestal sinoči na sedežu po krajinske uprave na Korzu. Uradno so biili porazdeljeni resorji in od boroiki so že pričeli reševati vrsto problemov, ki so se nagrmadili v enomesečnem počitniškem premoru. Odbor pokrajinske upra-v? bo tudi sestavil program za pet letno delovanje, s katerim se bo v kratkem predstavil pokrajinskemu svetu, da ta program odobri. Omenimo tudi, da so nekateri levičarski svetovalci opozicije v teh dneh že naslovili dve interpelaciji pokrajinskemu predsedniku. Sinoči so se sestale tudi delegacije levosredinskih strank, da bi odobrile dokument z raznimi točkami o slovenski manjšini v Gorici. Sestanek so sklicali na zahtevo socialistov, ki zahtevajo sestavo posebnega dokumenta z raz nimi točkami o slovenski manjšini. Slovenska demokratska zveza je sporazum o levosredinskem odboru v goriški občini podpisala. Tiskovno poročilo dobesedno pravi: »Kakor že za pokrajino, je vodstvo SDZ v Gorici ratificiralo programski dogovor, ki zadeva goriško občinsko upravo, in s tem potrdilo svoje odkrito sodelovanje v obsegu strank leve sredine. Slovenska demokratska zveza prevzema tudi odgovornost v tem pogledu ne samo v občinskem svetu, ampak tudi v občinskem odboru. Vodstvo SDZ ugotavlja nadalje z zadovoljstvom dejstvo, da vsebuje program točke, ki se bistveno tičejo problemov slovenske manjšine in upa, da jih bo občinska uprava leve sredine dosledno rešila.* Iz poročila ne izhaja, kdo bo zastopal SDZ v občinskem odboni. Skoro gotovo je, da bo to dr. Damjan Paulin, vendarle nismo izvedeli še nič uradnega. S strani tako-zvane »demokratske* skupine v SDZ je še vedno na dlani zahteva o odstopu enega izmed dveh izvoljenih »katoliških* svetovalcev, ki naj bi ga zamenjal nosilec liste, »demokrat* prof. Bratina. »Demokrati* zahtevajo spoštovanje predvolilnega dogovora, vendarle se zdi, da se nočejo pristaši Slovenskega ljudskega gibanja, t. j. katoliške skupine, držati tega dogovora. Tako naj bi ostala v občinskem svetu kot svetovalca SDZ dr. Paulin in prof. Bratuž. Kakšen je položaj v drugih občinah na Goriškem? V Gradežu se je pozno sinoči sestal občinski svet. Na dnevnem redu je bila izvolitev župana ter odbornikov. Krajevne sekcije levosredinskih strank so pred nekaj dnevi podpisale sporazum po katerem bo županoval krščanski demokrat Reverdito, podžupan bo so ciallst Silvani, krščanski demokrati bodo imeli tri odbornike, republikanci in socialdemokrati pa vsak po enega. O Krminu smo že pisali in skoro gotovo je, da se bo občinski svet sestal v prvih dneh sep tembra. V Gradiški in v Tržiču pa socialisti vztrajajo na dvostranski koaliciji s krščanskimi demokrati. V Gradiški bo verjetno do take koalicije prišlo, v Tržiču pa vztrajajo krščanski demokrati na tristranskem sodelovanju s socialisti in tudi s socialdemokrati. Edina možna rešitev za Tržič se trenutno zdi enobarvni, demokrščanski odbor, ki naj bi imel zunanjo podporo social- demokratov. Socialisti so baje na pogajanjih izjavili, da ne bodo od zunaj podpirali enobarvnega odbora. Zaključimo z Gorico. Baje so krščanski demokrati zelo v škripcih kar se tiče odbornika za javna dela. Potem ko niso predlagali dolgoletnega odbornika Lupierija kot kandidata za odbornika in kjer pripada po sporazumu, resor za javna dela njihovi stranki, ne vedo komu naj bi prisodili to važno mesto. Baje se te funkcije vsi kandidati krščansko demokratske stranke ote pajo. Nočemo s tem zmanjševati vrednosti in zmožnosti posameznih kandidatov, vendarle v mestu trdijo, da bi bilo potrebno v tem resorju vodstvo vešče roke, posebno v tem trenutku, ko je treba dejansko izvajati regulacijski načrt In ko leži na mizi problem ureditve avtoporta. DANES OB 18.30 V ŠTANDREŽU ZAČETEK MLADINSKEGA ŠAHOVSKEGA TEČAJA Šahovski turnir kavama Bratuž—kavama «AUa Posta* (L 1962) Danes ob 18.30 bo v prostorih prosvetnega društva «0. Župančič* v Standrežu uradna otvoritev prve ga mladinskega šahovskega tečaja, ki ga organizira to društvo za naše mladince iz Štandreža in drug'h krajev. Program tečaja je naslednji: od 31.8. do 4.9.: Osnovna pravila igre, teorija, šahovnica in odprtje igre. MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiMiiMiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii I MODERNIMI UKREPI IN KRITERIJI Smotrno vinogradništvo je lahko osnova za gospodarstvo v Štever janu Sedanjo proizvodnjo 6.130 hi vina na področju občine bi lahko podvojili in izboljšali - Tudi gozdarstva ni zanemarjati Dr. Michele Formentini, ki se ukvarja poleg drugih svojih dejavnosti tudi s kmetijstvom ter ima svoje posestvo z vinogradi v Šte-verjanu, je poleg drugega organiziral v §teverjanu tudi vinsko klet za ustekleničenje izbranih briških vin. Pred časom je objavil v Vestniku trgovinske zbornice članek o pogojih za razvoj vinogradništva v števerjanu, ki ga zaradi njegove ak-tulanosti prinašamo v prevodu. Kakor je znano spada števerjan-ska občina na področje, ki je doseglo zaščito vinskega znaka (1). Toda kakšno je današnje stanje v vinogradništvu in kakšni so izgledi za bodočnost? Treba je najprej, da upoštevamo nekaj statističnih podatkov: Razsežnost kmečkega in gozdnega področja je 1.062 ha. (2) Razsežnost vinogradov je 80.28 ha. (3) Pridelanega vina 6.120 hektolitrov. (3) Iz gornjih podatkov je takoj razvidno, da je le malo zemlje posajeno z vinsko trto. Kaj pa raste na ostali zemlji? Žal ne gojijo še zmerom razna sadna drevesa (češnji, breskve, hruške, jablane itd.), ki trajajo več ali manj časa in so tvorila, skupaj z živinorejo, tradicionalno kmetijstvo, katero zasega dobršen ded zemlje še sedaj, medtem ko skoraj polovico zemlje po- ZA OBNOVO DELOVNE POGODBE Danes ponovna stavka pri podjetju RIBI Za posredovanje deželnega odbornika za prevoze S posebnim proglasom so predstavniki treh sindikalnih organizacij proglasili za danes stavko uslužbencev podjetja Ribi na avtobusih in po delavnicah. Stavka se bo zaključila dopoldne ob 9. uri. V proglasu se ugotavlja, da vodstvo podjetja vztraja v svojem zadržanju z neupravičenimi disciplinskimi postopki in morajo zato uslužbenci nadaljevati s svojo borbo za upravičenost stavke. Prejšnji teden so sklicali zborovanje prizadetih uslužbencev, na katerem so proučili položaj in sklenili nadaljevati s stavkovnim gibanjem. Sklenili so tudi, da bodo obrazložili sedanji položaj deželnemu odborniku za prevoze ter ga zaprosili za posredovanje za zaključek sedanjega spora, ki traja že vrsto mesecev, z obnovo vsedržavne delovne pogodbe. Začetek pouka na posebni šoli v Gorici Na željo prizadetih staršev je ob činski upravni odbor sklenil, da bodo v pričakovanju rednega šolskega pouka, ki se začne 1. oktobra začeli na posebni osnovni šoli v Ul. Vit-torio Veneto v Gorici z dopoldanskim poukom že v torek 1. septembra. To velja za otroke iz mesta, ki jih bo šolski avtobus pobiral zjutraj na običajnih zbirnih prostorih in jih pravtako odpeljal po zaključku pouka. Opoldne bodo otroci imeli kosilo v šoli. Avto je trčil v skuter Z rešilnim avtom želenega križa so včeraj ob 14. uri pripeljali v goriško bolnišnico 38-letnega Marija Blažiča iz Gorice, Grajsko naselje 30. Zdravniki so mu ugotovili udarec v lobanjo ter odrgnjenja po nogah. Okreval bo v 7 dneh. Blažič se je peljal z vespo s Korza Italije po Ul. Aquileia proti Ločniku. Na križišču pri Ul. Fate-benefratelli pa je trčil z avtom citroen, ki ga je vozil trgovec 58-letni Ermanno Vujnovič Iz Gorice, Ul. Aquileia 14 in ki je prihajal iz Ul. Fatebenefratelli, ter ni dal prednosti skuteristu, kakor ie ugotovila cestna policija. Financarja li Števerjana sta se ponesrečila Prejšnji večer okrog 20. ure sta bila žrtev prometne nesreče dva finančna stražnika, ki stanujeta in sta v službi v Števerjanu, na Soven-ci. Prvi je 20-letni Nicola Delmonte, ki so mu v goriški bolnišnici ugotovili rano na desnem kolenu in rano na obrazu ter so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju. Drugi, 20-letni Ignazio Faris bo tudi ostal v bolnišnici 7 dni zaradi poškodbe na nogah in na obrazu. Zapisnik je napravila izvidnica cestne policije. kriivajo travniki in gozdovi za sečnjo. Glede na brdovito sestavo zemlje, o kateri je govor, je skoro polovica ekonomsko neuporabljiva za vinograde, bodisi ker je obrnjena proti severu, bodisi ker je preveč strma ter jo je zato nemogoče preurediti v razsežne terase, z malimi višinskimi razlikami, ki so potrebne za obdelovanje s stroji (dandanes je trtba izključiti vsako ročno obdelovanje). Vsekakor si utira pot težnja, katero so pred leti začeli nekateri napredni kmetovalci in ki se sedaj širi na vse, ali skoro na vse kmetije v občini, da opuščajo druge zvrsti razen sajenja trt. Nekatere kmetije že dosegajo smoter, posadile so namreč vso razpoložljivo zemljo s trto, medtem ko druge vlagajo precejšnje napore za preureditev ter usmeritev v monokulturo. To težnjo so pdprle v prvi vrsti pobude zakonov države(4) ter dežde(5), ki predvidevajo kritje stroškov za nove racionalne nasade vinogradov žlahtnih vrst do 50*/o. Konec leta 1968 (6) so bile posajene v občini ft te ver ja n, po zvrsteh, sledeče površine: ha M Navadno briško 15.94 1.121 Rizling it. 1.83 136 Tokajec 27.43 2.091 Malvazija 4.94 376 Beli pinot 8.94 680 Sivi pinot 2.61 201 Sauvignon 0.97 74 Traminer — — Merlot 17.37 1.332 Kabernet 0.25 19 Rdeči pinot — — SKUPNO 80.28 6.130 Za potrebno primerjavo dodajamo l.odatke istih vinskih vrst pridela- nili na celotnem briškem področ- ju(7) (vštevši občino Števerjan): ha hi Navadno briško 14.03 3.374 Rizling it. 11.05 850 Tokajec 215.70 16 541 Malvazija 30.47 2.331 Bdi pinot 33.95 2.600 Sivi pinot 18.92 1.453 Sauvignon 9.00 689 Tmmtaer 2.12 150 Merlot 88.17 6.851 Kabernet 10.92 874 Rdeči pinot 1.71 132 SKUPNO 446.04 35.845 Pri padcu sl Je zlomila stegnenico Včeraj zjutraj oz 7.15 uri so sprejeli v splošno bolnišnico za 40 dni na zdravljenje 79-letno Francesco Sirol iz Goriče, Ul. Žara 9, ki si je malo prej pri padcu v svojem stanovanju zlomila desno stegnenico. Iz tržiške bolnišnice Včeraj so sprejeli za 10 dni na zdravljenje v tržiški bolnišnici 6-let-nega Aleksandra Morela iz Ronk, Ul. Mateotti 59. ki se je pri padcu ranil na lobanji. S kosom stekla se .je ranil 11-let-ni Mauro Novacchi iz Tržiča, Ul. Aquileia 9. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč za rano na levi roki; okreval bo v 10 dneh. 24. VSEDRŽAVNI SEJEM - P0RDEN0N ________ ■ 30. avgusta lOTA 13. septembra * mš\M Pri primerjavi gornjih podatkov so vidi, da je sorazmerje vinskih vrst v Brdih enako kot v števerjanu, kjer prevladujejo bela vina nad črnimi. Med belimi prednjači tokajec pred navadnim briškim (rebula — tokajec — malvazija) (n pred belim pinotom, neznan Je traminec med črnimi prevladuje merlot, kateremu sledi z velikim presledkom kabernet, nepoznan J< rdeči pinot. Kakšne so težnje v nasajevanju v zadnjem obdobju 1969-70? Rekel bi, da sajenje trt napreduje po geometričnem zaporedju. Cene so se namreč občutno zvišale potem, ko je stopil v veljavo zakon za zaščito vinskega znaka in je bila ustanovljena, prav v Števerjanu, vinska klet za ustekleničenje in prodajo vina v državnem merilu. K zvišanju je pripomoglo tudi splošno izboljšanje pridelka, zaradi bolj skrbnega kletarjenja in shranjevanja, česar so se kmetovalci naučili ob tehnični pomoči, ki jo nudi Konzorcij za zaščito briških vin. Toliko kar zadeva količino; kar se pa tiča vrst, se usmerja, vedno v števerjanu, k pinotu (belemu in sivemu) in k črnim (merlot, kabernet). Če bomo tako napredovali, lahko pričakujemo, da se bo vinogradništvo v števerjanu v nekaj letih podvojilo in to bodo velike pri dobitve za lokalno ekonomijo, ki je predvsem kmetijska (obrobno turistična). Sedanji vinski dohodek (lir 250 za liter x 613.000) znaša lir 133.250.000, ki je razdeljen med približno 90 družin v raznih kvotah. Potemtakem bo danes kmetovalec, ki pridela 100 hektolitrov vina, dobil, po srednji ceni (franco klet) približno 2.500.000 lir, ki niso se zadostne za spodobno vzdrževanje družine, če računamo, da je stroškov skoro polovica in bi se torej čisti dohodek znižal na lir 1.250.000. Zato mora kmetovalec, ki poseduje določeno število hektarov zemlje, pomnožiti pridelek do take mere, da preide minimalni življenjski dohodek. Tudi ta ekonomska nuja je važen dejavnik v spodbujanju k večjemu pridelku. Omembe vredni so tudi gozdovi za sečnjo, na katerih je Števerjan zelo bogat, kakor smo videli, in ki nastajajo samostojno. Tudi ti dajejo c-membe vreden dohodek, saj je znano, da dobivajo iz njih kole za trte. Ceno (1970) izbranih kolov od 5 do 9 let starih je 1.500 lir za stot (sekani po naročeni meri in speljani do prevozne ceste). Pridelek je večji od lokalnih potrebi obrobne zemlje (obrnjene proti severu ali hribovite) so izredno primerne za tako zvrst, katero bi morali pospeševati z nasadi, ker se bo nasa-jevanje trt v Brdih in tudi v ravnini povečalo in se bo zato zvišalo tudi povpraševanje po kolih v doglednem času. Prodaja vina ne pomeni sedaj za kmetovalca posebnih težav. Zanimivo pa je vsekakor pogledati, kako in kam se števerjansko vino prodaja. Pred kratkim je ERSA(8) izvršila v tem smislu raziskavo. Zelo zanimivo je pregledati rezultate za Števerjan. Po tej statistični raziskavi, glede na leto 1968, je potrošnja tako potekala: 13% za domačo uporabo, 8% prodanega v osmici, 5% na drobno, 37% gostilničarjem, 30% trgovcem na debelo, kar znaša skupno 80%, ostalih 20% naj bl bilo piodanih že v grozdju. V letu 1969 se lahko ugotovi, čeprav ne razpolagamo s podrobnimi podatki, povišanje prodaje grozdja trgovcem na debelo (indusirijccm) po ugod tuh cenah (130-150 lir za kg, seveda v redu z zaščitnim zakonom). Zaradi tega sledi, da je vinogradništvo vir največjaga dohodka za fcteverjanske kmetovalce, da hitro napreduje in da je usmerjeno i< žlahtnim vrstam, da ni posebnih težav za prodajo, da bo ta težnja prinesla lokalnemu gospodarstvu lepe ekonomske dobrine, torej tudi Socialne ter pripomogla k zaviranju bega mladih sil z zemlje, kd bodo na njej dobile zdravo in donosno delo. Od 7.9. do 11.9.: začetno igranje in finale. Od 14.9. do 18.9. pregled in odgravanje partij svetovno znanih šahiatov. Tečaj bo vsak dan. razen ob sobotah in nedeljah od 18.30 do 19.30. Ob zaključku bo turnir % lepimi nagradami za zmagovalce. Tečaj je brezplačen. Poučuje Boris Ipavec ob sodelovanju Slaka Bednarika in Riccarda Perinija. Vodja ie predsednik društva Danilo Nanut. Naj ob tej priliki omenimo, da smo pred leti še imeli v Gorici slovensko šahovsko društvo, ki je imelo svoj sedež v kavarni Bratuž ter je ob zapori te kavarne prenehalo s svojim delovanjem. Društvo je b:lo kar precej aktivno in se je udeleževalo tekmovanj tako v Gorici kot v inozemstvu. Njegov predsednik je bil takrat Peter Lutman, rojak iz štandreža. Društvo je imelo precej članov, pa tudi prijateljev in podpornikov. Na naši sliki v:dimo prizor s šahovskega turnirja leta 1962. ko so se pomerili šahisti iz kavarne Bratuž z onimi iz kavarne «Alla Posta*. Tekma se .ie zaključila v korist ek pe iz kavarne Bratuž. (1) Dekret predseAiika republike 24. 5.1968. (2) Centralni statistični inštitut — popis kmetijstva 30.6.1968. (3) Trgovinska zbornica. Gorica — vinski kataster 1968. (4) Zeleni načrt I. in IL (5) Deželni zakon 30.12.1967, 29. (6) Trgovinska zbornica. Gorica — vinski kataster 1968 (.7) Enako. (8) ERSA — deželna ustanova za pospeševanje kmetijstva — «U-stanova za obdelovanje, tapizi-nanje ln prodajo goriških vin — dec. 1969». Seznam gorskih obein za poinoe obrtnikom Pred časom so pisali, da ;e u-pravni odbor ustanove za pospeševanje obrtništva (ESA) odobril pogoje za dodelitev pomoči, ki jo predvideva deželni odlok št. 17 od 1. junija 1970 za obrtnike naše dežele. Enkratni prispevek za nakup strojev, ki ga predvideva omenjeni deželni zakon, lahko zaprosijo prizadeti obrtniki, ki so vpisani v obrtniško zbornico na področju dežele ter imajo svoj sedež v eni izmed občin, ki 90 vključene v seznam gorskih občin. V tem seznamu je navedenih za goriško pokrajino devet občin in sioer: Krmim, Kapriva, Dolenje, Doberdob, Števerjan, Zagraj, Sovodnje, Moša in Šlovrenc. V videmski pokrajini so navede ne med drugimi tudi naslednje slovenske ali mešane občine: Ahten, Ilnetka, Fojda, Grmek, Brdo, Gorjani, Neme, Podbonesec, Praprotno, Rezija, Sovodnje, Špeter ob Nadiži, Št. Lenart, Srednje, Tipana, Tavor-jama in čenta. Obriniki iz navedenih občin se lahko okoristijo z deželnim prispevkom za povečanje in moderniziranje svojega obrata. VERDI 17.00—22.00: «La prtom volta«, L. Nordiij in O. Sototoft. Švedski Olm v barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom. CORSO 17.30: «L’eseoutore», G. Peppamd In J. Collins; ameriški film v barvah. MODERNISSIMO 17.00: «Sono Ser-tama ii vostro beochino«, J. Gorco ta F. Wolf. VITTORIA 17.00: «La mano«, N. Delan ta H. Sene; francoski fltai v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.30: «1 due sedutto-ri», M. Brando in D. Niven; a-meriSki film v barvah. Tržič AZZllRRO 18.00: «Una storia (Tamare«, A. Maffo in G. Mecchda. EXCELSIOR 17.30: «Io, io, io e gli altri«, G. Lollobrlgida ta Waiter Chiari. PRINCIPE 18.00: «11 calipo era per-fetto ma...», R. Cranna ta A. Hay-ward. Vam Gorim SOČA «Požig Rima«, italijanski barvni film — ob 18.15 ln 20.15 SVOBODA «Pot slave«, italijanski barvni film — ob 18.30 ta 20.30. DESKLE Prosto. RENČE Prosto ŠEMPAS «Vtaetow v dolini smrti«, zap. nemški barvni film — Ob 16. in 20. uri. KANAL Prosto. POTUJOČI KINO — LIG: «Bitka na Neretvi«, Jugoslovanski barvni film — ob 20.30 Trčenje dveh avtov pri Tolminu Prejšnji večer ob 18. uri so z re-šilcetn jugoslovanskega Rdečega križa pripeljali v splošno bolnišnico v Goritti 38-letnega zobotehnika Carla Marinija iz Prata, Ul. S. Gonda 71, ki se je malo prej ponesrečil na cesti prj Tolminu. Zdravniki so mu ugotovili udarec v lobanjo, rano no tilniku in na trebuhu ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Marini se je peljal s svojim ovto-mobdlom od Tolmina proti Novi Gorici, ko je trčil z nekim drugim vozilom, ki je prihajalo z nasprotne smeri. Očividci so takoj poklicali rešilca, ki ga je odpeljal v Gorico. 1/. goriškega muljenega urada Dne 26. avgusta so v goriškem matičnem uradu zabeležili 4 rojstva im 2 smrti. ROJSTVA: Annalisa Saiustri; Michele Zorzemom; Eldsabetta Sgubin; Elga Corradtoi. SMRTI; gospodinja 59-letna Stefan j a MAKUC vd. ProvemgM; upokojenec 76-letmt Ermanno Nalda. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici Je danes ves dan ln po no« dežurna lekarna CRISTOFO-LETTI — Travnik, tel. 29-73. V TR2ICU V Tržiču je danes ves dan Im ponoči dežurna lekarna RISMONDO, Ul. Tota 25 - tri. 727-01. Pred komemoracijo bazoviških junakov O BODOČEM ISTRSKEM GOSPODARSTVU Razvoj turizma ena glavnih ekonomskih poti V bližnjih desetih ali petnajstih letih bodo imeli v Istri 350 tisoč postelj Preteklo soboto in nedeljo so se v majhnem istrskem središču Grožnjami zbrali istrski visokošol-ci, da bi razpravljali o gospodarskih razmerah hrvaške Istre in o njenih perspektivah v bližnji bodočnosti. Logično je, da se viso-košoici niso mogli sestati sami, kajti v tem primeru bi razpravljali le o ton, kar sami vedo, praktično torej bolj teoretično, ne bi pa mogli v posamezne probleme globlje prodreti. Zato so povabil na zasedanje istrske poslance, predsednike vseh istrskih ob- Letos poteka 40 let od usmrtitve bazoviških junakov, Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič so padli na bazoviški gmajni pred štiridesetimi leti pod strdi fašističnega orožja. Štirje mladi fantje, štirje mučeniki so padli za ideale, ki so v času druge svetovne vojne zmagali, toda čeprav že toliko let počivajo na mestnem pokopališču pri Sv. Ani, še vedno nimajo pravega miru, kajti kot že dvakrat doslej so tudd letos fašistični zločinci oskrunili njihov spomenik. Prvič so fašistični zločinci o-skrunili njihov spomenik leta 1956, ko so razbili dve napisni tabli, kot bi s tem hoteli uničiti tudi spomin na njih in njihove ideje. Tedaj smo spomenik popravili in se ponovno zgrnili okoli njega na skupni komemoraciji. Drugič so fašisti oskrunili spomenik v Bazovici leta 1959, ko so ga onečedili s čmo barvo in na stebru narisali osovraženi znak, svoj simbol, ki je nekoč pomenil ne le za nas, pač pa za ves svet oblast mraka, smrti in trpljenja. In spet tedaj smo spomenik očedili, ga uredili in se zbrali okoli njega, da bi počastili spomin na tiste štiri naše junake, ki so se prvi dvignili proti fašističnemu mračnjaštvu in v neenaki borbi žrtvovali svoja življenja. Tretjič je zločinska fašistična roka posegla po spomeniku bazoviškim junakom še letos, prav v letu, ko mineva štirideset let od velike žrtve. Toda če smo že dvakrat zapored spomenik popravili in ga vrnili v njegovo prvotno stanje, ga letos nismo in ga ne bomo obnovili ozšToma popravili. Naj naši ljudje vidijo, česa je zmožna določena tržaška drhal, česa so zmožni določeni krogi, ki ne prenesejo novega demokratičnega vzdušja, ki ne sprejmejo nacionalne enakopravnosti slovenskega človeka na njegovi zemlji, ki ne morejo pristati na sožitje tukajšnjih dveh narodov in na veliko izmenjavo sosedinih narodov in držav. Spomenik bazoviškim junakom bomo, seveda, obnovili, toda po spominski komemoraciji, tako da bodo ljudje, ki bodo prišli 6. septembra, na komemoracijo k spomeniku bazoviškim junakom, da bi se poklonili njihovemu spominu, videli ob spomeniku izedelane kamne, ki bodo vzidani v steber kasneje. S tem hočemo določenim krogom dokazati, da smo pripravljeni spomenik našim velikim vzorom našim bazoviškim junakom popravljati in obnavljati še dolgo, dokler se ne bo nekomu zdelo potrebno, da to fašistično nesnago polovi in spravi tja, kamor spada. Na vrhu slika z odkritjem spominske plošče bazoviškim junakom v Semedeli pri Kopru, kjer so pred štiridesetimi leti in več fašistične policijske sile mučile bazoviške junake in njihove tovariše. Na spominski plošči je vklesan naslednji napis: «Na tem mestu je nekdaj stala fašistična mučilnica borcev za svobodo. V njej so leta 1930 mučili tudi bazoviške junake. Postavljeno v spomin mučenikom iz Bazovice in vsem drugim protifašističnim borcem, žrtvam fašizma.* M. P. iimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiN V ZAČETKU SICER POČASI IR SKROMNO... Sovjetsko gospodarstvo skuša prodreti na Zahod Tudi po ZDA drvijo sovjetski avtomobili ■ Sovjetsko «Volge» se iz Belgije ponovno izvažajo na Poljsko, Madžarsko in v Bolgarijo * V lanskem letu je SZ izvozila 9 milijonov ur - Začelo so jo z Veliko Britanijo Ni dolgo tega, ko smo govorili o ton, kako začenja evropski kapital prodirati v ZDA. Hkrati smo povedali, da imajo ZDA investiranih v tujini okoli 64 milijard dolarjev. Sedaj pa se začenja govoriti o tem, da tudi Sovjetska zveza prodira v tuje države s svojimi podjetji, strokovnjaki in s svojim kapitalom. Prav gotovo se ne more niti misliti, da bi Sovjetska zveza prodirala v tujino s svojimi kapiteli v obsegu, kot prodirata ZDA ali Zahodna Nemčija, ki preživlja posebne ekonomske težave že zaradi preobilice tujih finančnih sredstev. Sovjetska zveza se šele poskuša v tujini in to na svojevrsten način, ki ga je D. Maksimovič v beograjskem tedniku «NIN» prikazal približno takole: (Nedavno je bilo sporočeno, da bo Sovjetska zveza čez nekaj dni postala svojih grvih 30 strokovnjakov na specializacijo v med-narocho šolo za poslovanje., v mednarodno šfito, v kateri se !f-oer usposabljajo bodoči poslovni ljudje zahodnega sveta. Le malo prej se je zvedelo, da bodo konec tega leta v ZSSR odprli novo, specializirano šolo za šolanje ekonomistov v modernem poslovanju ali kot se temu na Za- u • OSNOVNA ŠOLA CEMCNO SPOMENIK NOB BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, V S I DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! -Prispevki se v Trstu nabirajo: v uredništvu Primorskega dnevnika, (JI. Montecchi 6/II., na sedeiu Slovenske prosvetne zveze, (71. Geppa 9/11., na sedeiu Kmečke zveze, (JL Geppa V, pritličje, v Tržaški knjigami, 01. zv. Frančiška 20 in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi. V Gorici se nabirajo prispevki na aedeiu SPZ, 01. Malta 2/1 in oa sedežih vseb prosvetnih društev na Goriškem. Prispevajte v sklad za Izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem! •iiiiiiiitiiiiiiiiittiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiivNiuHiutiiiiiiiiiiiiiuiiiniimiiimiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiinMiiiiiM OVEN (od 21.3. do 20.4.) Da bi rešili neki nevšečni problem, boste razvili močno dejavnost. Sprejmite kritike BIK (od 21 4. do 20.5.) Zeto ugodni poslovni izgledi za bodočnost. Ne bodite zaskrbljeni glede usode svojih najbližjih. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Posvetite svoje umske sposobnosti nekemu finančnemu vprašanju. Prehodne napetosti v družini. RAK (od 22.6. do 22.7.) Neko potovanje vam bo omogočilo, da boste o Ulovili staro poslovno zvezo. Prijeten večer v družbi zaupnih prijateljev. LEV (od 23.7. do 22.8.) Danes ne sprejmite nobene finančne pobude. Ugoden trenutek za raz čiščenje nekega spora. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne izgubite zaupanja v bodočnost. Neizpolnjene obveznosti vam utegnejo povzročiti nevšečnosti. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Srečno boste izpeljali zadevo, ki se vas osebno tiče. Zvezde vam obe tajo veliko sreče v ljubezni. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne boste imeli večjih uspehov, če se ne boste oprli na nekoga. V čustvenih zadevah majhna navzkrižja. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Vsi bodo gledali na vas, nekateri s simpatijo, drugi z zavistjo. Novo prijateljstvo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Spoznali boste osebo, ki vam že dolgo meče polena pod noge. Bodite skrajno prizanesljivi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Z ožjimi sodelavci boste delali načrte za prihodnost. Ne zanemarjajte osebe, ki jo imate radi, RIBI (od 20.2. do 20.3.) Čeprav bo delo dobro steklo, vas bo uspeh razočaral. Kar se srčnih zadev tiče, ne bo nič konkretnega. hodu reče v marketingu. Skratka, to bo šola, ki bo Sovjetski zvezi dajala modeme poslovne ljudi, strokovno izkušenih, da se lahko obnesejo v zadevah sodobnega tržišča ne samo doma, pač pa tudi v tujini. To, kar se sedaj bolj živo začenja tudi na področju izobraževanja, se je, sodeč po pisanju tujega tiska, začsio pred nekaj leti tudi v praksi. Sovjetske trgovske organizacije so se namreč začele vedno bolj žiivo ukvarjati s plasiranjem svojega blaga, svojih izdelkov in se prilagajati razmeram in metodam, ki vladajo na tržiščih razvitih zahodnih dežel. Glede tega je značilen napor za plasiranje izdelkov sovjetske avtomobilske industrije, za plasiranje sovjetskih avtomobilov celo na največjem svetovnem tržišču avtomobilov, v ZDA. Združene države ne uvažajo avtomobilov le iz zahodnoevropskih dežel in iz Japonske, pač pa tudi iz Sovjetske zve-'ze. Ljfnskb leto so ZDA uvozile okoli 2000 avtomobilov, na katerih je bil žig «Made in USSR*. Resnici na ljubo, sovjetski avtomobili, ki danes drvijo po ameriških cestah, niso do dlake enaki avtomobilom istih znamk, ki so šele prišli iz tovarn. Korporacija SARTRA iz New Yorka, ki je dobila koncesijo za plasiranje sovjetskih avtomobilov na ameriškem tržišču, napravi nekatere spremembe: dodaja nekaj več kroma ui drugih okrasov, v skladu pač z ameriškim oikuscm. Sovjetski avtomobili najdejo svoje kupce tudi v nekaterih drugih zahodnih državah, kot na primer v Belgiji, v Avstriji, na Holandskem. Belgija uvozi na leto okoli 4000 avtomobilov znamke (volga*. Res, vse te avtomobile je treba nekoliko preurediti: menjajo se jim gume, sedeži in nekatere električne napeljave. Toda vse te (volge» se ne prodajo izključno na belgijskem tržišču, pač pa se na temelju določenih aranžmajev ponovno izvozijo in sicer — na Poljsko, v Bolgarijo in na Madžarsko. V Franciji obstaja podjetje s kratico «A-0», ki je specializirano za razpečevanje sovjetskih traktorjev v Franciji. Tudi ti izdelki sovjetske industrije se nekoliko prilagodijo okusu in zahtevam francoskega tržišča. Spremenijo jim na primer barvo, zamenjajo jim gume in tudi sedeže. In kljub tem popravkom so cene sovjetskih traktorjev v Franciji, ki je preplavljena s ponudbami zahodnonem-ških in italijanskih izdelovalcev traktorjev, za 10 do 15 odst. nižje od cen ostalih konkurentov. Direktor že omenjenega podjetja je Francoz, njegov pomočnik kot tudi pomočnik finančnega direktorja pa sta sovjetska državljana. «Za njiju je to dobra šola, pravi francoski direktor, naučita se me-nažerskih sposobnosti na zahodnem tržišču.* Sovjetska zunanja trgovina doživlja svojo fazo ekspanzije tudi v Belgiji. Tamkajšnja belgijsko-sovjetska trgovska korporacija razpolaga z velikim skladiščem, ki je specializirano za prodajo sovjetskih izdelkov. Sovjetska zveza skuša vzpostaviti trgovinsko (mostišče* tudi v Veliki Britaniji. Lani so iz Sovjetske zveze prodali v Veliko Britanijo 300.000 ur sovjetske izdelave. Sovjetska zveza se je krepko potrudila, da bi razvila svojo urarsko industrijo in v tem jd je uspelo do tolikšne mere, da je kot izvoznik ur izpodrinila vrsto držav in celo ekspanzivno Japonsko in se znašla že na drugem mestu na svetovni lestvici izvoz-iidkov ur, takoj za Švico. Lansko leto je Sovjetska zveza izvozila okoli devet milijonov ur. Seveda Sovjetski zvezi ni lahko, da bi se plasirala na svetovnem tržišču ur. še najmanj v razvitih deželah. Anglija je začela uvažati sovjetske ure leta 1964. V ta namen je bilo na Angleškem ustanovljeno posebno podjetje, ki je prodajalo sovjetske ure na debelo. Toda dve leti pozneje je britanska vlada dvignila carine na uvožene ure. Ta ukrep je otežkočil poslovanje sovjetsko-angleškega podjetja- Zato je to podjetje našlo izhodišče drugje: osnovalo je samostojno prodajno organizacijo, ki je bila povsem v rokah Angležev. Njen direktor se je potrudil za prilagoditev zunanjega videza sovjetskih ur angleškemu okusu. Poleg tega je tudi spremenil naslove posameznih znamk in ure vseh šestih sovjetskih tovarn nosijo sedaj naziv — Seconda. Sovjetski prodor na zahodna tržišča še ni velik. Niti od daleč ni tako spektakularen kot je ha primer japonski prodor. (Toda Sovjetska zveza se očitno vedno bolj drzno spušča v avanturo, ki se imenuje borba za plasma na tujih tržiščih,* je nedavno zabeležil neki angleški časopis, ki js dodal: (Nikakega dvoma nd, da bo delež Sovjetske zveze v svetovni trgovini znatno večji in da bo vsaj približno ustrezal njenemu deležu v svetovni industrijski proizvodnji.* čin, predstavnike družbeno-politič-nih organizacij in predstavnike glavnih podjetij, skratka ljudi, ki neposredno ali posredno vodijo istrsko gospodarstvo in odločajo o tem, kako se bo Istra razvijala. Na ton zasedanju se je zvedelo, da je na najslabšem v Istri kmetijstvo, ki se slabo razvija, posebno ker so slabo vpeljani posamezni kmetijski kombinati, Vse drugače pa obeta v Istri turizem. Kar zadeva turizem, u-gotavljajo, da je napravil v zadnjih letih izreden korak naprej, kajti že sedaj more Istra sprejeti do 130.000 turistov hkrati, v bližnji bodočnosti, že čez kakih petnajst let pa bo mogla sprejeti tudi do 350.000 turistov hkrati. Že nekaj let se vsako leto v Istri investira 400 milijonov dinarjev za nove gostinske obrate in tako vsako leto dobi Istra okoii 10.000 novih ležišč, Turistični razvoj in hkrati tudi razvoj ostalega istrskega gospodarstva pa je tako rekoč življenjsko važen za modernizacijo prometnih ždi in cest nasploh: O tem je na tem zasedanju obširneje spregovoril predsednik skupščine občine Pulj Josip Lazarič, ki je posebno poudaril dejstvo, da se posveča istrskim cestam mnogo premajhna pozornost. Predvsem je poudaril nujnost, da se obnovi in modernizira cesta Trst — Pulj — Reka, poleg tega pa je treba povezati osrednjo ali notranjo Istro z obalo, hkrati pa je že skrajni čas, da se začne s predorom pod Učko, kajti Učka je ena izmed glavnih ovir za primernejšo povezavo med kvarnerskim področjem In Reko na eni strani ter obalnim področjem gomje Istre Zadeva istrskih ladjedelnic, praktično zadeva puljskega Uljani-ka, ki se trenutno otepa z manjšimi težavami, pa je le prehodnega značaja, kajti sicer je to podjetje, ki se je iz majhne po-pravljalndce čolnov razvilo v pomembno ladjedelnico, v polnem razmahu in ima velike perspektive. Mimogrede povedano gradijo v puljski ladjedelnici trenutno največji plovni objekt v Evropi. Če so razmere glede U-ljanika zelo povoljne, ne moremo istega reči za Labin in Rašo, kajti istrski premogovniki doživljajo težave, kot doživljajo težkoče vsi rudniki premoga, ki so nekoliko (zapozneli*, ker jih izpodrivajo novi viri pogonskih sil, ROMUNIJA SE BORI PROTI STAROSTI. Gerovital in njegov učinek po opazovanjih Ane Aslanove Gerontoiogija je mlada veda ■ Človeško življenje lahko doseže 120 let - Naval turistov - bolnikov v Bukarešto - V gradnji je nov In ter-Continental hotel - Raziskovanja prof. Aslanove od začetka do danes O gerovitalu je bilo napisanih že mnogo vrstic: za in proti temu zdravilu. Mnoge države ga odklanjajo kot sredstvo, ki nima nobenega učinka; tako na primer ZDA, ki pa dopuščajo svojim državljanom, da gerovital prinašajo v domovino in ga tudi lahko prosto kupujejo v lekarnah. Čisto drugače je z Italijo, ki je gero-vital sploh prepovedala in ga tu-dii ne prodaja v lekarnah, ker, baje, ničemur ne koristi. Toda zakaj potem italijanske lekarne prodajajo na stotine drugih zdravil, ki tudi ničemur ne koristijo? V Romunijo medtem stalno prihajajo novi turisti, da hi se zdravili pri prof. Ani Aslanovi, ki je gerovital odkrila. Rodila se je leta 1897 v Brailli, Ko ji je bilo 13 let, je izgubila očeta, Dve leti kasneje se je njena mati odločila, da se preseli v Bukarešto. Ana je želela študirati medicino, toda mati ji tega ni hotela dovoliti, češ da je to posel za moške. Anina upornost je zmagala in tako je bila prva ženska na medicinski fakulteti in obenem najmlajši študent medicine. Poleg vsega pa je bila tudi najboljši študent. V začetku je bila kardiolog in je 25 let delala z znanim zdravnikom Danie/om Opolom. Po drugi svetovni vojni so jo leta 1947 na univerzi v Temdšvaru imeno- vali za profesorico. Prav na tej univerzi je leto pred svojim imenovanjem dala neki bolnici injekcijo prokaina, da bi ji olajšala bolečine, ki jih je čutila zaradi revmatizma. Nekaj mesecev kasneje je po svojih opazovanjih napisala razpravo o delovanju pro kadna na živčni sistem. V Temišva-ru pa ni imela možnosti, da bi še naprej eksperimentirala. Znanstvenik Parhom, ki je bil takrat tudi predsednik republike, je polagal v prof. Aslanovo velike upe in jo je zato premestil v Bukarešto. Skupaj sta začela novo delo: ne le zdravljenja revmatizma s pro-kainom, pač pa tudi proučevanje procesa staranja. Prof. Ana Aslan je še naprej proučevala delovanje prokaina in ugotovila, da daje izredne rezultate pri zdravljenju revmatizma. Da bi bilo zdravilo obstojnejše, je nekega dne zdravnica zmanjšala PH raztopine s tem, da je dodala tekočini neko kalijevo sol. Predpostavljala je namreč, da bi ta morala pozitivno delovati na organizem starejših ljudi, ker v starosti primanjkuje organizmu kalija. Po nekaj dneh zdravljenja z novo raztopino je bilo mogoče opaziti, kako so se pacienti začeli veliko bolj ukvarjati sami s seboj, pazita na čistočo itd. Tudi bolečine so se zmanjšale. Poleg tega pa se je izboljšalo tudi sploš- MtiivmiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiMiitMiiMiiiia Letošnji «Bitef 70» bo v beograjskem teatru «Atelier 212» Najavljenih je 12 skupin z vsega sveta BEOGRAD, 27. - Od 6. do 30. septembra bo v gledališču «Ate-lier 212» v Beogradu festival a-vantgardnega gledališča pod nazivom «Bitef 70». Na festivalu bo nastopilo 12 skupin z vsega sveta. Prvič bodo prišle na festival tudi gledališke skupine iz Južne Amerike in Azije in sicer skupim tGruppo Cfce* 4iz Buenos Airesa in (Avantgardno gledališče Karga Namayesh» iz Teherana. Tokrat bo festival «Bitef 70» V začetku meseca se je zbralo pri Lescah na Gorenjskem kakih 6000 tabornikov. Zborovanja so se udeležili tudi taborniki iz Trsta in Gorice. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba: 11.35 Slov. narodne; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Trio Boschetti; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.50 Sodobni slov. skladatelji; 18.40 Ansambel (I Dandies*; 19.10 Epigram, odraz časa in razmer; 19.20 Harmonija zvokov; 19.45 Beri, beri rožmarin zeleni; 20.00 šport; 20.30 Gospodarstvo An delo; 20.45 Operna glasba; 21.45 Jazz; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Narodni motivi; 16.15 Drugo dejanje Mozartovega (Don Juana*. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Vesela glasba; 9.45 Orkester Caravelli; 10.05 Juke box; 10.30 Plošča za poletje; 11.00 Celentanov klan; 11.30 Glasbeni sprehod; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Tretja stran; 14.15 Ansambli lahke glasbe; 14.30 Popevke; 15.15 Uspeli motivi; 16.00 Prenos RL; 18.10 Vrstijo se plošče; 19.00 Simf. koncert; 20.00 Poje P. Mongoli; 22.10 Pisana glasba; 23.35 Godalni kvartet. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Plošče za poletje; 13.15 Program z Rosanno Fra- PETEK, 28. AVGUSTA 1970 tello; 13.30 Strnjena komedija; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Izbrana glasba za mladino; 19.05 neja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Glasbene počitnice; 19.30 Luna " ' ' ' ' " ........ park; 20.20 Humanizem v Evropi; 21.15 Simf. koncert; 23.05 Uni-verziada. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Tenorist Umberto Borso; 10.00 Radijska priredba; 10.15 Poje Ro-salba Archilletti; 10.35 Telefonski pogovori; 12.30 Poje Bobby Solo; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.00 Poljudna enciklopedija; 16.00 in 16.35 Plošča za poletje; 17.55 Glasbeni aperitiv; 18.35 Uruver-seada; 19.05 Program z B. Martinem; 20.10 škržat; 21.15 Knjižne novosti; 21.30 Dunajska lahka glasba; 22.43 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Dvorakove skladbe; 10.55 Na sporedu je Beethoven; 11.40 Sodobna ital. glasba; 13.00 Mozart in Boc-cherina; 14.30 Portret avtorja: J. Cage; 15.10 Mendelssohnov oratorij Elija; 18.45 čudovita zgodba cirkusa; 19.15 Vsakovečemi kon-oert; 20.15 Napadalnost pri živalih; 21.30 Operetna glasba. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Odrska glasba; 10.10 Haendlova Sonata opus 1; 11.00 Ravel in Stravinski; 11.45 Čembalistka A. Poročila; 7.50 Rekreacija; 8.45 In-form. oddaja; 9.10 Operna mati- Narodna glasba iz Španije; 11.15 Pri vas doma; 12.00 Turistični napotki; 13.10 Strauss: prizor iz opere (Saloma*; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ansambel M. Dovžana in B. Franka: 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Iz Suppejevih del; 15.35 Naši poslušalci čestitajo; 16.30 Napotki za turiste; 16.40 Pianist John Ogdon; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Človek in zdravje; 13.15 Koncert po željah; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Dobimo se ob isti uri; 19.50 Oglodalo našega časa; 20.15 Beneški fantje; 21.00 Lukačičevi moteti; 21.30 (Top-pops»; 22.15 Oddaj ao morju; 23.15 Zvoki iz logov domačih; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jazz. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Spored za najmlajše; 18.45 Dežela cirkusa; 19.15 Lassie; 19.45 Športni dnevnik in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Človekova borba za obstanek; 22.00 Rommel, vprašanje vesti; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Morje pripoveduje; 22.25 Bil je nekoč včerajšnji dan. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 00.25 Poročila; 18.55 Ob- M. Pemafelli; 15.30 Simfonična romik; 19.10 McPheetersovo popo- glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 tovanje — film; 20.00 Po dolini Drave; 20.45 Cikcak; 21.35 Znova tvoj — film; 23.07 Malo jaz — malo ti — quiz. obsegal tudi modeme interpretacije klasičnih avtorjev kot so Sofokles, Čehov. Diderot in Strindberg. Med gosti bodo na festivalu švedski režiser Ingmar Gergman, Femando Arabal in Roger Plan-chon. Ostale gledališke skupine bodo iz Londona, Neiv Yorka, Bukarešte, Pariza, Prage, Hamburga, Stockholma, Beograda, Zagreba in Splita. LONDON, 27. — Ansambel cRol-ling Stones» bo jeseni prispel v Italijo. V Rimu bo nastopil 29. septembra, v Milanu pa 1. oktobra. Pr\rd v Italijo je le ena od etap tega ansambla med njegovo turnejo po Evropi. tRolling Stones» bodo namreč nastopili še v Skandinaviji, Nemčiji, Franciji, Avstriji in na Holandskem. Bulajic bo snemal ^Sarajevski atentat» PARIZ, 27. — Režiser Veljko Bulajic bo snemal nov film, ki bo obravnaval sarajevski atentat. Producent filma bo Carlo Ponti, z neko ameriško filmsko družbo in z jugoslovanskim filmskim podjetjem. Film bodo začeli snemati maja v Avstriji in v Sarajevu. Bulajid je že vzpostavil stike z igralci Charltonom Hestonom, Yu-lom Brinnerjem, Sophio Loren in lvensom Montandom. Portugalci niso dovolili glasbe pop LIZBONA, 27. — Kot n mnogih drugih krajih je tudi na Portugalskem mladina želela imeti svoj popfestival. Tak festival je organizirala turistična ustanova Coste do Sol. že navsezgodaj je mladina začela prihajati v znano turistično središče Estoril. S seboj so prinašali hrano in odeje očitno z namenom, da bi festival podaljšali in prespali na prostem. Festival bi se moral vršiti na vrtu, ki ga upravljajo salezijanci. Približno 2000 mladih ljudi je čakalo, da se bodo popoldne oglasili zvoki kitare, ob začetku festivala. čakali so na prihod znanih pevcev, prišla pa je oborožena policija s psi. Pol ure pred začetkom festivala so po zvočnikih sporočili, da festivala ne bo, ker manjka potrebno pooblastilo občinskih oblasti. Nastopila je moreča tišina in takoj nato se je slišalo protestno vzklikanje mladine, med katero so drznejši začeli razbijati stolice. Tedaj je nastopila policija, ki je začela napadati množico mladih s puškinimi kopiti. Park so Izpraznili, mladino pa spodili na obalo Estorila. Policijo so začeli obmetavati s kamenjem. Policisti so odgovorili s streljanjem v zrak. Bitka se je nadaljevala še pol ure. Pozno popoldne je večina mladih zapustila kraj, ostale pa so majhne skupine, ki so še komentirale dogodek. Reztiltat: 17 ranjenih. no stanje organizma: celo v1' sluh in spomin. Na tak našin !. nastal gerovital H3’. Vse te P" datke je dala prof. Aslanova P učiti romunski akademiji že le~ 1953, leta 1956 pa poslala opazovanja v Švico. Že leta 'S so v Romuniji začeli gerovital » prosto prodajati v lekarnah. Nekateri so začeli ugovarjati, mu je dobilo to zdravilo in* 8 rovital H3’, saj je navaden P.^ kain. To pa ni točno, kajti Pr0‘| je v tem zdravilu potenciran kalijevo soljo. Gerovital lahko V' lje vsakdo, le da mora Pr0J tnalo1 preizkusni test za morebitne gije. Takih alergij je kaj na 1000 primerov ena ali Zdravilo deluje na vsako posebej, na metabolizem 1,1 Jfte-ča odpornost organizma. Fo“® ^ ga deluje tudi na mastno tkivo ^ omogoča, da se starejše oseb«. . so zelo suhe, zredijo. Korist«*1 ' tudi za zdravljenje airterdosk* ze in tudi za zdravljenje sla® ■ ne bolezni. Že pred ugotovitve , prof. Aslanove je bilo n*®,,, znano, da se metabolizem vesi, če uravnovesimo vegete0 živčevje, prav na to iivčev* ^ deluje prokain pozitivno. tal H3’ pa ima tolikšno aktiv*1 da ga lahko primerjamo del n ju insulina. ^ Nekatera delovanja prokain* ^ bila že prej znana; ni b)|° znano njegovo delovanje Pr<>“ ^ cesu staranja .njegovo delov' v formuli gerovitala H3’ kot V’ viteja živčnega sistema, nl:tl u,.. roai. j«,i v Prof. Ana Aslan deluje sed*^ starem Zavodu za geriatrijo- j. nujejo ga stari, ker so pred kam zgradili novega. Za tuje nike ima Ana Aslan na razi-- \i nekdanji počitniški dom 15 Bukarešte. Tu se namestijo j, za 17 do 25 dolarjev na dan, dejo k prof. Aslanovi na p™ ^ so 3 do 14 dni v Romu**! v razne analize in nato odideP svojo domovino preskrbljeno 2 6 y rovitadom v ampulah .table2**1^. obliki maže za obraz ali *fKori' ne za lase. Vsako leto nato F hajajo na pregled. y Povpraševanja po zdravlje*1-^ domu je vedno več, prostor8^ zmeraj manj. Celo z novim i. dom je mest le 50. Sedaj jo v Bukarešti v ta namen j, Naj**£. Amen«, Intercantinenital hotel. Najv' haja v Romunijo Amenk^^v, Nemcev, Avs«. Avs* celo Skandif*^‘ v Italijanov, Britancev in Zanimivo je, da prihaja n«vu. žensk. Tudi moških sicer ka in vsi trdijo, da se zdravljenja začnejo opažati v šestih mesecih. ^ Zavod se pravzaprav det trd oddelke; v enem se P'r®ray slanova s sedelaved ukvarja 2 iskovalnim delom, v učuje pojave staranja v _ "jrjije, pa so bolniki. Tu žive ki so se prostovoljno P00^r zdravljenju prof. Aslanove-gi so izmed tistiih, ki jih Aslanova z znanstvenikom rZ 96 nom, ki je umrl lani v stof>hsef?3 let in je jemal gerovital od ^fCe, začetka, našla v domu za ,^in° ko je začela svoje raffls*0 delo. . rt-nfi** Med njimi je tudi 89-letm ^u. Nikola, ki je že 16 let v Nekoč je bil najboljši kroj* ^ Bukarešti, toda leta 1949 ^Jsn/ri' kega dne prepeljali v bo*1^^-ker je imel popolnoma f no desno stran telesa. M<> p« ležati nepremično in čak* ^18 smrt. Leta 1951 pa ga F zdraviti prof. Aslanova 2 ^foif tatom, tri leta kasneje Je,je, mogel ponovno vzeti v roke ^„1; iglo in nit. Sedaj šiva sebi* ;ifJ ndkom v zavodu z enakom1^^ vbodd in brez naočnikov. Ne ^^ii-no je najstarejši krojač v .iTn*1 niji, ki še dela. Pred krat*’ j„l-je umrl dobri prijatelj, k* U# ? go let prejemal gerovital. bil 116 let. rt V zavodu Ane Aslanove - di mnogo 70- do 80-letnin i* ki tkejo krasna pregrm.1 divjih prodajajo zadrugi. 80-1«“vj f ša zdravnica, ki je bila Petelj0, davnim priklenjena na vodi administracijo. . ,an lt V tem zavodu dr. Ana go'0 pet let dela za gerovital_ H zdravilo je v Romuniji že ^ let« no, v prodajo pa bo P1’15:.^ 1971. Pokazalo se je, čiS .gj 1* novo zdravilo veliko boljši učinek na arterio® kot prejšnje. Po mnenju Ane Aslan slajstvU' nja proces staranja že ob v tri za druge znanstvenike P* nutku, ko organizem to{C Že od vsega začetka je t,reroOrt0rt,| ustvarjati odporno telo * higieno in usklajevanjem ne s potrebami telesa. NaJ ;rt se začenjajo poznati posl«® K ranja že med 45.in 50, 1 gZ11i. nastopi največ ^onib °o K Romuniji se vedno bolj z zdravljen iem oseb 40, obstaja v Romuniji že 150 ^ pr za zdravljenje z skusili so celo o r .. w- . zdravljenjem. V nekatenn , tonah so razdelili delavce . s‘ in 50. letom na dve skupi*"' op* dajali gerovital, drugi pa " žili so, da je bila skup"18' b** prejemala gerovital kmaW s|rt ši telesni (formi* kot d™8 Prof. Ana Aslanova P^.P^ri^ da — *——------------u-mau — 40 1«. v nametan, po ; «tarr« tej J^sliO rS£%? mi« n.5iaiHAv M • gg*- ff&sj injekcijami, ki so v teflp veliko bolj učinkovite. siri* veuiKO Doij ucinKovnc. 5^- moramo, da je gerontojogu . po mlada veda, človeško zivjFJ jgt. lahko doseže potencialno 12 UNIVERZIADA SE VEDNO PLAVANJE NA DNEVNEM REDU V drugem dnevu zlata kolajna tudi za Italijo Jugoslovanska štafeta 4x100m mešano tretja Klaus Dibiasi je osvojil prvo zlato odličje za italijanske barve %s»* , T^MN, 27. — V drugem dnevu je J-*™1 Italija prišla do zlate kolaj-Osvojil jo je Klan Dibiasi v v vodo s trimetrske deske. w — je bil v vodstvu že po pr "k širokih, na koncu pa je imel tečk prednosti pred drugouvr- DANES 2jUTRAJ: plavanje, vaterpolo, te-n*s. sabljanje, odbojka, košarka. OPOLDNE: skoki v vodo, plava-vaterpolo, tenis, sabljanje, j.^bojka, košarka. ZVEČER; vaterpolo, odbojka, košarka. JUTRI ^OTRAJ: plavanje, vaterpolo, tenis, sabljanje, odbojka, košarka. ^POLDNE: skoki v vodo, pladnje, vaterpolo, tenis, sablja-y odbojka, košarka. 'EčER; vaterpolo, odbojka, košarka. Jimom Henryjem. Na tretje l sto se je uvrstil Sovjet Igor Locnov. Plavanje i ^ plavanju so danes podelili še ^.zlatih kolajn. Prva je šla A 2^‘oanu Johnu F<|Tisu na progi te delfin. Za njim se je uvr-J. Pa drugo mesto Japonec Ta-Drugi Američan Wienfield je w tretji. Od Jugoslovanov so da-jj? tekmovali v raznih finalih Djur-dpuf tljedov, Slavko Kurbanovič in ■ ,®ta, ki so tekmovala v štafeti m mešano. Bjedova se'1 jfe <«00 »a 5 Progi 200 m prsno uvrsti^ na ji te^sto, kar zanjo ni prav dobro. Ji an»o pa reči, da Bjedova,,-fetop j.)' formi, ki ji je omogočila o-J”Ptev zlate kolajne na mehiški j^PPtedi. Tudi na 200 m prsno je v'*S*ala Stepanova - Prosumenšiko-te postavila nov rekord iger s s°m 1’16”7. Bjedova je dosegla H^.tei sekunde slabši čas. Kurba-pj/® je bil v finalu na 200 m vj0 osmi; tudi o njem moramo jjj; da je razočaral. Najboljšo u-te,.tev so dosegla dekleta v Stalila I*100 m mešan0- kier 550 osvo' Hi® bronasto kolajno, štafeta pa tuta, ki je na balkanskih igrah id nov jugoslovanski rekord *i bo verjetno tekmovala tudi Uj ^ropskem prvenstvu, v Bareelo-fj/kjer se bo potegovala za prvo štafeta je bila ena najzani-rJ^ih tekmovanj današnjega spo-Zmaga Američank je bila po-p.^tea zaslužena, čeprav je Stekla z odličnim drugim delom, jp. ga je preplavala v prsnem slo-dJ ®koraj dohitela Kurtzovo. Svoj L te odlično preplavala tudi Bo ]a jVa, ki je na koncu kmalu uje-(jL^itiminovo. Odločno premoč so *li ameriški plavalci v štafeti Vjp!'0 ni prosto. Drugouvrščene So Srk16 so pustili za sabo za kar 14 ij^(nd. Italija se je v tej panogi {0|*a na 8. mesto. 7. Avraham Melamed (Izr.) 2’17”2 8. Leiif Svvard (Šve.) 2’17”9 200 m hrbtno moški: 1. Mitch Ivey (ZDA) 2'09”3 2. Charlie Campbell (ZDA) 2'09”6 3. Mcael Richarda (VB) 2’15” 4. Grigori Davidov (SZ) 2'15”1 5. John Hawes (Kan.) 2T5"7 6. Karol Fischer (Čeh.) 2’17”7 7. Tadashii Honda (Jap.) 2’18”8 8. Franco Del Čampo (It.) 2’19”4 200 m prsno moški: 1. Rick Colella (ZDA) 2’25”5 2. Nikolaj Pankin (SZ) 2’28”4 3. Mruki Nobutaka (Jap.) 2'29"4 4. Mike Dirksen (ZDA) 2’29”4 5. Igor Marčukov (SZ) 2’32”2 6. Ladislav Kosta (Rom.) 2'36”4 7. Georges Kiehl (Fr.) 2’39”5 8. Slavko Kurbanovič (Jug). 2’40”7 100 m prsno ženske: 1. Stepanova , Gallna (SZ) 1’16”7 2. Grebenikova AUa (SZ) 1’18”1 3. Kurtz Linda (ZDA) 1’18”9 4. Harris Diane (VB) 1T9”4 5. Bjedov Djurdjica (Jug.) 1’19”7 6. Wryght Aliče (ZDA) 1T0” 7. Jarvis Cristine (VB) 1’20”1 8. Dockerill Sylvia (Kan.) 1’20”7 Štafeta 4x100 mešano ženske: 1. ZDA (Hall, Kurtz, Collela, McCuen) 4’35"1 2. SZ (Komarova, Stepanova Medvedova, Litminova) 4’41"6 3. Jugoslavija (Pilič, Bjedov, Šegrt, Boban) 4’43”3 4. Velika Britanija 4’53”2 5. Kanada ' 4’56”4 6. Francija 5’01” 7. Italija 5’04”3 Štafeta 4x200 prosto moški: 1. ZDA 7’53”7 2. SZ 8’08” 3. VB 8’26” 4. Francija 8’26”9 5. Švedska 8’35”8 6. Kanada 8’36” 7. Poljska 8’37”7 8. Italija 8’43'T 3-metrska deska: 1. Dibiasi Klaus (It.) 564,649 točk 2. Henry Jim (ZDA) 526,53 3. Lobanov Igor (SZ) 489,03 4. Riidze Dick (ZDA) 486,81 5. Puchev J. (Polj.) 457,41 6. Wagstaff D. (Avs.) 438,27 7. Mortera G. (It.) 416,91 8. Wiemuh A. (Polj.) 402,66 10-metrski stolp: 1. Kovalenko G. (SZ) 323,61 točk 2. Potter C. (ZDA) 317,70 3. Locken L. (ZDA) 309,27 4. Dzenceva T. (SZ) 305,22 5. Wiemuh E. (Polj.) 298,74 6. Rossi B. (It.) 293,10 Vaterpolo Izidi: SZ - Švedska 4:1 Madžarska - Belgija 14:0 Košarka Izidi: Madžarska - Sudan 134:51 (70:22) Bolgarija - Alžirija 116:64 (56:30) Danska - Senegal 56:50 (29:28) ZDA - Francija 114:65 (57:28) Koreja - Portugalska 98:62 (50:38) Romunija - Albanija 76:60 (37:35) Grčija - Kongo 130:68 Odbojka Na sporedu je bila tudi tako moška kot ženska odbojka. Italijanski odbojkarji so odpravili Tunizijce 3:0 (15:3, 15:11, 15:8), dekleta pa so premagala ekipo Haitija prav tako 3:0 (15:1, 15:5, 15:3). Med Italijankami so igrale med drugimi znane državne reprezentantke Iullijeva, Forestellijeva, Iaffaldanova, Rivo-va, Bertozzijeva. Nekatere izmed teh bomo lahko videli na bližnjem turnirju Sokola v Nabrežini. Izidi: Moška odbojka Grčija — Kongo Kinsaša 3:0 (15:1, 15:1, 15:3) Romunija — Libanon 3:0 b. b. Japonska - Haiti 3:0 (15:1, 15:9, 15:3) Italija — Tunizija 3:0 (15:3, 15:11, 15:8) Ženska odbojka SZ — Bolgarija 3:0 (15:8, 15:6, 15:4) Japonska — Švica 3:0 (15:2, 15:3, 15:6) Brazilija — Poljska 3:0 (15:4, 15:8, 15:7) ČSSR - Iran 3:0 Italija - Haiti 3:0 (15:1, 15:5, 15:3) Ženska odbojkarska šesterka bazoviške Zarje V PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI I f nedeljo v Padriiah Goja proti Slovana Ljubljanski mladinci so med najbolj, simi mladimi nogometaši Slovenije V Padrlčah si bodo ljubitelji poldne za ljubitelje te športne pa-športa lahko v nedeljo zopet ogle- noge prava poslastica. d»4i zanimivo športno prireditev: na igrišču Gaje bodo namreč gostovali mladinski nogometaši ljubljanskega Slovana. Igralci Slovana, ki sicer zastopajo ljubljanski okraj Moste, sodijo med narfbaljiše mladince v Sloveniji. Ekipo sestavljajo le nogometaši pod osemnajstim letam starosti. Pred desetimi dnevi so nastopili tudi proti odlični mladinski e-najsterdoi ljubljanske Olimpije in jo premagali s 5:4. število doseženih godov proti talko visoko kvoti-ranemu moštvu jasno dokazuje, da igra moštvo moderno, odprto Igro z zelo prodornim napadom. Prav zato lahko pričateujemo, da bo tekma Gaje s Slovanom v nedeljo po NOGOMET SANTOS, 27. — Peleju se Je rodil sin. Dali so mu očetovo ime Edison. Pele ima tudi hčerko. NUERENBERG, 21. — Uweja See-lerja, kapetana nemške nogometne reprezentance (33-let) so proglasili za »igralca leta*. Referendum so izvedli med 687 novinarji. See-ler je dobil 365 glasov, na drugem mestu je obtičal Mueller, ki je bil najboljši strelec na letošniem svetovnem prvenstvu v Mehki, s lil Seeler je isto priznanje dobil že leta 1960. in 1964. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitii,i,,nii,,,,ii,li,iiii,,i|l|,,M,,,,,,l,,,,,,M,,,,l,,llll,lnllllllltl|,lllllllllllll|l,llltni,llll|llllllllllllllll)rllnlllllMlllllllllllllll,llllllmllllllllllllllln(llumnlnlttlmtlMII|llllltHllllllnlllllllllllllmlllllllllmHIIIIMIIIIIIIIIItlllMllllllllllia ODBOJKA ZENSKI TURNIR ZARJE V BAZOVICI EKIPA BORA FAVORIT PRVEGA DNE TURNIRJA Drevi prvi tekmi: Bor proti Sokolu in Zarji Drevi se bo na igrišču Slomškovega doma začel prvi turnir' za »Trofejo bazoviških žrtev*. Ta turnir, ki bo za ženske ekipe, bo postal tradicionalen in bo na sporedu vsako leto konec avgusta ali v prvih dneh septembra, ko se spominjamo smrti štirih bazoviških ju nakov. Nocoj bosta kot prvi nastopili še-sterki Bora in Sokola. Obe ekipi sta že več časa trenirali skupno pod vodstvom Sergija Veljaka. V zadnjem tednu pa je vodstvo »pla-ve» čete prevzel Franko Drasič, ki bo gotovo dal šesterki svoj pečat. Drasič je že dosegel uspeh z moštvom Krasa, sedaj pa je to njeg iv lllllllfltllllKltlllll|lllll||ri|||||||||||||,|||,|||||||,,|,||||,|||||,,,|||,|||,i|||||,|||||,||||||||||||||||||||||||,m|||||||||||||||||f|||,t||1|||||||||||||t||||||||||||||||||||||||||"M|||'|'||'| KOŠARKA TEDENSKI KOMENTAR Na tečaju SZ Bor v Domžalah .?• _W_---- • ' .11 tudvtr.; , ,w treningi in prijateljske tekme , **> delfin moški: « ^asuo Takada (ZDA) Wienfield (ZDA) John Ferris (ZDA) 3 va 4 w 5 v tor Sharigyn (SZ) J)Uniio Sakamato (Jap.) Sora rgej Konov (SZ) 2’07”8 2'09”2 2’10”2 2’U’’2 2’14”4 2T5" V tem tedenskem komentarju bomo obravnavali naslednje: 1. Borovi košarkarji v Domžalah, 2. poletovci začeli s treningi. V DOMŽALAH Borovi košarkarji — člani in mladinci — so od ponedeljka na skupnem treningu v Domžalah pri Ljubljani. Naši košarkarji trenirajo dvakrat dnevno. Zjutraj v glavnem gojijo telesno pripravo, medtem ko popoldne «pilijo» tehniko in taktiko. Vsi igralci so odlično razpoloženi, saj so okoliščine, v katerih trenirajo, res odlične. Borovci trenirajo na dveh košarkarskih igriščih KK Domžal: v primeru lepega vremena vadijo na odprtem igrišču, v primeru deževnega vremena pa v novi hali, ki je zelo udobna in moderna. Po končanem treningu se vrnejo v Groblje, kjer imajo teoretično uro. Treninge in ure teorije vodi prof. Mario Mari. Naši košarkarji prebivajo v Grobljah, kjer so dobili odlično postrežbo: hrana je obilna, prostori pa so udobni. PRIJATELJSKA SREČANJA Poleg treningov pa bodo borovci odigrali tudi tri prijateljska srečanja, tako mladinci kot člani. Danes, v četrtek, bodo naši košarkarji igrali proti Domžalam, to je ekipa, ki nastopa v drugi zvezni jugoslovanski ligi. Najprej ob 18. uri se bosta pomerili mladinski moštvi, nato pa bodo ob 20. uri igrali tudi člani. To srečanje bo za borovce izredne koristi, saj se bodo spoprijeli z močno postavo Domžal, ki sodi med boljše slovenske ekipe. Po obeh tekmah je predsednik KK Domžale povabil borovce na večerjo. V petek čaka naše predstavnike novo prijateljsko srečanje. Borovci, tokrat samo člani, se bodo pomerili z ekipo Zagorja, ki je secer šibkejša do Domžal, kljub temu pa bo to idealna priložnost za »plave*, da preverijo svojo formo. V soboto bodo predstavniki KK Domžal priredili našim košarkarjem izlet v slikovito ljubljansko okolico, da bi si ogledali ta slikoviti del naše matične domovine. V nedeljo zopet izlet: tokrat na Bled. Nato pa še dve prijateljski tekmi proti Jesenicam. Mladinci se bodo ob 19. uri spoprijeli z vrstniki Jesenic, medtem ko bodo člani igrali ob 21, uri. Kot vidimo, je spored tečaja naših košarkarjev pester in zanimiv. K temu je v veliki meri botrovalo razumevanje predstavnikov KK Domžal, ki so našim igralcem pomagali ob vsaki priliki. Borovi člani in mladinci bodo zaključili skupne priprave v nedeljo, 30. avgusta. V Trst se bodo vrnili v večernih urah. POLETOVCI ZAČELI S TRENINGI Košarkarji openskega Poleta so začeli s treningi. Podjetni trener Sergij Tavčar vestno vadi vse tri ekipe, ki bodo tudi letos nastopile na raznih prvenstvih. Moška naraščajniška vrsta je ohranila svoj lanski ustroj. Polet računa s tem moštvo na visoko uvrstitev. Že lani so se fantje dobro izkazali' in so več tekem izgubili zgolj zaradi ineizkušenosti. Letos pa bo ekipa z vestnim in požrtvovalnim delom lahko dosegla zavidljive uspehe. Ženska naraščajniška peterka je opravila viden napredek. Lani 'je moštvo moralo plačati davek svpji neizkušenosti. Vse igralke pa so močno napredovale, kar je seveda zelo spodbudno. Moštvo minibasketa je morda še najbolj perspektivno. Najmlajši so namreč veliki talenti za to panogo in ni izključeno, da se bodo nekateri — seveda z vestnim delom -r razvili v res dobre košarkarje. Ostaja moštvo dečkov, ki bo moralo zalagati naraščajniške vrste. Pri Poletu torei dela s košarko ne manjka, in navdušenja tudi ne. b. I. prvi poizkus z žensko odbojko. Obe ekipi, med katerima je znana rivaliteta, bosta nedvomno napeli vse sile, da bi osvojili prvi točki tega turnirja. Favorit v tem spopadu je sicer Bor, toda v vrstah Sokola bo nastopila tudi Norči Za-vadlai, ki bo gotovo mnogo pripomogla k uspešni igri nabrežinsk h odbojkaric. Odločilne važnosti bo nedvomno tudi nastop Sonjo Per narčič, od katere bo odvisen uspeli Bora. Poleg te igralke, ki je že večkrat oblekla dres državne reprezentance, bodo nastopile še neka tere mlade borovke, za katere bo prav ta turnir prva preizkušnja v vlogi igralk prvega mošt-a. Naslednja tekma bo med Borom in domačo Zarjo. Tudi v tem srečanju so prognoze v korist Bo ra. Zarja bo skušala ustaviti na paidalnost «plavih» in jim vračati milo za drago. Z bazoviško ekipo je imel . trener y, preteklem ted nu precej skrbi: v organizaciji turnirja je sodelovala večina igralk, ne katere,.pa.,,so, bile bolne, in .ta teden niso trenirale. Upajmo, da bo ekipa vseeno zaigrala pozitivno in tako zadovoljila domače občinstvo. Spored turnirja bo naslednji: Danes 21.00 Bor — Sokol 22.00 Zarja — Bor Jutri 21.00 Partizan Pulj — Sokol 22.00 Zarja -— Partizan Pulj Nedelja 10.00 Zarja — Sokol 11.00 Bor — Partizan Pulj Tekme bodo od igr ,'i, na dva o- svojena seta. f. v. JADRANJE NEWPORT, 27 — Francoska jadrnica je doživela v dvoboju z avstralsko že tretji poraz v kvalifikacijski regati, veljavni za «Pokal A-merlke», Id je v teku pred New-portom Upd Francozov, da bi se 15 septembra pomerili z ZDA v finalu te regate so po tem porazu minimalni. Z ZDA se lahko pomeri namreč tista jadrnica, ki prva osvoji štiri zmage: Avstralcem torej manjka le še ena Za Francoze predstavlja trenutno stanje pravo katastrofo. Za te kvalifikacije so namreč potrošili ndč manj kot tri milijarde lir. Kljub temu pa vse kaže, da bodo finalu lahko prisostvovali le kot gledal el. ZDA so v sto letdh, kolikor časa tekmujejo za ta pokal, vedno zmagale. ATLETIKA MOSKVA, 27. — Na atletskem prvenstvu Litve je skočil Sovjet Kestutis Caipka v višino 211 cm. To je najboljši rezultat te sezone v Evropi. OBVESTILO Atleti »Slovenske mladine* 1-majo redne treninge vsak dan, razen sobote in nedelje, od 17. ure dalje, In sicer na občinskem stadionu »Grezar* v Trstu. OGQMET MEDKONTINENTALNI POKAL Feijenoord izenačil proti Estudiantesu Povratno srečanje bo 8. septembra na Nizozemskom BUENOS AIRES, 27. — V prvem finalnem srečanju tekmovanja za medkontinentalni pokal državnih prvakov je Estudiantes igral proti nizozemski ekipi Fijenoord neodločeno 2:2 (2:1). Postavi: ESTUDIANTES: Errea, Pagnaini, Goli: (1. polčas): 6. min. Echeoo-par, 10. min. Veron, 21. nun. Kind-vall; (2. polčas): 20. min. Van Hanengen. Neodločen izid predstavlja za Nizozemce velik uspeh, saj so ga dosegli na tujih tleh. Izenačenje . ____ ______________ _______ so izsilili potem, ko so že zgubljali Spadaro, Togneri, Malbemat, Bi z 0:2. Razen tega pa so se znašli lardo (Solari), Paghame, Flores, Conigliaro, Echeoopar (Rudzky), Veron. FEIJENOORD: Treytel, Van Dui-venboode, Lasseroms, Israel, Ro meyn, Hasrl, van Hannegen (Bos-kamp), Wery, Kindvall, Moulijn. Sodnik: Rudi Gloekner (V. Nem ); stranska sodnika: Antonio Sbardel-la (It.) in Kurt Tschentscher (Z. Nem.). iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiififiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiitHitiiiiiiimiitiiii iSlliti PLAVANJE NA OBČINSKEM PRVENSTVU Dobri rezultati novogoriških plavalcev V organizaciji občinske zveze za telesno kulturo občine Nova Gorica je bilo v novogoriškem bazenu izvedeno letošnje občinsko prvenstvo v plavanju za vse kategorije. Na startu je bilo nad 60 mladih plavalcev iz plavalnih klubov Prvačina, Renče in Nova Gorica, ki so v ne katerih disciplinah dosegli kar so lidne rezultate. Rezultati: S. pionirji: 50 m prsno: Boltar N. Gorica 50"0 S. pionirke: 50 m prosto Melink N. Gorica 45’'8 M. piorurji: 50 m prsno Manfreda N. Gorica 59''4 M. pionirji: 50 m prosto Slokar N. Gorica 4l”4 S. pionirji: 50 m prosto Sulič Renče 32’’7 S. pionirji: 50 m hrbtno Majcen Renče 47”5 S. pionirke: 50 m prsno Melink N Gorica 52'’6 M. mladinke: 50 m prosto Ambrožič N. Gorica 45’ 7 M. mladinke: 50 m prsno Ambrožič N. Gorica 54”7 S. maldinke: 50 m hrbtno Simčič Renče 1’47”9 S. mladinke: 100 m prsno Jurem Renče 2’32”3 M. mladinci: 100 m prsno 1. Štrukelj N. Gorica 1’40’T M. mladinci: 100 m prosto 1. Arčon Renče 1T4"7 S. mladinci:: 100 m prsno 1 Jerkič N. Gorica S. mladinci: 100 m hrbtno 1. Tomšič N. Gorica S. mladinci: 100 m prosto 1. Saksida Renče Člani: 100 m prsno 1. Martinčič Renče Člani: 100 m hrbtno 1 Jevšček Renče Člani: 100 m prosto 1 Martinčič Renče Člani: 400 m prosto 1. Sovre N. Gorica Ekipna uvrstitev: 1. N. Gorica 2 Renče 3 Prvačina r38"6 r34"3 l’53”a 1’31"8 1’32"9 1’10”5 6'44"8 NOGOMET HELSINKI, 26. — V mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju v Helsinkih je Švedska premagala Finsko z 2:1 (0:0). V tekmovanju za evropsko prvenstvo tekmuje Švedska v isti skupini kot Italija, Avstrija in Irska. v zaostanku dveh golov že po desetih minutah igre. Zato lahko rečemo, da so Nizozemci odšli neporaženi z argentinskega igrišča povsem zasluženo, zlasti, ker so v svojo igro res vložili obilo truda in zagrizenosti. Neodločen izid .je v bistvu pravično _ plačilo za obe enajsterici. Domačini so bili nevarnejši in u-spešnejši v prvem delu srečanja, v drugem pa so začeli prevzemati vajeti igre v svoje roke gostje. Vsekakor pa bi se srečanje verjetno odvijalo drugače, če bi vratar Fei-jenoonda ne zakrivil dveh napak, po katerih je Estudiantes prišel do obeh zadetkov. Kljub temu pa Nizozemca niso popustili, preuredili so svojo igro, polagoma prevzeli nadzorstvo nad sredino igrišča in začeli prehajati v protinapad. Srečanje je bilo na splošno napeto, tehnično pa ne posebno lepo. Igra je bila v glavnem korektna in tudi 60.000 gledalcev je enako ploskalo domač nom, kot gostom. Povratno srečanje bosta ekipi odigrali 8. septembra v Rotterdamu. TENIS VERONA, 2f — Danes se je začel mednarodni mladinski teniški turnir za «pokal Vasco Valerio*, katerega se udeležujejo najmlajši igralci Francije, Jugoslavije, Švedske, Španije, Z. Nemčije in Italije. Turnirja bi se morali udeležiti tudi ČSSR in Romunija, ker pa nista prispeli, nastopa Italija s tremi ekipami. Rezultati: Deblicker (Fr.) — Comba (It.) 2:0 Svensson ,Šv.) — Pelosini (It.) 2:0 Pinner (Z. Nem.) — Savič (Jug.) 2:1 Moreno (Šp.) — Pistorio (It.) 2:0 Collinat (Fr.) — Fontana (It.) 2:0 Norberg (Šv.) — Fesce (It.) 2:0 Matteoli (It.) — Cambra (Šp.) 2:1 Jelitto (Z. Nem.) — Levaj (Jug.) 2:1 KOLESARSTVO FOIX, 27. — Belgijec Merckx je zmagal na kriteriju Varilhes. 2. je bil Aimar, 3. Martelioezo, 4. Gul-mard itd. MLADEN O UAL A t KOZAR A v Prevedel: Severin Šali so Turki prodirali v te kraje, so se Hrvati umikali ^od in sever. Srbi so se naseljevali na teh področjih ®®tali tukaj kot kamen spotike. Tako so Srbi naselili ^ar°. ki je zmeraj pripadala Hrvatom.« *!2na zvezda je ugasnila, velečastitl« *sPet en Srb manj,« Je rekel fra Avguštin. «Srečni ljubi moj, le takrat, ko v teh krajih ne bo niti enega a' To je naše in naše bo ostalo.« fjeSla sva na posteljo iz listja in vej. l(Ali bova kaj molila?« ^ ljubi Bog, o sveta devica Marija,« je šepetal fra Av- ljubi Bog,« sem molil jaz, «vodl me in pomagaj mi, pravim vse prevzete dolžnosti vdano in natanko, neuklon-jJ®4 duha ln telesno okrepljen, kakor me uči Poglavndk, delo sije pred nami kot zvezda.« se Je potočku pod bregom, na robu gozda. Opazoval Je drevje na obrežju, z debli v visoki travi. Veter je prinašal vonj gnijočih gob, pomešan z vonjem zrelih jagod in cvetočih lip. Spomnil se Je pisma, ki mu ga je iz Rusije pisal brat. Pravi, da se divizija Fritza Neitholda, v kateri je tudi on, bliža Stalingradu. Piše, da Je zavzet Sevastopolj, boljševiška trdnjava, v kateri so zajeli nad petdeset tisoč Rusov. Pravi, da je v njegovi diviziji tudi polk Hrvatov, ki se dobro borijo (drugače kot Romuni). Se to mu piše, da ga je presenetil odnos Hrvatov do Rusov: čeprav oboji Slovani, so Hrvati za enega svojih padlih pobesili tudi po štiristo ruskih kmetov, Jim požgali hiše, imetje pa zbrisali z zemlje. Brat tam, jaz tukaj. Zakaj? Bližal se Je potočku, v katerem je žuborela voda. Prosojna, čista, blagoslovljena rečica je prelivala prod, umivala kamne, štore in podrta debla. Nagnil se Je nad vodo in zagledal spodaj svojo senco, na dnu potoka. Poglej no, kako sem prelomljen v vodi! Sem to jaz ali moja smrt, ki se ml bliža? O tem nočem premišljati. Sezul Je škornje in vtaknil v potok vroče in utrujene noge, skrčene prste in potne podplate, in gledal, kako jih boža voda. Potika se po tem obrežju že dvanajst dni, brez počitka, smrdljiv in bradat, med mrliči in ranjenci, venomer v strahu, da mu Kozarjani ne updhnejo življenja, saj napadajo čedalje huje, da bi se rešili iz obroča. Morda bi se bili lahko rešili, toda prej, dokler so tukaj bili Hrvatje. Sedaj je prepozno, ker Je prišla na fronto divizija generala Borovvskega: obroč Je sklenjen ln s K ozare ne more uiti niti ptič. S K ozare ne more uiti niti ptič. Nasmehnil se je, užival v blaženosti, ko je z bosimi nogami brodil po čistih tolmunč-kih gorskega potoka. S Kozare ne more niti ptič, kajti na fronto Je prišla divizija Borowskega, vendar je uverjen, da Je vse to pravzaprav nesmiselno, da je borba jalova in brezpredmetna. Edino, kar bd bilo sedaj vredno, je, da bi se tukaj na bregu ulegel m zadremal, ali pa stopil k slikarskemu stojalu in nadaljeval začeto delo. Seveda, to bo storil, in brez omahovanja. Slikati, slikati, samo slikati... Prav nič mi ni mar, ali je Neodvisna država Hrvatska res svobodna ali ne, kot mi ni mar, kaj misli o tem Himmler. »Neodvisno državo Hrvatsko kot vojno tvorbo vzdržujejo folksdojčerji,« je govoril Himmler oficirjem, med katerimi je bil tudi major Ditter. «To bodo delali vse dotlej, dokler ne bo firer odločil drugače. Kar se nas tiče, se Srbi in Hrvati lahko pokoljejo med seboj do zadnjega človeka; pri tem jih ne bomo ovirali, saj bo na ta način rešeno njihovo vprašanje!« In tako dalje. Toda to meni ndč mar, in kadar o tem premišljujem, se mi zdi, da bom znorel. Potiskal je v vodo stopala in meča, celo kolena, in čutil, kako živahneje mu kroži kri, telo pa spreletava srh kot ob žgečkanju. Na bregu stoji slikarsko stojalo, malo prej ga je pustil. Zapičeno je v zemljo in čaka. Slikati, slikati, samo slikati... Hotel je vstati, toda potok mu je branil. Takole so na Balkanu od nekdaj živelj ljudje, Je pomislil. Potočke so Imeli namesto kopalnic, ko so po gozdovih preganjali zveri, jedli presno meso, divje korenine in gozdna zelišča in umirali od umazanije, okužb, griže in drugih hudih bolezni. Usedel se Je na kamen, zarit v prod, in sd začel obuvati škornje. Pogledal je stojalo na bregu. Nekaj ga je spodbudilo, z vso močjo. Mora spet stopiti pred platno, vzeti palete in barve. Spomnil se je slike, ki jo je začel na Bavarskem, obmil se je in skoraj stekel na breg, kakor da ga podijo. Slikati, samo slikati. Nič boljšega, nič bolj človeškega! Umetnost je edini in naj višji smisel, namen življenja... Vzel Je paleto in stopil pred platno. Prejšnje barve, brez skladnosti, so spominjale na slabo obdelano njivo. Treba je delati naprej, strastno kot kmet za plugom. Orati globoko, do dna, dokler se ne pokaže bleščeči vrelec, ki ga rodi umetnost... 8 Mar Je to Izabela? Moja žena? Te oči, so res njene? Oči moje žene? Ali niso njene oči poduhovljene, kot misel, kot upanje kot rešitev? To niso Izabeline oči. To je slabo, tako ne gre. To J“ mazanje, bedno, puhlo, faktografsko. Jaz sem umetnik, torej ne fotografski aparat. Jaz sem osebnost, ne indigo. Hočem odkriti tisto, česar drugi ne morejo, česar še nihče ni videl in izrazil. Moj jaz — to je umetnost... Tole Je packarija, ne slika! Torej moram začeti vse znova. Pa začnimo, dokler ni prepozno. Toda kako? Raztegnil Je drugo platno, mešal barve in pogled mu je obtičal na črnih obrisih gozda nad dolino. Zagledal Je jato vran in krokarjev, v višini pod modrim nebom. Oglasila se mu je stara misel: nemški vojak s čelado in puško se prebija skozi divjino, v kateri nanj preži smrt. Toda razen strahu, trpljenja, naporov, kaže obraz nemškega vojaka skrajno odločnost ,saj ga podpira zavest, da nobena žrtev ni prevelika, kadar gre za firerja in Nemčijo. V teh gozdovih, soteskah in mračinah je ta vojak lahko videti še bolj požrtvovalen, še bolj pogumen in ponosen, še veličastnejši... Neumnost, Je pomislil začuden, da si Je nekoč, čeprav davno, ko je bil še mlad in neizkušen, lahko zamišljal kaj takega. Tukaj sem jaz, in prav ndč drugega, je skušal izraziti novo misel, ji vdihniti življenje in moč, da bi jo uresničil v umetniškem delu, Jo spremenil v sliko. Tukaj sem jaz, in prav nič drugega. Je ponavljal s čopičem v roki, pod svetlim soncem. Tukaj sem jaz, in prav nič drugega, je hotel zavpiti, kako da se veseli sebe, svojega vstajenja in spremen jen j a (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnic. GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. *v. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823 Naročnina Mesečno 950 lir — vnapre), četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa* mezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ «ADIT» . bZS, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 22 207 Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 15®« finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. »Mali oglasi* 50 Itf beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italiana*. Stran 6 28. avgusta 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja In tiska ZTT-Tril Otok VVight — Policijske oblasti so nekoliko zaskrbljene, zaradi velikega števila hipijev, ki so se v teh dneh ob priložnosti festivala «pop» glasbe zbrali na otoku. Do sedaj so se hipiji vedli dovolj mirno, čeprav tudi dovolj egocentrično: poslušajo glasbo, se ljubkujejo in zauživajo mamila ■iiiiiinauMiiiiiiMiiHiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuutiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii BLISKOVITA AKCIJA SCOILAND VARDA IN SPECIAL BRANCHA Od juga do severa Anglije so odkrili skladišča orožja Policijski agenti so predvčerajšnjim zvečer napravili preiskave v več kot 100 krajih ■ IRA ali Arabci? LONDON, 27. — Davi 90 na številnih sodiščih severne, osrednje in Jugozahodne Anglije obravnavali primere velikih skupin ljudi, ki so jih pohctjsild organi priprli sinoči zaradi nezakonite posesti strelnega orožja. Policijski organi so pod vodstvom slovite londonske policije »Scotienda Yarda» pregledali in preiskali poslopja in hiše v več kot 100 krajih. Gre za eno od najobsežnejših policijskih akcij v zgodovini Anglije. Policijski organi so skrbno pripravili to akcijo z namenom, da bi prišli na sled številnim skladiščem orožja in hi tako preprečili morebitne teroristične napade o katerih se je govorilo v zadnjem času. Policijska akcija je bila skrbno pripravljena, začela pa se je točno ob 19. uri slnočd po sestanku na višji ravni na novem sedežu Scot-land Yarda. Sestanek je vodil višja inšpektor Porbes, ki je tudi skrbel 2» koordinacijo pobude, ki je bila strogo tajna. Tako se je zgodilo, da je nenadni vdor agentov «Seotland Yarda», »Speci al Brancha« In drugih posebnih enot, presenetil razne policijske komisariate v Londonu (kjer so agenti opravili več kot 50 preiskav) in na podeželju od juga do severa Anglije. Agenti so zaplenili veliko količino orožja, ki so ga vsaj v Londonu spraviM v skladišče na nekem komisariatu. Gre v glavnem za brzostrelke, baje tudi mitraljeze, puške, pištole in velike količine nabojev in eksploziva. Agenti so menda iskali s posebno vnemo skrivališča brzostrelk tipa «FN», ki je najsodobnejše orodje, ki ga sedaj uporablja angleška vojska. Angleški policijski organi so pripravljali to akcijo že dalij časa, ker so prišli na sled obširno razpredeni mreži trgovanja z orožjem. Zdi se, da orožje prihaja lz ameriških tovarn, Anglija pa bi predstavljala le vmesen člen te trgovine, v nekaterih primerih bi bil pravzaprav le posrednik za nakup orožja, ki bi sploh ne priplulo do njenih pristanišč. Vsaj v nekaterih primerih bi torej šlo za »vzorce« blaga, ki bi ga dobavitelji dostavljali direktno kupcem v njihove države. V nekaterih krogih so kratko malo sprejeli to tezo, ker je v bistvu zelo preprosta, dojemljiva nepoučeni javnosti in tudi politično u-čimkovita. Po tej tezi se v Londonu srečujejo agenti raznih arabskih osvobodilnih gibanj s trgovci z orožjem. Tl pokažejo kupcem vzorce blaga (orožje, elektronske naprave ameriške Izdelave in podobno) se sporazumejo o količini orožja, ki bi ga bilo treba dobaviti, ceni In drugih podrobnostih. Orožje in aparature bi potem zapustile ZDA ter bile prepeljane v naslovne kraje mimo Anglije. Ta teza pa drži le v neki meri. Kupčevanje z orožjem je vedno cvetelo v raznih zgodovinskih razdobjih. Ne more pa se trditi, da je to kupčevanje vsaj v tem trenutku le odlika arabskih gverilcev. Postavlja se namreč vprašanje, kako Je mogoče, da so agenti »Soot-land Yarda», «Special Brancha« in drugih varnostnih organov odkrili orožje, in to v velikih količinah, v najrazličnejših krajih Anglije. V tem primeru torej ni šlo le za »vzorce«, temveč za prave arzenale. Domneva, da so imeli pri tem prste vmes tudi predstavniki irske teroristične organizacije «IRA», je bila zato popolnoma utemeljena To je deloma priznal tudi glasnik londonske policije, ki je sicer kmalu nato umaknil to svojo izjavo. Tudi predstavniki organizacije «IRA» so izjavili, da akcija ni bila naperjena proti njim. Na kraju naj še omenimo, da se je v nekih krogih povezovala ta zadnja akcija angleške policije z nedavno aretacijo enega Ameritaan-oa in dvšh Libanoncev, ki so Jih zasačili v hotelu »Hiiton« v Londonu ter so našli pri njih 5 brzostrelk, več revolverjev in pištol ter nabojev za strelno orožje. Sodniki raznih angleških sodišč so davi izpustili na svobodo vse priprte »tihotapce« z orožjem, ki pa so morali plačati najmanj okoli 75.000 Mr za dosego začasne svobode. V prihodnjih dneh bodo sodišča sklenila, kdaj bo prišlo do obravnav na katerih bodo dokončno sestavili zadevne obtožbe. PO NAPADU MORNARJEV V AMSTERDAMU Policisti in hipiji so se spet spopadli Aretiranih je 25 oseb, od katerih je 15 tujcev immm.m m % % ~ j* • r. 4 * ‘=*~- (*J 4Hf 1 ■ fx 1 --;---% P Morda šele jutri Chiari na začasni svobodi * RIM/ -'"VValterja Chiarija ne bodo še izpustu! na svobodo, čeprav Je preiskovalni sodnik, kot Je znano, že sprejel sklep v tem smislu. Danes je namestnik državnega pravdniika Romualdo Calvittd izjavil časnikarjem: Niti danes ne bomo sklepali o začasni osvoboditvi gospoda Amndcohiarica. Imamo precej opravka z raznimi drugimi zadevami, ki so ravno tako važne in se vsaj v tem trenutku ne moremo ukvarjati z vprašanji, ki se tičejo Igralca. Na drugi strani pa imamo še tri dni časa, da povemo svoje mnenje. O vprašanju osvoboditve igralca bomo torej govorili jutri, ko bomo imeli nekaj časa za preučevanje ukaza preiskovalnega sodnika«. Nadalje se je zvedelo, da voditelji državnega pravdniika še niso sklenili, kdo od pomočnikov državnega pravdniika se bo ukvarjal s Chiairljevo zadevo. Domnevajo pa, da bo ta dolžnost pripadla dr. Francu Scorzi, ki Je še pred dnevi preučeval vprašanje ln je tudi odbil zahtevo po osvoboditvi. Časnikarji so vprašali dr. Scorzo, kaj bodo ukrepa®!. Pomočnik državnega praivdndka Je odgovoril, da mu še ni bila poverjena naloga, da se ukvarja s to zadevo. Tekom današnjega dne pa je bil sploh preobložen z delom, saj je moral zaslišati številne obtožence in obiskati v bolnišnici neko 134etno deklico, M so Jo našli v nekem rimskem hotelu. Domnevajo, da se bo o vsem tem govorilo tudi jutri in poju- AMSTERDAM, 27. - V nizozemskem glavnem mestu se že tretji dan nadaljujejo neredi in sinoči je spet prišlo do spopadov med policijo in skupinami hipijev. Kakor smo že poročali, je policija prepovedala hipijem, da bi še dalje spali na Trgu Dam ob spomeniku padlim borcem, kot je bdi do sedaj običaj. To je glavni razlog, vzrok pa je prvič nudila policija sama, ko je prepovedala nekemu prodajalcu sladoleda, da bi s svojim vozičkom stal ob spomeniku. Hipiji so moža branili in prišlo je do pretepa. V torek pa so hipije napadli mornarji in pomorščaki, ki so baje izjavili, da policija nima »dovolj trde roke«. Oblasti so ta nastop kritizirale. Izjave v tej zvezi so dali ministrski predsednik Piet de Jong, poveljnik mornarice Jan Maas in načelnik nizozemske policije. Včeraj popoldne pa je po am sterdamskem nebu letelo majhno letalo, na katerem je bil obešen transparent z napisom »Hvala, mornarica!« Vendar pa se hipiji ne vdajo kar j tako in včeraj so se spet priprav ljali, da bodo prespali ob spomeniku na Trgu Dam. Prišla je sevedia I policija in jih skušala prepričati, naj odidejo. Prišlo je spet do pretepa in aretacij, končno pa je policiji uspelo, da je »zasedla« trg. Pojavile so se tedaj večje skupine hipijev, ki so bile oborožene z verigami in palicami. Policija jih je zavrnila s konji in motorji. Manjši spopadi so se nadaljevali pozno v noč v stranskih ulicah. Aretiranih je bilo spet petindvajset oseb, od katerih je petnajst tujcev. Nizozemske oblasti so vsekakor z veseljem sprejele novico, da mnogi tujci prosijo konzulate, naj bi jim izdale pomožne dokumente, s katerimi bi lahko zapustili državo, ker so med neredi izgubili svoje. Nizozemska policija jih po-spremlja do meje in jim nato izda prepustnico, s katero lahko prekoračijo mejo. Policija upa, da bo na ta način odžla večina tujih hipijev in bodo ostali samo »domači«, te bo pa nekoliko laže nadzorovala in ugotovila, kdo so med njimi »ekstremisti, ki provocirajo«. Zdi se, da nizozemska policija s posebno pozornostjo nadzoruje sku pino italijanskih in francoskih mladeničev, ki naj bi hujskali hipije na Trgu Dam. ndh predstavnikov katoliškega tiska in cerkvenih ustanov, ki skušajo zmanjšati pomen in obseg dogodkov, ki po njihovem mnenju ne pr? 'ustavljajo nikakršnega »škandala«. »Dekleta so prišla iz Indije po lastnem verskem nagibu,« pravijo v prizadetih krogih. Na drugi strani je o. Puthenpu-ra, ki je »obtožen«, da je dobavljal evropskim katoliškim samostanom novinke iz Kerala, izjavil, da je na njegovo pobudo prišlo v Evropo nekaj nad 500 deklet. Pristavil pa je, da je za svoje delo prejel poseben blagoslov od papeža, katerega je obiskal leta 1964. Medtem sporočajo, da je indijska vlada uvedla strogo preiskavo o tej zadevi, čeprrv ni prejela še do sedaj nobenega protesta od nikogar. O vprašanju razpravljajo v parlamentu. Mračne alegorije v španskem filmu «Ei hombre oculto Alfonsa Ungrie Danes bodo vrteli jugoslovanski film «Bube u glavi» Miše Radivojeviž* (Od posebnega dopisnika) BENETKE, 27. - Na XXXI. kinematografskem festivalu v Benetkah je bila danes vrsta na Španiji. »El homhre oculto« mladega režiserja Alfonsa Ungrie vsekakor ni doprinesel kdove kaj že tako ne preveč briljantnemu letošnjemu festivalu: vendar ne smemo preostro soditi truda, ki ga je komaj 24-let-ni režiser vložil v to delo, saj v nekaterih primerih tudi dober namen in požrtvovalnost lahko nekaj pomenita. Kdo je »El hombre oculto«? To je »človek-mdš«, ki se je ob koncu civilne vojske v Španiji prostovoljno zaprl v pusto podstrešje, ker je bil žrtev nerazumljivega in instinktivnega strahu. Njegovemu svetu pripadajo še žena, hčerka, prijatelj (za katerega bo kasneje odkril, da je ženin ljubimec), star ter bolan vojak in slepo dekle, ki jo žena sama vabi, da bi imel mož lahko z njo »prijetne spolne odnose«. Po daljši analizi malenkostnih vsakda njih dogodkov, s katerimi je posejano pusto življenje »skritega človeka« — njegovo življenje je včasih podobno prividu ali strašnim sanjam — se zgodba zaključi na edini možni način: «el hombre o-culto« zapusti podstrešje in z bojaznijo stopi na cesto, počasi, medtem ko ga sonce slepi, hodi po ulici, na sebi ima nedeljsko obleko. Samo še majhen dogodek: na obleki ima belo nitko: odtrže jo, dvigne glavo in hodi dalje. Predstavlja morda to konec strahu? Alegorije so v filmu nekoliko mračne. Verjetno »skriti človek« predstavlja in pooseblja celo Španijo, ki že 30 let tiči v temi in ve rigah in ki bi morala samo zbrati aimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimmmiirMimiimiiiiiitiiiiiiimiiimiiiiimiiiiiiiiimmiiMifiHiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu MEDNARODNA KONFERENCA 0 KULTURI V BENETKAH V Izraelu še dva primera kolere TEL AVIV, 27. — V Jeruzalemu so danes zabeležili nov primer kolere. Gre za neko 60-letno izraelsko državljanko iz kraja Beit Še-meš, ki so jo pripeljali v neko jeruzalemsko bolnišnico. Iz Damaska poročajo, da so se danes sestali v tem mestu ministri za zdravstvo sedmih arabskih držav (Egipta, Sirije, Libanona, Iraka, Jordanije, Kuwaita in Saudske Arabije). Do sestanka je prišlo na pobudo sirijske vlade, njegov namen pa je uskladiti razne pobude za pobijanje epidemije kolere na področju Srednjega vzhoda. Libanon .je do sedaj sporočil, da so v tej državi zabeležili 32 sumljivih primerov kolere, m pa potrdil vesti, da .je v nekem begunskem taborišču umrl neki 20-me-sečni otrok. Egipt pa je na drugi strani demantiral vesti o širjenju kolere v tej državi, čeprav se zdi, da so nekatera diplomatske predstavništva že zahtevala, naj mednarodna organizacija za zdravstvo proglasa to državo za »okuženo področje«. Medtem se je zvedelo, da je romunska tiskovna agencija »Ager- pres« demantirala vesti grških časopisov, ki so trdili, da so v Ro-trišnjem, ko bo potekel rok treh I muniji zabeležki primere kolere, cknd. Id ga predvideva zaton za | Pozno zvečer se je zvedelo, da vložitev pritožbe s strani državnega pravdniika. Rop v Vidmu VIDEM, 27. — Danes popoldne ob 16.45 je neki mladenič, star približno 20 let, stopil v poslopje neke mitnice v videmskem predmestju. Proti uslužbencu je naperil pištolo ter zahteval, naj mu izroči ves denar, ki je bil v blagajni. U-službenec mu je izročil približno 90.000 lir. Takoj nato je mladenič zbežal iz je prišlo v begunskem taborišču v Anati še do enega primera obolenja zaradi kolere. Vseh bolnikov Je sedaj skupno 16. Afera deklet iz Kerale RIM, 27. — Polemika, ki jo je sprožil londonski tednik «Sunday Ekpress« o položaju indijskih deklet, ki so prišla v Evropo iz države Kerala in se vključile v živ-1 jeti je raznih samostanom v Italiji, Prim............... Kulturne dejavnosti zadevajo koristi vse človeške družbe Spopad med napredkom in preživelo preteklostjo Franciji, Španiji in drugje, je še vedno v ospredju pozornosti javnega mnenja. V teh dneh se množijo izjave raz- BENETKE, 27. — Na mednarodni konferenci na ravni vladnih predstavnikov 90 držav, ki se je sestala na pobudo organizacije UNESCO, ki deluje v okviru Organizacije združenih narodov, so se izluščila po razmeroma kratki debati osnovna stališča raznih delegacij do vprašanj kulturne politike v raznih deželah, ki so članice UNESCO. V ustanovi «Fondazione G. Cini« na otoku S. Giorgio Maggiore delegati držav članic UNESCO razpravljajo v teh dneh o osnovnem vprašanju, kako posredovati kulturo širokim ljudskim množicam. Delegati raznih držav, ki nastopajo na govorniškem odru, zelo pogosto omenjajo dejstvo, da so sodobne države posegle z veliko odločnostjo na področja- gospodarstva, socialnega varstva in znanstvenega razvoja, zanemarile pa so v dobršni meri področje kulture. Ali naj se torej določena prizadeta država dokončno prilagodi načelu, da je kultura družbeno dobro, ki ga je treba ščititi in razvijati z ustreznimi zakoni? Na to vprašanje delegacije raznih držav odgovarjajo na različne načine. So države (posebno tiste, ki pripadajo socialističnemu svetu toda tudi druge, ki spadajo v tako imenovani »zahodni tabor«, ki vzstrajajo, da je poseg državnih oblasti bistven za nadaljnji razvoj na tem področju, druge pa, kot na primer ZDA vztrajajo na starih agnostičnih stališčih, ki prepuščajo vprašanja kulture domeni zasebne pobude. Končno so tudi države, ki se še niso opredelile za to ali drugo rešitev. Tudi na včerajšnjem zasedanju so ta nasprotna stališča prišla do poudarjenega izraza. Koncepcijo nujnega posega državnih oblasti v kulturne zadeve je zastopal poljski delegat minister Motyka, ki je ostro napadel komercializacijo kulturnih dejavnosti. »Načela naše socialistične družbe — je rekel Motyka — nasprotujejo komercializaciji kulture. Ta ni vprašanje zasebnikov in ne sme biti privilegij posameznih ljudi. Njen razvoj zadeva celotno družbo«. Minister Motyka je še pripomnil, da je že na splošno prevladalo načelo, da prosveta ni vprašanje, ki bi zadevalo le posameznike in da je zato potrebno, da se isto načelo uveljavi tudi na področju kulturnega dogajanja. proti tezi poljskega delegata je nastopila predstavnica delegacije ZDA Nancy Hanks, ki je odločno zastopala stališče ameriške vlade. To stališče dopušča, kot je znano, pluralizem kulturnih osnov družbe. Ameriška zastopnica je sicer priznala, da je mnogo držav vključilo kulturne dejavnosti v svoje direktne pristojnosti, toda vlada ZDA še vedno meni, da je vprašanje kulture popolnoma »zasebna zadeva«. Iz vsega tega je razvidno, da ZDA tajajo na repu sodobnega doga-nja. Pred 40 leti so v tej državi nili, da so vprašanja gospodariva izključno zasebna zadeva. Tez-e izkušnje strašne krize 1. 1929 so [h prepričale, da temu ni tako. žava je morala nato poseči v gospodarske, socialne, znanstvene in druge zadeve. Spor v UNESCO je seveda odprt. Zagovorniki te ali druge teze bodo verjetno še precej časa brusili svoja orožja, toda izredno važno je, da se o teh vprašanjih razpravlja na mednarodni ravni. Na današnjem zasedanju sta govorila tudi francoski minister za kulturo Edimund Michelet in holandska delegatka Klomoke. Umorjen argentinski sindikalni voditelj BUENOS AIRES. 27. - Neznanci so danes ubili argentinskega sindikalnega voditelja Joseja A:onsa, ki je bil svoj čas generalni tajnik sindkalne organizacije CGT (Con-federacion general de trabajo). Do umora je prišlo, ko je Alonso zapustil skupaj z nekim drugim sindikalnim voditel.jem svoje stanovanje. V nekem avtu, ki je bil parkiran v blia!mi, je zaropotala brzostrelka, ki .je pokosila sindi kalista pred pragom domače mše. Policijski agenti so takoj nato blokirali vse ulice, toda do sedaj se jim še ni posrečilo aretiraLi napadalcev. Po pričanju nekaterih o-seb so bili napadalci v dveh avtomobilih: v rdečem »peugertu« in v belem »chevroletu«. Nihče m mo- gel razbrati številk na evidenčnih tablicah. Današnji umor sindikalnega voditelja je že drugi v bližnji zgodovini argentinskega sindikalnega gibanja. 29. junija lani so neznanci ubili vidnega predstavnika sindkata kovinarjev Augusta Vandorja. Ta je bil »peron,ist«, toda je pripadal zmerni struja, ki je bila naklonina sodelovanju z vlado. Vandor.je-va smrt je precej pretresla argentinsko javno mnenje, a biva' predsednik Ongania je izrabil priložnost ter proglasil obsedno stanje Policija jc aretirala Pietrina Vangionija LIVORNO, 27. - V Reggio Emiliji so včeraj pozno ponoči aretirali 21-letnega Pietrina Vangionija, ki ga je policija že nekaj časa iskala in ki se .je skrival v hribih. Mladenič je dospel domov in verjetno je nameraval odpotovati z očetom, ko so dospeli karabinjerji in ga aretirali. Takoj nato so ga odpeljali v zapor v Livorno. Policija je prepričana, da je mladenič podpiral in pomagal morilcem mladega Giulia Lavorinija Marcu Baldisseriju in Rodolfu della Latti. Tudi ta dva policija še vedno išče. dovolj poguma, da bi se rešite te; me in stopila na sonce: ozreti se morala okoli sebe in najti v set* pogum in moč, da se reši. Namen je bil verjetno dober, vendar film ni dosege! praveg* učinka. Včasih je monoton, sM® pa niso povezane. Piton še entot®* potrjuje problem španske kinematografije in dvorne, katerih tod ** rada rešila: rada tod obravnaval* težke in komplicirane probleme, ^ jo težijo talko, da bi jih nato®*1* z krajšimi slikami, istočasno. P® nima dovolj «političnega« pogum* dn tudi materialni pogojd ndiso te ki, da bi ji to uspelo. Pri tem moramo seveda izključiti znanega BU’ nuela, toda znani so razlogi, z*1*' di katerih je moral «stari učit*®1 španske kinematografije v tujite0, čeprav sl j:e izgnanstvo izbral pte stovoljno. * * * Zelo zanimiv bo tudi jutrdOT dan na beneškem mednarodne*11 festivalu: že spet prvi nastop ml*' dega režiserja. Po Barbari Lodeno vi (ZDA), Brazilcu Mtguelu F'*f® dn Spancu Alfonsu Ungrii, se bo P tri predstavil jugoslovanski režiš® Miša Radftvojevič. To na njegov P£ vi mednarodni nastop, saj g®- * javnost spoznala pred kratkim Pulju s filmom «Butoe u glavi«, ** ga bodo jutri vrteli v Benet®11' Kritike so sd bile ob puljskem j* stlvalu nasprotujoče. Sdoer j« daj Radivojevdč nastopil dam® J” bo dejansko njegov pravi medite rodni nastop prav v Benetk*®-Glavni junaik v filmu «Butoe 11 glavi« je moški z «zapleteno šo», ki se ne znajde v ambient*' v katerem živi. Zaprt je v um®" bolnici, ob njem je dekle, kij” bila prej zaposlena pri nekem P°“ jetju elektronskih strojev. Oba tef čdjo z nemogočimi in nečloveški* testd. Kako sta prišla v st,r9Xj umobolnico? Do kakšnih spori1*™ prideta v umobolnici, ki m j* drugega kot sanitalna ustanova J®" deme družbe? Kakšen bo dram* tičen konec zgodbe? Na v® ^ vprašanja bomo lahko odgovori« jutri, ko si bomo ogledali R0*®' Jevtičev film. G. *• RIM, 27. 29-letni oče je da** vrgel z mosta v reko Tibero * maj 25 dni starega sinčka, & o, je rodil brez nog in leve roke- i edinem udu, desni roki, je m* en sam prst. STOCKHOLM, 27. - Pri rtu „čhuk ob severnošvedski obali trčila švedski torpedni rušile® sovjetska podmornica. Obe ladF ^ utrpeli samo lahke poškodbe-vjetska podmornica je takoj stila švedsko področje. ... iiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMnitiiiiiiiniiiiiimiimtiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiii1 ŽENSKA ENAKOPRAVNOST V AMERIKI Danes, jutri in pojutrišnjem bo v kraju S. Martino dl Castrozza pri Trentu posebna avtomobilska tekma za avtomobile vrste »alfa-romeo* Navzočih bo tudi nekaj »zgodovinskih* avtomobilov, kot »1500» iz leta 192« ln pravljičnih «1750» iz leta 1929 (na sliki) poslopja, sedel na motor ter se odpeljal proti kraju Casali Paparotti. «SKRIVNOSTNA* SMRT EUGENIE NIARCH0S ATENE, 27. — Tisk in javnost posvečata spet veliko pažnje grškemu ladjarja Stavrosu Niarchosu, ali bolje smrti njegove žene Eugenie Livanos. Žena bogatega ladjarja je umrla 4. maja letos na otoku Spetsopuli, kjer je živela ločena od moža. Ko so našli njeno truplo, so bili na njem temni znaki na vratu in trebuhu. Sledili sta obdukcija m daljša preiskava, vendar celotna zadeva je kmalu šla v pozabo in brez vsakega hrupa zamrla. Ob ženini smrti je Niarchos izjavil, da je žena verjetno naredila samomor tako, da je izpila veliko količino uspavalnih tablet. Ta verzija se je uveljavila, še posebno ko jo je potrdila skupina izvedencev, ki so nekaj dni po smrti pr egi e dali truplo umrle Livanosove. Nihče tedaj ni posvetil velike pozornosti izvidu, ki ga je podpisal zdravnik, ko je izvršil obdukcijo. Po približno štirih mesecih in pol je celotna zadeva spet prišla na površje, ker je javni tožilec tnena-doma» izjavil, da je Eugenia Livanos umrla zaradi hudih udarcev ali pretepanja. Izjavo je dal na osnovi zdravniškega izvida po obdukciji. Seveda je ob taki izjavi nastalo precej nereda in začele so se križati izjave raznih prizadetih oseb — v prvi vrsti je seveda bil sam Niarchos. Če bi obveljala verzija, da je Livanosova umrla zaradi *hu-dih udarcev, ki so povzročili smrh. bi Niarchnsa lahko zaprli in zaradi rpretepanjat ter numora* tudi so- dili. Po grškem zakoniku je predvidena kazen od deset do dvajset let Ko je izvedel za «natolcevanje» je Niarchos takoj s pomočjo branilca podal izjavo, s katero je potrjeval svojo prvo razlago o ženini smrti: samomor z uspavalnimi praški. Skupina odvetnikov je tudi se-stavila pritožbo, v kateri točko za točko zanika izjavo javnega tožilca Fafutisa. Niarchos sam pa je odpotoval s svojo jahto in pluje verjetno po Sredozemskem morju. Neki ladjarjev nečak, ki je tudi njegov uradni glasnik, je izjavil, da se bo Niarchos vrnil samo v primeru ^velike potrebe». Verjetno je prepričan, da bodo tožilci še «pravočasno» pozabili na obtožbo in bo lahko nadaljeval svoje počitnice .., Ameriške ženske so 26. avgusta masovno stavkale, da bi s tem okrepile svoje zahteve po enakopravnosti. Izbrale so nalašč datum, ki sovpada s 50-letndoo podelitve pravice do glasovanje, ženskam. Točno pred petdesetimi leti so sd torej ženske priborile pravico do glasovanja, danes pa si skušajo priboriti popolno enakopravnost . Gospodinje nd-so kuhale, prale ali pospravljale, ndso odgovarjale na telefon ln niso «ijulbdte», stavkale so seveda tudi tiste, ki so redno zaposlene. Zbrale so se na trgih ln ulicah s transparenti in plakati in v vseh več jih mestih so bili organizirani mimohodi. Seveda se mnogo žensk ni udeležilo teh mimohodov tol so nekoliko «skeptdčmo» opazovale tiste, ki so s transparenti hodile po cestah. V New Yorku je demonstriralo 25.000 žensk, ki so prehodile de! Fifth Avenue, podoben sprevod je bi! tudi v Riohesteru, v Washiog-tofiu je demonstrirate približno 1000 žensk, v Bostonu in Los Angelesu 2000, v Chicagu skoraj 3000, vendar tudi v drugih mestih kakor v Philadelphii)! se jih ni zbralo prav malo. V mnogih mestih so se oh koncu mimohoda zbrale na trgih in zažgale nekatere predmete, ki so jiih nosile v sprevodih. V Phdla-delphiji so tako zažgale lutko z verigami, ki naj bi predstavljala «zaitiranje ženske s strani moškega-,). V New Yorku so se zbrale pri Bryant Parku ln zažgale nekaj kosov ženskega perila, »pilule« in priročnike za spolno vzgojo. Naj bi še omenili, da so ženske v New Yorku hodile za avtom, v katerem so sedele štiri starejše gospe, ki so sodelovale ali organizirale demonstracije pred petdesetimi leti, ko jim je končno uspete, da so ameriškim ženskam priborile pravico do glasovanja. Zahteve ameriških žensk bi lahko strnili v trd točke: popolna enakopravnost z moškimi kar se tiče študija in dela; legaliziran je splava v vseh državah, ki so vključene v ZDA (do sedaj velja to samo v šestih ali sedmih); ustanovitev brezplačnih centrov za otroke, ki bi lahko bili odprti ves dan. Na sliki: mlada Kate Mlllett n plakatom, na katerem je napis «Equallty».