Leto ifll, štev. 168 Ljubljana, nedelja 25. julija 1926 Poštnina pavšalirana. Cena 3 Din «= Izhaja ob 4. »jutraj. = Stane mesečno Din 25 —; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knafiova ulica štev. 5/L Telefon štev. 73, ponoči tudJ štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (J pravu Rtv«: LJubljana, Prešernov« ulica št. 54. — Telefon St toseratnl oddelek 1 LJubljana, Prešernova ulica it. 4, — Telefon to tat Podružnici: Maribor, Barvataka ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem čelu za vodo 1 L|ut>-jana št 11.841 - Praha čisto 78.180. Wien,Nr. 105.141. Ljubljana, 24. julija. Francoski narod je v najkritičnejših časili svoje zgodovine skoro vedno pokazal v zadnjem trenutku najgloblje razumevanje za tragiko trenutka in doprinesel dokaz, da je življenja vreden in sposoben. Spomniti se nam ni treba težkih dni po začetku velike revolucije koncem osemnajstega stoletja. Zadostuje, da pogledamo za ducat let nazaj. Francija, kjer je bil parlamentarizem, demokracija in strankarstvo z vsemi svojimi vrlinami in napakami na vrhuncu. se je v usodnem trenutku spametovala in sestavila se je vlada strankarskega premirja in nacijonalne sprave. v kateri so bili zastopani vsi vidni predstavitelji vseh pomembnih strank francoske republike. Komunistov tedaj ni bilo in se torej niso mogli udeležiti vlade. Monarhistična desnica je bila parlamentarno brezpomembna, ui pa zaostajala v požrtvovalnem patrijo-tizmu. Tudi v težki, negotovi finančni borbi, ki jo zdaj vodi zmagovita Francija, se je na koncu koncev izkazalo, da so se zmotili tisti, ki so si nadeli peroti mrtvaških gavranov in začeli obletavati kot obilni plen francosko republiko. Ne-vesela parlamentarna igra, ki je v dno duše žaJostila prijatelje Francije, je. ka-•cor vse kaže, končana. Nova Poincare-ieva vlada morda nima vseh tistih za-željenih lastnosti, ki so potrebne za usodni zgodovinski čas Francije, priznati pa ie treba, da jih ima v obilni meri. V Poincarejevem ministrstvu je združena ne samo cela republikanska desnica, marveč tudi ves centrum in tudi republikanska «meščanska» levica obeh zbornic. Manjka sicer bivši finančni minister v Briandovem kabinetu Caillaux, ki ie nedvomno ena izmed prvih političnih glav Francije. Vendar so Caiilaux in njegovi prijatelji preveliki patrijoti, da bi iz osebne osvetoželinosti delali težave Poincareievemu koncentracijskemu ministrstvu. Velika in skoro neverjetna pridobitev, ki se je posrečila Poincareju, pa ie, da je vstopil v. njegovo vlado poleg Brianda in Pain-leveja tudi Edvard Herriot, vodja levičarskega kartela in glavni ideolos socialističnih radikalov. Brez njega ne bi imela nova vlada prave parlamentarne opore. Poincarč je mnogo pridobil s Her-riotom. Herriot sam pa.ie s svojim vstopom v nacijonalno koncentracijsko ministrstvo glavnega političnega nasprotnika dokazal, da mu je;domovina iznad vsega, in ie s tem opral vse, deloma upravičene očitke glede svojega komaj preteklega, a s to požrtvovalno gesto docela popravljenega vedenja. Francoski narod, ki se ga zadnje čase niso več prijele deklainacUe o parlamentarizmu iu demokraciji, je z vso energijo zapovedal svojim političnim voditeljem nacijonalno slogo in spravo. Ta miselnost se je nedvomno jasno izražala pri sleherni priložnosti zadnjih dni. Francoski narod se sme danes oddahniti. Ta njegova, nadvse upravičena zahteva, se je izpolnila s sestavo Poincarčjeve koncentracijske nacijonalne vlade. Kdor si bo še zdaj upal zasledovati čisto strankarske cilje spričo narodne nesreče, ki je s padcem franka zadela celo Francijo, ta se mora pripraviti na hud obračun pri volin- Poincare je izpolnil notranjepolitični pogoj za sanacijo francoskih financ. Večina Francije je danes združena v eni fronti. Ostaja pa še ogromna, morda odločilna neznanka, na kak način misli izbojevati Poincarejeva vlada finančno bitko v mednarodnem svetu. Da je že sestav današnjega francoskega kabineta precejšen adut v rokah Francije, dokazuje porast francoske devize na vseh denarnih trgih sveta. O finančnih načrtih Poincarčjeve vlade nam še ni ničesar znanega. To vprašanje se razjasni šele v torek. Poincare je pristaš rešitve Francije z zgolj francoskimi močmi. Danes pa je to težko. To je priznal sam Poincare, ki se je baje že izjavil za načrt izvedencev. Ta načrt pa predvideva ratifikacijo londonske in washingtonske pogodbe in redno plačevanje notranjih dol-govnih obveznosti. Francoski domači dolg znaša okoli tristo milijard, zunanji pa se tudi suče v astronomski višini. Ali se da taka situacija še rešiti rednim potom? Ce je sploh kdo v Franciji zmožen za to orjaško delo, je to sedanja Poincarejeva vlada narodne sloge. Žrtve vročine v Ameriki Newyork, 24. julija, s. Vročina zadnjih dni in viharji, ki so sledili vročini, so za= htevali več človeških žrtev. Iz Bostona po* ročajo o 60, iz Newarka o 27 in iz Newyor* ka o 50 mrtvih. Mesto Nevvark poTabi dnevno 65 milijonov galon-ov vode. t. j. 292 milijonov litrov. Nemška križarka v Jokohami ' London, 24. julija, (brž.) Kakor piše *Daily Telegraph®, je dospela nemška kri--žarka »Hamburg® v Jokohamo, kjer—to ie prebivalstvo prisrčno sprejelo Značilne avdijence na Bledu Voja Marinkovič pri kralju__Pogajanja z davidovičevci se nadaljujejo. — Radičevci se na vso moč upirajo. — Napetost situacije radi nikičevcev. visna od njihovih glasov. Beograd, 24. julija, p. Razmerje med radikali in radičevci postaja radi nikičevcev vsak da$ bolj napeto. Današnja ^Samouprava* pravi, da radikali zelo cenijo zadržanje dr. Nikiča in da ne morejo dopustiti, da Stepan Radič samovoljno razpolaga s položajem tega gospoda v vladi. Stepan Radič je danes poslal v Beograd dr. Krnjeviča z novimi sporočili. Dr. Krnjevič je tekom dneva parkrat skušal priti do ministrskega predsednika, pa se mu je„ kakor vse kaže, g. Uzunovič nalašč izogibal. Dr. Krnjevič je bil zelo dolgo v radičevskem klubu. Napram novinarjem je bil zelo rezerviran. Dejal je.- da se Radič nocoj odpelje v Osjek in ne v Split, kakor so pričakovali. V torek ali sredo namerava priti v Beograd, da bi rešil zadevo dr. Nikiča. Pristaši Stepana Radiča trde, da ne morejo več trpeti absurdne okol-nosti, da sede skupaj z dr. Nikičem v vladi, dočim vodi ta politik proti njim med narodom najhujšo borbo. Zatrjuje se, da vendarle tudi tokrat še ne pride do vladne krize. Radič čaka občinskih volitev in bo šele potem določil svojo nadalino taktiko. Bled, 24. jul. Kralj je sprejel včeraj v dolgi avdijenci bivšega ministra drja Vojo Marinkoviča. Danes se je posl. Marinkovič zopet vrnil v Beograd. Beograd, 24. julija p. Avdijenca posl. Vo.ie Marinkoviča na Bledu je vzbudila občo pozornost ter se smatra kot dokaz. da so pogajanja med davidovičevci in radikali že daleč uspela. Radičevci so mučno presenečeni, ker se z vso energijo upirajo pristopu davido-vičevcev v koalicijo RR. Po njihovem mnenju bi bil vstop davidovičevcev le prvi korak za ustvaritev povsem nove kombinacije, ki bi bila v glavnem naperjena proti radičevcem in onim grupam, ki ne priznavajo narodnega edinstva. Radičevci zaenkrat računajo z odporom ožje Davidovič-Veljkovičeve skupine ter smatrajo, da se bo Davido-vičeva stranka prej razbila nego pride do sporazuma z radikali. Na drugi strani se priznava, da so težkoče vstopa davidovičevcev radi notranjih nesoglasij znatne, a da bodo sigurno premagane. Ako hočejo radičevci ostati v vladi, morajo pristati na koalicijo z davidovičevci. T? koalicija pa pomeni njih popolno • politično degradacijo in konec vsakega njihovega vpliva, ker bi tako spopolnjena vlada ne bila več od- Redukcija dravinjskih doklad in letošnja žetev Pravi vzrok redukcije. — Poplave niso mogle zmanjšati dobre letine. — Splošno ogorčenje radi vladinih ukrepov. Beograd, 24. julija p. Včerajšnji sklepi vlade o redukciji draginjskih doklad tvorijo tudi še danes predmet ogorčenih komentarjev ne samo med prizadetim državnim uslužbeustvom, temveč tudi v vseh treznih političnih krogih. Ukrep vlade se splošno označuje kot naravnost usodepoln in kot. nemoralen. Nesreča poplave ie bila vladi le povod, pravi vzrok je pa ta, da se je izkazal, kar so govorniki opozicije. svo.iečasno že v proračunski debati dokazovali, proračun radičeviko-raaikaitiega reži.na za fiktiven. Mesto da vlada z redukcijami ministrstev, komisij, dispozicijskih fondov, z energično reorganizacijo državne uprave prihrani na pameten in potreben način ogromne svote, tira svoje uslužbence v novo bedo. . Glede ppplav je v ostalem treba reči tudi še to-lc: Nedvomno je škoda, ki io je trpelo prebivalstvo prizadetih krajev ogromna iu država ig dolžna z vsemi sredstvi prite-či na pompf. Škoda pa je predvsem na. raznih napravah, poslopjih itd., ni pa v toliki meri na .letošnji letini. Ugotoviti se mora, da je bilo jx>plavljene maksimalno ..ed e n od sto celokupne obdelane zemlje v Jugoslaviji, a še v poplavljenih krajih je velik del zlasti pšenice pravočasno rešen. V ostalem pa ie letina baš v' glavnih žitnih krajih države letos nad vse izborna. Pšenica je obrodila kakor že 14 let ne, tudi koruza ni Pred razpustom vseh jugoslovenskih kulturnih društev v Italiji? < Kaj Vam bodo lastne kulturne organizacije, saj imate faši- stovske!» zaostala. Računa se, da bo celokupna produkcija ua glavnih poljskih pridelkih letos za 20 do 25% boljša nego lani. Tudi sadje je v južnih krajih izredno lepo obrodilo ter so zlasti slive v Bosni in Šumadiji uspele. Izgovori vlade na povodenjsko katastrofo so torej prazni in morejo le kompromitirati pomožno akcijo za prebivalstvo poplavljenih krajev. Iz vladnih krogov se govori, da gre pri redukciji draginjskih doklad le za začasen ukrep. Tudi to ic sončno. Gre za .rajno mero. S tako primitivnimi sredstvi kakor je znižanje draginjskih doklad se pa fiktivni proračun sanirati ne da. Radikali so v ostalem vsled ukrepa vlade precej preplašeni, ker jih ogorčeno zapušča zlasti v Srbiji uradništvo, ki je bilo doseaaj • steber njihovih organizacij. Radičevci, ki so pri. svojem predlogu računali z najnižjimi instinkti svojih mas, so se istotako prevarili. Oni smatrajo kmeta za tako omejenega, da ne bo spoznal, kam vodi politika upropaščenja državne uprave — a so se prevarili. Iz vseh krajev dobivajo i radikali i radičevci poročila, da jim bo ukrep njihove vlade silno škodil. Radikali skušajo prevaliti vsako krivdo na radičev-ce, češ da so oni duševni očetje najnovejšega brezumja, kar je sicer res. A nič manjša ni zato krivda radikalov. Trst, 24. julija, t. Tržaški preiekt je razpustil v sv. Križu pri Trstu mladinsko društvo «Kovčiči» in godbeno društvo pa poroča, da je senator Reed izjavil, da so te demonstracije docela neupravičene ter nesmiselne. On bo predlagal, naj ameriški turisti bojkotirajo Francijo, ako bi se ponavljale protiameriške demonstracije. Belgijska finančna kriza Bruselj. 24. julija (brž.) Ministrski svet je nadaljeval danes razpravo o korakih, ki naj se store, da se zboljša finančni položaj Belgije. Sklenilo se je, da se popolnoma ukine izvoz vseh življenskih potrebščin. Omejiti ss ima tudi poraba električnega toka. S kraljevim dekretom naj se prepove prodaja belega kruha. Zanimiva avdijenca v Pragi Praga, 24. julija, (brž.) Predsednik Masa* ryk je prvič sprejel v avdijenci tukajšnje* ga sovjetskega zastopnika. Angleško-madžarska trgovinska pogodba London, 24. julija, (brž.) Zunanji mini* ster Chamberlain in madžarski delegat ba* ron Zichy sta podpisala angleško*madžar* sko trgovinsko pogodbo. Dr. Luther potuje v Ameriko Berlin, 24. julija, (brž.) Bivši državni kan celar dr. Luther je nastopil Janes potovat ] nje v Južno Ameriko. Rudarska stavka v Angliji London, 24. julija s. Kakor poroča >Da!y Mail«, so lastniki rudnikov v Nothingharn-shire in v Derbyshire izdelali nove delovne pogoje, pod katerimi bi prihodnje dni zopet otvorili svoie rudnike. V novih pogojih se primerjajo mezde za sedem in po! ure in osem ur dnevnega dela. Mezde za sedem in pol urno delo so le za nekaj manjše kot one pred stavko. Kakor poroča > tudi trdi, da se SLS nikdar ni vezala z Nemci in da Nemci tudi niso igrali nobene vloge na magistratu. Dejstvo je, da sta se klerikalno in nemško zastopstvo v ljubljanskem občinskem svetu združena borila proti tedanji napredni večini, da so klerikalci molčali na nemške intrige, ko cesar ni potrdi' izvolitve slovenskega ljubljanskega župana ier je njihov zaveznik deiž. predsednik Schvvarz imenoval na magistratu nemškega vladnega komisarja, da so že prej znane septemberske dogodke iz 1. 1908 izkoristili na ljube Nemcem proti tedanji tiar. napredni stranki z nesramno strankarsko-politično gonjo in denuncijaci-jami, da je liubliaski škof v posebnem pismu kranjskim Nemcem izrekel svoje obžalovanje zaradi teh dogodkov, da škof na liubo Nemcem ni pustil postaviti spomenika na pokopališču žrtvama teh dogodkov Lundru in Adamiču itd., itd. Ako bi hoteli navesti vse primere kleTi-kalno-nemškega prijateljstva, bi bilo treba napisati cele knjige. Sicer spada to že v preteklost; zgodovina je odločila proti klerikalni nenarodni politiki in dala zadoščenje vsem, ki so se v Avstriji borili proti ■njej. Mi ne bi teh stvari ponavljali, dasi je nova generacija nanje že precej pozabila, ker računamo s sedanjostjo, ako ne bi zgodovina služila kot dokaz, da so klerikalci ostali isti, kakor so bili, ker še sedaj pak-tirajo z Nemci, kakor kažejo zahvale ko-! čevskih Nemcev klerikalnemu poslancu ! Šknlju zaradi, uvedbe nemščine v državne ; urade. ! Kar se pa tiče voditeljev SDS, ugotavljamo ponovno, da ni med njimi nikogar, ki ! bi ob katerikoli priliki kdaj v naj manjši meriJ paktiral z Nemci, ker so bili vsi početniki onega narodno radikalnega gibanja, ki ni ostalo samo v najhujšem boju s klerika-lizmom, ampak se je od prvega početka zavzemalo za reorganizacijo predvojne na-rodno-napredne stranke, ki se jim je zdela premalo bojevita Nikogar ni tned njimi, na katerem bi bilo količkaj sence izza avstrijskih časov, v klerikalni stranki pa še danes igrajo mnogi vodilno vlogo, ki so pred vojno paktirali z Nemci, proglašali stremljenje po jugoslovenskem zedinjenju za izdajal-stvo ter 1. 1914 blagoslavljali vojno s Srbijo in Rusijo. SDS je nova stranka, je jugoslovenska državna stranka, ki živi in bo živela s sedanjo državo, klerikalna stranka pa je stara stranka, ki bi po svojem protijugoslo-venskem čustvovanju bila mnogo zadovolj-nejša, ako bi mogla še danes delovati pod «presvitlim cesarjem*. To je stranka, ki je vedno pripravljena paktirati s protislovan-skimi elementi. Klerikalci so najmanj upravičeni dajati kakršnekoli lekcije o slovenstvu in narodnem čustvovanju; oni so bili pred vojno nasprotniki vseh slovenskih narodnih organizacij in so še danes, kar priča njihova predvojna gonia proti CM družbi in tudi še sedaj gonja proti Sokolstvu. Z czirom na svoio preteklost bi morali biti mnogi klerikalni voditelji zadovo';ni, da so prišli v Jugoslavijo tako poceni *skozi», kakor sq,; namesto, da bi napadali ljudi, ki so vedno izvrševali svojo narodno dolžnost. Zato avstrijski denuncijanti nimaio nebene pravice, da bi v «Slovencu», ki je na njihovo zahtevo pozival 1. 1914 SI »vence k dentmeiranju naprednih jugoslovensko i^islečih Slovencev, govorili o «Jutr'>vih» nazadnjaških in neslovenskih prednikih'. Nazadnjaštvo in neslovenstvo je bilo doma v klerikalni stranki od nekdaj. Veliki manevri francoski vojske. V jeseni se bodo vršile na nemškem zasedenem ozemlju velike vojaške vaje francoske armade. Vajam* bo prisostvoval maršal Foch in celokupni franco^ii. glavni štab. Cedi Poskusi za pomirjenje med beograjskimi radikali Beograd, 24. julija, p. Včeraj so se sestali h konferenci Ljuba Živkovič, Ilija Mihajlo-vič, Krsta Miletič .dr. Ljuba Popovič, ki so razpravljali o pritožbi Bobiča zaradi beograjskih občinskih kandidatur, o kateri bo razpravljal glavni odbor radikalne stranke. Poizkuša se doseči pomirjenje med obema kriloma beograjskih radikalov na ta način, da se postavi nova kandidatna lista radikalne stranke. Glavni odbor radikalne stranke se bo sestal pričetkom prihodnjega tedna, da bo sklepal o Bobičevi pritožbi. Ministrski predsednik Uzunovič je bil dopoldne in popoldne v radikaiskem kluby in je bil radi razkola med beograjskimi radikali v stalnih stikih s podpredsednikoma stranke, Acom Stanojevičem in Markom Trif-kovičem. Zvečer je vodstvo stranke čulo tudi mnenje gospoda Bobiča, ki je novinarjem izjavil, da upa, da bo glavni odbor stranke rešil stvar njemu v korist, ker da je v pravici. Ali tudi njegovi nasprotniki, skupina Maksi-moviča, so izredno bojeviti in pravijo, da mora akcija Bobiča propasti, ker da nima nikogar za seboj. Stari radikalski prvak Ara Stanojevič, ki ga vedno kličejo v Beograd, kadar je položaj v radikalni stranki hudo zapleten, se je danes dvakrat sestal z Božom Maksimovičem in skušal doseči poravnavo. Zvečer je vse kazalo, da ne bo imel uspeha. Ako pride do popolnega razkola radikalov v Beogradu — tako splošno mislijo — bo to imelo fatalne posledice za vso radikalno stranko. Po konferencah je izjavil zvečer ministrski predsednik Uzunovič novinarjem, da se je razpravljalo tudi o sporu radi beograjske občine. Glede izida teh konferenc pa je bil gosp. Uzunovič zelo rezerviran. Politične beležke Priznanja seljačke vlade zaslužnim kmetijskim strokovnjakom Odkar so na vladi naši patentirani kmeč« ki odrešitelji, hočemo reči radičevci in zla« sti odkar g. Pucelj tako uspešno vodi polje« delsko ministrstvo, (glej o tem tudi izjavo g. Radiča v «Domu») so deležni posebne pozornosti naši najboljši kmetijski stro« kovnjaki. Pred dobrim mesecem je g. Pu» celj čez noč pognal v penzijon velezasluž« nega kmet. ravnatelja g. Skalickega v No« vem mestu, kakor požene doma svojega hlapca, ki mu kvari mesnico, nedavno si je izbral odličnega kmetijskega veščaka in kulturnega delavca g. Fr. Gombača, da mu pokaže, kako nizko ceni dolgoletno nese« bično delo za napredek našega kmeta. Dr« zavni viš. kletarski nadzornik Gombač de« luje 32 let s knjigo, besedo in dejanjem za povzdigo slovenskega vinarstva. Ko je s 1. aprilom stopil v zasluženi pokoj, je gla« silo Kmetijske družbe za Slovenijo «Kme» tovalec» upravičeno proslavljalo njegove velike zasluge za slovenskega kmeta, kate» remu je nesebično in vneto ter (kar je glavno) uspešno služil vse svoje življenje. G. Gombač je skromen mož in ni reflekti« ral na nobeno posebno odlikovanje. A go« spoda, ki vidijo povsod le sebe in skušajo ponižati druge, s katerih pomočjo so pre« plezali dobršen del svoje karijere, so dobro študirali vprašanje, kako bi bilo mogoče g. Gombača na videz odlikovati, a istočas« no z odlikovanjem pokazati, da se njego« ve zasluge za kmeta jako skromno cenijo. Tako je dobil g. Gombač najnižje odliko« vanje, ki je mogoče, red sv. Save V., oči« vidno v namenu, da se poleg njega v tem jasnejši luči vidi odličje druge gospode. Naravno, zasluge g. Gombača, stečene v 32 letih dela, se ne dajo primerjati n. pr. zaslugi g. Puclja pri glasovanju za 13 mi« lijardni proračun, ki so ga radičevci nato« vorili kmetu na grbačo. Niti g. Skalickv, niti g. Gombač nimata prava, da se pri« tožujeta. Oba sta za kmeta storila nekaj pozitivnega, toda daleč nista dosegla tega, kar mu pucljevci vsak dan obljubljajo — z gobcem. ap. Pucljevo volovsko barantanje Zadnji «Kmetski list» ponatiskuje pod gornjim naslovom neko okrožnico, ki navaja dejstva iz znane Pucljeve afere zaradi prodaje reparacijskih volov. Okrožnica, ki v splošnem ni slabo sestavljena, ker temelji na dejstvih, nosi baje podpis: «Po-verjeništvo Sam. dem. stranke, Tu.» «Kmet-ski list* pravi, da to okrožnico samostojni demokrati razširjajo, ter poziva Pucljeve pristaše, naj javijo imena in naslove raz-širjevalcev, da se bodo pozvali pred sodišče na odgovor. Ugotavljamo, da ljubljanskemu oblastnemu tajništvu SDS ali p? okrožnim tajništvom ni znano, kdo bi izdal to okrožnico. Za\o bi bilo prav, da bi «Kmetski list« navedel, katero poverjeni-štvo SDS je izdaio to okrožnico. «Kmetski list» piše nadalje z ozirom na omenjeno okrožnico o «lažeh» in «zahrbtnosti». Na ta način bi menda rad zatajil celo tisto, kar je g. Pucelj kot takratni minister za kmetijstvo in vode sam uradno izjavljal. «Kmetski list» bi vsekako bolje storil, ako bi molčal, namesto pisal o pomanjkanju dostojnosti, če se že razpravljajo v javnosti Sicer bi pa res prav radi videli, da bi «Kmetski list* povedal, odkod ima okrožnico, o kateri piše, da se po celi deželi razširja. Francozi o Bolgarski Pariški eRadical* piše, da nedavni vpadi bolgarskih komitašev na rumunsko ozemlje dokazujejo, da opreznost zaveznikov napram Bolgarski ni taka, kakor bi morala biti, ako bi se hotelo pokazati efikasno. eRadicaU opisuje revolucijonarne delavnost makedonskega komiteja ter je mnenja, da jo bolgarska vlada dovoljuje in tudi sama v njej sodeluje. Sofijska vlada se poslužuje teh vpadov, da bi zbudila v inozemstvu mnenje, da v resnici obstoji stalno gibanje baje zatiranih bolgarskih manjšin. Francosko javno mnenje pa ne sme dovoliti, da bi se v Bolgarski razvijale bojne organizacije z nalogo, da neprestano . rušijo mir obmejnih krajev in spravljajo na I ta način v nevarnost splošni mir. Make- donsko vprašanje ji treba ci:krj: za \ -lej definitivno rešiti ter povedjti jav. > Bolgarom, da vprašanje avtonomne .Makedonije ne more obstojati in sicer še mani kakor vprašanje avtonomije ALzaške in Lorene, keT sta biii oboji sproženi s propagando, ki nima n^beae zveze z resii,_-nim čustvovanjem prebivalstva. Pavle Radič proti vstopu davidovičevcev v vlado Predsednik. HSK Pavle. Radič je ... avil z ozirom na vesti o razširjanju vladne k •-•,<-licije z Davidovičevo stranko, da ne vidi potrebe za vstop davidovičevcev v vTadr.. Tega davidovičevci tudi ne morejo storiti brez dovoljenja HSS. V koliko žele ran -kali tako kombinaciio, ne ve, zdi se pa, da davidovičevcem ni prijetno v opoziciii in da se boje volitev, ki bi se vodile proti njim. HSS ie to razmeroma irelevantnn, ne vidimo pa razloga, pravi Pavle Radič, zakaj bi se še kdo tretji vlačil v koalicijo, ker ima sedanja vlada zadostno delovno večino. Davidovičevci trdijo, da imajo ljudi, mi pa re. To se sliši t?ko, kakor ono, ko so govorili: «Vi imate"vojsko., i mi generale.^ Ne vidim pa, kje so njihovi ljudje spričo r.aših. Tu so torej povsem, drugi motivi, ki jih silijo, da govore o vstopu v vlado. Na vprašanje, kaj je z vo itvairr, pravi Pavle Radič, da niso potrebne in da nihče izmed merodajtjih ne misli nanje. Kakor se vidi iz teh izjav Pavla Radiča. še radičevci nič manj ne boje volitev, kakor davidovičevci, ki jim to bojazen očita. Zato tudi hočejo radičevci ostati v vladi kljub vsej navidezni borbenosti St. Radiča in in njegovemu zabavljanju. Kar se tiče »tretjega* družabnika v koaliciji, gre očividno za -računsko pogreško g- P. Radiča. Tretji tam že sedi — g. Nikič. Niti tega se niso radičevci ubranili, pa hočejo preprečiti račune z davidovičevci? Sirote. Ponovne vesti o razpustu Orjune Beograd. 24. julija, r. V beograjskih krogih se je danes vnovič začela širiti vest, da bo vlada razpustila Orjuno. Navaja se, da je vlada po znanem konfliktu v Ljubljani sklenila razpustiti Orjuno v ljubljanski oblasti in da je izvedba tega zaključka bila poverjena notranjemu ministru. Ker zaključek ni sistiran, je pričakovati, da bo proveden v kratkih dneh. Tozadevne priprave so baje Je gotove. Po informacijah Vašega poročevalca so te vesti točne in v ministrstvu notranjih del je res pripravljen dekret o razpustu Otv june. Trgovinska pogodba z Madžarsko podpisana Beograd, 24. julija, r. Danes popoldne jo v zunanjem ministrstvu podpisal v imenu naše vlade zunanji minister dr. Momčilo Ninčič v imenu madžarske vlade pa ma»" džarski poslanik Andrej de Hori trgovin' sko pogodbo z Madžarsko, nadalje kon« vencijo o obmejnem prometu, veterinarsko konvencijo, konvencijo o pobijanju tiho« tapstva ter pet prometnih konvencij. Poslanik Andrej Hori je premeščen v Rim. Iz vsega sveta Baldwinova vlada v nevarnosti! V spodnji zbornici bi bila vlada pri spe-cijalni debati o zakonskem osnutku glede reorganizacije rudarske industrije skoro doživela poraz. Ko je namreč hotela opozicija doseči, da bi bil osnutek na njen predlog vrnjen odboru, je bilo v sejni dvorani radi vročine navzočih premalo članov vladnih' strank. V tem kritičnem trenotku se je dvignil državni tajnik za vojno in imel govor. Medtem so poiskali pristaši vladne stranke še nekaj strankinih pristašev, tako, da se jim je končno posrečilo zbrati zadostno število glasov, da je bil predlog opozicije odklonjen. (s.) Ogromne izgube radi angleške stavke. Na 6eji spodnje zbornice je bilo sovora tudi o škodi, ki jo je doslej povzročila Angliji stavka v premogovni industriji. Izgube med splošno stavko znašajo približno 30-milijonov funtov, izgube na izvozu ter na dohodkih železnic in ladij 64, izgube radi pomanjkanja zaslužka v premogovni industriji 25 in v drugih industrijah 10 milijoudv in izgube radi nazadovanja domače produkcije gotovih fabrikatov vsled manjšega konzuma obubožanih delavcev 20 milijonov, skupaj torej 149 milijonov funtov (približno 41- milijard dinarjev.) (d) Češki polet preko Evrope, Afrike in Azije. Štabni kapetan Stanovskjr in njegov mr~ hanik Franc Šimek sta se v soboto popoldne srečno vrnila s poleta preko Evrope, Afrike in Azije v Prago. Letalca sta startala dne 25. maja zjutraj na praškem letališču in s'a bila celih 60 dni na potu. V tem času sta prevozila 15.000 km. (k) Boljševiški protest v Budimpešti. Predsednik budimpeštanskega sodnega dvora v glavni razpavi proti komunistom Rakosiju in tovarišem, sodni svetnik dr. Grenak, je prejel iz Moskve brzojavko, ki veli, da protestirajo delavci, nameščenci in inz*-njerji ljudskega komisarijata za promet v Moskvi in sovjetski železničarji proti preiskavi zoper madžarsko delavsko gibanje in zoper brezobzirno preaanjanje poborcev delavstva. — Tudi iz Pariza ie prišla pcdoV -protestna brzojavka, v kateri protestira bor za zaščito žrtev belega terorja na B«i-kanu in zahteva, naj se obtoženci v tem pr cesu izpuste na svobodo. Podpisanih is • ?" poslancev, književnikov, med njimi Barbr. t in Roiand ter predsednik mednarodne lavske zveze Jauhaux. (d) Senzacija za Južno Afriko. V Capetownu in okolici je v petek pe dvajsetih letih zopet snežil". Neuspeh stavke v Xew Vorku. Stavka na podzemski železnici v Torku je doživela popoln polom. Nameščenci j>iw mogli prodreti niti z. eno zahtevo, (rd) »JUTRO« št 168--------, -- 3 =--' Nedelja 25. VIII. 1925= Sedaj je stvar za silo urejena, kar se prijetno občuti v rastočem številu štipendistov v šolskem letu 1922-23 iih je bilo osem, lani 18 in drugo leto jih bo 20. Imovina je znašala 1. julija Din 599.126.35. Dozdaj se je v štirih letih izdalo za štipendije in dijaško kuhinjo 103.500 Din. Kuratorij opravlja vse, tudi juridično delo brezplačno. — S to ustanovo si ie Ferk postavil najtrajnejši spomenik. Ko bo njegovo ime v marmorju že davno obledelo, bo njegova ustanova še vedno neumorno in neizčrpno delila dobrote in proslavljala njegov spomin. Dr. A. Dolar. um.........i..................................u......................... Danes v nedeljo ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri Veliki dvojni spored: MDrama v ledu in snegu" Pustolovni roman iz Engadinskih snežnikov, v glavni vlogi ljubka Greta Reimvald. Do skrajnosti napeto-zanimiva vsebina. — Kot drugo senzacijo predvajamo brezkonkurenčno burko smeha „Rendez-vous z zaprekami" Smehapolna burka v glavni vlogi sloviti kom čar „SEFF". — Ta velikanski spored se predvaja tudi v ponedeljek! KINO «LJUBLJANSKI DVOR». — TELEFON Najmodernejši in najlepši kino v Sloveniji. ŠT. 730. Novi roman „3utra" Naš novi roman, ki ga začnemo pri-občevati prihodnjo nedeljo, povede naše čitatelje v Ameriko, deželo triumfov tehnike, deželo milijard, deželo visoke kulture, a tudi brezprimernih zločinov in najbolj fantastičnih zarot . . . Vsa ta prvenstva si podajajo roko v povesti, ki nosi značilno ime ,.rdeča nmiA" Prvi spomenik kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja v Sloveniji V nedeljo, dne 1. avgusta, bodo v ponosnem, starodavnem in vedno nacijo-nalno zavednem Kranju z velikimi svečanostmi odkrili spomenik blagopokoj-nemu kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju. Evo Vam slike prvega spomenika prvemu našemu narodnemu vladarju v Sloveniji! V lepem, na novo urejenem parku »Kraljeviča Petra« stoji na najlepšem Stoji pa spomenik med dvema kulturnima zavodoma. Pročelje je obrnjeno proti gimnaziji, da spominja našo mladino vsak trenutek na resnobo bodočega dela za neokrnjeno svobodo našega naroda. Mladina, ki se zaveda tega svetega cilja, je ponos in spas naroda. V ozadju spomenika pa stoji mo-numentalna stavba «Narodnega doma», v katerem se zbira z navdušenjem mlado in staro, da se skupno izobrazuje in Pravkar je bival tu poslanec dr. Budisav* ljevič, ki je ponovno stopil v stike z do* mačo demokratsko organizacijo. Središče Slovencev tvori sedaj najmarkantnejša sla* tinska osebnost, tukaj izredno priljubljeni častni predsednik trgovske zbornice v Ljub Ijani, g. Jean Schrey, ki hodi v Slatino že nad 40 let. Te dni pričakujejo tudi mini* strskega predsednika Uzunoviča, potem djakovskega škofa Aksamoviča in da bo več zabave, še Stipico Radiča, ki bo 31. t. m. sprejel tukaj deputacije. «Jutrov» po* ročevalec se je o tem razgovarjal z nekas terimi beograjskimi politiki, ki so vsi mne* nja, da so takšni gostje, kot je Radič, v Slatini vse prej kot umestni, ker se v Sla« tini že itak mnogo preveč politizira in je že skrajni čas, u/i pride energična vlada, ki bo tudi tukaj napravila red in Slatino temeljito depolitizirala. Zdravilišče mora ostati daleč proč od politike, če hočemo reflektirati na mednarodni obisk, na kate* rega je navezano. Nocoj je bila po krasnem poletnem dne* vu sijajna razsvetljava zdraviliških naša* dov in poslopij na čast pokroviteljice zdra* vilišč sv. Ane. Nekatera poslopja so bila razsvetljena z inicijalkama kralja in kralji* ce, jutri pa bo v isti namen elitni ples. Zdi se nam, da spada tudi taka cerkvena proslava bolj v zgodovino zdravilišč, ker zahaja semkaj večinoma pravoslavna pub* lika, ki ne more imeti interesa za take stvari. Slatina pa jc bila kljub temu bajna v tisočerih električnih lučicah, ki so brlele v poletno noč. škoija Loka, kjer danes Sokol slavi potom finančne prokurature moglo prijaviti pogojno za dediča Ferkove zapuščine in dne 21. maja \t22 je naša pokrajinska uprava izdala ustanovno pismo, naročajoč dr. Rosini kot kuratorju, da zapuščinsko premoženje realizira, izplača vse legate in naloži ostanek v Posojilnici kot »Dijaško ustanovo Feliksa in Pavline Ferk«. Ustanovo upravlja kuratorij treh članov: prve je imenoval zapustnik sam, sedaj se pa dopolnjujejo po kooptaciji. Iz vsakoletnih dohodkov se po odbitku stroškov in dosmrtnih volil določi: polovica za dijaške štipendije, druga polovica pa se nakaže mariborski Dijaški kuhinji. Štipendije za srednješolce znašajo po 750 Din, za viso-košolce pa 1500 Din, plačljive v dveh obrokih. Podelitev se vrši v razširjeni seji odbora mariborske Posojilnice. Namenjene so v prvi vrsti zapustnikovim sorodnikom, potem pa dijakom in dijakinjam zlasti iz Fer-kovega okraja. Delovanje Ferkove ustanove se je moglo začeti šele 1. 1922, ko so se nepremičnine prodale: toda še nadalina štiri leta je zapuščinski akt narastel liki gora, predno so oblasti izvedle vsa zemljeknjižna dejanja. svojo dvajsetletnico in imajo zato člani vično vožnjo po železnici tja in nazaj. • loma ker domačini ne znajo ceniti doma* čih zdravilišč, deloma pa, in to je poseb* no inteligenca, ker ne zmorejo cen, ki so za srednje sloje vendar še visoke, čeprav so letos znatno padle. Premožnejši sloji pa nimajo povoda, da se izogibajo Slatini, ki nudi tudi razvajenim letoviščarjem ves komfort. Poleg izvrstne ljubljanske vojaške godbe pod vodstvom dr. Čerina, ki izvaja prvo* vrstne koncerte, se vrše dan za dnem večji koncerti tujih umetnikov v dobrodelne na* mene, pri katerih hvalevredno inicijativno sodelujejo beograjske dame, na čelu jim soproga ministra Gjuričiča. Umetnike spremlja na klavirju v obče priznanje do* mačin, tovarnar Bizjak (Ljubljančan), ki ga je v petek publika viharno klicala na oder ob priliki invalidskega koncerta. Prav kar bivajo v Slatini najodličnejše osebno* sti iz Beograda, med drugimi načelnik ge* neralnega štaba, general Pešič, bivši vojni minister general Žečevič, sanitetni general dr. Gjurgjevič, bivši minister Nastas Pe* trovič, več srbskih poslancev, direktor Dr* žavne hipotekarne banke dr. Markcrvič in cela vrsta drugih beograjskih ličnosti. sokolskih' društev pravico na polo- Poletno pismo iz Dubrovnika Dubrovnik, 20. julija. Medtem, ko se čujeio iz vseli krajev Jugoslavije tožbe o deževnem vremenu in silnih poplavah ter milijonski škodi, imamo tu doli na jugu rivijere divno poletno vreme. Sicer tudi nam ne prizanašajo lokalne nevihte, ki pa gredo največkrat mimo in ne motijo letoviščarskega življenja. Tujska sezona je letos tu doli izredno živahna, življenje se je v primeri s prejšnjimi leti pocenilo in gostov je povsod dovoli, bodisi domačinov ali tujcev. Inozemci so prišli letos, kakor vedno, v velikem številu. Posebno se opaža poset Angležev m s tem v zvezi mnogo občevanja v angleškem jeziku. Angleži so zelo prijetni gostje, vsi občudujejo naše kraje in imajo polno hvale za lepoto narave, ki ie v Dubrovniku in okolici čudovito lepa. Zelo številni so tudi Nemci, ki so dosledno vztrajajoč ga principu bojkota Italije, prišli v našn državo. (Kakor paradoks pa se čuje, da baš letos derejo Jugosloveni v italijanska letovišča.) Med Nemci je mn» go takih, ki so doslej leto za letom bili na počitnicah v Italiji, misleč, da italijanskemu podnebju in starinam ni para na svetu. Sedaj pa so naenkrat prišli do prepričanja, da je pokrajina od Splita do Kotora prav tako interesantna, kakor Italija, da so ti kraji obdarovani ne samo s podnebjem, temveč tudi s starinskimi zanimivostmi, ki se lahko v vsakem primeru kosajo s toli prehvaljeno Italijo. Vsi hoteli in penzije so prilično polni. Tu najdeš menda vse narodnosti Evrope: od Rusa in Skandinavca do Nemca, Madžara, Francoza in Italijana. Seveda ne manjka v prvi vrsti ljudi i i naše države, zlasti imo-vitejših gostov iz Zagreba in Beograda, pa tudi Ljubljančani so zastopani. Je pa tudi res vredno preživeti nekaj tednov ali vsaj nekaj dni v tem rajskem zatišju naše rivijere. Ko se potnik pripelje v Dubrovnik, se mu odpre povsem nov svet. Južno solnce te greje, morska voda hladi in tropično rastlinje te vabi povsod v prijetno senco. Tudi zabave je dovolj, če si je sploh še željan po lepem dnevu, ko se ti nudi prilika, da izletiš v ta ali oni kraj božanske dubrovniške okolice. Povsod čuješ in srečuješ godbo, a najživahnejše }e na PilaK pred kavarno D-ubravko. Na tem majhnem prostorčku, kjer je vsak dan večerna promenada, kratka sicer, a tembolj pestra, živahna in vedno zanimiva, se gnete večer za vdčerom sto Ln sto glava množica dam in gospodov vseh let in tu čuješ razgovar-janje v vseh mogočih jezikih. Tudi potomci stare dubrovniške vlastele si pridejo semkaj ogledati moderni svet «Jazz-banda. Ta muzika namreč razveseljuje vsak večer goste pred «Dubravko» in žanje navadno največ aplavza. Za dnevne izlete so vedno na razpolago avtomobili, ladje in motorni čolni. Ce t: zanima svet, ki je že izven Dubrovnika, lahko sedeš na avtomobil ii! se pelješ do Kotora ter celo na Lovčen. Odhod iz I>.:-! brovnika zjutraj, povratek zvečer, na . e-| tinju tri tre odmora Če pa nočeš tako da-j ki;, napraviš vsaj kratek izletie do Cav-j tat?., kjer se ti s serpentinaste ceste odpira i nebeški razgled po morju in kopnem. V ! Cavtat seveda ialtko prideš vsak dan v eč-! krat z ladjo, ki te psije časih tudi v Trčeno. kjer se nahaja starodavni park dubrov-niškeg.a vlastelina Gozze. V tem parku vidiš celo 6001 etne platane, ogromr.e kakteje, katerih deblo jc že cd starosti le eno in z drevesnih vej tc pozdravijo v i času še zeleni rožiči. Zanimivosti je torej j povsod v cbilici. Tudi športno živlienie ie v Dubrovniku i " ! dokaj živahno, najbolj pri.iub.jeno pa je | plavanje in veslanje. A' teli dveh panogah : se bo dubrovniška m'adina koncem tega tedna kosala z Angleži, katerih mornarica prispe v Dubrovnik dne 23. julija. Za ta čas se pripravljajo velike svečanosti. O tem. kako so svečanosti potekle, pa poš'jem poročilo prihodnjič. Krasno 12-dnevno zabavno potovanje po 3 Mmlm in Mamim mor u na Krf. Južno Italijo in Riviiero s salonskim brzoparnikom COSULICH - L! H i J E STELLA D' ITflUA Odhod iz Trsta, dne 11. avgusta 1926 Cena od Din 3750 — dalje. Pojasnila daje zastopstvo: SIMON KMETEC, Ljubljana KOLODVORSKA ULICA ŠTEV. 30. B53HHHHSSHSHH5S Anarhist James Morton, svetovno-slavni filozof zločina, je izumil pripravo, ki omogoča morski rop v njegovi najsodobnejši, a tudi najbolj okrutni obliki. Njegov prvi uspeh, zagonetna katastrofa milijarderske ladje «The Eagle» pretrese ves svet . . . Ali bodo zločinci nekaznovani uživali svoj plen? — se drhte vprašuje či-tatelj. Ali bo drobcena Evy VVestinghouse, ki je edina ušla smrti, dovolj močna, da pripomore pravičnosti do zmage? Evy je dovolj močna — ker ji pomaga Jonas Fjeld, drzni Norvežan, po poklicu zdravnik, a v svojo zabavo strah anarhitov . . . Najstrašnejša in najbolj neizbežna pa je rdeča megla. Neusmiljena rdeča megla, ki raste naravnost iz Mortonovega strahodejstva in žene zločince v pogin! Z «Rdečo meglo« nudimo čitateljem «Jutra» čtivo, ki je po svoji senzacionalni napetosti uprav edinstveno. iii!niiHiiM!iniini!iiMiiitii!iiiin!Miiiiiiii)iiniiiititiMiiiiiiniiiiniii Sezonski dnevi v Rogaški Slatini Rogaška Slatina, 24. julija. Zadnje dni je dosegla slatinska sezona mahoma svoj višek. Kakor hitro je pone* halo deževje, so privreli gostje z vseh stra* ni in napolnili vse zdraviliške in zasebne sobe. Sedaj jih je že nad 1300, tako da mo* rajo prenočevati tudi po kopaliških kabi« nah. Posebno močna je frekvenca v beo* grajskih direktnih vagonih. Kakor so po* prej prevladovali Madžari in židje, tako je sedaj največ slišati srbsko*hrvatsko go* vorico. Najmanj pa se govori slovenski, de* Meštrovičev mavzolej rodbine Račič v Caviatu Članek na str. 11. Narodni dom v Kranju s spomenikom kralju Petru I. Osvoboditelju, ki ga bo do prihodnjo nedeljo 1. avgusta odkrili z največjo slovesnostjo. prostoru mogočen kamenit podstavek j ktožčaste oblike, na katerem se visoko dviga oglati obelisk. Pred obeliskom ji a podstavku kleči bronast kip Svobode, ki dviga obe roki v pozdrav in v proslavo. Nad kipom visi na obelisku lik kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja. Vrh obeliska pa sedi orel s steg-njenimi peruti, s pogledom na zapad. Kaj se skriva za temi suhoparnimi podatki, katero idejo sta ovekovečila kipar Kos in stavbenik Slavec? Kos in Slavec sta v lepi složnosti zapela vzvišeno pesem našega osvobojenja. Kip Svobode pozdravlja narod tu okrog:, katerega delo z nebrojnimi žrtvami nam je ustvarilo zlato svobodo. A delo brez vodnika nima uspeha. Zato kip Svobode obenem proslavlja junaškega kralja Petra I., ki je orjaško delo osvobojenja smotreno vodil in posvetil vse svoje življenje temu edinemu cilju do zmage. Vrh visokega obeliska pa sedi s steg-tijenimi peruti in s srepim pogledom na zapad orel in čaka, da bo narod pripravljen, da vse brate svojega rodu zedini pod eno zastavo. Visoko k nebu stremi obelisk, da nas trajno vzpodbuja: narod, ne obupaj, kvišku srca, pride tvoj dan! j vzgaja ter širi v bratski ljubezni pri-\ dobljene kulturne vrednote med široke i ljudske mase. O, da bi nas ta spomenik znova in znova bodril, da se zavedamo te svoje zlate svobode, da se je izkažemo v istini vredne v obilni meri! O, .da bi ta bron izlil to zavest globoko v dušo našega naroda, ga zedinil in zložil v cilj: en narod, prerojen, ves nov! Spomenik sam nam ne predstavlja zunanjosti našega kralja Petra, ne njegove viteške postave. Lik njegov je le kažipot k ideji svobode, za katero je živel in daroval vse svoje življenje. Težko je pač lepše izraziti življenjsko nalogo našega bivšega kralja, podčrtati njegovo življenjsko geslo, kakor je baš to umel naš Gregorčič: «Prost mora biti, prost moj narod. Na svoji zemlji svoj gospod!» Naš bivši kralj je bil pravi dedič haj-dukove oporoke, kakor se je sam Bogu zaklel. A zapustil nam je zopet svojo poroko: «Vse Jugoslovene v last vam izročim, Nje svobodi vas posvetim!« Mirno spi naš kralj svoj večni sen. A njegov duh, ki ga razodeva ta spomenik, živi in nas budi, da izvršimo njegovo oporoko. Ferkova dijaška ustanova j Morebiti utegne par podatkov o mladino- | Ijubu Ferku in njegovi ustanovi zanimati ; širšo javnost. j Feliks Ferk se je rodil 1. 1847. pri Sv. ; B; rbari blizu Maribora kot sin zdravnika in posestnika Franceta Ferka in Rozalije, roj. Lipič. Ljudsko šolo je obiskoval doma, nižjo gimnazijo pa v Mariboru. Potem se je šolal 4 leta v Gradcu na takrat obstoječemu zavodu, med tem pa je napravil izpite za peti in šesti gimnazijski razred. Komaj 19 let star, ie postal magister kirurgije in po baš takrat umrlem zdravniku Hacklu je dobil zdravniško mesto na kirurgičnem oddelku mariborske bolnice, kjer je deloval menda 25 let. Bil je kot zdravnik na dobrem glasu; zato ie imel obširno privatno prakso, zdravil je tudi škofa Napotnika. Pa tudi kot človek je bil povsod priljubljen, tudi med Nemci; saj je bil prijeten družabnik in blag značaj. Star okrog 30 let, se je poročil z imovito vdovo Pavlino Pfriemer-jevo, roj. Menhart, s katero je živel dolga leta v najsrečnejšem zakonu. Umrla mu je koncem 1. 1899. Cez dve leti se je poročil znova s hčerko mariborskega sodnega pred stojnika Greisdorferja, a tudi ta zakon je ostal brez otrok. G. Ferk ie bil ves čas v vodstvu mariborske Posojilnice in tudi drugod blagodejno deloval. Zadnjih 20 let je trpel na želodčnih tvorih, -kateri bolezni je podlegel 15. septembra 1915. Njegovo truplo počiva doma pri Sv. Barbari. Izredna delavnost, srečne prilike in nenavadna varčnost so mu tekom let nakopičile lepo premoženje. Razun hiše v Mariboru (poleg glavnega kolodvora) je zapustil pri Sv. Barbari veliko posestvo (53 parcel gozdov. njiv, travnikov, pašnikov v obsegu čez 41 ha) in še znatno gotovino. To premoženje je določil za dijaško ustanovo. Ure ditev njegove zapuščine je bila neizmerno težavna in dolgotrajna. Ker ie zapustil deset oporok (v času od 25. marca 1899. do 31. dec. 1914.) ki so se dopolnjevale, pa tudi si nasprotovale, je bil to za takratne avstrijske oblasti dobrodošel povod, da so izvršitev oporok leta in leta zadržavale, lioteč preprečili milijonsko dedščino sloven skemu dijaštvu, pa tudi nemški sorodniki so izpodbijali veljavnost, dokler se niso, šele po prevratu udali. Največ zaslug, da je to lepo premožen*: rešeno za slovensko dija-štvo, ima rajni dr. Franjo Rosina, ki_ se je z vso energijo in juridično spretnostjo boril za dragoceni plen. In tako se je dne 23. aprila 1920. (torej skoro po petih letih) ljubljansko poverjeništvo za tik in bogočastje v način, aretacija pa izvršena uprav fPmski. Že delj časa je dobiva a carinarnica v S' mboru obvestilo, da neki ugledna dama zeio često hodi čez m?.v pri Arandje-Icrvu in prinaša v kovčkih svilo iz Francije. Carinarnica se spočetka za te .»vadbe splch nI zmenila in je samo na.o^la svojim obmejnim organom, naj posvečajo pisehno pozornost vsem sum '"'.t potnikom. Dne 15 t. m. pa Je dobila carinanica nnpr!ča-kovano pismo nez.iu? osebe s sledečo vsebino: »Danes je z avtomobilom preko- račila pri Arandjeiovu mejo elegantna da-ira z dvema ko"£k<;rua svile. V njenem spremstvu se nahaja neki carinski aradu!k.» Istočasno je bila carinarnica obveščena, da v hotelu «S!oboda» v Somboru neki s^mborski trgovec pričakuje svojo ieno z utlhotapljeno svilo. Upravnik carinar.i Ojuranovič ie stopi takoj v zvezo s r>':cij:i. ki ja nastavila tihotapcem pošteno past. Okrog hotela so bih postavljeni detektiv, ki sj opazovali kretanje vseh gost)/. Nenadoma se ie ustavil pred hotelom c.egair-in avto, ves zapiažen, iz katereg.i ie izst.,p;la Šarlct;-Mcese. V avtomobilu su bila dva kovčka. N 24 ur sedela in ležala na , ker je njegovo ženo polila z vodo in udarila z la-vorjem. Pa pravi, da bo ženo Marijo tožila, češ, da ji je odbila ponarejeni zob, ko je prišla poizvedovat, ali je njen nezvesti mo-žiček pri Jerci. Jerca se je celo razpravo ljubeznivo smejala, tudi sodbo je smeje sprejela, a tožila bo vendarle. • E, Mara, stara Hrvatica, zakaj hodiš bre* spremstva okoli in ne ostaneš tam v svojem Gabru, kjer ne dirjajo avtomobili kakor pri nas. Ker si stara, si tudi precej gluha, pa si se vendar upala na cesto in šla kar na drugo stran, a prišla si z nogo pod avtomobil. Srečna si bila bogme, saj se nisi nič poškodovala in vesela si šla svojo pot. A šofer Lipe bo plačal 25 Din. * Pri sodišču so dan na dan razprave radi pregreška po § 101. s. kaz. zakona, ki pravi, da se ne sme žaliti javne organe; vendar se vsak najraje prepira z žandarii, financarji ali policaji, potem pa dobi kazen in se jezi. ker je omadeževan. Janez z Grosupljega je vpil nad orožnikom, da je lažnjivec, ki je lagal in vzel od nekega odkupnino, zato, da je njemu zaplenil le=- Zdaj je t)a Janez zaplenjen za 10 dni. Domače vesti Quod licet bo vi... cčesto prihajajo na Reko potniki iz Za« ^jieba, da se na Reki na novo oblečejo od glave do pete. To je najboljši način, da pri deš do nove robe tam, kjer je najcenejša. Visok vzgled je svojim sodržavljanom dal tudi minister Ninčič, ki je (na Veliko noč) kupil na Corsu na Reki klobuk laške marke, ga poveznil na glavo in prešel su» Sački most mimo svojih lastnih carinikov.* J Tako poroča aCorriere della Sera*. Ne vem, ali je to poročilo bolj satira na naše cene, ali na našega ministra, ali oboje. Quod licet bovi, non licet ministrovi. M. A. C. * Povratek romunske kraljice z Bleda v Rumuniio. Rumunska kraljica Marija se danes vrne z Bleda, kjer je bila gost naše kraljevske dvojice, zopet v Rumunijo. * Premestitev madžarskega poslanika. Dosedanji madžarski poslanik na našem dvoru, De Hory, je premeščen iz Beograda in imenovan za madžarskega poslanika v Rimu. * Angleško vojno brodovje v Dubrovniku. V petek popoldne se je usidralo v Dubrovniku angleško sredozemsko vojno brodovje pod vodstvom admiralske ladje »NVarspite«, ki ie v pozdrav razobesila jugoslovensko zastavo in oddala. 21 strelov, na katere je odgovorila naša torpedovka »Jastreb« z enakim številom strelov. Angleška admiralska ladja se je usidrala pred luko, devet kontratorpedovk pa ob obrežju. Ob štirih popoldne je vrhovni povelj nik angleške sredozemske vojne mornarice admiral sir Ruger Keadge. posetil pristaniškega poveljnika v Dubrovniku, admirala Pričo na admiralski jahti »Vili« in obiskal potem v njegovem spremstvu še velikega župana in predsednika mestne občine. Prebivalstvo je priredilo angleški mornarici navdušene ovacije. * Znižanje plač ln profesorji. Naredba o redukciji draginjskih doklad je zadela zlasti srednješolske profesorje, ki se jim ie istočasno z redukcijo doklad zvišala učna obveznost, to se pravi, da so se njih mesečni prejemki zmanjšali še z drugo naredbo, ki ostalih uradnikov ne zadeva. Po. teh dveh mfci. naredbah bodo n. pr. profesorji 1/5 in L'6 skupine prikrajšani mesečno za 260 Din, kar se pač hudo pozna. Ce pomislimo, da potrebujejo profesorji novih knjig in rfcvij, da zasledujejo svojo stroko, da so prav oni tisti požrtvovalni idealisti, ki navdušujejo našo mladino za državne narodne ideale, moramo to dvakratno redukcijo v prejemkih še tem boli obsojati. Če bo profesor pri-moran, si iskati dela in zaslužka izven šole, bo gotovo trpel šolski pouk in vzgoja naše šolske mladine, ki je steber kulturnega dela in patrijotizma. * Mednarodni pravniški kongres in naša država. Na letošnjem mednarodnem pra-vilniškem kongresu, ki se bo vršil 27. in 28. t. ni. v Bruxellesu, bosta zastopala našo kraljevino predsednik kasacijskega sodišča dr. Dušan Subotič in vseučiliški profesor dr. Dragoljub Arandjelovič. * Nabiralna akcija za poplavljence. Prejeli smo:. Vsi smo prepričani, da ie nujno potrebna, toda istotako nujno želimo, da se provede brezhibno, tako da bo vsak lahko dal svoj prispevek z mirno vestjo. Ravno zadnje čase čitarno toliko o korupciji, zara-dah, poneverbah, da je žal umeven strah, ali vsaj izgovor, češ kdo ve koliko tega nabranega denarja pride res pravim nesrečnežem v roke. Zato bi naj vzel to akcijo v roke neoporočen forum, čegar poštenost je vzvišena nad vsak dvom. Nabiranje se naj vrši po poštni hranilnici, komisije naj bi opravljale delo brezplačno, naj bi se zavedale, da pride vsaka nekorektnost na dan in da ni nič bolj mučnega kakor naknadna razkritja. * Gospodarska konferenca v Ljubljani. Na potu v Pariz sta prišla včeraj dopoldne iz Beograda v Ljubljano načelnika gg. dr. Milan Todorovič in Milivoj Savič, ki potujeta v Pariz kot člana jugoslovenske delegacije za sklenitev trgovinskih pogodb s Francijo, Anglijo, Belgijo in Italijo. Na svojem potovanju sta se ustavila tndi v Zagrebu, kier sta stopila v stike s tamošnjimi gospodarskimi krogi. To sta storila tekom popoldneva tudi v Ljubljani, ker sta imela v prostorih trg. zbornice razgovor s pred-stavitelji gospodarskih krogov in institucij v Ljubljani. Čula sta njihovo mnenje glede osnov za postopanje pri pogajanjih z zapad nimi državami v svrho sklenitve tako važnih pogodb, kakor so trgovinske. * Imenovanja v šolski službi. Za stalne učitelje oziroma učiteljice so imenovani: Radovan Prosenc na VI. deški osnovni šoli v Ljubljani; Slava Vencajz, Olga Knez, Dora Pegau in Adela Zaje na I. dekliški osnovni šoli v Ljubljani; Josip Bačič v Ka-stvu, Ivan Christ in Marjeta Čižek v Dolnji Lendavi, Marija Peternel-Goljevšek v Dolgi vasi, Justa Znidaršič v Pišecah, Ema Lapajne v Vojniku, Marjeta Mihev-Teršelj v Črni, Ožbald Ledrant v Guštanju, Marija Grubelnik v črni, Ivan Vokač in Sonja Pohr v Marenbergu, Meta Brandstetter na .Mu ti, Milena Konečnik v Gornjem Gradu- Marija Režaj v Cezanjevcih, Terezija Gselman v Cvenu, Leopoldina Jurančič-Dolenc na Remšniku, Dragica Brglez-Kosi v Čadra.nu Alojzija Hrastnik v Gornji Polskavi, Gabrijela Cujnik v Laporju, Jelisava Rismal-Mekrovič v Slovenski Bistrici. Ernest Vra-nec v Studencih pri Mariboru, Ivo Jančič v Cirkovcih, Ljudmila Bratina-Janežič na deški šoli v Ptuju, Ana Pauscha v Ptujski gori, Rado Bitenc v Svetinjah in Ida Gselman pri Sv. Duhu; za stalne šolske upravitelje: Fran Korbar v Dramljah, Srečko Maver v Vurbergu in Anton Bratkovič v Št. Janžu Miroslav Zacherl za stalnega srezkega po-trežnega učitelja v Ljutomeru. * Na kongres Mednarodne študentske pomoči, ki se otvori danes v Sremskih Karlovcih, je odposlal Svet slušateljev ljubljanske univerze svojega tajnika II. Jurišta V. Iskro, da zastopa naše visokošolce. Na kongresu je prirejena tudi razstava raznih del in fotografij, ki predstavljajo napredek jugoslovenskega visokošolstva. Tudi SSLU je po svoji skromni možnosti prispeval k razstavi z raznimi statistikami in slikami z ljubljanske univerze. Da razstava ne bo pokazala niti približno lepega in razveseljivega napredka ljubljanske univerze, je popolnoma naravno, ker tako zbiranje in pošiljanje materijala stane denar, SSLU pa le komaj našel sredstva, da je odposlal delegata v Karlovce. Vladna podpora za ta kongres je kakor v vseh podobnih slučajih kolikor se tiče ljubljanskih visokošolcev, dosledno izostala. Ljubljanski visokošolci, ki imajo v Jugoslaviji svojo redno izvoljeno reprezentanco, so kljub pomanjkanju dr-ž?vne podpore, ki je n. pr. beograjskim akademikom vedno na razpolago, poslali na kongres delegata, ki bo na licu mesta mogel predstavljati ljubljanske študente, ki jih sicer ob podobnih prilikah zastopajo ljudje, ki imajo sicer vladno podporo, nimajo pa najmanjšega pojma o ljubljanskem študent-stvu. * Javen železničarski shod. Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev sklicuje za sredo 28. t. m. ob 19.30 v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani javen železničarski shod. Dnevni red priobčimo v prihodnjem listu. — Pokrajinski odbor UJNZi B. * 150 letnica zagrebškega učiteljišča. Letos poteče 150 let, odkar je bilo v Zagrebu ustanovljeno prvo učiteljišče. Učiteljski zbor zagrebškega moškega učiteljišča je sklenil, da proslavi jubilej na svečan način. Med drugim pripravlja almanah, ki bo obsegal historijat šole, važnejše momente iz delovanja tega učiteljišča ter biografije znamenitih mož, ki so bili profesorji ali dijaki tega učnega zavoda. * Spomenik vidovdanskim žrtvam. V Sarajevu nameravajo postaviti enajstim mu-čenikom-talceni, ki so jih avstrijske oblasti 1. 1914. obesile na llidži, spomenik. Zemski ostanki nesrečnih žrtev bodo prenešeni v skupno grobnico v cerkev sv. Blaža. * Himen. Poročil se je dne 20. julija v Nazariih pri Mozirju Franjo Haberman, učitelj na deški mešč. šoli v Mariboru, z gdč. Marico Medvedovo, učiteljico v Lajtersber-gu-Krčevini. Bilo srečno! * Iz krogov uslužbencev kurilnice drž. železnic smo prejeli: Zakon o osobiu drž. prometnih naprav nam ie poleg nedostat-kov prinesel tudi marsikaj dobrega. Tako nudi možnost onim, ki v mladosti niso imeli prilike, da si pridobe zadostno Izobrazbo, da si izpopolnjujejo isto z naknadnim šolanjem in tako dosežejo položaje, ki bi lih dTugače ne mogli doseči. Kakor znano je priredilo udruženje jugoslov. nac. železničarjev pretečeno leto par takih tečajev, s čijih pomočjo so si udeleženci izpopolnili svoje znanje ter pridobili pogoje potrebne za dosego III. uradniške kategorije. Kakor je to stremljenje naših železničarjev po napredku, ki je le v korist službe in sploš-nosti pozdravljati, vendar se ie znašlo par elementov, ki skušajo sedaj omalovaževati korist teh tečajev ter z raznimi nekvalificiranimi izpadi izražati dvome nad vrednostjo pred zakonitimi komisijami položenih izpitov. Ni jim pa dovolj samo to, sprav Ijajo se še na strokovnjake drugih obrti, hoteč jim z odrekanjem kvalifikacije in raznimi obrekovanji škodovati ter iih ovirati v napredku. Povdarjamo, da se nismo ustrašili truda, da si po končani službi pri-trgamo čas počitka, da si z učenjem razširimo duševno obzorje, pa se tudi ne bomo ustrašili dati gotovim gospodom posebno iz kurilnice II. priliko, ako te govorice ne nehajo, da dokažejo njih resničnost pred sodiščem. Upamo, da smo se razumeli! V ostalem vam pa priporočamo, da se od bližje seznanite s predpisi službenega reda, ker po vsem vašem dosedanjem delovanju ni opaziti znakov, ki bi kazali na to, da je naše priporočilo odveč. Ako to ne bo zadostovalo, bomo govorili drugod jasneje! * Razpis Ferkovih štipendij. Kuratorij Ferkove dijaške ustanove razpisuje za šolsko leto 1926-27 dvajset štipendij, in sicer desetim srednješolcem po 750 Din ln desetim visokošolcem po 1500 Din. Te ustanove so namenjene v prvi vrsti sorodnikom obeh umrlih zapustnikov, g. zdravnika Feliksa Ferka in njegove soproge Pavline, roj. Menhart, na vseh šolah; nato revnim in na darjenim dijakom in dijakinjam na mariborskih srednjih šolah in učiteljišču ter na vse učilišču, in sicer, če so rojeni v sodnem okraju Št. Lenart v Slov. goricah ali v srezu Maribor levi, oziroma desni breg; potem šele pridejo v poštev vsi drugi. Pred nost uživajo člani rodbin Jožefa Juga v Rušah in Konrada Mejovška v Reki pri Hočah. Prošnje s prilogami sprejema Posojilnica v Mariboru do 15. avgusta. Javijo naj se tudi dosedanji štipendisti. Vsak štipendist se mora zavezati, da bo prejete zneske po možnosti vračal v Ferkov ustanovni fond. * Štipendije za učenke strokovnih šol. V svrho podeljevanja štipendij in podpor učen kam trgovskih, industrijskih, obrtnih in drugih strokovnih šol je ministrstvo za trgovino in industrijo odobrilo svoto 200.000 dinarjev. * Stanovanjsko sodišče prve stopnje v Ljubljani razglaša: Število prošenj za stanovanja Je od dneva do dneva večje, dočim se vedno bolj krči število stanovanj, s katerim lahko razpolaga stanovanjsko sodišče, ker se morajo po določbah zakona mnoga izpraznjena stanovanja prepustiti lastnikom in njegovim oženjenim sinovom ali omoženim hčeram za osebno prebivanje ali za razširjenje že obstoječega stanovanja, mnoga pa se morajo izvzeti od omejitev stanovanjskega zakona (stanovanja v državnih ali samoupravnih zgradbah, v zgradbah milodarnih ustanov, invalidov, voznih vdov, v zgradbah malih lastnikov itd.) zopet druga izvzeti od dodeljevanja, ker so namenjena za prebivanje nameščencev trgovskih in industrijskih podjetij. Da-siravno sta lastnik in najemnik po zakonu obvezana, da prijavita stanovanjskemu sodišču vsako stanovanje, ki ie izpraznjeno, si stanovanjsko sodišče vendar ne prikriva, da se to vselej ne zgodi in da ostanejo mnoga izpraznjena stanovanja prikrita esobito v slučajih, ko se s fingiranimi in protizakonitimi dogovori prizadetih strank (fingiran podna.iem itd.) omogoči samolast-na vselitev strankam, ki sploh nimajo pravice do dodelitve. V interesu prosilcev samih je, da stanovanjskemu sodišču vse take slučaje naznanijo. Pa tudi ostalo občinstvo se naproša, da stanovanjsko sodišče pri poizvedovanju glede izpraznjenih stanovanj podpira. Ker so mnogi mnenja, da so s takimi prijavami zvezane sitnosti ali nevšečnosti, bo stanovanjsko sodišče sprejemalo in preiskovalo tudi anonimne prijave. * Šolske in pomožne knjige. Ministrstvo prosvete je na predstavko glavnega prosvetnega sveta v Beogradu z odlokom O. N. br. 1659 z dne 4. julija 1926. odredilo, da naj vsi pisatelji, odnosno založniki učnih in pomožmh knjig, namenjenih za srednje, meščanske, osnovne ali strokovne šole ter za učiteljišča, svoje knjige, ki še nimajo aprobacije ministrstva prosvete ali ki jih doslej še niso predložili v revizijo, dopo-šljejo temu ministrstvu šolske knjige v ponovni pregled najkasneje do dne L avgusta 1926. Omenjene knjige naj se predlože neposredno ministrstvu prosvete in sicer vsaka v treh izvodih. * Za poštne pripravnike. Ministrstvo pošte in telegrafa je razpisalo natečaj za 40 pripravnikov I. in II. kategorije na področju direkcije pošt in telegrafov Beograd, Novi Sad, Skoplje, Sarajevo in Cetinje ter za 30 pripravnikov I. in II. kategorije na področju direkcij Zagreb, Ljubljana in Split. Rok za vlaganje prošenj je do 15. avgusta. Natančnejša pojasnila se dobi pri vsaki pošti. kakor tudi pri direkciji pošte v Ljubljani. * Upokojitev v državni službi. S kraljevim ukazom ie upokojen minister na razpoloženju in narodni poslanec dr. Ante Trumbič. Upokojen je tudi Mihael Markič profesor v Ljubljani. * Nemški gostje v Dalmaciji. Vsled nastopa lepšega vremena se je v zadnjih dneh število tulcev v Dalmaciji znatno pomnožilo. Zlasti veliko je število gostov iz Nemčije. * V korist Rdečemu križu za poplavljence so darovali mesto skupnega družabnega večera Din 510 na željo gosp. viši. nadzornica inž. Finca, nadzornika Zupana ter kontrolorja Ogrina, strojevodski kandidatje ki so napravili izpit v Ljubljani za strojevodje. * Radi poštnih neprilik se občinstvo, ki hoče posetiti Šmarješke toplice pri Novem mestu, opozarja, da adresuie vsa vpra šanja direktno na posestnico Berto Gregorič, soproga zdravnika v Novem mestu. * Pretkan slepar. Pred nekaj dnevi se je zglasil pri posestniku Martinu Stamparju v Larmanab pri Sv. Lenartu 31 letni Alojz Raušl, znan postopač, jako nevaren varnostnim organom, ter v mraku menjal pri njem 1000 dinarski bankovec, ki pa ni bil bankovec, marveč na navaden papir naslikana podoba i000 dinarskega bankovca. Stampar ie goljufijo opazil šele potem, ko ie goljuf s pristnimi stodinarskimi bankovci že izginil * Izgubljena je bila v pondeljek, dne 19. julija na vlaku, ki prihaja ob 8. zvečer iz Ljubljane oziroma Zidanega mosta v Celje listnica z manjšo vsoto denarja, a važni ni dokumenti, kakor železniško legitimacijo, orožnim listom, lovsko karto itd. Najditelj se naproša, da vrne listine na ime, na katero se glasijo, na srezko poglavarstvo v Celju. Denar lahko obdrži kot najdenino. Ako pa bi se naš»e samo listine, dobi najditelj posebno nagrado. * Smrt v tujini. Kakor javljajo newyor-ški listi, je dne 3. iulija v Orange Lake utonil naš rojak Silvester Pretnar. Pri kopanju ga je vrtinec potegnil pod vodo in ga ni bilo mogoče rešiti. Ponesrečenec se je šele pred petimi meseci poročil. Rodom ie bil iz Gorenje Dobrave pri Podnartu. V Ameriko je prišel pred petimi leti. * Magister — okraden. Vlomi na Suša-ku se množe od dne do dne Policija pri vsem trudu ne more priti na sled zlikov-cem. Te dni so magistru Jos. VVarto, večletnemu • sotrudniku mestne lekarne pri Orlu v Mariboru, sedaj na Sušaku. odnesli iz stanovanja vso njegovo obleko, uro itd. da mu ni ostalo drugega kakor kar ima na sebi. — Žalosten slučaj za službujočega v času take draginje oblek. * Dva vojaka pri kopanju utonila. V Ja-sencu v mostarskem okrožju sta v sredo narednik Aleksa Markovič in redov Ivan Miličič pri kopanju v Neretvi utonila. Trupli so le z velikim naporom potegnili iz vode. Komandant mesta ie vojakom prepovedal kopan ie v Neretvi. * Umor župnika v Orehovici.. Umor župnika Konrada Pliberška v Orehovici dela oblastim vedno večje skrbi. Dogodek le vsekakor silno zagoneten in so bili prvi rezultati preiskave popolnoma negativni. Policija pa kliub te.nu ni obupala in nadaljuje ICjC .K L JU t" naj boljše, najirp'?Vj. v katerih ?ive vsi mc- kega dne mu je zdravnik, ki ga je zdravil, odkrito priznal, da ga drugi dan najbrž ne bo več našel živega, in se je za zmerom poslovil od njega. Bolniku to obvestilo ni prijalo in sklenil je, da postavi zdravnika na laž. Zdaj ali nikoli, si je dejal sam pri sebi, je prilika, da preskusim svojo teorijo. Odločil se je torej povsem resno, da še ne mara umreti; poklical je slugo in mu ukazal, naj mu prinese iz kleti steklenico burgundca, ki jo je spil na dušek. Ko je drugi dan prišel zdravnik, je našel Johna La\vrenca za pisalno mizo, kjer je mirno urejeval svoje račune.« Kako postaneš milijonar? Ford pravi: «Hočete postati bogati, kakor jaz? Nič lažjega, kakor to. Ko mi je bilo 15 let, sem zaslužil po pet dolarjev na teden. Živel sem, kakor živi vsak siromašni trgovski pomočnik. Toda delal sem neprestano in sem obogatel. Tistim, ki hočejo postati bogati kakor jaz, svetujem, da izpolnjujejo naslednjih osem zapovedi: Ne kupuj ničesar, kar ti ni potrebno! Štedi vsak vinar! Bodi točen kakor ura! Prizadevaj si, da se ne navzameš slabih navad! Pojej vsak košček kruha! Ne meči mrvic v stran! Oglodaj dobro vsako koščico! Bodi vedno vljuden!« Kdor torej hrepeni po bogastvu, naj izpolnjuje te zapovedi in štedi denar, dokler ne začne fabricirati avtomobilov. Mogoče bo čez 50 let tudi sam dajal podobne nasvete, če mu Bog pokloni srečo, pamet in zdravje. Fant ali dekle Gospa Cicely Erskine je žena angleškega poslanca Jamesa Montsitha Er-skina. Napisala je knjigo »Fant ali dekle?« in jo izdala v Londonu. Že naslov sam je storil svojo dolžnost, še več pa je pripomogel kniigi do uspeha uvod, ki ga je napisal pasteljičin mož. in v katerem je označil snov kot prekarno. Knjiga je v treh mesecih izšla v štirih izdajah, ki so že vse razprodane: Knjigo pa so Nemci že prevedli v svoj jezik. in tam čitamo, da sta zakonska Erskine čakala celih dvajset let, pred-no sta knjigo dala na svetlo. Poprej se jima namreč čas ni zdel primeren. r šVi vtorirt iJUTRO. št 168 S = dicinci vprek.» Pravilnost njene teorije potrjujejo (po njenem) tisočere zahvale in priznanja, ki jo navdajajo z zaupanjem. Nas na žalost ne; preveč zmešano je njeno pisanje, preveč napačnih ali napačno razumljenih anatomskih, fizijoloških in ginekoloških podatkov je v knjigi pomešanih med seboj. In ko to čitamo, se nehote spomnimo na neko dramo, ki so jo dajali v Berlinu pod naslovom »Boj v poročni noči«: oče si želi sina, mati pa hčerko — posledica: novorojenec je herma-frodit!« Pustimo naravo, naj ustvarja sama po svojih starih, preizkušenih receptih! pismo 'Dunaj, 23. julija 1926. Saj je človeku kar čudno v duši, ko se tam pri Špilju loči od domače zem* Ije in ga vlak prenese na tuje; napol dobro mu je. napol hudo: tako mehko naši, tako žalostno naši so še kraji onstran meje. da ti ie tako mimo njih, kakor ti je bilo ob slovesu z dragim človekom na domači postaji; in spet so tako hladno tuji, da ti v vročih ju« lijskih dneh kar odlete od tega hladu in se ves olajšan vmešaš v prijeten pomenek s sosedi ... Šele tam okoli Gradca pa se jasno zaveš, v čem je stvar pravzaprav: tiste bolne, senti« mentalne domačnosti slovenske ni več, tistih belih cerkvic po holmih in tihih vasic ob Savi, mesto njih pa kipijo pod nebo kadeči se dimniki tovarn — žrt* veniki bodočih rodov — mesto tihe, jalove naše domačnosti čutiš gigantsko delo mišic in pare in elektrike. Čisto drugo, zdravo ozračje čutiš okoli sebe in vesel si. da si že tako daleč od do* ma. — Takšna je Avstrija že tostran Šemmeringa, še bolj je onstran, naj* bolj pa je takšna na Dunaiu samem. Pa izstopiš na Dunaju in hodiš med vozovi električne, avtomobili in tisoči tnalih ljudi. Žalostne srečavaš ljudi: invalidi s spačenimi udi leže po troto* arjih, zdravi, krepki moški postavajo na" vogalih in križiščih in ti nudijo cvi* lečih, škripajočih igrač naprodaj, na vrtu gostilne ti pridejo k mizi v delov« nih oblekah in te prosijo groša za kruh. Kioski in vogali pa so preleplje* ni i lepaki, ki govorijo o nekih 62 mi* lijonih šilingov (ali o 620 milijardah aK) in o 150 tisoč brezposelnih. Kako je že ta stvar? Avstrijska republika se vsa povojna j leta sem, zlasti pa zadnji čas, ko so j visoke zaščitne carine njenih sosednih j držav, predvsem Jugoslavije in Češko* slovaške, v živo udarile izvoz njenih industrijskih proizvodov, nahaja v ne* prestani, vedno bolj v ostro se razvi« jajoči krizi. Dobra polovica avstrijske« ga gospodarstva je v industriji; toda industrija je v zastoju; zunanjega trga nima, notranji konzum pa je prema j* hen, zlasti ker je kupna moč kmetske« ga prebivalstva zelo nizka. — Nekaj manj nego 140.000 brezposelnih indu* strijskih delavcev podpira država ta mesec po svojih zavarovalnih forumih, število pa od meseca do meseca rapid* no raste. Pri takem gospodarskem položaju je vlada sestavljena iz nemško*nacijonal« ne in krščansko*socialne stranke, na« kazala Centralni banki nemških hra« nilnic 62 milijonov podpore; ob istem času pa je zvezni kancelar dr. Ramek izjavil, da poj de parlament čez teden dni na počitnice in da je treba dotlej sprejeti še celo vrsto zakonskih na« c rtov — približno dva ducata — zlasti zakon o brezposelnih, o carinah, o ma« lih rentnikih in druge, ki občutno za* devajo delovne sloje. Te stvari so spravile ves mali Dunaj na noge, tisti Dunaj, ki dela po tovar« nah in drugod, ali pa brez dela gine gladu in kakor jaz peš hodi med avto« mobili in tramvajskimi vozovi od peri« ferije do periferije. In te dni se v cen* tru mesta in v Ottakringu in povsod glasijo ogorčeni protesti in teče kri. Protestirajo žene. Še trgovci s cvet« licami protestirajo in kramarji na trgu. Protestirajo mali rentniki. Na zahte« vo reparacijske komisije hoče vlada vpoklicati zlate rente in procentne nakaznice državnega zaklada, a ko so io zastopniki «Zveze malih rentnikov in hranilcev« prosili poviška, so dobili nekam ciničen odgovor, da jih je pre« več in da bi bilo mogoče govoriti o povišku šele tedaj, če bi se njih število s smrtjo itd. skrčilo. Energični ljudje so ti mali rentniki in so zagrozili, da bodo v slučaju, če bo vlada insistirala na izvedbi svojega načrta in ne bo vpo« števila njihovih zahtev, nastopili štrajk v zavarovanju. Protestirajo poštni in telegrafski uslužbenci. Pravijo: dve leti bi vlada lahko z 62 milijoni krila naše starostno in invalidno zavarovanje, pa jih je dala banki, ki ji je politično blizu, in je pri tem niti ni motilo dejstvo, da je v tej vsoti tudi 27 milijonov šilingov, ki jih je dobila od Zveze narodov kot kredit za zgradbo telefonskega prometa; ko pa so nameščenci zahtevali deset gro* šev nočnih doklad, bi bili za dosego svoje zahteve skoraj morali stopiti v štrajk... In protestira »Republikanska zveza vojnih udeležencev in vojnih žrtev, ka* tere ustanovitelj in idejni voditelj je Barbusse. Pred magistratom se je zbra« lo kakih 3000 invalidov in brezposel* nih. Trde besede so bile govorjene proti vladi. Od tam se je množica po* mikala proti parlamentu in potem pro* ti delavski zbornici. Na poti jo je zajela edinca policije na konjih. Gladni brezposelni, pohabljeni invalidi — in policija na konjih. Kaj je treba še de* magogov. kjer šunta glad in črna ne« gotovost? In je prišlo do krvi. Pesti, krepelca, sablje. Okoli 50 ljudi so od* gnali v stražnice, mnogo je bilo ranje« nih, demonstracija razgnana. Pa še po* tem so se po Ottakringu vnovič zbi« rale množice in skušale po tovarnah pripraviti delavce do stavke. — Časo« pisje ostro žigosa ravnanje policije in za prihodnji teden napovedujejo po« novno veliko protestno zborovanje. 62 milijonov! 150 tisoč brezposelnih! Tako kričijo dunajske ulice. In še: to so blagri krščansko*hackenkreuzlerske viade! In tako ponavljajo dunajske uli« ce za socialno*demokratskimi poslanci v parlamentu: vlado pred sodišče! Ta« ko kričijo ulice, tako tiho, zahtevajo invalidi na trotoarjih, brezposelni na trgu in tisoči gladnih žen in otročičev doma. L. F. Moderni alkimisti Pred kazenskim senatom v Monako-vem se te dni zagovarjata trgovec Hans Unruh iz Berlina in njegov so-trudnik Reinhold Krusenbaum radi izredno drzne prevare. Moža sta se pečala s pridobivanjem zlata iz soli. Lnruh je namreč izumil nekakšno manipulacijo z električnimi žarnicami, med katere je stresel na papir nekoliko zrn soli, potem to sol vrtel tja in sem ter čez nekaj časa izjavil, da so se zrna izpremenila v zlato. Na koncu vsake take demonstracije je prižgal neki prašek in ko se je smrad razkadil, je izjavil, da so zrnca solenega zlata vsem dostopna za preiskavo. Našli so se lahkoverni ljudje, ki so sleparjema nasedli. 2e v aprilu je n. pr. položil od teh demonstracij fra-pirani berlinski trgovec X 53.000 mark za fundacijo ter povabil še dva svoja tovariša, naj priskočita z denarjem podjetju na pomoč. Oba sta bila prepričana, da bo stvar nesla in sta vložila v podjetje lepo vsoto svoje imovine. Slednjič se je dal premamiti tudi neki arhitekt, ki je žrtvoval 2000 zlatih mark, tudi on seveda v svetem prepričanju, da portane v kratkem milijonar in da bo iahko pozneje živel samo od obresti svojega deleža. Največjo lumparijo pa je Unruh zagrešil s tem, da je dal pobudo za ustanovitev študijskega društva v Stuttgar-tu, ki naj bi preiskalo njegov izum ter podalo o njem strokovnjaško mnenje. To društvo je priskočilo alkimistu na pomoč s 27.000 zlatimi markami in Unruh je imel nad člani društva tolik vpliv, da so bili vsi prepričani o resničnosti njegovih prepričevanj. Slednjič pa se je upnikom vendarle zdelo, da morajo predolgo čakati na zlati delež in so prijavili zapeljivca sodišču. Policija je Un-ruha in pomočnika Krusenbauma zaprla ter ju postavila na zatožno klop. Glavni obtoženec Unruh priznava svoje sleparske manipulacije, njegov tovariš pa pravi, da je nedolžen. Razprava še ni zaključena, nobenega dvoma pa ni, da bo obema sleparjema prinesla zasluženo ječo, a osleparjenim inteli-gentom primerno blamažo. pri vas! Hudo bolezen ste morali imeti v hiši! Stolmačil sem mu, da se ne nahaja v kakem zavetišču za siromake, temveč v veliki mrtvašnici, kamor znašajo vse samomorilce, ponesrečence in slične žrtve našega velikega mesta. — Prosim, prosim, — se je klanjal, — pardonnez! Ali pa vam ne bi mogei kljub temu kako pomagati pri vašem poslu, da bi smel ostati nekaj časa pod streho? Nikar me ne sodite po obleki, zadnje čase sem prišel nekoliko na kant. Ali sem izučen mašinist. Daste mi tudi lahko pero v roke. Dovolite, da ostanem, gospod pogrebec. Pomižikoval mi je in se na vse načine dobrikal. Ali kam naj vtaknem vagabun-da? Pognal sem ga. Ne morem, ne morem. bratec. Ugledal je steklenico s paljencem. Gospod! Smilil se mi je in sem mu dal. Pogoltnil je debel požirek, nato pa sem ga zrinil skozi vrata. Čez čas zaškrobota iznova. Na vratih se prikaže zopet njegov servilni obraz, v rokah pa drži pručico: _ Nikar zamere! Na hodniku $em naše! tele stvar in mislil, da bo prav, če jo prinesem. Stopite gor, da se ne utru- Nravnost in vnanjost Proti novim običajem mladih Američank so se dvignili dijaki v Kaliforniji, v New Yorku, in strogi moralisti, ki štejejo kratka krila, gole roke, pristrižene lase, kajenje in ples cb zvokih jazzban-cia za sumljive. Miss Mary Levvis, slavna pevka, je nedavno po pravici nastopila zoper omenjene ozkosrčneže. Če se uklanjamo modi, se ta pojav strinja z nekim skrivnostnim nagonom v Človeku. Tako navaja Kropotkin primer dveh mladenk iz movskovskega plemstva, ki sta šli pred 40 leti radovoljno v smrt. ker iima nemili roditelji niso dovolili posečati vseučiliških predavanj. Slično sta se v zapaanem svetu nedavno vrgli v vodo dve dekleti, ker oče n! dal dovoljenja, da bi si po deško postrigli lase. Istega usodnega nagona se je zavedel Rabllaisov Panurge, ki je iz osvete zagnal Dindonautovo ovco v morje, dobro vedoč, da bodo vse druge poskakale za njo. In neki sociolog, menda Tarde, smatra instinkt posnemanja kot poglavitno gibalo v človeški družbi. Ako je po našem nazoru v moderni noši kaj zla, vam porečem s svetim pismom: ne upirajte se zlu! »Jazzbanditi-zem« se pa tudi ne sme več obsojati, odkar je znani glasbeni strokovnjak, Andre Messager. tolikanj pohvalil to sodobno muziko. ZSsnes zadaj krati §g!KtG še daoesl igra ;amo še danes svojo najboljšo vlogo v originalni burki m Smeh in zabava — zabava ;n smeh samo še danes in s.cer ob- '/=§.., 6., in 9. Prvovrstni umeiniški orkester svira pri vseh predstavah ELITNI KINO MATICA, Naivečji in najlepši Kino v Sloveniji, Telefon 124. — Izvrstna ventilacija — Sredma mes^a. «• -__»-rfsaai 0 morski bolezni Po dolgem deževnem vremenu je zavladala vročina in morje nas zopet vabi v svoje prijetno-hiadno naročje. Do-pustniki, ki količkaj utegnete, ne prezrite vabljivega klica; odzovite se mu čimprej, ne bo vam žal! Poznam ljudi, ki bi šli na morje, ze'c radi bi šli. Pa jih je strah pred morsko boleznijo in ostanejo raje doma ali pa odidejo v hribe. Ali imajo prav? --Mladi, pravkar poročeni zakonski par se je podal na prvo morsko potovanje. S triedrom v roki pregledujeta horizont; neskončna sreča ju navdaja ob misli, da ni nikegar okoli njiju, ki bi ju motil, nepregledno morje leži med njima in pet minut sem prišla prepozno.« »Pet minuti Trideset let ste prišli prepo-1 zno!< je -kliknil ravnatelj. Vsem ni mogoče ustreči. Ona: »Nič več se ne pojdem fotografirat.« On: »Zakaj pa ne?< Ona: »Če sem podobna, mi slika nI všeč, in če me olepšuje, pa mojim znankam ni prav.« Zlato srce. Zakonski mož, blaga duša, je pred smrtjo izvabil svoji ženi obljubo, da 9e ne bo vnovič omožila. »Vrli možak!« je vzkliknil njegov sosed, >še v svojih zadnjih trenutkih je imel dobro misel za nas, ki smo ga preživeli.« Izprememba. Zdravnik: »Ali se je bolnik od snoči kaj zavedal?« Strežnica: »Da, gospod doktor, davi je imel jasen trenutek, dejal je, da ste star bedak in da ne bo užival vaših zdravil!« Stiska za posle. Gospod: »No, Kaj? Ta nova služkinja?« Gospa: »Prišla je, hvala Bogu!« Goepod: »Če ji bo le ugajalo pri nas in da bi se ti posrečilo, pridržati jo nekaj časa.« Gospa: »Bodi brez skrbi. Naravnost iz svoje vasi prihaja in nobenega vlaka ni, s katerim bi mogla oditi pred jutrišnjim dnem.« Nova doba. On: »Ubosra moja Lenka, moj oče je neizprosen. Nikdar mi ne bo dovolil, da se vvzameva. dokler ne dobiš dobre službe!« Nezmotljivo znamenje. »Poglej, nekdo je padel v vodo!« »Morda je samo kinematografski prvak, ki igri?« »Kako naj pa veš?« »Zelo preprosto. Ce utone, ni igralec, ako ne utone, pa je.« Nobene nade. »Joh, njegovo pismo pravi, da me ostavi za vselej . . .« »Ali ni več upanja? Se ne da nič uganiti med vrsticami?« »Ko pa je samo ena vrsta!« Pri starinarju. Kupovalka: »Tole knjigo bi vzela, pa je 6amo drugi snopič . . .« »Vzemite jo za pet dinarjev, vam bom pa jaz povedal začetek! . . .< Drame v kinu. »Verjemite, gospodična, igralka, ki je na platnu, je grda in brez daru! Jo poznate?« >Da, gospod ... To sem jaz!« Hotel ob Savi. »Kaj natakar . . . restavracija ob vodi, pa nobene ribe na jelovnikui« »Oprostite! imamo sardine, ančuge in nizozemsko polenovko!« Izobrazba. Gospodinja pokaže sobarici pla6t prahu ki leži na mizi: »Poglejte . . . svoje ime lahko zapišem v prah!« »Izobrazba je res lepa reč, gospa!« Kraljestvo mode Novo perilo Kdo bi verjel, da je tudi moda pe= rila, ki se zdi sama po sebi dovolj kon= servativna, podvržena prav velikim menjavam! A dejstvo je, da vsaka no* va modna linija ustvarja tudi v perilu nov stil: pa ne samo to: tudi barva in ne roke. Na nežnih pastelnih barvah se nadalje lepo odražajo male cvetli* časte vezenine, posebno, če ima peri. Io obenem poslužiti za plastron, s če* mer postane vezenina v izrezu vidna. Na slednji način je okrašen zadnji materijal se morata prilagoditi zahte« vam mode! Primeroma je prrljubljena moda pa* ste! nih barv pritegnila s seboj tudi ko= made perila v enakih bojah. In kakor bela barva pri oblekah, kostumih in plaščih (ki je lani uprav triumfirala!) stopa bolj in bolj v ozadje, tako po« staja tudi belo perilo manj uvaževano. Naravno ni nikakor misliti na kri* čeče barve, ki so vselej vsiljive in ne* okusne, marveč gre za povsem nežne tone, ki se včasi zdijo kakor duhteč dih. Belo perilo se lahko prebarva do* ma, ako pristna barvna sredstva upo* rabiš v neznatni razredčeni količini. Seveda boš že po parkratnem pranju ugotovila, da barva popušča, nakar proces barvanja ponoviš — pod pogo* (desni) model na naši skupini. To je fina kombinacija batista s stopnjema vdelanimi gubami in omenjeno veze* nino na gladkem gornjem delu. Na* ramnice so prikopčane z gumbi, da se lahko menjavajo in po barvi vselej spravijo v sklad z oblačilom. Posrečeno kombinežo predstavlja sedeča figura. Naramnice, ki se dajo istotako menjavati, pričenjajo na obeh konicah gornjega dela, a v sredini pod izrezom je nameščen monogram. Spod= nji rob hlačk pa je opremljen z beli* mi čipkami, četudi je barva kombine« že pastelna. Nočno srajco, ki ne sme biti nikoli prekratka, predstavlja srednja skica. Fasona je križana, v obliki plašča z enostavnim obložkom čipk, ki pa lah* ko tudi odpadejo, ter s prevlečenim pasom, ki se ob strani zaveže v pen« ti j o. Skica na prvem mestu predstavlja okusno jutranjo jopico (za friziranje), ki je pravzaprav izgotovljena iz ene* ga samega kosa vzorčaste svile, pri. kladno izrezana, obrobljena in speta z dvema gumboma. Druga skica končno predočuje elegantno in mladostno učin* kujočo domačo obleko, ki je lahko n-gotovljena iz kineškega krepa. svilenega platna itd. Gornji del je raven in garniran z globokim, dekliškim ovrat* nikom v podobi kepa, ki ga vežeta dva ozka svilena trakova. Pas je fiksiran z zaponko, a partija krila je plisirana. Ker se ta domača obleka že radi gostih plisejev ne sme prečesto prati, jo je treba izbrati v fini srednji barvi: temno jagodni, sveže zeleni ali umer= jeno modri. Vse to pa so barve, ki jih že zdaj napoveduje moda tudi za je. sen in zimo. Kino Kakor apaška ruta se k večernim toaletam veže šal iz gaze ter se na rami fiksira z rožo. Ni več treba, da bi se šal barvno skladal z obleko, marveč je posebno priljubljena mesna barva, ki pristoja vsaki dami. Samo roža vzdržuje barvo'obleke in se za jesenska oblačila pripravlja iz petelinjega peresja. _ Covercoat oblek in raglanov za gospode kakor damske kostume, obleke in plašče tudi na odplačila pri tvrdki e r 7 LJUBLJANA. ■ B S B a IS H 9 EJ g B E »3 B O H S EBT^HSnS P |j Ifi ^f««® I m Buster Keaton vitez flegme in melanholije Buster Keaton se je rodil pred 33 leti v Pickwayu (Kansas, U. S. A.). Ko jc mesto uničil vihar, sc ic vsa rodbina preselila v Muskegon v državo Mieliigan. Mladi Fran-cis Joseph — kakor je Keatonovo pravo ime, pridevek Buster si jc namreč nadel sam — se je začel že zgodaj udejstvovati. S svojim petim letom ie že nastopal v akrobatskih točkah, ki sta jih izvajala ž njim njegov oče in mati v music - hallih in va-rijetejih velikih ameriških mest. Kot član grupe, znane pod imenom »The 3 Keatons«, se je mladi Buster kmalu izuril v popolnega akrobata in se tako že zgodaj pripravljal na poklic, ki mu ga je namenila nova iznajdba — kinematograf. Leta 1917. so se Busterovi starši umaknili z odra in Buster Keaton se je zajedno z A!. Saint. Johnom (Picrattom) prijavi! za filmskega komika k Fattyjevi grupi. Naslednje leto se je Buster vpisal med prostovoljce in je odšel na francosko fronto, kjer je ostal še pet mesecev po sklenitvi premirja. Vrnivši se domov se je zopet pridružil Fattyju. Leta 1920 je Fattyja Arbu-ckla angažirala družba Paramount, Buster pa se je za nekaj mesecev odrekel filmu in se zopet poskusil na odru. Nastopil je v burleskni veseloigri »Henrietta«, nato pa se je vnovič vrnil k Fattyju. Ta je spoznal njegov veliki talent za komične eno- in dvo-dejanke in ga je angažiral za celo serijo filmov. Leta 1922. je Keaton zopet presedlal, to pot k družbi First National, pozneje pa rabna misel, ki jo Buster izrabi v vseh mogočih komplikacijah do najpodrobnejše ni-janse. V idejnem pogledu je uvedel Buster Keaton v iilmu par zanimivih novosti. Lahka bi ga imenovali filmskega Einsteina, ki je odkril novo razmerje med prostorom in časom. Ko hoče naznačiti, da se pelje iz enega mesta v drugo, stopi v avto, prime za vodilo in v naslednjem hipu stopi zopet z voza ves zadovoljen; v teh treh sekundah, ki jih ie potreboval za omenjeno kretnjo, se je okolica izpremenila: izhodišče potovanja je izginilo s platna in na njegovem mestu se je pojavila druga slika, prikazujoča hišo, ki je bila cill njegove vožnje. Dru gič se pelje v tovornem vlaku; rezignirano sede Buster na kup paketov in privleče na dan hleb kruha in ogromno klobaso. Potovanje ima trajati tri dni. Vlak zažvižga in se premakne; v istem trenutku se jame zaloga v rokah popotnika, ki negibno sedi na svojem mestu, krčiti in kopneti, kakor se topi sneg pod solnčnimi žarki. To naglo gi-nevanje kruha in klobase nam neposredno pojasni, kako dolgo traja potovanje. Buster Keaton je uspel podati aam na nazoren in plastičen način filmsko relacijo med prostorom in časom; še več: dosegel je to na vrlo zabaven in duhovit način, ki spaja posamezne filmske slike v organično celoto in jih ne trga z dolgočasnimi vmesnimi naslovi in banalnim besedilom. Bustera Keatona je treba videti pri delu; takrat ga človek šele spozna do dna in vidi v njem tisto visoko inteligenco, ki jo platno Ie prerado — zlasti pri komikih — zakrije. Filmske veličine Filmske zvezde so brez preteklosti, prikažejo se kakor meteori, izpodnebniki. Rod 6 se, kadar se pojavi njih ime prvič na lepaku. Občinstvo, velikanska množica iz vseh slojev, pa bi rado Sulo kaj podrobnosti in življenja svojih ljubljencev ... C h a r 1 i e C h a p 1 i n je že kot otrok skrbel za svojo mater, bil potem brivski pomočnik v londonskem predmestju, zatem pa odpiral kočije pred opero Covent Garden v angleški prestolnici. Ko je kasneje prišel v cirkus, 9e je najprej udejstvoval kot hlevar in se naposled povzpel do »tragičnega klovnat. Harold Lloyd, druga veličina v carstvu filmske komike, si je po osnovni šoli služil po nekaj penuyov na dan kot tekač. 2e kot dete je nastopil pri gledališču ter ostal glumec, dokler ga ni Hal Roach najel za svojo filmsko dvodejaeko. Rudolf Valentino se je priselil iz Italije v Ameriko in 6e najpopred uslužil kot učitelj borenja, pozneje pa se zadal za >plesnega profesorja c in nato za natakarja v Los Angelesu. Njegov tekmec, Ram6nNavarro, lz Mehike, se je v Los Angelesu v začetku pre- Pariško poletje W. E. Siiskind: Chaplinova smrt Chaplin potuje čez polje, dan je vroč, da cesta žari. Strmo pripeka solnce, topoli se lomijo v kratkih sencah na ravni cesti, ki kipi nedogledno v daljo in po njej stopica majčkena, v svoji majhnosti velika točka, potujoči Chaplin. V prahu potuje, utrujen, a še vedno poln tiste odvažnosti, ki mu je bistvo. In ko koraca med topoli, mu polzijo oči po njem navzdol, vedno bolj dol. Tja do hlač, ohlapnih hlač; mahadrave so in kolenaste njegove hlače in kdo ve, če je v njih še koža in meso in ne morda "zgolj star papir v teh vrečah betež-nih. In njegovi čevlji! Njegovi razmajani čevlji, na vseh koncih razbokli, da ne ločiš levega od desnega, pri tem pa še vedno nagibajoči k nekdanji šiljasti eleganci — o. Chaplin jih spoštuje, jih ceni, in od časa do časa postoji in si odrgne zaprašene ljubljence ob mahadrave hlače, kakor dvigne pes nogo h obplotnemu početju. Seve, uspelo mu ni. osnažiti jih; sramežljivo se Chaplin nasmehne kakor plesalka in odcaplja naorej: saj videl ni nihče. Hlače in čevlji, da. to je Chaphnova značka — kdo bi je ne poznal? Tudi sam jo pozna, ali njemu je tako malo smešna kakor drugim njegove rujave oči. Njemu je ta oglodana obleka dom in kri in meso, in zdaj mu v vročini ote-ka kakor nabrekajo prsti v poletju. Vedno bolj se zgibajo hlačnice, vedno bolj zginja Chaplinov trup — mršavo telo, majhna glava, povaljan klobuček — v bohotnosti hlač, v razlezlih čevljih. In ko se požene v tek, ko hiti in caplja brez zavesti, tedaj veš, da drvi le zato, da se ne bi izgubil in izginil v zgibih. Glej, udal se je. sesedel se je utrujen ponižno na kup kamenja in oči so se mu sklopile napol. Pa njemu se ne posreči nobena stvar: skromni sedež iz kamenja se zamaje pod njim, Chaplin se zvrne, obleži ob poti in zazija z očesom in nosom v razrušeni kup. V bolesti se hlačnici zganeta: in med njima se riše v očeh izrezek iz mirne, prašne, v brez-daljo kipeče topolaste ceste. Ko se vzravna, si pomane oči. Glej, vsa pokrajina je izpremenjena in ni je spoznati: divje, razorano skalovje, vrelci, drevesa kakor v sanjah. In pred njim stoji bradata pošast v razcapani obleki, strahotno se reži bledo zobovje. Chaplin razume in si prizna brez odpora: to so Abruzzi, na slehernem drevesu kipi velikanski napis «Italia». Ali ž njegovo laščino je slaba, in sploh je možak že zamahnil z batom, debelejšim od Chaplina samega, Chaplinu je tesno, pa kaj je to njemu. Obrne se na levo, na desno, povsod ga obkrožajo divji capini, vihteč s krepelci, in čim blazneje se Chaplin obrača, tem besneje poskakuje krog po-divjancev. celo drevesa udarjajo z vejami in v ozadju se stresa v taktu skalnata plan. Pa spremeni Chaplin taktiko, se ojunači, postavi se v pozo, strese hrabro z glavo. Na misel mu pride stavek iz Badekerja: «Berača zavrni s kratkim energičnim niente.» Torej reče «niente^ in ponovi še stokrat, v vseh mogočih naglasih, vprašujoče, ustrežljivo, prijazno, zapovedujoče. Roko si je upr! v bok, eno nogo nostavil predse, drugo pa bedno upogni!. A ko preneha, meneč, da .ie potepuha odneslo čez devet dežel. glej. stoji še vedno pred njim. preteč z dvignjeno roko, še večji kakor poprej. In odpre usta, le enkrat po vsem Chaplinovem vročičnem zaklinjanju. Odpre tenke ustnice in izpregovori eno samo besedo. «Death» pravi po angleško, a vsakdo ve', da je beseda o smrti: drevesa odmevajo od nje, v krivih črkah se vzpenja iz zemlje, švigne čez nebo. kdo ve kam — kamorkoli se ozre Chaplinov pogled, povsod je zapisana. Stvar ie torej resna: v poslednji sili zdrkne Chaplinov pogled na povaljane hlače in ponošene čevlje, kakor da je _Y njih najdražje, kar mora ostaviti s smrtjo: gore, modrina neba, vrvenje mest, prah cest. Chaplinu je težko vse to izgubiti: srepo vpre oči v svoje bogastvo, si odrgne čevelj ob čevelj in seže skrivaj z roko na koleno, otipajoč in uravnavajoč zgibo na hlačah. Medtem pa — ker je že treba umreti — se je capin bolj in bolj pretvoril v smrt z mrtvaško glavo in koščenim iztegnjenim kazalcem. Režeč posmeh mu je spačil obraz; saj plen mu ne more več uiti. Toda naenkrat ga Chaplin odrine z ne baš slabotno svojo pestjo in že leži v prahu na tleh. Chaplin pa ubere pot pod noge, s kratkimi, umerjenimi koraki kakor ptiček. Ne da bi tekel: svojo pot gre, ker ima pač opravka drugod, in le zdaj pa zdaj se ozre preko ramen nazaj. Smrt se pobere s tal in jo ubere za Chaplinom. On pa pospeši korak, in vihti svojo paličico. Drevesa švigajo mimo, hitro kakor na vlaku, cesta beži pod njim — razdalja med beguncem in zasledovalcem se krči bolj in bolj. Razvije se preganjanje, ameriško zasledovanje, in Chaplinu se ponudijo v službo, kakor se spodobi, vsa sredstva tehnike, vesoljna civilizacija mu hiti po bratsko na pomoč, da ga ubrali pred smrtjo, vekovnim človeškim sovražnikom. Glej. avto: Chaplin plane na tank. spleza naprej k krmilu, stopi na plinski vzvod, da voz zaječi od. napora. Toda smrti, ki ji nihče ne sme uiti, se pokori narava: most se pogrezale, reka razpe-ni, kamenje udarja Chaplinu pod roke, njegov klobuček mu odnese čez vodo-pad. Odnekod pribrzi brzovlak in Chaplin se oprime odbijača. Potolčen, ves v znoju se zgrudi v kupč na blazino, iztoči vodo iz sirotnih čevljev in si zaželi toplote cigaretnega dima. Gospod mu ponudi ognja; kje je že videl ta obraz, ta koščeni iztegnjeni kazalec? Chaplin plane, švigne čez hodnik, skozi kabinete, zanj docela neporabne, premeri jedilnico, z leve in desne mu udarja v nos mamljivi vonj s serviranih miz, urno kot misel skoči skozi okno in prileti na letališče. Dvokrovmik že čaka, pripravljen za polet Chaplin sedi v stekleni kabini, propelerji udarijo v zrak, zemlja se zamaje, se nagne, letalo se vzpne, zleti. Zopet je zmagala tehnika; Chaplin si udobno prekriža noge in se ozre skozi okno, ogledujoč si z veščim potniškim očesom bežeča pokrajino. Hipoma pa mu obledi lice in oledeni v grozi. Nekdo stoji za njim. nenavadno dolg je njegov iztegnjeni kazalec, in prestavlja krmilo po volji, ne meneč se za pilotov napor. Chaplin poskoči, vdari po steni, tiplje za zavoro — utrgana je. Zaman, vse zaman — — vedno višje, v blazno višino se vzpenja letalo, prodira v oblake, propelerji sekajo besno v zrak — —• blisk, strela « JUTRO® št. 168 - 10 :\edeijj 23. VIII. 1920 {Dubrovnik, slovanske Atene, biser našega Jadrana Pod vršacima Srgjem in Petko leži v južnem delu Dalmacije nedaleč od Trebinja na obali Jadranskega morja staro, slavno in zanimivo mesto Du« fcrovnik. Dubrovnik so postavili begunci iz nekdanje korintske kolonije Epidaurus (današnji Cavtat), potem ko so jih po« tisnili iz njihove naselbine Avari, ki so pustošili po teh krajih in uničevali ljudem domove. Mesto je nastalo ne« kako v VII. veku in je imelo v poznej« šem času nad 1000 let značaj samostoj ne aristokratske republike, kateri je napravila konec šele Napoleonova in« vazija sredi leta 1806., torej letos pred 120imi leti. V zgodovini se omenja Dubrovnik prvič okoli leta 850., ko ga je divja ne« vihta silno poškodovala. V tisti dobi stari Dubrovnik še ni bil opasan s trd« njavskim obzidjem. Toda že dobro poldrugo desetletje pozneje najdemo mesto krepko zaščiteno pred navali sovražnikov. Arabske ladje ga zaman oblegajo. Dubrovnik je trden, upira se jim z uspehom in ostane samosvoj. To samostojnost so znali stari Dubrovni« čani dobro čuvati. Leta 1000., ko je benečanski dož Orseolo prevzemal bi« zantinska mesta v severni Dalmaciji, z namenom, da jih obrani pred Hrvati, je imel Dubrovnik že zavidanja vred« Kralj Peter Osvoboditelj (Plastika Ivana Meštroviča pod Pilami.) no samostojno pozicijo. Ker je ni ho« tel zapraviti, je poslal benečanskemu brodovju naproti svojega najvišjega cerkvenega dostojanstvenika, tedanje« ga škofa ter z njim vred najodličnejše predstavnike meščanstva. In Dubrov« niku je bilo prizanešeno. Mesto je še nadalje ostalo pod bizantinsko upra« vo, v 11. stoletju pa je prišlo za kratek čas pod oblast Normanov v Južni Ita« liji. Ta odvisnost pa je trajala le malo časa. Kmalu nato je začel Dubrovnik cvesti in je postal bogato trgovsko me« sto. Njegovi morjeplovci so bili zelo znani in Dubrovničani so sklepali tr« govinske pogodbe s sosednimi mesti in deželami V letih 1205. do 1358. se je Dubrov« nik zelo razvil. Posebno številna je bi« la njegova trgovinska mornarica, ka« tere ladje so plule celo v Egipt in do Črnega morja. Dubrovniški trgovci so imeli odjemalce na celem balkanskem poloto! 7. To lepo blagostanje jc pre« kinil v Dubrovniku velik požar 1. 1295., ki je uničil celo predmestje in velik del mesta. V tej dobi je bil Dubrovnik pod benečanskim vplivom in je imel kneza, ki ga je delegirala benečanska vlada ter nadškofa, ki je bil takisto odvisen od Benetk. Drugače pa se je mesto upravljalo samo. Meščani sovo« lili po svobodni volji uradnike, postav« 1 j ali so kneževega namestnika, vodili in urejevali odnošaje s sosedstvom, ter Pogled na Dubrovnik s cipresami se po potrebi vojskovali s sovražniki Najvišji predstavitelj državne oblasti je bil knez, kateremu so bili v pomoč dodeljeni velikaši in trije sveti: veliki svet, (consilium majus), ki je imel dolž« nost ustvarjati zakone ter postavljati uradnike, senat (consilium rogatorum), ki je izdajal vse važnejše naredbe in mali svet (consilium minus) v katerem je sedel Jcnez z llimi senatorji. Dubrovnik se je udeleževal številnih vojska; večkrat je bil v sovražnostih z gospodarji Trebinja, s Kotorani in z bosanskimi vojvodi. Ko so Turki leta 1466. zavzeli Hercegovino, so ob« stali pred utrjenimi zidovi Dubrovni« ka. Mestu je bila v tem času že zajam« cena pogojna svoboda in zaščita s strani turškega sultana. Kmalu nato pa sta zadeli Dubrovnik dve porazni nad« logi: 1. 1520. je razrušil mesto močan potres, sedem let pozneje pa je pokon« čala veliko število ljudi strašna kuga. Vse te udarce je Dubrovnik srečno prebolel. Mesto je postajalo čimdalje samostojnejše in benečanskega kneza je celo zamenjal domači knez. Vlastelini pa so skrbeli, da ne bo njegova moč in Indije pa so se časi poslabšali in obenem s političnim in gospodarskim propadanjem Turčije v XVII. veku za« čenja nazadovati tudi do te dobe cve« toča dubrovniška trgovina. Spomladi 1. 1667. je vnovič razrušil mesto katastrofalen potres, ki je tako zrahljal blagostanje Dubrovnika, da niso zmogli njegovi prebivalci več po« trebne vsote denarja za turško Porto, radi česar je bila neodvisnost mesta v opasnosti. L. 1797. pa je bil konec be« nečanske republike. Njeno posest v okolici Dubrovnika je dobila Avstrija, in ko je taista Avstrija 1. 1806. odsto« pila Dalmacijo in Boko Kotorsko Na« poleonu, se je francoski zmagovalec spravil nad Dubrovnik, ga zavzel in ga za vedno oropal njegove samostojne pozicije. Kontribucije in rekvizicije so bile ogromne in 31. januarja 1808. je odbila dubrovniški republiki zadnja ura. L. 1814. je bil priključen Dubrov« nik Napoleonovi Iliriji. Francoska okupacija je Dubrovnik popolnoma upropastila. Dočim so Francozi izpraznili državne in javne blagajne, so Črnogorci plenili po oko« Dvorišče frančiškanskega samostana prevelika in so ga volili v prvem času vsak mesec na novo. Ko je Srbija leta 1459. postala turški pašaluk, je tudi Dubrovnik občutil politične posledice tega ponižanja ter se je moral obveza« ti na stalno odplačevanje visoke vso« te, nekake vrste patenta, ki je Dubrov« ničanom dovoljeval trgovanje po tur« ških deželah. Pod turško vrhovno vlado je živel Dubrovnik kakih tristo let. Ves ta čas je imel skoro izključno mir. V bojih med Turki in kristjani je umei ohra« niti svojo nevtralnost in se je razvijal čimdalje lepše. Po odkritju Amerike iz teme, opotekajoč se Chaplin zamaje, klecne, se zruši in obleži. Delavec pride brezbrižno po poti, velikan, pograbi mrtvaka in si ga oprti malomarno čez pleča kakor obrabljeni plašč. A ker mora življenje za vsako ceno naprej in ker ie zapisano, da je sleherni stvari na zemlji usojen konec, se vrši Chaplinov pogreb. Glej. so ga že pripeljali, konji so črno zakriti kakor ob španskem dvornem žalovanju, in Chaplina so položili v odprto krsto, tam leži zdaj v vsej svoji skromni dolžini, v uglajenih zgibanih hlačah in klobuček pokriva niegov obraz, Chaphnov klobuček. In vsakdo vidi, da je vse to zdaj mrtvo, obleka, čevlji, klobuček m vse. Za vozom koraka spremstvo, kakor se spodobi, oblastva. ogumbana policija, kvekerii, žene v klobukih, otroci, številni otroci, novinarji s pripravljenimi svinčniki, nekrolog je že spisan. Tako bi bilo vse v redu, vse razen Chaplina. ki mu to svečano ležanje ne prihaia od srca. In ko se ziblje sprevod v medlem koraku liki zaspana polurca, ko čečkajo novinarji in se oglasi Salva-tio" Army s pihali, ko čaka deca na svoje veselje — tedaj, tedaj se domisli Chaplin svoje dolžnosti. Nevidno se zgane klobuček na njegovem obrazu in oko pogleda v svet mežikaje, pa se takoj zopet hinavsko zapre. Naenkrat švigne mrtva vreča kvišku, skoči s po- časnega vozila, odbrzi z žumim, važnim in razmajanim korakom in pobegne izpred oči. Tako je prišel tempo v sprevod. Oblast vihti mrtvaški list in hiti za Chapiinom, novinarji z nekrologom. armada z blesketajočimi instumenti. mrtvaški voz v peklenskem galopu, čisto spredaj pa lete otroci in njihove simpatije so na strani ubežnika. In ko dospo v njegovo bližino, se Chaplin^domisli, da je on pravzaprav na boljšem, ker je mrtev — in v tistem trenutku vrže "vse ozire čez krov: v velikanskih skokih se odžene čez hiše, čez ulice, in oblast, ki mu je hotela slediti, pade bedno na tlak. Vročica je prevzela Chaplina na begu v tej poslednji uri, ko drvi čez strehe. V enem koraku je onstran oceana, že davno ga nihče več ne pregarja, že davno je sam, in drvi s kilometrskimi skoki čez zemljevid. Za njim je planota, okoli njega gore vsepovsod, temne, čudno nedostopne gore, ki mu umirijo korak. Chaplin pošto ji, le za hipec, in se ozre. A ko vidi, da m nikogar več za njim, ne policaja, ne boksarja, ne publike, mu ostane le eno: bežati, bežati v nedogled, bežat? pred samim seboj. In Chaplin plane v dir, se zamoti v nogah, poskoči izpred oci, kratkih, važnih korakov vzhiti kakor ptič lahkokrili, kadar se žurijo zemlji. govina. L. 1901. je bilo mesto po že« leznici spojeno z Bosno. Dubrovnik je imel v časih svoje sa« mostojnosti tudi lasten denar iz sre« bra in bakra. Najprej je bila njegova finančna edinica sold, potem srebrn dinar, pozneje artiluk (tri Din) in še pozneje perper. V XVIII. stoletju so se pojavili škudi in poluškudi, dukati. tolarji in libertini. Dasi malo mestece, je imel Dubrov« nik poleg trgovine tudi izredno krep« ko razvito književnost. Doba dubrov« niške književnosti se deli na tri dele; v začetku od Gunduliča do XVII. ve« ka, od Gunduliča' do Gjurgjeviča (do začetka XVIII. stol.) in od Gjurgjevi« ča do konca republike. Najstarejše priče dubrovniške knji« ževnosti so cerkvene pesmi in molitve. V drugi polovici XV. veka so se poja« vili prvi pesniki, ki so pisali v narod« nem in latinskem jeziku (Gučetič, Dr« žič, Menčetič). Njihova poezija je bi« la pretežno lirska, petrarkistična, de« loma tudi nabožna in satirična. Močan veter je zavel v dubrovniško slovstvo šele s pojavom pesnika Gjiva Gunduliča (1589. do 1638.), ki je dal dubrovniški književnosti nov pogon, novo obliko, vsebino in tendenco. Uve« del je v dubrovniško literaturo osme« rec in kitice po štiri stihe. V drami je povdarjal mitološko in romantično Vodnjak na dvorišču dominikanskega samostana Dvor, prirejen danes za stanovanje kraljeve rodbine, je deloma restavri« ran, in silno zanimiv v arhitektonskem pogledu. Zanimive so ječe, ki se naha« jajo v pritličju dvora, kjer so v dav« nih časih trpinčili zločincc ter jih iz» ročali poginu. Motiv iz dubrovniške vegetacije: Agav« lici in ropali po hišah, Angleži pa so na tihem odpeljali dubrovniško bro« dovje. Te zevajoče rane je skušala ne« koliko zaceliti Avstrija, ki je odpusti« la Dubrovniku za nekaj časa neposred« ne davke ter ni jemala Dubrovniča« nov v vojake do 1. 1878. Ilirski pokret I. 1835. je našel v Du« brovniku močan odziv. Dubrovnik je bil prvo mesto v Dalmaciji, kjer je le« ta 1867. narodna stranka dobila obči« no v svoje roke. Od tega časa se je začel Dubrovnik zopet polagoma dvi« gati, v njem se je zopet začelo buditi življenje, razvijati se pomorstvo in tr= stran in njegov «Osman» velja še da« nes kot vzorec epskega pesništva. Z dramo «Dubravka», pastirsko igro, je zapel divno himno svobodi in slovan« stvu. Toda kakor trgovina, tako je za« čela tudi literatura v Dubrovniku po« lagoma pešati in zaostajati. Danes je v srbohrvatskem slovstvu znan poto« mec stare dubrovniške obitelji, pesnik in dramatik Ivo Vo j novic. Dokumenti slavne dubrovniške pre« teklosti so shranjeni v dubrovniškem arhivu, ki se nahaja v stranskem delu nekdanje ponosne Rektorske palače, današnjega Dvora. Ta arhiv je v celi Jugoslaviji največji in najvažnejši, je svetovno znan ter obsega nad 5000 fa« sciklov. Arhiv vodi danes prof. Anto« niiQ- Vučetič. Notranjost Dvora s stopnicami in uro ivraljev dvortc (nekdanja Re«-torska palača od zunaj Na desni strani se nahaja današnji dubrov« niški arhiv. Poleg številnih kiparskih in arhitek« tonskih umotvorov (stopnjišče pod je« ,:uitsko cerkvijo, Onofrijev vodnjak itd.), treba posebno omeniti zanimivo notranjščino dveh samostanov: domi« nikanskega in frančiškanskega. Fran« čiškani so se naselili v Dubrovniku v prvi polovici XIII. veka ter bivajo da« nes blizu Pil, na bivšem imetju rod« bine Menčetičeve. Frančiškanski samo« stan hrani bogato knjižnico, ki šteje nad 15.000 zvezkov in rokopisov. V frančiškanski cerkvi počivajo tudi ko« sti pesnika Gunduliča. Dominikanci so nrišli v Dubrovnik približno istočasno kot frančiškani, cerkev in samostan pa so si postavili 1. 1307. in 1348. Domini« kanci hranijo celo vrsto zgodovinskih dragocenosti: več Tizianovih slik in nodob Diirerjeve šole. Imajo pa tudi veliko knjižnico. Pod Pilami se nahaja lepo stopnji« I šče, nad katerim je krasna Meštrovi6e« i va plastika kralja Petra s sokolom v i roki na konju. Zanimivih zgradb je v Dubrovniku seveda zelo mnogo. Omeniti je treba nekdanjo penezarno (Sponzo), cerkev sv. Blaža, dubrovniškega patrona, ka« tedralo Odrešenika (kjer leže ostanki matematika Rud. Boškoviča) itd. Nih« če naj ne pozabi tudi ogledati si sta« rega obzidja, ki je čuvalo Dubrovnik z morja in s kopna. Obzidje je danes brez pomena, njegove utrdbe, stolpi in bastioni z debelimi zidovi pa so dobro ohranjeni. Na severu se dviga Minčetin stolp, na zapadu je utrdba Lovrijenac, na vzhodu Revelin, na jugu pa Molo. Med slednjima dvema leži nekdanja dubrovniška luka. Še divnejši pa je Dubrovnik po svo« jih naravnih krasotah. Njegovo pod* nebje je milo, srednje vlažno in sred« nje toplo. Vegetacija je subtropična. V mestu in okolici uspevajo v velikem številu palme, ciprese, kakteje in pa ogromne agave, ki dajejo Dubrovniku značaj popolnoma južnega kraja. Kopališč je v Dubrovniku in okolici več. Krasen razgled po morju se nudi očesu iz parka Gradac. Okolica mesta je skoz in skoz privlačna in mikavna. Najobičajnejši in najkrajši izlet je na otok Lokrum, ki je gosto pogozdovan in zasajen s tropičnim rastlinstvom. Zanimivi so tudi Mlini, kopališče Src« brno, park staregr vlastelina Gozzeja na Trstenu, kjer najdeš šesto let starč platane, rožiče in ogromne kakteje. Na Lapadu se nahaja park Maineri z inte« resantnimi skupinami palm. v Cavtatu pa je Meštrovičev mavzolej rodbine Račič, Bogišičev muzej in Bogišičeva knjižnica ter galerija slik iz zapuščine Vlaha Bukovca in njegove rodbine. V Dubrovniku se danes shaja domas či in mednarodni svet. Za komfortno bivanje skrbe dobro urejeni hoteli, med katerimi prednjačita Grand Ho« tel Imperial v Dubrovniku in Grand hotel Lapad v Gružu. Skupina palm Kulturni pregled pisom sem Jjriromal v glavno mesto in sem postal — pisatelj. Založnike sem zelo raz. veselil in kmalu mu je sprejel za tajnika sloviti španski romanopisec D. Manuel Fer« nandez y Gonzales. V letu 1882. sem bil že polnokrven repu* blikanec. Zapleten v neko zaroto sem mo« ral pribežati v Pariz, kjer sem ostal pol« drugo leto. Ko sem se vrnil v domovino, sem ustanovil radikalni dnevnik El Pueblo, ki sem ga urejeval dvanajst let. Ob neki vstaji SL-;r. spoznal, da mc rojaki nič preveč ne pogrešajo in sem jo mahnil v Italijo, ki mi je zelo povečala obzorje, narekovala mi je delo: «V deželi umetnosti.® Po povratku domov sem bil izvoljen za poslanca, ki sem zastopal Valencijo v španskem parla« mentu. Leta 1909. pa sem prišel do izvrstne misli, da je bolje, če odložim poslansko čast, kajti — sem si mislil — gotovo je 20.000 Spancev, ki so zmožni za izvrševanje poslanskih dolžnosti, dočim jih je gotovo manj, ki bi znali pisati vsaj kolikor toliko dobre romane, poleg tega pa sploh nočem biti «uradno» priznan zastopnik kake kor« poracije, ali kake politične stranke, ker so vse takozv. struje, šole in stranke le zato« Cišča črednikov, ki nimajo nobenih svojstvenih zmožnosti. Balje je biti mišja glava kot pa levji rep!... Da, pisatelj sem! Poznam dve vrsti pitasteljev: eni pišejo zato, ker so tudi drugi pred njimi pisali. Drugi pišejo zato, ker ne morejo drugače, ker je to izraz njihovega življenja. Jaz grem med druge, ker sem rojen romanopisec, ker bi hotel neprestano pripovedovati lepe zgodbe, ki pojo v meni, in če bi ne imel nobenega poslušalca, bi jih pripovedoval potokom, rastlinam, ptičem, drevesom ... Moj vzornik, moj veliki kažipot je Cervantes. Da, Cervan-tes, ki je bil vojak, mornar, suženj, davkar, kaj vem, kaj še... pa so ga za njegovih let omalovaževali kot srednjevrstnega pisatelja, dočim so slavili akademične in »oficijelne« pevce-lažnike. Drugi so ustvarjali lepo zveneče fraze, on je oživotvarjal tipe človeštva. Vse, kar ni nastalo iz življenja za življenje, je bleda literatura. Kajti baš umetnost je tista rešilna možnost, ki utegne polagoma preroditi človeštvo. Verujem, da bo prišla doba, ko človek ne bo več človeku volk, ampak brat. Mi smo šele na pragu predzgodo-vinske dobe v razvoju človeštva! ... Moje uspešno leposlovno udejstvovanje mi je zgradilo ličen dom na obrežju Malvarossa, o katerem so moji nasprotniki raztrosili laži, da je potratno razkošno opremljen. V tem času sem se zelo zavzemal za vzajemnost med južno Ameriko in svojim narodom, ki je vendar pramati ondotnih novih držav. V Patagoniji sem se naselil in osnoval celo kolonijo, nazvano Cervantes. Malo pozneje sem razširil še drugo kolonijo (Nueva Valencia), obsežno 5000 hektarjev. V juliju 1. 1914 pa sem se povrnil v Pariz. Francija mi je draga zato, ker je domovina revolucije, onega prevrata, ki je ustvaril novo Evropo. A 6pet bi bil potreben tak prevrat, ki bi razvezal ujetnike XX. stoletja, ki bi stri strašnega zmaja _ sodobno laž državnikov in krmarjev narodov... Da, moje veliko delo je boj proti Alfonzu XIII. Svoje borbeno pismo »Razkrinkani Alfonz XIII.£ sem natisnil v dveh milijonih izvodih in jih utihotapil v Španijo. Med mano in kraljem Alfonzom je boj na življenje in smrt. Povrnem se v Španijo preko razpadajočega trupla monarhije. Če pa bo zmagal kralj, se ne povrnem nikoli več. Toda visoko je moje upanje, in tudi moji prijatelji še niso izrekli poslednje besede. Vse sem žrtvoval, toda ni mi žal. Moj krik je prebudil vest celemu narodu. To je moja obtožnica! — — — Imenujejo me španskega Zolaja. Morda upravičeno. Zolaja sem osebno poznal in mi je bil zelo ljub. Sploh je name močno upli-vala struja naturalistov. Pa naj nosim to značko na hrbtu, saj zgodovinarji ne morejo živeti, ne da bi vsakemu prijatelju pripeli na hrbet kakršnokoli, četudi neresnično iz-vesno deščico. Morda je bil temu vzrok moj prvi roman »Dežele prokletstva«, sicer pa kaj mi mar: prevajajo me v vse jezike in množice prihajajo k meni kot svoj čas v Buenosu Airesu ... Pa, kaj bi govoril samo o sebi. Naj vam rajši omenim pokrovitelja španskih roman-cierjev starega mojstra Palacio Valdes-a, ali pa Pio Barojo, V. Inclana, ali pa F. Flovez-a, Zamacois-a, Insuo, Hoyosa .. .« Kip Ivana Mcštroviča. Ameriška umetnica Miss Malvina Hoffmann je izdelala kip v bronzi, ki predstavlja našega umetnika Ivana Meštrovida. Kip je kupil nedavno tega Brooklynski muzej za svojo trajno kolekcijo. Isti muzej je kupil tudi Meštrovičev kip »Andjeo Gabriel«. Miss Malvina Hoffmann se že delj časa zanima za našo umetnost in je 1. 1919. obiskala mnogo naših mest kot zastopnica družbe »American Relief Admini-stration«, da prouči naše kulturne prilike. Akademski zbor «Balkan» v Nišu. Moški zbor akademskega pevskega društva «Bal-kan» iz Zagreba je priredil pred kratkim dobro uspel koncert v Nišu v dvorani Učiteljskega doma. Na sporedu so bili zastopani skladatelji Bojifi, Biaički, Gotovac, Konjevič, Krstid, Mokranjac in drugi. Iz Niša je cBal-kan» odpotoval v Knjaževac. Radio Izvleček iz večernih programov DUNAJ (531 m. 7 K\V), BERLIN (504 m. 10 K\V), BERN (435 m. 6 KW), LEIP« ZIG (452 m. 10 KW). FRANKFURT (470 m. 10 K\V), RIM (425 m. 12 K\V). Nedelja, 25. Vil. DUNAJ 19.30: «Der fidele Bauer«. Opere. ta v dveh dejanjih s predigro. BERLIN 20.30: Plesi. — Liszt, Ritter Wein« gartner, Brahms, R. Strauss, Klenau, Hindemith, Dvorak. 22.30: Plesna godba. BERN 20: Pesmi in orkester. LEIPZIG 19.45: Ples v klasični godbi. FRANKFURT 20.30: «Geschaft ist Ge« schaft». Komedija. 22.30: Plesna godba iz Berlina. RIM 21.25: Odlomki iz Verdijeve opere «Trubadur». Ponedeljek, 26. VII. DUNAJ 20: Rahmaninov večer. BERLIN 20.30: Bernard Shaw. Proslava nje« gove 751etnice. 21.30: Sonata za vijolino in klavir. BERN 20: Humoristično potovanje po Švi« ci. Vmes igra orkester. LEIPZIG 19.45: «Cuj kitaro!« (Petje s spremljanjem kitare; recitacije). 21.15: Koncert dresdenskega orkestra kitar. FRINKFURT 19.30: Bernard Shaw. Prosla. va njegove 701etnice. 20: «Adrienna.» Opereta v treh deja« njih. RIM 21.25: Vokalni in instrumentalni kon« cert. Vmes dve enodejanski komediji. Torek, 27. VII. DUNAJ 20.30: Schubcrt: cZimsko potova. nje.« (Zbirka pesmi.) BERLIN 20.30: Johann Sebastian Bach. Pro« slava obletnice njegove smeti. (Orke» ster, orgle in vetje.) BERN 20.30: Uganiti treba komponiste skladb, ki se izvajajo. (Iz Ziiricha.) 22: Orkestralni koncert. LEIPZIG 19.45: Zabaven večer. (Orkester in recitacije.) 21: Plesna godba. FRANKFURT 20: Pevski koncert IM 21.25: Vokalni in instrmentalni kon« cert; Škandali na toskanskem dvoru. (Zgodovinske zanimivosti.) Sreda, 28. VII. DUNAJ 20: A. Sortzing: «Der Waffen« schmied.» Komična opera v treh dejanjih. Nato lahka večerna glasba. (Iz Burg. gartena.) BERLIN 20.30: Bachova proslava. BERN 20.: Sežiganje čarovnic v Švici. (Pre* davanje.) 20.30: Orkestralni koncert 21: Komorna glasba. LEIPZIG: 19.45: Sinfoničal koncert. FRANKFURT 20.15: Koncert kvart. Prisca. 21.15: Ruske pesmi. RIM 21.25: Odlomki iz Bellinijeve operete «La Selvaggia«. Četrtek, 29. VII. BERLIN 20.30: Združeni zbori mandolin izvajajo: «Sempre vivo», »Sinfonijaa, »Domači glasi«, cSanta Lucia». 22.30: Plesna godba. BERN 20.: Orkestralni koncert klasične godbe ter angleške in francoske pesmi LEIPZIG 19.45: Schumannov večer. 21: Nove zanimive zgodbice iz Dunaja. FRANKFURT 20.15: Orkestralni koncert la \Vormsa. 22.30: Plesna godba iz Berlina. RIM 21.25: Vokalni in instrumentalni kon« cert. DUNAJ 20: Beethoven: Sinfonija št 6. (Pa« storale.) — Pesmi. Wagner: Uvertur« iz opere: sPevci mojstri nfirnberški«, (Iz Burggartena.) Petek, 30. VU. BERLIN 20.30: Franc Liszt. Proslava 40« letnice njegove smrti. DUNAJ 20: Dunajski večer. (Orkester in solisti.) BERN 20.30: Orkestralni konoert; vmes recitacije. LEIPZIG 19.45: Iz Lisztove lirike in skladb za klavir. 21: Poljuden orkestralni koncert. FRANKFURT 19.45: «Zk>činec ln družba«. (Predavanje.) 20.15: Program iz Kassela. RIM 21.25: Vokalni in instrumentalni kon. cert. Sobota, 31. VII. DUNAJ 19.30: .Plesalka Katja«. Opereta v treh dejanjih. Nato lahka večerna glasba. BERLIN 21: Večer humorja. 22.30: Plesna godba. BERN 20: »Jodlerski« dvojni kvartet «Echo». 20.30: Orkestralni koncert; nato zopet •Jodlerji«. LEIPZIG 22: Orkestralni koncert, vmespet je in recitacije. FRANKFURT 18.30: Wagner: «dDer Baren« hauter«. Muzikalna drama v treh deja« njih. RIM 21.25: Vokalni in instrumentalni kon« cert. Po Groharjevi razstavi Prošlo nedeljo se je zaključila spominska kolektivna razstava, ki jo je v spomin petnajstletnice smrti slikarja Ivana Groharja v Jakopičevem paviljonu priredila Narodna galerija. Bila je to že deseta razstava te za našo upodabljajočo umetnost velevažne ustanove. Razstavljenih je bilo (glasom kataloga) skupno 166 del, večinoma oljnih slik, nekaj akvarelov in risanih skic ter par grafičnih malenkosti. Večina razstavljenih slik je v zasebni lasti, vendar ima Narodna galerija sama 51 del, Narodni muzej ljubljanski pa 3. vse večjidel prav dobra dela Razstava je bila odprta od 20. juniia do 18. t. m. Zbrana je bila celokupna življenska žetev Groharjeva, razen posameznih oltarnih slik velikih obsegov, kot na pr. obe sliki na Brezjah, v Ribnici in vrste portretov, ki so v rokah privatnikov. Vendar pa so bile na razstavi vsaj idejne skice in načrti, po katerih si je bilo možno ustvariti podobo o izvršenih kompozicijah. Ves materijal je bil zbran v treh sobah in razvrščen časovno, prav tako kakor tudi katalog, v kolikor je bilo mogoče ugotoviti starost posameznih slik. V glavnem je bila razvretitev točna, vendar so se vtihotapile posamezne napake pri določevanju nekaterih slik. Morda bi bil učinek po-vo!:nejši, 5e bi se bilo pri aranžiranju gledalo samo na izrazno skupnost in enotnost, pa neglede na čas postanka. Sploh so se morali prireditelji predvsem odločiti za eno obeh možnih rešitev: ali razstaviti vse, kar je Grohar ustvaril ali pa samo tista dela, ki so pomembna zanj in sama po sebi umetnostno znamenita. Če bi se bili držali druge poti, bi se bilo število razstavljenih komadov morda zmanjšalo za dobro polovico, toda vtis umetniške osebnosti bi bil enotnejši in jačji. Zmagalo je prvo, zgodovinsko stališče, ki je znanstvenemu proučavanju umetniškega dela in razvoja ugodnejše, povprečnemu obiskovalcu pa ne more nuditi prave, ostre podobe mojstrove. Gotovo pa je, da je razstava, kakršna je bila, prvikrat 'podala jasen pregled Groharjeve umetnosti, ki smo jo doslej poznali samo fragmentarno, nikdar pa še ne v tako popolni zbirki. Vse, kar se je doslej vedelo in pisalo o tem slikarju, je bilo nepopolno in brezpravnega pregleda, šele ta razstava nam je jasno odkrila vse razvojne stopnje njegove, od početnih še precej neokretnih šolskih študij do končne popolne osamosvojitve in spopolnitve. Pokazala nam je akademska dela mladega Groharja, ki kaže že v svojih portretnih skicah presenetljivo rutino in tehniško spretnost, ki ne pozna tistega za začetnika tako značilnega obotavljanja in plahega tipanja. Semtertja že skozi_izposojeno zunanjost zaslutiš levjo šapo, ki izdaja bodočega mojstra. Leta tek6 in Grohar spoznava, da ga tuje znanje, ki si ga je pridobil s tolikim trudom in naporom, ne more docela zadovoljiti, da mu je treba nekaj več, nekaj novega, svojega. Začne se zavedati, da ima svetu povedati nekaj, kar se z naučenimi formulami izraziti ne da. In začne se iskanje tega novega izraznega načina. To je doba, kjer je Grohar najmanj samosvoj. Skozenj gre velik načelen razdor. Kar se je naučil, to zatajuje, novega izraza si še ni ustvaril. Pojavi se pri njem, tako sigurnem in samozavestnem učencu starih šok nemir in dvom. Tuj'i vplivi se pojavljajo, se menjajo in izginjajo. Včasih ga že obide slutnja bodočega pokoja in urav-novešenosti, toda še ni dovolj trpljenja in žrtev. Življenje slovenskega umetnika mu tudi teh ne" prihrani. Zapuščenost, dvom_ in obup nad svetom, nepriznanje in moreče skrbi vsakdanjosti ga prisilijo, da se še bolj zagri-ze nase, da postane sam sebi cel svet. Tedaj so vsi tuji vplivi pozabljeni, tehnika mu ni več problem, zunanji uspeh ga takrat, kadar dela res zase, ne briga več. In v samoti svojega duha raste in se razvija. Slike mu postanejo očitna izpoved njegove trpinčene, izmučene,' a vendar neupogljive, nepremagljive duše, ki se zdi, da je izgubila že vsak stik s telesom. A ko se je pripravljal, da se povspe do zadnje stopnje, da zbere v celoto sadove svojih trudapolnih let, se ga usmili Usoda, ki mu vse dni ni nikdar prizanašala. Groharjev križev pot je bil ozarjen z lepoto, prežet z ljubeznijo in preobražen vspoznanju. Vsa žalostna pot njegovega romanja od zibeli do groba se je v teb slikah razgrnila pred nami. Brez tradicije, brez dobrohotnega umevanja, brez sočustvovanja, v najmuč-nejših materijelnih razmerah (kajžarjev sin, sam dninar in hlapec, ki v letih, ko drugi že zapuščajo akademijo, pride še v šolo), vedno se boreč za skorjo kruha, se bojuje, se dviga in prodre. Nepriznanje rojakov ga ne stare, njihova brezbrižnost, oelo neprijaznost mu ne more odvzeti poleta. Tujina ga šele odkrije, prizna in pravilno oceni. Med svojci je dočakal slavo komaj po smrti... K pravilnemu umevanju njegove umetnosti je ta razstava silno mnogo pripomogla. J njo je bil šele podan temelj za natančno proučitev njegovega stališča in pomembno- sti v zgodovini slovenske umetnosti, in morda ni daleč čas, ko dobimo prvo monografijo o njem in njegovem delu. Vendar ee naše občinstvo te pomembnosti ni popolnoma zavedalo. Ni razumelo tudi, da je nas vseh dolžnost, da se vsaj dandanes, petnajst let po njegovi smrti, zavemo veličine tega moža. Obisk razstave je bil prav slab. Saj jo je obiskalo komaj 1200 oseb, dočim je n. pr. zgodovinsko portretno razstavo obiskalo lani 3110, češko Mšnesovo razstavo pa 2632 oseb. Kaj je bil poglavitni vzrok nezadostnemu posetul ne vem; poleg letne sezone vsekakor dejstvo, da nimamo v Ljubljani še dovolj Velikega stilnega kadra publike, ki bi čutila resnično potrebo po resnih umetnostnih prireditvah, i brez ozira t. ■ vse druge neumetnostne motive. Narodna galerija je poskrbel., a.i pogosta vodstva po razstavi,in izdala lup katalog z življenjepisnim uvodom, seznamom in popisom slik ter s 15 reprodukcijami Groharjevih del iz različnih dob, dalje tudi njegov portret in posnetek rojstne vasi Soviče. Plakat za razstavo je izvršil akad. slikar M. Sternen. Uporabil ie Groharjev motiv »Sejalca«, vendar pa ni niti barvno, niti kompozicijsko dovršen, niti ni dosegel reprezentativnega značaja, ki bi ga taka spominska razstava morala imeti. Naslovno stran kata-loga in pozivnice k otvoritvi je prav okusno izdelal akad. slikar. B. Jakae. Poleg spoznanja velikih, dozdaj le premalo poznanih umetnostnih kvalitet Groharjevega dela nam je poklicala obenem v spomin še nekaj drugega: da je dandanes pravzaprav še vse prav tako, kakor je bilo v polpreteklih časih. Da so življenjske razmere naših najboljših upodablj. umetnikov na las slične Groharjevim. Da naši resnični umetniki prav tako morajo delati silo svojemu pravemu pozvanju, da taje svojega duha, da so primorani boriti se z isto nenaklonjeostjo in z istim nepriznanjem, kakor veliki pokojnik. Nakupovanje slik, Iti je pri nas istovetno z mecenarstvom, ki pa v resnici ni drugega, nego ugodno nalaganje denarja, to je višek, do kamor se poedinci povspno. Toda šele, kadar bo v vseh krogih in tudi v najširših plasteh prodrla zavest, da je upodabljajoča umetnost sestavni in. važen del narodnega udejstvovanja, šele takrat bo življenje našega umetnika drugačno. Vsaj moralična podpora celega naroda, vsaj ta zavest soču-tenja in sodelovanja mora biti skromna nagrada možem, ki pomagajo s svojimi srčnimi sokovi iz brezoblične mase ustvarjati — narod. Do spoznanja pa, da žive med nami možje, ki smo jim že davno dolžni tudi vidnega, gmotnega priznanja (pa naj se imenuje to že »narodni dar« ali kakorkoli), je na očitno še daleč. Narod", ki se te svoje dolžnosti, ki rfiora izvirati iz njegovega čuta hvaležnosti in spoštovanja do svojih najboljših, naipožrtvcvalnejših, a naj-bednejših sinov, ns zaveda, ni vreden njihovih darov. Groharjevi tovariši še žive, vsi več ali manj v razmerah, sličnih njegovim. Med njimi je tudi eden, ki je vse svoje življenjsko delo posvetil in vse svoje sile žrtvoval umetnosti svojega naroda. Doslej zgodovina slovenske upodabliajoče umetnosti ne pozna sličnega primera. Koga mislim, ni težko uganiti. Ali tudi njega čaka slava in priznanje šele po smrti? Ali ni žrtev dovolj in preveč? Groharjeva razstava je glasen memento. K. D. Mestrovicev mavzolej rodbine Račic v Cavtatu Povestnica postanka te monumentalne zgradbe ie žalostna, toda brez nje ne bi bilo mavzoleja. Račiči so bili štirje: oče, Ivo Račid, mati Mara, hči Marija in sin Edi. Bili so imoviti že po tem, kar so podedovali, a to, kar so podedovali, so še pomnožili z lastno pridnostjo in vztrajnostjo. Pa pride nenadoma smrt in ugrabi očeta, 1. 1918. ga je v Zagrebu zadela kap. Hčerka in sin sta odpotovala v Rim, kjer je baš tisti čas razsajala epide-mična gripa; usoda je hotela, da sta oba zbolela v tujini in v kratki dobi zaporedoma umrla. Mati je živela v Trstu, kjer ji je žalost tako ostrupila srce, da je čutila, kako 6e trže nit njenega življenja pod strašnimi udarci. Napisala je oporoko ter volila del premoženja za postavitev rodbinske grobnice v Cavtatu. Na podlagi testamaataričnega določila je bila izvršitev dela poverjena kiparju Ivanu Meštrovidu. Umetniku je bila s tem prvič v domovini dana prilika, da pokaže polno silo, genijalno stvariteljsko mveocijo. pa tudi ma-teriialno obvladanje snovi. Lotil se je grad-be. Kamen je dohajal z otoka Brača in pri izvrševanju glavnih del je pomagal Meštrovidu naš rojak, kipar prof. Peruzzi iz Splita. Mavzolej je rastel, v čast rodbine Račidevi, v diko Cavtatu in v slavo Meštrovidu. Pozicija zgradbe je dominantna in umetnik, ki je postavil grobnico na mesto nekdanje kapele, je kronal Cavtat kakor ne bi mogel tega izvršiti nihče drugi. Mavzolej ima v notranjosti obliko kapele s tremi oltarji. Srednji oltar kra6i znana Meštrovideva Mati božja, 6kulptura mnogo občudovane majke z detetom, ob vsaki strani oltarja pa so trije pojoči in svirajoči keru-bimi in serafimi. Pod kipom matere je Jag-nje, še nižje spodaj pa relief «Piet4», polaganje Jezusa v grob. Ob obeh straneh oltarja so kamniti podstavki za sveče. Na desni strani grobnice je akulptura sv Roka s psom, k: liže odprte rane, a sv. Roku nasproti je oltar z Razpelom v kamnu, v nadnaravni velikosti, nekoliko drugače izvršeno kakor Meštrovidevo Razpelo v lesu. Mavzolej končuje v kupoli, pod katero so v masivne stranske zidove položena trupla štirih pokojnikov. Nad počivališčem vsakega Račica je relief umrlega, v višji legi pa angel, ki se dviga v nebo, noseč dušo na rokah. Vtis eteričnosti duše je s temi simboli popolnoma dosežen in baš v teh kipih je ideja mavzoleja najgloblje povdarjena. Vzboklina kupole je posejana z angelskimi glavicami, s stiliziranimi združenimi golobi in s cvetovi. V vrhnji lini visi zvon, v kamenitih .tleh pod kupolo pa so štiri stili-zirane svetopisemske figure iz kombiniranega raznobarvnega marmorja: evangelist Marko v podobi leva, evangelist Matevž z glavo angela, evangelist Luka v podobi vola ter evangelist Janez z glavo orla. Desno od vhoda je v kamen vrezan napis: Na čast Gospodu (postavila) svojemu možu Ivu Račifiu, dragi deci in sebi Mara Račid, MCMXXII. Vrata mavzoleja so masivna, izborno pa-tinirana in bogato okrašena. V glavnem polju kraljujejo štirje svetniki, sv. brata Ciril in Metod, sv. Sava in blaženi škof Grgur Nin-ski. Ob strani je v paralelni liniji od zgoraj navzdol vpodobljenih dvanajst apostolov In dvanajst mesecev v simbolih. Pred vhodom v mavzolej 6ta dve karija-tidi s prekrižanimi rokami, pod njima je nizko stopnjišče, na vrhu kupole počiva masivna figura nadangela Gabrijela iz brona z razpetimi perotmi. Fasada mavzoleja je okrašena s figurami jagnjet ter jo deli na dvoje glava ovna. Mavzolej stoji na takem mestu, da je viden daleč na okoli z zemlje in morja, kar pa neprijetno dirna gledalca pri ogledovanju grobnice, je počrneli relijef matere. Njegova počrnelost izvira pač od asfaltne žile, katere niso opazili, ko so lomili kamen. Madež se je pokazal šele potem, ko je imel kamen končnoveljvno obliko in Je bil že vzidan. Na eavtatskem pokopališču, par korakov od mavzoleja rodbine Račic, je pokopan tudi slikar Vlaho Bukovac, čigar cavtatski atelje (ki je vsakomur dostopen), hrani Bukovčeve poslednje slike in stvari Iz rodbinske zapuščine. Med njimi je slovita Savani< na svoječaeni j znani razstavi tu veljali za — Avstrijce. Bo-Ije poznajo ostalo jugoslovensko umetnost, - posebno Meširoviča, ki .ie že večkrat tu raz- stavljal, prav tako tudi posamezne druge Hrvate in Srbe. — G. poslanik mi je zagotovil svojo naklonjenost naši umetnostni prireditvi, tako da je upanje, da bo razstava dosegla zaželjeni uspeh. Zelo ljubeznivo in rade-volje se je zavzel za ta načrt tudi g. poslan, tajnik dr. Subotic ,M bo pomagal pri pripravah in ureditvi. O tem sem na našem poslaništvu govoril tudi z znanim publicistom in velikim prijateljem vseh Slovanov, g. Sea-tonom Watsonom (Scotus Viator) in našim odličnim zagovornikom izza časa koroškega plebiscita, g. Jopsonom, ki govori prav izvrstno slovenski, tako, da se nisem mogel dovolj načuditi. — Protektorat nad razstavo je prevzela lady Dunedin prav rada. Njej, kakor tudi g. ministru, sem poklonil dva akvarela, eno »Brezo« in »Sarajevsko džamijo«, ki visita zdaj v sprejemni dvorani, kjer se nahaja njena grafična zbirka. Za sprejemne prostore poslaništva sem pa določil »Motiv iz Dubrovnika« in »Pogled iz Mojstrane«. Na obeh krajih se zbira najodliSnej-ša družba — zato je to z ozirom na nas maloštevilne in nepoznane Slovence, čisto prav. Naša splošna razstava naj bi se vršila po imi, decembra ali januarja. Zainteresiral . n zanjo že razne klube in posamezne žnejše osebnosti, ki kažeio kaj zmisla za •etnost. Povedati pa moram pri tej priliki, 'la sem spoznal Angleže s čisto drugačne plasti, nego jih navadno gledamo mi, skozi napačna nemška očala. So to simpatični, uljudni in taktni ljudje, čisto drugi, niti ne podobni tistim puhlim karikaturam, ki Jih Pismo iz Londona V Londonu, 14. julija. Odkar sem zadnjič pisal, sem bil spet v tolikih raznih umetnostnih galerijah in razstavah, tako da imam slik zaenkrat dosti. Reči pa moram, da so stari mojstri zares nad vse. Posebno kar je tipično angleških velikanov stare šole, ki jih pri nas skoro ne poznamo, so me silno navdušili. Sijajni so fio-gartkovi satirični slikarski cikli, ki, čeprav okrog dvesto let stari, učinkujejo čisto sveže in nekako sodobno. Take so zbirke ->Ženitev po modi* v National-Gallery, »Življenje raz-uzdanca«. »Volitve« in driHe, ki se nahajajo T>o rajnih zasebnih galerijah. Izborna portre-tist nekam klasične smeri je bil Josnah Rey-nclds, ki je z veliko ljubeznijo in znanjem slikal portrete lepih dam. »Modrega dečka« Thomasa Gainsborougha pozna po reprodukcijah cel svet. Toda morda so njegove pokrajine, ki sem jih tu videl, še znameni-tejše, vendar je bil eden prvih slikarjev v Evropi, ki je okrog 1. 1800 začel naravo, luč in zrak res študirati in ki se je osvobodil starega, rjavega galerijskega tona, šele J. Constable. Nekaj sijajnih, solnčmh pejsazov Williama Turnerja sem tudi občudoval v Narodni galeriji, kjer visi dolga vrsta njegovih del. V skupini tekozvanih »prerafaelitov« je več prav originalnih in globokih umetnikov. Usaial mi je nežni Dante Roesetti. Enega viškov novesa angleškega pokrajinnrstva pa i nedvomno predstavlja John Mc. Whistler s j svojimi čudovitimi beneškimi, londonskimi in drugimi redutami. Malokaterega umetnika so toliko posnemali in občudovali, kot ravno njega. Kar je današnjih umetnikov, nisem videl ničesar izvanrednega. V Royal Academy je velika moderna razstava, par tisoč stvari v 20 ogromnih dvoranah. Pa videl nisem nobenega" dela, o katerem bi se splačalo kaj več povedati. Sodobni Angleži-umetniki so preveč konzervativni, preveč navezani na ustaljeno ti-adicijo in na že priznano formo, a premalo duševni, premalo globoki. Angleška publika prvo vpraša, kaj je naslikano — potem pride šele vprašanje umetnostne kvalitete. Po privatnih slikarskih zbirkah, ^ ki sem jih videl precej, ni dosti bolje: po večini srednjevrstno blago. — Akvarelista, modernega namreč, doslej nisem še spoznal, ki bi bil kaj prav posebnega. Mnogo lepih umetnin sem imel priliko ogledati si v »The Pioneer Club«, v čigar razkošnih dvoranah, polnih dragocenih slik, kipov in izredno okusnega pohištva, smo bili povabljeni na čajanko. Toda dovolj o angleški umetnosti. London je tako ogromen, pisan in nudi toliko zanimivega, da bi bilo škoda, če bi si ga ne bi ogledal čim natančneje. Ce mi bo moj budžef dopuščal, ostanem še dalje tu, ker bi bilo škoda časa, da bi ga drugod zapravljal. Rad bi se malo umiril od tega vednega hlastanja in beganja in začel z delom — napravil bi rad vsaj nekaj škic. Kupil sem si najboljše angleške barve fakvarelne) za štiri funte — ogromen denar, kaj rte ? Sicer pa tu ni drago. čeprav je izdatno dražje nego v Parim r JUTRO® Št. Ifttr- 12 Nedelja 25. VIII. '^26 Tudi za vremenske nezgode se plača taksa! Finančnemu ministra in Narodni skupščini t razmišljevanje. Zemljiški pridelki, trud in delo enega celega leta so vedno ogroženi vsled raznih vremenskih nezgod (poplave, toče, suše in dr.). Da se je mogel vsaj deloma omiliti težak položaj kmetovalca, se je do leta 1916. v slučaju vremenskih nezgod odpisala zemljarina z dokladami vred. Nezgodo je bilo treba z nekolkovano vlogo prijaviti pristojnemu davčnemu oblastvu. V izrednih primerih je došla oškodovancem tudi državna podpora. Z naredbo z dne 16. marca 1917, drž. zak. £(. 124, se je dotedanje postopanje mnogo predrugačilo ter odpis zemljarine z raznimi pogoji zaklavzuliral. Izvršilna naredba bivšega finančnega ministrstva je datirana z dnem 25. decembra 1917 in razglašena v drž. zak. št. 516. Ni verjetno, da bi se bil bivši minister z naredbo, za katero je imel časa 9 mesecev, ukvarjal resno in po nepotrebnem strokov-njaškemu znanju na božični dan. Pa bilo! Z naredbo je bilo določeno, da mora oškodovanec naznaniti škodo v 8 dneh po nezgodi, sicer se odreče davčni popust (§ 6.). Pred zaključkom leta, najkasneje pa do 31. decembra, pa mora oškodovanec še posebej zaprositi za odpis davka (§ 7.). Ako torej ne predloži dveh vlog, je odpis na zemljarini nemogoč. Tudi sicer je v § 1. zaklavzuliran odpis zemljarine zaradi poškodb, ako elementarne katastrofe uničijo zemeljske pridelke tako, da to izdatno sega čez okvir navedenih vremenskih škod, ki se po izkušnji ponavljajo z nekorektnostjo, četudi ne vsako leto, in ako se pokaže, da je škoda bistveno oškodovanje prirodnega donosa dotičnlh gospodarskih teles.> V § 2. pa: cTaki vremenski dogodki morejo povzročiti, da se dovoli davčni popust le tedaj, ako nastopijo tako, kakor jih po strokovnjaškem mnenju povprečno ni pričakovati v desetletni dobi.> Končno določa § 14., da se predpis na dokladah vsled odpisa državne zemljarine ne spremeni. S § 20. seje uvedel poseben pri-bitek z 2 % čistega katastralnega donosa, ki bi naj bil pokril odpis na zemljarini. To je neke vrste zavarovalnina na vzajemni podlagi. Po prevratu se je opustilo nadaljno pobiranje navedenega prebitka. Nastale pa so neprilike radi ukinitve taksnih olajšav. Oškodovanec mora kolkovati naznanilo o elementarni nezgodi s 5 Din ter priložiti kolek za 20 Din za odločbo. Ako se v letu pripeti več vrst elementarnih nezgod, je potreb-nih več naznanil, torej izdatek tolikokrat po 25 Din, kolikor je bilo elementarnih nezgod. Vrhu tega mora naznaniti pred zaključkom leta uspeh celoletnega gospodarstva ter preračunati izpad na dono6u ter vlogo seveda tudi kolkovati. Bajtar, ki ob ugodnih prilikah komaj sam sebe preživlja, nima toliko predpisa za zem-ljarino, kolikor se zahteva od njega taks, da doseže malenkosten odpis. Primer: Mali kmet ima posestvo po posestni poli 1.71 ha njive s 30.02 K, 0.43 ha travnikov s 10.76 K, 0.93 ha vinograda s 21.S6 K, 0.58 ha pašnika s 3.44 K ter 0.58 ha host s 3.08 K, skupno 4.50 ha s r= 69.16 k katastrskim čistim donosom. Na to odpade predpisa na zemljiškem davku z državnimi pribitid in okrajnimi in občinskimi dokladami vred 264.20 Din. Državna zemljarina z edinstvenim in 500 % izrednim pribitkom vred znaša 207.48 Din. Imenovani je spomladi imel poškodbe v vinogradu vsled pozebe (smoda), junija mu je bilo seno poplavljeno; julija mu je toča okleslila pšenico in rž ter koruzo. Ječmen je bil že spravljen, koruza pa se je pozneje popravila. Avgusta je razsajalo v dotičnem kraju hudo neurje s točo in poplavo. Prizadeta je bila koruza, oves, krompir ter otava in deloma vinograd. V jeseni je vsled dolgotrajnega deževja še pričakovani donos vinograda skoraj popolnoma uničila peronospora in gozdna plesnoba. Koncem leta se je izkazalo, da je prizadeti kmetic dobil v tekočem letu na pričakovanem donosu svojega posestva vsled raznih elementarnih poškodb le 40 %, 60 % pa mu je neurje pokončalo. Škoda se je petkrat naznanila ter posledek nezgod z obračunom dokazal. Poleg raznih potov je ime] na taksah 130 Din poravnati, odpis davka pa znaša 60 fo od 207.48 Din to je 124.49 Din. V okraju pa večkrat razsaja toča, mnogokrat so tudi hudi nalivi, peronospora je v zadnjem desetletju tudi že parkrat poškodovala vinski pridelek. Pri izrabi zakonitih določb imenovani sploh ne more pričakovati odpisa na zemljarini. Gospodje poslanci si naj iz predstoječega napravijo sliko o bednem položaju današnjega kmeta s posebnim ozirom na letošnje poplave. Uzakoni se naj takoj z veljavnostjo od novega leta 1926 taksna olajšava za naznanilo o elementarnih nezgodah ter odpis davka v smislu zakona z dne 12. julija 1896, drž. zak. št. 118 z dopolnitvami in brez omejitve po kategorizaciji raznih nezgod. Poškodbe po § 2. točka 2. naj se smatrajo istovrstnim z onimi v § 2. točka 1 naštetimi. Uvidevsmo, da davčna oblastva morajo po- stopati po zakonitih določbah. Kruta je naredba ter pravilnik iz leta 1917., jako občuten pa je vrhu tega še taksni zakon. Poslovni davek tudi na vzgojne institucije Vidovidev klub v Ljubljani nas naproša za objavo sledečega dopisa: Vidovičeva dopisna šola v Sarajevu, ki je zgolj vzgojna institucija brez vsakih dobičkanosnih namenov, je dobila te dni od davčne oblasti odlok, s katerim se ji je predpisalo 47.000 dinarjev ppslovnega davka s pripombo, da sledi v enem mesecu rubež, ako se znesek ne poravna. Predpis tega poslovnega davka na vzgojno Institucijo pomenja kulturen škandal, katerega mora ožigosati vsa poštena ln kulturna javnost. Tudi grozi ta davek uničiti to prepotrebno šolo, ki nudi odraslim višjo vzgojo in širi med ljudstvom moralno - etični pokret. Z ozirom na predpis poslovnega davka na to institucijo je Vidovidev klub v Ljubljani imel v četrtek protestno zborovanje v Narodnem domu. Na zborovanju je klubov tajnik g. Kravos opisal delo Vidovide-ve dopisne šole v Sarajevu in ožigosal napad na to šolo s tem, da se je šoli pred- pisal poslovni davek kot kakšni gostilni ali žganjetoču. Po njegovem poročilu so zborovale! soglasno sprejeli naslednjo resolucijo: »Člani Vidovidevega kluba v Ljubljani, zbrani na protestnem zborovanju v četrtek dne 22. julija 1926 v Narodnem domu v Ljubljani, so z ogorčenjem vzeli na znanje, da se je Vidovidevi dopisni šoli v Sarajevu kot strogo vzgojni instituciji predpisal poslovni davek v iznosu 47.000 dinarjev, kar pomenja strahovit udarec za ta prekoristni vzgojni pokret. — Z ozirom na dejstvo, da Vidovideva dopisna šola v Sarajevu ni ustanovljena iz špekulativnih namenov, temveč je zgolj ljudskovzgojna institucija, morajo zborovalci najodločneje protestiratj proti predpisu davka in poživljajo merodajne Sinitelje, predvsem ministrstvi financ ln prosvete, da podvzamejo potrebne korake, da se ta predpisani davek ukine, odnosno odpiše. Predpis davka vzgojni instituciji pomenja v današnjem času tudi kulturno sramoto, ker se na tak način uničuje prepotrebno prosvetno delo.« Resolucijo je klub odposlal ministrstvoma financ in prosvete, klub pa ie podvze! tudi druge korake v obrambo te prepotreb-ne šole. ki pomenja novo dobo in novo življenje našega naroda. Šport Ljubelj V jasnih dnevih zadnjega tedna se je razvil na Ljubelju živ promet trenirajočih vozil. Avtoklub je preskrbel vozačem prost dovoz do vrha Ljubeljskega sedla, le pri povratku se morajo javiti carini. Cariniki so prijazni in gredo vsakemu vozaču na ro« in ker menda niso dosti pazili, se je del cestnega banketa odtrgal, baš pod vrhom na nemški strani grozi ob zapadni strani skrajno izpodmiti cesti ista usoda. Med konkurenco je dovoljena vožnja s poljubno hitrostjo, za motorje je predpi« IJlMEMJiSm £'£SM. _ SHjEtt.fe •h/'- %/ / <>* .M«- 'lil' % - , ' X H ^IImT- , .-,l.h lil, - v.i.liMlmui W ^ ' 4M ko v kolikor Ie morejo. Znana jim je že skoraj vsaka tipa in važno ocenjujejo vo« zače in vozila. Tujci, ki se pričenjajo po« lagoma udeleževati treninga, se pa ne mo« rejo zadosti načuditi divotam terena. Ved« no znova ogledujejo nebotično kipeče ste« ne Begunjščice in Babe, vedno znova ne morejo verjeti, da je Ljubelj tam gori, kjer ga jim kažemo; ko pa smo prispeli na vrh pa gledajo vsi začudeni krasen razgled v Tržiško dolino. Cesta je že lepo izvožena, obeta biti pa še lepša, ko bo popravljena, pometena in nasuta pod strokovnim vodstvom funkcijo« narjev avtokluba samega; na nemški strani jo je pa dež zadnjih mesecev nemilo izpral san minimalni čas po kategorijah od 40 do 22 minut, za avtomobile od 45 — 20 m:nut, dirkalni avtomobili imajo predpisan čas od 20 do 16 minut. Zakasnjenje se šteje v sla« bo, diskvalificira pa voz šele pri večji za« mudi. Vozači bodo razdeljeni v tri skupine: seniore, to so taki, ki so že dobili kako na« grado ali darilo na dirkah, juniorji, k: so se že udeležili dirk, a niso dobili na« grad in slednjič novinci, ki prvič dirkajo. Občinstvo in vozače opozarjamo še en« krat na cestno policijski predpis; hodnik jc za pešce — to naj pomni tudi avtomo* bilist — cesta je za vozila, kar naj upošte« va tudi pešec. Službene objave LLAP. Glasom sklepaJLAS«a se morajo vršiti po podsaveznih prvenstvih medklubska tekmovanja med prvim in drugim najmoč« nejšim klubom v vsakem mestu. Za mesto Ljubljano bo to razvidno šele pri pods pr« venstvu. V Mariboru pa se bo vršilo to tek movanje med ISSK Maribor in SD Ra« pid, ker sta samo ta dva kluba v Maribo« ru člana LLAPa. SK Celje naj po možnosti priredi medklubski turnir s SK Ptuj, SK Tržič pa z ŽSK Hermes in SK Jadran. Kot datum teh tekmovanj določa LLAP 11 in 12. septembra. V svrho propagande lahko« atletskega športa naj bo vstopnina k tem tekmovanjem čin. nižja. Program je glasom saveznega sklepa isti kakor pri podsavez« nem prvenstvu, redosled točk isti, kraj tek« raovanja isti. Za srečanje Maribor : Rapid, Ptuj : Celje, Tržič : Jadran : Hermes naj klubi sporazumno določijo kraj. Število tekmovalcev za vsako točko dva od vsa« kega kluba, štafeta po ena. Klasifikacija, 5, 3, 1 za prvo, drugo odnosno tretje mesto, štafete se štejejo dvojno. Katerekoli spre« membe so dovoljene samo sporazumno med obema kluboma, ki morajo iste javiti LLAPu in s tem postanejo obvezne. Pozivajo se vsi klubi, da glasom sklepa JLASa zadostijo čim preje svojim denar« nim obveznostim napram LLAP«u, ker mo« ra tudi ta zadostiti svojim obveznostim na« Dram JLAS«u. Glasom sklepa JLAS«a z dne 16. t. m. ima vsak verificiran atlet prispevati kot aBožičnico® za olimpijski fond za pohod na olimpijado 5 Din. Pozivajo se vsi klubi, člani LLAP, da pričnejo čim preje z nabi« ranjem določenega zneska pri svojih klu« bih. Tajnik II. Ljubljana : Maribor Danes, v nedeljo, se odigra revanžna med mestna tekma, ki vzbuja iz raznih vzrokov precejšnje zanimanje. Ljubljansko moštvo, ki ga je določil pods. kapetan in ki bo naj« brž z malimi izpremembami tudi nastopi« Io v tekmi za kraljev pokal, smo včeraj objavili. Mariborsko moštvo pa je sestav« Ijeno sledeče: Geyer«Koren. Barlovič«Ber« gant, Korošec, Pernat L«Leschnik B., Vo« deb, Hreščak II., Bertoncelj, Pernat H. Ka« kor je razvidno iz te postave, bo Maribor za ljubljansko reprezentanco zelo trd oreh. Vendar so Mariborčani toliko handicapira« ni ker so igrali Rapidovi igralci včeraj tekmo proti Villacher Sportvereinigung. Tekma se vrši na igrišču SK Ilirije s pri« četkom ob 18. OPOZORILO. Zadnjič se opozarjajo vse športne organizacije, da bodo vse ob* jave, pisane s svinčnikom ali na obe strani papirja romale brezpogojno v koš. Službeno iz LNP. Sporoča se SK Iliriji, da se predtekma ob 16.30 ne more akcepti« rati. Pač pa se lahko ista odigra s pričet« kom ob 15. uri, a po odigranju mora Upra« va izprazniti igrišče. — Tajnik I. Službeno iz LLAP. Nadaljevanje izpi« tov za savezne sodnike se vrši v pondeljek 27. in torek 28. t. m. v Emoni, damska so« ba. Pondeljek ob 20.30 gg. Svetlič, Balte« sar, Betetto. Torek ob 20.30 gg. Kandare, Pelan, Rvbar, ing. Debelak. Villacher Sportvereinigung v Maribo« ru. Danes popoldne nastopi na Mariboro« vem igrišču koroški prvak Villacher Šport« vereinigung proti kombiniranemu moštvu Maribor«Rap!d, ker so najboljši igralci obeh klubov zaposleni v medmestni tekmi Ma« ribor : Ljubljana. Postava kombiniranega tirna je sledeča: DoIinšek»Kurzman, Jakov« ljevič«Hreščak L Frangeš, Kirbiš«Skrobar, Tergletz, Venko, Koschell, Lesnik. Pričetek tekme ob 16. uri. Kolesarska dirka ASK Primorje. Da« nes se vrši na progi Ljubljana » Kranj • Radovljica « Lesce « Bled okrog jezera in po isti progi nazaj (km 106) velika kole« sarska medklubska dirka, prirejena po ko« lesarski sekciji ASK Primorje. Start dirka« čev je točno ob 13. pri km 2 na Celovški cesti. Cilj istotam približno ob 16 Na pod« Iagi dosedanjih prijav, je pričakovati, da bo ta prva letošnja daljša dirka jako za« nimiva. Tekmovali bodo naši najboljši dir« kači. Tudi od zagrebških klubov se priča« kuje obilna udeležba, vsled tega bo na ci« lju gotovo zanimiva borba za končno zma« go. _ Planinski dan v Kranjski gori Hrvatski turistovski klub »Sljeme« v Zagrebu priredi 7. in 8. avgusta t. 1. sporazumno s podružnicami SPD v Kranjski gori šesti planinski dan. Namen planinskih dne-vov je vzbuditi veselje za turistiko, vzbu jati smisel za prirodno lepoto, za potvanje in spoznavanje naših planin. »Sljeme« je lani in letos priredilo že več dobro uspelih planinskih dnevov, tako na Triglavu, na Pohorju, Medvjedjaku in v Celjski koči pod Tolstim vrhom. Letošnji gotovo ne bo zaostajal za svojimi predniki, za to jamči klub sam, predvsem pa kraj, kjer se bodo zbrali srbski, hrvatski in slovenski turisti Kranjska gora leži v slikoviti gorenjski do- lini, obdana od Karavank in Julijskih Alp, okoli nje pa se vzdigujejo impozantui a 1 •>-ski vrhovi: Špik, Škrlatica, Razor, Prisojuik in Mojstrovka. V tej lepi dolini se bodo zbrali ne samo hrvatski, nego tudi srbski in slovenski turisti, da obnove svoje prijateljske vezi in izmenjajo misli, kako bi sa dalo najuspešneje delati na vzajemni propagandi za planinstvo in njegove kulturne vrednosti; da dokažejo vnovič, da sta v tu-ristiki volja in delo tista dva faktorja, ki vodita do zadovoljstva in uspeha v vzgajanju telesa, zdravja in moči. V medsebojnem spoznavanju in sklepanju prijateljskih vezi med planinci iz najodaljenejših krajev naše dršave se bo rodila zavest, da moremo samo na podlagi lastne moči in zaupanja v samega sebe uspešno delovati za dosego kulturnih ciljev turi6tlke, ki ima kakor vsak drugi šport svoj najvišji namen v oplemenitenju in povzdigu naroda. Planinski dan na 7. in 8. avgusta sklicuje »Sljeme« v zvezi s sa vinskimi podružnicami SPD in podružnico SPD v Kranjski gori Program je sledeč: 7. avgusta prispo planinci z jutranjim, opoldanskim in večernim vlakom v Kranjsko goro, kjer jih bodo sprejeli člani kranjskogorske podružnice. Zvečer ee vrši skupen komers v hotelu »Razor«, naslednji dani pa 6e bodo vršili izleti iz Kranjske gore na Špik, Križko steno. Razor in Pri9ojnik, za začetnike in marij trenirane turiste pa do koče na Gozdu, na Vitranec, Skrbinjek in Mojstrovko. Vsi ljubitelji planin in turlstlke se vabijo, da se udeleže planinskega dneva 7. in 8. avgusta v Kranjski gori. Za polovično vožnjo za svoje članstvo naj se planinska društva obrnejo na ministrstvo saobračaja, ki bo dovolilo polovično vozno ceno oA kraja bivanja do Kranjske gore in nazaj. Za pravo vsebino in kakovost asptrinovih tablet " %oyab Jamči samo originalni lavo) (ploičnati kartoni j 0 ali 20 table-1 tamt) M modro-belo-rdečo varst- J , veno tnamko. V lastnem . interesu odklanjajte vse druge tavoje. Vremensko poročilo Meteoro'ošl(i ianoo « Uua:isn< 23 'ulita l'92h Viš''na barometra 308> m Kraj Cas iarom. Temper. Rei. »loga Sme: vetra in Ouai Vrsta padavint brzina v m (IOS1 i ona7ovania i o/o 0—10 ud ooazovBiri mm • c urt i Ljubljana . f 1 11/67 0 14 2 90 NE 0J 10 mezla 8. 76S-8 150 89 NNE 05 10 megla (dvorec i 1 14 7631 24 9 54 SW 1.5 0 l 21 762-0 21-7 65 SW 1 0 Maribor . . . 8. '667 17-0 82 mirno 0 Zagreb . . . 8. 76tv2 19-0 70 mirno 0 Beograd . . . 8. 765-2 190 7b mirno 3 Sarajevo . . . & '651 140 81 mirno 10 Skoplje . . . 7. 7o4-2 21-0 48 W 3 0 Dubrovnik . . 7 OOu-O 00-0 00 0 0 Praga ... 7 76 -1 16-0 — SSW 1.5 0 0.1 Povprečni barometer v Ljubljani je nižji kot včeraj za 0.6 mm. Soince «riaja ob 4-35 zahaja OD 19*37. >una vzhaja ob 1916 '.ahaja ob 03 21. Naše vreme je stalo v glavnem pod učinkovanjem visokega zračnega tlaka, zato se je zjasnilo in ogrelo; dobili smo vrsto poletnih dni g pravo vročino. Ali gospostvo visokega zračnega pritiska vendarle ni niti posebno močno niti stanovitno. Tudi ta teden se je enkrat temeljito prekinilo. Maksimum visokega zračnega tlaka je ležal poprejšnjo soboto zjutraj nad morjem med Anglijo, severno Francijo in zapad-no Nemčijo. Toda potoval je tako naglo proti vzhodu, da se je njegovo središče že v nedeljo zjutraj nahajalo nad Češkoslovaško in Poljsko, a v pondeljek zjutraj že nad Rumunijo in južnozapadno Rusijo. Ta nagla nemirnost je bila slab znak; za visokim tlakom je s prav tako naglico pritiskal nizek zračni tlak, katerega središče je bilo v pondeljek zjutraj nad Anglijo, v torek zjutraj nad Dansko in južno Skandinavijo, a že v sredo zjutraj nad Latiško in sosedstvom. Od te glavne depresije sta se spustila dva dolga zatoka proti jugu tja do Sredozemskega morja; prvi je drvel čez naše kraje v aoči od torka na sredo, drugi v četrtek; kakor je običajno v takih situacijah, sta bila depresijska zatoka središče zelo slabega vremena, neviht in nalivov. Sreča le, da sta bila oba tako urna, ne pa počasna, kakor so bile domala vse depresije, ki so se motale preko Evrope v poslednjih tednih, oziroma mesecih. Val slabega vremena je šel seveda prav tako tudi preko ostale Evrope. Za depresijskim območjem je pritisnil o i jugozapada, preko Španije in Biskajskega morja, znova visok zračni tlak ter privedel zopet lepo vreme. Severni zrak. ki je za odhajajočo depresijo planil z morja med Islandijo in Skandinavijo na jug in preplavil vso zapadno polovico Evrope, je prinesel občuten hlad, ali zrak se je v krepki insolsciji hitro segrel. Hvaležno bi bilo napovedovati trajno lepo vreme. Ali zdi se, da bi bilo tako napovedovanje nepravilno, zakaj stalnosti vremen-':j situacija vendarle še ne obeta. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Bolj oblačno, zelo toplo. Tržaška vremenska napoved za uedelio: Lahki vetrovi, nebo jasno, temperatura o«i 19 do 28 stopinj, morje mirno. vidimo v raznih nemških humorističnih listih, pa celo na našem odru. Posebno je očividna njihova absolutna solidnost in poštenost, tudi napram tujcu, ki je neznan v deželi in ne zna niti njihovega jezika. Mnogokrat sem 6e ob takih prilikah moral spomniti na večno, tako mučno in ogabno izrabljanje, kateremu si kot popotnik izpostavljen v blaženi Mussoliniji. Kar se pa tiče življenja v Londonu, je to višek, ki si ga Bploh moreš misliti. Že en sam sprehod po ulici ti nudi več, nego ne vem koliko modernih razstav. Tu sem šele uvidel vzroke, zakaj je v velikem mestu umetnost zadobila te, nam malomeščanom tako tuje, nepojmljive oblike Samo gibanje povsod, sam nemir, hrušč, kaos barv ln oblik — cel ^abilonl Množice drve mimo teb^. avtobusi, tramvaji v predmestjih, železnic« pod zemljo in visoko nad njo, tuljenje ladijskih siren, povsod hrum in ropot. Vsak nervozno hiti, počasne kretnje ne vidiš nikjer. Poleg avtomobilov, ki polnijo ulice, zagle-daš naenkrat voz s tremi pari vpreženih konj, kot pri nas pri gala - pogrebu. Na vrhu voza sedi zadaj rdeče livrlran sluga ta trobi od čas3 do časa. Koloaalen je pogled s strehe premikajočega Be avtobusa, kadar se ustavi vsa ulica — vse stoji par sekund, množice pešcev hite na natančno določenih mestih preko ceste ln na policistov migljaj _ hajdi! zopet dalje. Vožnja je prav poceni za dva pennyia (2 dinarja) se voziš lahko nro daleč. Pod zemljo je promet hitrejSi. Ves obrat se vrši silno enostavno in gladko. Stopiš v lift in se »pustiš doli do podzemeU- | ske postaje, tam pa moraš paziti, da se v ] številnih hodnikih ne izgubiš. Ko izstopiš tz j voza, stopiš na desko, deske se začno vzdl-j gavati v stopnice in kmalu si v hodniku, na-| to spet v lift, ki te potegne na dan. Vse ulice so čiste, kakor črno lakirane tn j se svetijo. Menda jih mažejo z nekim posebnim oljem proti prahu, ki ga tu sploh ni opaziti. Čevlje imaš vedno čiste, a vsakokrat, ko prideš domov, si ves črn kot dimnikar; take so od silnega dima tudi hiše po Londonu. Najzanimivejše je ob vsakem času vrvenje na Piccadilly - Circus Placeu. Množice ljudi, ki se drenjajo v kino - gledališča, va-rljeteje tn restavrante. Mnogo možkib v frakih in s cilindri. Anglež se vsaj dvakrat na dan preobleče. Na obleko zelo pazijo, a niso preveč moderni. Elegantnih, kričečih modernih ženskih oblek, kakor jih je videti tudi pri nas (in v Parizu seveda!), ne bo3 opazil, ali pa so to damice Iz polsveta. Tu se loči samo dvoje vrst ljudi, če jih sodiš po obleki: bogataše in maso povprečnih meščanov. Restavracije 80 sila elegantne, mnoge v več nadstropij, vse je v marmorju in perzijskih preprogah. Povsod ti doni na uho godba. Mnogo, a ne preveč, se čujejo glasovi divje neubranih, a zelo ritmičnih jazz-ban-dov. Gledališča so, kar je najboljših, deloma zaprta, deloma pa tako draga, da z mojim proračunom ne morem misliti nanje. Bil sem v nekaterih manjših, pa mi ni bilo vše& Ljubše mi je oohajkovanje po ulicah, ki so polne vseh mogočih eksotičnih ple- men. Največ srečaš Hindov, dosti Japoncev in Kitajcev, zelo mnogo seveda Zamorcev. Vsi ti pisanopolti ljudje ne vzbujajo nobenega zanimanja, preveč jih je. Tudi v našem hotelu stanuje mlad Japonec, ki dvori prav iztočno ljubeznjivo našim damam. Mišjim, da jim je ta eksotična pozornost po godu. Zvečer je najživahnejše na Piccadillvskero trgu. Tu je mesto sestankov in promenade, kot pri nas v Ljubljani pred pošto. Tu vidiš častite domačine, ki se prihajajo po težkem dnevnem delu zabavat in odpočit, še več pa tujcev, ki jih radovednost privablja v ta hrumni del mesta. Stranke, temne ulice so pa polne nočnih vešč. vsiljivih in nadležnih, kakor v tržaškem Starem mestu. Vse to barantanje za kupljivo ljubezen se vrši sredi ulice, zoperno in neokusno, takorekoč pred očmi policije. Stražnik, tudi ženskih poliee-manov je mnogo videti, stopa mirno naprej, gleda vse to in ne reče ničesar. Zanimivo je, da noben policist nima tistih slovitih pendrekov, ki so Ljubljančanom tako prijetno znani. Grozno vplivajo name tudi tesne, visoke in mestoma obokane uličice, ki se kakor kleti razpletajo vsenaokoli ogromne katedrale sv. Pavla. To je orjaška zgradba, menda največja cerkev na svetu, sezidana pred dobrimi 200 leti v baročnem slogu. Zgradil jo je slavni arhitekt Cr. Wren. deloma po Berninijevem vzoru: toda zadnji čas so ss začeli prikazovati opasni znaki razpadanja in preti nevarnost, da ee orjaška kupola zruši. Tod okoli v tem starodavnem delu mesta je doma revščina in greh. Pozorno gledaš naokoli, kdaj te bo kdo napadel, toda brez skrbi si lahko. Za vsakim vogalom vidiš stražnika. A vendar že sam ta skrivnostni milje plaši človeka, ga vabi in ga odbija. V teh temnih ulicah se vrše stvari, da jih nI mogoče popisati. Vse grehe in strasti Iz vseh delov sveta 60 znesli semkaj: opij, kokain, morfij, zraven pa spake ljubezni v vseh oblikah. Tu vidiš prizore ... Nemoteno mešetarenje za človeško meso, razuzdan smeh, roganje in konkurenca vlačug (obeh spolov). — Oscar Wilde je bil preveč fin, da bi bil povedal vse ... Sredi ulice pa vidiš spet drug, sprva nerazumljiv prizor. Zato pristopiš sam k tej gneči ljudi. Stara žena, par moških, več go-. s podov, vsi bero naglas iz Evangelija, pojejo psalme. Nato govori ženska, prepričevalno, odločno, fanatično kot prorok. kliče k po-boljšanju in spreobrnenju. Govor traja včasih po cele ure. Marsikdo, kl je prišel sem v to blato, se zmede, prebledi io se vrne. Drugi pa, ki so že okosteneli, se smejo, poslušajo in žive naprej svoje blodno življenje — saj je to njihov kruh. Ti govori trajajo vsak dan do desetih zvečer. Potem se novt>-dobni apostoli toplo, prisrčno poslavljajo 0-1 teh nesrečnlc in siromakov: »Zbogom, dragi prijatelji! In na svidenje!« Morda dosežejo mnogo uspehov ti moderni Mesije, kdo ve? Poslušalcev jim nikoli ne zmanjka. — A tam po širokih ulicah, polnih luči, smeha tn briljantov, gre življenje lepo naprej, kakor da bi tega drugega podzemeljskega Londona z njegovim oceanom gorja ne bilo. Do treh zjutraj, do belega dneva prodajajo reveži vžigalice po uličnih kotih; tudi otroci m med njimi... Kakšni kontrasti, kakšna r:~ soglasja! 7. G. Giacobi: Sokrivec Gospod Deli je imel jedva toliko časa, da je skočil na stopnice vagona prvega razreda. Brzovlak se je premaknil med sikanjem pare in ropotanjem koles. S torbo v roki je korakal z- Dei li po hodniku držeč ravnotežje svojega malega, rejenega telesa. Potniki so spali v polmračnih kupejih. Vstopil ie v enega, ki se mu je zdel prazen in je zaprl steklena vrata. Ali takoj se je na-mrgodil in je nakremžil svoja dobrodušna usta: na sedežu je ležal človek obrnjen z obrazom proti zidu. Svetloba svetiljke je igrala na njegovih lakastih čevljih, osvetljevala njegovo lepo športno obleko in dragoceno popotno torbo v mreži nad sedežem. red oken. enolično škripanje osi ie oteževa-lo oči z lahko dremoto. JUTRO® št. lo3 13 Nedelja 25. ^111.1926. VO Tedenski borzni pregled Zagreb, 24 julija. Pretekli teden je dinar završil v Curihu ob čvrsti tendenci na povprečni višini 9.12. Na tej višini je ostal ves teden, iz česar se vidi, da se je popolnoma stabiliziral. Od drugih deviz je bilo močnejše valovanje v Parizu in Italiji, belgijski frank pa je vedno tendiral zelo slabo. Belgijska vlada bo imela še obilo truda, preden ga popolnoma stabilizira in popravi. Francoski frank Je začetkom tedna padel v Curihu na najnižjo stopnjo in je v pondeljek notiral 10.70. Ves čas reševanja vladne krize na Francoskem je bil slab. Ko pa je prišla vest, da je Poin-carž sestavil novo vlado, se je takoj začel popravljati in se je včeraj povspel v Curihu na 11.625 s tendenco nadaljnega porasta. Cim je Poincarž sestavil svoj kabinet, je porastel tečaj franka na vseh mednarodnih tržiščih. Včeraj je bil v Cnrihu že na 12.15. Ako se potrde današnje vesti, bi se nanašajo na prihod ameriškeca zakladuega tajnika Mellona in bančnika Morgana v Pariz, da bo namreč Amerika znatno pomagala Franciji, se bo frank prav kmalu povrnil na svojo staro višino, to je na 16—17 v Curihu. Na tej višini B.e tudi Francija sama želi stabilizirati. Na naši borzi je frank predvčerajšnjim notiral 115, včeraj pa je bil tečaj že čvrstejSi, 128, davi pa je bil denar 138, toda brez ponudbe. Lira je bila tudi ves teden zelo slaba na vseh tržiščih in je v Curihu zopet padla za nekaj točk. Pri nas se je spustila na 181 do 183. Na tej višini se je tudi trgovala ves teden, ali brez posebnega zanimanja. Računajo, da bo popravek franka vplival tudi na liro. — Razen teh dveh deviz nI bilo na našem tržišču večjih sprememb v drugih devizah. Blaga je bilo, kakor ponavadi v predizvoznl 6eziji, zelo malo na razpolago. Zato Je Narodna banka krila povpraševanje. Na dan. je bilo prometa za 10 do 12 milijonov dinarjev. V efektih je bilo ves teden skoraj popolno mrtvilo. Bančni papirji beležijo vsak dan iste cene, namreč skoraj same zaključke, samo da se obdrži tečaj. Pri industrijskih ni bilo niti tega, ker nI bilo zanje prav nikakega zanimanja. Le v Slavoniji je bflo nekaj zaključkov. V kulisi Je bilo ravno tako vse mrtvo. Le Litorale Je zbudil ta teden nekaj pozornosti, ki Je padel v blagu na 10. Skoraj vse to velja tudi za državne papirje. Vojna škoda je z malimi spremembami ostala na tečaju 80150—303. Za posojilo je bilo prav malo interesa, v agrarnih pa sploh nI bilo zaključkov. Na današnjem prostem prometu je bilo vse zanimanje koncentrirano na francoski frank. Na vest o močnem porastu v Curihu je tudi naša borza takoj reagirala ln Je denar takoj poskočil na 138. Kasneje se je dvignil na 138 do 140. blaga pa ni bilo dobitL Spo-redno s Parizom je tudi lira nekoliko porasla in je notirala denar 185.50. Za ostale devize so beležile te-le taksacije: Dunaj 801.50—0, Praga 167.90—168, Berlin 1351 do 1352, New York 56.60—56.625, Curih 1096.50 do 1097.50, London 275.65—0. — V Vojni škodi ni bilo prometa in Je ostal tečaj nespremenjen na 800—S01. Kiseljak K svojemu tozadevnemu navodilu v »Jutru« cd 15. t. m. glede pokončevanja kise-ljaka pristavljam, da bo še najbolje izvedljivo, najceneje in še najbolj učinkovito na Nižjeavstrijskem z uspehom rabljeni dr. Sturmov prašek, s katerim se spraši trta ta zlasti grozdje z navadnim žveplalnikom, enako kot žveplo proti grozdni plesnobL Po poročilih z Nižjeavstrijskega, kier ima Jo v pokončevanje kiseljaka in grozdnega sukača ali grozdnega molja največje ln večletne izkušnje, gre delo z uporabo dr. Sturmovega praška hitro od rok in je nal-pozitivnejše radi tega, ker se prah seseda enakomerno na vseh, tudi notranjih grozdnih delih, zlasti pa še na Jagodah. To se s škropljenjem z zelenilom »Urania« ia drugimi takimi tekočimi sredstvi ne more vedno doseči, ker se tekočina na maščob-nih Jagodah tako ne prime In Jo vsak dež hitro izpere. Za tako prašenje Je še vedno čas, dokler Jagode ne prično dozorevati. Ako bi se odzvalo več odjemalcev tega prašnega sredstva, bi Kmetijska družba za Slovenijo še letos izvršila primerno naro-čitev dr. Sturmovega praška. Koliko bo stal kilogram tega prahu, ni znano, vsekakor Je pa ceneje kot vsako drugo sredstvo. Gosp. J. Štrekelj omenja strigalice ali škarjice kot dobre pokončevalke trtnega škodljivca in tudi krvave uši ter nasvetuje, da se posveča tej zatiralki večja pažnja. No. zelo dvomim, da bi se pri kakem vinogradniku ali sadjarju zbudila vera,, upanje in ljubezen do tega res osovraženega mrčesa. Fr. Gombač. Točenje alkoholnih pijač stoječim gostom V predpisih in naredbah o točarinski taksi se .neprestano ponavlja precej nerodni izraz »točilci iz pripombe 4. k tar. post 62« pod katerim se razumevajo okrepčevalnice ali bifeji, prodajalne užiških proizvodov, vi-narne in žganjarne, delikatesne, slaščičarske in ostale njim s lične trgovine, ki točijo alkoholne pijače v odprtih ali zaprtih posodah za konzum v poslovnih prostorih ali pa glasom točke 13. člena 18. novega pravilnika o točarinski pravici — za konzum izven poslovnih prostorov (čez ulico). Vsi ti obrati plačujejo drugačno, v pretežni večini slučajev mnogo višjo točarinsko takso nego gostilničarji in kavamarJL Zato pa po členu 16. novega taksnega pravilnika o gostilnah ne potrebujejo krajevne pravice. Ako vprašamo, kaj Je za naštete obrate ono karakteristično, kar Jih medsebojno druži in veže v eno posebno skupino ne dobimo v citirani pripombi 4. nobenega odgovora. Tam so bifeji in še nekateri drugi obrati imenoma našteti s pristavkom »in njim slične obratovalnice, ki točijo pijače v odprtih ali zaprtih posodah za konzum v poslovnih prostorih«. Toda prave notranje zveze tu ne najdemo. Saj končno tudi gostilna ni nič drugega nego obratovalnica, v kateri se točijo alkoholne pijače v odprtih ali zaprtih posodah za konzum v posebnih prostorih. Splošno je znano, da se gostilne na železniških postajah, v gledališčih itd. kaj rade imenujejo »bifeji«, ki so pa našteti v pripombi 4. Odgovor na gornje vprašanje :iam da šele člen 83. novega pravilnika o gostilnah, k! pravi, da v bifejih in drugih v pripombi 4. naštetih obratovalnicah ne sme biti ne miz ne kakršnihkoli sedežev za posetnike ter da se sme v teb lokalih streči samo gostom, ki stoje. To Je torei ona notranja zveza, ki druži vse naštete obratovalnice v eno celoto in iz te omejitve glede točenja moramo presojati vprašanje, katere obratovalnice spadajo med pripombo 4. samo na splošno omenjene »slične obratovalnice« »Točalci iz pripombe 4. k tar. post. 62« mogli bi se zato mnogo prikladrieje imenovati »točile! stoječim gostom«. Kaj Je torej »bife« ali okrepčevalnica? Za bife se smatra po taksnih predpisih samo ona obratovalnica v kateri se smeio prodajati poleg mrzlih Jedil tudi alkoholne pijače v zaprtih ali odprtih posodah do naj manjše količine (tudi na štamperle), toda samo stoječim gostom in v lokalu ne sme biti nobenih miz ali sedežev za goste. Kako nazivlje podjetnik svojo obratovalnico, ie postranska stvar. Merodajno Je edino to, kaj on sme in kaj ne sme. Gostilničar sme imenovati svojo obratovalnico »bife« ali v pogledu taksnih predpisov se mora ravnati po predpisih za gostilne, to je ako hoče točiti sedečim gostom, si mora pridobiti krajevno pravico za dotično poslopje kakor vsak drug gostilničar. Prepoved točenja sedečim gostom v bifejih in drugih gori omenjenih obratovalnicah Je tako ostra, da Je podjetnik že kaznovan, ako se v njegovem lokalu najdejo mize ali kakršnikoli sedeži (klopi, sodčki, zaboji it0« 6.25, >1< 5.75, >2« 550, >3< 5, >5< 4 ržena 5, ajdova 8—9, koruzna 850—4, zdrob pšenični 7, koruzni 4—5, kaša 6—7, ješprenj 6—8, Ješprenjček 10—13, otrobi 2.50 za kg. — Žito ln stročnice: pšenica 360— 880, rž 250-280, ječmen 230—260, oves 250— 260, proso 285—300, koruza 250—260. ajda 310—320, fižol ribničan 350, prepeličar 350, grah 400—500, leča 600 za 100 log. — Krma: seno sladko 100, posladko 80, klelo 75, slama 50 za 100 kg. — Zelenjava in to-5 i v j e: solata glavna ta 4—6, štrucnata 4— 6, ajserica 6—7, endivija 3—4, zelje zgodnje 6—7, rdeče 8, kislo 2.50—3, ohrovt 6—7, kar-fijola 6—8, kolerabe 4, podzemljica 1, špl nača 6, paradižniki 6—8, kumare 6—7, buče 6—7, grah v stročju 2, luščeni 24, fižol v stročju 4—6, čebula 3—4, česen 5, krompir novi 1.25—1.50, repa 4, kisla 2—2.50, korenje 4 peteršilj 5, zelenjava za juho 5, zelena paprika 40 za kg. — Kurjava: premog 43.50 za 100 kg, drva trda 150, mehka 75 sa kubični meter. Mariborski trg Sobotni trg je bil vsled lepega vremena zelo dobro založen in obiskan. Ker je vsled neprestanega deževja in poplav letošnje zrnje bolj slabo, se je cena pšenici nekoliko dvignila. Slaninarji so pripeljali na trg 20 voz mesa, ki so ga prodajali na debelo po 1050—27 Din ln 57 voz zaklanih svinj v ceni po 15—17 Din. Krompirja Je bilo na trgu 34 voz v ceni 0.75—1.25 In 22 voz čebule po 3—5 Din. Ostale cene so bile v dinarjih: P e-rutnina: kokoši 85—40 za komad, piščanci par 20—55, race 20—25, gosi 80—40, purani 20—25 Din za komad. D o m a S1 zajci: 10—20 Din za komad. Zelenjava in s oči v je: fižol 2—250 Din liter, v stročju 1 Din za kg, grah luščeni 4—450 Din za liter, kumarce 1—4 karfijola 050—5 Din komad, česen 8—15, ohrovt 0.50—2, sveže zelje 1—3, Din glava, buče 1—4, paradižniki 8 Din kg, peteršilj šopek 0.50, zelena 0.25, zelenjava za juho 0.50, endivja 0.25—1 Din, glavnata solata 0.25—1 Din komad, šplnača 1, gobe 1 Din za kupček. — Sadje: borovnice 1.50—1.75, maline 5—6 Din za liter, jabolka 4—8, hruške 4—8, slive 5—6, breskve 16, marelice 10—16 Din kg. — MleSnl Malo po malo ga je prevzemal neki čuden občutek. To mračno nebo, ta bleda svetloba okrogle svetiljke, to neprestano škripanje koles in veliko, nepremično telo na sedežu nasproti njemu, vse to se mu je zdelo kakor strašna slika nekega težkega sna, ki se ga je trudil odgnati od sebe. Odprl je oči in se zagledal v svojega soseda. Tedaj prvikrat je šele opazil, da se neznanec ni še prav nič zganil. Prisluhnil je in ni slišal ničesar. Gospod Deli je naglo vstal in se sklonil nad potnikom. Odstopil je in se mu potem zopet približal. Izpod čepice, ki mu je zakrivala oči, so se videle kaplje krvi, ki so tekle po obritem obrazu in curljale izpod brade. Gospod Deli je stegnil roko in prijel neznanca za ramo; najprvo ga je nalahko stresel, potem močneje. Izpod čepice se je videla široka rana na senci. Potnik je bil mrtev. Nikjer ni bilo nobenega sledu o borbi: moral je biti ubit v snu. Rop? Osveta? * Gospod Deli je dvignil najprvo roko k zvoncu za zasilno zavoro, potem pa je stopil k vratom. Ali pogled mu je nenadoma zastal. Iz odpete suknje je molel konec rmene kože. Gospod Deli jo je oprezno izvlekel. Bila je listnica. Od-nrl io je. V listnici je bila slika neke ženske, ki se mu je zdela mlada in lepa, odrezek iz časopisov in sveženj bankovcev. Gospod Deli je vtaknil bankovce v svoj žep, listnico pa je položil na prejšnje mesto. Potem je odrinil s prstom šop las, ki mu je padel na znojno čelo. Pazljivo je pregledal svoje roke in videč, da so krvave, jih je obrisal ob zavesi na oknu. Potem je vzel svojo torbo, otvoril oprezno vrata in stopil na prazen hodnik. Izvlekel je uro in videl, da je dvanajsta in petindvajset minut: za štirideset minut bo v Parizu. Vsi potniki v vagonu so spali: priče torej ni bilo nobene. Ali v tistem trenutku mu je strašna misel oledenela srce. In morilec? Ako je bil on tu? Ako se je skril v sosednem kupeju, potem ko Je izvršil zločin. Ako je skrit za zaveso videl svojega sokrivca? Gospod Deli se ni mogel niti premakniti . . . Ropot koles je postajal vse močnejši. Voz je skoro branil hojo. V mraku so se prikazale svetiljke. Potniki so začeli izstopati na hodnik s svojo prtljago. Glasovi so se mešali z ropotanjem koles. Gospod Deli je stopil k vratom pripravljen. da skoči prvi ven, čim se voz ustavi. Čez nekoliko minut je bil že na peronu in hitel k izhodu na postaji. Roka ! mu ni zadrhtela, ko je pomolil svoj li- 1 stek vratarju, ki ga ni niti pogledal. ' Ko je stopil na ulico, je najel taksa-meter in povedal svoj naslov. Gospoda Delija je šele tedaj začela navdajati groza. Odklenil je vrata svojega stanovanja. Vstopivši v svojo spalnico je odprl električno svetiljko. Njegova žena se je v snu obrnila in odprla oči. Pogled je začuden obstal na obrazu gospoda Delija. Naglo je sedla. «Za božjo voljo, kaj pa se je zgodilo?* komb., 4 vagone 470—475, baška, «2>, eksport mlin, 1 vagon 430, <6>, nova, za 10. avgust, 2 vagona 280; fižol: baški, beli, Palanka, 1 vagon 180; otrobi: banatski v jutastih vrečah, 2 vagona 120. Dunajska borza za kmetijske produkte (23. t. m.). Notirale so vštevši blagovnopro-metni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 4550—46, madžarska, potiska 49—50, seno: 18—19.50. = Carinski aiijo v nekaterih evropskih dr-tavah. V Jugoslaviji znaša carinski ažijo za en zlati dinar 11 papirnatih dinarjev, v Avstriji 1 zlata krona = 1.44 šilingov, Italiji 100 zlatih lir = 536 papirnatih, Madžarski 1 zlata krona = 14.500 papirnatih, Rumuniji 1 zlati lej = 40 papirnatih in Španiji 1 zlata pezela = 1.2508 papirnatih. = Nova tvornica v Dravski dolini. Neko inozemsko podjetje, ki ima za Jugoslavijo v Mariboru £e stalno zastopstvo, se bavi z mislijo, v Dravski dolini ustanoviti večjo tovarno za pločevino ln pločevinaste izdelke. Podjetje bo delniška družba. — Izvoz jajc. Zbrani so že podatki o izvozu jajc za prvih pet mesecev 1926. V »ej dobi je bilo izvoženih v inozemstvo 1791 vagonov Jajc v vrednosti 336 milijonov dinarjev. = Fordove tovarne t Jugoslaviji. Kakor se čuje, je znani ameriški industrijec Hen-ry Ford prosil trgovinsko ministrstvo v Beogradu za dovoljenje, da sme zgraditi pri nas velike tovarne avtomobilov za ves Balkan. Ako bi bila ta prošnja ugodno rešena, bi Ford na lastne stroške tudi zgradil v Jugoslaviji moderne prvovrstne ceste za avtomo- bilni promet. Zajjosieni bi bili izključno le domači delavci. = Novi rudniki. V okolici Kruševca v Srbiji je bilo že pred delj žaea odkritih nekaj lepih ležišč bakra. Pravico prostosledov je dobila sedaj kruševačka tvrdka Krstič & Ni-količ. Z uradno analizo se je ugotovilo, da ima ruda do 16 % čistega bakra. = Znižanje poštnih pristojbin. Vedno bolj se pojavljajo glasovi, da namerava vlada znižati poštne pristojbine, ki so za sedanje stanje dinarja mnogo previsoke. Zlasti velja to za poštne zavoje, kar zelo podražuje m no predmetom. Gre namreč za to, da se znižajo pristojbine za 20 = Izmena romunskih novčanie starega tipa. Novčanice starega tipa rumuuske Narodne banke po 500 lejev se izmenjajo do 1. januarja 1927. Inozemski lastniki na ;las odaelek Jutra pod kostanjem. 20to2 Litija! Prostovoljno gasilno društvo Lilija priredi dne S. avgusta veliko slavnost t sodelovanjem zaslužnih gasilcev. odlikovajem župnih in drušlvenih častnih članov Za polovično vožnjo je za-pru.cno in bo dovoljenje pravočasno objavljeno. Ker j je čisti dobiček namenjen za nabavo prepotrebnega o r o d j a in renoviranje ga-s:l-k--.a doma. se prosi za obdni poset. — Slavnost je spoiena z župnim izletom. Odbor 20602 Eoštanj ob Savi Vrtna veselica prostovoljnega trasilncga društva se bo vršila v nedeljo. 5 septembra. na kateri datum prosimo. da se ozirajo sosednja društva. 20603 Kovaška dela »■e vrste izvršuje V. Ur-bančič, Ljubljana, Zabjak. V zalogi ima tudi gumijaste kolesa za kočije in vozove. Preskrbuje vsa kolarska dela. 17659 Vulkanizira »se vrste gumija parna »ulkanizacija P Škafar * Ljubljani. Uimska e 11. 270 (doise-* Sposobnega sodarja dobrega, pred vsem za izdelavo novih majhnih sodov, se sprejme takoj v stalno službo. Podrobne ponudbe z referencami je poslati na upravo »Jutra« — pod »Neoženjen sodar 777«. 19753 Fanta mladega in čednega, za vsa domača dela in snaženje jedilnega orodja se takoj sprejme pri Zeksarju. 20633 Služkinjo se sprejme v Tavčarjevi nI. št. 6/n, levo. 20634 Mesarskega učenca zdravega ln iz dobre hiše, išče Anton Zlajpah, mesar in gostilničar v Mokronogu (Dolenjsko). Vajenko staro 14 let, ki ima 2 razr. meščanske šole, sprejmem v trgovino z mešanim blagom Stanovanje in hrana v hiši. Učna doba 4 leta. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 20541 Učenca za trgovino z mešanim blagom s primerno šolsko izobrazbo, sprejme Nace Za-vršnik, Glince pri Ljubljani 20542 Vzgojiteljica se sprejme na deželo k 3 otroki. — Reflektirj se na boljše, starejše moči z znanjem nemškega, slovenskega in srbohrv. jezika. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Veselje do otrok*. 20525 Dekle v kuhinjo sprejmem. — Reflektiram v prvi vrsti na tako, katera ima veselje do vsega dela ter zna kuhati. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stalno mesto na deželi*. 20526 Vajenec v trgovino z mešanim blagom se sprejme na deželo. Ozira se samo na močne, zdrave ter inteligentne fante z znanjem nemščine. Dobri račnnarji inmjo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod •Pošten učenec». 20527 Trgovski učenec. iče mesta za nadaljno učenje radi konkurza trgovine. Cenj. ponudbe je poslati na J. Fliess, Muta. 20327 Farmacevt z doliro prakso išče mesta v kaki lekarni, po možnosti kot asistent. Gre tndi kot defektarius v laboratoriju. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Farmacevt*. 20298 Učenca za sodarsko obrt sprejmem takoj. Stanovanje, brano in perilo bo imel v hiši. — Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod «Sodarski vajenec*. 20423 Več vajencev sprejme mizarstvo A. Ro-jina & Comp. Zglasiti se je v pisarni v Slomškovi ulici št. 16. 20637 Praktikanta (injo) za pisarno sprejme Drava, d. d. v Mariboru, Meljska c. št. 91. 20614 Potnika za celo državo SHS. proti proviziji, za slaščice (božični obeski), poleg drugih zastopstev, išče za takoj Starv, slaščičarna. Krško. 20519 Tajnico ki zna perfektno slovensko in nemško stenografijo, stro-jepis ter amerikansko knjigovodstvo. iščem za takoj. Plača 2000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod •Tajnica*. 20518 Preizkuševalec jajc ki bi bil tudi za skladiščnika. iščem za takoj. — Javijo naj se le spretni tn zanesljivi strokovnjaki. — P. I Kefisch, Ptuj. »,20560 Prodajalko zlatarske stroke, pošteno in dobro priporočeno, sprejmem s 1. avgustom. Stanuje naj pri starših. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* poa •Zanesljiva in poštena*. 20558 Mesarija in prekajevainica »e odda takoj na prometne;., kraju v Ljubljani proti odku; niiii. Stanovanje takoj na rsrpolago. Ponudba uprav, »lutra« pod — »Prcuetna 88« 20088 Štampiljke in vse potrebščine priporoča S. Petan. Maribor, nasproti glavn kolodvora 158 Učenca sprejme v matiufakturno trgovino Ivan C v i k 1, Ptuj. 20553 Zastopnike in zastopnice iščem za vse kraje Slovenije in Srbije. Mesečna plača 2000 Din^ in provizija Ponudbe s prilogo 20 Din za tiskanice na oglasni oddelek «Jutra» pod • Stalni zaslužek 2500». 20552 Za sobarico se išče pošteno in zdravo dekle k majhni obitelji v Zemunu. — Naslov Go«pa Zora dr. Radojčič. Rogaška Slatina, Zagrebački dom. 20009 Klepar, pomočnik dobrega, sprejme v trajno delo K. B o c a k, Tržič. 20605 Trg. sotrudnico starejšo, popolnoma izvežba-no v trgovini z mešanim blagom, sprejme tvrdka Norb. Zanier & sin, St. Peter v Savinjski dolini. 20593 Službo deželnih cestarjev (2 pomožnih) za okrajne ceste tržiške odda takoj cestni odbor Tržič. — Prejemki enaki kot oni drž. cestarjev Ponudbe vložiti do 1. avgusta pri okrajnem cestnem odboru Tržič. 20598 Učenca ki ima veselje do kleparske obrti, 6prejme Josdp Cilen-šek, Laško. 20695 Potnike-ce proti proviziji sprejmem. Kavcija 500 Din. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* do d značko »Kavcija 91». 20691 Učenca za manufakturno trgovino v Ljubljani, b primerno šolsko izobrazbo, ob lastni oskrbi, sprejmem. Ponndbe pod šifro »Ljubljana 12» na oglasni oddeiek «Jutra». 20537 Zastopnike krajevne in za potovanje, pridne in zgovorne, iščemo ob visoki proviziji za takoj in vsakem kraju. Ponudbe na: Generalno zastupstvo, Igrane, Dalmaoija. 20594 Jugo agencija Beograd, Skopljanska ulica 8 išče žensko in moško osobje s pravilnimi dokumenti za vEe vrste dela in službe. 20368 Krojaškega vajenca sprejme takoj Jernej Gros šelj, Sp. Šiška, Celovški c. št. 89. "0707 Pisarniško moč zmožno slovenščine in nemščine iščem. Ponudbe pod šifro •Začetno nizka plača* na oglasni oddelek na oglasni odddelek •Jutra*. 20534 Dvokolesa Učenec Mati vdova bi rada oddala svojega zdravega in krepkega sina v boljšo hišo učit mesarske ali ključavničarske obrti, za kar ima deček veselje. Ponndbe se prosijo na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »V popolno oskrbo*. 2044» Uradnik v pokoju samski, čil in zdrav, gre proti majhni nagradi za upravitelja (oporo) v pošteno boljšo hišo v mariborskem okraju. Ponudbe pod »Zvest in agilen* na upravo »Jutra* v Maribora. 20586 znamk: tribuna, Diamant, Favor, Styria, Frera, Bian-chi, Champion, Record, Pre-zesion, Legnano, v zalogi, pneumatika najfinejše vrste Dunlop, Michelin, Pirelli itd. Najnovejši modeli in najnižje cene. Ceniki franko, prodaja na obroke. — F. Batjel, Ljubljana, Kar-lovska cesta 4. 104 Stelaže in steklen pult za galanterijsko trgovino, se proda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20644 Lesni strokovnjak absolvent Mahrove trgovske šole, ravnatelj parne žage, skladiščnik itd. z večletno prakso, želi službe kot ravnatelj pri večji tvrdki. — Naslov pove uprava »Jutra* v Mariboru. 20441 1000 Din dam tistemu, ki mi preskrbi stalno službo pri železnici ali drugod kot sluga ali slično. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »•Služba 1926». 20701 Prodajalka izurjena r mešani stroki, z večletno prakso, želi mesta — najraje v Ljnbljani. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod »Vestna prodajalka« na oglasni oddelek »Jntra». 6 20689 Absolventinja tjgoveke Sole, z lepe pisavo, išče mesto praktikantinje. Naslov v oglasem oddelkn •Jutra*. 20638 Žagar zinožen dela na vsaki žagi, išče stalne službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 6 20642 Dekle z dežele išče mesta gospodinje pri samostojnem gospoda. Vajena ja vsega dela — tudi otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dobra gospodinja 350». 20623 «UlIstein Weltgeschichte» »t knjig in «Weltall und tfenschheit* 5 knjig, zelo dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra*. 20673 Starejša gospa iteligentna, išče posla _ za popoldne. Dopise pod šifro »Vdova 20» na oglasni oddelek »Jutra*. 20624 Bivši trgovec išče mesto potnika ali poslovodje. Prevzame tudi zastopstva domačih tvrdk ali tovarn. Ponudbe na upravo »JutTa* v Mariboru pod šifro »Trgovec 1894». 20618 Zasebni uradnik samostojen, dosedaj na vodilnih mestih v večjih obratih, vešč vseh pisarniških del, vodstva, strojepisja ln stenografije, išče primernega mesta. — Ponndbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »100» 20617 Mizar politirer, išče mesta za takoj — kot tak gre tudi v drugo podjetje. Vinko Samec, Težaška cesta št. 2. 20658 Ključavničar vajen bencin-motorjev ter popolnoma samostojen v popravilih vseh strojev, išče služb e. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20670 Uradnik knjigovodja in korespondent — s sodno in odvetniško-pisarniško prakso, sprejme mesto. Tudi na deželi. Vešč slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika. Cenj. ponudbe pod »Perfekten 17» na oglasni oddelek »Jutra*. Starejša vdova gre k starejšemu gospodu za gospodinjo proti stanovanju in hrani. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Poštena 65». 20665 Absolvent kmet šole praktično izvežban, išče primerne službe upravitelja, vl-ničarja ali mlekarja. Naslov v ogLasnem oddelku »Jutra* 20631 Kontoristinja večletno prakse, vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, vajena vsega pisarniškega dela, išče službe, bodisi kot pisarniška samostojna moč ali kaj e ličnega. Gre tndi kot vzgojiteljica k otrokom ije izprašala učiteljica), ali iot družabnica k osameli gospe. Vešča tudi gospodinjstva. Ponudbe pod značko »Solidna 3» na oglasni oddelek »Jutra». 20567 Za gospodinjo želi stopiti ženska srednje starosti. Govori nemško In slovensko. Najraje gre na deželo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 20607 Srebrnikov okrog 2000 eno-, dvo- in pet-kronskih, prodam najvišjemu ponudniku. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Srebro 77». 19752 Vreče vsakovrstne, prodaja A. Grebene, Opekarska cesta 7 — Najnižje cene. 17788 Pisalni stroji se ceno prodajajo Najboljše znamke. Kupujem, zamenjavam. Bopravila vseh znamk hitro, poceni in — eksaktno. Specialni mehanik Jos. Pukl, Celje, Kralja Petra cesta 4. 183 Drva Suhih hrastovih c e p a n 1 o prodam 5 vagonov po 17 Din 100 kg, 60 m1 hrastovih hlodov od 2.60 do 2.90 m, premer 25—60 cm, po 375 Din mJ franko vagon. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 20521 Knjigovodja in korespondent zmožen slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika, išče službe s takojšnjim nastopom Cenj. ponudbe pod »Vesten 102» na oglasni oddelek »Jntra». 20421 Absolventinja 1. letnika trg. iole, išče vsled slabih finančnih razmer mesto praktikantinje. — Cenjene dopise je psslati na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vestna 73». 20573 Hitra strojepiska obenem korespondentinja s prakso, išče mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 20454 Vzgojiteljica vešča francoščine, nemščine, poučevanja klavirja, leiu spremeniti Flužbo. Ponndbe pod šifro »Napredek* na podružnico »JutTa» v Celja. 20697 Več potnikov za predajo dovoljenih Csr. srečk, sprejmem. Zaslužek provizije, ev. plača dobra. Po*udb« t označbo delovanja na naslov: Vrhnika, poitnl predal štev. Korespondenttnjo perfektno v slovenski in nemški stenografiji t»r strojepisju, po možnosti samostojno moč, sprejmem takoj ali kasneje. Plača po dogovoru — Ponudbe na oglasni oddelek «Jatra» pod •Samostojna koresponderti-n)s». Samostojna moč z gimn. naobratbo in prakso v knjigovodstvu, srbohrv., slov. in nemški korespondenci, mnogoletni pisarniški podovodja, s famflijo, išče primerne »lužbe kjerkoli. Fr. Markov, Sulak, Pečine. 20409 Kot gospodinja leli vstopit) dobra kuharica, krepka in čedna 40 leta vdova, obenem s svojo 15 letno hčerko ali brez nje, pri boljši rodbini v mesta ali na deželi dne 15. »vg. ali pozneje. Cecj. Snudbe na oglasni odde-c »Jutra* pod »Skromna ln ranrama*. ** Gospodična trgovsko izobražena, išče mesta praktikantinje v kaki pisarni. Cenjene doptEe na ojrlasni oddelek »Jutra* pod 'estna in točna*. 20437 Mladenič vešč več jezikov, išče mesto sluge, vratarja ali kaj slič-nega. — Ponudbe prosi pod cAmerikanec* na oglasni oddelek »Jutra« 20588 Tatvine in vlomi Zavarujte se pred njimi z vzidanjem jeklene omare pod šifro cVrči*. 20608 Enonadstropna hiša pripravna za gostilno, kovačijo, vrt. njiva, večji kraj okolice Maribora, blizu cerkve, ugodno napro-.iaj ali v najem. Naslov: «Mar-8tan», Maribor. Rotoviki trg St. 4. 20718 Jabolk zjrodnjih in trešenih. kupim 100 vagonov. Ponudbe pod clzvoz sadja* na podružnico «Jutra* v Mariboru. 20616 Idealno posest ob Pesnici približno 10 oralov, na hiši koncesija za gostilno, tra^ fiko, mesarija, ugodno na prodaj. Vprašati z znamko na «Marstan», Maribor, Ro-tovški trg 4. 20716 Hišo v sredini mesta, z enim stanovanjem, nekaj dvorišča in prostorom za svetlo skladišče, kupim takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Svetlo skladišče*. 20539 Hišo v Zagorju ob Savi zraven cerkve, na prometnem kraju, vse v dobrem stanju ter z električno razsvetljavo, pripravno za obrtnika ali za trgovino, prodam. Kupec lahko nastopi takoj. Josip Narad, Zagorje št. 119 20S47 Sv. Petra cesta 18 — v novem lokalu — proda: v Ljubljani HISO, enodružinsko v Sp. Šiški, vrt — 35.000 Dir: HISO v Sp. Šiški, dvodru-žinsko, vrt — 65.000 Din; VILO na Tržaški cesti, tri-stanovanjsko, 5sobno, prosto, komfort, 250.000 Din; HISO, enodružinsko, Kra-kovo, 4 sobe. hlev, čupe, vrt — 100.000 Din; HISO z GOSTILNO, dvonadstropno, velik vrt, potrebno 100.000 Din: PARCELE na Dunajski cesti po 20 Din. Izven Ljubljane: HIŠICO, kmečko v Medvodah, vrt. za obrtnika — 20.000 Din: HIŠO z gostilno in kavarno, veliki hievi. zemljišča, pri kolodvoru v trgu na j-"a-jerskem — 3(10.01«) Din: Mi.lN v Medjimurju. pri kolodvoru, elektr. pogon, vč zidanih stavb, skladišča, gospodarska poslopja. — Letni prom,-t vagonov — 250.000 Din. TOSESTVO na Štajerskem, 3 orali, enoitružinska !ii.-a — 55.000 Din: POSESTVO na Dolenjski-m, 30 oralov, njive, travniki, gozdi — 200.000 Din: POSEST VO na Štajerskem, 2 orala, hiša s 6 sobami, pralnica, čebelniak. sado-nnsnik. vrt — 90.000 Din; POSESTVO na Dolenjskem, 35 oralov — 160.000 Din. Kupi se: VEC VIL in STANOVANJ. HI5 v Ljubljani. Mariboru, Celju in okolici, nd 50—300.000 Din. s prostim stanovanjem. 20648 POSESTVO, najmanj 5 oralov. s primerno hišo. blizu Ljubljane, gospodarsko poslopje — do 200.000 Din Odda: TRGOVINO s konfekcijo v centru Ljubljane, krasni lokSIi, pvovrEtna točka — vsled odpotovanja z zalogo in inventarjem. Potreben kapital 250.000 Din; VEC PISARN na Mestnem trgu; HOTEL, prvovrsten, sprejme strokovnjaka s kapitalom — soudeležba. 206-18 Parcelo manjšo, ob cesti v sredini mesta, na kateri je mogoče zidati enonadstropno hišo, kupim takoj. Ponudbe poa »Parcela 38» na oglasni oddelek »Jutra*. 20538 Smrekovo lubje suho, vsako množino, kupim. Cenjene ponudbe z navedbo cene in razpoložljive množine na apravo >Jutra< pod »Lubje 777». 19751 Suhe gobe plačam do 10. avgua sta srednje vrste 80 Din, lepe 85 Din, be» le po 100 Din za kg. Ponudbe pod «Aver» no», poštno ležeče Celje. Zlato, srebro in srebrne krone plača po najvišjih cenah F. Čuden, Ljubljana Prešernova ulica štev. 1. 41 Damsko kolo dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Slava Rus, Gornji Logatec. 20569 Gobe lepe, suhe jurčke. plačam do meseca decembra po najvišji dnevni ceni Trgovci in nakupovale! se prosijo poslati ponudbe z navedbo množine na — Adolf Fischer, Hotel Slon. Ljubljana. 20161 Mlin v Pesniški dolini novozgrajen, 2 tečaja, zraven 9 oralov zemljišča, na željo tudi več. Nakup ali najem. Naslov »Marstan*, Maribor, Rotovški trg 4. 20719 Solnčno stanovanje 3—l sob, iščem v mestu Eventuelno kupim tako hišo z vrtom Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Jeseni 8>. 20413 Realitetna pisarna družba z o. 1. Ljubljana, Sv. Petra cesta 24 proda: v Ljubljani: GOSTILNO, visokopritlično, na dobrem prometu, v mestu, vrt, za goste, kegljišče — 200.000 Din; HISO, visokopritlično, velik vrt, stanovanje prosto, v predmestja — 65.000 Din; HISO, enonadstropno, 8 stanovanj, eno prosto, lepo dvorišče in vrt, predmestje — 95.000 Din; HISO, novo, ob Tržaški ce-stj, 3 Bobe, pritikline in 1000 m2 vrta — 115.000 D; VILO, novozidano, 6 sob, vrt, pod Rožnikom — 120.000 Din; VILO, visokopritlično, novo, velik in lepo urejen vrt — 170.000 Din; HISO, predvojno, enonadstr., več stanovanj, središče, 100.000 Din; HISO, enonadstropno, novejšo, sadni in zelenjavni vrt, Dolenjsko predmestje — 170.000 Din; HISO, predvojno, 3 sobe, lepa lega pri tramvaju, lep vrt — 120.000 Din; HISO. visokopritlično, trg. lokal, prometna cesta — 150.000 Din; mso, enodružinsko, novo, j Realitetna pisarna ne daleč od tramvaja — I družba z o z 75.000 Din; . .' . ..* VILO. enonadstropno, par- j LjUOi.iana, Večjo hišo z lokali, prostim stanovanjem, kupimo. — Ponudbe pod »Centrum-promet« upravo »Jutra«. 15M2 Enodružinsko hišo v Celju prodam. Pojasnila daje Ivan Kuhar, Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27. 20543 Enodružin. hišico z lepim stanovanjem in vrtom, na Viču, oddani s 1. avgustom v najem. Pojasnila daje Andrej Ažman. ^ ič št. 120. 20059 Hišo s pekarijo kupim na prometnem kraj i Ponndbe na oglasni o'1-le'' «J«i(ra» pod »Promet k N530 ketirano, 8 prostorov, lep j § petra cesta 2i vrt, Roža dolina — Din j proda izven Ljubljane: HISO. novozidano. neposre-1-na bližina centra Mari- Be- 200.000: PARCELO, 1000 ms žigradom, po 25 Din: PARCELO, 1050 m', Šiška, tik nove cerkve — Din 20.000: VEC PARCEL na prometni cesti v Trnovem po 25 Din — velikost 800—900 m5. 20661 Natakarica poštena in zanesljiva, išče alužbe. Gre tudi za gospodinjo na orožniško postajo. Ponudbe na oglasni oddebsk »Jutra» pod »Iz gostilne*. 20589 Službo natakarice želim premeniti. Nastopim takoj kjerkoli v Sloveniji, ali vzamem tudi gostilno na račun. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20606 Absolvent srednje tehnične strokovne iole za elektrotehniko in strojegrado na Dunaju, išče primerne službe v elektrotehniški atrokl Nastopi takoj ali tudi nekoliko pozneje. — Cenjene ponndbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod »Elektro 44». »344 MS V-r . Jakob Fligl, Ljubljana, »»šm s obvešča tem potom slavno občinstvo na svoj lastni izdelek kopalnih kadiv„ZORA" za sedeče in telesne kopeli in sicer v dveh oblikah iz dnkove in železne pocinkane pločevine. Cena 1. a Din 500 -, 2. b Din 300-- Cenjena naročila se hvaležno sptejemaio, izven Ljubljane do povzetju. Navodila o kopanju pri izdelovalnid, kakor tudi pri tv. Breznik & Fritsch in Zalta&ZHič v Ljubljani. 5603 a Se priporočam Jjjkob F|.g|< bora. 3 t^ob?. - kuiiirji, veranda, maujr-a hiša, dvori&če. vpiik \n. nj;va — 100.000 Din: GOSTILNO io TRGOVINO, enonadstropna hiša. jro-p^-darska poslopja. 4000 m* zemljišča, prometno železniško križišče, 2^0.000 Din — Promet je lansko loto presegal 600.000 Din. — Ugodni plačilni pogoji. GOSTILNO, pritlična hiša, 7 oralov posestva. 1 uro od Ljubljane, 210.000 Din; HISO, zidano, s slamo krito, 3 sobe, 2 kuhinji, sao lar-ska poslopja. 100.000 Dir; POSESTVO, 50 oralov, pri Hrastniku, arondirano. hiša s 4 sobami, veliki hlevi — 68.000 Din: MLIN, blizu železnice na Štajerskem, 1 par kamnov, stope, močna voda. 2 orala posestva, gospodarsko poslopje — 28.000 Din. Odda v najem: GOSTILNO, staroznano, t dvonadstropno hišo, velikim vrtom, prometen industrijski kraj na Gorenjskem, po jako ugodnih pogojih. 20684 Prostovoljna dražba , aonadstropne trg. hiše in 5 r.aro. polja se vrši 1. avgusta ob S. uri v iienritt. Kupci ie vabijo. -0708 Gostilno v prijaznem mestu Slovenije oddam v najem. — Nova zgradba, obrt že stata in vpeljana. Nekaj posestva in delni inventar poleg. — Ponudbe na oglasni oddelek pod »Avgust Hišo na l"pen» prostoru, za vsako obrt pripravno in zraven se nekaj zemlje prodam. Natančne informacije v gostu-m Pernovic, Trbovlje. ^^ Enodružinsko hišo z vrtom, na periferiji Ljub-liane, kupim. - Ponudbe z navedbo "najnižje cene pod • Stanovanje 19» na podružnico -Jutra, v Mariboru^ Enonadstropna hiša v Maribora, t gostilno, IS seb. elektrika, vodovoo, _e radi družinskih razmer poceni proda- Andrej Pec-, L Maribor, Tfžaška cesta št. 47. 2«312 Gradič < Grumljevo» med postajo St. Vid pri Stični in Radohovo vasjo (Dolenjsko) je naprodaj. 2 vrta. travnik, bosta, njive, približno 3 orale. Lega suha in zdrava, razgled krasen. Ve« interesentu pismeno J. Vesel, pošta St. Vid pri Stični. 20596 Lokal. Znova znižana ie najemnina za lep poslovni lokal v pritličju Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Gledališka ulica. -Lokal obstoji iz 2 poslovnih prostorov, ki se od-dasta tudi posamezno, k enemu spada stranska soba Trgovino . na prometni točki v Ljubljani, brez konkurence, pod ugodnimi pogoji oddam v najem, eventuelno sprejmem družabnika. Cenj. ponudbe pod »Prometna točka, na oglasni oddelek »Jutra. Lep hlev ln remiza za vozove, se v sredini mesta takoj odda. Naslov nove ogl. oddelek cjutra.. p ° 20351 Pisarno oddelku »Jutra.. 20706 jem. Resne ponudbe se prosi na upravo 20564 Družabnika z najmanj 200.000 Din ter sodelovanjem pri trgovini, iščem v svrho povečanja obrata, na zelo prometni točki v Ljubljani. Prednost imajo trgovske korespondence zmožni. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek cjutra> pod »Sigurna bodočnost 2» 20502 Posojilo Din 80 000 se išče na posestvo ^ed^mkratnp vrednosti proti vknjižbi ali eventualno bančni garanciji. Dopisi z označbo obresti pod . — Po zdravnikih priporočeno se uporablja z v nanjo masažo Garnitura 110 D. »Grecco. najnovejši kosme-tični aparat za popolno odstranitev tudi najglobjib gub, od dr. Biera, Čin 90. »Orthodor. mali ortopedij-ski aparat, s katerim zado-bi tudi najgrši nos v najkrajšem času zaželjeno obliko. 95 Din. »Rdečico nosu. odstranite v najkrajšem času s «Eto», kopelj vsako jutro in večer po 5 minut vporabe, nakar izgine rdečica, pa naj bo radi katerekoli bolezni ali prehlada. Mnogo priznanj. Din 85. — Lepo obliko nog vam daje »Graziella., ne zaustavlja krvi, a se ne vidi niti izpod najfinejših flor-nogavie — za gležnje 95 Din. za meča 150 Din. «Eta», kemijska tvorniea Berlin. — Skladišče ra SHS Milan S. Hojka, Zagreb. Mazuraničev trg S. Zahtevajte brezplačne cenike in navodila! 140-a Mainoveiša iznajdba1 Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek 3oc Ljubljana Selenburgova ulica o/l Glince - Vič 46-69-a Na najprometnejšem prostoru v Mariboru se odda lofeali pisarne proti odkupu inventarja. Cenjene ponudbe na lastnika hiše, Maribor, Slovenska 12. 150 a Primarij S5SJ a Dr. Alojz iCunsf špecijalist za rentgenologijo LJUBLJANA Poljanska cesta štev. 16 (Josefinum). ne opdinipa do 16. svgusta. Požar izletniki ia turisti! p 3nr izletniki in turisti i V ho'eiu Sv. Duh ob Boh. ezeru se dooi 5546a navadno kosalo Din 15—, boljše Din 20-— pejuion Din 40-- do 45--, samo kd~or se sklicuje na ta oglas Feliks Seljak. I. StlepuSin Sisak s&slSoJ a OIOIOIOIO POZOR 30 ženim in neveste Žimntes aiatrace, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane divane in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radoim tapetnik Krekov trg šiev, 7 (poleg Mesinega doma) Priznano nedosegljivi W£CK-9vi kozarci za ukuha vanje sadja, so-čivja in mesnin Tovarniška zaloga Fructus. Uubliane Krekov trg tO. Tudi na obroke: 152-t -•iiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiilLiiilillllip | LAFCADIOHEARN: ttnino Jnponsbi (Iz dežele potresov). izbrane črtice iz knjig .Kokoro" in .Kvojdan*. — Poslovenil JF.AN BAUHART. Broširano Din 28'-, platno Din 38-- Naroča se pri Tiskovni zaflrsoi !| v Ljubljani, ij Prešernova ulica 54 ^Lililniiimlililllllllllllllllllil Ločena gospa srednjih let, želi znanja z dobro situiranim gospodom od 40—45 let. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stalno prijateljstvo*. 20647 Lepa prilika Samostojen mož v najboljši dobi, z dobro vpeljanim gostilniškim podjetjem, ločen ne po lastni krivdi, išče gospodično ali samostojno gospo za družico. — Potreben nrimeren kapital za razširjenje obrata. Resne ponudbe pod »Gostilničar 1886» na oglasni oddelek »Jutra». 20625 401etna vdova želi znanja z boljšim, dobro situiranim starejšim gospodom. Dopise s polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro srce». 20450 Mart... Odidem v avgustu. Oglasi se takoj, ko se vrneš! — Poljube Mut. 20591 &H s , ~ r Blondinka 22 let stara, vajena trgovine in gostilne, z nekaj' premoženja. se želi poročiti s pr mernim gospodom. Vdovci niso izključeni. Samo resne ponudbe, po možnosti s sliko. na oglasni oddelek »Jutra, pod značko »Srečen zakon 22». 20626 Gospodična srednjih let, mirnega ln dobrega značaja, neomade-ževane preteklosti, z nekaj gotovine, vešča gospodinjstva in šivanja, želi poročiti državnega uradnika ali trgovca od 35—40 let Diskretnost zajamčena. Dopise poslati upravi »Jutra* v Mariboru pod šifro «B!a?a duša 96». »I* Klavir dobro ohranjen, ceno naprodaj. Interesenti naj prijavijo svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Klavir 5*. 20461 Kratek klavir črn. dobro ohrajen, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 206S7 Gosli Ficker 120 let stare, naprodaj. — Ponudbe na upravo »Jutra*-v Mariboru pod »1500*. 20621 Abonente sprejmem na dobro domačo hrano v Tavčarjevi ulici 4, H. nadstr. 20667 Restaurant »AHe Viole« Trieste, Via G. Carducci 7 priporoča izborno domačo kuhinjo, izbiro rib, izborna vina- terana, istrijana, fri-julca, vipavca, chianti. — Lastnik: Franc esehini u. Allegretto. 180 Dosmrtno oskrbo celotno, dobi pri srčno dobrih mladih zakoncih starejši gospod, če plača Din 50.000. Ponudbe pod značko »Preskrbljen, na oglasni oddelek »Jutra.. 2057S Kateri gospod tovarnar ali trgovec bi bil tako dobrosrčen in hotel vzeti 14 let starega dečka za svojega. Oče je padel v vojni, mati je vdova. Deček ima najboljša šolska spričevala in ima veselje oo branja, pisanja in računstva — je izredno dobrega uma za učenje. Pojasnila daje Sinjor Alojzij, poŠta Zg. Kokra nad Kranjem, Gorenjsko. 20575 Barako radi opu6tive obrti takoj po nizki ceni proda Vid-majT, Križevniška ulica 2. 20391 Otrok boljših staršev, od 1% do 4 let, se vzame v domačo oskrbo. Ponndbe pod šifro «Dobra oskrba 81» na oglasni oddelek «Jutra». 20381 Na hrano dobro, domačo, se sprejme več gospodov na Gosposvet-ski cesti št. 13/12. 20680 Nujne pomoči prosim v veliki stiski. Dopise pod ^Diskretna in iskrena prijateljica* na oglasni oddelek < Jutra*. Svetovno kvašitetn! avtomobili od 2—6 sedežnega luksuznega do trgovsko praktičnega voza (davka prostega) promptno dobavljivi. Najmanjša vporaba bencina. 5604 a Sposobnost za vsak teren. Ogled in proizkušnja pri glavnem zastopstvu O. Žužek LJUBLJANA Tavčarjeva ul. U Telefon interurban 461. 5580 a Strojno tehnično podjetje Oskar Kraus u Trstu 13, Via S. Hicolo 4- potrebuje mlajšega, dobrega W inženjerja s popolnim znanjem italijanščine in nemščine za takojšnji vstop. — Ponudbe z navedbo zahtevane plače ie postati na gornji naslov. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□GDDGGi: □O C innmnnr;: ■ »ooonaococe-* Mtsega iiorespoodents-nio z znan em hrvaškega, slovenskega in nemškeoa ieziKa, stenografije z bančno prakso, ver,- rano v tajniškem in deviznem poslovanju, zaupno osebo i se e za takojšnji nastop velebanka. Ponudbe z oznako zahtev, referencami in irepisi izpričeval na urravo .Jutra* pod ..štev. 616". 5594 a Vezenje moško ln žensko perilo sprejemam v delo. Škofja Loka, Spodnji trg št. 72. 41etni fantek zdrav, brez staršev, se odda zanesljivi družini za svojega. Otrok se nahaja v otroški bolnici t Ljubljani. — Informacije se dobe v otroški bolnici v Ljubljani i061U 6 gosDodičen sprejmem s 1 avgustom na prav dobro domačo hrano. Vsaki dan močnata jed. — Cena zmerna. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra--. 20512 MwM kopirni računski in povom zvitki (rolej ^fagKe ia računske stroje. Barve, matrice in-spec. papir za razmnoževanje Barvni trakovi Plco in Braco ter ogljeni papir L. BARAGA, Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6. 1 elefon St. J80. II 27 a Telefon št. 0% Ugodna prodaja posestva. Hiša v Domžalah št. 4 z gospodarskim poslopjem in zemljiščem, vse cenjeno na Din 92.392, se na javni dražbi pri okrajnem sodišču v Kamniku dne 28. julija 1926 ob 9 30 v sobi štev. 6 proda. Naimanjši ponudek Din 50.844. 5602 a OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO 0 gj js a 9 i Sndian Priče, 2 meseca rab- U l;eno, za d. etretjinsko otiginain ceno, 1 šivalni sv:roj Sin-gerza krojače)moška zlata ura z verižico, plašči, otroške M obleke in 1 harmonika se proda Opo nizki cen:. — Mariborska zastavljalnica, Maribor. a Gosposka uL 46. 5889 a OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO 9QQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQ Pozor! 103 a Ako hočeš zopet imeti veselje s svojo obleko, dasiravno ni nova, potem jo daj nemudoma kemično čistiti in likati pri tvrdki JOSIP MEICH, Liubliana, tovarns PoSSanski nasip 4-6- © Postrežba točna. Cene solidne. 3 €5 6©6@©60©©8©@6S®O66©©Q6 parketne deščice hrastove in bukove Jrstje za strope !fj^iboljšasa if- jjakula (leseno pietivo) za strope in stene Strešno lepenko in lesni cement dobavlja takoj in v vsaki množini najceneje Jos- R. Puh Iifubljana, Sradaska ulica 22. FH-ito priznate samostalne radnice traže se od- mah za provinciju. 5555 a Ponudbe pod ^Domišljati ukus" - na PUSLICiTAS d. d, Zagreb. Gunduliceva br. 11. ' 1 ■ 8 razpošilja po izvanredno ■ £553 a nizkih cenah i Oblačifnica „Čeh" j Ponikve - Trebnje - Slovenija i Vzorci brezplačno na razpolago. Tvorniea pohištva in lesenega blaga d. d. v Zagreba ravnatelj teoretsko in praktično usposobljenega za komer- cljalno in tehnično vodenje svojega posla. Prednost imajo reflektanti, ki morejo z večjim kapitalom sodelovati pri podjetja. Ponudbe z opisom življenja, obložene s prepisi spričeval in z naznanilom zahtevanih pogojev naj se pošljejo na naslov: 5556 a Hrvatska poljodjelska banka d. d. v Zagrebu, Preradovičeva ul. 5/1. Avtmobilna zveza Idrija • Logatec Z 1. avgustom 1926 začne poslovati redna automobflna zveza Idrija-Logatec vsak ponedeljek in vsako soboto k vlaku, ki odhaja iz Ljublane ob '/2 3. uri popoldne proti Logatcu. 5570 a Filip Likar, šofer, Idrija. enonadstropne trgovske hiše sredi lepega trga na spodnjem Štajerskem, tik farne cerkve, kjer se nahaja sedaj gostilna in mesarija. Razven tega so še lepi lokali za trgovino. Zraven spada tudi gospodarsko poslopje, klavnica, ledenica in lep vrt. Cena Din 195.000-— Vpraša se pri posredovalnici Arzenšek & Komp. v Celju, Kralja Petra c. 22. 5576 a Saisigurneiše oaraisi. lore naisoliše Reform i ——— steklenice —— za konzerviranje sadja in povrtnin v vseh velikostih ter vse druge pritikline in Znpančevo knjigo: Konzerviranje sadja in povrtnin ima v zalogi tvrdka Lovro Petovar, Ivanjkovci. 151-a Ceniki se pošljejo na zahtevo L. Mikuš * LJUBLJANA, Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov Na drobno! Na debelo 1 Zaloga sprehajalnih palio Stari dežniki sa naseio urefibiečsjo. ' / n ii 157a Havre - Newyork samo 6 dni čez morje. Cie Chargeurs-Reunis, Sud Atlantique, Transport-Maritimes za pomorske voznic v Južno Ameriko, Avstralijo, Ar-gentinijo in Kanado. Tozadevna pojasnila in vozne listke daje zastopnik Ivrni KraKer. Ljii Kolodvorska ulica št. 35. i REVMATIZ ZAHVALNA IZJAVA. Velespoštovani g. dr. Rahlejev, Beograd, Kosovska 43. Podpisani se Vam lepo zahvaljujem za Vašo iznajdbo proti revmatizmu, ki je imela pri meni posebno dober uspeh. Sedaj Vas lepo prosim, da pošljete eno steklenico „Radio Balsamika po povzetju na naslov: Ilija Jakulov br. 5, Jasenovo, Banat. — Z odličnim spoštovanjem Svetozar Nikolič, kolar, Jasenovo, Banat. Jasenovo, 25. avgusta 1925. Zdravilo „ Radio Baisamikau izdeaije, prodaja in razpošilja vroti povzetju laboratori/ „ RADIO BALSAMIKA", Beograd. Kosovska 43. ifi6 H □ E3 e Q □ a a a Večja tovarna na deželi sprejme v stalno službo dobro izvežbanega ŠOFERJA za osebni auto, ki je prvovrsten vozač, vsestransko zanesljiv in trezen. Izkazati se mora s prvovrstnimi spričevali in referencami ter biti izučen mehaničar, zmožen samostojnih popravil. Ponudbe pod „STALNO 123" na upravo „ Jutra". □ E3 a E) EJ S B E3 S □ KUPIMO za sukcesivno dobavo do konec tekočega leta 6000 m3 smrekovega (z največ 15 % jelovega) celuloznega lesa, letošnje sečnje. Les mora biti popolnoma obeljen, v dolžinah od 1 do 7 m in v premeru od 10 do 24 cm na tankem koncu. Upošteva se tudi ponudbe manjših partij. Ponudbe z navedbo množine in cene franko vagon nakladalna postaja do najkasneje 15. avgusta t. 1. pod »Celulozni les" na upravo lista. 5.557 a *XeCOOOOOOOOOUJOl«XCOOCC >0000000000000000000 Znižane cene in največje skladi šče dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih d e lov, pneumatike. Posebni oddelek za popolno popravo cmailira-nje in poniklanic dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. - Prodaja na obroke. — Ceniki franko. ,,TRIBUNA" F. B. L., tovarna d%-okolcs in otroških vozičkov. Liubliana, Karlov- ska cesta □ O □ O □ □ □ □ □ □ □ □ D O □ O D O O □ D □ D □ □ □ O □ □ □ □ SREČK 2'/2% državne loterijske rente za vojno škodo (ratna šteta) na obroke nndi pod najugodnejšimi pogoji Zadružna hranilnica reg. pos. in gosp. zadruga z o. z. Ljubljana. Sv. Petra c. 19. ----- Ali ste si že kupili Maksim Gasparijevo sliko,,Kmeta svitnika" ali „Slove skega sv. Izidorja"? Ako še ne, storite to takoj, da ne zamudite izredno ugodne prilike zadeti poleg nje v loteriji, ki ie oblastveno dovoliena, dragoceno srebrno ali celo dlato žepno urč. 5560 a Slika stane D n 30 —, s pošto ved pa D:n 3', katere ie potreba poslati knjigarni „VERA" v Ljubljani na Aleksandrovi cesti 8. 4 sedežni avto sssso Din 48.000'- Renault! najsolidnejši voz. Nove zdatno znižane cene! Zahtevajte ponudbo pri zastopstvu A, IiAMPRET, Ljubljana, Dunaisaa cesta 22 Knjigovodja-bilancist z 10 letno prakso v industriji, lesni trgovini in na veleposestvu, dober organizator, vešč popolnoma slovenščine, srbohrvaščine, nemščine in italijanščine ter deloma francoščine, stro episec, vesten in popolnoma samostojen delavec, samec, išče primerno službo.. Spričevala na razpolago. Cenjene ponudbe ra upravo lista pod „Bilancist 27". 5569 a „Spectrum" d. d. Inž. Usta, Mskj in Mi tvornica ogledal in brušenega stekla LJUBLJANA VII, Medvedova ulica 38, telefon 755 82 Zagreb, Beograd. Osijek. SrediSnjica Zagreb. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5-6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostihin obbkah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vstekle-vanje « med Fina. navadil? ogledala 1 Pohištvo! m .a g elegantno v lormt | | najfinejše v kvaliteti g | zmerno v ceni « g priporoča g f A. AMANN, Tržič, ! 1 tovarna pohištva, /o, g frki vtifj*"- največji velesejem sveta 11.000 r«stavljalcev iz 21 deicl 160.000 kupcev i s 44 iezel Jesen 1926: 29. avgusta do 4. septembra Tudi za Vas je ob'ih velthcci fiomena' Podrobna pojasnila daje-. Častno zastopstvo Stegu m drugi, Ljubljana, Gledališka ulica štev. 6. Pravi pergoment papir