Poštnina platana t gotovini. ŠTEV. 114. V LJUBLJANI, i-e ek, 20. maja 1927. Posamezna številka Din 1.— LETO IV. Izbala vsak dan opoldne, izvzemšl nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. Ul KAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Dvoje glavnih nalog. Naša rhlada država ima rešiti dvoje glavnih nalog: obvarovali mora sebe Pred napadi od zunaj in utrditi miren razvoj države od znotraj. Ali konkretno receno: zavarovati se moramo pred kalnimi grožnjami s strani Italije in ^s>ii moramo problem notranje uredi-p države. Eno ko drugo je neodtož-*lv°, ker odvisi od rešitve prvega ko ruSega problema obstoj naše države ln naše svobode in neodvisnosti. Jasho je, da morate ti dve resnici iu- 1 °dločilno uplivaii na vso našo poli- tik o. Dri* ki na zunanjo ko tudi na znoiranjo. 'rUgačno politiko mora voditi narod, »e varen pred vsakim presenečenjem in drugačno mora voditi na r°d, ki mora imeti stalno puško ob no- Jsfo zasiguran narod more misliti a cim večjo diferencijacijo, ker je v em naPredek kulture, mi pa smo da-„eS ~ iaA — v iem položaju, da moškim Vprir.5en’ na 1°. kako bi s cim večjo enotnostjo utrdili svoj položaj na zunaj. To tudi ves naš narod čuti in zato ni slučaj, če se po vsaki provokaciji s sirani fašistične Italije po vseh naših listih naglaša potreba čim bolj avtoritativne vlade, ki bi vsemu svetu vidno zastopala večino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Stalna nevarnost, ki nam grozi s strani našega zapadnega soseda, pa zah-^va judi poseben program vladnega Qe)a. Mi moramo biti pripravljeni na vSako eventuelnost, ker bi bii zločin če bi morali iti naši vojaki z golimi rokami v boj. Vladati mora zato pri nas skrajna ekonomija, s tem pa smo že iudi pri drugem glavnem vprašanju Jugoslavije: njeni notranji ureditvi. Vsi se moramo boriti za naš državen obstoj, zato pa si moramo biti edini tu- nf‘nU !ega b°ia- 5,ez vsega je °, a je tu nujno potreben sporaz-< \sega mgoslovenskega naroda in a )e zato politika sporazuma naša državna poliiika. Mi moramo biti na zunaj eno in tu smo vsi edini. A edini pa sttio zaradi lega, ker ravno Jugoslavija lamči vsakemu posameznemu njenemu narodu popolno možnost razvoja. Iz Politike sporazuma sledi nujno politika decentralizacije, ki je samo tako državna nujnost, ker samo ta omogoča razvoj vseh sil v narodu. Mnogi znaki kažejo, da hoče vlada }i dvi glavni nalogi naše politike tudi ‘zvesti. Tako se je izvršila v naši zunanji Politiki važna izprememba in izola-^•a Jugoslavije znatno pojenjuje. Na da*9«! ^ran' smo doživeli tudi dokaze, ■e 9WnaVS Zatrf,i pa,rt!ZanS,V°- k' ve. Amkak Vse konsolidacije drza-vlada ostati iu tudi znaki, da misli de nofrnni C P?* po^a ‘n zlasti gle-Slovenr ° i-jUre Ve države. V vladi zaU ‘n rVa,i Še vedno niso vidno asropam, vprašanje decentralizacije, w bi se dalo potem v oblastnih skupščin tako iepQ rešiti, tudi ne napreduje, n niti partizanstvo še ni čisto odigra- lo, kar doživljamo ravno te dni, ko se skuša z lažnimi bloki oživliati stare strankarske špekulacije. ' Toda problem je ravno v tem, da danes ne moremo in ne smemo z nepotrebnimi gesli naroda še bolj cepiti, temveč da ga moramo s konstruktivnim delom čim bolj združiti. Na vodilna mesta spadajo ljudje, ki znajo dobro delati; ne pa, ki znajo samo dobro obetali 'n vlada ima vsa sredstva v rokah, da Uveljavi to načelo v polni meri. , Predvsem pa, da dopove javnosti, da 'Janes in še par let dolgo, sploh ni važ-če je ta ali drugi klerikalec ali liberalec. temveč da je važno samo lo, 'Ja pridejo rta vodilna mesta čim bolj Italijansko-madjarski pakt pred madjarsklm parlamentom. Budimpešta, 20. maja. Na včerajšnji seji parlamenta se je pričela razprava o ratifikaciji italijansko-madjarske pogodbe o prijateljstvu. Seja je bila zelo burna. V diplomatski loži je bil grof Turini di Monza, italijanski poslanik v Budimpešti, ki je bil navzoč ves čas razprave. Lajos Veck, ki ne pripada nobeni stranki, je naglasil, da je prednost italijansko-madjarske pogodbe v tem, ker se vidi, da je Madjarska dvignjena iznad izoliranega stanja. To je dokumentirano s tem, da je postala madjarska zunanja politika zopel aktivna. Ko je poslanec omenil Mussolinijevo ime, je začela vladna stranka burno ploskati, kar je trajalo nekaj časa. Socialni demokrati so ob tej priliki vpili: »To je pogodba diktatorja Belhlena z dikialorjem Mussolinijem.« Nato je Var- nai v svojem govoru navajal, da Madjarska ne more sprejeti pogodbe, ki naj da baje vladi enega prijatelja, a narodu tri neprijateije, to je države Male antante. Madjarska ne more skleniti te pogodbe, za katero mora sprejeti nase del prezira in antipatije, kar oboje zasluženo uživa v Evropi fašizem. Mussolini pravi, da se mora Italija razširiti, sicer mora eksplodirati. Ta Mussolinijeva izjava je jasna in pomeni, da se fašizem pripravlja na vojno. Po mojem mnenju vodi naša pot proti Balkanu in mi moramo v prvi vrsli iskati jugoslovansko orientacijo. Demokrati zahtevajo 12 velikih županov. Beograd, 20. maja. Kakor se dozna-va z zanesljivega vira, bo začela vlada te dni z reševanjem raznih vprašanj, specielno vprašanja velikih županov. Računa se, da bo v začetku prihodnjega tedna, a mogoče že v soboto seja ministrskega sveta, na kateri bodo podali radikali in demokrati svoje stališče glede na izpremembe, ki jih žele v pogledu velikih županov in srezkih poglavarjev. Demokrati imajo za sedaj svoje sestanke, na katerih izdelujejo svoje stališče. Kolikor se je dalo zvedeti, zahtevajo demokrati, da se jim v Vojvodini odstopi eno mesto izmed treh velikih /.lipanov. O tem vprašanju se bo govorilo v ministrskem svetu. Demokratska siranka zastopa stališče, da naj se ji odstopi mesto velikega župana v Subotici. Kar se tiče velikih županov v drugih krajih, se govori v demokratskih vrstah, da bodo demokrati zahtevali, da se jim na Hrvatskem dasta velika župana v osiješki in primorsko-krajiški oblasti, a za Dalmacijo še ni ustvarjeno stališče in bock^ demokrati o tem odločali na svojih prihodnjih konferencah. Glede Bosne in Hercegovine je prepuščeno muslimanom, da naj to vprašanje rešijo najprej v svojem klubu, nato pa sporazumno z bosanskimi radikali. Stališče muslimanov bo podpirala cela Demokratska zajednica. Vprašanje velikih županov za Bosno in Hercegovino postaja zelo značilno, ker se bodo čislo gotovo v tej točki močno upirali bosanski radikali. To lahko daje povod za nesoglasja v vladi. Ko se reši vprašanje velikih županov, pridejo na vrsto ostali upravni uradniki, specielno srezki poglavarji. O tem izdeluje Velja Vukičevič načrt za izpremembe, ki jih bo napravil v upravni službi. Trdi se, da bo vprašanje velikih županov in srezkih poglavarjev rešeno do konca prihodnjega tedna. Na ta način bo torej vprašanje političnega aparata, na katerega današnja vlada polaga veliko važnost in o katerem smatra, da ga mora absolutno rešiti še pred parlamentarnimi volitvami, rešeno že v kratkih sposobni ljudje, ki bodo mogli v najpopolnejši meri izvesti organizacijo naroda. Ne verski, ne strankarsko politični momenti ne smejo igrati vloge, kadar gre za obstoj svobode in kadar so grožnje ž zapadne meje tako glasne. Mi smo danes v čisto posebnem položaju, ki je nad vse resen in ki zahteva zato Iudi, ki ga z vso resnostjo premo-trimo. Vse pa kaže, da se le resnosti položaja še ne zavedamo in zato še vedno obe glavni naši nalogi ne rešujeta iako, kakor bi se morale. SLOVENSKA SDS SILI ZOPET MED RADIKALE. * Beograd, 19. maja. I z v. Ideja ustvaritve Narodnega, oziroma naprednega bloka pod vodstvom slovenske SDS je popolnoma propadla, ker so merodajni beograjski politični krogi uvideli, da je io le navaden bluff, ki naj služi kol volitvena firma ža SDS. Vsled tega ponovnega neuspeha skušajb slovenski samostojni demokrati zopet prili v radikalno stranko. Toda tudi iu se jim obeta enako temeljit neuspeh. dneh. Tako se bo moglo začeti z razčiščevanjem drugih političnih vprašanj in se bo moral poiskati razlog in povod za razpust skupščine in za izvršitev novih volitev. Narodni poslanec Grol je izjavil tole: Situacija se bliža razjasnitvi. Ob koncu tega tedna pride na dnevni red vprašanje možnih izprememb tako onih, ki so se izkazali do danes kol nekorektni in nepravični uradniki, kakor onih, ki se impozirajo z današnjo politično kombinacijo in njeno programatično linijo. To se nanaša v glavnem na predstavnike oblasti (velike župane) in one upravne organe, ki so neposredno angažirani v poliliki poslednjih režimov od februarja 1925 do danes. »Kaj je zahtevala Demokratska zajednica v tem pogledu?« Od izprememb, ki naj pridejo na našo zahtevo, mislim, da bo najprej govora o 12 velikih županih, ki so razporejeni po pokrajinah. Od 3 velikih županov v Vojvodini zahtevamo enega. »Kdaj bodo volitve?« Volitve so projektirane najbrž na dan 4. septembra. »Kaj je s popolnitvijo vlade?« O popolnitvi vlade vam sedaj ne morem nič drugega reči kakor da je popolnitev projektirana iz radikalnega centruma, in sicer s skupino Nikole Uzunoviča. VPRAŠANJE SPOPOLNITVE VLADE ZOPET NA DNEVNEM REDU. Beograd, 20. maja. V dobro informiranih krogih se trdi, da je po avdijenci ministrskega predsednika Velje Vuki-čeviča in po povratku ministra zunanjih zadev dr. Marinkoviča postalo vprašanje izpopolnitve vlade zopet aktualno. Pri tej priliki se tudi naglaša možnosi vstopa bivšega notranjega ministra Bože Maksimoviča v vlado in vprašanje razpisa novih volitev v skupščino. Dr. Voja Marinkovič bo danes najbrž odpotoval v Vrnjačko Banjo. Nekateri krogi pripisujejo važnost temu potovanju dr. Marinkoviča, ker baje odide po vsej priliki v iste svrhe kol je bila avdijenca Velje Vukičeviča. Vprašanje državnih podjetij. Beograd, 20. maja. Včeraj popoldne se je vršila seja finančnega odbora. Kot prva točka je bil odobren kredit tričetrt milijona dinarjev za popravo nasipa pri Nišavi. Odobren je tudi kredit za zgradbo amfiteatra univerzitetne klinike v Beogradu. Nato se je prešlo na diskusijo o vprašanju nacionalne ekspoatacije državnih podjetij. Ob tej priliki se je razvila daljša debata, v kateri je Smodej povdarjal, da je nemogoče vsa državna podjetja komercializirati. Agatonovic pravi, da je treba izročiti vsa državna dobra v privatne roke. Grgin navaja, da je država zato tu, da opravlja administracijo, a ne da se bavi z industrijo in poljedelstvom. Dr. Behrnen konstatira, da se vsi člani strinjajo s tem, da državna podjetja ne morejo uspevati v državni režiji. Država se mora iznebiti teh podjetij in jih izročiti novoustvarjenim oblastim. Pušenjak tudi pravi, da obstoja komisija, ki dela na komercializaciji prometa. Istotako je treba še komisije, ki naj prouči vprašanje državnih podjetij. Predsednik dr. Radonjič pravi, da je predlog dr. Behmena zelo važen in je treba, da o njem, odloča vlada. Obvestil bo pismeno člane finančnega odbora, kdaj bo mogel nadaljevati razpravo o državnih podjetjih. SEJA VLADE. Beograd, 20. maja. Od 6. do 8. in pol se je vršila seja ministrskega sveta. Vse točke dnevnega reda razven ministrstva za šume in rudnike so bile predmet razprave. O točkah tega ministrstva se bo razpravljalo drugikrat. Predlogi ministra financ so bili sprejeti. Ministru za promet je bilo naročeno, da sme sprejeti v službo 10 strojnih inženerjev in 9 tehniških uslužbencev. Odobrena mu je bila nabava avtomobilskih delov v znesku 285 tisoč dinarjev. Odobrena je bila likvidacija za železniške konstrukcije za mostove na progi Kragujevac—Kraljevo. To delo je bilo oddano tvrdki Tardid v Smederevu /.a 12 in pol milijona dinarjev. Odobrena je likvidacija za izdelavo dolnjih naprav 4. dela proge Kragujevac —Kraljevo v znesku 12 milijonov dinarjev. Odobrena je izpremeba člena 27 uredbe o organizaciji rečne plovbe. Sprejeti so vsi predlogi ministrstva trgovine in industrije, ministrstva prosvete, ministrstva za zgradbe, ministrstva za vojsko in mornarico. II koncu se je še govorila o solit vi članov državnega odbora. Ta volitev se ne bo vršila proporcionalno, temveč se bodo člani izbrali iz večine, a večina bo stavil v svojo listo tudi nekatere osebe iz opozicije. O tem se bo predsednik vlade danes sporazumel s predsednikom finančnega odbora. Po zaključitvl seje ministrskega sveta je prišel iz predsedništva vlade Velja Vukičevič. Ko so ga novinarji vprašali, ali je kaj novega, zlasti resornega, je odgovoril Vukičevič: >Kot minister notranjih del vam lahko povrni, da je stanje vojne varnosti prav dobro.< Ali je kaj ukazov? >>Ni jih!« DOUMERGUE SE JE VRNIL V PARIZ. London, 20. maja. Včeraj ob 11. dopoldne je odpotoval iz kolodvora Vic-toria predsednik francoske republike Doumergue v Pariz. Od njega so se poslovili angleški kralj, wateški princ, princ Henry, minister zunanjih zadev A. Chamberlain, lord Grewe ter večje število višjih uradnikov. Kralj tilu je poklonil Šopek cvelja. Pred odhodom vlaka se je Doumergue prisrčno razgovarjal s Chamberlainom. Jugoslavija kalilka, Italija zaščitnica mednarodnega miru. Fašistavska Italija, imperialistična Italija gospoda Mussolinija hoče igrati pred svetom vlogo najnesebičnejše varuhinje mednarodnega mira; da bi pod to krinko manj očitno, a zato tem gotoveje izvajala svoje imperialistične načrte. Iz zamisli te vloge je izšla tudi njena akcija proti Jugoslaviji, njena obtožba beograjske vlade, da hoče le-ta z zasnovo oboroženega vpada v Albanijo kaliti predvsem mir na Balkanu in v nadaljnjih posledicah seveda tudi mir vse Evrope. Njen naklep, da bi tako prikazala Jugoslavijo kot paglavca, ki meče kamenja v okna sosedov, se ji je sicer ponesrečil,, ali tudi na sedanjem svojem >.zmagovitem umiku«, ki naj bi dovedel do prijateljske rešitve »albanskega spora«, uporablja še vedno ista sredstva, ki so ji rabila v njenem prvem naskoku Varuje se sicer zelo skrbno, da bi se ne storilo kako dejanje, ki bi se moglo smatrati za služben čin rimske vlade, naperjen proti Jugoslaviji, ali da bi prišla v svet kaka izjava, ki bi imela polno obeležje zvaničnosti, toda ves italijanski tisk in celo tudi listi, ki so priznani kot službena glasila fašistovske, torej vladne stranke, ki se popolnoma istoveti z vlado samo, nadaljuje in celo še pojačuje svoj istočasno in očividno po naročilu od zgoraj s svo-ječasno vladno akcijo pričeti boj proti Jugoslaviji, kateremu je sedaj pač namen, da predvsem krije vladni umik, a obenem pa da olajša vladi položaj za bodoče ali morda že tekoče razgovore, v katerih naj bi se pokopal ta spor ob bridkem kesanju in pokori jugoslovanskih ter radostnem zadovoljstvu in zadoščenju italijanskih pogrebcev. Italijanski tisk skuša slej ko prej dokazovati svetu, da Jugoslavija z neprestanim oboroževanjem, zvezanim z ravno tako neprestanim kršenjem mednarodnih pogodb že sa-,no tvori stalno nevarnost za mednarodni mir, a obenem pa da skuša pritegniti k temu rovanju proti mednarodnemu miru, zlasti pa iproti njegovi naji9krenejši in najnesebičnejši zaščitniei Italiji tudi še druge narode, katerih prva dolžnost bi bila, da bi bili hvaležni Italiji za njeno miroljubno zaščitno delovanje, ne pa da bi ji skupno z glavno škodljiv-ko, Jugoslavijo, delali nepriilike in ovire v njenem prizadevanju za njeno in svojo, za skupno, za vseobčo blaginjo. Tako se je v zadnjem času začelo tudi glavno, službeno glasilo fašistovske stranke na Primorskem, >11 Popolo di Trieste«, pac zopet po nalogu od zgoraj, zelo živo zanimati za jugoslovanske stvari in priobčuje dan za dnem »Pisma iz Jugoslavije«, v katerih sicer z nekoliko drugačnimi argumenti, kakor ostali italijanski tisk, ali vendar enako z vsemi drugimi listi skuša ožigosati Jugoslavijo kot kalilko mednarodnega miru in smrtno sovražnico njegove zaščitnice, Italije. >11 Popolo di Trieste« si je postavil kot glavni cilj svojih napadov našo — vojno mornarico. . . V svoji številki od sobote, 14. t. m., opisuje našo vojno mornarico kot oživljalko tradicij bivše avstrijske vojne mornarice, v kateri da ima tudi svoj izvor. Vsa Dalmacija, od Suša-ka do Kotora, da je po vplivu te vojne mornarice postala za Italijane avstrijska. Povsod, v Splitu, Šibeniku in Dubrovniku se sreču- ieio bivše avstrijske uniforme, bivša avstr j ska zgodovinska misij a, ki obstoji v oviranju .italijanske ekspanzije. Jugoslovenska vojna mornarica je ustvarila v Dalmaciji tisto protiitalijansko ozračje, ki zadušuje vsako italijansko zasnovo, iz katerega izhaja zatiranje dalmatinskih Italijanov in kršenje mednarodnih pogodb, ld zajamčujejo dalmatinskim Italijanom njihove vsestranske državljanske pravice. Ta vojna mornarica je prva m glavna krivka, da je nastal med Italijo in Jugoslavijo položaj, ki ga Italija kot velesila ne more in ne sme trpeti in še tem manj, ko gre -za morje, ki bi moralo biti popolnoma, čisto narice — kakor se čita v nadaljnjem »Pismu iz Jugoslavije« v nedeljskem »Popolu«, 15. t. Jn> tudi še razna druga sredstva, kateri- mi se neprestano stvarja novo sovražno razpoloženje proti varuhinji mednarodnega mi-ru, Italiji. Pradvsem so tako sredstvo glavne skuj&čine raznih velikih stanovskih in poli-t ičnih organizacij, ki imajo na eni strani namen, da utrjujejo notranje ujedinjenje med Srbi. Hrvati in Slovenci na drugi strani pa se uporabljajo za protiitalijansko propagando. Tako delujejo sestanki m kongresi trgovskih zbornic, učiteljskih in profesorskih °rganiza; cij, inženirjev, Sokolov, gledaliških intendant itd., ki se vrše danes v Beogradu, jutri v Zagrebu, sedaj v Ljubljani, potem v Bitolju itd. »lasti pomemben pa da je bil sestanek mestnih zastopnikov, ki se je pred kratkim vršil v Zagrebu in se je po »Popolovih informacijah izprevrgel v pravo pravcato propagandno zborovanje proti Italiji.Navaja se posebno iz govora cetinjskega župana Tome Miloševiča odstavek, ki pravi: »Naj vedo Italijani, da je med narečjem, ki ga govori bitoljski kmet, in narečjem slovenskega hribovca manj razlike, kot pa med piemontskim in sicilijanskim. Naj vedo Italijani, da vsa jugoslovanska plemena gledajo že dolgo časa proti za-padnim mejam države, in Črnogorci, neomajni čuvarji svojih svobodnih gora, drže roke na hadžarjih, pričakujoč od jugoslovanskega kralja povelja za pohodu V tem smislu da so govorili tudi drugi govorniki in da je bilo tudi namigavanje na neodrešene Slovane in na potrebo, da se vendar že doseže sporazum z brati Bolgari in Rusi. Politične vesti. nitev spornih točk med Jugoslavijo in Bolgarsko. V tem smislu je jugoslovansko dija-i štvo iskalo stikov z bolgarskim, ki ni ostalo gluho za klic jugoslovanskih tovarišev in te ani da se je ustanovilo tajno jugoslovansko-| bolgarsko dijaško društvo »Slovanska puška«, | čigar člani so se obvezali s slovesno prisego, I da ne primejo več za orožje v svrho bratomornega boja, temveč le za boj .proti sovražnikom slovanstva. Dejstvo, da niti jugoslovanska niti bolgarska vlada nista zanikali, da obstoje taka stremljenja in take izjave, da potrjuje dejanski pomen tega gibanja. Poleg tega pa tudi jugoslovanska vlada sama daje pobudo za razne prireditve, ki imajo namen pobratimljenja med Jugoslovani in Bolgari. Tako se je meseca aprila priredil propagandni izlet jugoslovanskih farmacevtov na Bolgarsko in sta stroške zanj nosili po bratovsko jugoslovanska in bolgarska vlada. Izletniki so bili večinoma Slovenci in Hrvatje, ki so študirali v Zagrebu, kjer je študirala tudi večina bolgarskih farmacevtov. Na bolgarski meji so bili Jugoslovani slovesno sprejeti od svojih bolgarskih tovarišev in sodelovala je pri sprejemu tudi bolgarska vlada, ki je dala jugoslovanskim izletnikom na razpolago posebne vozove, s katerimi so se udobno vozili vsekrižem po Bolgariji. V Sofiji jih je službeno sprejel naučni minister ob udeležbi vseh slojev prebivalstva. Po vseh mestih so bili slovesni sprejemi in banketi. »V Trnovu je naravnost proslavljal izletnike znani general Atanazov, ki se notorično smatra za organizatorja komitskih čet, ki vdirajo čez jugoslovansko mejo, in je, ko je prisegel na jugo-slovansko-bolgarsko bratstvo, zagotavljal, da je obmejne incidente treba smatrati samo za protest proti srbskemu nasilju v Macedoniji, torej proti vladnemu sistemu, ne pa proti Jugoslaviji, in da bi dovolitev pametne avtonomije tamošnjemu prebivalstvu zaznameno-vala zlato dobo vzpostavitve najprisrčnejših odnošajev med obema slovanskima državama. V svojem govoru je odkrito namignil na neke spletke Italije, »ki nas ne bo nikdar mogla pridobiti za svojo stvar«, in je končal z voščilom, da bi že skoraj prišel dan, ko se bodo Bolgari mogli boriti ob strani bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev za odrešenje vseh Jugoslovanov.« In pravi »Popolo«, da jugoslovanska vlada, videč sijajni uspeh farmacevtskega izleta, sedaj pripravlja podobne izlete odvetnikov, zdravnikov in drugih stanov, a v kratkem da bodo sledili tudi Sokoli, parlamentarci itd. in da se potem »tajnemu« dijaškemu društvu »Slovanski puški« ne bo več treba skrivati za »tajnost«. Seveda pa da o vseh teh stvareh jugoslovenski tisk skoraj popolnoma molči, pač po nalogu od zgoraj, da bi tisti, ki jim je na ohranitvi srbsko-bolgarskega nesporazum-ljenja, ne prišli vmes s svojimi spletkami. Na koga to leti, da je pač lahko razumljivo; pač na Italijo. Z bolgarske vladne strani da se ni storilo še nič podobnega, ali da je dovolj značilno, da bolgarska vlada ne ovira takih goslovenske vlade, temve« da »o u očmdno pogodu in jih celo .podpira. Ta panslavistična, proti Italiji naperjena propaganda pa se nanaša tudi na Rusijo in ima svojo najboljšo oporo v ruskih beguncih, ki jih je Jugoslavija vsa polna ter s svojimi primernimi zvezami z Rusijo prispevajo k zbližanju med obema državama.Pašič sam je bil tako prepričan, da se vzpostavijo kar najboljši odnošaji med Jugoslavijo in Rusijo, da jih ni hotel forsirati s prezgodnjimi in umetnimi ukrepi, češ, saj pridejo sami po sebi, ker se Slovani, če jih zadene sunek, ujedi-nijo, kakor se zopet ujedini s stresanjem krogla živega srebra, čeprav je še tako razpršena. Radič, manj poUtiien od Paši6a, je hotel kar čez noč vzpostaviti dobre odnošaje s Francijo dn Anglijo, ki so danes več vredni kot pa rusko prijateljstvo. Zato je ostal osamljen. Ali deluje se vendar z vsemi močmi na dosego tega namena. Obstoje periodične publikacije, ki zasledujejo ta smoter, celo Čeho-slovaki delujejo zanj z vso svojo avtoriteto naj razvitejšega slovanskega naroda. Ustanovila se je celo pacifistiška »vojska za rešitev Rusije«. »In so celo pozitivne vesti o ugodnem odmevu, ki ga ta stremljenja vzbujajo v Rusiji.« Odnosne vlade seveda stoje na strani. Vobče pa vlade niso nikdar mogle stvoriti trdne podlage za prijateljstvo med narodi, in tako za rusko-jugoslovansko ablizanje delajo interesirani narodi ter z resnejšimi nameni za dosego sloge, kakor pa trenutni sporazum med nekaterimi diplomati. Končno hoče »Popolo« kazati še nekako naklonjenost temu slovanskemu stremljenju po udruženju in celo obeta, da bo Italija, ki more biti s svojim preporodom zgled vsemu svetu in mu je bila učiteljica v vseh državljanskih krepostih, z veseljem podpirala preporod slovanskih plemen. Samo žalostno, obžalovanja vredno je, da Jugoslavija razpršuje svoje energije zaradi malenkostnih krajevnih vprašanj, za politična izumetničenja v obrambo »pičlih jeder slovanske infiltracije v zemljepisno in zgodovinsko italijanskih zemljah« (pač Dalmacija!). In obžalovanja je vredno, da toliko vrlih ljudi seda na limanice v avstrijski italijanomržni vzgojenih Slovenov in noče razumeti, da je Italija velesila, ki mora braniti najvišje interese in mora zaradi mogočnega razvoja svojega prebivalstva in zaradi težkih krivic, ki jih je prestala v prošlosti, imeti sedaj svobodna pota za svojo ekspanzijo v svetu! Fr. Zelenik: Tako prehaja potem na jugoslovanska prizadevanja za tak sporazum Že Pašič da je v svojih mladih letih deloval za združenje Srbije in Bolgarske pod zezlom Karadjordjevi-čev in da je o tem svojem delovanju prav rad govoril tudi v zadnjih svojih časih. Bol-carski minister zunanjih stvari da je o veliki noči v razgovoru z rumunskimi novinarji iz-iavil. da Bolgarska ni in ne bo sluzila italijanskim koristim v italijansko-jugoslovan-skem sporu. Jugoslovansko dijaštvo m vobče razumništvo deiuje z vsemi močmi na odstra- KRATKE VESTI. Južne čete so doživele po londonskih vesteh težak neuspeh in se umikajo proti Han- '°Hiša v kateri je bila ubita carska rodbina, bo’spremenjena v narodni muzej. Ostanki velike palače Tamcrhana, velikega mongolskega oznajevalca, so bili odkriti v Samerkandu. ,, Volikobritanska vlada je pretrgala vsak stik s kitajsko vlado v Kankovu. = Davidovičevci v mariborski oblasti. — Razkroj 9DS se je pričel in najbolj viden je v mariborski oblasti, kjer napreduje naravnost nevzdržno. Organizacije SDS se cepijo, njeni pristaši pa prestopajo deloma v radikalno stranko, ki se je pričela v zadnjem času živahno gibati. Na čelu po-krela Davidovičeve demokratske stranke so prof. Ribarič, odvetnik dr. Stanko Stor in zdravnik dr. Toplak. Organizacije SDS se tako vračajo nazaj k svoji matici — Davidovi-čevi demokratski stranki. = »Samo na kraljev podpis še čakajo.« — Slovenski samostojni demokrati so napeli vse sile, da bi dosegli odstop mariborskega velikega župana dr. Schaubacha. Po Mariboru se že hvalijo, da so dosegli odpustitev dr. Schaubacha in da pride na njegovo mesto zopet dr. Pirkmajer. Tozadeven akt da je že podpisan od notranjega ministra Vukičeviča in da »sedaj samo še čakajo na kraljev podpis«. — Vse te vesti pa so se izkazale kot ena sama velika laž. Dr. Schaubach ostane, ker stoje za njim, ne glede na njegovo absolutno korektnost, tako SLS, ko tudi NRS in davidovičevci in se proti njemu tudi v najmanjši meri niso izjavili radičevci. = Nobenih izprememb v vladni politiki. Zagrebške »Novosti« poročajo na uvodnem mestu »s posebne in zlasti dobro informirane strani«, da ne bo in da sploh ne more biti v vladi nobenih posebnih izprememb. Vlada mora dovršiti svojo misijo in ona jo dovršuje, kakor je bilo določeno. Ravno tako so netočne vesti, da je šel g. Vukičevič v VrnjaSko banjo po volilni mandat in da se je vrnil brez njega. Vukičevič je poročal kralju le o rednih poslih vlade in v ta okvir sploh ne spada vprašanje volitev. Do volitev pride, ko bo čas za to. Zato je današnja politična situacija stabilna. Vendar pa je mogoče, da bi se sedanja vladna koalicija razširila, toda vsled tega se ne bi niti najmanje izprememla osnovna politika Vukičevičeve vlade, ker je ta mnogo bolj široka in mnogo bolj solidna od strankarsko-političnega taktiziranja m modrovanja. Sedanja vlada hoče uveljaviti v državi režim dela in zakonitosti, kar pomeni, da se morajo strankarski interesi podrediti splošno narodnim. Proti temu se sicer morejo nekateri krogi upirati, vendar pa ta odpor nikdar ne more biti tako močan, da bi vlada odstopila od svoje politike. Če je bilo partizanstvo dosedaj glavni znak naše notranje politike, potem to ne sem več biti v bodočnosti. Naloga strank je, da medsebojno tek-mu;ejo v propagandi narodnih in državnih interesov in da poudarjajo svoje strankarske interese samo toliko, kolikor so v skladu s splošno državnimi. — Hrvatskega bloka ne bo. Zagrebški listi poročajo, da je Hrvatska pučka stranka odklonila svoj vstop v hrvatski blok, ki je vsled tega pokopan. — Dr. Spaho o položaju. Po konferenci z položaj popolnoma normalen. Delo v finančnem odboru je dokazalo, da ima vlada večino v narodni skupščini in da hoče vlada v najkrajšem času rešiti vprašanja, ki interesirajo narod in to zlasti gospodarska in prometna vprašanja. Dr. Spaho je nadalje dejal, da se Demokratska zajednica in radikali v vseh glavnih vprašanjih strinjajo, in da je pričelo sodelovanje obeh skupin že pokazovati vidne rezultate. Glede odnošajev med bosanskimi radikali in muslimani pa je dejal dr. Spaho, da je odloičtev o tem vprašanju prepuščena predsedniku vlade, Vukičeviču. — Nova avstrijska vlada. Prva seja novoizvoljenega avstrijskega Parlament«l se je » glasju. ^vsemi ISTje bil izvoljen za pred-tednika parlamenta dosedanji predsednik, kršč. soc. Miklas, za 1. podpredsednika soc. dem. Eldersdi in za 2. podpredsednika vele-nemec dr. Waber. Tudi ostalo predsedstvo je bilo izvoljeno soglasno. Potem se je sestal glavni odbor in se konstituiral ter sprejel predlog poslanca dr. Finka, da naj dr. Seipl sestavi zopet novo vlado.. Dr. Seipl je nato predložil sledečo listo: kancelar dr. Seipl, podkancelar in vodja II. sekcije (notranje zadeve) Hartleb, prosveta Sclimitz, socialno skrbstvo dr. Resch, finance dr. KienbSck, poljedelstvo Thaler, trgovina m promet dr. Schiirff, vojna Vaugoin in minister brez prot-ielja dr. Dinghofer, ki pa naj pozneje prevzeme ministrstvo, ki bi se stvorilo iz 4. sekcije zvezenga kancelarstva. — Nova vlada je bila danes zaprisežena in bo takoj nato podala v parlamentu svojo izjavo. — Popolno soglasje med Briandom m Chamberlainom. Zunanje ministrstvo objav-lia danes zvečer komunike o večurnem pogovoru, ki sta ga imela Chamberlain in Bri-and Komunike poudarja, da sta proučila Bniand in Chamberlain najskrbnejše vsa viseča mednarodna vprašanja. Pogovor se je vršil nad vse prijateljsko in ugotovil popolno soglasje obeh ministrov. Oba zunanja ministra sta konstatirala, da je ententa med Francijo in Anglijo trdna in smatrata v interesu evropskega miru za potrebno, da to zvezo čim najbolj utrdita. = Sovjeti zahtevajo zadoščenje m odškodnino od Angliške. Narodni komisar Litvinov je izročil kot zastopnik Cičerma dipiomatske-mu zastopniku britanske vlade v Moskvi no-žo, v kateri sovjetska vlada protestira proti hišni preiskavi v »Arcosu«. Po poročilu ru- SaCtopnika v n°ta’ f? Analiin s hišno preiskavo kršila ne sa-J tiilo ruski dogovor iz leta 1922, tem-več je razžalila sovjetsko londonsko delegacijo ker ni povabila niti enega njenih čla: i7 Lviniiu protokola. S tem pa je tudi nov k podP i- trola 0 rezultatih londonske ™acije^a kfflola pa je tembolj potrebna ker je imela sovjetska vlada že enkrat slabe izkušnje s falzificirammi dokumenti. Sovjetska vlada je dosedaj tolerirala včasih naravnost provokaterske odredbe angleške vlade, sedaj pa se mora vprašati, če Anglija sploh polaga kako važnost na razvoj trgovskih odnošajev z Rusijo, ki pa jih smatrajo angleški trgovski krogi in socialni demokrati za važne. Sovjetska vlada je mnenja, da so ti odnošaji mogoči le, če angleška vlada ne one-mogočuje mirnega razvoja trgovine s svojimi umetnimi incidenti, volivnimi manevri ter fantastičnimi idejami posameznih ministrov. Sovjetska vlada pričakuje jasen odgovor na to in obenem zahteva odškodnino za kršitev trgovinske pogodbe ter odškodnino za žalitve posameznih članov ruske trgovske delegacije. — Angleški listi objavljajo sovjetsko noto večinoma brez komentarjev. Velik del londonskih listov zahteva, da britanska vlada takoj prekine diplomatske odnošaje z Rusijo, ker je samo tako mogoče zatreti komunistično propagando. = Sovjeti groze z odhodom s svetovne gospodarske konference. Dosedaj je sovjetsM delegacija mirno sodelovala na razprava! svetovne gospodarske konference. Sedaj pa so sovjetski delegati nakrat izjavili, da odidejo s svetovne konference, če ne bodo vse vodilne delegacije kapitalističnih držav Ženevi dosegle priznanje sovjetske vlade 3 strani svojih vlad. Mnogo pozornosti je vzbudilo, da Amerikanci zelo podpirajo rusko htevo. Očividno hočejo Amerikanci izkorisM1 sovjetsko-angleško napetost za sebe. — Mal®, verjetno je, da bi ruski zahtevi vse države ustregle, vsled česar je treba računati z odhodom ruske delegacije iz Ženeve. — Bratianu proti rumunskemu fašizmu. V debati o uradniškem zakonu je govoril mini-. ster Bratianu tudi o rumunskem fašizmu. Izjavil je, da usoda države ali naroda ne sme biti odvisna od usode ene diktature. Fašizem je sicer Italijo rešil, toda fašizem je mogel biti rešilen samo za organizem, ki je bil_ oa boljševizma okužen. Tak organizem je Diia Italija, ne velja pa to za Rumunijo, ki predstavlja zdrav organizem in za katero bi M* zato fašizem silno nevaren eksperiment. = Fašistovska zarota na Poljskem. Iz Varšave poročajo, da je policija odkrila velik® fašistovsko zaroto, katero je pripravljal zna#1 general Haller proti sedanjemu režimu. licija je zaprla mnogo oseb, med njimi tu» nekaj političnih veljakov. Velika množic* orožja je zaplenjenega. KOLIKO MANJKA V LJUBLJANI IN MARIBORU STANOVANJ? zfl iNa anketo, ki jo je izvedlo minis^^a-socijalno politiko, glede pomanjka 0(jg0. novanj v Ljubljani in v Mariboru, 3 . g^e. vor.ila »Delavska zbornica« v LjuD J deče: [• graditi od V Ljubljani bi se bilo moralo * ^6 1750 1. januarja 1914 do 31. decemb ^ 550, stanovanj. Dejansko se ji« J torej jih manjka 1195. .ntl(iv„niske2a urada .Glasom »Statistike s-tano . j » , ^ , Ljubljani* je nj. stoj.1 JJ,;1 ei, prosilcem, Pa sl„nl0og Mtale 1302 ppošnje nerešene. m!ix se razvidi, da smo cenili pomanj- kanje stanovanj z vso previdnostjo, da »&!' se izogibali vsakega pretiravanja in navedi minimalne številke. — Maribor bi mor zgraditi po slični kalkulaciji v letih od m do 1926 960 stanovanj. Zgradil jeh je toraj mu jih primanjkuje 710. Tudi ‘a vilka je potrjena po cenitvah stanovanjsK ga urada. • ... ^rito- Zaključek: V najvažnejših krajtb aBy rija podpisane zbornice je doseglo r kanje stanovanj leta 1926 do 192? 8V0J šek. II- . s sta- Popolna svoboda pri razpolaganj :me\a ■novanji in pri doloSanju najemnin bo tele posledice: „ Ona bo dvignila najemnine do te višine, da jih del najemnikov ne bo več mnoge . gospodarsko jačje sloje, ki bodo te . j nine zmogli, bo pomanjkanje stanovanj pie-! nehalo. Oni bodo lahko dobili v starih hišah dovolj stanovanj. Gospodarsko šibkejs sloji bodo stisnjeni deloma v slabo stanova n j a, deloma pa izrinjeni iz njih nostaV-Mesto gospodarsko jačji sloji, bodo P . ljeni baš gospodarsko najšrbkejši sloj F nalogo, da bi bili reflektanti na naj stanovanja v novih hišah. Pomanjkanj novanj bi moglo prosto razpolaganje . novanji le v toliko in v tem slučaju omi» v kolikor bi navajalo k prezidavanju oos ječih velikih stanovanj s tem ciljem, da napravijo z enega stanovanja dve. Vendar svobodno in neregulirano razpolaganje s stanovanji ni najboljše sredstvo, da se to doseže. To sredstvo bi učinkovalo še le v tem slučaju, če bi ostajal radi previsokih cen del stanovanj po ukinitvi stanovanjske zaščite prazen, tako, da bi silili na prezidavo gospodarski razlogi. . Zaključek: Stanovanjski zakon se iz zg rai navedenih razlogov ne sme končno ^ kvidirati, ker bi bile prenešene s posledice pomanjkanja stanova^ f|. po.^ socijalno najšibkejših v novih hišab vpraševanje po stanovanji« še zmanjšalo. jjj V novem zakonu naj ostanejo najemnine 1 tirane. Morajo pa se valorizirati, v ec ii'adel valoriziranih najemnin pa se 111 °F. stekati v občinske 'fondie za zgradibo no 91 Odpoved stanovanj naj bo ciopusiria l^^ tam sinFaiu kier da lastnik hiše strani m razpolago drugo, če tudi manjše stanovanji£l 4 v tem slu6aJU, kier ™rc ^Posredovanjem lastnika hiše ali občine do li, da dobi stranka na razpolago stanov v novi hiši proti najemnini, ki ne pre določenega dela njenih mesečnih donoa _ Odločilne važnosti je, da vpliva zak b0. ja na kreditno politiko v tem smis^lu, . tere-do oskrbovali hipotekarni zavodi t0(n siranim občinam in drugim . mtere«■ ]e gradbene kredite .m Ida bodo Platno občine in država delno h kritju nadn da 9e visokih obresti, ki povzročajo dane9;oli »e-dajo graditi nova stanovanja, ie l’ zmagljivo visokim najemninam. Dnevne vesti ZAKAJ TO? 'Za dopisnico, ki jo kdo pošlje iz Češkoslovaške v Italijo ali kako drugo državo, se plača 1.20 ČK poštarine, če pa se pošlje dopisnico v Jugoslavijo, potem je treba plačati 1.50 5K poštarine. Zakaj ta neugodna razlika za nas? Kdo od nas je zakrivil tudi to razliko? — Pesnik Vojnovič odlikovan. Kralj Aleksander je odlikoval književnika in nacijo-nalnega pesnika Ivo Vojnoviča ob priliki petinsedemdesetletnice njegovega rojstva in petdesetletnice njegovega književnega delovanja z redom Sv. Save I. r. “ovišanje prispevkov za delavsko za-iA ^i ’ Ministrstvo za socijalno politiko j ™alo naredbo, na podlagi katere se de- avsKo-zavarovalni prispevki Pfi nezgodnem fY.aro»,anju zvišajo od 5% na 6%. Naredba eija od 1, januarja 1927 dalje, ne glede na . ’ ?a je bdla šele te dni podpisana in objavljena v »Službenih Novinah«. Zvišanje je inspiriral »Osrednji urad za zavarovanje v Zagrebu, ker je ugotovil, da do-at*ji_ 5 odstotni prispevki ne zadostujejo Za ^itje izdatkov na tem polju. Papirnate državne novčanice po 1 Din, "”Par in 25 par se vzamejo iz prometa. Fi-_cna edlegacija v Ljubljani objavlja urad-^•-J^ospod finančni minister je pod DR br. rili 3,26 dne 27. aprila 1927 odločil, da se savni papirnati drobiž po 1 Din, 50 par in P*r vzame do 30. septembra 1927 iz pro-™ela s tem, da se zamenja za kovan drobiž r° 50 par, 1 in 2 Din ter izjemoma tudi za °ank°vce Narodne banke. Zamenjanje se bo vršilo v Sloveniji pri vseh davčnih uradih. 30. septembru 1927 se ta denar ne bo niogel ve£ zamenjati in bo nezamenjani pa-.izgub.n vsako vrednost. Vsi, aato 6imprlieakmenLn-ate?a drobiža’ naj 8a Škode. lenJajo, da ne bodo imeli «radihPM^nvarovtnjLniSlaga ho,'"rarja ,pri za socialno politiko jf ’ ^Klmstrstv? S^vliSrSeV lavcev Narerih 1 u!?dlh za zavarovanje de- - Pril/* ba Y^a za vs° državo. čno začetkom me“e'ca“ ^niih šoUh Se Pri' — Devetnajst praznih stanovanj razpisuje stanovanjsko sodišče v Ljubljani za prihodnji teden. Razprave se vrše v pondeljek, dne maja popoldne ob štirih ter v torek in sJedo (dne 24. in 25. maja) ob osmih zjutraj. f^meščeni uradniki in oficirji se na to po-»ebno opozarjajo. žem ,fv wem delniškim družbam s sede-s sor?Iv i^ljanski oblasti. Delniške družbe jo n8Zem v ljubljanski oblasti se pozivlja- ii.’i ,aJ Pfedlože podpisanemu nadzornemu riAinx-i? v dl»eh, ko se je po statutarnem £££. 'Sil TSL^jjk* — in račun izgube in dobigka) ter po d‘ui! nem vodstvu overovljen prepis zapisnika « občnem zboru, ki je odobril letne rakune. Računski zaključek morajo objaviti družbe z delniško glavnico večjo od 1,000.000 Din v »Uradnem listu« ljubljanske in mariborske oblasti in tudi v »Službenih Novinah« v Beogradu; v doti&ii objavi je treba navesti vi-smo in izplačilo dividende. - Kongres ženske Male antante se vrši STpr^PrS"11 ’ d”h «• 1 do 14. "»: sledeča- nrLriooH ®^aciJa na®ega ženstva bo članice e! g-' Lepuša Petkovič, AtaneknJ^ 1 Kovačevič, gdčn. Milena Atanckovič in gdčn. Alojzija štebijeva. slanro ?r0SIIJa n? vse gg. narodne po- ' Podpisano društvo vljudno prosi tem razin? VSe 80sP°de narodne poslance, brez strstv Stran'f’ za posredovanje pri mini-,lvu saobračaja in sicer v sledečem: S P"vim majem je Središnji urad v Zagrebu ustavil nadaljne izplačevanje nezgodnih rent železniškim invalidom. Od strani društva se je ukrenilo že vse potrebno na merodajnih mestih, a dosedaj brezuspešno. Ti nesrečni invalidi pa so z dosedanjimi, že itak skromnimi dohodki ostali brez vseh sredtev in gledajo s strahom največji bedi nasproti. Pomoč je nujno potrebna, kar naj gospodje narodni poslanci blagovolijo vzeti na znanje ter storiti, kar je največ mogoče, Se, prizadetim njihove dosedanje rente Br^!v0I?1a nakažejo ter urede tudi za načela fiotudi ne zavlačuje od vlade dolo-'6®ii5kihV» bia vPokojencev. — Društvo že- — Vpisnv„ ^Pteneev. n0 Soli v l.i./uf- na Tehniški srednji (obrt-Elektrotehnisli ,a“i- Na Gradbeni, Strojni in Elektrotehni?? . ,edni‘ Soli> na stroin‘ J" obrtni 5n ‘ dek>Vodski šoli in na zenski Sil« • 1 se bo za šolsko leto 1927/28 vr- . 0 opisovanje v prve letnike dne 30. juni-Ja od 8. do 12. ure. Ker bo letos mogoče le n^0 omejeno število učencev Ih Hnn vabi ravnateljstvo, da se učenci že iem PriiavnPm6i P‘?mein° prijavljajo za spre-s»ni.’i»otr da je udaril drucem ti« " dVakrat 8 ‘P311*50 P° roki. Po iicSlnn ,?, SC,-Je z8rudila Pavlovičeva nezavestno na zemljo, nakar je Mesarič junaško pobegnil. Prihiteli so pasanti, ki so spravili Pavličevo v 'bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima zlomljeno kost. Mesarič je pod ključem. Ljubljana. 1— V soboto, dne 21. otvoritev kavarniškega vrta v »Zvezdi«. Dnevno prvovrstni koncert od 5. ure do 12. ure ponoči. I n otvoritvi svira prvovrstni kavarniški orkester od 5. do 8. ure, od 8. do 10. ure godba Jugoslovenskih železničarjev in od 10. do 12. ure zopet kavarniški orkester. — Se priporočata Fran in Roza Krapeš. • ®Prejem nemških igralcev v Ljubljani je bil prav prisrčen. Goste je pričakovala na Kolodvoru množica občinstva. V imenu gledališke uprave so jih sprejeli upravnik Narod-nega gledališča inž. arh. Kregar, dramaturg uton Zupančič, tajnik Golia in senior sloven- . * igralcev Danilo. Pozdravil jih je upravnik Narodnega gledališča inž. arh. Kregar, m je povdarjal, da bo obisk odličnih pred-stavmkov nemške gledališke umetnosti v Ljubljani znatno pripomogel k obnovi kultur-mti stikov mend nami in Nemci. Za njim je pozdravil goste g. Danilo. V imenu gostov se je zahvalil za prisrčni sprejem senior skupine nemških igralcev Ferdinand Bonn. Sku-pim gledaliških igralcev pripat lajo same dobre gledališke moči. . i Udruženje jugoslovenskih inženjerjev *n arhitektov, Sekcija Ljubljana vabi člane na sestanek, ki se bo vršil v petek, dne 20. maja ob 20. uri v družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1. Na dnevnem redu bo razgovor o letošnji Glavni skupščini v Zagrebu. 1— Predavanje o religioznem problemu. Ponovno opozarjamo našo javnost na predavanje dr. Frana Čibeja, ki se vrši danes, v petek, dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v Akademskem domu na Miklošičevi cesti. Snov predavanja: Bog, religija in teologija. 1— »Ljubljanski Sokol«. V nedeljo, dne 22. t. m. predloži naše telovadeče članstvo, naraščaj in deca javnosti obračun vstrajnega in živega sokolskega dela. Sokolska mladina bo pokazala, da je od zadnjega nastopa v polni meri izpolnila svojo dolžnost, dolžnost ostalega članstva ter sokolstvu naklonjene javnosti pa je, da v čim večjem številu po-seti ta javni nastop in da na ta način vspod-budi mladino k nadaljnemu, vstrajnemu in trdemu delu v telovadnici. Naj nas v nedeljo tudi najkrasnejše vreme ne izvabi v prebujajoče se naravo, temveč posvetimo to nedeljo našemu matičnemu društvu »Ljubljanskemu Sokolu«. Predprodaja vstopnic bo v petek in soboto v društveni pisarni v Narodnem domu med uradnimi urami od 6. do 8. ure zvečer ter v nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne. — Po javni telovadbi, ki prične točno ob 4. nri popoldne, je sestanek članstva na prostranem vrtu, odnosno v dvorani hotela »Tivoli«. Želimo, da se vsa velika sokolska družina preseli iz telovadišča tja gori v zeleno naravo. Na ta naš praznik iskreno vabimo vsa ljubljanska in okoliška sokolska društva. — Zdravo. — Odbor. 1— Promenadni koncert. Nar. žel. glasbenega društva »Sloga« v Zvezdi se vrši v soboto dne 21. t. m. ob 20. uri (8. uri zvečer) pod vodstvom kapelnika g. Bučarja. Spored: 1. Otvoritvena koračnica; 2. Waldteufel: Čar sirenvalček; 3. Flotov: Marta-uvertura; 4. Šebek: Zbor dervišev — orijentalska scena; 5. St. Mokranjac: VIII. rukovet srbskih narodnih pesmi s Kosova; 6. Smetana: Odlomki iz opere »Libuša«; 7. Zaključna koračnica. 1— Ženske in moške nogavice najfinejše kvalitete dobite po zelo solidnih cenah pri FRANC PAVLIN, Gradišče 3. 1— Dva tatovo pod ključem. Policija je v sredo aretirala na Bleiweisovi cesti nekega Frnaca Čuša, rojenega leta 1886 v Gajevici pri Ptuju. Čuš, ki je bil že 18-krat pred-kaznovan radi tatvine, je znan kolesarski specijalist. Zadnji čas je ukradel neko kolo v koloniji Stan in Dom na Tržaški cesti. — Dalje je ‘bil pri prodaji sumljivega blaga aretiran Albert Lovšin. Zaplenili so mu 13 metrov dolg kos etaminastega blaga, na katerem je še numeracija. Lovšin je iblago naj-brže kje ukradel. Oškodovanec naj se javi pri policijskemu nadzorniku g. Žajdeli. LJUBLJANSKA POROTA. Amputirana noga. Včeraj je porota ves dan obravnavala slučaj težke telesne poškodbe na konjskem trgovcu Mihi Žagarju iz Mekinj nad Kamnikom. Na obtožili klopi je sedelo šest fantov iz Brezij pri Mekinjah, ki so branili čast svoje vasi in napadli v noči od 8. do 9. januarja t. 1. Miho Žagarja, ko je ta vasoval pri svojem dekletu Franci Burji v Brezjih. Kajti nasi fantje imajo nenapisano postavo: Ce nisi iz naše vasi, ne smeš hoditi v vas k našim dekletom, dokler ne plačaš fantovščine! fantovščina, to je navadno visok znesek, ki ga potem fantje zapijejo in zacehajo. . Mekinjec Žagar pa se ni brigal za te postave in je nemoteno hodil k svoji ljuibici v poldrugo uro odaljene Brezje vsak večer, skozi dve leti. Ali brezijanski fantje se niso dali ugnati. Ko se jim je zdelo to očivid-no kršenje fantovskih postav že preneumno, so omenjenega večera napadli Žagarja, ko je odhajal od ljubice ter ga pretepli. Metali so za njim kam en je, polena, motike, najstarejši, 36-letni Franc Perne, ki je fante tudi organiziral in postavil v »Schwarmlinie« — '“?■ ‘iesn1°’ šibkejše na levo, - pa je celo streljal s karabinko in prestrelil Žagarju glavno kost v stegnu. Ko se je Žagar po vsem telesu ranjen zgrudil na tla, so fantje pobegnili. Žagarja so zjutraj prepeljali v bolnico, kjer so mu pozneje nogo amputirali. Včeraj so sedeli fantje na obtožni klopi. V isti vrsti, kakor pri »Sclrvvarmlinie« ob priliki napada na Žagarja. Najprej Franc Perne, vodja napada, nato Tone Rak, ki je fante alarmiral, nato Tine Burja, ki ga ni pri napadu nič motilo, da je brat Žagarjevega dekleta, dalje Lojze Golob, Polde Per- Mdanjnirrn,LKkan' Sedmi udeleženec na-pada Jože Golob se razprave ni udeležil k«r je pri vojakih. Najstarejši med njimf je 38-Jetrn Franc Perne, najmlajši pa 19-letni Janez Lukan. Vsi fantje so dobro zapisani in se nekaznovani, dočim niso uradni podatki za /agarja nič kaj povoljni. Razpravo je vodil v. s. s. Mladič, votirala sta s. s Avsec in sodnik dr. Kresnik, držav-ni pravdnik je bil dr. Telacher. Tudi odvetniška klop je Ma precej zasedena. Tineta Burjo je branil dr. Lokar, ostale obtožence Frlan Žagarja je zastopal dr. ■Zaslišane so bile tri priče, med njimi je bila najvažnejša izpoved Mihe Žagarja, ki je popisal ves dogodek ter puškarja Sevčika, ki je izključil možnost, da bi se puška sama izprozila, kot trdi to Franc Perne. Franca Burja, Žagarjeva dekle, opiše dogodek, kolikor ga je videla sama. Razprava, ki je bila prekinjena ob 1. uri popoldne, se je nadaljevala ob 3. uri popoldne. Porotnikom je bilo stavljenih sedem glavmh vprašanj, — za vsakega izmed šestih obtožencev po eno glede krivde hudo-delstva telesne ipoškodbe, eno glede nošnje orožja, za kar France Perne ni imel dovo-ijenja ter dvoje eventuelnih vprašanj glede r ranča Perneta radi sovražnega oziroma neprevidnega postopanja z orožjem. Porotniki so vseh prvih šest vprašanj glede hudodelstva telesne poškodbe zanikali z 9 proti 3 glasovi, potrdili soglasnp sedmo glavno vprašanje o nedovoljeni nošnji orožja ter drugo eventuelno vprašanje o neprevidnem postopanju z orožjem. Obsojen je bil le Franc Perne na 5 mesecev težke ječe ter na plačilo 75.000 Din odškodnine Mihu žagarju. Ostali obtoženci so 'bili oproščeni. Perne je kazen sprejel • Stran 4. »NARODNI DNEVNIK« 20. maja 1927. I^M— v a ,n m |BM t Štev. 114. Šport. Belgijska nogometna organizacija. Belgij-savez je v inaterijelnem oziru ena najboljših športnih 'korporacij sveta. Včlanjenih mu je skoraj 1000 društev, kojih administrativne oz. financijelne posle upravlja izključno sam, tako da vsa društva prejemajo vse svoje vstopnice samo od saveza in mu morajo vsak teden zaračunati vsako posamezno vstopnico. Na ta način je savez vedno natančno informiran o dohodkih svojih društev. Ravno tato preskrbi savez vplačevanje društvenega davka napram državi in mestom. Različni davki znašajo nekaj čez 30%, vendar povrne država % davka nogometnemu savezu v svrho vzdrževanja uprave, obstoječe iz 20 uradnikov. Torej popolnoma nenavaden način izdatne indirektne podpore. Belgijski savez poseduje nadalje v ulici Guimard pravcato palačo ter razpolaga z neizmernim premičnim in nepremičnim premoženjem, med drugimi s štirimi velikimi automobili za prevažanje moštev. Kar pa zadeva množice gledalcev, je Belgija med vsemi državami na prvem mestu. V Bruslju in Anversi se vršijo zanimive mednarodne tekme, posebno meddržavne navadno pred 30 do 40.000 gledalci. Večkrat, n. pr. proti Angliji in napram najhujšemu tekmecu Belgije, Holandski se je doseglo število 50.000. Bruselj in Anversa posedujeta kar štiri igrišča, katerih vsako sprejme lahko 30—30.000 ljudi. Ta igrišča so narejena po angleškem vzorcu, imajo povsem solidne, navadno betonske prostore za gledalce in se odlikujejo s čudovito arhitektoniko glavnih vhodov. So tedaj pravcate športne palače. 100 (98), Praštediona 850 —0, Kreditni zavod 160—170, Trbovlje 0— 495, Vevče 130—0, Stavbna 55—65, šešir 104—0. Blago: Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke nespremenjena. Zaključenih 5 vagonov lesa. Zagreb, 19. maja. Devize: Dunaj 800—803, Berlin 1348.50-h1351.50, Italija 308.09— 320.09, London 276.20-277, Newyork ček 56.70—56.90, Curih 1093.50—1096.50, Pariz 222.25—224.25, Praga 168.20—169. Curih, 19. maja. Beograd 9.135, Berlin 123.23, lNewyork 520, London 25.24125, Pariz 20.355, Milan 28.2625, Praga 15.39o, Budimpešta 90.65, Bukarešta 3.10. POMLAD V NANTES U. ■Mesto Nantes je bilo vedno na glasu kot solidno, buržujsko mesto, dasi pravzaprav ne vemo, zakaj naj bi bili nantes-ki meščani bolj krepostni kot drugi 'ljudje. Mogoče gre le za 'historično sugestijo? Nantes-ki edikt? Vsaj veste? Mar ne? Potem pa prosim, poglejte v konverzacijski leksikon, pod Ilugehoti ali pa Henrik IV. En tout cas: 'Nantes je veljal že stoletja za zelo moralno mesto. Ljudje, ki ga bližje poznajo, so se seveda temu samo smejali, pravtako kot se smejijo Parižani, če čujejo o pariški lahko-živosti. Toda sloves mesta je ostal čist — do letošnje spomladi. Letošnjo spomlad so se vršile v nekem parku v Nanteš-u veselice, ki niso bile niti katoliške niti protestantovske, temveč popolnoma poganske. Gospodje in dame, sinovi in hčerke iz najboljše družbe so se, udele; ževale veselic v kostumih, kakršne je videti sicer samo na intimnih prireditvah umetnikov, kadar triumfirata moč in lepota nad predpisi glede obleke. iNanteški ifavni in dryade so plesali ob luninem svitu med drevjem, kot da bi imeli generalno izkušnjo kako revijo v >Casino de Pariš«. Oj, in če bi bili samo plesali! Igrali so revijo do konca brez vse priderije. Junaki tega spomladanskega rajanja pa niso bili cigani. Neki delavski list je objavil listo ter navaja: dva politika, nekega zdravnika, več veleindustri-jalcev, več bogatih trgovcev, več oglednih uradnikov z njihovimi damami, vsega skupaj 80 znanih oseb neoporečnega slovesa. List piše: >Ta gospoda je podpisala vsako manifestacijo za moralo, aranžirala je dobrodelne prireditve za rešitev padlih dek^> oni so bili zaščitniki morale in religije, pr®" tagonisti za nacionalno edinstvo. Samo v zaprtem parku so se kazali taki kakor so in kakor jih je Bog ustvaril.« Toda Nantes ve ,kaj se spodobi! V pustnem sprevodu je imel kazati neki voz scene, ki so se vršile v parku, toda policija je to prepovedala. Listi so bili naprošeni, da naj o stvari ne poročajo. Ubogali so. Samo zlobni komunistični list Le travailleur« si ni mogel kaj, da ne bi bil stvari izblebetal.. ■ Marcel Prevost 23 Don-Juanke. — Prelom? je vprašala Kamila. — Prelom ali zakon, je odvrnila Berta. O tem se ni natančneje izrazila, toda prepričana sem, da misli na to: samo treba bi bilo Roge ra privesti do tega... To pa ni lahka stvar! — Razumem... dvajset let je mlajši od svoje neveste. — O, to ga ne bo zadržalo. To so družbeni predsodki, ki jih on zaničuje. Ovira pa je Albinina preteklost in njeno bogatstvo. — Saj praviš, da nima predsodkov! — Pravzaprav sem mnenja, da ima vse predsodke, in istih misli je tudi Albina. Toda za poštenega moškega, ki živi od svojega dela, vendar ni predsodek, če noče, da bi ga nazivali z gotovim priimkom! Kamila je čutila v srcu bolest, ko je pomislila na priimek, ki ga je vrgla Dutrieru v obraz. — Ravno sedaj, je nadaljevala gospa Lorartde, je kriza na višku. Oba sta čutila potrebo, da se za kratek čas ločita in razmišljata. Vaugrenier se je odpeljal za teden dni v Anglijo k angleškemu zdravniku, ki je bil njegov varuh. Ime mu je dr. Hobson in stanuje v mestu Penzance. Saj ti je znano, da je Vaugrenier nezakonsko dete francoske učiteljice v Londonu, ki je že zdavnaj umrla. Stvar je precej skrivnostna. Albina meni, da je Rogerov oče ravno ta dr. Hobson, med tem ko je Roger prepričan, da je sin angleškega plemenitaša, kot mu je nekdaj pravila njegova mati. Vsekakor je čisto angleške postave. — Res je, da se obnaša nekoliko angleško. — Ne pozabi, da je bil vzgojen v Londonu . . . Sicer pa, naj bo Petrov ali Pavlov sin, pozna se mu, da je iz najboljše družbe. In čisto razumen Albino ... — Jaz tudi, je dejala Kamila... Toda moraš mi oprostiti. V petih minutah se zberejo tu pri meni moji podravnatelji. Ali hočeš počakati v mojem malen salonu do kosila? — Ne, je dejala Berta in se dvignila. Odpeljala se boln v Bois1 in napravila svoj vsakdanji higienski walking!, Ob eni bom nazaj. — Denar za tvoje blaznosti bo tedaj že pripravljen. — Hvala. Ko je pisateljica odšla, je Kamila naglo sedla za mizo, pomislila trenotek, potem pa napisal sledeče pismo na papir z glavo kreditne banke in v čisto trgovski obliki: Gospod Laur ent Sixte, ravnatelj deviznega oddelka, Banque des Vosges Pariz. Ravnatelj deviznega oddelka naše banke zapušča svoje mesto, ker je prejel višje mesto pri Narodni banki. Mislila sem na Vas, da bi ga na- 1 Bois de Boulogne, gozd na zapadu Pariza, ob delavnikih dopoldan sprehajališče elegantnega sveta. 2 Angleški: sprehod domestovali. Naravno, da bi imeli isto plačo kot on, to se pravi 3000 frankov mesečno in razeB tega gotov odstotek letnega dobička. Višino *e§a odstotka določi vsako leto upravni svet in se seveda precej spreminja. G. Dutrier je na ta račun dobil 1. 1919 kakih dvajset tisoč frankov. Zelo bi Vam bila hvaležna, če bi mi nemudoma odgovoril, kajti mesto je z današnjim dnem izpraznjeno. Z odličnim spoštovanjem Kamila Engelmanu 1. r. II. Hal! Moon Oottage, Pen-zance, 16. februarja 1920. Predvsem Vam moram eno povedati: Vse moje misli so pri Vas. Pet dni sva ločena, a kljub temu vedno mislim na Vas. Kot sem Vam obljubil, Vam hočem odkrito povedati vse, kar si mislim v Vaši odsotnosti. _ Vrnil sem se v deželo svoje mladosti, ki je ze dvanajst let nisem videl ali le mimogrede se® seslal z svojim dragim Kamom Hobsonom, edin0 11 šo, ki me je ljubila na tem svetu. Kljub temu, da sem daleč od Vas, Vaša slika tafc iasno sije v inojem srcu, da ne vidim ničesar drugega. Marsikaj sem medtem že spoznal in marsikaj mi je postalo jasno. Če bi se danes ločila, ko še nisva postala ljubezenski par, bi nama bila ta ločitev lažja kot pozneje. Po mojem mnenju se bova morala enkrat vendarle ločiti in to se bo potem izvršilo v obupu in sovraštvu. Ntijbeijia v makrljalu in konstrukciji *oj Josip Petelinca kolesa in šivalni slroii tik Najnilje cene. -na mesečna odplačila znamke Grštzner, Adler Phonix. NajlepSe opreme, posamezni deli, pneu* malika, igle za vse sisteme — same v - ™ LJUBLJANI spomenika spome« i ob vdi Št. 13.306/ref. IX. Razpis Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo steklarskih, slikarskih in pleskarskih del pi-i zgradbi mestne 80 • stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti v Ljubljani. Vse tozadevne podatke daje mestni gradbeni urad, Šolski drevored št. 2/II., med uradnimi urami od 21. maja 1927 dalje. Mestni magistrat ljubljanski, dne 16. maja 1927. Dr. Zarnik, r. Carinsko potredniiki in Spedicijiki bureau »GROM« LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 Naslov brzojavkam: „G&CM“. Telefon 2454. Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlja vse v to stroko spadajoie posle najhitreje in ped kulantnimi pogoji. Zastopniki druibe spalnih voz S. O. E. za ekspresne poliljke. MALI OGLASI. Za TBtko besedo se plaia 50 par. Za debelo tiskan* pa Din 1.—. Drva - Čebin Wolfova l/II. - Telef. 50 ŠF VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis it vinskega kisa. Zahtevajte ponudbo. s**: Telefon Stev. 2389. Tehnttao In Hlglleniinb na|moderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna i Ljubljana, Dunajska cesta It. la, II. nadstr. m Prodam <5.000 jugoslovanskih sortiranih znamk izdaj 1919-do 1925 in ve? inozemskih znamk boljše kvalitete. —-Ponudbe na upravo H*t» pod >Ugodna prilik**- Mala soba električno razsvetljavo » sredini mesta se odda takoj. Naslov pove uprava lista. Na proda] * * ietna praksa«. ■Mi Izdajatelj: Aleksander žeie.nikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskamo .»Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.