Poštnina plačana v gotovini, ŠTEV. 136. V LJUBLLJANI. sreda, 15. juli|a 1325. Posamezna številka Din 1'—. LETO n. mp— - 1 ■■—----- , - Sshsfa. vmk dan opoldne, izvremši nedelj in praznikov. Mrežni asrožnina: V Ljubljani in po poiti: Dim 20—, iao-zc msivo Din SO—. Neodvisen’ polltilen lisi UREDNIŠTVO DŽ OPRAVNISTVOi S2M0N GEEGOSCICRVA ULICA STBV. U, TBLUFO* BTEV. (31 Rokopisi m as viaSaja — Oglasi po ta rilo. Pismenim vprašanjem naj se priloži maa&a za odgovor, pri poštnem ček. urada čtev. l&JSSSb *rmZtXXSGMM ■Umirim \i\m P. Radiča. Beograd, 15. julija. Pavle Radič je dal včeraj po seji hrv. selj. kluba izjavo o novem političnem položaju. Rekel je, da je vprašanje o odnosa jih med HSS in Zajednico zelo delikatno in da bodo o njem sklepali na seji obeh klubov. Naša politika je imela od početka naše stranke za cilj sporazum s Srbi. Nikdar nismo negirali sporazuma s Srbi. Za-jedničarji nam očitajo, da nismo konse-kventni. Oni nam dokazujejo, da smo nekonsekventni, ker nismq republikanci. To je demagogija. Vedno smo stremeli za tem, da vse ono, kar je v narodu dobrega in zdravega, koncentriramo v eni stranki in da pridemo potem do sporazuma. Videli boste iz teksta sporazuma, da bo odslej vladalo v naši državi člove-čanstvo, ravnopravnost in pravica. V tem sporazumu ni govora o hegemoniji niti pri nas, niti pri radikalih. V sporazumu je zastopana ideja o polni ravnopravno-sti v državi in v narodu. Nismo odvisni od nobenih elementov, kakor gospodje 'n Zajednice, ki se poslužujejo demago-ških sredstev in katerih se hočejo še dalje posluževati. Prepričani smo, da bosta hrvatski in srbski narod pozdravila to stvar, katero smo mi z oduševljenjem dovršili. Upamo, da se ji bodo Slovenci pridružili, ker ona zastopa interese na-roGospodu Davidoviču, narodnemu poslancu in predsedniku bloka narodnega sporazuma in seljačke demokracije, Beograd. TISS napram bloku narodnega sporazuma in selj. demokracije: HSS je stopila takoj po volitvah, 8. februarja 1925 v parlamentarno zajednico z JugosL demokratsko stranico (Da-vidovič), z SLS (dr. Korošec) in z JMO (dr. Spaho) v svrho, da se cela država uredi na temelju narodnega sporazuma in v duhu seljačke demokracije. Predložila je skupen okvir programa, ki je bil v glavnem sprejet. HSS'je bila pripravljena boriti se z vsemi in najostrejšimi parlamentarnimi sredstvi, da se ta program oživotvori. Ona je to združenim strankam takoj naglasila, odnosno predložila. Združene stranke deloma niso mogle, deloma niso hotele pristati na uporabo teh parlamentarnih sredstev. Medtem bi morali biti razveljavljeni vsi hrvatski mandati in bi bila tudi opozicio-nalna parlamentarna zajednica oslabljena za polovico. Vodstvo HSS je smatralo v teh prili- Nova vlada se predstavi skupščini v petek. KRALJ PRISPE DANES V BEOGRAD - DEKLARACIJA VLADE GOTOVA. deklaraciji vlade; potem bo prišel na vrsto tiskovni zakon. Nj. Vel. kralj bo odpotoval v četrtek zopet na Bled, kjer bo ostal nekoliko časa. Nato se bo podala kraljeva dvojica na svečano potovanje po Dalmaciji. m Beograd, 15. julija. S sprejemom sporazuma v radikalnem in v radičevskem klubu so bili dani formalni predpogoji za demisijo vlade »nacionalnegac bloka. Zato poda še tekom današnjega dne g. Pašič demisijo vlade, ki bo seveda sprejeta. Takoj nato prejme Pašič mandat za sestavo nove vlade in ker je stališče vseh strank nad vse jasno, bodo konzultacije le kratke. kah za svojo dolžnost in za svojo pravico, da kot edini parlamentarni predstav- j nik hrv. naroda poskuša z vašim zna- i njem, da bi se takoj moglo pričeti delo i za narodni sporazum in selj. demokracijo z glavno parlamentarno predstavnico srbskega naroda, z radikalno stranko, s katero je bila HSS sedem let v boju. To prizadevanje je uspelo in HSS more skupno z radikali pričeti vsestransko in uspešno delo za narodni sporazum in za seljačko demokracijo. HSS ima namreč v zajednici s klubom NRS zelo jako, dve-tretjinsko parlamentarno večino in iz te večine je sestavljena pari. vlada v duhu narodnega sporazuma in seljačke demokracije. S tem aktom prekinja HSS vse svoje dosedanje parlamentarne zveze z ostalimi strankami opozicije in bo ohranila napram njim svoje spoštovanje in prijateljstvo. Na podlagi tega se Hrvatska seljačka stranka ne smatra več članom parlamentarne zajednice pod vašim vodstvom in preklicuje vse svoje delegate y predsedništvu odnosno v ožjem in širšem odboru bloka narodnega sporazuma in seljačke demokracije. Prejmite g. predsednik ob tej priliki tudi izraz mojega spoštovanja. • V Beogradu 14. julija 1925. Pavle Radič, 1. r.< Komunike Zajednice. »Po dogodku na današnji seji hrv. seljač-kega kluba smatramo za svoj > dolžnost, da javnosti poročamo sledeče: Na seji od’ 23. novembra 1924. je Veče Hrv. Zajednice sklenilo, da H. Z. ne bo postavila svojih kandidatnih list pri volitvah za narodno skupščino 8. lebruarja 1925, marveč da bo z vsemi silami delala in glasovala za kandidate HRSS. teh sklepov se je hrv. zajednica tudi držala. HRSS je nas pozvala, naj damo pristanek na kandidature. Odzvali smo se pooblaščeni od Veča H. Z. prepričani, da s tem vršimo dolžnost napram hrvatskemu narodu. Rade volje smo se obvezali, da se bomo pri Tnirlamen-tarnem delu kot narodni zastopniki držali načel, katere je zastopala HRSS. In tako je vstopila zajednica v volilno borbo skupno s HRSS. Obe z isto politiko, z istimi kandidati ter sta predstavljali edinstveno borbeno fronto hrvatskega naroda. Na ta način je hrv. narod izvojeval sijajno zmago pri teh volitvah, ki so se vršile z velikim oduševljenjem ter dosegle plebiscitarni uspeh in to v težkih in nepozabljivih časih. Pri teh volitvah je bil izvoljen dr. Trumbič kot nosilec liste za glavno mesto Zagreb, v varaždinski županiji, v mesiu Osjeku in okolici. Dr. Polič je bil izvoljen v varaždinski'županiji in Vinkovcih Lorkovič v Splitu, Bazala v Novi Gradiški, 2 a n ič v Djakovu. Ko je bila nad hrvatskim narodom v začetku t. 1. proglašena obznana in ko je bilo internirano vodstvo HRSS, je pričela H. Z. borbo. Stopila je v prve vrste in se ni bala niti ona, niti njeni predstavniki, niti njeni pristaši posledic. Uspeh boja je bil ogromen in izreden. Hrvatski narodni zastopniki so, složni kot en mož, šli v narodno skupščino, da se na parlamentarnem polju borijo proti krivicam in za pravice hrvatskega naroda. V narodni skupščini smo delali ob vsaki priliki. Vse nas je vezala dolžnost Dosledni in verni obvezam, katere smo podvzeli na volitvah, smo o priliki verifikacije pobijali nezakonitosti Obznane, stavljenje Hrvatske izven zakona in razveljavljenje hrv. mandatov. Odločno smo odbijali razliko med hrv. zastopniki, ki so pristaši Zajednice in med onimi, ki so pristaši HRSS, izjavljajoč popolno solidarnost z njimi. Ko je 27. marca t. 1. Pavle Radič imel govor v narodni skupščini in podal deklaracijo, v kateri sprejema vsa osnovna načela politike PP vlade (!), je to izjavo sprejela vlada in njena večina, smatrajoč, da je HRSS s tem zapustila vsa dosedanja načela svoje politike in sprejela novo državotvorno politiko. Izjava, katero je dal Pavle Radič kot predsednik hrv. seljačkega kluba in v svojem imenu, ni bila nikdar odobrena v tem klubu. Mi smo za sejo doznali v obče iznenadenje šele v skupščini, ko je bila prečitana. Temu iznenadenju nismo mogli takoj v skupščini prejudicirati radi težkega vprašanja verifikacije, ali so takoj dr. Lorkovič* Trumbič in Polič izjavili Pavlu Radiču svoje nezadovoljstvo in smo se zavarovali proti taki menjavi osnovne politike hrvatskega naroda, za kar ni bil nihče pooblaščen. Izjavili smo, da ne moremo sprejeti nove politike na bazi vidovdanske ustave, ampak da je potrebna njena revizija v zmialu hrvatskih zahtev. V teni zmislu je Lorkovič govoril pri razpravi o dvanajstinah in naglasil, da hrvatski narod ne more odstopiti od zahteve hrvatskega sabora in vlade v Zagrebu in od zahteve za gospodarske in finančne samostojnosti Hrvatske ter da ostane dosleden hrvatski federalistični politiki. Povodom zgoraj omenjene deklaracije Pavla Radiča so takoj nastali razgovori med njegovimi prijatelji in delegati radikalnega kluba v cilju sporazuma med tem klubom in HSS. V zadnjem času so se razgovori pretvorili v službena pogajanja, ki so jih vodili na eni strani delegati radikalne stranke in gg. Pavle Radjč, Nikič in šuperina na drugi strani. Ta pogajanja so bila, kakor se čuje, konSana -s pozitivnim rezultatom. Komunikeji, izdani s teh pogajanj, omenjajo, da se vrše pogajanja med narodno radikalno stranko na eni strani in med HSS na drugi strani. Hrv. selj. klub ni imenoval nobenega delegata, ki' bi bil pooblaščen voditi ta pogajanja niti ni bil obveščen, na kateri načelni osnovi in v katerem cilju se vodijo. Povsem izgleda,' da se ne dela na narodnem sporazumu med hrvatskim in srbskim narodom, niti ne na re-; šitvi vprašanja o »reditvi države, nego na nekem parlamentarnem araužmanu v svrho sestave nove vlade.« V komunikeju se nato obširno razlaga o nesprejemljivosti vidovdanska ustave, katero da je treba revidirati. O vsem tem bo »klepalo Veče Hrvatske Zajednice. Slede podpisi poslancev: Bazalo, Lorkoviča, Trumbiča, Poliča in Žaniča. Oster nastop srbskih učiteljev proti Pribičeviču. V soboto je bil zaključen kongres srbskega učiteljstva, včlanjenega v Udruženju ju-goslovenskih učiteljev. Kongres je trajal tri dni in so bila na njem razpravljana stanovska, šolska in splošno nacionalna vprašanja. Na kongresu je vladala največja enodušnost. Silno ostro pa se je kritikovalo delovanje prosvetnega ministra Pribičeviča. Samo en učitelj, od preko 1300 na kongresu prisotnih, se je našel, ki je imel žalosten pogum, da je hotel slaviti delo ministra Pribičeviča. Bil je, to neki Popovič. Pa že po njegovih prvih besedah je nastal splošen hrup in silovit protest. Učitelj Milan Konjič, rezervni podpolkovnik, ki je bil v vojni večkrat ranjen, pa je skočil k Popoviču in mu — ob splošnem aplavzu publike — prisolil dve zaušnici. S tem je bilo tudi slavospeva Pri-bičeviču enkrat za vselej konec. Nato je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se ugotavlja, da je trodnevna skupščina pretresla vse delovanje prosvetnega ministra in da se je moralo konsta tirati, da je bil upeljan v prosvetno ministrstvo strahovito korupcijski, anacionalni in partizanski režim, ki je v največjo škodo narodne prosvete. Vseh osem točk te resolucije je bilo soglasno sprejetih in v vsaki teh točk se ostro napada minister Pribičevič zaradi njegove osebne ukazne politike proti svobodomiselnemu in naprednemu učiteljstvu v vseh krajih države, zlasti pa v Srbiji, vse to pa na škodo one svobode, za katero so se Srbi borili. Zato poživlja kongres srbskih j učiteljev vse merodajne faktorje, zlasti pa • vlado in inteligenco, da rešijo narodno pro- j sveto od Pribičeviča. Končno je bil izbran poseben odbor, ki bo te resolucije še izpopolnil in poostril. Zvečer je imelo učiteljstvo svoj banket, na katerega prvič ni bil povabljen minister prosvete. , i Tako srbijansko učiteljstvo. Kako pa je . nastopilo naše slovensko učiteljstvo v Šoštanju? Poslalo je pozdravno brzojavko mi- : nistru Pribičeviču in se mu priklonilo. Menda v zahvalo za persekvirane slovenske uci-telje-Sokole in za ukinjenje učiteljske stalnosti, da vseh drugih gorostasnosti iz prosvetnega zakona in prosvetne uprave niti ne omenjamo. Slovensko učiteljstvo za Pribičeviča, srbsko proti njemu. Ali res misli vodstvo ljubljanskega UJU, da je to nasprotstvo jugoslovanskemu učiteljstvu v prid, slovenskemu pa v čast? Upamo, da bo slovensko učiteljstvo vsaj sedaj, ko zapusti g. Pribičevič prosvetno ministrstvo, pospravilo s starimi napakami in postavilo svojo organizacijo samo v službo stanovskih, prosvetnih in res narodnih interesov — ter jo docela emancipiralo od vseh strankarskih vplivov. Upamo, da ugoden trenutek ne bo zamujen. Kongres za proučevanje vzhodnega bogoslovja- Kakor smo že poročali, se je pričel v nedeljo v Ljubljani kongres za proučavanje ■ vzhodnega bogoslovja. Kongres je otvoril v stolni cerkvi s cerkvenim govorom dr. J. Tomažič, ki je toplo pozdravil vse udeležence ter pojasnil namen kongresa. Dejal je med drugim: »Proučiti hočemo vzhodno bogoslovje ter se seznaniti z zastopniki vzhodne cerkve po bližje. Naj vzklijeta medsebojno spoštovanje in ljubezen, ki naj rodita željo po združitvi. Znanstveno delo kongresa naj bo korak k cerkveni edinosti. Razlike med vzhodno in zapadno cerkvijo so malenkostne. Ne nehajmo se truditi dotlej, dokler ne bomo vsi eno, dokler ne bo edinosti v krščanski cerkvi.« Cerkvenemu govoru je sledila liturgija vzhodnega obreda, in sicer v staroslovenskem jeziku, ki tudi na vzhodu ni vsakdanjost, temveč se vporablja le ob prav velikih praznikih. Liturgijo je daroval križ. škof dr. Njaradi ob številni asistenci. Kor je bil sestavljen iz članov pevskega društva Ljubljane. Dirigiral je g. operni dirigent Neffat. Umetniško petje pevskega društva Ljubljane, kakor tudi duhovnikov, je napravilo, na pričujoče občinstvo mogočen utis. Liturgije Se je udeležilo tudi mnogo Srbov in ruskih emigrantov, ki so bili takisto polni hvale, ko so zapustili cerkev. Po končani liturgiji se je pričelo zborovanje .v knezoškofijski dvorani. Zborovanje je otvoril knezoškof dr. Anton B. Jeglič. Nato je bilo prečitano pismo, ki ga je pisal papež ljubljanskemu škofu o priliki otvoritve kongresa. Papež kongres z veseljem pozdravlja ter meni med drugim, da je nadvse koristno, da se znanstveni zaključki in posvetovanja čim uspešneje objavijo. Besedo je povzel na to predsednik pripravljalnega odbora, ki je pojasnil namen kongresa. Kongres ni unionističen, niti propagandističen, temveč naj služi samo pospeševanju proučevanja vzhodnega bogoslovja med katoliki. Sledile so volitve v prezidij. V častni prezidij so bili izvoljeni vsi navzoči škofje, in to so: dr. Leopold Prečan, metropolit olomuški, dr. Ante Bauer, nadškof zagrebški, o. Rafael Rodič, nadškof beograjski, monsignor Henrik Przezdziecki, škof podle-ski (Siedlce), dr. Hlaud, škof katoviški, dr. Dionizij Njaradi, škof križevski, dr.^ Josip Marušič, škof senjski, dr. A. B. Jeglič, škof ljubljanski in dr. A. Karlin, škof mariborski. V prezidij pa so bili izvoljeni: dr. Leopold Prečan, nadškof olomuški, dr. Jeglič, škof ljubljanski in dr. Njaradi, škof križevski. Nato so sledili pozdravi, na kar je nadškof dr. Prečan zaključil zborovanje. Ob treh popoldne se je vršila v stolnici ljudska pobožnost za cerkveno edinstvo. Sledila je akademija v proslavo Sv. Cirila in Metoda v do zadnjega kotička napolnjeni veliki dvorani Uniona. Navzoč je bil med drugim ves episkopat, zastopniki državnih in komunalnih oblasti, konzulatov, univerze itd. Govorili so številni govorniki. Slavnostni govor je imel p. dr. Gvid. Rant. Med odmori je zapelo pevsko društvo ■ Ljubljana par lepih pesmi. Z akademije je bil poslan tudi brzojavni pozdrav kralju Aleksandru. Zvečer je bilo v Ljudskem domu skioptič-no predavanje o življenju in delovanju sv. Cirila in Metoda. V pondeljek dopoldne se je vršilo v veliki dvorani Uniona [jn'o znanstveno predavanje kongresa. Dvorana je bila zopet nabito polna. Popoldne se je vršilo v veliki dvorani Uniona zborovanje za širšo javnost. Med dragim sta predavala P. St. Sakač »o naučnih osnovah cerkvenega edinstva« in dr. J. Debevc »o verskih idejah v srbskem pesništvu«. S tem je bil zaključen drugi dan kongresa. Včeraj dopoldne se je vršilo v Unionu II. znanstveno predavanje. Govorili so P. R. Janin o sedanjem stanju vzhodnih cerkva in obredov; O. Damian Giu-loff o stanju sedanje bolgarske eerkve in njenih odnošajih do katoliške cerkve; P. S. Salaville o češčenju Evharistije na vzhodu in dr. J. Kalaj o grško-slovanski liturgiji. Popoldne je bilo v Unionu ljudsko predavanje. Prvi predavatelj dr. Njaradi, križevski škof je govoril o evharistiji in cerkvenem edinstvu. Nato je sledil referat P. Roeusa Rogašiča o današnjem stanju vzhodne eerkve. Ker utegne stvar zanimati tudi širše kroge, naj podamo kratek ekscerpt tega predavanja. Vzhodna pravoslavna cerkev je danes organizirana na principu federalizma. Lahko rečemo, kolikor je samostojnih držav, toliko je tudi samostojnih cerkva. Danes obstoje sledeče slovanske avtokefalne cerkve: Ruski patriarhat; Srbski patriarhat; Bolgarski eksarhat; v novejšem času je nastala Ukrajinska cerkev; Ruska metropolija na Poljskem; v bližnji bodočnosti je možna Češkoslovaška arliiepiskopija. Poleg slovanskih samostojnih cerkev imamo šc grško, romunsko in albansko cerkev itd., v celoti 11 do» 16 avtokefalnih cerkva. Srbska cerkev ima de facto danes med vzhodnimi cerkvami nekak primat, ki se kaže posebno pri odlokih na vesoljnem pravoslavnem kongresu v Carigradu. Srbska cerkev ima teološko fakulteto v Beogradu in 5 seminarjev po raznih mestih v deželi. Seminarji so državne šole. Za vzgojo redovnikov skrbi samostanska šola v samostanu Rakovici pri Beogradu. Ta šola je cerkvena. Ženskih samostanov momentano ni. Letos je podelila vlada jeruzalemski patriarhiji za vzdrževanje starih srbskih samostanov 147.000 Din. Srbskih bogoslovnih časopisov izhaja pet. Med Srbi se danes v precejšnji meri širijo razne protestantovske sekte: Nazareni, adventisti in drugi. Mnogo pričakujejo nekateri Srbi od bogomoljskega pokreta. Voditelji tega pokreta so navadni kmetje. O bogomoljcih se pripovedujejo različne prav čudne stvari, vendar pa je odredil Sv. sinod leta 1923, da naj zavzamejo duhovniki na-pram temu gibanju nevtralno stališče. V današnji srbski cerkvi je še mnogo problemov in reform na dnevnem redu. Pred narodno skupščino v Beogradu je sedaj »Zakon o srbski cerkvi«. S tem zakonskim načrtom pa srbski škofje ne soglašajo popolnoma. Od ujedinjenja dalje se dela za organizacijo srbske ujedi njene cerkve. S tein predavanjem je bil tretji dan kongresa zaključen. Alfa: Maroko in francoski socijalisti. Pred kratkim je izglasoval francoski parlament izredni kredit za vojaške svrhe v Maroku. Ta maroški kredit je bil izglasovan z veliko večino 411 proti 20 glasovom. Osupne pa dejstvo, da so se socijalisti vzdržali glasovanja, medtem ko so še ob načelnem vprašanju ravno o Maroku dali Painleveju sijajno zaupnico. To dejstvo osupne in pove več, kakor se vidi na prvi pogled. Kakor je bila 1. 1914 enodušno nemška socijalna demokracija za vojno, • tako tudi francoski socljalizem in angleška delavska stranka. Prva za ofenzivno, napadalno, čisto z gesli in v duhu pruskega militarizma, druga v obrambi in tretja. — menda iz oportu-nitetnega stališča dobrega britanskega državljana. Isto se je ponovilo tudi po vojni. Ramsay Macdonald je nastopil kot pravi Anglež, brez ozira na svoje delavsko stališče proti Egiptu in glede Indije in Mezopotamije je govoril o narodih, ki še niso zreli za popolno politično samostojnost in ki še rabijo vodstva drugih — naprednejših in zrelejših narodov — t. j. Angležev. Herriot sam, kot odkrit levičar radikalne smeri, se je moral istotako ukloniti narodnostni ideji, oziroma bolje rečeno tej nacijonalistični ideji, kakor se ona prikazuje v neločljivi zvezi s kapita-listično-imperijalistično formo. Macdonald in Herriot oba sta kaj kmalu po nastopu vlade prišla z lastnimi načeli v nasprotje in spoznala, da sta kljub vsem teorijam odvisna od obstoječih razmer. Eden se je uklonil angleški, drugi francoski kolonijalai politiki. V danih okolnostih niti ni bilo drugače mogoče in zato je konservativna stranka tako lojalno pustila Macdonalda na krmilo in francoski kapital vrgel Herriota še le tedaj. • ko se je bal, da bi tvegal svojo — doslednost. Vzroki temu so v trdnih in gostih vezeh, ki vežejo vsa evropska ljudstva s kapitalistično - imperialistično orijentacijo evropskih držav. Na zunaj se izraža to navadno kot nacijonalizem, seveda svojevrsten, mogli bi reči inperijalističen evropsko ali zapadni nacijonalizem. S tem hočem reči: če mora danes plačati Nemčija vojne dolgove, čuti to ne samo nemški kmet, ampak tudi nemški delavec in če bodo stotisoči angleške ali francoske inteligence in delavstvo prihajali ob izgonu iz Indije ali Afrike domov in ugo-nabljali vsako eksistenčno možnost preostalim z ogromnim povečanjem ponudbe dela, potem bosta tudi angleški ali francoski' delavec slabše plačana ali pa bosta morala sploh na cesto. Moderen državen ustroj je posa-samezniku tako blizu, da se ga ne more otresti razen v lastno pogubo. Za popolno emancipacijo od vpliva evropskega nacijonalizma bi trebalo ogromnega samozatajevanja in premagovanja, ki ga nista zmogla niti Herriot in niti Macdonald, iis katerega iz lahko umljivih razlogov tudi nista mogla zmagati. Kako naj angleški državnik resignira na kolonijalno politiko; saj potem prestane biti Anglež. Ali kako naj Francoz resignira na Maroko ali odpusti dolg — Nemčiji. Tvega popolen gospodarski polom svoje dežele. Tega tudi mi ne bi mogli storiti. Tako je, hočeš nočeš, moral ostati Macdonald dober Anglež in so io konservativci kakor tudi liberalci prav dobro vedeli, ko so mu prostovoljno prepustili vladno stolico in ministrske portfelje. In ravno tako je tudi Herriot moral — četudi morda nerad po stopinjah svojih očetov in prvič, ko je stopil v stran je moral obstati in — odstopiti. Ravno tako so stopili francoski socialisti v maroški^ debati enodušno na stran francoskega imperializma in obenem — kapitalizma. Brezdvomno to ni popolnoma v skladu z načeli socializma. Najboljši dokaz za to — da danes, ko gre za izglasovanje izrednega kredita v isti zadevi — so že nevtralni in se vzdržali glasovanja. Dosledno bi morali tudi tu glasovati za. Ako pa se premišljajo sedaj, je Painlevejeva vlada in francoska akcija v Maroku s tem znatno oslabljena in ne bo v stanu na daljši čas izvršiti ali prodreti z količkaj energičnejšimi ukrepi. Proti Nemčiji je stal ves francoski narod v eni trdni fronti, v maroški politiki francoske vlade pa se kažejo že prav velike razpoke. Francoski socialisti za sedaj še sicer omogočajo francosko akcijo v Maroku in Herriot je sicer z povzdignjenim glasom zaklical komunističnemu govorniku: »Vi ste izdajalec francoskega naroda!« Toda od dne do dne postajajo mlačnejši in zdaj so odklonili že odgovornost s tem, da so se v tako važnem vprašanju kot je za vojsko — ravno njeno kreditiranje vzdržali glasovanja. Ni iz- ključeno, da nas osupnejo čez pol lefa s — protiglasovaujem. Spomnimo se samo parar iele nemške In avstrijske socialne demokracije med vojno. Zato tudi tako forsiranje di-plomatične akcije in mirovnih pogajanj v Maroku.’ Francoska vlada se ne počuti nikakor več tako trdno, kot bi .sklepali po sijajni zaupnici, ki. jo je Se pred nedavnim dobila. Zapadni socializem je sicer zelo poslušen in pohleven in če pride na vlado, ostane vendarle v bistvu vse pri starem. Med za-padni.m kapitalo-imperializmom in njih socializmom obstoja v glavnem vendar neka, četudi vsaj s socialistične strani neprostovoljna in dušeča, societas tacita. Toda nulla societas in infinitum in najmanj taka, malo manj kot — societas leonina. Če se že tako kmalu začno opasno rahljati vezi, treba podvojene opreznosti in ne prehitevanja. Angleška politika je bila vedno nedosegljiv mojster v tem in Britich-man in Britich-nacionality je vedno končno triumfiral. Vprašanje je, ali bo tako tudi pri Francozih? Politične vesti. ; = Razpoloženje Beograda. Splošno sodi beograjska javnost, da je sedanja situacija tako zelo izpremenjena, da mora priti tudi do razčiščenja odnošajev med opozicionatni-mi strankami. Po mnenju Beograda ne bi bilo niti izključeno, da pride do fuzije med i nekaterimi opozicionalnimi strankami. Do samostojnih demokratov vlada v vseh klubih veliko nezaupanje in nobenifi izgledov ni, da bi dobili oni iz opozicionalnih vrst kako podporo. Splošno se misli, da bodo samostojni demokrati likvidirali svojo stranko in ? da bodo nekateri poslanci vstopili nazaj v Davidovičevo stranko, drugi pa šli med ra-; dikale, dočim bi ostala hiša Pri bičevi če v osamljena. Enako bi se zgodilo tudi z dr. Žerjavom. V mestu je nastalo vsled doseženega sporazuma veselo razpoloženje in nacionalni Beograd je mnenja, da je s tem dosežen znaten napredek v konsolidaciji države. = Zadnje porsekucije. Na predlog prosvetnega ministra Pribičeviča je bil upokojen profesor na visoki trgovski šoli, g. dr. Filip Lukas. Profesor Lukas je še v najboljših letih, odlično kvalificiran šolnik, ki se tudi ne vmešava v dnevno politiko. Toda ima to »napako«, da je odbornik »Hrvatske j Matice« in zato je bil upokojen. Ker kakor naj vsled unitarizma po mnenju slovenskih samostojnih demokratov izgine slovenstvo, tako mora po mnenju njih hrvatskih bratcev izginiti tudi hrvatstvo. In kakor so mladini v Ljubljani nasprotni »Slovenski Matici«, tako so njih pokrovitelji v Zagrebu j nasprotni »Hrvatski Matici«. — Značilno za > te pritlikave politike je , da so mislili, da bodo s persekucijami ubili »Hrvatsko Matico«. Ta kulturna institucija je prestala zo vse drugačne nasprotnike, kakor pa so sa- mostojni demokrati in zato-so se samostojni demokrati samo osmešili, ko hočejo z loputanjem vrat kazati svojo jezo, ker so vrženi iz vlade. In persekucija tik pred izstopom iz vlade ni drugo, ko loputanje vrat. . — Radičev proces, že nekoliko dni se mu- di v Zagrebu bivši predsednik anketne komisije Laza Markovič. Njegovo bivanje je v zvezi z Radičevim procesom. Stjepan Radič še vedno vztraja pri lem, da pride pred sodišče in da se ga sodi. Za rešitev te stvari obstojita dve možnosti: ali da bo vlada izjavila, da je ves proces političnega značaja in je bil kot tak naperjen proti HSS. Druga možnost pa je, da Radiča izpuste na svobo-(I°A srbski kriv. zakon namreč za proces političnega značaja ne predvideva preiskovalnega zapora. Radič bi se torej branil na svobodi. Druga možnost je veliko verjetnejša. — Muslimanski poslance g. Šalih Baljič je poslal notranjemu ministru interpelacijo radi pokolja muslimanov v selu Borca, srez Gacko v Hercegovini. Pokolj je izvršila četa odmetnika V ujeviča. Po Ujedinjenju je bilo ubitih 33 muslimanov. Vse to izvira iz verske nestrpnosti. To so borci za pravo in svobodno Črnogoro. Odmetniki ubijajo muslimane, policijske oblasti pa jim gredo še na roko. Baljič vprašuje notranjega ministra, kaj namerava podvzeti v zaščito muslimanov? Ako ta interpelacija ne bo imela nobenega uspeha, potem se bodo muslimani obrnili naravnost "na kralja in mu potožili svoje gorje. = Boj za sedemurnih v angleških rudnikih. \ sled slabih kupčij v nekaterih industrij. državah, dalje vsled vedno večje uporabe vodnih sil v industrijske svrhe ter vedno večje uporabe nafte pri ladijah je zelo padel ekspert angleškega premoga, kar je povzročilo krizo v angleških premogovnih družbah. Nekateri premogokopi imajo dalje le slab in težko pridobljiv premog in so zato v težkem- stanju, ker morajo plačevati iste mezde ko najboljši rudniki. Nekaj teh slabših rudnikov je moralo svoje obrate tudi ustaviti. Lastniki angleških premogokopov zahtevajo zato sedaj, da se v bodoče sklepajo pogodbe za posamezne premogokope in ne kakor dosedaj za vse premogokope skupno. Obenem hočejo lastniki premogokopov zvišati delovni čas od sedem na osem ur. Delavci teh zahtev premogokopnih lastnikov nočejo sprejeti in predlagajo, da naj ali država ali pa privatne družbe združi vse premogokope v eno gospodarsko celoto in bi bilo s tem omogočeno, da bi se manjši dohodki slabih rudnikov nadomestili z onimi dobrih premogokopov. Jasno je, da je ta ■ predlog delavcev vseskozi pravičen, ker zakaj naj bi bil delavec v slabem rudniku slabše plačan, ko njegov tovariš v dobrem. Na ; drugi strani pa bi bila s tem ubita tudi i vsaka konkurenca med lastniki premogokopov. Delavski predlog pa lastniki premogokopov nikakor nočejo sprejeti in zato je vedno večja nevarnost, da pride do splošne stavke rudarjev na Angleškem. Vlada je že poskušala posredovali, pa se ji doaedaj 5e ni posrečilo, da bi dosegla skupno sejo rudarjev in lastnikov premogokopov. Angleška javnost je vsled grozeče stavke rudarjev zelo vznemirjena, ker je še v svežem spominu štrajk iz leta 1920., ki je vsej državi nanesel ogromno škodo in spravil vse prebivalstvo v težaven položaj. — Zlasti je nevaren štrajk rudarjev vsled tega, ker je ver-, jetno, da bi se rudarjem'pridružili tudi vsi 1 drugi delavci, zlasti transportni in bi bilo tako vse gospodarsko življenje ustavljeno. Zato se splošno upa, da se bo vladi vendarle posrečilo doseči kompromis med rudarji ia lastniki rudnikov. ! = Francoski socialisti proti proračunu. — Ker ni hotel finančni minister Caillaux na noben način odstopiti od prometnega davka na male obrtnike in sicer tudi na prodajalce živil, temveč je izjavil, da bi mogel to storiti šele v novembru, ko se bo obravnaval novi proračun, so socialisti glasovali proti proračunu. Socialistično glasovanje je utemeljeval poslanec Bluin, ki je dejal, da so ^socialisti samo enkrat glasovali za proračun | in sicer lansko leto pod pogojem, če bi se s I tem ščitilo vlado pred reakcionarnimi ele-1 menti in če bi proračun vseboval demokra-' tične reforme. Sedaj pa se nasprotno vnašajo v proračun nove reakcionarne določbe k in zato glasujejo socialisti proti proračunu. Z glasovi desnice je bil nato proračun vseeno sprejet in sicer tako v zbornici poslancev ko v senatu. Za končni sprejem proračuna je bilo vsled izpreminjevalnih predlogov v senatu potrebno šestkratno glasovanje. — Vsled nastopa socialistov proti proračunu pišejo listi o razkolu bloka levice, ki je dejansko tudi vsled maroške politike vedno bolj grozeč. — Novi nemiri na Kitajskem. V’ nasprotju z zadnjimi optimističnimi vestmi sporočajo listi o novih nemirih, ki so izbruhnili na Kitajskem. Vsled njih »o se morah vsi tujci izseliti iz najbogatejše kitajske province Sešnau ker je izjavil britanski pomorski komandant, da ne more jamčiti za njih varnost, ker ne morejo ladje več pluti po Jank-cekiaugu. — Tudi v Svatau je položaj vedno bolj kritičen. Vsa živila Evropejcev so bila * zaplenjena in vsi njihovi uslužbenci s*j'v' kajo. — Britanska vlada je dirigirala na Kitajsko še en indijski polk. Dopis. MALA nedelja. Ponovno opozarjamo na ljudsko veselico, ki se vrši dne 19. julija, točno ob pol 4. uri popoldne v in pred društvenim domom. — Vprizori se burka »Maks v škripcih«. — Med odmori in pri veselici nastopi gpevski-mi točkami pevski kvartet iz Ptuja. Na veselici svira domača godba na pihala. —- «,r»-čakujemo, da se cenjeno občinstvo od blizu in daleč udeleži prireditve v obilnem številu, ker bo nudila vsem obilo zabave in rav vedrila. Dnevne vesti. OBZIRNOST DO POTNIKOV. Na Češkoslovaškem so bili s 30. junijem vpeljani spalni vagoni III. razreda. V Jugoslaviji, kjer je vse polno ljudi prisiljenih, da prebije noč v vagonu, bi bili taki spalni vagoni še veliko bolj potrebni. Ker nikakor ni res, da bi smel odpočit priti v tuje mesto samo bogatin, ki ima denar za drago vožnjo v spalnem vagonu prvega razreda. Uradniki, trgovci in drugi manj z denarjem obdarjeni ljudje smejo enako zahtevati, da se vozijo v spalnih vagonih in z uvedbo spalnih vagonov III. razreda je Češkoslovaška to omogočila. Naj sledi naše prometno ministrstvo lemu zgledu. Predvsem se naj vpeljejo taki vagoni na progi Ljubljana—Beograd—Skoplje in pa na progi Zagreb—Split.' Tako bo tudi znatno pomagano tujskemu prometu, ker bodo tujci pač neprimerno rajše potovali v našo Dalmacijo, če se jim ne bo treba vožnje bati. Zelo priporočljivo bi tudi bilo, da bi naša železniška uprava izposojala potnikom proti mali pristojbini s čistim platnom prevlečene blazine, kakor je to uvedeno v Italiji. Italijanski železniški upravi se izposojevanje blazin zelo dobro rentira, potnikom pa se nudi velika udobnost za majhen denar. Končno je tudi treba gledati, da je z voznim redom potujočemu občinstvu čim najbolj ustreženo. Ne moremo reči, da bi seda-aji vozni red zadostil tej zadevi v vsakem oziru. Da damo samo en primer. Iz Kranjske gore gre popoldne samo en vlak, ki pride v Ljubljano cb 18.55. Pet minut preje pa odide iz Ljubljane dolenjski vlak in mora tako •potnik iz Dolenjske prebiti noč v Ljubljani, če noče priti domov v največji noči. Prepričani smo, da se bodo taki in slični nedostatki hitro odpravili, čim se bo železniška uprava zavedala, da je njena dolžnost, da je do potnikov prav tako postrežljiva, kakor je trgovec do svojih odjemalcev. Priznavamo radi, da so se razmere pri naših železnicah že zelo zboljšale, bo pa k v vsestranskem interesu, če se bodo dosegla še nova Izboljšanja. — Odhod kralja v Beograd. Včeraj ob 10. se je peljal kralj na potu iz Lesc v Beograd skozi Ljubljano. V Beograd prispe danes ob 10.30 dopoldne. — Iv članku »Svinčena afera«, ki je izše? * zadnji in predzadnji številki »Narodnega Dnevnika«, bodi povedano, da izdajatelj »Narodnega Dnevnika«, dr. Josip Hacin tega članka ni niti inspiriral, niti pisal, niti , ga pred objavo čital in da ima o »svinčeni aferi« drugačno mnenje, kakor pisec članka. Članek je prišel v list, ker ima uredništvo nalog, da v politično-neodvisnem »Narodnem Dnevniku« liberalno objavlja članke in na-sore vseh onih, ki ne najdejo prostora v li-itih, ki so glasila političnih strank. . — »Jutra«. ki obeta, da v zvezi s svinčeno aTerD pride v kratkem v javno diskusijo tudi aiera ljubljanskega odvetnika dr. Josipa Hacina, pa bodi povedano, da se dr. Josip Hacin te javne diskusije ne boji, ker se ne zaveda »ikakega dejanja, ki bi ga imel pred javnostjo skrivati. — Samo, da veselo je. Mladinski popol-dnevnik nas je včeraj malo kopiral in sicer * briljantno nerodnostjo, kakor se za tako častitljivega starca spodobi. Izprevidel je namreč, da popolnoma izpremenjena politična situacija zahteva, da ena stranka likvidira- Samega sebe bi zatajil »Slovenski Narod«, če ne bi zapisal, da mora biti ta stranka — SLS. Je že tako, da se pri mladinskem popoldnevniku vsak argument in vsaka stvar neha s klerikalci. Interesanten pa je vzrok, zakaj je izgubila SLS po »Slovenskem Narodu« vsako eksistenčno upravičenost; vsled tega namreč, ker je razpadel opozieionalni blok. Ali bi nam morebiti mladinski popoldnevnik pojasnil, kako je mogoče, da je že desetletja SLS najmočnejša stranka, ko ne obstoja opozicionalni blok niti le-io dni ? — Mladinski popoldnevnik na široko dokazuje, da njegov roman »Razpad carstva« ni . avstrijakantski. Da bo imel še več prilike agitirati za svoj glup roman, mu rečemo, da n! samo avstrijakantski, temveč tudi mi-*erni šund, ki ga »Grofica beračica* stokrat poseka. — Pravilnik k stanovanjskemu zakonu z vsemi potrebnimi pojasnili, formularji, vlogami itd. izide koncem prihodnjega tedna v založbi >Jug« v Ljubljani. Pojasnila, kakor tudi formularje vseh mogočih vlog za stanovanjsko sodišče, je sestavil član stanovanjskega sodišča v Ljubljani, sodni svetnik dr. Alojzij Gradnik. Knjižica bode izvrstno slutila vsem privatnikom in oblastim, ki ima- |o opravka s stanovanjskim sodiščem. Da- ftska knjlp«# pravila« cenike, račune, letake, časo-plae, lepak«, broSure, posetnice In ra?:gIeii?sSce. avrfiuij« vsakovrstne trgovske kakor tudi vse diriijje uradne tiskovine. ----- knjigrovefR-ilca. |||SKi)ANA - SSMON WL 13. - 353