THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. PftVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATpL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDItf JENIH DRŽ/ VAH. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) ŠTEV. (No.) 55. CHICAGO, ILL., SREDA, 21. MARCA — WEDNESDAY, MARCH 21, 1928. LETNIK XXXVII. BRATIANOVA VLADA V ROMUNIJI OGROŽENA OD KMETOV. — VELIKE DEMONSTRACIJE V GLAVNEM MESTU. — MANIU VODITELJ OPOZICIJE, KATEREGA HOČEJO, DA BI POSTAL PREDSENIK VLADE. Bukarešt, Romunija. — Zadnje dneve je vladala nekaka tišina v romunskih političnih krogih. Bila je tišina pred viharjem, ki je izbruhnil v nedeljo. Petdeset tisoč kmetov iz vseli delov dežele, pod vodstvom Ju lili Maniua, je cle-n< r.-triralo v glavnem mestu ihtevalo, da odstopi Bra-' nova vlada. V ponedeljek je Maniu v privatni avdijenci pri regenciji, navzoča je bila tudi kraljica Marija. Ilegenci-ia zahteva od Maniua, da obljubi, da se ne bo dotaknil vprašanja dinastije, predno se menja vlada. Maniu je pa Ž2 poprej rekel, da bo zopet odprl vprašanje dinastije. Ker na, kakor pravi poročilo, je Maniu zadovoljen s sedanjim kraljem, se bo najbrž podal rrgenciji in svojo stranko pri-vedel do tega, da bo potrdila .■edanjo dinastijo. Na Victoria trgu so se vršile proti-vladne demonstracije in kmetje so priredili veliko parado, ki se je vila mimo prostora. na katerem ie stal Maniu. Kmetje so tndi v drugih mestih priredili slične kongrese v protestu proti vladnim konvencijam. Ker vlada ni dobila posojila, se jo smatra, kot nezaupljivo in ker je bila poražena v sporu z Ogrsko v Ženevi, je več kot gotovo, da Bratianu odstopil s 1 »inetom. pr0tiy0jna pogodba všeč nemcem. MLADA UMETNICA NA GOSLI. bo Vintila svojim ka- olin istrski predsednik Bratianu je predsednik liberalne stranke in brat pokojnega ministrskega predsednika, ki je bil skozi deset let najsilnejšj mož pri vladi, ko je vladal še kralj Ferdinand. Pokojni, kakor sedanji predsednik vlade, je velik nasprotnik bivšega prestolonaslednika, princa Ka-rola. potovanje z zrakoplovom. Nemci trdijo, da je potovanje z vodilnimi zrakoplovi varno. — Eksperti tudi trdijo, da je priporočljivo iz ekonomskega ozira, Leipzig, Nemčija. — Dr. Ilugo Eckener je na sestanku članov Leipzig Aeronautical društva izvajal pomenljiv govor o aeronautiki. Med drugim je rekel, da je potovanje z vodilnim^ zrakoplovom popolnoma varno, in iz trgovskega o-zira ekonomsko priporočljivo. Tudi Nemcem za to, da bi se vsako vojno preprečilo. — Če bo Francija podpisala pogodbo z Ameriko, bo isto storila Nemčija. Ženeva, Švica. — Nemčija, ki je po svetovni vojni bila najbolj prizadeta, si ne želi več nobene vojne. So v republiki elementi, katere grize črv maščevanja, a je le pretežna večina takih mož, ki se zaveda, da se vojna več ne izplača. Iz u-i radnih nemških krogov prihaja poročilo, da resno želi Nemčija podpisati z Zed. drž. kakršnokoli pogodbo za preprečen je vojn, če to stori tudi Francija. Kakor znano, med Washingtonom in francosko vlado se vodijo tozadevna pogajanja in te dni pričakujejo v Washingtonu francoskega odgovora na Kelloggovo novo noto, v kateri je Odklanjal francosko razlikovanje meu napadalno in nenapadalno vojno, z utemeljitvijo, da se mora pakt o nenapadanju samo tedaj izkazati kot učinkovit instrument za ohranitev in varnost miru, če brez razlike in brez pridržka vojno sploh obsodi in jo proglasi nezakonito. Ves svet z napetostjo sledi vsaki potezi, ki se izmenjava med Zed. drž. in Francijo. Nemčija že itak trdi, da je razorožena, vsled tega pa želi, da bi prišlo do sporazuma med Ameriko in Francijo, in sicer kakor želi Kellogg, da bi se k pogodbi za preprečenje vojn pritegnilo vse velesile. Nemčija se brezpogojno poda Kelloggovem predlogu, ni pa tako z drugimi narodi. Vel. Britanija se o-botavlja. Italija ,to je, italijanski fašisti na razoroževanje ne mislijo, Japonska in Rusija se zanimate za Kelloggov načrt, vendar čakate, kaj bo odgovo- | rila Francija. ' zimaIavzhodu. I KRIŽEM SVETA. Na sliki vidimo enajstletno vijolistinjo, Guilo Bustabo (desna), ki je te dni na koncertu Chicago Civic orkestra s svojim nastopom vzbudila veliko senzacijo med slušatelji. za modifikacijo proh.i nove žrtve letalske postave. nesreče. New York, N. Y. — Spomlad je tukaj, a ne na vzhodnem delu naše republike, odkoder poročajo o zimi. Sneg v Ausable Forks, N. Y. je tako visok, namreč 17 palcev, kakor še ni bil to zimo. Ob Atlantiku je divjal vihar; po nekaterih krajih je ruval drevesa in strehe jemal raz hiš. Sneženi zameti so tudi povzročili, da sta v Quebec, Ontario skupaj trčila dva vlaka; več oseb je Preiskušeno je, da noben vihar zadobilo poškodbe. Iz Albany N. Y. pa poročajo, da so v ne- ne more ovirati ali škodovati potovanju z novimi zračnimi velikani. Med poslušavci je bil navzoč konzul Zed. drž., kakor tudi konzula Španije , in Argentini je. Eckener ne odobrava visoke jambore na postajališčih za zrakoplove, kakršne imajo v Zed. drž. Trdi, da so boljši nizki, tako da spodnji del zrakoplova lahko počiva na premikajočem podstavku. Z vsemi pripravami bi zna- deljo dopoldne čutili silen tresni sunek. po- šali stroški za vsak polet s Zeppelinom med južnim delom Španske in Argentinijo $50,-000, k tem se pa morajo še prišteti stroški $750, ki nastanejo, ko se zrakoplov dviga v zrak in ko se spušča na zemljo, pri katerem poslu je zaposlenih par sto oseb. Pod federalno upravo naj bi se prodajalo žganje po 90 centov kvort. — S tem bi se bootleggerje spravilo s pota. —o— Washington, D. C. — Znrt-no je, da se je s strupenim žganjem, kakršnega prodajajo nekateri bootleggerji odjemalcem, že mnogo oseb zastrupilo in umrlo, nekateri so oslepeli ali drugače zboleli. Ker so nekateri naši poslanci in senatorji toliko pri pameti, da uvidijo, da se ne bo nikoli v Zed. drž. izvajala sto procentno proh. postava, zato je treba nekaj ukreniti, da se ljudstvo obvar-je, pred izkoriščevalci, ki za drag denar prodajajo slabo pijačo. Advokati za modifikacijo osemnajstega admendmen-ta vidijo rešitev v tem, da bi se pod federalno upravo pro-| dajalo dobro žganje po 90 cen-1 tov osminka galona, 5.0 centov za vino in 20 centov za kvort piva. Taka pijača bi bila torej prosta strupov in bootleggerji bi bili uničeni, ki imajo na vesti že veliko število žrtev. Za stvar se zavzema illinoi-ški poslanec Sabath. V petek se bo o tej zadevi razpravljalo. -o- OGENJ V DENVERJU; PETNAJST RANJENIH. Denver, Colo. — Ogenj je uničil ob zgodnji jutranji uri hotel — "Colorado house"; 15 oseb je zadobilo poškodbe, štiri težke. Nad sto gostov je bilo v nevarnosti, nekatere so gasilci nezavestne rešili na varno. -o- POVODENJ V MINNESOTI. Marshall, Minn. — V Redwood reki so se začeli trgati kosi ledu in tajanje leda je povzročilo, da je reka izstopila in preplavila dolenje kraje. Petnajst družin je bežalo na višji prostor, pred naraščajočo vodo. Trije letalci so bili ubiti in dva otroka ranjena. — A-parat je padel na dvorišče, kjer so se igrali otroci. —o— Wilmington, Cal. — V nedeljo so se na Burdet letališču v Los Angelesu dvignili z letalom v zrak trije civilni letalci. Ko so bili kakšne pol ure v zraku, 2,300 čevljev visoko nad tukajšnjim mestom, se je krilo letala zlomilo in aparat se je nagnil naprej ter treščil na dvorišče za neko hišo, kjer so se igrali otroci. Vsi trije letalci so bili na mestu mrtvi, ranjena sta bila tudi dva otroka. Tudi med otroci bi bile smrtne žrtve, če bi ne bili še v pravem času zbežali na varno. ogenj ¥ rudniku - devet mrtvih. Vancouver, B. C. — V po- rcdeljek zjutraj je nastal o-genj v poslopju, kjer stanujejo rudarji Grandby Consolidated rudnika. Plameni so se ši-. rili z veliko naglico in v tre-notku je bila vsa hiša v plamenih. Rudarji so planili pokon-, zemski profesorji ci v nočnih oblekah in hiteli k' neglede na kvoto svobod — Washington. D. C: — IT. S. Marines ljubijo svoj "job" in dezertacije so redke. Izmed 20,000 pomorščakov je leta 1927 dezertiralo 299 mož. To je najmanjše število od leta 1917. ' — Netv York,, N. V. — Mrs. Shirley Sabin Lloyd, stara 72 let, ki je bila .'»<> let predsednica \V. 11. S. Lloyd Co., največje izvozne tvrdk<» za stenski papir, je umrla. Leta 1X92 je njen soprog ustanovil podjetje, ki je iz neznatne trgovince postalo največje tozadevno pou-jetje v deželi. — Monroe, La. — Kal oh K. Ilarnden. star :»-"> let. kontro-ler Columbian Carbon kom pa-j nije, je pri eksploziji čolna, \ ' katerem se je vozil, prišel ob življenje. I — Mitchel Field, N. Y. — Col. Charles A. Lindbergh je bil pri zdravniški preiskavi,kateri se morajo vsi letalci dvakrat na leto podvreči, spoznan, kot prelahak za njegovo velikost. Meri (i čevljev dva palca in tehta le l-~>9 funtov. — Chicago, 111. — Kasmer Fobkawski, star 41 let. je pre- t stal kazen, 100 dni zapora, ker. je tepe! svojo ženo. Ko je prišel domov, se je radi tega maščeval ' nad svojo boljšo polovico in jo zopet prelomastil, zakar so ga ponovno vtaknili v luknjo, kjer bo moral presedeti še 100 dni. — New York, N. Y. — Židovsko prebivalstvo v Newyor-ku se je pomnožilo od leta 1916 do leta 1925 za približno 250,000 duš. Danes živi v mestu 1.750,000 Judov. — Washington. D. C. — Znano je, da Japonci pridelajo največ riža in se tudi s tem pridelkom najbolj bavijo. Pripomniti pa je tudi treba, da ie riž njihova glavna hrana. Sami ga'pa toliko ne pridelajo, da bi zadostovalo za njihove potrebe. Tekom lanskega leta so kupili v Zed. drž. 100 milijonov funtov riža. — New York, N. Y. — Ruth Elder, avijatkinja, je podpisala pogodbo z neko kino družbo kot igralka. Glavno vlogo bo igrala v filmu pod imenom: "Glorifying the American Girl". — Washington, D. S. — Senat je te dnf sprejel zakonski načrt, po katerem se smejo ino- in učitelji no na- Iz Jugoslavije^ STOPETDESET MILIJONOV DINARJEV ZA POMOČ GLA-DUJOČIM. — PODPORA SE BO DALA V OBLIKI POSOJILA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. izhodom. Nekateri so bili tako srečni, da so odnesli zdravo kožo, večje število se je rešilo z opeklinami; devet mož je pa ostalo v hiši in so zgoreli. -o- ORKAN POVZROČIL ŠKODO Shreveport, La. — V sever-novzhodnem delu države Te-xasa in severnozapadno v Loui-siani je divjal strahoviti orkan. Ena oseba je prišla ob življenje, škoda je cenjena'na $50,-000. -o- PRISTANIŠČE V MOLI NE, ILL. Moline, 111. — Dovoljena je vsota $350,000 za zgradbo pristanišča za barke in elevator-jev za žito. Vršila se je posebna seja, na kateri je bila omenjena svota odobrena. seljevati v Združenih državah. — Praga, Češkoslovaška. — V Pragi sta se nahajala v svr-ho proučevanja finančnih in valutarriih razmer na Češkoslovaškem jugoslovanski generalni direktor Mihajlo Jovano-vič in dr. Milorad Tosič iz bel-grajskega finančnega ministrstva. Iz Prage sta' odpotovala v Berlin. TRIJE OTROCI ZGORELI. Plattsburg, N. Y. — Ogenj je uničil hišo Joseph Nadeau, v plamenih so ostali tudi njegovi trije otroci. Isti dan je gorelo tudi v dolenjem delu mesta, požar je povzrožil $300.-000 škode. —o- Širite amer. slovenca i Pomoč gladujočim. Belgrad, 25. febr. — V predsedništvu vlade se je sestal odbor ministrov, ki je bil izvoljen, da izdela zakonski načrt o pomoči krajem, ki slru-dajo. Xačrt zakona je sestavil demokratski poslanec K ost a Timotijevič. S tem načrtom .<«■ določa 150.000.00(» Din, k: -v bodo dali kot pomoč v hrani. Ta denar se bo dal v oldik: '!<►!-goročnih posojil. Za sedaj j« določen rok petih let. Po t- m zakonskem načrtu bodo posamezniki, ki bodo dobili od ob lastnih okrajnih skupščin spričevalo siromašnosti, oproščeni vračanja tega posojila. To vsoto 150,000,000 Din bo razdelil minister za socialno politiko oblastem v sporazumu s posebnim odborom. Odbor ministrov je dane*: dopoldne končal svoje delo. Zakon ima osem členov in se je skupščini predložil kot nn-j-iii. Načrt se je takoj poslal ministrskemu svetu, ki je o r«jem razpravljal na prvi svoj! seji, tako da je prišel ta načrt že 29. febr. pred skupščino. — Glede tega načrta je dal "kmetijski minister Svetozar Stan-kovič, član odbora ministrov, sledečo izjavo: "Izdelali smo zakonski načrt o prehrani pasivnih krajev. S tem zakonom se pooblašča vlada, da lahko v to svrho porabi 150,000.000 Din. Razdelitev podpore se bo vršila po posebnem odboru pri ministru socialne politike, v katerem bosta dva ministra, zastopnik '/) kontrole in predsednik Rdečega križa. Podpora se bo dala v obliki posojila, ki se bo vračalo državni blagajni v roku petih let. Vračila bodo prosti tisti, ki bodo predložili spričevalo siromašnosti. Za vračilo teh posojil bodo skrbele oblasti. V zakonu bodo tudi odredbe, da se lahko občine v t-o svrho zadolžijo pri Državni Hipotekami banki." -o- Goljufija z lepljenjem bankovcev. Narodna banka sporoča, dr je pri preštevanju šopov bankovcev po 100 Din ugotovili sledeče: Stodinarski bankovec predvojne izdaje je bil prerezan na dve polovici. Vsaka teh polovic je bila zlepljena s- polovico deset dinarskega bankovca predvojne izdaje. Take zlepljeni bankovci so bili pomešani v šop stodinarskih bankovcev, da tam figurirajo sto-dinarske bankovce. Ta škodi j i va prevara je take vrste, da s>-pri hitrem štetju bankovcev težko opazi. Zato se javnost opozarja na to novo metodo ponarejanja denarja. -o- Amnestija v Mariboru. Ob priliki zadnje amnestije je bila popolnoma ali deloma odpuščena kazen 276 obsojencem. Zaradi tega je bilo iz kaznilnice takoj odpuščenih 47 jetnikov, 30 pa jih bo prišlo na vrsto še ta mesec, dočim bodo ostali odpuščeni postopno. Pri k i e »ki ov F.d • se stan i P ilte Pri samem okrožnem sodišču v Mariboru (Urez kaznilnice) je bilo ob tej priliki odpuščeni-i 131 kaznencev. blizu 2oo p« jih bo še prišlo na vrsto. .Med njimi je mnogo takih, ki so bi:» sicer obsojeni, pa se niso nasi« - pili svoje kazni. Število amiie Istirancev je za Maribor jSta moška kaznilnica in t no sodišče, dokaj • oliko prvih amnestirancev o; i 1 že zopet vrnil na svoje .mesto. Kake tri dni po stiji je namreč izvršil \ lom • trgovino g. Cverlina v (lo-po-i-'ki ulici ter ^o ga orožniki pri-jjeli v Gornjem Cmmvku. Bo!;' zastava menda ne bo nikdar [vihrala na jetnišnici mariborskega okrožnega sodišča. | Nepojasnjena delavčeva smrt. Delavca Stjepan Zvonar in jAndrija Dominič v Zagrebu st: se zelo napila ter se nato n;* :poti domov pošteno sprla in stepla. dokler nista ob-a padi.-, na tla. Cez čas so ju našli ob;; ležati nepremično na tleh. V-gotovili so, da je Zvonar mrtev. Dominič pa pijan do nezavesti. Zvonarja je najbrže v.v.-dela v pijanosti srčna kap. -o- V trebuh ga je zabodel. Xa pustni večer je v Trbovljah čevljarski pomočnik '.o-bodel v trebuh z nožem svojega mojstra g. Kukenberga. ki je obenem gostilničar pri g. Goropevšeku. Ta je nič hudeg. sluteč šel iz svojega stanovanja na stranišče, ko se mu nje gov pomočnik približa, in v*-, sune z nožem v trebuh ter ga težko rani. Kakor se domneva, je storil dejanje iz maščevanja,-ker mu ni dal zvečer pro J ujema. Napadalec je po dejanj« zbežal. Smrt stare Mariborčanke, V visoki starosti 80 let je u-mrla zasebnica Frančiška Paufl, hči bivšega apotekai ja in znana med starimi mariborskimi meščani. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odhitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljati po teh-le cenah: 500 Din ......................$ 9.35 1.000 Din ______________________ 18.40 2,500 Din .................... 45.75 5.000 Din ___________________ 91.00 10,000 Din ..................... 181.00 100 Lir ...........................$ 5.00 200 Lir _________________________ 11.50 500 Lir .......................... 27.75 1000 Lir ___________________________ 54.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po polti al) pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJSEK & ČESARK, 45S W. 42ad ST., NEW YORK. N. * '' AMERliCANSKl ■ l|in 1 Sreda, 21. marca 1928. amerikanski sl'0 venec prvi in ujttircjli tloveuski Ust S Amcnld, Ustanovljen 1*1* 1ML Izhaja Ttak dan mnn aedelj, ponedeljkov in dflcvov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: |849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL QQ98 Naročnina: Za celo leto _ ,. Z« pol leta __ Za Chicago, Za celo leto _ Za pol leta __ 45.00 . 2.50 JEanada i* Evropo: _.__$6.00 ______3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Establish*«! 1191. t—— Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING- CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0098. Subscription: For one year _—--- For half a year----- Chicago, Canada and For one year _____ For half a year_____ 45.00 . 2.50 Europe: _$6.00 ____3.00 * POZOR:—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker I tem veliko poipagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office ai Chicago, Illinois, under the Act of'March 3, 1879. Delavec za svoje pravice. Noben drug stan ne potrebuje toliko čuta in zavesti skupnosti in toliko samozavestne borbenosti kot ravno delavski. Brez tesne združitve delavstvo ničesar ne doseže. Politična razbit ost v gospodarskih zadevah je samo usfceh kapitalista. Zato zahtevamo nepolitičnih obratnih organizacij — prvo stopnjo delavstva do soodločevanja. Delavstvo potrebuje vzgoje, čuta skupnosti, vzajemnosti, solidarnosti, discipline. Kljub pripadnosti k različnim svetovnim naziraniem veže delavstvo eno: stanovsko bratstvo. Delavstvu je treba odločnosti. Neodločenega vsak odriva toliko časa, da ga izrine. Zato mora biti delavec krepak, odločen, tudi neizprosen če treba. A pri vsem tem človek, ki ne izgubi duševnega ravnotežja. Deiavstvu je treba šole. Ko bo delavec dovolj Jtudiran, bo lažje razumel svoje pravice, in bo bolj zmožen za vodstvo in soodlečevanje v obratu. Ko bo delavec po svoji splošni izobrazbi enak z inženerji in delodajalci, bo padel tudi zadnji u-govor proti socializaciji, češ: Delavec da svoje delo, delodajalec pa svoje znanje. Deiavstvu je treba pa nadvse tudi politične izobrazbe. Tu na političnem polju se odloča o njegovi usodi in ko bi delavstvo znalo ob času volitev nastopati solidarno in enotno, bi imelo svojo lastm • usodo v svojih lahnih rokah. Ko bi imelo delavstvo v Washingtonu močno zastopstvo, bi ne trajale premo^arske stavke tako dolgo, kakor trajajo danes. /L■['■<■> pa delavstvo, izobrazuj se! .Misli in misli ter delaj in delaj za svojo lastno izobrazbo. Izobrazbo črna delavec največ iz dobrih listov in deblih knjig. Zato naj ne bo delavca, ki bi ne čital dobrega časopisa in dobrih knjig. Anierikanski Slovenec" se jo trudil dosedaj in se še bo. da bi slovenskemu delovnemu ljudstvu v tej novi domovini vedno prinašal poučno in gospodarsko vzgojno berilo. Ne ščuva-nja brata na brata, marveč medsebojno umevanje in medsebojno ljubezen bo propagiral med ljudstvo. >frato pa slovenski delavci. naročajte ga in čitajte ga. Citajte vsako številko "Amer. Slovenca". Veliko koristnega za vas same in veliko zanimivega ej e mimo vas, če ne citate vsake številke "Amer. Slovenca". -o- Tajna vojska na Madjarskem. V madjarskem parlamentu so imeli minule dni debato o brutalnem ravnanju v društvih "Levente" (junaki). Poslanec Farkas je podal na ministra prosvete, kateremu so ta društva podložna, osuo interpelacijo, v kateri je naslikal v groznih barvah, kako po staroavstrijski vojrski maniri ravnajo s člani teh društev, kako jih pretepajo za vsak nič, kako morajo po noči vstajati na vaje, ki so baje telesne vaje, v resnici pa popolnoma vojaške vaje z orožjem in posebno vojaško disciplino najgrše vrste. — Kaj to pomeni? Z zakonom 1. 1923 so na Ogrskem ustanovili društva "Levente", v katera morajo vstopati vsi moški od 20. do 30. leta. Ta društva so organizirana po vojaško in njih člani se morajo pokoriti popolni vojaški disciplini. Vsako soboto in nedeljo so vaje, na katere člani morajo redno prihajati, tako redno, da se proti odsotnim naravnost brutalno postopa. Za vojaštvo je moral biti nabor, a za te "Levente'' je zadosti starost 20 let, — torej je tu še nekaj hujšega nego vojaški nabor. A disciplina je povsem vojaška z vsemi drakonskimi vojaškimi kaznimi za vsak takozvan prestopek proti disciplini. — Naj torej zakon tudi pravi, cia je tu namen telesna vzgoja, ne more biti za nikogar dvoma, da imamo opravka s — tajno vojsko Madjarov, s katero hočejo zasmehovati določbe mirovnih pogodb. v Kaj pravijo mirovne pogodbe? — Trianonska mirovna pogodba določa Madjarski 35,000 vojakov, ki jih pa ne sme dobiti z običajnimi nabori, kakor smo jih bili navajeni, marveč kakor v Avstriji, s prostovoljnimi vpisi. To soenavadni plačen-ci države za vzdrževanje reda in avtoritete vladnih organov. Tu pa imamo "Levente", ki je več nego splošna vojaška dolžnost, ki dobi vsakega moškega, ki je dvajset let star. ladjarska je s tem edina država v Evropi in menda po vsem svetu, kjer je telesna vzgoja z zakonom zapovedana in kjer se ta vzgoja izvršuje z vojaško strogostjo. — Z vajenci ravnajo inštruktorji naravnost brutalno, a pomaga jim po potrebi tudi policija, a uradi vse možne načine šikanirajo stariše, ako bi ti na kak način ovirali svojo mladino, da bi ta ne dohajala redno na tiste — vaje. Pa tudi starejši moški morajo hoditi na take telesne vaje. Izrečena je sicer prostovoljnost za nje, ali ta je le na papirju; gorje mu, ki bi se temu upiral. Ali ta tajna vojaška organizacija skrbi tudi za — bodoče častništvo. To so posebne organizacije srednješolcev,-ki so nekake kadetne šole, kjer je tudi pouk povsem temu namenu primeren. Iz teh organizacij se zbirajo inštruktorji, ki so čisto običajni oficirji madjarske vojske. i Ker sme imeti Madjarska na vsakih 1000 mož svoje vojske po 15 strojnih pušk, torej v vsem vkup 525 — je morda lahko razumeti, zakaj je doslo iz Italije pet vagonov novih pušk. V tej tajni vojski najdemo razlago za vse te spletkarije, za vse take nabavke vojnega materijala, in le obžalovati je treba, da se merodajni politiki po Evropi dajo tako na lahko imeti za norca od strani madjarskih mogotcev. —► Ali bodo po svetu res verjeli, da so Madjari popolnoma uničili iz Italije poslane strojne puške? Ta materijal se da na oči uničiti, pa tako, da ga je mogoče z malimi žrtvami zopet spraviti v red. Zato je treba nasproti tem vestem velike previdnosti. Ta slučaj pa nam zopet priča, kako za nič so vse dosedanje pogodbe, ako je vmes le ena velesila, ki je na kršenju pogodb zainteresirana. Če jih je pa nam dal, jih je gotovo moraj prej sam imeti. Vidiš torej, če hočeš biti pošten do Boga, na noben način ne moreš reči, da se ni zmenil za tvoje prošnje. Jaz trdim, da ti je prav lepo pomagal, sem rekel. Neverni Tomaž me je gledal prav zelo debelo. Mislil je nekaj reči, pa se je premislil in se je samo za ušesi popraskal. To mi je bilo dokaz, da sem mu nekaj novega povedal. Ce je še hud na Boga ali ne, • nisem vprašal. Bom pa drugič enkrat. — Vsem Nevernim Tomažem pošilja prav lep pozdrav Verni Tomaž. -o- SMRTNA KOSA V JOLIETU. Joliet, 111. Zopet imam sporočati žalostno vest iz naše naselbine. Dne 12. marca je Bog k sebi pokli- ste, kakšna krivica se godi stari Jeri in njeni vnukinji v Pod-gaju. Vse se ju ogiba, misleč, da sta čarovnici. Sicer pa, kaj bi vse pripovedovala, pridite sami in vse boste videli na odru za samo 50 centov. Pripeljite tudi seboj otroke, da bodo videli lepo sliko iz-slovenskega kmetskega življenja. Še enkrat uljudno vabimo Slovence na Evelethu, da nas gotovo o-menjeni večer posetijo. Josephine Lautižar. -o- SMRTNA KOSA. , i Rock Springs, Wyo. Pred nedavnim časom sem pisala v nam priljubljenem listu Amer. Slovencu o veselicah in zabavah, ki smo jih imeli v naši naselbini. A kako rad i;e uresniči pregovor, ki pravi, da za solncem pride tema in za veseljem žalost. Tako je biio RED* cal mladenko Henrieto Rogina v starosti 22 let. Stanujoča na "tudi pri nas. Dne 9. marca se je x » j ■ \ -- - v. MOJ POGOVOR Z NEVERNIM TOMAŽEM. New York, N. Y. Neverni Tomaž, moj rojak, ne hodi v cerkev. Tudi moli ne. V Boga, pravi, da veruje, samo hud je nanj. Zakaj si hud? sem ga vprašal. Zato sem hud, je rekel, ker mi ni porr al, ko sem ga tako lepo prosi . Kedaj si ga prosil? sam vprašal. Takrat, ko sem prišel v Ameriko, je rekel. Tako mi je biio hudo. sam sem bil, dela nisem imel, lačen sem bil. jezika nisem znal. Takrat sem veliko molil in Boga prosil. Še za maše sem obljubil. Pa mi Bog ni prav nič pomagal. Kako pa, da si danes toliko na boljšem? sem vprašal. Tak junak si, zdrav ko riba, močan ko medved, delo imaš dobro, hišo imaš, mlado in l'est ženo, otroke tudi že. Sploh se ti ne godi ravno slabo. Ha, je rekel, seveda je vse to res, pa sem si moral sam pomagati. Bog me ni uslišal, ko sem ga prosil. Poslušaj, sem rekel, morda te je pa Bog le uslišal. Ni me ne, drugače bi mi pa bil dal za kar sem ga prosil, je odgovor:!. Jaz pa mislim, da te je, sem rekel. Le poslušaj, kaj ti bom sedajle povedal. Dal ti je zdravja, poguma, krepke volje in moči, da si vztrajal. Te božje darove si potem ti uporabljal in šel polagoma naprej. — Bog te je celo bolj uslišal in na bolj pameten način, kot si ti sam želel. Recimo, da bi ti bil dal denarja kar na lepem in da bi te bila še kakšna druga sre- ve, če bi bil znal takrat vse to prav rabiti? Kdo ve. če bi ne bil postal postopač, lahkoživec in morda celo pijanec? Ali nisi bral od tistega moža in tiste žene, ki sta dolgo let živela v srečnem zakonu, dokler sta oba z delom služila kruh? Naenkrat sta podedovala veliko premoženje. In kaj se je- zgodilo? Mož je postal lahkoživec in zapravljivec. Ženi se je pa vse to začelo studiti, tožila je moža za razporoko in rekla, da hoče spet s pridnim delom služiti vsakdanji kruh. Kdo ve, kakšen slab človek št. 103 Indiana St. Bolehala je 'že dalj časa. V postelji je ležala pa samo 7 dni. V par letih se je smrt oglasila pri tej hiši že tretjič. Umrla ji je mati in brat, zdaj pa še ona se je preselila iz te solzne doline. Pokojna je spadala v Marijino družbo in k društvu sv. Geno-vefe št. 108 KSKJ. Članice obeh društev so jo spremile v cerkev sv. Jožefa, kjer se je darovala sv. maša z leviti za pokoj njene duše na 15. marca ob 9. uri zjutraj in nato na pokopališče sv. Jožefa ob obilni udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev in znank pokojne. Pokojnica zapušča sestro Josephino. dve omoženi sestri Katherine Zadel in Marv Kram ter dva brata Johna in Matijo. Draga sestra, počivaj v miru in naj Ti sveti večna luč! Poročevalec. -o- MINNESOTA SE VESELI SPOMLADI. McKinley, Minn. Gorkejše solnce je tudi nam začelo sijati in upamo, da bo kmalu popolnoma izginil sneg. katerega smo se že zelo naveličali. Vsi znaki so že tukaj, da se nam bliža spomlad, ki jo ravno v Minnesoti tako krasna. ako bi te bil Bog po tvoji glavi uslišal. Pa če tudi ne. Vendar je vedno več vredno blagostanje, ki si ga člčovek z vztrajnim delom in lastnim naporom pridobi, nego če mu kar tako od nekod pade v naročje. Danes lahko rečeš, da si junak korenjak, ko si se iz nič preril do svoje sreče. Junaštvo vzbuja spoštovanje celo pri ljudeh, zakaj bi pri Bogu ne? Jaz mislim, da Bog od vsakega izmed nas hoče nekoliko junaštva. Od enega manj, od drugega več. Saj tudi rože na polju niso vse enake. Potem bi travnik ne bil tako lep. Zato je zmota, če kdo reče, da Bog ne sliši tistega, ki ga kliče, pa vendar vidimo, da ima še naprej prestajati svoje bridkosti in težave. Mi tako ploskamo, če vidimo, da ima še naprej prestajati svoje bridkosti in težave. Mi tako ploskamo, če vidimo, da je kdo junak, gotovo ima junaštvo tudi Bog rad. Saj so vse ča kar čez noč doletela. Kdo naše lepe lastnosti od njega. bi bil ti postal, sem rekel dalje, Zimski čas si pa na vse mogoče načine krajšamo, kakor kdo ve in zna. Slov. ženski klub je sklenil, da vprizori igro "Čarovnico", in sicer dne 31. marca ob 8. uri zvečer v Eveleth Auditorium na Evelethu. Igra bo igrana v korist dr. Marije Pomagaj št. 196 KSKJ. na Gilbert, Minn. Vstopnina za odrasle je 50 centov, za otroke pa 25c. Uljudno vabimo vse Evelethčane, da se igre udeležijo. Vabimo tudi vse iz bližnje okolice in naselbin, ker igra bo v resnici zanimiva, povzeta iz kmečkega življenja. Videli boste grabljevke in kosce, žanjce in žanjice na travniku, ki bodo i&epevali lepe slovenske pesmi. Kdo se ne spominja rad časa košnje in žetve v domačem kraju, ko je bil še mlad. Nadalje boste videli zvestega Martina, katerega trdo-srčni stric zapodi od doma, ker je zvest svojemu revnemu dekletu, nesrečni Reziki. Namerava si vzeti življenje radi brezupne ljubezni. Videli bo- ra znesla po naši naselbini žalostna vest, da je umrla Marija Mrak — Prek ova mama, znana vsem Slovencem in tudi drugim po mestu. Bila je priljubljena in spoštovana od vseh. Vest je prišla nepričakovano, ker le malokdo je vedel, da je bila bolna, kajti ležala je le teden dni. Smrt je neprica-\ kovano hitro nastopila, a ni je našla nepripravljene. Naša dobra sosestra in prijateljica se je dobro zavedala tega. da človek nikdar ne ve, kdaj ga nesreča doleti in mora vedno biti pripravljen. Ravno dan smrti, to je 9. marca, je opravila devetdnevnico na čast Materi Božji in je imela še mašno knjigo v rokah in sv. rožni venec. Naenkrat pa jo napadejo slabosti in samo en zdihljaj in že se je preselila njena pobožna duša pred večnega in pravičnega Sodnika. Pokojna Pre kova mama j< bila do zadnjega, dasiravno že *77 let stara, močna in zgovorna. Bila je zelo pobožna in vsak dan šla v cerkev ter prav pogosto prejemala sv. zakramente. Me matere jo moramo vzeti za vzgled in bodimo pripravljene, kakor je bila ona. Nihče od nas ne ve, kdaj bo prišel angel smrti in nas spremil v večnost. Naj ji bo lahka žemljica, preostalim pa naše iskreno sožalje. 'Tem potom se prav lepo zahvalim članicam Altarnega društva sv. Ane, ki so v tako lepem številu se odzvale in o-pravile molitve pri odru umrle ter za stražo in ker so jo spremile v cerkev na njeni zadnji poti. Bog naj bo vsem plačnik ■ S pozdravom, Johana Ferlič, preds. -o- POPRAVEK. V torkovi številki se je pomotoma izpustilo pri naznanilu smrti Geo. Kalana iz Kemme-rer, Wyo., zahvalo društvom, katera so darovala vence, in sicer: društvo sv. Mihaela Arh. št. 27 JSKJ.; Bratje Miru št. 253 SNPJ. in Zveza treh društev Diamondville, Sublet in Cumberland. Torej se tem potom omenjenim društvom prav lepo zahvalimo za darovane vence. Marija Kalan. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Objektivnost pa taka!—Naše slovensko časopisje v Ameriki nasprotnega kova je z veliko naslado poročalo, ko je Calles ukazoval moriti katoličane in njihove duhovnike v Mehiki. Kako so mehikanske-mu Neronu ploskali. Danes, ko pa prihajajo o teh činih objektivna poročila je pa lawndal-ska tetka tako silno "busy", da ničesar ne sliši, kaj se po svetu govori. Te te šmentaj, kako so nekateri ljudje objektivni. Boljši časi. — Na sestanku inženirjev General Electric Co. je neki strokovnjak povdarjal, da bo svet v prihodnjih 50 letih prav gotovo dobival gorko-to in razsvetljavo v svoja domovanja po brezžičnem sistemu iz etra. Mislite si, ne bo treba nam čistiti ne peči, ne ničesar. Vse bomo dobili po luftu. Pa naj kdo reče, da se ne bližamo dobi, v kateri bodo nam pečeni golobje v usta leteli . . . Nova metoda. — Ker postajajo v lawndalski Mussoliniji nekaterim diktatorjem roča tla. so slednji izdali posebne drakonične odredbe. Vsakega novega člana denejo na vago. kakor očiščenega purana in na to določijo, če je pretežak ali prelahak. Imeti mora tudi sledeče kvalifikacije. Možganov ne sme imeti več, kakor za sta-rokrajski "fingrat". Korajžo ne sme imeti nobene. Nositi mora očala, skozi katere se vidi le po socialistovsko. Znat' mora dobro kimati in prav nič ugovarjati. Pravijo, da če ima le slednje kvalifikacije, da ga z obema rokama sprejmejo v lawndalsko jednoto. Drugače pa za prmejdunaj ne, so djal lawndalski "precejdnik" . . . Črešnje! — Mlad -deček je hodil k sosedu na njegov velik vrt črešnje krast. Ko je splezal preko vrtne ograje, je padel tik pred soseda. "Kaj pa hočeš ti dečko", ga je prijazno vprašal sosed. — "Pomagal bi vam rad," je deček odgovoril. — "Kaj pa znaš delati?" — Deček pa je milo odgovoril: "Črešnje brati." Pa se nishi zmenila, pač pa ga je sosed nagnal. — Drugi dan je šel deček zopet na krajo. Soseda ni bilo v vrtu. Dečko si je črešenj obilno privoščil in počasi odhajal. Pri vratih sreča soseda in zbeži. Ta ga pokliče nazaj, češ, da mu ima nekaj povedati, a deče^: mu odvrne: "Jaz sem še mlad, meni še ni treba vsega vedeti!" In je izginil. VAŽNO ZA JOLIET! PRODA SE kuhinjska peč na plin (Cook Stove), popolna oprava za jedilno sobo (Dining Room Furniture), prostoren divan (Couch) in več drugih hišnih potrebščin vse v dobrem stanju in po zmerni ceni. MRS. M. M. DUNDA, 704 N. Raynor Ave., Telef. 4288 Joliet, Illinois. * PODLISTEK * ^PUllililllltIlIIUIl|llllllliltiJllIiAlillliIlllIllfltSIIJi£ll|liillfMtllKCltllCiilllXiHliiFlflltl3riltIttIIIIfI]EI1114Itlltimtllf2I14I^^P Selma Lagerlof: DEKLE Z MOCEVJA. (Dalje.) "Sedaj se je zopet pokazalo v pravi luči neumno gozdno dekle," si je mislil. "Kdo bi si mislil, da more človek, ki je že toliko prestal, biti tako otročji?" "Da, res, čudno je bilo vse," je rekla Helga, "In to se je ponavljalo skozi vso zimo. Kadar je gorel na ognjišču ogenj, mi je bilo tako ugodno pri duši, kot bi bila doma. Sploh je ogenj tako čudovita stvar. Ne mogoče vsak ogenj, ampak ogenj, ki gori na ognjišču in okoli katerega se do- mači zvečer zberejo. Tako zaupljiv je s človekom. Poigrava se, pleše, prasketa in včasih je čemeren in slabe volje. Tako se zdi človeku, kot da bi imel ogenj v sebi moč, da razširja zaupljivost in neugodje. In meni se je zdelo, kot da bi ta ogenj prišel k meni od doma in dal vsem tu isti prijazni žar kot doma.", "Toda, če bi bila prisiljena, da zapustiš Nerlundo?" je rekel Gudmund. - "Potem bom vse svoje življenje hrepenela po njej," je odvrnila, in iz njenega glasu se jie lahko slišalo, da misli popolnoma resno. "Jaz te gotovo ne bom podil stran," je rekel Gudmund; in četudi se je smejal, je ležalo nekaj mehkega v njegovem glasu. Nato nista pričela več nobenega razgovora, temveč sta korakala molče. Gudmund jo je večkrat postrani pogledal. Po težkem času, ki ga j« preživela prejšnje leto, se je že nekoliko opomogla. Nekaj svežega in rožastega je bilo sedaj na njej. Obrazek je imela majhen in nežen, lasje so obdajali glavo kakor svetniški sij, oči je imela prijazne in mehke. Njena hoja je bila gibčna in lahka. Govorila je hitro, vendar plaho. Vedno se je bala, da bo zasmehovana, vendar je morala povedati vse, kar ji je ležalo- na srcu. Gudmund se je vprašal, če si želi, da bi bila Hildur1 taka; ne tega-bi ne hotel. Te Helge ne bi mogel poročiti. Par tejinov, pozneje je Helga zvedela, da mora * zapustiti Nerlundo, ker Hildur, Erlkova hči, noče prebivati z njo pod isto streho. je zopet rekla, da je zvedela za službo, kjer bo Helgi veliko boljše kot pri njih. Ni bilo treba, da bi Helga slišala še več. Razumela je, da mora proč, in izjavila je takoj, da hoče iti; vendar druge službe noče sprejeti, ampak se bo vrnila domov. Zapazilo se je pa, da v Nerlundi Helgi niso prostovoljno odpovedali. Na dan slovesa so priredili skoro celo pojedino in mati Ingeborg ji je dala toliko obleke in čevljev, da je ona,.ki je prišla s culico pod pazduho, komaj spravila vse svoje imetje v zaboj. "Nikdar več ne bom dobila k hiši tako dobre dekle, kot si bita ti," je rekla mati Ingeborg. "In ne misli slabo o meni, če moraš iti! Saj veš, da se ni zgodilo vsled Niso ji povedali tega naravnost. Toda moje volje. Ne bom te pozabila. Dokler mati lageborg je začela govoriti o tem, da bom imela jaz oblast,.ne boš trpela bede." jim bo nova snaha v toliko pomoč, da ne Z*nenila se je s Helgo, da ji bo tkala bodo potrebovali več toliko dekej. Drugič platno. In dala ji je za najmanj pol iet*> dela. Na dan slovesa je stal Gudmund v drvarnici in cepil drva. Ni šel notri, da bi se poslovil od nje, četudi je konj ž^ stal pripravljen pred vrati. Bil je videti tako poglobljen v svoje delo, da ni niti zapazil, kaj se godi. Morala je priti ven, da se je poslovila od njega. Ko mu je Helga dala roko, je odložil sekiro in hitro rekel: "Hvala za ves ta č cas: in je začel zopet delati. Helga mu je hotela reči, da uvidi, da je on ne more obdržati, in da je vse njena krivda. Toda Gudmund je s tako silo udarjal, da so letele trske o-koli njega in tako se ni mogla odločiti, da bi mu kaj rekla. Najbolj čudovito pri vsej stvari pa je bilo to, da je sam gospodar, stari Erland peljal Helgo na Močevje. Dalje sJetfi.) t Sreda, 21. marca 19ŽŠ. 'i .»*.»■ ft ii ni m i l II ae e oošoo www *-t--- amerikanski slp^n ec SfriftV Zapadna Slovanska DENVER, COLO. NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ŽA BODOČA ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind a ve., Ptteblo, Colo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jerlin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Deliver, Colo, Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Cola. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 318 Central Block, Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovieh, 4717 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O. 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku naj bližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Giede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! 0<>0CK}<^ FINANČNO POROČILO ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE, ZA MESEC FEBRUAR, 1928. Preostanek 1. februarja, 1928 $87,635.92 PREJELI OD DRUŠTEV: One- St. Stmt. Rezerv . I!..In. Poškod.& mogli Strošk. Bond dr. >l\lad sklad podp. operacij. sklad sklad taj. Skupaj 1. 169.12 —.— 140.30 19.70 3.94 49.50 2.50 385.06 3. 36(1.00 —.— 222.90 30.20 6.04 79.50 2.50 641.14 4. 28.17 —.— 20.40 2.80 .56 7.00 2.50 61.43- ^ ^ 14S.73 —.— 123.30 16.10 3.22 40.25 2.50 334.10 0. 2N.<>7 —.— 29.60 3.20 .64 8.25 2.50 72.86 /. 147. IS —.— 102.30 15.20 3.04 38.90 2.50 309.12 28.98 —.— 30.00 3.80 .76 9.50 2.50 76.14 <). 83.4«) —.— 81.80 10.50 2.14 26.75 2.50 207.18 11. 34.40 —.— 34.20 4.40 .86 10.75 2.50 87.17 12. 16.45 — 13.10 1.30 .26 3.25 2.50 30.86 13. 14.59 —.— 14.90 1.90 .38 4.75 2.50 39.02 14. i.S.72 —.— 72.20 6.60 1.32 16.50 2.50 167.84 15. 33.54 —.— 33.60 2.80 .56 7.00 8.50 80.00 16. 155.72 —.— 143.60 19.60 3.92 49.25 2.50 374.59 17. 2K.14 —.— 35.30 3.90 .78 9.75 2.50 80.37 20. 24.30 —.— 18.90 2.70 .54 6.75 —,_ 53.25 21. 48.55 —.— 04.30 O.10 1.22 15.25 2.50 137.92 > y 91.88 —.— 85.70 8.10 j 1.64 20.75 2.50 210.57 23. 49.99 — 45.40 5.40 1.08 13.50 2.50 117.87 24. 17.28 —.— 16.50 2.20 .44 5.50 2.50 44.42 25. 28.10 —.— 34.50 3.10 .62 7.75 2.50 76.57 26. 31.89 —.— 39.40 3.20 .64 8.00 2.50 85.63 27. 21.08 —.— 27.60 2.00 .40 5.00 2.50 59.18 28. 17.<>7 —.— 17.00 2.20 .44 5.50 _w_ 42.81 29. 49.35 —.— 39.80 5.40 1.08 13.75 2.50 118.88 •>0. 59.57 —.— 61.90 4.70 .94 28.55 2.50 158.16 31. 10.77 —.— 12.50 1.30 .26 3.25 2.50 30.58 32. 30.77 —.— 37.20 3.70 .76 9.50 2.50 84.43 33. 12.23 1.00 13.60 1.80 .36 4.50 2.50 35.99 34. 36.18 —.— 35.90 3.00 .60 7.50 2.50 85.68 35. 11.lo —.— 13.80 1.40 .28 6.20 —.— 32.84 36. 32.04 —.— 21.50 2.00 .40 6.80 2.50 65.84 37. 5.26 —.— 8.70 .90 .18 2.25 2.90 19.79 18.59.29 1.00 1092.30 201.20 40.30 531.20 75.00 4400.29 Rodgers, za 250 velikih kuvert___________ Črank Ta«ko, ža mejeifinirt© pmrtle ... Antfcoi*? Jeršin, »tečž ti jatiter ..._____ Poštnina: $3.-84; notarsko potrdite $1.00 5.45 18.00 IŽfcOO 4.84 Vičfbr Atfdmfe Machine, za zamenjavo stroja_______ 66.00 Franklin Press, za platnic« tajniških kit j h? _____ G. H. F»tton, Accountant, za revizijo knjig Zavarovalnino inventarja in posestvo 45th Ave. ,..._.___,__ Public Trustee Adams Co. za prodajo zemljišča bivšega blagajnika Joe Vi de tic h ................................. 1926 in 1927 davki na omenjeno zemljišče Državni zavarovalninski Department ____ Poroštvo tajnikov krajevnih društev ___________ Poroštvo gl. uradnikov ................................ 20.00 40.00 12,90 25.00 45.92 50.00 112.50 60.00 $ 668.50 Skupni izdatki v februarju, 1928 ____________________________________$ 4,448.50 . Preostanek 29. februarja, 1928 ____________________________________________ $87,609.71 Denver, Colo., 5. marca, 1928. ^ Anthony Jeršin. gL tajnik. FINANČNO POROČILO ML. ODD. Z.S.Z., ZA MESEC FEBR. 1928. Preostanek 1. februarja, 1928 ......................................................... $ 2,963.56 PREJELI OD DRUŠTEV: St. dr. 1. 3. 5. 6. 7. 9. 11. 14. 15. 16. 17. 20. 21. Vplačali vsoto 24.75 18.15 10.05 1.35 3.90 6.90 1.65 4.20 3.20 9.55 3.00 2.55 - 4.20 St. dr. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 29. 30. 31. 32. 34. . 37. Vplačali vsoto 2.95 1.80 .75 2.55 4.65 5.10 1.10 v 6.40 .15 225 1.35 .90 rrovan je bil za $500 R. 40. fc št. 14. pristop.: Martin Matekovich, c. 3692, R. 16, zav. $500 in $2; Josephine Velikatfeye. c. 3693, R. 17, zav. $500 in $1; Joe Velikaneye, c. 3694, R. 21, zav. $1000'iti $2. K št. 15. pristop.: Decho Stenasoff, c. 3695, R. 33, zav. $1000 in $2; Danka Stenasoff, c. 3696, R. 20, zav. $1000 in $2. K št. 16. prestop.: od št. 20.: Rafaela Novak, c. 3084, R. 16, zav. $500 in $1. Susp.: Anna Subotich, c. 1643, R. 22, zav. $500 in $1. Št. 20. se je priklopilo k št. 5. K št. 22. pristop.: Frances Krantz, c. 3697, R. 22, zav. $1000 in $1; An--♦on Krantz. c. 3698, R: 29, zav. $1000 in $2. Susp.: Joseph Žlindra, c. 3652, R. 28, zav. $1000 in $1. K št. 24. pristop*: Amalia Kastelic, c. 3699, R. 39, zav. $500 in $1; Louis Kastelic. c. 3700, R. 43, zav. $500 in $1; Joseph Evans, c. 3701, R. 38 zav $250 in $1; Mary Evans, c. 3702, R. 23, zav. $1000; Elizabeth Godec, c/3703 R. 18, zav. $500; Anna Popesh. c. 3704, R. 16, zav. $500. K št. 26. pristop.: Mary Yourjovsic, c. 3705, R. 16, zav. $250 in $1, (ml. odd.) Pri št. 27. zopet sprejeti: Joe Komat, c. 2605, R. 38, zav. $500 in $2; Stella Posenell, c. 3235, R. 29, zav. $500 in $1. K št. 29. pristop.: Mary Delis, c. 3706, R. 20, zav. $1000 in $2. Susp.: Anna Sigmond c, 3654, R. 31. zav. $250 in$2; Berta Kasnik, c. 3386, R 23 zav. $1000 in $1. K št. 30. pristopil: John Juti, c. 3707, R. 37, zav. $1000 in $2. Kšt. 34. pristopili: Louis Racic, c. 3708. R. 31. zav. $1000 in $2; John Bcncic, c. 3708, R. 34, zav. $1000 in $2; Elizabeth Bencic, c. 3710, R. 23, zav. $1000 in $1; Ignatz Skoda, c. 3711, R. 38. zav. $500 in $2. Zopet sprejeti: John Stepek, c. 3362, R. 38, zav. $1000 in $2; Barbie Steptk, c. 3361, R. 29, zav. $500 in $1; Anthony Ferlat, c. 3276, R. 34, zav. $500 in $2; Mike Lama-ka, c. 3358, R. 38, zav. $1000 in $2. Susp.: Joseph Zupancic.c. 3364. R. 21, zav. $500 in $2; Steve Drobnjak, c. 3452, R. 31, zav. $1000 in $2; George Pop, c. 3660, R. 42, zav. $500 in $2. K št. 36 .pristopil: Anton Kulusic, c. 3712, R. 43. zav. $1000 in $2. V januarju pomotoma suspendiran: Joseph Bošnjak, c. 3481, R. 30 zav. $1000 in $2. Ti" Za gl. urad Z.S.Z. Skupni dohodki v febr_______ $123.40 Vsota .— $ 3,086.96 IZDATKI: Joseph D. Grigsby. za dozorele obresti na kupljeni obveznici_____ 1.25 Preostanek 29. februarja, 1928 .............................................$ 3,085 71 Denver, Colo. 5. febr. 1928. - Anthony Jeršin, gl. tajnik. SPREMEMBE MED ČLANSTVOM Z.S.Z., ZA MESEC FEBRUAR, 1928. Pri št. I. od boln. podp. odstop.: Helen Nichols, c. 2408. Prestopil k št. 0.: Louis Lakncr, c. 1378. R. 36, zav. $500 in $1. , K *t\3n?ri*topy PauIinc CooQhman, c. 3684, R. 17, zav. $500; Frances Jalovec. C. 368:>. R. 16, zav. $500 in $1. (iz ml. odd.). Od št. 1. prestopil: Louis Lakncr, od st. 5. prestopil: Joe Matjasich. od št. 20. prestop.: Rafaela Matja- -~7 » \T: 3438' R- zav- ™ $2; Frank Horvat, c. o/7. R. 19, zav. $500 m $1: Primos Knafelc. c. 3434, R. 38. zav. $500 in $1 1, ^ st' ijr^n Marti'lAGoIob^ c- 3C,8<>, R. 34, zav. $500 in $2; Anton Presto, c. 3687. R. 39. zav. $500 in $2. tj £ S plikl°pi!° 20" Prestopil k št. 3.: Joe Matjasich, c. 1338, R. 32. zav. $300 in $1; k st. 16.: Rafaela Novak, c. 3084, R. 16 zav $500 in fj SuspVnilma ®lasnik' c' 2431' R- 19- "v. $500; Frank Fabian, c.'2589, R. 1/, zav. $1000 in $1. ,K £ Pristop : Louis Yanks, c. 3688, R. 38, zav. $500 hi $l:*Rosie \ anks. c. 3689, R. 30, zav. $500 in $1. K št. 7. pristopila iz nil. odd. od št. 1.: Mary Mohar, c. 3690, R. 16, zav. $1000 in $1. Na novo pristopila: Mary Novak, c. 3691, R. 16, zav. $1000 in $1. Poviša smrtnino iz $500 na $1000 ter odstopi od boln. podp.: Mary Skul. c. 462. Suspendirana: Anna Brnak, c. 2930, R. 18, zav. $1000 in $1. Pri st. 9. odstopi od boln. podp. Joseph Fear, c. 2865. Pri št. 11. zopet sprejeti: Anton Skochen, c. 1227, R. 32, zav. $500 in $1. Za boln. podp. in poškodbe: Joe Butyra, c. 1237. Pri št. 12. umrl dne 21. februarja,i 1928: John Pasich, c. 782, star 56 let. Pristopil v Zvezo, dne 7. oktobra, 1912. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zava- '" 1 -M Anthony Jeršin, gl. tajnik. POSNEMANJA VREDNO f Opomnil sem že vse tajnike, kjer nimajo še nič otrok v mladinskem oddelku, da naj istih vsaj nekoliko pridobe. Moj poziv je žel pri nekaterih dmštvah lep uspeh. Pri nekaterih je pa ostal glas vpijočega v puščavi ter bil popolnoma ignoriran. Nedavno sem pa pisal našemu vrlemu predsedniku porotnega odbora ZSZ. bratu Dan Radovichu, v Midvale, Utah, da naj on skuša pridobiti nekoliko članov v nil. odd., pri njegovem društvu. Omenjeni član ter souradnik se je takoj odzval mojemu pozivu ter s pomočjo tajnika Joseph Perciča, pridobil kar 36 mladih članov, koje prošnje mi je poslal brat Persich pred par tedni. Nadalje mi je brat Radovich obljubil, da bo istih, kakor tudi prošnje aktivnega članstva, še več poslal v bodoče. Bratje in sestre: — Moja iskrena želja ie, da bi posnemali zgoraj omenjenega brata Radovicha, ter naj bi ne bilo nobeno društvo pod ZSZ. brez mladinskega oddelka. Pristopnina v nil. odd. je samo po 25c, redni mesečni ases-rtlent je pa samo po I5c, za kojo svoto lahko zavarujete svoje otroke pri ZSZ. do $450. Pristopnino v aktivno članstvo je pa $1 samo za one. ki se zavarujejo za $2 bolniške podpore, za vse druge, ki se zavarujejo samo za $1, ali brez boln. podp. je popolnoma prosta pristopnina v tekoči kampanji. Kampanja se zaključi z dnem 30. junija t. 1. Oh isti priliki bo Zveza tudi praznovala 20 letnico svojega obstanka. Zato vas prosim, da vsak posamezni član(ica) razveseli svojo mater ZS.Z. za njen 20 letni jubilej s tem. da ji privede vsaj enega dobrega člana pod njeno okrilje. Za vsakega člana bo Zveza plačala po $2 nagrade ter bo hvaležna, onim zavednim članom, ki ji budo pripeljali r.ove moči. V nadi, da se vsi zavedamo, kot pravi sinovi svoje matere ZSZ. Pozdravljam vse članstvo ZSZ. ter ostajam, Vam vdani, za uspešno kampanjo. ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik Z.S.Z. — Cairo, Egipt, — PoreČano je bilo o požaru v vlaku, v katerem je bil George Eastman, ameriški kralj kodakov, in da je ogenj uničil dragocene filme, katere je s svojo ekspedi-cijo, v smrtni nevarnosti med krokodili ob Nilu snemal. Poročilo pa ne odgovarja resnici. Eastmanov spremljevalec, Alfred Kaiser, zdaj poroča, da so bili filmi rešeni. -o- Spomladanske bolečine Spomlad se prične 21. marca. Ampak kraljica zima se kaj nerada poslovi in se včasih povrne s svojimi mrzlimi dnevi, meglo in slano. Vaš želodec mora biti v najboljšem stanju. ako se hočete ubraniti raznih spomladanskih bolezni. Trinerjcvo grenko vino ic zdravilo, katerega morate vživati. V vseli lekarnah. Pišite na Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Aye.. Chicago. 111.. ,„, llKKZPLACNI VZOREC, priložite 10c za pošiljatve-tfc troške. a.2. Kupon za brezplačni vzorec Ime ............................................................. Naslov ....................................... Mesto NA PRODAJ Prisiljen sem prodati NOVO 5 sob zid. bung. CENEJŠE kar mene stane, ker potrebujem $3,000 gotovine. Boljšega ni na South za $6,500. — 12407 S. Racine Ave., Chicago, 111. - f-18-m PRODA 80 A. PARME, 6 sob hiša, hlev. 2 konja, orodje. 20 a. lesa. S1000 takoj, ostal., na obroke. Tudi 20 a. za $5.500. $1.000 takoj. — Ca-navan & Webet, St. Joseph, Mich. 103-6 OBRESTI: So. Canon School Bond, po 0%............................................. RAZNI DRUGI DOHODKI: 15.00 SXP.f. društvo, Lcadville. Colo., za tajniško knjigo............ 7.00 Skupni dohodki, za mesec februar, 1928 .................................................... $ 4,422.29 Vsota St. dr. 1. 7. 8. 9. 11. 12. 14. 16. 17. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 34. 37. IZDATKI Z. S. Z., ZA MESEC FEBRUAR, 1928. IZPLAČALI DRUŠTVAM: Porodne Nagrade za $92,058.21 Sinrlniua 200.00 1000.00 250.00 Boln. podp. 204.00 10.00 144.50 40.00 100.00 77.00 19.00 29.50 140.00 J21.00 88.00 80.00 119.00 70.00 90.00 78.00 142.00 35.00 10.00 382.00 108.00 146.00 52.00 10.00 10.00 1450.00 2285.00 20.00 3ve člane Skupaj 2.00 206.00 —.— 210.00 8.00 8.00 —.— 144.50 4.00 44.00 —.— 100.00 —.— 77.00 —.— 19.00 —.— 29.50 —.— 140.00 —.— 121.00 —.— 1000.00 —.— 88.00 —.— 90.00 —.— 119.00 —.— 70.00 —.— 90.00 1.00 79.00 —.— 142.00 •—.— 35.00 4.00 14.00 4.00 386.00 —.— 10.00 —.— 358.00 2.00 . 148.00 —.— -52.00 25.00 3780.00 $3,780.00 RAZNI DRUGI IZDATKI: American Agency & Invest. Co., premija Elks.................... American Agency & Invest. Co.. dozoreli obresti Elk's b! Sullivan, za dozorele obresti na hipotekah.......................... Joseph D. Grigsby. za dozorele ob. na bondih..."" 20.00 10.00 48.89 10.00 JOS. SNIDER v rveri s Hartford Undertaking Co. 14S5-57 Glenarm St., Denver, Cele. Keystone 2779 ftowch 3296 se priporoča rojakom za naklonjeno«. Včdi pogrebe po najft&jife nah in v najlepšem redu. S Učitelj na harmoniko. Prodajamo in izdelujemo nove .—.^ ffi harmonike ter pj^^fij^ popravljamo sta--..J^MiS re- — Naše delo WM'/Z^iSS^lA jamčimo. — Cene nizke. l. bonyicini in sin 3304 Osage St., Denver, Colo. Ce kadite za užitek » • —so Camels napravljene za vas. Mile, rahle, izrazite; za ves svet užitka je v t kajenju Camels i i Panes, kol že vsi tet, bo CmmIi sta feSijoftt spredaj in ^ neprestano naraščajo. (0 198*. B. J. TUtboM« Tnbaeco Company, *Vin«to»-Salem, X. C. m POZOR!!! Izdelujem najboljša zdravila na svetu! Alpen tinktura, ki učinkuje takoj, da prenehajo izpadati lasje in v kratkem času zrastejo lepi gosti in krasni. 6 /-v Bruslin tinktura pro- ti sivim lasem od katere vam v par dneh postanejo popolnoma naturni, lake barve, kakoršne ste imeli v mladosti. Wahčič Fluid proti reymatizmu, trganju po kosteh in proti oteklini, je uspešno zdravilo, ki vas v kratkem času popolnoma ozdravi. - Izdelujem še mnogo drugih zdravil, katerih hi ne smelo manjkati v nobeni domači lekarni, katero držite pri hiši. Pišite takoj po brezplačni cenik, katerega bi morala imeti vsaka družina. $5.00 vsakemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha. JAKOB WAHČIČ 1436 E. 95th St., Cleveland, Ohio SKUPNA potovanja Ako ste namenjeni v stari kraj, boste najbolje potovali, ako se pridružite enemu izmed naših skupnih potovanj, ki se bodo vršila kot sledi: 1. VELIKONOČNO POTOVANJE — 17. marca — na najnovejšem in najhitrejšem parniku Francoske linije — ILE De FRANCE. 2. MAJNIŠKO POTOVANJE — 28. aprila — tudi na največjem in najmodernejšem parniku Francoske linije — ILE De FRANCE. 3. TRŽAŠKO POTOVANJE — 6. maja — na novem in hitrem parniku SATURNIA, ki rabi do Trsta samo 12 dni. 4. POLETNO ali GLAVNO POTOVANJE — 9. junija — zopet na slavnem ILE De FRANCE. Poznejša skupna potovanja bodo pravočasno naznanjena. Lahko potujete tudi po kaki drugi liniji ali parniku. Mi zastopamo vse važne linije in Vam lahko postrežemo v vsakem slučaju. V Vašo korist je, da se iitn prej prijavite ter si tako zagotovite dober prostor in nam omogočite pravočasno preskrbo potrebnih pravic. Za cene, vozni red in druga pojasnila se ofernite na SLOVENSKO BANKO Zakrajsek & Češtrk 455 West 42nd Street, New York, N. Y. -' - m* v ' Tppp-1 ■ r • v™ - Strut AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 21. marca 1928. l»OTOP HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole. "Smola se tako ne prilega obleki, kakor neslava imenu!" je mrmral. "Ta lopov, ta stari pes, ta izdajalec, se drzno imenuje mojega brata iri me smatra za tovariša. Oj, kaj sem dočakal! Vsi obešenjaki se me oklepajo, a noben pošten človek se me ne spominja brez studa. Malo sem še napravil, malo!. . . Da bi mogel tega lopova naučiti. . . Ni mogoče drugače, zapomnim si ga pa le . , Posvetovanje v definitoriju je trajalo dolgo. Nastala je tema. Kmitic je še vedno Čakal. Naposled se je pokazal Kuklinovski. Njegovega obraza gospod Andrej ni mogel ugledali, toda iz malega sopenja je sklepal, da se mu naloga ni nikakor posrečila in obenem ni ugajala, zakaj še do govorjenja mu je minilo veselje. Šla sta torej nekaj časa molče; medtem pa je sklenil Kmitic zvedeti resnico, zato se je namenoma delal, kakor bi sočuv-stvoval: "Gotovo nisi ničesar opravil, gospod. . . Naši menihi so trdoglavi, a med nama rečeno (tu je znižal glas) ne delajo prav, saj se vendar ne moremo braniti večno." C.ospod Kuklinovski je obstal in ga potegnil za rokav. "Torej imsliš tudi ti, gospod, da ne delajo prav? Imaš razumek, imaš! Farje zmeljemo na otrobe — jaz sem porok za to! Kuklinov-skega nočejo poslušati, poslušali bodo pa meče." "Poglej, gospod, meni tudi ni zanje," je odgovoril Kmitic, "temveč za mesto, katero je sveto — ni, da bi govoril — ... zakaj čim kesneje se poda, tem težji morajo biti pogoji. . . Seveda, če je res, kar pravijo, da nastajajo v deželi nemiri, da začenjajo tu in tam pobijati Švede in da jim gre na pomoč. Seveda če je tako, bo moral Mueller odstopiti." "Gospod, povem ti zaupno: da se v deželi vzbuja želja po švedski juhi, in podobno tudi med vojsko, je res!. . . O hanu tudi pripovedujejo! Toda Mueller ne odstopi. Črez nekaj dni nam pripeljejo težke topove. . . Izkopali bomo iz zemlje te lisjake, a kaj bo pozneje, to bo!. . . Toda, gospod, ti imaš razumek !" "Evo, tu so vrata!" je rekel Kmitic, "moram se posloviti. . . Morda pa hočeš, gospod, da te spremim po strmini?" "Spremi me, spremi! Pred par dnevi ste ustrelili za poslancem!" "Ej, kaj praviš, gospod!?" "Morda- nehote. . . Toda bolje bo, da me spremiš. . . Hočem ti povedati par besed." "In jaz gospodu." "Torej dobro." Šla sta skozi vrata in se pogreznila v temo. Tu je Kuklinovski obstal, zgrabil vnovič Kmi-tica za rokav in začel govoriti: "Gospod vitez, zdiš se mi pameten in preudaren, vrhu tega pa vidim v tebi vojaka iz krvi in kosti. . . Čemu/za vraga, držiš z menihi, a ne z vojaki, zakaj bi bil farški hlapec?. . . Bolje je pri nas in veselejša družba pri čašah, kockah, z dekleti. . . Razumeš? Kaj?" Tu ga je prijel za rame. "To poslopje," je nadaljeval, kazaje s prstom na,trdnjavo — "gori. . . in bedak je oni, ki ne beži iz gorečega poslopja. Gospod, mar se bojiš imena izdajice?. . . Pljuni nr. one, ki bi te tako imenovali! Pridi v nas*o družbo. . . Jaz, Kuklinovski, ti to predlagam. Če hočeš, poslušaj... če ne, pa ne poslušaj. . . jeze ne bo radi tega. General te sprejme takoj, porok sem ti za to, meni si pa prirasel k srcu in iz naklonjenosti ti pravim to. Vesela družbica, vesela! Vojaška svoboda je v tem, da služi, komur hočeš. Kaj ti bodo menihi! Ako te ovira čednost, izhrkaj si jo! Spomni se tudi tega, da tudi poštenjaki služijo pri nas. Koliko šlahte, koliko gospode, koliko hetmanov . . . Ali hočeš biti boljši? Kdo se še drži tam našega Kazimirčka — nihče! Edino Sapieha stiska Radzivila." Kmitic je postal radoveden. "Sapieha, praviš, gospod, stiska Radzivi-la?" "Da. Pošteno ga je naklestil tam na Pod-lesju, a zdaj ga oblega v Tikočinu. Toda mi ga ne oviramo." , "Kako to?" "Ker švedski kralj hoče, da bi se zgrizla. Radzivil ni bil nikdar zanesljiv, mislil je le nase. . . Pri tem pa jedva diha. Kdor dopušča, da ga oblegajo, je že slabo z njim. . . je že poginil." "In Švedi mu ne pojdejo na pomoč ?" "Kdo pa naj gre? Kralj sam je na Pruskem, zakaj tam je stvar najvažnejša. . . E-lektorček se je do sedaj izvijal, a sedaj se ne izvine več. V Velikopoljski je vojna, Wittem-berg je potreben v Krakovu. Duglas ima po- sla z gorali, torej so prepustili Radzivila sa-menu sebi. Naj ga tam zje Sapieha. Zrasel je Sapieha, to je res. . . Toda pride tudi na-/ denj vrsta. Da se naš Korliček le sporazume s Prusi, bo že prikrajšal Sapiehi rogove. Sedaj ni drugega izhoda, ker stoji vsa* Litva na njegovi strani." "A Žmudž?" "Žmudž drži Pontus de la Gardie v svojih pesteh, a te pesti so težke, poznam jih!" "Torej je Radzivil že propadel, oni, ki se je po mogočnosti kosal s kralji?" "Ugaša že, ugaša. . ." "Čudna božja uredba!" "Izpremenljiva je vojna sreča. Toda kaj bova govorila o tem! No, kako je s teboj ? Ali nisi zadovoljen z mojim predlogom? Ne bo ti žal! Pridi k nam! Če ti je danes prehitro, torej premisli se do jutri, do pojutrišnjem, dokler ne pridejo veliki topovi. Oni ti, kakor je videti, zaupajo, ker lahko greš iz trdnjave, kakor sedaj. . . Ali pa pridi s pismom in se ne vrni več . . ." "Gospod, ti držiš s Švedi, ker si švedski poslanec," je rekel naglo Kmitic, "ker ne smeš drugače, sicer kdo ve, kaj si misliš v svoji duši. So tudi taki, ki služijo Švedom, a v srcu jim želijo slabo." "Na viteško besedo!" je rekel Kuklinovski, "da govorim odkritosrčno in ne radi tega, Ker opravljam poselsko nalogo. Za vrati nisem več poslanec in, če hočeš, odlagam prostovoljno svojo poslaniško čast in ti pravim kot privatna oseba: pusti, za vraga to ostudno trdnjavo!" "Torej, gospod, ti govoriš kot privatna o-seba ?" "Da!" "In jaz ti lahko odgovorim kot privatni o- sebi?" "Seveda, sam želim." "Torej poslušaj me, gospod Kuklinovski (tu se je gospod Kmitic sklonil in pogledal lopovu naravnost v oči) — ti si lopov, izdajalec, razbojnik, podlež, pes vseh psov! Ali imaš dovolj, če ne, ti še pljunem v oči?" Kuklinovski je tako osupnil, da je precejšen čas trajalo molčanje. "Kaj je to?. . . Kako to?. . . Slišim dobro?" "Pes, ali imaš dovolj, ali pa hočeš, tla ti pljunem v oči?" Kuklinovski je zablisnil s sabljo, toda Kmitic ga je zgrabil s svojo železno roko za pest, zaobrnil roko, mu iztrgal sabljo, potem mu pa priložil tako zaušnico, da je kar odmvea-lo v temi, priložil še z druge strani, ga obrnil v roki kakor vrtavko, ga sunil z nogo z vso. silo ter vzkliknil: "Privatniku, ne poslancu!. . . Kuklinovski se je potočil navzdol kakor kamen, vržen s pračo, gospod Andrej pa se je vrnil mirno proti vratom. Zgodilo se je vse v globeli gore, tako da ju ni bilo moči videti z obzidja. Vendar je srečal Kmitic pri vratih čakajočega o. Kordec-kega, ki ga je takoj odpeljal na stran ter vprašal: "Kaj si imel opraviti tako dolgo s Kukli-novskim ?" "Postal sem z njim zaupljiv," je odgovoril gospod Andrej. "Kaj ti je povedal?" "Pravil mi je, da je novica o hanu resnična." "Hvala Bogu, ki zna izpremeniti srca poganov, iz sovražnikov napraviti prijatelje." "Pravil mi je tudi, da se je Velikopoljska zganila." "Hvala Bogu!" "Da vojaki čimdalje bolj nejevoljno služijo pri Švedih, da je na Podlesju pobil vojvoda vitebski, Sapieha, izdajalca Radzivila ter ima na svoji strani vse poštene državljane. Da stoji vsa Litva na njegovi strani, izvzem-ši Žmudž, katero je zasedel Pontus. . "Hvala Bogu! Ali nista nič več govorila med seboj?" * "Da, potem me je Kuklinovski nagovarjal, naj bi prešel k Švedom." "To sem pričakoval," ie rekel o. Kordecki, "to je zloben človek. ' ' In kaj si mu ti odgovoril ?" (Dalje prih.) -o- Nerodnica. Gospodinja: "Kako je to, da dekla Katra ni'poznala strica Janeza, ko ga ie iskala na kolodvoru? Saj smo rekli, da šepa na eno nogo." Služkinja Neža: "Gotovo! Toda Katra je ob prihodu vlaka s tako vnemo iskala gospoda, da je najmanj desetim moškim stopila na nogo. No, in vsi ti so potem tudi šepali ..." JO USPEHA. Iz Pariza javljajo o popolnem neuspehu tega novega ženskega poklica. Za pripustitev k advokaturi so se pariške žene potegovale zelo dolgo in je. bil naval žen v odvetništvo zelo velik, ko se je pariška odvetniška zbornica udala zahte- ŽENSKI ADVOKATI NIMA- vam ter pripustila ženske zagovornike v sodno dvorano. — Kmalu pa se je pokazalo, da nežni spol ni kos temu delu. — Druga za drugo so začele odvetnice opuščati svoj poklic in preteklo leto so se vrste odvetnic skrčile za novih 40 članic, ki so se raje posvetile drugim poklicom ali pa se otele v pristan sv. zakona. <>0000000000000000000000<)00<}0000^>0) 1 PISANO POLJE lOOOOO^XHXKJOO, J. M. Trunk oooooooooooo DOBILI SMO Nove slovenske plošče 68923 o8924 80332 KATERE SO IZDELALI PEVCI ADRIJE. Zenitovanje, 1. del. Ženitovanje, 2. del, 12 inčev, cena $1.25. Romanje k Materi Božji, 1. del. Romanje k Materi Božji, 2. del, 12 inčev, cena $1.25. Amerikanec na obisku v stari domovini. Amerikanec se poslavlja od rojstnega kraja, cena 75c S0333 V krčmi, 1. del. V krčmi, 2. del, cena 75c. Vsaka izmed teh plošč je nekaj posebnega. Slovenska "olicet" s krasnim petjem, lepih narodnih pesmi, kakor jih znajo zapeti samo pevci Adrije, nudi poseben užitek zase. Romanje k Materi božji je nekaj, kar Slovenci do sedaj še nismo imeli. Če povemo, da je govornik te plošče sloveči slovenski misijonar, Rev. Odilo llajnšek, OFM., bo lahko vsakdo redil sodbo o tej plošči in je takoj naročil. Ostali dve plošči sta nad- vse zanimivi, in vsakdo jih bo brezdvomno hotel imeti, in se naslajati ob zvokih krasnega u-branega narodnega petja. - t Pa še eno novost imamo. Jolietski, Dietchmanov orkester je izdelal dva plesna komada. Kdor se hoče prepričati, če je ( ta godba res dobra, naj jih takoj naroči. Krivca iščejo. Ko je v Avstriji zaropotalo radi Tirolske, je laško časopisje dolžilo rajhovske Nemce, da podpihujejo avstrijskega palčka, da črka in kriči. He. he . . . Rajhovski Nemci niso na glavo padli, da bi silili v kričanje, dokler vedo, da imajo roke vezane. In to Nemci v rajhu zelo dobro vedo. Lahe je strah, in zato tipajo v temi, da bi svet tega strahu ne videl. Recimo i tudi odkrito, da krivica kriči, in krivica se dela tirolskim Nemcem, kakor istrskim Slovanom. Da misliti. Časopisi poročajo, da Lahi na Goriškem delajo utrdbe, | pola . . .. seve iz stralegičnih j ozirov. in ne plačajo posestnikom zemlje prav nobene od-iškodnine, še celo davke tirjajo i od njih, rlasi je zemlja uničc-: na. Značilno. Ali morda in- istinktivno čutijo, da zemlja ne i bo ostala v njih krem oljih 7 * ■'< Dve vrsti Tirolcev. Tirnici. Krivica se jim god: gotovo. Ko so Lahi prodi'/ali v m-mško ozemlje, je mm-go 'i i-roleev ostavilo svoje domove Morda, so mislili, da i>t> vzelo k* malo časa in se zopel povrnejo. Tedaj so se vršili boji na Koroškem. Jdnogo Tirolcev je vstopilo v 'iolksber*. ker so pav mislili, da gre za nemško stvar. Ko so pa prišli med koroško Slovence in videli, da je tam ne toliko od strani lige narodov, temveč od strani drugih, ki se zdaj pač morajo posta\iti za hrbet lige narodov, ker drugače politična situacija ne kaže. Mussolini to prav dobro ve, in da bi te politične činitelje malo ostrašil, pravi, da na ligo narodov žvižga. Laški makia-velist je. kakor je dolg in Širok. Pa mu utegne korajža poiti, in lahko doživimo. da bo široko-ustnež strahovito zajamral. Amerikanska prefriganost. Ko bi se ne bilo treba jezili, bi človek amerikansko prebrisanost skoroda občudoval. Dva slučaja. Nekje v Ameriki so zlate majne, a bore malo zlata, vse-kako ne, kolikor bi si ga gotovi ljudje želeli, da bi si na lahek način napolnili žepe. Pa je bila neka glava prebrisana. Ko v majni ni bii<> prav nobenega rmenega popra, je prefriganec Šel in na skalnate stene — na-strelil nekaj rmenega pulfra, da se je svetilo k<> čisto zlato. Poleni je sel majnu prodajat. Skoro bi s<1 bilo posrečilo, a kupce je bil zlata sicer silno lačen. toda vendarle malo previden. da ni ves padel prebrisan-cu v nastavljeno luknjo. Opekel se jt pa pošteno. Te dni poročajo, da so v Ore-gonu zaklali nekaj govedi. Na zob-*h so našli nekaj golega zlata. Halo . . .. kar belo so za- liti zlata zel me oci cele g Ali so krave zlato jedle? Na pašniku mora vsekako biti zlatu. mnogo zlata . . .. da so si so z lat ile še svoje kravjo zobe . . . Ki" je to? Kje i a zlati pašnik ? . /a 80331 Izgubljena pesem — Jolietska Slovenka. S0334 Gozdni zvok — France polka................... NAJNOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE. 79483 Nagajivka Mazurka — Cokiarji, Šmarjanka, slov. gnrfba .75 7948-1 Vesela Gorenjka — Korajža velja, polka, slov. godba.........75 80059 Napitnica — Srbska himna, moško petje -.............................75 80061 Malo kolo — Veliko kolo, tamburica, ...................................75 S00S2 Ženina volja — Zaljubljeni Ciro, hrvatska scena in petje .75 80085 Duna Csardas — Drava Csardas, tamburica .........................75 80106 Don-Bon, valček — Boom-sti-dri, polka, orkester ............75 S0183 Nova stara pesem—Oj, ta zakonski stan, slov. sccna s pet. .75 80184 Radi kotla v keho — Ravbar na gauge, smešita scena s pet. .75 SLOVENSKO PETJE. 67979 Slovenske zdravice — Svarjenje.............................................$0.75 69317 Tolažba — Veselja dom ___________________________________________________ .75 69698 Sveti večer — Tiha noč .......................................................... .75 69802 Ne bom se možila — Ljubca povej.......................................... .75 72206 Al me boš kaj rada imela — O j ta Polončica............_....... .75 72207 Ljubca moja — Otok Bleski....................................................... .75 72208 Oj ta vojaški boben — Pobič sem star šele 18 let.................75 72210 Slepec — Mila mila lunica.................................................. .75 72231 O j zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo...................75 72232 Sem slovenska deklica — Bom šla na planince_______t__________________.75 72327 Zapoj mi ptičica — Po gorah grmi..................................................75 72364 Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička____________________________________.75 72399 Razpodite se megličice — Tam kjer lunica...........................75 72429 Krščenici — Angelji sveti ____________________________________________________________________.75 72472 Na planincah — Barčica _______________________________________________________________________.75 72514 Odpri mi kamrico — Prišla bo pomlad..........................................75 72527 Moj dom — domovini .......................................................................75 72707 Naprej! — Vse mine ..........................................................75 73721 Micka na šrauf — Na maškaradi .........................................__ .75 73725 Na Vršacu — Sladko spavaj_____________________________________________________________________.75 i 77422 Neža in Pavel — Deset zapovedi................................ .75 77490 Vabilo — Pastirček ______________________________________________________ .75 77651 Sezidal sem si — Slovenec Slovencu.......................................75 77746 U boj, u boj! Garavuša ............................................................; .75 77897 Strunam — Sirota ................................................................. .75 7789S Sveta Lucija — Planinarica .....................................................75 77912 Ko gremo (La Poioma) — Sonja (opera).. _„ 75 78176 Dve utvi — O j večer je že......................................................75 78182 Nove harmonike — Sentklarski paberki...................................75 78313 Knefra in vagabundi-—- Kako je bilo........................................75 78348 Božična — Sveta noč..............__...............................75 78408 Jadransko morje — čuj Micika............__ 75 78554 Slovenj sem — Pfigled v nedolžno oko...............................75 V zalogi imamo tudi'gramofonske iglice, in sicer: Zavojček jeklenih iglic (100 komadov) ...................................................10- Skatljica "tungs-tone" iglic (8 komadov, vsaka iglica igra 100— 300 plošč) ......................................................................... _ 25c VaJnnl - Z vsakim naročil°m pošljite potrebno svoto. T a£.ilU« - Pri naročilu od 5 plošč ali več, plačamo poštnino mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 plošč, potem pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. The New Orthophonic _ prebivalstvo slovensko, so oil; nekateri 'oliko pošteni, da so odloži1! orožje in izjavili: Pu-j :>rim' z nnm stile vendar Sl<»vencem njf zemljo! To so bili tirolski ^H ^H nemški poštenjaki, pri prosti P:l so !)<>I-' Pridne glave, ki ljudje. mižurkajo nad piefnganosti« Pa ie pribežalo tudi nrecei | posestnika krav s pozlačenimi tirolske inteligence in vrgli soj ^^i in zlatega pašnika, m •7=1! se na slovenske Korošce. Ti p; j i na skrivnem menijo. da 75 f so bili pravi hudiči. Priprostirn I *<->ce dotični prefriganec svoj pašnik bogato pro lati in je zato svojim kravam pozlatil zobe. V Ameriki je vse mogoče. Prefriiranecv še dolgo ne bo Tirolcem-pošteniakom na i lioe 1 • 1 • • , . j pomaga, da pridejo izpod la- j škoga jarma, tirolsko inteligen- j co naj pa vrag vzame. Če kd.» sam trpi krivico, a j<> v isten hipu.dela tudi drugim, 11; vreden. da ga zemlja nosi. /.manjkalo, najmanj pa ljudi ki se takim ptičem vsedejo na lima nice. -o- Smeh in — jok. Mussolini se krohota ligi narodov. Liga ie mlada, a prav podobna stari brezzobni babi. to stoji. Pa iii to. da se laski imperator krohota. Prvič pač ve,, .„,. . .. .. . T7. . , 111 1 lavci so prišli ob življenje. Kaj da ga baba brez zob ne more i . 1 ____ ugrizniti, drugič pa je nekaj ^/tctrola NESREČA PRI DELU; ŠTIRJE MRTVI. Valley Falls, X. Y. — Pri Hercules Powder kompaniji je nastala eksplozija; štirje de- drugega zadaj. Orožje, ki ie prišlo iz pojentarije na Ogrsko, je zelo sitna politična zadeva. Vsaki čas in minuto dobite nas na telefon. FRANK E. PALAČ Z, pogrebnik. LOUIS J. ZEFSAN, pomočnik 1916 W. 22nd Street i'!' uic: Ouial tZ