Vinko Bitenc Ugrabljeni kraljevič (Pravijica) 18. - - . nila nekaj kapljic med vodo in po- držala princu pred usti. Ta je izpil Dolgi meseci so pretekli po teh samo požirek, več ni mogel. Francka dogodkih. Nekega ranega jutra v je postavila kozarec na stran. Než- zgodnji pomladi je dirjal mlad jez- no je pOpravila princu vzglavje. dec po ulicah Toleda. Trinajstletna deklica — v gradu Zavil je skozi visoke, mogočne so jo klicali za dono Francisko — oboke Puerta del Sol (vrata sonca)__________ .m^^,,,.^.^ Na visokem vzglavju je počivala prinčeva glava. Njegov shujšani ob- je bila pravi angel za bolnega prin- raz se skoro ni razločil od belih bla- ca. Noč in dan je sedela ob njegovi zin, samo čme oči so gorele v svet- postelji in mu stregla. lem sijaju; njegov pogled pa je pla- Tudi zdravniki so bili neprestano val skozi odprto okno na vrt, kjer v gradu, vsako uro so poročali glo- se je vzbujalo novo pomladno živ- boko potrtemu knezu o stanju vi- ljenje. . sokega bolnika. Ko je vstopil Tonček, se je princ »Ali se počutiš kaj bolje?« je željno ozrl proti durim. ^rašal Tonček princa, stoječ ob »Prinašam ti zdravil, Fernando. postelji. Ta ti bodo gotovo pomagala.« Princ se je žalostno nasmehnil. Francka, ki je stala ob prinčevem »Pa mi je res danes nekako laže vzglavju, je vzela stekleničico, ka- v prsih, včasih začutim, da bi lahko 2O3 kar vstal. Oh, kako lepo bo takrat, Kneza je dušilo v grlu, komaj je za- ko se bomo sprehajali po vrtu, med drževal solze. rožami in cvetjem. In mi bosta pri- »Počakaj še, sinko, jutri, ko boš povedovala o vajmi lepi domovini, popolnoma zdrav, vstaneš in poj- o tistih gorah, o tistih krajih, ki so deš na izprehod po zelenem parku.« pri vas — o vsem mi bosta pripove- Princ se je začudil. dovala.« »Jutri. Ne, oče, jaz pojdem danes. Princ je izmučen utihnil. Tonček Poglej^ kako lepo je zunaj, kako je stiskal njegovo bledo roko v svo- duhti pomladni vrt! In kako krasna ji. Čez nekaj časa je princ zopet je pomlad! Poglej, nasproti mi pri- izpregovoril. haja, vsa belo oblecena, vsa v cvet- »Kje pa je opica Diki?« ju. In smehlja se mi, z roko me »Tu čepi, ob tvoji postelji, Fer- vabi, naj pridem za njo... Ah, oče, nando.« Jaz grem na to pot, saj je vsa po- Odkar je princ ležal bolan v po- stlana z rožami...« . ¦ stelji, je opica Diki postala vsa S smehljajem na ustnicah je princ otožna. široko razprostrl roke, kakor da ho- Vedno se je stiskala v kakem kotu če objeti nevidno bitje. '. prinčeve sobe in neznansko žalosten Tonček in Francka sta ihtela, Mo- ji je bil pogled. Gotovo je slutila renu so curkoma tekle solze po li- } smrtno bolezen svojega gospoda. cih, stara Clasida se je komaj za- i »Moreno,« je nenadoma poklical drževala, da ni glasno zajokala. princ svojega paža. »Pokliči očeta Vsi navzoči so imeli solzne oči. in vse druge.« Moreno je odšel. »Oče, ne bodi žalosten! Tonček, Ta zvesti prinčev sluga se ni ganil Francka, podajta mi roke, da gremo od postelje svojega bolnega gospo- na cvetoči vrt, poglejte, kako se mi da. Oči so mu bile vedno polne solz. smehlja Pomlad, ah, meni je ... ta- Kako bi rad pomagal princu, če bi ko ... lahko ... v duši.., pojdi- mogel! mo ...« Tišina in molk sta zavladala v Široko je odprl oči, nasmeb. je za- sobi. Slišati je bilo samo težko di- mrl na ustnicah, zgrudil se je nazaj hanje princa. Okoli postelje so stali na blazine. knez, nekaj visokih dostojanstveni- Princ don Fernando je izdihnil. kov, knezov telesni zdravndk, Ton- ček, Francka in stara dojilja Clasi- j^# ^ da s sinom Rodngom, ki se je bil spokoril in postal jezuit. In spet je minilo več let. Prinčev pogled je strmel skozi Kneza dona Pedra že ždavnaj ni okno v daljavo. Wlo več ined živimi. Umrl je bil »Oče,« je nenadoma zaklical princ, kmalu za sinom, ker ni mogel pre- »zdaj mi je pa odleglo, zdaj pa že boleti smrti svojega edinca. lahko vstanem.« Njegov naslednik na mavriškem In se je skušal dvigniti v postelji. prestolu v Toledu je postal — Ton- Francka ga je rabio potisnila nazaj. ček. ao4 Mladi don Antonio je bil menda na neki strani besede, ki so bile prvi knez slovenske krvi na mavri- rdeče podčrtane. Glasile so se tako- škem prestolu v Španiji. le: — V tej fari sta bila rojena Njegova sestra Francka — prin- Tonček in Francka Mrak, brat in cesa dona Franciska — ki se je raz- sestra, ki so ju Turki nekoč odpe- vila v krasno devojko, je bila že po Ijali v sužnost. Po čudnih potih sta naravi skromnega in pobožnega prišla v daljno špansko deželo, kjer značaja. Odpovedala se je svetu in je Tonček postal naslednik nekega odšla v samostan. A knez don An- princa iz Toleda, Francka pa je od- tonio je še dolgo vrsto let vladal v šla v samostan. Pred mnogimi leti svoji deželi. Bil je neustrašen, po- sta prišla pogledat svojo staro do- gumen in očetovsko dober knez, tnovino. Ker pa nista našla nobenih zato ga je vse Ijudstvo ljubilo in svojcev več, sta se odpravila nazaj spoštovalo. na Špansko. Tudi na svoj rojstni kraj se je spomnil večkrat in takrat ga je Vrnila pa se nista nikoli več. bridko zabolelo pri srcu, ker je ve- , • - • ' _ del, da svoje slov&nske domovine ne .•¦¦:--'--"""'.V.''1:.>. Sivolasi župnik v Preski na Go- I Ci w. ';-^'vv.\:-i-'/":;'-'/.-'t|H|fe;'^ renjskem je nekoč pregledoval sta- ^m^^^^^M&^^^SS^L re krstne biikve, kamor so še nje- J^fc']^'^.-.-.-.-::^^^.-^^;!^^ govi predniki vpisovali imena no- Wi3g»^ '{• rj.^tt^^^^^^^t, biral imena in je med drugim opazil f^^^^r^^^^^^^^^^^r