Posamezna števiilka 3 din
Poštnina plačana v gotovini
CELJSKI TEDNIK
GLASILO  OSVOBODILNE  FRONTE  OKRAJEV CELJE-MESTO, CELJE-OKOLICA IN ŠOŠTANJ
LETO III.
7. 10. 1950
Stev. 40.
CELJE
Pred odmevi tekmovanfa
v časi 10. obletnice OF
Po vsej Sloveniji je odziv na razpis
lestmesečnega tekmovanja v čast 10-
letnid OF zelo velik. V Celju in okolici
aiso pozabili na tekmovanje. Zal je
marsikje preprečil dež prostovoljno de-
lo, ki so ga Frontovci organizirali iza
nedeljo 1. oktobra, na prvi dan večme-
sečnega tekmovanja. Kjer se je pro-
Btovoljno delo izjalovilo, so se člani
množičnih organizacij pomenili, kako
bodo tekmovali. V nekaterih delovnih
kolektivih so tudi delali v prid tdc-
movanja.
op celje-mesto je dobro pri-
pravila organizacijo tekmo-
vanja
Na seji pripravljalnega odbora za or- ,
ganizacijo šestmesečnega tekmovanja soj
ra;zidelili celoten teren na 9 sektorjev.;
Kmečki tereni bodo tekmovali ločeno ■
od mestnih četrti. V prihodnjih .dneh
bodo imele posamezne skupine mno-
žične sestanke, na katerih bodo raz-
pravljali o tekmovanju. Teren Dobrova
je bil prva, ki je sestanek že izvršil.
f*osamezni sektorji bodo izvolili tek-
movalne svete, ki bodo ocenjevali tek-
movanje.
▼ tovarni emajlirane posode
so že sprejeli konkretne
sklepe
Odlika tega delovnega kolektiva je
▼elika pripravi j en osit izvršiti predloge
Partije in množičnih organizacij z voljo
in požrtvovalnostjo. Na sestankih v od-
delkih in brigadah, kjer so razpravljali
o 6mesečnem tekmovanju, so takoj
•prejeli tudi konkretne obveze. Vsi so
sklenili predvsem poboljšati delovno
disciplino, zvišati prodiikcijo s posebno
pažnjo na kvaliteto izdelkov, ter nu-
diti pomoč KLO in kmetijskim zadru-
gam. Ce ne bo posebnih ovir pri doba-
vi surovin, bo kolektiv po teh dbve-
fcah sodeč z lahkoto obdržal naslov in
prehodno zastavo najboljšega kolekti-
va v Sloveniji.
y oddelku za izdelovanje jeklenih
kotlov za centralno kurjavo so sklenili
presegati plan povprečno za 8% meseč-
no. Neupravičenih izostankov ne bodo
imeli več. Skrbi jim dela le eden de-
lavec, ki so mu ponedeljki tako pri
»rcu, da večkrat ostane doma, toda njega
bodo prepričali. Kolektiv tega oddelka
bo opravil 50 prostovoljnih ur pri kme-
tijskih obdelovalnih zadrugah in 100
ur pri delu na KLO.
Brigada Vodiška Karla, bo poleg iz-
boljšanja produkcije opravila 50 pro-
stovoljnih ur pri Frontnih organizaci-
|6h in 50 ur pri delu na KLO.
Brigada Pristovnik Marjana v garaži
je sklenila opraviti 60 ur pri obde-
lovalnih zadrugah, tudi brigada Fe-
demsberga je sprejela prav tako ob-
rezo.
V Tovarni emajlirane posode so po-
vsem pravilno pristopili k tekmovanju.
Organizirali so tekmovanje med naj-
manjšimi edinicami v tovarni — briga-
dami, ta način bo prinesel tudi vispehe.
v Smartnem v rožni dolini
vedo v CEM bodo tekmovali
Frontni odbor je na svoji seji raz-
pravljal, kako bi najboljše proslavil
lOletnico OF, da bi ne bil med zadnji-
mi. Pri tem so se pomenili v čem in ka-
ko bi tekmovali, da bi to tekmovanje
koristilo organizacijski utrditvi in va-
6ki odnosno krajevni skupnosti. V tem
mesecu bodo na predviolilnih vaških
sestankih Fronte izvolili skupino ljud-
skih inšpektorjev in predlagali članstvu
OF. da bi v času šestmesečnega tek-
movanja prispevali pri gradnji avto-
busne garaže 1000 ur prostovoljnega
dela, 30 voženj, to je 180 yazniških ur,
od tega bi v oktobru izvedli eno četr-
tino, ostalo pa pozneje. Tudi točke so
si postavili; za vsako uro 5 točk, za
vozniško 15, kar bi zneslo skupaj 1180
ur in 77000 točk. Pri popravilu cest in
drugih objektov bi opravili 220 delovnih
ur in 120 vozniških ur, kar bi znašalo
1520 vozniških in delovnih ur, to je
10.600 točk.
Do volitev vaških odborov Fronte bo-
do dvignili članstvo na primemo vi-
šino, pobrali vso zaostalo članarino in
spravili organizacijske zadeve na te-
koče.
STORSKI KOVINARJI SO TUDI
RAZPRAVLJALI O TEKMOVANJU
Vest o šestmesečnem tekmovanju v
počastitev lOletnice OF je razgibalo ves
delovni kolektiv Železarne v Storah.
Tekmovanje je bilo najvažnejše vpra-
šanje na sejah upravnega odbora po-
družnice. ^Zaradi boljšega uspeha so sto-
pili v stik s člani KP, ki so na zadnji
partijski konferenci v Železarni tudi
obravnavali tekmovanje. V soboto 30.
sept. je bilo množično zborovanje, ka-
kršnega kolektiv že dolgo ni imel. Na
tem zborovanju, ki ga je otvoril'pred-
sednik sindikalne podružnice tov. Kri-
vec Stanko, so med drugim navdušeno
sprejeli naslednje točke tekmovanja:
izvrševanje dnevnih planov brigad, iz-
boljšanje kvalitete izdelkov in izibolj-
šanje delovne discipline. Točno so do-
k>čili način ocenjevanja, obenem pa
komisije, ki bodo ocenjevale rezultate
tekmovanja. Pod upravičene izostanke
bodo računali tudi tridnevne bolezen-
ske izostanke. V martinami že tekmuje
12 brigad, v valjami 12, v mehanični
delavnici 8, v samotami 12, v livarni
pa 12 brigad. Seveda tekmujejo tudi
po vseh ostalih oddelkih. Delo je oži-
velo, brigade in oddelki so razgibani.
Med najpožrtvovalnejšimi so seveda
udamiki — pretekli teden so proglasili
80 novih udamikov, proglašajo jih vsak
mesec, saj ima ta zaslužni kolektiv ne-
šteto resnih borcev za izvrševanje plan-
skih nalog.
Na tem Zborovanju so tudi razrešili
člani ljudske inšpekcije, ki niso bili do-
rasli svojim važnim nalogam. Izvolili
so nove člane ljudske inšpekcije, ki so
jih javno predlagali in sicer take, ki
niso preveč obremenjeni z ostalimi na-
loglami. Pomenili so se še o, marsičem,
o vseh napakah, ki se dogajajo v ko-
lektivu in o metodah, kako jih izjbolj-
šati, o ipobiranju članarine, o iz-
menjavi posameznih članov sindikal-
nih aktivov, ker so bili nekateri člani
nedelavni in niso pravilno razumeli niti
izvrševali svojih nalog.' Na tem zboro-
vanju so bile raiz)deljene tudi nagrade
najbolj zaslužnim članom kolektiva za
vestno opravljanje svojih dolžnosti, za
vzorno delovno disciplino in ipokazane
uspehe pri izvrševanju službe. Nagrade
je razdelil šef kadrovskega oddelka iz
vsote, ki jo je prejel kolektiv kot na-
grado za najboljše uspehe v izvršitvi
polletnega plana.
Zborovanje je lepo uspelo. Verjetno
bo v kratkem zopet kolektiv javno zbo-
roval, ker imajo v programu gradnjo
novega sindikalnega doma, ki je za ta
kolektiv res prepotreben. Da bi član-
stvo čimbolj navdušili za udeležbo
pri prostovoljnem delu, posebno pri
gradnji sindikalnega doma, bodo ta ne-
dostatek javno obravnavali. Razvese-
ljivo je, da je pristopilo vodstvo sin-
dikalne podružnice k pravilnim meto-
dam obtravnavanja najvažnejših pro-
blemov v kolektivu, ker je to jamstvo
za vedno lepše usipehe tega vzornega
kolektiva.
Odkup belih zit v cel\ski okolici počasi napreduie
Odstotek doseženih uspehov pri od-
kupih belih žit se le počasi dviga. Kar
prepočasi. Do 50% je šlo še precej hit-
ro, naprej pa kljub številni pomoči
krajevnih aktivistov s strani okraja
ni več pravega poleta. Kako si lahko
razlagamo to vprašanje? Ne bomo se
menda zmotili, če rečemo, da so prvot-
ni uspehi plod zavednosti tistih kmeto-
valcev, ki bi brez posebnega prepriče-
vanja storili svojo dolžnost do države.
Od tu naprej je nastal čas za prepri-
čevanje sproti, pri vsakem kmetu po-
sebej, ker tega vaški aktivisti niso de-
lali sistematično že takrat, ko je bilo
žito še v klasju. Zavestnim špekulan-
tom po vaseh smo sami dali dovolj, ča-
sa, da so lahjco svoje pridelke posicrili.
Danes se zavoljo tega poslužujemo ad-
ministrativnih ukrepov, kar je prvič
za odkupovalce težko, drugič pa zmanj-
šuje politični učinek te akciie. Ni dvo-
ma da uspeh pri odkupu zavirajo tudi
nepravilno razbiti načrti odkupa, to se-
veda ne velja za vse KLO, vendar ^e.
glavni vizrok slabega usipeha le ta na-
paka. §e ena slabost je omembe vred-
na. Tisti kmetje, ki so pošteno dali svo-
je pridelke državi, še vedno glasno ne
izrečejo svojega pinenja o tistih sose-
dih, ki se odkupu odtegujejo.
Na Gomilskem so odkup zaključili,
v Gotovljah pa so oddali celo več
Res je, da so številke predvidenega -
načrta za oba kraja razmeroma majhne
z drugimi kraji, vendar je treba kmete
iz obeh KLO pohvaliti. V kratkem času
so v obeh KLO dosegli piredvidene ko-
ličine, v Gotovljah pa so dali celo več.
Da se ne bi kdo spotikal na majhnem
planu, ki so ga ti KLO imeli, bomo
navedli KLO Žalec, ki de pravtako
obremenjen le z majhno količino, pa
so še vedno dolžni 99 kg žita. Naše
mnenje je, da teh 99 kg ne bodo zbrali
brez pomoči od zgoraj. Ce bodo to sto-
rili, vzamemo radi besede naizaj.
Nekateri kraji se močno približujejo
zmagi
Poročila so pokazala, da se nekateri
kraji močno približujejo popolnemu
uspehu. Ponekod so veliko opravili tudi
aktivisti z okraja. Navajamo nekaj ze-
lo dobrih primerov, če pa so kje še'bolj-
ši, naj nemudoma pošljejo poročila.
V Sv. Juriju pri Celju dolgujejo le
še 3000 kg. V Vrbnem držijo manjkajo-
čih lOOOkg izrecno največji kmetje. V
Petrovčah bodo manjkajočih lOOOkg
menda kmalu zbrali. Blagovna ima ve-
lik plan, dolguje le še en vagon in iz-
polnili bodo dolžnost. V Letušu gre
trda še za preostalih 300 kg. Tudi v St.
Andražu pri Velenju, so samo za 1000 kg
v zaostanku.
Razumni in zavedni kmetje niso čakali
na člane Odkupnega podjetja
Kdo rad vidi, da ga nekdo mora opo-
minjati na dolžnost in v najhujših pri-
merih odpreti kašče iza pregled? Skrb
za življenjske potrebe mest in industri-^v
je sili odkupne organe včasih tudi do
teh skrajnih prijemov. Najpametnejši
kmetje so svojo dolžnost storili takoj.
Vsak kmet je dolžan i^olniti svojo
dolžnost do države.
Posestnik Lesjak iz Slivnice je takoj
prve dni pripeljal svoj pridelek. Kmet-
je, ki so se navadili »biti prisiljeni« so
se mu smejali. Danes morda tudi oni
čutijo, kako prav je imel njihov »pre-
več« vesten sosed.
V Sv. Lenartu nad Laškim, kjer je
odkup pravi oreh za člane odkupnih
komisij, kmet Martin Cverle ni čakal
na obisk aktivistov in organov odkup-
nega podjetja. Oddal je vse in se ni
pritožev*al, da mu ni nič ostalo. Njegov
sosed Skorja je žito skril, ker v shram-
bah ni imel niti toliko žita, kolikor
predpis zahteva, a ima bržkone večje
njive od Cverleta.
V Spodnji Ponikvi se niso pripravili
na odkup
Ni kmeta, ki bi žito oddal s tako lah-
kim srcem, kot bi orehe stresal. Ce
kmet odda, potem želi, da bo žito na
varnem, ~da bo res prišlo v roke tistim,
katerim je namenjeno. V Spodnji Po-
nikvi je zadruga polna vreč. Kmetje
vozijo in poslovodja je že kar nevoljen,
če zagleda naložen voz pred vrati. Žito
stresajo v papirnate vreče, ki se rade
raztrgajo, da žito leži po tleh in ga na-
kupovalci drobijo. Mast imajo v naj-
ličnejših posodah in kmetje, ki so pri-
peljali svinje, so obstali pred vpraša-
njem, kam naj jih odložijo. Prostori
v Kmetijski zadrugi so premajhni. Tak
nered boli pridelovalce, ki pripeljejo
svoje blago. Tako poslovanje je slika
slabih priprav. Kje je vzrok, ne more-
mo reči. Da tak nered ni potreben je
jasno, saj vendar ni tako težko nabaviti
dostojne vreče, sode >za mast, a če ima-
jo premalo prostora bi začasno lahko
uporabili kak bližnji skedenj.
Primer v Sp. Ponikvi pri Grobelnem
ni osamljen. Okraj bo moral skrbeti za
pravočasen odvoz žita, ki se v nepri-
memih prostorih rado pokvari.
Do , zadnjega zrna so mu pobradi...
kroži od ust do ust, posebno v Laški
okolici. Take vesti raznašajo naši so-
vražniki, ki med ljudstvom vzbujajo
poplah, češ, da ne bodo mogli sejati,
če jim vzamejo vse.
Morda je res kakšen špekulant za-
tamal, da so mu vzeli vse do zadnjega
zrna. Morda se je res zgodilo, da so po-
brali do izadnjega kilograma tisto žito,
ki ga špekulant ni skril. Odkupna ko-
misije imajo pravico vzeti le količino
žita, ki jo kmetovalec po predpisu mo-
ra oddati. Vsak, ki tama, da mu je bilo
odvzeto vse žito, se izdaja, da je žito
sikriil, kajti nihče še ni dobil tako visoke
odločbe, da bi znašala ves njegov pri-
delek.
Toliko torej v vednost onim, ki po-
magajo jadikovati »nesrečnežem«, ki ni-
majo niti" zrna pšenice več.
Pred volitvami skupin
Ljudske inšpekcije
v teh dneh odbori frontnih organi-
zacij razpravljajo, koga (bodo volili v
ljudsko inspeikcijo, v novi odbor OF,
kaj bodo vse napravili v šestih mesecih
do proslave 10 obletnice ustanovitve OF.
Marsikje bodo že v prvih desetih dneh
tega meseca izvolili člane ljudske in-
špekcije, kakor so že to storili v Voj-
niku.
Ni države na svetu, ki bi imela tako
demokratični organ neposredne ljudske
kontrole kakor je ljudska inšpekcija
pri nas. Z uvajanjem in prvimi volit-
vami skupin ljudske inšpekcije lansko
leto smo napravili korak naprej v raz-
vijanju in poglabljanju naše socialistič-
ne demokracije. Eno leto začetniškega
dela na tem polju je za nami. Leto le-
pih uspehov, a tudi mnogo pomanjklji-
vosti, nerazumevanja, celo podcenje-
vanja, kot moramo sedaj pred drugimi
volitvami kritično priznati.
Še zdaleč ne moremo biti zadovoljni
z delom ljudske inšpekcije v podjetjih.
Od strani višjih forumov ni bilo do-
volj pomoči sindikalnim skupinam. Pri
sindikalnih skupinah je bila še najbolj-
ša inšii>ekcija v podjetij. »Beton« na
Gomilskem. Člani so se redno sestajali
in vsaj enkrat mesečno izvedli pregled
v magazinu, ekonomiji, kokošji farmi
in tako s pravočasnimi pregledi od-
pravili marsikatere nepravilnosti. Tu-
di skupina liudske inšpekcije pri pre-
posebno pri pregledih v krojaških in
mogovniku Zabukovca je bila delavna,
čevljarskih delavnicah, točilnici, menzi
in ambulanti podjetja.
Ne manjka tudi dobrih primerov na
vasi. Pričakovani uspehi dela, pa so bili
v celoti ali vsaj delno izpolnjeni tam,
kjer so se pač ljudsiki inšpektorji za-
vedali odgovornosti svojega položaja v;
korist prebivalstva.
Šestčlanska ljudska inšpekcija s tov.
Točajem na čelu v Smartnem v Rožni
dolini je takoj po izvolitvi začela de-
lati. Na rednih sejah so si naredili na-
črte pregledov. Po ugOLOvitvi vzavka
štirimesečnega izostanka kontigenta
blaga je z njihovim posredovanjem bla-
go kmalu bilo poslano in pravilno raz-
deljeno, napravili so konec samovolj-
nosti bivšega lesnega manipulanta, ki
je brez vednosti KLO odmerjal plan
sečnje — to sta samo dva od številnih
uspehov te marljive grupe. V Sv. Ju-
riju pri Celju so v krajevni pekami
ugotovili višek 276 kg enotne moke, za
katero obrat ni vedel d kod in či-
gava je. Poskrbeli so tadi, da so se pra-
šiči odojki, ki jih je kupila KZ pravil-
no razdelili. V Laškem so ugotovili, da
je otroška restavracija bila namenjena
v veliki meri odraslim, v Skofji vasi so
pri pregledu obveznih oddaj ugotovili,
da kmet Cmer ni bil zadolžen za ob-
vezno oddajo žita od površine 20 a, kjer
bi moral posaditi hmelj, na OLO pa je
napravil pritožbo izaradi prevelike od-
daje žita. V Rečici so napravili številne
preglede v trgovini in delavnicah, v
Marij agradcu in nekaterih drugih kra-
jih pa so se ljudski inšpektorji zani-
mali 'za pravilno porazdelitev davikov,
obveznih oddaj in setvenega plana.
To je nekaj primerov dobrega dela.
O tem naj razmišljajo v Sv. Lovrencu,
Dob ju. Planini, kjer so grupe slabo de-
lale, še bolj pa v Pristavi, Sv. Štefanu
in Galiciji, kjer skupin ljudske inšpek-
cije niso izvolili. Mar je tam vse brez
napak, da ne čutijo potrebo neposredne
kontrole ljudstva?
V okraju je bilo v 148 grupah izvo-
ljenih 5€8 članov ljudske inšpekcije,
od tega 163 delavcev, 152 kmetov-pri-
vatnikov, 29 kmetov-zadružnikov. Pre-
malo je bilo izvoljenih žena, komaj
97 gospodinj, ki najbolj čutijo gospo-
darske težave in birokracijo v trgovski
mreži in ki bi lahko marsikatero ne-
pravilnost odpravile.
Da ni bilo večjih uspehov v enem letu
delovanja ljudske inšpekcije je več raz-
logov: partijske, frontne, sindikalne or-
ganizacije niso nudile dovolj premoči, ali
celo vlogo ljudske inšpekcije podcenje-
vale. Ponekod so se vrinili nepošteni in
nedelavni ljudje, katerim je bilo samo
do nerganja in kritiziranja brez pri-
pravljenosti za odpravo napak.
Šentilj, Loka pri Zusmu—Tinsko in
drugod so volili ljudi, ki'«o bili funk-
cionarji političnih organizacj, oblastve-
nih organov in tudi podietij, ki sami
sebe niso mogli kontrolirati, nekai+eri
inšpektorji so se bali zamere funkcio-
narjev, posamezni pa tudi špekulantov.
Tudi oblastni organi so radi podcenje-
vali vlogo ljudske inšpekcije — iz ne-
raToimevanja seveda — tako so ljudski
inšpektorji v Smartnem poučili prav-
nega referenta z okraja, da je njihova
pravica in dolžnost zanimati se tudi
za take primere, kakor je bila samo-
voljna razširitev parcele od strani Mar-
tina Kuglerja na račun javne ceste.
KHub pomanjkljivostim v prvem le-
tu živlienja in dela ljudske inšpekcije
v našem okraju, gremo na druge vo-
litve s precejšnimi usoehi in izkušnja-
mi.
Podjetje MLO Prevozništvo
beležilo veliko delovno zmago
Ob prevzemu podjetja so delavci in
nameščenci MLO Prevozništvo zabeležili
pomemben uspeh. Z lastnimi silami so
s prostovoljnim delom postavili gara-
žo. Vse prošnje na višje oblastvene or-
gane in odločbe lO MLO niso zalegle
nič, zato je kolektiv z direktorjem tov.
Pipanom na čelu, sam prijel za delo.
V času od 15. marca do 7. septembra
1950 so postavili s prostovoljnim delom
garažo. Opravljenih je bilo 2641 pro-
stovoljnih ur. Pripeljali so 200 kub. m
gramoza in 50 kub. m peska. Zanimivo
je omeniti, da je bil pri zidanju za-
poslen samo eden kvalificiran delavec.
Kolektiv »Prevozništvo« se je s svojo
veliko delovno zmago uvrstil med naj-
požrtvovalnejše kolektive v Celju.
Zadružniki v Vrbju ne bodo več delali napak
Zadruga v Vrbju je stara že nad šti-
ri leta. Večina zadružnikov se je po
osvoboditvi doselila iz Primorske, pri-
ključili pa so se tudi nekateri doma-
čini. Dalj časa je bilo v zadriagi opa-
ziti nekakšno razdvajanje. Nastala sta
dva tabora. Enega so predstavljali do-
seljenci iz Primorske, drugega pa do-
mačini. Rezultat pa je bil, da so še
lani bila potlja zelo slabo obdelana.
Predsednik zadruge si je šele z leti pri-
dobil izkušnje dobrega voditelja in go-
spodarja.
V letošnjem letu so se odnosi v za-
drugi zelo poboljšali. Hektarski donos
vrbske zadruge je poskočil, tako da se
danes lahko merijo s sosednjimi kmeč-
iriini zadrugami. Vzporedno s temelji-
tim odpravljanjem nepravilnega odno-
sa med Primorci in domačini, je v vr-
stah zadružnikov rastla nova vrzel, ki
jo bodo prav tako morali odpraiviti. Na-
stala je nekaka razlika med »starimi«
in »novimi« zadružniki. Ti dve besedi
nista redek pojav v njihovem govoru.
Tako razdvajanje in prerekanje daje
Klab ugled okoliškim kmetom. Morda
^ vrbski zadružniki beležili neprimer-
no večje uspehe, če bi v kali zatrli to
ljubosumno tekmo med »starimi« in
•novimi«.
Ni dolgo od tega, ko so zadružniki iz
Vrb j a postali predmet razgovora, ma-
lone po vsej Savinjski dolini. Zakaj?
Napravili so napako, katero so neka-
teri vročekrvneži takoj obsodili za sa-
botažo. Predsednik zackuge je bil nam-
•"©č poklican na orožne vaije in za-
druga je ostala brez poglavarja ravno
v času, ko je nastopil čas obiranja
hmelja. Kot že omenjeno so prišli vrb-
ski zadružniki iz krajev, kjer ljudje ne
poznajo te industrijske rastline. Za-
družniki ISO končno opravili delo po
svoje. Obrali so samo lep zelen hmelj,
slabejše in porjavelo cvetje pa so pu-
stih na njivi, čeprav je slabša vrsta
pridelka pravtako dobra za pivovami-
ško industrijo. Ni čudno, da je Savinj-
čane, ta postopek močno razburil.
»Hmezad« iz Žalca je poslal na zadruž-
ne njive v Vrbju svoje ljudi, ki so re-
šili gnitju izložen pridelek. Zadružniki
so sicer res zaslvižili grajo, nikakor pa
ne očitka, da so saboterji, posebno, ker
nasvetov pred napako, ki so jo napra-
vili, niso biH deležni.
Pravkar naveden »greh« neizkušenih
zadružnikov, je postal temeljit opomin
in šola za v bodoče. Ce pa je že ta
močno razvit opomin, ki bi kmalu dr-
žavo prikrajšal za manjše količine dra-
gocenega pridelka, postal resna šola za
zadružnike, naj bo obenem op>omin tudi
iza izkušene hmeljarje, da bodo v bo-
doče nudili več pomoči onim, ki jim
pridelovanje hmelja ni tako znano.
Uspel partizanski manever v Polzeli
Člani Ljudske tehnike in Zveze bor-
cev iz Celja so po lastni zamisli s so-
delovanjem vseh množičnih organizacij
pripravili velik manever v Polzeli. Na
tem manevru so člani Ljudske tehnike
in predvojaške vzgoje dokazali, da nji-
hovo trdo delo ni bilo brez koristi. Ta
v^na igra je bila najlepša vaja zmo-
gljivosti posameznih panog ljudske
tehnike. Neštete ovire in težave, kate-
re so morali premagati, dežju navkljub,
so jim pokazale tudi pomanjkljivosti
pri organizaciji in delu, kakor so se po-
kazale njih odlike. »OF>erativne« enote
so bile odlično povezane s krajevnim
ljudskim odborom. Posebno pohvalo za-
slvižd predsednik KLO Polzela, Fonda
Avgust, ki je zagotovil vso potrebno
pomoč in s svojimi vaščani aktivno so-
deloval v akciji. Od klulbov ljudske
tehnike so se najbolj izkazali radio-
amaterji. Med njimi je bilo precej pio-
nirjev, katerim ni nikoli odpovedala
radijska ali telefonska zveza. Komandir
vezistov Truglas je dokazal, da je v
Celiu dovolj vnetega radioamaterskega
kadra. Treba je samo urediti vrhove
tega društva.
Manever je bil lepa slika tesnega so-
delovanja vseh množičnih organizacij.
Za uspveh manevra, kljub slabemu vre-
menu, ima največ zaslug tov. poročnik
Belomarič, predavatelj predvojaške
vzgoje na I. drž. gimn^ji v Celju.
Mile
Leto m. — Stev. 40. — Stran 2.
»CELJSKI TEDNIK«
Če bodo zadružniki v Planini pametno
sklepali, ne bodo več dolgo med zadnjimi
Zadnažniki v Planini • se nikakor ne
morejo doikopati do dobrega glasu. V
časopisih so jim očitali sitaroko{>itnost,
včasih sicer ne neupravičeno. Pričako-
vali smo, da se bodo zadružniki pla-
ninske zadruge končno zganili in pobolj-
šali sitanje v zadrugi, vendar tega do-
slej niso storili. Priznati jim je vse-
kakor treba, da so postali bolj spretni.
Letos so se na primer iznaj^dljivo re-
šili iz zagate ob košnji, ki jim je pred
letom povzročila skrbi in zmanjšala
ugled. V zavesi-i, da sami ne bodo mo-
gli pokositi razsežnih^ travnikov, so
sklenili pogodbo z delavci, ki jim bodo
tesarili strešna ogrodja, oni pa si bodo
lahko nakosili zimske krme za živino.
Nadalje so se do-govorili s kmeti iz za-
savske strani, ki so jim pokosili trav-
nike, s pravico, da so smeli polovico
nasušene krme odpeljali domov. Nekaj
krme so pospravili sami. Otavo so pre-
pustili upravi gozdov, ki je pokosila
vse travnike planinske zadruge. V za-
menjavo so zadružniki dali isto koli-
čino kisle krme. Kljub temu, da so re-
šili zadevo tudi na tako svojevrsten
način, je prav, — letos zadružni trav-
niki ne nudijo več verne slike puščave.
Toda ali je vse to potrebno? Je mar
treba, da si iz leta v leto belijo glave,
kako bodo delali ob pomanjkanju lju-
di? Dovolili si bomo predlagati jim,
naj se vendar enkrat vi^amejo skupaj
in odločijo: »Uredili bomo pašnike, kjer
bo živina vse leto sama skrbela za svo-
jo hrano, bo bolj zdrava, pripravo kr-
me za zimo pa bodo lahko poskrbeli
tudi s sedanjim številom ljudi.«
Navedeni predlog ni novotarija pisca
tega članka. Ze dostikrat so jim 'naj-
različnejši ljudje, ki imajo več smisla
za gospodarstvo, svetovali naj store ta-
ko. Pa se držijo zadružniki starih na-
vad kot pijanec plota. Izgovarjajo se,
češ, živina bo vse poteptala in podobno.
Torej jim le niso zastonj očitali staro-
kopitnost. Zadružništvo mora kazati
napredek, ne pa trdovratno vztrajati
pri starem.
Že večkrat je bilo govora, da pre-
velike ohišnice razbijajo uspešen raz-
voj zadruge. V tem pogledu tudi na
Planini niso v preveč rožnatem polo-
žaju. Ohišnice zadružnikov so preveli-
ke. Ohišnicam so dodelili le orno zem-
ljo v istem obsegu, kot jo imajo v dru-
gih zadrugah s travniki in sadovnjaki
vred. Poleg tega imajo pri vsaki ohiš-
nici tudi kravo, za katere preskrbo na
zimo dobiijo krmo iz :^upnih travni-
kov, ker travnikov pri ohišnicah ni.
Nepravilno je, da je bivše privatno go-
spodafrStvo Gašperja Zapušeka dobilo
pravico do dveh ohišnic. Eno vodi Ga-
šper Zapušek, ki ima ženo in njeno
mater v družinski skupnosti, drugo pa
njegov sin z ženo in dvema otrokoma.
Obe ohišnici oibsegata 106 arov orne
zemlje, brez sadovnjakov. Malo verjet-
no je, da bi se v slučaju, če ne bi pri-
stopili v zadrugo, tudi razdelili na
dvoje gospodarstev. Drug primer je
svinjegojstvo izadružnika Gračnarja, ki
ima kar 6 prašičev v svinjaku. Po-
dobno je tudi drugod. Vse to raizibija
delovno silo med ohišnirbe in skupno
zemljo. Zaradi pomanjkanja zavesti
poklanjajo ohišnicam več pozornosti,
tako da za obdelavo zadružne zemlje
preostane bore malo delavskih rok. Ni
čudno, če so zadružni prašiči prikraj-
šani.
Za gradnjo se tudi ne brigajo mnogo
več. Ze dolgo od tega, kar so uslužben-
ci OZKZ očistili pogorišče hlevov na
plaYiinskem marofu. Dostavili so jim
20.000 kosov strešne opeke, a hlev še
danes ni i>od streho. Uredili so edinole
svinjak, medtem ko preostala opeka
propada.
Se en primer, kako na Planini go-
spodarijo po svoje. Lani, ko je bilo sa-
dja toliko, da ga še na ohišnicah niso
mogli pospraviti, se ni nihče dotaknil
drevja na zadružni zemlji. Letos pa, ko
je drevje na ohišnicah prazno, si spet
lastijo tepke in lesnike na skupni zem-
lji, ki je nekoč pripadala gospodar-
stvom. Najbolj samovoljni so Gračner,
Senica in Zapušek, ki so pravtako sa-
movoljno sklepali pogodbe za seno toretz
vednosti upravnega odbora.
Planinski zadružniki naj to kritiko
vzamejo kot dobrohotno opozorilo na
napake, kajti nihče jim noče jemati
volje do dela. Ni pribito, da se marajo
držati teh namigov in ugotovitev. Mor-
da so oni že preudarili kako boljšo pot
k izboljšanju, morda jo še bodo. Želi-
mo samo, da bi plandnska iza^druga kre-
nila naprej in se uvrstila med dobre
kmečke obdelovalne zadruge, ker po-
goje za to ima. J. K.
Več skrbi šolstvu in vzgoji otrok
Smo na pričetku novega šolskega le-
ta. Naše šole so zaživele in v njih s
polnim izaletom teče delovno življenje
naše mladine in učiteljstva.. Pričelek
šolsikega leta pritegne nase pozornost
ne le šolske mladine in učitelj stva,
temveč nekoliko tudi staršev. Podoba
pa je, da je ta pozornost le kratko-
trajna in se omejuje na ugotovitev:
otroci bodo morali v šolo. Vsak pri-
četek in konec šolskega leta, torej ne-
kake zaključne delovne dobe, pa bi
moral biti v^ik praznik za vse ljud-
stvo, ki mu je pri srcu njegova mladi-
na, njegovo šolstvo in njegova kultura;
to bi moral biti najpomembnejši dogo-
dek v kraju. Najčešče pa temu ni ta-
ko. Šolstvo in šolska dogajanja mi vse
preveč radi prepuščamo zgolj učitelj-
stvu. Za šolo se premalo brigajo naj-
bolj prizadeti, t. j. starši pa tudi naše
množične organizacije in celo naša
ljudska oblast — krajevni ljudski od-
bori.
Sola je večinoma in še marsikje edi-
na prosvetna ustanova, edino kulturno
žarišče na vasi. Vendar pa je ta pre-
puščena sdbi, sameva kakor pas:torka,
njej posveča skrb in se z njo uibija le
učiteljica ali učitelj. Sola je sicer ljud-
ska ustanova, saj se v njej uče in vzga-
jajo otroci vsega ljudstya, ni pa Ijud-
sika po odnosih ljudstva do nje. Naše
šolstvo bo šele takrat pravo ljudsko
šolstvo, ko bo ljudstvo zaživelo s svojo
šolo, ko mu šola ne bo deveta briga,
temveč zavestno najpotrebnejša usta-
nova za njegov duhovni, kultiimi raz-
voj.
Starši imajo brez dvoma radi svoje
otroke, hranijo jih, oblačijo, vzgajajo,
skratka skrbe za njih in jim utirajo
življenjsko pot. To je tudi prav. Ena
največjih nalog družine v socialistični
družbi je: pravilna vzgoja otrok. Skrb
za lastnega otroka pa kaj rada neha
pred šolskimi vrati. Staršem je cesto
malo mar ali je njihov otrok v šoli v
umazani in izadimljeni učilnici, ali tam
prezeba, dalje, kako se uči in vzgaja;
premalo se zanimajo za to, kako nji-
hov otrok živi in dela v šoli. Moralo
bi pa biti drugače! Sleherna šolska
zgradba bi morala pričati o visoki kul-
turni stopnji našega ljudstva. Sola bi
morala biti v vsakem pogledu najvzor-
nejše poslopje na vasi. Sola bi morala
biti ponos vse ljudske skupnosti in sle-
hernega vaščana. Preden se pouk pri-
čne, bi se starši, ki jim je mar otrok,
morali prepričati, ali je za njihove
otroke vse preskrbljeno v šoli, ali so
šolski prostori dovolj snažni in zdravi
in preskrbljeni za zimo s kurivom. Ako
temu ni tako, bi morali preskrbeti,
da bi bilo tako; naši učeči se mladim
je treba pripraviti v šoli kar najprijet-
nejši drugi dom. Sam učitelj tega ne
zmore, izlasti ne tam, kjer je KLO ne-
kako sovražno razpoložen do šole, ali
pa zanjo ne kaže nobenega zanimanja
in razumevanja. Dogaja se, da.neka-
teri KLO kaj radi odrinejo šolo iz svo-
jega skrbstva in delokroga, češ, bo že
učitelj nekako« opravil. Vzemimo samo
tisti ŠLO, ki doslej še ni da\ iza šolo
iz letošnjega proračuna niti dinarja, ali,
pa onega, ki je dopustil, da so za šolo
naložena drva šla po manipulantih v
zasebne roke. Tak odnos krajevnih
ljudskih odborov in končno tudi star-
šev ni pravilen ter ne kaže dovolj sure-
losti za naš kulturno-prosvetni napre-
dek in odgovornosti napram lasftnim
otrcikom.
Potreba večjega zanimanja in skrb-
stva iza šole tako v gmotnem kakor mo-
ralnem pogledu je rodila zamisel usta-
navljanja krajevnih šolskih svetov. V
svetih pa naj zavzamejo mesta ljudje,
ki imajo dovolj volje do dela, več smi-
sla za kulturne potrebe vasi in več
razumevanja do otrok. Na starših je
sedaj, koga bodo postavili v svete, da
bo naše šolstvo tudi v materialnem
pogledu na dostojni višini, da se bo
ustvarilo čim tesnejše sodelovanje med
šolo in domom. Tako bomo ustvarili
potrebne predpogoje za uspešno delo-
vanje naših šol, ki imajo nalogo učiti
in vzgajati naš naraščaj v sposobne in
zavestne graditelje socializma in tako
svoje in svojega naroda srečnejše bo-
dočnosti.
Ob volitvah ljudskih inšpektorjev
so se pogovarjali tudi o tekmovanju
v ponedeljek je volivni sestanek na
Dobravi obiskalo lepo število volivcev.
Glavni predmet sestanka je bila izvo-
litev nove skupine ljudskih inšpektor-
jev.
Frontovci so kritizirali Ibivše inšpek-
torje, saj njihovega dela niso mogM,
ker niso nič delali. Tako malomarni so
biii, da celo legitimacij niso dvignili.
Vodja skupine Dolenc je samo enkrat
uporabil svojo inšpektorsko moč in to
takrat, ko si je dodelil nalkaznico za
krompir prve skupine, čeprav ima pri-
liko, da si sam posadi krompir, delav-
cem pa je dodelil nakaznice druge sku-
pine.
,Soglasno so sprejeli predlog, da se
v skupino izvolijo trije kmetje in trije
delavci, kajti teren je delavsko kmeč-
kega značaja. Izvolili so pač najboljše,
ki so jih mogli najti.
Istočasno so frontovci spregovorili o
šestmesečnem tekmovanju na čast 10^
letnici OF. Sklenili so v ta namen po-
leg drugih političnih in gospodarskih
nalog urediti tudi svoj kraj. Popravili
bodo cesto, uredili cestno raizisvetljavo
in popravili propadajoče kmečke hiše.
Volivci so izrazili željo, naj bi do-
bili nazaj kosilni stroj, ki brez koristi
in v pokvarjenem stanju leži v zadrvigi
Medlog. Stroj so odvzeli kmetu, ki ni
plačal davkov. Zelja kmetov je, da bi
stroj skupno ugrabi j ali, ker v Medlogu
taj^O oi. Q(l. njega nobenega haska.
Le z uvidevnostjo strank
bo mogoče urediti stanovanjske zadeve
Predmet kritike med našim prebi-
valstvom je tudi poslovanje stanovanj-
ske komisije. Utemeljena, večkrat tudi
neutemeljena kritika in diskusija o
dodeljevanju -stanovanj povroča izgu-
bo časa strankam, ki prinašajo prošnje
in čakajo pred uradnimi prostori sta-
novanjske komisije. Stalni dnevni na-
val strank pri stanovanjski komisiji in
obremenjenost uslužbencev z rednim
delom in s sprejemanjem strank je
vzrok, da je postalo delo komisije ne-
življenjisko in'dostikrat nepravilno, kar
je imelo iza posledico negodovanje, jok
in slično. Večkrat so prošnje tudi biro-
krationo reševali, kar ni v skladu z
našo družbeno ureditvijo.
Izvršilni odbor je vse te nepravil-
nosti uvidel. V želji, da bi stanovanj-
ska komisija začela poslovati bolj smo-
trno in res v korist prosilcev, je Izvr-
šni odbor predpisal stanovanjski ko-
misiji nov način poslovanja. Nov na-
čin predvideva, da mora temeljiti vso
poslovanje na zakoniti podlagi in da
se morajo življenjsko reševati vse proš-
nje prosilcev. Jasno je, da se tudi po
novem načinu poslovanja ne bodo re-
šeni vsi stanovanjski problemi. Tega
ne bo mogoče doseči ,ker je stanovanj-
s:ki fond nezadosten, pač pa bomo ob-
čutno izboljšali celotno poslovanje.
Stanovanjska komisija ni poslovala od
25. septembra do 5. oktobra. Ta ukrep
je bil nujno potreben zaradi tega, da se
arhiv in evidenca uredi tako, da bo v
bodoče poslovanje razvidno. Prav tako
je treba prošnje sortirati po važnosti
na grupe, pri čemer je vzeto merilo, da
se bodo razpoložljiva stanovanja do-
deljevala prvenstveno nujno potrebnim, •
kot bolnikom in življenjsko ogroženim
osebam.
Ko je stanovanjska komisija iiredila
svoje notranje delo, je pričela poslo-
vati s strankami. Nastane sedaj vpra-
šanje, kako reševati prošnje? Zamisel,
ki jo je zaenkrat Izvršni odbor spre-
jel, je sledeča:
Stanovanjska komisija bo siprejema-
la prošnje in predloge za dodelitev,
utesnitev ali zamenjavo stanovanjskih
prostorov le na podlagi konkretnih
predlogov.
Ko bo nato komisija zbrala vse podat-
ke, preudarila vse dokaze, bo o stvari
odločala. Da bo izadeva bolj pojasnjena,
navaj amo primer:
Janez Vitez, poročen, oče dveh otrok,
sedaj stanujoč na Lipovški cesti 50.
Njegovo stanovanje obsega malo so-
bico in kuhinjo v izmeri 15 m^. Otroka
s;ta stara od 10 do 12 let. Janez Vitez,
ki ima premajhno stanovanje, bo vlo-
žil prošnjo fza večje stanovanje. Preden
bo vložil prošnjo, bo ugotovil, da
stanuje Kune France na Višnji cesti 5
in ima sam z ženo stanovanje Obstoječe
iz 'kuhinje spalnice in kabi»eta. V
prošnji bo točno ftavedel, da ima Kune
Franc na. Višnji poti 5 tako stanovanje,
kot smo ga opisali ,in bo predlagal,
da se njegovo stanovanje zamenja s
Kunčevim stanovanjem. Vse ugo-
tovitve bo komisija vzkladila z zako-
nom o stanovanjskih prostorih ter iz-
dala odločbo o izamenjavi in bo taka
odlC'čba torej zakonita in tudi življenj-
ska.
Iz gornjega primera je torej razvidno,
da stanovanjska komisija ne bo več
iskala stanovanj za prosilce, ampak bo
izvrševala v glavnem le posredovanje
med prosilci. Radi opisanega bo stano-
vanjska komisija posilovala za stranke
od 5. oktobra t. 1. dalje le enkrat te-
densko. Ta 'dan bo sprejemala torej le
konkretne prošnje in predloge. Nekon-
kretne prošnje in predloge pa bo takoj
zavračala, da ne bodo pozneje stranke
izgubljale časa z čakanjem pred vrati
urada komisije in s povpraševanjemt
o rešenih prošnjah. Neosnovana reflek-
tiranja in potegovanja za boljša tai
udobnejša stanovanja bodo s tem tudi
odpadla. S tem bo odpadlo dosti nepo-
trebnega dela in stranke ne bodo ime-
le interesa v bodoče obremenjevati
urada iz raznimi neutemeljenimi proS-
njami.
Samovoljni vstiljenci v izpraznjena
stanovanja brez odločbe stanovanjsk«
komisije bodo najstrožje kaznovani, db
enem pa se bodo morali izseliti. Last-
niki stanovanj, ki oddajajo opremljen«
sobe najemnikom, so dolžni vselitev ia
izselitev najemnika prijaviti stanovantj-
siki komisiji. Brez nakazila stanovanj-
ske komisije ni dopustno oddajati sob.
Stanovanjska komisija bo v najkraj-
šem času pregledala stanovanjske pn>-
store in vsakega najstrožje kaznovala,
kdor ima stanovanje brez nakazila.
Vobče bo stanovanjska komisija vsak«
nezakonitost strogo kaznovala.
Da bi bilo poslovanje stanovanjske
komisije bolj uspešno je potrebno tudi
sodelovanje širših ljudskih množic i«
množičnih organiizacij pri reševanju ta-
ko j>erečih problemov, predvsem teren-
skih sekretariatov OF kakor tudi ljud-
skih inšpektorjev, ki naj bi nudili po-
moč in dajali konkretne predloge.
Zdravo in umestno bi bilo, da bi tudi
ostali državljani sodelovali s svojimi
predlogi pri reševanju stanovanjskih
problemov z ozirom na označeni nov
način poslovanja stanovanjske komi-
sije, i    '
NE PAČITE SLOVENSKEGA JEZIKA
V soboto zvečer dne 30. septembra je
nastopilo SKUD »Brata Simonič« iz
Rogaške Slatine v Domu ljudske pro-
svete. Ne bom se v teh vrsticah do-
taknil nastopa samega, ampak sam©
njihovih lepakov, ki so ipozivali ljudIstTO
na prireditev. Posečam vse javne pri-
reditve, posebno kultumo-umetniškege
značaja, zato me je privabil tudi lepak
v izložbeafem oknu trgovine s čevlji T
Prešernovi ulici, ki je vabil na kon^
cert »diplomiraneg pionirskeg orkestra«.
Posebna slovenščina, ki je odvračala,
ne pa privabljala ljudi na prirediteT.
Čudno se mi zdi, da niso bili niti uslvila-
benci v tej prodajalni toliko kuiltunni,
da bi očitne napake popravili, predno
,so lepak izobesili v svoji izložbi, če »i
bil tega prireditelj sam zmožen.     -b-
Množične organizacije okraja Celj«-
okolica priredijo dne 15. oktobra 19St
ob 13. uri v Celju veliko
TOMBOLO
Tombolski dobitki: Motorno kolo 2St
ccm, kompletna spalnica, 5 kub. metroT
desk, prašič 100 kg telica 250 kg, koža
usnja-boks, 3000 kom. strešne opeke, em
krupon podplatov, 6 pr. m. drv, 2000 kf
premoga, 4 pr. m, drv, 100 kg pšenic«,
štedilnik, gnojna črpalka, garnitura ku-
hinjske posode, 3000 kg živega apna,
sadni mlin, športni otroški voziček, ši-
vani planinski čevlji (gojzerji), 3 m bla-
ga za moško obleko, dva odojka. Srn
blaga za ženski plašč, ročni voz (nosil-
nost 100 kg). Poleg tega še 2000 raznih
praktičnih dobitkov.
Tombolske karte so v prodaji pri
vseh kmetijskih zadrugah, okrajnem
magazinu, trafikah in vseh krajevnih
odborih Fronte. Cena tombolske kart«
je 40 din. Pohitite z nakupom kart, d«
ne zamudite ugodne prilike in velikih
dobitkov.
Mr. Fedor Gradišnik:
Pred prvo sezono
poklicnega Mestnega gledališča v Celju
(Nadaljevanje)
Odkrito si moramo povedati v obraz
napake, ki smo jih zagrešiK, ker tako
jih bomo mogli popraviti. In popraviti
jih moramo, če hočemo biti progresiven
kulturno-prosvetni zavod. Zadnje čase
opažamo, da se napak, ki smo jih to-
zadevno zagrešili, pričenjamo zavedati.
Tudi na višjih forumih uvidevajo, da
je treba dati ^ljudem, ki imajo itak od
jutra do večera skrbi in trdega dela do-
volj, tudi malo oddiha, razvedrila, ve-
selja in smeha! Tem laže bo naš člo-
vek prenašal tegobe vsakdanjega živ-
ljenja, če bo vedel, da se sem in tja
lahko po mili volji sprosti in nasmeje.
Toda kakor vedno smo tudi tokrat —
se mi zdi — šli iz ene skrajnosti v dru-
go. Prav mi Slovenci, o katerih je ;zna-
no, da smo v vsakem oziru bolj pape-
ški od papeža samega, smo bili glede
ljudskega repertoarja naših gledališč
vseh pet let po osvoboditvi tako ne-
pristopni, da smo odklanjali vse, kar ni
bilo priznano kot visoko kvalitetno in
smo odrekali vsem delom, ki sliožijo
jaibavi delovnega človeka, vsako umet-
niško ceno. Poglejmo, kako je po dru-
gih republikah naše države, ali ne
opažamo, da n.pr. Hrvatje čisto dru-
gače razumejo repertoamo politiko svo-
jih gledališč nego mi? Zakaj na primer
uprizarjajo v Zagrebu oi>erete, o ka-
terih je pri nas na gotovih -prosvetnih
forumih zakoreninjeno mnenje, da ne
-spadajo kot lahko glasbena   dela na
slovenski oder? Kljub temu n. pr. Ijulb-
Ijanski radio zalbava dnevno s celimi
ciklusi operetne glasbe Straussa, Le-
harja, Kalmana itd. Zakaj opereta v
r^iu — v gledališču pa je prepoveda-
^? Zakaj idositikrat prav nič duhoviti.
zabavni programi naših radijskih hu-
moristov? V gledališču pa bi morali
uprizarjati samo taka dela, pri kate-
rih mora oibčinstvo ie razmišljati,
razglabljati visoke probleme in se
vračati domov utrujeno in neje-
voljno? Kazno je, da se zavedsimo svo-
jih napak, toda nekako nerodno nam
je, da bi jih odkrito priznali — jzato
se lovimo in uganjamo polovičarstvo.
V privatnih razgovorih in debatah smo
ta vprašanja že zdavnaj rešili — do
realizacije pa kljub temu še ni prišlo
in vse je ostalo pri starem.
Pač, nekaj smo pa zadnje čase ven-
darle pokrenili in danes pač ne smemo
več govoriti, da ljudstvu ne privoščimo
zabave in razvedrila. Nasprotno, dej-
stva govore, ida tudi tisti forumi, ki ta-
ko dosledno zagovarjajo resno in vi-
soiko literarno linijo slovenskega gle-
dališkega repertoarja, uvidevajo, da je
potreben današnjemu človeku tudi
smeh, in tako vidimo, da imamo danes
v Sloveniji že kar tri vesela ali zabav-
na gledališča — v Ljubljani, Mariboru
in F*tuju — in kakor kažejo znamenja.
jih bomo dobili v kratkem še več. Tu-
di mi Celjani smo imeli priliko, da
smo kar zaporedoma imeli kot goste
Mariborčane in Ljubljančane. Ne bom
kritiziral — to bodo opravili že drugi
— vendar trdim lahko eno: Ce se je
omogočilo ustanovitev in delovanje
gledališča s takim programom kot smo
ga videli v Celju, potem pač ne more
biti nobenih stvarnih ugovorov proti
uprizoritvi katere koli operete ali
ljudske igre. Led bi bil torej via facti
prebit s tem, da se je z ustanovitvijo
veselega teatra v Ljubljani in zabav-
nega gledališča v Mariboru od mero-
dajne strani priznalo, da je treba pu-
bliki nuditi poleg resne innetnosti tudi
zabave in razvedrila, mislim pa, da do-
sežemo isti cilj, če vzamemo v svoj re-
pertoar opereto in domačo ljudsko igro.
S tem bomo privabili v gledališče tiste
plasti ljudstva, ki doslej sploh niso
posečale naših predstav. Opazoval sem
pri predstavah veselega teatra publiko,
ki je z rekordnim obiskom treh pred-
stav v enem popoldnevu presegla vsa
pričakovanja in ugotovil sem, da je
bilo najmanj 80% obiskovalcev, ki nik-
dar ne prestopijo praga našega gleda-
lišča. Kaj sledi iz tega? Da si ljudje
želijo gledaHišča, vendar hočejo zabava
in naša dolžnost je, da jim ugodimo,
toda z repertoarjem, ki bo na primerni
umetniški višini in ne bo ponižal gle-
dališkega odra v cirkušiko aneno in
gledališkega igralca v komedijantskega
klovna. S pravilno izibiro in primemo
dramaturško preddavo lahko mirne
duše uvrstimo v repertoar našega gle-
dališča ljudsko igro ne da bi se izpo-
stavili očitkom, da smo častilci Krpa-
nove kobile!
S tako repertoarno politiko smo do-
segli dvoje: Nudili bomo oibčinstvu za-
bave in razvedrila ter privabili v gle-
dališče tiste, ki so se ga doslej izogi-
bali. In čim smo dosegli to, sem pre-
pričan, da bo vsaj del te nove teatrske
publike prihajal tudi k resnim predsta-
vam, s čimer bomo izpolnili eno svo-
jih glavnih nalog kot zavod kultur«
in umetnosti.
Še ena naloga nas čaka, ki se mi zdi
nič manj važna, to so predstave za
mladino. Današnja šols'ka, zlasti pred-
šolska mladina, je v tem oziru prepu-
ščena sama sebi in je zaidnji čas, da se
gledališče tudi tozadevno zaveda svoje
dolžnosti. Spominjam se, da so me ▼
otroških letih gledališke predstave ču-
dežno previ:emale in delovale name in
na mojo otroško fantazijo z bajno moč-
jo. Priznati moramo, da so naši pred-
niki nudili mladini tozadevno mnogo
več, nego jim nudimo danes mi, dasi
je morda res, da so bile mladinske
igre po svoji tendenci preidealistične
in predidaktične. Danes moramo gle-
dati na to, da nudimo mladini sodob-
nemu gledanju primeren repertoar, Jd
pa mora vplivati na razvoj fantasdj«
mladega gledalca in blagodejno delo-
vati na srce našega naraščaja. Ena
najvažnejših naših nalog bo torej, da
ustanovimo v okviru zavoda, mladin-
sko gledališče, ki bo z vso resnostjo,
z lastnim ansamblom iz vrst mladine
same pod našim strokovnim in imiet-
niškim vodstvom vršilo svoje poBlan-
stvo.
Umetniško in
upravno
vodstvo na
prehodu v
poklicno
Mestno
gledališče
(manjka prof.
Tine OreJ)
TOMBOLA KLADIVARJA ie oreloiena na 22. oktobra 1950
»CELJSKI TEDNIK«
Leto in. — Stev. 40 — Stran 3.
Ob 30 letnici i
koroškega plebiscita'
Krivičnega koroškega plebiscita
nismo in ne bomo nikdar priznali kot rešitev koroškega vprašanja
prof. Janko Orožen:
KOROŠKI PLEBISCIT - DAN NARODNE NESREČE
■ Ako hočemo prav doumeti vso nesre-
čo, ki nam jo je 10. oktobra 1920 pri-
nesel koroški plebiscit, ga moramo mo-
triti pod vidikom naše celotne zgodo-
vine: vprašati se moramo, kaj nam je
Koroška bila in kaj je privedlo do ne-
srečnega iizida plebiscita.
Koroška je zibelka naše državnosti.
Zaradi nevarnosti, ki je pretila od za-
pada, so se slovenska koroška plemena
že v VII. stoletju združila v trdnejši
politični .enoti, koroškem voj vodstvu.
Iz samo delno obiranj enih sporočil lah-
ko spoznamo, da je to voj vodstvo ob-
stajalo okrog 200 let in da je privlačilo
k sebi tudi Slovence iz drugih pokra-
jin. Toda tudi potem, ko so Slovenci
podlegli tuji sili, je moral osvajalec še
nekaj stoletij voditi račun o njihovi
družbi — to vidimo iz ustoličenja na
Gosposvetskem polju, ki nam pod tan-
čico obredov vendar le kaže moč svo-
bodnega kmečkega stanu. Ko je izgi-
nilo ustoličenje, je bil tudi kcaiec
kmečke demokracije na Koroškem.
Tedaj je bila vsa severna in zapadna
polovica dežele že ponemčena. Toda
njen južni del je še ohranil popolnoma
slovenski značaj. Leta 1850 je bil Ce-
lovec še bolj slovenski nego nemški in
njegova okolica je bila še popolnoma
slovenska. Gosposvetsko polje so še
orah naši ljudje.
Nesrečo je začela prinašati šele dru-
ga .polovica XIX. stoletja. Tedaj se je
vladnemu sloju habsburške monarhije
pridružil nemški nacionalizem, ki je
imel svoj cilj: doseči Trst in Solun.
Največja in najučinkovitejša je bila
nemška napadalnost na Koroškem. De-
želna samouprava je bila toliko močna,
da je v polni meri osvohodila to na-
padalnost, a napadalna fronta je bila
na Koroškem posebno široka. Tako se
je moglo zgoditi, da je velikemu raz-
mahu, ki ga je v petdesetih in sedem-
desetih letih preteklega stoletja dosegel
narodni prerod na Koroškem, sledila
doba najtršega boja iza narodno samo-
bitnost. Ta borba je bila hkrati socialna
borba, kajti napadalec je bil oborožen
in podprt z vsemi 'sredstvi, ki jih je
nudilo kapitalistično gospodarstvo bo-
gatejšemu narodu in tujemu državne-
mu aparatu.
Ob koncu prve svetovne vojne je na-
stala možnost popolnega zgodovinske-
ga preloma tudi   za   našo   Koroško.
Tisti voditelji, ki so imeli tedaj v
svojih rokah usodo naroda, so ibiU v
vprašanjih mednarodne politike neiz-
kušeni, zato se v položaju, v katerem
so se iznašh, niso prav spoznaU. Mishli
so, da bomo na severu z lahkoto do-
bili, kar bomo zahtevali, brez kakršne
koli borbe. Odtod dejstvo, ida smo prav
malo storili za obrambo Koroške, šte-
vilo borcev, ki jo je hotelo zavarovati,
je bilo premajhno. Majstrov poziv na
merodajnem mestu ni našel dovolj od-
ziva.
Nasprotnik je pa proti določbam pre-
mirja začasno poklical pod orožje na-
nodnostno fanaitične množice in po-
srečilo se mu je, da je iztisnil iz de-
žele naše borce, ki so osebno v resnici
dali vse iz sebe. Ko smo v maju konč-
no dobili pomoč od centralne vlade iz
Beograda in z lahkoto pregnali iz Slo-
venske Koroške nemške napadalce, je
bilo že prepozno.
Nehote je prišel v vrsto naših nasprot-
nikov tudi ameriški prezident Wilson.
Čeprav je bil po poklicu profesor zgo-
dovine, ni prav doumel etičnosti in tra-
gičnosti naše borbe. Zanesel se je na
poročilo svoje štiričlanske komisije, ki
je Koroško otoiskala v času, ko so v
njej gospodarile nemške tolpe,
Tako so se na mirovni konferenci
odločili zd?* plebiscit. Naši predstavniki
pri tem niso bili dovolj pozorni, kajti
dovolili so, da se" je v senžermensko
mirovno pogodbo vstavila določba, naj
se po končanem plebiscitu ne upošte-
vajo rezultati v posameznih Občinah,
kakor je bilo pri drugih  plebiscitih.
Pri izvajanju plebiscita so si pridobili
prvo besedo Italijani, ki so videli v nas
svoje glavne bodoče nasprotnike
Že v pripravljanju plebiscita so se
vršile nemogoče stvari. Na zahtevo
plebiscitne komisije so odprli mejo ple-
biscitne cone A. Vso cono so prepla-
vili nemški agitatorji. Prihajali so iz
vseh strani in so razpolagali z ogrom-
nimi denarnimi zneski. Največ so agi-
tirali z gesH o prirodni enotnosti in ne-
deljivosti Koroške in s trditvijo, da se
Avstrija pretvarja v moderno svobo-.
doljubno in nemilitaristično državo,
medtem 'ko bi koroški Slovenci, ako bi
glasovali za. Jugoslavijo, prišli v sestav
reakcionarne militaristične kraljevine.
Težek udarec za koroške Slovence
je bila tudi odločitev komisije, naj se
vpisovanje volilnih upravičencev po-
daljša za nekoliko dni. Te odločbe so se
v polni meri poslužili nasprotniki, vpi-
sovali so svoje v velikem številu, med
njimi take, ki v coni A sploh niso ime-
li prava glasovanja. Slovenci pa o tej
odločitvi niso bili obveščeni.
Po izvršenih volitvah so skrinjice
prenašali Italijani in oni so tudi glaso-
ve šteh. Vlada avstrijske republike ni
zaman nagradila vodje italijanske de-
legacije, nekega rimskega kneza, z raz-
košno vilo oib Vrbskem jezeru, ni za-
man dajala nagrade tuidd njegovim po-
magačem.
Kljub vsemu temu smo imeli večino
na južni strani Drave in Vrbskega je-
zera.
Kaj je potem sledilo, nam je še živo
v spominu. Vemo tudi, da so koroški
Slovenci v drugi svetovni vojni storili
svojo dolžnost. Tri tisoč .parti2^ov in
stotine izgnanih in ubitih to jasno iz-
pričujejo. Zopet so nas pustili na ce-
dilu tisti, ki- bi nas morali podpreti.
Pozabili so na svojo moralno dolžnost,
pustili so v nemar dejsit^o, ki je vredno
vsega upoštevanja: naš položaj v kle-
ščah med dvema imperialistično razpo-
loženima narodoma, ki še imaita ka-.
pitalistični režim.
Prepričani smo, da bo naše ljudstvo
na Koroškem preneslo tudi to zlo. Iz-
kušnje zadnjih desetletij so zanje dra-
gocene. Tudi mi nanje ne bomo po-
zabili. Pričakujemo, da bodo tudi Av-
strijci našli v bodočnosti praviilnejšo
smer svoje politike v narodnih vpra-
šanjih, saj bi bilo zares čudno, ako bi
jih zgodovina prav ničesar ne bila na-
učila.
Otok na Vrbskem jezeru
Prof. G. Grobelnik
Pojdam u rute«
Trideset let že pišemo od nesrečnega
koroškega plebiscita. Trideset let odkar
»nam Gospo sveto so iztrgali z lažjo in
v okencih so nageljci tzajokali« (R.
Maister). Trideseta jesen že teče, ko se
v zraku nad ajdovimi stmišči na Ko-
roškem »preliva nešteto prelepih barv,
najlepših, kar jih premore jesenska
narava« (Prežihov).
Koroška... Iz prvih šol jo poznamo
kot del starodavne slovenske kneže-
vine Karantanije, poznamo jo po ko-
rošikih vojvodih, ki si jih je koroški
slovenski kmet v svojem jeziku volili
in umeščal olb Knežjem kamnu pri
Krnskem gradu in ob vojvodskem stolu
blizu Gospe svete. Učili smo se, da je
bila središče slovenske izgodovine v
zgodnjem srednjem veku. Potem smo
zvedeli za koroške bukovnike, »poredne
pavre v Korantane«, kakor je bil Dra-
bosnjak, ljudsko-prosvetne delavce v
najlepšem pomenu besede, ki so s pre-
pisovanjem in prevajanjem pa tudi z
izvirnimi spisi skrbeli za duševno hra-
no svojih rojakov ...
Ko je Hitler razideflil Slovenijo na
dva dela in jo pregradil z visokim plo-
torn, smo o Koroški malokaj zvedeli.
Bali smo se za Korošce, da bi ne za-
padli fašizmu in bali smo se za tiste,
ki so ostali zvesti Slovenci, da bi jih
fašizem ne iztrebil. Cez koroško deže-
lo je legel zagoneten molk. Toda, čuj!
Tudi ob Dravi je počila partizanska
puška in »go^robovih davno spavajoči
se dramijo: »Spet gre za staro pržfvdo!
Pokonci! Z njimi! Zdaj se naj odloči!«
Dro! Korošci nočejo umreti! — 2e smo
čutili, da je na Koroško končno »pri-
šva ta luba vigred« ... Ali iglej! za-
radi izdajstva Sovjetske zveze smo jo
izgubili zopet. Toda nismo se ji od-
rekli. Dro! Mi hočemo živeti! —--
Ne bi rad ibil oseben, toda kadar je
beseda o Koroški, oživi v meni nasled-
nje doživetje: Bilo je jeseni 1939. Za-
grebški visokošolci smo se vračaili s
pevske turneje pozapadni Evropi. Večer
in noč zadnjega dne potovanja smo
prebili v vlaku skozi Hitlerjevo Nem-
čijo. Enakomerno drdranje vlaka nas
je kaj kmalu zazibalo v trudno spanje.
Se enkrat sem videl Landseerjeve pse
iz londonske National Gallery in Botti-
cellijeve angele, ki so se mi smejali...
In kmalu potem, ko se je na oknu br-
zega vlaka prislonila že trda noč, je
stopil v oddelek sprevodnik. Prvi sem
planil iz blodnih sanj in zakhcal smr-
čečim tovarišem: »Fantje, vozne karte!«
— »Saj se tako ne mudi,« me je po-
trpežljivo pomiril 'sprevodnik. »O, znate
slovensko ...« Sprevodnikova hitlerjev-
ska uniforma je preprečila, da bi po-
izabil, da smo še v Nemčiji. Zaskelelo
me je, kakor da se vozimo z doma ia
ne domov. To je blagoslov naše Koro-
ške — naša kri, naše lice, naša čista
preprostost. Ampak — dro, nočejo u-
mreti! —--
Koroška ... »Svet, ki je izaprt z vi-
sokimi gorami, njihova predgorja pa
so (pokrita s širokimi črnimi gozdovi,
ki dajejo deželi svojo čudnolepo, črni-
kasto barvo. Med planinami je veliko
jezer, ki imajo zelenkaste vode in ki
neprestano n^aj prislioškujejo. Po do-
linah se penijo bogate reke, ki si uti-
rajo pot proti vzhodu. Naše podjimsko
in naše celovško polje pa je tako bo-
gato in tako košato, da se ti zdi kakor
brezmejna poljana, kjer se* stekajo
ravnine vsega sveta« (Prežihov).
Obrazek koroške dečve siklonjen nad
cvetico in znamenje sredi sanjajočega
polja ter bel oblak nad zelenim po-
bočjem je motiv, ki mu je mojster Ga-
spari dal naziv »Koroška pesem«. Da,
ker tega dela naše zemlje ne morejo
dovolj predočiti ne besede in ne čopič
in paleta, ampak jo je moči qiajlepSe
izraziti le z njeno pesmijo. Zato so se
tudi Prešemovci odločili obuditi spo-
min na nepozahno Koroško s koncer-
tom i2Jb ranih koroških pesmi za xa&-
šani oz. ženski in moški zbor. Na spo-
redu so tudi dve, tri deklamadje. U-
vodno besedo v spominski večer jja bo
imel direktor guštanjske gimnazije clr.
Fran Sušnik.
Oton Zupančič
liccotofT v sccu
Kadar se v srcu spomnim Korotana,
odpre se mi globoka v prsih rana,
iz nje pa pesem, jok in kletev vre,
up in ljubezen, nikdar ni ugnana.
Iz brezna mojih bolečin odmeva
zvon gosposvetski; mračen zbor prepeva
vsakdanje zgodbe: rušijo se vrhi ,
vasi podirajo se v noč iz dneva.
Od severa se divji roj za rojem
usiplje in po ljudstvu pada rftojem;
kdo brani pravdo vdove in sirote?
Kdo si je v svesti, da stoji na svojem?
Zvrni se gora, vnovič se pogrezni,
mesto in grad vse zavezni —
skozi posipa in razvala ^last,
mlad rod prebija v novi se ljubezni.
Ob Dravi partizanska puška poči,
in po grobovih davno spavajoči
se dramijo: »Spet gre za staro pravdo!
Pokonci! Z njimi! zdaj se naj odloči!^
Kdaj res ta dolga borba bo končana?
Naj se mi nikdar ne zaceli rana,
naj peče me, naj spati mi ne da —
ne izpustim iz srca Korotana.
KOROŠKI VEČER BO V PONEDELJEK DNE 9. OKTOBRA
OB 20. URI V DOMU LJUDSKE PROSVETE
Dr. Fr. Kotnik
PREREZ KOROŠKEGA SLOVENSKEGA SLOVSTVA
Koroška nemška propaganida je trdi-
la, da se koroški Slovenci ne udeležu-
jejo . slovenskega slovstvenega, znan-
stvenega in kulturnega življenja.
Na Koroškem pa je že pri ustoličenju
koroških vojvod 'do 13. stoletja sled
praslovanske obredne 'pesmi.
Brižinski spomeniki, ki so nastali ko-
nec 10. stoletja, so doma na Koroškem
in nam kažejo, kakšen je bil jezik te-
danje dobe, ki je še ves starin^i in je
še podoben makedonskemu narečju, ki
sta ga pisala solunska brata sv. Ciril
in Metod.
V slovenskih narodnih baladah do
12. stoletja ni (zaslediti nemškega vpli-
va. Čeravno je doba ^do slovenskih pro-
testantov suha, je vendar narodna po-
ezija tudi na Koroškem že tedaj živela
in je bogata.
Ko nastopi revolucionarna doba pro-
testantiizma, ustanovi koroški plemič
baron Ivan Ungnad iz Žovneka pri Do-
berli vesi v Urachu na Wurtenberškem
slovensko-hrvatsko tiskamo. Koroški
deželni stanovi so prevzeli skoraj pe-
tino stroškov za Dalmatinovo biblijo in
dobili tristo izvodov, vseh je izšlo 1500.
Koroški protestanski pridigar župnik
Janž Fašang je sodeloval pri reviziji
Dalmatinove biblije. V dveh vaseh pri
Podklostru živi še sedaj nekaj sloven-
skih protestantskih družin. Slovenski
protestanti so dali v Celovcu pod Jože-,
fom II. tretjič natisniti Karšanske lepe
molitve, ki jih je svoj čas izjdal Dal-
matin. Duhovna hramba in Kolomonov
žegen sita zvezani s protestantsko slo-
vensko knjigo in njenim jezikom. Di-
jaki jezuitskih šol v Celovcu deklami-
irajo (Slovenske pesmi H. il605. Imamo
tudi nekaj slovenskih prisežnih obraz-
cev: Vetrinjsko prisega za priče (1601—
1609) fevdno prisego krškemu škofu 1.
1653 in prisego slovenskih tržanov iz
Železne Kaple. V Celovcu so na novo
izdali   Megiserjev slovar leta 1744 in
prevedli Bohoričevo slovnico na nem-
ški jezik. Iz začetka 18 stoletja imamo
prepise iz Kreljeve postile (1566) in iz
Tulščakovega molitvenika, Kolomonov
žegen leta 1740, Duhovna bramba leta
1750 je obečela popotnikom pomoč na
suhem in na morju. Kolom on pa-naj bi
varoval vojake smrti v vojski.
Okoli 1. 1750 pa se prične precej bo-
gata bukovniška književnost. Tedaj je
1- 1750 nastal Leski rokopis, 1. 1754 je
sestavil Luka Maurer iz Podfcloštra slo-
vensko cerkveno pesmarico, 1. 1767 je
prevedel tanet Matija Zegar Antikrista,
Andrej Goričnik iz Podpečje vesi pa je
prevedel Mathiolijeve Arcniske bukve,
ki jih je 1.1769 prepisal Matija Krajnc,
tudi Šenbiljine bukve so krožile med
koroškimi Slovenci. Tiskana literatura
je ljudem premalo nudila, zato so si
sami pomagali s prevodi in sestavki.
Andr/ej Šuster Drabosnjak 1. 1768 do
1. 1825 je združil v svojih spisih skoraj
vse pretekle literarne struje. Ustanovil
je na Kostanjah gledališko družino, ki
je igrala njegove ljudske igre od leta
1826 do 1935. On je ustanovitelj slo-
venske koroške ljudske drame kakor
Linhart v Ljubljani umetne. Mož je
živel v francoski Iliriji, ki je dajala
kulturnemu življenju več prostosti. To
posebno kažejo njegovi revolucionarni
verzi v Svovenjem Obaceju. Prevajal
je tudi ljudske knjige: Historijo o lepi
Mageloni. o večnem Šuštarju Ahasveru
in o Kralju Matjažu (Frideri'ku Barba-
rosi). Kar so bukovniki napisali, pome-
ni osamosvojitev od nemškega jezika,
ki ga ljudstvo ni razumelo. Drabosnja-
kov sodobnik je Miha Andrejaš (1762
do 1821), tkalec iz St. Jakdba v Rožu,
naslednik pa Franc Leder Lisičjak iz
Globasnice v Podjuni (1844 do 1908).
— Centralna osebnost v prvem obdobju
narodnega razsvetljenja je Ožbalid
Gutsmann (1727—1790). Dokončno je
uredil sestav slovenske sklanjatve, iz-
ločil zvalnik in ablativ in določil mest-
nik v slovenščini. Njegova slovenska
slovnica 1. 1777 je najboljša opisna
slovnica in odlično delo, druga izdaja
je izšla i. 1786 v Celju. (Ali jo ima
Studijska knjižnica?) Trajne zasluge za
slovenski književni jezik pa si je pri-
dobil s svojim slovarjem 1789. Poma-
gal je, da so se vsi Slovenci združili v
narod s skupnim književnim jezikom.
Iz nemškega nasilja je vzrasla pri
Slovanih romantika. Njeni koroški za-
stopniki so Jamik, Grundtner in
Schneider. Temu se pripisuje celo dra-
ma Ulrik grof Celjski, a rokopis je iz-
gubljen. Edina izven kranjska Cbeli-
čarja sta Jamik in Schneider. Urban
Jamik (1784—^1844) je bil pesnik, naro-
dopisec, zgodovinar in jezikoslovec in
delavec za versko, umsko in gospodar-
sko izobrazbo mladine in ljudstva. Pre-
šeren ga je zelo cenil kot pesnika, bil
je bolj nadarjen pesnik od Vodnika.
Skoda, da ni imel kakor Vodnik men-
torja. Izdal je 2 slovarja in objavil v
Vrazovem Kolu (1. 1842) prvo dialetko-
loško razpravo: »Obraz slovenskega na-
rečja u Koruškoj«. Razen tega je spisal
še mnogo drugih knjig. Poleg Vodnika
in Ravnikarja je bil najvplivnejši slo-
venski pisatelj.
Ko je leta 1821 .prišel Slomšek v ce-
lovško bogoslovje, je dal >za prerodi-
teljsko .vnemo na Koroškem mnogih
pobud. Vodil-je privatni tečaj za pouk
slovenščine. Policija ga je zaradi tega
nadzorovala. Najdelavnejša in najvpliv-
nejša med Slomškovimi učenci sta bila
Matija Maj ar in Andrej Einspieler. Ma-
jar je biil ob enem Jamikov učenec in
je postal eden naj'pomemibnejših slo-
venskih narodopiscev. Leta 1848 je pr-
vič sprožil zahtevo po enakopravnosti
slovenskega jezika.
Anton Janežič pa je eden najodlič-
nejših delavcev vseh časov za sloven-
sko jezikovno kulturo in za organi-
zacijo slovenskega književnega dela. Ko
je prvi poskus slovenskega leposlovne-
ga Usta celjska Slovenska Obela leta
1850 prenehala, je sredi istega leta Ja-
nežič obnovil Slovensko Bčelo. 1852 je
stopil Bčeli na stran še Einspielerjev
Šolski prijatelj, časopis za šolo in dom,
pozneje »Slovenski Prijatelj«. Pri Ja-
nežičevem Slovenskem Glasniku (1858
do 1868) pa so že sodelovali najboljši
pesniki in prozaisti. Glasnik je pola-
gal temelje slovenski povesti in noveli.
Janežičevo »Cvetje iz 'domačih in tujih
logov« (1860—1867) pa je v 22 Zvezkih
objavljalo izvimo slovensko hiposlovje
in .prevodie iz klasičnih in svetovnih
jezikov. V njem je izšel prvi slovenski
roma, Jurčičev Deseti brat. Janežič in
Einspieler sta med ustanovitelji Mo-
horjevega društva in Družbe, ki je isto
tako zdmževala najboljše slovenske pi-
satelje. V politični zgodovini je Ein-
spielerjev »Slovenec«, ki je izhajal od
1865 do 1867 v Celovcu zelo pomemben.
Pozno mu je zrastel naslednik »Mir«
(1882 do 1920). Glasnikov naslednik pa
je bil Besednik (1869—- 378). Ko je pri-
šel dr. Jakob Sket iza profesorja v Ce-
lovec, je skušal obnoviti s »Kresom«
(1881 do 1886) Janežičevo izročilo, kar
pa se mu ni posrečilo, ker je začel zvo-
niti v Ljubljani »Ljubljanski Zvon«, ki
je združil najpomembnejše pisatelje in
pesnike. Od leta 1852 do 1919 pa je de-
lovala v Celovcu Mohorjeva družba,
Njen pomen za slovensko ljudsko knji-
ževnost in za občno izobrazbo vsega
slovenskega naroda je očiten.
Sket je spisal po slovenski narodni
pripovedki ljudsko ix)vest »Miklovo
Zalo«, ki so jo večkrat .dramatizirali,
prvič pa koroški rojak Jaka Spicar.
■ Prva uprizoritev je bila na sokolskem
odm v JesenicaJj, kamor smo koroški
Slovenci iz Celovca in ijz Roža v lepem
številu poromah.
Videli smo, da Koroška od Jamiko-
vih časov ni rodila pomemlbnega slo-
venskega pisatelja ali pesnika — mno-
gi so se sicer utoadaH v prozi ali pes-
mih, toda vrha niso dosegli — še le
nekako 100 let po Jamiku se pojavi
zastopnik modeme, Zupančičev in Can-
karjev drug, Fran Eller, globofcomiseln
čustven lirik izklesanega izražanja.
Prežihov Voranc se je rad imenoval
bukovnik, s tem je hotel povedati, da
je bil kakor njegovi skromni predniki
samouk, ki je zrastel iz ljudstva. Dol-
ga in težka je bila njegova pot na vrh
Samorastnikov, pred kratkim je izšel
njegov Doberdob v drugi izdaji, o kate-
rem sodi naš slovstveni zgodovinar
Ivan Grafenauer, da vsa poplava nem-
ških vojnih romanov nima postaviti
nasproti nič enakovrednega. Utihnil je
naš edini, a ob enem eden najboljših
pripovednikov.
Redko in skopo se oglaša drugi bard
Mežiške doline dr. Franc Sušnik, mno-
go Obeta Janez Gradišnik s Prevalj,
upamo tudi, da Joško Jurač (Kraj u-
mira) še ni umrl. — Viri: Iv. Grafe-
nauer, Slovensko slovstvo na Koroškem
živ člen vseslovenskega slovstva. (Kor.
zbornik 1946) in Fr. Kidrič, Zgodovina
slov. slovstva.
Ltto III. — štev. 40. — Stran 4.
»celjski tednik« i
Orel:
Od Krimmla do Celovca
(Nadaljevanje)
Po nič kaj zanimivi poti smo pohi-
teli na vrh, kjer nas je po kratkem
razgledovanju osvojil dobrotni vladar
— opoldanski dremec.
Z vrha Velikega Geigerja smo se
previdno epoistili po isti poti do Mati-
rertorla, od tam pa po položnem lede-
niku Maurerkees v Maurertal. Pri tem
amo imeli priložnost videti nekaj, kar
ae Tsak dan ne vidi v delavnici vse-
mogočne narave: s pobočij Geigerja se
je odvila 10-kubična skala in se po-
gnala po strmini proti snegu. Kako je
puhnilo na vse strani, ko jo je prijeli
Drvela je še kakih 300 m navzdol, po-
toirala in trla vse, kar ji je bilo na poti,
nato pa je zmagal odpor snega in usta-
Tila se je nedaleč od jezika in groblje.
Kaj bi bilo, če — no, mi smo bili 200
metrov stran.
Izpod Maurerkeesa in Simonykeesa
izvirata ledeniška potoka, ki hranita
Isei, globoko doli v Virgentalu. Človek
bi komaj verjel, kakšne množine vode
bruha ledeni kolos. Skoraj razumeš
akrbi glaceologov in druge iznanstvene
preroike, ki ugotavljajo, da stojimo v
dobi velikih vremenskih sprememb, da
ee puščave širijo, tanjša pa se debe-
lina ledu od severnega tečaja do Gren-
landije pa vse do Kilimadžare. Lede-
niška grobi j a raste, ledeniški jezik pa
68 imiika in oži, vsa Maurerska dolina
pa je ix>lna šumenja in žuborenja, sko-
raj bi rekel, da se giblje, toliko izvirov
in virov skaklja čez njena prodišča, in
zmerom višje §e ix>sajajo rušnate bla-
zinice, na katerih se prijema planin-
sko cvetje.
V višini 2200 m, kjer so rajhovci se-
zidali Rostockerhiitte, kar pomeni, da
je to kočo sezidala in vzdrževala sek-
cija Nemško-avstrijske planinske zve-
ze iz daljnega baltskega mesta, leži bo-
gata planšarija, ki prepase do 100 go-
ved in nekaj sto ovac. V Rostocker-
hiitte smo se utaborili na tesnem, ne-
kam skopem skupnem ležišču za tri dni.
Tisti teden je bila zelo malo obiskana.
Tudi sicer se je prijazna oskrbnica iz
Pragratna pritoževala nad majhnim
obiskom in ni mogla verjeti, da hodi
pri nas po vojni petkrat toliko ljudi v
gore kakor pa pred vojno. Tu smo se
spoznali s starejšimi možmi, 'šestdeset-
letniki, ki so dostojno predstavljali
germansko ozkosrčnost in dolgočasnost
po receptu »na pet ur taroka četrtin-_
ko ribezlovega vina«. Nekaj ljudi je
prebiralo stare planinske revije in brez
sramu kaizalo, da ubijSjo čas. Mladine,
ki je pri nas že glavni obiskovalec go-.
ra, nisem opaizil, ali vsaj zelo, zelo
malo.
Tudi nam je ostajalo časa in tudi mi
smo iskali zaposlitve. Ta je bila toliko
bolj nujna, ker smo začutili prve vzni-
ke domotožja in hrepenenja po toplini
naših planinskih domov in koč. Nare-
dili smo že načrt za naslednji dan, na-
to pa smo se potaknili sem in tja. Po-
govorov smo se hitro naveličali. Slišali
smo, da je v ledeniško režo zdrknil nek
dunajski profesor in izdihnil vpričo' že-
ne, viseč na vrvi, medtem ko je hčerka
hitela po pomoč. Slišali dalje, da sta
na Zugspitze našla smrt dva angleška
uradnika, ki sta nastopila turo v pro-
menadnih čevljih, ne ve se, ali ker
nista imela drugih, ali pa iz anglosa-
ške hladnokrvnosti. V drugi družbi so
te pitali s samimi razburljivimi novi-
cami, ki so jih pravkar pobrali iz Ti-
rolervolksblatta. Takrat so bili na vrsti
atomski špijoni, Kleinkrieg, Churchil-
lova izjava o sovjetski voJEiški priprav-
ljenosti; prav radi so se pečali z obo-
rožitvijo Nemčije. Waffenlosigkeit!
Wahnsinn! In ko poslušaš tihi žolč, ki
je razlit v presojanju povojnega polo-
žaja premaganega naroda, ti pred oč-
mi še bolj zraste pomembnost in res-
noba naše borbe, borbe zmagovitega
ljudstva. Waffenlosigkeit! V Avstriji
se ne more govoriti, da ni orožja, saj
štejejo armade četrt milijona ljudi,
vojske, ki jih vzdržujejo štiri velesile
na ■ račun avstrijskega ljudstva. Trpi
avstrijski proračun, avstrijski davko-
plačevalec, široke množice ljudstva.
Jasno je, da niso zadovoljne, čeprav
na videz žive samostojno politično živ-
ljenje. Ce preletiš časnike, pa vidiš, da
nobena od avstrijskih strank ne vodi
avstrijske pohtike, marveč politiko te
ali one velesile. In tako nezadovolj-
stvo, prikrito ali neprikrito, zveni iz
političnih pogovorov in iz omlednih pri-
pomb politikastrov. In taki pogovori se
pi;av radi zaključijo, češ, saj nismo pri-
šli v gore, da se bomo o teh stvareh
pogovarjali.
Vzorno urejena zdravstvena služba v Laškem
Zdravstveni okolii Laško, v katerega spa-
da okoli 12.000 prebivalcev, ima 11 krajev-
nih odborov, 7 ljudskih šol, nižjo gimnazijo
in premogovnik Hudo jamo. Za ta okoliš
posluje v Laškem lepo urejena sektorska
ambulanta, ki se nahaja v prostoru enonad-
stropne popolnoma novo urejene hiše v sre-
dini mesta z lepim in velikim dvoriščem.
Ambulanto vodi vestno in požrtvovalno dr.
Mrmolja Zdenko. Poleg splošnega oddelka
ima ambulanta še zobni oddelek in posve-
tovalnico za matere. — Splošni oddelek je
opremljen z Roentgen-aparatom, Kvarc in
Soluks svetilko ter 7 bolniškimi posteljami.
Ordinacije so vsak dan od 7. do 12. ure ter
od 13. do 15. ure. Poslovalnica za matere pa
posluje vsako sredo od 13. do 15. ure. V
kratkem bo prizidan tudi prostor za skla-
dišče hrane.
Zobni oddelek vodi za zavarovance in pri-
vatnike dentist Kordan Ivo, ki ordinira vsak
ponedeljek, sredo in petek od 7. do 13. ure,
ostale dneve pa popoldne od 13. do 19. ure.
Pri premogovniku Huda jama je obratna
ambulanta, kjer ordinira dr. Mrmolja tri-
krat tedensko po 2 do 3 ure za rudarje in
njihove družine. Isti zdravnik vrši tudi
zdravniške obiske bolnikov na domu na ce-
lem področju. To je zelo naporno'delo, zato
naj množične organizacije pouče ljudstvo,
da ne kličejo zdravnika, ki je preobremenjen,
za vsako malenkost.
Na tem področju je v Rimskih Toplicah r
vojaškem zdravilišču dobro urejena zdraT-
stvena postaja, ki jo požrtvovalno vodita
vojaška zdravnika dr. Dolanc Jože in dr.
Barle Marjan. Razen tega posluje tu tudi
dvakrat mesečno materinska poslovalnica.
Zdravljenje je urejeno po minimalni od-
škodnini, za prvi zdravniški pregled v am-
bulanti 20 din, za vsa nadaljnja pa 10 din,
pregled na domu pa 30 din in 15 din.
V zadnjem času je bilo na tem področju
7 primerov okužbe po škrlatici, zaradi ta-
kojšnjih zdravniških ukrepov je bila bolezen
omejena in bo tudi zatrta.
Takšen napredek in tako urejeno zdravni-
ško službo je bilo mogoče doseči samo c
razumevanjem in skrbjo ljudske oblasti, tes-
no povezavo in sodelovanjem množičnih or-
ganizacij, ter pomočjo vojaške uprave.
Pisan drobiž
vtisi z izprehoda
Pred cvetličnim tednom nas je Celjane do-
pisnik v Slovenskem poročevalcu narobe po-
hvalil glede okrasitve oken s cvetlicami.
No, jaz se ne čutim prizadetega, ker komaj
sem kot novopečen Celjan pomolil nos skozi
okno dodeljenega stanovanja, sem okna že
tudi zastavil s cvetlicami; reči pa moram,
da sem bil poleg ene izjeme v zelo veliki
hiši edini, ki je to storil. Po tistem dopisu
pa sem jo mahnil po ulicah, da vidim, ali
ima dopisnik prav. Prav je imel. Velika
pročelja so gola, kakor Sahara. Res je,
vsako okno ni primerno za postavitev cvet-
ličnih lončkov ali zabojčkov — torej odpu-
stimo tem! Upajmo, da bo v prihodnje bolj-
še! — Med izprehodom pa sem našel druge
omembe vredne stvari, ki kazijo izgled me-
sta. Večkrat sem že ugotovil, da je ž% okra-
sitev še nekako mogoče najti človeka, da bi
pa nekdo odstranil mesece staro smrečje,
to je pa teže. Na Trgu svobode sta na spo-
meniku okupatorjevim žrtvam dva do kosti
suha venca, ki jih zdaj že vismiljeno pre-
rašča divja trta od spodaj navzgor. — Da
so danes, ko to pišem, še vedno okna in
izložbe polna reklamnih izveskov in imeni-
kov vpisnikov, skoraj ni treba omenjati. To
je menda za spodbudo za v bodoče! — Našel
sem tudi izvesie za neko športno tekmo, ki
se je vršila dne 27. VII. t. 1. z nekim gra-
škim klubom. To je menda iz veselja, da
smo z Grazem spet v zvezi! — žebljico zadel
na glavico pa je lOOF, socialni fond s svojo
izvesno desko na poslopju Narodne banke.
Tam je namreč urbi et orbi (mestu in oko-
lici) razglašeno, da je meseca (tega in tega)
leta 1947 in meseca (tega in tega) leta 1948;
razdeljeno toliko in toliko darovanih dinar-
jev. Zdi se mi, da nobeden današnjih upra-
viteljev Socialnega fonda več ne ve za to
desko. F. B.
450% cenejše!
Pogosto Citamo v poročilih o poslovanju
podjetij in ustanov za koliko se je posrečilo
znižati stroške pri proizvodnji. (Jotovo je,
da gre težnja v smer, da bi izdelovali blago
po nižji in znosni ceni ter štedili surovine,
zboljšali postopek in po pameti rabili de-
lovnega človeka. Vendar statistika, in brez te
ne gre, cesto ne gradi, temveč prevrača ko-
zolce. Včasih je reč smešna, včasih pa na-
ravnost neumna. Kaj si more misliti o na-
ših računarjih kie zunaj čitatelj, ki vidi
črno na belem, da se je kakemu podjetju
posrečilo »znižati lastno ceno za štiri in pol
krat«. Take in podobne reči smo že večkrat
nahajali v poročilih. Kako je to mogoče, si
misli kdor pač kaj misli. To je mogoče edi-
no tako: štiri in pol krat, to je 450%. če
znižam ceno za enkrat, je to sto odstotkov
in blago je zastonj, če pa Aižujem še za
100 in 100 in 100 in še za 50 odstotkov, po-
tem se to pravi, da ima tvornica ne samo
blago zastonj, temveč da ji gre razen tega
še — od kod neki? — 350% navrh. In to vse
po zaslugi tistegd, ki statističari. — So prt
redukcijah posvečali potrebno pozornost tej
panogi? - ^ .
^izHultura
iv. kolo slovenskega nogometnega
^   prvenstva       /
kladiv ar : proletarec (Zagorje)
6:0 (3:0)
Nedelja 1. oktobra. Igrališče Glazija. Vre-
me deževno ter neugodno za igro. Teren
zelo blaten in neprimeren. Gledalcev okrog
1000. Sodnik Erlih iz Ljubljane. — Strelci
Kladivarja:   Firm 3,  Posinek 2 in čoh 1.
Kladivar: Klajnšek, Vedlin, Bernard, Do-
brajc, Božič, Florenini, Mahkovec, Posinek,
čoh,  čater, Firm.
Proletarec: Arzenšek, Praznik, Javoršek,
Repovž I, Drnovšek, Rupnik, Vipotnik, Re-
povž II, Borštner, Anžur, Hauptman.
Že v prvih minutah je prevzel iniciativo
Kladivar, ki je takoj prenesel igro na na-
sprotnikovo polovico ter silno napadal nje-
gova vrata. Marsikateri lepi strel je zgre-
šil cilj, čeprav so bile prilike cesto stood-
stotne, toda zelo slab teren in mokra žoga
sta bila kriva, da ni nasprotnik že v prvih
minutah prejel nekoliko golov. Prvo se je
sreča nasmehnila požrtvovalnemu Firmu, na-
to Posineku ter končno čohu, ki je lepo
streljan kot Dobrajca skrenil z glavo v mre-
žo. Po tem golu so prenehali napadi do-
mačih, igro so prenesli v polje.
V drugem polčasu je bila premoč Kladi-
varja še večja, toda slab teren je omogočil
zgoditke, na drugi strani pa odlični in po-
žrtvovalni vratar gostov Arzenšek. Spet je
uspelo Firmu povišati rezultat kar z dvema
zaporednima goloma. Končni rezultat je po-
stavil z najlepšim golom dneva Posinek tik
pred koncem igre.
Kladivar je s spremenjeno postavo dose-
gel velik uspeh. Vsi igralci so igrali skraj-
no požrtvovalno in odlično, tako da so bili
gledalci z igro Celjanov zadovoljni, V mo-
štvu ni bilo slabega mesta, posebno se je
izkazal v napadu borbeni Firm, ki je kljub
težji poškodbi v prvem polčasu igral z voljo
in dosegel še dva gola. Tudi ponoven na-
stop čoha je zelo ojačal napad ter mnogo
doprinesel' zmagi Kladivarja.   ^
Pohvaliti moramo goste, ki so se boril^
skrajno požrtvovalno in igrali zelo fair. Po-
sebno je ugajal izvrstni vratar, ki je bil
junak dneva. Branil je več nego 10 sigurnih
golov in rešil moštvo najhujšega poraza v
slovenskem prvenstvu.
Sodnik Erlih iz Ljubljane Je sodil na sploš-
no zadovoljstvo odlično ter brez napak.
Božo Videnžek
Čoh (levo) je z odlično igro pojačal napad
Kladivarja.  Dobrajc   (desno)   je na starem,
mestu boljši kod v napadu.
Tone Zorko
Gostovanje makedonskih
kulturnoumetniških skupin v Gelju
Po beograjskem zreznem tekmovanju
rseh sekcij, ki jih goje sindikalna kul-
turno imietniška društva, se je poka-
zala nujnost, da najboljša društva v
državi gostujejo po naših zveznih re-
publikah. Vse to z namenom, da vodje
in člani sekcij spoznajo problematiko
fcultumoumetniškega delovanja društev
izven svojih republik, da navežejo in
poglobijo medsebojne strokovne in pri-
jateljske stike, da pokažejo stopnjo svo-
jega dosedanjega kultumovimetniškega
delovanja, zlasti pa, da s kulturnimi
nastopi in gostovanji v drugih republi-
kah, manifestirajo bratstvo in enotnost
jugoslovanskih narodov. Tako je v so-
boto dne 23. sept. prispela v Celje sku-
pina gostov iz bratske Makedonije.
Pevski zbor in folklorna skupina SKUD
»Kočo Racin« iz Skopi j a, folklorna sku-
pina SKUD »Kuzmin Josip Pitu« iz
Skopi j a, ter člani orkestra SKUD »Pan-
Ce Pešev« iz Kumanovega.
Skupino 164 ljudi je vodil član Glav-
nega odbora sindikatov Makedonije.
Umetniško vodstvo pa so imeli kompo-
nist in dirigent mešanega zbora SKUD
»Kočo Racin« prof. Trajko Proko-
piev, umetniški vodji folklornih sku-
pin SKUD »Kočo Racin« in »Kuzmin
Josip Pitu«, tov. Ratko Ivanovski ui
mladinec Doksim Dukovski, ter diri-
gent orkestra SKUD »Panče Pešev«,
tov. Giorgie Simonovski. Skupine so
Imele dve prireditvi in sicer v nedeljo
popoldne in zvečer. Medtem, ko se je
pri popoldanski prireditvi poznala za-
četna nesigumost pri vseh nastopajo-
čih, je prireditev zvečer glede na izva-
janje »zbpra in folklornih skupin uspe-
la nad vse pričakovanje. Tega pa ne
moremo trditi o ostalih točkah umet-
niškega programa, ki so žal kvaliteto
celotne prireditve močno zmanjšale.
Kot že omenjeno, je vso težo vimetni-
Skega izvajanja nosil zbor in plesne
skupine. Zbor ima visoko pevsko kul-
turo, ki je za Makedonce, zlasti kar se
tiče kompozicij, svojstvena. V težjih
kompozicijah makedonskih skladateljev
Je tematika pesmi še temno otožna,,
pač nujen odraz sto in stoletnega su-
ženjstva makedon^ega naroda. Sem in
,tja pa se T njej vendar pojavljajo ele-
menti samozavesti in ponosa, ki je u-
pomo tlel v tej zdravi, kleni in nepo-
kvarjeni naciji. Zato so te pesmi polne
prehodov iz sijajnih, a mirnih piani-
simov preko hitrih crescendov do tre-
nutnih fortisimov, pa se zopet v bo-
gati in zanimivi akordiki stopijo in zli-
jejo v občutenih pianih. Zbor je ta me-
sta mojstrsko obvladal. Posebno barvi-
tost in povdarek temu načinu izvajanja
sta dala lirični sopran solo in zlasti te-
nor solo Giorgievskega. Tehnično odli-
kuje zbor sijajna interpretacija teksta,
(zlasti, kar smo kot Slovenci najbolj
občutili pri slovenskih pesmih) homo-
genost, isfcladna dihalna tehnika, za-
dostna disciplina in sočna svežina. V
zbor so vključeni v veliki večini mlaj-
ši pevci. Zbor se bo poci danimi pogoji
nedvomno razvil v naš državni repre-
zentančni sindikalni zbor. Želeti bi bilo
le, da bi bil zbor bolj točen in dosle-
den v nastavkih in absolutno intonanč-
no siguren v vstopih v pesem. Zbor
nam je zapel deset pesmi in sicer: Pro-
kopieve: Ne toži mati, Lenka in Ku-
manovka, Skalov^ijevo pesem o Goce
Delčevu, Mokranjčev VIII nikovet, Pe-
šev Gajdovo-Koračnico III. Makedon-
ske brigade, Logarjevo Republika zdra-
vo in Vrbovskijevo Rdeči dimniki. Od
slovenskih skladateljev pa Gk>bčevo:
Pesem o svobodi in Hubadovo: Bom šel
na planince.
Folklorni skupini SKUD »Kočo Ra-
cin« (mladinci) in »Kuzmin Josip Pitu«
sta nastopili z več narodnimi plesi iz
okolce Skopi j a in vzhodne Makedonije.
D a si smo Makedonce v Celju že videli
plesati, (skupina »Lole Ribarja« iz Beo-
grada) nam je bil ponovni nastop pra-
vo presenečenje. Odlikuje jih dosledna
pristna izvirnost, pri plesalcih, pri
spremljavi, pa skrajna, nam skoro ne-
znana koncentracija, intenzivnost in do-
živetje. V ritmu, Id je nam pravzaprav
tuj a lasten južnim narodom, v poseb-
nih, nam malo znanih plesnih elemen-
tih (prednožno krčenje nog) ob sprem-
Ijevanju dosti primitivnih inštrumen-
tov, kot je duda in boben, so nam gost-'
je pokazali v plesu in krasnih narod-
nih nošah svoje življenje, svojo nacio-
nalno bit, na umetniški način. Ko smo
jih vprašali, kaj je makedonskim ple-
som v Londonu na festivalu nacional-
nih plesov, prineslo svetovni sloves in
prvenstvo, so nam odgovoriU: »pristnost
plesov in doživeto plesanje izvajalcev«.
To drži, to smo tudi mi občutili, (pri-
mer bobnarja).
Plesalci SKUD »Kočo Racin« so ple-
saiU Lesnoto in Shudrika, plesalci SKUD
»K. J. Pitu« pa plese Ibrahim Hodža,
PostupanoHo, Potrčanoto, Berovko in
Kalajdjinsko kolo.
Ostale točke programa gostov so bile
manj umetniško dognane, zlasti smo to
občutili pri orkestru, ki še ni prebrodil
niti začetnih tehničnih zahtev, zato tu
ne moremo govoriti o umetniškem iz-
vajanju. Vključitev imenovane grupe v
gostovanje si ne moremo razlagati dru-
gače, kot, da so nam gostje hoteli po-
kazati začetek uvajanja tovrstne glas-
bene kulture v ostalih krajih Makedo-
nije. S tega vidika moramo priznati
njih prizadevanje, tembolj, ker nam
zgodovina dovolj jasno govori, koliko
je Makedonija politično in kulturno
trpela v času suženjstva pod Turki in
koliko je bila zapostavljena pri raznih
neljudskih režimih stare Jugoslavije.
Orkester je izvajal splošno znana ven-
čka naročilih in partizanskih pesmi. •■'
V znak priznanja in .pozornosti so go-
ste pri obeh prireditvah prisrčno po-
zdravili naši politični in kulturni za-
stopniki. Predstavniki celjskih SKUD
pa so jih obdarovali s spominskinvi da-
rili in cvetjem z željo, da slična gosto-
vanja še nadalje utrjujejo kulturne in
politične vezi med bratskimi narodi.
ali so vstopnice po 30 din
predrage?
Zadnje Čase čujemo^z vrst športne publi-
ke neupravičeno kritiko zaradi prevelike
vstopnine pri nogometnih tekmah NK Kla-
divarja. Zaradi tega smo se odločili vsem
onim, ki ne vedo s kakšnimi težavami se
bori klub, kakšno je finančno poslovanje,
ter kakšni so prejemki in izdatki od posa-
mezne tekme, podati bralcem Celiskega ted-
nika ter vsej športni javnosti izvleček iz bla-
gajne ob priliki nogometne tekme med So-
boto in Kladivarjem dne 17. septembra.
1. Dohodki:
Bruto dohodki od prodanih vstopnic   16.750.
Prosta vstopnina pripadnikov JA_190
Skupaj   .   .   16.940
2. Izdatki:
FD Jedinstvo, Zagreb, celotni stroški 8.340
Sodniki 3.144
NZS Ljubljana, 10% od tekme 1.570
Čaj med tekmo 240
Popravilo čevljev 140
Nakup vstopnic 3.225
Žagovina 120
Službo:oči 766
FD Sobota, stroiki ob priliki povratne
tekme _10.035
Skupaj   .   .  E7.580
Izdatki 27.580 din
Dohodki , 16.940 din
Izguba 10.640 din
Iz gornjega je razvidno, da smo imeli od
dveh odigranih tekem z Jedinstvom iz Za-
greba in Soboto 10.640 din izgube. Tu niso
ie všteti izdatki za letake itd.
Zato naprošamo vse ljubitelje nogometa,
Aa upoštevajo naše težave.
Uprava NK SšK Kladivar
izdaja  osebnih izkaznic
Predvidoma v začetku meseca novembra
t. 1. bo poverjeništvo za notranje zadeve
MLO Celje začelo izdajati nove osebne iz-
kaznice vsem državljanom od 16. leta sta-
rosti dalje, ki prebivajo na področju MLO
Celje.
Da ob t^' priliki ne bi imeli državljani
raznih nevšečnosti ter da bi se delo ekspe-
ditivno odvijalo naročamo državljanom na-
slednje:
1. Vsak državljan star 16 let (tudi tisti,
ki letos izpolnijo 16. leto) in več, mora imeti
2 sliki formata 2,5x4 cm.
2. Rojstni ali poročni list .
3. Potrdilo o državljanstvu.
Če kdo potrdila o državljanstvu nima, za-
dostuje -tudi potrdilo, da je vpisan v držav-
ljansko knjigo. Eno in drugo mora biti
označeno s številko zaporednega vpisa v dr-
žavljanski knjigi. Kdor nima niti enega niti
drugega ali pa na potrdilu o državljanstvu,
odnosno na potrdilu o vpisu v državljansko
knjigo nima zabeležene zaporedne številke,
lahko dobi ta potrdila na poverjeništvu za
notranje zadeve tistega okraja, kjer je v dr-
žavljansko knjigo vpisan.
Brez slik in zgoraj navedenih dokumen-
tov ne bomo osebne izkaznice nikomur iz-
dali.
Zato naročamo državljanom, naj si mtinj-
kajoče dokumente ali slike nabavijo najpos-
ne je do 31. X. 1950.
Začetek, potek in mesto izdajanja osebnih
izk£Lznic bo objavljen naknadno v lokalnem
časopisu in z lepaki.
Iz pisarne poverjeništva za notr. zadeve
MLO Celje
ucite se esperanta!
Kaj bomo delali ob dolgih jesenskih-zim-
skih večerih? Učili se bomo mednarodnega
jezika esperanta. Esperantski klub v Celju
je poskrbel, da se bo vršil v Celju tečaj.
Prijave sprejema klub v nedeljo 15. okto-
bra 1950 od 10. do 12. ure v Obrtnem domu
v Gledališki ulici.
Klub esperantistov Celje
obvestilo
Opozarjamo, da je rok za uključevanje
učencev podaljšan nepreklicno do 15. t. m.
in da ima poverjeništvo za delo še na raz-
polago nekaj mest za uk. Vsi interesenti oz.
starši, katerih otroci izpolnjujejo pogoje za
učenje, naj se med uradnimi urami javijo
v zgoraj predpisanem roku na poverjeništvo
za delo MLO Celje.
Po preteku zgoraj navedenega roka se do
1. junija 1951 ne bo več vključevalo učencev
v uk.
obvestilo
likovne sekcije skud Fr. Prešeren
Obveščamo vse člane likovne sekcije SKUD
Fr. Prešeren, da se bomo v bodoče sesta-
jali vsak petek od 18. do 20. ure v Mestni
ljudski knjižnici.
Delavnica bo na razpolago vsak dan od 8.
do 24. ure.
Vabimo vse, ki želijo svoj prosti čas po-
svetiti slikarstvu, kiparstvu ali umetni obrti,
da se vključijo v to sekcijo. Prijave spre-
jema v Mestni ljudski knjižnici.
obvestilo
Obveščamo vse, ki se zanimajo za sablja-
ški šport, da bomo sprejemali novince na
dvomesečni tečaj, ki se bo vršil od 5. okto-
bra do 5. decembra 1950 ob torkih od 17.30
do 19. ure in ob četrtkih od 18. do 19. ure v
telovadnici I. gimnazije.
Interesenti se lahko prijavijo in si ogle-
dajo sabljaške redne treninge vsak torek in
četrtek v I. gimnaziji.
naroČite nagrobne vence
Obveščamo vse interesente, ki želijo na-
baviti pri cvetličarni MLO Celje nagrobne
vence za 1. november, da je zadnji rok na-
ročila 15, X. ter naknadnih naročil zaradi
težkoč pri nabavi materiala ne moremo upo-
števati.
Javni nasadi in javne naprave Celje
Vse člane in prijatelje zimsko-športnega'
kluba Kladivarja Celje pozivamo
NA PROSTOVOLJNO DELO
na prostoru drsališča v mestnem parku. De-
lamo dnevno od  15.  ure,   ob  nedeljah pa
od 8. do 12. ure.
AVTO LAHKO NAROClŠ
Prevozništvo — avtotaksi, mestno lokalno
podjetj« Celje. tel. 260, je začelo obratovati
1. oktobra 1950. Vozila smejo naročati drž.
uradi, državna podjetja in ustanove in tudi
privatniki. Državni uradi, državna podjetja
in ustanove morajo naročila prijavljati 24
ur pred uporabo. Tajništvo MLO
PREKLIC
Leveč Helena, gospodinja, Ljubečno, pre,
klicujem vse besede, ki sem jih govorila o
Korošec Mariji, gospodinji v Leskovcu 24,
češ da je izkopala en »ogon« krompirja na
njivi posestnika Kajina Avgusta v Trnovljah,
Proglašam za neveljavno potrdilo Starinarne
K/VI v znesku 800 din na ime Janežič
Marija, Kocenova 2, Celje.
Proglašam za neveljavno šolsko spričevalo
izdano od IV. gimnazije Celje na ime Go-
lob Davorin, Mariborska 3.
Proglašam za neveljavno tablico kolesa št.
5720 S-12 na ime žander Ivan, Sp. Hu-
dinja 39.
Proglašam za neveljavno prometno knjižico
št. tablice 2699 S-13. OF legitimacijo na
ime Slapnik Ivan, Trnovlje pri Celju.
Proglašam za neveljavno prometno knjižico
štev. 4602 S-12 na ime Antloga Franc,
Ostrožno 38,
Proglašam za neveljavno spričevalo Eko-
nomskega tehnikuma I. letnik na ime Jon-
ke Marlena, Vodnikova 6, Celje.
Proglašam za neveljavno tablico kolesa št,
9854 S-13 na ime Rozman Jože, Sv. Le-
nart nad Laškem,
Založnik Dora iz Selc, KLO Socka, okraj
Celje-okolica, iščem svojega brata Franca
Kralja, starega 62 let, srednje velikosti,
nemega. Bil je začasno pri meni. Pogrešan
je od 30. julija 1950. Kdor kaj ve, o ime-
novanem, naj takoj javi na KLO Socka,
OLO Celje-okolica.
Uprava Zadružnega doma Vrbje naproša vse,
ki so imeli kakršne koli terjatve do nje,
naj jih izterjajo do 15. oktobra 1950, po
tem roku ugasnejo vsa izplačila.
Zamenjam pogrezljiv Pfaffov šivalni stroj za
primerno spalnico. Naslov v upravi.
Dvosobno stanovanje v Celju zamenjam ztt
enako ali manjše v Mariboru. Naslov v
upravi.
Službo hišnika v Polzeli dobi starejši moškt
ali ženska. Naslov v upravi pod »upoko-
jenec«.
Prodam 2000 kg trboveljskega premoga. Na-
slov v upravi.
Dne 26. IX dopoldne sem izgubila svetlo
rdeče barve mrežo od trgovine »Sadje« v
Gaberju do Kohneta. Najditelja prosim,,
da jo odda v trgovini »Sadje« v Gaberju.
Prodam nove klavirske 32-basne harmonika
s kovčkom. Naslov v upravi.
Gramoz s peskom, prvovrsten, na razpolago
večja količina.  Pot na Lavo 5.       «.
Namesto venca na grob tov. Cukala Marije
poklanja AF2 Lisce 400 din Rdečemu kri-
žu Lisce.
Zamenjam sobo in kuhinjo v centru mesta.
za večje v Zagradu ali Pečovniku, Novak
Stanko, Prešernova 6.
Dne 2, X, 1950 so mi bile ukradene pri trgo-
vini »Sadje, v Gaberju živilske nakaznice.
Oseba, katera je bila opazovana naj jih
vrne v trgovini »Sadje«, Nakaznice so pi-
sane na ime Vatovec in Krajnc,
Dne 1. X, 1950 mi je bila ukradena v Za-
grebu denarnica z osebno izkaznico, sin-
dikalno izkaznico, OF izkaznico in 3 ži-
vilske nakaznice na ime Svet Fanika, Ce-
lje, Tovarna emajlirane posode. Omenjeno-
je  razveljavljeno.
KINO
kino metropol
od 9. X. do 12. X.: Bruca v Oxfordu. ame
riški film
od 13. X. do 19. X.: CHochemerle, franc. filn*
kino dom
od 10. X. do 16. X.: Večna Eva, amer. film
kino udarnik velenje
od 7. X. do 8. X.: »Ob zori«
od 11. X. do 12. X.: Jan Rajnis, sov, fiinv
od 14. X. do 15. X.: Sestri iz Bostona
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Gombač Branko — Telefon 7 — Celje, Titov trg 1 — Tiska »Celjska tiskarna« v Celju