TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XIII.
Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 11. septembra 1930. Telefon št. 2552.
ŠTEV. 106.
Gospodarska depresija v Avstriji se nadaljuje.
V	zadnjem poročilu avstrijskega Zavoda za konjunkturno raziskovanje se izvaja, da traja depresija avstrijskega gospodarstva nespremenjeno dalje. Zlasti se podčrtuje dejstvo, da mednarodna gospodarska kriza ne kaže v nobeni od prizadetih držav kakšnega znamenja boljšanja. V odvisnosti avstrijskega gospodarskega položaja od svetovnega gospodarstva se seveda ni nič izpremenilo. Globina v gospodarskem položaju Avstrije se zrcali najbolj jasno v rapidnem padanju indeksne številke splošnega kupčijskega prometa, ki je bila zra-čunjena za junij z 91-4 in za julij z 80-0, kar je najnižja točka od 1. 1926. dalje. Denarna likvidnost je dovedla do velike razbremenitve avstrijske Narodne banke; njen položaj je izredno ugoden, kar je razvidno iz 82 5 odstotnega kritja v zlatu in devizah. Razveseljiv prirastek deviznih zalog je deloma tudi sezijski pojav. Položaj na glavničnem trgu se je malo spremenil in ni nobenih znakov, ki bi kazali na lo, da bo preskrba gospodarstva z dolgoročnimi krediti ugodnejša. Propast delniških tečajev se je nadaljevala, skupni delniški indeks je padel od 15. julija do 15. avgusta od 84'1 na 81 -5. Spričo majhnega kupčijskega obsega Dunajske borze se mora oblikovanje tečajev previdno interpretirati, ker imajo tečaji večkrat le nominalno vrednost; vseeno je pa padec tečajev v soglasju z večino mednarodnih borz. Malo je verjetno, da bi
se v tem v bližnjem času kaj spremenilo.
Poročila iz posameznih industrij se glasijo po večini neugodno. To velja zlasti za industrije strojev, papirja in lepenke. Zatno padanje produkcije se more ugotoviti tudi v bombaževi preji. Dotok pristojbin punciranja je močno padel. Indeksna številka je padla od 113 v juniju na 90 v juliju; ti podatki so običajno zelo konjunk-turno - občutljivi. Produkcija surovega železa je dosegla s 37 9 odstotki
normalne zaposlenosti novo globinsko točko od oktobra 1925. Nasprotno šo bila javna naročila v juliju nekoliko večja kot v juniju. Malotržna kupčija se je deloma ugodno razvijala. Padec cen je' trajal do konca julija, v sredi avgusta so ugotovili majhno naraščanje indeksa pri onih blagovnih cenah, ki reagirajo. Položaj na delovnem trgu je skrajno neugoden, vendar pa ne še tako neugoden kot v Nemčiji ali Angliji; vseeno je pa avstrijski indeks narasel od 207-1 v sredi julija na 216-9 v sredi avgusta. Za Dunaj je ostal s 143 3 skoraj stalen, dočim se je v deželah -brez Dunaja prav zelo poslabšal in je znašal v sredi avgusta 316-4 proti 293-6 v sredi julija.
Vobče se mora ugotoviti, da se je poslabšanje položaja nadaljevalo ter da se znaki spremembe niso javili, tako da je pričakovati za jesen kvečjemu konca padanja, nikakor pa še ne zboljšanja.
Monopol šolskih zvezkov.
Ministrstvo prosvete je z odlokom •/. dne 17. avgusta t. 1. št. 26207 naročilo vsem srednjim šolam, da 6e morajo odslej vse šolske stvari pisati na štirih tipih vežbank, ki jih nia v zalogi državna štaniparija šolskih knjig. Sekcija trgovcev s papirjem in pisarniškimi potrebščinami pri Gremiju trgovcev v Ljubljani je z ozirom na težak položaj, ki je s tem nastal za vsa obrtna in trgovska podjetja, ki se pečajo z izdelovanjem ali prodajo hiii predmetov, predložila kr. banski upravi spomenico s prošnjo, naj kr. banska uprava iz-dejstvuje, da se vežbanke tipa državne štamparije pri nas ne uvedejo. V utemeljitvi te prošnje se navaja:
1.) odlok bi ubil našo industrijo zvezkov, ki je doprinašala do seda j ne *e občim interesom, marveč s plačevanjem davkov tudi državi največje žrtve, ker je v času najtežjih kriz vzdrževala z največjo požrtvovalnostjo svoj.i podjetja. Kaj naj napravi industrija iti trgovina s sedanjimi velikimi zalogami, katere si je pripravila, ker ni do zadnjega momenta vedela, da bo izdan gornji odlok ministrstva prosvete.
2.) obstoji zakonito določilo, ki jasno pravi, katere vrednotnice in tiskovine se smejo monopolizirati in pri čemur je izrečno dostavljeno, da so šolski zvezki od tega izvzeti.
3.) odlok bo pa tudi prizadel šole in učence same, ker blago ne bo vedno in pravočasno na razpolago. Mnogim trgovcem ne bo mogoče blaga nakupiti, !>.er nimajo vsi sredstva, da bi plačevali
vežbanke že pri naročilu ali pa potom povzetja.
Nadalje se v spomenici povdarja, da je trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami prosta obrt in da ne gr.' za posamezne predmete, ki spadajo v obseg te trgovine, vpeljati monopola.
Sekcija prosi končno kr. banska upravo, da se njena vloga reši čim prej, da glede preskrbe s šolskimi zvezki ne nastane zasto j, ker si do končne rešit-. tega vprašanja nikdo ne bo naročil novih zvezkov.
TOVARNA ŠIP V JUGOSLAVIJI.
Češkoslovaški kartel za izdelovanje šip, ki ga predstavlja d. d. Vitrea in ki je v zadnjih letih razen v Avstriji zgradil tovarno šip tudi v Ogrski, je sedaj svoje delovanje razširil na Jugoslavijo. Že pred meseci so se vršila pogajanja med zastopniki čslov. kartela in zastopniki mesta Pančevo glede prepustitve stavbišča za gradbo tovarne šip. Pogajanja so se pravkar ugodno zaključila; mesto Pančevo bo prepustilo stavbišče ustanovitnemu odboru brezplačno. — Vitrea bo ustanovila sedaj lastno jugoslovansko delniško družbo v svrho grad-be in vodstva tovarne. Kot glavnica je predvidenih 20 milj. din., katerih večino bo podpisal omenjeni čslov. kartel. Nekaj milijonov dinarjev bo podpisal tudi francoski koncern steklene industrije St. Gobain. Nova tovarna bo prva strojna tovarna šip v Jugoslaviji in bo mogla sama kriti vso jugoslovansko potrebo tovrstnega stekla 1,200.000 m2.
3^" Posetite vsi gozdarsko-lovsko razstavo, ki traja samo še do 15. septembra 11.!
Konferenca o davku na poslovni promet.
Kakor smo že poročali, se je zakon
o	davku na poslovni promet noveliral po avstrijskem vzorcu na ta način, da je dobil minister za finance pooblasti-
lo,	da odredi pobiranje te davčne vrste s pavšaliranjem vseh faz prometa za posamezne blagovne vrste. Davek naj bi se pobiral v gotovem odstotku samo enkrat, takrat pa za vse slučaje prometa skupaj. Pri določanju faz in izmere davka reflektira fin. uprava na sodelovanje gospodarskih krogov.
V	ta namen je povabila zastopnike gospodarskih korporacij na konferenco, ki se vrši v tetek, dne 12. t. m. Konferenca ima namen informirati gospodarske korporacije, kako si finančna uprava zamišlja zbiranje podatkov, potrebnih za izvajanje zakona in kaj pričakuje od sodelovanja gospodarstva pri določanju faz in izmere skupnega davka. Iz Dravske banovine se udeleže konference zastopniki Zbornice za trgovino, obrt ia industrijo in Zveze industrijcev v Ljubljani. O poteku konference bomo poročali v eni prihodnjih številk.
SEJA TRGOVSKEGA ODSEKA ZBORNICE ZA T0I.
Seja trgovskega odseka Zbornice za 101 v Ljubljani se je vršila v torek, dne 9. t. m. Podano je bilo obširno poročilo
o	aktuelnih trgovsko-političnih in /.elez-niško-tarifnih vprašanjih. Nato se je razpravljalo o davčnih vprašanjih, nadalje glede nedopustnega detajlnega agenti-ranja, glede izprememb izvršilne nared-be o odpiranju in zapiranju obratovalnic, glede naredbe o ukinitvi posredovalnic za službe, o krošnjarjih i. dr. — Odsek je sklepal tudi še v raznih prošnjah za spregled dokaza usposobljenosti za izvrševanje trgovine z mešanim blagom ter glede nekaterih obrtno-pravnih zadev.
*	* *
DO 1. SEPTEMBRA 554 INSOLVENC NASPROTI 75)1 LANI.
Po pravkar objavljeni statistiki Jugoslovanskega društva za zaščito upnikov v Zagrebu je bilo v avgustu vsega 30 konkurzov (lani v avgustu 91), nasproti 32 v juliju (lani 90) in 37 v juniju (lani 105). število konkurzov se je torej znatno zmanjšalo Vrhu tega je društvo registriralo v avgustu 15 prisilno poravnalnih postopanj nasproti 25 v juliju in 19 v juniju. Od početka leta je bilo zabeleženih 473 konkurzov in 81 poravnalnih postopanj, vsega torej 554 insol-venc nasproti 791 konkurzom lani. Na posamezna pravna področja odpade naslednje število konkurzov in poravnalnih postopanj (v oklepajih število konkurzov v lanskem avgustu): Srbija in Črna gora 926 konkurzov -f- 10 poravnav ((542), Hrvatska in Slavonija 50 4-35 (58), Sovenija in Dalmacija 67 -f- 11 (43), Vojvodina 47 -f 20 (38), v Rosni in Hercegovini 13 -f- 7 (10). Nazadovanje insolvcnc odpade torej izključno na pravno območje Srbije in Črne gore, dočim so se v vseh ostalih pokrajinah in-solvence letos pomnožile.
* * *
ANGLEŽI NAM PONUJAJO DENAR ZA CESTE ITD.
Velika angleška skupina, ki je zastopana v Beogradu, se je obrnila na vlado ter na uprave banovin in občin :s poročilom, da je pripravljena dati pod ugodnimi pogoji na razpolago denar za zgradbo cest ter da je pripravljena prevzeti elektrifikacijo države.
Organizacija izvoza vina iz Jugoslavije.
V zagrebškem »Morgenblatt«-u piše S. D. iz Beograda o gornjem predme-iu sledeče:
Kakor so časopisi nedavno poročali, je osnovala Privil d. d. za izvoz agrarnih produktov poseben vinski oddelek. Slišimo, da je domači konsum padel proli lanskemu letu za 50 odstotkov. Tudi statistika izvoza ne nudi razveseljive slike, če jo primerjamo s površino vinogradov. Leta 1927 je znašal izvoz 9,208.964 kg v vrednosti 46,164.812 Din, leta 1928 samo 5,900.506 kg v vrednosti 31,639.507 Din in leta 1929 5,223.914 kg v vrednosti 24,733.498 Din. če pomislimo poleg tega še, da je od srede leta 1929 dalje vpeljana za izvoz vina in žganja znatna izvozna premija, je bojazen za usodo našega vinogradništva pač utemeljena.
V današnjih razmerah more z uspehom gojili eksport le močna Ivrdka z zadostno glavnico in s polno podporo države. Privil, d. d. se zdi, da še ni na-lančno določila, kako hoče prodajati vino v inozemstvu. Obstojita v prvi vrsti dve možnosti: 1. Predaja inozemskim veletrgovcem, 2. Privil, d. d. organizira sama prodajo na najvažnješih inozemskih tržiščih.
Prva možnost nudi le to prednost, da se vsa manipulacija prodaje poenoti.
Drugo možnost si hočemo nekoliko natančneje ogledati. Kot praktični zgled vzemimo Avsirijo z Dunajem kot kon-sumnim središčem. Sicer je v naši statistiki Avstrija naš najboljši odjemalec vina, avstrijska statistika nam pa pravi, kako zelo so nas prekosile druge dežele, tudi oddaljenejše. Uvoz vina v sedih v Avstrijo je znaša! v prvih treh četrtletjih leta 1929 sledeče množine (1 šiling — 8 Din):
Iz Italije s	Trstom 97.488	28,344.000
Iz Ogrske	64.582	25,000.000
lz Španije	51.830	20,952.000
V/ Grčije	30.447	8,584.000
Iz Jugoslavije	22.842	10,880.000
Iz Bolgarije	10.393 3,120.000
V	lej statistiki smo torej kot mejaši Avstrije po množini šele na petem mestu med uvozniki vina, po vrednosti na četrtem. Ob enem nam kaže statistika ludi prodajne možnosti za naša vina v Avstriji. Italija je prodala lani v treh četrtleljh samo v malo Avstrijo več vina kot je znašal ves naš celolelni izvoz z niti 25 mil. Din. Daleko nas je prekosila oddaljena Španija; o Ogrski še ne govorimo ne. Kako naj torej Privil, d. d. prodajo vina organizira? Statistika nam pravi, da naša dosedanja pot, to ie prodaja veletrgovcem ni bila pravilna in uspešna. Geslo današnje trgovine je: direktno do kon/umenta! če smo si pridobili konsumenta, pride slednjič velika in mala trgovina sama po sebi kot odjemalka zraven. Na Dunaju so bila pred vojsko naša vina dobro znana in upoštevana; 'po vojski so se razmere v marsičem spremenile, ne samo vsled carinskih mej. Ker smo v prvem času po vojski sami konsumirali velike množine vina, ni nihče polagal važnosti na to, da bi se spustil z novimi konkurenti v tekmo, in tako smo zgubili trgovske zveze. Okus konsumentov se je med tem privadit na vina iz drugih držav, točena v gostilnah. Naša naloga bi bila torej, da zopet pridobimo za naša vina neposredne konsumenle, torej pivce vina same.
Naš predlog bi bil:
Priv. d. d. osnuje na Dunaju prodajno družbo ali pa kupi za svoje namene kakšno že obstoječo tvrdko. Napravi se centralna klet s steklenično napolnilni-co za vino in žganje in z zalogo živil.
Ceniralna klel bi imela stalno v zaiogi
4	do 5 tipov naših najboljših vin v vedno enaki kvaliteti. Te tipe bi stalno dobavljale vzorne kleti zadevnega jugosl. ozemlja — vsak tip ena klet —; v prvi vrsti bi prišle v poštev zadružne kleti. Poleg tega bi se odprlo na Dunaju ca
10	vinskih kleti ali vinskih točilnic, nekakšni bifeji z mrzlim prigrizkom. Založene bi bile stalno z zimsko salamo, z 2 ali 3 vrstami sira, s sardinami v škatlicah in kranjskimi klobasami (tudi na plinu kuhanimi); in sicer bi moralo biti to res samo jugoslovanska blago, od prodajne družbe stalno iz Jugoslavije dobavljeno. Tako bi se dale naše jestvine v gotovih množinah prodati tudi tedaj, ko bi v ceni za dunajski trg morebiti trenutno ne konvenirale. Vinske hrame bi odprli polagoma drugega za drugim ob istočasni močni propagandi. Vsi naši rojaki in prijatelji na Dunaju bi to napravo gotovo radi podpirali in bi vpeljali v točilnice svoje prijatelje in znance. Vinske točilnice bi služile popularizaciji naših vin in bi mogle obenem veljati kot tipi okusa naših nepo-tvorjenih (pristnih) vin za drugam prodano blago. Človeško pač lahko razumemo, da mnogi ljudje pogosto mislijo, da se jim prodaja ponarejeno vino. V teh točilnicah bi bili uverjeni, da se pol-državna družba ne poslužuje nikakšnih lakih sredstev. Ta, rekli bi, zagotovljena prodaja bi bila pa tudi hrbtenica za obstoječo družbo.
Družba bi poleg tega oživoivorila popolno prodajno organizacijo. Mesto bi se razdelilo v okoliše, kojih gostilne, delikatesne trgovine itd. bi agenti neprestano obdelavah in sicer ne samo za vino v steklenicah in sodih ter za Specialitete žganja (samo v steklenicah), lemveč tudi za vse predmete, ki bi se prodajah v vinskih hramih, v seziji pa tudi za drugo blago (o Veliki noči za šunko itd.). Ker bi mogla biti večina vinskih odjemalcev tudi odjemalka tega blaga in bi bili agenti stalno v sliku z njo, bi prodaja tega blaga režije ne zvišala posebno. Prodajna organizacija bi se polagoma Tazširila tudi na druge avstrijske kraje.
Navedli smo za zgled Avstrijo, oziroma Dunaj. Analogno velja za Prago, Krakov, Varšavo itd. Na Poljskem, kjer se vino splošno ne pije, bi se vinske točilnice uredile na drugačen način in v manjšem številu.
Načelo pa, ki ga hočemo z našimi izvajanji podčrtati in ki smo ga že zgoraj omenili, je:
Pojdimo s prvovrstnim blagom direktno h konsumentu in skušajmo si ga pridobiti!
Izvajanja beograjskega dopisnika so vsega upoštevanja vredna. Na opisani način bi bilo našim vinogradnikom in s tem vsem drugim izredno pomagano.
LJUBLJANSKI ČEVLJARJI PROTI GRADBI BATINE TOVARNE.
Za prihodnjo nedeljo 14. t. m. je Zadruga čevljarjev za sodni okraj Ljubljana sklicala ob pol 9. uri v dvorano Mestnega doma na Krekovem trgu izredni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Davčne olajšave. 2. Protest proti gradbi tvornice Bat’a v Jugoslaviji. 3. Raznoterosti. — Na vabilu, ki je bilo te dni razposlano, opozarja zadruga, da se bo neudeležencem po sklepu izrednega občnega zbora od 17. maja 1928 naložila globa od 10 Din v prid podpornemu skladu.
OGROMNE IZGUBE V VOLNI.
Zaključki sedaj končanega volnenega leta v Avstraliji nam kažejo doslej še ne nastopivšo devalvacijo (razvrednotenje) volne. Padec prometa je bil sicer razmeroma majhen, kajti prodanih je bilo 2,472.000 bal proti 2,625.000 balam v prejšnjem letu, a skupiček je padel od 56,700.000 funtov na 32,800.000. Iz skupnega zaključka se vidi, da je padla cena volne v teku enega leta za
42-1 odstotkov. Avstralski producenti volne so spričo teh ogromnih zgub v velikih težkočah .in razmotrivajo o sanacijskih načrtih, ki pa pač doslej zaenkrat še niso zadobili določene oblike.
Jubilej Hmeljarskega društva v Žalcu.
V nedeljo se je vršil v Žalcu znamenit praznik naših hmeljarjev. Hmeljarsko društvo je na svečani način obhajalo 50-letnioo obstoja in plodonc snega delovanja.
V prostorih žalske ljudske šole se je vršilo ob 9. uri slavnostno zborovanje.
V	odsotnosti obolelega predsednika g. Franca Robleka je zborovanje otvaril društveni podpredsednik gosp. Andrej Amtlioga, ki je pozdravil vse navzoče in prosil tajnika društva g. Antona Petrička, da vodi zborovanje.
Z velikim navdušenjem sta bili sprejeti vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravna brzojavka .kmetijskemu ministru. Sledil je zelo obširen in temeljit referat tajnika g. Petrička o 50-1 et-nem društvenem delovanju, o razveseljivem razvoju društva in njegovem napredku ter o velikih uspehih, ki jih je društvo doseglo za svoje članstvo. Iz poročila posnemamo naslednje:
Kot prvega hmeljarja v Savinjski dolini beleži kronika pivovarnarja Frana Zužo v Žalcu, ki je ustvaril na svojem posestvu 1. 1854 prvo hmeljišče, a ga je opustil. Temelj slovenskemu hmeljarstvu je položil šele 1. 1872 oskrbnik graščine Novo Celje Josip Bilger, ki je z velikim uspehom zasadil pozni virtem-berški hmelj. Kmalu so sledili Bilgerje-venui vzgledu številni Zalčani, njim pa ostali prebivalci Savinjske doLine. Leta 1880 sta Janez Hausenbichler in Karel pl. llaupt ustanovila Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalcu, katerega pravila so bila sestavljena v nemškem jeziku. Prvi prevod pravil v slovenščino je oskrbel 1. 1899 g. Petriček. Pravila so bila pozneje dvakrat izpremenjena. Na podlagi novih pravil so bile v posameznih krajih ustanovljene podružnice, ki so dosegle v letu 1929 visoko številko 23 z 1609 člani. Letos se je število podružnic skrčilo na 15 s 776 člani. Na predlog poročevalca 90 nato navzoči počastili spomin pokojnim društvenim funkcijonarjem,ki so si pridobili za pro-speh hmeljarstva pri nas nevenljive zasluge.
Članarina je znašala 1. 1881 do 5000 sadežev 1 goldinar, od 1. 1900 do 1917 2 kroni, naslednji 2 leti po 5 kron, naslednji leti že 20 kron, 1. 1922 je dosegla članarina že višino 10 do 100 kron po številu sadežev, v 1. 1923 5 Din, v zadnjih 3 letih pa znaša od 10 do 100 Din po številu sadežev. Najnižje število članstva je bilo 1. 1883, ko je bilo včlanjenih le 34 hmeljarjev, največje pa je bilo lani, namreč 1673. Zapisniki ne izkazujejo števila članstva v 1. 1886 do 1899. Društvo je imelo ves čas svojega obstoja velik denarni promet. V dinarski dobi je do letos bilo 278.750 Din dohodkov in 218.826 Din izdatkov. Prebitek 60.000 dinarjev' je bil letos uporabljen za nabavo 19 Holderjevih brizgaln. Skupna podpora v teh letih je znašala 116.853 dinarjev, ki jo je dobro polovico prispevala država. Množina pridelka je znašala v goldinarski dobi 58.650 stotov, v kronski 179.230 stotov in v dinarski dobi 98.100 stotov.
Nato je poročal g. Petriček o pouku, ki ga je in ga še prejemajo naši hmeljarji od društva. Zelo potrebne so bile, zlasti v povojnih letih, pogoste osebne intervencije v Beogradu, Ljubljani in drugod, ki so jih opravljali gg. Franc Roblek, Franc Piki, Vilko Senica in Anton Petriček. Za pospeševanje hmeljske kupčije je društvo ogromno žrtvovalo, tako gmotno, kakor tudi s silnim delom in napori društvenih funkcijonar-jev. V času hmeljske rasti društvo stalno obvešča sploh vse hmeljarje o stanju nasadov, o vremenskih nezgodah, o hmeljski kupčiji itd. Ta poročila dostavlja društvo tudi raznim uglednim hmeljarskim organizacijam in v inozemstvu. Največjega pomena za pospeševanje hmeljske kupčije pa je bila udeležba društva na iraznih mednarodnih hmelj-skih in drugih razstavah. Izmed vseh razstav je bila nedvomno najpomembnejša za naše hmeljarstvo ona leta 1908 v Berlinu. Svetovne razstave v Barceloni 1. 1929 se niso udeležili posamezni hmeljarji, temveč Hmeljarsko društvo v zvezi z žalsko Hmeljarno. Prvi sejem za hmelj je bil prirejen v Žalcu leta 1885
na ta način, da so hmeljarji na poziv pivovarnarjev bratov Kuffnerjev z Dunaja postavili svoj pridelek v odvezanih vrečah mr pragove svojih hiš. Ta način pa se ni obnesel. Pozneje so se prirejale urejene razstave, ki so se končale večinoma s prav zadovoljivimi uspehi. Pričetek signiranja hmelja je pr nas naletel na hude nasprotnike, das: se je izkazalo, da je neobvezno signiranje hmelja edino koristno za napredek in dober glas našega hmelja v inozemstvu. Društvo je vedno nastopalo proli obveznemu signiranju hmelja, ker ga smatra kot škodljivo za naše hmeljarstvo Ozna movalnica, ki jo je ustanovilo Hmeljarsko društvo v Žalcu, se lepo razvija in deluje neposredno v korist hmeljarstva vobče. Nato se je g. Petriček z zahvalo spomnil vseh naših odličnih javnih delavcev, ki so vedno, ko so se nahajali v visokih in odločujočih funkcijah kot bivši državni in deželni poslanci ali pa kot ministra, pomagali hmeljarjem.
Svoje poročilo je g. Petriček zaključil z iskreno željo, da bi novi, mladi društveni funkcionarji, ki bodo morali prevzeti krmilo društva zaradi postopnega odstopa stare garde, imeli srečne roke, ki bi dovedle naše hmeljarstvo, ki je bilo in ki naj ostane vir blagostanja v Savinjski dolini, še na odličnejše in sigurnejše mesto, kakor ga je zavzemalo do sedaj.
Nato je spregovoril še stari hmeljarski borec g. Matija Bošnjak iz Pariželj, ki je poudarjal velike zasluge neumornega in požrtvovalnega poslovodje g. Antona Petrička in je končno tudi izrazil vročo željo vseh navzočih, da bi nevarno oboleli predsednik g. Franc Roblek čim prej okreval.
Tajnik g. Petriček je nato razglasil rezultate hmeljske razstave, ki je bila prirejena v isti dvorani. Razstavilo je 57 hmeljarjev 60 vzaroev hmelja, ki je v splošnem letos zelo lep. Komisija je vse vzorce pregledala in izrekla naslednjo sodbo, vse po vrstnem redu zgla-sitve:
Odlično (31 točk): Juhar Franc, Vrb-je-Žalec, Praznik Ignac, Gomilsko, kon-vent usmiljenih bratov v Vrbju in Matija Bošnak, Parižlje - Braslovče; (30 točk): Malgaj Alojzija iz Goto vel j; (29 točk): Steiner Anton, Gotovlje, Puncer Alojz, Paška vas, Marinc Jeromin, Gli-nje - Braslovče, Lorber Ivan, Mrzlava vas, Vodlak Ivan, Gor. Gorče, Zagoričnik Vinko, Podvin-Polzela, Naraks Ivan, Gor. Ložnica - Žalec in inž. Hans Je-schounigg, Arja vas-Petrovče. Prav dobro oceno z 28, 27 in 26 točkami je prejelo 21 hmeljarjev, dobro oceno s 25, 24 23 točkami pa je komisija priznala 16 razstavljalcem. Vsi drugi so dobili manjše število točk. Diplome bodo prejeli le razstavljalci, katerih blago je bilo označeno z odlično, prav dobro in dobro oceno. Tajnik g. Petriček je nato zaključil jubilejno zborovanje, nakar so si navzoči ogledali razstavo.
TVOR NICA CIKORIJE
Priporoča svoje izvrstne izdelke
o auotu
Družba za rečno plovbo v Beogradu je naročila v Nemčiji dva nova moderno opremljena parnika za osebni promet na črti Dunaj—Beograd—Galac.
50 milijonov Din za vodno preskrbo v krajih, ki trpijo na pomanjkanju vode, hoče poljedelsko ministrstvo vstaviti v novi proračun.
Največja ugodnost med Jugoslavijo in Estonsko velja že dva tedna in bo veljala do sklepa končnoveljavne pogodbe. Odpovedni rok za dogovor največje ugodnosti je določen s tremi meseci.
Kvaliteta jugoslovanske konoplje je po poročilu iz Odžacev v Vojvodini letos dobra.
Industrie — und Privatbank d. d. v Berlinu bo razdedila zopet 10-odstotno dividendo.
Jeklarne v Longwyju (Francija) razdeljujejo iz čistega dobička 51-9 milj. fr. zopet 18-odstotno dividendo v skupnem znesku 20-5 milj. fr.
V ameriški industriji umetne svile se kažejo znaki, da se bliža med družbami sklenjena konvencija koncu ter da se bo pričel boj za cene.
Pribitek za carinska plačila v Španiji za mesec september je določen z 78-2%, če se ne plača v zlatu.
Konkurzov v Nemčiji je bilo v avgustu objavljenih 810, poravnalnih postopanj 591. Odnosni številki za julij sta 977 in 685.
Banca d' America e d’ Italia in Banea Italo-Britannica se bosta fuzionirali. — Obe banki imata podružnice v vseh večjih italijanskih mestih.
Štiri največje ameriške tovarne pnevmatik zaznamujejo skupno zgubo v znesku več kot 1 milijon dolarjev.
Brezposelnost v USA je po izjavi ravnatelja ljudskega štetja znatno večja kot se je doslej navajalo. Brez dela je okoli devet milijonov ljudi, ne pa dva in pol. kot so prvotno trdili.
Za zboljšanje zveznih rest v Avstriji so izdali letos vsega skupaj okoli 30 milijonov šilingov.
/late zaloge Angleške in Francoske banke so po zadnjih izkazih obeh bank sledeče: pri prvi 154-8 milj. funtov, pri drugi 47.100 milijonov frankov.
Cena žita na Ogrskem močno pada, cena rži naravnost katastrofalno.
V Avstriji zopet iščejo petrolejskih vrelcev; neki vrelec so izvrtali v globini 700 metrov.
Družbi Bonifiche Ferraresi v Torino
hočejo priskočiti v toliko na pomoč, da odvrnejo prisilno poravnavo. Beremo, da obstojijo izgledi za sanacijo družbe’
Eksport največjega ameriškega avto-mobilnega koncerna General Motors se je letos močno skrčil. V prvem četrtletju je napram prvemu lanskemu četrtletju padel za 58-9%, v drugem za 70-2 odstotkov in v. juliju za 71-3 odstotkov, torej skoraj za tri četrtine.
Pogodba čslov. države z družbo za vnovčenje špirita je bila podaljšana za eno leto, do 31. avgusta 1931.
Pogajanja za ustanovitev francosko-belgijskega elektrotrusta so toliko napredovala, da jih upajo v kratkem zaključiti. Sedež trusta bo Pariz.
V mednarodni industriji stekla se pripravlja čimdalje večje karteliranje.
Dve veliki ameriški petrolejski družbi s skupno glavnico več kot 316 milj. dol. se bosta združili. Nova družba bo imela v zakupu ozemlje skoraj dveh milijonov aerov in bo producirala na dan ca. 125.000 barrelov ali sodčkov. — 1 aere je 40-468 arov, 1 barrel petroleja je 1-514 hi.
Defcit ameriškega zakladnega urada. Ameriški zakladni urad računi po zadnjih priobčenih številkah za fiskalno leto, ki bo poteklo 30. junija 1931, z deficitom ca. 200 milijonov dolarjev, dočim je izkazalo zadnje fiskalno leto prebitek 200 milj. dol. Za novo finančno leto že sedaj obstoječi deficit ima po mnenju zakladnega urada svoj vzrok v rastočih izdatkih za vladni aparat, zmanjšanih dohodkih, izrednemu padanju uvoza, precejšnjemu zmanjšanju carinskih dohodkov ter v posebnih izdatkih za vremenske katastrofe, zlasti za poljedelstvo, ki je trpelo vsled suše.
ZLATE ZALOGE SVETA.
Neka nemška statistika pravi, da so narasle zlate zaloge sveta od 441 milijarde mark konicem leta 1926. na 48-3 na koncu leta 1929. in na 49-2 milijard mark 30. junija 1930. Torej je bil letošnji polletni prirastek prav znaten. Zanimivo je, da so se zlate rezerve Ruske državne banke v tem polletju pomnožile za 017%, kar pomeni poleg lastne produkcije pretežno doslej obrtno predelano zlato. Zlate zaloge Evrope so se pomnožile v prvih štirih letošnjih mesecih na skoraj 21*4 milijard mark ali od 421 na
43-4 odstotkov svetovnih zalog. Te nabave zlata prihajajo po večini iz prekomorskih centralnih zalog, s ca. 40 odstotki iz južnoafriške nove produkcije. Zlate rezerve Francoske ban ke so narasle na 7 25 milijard mark (nad 47 milijard frankov), pri čemer je prišel dotok večinoma iz Anglije in le v manjših zneskih iz USA in iz Holanidje. Angleška banka je mogla kljub neobičajno visokim zahtevam angleškega denarnega trga zvišati svoje zlate zaloge za 0-24 na 3 2. Izvozu zlata in običajnim pošiljatvam zlata v Indijo stojijo nasproti uvozi zlata v skupnem znesku 691 milijard mark. Zlate zaloge USA so narasle za več kot 1 milijardo mark na 19*03 mi-1 jard, niso pa še dosegle viška iz meseca aprila leta 1927. z 19-35 milijardami. Delež Zedinjenih držav je narasel od 37-2 odstotkov na koncu preteklega leta na 38-6 odstotkov na kocu letošnjega junija. Zedinjene države so imele kmalu po vojski več ■kot polovico vseh svetovnih zlatih zalog, danes pa že dosti manj in je Evropa že precej pred njimi.
NOVE SLADKORNE TOVARNE POLJE DELCEV V ČEŠKOSLOVAŠKI.
Konzorcij poljedelskih sladkornih tovarn na Moravskem namerava čslov. sladkornemu kartelu delati resno konkurenco. Skupina, katero financira in-dustrijalec Goldschmidt, izrablja patent inženjerja Cukr-Komersa, ki delo menda zelo poceni in prihrani mnogo stroškov. S tem more spodbiti domačo ceno kartela. Patentni proces, ki ga je vodil kartel proti inženjerju Komersu, se je končal za kartel negativno. Doslej je imel konzorcij dve tovarni sladkorja, se- j daj hoče zgraditi še dve, eno pri Nacho-du in eno v Breclavi. Groteskno je, da izda kartel na stotine milijonov za prenehanje obratovanja v tovarnah, da se kriza omili, dočim se na drugi strani ustanavljajo nove tovarne. Doslej se kartel za novi konzorcij ni zmenil, sedaj se bo pa najbrže moral. Inženjer Cukr-Komers je dobil povabilo iz Kanade, naj zgradi tam sladkorno tovarno po njegovem sitemu.
*	* *
TUDI V HOLANDIJI ZNIŽUJEJO MEZDE.
Splošni neugodni gospodarski položaj se je pričel javljati v Holandiji šele sedaj. Število brezposelnih raste in ker delajo tovarne z omejenim obratovanjem, je močno padla tudi prodaja premoga. Rudniki se trudijo zato za eks-portna naročila, katera je pa spričo vi-j šokih nabavnih stroškov težko dobiti. — Lastniki rudnikov so z 31. avgustom do-tekle tarifne pogodbe odpovedali in zahtevajo, da se določijo mezde za vsak rudnik primerno vsakokratnim lastnim stroškom. Delavci se tej zahtevi seveda j upirajo in je pričakovati mezdnega boja.
TEDEN«,
lANSKl-BORZl
*
Advokata dr. Hacin Josip in dr. Sajovic Josip
sia preselila
svojo pisarno z dnem 9. septembrom iz Kolodvorske ulice št. 8 * I. nadstropje poslopja Prve Hrv. Sdedionice
na »-ogalu Aleksandrove ceste in Beethovnove ulice (vhod iz Beethovnove ulice)
MKDNARODNI PREMOGOVNI SPORAZUM NEMOGOČ.
Od časa do časa beremo o poskusih, da bi se premogovna podjetja posameznih dežel sporazumela glede ureditve konkurenčnih razmer na svetovnih trgih. Dočim so bili kontinentalni premogovniki kljub velikim interesnim na-sprotstvom pripravljeni za skupno sodelovanje, se vsa prizadevanja izjalovijo ob težkočah, ki jih delajo angleški lastniki premogovnikov. Oni uživajo v naj-dalekosežnejši meri podporo svoje vlade in morejo zato poostreni konkurenčni boj lažje voditi. Iz tega vzroka zahtevajo pri skupnem postopanju s kontinentalnimi premogovniki posebne ugodnosti, ki jim jih pa ostali kontraktni partnerji ne morejo dovoliti, ne da bi sebe preveč ogrožali. Zato sedaj ni računiti s skorajšnjim mednarodnim premogovnim sporazumom.
*	* * TRGOVSKO-POLITICNE TEŽKOCE SREDNJE EVROPE.
Proti pričakovanju od strani Češkoslovaške, da se bodo v jeseni obnovila trgovska pogajanja z Nemčijo, se sedaj doznava, da se v Nemčiji glede na bližnje volitve v tej smeri nič ne dela in tudi nič ne pripravlja. Sicer so pa tudi gospodarske razmere takšne, da je sedanji položaj za dogovor v trgovsko-po-litičnih vprašanjih med obema državama manj ugoden kot kdaj prej. Tudi ni pričakovati, da se ta položaj kmalu spremenil, tako da bodo ostali gospodarski odnošaji med obema državama kljub vsem nujnim potrebam še nadalje neurejeni. Tudi druga trgovska poganjanja se ne morejo prav premakniti z mesta, tako da v tem oziru slika prihodnjih mesecev ni prijazna.
Kvalitetna
znamka
Zahtevajte povsod1
TUDI KANADA ZVIŠUJE CARINSKI ZID.
Po poročilih >Times« je izjavil kanadski ministrski predsednik Benett, da bo treba kanadsko carinsko tarifo tako urediti, da bo domači trg zagotovljen domačim producentom. V jeseni se bo moral pečati parlament z nujnimi zaščitnimi odredbami v interesu važnih domačih produkcijskih panog, zlasti tekstilne industrije. Tudi kanadski far-merji morajo biti zaščiteni pred nečedno konkurenco, ki hoče importirati svoje produkte pod resnično ceno. Franco-sko-kanadska trgovska pogodba se bo morala ali radikalno predelati ali pa morebiti celo odpovedati. Ista usoda čaka tudi kakšnih 20 drugih trgovinskih pogodb, tako z Belgijo, Dansko, Italijo, Nizozemsko, Argentino, Norveško, Švedsko, Špansko itd. Zedinjene države imajo dobiček le iz naslova največje ugodnosti.
Devizno tržišče.
Ljuoljtmsmj aev iz.no tržišče tudi v minulem teuuu ne kaže nikaite očitnejše kupcijske amgionosti, dasiravno je bita v prošiem letu ob tem času devizna kupčija Ze v potnem razmahu, t emu odgovarjajoče je zaključil p roteč e ut teden s skupnim prometom od 14,413.098-29 Din, od cegair je skoro eua tretjina zaključkov samo v devizi London, druga 'tretjina pa v uevizah Curih in Newyork. ■Marjana banka sama je dala v celem za
o	,)i/ milj. dinarjev deviznega blaga, posamič pa največ Newyorka (2‘308 milj. dinarjev) in (Juriha (1-036), dočim je višina zaključkov — v privatnem blagu perfektuiranih — presegla devet milijonov dinarjev.
Višina na poedinih borznih sestankih doseženega deviznega prometa se je gibala med 2 in 3, in pol milijoni, kar je v ostalem razvidno iz teli-te dnevnih prometnih številk:
Due	1.	septembra	Din	3,t>47.167-CJ9
London—Italija.
Dne	2.	septembra	Din	2,967.457-29
London—Curih.
Dne	3.	septembra	Din	2,150.797-97
Ne wyork—London.
Dne	4.	septembra	Din	3,692.651 '90
Newyonk—Wien.
Dne	5.	septembra	Din	1,955.023-47
London—Curih.
Pri tem opažamo, da izkazuje četrtkov borzni sestanek največji dnevni promet zadnjega tedna, ker so tečaji malone vseh važnejših deviz nekoliko vidneje porasli, petkov borzni sestanek pa najmanjši, ker so bili devizni tečaji v nadaljujoči se haussi.
V devizni tečajnici je omeniti predvsem Cuirih (1095-90) in Budimpešto (9-8878), ker sta skozi ves prošti teden beležila nespremenjeno ob pondeljko-vem tečaju, dalje Bruselj, ki je tekom tedna osciliral ter nekoliko popustil na-pram pondeljku (7’8796), v petek pa dosegel spet pondeljkov tečaj, t. j. 7-8796. Nasprotno so vsi tečaji ostalih deviz od pondeljka na petek za nekoliko poenov poskočili tako n. pr. Amsterdam od 22-71 na 22-725, Berlin od 13-4575 na
13-46, Dunaj od 7-9672 na 7-9727, London od 274‘38 na 274'53, Newyork od 56-25 na 56-335, Pariz od 221-73 na 22176, Praga od 167-24 na 167-35 in končno Trst od 295-05 na 295-60.
'Notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče.
Položaj je na tem tržišču še vedno nespremenjeno slab. Tudi tečaji so osta-
li	neizprenienjeni razen Prve hrvatske št»dionice, ki je od pondeljka (1. t. m.) dalje beležila ob višjem tečaju 925 Ddn za denar, pa brez blaga.
Zaključena je bila 3. t. m. Kranjska industrijska družba, Jesenice, po 312-— dinarjev in 4. t. m. pa je bil perfektu-iran večji zaključek v papirjih Stavbne družbe, Ljubljana, po dosedanjem tečaju 40 Din.
V Blairovih posojilih ni prišlo v minulem tednu do zaključkov, notice so pa te-le: za 8% vse borzne dneve 97-75, le v četrtek (4. t. m.) 97-50, in za 7% dne t- in 5. t. m. 87-50, na ostale dneve pa 8725.
Tendenca in zanimanje vseskozi Strajno mlačna.
Lesno tržišče.
Na lesnem tržišču, ni bilo tudi v pretečenem tednu nikakih bistvenih sprememb. Pojavljajo se sicer interesenti, 'tudi povpraševanja so pogostejša, a vse je le bolj informativnega zhačaja.
Prodaja in zaključuje se le za takojšnji konsum in še to vedno le najpotrebnejše blago. Naši mali producenti so — v očigled sedanji situaciji — sečnje stoječega lesa znatno omejili. Radii pomanjkanja gotovine so manjše vodne žage omejile in zmanjšale nakup lesa ter režejo le še po naročilu — večinoma za domačo vporabo (mezdno rezanje), dočim se za skladišča pa ne žaga.
Na Ljubljanski borzi je bilo tekom prešlega tedna zaključeno 6 vagonov te-
stonov, ki imajo predpisano medijo, in se v splošnem išče le široko blago, dalje 5 vagonov smrekovih hlodov od 4 do 6 'in, od 25 cm srednjega premera naprej,I., II. za domačo industrijo, potem 5 vagonov tramov po naročilu kupca (vse samo suho, merkantilno tesano blago) ter končno en vagon brodarskega poda. Poleg tega je bilo zaključeno še 8 vagonov bukovih in en vagon hrastovih drv.
Povpraševanja:
2 vagona lepega bukovega 80% kanello z ‘20% kosovnega oglja za takojšnjo dobavo. - Cena naj se glasi franko vagon meja via Postojna tranzit.
Bukovi neobrobljeni plohi: ca. 5 vagonov v dimenzijah od 80 in 130 mm. z malo od 100 mm. od 2 ni dolžine naprej, teža 900 ,ka 7a nr1. Cena Franko vagon meja Podbrdo ali Postojna.
Hrastovi brzojavni drogovi: večina: !) do 10 ni dolžine, debelina v sredini 30—32 cm: 10 do 11 m dolžine, debelina v sredinii 32 do 34 cm; 11 do 12 ni dolžine, debelina v sredini 34—37 cm; nekaj: 8 do 9 ni dolžine, debelina v sredini 27—30 cm; 12 do 13 111 dolžine, debelina v sredini 35—37 cm: 13 do 14 m dolžine, debelina v sredini 35 do 40 cm. — Cena naj se glasi franko '.italijanska meja za 100 kg.
Hrastove deske, dolžina od 3 80 do 8 m, od 20 do 160 mm debeline.
Smrekove deske. I.. 11.. 111.. en. 500 m\ paralelno žagane, in sicer: 70% v debelini
24	mm in 30% v debelini 18 mm: dobava bi se vršila v treh mesecih. Plačljivo v 30 dneh po prejemu blaga. Cena franko vagon meja Postojna tranzit.
1 vagon moralov in polmoralov: debeline 34/08. dolžine od 2-50 — 3 — 3-50 — 4 m, ca. 15 m3: debeline 38/78. dolžine od 2 50 —
3 — 3-50 — 4 m, ca. 15 m3; kar se tiče dolžin. naj bo iste največ od 4 m; nadalje morali: 34/68 mm, dolžina 5 ni, 2 do 3 m’: 78'78 mm, dolžina 5 m. 2 m*; 68/68 mm. dolžina 5 m, 2 m3. V slučaju, da se ne bi razpolagalo z morali 34/68. se lahko iste izvzame. — Cena franko vagon meja via Postojna tranzit.
3 vagone smrekovih kratic, konične. 25 mm, v dolžinah od 1 do 3 50 m. od 8 do 10 cm naprej. — Cena naj se glasi za 100 kg franko vagon italijanska meja, .gorenjska provenijenca.
Tramiči: 10/10 cm, od 5 do 6 m dolžine, blago mora biti suho. letošnje produkcije. Nadalje 1 vagon tramičev, in sicer: 150 kom.
5	m dolžine, 8/8 cm in 100 kom. 6 m dolžine, 8/8 cm. — Cena naj se glasi franko vagon meja Djevdjelije.
Smrekove letvice, več vagonov: 12;24 mm, v dolžinah od 2, 2 50, 3, 350 in 4 m. — Cena franko vagon meja Djevdjetije.
Smrekove, jelkove deske v sledečih fiksnih širinah: 20—25 m3, 24 mm. 19. 22, 25, 28, 30, 33. 36. 38. 40 cm: 25—36 m3 18 mm, 19, 22, 25, 28, 30, 33. 36 cm; 10—15 m3. 12 mm, 19. 22. 25, 28. 30, 33 c.m: blago mora biti 1., 1!.. z malo TIT. — Plačljivo takoj po prejemu robe. — Cena naj se glasi franko vagon Sušak pristanišče.
.lelove letve: 10 m3 6X24 mm, od 2 do
4 m dolžine z največ 7% od 150 m; 20 m* parjene bukovine, od 140 do 190 m z največ 2% od 1 do 1-30 m, debeline 27 mm, širine od 13 cm naprej, I., II. — Cena franko Vagon Sušak.
Bukova metlišča, I., brez grč. debeline 27/27 mm. dolžrine 1, 110 m. — Cena franko vagon meja Postojna tranzit.
I. sveže javorjeve hlode, brez grč. od 50 cm srednjega premera naprej, v dolžini od 170 m. oziroma 340 m. — Cena franko vagon nakladalna postaja.
Hrastovi in bukovi pragovi: v dimenzijah 2 60X24X14X15 cm in 2 60 mX21X13X13 cm. Cena za blago poslano franko vagon Sušak pristanišče. Najmanjša količina, katera se lahko zaključi, je 15.000 koimadov.
Remeljni: ca. 50 m3, dolžine 5 m, in sicer: ca. 30 m* od 78/78 mm in ca 20 m* od 68/68 m, blago ostrorobo, očeljeno, prirezane glave, I., IT., III., brez razpok in črvivosti, ker se bode rabilo za stavbne svrhe. — Cena franko vagon nakladalna postaja.
Madrieri borovi: ca. 16 ni3, 75 mm debeline, od 20 cm širine, od 3-20 m do 8 ni ali v razmahu od 80 om, blago monte, popolnoma zdravo, brez razpok. — Cena naj se glasi franko vagon nakladalna postaja.
Bukovi naravni plohi, neobrobljeni, suhi, dolžina od 2 m do 4 m, širna od 16 cm naprej (tudi široka roba) kot sledi: ca. 4 m3 20 mm debeline, ca. 2 m3 25 mm debeline, ca 8 m3 35 mm debeline, ca. 2 m’ 40 mm debeline, ca. 2 m3 50 mm debeline. Kvaliteta I., II., z ne več kot 15% III. Blago zdravo. Dobava takojšnja. Navesti je treba težo, kub. metra in ceno franko vagon meja Postojna.
POVPRAŠEVANJA:
1 vagon neobrobljene bukovine, I., II., III., od 3 m naprej, v debelinah 38, 58, 68 mm. Cena franko vagon Sušak.
Lipovi plohi, I., II., večjo množino. Cena prihod Sušak.
Hrastovi pragovi: 2’60 ni, 16 X 26 cm gornja ploha; 2'60 m, 15 X 25, 15 cm gornja ploha; navesti je treba množino ter ceno Iranko vagon avstrijska meja Št. Ilj. Plačilo potoni akreditiva.
Večja partija hrastovih neobrobljenih plohov, I., II. — Cena Iranko meja Postojna ali Jesenice.
PONUDBE:
Ca. 1003 suhih, lepo tesanih tramov.
1 vagon lepega, belega javorja (plohi) od
27 do 100 mm.
1 dopion brzojavnih drogov, dobava takojšnja.
Jelovina, konična roba: 13 mm, T., II., III., 130 m3, medija 21/20 cm; 18 mm, I., II., III.,
25	m3, medija 26 cm; 24 mm, L, II., III., 160 m3, medija 26/27 cm; 50 nun I., II., III,
28 m3, medija 25 cm.
Morali (reineljni): 68/68 mm, 4 m, 23 m3; 68/68 mm, 4—6 m, 2 m3; 34/68 111111, 4 m,
4	m3; 78/78 mm, 4 111, 23 m3; 78/78 mm, 4—6 m, 2 1113: 39/78 mm, 4 111, 2 m3.
Bukovi plohi: 41 m3 od 40 do 100 111111 debeline, toda brez 90 nun, od 2 do 6 m dolžine s ca. 80% od 4 50 111, medija 28 cin.
Testoni: 20 mm, 225 m, medija 23 cm, ca. 47 m3.
Cene Iranko vagon meja Postojna tranzit.
6	vagonov jelovine, same lepe III., 4 m, od 15 cm naprej, s sledečimi debelinami: 12, 18, 24, 28, 38, 45, 48 in 58 mm. — Franko vagon nakladalna postaja.
Trami: 55 m3 5/6, 6/7, 6/8, 7/8, 4, 5, 6, 7, 8 m. Sulio, teža ni' 500 kg. Franko vagon nakladalna postaja pri Boh. Bistrici.
Žitni trg.
Intervencija na b ud i mp e š tans k i boni je v minulem tednu vplivala tudi na ceni pšenic pri nas in so cene raditega nekoliko poskočile. — Kupčija se pa radi slabe tendence v Chicagu ni mogla posebno razviti in je konzum kril le ono količino, kar jo potrebuje razčiščenje položaja v drugi polovici oktobra, ko bodo znane točnejše številke v svetovni žetvi in potrebi.
Tudi kupčija s koruzo je precej mirna, iker uporablja dežela svoje lastne poljedelske pridelke in ni kupec za ko-
TUZO.
Pšenična moka se oddaja po neizpre-menjenih cenah. — Na Ljubljanski borzi je bilo zaključeno: devet vagonov pšenic.
Cene so bile sledeče:
Bačka nova pšenica: 80/81 kg, 1% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 225-— do 227 50.
Bačka nova pšenica: 79/80 kg 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 215'— do 21750.
Bačka nova pšenica: 78/79 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 210-— do 212-50.
Nova bačka rž: 72 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 167-50 do 170-—.
Novi spomladanski ječmen, pivovarski: 69/70 kg, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, Din 210'— do 212’50.
Novi ozimni ječmen: 66/67 kg promptna dobava, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, Din 175— do 177-50.
Oves bački, baranjske provenience: slovenska postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 202-50—205.
Koruza bačka: suha, zdrava, rešetana, slovenska postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 200 — do 202-50.
Moka bačka nularica:	slovenska	postaja,
dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 380 do 385.
Dobave. Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 30 komadov rešilnih skrinjic; do 15. septembra t. I. pa glede dobave 1 oto-mane. — Prometno-komercijonelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. septembra t.
1.	ponudbe glede dobave 150 komadov vzvodov za signalne stranske svetiljke.
—	Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do ‘23. septembra t. 1. ponudbe glede dobave pohištva za železniške postaje. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 15. septembra t. 1. ponudbe glede dobave krede za markiranje mokrega lesa, 100 tub sidola; do 22. septembra t. 1. pa glede dobave parnih ventilov in ležajev. — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 18. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 900 kg pločevine. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do24. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 25.000 sena, 50.000 kg moke in 4500 kg masti. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 25. septembra t. 1. ponudbe glede dobave pločevine, lopat za premog in bencina. — Dne 24. septembra t. 1. se bo vršila pri Komandi bregalničke divizijske oblasti v Štipu ofertalna licitacija glede dobave pisarniškega materijala. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 12. septembra t. 1. se bo vršila pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani licitacija glede dobave živil (meso, mleko, kruh, riž, zdrob, testenine, sladkor, čaj, fižol, olje itd). (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa v pisarni omenjene bolnice.) — Dne 25. septembra t. 1. se bo vršila pri Glavnem sani-tetskem slagalištu v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 150 komadov posod za premog in 100 komadov železnih umivalnikov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem slagalištu.)
Prodaja lesa. Mestno načelstvo Celje sprejema do 15. septembra t. 1. ponudbe glede prodaje lesa iz mestnega gozda v Pečovniku. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, podrobnejši pogoji pa pri mestnem gozdarstvu v Celju.)
Dograditev tehnične fakultete v Beo-
gradu. 15. septembra 1930 bo v račun-sko-ekonomskem oddelku ministrstva za gtadbe ofertalna licitacija za zaključna dela v novi zgradbi tehnične fakultete v Beogradu. Predračunska vsota znaša Din 7,830.338:68 kot najnižje ponujene cene prve licitacije. Kavcija je za domačine Din 442.000 za tujce 884.000. Načrti, predračuni, pogoji se dobe v računsko-ekonomskem oddelku ministrstva za gradbe.
Tnm jjprorifa
TRŽNE CENE V MARIBORU,
dne 1. septembra 1030.
1 kg govejega mesa 1. 18—20, II. 14 do '6, III. 10—14 Din, jezika svežega 20 'do 25, vampov 7, pljuč 5—8, ledvic IS do 20, možganov 18—20, parkljev 4—5, vimena 8—10, loja 2-50—10.
Teletina: 1 kg teletine 24—25 Din,
II.	16—20, jeiter ‘25, pljuč ‘20.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 15 do 28 Ddn, sala ‘22—24, črevne masti 12 do 14, pljuč 10—12, jetr 10—14, ledvic 20—25, glave 10—42, nog 8—10, slanine sveže 18—24, papricirane 25—30, prekajene ‘25—30, masti ‘22—26, prekajenega mesa 18—27, gnjati 30—40, prekajenih jog 8—10, prekajenega jezika 30—36, prekajene glave 10—12.
Drobnica: 1 kg ovčjega mesa 12 Din.
Klobase: 1 kg krakovskih 36—40 Din, debrecinskih 30—32, brunšviških 18 do 25, pariških 28—82, posebnih 28—30, safalad 28—30, hrenovk 30—36, kranjskih 80—40, 1 kom. prekajenih 5—6, 1 kg mesenega sira 28—32, tlačenk 22 do 28.
Konjsko meso: 1-kg konjskega mesa
I.	10 Din, II. 5.
Kože: 1 kom. 'konjske kože 150—175 Din, 1 kg goveje kože 11—12, telečje 20, svinjske 8—40, gornjega usnja 62 do 140, podplatov 55—65.
Perutnina: 1 kom. piščanec majhen 15
do 20 Din, večji
-32-50, kokoši 30
do 45, race 20—30, gosi 40—60, puran 50—70, zajec domač majhen 8—15, večji 20—30.
Ribe: 1 kg morskih rib 16—24 Din. Mleko, maslo, sir, jajca: 1 liter mleka
2—3 Din, smetane .1-2—44, 1 kg surovega masla 32—36, čajnega masla 40, masla kuhanega 44, ementalskega sira 80, pol-ementalskega 40, trapistnega 18—30, grojiskega 30—32, tilsitskega 30—82, par-mazana 75—80, siirčeka 3—6, 1 jajce
0-85—1-25.
Pijače: 1 liter vina novega 16 do 20 Din, starega 14—24, piva 9, 1 steki, piva
1-50, 1 sodček piva (25 1) 150, 1 1 žganja 3.6—48, ruma 54—56, sadjevca 4—5, 1 pokalica 1‘50—2-50.
Kruh: 1 kg belega kruha 5 Din, črnega 4-20, I žemlja 0 50.
.Sadje: 1 kg jabolk L 6 Din, 22. 4, III.
2-50, sliv 3—5, posušenih 10—14, marelic 16, breskev 8—14, hrušk I. 10, II. 7, III. 4, 1 limona 0-50—1-25, 1 oranža 4—6, 1 kg rožičev 8—10, smokev 8—16, mandeljnov 44—56, orehov 9—12, luščenih 44—56, rožni 14—28, maka 16.
špecerijsko blago: 1 kg kave I. 44 do 90 Din, II. 42—70, pražene I. 60—96, II.
44—70, čaja 60—250, soli 2-75, popra celega 60—68, mletega 60—74, cimeta 60—70, paprike 30—60, testenin 7’50 do
12,	marmelade ‘20—40, pekmez 10, medu 16—20, sladkorja v prahu 13-50—14, v kockah 13-50—14, kvasa 34—40, škroba pšen. 12—20, riževega 16—35, riža 5 do 19, ,1 1 kisove kisline 46—50, kisa navadnega 1-50—6, vinskega 3—10, olja olivnega 16—18, bučnega 15—16. špirita denat 10—12, 1 kg mila 13—18, sode
2,	ječmenove kave 8—15, cikorije 17 do 24.
Žito: 1 kg pšenice 1-80—2-50, rži 1 '40 do 2-50, ječmena 1-30—2-50, ovsa 1-70 do ‘2-50, koruze 1-80—2-50, prosa L80 do 3, ajde 1-40—3, fi»oia 2—4-20, graha
14—16, leče 12—17.
Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke Odg 3-80—4 Din, 0 3-75—4, 1 3-60, 2 3'50 do 3-80, 4 3-25—8-65, 5 3—3'50, 6 2-50 do 3, 7 1-75—‘2-50, ržene moke I. 3-20 do
3-50, II. 2-90—3-20, prosene kaše 3-60 do 5, ječmenčka 3‘40—14, otrobov- 1 do
1-75, koruzne moke 3 "70—2-25, koruznega zdroba ‘2-75—4, pšeničnega zdroba 405—5, ajdove moke št. 1 5’60—6, 2
4-60—6, kaše 7.
Krma: 1 q sladkega sena 65—75 Din, kislega sena 65—75, otave 62—70, ovsene, pšenične in ržene slame 45—55.
Kurivo: 1 kub. meter trdih drv 130 do 150, mehkih 90—110, premoga trb. 41—45, velenj. ‘24—‘28, 1 kg oglja 2, koksa 0-75—1, 1 1 petroleja 7, bencina 8 do 16, 1 kg karbida 7—8, sveč 16—35.
Zclonjava: 1 kom. salate zgodnje ali. glavnate 0-50—T50, 1 kupček radiča 1,
1	glava zelja zgodnjega ali poznega 1 do 5, ohrovta 1—4, 1 kom. karfijola 3 do 6, 1 kupček špinače 1, 1 kg paradižnikov 2, zelene paprike 5—6 komadov 1, 1 kom kumare 0-50—3, za 11 kisov. 1, buč jedilnih 1—4, 1 kupček graha v luščenega 8, fižola v stročju 1, kifelčarja 1, 1 šopek peteršilja 0‘25, zelene 1—1-25, zelenjave za kuho 0-25, 1 kg čebule 1-50 do 3, česna 16, 1 kom. pora 0-25, korenja vrtnega ali navadnega 0-25, 1 kupček pese rdeče 1, kolerabe 0"50, 1 kg krompirja poznega 0-75—2, hrena 16—18 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 5. septembra 1930 je bilo pripeljanih 456 svinj. 'Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari kom. Din 100—125, 7 do 9 tednov stari 180—250, 3 do 4 mesece stari 300—330,
5	do 7 mesecev stari 450—500, 8 do 10 mesecev stari GOO—800, 1 leto 900 do 1000, 1 kg žive teže 11—13, 1 kg mrtve teže 15—17. Prodanih je bilo 205 svinj.
Na velesejmu si oglejte na j popolnejša
kartotečna knjigovodstva!
Originalni sistemi
Posebna novost je
Naslove kontov, cele evidenčne skupine za pregled strank ali pa vrst blaga in materijala s terminskimi označenji vidite tu istočasnol
Ruf" - „PuriK - „Ekaha“
„HEBONA“
kartoteka v obliki knjige z aparatom za knjiženje.
Paviljon E.
DRUGO LUROER
KASTELIC IH DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA
ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 9
“PRITLIČJE L K V O
GLAVNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO
Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh
TISKARNA MERKUR
-	LJUBLJANA -
GREGORČIČEVA 23
Ij j se priporoča za naro-
I	čila vseh trgovskih M in uradnih tiskovin’ h Tiska časopise, knji-H ge, brošure, cenike, H statute, tabele i.t.d.
I LASTNA
i	KNJIGOVEZNICA
Kreditni*zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavka: (trudit Ljubljana m t*i Telefon Štev.: 2040, 2457, 2548; Interurban: 2706, 2806
Peterson International Banking Code Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz ln valut, borzna neroClla, predujmi Ih krediti vsake vrsto, eskompt In lnkaso menic ter nakazila v tu- in Inozemstvo, safedepoaltl Itd.
r-M—ai—t—e-M-M
IW1MMWWWM—■ai»WMMSWI
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovako - Lndustrljako d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja in tiakarja: O. MICHALEK, Ljubljana.