ISSN 0351-6407 Komunalno podjetje v Gornji Radgoni »Župan želi likvidnostno uničiti naše podjetje« »Mi izvajamo določena dela po pogodbi, župan pa nam tega od avgusta naprej za svojo dejavnost ne plačuje,« je povedal direktor Komunale stran 5 @1 stran 8 Pogovor z akademskim slikarjem Francem Mesaričem Sobota ni nastala lansko leto Ko se ptički Ženijo, fant si n(ljde deklico... februarja bo valentino-j0 ’ ^n, ko se »ptički ženi-p. e Pa tudi dan ljubezni, tj^novan po škofu Valen-s je umrl mučeniške Ija^' VtretJem stoletju. Ve-Po(Za Zavetnika mladine, po-^'kov, čebelarjev; k nje-Us Se obračamo tudi zaradi gj esrie poroke. Seveda pa Pa?073 Vsak, ki hoče v zakon, sam najti žen l^3' T°reJ Je dobrodošla tudi pobuda z šili ■ stran‘- Ponekod si za velentinovo po-3j0 anonimna ljubezenska pisma, drugod stkePrimer v ^ranc*j*) dajo mladi v koš li-rajQ s sv°jimi imeni in se z žrebanjem »spa-Cei0 ’ Taka »zaroka« večkrat pripelje mlade se b Pred °dar. Ni pa odveč tudi upanje, da bo n° Poročilo s tistim fantom, ki ga Valentinovo prvega zagledalo ... To Vse poti vodijo v K. “IsKont JJkont bauta tefana Kovača, v M. Soboti v; rožnikovih ONTIH ^OČE ^ENe v Slomškovi v M. Soboti • Pivo, Laško 0,51 109,80 SIT • Slatina 11, Radenska 58,10 SIT • Belo olje Zvezda, Gea 1 I 226,80 SIT • Moka, ostra 2 kg , Mlinopek 177,60 SIT • Sladkor, 1 kg, Ormož 137,90 SIT • Pralni prašek Persil, 3,6 kg, Henkel 885,10 SIT • Barcaffe, mleta, 100 gr, Droga 172,80 SIT • Riž, 1 kg, ABC Trgovina, Splendor 118,60 SIT • Sodi 50 I, Laško, za 1 I 226,60 SIT Za kmeta ni stečaja stran 3 CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana VREME I \ Nadaljevalo se bo suho in toplo vreme. Murska Sobota, 12. februar 1998, leto L, št. 7, cena 190 SIT velja poskusiti tudi pri nas, saj je veliko starih fantov in deklet. No, Valentinovo, ki bo to soboto, pa je tudi dan, ko podarimo kakšno darilce, ki simbolizira ljubezen in nas naredi mlade, čeprav to po letih nismo. Vsekakor pa bomo razveselili tudi svoje otroke in vnuke s sladkarijami, kijih bomo nastavili v živo ograjo, okrasni grmiček, na okensko polico ..., ti pa bodo verjeli, da so jim jih prinesli ptički. - Š. S., foto: J. Z. ■ A nič lažjega ^coiiiRon RAČUNALNIKI M. Sobota, Slomškova 17, tel.: 27 094 Četrtkovo druženje stran 7 Šele malo resnejše analize mariborskega kongresa LDS-a so pokazale na arogantnost ene od vladajočih strank. Ob sprejeti mariborski deklaraciji so jo analitiki namreč postavili pred ogledalo in dokazali, s kakšno dozo cinizma so se oblastniki že tretjič lotili enega najbolj obubožanih socialnih okolij v državi, Resolucijska potrpežljivost kjer je žal ta obubožanost tudi najbolj manife-stativna. Ob preslikavi resolucije so ugotovili, da reakcija mariborskega župana sploh ni dejanje človeka v afektu. Če poskušam potegniti vzporednico z obmurskim svetom, bo ta verjetno moral počakati, da bo dočakal svojo resolucijo. Čeprav je krvna slika tudi tu dokaj klavrna, smo lahko le veseli, da se nas oblast ne usmili z resolucijsko aroganco. Res je, da zaenkrat še nimam podatkov, ali se tudi pri nas rojeva nadpovprečno število »rahitičnih« otrok, tudi statistični podatek o dejanski brezposelnosti verjetno ne bi bil dovolj zanesljiv, kajti tako, kot se je nekoč operiralo, s podatkom prikrite zaposlenosti, nas je danes doletela prikrita brezposelnost. Na to sicer ne opozarja zavod za zaposlovanje kot služba za uradno evidentiranje brezposelnosti, ampak nas opozarjajo državne finančne službe, ki beležijo čedalje večjo rast dolgov prebivalcev do države (predvsem kmečkih zavarovancev), ki so na kmetijah pristali po sili razmer. Z nami pa je nekoliko drugače, nam oblastniki ne namenjajo resolucij, ampak upora- Izvedenka ekonomsko-jinančne stroke podala svoje mnenje o predlogu Pomurske banke Panonka še ni Zrela za stečaj Vrednost podjetja presega vrednost terjatev, kljub blokiranemu žiroračunu pa znesek blokade še ni kritičen Poročali smo že o predlogu za uvedbo stečaja v Kmetijski zadrugi Panonka, ki jo je sodišču predlagala Pomurska banka, članica bančne skupine Nove Ljubljanske banke. Zoper predlog je Panonka seveda vložila ugovor, zato je sodišče v skladu z določili zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji določilo izvedenca, ki naj bi ugotovil, ali so izpolnjeni pogoji za uvedbo stečajnega postopka. Dr. Alenka Žnidaršič - Kranjc, stalna sodna izvedenka ekonom-sko-finančne stroke, je v razmeroma kratkem času uspela pregledati dokumentacijo in podati ustrezno izvedeniško mnenje, iz katerega lahko na kratko povzamemo, da Kmetijska zadruga Panonka po kazalcih uspešnosti poslovanja sicer ni zelo uspešno podjetje, vendar pa bilančni podatki ne kažejo na prezadolžitev podjetja. Res je, da je imela Panonka 20. novembra lani 77 dni blokiran žiroračun in da se blokada nadaljuje, vendar znesek blokade glede na prihodke, amortizacijo in druga sredstva po mnenju finančne izvedenke ni kritičen. Panonka po njenem mnenju tudi ni prezadolžena, saj delež lastnih virov pokriva tuje Zajedalcem ni uspelo! Foto: BBP vire sredstev, v zadnjem analiziranem obdobju (prvo poletje 1997) je poslovala ekonomično, ustrezna pa je bila tudi finančna moč podjetja. Po vsem tem se mnenje finančne izvedenke približuje mnenju Panonke, ki predlaga sodišču zavrnitev predloga za stečaj, saj podjetje po njenem ni prezadolženo in insol-ventno v stečajnem smislu. Kar zadeva navedbe Pomurske banke o neposlovanju pravne osebe in prenosu premoženja ZIMSKI /AHSP\ VRTOVI, d. 0. 0. Lendavska 29, 9000 Murska Sobota VRHUNSKA X™ Tel.: (069) 35 555 Faks: (069) 32 093 □FINSTRAL 12. feibruar, četrtek, 13. februar, petek, 14. februar, sobota, 15. februar, nedelja, 16. februar, poned., 17. februar, torek, 18. februar, sreda, Evlalija Katarina Valentin Ljuba Julija Aleš Flavijan Valentin prinese ključe do korenin. Lunine mene: 16. februarja bo sonce vzšlo ob 7. uri in 4 minute in zašlo ob 17. uri in 29 minut, dan bo dolg 10 ur in 25 minut. V sredo, 18. februarja, bo sonce vstopilo v znamenje ribe. bijo kar kole, s katerimi mlatijo po glavah. Kot da jim ne bi bila dovolj zadolženost, so udarili še enkrat, tokrat so v uradnem listu objavili, da ukinjajo subvencioniranje obrestne mere v kmetijstvu. Morda bo kdo to razložil kot ukrep za pripravo kmetov za prilagajanje na vstop v Evropsko zvezo. Morda pa bomo ob vseh črnih perspektivah le dobili resolucijo odrešitve, morebiti od katere druge stranke, seveda ob predpostavki Izrečene pravovernosti in uklonitvi še večji kapitalski koncentraciji. Vse to je mogoče. Kljub vsemu pa se je potrebno ozreti malo čez lasten zapeček. Čedalje očitnejše namreč postaja, da enostransko usmerjanje v kapitalsko molžo ali napajanje oblasti z zgolj in samo z obvladovanjem kapitalskih centrov, verjetno ne bo dalo zadovoljivih rezultatov. Na srečo naših oblastnikov še nimamo Pariza in francoskega ponosa brezposelnih, ki so pritisnili z vso silo, čeprav je sedanja oblast najmanj kriva za njihov položaj. Povedano drugače, ali zaradi zagledanosti v kapital ni šla železna lady, ali se ni sesul nam bližji Čeh Klaus in vprašanje je, kako se bo ob armadi skoraj petih milijonov brezposelnih izšlo Kohlu. Zato samo z re-solucijsko pravovernostjo in poudarjanimi priznanji. iz tujine ne bo šlo dolgo. Vsaka potrpežljivost ima namreč svoje meje. J. VOTEK in poslovanja na pravne osebe, ki niso pravne naslednice Pa-nonke, pa sodišču predlaga, da te navedbe preveri in ustrezno ukrepa, da bi tako v postopkih preoblikovanja podjetja zavarovala upnike. Po vsem tem bi lahko ugotovili, da premoženje Panonke presega njene obveznosti, zato ni razlogov za njen stečaj, bo pa potrebno pospešiti razreševanje nekaterih problemov. Če bodo z njimi še naprej odlašali, se namreč lahko kaj hitro zgodi, da se bodo razmere tako poslabšale, da bo stečaj nujen. V novih kmetijskih zadrugah, ki naj bi postale pravne naslednice Panonke, bodo morali namreč prevzeti njene obveznosti, prav tu pa se zdaj najbolj zatika. Do nesoglasja v novih zadrugah prihaja predvsem pri razdelitvi kreditov, ki naj bi si jih nove zadruge razdelile na osnovi svoje gospodarske moči. Tako predlaga sedanji v. d. direktorja Panonke Jože Nemeš, zadnjo besedo o tem pa bodo morali povedati predstavniki posameznih zadrug. Bo šlo tokrat brez večjih zapletov? LUDVIK KOVAČ 2 ^Zktualno okoli nas vestnik, 12. februar 19^ Seja vlade Vladna ponudba za cerkvene Parlamentarna komisija na ekskurzijo v Monošter V znamenju vizitk gozdove skrivnost Porabske Slovence v Monoštru je obiskala parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki jo vodi Marjan Schiffrer Natančneje: spoznavanja Slovencev v zamejstvu se je udeležila polovica članov lani ustanovljene komisije. Drugi člani so imeli očitno »pomembnejše« naloge bodisi v drugih parlamentarnih komisijah (mimogrede: slovenski parlament ima 14 komisij, 12 odborov in 5 delegacij) bodisi so se udeležili popoldanske seje državnega zbora. Vlada določila cene, po katerih je pripravljena odkupiti gozdove, do katerih je upravičena Cerkev -Slovenska ambasadorja športa Slovenska vlada je na zadnji seji dopolnila svoj prvotni predlog sporazumne poravnave glede vračila gozdov Rimskokatoliški cerkvi, podržavljenih septembra 1947 z odločbo takratne Okrajne komisije za agrarno reformo Ljubljana. O tem je na tiskovni konferenci govoril Andrej Pagon, namestnik generalnega sekretarja v vladi in vodja pogajalske podskupine za gozdove. Večjih podrobnosti ni navedel, ker gre za tajnost podatkov. Cerkev je predlagala vladi, da ji proda določene gozdove v vrednosti 80 milijonov mark. Za gospodarske gozdove je predlagala ceno približno 9 tisoč mark za hektar, za varovalne pa pol manj. Vladaje na seji določila še sprejemljive cene, po katerih je pripravljena odkupiti gozdove, do katerih je upravičena Cerkev. Pri tem je izhajala iz obstoječe zakonodaje, torej zakona o denacionalizaciji, ki v svojem 44. členu pravi, da se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja ter ob upoštevanju sedanje vrednosti. Vlada bo torej Cerkvi za hektar gozdov ponudila popolnoma enako ceno, do kakršne so upravičeni tudi drugi denacionalizacijski upravičenci. Pri oblikovanju svojega predloga je vlada presodila tudi donosnost gozdov, upoštevala pa je tudi tržne cene, po katerih gozdove odkupuje Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Te so v preteklih letih za gospodarske gozdove v povprečju znašale 2903 nemške marke na hektar, za gozdove s posebnim namenom 4593 mark za hektar in za varovalne gozdove 1743 mark za hektar. Menda je vladna ponudba nekaj višja. Vladna ponudba pa pomeni, da bi nacionalizirani cerkveni gozdovi ostali v javni lasti, pri čemer bi za gornjegrajske gozdove plačala odškodnino, dobiček od blejskih gozdov pa bi šel v cerkveni sklad. O čezmejni televiziji Na seji je vlada potrdila tudi predlog zakona o ratifikaciji evropske konvencije o čezmejni televiziji. Ta konvencija je temeljni evropski dokument za radio-televizijo. Gre za izjemno pomemben dokument, saj je konvencija dogovor o svobodnem oddajanju ter kabelskem in satelitskem prenašanju oz. posredovanju televizijskih programov med vsemi državami članicami, ki so konvencijo ratificirale. V konvenciji so tudi določbe o omejitvah ali celo prepovedih posredovanja tistih tujih programov, ki niso v skladu s to konvencijo. Vladaje ocenila, da sta ratifikacija konvencije in njena uveljavitev v Sloveniji nujni. Sedanja slovenska zakonodaja sicer že ima povzete nekatere določbe te konvencije, vendar pa so določbe te konvencije zahtevnejše, zlasti pri določanju splošnih standardov oglaševanja in uveljavljanju evropske programske kvote. Tako na primer količina oglaševanja ne sme presegati 15 odstotkov dnevnega programskega časa pa tudi količina oglaševalnih vložkov v eni uri ne sme presegati 20 odstotkov. Miro Cerar ambasador športa Vlada je na seji razrešila Ivana Hočevarja s funkcije načelnika uprave za notranje zadeve Kranj in imenovala Jakoba Demšarja za svetovalca vlade v MNZ in za načelnika UNZ Kranj. Do kadrovske spremembe je prišlo tudi na čelu Zavoda za gozdove Slovenije. Vlada je namreč s funkcije direktorja tega zavoda razrešila Primoža Ilešiča in za v. d. direktorja zavoda imenovala Andreja Kermaunerja. V skladu s priporočilom Sveta Evrope je vlada imenovala nekdanjega gimnastičnega prvaka Miroslava Cerarja in rokometašico Simono Šturm za ambasadorja oz. ambasadorko za šport, strpnost in fair play. Svet Evrope je namreč leto 1997 razglasil za leto boja proti rasizmu in je predlagal imenovanje Evropskega ambasadorja za fair play na nacionalni ravni v državah članicah Sveta Evrope. Porabski Slovenci so navajeni takšnih in drugačnih delegacij (če ste brali knjigo Valerije Per-ger, potem tudi veste, kakšen je »hasek« od vseh teh procesij — prišli, videli, odšli). Seveda je parlamentarna komisija sestavljena iz predstavnikov pozicije in opozicije, predlaga višino proračunskega denarja za Slovence v zamejstvu, odgovorna pa je tudi za pregled izpolnjevanja resolucije, ki jo je lani sprejel slovenski parlament. ska predstavnica v številnih komisijah. Porabski Slovenci svoje pripadnosti niso povezovali z dotacijami iz matične domovine, kot se je to zgodilo komisiji pred nedavnim na obisku pri koroških Slovencih v zamejstvu. Predstavniki Porabcev so komisiji predstavili »abecedarij« delovanja — Jože Hirndk (predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem), Marijana Sukič (urednica časopisa Porabje), Valerija Per- Kulturno - informacijski center v Monoštru Seveda so parlamentarci tisti, ki na svojih pozicijah niso večni. Tokratna garnitura je prišla v Porabje prvič — po enajstih mesecih od svoje ustanovitve. No, zgodilo se je tudi, da je Marjan Schiffrer pozabil, da je Marija Poszonec tudi v njegovi komisiji. Menda zato, ker je kot manjšin- ger (svetovalka za slovenski jezik) in Sandor Merkli (lokalna samouprava) — organiziranost, kulturno in publicistično dejav- nost, šolstvo in financiranje. Komisijo so seznanili tudi s projektom kulturnega in informacijskega centra v Monoštru, katerega častna pokrovitelja sta predsednika Kučan in Goncz. V zraku je ostalo vprašanje, kaj je z mejnim prehodom Verica - Če-pinci? Prav tako so napovedali ustanovitev lastnega radia, za frekvenco katerega se pravkar ~lz Zagreba piše MARJAN HORVAT Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I trimesečje 1998 je 2.400,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Premoženje Prejšnjo sredo je bil pred Trgovskim sodiščem v Zagrebu prekinjen nenavadni proces v tožbi Privre-dne banke Zagreb (PBZ) zoper Ljubljansko banko in Novo Ljubljansko banko. Sodišče je namreč odločilo, da se naša država (beri: slovenski davkoplačevalci) z ustanovitvijo NLB ne more otresti obveznosti, ki jih ima stara Ljubljanska banka do hrvaških varčevalcev. Toženi banki sta se lahko le pritožili zoper pristojnosti zagrebškega sodišča v meddržavnem sporu, ki se kot jara kača vleče od osamosvojitve obeh držav. Njun zastopnik Miran Heric je potek sojenja označil kot presenetljivost v poslovnem svetu, tudi zato, ker so letos stekla pogajanja finančnih izvedencev, da bi čimprej našli rešitev v sporu, ki še posebej bremeni odnose med državama, postopoma pa se odpira tudi v drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah, v katerih je na začetku devetdesetih tedanje vodstvo LB z nespametno odločitvijo svoje osnovne banke preimenovalo v podružnice, ko je bilo v zagrebški osnovni banki LB za okoli 870 milijonov mark deviznih vlog hrvaških varčevalcev. Večji del teh vlog so varčevalci prenesli na hrvaške banke (okrog 569 milijonov), v podružnici LB v Zagrebu pa jih je ostalo še za 310 milijonov mark. Hrvaška država je preneseni dolg iz LB na hrvaške banke spremenila v (začasni) javni dolg in ta je bil PBZ tudi poplačan; navzlic temu je ta banka, ki je mimogrede večinski lastnik Elana (in mimogrede: varčne Gorenjce so Zagrebčani po domače nategnili, saj so tedaj na svojem računu imeli le nekaj milijonov mark), na Trgovskem sodišču sprožila postopke proti obema našima bankama za izterjavo 140 milijonov mark. Podobno tožbo napovedujejo tudi druge hrvaške banke, saj na Trgovskem sodišču niso upoštevali zahteve LB in NLB. Tako se zanka okoli vratu LB, ki Je v nekdanji Jugoslaviji povsod predstavljala najbolj ugledno finančno ustanovo, počasi, a vztrajno stiska, ker je potegujejo, od Slovenije P26 pričakujejo, da bo nacionalni® levizija na madžarskem odpi> svoje dopisniško mesto. VW noštru v drugi polovici leta P’ čakujejo tudi prihod konzula1 Nastajajoči slovenski konzulat v Monoštru naj bi bil, kot smo neuradfl0 vedeli od novinarskih ko«, dr. Zlatko Muršič, sedanji tor Slovenske izvozne dru®” čimer se Porabci nadejajo, df vendarle zaživelo gospodi, sodelovanje med matico 11P mejstvom. Slovenski preds® Urada za Slovence v zam^ je manjšincem govoril, kako predložijo gospodarske pf°je in naj ne čakajo zgolj na im. vitve določenih fondov. n naredite si vse sami, za drug0 poskrbela matična birokrat Politično komisijo je za111 lo, ali so Porabci prav tako P | bremenjeni s politiko kot ški Slovenci — odgovor je ne. Zanimalo jih je tudi, k® je uresničeno načelo recip^ sti pri meddržavnih sporaZ^ manjšine na Madžarskem je 13) v parlamentu nimaj0’ jega predstavnika (zaenkj madžarski politiki še nisoO^ li za obliko sodelovanja m^J v parlamentu), prav tako P dvojezičnega šolstva, kot jc pri nas (obstajajo samost nostne šole, kjer je slove05* samo učni predmet), vend^ Madžarskem prav tako P0 reforma šolstva. Tako je dobila slovenj misija svoj »družboslovni*^ No, nekaj pa je Porabcem K stila: pohvale, lepe želje rij tke, če se bodo kaj oglasil* movini. A. POTO^J foto: N. JU^ očitno normalna razprava na podlagi argunie^J - koliko deviz hrvaških (in drugih) varčevalcev}" | LB končalo v trezorjih NB Jugoslavije, ko'* prihrankov je šlo za naložbe v hrvaško g°sP,nA stvo in koliko kapljic je ali naj bi padlo v Ljubln | - nemogoča. Hrvati nočejo slišati, da gre tudi * $ zadevi za del pomembnih nasledstvenih vpraš^L j podobnimi zahtevami prihajata v ospredje v Ljubljani tudi Sarajevo in Skopje, prej bodo zaropotali tudi v Beogradu. Na drugi st? ! pa je naša država s svojim premoženjem na [ vaškem (nekdanja družbena lastnina), kije t osamosvojitvi približno ocenjeno na 3,5 milil'a | nemških mark, izgubila dosti več kot so vreM1 g vizni prihranki hrvaških varčevalcev v LB. a i Pa ne gre samo za razvpite počitniške domO^ | nekdanje slovenske industrijske obrate, temve(^ g nimo za istrske železnice, ki so do osamosvoji k delovale v sestavi našega železniškega gosP0^ g stva, ki je v Istro vložilo lepe denarce, ob oso „ svojitvi pa vse skupaj prepustilo Hrvatom brez K šnega koli izstavljenega računa. In da bo 1 popolna, lahko zapišemo, da namerava I celo ukiniti-promet po istrskih tirih, češ da jM i naša samo izgube. st j V takih okoliščinah poteka danes dogovad | in (ne) sporazumevanje med Ljubljano in | bom, jutri pa bo (lahko) tudi med Ljublj^^jt: Sarajevom, Skopjem in Beogradom. Ob r° m L nekončane avanture slovenskega gospoda^d । financ, ki čedalje bolj dobiva krepko zauštM ji svojo nekdanjo pomoč nerazvitim v ■ državi, kaže poudariti, da je hrvaška vlada ie)\. p 1991 sprejela posebno uredbo, po kateri Mm [ stniki premoženja na Hrvaškem ne morejo j gati z njim. Bilo bi seveda zanimivo zvedeti, nas je stalo skoraj sedemletno »tipanje« P° premoženju na Hrvaškem, ki ga tako ali ji | že plačujejo naši davkoplačevalci. Očitno b°" | dolgo nosili breme »bratstva in enotnost Balkanu. PETER PO^ j yestnik, 12. februar 1998 /Zktualno doma Pokojninsko zavarovanje kmetov Kmetje v revščino Za kmeta ni stečaja lii Razmere v kmetijstvu kmete si-Ja.P0stajaj° tudi državi vse J' Ojniki. Zaradi neplačevanja ni 8pe,vkov davčna uprava ševil-i . °kirala žiroračun, tisti, ki katas,rski dohodek nižji od S°»tolarjev, Pa se v velikem evi]u odjavljajo iz socialnega za-vpj Vanja' Teb odJav b> bilo še ki imajo KD skp m ? tlS?č tolarjev, ni zakon-sa 7 Oznosb’ da bi se iz obvezne-lahko odjavili. Za m - a ,orei’ ki ima nekaj več pre-pa vel’ko neplačanih bvezn°to, »stečaj« pač ni mogoč. nare s čim opravičuje odsotnost žene Šte-irna žena Zatr^- da to ni povezano s težavami, kakršne ^.^ski pr^er'^eSa Predsednika Clintona Hillary. Slo-ls*očasno Saje hitro potolažil, daje žena pač eni od dobrodelnih prireditev drugje. zato predlagal, da bi opravili analizi zavarovanj kmetov v tujini in potem pri nas organizirali pogovor na temo, kakšen naj bo sistem kmetijskega zavarovanja. »Sicer pa je že zdajšnji sistem vseboval veliko solidarnost; do kmetov,« je izjavil potem, ko je prebral številke, da so kmetje leta ’95 v pokojninsko blagajno vplačali milijardo in 600 milijonov prispevkov, iz njega pa prejeli 12,9 milijarde tolarjev pokojnin in drugih prejemkov. Prav zaradi tega delodajalci in sindikati zelo pritiskajo z zahtevo, da se pokojninsko zavarovanje kmetov izloči iz pokojninskega zavarovanja drugih zaposlenih in zavarova- Dom v Ljutomeru na vidiku Drugim po podeželskem ključu Januarja je bila med »top« temami v našem svetu gradnja domov za upokojence oziroma ostarele Občine so se zganile ob razpisu ministrstva za delo, Milan Bratkovič, ki je v domskem varstvu starejših videl tako poslovno možnost kakor človekoljubno dejanje, je v časopisih najavil, da če bo Elizabeto dobil v najem, jo bo spremenil v dom za varstvo starejših ljudi, seveda tistih, ki imajo pod palcem nekaj več. Izvedelo se je tudi, da bo največji pomurski podjetnik v Moravskih Toplicah začel graditi dom višjega standarda, za dejavnost pa naj bi si od države pridobil koncesijo. Vsak zase so potem potovali v Ljubljano, da bi ministra prepričali, še preden bi padla dokončna odločitev. In sedaj: skoraj z gotovostjo lahko rečemo, da bo novi upokojenski dom še letos stal v Ljutomeru ter da bo podeljena tudi koncesija. K temu lahko porečemo: povsem upravičeno! Ampak s tem država obveznosti do naše regije še zdaleč ne bo poravnala, najprej zato ne, ker »sta država pa tudi lokalna skupnost na tem območju, kar se tiče domov za upokojence, zanje skrbeli nadpovprečno slabo. Zato je dolžnost države, da za to območje posebej poskrbi«, je ob svojem zadnjem obisku v Lendavi izjavil minister za delo, družino in socialne zadeve Anton Rop. To njegovo izjavo si splača dobro zapomniti, še toliko bolj, če si bo kdo z našega konca upal spodbijati korekcijski faktor, ki že prav ob izhodišču izračunavanja domskih zmogljivosti mestno okolje postavlja v veliko prednost. Strokovno jo je sicer začel spodbijati direktor ljutomerskega centra za socialno delo Boris Šunko, sedaj pa je potrebna še politična ost, saj je Program razvoja starejših v državi že potrdila vlada. Možnost spreminjanja sedaj veljavnega korekcijskega fak in hudomušni organizatorji. »Če si dnevno dobrodošel gost v skoraj vsakem domu in če tudi ti odpiraš svoja vrata, da lahko vsakdo, kadarkoli želi, pride k tebi na obisk, potem verjetno moraš uspeti. In v tem je neke vrste skrivnost Murskega vala,« je na začetku slovesnosti poudarila direktorica Podjetja za informiranje Irma Benko, ki je tudi razglasila rezultate lanskoletnega ocenjevanja 400 poslušalcev domačega radia. Ti so v 10 dneh pred novim letom izbrali nih. Kajpak te njihove zelo ostre zahteve ministru in pripravljalnem pokojninske reforme niso »vržene« na pogajalsko mizo pred očmi javnosti. Rop: Ključ je v prevetritvi KD Kocon: Zemljo kmetov naj kupi Sklad kmetijskih zemljišč V zvezi z zavarovanjem kmetov gre torej vsaj za dve vprašanji, najprej, na kakšen način torja je dopustil tudi minister, ko je izjavil, da je »velikost korekcijskega faktorja lahko predmet diskusije, ampak njegovo ozadje je v tem, daje lažje razvijati pomoč starejšim na domu v ruralnih kot urbanih okoljih.« Gre torej za zelo zapleteno vprašanje, kako izmeriti to različnost med urbanim in ruralnim svetom glede načina bivanja, živ- »Korekcijski faktor, ki pomeni do 2,5 krat večjo koncentracijo domskih zmogljivosti v urbanem okolju, torej drastično posega v »enakomerno teritorialno porazdelitev zmogljivosti«, je v pripombah k Programu varstva starejših oseb zapisal Boris Šunko. V državi naj bi imeli domske zmogljivosti za 4,5 odstotka populacije, starejše nad 65 let, vendar pa se ta delež zelo spreminja zaradi upoštevanja korekcijskega faktorja. Tako naj bi za podeželsko okolje s Pesnico zadoščalo 24 mest za tisoč starejših od 65 let (delež 2,4 odstotka), v Ljubljani pa bi imeli 61 postelj na tisoč prebivalcev (delež 6,1 odstotka). MILAN JERŠE, foto.:JZ ZADOVOLJNA ZMAGOVALCA - Smilja Baranja in Milan Kučan. Foto: JURE ZAUNEKER naj osebnosti leta v deželi ob Muri. »Med najboljšimi so izbrali najboljše, pri katerih so začutili, da so k temu, kar počnejo nadpov- rešiti sedanje razmere zaradi neplačanih prispevkov, in drugič, kako urediti zavarovanje kmetov v prihodnje, da bi bil ta sistem bolj odprt in fleksibilen. Da bi kmetom sedaj kar počez odpisovali ali znižali prispevke, ne gre, zato je minister Rop predlagal dogovarjanje med tremi, ministrstvom za kmetijsko, njegovimi službami in prizadetimi, ključ za rešitev problema pa je po njegovem v prevetritvi katastrskega dohodka in določitvi kriterijev glede plačevanja prispevkov. Svoj predlog za rešitev problema pa je predstavil tudi lendavski župan Jožef Kocon. Sklad kmetijskih zemljišč, ki do sedaj v naš konec ni vložil še niti tolarja, bi lahko odkupoval tisto zemljo, ki jo kmetje želijo prodati, da bi si tako znižali svoj KD. To zemljo bi potem dal v najem, s čimer bi »dobili kvalitetne velike površine za obdelovanje«, se je glasil njegov predlog. MAJDA HORVAT Ijenja in skrbi za varstvo starejših. In sploh, ali je mogoče jasno postaviti mejo, do kod je mestni in od kot podeželski svet? Razlike gotovo obstajajo, vendar spet ne tako velike, kot jih prikazuje upoštevani korekcijski faktor. MAJDA HORVAT Učinek korekcijskega faktorja za Pomurje je takšen: - brez korekcijskega faktorja bi potrebovali 388 dodatnih domskih mest (trije manjši domovi), - 5 korekcijo pa le 148 mest (torej en dom). prečno dobro, dodali še nekaj sebe, nekaj svojega srca. Izbrali so ljudi, ki presegajo vsakršne lokalne plotove in ki se s svojimi do- Dr. Tone Ferenc 70-letnik Življenjski jubilej - 70 let za dr. Toneta Ferenca, veržejskega rojaka, ni prelomnica, ko bi se oziral nazaj. Njegov nemirni duh in čut dolžnosti do ustvarjalnega dela ter neizmerna ljubezen do novejše zgodovine ga ženejo, da še naprej gradi, uči, bodri in vedno znova vliva optimizem in zaupanje v delo in človeka. Medtem ko še vedno ravno stopa po jasno začrtani poti pedagoškega delavca, so se njegovi sopotniki zavedli, da je postal graditelj slovenske in sopotnik evropske zgodovinske misli starosta. Začetki njegove akademske življenjske poti so neločljivo povezani s Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Njuno razmerje označuje avtorstvo številnih samostojnih del, razprav, referatov in strokovnih člankov, predavanja in mentorstvo diplomskim kandidatom pa tudi prihodnjim magistrom in doktorjem zgodovinske znanosti. Sledovi njegovega delovanja so vidni povsod. Kdo ne bi poznal njegovega truda, ko teoretična dognanja prek raziskovalnega dela vztrajno pripravlja za prakso. Dr. Toneta Ferenca poznavalci označujejo za znanstvenega in arhivskega svetnika ter univerzitetnega profesorja. Že pred diplomo na ljubljanski filozofski fakulteti je sklenil, da se bo posvetil proučevanju novejše zgodovine, predvsem druge svetovne vojne na Slovenskem. Bil je prvi slovenski zgodovinar, ki je doktoriral s temo iz obdobja 1941-1945. Z doslednimi raziskavami in objavami v raznih publikacijah pa je posegel tudi v čas pred 2. svetovno vojno v Evropi in po njej. Ker je zajel celotno slovensko etnično ozemlje, velja za najboljšega poznavalca dogajanj na Slovenskem v letih 1941-1945. Njegova bibliografija šteje že prek 640 del; od tega 14 knjig in nekaj brošur. Bil je tudi član številnih uredniških odborov samostojnih publikacij ter znanstvenih in strokovnih časopisov. Kot poudarja največji poznavalec njegovega dela dr. Milan Ževart, je »osnovna značilnost njegovega raziskovanja in pisanja v tem, da temelji na vztrajnem in sistematičnem zbiranju virov v domačih in tujih arhivih ter na obvladovanju velikih količin zgodovinskega gradiva. Na prvem mestu je treba omeniti številna dela o okupacijskih sistemih in o raznarodovalni politiki okupatorjev na Slovenskem. V tej zvezi je najpomembnejša Ferenčeva monografija o nacistični in raznarodovalni politiki v Sloveniji 1941-1945. Drugi velik sklop Ferenčevih del pa so razprave o političnih in vojaških dogajanjih na Slovenskem, predvsem o uporu Slovencev proti okupatorju v času 2. svetovne vojne. V obsežni knjigi obravnava kapitulacijo Italije in narodnoosvobodilni boj v Sloveniji v jeseni 1943. Lotil pa se je tudi partizanske oblasti in uprave ter graditve slovenske državnosti.« Prispevki, ki jih je dr. Ferenc objavil v zadnjih letih, kažejo, da ga čedalje bolj zanima problematika gospodarstva med okupacijo. Pri tem je obdelal posamezne slovenske pokrajine, največ Primorsko. Obravnaval je tudi manjša območja, pri čemer ni pozabil na svojo ožjo domovino Prlekijo. »Presrečen sem, da sem se rodil v Veržeju, kamor se vedno znova rad vračam. Bilo je veliko mladostnih sanj, toda stvarnost življenja jih je odpihnila drugo za drugo, tako sem se nazadnje po naključju odločil za zgodovino, ki sem ji ostal zvest. Ni bila samo moj poklic, bila je poslanstvo, ki sem se mu zavezal služiti do konca svojega življenja,« je odkrito povedal slavljenec, ki je za svoj ustvarjalni prispevek konec lanskega leta prejel tudi visoko državno odlikovanje. In vendar dr. Toneta Ferenca cenijo ne le zaradi njegovih profesionalnih odlik in zato, ker je priznan član mednarodnih združenj zgodovinskih znanstvenih strokovnjakov, temveč tudi in predvsem zaradi njegovih človeških odlik. Zaradi njegove posebne ljubezni do področja, s katerim se ukvarja že skoraj pol stoletja, in zaradi njegovega posluha za sočloveka. Je odličen sogovornik, še boljši poslušalec, vedno zna najti pravo besedo, zato je tudi tako uspešen. Želimo mu, da bi še naprej in še dolgo hodil po tej poti! V J urednica in voditeljica Radia Murski val, za katero se je odloči sežki lahko pojavijo kjerkoli doma in v svetu.« Med ženskami je prepričljivo slavila Smilja Baranja, glasbena lo 118 poslušalcev. Na drugo mesto se je uvrstila Marjeta Sraka, voditeljica zavoda Lavra v Murski Soboti, pobudnica številnih dobrodelnih akcij, ki je prejela 45 glasov, tretja pa je bila Simona Špindler, voditeljica Murskega vala, sedaj mlada mamica. Med moškimi je s 171 glasovi na prvem mestu, kot že vrsto let nazaj, predsednik države Milan Kučan. V utemeljitvi piše, daje ponovno dobil zaupanje večine državljanov, da dobro vodi državo in da so rojaki ponosni nanj, ker je umirjen in toleranten predsednik. Poslušalci so drugo mesto (62 glasov) prisodili dr, Jožefu Smeju, pomožnemu škofu mariborske škofije, za njegov prispevek k ohranjanju domače besede, pri čemer je s srcem delal z ljudmi. Tretji je bil Milan Zrinski, voditelj Murskega vala in slavist na Osnovni šoli Beltinci, za katerega se je odločilo 14 poslušalcev. Oba zmagovalca in dr. Tone Ferenc so ob tej priložnosti dobili veržejski spominek leščečka z narcisami. MILAN JERŠE ^gospodarstvo vestnik, 12. februar 1 Pomurske lekarne Škatlic nad milijon Nabavna vrednost zdravil in drugega materiala je lani znašala v Pomurskih lekarnah milijardo in 900 milijonov tolarjev To je torej njihov lanski obseg poslovanja. Šestdeset odstotkov tega so dosegli s prodajo za zavarovance Zavoda za zdravstveno zavarovanje, preostali del ali 40 odstotkov pa s prodajo zdravil in drugega sanitetnega materiala brez recepta. Lani so v Pomurskih lekarnah izdali zdravila na 665 841 predpisanih receptov, kar je dva odstotka več kot leto prej, vendar so s tem zdravstveni zavarovalnici naredili za dva odstotka manj »stroškov«, torej je bilo na recept predpisanih in izdanih manj škatel. Povprečna vrednost izdanega zdravila na recept je znašala 2 tisoč 737 tolarjev. »Pričakujemo, da bo lansko leto poslovno uspešno, tudi z dobičkom, ki bo tolikšen ali večji od lanskega. Koliko bo, pa sedaj še ne morem reči. Prav to poslovanje na trgu ali v prosti prodaji postavlja naš zavod v primerjavi z drugimi v zdravstvu, kar se tiče poslovanja, v ugodnejši položaj,« je povedal direktor Pomurskih lekarn Ivan Zajc. O delitvi dobička bo odločal svet zavoda, zagotovo pa ga bodo večino, tako kot prejšnja leta, namenili posodabljanju lekarn in za širitev mreže. Lani je bila dokončana druga lekarna v Murski Soboti in skupaj z občino narejena nova v Črenšovcih, letos pa naj bi Ljutomerski Murales se s svojimi izdelki uvršča v višji oziroma v vrh srednjega kakovostnega razreda, navkljub temu pa na tujem trgu dosega le minimalno akumulacijo. Deset let po osamosvojitvi ljutomerskega Muralesa Uspešno po začrtam poti Več kot trden stol je Muralesov stol, pravijo ljutomerski mizarji, zato se jim za prihodnost podjetja zaenkrat ni treba bati Zdravniki so lani Pomurcem predpisali zdravila na skoraj 666 tisoč receptih, v povprečju letno pet receptov na Pomurca. Če so v lekarni izdali v povprečju tri škatlice na recept, potem so bolniki domov odnesli skoraj dva milijona škatlic zdravil. Pomurski zdravniki in farmacevti so dali prek svojih društev pobudo za obnovitev nekdanje Bblcseve lekarne v Slovenski ulici. Pohištvo in nekaj opreme iz prve meščanske lekarne v Murski Soboti sta shranjena v lekarni pri gradu, zato bi nekdanjo lekarno, ki je od leta ‘92 kulturni spomenik, lahko obnovili, rabila pa bi predvsem prodaji raznih zelišč. »Lastnik prostorov je občina, po razrešitvi lastninskih razmerij in najemniškega odnosa pa bi bila ideja o oživitvi stare lekarne uresničljiva. Pomurske lekarne bi pri obnovi lahko sodelovale z opremo,« je povedal direktor Pomurskih lekarn Ivan Zajc. Letos mineva deset let od takrat, ko so se ljutomerski mizarji izločili iz sistema Marles in se odločili za samostojno pot. Čeprav jim mnogi takrat niso napovedovali lepe prihodnosti, druge izbire tako rekoč niso imeli, saj so ugotovili, da so za delovanje sistema Marles plačevali preveč, koristi od tega pa niso imeli ravno veliko. Direktor ljutomerskega Muralesa Stanko Škalič, ki je bil že takrat na čelu ljutomerskih lesarjev, danes z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila odločitev pred desetletjem pravilna, to pa potrjujejo s poslovnimi rezultati, ki jih dosegajo v podjetju, ki se uvršča med najuspešnejše v ljutomerski občini. Tržišče je vedno zahtevnejše, domače je že zdavnaj postalo pretesno še za tiste, ki se jim je uspelo obdržati pri življenju, za obstanek v močni mednarodni konkurenci pa je potrebno nenehno prilagajanje. V Muralesu želijo predvsem s posodabljanjem tehnologije ohraniti in še izboljšati nivo proizvodnje in to jim je doslej uspevalo. Kuhinjsko in jedilniško sedežno pohištvo predstavlja njihov glavni proizvodni program in znotraj tega programa se želijo kar najbolj pri- V desetih letih samostojnosti si je ljutomerski Murales utrdil mesto na slovenskem tržišču, uspešen pa je tudi na tujih trgih. Zaradi pestrega proizvodnega programa so na domačem trgu uspešnejši od sorodnih podjetij, konkurenčnost na domačem in tujem trgu pa je posledica nenehnih vlaganj v posodobitev tehnologije. V teh desetih letih so med drugim razširili proizvodne prostore, uredili lakirnico, preselili elektroenergetske objekte ter veliko vložili v nakup sodobne opreme. Tako zdaj z amortizacijo že lahko zagotavljajo potrebe po enostavni reprodukciji, če za naložbe namenijo še del dobička, pa je to še korak naprej k nadaljnji posodobitvi. prenovili lekarno v Beltincih in Ljutomeru. Na novo lekarno se pripravljajo v občini Sveti Jurij pa tudi v Puconcih, glede na načrt lekarniške mreže do leta dva tisoč pa naj bi lekarna stala tudi pri bolnišnici v Rakičanu ali tretja še v mestu Murska Sobota, s čemer bi potem lekarniško mrežo javnih zavodov tudi izpolnili. Sedaj deluje v Pomurju sedem javnih in šest zasebnih lekarn. Pomurske lekarne opravljajo lekarniško dejavnost v sedmih lekarnah in dveh podružnicah, kjer je zaposlenih 72 delavcev, od tega štirideset odstotkov z visoko izobrazbo. »Vendar nam primanjkuje diplomiranih farmacevtov, kajti odpirajo se nova delovna mesta v industriji, še največ pa se jih zaposli na predstavništvih .tujih farmacevtskih družb,« je izjavil sogovornik. Delo za diplomiranega farmacevta bi se našlo v gornjeradgonski in ljutomerski lekarni. MAJDA HORVAT Čeprav je v Muralesu delovno intenzivna proizvodnja, s plačami ne zaostajajo za povprečjem v svoji dejavnosti. Povprečna bruto plača zaposlenih v tem ljutomerskem podjetju znaša okoli 100 tisoč tolarjev, delavci pa so upravičeni do vseh dajatev, ki jim jih zagotavlja kolektivna pogodba. Plače dobivajo redno, prav tako regres za malico in povračilo stroškov za prevoz na delo ter seveda regres za letni dopust. bližati zahtevam tržišča. To jim uspeva tako doma kot na tujem, kamor letno izvozijo 60 odstotkov svoje proizvodnje, takšen delež izvoza pa je tudi njihova dolgoročna usmeritev. Lani se je izvoz sicer nekoliko znižal, saj so na tuje prodali le 53 odstotkov izdelkov, vendar je bila to le kratkoročna poslovna odločitev. Zaradi precenjenega tečaja tolarja, pri izvozu beležijo izpad prihodkov, vendar zatrjujejo, da ne izvažajo za vsako ceno. V Nemčiji, kamor izvozijo največ svojih izdelkov, se uvrščajo v višji oziroma v vrh srednjega kakovostnega razreda, navkljub temu pa delajo le z minimalnim ostankom dohodka. Če v preteklih letih naložbam ne bi namenjali posebne pozornosti, predvsem posodabljanju tehnologije in vlaganjem v izboljšanje delovnih razmer, bi danes težko shajali ali pa jih ne bi bilo več. Naložbena intenzivnost se je v zadnjem letu sicer nekoliko zmanjšala, saj so večje investicije v posodobitev tehnologije in izboljšanje delovnih razmer opravili že v prejšnjih letih, so pa navkljub vsemu lani v posodobitev opreme vložili okoli 75 milijonov tolarjev. Čeprav jim lani ni uspela dograditev načrtovanega medfaznega skladišča za polizdelke, plan investicij v glavnem uresničujejo, gradnjo skladiščnih prostorov, s katerimi bodo pridobili 1.500 kvadratnih metrov, pa so zapisali v letošnji program investicij. ”Več kot trden stol je Murale-sov stol!" se glasi njihov slogan, rezultati, ki jih dosegajo, pa potrjujejo, da so trdno podjetje, za katerega prihodnost se ni treba bati, vendar jih to ne sme uspavati. S prodajo izdelkov nimajo težav, čeprav tuji kupci močno pritiskajo na cene, jim jih je uspelo predvsem z novimi in zahtevnejšimi programi celo nekoliko povečevati. Na ta račun so doslej vsako leto na nemškem tržišču uspeli cene povečati za okoli 3 odstotke, letos pa s podražitvami niso uspeli. Zato pa še naprej iščejo notranje rezerve, kijih vidijo predvsem v povečanju storilnosti in podjetniške produktivnosti. Kljub manjšemu številu zaposlenih, zdaj jih je 253, so lani celotni prihodek povečali za 12 odstotkov in tako ustvarili okoli 14 milijonov mark celotnega prihodka. Pri prodaji na tuje trge so navzoči s klasičnim izvozom, izvažajo tudi lastno blagovno znamko, največ pohištva prodajo na nemško tržišče, skupaj pa so lani s prodajo na tujih trgih zaslužili od 7 do 7,5 milijona mark. V zadnjem času si ob pomoči nekaterih slovenskih firm uspešno utirajo pot na rusko tržišče, kjer so lani zaslužili 400 tisoč mark, zaradi ugodnega tečaja funta pa je zanje zanimivo tudi angleško tržišče. Še naprej ostaja zanimivo tudi tržišče nekdanjih jugoslovanskih republik, kamor že izvažajo, posebej pa si v zadnjem času pri- zadevajo izvažati na Hrvaško- Po olastninjenju je Muta* postal delniška družba, kje*' delavci postali 30-odstotni* stniki, 30 odstotkov podjetja* prodali z javno prodajo, pret)S lo pa so prevzeli skladi. Zdaj s{ prvotna lastniška sestava že P cej spremenila, prizadevajo povečati delež notranjega last štva, s pomursko investicij5 družbo pa se dogovarjajo za kup njenih deležev na račun P djetja. Čeprav so pred le11, tvarjali precej dobička, ga®1 namenjali za dividende, paj za posodobitev, v zadnjemcS pa se dobiček zmanjšuje. V uf vi družbe bodo tudi tokrat gali delničarjem, da dobiček' menijo za nadaljnje posodo011 LUDVIK K< Brest in Mizarstvo Ljutomer V torek, desetega februarja bi nadzorni svet Mizarstva Lr mer odločil o nadaljnji usodi* podjeta, in sicer med tremi H* nostmi: stečaj, likvidacija ali d® pitalizacija. Do dokončne o® tve pa ni prišlo, ker je Metod R iz družbe za upravljanje S podjetje pripeljal partnerja’; Pohištvo iz Cerknice, ki bil pravljen zapolniti proizvodne^ gljivosti Mizarstva. Če bi bilo G mogoče skleniti, bi družba S podjetje tudi dokapitalizirala-goj, ki ga partner postavlja, P j da ljutomersko podjetje za°j zahtevanim proizvodnim n°. J vom. Zato bo štiričlanska ek*P < tehničnih služb Mizarstva, k* dni tudi obiskala proizvodni0 (> sta, proučila možnosti podjeO lahko zadosti zatevam ponu0*1^ in bo do ponedeljka, ko se novno sestal nadzorni svet dr*1 Jj podala svoje poročil. O nad5 j poti podjetja bo torej nadzor0* . Mizarstva odločal v ponedelJ6’ poldne. J Carinarnica M.Sobota Porast tovornega prometa Kljub drugačnim napovedim se tovorni promet na mejnem prehodu Dolga vas nenehno povečuje Carinarnina M. Sobota je na tiskovni konferenci v sredo, 4. februarja, predstavila značilnosti iz svojega dela v letu 1997 in problematiko mejnega prehoda Dolga vas, kjer se delovne razmere najslabše. Kljub napovedim, da se bo z odprtjem ceste Zagreb-Beo-grad promet zmanjšal, se tovorni promet prek dolgovaškega prehoda še vedno povečuje. Skupni porast tovornih vozil na mejnih prehodih, katere upravlja Carinarnica M. Sobota, v primerjavi z letom 1996 je 10-odstotni, karnetov TIR je bilo za 4-odstotke več, enotnih carinskih listin pa za 20-odstotkov več kot leto prej. Število zaposlenih je kljub povečanemu prometu nespremenjeno; danes jih je v Carinarnici zaposlenih 252, po sistematizaciji pa bi morali imeti vsaj 284 zaposlenih. Problem so rešili s prerazporejanjem delavcev. Carinarnica M. Sobota je prav gotovo med naj večjimi, saj mora 252 zaposlenih »rotirati« na naslednjih enotah: Trate, Gornja Radgona, Murska Sobota, Gederovci, Kuzma, Hodoš, Dolga vas, Petišovci, Lendava, Središče ob Dravi (2), Ormož, Gibina, Razkrižje in Uprava Carinarnice. Delavci so zelo učinkoviti, kar dokazuje tudi velika uspešnost pomurske mobilne ekipe, je poudaril upravnik Slavko Horvat. Zaradi velikih mož- nosti zlorab (nekaj disciplinskih so imeli tudi sami) imajo vpeljano službo notranje kontrole, ki preverja delo carinikov ter postopke v podjetjih, ter centralno preiskovalno službo. Cariniki so imeli lani na vseh pomurskih mejnih prehodih za desetino več dela, za 16 odstotkov več so izdali potrdil o plačani cestni taksi ali v številki 59 917 (največji porast je prav v Dolgi vasi in sicer za 23-odstotkov), karnetov A. T. A 1 890, karnetov T. L R. 180 337, enotnih carinskih deklaracij (ECL) so na meji izdali 86 223, tranzitnih ECL za prejeto blago 32 991 in tranzitnih ECL za odposlano blago 27 470 . Tranzitni ECL-i so se lani najbolj povečali v Gornji Radgoni in na železniški postaji v Lendavi (surovina za Nafto Lendava je pripotovala v glavnem po železnici). Tudi porast tovornega prometa je bil največji v Gornji Radgoni - upoštevati pa moramo, da je bil zadnja leta izredno majhen - in sicer za 20-odstotkov, za 10 odstotkov je bilo več tovornih vozil v Dolgi vasi in za 12-odstotkov v Petišo-vcih. Promet v Središču od Dravi še naprej upada. Za 24-odstotkov manj je bilo tudi avtobusov, to dokazuje, da je obdobje nakupovalne mrzlice na Madžarskem minilo ali pa je število prehodov »zmanjšala« začasna preusmeritev na mejni prehod Hodoš. Domačih potnikov v mednarodnem prometu je lani potovalo čez mejne prehode manj kot leto prej, in sicer 8,9 milijona. Tujih potnikov pa je bilo za 6 od- stotkov več kot leto prej in dvakrat več kot domačih potnikov, in sicer kar 16,2 milijona. Dolga vas bo letos končno urejena? Kljub številkam in dejstvu, da se promet na dolgovaškem mejnem prehodu povečuje, mejni delavci še niso dobili ustreznih prostorov. Madžari so lani svoj mejni prehod že usposobili v enega najbolj sodobnih mejnih prehodov. Tudi Slovenija ima za ureditev na voljo 900 tisoč ecujev. Gradnja platoja 1996. leta ni prinesla nobenih konkretnih izboljšav. Objekt za posebne preglede ne rabi svojemu namenu, ker zaradi utesnjenosti ne omogoča pretovarjanja blaga. Pri reševanju problema mejnega prehoda Dolga vas so morali uskladiti interese državnih organov, lokalnih interesov in interesov posameznih lastnikov zemljišč in objektov. Končno so uspeli oblikovati in 27. oktobra 1997 sprejeti spremembe zazidalnega načrta, po katerem bodo gradili skupni kontrolni objekt'z nadzidavami, prizidek in nadzidavo gostinsko-špedi-cijskega objekta, večnamenski objekt na južnem delu kompleksa, špedicijske objekte, bencinski servis in najbolj aktualno in pomembno - širši most in povezavo z madžarskim platojem. Do zastojev na dolgovaškem prehodu prihaja iz različnih razl°U) Na naši strani menda ni dovolj ve 1 yjjf števila zaposlenih, ki bi lahko zagost li doslednejši nadzor; prostor pa J6 jen in ne omogoča sodobnejše cije dela ter poostrene kontrole. cifiki prometa, kjer se pojavlja 'J živine, je kar 95 odstotkov pošiljk ki zahtevajo dodatne veterinarskea sanitarne preglede, zaradi česar *P J kamioni čakati na meji. Na ma°z strani so zastoji zaradi vključitve 0 1(f ne službe, ki pri vstopu v državo . j lira skupno težo tovornih vozil-1*- J presegajo težo, doplačajo cestno P' bino, a večinoma vozniki nim^.uf štev za doplačilo; promet se v tak1 merih ustavi, saj se kamioni moraJ0^ ti na slovensko stran. Madžarskadf pa opravlja tudi poostreno kontr°' J ga z visoko davčno stopnjo, ki P°v , dodatne zastoje. J«’1 Konec leta 1998 naj bi bilo v J in Dolgi vasi marsikaj drugače-M gradnje na mejnem prehodu začetek del na obstoječih obj6^^ menda že objavljen, marca P3 fr začeli z deli) bodo letos začel* ° tudi obvoznico Lendave, na kat gM navezoval promet z mejnega P1 Dolga vas. BERNARDA B- vestnik, 12. februar 1998 ^gospodarstvo 5 Komunalno podjetje v Gornji Radgoni »Župan želi likvidnostno uničiti naše podjetje« »Mi izvajamo določena dela po pogodbi, župan Pa "anJ.te gusta naprej za svojo dejavnost ne plačuje,« je poveda ir® munale. Pred nedavnim je župan presenetil Komunalno po j j, je podpisal pogodbo s Cestnim podjetjem Murska Sobo a o r zimske službe. Glede na to, da iz proračuna že sest m®sece' dobili niti tolarja, se bojijo za likvidnostno stanje, in o eni pogovarjali z Miroslavom Prajndlom, direktorjem Komun podjetja. 2e dlje časa lahko v občinskem svetu poslušamo o nesoglasjih med Komunalnim podjetjem ter občinsko upravo in županom. »Bistvo je v tem, da župan ne izvaja, kar je v odlokih zapisano, torej da smo mi izvajalci določenih javnih služb, med drugim tudi zimske. Leta 1996 je prekinil pogodbo s Cestnim podjetjem in določil, da smo mi izvajalci te javne službe. Letos Pa je z njimi pogodbo ponovno Podpisal, nas pa obvestil, da tega več ne izvajamo. Zanimivo je tudi, da je župan po podpisu Pogodbe na njihov račun že nakazal milijon tolarjev predplačila, nam pa ne plačuje niti za že opravljena dela. Postreže pa nam z raznimi izgovori, recimo da ni katastra javnih površin, za kar bi moral poskrbeti sam. Po-'e& tega se izgovarja, da ni pogodbe, da so odloki neveljavni 'n podobno. Do avgusta smo dobili plačano vse delo - za zi-msko službo, vzdrževanje lokal-in krajevnih cest ter javno ®ago na območju občine, po-era pa nam župan ni več plače-čeprav so bila sredstva v Proračunu zagotovljena. Ta sre-°stV!>je prikazal kot porabljena P 'adko predvidevamo, da jih a'komu drugemu.« č^en pa je primanjkljaj Ko- ^8a Podjetja? Hmo še natančno, dolg Miroslav Prajndl, direktor Komu-, nalnega podjetja občine našemu podjetju pa je 48 milijonov 432 tisoč tolarjev, in sicer samo do konca lanskega leta, poskušamo pa vzdrževati likvidnostno stanje. Sedaj smo prenehali plačevati kooperantom. Odlagamo plačila, vendar se zavedamo, da na tak način ne mo-remo delovati v nedogled. Poleg tega pa morajo tudi delavci dobivati plače.« Zupan vam večkrat očita navezo občinski svetniki-Komunalno podjetje, kajti štirje občinski svetniki so zaposleni ali pa so v upravnem odboru Komunalnega podjetja. »Logično je, da moraš dati v upravni odbor ljudi, ki se na to spoznajo.« p svetu in severovzhodni Sloveniji “o medijih trdno v svet St ]^edijevje Lek prišel na evropske finančne trge »Lek ^usiness naJM)ša firma Slovenije v centralni Evropi, kar je objavil re»ci ®b od er?a,iona,e’ j« sedaj tudi v Mariboru,« je na tiskovni konfe-?ron”>cijo Prtju novih Prostorov v štajerski prestolnici, namenjenih za Ocvirk n s*rokovna srečanja, izjavil predsednik uprave Leka dr. An- bi| Uk lanskega leta hlš- kar ie ' P"tema medijskih Za kek začN°VZročil°' >>da so se 'nvestitorjj 1 zan'mati tudi večji venčnih Predvsem investitorji Y°rka, tore/«807 Londona- New pega trga centra>nega finanč-$cvirk I„ TPovedal dr. Andro ^^opso?^1 nastrani sanja P1Sov za finančna vpra- Le^ SUnajsodndo oh6' °dZ'V tudi na ^'^Kline ^navo Leka z v zVezi tarnoni iz An' r pomeniio Z t oksiklavom, kar ddeset'h poston?teV sedemmšti-'rzav^h, .T« ^»soben^ Jed°kazal’ da 8a ti Drr„tskl mdustriii in or firmo v temm^ pomemb- ___ Leka, katerih vrednost je rasla hitreje kot borzni indeks SBI in kar je dokazovalo, da se v trgovanje z njimi vse bolj vključujejo tudi investitorji s tujih finančnih trgov. Ampak predsednik uprave Leka dr. Andro Ocvirk z dogajanjem na Ljubljanski borzi vendarle ni povsem zadovoljen, saj pravi: »Odziv Ljubljanske borze na ekonomske dogodke v neki firmi je zagotovo premajhen in bo treba zaradi tega razmišljati o tem, ali ne bi intenzivneje stopili na kak drug finančni trg.« Bromokriptin za zdravljenje Parkinsona - zdravilo brez primere Ta razvojno zahteven produkt, ki so ga razvili Lekovi strokovnjaki, so nedavno registrirali tudi v ZDA. ® 'nveMicijp^^^................................... 0 na^Hovanempovečanjuproizvo-b^r'u.ie bil oprav‘iS inedr- Andro Ocvirk dejal: »Vja-Po]°‘.Se^ajše ne V,en te^n^ni prevzem, proizvodnjo pa v°jili. OdviSnn "atačno povedati kdaj, zagotovo Jani« Bruloš poje doda-perspekp strateški proizvod in po- V odloku piše vse Župan Miha Vodenik je povedal, da odlok o zimski službi v občini Gornja Radgona odreja, kdo skrbi za zimsko službo. V Uradnih objavah 24. 12. 1987piše, »da zimsko službo po tem odloku organizirajo in izvajajo Cestno podjetje Maribor - TOZD za varstvo in vzdrževanje cest Murska Sobota, Komunalno podjetje Gornja Radgona / .../ Komunalno podjetje izvaja zimsko službo na cestah, katere upravlja, če tega ni z ustrezno pogodbo preneseno na ustrezno organizacijo združenega dela«. Svetnikom je župan očital, da ne spoštujejo občinske zakonodaje in da se držijo samo svojih sklepov, s čimer so si prilastili pravico do odločanja. Če bi želeli kaj spremeniti, morajo spremeniti odlok, ne pa samo sprejemati sklepe. Župan je na vprašanje, zakaj Komunalnemu podjetju Gornja Radgona že od avgusta niso plačali računov, odgovoril, da proračun ni vreča brez dna ter da občinski svet ni imel pravice prerazporejati sredstev v višini 20 milijonov tolarjev, ki jih je vzel stanovanjskemu skladu in komunalni dejavnosti ter jih dodeli! Komunalnemu podjetju. Kakšno pa je potem komuniciranje med občino in med vami? »Ni ga več. Nihče z občinske uprave si ne upa več sodelovati z nami, ker župan vse blokira. Tudi na občinski upravi si nihče nič ne upa, ne da bi vprašal župana. Ni nasprotnega partnerja, vsi se bojijo župana, pa ne vem, zakaj. Pred kratkim je občinski svet oblikoval komisijo, ki bo poskušala ta spor zgladiti. Sestavljajo jo gospod Drago Horvat, Franc Faša-lek in jaz kot predstavnik podjetja.« Apelirali ste na občinski svet, da naj se razpravlja ... »... naj se odločijo, ali bomo dejavnosti ukinili in ljudi poslali na cesto ali bomo delali dalje in nam bodo spet začeli plačevati. Lahko se zgodi, da bomo morali odpustiti petnajst delavcev.« Delitvena bilanca bi verjetno marsikaj rešila, kajti lastniki Komunalnega podjetja so tri občine, poleg Gornje Radgone tudi Radenci in Sveti Jurij. »Delitvena bilanca bi lahko pripomogla k tem, da bi Vodenik ustanavljal svoje podjetje. Vendar •on ni pooblaščen za ustanavljanje, to lahko stori le občinski svet. Novo podjetje želi ustanoviti verjetno zato, ker bi se rad rešil vodstva komunale. Ampak to bi lahko storil tudi z drugimi inštrumenti; z nezaupanjem, dokazovanjem nepravilnosti, vendar se ne ... To je samovolja enega človeka.« Sliši pa se tudi, da boste župana tožili, ali je to res? »Za to, česar nam ni plačal, bomo vložili tožbo. Papirji so že pri odvetniku. Mi smo izvajali sklepe občinskega sveta, župan dela ni sproti zavračal, po opravljenem delu pa nam tudi ni plačal. Če ne bomo dobili plačila, je obstoj podjetja negotov, saj bo v nasprotnem primeru podjetje likvidnostno uničeno, to pa je tudi županov namen.« A. NANA RITUPER RODEŽ SKUPAJ PROTI E KRI | Ml (NALU1 (g) 080-1200 | Prodaja Leka je lani znašala 43 426 milijard tolarjev, to je za 15 odstotkov več kot lani. S prodajo farmacevtskih izdelkov so zaslužili nekaj manj kot 39 milijard tolarjev, preostalo pa s kozmetičnimi in veterinarskimi izdelki. Čeprav Lek izvozi na tuje več kot 75 odstotkov svoje prodaje, jim je lani dobro tretjino prihodka zagotovil domači trg. Sledijo Rusija, Poljska, Hrvaška in ZDA. Ocenjeni lanski bruto dobiček znaša nekaj manj kot 4 milijarde tolarjev, letošnji pa naj bi bil večji kar za 24 odstotkov. Previdnost pri prodaji živine Kmetijstvo se že precej časa ubada s številnimi težavami in prav nič ne kaže na skorajšnje izboljšanje »V tem trenutku na področju genetikov za brbmokriptin, ki sodi v skupino ergot alkaloidov, na ameriškem trgu nimamo konkurence in je po naših podatkih tudi še nekaj časa ne bomo imeli, saj je preparat razvojno izredno zahteven,« je povedal dr. Janko' Žmitek, pomočnik uprave. Lek ima pridobljenih prek dva tisoč registracijskih dovoljenj, ki so osnova za trženje izdelkov v posameznih državah. Položaj v kmetijstvu se najbolj neposredno kaže prav pri kmetih, njihov socialni položaj se slabša, ogrožena je njihova socialna varnost, ob odkupnih cenah, ki nemalokrat ne pokrivajo niti proizvodnih stroškov, pa je najbolj skrb zbujajoče, da svojih pridelkov veiikokrat ne morejo niti prodati. Zato iščejo različne možnosti in pri tem nemalokrat niti ne pomislijo na posledice, ki jih lahko imajo s prodajo neznanemu kupcu. Precejšnje medijske pozornosti je bilo v zadnjem času deležno ravnanje mesarja iz Prlekije, ki je v obdobju zadnjega leta oškodoval številne kmete iz različnih krajev Pomurja, ki so mu prodali živino. Kaže, da se je omenjeni predelovalec mesa tudi sam znašel v težavah,, saj so nam posamezni kmetje znali povedati, da so mu v preteklosti že prodajali živino in s plačilom takrat ni bilo težav. V sedanjih razmerah, ko na trgu vlada pravcata plačilna nedisciplina, kupci dolgujejo temu mesarju precejšnje zneske, zato ne more poravnavati svojih obveznosti do kmetov. Primeri so različni in tudi preveč jih je, da bi jih lahko opisali, zato poglejmo le nekatere. Med tiste oškodovane kmete, ki jim prleški mesar že kar lep čas dolguje denar za odpeljano živino, gotovo sodi Geza K. iz Sela, ki mu je že konec lanskega aprila prodal 850-kilogramskega bika in 150-kilogramskega prašiča, plačila pa še do zdaj ni dobil. Pred leti je omenjeni mesar že kupoval pri njem in tudi pošteno plačal, zato tudi tokrat ni dvomil o njegovi poštenosti. Povrhu pa je bil še tak čas, da se je živino težko prodalo, zato so priložnost za prodajo izkoristili še trije okoliški MH METTIS International, d, d. Končno zmaga proizvodnje TAM BUS-a v Gornji Radgoni ni več - Stečaj sklenjen, prostore in zemljišče je kupila novoustanovljena družba METTIS International »V Gornji Radgoni se spet nekaj dogaja, v mestu, kjer vse upada, se dela in se bo delalo čedalje več,« je bil optimističen prokurist podjetja METTIS Internatioanl in očitno nadvse zaposlen strokovnjak Borut Podlipnik. Direktor podjetja, ustanovljenega spomladi 1997, je sicer Marjan Cvikl, vendar je njegova osnovna skrb proizvodnja, medtem ko je za stike z javnostjo in dajanje izjav odgovoren prokurist Borut Podlipnik. Stečajni postopek za Tam BUS (kakor vemo, se je kljub združitvi s Tamom, ki je potegnil v stečaj tudi radgonsko podjetje, nekoč pomembno osnovo za razvoj Avtoradgone, stečajni postopek izvajal ločeno) je stečajni upravitelj dr. Štefan Ščap sklenil novembra 1997. Menda nadvse uspešno, saj je uspel prodati premoženje v celoti (torej tudi stare hale) enemu kupcu. Kjer so nekoč delali tovornjake, poltovornjake in nato avtobuse (najprej pa je bila tamkaj opekarna ali »Ciglence”), se nadaljuje podobna proizvodnja in to je tisto najpomembnejše. Glede tega se res moramo strinjati z g. Podlipnikom, ki nam je povedal tudi nekaj drugih informacij. Mettis, d. o. o., iz Maribora je bil najemnik prostorov že prej, še preden seje stečajni postopek sklenil. Tudi v Vestniku smo že predstavljali njihov proizvodni program izdelovanja gasilskih in komunalnih vozil. Spomladi 1997 so skupaj s tujim partnerjem METZ Karlsruche ustanovili delniško družbo METTIS International. Kakšna je kapitalska struktura podjetja, nismo uspeli izvedeti, menda pa so slovenski partnerji večinski lastniki. Novembra 1997 je to novo podjetje postalo lastnik okrog 40 tisoč kvadratnih metrov zemljišča in od 5 do 6 tisoč kvadratnih metrov pokritih površin. Plačali so 165 milijonov tolarjev. Kako in kaj bodo obnavljali, kaj bodo dajali v najem in kaj ne, je še težko napovedati, saj so šele pred kratkim postali lastnik. Določena obnovitvena in vzdrževalna"dela pa so bila nujna že do sedaj, saj so to zahtevali ne le inšpektorji, ampak tudi starost objektov. »5 tem da smo kupili prostore in zemljišče in postali lastnik, smo tudi izrazili naš trden namen, da tukaj nadaljujemo proizvodnjo,« je. povedal Borut Podlipnik. V Mariboru so začasno celo ukinili proizvodnjo. Proizvodni program ostaja isti, le da ga bodo v prihodnje intenzivirali; letno bodo izdelali 120 enot, to so v glavnem gasilska vozila, ki jih izvažajo na trg evropske skupnosti pa tudi v Azijo in Afriko (v Afriko so prodali že 20 vozil). Zaenkrat je zaposlenih 40 delavcev, do konca leta jih bo najverjetneje že 55, v prihodnosti pa obstajajo možnosti za 100 zaposlitev. Zanimivo, da zelo težko dobijo ustrezen kader, česar zaradi velike brezposelnosti skorajda ne moremo verjeti, saj ne morejo dobiti poklicno usposobljenih kleparjev, ključavničarjev, ličarjev ali montažerjev. Plače so menda nad povprečjem. Kakšne dejavnosti se bodo v prihodnosti opravljale na lokaciji nekdanje gornjeradgonske opekarne, je težko napovedati; za potrebe METTIS-a je prevelika tudi upravna zgradba, zato razmišljajo o najemnikih. Vendar pa je še prezgodaj, da bi o tem pisali kaj konkretnejšega. I BERNARDA B. PEČEK kmetje. Po dogovorjenem času pa so vsi zaman čakali na plačilo. Vrstili so se obiski pri njem, vedno pa je ostalo le pri obljubah, zato jim ni preostalo drugega kot sodišče. Dolgovi so v tem času narasli na okoli 700 tisoč tolarjev, sodišče pa je odločilo, da se pri mesarju opravi rubež. Prizadetim zdaj ne preostane drugega, kot da čakajo na razplet zgodbe. Podobno se je zgodilo kmetom na povsem drugem koncu Goričkega v okolici Kuzme. Jože G. iz Dolnjih Slaveč ter Štefan H. iz Gornjih Slaveč sta mu prodala prašiče, Emil B. iz Gornjih Slaveč dve telici, mesar pa je sklenil kupčijo še z Rudolfom R. in Francem K. iz Gornjih Slaveč. Tudi oni s kupčijo niso imeli sreče. Kot smo zvedeli pri Jožetu G. iz Dolnjih Slaveč, so kupčijo s prleškim mesarjem sklenili julija, po vseh zapletih pa jim je uspelo dobiti denar pred mesecem dni. Večkrat so se oglasili pri njem, vedno je le obljubljal, v tretje pa je obljubo vendarle izpolnil in plačal. Takšnih zgodb o omenjenem mesarju je v Prekmurju in Prlekiji še veliko, zato kmete opozarjamo, naj bodo previdni. Na terenu se pojavlja vedno več takšnih in drugačnih mešetarjev, ki skušajo izkoristiti stisko kmetov, ki nemalokrat s težavo najdejo kupca za svojo živino. Zdaj, ko je Panonkin zadružni sistem v krizi in ko se tudi Pomurka še ni povsem izkopala iz težav, je nevarnost za kmete še toliko večja. Zato je bolje nekoliko počakati in poiskati preverjenega kupca kot zaman čakati na plačilo. L. K. 6 C/bčine vestnik, 12. februarII Prvič uradno na seji OS Gornji Petrovci Vztrajnosti jim ne manjka! Odlagališče Dolga vas Renta za vaščane ali krajevno skupnost? Odločne zahteve po odškodninah za parcele ob progi - Resna razmišljanja o gradnji doma za starejše občane Čeprav so nas tokrat prvič uradno povabili na sejo gornjepetro-vskega občinskega sveta, ki mu predseduje Karel Hari, se na prvi pogled ni zgodilo nič presunljivega, saj so se v dobrih treh urah pogovorili kar o 17 točkah dnevnega reda. Bili pa so odločni pri svojih zahtevah, kar kaže, da petrovski svetniki ne nameravajo popustiti pred nikakršnimi pritiski od drugod. »Dokler ne bodo odkupljene vse parcele, ne morejo delati železniške proge na našem območju,« je bilo že na začetku odločno slišati besede župana Franca Šlihthuberja. S tem je v bistvu potrdil sklepe občinskega sveta glede gradnje železniške proge Pu-conci-Hodoš- državna meja z Republiko Madžarsko. Svetniki so se namreč zavzeli, da se s pogodbo o začasni uporabi zemljišč oz. funkcionalnih objektov, kot so ceste, poti in jarki, mora vzpostaviti prvotno stanje. Prav tako so odločno proti temu, da bi dovolili brezplačen odpis oz. prenos parcel, ki so v občinski lasti, na državo. V tej zvezi zahtevajo natančno ocenitev vseh nepremičnin in izplačilo ustrezne odškodnine. Ker še vedno ni izračunana sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč, po mnenju Petrovča-nov ni nobenih zagotovil, da bodo obljube izpolnjene. Zato so sklenili, da izvajanje omenjenih akcij ustavijo do pisnega zagotovila Slovenskih železnic, ki naj bi sredstva za spremembo namembnosti zemljišč nakazale čimprej. Za svetnike ni sprejemljivo, da bi ta denar dobili šele julija, ker je od njega v marsičem odvisna priprava ustreznih občinskih programov. Očitno pa so se v petrovski občini zelo ogreli za gradnjo doma starejših občanov na njihovem območju. Glede na vladni program razvoja varstva starejših oseb do leta 2005, ki predvideva zagotovitev 1.500 dodatnih mest za ostarele, v tem delu Goričkega predvidevajo 35 takih mest. Ker je 28. februar 1998 skrajni rok za izdelavo projektne naloge, so v razpravi le-to zaupali ljubljanskemu podjetju Smart-art, Arhitektura in oblikovanje, ki je predložilo predračun v višini 588 tisoč tolarjev. Z izdelovalcem investicijske projektne naloge bodo podpisali tudi ustrezno pogodbo, v kateri bodo natančno opredelili predračunske in druge pogoje. V dolgi razpravi pa so svetniki največ namenili primernosti lokacije prihodnjega doma ostarelih. Uvodoma je župan Franc Šlihthuber omenil pobodo Občine Kuzma, da bi zdajšnji begunski center v Vidoncih, ki se počasi prazni, spremenili v dom za starejše. Za uresničitev te ideje bi se morali po mnenju razpravljalcev tesneje povezati s sosednjima občinama Hodoš -Šalovci in Kuzma ter se dogovoriti o razdelitvi stroškov za obsežna obnovitvena dela. Zatem je Aleksander Ružič omenil, da bi dom za ostarele lahko bil v nekdanji šoli v Stanjevcih, ni pa zanemaril podobnih možnosti v Šulincih in Adrijancih, s čimer bi rešili probleme starostnikov in omogočili zaposlitev številnim domačinom. Ker je Ernest Škerlak menil, da bi obnova stare šolske zgradbe stala več kot novogradnja, pri čemer se mu je pridružil Ernest Kerčmar, medtem ko je Erika Časar načela vprašanje smiselnosti gradnje doma za starejše v okviru poslovno-stanovanjskega objekta, je Alojz Kozar terjal natančno opredelitev lokacije. »Da ne bomo bela lisa, saj se druge občine »zaganjajo« v gradnjo doma starostnikov, ki se najbolje počutijo v domačem okolju, je prav, da o taki investiciji razmišljamo tudi pri nas,« je še dodal. Za ta predlog so se ogreli tudi drugi svetniki, zato so sklenili, da se v prvi vrsti prouči možnost novogradnje pri zdravstvenem domu ali pošti v Gornjih Petrovcih, šele potem pa obnova stanjevske osnovne šole. MILAN JERŠE Deset podpisnikov iz Dolge vasi je konec leta 1997 sprožilo akcijo, v kateri s pravnimi utemeljitvami zahtevajo neposredno izplačilo ekološke rente zaradi bližine odlagališča odpadkov Občina Lendava se je odločila, da ne bo izpolnila zahtev posameznih vaščanov Dolge vasi. Prav tako so se odločili za nadaljnje urejanje odlagališča odpadkov v Dolgi vasi in o skupnem investiranju v regijsko odlagališče ne razmišljajo, saj so že veliko vložili v dolgovaško odlagališče. Lendavčani bodo najverjetneje še to leto gradili lastno čistilno napravo, za kar imajo že potrebno projektno in lokacijsko dokumentacijo, saj napovedano skupno vlaganje z Nafto in Lekom ni uspelo. Pred letom in več smo pisali o »smetiščnem sporu« med KS Dolga vas, Občino Lendava in novimi občinami na območju upravne enote Lendava. Bodo plačevale vse občine enak znesek za uporabo odlagališča, ki so ga v preteklosti zgradili vsi skupaj, ali pa se bo znesek oblikoval glede na število prebivalcev in s tem glede na količino odpadkov? Obveljalo je slednje pravilo. Tako je Krajevna skupnost Dolga vas prejela v letu 1997 skupno 11 milijonov tolarjev, od Občine Lendava 5,5 milijona in enaki znesek od preostalih občin. Jeseni 1997 pa seje pojavil zahtevek desetih gospodinjstev, ki živijo najbližje odlagališču smeti v Dolgi vasi, za izplačilo ekološke rente oziroma odškodnine zaradi zmanjšanja uporabne vrednosti nepremičnine, zmanjšane kakovosti bivalnega okolja in zmanjšane vrednosti nepremičnin in izgube do- . bička, kar naj bi bilo v skladu z 78. členom Zakona o varstvu okolja. Prav tako želijo biti oproščeni dajatev za odvoz smeti ter k temu pripadajočih taks ter plačila dohodnine od prejete višine odškodnine. V obrazložitvi so zapisali: »Komunalno odlagališče je bilo zgrajeno proti volji nas vaščanov, celo vsiljeno. Zgrajeno je v bližini naših stanovanjskih hiš, zato smo izpostavljeni konstantnemu smradu s smetišča. (Ker je smetišče lokacijsko zgrajeno na hribu, višje od naših hiš, naše hiše pa so v kotlini, imamo neposredne vplive smradu s komunalnega odlagališča.) Ker ste denarna sredstva že do sedaj nakazovali Krajevni skupnosti Dolga vas v že določeni višini, zakon pa pravi, da so do odškodnine upravičeni le »prebivalci, ki živijo v neposredni bližini objekta, ki bistveno vpliva na obremenitev in razvrednotenje bivalnega okolja« (nobena krajevna skupnost ni zapisana v predmetnem zakonu), menimo, da do sredstev, zbranih za namen ekološke rente oz. odškodnine čezmerno obremenjevanje, povzročeno zaradi obratovanja deponije, povzroča škodo, da uveljavite v civilnem postopku pred pristojnim sodiščem ustrezno odškodnino. Za vse podpisnike zahtevka pa je verjetno najbolj spodbuden za- na žiroračun krajevne skupi® ima pravico razpolagati z o® nim denarjem. Pa še to: zapisnikarju se je nadvse pomembno zapisati’ snik, da so osebe, ki so glas proti, Romi. Tudi lendavski občinski s sprejel sklep, da bodo denar s prej nakazovali Krajevni skl sti Dolga vas. Pojasnilo že Jožeta Kocona je, da je obči 1995. leta naročila pri Zavo< varstvo okolja Maribor izde študije o obremenjevanju o> ki pa prevelikega vpliva o« lišča ni dokazala. Denar boi naprej nakazovali krajevni’ nosti, vendar to po besedi Kocona ni renta, ampak g’ ’> mejo enostavno zaradi dejstva, odlagališče v tej krajevni skuA Na zboru krajanov se motaj0' odločiti, kam bodo vlagali tal če ga bodo nakazovali najD" ali ne. Vsekakor pa mora M skupnost vsaj polovico dobljen0' Bili smo v rojstnem kraju Štefana Kiizmiča . Skoraj vsak drugi je Šiftar! Strukovce, vas, 14 kilometrov severozahodno od Murske Sobote, mnogi poznajo po rojstni hiši utemeljitelja prekmurske protestantske književnosti Štefana Kuzmiča Nanj še vedno spominja rojstna hiša s ploščo, na kateri je letnica rojstva 1723. Pred njo je značilen spomenik v čast tega velikana slovenske književnosti, najbolj znanega po Nouvem zakonu iz leta 1771, napisanem v dialektu. Spomenik, ki ga je odkril dr. Anton Vratuša, je bil postavljen leta 1973. Ob pomoči ženice, ki stanuje v Kiizmičevi rojstni hiši, zanj in za njegovo okolico sedaj skrbi puconska občina, ki razmišlja o obnovi spominskega zanmenja, ki ga je že nekoliko načel zob časa. Strukovcev pa tokrat nismo obiskali zaradi tega pomembnega pomnika, ampak smo hoteli spoznati zdajšnji utrip kraja. Pri tem sta nam pomagala predsednik sveta KS Zenkovci, sicer domačin Milovan Jakovljevič, in svetnik puconske občine Ernest Šiftar. Kot mnogi drugi krajani sta tudi onadva zaposlena v Murski Soboti; prvi v poslovalnici Lipa Bled, drugi pa pri Zavarovalnici Triglav. Povezavi s Puževci in Zenkovci preozki »Krajevno skupnost Zenkovci sestavljajo štiri vasi, to so Puževci, Strukovci, Zenkovci in Bezno-vci. Ljudje se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, precej jih hodi na delo, predvsem v bližnjo Mursko Soboto, dosti pa je tudi obrtnikov, kot so gostilničarji, avtoprevozniki itd. V krajevni skupnosti ima- SPOMENIK VELIKEMU ČLOVEKU - znamenje pred rojstno hišo Štefana Kuzmiča, foto: M. JERŠE do prebivalcev vseh petih občin, ki koristijo storitve odlaganja odpadkov na omenjeno odlagališče, krajevna skupnost ni upravičena. Zato Vas prosimo, da izplačilo za naslednje leto , to je od 1. 1. 1998 dalje, dobivamo mi, zgoraj navedeni lastniki stanovanjskih hiš ob komunalnem odlagališču.« Podpisani so družine Vuk, Ba-notai, Milinkovič in Režonja, Kepe, Režonja, Cerovec, Gravnar, Hainc in najbolj prizadeta Katica in Vladimir Radikon. Slednja sta se obrnila tudi na Ministrstvo za okolje in prostor in državni sekretar Radovan Tavzes jim je predlagal, da: - pridobita podatke o obremenjevanju deponije in morebitnem preseganju mejnih vrednosti emisij, - zahtevate, če Vam morebitno dnji odstavek poslanega dopisa: Če upravljalec deponije namenja krajevni skupnosti posebna srestva zaradi motečega delovanja deponije ter ta sredstva zbira na podlagi zaračunavanja svojih storitev vsem, ki oddajajo odpadke na to deponijo, je povsem razumljivo, da tako zbrana odškodninska sredstva nameni neposredno tistim, ki so zaradi čezmernih obremenitev okolja neposredno ogroženi. Toda krajevna skupnost in občina sta se odločili drugače. Na zboru občanov KS Dolga vas 28. 11. 1997, ki gaje vodil predsednik Bojan Litrop in je bilo navzočih 105 občanov, so z 99 glasovi za in 6 proti sklenili: Zbor krajanov se je odločil, da se denar od rente ne deli med posameznike, torej med individualne osebe, ampak prihaja dalje mo asfaltirane vse občinske kot tudi skoraj vse vaške ceste. Žal sta dve cesti, to sta povezavi Struko-vec in Puževec z Zenkovci preozki. V zadnjih desetih letih je bilo veliko narejenega na področju komunalne infrastrukture. Začelo se je z gradnjo vodovodnega omrežja od Murske Sobote proti Cankovi. Vasi Puževci in Strukovci sta povezani s sekundarnim omrežjem in vsa gospodinjstva so priključena na mestni vodovod. Zdaj čakajo na zgraditev vodovodnega kraka od Lemerja proti Beznovcem, s čimer bi tudi Zenkovci dobili kakovostnejšo pitno vodo,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Zenkovci Milovan Jakovljevič. Razmišljajo o gradnji kanalizacije. Krajevni samoprispevek od zaposlenih in samostojnih podjetnikov znaša 3 odstotke, kmetovalci plačujejo 8 do 10 odstotkov od katastrskega dohodka, določen delež pa tudi zaposleni v tujini. »V Strukovcih obnavljamo sistem odvodnjavanja, saj je bil levi breg potoka Ledava pred leti melioriran, medtem ko v Puževcih in spodnjem delu Strukovec voda prepočasi odteka in je večja nevarnost poplav. Povsod načrtujemo tudi dokončno ureditev ulične razsvetljave. V vseh vaseh bomo pokopališča opremili z zabojniki za odvoz odpadkov.« Dejavni gasilci, športniki... Od Ernesta Šiftarja, puconskega občinskega svetnika, zvem: »V Strukovcih je dejansko 54 hišnih številk, gospodinjstev pa je za približno deset manj; v njih prebiva okrog 200 prebivalcev. V vasi imamo gasilski dom z aktivnimi tremi desetinami gasilcev, vključili smo tudi mlade. Gasilsko društvo, ki bo čez dve leti praznovalo 110. obletnico delovanja, je dokaj dobro opremljeno. Precej zaslug za to ima predsednik Rudolf Vrečič. Zdaj smo se angažirali pri obnovi gasilskega doma, v katerem je dvorana z odrom za razne prireditve, na podstrešju pa smo uredili sejno dvorano. Po dstev vložiti v okolico sMl Takega zakona, da bi bili01,1 ' vičenl do odškodnine, ni, $9 podzakonskih aktov. Naše odlagališče že im’ cijsko in uporabno dovolj^ krat, ko smo to pridobivanj nobenih zahtev krajanov po°« nini. Torej bi tudi ti stano”, rali že prej, pred pridobitbf dovoljenj, zahtevati takšno nino, ne pa sedaj, ko vidij% nakazujejo sredstva, maniPp Sedaj se lahko vsak sponi”! teva kaj takega.« Prizadetim vaščanom ne: le tožba na sodišču, kal'^ enotnim interesom kraje*11^ nosti in občine verjetno 116 uspeli po »normalni« poti. BERNARDA B. PEČEK dolgotrajnem mrtvilu smo pred dvema letom’« ustanovili klub malega nogometa, na čelu kat6^ Viljem Šiftar. Naj vas ne začudi pogosto o”10 | priimka Šiftar, ta je pri nas prevladujoč, pod°,.4 na Petanjcih. Letos bomo dokončali tudi Zelo dolgo pa smo gradili mrliško vežico, in di menjave krajevnega vodstva. Zdaj je opazen gon, tudi po zaslugi prizadevnega vaškega Emila Vrečiča. Na evangeličanskem ? pokopališču tudi Skakovča^' Strukovci se delijo na štiri zaselke: Strukovci, Ledava, Kot in Zgornji Štrukelj* pališče je v Zgornjih Strukovcih. Pretežni oe / valstva Strukovec je evangeličanske veroi«y zato so evangeličani iz Skakovec našli svoJ0^ dnje domovanje na njihovem pokopališč^ majo svojega pokopališča, pa imajo za k’1 rezervirna grobišča na Cankovi. ,.j $ Mrliško vežico v Strukovcih so postav” jr meljih nekdanje osnovne šole. Ta je obs । / davno, ustanovljena kot evangeličanski šola. Žal jo je zob časa tako načel, da je n' JI goče več obnoviti. Ponos Strukovec je iN0 l prav so prvotnega morali odstraniti. Med pridobitvami sta oba omenila df^p' zgraditve telefonskega omrežja. Zdaj le ro gospodinjstvo nima telefonskega prikUu gf/ nulo jesen so dajali veliko poudarka navoč J za na poljske poti, saj je s tem omogočen 11 dostop kmetov s traktorskimi priključki na v Strukovcih res skrbijo za razvoj svSje tudi dejstvo, da so se s prostovoljnim d6 mnogih nalog. Zato so ponosni na vsako’ . dobitev. MILAN vestnik, 12. februar 1998 »Sociala, šolstvo, zdravstvo ....1.... . 11 ..11111 I Skupina za samopomoč v domu starejših w v Rakičanu Četrtkovo druženje »Malčika so umrli. V torek je bil pogreb.« »Ah...« »Ja, kaj hočemo, tudi smrt je tu,« je nadaljevala Marika. »Sirotika so bili. Videli niso. Tukaj so Jlh pokopali? So jih sem pripeljali?« je vprašala Irena. »Ja, ja, tukaj so jih pokopali. V Ljubljani So bili v domu, ker so bili tam njihovi otroci.« »Me smo bile rade, če so prišli v našo s uPino, pa čeprav bolni,« seje pokojnice sPominjala Irena. S° bil' po kaP’ na negovalnem । so članica naše skupine, dok- r mso odšli v Ljubljano,« je nama z Dra-c°’ sva bili tokrat njihovi gostji, poja-1 a voditeljica skupine za samopomoč v mu starejših v Rakičanu, Marija Kerč-ar, ki jo kar vsi kličemo Marika. ?ak Ud'.snirt Je dol življenja, in ker je tako, aJ bi bežali pred tem. Članice skupine Sr sanioPomoč so v dveh letih, kolikor se odprto spregovorile o številnih j a.a 'Z žaljenja, tak° veselih kot ža-v nih, tudi o tistih, ki so boleče in režejo boiCe' AmPak s tem, ko izpovejo svojo orn6^00 'n skrbi, ko položijo pred zbrano . vsaka svoje veselje ali žalost, svoje du?in sPomirie, Je t0 kot zdravilo za dov j'0 tel°- P°tem Je človek olajšan in za-virn°Jen’ tU(l' pomirjen ali napolnjen z no-tuPanjem. Če ni drugega, pa je upanje se bodo naslednji teden zopet dar v ^Pričakovale druga drugo. In ka-tojj/8.' hekdo me pričakuje, potem je vse skrit° epše. v pogovoru in druženju je Se Pravilna moč posebne vrste. Pod v skupini človeku kar zleze ja.y °ž°> so priznale članice našega omiz-jo Soeron’ka je prišla v skupino, čeprav so Ha ob°^n*ki in znanci, pri katerih je bila kak d^11’ močno vabili, da naj ostane še »Pa imam Sem J*m Povedala, da moram iti, ker ditj'0 Srečanje. Tega res ne morem zamu-tek’inJe Povedala. To je torej njihov četr-skUp duhova urica ali dve, ki ju preživijo tak0 v f°tern pa so spet bolj čile, ravno tu. p’ da bi se osvežile pri bistrem izvi-dale naV to pa so tudi one. Svoji skupini so tako h?Z'V ^r» *zv*r bistre vode, izvir, ki okrepi. žinjs, n° Zn°va spoznaven, ko se pridru-Hoje Pinam za samopomoč, kako zmot-^diuj repričanje, da za človeka v stiski na-Psihia? VSe 'n naJveč, če ga pošljemo k n*1 Psihologu. Resnica je ta, da Prepr0 ajPrej potreben človek, vsakdanji, dajee,st’ Po tistem Trstenjakovem reku, njej s°Vek človeku človek po besedi. Po ^jazep^hJ0 tudi čudeži. Nas preganja reipo da tega ne vemo, da tega ne zmo-d • b°mo delali narobe? Pa vam Začrie s -Je Vse tako preprosto in se lahko »VestC'Sto Preprostim stavkom: Uje hi§e e’ kaJ sem danes našla? Fotogra-2at0 1» ’ Pred katero so sušili bučno seme, tile ka: as Povabila, da bi danes spregovo-’*'• h«je članice skupine po-klepetu Marika. Ker je v skupini vedno tako, da je beseda dana vsem, je prva za omizjem začela Dragica. Ker se dobro poznava, sem jo napeljevala, da bi kaj povedala o svojem pridelovanju buč. Takrat, ko sem prvič videla na gumnu tisto zeleno preprogo semenja, ki gaje sušila, sem presenečena vzkliknila: »Toliko?« Dragica je zato omizju naznanila, da lansko leto buč ni sadila, je pa zato leto prej pridelala kar nekaj sto kilogramov bučnega semena. In s to številko je tudi pri članicah skupine vzbudila presenečenje. Potem pa je predstavila še študijski krožek, ki deluje v Črenšovcih in kateremu so članice dale ime Lipačke. V skupini izdelujejo lutke in z obujanjem starih običajev ob poroki skozi igro na odru ohranjajo kulturo našega naroda. »Če želite, bi vas enkrat lahko obiskali,« je bila njena ponudba. »Ja, to pa bi bilo zelo lepo,« so se razveselile članice omizja. Sploh pa so vesele vsakega obiska. Nepozabno je bilo srečanje z Berto, ki na radiu skupaj s sodelavci Murskega vala pripravlja humoristično oddajo Zamurjenci. »Bila je v Indiji pa se je spomnila tudi naše skupine in nam poslala razglednico. Tako smo je bile vesele. Še sedaj večkrat prihaja k nam na obisk. Našo Jožico obiskuje še sedaj, saj sta si po tistem srečanju postali bližji,« je še povedala Marika. Skoraj ne more biti drugače, kot da se takrat, ko jih enkrat spoznaš, k njim vračaš še večkrat. Voščiš jim pozdrav, porečeš to in ono ali morda kaj povprašaš. V svoji odprtosti in hvaležnosti za to, da jih ogovoriš, ti podarijo nasmešek in ob slovesu zaželijo obilo dobrega. Pa ne samo to, nasmešek na zgubanem obrazu tako pomirja in potem hodi s tabo še nekaj časa. Obiščite jih še vi, pa boste to začutili še sami. Vem, da vas bodo veseli. »No, Marija, zdaj pa spet vi malo .liipli-te’ seme?« je speljala pogovor nazaj na temo Marika. Marija je pripovedovala, da Tudi Veronika se je spomnila njihovega mejaša, kako se je jezil: »Kako to, saj nisem takšne sadil. Pa smo mu povedali, da so ,fčele’ vse .precepile’.« Za omizjem smo sadile buče in luščile seme pa delale olje in se spominjale tudi tega, da so nas kot otroke vedno strašili, da bomo dobili uši, če bomo jedli seme, ali pa, da nam bodo buče kar s tazadnje po- Članice skupine za samopomoč Izvir so Marija Horvat, Irena Kozic, Aranka Plohl, Elizabeta Čelan, Veronika Titan, Frančiška Muller, Jožica Dumaj, Ema Sch-midlechner in Marija Slekovec, voditeljici pa sta Marija Kerčmar in Jovita Lendvai. so imeli doma v Žižkih trgovino. Seme so jemali,notri’ in ga v Čakovcu zamenjevali za olje. Sami olja niso nikoli delali. So pa o delu v oljarni znale pripovedovati druge članice skupine, Irena in Veronika pa Elizabeta in Frančiška. »Običajno se je mesilo v dveh koritih, pri enem koritu sta mesila dva, tako, drug proti drugemu,« sta pokazali Veronika in Irena. Potem je sledilo praženje pa stiskanje ... V oljarni je bilo vedno živahno. Družine so si pomagale pri delu pa tudi praznična malica je bila vedno v cekarju. Mlinarica je rada postregla s kuhanim krompirjem in zeljem, ki so ga potem dobro zabelili z oljem, zraven pa sta se prilegla kos iz »čebra« in zaseka. »Meso si je vsak sam prinesel. Ja, ja, včasih je .luštno blo’...« «... danes pa več ni tako.« so Ireni takoj pritegnile še preostale članice skupine. »Danes pa več ne smem bučnega olja, nekoč pa ... kadar nisem imela časa kuhati, sem si nalila olja in vanj nadrobila kruha, pa je bilo,« je povedala Frančiška. »Golice ne dajo tako dobrega olja kakor tiste, ki so za lupiti,« seje oglasila sicer bolj tiha Aranka. Spomnila se je tudi tega, da so eno leto sadili buče, takšne za luščenje, pa so njim in sosedu čebele naredile svoje. ganjale. Vse zato, da ne bi od kupa preveč pojedli. Toda otroci vseh teh groženj nismo jemali preveč resno. Če se ni dalo vzeti tako pred očmi odraslih, smo si zeleno dobroto nabasali v žep skrivaj. Pa kaj bi drugega, če ni bilo ne kikirikijev ali čipsov pa tudi smokijev ne. Nekaj v usta, nekaj na kupček, ki gaje vsak ,lupač’ semena moral delati pred sabo, da smo na koncu videli, koliko je kdo olupil. In sedaj še peka potic iz buč. Irena jih je delala, bibe. Njen recept pa je: z vodo zamesiš testo, ga razvlečeš bolj na debelo, kot za »retaše«, in nadeneš z naribanimi bučami, lahko dodaš še mak ali pa tudi samo skuto ali jabolka, s testom nadev pokriješ, pomažeš s smetano in spečeš. »Tako lepo ,reš’ se mora speči,« je svetovala Irena. »V peči pečene so dobre,-toda sedaj jih rajši pečem v ,redlini’.« Morda se bom v peki poskusila še sama, še prej pa si bomo na vrt posadile tiste jedilne buče. Kar nekaj imen smo jim našle: »loške«, »vogrske«, »turške, »sumičke tikvi«, vse pa smo jih znale razdeliti med tiste sladke in druge »poscane«. Če bi jih takrat imele na mizi, bi jih z veseljem postrgale. Toda ura je priganjala h kosilu. Popile smo kavico, si v žep vtaknile domače jabolko iz Dragičinega sadovnjaka, si zaželele vse dobro in kmalu na snidenje ter se razšle. MAJDA HORVAT / Nova pravila" zdravstvenega zavarovanja med Slovenijo in Hrvaško Po konvenciji Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je sporočil, da je s prvim februarjem začel veljati Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško in da preneha veljati Sporazum o pobotanju medsebojnih terjatev in obveznosti za pravice in storitve, ki so jih naši in hrvaški zdravstveni zavarovanci koristili na območju druge republike. Sporazum, ki sta ga podpisali sosednji državi, praktično pomeni urejanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja po konvenciji in se najbolj tiče pri nas zaposlenih tujcev ter njihovih družinskih članov. Družinski člani bodo vračali slovenske zdravstvene izkaznice Po podatkih murskosoboške enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje je kar 1048 oseb, katerim se bo zdravstveno zavarovanje odslej urejalo na nov način. Za zaposlene tujce se zavarovanje v ničemer ne spreminja, to pomeni, da bodo imeli še naprej našo zdravstveno izkaznico ter bodo upravičeni do naših zdravstvenih storitev in pravic. Drugače pa bo za njihove družinske člane, ki ne živijo tukaj oziroma imajo stalno prebivališče v sosednji državi. Ti bodo slovenske zdravstvene izkaznice morali vrniti, tamkašnji zdravstvenozavarovalniški urad pa jim bo izdal zdravstveno kartico, s katero bodo lahko pravice do zdravstvenih storitev koristili na Hrvaškem. Pravica do zdravstvenih storitev oziroma izpolnjevanje pogojev za zavarovanje pa se bo ugotavljala po naših predpisih. Do sedaj se je večkrat dogajalo, da so ti zavarovanci s slovensko zdravstveno izkaznico zdravstvene storitve koristili tako v slovenskih zdravstvenih zavodih kot doma, to pa po novem več ne bo mogoče. Na naši strani bodo odslej upravičeni le do zdravstvenih storitev, nujnih za življenje. Slovenska stran je čez mejo že začela pošiljati sezname teh oseb in tudi obrazce, po katerih se bo zavarovanje urejalo na novo ali po konvenciji, v sosednji državi pa bodo lahko ugotavljali, ali ne gre za »dvojnost« zavarovalne osnove. To pomeni, daje bil družinski član pri nas zaposlenega tujega delavca vključen v slovensko zavarovanje, hkrati pa je doma opravljal določeno dejavnost, ki bi mu lahko bila podlaga za samostojno zavarovanje. Zdravstveno zavarovanje za upokojence Upokojenec, ki prejema slovensko in hrvaško pokojnino, bo imel pravico do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev po predpisih države, v kateri ima stalno prebivališče. Na primer, če upokojenec prebiva v Sloveniji, bo njegovo zdravstveno zavarovanje urejeno kot za druge upokojence. Drugače pa je, če upokojenec prejema pokojnino samo ene države pogodbenice, stalno pa prebiva v drugi državi podpisnici sporazuma. V tem primeru je upravičen do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev po predpisih države, kjer ima stalno prebivališče, in to v breme države, katere upokojenec je. Zdravstveno zavarovanje, ko gre za začasno bivanje Za začasno bivanje se šteje zasebno turistično potovanje, službena pot, strokovno izpopolnjevanje, redni in podiplomski študij ali drugo. Za ta čas bivanja v drugi državi je zavarovancu in njegovim družinskim članom zagotovljena pravica do nujnih zdravstvenih storitev, kijih ni mogoče odložiti.zaradi življenjske ogroženosti. Zato mora zavarovana oseba, ki bo začasno bivala v drugi državi, s sabo vzeti Potrdilo o pravici do storitev med začasnim bivanjem v R Hrvaški ( obrazec SLO/HR 3), ki jo preda hrvaškemu nosilcu zavarovanja v kraju začasnega bivanja, izjemoma ali v nujnih primerih pa potrdilo odda zdravstvenemu domu ali zasebnemu zdravniku, ki ima pogodbo s hrvaškim zavodom za zdravstveno zavarovanje. MH Prostovoljno delo vabi prostovoljce V naslovu srečamo dva pojma, ki sta sicer poznana, marsikomu pa v novi preobleki neznana - Poskusimo ju pobliže spoznati Ljudje si že od nekdaj med seboj pomagamo. Medsebojno pomoč srečujemo v šolah, ko boljši učenci pomagajo slabšim pri učenju; v domači soseski, kjer mladi in odrasli ljudje pomagajo starim, nemočnim, bolnim, invalidnim sosedom in sovaščanom. Ta pomoč ni plačana z denarjem, opravimo jo prostovoljno, ker imamo dobro srce tudi za sočloveka. Opisana oblika pomoči se imenuje prostovoljno delo, tisti, ki ga opravljajo, pa so prostovoljci. sedem skupin za sa-lava iz °f’ v°dijo predvsem de-Pa To ima svoje prednosti Hesle z S a^Os,‘- In kaj so skupine pri-^odu in sploh k razpoloženju svOje ^valci? Ti so jih vzeli za ^jej0 *kupine se zelo radi vklju-lako, kor pros,i ^as zaP°^nien 'V Je za njih najbolj sprejemlji-^r ^eneh na dsto uro in dan sPet srečap Sprašuiej°, kdaj se bomo c« iz s.e srn° najprej vabili varovan-ukotavija°VanIskega dela, vendar trebn0 n^0, daje večpozornostipo-d^ndi tistim, ki so v bol-Cen/ v e u In ki so tudi manj vklju-o^no terapijo, k telovadbi in drugim aktivnostim, ki so v domu. V' zadnjem letu je z delom začela skupina na bolniškem oddelku z dementnimi varovankami, kjer je delo voditeljic težje, pa vendar zelo zanimivo. Nekaj pa moramo narediti tudi za naše alkoholike. Razmišljamo že o tem, kdo naj bi z njimi delal in kakšen bi bil tu pristop. Voditelji skupin v domu pa pogrešamo dvoje, voditelje od zunaj ter ustanavljanje mešanih skupin. Tako bi lažje presegli bariero med zunanjim svetom in domom. Na ta način bi tudi lažje odstranjevali negativni predznak domskega življenja,« je povedala direktorica doma v Rakičanu Vijo-la Bertalanič. V Sloveniji so različne oblike prostovoljnega dela že precej razširjene. Gibanju se pridružujemo tudi v Gornji Radgoni. Začeli bomo s prostovoljnim delom med otroki, ki imajo pri učenju težave, kasneje pa bomo dejavnost razširili še na druga področja. Prepričani smo, da bomo s tem izboljšali kakovost našega življenja. Torej, če vas zanima delo z otroki, vas vabimo k prostovoljnemu delu. Postanite prostovoljci! Prostovoljci naj se nam oglasijo na sedež Društva prijateljev mladine v Gornji Radgoni pri vodji projekta Prostovoljno delo (Marija Muhič, telefon 61 113, Kajuhova 5, Gornja Radgona). Postali boste prostovoljci za pomoč otrokom, ki imajo težave pri učenju in osebnostnem dozorevanju. Osnovnošolci, dijaki srednjih šol, študenti in drugi mladi ljudje, ki želijo pomagati in so prijazni, ki im^jo možnosti in jih tako delo zanima, so lahko učinkoviti pomočniki otrokom, ki potrebujejo nekoga, da bi se ž njimi družil, ki bi mu lahko zaupali ali pa bi jim pomagal pri učenju in obvladovanju drugih težav, s katerimi se srečujejo. Delo mladih prostovoljcev bo predvsem koristilo OTROKOM, ki bodo to pomoč prejemali. Življenje bo zanje lepše in lažje. Dobili bodo prijatelja, kije starejši, vendar še toliko mlad, da jih dobro razume. Imeli bodo nekoga, ki jim bo pomagal pri učenju, ne da bi se jezil nanje in jim »težil, da nič ne znajo«. Prostovoljno delo bo koristilo STARŠEM, saj bo njihovemu otroku poleg njih pomagal še kdo, ki jih bo lahko vsaj delno razbremenil. Navsezadnje pa bo to delo koristilo tudi samim PROSTO- VOLJCEM, ker si bodo z njim pridobili izkušnje pri delu z otroki, nova znanja in priložnosti za preizkušanje svojih zmožnosti za pomoč sočloveku. Socialni delavci, psihologi in učitelji se bodo ob sodelovanju s prostovoljci srečali z novo kakovostjo pomoči otrokom v stiski in bodo ob tem tudi sami lažje pomagali otroku. Mladi ljudje, ki se usmerjajo v poklice, bodo ob prostovoljnem delu spoznali, ali jim ustreza poklic učitelja, vzgojitelja, socialnega delavca, otroškega psihologa ali zdravnika oziroma kak drug poklic, ki so si ga izbrali. Prostovoljno delo ima močan družbeni pomen, saj odkriva in spodbuja poglobljeno razumevanje korenin socialnih problemov v ožjem in širšem družbenem okolju. MARIJA MUHIČ intervju vestnik, 12. februar 19^ Matjaž Farič - nagrajenec Prešernovega sklada Plesalec in koreograf Matjaž Farič je eden od nagrajencev Prešernovega sklada, nagrado pa je prejel za predstavi Trilogija in Klon. Labodje jezero, Romeo in Julija ter Posvečenje pomladi so temeljna dela baletne klasike, ki jih je Farič po nekajletnem intenzivnem delu preinterpretiral in strukturiral skozi pogled svojega časa in združena predstavil v Trilogiji. In če je Trilogija pomenila vrhunec koreografovega dotedanjega dela, je v Klonu postavil svoj presežek. Pravijo tudi, da je z njo Matjaž Farič dosegel svojo plesno popolnost. Pogovor z akademskim slikarjem Francem Mesaričem Sobota ni nastala lansko leto Ni dvoma, da ima Prekmurje svojo bogato likovno zgodovino in tudi prihodnost, na katero brez dvoma vpliva panonska melanholija - Svoj delež k likovnem ustvarjanjuj{ prispeval tudi Franc Mesarič, ki ga uvrščajo med drugo generacijo slikarstva pri nas Svetovna koncertna atrakcija 21. februarja v Murski Soboti Pianist Dimitris Sgouros, nekdanji »čudežni deček«, bo igral dela Chopina Prireditev bo organiziral lions klub Po Ljubljani, Novem mestu, Sežani, Portorožu, Mariboru, Celju in Tolminu se tudi Murski Soboti v soboto, 21. februarja, ob 19. uri obeta svetovna glasbena poslastica, z drugimi besedami povedano, vrhunski koncert klasične glasbe, kakršnega imamo le redko priložnost slišati v naših krajih. Grški pianist Dimitris Sgouros se bo v okviru obsežne slovenske turneje ustavil tudi v soboški kinodvorani in se predstavil z deli skladatelja Frederica Chopina. V bistvu je program že znan, na sporedu bodo štiri balade in štirje scherzi, gre pa za dela, ki so nastala v obdobju med letoma 1831 in 1842. Balade so morda celo najbolj vsebinsko bogata Chopinova dela, saj izražajo skladateljevo dušo, scherzi pa so nekakšno nasprotje baladam, saj so oblikovno preprostejši, v ospredju pa je virtuoznost. Le-te pa grškemu pianistu Di-mitrisu Sgourosu nikakor ne manjka. »Čudežni deček« iz Aten se je začel učiti klavir s šestimi leti, pri sedmih pa je že pripravil svoj prvi recital v grškem pristanišču Pireju. S trinajstimi leti je opravil svoj najtežji »zrelostni izpit«, ko je v svetovno znani newyorški dvorani Camegie Hall odigral Tretji koncert Sergeja Rahmaninova z Nacionalnim simfoničnim orkestrom pod taktirko legendarnega Mstislava Ro-stropoviča. Nato je bil stalni gost v vseh mestih našega planeta, ki imajo pri prezentiranju kla- Otvoritev razstave Vojka Pogačarja Kulturni praznik so v Lendavi počastili z otvoritvijo razstave del akademskega slikarja Vojka Pogačarja iz Maribora in, s kulturnim programom, ki gaje pripravil ZKO. Nastopili so mešani pevski zbor iz Lendave pod vodstvom Tanje Vajda, dijaki lendavske srednje šole z recitalom Prešernove Nove pisarije, flavtistki in kitarist lendavske glasbene šole. Rajko Stuparje prebral predstavitev likovne dejavnosti Vojka Pogačarja, ki gaje zapisal umetnostni zgodovinar Peter Rak. Slavnostni govornik je bil lendavski župan Jožef Kocon, lendavska občina pa je tudi poskrbela za pogostitev. Razstava Pogačarajevih del je na ogled do 10. marca. J. GABOR Pianist Dimitris Sgouros bo po slovenski turneji nastopil še v Grčiji, Romuniji, Švici, Italiji, Rusiji in ZDA. sične glasbe glavno vlogo, nastopal je z največjimi glasbenimi orkestri in najbolj znanimi dirigenti. Glasbeno šolanje je končal že pri dvajsetih letih, ovenčan s številnimi nagradami, študij pa je nadaljeval na ameriški univerzi Maryland in končal na londonski Kraljevi glasbeni akademiji, kjer je postavil svojevrsten rekord: diplomiral je z najvišjo oceno, ki jo je akademija kdaj podelila. Od takrat je posnel že deset plošč, zadnje odmevnejše gostovanje pa je imel septembra lani v Moskvi. Zasluge za to, da pianist Dimitris Sgouros prihaja v prekmursko prestolnico, ima soboška »veja« lions cluba, ki to prireditev tudi organizira. Gre za največjo slovensko turnejo, ki jo je imel doslej kak gostujoči umetnik s področja klasične glasbe pri nas, saj se bo Sgouros predstavil na kar sedmih recitalih in dveh koncertih z orkestrom Slovenske filharmonije. TOMO KOLES Rodil se je leta 1938, po končani gimnaziji je študiral in diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Sprva zaznamujejo njegovo delo izrazite ekspresivne tendence, slike iz začetka 70-tih let pa ga postavljajo med osrednje nosilce radikalnega realizma na Slovenskem, v 80-tih vnaša poteze barvnega ekspresionizma, v 90-tih letih pa je ustvaril izjemno vrsto semantičnih ter likovno skrajnih umetnin. Letos je za svoj umetniški opus dobil občinsko nagrado za življenjsko delo v kulturi. Kakšni so občutki, ko človek dobi nagrado za življenjsko delo? »Občutki so vedno mešani, po eni strani se zmraziš in zavedaš svoje starosti, kot da se je rast končala. Po drugi strani pa imaš občutek, da si naredil nekaj življenjskega. Ampak nagrade niso vedno v premem sorazmerju s kakovostjo umetniškega ali kakršnega koli nagrajenca. Van Gogh nikoli ni dobil nagrade, tudi naš Vrečič ali Prešeren je nista. Nagrade za vrhunska dela so pogosto odvisne od trenutne aktualnosti ali od srečnega naključja.« Ko človek izve, da dobi nagrado, se verjetno vpraša, kaj je naredil, da so ga predlagali. Ali ste se tudi vi premišljevali o teh delih, ki so prispevala, da ste dobili nagrado. »Res je. Ko sem izvedel za nagrado, sem res pomislil, zakaj sem si jo zaslužil, in še bolj, zakaj sem jo dobil. V Soboto sem prišel leta 1955, kije bila še blatna in prašna, s kravjimi vpregami. Kot desetletnemu dečku so mi ostali najbolj v spominu spomenik zmage, gimnazija kot ogromna stavba, še bolj pa krasni profesorji. Spomnim se Vladimirja Močana in njegovega pevskega zbora, spomnim se, kako sta z arhitektom Novakom preizkušala zvočnost kinodvorane, profesorice Horvatove, ki je prva opazila moje risbe, ko sem najraje risal še nogometaše. Bil je še Franc Zadravec, začetnik študijske knjižnice, pa pokojni Drago Grah. Dobro se spominjam pokojnega Šebjaniča, kije ogromno naredil za muzej in je ustanovitelj razstavnega paviljona in kasnejše galerije. Pa Hra-dil, kije imel najpomembnejšo knjižno zbirko, morda celo v Sloveniji. To poudarjam zato, ker ti ljudje niso dobili nobene nagrade. In zato nikakor ne mislim, da se je vse začelo in nastalo lani.« Pravijo, da umetnike tega prostora zaznamuje panonska melanholija, temačnost. Ali ste tudi vi determinirani s to predpostavko? »Dokazano je, da okolje in družba vplivata na ljudi in še posebej na ustvarjalce. Poleg tradicije in pokrajine, te oblikuje tudi informacija, ki je danes še dostopnejša, čeprav smo imeli že mi informacije o pop artu, o abstrakciji. Ampak tisto bistveno, kar ni mogoče povedati z besedo, je občutek pokrajine. Strinjam se s tem, da imajo prekmurski ustvarjalci, ne samo slikarji, neko specifičnost, ki je povezana s tem okoljem.« Prekmurje ima bogato slikarsko zgodovino 20. stoletja in vas uvrščajo v drugo generacijo med Danča, Hauka in Logarja. Je bila to tista bistvena prelomnica? »Po moje je bila. Ko sem prišel v Soboto, sem nameraval po- učevati na šoli v Gornjih Petro-vcih. Šebjanič, podpredsednik okraja, meje povabil, naj ostanem, da pride še Danč. Bil sem namreč prvi po osvoboditvi, ki je končal ta študij in se vrnil. Jakob je bil v Ljubljani, Pandur v Mariboru. In ko so se prvi vračali z akademije, smo se zavedali nove situacije, novega časa. Poleg tega pa se je zgradila galerija, ki je veliko pripomogla k temu, da se je slikarstvo v poznejših letih tako razvilo.« V začetnem obdobju DHLM smo vas poznali kot hiperreali-sta in to je bila posebnost za to okolje. »Dahč je bil socialno kritični realist, Hauko novi realist ali celo surrealist, Logar seje približal pop artu. To je bilo v času, ko je bil ves svet, tudi Ljubljana, nasičen z abstrakcijo, ki pa je sedaj znova aktualna, takrat so bile enake smeri: informer, ekspresivna in poetična abstrakcija so bile na vrhuncu. In v vsakem od nas je neka želja, da bi poiskal kaj svojega. Osnovna vsebina mojih slik vendarle ni bila fotografski realizem, ampak je neka sodob- , na likovna struktura in drugačno občutenje časa. Če je bilo kaj novega, je bilo zato, ker je bilo v nasprotju s tistimi trendi, ki so ostajali v abstrakciji.« Spremenili ste svoj stil - danes ploskve in ravne linije. »Ravne linije so bile na slikah že prej. Na to nisem pomislil niti sam, ampak pri zadnjih slikah marsikdo opaža, da so podobne žaluzijam na mojih hiperreali-stičnih slikah. Kritiki so ugotavljali, da gre tudi pri mojih br-šljanih za vegetativno obliko, za formo, ki se razrašča po zidovih, ozadje pa je povsem konstruktivno postavljeno in včasih prerezano s kakšno črto. Osnovna kompozicijska struktura je kvadrat. Priznam pa, dasem veliko eksperimentiral. Človek se vedno išče in nikoli ni zadovoljen, notranja kontinuiteta pa je v racionalnem pristopu, v tistem intuitivnem pa je težko razumeti, tistega je potrebno videti, občutiti.« Svoje ideje, misli in svoj pogled na življenje prenašate na platno. »Osnovna ideja je povezana s svetovnim nazorom. Sobota ni nastala lansko leto, tako tudi svet ni nastal pred nekaj tisoč leti. Zame sta svet in življenje prepletanje nekih energij. Imam štiri barve: modro, rjavo, črno in umazano zeleno. V večini zadnjih slik se te barve, te ener gije, med sabo prepletajo. Te barve imajo na črno-beli fotografiji enako tonsko vrednost in imajo zame simboličen pomen. Črna, ki ni prava črna, je vesolje, neskončnost, rjava je topla, je zemlja, rodovitna in je povezana z žensko, modra je duhovna, zelena pa vegetativna. Te energije se prepletajo in to je moj racionalni odnos do tega, kako si predstavljam življenje. Je tudi del likovnega koncepta, intuitivni pa je neka estetika, je neka lepota. Umetnost je, ko nima več vloge, da bi nekaj predstavljala, nekaj prikazovala, danes so zato veliko boljši mediji, ima pa svojo avtonomijo. Alije to intuicija, estetika, ali je to duševna kon-templativnost, je težje povedati z besedo. Kajti tu ni toliko racionalni, ampak je čustveni odnos.« Ne poznamo vas samo kot slikarja, ampak tudi kot oblikovalca knjig. »Danes oblikujem manj knjig, ampak se morda več sliši. Tudi oblikovanje je likovna dejavnost, pri čemer sem se vedno držal koncepta, da bi podprl osnovno vsebino knjige, ne pa da bi uveljavil svojo vizualizacijo. Oblikovanje mora biti funkcionalno in "hkrati vabljivo, nima te svobode kot slikarstvo ali kiparstvo. Oblikovanje je likovno razmišljanje, ampak je tudi delo za ljubi kruhek. Ampak do svojih slik in do knjige, ki sem jih oblikoval, imam zelo različen odnos. Slika, če je dobra, je umetnost. Knjigo pa je potrebno narediti enostavno za branje in ji dati estetski videz.« Likovniki so tudi tisti, ki oblikujejo stavbe, prostor, v katerem živimo. Kakšen odnos naj ima likovnik do tega? »Mnogi mladi umetniki, ki pridejo iz šol nazaj v Soboto, zelo kritizirajo zgraditev Sobote po osvoboditvi. Res se je naredilo precej napak, ki jih je težko opravičiti. Na primer tudi sam sem bil v komisiji, ko smo gledali načrte za gradnjo Doma tehnike in je bila omejitev štiri nadstropja, saj bi bilo v nasprotnem primeru potrebno vgraditi dvigalo. Arhitektura Franca Novaka, kije študiral pri znanih arhitektih, je tukaj estetska in lepa. Niso samo škatle, to je nastalo v duhu časa. Arhitekt ali oblikovalec prostora je veliko bolj odvisen od naročnika. Priti iz šole v Soboto z neko veliko, brezmadežno idejo o tem, kaj je umetnost in kaj arhitektura, ter kriti- zirati soboške arhitekte se f | primitivno.« Za Soboto marsikdo to in to ni dobro, da bit0 j( rali spremeniti. Katere P $ po vašem mnenju tiste ne točke, tisti lepi koti^1’ jih z veseljem pogledate- . i »To je težje vprašanje- gg me vprašali za slabe, bi'8, takoj začel s kipom pri D*a(( So lepe stvari. Park je lep;, kostanji, Zvezda ima svoj Dobra je pobuda, da se & novo mestno jedro, tudi na primer nimamo noben«?8 P šteriega kipa ... Tudi trg zni^( spomenik, na katerega snt° * nec koncev sentimentalno8* zani in je znamenitost So .f Ima zgodovinsko vredno^ prav kakšne estetske vre e nima. Ampak Sobota je t® 0 > mesto, gospodarstvo, š° bančništvo, trgovina in c«10 j sto se je razvilo po-45- I« mesto nasprotij, ampak t tem lahko najdemo lepe s' , samo razumeti jih je potr« J Velik pomen imajo tudi pri opremi notranji0 L štorov. Med drugim ste f no opremili Jelšo, vend°L i tem žal ni uresničila 1“^ kavarniškem življenju y ski Soboti. Slike so edin0’ je ostale od te ideje. »To je res. Sobota je ob tah in nedeljah zelo P1'8^/ bežijo nekam vem. AmP3^),^ pričan sem, da bi vseeno začeli s kakšnim kabareJ^ji življenjem. Je pa to ideja-. živi. Podobno čutijo imamo mnoge dobre avto’^11’ terate in prepričan sem, 3 še vedno lahko uresniči-« . • ae^ V kulturnem dogajanju s' šnih štirideset let. Kakf. P te, časovno in prostor^ ’ kalno kulturniško scen0, »To je aktualno vpra Ljubljančani so pametno 8 9|f li, daje iz velike regij« 11Jij veliko majhnih občin. stvo, daje Sobota postal8 .finalno središče te pokraj^ / so ustanove, ki so Sobot' regiji dajale kulturni PeC),/ krajinski muzej, študijsk8 niča, pokrajinska galerij8'^! ta ima sicer velik mladih kulturnikih in urb6 Prav gotovo pa ni mogo^t/ brez materialne podlage- ‘ j/ no bo nekaj narediti, s? kot v republiki. Ampak 8 . jaz nisem pesimist.« RITUPEI^^ ^stnik, 12. februar 1998 AVulturna obzorja 9 Na prireditvi sta nastopila mezzosopranistka Edita Garčevič -®želj in kitarist Žarko Ignjato-nagrajence pa so predstavili z ? ®°P°rtreti, katerih avtor je Aleš . । a'’ slavnostna govornica je 13 kustosinja Pokrajinskega mu-zeJa Metka Fujs, za scenarij in rezijo pa je poskrbela Duša Škof. Akademski slikar Franc Mesa-lc Je dobil nagrado za svoj umet-ls 1 opus, ki predstavlja drago-eno umetnostno in duhovno za-uscino, ki nosi izviren pečat umetnikove osebnosti. Je umet-’ ki si postavlja visoke ustvar-ne cilje, hkrati pa gre za izjem-'ega človeka, pronicljivega inte-j UaJca’ k' kritično in zato zgle-oblikuje svoj ustvarjalni mi-je-Mesarič je začel s svojo likov-™ dejavnostjo v 60. letih, tudi z tpi,|anjanjem spomeniške pre-Kr.28"' b'1 Je soustanovitelj LI-nr' p 3’ 'eta '964 se je zaposlil ,LOmurskem tisku in bil do niš 0JltVe leta 1994 likovno-teh-lo urednik pri Pomurski za-v * * tem času Je nastala cela doha^fepOZnavn"1 likovnih P0-dnit 1 pa ie tudi e(ien od pobu-n ov Z6irke Monumenta Pan-m lca' Mesarič je in ostaja izje-kovafiaVa'e? ‘iP0^^6’ob"-... rt “ ln tiskarskih možnosti er‘'kovno dodelanih edicij, vač^h"'.pevski zbor Štefana Ko-Zad .e uJe že trideseto sezono, V(virJa .St'r' 'eta Pa ga vodi zboro-letih na A'enka Brulc - Šiplič. V veni- 6 0Vania 50 Popotovali Slo-1989° ^Igem in počez, v letih nad' $ 'n '99? so sodelovali slih rZavnem tekmovanju odra-naop^k"1 zborov in bili zmeraj Hajvpen'’ Jani Pa so prejeli doslej to mSJe Poznanje - srebrno plake-So esta Maribor. V lanskem letu "eni fe'0Vali tudi na mednarod-Tam ekmovalnem festivalu v gostPCrUna finskem. Pogosto so kem°Va" v tujini; na Madžars-Ha ^striji, Italiji, Nemčiji in hVe, IVaškem. Doslej so izdali izid ase"’ 'etos Pa načrtujejo še šnjj^6 kompaktne plošče. Leto-Posehet° b° za štirideset pevcev delav n° praznično in hrati zelo Val; v°’ Sai bodo marca prazno-Bru|cISx°k° obletnico. Alenka Pov ’ i "č 'n Miran Žilvec sta VeSe,.a'a. da so te nagrade zelo dobi]!’ Posebno zato, ker so jo v,dijo a ^'letnici, in zato, ker iHarijj’ da njihovo delo ni zane-ye Vq|Vo-. »Prizanje nam vliva no-Prizn Je. 'n uPamo, da še boljše. v$eh g jemljemo kot priznanje Pevsfneracij> ne samo te, ki je v tako a" drugače letih*? ^ada*se je v zadnjih dveh jevrst a Ze'° raznovrsten in svo-Jega D n način lotil iskanja svo-°stora pod soncem v sobo- Slovesnost ob kulturnem prazniku MO MS Štiri nagrade in priznanja za kulturnike V Murski Soboti so ob kulturnem prazniku podelili priznanja za dosežke na področju kulture, in sicer za življenjsko delo je prejel nagrado akademski slikar Franc Mesarič, plaketo za pomembne dosežke glasbena skupina Marko banda, priznanje za uspešno delo pa Mešani pevski zbor Štefana Kovača ter priznaj e za uspešno delo na področju mladinske kulture Aleš Nadai ški mladinski kulturi. Na odrske deske je stopil kot ženinov prijatelj v Malomeščanski svatbi, kot organizator se je loteval glasbenih in gledaliških projektov ter filmskega seminarja v soboškem MIKK-u ter v KPŠ-ju, v resnici pa gaje najbolj vznemirjal in mu ni dal spati film. Za svoj prvenec z naslovom Ulično okno je prejel prvo nagrado na festivalu neodvisnega filma ZKOS v Ljubljani v kategoriji igrani film. Decembra se je predstavil s filmom Zvezda, tretji pa obstaja kot zgodba, ki ga ne bo zapustila, dokler ne bo posnet. Sam pravi, daje bilo priznanje veliko presenečenje zanj, skoraj kot šok, in ga vse skupaj še bega. »V bistvu je bila državna nagrada povod za občinsko. Moram poudariti, daje to nagrada vseh nas, ki smo sodelovali pri fil- mu, saj brez Omahna, Zauneke-rja, Grgoriča in seveda igralcev ne bi mogel narediti tega, kar sem. Mislim, da smo dobra ekipa in da smo se našli.« Marko banda je nastala pred osmimi leti, ko so se združili cim-balist Andrej Sobočan, Samuel Budna, Boštjan Rous in Slavko Petek. Do danes imajo za Sabo toliko nastopov, kolje dni v letu, med najpomembnejše pa sodijo Druga godba leta ’92 in Okarina etno festival, mednarodni festival etno glasbe Havalary finale v ljubljanskih Križankah leta 1995, lani so nastopili na Trn festu in seveda vsako leto na etno večeru v okviru beltinskega folklornega festivala. Veliko so gostovali tudi po tujini, v Nemčiji, na Češkem, v Argentini, Urugvaju in lani sku- paj z Vladom Kreslinom na svetovnem gospodarskem forumu v švicarskem Davosu. Svojo glasbo so posneli za arhiv na Radiu Slovenija, lani pa so izdali tudi svojo prvo kompaktno ploščo. Veliko pa jim pomaga tudi Tomaž Rau-ch, kije hkrati koproducent in glasbenik. Slavko Petek je v imenu vseh povedal, daje nagrada presenečenje, tudi zato, ker so člani komisije s tem pokazali, da upoštevajo ljudsko glasbo, ki tako ponovno dobiva veljavo. To je zadoščenje za sedanje delo in tudi za naprej. Mnoge pa je presenetilo tudi to, da Marko banda ni iz občine, ampak veliko sodeluje s soboškim ZKO-jem ter z mestno občino ter jo zastopa marsikje doma in v tujini. ANRR, foto.: JZ Kulturni praznik v znamenju Miklošičevih nagrad V Ljutomeru so tudi letos podelili Miklošičeve nagrade in priznanja, ki jih podeljuje Zveza kulturnih društev. Nagrajence izbirajo izmed predlogov, ki jih na ZKD pošiljajo posamezniki ali društva Na nagradnem literarnem natečaju s tematiko odnosa do raznolikih zvrsti kulture in intervju z znanimi kulturniki so zmagali: Dejan Kaučič (OŠ Cezanjevci), Brigita Babič (OŠ Križevci) in veržejski osnovnošolci Maja Gerič, Katja Štefanec in Mateja Rus. Letos so Miklošičeva priznanja dobili Danica Frančič iz Gibine za aktivno delo v foklorni skupini Razkrižje in zbiranje ter raziskovanje kulturne dediščine na Razkrižju; Vera Slavič, dolgoletna tajnica KD Križevci, ki je aktivna v križevski ljubiteljski kulturi, od sodelovanja v gledaliških predstavah do sodelovanja pri turistično-kulturnih prireditvah Prleško gostu-vanje; Štefan Novak iz Cezanjevec že 40 let prepeva v najrazličnejših zborih, 20 let je že član moškega pevskega zbora društva upokojencev, hkrati pa še vedno prepeva v cerkvenem zboru. Miklošičeve nagrade so prejeli: Pihalni orkester KD Ivana Kaučiča Ljutomer, Janez Ferenc, predsednik KD Slavka Osterca iz Veržeja, in Srečko Centrih, režiser gledališke skupine KD Ivana Kaučiča Ljutomer. Pihalni orkester je bil ustanovljen leta 1922, danes pa šteje 48 članov, ki jih združujeta strokovno delo in ljubiteljski entuziazem. Za mlade kadre skrbi predvsem pet let mlajša glasbena šola. V 75 letih je v orkestru sodelovalo okrog 200 članov in dirigenti: Franc Zacherl, Avgust Pevec, Avgust Loparnik, Janko Škrajnar, Darko Vizjak in Iganc Karba. Gostovali so na številnih koncertih, revijah in srečanjih po domovini in tudi v Kapfenber-gu, Friedbergu, Fulneku, Šopronu, Užicah in Varaždinu. Ne nazadnje je »lotmerška plehmuzika« prva zaigrala tudi na vrhu Triglava. Janez Ferenc iz Veržeja je ustanovil tovarniško kulturno društvo v Elra-du v Gornji Radgoni in v njem nastopal kot recitator. V prostem času je pomagal pripravljati kulturne prireditve v domačem Veržeju, kjer zadnjih osem let predseduje kulturnemu društvu Slavka Osterca. Nastopal je tudi v pevskem zboru, pri dramski skupini, ne nazadnje je napisal tudi šest komedij za mesec narcis, ki jih je s člani dramske skupine tudi odigral. Pred dobrim letom je izdal svojo prvo knjigo Verženske zgodbe. Pod njegovo taktirko pa sta potekali tudi preureditev in sanacija kulturne dvorane v Veržeju. Srečko Centrih je med ljutomerskimi gledališčniki z najdaljšim stažem. V dvaindvajsetih letih igranja je ljutomerski publiki doživeto predstavil osemnajst različnih likov, pa naj gre za Sirka v Razvalinah življenja ali Žužka v Linhartovi komediji Matiček se ženi. V zadnjih letih je režiral tudi več komedij, od Srečka, Hrupa za odrom do Pokvarjeno - v vseh teh pa je tudi zaigral. FOTO: M. Tivadar Pestro dogajanje ob kulturnem prazniku sk0 '''mini Rogašovci so letos prvič podelili občin-Hlan a?rado za kulturo, ki jo je prejel Štefan Rož-^rnu Orov°dja mešanega pevskega zbora. V pro-nig z So sodelovali tudi pisateljica Karolina Kolma-UčenJec'ta'orn Prešernovih poezij so se predstavili Mešan Osnovne šole Sveti Jurij, nastopil pa je tudi goje ‘ zbor KUD-a Rogašovci, osnovnošolci Štef g asbene šole' ter komorni godalni orkester. kašovdh ^0Zman je pred letom skupaj s pevci v Ro-štv0 in n P°novno obudil Kulturno- prosvetno dru-^evilneIT1^an' Pevsk’ zbor. Že v prvem letu so imeli • ‘urnih nas‘°Pe, zlasti na domačih proslavah in kul-r,‘edobgrired'‘vah. predstavili pa so se tudi na reviji Pevskjh"A"' zb°rov v Murski Soboti in na taboru božična zb°rov v Stični. Mnoge je navdušil njihov 'i v štirihn°V°'etrl' koncert, s katerim so se predstavi-mi, Svete80SedniH1 cerkvah v Gornjih Slavečih, Kuz-vključiij in pertoči. V svoj repertoar pa so Sveta nQ °T ne skladbe, kot so Glej zvezdice božje, večerni » m st°i' hlevček, Marija skozi življenje, $r'ica, i er s'ovenske narodne Rož, Podjuna, Žila. dev0 C na sije. Pozimi pa rož’ce ne cveto. Eno ljubil in druge. ^novhpP^P^svetno društvo Rogašovci je bilo Casa Preneh0 ?e 'eta 1950 in do danes Je vsake t0"k0 ?tUziasti 0 del°vati. Vedno znova pa so se našli ^'iPrneon J So ljudem na vasi želeli ponuditi nekaj p0 skoraj a °8ajanja- Tudi tokrat se je zgodilo, da je 'n pev*8*1"1 e“b kulturnega mrtvila trideset ®aš°vec o c?/’ kolikor jih je zbranih v zboru iz Ro-6 'h tudi $ ICe’Svetega Jurija, Večeslavec, Nusko-°sednjih občin, znova skupaj zapelo. Nagrajenec Štefan Rožman, foto: F.M. Suzana Ficko - Matko *** Osrednja prireditev v občini Moravske Toplice pa je bila v vaško-gasilskem domu v Tešanovcih. Slavnostni govor ob tem prazniku je imel podžupan občine Ludvik Sočič. Na prireditvi so nastopili mladi recitatorji, slovenski igralec karakternih in komičnih vlog Evgen Car pa seje predstavil z monodramo Poredušov Januš. Carje Poredušovega Januša ter njegovo življenjsko zgodbo in spomine na tokratni prireditvi uprizoril že 125. Ob kulturnem prazniku sta svojo drugo kaseto tudi z naslovom Kak je inda fajn bilau predstavila ljudski duet Rumič in Remena-rov. Domačinke pa so vaščane, občane moravske občine in obiskovalce iz drugih občin, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano vaško-gasilskega doma, pogostile z domačim pecivom. *** Letošnji kulturno-umetniški praznik v Beltincih pa je bil posvečen poeziji in prozi, prireditev pa so naslovili Prstena morja. V prostorih osnovne šole Beltinci so predstavili poezijo in prozo mlajše generacije z desnega in levega brega Mure. Ob spremljavi harmonike in cimbal so prebirali besede Vlada Kreslina, Tineta Mlinariča, Štefana Smej a, Roberta Titana - Feliksa, Jožeta Geriča, Stanislava Koštrice, Lojzeta Kozarja ml., Ferija Lainščka, Emila Milana Mlinariča, Dušana Šarotarja, Milana Vincetiča in Vlada Žabota. ANRR *** V Gornji Radgoni so letos ob kulturnem prazniku pripravili številne kulturne prireditve, vendar nagrad tudi letos niso podelili. Za kulturne nagrajence je namreč tudi letos zmanjkalo predlogov in denarja. Letošnji kulturni praznik, kakor tudi celo leto, je bil posvečen pisatelju Manku Golarju, saj prav letos poteka deset let od smrti tega znanega Radgončana, po katerem so poimenovali mnoge zavode in šole. Na osrednji prireditvi so nastopili mladinski pevski zbor in recitatorji OŠ Gornja Radgona, Ženski pevski zbor Manka Golarja in recitatorji iz Gornje Radgone ter igralska skupina iz Veržeja. V okviru kulturnih dnevov so pripravili še literarni večer s pisateljico Karolino Kolmanič ter predstavitev njenih knjig Razcvet sončnice in Sence na belih listih. ANRR * * * V okviru kulturnega dogajanja je bil prejšnji teden v grajski dvorani prvi samostojni koncert, ki so ga pripravili učitelji glasbene šole v Murski Soboti. To je bil tudi prvi nastop glasbenih pedagogov v regiji. Naslovili so ga Glasbene mojstrovine učiteljev, predstavili pa so se z inštrumenti, ki jih na tem zavodu z dolgoletno tradicijo poučujejo. Po solističnih točkah so se na koncu uspešno predstavili vsi nastopajoči s skladbo Dixi sugar in the morning. Sicer pa je vsak od nastopajočih učiteljev glasbe z mojstrsko izvedbo svojega parta dokazal, daje soboška glasbena šola, ki jo danes vodi glasbenica prof. Erna Lukač, zares v rokah strokovnjakov. Jože Grlec, umetniški vodja lovskih rogistov Tudi v Dokležovju so se ob kulturnem prazniku spomnili velikana slovenske poezije. Po petintridesetih letih neprekinjenih kulturnih prireditev ob tem prazniku so pripravili tudi letos za polno dvorano obiskovalcev kakovosten kulturni program, v katerem so sodelovali domači umetniki. Kulturni program je zajemal poezijo Prešerna in Župančiča, s čimer so počastili še 120-letnico rojstva Otona Župančiča. Člani lutkovne skupine so pripravili predstavo Ciciban teče v zeleni dan, nastopili pa so tudi pevci otroškega pevskega zbora osnovne šole Dokležovje ih člani KUD-a Dokležovje. Sicer pa bo ves mesec posvečen kulturnemu dogajanju, lutkovnim, plesnim, glasbenim in likovnim delavnicam za učence, ki se bodo ob koncu le-teh predstavili s svojo produkcijo. Zavedajo pa se tudi, da je samo ob kulturnem prazniku premalo govoriti o kulturi, zato mora biti kultura navzoča vse leto, v tem mesecu pa dobi samo potrditev prejšnjega dela. Marija Zver, vodja šole v Dokležovju 10 ^^olitika vestnik, 12. februar 1998 Ob 8. februarju, kulturnem prazniku Slovenski fenomen zavisti ali pa je v kulturi res kaj gnilega? Človek ima včasih občutek, da nagrade delijo zato, da lahko potem tiste, ki so jih prejeli, seciramo. Kulturni nagrajenci so kot kosti, kijih vržejo lačnemu psu, češ nate, trgajte. Že v trenutku, ko izvemo imena nagrajencev, vemo našteti vsaj pet vzrokov, zakaj si jih ni zaslužili in kdo bi bil do nagrade ali priznanja bolj upravičen. Veliko težje pa si priznamo en sam dober razlog, zakaj pa je prav, in da je vendarle moral nekaj pokazati, da so ga prav na kulturni praznik poklicali na oder, mu čestitali ter mu v roke stisnili kos papirja in šopek rož. In če je imel srečo - še denarno nagrado. Tudi letošnja slovesnost mestne Občine Murska Sobota ob slovenskem kulturnem prazniku marsikoga ni pustila ravnodušnega. Če smo bili dolgo navajeni ob kulturnem prazniku poslušati hvalospeve o osrednji osebnosti slovenske preteklosti, o evropskem pomenu slovenske kulture in sploh o tem, kako se lahko na kulturnem področju Slovenci kosamo s katerim koli evropskim narodom, je bila letošnja slovesnost kot škaf mrzle vode za vse tiste, ki so se prišli v četrtek zvečer sončit v grajsko dvorano pod reflektorje vsemogočnosti in samozadostnosti. Pričakujemo, da se pred odločitvijo, komu nagrade ali priznanja podeliti, vprašamo, kateri so bili lani tisti odločilni kulturni dogodki in momenti, ki so kolotok kulturnega dogajanja morda spremenili, o čem se je govorilo in razpravljalo, kaj bo vplivalo na zgodovino in kdo od teh je bil viden v širšem, geografskem in časovnem, prostoru. Kateri so tisti dogodki, zaradi katerih ne bo več tako, kot je bilo. In ali so nagrajenci popoln odgovor na to vprašanje. Prav v srčiko pa je marsikoga zbodla slavnostna govornica Metka Fujs, kustosinja v pokrajinskem muzeju, ki se je že uvodoma retorično vprašala, kaj je bil tisti osrednji kulturni dogodek lanskega leta v naši pokrajini in je po svoji odmevnosti ter povratnem odzivu kritike daleč presegel njene meje, vendar se spreneveda. Spreneveda, ker ne ve, kaj naj bi storila z nečim, kar ne sodi v običajne, standardne vzorce kulturnega dogajanja: med genijem individualne ustvarjalnosti, amatersko ljudskostjo in brezimenim kolektivizmom. Zdaj nam pa javno prodajajo lažno dilemo, ki je sploh ni. Kako je lahko nekaj za več neprimerno, za manj pa predobro, to seveda ni dilema, ampak »šlamparija«, ki v pomanjkanju modrosti ne zna nehati, marveč celo prejudicira neke prihodnje odločitve, ki naj bi bile po vseh moralnih kriterijih vendar avtohtone in osebne. Ošvrknila je državo, ki da ne želi nacionalnega programa za kulturo, saj bi le-ta pomenil standarde, ki bi jih bilo potem treba upoštevati. V mnogih ostrih in tudi upravičenih pripombah se je dotaknila aktualnih vprašanj, s katerimi se srečujejo kulturniki. Nedvomno pa se je dalo iz govora občutiti nekaj priokusa užaljenosti ter zaznati nekatera publiki neznana dejstva iz zakulisja izbora nagrajencev. Pa so zato mnoge misli nekateri navzoči, upravičeno ali ne, vzeli nase. Tako se ni preslišala niti misel o »plačanih državnih uradnikih v kulturi«. Pa kokor koli se je govor Metke Fujs razumel oziroma kakor koli gaje kdo hotel razumeti, je zbrane in soboško kulturno in politično srenjo razdelil na dvoje in povzročil, da seje marsikdo še nekaj časa potem spominjal tega večera. Saj smo se lahko spomnili, da kultura ni samo dejavnost ex catedra, ampak živa in dialoška zadeva. Žal postaja ta vseslovenski praznik kulture vse bolj dogodek, ki se mnogih kulturnikov ne tiče, razen tistih, ki nagrade prejemajo. Še stanovskim kolegom ponavadi ni vredno, da bi se udeležili slavja, kaj šele, da bi svojemu kolegu izrekli kakšno dobro besedo in čestitke. Vse bolj postaja to dogodek, kamor prihajajo posamezniki, ki ne želijo zamuditi kakega happeninga, in politiki, ki se čutijo dolžne, da se udeležijo proslave, ker se to pač spodobi. Radi poudarjamo slovensko majhnost, ki je ob tem dogodku kot človeški dejavnik še kako prišla do izraza. Kar pa se razdeljevanja nagrad za kulturo tiče, smo po nekaterih kriterijih še vedno preveliki, da bi vsi prišli na vrsto. In če je v naši kulturi tako, da lahko vsak očita vsakemu, kije nagrado prejel, bo morda najbolje, da nagrade za kulturne dosežke delijo vsak teden in vsem, ki so kdaj napisali kakšen verz ali s čopičem popackali platno ali organizirali en glasbeni koncert... Se bo vsaj uresničil tisti znani pregovor o sitem volku in celi kozi, če se že ne bodo obremenjevali s tem, kako je bil kdo oblečen. Sicer pa pravijo, da se samo od kulturniškega ustvarjanja danes pač ne da živeti. A NANA RITUPER RODEŽ Med goričkim in dolinskim lobijem Zakaj člani SDS niso ustanovili pomurske regije Stanko Gerič in Maksimiljan Gošnjak Ko so lani začeli v stranki pripravljati njeno reorganizacijo, smo seveda pomislili, da poskuša Janša povezati svoje članstvo in z regijsko koordinacijo navsezadnje preprečiti tudi alternativo, ki se je pripetila Peterletu. Ob ustanavljanju regij je posebno vlogo odigral ljutomerski občinski odbor, ki je sprva podprl ustanovitev pomurske regije, vendar se je izkazalo, da v njej ni pravega posluha za sodelovanje. Očitno je postalo, da tudi v Prekmurju ni homogenega prostora za SDS, saj se na eni strani pojavlja t. i. gorički lobi (ki ima podporo radgonske predsednice), in ki ima glede na število ustanovljenih občinskih odborov preglasovalno moč, in t. i. dolinski del. Zakaj torej ob ustanavljanju regije gorički lobi ni podprl predlogov ljutomerskega odbora oziroma zakaj je predsedstvo stranke podprlo prav te predloge za najvišje regijske funkcije? Je odhod Ljutomera v ptujsko regijo res samo prleška samovolja? O vsem tem smo se ločeno pogovarjali s predsednikom dolinskega, črenšovskega občinskega odbora SDS g. Geričem in predsednikom ljutomerskega občinskega odbora g. M. Gošnjakom. Na štiri oči z g. Geričem Ustanovili ste krajevni odbor Velika Polana, ki bo pozneje najbrž postal občinski odbor Da, v tem smislu smo podprli njihove težnje za ustanovitev nove Občine Velika Polana, načelno pa naša stranka podpira ustanovitev manjših lokalnih skupnosti, saj je politika v njih dosledna, v okviru teh manjših občin lahko obvladajo vse od proračunskih sredstev do dejavnosti. Znotraj prekmurskega prostora naj bi obstajal predvsem t. i. gorički del in dolinski del SDS-a. Kar se tiče nastajanja regij SDS, smo Dolinci od vsega začetka zagovarjali regijo, kot so jo prej tvorile te štiri občine. Na Dolinskem si ne predstavljamo regije, ki bi jo sestavljalo samo Prekmurje, saj je Mura kot naravna meja že v zgodovini preveč delovala kot ločnica med Prekmurci in matico. Želimo, da se Ljutomer ohrani v tej regiji, saj imamo z njim dosti skupnega. V bistvu ste zadnja od enajstih SDS-ovih regij, ki v tem trenutku še nima svojega predsednika in tajnika. Kje je po vašem vzrok? Vzroki so različni, eden je, da nismo določili meje regije. Tukaj je bil Ljutomer vedno neopredeljen, ker je nihal med našo in ptujsko regijo, to pa zato, ker ni uspel uveljaviti svojih teženj, svojih merodajnih in upravičenih zahtev. V okviru regijskega vodstva SDS so želeli imeti vidno funkcijo, bodisi Pocenili smo posojila! Pravi trenutek da uresničite želje, ki so se vam še včeraj zdele neuresničljive! Tako ugodnih obresti za gotovinska posojila pri nas še ni bilo: najnižja obrestna mera že od TOM + 6,5% letno. Podrobnejše informacije dobite v vaši enoti Pomurske banke ali po telefonu: 32 710, int. 347, 61 050, 78 121, 84 396. pomurska banka Moja domača banka tajnika ali vsaj podpredsednika oziroma neko, jamstvo, da bodo lahko vplivali na regijsko politiko. Tokrat pa so se stvari že v osnovi, torej ob nastajanju regije, reševale s preglasovanjem, to pa zagotovo poraja nezaupanje. Potrebno je najti skupne temelje, tako da postane vprašanje funkcij drugotno. Toda dolinski del je bil za dialog z Ljutomerom. Ne nazadnje ste tudi podprli njihov predlog za tajnika in predsednika nove regije — ali pa se motim? Mar to pomeni, da obstaja predvsem nesoglasje med dolinskim in goričkim delom? Tukaj je bilo konkretno nesoglasje, saj sta Sobota in gorički del bolj zaverovana v svojo geografsko celovito območje - s tem pa se naš del ni strinjal. Stranka sije postavila pametno izhodišče: Pomurje oziroma Obmurje — v zgodovini pa je bil s Pomurjem nezadovoljen predvsem Ljutomer, saj je pa račun Prlekije vedno.nekdo nekaj dobival. Toda če so bili Ljutomerčani pripravljeni sodelovati v tej regiji, potem pa noben njihov predlog — tudi glede funkcij v regiji - ni bil sprejet — najbrž je bil to vendarle slab kazelec možnosti sodelovanja z drugimi predeli? Kakšno bi bilo nadaljnje sodelovanje - vedno s preglasovanjem goričkega lobija? Gorički lobije pripeljal vse svoje odbore, tiste, ki imajo glasovalno pravico — tam nas je bilo 13, od teh jih je bilo osem z goričkega oziroma soboškega predela, s tem da so Radgončani podprli soboško varianto. Naših je pet, za Beltince pa ne vemo, kje so, saj se predsednik še ni odločil, da bo podpiral našo dolinsko sfero. Nekateri gorički odbori ne delujejo, ko pa glasujemo, pa vsi pridejo. Pri vprašanju pomurske regije gre torej predvsem za vprašanje moči in prestiža in razmerja med dolinskim in goričkim delom. Seveda, oni želijo primat, saj je to veliko območje, geografsko in po številu. Mi imamo načelo ena občina en glas - in potem dejansko pride do možnosti preglasovanja enega dela nad drugim. Ljutomer in Lendava imata vsak samo en glas. Enako je na Goričkem. Odranci z 2500 prebivalci pa imajo tudi en glas. Soboška mestna občina ima tudi en glas. Kuzma tudi. Torej tudi znotraj stranke ... Problem je v tem, da ni konsenza o nekih skupnih zadevah. Socialdemokrati bi morali najti smisel skupnega povezovanja, ne pa iskati razlike med sabo in »cvi-kati«, kdo bo imel oblast. Konkurenca je dobra za kadrovsko zasedbo predsedniškega mesta, da se pa nekdo tako »cuka« za tajnika, pa že ni logično, da se neka regija tako poteguje, npr. iz Kuzme, da hoče imeti tajnika. In da je potem predsednik, pa tajnik... vsi iz nekdanje soboške občine — kaj pa vsi drugi? Samo enega podpredsednika? Toda če niste pripravljeni na kompromis, čemu naj bi potlej Ljutomerčani sodelovali z vami? Jaz se s tem absolutno stri njam. Neko garancijo potrebujejo, da bodo lahko vplivali na odločitve v regiji. Samo zato, da bomo geografsko širši pojem? Toda ali si kdo upa oporekati Janši? Da. Vendar pa tisti, ki bi z določenimi stvarmi izsiljeval, doživi ostro kritiko. Na štiri oči z g. Gošnjakom Na prekmurski strani je bilo slišati, da je ljutomerski odbor kriv, da ne bo pomurske regije SDS v takšnem okviru, kot je bila prej regija. Zadeva ni tako enostavna. Resda se zdaj zdi pozicija Ljutomera odločujoča, toda to se je zgodilo bolj slučajno. Reorganizacija naše stranke je pogoj za boljše delovanje in organiziranost, kiju bo naša stranka dosegla s svojimi profesionalnimi tajniki. Pri regijski organizaciji pa smo naleteli na lokalne probleme, ki jih nismo pričakovali. Čemu pa prleška regija ni doživela podpore — tudi med vsemi Prleki? Stvar je prvič pogorela na državnem nivoju, saj stranka nima financ, da bi lahko financirala toliko tajnikov. Prva varianta je predvidevala kar osemnajst regij — in med temi je bila tudi celovita prleška regija. Na koncu se je izkristaliziralo, da lahko stranka financira samo devet regij ter Ljubljano in Maribor. Prleška regija je premajhna, zato je v tem trenutku edina rešitev, povezava bodisi s Prekmurjem ali Ptujem. Ljutomer pa je bil v preteklosti administrativno povezan z Mursko Soboto. To pa pomeni, da je Prlekija ponovno prepolovljena tako kot v prejšnjem sistemu. V času regijske organizacije smo si poskušali pridobiti čim močnejše pozicije znotraj regije, da bi lahko še naprej delovali v skladu z našim programom in cilji. Toda oh neuspešnem poskusu konstituiranja pomurske regije SDS ste vi predlagali tako tajnika kot predsednika, kar je eden od argumentov prekmurske strani oziroma goričkega lobija, da vaših predlogov niso podprli. V bistvu je imel vsak občinski odbor pravico predlagati svoje kandidate, toda naše kandidate je potrdilo tudi predsedstvo SDS. Zakaj pa je podprlo ravno vaš predlog? Vodstvo stranke očitno ni bilo zadovoljno z določenimi rezultati v Prekmurju. V prekmurskih predlogih ni bilo novih ljudi, vsi njihovi kandidati so ta prostor obvladovali že prej. Reorganizacija pa naj bi prinesla novo kvaliteto — ta pa je zagotovo povezana tudi z novimi ljudmi. Občinski odbor Ljutomer sestavljajo ljudje, ki prej niso bili aktivno v politiki, orienti »Dve občini ali bojkot?« V prejšnji številki Vestnika smo v članku »Dve občini ali bojk0^ na 11. strani zapisali tudi citat: »...Naš človek iz Krajne pride k/ bozdravniku na Cankovo, kjer mu povejo, daje »izdajalec« aliL, Cankovčarju na Tišini, daje »izkoriščevalec«...« Ker je očitno pri cih in pacientih zobozdravnice dr. Mirjane Petrovič prišlo do naP nega razumevanja in interpretiranja omenjenega citata, žel' razložiti in poudariti, da to ne pomeni, da seje beseda »izdajaj pojavila v njeni ordinaciji (ampak na splošno na Cankovi), amp3"t slednja navedena le kot primer, kamor se človek odpravi, enako bi se lahko v trgovino, na bencinsko črpalko, k zdravniku, v gostl oji ali kam drugam. Tudi sama nam je povedala tole: »Mogoče se v r0^ čakalnici pacienti res kdaj prepirajo o občinskih problemih, te^M. vem zatrdno, vendar mislim, da takšnega primera doslej še n1 0 Sama nisem članica nobene politične stranke, moja glavna skr pacienti, zato se ne vmešavam v politične probleme.« Ker dr. Petrovič in naš časopis nista v nobenem sporu, se ji za vse nevšc sti, ki so nehote nastale, iskreno opravičujemo in ji želimo še uspešnega dela! TOMO KO rani socialdemokratsko - to Pa^ dejstva, na podlagi katerih je stvo stranke dalo podporo n^11*1 predlogom. Toda že vaš občinskiprogr^' ste verjetno eden redkih občini odborov s svojim programom -J povsem prleško naravnan. ste bili potlej vseeno priprav')11' na kompromis? . Kar se tiče ljutomerskega* činskega odbora, imamo našlo* ni program. To ne pomeni neg* nega odnosa do drugih, temvec si bomo prizadevali povrniti' i lekiji veljavo, ki jo je v pretekle • sistemu izgubila. Še vedno*® pripravljeni sodelovati z drug® odbori, ki si to želijo, jasno p3b da se bomo borili za prleško titeto in prleške cilje. Pod takšni pogoji smo bili pripravljeni vstOP ti tudi v prleško-prekmursko^ gijo. V Ljutomeru smo imeli p? regijsko srečanje, kjer bi občin odbori morali potrditi od pre“s. stva potrjenega predsednika m | nika regije. Pokazalo se je, sodelovanje niso pripravljeni,3 predloge so zavrnili brez kaki* J koli argumentov, kar jim je usPe, ■ s preglasovanjem goričkega in1’ gonskega dela, pri čemer je P j! doksalna tudi zavrnitev nika g. Janka Štambergerja izM ske Sobote samo zato, ker R predlagal ljutomerski odbor.'1 naje bila instrument, s katerih J oni to sodelovanje prekinil* ' nam pred nosom zaloputniliv* Torej ni šlo zgolj za vprašanji zicij? j Res je, da je predsedstvo P“| dilo našega tajnika, kar je zame priznanje, da naš obcin^. odbor dobro dela. Da nam n* . samo za pozicije, dokazuje d*; regijsko srečanje v Murski So** J ■ Tam so nam prekmurski odb0* zameno za naše sodelovanje ’ . giji ponudili vse pomembnejši zicije. Mnogi niso mogli razu0*. da ne sprejemamo nobene f11^ cije, saj seje pokazalo, da soi*’|(’ nosti za dobro sodelovanj®^' majhne. Slednje je odgovor,2 smo se odločili, da gremo iz gije. Naša priključitev k j ne pomeni generalnega r®^ Prekmurjem, saj menim, da bi najboljša regija tista, ki bi la celotno Prekmurje, 4 ptujski del. Takšna bi bila 5®^ bolj uravnotežena, v njej bi i3^ vsi delovali lokalno, hkrati P3^ če ne bi imel prevlade. Vlog0 tomera v prihodnosti vidin1*^ vezovanju z vsemi odbori, kijj resnično želijo, seveda s te^/l imamo en cilj, in to je social0 j kracija. W To je odločitev vas kot .J nika ali celotnega občin* odbora? ji To je odločitev konfete*^ je vrhovni organ občinski3 bora — tam smo se odlo0'1 odhajamo iz te regije in d3 celoti posvetimo Prlekiji- -,4), A.POTO^ vestnik, 12. februar 1998 Zvronika Gasilska društva v knjigi Gasilska zveza Murska Sobota in odbor za zgodovinopisje gasilstva, ki ga vodi dolgoletni gasilski poveljnik Franček Gomboc, sta se odločila, da bosta pripravila kronološki pregled gasilstva na območju gasilskih zvez Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Seveda pa brez pomoči in sodelovanja gasilskih društev ne bo šlo, zato so le-ta pozvali, da pomagajo s pisnim in slikovnim gradivom. V zborniku bodo predstavljeni vsi pomembnejši dogodki slehernega gasilskega društva in gasilskih zvez. Objavljene bodo tudi fotografije vsega članstva, posnetki požarov, vaj in gasilskih domov. j.ž. Sodnik za prekrške Ljutomer Več kot dovolj dela za dva sodnika 3.350 predlogov za kaznovanje ta je de'oval za območje Upravne enote Ljutomer le en sodnik nov ■ rske’ 'n s'eer Anton Rožman. Ker se je število predlogov za kaz-sredH^ povečevalo *n v krajšem času ni mogel rešiti vseh zadev, je dobil Or t,a 1996 pomoč: sodnico Vlasto Osterc - Kuhanec. Sedaj delajo pri Ušlo 'n Za vodenie postopka o prekršku poleg njiju še tri administrativne dloo h tn^e’ zato ze nekaj časa hitreje rešujejo oziroma odločajo o pre-V le Za kaznovanje- Od pred kratkim deluje organ Sodnik za prekrške P° urejenih prostorih v poslovnem kompleksu Mitra. Predstojnik in sodnik Anton kožman nam je povedal, da so v kriško leto prenesli 2.600 zadev, ^zleto pa so dobili 3.350 novih Predlogov za kaznovanje, kar je ?klipaj 5.9oo Zadev. Tolikšnega s'evila pa seveda ni bilo mogoče rešiti, četudi bi se še tako trudili, Sai ažurnost ni vselej odvisna od s°dnikov. Lani sta dva sodnika S1Cer rešila 3.250 zadev, vendar so v letošnje leto prenesli še 2.650 Zadev. če ne bo čez leto nenor-^Ino visokega števila novih pre-*°gov za postopek, bodo morda basoma le dosegli želeni cilj: obravnavo zadeve najkasneje v Sestih mesecih po vložitvi predlo- Zdaj namreč nemalo zadev ludi zastara. Gre namreč za zade-ko sta minili dve leti od stori-^Prekrška. Lani jih je zastaralo b. Sicer pa so lani ustavili po-st0Pek še v 750 zadevah iz raznih ^Prgih vzrokov, tako da so kazno-,a 1 z denarnimi kaznimi (nekaj-^tudi z zaporom) 2.350 storil-uV- Kar 70 odstotkov je bilo krši-eestnoprometnih predpisov. ^Pogostejše kršitve: vožnja rez vozniškega dovoljenja, vož- P°d učinkom alkohola (nek-R imel v krvi celo 4 promile, tifiSe temu skušal pelja-pj ’tehnična oporečnost vozil, emtra vožnja, izsiljevanje pred-gost' ' Skratka prekrški, na polj. Ost katerih opozarjajo v svo-oh Po5?mlih tudi policisti. Na čiJ^ju oziroma na obmo-Pa ■■ enov>te občine Ljutomer re nemalo kršitev javnega p, a ln m>ru. Sodnik Anton Rož-v., ln sodn’ca Vlasta Osterc -lanianeC Sta P°vedala, da je bilo kih is^ rešen>mi zadevami ka-jav Odstotkov Prav s področja ste k^a re^a 'n rniru. Gre za tiso bir S° Se sP°zabili (ponavadi nih JVlnien') v zasebnih in jav-stotkovStOr’h' Prav tako 15 °d’ Je bilo kršilcev gospodar- °*oke UPRAVNA ENOTA LEN-b AV A: Iztok Kavaš, gozdni delavec, iz Ižakovec in Lidija Vugrinec, gimnazijska maturantka, iz Kobilja; dr. Emil Pal, doktor splošne medicine, iz Lendave in Metka Feher, diplomirana ekonomistka, iz Centibe. Vestnik vam čestita! Razglašena požarna ogroženost Ne kurimo v naravi! V Sloveniji že 200 požarov, od tega veliko tudi v Pomurju Uprava za zaščito in reševanje R Slovenije je na podlagi uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju 8. februarja razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja po vsej Sloveniji. Do preklica je strogo prepovedano kurjenje, sežiganje, uporaba odprtega ognja v naravnem okolju in puščanje ali odmetavanje gorečih ali drugih predmetov, ki lahko povzročijo požar. Izvajanje protipožarnih ukrepov bodo nadzorova- li pristojni inšpektorji. Za izdajo tega razglasa oziroma prepovedi kurjenja v naravi so se odločili, ker se število požarov naravi povečuje, predvsem zaradi suhega in občasno vetrovnega vremena. Letos je bilo na območju Slovenije že čez 200 požarov v naravi. skih predpisov in zakona o dohodnini. Sodnik za prekrške Ljutomer (tak je uradni naziv tega organa) je, kot smo že zapisali, prenesel v letošnje leto 2.650 zadev. Če ne bi prihajali novi predlogi za kaznovanje, bi odpravili zaostanke. Pa najbrž ne bo tako, saj policija, inšpekcijske službe in še kdo pošiljajo nove in nove predloge za kaznovanje. Še vedno je tako, da policija, inšpekcije ... ne morejo izreči mandatnih kazni, ampak morajo storilce prijaviti sodniku za prekrške. Sodnik in predstojnik Anton Rožnam je opozoril na dolgotrajno »sprejemanje« zakona o varnosti v cestnem pro- V spomin Drago Antolič Odšel je prijatelj. V torek, 21. januarja, smo se na ljutomerskem pokopališču poslovili od inženirja agronomije Draga Antoliča, ki je bil do upokojitve jeseni 1997. leta direktor Kmetijske zadruge Ljutomer - Križevci. V slovo mu je zapel ljutomerski oktet in sleherno oko se je orosilo, ko smo se za vedno poslavljali od priljubljenega Draga. Odšel je mnogo mnogo prezgodaj, star ko- maj 60 let. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. J. M. Tri čistilne naprave? Kje bodo kopali najprej? V krajevni skupnosti Križevci pri Ljutomeru se pripravljajo na gradnjo kanalizacije. Vse namreč kaže, da bo območje priključeno na tri čistilne naprave. Predsednik sveta KS Križevci pri Ljutomeru Feliks Mavrič nam je povedal, da so za Vučjo vas, Bučečovce, Staro Novo vas, Dobravo, Iljaševce in Zasade dali narediti idejne načrte za kanalizacijo, ki so seveda osnova za redne projekte. Veliko dlje pa so v Križevcih pri Ljutomeru, Borečih in Ključarovcih, kajti za to kanalizacijsko verigo so projekti že pripravljeni. Dokumentacija pa je tudi že pripravljena za kanalizacijo v Lukavcih. Območje KS Križevci pri Ljutomeru bo, vsaj tako kaže, razdeljeno na tri kanalizacijska območja in vsako od teh bo imelo svojo čistilno napravo. Drugače menda ne more biti. V Križevcih, Borečih in Ključarovcih naj bi začeli graditi kanalizacijo v drugi polovici tega leta, najbrž jeseni. V teh krajih imajo tudi največ težav z odpadnimi vodami, ki nimajo kam odtekati. V KS imajo uveden samoprispevek za kanalizacijo, ki pa seveda ne bo zadoščal, zato bodo sklepali še posebne pogodbe. Občani naj bi prispevali kakih Požari na prostem pa ogrožajo tudi premoženje Pomurcev! V soboto, 7. februarja, okrog 13. ure je M. K. zakurila na svojem travniku kopico sena. Ogenj se je hitro razširil in je zagorela trava na površini dveh hektarjev. Še več: ognjeni zublji so zajeli še metu, ki sicer predvideva za določene prekrške visoke kazni, vendar bodo policisti pristojni za kaznovanje veliko več prekrškov, kot so zdaj. Torej se obeta razbremenitev sodnikov za prekrške. Ali pa tudi ne! Nenehno se namreč pojavljajo novi in novi pre-; dpisi (ne samo prometni, ampak množica drugih), zato sodnikom za prekrške še zlepa ne bo zmanjkalo dela. Tudi zato ne, ker včasih zakonodajalec določena protipravna dejanja, ki so bila v pristojnosti sodišč, torej kazniva dejanja, omili in so le prekršek. Prleki in drugi, ki storijo prekrške na območju EU Ljutomer, so najpogosteje kaznovani z denarno kaznijo. Mnogi se plačilu izmikajo, nekaj pa je tudi takih, ki sploh nimajo denarja za preživetje, kaj šele za plačilo kazni. So ljudje, ki gredo rajši v zapor. Tam je kar dobra »dnevnica«: v enem dnevu odsediš kazen 10.000 tolarjev. Pa še hrano ti dajo. K. ljutomerskemu sodniku za prekrške pa ne prihajajo samo novi kršilci, ampak je kakih 20 odstotkov povratnikov. Nekateri se pač ne morejo sprijazniti, da je treba zakone upoštevati. Š. SOBOČAN dvajset odstotkov od predračunske vrednosti, trideset odstotkov naj bi primaknila Občina Ljutomer iz svojega proračuna, petdeset odstotkov pa država oziroma Ministrstvo za okolje in prostor. Pri gradnji samostojne kanalizacije v Lukavcih pa naj bi poleg omenjenih sofinancerjev izdatneje sodelovala še tamkajšni Dom Lukavci in ljutomersko komunal-no-stanovanjsko podjetje, ki ima na območju k. o. Lukavci vodovodno črpališče. š. s. podrast v bližnjem gozdu, ki obsega 30 hektarjev. Gasilci z Va-neče in Sebeborec ter drugi občani so ogenj pogasili in preprečili večjo škodo. V nedeljo, 8. februarja, med 16. in 17. uro pa je zagorelo v Murski šumi pri Muri na lendavskem območju. Ogenj je zajel okrog sedem hektarjev površine. Pogasili so ga gasilci iz Lendave, Pinc, Doline in Petišovec, zato ni večje škode. š. s. DOBROVNIK - Društvo vinogradnikov Dobrovnik ima 120 članov. Lani je strokovna komisija ocenila 123 vzorcev vin, katerih kakovost je bila nadpovprečna, dva prekmurska vinska prvaka med sortnimi vini pa sta celo z območja Dobrovniških goric. Društvo seje uveljavilo tudi s svojo prireditvijo: mednarodnimi vinogradniškimi igrami in postavljanjem klopotca. Lani so izvolili celo vinsko kraljico. Letos bodo spet pripravili omenjene igre in izbor kraljice, tudi ocenjevanja vzorcev vin bodo imeli, ne bodo pa zanemarili tudi izobraževanja, saj nameravajo na ekskurzijo na Primorsko in v Italijo, seveda na vinogradniška območja. Večja prireditev pa bo maja, ko bodo blagoslovili kapelico sv. Urbana. Tedaj bo tudi dan odprtih kletnih vrat. (F. B.) ČERNELAVCI - V romskem naselju Pušča je ob pomoči Mestne občine Murska Sobota dobilo telefonske priključke 67 gospodinjstev. Občina je dala tri milijone tolarjev, posamezna gospodinjstva pa so primaknila kot povsod drugod: po 103.000 tolarjev. Omrežje je tako, da se bodo nanj lahko pozneje priključili še drugi (in prihodnji) stanovalci. (J. Ž.) SPODNJA ŠČAVNICA - PGD v tem kraju deluje od 1937. leta. Na nedavnem občnem zboru so posebej pohvalili žensko desetino, kije ena najboljših na območju Gasilske zveze Gornja Radgopa; Antonu Pintariču pa so podelili posebno priznanje za 60 let dela v društvu. Govorili pa so tudi o zelo potrebnem novem motornem orodnem gasilskem vozilu. Čeprav zanj še nimajo veliko denarja, upajo, da ga bodo kupili najkasneje v letu 2000. (F. KI.) MAČKOVCI - Za območje KS Mačkovci deluje šestč lanska socialno-zdravstvena komisija, ki se sestaja občasno. Ena pd njenih »nalog« je organiziranje srečanja starejših občanov, nazadnje je bilo v Pečarovcih. Sicer pa člani komisije obiskujejo tudi ostarele in bolne ter občane, ki so v domu oskrbovancev v Rakičanu, ter dajejo mnenja za dodelitev socialnih pomoči občine in Centra za socilno delo Murska Sobota. U- Ž.) Nasilje v pomurskih družinah Trpljenje žena in otrok Priprli moža, ki je trpinčil svojce Ne mine dan, da pomurski policisti ne bi prejeli pozivov za posredovanje zaradi kršitev javnega reda in miru. Velikokrat ne gre zgolj za »navadno« razgrajanje, ampak tudi za hujše zadeve: na- silje v družini. Delavci urada kriminalistične službe (skupina za družinsko in mladinsko kriminaliteto in žrtve nasilja) so pred kratkim obravnavali očima, ki je večkrat grobo udaril po obrazu in po telesu obrcal duševno prizadetega mladostnika. V družini, v kateri je šest otrok, prihaja pogosto do prepirov. Zgodilo se je Moravci: Smrtna nesreča v gozdu 3 . februarja okrog 14. ure se je v Moravcih pri Mali Nedelji zgodila tragedija: 38-letnega Cirila Vičarja je 6,4 metra dolga veja, ki se je odlomila od padajočega drevesa, ki ga je podžagal z motorno žago, poškodovala po glavi tako hudo, daje na kraju nesreče umri. Močnejši udarec po levem ramenu in po nosu pa je dobil J. V., ki je prav tako delal v gozdu. Spodnji Gasteraj: Požar v kuhinji Požar, ki je izbruhnil v stanovanjski hiši Marije J. v Spodnjem Gasteraju v lenarški občini, je povzročil za poldrug milijon škode. Ogenj je uničil leseni opaž v kuhinji, opremo in razne druge predmete. Medtem so tudi že ugotovili, žakaj je zagorelo: vnele so se saje v sicer dotrajanem dimniku in ogenj seje prebil skozenj. Šalovci: Zbogom, televizija Med 12. januarjem in 3. februarjem je neznanec vlomil v nenaseljeno stanovanjsko hišo, last H. O. v Šalovcih, in iz nje odnesel barvni televizijski sprejemnik in električno ter drugo orodje. Lastnika je oškodoval za dobrih 400.000 tolarjev. Gančani: Požar na ostrešju hiše Prejšnji četrtek ob 16.45 je zagorelo na podstrešju domačije Jožeta T. v Gančanih. Sumijo, da je zagorelo zaradi malomarnosti pri varjenju cevi centralnega ogrevanja v koltlovnici. Tam se je, kot kaže, vnela zaščitna ovojna masa, nakar se je ogenj razširil na podstrešje. Gasilci so s hitrim posredovanjem preprečili, da bi zgorela hiša, kljub temu pa je škode za 1,5 milijona tolarjev. Lenart: Zaprta magistralna cesta Zaradi nesreče, ki se je zgodila na odseku ceste pri Zamarkovi blizu Lenarta, je bila magistralna cesta zaprta za eno uro. V tem času so namreč obravnavali prometno nesrečo 38-letne Marije J. Le-ta je z osebnim avtom, v katerem je peljala šestletnega sina, prehitevala neko vozilo pred seboj in trčila v tovornjak, Id je pripeljal naproti. Voznica in mlad sopotnik sta se hudo poškodovala. Gančani: Vlomilčki so odkriti V noči s 6. na 7. februar so vlomili neznanci v prostore teniškega kluba v Gančanih in iz lokalčka odnesli tehnične predmete, pijače in cigarete, vse v skupni vrednosti 300.000 tolarjev. Policisti so medtem že odkrili domnevne storilce: D. N., B. R„ in A. J. Zoper njih bodo podali kazensko ovadbo. pretepov in nasploh do nevzdržnih razmer. Iz neke druge družine so obravnavali očeta, ki maltretira družinske člane, zato morajo žena in otroci večkrat z doma. Ob nedavnem suvanju in pretepanju žene, ki je pestovala dvomesečnega otroka, ki ji ga je hotel iztrgati iz naročja Lenart: Odjeknila je eksplozija V podjetja Vitomar v Kraigherjevi ulici je eksplodiral hladilnik, v katerem je bil shranjen trdilec za plastične Tnase. Eksplozija je poškodovala (poleg hladilnika) še štiri avte, izbruhnil pa je tudi ogenj, kije zajel ostrešje in sosednjo stavbo. Škode je za več milijonov tolarjev, sreča v nesreči pa je, da seje poškodovala le ena delavka. Gornja Radgona: Sadni vrt in Radin V noči na 7. februar je nekdo vlomil v kiosk Sadni vrt v Gornji Radgoni in odnesel 145.000 tolarjev. V Radencih pa je bilo isto noč vlomljeno v dve sobi hotela Radin, ki ju je najel poljski državljan. Iz njiju je vlomilec odnesel devize v vrednosti 280.000 tolarjev. Spodnji Potčič: Napad blizu gostilne 4 l-letni Stanislav M. iz Lenarta je hodil ob 21.50 po levi strani magistralne ceste, ki vodi skozi Spodnji Porčič. Kakih 50 metrov pred avtobusnim postajališčem nasproti gostilne Elbi je pripeljal osebni avto Zastava 101 bele barve, ustavil in iz vozila sta izstopila neznanca ter zahtevala denar. Ko jima je povedal, da ga nima, ga je neza-nec, kije imel belo jakno, udaril po obrazu, nato pa sta ga sunila po pobočju in zdrvela proti Lenartu. Policisti poizvedujejo za napadalcema. Pristava: Nesreča s traktorjem V soboto, 7. februarja, okrog 15.45 se je Anton K. iz Stročje vasi peljal s traktorjem po makadamski cesti zunaj Pristave. Domnevajo, da je peljal preblizu desnega roba ceste, zato je zapeljal na neutrjeno bankino, nato pa še v 1,5 metra globok obcestni jarek. Traktor se je prevrnil na bok, škode je za 200.000 tolarjev, traktorist pa seje hudo poškodoval. Lendava: Uspelo mu je, čeprav je golf V prejšnjem Vestniku smo zapisali, da v Lendavi nezancu ni uspelo ukrasti golfa. Tokrat pa moramo žal trditev popraviti: tudi golfa je mogoče ukrasti. V noči z 8. na 9. februarje namreč neznanec ukradel novejši tip golfa (GTI) črne barve, registrska številka MB 92 27M, kije »prenočeval« na parkirišču hotela Elizabeta. Seveda bodo dobrodošla sporočila vsakogar, ki bi kaj vedel o usodi lepotca. Telefon: 113. Jeruzalem: Izginile predvsem cigarete V ponedeljek, 9. februarja, okrog 23. ure je nekdo vlomil v trgovino z mešanim blagom na Jeruzalemu. Ukradel je predvsem cigarete in povzročil škodo za 195.000 tolarjev. š. s. in ga je suval, je dete, ki je komajda prišlo na svet, dobilo poškodbe. Naslednji oče (če si sploh zasluži to ime) se je znesel nad 13-letnim sinom in 1 Metno hčerko: pretepal ju je in silil k težkemu fizičnemu delu. Osumljeni se je tudi psihično in fizično izživljal nad ženo, zato je večkrat zbežala od hiše. Tega osumljenca so delavci organov za notranje zadeve privedli k preiskovalnemu sodniku, ki gaje zaslišal in odredil pripor. š. s. 12 *Sport vestnik, 12. februar 1998 Nogomet ________________ Mura tretja na turnirju Mojca Tuš športnica gornjeradgonske občine 1997 Nogometaši Mure iz Murske Sobote, jesenski prvaki v prvi državni ligi, so končali skupne enotedenske priprave v Portorožu. Trener Milan Koblencer je zadovoljen s pripravami, saj so v glavnem uresničili zastavljene cilje. Med pripravami so sodelovali na turnirju četverice v Dekanih, ki ga je organiziral NK Koper. Mura je prvo tekmo s celjskim Publikumom igrala neodločeno 2 : 2, po streljanju enajstmetrovk pa je zmagal Publikum z 9 : 8. V tekmi za tretje mesto je Mura premagala Koper z 2 : 0. Strelca golov sta bila Ilič in Lukič. Do konca prvenstva se bodo Sobočani pripravljali doma, v tem času pa bodo odigrali več prijateljskih tekem: Bakovci: Mura (sobota, 14. 2.), Nafta : Mura (nedelja, 15. 2.), Mura : Nafta (sreda, 18. 2.) in Potrošnik : Mura (nedelja, 22. 2.). Potrošnik na Malem Lošinju Beltinski prvoligaš Potrošnik je do ponedeljka na skupnih pripravah na Malem Lošinju. Prva dva dni so nogometaši Potrošnika odigrali dve prijateljski tekmi. Prvo so izgubili s hrvaškim dru-goligašem PIK Vrbovcem z 0 : 2, drugo pa so igrali z Vrapčami neodločeno 0 : 0. Do konca priprav bodo odigrali še nekaj tekem. Med 24 igralci sta na pripravah tudi nogometaša iz Gane Adjei David in Issah Moro. Priprave potekajo po načrtu, brez posebnosti. Beltinčani se bodo z Malega Lošinja vrnili v nedeljo ponoči, do začetka spomladanskega dela prvenstva pa bodo odi- Mali nogomet_______________________ Pande državne prvakinje V Ljubljani je bilo finale državnega dvoranskega prvenstva v malem nogometu za ženske. Med štirimi ekipami so sodelovale tudi nogometašice Pande iz Gornjih Petrovec in dosegle lep uspeh, saj so premagale vse nasprotnice, zasedle prvo mesto in postale državne prvakinje. Pande so premagale Kungoto s 3 : 1, Jarše s 4 : 1 in Ilirijo s 3 : 1. Najboljša strelka na turnirju je bila Vera Horvat (Pande) s 5 goli, najboljša igralka pa Anica Korpič (Pande). Končni vrstni red ekip: L Pande (Gornji Petrovci), 2. Jarše, 3. Ilirija in 4. Kungota. Tako so se nogometašice Pande iz Gornjih Petrovec vrnile z državnega prvenstva s tremi lepimi pokali. (FM) Kegljanje Na mednarodnem kegljaškem tekmovanju v Trbovljah je sodelovala tudi Marika Kardinar iz Dobrovnika in z 921 podrtimi keglji zasedla prvo mesto. (FB) Končano je bilo pomursko pr- Prejeli smo______________________ S klofuto do drugega mesta Pred dnevi smo v dnevnem časopisju prebrali članek o vzorni organizaciji turnirja v malem nogometu, ki gaje pripravil Nogometni klub Bakovci, Odločili smo se, da javno spregovorimo, saj menimo, da je bila organizacija vse prej kot vzorna. V končnico turnirja so se uvrstile tri ekipe: Domino, Samsung in naša ekipa Manekeni. V točki 7 Pravilnika o turnirju piše, da igra vsaka ekipa z vsako. Organizator turnirja je poklical predstavnike finalistov na žrebanje vrstnega reda tekem. Ker je ekipa Domina igrala tekmo, so nas zaprosili, da bi prvo tekmo igrali Samsung in Manekeni, naslednjo tekmo pa naj bi igral poraženec z ekipo Domina. Tekma med Sansum-gom in Manekeni se je končala z izidom 0 : 0, tako da ni bilo poraženca za naslednjo tekmo. Kot predstavnik kluba sem zahteval, da zmagovalca določimo z žrebom, vendar je organizator vztrajal pri sedemmetrovkah s trditvijo, da sedemmetrovke odločajo samo o tem, kdo bo igral naslednjo tekmo, rezultat pa ostane 0 : 0 in vsaka ekipa dobi po grali še dve prijateljski tekmi, in sicer v sredo, 18. februarja, v Črenšovcih in ,v nedeljo, 22. februarja, z Muro v Beltincih. Nov tekmovalni sistem Izvršni odbor Nogometne zveze Slovenije je izoblikoval predlog novega tekmovalnega sistema za tekmovalno sezono 1998/99, ki ga mora potrditi še skupščina Nogometne zveze Slovenije, ki bo v ponedeljek, 23. februarja 1998. Po tem predlogu se bo prva slovenska nogometna liga povečala z 10 na 14 članov, druga slovenska nogometna figa se bo zmanjšala s 16 na 14 članov, tekmovanje v tretji slovenski nogometni ligi pa bo namesto v dveh potekalo v treh ligah s po 14 člani. Zanimivo je, da bodo eno od treh slovenskih lig sestavljala samo pomurska moštva z območja soboške in lendavske medobčinske nogometne zveze. Dosedanjim članom tretje slovenske nogometne lige vzhod - Bako-vcem, Črenšovcem, Goričanki, Odrancem, Turnišču in Varisu -se bodo pridružila po štiri najbolje uvrščena moštva iz prve soboške in lendavske medobčinske nogometne lige. Upravni odbor Zveze nogometnih sodnikov Slovenije je sprejel tudi novo listo sodnikov in pomočnikov za koledarsko leto 1998. Gre za listo A, na kateri so sodniki, ki bodo vodili srečanja v prvi in drugi slovenski nogometni ligi. Na njej sta tudi dva pomurska sodnika: Edi Kerčmar s Hodoša, kije bil že doslej na tej listi, in Boris Jeneš iz Lendave kot novinec. (FM) venstvo v kegljanju za posameznike. Prepričljivo je zmagal državni prvak Hary Steržaj s 1910 podrtimi keglji pred Mirom Steržajem, 1795, in Milanom Kovačičem, 1776 podrtih kegljev. eno točko. Po streljanju sedemmetrovk smo izgubili z 1 : 3, nato pa igrali z Dominom in izgubili z 1 : 2, Samsung pa je z ekipo Domina izgubil z 0 : 2. Potemtakem so Manekeni zaradi boljše razlike v golih zasedli drugo mesto, Samsung pa tretje. S takšnim vrstnim redom se je strinjal tudi organizator. Med podelitvijo nagrad pa so privrženci Samsunga napadli vodjo turnirja, ki je od strahu pred napadalci spremenil vrstni red ekip in tako prikrajšal ekipo Manekeni za 25.000 SIT. V vodstvu kluba malega nogometa Manekeni smo ogorčeni nad tako odločitvijo. Preden smo se odločili, da o nešportni potezi seznanimo širšo javnost, smo se hoteli o tem pogovoriti z vodstvom NK Bakovci, vendar smo naleteli na gluha ušesa. Smo mlad kolektiv, ki je začel svojo športno pot leta 1997, zato nas je ta prevara zelo pretresla, saj bi nam 25.000 SIT zelo prav prišlo pri nakupu potrebne športne opreme. Predsednik KMN Manekeni Aleš Erjavec Športna zveza Gornja Radgona je pripravila 13. tradicionalno športno-zabavno prireditev Izbiramo športnika ’97 z bogatim programom. V polni dvorani kulturnega doma so razglasili najboljše športnike in športnice, športne ekipe, perspektivnega športnika, športnike šolskih športnih društev in zaslužne športne delavce ter jim podelili priznanja in nagrade. Za najboljšo športnico gornjeradgonske občine so izbrali Mojco Tuš, članico Shotokan karate-do kluba Gornja Radgona, ki je državna mladinska prvakinja v borbah in udeleženka svetovnega prvenstva v Italiji, kjer je bila sedma. Na drugem mestu je Matic Rues, član Shotokan karate-do kluba Gornja Radgona, udeleženec svetovnega prvenstva. Na tretje mesto sta bila uvrščena Milan Svetec, član SD Ragona, ki je kot najboljši pomurski strelec na državnem prvenstvu zasedel dvanajsto mesto, in Ladislav Kučan, član NK Apače, vodilnega moštva v soboški drugi medobčinski nogometni ligi. Za najbolj- | Kegljanje Zmagi Nafte V dvanajstem krogu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi je Nafta v Lendavi premagala Šoštanj s 5 : 3 (5062 : 4879). Za Nafto so zmagali: Matko, 838, Žalik, 834, Horvat, 904 keglje. Tekmovali so še: Radako-vič, 800, Felšo, 830, in Peric, 856 podrtih kegljev. Kegljači Radenske so gostovali v Črnomlju in izgubili srečanje s 3 : 5 (4860 : 5020). Za Radensko so zmagali: Lešnik, 873, Steržaj, 850, in Hojnik, 848 podrtih kegljev. Tekmovali so še: Mauser, 789, Drvarič, 752, in Emeršič, 748 podrtih kegljev. V šestem krogu prvenstva v regijski ženski kegljaški ligi vzhod je lendavska Nafta premagala Impol iz Slovenske Bistrice s 5:3(2161 : 2130). Za Nafto so zmagale: Staničeva, 390, Rašper-getjeva, 387, in Vargova, 348 podrtih kegljev. Tekmovale so še: Utroševa 346, Sapačeva, 355, in Ščapova, 335 podrtih kegljev. (M. Žalik) Vodi Mura V osmem krogu prvenstva v območni B-ligi je soboška Mura v Mariboru igrala z Lokomotivo II. neodločeno 4 : 4 (3855:3819). Za Muro sta zmagala Šebjanič, 660, in Durič, 647, tekmovali so še: Smolkovič, 665, Borovič, 632, Gergyek, 627, Bojnec, 624 podrtih kegljev. Po osmem krogu vodi Mura s 5 točkami prednosti pred Lokomotivo. (S. Durič) Nogomet V tekmi za trening so nogometaši Potrošnika iz Beltinec v Odrancih premagali domačega tret-jeligaša s 4 : 1. Strelci golov: Moro, David, Osterc in Markovič za Potrošnik ter Žerdin za Odrance. V moštvu Potrošnika so nastopili Predsednik radgonskega občinskega sveta Peter Fridau podeljuje priznanje Mojci Tuš - najboljši športnici radgonske občine za leto 1997. Fotografija: N. Juhnov šo športno ekipo je bil razglašen Shotokan karate-do klub Gornja Radgona. Drugo mesto je zasedla Strelska družina Radgona. Tretji mesti pa sta pripadli Namiznoteniškemu klubu Radgona in Nogometnemu klubu Radgona. Za per- Rokoborba Murska Sobota pred Mlekoprometom V Mariboru je bil drugi turnir za ekipno državno prvenstvo v rokoborbi za člane, ki gaje organiziral rokoborski klub Keor iz Razvanja. Sodelovalo je 37 tekmovalcev iz 6 slovenskih klubov. Največ uspeha so imeli tokrat Ljutomerčani, ki so ekipno zasedli prvo mesto in se tako po točkah izenačili z Mursko Soboto. Prva mesta so zasedli: Jože Vrbančič (69 kg), Rade Bačič (76 kg), Zoran Strelstvo Slab dan za pomurske strelce V osmem krogu prvenstva v prvi državni strelski ligi so imeli pomurski strelci slab dan, saj so ostali brez zmage. SD A. Hoh-krauta je v Trbovljah premagala Ljutomer s 1754 : 1738 krogov. SD Ljutomer: Manuela Rudolf 592, Rajko Robnik 589, Darko Horvat 557 krogov. SD Brest iz Cerknice je na Tišini premagala SD Kolomana Flisarja s 1751 : 1739 krogov. SD Kolomana Flisarja Tišina: Branko Bukovec 585, Dušan Ziško 578 in Drago Pertoci 576 krogov. SD Trnovo je premagala SD Janka Jurkoviča s 1746 : 1705 krogov. SD Janka Jurkoviča: Gorazd Kocbek 573, Anton Kocbek 567 in Sebastjan Vajda 565 krogov. SD Olimpija je v Ljubljani premagala SD Štefana Kovača iz Turnišča s 1748 : 1737 krogov. SD Štefana Kovača Turnišče: Robi Markoja 588, Bo- trije tujci: Issah Moro in Adjei David iz Gane ter Goran Markovič iz Sarajeva. Na tekmi je bil težje poškodovan igralec Potrošnika Mario Zver, tako da je spomladanski del prvenstva zanj končan. spektivnega športnika radgonske občine za leto 1997 je bil razglašen Andrej Pintarič (tenis), deveti na lestvici Teniške zveze Slovenije med dečki do 12 let. Za športnike šolskih športnih društev so bili izbrani: Boris Vukan (OŠ Apače), Matej Peršak (OŠ Vukan (97 kg), vsi Murska Sobote, ter Dejan Žnidarič (54 kg), Peter Lukašev (63 kg), Franc Podle-sek (85 kg) in Miloš Horvat (125 kg), vsi Mlekopromet Ljutomer. Druga mesta so zasedli Slavko Miholič (58 kg) in Slavko Zec (85 kg), oba Murska Sobota, in Iztok Pihlar (97 kg) iz Ljutomera. Tretji so bili Primož Horvat (54 kg), Bojan Možina (63 kg) in Bojan Sagaj, vsi Ljutomer. Četrto mesto židar Draškovič 579 in Daniela Režonja 570 krogov. V osmem krogu prvenstva v drugi državni strelski ligi je ekipa SD Ml Pomurke iz Murske Sobote v Štorah premagala Kovinarja s 1706: 1701 krogov. SD MI Pomurka: Martin Žiga 569, Milan Kreft 562 in Tomaž Kerčmar 575 krogov. SD Radgona je premagala Celje s 1729 : 1709 krogov. SD Radgona: Branko Horvat 560, Milan Svetec 580 in Ernst Huber 589 krogov. V tretji državni strelski ligi je ekipa SD Dušana Poženela iz Rečice v Lendavi premagala ekipo SD Varstroj s 1672 : 1625 krogov. Pri Varstroju je bil najboljši Peric, kije zadel 555 krogov. Druga ekipa Ljutomera je v Šempetru premagala SD Slavka Šlandra s 1678 : 1490 krogov. SD Ljutomer II: Janko Miholič 565, Borut Filipič 558 in Vasja Štaman 555 krogov. V Ljubljani je bil četrti pozivni turnir najboljših strelcev in strelk v državi. Sodelovala sta tudi Robi Markoja (SD ŠK Turnišče) in Manuela Rudolf (SD Ljutomer). Odličen je bil Markoja, saj je zadel 588 krogov in zasedel drugo mesto za Debevcem. Rudolfova Negova), Boris Časar (OŠ Stogo vci), Kristjan Pukšič (OŠ Dr. 3 Šlebinger), Tadeja Kokol in Da® Krajnc (oba OŠ Radgona). Priznanja so dobili še zaslužni športni delavci: Irena Pevec. Franc Strgar, Alojz Slanic in Vladimir Škof. Posebna priznanja® aktivno delo v športu pa so dobili: Gorazd Brunec (namizni^ nis), Srečko Cvetko (šo®1 šport), Verica Partek (planinstvo), Janko Krempl (vdrževanf objektov), Milan Kuzmič (splošna vadba), Evgen Ružič (Š|W' Zvone Rožman (karate), FraI1? Strniša (strelstvo), Primož Starčič (tenis), Sonja Šavs (odbojka), Peter Trbuc (to^ met), Drago Vršič (nogomet)1’ Slobodan Džurič (nogomdr Priznanja za udeležbo v akcij® Naredimo nekaj zase so prejeli. Marija Ovček, Rihard Ovce (oba planinstvo), Zdravko Ra’ nikar in Miha Strah (oba kolesar stvo). Prireditev sta popestrili sk®1 gostji Tina Pisnik in Mirna Jaušovec. (FM) je zasedel Mihael Kardoš (97 iz Murske Sobote, peto pa Boksa (97 kg) iz Ljutomera. Sc® la sta Kranjc (Murska Sobota)1 Kosi (Maribor). . ■ Vrstni red po dveh turnirjih: Murska Sobota (55) 11, 2. kopromet Ljutomer (51) Dč Keor Razvanje (39) 8, 4. Ivan”1 rhar Lenart (20) 6, 5. Mah)’0 (11) 2 in 6. Lenart (4) 1 točk® (R. Ba^ pa je dosegla 389 krogov. AV, DS, JM) Marjan Balažič in SD Gančani V regijski A-ligi v streljanj® j serijsko zračno puško so izv£’ šesti krog tekmovanja. V vod®, je SD Gančani (6555) z 1$^ kami pred SD Varstroj (62'' 16, SD SCT (6463), 14, SD15' kovci (6431), 14, SD Škorprj (6387), 12, SD Sebeb°j (6355), 12, SD Jezero Dobrovi? (6244), 10, SD Radgona (623" 10, SD Dolina (6235), 8, in ; Coal Petišovci (5170), 6®^ Med posamezniki vodi po še®.) krogu Marjan.Balažič (Ganca. z 2202 krogoma pred Robeh0. Čontalo (Sebeborci), 2195, S1®,, nom Balaškom (ŠkorpU0^. 2188, Zvonkom Rebrico (0®"' ni), 2179, in Jankom K®z'o. (SCT), 2178 krogov. V regij^ ligi v streljanju s serijsko zr gp puško vodi po šestem krog11 ? j Gederovci (5175) s 13 točk3, pred SD Alija Kardoša (5® 11, in SD Strelec (4103)’ f točk. Med posamezniki je vem mestu Robert Kous (Gf rovci) s 1760 krogi pred Vlad Horvatom (A. Kardoš), 17® 'p, Dragom Nemcem (GederoV 1744 krogov. (F. HofV Bilo jih je toliko, da za vse n'L štora na fotografiji. Štiristo 11 cev, največ s prve soboške o5« letke, je preživelo dan sn® gi na Arehu. Organizirala Zveza učiteljev in trenerjev s Čanja Slovenije ter podjetje Li%| iz Murske Sobote kot sklep®'j» akcije, ki naj bi popularh1 smučanje. Soboški šolarji so' reč kupili največ CD-romoV • čarske šole Slovenije, kjer je medijsko predstavljeno vSe’ « smo imeli doslej zapisan6^ smučanju. Učencem so se P®^jli vili demonstratorji ene najo^ sj šol smučanja na svetu, spoS°J si smuči, na nebu pa seje P^’ vil tudi dvakratni državni Pr' športnem letenju Peter P0®1 ,W) član soboškega aerokluba. yestnik, 12. februar 1998 »Šport Košarka Visok poraz Radenske V sedemnajstem krogu prvenstva v državni moški košarkarski L B-ligi je mlada ekipa Uniona Olimpije iz Ljubljane v Radencih z visokim rezultatom 82 : 56 (45 : 28) premagala domačo Radensko. Gostje so bili veliko boljši od domačinov in bi lahko zmagali še z višjim rezultatom. Strelci za Radensko: Karlo 19, Balažič U. Ojsteršek 10, Želj 6, Pavlin 4, Granfola, Bratkovič in Ulaga po 2. Lea Števanec in Branko Bukovec športnika občine Cankova - Tišina 1997 Odbojka Zmagale le Ljutomerčanke Pomurje Skiny že v finalu V slovenski košarkarski lige za kadetinje je ekipa Pomurja Skiny iz Murske Sobote z visokim rezultatom 74 : 47 (29 : 25) premagala Ježico iz Ljubljane. Strelke za Pomurje Skiny: Jocič 23, Svetina 13, Glišič 11, Fefer 6, Luk 6, Kerec 5, Kolman 4 in Pušenjak L Tako so si mlade Sobočgnke dve koli pred koncem prvenstva že zagotovile uvrstitev med štiri najboljše ekipe, ki bodo od 13. do 15. marca igrale v finalu, kar je vsekakor lep uspeh. VRL - moški Rezultati - 9. krog Geativ : Sebeborci 87 : 62 Sobota: Radgona 72:70 Creativ: Radgona 83 : 80 Sobota g Radgona 9 Slaudia shop 9 Creativ 9 SfthAU- 7 6 6 6 2 0 2 3 3 3 7 9 594:545 622:570 611:534 682:594 571:611 238:434 16 15 15 15 11 5 (K. Glažar) V vaško-gasilskem domu na Cankovi so tretjič zapored razglasili najboljše športnike, športnice in športne ekipe, perspektivne športnike, športnike šolskih športnih društev ter zaslužne športne delavce občine Cankova - Tišina za leto 1997 ter jim podelili pokale, plakete in priznanja. Prireditev, ki jo je pripravil odbor za šport in rekreacijo, so popestrili učenci cankovske osnovne šole s kulturnim programom. Za najboljšega športnika Občine Cankova - Tišina za leto 1997 je bil izbran Branko Bukovec, član SD Kolomana Flisarja s Tišine, kategorizirani športnik državnega razreda in član širšega izbora državne reprezentance ter vodja ekipe, ki uspešno tekmuje v prvi državni strelski ligi in na mednarodnih tekmovanjih. Na drugem mestu je Sebastjan Vogrinčič, član Nogometnega kluba Mura iz Murske Sobote, ki uspešno tekmuje v prvi članski ligi, tretji je prav tako član Nogometnega kluba Mura iz Murske Sobote Adamo Baranja, standardni član prvoligaške ekipe. Za najboljšo športnico občine Cankova - Tišina za leto 1997 je bila izbrana Lea Števanec, članica šahovskega kluba Iskra iz Ljubljane, ki tekmuje v prvi državni ligi. Na državnem članskem prvenstvu je zasedla sedmo mesto. Uspešno je tekmovala tudi na mednarodnih turnirjih. Drugo mesto je zasedla Marija Števanec, članica Atletskega kluba Pomurje Murska Sobota, ki je na državnem prvenstvu osvojila tri medalje. Uspešno pa je tekmovala tudi na mednarodnih mitingih. Tretja je Anja Kra- Podpredsednik občinskega sveta Branko Buček podeljuje pokal najboljšemu športniku Branku Bukovcu. Fotografija: N. Juhnov V šestem krogu drugega dela prvenstva v državni moški odbojkarski 1. A-ligi je šenepora-ženi Salonit Anhovo po pričakovanju premagal Pomgrad iz Murske Sobote s 3 : 1 (15 : 3, 15 : 11, 13 : 15, 15 : 6). Sobočani so dobro igrali v drugem in tretjem nizu,.slednjega so tudi dobili. Pomgrad Murska Sobota: Berdon, Horvat, Tot, Kerec, Čeh, Marič, Novak, Topovšek, Fujs. V šestem krogu prvenstva v državni ženski odbojkarski 1. A-ligi je ekipa Ljutomera Zavarovalnice Maribor premagala Prebold s 3 : 0 (15:6, 15 : 4, 15:6). Ljutomerčanke so brez težav premagale novinke v ligi. Ljutomer Zavarovalnica Maribor: Kodila, Stan- kovič, Štumper, Kosi, Vrbnjak, Pirher, Vrečko. Odbojkarice Ke-miplasa iz Kopra pa so premagale Soboto s 3 :0 (15 : 4, 16 : 14, 15 : 5). Sobočanke so dobro igrale v tretjem nizu, ki so ga domačinke s težavo dobile. Sobota: Zaporožec, Drevenšek, Kopylova, Šlebinger, Kuhar, Moreč, Muraus, Kolar. V šestem krogu prvenstva v državni moški odbojkarski 1. B-ligi je ekipa Simonovega zaliva iz Izole premagala Ljutomer s 3 : 0 (15 : 11, 15 : 6, 15 : 13). Ljutomer: Primec, Šmauc, Babič, Šu-mer, Dobošič, Onišak, Savič, Zidar, Horvat, Rajnar, Pirher. V tretji državni moški odbojkarski ligi vzhod so Beltinci premagali Turbino s 3 : 0. (NŠ, FM) ^Kadgona ^leslalom na Arehu ^ihA31^8^' Radgona iz Gornje Radgone organizira na smu-na Pohorju v soboto, 14. februarja 1998, klubsko prven-fijah pVeJeslaiomu. Tekmovali bodo v dvanajstih starostnih katego-(prev riJave zbira Turistična agencija Klas AP Gornja Radgona. Cena sov bQZ’ smučarska vozovnica, startnina) je 2.500 SIT. Odhod avtobu-°b 6.45 iz Radenec in ob 7. uri iz Gornje Radgone. njec, članica Kajak kanu kluba Mura Krog, ki je bila tretjeuvršče-na na državnem prvenstvu. Za najboljšo športno ekipo je bila izbrana mlada ekipa Strelske družine Kolomana Flisarja Tišina, drugo mesto je zasedla ekipa kluba malega nogometa Mladinec iz Murskih Črnec, tretje pa mladinska ekipa Nogometnega kluba Vega Tišina. Perspektivni športniki in športnice občine Cankova - Tišina za leto 1997 so: Tjaša Kranjec iz Gradišča, Denis Kristl s Cankove, Andreja Smodiš s Cankove, Dejan Šnurer iz Ranko-vec, Simon Šoštarec iz Tropovec ih Sebastjan Žilavec iz Domaji-nec. Za športnike in športnice šolskih športnih društev so bili izbrani: Dejan Vrečič in Anja Kranjec z OŠ Tišina ter Dragan Jankovič in Katja Eman z OŠ Cankova. Zlate plakete za dolgoletno delo v športu, ki sojih prvič podelili, so dobili: Jože Bagoroš s Petanjec, Alojz Flegar s Tišine in Štefan Titan iz Tropovec. Srebrno plaketo je prejel Franc Rogač s Tišine, bronasti pa Drago Ha-bot s Cankove in Franc Šafarič s Petanjec. Najboljšim sta čestitala predsednik odbora za šport in rekreacijo Viktor Zamuda in župan občine Cankova - Tišina Alojz Flegar. V imenu dobitnikov priznanj sta se zahvalila dolgolet- na športna delavca Štefan Titan in Jože Bagoroš. (FM) Kolesarski klub Tropovci Rokomet Prvi Mobix iz Črenšovec V Celju je bil četrti tradicionalni mednarodni turnir za deklice v mini rokometu Igrajmo rokomet. Med 11 ekipami, ki so tekmovale v dveh skupinah, je v B-skupini sodelovala tudi ekipa Mobixa iz Črenšovec in dosegla lep uspeh. Ekipa Mobixa je premagala Zagorje z 10:8, Umag z 9 : 8 in Opatijo z 8 : 7 ter izgubila z Gramizom iz Kočevja z 9 : 11 ter zasedla prvo mesto s 6 točkami pred Zagorjem, Opatijo in Gramizom, po 4, ter Umagom, 2 točki. Za ekipo Mobixa, ki jo vodi trener Bojan Horvat, so igrale: Severjeva, Geričeva, Hozjanova, Vaupotičeva, Žali-kova, Žnidaričeva, Hančeva in Čuričeva. (FM) ^Ppjzni tenis "‘“V**'*' ■'O ... ........................ Miiagi Radgone in Moravskih Toplic Xr - v V dvanajstem krogu prvenstva Prvi državni članski namiznote-?kl ligi sta obe pomurski ekipi 3SekU prepričljivi zmagi. Rad-p ncani so brez težav premagali '°iz Velenja in tako še naprej J* v b°iu za končnico prven-va' Moravske Toplice Sobota pa p 0 'tnele težav z zadnjeuvrščeno Soh in so i' oddale le dva n’Za' tte,°oani so tako zanesljivo na mestu, ki jih vodi v konč-n ^.Prvenstva. V drugi državni u 'Znoteniški ligi je druga ekipa tiskih Toplic Sobote presene-nMZ.dobro igro in zmago nad za-trJMm Prvoligašem Križami. V so p drzavni namiznoteniški ligi KršuUC°nci ob vis°ki zmagi nad kaJ? nepričakovano izgubili s ""earjem iz Hrastnika. Po 'c^JL - Radgona : Era-Tem-1$ (Kovač : Vodušek 21 '. 1 '■ 13, Benko :J. Slatinšek 15 : 21, 18 : 21, Benkovič : U. Slatinšek 13 : 21, 21 : 15, 21 : 19, Kovač - Benko : Slatinšek - Slatinšek 21 : 17, 21 : 17, Kovač : J. Slatinšek 21 : 17, 21 : 16, Rihtarič : Vodušek 21 : 19, 21 : 13, Benko : U. Slatinšek 20 : 22, 21 : 13); Moravske Toplice Sobota : Petovia 7 : 0 (Nekhvedovič : M. Zafošnik 21 : 7, 21 : 9, Unger : Grgič 12 : 21, 21 : 13, 21 : 16, Horvat: G. Zafošnik 21 : 12, 20 : 22, 21 : 18, Nekhvedovič : Grbič 21 : 12, 21 : 9, Horvat: M. Zafošnik 21 : 12, 21 : 11, Unger : G. Zafošnik 21 : 5, 22 : 20). 2. SNTL - Škofja Loka : Moravske Toplice Sobota II 0 : 7 (Solar 2, Koščak 2, Šbul 2, Kocuvan - Solar); Križe : Moravske Toplioce Sobota II 3 : 4 (Kocuvan 2, Solar 2). 3. SNTL - Kerna Puconci: Krško 7 : 0 (Kuzma 2, Smodiš 2, Sapač 2, Smodiš - Sapač); Kerna Puconci: Kemičar 3 : 4 (Kuzma, Smodiš, Sapač). Atletika M.U. Državni rekord Sonje Roman °di Triglav iz Predanovec V . Za^h^ne šou°ran'. sob°ške tret-sv državp0 n Je bd drugi turnir ce61? ^kem rVe?stvo v dvoran-nip^^animi3 -ane in mladin-u. med SvobJje bil° sreča' lo^izLt ° iz Ljubljane in Prv^^ Preap°raž Svoh heka' T°je bil iha^lovec bode- Triglav iz Triglav Svoboda Lek 7 5 0 2 37:16 10 6 5 0 1 20:8 10 6 4 0 2 20:18 M. Toplice 5 0 14 M. Sobota 6 10 5 7:22 7:27 8 1 1 Na drugem mladinskem turnirju so bili doseženi naslednji izidi: Svoboda : Lek 3 : 3, Triglav Tekmovali bodo tudi z gorskimi kolesi 'estv1 Lek in nrPrepričliivo pre' SohV'C|' ^ezuhFeVZe' vodstvo na Sw°ta 4 Lek: Murska 3 Tb°da i ’ Moravske Toplice: 1, bLlav: Morboda : Lek 2 : S k’Triglav 8 : Mursv v°hoda n e Murska So-ka Sobota 7 .:iin Triglav: (ž.): Moravske Toplice 5 : 2, M. Toplice : Svoboda (s. d.) 5 ; 0 !- m Triglav : Svoboda 0 : 6. Svoboda Triglav (ž.) Lek M. Toplice Troglav 3 2 10 2 2 3 3 Svoboda(s.d.)3 2 1 1 1 0 0 1 0 0 o o o 2 2 3 12:4 11:3 9:4 8:8 3:12 1:13 5 4 3 2 2 0 Na mednarodnem dvoranskem atletskem mitingu v Budimpešti so dosegli atleti soboškega atletskega kluba Pomurje nekaj bdmevnih rezultatov. Najbolje se je odrezala Sonja Roman v teku na 800 m, saj je s časom 2 : 06,24 zmagala, hkrati pa dosegla nov mladinski dvoranski državni rekord in samo za 1,24 sekunde zaostala za normo za nastop na evropskem članskem dvoranskem prvenstvu, ki bo konec meseca v Va-lenciji v Španiji. Marija Števanec je v teku na 800 m z 2 : 10,83 zasedla tretje mesto. Z drugim mestom se je izkazal tudi Damjan Špur v teku na 60 m in z rezultatom 6,87 postavil pomurski dvoranski rekord. Anita Krančič je v teku na 400 m zasedla enajsto, Damir Žinko pa v teku na 3.000 m deseto mesto. Na 200 m je tekel tudi Denis,Šparaš. Mednarodni dvoranski atletski miting je bil tudi v avstrij-. skem Schieleitnu. V teku na 50 m sta nastopila člana AK Pomurje Damjan Špur in Denis Šparaš. Špur je z osebnim rekordom 5,92 prepričljivo zmagal, Šparaš pa je zasedel petnaj- sto mesto. G. G. Poraz Mobixa v Novem mestu V drugem krogu spomladanskega dela prvenstva v drugi državni ženski rokometni ligi je ekipa Novega mesta premagala Mo-bix iz Črenšovec s 33 : 26 (17 : 15). Ekipa Mobixa je igrala v naslednji postavi: Sabo, S. Hozjan 14, P. Smej. Huber 3, K. Smej, Horvat 1, K. Pintarič 5, A. Pintarič 2, V. Hozjan 1, Žalik Jakopina, D. Pintarič. V naslednjem kolu gostujejo rokometašice Mo-bixa na Ptuju. Kolesarski klub Tropovci je za letos sprejel pester in zanimiv program dela. Poleg tekmovalcev na cestnih dirkah so v svoje vrste prvič vključili tudi tekmovalce z gorskimi kolesi. Tropovski kolesarji so začeli priprave za letošnjo tekmovalno sezono že novembra lani in v okviru možnosti pridno vadijo. V klubu imajo najmočnejšo skupino dečkov, od katerih že letos pričakujejo vidnejše rezultate. V kategoriji mlajših mladincev bodo tekmovali trije kolesarji, ki potrebujejo nekaj izkušenj za uvrstitev med najboljše v Sloveniji. Med gorskimi kolesarji bosta prvič nastopala dva, ki prav tako potrebujeta izkušnje, saj doslej še nista nastopala. Visoke načrte ima klub letos tudi s kolesarji amaterji (nad 23 let), saj se je eden najuspešnejših tropovskih kolesarjev vrnil iz vojske. Pri Kolesarkem klubu Tropovci načrtujejo, da bodo letos sodelovali na 40 dirkah doma in v tujini, klub pa bo tudi organiziral nekaj tekmovanj. Tako bo aprila občinsko in regijsko prvenstvo osnovnih šol. Prvenstvo severovzhodne Slovenije, ki naj bi štelo za licenciranje kolesarjev, bo v Gerlincih. Na Tišini bodo 24. maja organizirali prvi kolesarski maraton občine Cankova - Tišina, ki bo imel rekreativni značaj. Kolesarjem bosta na voljo dve progi na 30 in 65 km. V Moravskih Toplicah bo 21. junija 8. tradicionalni kolesarski maraton Ajda, ki bo štel za državno prvenstvo amaterjev. Proga pa bo dolga 45 in 110 km. Skupaj s Športnim društvom Radenci bo pripravil Kolesarski klub Tropovci 23. avgusta 18. tradicionalni kolesarski maraton treh src. Program pa bodo lahko izvedli le ob pomoči pokroviteljev, ki so jim pomagali že doslej: Zavarovalnica Triglav, Radenska, Zdravilišče Moravske Toplice in Občina Cankova - Tišina, in se jim že vnaprej zahvaljujejo. V klubu si tudi prizadevajo, da bi v svoje vrste pritegnili čimveč ljubiteljev kolesarstva. Vse podrobnejše informacije pa interesenti lahko dobijo po tel. številka 46 375. (FM) Pikado Skupina A MS Joly Bankovci Roy al flash Bakovci Kanu Krog Franky bar Benčec Bakovci 11 11 10 11 11 10 Hribček Moščanci 11 KMN Satahovci 11 10 8 7 4 4 3 2 0 1 2 2 1 0 1 2 0 1 1 6 7 6 7 110 Skupina B MS Špilak Bodonci Cigut Krog Asfalt Borejci Picolo Melinci Putra Puževci Zmaj Bankovci Rajbar Lipovci 11 11 11 11 11 11 11 Unprofor Borejci 11 C. B. Sebastjan 11 BD Mura Krog 11 11 8 6 5 4 3 3 3 3 0 o 3 3 2 3 2 2 1 0 2 2 3 5 5 6 6 7 110 Klub ljubiteljev nemških ovčatjev Mali Bakovci Zekševa psarna najboljša v Sloveniji Klub ljubiteljev nemških ovčarjev Mali Bakovci sodi med • najboljše v Sloveniji. To zgovorno pričajo rezultati lanskoletnih razstav in tekmovanj. Člani kluba so lani sodelovali na 14 razstavah doma in v tujini ter dosegli 29 prvih, 5 drugih in 3 tretja mesta. Osvojili so 14 nazivov CAC, 4 CAC1B, 3 BOB, 1 R-CAC, 2 R-, CACIB, dva naslova prvak razreda mladih in en naziv prvaka slovenske vzreje. Od tega je največ lovorik pobrala Psarna od Žekša, kije dosegla 21 prvih, 2 drugi in eno tretje mesto, 14 nazivov CAC, 4 CACIB, 3 BOB, 1 R-CAC, 2 R-CAC in 2 prvak mladih. Poleg tega se je dvakrat uvrstila v skupino VA, štirikrat je bila najboljša slovenska psarna in dobila priznanje za najboljši vz-rejni par. Enkrat je osvojila naziv mednarodni šampion, trikrat šampion Slovenije, enkrat mladinski šampion Slovenije in enkrat šampion Hrvaške. Psarna od Žekša je bila v Idriji javno razglašena za najboljšo slovensko psar-no. Vsi ti rezultati so plod stroko- 89:21 31 76:34 26 60:40 23 41:69 13 46:64 T2 40:60 45:65 33:77 83:27 10 8 1 33 73:37 25 65:45 21 54:56 55:55 46:64 53:57 48:62 43:67 30:80 18 14 12 11 11 10 1 vnega in načrtnega dela in pomoči pokroviteljev, ki so Zavarovalnica Triglav, HP Hobi program, Dr. Alders, Radenska, Moravske Toplice, Agromerkur, Jelen, Pomgrad in drugi. Klub je namenjal posebno skrb tudi izobraževanju svojih markerjev, vodij vrste, ter izpopolnjevanju in pridobivanju znanja na področju vzreje in šolanja nemških ovčarjev. To so vsekakor zavidanja vredni rezultati, ki so v ponos kraju, občini in državi. Feri Maučec Predsednik Kluba ljubiteljev nemških ovčarjev Slovenije Štandecker predaja pokal za najboljšo psarno v Sloveniji Janezu Žekšu iz Malih Bakovec. Iz naših krajev vestnik, 12. februar 1 ZLATOPOROČENCA KUHAR IZ TRKOVE - Veronika, dekliško Pintar, se je rodila 6. marca 1927. leta, Mihael pa 6. julija 1924. leta. Čeprav sta bila (in sta še) oba doma iz Trdkove, sta se poročila 29. decembra 1947. leta - v Murski Soboti. Mož, ki je z delom preživljal družino, je od 1984. leta upokojenec, žena pa je po poroki bolj skrbela za dom in družino. Rodili so se jima trije otroci. Hči Olga živi v Trdkovi, hči Dragica živi z družino v Avstriji, v neposredni bližini staršev, torej v Trdkovi, pa prebiva sin Jože s svojo družino. Imata šest vnukov in štiri pravnuke. Oba sta dobrega zdravja, še vedno polna življenjskih moči in zato z veliko optimizma zreta v prihodnost. Zlato poroko sta proslavila v krogu svojih najdražjih. - M. Žohar Na starem pokopališču ne pokopavajo več Mrliško vežo v Jurovskem Dolu uporabljajo vsi krajani Na starem pokopališču je grob koroškega narodnega buditelja Andreja Einspielerja, kije umrl pred 110 leti Staro pokopališče v Jurovskem Dolu, ki je tik za cerkvijo, so pred dvema letoma začeli opuščati. Zunaj vasi so uredili novega in na njem sezidali dve sodobno urejeni mrliški vežici. Obisk pri vas doma Dvajset let je bil »kosovec« Kramljanje s Stanislavo in Jankom Rožmanom iz Paričnjaka pri Kapeli Novo pokopališče je vzorno urejeno. Obkroža ga gabrova živa meja in po njem so speljane tlakovane poti. Mrliško vežo upora- Cestogradnja Avtocesta razburja Lenarčane Končna trasa Čez dva meseca? V Lenartu je bil delovni posvet o pripravi lokacijskega načrta za odsek avtoceste od Lenarta do Co-getinec. Sklicalo ga je ministrstvo za okolje in prostor, vodil pa ga je direktor republiškega urada za ' planiranje Jože Novak. Udeležili so se ga tudi strokovnjaki Darsa, predstavniki projektantskih podjetij, lenarške občine ter krajevnih skupnosti Lenart, Sveta Trojica in Cerkvenjak. Lenarčani so tudi tokrat povedali svoje stališče, da podpirajo kombinirano severno-južno varianto prihodnje avtoceste, češ da bi se južna različica preveč približala Lenartu. Z južno varianto, za katero se namreč nagibajo v ministrstvu za promet in zveze, ki bi bila cenejša, se ne strinjajo Se-neščani pa tudi ne v Cerkvenjaku. Razprava je pripeljala do sklepa, da bodo za kombinirano severno-južno varianto avtoceste na odseku od Lenarta do Cogetincev strokovnjaki pripravili podrobnejšo obdelavo. Dodatne primerjalne študije in analize pripravljajo tudi na ministrstvu za okolje in prostor. Nasploh pa naj bi bilo kaj več znano, kako in kaj, nekje proti koncu marca ali v začetku aprila, ko se bodo v Lenartu spet sestali. Medtem bodo namreč znane že tudi podrobnejše analize obdelav o izbiri avtocestne trase. Tedaj naj bi se tudi odločili za eno od ponujenih variant. Razprave na temo avtoceste naj bi imeli še pri Sveti Trojici in Cerkvenjaku. V teh dneh pa opravljajo na območjih možnih avtocestnih tras potrebne raziskave terena. F. BRATKOVIČ bljajo že vsi krajani, čeprav so težko prekinili s staro navado, da mora ležati pokojnik v domači hiši. Na starem pokopališšu je pokopan znani koroški narodni buditelj župnik Andrej Einspieler, kije umrl pred 110. leti v starosti 75 let. Bilje pomemben politik in narodnoprosvetni delavec. V Celovcu je bil profesor slovenskega jezika na realki. Bil je med ustanovitelji Slovenskega društva v Celovcu, po letu 1849 pa je bil med najvidnejšimi slovenskimi političnimi publicisti na Koroškem, ki so delali za uveljavitev slovenskega jezika. Za šolska vprašanja je ustanovil časopis Šolski prijatel. Leta 1851 je bil glavni organizator ob ustanovitvi Mohorjeve družbe, bil je tudi poslanec'v koroškem deželnem zboru, v Celovcu pa je ustanovil slovensko čitalnico in se ubadal še z . drugimi za Slovence pomembnimi narodnimi vprašanji. F. ŠTEFANEC ZLATOPOROČENCA PONČOR IZ DOMAJINEC - Na svečnico 1948. leta sta se poročila Jožefa Žilavec in Jože Pančor iz Domajinec. Od takrat je minilo 50 let, zato sta letos 2. februrja, prav tako na svečnico, proslavila zlatoporočni jubilej. Najprej je bila krajša slovesnost na matičnem uradu na Cankovi, kjer jima je župan Alojz Flegar izročil zla-toporočno listino, nato pa je bil še obred v župnijski cerkvi, prav tako na Cankovi, ki ga je vodil župnik Anton Fakin. Jože, kije star 84 let, in Jožefa, ki ima 73 let, sta za svoja leta še kar zdrava. To je najbrž tudi posledica dela in življenja na kmetih. Imata tri otroke, živita pa skupaj z družino sina Milana. Ponosna sta na svoje štiri vnuke in na prav toliko pravnukov. - Š. S., foto: V. Juhnov Rožmanova sta pridno delala in varčevala ter zgradila veliko večnadstropno hišo, ker sta upala, da se bo kateri od petih otrok poročil domov, a se ni zgodilo ravno tako: življenje so si uredili drugod, je pa pri dedku in babici vnukinja z družino. Tudi to ni slabo! V svetu ob Muri živijo prijazni ljudje. Zgled za to sta tudi Rožmanova iz Paričnjaka: pred tem obiskom - srečanjem se nismo poznali, a je kmalu stekel klepet, ki je godil tako njima kot podpisanemu. Morda tudi zato, ker je bilo zunaj hladno, pa ju ni priganjalo delo. Da, delo! Janko je star 73 let, Stanislava pa 72. Še kar zdrava sta in letom navkljub sta zelo zagnana za delo na kmetiji, v vinogradu ... Če le ni preveč hladno, potem tudi pozimi ne mirujeta. Janko, na primer, se je ondan Stanislava Rožman iz Paričnjaka je v tejle peči na drva spekla množico kruha, gibanic in kva-senic, v zadnjih petih letih pa je zakurila le nekajkrat. Nič pa še ni izgubljeno, vse je nared, le vžigalico je treba pridržati in kmalu bo peč dovolj vroča za peko hlebcev rženega kruha. povzpel na visoko jablano, da bi obrezal veje. Pred kratkim je tudi pretakal vino; večkrat je v priročni »ključavničarski« delavnici, v kateri je vse na svojem mestu, tako da ni treba iskati ključev. Stanislava je mojstrica za peko. Leta in leta je pekla v peči na drva: rženi kruh, gibanice, kvase-nice ... in po teh svojih pekovskih izdelkih postala znana v bližnji okolici. Kakih pet let je minilo, odkar je krušna peč mrzla. Šla mi jo je pokazat in v peči sem opazil zmečkan časopis, čezenj (v obliki stožca) položene trske in drobna drva. Le prižgati bi bilo treba, pozneje naložiti še več drv, peč očistiti in že bi lahko v njej spet spekla kruh. Ob prvi priložnosti bo to spet naredila. Rožmanovi otroci radi prihajajo na obisk in delo k staršem. Niti niso daleč od doma. Vsi so v Pomurju, le eden je v Ljubljani. Pomoč pa je potrebna, kajti starši ne morejo počivati, ampak še naprej obdelujejo tri hektarje njiv, na katerih pridelujejo v glavnem koruzo pa tudi pšenico, buče in sončnice. Pomoč pa je potrebna tudi pri obdelavi vinogradka s 350 trsi. Prav tako pa ne kaže zanemariti brajd pri hiši. Rožmanova sta se poročila 1950. leta, torej bosta čez dve leti zlatoporočenca. Janko seje rodil v Grabonošu, Stanislava pa v Ilja-ševcih. Zemljiše v Paričnjaku, kjer stojita njuna stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje, sta kupila. Slutil sem, da si vsega, kar imata, nista mogla pripraviti zgolj z obdelovanjem zemlje, zato sem Janka kar naravnost vprašal, kaj je delal v službi. »Bil sem kosovec in potoval sem z vlakom med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom!« »Pa smo tu,« sem pomislil. Še zdaj, trideset let pozneje, se mi ni izbrisalo iz spomina služenje vojaščine v JLA, vojna pošta ta in ta, kjer je bil strah in trepet mož v civilni obleki, za katerega so rekli, da je »kosovec« (pripadnik kontraobveščevalne službe). N nadaljnjem pogovoru z Jankom Rožmanom pa sem kar hitro dojel, da ne kramljam z nobenim obveščevalcem, ampak z nekdanjim -železničarjem. »Meseca septembra leta 1945 me je Franc Hrašovec iz Grabo-noša navdušil za železničarski poklic. Opravil sem tečaj za skladiščnika in postal delničar oziroma kosovec. Tak naziv sem imel, ker sem delal v skladišču na vlakovni kompoziciji, kije krožila med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom in prevažala razno ko-. sovno blago v posamični teži do 3.000 kilogramov. Za težje blago pa je bila že vagonska pošiljka. Iz Ljubljane v Beograd in nazaj v Ljubljano smo se vozili pet dni, nakar sem bil pet dni prost, vendar sem bil doma le tri dni, saj sem en dan porabil za potovanje in Ljubljane do Radenec in spet en dan za potovanje iz Radenec nazaj v Ljubljano na delo. Vse to je trajalo dvajset let. Ker nam železničarjem niso priznali beneficirane delovne dobe in ker se je že takrat (skrivaj) govorilo, da vezi Beograd-Ljubljana ne bodo večne ..., sem odpovedal službo na železnici in se 1966. leta zaposlil v Radenski kot delavec, pozneje pa sem .napredoval’ v vratarja. Leta 1985 sem se upokojil,« je sklenil svojo pripoved »kosovec« Janko Rožman. Povabilu, naj stopim s sogovornikoma v vinsko klet, se seveda nisem upiral, ko pa kozarček vina ne škodi. V kleti je bilo topleje kot zunaj. Pohvalil sem Iju- biteljskega vinogradnika, da ima dobro kapljico ter urejeno in čisto klet. V njej je seveda tudi termometer. Red in čistoča sta pri Rožmano-vih doma na vsakem koraku. »Tako tudi mora biti,« je odgovorila Stanislava. Janka sem vprašal, ali ima poleg vinogradništva še kak konjiček. Ni se mogel spomniti, kaj bi to utegnilo biti, ko pa ga ni dela, ki ga ne bi opravljal s posebnim veseljem. »Kaj pa harmonika?« je prišla na dan z besedo njegova življenjska sopotnica. »Boš ja ma lo zaigral,« ga je priganjala. »Kosovec« Janko je poiskal v omari zelo staro (in zato toliko dragocenejšo) »frajtonarico« in urezal valček. Potem je rekel, da ZLATOPOROČENCA BELEC IZ ČAKOVE - Jožefa in Belec sta se prvič poročila v Gornji Radgoni, zlato poroko Pa imela te dni v poročni dvorani pri Svetem Juriju ob Ščavnici, W jima je župan izročil zlatoporočno listino in posebno občin8 priznanje. Pozneje je bil še verski obred v svetojurijevski cer* Jožefa, katere dekliški priimek je Korošec, seje rodila 1920. v Dragotincih; Janez, rojen 1916. leta, pa je doma iz Čak»’ Vse življenje sta posvetila delu na desethektarski kmetiji. V za’ nu se jima je rodilo pet otrok: štiri hčerke in sin Janez, ki je P vzel posestvo. Imata osem vnukov. Rada sta se razdajala v A štvenem življenju. Tudi dobra cerkvena pevca sta. In Vestnik ra prebirata. Čestitamo! - Fotografija: L. Kramberger . ------------------------ Na Pušči zazvonili telef^! V romskem naselju Pušča pri Murski Soboti so zelo zadovolji” pridobitvijo, na katero so čakali dlje časa. V 67 gospodinjstvih so ” pred kratkim zazvonili prvi telefoni. Za to pomembno naložbo j® y občina Murska Sobota prispevala dva milijona tolarjev, vsak nov' nik pa po 103 tisoč SIT, kolikor znaša povprečna cena novega; skega priključka. S tem se bodo na telefonsko omrežje lahko Pf,K novi naročniki. , J Hkrati je za naselje Pušča že pripravljen prostorski ureditveni načrt, s katerim želijo urbanistično urediti to območje. Za prihodnje leto pa predvidevajo, da bodo začeli z gradnjo kanalizacijskega omrežja. Slišati je, da na- Janko Rožman je sicer upokojenec, a je - kot enaki - preveč zaposlen z delom na kmetiji, v vin®, du, sadovnjaku ..., da bi pogosteje igral nas’ »frajtonarico.« Če pa je pri hiši dobra družba pride Vestnikov novinar!), tedaj vzame reč v r«’e ureže valček. že dolgo ni igral in da ima. prste. Ne žena ne podpis®",, nisva priganjala, naj še igra, » že s prvo melodijo dokazal," | je kot samouk kar dobro n®11 igranja. »Za muziko ni veliko časa, .■ še povedal. Potem smo se P°s ■ li. Med potjo proti Radence^ me je vodila mimo novega r® skega pokopališča, na kateri1" nihče noče biti prvi pokopal mi je utrnila misel, da je živJA pravzaprav lepo, le tu in tari slj včasih zagrenimo. Prizadeva11,,, treba, da bomo bolj optimist Taki, kot sta, vsaj tak je vtis, Rožmanova. Š. soboga merava soboška mestna o® naslednjih treh letih reSJg stanovanjske probletO® skih družin, ki zdaj živij0 v porušenih barakah. naj bi primaknila tudi vestnik, 12. februar 1998 It naših krajev □ MURSKA SOBOTA - Žu- pan mestne občine Anton Slavic ima poslej drugačen razpored uradnih ur za občane. Ti se bodo lahko s svojimi problemi in pobudami pri njem oglasili 23. februarja, 9. in 23. marca ter 6. in 20. aprila - vsakokrat med 12. in 15. uro. M. J. □ CERKVENJAK - Lansko leto je bilo za gasilce Cerkvenjaka jubilejno, saj so proslavili 65-letnico delovanja društva in razvili so društveni prapor. Pripravilo so tudi tekmovanje za pokal Slovenskih goric. Na občinskem tekmovanju pa so tri desetine osvojile prva mesta. Radi se pohvalijo tudi z dobrim delom z mladino in delom društva Mladi gasilec na OŠ. Na sobotnem občnem zboru PGD Cerkvenjak so razrešili stari upravni in nadzorni odbor in izvolili nova. Do večjih sprememb pa ni prišlo, saj so mesto predsednika še naprej zaupali Karlu Golobu, za poveljnika pa so izvolili ponovni Janka Kovače-ca. (F. Br.) □ GORNJA RADGONA - Tu- ristično društvo Gornja Radgona je odprlo Turistično informativni center (TIC), kar je, kot je povedala predsednica TD Milena Matovič, velik dogodek. V centru bo v okviru javih del zaposleni pet mladih delavcev, ki imajo 2e nekaj izkušenj v turizmu oziro-®a takih, ki se še bodo usposa-oijali za delo v turizmu. Župan Občine (le-ta je podprla idejo o yC) Miha Vodenik pa je menil, , ni mogoče že na samem za-četku pričakovati večjih učinkov, ’endar je prav turizem dejavnost, 1 bo v bodočnosti dajal zaslužek Vs®več ljudem. O pridobitvi se je Pohvalno izrazil tudi tajnik Dru-?tVa vinogradnikov Radgonsko -aPelskih goric Ivan Kovač, kajti Poslej bo boljša informiranost o ',}nski cesti in vinotočih ter kme-^turizmih. (L. Kr.) ta^ farska ubožnica je ena najstarejših ustanov v tem kraju Dom za onemogle pri Lenartu že pred 373 leti g-------------------------------------------------------- hotel Agata lenarški drugi dom za ostarele? Pisalo se je leto 1625, ko je so-“"'k trga Lenart protestant Maks etnhard ustanovil v bližini nabija »ustanovo sv. Duha«. P°z" so jo imenovali »spital« (bol-n'snica). Šlo je za zatočišče za "Oemogle, bolne in ostarele kraja-ne- žanimivo je, da to poslopje še vedno trdno stoji tik ob glavni prouči in so v njem stanovanja. Gtnenjeni sodnik, ki ni imel °tr°k, je namenil za gradnjo tega Poslopja šest svojih vinogradov drugo premoženje. Pravico do Ptejerna v ustanovo so imeli P^dvsem ubožni iz Lenarta, če ni bilo dovolj, pa onemogli iz podložništva Hrastovec. 1660 je bil pri Lenartu velik P°Zar in je pogorelo tudi to po-°Pje, ki ga je potem dal obnovi-' Gazem Friderik Herberstein, snovno je bilo predano namenu n ^a- Takrat so v njem biva-ls?|e moški in tri ženske. Leta ।, 2 i6 isti grof omogočil, da je , v ustanovi živelo osem Iju-rie ■ .so ^ii iz Lenarta in šti-podložništva gro- Nejbersteinov. skrbovancem je bilo omo-ceno lepo življenje. Skrbeti so leto Je Za red v 'n vsak° OkK so morali k maši in IvanT' Ko 'e 'eta 1802 gr0f Hrast °n ^erberstein graščino ven t°yec Ptodal vinskemu trgo-oskrZefu Pauru.se je položaj sodcev spremenil. Odslej so dok 'e Pr°sto stanovanje in no v lVaU P« 21 goldinarjev kt-Htast°16 ^a '^8- leta graščina siniki?VeiC Pr°dana novemu la-kergu p'em‘ču Arturju Helden-ubo?^e ta reš" obveznosti do 'eta da '° 'e 'zročil Ob tel ? last Ob£ini Lenart. Pr'l°žnosti je namenil za Zavrh v Slovenskih goricah Obnovljena Atilova kapela Na razpotju cest, ki vodijo iz Voličine proti Zavrhu, Selcam, Koreni..., v Slovenskih goricah stoji zanimivo znamenje, ki niu domačini pravijo Atilova kapela Lani ga je v celoti obnovila na Zavrhu živeča slikarka Martina Golia. Freske, med katerimi sta tudi brata Ciril in Metod, je obnovila po prvotni podobi. Znamenje pokriva streha, ki jo nosijo štirje kamniti stebri. Domačini pripovedujejo, da je pod kapelo zakopana krsta s hunskim kraljem Atilo. Zanimivo je, da je podobno ustno izročilo ostalo tudi v nekaterih drugih krajih severovzhodne Slovenije. In kako naj bi bilo v resnici? Atila je bil obdan s številnimi ženami in priležnicami, in ko si nekoč vzame še mlado kraljevsko hčer, si opijanjen prereže žile in izkrvavi. Mrtvo telo položijo vojščaki v tri krste. Prvo zlato položijo s truplom v srebrno in to v železno. Dodajo konjsko opremo, orožje in drugo. In vsi po- V Zavrhu v Slovenskih goricah stoji na razpotju cest tako imenovana Atilova kapela, ki je vredna ogleda. Hčerki podarili staršem potovanje v Ameriko V poslopju, ki ga vidimo na desni, je bila že pred 373 leti ustanova, namenjena starejšim, bolnim in onemoglim krajanom Lenarta in okolice. Kljub izjemno prometni cesti, ki je speljana tik ob poslopju, so zidovi še vedno trdni. Foto: F. Š. potrebe te ustanove 12.000 kron. Občina je vložila ta denar leta 1915 v obveznice vojnega posojila, od česar ni imela nobene koristi. Ustanova je prenehala obstajati in odtlej je stavba kot stanovanjska hiša. Zadnje čase smo slišali in brali, da se občina Lenart dogovarja, da bi poslopje, ki je bilo namenjeno hotelu Agata, začeli uporabljati za dom starejših občanov. Če se bo to zgodilo, bo dobil stari lenarški »špital« po nekaj stoletjih sodobnega naslednika. F. ŠTEFANEC grebci so na kraju dogodka pogubljeni, da se ne bi izvedelo, kje je veliki vladar pokopan. Neki viri trdijo, da počiva na dnu velike reke. Umrl je leta 453. Huni so po letu 451 opustošili tudi naše kraje, središče njegove države pa je bilo blizu Tokaja na sosednjem Madžarskem. F. ŠTEFANEC ZLATOPOROČENCA PRŠA IZ LENDAVE - Le kdo ne pozna Jožeta Prše iz Lendave? Vrsto let je delal pri Nafti, je odličen vinogradnik in kletar ter »cemešter« v župnijski cerkvi v Lendavi. Rojen je sicer v Mali Polani pri Copekovih, ki so imeli nekoč mlin na potoku Črncu. Jože še zdaj velikokrat zaide k mlinu. Kdo bi vedel: morda je tam tudi spoznal svoje dekle - Ano, s katero se je poročil 1947. leta, torej pred 50 leti, zato sta imela ob koncu lanskega leta zlatoporočni obred, nato pa seveda pogostitev. V zakonu so se jima rodili trije otroci. Imata dva vnuka in veliko prijateljev, ki ju radi obiščejo, saj dobro vedo, da jih bosta povabila v klet na kozarček. - Š. S. Naši zdomci Srečanje pri sv. Ani je odločilno Menda se je pisalo 1969. leto, ko sta se na proščenju v pri cerkvi sv. Ane v Boreči spoznala Janez Prosič iz Otovec in Marija Hadler iz Boreče. Tri leta pozneje, 15. novembra 1972. leta, sta se poročila. Ona je prevzela možev priimek Prosič. Kmalu zatem sta odšla v Nemčijo, kjer delata v tovarni Mercedes - Benz v Esslingenu. ---- CANKOVA - Ker gre za ...... manjši poseg v park, to po mnenju strokovnih služb ne more biti razlog za ustavitev gradnje avtobusnega postajališča na Cankovi, kije odmaknjeno od prometne regionalne ceste Roga-šovci-Cankova-Gederovci. To postajališče pa bi bilo tudi najbolj varno za učence cankovske osnovne šole, ki se največ vozijo z avtobusom. M. J. Prašičeva sta pridna in varčna delavca, zato sta si uspela zgraditi v Murski Soboti večjo stanovanjsko hišo. Oba pa se rada vračata tudi na Goričko, zlasti v Otovce v zaselek Vučkin Breg, kjer je Janezova rojstna hiša, v srci, ki že 25 let, odkar sta Janez in Marija poročena, skupaj utripata. Odlično se razumeta tudi s hčerkama. Le kdo pa bi ne bil vesel tako zagnanih deklet. Ob 25-letnici zakonske zveze in svojega zdomstva sta Prašičeva pri- KRAJNA - Občani so na referendumu, ki je bil izglasovan leta 1966, v krajevni samoprispevek uvrstili tudi gradnjo ulične razsvetljave. Predračunska vrednost teh del je znašala skoraj 3,4 milijona tolarjev. V to pa niso zajeti stroški za elektroenergijsko soglasje za dve odjemni mesti in plačilo souporabe nizkonapetostnih drogov, za kar bi morali zagotoviti' še dodatnih 250 tisočakov. M. J. Slavljenca Marija in Janez Prosič in njuni hčerki ROŽE ZATE - Zunaj je zima, notri pa je seveda toplo. Tako tudi pri Škaličevih v Lipi, kjer so veliki ljubitelji rož, zlasti Anica. Ta je tačas še posebno ponosna na cvetoči amarilis, ob katerem se je fotografirala štirletna Karmen. - Foto: J. Ž. kateri pa zdaj živi brat Zoltan s svojo družino. Še posebej pa sta srečna, ker sta se jima rodili dve hčerki, ki sta bili v šoli pridni učenki. Patricija, rojena 1974. leta, je po končani gimnaziji nadaljevala šolanje na visoki šoli in je diplomirana inšpektorica, zaposlena pa je na zavodu za zaposlovanje v Stuttgartu. Mlajša hčerka je Melanija, rojena 1978. leta; spomladi bo končala peti razred gimnazije, nato bo opravila maturo in bo študij nadaljevala, saj si želi postati notarka. Srečanje pri sv. Ani v Boreči je bilo odločilno, saj sta se našli dve pravila na »Pindži« pogostitev za svoje sorodnike, znance in prijatelje. Prišlo jih kar. 90. Tudi darila so prinesli. Izkazali pa sta se tudi hčerki, saj sta starše prijetno presenetili z darilom, ki se jima bo gotovo vtisnilo v neizbrisen spomin: plačali sta jima potovanje v Ameriko. Ena od njiju je povedala, da sta se odločili za to darilo zato, »bi njuna ljubezen še enkrat vzplamtela, čeprav morda ne ravno tako močno kot tedaj, ko sta se prvič srečala, zaljubila, poročila ...« Lepo! E. ŠKERLAK DOBROVNIK - Glede na to, daje lani dobro delalo Turistično ____ društvo Dobrovnik, ostaja Marjan Kardinar še naprej njegov predsednik. Tak je sklep občnega zbora. V letu 1998 bodo nadaljevali z že uveljavljenimi prireditvami, ki tako postajajo tradicionalne, na primer krst mošta, vendar jih bodo »dodelali« tako da bo bolj poudarjena identiteta kraja, morda tudi že nove občine Dobrovnik, saj teče postopek za njeno ustanovitev. Seveda pa si bo TD prizadevalo tudi za lepšo podobo Dobrovnika, Žitkovec in Strehovec. Pa tudi za okolico Bukovniškega jezera bodo poskrbeli. V načrtu imajo tudi razna strokovna predavanja oziroma ustrezne oblike izobraževanja. Spodbudno je, da na DOS Dobrovnik deluje turistični krožek. (F. B.) CEZANJEVCI - Leta 1929 je bil na praznik Velike noči sneg ---- na območju celotne Prlekije in Prekmurja. Leta 1944 je bila tudi v naših krajih zelo huda zima. 1963. leta so namerili v Murski Soboti minus 32 stopinj. 11. novembra 1993. leta sem nameril 30 centimetrov snega, 1. decembra pa je bila snežna plast debela en meter. Čudna pa je lansko-letošnja zima, kije skoraj brez snega. (J. M.) 16 Jeportaža vestnik, 12. februar 1998 NEGOVSKO POKOPALIŠČE - Potem ko so leta 1787 naši predniki začeli pokopavati svojce na novourejenem negovskem pokopališču, zagotovo niso mislili, da bo le-to postalo po dveh stoletjih premajhno. In ravno to se je zgodilo! Nujna je bila razširitev. Delavci podjetja Nigra iz Murske Sobote so začeli pred kratkim z zemeljskimi deli zahodno od pokopališča. V ta namen so kupili 1.400 kvadratnih metrov obsežno sosednjo Duhovo njivico. Sčasoma bo tudi pri Negovi prišlo do vrstnega pokopa, kot je to drugod na novih pokopališčih. - J. Jančar, foto: L. Kramberger Podelili nagrade natečaja kulturne ustvarjalnosti Likovni, literarni, fotografski in video prispevki iz štirih občin V kulturnem domu v Turnišču so v nedeljo sklenili natečaj kulturne ustvarjalnosti na območju lendavske upravne enote. Natečaja z literarnimi, likovnimi, fotografskimi in video prispevki so se udeležili občani iz občin Kobilje, Lendava, Črenšovci in Turnišče. Ocenjevalci so bili s prispelimi prispevki zadovoljni. Iz vseh teh občin so dobili kar precej prispevkov, največ seveda s področja likovne in literarne ustvarjalnosti. S fotografijami je sodelovalo deset, z videoposnetki pa dva tekmovalca. Za fotografije je prvo mesto dosegel Denis Oletič iz Lendave, drugo Avgust Černi iz Renkovec, tretje pa Bojan Jandrašič iz Turnišča. Za videoposnetke je dobil prvo nagrado Boštjan Magdič iz Turnišča, drugo pa osnovna šola Črenšovci za igrico Hrastov palček. Likovne prispevke so obravnavali glede na starost sodelujočih (vrtec, razredna, predmetna stopnja in odrasli). Nagarjenci so: med otroki iz vrtca Patricija Premeša iz Turnišča, z razredne stopnje Martina Škafar iz Turnišča, na predmetni stopnji Vesna Draškovič iz Renkovec, med odraslimi pa Katja Pal iz Gornjega Lakoša. Za literarne prispevke šolarjev razredne stopnje je bil najbolje ocenjen Zsolt Prošič iz Lendave, med učenci predmetne stopnje Peter Tkalec iz Trnja, za literarne prispevke odraslih pa prve nagrade niso podelili, drugo mesto pa si delita Marija Farkaš iz Kobilja in Robi Litrop iz Turnišča. Natečaj je potekal od začetka decembra do začetka januarja. Nagrajenci so bili na prireditvi ob kulturnem prazniku nagrajeni s knjigami, dvema manjšima slikama in drugimi nagradami. Vsega skupaj pa, kot je povedala Danica Kocet, predsednica organizatorja natečaja, to je kulturno društvo Turnišče, ne bi mogli uresničiti brez sponzorjev: Pomurske založbe, Zveze kulturnih organizacij Lendava, Občine Turnišče, cvetličarne Pintarič in kuda Štefana Raja iz Turnišča. Zmagovalce so razglasili na prireditvi ob kulturnem prazniku v Turnišču, na kateri so pripravili tudi kulturni program, slavnostni govornik pa je bil pisatelj in politik Tone Peršak. Prireditev so končali s pogostitvijo sodelujočih na natečaju in gostov. Ob praznovanju kulturnega praznika pa so si v soboto v organizaciji Občine Turnišče krajani lahko tudi brezplačno ogledali predstavo ljutomerske dramske skupine Pokvarjeno. J. GABOR Člani Vinogradniško-sadjarskega društva Turnišče so še podali na rezanje vinske trte Veliko je odvisno od čepov in šparonov Prišlo je čez osemdeset vinogradnikov je že uspelo kupiti napravo za® triranje vina. Po besedah predsednika društva Antona Šepa se je’ petih letih, odkar so v Turnišču ustanovili vinogradniško-sadj®' sko društvo, bistveno izboljšaj* kakovost vin, ki jih pridelajo njihovi člani. Med prigrizkom pa smo nekoliko pokramljali z nekaterimi0 starem običaju med vinogradnik da je namreč potrebno oprav® prvo rez na vinski trti na dan svetega Blaža. To je bilo 3. arja. Franc Režonja iz Lipe, J°ze Magdič iz Strehovec in Štefan Zver iz Renkovec so nam zatrdili, da so bili tega dne res v vino?*' Minula sobota je bila kot nalašč za uresničitev ene od nalog iz pogra-ma dela Vinogradniško-sadjarskega društva Turnišče, to je prikaz rezi vinske trte v Strehovskih goricah. predavanje o negi mladega vina in martinovanje. Njihova celotna aktivnost pa je namenjena ureditvi vinoteke v kletnih prostorih občinske stavbe, medtem ko jim dih in obrezali po dva trsa. 8^ da je bilo potrebno poskusiti W vinsko kapljico, da bo boljša » Besedilo in foto: JOŽE Na dobrote, ki jih je pripravila gospodinja Pavla, je bilo potrebno počakati do konca predavanja. Rezali so tudi drugi. Čez osemdeset vinogradnikov se je najprej zbralo v prostorih nekdanjega »pinteša« v Strehovskih goricah, ki je danes v lasti Kuzmovih iz Renkovec. V predprostoru so jih čakale razne dobrote, za katere je poskrbela go- Vse je bilo prikazano tudi na skicah. Sledil je prigrizek, potem pa še praktično rezanje trte v bližnjem vinogradu. Strokovnjak iz Maribora je posebej poudaril, da je za dober pridelek skoraj vse odvisno od tega, kako vinograd- Magister Boris Beloglavec iz Maribora je prikazoval in razlagal, kak«i1 potrebno rezati vinsko trto. spodinja Pavla ob sodelovanju svojih domačih (kruh in vrtanke je spekla njena 80-letna mama, ki se pri takšnem opravilu še nikakor ne da), pa tudi nekaj za poplakniti je bilo. No, še prej so »morali« poslušati predavanje znanega strokovnjaka iz Kmetijskega zavoda Maribor, magistra Borisa Beloglavca. Beseda je tekla o tem, kako je potrebno rezati vinsko trto prvo, drugo, tretje in četrto leto pa potem naprej. niki »nastavijo« čepe (reznike) in šparone. Seveda je bila to tudi priložnost za seznanitev članov s programom, ki je predviden za letos. Tako bodo pripravili še predavanje in prikaz rezanja sadnega drevja, društveno ocenjevanje vin letnika ’97, vinogradniško-sadjar-ski ples, na katerem bodo razglasili rezultate ocenjevanja, ocenjevanje vin za pomurskega prvaka ’97, strokovno ekskurzijo, Maturanti prihajajo P ■ • -fr. : 4. e, Gimnazija Murska Sobota. Sedijo (od leve proti desni): Danica Koštrica, Kornelija Ferčak, Maja Šardi, Silvija Fister, Martina Šooš, Klavdija Volf, Petra Pevec, Andreja Vrečič; prva vrsta: Klavdija Smej, Klavdija Ferčak, Sandra Berglez, Martina Šipoš, Tjaša Obal, Valentina Škafar, Danijela Pucko, razredničarka prof. Dobrila Kur, Mateja Marič; zadnja vrsta: Jona Bale, Robert Volf, Barbara Perič, Boštjan Ovsenjak, Maša Šiftar, Marko Škrilec, Saša Ivanc. TOMO KOLES Pustni čas je čas norčij, veselja, razigranosti, krofov in - porok. Teh je v novejšem obdobju si«e malo, a ker se tradicija mora nadaljevati, je treba pripraviti »umetno« gostuvanje. Tako bodo in,e pri Gradu v nedeljo veličastno poroko grajske princese in princa na belem konju. Na slavje se vne\ pripravljajo in upajo, da bo sam poročni obred uspel, čeprav ga bodo motila pravljična bitja, na Prl mer tale zmaj. - Foto: N. J. vestnik, 12. februar 1998 Reportaža (O)čiščenje Kučnice Prva renaturacija v Sloveniji - Za mejno reko sta odgovorni tako Avstrija kot Slovenija Kučnica ima podobno usodo kot mnogi mejni j bi ^mejila la, je bila pred skoraj tisočletjem res umetno sp jana, da bi Q narode, ali pa so že takrat sporazumno določi J isanega, vsaj tej zanimivi zgodovinski problematiki nimamo ukvarjali, saj je slovenski zgodovinarji se s tem delom meJe ms0 p neznan in neza-bila Kučnica do pred nekaj desetletji za večino . Vzhodom in nimiv potok; tudi nemška vrata, stari mejni prehod Zahodom pred avstrijsko Radgono. Sele ko je postala Kučnica mejna reka med Jugoslavijo in Avstrijo, je postala tudi pomembna za državno oblast. Postala je strogo zastražena, vojaki »graničarji« so imeli ob njej shojene poti, domačini se i' niso smeli preveč približati, na Poljih v njeni bližini oziroma v bližini državne meje pa so lahko dela-1 'e s posebnimi dovolilnicami za ®banje v obmejnem pasu. Kučnica Po renaturaciji in očiščenju naj bi bila Kučnica vsaj malo podobna toku Ledave - v Rogašovcih je ta vodotok res idealen za predstavitve. i, so prej neznana kot znana. zemljišča in narediti mejo čim bolj pregledno, je nastalo to, kar je. Z leti seje kmetijstvo na obeh straneh intenziviralo; uporablja se čedalje več umetnih pripravkov za pridobivanje čim večjega pridelka, na slovenski strani so bile narejene melioracije, kmetje imajo vedno več živine, tudi farme, gospodinjstva so se posodobila, zgradili so sodobne in velike hiše. V tem raz- . ovctriiski strani so že odkupili večino S^ine reke Kučnice v zgornjem toku je del krajinskega par a - na zemljišč. Se P°stala obujena; nekateri so ob^apre^ ukvarjali s priljubljeno "ietnT? dejavnostjo, s »šverca-Ujeu ? a8a *n ljudi - če jih niso s”eni /Hvalce na levem in de-Popla je reka združila le ob Tin teh v preteklosti ni bilo r S° P°P'ave povzročale in JJ* VeHko škode, sta Avstrija tačmS av''a konec šestdesetih in v °Praviy Sedemdesetih načrtovali in niCe P°seg: regulacijo Kuč-taktat k la^ratn' več poplav. Od ca.£ učnica ni več prava Kučni-breg ka. zahtev vojske je ostal levi PotaščeCn'~e g0'’ nezasajen in ne-deset A 9e že takrat ali vsaj ^strT6?^81 'et kasneje (tako kot 'httno ' na bregovih posadili pri-vodotTaV^nie’ b' imeli danes lep Po,t>emh bilo v tistih letih no le zavarovati kmetijska štitut, vodja naloge je Viktor Pirc. Izdelana dokumentacija v resnici prikazuje način čiščenja zemeljskih naplavin iz korita mejne Kučnice na dveh odsekih. Potreba po čiščenju je bila ugotovljena že v pre- voju pa je nekaj manjkalo: manjkala je skrb za čisto okolje. Hkrati z razvojem niso poskrbeli tudi za razvoj komunalne infrastrukture. Tako se je (in se še) veliko odplak z obeh strani stekalo v mejno reko Kučnico. O tem smo pisali pred poldrugim letom, ko so domačini iz občine Cankova - Tišina ugotavljali, da so njihovi studenci in potoki z regulacijo Kučnice usahnili in da so vodni viri vaških vodovodov vse bolj ogroženi zaradi onesnaževanja Kučnice. In tu se začne druga zgodba, zgodba o renaturaciji Kučnice pod uradnim naslovom Čiščenje Kučnice - odseka A (od km 18,20859 do km 18,79165) in odseka B (od km 19,84974 do km 20,21120), kakor je svojo študijo poimenoval njen izdelovalec Vodnogospodarski in- Izjemna priložnost. Kreditiramo vam na Plačevali boste le 6€ oz. samo 19.999 SIT |i VATOVCI - Moška desetina PGD S t tradicijo, saj d u?/61 Pokalov! Gasilstvo ima v tem kr J t0 pomeni, daj pL^tvo od 1910. leta, sedaj pa šteje 6 6 sepetembra, na vsaki domačiji po en gasile • Avstrije in SloveniJ PričTC'h šesto obmejno srečanje gasi ogostitev so v Sra 0 kujejo okrog gasilcev. Priprave na pogo tekle, (p. j . pridejo ^7 DOBROVNIK - V telovadnici DOŠ_''pospravljene kaj sto-P vs&k ponedeljek na svoj račun žensk , realjvno telova J • Ttelo in duha. To pomeni, da lahko ekr f)zioterape W Pa 'ahko Pod strokovnim vodstvom delajo Radgona tranzitno M gornja radgona - °^jno mesto, je že pol leta brez edineg ’ abi hiteli s preurejanjem. uštela- na avtobusni d RADGONA - Nasproti ^aptpore, čeprav je to nuja, saj je v Tav -pa n'bbe ne skrbi za toaletne p čistilka, ki J svoje delo°('Ci kar nekai okrepčevalnic. Svoje ^bino.« 0- Ka-) r— On uporabo sanitarij) pobirala ureditvi športno- d rT°VCl - Lani so v Filovcih končali dela p^ ve$ih športnih prireTT^^^a centra,ki ie Primer®n Piski dom, v katerem tudi prcP7'Tačas Pa preurejajo vasko-ga a turisticneg kulturne! T'VTtca in kulturna dvorana ter p kajti Uspeh kupica društva. Lani pa so veliko pridobili gasi 0 avtocisterno. (G. G.) odplačevanje. CITROEN AX Avto, ki vam zleze pod kožo Zloba nekaterih osebkov ne pozna meja: svoje nestrinjanje z za-sajevanjem brežine Kučnice je nekdo izrazil celo tako, da je z nožem porezal enoletne sadike. Zanj je pomembnejše, da se bo lahko z velikim traktorjem brez problemov obračal, ko bo obdeloval svojo bližnjo njivo! dhodnih avstrijskih raziskavah, kjer je 1995. nalogo izdelal Josef Platt-ner. Projekt je morala uskladiti mešana stalna slovensko-avstrijska komisija za Muro.. In če bodo že čistili naplavljeno zemljo iz rečnega korita, zakaj potem ne bi storili še kaj več, da bi preprečili ponovno nasipanje brežin in izboljšali krajinsko-ekološke razmere pod pogojem, da v korito ne bodo posegali - še naprej morata Pogled na takšno vodo v Kučnici v teh zimskih časih ni ničkaj prijeten; voda je prej podobna gnojnici kot rečni vodi. Nekdo (takih je ob Kučnici kar veliko) ima speljan odtok iz greznice neposredno v Kučnico. Najprej bo potrebno rešiti ta problem! Zemlja z njiv je naredila brežino skorajda položno; avstrijska stran je zasajena z drevjem, na slovenski strani pa so prve poskuse zasajevanja kmetje kar ignorirali in s stroji uničili večino sadik in količev. Saj se ve, kdo so bližnji lastniki! biti zagotovljena enaka pretočnost in odvajanje odvečnih vod. Tako bomo dobili prvo renatura-cijo, ki to ne bo uradno, ker se bodo vsa dela (vsaj na slovenski strani) opravila kot vzdrževalna dela. Po skupnem dogovoru 30. junija 1997 bodo z deli začeli 1998. leta. Vsak na svoji strani, razlika je le v tem, da Avstrijci že ves čas odkupujejo najbližja zemljišča in jih spreminjajo v travnike - saj se le tako lahko zares prepreči napla-vljanje zemlje. Na naši strani pa nekateri kmetje orjejo že skoraj do brega Kučnice! Pa še nekaj: kmalu bo potrebno poskrbeti tudi za kanalizacijo in čistilne naprave v vseh obmejnih krajih, ne le na območju Cankove. Toda kaj, ko so vodnogospodarski načrti eno, komunalna infrastruktura občine in vasi drugo, varstvo naravnega okolja in redkih ptičev ter rastlin pa nekaj tretjega. Vsaj v Sloveniji je tako! BERNARDA B. PEČEK AVi om d //Mursk.! Sobot.1, Ob1'? I b ?() CITROEN AVlO I1U$ M,tubi >i, 062/307 F6f> MKL ... / AVTO SVAR^i II GT.OI I. HNA AVHhUhA Ib <| u.o h|artfg)i, Ob.’ /,’S /o.’. 221 1 |, I priložnost! Nov AX že za 7 DEM na dan. 18 Iv^LČ vestnik, 12. februar Denzel Washington Denzel, hollywoodska zvezda, si redkokdaj umaže roke. Toda v svojem najnovejšem filmu Demon igra detektiva, ki se bori za pravico —tudi proti svojim nadrejenim. Izjemo je naredil v Mann š Chinese Theatre v Los Angelesu — tam je v betonu pustil svoje sledi Sylvester Stalone Če se Sylvester za nekaj odloči, potem to Sylvester tudi stori. Zdaj je Rocky z vsem srcem in dušo oče. To je zadosten razlog, da bo prodal svojo 50-milijonsko vilo v Miamiju, čeprav so v hiši kino in velika galerija in vodomet pred hišo, se je odločil, da bo rezidenco prodal. Vzrok je plavalni bazen, v katerem bi lahko njegova Sophia Rose utonila. Španska princesa Elena Dolgo sta španski kralj Juan Carlos in kraljica Sofija čakala na svojega vnuka, toda zdaj se lahko veselita: princesa Elena, najstarejša hči kraljevskega para, bo avgusta povila svojega prvega otroka. Oče je španski plemič Jaime de Marichalar, s katerim se je radoživa Elena poročila marca 1995 v Sevilji. Špice Girl Huh, ko je mraz, seje prijetno stisniti - toda tako se lahko vžge tudi plamen. Kakorkoli že, kaj hitro sta zagoreli srci Gerija Halliwella (Ginger Špice) in Jamie Morrison. Zgodilo se je v St. Moritzu. In ker je Jamiejev oče težek milijonar, ki služi s ploščami, bo morda Geri prav tako hitro »zarinka-na« z zaročnim s prstančkom kot njena sopevka Victoria. Rešitev januarske nagradne križanke Vestnikove križanke niso pretrd oreh za reševalce, zato smo tudi tokrat dobili veliko rešitev. Izmed njih smo izžrebali pet reševalcev. 1. nagrada - 20.000 tolarjev: Suzana Peterka, Lendavska 25b, 9000 Murska Sobota 2. nagrada - 15.000 tolarjev: Štefan Rajnar, Rakičan, Štefana Kovača 35a 3. nagrada - 10.000 tolarjev: Štefka Marič, Grajska ulica 3, 9233 Odranci 4. nagrada - 5.000 tolarjev: Angelca Prša, Mala Nedelja 9, 9243 Mala Nedelja 5. nagrada - četrtletna naročnina: Robert Mulec, Šratovci 45, 9252 Radenci &. nagrada - četrtletna naročnina: Sonja Celec, Vaneča 18, 9201 Puconci 7. nagrada - četrtletna naročnina: Ignac Kotnjek, Velika Polana 162, 9225 Velika Polana 8. nagrada - četrtletna naročnina: Ludvik Pondelek, Poljanska cesta 70, 4224 Gorenja vas 9. nagrada - četrtletna naročnina: Maja Šogorič, Ormoška 19, 9240 Ljutomer Nagrajencem čestitamo! Rešitev križanke - vodoravno: prstanec, retorika, imitator, kip, mahi, muzej, voz, sapa, ulomek, osla, ton, spis, Mokronog, Scalfaro, Tinta, mračina, lineal, sorta, stoicizem, alamin, trier, torta, GB, RAI, rak, sprej, ani, Anaa, robot, se, sikativ, amonit, Kato, Sotla, zar, zrklo, rman, JL. snob. Iran. KI. Kek, TD, Aomori, elegant, Lainšček, psovanje, Favre, atestat, Aztek, desetak, pletenje, opera, ajvaz, utor, litina, aar, ŠL, Ate, Ikar, kok, Ika, Marijan, tabornik, AF, kantor, Orestes, torpedo, Early Bird, Nina, RR, imenik, Rao, amati, kiras, Onsager, starinar, patrola, ter, Lara. ponaredek:_0^j in Andre« Cindy Crawfor Ne boste verjeli, toda Cindy Cravvford je zbrala pogum in se na okrašenem slonu podala skozi Neu Delhi. Ježo na slonu si je zaslužila kot gostja na modni reviji Fashion Spectrum ’98. Toda resnični razlog za njen odhod v Bombaj je bila predstavitev ročne ure Omega - Constellation, My Choice. Tja so prišli številni mednarodni gostje — navsezadnje je švicarska tvrdka praznovala svoj 150. rojstni dan. T x it s <9 med zvezdami OVEN Ona: Čeprav se boš držala bolj ob strani, se boš kar naenkrat znašla v središču pozornosti. To ti bo zelo koristilo predvsem za izpeljavo tvojih ljubezenskih načrtov pa tudi sicer se boš zabavala kot že dolgo ne. On: Zgladil boš večino nesporazumov, ki so nastali kot posledica tvojih nepremišljenih dejanj v bližnji preteklosti. Krizi se sicer ne boš mogel izogniti, lahko pa jo omiliš in narediš sprejemljivo. BIK Ona: Nič ni tako dokončnega, da se ne bi moglo spremeniti, zato se nikar ne delaj tako neprizadeto, ampak priznaj napako, ki si jo storila, saj ti bo le na ta način uspelo obdržati tisto, za kar si se dolgo borila. On: Vse kaže, da se boš iz ene skrajnosti kaj hitro spustil v drugo. Mogoče pa je tako tudi prav, saj imaš dela in skrbi že čez glavo in ti malo zabave ne bo škodilo. Toda pazi, da se ne boš prehitro ujel... DVOJČKA Ona: Poskusila si, a se ni obneslo. Toda življenje teče naprej, zato se ne oziraj na pretekle neuspehe, ampak živi za prihodnje uspehe. Partner te bo gnjavil zaradi neke malenkosti, tebi pa bo na koncu vse skupaj prekipelo. On: Proti koncu tedna se ti obeta prijetno prese-nečenje, ki se bo manifestiralo na tvojem finančnem področju. Za partnerja naj te nikar ne skrbi preveč, saj je njegovo trenutno nezadovoljstvo le pretkana igra. RAK Ona: Prišel bo nekdo, ki ga že dalj časa opazuješ, a se mu nikoli nisi upala približati. Ponudil ti bo povsem konkreren oredlog, ki ga boš z veseljem sprejela. Nekomu pa to vsekakor ne bo všeč. On: Na obzorju so se začeli zbirati črni oblaki, ki ne napovedujejo nič dobrega. Tudi najboljši nameni so ti padli v tako globoko vodo, da jih zlepa ne boš mogel uresničiti. Nikar se ne spuščaj v karkoli tveganega. LEV Ona: Avantura se ti bo zdela prijetna, dokler ne bo prišla na dan novica, da ti je vse skupaj nekdo enostavno podtaknil. In čeprav si boš na vse kriplje prizadevala izvedeti njegovo ime, ti to ne bo uspelo. On: Z veseljem se boš zagnal v nove poslovne podvige in uspelo ti bo! Toda srečo je potrebno tudi deliti, ne pa le pobirati sladkih sadov. In nikar ne spreglej navihanega nasmeška, ki bo veliko obetal... DEVICA Ona: Prišel bo nekdo, ki ti je nekoč veliko pomenil, a te je na koncu pustil na cedilu. Morala se boš odločiti, ali mu boš kljub tveganju ponovno verjela. V službi te čaka prijetno presenečenje. On: Neprijetnosti bodo sicer prešle, vendarle bo ostal trpek priokus po izgubljeni priložnosti. Posvetil se boš nekomu, ki si ga v svoji zavzetosti z denarjem preveč zapostavljal. Ne bo ti žal! Original in puiiui^,w.. . .s nekdanji Sarahinin mož drew vzljubil rdečelaske ^ sicer se zdi njegova najn^ prijateljica Aurelia Cecil Hoial • «Ai irolia * mov!« Očitno prihaja Fergie s svojo najnovejšo knjigo »Dining chess«, ki jo je pravkar prezentirala v New Yorku, prepozno. dobna Fergie. Neki prijatelj je o zaljubljencih dejal: »Aurelia je čut priložnost za Andrevva. Pomagala mu je celo, da je shujšal nekaj R . v.. . . . . „ . „ \A/i+ha* TEHTNICA Ona: Z ljubosumnostjo ne boš dosegla n'^eS^W dl te bo nekdo prepričeval o nasprotnem-prepusti trenutnemu utripu in si privošči tu® čemur si se ponavadi izmikala. Uspelo ti bolj Or: Uspelo ti bo nekaj, o čemer si do sedaj sanjal, sedaj pa bo to tudi realnost. In kar je s® nejše - pri tem ne boš pozabil tistih, ki so ti zvesto stali ob strani, ampak boš srečo delilz a ŠKORPIJON Ona: Nihče ti ne želi nič slabega, zato se w gibaj družbi, ki te že kar precej pogreša. 0*’J tedna se ti obeta prijetna avantura, ki ti lahko P še kaj več kotle prijetno noč ... , On: Moral se boš pošteno potruditi, da boš® J tisto, kar bi imel tako rad. Upaš sicer lahko, v® s vedi, da se bodo tvoji upi uresničevali dokaj Poskusi izkoristiti svoje skrite adute, dokler® I še aduti. STRELEC J Ona: Počitek, ki si ga načrtovala, bo potr^ malo preložiti, a vseeno se boš prav prijetno la, saj boš proste trenutke preživela v bližin1 ki ti že dalj časa ne gre iz glave. / On: Nekdo ti bo zelo nevoščljiv, ti pa se sladko smejal. Končno je prišel tudi tvoj st®'p/ zato ga karseda izkoristi - po možnosti z os® B je v zadnjem času še posebno prirasla k srC ' KOZOROG J Ona: Partner si bo tvoje trenutno omahovanj®/ popolnoma drugače, kot bi si ti želela. Nik®y podcenjuj, kajti prav hitro se ti lahko zgo®1, ostala sama. Poskrbi za svoje zdravje. On: Preveč se boš navezal na nekoga, ki stavno ni vreden. Je že res, da s trenutnim P f ne smeš biti zadovoljen, vendar bi bilo kori® pravilno ocenil svoje zmožnosti. VODNAR Ona: V tvoji bližini se bo spletla ljubezensk®F/ ti sploh ne bo všeč. Toda tega nikar ne P° nost, saj si lahko nakoplješ obilico težav- ° , kaj, da se ogenj vsaj malo pogasi. . On: Četudi boš poskušal krivdo zvaliti na WJ®‘ se ti to ne bo povsem posrečilo. Prijatelji®® zelo zamerila, kar se ti utegne še zelo otep® drugič raje dvakrat premislil... RIBI gj Ona: Nekdo ti hoče povedati nekaj prijetn pot^: ga vedno spregledaš. Toda tudi njegov®^ Ijivosti bo konec, zato poskrbi, da se fl maščevalo - kako, pa veš najbolje ti pO^ On: Zadel te bo plaz očitkov, ki pa upravičeni. Bolje bo, da se s tem odkrito ®P p« saj se lahko v nasprotnem primeru vse sk^P zaplete. Nekdo si želi tvoje bližine ... vestnik, 12. februar 1998 19 Pahor Ste? V toliko komisiji komisijah ste, da sem KREKOVA BANKA Nove IN VSE UGODNOSTI, KREKOVA BANKA proFOCUS ZANESLJIVO UPRAVLJANJE, ZAGOTOVLJENA DISKRETNOST Kirurgi s svedrom nad očesne čeki, plačilne kartice, kartice za bankomat, trajni nalogi, izredna prekoračitev. kijih lahko pričakujete od dobre banke: pouku Vodstvo Združene liste socialnih demokratov se je v okolici Kranja minulo nedeljo zabarikadiralo pred vsiljivimi očmi javnostmi, kjer se je moral predsednik Borut Pahor zagovarjati zaradi spravne deklaracije, ki mu jo je napisala Spomenka Hribar. (Ali bo lepotcu, navajenemu pranja glave, tokratno pranje kaj pomagalo, pa bomo videli, ali bratje, na juriš news.) tej pa že ne morete biti,« Marjan Schiffrer, najstarejši poslanec slovenskega parlamenta v Monoštru ob obisku parlamentarne komisije pri porabskih Slovencih. Poslansko vprašanje Izidor Rejc (SKD) je na vlado naslovil vprašanje, kolikšno je državno premoženje, kdo ima nadzor nad njim in kdo ga upravlja. (Retortičnemu vprašanju bo sledil retorični odgovor news.) Uspešna misija komisije »Poszončeva, vi niste v tej Toda z dobrim krmagem pluli po morju vsakodnevnih obveznosti. VAŠ TEKOČI RAČUN PRI KREKOVI BANKI cene gozdov Vlada naj bi od Rimskokatoliške cerkve odkupila gozdove po: 9000 DEM za hektar oziroma 4000 DEM za hektar tam, kjer gre za t. i. varovalne gozdove. (Dogovori so še vedno tajni news.) Drnovšek zavrnil pobudo Janez Drnovšek je zavrnil pobudo, da bi se za mejo na Muri in v Piranskem zalivu spopadla hrvaška flota in slovenska četica mornarjev news. in ušesne bolnike podnje naj bi soboška bolnišnica ukinila ezurstva ušesnih in očesnih zdravnikov — nai s svedr' 'n skalpeli poskrbeli kar e j. razen ob koncu tedna in praznikih, ko ®2|Jrstvo tudi finančno splača, ob torkih in Pa naj bi za paciente po torkovi in akovi ušesni operaciji poskrbeli zdravniki M sami, hofsl ■ °r meni' da se Ok° in črevo rimata’ ali ,e. da informacija »iz političnih razlogov« ne pride v javnost news.) 20 č/dsevi mladosti vestnik, 12. februar 19^ Prvošolci že pišejo Kaj mi pomeni glasba? bi bil scinke IH in 50 sive adr in dobe? ki hrib na Snovno bi Tako He bi o trudil čo bi pil sneg. Vrbe Obiskal nas je lovec Obiskal nas je lovec. To je bil moj dedek. Bil je oblečen v zeleno lovsko uniformo. S seboj je prinesel tudi ptico roparico in srnjakove rogove. Pripovedoval nam je o diviji svinji, lisici in volku. Naša učiteljica Ana ni mogla verjeti, da ima divja svinja 16 KULTURNI PRAZNIK - Te dni so na vseh šolah pripravili proslave oz. prireditve v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Lahko zapišemo, da je bilo povsod dokaj zanimivo in pestro. Šolarje v Odrancih je ob tej priložnosti obiskal tudi pisatelj Lojze Kozar (odranski župnik) ter jih navdušil s pripovedovanjem o svojem življenju in lite- ramem delu. Pripravili so tudi razstavo njegovih del. J. G. Ali (Pokrovite|i nagradnega kviza je Knji- I g y • garna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota; nagrade pošiljamo po pošti) Skoraj vsi, ki ste odgovorili na 21. vprašanje, ste odkrili napako v stavku Vsled snega niso mogli priti na sestanek. Namesto vsled je seveda pravilno zaradi. Pri žrebanju pa je imela tokrat največ sreče KATJA TROBEC iz kraja Pod Lazami (Šempeter pri Novi Gorici), kjer prav tako prebirajo naš Vestnik. Čestitamo za pravilen odgovor! Vnuček t in muca tekočino. Bili so čisti in beli kot sneg. TADEJ FEREN^ kkk PoMKO ■ sisfflSHfflafflt Čakaj mucka, da ti piščanca zgrabim in za pojedino ti ga pripravim! To se bo babi jezila, ko se boš z njim mastila. Jaz pa bom v sobi skrit ter poslušal vik in krik. Pozneje rečem ves nedolžen in plah: »Babi, zakaj si sitna tak?« Skupaj z razredničarko smo obiskali zobozdravnico. Nj®?13.^1 lanta je v vtrcu. Zobozdravnica mi je pregledala zobe in jih 0 4// čopi, V k An Pri zobozdravniku sem bil že večkrat. Nikoli me ni bilo st1" .2 bozdravnica mi je tudi vrtala po zobeh. Ker sem bil pogon1 ' vedno dobil nagrado. Otroci, ne bojte se zobozdravnika! . Q Ji? ALEŠ MIR, l.b, OSb > Ali veste, kako se glasi 2. sklon priimka Rengeo? Odgovore pričakujemo najpozneje do 18. februarja. o KUPON št. 23 - ALI VESTE? (D >W CL SOhU/ dnkl&n se centimetrov dolgo dlako. Pripovedoval nam je tudi, da srnjak vsako leto »zamenja« rogove. Na koncu nam je zaigral na rog. To je bila melodija, ki jo igrajo, ko se lovci zbirajo skupaj, da gredo na lov ali na proslavo. INES FARTELJ OŠ III M. Sobota Glasba me je že od nekdaj zelo zanimala. Še kot majhna deklica sem pri dedku in babici večkrat poslušala petje ali igranje na instrumente. V tretjem razredu so me starši vpisali v glasbeno šolo. Igrati sem začela klavir. Sprva mi je bilo učenje zelo težko, ko pa sem se naučila vseh osnov igranja, je postal klavir zame nekaj čudovitega. Če sem le imela čas, sem sedla k njemu ob veselju, sreči ali žalosti, in celo takrat, če sem se s kom skregala. Takrat je postal klavir moje zatočišče, in to je še vse do danes. Ob njem se vedno sprostim in mislim, da je prav to namen mojega igranja - sprostitev, veselje, sreča. Kdor ima vsaj malo veselja do kakšnega instrumenta, tisti bo že vedel, kako je to. Kaj vse je ljubezen ? Ljubezen je čarobna beseda. Komurkoli jo izrečemo, postane srečen in vesel. Moja največja ljubezen je mamica. To ji tudi večkrat povem. Takrat je zelo srečna. PATRIK LETINA. 3. raz. •k-k-k Od vseh imam najrajši svojega dedka. Potrebujem ga in zmeraj mi je v pomoč. Naredi vse, kar ga prosim. Skrbi zame, zato ga imam najrajši na svetu. JASNA GRAH, 3. raz. kkk Ko mlada dva se srečata, se iz oči v oči pogledata. Se iskrice izmenjajo,. nova ljubezen se rodi. Za roke se primeta, obema v srcu Je toplo. Poljube si izmenjata, od ljubezni kot onemela sta. Največ na svetu ljubezen velja, če iskrena je in od srca. GORDANA BAČI, 3. raz. OŠ Fokovci Ce bi imela čarobno radirko Šolske Pri babici sem zagledala majhno radirko. Ležala je pod poste- V petem razredu sem se navdušila nad novim instrumentom. To je violina, popolno nasprotje klavirja. Veliko napora sem morala vložiti, da sem se naučila igrati. Toda obrestovalo seje. Sedaj mi violina pomeni veliko več kot samo instrument. Njeni zvoki me pomirjajo, sproščajo ... S svojim igranjem pa rada razveselim tudi sorodnike in prijatelje, če mi le prisluhnejo. Glasba pa je tudi petje. V mali šoli sem prvič v življenju pela na odru. Imela sem veliko tremo, a vendar se je vse dobro končalo. Tako sem dokazala, da znam tudi dobro peti. Do predlani sem vsako leto nastopala na prireditvi Pokaži, kaj znaš. Še sedaj pojem v šolskem mladinskem pevskem zboru. MALOŠOLCI O ZDRAVEM NAČINU ŽIVLJENJA - Skupina otrok, ki obiskuje malo šolo v vrtcu v Ulici Štefana Kovača v M. Soboti (pri vzgojiteljici Marjeti Lapoši), je imela januarja več razgovorov o zdravem načinu življenju. Ob tem so spoznavali tudi škodljive razvade, kot so kajenje, pitje alkohol- nih pijač in uživanje mamil. 31. januarja, kij6^ vni dan brez cigarete, so pripravili posebne pa>* (ne)zdravem načinu življenja. Izdelali so tudi W na darila svojim najbližnjim, ki bi jih oporni111! škodljivost cigaretnega dima. J FILIP MA1' Ijo. Ko smo šli domov, sem jo vzela s sabo. Bila je čarobna radirka. Vprašala me je, ali mora kaj zradirati. Najprej sem se prestrašila, nato pa sem ji rekla, naj zradira vse slabe ocene. Takoj je odletela šolo in uresničila mojo željo. Potem sem jo še prosila, Nato bova z babico sklenila, da mucka hrane ne bo dobila. A ne boj se, muca moja ti, saj piščančkov še več živi. UROŠ CIPOT, 4. raz. OŠ Bogojina -Najbolj pa se razjezim, ko vidim koga, ki poje na »play back«. Mislim, da sploh nima smisla, če samo odpiraš usta, kaseta pa poje namesto tebe. Groza! Tisti, ki poje na tak način, zame sploh ne zna peti. Dandanes lahko slišimo različne zvrsti glasbe: rap, rock and roli, hip hop ... in tudi narodnozabavne skladbe. Nikoli se nisem posebej odločila, katera zvrst glasbe mi je posebej všeč. Vem pa, da mi ne ugaja narodnozabavna glasba. Hitro postanem slabe volje, če jo moram kje poslušati. To se pogosto dogaja pri sorodnikih. Takrat se najraje umaknem. Glasba je bila in bo še naprej moj zvesti sopotnik skozi življenje. Zaradi nje je moje življenje bogatejše. ŠPELA SRAKA, 8. a OŠ Veržej naj zbriše vse hudobne ljudi in vojake. Tudi to je storila. Potem me je vprašala, ali si lahko odpočije. Odgovorila sem ji, da lahko. Ko seje zjutraj zbudila, mi je povedala, daje lačna. Prinesla sem ji hrano in povedala mi je, da mora domov. Ko smo prišli k babici, sem jo odnesla v prostor v hišici in se poslovila od nje. Obljubila sem ji, da bom spet prišla ponjo, ko bo treba kaj zradirati. URŠKA OSTERC, 3. a OŠ Križevci Radi obiskujemo zobozdravnico Pesmica o pravljicah Če berem knjige, zvem pravljične skrivnosti in njih modrosti. Ko se znoči in se stemni, že Pepelka v pepelu spi. Ko se zdani, Rdeča kapica veselo k babici hiti. Trnuljčica spi in spi, dokler princ je ne zbudi. Kraljica Sneguljčico spodi, sirota po gozdu tava, le ptička jo zabava. Še to iz knjige zvem, kaj smem in česa ne smem. ANDREJA BARBARIČ1' OŠ Pu* motnje V šoli me moti ustrahovanji || v šoli me moti zamahovanja ■ motijo me grde besede, ■ motijo me pretepanje in ANITA BERDEN. OŠ m vestnik, 12. februar 1998 JIa glasbeni sceni 21 Celine Dion Neskončna ljubezen do glasbe Pred nedavnim je Celin Dion izdala svoj novi album Let s karjere Love, kije dosegel prav vrh popularnosti. Celin je se e n in z vsako skladbo se bolj oblikuje v vrhunsko ume mc gre počasi) projektom pa si pridobi še več oboževalcev. »A J danes 29 let ampak vztrajno navzgor. Ampak tudi tako mi je vsec,« p stara Kanadčanka iz Quebeca. Pri nastanku plošče, za katero pravijo, da ni samo nov album, ampak pravi glasbeni spektakel, so sodelovali številni znani glasbeniki. Naslovno skladbo Let's Talk About Love je napisal Bryan Viktorji ’97 Tudi letos se bomo vključili v vseslovensko akcijo Viktorji ’97 za izbor najbolj priljubljenih in in največjih medijskih osebnosti v lanskem letu v Sloveniji. Tudi bralci Vestnika boste imeli priložnost, da daste svoj glas za najbolj popularno televizijsko osebnost, najbolj popularno radijsko osebnost ter najbolj popularnega glasbenega izvajalca ali skupino. Za to glasovanje boste izpolnili glasovnice, posebej pa lahko prelagate tudi koga, ki si zasluži nagrado za življenjsko delo. Velja W Pravilo, da lahko en bralec na 'eden glasuje le enkrat, torej izgini tri glasovnice. Vsak teden 0®°objavljali nove kupončke, Vsi> ki se boste vključili v izbor, ne pozabite pripisati tudi svo-imena in naslova. ^VIKTORJI '97 ^8 In priimek: Oddaja: VIKTORJI '97 h priimek: Oddaja: Viktorji !97 lmeinprliiS Oddaja: Adams, ki jo spremlja tudi na kitari. Balado Tell Him, ki poje o mladi ženski, ki se sprašuje, kako naj svojemu princu iz sanj pove, da ga ljubi, je zapela skupaj z glasbeno divo Barbro Streisand. Tudi Bee Geesi so skladbo Imortali-ty napisali prav za njo in so jo tudi skupaj zapeli. Eno od skladb je zanjo napisala in zapela Carole King, svoj glas pa je zastavil še Luciano Pavarotti, in sicer pri skladbi I Hate You Then I Love You. Zelo aktualna pa je tudi naslovna skladba za film Titanic My Heart Will Go On. Z veseljem pa je kot producent nastopil George Martin, ki je sodelovanje dopolnil z besedami, da si z njo želi še enkrat sodelovati, preden se bo upokojil. Celin je polna energije in mnogi jo prav občudujejo, kako vneto in hitro pripravlja nov material. Poleg tega pa pripravlja še veliko svetovno turnejo, je gostja mnogih televizijskih oddaj, in ker je v središču pozornosti, so ji novinarji in fotografi neprestano za petami. Že marca v letošnjem letu pa naj bi izšel še njen album v francoščini. Pravi, da zaenkrat pritisk še dobro prenaša, čeprav je zaradi preutrujenosti že morala odpovedati kakšen koncert ali nastop. Celin Dion se je s petjem začela ukvarjati že kot majhna deklica. Doma so imeli restavracijo in V soboto, 14. februarja, ob 20. uri se bo zgodil v prostorih osnovnih šole Beltinci koncert in multimedijski dogodek skupine Terra Mestica. Skozi klavir, kitaro, flavto, violino, violo, violončelo, orglice, bobne in vokal se Kras preliva v glasbo. Njihova glasba pa je sinteza kla- NajB0Ljših ' 8ETrERnDAvM LUJIH SKLAB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V , FAv0RiTCr?cean Colour Scene B torn-^Jhings-omc S MUCHail mbruglia RAINy dav LSpice Girls ■ VlVo pgn . ■ 10.000 Maniaes 5°^ L0V^ raUAN^-me-Conr B°Celli & JUdV TqKe ^Ou FEF|Jinimv RaV IESTV|CA D Es ' SherV| Cr°w ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH °0D| Mn asavci 4 Korak^Cao?!1 p,estenjak 5 7mHAjaM ?REJ " Vili Resnik 7 OBVEZEN GRE Iinkara Kovač M' S® ' Adi Sm°lar Edv^F?-^ Samec Larina Vln Gliser in Andreja Zakojnšek LEsNicaNarod 2' J0^TNiCA 0?ptnAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF 3, Mfmt" Bi S TERn I ' ?lovensko9onški kvintet 6 Na^0j SE VEsfi BUGamsi 6. Vesr^BLKa - ’ S,ovenski muzikantje CE Muzi« PtlePUhi Novakah a° če,rtka. 19- februarja 1998. na naslov: Murski val, * [č, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. »S®5011 k 7---------------------------------------------------- doHača. Skladbo'tuja: '’ar0(in0Za'K^^_ ‘^inn ------------------------------------- Pniniek te ~~~------------------------------------------------— er naslov: včasih je zapela tudi gostom. Prvo skladbo ji je napisala mama, demo posnetek pa so poslali kanadskemu menedžerju Reneju Angeliju. Le ta je bil navdušen in Celin je kmalu postala popularna otroška glasbena zvezda. »Pogosto se sprašujem, ali nisem zamudila svojega otroštva. Ampak na misel mi ne pride nič drugega kot moje delo, zato ne morem reči, da je kaj šlo kar mimo mene. Z glasbo živim od svojega dvanaj- sike, jazza, rocka, etna in am-bientalne glasbe, pri čemer izkorišča bogastvo zvočnosti teh zvrsti. V petek, 13. februarja, bo v telovadnici SŠTŠ-ja v Murski Soboti koncert skupin, ki sta zaznamovali 80. leta domačega glasbenega ustvarjanja, Ni-ghtmare in Jelow Minute. Koncert se začne ob 20.30, vstopnina je 200 tolarjev. Novice od tu... Slovenska alternativna glasba je bogatejša za eno ploščo. Ljubljanska skupina Niowt je namreč izdala pri nemški založbi Chrom Records svoj prvenec s trinajstimi skladbami. Plošča je toliko večjega pomena, ker so tovrstne slovenske skupine bolj redko posejane pa tudi založbe imajo bolj malo razumevanja za alternativno glasbo. Dva slovenska glasbena fenomena, Prekmurec Vlado Kreslin in Štajerec Zoran Predin, polnita veliko dvorano Cankarjevega doma. Kreslin za božič, Predin pa bo na Valentinovo zabaval zalju- Musič stega leta in morda je ravno glasba tista, ki me osrečuje. Sploh si ne morem predstavljati, da bi lahko živela kako drugače.« Celin Dion je takoj osvojila srca s svojim albumom Falling Into Love, ki so ga prodali v 25-milijonski nakladi. Pravijo pa, da se nov album, v katerem že govori o ljubezni, prodaja še boljše. Njen album pa je pravšnji, da se v teh hladnih dneh ogrejejo ušesa in srce. DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! bljence. Vendar zaljubljencem ne bo delil kičastih srčkov in čokola- dnih bombončkov, ampak obilico dobre glasbe. ... in tam Prejšnji konec tedna je v nočni prometni nesreči v Dominikanski republiki umrl eden največjih rock glasbenikov v zgodovini avstrijske glasbene zgodovine - Fal-co. Zaslovel je pred desetletjem s skladbo Ročk Me Amadeus in se dolgo obdržal na prvem mestu ameriške lestvice. Djordje Balaševič je prvi srbski glasbenik, kije po jugoslovanski vojni nastopil v Sarajevu. Nasto- dobro sprejela. pil je v sarajevski dvorani Sken-,^ derija pred večtisočglavo množi- g čo in apeliral, naj etnične meje o vendarle niso tako ostre. Tudi x množica je srbskega glasbenika ® 3 Glasbena uganka Šlafrock je skupina, s katero Andrej Šifrer gostuje po Sloveniji. Dopisnico s pravilnim odgovorom je zapisal tudi Urban Zrim, Naselje ljudske pravice 45, 9000 Murska Sobota. Čestitamo! Nagrado bomo poslali po pošti! Novo vprašanje: Napišite še kakšno skladbo - poleg Rock Me Amadeus -avstrijskega glasbenika Falca! Odgovor: __________________________________________ 00 Q CD rt Z Kupon št. 71 Odgovore pošljite do 20. februarja 1998 na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasben sceni! Zelo veseli pa bomo tudi vseh vaših pripomb, želja in predlogov! The Sound Of Summer Running je naslov najnovejšega albuma slovitega basista Marca Johnsona. Album vsebuje zelo razburljivo in predvsem inovativno glasbo, kije bila sicer za Johnsona vedno značilna. Glasba je mešanica jazza, folka in countr-ya, pri čemer mu pomagajo še kitarista Bill Frisell in Pat Metheny ter bobnar Joe Baron. To je Johnsonov prvi album za velezaložbo Verve in bo na policah dosegljiva 24. februarja. Drugega decembra so našli v bližini San Francisca v razbitinah njegovega avtomobila mrtvega kitarista in skladatelja Michaela Hedgesa. Triinštiridesetletni Hedges je v osemdesetih letih posnel kar nekaj odmevnih albumov s svojim značilnim igranjem kitare, katero je sam poimenoval »heavy mental«, »acustic trash«, ali »new edge«. Hedges je študiral klasično kitaro na Phillips University v Oklahomi, kasneje pa se je posvetil študiju elektronske glasbe na Peabody Conservatory v Baltimoru, kjer je spoznal svojega dolgoletnega sodelavca, prav tako kitarista Willa Ackermana. V zadnjih letih je Hedges posnel kar nekaj plošč s svojo zasedbo Naked Ear Musič, sodeloval pa je tudi pri zelo uspešnem albumu Pat Martina Ali Sides Now. V času pred smrtjo pa je pripravljal novi album s pomenljivim naslovom Torched. Po dolgem času se javnosti ponovno predstavlja vibrafonist Gary Burton s svojim kvartetom, š katerim je zaslovel konec sedemdesetih let in v katerem se je takrat kalil še mladi Pat Metheny (in takrat tudi nastopil v Ljubljani). Plošča nosi naslov Duster (Koch Jazz), v njegovem tokratnem kvartetu pa poleg Garyja sodelujejo še sloviti kitarist iz sedemdesetih let Larry Coryell, basist Steve Swallow in legendarni bobnar Roy Haynes. Tubist Howard Johnson je s svojo zasedbo Gravity in svojo vročo glasbo slovenskemu občinstvu znan predvsem po nastopu na lanskoletnem Lent festivalu. S svojo neobičajno zasedbo, v kateri sodeluje šest tubistov in vroča ritem sekcija, poslušalcev ne pušča niti slučajno ravnodušnih. Tako je tudi z glasbo na njegovem najnovejšem albumu z naslovom Right Now!, kjer se jim pridruži še sloviti kitarist in pevec Taj Mahal. Pop-jazz vokalna zasedba New York Voices se kar uspešno kosa z njihovimi bolj slavnimi vzorniki Manhatten Transfer. S svojo novo ploščo z naslovom NYV Sing The Songs Of Paul Simon dokazujejo predvsem izredno kakovost Simonovih skladb in svoje neverjetne vokalne sposobnosti. Simonove skladbe zvenijo v jazzovski preobleki izredno zanimivo in jim te predelave dajejo še dodatno dimenzijo. Pri plošči so sodelovali še basist Christian McBride, kitarist Russell Malone, klaviaturist in aranžer Gil Goldstein in tolkalist Cyro Baptista. IZTOK R. MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo E3 RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje. ' Tokratno se glasi: Največji polotok ob jadranski obali? ODGOVOR: Odgovore pošljite najkasneje do 18. februarja 1998 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: Prvomajski Relaxov klub v Novigradu. O0 KUPON ŠT. 50! 22 ACmetijska panorama vestnik, 12. februar Izid strokovne revije Reja prašičev V svetu izhaja veliko strokovnih revij o kmetijstvu, v sosednji Avstriji dvaindvajset, pri nas pa le nekaj. Informiranje, poučevanje in izobraževanje bralcev postaja čedalje pomembnejše. Še nikoli v zgodovini ni potekal razvoj tako hitro kot v sedanjem času. Zaradi tega so se povečale potrebe po dopolnilnem izobraževanju. V zadnjem času gospodarska rast ni najpomembnejši razvojni cilj, saj prihajajo v ospredje zahteve po z naravo usklajenem razvoju, tako imenovanem trajnostnem razvoju, ki mu je potrebno prilagoditi tudi strokovno delo. Osnovni nalogi kmetijstva, oskrbi človeštva s hrano, so se pridružile še mnoge druge, ki so povezane z varstvom narave, še posebno kmetijskih površin, ter z zahtevami po zdravi hrani. Najti in omogočiti je torej potrebno prenos in pretok znanja in se tako bolje pripraviti na celosten vstop v EGS. Nekako tako je v uvodu prve številke revije Reja prašičev zapisal naš vrhunski strokovnjak in ugleden profesor s področja prašičereje prof, dr. Andrej Šalehar. Zaradi zgoraj povedanega je tudi pri nas dozorela odločitev o izdajanju specializiranih strokovnih revij o kmetijstvu. Kmetijska založba iz Slovenj Gradca je namreč izdala prvo številko revije Reja prašičev, ki sledi revijama Govedorejski zvonci in Drobnica. Vsebina revije bo zajemala rejo prašičev, gradnjo hlevov zanje, selekcijo, predelavo mesa in marketing. To bo tudi glasilo rejskih združenj, zato bodo v njej poročila o razstavah, sejmih iz tujine in strokovnih ekskurzijah. V prvi številki si lahko preberemo članek prof. dr. Andreja Šaleharja o slovenski prašičereji, kjer poleg drugih podatkov lahko izvemo, kakšen bo razvoj prašičereje v Sloveniji. Kmetijski svetovalci so bili leta I996 enotnega mnenja: Prašičereja na kmetijah naj bo v ravninskem delu Slovenije in usklajena z ekološkimi in etološkimi razmerami. Pomembna je usposobitev rejcev za intenzivno tržno prirejo prašičev, in sicer predvsem kakovostnih klavnih prašičev. Zdaj priredimo le okoli 70 odstotkov potrebnih količin prašičjega mesa. Že leta I985 je bil na odboru za prašičerejo sprejet sklep, da se v Sloveniji ne bo nadaljevalo z gradnjo velikih farm, pač pa je potrebno razvoj tržne prašičereje spodbujati predvsem na kmetijah, ki imajo dovolj zemlje in možnost pridelave krme za prašiče, ki imajo dovolj zemlje za smotrno uporabo gnojevke ali prašičjega gnoja in ki imajo primerno lokacijo za ekološko ustrezno rejo prašičev. V Sloveniji je nekaj več kot tisoč prašičerejskih kmetij. Največ jih je na področju zavodov Murska Sobota in Ptuj. Prašičerejske kmetije imajo v povprečju nekaj nad 11 ha lastnih ( 7,7 ha ) in najetih obdelovalnih površin. Na teh kmetijah je stalež okoli 125 prašičev oziroma I4,3 GVŽ ali l,5 GVŽ/ ha njiv in travnikov. Skupaj z drugimi domačimi živalmi je na prašičerejski kmetiji v staležu 24 GVŽ. V svinjakih je v povprečju 21 stojišč za svinje in 110 stojišč za pitance. Za prehrano prašičev pridelujejo predvsem koruzo in ječmen.V osnovnih čredah so večinoma svinje linije 12. Testiranje in selekcija merjascev (pasem duroc, pietrein in nemški landrace) poteka na štirih testnih postajah, ki so na farmah, in 35 vzrejnih središčih na kmetijah. V letu I996 sta bila usposobljena dva osemenjevalna centra za merjasce (Ptuj in Murska Sobota). Nakup plemenskih prašičev na selekcijskih farmah in na vzrejnih središčih spodbuja država z regresiranjem že od leta I974. Plodnost je dobra in prireja pujskov gospodarna. Med farmami in vzrejnimi središči ni pomembnih razlik. Mesnatost pitancev je v povprečju ugodna, to kaže med drugim debelina slanine, ki je je pri poprečni živi masi I06 kg le 20 mm (pred 20 leti prek 30 mm) Kogar torej prašičereja podrobneje zanima, naj si v prvi številki revije prebere še članke o prehrani plemenskih svinj, razmnoževanju svinj, obnovi črede na prašičerejskih kmetijah, cenah močne krme in prašičev v svetu in pri nas, vzrejnih središčih v Pomurju, ekskurziji v Švico itd. J. V. Koruza v Hrastju - Moti Pri kmetovalcu Jožetu Lukaču v Hrastju - Moti je svetovalec Viktor Fras nastavil demonstracijski preskus koruznih hibridov na njivi dolžine 300 m, hibridi pa so bili posejani v 8 vrstah (9 hibridov) in v 4 vrstah (4 hibridi). Tip tal: tla so bila peščeno-ilovna-ta. Oskrba z vodo: vode je bilo celo vegetacijo dovolj. Predposevek: prvo leto pred preskusom, leta 1996, je tu bila posejana koruza, dve leti pred preskusom, leta 1995, pa pšenica. Gnojenje: 24.04.1997 je bilo pognojeno z NPK 8/26/26 v količini 550 kg/ha in z UREO v količini 100 kg/ha. Varstvo pred pleveli: 26.04.1997 je bilo po setvi in pred vznikom posevka poškropljeno s kombinacijo herbicidov RACER (aktivna snov flurokloridon) v količini 1 l/ha in s TROPHY (aktivna snov acetoklor + diklormid) v količini 1 l/ha. 28.05.1997 je bilo potrebno medvrstno kultiviranje. Datum setve: 25.04.1997. Datum spravila: 13.10.1997. V preglednici 1 so prikazani doseženi rezultati tega preskusa. % vlage je bil izmerjen z vlagome-trom, gostota rastfin/ha prešteta, Priporočen sortiment jarih žit za Slovenijo Jara žita - poljščine, o katerih se bolj malo govori, se jih bolj malo pozna, a kljub temu lahko dajejo dokaj visoke in kakovostne pridelke. Že samo jara pšenica dosega precej visoke beljakovin- ske vrednosti. Jara pšenica • goranka • planinka • remus • egon Jari ječmen • jaran • bonaire • elisa • magda • astor Oves • leanda • expander • valiant • euro • p ram Opisi sort jarih žit Jara pšenica • GORANKA je sorta jare pšenice, ki velja v uradnem presku- šanju kot standard, to pomeni, da vse jare pšenice primerjajo z njo. Je precej stara sorta, z nekoliko nižjimi pridelki, primerna pa je za pridelovanje po vsej Sloveniji. Po času zorenja spada med srednje zgodnje sorte. Po tipu klasa spada med resnice. • PLANINKA je sorta jare pšenice, ki prav tako spada med resnice. Po pridelku je nekje na ravni Goranke, v določenih letih jo je prehitela. Spada med srednje rane jare pšenice, ima nizko slamo, odporna je proti poleganju in srednje občutljiva za pepelasto plesen. Primerna je za pridelovanje na vseh pridelovalnih območjih Slovenije in daje stabilne pridelke. • REMUS spada med golice, ki dajejo presežke pridelkov. Je srednje zgodnja jara pšenica, odporna proti poleganju in pepelasti plesni, zrno pa ima zelo dobro kakovost za peko. Po zagotovilih seme- narjev je bo dovolj na trgu> • EGON je po tipu klasa golica in je v Avstriji vodilna sorta med ja-rimi pšenicami. Ima visoke in stabilne pridelke, srednji čas zorenja, odlično pekarsko kakovost, pravijo ji celo izboljševalka moke, zelo dobro je odporna proti pepelasti plesni. Priporočamo jo za pridelovanje po vsej Sloveniji, vendar odsvetujemo setev te jare pšenice na slabših rastiščih. Tu je le majhen problem, od semenarske hiše smo namreč dobili obvestilo, daje razprodana kombinatom. Količina semena za setev na enem hektarju je pri vseh jarih pšenicah 200-220 kg, potrebnih pa je 400-450 kalivih zrn/m2, odvisno seveda od odstotka kali-vosti. čas setve je od konca februarja do konca marca, odvisno tudi od vremenskih razmer. Globina setve pa je od 2 do 4 cm. Jari ječmen • JARAN je starejša sorta jarega ječmena, ki je v naših uradnih preskušanjih kot standard. Je dvoredni Srečanje pridelovalcev zelenjave v Ljutomeru Zelenjadarstvo postaja čedalje zanimivejše Srečanje pridelovalcev vrtnin z obeh bregov reke Mure v Ljutomeru so pripravili Kmetijska zadruga Ljutomerčan, tamkajšnja Vrtnarsko poskusna postaja, ki deluje v okviru podjetja CORNUS, ter Poslovno združenje prehrane Slovenije - GIZ, Odbor za vrtnine, z namenom, da bi sedanje in prihodnje pridelovalce seznanili z novostmi na tem dohodkovno čedalje zanimivejšem področju kmetijske pridelave, jim predstavili nove programe pridelave ter jim dali smernice za naprej. Marija Orešnik, pri Poslovnem združenju prehrane Slovenije strokovna tajnica odbora za vrtnine in krompir, je v predstavitvi organiziranosti proizvodnje in trženja vrtnin med drugim povedala, da se pridelovalci vrtnin na tujem ponovno uporabljajo povratno embalažo, torej leseno, še bolj pa plastično, ki z nekajkratnim »obratom« občutno poceni proizvodnjo. Največ pozornosti pa je posvetila zaščitni znamki slovenskih vrtnin. Zaradi dejstva, daje pravze-lenjadarstvo tisto področje kmetijske pridelave, ki ima pri nas izjemne možnosti za razvoj - razko- pridelek suhega zrnja pa je ocenil kmetovalca Jože Lukač. Na tem preskusnem mestu smo tudi organizirali dan polja za bližnje kmetovalce, da smo se lahko o posejanih koruznih hibridih nekoliko pogovorili. Pozdravil nas je tudi župan občine Radenci Jože Toplak. Pripravila: METKA BARBARIČ, dipl.inž.kmet. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje Preglednica 1: Preskus koruznih hibridov v Hrastju - Moti 1997 pridelek % vlage Gostota zrelostni Druga kg/ha (zrnje) rastlin/ha razred opazovanja HIBRIDI (zrnje) FAO ELITA 13.000 19.7 86.000 245 13,8 cm, 8 vrst FELICIA 14.000 19,8 91.000 275 13,8 cm, 8 vrst DEA 14.800 22,9 91.000 290 13,8 cm, 8 vrst GALICE 11.000 24,8 90.000 290 13,8 cm, 8 vrst HELGA 14.000 24,9 88.000 290 13,8 cm, 8 vrst MONESSA 13.000 22,5 84.000 295 13,8 cm, 8 vrst ALBERTA 13.200 25,4 76.000 300 13,8 cm, 8 vrst DK 300 15.500 26,4 74.000 330 15,4 cm, 8 vrst DK 312 13.500 21,6 78.000 330 15,4 cm, 8 vrst LG 23.06 12.600 24,2 86.000 330 15,4 cm, 4 vrste OSSK 332 12.500 27,6 92.000 350 15,4 cm, 4 vrste OSSK 382 12.000 27,7 94.000 410 15,4 cm, 4 vrste CLARICA 14.300 24,3 96.000 315 15,4 cm, 4 vrste rak med letno domačo pridelavo vrtnin -120 tisoč ton ter slovensko potrošnjo - okrog 200 tisoč ton, je več kot zgovoren podatek, so namreč pri GIZ - Poslovnem združenju prehrane Slovenije oziroma Odboru za vrtnine, so že pred leti pristopili k razvijanju zaščitne znamke slovenskih vrtnin. Prav z osamosvojitvijo države je prišlo tudi na področju pridelovanja vrtnin do pozitivnih premikov, saj so lepe vrtnine iz uvoza tedaj še našim redkim pridelovalcem narekovale tako kakovost kakor tudi ceno. Prav z namenom, da bi poudarili kakovost domačih pridelkov oziroma ločiti tuje, čestokrat ne-sveže in tudi oporečne vrtnine z veliko vsebnostjo težkih kovin, ostankov fitofarmacevtskih ali celo radioaktivnih snovi, je nastala blagovna znamka slovenskih vrtnin. Z omenjeno znamko, ki naj bi jo uvedli letos, naj bi po eni strani zaščitili domače vrtnine in slovenskega pridelovalca, ki je pripravljen prisluhniti potrebam in zahtevam sodobnega slovenskega potrošnika, zato s sodobno tehnologijo in znanjem prideluje kakovostne in neoporečne vrtnine, po drugi strani pa zaščititi tudi potrošnika, saj mu ta znamka zagotavlja kakovost in neoporečnost blaga. Zbrani so zvedeli tudi vse o namakalnih sistemih za vrtnine T-TAPE pa tudi o pomenu uporabe apnenega dušika v zelenjadarstu. O tem sta govorila Aleš Avšič iz podjetja Zeleni hit iz Ljubljane ter gostitelj srečanja in vodja Vrtnarsko poskusne postaje podjetja CORNUS iz Ljutomera Drago Belec, ki je tudi predsednik Odbora za vrtnine pri GIZ - Poslovno Sandi Horvat, predstavnik Ete iz Kamnika, je povedal, da bodo letos proizvodnjo usmerili tudi v konzerviranje sladkih feferonov, po katerih je na tujih trgih veliko povpraševanje; zlasti v državah severne Evrope pa je še večje povpraševanje po ajvarju. Prav za izdelavo ajvarja naj bi letos v Eti potrebovali od 1.800 do 2.000 ton rdeče paprike. Slednjo so doslej uvažali iz Makedonije. Ker si bodo v Eti prizadevali postopoma vzpostaviti domačo surovinsko bazo, bosta gotovo prav ti dve vrtnini letos med najbolj iskanimi. Ti naj bi bili tudi cenovno najzanimivejši, cene preostalih vrtnin pa naj bi ostale približno na lanski ravni. združenje prehrane Slovenije. Slednji ni skrival zadovoljstva nad dobrimi rezultati ljutomerske vrtnarske poskusne postaje, ki je med šestimi v državi ena najuspešnejših. Lani so imeli 30 kooperantov, ki so vrtninam, v prvi vrsti papriki, kumaram, rdeči pesi ter paradižniku, namenili 36 hektarjev površin. Po napovedih naj bi se letos te površine kar za nekajkrat povečale, v Ljutomeru pa že v letošnjem letu na okrog 300 hektarjih njivskih površin načrtujejo kooperacijsko pridelavo kar 10.000 ton industrijskega krompirja. Po ceni 14 tolarjev za kilogram naj bi odkupovali .krompir vseh velikosti. GEZA GRABAR Predavanja kmetijske svetovalne službe za Pomurje 13. 02. 1998 ob 9.00 bo v Bodoncih predavanje na temo Ohranjanje in izboljšanje rodovitnosti tal; direktna setev - izkušnje iz ZDA, Žita Flisar-Novak, dipl. inž. agr. 17. 02. 1998 ob 9.00 bo v Černelavcih predavanje Kmetovanje na vodovarstvenem območju ob upoštevanju zakonskih omejitev, predavateljica Žita Flisar - Novak, dipl. inž. agr. 17. 02. 1998 ob 9.00 bo v dvorani kleti VG Kapela predavanje na temo Obnova in gospodarnost travniških nasadov jablan, predavatelj Miran Torič, dipl. inž. agr. 17. 02.1998 ob 10.00 bo v Genterovcih, osnovna šola, predavanje Spomladanski ukrepi v ozimnih žitih in priprave na setev, predavatelja bosta Metka Barbarič, dipl. inž. agr., Evgen Sep, dipl. inž. agr. 18. 02. 1998 ob 9.00 bo v Šalamencih predavanje z naslovom Zatiranje plevelov v žitih, koruzi in krmnih rastlinah; državne in občinske spodbude za ohranjanje in razvoj kmetijstva, predavatelja bosta Metka Barbarič, dipl. inž. agr., Ivan Bauer inž. agr. 18. 02. 1998 ob 9.00 bo v Murski Soboti občni zbor rejskega društva za lisasto pasmo 19. 02. 1998 ob 10.00 bo v Lendavi, v prostorih KSS, predavanje na temo Spomladanska oskrba žit in priprava na setev, Metka Barbarič, dipl. inž. agr., Andrej Grog, inž. agr. 19. 02. 1998 ob 10.00 bo v Kobilju, dvorana gasilskega doma, predavanje z naslovom Spomladanski ukrepi v ozimnih žitih in priprave na setev, predavatelj Evgen Sep, dipl. inž. agr. 19. 02. 1998 ob 10.00 bo v Križevcih pri Ljutomeru, dvorana kulturnega društva, predavanje na temo Siliranje v balah - prednosti in slabosti, obnova travnikov in pašnikov - kdaj in kako, predavatelj Jože Puhan, dipl. inž. agr. jari ječmen z do 80 cm visoka mo, je nizek, dobro je odp® proti poleganju in toleranten-sušo in bolezni. Zrno je velita-dober odstotek beljakovin,» pivovarsko kakovost. Primere-za pridelovanje po vsej Sloveni • BONAIRE je zelo do» kakovosten jari ječmen, ki®; uradnem preskušanju dobro^ zal, vendar ga zaenkrat na tržišču še ne bo, je pa regi®" tudi v Sloveniji. • MAGDA je podoben kot Bonaire, semena letos Sr dajo ne bo, je pa v Sloveniji> dena semenska proizvodnja' ga bo dalo kupiti naslednje’-Je kakovosten jari ječmen sl cej visokimi in kakovostnim'-delki. • ELISA je zelo donose’’ ječmen, ki je dal v uradnem^ skušanju pri nas v Slovenil dobre rezultate. Primeren je ’ delovanje na vseh pridelo območjih Slovenije. • ASTOR je jari ječmen/ primeren za pridelovanje P" Sloveniji. Daje dobre rezu1 ■ stabilne pridelke. Odpore^ poleganju in pepelasti ple^J Količina semena na 2 220-250 kg, za 1 ha je P* 450-500 kalivih zrn/m2- M* ELISA, kjer je priporočena« 310-420 kalivih zrn/m2"1 / 200 kg semena/ha. Prim< za setev jarih ječmenov je00 J ca februarja do konca mar^ odvisno od vremenskih Globina setve je 2-4 cm- Oves • LEANDA se uporabljaj* dnih preskušanjih kot staji Ima visoke in stabilne Prl^ srednji čas zorenja, pomel11^ srednje zgodnji oves, im" , kakovost zrnja in je odpo^ poleganju. Primerna je zaP vanje po vsej Sloveniji. J/ • EXPANDERjedalv"L preskušanjih odlične rez j Ima visoke pridelke, ki sos> je srednje zgodnji oves,0, proti poleganju, s kakovo" , njem. Primeren je za pride širom po Sloveniji. • VALIANT je srednje« oves z dobro kakovostjo2 zelo visoko absolutno tez°“ dnih preskušanjih je bil h® standarda. • PRAM je slovenska5 sa, ki ga pridelujemo tudi" j niji. Je dober oves, kater y delki so v Sloveniji nekje h" ■ vni kot standard. j • EURO je nova sorta J je dal pri nas zelo dobre vendar ga letos še ne bo nah. Količina semena, za setev 1 ha, je 1 50' potrebujemo 450-50® J zrn/m2, čas setve je od J bruarja do konca marca- ’/ setve 2-3 cm. METKA diP1-'^ Kmetijska svetoval^ Turnišče cene pujskov Na sejmu v Turnišče \ ji nuli četrtek prodaP^ pujskov, starih do ' nov in težkih okoli 2 gramov. Za par je .gif trebno odšteti l®-0,^ larjev, prodali pa so skov. 19.-20. 02. 1998 ob 9.00 bo v dvorani gasilskega poljedelstva, predavatelji bodo Žita Flisar - Novak, dipl, inž- ^(A Barbarič, dipl. inž. agr., mag. Stanko Kapun, dipl. inž. agr.,J < inž. agr- j« 20. 02. 1998 ob 9.00 bosta v Beltincih predavanji Sp°n pplr, ukrepi v žitih, koruzi in krompirju, Ekonomika pridelaj Metka Barbarič, dipl. inž. agr., Žita Flisar - Novak, dipl. inž. a® ’’ J Jerič, dipl. inž. agr., Daniel Puhan, inž. agr. 20. 02. 1998 ob 16.00 bo v Ivanpvcih predavanje Vse 0 rizling na Goričkem, Ernest Novak, dipl. inž. agr. ^2' 20. 02. 1998 ob 10.00 bo Križevcih pri Ljutomeru, g°s j občni zbor rejske zveze 22. in 23. 02. 1998 bo v gasilskem domu pri Svetem vnici Razstava velikonočnih jedi, presmecev, košaric in 22. 02. 1998, Ljutomer, predavanje Zaščita vinograd3’ mag. Gustav Matis, dipl. inž. agr. vestnik, 12. februar 1998 Cestnik 23 Pomurskim psoriatičnim bolnikom na njihovi poti k soncu Luskavica in njeno zdravljenje__________________(v) Lekarnar, kdor zna noč temno razjasnit, ki tare duha - In zdravilo, Lar položi jutranjo roso ob svitu na vrt in dete na materine prsi noh -in stranski učinki dithra-np h . lra)° 'z nje90ve biokemične nein ro°L0Stl zaradi katere nasta-delito,Wn' presnovki. ki zavirajo vneti? 'C’ povzr°čajo pa tudi 1- do n avadn° se predpisuje v lem vP,?dstotnem saiicilnem be-“mini^6 lnu' ^Porablja se v obliki kon J !9a zdrav|jenja” z rastočimi nutn h ?Ods!otn‘) v 10 do 20 mi-mazan'an°S'b na kozo- Pri takem £Ju "ora nastati razločna Kernn^6’ ne pa hujše vnetje, brez h opek v domači negi ni obaNak9?nja in ker neprijetno vljenil*20 ln Perilo, mora zdra-šnici p c|n°ma potekati v bolni-bWn°tObno k°t se katrani ra-Goeekp blnacik s svetlobo UVBv nol metodi, se dithra- Pasp i=,v. ngramovi, kombinirata stopka 0 tUd' oba zdravilna po zillX h preskušaniu ie nevnptn- PA’ denvat dithranola z PresnrJ™' astn°stmi, ker se ne deža A°mRALENl- So sestavina sa-°kroo u?1 maius- v Egiptu so se jem unn aJ 600 pred našim štet-nih bo|PIab ali za. 2dravljenje kož-^Sarazh''na Phmer vitiliga, kož-^zdraui- arvania- Danes se rabijo in tiste L®nje težkih oblik Psoriaze zdraviienkl Se ne odziva na drugo (MeiadjJ6' Učinkovina ammoidin binaciii ln®jse uporablja vkom-vaiovnjh °osevanjem z žarki UVA, nM " olžin med 320 in 380 V\ zdravilnem postopku PU- Ju zdravila in obsevanju, nji sme izpostaviti nadalj- p°sebni 'h^oči pa se morajo s tabo. očali zaščiti pred svet- lanski učinki so siljenje na bogata kulturna dejavnost s°boških upokojencev C6SHs^Vracija hotela Zvezda v Murski Soboti je bila s svojo se-^čer il Pre°hleko primeren prostor za literarno-glasbeni ^'furn ' 9a *e Pr'Prav'la °b izteku minulega leta komisija za r6ditev ln iz°hraževanje soboškega društva upokojencev. Pri-^orec ■ S*a doživeto povezovala predsednica komisije Darinka ^ild. Predsednik Društva upokojencev Murska Sobota Jože $loverf Prireditvi sta bila predsednika Združenja upokojencev Grilje >e Vinko Gobec in Literarnega kluba upokojencev Slo-^maao Prire 90 Rafo‘b ^asbo AiZi?6 začel s klavirsko ^s°»Pom^ander Vlai' večer Jurijih d'jak' s°boških >a BS° : ^jca Tirš, Tina kiSmod ® G°miunik, Seba-M S'""1 N™»k KOrhki j aob" Predstavljeni Aa.ro|ine Kol™ 'Z^lih knjižnih del n lce), Fran-^'^Razcvet son" reko|?n štefaneca (Sij vnanjih in Cl ke Sukič (Jedi tne gledanjih dni). Za šh e| v|ožke je po- ta n Up°kojenr kvartet Dru-ia v°dXn eV Murska Sob°-fj’ zt°k Kodu Jaf° A|eksander PesmTcIikrj' So Prebrali Heleno Sukič-Slave bo^a zbirki ?'da’ katerega g letos a bo 'zšla predvi-ibeb draš^ prireditve je 9a(jirZplačnimi n° Upokojencev sia^M Cilki ^kovimi po-Zvez?11 d°brotamUkl° s svojimi K^vit^ boškn ta večer, najemnine, Vanji0 Podje?e VaPKie bil° so’ £ e Vabako-Varo- v i2a pa je bil v stvam^redninaMad^ %6lad 2arskih l 01 zbor dru-°e|uje narodn p°kojencev Zvezes!DrUŠtV0 lQitvoktiiXbilousta-°bota UPokojen 6 na pobu-ujencev Murska bruhanje in kožne reakcije. Čezmerno sevanje povzroči opekline, postara kožo in zavre njen razvoj. RETINOIDI. Retinoidi so v sorodu z vitaminom A. Za zdravljenje luskavice se uporabljajo isotretio-nin (Roaccutan), acitretin (Neoti-gason) in njegov etilniester etreti-nat (Tigason) ter tazaroten (Zorac). Prek jedrnih receptorjev za retinoi-de podobno kot vitamin A zavirajo rast celic in vnetje ter uravnajo celično dozorevanje. Receptorjev je več vrst in so različno razdeljeni po tkivih. To daje možnost razviti varnejše zdravilo, ki bi delovalo zvečine na tiste v koži. Retinoidi se iz varnostnih razlogov uporabljajo le za zdravljenje luskavice, ki se na drugo zdravljenje ne odziva. Vzeti notranje so teratogeni, strupeni za plod, ženske v rodni dobi se morajo zaščititi pred zanositvijo. To velja obvezno za etretinat. Zaradi svoje dobre topnosti v maščobah se ga polovico izloči iz telesa šele čez 100 dni! Ženske ne smejo zanositi še 2 leti po zdravljenju, po ameriških zahtevah pa 3 leta. Za acitretin, prosto kislino etretinata, znaša razpolovna doba samo 2 dni, a se kislina deloma presnovi tudi v ester, posebno ob uživanju alkohola. Nadaljnji neželeni stranski učinki zdravljenja so vnetje ustnic, odstopanje zgornje rože-vinaste plasti na dlaneh in podplatih pa tudi izpadanje las, ki po koncu zdravljenja spet zrastejo, glavobol in posebno še zvišanje plazemskih trigliceridov. Za zdravljenje blage do srednje težke luskavice je od nedavna na zahodnih trgih tazaroten (Zorac), spada v generacijo selektivnih retinoidov, ki so usmerjeni predvsem na kož- Ob ustanovitvi je imelo 35 članov, zdaj jih ima že 110. Navzoči so pohvalili zgledno sodelovanje s soboškim društvom in predlagali različne dejavnosti. Prav pestro sodelovanje s po-rabskimi upokojenci je popeljalo soboške kulturnike - upokojence na božični koncert Slovenskega društva Budimpešta. V društvu deluje okoli sto Slovencev, ki živijo v madžarskem glavnem mestu. Ob tej priložnosti so razstavljali likovniki prof. Vlado Sagadin, Lojze Veberič in Ernest Bransberger. Slednji je razstavljal motive iz Porabja. Prireditve Klub veteranov Jurik je zelo dejaven Priprave na tradicionalno športno srečanje slovenskih duhovnikov V Jurovskem Dolu, ki je največje naselje krajevne skupnosti Sv. Jurij v Slovenskih goricah, so ustanovili leta 1986 športni klub veteranov in ga poimenovali Jurik. Klub predvsem skrbi za rekreacijo starejših krajanov. Pri šoli pa so uredili na igrišču za mali nogomet električno razsvetljavo, v šolski telovadnici pa fitnes center, pri čemer jim je šola naredila uslugo. Jurik je organiziral že pred dvanajstimi leti prvo športno srečanje slovenskih duhovnikov, ki je postalo tradicionalno. Te dni se pripravljajo na letošnje tovrstno srečanje, ki bo predvidoma 22. aprila ob 15. uri. ne receptorje. Je predzdravilo, biološko dejaven postane šele v telesu. Še novejši je aratinoid, a se še klinično preskuša. ANALOGI VITAMINA Dr Razvili so jih iz kolekalciferola, vitamina D3, potem ko je japonski zdravnik ob zdravljenju osteoporoze, kostne krhkosti, z vitaminom D3 bolnici pozdravil tudi luskavico. Glavna naloga vitamina D3 je izraba kalcija v telesu, v terapevtskih odmerkih na koži pa je dosti slabši v primerjavi s svojimi analogi. Motnje v uravnavi kalcija so doslej opazili le pri čezmernih odmerkih kalcitriola (Rocaltrol), ki je v resnici pravi hormon. Nastane iz vitamina D3 postopno s hidroksiliranjem v jetrih, dokončno pa v ledvicah. Ledvice ne odločajo same o dejavnosti encimov, ki spremenijo vitamin D3 v dejavno obliko, poleg drugih celic na to vplivajo tudi ke-ratinociti, potujoče kožne celice. Analogi vitamina D3 učinkujejo na prepis beljakovin prek receptorjev za omenjeni vitamin. Podobno kot pri retinoidih se s tem uravna prehitra in preobilna rast keratinoci-tov, potujočih celic kožnega za-roževanja. Kalcipotriol (Daivonex, Psorcutan) je bil prvi analog, uporabljen za zdravljenje luskavice. Učinkuje na rast in potovanje kera-tinocitov podobno kot kalcitriol. Uporablja se za zunanje zdravljenje lažje in srednje težke oblike luskavice na manjših površinah. Če zdravnik ne odloči drugače, se nanaša na prizadeto mesto dvakrat na dan, porabiti pa se ne sme več kot 100 gramov mazila za eno zdravljenje. Kot stranski učinek je mogoče draženje kože in kožne poškodbe, posebno še na obra- se je udeležil slovenski veleposlanik na Madžarskem gospod Ferenc Hajoš. 28. decembra lani pa so v Monoštru odprli razstavo umetniške fotografije Ferija Hochstat-terja in slikarja Lojzeta Veberiča. Ob tej priložnosti je pel Moški vokalni kvartet DU Murska Sobota slovenske in prekmurske narodne pesmi. Omenimo še, da je bil nedavno na obisku pri Zvezi Slovencev v Monoštru in pri tamkajšnjih upokojencih slovenske narodnosti predsednik Združenja društev upokojencev Slovenije gospod Vinko Gobec. Spremljal ga je predsednik komisije za kulturo pri tej zvezi gospod Jože Vild. Ob tbj priložnosti je predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem gospod Jože Hirnok ugodno ocenil sodelovanje z upokojenci iz Slovenije. F. Š. Dejavno je tudi športno društvo pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah. Njegovi člani se ukvarjajo z nogometom, košarko, atletiko in drugimi športi. Leta 1996 je bil najboljši športnik občine Lenart njihov maratonec Jože Čeh. F. Š. zu. Nasprotno pa se drugi analog, takalcitol (Cutatoderm), nanaša na kožo le 1 -krat na dan ter se lahko rabi tudi na obrazu in v lasišču. Nadaljnji analogi so še v postopku kliničnih raziskav. CICLOSPORIN A. Ciclosporin A (Sandimmun) deluje imunosu-presivno, zaviralno na T-celice v telesu, kar posredno upočasni pretirano delitev vrhnjičnih celic, drugače je znan kot sredstvo, ki prepreči zavračanje presajanih organov. Za luskavične bolnike pride v poštev le pri težjih primerih, posebno še pri psoriatičnem artritisu. Uporablja se notranje v obliki injekcij in kapsul. Škodljiv stranski učinek so motnje v ledvičnem delovanju, odvisne od odmerka, zato se mora pri dolgotrajnem zdravljeno odmerek zmanjšati, zdravljenje pa mora biti tudi sicer pod skrbnim zdravniškim nadzorom. Povzroča dosti manj okvar krvo-tvornega sestava kot citostatiki, zaviralniki celične delitve. Istočasno zdravljenje s citostatiki in obsevanjem z žarki UV ni dovoljeno, pač pa je z glukokortikoidi. GLUKOKORTIKOIDL Splošno zdravljenje z glukokortikoidi, ki pa dostikrat ni uspešno, je izjemoma upravičeno samo pri hudih oblikah luskavice. Znaki bolezni po lokalnem zdravljenju z glukokortikoidi popustijo veliko hitreje kot po zdravljenju z dithranolom, ob tem pa se znaki bolezni često hitreje ponovijo, ob prekinitvi zdravljenja pa se jasno poslabšajo. Za večino bolnikov z lokalizirano luskavico so primerni srednje močni glukokortikoidi, čeprav je njihova dolgotrajna raba pogosto povezana z zmanjšano učinkovitostjo. Učinkovitost se zveča skupaj z luščilnim sredstvom, kot je salicilna kislina, ki odstrani večje luske in omogoči večjo prodiranje učinkovine v kožo. Kombinirajo se tudi s katrani in dithranolom. Tako kot retinoidi se tudi glukokortikoidi vežejo na ustrezni receptor, nastali kompleks potuje v celično jedro, kjer zavre prepis beljakovin, ki so odgovorne za rast celic in vnetje, delujejo torej imunosupresivno in protivnetno. METHOTREXAT. Zaradi mogočih mnogih škodljivih stranskih učinkov, posebno še okvar krvot-vornega sestava, je namenjen le za zdravljenje zelo težkih, za drugo zdravljenje odpornih primerov. Kot citostatik zavira pri luskavici čezmerno celično rast. V višjih odmerkih se rabi proti novotvorbam, ker zavira sintezo nukleinskih kislin DNA in RNA. Pri protirevmatičnem zdravljenju prevlada zaviralni učinek na imunski sestav. Metotrexat zavira aktivirane T-celice in z njimi vezavo citokinov, ki sicer spodbujajo čezmerno rast keratinoci-tov, dejavnih celic kožnega za-roževanja. Skupaj z zdravilno metodo PUVA zveča možnost za nastanek kožnega raka. Medsebojno deluje z mnogimi zdravili, tudi z nesteroidnimi antirevmatiki, s katerimi se običajno zdravi psoriatični artritis. Je potencialno teratogen, zato se ne sme jemati med nosečnostjo. Lekarniško mnenje: Luskavica oziroma psoriaza se pojavlja v mnogih oblikah, ki so kljub veliki podobnosti v biokemičnih temeljih klinično zelo različne od bolnika do bolnika, zato se luskavični bolniki morajo zdraviti pod nadzorom izkušenega dermatologa. Četudi luskavica zaradi genetičnega izvora ni ozdravljiva, se da bolezen omiliti s preverjenimi zdravilnimi postopki in s tem dvigniti raven bolnikove življenjske kakovosti. Na pohodu so sicer nova zdravila za zdravljenje pojavnih oblik luskavice, učinkovitejša, varnejša in prijetnejša od dosedanjih. Dokler pa ne pridejo zares pa tudi sicer, bi se bilo modro izogniti dejavnikom, ki lahko povzročijo nastop bolezni ali njeno poslabšanje, z manj tveganim načinom življenja, nego kože in uravnoteženo hrano. Sklep: Vsak naš korak pušča za sabo neporavnan račun. Zato je svetovati pogum za pot in preudarnost za račun. JANEZ ŠPRINGER, mag. farm. j govedi11 Enolončnice so v zimskem in poletnem času zaželene jedi, če so le pravilno sestavljene. Take pa so, če jih pripravimo z mnogo zelenjave, nekaj krompirja ali riža ali testenin, z dodatkom majhnih količin nemastnega mesa in zmerno zabeljene. Ne pozabimo, da so v vsakem mesu vedno tudi »skrite« maščobe. Za družino so enolončnice nasitne jedi, gospodinja pa jih pripravi v enem loncu, zraven pa ponudi še košček črnega kruha. Za zimsko enolončnico uporabimo vsako zelenjavo, ki smo jo jeseni konzervirali bodisi v kozarcih (brez kisa ali z zelo le-tega), v zamrzovalniku, v zasipnici v kleti ali pa najdemo posamezne vrste še na vrtu, n. pr. brstični ohrovt in por, ki ju letošnja zima še ni načela. Čas je tudi, da porabljamo zelenjavo iz zamrzovalnika. Tudi globoko zamrzovanje ne more preprečiti staranja živila. Vsako živilo ima namreč omejen rok uporabnosti. Za zimsko enolončnico (za 5 obrokov) uporabimo: 35-40 dag na drobne koščke narezanega govejega ali svinjskega mesa (namesto tega lahko uporabimo tudi kos starejše perutnine - kokoš), 3-4 pesti zamrznjenega stročjega fižola, 2 srednje veliki čebuli, 4 krompirje, 2 korenini korenčka, 1 steblo pora, nekaj glavic brstičnega ohrovta in brokolija, šop zelenega peteršilja. Nobene zamrznjene zelenjave ne odtajamo na zraku, ker med odtajanjem izgubi barvo in okus. Zelenjavo vzamemo iz zamrzovalnika, ko smo na malo maščobe že popražili sesekljano čebulo in na njej do polovice zdušili pripravljeno meso. To nekoliko zalijemo (1 I vode), in ko zavre, dodamo zamrznjeno zelenjavo v lonec. Tako ohrani barvo in okus. Ko smo dodali vse sestavine, naj jed počasi vre, da se vse zmehča. Na koncu dodamo samo še sesekljan peteršilj in po želji 2-3 žlice kisle smetane, ki jed zelo ' izboljša. Cilka Sukič 70 let Riharda Ovčka V zadnjih januarskih dneh praznuje Rihard Ovček iz Gornje Radgone, učitelj in upravni delavec, sedaj upokojenec in funkcionar upokojenskega društva in DeSUS-a, svoj 70. življenjski jubilej. Rodil se je leta 1928 v Šalovcih v Prekmurju. Tam je tudi obiskoval osnovno šolo, gimnazijo pa za časa madžarske okupacije v Murski Soboti. Maturiral je po osvoboditvi, leta 1946 pa je na mariborskem učiteljišču opravil abiturientski tečaj in postal učitelj. Najprej je služboval v Leskovcu v Halozah, po odslužitvi vojaškega roka pa v Puconcih, Prosenjakovcih, na Tišini, v Mar-tjancih in še kje. Po končani pedagoški akademiji v Mariboru, kjer je diplomiral iz zgodovine in zemljepisa, je služboval v Murski Soboti, nazadnje pa v Gorenji vasi nad Škofjo Loko. Leta 1971 je zapustil učiteljski poklic in sprejel delovno mesto načelnika za družbene dejavnosti pri takratni radgonski občinski skupščini. Zadnja leta pred upokojitvijo je bil sekretar. V radgonski občini se je hitro udomačil ter spoznal politične in gospodarske razmere. Zato je bil kar osem let vodja skupine delegatov za takratni slovenski parlament. Ponosen je tudi na to, da je osem let kot pooblaščenec skupščine občine sklepal poroke. Politično ni prenehal delovati tudi po upokojitvi. Bil je med ustanovitelji DeSUS-a na območju nekdanje radgonske občine. Dve leti je bil podpredsednik območ Televizija na vasi Pri Svetem Juriju ob Ščavnici imajo Kanal 3 Različne so usode kabelskih sistemov v naših krajih. Pri tem mislim na lastništvo in vpliv na vsebino lastnih oddaj. Pri Svetem Juriju ob Ščavnici je gradbeni odbor, ki je usmerjal gradnjo kabelske televizije, dal koncesijo (dovoljenje) za upravljanje s kabelskim sistemom Branku Javerniku, ki ima gospodarsko družbo z neomejeno odgovornostjo (d. o. o.). To pa seveda ne pomeni, da on sam odloča, kaj bo na internem kanalu, ki se imenuje Kanal 3, kajti za vsebino skrbi programski odbor. Svojčas so imeli zelo odmevno oddajo Skriti gost. Že sam naslov pove, da so gledalci odkrivali s telefonskimi klici skritega (zakritega) gosta v studiu. Dobro je bil sprejet tudi niz reportaž Utrip vasi. Branko Javernik in Jože Tišler sta pripravila 23 repotaž iz prav toliko vasi. Prikazala sta življenje In delo, zanimive ljudi, njihovo ljubiteljsko ustvarjanje ... Ker pa je v občini Sveti Jurij ob Ščavnici 28 krajev, nameravata obiskati še preostalih pet. Trenutni program svetojurijskega Kanala 3 pa je: vsak prvi ponedeljek zvečer je oddaja Pogovarjamo se o ... Pogovor steče o trenutno aktualnih vprašanjih, dogodkih ... na območju občine. Vsak drugi ponedeljek so na programu Živinorejski nasveti. To je oddaja, v kateri sodeluje veterinar Šant, odgovarja pa na vprašanja živinorejcev. Vsak tretji ponedeljek pridejo na svoj račun ljubitelji glasbe, saj je na programu oddaja Glasbeni gost. Četrti ponedeljek v tednu pa je oddaja z različno tematiko. Ponavadi je s področja kmetijstva. Občasno imajo svoj program tudi ob torkih, sredah in četrtkih; lastnega programa pa ne predvajajo ob petkih, sobotah in nedeljah. Drugo so seveda tako imenovane videostrani, ki so na sporedu vsak dan. Na televizijski kabelski sistem pri Svetem Juriju ob Ščavnici je priključenih okrog 100 naročnikov. Želja občinskih mož in seveda tudi koncesionarja je, da bi bili priključeni vsi kraji z območja občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Morda se bodo letos priključili Slaptinci, Bolehnečici in Žihlava. Koliko bo stal priključek, ta hip še ni znano. Tisti, ki že imajo »kabelsko«, so plačali 1.280 mark v tolarjih. Veliko ceneje najbrž tudi zdaj ne bo, kajtj območje svetojurijske občine je »raztegnjeno.« Ta čas omogoča kabelsko razdelilni sistem Sveti Jurij ob Ščavnici spremljanje 27 programov. S. S. nega odbora, sedaj pa je član občinskega odbora DeSUS-a. Aktiven je tudi v upokojenskem društvu, kjer je bil nekaj časa predsednik. Upokojenci ga poznamo tudi kot imenitnega govornika na pogrebih pa tudi kot vsestransko aktivnega športnika rekreativca. Ob življenjskem jubileju mu iskreno čestitamo ter mu želimo še veliko srečnih in zdravih let, predvsem pa, da bi nam s svojim znanjem in bogatimi izkušnjami še dolgo pomagal sooblikovati politiko DeSUS-a v Gornji Radgoni. Želimo, da bi ga še dolgo videvali nasmejanega in zdravega, ko se z ženo Marico vrača z vsakodnevnih sprehodov. Milan Nekrep 24 televizijski spored od 13. do 19. februarja vestnik, 12. februar PETEK 13. FEBRUAR TV SLOVENIJA 1 9.00 Lutkovna igrica 9.15 Narava od blizu, nemška serija 9.45 Zenit 10.15 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 10.35 Oblikovalke, ameriška nanizanka 11.10 Vrtinec rož, francoska nadaljevanka, 3/ 14 12.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 15.50 Zgodbe iz školjke 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Lahkih nog naokrog 18.20 Novi raziskovalec, ameriška serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Nagano '98 20.35 Dober boj, ameriški film 22.10 Odmevi, vreme, šport 22.55 Newyorška vročica, ameriška nanizanka 23.30 Zvezde ruskega baleta TV SLOVENIJA 2 9.00 Pepa in Pepe, španska nanizanka 9.30 Pasje življenje, ameriška nanizanka 10.00 Anna Maria, nemška nadaljevanka, 13/ 14 10.50 Moja draga Klementina, ameriški film 15.40 Zimske olimpijske igre 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Kut Gas, koncert 21.35 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 22.00 Mala prodajalna groze, ameriški film 23.30 Profit, ameriška nadaljevanka, 6/8 1.50 Zimske olimpijske igre POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Senca -11.00 Esmeralda - 12.00 Acapulco H. E. A. T. - 13.00 POP kviz - 13.30 Na zdravje! -14.00 Obalna straža ponoči - 15.00 Power Rangers - 15.30 Esmeralda - 16.30 Senca -17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne - 18.30 Acapulco H. E. A. T. - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Prva izdaja - 21.00 Dosjeji X -22.00 Psiho 2, ameriški film - 0.00 Hiša za igro, erotični film - 1.30 24 ur TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Hi-ghlander - 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 Supermanove dogodivščine - 18.00 Mamice -18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Izbor filmske zvezde: Sandra Bullock (090 91 51), Julia Roberts (090 91 52), Wino-na Ryder (090 91 53) - 22.00 M. A. S. H. -23.00 Mesto prekletih - 0.00 Živa STUDIO AS 9.30 GNES- 10.00 MEHANIKA 1951 -11.00 Risanke -12.00 Videostrani - 16.00 GNES -16 30 MEHANIKA 1951 - 17.30 Videostrani -18.30 Risanke -19.00 GNES, informativna oddaja - 19.30 TV Dnevnik - 20.00 GNES -20.30 Videoboom 40 - 21.25 Videotop -22.30 GNES-23.00 Naj spot-23.45 Erotika - 01.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nadaljevanka, 15/130 - 13.15 NewYork, nadaljevanka, 2/352 - 13.45 Risanka - 13.55 Poročila - 14.00 Sinovi neviht - 15.05 Za otroke - 1 5.40 Poročila - 15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Govorimo o zdravju - 19.30 Dnevnik - 20.15 Sedem vrhov, potopisna serija - 20.50 Po naši lepi - 22.10 Opazovanja -22.45 Tednik - 23.45 Poročila - 23.55 Oddelek za umore, nanizanka - 0.40 Poljub pred smrtjo, ameriški film - 2.10 Sedmi element -2.55 Koncert zabavne glasbe - 5.30 Nepozabni filmi: Knez vojne, ameriški film TV HRVAŠKA 2 14.50 Osumljeni, ameriški film - 16.25 Za otroke - 17.05 Rejec govedi, nadaljevanka -17.55 Izobraževalna oddaja - 18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 20.15 Stranka, nadaljevanka, (19/21 - 21.05 Poročila - 21.20 Cosby - 21.50 Morilčevo znamenje, ameriški film - 23.30 Ugrabljena, kanadsko-ameriški film TV MADZARSKA1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod: dnevniki, prometne informacije, pregled tiska - 9.35 Vino in oblast - 10.05 Ponovitve: Familija, Sosedje -11.10 Savannah - 12.00 Zvon, ura novic -13.00 Koktajl melodij - 14.00 Peterica na otoku - 14.25 Martin Chuzzlevvit, nadaljevanka -15.25 Vino in oblast - 15.55 Za otroke -17.00 Termometer - 17.15 Za upokojence -17.45 Regionalni dnevniki - 18.05 Okno -19.00 Za otroke - 19.20 Deklamacija - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Savannah - 20.45 Ekskluzivno - 21.10 Med petimi očmi - 22.00 Aktualno - 23.00 Lahko neseš domov avto, igra na srečo - 0.40 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Od meje do meje - 7.00 Dnevnik - 7.15 Svet v slikah -7.45 Od meje do meje - 8.00 Odprta univerza -9.00 Zakladnica - 11.00 Slovite knjižnice -11.40 Duh kraja - 12.00 Ura novic - 13.00 Zimske olimpijske igre - 15.00 Repeta, izobraževalni program - 17.30 Ljudje v naravi -18.00 Svet plesa - 18.30 Evropska galerija -18.55 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Omama pustolovščine - 21.00 Madžarska hiša -22.05 Satanski tango, madžarski film (čb) TV AVSTRIJA 1 6.00 Ol Nagano: sankanje, superveleslalom, hokej, prenosi - 14.50 Dr. Quinn - Zdravnica iz strasti - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi ppd eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne -18.30 Olimpijski studio - 19.30 Čas v sliki -20.02 Šport - 20.15 Priča, srhljivka - 22.00 Umazani Harry se vrača, kriminalka - 23.55 J. A. G. TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Policaj izTolza - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.10 Vera - 13.00 Poročila -13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta -14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 1 9.30 Čas v sliki -20.15 Derrick - 21.15 Reševalec življenj -22.10 Poročila - 22.35 Modemi časi - 23.05 Želja po ljubezni - 0.00 Čas v sliki 3 - 0.30 Nor nate 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Deželni magazin - 10.30 Izlet po gorskem otoku - 10.55 Priče stoletja -12.00 Nočni studio - 13.00 Novo ... - 13.30 Borza - 14.00 Blues festival Leverkusen -14.45 Šport pod drobnogledom - 15.15 Železniška romantika - 15.45 Skozi tujo deželo -16.45 Design - 17.30 Govorilna ura - 18.15 Potovanja k umetnosti - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Tuji imperij - 21.00 Arktika - Antarktika - 21.30 3satova borza - 22.00 Zapiski iz tujine - 22.10 Poročila - 22.35 Bolne sestre - 23.00 Hol-lywood v Južni Afriki: apartheid in film - 0.50 Pogledi s strani - 1.00 Deset pred deseto -2.00 Jazzfestival Berlin ’96 SOBOTA 14. FEBRUAR TV SLOVENIJA 1 8.50 Radovedni Taček: Mleko 9.10 Taborniki in skavti 9.25 Pod klobukom 10.10 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 10.55 Beg z Jupitra, avstralska nadaljevanka 11.20 Hitove muze: Mojca Zlobko in Cveto Kobal 12.00 Tednik 13.00 Poročila 13.15 Zgodbe iz školjke 13.45 Lahkih nog naokrog 14.30 Zvezde ruskega baleta 15.30 Anton letalec, danski film 17.00 Obzornik 17.15 Naša pesem 17.50 Na vrtu 18.20 Ganski kulti, nemška dokumentarna oddaja 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Nagano'98 20.40 Turistična oddaja 21.00 Pravi biznis 22.00 Naj naj naj, angleška serija 22.35 Poročila, vreme, šport 23.05 Batton Rouge, španski film TV SLOVENIJA 2 10.00 Kut Gas, koncert 12.30 Košarka NBA 13.00 Zimske olimpijske igre 19.30 Videoring 20.00 Superman II, ameriški film 22.10 V vrtincu 22.50 Sobotna noč 1.10 Zimske olimpijske igre POP TV 8.00 Pujsji Dol - 8.30 Munkci - 9.00 Zverinice - 9.30 Vrnitev v prihodnost - 10.00 Iron man -10.30 Mlajši bratec - 11.00 Lažnivi mesec, ameriški mladinski film - 13.00 Morska deklica - 13.30 Roseanne - 14.00 Super pop -15.30 Tekwar- 16.30 Highlander - 17.30 POP party - 18.30 Pustolovščine Robina Hoo-da - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Romanca v Seattlu, ameriški film - 22.00 Teksaški mož postave - 23.00 Usodni nagon, ameriški film - 1.00 Playboy special - 2.00 24 ur TV GAJBA 15.00 Ponovitev izbora filmske zvezde - 17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Mamice -18.30 Zapp, glasbena oddaja - 19.30 Mulci -20.00 Bombniki B-52, ameriški film - 22.00 Kaskaderji - 23.00 MacGyver - 0.00 Zapp STUDIO AS 9.30 GNES -10.00 Videoboom 40-10.55 Videotop- 11.40 Risanke -12.00 Videostrani - 16 00 GNES - 16.30 Videoboom 40 -17.25 Videotop - 18.15 Videostrani - 18.30 Risanke - 19.00 GNES, informativna oddaja -19 30 TV Dnevnik- 19.55 Utrip - 20.10 GNES- 20.40 Umetniki in modeli - 22.30 GNES-23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Opazovanja - 8.00 Risanka - 8.20 Koledar - 8.30 Poročila - 8.35 Za otroke - 9.00 Dobro jutro - 11.00 Otroški program - 12.00 Dnevnik - 12.25 Obdobje srca, ameriški film -14.05 Poročila - 14.15 Mladinska serija -15.10 Briljantina - 15.55 Televizija o televiziji -16.35 Dr. Ouinnova, nanizanka - 17.20 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik - 20.15 Nasloni se name, ameriški film - 22.05 Opazovanja -23.25 Polnočna premiera: Oporišče - 2.30 Psi faktor, serija - 3.15 Dokumentarni film - 4.00 Skrita kamera - 4.30 Koncert - 5.30 Največji uspehi hrvaškega športa - 6.50 Jazz pred jutrom TV HRVAŠKA 2 10.35 Koledar - 10.45 Dosjeji X - 11.30 Filmi Kirn Novak: Vrtogavica, ameriški film - 14.30 Theatron: Giselle, balet - 16.30 Morje - 17.00 Deset svetovnih pisateljev: Marcel Proust -18.00 Dokumentarna oddaja - 18.40 Zlati gong, glasbena oddaja - 19.30 Dnevnik -20.15 Triler - 21.25 Dvojčka, dokumentarni film - 22.20 Dokumentarna oddaja - 23.10 Oprah Show TV MADŽARSKA! 5.50 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program -11.00 Strasti, nanizanka - 12.00 McKenna, nanizanka - 12.45 Odgovarjamo na telefone -12.55 Energijska abeceda - 13.00 Dnevnik -13.10 Odprti studio - 13.30 Sposojena zemlja - 13.50 Čudovite živali - 14.15 Slovo od orožja, ameriški film - 16.45 Državljan - 17.30 Območja, reportaže - 17.55 Glasba - 18.00 Pojavi v živalskem svetu - 18.35 Najlepše poletje naše najstniške dobe, Colorado - 19.05 Lotoshovv - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Top- show, Valentinovo - 21.05 Telešport, vmes olimpijske igre - 21.35 Varljivo sonce, italijan-sko-francoski film - 0.00 Zblazneli bojevnik, ameriški film TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Od meje do meje - 7.00 Dnevnik - 7.15 Kje, kaj? -7.45 Od meje do meje - 8.00 Blatno jezero -8.30 Šola na gori sv. Martina, benediktinci -9.00 Euroklick - 9.30 Zimske olimpijske igre -13.00 Okno v Evropo - 1 5.00 Hiša na podeželju - 16.30 Telešport, vmes odbojka -18.30 Hiša na podeželju - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Familija, 327. del - 20.30 Hiša na podeželju - 21.30 Bolnišnica v predmestju -22.55 Poper, nanizanka - 23.30 Film TV AVSTRIJA! 7.00 Ol Nagano: bob, smuk, umetnostno drsanje, hokej - 14.50 Zabava peterice - 15.35 Beverly Hills 90210 - 16.20 Melrose Plače -17.10 Specialisti - 18.00 Tohuvvabohu -18.3tf Olimpijski studio - 19.30 Čas v sliki -20.15 Kokon II, filmska komedija - 22.05 Angel poželenja, srhljivka - 23.35 Oči terorja, srhljivka - 1.00 Ol Nagano: smučarski skoki, kombinacijski smuk, biatlon, prenosi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9.30 Človek se ne bi smel igrati z ljubeznijo, film - 11.15 Priča, srhljivka - 13.00 Poročila - 13.10 Ko Conny s Petrom, filmska komedija - 14.50 Romanca v Heidelbergu, filmska komedija - 16.25 Podobe Avstrije - 16.30 Dežela in ljudje -17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo -17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.02 Pogledi s strani - 20.15 Šampion -22.00 Poročila - 22.05 Vse je komedija -23.40 Poročila - 23.45 Skrivnost tvoje nežnosti, romanca 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Francoščina - 7.30 Znotraj britanskih otokov -8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki -9.05 Čas za kulturo - 9.45 Alpe - Donava - Jadran - 10.15 Domovina tuja domovina - 10.40 Reportaža - 11.30 Pred tridesetimi leti - 12.15 Koncert - 14.00 Novo ... - 14.30 Čudoviti svet - 15.15 Televizija za ženske - 15.45 Moda za leto 1998 - 17.35 Nasveti in tendence -18.00 Arktika - Antarktika - 18.30 Tujina -19.00 Danes - 19.20 Foyer - 20.00 Poročila -20.15 Da capo - 21.00 Lepa Helena, opera - 23.15 Boulevard Bio - 0.15 Pogledi s strani - 0.40 Projekt X - 1.10 Aktualni športni studio - 2.30 Jazz v New Orleansu NEDELJA L 15. FEBRUAR TV SLOVENIJA 1 8.35 Ferdi, risanka 9.00 Telerime 9.05 Zvezdica, lutkovna igrica 9.30 Čarobni šolski avtobus, risanka 9.55 Nedeljska maša 11.00 Dogodivščine z Divjega zahoda 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 13.00 Poročila 14.20 Zgodba Oksane Baiul, ameriški film 15.50 Pravi biznis 17.00 Obzornik 17.15 Po domače 18.50 Spoznavanje narave in družbe: Egipt 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.10 Nagano'98 20.40 Zoom 22.10 Očetje in sinovi 23.05 Poročila, vreme, šport 23.25 Predstava, ameriški film TV SLOVENIJA 2 9.55 Začarani princ, španski film 10.50 Pomp 11.50 V vrtincu 12.30* Teniški magazin 13.00 Zimske olimpijske igre 16.40 Kvalifikacije za EP v rokometu (ž.), Slovenija - Avstrija 18.00 Zimske olimpijske igre 19.30 Videoring 20.00 Strici so mi povedali, tv-nadaljevanka, 2/7 21.10 Stoletje ljudstva, angleška serija 22.00 Slovenski magazin 22.30 v New Orleansu, ameriška nanizanka POP TV 8.00 Kapitan Zed - 8.30 Pasji mornarji - 9.00 Klop - 9.30 Maček Felix - 10.00 Mladi superman - 10.30 Parker Lewis - 11.00 Morska deklica - 11.30 Tekvvar - 12.30 Highlander -13.30 Brez zapor z Jonasom - 14.30 Ned Kel-ly, angleški film - 16.30 Radijska postaja -17.00 Otroški zdravnik - 17.45 Skrivnostna neznanka, ameriška komedija - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Super pop - 21.45 Športna scena - 23.00 Čisto prava pustolovščina, ameriški film - 1.00 24 ur TV GAJBA 15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Kratka romanca, ameriški film - 18.00 Mamice -18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Oče na službeni poti, jugoslovanski film - 22.00 Črno-bela klasika: Marty, ameriški film - 0.00 Kavarna nočne more - 1.00 Živa STUDIO AS 9.30 TEDNIK, ponovitev oddaj GNES -11.30 Mehanika 1951 - 12.30 Iz produkcije ZLTV VTV VELENJE - 13.00 Videostrani - 18.00 Čudež v Valbyju -19.30 Dnevnik-19.55 Zrcalo tedna-20.10 Rezerviran čas-22.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.35 Opazovanja - 8.05 Risanka - 8.35 Poročila - 8.40 Poljdnoznanstvena serija - 9.35 Risanka - 10.00 Karneval - 10.30 Koncert Šole za klasični balet - 11.10 Risanka - 11.30 Filipovi otroci - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijska oddaja - 13.15 Dokumentarna oddaja -13.45 Mir in dobrota - 14.20 Opera Box - 14.50 Poročila - 15.00 Oprah Show - 15.50 Podtaknjena naprava,-avstralski film - 17.25 Poročila - 17.35 Ženska v belem, nadaljevanka, 5/6 - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dramski program - 21.15 50-letnica plesnega orkestra HRT - 22.20 Opazovanja - 22.50 Spoznavanje: Seks, dokumentarna serija - 23.45 Poročila TV HRVAŠKA 2 11.25 Koledar - 11.35 Briljantina - 12.20 Psi faktor, serija - 13.05 Polnočna premiera: Oporišče - 16.10 National Geographic, serija -17.05 Simfonijski orkester Kyoto - 17.50 Turistični magazin - 18.20 Etnokajda - 19.00 Maček Viktor - 19.30 Dnevnik - 20.15 Fatamorgana, oddaja o filmu - 21.00 Foxov filmski večer - 22.40 Zakonski pristan, humoristična nanizanka - 23.05 Samostan, portugalsko-fran-coski film TV MADŽARSKA 1 6.30 Vaška TV - 7.00 Otroški program - 9.30 Družinski dnevnik - 10.00 Tv-magister, izobraževalni program - 11.05 Živali iščejo dom -11.35 Poje Laszlo Lovay - 12.00 Zvon, ura novic - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Stalno omizje - 13.00 Telešport, angleški nogomet -13.55 Filmski muzej - 15.30 Metodistični verski program - 15.50 Kolo, iz življenja manjšin -16.05 Walt Disney vam predstavlja - 17.05 Glasba,- 17.10 Halo, Madžarska, turizem -18.00 Želeli ste - 19.00 Teden in dnevnik -20.00 Kneginja Sandra, nanizanka - 20.45 Variacije - 21.00 Veliki poglavar, tv-igra -22.05 Zgodba neke generacije, režiser Istvan Szabo - 22.55 Tonik, 25 minut za osvežitev -23.35 Telešport, vmes olimpijske igre TV MADŽARSKA 2 7.30 Vesoljske igre, nanizanka - 8.00 Alma Mater, Sarospatak - 8.30 Družinski magazin -9.00 Zabavni program za mlade - 11.00 Zimske olimpijske igre - 13.00 V imenu ljubezni, nanizanka - 15.00 Zimske olimpijske igre -17.00 Evropski popotnik - 17.30 PoliTour, svetovni popotnik - 18.00 Cirka-firka, animacija - 18.30 Ekran, izbor - 19.00 Kolumb in doba odkritij - 20.00 Koktajl-bar - 21.30 Telešport -22.00 Dokler še živimo, angleška nanizanka -22.45 Universitas, forum neodvisnih filmarjev TV AVSTRIJA 1 9.05 Ol Nagano: smučarski skoki, hokej, umetnostno drsanje, prenosi - 13.50 Specialisti -14.35 Rocketeer, pustolovski film - 16.20 Smokey in bandit ponovno na cesti, filmska komedija - 18.00 Srček - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Odisejeva pustolovščina, prvi del filma - 21.45 Kolumbe - 23.15 Kraj dejanja - 0.45 Ol Nagano: smučarski skoki in hokej, prenos TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Marina, filmska komedija - 10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija -13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pust iz Feldkir-cha - 15.30 Vožnja po Schwarzwaldu, film -17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev -17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes -19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Grajski hotel Orth - 22.05 K stvari - 23.25 Vizije -23.30 Pustni koncert dunajskega filharmoničnega orkestra - 0.40 Teden kulture 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Pogovori o kulturi - 7.45 Kulturni izseki - 8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Lirika za vse - 9.15 Arktika - Antarktika - 9.45 Literarni kvartet - 11.00 Stavka, nemi film - 12.10 Čudež Wgik - 12.40 Prihod vlaka - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Spomini -13.45 Zvočna Avstrija - 14.30 Halo, kako je? -15.00 Ko oče s sinovi - 16.00 HITEČ - 16.30 Arktika - Antarktika - 17.15 Živalski portret -17.30 Televizijski zdravstveni nasveti - 18.00 Dnevnik - 18.15 Obzornik - 19.00 Danes -19.10 Pogovor - 20.00 Poročila - 20.15 Arktika - Antarktika -21.00 Zakladi sveta - dediščina človeštva - 21.20 Otroci, kader, komandirji - 22.50 Včeraj zvečer in danes zjutraj - 23.15 Besedo ima javni tožilec - 0.25 Umazani konec tedna, film PONEDELJEK 16. FEBRUAR 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Studio City POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Senca 11.00 Esmeralda - 12.00 Otroški zdra* 13.00 POP kviz - 13.30 Mlajši bratec - W Športna scena - 15.30 Esmeralda -Senca - 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanr« 18.30 Acapulco H. E. A. T. - 19.20 W-19.30 24 ur - 20.00 Highlander 2, am* film - 22.00 Možje v modrem - 23.00 Is« -resnice, ameriški film - 0.45 24 ur TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15-0° J ti vetru - 16.00 Krila - 16.30 Taksi - Na sever - 18.00 Mamice - 18-30 2^5 nalni program - 19.30 Mulci - 20.00 ves -; bojevniki - 21.00 Paralelni svet - 22.0°* S. H. - 23.00 Mesto prekletih - 0.00 STUDIO AS 9.30 Čudež v Valbyju -10.50 Risanke-] J Videostrani -16.00 Umetniki in modeli''k Videostrani -18.30 Risanke - 19.00« informativna oddaja -19.30 TV Dnevnik'*,^ GNES - 20.30 Tepček - 22.30 GNES Videostrani TV HRVAŠKA 1 J 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -ročila - 10.05 Izobraževalni program - j Modul 8 - 12.00 Dnevnik - 12.25 Rel^ di, nadaljevanka - 13.15 New York, ” evanka - 13.45 Risanka - 14.00 14.05 Turistični magazin - 14.35 Doki® na oddaja - 15.10 Modul 8-15.40 Por s 15.45 Izobraževalni program - 17.00“ z danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Dom j - 19.30 Dnevnik - 20.15 Značaj P* # 20.45 Dramski program - 21.45 BM -Čanja, dokumentarna oddaja - 22.35 S vanja - 23.10 V ljubezni in v vojni, amen , TV HRVAŠKA 2 13.45 Koledar - 13.55 Mestece Peyton’5 del - 14.45 Kakšen oče takšen sin, j film - 16.25 Za otroke - 17.05 Rejec;9“^ nadaljevanka - 17.55 Živeti z ... - 1®. rf - 19.00 Županijska panorama - 19-nik - 20.10 Kviz - 20.25 Murphym"u 20.55 Poročila - 21.10 Vojna v Ru* j mentarna serija - 22.10 Leteči odr®□’| jevanka - 22.55 Vidikon, glasbena odd« | TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod: prometne informacije, pregled tiska -in oblast - 10.05 Družina Onedin ' Zvon, ura novic - 13.05 Narodnostne 14.00 Telešport, olimpijske igre - 1 j nu ljubezni, nanizanka - 17.00 Popjr ambulanta - 17.15 Regionalni magazin i vniki - 18.05 Za otroke - 18.35 nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport -odrasle: Dosjeji X, tajni posli FBI - 20.4 'J ta usta, političnišov - 21.30 MixishoW'p Aktualno - 22.55 Anna, dokumenta® 0.30 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.1 5 Teden - 7.00 7.15 Območja, reportaže - 7.45 Od meje - 8.00 Odprta univerza - 9.00 Za^^l - 11.00 Slovite madžarske knjižnice '4 Arboretumi - 12.00 Ura novic - 13.00 W kriminalka - 14.00 Skupščinski dne^ a ortaže - 15.00Zasedanje parlamenta ' w Repeta, izobraževalni program - 17-stveni poročevalec - 18.00 Kapitan nanizanka - 18.30 Madžarska danes ' / Pravljice - 19.30 Dnevnik, šport - 20-^f Nancite, poljudnoznanstveni film - 2°j^ plus - 21.00 Zimske olimpijske ig®'^ Rockov povratnik, madžarski film - 23' I boka voda TV SLOVENIJA 1 8.30 Risanka 9.00 Telerime 9.05 Ameriška pravljica, otroški musical 9.50 Briši, piši 10.00 Uršine ljubezni, mladinski film 10.30 Novi raziskovalec, ameriška serija 11.20 Na vrtu 11.45 Ganski kulti, dokumentarna oddaja 12.35 Utrip, Zrcalo 13.00 Poročila 13.40 Turistična oddaja 14.00 Očetje in sinovi 14.50 Zoom 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček: Stopnica 17.50 Očividec, angleška serija 18.20 Recept za zdravo življenje 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20.00 Nagano '98 20.30 Savannah, ameriška nadaljevanka, 7/ 34 21.20 Gore in ljudje 22.15 Odmevi, vreme, šport 23.30 Iz slovenskih ateljejev: Viktor Plestenjak 23.45 Malomeščanska svatba, predstava SNG TV AVSTRIJA 1 7.00 Ol Nagano: hitrostno drsanje, tw nostno drsanje, prenosi - 14.50 Dr-Zdravnica iz strasti - 15.40 Zvezdn® jt. 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi P streho - 17.40 Glej, kdo tam razbij3 jj/ Roseanne - 18.30 Olimpijski studio Čas v sliki - 20.15 Odisejeva Pd?t°l3 drugi del - 21.50 Prinašalec sanjar 23.25 Vera Cruz, vestern - 0.55 0< kombinacijski slalom, smučarski skok1' I prenosi TV AVSTRIJA 2 J 9.00 Poročila t 9.05 Odisejeva PuS*e|OT prvi del - 10.35 Bogati in lepi - 1!•. , 10 - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacij3 # Podobe Avstrije - 13.00 Poročila - ' ba družina - 14.00 Lipova cesta - 1 :, A je njen konjiček - 15.15 Bogati in l®P Kraj srečanja zvezna dežela - 17-° jO'-v Avstriji - 19.00 Dežela danes - ^5 C sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20JJJ zdravnik - 21.05 Tema - 22.00 k / 22.30 Kraj srečanja kultura - 0.00 L 3SAT J 6.50 Sedem dni drugačne televizij®'j ska panorama - 9.00 Čas v sliki -9.40 Aktualni kino nasvet - 9.45 u fr, 10.30 Tujina - 11.00 Nočna kavarn*^ Streljanje slonov v Zimbabveju - 1 i Ina ura - 13.45 Zakladi sveta - dedi® štva - 14.00 Nedeljski koncert - 1e seniorjev - 15.30 Nasveti in tendenc , F: Po sledeh Evrope - 16.00 Vidno P0,e(« Kariera z učenjem - 17.15 Čas za 5 17.45 Umetnost in kič - 18.15 SliKe ^i/,; - 19.00 Danes - 19.20 Čas za JKj 20.00 Poročila - 20.15 Išče se -21.00 MTW - 21.30 Novo - 22-.%/ - 22.25 Kinomagazin - 23.10 009'" 0.25 Pogledi s strani TV SLOVENIJA 2 9.00 Indaba, francoska nanizanka 9.25 Frasier, ameriška nanizanka 9.45 Peter Strohm, nemška nanizanka 10.35. Zimske olimpijske igre 19.00 Lingo 19.30 Videoring 20.00 Studio City 21.00 Pomp 22.00 Tok noč tok vestnik, 12. februar 1998 televizijski spored od 13. do 19. februarja 25 torek i7rtBRtiAp TV SLOVENIJA! 8.30 9.00 9.05 9.50 10.00 11.00 11.45 12.15 13.00 13.25 14.20 14.50 16.20 17.00 17.10 17.30 17.55 18.20 19.10 19.30 20.00 20.30 21.20 22.15 23.00 23.25 0.25 Risanka Telerime ^jicVn°St' kapkanove9 dnevnika, pra-Briši, piši Tajno društvo PGC, mladinski tv-film Recept za zdravo življenje Mewyorška vročica, ameriška nanizanka Savannah, ameriška nadaljevanka, 7/ Poročila Gore in ljudje Opus $ ^meščanska svatba, predstava Belladonna, evropski ženski magazin Obzornik Po Sloveniji P.6? z Jupitra, avstralska nadaljevanka Mejniki naravoslovja in tehnike Besede Risanka Dnevnik Nagano '98 Gimnazija strtih src, avstralska nadaljevanka, 7/26 Tv-tribuna Odmevi, vreme, šport Kdo je glavni, ameriška nanizanka kontrapunkt, omizje o kulturi Pvet poroča ^SLOVENIJA 2 epa m Pepe, španska nanizanka rasier, ameriška nanizanka eter Strohm, nemška nanizanka ^lovenski magazin rok noč tok Za dobro stvar, ameriški film timske olimpijske igre Kolo sreče Videoring Hipnotični svet Paula McKenna Prašanje zakonitosti, angleška nanizanka 9.25 9.45 11.40 12.10 1 13.00 15.00 19.00 19.30 20.00 20.50 21.15 22.00 23.40 1.05 Sestre, ameriška nanizanka Nevarna storilka, kanadska drama Novice iz sveta razvedrila Z|mske olimpijske igre ‘‘»'»TV 11 OnDpbr° iutr°’ Slovenija - 10.00 Senca -- I3on DAalda’ 12.00 Acapulco H. E. A. T. POPna^PDP kviz - 13.30 Policisti - 14.00 -15 15.00 Muppet TV: Michelle Pfeiffer Pop/, ®mera!da - 16.30 Senca - 17.30 H. E, t t18'00 Roseanne - 18.30 Acapulco 20.0nn ; 7 19.20 Vreme - 19.30 24 ur -- 21.45 o 'z sirotišnice, kanadski film, 1. del - 23 noT?Inlšniea upanja - 22.30 Na zdravje! "45 j8 Smrtonosni grižljaj, ameriški film - Ur ' 9-30 Borzni monitor - 15.00 Hi-feoiUu' 16 00 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 žiVa 2 P0J6vniki - 18.00 Mamice - 18.30 2O.6qs lonalni Program - 19.30 Mulci -23-00 M ,rna obzoda " 22.00 M. A. S. H. - Mesto prekletih - 0.00 Živa ^dioas >12.00 v?,'10 00 Tepček - 11.45 Risanke 'epček y®60strani -16.00 GNES -16.30 1®0q p.13/5 Videostrani -18.30 Risanke -Pivnik informativna oddaja-19.30 TV Sinf/J^00 GNES - 20 30 Teden ob . ./^bvna oddaja - 22.00 Glasbeni pre-v- ° GNES - 23.00 Videostrani ^VASKAl - Inn/, 800 Dobro ' 10.00 Po-j!°dul g jO5 Izobraževalni program - 11.30 ? nadalio>, , 0 Dr|evnik - 12.25 Rejec gove-.anka _ ~ 13.15 New York, nadalje- Z-^Dram ,7 Risanka - 14.00 Poročila -'V0 C" pr°9ram ■15J0 Opera Box -,12-00 uJ« ' 15-45 Izobraževalni program n'35 0d^3ka danes - 18-00 Kolo sreče -?n'l Svetni a-° solstvu ~ 19-30 Dnevnik -?’-5o Tv-na ?' prvak’ dokumentarna oddaja -3'1S Pobu/amen* " 22.40 Opazovanja -K,. Uda- ameriški film >hK^SKA2 dil6'Ž5 V^vJ/ 14,50 Sestrica, ameriški film - t^Mevanv kem vrtu - 16 55 Rejec gove-Hik 9'°° Sn' J M5 Priz^a - 18.35 Hugo 'V, 2°-1Ok, 1Ska panorama - 19.30 Dnev-Zvn '15 Po//20.25 Urgenca, nanizanka ^o^UnSKAl in nkPtne infom? 5:50 s°nčni vzhod: dnevniki, C Pregled tiska - 9.35 Vino 1žn/ni Pesnk& Sportna akademija - 10.30 " a°nV-1100 Disnevjevi filmi -1^ ' 14 no ?VIC ' 13,00 pesmi BelaZe-irTenu li,T^ olimpijske igre -l^tS’rehabillt^ nanizanka - 17.00 l^On^^^ja a?'iski ma9azin " 17.15 Igra '8 Mollška l’7 45 Regionalni dnevniki -Tina n 2°-00 l , nanizanka - 19.30 Dnevnik, 21 ž^kriminA^03' nanizanka - 20.50 Krk Salto TelesrjL loni magazin - 21.20 MM -n®nta/ '.7.Oo Aktualno - 6.45 Od meje lilm - > nf/ik ~ 7.15 Mreža, dokupe n'1ski dneCna Od meje do meje - 8.00 ^ra^^nt^V^0^ - 8.30 Zase-i -Oo k 17 3n Repeta, izobraževalni ^džarkaPitan T 4kanstveni Poročevalec -Snjk8^ enk®s. nanizanka - 18.30 lWi m Pod- ?nl8,55 Pravljice - 19.30 OnTpiiu 2°-45 kj?? Aifernative, dokumen-23-55> igre n/V plus 21.00 Zimske Db°kavoda '°9 Glasbeni krožek -, kombinacijski M-l4Sn° Konfeti - 13.30 Di-■50 Dr. Quinn - zdravnica iz strasti - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne - 18.30 Olimpijski studio - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Posilstvo mlade in nedolžne, film -21.50 Zelena karta, filmska komedija - 23.30 Molly in Gina, kriminalka - 1.00 Ol Nagano: veleslalom, smučarski tek, smučarski skoki, prenosi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Odisejeva pustolovščina, drugi del - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.05 Šiling -12.35 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila -13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta -14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža -22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nor nate 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Slike iz Avstrije - 10.30 Evropski magazin - 10.55 K stvari - 12.10 Tema -13.00 Čas za serviranje - 13.30 Umetnost in kič - 14.00 S kraljevskega prestola do Fichtel-berga - 15.00 Adijo, zbogom, na svidenje, filmska komedija - 16.30 Železniška romantika -16.45 Svetovne religije - 17.15 Veselje'do potovanja - 17.45 Uživanje na pravi, nemški način - 18.1 5 Slike iz Nemčije - 19.00 Danes -19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila -20.15 Brez tveganja bogat, film - 21.45 Ognjene oči, kratki film - 22.00 Poročila -22.25 Mefisto, film - 0.50 Deset pred deseto SREDA L 18. FEBRUAR TV SLOVENIJA 1 8.30 Risanka 8.35 Telerime 8.40 Mestna pravljica 9.20 Briši, piši 9.30 Ugrabite me, prosim, madžarski film 10.30 Besede 11.25 Kdo je glavni, ameriška nanizanka 11.50 Gimnazija strtih src, avstralska nadaljevanka 12.30 Naj naj naj, angleška serija 13.00 Poročila 14.05 Svet poroča 14.35 Kontrapunkt, omizje o kulturi 15.25 Tv-tribuna 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Male sive celice, kviz 18.20 Zaročenca, italijanska nadaljevanka, 7/ 10 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Nagano '98 20.30 Nash Bridges, ameriška nanizanka 21.20 Osmi dan 21.50 Podoba podobe 22.20 Odmevi, vreme, šport 23.15 Grace na udaru, ameriška nanizanka 23.40 Zadeva Makropulos, opera TV SLOVENIJA 2 8.50 Pepa in pepe, španska nanizanka 9.20 Frasier, ameriška nanizanka 9.45 Peter Strohm, nemška nanizanka 10.30 Zimske olimpijske igre 13.40 Zgodba Oksane Baiul, ameriški film 15.40 Zimske olimpijske igre 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.05 Liga prvakov v odbojki (m.), Salonit -Pariz 22.05 Sestre, ameriška nanizanka 22.55 Lov za zakladom, francoski kviz 1.05 Zimske olimpijske igre POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Senca -11.00 Esmeralda - 12.00 Acapulco H. E. A. T. - 13.00 POP kviz - 13.30 Na zdravje! - 14.00 Bolnišnica upanja - 15.00 Muppet TV: Martin Short - 15.30 Esmeralda - 16.30 Senca -17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne - 18.30 Acapulco H. E. A. T. - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Moj bratranec Vinny, ameriška komedija - 22.15 Prijatelji - 22.45 Na zdravje! -23.15 Na krilih vetra, ameriški film - 0.45 24 ur TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Hi-ghlander - 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 Detektivka Lea Sommer - 18.00 Mamice -18.30 Živa, regionalni program - 19.30 fvlulci - 20.00 Vrnitev iz divjine, ameriški film - 22.00 M. A. S. H. - 23.00 Mesto prekletih - 0.00 Živa STUDIO AS 9,30 GNES - 10.00 Teden ob Muri - 11.30 Risanke-12.00 Videostrani - 16.00 GNES-16.30 Teden ob Muri - 18.00 Videostrani -18.15 Risanke -18,30 Moji mali prijatelji (oddaja za ljubitelje živali) - 1^.00 GNES, informativna oddaja -19.30 TV Dnevnik - 20.00 GNES - 20.30 Iz produkcije ZLTV STUDIO SIGNAL -21.00 Vrnitev neimenovane - 22.40 GNES-23.10 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Modul 8 - 12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nadaljevanka - 13.15 New York, nadaljevanka - 13.45 Risanka - 14.00 Poročila -14.05 Dokumentarna oddaja - 15.45 Risanka - 15.10 Za otroke - 15.40 Poročila - 15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče - 18.35 Skupaj v vojni, skupaj v miru - 19.30 Dnevnik - 20.15 Živa resnica - 20.50 Poslovni klub - 21.20 Z namenom in razlogom - 22.25 Opazovanja - 23.00 Na težki način, ameriški film TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 14.55 Pobuda, ameriški film -16.25 Za otroke - 17.05 Rejec govedi; nadaljevanka - 17.55 Med nami: Spolna vzgoja -18.25 Hugo - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Jalna, nadaljevanka - 21.15 Poročila - 21.30 Povej kar koli, ameriški film - 23.10 Frasier, humoristična nanizanka TV MADZARSKA1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod: dnevniki, prometne informacije, pregled tiska - 9.35 Vino in oblast, nanizanka - 10.05 Ponovitve: Odprta usta, Čudovite živali - 11.10 Druga možnost, nanizanka - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Zimske olimpijske igre - 14.30 Narodnostne oddaje - 15.25 Grad pustolovščin, ameriška nanizanka - 16.00 Otroški program - 16.30 V imenu ljubezni, nanizanka - 17.00 Služba Alfa, mentalna higiena - 17.10 Iščemo pogrešane -17.15 Regionalni magazini in dnevniki - 17.55 Smernica, verski program - 18.15 Za otroke -18.35 Kralj pamp, nanizanka - 19.30 Dnevik, šport - 20.00 Ljubezen neke Avstralke v Rimu, film - 21.40 MM - 21.50 Aktualno - 22.50 Ob 60-letnici režiserja I. Szaba: Draga Ema, draga Bobe, madžarski film - 0.10 Z Andrejo Sze-nes - 0.55 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Od meje do meje - 7.00 Dnevnik - 7.15 Publikum, kultura - 7.45 Od meje do meje - 8.00 Odprta univerza - 9.00 Zakladnica - 11.00 Slovite madžarske knjižnice - 11.40 Duh kraja -12.00 Ura novic - 13.00 Kairo, podobe iz življenja mesta - 14.00 Derrick, kriminalka -15.00 Repeta, izobraževalni program - 17.30 Zadeva še ni zaključena - 18.00 Kapitan Te-nkes, nanizanka - 18.30 Madžarska danes -18.35 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Terra X, pradavne kulture - 20.50 MTV plus - 21.00 Zimske olimpijske igre - 22.00 Neverjetna resnica, ameriški film - 23.35 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 7.30 01 Nagano: hokej, veleslalom, umetnostno drsanje, prenosi - 14.50 Dr. Ouinn - Zdravnica iz strasti - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne -18.30 Olimpijski studio - 19.30 Čaš v sliki -20.15 Seksualna past, srhljivka - 21.50 Raz-našalec časopisov, srhljivka - 23.20 Vroči diamant, kriminalka - 0.55 Ol Nagano: slalom, smučarski skoki, prenosi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Kolumbo - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme -12.10 Reportaža - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Operni ples, filmska komedija - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče - 23.15 Opijska cesta -0.00 Čas v sliki - 0.30 Nor nate 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.30 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Slike iz Nemčije - 10.30 Sosedje - 11 .00 Zvezdna ura filozofije - 12.00 Dnevnik- 12.15MLMonaLiza- 13.00 Veselje do potovanja - 13.30 Uživanje na pravi, nemški način - 14.00 Hitparada - 14.45 100 stopinj -15.45PurTV - 16.15 Operni ples na Dunaju -16.45 Pustolovščina preživetje - 17.15 Na poti - 1 7.45 V Avstriji - 18.15 Slike iz,Švice -19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 .Nova - 21.00 Arktika - Antarktika - 22.00 Poročila - 22.25 Heinrich Heine: Drugi izgon iz raja - 0.20 Pogledi s strani -0.25 Deset pred deseto ČETRTEK 19. FEBRUAR TV SLOVENIJA! 8.30 Risanka 8.45 Telerime 8.50 Vidkova srajčica, plesna slikanica 9.25 Briši, piši 9.35 Pride pome, tu straši, češki film 10.30 Grace na udaru, ameriška nanizanka 11.00 Nash Bridges, ameriška nanizanka 11.45 Dogodivščine z Divjega zahoda 12.15 Glasbena oddaja 13.00 Poročila 14.50 Naša pesem 15.25 Podoba podobe 15.50 Osmi dan 16.20 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Tedi, oddaja za mularijo 18.05 Glejte, kako rastejo, angleška dokumentarna oddaja 18.20 Parada plesa 18.40 Znanje je ključ 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Nagano '98 20.30 Vrtinec rož, francoska nadaljevanka, 4/ 14 21.25 Tednik 22.20 Odmevi, vreme, šport 23.00 Opremljevalke, ameriška nanizanka 23.25 Parada plesa 23.45 Znanje je ključ TV SLOVENIJA 2 9.00 Moesha, ameriška nanizanka 9.25 Frasier, ameriška nanizanka 9.45 Peter Strohm, nemška nanizanka 13.50 Lov za zakladom, francoski kviz 14.50 Stoletje ljudstva, angleška serija 16.15 Zimske olimpijske igre 18.30 Estonija 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Evropska liga v košarki (m.), Orthez -Olimpija 22.00 Sestre, ameriška nanizanka 22.45 Preblisk, španski film 0.30 Aliča, evropski kulturni magazin 1.00 Zimske olimpijske igre POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Senca -11.00 Esmeralda - 12.00 Acapulco H. E. A. T. -13.00 POP kviz - 13.30 Na zdravje! - 14.00 Razprtije - 15.00 Muppet TV: Paula Abdul -15.30 Esmeralda - 16.30 Senca - 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne - 18.30 Acapulco H. E. A. T. - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Brez zapor z Jonasom in žrebanje dobim - podarim -21.00 Melrose Plače - 22.00 Prijatelji - 22.30 Na zdravje! - 23.00 Brez zaščite - 0.45 24 ur TV GAJBA 9.00 24 ur - 9,30 Borzni monitor - 15.00 Hi-ghlander- 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 Na jug! - 18.00 Mamice - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Dosjeji X - 22.00 M. A. S. H. - 23.00 Mesto prekletih -0.00 Živa STUDIO AS 9.30 GNES - 10.00 Moji mali prijatelji - 10.30 Iz produkcije ZLTV STUDIO SIGNAL - 11 00 Risanke -12.00 Videostrani - 16.00 GNES-16.30 Moji mali prijatelji - 17.00 Iz produkcije ZLTV STUDIO SIGNAL - 17.30 Videostrani -18.30 Risanke - 19.00 GNES, informativna oddaja - 19.30 TV Dnevnik - 20.00 GNES -20.30 Zakoj pa nej (mladinska oddaja) - 21.30 Videotop-22.30 GNES- 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA! 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Modul 8-12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nadaljevanka - 13.15 New York, nadaljevanka - 13.45 Risanka - 14.00 Poročila -14.05 Živa resnica - 14.35 Poslovni klub -15.10 Za otroke - 15.40 Poročila - 15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče - 18.40 Hrvaški v zrcalu -19.30 Dnevnik -20.15 Odkrito - 21.05 Za 80 sekund okoli sveta, dokumentarni film - 21.45 Pol ure kulture - 22.20 Opazovanja - 22.50 Dokumentarna serija - 23.15 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.20 Koledar - 14.30 Na težki način, ameriški film - 16.15 Za otroke - 16.45 Rejec govedi, nadaljevanka - 17.35 S knjigo v glavo -1 8.20 Moč denarja - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Dosjeji X - 21.15 Poročila -21.30 Streljaj!, španski film - 23.20 Stopnice, ameriški film TV MADŽARSKA! 11.10 Tango triglasno, danska nanizanka -12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Folk na odru, posnetek iz Vigada - 13.40 Narodnostne oddaje - 15.25 Grad pustolovščin, ameriška nanizanka - 16.00 Za otroke - 16.30 V imenu ljubezni, nanizanka - 17.00 Na pomoč, mentalna RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventi-lator- 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30-Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08,00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi-09.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni 'gost - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -1 7.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.15 Trn v peti - -09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10,30 Mali oglasi 11.15 Oaj, kak san zlufto - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje -15,30 Dogodki in od higiena za vsakogar - 17.10 Iščemo pogrešane - 17.15 Album smešnic - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Duhovnik, slikar, pisec?, Peter Prokop - 18.20 Za otroke - 18.35 Kralj pamp, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Malo mesto, nanizanka - 20.40 Desert, A. Kepes - 21.50 Aktualno TV MADŽARSKA 2 11.45 Arboretumi - 12.00 Ura novic - 13.00 Zimske olimpijske igre - 15.00 Repeta, izobraževalni program - 17.30 Poročilo s seje vlade - 18.00 Kapitan Tenkes, nanizanka -18.30 Madžarska danes - 18.55 Pravljice -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Naše 20. stoletje - 21.00 Zimske olimpijske igre - 22.00 Kviz ob 40-letnici madžarske TV TV AVSTRIJA! 9.00 Ol Nagano: slalom za ženske, posnetek -12.05 Konfeti - 12.30 Risanke - 14.50 Dr. Ouinn - Zdravnica iz strasti - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija -18.05 Roseanne - 18.30 Olimpijski studio -19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex -21.05 Dosjeji X - 21.50 Zunaj meja - 22.40 Eden - 23.05 Oddaja o kulturi - 0.35 Šport: odbojka, tenis - 0.50 Ol Nagano: smučarski tek, veleslalom, prenosi TV AVSTRIJA 2 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes -11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Ogled - 13.00 Poročila -13.00 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta -14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Ko muzika igra - 21.05 Vse v znamenju valčka -21.50 Operni ples na Dunaju, prenos 3SAT 10.30 Orientacija - 11.00 NDR šov - 13.00 Na poti - 13.30 V Avstriji - 14.00 Narodnozabavna glasba - 14.45 Spektrum - 16.30 Življenje v gozdovih - 17.15 Novo - 17.45 Borza - 18.15 Deželni magazin - 19.00 Danes -19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila -20.15 Z glasbo v ljubezensko srečo, film -21.50 Operni ples na Dunaju - 22.40 Poročila - 23.00 Operni ples na Dunaju, nadaljevanje -0.00 Zgodbe iz hladne vojne mevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 1 9.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila-06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 1 2.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -12.45 Male živali - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila -21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -TO.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -1 7.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektiv-no/V stiski - 21.00 Poročila - 21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11,15 Mali oglasi - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -1 9.00 Dnevnik RaSlo - 1 9.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. 26 IKestnik vestnik, 12. februar 1998 Lepa kot nevesta Vestnikova fiesta!!! GORNJA RADGONA - V ____ tej občini je kar precej navdušencev za organizirano petje. Tačas delujeta dva ženska pevska zbora, in sicer ŽPZ Manko Golar in zbor Aktiva kmečkih žena in deklet pri KZ Gornja Radgona. V tem mestu je zelo znan tudi Gasilski oktet. Poleg tega imajo dva mešana pevska zbora v Apačah. Na osnovnih šolah gornjerad-gonske občine pa deluje kar devet otroških in mladinskih pe- vskih zborov. Kdor poje, slabo ne misli, pravi rek. (F. KI.) .... LENDAVA, BELTINCI -.... V okvru ZKO Lendava je začel delovati foto-kino klub, kateremu načeljuje Enes Prosič. V klub seje včlanilo 30 foto- in vi-deoamaterjev. Sčasoma se bodo s svojimi dosežki predstavili javnosti. Najprej s fotografijo meseca. Občina Beltinci bo letos izdala turistični prospekt, v katerem bodo predstavili vseh osem krajev njenega območja. Letos bo ocenjevali tudi urejenost naselij. (J. Ž.) ---- KRIŽEVCI PRI LJUTO ---- MERU - V tej župniji J' bilo lani »gradbeno leto.« P°s(' bej velja omeniti obnovo zunanjosti starega župnišča. Gre® poslopje, kije staro čez sto letm je pod spomeniškim varstvo®’ zato je obnova potekala P° smernicah strokovnjakov. D®1। je uspešno opravila ekipa zid® skega mojstra Stanka Slaviča. Iljaševcih, Bučečovcih, Kristan cih, Šalincih in v Stari Novi* pa so obnovili kapele. (J- Z ) £Ka je šp/ttna nbtivnost jato gd/tava pa ga Kaset sakšomi čfoveškomi tejfe je gnano tudi ^Befekovo-mi sousidi. Q{n si je goft dau, ha de se gdaj gb/tano pa intenzivno posvete špo/tti. žEipou si je gou cofe, pa Isi je gme/to najbohšo /tagda^jo od tefevigo/tshe civtj pa do svojega {otefe. si je postavo pšouti tefevitofti na vinhf, p/ted ^oteC si je potegne tisti obfeginjeni šamft- ' fe šteftumi p/tavi gdavanjsha tabuAe, s hiinje si je dau p/tnesti štoh^in pa si ga je nameto poufeh ^otefia. £Ka vse so njemi mog^i nositi na te šteMin, nemo i gučo, ha de p/tedugo tepejo. ‘-V gfevnon, jesti pa piti . je nej s^aftfe. ©d tistega mau, ha je bife tista fejpa pijsana otvo/tite^ gimshe ofempijade, se je od tega športnega dogajanja nej geno, gviin ha je mogo iti na potrebo pa či je haj nujnega t/tbe^o nap/taviti. Sama s/ieča, ha so v Soboti p/tosfevo dneva hufeu/te nap/tavift ge v cetutek, ka tou je pa tudi ščou viditi, hah do se tafefe hufeu/tna p/tignanja. 0°ou je bifeu v tistoj p/temafej gfeda&šhoj dvorani sobošhoga grada, ge je dosta fedij mogfe stati, dosta ji je pa domou I odišfe, ba nanč ga stati nej bifeu pfeca. 9ou se jaho pogosto dogaja tudi na driijgi prireditvaj. ; rTa hu(furna proslava je pravgaprav^ jaho vegana na , i ime pa na spomin ‘-Prešernovega cFranceha, pravi \ l ^Befeho^ sousid, Siki nanč edna reje je nej bijfe oho& \ toga ‘-Prešernovega imena povejdana. ^a ga nebi trbeCo i omeniti gavofe himne, štore besedico je njegovo, (ihi gavo- i । fe vsega oMi toga, ha je doprinese s svojin hufeurnin po- L ' sfenstvon nan Sfevencon pa našoj hufeuri, štora bi fejho \ j bife dosta bofe hufeurna, či nas ne bi sigdar nehša hamičija \ gor vfejhfe, ha se med sebo^ navehe ribamo pa cuhamo. DRUŽINA KMETIČ Riše in piše: I. Bardi Družino kmetičev/m je zadela katastkofa... I SE NAMLJUJE^ DREJVO REJSAN RASJEJ NAW)K), VEJKE PA VISIJO NA M0JE-2AT0U SOTbJ NOJE/ VOPAN) RA ME RlTONJA V1JD1. PASALO BI Ml SE ZDAJ HALO NJEN SVAJOVATI,,, fJ, sousid PR.OSIN, SOUSlDfF TVOJA DAEUKA RA- — > STEJO NA TRŽNIC! IDI JA) j/ A JIH KbJPI - HOJA PA NJAJ PR) Ob JE kA JE SAMO DREJVO N v JA MOJC, TE GA TA G£S S SEEOF ZEMEN / — Turčija - dežela na dveh celinah ^jer si ^zRod in SaM podajata roSo Drugi del: »Istanbul« Dvoboj Islam je bil tudi vzrok spora, v katerega sta se zapletla Sabry in Kambiz proti koncu našega potovanja. Čeprav je bil Egipčan Sabry dober človek s skorajda vsemi pozitivnimi lastnostmi, pa je imel eno hudo napako: kadar ga je obsedel napad hudomušnosti, ga je držal tako dolgo, da je vsč skupaj že postalo neokusno pretiravanje. Njegova tarča pa je bil vedno Iranec Kambiz. Temu je najprej »nalepil« vzdevka Ayatola (kot asociacija na pokojnega Homeinija) in Osman (kar v arabščini pomeni »največji«), ki sem ju v začetku uporabljal tudi jaz, saj smo se veliko družili in je bilo to bolj prijateljsko zbadanje. Sam sem Sabryja večkrat poklical z vzdevkom Ramzes (kar je bila aluzija na to, da prihaja iz dežele faraonov), onadva pa sta se sladko zabavala, ko sta mi pripisovala izraze, ki so verjetno pomenili nekaj takega kot »belko« ali »nevernik«, vendar jih jaz nisem razumel. Toda Sabry se ni zadovoljil samo s tem. Kadar si je Kambiz pri večerji naročil pivo ali raki, mu je Sabry prek mize vpil »Haram«, to pomeni v arabščini prepovedano, ob kokakoli pa »Halal« (dovoljeno), kar so bile seveda zbadljivke na račun precej omejenega življenja, ki gaje moral Kambiz živeti v Teheranu. Sabryjev vodnik Turgut bey je bil po rodu Iračan, zato je Sabry Kambiza večkrat strašil z besedami: »Ali veš, da je v vojni med Iranom in Irakom Turgut bey v enem samem dnevu ubil sto petdeset Irancev?« Prve dni se je tem opazkam smejalo še celo omizje skupaj s Kambizom, toda kasneje Sabry ni in ni mogel nehati. In moralo je priti do neizogibnega. Ko se je nekega večera Kambiz napil - zato sta bila njemu in Sabryju potrebna samo dva kozarca žganja -, je rekel meni in svojemu vodniku, da bo Sabryju dal dve po gobcu, če ne bo nehal. Dejal mi je, da je v Iranu največja žaljivka, če nekomu rečeš, da je »Arabec«, ker jih imajo tam za »divje barbare«. Arabci se po njegovem hitro napijejo in potem začnejo razbijati kozarce in lomiti mize (se vam to ne zdi nekam znano?). Seveda so to bili klasični predsodki, zato sem Kambiza vprašal, kaj pa so potem Iranci po rasni strukturi, in na moje veliko presenečenje mi je odgovoril, da se imajo za del arijske rase. Iranci niso Arabci, ampak so »nekaj več«. Zaradi tega so tudi trn v peti sosednjim Iračanom, ki pa so Arabci, zato je med njimi tudi prišlo do znamenite desetletne vojne. Vse to so seveda slišali tudi naši gostitelji, zato je Sabry zadnje tri dni dobil prepoved komuniciranja s Kambizom, česar se je tudi dosledno držal. Včasih me je vprašal: »Kaj dela moj prijatelj?« Naravnost na Kambiza pa se ni več obrnil. Njun spor je postal tako globok, da si ob slovesu na letališču sploh nista podala roke. Sam sem ostal prijatelj z obema, saj sem jima že na začetku povedal: »Jaz želim ostati dober z obema, zato ne zahtevajta od mene, da bi se moral odločiti za prijateljstvo enega in ignoriranje drugega.« To sta tudi sprejela. Nisem pa se mogel zadržati, da jima ne bi povedal nekaj kritičnih besed: »Mislil sem, da vi vedno nam belcem očitate evropocen-trizem in rasizem, toda takšnega rasizma, kot je med vama, sam v Evropi še nisem doživel.« In nato sem Kambizu’še pojasnil, na kaj nas v Sloveniji spominja izraz »arijska rasa«. Mislim, da sta se zamislila nad mojo kritiko, meni pa je takrat nenadoma prišlo na misel, da smo vsi trije že doživeli vojno v lastni domovini (Egipt - Izrael, Iran - Irak in Slovenija - JLA), vendar smo bili premladi za aktivno udeležbo. Istanbul Toda na začetku naše poti nam takšna razmišljanja še niso križala misfi, saj smo bili očarani nad lepoto in nenavadnostjo največjega turškega mesta, kije še vedno kulturna in gospodarska prestolnica dežele, čeprav ni njeno glavno me- sto. Nihče ne ve natančno, koliko prebivalcev ima Istanbul, ve pa se, da več milijonov. Eni pravijo sedem, drugi deset, tretji dvanajst, v zadnjem času pa se sliši že številka petnajst milijonov. Razume se, da mora biti promet v takšni metropoli pojem zase. In tudi je. V meglenih dneh pritiska na mesto velik oblak smoga, toda mi smo imeli srečo, saj je ob našem obisku sijalo sonce. Gneča na cestah je neznosna, sliši se veliko hupanja, ki pa v nasprotju s kakšno Lizbono ne pomeni »Daj, premakni se« ali pa »Kaj ti je, si zaspal?«, ampak bolj opozarjanje na previdnost v stilu »Pazi se, prihajam s tvoje leve strani« in »Če bova Palača Dolmabahče ob Bosporju je prava oaza miru. oba previdna, se ne bo nikomur ničesar zgodilo«. Še Lina je priznala, da takšnega prometa, kot je v Istanbulu, ni niti v New Yorku. Zato moram tukaj takoj izreči priznanje našim šoferjem kombijev, ki so nas vozili po Turčiji, saj tako spretnih voznikov nisem videl še nikoli. Če ni bilo druge poti, je šofer v Istanbulu zapeljal kar prek gradbišča, kjer so delavci popravljali cesto, najbolj zanimivo pri tem pa je bilo, da so se cestarji ob tem kar mimo naslonili na svoje lopate in opazovali, kako avtomobili drvijo čez njihov delovni prostor. V Ankari smo bili enkrat s kolesi kombija tik ob robu manjšega prepada, a se je šofer rešil s tako spretnostjo, da sem dobil občutek, da to dela vsak dan. Vendar tisto, kar rešuje Istanbul zaradi prometnega kaosa in zaničljivih pripomb v turističnih katalogih, je njegova izredna lega. To je edino mesto na svetu, ki leži tako v Evropi kot Aziji, celini pa loči fantastična Bosporska ožina, ki je s svojim stalnim mimohodom vseh mogočih ladij prava paša za oči. Kjerkoli si v Istanbulu, se ti prav gotovo od tam ponuja izvrsten pogled na drugo stran, saj je v mesto zarezan tudi zaliv Zlati rog, zato se Istanbul ponaša s številnimi mogočnimi mostovi, na katere so domačini zelo ponosni. Najlepši pa je razgled ponoči, saj je mesto na vseh koncih dobro razsvetljeno, na palače, ki jih tam ne manjka, pa svetijo še dodatni reflektorji. Spominjam se večera, ko smo imeli večerjo v ribji restavraciji - na vrtu je imela tudi srednje velik bazen - nekega športnega kluba, ki je bil tik ob Bosporju, tako da smo uživali ob domačih specialitetah in nočnemu razgledu na azijsko stran. Skozi steklo smo lahko opazovali ladje, ki so neprenehoma vozile gor in dol, lepo pa se je videlo tudi valovanje temne vode, ki je segala skoraj do restavracije. Šalili smo se, da smo sedaj verjetno edini ljudje v Evropi, ki sedijo na zadnjem metru stare celine. Z eno besedo povedano, bilo je prelepo. Enkratno mesto za opazovanje je tudi park Ulus, ki se dviga visoko nad Bospor. Ob G parka, čisto blizu prepada, je majhna W| z mizicami, od koder lahko ob sko^J čaja ali kave uživate ob fenomenalnem®« nem razgledu na mostove Zlatega r°^| nočne luči ladij. Krasen razgled je t®^, vrha štadiona Inonii, kjer igra nog0”1 G klub Bešiktaš, ki je dobil svoje ime P% pularni četrti, v kateri je. Štadion 1®j kakih sto metrov od morja, prek aven'1^ je ozaljšana s palmami, v bližini pa je pa palača Dolmabahče. Ko vidiš vse, t enkrat z vrha štadiona, ti postane!® zakaj ima Bešiktaš toliko navijačev, ne bi, ko pa je sedeti tukaj pravo vese J | Instant uživanje t To so bili le bežni vtisi, ki mijih!®^, Istanbul, ker za kaj več ni bilo časa, naši gostitelji naredili klasično napak stičnih organizatorjev: deset dni s° d natrpali s programom, da smo samo ( od enega mesta do drugega. Vem. Ž®1® je da bi nagrajenci videli čimveč njih0 žele, vendar ogledovanje, pri katere111 večer na smrt utrujen padeš v postelj^ ni užitek. Na vsej poti nisem imel nlty I te prosto, tudi če sem šel kaj kupit V no, so šli vsi z mano. Vsakih pet m in® skakali z avtobusa gor in dol, in ved® bili na budnih očeh naših gostitelje®: vali so nas le pogosti odmori za piti®1 J nega čaja, tako pogosti, da seje K® enkrat hudomušno in glasno vpr*^!1 kaj ti Turki ne počnejo drugega, K j nekaj metrov pešačijo in potem sp® 1 čaj?« Zaradi vsega naštetega sem s® Jt sebi Istanbul začel imenovati »Instau^jiir Seveda smo si ogledali tudi znal?a:ji( sti, ki so železni repertoar IstanbU' Sofija, Sultanahmetova ozirom® \fil’ mošeja, palača Topkapi, velika P j/ tržnica, ki je s svojimi šest tisoč pr® mi največja na svetu, najbolj pa mU^X v spominu tako imenovana cisterno tan, kar je v bistvu ostanek nekdanJ^ zervoarja, iz katerega seje nekoč m® .i’ pajalo z vodo. Sedaj je to turist’ jiJ rakcija, kjer gostje hodijo po ozkih 0 v’ opazujejo, kako se spreminjaj0 vodi, iz zvočnikov, ki so nameščen’ I pu, pa ves čas prihajajo nežni zv0’1 ne glasbe. Še več, v tem podzem”® jjffi voarju vsak konec tedna tudi v manjši ansambel z deli mojstrov kl®^^ je navdušilo tudi Kambiza, ki je ga legendarnih stavkov našega »V cisterni Yerebatan si lahko 011 triko v zraku.« Pri tem je angW5k°$ za zrak air izgovoril kar tako, kot j (Nadaljevanje TOMO^ cestnik, 12. februar 1998 B^estnik 27 Iz Občine Cankova - Tišina Pred ustanovitvijo 00 DeSUS-a Tudi v Občini Cankova -'sina se pripravljajo na usta-noritev občinskega odbora demokratične stranke upo-ojencev. V ta namen so na minulem sestanku, ki je bil Jcan na pobudo območnega ura DeSUS-a, ustanovili miciativni odbor, ki bo pripra-yse potrebno za delovanje »»črnskega odbora DeSUS-a. , na odda,jenost krajev-skupnosti Cankova in Ti-S'na so se odločili, da bodo Pocetka delovali v dveh sku-»an, kar sicer omogoča sta-upokojenske stranke, na »snjih volitvah pa bodo na-'opah skupno. Dogovorili so ’ ? »»d0 še ta mesec usta-. 111 občinski odbor DeSUS-cankovsko-tišinske občine. šj,Ena°d prv'h pomembnej-nalog novoustanovljene-občinskega odbora De-;a bo pridobivanje član-a m skupno nastopanje na PJ hodnjih volitvah. V tem a pa bodo ustrezno pozor-n. namenili temeljiti obrav-l .*^edvidene reforme po-v2ninskega sistema, vsebo-beli kniigi- Poleg s se bodo pripravljali na vlgr®s ^S^S-a in razp,ra-2a 1 0 novem statutu te »ae, ki bo doživel določe- "^Premembe. ma'u pa naJ bi občinski g ।Or DeSUS-a ustanovili v na 'ncih, medtem ko so se nedavnem sestanku me-^ega odbora DeSUS-a v S°b°ti dogovorili o zlobnostih nekaterih že na'°§- Zanimiva je v okviru katere bodo ZVr, kraje v mestni občini Pol?0 aktualnih predavanj o doga2n!b 'n gospodarskih ne Jan-i*b pri nas. Prav tako Sprp?nernarjajo priprav na nnvJem kandidatne liste za 0 vodstvo DeSUS-a. M. JERŠE Murska Sobota Dopolnjena občinska zastava Po predlogu komisije so v Murski Soboti oktobra 1996 določili grb in zastavo mestne občine Zakon o lokalni samoupravi namreč določa, da imajo lokalne skupnosti pravico do uporabe lastnega grba in zastave. V ta namen je bil sprejet tudi ustrezen občinski odlok, ki je podrobneje opredeljeval posamezna vprašanja. Med izvajanjem omenjenega odloka je moral župan Anton Slavic prisluhniti številnim pobudam in predlogom občanov, ki so se zavzemali za spremembo podobe zastave. Največkrat so bili za to, da naj se v zastavi namesto treh zlatih krogel upodobi grb mesta. Zato so se odločili za spremembo odloka, in sicer v tistem delu, ki podrobneje določa obliko in vsebino zastave murskosoboške mestne občine. Spremembe pa zadevajo tudi določitev nove ve- likosti občinske zastave, ki naj bi bila usklajena z državno zastavo. V praksi so se namreč pojavljali problemi ob hkratnem izobešanju občinske in državne zastave. Vse navedene pripombe je upošteval tudi avtor, akademski slikar Sandi Červek, ki je izdelal dopolnjen predlog občinske zastave, ki se bo na ta način približala velikosti državne zastave, zlasti glede njene dolžine. Tako se morata v treh mesecih po uveljavitvi odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o grbu in zastavi Mestne občine Murska Sobota uskladiti oblika in vsebina občinske zastave. Le-ta je dvobarvna, v sredini je vzdolžno razdeljena na dve polji v razmerju 1:1, pri čemer je levo polje bele barve, desno pa turkizne. Na zgornjem delu zastave je soboški grb, razmerje med širino in dolžino zastave pa je 1 : 2,25. Mestni svetniki pa se zavzemajo tudi za doslednejše kaznovanje predstavnikov vseh tistih ustanov in inštitucij, ki ob državnih praznikih pozabijo izobesiti zastavo. M. JERŠE Miša, Kata, Fredi in Sokol privabljajo radovedneže na Ivanjševski Vrh Noji, jeleni, košute sredi goric Ivanjševski Vrh, razvlečeno gričevje med Gornjo Radgono in Negovo, se prebuja iz starožitne zaspanosti. Sredi razsežnih goric in gozdov se oblikujeta dve novi dejavnosti: vzreja nojev in jelenov Z noji se je začel ukvarjati 51-letni Stanko Štefanec, ki živi na Ivanj- romantiko, gre za gospodarski deja-ševskem Vrhu 65. Afriške noje je pričel rediti avgusta lani. Dva mladiča vnosti, ki imata prihodnost. F. Š. je pripeljal z radgonskega sejma, dva iz Tolmina. Kmalu bo jato povečal še za šest mladičev, da se bodo oblikovali pari. Gre za plemenske živali, namenjene za razplod. In šele v starosti treh let bodo ptice velikanke začele nesti jajca. Za valjenje bo potrebno urediti umetno valilnico. In te »ptice« niso kar tako. Vsaka ima svoje ime. To so: Miša, Kata, Fredi in Sokol. Slednji je bil dolgo brez imena in se je počutil zapostavljenega. Žalosten je čemel v ozadju. Stanko bo za vzrejo nojev ogradil dva hektarja svoje zemlje, ki jo obdaja gozd. Zadnje dni pa se na sosednjem bregu ukvarja z nameščanjem ograje eden pomembnih direktorjev iz Gornje Radgone. Na drugem koncu Ivanjševskega Vrha bo redil jelene in košute. Zvedeli smo, da bo tam dobilo domovanje okoli 20 teh prikupnih živali. Zaradi teh pridobitev bo Ivanjševski Vrh zanimiv za ljubitelje re- dkih živali. Že zdaj se ustavlja pri Stanku Štefanecu precej radovednežev od blizu in daleč. V prihodnje bo tukaj še živahneje, saj bosta ljudem na voljo kar dva »živalska vrtova«. Seveda pa ne bo šlo le za Noji Stanka Štefaneca na Ivanjševskem Vrhu so prijazni in vzbujajo med prebivalstvom precej zanimanja. Foto: F. Š. AIIshop Slomškova 43, Murska Sobota tel.: 37 333 AKCIJSKO ZNIŽANJE CEN ZVOČNIKI (CENA VELJA ZA PAR) STARA CENA: NOVA CENA: S POPUSTOM JENSEN CHALLENGER 2000 42.900 30.030 (150W) CHALLENGER 1000 32.900 23.030 (75 W) CS 265 (50 W) 18.122 12.685 ADVENT A- 1065 (100 W) 46.450 32.515 RUBY (75 W) 42.000 29.400 ACOUSTIC RESEARCH A- 338 (150 W) 99.999 49.999 JAMO ADRIAS (70 W) 44.582 31.207 VIDEOREKORDERJI IN KAMERE GRUNDIGGV27 38;990 35.091 PHILIPS VR 171 39.990 35.991 PANASONIC NV - RX 20 105.500 94.950 RECEIVER SONY STR - DE 505 78.200 70.380 (2 x 90 W) DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! ©cabovi na siovensEent severot^bobu L^. del adu z navado tistih dni, je dal Čolnik zazida-r°eko ,V 2780 izmed vogalov dvorca čašo vina, slik0 “1Z Par'za> v katero je vložil domače spise in Tako 2mr'e8a kneza” Slomška- »ik, Se t bedno končal življenje Dominik Čol-v nič UCb njegov nekdanji dvorec v Drvanji seseda ^t^CVGAJŠEVCIH stel l- ie bb pr™ omenjen deželnoknežji H69 pa S1 ^oree v Gajševcih. Med leti 1453 in s° bili bil tam stolp. Pred drugo svetovno vojno G Jegovi ostanki še vidni. G°RNJA RADGONA M ramb^k® b*'a ena poglavitnih štajerskih ob-h. stoiet-ni ’ post°jank pred Ogrsko. Na začetku Potemje 27 b’'a v P°sest' grofov Spanheimov, etom llRpe^a na Traungavce. Grad je sta! že pred perta v q0 ’ko ie Otokar IV. pred cerkvijo sv. Ru-Ve^1 Rads°n> izstavil listino o žičkih privi-ndniR Raj6/00 j® dal grad pozidati neznani plemenu, Ime k'je bil, kot kaže ime, slovenskega gradu potemtakem ni v nobeni zvezi s Sk' del gornjeradgonskega gradu, foto: F. Štefanec kolesom, ki ga najdemo v radgonskem grbu (v nemščini je Rad kolo). Leta 1211 se omenja radgonska fara, 1213 pa Rategoyspurch in Gebehardus offitialis de Ratigoyspurhc. Tega leta se omenjata tudi viteza Poppo et Liutoldus miles de Ratigoy-spurch. Gornjeradgonski deželnoknežji urad v babenber-škem urbarju iz okoli leta 1230 ni zabeležen, ker je bila gospoščina verjetno v zajemu ali zakupu, omenja pa se v urbarju iz 1265. Imela je 40 podložnih vasi s 355 kmetijami. Leta 1269 se gornjeradgonski grad prvič izrecno omenja kot Radker-spurg. Grad in gospoščina sta bila v deželnoknežjih rokah. Gospoščino so vsaj od 13. stoletja dalje, ko je kralj Otokar prestavil nekdanjo trško naselbino pod cerkvijo sv. Ruperta na otok sredi Mure (mesto s svojim značilno oblikovanim trgom in premišljenim sistemom ulic kaže na načrten nastanek), upravljali v mestu, na gradu pa so bili cesarski zakupniki. Ker pa so tudi v mestu kmalu pozidali utrdbo, ki je imela svojega poveljnika, je v virih pogosto težko ločiti, na katero stavbo se omembe nanašajo. Leta 1363 je vojvoda Rudolf IV. izpričal, da so -------mu brata Ortolf in Henrik Linde- JI ška, Konrad plemeniti Schwabau in Wulfing der Kelz izročili utrdbo Gornja Radgona kot svojo svobodno posest in jo nato dobili w «■■1 0(j njega nazaj v fevd. Kako so ti mali vitezi postali svobodni lastniki gradu, ni znano. Posestniki utrdbe so se poslej večkrat menjavali. Med leti 1389 in 1392 jo je imel krški škof Johan, ki jo je predal Frideriku Stu-benberškemu. Stilbenberški je okoli 1420. leta grad prezidal, obenem pa povečal posest. Tako je poleg deželnoknežjega urada v mestu nastala precejšnja gospoščina. Ko seje Friderikov vnuk Hans Stubenberški 1468. (1469.) pri- Pripravil: Franček Štefanec družil svojemu tastu Andreju Baumkircherju v boju zoper cesarja Friderika IV., so gornjeradgonski meščani, ki so bili na cesarski strani, naskočili grad in ga zavzeli. Stubenberški seje moral gospoščini odpovedati, cesar pa jo je združil s svojim uradom v mestu. Leta 1470 je cesar podelil grad Žigi Polheimskemu, ko pa so tej ga v neki bitki ujeli Turki, je prevzel gospoščino v upravljanje njegov brat Andrej. Andrej je grad 1478. izročil Jorgu Weissenecke-rju, toda že leto dni pozneje, 1479, gaje skupaj z mestom zavzel ogrski kralj Matija Korvin. Šele po Korvinovi smrti 1490 je njegov poveljnik Jakob Szekely grad spet izročil cesarju. Grad so poslej upravljali cesarski oskrbniki ali upravniki: 1492 sekovski škof Matthaus, 1494 Heinrich plemeniti Eberbach, 1496 Hanns pl. Eberbach, 1501 Wolfgang pl. Graben, 1505 Sei-fried pl. Mettnitz. V 16. stoletju so ga deželni knezi oddajali v zakup različnim ple-menitaškim rodovinam, tako 1530 Margareti Prei-ner, 1532 Ahacu Mettnitzerju, 1533 Rosini, vdovi Hansa Ivniškega in njenim otrokom, 1547 Adamu pl. Trautmansdorff, 1551 Žigi Herbersteinskemu. Leta 1572 je imel grad od deželnega kneza v zakupu Gabriel Strein. V naslednjih letih so grad temeljito prezidali. Leta 1614 je bil grajski zakupnik Hans Žiga pl. Schrottenbach in 1621 Gotfrid baron pl. Stadl. Po njegovi smrti je cesar Ferdinand II. 1623. leta prodal gospoščino Hansu Ulriku, knezu Eggenberške-mu. V rokah tega rodu je ostal grad, ki je medtem zaradi novega strelnega orožja že izgubil svoj strateški obrambni značaj, vse do 1717, ko gaje Ana Ele-onora, sestra poslednjega eggenberškega kneza, prinesla za doto svojemu tretjemu soprogu Leopoldu, grofu Herbersteinskemu, ta pa je gospoščino prevzel šele 1776; poprej jo je izplačal graškim klarisam, ki so jo imele nekaj časa v zakupu. Kot nam pove napis nad vhodnimi vrati, je Herberstein grad temeljito obnovil (med drugim je nekdanji samostojni notranji vhodni stolp prezidal v trakt), 1789 pa gaje skupaj z gospoščino prodal Francu Jožefu, grofu Wurmbrandu. Njegovi dediči so bili lastniki gradu do 1914. leta, ko so ga prodali grofu Karlu Chorin-skemu. Leta 1931 je bilo posestvo na drobno razprodano, grad pa je prevzela banovinska uprava v Ljubljani z namenom, da ga preuredi v humanitarni Pogled v eno od sob v radgonskem gradu leta 1930 zavod za onemogle. Ta je odstranila dotedanje lesene hodnike na dvorišču ter pozidala v pritličju neo-renesančne arkadne hodnike, v nadstropnih stenah pa uredila bifore in trifore iz umetnega kamna. Leta 1938 so grad pripravili za obrambne namene. Med boji 1945 je bil severni trakt razdejan, vendar so ga kmalu po vojni obnovili. Jedro grajskega kompleksa oblikuje štiritraktna zasnova nepravilne oblike z notranjim dvoriščem, h kateri se prislanjajo krila treh pomožnih stavb, razvrščenih okrog zaprtega zunanjega dvorišča. Dostop v notranji grad vodi skozi prednje zunanje dvorišče, ki ga oblikujejo enonadstropni gospodarski trakti. Vhodni portal je kamnit, polkrožno sklenjen, s pravokotnim rustičnim okvirom, v katerem so ohranjene odprtine za verige dvižnega mostu. Izvira torej še iz časa, ko je bil tu obrambni jarek in ko je bil ves grad obdan z vencem renesančnega obzidja. (nadaljevanje prihodnjič) 28 vestnik, 12. februar 1998 Okrožno sodišče v Mariboru na podlagi stečajnega senata z dne 23. 01.1998, opr. št. St 34/96, v stečajnem postopku nad dolžnikom Jeklotehna Maribor d. d. - v stečaju objavlja BETONARNA PETELIN GOR. RADGONA tel.: 069/61755 JAVNO DRAŽBO NEPREMIČNEGA IN PREMIČNEGA PREMOŽENJA V I. MURSKI SOBOTI 1. POSLOVNI TRGOVINSKI IN SKLADIŠČNI PROSTOR V MURSKI SOBOTI. Cvetkova ul. 2 a, v izmeri hiša št. 2 v Cvetkovi ul. s poslopjem 2336 m2, dvorišče v izmeri 1749 m2, pare. št. 1295 in dvorišče v izmeri 705 m2, pare. št. 1287, zk. vi. 2615, k.o. Murska Sobota. Po odloku o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Murske Sobote z dne 21. 03.1991 je navedena nepremičnina kulturni in zgodovinski spomenik - meščanska in trška arhitektura. Izklicna cena je 1,464.913,00 DEM (enmilijonštiristoštiriinšestdesettisoč-devetstotrinajst 00/100 DEM), plačljiva v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. 2. OPREMA, ki je funkcionalni del zgradbe, po izklicni ceni 239.700,00 SIT (dve-stodevetintridesettisočsedemsto 00/100 SIT). Javna dražba bo 25. 02.1998 ob 10. uri v sobi 330 Okrožnega sodišča Maribor. POGOJI SODELOVANJA: Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom javne dražbe predložijo: - fizične osebe potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, - pravne osebe pa sklep o registraciji v R Sloveniji ter pooblastilo osebi, ki draži za zastopanje na javni dražbi. Dražitelj mora vplačati varščino v višini 10 % od predlagane izklicne cene na račun prodajalca, žiro račun 51800-690-61626, varščina pa se uspešnemu dražitelju po odbitku stroškov všteje v kupnino, preostalim morebitnim dražiteljem pa brez obresti vrne v treh dneh po koncu javne dražbe. Na javni dražbi lahko sodelujejo tiste pravne in fizične osebe, ki bodo v začetku javne dražbe predložile potrjen virmanski nalog, potrjeno položnico ali blagajniški prejemek o plačilu varščine. Izklicna cena se bo na javni dražbi povečevala za 5 % izklicne cene. Kupec mora skleniti pogodbo v 8 dneh po javni dražbi, če v tem času pogodbe ne podpiše, se varščina zadrži. Kupec mora plačati kupnino v 45 dneh po sklenitvi pogodbe, pri čemer se varščina všteje v kupnino. Če preostanka kupnine ne plača v tem roku, velja, da je odstopil od nakupa in se mu varščina zadrži. Prometni davek, stroške sestave kupoprodajne pogodbe, stroške prepisa lastništva ter morebitne druge stroške plača kupec. Lastninska pravica preide na kupca po plačilu celotne kupnine. Nepremičnino in premično premoženje se kupuje po sistemu »videno - kupljeno«. II. MARIBORU 1. NEPREMIČNINE NA LOKACIJI BELOKRANJSKA UL. 12 - AVTOHIŠA in SKLADIŠČE Stanovanjski objekt in garaža v Belokranjski 12 a, zk. vi. št. 270 k.o. Pobrežje tvori parcela št. 2846/1 s površino 1368 m2. Servisni objekt, zk. vi. št. 271 k.o. Pobrežje v izmeri 7511 m2 tvorijo nasle- pa ugodnih cenah vam nudimo - BETON Z PREVOZOM IN ČRPANJEM - BETONSKE IZDELKE ŠKARPNIKE, ROBNIKE, KANALETE, MULDE, VINOGRADNE IN OGFfAJNE STEBRE, ZIDAKE, OGRAJNE LAMELE, KORITA ZA ROZE, OGRAJNE ELEMENTE, VRTNE POTI, STOJALA ZA SENČNIKE IN KOLESA. OB TAKOJŠNJEM PLAČILU NAD 1 SIT VAM PRIZNAMO POPUST. motorna vozila RENAULT 4 GTL, letnik 1982, neregistriran, prodam. Tel.: 48 427. ml7112 POLONEZZ 1500, vozen, neregistriran, in nov pokrov za hidravliko IMT 560 prodam. Vaneča 14. tel.: 45 428. ml7145 CITROEN CX 2.0 karavan prodam. Tel.: 23 296. ml7163 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1985, DI IL d.o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32 322 FAX-TEL. (069) 32 322 SLOVENSKA 39. M. SOBOTA FENIKS MURSKA SOBOTA d. o. o. objavlja prodajo naslednjih vozil: ŠKODA FELICIA KOMBI 1,3 LXI, letnik 1997, prevoženih okrog 9.000 km, bele barve, za 12.000 DEM, DACIA 1307, Pick up, letnik 1996, prevoženih 19.000 km, rdeče barve, za 8.000 DEM, MITSUBISHI LANCER 1.3 GU, letnik 1996, prevoženih 20.000 km, modre barve, cena 18.000 DEM, HYUNDAI LANTRA WAGOON 1.8 GLS, letnik 1996, prevoženih 35.000 km, bež barve, cena 26.000 DEM. Cena vozil se plača v tolarjih po prodajnem tečaju Banke Slovenije, veljavnem na dan plačila. Prometni davek ni vračunan v ceno in ga plača kupec. Vse informacije lahko dobite na sedežu firme ali po telefonu 069 27 811, 27 812 in 27 813. in luščilec za koruzo, ročni, prodam. Pinter Nemčavci 34, tel.: 27 830. ml7123 FREZO; 9 KS, s priključki, prodam. Tel.: 22 322. m 17122 TRAKTOR IMT 549, letnik 1988, prodajo za 7.200 DEM in cirkularko na traktorski pogon, z dvema listoma, za 70.000 tolarjev. Tel.: 48 842 ali Noršinci 34, p. Martjanci. m!7147 CISTERNO, 2700 1, staro 10 let, prodam. Tel.: 71 059. m 17171 TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA IN OBRAČALNIK prodajo. Tel.: 40 259 ali Skakovci 17. ml7187 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO prodam. Tel.: 79 413. m 17189 KOMBAJNE CLAAS, EPPLE, DEU-TZ FAHR prodam. Možnost menjave. Tel.: 0609 621 296. m 17197 KOMBAJN NEW HOLLAND 8060, prodam. Možna menjava. Tel.: 0609 647 079. ml7197 TRAKTORJE STEYR od 40 do 100 KS, možnost menjave, prodajo. Tel.: 0609 621 296. m!7197 MEŠALNICO in mlin, 600 kg, prodam. Tel.: 0609 621 296. ml7197 TRAKTOR IMT 549 DV prodam. Tel.: 062 732 354. ml7198 DE FACT0 kmetijski pridelki KORUZO, luščeno, prodam po 21 SIT/kg. Tel.: 49 370. m 17105 SEMENSKI FIŽIOL, češnjevec, nizki, prodam. Trnje 48 c, tel.: 71 473, zvečer. ml7133 razno dnje parcele: pare. št. 2825/2 (posl, stavba) 2606 m2 pare. št. 2825/3 (ulica) 297 m2 pare. št. 2843/1 (funkc. objekt) 40 m2 (dvorišče) 4291 m2 pare. št. 2843/2 (ulica) 63 m2 pare. št. 3009/2 (neplodno) 140 m2 pare. št. 3009/3 (neplodno) 74 m2 Objekt predaje novih vozil in poslovno stanovanjski objekt, zk. vi. št. 2073 k.o. Pobrežje v izmeri 1122 m2, pare. št. 2844/1 (dvorišče 462 m2 in stavbišče 660 m2) Skladiščni objekt, zk. vi. št 2510 k.o. Pobrežje v izmeri 830 m2, pare. št. 2844/2 (stavbišče) zk. vi. št. 2878 k.o. Pobrežje s površino 4165 m2 tvorijo na- slednje parcele: pare. št. 2824/4 (neplodno) pare. št. 2824/5 (travnik) pare. št. 2847 (travnik) 3607 m2 137 m2 421 m2 po izklicni ceni 3,649.500,00 DEM (trimilijonešeststodevetinštiridesettisoč-petsto 00/100 DEM), plačjivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. 2 . PREMIČNO PREMOŽENJE - oprema v poslovni zgradbi (pisarniško pohištvo, telefonski aparati) - oprema servisne delavnice (razna orodja, avtodvigala, viličar) - oprema skladiščnega prostora (skladiščni regali) ter nadstreški z baldahinom po izklicni ceni 20,929.986,00 SIT (dvajsetmilijonovdevetstodevetindvajset-tisočdevetstošestinosemdeset 00/100 SIT). Javna dražba bo 25.02.1998 ob 10.■ uri v sobi 330 Okrožnega sodišča Maribor. POGOJI SODELOVANJA: Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom javne dražbe predložijo: - fizične osebe potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, - pravne osebe pa sklep o registraciji v R Sloveniji ter pooblastilo osebi, ki draži za zastopanje na javni dražbi. Dražitelj mora vplačati varščino v višini 10 % od predlagane izklicne cene na račun prodajalca, žiro račun 51800-690-61626, varščina pa se uspešnemu dražitelju po odbitku stroškov všteje v kupnino, preostalim morebitnim dražiteljem pa brez obresti vrne v treh dneh po koncu javne dražbe. Na javni dražbi lahko sodelujejo tiste pravne in fizične osebe, ki bodo v začetku javne dražbe predložile potrjen virmanski nalog, potrjeno položnico ali blagajniški prejemek o plačilu varščine. Izklicna cena se bo na javni dražbi povečevala za 5 % izklicne cene. Kupec mora skleniti pogodbo v 8 dneh po javni dražbi, če v tem času pogodbe ne podpiše, se varščina zadrži. Kupec mora plačati kupnino v 45 dneh po sklenitvi pogodbe, pri čemer se varščina všteje v kupnino. Če preostanka kupnine ne plača v tem roku, velja, da je odstopil od nakupa in se mu varščina zadrži. Način zavarovanja plačila Kupec je dolžan za zavarovanje plačila kupnine ob podpisu pogodbe predložiti nepreklicno bančno garancijo prvovrstne slovenske banke vnovčljivo na prvi poziv, brez protesta. Prometni davek, stroške sestave kupoprodajne pogodbe, stroške prepisa lastništva ter morebitne druge stroške plača kupec. Lastninska pravica preide na kupca po plačilu celotne kupnine. Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo dražil nepremičnino in premično premoženje skupaj. Nepremičnino in premično premoženje se kupuje po sistemu »videno - kupljeno«. Podrobnejše informacije so na voljo po telefonu 062 302 121, int. 155 ali 166, vsak delovni dan od 7. do 15. ure. B2 B2 B2 HTTP://WWW.B2IV!B.SI B2 B2 B2 Računalniški 23.2.-27.2. ob 8.00 do 11.15 COREL DRAW 23.2. - 27.2. ob 16.00 do 19.15 _______ ___ V- 23.2.-27.2. ob 16.00 do 19.15 . ~T~ d /\ II Računalništvo za začetnike | B V V J | 16.3.-20.3. ob 8.00do 11.15 —ii uri —ni mi l ■» » ib ( I D f I /n« M/fM/imnol B2. d o. o . Slovenska 42, tel/faks: (069) 37 160 tVORDJor IVindows registrirano do decembra, in JUGO, letnik 1987, 500 DEM, prodam. Tel.: 46 540. ml7164 GOLF DIZEL II, letnik 1986, in GOLF DIZEL I, prodam. Tel.: 87 082. ml7168 MOPED ATX, letnik 1991, prodam. Tel.: 48 315. ml7177 FORD ESCORT 1.8 D, karavan, 1. 1991, z dodatno opremo, prodam. Tel:: 81 937. ml7191 OPEL CALIBRO 2.0, letnik 1990, s klimatsko napravo, ABS, s servo volanom prodajo ali zamenjajo za manjše vozilo. Tel.: 41 927. m 17206 • Brezplačno preverjanje zapiranja terjale* ■ Zapiranje terjatev - kompenzacije j (možnost premostitvenega posojila) - Odkup terjatev in čekov (urejena dostava) - Posredovanje posojil pravnim osebam in s. p- - Posredovanje posojil posojilodajalcev - Računovodstvo za d. o .0. in s. p. , M - Prodaja poštnih nabiralnikov • N0V0~N0V0*N0V0 - Nakup in prodaja vrednostnih j papirjev na Ljubljanski borzi • Odkup privatizacijskih delnic Partizanska c. 30, Maribor tel.: 062 224 375 062 224 377 faks: 062 224 508 avto, 500 kg tehtnico prodam. | kovci 26. m 17113 POHIŠTVO ZA SPALNICO, št# nik na drva in pralni stroj prod* Tel.:4O261.ml7135 Preklicujem veljavnost SPRIČ^ LA O ZAKLJUČNEM IZPITU-“i danegav šol. L 1981/82 na P0^ gostinski šoli v Radencih na iffl® j venka Kralj, Hlapičina 157, Man1 I na Muri, m 17165 JESENOVE suhe plohe, debelin«5. ali 8 cm, kupim. Tel.: 53 " I ml7167 TERVOL ugodno prodam. Tel-5 003. m!7178 POČITNIŠKO PRIKOLICO ku# Tel.: 062 412 038 ali 0609 6244^ t ml7182 LADIJSKI POD. smrekov, suh,J-j" IL kak. razred, z dostavo, pro# Tel.: 063 451 082, Andrej, ml'1” Preklicujem veljavnost vpisnih l#’ v hranilno knjižico št. 21941-0,18. nih na ime Rudolf Svetec, Šal°' | 167. ml7210 AKACIJEVA DRVA prodam- > vci, Soboška 8, tel.: 43 309. ml'8 i Živali NESNICE, mlade jarčice, rjave, hi-sex, in nove Štajerke, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodni ceni. Na vsakih 10 ena zastonj. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98 c, tel.: 46 505, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, gostilna Rajsar, Grad, tel.: 53 148, Zamuda, Galošak Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044, gostilna Jože Čeh, Nedelica, tel.: 72 146. ml6748 NESNICE, mlade jarčice, cepljene, hisex, rjave, stare 12 tednov, prodam po 450 SIT/kos. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. ml7073 TRI SVINJE ZA ZAKOL prodam. Vogrin, Ivanci 29, p. Bogojina, m 17092 PRAŠIČA, okrog 130 kg, krmljenega z domačo hrano, prodajo. Tel.: 45 .228, zjutraj okrog 8. ali okrog 12. ure. ml7110 DVE MLADI KRAVI, eno s teletom, druga breja 7 mesecev, prodam. Melinci 121. ml7129 BREJO TELICO in puhalnik Tajfun prodam. Gornji Petrovci 43. m 17131 KRAVO, kontrola A, z drugim teletom brejo 3 mesece, prodajo. Roga-šovci 72. ml7159 AKCIJSKA PRODAJA MLADIH NESNIC, cena od 450 SIT naprej. Naročite lahko na vse telefonske številke oglasa »Farma pri Mostu, d. o. o.«ml7172 TELICO, brejo 9 mesecev, prodam. Tel.: 71 117. ml7181 prodam. Tel.. 49 145. ml6766 GOSTIŠČE V OBRATOVANJU prodamo ali damo v najem. Tel.: 48 533. m!6976 POSLOVNI LOKAL V CENTRU TIŠINE, 30 m2, dajo v najem. Gostilna Gjergek, Tišina, do 12. ure. m 17036 VINOGRAD, 430 trsov, laški rizling in šipon, z zemljiščem za vikend, v Filovcih, prodam. Tel.: 21 193 od 16. do 20. ure. m 17102 POČITNIŠKO HIŠICO na Suhem Vrhu, prodajo. Tel.: 26 111. ml7109 GRADBENO PARCELO. 11,5-arsko, komunalno urejeno, v Tešanovcih, prodajo za 1.700 DEM/ar. Tešanovci . 7. ml7111 STANOVANJE v vrstni hiši v središču Murske Sobote prodajo ali zamenjajo za eno in pol ali dvosobno stanovanje v bloku v nižjem nadstropju. Pokličite po telefonu, številka je 31 419, med 7.00 in 8.00 ter 19.00 in 20.00. ml7115 GRADBENO PARCELO s skladiščem, primerno za obrtnike, v Černe-lavcih, prodam. Tel.: 22 322. ml7120 GARAŽO v Čemelavcih, v novem naselju, prodam. Tel.: 22 322. ml7121 GARSONJERO v Ljubljani, Šiška, prodam. Tel.: 061 310 739, dopoldan, ali 061 158 11 98, popoldan. ml7128 NJIVO v Markišavcih, 1 ha 72 ara in 21 arov, prodam, tel.: 46 079. ml7146 ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti vzamem v najem. Tel.: 27 820, popoldan, m 17157 GARAŽO v Murski Soboti prodam. Tel.: 32 437, po 16. uri. ml7160 UREJEN VINOGRAD s kletjo, okrog 1200 trsov, na lepi legi, lep razgled, prodam. Tel.: 74 524. ml7161 GARSONJERO v Murski Soboti kupim. Tel.: 28 081. ml7162 VINOGRAD v Selu ugodno prodam. Tel.: 48 315. ml7176 GOSTINSKI LOKAL v obratovanju, s stanovanjem in starejšim gospodarskim poslopjem prodam. Informacije samo osebno: Ižakovci 128. ml7194 DVOSOBNO STANOVANJE v centru Lendave, 69 m2, dam v najem. Možen odkup. Tel.: 61 414. ml7199 HIŠO v Rakičanu, na 9-arski parceli, komunalno urejeno, prodam. Tel.: 82 314, zvečer. ml7158 ODKUPUJEMO DELNICE Pomgra-da, Gorenja, Krke, Petrola, Save, Kompasa in Radenske. Tel.. 61 363. ml6931 DELNICE PID-ov serije B, G odkupujem. Gotovina takoj na domu. Tel.: 041 676 170 ali 061 1591 810. ml6981 Preklicujem veljavnost spričeval o končanem L, 2. in 3. letniku testilne šole, izdane na SSTŠ M. Sobota na ime Cvetka Denša, Velika Polana 146. m!7097 Preklicujem veljavnost spričeval 1. in 2. letnika tekstilne šole, izdanih v šol. 1. 90/92 na ime Melita Sukič, Boreča 20. m 17098 ZIDARSTVO MADJAR, Pertoča 43, ima v zalogi stropne nosilce vseh mer in vinogradniške prenapete sohe. Tel.: 57 167. ml7101 RAZPRODAJA NOVIH garažnih »ki-perc« vrat in kletnih vrat. Tel.: 57 450, po 18. uri. ml7103 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 57916-9, izdane pri HKS Panonka na ime Kristjan Prelec, Šalovci 183. ml7108 SENO, mlin za mletje (»šrotar«), kompletno z motorjem in zabojem, stroj za ličkanje koruze, terenski delo ZAPOSLIMO ZIDARJE, tesari^ keramičarja. Možnost bivanja v M I boru, tel.: 041 684 637. ml7O22 ENKRATNA PRILOŽNOST! kajletnim dodatnim delom n®^, na starost do hitrejše upokojitve-27817.ml7116 SIMPATIČNO DEKLE (s kvaM cijo ali brez nje) za strežbo zapoS1 . Tel.: 72 151. ml7190 INŠTRUIRAM NEMŠČINO za12 dnje in osnovne šole ter preval Tel.: 27 183, dopoldan, 23 03»T poldan, m 17196 NATAKARICO ALI NATAKAJ ZAPOSLIJO takoj. Tel.: 31'■ m!7212 storitve ANTENE z montažo, satelit^ (. 32.900, zemeljske 25.000. dnja Pop TV, Kanal A, Viv«- jj:| džarska 2. TAF, Trnje 61,te" j 021. m!7188 posesti kmetijska mehanizacija ELEKTROMOTOR, 5 kW, cirkularko STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem z nekaj zemlje ali gradbeno parcelo ob glavni cesti v Fikšincih KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, REZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, y BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, TEL. & FAX: (069) 32 802 9000 MURSKA SOBOTA Sam molčal si, molče trpel in upanju se sladkemu upiral. Prišla je ura, nisi mogel več. Izgubili smo te, ostala nam le solza je spomina, zakaj ta pot bila je le edina. ZAHVALA V 69. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi oče, dedi in tast Elemer Lepoša iz Adrijanec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom-sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga v tako velikem štev*1 pospremili na njegovo zadnjo pot, darovali vence, sveče in denarne prispevke v človekoljubne namene. b Iskrena hvala tudi vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali strani in nam pomagali, posebej družinam Karla Kovača in Em Kovača iz Adrijanec ter Kerčmar - Lepoša iz Kukeča. . Lepa hvala gospodu duhovniku Viliju Kerčmarju za pogrebn' obred in pevcem za odpete žalostinke. . Posebna hvala za šestletno požrtvovalno zdravljenje dr. Kapun osebju urološkega oddelka bolnice v Rakičanu, dr. Stanovnik°v Onkološkega inštituta Ljubljana in dr. Kisnerju z urološke®3 oddelka bolnice v Mariboru. , Hvala tudi osebju ZD Petrovci, posebno patronažnima sestram Anki in Eriki za lajšanje bolečin. Hvala vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje in v tez trenutkih sočustvovali z nami. Hvala sodelavcem Pošte Slovenije, PE M. Sobota in Pošt® Petrovci, kirururškega oddelka bolnišnice M. Sobota in Mur® Gornjih Petrovec. Hvala g. Škerlaku za odigrano Tišino 1° pogrebništvu Banfi. Žalujoči: sin Elemir in hčerka Slavica z družinanid Dragi dejdi! Iskrena ti hvala za vse, kar si storil za nas! Neizmerno te bomo pogrešali! Vnuki Dušan, Urška, Maja in Matej vestnik, 12. februar 1998 Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. V SPOMIN Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da. te nazaj več ne bo, ker za vedno vzel si slovo. Spočij si - za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. Skromno, tiho si živela, za nas si delala, skrbela, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se solzne oči. V SPOMIN 16. februarja minevata dve žalostni leti, odkar nas je zapustila draga hčerka, žena, mama in babica Marija Črnko 13. februarja minevajo tri leta, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, tašča, stara mama in prababica V 36. letu nas je zapustil ljubi mož, oče, sin, brat, zet in sorodnik Marija Maje z Jezer 41 v Rakičanu Franc Kontrec iz Lendave iz Čepinec 52 čas neusmiljeno teče, a žalost in bolečina ostajata v naših srcih. Ostali so nam lepi in neminljivi spomini na tvoje plemenito srce in zlate roke. Hvala vsem, ki se ustavljate ob njenem grobu ob lepem spominu nanjo, prižiganju sveč in prinašanju rož! Vsi njeni Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi njeni, ki smo jo imeli radi Ob kruti usodi in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, dobrim prijateljem, sedanjim in nekdanjim sodelavcem DOS I Lendava, župniku in kaplanu ter dr. Kulčarju, ki so nam stali ob strani, in vsem, ki so ga pospremili na mnogo prerani zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, za sv. maše ter izrečeno ustno in pisno sožalje. Z žalostjo v srcu vsi tvoji najdražji Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. V SPOMIN 'p-. . 1 m boleč je spomin na 13. februar, ko mineva žalostno eto> odkar nas je zapustila naša mama, tašča, babica in prababica Agica Legen iz Bratonec s rena hvala vsem, ki se je spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče. Tvoji najdražji Nepričakovano in brez slovesa nas je 30. januarja v 79. letu starosti za vedno zapustila naša draga sestra, teta, sestrična, strina, botra, sorodnica in soseda ZAHVALA Karolina Čahuk roj. Hari gostilničarka iz Križevec v Prekmurju emo vsem’ k*ste nam v teh težkih trenutkih n°. na pomoč, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala duh60''11 sosed°m - posebno Harijevim. Lepa hvala g. žalo ?Vn*ku Balažiču za ganljivo slovo, pevcem za odpete števi|S ln^e ter vsem, ki ste drago pokojnico v tako velikem Pospremili k večnemu počitku, njen grob pa zasuli s etJem, venci, prinesli sveče ali denar namenili za dobrodelne namene. Vsem še enkrat - hvala! Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Zaspala draga mama si, zaprla trudne si oči, bolečine si prestala, in zdaj boš mirno spala. ZAHVALA V 82. letuje dotrpela in nas zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Marija Žabot $ iz Gornje Bistrice s°rodnlZ8u13' se naJlepše zahvaljujemo vsem sosedom in 1 °m, ki ste jo obiskovali med njeno boleznijo. kovali cT"1’ & ste J° pospremili k večnemu počitku, ji etje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Hvaia ^'čanu ^^Hkemu osebju internega oddelka bolnišnice v nagovOr hi0680 'n lajšanje bolečin, gospodu kaplanu za lep bese(|„ P°8rebni obred, gospodu Žižku za poslovilne ’ sodelavcem Nafte in Bolnišnice Rakičan - u vzdrževanje. Vala Pevcem kak t P°8rebništvu Balažič in vsem, ki ste nam pomagali in z nami sočustvovali. ttlujoči vsi, ki smo jo imeli radi Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Ni več stiska tvojih rok, ni več tvojega smehljaja, ostal le nate je spomin, ob spominu trpek jok. Ne mine ura, dan in noč, povsod med nami si navzoč. 6. januarja mineva pet let, odkar nas je zapustila naša najdražja Marija Čuček iz Podgorja Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še težje je izgubiti ga za vedno, najtežje je, naučiti se živeti brez njega. Hvala vsem, ki s svečko in dobro mislijo postojite ob njenem grobu. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega očeta, tasta, dedka in pradedka Franca Cera iz Murske Sobote Iskrena hvala vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in denar za gradnjo zavoda Lavra in v druge dobrodelne namene ter nam ustno in pisno izrekli sožalje. Hvala č. g. župniku za opravljen obred, sv. maše, pevcem za odpete žalostinke in govorniku g. Recku. Iskrena hvala! Žalujoči hčerki z družinama Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostali sta praznina in velika bolečina. ŽJMNMA Po dolgi bolezni nas je v 64. letu zapustila draga mama in stara mama Barbara Draškovič iz Nedelice 115 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo botrini, sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence, cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Štivanu, dializnemu in internemu oddelku bolnišnice Rakičan, g. kaplanu za pogrebni obred, pevkam za.odpete žalostinke, NK Nedelica ter oddelku Planike 12/351. Vsem še_ enkrat - iskrena hvala! Žalujoči domači Tiha bolečina spremlja spomin na 12. februar 1993, ko nas je zapustil dragi V tihem grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN Zoltan Barber iz Šulinec Hvala vsem, ki na njegov grob prinašate cvetje, prižigate sveče in se z lepo mislijo poklonite njegovemu spominu. Žalujoči vsi tvoji na/dražji Tiho teče reka življenja našega, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina, v srcu dobrega in večnega spomina. V SPOMIN Boleč je spomin na 17. februar, ko minevajo tri leta žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče ter pradedek Štefan Rous iz Črenšovec Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, ki z lepo mislijo nanj postojite ob grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoča žena in vsi tvoji najdražji Rad vprašal bi gozdove, reke, morja. Rad vprašal bi jaz polja orna, zakaj tema je. Zakaj ne vidim več svetlosti obzorja, zakaj ne slišim ptičev žvrgoleti, zakaj sem moral jaz umreti? V SPOMIN Tomaž Smej Čas hitro beži, spomin in bolečina pa ostajata. Čeprav so minila že tri leta, odkar si brez slovesa odšel, so še vedno trenutki, ko čakamo, da se vrneš, da nam poveš kaj novega, da nas razveseliš s svojim smehom ali zaupaš kakšno resno stvar. A vrata ostajajo zaprta, čakamo zaman. Hvala vsem, ki se ga z dobro mislijo spominjate in prižigate svečke na njegovem preranem grobu. Vsi njegovi V SPOMIN Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, omama in tašča Frančiška Šarotar in sedem let, odkar nas je zapustil dragi papa, opapa in tast Anton Šarotar iz Tomšičeve ulice 28 v Murski Soboti Hvala vsem, ki z lepo mislijo in svečo počastite njun spomin. Vsi, ki smo vaju imeli radi 30 vestnik., 12. februar 1996 Za vas smo 10 let pekli pice v krušni peči v gostilni Lovski dom na Cankovi. Z več kot 20 nadevi jih sedaj pečemo v novi gostilni AJDA na Cankovi 33. Odprto vsak dan že od 6.00 do 23.00 oz. do 01.00. Rezervacije po tel.: 40 378. V soboto, 14. februarja, vabljeni na Valentinov ples. VODNOGOSPODARSKO PODJETJE MURA MURSKA SOBOTA Ciril-Metodova 34, 9000 Murska Sobota objavlja prosta dela in naloge referenta za vodnogospodarske dejavnosti ELEKTROINSTALACIJE ZRIM JOŽE Gederovci 13 Tel.:(069) 46 415, mob.: 0609 644 563 1113203 Mohor 9252 Radenci, tel.& faks: (069) 65 830 NAJBOLJŠA - MAZDA NAJ BO Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: * * * GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK Gornji Slaveči 6, Kuzma tel.: 55 071 Popravilo z garancijo na vašem domu. MIZARSTVO • PARKETARSTVO Vladimir GROF, Sebeborci 110, 9221 Martjanci, tel.: 48-035, 48-145 VESTNIK TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 Murska Sobota, lel.: 36 580 Montaža centralne kurjave in vodovodne inštalacije PETER SOVJAK. s. p. Nemčavci 22, Murska Sobota, tel.: 069 24 553 Lendavska 13b, M. SOBOTA Slovesna oblačila po viši meri ali že gotova, talina akcija v februarju: hlače že od 2.500 sit Telefon: 50 010 Polaganje vseh vrst podov in izdelovanje strojno betonskih tlakov Branko JAZBEC, Ribiška pot 1, Beltinci, tel.: 42 110 KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 MIZARSTVO MAUČEC Lipovci 252 Tel.: 42 144 UREJANJE ZELENIC IN VRTOV Cvetličarstvo Jurič Beltinci y8i. 550 r izposojevalnica poročnih in slovesnih oblek, poročni servis »ROŽA« velika izbira ZVER in ugodne cene Kmečka 4, Beltinci, tel.: (069) 41 542 - visoka oz. višja izobrazba gradbene stroke - smer nizkogradnje - dobro poznavanje lokalnih računalniških mrež - pasivno znanje nemškega jezika - kandidat mora imeti vozniški izpit B-kategorije - delovne izkušnje zaželene Po obisku gozdne učne poti obiščite gostilno SMREKA KOROVCI. Čaka vas počitek ob izbrani pijači in jedači. Sprejemajo tudi zaokrožene skupine. Korovci 4a, karavla, tel.: 069 40 150 Za objavljeno delovno mesto se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. MIZARSTVO VUTEK Izdelava notranje opreme in stavbnega pohištva. Ludvik Vutek, Vaneča 36, 9201 Pucon-ci, tel.: 069 45 604 SANACIJA IN POVRTAVANJE DIMNIKOV Milan Horvat s. p. Markišavci 5, tel.: (069) 32 644 M MIZARSTVO ANTOLIN Soboslikarstvo in sobopleskarstvo BERDEN Filovci, Tel.: 47 009 Turistična kmetija in lončarstvo ZELKO Pečarovci 90 tel.: 51 118 51 318 Štefan Antolin, samostojni podjetnik Odranci, Mladinska 25, mobitel: 0609 629 703 Gostilna LOVENJAK na Vaneči domače specialitete in žlahtna domača kapljica. Franc Lovenjak, Vaneča 54, tel.: 45-201 Strojno ključavničarstvo DRAGO MIKOLIČ Izdelava in montaža aluminijastih oken, vrat in zimskih vrtov. Št. Kovača 32 ODRANCI Tel.: 70 488 MALE OGLASE Kandidati naj vložijo lastnoročno napisano prošnjo s kratkim življenjepisom in pojasnili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: VGP MURA MURSKA SOBOTA, Ciril-Metodova 34, 9000 Murska Sobota. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po odločitvi. DAEWOO Izolaterstvo, strojni ometi in izdelava strojnih tlakov RADUHA Sevranska 20, ODRANCI Tel.:70 146, GSM 041 671 022 Trgovina VRTNICA in knjigovodski servis Panonska 9, Beltinci, tel.: 42-176 drobnih galanterijskih izdelkov. SUZANA LEBAR s.p. Cankarjeva 66 Murska Sobota, Tel.: 22 373 ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK 00 8.00 14. URE. • MOŠKI H 50 ZIBELK PRGGIO ' n 2,7 D/82 KM, 6 udobnih sedežev, nosilnost 1300 kg, sem volan, avtoradio,... GARANCI/A3letaali100,000km 'Cena v DEM s 5% p.d. I KIA MOTORS ' KlAMOTORSIMPORTd.d., LIUBLJANA H 0611843402in18434N GOSTILNA Lovec Petišovci pri Lendavi telefon: 76 055 MOTOR Flamin MS d □ » DAEWOO PRIPOROČA OLJA Mobil VABIMO VAS NA TESTNE VOŽNJE IN NAKUP SALONSKIH VOZIL PO UGODNIH CENAH! ■*■■■■■■■■■■■■■ Pooblaščeni prodajalci MOBIX, Prekmurske čete 61, Črenšovci, tel.: (069) 70 550 * Avtoservis MELRAJH, Kapelska 21, Radenci; tel&faks: (069) 65 517; GSM: (041) 6» 117* FUTURA SISTEM, Stročja vas 11 pri Ljutomeru, tel.:(069) 84 3 PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV, LEASING, SERV Industrijska 1, M. Sobota, tel.: (069) 36 600, faks: (069) 3 nakupu NUBIRE tudi do 2 ) DEM VEČ LOVSKE SPECIALITET ZIBATI LAHKO TUBI Vit Skakovci 35, tel.: (069) 40 088, 40 443 PONUJAMO /Bransberger E. s.p., Murska Sobota, 069 21 -238/ AVolf d.o.o., Cankova. 069 40-088/ /Avto-R d.o.o., Ljutomer, 069 81 -988/ Avto Wolf Bk POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER K1A že od 17.890 DEM Ob petkih, sobotah in praznikih glasba v živo Odprto od 9.00 do 24.00, ob petkih in sobotah pa do 2.0®’ Velika zabava ob Valentinovem in pustu. - malice - kosila - jedi po naročilu KIA PRIDE že od 11.990 DEM KIA SEPHIA KIA MOTORS - lovski bograč - narezki iz divjačine - zrezki: jelenovi, muflonovi, srnini, divjega prašil - fazanova juh^ Ob vseh dobrotah še pristna domača kapljica! Prostor za zaokrožene družbe do 130 oseb. NAJUGODNEJŠI KOMBI V EVROPI KIA BESTA že od 17.990 DEM VSA VOZILA KIA IMAJO 3 LETA GARANCIJE ALI DO 100.000 km NA VSE SESTAVNE DELE. vestnik, 12. februar 1998 Tl apovednik Delimo vstopnice za kino kulturni koledar Kino Park Murska Sobota To bo teden ameriške epske ljubezenske drame Ti-tanik. Na sporedu bo v če-trtek, 12. februarja, ob 18. urL v petek, 13. februarja, v soboto, 14. februarja, in v nedeljo, 15. februarja, ob 16^30 in 20. uri, ter v ponedeljek, 16. februarja, in v orek, 17. februarja, ob 18. uri. Kino Gornja Radgona ameriška znanstvenofantastična črna komedija Možje * črnem bo na sporedu v Petek, 13. februarja, ob 19 uri, vsoboto, 14. februarja, 7'30-ter v nedeljo, 15. tebruarjaob 19.30. Angle-0 komedijo Do nagega Pasi ahko ogledate v petek v soboto ob 19.30 Ier v nedeljo ob 17.30. V Ponedeljek, 16. februarja, k 9 30 Pa bodo še en-t ponovili ameriški ak-spektakel James B°nd 007 -Jutri nikoli ne umre. J"” Ljutomer 14- februarja, ob ■30 m v nedeljo, 15. fe-druarja, ob 17.15 in 19.30 Vra^g^'' amer'ški film Glavno vlogo v ameriški psihološki drami igra Morgan Freeman, kar je pravilno zapisala naša nagrajenka Jasna Lebar, Jusa Kramarja 8, 9232 Črenšo-vci. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: Napišite naslov vsaj še enega filma, v katerem je igral Morgan Freeman! Odgovor:_________________________________ Kupon št. 47 Odgovore pošljite do 17. februarja na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. MESTNA PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA Ulica arh. Novaka 17, 9000 Murska Sobota, tel..: 32 530 SLS, Mestna podružnica Murska Sobota vabi vse simpatizerje in člane stranke na izlet in ogled slovenskega parlamenta. Izlet bo v soboto ob koncu februarja ali v začetku marca. Prijave za izlet sprejema tajnica na sedežu stranke v ponedeljek od 8.00 do 12.00 in v četrtek od 12.00 do 16.00. Prijave za izlet zbirajo tudi po telefonu: 32 530 na že prej navedeni časopisni razpredelnici. l^lvaaMMiVM INTERALTA, d. o. o. IRTERALTA PO^e za proizvodnjo PVC-oken in vrat vabi k sodelovanju kooperante za prodajo in montažo oken na območju Pomurja. Od kandidatov pričakujemo izkušnje z montažo stavbnega pohištva. Pisne prijave sprejemamo na naslov: Interalta, d. o. o., Stegne 21 c, 1000 Ljubljana, oddelek za kooperacije. DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 SREDSTVA SE BODO UPORABILA v POMURJU PO PROGRAMU DRUŠTVA ZA BOJ R°TI RAKU ZA LETO 1998 - ZA NABAVO OPREME AMBULANTE ZA TERAPIJO BOLEČINE IN PATRONAŽNO SLUŽBO NA OBMOČJU POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO PROGRAMU SLOVENIJA 2000 IN RAK. 2231 Pernica, Vosek 6 d (ob cesti Maribor-Lenart) telefon 062/640-540 —___ °d ponedeljka do petka od 8. do 16.30, v soboto od 8. do 12. ure NAIVEČJI PRODAJALEC VOZIL LABA V SLO VEM JI <■ .... Alu platišča podarimo °Qmara i500/5 Karavan 1700i pos°jilo brez pologa do 5 let, KMETOVALCE in ^SLENe VTUJINI, enako za °ience in redno aposlene dojila tudi za rabljene avtomobile avtomobili v zalogi -s’stem rabljeno za novo Niva 1700i sam POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER, 14-letna tradicija POSEBNI POPUSTI PRI NAKUPU KURIUNEGA OLJA V mesecu februarju je cena kurilnega olja nižja za 1,50 SIT na liter. Pri PLAČILO ALI PLAČILO S KARTICO MAGNA Pri naV nad 1000 litrov 42’20 SIT/iiter ' OBp UPU 2000 litr0V 41 ’70 SIT/liter v 3 ob?2?DpLAČILO PRI NAKUPU NAD 1000 LITROV v 5 ob 43>00 SIT/liter klh 44,00 SIT/liter ' °ST TELEP°NSKEGA NAROČILA IN PLAČILA OB DOSTAVI ' PrAk^ D°BAVa NAROČENIH KOLIČIN P°drobn IČN° DARILO ZA VSAK NAKUP NAD 2000 LITROV J$e informacije dobite na najbližjih Petrolovih skladiščih in bencinskih servisih. brezplačen prevoz brezplačen prevoz brezplačen prevoz brezplačen prevoz PETROL Gledališče MURSKA SOBOTA: V grajski dvorani bo v sredo, 18. februarja, ob 19. uri monodrama Glumač ... je glumač ... je glumač. Igralec ... je igralec je Ziah A. Sokoiovič. MURSKA SOBOTA: Komedijo Pokvarjeno Ray Cooneya si lahko ogledate v petek, 13. februarja, ob 19. uri v grajski dvorani. Gostuje gledališka skupina Ljutomer. Predavanje MURSKA SOBOTA: V gradu bo v ponedeljek, 16. februarja, ob 18. uri predavanje o vlogi in pomenu Petofija in Prešerna. Predavatelj je literarni zgodovinar in urednik Jože Hradil. Glasba TRNJEV nedeljo, 15. februarja, bo v vaškem domu ob 18. uri koncert moškega pevskega zbora KUD-a Črenšovci. LJUTOMER: V sredo, 18. februarja, si lahko v domu kulture ob 19. uri ogledate odlomke iz komične Rossinijeve opere Seviljski brivec. Izvaja Pro mušica tibicinia. Otvoritve MURSKA SOBOTA: V petek, 13. februarja, ob 18. uri bo v Galeriji Murska Sobota otvoritev razstave slik, risb, akvarelov in grafik Jožeta Ciuhe, ki so nastale v obdobju 1987-1997. Ob otvoritvi razstave bosta sodelovali tudi pianistka Olga Kous in flavtistka Erna Lukač. Na ogled bo do 8. marca. MURSKA SOBOTA: V četrtek, 12. februarja, ob 18. uri bo v Galeriji zavarovalnice Triglav otvoritev razstave likovnih del skupine LIKOS. Razstave MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu je na ogled stalna razstava Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. V četrtek, 12. februarja, pa se lahko ob 17. uri pridružite strokovnemu vodstvu po razstavi, vodja bo kustos pedagog Franc Kuzmič. Ob nedeljah je vstop prost. V razstavišču si lahko ogledate tudi razstavo Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. MURSKA SOBOTA: V študijskem oddelku PIŠK-a si lahko do 13. marca ogledate razstavo Prekmursko ljudsko slovstvo. LENDAVA: V lendavskem gradu je na ogled razstava slikarja Vojka Pogačnika. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske si lahko ogledate razstavo skulptur in slik Sedem smrtnih grehov avtorice Irene Brunec. Razstava bo odprta do 28. februarja. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka si lahko še v četrtek, 12. februarja, ogledate razstavo Razglednice Maksima Gasparija. LJUTOMER: V malem razstavnem prostoru ljutomerske knjižnice so na ogled slike in ilustracije Dejana Prše. Ogledate si jih lahko do sredine marca. LJUTOMER: V prostorih mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem in Splošna muzejska zbirka Ljutomera. Obiščete jo lahko vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa in ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. OBČINSKI SVET LENDAVA objavlja JAVNI POZIV za sovlaganje v ustanovitveno premoženje ustanove Štipendijska fundacija Štefana Galiča Ustanova Štipendijska fundacija Štefan Galiča ima splošno koristen namen. Ustanova bo moralno in denarno podpirala izobraževanje in usposabljanje študentov in perspektivnih kadrov z območja občine Lendava. Za sovlaganje v ustanovitveno premoženje ustanove Štipendijska fundacija Štefana Galiča je Občinski svet Lendava določil naslednje višine: - donatorji 1,000.000 SIT letno - pokrovitelji 500.000 SIT letno - častni člani: pravne osebe nad 100.000 SIT letno fizične osebe nad 50.000 SIT letno Sovlagatelji so lahko pravne in fizične osebe, ki za to podpišejo pristopno izjavo in pogodbo. Donatorji in pokrovitelji bodo imeli v upravi ustanove svojega člana. Vsi zainteresirani naj se oglasijo pisno ali osebno na naslov: Občina Lendava, Trg Ljudske pravice 5, 9220 Lendava, tel. 75 177, najkasneje do 30. marca 1998. Predsednik OS Lendava Anton Balažek, I. r. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo DELAVEC BREZ POKLICA DELO V GOSTINSTVU; nedoločen čas; Samsko stanovanje; ostali pogoji: LAHKO S POKLICEM ALI BREZ; do 1 1.03.98; MILOSAVLJEVIČ DOBRIVOJE, CAFFE BAR AS, PARTIZANSKA ULICA 15, LENDAVA -LENDVA STROJNI MEHANIK PRIPRAVNIK - MEHANIK VOZIL; določen čas 9 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Windows; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; do 13.02.98; MAKOTER JANEZ S. P. AVTOMEHANIKA, RAJH NADE 10A, LJUTOMER FINOMEHANIK FINOMEHANIK - MEHANIK ŠIVALNIH STROJEV; določen čas 12 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; do 19.02.98; KONSI, PROIZVODNJA IN TRGOVINA D. O. O., KOBILJE 36, DOBROVNIK-DOBRONAK ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTROMEHANIK ZA DELAVNICO BORAČEVA 13B; določen čas 3 mes.; do 13.02.98; PUST D. O. O., GREGORČIČEVA 6, RADENCI ELEKTROINŠTALATER ZA DELAVNICO BORAČEVA 13B; določen čas 3 mes.; do 13.02.98; PUST D. O. O., GREGORČIČEVA 6, RADENCI ELEKTRIKAR ELEKTRONIK ELEKTRIKAR -ELEKTRONIK; določen čas 6 mes.; do 13.02.98; SIGNAL - KABELSKI SISTEMI D. O. O., JURČIČEVA 8, LJUTOMER SLIKOPLESKAR BARVAR; določen čas 6 mes.; do 13.02.98; VARSTROJ, TOVARNA VARILNE IN REZALNE OPREME D.D., INDUSTRIJSKA 4, LENDAVA -LENDVA PRODAJALEC PRODAJALEC V ŽIVILSKI TRGOVI- PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje________________________ Izobrazba____________________ __________________l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 1 13 2 3 2 21 NI; določen čas 6 mes.; do 17.02.98; MARULICA, JUD IN PARTNER D. N. O., ČERNELAVCI, LIŠKOVA26, MURSKA SOBOTA KUHAR KUHAR; določen čas 6 mes.; do 17.02.98; VEBERIG SABINA S. P. OKREPČEVALNICA PIZZERIA KAMIN, DOLGA ULICA 61, MORAVSKE TOPLICE NATAKAR PRIPRAVNIK-NATAKAR; določen čas 6 mes.; do 13.02.98; RADENSKA-ZDRAVILIŠČE D. O. O., RADENCI , RADENCI; št. del. mest: 3 NATAKARICA; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: PRIPRAVNIK ALI DELAVEC, LAHKO DRUGI POKLIC; do 17.02.98; LISSA D. O. O. GOSTINSTVO, TRGOVINA, TRANSPORT, DOKLEŽOVJE, TRATE 7, BELTINCI; št. del. mest: 2 KMETIJSKI TEHNIK PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; do 17.02.98; KMETIJSKO GOSPODARSTVO PC PRAŠIČEREJA, IŽAKOVCI 188, BELTINCI GRADBENI TEHNIK PROJEKTIRANJE IN KALKULACIJE; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; do 24.02.98; ATRIJ D. O. O. GRADBENI INŽENIRING, ODRANCI, GAJSKA ULICA 39, ČRENŠOVCI INŽENIR TEKSTILNO KONFEKCIJSKE TEHNOL. VODENJE PROIZVODNJE; določen čas 12 mes.; znanje programskih orodij: Windows, Excel; ostali pogoji: 3-5 LET DELOVNIH IZKU- ŠENJ; do 19.02.98; KONSI, PROIZVODNJA IN TRGOVINA D. O. O., KOBILJE 36, DOBROVNIK - DOBRONAK INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA BETONARNE - OPERATI-VE; nedoločen čas; do 11.03.98; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA EKONOMIST POSLOVNA TAJNICA; določen čas 12 mes.; znanje programskih orodij: Windows, Excel; ostali pogoji: 3-5 LET DELOVNIH IZKUŠENJ; do 19.02.98; KONSI, PROIZVODNJA IN TRGOVINA D. O. O., KOBILJE 36, DOBROVNIK-DOBRONAK VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK V VRTCU MARTJANCI; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT; do 17.02.98; VRTCI OBČINE MORAVSKE TOPLICE, LEVSTIKOVA 11, MORAVSKE TOPLICE DIPLOMIRANI EKONOMIST FINANČNI DIREKTOR; nedoločen čas; 60 mes. delovnih izkušenj; do 1 7.02.98; ELTI D. O. O., PANONSKA 23, GORNJA RADGONA DIPLOMIRANI INŽENIR ARHITEKTURE ODGOV. PROJEKTANT ARHITEKTURE; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; do 24.02.98; ATRIJ D. O. O. GRADBENI INŽENIRING, ODRANCI, GAJSKA ULICA 39, ČRENŠOVCI Zadnja stran V dvoje je lepše Rojstvo otroka je dogodek, ki ga velja proslaviti v družbi s sorodniki, prijatelji in znanci. Tako je ravnal tudi Primož Vugrinec iz Kobilja in na praznovanje sinovega rojstva povabil svojega prijatelja Iztoka Kavaša, gozdarja, iz Ižakovec. V veseli družbi seveda ni manjkala tudi Primoževa sestra Lidija, sicer gimnazijska maturantka. In zgodilo se je, kar se je - če verjamemo v usodo - moralo zgoditi: Lidija se je do ušes zaljubila v Iztoka, on pa se je zaljubil v njo. Že naslednji dan mu je posvetila pesmico, ki jo je pozneje posnela in so jo že večkrat predvajali na Murskem valu. Dobro leto dni po prijetnem srečanju 21-letne Lidije z 28 let starim Iztokom se jima je 22. maja Zadnja vest Zakaj je umrl? 1997. rodil sinek, ki sta mu dala ime David. Poroko in krst sta načrtovala v predbožičnem času, vendar sta upoštevala krajevni običaj, da se v adventu ne poroča, zato je bila poroka takoj po novem letu. Res je sicer, da se je Lidija, kot je to zdaj moderno, že pred poroko preselila k svojemu izbrancu, a se je ob sklenitvi zakona »vrnila« v Kobilje. Civilna in cerkvena poroka sta bili namreč v njenem kraju prvotnega prebivanja. Tudi običaj veleva, daje »zdavanje« (cerkvena poroka) v kraju, odkoder je nevesta. Na dan poroke pa sta srečna mlada tudi dala krstiti svojega sinčka. Družinica je bila tako v enem dnevu deležna kar dveh zakramentov. 3. februarja ob 22. uri je umrl v bolnici v Rakičanu 41-letni Jože Koroša s Suhega Vrha pri Fokovcih Naslednji dan je bila opravljena medicinska obdukcija, pri kateri je obducent našel na pokojniku več odrgnin in podpludb po telesu in glavi, kot vzrok smrti pa je navedel odpoved srca. Ni jih bilo malo, ki so od sreče in navdušenja - jokali. Pa gostija? Po cerkveni poroki je bilo kosilo v dvorani kobiljanskega gasilskega doma, proti večeru pa so se svatje, mladoporočenca in seveda šest mesecev star David zapeljali h Kavaševim v Ižakovce, kjer sta jo tašča in tast sprejela s kruhom in vrtankom kot novo članico družine, čeprav je to bila že nekaj mesecev. Potem so krenili v Melince v gostišče Kuhar, kjer je bila v veliki dvorani velika gostija. Kar 158 svatov je jedlo, pilo in plesalo. Gostje so seveda že prej prinesli lepa darila. Lidija Kavaš (prevzela je možev primek) je hvaležna bratu, ki je na svojo »fešto« povabil prijatelja. Brat pa ni prav nič jezen nanj, ker je vzel za ženo njegovo sestro. Zdaj sta postala sorodnika. Vugrinčevi iz Kobilja so tudi zadovoljni, daje Lidija dobila skrbnega moža. Kavaševa iz Ižakovec sta ponosna na svojo snaho in rada cartata vnukca. Župan občine je ponosen, saj je bila to druga civilna poroka (prvi se je poročil pevec Kreslin) v tem kraju. Vse je kot pravljica. Naj tako tudi ostane. - Š. S., fotografija: F. Witez Glede na to, da so se na Suhem Vrhu in okolici pojavile govorice, češ daje Koroša umrl zaradi uporabe fizične sile policistov, ki so ga 3. januarja odpeljali na pridržanje, so na policiji ugotovili, da ni bilo tako. Res pa je, da so morali posredovati dvakrat in ob drugi intervenciji so Jožeta odpeljali na pridržanje do iztreznitve. Po izpustitvi se je nekaj časa zadrževal doma, bil pa je tudi pri več sosedih in je večkrat padel. Potem so ga odpeljali v bolnico. Vestnikov novinarje izvedel, da se Jože Koroša rodil v Renkovcih, pred 19 leti pa seje poročil na Suhi Vrh. Svojčas je delal v Mesni industriji, potem pa se je preživljal z občasnim delom na gradbiščih. Zdravil se je v Ormožu. V zakonu ni imel otrok. Š. S. Že od zdavnaj so se kmetje - obdelovalci zemlje - borili z močvirnatimi zemljišči. Za odtekanje vode so izkopali ponekod jarke, drugod pa so naredili drenaže. Seveda ne take, kot jih poznamo danes (plastične dre-nažne cevi), ampak so izkopali jame in vanje položili stebelca dreves. Voda z zamočvirjenih površin je pritekala v prostor med njimi. Taki drenaži pa se nekateri tudi še zdaj ne odpovejo. 33-letni Franc Šutja iz Oče-slavec je imel slabe izkušnje s sodobnimi drenaž-nimi cevmi, saj so se hitro zamašile, zato je upošteval nasvet starejših, izkopal na zamočvirjenem travniku jamo in vanjo položil jelševa debelca, ki jih je nato seveda zakopal z zemljo. Les v vlažni zemlji ne strohni, zato je taka drenaža trajna. Lahko bi ji rekli biodrena-ža, ki je tudi v skladu z našimi naravovarstvenimi prizadevanji. Foto: L. Kr. Sedaj, ko so Šulinčani začeli iskati močnega kandidata za župana, ki bi lahko premagal stanjevsko-petrovskega Sliht-huberja - Neskreganega, se je slednji odločil, da bo o svojem delu začel obveščati ja* nost in si vsaj na ta način prt dobil nekaj pozitivnih točk. Jože Štefko in Jeno Sapač' Brzi, glavna zunanja ekonomska svetovalca ministra Smrkolja, sta za ta konec tedna sklicala nekaj kmečkih zborov, na katerih bosta predstavila najnovejše ukrepe ministrstva. Iz uradnega lista bosta prebirala odredbo, da bo ukinjeno subvencioniranje obrestnih mer za kredite. **** Radgonski predsednik sveta Fridau - Varčni je že poloz« predujem za nakup funkcij nalnih zemljišč in zgradb Pri nekdanjih stanovanjih črnskega kombinata in s tem pono* no potrdil svojo večjo učinko-vitost, kot jo dosega župa' nova administracija. Nadw potezo je najbolj navdušen stečajnik in prokurist Miran Žilavec. **9r* Nad prizadetostjo Veržejc3* češ da ljutomerski proračuj1 zanje nima posluha, se je nal' bolj razjezil ljutomerski župa" Ludvik Bratuša - Luigi, ki jeze zahteval, da čistilno naprav ki jo postavljajo v Veržeju, peljejo iz tega kraja. **** Dvorano uporablja vsa vas Osnovna šola v Voličini v Slovenskih goricah je dobila septembra lani sodobno športno dvorano. Gre za izjemno pomembno pridobitev kraja, saj so doslej uporabljali v športne namene zastarelo nefunkcionalno poslopje nekdanjega sokolskega doma, kije bil zgrajen leta 1936. Gre za največje pokrite športne površine pri neki šoli v lenarški občini, telovadnica pri Lenartu je večja le na račun sedežev za občinstvo. Gradnjo sta plačala ministrstvo za šolstvo in šport ter Občina Lenart, nekaj denarja pa je primaknila tudi Krajevna skupnost Voličina. Objekt je predvsem namenjen potrebam šole. V prostem času pa tukaj trenirajo ali tekmujejo domače športne skupine in klubi. V dvorani je običajno živahno do 23. ure. Vsak teden so v njej športne prireditve, ki privabijo mlade od blizu in daleč. F. Š. Menjalniški teč Pomurske banke 10. 2.1998 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 10. 2. 1998 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.341,6505 1.327,00 1.343,00 Francija 100 2.816,4088 2.757,90 2.820,10 Nemčija 100 9.440,2655 9.335,00 9.450,00 Italija 100 9,5573 9,27 9,58 Švica 100 11.707,3453 11.429,60 11.687,30 ZDA 1 170,8971 170,00 173,00 Veliko mirneje boste spali, če boste vedeli, da so vrednostni predmeti in dokumenti varno shranjeni! Sef je najvarnejša oblika shranjevanja dokumentov, nakita, raznih dragocenosti in vrednostnih papirjev. Sef lahko najamete v poslovni enoti Pomurske banke v M. Soboti, Trg zmage 7, in ekspozituri Moravske Toplice. NAJEM MOGOČ TUDI SAMO ZA EN MESEC! (Cena, odvisno od velikosti sefa, že od 540 tolarjev naprej) pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Lepa kot nevesta Vestnikova fiesta Sodelujte v naši novi nagradni igri, saj boste morda dobili katero od tedenskih nagrad. Če pa vam bo sreča še posebno naklonjena, potem vam ne uide Vestnikova fiesta, ki je lepa kot nevesta. ।---------------X-----------। | Nagradno vprašanje št. 7 | Kako se imenuje agencija za trženje | । pri Podjetju za informiranje: a) Venera b) Aurora I c) Monica I___________________________I Zaokrožite odgovor, za katerega menite, daje pravilen, kupon prilepite na dopisnico in nam jo pošljite do srede, 18. februarja, na naslov: Vestnik, 9000 Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13. NAROČILNICA NAROČAM CESTNIK Ime in priimek:____________ Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali dopisnice treh bralcev, ki se bodo brezplačno zapeljali z Vestnikovim vlakom, in treh bralcev, ki bodo prejeli tople Vestnikove majice. Če boste poslali več kuponov, potem je seveda več možnosti za nagrado. Dopisnice, ki ne bodo izžrebane, bomo shranili in bodo prišle v poštev za žrebanje super nagrade - Vestnikove neveste - fieste. PRAVILNA REŠITEV 6. NAGRADNEGA VPRAŠANJA: a) Na morje. IZŽREBANI REŠEVALCI: VESTNIKOV VLAK: 1. Anica Kramberger, Simoničev breg 1,9250 Gornja Radgona, 2. Štefan Škerlak, Markovci 67, 9204 Šalovci, 3. Ivan Jaušovec, Plitvica 14, 9253 Apače MAJICE: 1. Anja Kavčič, Frankovo naselje 78, 4220 Škofja Loka, 2. Erika Hari, Ropoča 45, 9262 Rogašovci, 3. Andrej Horvat, Brezovci 15, 9201 Puconci Veščica 4e, 9000 Murska Sobota, telefon: (069) 35 507 Priporočamo Olja Castrol nagrajujeta Direktor Gidosa je s ponose'11 ugotovil, da je Gidos eno nat boljših podjetij, saj si ministh ne morejo kaj, da ga ne omenjali ob svojih obiskuj tujini. Ali je z njegovim nom operiral tudi Artur na davnem srečanju v Davosu,11 znano. V novo trgovino v nekdanji noniji so že začeli razvršča prve artikle. Po neuradnih1 formacijah so to orodja, niso uspeli razprodati. Upai^ da bodo v novi trgovini z A nečo blagovno znamko sf' šli za med in bodo na ta na® zbrali toliko denarja, da P°ra najo kupnino stečajnemu. 'o 0^ Jožef Kocon - Zidanica J® nedavnem obisku mini3 Ropa storil vse, da je pr01; viral občinsko vinsko zato so servisne službe v mu ostarelih poskrbele zan kaj »demižonov« pristne1 davske kapljice. Tudi nad čerjico je bil minister na* šen. ***★ V vinskem duhovnem hran^ Ivanovcih so se pri duh°^ obnovi sestali vsi, ki so do daj vsaj malo prispevali h & voju regije. Ugotovili so, da jamstvo za ponovni zag°® jz izkušeni gospodarstveni Območne gospodarske z niče z gospodom Puško1’’ čelu. **** Janez Štotl in Rudi Pikcajg sta potem, ko uspela kot člana nadzo^ j(j sveta Darsa, sklenila 3’^ svoje moči in bosta zah'® koncesijo za avtopralnic® novi avtocesti. Nekatere vijo, da bi bilo pametne)®’ bi pred kandidaturo za m zornika Darsa raje prej3 v pralnico na pranje-namreč, da bi ju vroče-h^pi prha toliko streznila, da oba silila na isti stolček KEŠEM rt