Ameriška Domovina

/%/vi- c r i e /% m— h o

■ "337
National and International Circulation
iLOVCNIAN
MORMIHO N€WSRAP«it
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JUNE 4, 1969
ŠTEV. LXVII — VOL. LXVII
Thieu: Južni Vietnam se ko vojskoval sam!
Novi grobovi
Josephine Gliha
V ponedeljek zvečer je po kratki bolezni umrla v St. Vin-Predsednik Južnega Vietna- cenL Charity bolnišnici poznana ma Van Thieu je dejal ob Pionirka Mrs- Josephine Gliha, koncu svojega ' obiska na|^; Merhar, stanujoča ra 9105
Formozi, da se bo Južni Vietnam boril rajše sam, kot da bi pristal na skupno vlado s komunisti.
SAIGON, J. Viet. — Predsednik republike Nguyen Van Thieu se je vrnil s svojega obiska v Južni Koreji in na For-nnozi pri Čangkajšku. Pri obeh je iskal podpore v svojem odločnem odporu proti prevelikemu popuščanju rdečim zahtevam v zvezi z naporom končanja vojskovanja v Vietnamu.
Tako predsednik Južne Koreje Park kot Čangkajšek na Formozi sta javno podprla stališče Van Thieuja. Ta je sam pred odhodom s Formoze domov v razgovoru s časnikarji dejal, da se ho Južni Vietnam rajše sam dalje vojskoval z rdečimi, kot pa da bi sprejel zahtevo po skupni Vladi s komunisti.
Rdeči so povedali v Parizu jasno, da hočejo spraviti v Sai-gonu sedanjo vlado z oblasti in jo nadomestiti z “nevtralno”, v kateri ne sme biti noben član sedanje vlade. To naj bi bil pogoj za končanje sedanjega zastoja v Parizu. Združene države naj hi torej same vzele oblast protikomunistom in jo izročile tihim Zaveznikom rdečih, če hočejo končati vojno, katere cilj je Prav preprečitev razširitve komunistične oblasti nad Južnim Vietnamom! ZDA naj po tolikih človeških in materialnih žrtvah enostavno izroče Južni Vietnam rdečim?
Nixon in njegovi zastopniki V Parizu nočejo o čem takem nič slišati. Vesti iz Washingtona Vdijo, da ZDA takih rdečih zahtev ne morejo sprejeti in da bo Nixon v nedeljo na otoku Mid-'vaju dal Van Thieuju zagotovi-1°. da ga ne bo silil v skupno 'vlado s komunisti, vsaj ne brez Predhodnih volitev.
Union Avenue, vdova po pokojnemu Louisu Gliha, ki je umrl leta 1949, in ena od prvin new-Durških slovenskih naseljenk, stara 76 let, rodom od Sv Križa pri Litiji, od koder je prišla v Ameriko, ko ji je bilo 14 let. Bila je članica društev Sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, društva Mir st. 10 ADZ, podružnice št. 15 S2Z in društva Sv. Kešnjega Telesa fare sv. Lovrenca. Zapušča snaho Agnes Gliha, vnukinji Julianne in Mary Lou, vnuka Roberta in Terryja, pastorko Pauline Kuntz, brata Louisa, nečakinjo Rose A. Switalsh' in nečaka Josepha Mirtel ml. Pokojničin edini sin Louis je umrl leta 1965. Na mrtvaškem odru počiva v Ferfolijevem pogrebnem zavodu na 9116 Union Ave., od koder bo pogreb v petek ob 8.30 zjutraj v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, od tam na pokopališče Kalvarija.
Frank J. Sercelj
Tekom obiska pri *.d’avniku je umrl 80 let stari rojak Frank J. Sercelj s 638 Dickerson Rd., Willowick, rojen v Soteski pri Toplicah pri Novem mestu na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1907. Dolga leta je delal kot strojnik pri Browning & Crane and Shovel Co., nato je vodil več let Gordon Grili Tavern. Zapustil je ženo Mary, roj. Adarnic, sina Franka in hčerko Mrs Michael (Evangeline) Morel, 4 vnuke, 4 pravnuke in sestro Roso Ivančič. Hčerka Sophie in brata Joseph in Louis sp umrli. Pokojni je bil član SNPJ (Lunder-Adamič), ABZ (Janez Krstnik) in Kluba slov. upokojencev na Waterloo Rd. Pogreb bo v soboto ob 8.15 iz Grdinove-ga pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
Končno je Somalija prišla do svojega prirodnega bogastva
Mogadishu, Som. — so-
^Mija je revna dežela, 60% pre-ivalstva živi še zmeraj od živi-ll°reje, njihovo življenje je podobno nomadskemu. Glavni iz-^°z obstoji iz banan in živine.
edaj se zdi, da je prišla ura odpenja tudi za to revno repub-lk°- Pokazalo se je, da se pod ^°vršino 2,500 kv. milj skriva Uranova ruda.
S°maliska vlada je površino ^azdelila na tri dele in vsak del sla drugemu podjetju v rabo, ajbolj ugodne predele so dobili abjani, nekaj slabše Ameri-arici, n a j s 1 a b še pa Zahodni ^ernci. Vladne koncesije še ni-dokončne. So pravzaprav le °voljenja za raziskovanje, ki j^a.ne bo končano tako hitro. 0 a'lVeč investicij bodo zahtevale Jtomobilske ceste, ki jih bo °ba speljati do morja.
Bodimo pri vsaki vožnji pre-ddni in zmanjšujmo število
irtev 1
Kremelj je tudi Stalinovo podobo priredil kongresu
MOSKVA, Rus. — Sedanji poglavarji v Kremlju se že par let trudijo, da bi prikazali Stalina v lepši luči kot je tista, ki so jo prikazali javnosti Stalinovi kritiki pod vodstvom Hruščeva. Debata, kako popraviti Stalinovo podobo, je bila zelo huda in zamotana.
Zunaj Rusije je tej debati mogel le redkokdo slediti. Verjetno je tudi med delegati na sedanjem medna rodnem komunističnem kongresu v Moskvi marsikdo, ki ne ve, kaj in kakšen je Stalin pravzaprav bil. Da izbije dno temu nedostatku, je Zavod za marksizem-leninizem sestavil med drugim tudi življenjepise vodilnih ruskih komunistov. V tej družbi je dobil tudi Stalin novo podobo.
Opis ga hvali, da je bil dober politik, vojskovodja, odličen komunist, ki je ustvaril podlago za industrijalizacijo dežele, socija-liziral poljedelstvo in pravilno vodil boj proti Hitlerju kot glavni poveljnik vseh ruskih o-brambnih sil. V slabo mu življenjepis šteje hudo kršitev načela kolektivnega vodstva, soci-jalistične zakonitosti, krivičnega preganjanja vidnih partijskih, državnih in vojaških vodi teljev.
V življenjepisu je bila vsaka beseda pretehtana, zato dobi bralec vtis, da Stalin ni bil nobena zverina v človeški podobi, pa tudi noben nedosegljiv genij.
Peru v svojem sporu z ZDA za enkrat osamljen
LIMA, Peru. — Vojaška vlada republike Peru se je obrnila na druge države Latinske Amerike, zlasti Južne Amerike za podporo v sporu z ZDA. Vlade teh so vljudno odgovorile pa sporočile gen. Velascu, da to ni njihov posel.
Če hoče Peru prepir z ZDA, je to njegova stvar, so odgovorili vodniki držav Južne Amerike. Ti hočejo ohraniti dobre odnose z Washingtonom v upanju, da bodo od tam dobivali še dalje gospodarsko in tehnično pomoč.
RUŠILCEM JE IZCIMILO | V GLOBINO 73 MORNARJEV
kažejo gospodarsko trdni in bogati Zahodni Nemčiji trenutno zelo prijazen obraz. Francija jo priznava za politično enakopravno zaveznico, odkar ni De Gaulla, ki si je v francoskem imenu lastil pravico vodstva Evrope. Velika Britanija se zaveda, da potrebuje nemško podporo, če hoče v Skupni trg, kjer e-dino vidi lepšo bodočnost za sebe. Zato je zadnjič tako prijazno sprejela nemškega finančnega ministra Franza Josefa Straussa, ko je prišel v London na poslovne razgovore. Britanci so mu navdušeno ploskali, ko je govoril o načrtih za nove “Združene države Evrope”.
Mili glasovi prihajajo tudi z vzhoda. Poljska je ponudila Bonnu razgovore o ureditvi poljsko-nemške meje in o vseh drugih spornih vprašanjih. Sovjetska zveza bi rada Zahodni Nemčiji dobavljala petrolej in naravni plin, pa dobila od nje v zameno velike jeklene cevi in pa tudi druge industrijske izdelke. Pripravljena je baje tudi dovoliti Zahodnonemški letalski družbi Lufthansa polete preko Sibirije na Japonsko.
Tudi odnosi med Washingtonom in Bonnom so dobri in v Bonnu trdno upajo, da ZDA vsaj v bližnji bodočnosti še ne bodo umikale svojega vojaštva iz Ev< rope, kjer pomaga čuvati sedanje stanje pred vsako možnostjo napada z vzhoda.
Poveljstvo vojne mornarice je objavilo, da je prepričano, da je rešila vse še žive mornarje rušilca Frank J. Evans, katerega prvi del se je včeraj zjutraj pred zoro potopil v Južnem Kitajskem morju, ko ga je avstralska letalonosilka Melbourne odsekala od ostale ladje. Pogrešajo 73 mornarjev, ki so v času nesreče nemara spali v prednjem delu rušilca.
WASHINGTON, D.C. — Vojna mornarica je odredila preiskavo vzroka nesreče, ki je zadela včeraj zjutraj pred zoro ameriški rušilec Frank J. Evans tekom pomorskih vojaških vaj članic NATO. Po izjavi avstralskega mornariškega ministra Charlesa R. Kellyja je dognano, da je rušilec zavozil pred avstralsko letalonosilko in tako sam zakrivil nesrečo. Letalonosilka obsega 25,000 ton, med tem ko jih je imel rušilec Evans komaj 2,200. Pri trčenju je letalonosilka od desetkrat manjšega rušilca odbila prednji del, ki se je v dveh minutah potopil. S seboj je potegnil v globino 67 mornarjev in 6 častnikov, ki so po vsem sodeč spali v tem delu ladje. Nesreča se je namreč zgodila v rani uri, še pred nastopom zore. Noč je bila dosti svetla in morje mirno, zato je težko razumeti, kako je do nesreče prišlo. _ Po nesreči so bile vojaške vaje
Več članov Kongresa zahteva večji nadzor izdatkov za narodno obrambo
WASHINGTON, D.C. — Skupina 45 članov Kongresa, razen
ohajskega republikanskega senatorja Saxbeja sami demokrat- govornosti za tedanjo nesrečo.
takoj ustavljene in vse ladje v bližini so se lotile reševanja mornarjev. Letalnosilki Melbourne se je posrečilo obdržati nad vodo glavni del rušilca, dokler riso prihitele na pomoč druge ladje. Vsega skupaj so potegnili iz morja le eno truplo. Vse ostale pogrešane člane posadke je potegnil s seboj v globino prednji del rušilca. Skupno je nesreča končala življenje 74 članom posedke. Na avstralski letalonosilki ni bilo posebno veliko škode in nobenih mrtvih in ranjenih. Ta ladja je doživela podobno trčenje pred nakaj leti z avstralskim rušilcem, pri čemer je bilo pokončanih 82 človeških življenj. Preiskava je oprostila kapitana letalonosilke vsake od-
je, je sestavila za svoje kolege obširno spomenico, ki slika, kako potratno gospodari naša narodna obramba z denarjem, ki ga dobi od federacije. Spomenica predlaga celo vrsto ukrepov, ki naj razsipanje denarja preprečijo. Igrala bo veliko vlogo pri kogresni debati o narodni o-brambi, ki se začne poleti.
Poveljstvo ameriške vojne mornarice n; o vzroku nesreče podalo nobene izjave, napovedalo je le, da bo posebno komisija vso nesrečo preiskala in predložila nato poveljstvu svoje ugotovitve. Med preživehmi člani posadke je tudi kapitan rušilca.
Nesreča rušilca Frank J.
.5UOUPV
V remenski
prerok pravi:
^ Sončno in malo toplejše. Naj-l55ja temperatura okoli 68.
CLEVELAND, O. — Pravzaprav še ne vemo, kakšno u-radno ime bo kongres dobil. Ali bo to samo konferenca ali navaden sestanek ali posvetovanje, kdo ve? Verjetno se bo naslov ravnal po pomenu, ki ga bodo v Kremlju pripisali sestanku.
Jasen je cilj kongresa. V Kremlju so se že davno poslovili od upanja, da bo Kongres samo potrdil njihovo vodilno vlogo v komunističnem svetu in odbsodil vse komuniste, ki se ne klanjajo Moskvi. So kar zadovoljni, da se bo v Moskvi nabralo od 88 okoli 70 komunističnih strank. Že to število naj bo dejstvo, ki ga bodo na kongresu v Moskvi proglasili, za dokaz, da je tam središče komunističnega sveta. Številke bodo torej reševale ruske tovariše, ne ideje.
Kar bo idej, bodo pa znane: znova bo napovedana vojna imperijalizmu, znova bo izražena želja po rdeči edinosti in demokratskem značaju ko-muinstične družbe. Ne bo nobene obsodbe ne Kitajske ne Jugoslavije, ne bodo deležni opominov tovariši, ki bodo o-stali pri svojih mislih, ako-ravno bodo le gostje v Moskvi.
Jutri se začne komunistični kongres v Moskvi
Konferenca se bo začela jutri. Koliko časa bo trajala, organizatorji konference še niso povedali. Najbrže še sami ne vedo, kaj vse utegne zavleči seje in glasovanja. Pred očmi jim bdi neprestano strah, da se bo kdo med gosti razjezil in odšel domov pred koncem sestanka. Iz tega bi nastal škandal kot 1. 1960, ko so kitajski tovariši pobrali kopita in odšli sredi konference.
Strah za usodo konference se vidi tudi v drugih malenkostih. Sedež konference so prenesli na zahodni del Moskve v Palačo za sprejeme. U-deleženci konference bodo torej živeli v neke vrste rdečem “konklavu”, ločeni od vsega sveta. Seveda ne bodo mogli hoditi na konferenco tuji in domači časnikarji. Se bodo morali zadovoljiti s tem, kar jim bo servirala Agencija TASS. Konferenca bo v tem pogledu podobna kitajskemu komunističnemu k o n g resu, kamor tudi ni imel dostopa nihče razen delegatov.
Resolucije bodo menda zelo obširne. Glavna med njimi bo baje obsegala preko 60 strani. Udeleženci se bodo torej lahko dolgočasili z branjem idej,
ki jih že davno poznajo.
Naj večja skrb prirediteljev konference so ugibanja, kaj bodo govorile in predlagale posamezne stranke. Bojijo se, da bodo italijanski delegatje močno rogovilili, saj jim je u-darno nastopanje potrebno, da se prikupijo italijanski politični javnosti. Če bodo hoteli Italijani hoditi po svojih potih, zakaj jih ne bi posnemali na primer Romuni, Angleži, Švedi itd. Ni namreč izključeno, da so kitajski tovariši vrinili nekaj svojih sopotnikov v delegacije in ti bodo s posebnim veseljem delali sitnosti vodstvu konference.
Vsekakor je bil dosežen kompromis v eni točki: Moskva in njeni pristaši ne bodo napadali Kitajske, liberalne delegacije bodo pa molče prešle tragedijo s Čehi in Slovaki. Obljube v tem pogledu so bile dane od vseh strani. Ali bodo držale, je pa drugo vprašanje.
Med sestanke, seje in posvetovanja bo vtaknjenih tudi nekaj tradicij onalnih zabav, ki pa ne bodo mogle u-blažiti razočaranja, ki bo vladalo v marsikateri delegaciji.
Vseh teh napovedi si ne bi
dovolili, ako se ne bi spomnili, kako klavrno se je končala od 1. 1965 do 1969 cela vrsta pripravljalnih sestankov za sedanji kongres, posebno zadnji v marcu v Budimpešti in sedanji v Moskvi, Začel se je 23. maja in končal koncem maja. Moral bi uskladiti besedila resolucij, pa se je vse skupaj končalo s sklepom, naj se z urejanjem besedila peča kar kongres sam, ker v komisiji niso mogli doseči nobenega sporazuma, a-koravno se je debata vlekla ves teden.
Ni s tem rečeno, da o kongresu ne bomo zvedeli nobenih podrobnosti. Na sejah in posvetovanjih bo mnogo delegatov, ki rie bodo mogli držati jezika za zobmi. Olajšali si bodo vest s pripovedovanjem, kaj se je godilo za zaprtimi vrati. Seveda se ne bodo začeli oglašati kar na kongresu. Šele potem, ko se bodo razpršili vsaj po Moskvi, bodo začeli govoriti o pravem poteku tega kongresa, ki ga je Kremelj pripravljal cela 4 leta, pa pri tem še ni dosegel svojega cilja, da bi bil namreč znova potrjen za vodnika komunističnega sveta.
Evans je posebno hudo zadela Mr. in Mrs. Ernest Sage iz Nio-Orare v Nebraski. Kar trije od njunih štirih sinov, ki so služili na rušilcu Evans, so našli pri nesreči smrt. Starejša, 21 let stari Gary in 19 let stari Gregory sta bila na ladji že eno leto, zadnjo zimo se jima je pr:družil se 15 let stari Kelly Jo. Bratje so se odlično razumeli in so bili zelo radi vedno skupaj. To je postalo za n'je usodno. Poveljstvo vojne mornarice je izjavilo v zvezi s lent, da pravila dovoljujejo službo več članov iste družine na isti ladji, če seveda ti za to posebej prosijo, kot je bil slučaj pri bratih Sage.
Zadnje vesti
MADISON, S.D. — Predsednik Nixon je včeraj v svojem govoru pri odprtju knjižnice sen. K. Mundta na Gen. Beadle Collegeu posvaril študente in profesm-je visokih šol pred uporabo nasilja. Profesorje in upravnike visokih šol je posebej prijemal zaradi prevelikega popuščanja neupravičenim zahtevam študentov, češ da to vodi v uničenje našega visokega šolstva.
PRAGA, ČSK. — Včeraj je bil imenovan na seji prezidija Centralnega komiteta KP ČSR za namestnika glavnega tajnika G. Husaka znani konservativec in notranji minister pod režimom Novotnega Lu-bomir Strougal. S tem je prevlada konservativcev v vodstvu ČSR še bolj trdna in očitna. Husak in Strougal sta odpotovala na čelu delegacije K P ČSR na konferenco v Moskvo.
Pri Blue Cross je že 68.4 milijonov oseb zavarovanih
NEW YORK, N.Y. — Zadnja uradna statistika Blue Cross odkriva, da je v tej organizaciji že vpisanih 68.4 milijone članov. Organizacija ima sedaj po deželi že 75 podružnic. V 9 letih je število zavarovancev narastlo za 4.1%. Zavarovancem je bilo izplačanih okoli $7 bilijonov.
Iz Clevelanda in okolice
Žalostna vest—
Rojak in dolgoletni naročnik A.D. Franc Musič, 2810 Trabar Ave., Willoughby Hills, Ohio, je dobil sporočilo, da mu je 1. junija umrl oče Stefan Musič, mizarski mojster, star 64 let. Z ženo Emo m hčerko Olgo je živel v Zagrebu, kamor se je preselil .z Slovenskih Konjic.
(zlet odpovedan—
Izlet Kluba slov. upokojencev iz Newburga v West Virginio, določen za 18. junij, je odpovedan, ker ni bilo mogoče dobiti avtobusa.
Iz bolnišnice—
Mrs. Mary Sernel, 1212 E. 167 St., se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila (posebno Podr. št. 41 SŽZ) in pozdrave.
nee-Seville se ne prem:«kne—
Zupan Ca:i Stokes je v ponedeljek preko svojih pristašev v mestnem svetu zastonj skušal spraviti na dnevni red predlog za zakone, ki bi omogočili začetek gradnje 241 cenenih javnih stanovanj na področju mesta Lee-Seville v 30. vardi. Zastopnik varde se temu načrtu upira v sporazumu s svojimi volivci. Pri tem stališču ima oporo v predsedniku sveta in pri večini svojih sosvetnikov. Zdi se, da oodo usodo načrta odločbe v novembru volitve v mestni svet in Za — župana.
Fesel dogodek—
G. Milanu in ge. Blaženi Rih-;ar, 1153 E. 63 St., se je 26. maja odila hčerka prvorojenka. Ga. ilažena je hčerka g. Franka in >e. Terezije Mihelich iz Gilberta, Minn., katera sta s tem postala že trinajstič prastarša, g. France n ga. Kristina Rihtar iz 63. ceste pa drugič. Srečnim staršem n prastaršem iskrene čestitke!
SSK vabi k odbojki—
Slov. športni klub vabi vse, ki se zanimajo, k igranju odbojke vsako sredo zvečer ob sedmih v Euclid Creek parku.
Corrigan je kriv!—
Včeraj je župan C. Stokes povabi' v mestno hiše časnikarje in televizijske ter radijske poročevalce. Razlagal jim je “zločine na cestah”. Pri tem ni jemal odgovornosti za sedanji položaj sam, ampak jo je metal na okrajnega javnega tožilca J. Corri-gana, ki da je kriv, ker ne konča naglo pregleda poslovanja komisije za “civil service”. Ta komisija je namreč pregledala prošnje kandidatov za policijske službe, pa je svoje delo opravila tako, da je moral poseči vmes javni tožilec. Carl Stokes ni povedal, da je člane komisije imenoval župan ne pa okrajni tožilec!
Levičarji in desničarji
se pretepajo na shodih
KIEL, Z. Nem. — Okoli tisoč levičarjev je
Uprava išče raznašalca—
Uprava AD išče raznašalca lista za Newton Ave., Lecherie Ave., Naumann Ave., Renwood Ave., Abby Ave. Tyronne Ave. Kličite 431-0628.
Cigarete bodo dražje—
S ponedeljkom bo stal zavojček 20 cigaret v avtomatu v Ohiu 45 centov, je dejal včeraj preasednik zveze lastnikov prodajnih avtomatov Richard Galvin.
Do podobnega pretepa in spo-metalo kamenje, padov je prišlo dan preje, v so-
steklenice in jajca ter se spo- boto, 31. maja, v Bremenu. Napadlo s policijo, ko so skušali rodni demokratski stranki očita-razbiti shod Nacionalne demo- jo, da se vnema za vzore in pro-kratske stranke Adolfa von gram Hitlerjeve nacistične Thaddena.	stranke.
Ameriška Domovina
"Dl ^kTj i a p j
15117 bt. Can A ve. — HKnderson l-Ut>2B — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
g* Združene države:
»	$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece
Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
^	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
zmago še zmeraj koalicija, ako si sam prešibak, da bi dobil^ 50% glasov za svojo stranko.
Upajmo, da bodo črnski politiki kmalu prišli do tega spoznanja, drugače bodo doživeli nove nepričakovane politične poraze, morda letos tudi v Clevelandu.
Še en političen pojav se je pokazal pri županskih volitvah v Los Angelesu. Poraženi kandidat Bradley trdi — nasprotniki mu dosti ne oporekajo — da je zanj glasovala mladina, za njegovega tekmeca Yortyja pa starejši rod. Ako je to res, ni to nič nepričakovanega. Mladina je zmeraj pogumnejša, se rajše spušča v drzne podvige, tudi v politiki, vpošteva manj morebitne nevarnosti, misli manj na posledice tveganih korakov. Če je res, kar trdi Bradley, je to obenem tudi dobro znamenje. Upajmo, da ga bo napredna politična propaganda znala izrabiti.
BESEDA IZ NARODA
iRMiiif im w.niir" 'ino~t.■.rnr-TW'" Tw---TTii«riri'«i-—nm’
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 109 Weds., June 4, 1969
K Spominski proslavi
Blagoslovitev temeljnega kamna ta Slovenski zavod v Rimu
Županske volitve v Los Angelesu
Za vse, ki se le slučajno brigajo za politiko, leži mesto Los Angeles s svojo politiko “Bogu za hrbtom”. Seveda niso pozabljeni dogodki v predmestju Watts, toda tudi te presojamo danes drugače kot takrat, ko so se nemiri in izgredi dogajali. Smo si med tem že ustvarili novo sodbo o trenjih med belo in črno raso v naši deželi. V nekaterih pogledih je boljša od prejšnje, v nekaterih pa slabša.
Za letošnje županske volitve v Los Angelesu je bilo pa že od začetka precej zanimanja po vsej deželi. Los Angeles ima nad milijon registriranih volivcev, mesto samo pa ima le 18% črnih prebivalcev, ki se pa vsi odlikujejo z rasno zavednostjo. Te je tupatam še celo malo preveč.
Pa se je vendarle našel črnski politik Bradley, ki je postavil svojo kandidaturo za župansko mesto. Kot pripadnik črne rase in njen voditelj ni mogel v nobenem slučaju računati na zmago, saj niti petina prebivalstva v Los Angelesu ne pripada črni rasi. Moral je že v začetku najti podporo med belimi volivci in jo je tudi dobil. To se vidi že po tem, da je bilo zanj vseh oddanih glasov blizu 47%.
Tak in celo boljši uspeh pri volitvah so mu napovedovali tudi politični opazovalci. Nekateri so mu dajali 50-53% večino.
Glavni razlog za to je tičal v politiki župana Yortyja, ki je zgubljal simpatije na celi črti. Mož je bil pač predolgo v mestni hiši, njegovega režima so se vsi naveličali, vsi so pričakovali, da je prišel čas za spremembo. Yorty in njegovi agitatorji so se trudili, da bi Yortyjevo županovanje prikazali v lepši luči, toda beli volivci se niso dali premotiti. Ko je Yorty to uvidel, je zagrabil za zadnjo bilko. Hotel je pritegniti na svojo stran volivce, ki se le slučajno pokažejo na voliščih, kadar mislijo, da jim od nekod grozi izredna nevarnost. Tako nevarnost je Yortyjeva propaganda našla v rasni napetosti.
Da v mestu še živi spomin na dogodke v predmestju Watts, je znana stvar. Kdo bi mogel takratno divjanje črnskih skrajnežev, nasilnežev in razgrajačev hitro pozabiti. Mogel bi jih k večjemu drugače presojati kot takrat, pa še tega ne dela navaden ameriški volivec, ker ni imel nikoli prilike, da bi se tega navadil, manjkalo mu je pa tudi veselja do takega umskega dela. Yortyju ni preostalo drugega, da je začel brenkati na “rasno struno” in plašiti javnost, kaj vse se bo zgodilo, ako mesto dobi črnega župana. O tem je že preje poročalo časopisje vseh odtenkov, torej drži.
Pri županskih volitvah v Los Angelesu, ki so drugače potekale mirno, ni nihče spraševal, kateri stranki ali struji pripadata kandidata, volivcem je bila pred očmi le njuna polt. Tega tudi ne tajita oba kandidata. Črni kandidat to izrecno poudarja, beli bi se se pa rad izmotaval, pa mu nihče ne verjame, čeprav je zmagal
Polt je bila torej merodajna pri glasovanju, toda ne popolnoma. Za črnega kandidata Bradleyja je glasovalo, tako sodimo na prvi pogled 150,000 do 250,000 belih volivcev, torej četrtna vseh oddanih glasov. To je pa že nekaj, kar po-1 tično več pomeni kot županske volitve same po sebi. Črnega kandidata niso volili le črni volivci, ampak ravno toliko in morda še več belih
To se pravi belo-črna koalicija se je obnesla, le zmagala ni. Črnski politiki ravno tega ne znajo, poudarjati. Z Bradleyjem na čelu protestirajo proti “belemu rasizmu
V
to družbo se je po nepotrebnem zamešal tudi clevelandski župan C. Stokes, ki je z obžalovanjem priznal, da v naši družbi še obstoja “beli rasizem”. Seveda obstoja, toda že pojema. Stokes sam bi namreč mogel težko trditi, da je za Bradleyja glasovalo, absolutno in stoodstotno merjeno manj belih volivcev kot zanj.
Stališče Bradleyja, Stokesa in podobnih črnih politikov bo voda na mlin črnski demagogiji. Vse Črnske struje s “črno silo na čelu” bodo samo trdile, kako se je v Los Angelesu združilo vse, kar je belega brez ozira na politično filozofijo, samo da premaga črnega kandidata, da je torej nesmiselno vsako upanje, da se pri belih da kaj doseči s sporazumi, kompromisi, koalicijami itd. Niti od daleč ne bodo namignili, da je črni kandidat v Los Angelesu dobil zase tudi na tisoče belih glasov, ki se niso dali premotiti po Yor-tvjevi rasni propagandi. Bodo samo poudarjali, da se je “belim rasistom” posrečilo, da so spravili na volišča do 80% vseh volivcev. Da je pa četrtina belih volivcev volila črnega kandidata, to bodo gladko zamolčali. Zato bi bila ravno dolžnost črnih politikov, da to poudarjajo, ne pa, da tožijo o izbruhih belega rasizma.
Morda lahko pričakujemo, da bodo črni politiki in nji-
CLEVELAND, O. — Prve junijske dni se vsako leto spominjamo onih, ki so v letih zadnje svetovne vojne in komunistične revolucije pri nas dali svoja življenja zato, da bi po vojski Slo-* venija ne bila del rdeče sovjeti-zacije sveta, marveč da bi njeno judstvo izbiralo svobodno slovenske predstavnike, živelo življenje v svobodi in resnični demokraciji.
Zlasti se spominjamo onih, ki so že stopili na osvobojena koroška tla, pa so bili po angleških zasedbenih silah poslani nazaj v roke rdečih oblastnikov in zločincev: slovenskih domobrancev in četnikov ter civilistov, ki so sili vrnjeni iz Vetrinja in pobiti v Teharju, Hrastniku, Škofji Loti, v Brezarjevem grabnu in največ v Kočevskem Rogu. To je bil največji zločin v zgodovini slovenskea naroda in zato se ne strinjam s pisateljem Alojzijem Rebulo, ki pravi, da Slovenci nismo imeli koncentracijskih taborišč! Imeli smo jih, toda za svoje brate, za lastno slovensko kri! In ta taborišča gotovo niso dosti ali nič zaostajala za okupatorskimi, samo da so bila bolj strašna, ker so bila vodena in zgrajena od lastnih bratov, za u-ničenje ali prevzgoj e van j e lastnih bratov! K govoru pisatelja Rebule, ki ga je imel to pomlad in ki je brez dvoma posebnost (razen nekaterih netočnosti) bi se moral kdo od literarnih kritikov povrniti!
Kako strašen zločin se je zgodil z vrnjenimi vojaki, vemo. Zločin, za katerega pravi eden takratnih odločujočih, Titova desna roka — Djilas, “da je to nečloveško dejanje najbrž tako usodno poglobilo spore med narodi Jugoslavije, da tega ne bo nikoli več moč popraviti...” Ko je bil Djilas februarja letos v Ameriki, je dejal, “da on za taka dejanja ni odgovoren, a da so bila v tedanji situaciji potrebna . ..” Prav tako je dodal, da on sam “ne bi odločil prav nič drugače in da ne bi odločil drugače niti danes, če bi še enkrat -prišlo do tega . .
Žalostno pri tem je, da množične morilce danes uradna A-
vajanja ameriškega javnega mnenja, slovenski javni delavci ne bi smeli imeti nikakega posla!
Slovenski domobranci so padli za ideale — čiste in preproste: narod, domovina, Bog! V borbah in revoluciji so odklanjali vsako kompromisarstvo, pred krvavimi mučitelji niso klečeplazili. Šli so ravno skozi življenje in zato so danes tako veliki in čisti pred nami. Ko bi jim mogli biti vsaj malo podobni!
ič
Orušlvo Najsv. Imena Jeiwscvega v župniji Marijinega Vnebovzetja
RIM, It. — V posebni avdijenci 9. maja je papež Pavel VI. blagoslovil temeljni kamen za novi zavod v Rimu. Razločno je videti cev, ki je bila vzidana v kamen z imeni slovenskih škofov ter vseh darovateljev za zavod. Imena so dobro napisana na pergamentu, ki je vložen v kapien. — Od leve proti desni stoje:	msgr. M. Jezernik, pomožni
mariborski škof Grmič, mariborski škof Držečnik, kardinal F. Šeper, papež Pavel VI., ljubljanski nadškof Pogačnik, koperski škof Jenko in ljubljanski pomožni škof Lenič, ki pride na obisk v jeseni v ZDA.	M. J.
Rev. dr. Pavel Krajnik se je v podala na pot preko morja v A-
soboto, 31. maja, vrnil iz Argen- meriko, kamor so jo v Sheboy-tine, kamor je šel obiskat svoje'gan vabili njeni sosedje. Upanje, sorodnike in prijatelje. Dobro-) kakor se lahko rodi samo v mla-
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 8. junija, je nedelja mož in fantov, ker je druga nedelja v mesecu. Imeli bomo skupno sv. mašo in sv. obhajilo pri sv. maši ob osmih. Zberemo se v prostorih pod novo cerkvijo. Po sv. maši bo pa zajtrk v Šolski dvorani ter kratek sestanek. Po sestanku bomo imeli predavanje, in sicer bo govoril g. dr. Maks Rak o bolezni v hiši in nam dal nasvete, kaj storiti, če v družini kdo zboli. To predavanje je namenjeno "'"vsem faranom, zato pridite in izkoristite to redko priliko za tako poučno predavanje.
Sedaj pa še na kratko poglejmo, kaj je bilo v naši župniji novega.
Materinsko proslavo smo imeli na materinski dan v nedeljo, 11. maja. Pripravil jo je naš misijonar rev. dr. Jerko Gržinčič. Lepo je bila pripravljena in krasno Je uspela.
V Frank Ohio, smo poromali v nedeljo, 18. maja, pod vodstvom Mr. Arta Ebermana od DNU in pa pod duh. vodstvom misijonarja rev. dr. Jerka Gr-žinčiča. Vreme romarjem sicer ni bilo naklonjeno, a nam hi kvarilo naše pobožnosti in dobre volje, ker je za oboje skrbel č. g. dr. Gržinčič. Hvala Mr. Eber-manu in rev. Gržinčiču za njun trud.
Koncert Marijinih pesmi — v nedeljo, 25. maja, je bilo res doživetje. Pripravil ga je misijonar Vev. dr. Jerko Gržinčič in tudi vse pesmi spremljal na or-
došli zopet doma!
Nova maša . Rev, Josepha F. Brodnicka v nedeljo, L junija, ob dveh popoldne je bila višek vseh naših cerkvenih slovesnosti, ki smo jih imeli v letošnjem maju. Lepa udeležba je pokazala, kako slovenski ljudje znajo ceniti duhovnika, ki je izšel iz njihove srede. Tudi naše Društvo Naj sv. Imena Jezusovega se pridružuje z iskrenimi čestitkami novomašniku, kakor tudi staršem, zlasti Mr. Josephu Brodnicku, ki je že dolga leta tako aktiven član našega dru-
štva.
Zdravko Novak
merika časti in gosti, jih spreje- glah in poleg tega še zložil, u ma in vabi na univerze kot pre- glasbil, dirigiral in spremljal na davatelje, kot da ne bi bilo tam'orglah posebno pesem v čast že dovolj zmešanih glav, ki za-j Mariji Vnebovzeti v Collinwoo-strupljajo študirajočo ameriško du; poleg tega je uglasbil za ta mladino. Ameriško časopisje se- koncert še dvoje Marijinih pe-veda pridno pomaga s hvalje-jsmi. Višek koncerta pa je bila njem takih herojev “demokra-j pesem:	Marija skoz’ življenje,
tične levice”, ne da bi se zaveda- j za katero so se pevci razvrstili lo,	da samo	sebi koplje grob! i pred glavnim	oltarjem	in so peli
Naj	omenimo,	da	je Djilas sam vsi navzoči.	Omeniti	moramo
dal	leta 1942,	ko	je bil seveda J tudi krasne programe,	izdelane
zvest Stalinov	in	Titov hlapec za ta koncert.	Rev. dr.	Gržinčiču
kot politkomisar v Črni gori po-) prav iskrena hvala za njegov biti dve tretjini črnogorskega1 trud.
razumništva in na gomile pri Farni svet. — V nedeljo, 11. Podgorici dal postaviti napis| maja, smo farani izvolili še sle-Pasje grobišče”. (Glas Kultur- deče svetovalce: Johna Petriča, ne akcije, 28. feb. 1969.)	j Franka Žnidarja, Johna Špilar-
Za nas je najbolj žalostno to,!ja in Johna čopiča. Člani na-da se celo med nami najdejo mes'tniki so: John Obat, Viktor
velanda, ki je bil prvi Amerika-
CLEVELAND, O. — Mislim, da bi bil to primeren naslov knjige, ki jo je pod naslovom From Slovenia to America izdala gospa Marija Prisland. To je zgodba velike žene, ki ji usoda ni dovolila, da bi v svoji domovini uresničila sanje svoje mladosti in postala učiteljica. Bog je očividno imel večje načrte.
dih srcih, jo je vodilo na poti v daljno deželo, prihraniti si denar, vrniti se v domovino in nadaljevati študije. V tovarni, kjer je služila šest centov na uro, je kmalu prišla do spoznanja, da ji do tudi ta poslednji uip ostal neizpolnjen. Človek se spomni besed, ki so jih našli zapisane v beležnici pesnika Cvelbarja, ko so njegovo mladost pokopali na fronti: Niti en up mi ni bil izpolnjen v življenju.
Toda Marija Prisland je bila žena izrednega življenjskega poguma. Ko je sprevidela, da se mora odpovedati upanju, da bi' kdaj postala učiteljica v prele pih vaseh zelene Štajerske, je nadaljevala študije v večernih tečajih, nato pa je z možem Johnom ustvarila prijeten slovenski dom sredi širne Amerike. Njene sanje postati učiteljica so se u-resničile v njeni družini, sin in zet sta se posvetila, učiteljskemu poklicu.
V Ameriki niso mlado slovensko dekle čakale z zlatom posipane ceste. Posebna odlika knjige je objektivna primerjava med sicer skromnim, toda lepim življenjem v slovenskih vasicah in bogastvom velikega sveta. Skromen, toda čist in svetel dom v Savinjski dolini, obilica hrane v Ameriki, toda tudi stenice na prvem stanovanju v Sheboyganu. V stiski se je v mladem dekletu rodila iz obupa silna želja vrniti se v svoj rodni kraj, če bi le sredstva zadostovala. Toda sčasoma je odkrila tudi vrednote ameriškega načina življenja, v želji po ustvarjanju, v spoštovanju do žene in dela in ameriški svobodi. Knjiga
Namesto, da bi postala učiteljica v eni prelepih gorskih vasi v'je pisana z veliko ljubeznijo do Sloveniji, vzgajala mladino v rodne slovenske dežele, sloven-Ijubezni do slovenskega ljud- skih ljudi v Ameriki, domovini stva in jezika ter tisočletnih sve-Jin širokem svetu. Stotinam slo-tinj slovenstva, jo je pot vodila venskih pijonirjev je ohranila preko mprja v daljno deželo,'spomin in postavila spomenik
kjer je v tisočih slovenskih do- Ne samo tistim, ki pripadajo
mov prižgala nov ogenj ljubezni njenemu ožjemu krogu, pač pa do slovenstva. Človek se spomni tudi tistim, ki jo vežejo z njimi pesnikovih besed o pevcu, ki je'predvsem velika ljubezen do prišel iz daljne dežele, v njego- slovenstva, ne samo Slovenski vih strunah so pesmi brnele v Ženski Zvezi, pač pa tudi Pro-novo radost in bolečino.	| gresivnim Slovenkam. Tudi v
Njena je zgodba velike ljubez- tem je odlika knjige. Pred nami
nec, ki je padel v drugi svetovni vojni, pomorskega kapitana M. Pavliča, ki je žrtvoval mlado življenje potem, ko se je proslavil v pomorski bitki v Guadal-canalu in 40,000 Slovencev, ki so služili v ameriških oboroženih silah med drugo svetovno vojno.
Ko je izglodalo, da bo utihnila slovenska govorica, zamrla slovenska pesem in ugasnil spomin na lepo Slovenijo, so zopet posegle pogumne slovenske žene in njim na čelu gospa Marija Prisland. Dne 19. decembra 1926 so gospa Marija Prisland ih 7: slovenskih žena ustanovile Slovensko žensko zvezo. Slovenski mladini so pomagale ohranili dragoceno dediščino staršev, kulture, pesmi in slovenskega jezika in odnos do slovenske preteklosti Spomin na prelepo deželo pod Triglavom, slovenska pesem in beseda živijo danes v slovenskih domovih, kjer še vedno cvete nagelj in rožmarin. Za vse to dolgujemo hlavežnost vsem slovenskim ženam in materam brez razlike. Prav pa je, da se še posebej spomnimo gospe Marije Prisland in njenih sodelavk, ki so pred mnogimi leti ustanovile Slovensko žensko zvezo, ki danes šteje 12,000 članic.' Že leta 1928 so izdale svojo prvo knjigo Ameriška Slovenka. Da ne bi utihnila slovenska pesem, je Zveza izdala zbirko 200 slovenskih pesmi “Zapojmo”. V pravilnem spoznanju, da je tudi kuharska umetnost del narodne kulture, so članice izdale slovensko kuharsko knjigo v angleščini “Woman’s Glory—the Kitchen”, za katero je zbrala gradivo ga. Albina Novak.
Knjiga gospe Marije Prisland From Slovenia to America se je rodila iz velike ljubezni do rodne dežele, slovenske pesmi in besede ter slovenskih rojakov v Ameriki, doma in v širnem svetu. Naj bi njena knjiga našla pot v vse slovenske domove, naj bi Slovenci tretjega in četrtega rodu in vsi, ki slovensko čutijo, črpali iz njene knjige svoje znanje o Sloveniji, deželi svojih dedov, naj bi se iz nje navzeli p°' nosa, predvsem pa ljubezni do
ljudje, ki jih ni sram stiskati roko tudi takim “skesancem”.
Modic, Sr. in Josip Sajovic. Vsi, ki jih je imenoval č. g. župnik
svojih rojakov. Naj bi se 81°' venci iz nje učili tudi ljubezni
ni ,in izrednega življenjskega se vrstijo imena mož in žena, kii^0 '^■meLi^e in njene svobode, poguma. Ostala je sirota, njene jih naš rod še komaj pomni,! Nekoč, ko bomo Slovenci zo-starše je klic velikega sveta čeprav so izgorevali v ljubezni pet gospodarji svojih cerkva’ zvabil v Brazilijo, kjer je mati do slovenstva, gradili narodne kadar bodo slovenske farne šole umrla od hrepenenja po hčerki domove, ustanavljali društva in zopet služile svojemu namen11 in od rumene mrzlice, oče pa se prinašali lepoto slovenske pesmi posredovati slovensko dedišči-
ni nikoli vrnil. V tistih letih so se v srcu mladega dekleta rodile
v naše dvorane. Gospa Marija Prisland nam ie ohranila njiho-
hovi Leli zavezniki kmalu spoznali, da so svojo taktiko u- in načinov za uresničitev svojih
Žalostno za javne delavce, če nej Viktor Tomc, in ki so bili v ne-jsanje o lepšem svetu. Želela je|va imena, da vemo, komu dolgu-morejo najti bolj poštenih potov deljo, 11. maja, izvoljeni, tvorijo postati učiteljica. Toda stara Jetno naš narodni obstoj v Ame-
smerili na napačno pot. je že res lepo govoriti o zmagah, toda pot do zmag je dolea in trnjeva. Dokler zmaga ni zasi-
namenov in ciljev.
Z ljudmi, ki so služili Titu in
farni svet.
imati, uboga vdova ji ni mogla)riki. Pred nami se vrstijo imena
Rev. Matija Jager se je vrnil pomagati do uresničenja njenih mož in žena, ki so zavzeli odlič-
z okrevanja in smo župljani ve- sanj. Mladostne sanje je zame-
na mesta
ameriški družbi,
gurana, je pametnejše govoriti O težavah in o uspehih, kt i mednarodnemu komunizmu in'seli, dh ši je utrdil svoje zdravje.'njalo hrepenenje po velikem treh bi se rad še posebej'spom-SO podlaga za zmage. V politiki je najsigurnejša podlaga za še danes služijo kot “sli” za za-)Dobrodošli, father Jager!	svetu. Komaj petnajstletna se jejnil, Lojzeta Dobnikarja iz Cle-
no ameriški kulturi, naj bi bil3 knjiga gospe Marije Prisland učna knjiga slovenske mladin6’ Gospej Mariji Prisland za nje' no ljubezen velikg do slovenstva naj dobri Bog nakloni obilo blagoslova in veliko let v sreči« zdravju in zadovoljstvu!
Dr. Jože Felicijan
A

OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO«
JEAN GIONO:
2ETEV
t^QagQC-qip.yycwpry.yimnpifaenggaeaaOOe'OQ'OOQOOSOOOOOOOOCOijOOOOOOOC
Gotovo je bila Mameche tisto, kar se je prikazovalo v travi. Prisilila me je, da sem prišla sem. Ni mi žal, toda to je živa resnica.”
In natanko je povedala Pan-turlu vse od konca do kraja. Panturle se je nasmehnil, kajti razumel je povezanost dogodkov.
“Tako je zdaj vse prav.”
Pa je obrnil glavo in ogledoval namerjeno žito.
Tri dni sta živela kakor na ladji. Brez odmora. Vedno pri delu. Prvega dne je bilo venomer slišati: “Arsula, daj mi izvijač.” Ali “Arsula, ali nisi videla zabojčka z orodjem, ko si pospravljala po hiši?”
Pod večer, ob koncu tretjega dne, je Panturle zaklical: “Arsula, pridi pogledat!” In glej: v mladi travi pred hišo stoji izdelan plug, položen po travniku kakor kobilica.”
“S temle ...” začne Panturle. Drugi dan sta požgala bodečijo po zemljišču. Pri tem ]e bilo treba paziti, da se ni ogenj predaleč razširil.
Naslednjega dne in naslednjo noč, vse do zore, je slišati iz Panturlove hiše ropot kakor na • pravi kmetiji. Panturle ne more zaspati. V hlevu je konj. Postavili so ga na mesto, kjer je stala prej Karolina. Panturle ga sliši, kako tolče s Kopiti, trza z verigo, se drgne ob jasli ter grmeče rezgeta kakor trobenta, kajti žrebec je, ki ima duh koze za duh kobile.
Gledaje skozi okno, iz svoje sobe, ki je bila polna noči, je Panturle zapazil zoro. Nenadoma se je vsa rožnata zasvetila; to pomeni, da bo lepo vreme. Panturle vstane in Arsula, ki se z obrazom ob zidu dela, kakor da spi, se obrne in pravi:
“Tudi jaz grem s teboj. Rada bi videla.”
“Počakaj malo. Ta neumni žrebec bo vse polomil, če začuti žensko v bližini. Pridi tja dol malo pozneje.”
In tako se je začelo.
Najprej je potegnil brazdo vzdolž celega zemljišča vse do grmovja, katerega je pustil za mejnik; to je bila glavna brazda. Vse ostale so se vrtile okoli nje. in ko je bilo zemljišče prekrito z brazdami vse do tiste cedre tam doli, da je postalo podobno z opeko pokriti strehi, no tedaj je bilo vse, kakor je treba. Le kar naprej!
V Panturlu se je prebudil lovski nagon in globoko režo z ostrim črtalom v zemljo. Zemlja Vzdihuje, pcpušča, jeklo je prerezalo debelo sredo, ki se mast-ho in črno prevrača. In nenadoma se zemlja zave; upira se in brani in zdi se, kot bi hotela Ugrizniti. Vsa vprega se stresa, °d konjsko čeljusti do Panturlovih ramen. Tedaj mu pade pogled na lemež; še vedno je cel čeprav je krepko zagrizel v ka-dien, na katerega je naletel.
“Vendar te bom premagal,” je tekel Panturle skozi stisnjene
Zobe.
Zdaj drsi veliki lemež, ki sliči Prednjemu delu ladje, po umirjeni zemlje.
“Hajd, vranec, potegni še ma-^°> ali si se že naveličal? ’
Zdaj gre veselo in kar vidno. ^ trenutku se sonce dvigne nad brib in se vzpenja na nebo. In že prihaja sem gor Arsula, ki je preskočila potok.
VESTI
m.
Mihaelov poštni voz je dospel Pod vacherski klanec že ob de-^otih. To pot se mu je posrečilo. Nihče ne ve, na kakšen način je uspelo, dejstvo je da je dospei ob desetih.
'Počakali bomo očeta Vali-
grana.”
Mihael začne trobiti v svoj lo6- Voz stoji v senci v;sokega corkvenega stolpa, ki je ves pre-
prežen z bršljanom. 2e je videti očeta Valigrana, kako hiti po cesti navzdol kakor kak mladenič; celo po bližnjici jo udari. Tako hiti, da se zdi, da bo vsak hip padel.
“Hej, ne hitite takp, saj se ne mudi. Nikjer ne gori!”
“Nočem, da bi me predolgo čakal ”
“Ali nam ni prijetno v tej senci?”
Val igrane si briše z velikim robcem znoj s čela.
“Ali greste noter ali boste sedli semle k meni?” vpraša Mi-nael in mu kaže mesto poleg sebe na kozlu.
“K tebi bom sedel, na čisti zrak. To ni zame, da bi čepel zaprt v tej škatli.”
Konji so začeli vleči v lahen klanec, ki se zvija kakor kača, in potresajo s kragulj čki na komatu. Vroče je. Meseca avgusta smo.
Mihael, ki ve, zakaj gre Vali-grane v Banon, zamrmra:
“To bo tamkaj ljudi.”
“Da, to sem rekel tudi ženi; ravne na sejemski dah pade.”
“To je vsekakor nerodne; v tej vročini ga ne bi mogli niti en dan vzdržati. Ni mogoče, dišal je že. Pa sem jim rekel: Ni treba zapirati.’ Saj imajo tudi zadaj izhod iz hiše. Neumno bi bilo zapreti kavarno ravno na ta dan, ko je mnogo dela. Mrtvaški voz se ustavi zadaj za hišo, hitro naložite in odpeljete. Spredaj ne bo nihče nič videl. Mar ni tako, kaj?”
“Res, tako je ... Neumno bi bilo ravno na dan, ko lahko zaslužite sto do sto petdeset frankov (to je le redko kdaj), poslati goste drugam. Saj je že tako dovolj nesreče...”
“Jaz sem rekel prav tako.”
“In to bi rekel tudi on. če bi še mogel ogovoriti: kar naprej, brez bobna in trobente ... Stric Jožef je bil poštenjak.”
Prispeli so do ovinka, kjer se odpre pogled na celo pokrajino tam doli. To leto ne rumeni v zlatem žitu kakor navadno; videti je le umazano rumenilo, skozi katero se kaže gola zemlja. “Oh, to leto na primer! ...”
“Ali je pri vas prav tako?”
“Da. Pri nas smo imeli navadno po petdeset voz, letos jih bo pa komaj pet in še to bo slabo, dela pa je bilo desetkrat več kot po navadi; torej, vidiš...”
Da, povsod je enako.”
Moral bi reči; v Reillnnni, v Forcalquieru in Manosqueu. Hoteli so nam nagrmaditi tisto novo indijsko žito, zdaj pa vidiš.” “Potem je bil pa še strašen vihar.”
“Kajpak, in zelo na šboko se je raztegnil ta vihar!”
“In napravil strašno škodo!” “Kajpak, veliko škodo je naredil!” nadaljuje oče Valigrane, ki je brskal v spominih na žitna polja, “in če je zdaj tako, je to samo zaradi mode.”
“Je že tako, kajti kadar se tepci vmešajo v človeške stvari, napravijo dosti neumnosti, kadar se pa vmešajo še v rastline in v rastlinske zadeve .. .”
... Poslušaj, nekaj ti b o m povedal: nekoč sem bil v nekem kraju, ne bom pravil kje, ker bi takoj uganil, o kom govorim. Tam je eden tistih, ki so izvedenci kar se zemlje tiče, ali vsaj pravijo, da so, neki profesor, katerega je povrhu še država plačala. Najel si je majhno kmetijo: čisto, uiejeno, kjer je bilo vse začrtano in razvrščeno in polno mastnega zelenja. Vinograd, murve, majhen travnik, češnje... vidiš. Prav. Moj profesor se je vrgel na delo. Res, kar zagrabil je. Odvrgel je suknjič in telovnik, si zasukal rokave — pa naprej. K letu se je ,kmetija spiemenila v puščavo.
(Dalje prihodnjič)
Možgani utripajo v prazno
Neki Pavle Kogoj je v ljubljanskem “Nedeljskem dnevniku” razlagal položaj v slovenskem gospodarstvu z ozirom na učinkovito uporabo strokovnjakov z visoko izobrazbo. Prišel je do zaključka, da mnogi od teh v Sloveniji opravljajo dela, ki bi jih “z enakim ali celo večjm u-spehom opravili mojstri ali administratorke”, zato “možgani utripajo v prazno”.
Zavzema se za boljšo uporabo
nimajo veselja in potrebe gledati na res skrbno vzdrževanje hiš in stanovanj ali celo na gradnjo novih, je razumljivo. Kdor danes v Sloveniji gradi hišo ali stanovanje, ga gradi samo za sebe in za svoje naj bližje, če ti seveda pri gradnji pomagajo z delom in z denarjem. Drugače grade stanovanja le javne ustanove.
Da je sedanji zakon o stanovanjski zaščiti v Sloveniji potreben spremembe, o tem ni no-
bo v nekaterih teh strankah prišlo do formalnega razkola. Zgodovina vsake komunistične stranke pa tudi pove, da ni stranka zmeraj držala bodisi z Moskvo bodisi s Peipingom.
Cenijo, da je sedaj vsega sku-
odkrilo”, iščejo seveda v prvi vrsti “ p o li t ično propagando” proti režimu in tiste, ki jo širijo ali so z njo povezani.
Izvozni uspehi Slovenije
Slovenija je lani povečala izvoz za dobrih 7 odstotkov, vjpaj 45,2 milijonov organiziranih prvem četrtletju letos pa je iz-J komunistov, povprečni letni privozila kar za 26.5% več kot lani rastek znaša okoli 6%. v istem času. Ljubljansko “De-j Glavni razkol je seveda na lilo” trdi, da bojazen o zaostaja- niji MoskvanPeiping. Tega ražnju slovenskega gospodarstva ni kola ne mara praktično nobena na mestu. Sedaj se je posvetilo ^komunistična stranka, zato se v prvi vrsti obnovi obstoječih mu vsaka na svoj način izogiba.
forme, ki jih je obljubila že spomladi študentovskim organizacijam.
strokovnih moči in sposobnosti benega dvoma, toda odgovorni posameznikov. Vsak letnik ob-jne kažejo za to potrebo posebne sega v Sloveniji nekako 30,000
ljudi. Če bi polno izkoristili njihove sposobnosti, bi dobili letno 10% ali 3000 strokovnjakov visoke stopnje (diplomiranih inženirjev, zdravnikov, profesorjev). Vprašanje je, ali bi jih lahko koristno namestili in rabili. V zadnjih letih je diplomiralo na slovenskih visokih šolah letno 2000-2500 kandidatov. Dober del teh ni dobil primerne zaposlitve, zlasti ne take, kjer bi res mogel v polni meri uporabiti svoje
vneme. Lastniki se pri tem jeze in zahtevajo svoje pravice.
podjetij in njihovemu napredku in ne toliko zgradnji novih. Ta pot je učinkovitejša in primernejša v sedanjih razmerah.
To seveda vpliva na medsebojne partijske stike na različne nači ne. Zato je zelo težko dognati, kakšna stopnja prijateljstva in
Na ta način, kot trdi pisec sovraštva, zaupanja in nezaupa-sestavka France Seunig, vodi to'nja, odkritosrčnosti in hinavšči-do boljšega izkoriščanja proiz-'ne, zaničevanja in spoštovanja vednih zmogljivosti. Tako je le-j vlada med partijami in partij-tos slovenska industrija ob po- skimi voditelji. Vsekakor se od večanem izvozu povečala proiz- nosi med njimi praviloma ne
strokovno znanje. Zato odhajajo naši strokovnjaki v tujino, kjer ne računajo le na boljše zaslužke, ampak tudi na bolj zadovoljivo in njihovim sposobnostim izpod nog” ustrezajoče delo.
Pisec članka vidi možnost za večjo zaposlitev strokovnjakov^di drugod, doma v združitvi podjetij slične n ju. vrste. Taka, večja podjetja bi imela boljše možnosti in tudi potrebo po zaposlitvi strokovnjakov. Prav tako se zavzema člankar za boljše možnosti usposabljanja in zaposlitve vseh vrst naravno nadarjenih ljudi na poljih njihove posebne sposobno-
Notranji minister se smrtno ponesrečil
Dne 18. aprila se je smrtno ponesrečil republiški sekretar za notranje zadeve v Ljubljani Slavko Furlan, “revolucionar, partizanski borec in nekdanji komandant 2. brigade varnostne državne službe” s partizanskim imenom “Dušan”.
O “smrtni nesreči” k r o ž i j o razne vesti, ki niso v čistem soglasju z uradnim poročilom.
Pokojni je med vojno in komunistično revolucijo “spravil prenekaterega nasprotnika komunizma na Primorskem in Gorenjskem, pa tu-Doma je bil v Kra-
vodnjo za 14%. Sedaj je približno ena petina družbenega produkta Slovenije namenjena izvozu. V tem pogledu je Slovenija prva v Jugoslaviji in se že približuje bolj razvitim deželam srednje in zahodne Evrope.
Leta 1960 in 1961 je znašal delež Slovenije v skupnem jugoslovanskem izvozu 14%, pred znano gospodarsko reformo 17%, lani že 19%, letos v prvem četrtletju pa se je dvignil na 20%! V letošnjih prvih 3 mesecih se je jugoslovanski izvoz povečal v primeri z lanskim za 568 milijonov dinarjev (nekako 30 milijonov dolarjev). K temu povečanju je prispevala Slovenija 150 milijonov ali 41 %!
Pošte ne dobijo
Trije slovenski fantje, ki so zaposleni v Berlinu na Nemškem, se v ljubljanskem listu pritožujejo, da ne dobijo od doma redne pošte, prav tako pa tudi njihova ne prihaja na naslov-
ravnajo po znanem geslu: Proletarci vseh dežel, združite se!
sti. Bodočnost slovenskega go- Ijence v Sloveniji. Sprašujejo spodarstva zavisi po njegovem j poštno upravo, kaj je temu mnenju bolj od pravilne,izrabe vzrok. Ta se izgovarja, da je te-
sposobnosti slovenskega človeka kot od pičlih prirodnih bogastev, ki jih krije Slovenija.
Lastniki zasedenih stanovanj za svoje pravice
V Sloveniji je v veljavi stanovanjska zaščita. Tako lastnik stanovanja ne more spraviti stanovalca iz njega, dokler mu ne
mu kriv velik poštni promet, pa tudi nepravilni ali nepopolni naslovi.
Splošno znano dejstvo je med
Komunizem v številkah
WASHINGTON, D.C. — Ker je sedaj precej zanimanja za komunizem in komuniste, je državno tajništvo sestavilo posebno poročilo, ki skuša naslikati, kakšno moč in organizacijo imajo danes komunisti.
Vseh znanih komunističnih strank je 88, med njimi jih pa lahko legalno obstoja le 48,	41
jih pa mora živeti v ilegali. Ne vladajo pa v vseh strankah isti idejni tokovi. Skoraj v vsaki
tem, da “javna uprava” pregle- stranki obstojajo prijatelji Mo-gleduje pisma, ki prihajajo iz^kve, Peipinga, pa tudi Kube. S tujine in tista, ki tja odhajajo.;kom držijo posamezne stranke? Ta “pregled” je na prvi pogled Za večino se da dognati, ali se neopazen le neskušenemu člove- nagibajo k Moskvi ali k Peiipin-
Tudi Turčija ima težave s študenti
CARIGRAD, Tur. — Uprava mestne univerze je ustavila delo univerzitetenga prof esorskega zbora. Naredila je svoj sklep radi tega, ker so študentje demonstrirali in se pri tem vedli kot v Ameriki: zasedli so šolske prostore, prekinili predavanja, pozvali rektorja, naj odstopi, za spomin so mu pa razbili avtomobil.
Vse nemire so organizirali pristaši turške “nove levice” Ker imajo študentje sedaj počitnice, je levičarsko vodstvo sklenilo, da priredi nove nemire ob priliki 22. kongresa mednarodne trgovske zbornice, ki se je včeraj začel. Da bi bile univerzitetne stavbe obvarovane škode, jih je zasedla policija.
Nemire je sprožila birokracija univerzitetne uprave, ker ni pravočasno začela izvajati re-
2enske dobijo delo
Ženska dobi delo
Iščemo žensko za pomivanje posod ob petkih od 5. do 9. zvečer
SPOTLIGHT LOUNGE 832 E. 200 St.
Kličite 731-3553 po 5. uri pop.
(113)
Prispevajte
V TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
3-družinsko hišo z velikim dvoriščem nasproti cerkve sv. Vida, na 6016 Glass Ave. Kličite 391-0073.	(111)
Če nameravate prodati Vaše posestvo, kličite John Laurich Realty IV 1-1313 in bo piišel na Vaš dom, da se pogovori z Vami Vašem problemu zastonj.
;«	(WtfX)
Hiša naprodaj
Bungalow, 4 spalnice, predeljena klet, zgotovljena razvedrilna soba, priključena garaža, blizu šole in bus linije. Kličite lastnika po 6. uri KE 1-5443.
-(109)
E. 208 St.
Pri E. 200 St., in Trebeč Ave., nove zidane hiše, ali aluminijasta obloga, dvodružinska, 3 vzorce na izbiro. Cena od $38, 000 naprej.
Euclid-Chardon Hill okolica
Zidan semi-ranch, 3 spalnice, IVz kopalnica, garaža za 2 kare, dobro zgrajena. $32,900.
Zidan bungalow
V fari sv. Gregorija v South Euclid, čiste 3 spalnice, polna klet, rekreacijska soba, garaža. $23,900.
UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070
(110)
Naprodaj na deželi
Zidana IVz nadstropna hiša na treh akrih zemlje, 12 let stara, 4 spalnice, 1 in pol kopalnice, dnevna soba s kaminom na drva, velika kuhinja, velika predeljena klet, pokrit hodnik do dvojne garaže, tlakovan dovoz, blizu 1-90, pol ure od Clevelanda, blizu javne in farne šole in novega ADZ izletniškega parka v Leroy. Kličite 254-4045.	—(111
ku. Kdor pismo le malo pozor-
preskrbi sličnega stanovanja nejše pregleda, lahko ugotovi,
drugod. Ker je to zelo težko, se mora lastnik hiše ali stanovanja stiskati leta in leta pri kakih znancih ali v kakem najetem tesnem stanovanju, ki njegovemu najemniku ni všeč, predno dobi kako možnost za vselitev v lastni dom. Najeta stanovanja prehajajo celo od staršev na o-troke kot nekaka dediščina, lastniku ostane edino pravica plačevanja davkov in vzdrževanja ..
ali je “imel kdo prste zraven ali ne”. Tisti, ki je mel prste zraven in je v pismu našel kako stvar — recimo denar —, takega pisma ne da naprej, ker se “darilu” nerad odpove, če bi pa pismo oddal brez njega, bi ga pa utegnili kljub vsej zanesljivosti in partijski zvestobi le prijeti. Poznavalci razmer trdijo, da sedaj
gu. Toda taka nagnjenja niso stalna, niso redki slučaji, ko so včasih stranke na sovjetski strani, potem preidejo v nevtralnost, pa se končno znajdejo na kitajski strani.
Večkrat se tokovi v stranki trejo med seboj. V vsaki stranki lahko odkrijete tovariše, ki so izraziti revizij onisti, so pa še zmeraj v družbi s stalinisti. Poročilo omenja 21 komunističnih
Dental Assistant
Personable, some typing and bookkeeping experience. Preferably a resident from St. Clair— Addison Road area for your own convenience. 31 hour v/eek, off
Naprodaj
Štiristanovanjska hiša v dobrem stanju na E. 73 St, severno od St Clair Ave. Kličite 431-6798 pred 2. uro.
(x)
pregledi pošte iz tujine in v tu- strank, ki so v njih trenja med jino niso več splošni, ampak le moskovsko in kitajsko strujo ze-
Da pri takem stanju lastniki bolj priložnostni, “če bi se kaj lo huda. Ne bo nič čudnega, da
Prodam
Deset aker zemlje. 3V^ aker grozdja v Madison, Ohio. Kličite Wednesdays, half day Saturday, 1431-6798 pred 2. uro. paid holidays. Will train. Call 391-5300 fo” interview. (x)
Gospodinjo iščejo
Gospodinjo k starejšemu > ,o-škemu iščejo v Euclidu, severno, blizu Lake Shore Blvd. Za pogoje kličite od 8. zj. do 5. pop. tel 481-1049.
(111)
Zidana hiša naprodaj
bungalow tipa, šest sob, tri spalnice, peploščena kopalnica,
1 Vfe garaža, v lepi naselbini v Euclid. Cena $29,900. Kličite 481-1345.	(110)
Prodam stavbni svet
Prodam 'ep stavbni svet, par-celiran po želji, v Leroy, okraj Lake, blizu ADZ izletniškega parka. Za pojasnila kličite: 254-4269.	'	--(111)
DEL NARODNE OBRAMBE — Združene države imajo nekaj obrambnih naprav tudi na Islandiji. Letalstvo ima tam svoje oporišče z napravami za zveze in radarsko postajo. To je del obrambnih naprav v okviru NATO. Islandija je članica NATO, edina ki prispeva k obrambni zvezi samo svoj prostor.
Hiša naprodaj
Enodružinska — kolonialna, 3 spalnice, garaža, na E. 148 St. pri Lake Shore Blvd. Cena $13.300.
K1NKOPF REALTY CO.
30825 Euclid Ave. #44-1*00
(112;
V	najem
3 neopremljene sobe s kopalnico na E. 61 St. blizu Sv. Vida, se oddajo dvojici ali starejši ženi. Kličite 431-7884.
—(2,4 jun)
V	najem
Oddamo 5 neopremlje rh sob, zgoraj, v fari Marije Vnebovzete in Holy Redeemer. Kličite 731-7688	-(Ul)
Hiša naprodaj
1-družinska, zelo čista, 3 spalnice, 2 kopalnici, nove preproge in zavese, velika moderna kuhinja, lepa, velika klet, plinski furnez, zidana garaža, na 1022 E. 72 St. Pokličite Slovenko:
FLORENCE ROME REALTY 486-2747
(4,6,9,11,13 jun)

Of JANEZ JALEN:
VOZARJI
Zagledal je dobrodušen, kosmato poraščen obraz tršatega možaka, ki ga je usmiljeno gledal z nizkega, skoraj kakor ovca odlakanega konja.
“Zdravstvuj, prijatelj,” mu je skušal za prijazno usmiljenje .vrniti Klemen.
Kakor bi Vladimir Vladimiro-vič slutil, da bosta sčasoma res postala prijatelja na življenje in smrt, mehki ruski mužik in trdi gorenjski vozar, je znova začel opešanca dregati s sulico in iz-podbujajoče hrabril umirajočega.
“Vstani, vstani, brat! Dober človek si, ko v smrtni stiski poljubljaš umirajočega konja. Skoda bi te bilo. Vstavaj, vsta-vaj!”
Klemen se je trudil, da bi se vzdignil, pa ni več zmogel. Vladimir Vladimirovič je to kaj kmalu izprevidel in se skobacal s svojega kosmatega konjiča. Mož tudi sam ni bil več pri polni moški moči.
Kakor je usmiljeni Samarijan natovoril svojemu revnemu osliču prevzetnega sovražnika, vrženega od razbojnikov v jarek ob cesti, Juda, za katerega se, vsega ranjenega in na pol mrtvega, lastni veljavni rojaki niso hoteli zmeniti, tako je Vladimir Vladimirovič dvignil že na srrrt pripravljenega Markovega Klemena s francoskega smrdulaka v na pol raztrgano sedlo in ga odnesel po stranski gazi v neskončno rusko stepo.
Večerilo se je in mraz je še bolj pritisnil in burja je pihala, da je skoz najdebelejši kožuh lizala prav do kosti.
Časopisi in z njimi vred voza-rji, ki so se ustavljali v krčmi pod Broscem, so pa še kar zmagovali.
Kakor bi se na tisoče klafter daleč znale pogovarjati duše, je brhko točajko, Lončarjevo Lenko, Markov Klemen začel čedalje bolj skrbeti.
Po svetem Miklavžu — zima je še vedno nategovala vajeti— so pa prinesli vozarji odmev kratkega uradnega poročila z dne tretjega decembra, da je cesar zdrav, velika armada pa uničena, Napoleon je moral biti res trden in kolikor toliko zdrav, saj jc tisti dan pred svetim Miklavžem prešel Berezino, potem pa zapustil svoje nesrečne vojake in hitel v Pariz, da se mu še tam ne zamajejo tla pod nogami.
Matkov Klemen pa ni bil še povsem zdrav. Vstal in shodil je že T- menda je prebolel pljučnico — na gorkem je bil tudi. In mleka in kruha mu ni manjkalo. Saj drugega — Rusi ne znajo za naša, žgancev, kaše in soka vajena usta kuhati — skoraj jesti ni mogel.
Ko bi vsaj to vedela Lenka. Pa ni. In novica o porazu Napoleona na Ruskem ji je kakor s trdo pestjo stisnila srce.
Zima je bila za Lenko en sam jnraz, in zeleno pomlad, vsa s cvetjem in rožami posejana, se ji ni hotela več razcveteti. Saj so govorili, ne v vinski gostilniški zgovornosti, trezni in resni možje, da se je od šest sto deset tisočev iz skoraj od vseh evropskih segnanih bojevnikov vrnilo komaj dobrih pet, deset tisoč, jln še ti večinoma z ozeblimi udi, brez prstov na rokah in nogah. Kako naj upa, da bi mogel biti med temi nesrečno .srečnimi njen Klemen? Pa — samo vrne naj se. Četudi brez rok in brez nog. Objela ga bo — saj si sama ni znala predstavljati kako prisrčno. Čeprav ne bo za nobeno delo.več, samo pride naj. Ne bo ji v nadlego. Bo že sama poskrbela, da ne bosta lačna. In tudi Otrok se jima ne bo treba bati.
Za vse bo sama znala zaslužiti kruha.
Odcvetela in odzelenela je pomlad, zadišalo je seno in zašu-štela so žita. Vozarji so vedeli povedati, da se od kranjskih fantov, kar jih je odšlo z ilirskimi četami na Rusko, še vsak deseti ni več vrnil, pa še od teh samo pohabljeni. Morebiti je pa Klemena, je medlo upala Lenka, Napoleon znova uvrstil v svojo armado, katero je zbiral, da dokončno ukroti Evropo in vsej neomejeno zavlada. Ni se maral poravnati z dokaj ugodnimi pogoji, ki so mu jih ponudili, kljub porazom na Ruskem, vladarji. Ne. Hotel je imeti vse, ali pa nič. Da bi bil Klemen vsaj med temi četami, četudi s puško na rami, je hodila prosit Lenka v še ne povsem zgotovljeno kapelico Marije Pomočnice na Brezjah prav vselej, gori in doli grede, kadar je šla izpod Brosca obiskat domače v Ljubno, da je atu in mami in bratcem in sestricam prinesla kakšen priboljšek, ki ga je z vednostjo mlade gospodinje Francke znala privarčevati pri svojem točajstvu. Stara Franca je bila bolj stisnjena.
Prek poletja je Lenka opazila, da so kljub vernosti začeli gospodarji in vozarji hudieati in permejdušati. Porkanja in ma-donanja, bentanja in beganja, takrat še poznati niso hoteli. Se jim je preponiževalno zdelo, da bi si s takimi tujimi besedami mazali poštena vozarska usta.
Pred durmi pod Broscem se je ustavil skoraj prazen patizar, naprežen samo v par, ko ni bilo kaj peljati. V krčmo pa je stopil Naca, Koroščev vozar iz Spodnjih Gorij, ki sta ga bolj prikupnega delala gorjuška poštavnost in gorenjska odkrita poštenost, kakor sicer pravilno oblikovan, pa močno od koza razbrazdan obraz. Iz njega je sijalo dvoje oči kakor dvoje jasnih zvezd z mračnega neba. Trdo je udaril s težkim koprivcem ob tla in še
LE STOLP JE MAJHEN — Ni delavec tako velik, da bi stal na vrhu strehe cerkve in segel na vrh cerkvenega stolpa, le cerkev je miniatura. Miniatura obsega poleg znane cerkve v Amsterdamu na Holandskem tudi del mesta, ki ga pa na naši sliki ni videti.
trje zaklel:
“Prekleti hudič!”
Lenka, ki sta si bila z Nacem vedno prijazna, čeprav sta oba dobro vedela, da se nimata in se nikoli ne bosta imela rada, je molče pokazala proti kamri, kjer so sedeli in kramljali župnik, doktor Urban Ažbe in obe gospodinji, stara in mlada, Franca in Francka. Glasno je Naca posvarila:
“Kaj tako nemarno preklinjaš. Sram te bodi!”
“Kogaaa,” je gorjansko pa že malo okajeno zategnil Gorjušec. “Sam Bog ga je preklel, bi ga pa jaz ne smel. Prav mu je. Saj je bil angel. Naj bi bil pa Boga ubo-
gal. Zakaj se mu je pa opuntal. Tri sto tavženkrat preklet.”
Lenka, razumevna točajka, se je nagnila h kozavemu obrazu in prav nič ji ni bilo nerodno — na Klemena se ta čas niti spomnila ni. Kakor dekle fantu mu je šepetnila; “Lepo te prosim. Naca. Župnik so v kamri, gospod doktor.”
“Aaaa,” je zazijal Naca in si zatisnil usta, češ da ne bo črhnil nobene nerodne več.
Prav takrat je pa že stopil med podboje mošenjski župnik doktor Urban Ažbe. “Naca, Naca! Zakaj si pa tako hud danes?” je vljudno vprašal razburjenega vozarja.
“Hvaljen bodi Jezus K’istus!” se je pri priči streznil Gorjušec in poljubil roko spoštovanemu gospodu.
"Je že dobro,” je odmikal doktor Ažbe. “Kaj razsajaš, te vprašam.”
“Kaj naj vriskam in pojem, ko moram s konji in vozom vred na vojsko. Mama so pa doma že povsem opešali. Sem si zadnja leta pritrgoval, da sem nekaj krajcarjev pristiskal in sem imel namen na jesen izpreči. Cez zimo bi 'posekal les, v teku poletja bi do tal podrl bajto, ki je že na vse štiri vogle kruljava, in stesal novo.”
Naca je malo premolknil. Na-
UMIVANJE IN FRIZIRANJE
Puhasto-kodraate in valovite pričeske, visoke in mehke. Videli jih boste pri vseh modernih in elegantnih ženah — tako lepe — tako ženske—tako laskave.
$2.25
BARVANJE .................. $5.45
STRIŽENJE ................. $1.75
LASULJE .	od $29.50
DELNA LASULJE	$12.50
Ob petkih, sobotah in pred prazniki stane friziranje, barvanje in trajno kodranje samo 50c več..
POSEBNOST LJUBKO NESTER CREME TRAJNO KODRANJE $a.95	Reg.
^	12.50
Dobite to najfinejSe trajno kodranje, izvrženo po naših frizerskih strokovnjakih po tej izredno nizki ceni.
$15 VANITY FAIR TRAJNO KODRANJE
Vključno umivanje, friziranje in striženje. Dajte si napraviti to trajno kodranje, eno od najfinejsih, dokler je na razpolago po tako nizki ceni. Strokovno izvršeno po naSih izkušenih frizerjih v najlepšo in najmodernejšo naravno pričesko, ki so lahko Češe. Frizura bo lepa bo lepa tudi, če so vaši lasje suhi, sivi, beljeni ali barvani. Zajamčeno.
$5.95
temeljno kodranje ali običajno
VITA CREME TRAJNO KODRANJE
Eno najdražjih, kar jih j«
$7.95
Res. *20.00
HELENE CURTIS TRAJNO KODRANJE BREZ NAVIJAČEV
Nifi navijačev, nič vlaanic, nič topiranja
$10.00
nikoli več I
vključno
striženje
AREAS EAST
•	Downtown, 781-3161, 406 Euclid
•	Opposite Southgate, 663-6346, 5304 Warrenville Ctr.
AREAS WEST
•	Opposite Southland, 845-3400, 6883 W. 130th St.
•	Opposite Westgate, 333-6646, 20670 Center Ridge Rd.
•	Opposite Eastgate, 449-3435, 1448 S.O.M. Center
•	Severance Center, 382-2600, 382-2569
•	Shoregate, 944-6700 Lake Shore Blvd. at E. 305
•	Mentor, 255-9115, next to Zayre's
•	North Olmsted, 777-8686, 26400 Lorain Rd.
•	Parmatown, 884-6300
•	ELYRIA: MIDWAY MALL, 324-5742, Lorain 233-8020
EVENING APPOINTMENTS
NAROČITE SI
DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO
to j c pa s pritišanim glasom kakor sramežljivo dekle še dodal: “Pred pustom bi se pa oženil.”
Župnik doktor Urban Ažbe in točajka Lenka sta se spogledala in se nehote nasmehnila, kar brihtnemu Gorjušču ni ušlo. Doktor Ažbe je pa zagrešil še to neprevidnost, da je pomežiknil Lenki, češ Bohinjc je Bchinjc, in vprašal nekako posmehljivo Naca:
“Pa imaš že nevesto?”
“Imam — imam —”
Naca, ki je samo mimogrede hotel reči lepi Lenki zbogom, je postavil bičevnik v kot, sedel in
ukazal maseljc vina. Grede je pripomnil samo zaradi razgovora, da ga ima za potrebo že dovolj. Pa zavoljo besede —
(Dalje prihodnjič)
GARFIELD ROOFING
34C5 E. 93 St. blizu Union Ave NOVE STREHE HITRA POPRAVILA RALPH JERIC VU 3-2560 ponoči 475-4647 podnevi
Prevzel sem gasolinsko postajo in mehanične delavnico na vogalu St. Clair Avenue in East 60. St. ki se sedaj imenuje
JOE’S PURE 76 GAS STATION
6002 St. Clair Avenue	Telephone: 361-9100
Jamčim prvovrstno mehanično delo in se priporočam vozačem avtomobilov, zlasti hrvatskim in slovenskim rojakom.
JOE PINJUH
POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-20K8
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM
AMERIŠKO DOMOVINO
KOT DARILO ZA
Očetovski tim
dne 15. junija 1969 Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov:
NAJVEČJI
SLOVENSKI
DNEVNIK
NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
AMERIŠKI DOMOVINI
Za to darilo pošiljam znesek $ Moje ime in naslov: ..........
DIRKA V SAHARI — V Ameriki so v navadi konjske dirke, v Sahari pa dirke s kamelami. Te dirke niso ravno enostavne in lahke, kot kaže slika, ko mora kamela preko ovire.