ŠTEVILKA 18, 31. AVGUST 2001, CENA 298,00 SIT TONI RIFELJ, direktor Engo d.o.o. Gornji Grad: "Odklanjanje kontrole števca v kotlarni Smreka d.o.o. govori, daje nekaj narobe z odčitavanjem. Cena surovine je področje, ki ga Zagode ignorira in se noče pogovarjati." OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg i a 3000 CELJE SN00032 pf: Zadruga mozirje TRADICIONALNA TURISTIČNA PRIREDITEV LUČKI DAN SKROMNA, VENDAR PRISRČNA CVETJE IN IDEJE V MOZIRSKEM GAJU NAVDUŠILE ŠTEVILNE OBISKOVALCE POLFINALNO TEKMOVANJE ZA ZLATO HARMONIKO LJUBEČNE NA VENIŠAH RA N 1 p ■ 'M' gì . i ■ MS I I Äiflllllte [1U 11 i JIM „ v ■wn ; 'PC"’. i yš m yÉ liirJt Zgornjesavinjske DOLINE. Srečevali smo se na kmetijah, v gozdovih, Zadruga illOZirj© trgovinah, proizvodnih halah, gostilnah... Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. q Okupaj smo ustvarjali današnjo podobo zadruge. Skupaj jo želimo razvijati v bodoče. B TEJ PRILOŽNOSTI SE ZAHVALJUJEMO BIVŠIM IN SEDANJIH ZAPOSLENIM, KMETOM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN KUPCEM. Zadruga Mozirje V sredo, 12. septembra, bomo v športni dvorani pri OŠ Nazarje pričeli s tečaji /a - predšolske otro od I6.00 do 17.00 ure - šolske I. (od 7 do 1 od 17.00 do I8.3O ure - šolske II. (od 11 dt od 18.30 do 20.00 ure Zbiramo tudi prijave za TAE-BO Informacije: 041/793-063 PRAVNE OSEBE IN SAMOSTOJNI PODJETNIKI Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Vam nudi - kratkoročne devizne kredite v državi za plačila v tujino, - do enega leta, - po izhodiščni obrestni meri: 6 mesečni EURIBOR + 2,28% Pogoj kreditiranja je, da se izvede plačilni promet preko Banke Velenje d.d., Velenje, bančna skupina NLB. /O j banka velenje N— —^ Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke OSREDNJA *NJlZWCf —OEUi----- C TRETJA STRAN D IZ VSEBINE: Gornji Grad: Babilonski način sporazumevanja...............4 Zgornja Savinjska dolina: Kršitev zakona zaradi varčevanja?..................6 Solčava: Ni denarja za odpravo škode........................6 Mozirje: Ali je večnamenska dvorana sploh še potrebna?..... 7 Lučki dan: Skromno, vendar prisrčno....8 Šmihel nad Mozirjem: Četrt stoletja ovčarskega praznika....................8 Zavod za gozdove: Vse bolj zanimiva tekmovanja sekačev.....................9 Mozirski gaj: Cvetje in ideje navdušile obiskovalce..................10 Planinsko društvo Rečica: Osvajajo domače in tuje vrhove.................13 Polfinale za Zlato harmoniko na V finalu bosta igrala tudi zgornjesavinjčana...............14 Edo Markeš iz Nazarij: Nekaj o medvedih, potovanju in lovu.........................17 Zgodovina in narodopisje: Po riži in vodi do žage.........20 Maratonski pohod Celje-Logarska: Letos prvič za evropski pokal.... 26 Osrednja fotografija na naslovnici: Gozdarsko tekmovanje v sklopu Lučkega dneva (foto: Ciril Sem) r Prejšnji teden sem izkoristilpriložnostza krajši oddih insezženopodalnapotep. Preko Pavličevega sedla sva se »prebila« v Avstrijo in sepo zanimivi panoramski vožnji preko Ljubelja vrnila v Slovenijo. Najina prva točka obiskuje bil »zloglasni« otoček sredi Blejskega jezera, za katerega se zadnje mesece glasno »cufata« država in Cerkev. Bolj kot priti na sam otoček je bil problemparkirati na Bledu, saj so ga turisti dobesedno okupirali. Zelo veliko je bilo tujih gostov, ki so vidno navdušeni opazovali tamkajšnje naravne in kulturne lepote. Naslednja postaja je bil Bohinj, odkoder sva se z novo gondolo popeljala na Vogel in uživala v prekrasnem razgledu. Po povratku v dolino sva si ogledala slap Savico in bila na začetku pešpoti do tja deležna lekcije iz marketinga. Kako od obiskovalcev »pokasirati«parkirnino, brez da bi slednji imeli občutek, da jihje nekdo »nategnil«? V Bohinju to znajo, nekoliko manj spretni pa so bili v njihovem informacijskem centru glede pregleda nad prostimi namestitvenimi kapacitetami. No, soba za dva seje vendarle našla, planšarski muzej pa je ob ponedeljkih zaprt. Škoda. Naslednji dan sva se podala čez Vršič, kjer so nama za nekaj minut postanka hoteli zaračunati 600 tolarjev parkirnine. Kar je preveč, je pa preveč, sva dejala in se odpeljala naprej. Po spustu v Trento sva se najprej ustavilapri izviru Soče, kjer pa naju je skrbnik planinske koče nagnal, ker sva na zunanjih klopeh jedla svoje sendviče in pila svoj sok. Naravne lepote bistre Soče so zaradi tega za trenutek malce zbledele, toda kdo bi si dovolil, da mu nekdo tako zlahka pokvari cel dan? Na poti skozi Soško dolino sva si mimogrede ogledala alpski botanični vrt Juliana in ves čas občudovala iznajdljivost reke, ki si je skozi stoletja na nekaterih mestih izdolbla globoka korita. V Bovcu mije prijazen uslužbenec podjetja za adrenalinski turizem odsvetoval ribolov v Soči, sajje v tem delu menda precej izpraznjena, res pa je tudi, da nisem imel trnkov brez zalusti, ki so edini dovoljeni. Zato sva se podala naprej do Kobarida, kjer naju je tako kot dan pred tem ujela popoldanska nevihta. Ravno prav za ogled muzeja Soške fronte, prenočišče pa sva našla v vasi Drežnica, kjer cene začuda niso prav nič odstopale od bohinjskih. Gotovo zaradi navala italijanskih turistov, sva modrovala z ženo, in skozi okno pogledovala na 2.244 metrov visoki Krn, ki seje vzpenjal v nebo na videz v neposredni bližini, a bi bilopotrebno do njegovega vrha debelih pet ur hoje. Dopoldne tretjega dne sva porabila za vožnjo skozi Tolmin vse do Nove Gorice. Ker smo si mlado mesto ne tako daleč nazaj ogledali med izletom bralcev Savinjskih novic, sva nadaljevala pot do Štanjela. Starodavno naselje, ki je v celoti urbanistični spomenik, je samevalo v poletni vročini. Manjkala je celo voda v bazenu v Fabianijevem parku. Kam naprej, sva se vprašala vsaprepotena. Greva se ohladit v Škocjanske jame! Kraška atrakcija, vpisana v seznam naravne in kulturne dediščine pri Unescu, naju je po 12 letih znova navdušila s svojimi lepotami in dimenzijami. Zadnji del kratkega potovanja sva namenila jadranski obali. Žal kljub vztrajnemu iskanju v slovenskih kampih nisva našla ustreznegaprostora za postavitev šotora, zato so nekaj denarcev za dvodnevno šotoijenjepokasirati Hrvati v kampu Finidapri Umagu. Kljub temu, da je žena z njimi govorila v asti slovenščini, so bili nadvse vljudni in ustrežljivi. Za razliko od novinarjev, ki so prejšnji četrtek vJutarnjem listu v članku o protestu nudistov v kampu Kanegra pod sliko s transparentom v slovenskem jeziku našteli vse mogoče tuje goste, le na Slovence so »pozabili«. Ali nas morda spet štejejo med domačegoste? ■p ISSN 0351-8140, leto XXXIII, št 18,31. avgust 2001. Izhaja vsak drugi petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Vesna Petkovšek, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Marija Sukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 2 53,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakonao davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. GORNJI GRAD Babilonski način sporazumevanja V gornjegrajskem podjetju Engo so si v letošnjem letu prizadevali predvsem pridobiti čim več sredstev za nadaljevanje izgradnje toplovoda. Do 15. septembra naj bi podpisali pogodbo z izvajalcem del, izgradnja preostalih štirih kilometrov toplovoda pa naj bi bila po zagotovilih direktorja in gornjegrajskega župana Tonija Riflja zaključena do konca jeseni. Sicer pa naj bi bili po prvotnih obljubah vsi zainteresirani priključeni na toplovod že pred nekaj leti. Med problemi, s katerimi se trenutno soočajo v podjetju za dobavo toplotne energije, gotovo izstopajo nerazčiščeni odnosi s sosednjo Smreko, ki je 25-odstotna solastnica Enga. Z imenovanjem Bruna Zagodeta za direktorja Smreke so se po prepričanju Riflja razmere poslabšale do vrelišča. “Odklanjanje kontrole števca v kotlarni Smreka d.o.o. govori, da je očitno nekaj narobe z odčitavanjem. Cena surovine je področje, ki ga Zagode ignorira in se noče pogovarjati. Upam, da bo večinski lastnik Smreke Zadruga Mozirje posegel v dogodke in tako preprečil nadaljnjo škodo, ki se povzroča v podjetju Engo d.o.o.,” jasno razmišlja Toni Rifelj. Po njegovem mnenju je Smreka dolžna plačati Engu lOmilijonov razlike za porabljeno energijo, od julija lani do junija letos, in sicer zato, ker Zagode ni dovolil kontrole števca. “Denar bom poskušal izterjati z dogovori, v nasprotnem primeru ostane še pravna pot,” razlaga Rifelj in ob tem ne pozabi poudariti, da je “Zagode, namesto da bi saniral Smreko, naredil še slabše.” “Pred mojim prihodom v Smreko je bilo v medsebojnih razmerjih vse narejeno po domače, kar pa je v normalni družbi nevzdržno. Določene zadeve sem hotel zapisati in tako tudi delati, kar pa očitno nekaterim ni odgovarjalo, zato midva z direktorjem Enga Tonijem Rifljem ne prideva skupaj. Župan je osto druga relacija, čeprav mislim, da nekateri tudi tega ne znajo razlikovati. V Gornji Grad sem prišel z nalogo, da poskušam sanirati Smreko, torej zagovarjam samo in izključno interese tega podjetja,” zavrača Rifljeve očitke Bruno Zagode. Naprtiti Smreki silno izgubo, ki so jo lani prigospodarili v Engu, je neodgovorna izjava, ki jo bo treba dokazati, je odločen direktor Smreke. Glede števca so stvari vsaj za Zagodeta povsem jasne. Volumski del toplotnega števca je v skladu z navodili vgrajen na povratnem vodu. Enako so vgrajena temperaturna tipala in ustrezno plombirana. Kar pa je pomembno, je, da mora imeti računska enota za instalirani števec impulzno vrednost 250 L/ imp., kar je desetkratnik impulzne vrednosti, ki so jo odči- tavali in na tej osnovi zaračunavali Smreki porabljeno energijo v podjetju Engo. “Če predstavnik Enga ne zna brati števca, to ni problem Smreke. Poleg tega obstajajo dokumenti vključno z navodili za odčitavanje števca, ki jih je podjetje Krevzel dostavilo občini Gornji Grad. Smreka je te papirje dobila julija lani. (V podjetju Krevzel trdijo, da so vso dokumentacijo dostavili Smreki, naročniku montaže števca, op. p.) Res je Rifelj spomladi klical in želel, da nekdo pregleda števec, vendar pred začetkom junija stvari ni bilo mogoče urediti,” razlaga Bruno Zagode in dodaja, da župan Rifelj pač ni tisti, ki bi ga podil z mesta direktorj a. To lahko naredijo lastniki. “Osebno ne vidim razloga za tako potezo. Sanacija Smreke gre E^j »Zagode je namesto saniral Smreko naredil še slabše!« v pravo smer in tudi rezultati so doseženi. Res pa je, da vseh nakopičenih problemov in obveznosti, ki jih ima podjetje, ni mogoče rešiti v kratkem času. Na račun Smreke se nihče, tudi Engo, ne bo okoriščal. Odgovoren sem ljudem in podjetju, nikakor pa ne mislim polagati računov direktorju Enga. Spomnil bi Riflja, da je Engo še vedno na Smrekini zemlji in če bi to zemljo zaraču- moral verjetno na to računati. Vsekakor to ni problem Smreke, je prepričan Zagode, ki bo ob nujnih primerih dovolil prevoz do kurilnice skozi dvorišče. V mozirski Zadrugi, ki je večinski lastnik Smreke, so seveda zainteresirani, da se uredijo vsa notranj a razmerj a med Engom in Smreko na osnovi opredeljenih izhodišč in čistih računov. Zadruga se bo preko nadzornega sveta Bruno Zagode, direktor Smreka d.o.o. Gornji Grad: »Rifelj pač ni tisti, ki bi me podil z mesta direktorja, to lahko naredijo le lastniki.« nal po zelo simbolični najemnini, bi to zneslo verjetno blizu 300.000 nemških mark. V Engu naj gledajo na zadevo celovito, ne samo skozi lastni interes. Predvsem pa naj svojo ‘nesposobnost’ vodenja tega podjetja ne prenašajo na Smreko,” je jasen Zagode. S postavitvijo vzorčnih vrtnih hišic ostaja Engo brez deponije za sekance, ki so jo doslej uporabljali očitno brez dogovora. Direktor Smreke vztraja, da na njihovem dvorišču ne more biti deponija sekancev, navsezadnje je nekdo delal projekte zakurilnico in deponijo, pobral denar in bi še naprej vključevala in poskušala vplivati na rešitev odprtih vprašanj, pravi Anton Vrhovnik, direktor Zadruge. Trenutno se rešuje vprašanje lastništva zemljišča, na katerem stoji Engo, pa tudi delež, ki ga ima Smreka v Engu; vse to pa v povezavi s kreditom Smreke pri Slovenski razvojni družbi. “Če obstajajo težave med direktorjema Smreke in Enga, jih je treba z zmernostjo in zdravo logiko dobrega gospodarja čim prej odpraviti,” diplomatsko komentira razmere v Gornjem Gradu direktor Zadruge. Savinjčan Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 DOSTAVA in MONTAŽA notranjih vratnih kril in podbojev. Ugodne cene, gotovinski popusti in možnost plačila na obroke! ZADRUGA MOZIRJE DOM D.0.0. NAZARJE 40 let Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Odslej bolj tržno naravnano delovanje Zadruga Mozirje, ki pa je mozirska samo po imenu, saj pod svojim okriljem združuje kmetovalce in kooperante iz celotne Zgornje Savinjske doline, bo 8. septembra praznovala 40-letnico svojega obstoja. Udeležbo na osrednji prireditvi, ki bo v dvorani kulturnega doma v Gornjem Gradu, je že potrdil kmetijski minister Franci But, med gosti pa pričakujejo tudi Petra Vriska, predsednika kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki naj bi ob tej priložnosti zgornje-savinjskim zadružnikom podelil posebno priznanje. Skupščina podjetja Dom d.o.o. Nazarje je na julijski seji imenovala za novega direktorja Francija Kotnika. Podjetje je v 100-odstotni lasti Občine Nazarje, njegovadejavnost je bila do nedavnega upravljanje s stanovanji v lasti občin in nekaterih podjetij. Odslej bo Dom skrbel tudi za trženje največjega športnega objekta v Zgornji Savinjski dolini, kar bo zahtevar lo aktivnejše in tržno naravnano delovanje podjetja. V Nazarjah si želijo še veliko tovrstnih športnih dogodkov, kot je bila tekma Pivovarna Laško : Trimo Trebnje (foto: C. Sem) V Zadrugi so se odločili za skromno obeležitev pomembnega jubileja, saj se zavedajo, da se vsakodnevno borijo za košček kruha. Čeprav je uspeh, pravi pravnica Danica Vezočnik, da so vseh 40 let poslovali brez rdečih številk. Kljub dejstvu, da so v zakonu o zadrugah zapisane številne olajšave, se morajo na trgu še kako boriti s konkurenco, ki je vedno močnejša in prodornejša. V času, ko lahko obstanejo na trgu samo veliki, je seveda pomembno, daje prevladal razum, ki je preprečil drobljenje zadruge na več manjših. Še pomembneje je, pravi Danica ELKROJ D.D. MOZIRJE Vezočnik, da redno izpolnjujejo vse obveznosti do zaposlenih, čeprav so njihove plače v primerjavi z drugimi vedno na repu. Ob jubileju so pripravili brošuro, s katero želijo ta štiri desetletja tudi dejansko ohraniti v zavesti in spominu sedanjemu rodu. V torek je o okrogli obletnici na svoji seji spregovoril tudi upravni odbor. Kot se za zgornjesavinjsko zadrugo spodobi, bodo program osrednje prireditve sooblikovali kulturniki iz vseh šestih občin Zgornje Savinjske doline, prireditev pa bodo sklenili z nastopom domačih godcev. Savinjčan Na področju upravljanja s stanovanji z izjemo posameznih pojavov finančne nediscipline trenumo ni večjih težav, ugotavlja direktor Franci Kotnik, ki opravlja funkcijo na podlagi sklenjene pogodbe z Občino Nazarje. Po njegovem mnenju bi bilo v sklopu upravljanja s stanovanji smiselno razmisütiopridobitvistatusane-premičninske agencije, kar bi pomenilo zapolnitev tržne niše v Zgornji Savinjski dolini. Hkrati pa naj bi podjetje težilo k povečanju števila objektov in stanovanj, s katerimi upravlja. Odgovorni vnazarskiobčini se seveda zavedajo, da je bil z izgradnjo športne dvorane storjen komaj prvi korak. Naslednji je zagotoviti njeno maksimalno zasedenost in s tem ekonomsko upravičenost. Poleg športne vzgoje osnovnošolskih otrok in rekreacije občanov se kaže tudi interes za bolj profesionalne športne dejavnosti, saj je dvo- rana primerna tako za treninge kot za tekmovanja. Konkretna ovira pri tem so omejene in oddaljene namestitvene zmogljivosti, sicer bi bilo mogoče dvorano resno tržiti v smislu priprav posameznih ekip na klubski in reprezentančni ravni, je prepričan Komik. Dvorana nudi vse pogoje za kulturne in zabavne prireditve, uporabljali pa bi jo lahko tudi za promocijo gospodarskih subjektov, saj je primerna tudi za organizacijo hišnih sejmov posameznih podjetij. Vsekakor naj bi podjetje Dom d.o.o. Nazarje v bližnji prihodnosti postalo še pomembnejši gospodarski subjekt tako v občini kot Zgornji Savinjski dolini, saj bo, po besedah župana Ivana Pumata, operativni nosilec gradnje daljinskega ogrevanja v Nazarjah in poslovne cone na Prihovi. Savinjčan Poslovni kazalci za prvo polletje vzpodbudni Na skupščini Elkroja, ki je bila 26. junija, je bil med drugim potrjen nov nadzorni svet za naslednje štiriletno mandatno obdobje. Ponovno so bili imenovani Ciril Zavolovšek, Irena Lesjak, Franc Finkšt in Leon Pekošak, na novo pa sta bila imenovana Breda Fludernik iz proizvodne skupine M6 in Ladislav Kaluža, ki je predsednik območnega odbora sindikata in ga je predlagal sindikat Elkroja. Kar zadeva kazalce poslovanja v prvem polletju, v Elkroju ugotavljajo, da družba uresničuje sanacijsko-planske cilje za leto 2001. Tako so čisti prihodki od prodaje za slabih 25% večji v primerjavi z enakim obdobjem lani in dosegajo 50% letnega plana, kar daje dobro izhodišče za 100% uresničitev sanacijsko-planskih ciljev do konca leta. V teh čistih prihodkih je 52% takšnih, ki so doseženi na slovenskem trgu, 48% pa so jih dosegli z izvozom. V Elkroju ocenjujejo, da so se vlaganja v širitev lastne prodajne mreže in solastniški nakup sistema trgovin ONA-ON izkazala za pravilno investicijo. Prodaja preko lastnih maloprodajnih trgovin je sicer nekoliko nižja od načrtovane (izpadla je trgovina v Mariboru), po drugi strani pa so se skupni prihodki na domačem trgu povečali in tudi tekoča likvidnost podjetja je boljša. Elkroj, ki je trenutno lastnik devetih trgovin, načrtuje nadaljnjo širitev in sicer že v začetku septembra, ko bodo odprli trgovini v Mariboru in Novem mestu. Po besedah predsednice uprave Elkroja Marije Vrtačnik bo s tem slovensko tržišče za njihove potrebe dovolj pokrito, zato se bodo osredotočili na tuja tržišča, tako nekdanje Jugoslavije kot tudi evropska. Vesna Petkovšek UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Sedaj tudi na spletnih straneh Na spletnem naslovu: http://www.gov.si/uemoz/ lahko občani odslej najdejo predstavitvene strani Upravne enote Mozirje. Namen predstavitve upravne enote na internetu je boljše razumevanje vloge, pomena, nalog in pristojnosti državne uprave na območju, ki ga teritorialno pokriva, hkrati pa občanom posreduje vse potrebne informacije v zvezi z urejanjem zadevna upravni enoti in njenih izpostavah - krajevnih uradili. Elektronsko poslovanje (v pni fazi elektronske vloge za izpiske iz matičnih knjig) bo omogočeno do konca letošnjega koledarskega leta. ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Kršitev zakona zaradi varčevanja? Spremenjeni zakon o lokalni samoupravi v 33- a členu določa, da morajo imeti občine najmanj enega podžupana, ki ga na predlog župana izmed svojih članov imenuje in razrešuje občinski svet V Zgornji Savinjski dolini velja v tem primeru zakon samo za občini Solčava in Ljubno, kjer neprofesionalno opravljata podžupanski funkciji Gusti Lenar in Stanko Zagožen, ostale štiri pa kljub leto dni staremu opozorilu vladne službe za lokalno samoupravo podžupanov še vedno niso imenovale. V Lučah, kjer je župan Mirko Zamernik tudi poslanec v državnem zboru in zato precej odsoten, bi bile s podžupanom določene zadeve lažje izvedljive, ugotavlja tajnik občine Ciril Rose. Težava je v fizični odsotnosti, pravi Rose, ki tako ostaja velikokrat operativna deklica za vse, čeprav sta z županom v stalnem telefonskem stiku. V Lučah je dodatna težava tudi dejstvo, da nihče od svetnikov ni pretirano zainteresiran, da bi prevzel funkcijo podžupana. Po sedanjem zakonu je lahko podžupan samo nekdo iz vrst svetnikov, kar močno omeji manevrski prostor, dodaja župan Mirko Zamernik, ki je kot poslanec glasoval proti spremembi zakona o lokalni samoupravi. Gornjegrajski župan Toni Rifelj nas je ob vprašanju, zakaj pri njih SOLČAVA nimajo podžupana, hotel zavesti s trditvijo, da je v zakonu varovalka, ki pravi, da župana nadomešča najstarejši član občinskega sveta. Najstarejši svetnik dobi pooblastila samo, kadar župan in podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije. Sicer pa se v Gornjem Gradu zanašajo na napovedane spremembe zakona o lokalni samoupravi in financiranju občin, kjer naj bi bile te zadeve opredeljene drugače. Vendar gornjegrajski župan Rifelj pravi, da bodo, če bo treba, podžupana imenovali, pa še varčujejo tako. Podobno razmišlja tudi nazarski župan Ivan Purnat, ki se zaveda kršitve zakona. “Država bo morala razmisliti, ali je v tako majhnih občinah, kot so naše podžupan potreben. Sploh tam, kjer smo župani profesionalci in je potrebno preudarno porabiti sleherni tolar,” razmišlja Ivan Purnat. V Nazarjah bodo podžupana imenovali, ko se bo pokazalapotrebain kot je razbrati iz županovih besed, česa takega zaenkrat ni na obzorju. V Mozirju je v času županovanja Jakoba Presečnika opravljal funkcijo podžupana Anton Venek, vendar je Presečnik, tako kot Zamernik, večino časa preživel v državnem zboru. Po lokalnih volitvah je postal profesionalni župan Jože Kramer, v Mozirjah pa so ostali brez podžupana. Zdaj ko je zaradi odločitve Rečice ob Savinji, ki želi postati samostojna občina, pričakovati določene zaostritve znotraj občinskega sveta, župan Kramer razmišlja, da bi predlagal za podžupana svetnika iz mozirskih vrst. Tako naj bi dosegel politično ravnotežje in se izognil očitkom o dajanju prednosti Rečici ob Savinji. V mozirski občini bodo torej, bolj zaradi medsebojnih razmerij kot zaradi spoštovanja zakona, podžupana vendarle imenovali še pred iztekom tega mandata. Kljub vsemu pa se postavlja vprašanje spoštovanja pravne države, ki je ob kršenju veljavne zakonodaje na vse bolj mizerni stopnji. Navsezadnje bo moral zakonodajalec ob sprejemanju zakonov opredeliti tudi sankcije za kršitelje, vendar je, vsaj v temu primeru, parlamentarni županski lobi premočan. In ker je predvidena sankcija za slehernega, ki ob sončnem vremenu pozabi prižgati avtomobilske luči, bo do uveljavitve pravne države kaj podobnega potrebno uzakoniti tudi na ostalih področjih. Savinjčan Ni denarja za odpravo škode V začetku lanskega novembra so občino Solčava prizadele katastrofalne poplave. Narasla in podivjana Savinja je uničila ali poškodovala celotno občinsko infrastrukturo z njenimi vitalnimi deli, kot so ceste in vodovodi. Materialna škoda je bila ocenjena na okroglih 780 milijonov tolarjev. Prizadeto območje so si dan po katastrofi ogledali predstavniki raznih ministrstev ter tudi takratni obrambni minister JanezJanša. V Solčavi so upravičeno upali, da bodo deležni takojšnje in učinkovite pomoči. Razen postavitve pontonskega mostu čez Savinjo naregionalni cesti pri Rogovilcu se ni zgodilo praktično nič, zato so domačini vse bolj prepričani, da je država na obrobno občino Zgornje Savinjske doline preprosto pozabila. Na ministrstvi za okolje in prostor ter promet so med tem romali številni dopisi in poročila o ocenitvi materialne škode nalokalniinfrastruk-turi,kmetijskih zemljiščih terstanovan-jskih in gospodarskih poslopjih. Župan Vojko Klemenšek je imel nešteto osebnih in telefonskih stikov s pristojnimi, vendar se, kot je povedal, pristojnim na okoljskem ministrstvu doslej ni zdelo vredno odgovoriti na številne dopise. “Zaradi pasivnega in neodgovornega ravnanja pristojnih na ministrstvih za okolje in prostor ter promet so nastale na območju občine Solčava razmere, v katerih se ne da več normalno živeti. Občina nima denarja, s katerim bi začela odpravljati posledice poplav, občani pa zaradi uničenih cest in odplavljenih mostov ne morejo normalno delati na področju kmetijstva, gozdarstva in drugih dejavnosti, od katerih so življenjsko odvisni. Negodovanje občanov je zaradi mačehovskega odnosa države povsem utemeljeno,” je prepričan župan Vojko Klemenšek. Sprašuje se, komu je v resnici namenjen drugi člen ustave, ki pravi, da je Slovenija pravna in socialna država. Predvsem pa morajo naši občani vedeti, da smo štorih vse, kar je vnaši moči, in daza neodpravljan-je posledic poplave ni krivo občinsko vodstvo, dodaja Klemenšek. Precejšnja težava v Solčavi je tudi začasna prekinitev sanacije na Macesnikovem plazu, kjer se Maces-nik in Spodnji Ušovnik ne strinjata z načrtovanim projektom odvodnjavanja. Vsekakor bodo morah najti ustrezno rešitev še pred jesenskim deževjem, odločitev v te j smeri pa naj bi pripravila državna komisija za sanacije. Po zagotovilih župana Kle-menška bodo še ta mesec na MOZIRJE Pred dnevi pa se je tudi na tem delu premaknilo. Končno so prišli gradbeni stroji gradbenega podjetja CMC iz Celja, ki so pričeli pripravljati spodnji ustroj. Cesta je premaknjena nekaj metrov višje proti Žekovcu, kar bo povečalo varnost tega dela. Obiskovalci pokopališča bodo z novo cesto in asfaltno prevleko na parkiriščih pod pokopal- določenih mestih bivše panoramske ceste zgradili protiprašno zaščito. Savinjčan iščem poleg varnejšega dostopa pridobili tudi lepši izgled kraja, ki gaje neugledna cesta v mnogočem kvarila. Uradno dokončanje del, katerih vrednost bo dobrih sedem milijonov tolarjev, in otvoritev je predvidena za naslednji mesec, ko bo občina praznovala svoj praznik. Benjamin Kanjir Obiskovalci pokopališča odslej varnejši Cesta na mozirsko pokopališče je bila zavoljo mnogih nevarnost priča obilici poškodovane pločevine. Pred leti se je zato v občinskem proračunu našlo nekaj sredstev za njeno rekonstrukcijo, ki je bila delno tudi izvedena, čakal pa je še nedokončan spodnji del. LUČE OB SAVINJI MOZIRJE Enotnost rojeva sadove V občini Luče se lahko pohvalijo, da jim je v zadnjih letih uspelo posodobiti in asfaltirati lepo število kilometrov občinskih cest Občina skrbi za 130 kilometrov cest, kar nekaj je tudi takih, ki asfalta še nimajo, zato je sleherna posodobitev za ljudi pretežno odročnih zaselkov velika pridobitev. Prejšnji teden so tudi uradno prvič zapeljali po prenovljenem 2,5-kilometrskem asfaltnem odseku Hribar-Peme, na katerega je neposredno vezanih pet kmetij, zaradi šolske proge pa ima odsek v zaselku Raduha tudi širši pomen. Ali je večnamenska dvorana sploh še potrebna? Osnovna šola Mozirje potrebuje za prehod na devetletko telovadnico. Te v obstoječi zgradbi ni, saj imajo šolarji pouk športne vzgoje v večnamenskem prostoru. Pred mozirsko občino je zato velik projekt, saj je le ta odgovorna za zagotavljanje osnovnih pogojev za izvedbo izobraževanja otrok. Asfaltiran odsek ceste sta odprla lučki župan Mirko Zamernik in predsednik gradbenega odbora Anton Dešman (foto: Ciril Sem) Vrednost opravljenih del ocenjujejo na okoli 25 milijonov, tako kot velikokrat doslej pašo večino pripravljalnih del, vključno s spodnjim ustrojem ceste, pripravili krajani sami. Akcija je presegla vsa pričakovanja, je ob otvoritvi dejal Anton Dešman, predsednik gradbenega odbora, saj jim je uspelo cesto pripraviti do asfaltne prevleke v poldrugem mesecu. Preko tisoč udarniških ur, traktorski prevozi in vse ostalo, kar je bilo treba opraviti, dokazuje, da preprosti ljudje cenijo delo in denar, zato so poiskali mnogo cenejših možnosti. Po končanem delu so se zbrani skupno poveselili in nazdravili pridobitvi, ki jim bo dolino vsaj nekoliko približala. Zgledu preprostih ljudi bi morali slediti tudi študirani strokovnjaki, ki za velikanske vsote davkoplačevalskih sredstev klavrno gradijo cesto Ljubno-Luče tik pod zaselkom Raduha. Savinjčan GORNJI GRAD Bo tretji poskus uspešen? V Gornjem Gradu že nekaj let potekajo dejavnosti za izgradnjo centra starejših občanov. Država gradnjo sicer moralno podpira, vendar za kaj več očitno nima niti volje niti denarja. Zato so se v Gornjem Gradu odločili poiskati tujega partnerja, ki bi bil pripravljen v takšen center vložiti zadostno količino sredstev. Po neuspešnih razgovorih Občine Gornji Grad z Italijani naj bi gradnjo domaprevzelinvestitoriz Nemčije, po nekaterih napovedih predstavnikov občine naj bi bila gradnja zaključena celo do konca tega leta. To se seveda ne bo zgodilo, saj podpisan protokol med ministrstvom za delo, socialo in družino ter investitorjem iz Nemčije očitno ni obrodil sadov, zato so se v Gornjem Gradu odločili za tretjo pot Občinski svet je naizredni sejiprižgal županu Toniju Riflju zeleno luč za sklenitev pogodbe z ljubljanskim podjetjem Deos, ki bo določalo pogoje in način izgradnje doma za starejše občane v Gornjem Gradu. Po dograditvi objekta, v katerem bo predvidoma 150 ležišč, bo občina solastnik v višini vloženega deleža, ki naj bi ga zagotovila s komunalno ureditvijo zemljišča in vsemi potrebnimi soglasji za pridobitev gradbenega dovoljenja Savinjčan Projekt se je pričel izvajati v letu 1996, ko je bil imenovan gradbeni odbor, ki naj bi pričel s potrebnimi postopki. Hotenja in želje Mozirjanov so bila takrat zastavljena mnogo širše. V Zgornji Savinjski dolini ni bilo nobenega prostora, ki bi omogočal izvedbo pomembnejših športnih tekem, zabavnih prireditev in podobnega. Projekt je bil zato zastavljen kot večnamenska dvorana v tlorisni velikosti okoli 40 krat 45 metrov. Takšna velikost naj bi zagotavljala izvedbo rokometnih tekem državnega nivoja, v njej bi bilo tudi okoli 1200 sedežev za občinstvo. Po teh kriterijih so bili nato naročeni tudi projekti, zadeva pa je obstala zaradi gradnje osnovne šole na Rečici ob Savinji. Občinski proračun, ki naj bi bil nosilec bistvenega dela finančnih sredstev, dveh tako obsežnih gradenj naenkrat pač ne bi zmogel. Pred dnevi je predsednik KS Mozirje Roman Čretnik sklical sestanek sveta kraj evne skupnosti, razširjen s člani gradbenega odbora za gradnjo večnamenske dvorane in mozirskimi občinskimi svetniki. Dnevni red je obsegal samo eno točko, namen razprave pa je bil poiskati odgovor na vprašanje, ali Mozirje še potrebuje večnamensko dvorano v prvotnem obsegu ali ne. Razmere so se v zadnjih letih bistveno spremenile. Konec koncev podoben objekt sedaj stoji dva kilometra stran, v Nazarjah. Razprava je tekla v vse smeri. Za lažje razumevanje je bil izdelan tudi računalniški prikaz projekta. Nekateri so še vedno zagovarjali izvedbo prvotnega proj ek-ta, večina pa se je prevešala na stran ideje, naj se izdela samo malce razširjen športni objekt za potrebe šole in manjše prireditve ter popoldansko rekreacijo. V razpravi se je pokazalo tudi več ostalih infrastrukturnih problemov, ki tarejo Mozirje in Mozirjane. Prvi je dom za starejše občane, takoj za njim pa bazen. Oba objekta se nujno potrebujeta, nihče pa ne vidi rešitve, kako priti do njih. Ob koncu razprave so sodelujoči sklenili, da mora gradbeni odbor pripraviti predračunske vrednosti za izgradnjo večnamenske dvorane in manjše športne dvorane. Šele nato naj potekajo nadaljnje razprave o smiselnosti izgradnje enega ali drugega objekta. Benjamin Kanjir Oonja Dezovšek, s.p. Att emsov trg 35 3342 Gornji Grad Tel. 03/838-30-73 Del elovm cas za sipan franke: od 16 do 19 VELIKA IZBIRA EMOBARVMIEI BLUZ MA KRATEK ROKAV TURISTIČNI DNEVI V LUČAH OB SAVINJI Skromno, vendar prisrčno Tradicionalna turistična in narodopisna prireditev Lučki dan je nekoč slovela kot ena boljših v širšem slovenskem prostoru. Z leti je skoraj povsem usahnila in ostala pri življenju samo zaradi sramote, ki biobpopolnemrazsuluudarila po kraju. Tose vendarle ni zgodilo in letos, ko so stvarvzelivsvojeroke mladi iz turističnega društva, se je kljub težavam, ki poznavalcem lučkega vsakdana niso tuje, prireditev ponovno dvignila iz sivega podpovprečja. Organizatorji so letošnji program zastavili nekoliko sramežljivo, zato je treba najprej pohvaliti izjemno lepo oblikovano razstavo v večnamenskem prostoru, kjer so predstavili ročna dela in dela slikarke Jožice Germeljterturistično društvo skozi čas. Razstavo sta pripravili Marjana Šiljar in Marjeta Mlačnik, osrednji del pa je bil posvečen 100-letnici rojstva skladatelja Blaža Arniča. Doživeto razstavo sta lepo dopolnila nastopa domačega komornega pevskega zbora “Viva la musica” in gostujoče- ga zbora “Emanuel” s solisti v domači farni cerkvi. T\irističnim delavcem je treba priznati njihov trudzapripravoraznolikegapro-grama, ki bi bil lahko ob sodelovanju tistih, ki gledajo od strani in kritizirajo, neprimerno bolj pester. Številni pevski nastopi in športne prireditve so vendarle privabili tudi ljudi iz drugih krajev - da turistovs tujimi registracijami ne omenjamo posebej - ki so si zvedavo ogledovar li, kaj se dogaja v Lučah. Po slovesni maši in procesiji je bil v čast Otvoritev razstave v večnamenskem objektu (foto: Ciril Sem) Dobrote kmečkih žena so bile zelo iskane, zato morajo Lučani njihovo ponudbo povečati (foto: Ciril Sem) župnijskega zavetnika sv. Lovrenca napovedan nastop predic in citrarja, ponudili so tudi dobrote kmečkih žena, vendar komaj opazno in številčno odločno preskromno. Glasbena in pevska tradicija je v Lučah globoko zakoreninjena, kar so dokazali imenitni nastopi v nedeljo popoldan, ko so se predstavili Gričarjeva Pavla in Tone, Kristl z muzikanti, Habrovi pobje ter ljudski godci iz sosednjih krajev. V vsakem primeru so Lučki dnevi zajeli svežega vetra v jadra. Ko bodo pristopili vsi, ki dogodke spremljajo izzašankov, bo v Lučah v nekaj letih skoraj tako, kot smo bili nekoč že vajeni. Do takrat naj organizatorji uskladijo vsaj ure z napovedanim programom. Preveč nastopovse je začelo z zamudo, kar pa prireditve ne sme ovirati na poti do ponovne uveljavitve. Savinjčan ŠMIHEL NAD MOZIRJEM Četrt stoletja ovčarskega praznika V Šmihelu so 18. avgusta organizirali že 25. tradicionalni ovčarski praznik. Bogato tradicijo so z veseljem nagradili obiskovalci, ki so prireditev obiskali v velikem številu. Prav dober obisk pa je pokazatelj, da se je obujanje starih običajev v Šmihelu res dobro prijelo. Šmihelska mladina ve, da dober in odločen pristop k organizaciji tako velike prireditve, kot je ovčarski praznik, zagotavljavsaj polovico uspeha. Drugi del prispevajo tisti malce starejšivaščani, ki svoje bogate spom-ineinznanjenadanprireditve postavijo naogledširšijavnostLZrokovroki nato nastane manifestacija, ki jo ljudje poznajo in z veseljem obiskujejo. Petindvajseti ovčarski praznik so mladi obeležili s popolnoma novim pristopom in konceptom. Dolgotrajno, na trenutke karmalce preveč razvlečeno in s temobiskovalcemnezan-imivo prireditev prejšnjih let so skoncentrirali na vsega dve popoldanski uri, vkaterih pašo lahko vseeno pokazali in povedali vse tisto, kar so želeli. Tega pa ni bilo malo. Poleg praktičnega prikaza so vse skupaj popestrili tudi z besedno razlago. Med beseda- mi je svoje mesto našla pesem. Za njeno ubranost so poskrbeli domači pevd, ki jih vodi Anton Acman starejši. Svoje stadodalatudiAndrej in Gregor Rak, ki sta poskrbela za glasbene vložke. Iz skorjevke se je kadilo in prijetno dišalo. Pastirica je kuhala polento ter navaden in solčavski masovnek. Vse te domače tradidonalne pastirske jedi je bilo moč tudi poizkusiti. Moški so se ročno lotili tesanja smrekovih hlodov, iz ve j so izdelovali steljo, iz najprimernejših kosov lesa so nastajali šiklni, predice, ki se jim je tu intampridružiltudikakšenmoški,pa so poskrbele za izdelavo volnene preje. Seveda tudi ovac ni manjkalo, priprav na striženje in samega striženja. Vse skupaj je z budnim očesom nadzoroval pastir. Svoje so k prireditvi dodale tudi član- ice aktiva kmečkih žena, ki so na sto-jnid ponudile domač kruh in nešteto vrst slastnega peciva. Organizatorji so bili z letošnjim obiskom prireditve zelo zadovoljni, s takšnimi vtisi pa so se v dolino vračali tudi obiskovalci, ki so v dobrih dveh urah programa videli veliko zanimivega in poučnega. Benjamin Kanjir V Šmihelu znajo nazorno pokazati, kako so nekoč izdelovali volneno prejo (foto: Benjamin Kanjir) ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Vse bolj zanimiva tekmovanja sekačev Mesec avgust je mesec gozdarjev. V ta mesec sta namreč uvrščena dva tradicionalna praznika, ki jih od nekdaj množično praznujejo tudi gozdni delavci; to sta Veliki Šmaren in Sv. Rok. Zato ni čudno, da je v tem mesecu družabna aktivnost vlcarjev, holcarjev in olcarjev na višku. Kar tri zanimiva tekmovanja gozdnih delavcev - predvsem lastnikov gozdov - smo doživeli v tem mesecu: v Lučah, na Ljubnem in v Črni na Koroškem. V okviru turističnega praznika Lučki dan je tamkajšnja krajevna enota Zavoda za gozdove skupaj z Občino Luče organizirala že tretje zaporedno vlcarsko tekmovanje. Nastopilo je 24 tekmovalcev iz Zgornje Savinjske, Zadrečke in Šaleške doline. Tekmovanje je veljalo tudi kot izbirno za 4. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, ki vsako leto poteka v sklopu kmetijsko-gozdarskega sejma v Kranju. Tekmovalci so se pomerili v šestih disciplinah, kjer so morali pokazati vse spretnosti dela z ročnim orodjem in motorno žago. Tekmovanje je bilo izredno izenačeno in napeto, saj je na koncu tekmovanja prišlo do delitve prvega in tretjega mesta. Po odločitvi sodniške žirije so se tekmovalci dodatno pomerili še v podiranju droga na balon, kar je bil pravi finale, v katerem so mnogoštevilni gledalci resnično uživali. Tako smo na koncu le dobili najboljšega vlcarja za leto 2001. Vrstni red posamezno: 1. Stanko Goličnik (Šoštanj) 746 točk, 2. Boštjan Zagradišnik (Krnica) 746,3. Alojz Pančur (Veterani) 740, 4. Ivan Solar (Veterani) 740. Tekmovalo pa se je tudi ekipno, kjer so ekipo sestavljali trije tekmovalci. Vrstni red je bil naslednji: 1. Veterani 0. Zamernik, A. Pančur, 1. Solar) 2134 točk, 2. Šoštanj (S. Mežnar, I. Mazej, S. Goličnik) 2090, 3. Raduha (A. Dešman, S. Pahovnik, S. Bezovnik) 2057. Da tekmovanje ni bilo samo prestižnega pomena, so poskrbeli sponzorji, katerim se organizatorji najlepše zahvaljujejo, saj je bilo med tekmovalce razdeljenih za okoli 230.000 tolarjev praktičnih nagrad, od tega jih je zmagovalec prejel za okoli 70.000 SIT. Nagrade sta podelila župan občine Luče Mirko Zamernik in vodja nazarske območne enote Zavoda za gozdove Toni Breznik. Poleg tekmovanja so gozdarji pripravili tudi manjšo razstavo starega gozdarskega orodja in starih motornih žag ter skor-jevko, pred katero ni manjkal kotel, iz katerega je prijetno dišal srnjakov golaž. V okviru Flosarskega bala so gozdarji ljubenske krajevne enote Zavoda za gozdove pripravili gozdarsko tekmovanje v starih disciplinah. Za tekmovanje se je prijavilo 16 tek- movalcev. Rezultati: valjanje hloda: 1. Boštjan Zagradišnik (ekipa Černivšek), ciljanje s sekiro: 1. Boštjan Zagradišnik (Černivšek), V Velenju, kjer deluje že šesto leto, je plesna šola Spin pridobila popolnoma prenovljeno, klimatizirano dvorano v prizidku kulturnega doma, v kateri bo izobraževanje različnih zvrsti plesa za vse generacije potekalo še bolj učinkovito kot doslej. V septembru uvajajo tudi novost - interesne delavnice za predšolske otroke, ki bodo potekale vsako soboto od 9- do 12. ure, na njih pa bodo najmlajši plesali, risali in peli pajsanje hloda: 1. Ivan Solar in Andrej Solar (Primož), žaganje z amerikanko: 1. Boštjan Zagradišnik in Anton Planinšek. Prvi trije tekmovalci v vseh disciplinah so prejeli praktične nagrade, katere sta podelila županja Anka Rakun in podžupan Stanko Zagožen. Ob dveh odlično izpeljanih tekmovanjih na Ljubnem in v Lučah se je interes za gozdarska tekmovanja še okrepil. Tako so kar pod skrbnim nadzorom priljubljene vzgojiteljice. Otroci se bodo lahko zabavali, starši pa bodo medtem mirno opravili sobotne nakupe ali si privoščili kavico po napornem delovnem tednu. Uidi v Nazarjah bodo s plesnimi tečaji začeli v septembru. Sodeč po odzivu pred dvema letoma bodo predšolski in šolski otroci in tudi njihovi starši gotovo zainteresirani za plesno izobraževanje, ki je zelo pestro in zajema stand- tri ekipe iz našega območja sodelovale na gozdarskem tekmovanju v okviru 46. Turističnega tedna v Črni na Koroškem. Med 23 tekmovalci in 8 ekipami, so se naši tekmovalci odlično odrezali in zasedli najboljša mesta. Razvrstitev posamezno: 1. Andrej Solar (Ljubno), 2. Anton Planinšek (Luče), 3- Ivan Pungrat (Radlje ob Dravi). Razvrstitev ekipno: 1. Ljubno (Andrej Solar, Ivan Solar, Jure Solar), 2. Radlje ob Dravi, 3. Luče (Boštjan Zagradišnik, Anton Planinšek, Alojz Pančur). Sekira in motorna žaga sta zelo uporabni orodji, če sta v pravih rokah. V rokah neveščega pa sta lahko smrtonosni, nevarni zanj in za okolico. Zato so gozdarska tekmovanja pomembna tudi kot izobraževanje ob konkretnem delu, saj tekmovalci utrjujejo svoje strokovno podkovanost in s tem skrbijo za bolj varno delo v gozdu. Nenazadnje to pomeni tudi prijetno obliko druženja in krepitev medčloveških odnosov in sodelovanja. Ljubo Kosmač ardne in latinsko-ameriške plese, show dance, hip-hop, dance aerobiko in tae-bo. Plesna šola Spin organizira tudi plesne delavnice za predšolske otroke, individualne ure za odrasle in valete ter maturantske plese za šolarje. »Ponudba je pestra, z uvajanjem novih programov pa smo sposobni ustreči vsem vašim željam iz sveta plesa,« zagotavlja prvi mož Spina Miha Rabič. Franci Kotnik Na tekmovanjih gozdnih delavcev velikokrat odločajo malenkosti (foto: Ciril Sem) PLESNA ŠOLA SPIN VELENJE Po letu premora spet v Zgornji Savinjski dolini Plesna šola Spin, katere vodja in lastnik je Miha Rabič iz Velenja, se po letu dni premora znova pojavlja v Zgornji Savinjski dolini. Predlani so plesni tečaji za predšolske in šolske otroke ter odrasle potekali na Rečici ob Savinji, lansko leto se je Miha Rabič zaradi dodatnih obveznosti pri diplomiranju na Visoki strokovni šoli za podjetništvo omejil zgolj na tečaje v Velenju, v letošnjo sezono pa plesna šola Spin vstopa na velika vrata. TEMELJNA ŠOLA RAZVOJA ČLOVEŠKIH POTENCIALOV Če želimo motivirane zaposlene, moramo imeti najprej motiviran management Razvoj in uspeh podjetja ali institucije nista odvisna le od finančnih potencialov, trga in sodobne tehnologije. Potrebno je obvladovati vsa področja, kar pa zmore le človek. V vseh fazah delovnega procesa so namreč ljudje: proizvajajo, prodajajo, kupujejo, vodijo evidence, nadzorujejo... Do prave konkurenčnosti pridemo samo z ljudmi, trajno konkurenčno vrednost pa dosežemo z investiranjem v ljudi na ključnih delovnih mestih. Na ta način posredno dvigamo produktivnost in v končni fazi dobiček. Eden od pomembnih pogojev za uspeh kateregakoli podjetja ali organizacije so zadovoljni zaposleni, ki imajo možnost razvoja svojih potencialov, ki vodijo k novim idejam, te pa pospešujejo razvoj organizacije. Delo tem ljudem ne pomeni le vsakodnevne hoje v službo, ampak jim predstavlja življenjski izziv. Takšni ljudje ne gredo h konkurenci zgolj zaradi nekaj večje finančne stimulacije, saj imajo zagotovljene različne možnosti osebne in finančne rasti, zadovoljstvo v delovni ekipi pa jih stimulira k doseganju še boljših rezultatov. Prvi korak, s katerim je mogoče v kolektivu doseči takšne razmere, je komunikacija. Od tega, kakšna je v določenem okolju komunikacija, je odvisno vse ostalo. Če so zaposleni v dobrih odnosih, se to pozitivno odraža v kvaliteti dela in predanosti skupnim ciljem, seveda pa tudi v odnosih z zunanjimi partnerji. S pozitivno usmeritvijo dobi vsak od zaposlenih možnost, da skozi izobraževanje, trening in delo uporabi ves svoj potencial in konstruktivno sodeluje pri ustvarjanju učinkovitega delovnega okolja. Stroški nerazvoja oziroma stagnacije se nasprotno lahko izjemno visoki. Pomenijo lahko zaostanek podjetja ali institucije za splošnim in panožnim trendom, pri posamezni- kih pa frustracije, negotovost, de-motiviranost in, kar je najbolj uničevalno, neizrabo njihovih osebnih potencialov, čemur zagotovo sledi še finančna neuspešnost. Kljub temu, da so se pri zaposlovanju mnoge organizacije že precej posodobile, vseeno ne gre zanemariti ugotovitve, da največ pozornosti še vedno posvečajo izobrazbi, veliko manj pa znanju in motivaciji. Nič ne pomaga, če ima podjetje izredno sposobne ljudi, če slednji nimajo priložnosti, da bi svoje znanje uporabili v praksi. AgencijaŽarekizVelenjaje organizator Temeljne šole razvoja človeških potencialov - prvega tovrstnega programa v Sloveniji. V njem sodelujejo priznani predavatelji z različnih strokovnih področij, ki so skozi študij in lastne življenjske ter delovne izkušnje pridobili human odnos in modrost podajanja svojih nadgrajenih znanj na izjemno učinkovit način. Temeljna šola razvoja človeških potencialov daje odgovore na številna prej omenjena vprašanja: o učinkoviti komunikaciji, o stresu kot vsakodnevnem spremljevalcu ljudi, o človeku kot temelju uspešnosti, o organiziranosti delovanja vslužbi, o racionalizaciji časa, o človekovih rezervnih potencialih... Franci Kotnik Vse informacije v zvezi s Temeljno šolo razvoja človeških potencialov lahko dobite v Agenciji Žarek, Velenje, tel. in faks: 03 5875-484 ali GSM 041 467-601. , * • > v* * ' MOZIRSKI GAJ Cvetje in ideje navdušile obiskovalce Odločitev upravljavcev Mozirskega gaja o prestavitvi jesenske razstave rezanega cvetja v poletni čas (razstava je potekala od 15. do 19. avgusta) se je izkazala za pravilno. Prireditev Cvetje in ideje je že na dan otvoritve privabila okoli 4.000 obiskovalcev, ki so izrazili navdušenost nad izvirnimi idejami in svežo podobo parka. Za nov termin so se v mozirskem hortikulturnem društvu odločili iz več razlogov. Vreme je v muhastem jesenskem času že kar nekaj letzaporedoma rado ponagajalo in s tem okrnilo trud, Veverica je bila ena od 30 živalskih likov iz cvetja (foto: Ciril Sem) ki so ga vrtnarji vložili v parkovne gredice. Razstava je pridobila dodaten dela prost dan, saj so dan otvoritve usk- sejmi in prireditvami, ki so vrtnarski razstavi v Mozirju odtegnile določeno število obiskovalcev. S spremembami, ki so zaznamovale letošnjo “jesensko” razstavo, so člani mozirskega hortikulturnega društva želeli obuditi zanimanje za njihovo dejavnost, saj je zadnja leta nekoliko upadlo. Poleg časovnega zamika so v parku pripravili tudi vsebinske novosti. Po pozitivnih izkušnjah z odzivi ljudi na živalske like iz cvetja iz prejšnjih let so tokrat razstavo v celoti posvetili živalim. Poleg tridesetih živalskih likov, v katere so cvetličarji vpeli več stotisoč cvetov, so za popestritev pripravili razstavo pravih malih živali. Večerna glasbeno-kulturna otvoritev razstave z naslovom Rožaskrivnostna je bila izvedena v sodelovanju z Radiem Ognjišče, katerega poslušalci so praznično dogajanje v Mozirskem gaju spremljali v živo. Park je zaživel z glasbo in petjem, recitacijami in spretnim povezovanjem urednika Radia Ognjišče Francija Trstenjaka Nastopili so seveda tudi zgomjesavinjski glasbeniki in sicer Savinjski rožmarin pod vodstvom Tadeje Cigale, Karli Gradišnik, sestri Šuster ter duetjelkajuvan in Karmen Pečnik. Tovrstne fotografije so našle svoje mesto v prenekaterem družinskem albumu (foto: Ciril Sem) ladili z državnim praznikom - Marijinim vnebovzetjem. To je tudi čas počitnic, zato otroci in mladina še niso obre-menjeni s šolskimi obveznostmi. Pomembno pa je tudi dejstvo, daje september veliko bolj natrpan z raznimi Za konec je, čeprav nekoliko prezgodaj, ognjemet usmeril poglede v Mozirskem gaju zbranih gostov v bleščeče se nebo, otvoritev pasejezaključilaz nočnim ogledom z baklami obsijanega parka. KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKE DOLINE MOZIRJE Preverjanje usposobljenosti psov in vodnikov Od 2 3. do 26. avgusta je na poligonu zgornjesavinjskih kinologov v Varpoljah potekal mednarodni letni tabor vodnikov reševalnih psov. Tabora se je udeležilo 143 vodnikov reševalnih psov iz Italije, Avstrije, Nemčije, Slovaške, Madžarske in Slovenije. Ferdo Hrovat, vodja enote reševalnih psov in vodja tabora, je prepričan, da so takšna srečanja izredno pomembna, saj se izkušnje prenašajo iz države v državo, različne metode dela in izkušnje pa so vedno podrejene istemu cilju. Uspešnost iskanja pogrešanih ali zasutih oseb v ruševini, kamnolomu, podzemni jami ali gozdu je velikokrat odvisna prav od izurjenosti psa in vodnika, zato so mozirski kinologi razporedili delo v 12 skupin po celotnem območju Zgornje Savinjske doline. Pri delu igrata pomembno vlogo znanje in spretnost psov in vodnikov, zelo pomembna sta tudi socializacija in disciplina, da med prostimi psi ne pride do pretepa, ugotavlja Hrovat, prepričan, da večina ljudi premalo pozna koristno delo kinologov. Pravzaprav postaneta njihova vloga in prisotnost nepogrešljiva šele Ljudje premalo cenimo usposobljenost kinologov, ki pa se vedno znova izkažejo ob naravnih in drugih nesrečah (foto: Ciril Sem) ob naravnih nesrečah ali iskanju pogrešanih oseb - kar je dovolj pomembno poslanstvo, vredno maksimalnega spoštovanja. Savinjčan PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Matterhorn - gora, ki je prerasla v simbol Gorniški odsek Planinskega društva Gornji Grad izvede vsako poletje tudi odpravo v tujino. V preteklih desetih letih smo v okviru društva izvedli naslednje vzpone: leta 1991 na Grossvenediger (3.674 m, Avstrija) leta 1994 na Grossglockner (3.797 m, Avstrija), leta 1995 na Monte Roso (4.634 m, Švica), leta 1996 na Grosser Hafner (3.076 m, Avstrija), leta 1997 na Mont Blanc (4.808 m, Francija) in v sodelovanju s PD Celje na Wiesbachhorn (3.564m, Avstrija), leta 1998najungfrau (4.158 m, Švica), leta 1999 ponovno, a s kar 32 udeleženci, na Grossglockner (3.797 m, Avstrija), leta 2000 na Dom (4.545 m, Švica) in končno letos, leta 2001 na Matterhorn (4.478 m, Švica). Matterhorn in poti, ki vodijo na njegov vrh Matterhorn je gora, ki je prerasla v simbol ne samo v Švici, ampak po vsem svem. Njeno podobo lahko vidimo na ovitkih čokolad, na znamenitih bombonih Ricola, na pralnih praških in še kje. Zaradi izjemno drzne oblike jo prištevajo mednajlepše gore na svem, kar je sicer stvar okusa, dejstvo pa je, da prebivalci ob njenem vznožju že lep čas živijo le od obiskovalcev, ki si želijo goro ogledati v živo, in od gornikov, ki jim sam pogled na goro ne zadošča... Med slednjimi smo se letos znašli tudi gornjegrajski planinci. Ob tej priliki naj poudarim, da je že leta 1986 stalo na vrhu te gore šest naših članov, torej je bila letošnja odprava druga v okviru našega društva. Ker je bistvenega pomena pri vzponu na tovrstne gore vreme, smo izkoristili obdobje izredno lepega in toplega vremena konec julija in se podali v Švico. Ob prihodu je sledil obisk idiličnega mesteca Zermatt in nastanitev v kampu. Takoj naslednji dan pa smo se z gondolo že popeljali na višino 2.583 m (Schwarzsee) in krenili proti planinski postojanki Hömlihütte, na višino 3.260 m. Po malici smo se tri naveze odločile za takojšnje nadaljevanje vzpona do zasilnega bivaka na višini 4.002 m, ena naveza pa se je odločila, da Izkoristi zavetje koče in naslednje jutro krene od tam. Vse je šlo po načrtih, tudi zaradi dobre predhodne priprave vseh udeležencev in seveda lepega vremena, ki ni z ničemer motilo našega plezanja. Vreme se ni izneverilo niti v ponedeljek, 30. julija, zato smo vse naveze tega dne stale na vrhu. Pravih čestitk pa takrat še ni bilo... Vsi smo se namreč zavedali, da smo opravili manj kot polovico potrebnega dela za uspešno izvedbo odprave. Čakal nas je namreč še dolgotrajen in nevaren spust. A splet pozitivnih faktorjev je tudi tu odigral v našo korist: tri naveze so sestopile še isti večer, le naveza, ki je zjutraj štartala od koče, je bila Zahvaljujemo se vsem našim sorodnikom in znancem, ki so bili v mislih z nami, in našim Sponzorjem: prevozništvu Franc Nadlučnik, šiviljstvu S model. Gordon Design, mesarstvu Rup in pekarni Kramer. prisiljena v steni prenočiti, kar pa zaradi relativno visoldh temperatur ni bilo kritično in naslednje jutro smo že družno slavili pred planinsko kočo. Vrh Mattrehorna smo julija 2001 osvojili naslednji gornjegrajski planinci (po navezah): Vid Preložnik in Andrej Oblak, Klemen Petek injure Rojten, Matej Zavolovšek in Zdene Purnat, Primož Benedik in Zde-ni Purnat, dva dni pred nami pa v lastni režiji, z bivakiranjem prav na vrhu, tudi Andrej Pahovnik in Franček Pahovnik. Vsem mojim planinskim kolegom za ta uspeh ob tej priliki še enkrat čestitke! Zdenko Purnat ml. SAVINJSKI M DO PLANINSKIH DRUŠTEV Poučen mladinski planinski tabor Drugo avgustovsko soboto se je v mladinski planinski tabor odpravila predzadnja izmena mladih planincev Savinjskega meddruštvenega odbora. 49 mladih ljubiteljev gora iz planinskih društev Luče, Ljubno, Slivnica in Celje ter njihovi vodniki in mentorji so za en teden napolnili tabor, ki je bil letos postavljen v Dovjah pri Mojstrani. Starejši udeleženci tabora na vrhu Male Mojstrovke (foto: AU) Tabor se je začel konec junija in je trajal do konca avgusta Vsako soboto se je v tabor naselila druga skupina in kot predzadnji so v njem taborili mladi planinci iz omenjenih društev. Njihov vodja je bil Matej Planko iz PD Slivnica, izmena pa je doživela marsikaj zanimivega Tabor je bil postavljen na čudoviti lokaciji, od koder so lahko udeleženci ves čas opazovali Triglav, svoje pa je dodalo še lepo, sončno vreme, ki jih je grelo ves teden. Mladi planinci so opravili številne izlete in tako kot vsi ostali udeleženci osvojili Jerebikovec (najvišji vrh Mežakle) in Dovško Rožco ter Dovško Babo. Starejši udeleženci so se podali na Malo Mojstrovko, mlajši pa na Sleme nad Vršičem. Poleg tega so si ogledali Triglavsko muzejsko zbirko v Mojstrani, ki prikazuje značilnosti tega področja, prve vzpone na Triglav, začetke slovenskega planinskega društva, gorskega vodništva in gorske reševalne službe, makete bivakov in planinskih koč ter delo Jakoba Aljaža. Mlajši udeleženci tabora so obiskali tudi Kekčevo deželo, kjer sta jih Kekec in teta Pehta pričakala s kislim mlekom in žganci. Ogledah so si slap Peričnik, mojstranski gorski reševalci so jim prikazali, kako poteka reševanje poškodovanih planincev na težko dostopnih področjih, seznanili pa so se tudi z osnovami ori-entiranja v naravi ter izvedli orientacijski pohod. Z zanimanjem so prisluhnili predavanju o pomenu varne in udobne planinske opreme, ki prepreči marsikatero nesrečo v gorah. Udeleženci tabora v Dov j ah so izdelali herbarij, lahko so se preizkusiliv plezanju, zasprostitev pa so zaplavali v radovljiškem bazenu. V taboru so se spletla številna nova poznanstva in prijateljstva, zlasti ob tabornem ognju, kjer so potekale različne družabne igre, izbirah so mis-tra in miss tabora... Videli in doživeli so veliko novega in zanimivega, za kar je na račun finančne pomoči v naj večji meri zaslužna Zveza za šport otrok in mladine, udeleženci tabora pa se zahvaljujejo tudi planinskim društvom in ostalim pokroviteljem. Andreja Urh ZGORNJESAVINJSKO MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV MOZIRJE Sproščeno druženje v Logarski dolini Kot je to že v navadi, so se zadnjo soboto v avgustu srečali delovni invalidi celjske regije na svojem petem, že tradicionalnem, srečanju pred Domom planincem v Logarski dolini. Tildi vreme je bilo kot nalašč za druženje in izmenjavo različnih izkušenj, ki so se nabrale od lanskega srečanja. Letos so se že stalnim “obiskovalcem” srečanja pridružili invalidi iz Zagorja ob Savi. Prisotne je kot gostitelj pozdravil predsednik Zgornjesavin-jskega medobčinskega društva invalidov Mozirje Tone Gračner, ki je vsem skupaj zaželel veliko lepih trenutkov ob letošnjem snidenju. V imenu domačinov se je željam pridružil solčavski podžupan Avgust Lenar. Slavnostni govornik, podpredsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Srečko Matkovič, je v grobem orisal naloge zveze, ki niso samo druženje, ampak tudi delo na socialnem področju, kjer skrb posvečajo nepokretnim ter zaposlovalni politiki mladih invalidov, saj so le-ti težje zaposliva delovna sila. Telesne okvare, ki so jih pridobili v času dela, so tiste, ki pogojujejo njihovo zmožnost za delo. Govornikom so sledili nastopajoči, ki so z bogatim kulturnim programom popestrili sobotno dopoldne v Logarski dolini. Zabavah so jih ženski pevski zbor iz Solčave, pevski duo iz Nove Štifte, harmonikar Miha ter solčavski cerkveni pevski zbor. Manjkalo ni niti glasbe za ples, ki jo je marsikdo obilno izkoristil. Precejšnje število obiskovalcev je srečanje izkoristilo tudi za obisk bhžnjih vrhov in slapa Rinke. Ob koncu srečanja organizator ni mogel mimo zahval vsem, ki so pomagali pri organizaciji tako množičnega srečanja, kot je srečanje invalidov celjske regije. Marija Sukalo GORNJI GRAD Ekološka štafeta S podpisom sporazuma med občinama Globasnica in Gornji Grad o sodelovanju pri varstvu okolja v okviru čezmejnega sodelovanja je bila slednja kot prva slovenska občina sprejeta v Evropsko okoljevarstveno zvezo. Klimatska zveza Avstrije vsako leto organizira tako imenovano ekološko štafeto po avstrijskem Koroškem, prejšnji teden pa so predstavniki zveze na 600 kilometrov dolgi poti obiskali tudi Gornji Grad, kjer jih je sprejel in pogostil župan Toni Rifelj. Savinjčan Predstavniki evropske okoljevarstvene zveze med postankom v Gornjem Gradu (foto: Savinjčan) PLANINSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI GABERKE Osvajajo domače in tuje vrhove Rečiški planinci kljub vročemu poletju vztrajno hodijo v gore in osvajajo številne vrhove doma in v tujini. Zaradi izrednega zanimanja so letos, kljub temu, da ni bil v delovnem načrtu, ponovili vzpon na Triglav. Lotili so se ga sistematično in načrtno, saj je bila med osvajalci vrha večina še neizkušenih gornikov. Da bi pridobili nekaj izkušenj v plezanju preko klinov, so se podali najprej v začetku avgusta na preizkusni vzpon na Raduho, sredi avgusta pa so se povzpeli na naš najvišji vrh. Pot so pričeli v Legnerjevem rovtu v dolini Kot, skozi Pekel pod Rjavino do Staničeve koče in čez Rž do doma na Kredarici. Ibra je potekala počasi, a v velikem pričakovanju. Rečiške “Neslovence” so spremljali že izkušeni “mački”, vodniki Stane Gašperič, Srečo Uzar in Robert Teržan. Za osvojitev vrha so se gorniki odločili še isti dan. Tako je, po mnenju vodnika Robija Teržana, kar devet rečiških planincev postalo, z znamenitim krstom na vrhu Triglava, “pravih Slovencev”. Ses- ero in ostanke stare izpiralnice in predelovalnice zlate rude v Alter Pocherju na 2490 metrih nadmorske višine. Ugodno vreme jim je omogočilo prečenje ledenika Kleines Fleiskees in proti večeru so bili že pred pragom postojanke na samem vrhu Sonnenblicka. Avstrijcem so pripravili nazoren prikaz krsta ob osvojitvi tritisočaka, kar je bilo za naše sosede posebno doživetje. Sončno vreme naslednjega dne jim je pričaralo vse užitke ob pogledu na Visoke Ihre. Rečiški planinci na vrhu Triglava (foto: Vera Slokan) top s Kredarice so nadaljevali drugi dan čez Planiko na Dolič, čez Hribarice na Prehodavce in do koče pri Sedmerih jezerih ter do doma na Komni sestopili h koči pri Savici. Le nekaj dni po uspelem vzponu na Triglav je vodniška trojica Gašperič, Uzar in Teržan popeljala skupino rečiških planincev preko meje na dvodnevno osvajanje tritisočaka Sonnenblick v Avstriji. Pot so pričeli s kombijem preko mejnega prehoda Vič mimo Celovca, Beljaka, Spittala in Möl-brücka do izhodišča v Heiligen-blutu. Od tu so pot nadaljevali peš proti vrhu Sonnenblicka. Ogledali so si akumulacijsko jez- Zjutraj so v popolni opremi nadaljevali prečenje ledenika nazaj do Heiligenbluta. Pot je bila izredno naporna, a izkušeni planinci so premagali vse težave in si nabrali še nekaj gorniških izkušenj. Ib so si ogledali znamenito cerkev Svete krvi, skalnjak in pokopališče ponesrečenih gornikov. Domov so se vračali po dolini reke Moll in preko Pavličevega sedla. Za vse gornike, bodisi da so osvajali dva - ali tri tisočak, je bil vsak vzpon in osvojitev vrha posebno doživetje, še posebno ob izkušenih vodnikih, kot jih ima Planinsko društvo Rečica ob Savinji. Marija Sukalo 8. kravje in konjske dirke navdušile tudi Zgornjesavinjčane Na velikem travniku pri Gaberkah se jevnedeljo, 19. avgusta, tresla zem-ijapodnogaminekaj tisoč radovednežev, konjskih galoperjev ter nenavadno živahnih krav mlekaric. Da so bile prav krave osrednja posebnost dirk, ni čudno, saj so bile vse brez izjeme (kot že nekaj let poprej) tekmovalno razpoložene, a muhaste in nagajive hkrati. Izbrali so tudi kravjo miss oziroma najbolj fotogenično sivko - kravo Piko iz Brunšvika. ■ V napeti konjski dirki se je na odlično drugo mesto uvrstil Dušan Irmančnik iz Šmartnega ob Dreti (foto: Jože Miklavc) Vse pa seje začelo z razstavo in delavnicami domače obrti, kmečkih opravil in kulinaričnih izdelkov, ki so jih ponudile domače gospodinje iz Gaberk, Raven in Plešivca. Franc Šteharnik, predsednik turistično kulturnega društva Gaberke in direktor dirke, je menil, da je to le enaiz-med številnih slovenskih podeželskih razvedrilnih prireditev, ki na srečo privabljajo vse več gostov tudi iz sosednjih krajev. IzZgomje Savinjske doline je prišlo na prireditev rekordno število obiskovalcev, Dušan Irmančnik tudi kot tekmovalec s konjem. Konjske dirke, ki so sledile, so bile pravi športni spektakel, tekmovanje s kravami pa nadvse zanimiva burleska na sto metrov dolgi, ograjeni travnati stezi. Med konjeniki, ki so prikazali srhljivo tekmovanje v hitrem jahanju, so bili ljubitelji konj popolnoma enakovredni tekmovalcem, ki ta šport gojijo načrtno. S travnatim terenom so ob navdušenju nekaj tisoč gledalcev najbolje opravili Peter Janič iz Velenja z angleškim konjem Tibikom (prvo mesto), Dušan Ir-mančnikiz Šmartnegaob Dreti s konjem Feliksom na drugem mestu in tretjeu-vrščeni Rajk) Slamek iz Gaberk z Astro. Vsi najboljši so prejeli pokale in nagrade, Dušan Irmančnik pa se je, kot je dejal, moral krepko potruditi, da je dostojno branil izkušnje in »hitra konjska kopita« priznanega ranča Burger Veniše. Jože Miklavc TEKMOVANJE HARMONIKARJEV NA VRANSKEM Absolutni zmagovalec Uroš Točaj Na Vranskem so prvi avgustovski konec tedna pripravili Vranske poletne večere. Po petkovem koncertu Alfija Nipiča z gosti iz tujine in sobotni prireditvi z naslovom Zvestobase nagrajuje je v nedeljo potekalo tretje tekmovanje harmonikarjev, na katerem se je znovaodlično odrezal Uroš Točaj, ki je za sabo pustil vso konkurenco. 66 harmonikarjev in harmonikarje je bilo razdeljenih v štiri starostne kategorije. Uroš Točaj, sicer varovanec Robija Zupana, je zmagal v kategoriji 12 do 16 let in bil nato po oceni strokovne komisije ter občinstva razglašen za absolutnega zmagovalca tekmovanja, kar je nov, čestitk vreden dosežek v karieri mladega glasbenika z Lepe Njive. KF POLFINALNO TEKMOVANJE ZA ZLATO HARMONIKO LJUBEČNE NA VENIŠAH V finalu bosta igrala tudi Zgornjesavinčana Sredi avgusta je na Venišah potekal drugi del polfinalnega tekmovanja harmonikarjev za Zlato harmoniko Ljubečne, ki sta ga organizirala KUD Ljubečna in hotel Štorman. Prvi del tega tekmovanja je bil v Postojni prvo avgustovsko nedeljo. Letos se je za Zlato harmoniko Ljubečne potegovalo preko tristo harmonikarjev na osmih izbirnih tekmovanjih širom Slovenije. Med njimi so dobili kar šestinšestdeset polfinalistov v različnih starostnih kategorijah. Mladi in manj mladi harmonikarji po letih in po stažu igranja so pokazali zavidljivo visoko raven znanja in spretnosti v raztegovanju frajtonarice. Na izbirnem tekmovanju za Zlato harmoniko v Nazarjah je dvočlanska komisija iz Ljubečne izbrala polfinaliste: Stanka Vrčkovnika in Primoža Zvira iz Šentjanža, UrošaTočajaz Lepe Njive, Franca Skoka in Primoža Bitenca z Rečice ter Marijo Kaker iz Luč. Ti so se pomerili z ostalimi harmonikarji, ki so prišli iz različnih krajev Slov- enije, v igranju skladb in priredb ter Zoran Kalin in Tomaž Guček je bila venčkov različnih avtorjev. zelo stroga. Vsak harmonikar je Komisija v sestavi Albert Završnik, moral zaigrati venček narodnih in Uroš Točaj in Primož Zvir se bosta potegovala za naklonjenost poslušalcev v finalu na Ljubečni (foto: Ciril Sem) eno skladbo v skupnem trajanju šest minut. Žal pa tega niso upoštevali vsi tekmovalci, zato so bili nekateri diskvalificirani. Izmed trideset nastopajočih je komisija izbrala kar šestnajst finalistov. Tako bo v starostni kategoriji od 41 do 60 let v finalu raztegnil svoj meh Stanko Vrčkovnik, medtem ko se bo v kategoriji od 15 do 25 let pomerilo v spretnosti in znanju devet harmonikarjev, med njimi sta tudi Zgornjesavinčana Primož Zvir in Uroš Točaj, v kategoriji do 14 leta starosti pa bo zaigralo šest tekmovalcev. Vsi se bodo potegovali za nagrado Avgusta Stanka, nagrado občinstva in zlato harmoniko. Marija Sukalo ŠOŠTANJ Stare gasilske brizgalne ponovno na delu Člani prostovoljnega gasilskega društva Šoštanj mesto so organizirali že 18. tekmovanje starih ročnih in motornih brizgaln, ki se ga je udeležilo 17 desetin iz vse Slovenije. Tokrat sta se prvič predstavili tudi ženski desetim, kljub hudi poletni pripeki pa je tekmovanje minilo v dobrem in Po prestižnem merjenju moči so bili zadovoljni tako Gornjegrajci kot Ljubenci, pa še brhka desetarka PGD Blanca je korajžno stopila med Zgornjesavinjčane (foto: Savinjčan) V konkurenci motornih brizgaln je sodelovalo pet moških desetin. Z najstarejšo motorko iz leta 1923 in najbolje izvedeno vajoso slavili Šentiljčani, pred Teharjem in veterani iz Trnovelj. Mlajša desetina iz Gornjega Gradu je zaradi neresnega pristopa, ki ne more bid včastpredstavnikom društvain kraja, ki ga predstavljajo, končala na zadnjem, petem mestu. Čast Gomjegrajcev so reševali in rešili veterani v najmočnejši konkurenci v tekmovanju ročnih brizgaln. Kljubletom indejstvu,dasosetekmovanjaudeležfli prvič, so srčno in dostojanstveno izved- li vajo in pristali na končnem tretjem mestu. Vkonkurenddesetihdruštevso si mesto pred Gornjegrajci prigarali Ljubenci, večkratni zmagovalci tekmovanja, prvo mesto pa so letos osvojili člani ekipe Šentjurja. Pri ženskah so vajo z ročno brizgalno najhitreje izvedla dekleta iz Ljubnega ob Savinji pred kolegicami iz PGD Blanca, tako organizatorji kot društva pa zaslužijo pohvalo za ohranjanje že kar zgodovinskega načina borbe z ognjenimi zublji. Savinjčan LOKE PRI MOZIRJU Obnovljeno kužno znamenje Kužna znamenja so svojevrstni pomniki zgodovine, ki opozarjajo na razmere, ki so vladale v določenem času. So spomeniki vsem tistim, ki so pokopani okoli njih in ki zaradi kuge večnega miru niso našli na pokopališčih. V Mozirju so kar tri znamenita ste-brna kužna znamenja. Prvo je na Kolovratu, drugo je Acmanovo v Preseki, tretje pa ob cesti izven Lok protigozdnišoli. Vsa tristojijo tako, da bi lahko skoznja potegnil črto, kar jim daje še nek dodaten pomen. Kužno znamenje v Lokah je že dolgo klicalo po obnovi. Bilo je najlepše izmed vseh treh, saj so bile v njem še originalne freske, ki so bile obnovljene leta 1911. Zob časa pa je bil od-dej neprizanesljiv in znamenje je vidno propadalo in dajalo slab vzgled vsem tistim, ki so obiskovali šolo. Domačini so prvi korak pred propadanjem storili s tem, da so obnovili streho. Vse ostalo pa je čakalo do letošnjega poletja, ko se je projekta lotila in ga financirala Pavla Trogar. Poiskala je spretne zidarje, ki so ob-noviliosmerokotnisteberinpripravili vse potrebno, da so se v oknih znova “pokazali” svetniki, ki jim je novo življenje “vdihnila” Liza Kosmač. Benjamin Kanjir Obnova znamenja v Lokah je financirala Pavla Trogar (foto: B. Kanjir) c LJUDJE IN DOGODKI. OGLASI E) GREGOR DELEJA IZ MOZIRJA Že s trinajstimi leti se je poskusil na področju kompozicije Mladi pianist Gregor Deleja iz Mozirja je osnovnošolske klopi gulil v rodnem Mozirju, nato je obiskoval I. Gimnazijo v Celju, sedaj pa obiskuje Oddelek za glasbeno pedagogiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Že v ranem otroštvu sta ga starša navdušila za klavir in ga s sedmimi leti vpisala k uram klavirja k pedagoginji Miri Kelemen. V osnovnošolskih letih je vso svojo energijo in prosti čas usmeril v glasbeno izobraževanje, prepeval v pevskem zboru in bil njegov korepetitor. “Ko so sošolci igrah nogomet ah uganjali kake druge norčije, sem jaz sedel ob klavirju in delal. A to zame ni bilo nikoli pretežko,” opisuje svoje otroštvo Gregor. Pomagal je tave. V gimnazijskih letih je nastala tudi znana kompozicija Gimnazija - suita v štirih stavkih za violončelo, sopran in orkester, ki jo je posvetil 190-letnici prve celjske gimnazije. Kompozicijsko sedaj Gregor ustvarja na fakulteti pod vodstvom mentorjadoc. MaksimiljanaFeguša. Uidi v tem času je napisal številne priredbe za orkester in različne sestave. Ena takih je tudi skladba Agnus za sopran, mezosopran in orkester, Gregor Deleja (levo) in Simon Dvoršak sodelujeta že od prvega letnika gimnazije dalje (foto: JM) oblikovati kulturne prireditve v šoli in v kraju. Osnovno in glasbeno šolo je končal z odliko. Že s trinajstimi leti se je poskusil tudi na področju kompozicije in napisal tri klavirske miniature. S kulturnim poslanstvom je nadaljeval tudi na I. Gimnaziji Celje v Kulturnem društvu Anton Aškerc, kjer je vodil dekliški pevski zbor. Bil je tudi pobudnik različnih kulturnih prireditev ter urejal gimnazijsko glasilo Rž. V gimnazijskih letih je dodobra poglobil svojo glasbeno pot. V prvem letniku je začel prijateljevati s Simonom Dvoršakom, pianistom in dirigentom. Začela sta igrati v klavirskem duu. Njuni nastopi tudi danes navdušujejo poslušalce v Sloveniji in tujini. Glasbeno izobraževanje je nadaljeval pri Miri Kelemen in uspešno zaključil deset letnikov klavirja. Uidi kot dijak se je ukvarjal s kompozicijo. V ta čas sodijo številne miniature za klavir in vokal, priredbe za Mladinski orkester I. Gimnazije Celje, za zbor in različne ses- ki jo je napisal ob 70-letnici rotari-jstva v Sloveniji. Krstno izvedbo je skladba doživela doma v Mariboru, nato so jo izvajali tudi v Celju in v tujini v Bad Gleihenbergu na predsedniški konferenci Rotary Internatonal ter na svetovni rotarijski konferenci v ZDA. Ihdi na fakulteti sodeluje na kulturnem področju ter organizira različne glasbene nastope. Je tudi članRotaractklubaMaribor. “Vklu-bu, ki na mednarodni ravni deluje pod okriljem Rotary kluba Maribor, se združujejo mladi izbranci, ki so zavezani visokim etičnim in socialnim načelom, za katere tudi delujejo. Klub se trudi za vse zapostavljene in ogrožene člane družbe ter siceršnjo pomoč vsem generacijskim skupinam v okviru lokalne in mednarodne skupnosti. “V okviru Rotaract kluba Maribor sem nosilec funkcije vodje protokola in odgovoren za odnose z javnostjo. V okviru rotarijskega delovanja sem bil sam tudi pobudnik sedaj že tradicionalnih dobrodelnih kon- certov v Celju in v Mariboru, ki so namenjeni zbiranju denarja za vsestransko nadarjene dijake in študente, ki izhajajo iz revnejših socialnih okolij, ter Fundaciji Leona Štuklja,” opisuje klub in delo Gregor. “Delo v klubu ni samo garanje, veliko je druženja in sprostitve. Porajajo se številna poznanstva in prijateljstva.” Za umetniške in glasbene dosežke je Gregor prejel številna priznanja. Najraje omeni diplomo mag. Richarda Leeba, dunajskega menedžerja in glasbenika, za dosežke na področju glasbenega menedžmenta ter nominacijo za visoko priznanje Univerze Maribor - Perlachovo nagrado za dosežke na umetniškem, organizacijskem in učnem področju, ki mu bo podeljena letos oktobra. Gregor se kljub temu, da je postal znan pianist domainvtujini, rad vrača v rodno Mozirje. V sodelovanju z Glasbeno delavnico Osminka tudi Mozirjanom pripravi prečudovite večere s svojimi skladbami ali skladbami znanih svetovnih umetnikov. Svojim staršem in pedagoginji Miri Kelemen je neizmerno hvaležen, da so ga na življenjski poti usmerjali tako, da se je vedno pravilno odločil. Glasba je njegov svet. Enaindvajsetletni Gregor ima mnogo načrtov za prihodnost, vendar bo še naprej študiral v smeri kompozicije in glasbenega menedžmeta. Čaka ga še veliko trdega dela. Kljub temu pa mu ostane tudi nekaj prostega časa, ki ga zapolni s prebiranjem kakšne dobre knjige. Marija Sukalo N A Z A R J E ■m\ OBČINA NAZARJE PROGRAM PRAZNOVANJA OBČINSKEGA PRAZNIKA 2001 Sobota, 8. septembra: 9.00 Tkrnir v odbojki in nogometu na Lazah pri Kokarjah 16.00 Košarkarska tekma KK Nazarje : KK Prebold v športni dvorani Nazarje 19.00 Košarkarska tekma KK Union Olimpija : KK Hapoel (Izrael) v športni dvorani Nazarje Nedelja, 9. septembra: 8.00 Teniški turnir na Venišah Ponedeljek, 10. septembra: 18.00 Otvoritev razstave likovnih del Gorana Horvata v gradu Vrbovec Nazarje Petek, 14. septembra: 10.00 Otvoritev prenovljene proizvodnje v Glin IPP d.0.0. Nazarje 12.00 Slavnostna akademija ob 100-letnici lesne industrije v Nazarjah v Delavskem domu Nazarje Sobota, 15. septembra: 14.00 Ihrnir v skvošu v Kokarjah Nedelja, 16. septembra: 9.00 Kolesarjenje Račnek - Nazarje - Zgornje Pobrežje - Brdo - Račnek Ponedeljek, 17. septembra: 17.00 Otvoritev muzeja gozdarstva in lesarstva v gradu Vrbovec Nazarje Torek, 18. septembra: 18.00 Slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj v Delavskem domu Nazarje LEPA NJIVA Z lastno voljo in rokami do novega ■ . IV v igrišča Mladinci iz Lepe Njive so se pred časom odločili, da se lotijo velikega projekta, izgradnje igrišča za odbojko na mivki. Ljubezen do tega športa, ki ima pristaše povsod po svetu, z velikimi koraki pa se že nekaj časa uveljavlja tudi v Sloveniji, je premagala začetne probleme, novo igrišče pa so to nedeljo uradno pričeli tudi uporabljati. Igrišče za odbojko na mivki je nastalo v idiličnem gozdnem ambientu (foto: Benjamin Kanjir) NOVA ŠTIFTA Srečanje zakonskih parov Nekateri pridejo, da se zahvalijo Bogu zaleta, ki so jih preživeli skupaj, spet drugi zaradi druženja in morebiti tudi zato, da spoznajo nove obraze. Ni pa jih malo, ki jim vsakoletno srečanje zakonskih parov z mašo pri NoviŠtifti pomeni poglobljenpremislekopartnerstvu, spoštovanju in medsebojni povezanosti, ki je temelj vsake urejene skupnosti Precej let se že zbirajo zakonski pari enkrat na leto vcerkvi Marije Zvezde, letos se je pred oltarjem zvrstilo 54 parov iz različnih krajev Zgornje Savinjske doline in tudi od drugod. Savinjčan Letos se je v Novi Štifti zbralo kar 54 zakonskih parov od blizu in daleč (foto: Savinjčan) SOTESKA PRI LJUBIJI In kako bi to najlažje storili, če ne z organiziranim turnirjem za ženske in moške. Udeležilo se ga je osem ženskih in štirinajst moških ekip, ki so bile sestavljene iz treh do petih igralcev. Športni boji in navijanje množice obiskovalcev so upravičili pravilnost odločitve, ki je botrovala, da je Lepa Njiva bogatejša za čudovit športni objekt v še čudovitejšem naravnem okolju. Zemljišče, na katerem igrišče stoji, je prispeval Anton Sedovšek, kateremu so mladi neskončno hvaležni. Dostop do objekta so naslonili na skale, umetelno izdelana brv pa kar sama vabi, da kdo stopi po njej. Mladi so vse postorili sami, veliko oporo pa so jim nudili tudi domačini, ki jim ni vseeno, kje se mladina zbira in zadržuje. Na pomoč so priskočili tudi nekateri sponzorji. Najtežje je bilo z mivko, ki je zelo draga, pripeljali pa so jo iz Mežice. Navozili so tudi okoli 200 kubičnih metrov peska, s katerim so utrdili teren. Otvoritveni turnir je bil zelo dobro obiskan, kar zagotavlja, da se bo prijel in postal tradicionalen. Mladi iz Lepe Njive zato že razmišlj ajo naprej, prvi naslednji korak bo ureditev osvetlitve, njihova največja želja pa je, da bi igrišče služilo vsem krajanom in da bi bilo čim večkrat zasedeno. Benjamin Kanjir Savinja nudila pravo osvežitev V poletnih mesecih se obrežja vzdolž Savinje prelevijo v prava kopališča, ki nudijo zatočišče pred vročino domačim in bližnjim prebivalcem. Ena bolj priljubljenih plaž je nastala v Soteski pri Ljubiji, kamor prihaja vsako leto več kopalcev. Nekateri so že stalni gostje, ki se vozijo pretežno iz Velenja, nemalo pa je tudi turistov iz drugih koncev Slovenije. Hladne reke so vedno bolj popularne za vse tiste, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov ne odločajo za letovanje na morju ali v toplicah, pa tudi tiste, ki so svoj dopust že izkoristili, vendar jih poletna vročina zvabi k vodi. Na žalost pa so reke, in Savinja tu ni izjema, predvsem v svojih spodnjih tokovih onesnažene in zato kopanje v njih poleg veselja in zabave pušča v nas grenak priokus. Še posebej zato, ker vemo, da je takšno stanje s svojim brezbrižnim odnosom do naravnih danosti zakrivil človek sam. Zato izkažimo naravi, ko se za sprostitev in razvedrilo poslužujemo njenih virov, naj bo to ob rekah, v gozdovih, v planinah ali ob morju, kanček hvaležnosti za njeno radodarnost s tem, da je dodatno ne obremenjujemo z odpadki in da čim manj spreminjamo njen pros- tor in potek življenja v njem. Konec koncev se predvsem nam samim. bo ohranjanje naravnih virov obrestovalo Vesna Petkovšek V Soteski je v vročili poletnih dneh kar mrgolelo kopalcev (foto: Vesna Petkovšek) LJUDJE IN DOGODKI C E) EDO MARKEŠ IZ NAZARIJ Nekaj o medvedih, potovanju in lovu, predvsem pa o deželi, ki te očara in začara Edo Markeš je lovec že dvainštirideset let. Obiskali smo ga doma v Nazarjah in razgrnil nam je veliko zanimivosti iz sveta živali, ljudi in lova. Vedno znova pa se je v svojem pripovedovanju vračal k deželi, ki ga je popolnoma očarala - to je Namibija. Obiskal jo je že trikrat in še ga vleče tja dol, na sušni jugozahod Afrike, kjer na ozemlju, velikem preko 800.000 km2, živi samo 1.800.000 prebivalcev. Edo je navdušen nad ljudmi Namibije: “Prava Afrika se začne južno od ekvatorja.” SevernaAfrika, polna umazanije in prosjačenja, se mu ni tako vtisnila v dušo kot ta sušna dežela, ki ne pozna lakote, čeprav ima težave z vodo. Taje tudi 150 metrov globoko. Urejena črpališčana vetrni pogon so bila zgrajena v času, ko je bila Namibija nemška kolonija (od 1883 do 1916). Doleta 1990 je “bdela” nad njo Južnoafriška republika, od takrat pa je samostojna država. Gospodarstvo držijo v rokah belci, največ nemškega porekla, ki jih je kakšnih 10 odstotkov. Po ozemlju Namibije tečeta samo dve stalni reki: Kunene in Okavango. Slednja v sosednji Botsvani oblikuje velikansko delto, znano iz fotografij in filmov National geographica, na Kunene pa so zgradili hidroelektrarno, lei skupaj s še eno termoelektrarno zadostuje za energetske potrebe celotne države. Struge ostalih rek se napolnijo ob dežju, vendar tudi hitro presahnejo. Hladen morski tok in vroča puščava neposredno drug ob drugem tvorita meglo oziroma roso, ki omogoča tudi v puščavi preživetje nekaterim rastlinam in živalim. Ob listanju albuma Edo Markeš navdušeno pripoveduje o svojem 6.000 kilometrov dolgem popotovanju vse do angolske meje na severu. Pripoveduje o 300 metrov visokih puščavskih sipinah, po katerih se da imenitno dričati navzdol, o bušmanskih slikarijah starih 6.000 let, na njih so upodobljene živali, ki še danes živijo prav tam, o okamenelih drevesih, odloženih ob potopu pred milijoni let. Pokaže fo-tografijo prijateljev z ranča: udomačenega geparda in nemškega ovčarja. Še enkrat hoče obiskati tržnico izdelkov iz lesa, kjer pod spretnimi rokami nastajajo spominki Afrike, ali pa se podati v pokrajino Koa-koland, med pripadnike plemena Himba. Koža žensk tega plemena ima rdeče čokoladni nadih, kot kozmetično sredstvo namreč uporabljajo mešanico kozjega masla in zemlje. Med ogledovanjem trofej z afriškega lova - oriksa, svinje bra-davičarke, kuduja - se počasi preselimo na drugi konec sveta, v deželo gozda in vode - na Švedsko. V oktobru, času lova na lose, po švedskih gozdovih kar mrgoli lovcev. V lovišču Safsen je število lovcev sicer tedensko omejeno, lovijo pa lahko vsi z državno licenco. Lovišče obsega 17.000 hektarjev, poleg losov pa je mogoče loviti tudi ruševce in velike peteline. Najštevilnejši gostje tega lovskega turizma so Avstrijci in Nemci z vzhoda države. Pregrešno drag aranžma vsebuje ogrevano hišico, zajtrk, tri skupne pogone na dan in brezalkoholno pivo ali drugo brezalkoholno pijačo. Lovci nosijo za klobukom fluorescentne trakove rdeče barve z oznako oziroma napisom lovišča (zaradi varnosti). Zanimivo je, da Švedi ne lovijo zaradi trofej, ki jih tudi ne zaračunavajo, ampak zaradi mesa. Plačate torej enako, uplenite kaj ali pa ne. “Čudili so se mi, ker prihajam od tako daleč na lov,” pravi Edo, hkrati pa doda, da bo obiskal še Kanado, če bo le mogel, poleg Namibije seveda.” V starosti se da prav lepo živeti ob spominih, to vidim že sedaj. “Slovenija je zelo lepa, vsaka dežela, ki je drugačna od naše, pa je po svo- je zanimiva,” je pojasnil svojo potovalno filozofijo. Edo Markeš je svoj lovski staž začel pri lovskem društvu Dreta Nazarje, 12 let pa je bil tudi član Lovskega društva Gorski Kotar v Osilnici ob Kolpi. Pozimi so se zaspani medvedi iz temnih koče- vskih goščav hodili gret tja dol na sončna pobočja ob Kolpi. Nekoč je imel v eni uri kar štiri srečanja Se vam zdi tole kaj znano? Nekako tako je pri večini družin, kjer imajo odraščajoče otroke. Zatakne se le pri vprašanju: kam se odpraviti? Zgornja Savinjska dolina je polna prelepih kotičkov, ki kar čakajo navdušene obiskovalce, da jih obiščejo. Od Soteske do Logarske doline so kraji, ki so za sončne nedelje ravno pravšnje izletniške točke. Imamo gorske poti, park cvetja, mnogo sprehajalnih (markiranih) poti, itd. Poleg neokrnjene narave z medvedom. Od lovcev in domačinov se je naučil pravil srečanja z medvedom: “Če gre medved proti tebi, ga pokliči, če gre mimo tebe, bodi tiho in ga glej. Ponoči hodi z lučjo, medved se luči boji, boji se tudi človeka, zato ob srečanju z njim ne kriči in lajaj, ampak govori.” Khmm... Kaj pa cmok v grlu? Na splošno je medvedov v Sloveniji preveč oziroma imajo premajhen življenjski prostor, zato se tudi dogajajo napadi na človeka, saj so prisiljeni iskati brloge tudi v bližini človeških bivališč. Medvedka z mladiči je nevarna od marca do maja, ko mladiči še ne morejo bežati. Število medvedov je v času zaprte Kočevske Reke “reguliral” tako imenovani politični lov, zdaj pa bi bil potreben odstrel oziroma preselitev v ustrezen življenjski prostor. “Če človek že drži nekakšno ravnovesje v naravi in igra vlogo selektorja, bi to moral početi s čim manj napakami, kot je recimo prevelik odstrel nosilcev populacije,” meni Edo Markeš. Avgust Robnik imamo tudi mnogo zgodovinskih spomenikov, ki so vredni občudovanja. Nemalokrat kdo išče počitek in mir po napornem tednu. Le kje drugje bi to lahko našel, če ne prav v naši dolini? Kaj pa imajo drugje? Mogoče nič posebnega, pa nas vendar tako vleče izven »naše« Savinjske doline. Zakaj ne bi enkrat povabili svojih prijateljev in jim pokazali košček naših lepot, ne pada vedno prijatelji vabijo nas?! Tanja Klemenšek Edo Markeš je svoj lovski staž začel pri LD Dreta Nazarje (foto: A.R.) LEPOTE SAVINJSKE DOLINE Povabite svoje prijatelje! Sobotni popoldan se je prevesil v večer. Za nedeljo je bilo napovedano lepo vreme in oče se je odločil, da jo bo družina preživela aktivno. Štiričlanska družina se je zbrala pri večerji in začela razpravljati, kam bi se odpravili. Sin bi se šel kopat, hčerka bi slav planine, starša pa sta komaj dohitevala njune ideje. Nazadnje so po prepiru ostali doma... ZLATOPOROČENCA ANGELA IN IVAN SEMPRIMOŽNIK IZ VOLOGA Ljubezen rodi ljubezen Pred pol stoletjasta svoj “da” dahnila Angela in Ivan Semprimožnik iz Vologa. Petdeset let skupnega življenja sta prehodila družno, nič jima ni bilo pretežko. Angela, ki je bila rojena po prvi svetovni vojni, je že zgodaj okusila bridkost življenja. O otroštvu, ki je povezano z materi nini trpljenjem ob očetu pijancu, ne govori rada. Kot otrok je skusila, kaj sta trdo delo in tuja roka, saj je že kot desetletno dekletce služila pri bližnjem kmetu. Ko je odrasla, se je zaposlila v Nazarjah v lesni industriji Ivan se je rodil kot zadnji od dvanajstih otrok v Rovtu. Že v zgodnjem otroštvu je izgubil očeta, tako daje mati samapreživljalaštevilno družino. Uidi sam je moral zgodaj poprijeti za delo. Kot otrok je pasel živino po okoliških hribih. Po odsluženem vojaškem roku se je zaposlil pri Gozdnem gospodarst- vu Nazarje. Delo v gozdu je tako vzljubil, da je tam vztrajal vse do upokojitve leta 1982. Izvoljenko Angelo je spoznal na plesu, saj sta se oba rada zavrtela. Kaj kmalu sta spoznala, da sta za “vkup”in si sredi aprila 1951 naBrezjahobljubi-lazvestobo pred Bogom. Z nasmeškom se spominjata tiste potinaBrezje, saj je trajala cele tri dni. Postopoma sta si do koncauredilahišo,kjerjeprebivalaAn-gela s starši Z led skupnegaživljenjaso se rojevali otrocblvaninFanikaterdvo-jčkaMickainJože. Ivanjedelalvgozdu, Angela je skrbela za dom ter otrokom prislužila kakpriboljšekv“taverhu” pri okoliških kmetih. “Časisobili težki,plačaslaba.Dasem si lahko kupil prvo kolo, sem vzel kredit,” se spominja tistih časov Ivan. A čas je neizprosno tekel. Otroci so zrasli in si ustvarili družine; Ivan si je zgradil hišo tik ob domu, Fanika se je omožila vžlabor, Micka je ostala doma, Jože pa je odšel na Rečico. Sedaj,ssrebromvlaseh, se radaspre-hajata po spominih, tistih lepih in grenkih. Vseh je nekaj. “Življenje je bilo kljub pomanjkanju lepo, ljudje so bili bolj složnikot danes. Na kakršnokoli drogo sploh nismo pomislili. Sedaj je vse na glavi. Ljudje hitijo, otroci so prepuščeni sami sebi. Mladim ni tako lepo, kot je bilo včasih nam,”stakritičnado današnjega časa zakonca Semprimožnik. Jesen življenja jima krajšajo vnuki in pravnuki, ki ju vsako nedeljo obiščejo. Ivan si prosti čas zapolni z nasajanjem cepinov in žganjekuho, Angela pa skrbi zadominkuho.lt in tam tudi zlije kako svojo misel v verzu na papir. Pesmi, nekatere je objavila v Slapu in Rojenicah, sedaj prebira vnukom in svojim domačim. Ob vprašanju, kakšen je recept za tako dolgo skupno življenje, sta se zakonca Semprimožnik odsrca nasmejala. “Receptani. Mladibimorali, preden se poročijo, razmisliti, ali so pripravljeni veliko potrpeti. V življenju ne cvetijo samo rože,” trdi Angela, mož pa jo hitro dopolni: “Ljubezen lahko rodi le ljubezen. Nikdar nisva bila tako “skregana”, da bi šla tako tudi spat Vedno sva skupaj reševala nesporazume in vse probleme, ki nama jih je prineslo življenje.” Marija Sukalo ©©TRAFFIC TEČAJI VSAK MESEC Rosenstein ewio. iaùi Tel: 58 32 937 .GSM: 041698252 NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA Brezplačni tečaj CPP se prične: v ponedeljek, 10. septembra 2001, ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju. Tečaj je za vse kategorije, vključno za kolo z motorjem. ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE POPUST! PLAČILO S ČEKI NA VEČ OBROKOV! Vsi naši avtomobili so opremljeni z klima napravami, zato vam kljub prihajajočemu poletju ne bo vreče in bo poučevanje prav prijetno. Prijave sprejemamo v avto šoli Traffic v Gasilskem domu v Mozirju ali na tel. št. 58 32 937. IZPIT ZA TRAKTOR Tečaj varnega dela s traktorjem se prične v ponedeljek, 17. septembra, ob 16. uri v učilnici Avto šole Traffic v Mozirju. Na podlagi tega tečaja pridobite izpit za traktor. Zaradi vse večje kontrole na cesti in zaradi lastne varnosti priporočamo vsem, ki vozite traktor, da se tega tečaja udeležite, saj se boste le na ta način izognili visokim kaznim in predvsem poskrbeli za lastno varnost. Vse informacije dobite na telefonski številki 041 698 252. TESTIRALI SMO ZA VAS: Piše: Igor Pečnik Sicer bolj znan kot proizvajalec hitrih avtomobilov nemški BMW ne pozablja na ljubitelje vetrnih užitkov. Pustimo kabriolete ob strani in se tokrat posvetimo čistokrvnemu vetru v laseh. BMW F 650 GS je tipični enduro motocikel, kise s svojo obliko in namenom uvršča v razred križancev za vožnjo tako po asfaltni prevleki kot po blatnih gorskih cestah. Za preizkušnjo so nam ga odstopili pri Selmarju vCeljuin povem vam, lahko bi ostal kar doma na dvorišču. Dve leti nazaj smo testirali enak model vendar starejše generacije. Razlika je očitna! Predvsem navduši precej popravljena oblika motocikla, ki je oblikovan elegantno. Dvojna kromirana izpu- šna cev izpod sedeža deluje precej agresivno, stranske plastične obrobe z efektom kevlarja delu jejo športno in naznanjajo značaj motocikla. Spremenjena je tudi armaturna plošča, ki pri prejšnjem modelunibilaničboljšakotpri kakšnem skuterju za par tisoč mark. Sedenje na motociklu je neutrujajoče, saj jeletanamenjen tako daljšim vožnjam kot brezpotjem. Stikala na krmilu so razporejena logično in ne bodo delala težavnih začetnikom. Motor je znan eno-valjnik, ki pa je z novo generacijo izgubil dva vplinjačain je pričel dihati preko eie- BMW F 650 GS ktronskegavbrizgaimenovanegaBMS.V praksi se zato opazi lepša odzivnost in precejšna živahnost, če upoštevamo, da ima skromnih 50 KM. Sedanjaizvedenkajenavoljo kotFin kotDakar, pri čemer je slednjanamenje-na bolj brezpotjem. Model F se uvršča med ljubitelje asfalta in nežnih brezpotij. S193 kg bavarski motocikel ne sodi med peresno lahke, seveda pa tudi ne med super »bilderje«. Sedež je oddaljen od tal 780 mm, kar je primerna rešitev praktično za vse voznike. Zadnji del sedeža nudi dovolj udobja sopotniku tudi na daljših turah. Za udobje skrbijo tudi pnevmatike dimenzij 130/80-17zadaj in 100/90-19 spredaj. Enoval j ni motor z direktnim vbrizgom in prostornino 652 cm3 ter štirimi ventili na valj razvije, kot že rečeno, največjo moč 50 KM pri 6500vrtljajih, največji navor 60 Nm pa doseže pri 6000 vrtljajih. Za čistočo okolja skrbi tristezni uravnavani katalizator. V praksi se motor izkaže zelo prožen in prenos moči preko petstopenjskega menjalnika omogoča lenarjenje pri nižjih hitrostih. Pospešek 5,9 sekunde do 100 kilometrov na uro in največja hitrost 166 km/ h sta podatka, ki sta nedeljskim voznikom pisana na kožo. Poraba goriva se giblje med 3,5 in petimi litri na sto prevoženih kilometrov. Navdušujejo dolgi servisni intervali, ki so predvideni na vsakih 10.000 km, le prvi po 1.000 prevoženih kilometrih. In v praksi? Vzmetenje je boljše kot pri predhodniku, motocikel je v ovinkih zelo miren, zavore delujejo solidno. Hitrosti do 140 km/h so prijeme, nato pa postane piš vetra (prefmočan. Sopotnica je bila zadovoljna nad udobjem, kar pomeni, da bi ga doma lahko imeli tudi družinski očetje. BMW je torej s prenovljenim F 650 GS zadel žebelj na glavo! os Os 22 oo S C I 3#1/L_ Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. SAM NAZARJE Lesarska 26, Nazarje Za vas smo v NAZARJAH odprli trgovino z gradbenim materialom SAM Nazarje Na enem mestu vam nudimo vse za GRADNJO in OBNOVO od temeljev do strehe: betonske in opečne zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, fasade in fasadne sisteme, iverne plošče, okna in vrata, vse vrste kritin,,■ orodje ter opremo za gradbeništvo in še mnogo več. AKCIJSKE CENE: STREŠNIKI BRAMAC, OKNA GLIN ŽAGARSTVO, GIPS PLOŠČE, FASADA DEMIT ter BARVE IN PREMAZI Na ves material 10% gotovinski popust! BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM! «5 S* S .S •»■è K “a su s ■s s o »o o 03 •a o € a K ■a a ■§ a S § a >3 «a -a O Po riži in »odi do žage Piše: Aleksander Videčnik Ko pišemoorižah, nikakor ne smemopozabitivodnih riž. Takšne so gradili na krajše daljave, kjer je bila strmina preskromna, da bi les drčal sam od sebe. Tovrstne riže so bile mojstrovine posebne vrste in so jih izdelovali spretni tesarji. Najprej sonaredilinastrugi “puč” (zajezilivodo). Od tam je potem les nosila voda do mesta, kjer so zbirali platanice za vmet v plavno vodo. Plava Kar ne moremo si predstavljati, kako je bilo pogledati Savinjo, ko je po njej plavalo na desettisoče pla- tanic Plavci so morali biti zelo spretni delavci, zato so imeli tudi dnevni dodatek v vinu. Na določenih mestih so strugo zajezili z “zalego”, da se je tam zbiral les, ki so ga potem po stranskih strugah razporedih za piavo do žag. Veliko bi bilo za pisati o tem opravilu, ki je bilo nevarno za zdravje plavcev, ki so morah po drveči vodi usmerjati les. Posebno nevarno je bilo, če se je les nagrmadil in ga je bilo treba pravilno usmeriti. Plavci so imeh “akl”, s katerimi so ravnahles v vodi. Pa tudi s cepini so si kdaj pa kdaj pomagali. Za plavo je bilo treba pridobiti od oblasti plavno dovoljenje, ki je običajno veljalo dve leti. Vsak plavni upravičenec je moral javiti Okrajnemu glavarstvu v Celju količino platanic, ki jih nameravaplaviti, in narisati grafično prikazano znamenje zažigosanje platanic. To je bilo potrebno, saj so hkrati plavih les več lastnikov. Po znakih so ugotavljali, komu sodi določena platanica Za vse plavne upravičence je v naši dolini prijavo opravilo združenje Plavbena in plavna zadruga v Radmirju. Ta je predala pisne prijave v določenem roku izpostaviceljskegaokrajnegaglavarstvavMozir-ju. To je potem pripravilo odločbe, ki so bile vedno kolektivne. Vnjih so bili podatki o plavnem upravičencu, število platanic za plavo, seveda pa tudi izrisan znakzažig. Odločbe so vsebovale varnostne ukrepe, ki so se morah dosledno spoštovati Dalje je bilo točno navedeno, kje se je smelo v določeni strugi plaviti Sevedaje bha odločba izdana šelena temelju komisijskega ogleda vseh plavnih voda. Ob tem so namreč točno določili potrebno zaščito bregov in vodnih naprav. Stroške so nosih vsi plavci v sorazmerju s številom platanic v vodi. Treba je poudariti, daso oblasti izredno dosledno ščitile okolje in vodno območje. Kdor se ni podredil zahtevam za varstvo okolja, ni smel plaviti, saj so mu morda že izdano dovoljenje preklicali. Občasno je prihajalo do sporov znotraj upravičencev, ko se kakšna skupina lastnikov lesa ni strinjala z izračunom in delitvijo stroškov za varstvo narave. Uidi komisije, M so delale na terenu, niso bile poceni. Tako delo je včasih trajalo podvado tri tedne. Omeniti velja največji znani spor zaradi plavnih pravic v naši dolini. Bilo je prva leta dvajstega stoletja, ko so v Ljubljani gradili mogočno stavbo škofijske gimnazije. Škofijsko veleposestvo je odredilo velik posek lesa v naših gozdovih, ki so bili v lasti ljubljanske škofije. V Nazarjah je imelo italijansko podjetje Fratelli Feltrinelli veliko industrijsko žago, kamor so plavih platanice veleposestva, ki jeimelozarazrez lesa sklenjeno pogodbo z omenjenim podjetjem. Seveda je bilo treba urediti glede plave platanic, ki so bile za dva metra daljše od običajnih. Ker je bilo v dolini kakih 150 drugih plavnih upravičencev, v glavnem trgovcev z lesom in tudi lastnikov žag, Sav-injapatakihkohänlesani zmogla, je pristojni oblastni organ enostavno omejil plavne pravice številnim upravičencem. Tako je nastalvelik zastoj v trgovanju in seveda še večja množica ljudi brez dela Prizadeti plavci so vložili tožbo zaradi kratenja že pridobljenih plavnihpravic Po dolini jebilozaradi tega veliko razburjenje inzgražanje, da je tedanjaavstrijska oblast ustregla veleposestvu ljubljanske škofije v škodo ostalih upravičencev. Pravni spor je vodil celjski odvetnik dr. Anton Božič, kijeotemzapisalv časopisu Narodni dnevnik številka 3/1910. Že ta datum nam pove, kako dolgo so trajali pritožbeni postopki, saj je pritožba segla tja do deželnih oblasti v Gradcu. Že tedaj so sodni mlini počasi mleli, če je to bilo v interesu “močnejšega”. Verjetno bi bilo vsega prej konec, če ne bi mozirska izpostava Okrajnega glavar-stvanaprvo pritožbo plavičarjev odredila z vnovičnim dovoljenjem, da pred plavo uredijo velike škode, ki so nastale v času plave dolgih platanic veleposestva. Tega seveda plavičarji niso hoteh in spet so se pritoževali in tožarili. Ni znano, kako je spor končno izpadel, toda več kot očitno je, da je poškodbe na obrežjih in vodnih nap ravah le moralo odpraviti škofijsko veleposestvo. Vsekakor jenastalavelikagospodarskaškoda,sajjedr. Božičvzaključkuflankanapisal: “Tudi obrežni lastniki so poleg plavičarjev hudo prizadeti zaradi samovolje avstrijske oblasti. A gornjesavinjski splavarji naj ne obupajo. Prestah so razne nesreče, preboleli bodo tudi one, ki izhajajo od pristranskih avstrijskih oblasti.” Thdi pozneje je prihajalo občasno do sporov znotraj članov Gomjesavinjske plavbene in plavičarske zadruge v Radmirju. Predvsem je največkrat šlo za plačilo za varovanjaobrežij in vodnih naprav,ki sobilivsorazmer-ju na število platanic v plavi enakomerno porazdeljeni Take spore je oblast hitro odpravila, ko je takim nezadovoljnežem enostavno vzela plavno pravico. Vnovično zaprosilo pa je bilo seveda vezano na dodatne stroške. O tem smo v našem časopisu že pisah. Velika rudna bogaslua pri nas Ko je leta I909 Deželni zbor Štajerske v Gradcu obravnaval predlog za gradnjo železnice skozi naše kraje, je tedanji poslanec dr. Vekoslav Kukovec navajal velike gospodarske učinke in socialne izboljšave, če bo železnica povezala kraje Zgornje Savinjske doline. Med drugim je trdil, da je razvoj gornjegrajskega okraja odvisen od tega, če bo železnica tod stekla in povezala te kraje s svetom. Omogočili bi razvoj velike in male obrti. Prebivalstvo bi dobilo zaslužek, tako pa se izseljuje, ker doma nima kruha Podčrtal je, da so blizu Rečice ob Savinji, v Zadrečki dolini in Novi Štifti velikanahajališčaodhčnegapremoga,vSolčavipa “silni” skladi marmorja Blizu Nazarij je dosti boksita, iz doline spravijo letno 40.000 kubikov lesa, pa tudi 2.000vagonovrnerkantilnegalesavmjino. Zaključil je: “Z železnico bi se v narodno-gospodarskem oziru storil najsrečnejši korak, kateregadeželno zastopstvo omogočiti more s tem, da predlog podpre.” In res ga je zbor potrdil, todado gradnje ni prišlo, ker je to preprečila prva svetovna vojna Priprava in tesanje lesa z mokro rižo v Globaši leta 1936. Sliko je posnel B. Supin, hrani pa jo Zbirka A. Videčnika v Mozirju. Znamenja, naši pomniki Naša domovina je dobesedno posejana z najrazličnejšimi znamenji, bodisi da gre za poslikane lesene table, razpela, kamnite ali zidane stebre, slope (stebre) z versko podobo v vdolbini ali na vrhu, ali pa stavbice, ki imajo svojo lastno prostornino. Večkrat so po podobi izredne umetnine oziroma zanimive oblikovne rešitve. Beseda znamenje ima seveda več pomenov, vedno pa nas na kaj spominja ali na kaj opozarja, kar ostaja dlje časa in se tako razlikuje od kratkotrajnega, manj pomembnega in hitreje minljivega. To so besede znanega umetnostnega zgodovinarja Marijana Zadnikarja, ki je v svoji knjigi Zna-menjanaSlovenskem (Ljubljana 1964) predstavil številna znamenja na našem ozemlju. Znamenja se med seboj razlikujejo po obliki, izdelavi, velikosti in obdobjih nastanka. Zlasti pomembno pri tem je, zakaj so bila postavljena, s kakšnim namenom in v kakšen spomin. Po naši domovini srečujemo kar več različnih poimenovanj, s katerimi želi naš človek izraziti karkoli o znamenjih. Pajihprimeromanekaj naštejmo (gre seveda za ljudska poimenovanja). Na Gorenjskem srečujemo največ izraz “znamenje”, včasih tudi “znamenjček”. Včasih so zna-menjapridevniško opisana, denimo “krvavo znamenje”. Verjetno spominja tako na neko krvavo dejanje, ki se je pripetilo na določenem mestu. Thdi po barvi jih včasih imenujejo, kot na primer “rdeče znamenje” in podobno. Na Dolenjskem srečujemo pogosto izraz “kapelica”, kar pa seveda ne pomeni, da gre le za stavbo z lastno prostornino. Ridi po lastniku zemljišča, na katerem znamenja stoje, se lahko imenujejo, kot denimo “Acmanovo znamenje” in podobno. Značilno za Štajersko je skupen izraz “križ”, kar je tudi v naši dolini običajen splošen izraz za znamenja različnih oblik in vsebin. Zidana ah kamnita znamenja imajo ljudje v glavnem za kužna znamenja. Vedno pa to ni prav, ker so ta pogosto postavljena na grobiščih kužnih mrličev. Običajno so kužna znamenja postavljali na malih gomilah zunaj pokopališč in oddaljenih od naselja, saj je veljalo pravilo, da se za kugo umrli zaradi nevarnosti okužbe ne pokopavajo na javnih mestih, kot so pokopališča. Taka znamenja so lahko zidana, klesana iz kamna in svojstvene oblike. Še danes jih videvamo na majhnih gomilah, daleč od naselja. Ta znamenja uvrščamo med nagrobnike, saj so v bistvu spomin na umrle. V našem primeru, če omenjamo Mozirje, sta dve znamenji gotovo “kužni”. Znamenje v Ljubiji (Acmanovo) in prav tako v Lokah (Papeževo), ki stoji sicer na Kokalj evem svetu. Zakaj lahko tako sklepamo? Navedeni znamenji sta oddaljeni od nekdanjega naselja in sta po zunanji podobi značilni za tovrstne skupinske nagrobnike. Že prej omenjeni pisec knjige o znamenjih na Slovenskem je zapisal za Acmanovo znamenje, da gre za “Ussarjevo znamenje”, vendar temu ni tako. Resnica je ta, da je stalo Ussar- jevo znamenje pod sedanjo Makarevičevo hišo na nekdanjem Šuštarjevem zemljišču. Tako je zapisal znani zgodovinar in mozirski župnik Ignac Orožen v župni kroniki. Celo besedilo s tega kamna je zapisal. Laykauf pa je pozneje zabeležil, da je to znamenje vzidal v temelje nove hiše lastnik zemljišča Šuster. Ussar nikakor ni mogel umreti tam, kjer je Acmanovo znamenje, ker je tedaj bil trg zaradi kuge zaprt in malo nižje sedanje bencinske črpalke je stala ograja, ki so jo stražili vojaki. Stari Mozirjani so kraj blizu sedanje Krajnčeve hiše imenovali “Na vahti,” kar spominja na razmere v času divjanja kuge v Mozirju. Res pa bo tako, kot je zapisal Orožen, daje župnik Ussar, ki je bil doma v Ljubiji, želel že hudo bolan predati svoji sestri nekaj prihrankov, zato se je podal po tedanjem kolovozu proti Ljubiji. Ko se je vračal, je na poti umrl za kugo na mestu, kjer so mu farani postavili spominsko znamenje. Vzroki za postavljanje različnih znamenj so bili številni. Lahko je bil spomin na neko nesrečo, lahko se je tam zgodil umor ali rop, tedaj je to znamenje stalo kot opomin na neko prestano zlo. V17. stoletju so pričeli ljudje postavljati znamenja v priprošnji zavarovanja pred nesrečami, ujmami in podobnim. Potem srečujemo po vzroku postavitve tudi zahvalna znamenja. Ri je šlo za zahvalo za uslišane prošnje ob boleznih, vojskah in drugih nesrečah. Zelo pogosta so romarska znamenja, ki so nekakšni vodniki na poteh romanja, neke vrste kažipoti. Ne smemo prezreti še prošnja znamenja. Kot primer navedimo, da so v nekdanjih naseljih, ki so bila še polna lesenih hiš, postavljali znamenje svetega Florijana, da bi jih obranil ognja. Tako pa so tudi postavljali znamenja svetemu Janezu Nepomuku, da bi jih obvaroval poplav in vodne ujme. Ob cestah vidimo še kar dosti stoječih znamenj, ki seveda niso ne kužna, pa tudi ne zahvalna. Cesar Rudolfu, je leta 1596 odredil postavljanje znamenj ob glavnih cestah, ki naj bi ob vse večjih turških upadih odvrnila to nesrečo. Med najstarejša zidana slopnega tipa se uvršča znamenje, ki stoji zunaj Gornjega Grada pod hribom svetega Primoža, sicer pa strokovnjaki menijo, da so znamenja nastajala od 16. stoletja dalje. Znamenje v naših Lokah je uvrstil Marijan Zadnikar v obdobje druge polovice 17. stoletja. Tedaj je v Mozirju spet divjala huda kuga, zato lahko z gotovostjo sklepamo, da je to znamenje resnično kužno. Omeniti velja, da je Papeževo znamenje bilo povsem na novo poslikano leta 1911. Kot je na starih slikah dobro vidno, je bilo bogato okrašeno s freskami, ne le v nišah (vdolbinah), pač pa tudi po stebru samem, kar je za tovrstne pomnike velika redkost. Ker je šlo za resnične freske, lahko domnevamo, da so ljudje, ki so zadnjo prenovo naročili, želeli nekaj posebnega in so bili pripravljeni za to tudi dobro plačati. Ni namreč verjetno, da je znamenje bilo že prej tako bogato okrašeno. Gasilci iz Gorice ob Dreti so se ob tridesetletnici obstoja takole razporedili pred fotografom. Sliko nam je poslala Silva Mikek iz Šmartnega ob Dreti. Zidana ali kamnita znamenja imajo ljudje v glavnem za kužna znamenja. Vedno pa to ni prav, ker so ta pogosto postavljena na grobiščih kužnih mrličev. Običajno so kužna znamenja postavljali na malih gomilah zunaj pokopališč in oddaljenih od naselja, saj je veljalo pravilo, da se za kugo umrli zaradi nevarnosti okužbe ne pokopavajo na javnih mestih, kot so pokopališča. Kmetijci nismo glavni krivci za onesnaževanje okolja Piše: Štefka Goltnik V zadnjih letih ljudje po vsem svetu vedno več pozornosti namenjamo skrbi za svoje okolje. Svoj del k varovanju naravnega okolja moramo poleg drugih prebivalcev prispevati tudi kmetijci. V ta namen ne zadošča le uporaba brezhibno delujočih naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev, ampak moramo obvladovati tudi določena znanja. Seznanjeni moramo biti tako z zakonodajo, varstvom pri delu, škropilnicami in pršilniki ter delom z njimi, z načeli integriranega varstva rastlin, poznati moramo glavne bolezni, plevele in škodljivce, fitofarmacevtska sredstva,... Na osnovi zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (Ur. 1. RS 11/01) in pravilnika o strokovnem usposabljanju ter vsebini in načinu opravljanj a izpita iz fitomedicine in preskusa znanja iz varstva rastlin (Ur. 1. RS 12/00) naj bi vsi izvajalci zdravstvenega varstva rastlin obiskali 15-uma predavanja. Le-ta bodo prilagojena ciljnim skupinam (poljedelci, živinorejci, vrtnarji, sadjarji, vinogradniki,...). Tečaj bo sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Na koncu tečaja bodo udeleženci po uspešno opravljenem preizkusu znanja prejeli ustrezno potrdilo. V kmetijski svetovalni službi smo pripravljeni organizirati izobraževanje, kot ga predpisuje zakonodaja. Pripravili smo ustrezen program izobraževanja, ki obsega 15 ur. Pro- gram bo izveden v treh dneh (predvidoma od 9. do 14. ure). Tečaj bomo izpeljali ob zadostnem številu prij av-ljenih. Vsi prijavljeni boste pravočasno obveščeni o lokacijah in terminih izobraževanja. Kmetijci smo v sredstvih javnega obveščanja pogosto omenjeni kot glavni krivci onesnaževanja okolja. Prav je, da pridobimo določena znan-jain dokažemo, da temu ni tako inda izvajamo ukrepe varstva rastlin strokovno, pri tem upoštevamo dobro kmetijsko prakso ter ravnamo skladno z zakonodajo. Kmetijska svetovalna služba Mozirje Cena tečaja je določena s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in znaša 8.000 SIT + DDV (9.520 SIT). Prvi tečaj bo v začetku meseca oktobra 2001, naslednji tečaji pa v jesensko-zimskem času. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da se prijavite na sedežih kmetijske svetovalne službe do 10. septembra 2001. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE Bazenske vode na Celjskem ustrezne, divja kopališča neurejena Na Celjskem je deset kompleksov kopališč s številnimi zaprtimi in odprtimi bazeni, ki obratujejo skozi vse leto (Naravno zdravilišče Topolšica, Toplice Dobrna, Terme Zreče, Kopališče Hotel Planja, Terme Olimia v Atomskih Toplicah, Terme Rogaška, Pokrito kopališče Velenje, Zdravilišče Laško, Terme Čatež, Hotel Plesnik). Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje obratuje letos tudi osem letnih kopališč, in sicer vŠoštanju, Celju, Slovenskih Konjicah, Šmarju, Rimskih Toplicah, Radečah, Sevnici in Preboldu. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so opravili analize kakovosti kopalnih vodavletnih in termalnih kopališčih terna nekaterih divjih kopališčih. Izvidi analize vzorcev kopalne vode z divjih kopališč so bili večinoma mikrobiološko neustrezni. Stanje v termalnih kopališčih je pretežno dobro in tudi vodavletnih kopališčih je večinomaus-trezna. Dostikrat so problematične predvsem navade kopalcev, ki se pred kopanjem ne oprhajo in ne uporabljajo stranišč. HIGIENSKE RAZMERE V BAZENSKIH KOPALIŠČIH Odvzeti vzorci vode v bazenih osmih letnih kopališč so pokazali, daje vodaveči-noma ustrezna Še največkrat odstopata od dovoljenih količin parametra klor in sečnina Higienski pogoji v letnih kopališčih so slabši v primerjavi s kopališči, ki «) odprta ceto leto, karsebrezdvomaprej ali slej odrazi tudi nakvaliteti vode. Značil- no je, daje kakovost bazenskih kopalnih voda v termalnih kopališčih boljša kot v letnih, saj so termalna kopališča večinoma modema in boljše opremljena kot letna Obratujejo skozi vse leto, imajo stalnega upravljavca in zato imajo tudi več denarja za primemo vzdrževanje kot letna kopališča, ki obratujejo le slabe tri mesecevletu. Čistočakopalnihvodavbazenih ni izključno odraz truda upravljavcev, na njeno kvaliteto pomembno vplivajo kopalne navade kopalcev. Te so dostikrat neprimerne. Tehnologija, ki bi v pripravi kopalne vode lahko učinkovito odpravila negativne posledice opuščanja higienskih navad kopalcev, ne obstaja. Zato je pri kopanju v bazenih še posebej pomembno upoštevanje treh osnovnih pravil: 1. Vsak obiskovalec bi se moral pred vstopom v bazen vsakič temeljito oprhati. 2. Vsakobiskovalec(tudinajmlajši)bi moral dosledno uporabljati stranišče, kadar je to potrebno. 3. Po kopanju v bazenu se moramo seveda doma znova temeljito oprhati. Po oceni Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, ki izvajaredni strokovni nad-zornadkakovostjo kopalne vode v vseh termalnih kopališčih na območju celjske regije, je tudi stanje v termalnih kopališčih pretežno dobro. Občasna mikrobiološkaneustreznostvodejena-jvečkrat posledica povečanega števila bakterij v vodi. Kemijska neustreznost je največkrat posledica neustrezne količine klora v vodi (premalo ali preveč klora) ter povečane vsebnosti sečnine. HIGIENSKE RAZMERE V DIVJIH KOPALIŠČIH Velik) ljudi se odloči tudi za kopanje v katerem od jezerali rek. Med najpogosteje obiskanimi so Šmartinsko jezero, Slivniško jezero, Braslovško jezero, jezero Žovnek, Velenjsko jezero in reka Hudinja ter reka Savinja vzdolž celega toka NaZavodu za zdravstveno varstvo Celje so odvzeli vzorce zamikrobiološko in kemijsko analizo na tistih mestih vo-dotokovinjezer.kijihljudjenajpogoste-je izberejo za rekreacijsko kopanje. Rezultati analiz odražajo trenutno stanje voda na odvzemnih mestih, ki se lahko že vzelo kratkem času spremeni. Zazanesljivejšo oceno kvalitete vodabi bilo zato nujno vzorce vode analizirati pogosteje. Kvaliteta opazovanih voda jeodvisna od različnih vplivov in se kot taka tudi spreminja. Ob letošnjem odvzemu vzorcev vode je bil vodostaj izrazito nizek. Ob nižjem vodostaju pa je običajno, da se kvaliteta vode bistveno poslabša. Rezultati kemičnih analiz so domala povsod ustrezni. Nekoliko odstopa le vrednost pH vode v jezerih, ki je na zgornji meji dovoljene ali jo nekoliko presega. To pomeni, da je voda bolj bazična, zato je po kopanju v taki vodi potrebno posvetiti pozornost negi in zaščiti kože. Slednje veljatudivprimeru kopanja v bazenih, kjer je voda prav tako bolj bazična. Na dveh odvzemnih mestihvSavinjinekolikoodstopavred-nost parametra nitriti, kar pa je pričakovano glede na to, da so v reke izpeljani izpusti čistilnih naprav ali direktni izpusti fekalnih voda. Vendar pa so vrednosti takšne, da ne predstavljajo dodatnega tveganja za zdravje. Vsi vzorci voda, ki so bili odvzeti v jezerih z izjemo jezera Žovnek, so tudi mikrobiološko ustrezni. Mikrobiološke preiskave vzorcevSav-inje in Hudinje so pokazale, da noben odvzeti vzorec ni zadoščal zahtevam za kvaliteto kopalne vode. Vzorci so bili mikrobiološko neustrezni tako zaradi povečanega števila klic kot prisotnih bakterij fekalnega izvora. Odvzemna mesta vzorcev kopalnih voda so bila: Savinja (Delejev jez, v Soteski, Letuš, Šešče, Mehki jez v Celju), Hudinja, Šmartinsko jezero (pri Ribiški koči in pri brani), Velenjsko jezero (pri Restavraciji Jezero), Slivniško jezero (pri Ribiškem domu), jezero Žovnek in Braslovško jezero. Urejenost naravnih (divjih) kopališč ostaja, podobno kot v prejšnjih letih, neustrezna. Čeprav so to znana in pogosto uporabljana mesta za kopanje, še vedno ni opaziti kakšnega posebnega napredka pri urejenosti naravnih kopališč, zlasti pri zagotavljanju večje varnosti in pogojev zaosebno higieno. Nasprotno, na večini mest so oznake, ki opozarjajo na to, da je kopanje prepovedano. Franci Kotnik Piše: Damjan Jevšnik Izbiralno redčiti pomeni izbrati kvalitetna zdrava drevesa, nato pa posekati drevesa, ki jih ovirajo. Z redčenjem vmladem gozdu lastnik odločilno vpliva na kakovost odraslih dreves in približa čas njihovega poseka, s tem pa bistveno vpliva tudi na svoj končni zaslužek. Vzgoja kvalitete Z redčenji moramo začeti dovolj zgodaj, daizbrana drevesa ohranijo dovolj veliko krošnjo. Gojitveno najbolj učinkovita so pogosta redčenja zmerne jakosti. Pri delu izbranih dreves ne smemo poškodovati, saj nam nič ne koristijo kvalitetna, a poškodovana drevesa. Najmanj poškodb je pri zimski sečnji in ob pravilni tehniki dela. Z redčenji je potrebno začeti že v letvenjaku, ko so drevesa v prsni višini še tanjša od 10 cm, in z njimi prenehati v debeljaku. Strokovno preredčen odrasel gozd mora vsaj Piše: Simon Šketa Ena izmed bolj popularnih funkcij mobilnih telefonov so SMS sporočila, katerih priljubljenost podiravsa pričakovanja operaterjev mobilne telefonije. Za pisanje SMS sporočil uporabljamo, vsaj v večini primerov, tipkovnico mobilnega aparata. Ta je v svoji zasnovi prilagojena in namenjena čim lažjemu vnosu številk, vnos črk pa je bolj zapleten, predvsem zato ker je črk kar nekajkrat več kot različnih številk. Pomen izbiralnih redčenj za gozd in lastnika desetletjepred začetkom obnovev miru priraščati. Na kvalitetnih drevesih naj prirašča kvaliteten prirastek! V resnici je malo drugače Ker z redčenji v mladem gozdu pridobimo večinoma drva ter slabše Sortimente, zgodnja redčenja lastniki prepogosto zanemarjajo. Neredčeni mladi sestoji so nestabilni, v njih prirašča slabša kvaliteta. Opuščanje prvih redčenj je kratkovidno, saj zmanjšuje dohodek lastnika v daljšem obdobju. ■zbiralna redčenja pri listavcih Posebno je pomembna izbira v listnatem gozdu, kjer se drevesa med seboj močno razlikujejo v kvaliteti. Druga posebnost je rdeče srce pri bukvi. Razvoj te napake je bolj odvisen od starosti kot od debeline. Zato ni vseeno, ali je 100 let stara bukev debela 30 ali 50 centimetrov. In kakšni so učinki pravilno izvedenih redčenj? O tem govorijo rezultati mnogih dolgoletnih raziskav, kjer so primerjali enako stare redčene in neredčene sestoje na enakem rastišču: 1. Po redčenju je v sestoju več debelih dreves. Z redčenji vzgojimo debela drevesa v krajšem času. Zgovoren je primer s Krašice pri Nazarjah, kjer jeintenzivno redčen smrekov nasad pri 40 letih že debeljak (nad 30 cm premera), neredčen sestoj enake starosti pa še drogovnjak (10 do 30 cm premera). 2. Z zgodnjimi redčenji drevesa okrepimo in s tem zmanjšamo nevarnost snegolomov - v pravilno redčenih sestojih je manj vrzeli. 3. Z redčenji pospešujemo gospodarsko zanimive drevesne vrste. Lastniki gozda vedo, da so tudi cene kvalitetnega lesa različnih drevesnih vrst zelo različne. 4. Skupna lesna zaloga redčen- ega gozda j e nekoliko manjša kot v neredčenem gozdu, bistveno višja pa je vrednost lesa. Rezultat vsega vloženega dela lastnika je bistveno višji zaslužek ob končnem poseku sestoja. Tudi pri redčenjih v mladem gozdu se predvideva strokovna izbira in označitev dreves za posek. Izbira mora biti premiš- ljena in v skladu z gozdnogospodarskimi cilji. Za redčenja v mladem gozdu prejme lastnik gozda finančno spodbudo države. Če prištejemo še smrekove drogove ali drva listavcev, ki jih lastnik z redčenji pridobi, ugotovimo, da je strošek dela poplačan. Vse prej naštete koristi redčenj pa ostanejo lastniku. Zavod za gozdove Slovenije 0E Nazarje Pogoji za uspeh redčenj: 1. Pravočasen začetek redčenj. 2. Rastišču prilagojena pogostost in jakost redčenj ter izbira drevesnih vrst. 3. Čim manj poškodb stoječega drevja zaradi sečnje in spravila. 4. Dovolj vlak v gozdu. 5. Na dobrih rastiščih so učinki redčenj večji. SMS sporočila - zabava ali ne Proizvajalci mobilnih telefonov so na posamezno tipko stlačili tudi do štiri različne črke, do katerih se dostopa na različne načine. Večina mobilnih telefonov uporablj a postopek, pri katerem je potrebno za dostop do določene črke, ki se skriva na tipki, le-to večkrat zaporedno pritisniti. Obstajajo tudi izjeme, pri katerih držimo tipko pritisnjeno toliko časa, da se na ekranu prikaže prava črka. Na voljo so tudi sistemi lažjega vnosa teksta, med katerimi je trenutno najbolj razširjen T9, ki s predvidevanjem in uporabo vgrajenega slovarja, ugiba besedo, ki jo vnašamo. Žal je vsa stvar zaenkrat precej neuporabna, ker ti pripomočki za lažji vnos teksta še ne podpirajo slovenščine. Tipkovnice mobilnih aparatov se med seboj razlikujejo tudi po kakovosti tipk. Te morajo biti odzivne in čimbolj ergonomsko oblikovane. Pomembna je elektronika v aparatu, ki mora biti hitra in odzivna na pritisk tipk. Žal je marsikateri mobilni aparat precej počasen pri odzivu na naše ukaze, kar vsekakor ne prispeva k boljšemu občutku pri delu z njim. Razlike med mobilci so in bodo. Vsak proizvajalec se trudi vzpostaviti čim boljše razmerje med kakovostjo in ceno. Kakršnakoli ocena je zgolj subjektivna in odvisna od osebnih preferenc uporabnika. Pri pisanju SMS sporočil so stvari jasne. Aparat mora imeti velik ekran s spodobno velikostjo in obliko prikazanih znakov. Tipkovnica naj bi bila odzivna in mora nuditi pov- ratno informacijo o pritisku tipke tako z občutkom samim kot tudi z morebitnim zvočnih signalom. Pomemben je hiter dostop do raznih simbolov in presledka. Ker so SMS sporočila omejena na 160 znakov je zelo uporaben tudi števec, ki podaja informacijo o tem koliko znakov še lahko vnesemo. Ko je sporočilo napisano, ga lahko pošljemo ali shranimo. Pri pošiljanju je zaželena možnost čim lažjega dostopa do številk, ki so shranjene v imeniku, uporabna pa je tudi funkcija, ki nam javi, kdaj je naslovnik sprejel sporočilo. Na sprejem sporočila nas lahko opozarja tudi zvočni ali vibracijski signal. Pri tem je koristno imeti možnost izbire različnih piskov ter njihove glasnosti. (m MLADIBOBENCEK Muzej premogovništva Velenje 3 Ureja: Nastasja Kotnik Nadeli smo si čelade, zaščitna oblačila, oddali markice in se odpeljali z dvigalom 180 m globoko. " Srečno" je bilo slišati, preden smo se spustili v globino. Ustavili smo se globoko pod zemljo v Muzeju premogovništva Velenje. Na prvi pogled je bilo vse lepo urejeno, vendar ob pripovedovanju rudarja izveš tudi slabe strani. Delo v rudniku je predstavljeno z maketami. Zelo zanimivo je bilo prisluhniti pogovoru rudarjev v njihovem jeziku. Uporabljali so svoje besede, ki jih mi nismo razumeli. Takšen je bil pač knapovski jezik. Pa vendar smo si na tak način lažje predstavljali takratno življenje in delo rudarjev. Njihova oblačila so bila skromna, malica prinesena od domaje bila vsak dan ista, za varnost je bilo slabo poskrbljeno. Rudarjem so delale družbo podgane. Zelo nevaren je bil plin metan, ki je velikokrat eksplodiral. Tudi voda in blato sta velikokrat vzela življenje rudarjem. Delovno silo so predstavljali tudi otroci, ki so bili mlajši od 14 let. Videli smo, kako izgledata vdor vode in potres oziroma rušenje v rudniku. Tla so se tresla in slišalo se je strašno bobnenje. Med tem pa kriki: "Na pomoč!" V resnici mora biti to zelo grozno. Bilo nas je kar malo strah. V rudniku so tudi malicali. Rudar nikoli ne pozabi na malico, pa čeprav je danes malica drugačna od tiste nekoč. V prostoru, kjer smo malicali, je prav prijetno dišalo. Delovni pogoji so se skozi desetletja izboljševali. Ročno delo so zamenjali stroji. Sprva so bili preprosti, a so se vedno bolj izpopolnjevali. Delo je postalo lažje in varnejše. Bolj so poskrbeli za zračenje, razsvetljavo in naprave, ki so opozarjale na nevarnost. Konje in otroke so zamenjali vozički, tekoči trakovi, po katerih so transportirali premog. Rudarji so se na večje razdalje prevažali z vlečnicami, sedežnicami in transportnimi trakovi. Tako so prišli na svoje delo bolj spočiti in hitreje. Pri delu so bili zato uspešnejši. Predstavili so nam tudi miniranje premoga. Nekoč so za oporje uporabljali les, danes pa beton in železo, kar je varneje in močnejše. V novejšem delu rudnika smo videli razstavljene tudi stroje ruske in ameriške izdelave. Bili so zelo veliki. Popeljali smo se tudi s transportnim trakom in majhnim vlakom. Takrat sem zelo užival. Po vožnji z vlakom se je naš ogled muzeja končal. Veliko sem izvedel in videl in premagal tudi malo strahu. Ko sem moral v dvigalo, sem si želel, da bi se pot še enkrat ponovila. Marsikaj bi še želel izvedeti. Nekaj sem tudi vprašal. Dvigalo nas je odpeljalo na površino. Vrnili smo markice, oddali čelade in oblačila, se zahvalili in s pozdravom SREČNO odšli. Davorin Pahovnik, 4. a OŠ Fran Kocbek Gornji Grad POCHNICE Kud se potaplja v globino morja, AMR A z: A NJIM PLAVATI NE ZNA. VID 7-A SKALO SE JE SKRIL Ko žAK MORSKEGA PSA J£ Ulovil, BINE PO MORJU S KANUJEM VESLA i TAPEJ PEŠČENE GRADOVE ZIDATI ZNA MATIC YSMV DAN DOLGO SPI POTEM PA RNČOm-NBKk IGRICEIGRATI Hiti, IGRA LUKA NOGOMET, BOŠTJAN TELEWLUOGLEDA SPET. LARN S SKIROJEM SE PO RMPGU SPUSTI, IDDOH HIŠICE Sl S KOLESOM KREP\. GRADNJA HI5E LA LUKA NAPORNA NI, ' J SE DELA VEStU, ROK RAD SONČI SL KO LOVRO SPS0H NN SWEHOQ 0RE. SE RoiatI TJAŠA JE MUČILA, V HLAČE LUKNJO NAREDILA. T/4H4M PESMI PIŠE, IN LEPE RISBE RIJE. KRIST/JAN V HRIBE GRE RAD, TADEJ BO S S480 vzel APARAT. MNA Sl OGLEDUJE CVETLICE pesmi Sotla pele ptice MARTIN il\l GPEGA za metulji se IN POOTNIC SE VKELIT4. Ttoeim*' TJAŠA ČEČ, ALIČ m licenci La OŠ Moiiije Na podelitvi nagrad v muzej u premogovnBtva V torek, 19. junija, smo šli trije učenci 4. razreda OŠ Fran Kocbek Gornji Grad z našo učiteljico go. Nado Fridman na podelitev nagrad v Muzej premogovništva Slovenije v Velenje. Povabili so nas, ker smo jim poslali literarne in likovne prispevke. Radoveden sem bil, kakšne bodo nagrade. Pred rudnikom nas je pričakal gospod, ki je vodil podelitev nagrad. Peljal nas je v učilnico z lepim razgledom na Velenjsko jezero. Pridružili so se nam tudi učenci drugih šol in njihovi mentorji. Gospod, ki nas je pripeljal v učilnico, se nam je lepo zahvalil za prispevke in nam povedal, da so med 118 prispevki izbrali najboljših 17. Vesel sem bil, da sem med njimi tudi jaz. Najprej so poklicali vse tiste, ki so poslali likovne izdelke. Vsak nagrajeni je moral povedati, zakaj se je odločil za likovni izdelek. Za nagrado jim je predsednik muzeja podelil majice in kape z njihovim napisom. Zadnji, ki so ga poklicali, pa je dobil prvo nagrado -računalnik in knjižni bon za 30.000 SIT. Zatem so klicali še tiste, ki so poslali literarne prispevke. Bil sem zelo vznemirjen, saj sem bil med njimi tudi jaz, ki sem napisal pesmico z naslovom Premog. Še sanjalo se mi ni, da bom dobil prvo nagrado, zato sem bil toliko bolj presenečen in vesel. Računalnik smo odpeljali v šolo, bon pa sem skrbno spravil v svojo torbo in ga ponosen pokazal domačim. Hvaležen sem lahko svoji učiteljici ge. Nadi Fridman, saj brez nje ne bi dobil tako lepe nagrade. Lenart Ugovšek, 4. a razred OŠ Fran Kocbek Gornji Grad Mentor: Nada Fridman V rudniku Velenje Izstopili smo iz dvigala. Takrat smo bili 150 m pod zemljo. Oblečeni v rudniške halje in s čeladami na glavi smo se odpravili po rovih. Tam je bilo temno, mrzlo, občasno je tudi pihalo. Videli smo makete rudarjev. Rudarje imenujemo tudi knapi. S krampi so lopatar mi so kopali rudo. Slišali smo različne zvoke in pogovore. Rudarji so bili videti utrujeni. Svetili so si z oljenkami, kasneje pa z akumulatorskimi svetilkami, ki so bile težke približno 12 kg. Vagone so vlekli konji ali pašo jih potiskali kar rudarji sami. V rudniku so delali tudi otroci, stari manj kot 14 let. Večkrat je prišlo do eksplozij zarar di plina metana. Rudarji do bili velikokrat v nevarnosti, večkrat je prišlo tudi do tragičnih nesreč. Morali so biti zelo pogumni in trajni. Iz starega dela rudnika smo se preselili v novi del. V novem delu smo se peljali po tekočem traku. Ko smo izstopili, smo opazili ogromne vrtalne in rušilne stroje. Tam je bilo delo rudarjev precej lažje. V tem delu rudnika imajo opremljeno sobo, v kateri je televizor. Pokazali so nam, kako kopljejo rudo danes. Peljali smo se še z vlakom, in potem z dvigalom nazaj na površje. Vzeli smo svoje markice in jih vrnili vodiču. S tem smo dokazali, da smo se vsi srečno vrnili. Ekskurzija mi je bila všeč. Spoznal sem, daje delo rudarjev težko, zahtevno in nevarno. Lenart Ugovšek, 4. a razred OŠ Fran Kocbek Gornji Grad Mentor: Nada Fridman e a» Siddharta je poletne dneve izkoristila za snemanje novega video spota za skladbo Samo Edini. Režiral je Sašo Podgoršek, avtor video spot- ov skupine Demolition Group, Laibach, Jouzeka Vlada Kreslina, spota za angleško skupino Komputer Valentina in pa seveda ustvarjalec dveh celovečernih filmov Temni angeli usode in Sladke sanje (na sporedu od 18.10.2001 dalje). Direktor fotografije: Simon Pintar, producent: Nora production Group, v koprodukciji s TV Slovenija. Whitney Houston je podaljšala pogodbo z Arista Records, založbo, s katero sodeluje že vse od svojega začetka I. *1383. Za zvestobo je Whitney dobila kar 100 milijonov dolarjev, založbi Arista Records pa na tako veliko vsoto ni bilo težko pristati glede na to, koliko milijonov plošč je Whitney v svoji karieri že prodala, da ne govorimo o šestih grammyjih in številnih drugih glasbenih dosežkih. Seveda komaj čakamo na njen novi album! L * P. Diddy se je po številnih težavah končno spravil k sebi in posnel svoj do sedaj najboljši album v karieri, ki bo pri nas izšel septembra. Na albumu The saga continues bomo našli glasbene bisere z nalovi Let’s git it, Can’t Believe in Bad Boys For Life. Za slednjo skladbo se že vrti videospot, v katerem glavno vlogo igra slavni igralec Ben Stiller (Nori na Marry). S tem pa P. Diddyjeve kreativnosti še ni konec. V studiu se druži s samim Davidom Bowiejem, kjer snema novo verzijo stare Bowiejeve pesmi Training man, ki jo bomo lahko slišali v istoimenskem filmu. Nova mala plošča skupine MIE, ki prihaja med nas, nosi naslov Ljubezen pod topoli. Zanjo bodo posneli zelo atraktiven videospot na letališču Moškanjci. Scenarij je že pripravljen, fantje, ki so trenutno na počitnicah, pa že vsi nestrpni. Večji del spota bo namenjen najboljšemu slovenskemu sky-boarderju, sicer njihovemu velikemu oboževalcu in prijatelju Jožetu Veldinu, ki bo pokazal, kakšne vragolije se da početi v zraku. Videospot bo premierno prikazan takoj po vročih poletnih dneh. Alenka ROKOMETNI SODNIŠKI PAR REPENŠEK-POŽEŽNIK Sredozemske igre nov izziv Vliinisu, glavnem mestu Ttonizije, bodo od 2. do 15. septembra potekale 14. Sredozemske igre. Trenutno ima pravico sodelovanj a na Sredozemskih igrah dvajset evropskih, azijskih in afriških držav, med katerimi bo tokrat tretjič prisotna tudi Slovenija. V 223-članski slovenski delegaciji bosta tudi mednarodna rokometna sodnika Darko Repenšek in Janko Požežnik. Slovenski športniki bodo nastopili v devetnajstih od 23 športnih panog: v atletiki, balinanju, boksu, gimnastiki, golfu, jadranju, judu, karateju, kolesarstvu, namiznem tenisu, plavanju, rokoborbi, strelstvu, tenisu, veslanju in v treh moštvenih športih: vaterpolu, košarki in rokometu. Ne gre pozabiti, da je rokometna bronasta medalja, osvojena na SI leta 1997 v italijanskem Bariju, prva slovenska moštvena kolajna z velikih tekmovanj. Rokometni sodniški par Repenšek-Požežnik si je z odličnim sojenjem na nedavnem svetovnem prvenstvu za mladinke na Madžarskem zagotovil prehod v elitno skupino 24 sodniških parov na svetu. Naša športna ambasadorja bosta v Tunizijo odpotovala v četrtek z drugim delom slovenske odprave, saj se rokometni turnir prične v petek, 7. septembra, in konča z zaključkom Sredozemskih iger. Ta konec tedna pa Repenšek in Požežnik sodita na močnem mednar-odnem turnirju v Bad Urachu v Nemčiji, kjer merijo moči državni prvaki Rusije, Poljske, Francije, Avstrije, Makedonije in Nemčije. KF NAZARJE Dolgo pričakovan košarkarski spektakel V nazarski športni dvorani se bo drugo septembrsko soboto zgodil dolgo pričakovani in že večkrat napovedani košarkarski spektakel, v katerem bodo glavno vlogoodigralidržavniprvakiizljubljanskegamoštvaUnionaOlimpije. Izjemen športni dogodek bo sodil v sklop prireditev ob letošnjem prazniku občine Nazarje, omenjenega dne pa se bosta ob 16. uri najprej pomerili ekipi domačega košarkarskega kluba in gostoviz Prebolda. To bo prva »uradna« predstavitev nazarskega moštva, ki bo jeseni začelo z nastopi v 3. državni ligi. Ob 19. uri bo sledila še poslastica za košarkarske sladokusce, saj bosta moči pod koši pomerila Union Olimpija in izraelski Hapoel. 17. MARATONSKI POHOD CELJE - LOGARSKA DOLINA Letos prvič za evropski pokal V smislu tradicije je prva sobotav septembru rezervirana za maratonski pohod Celje - logarska dolina. Tako bo tudi to pot, 1. septembra bo ob 6. uri zjutraj v Celju start za najdaljšo razdaljo 7 5 kilometrov. Starti na skra-jšanih razdaljah bodo še ob 8.30vMozirju,ob9.30naLjubnem in ob 10.30 v Lučah. Letos bo cilj še v kampu v Logarski dolini, medtem ko zadrugo leto potekajo pogovori, dabi se cilj prestavil višje do penziona Na razpotju. Startnina znaša 3.000 tolarjev, zadijake, študente in upokojence pa 2.000 tolarjev. Startne številke se bodo delile danes, 31. avgusta, od 12. do 2 2. ure in ju tri, prvega septembra, od4.00do 5-30vprostorihKS Center, Gledališka 2. Na celotni progi maratona bo 15 okrepčevalnih postaj in več kontrol, organizator pa zagotavlja prevoz prtljage v Logarsko dolino in prevoz udeležencev nazaj v Celje. Posebna zanimivost letošnjega maratona je, daprvič šteje tudi zaevropski pokal, po dosedanjih podatkih organizatorjev pakaže, da se bo zlasti povečal obisk Nemcev in Čehov tako, daje mogoče celo pričakovati rekordno udeležbo. Po besedah OdonaSimončiča na novinarski konferenci so celjski organizatorji letos zelo veliko storili za promocijo maratona prav v tujini. Na omenjeni novinarski konferenci so organizatorji posebej poudarili vse boljše sodelovanje z občinami v Zgornji Savinjski dolini, po katerih poteka maraton, še posebej so začeli dobro sodelovati s turističnimi in občinskimi dejavniki naSolčavskem. UM BOŠTJAN PAH0VNIK Lučki naj športnik Med številnimi športnimi dogodki, ki so popestrili dogajanja ob Lučkem dnevu, je treba posebej omeniti razglasitev najboljšega športnika Luč v preteklem letu. V Lučah jih ni malo, ki bi si zaslužili ta naslov; posebno smučarji dosegajo v zadnjih letih opažene uspehe. Kljub temu so se v športnih krogih odločili za gorskega kolesarja Boštjana Pahovnika. Nadarjen mladenič je v preteklem letu osvojil obe prvenstvi, tako pokalno kot državno, in postal kandidat za državno reprezentanco starejših mladincev. Z letošnjim prestopom v kategorijo starejših mladincev je postal standardni državni reprezentant, njegove vitrine pa krasi tudi že naslov državnega podprvaka. Savinjčan 6. ATLETSKI MITING SOS V MARIBORU Dve zmagi za Mozirjane V petek, 15. junija, je v športnem parku Tabor v Mariboru potekal 6. atletski miting Specialne olimpiade Slovenije, katerega se je udeležilo 254 tekmovalcev iz 39 ekip. Med njimi je bilo tudi pet varovancev Varstveno delovnega centra Mozirje, ki so se vrnili domov z dvema zmagama ter enim petim, šestim in osmim mestom. Udeleženci mitinga v Mariboru (foto: DP) Na najvišjo stopničko sta se povzpela Damjan Rajter (v VI. skupini) in Toni Kramer (v VII. skupini), ki sta nastopila v teku na sto metrov. Oba rezultata sta zelo vzpodbudna, saj štejeta kot kriterij za uvrstitev v državno reprezentanco za svetovne igre leta 2003 v Dublinu na Irskem. Jožica Gaber je tekmovala v skoku v daljino in zasedla osmo mesto, Tomaž Irnar in Damjan Orešnik pa sta nastopila v teku na 50 metrov in zasedla peto oziroma šesto mesto. David Paulič www.2BiT.si 2BÌT d.o.o. Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282 VSE KAR JE V »ZVEZI« TENIS MELAVC LJUBIJA POLICIJA SVETUJE: Halilovič tudi letos premočan nasprotnik Deveti praznik tenisa, ki je na teniških igriščih pri Melavcu v Ljubiji potekal od 15. do 25. avgusta, je zopet minil v odlični organizaciji, skoraj preštevilčnem odzivu sodelujočih tekmovalcev in ponovni premoči Muharema Haliloviča iz Velenja, ki je pregladko ugnal vso konkurenco. Zaključek turnirja v Ljubiji je bil sproščen in zabaven (foto: Benjamin Kanjir) Tone Melavc se je v dolgih letih organiziranja odmevnega teniškega turnirja naučil, da mora biti le-taizletavleto boljši Tomunipretežko,čepravmu jemlje ogromno časa in moči. Njegov trud pa znajo ceniti tekmovald, ki se vsako leto prijavljajo v velikem številu. Letos jih je bilo tako sto štiriindvajset, med sabo pa so se pomerili po sistemu na izpadanje. Boji ki so trajali deset dm, so bili polni veselja, upov in tudi razočaranj, saj vsakdo pač ne more zmagati Potrebna je tudišportnasreča,kipajeobičajno nastrani zmagovalcev. Tekme so bile iz dnevavdanzanimive-jše, vsak dan je bilo manj tistih, ki so upali na končno zmago in zasluženo nagrado, počitnice na Kubi Zadnji dan, torej 25. avgusta zvečer, sta bila samo še dva boja Za tretje mesto in končno zmago. V dvoboju za tretje mesto je zmagal domačin Mitja Božič, M je bil največji up domačega teniškega kluba in vseh Mozirjanov. Žal mu tudi letos ni uspelo priti v veliki finale, v katerem sta se pomerila Matjaž Jezernik iz Celja in Muharem Halilovič iz Velenja Finalni boj je bil napet od prvega trenutka naprej. Jezernik je zasluženo dobil prvi niz s šest proti dva Drugi niz je dobro začel in vse je že kazalo nanjegovo zmago. Žal pa si je poškodoval mišico na nogi in po neuspešnem poskusu sanacije poškodbe dvoboj predal Škodazanj in tudi z a številno občinstvo, kije uživalo v športnih potezah obeh tekmovalcev. Zaključek turnirja je bil zabavno obarvan, saj je Tone Melavczženo Jano pripravil vrsto privlačnih nagrad za najboljše in obilo presenečenj za občinstvo. Zabava je trajala dolgo v noč, Tone pa z velikimi koraki že gleda v naslednje leto in na oiganizadjo jubilejnega desetega praznika športa Melavc 2002. Benjamin Kanjir ČRNA KRONIKA • POŽAR NA TRNOVCU Rečica ob Savinji: 11. avgusta okoli petih zjutraj je zaradi udara strele izbruhnil požar v drvarnici na Trnovcu, last A. F. Ogenj je objekt povsem uničil, v njem pa še dve kolesi, vrtalni ter brusilni stroj, nekaj ostalega orodja in drv. Materialna škoda znaša okoli milijon tolarjev. • VLOM V VIKEND Gornji Grad: 12. avgusta je bil dežurni policist obveščen o vlomu v vikend v Lenartu pri Gornjem Gradu. Policisti so ugotovili, daje neznani storilec odtujil ojačevalec in šest zvočnikov. Povzročene škode je za okoli 450.000 tolarjev. • POŠKODBA PLANINCA Klemenča jama: 16. avgusta je bil dežurni OKC v Celju obveščen, da se je na Klemenči jami poškodoval planinec. Ponj so odšli gorski reševalci in helikopter slov- enske policije, naknadno pa je bilo ugotovljeno, da je planinec A. S. dobil lažje telesne poškodbe. VLOM V ŠPORTNI OBJEKT : " " V : Nazarje: 17. avgusta je preko noči neznani storilec vlomil v brunarico, last nazarskega športnega društva. Iz notranjosti je odtujil denarnico z 20.000 tolarji. • NAPELJEVAL BO ELEKTRIKO Rečica ob Savinji: V noči na 24. avgust je neznani storilec v kraju Homec odtujil dva koluta električnega vodnika v skupni dolžini okoli 800 metrov. S tem dejanjem je Elektro Celje oškodoval za okoli500.000 tolarjev. • VLOMI V AVTOMOBILE Luče: Neznanci so na parkirnem prostoru ob cesti v Strmcu v bližini Snežne j ame 24. avgusta vlomili v sedem parkiranih osebnih avtomobilov. Škoda znaša okoli 360.000 tolarjev. Pazimo na nepredvidljive šolarje! Pred vrati je novo šolsko leto in za mlade nadobudneže ponovna pot v šolo ter s tem povečana prisotnost šolskih otrok na cesti in v cestnem prometu. Zato bodite vozniki pozorni in odgovorni do otrok, posebej v bližini šol ter na njihovi poti v šolo in iz nje. Zakon o varnosti cestnega prometa nalaga voznikom, da so do otrok kot udeležencev v cestnem prometu posebej pozorni, da jim na prehodih vselej omogočijo prečkanje ceste, izstop iz vozil za prevoz otrok in hojo po ostalih prometnih površinah (robu ceste, pločnikih...). Do otrok moramo biti kot vozniki še posebej pozorni na začetku šolskega leta, ko nekateri otroci, predvsem prvošolčki, napoti v šolo pridobivajo svoje prve izkušnje o vedenju v prometu. Zagotovimo jim, da bo ta pot varna in bodimo pozorni predvsem zaradi njihove neizkušenosti, igrivosti in razposajenosti. OTROCI SO NA CESTI NEPREDVIDLJIVI! - na dogajanje okoli sebe gledajo z manjše višine kot odrasli, zato vidijo manj, imajo ožje vidno polje, slabše zaznajo gibanje in težje določijo, od kod prihaja zvok, - njihova sposobnost predvidevanja je zaradi neizkušenosti manj razvita, niso sposobni realno presoditi oddaljenosti in hitrosti vozila ter razdalj med vozili, - mislijo, da se avto lahko ustavi na mestu in da jih voznik vidi, če oni vidijo vozilo, - odločitve uresničujejo tisti hip, ko se jih domislijo, brez premisleka, - njihovo pozornost usmerja radovednost in dogajanje okoli njih, manj pa razum. Zatorej vozniki budno pazimo. Na cesti so otroci, seveda pa bodo v začetku meseca septembra v povečanem številu tudi policisti, ki bodo varovali šolske poti na kritičnih delih cest in do 14. septembra intenzivno izvajali nadzore hitrosti z radarjem na teh točkah ter zoper kršitelje cestno prometnih predpisov strožje ukrepali. Zadruga mozirje Zgomjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. Od 1.9.2001 dalje vas vabimo na razprodajo tekstilnih izdelkov po zelo ugodnih cenah. Cene veljajo do razprodaje v trgovini Bočna in Rečica ob Savinji. Agencija "Lea" Uresničite in sledite svojim sanjam, željam, ne pustite jih neizživete. Poiščite si pravega življenjskega sopotnika, prijatelja z Agencijo "Lea". Resne zveze, občasna srečanja. Dekleta vseh starosti, posebna ugodnost. Zavrtite št.: 031-739-998 040-328-499 V dvoje je lepše in bolj polno življenje. S. Storitve Mitre B.J. sp. Slov. Bistrice, RE Meribor^ Ljubila si življenje, ljubila si dom, a tiho, brez slovesa odšla si v večni dom. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage Frančiške KLEMENŠEK (1922-2001) iz Šentjanža se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, izrazili sožalje, podarili cvetje, sveče in svete maše. Hvala govornikom, zastavonošem, g. župniku za opravljen obred in pevcem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Zvonko z družino I Kov ranem jutru ptički so zapeli, ■ nihče takrat še slutil ni, da to bo dan, Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrl naš dolgoletni sodelavec Zijad AVDIČ iz Lepe Njive 41 a Ohranili ga bomo v lepem spominu. Kolektiv Miš Maš-a d.o.o., Mozirje Obvestilo Milan Cerar s.p., Za Ljubnico 21, Ljubno, s 1.11.2001 preneha z dejavnostjo mizarske storitve in urejanje okolice. Družina in dom vama je bila svetinja, ki stajo ljubila, negovala in spoštovala. Čas vama je prehitro tekel in se mnogo, mnogo prerano ustavil. Usoda vaju je združila še na zadnji poti. Naš bol se bo počasi spremenil v topel spomin na vaju ljuba ati in mami. ZAHVALA ob izgubi ljube mamice in atija, sina, hčere, brata in sestre Silve ŠESTIR 13.05.1960-08.08.2001 in Janeza ŠESTIRJA 22.08.1953-08.08.2001 iz Šmartnega ob Dreti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste podarili cvetje, sveče, darovali za svete maše in ju v velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala kolektivu ZKZ Mozirje, govornikoma za globoke in lepe poslovilne besede, pogrebni službi Morana, gasilcem, pevcem, glasbeniku za odigrano žalostinko, g. župniku in ga. Marjani. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala, ker ste ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti in jima izkazali izredno spoštovanje. Hvala za pomoč v najtežjih trenutkih. Žalujoči vsi njuni Bolečina da se skriti, tudi solza zatajiti, le tebe Franček nihče ne more nam vrniti. V SPOMIN Franju BEVCU 28. avgusta je minilo leto dni, odkar si nas zapustil dragi sin, brat in stric. Hvala vsem, ki ga imate v lepem spominu. Vsi njegovi Odšel si tja, kjer ni gorja in ne trpljenja. Ostala je tvoja dobrota in v naših srcih globoka bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, starega očeta, brata in strica Franca VOLOVSKA iz Ljubnega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovane svete maše in sveče ter vso pomoč, ki ste nam jo nudili v najtežjih trenutkih. Hvala gospodoma Pušenjaku in Podkrajniku za opravljen pogrebni obred in mašo, ribičem, zastavonošem, govorniku, moškemu zboru, cerkvenemu zboru in Tomažu za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi MORANA STEBLOVNIK POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c, Braslovče Tel.: 03 572-00-03. 572-06-60. 7000-640 OBVESTILA IN OGLASI ; (30 j Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831418,839-02-20,839-02-21. Dežurni žmnezdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure Kraška služba, tel. 5451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 050-631-933. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzomištvo Nazarje) 041/367-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-1240 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE j. Dežurna služba na javnihvodovodih na številki GSM 041621950. NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE ÄÄ8S II ■ ' ■■ f \ I ||l|| ■ ■ :: Wf 1. LEPOSLOVJE: Modic: Poslednji krik 4. del * Quick: Afroditina prstana * Karlovšek: Pobarvani dosjeji * Potočnik: Kdo križ je postavil sredi vasi (pesniška zbirka) 2. STROKOVNA LITERATURA: Grimm: Polnovrednakuhinja* Praagh: Zdravljenje žalosti * Oberteil: Za zdravje indolgo mladost * Kobal: Glavobol * Forward: Strupeni starši * Auer: Droge in odvisnosti * 3. MLADINSKA LITERATURA: Bennett: Moralne vrednote za mlade * Sachan: Zeleno jezero * Sivec: Pozabljen zaklad * Lainšček: Policaj Berti 4. VIDEOKASETE: Dinozaver * Charlijevi angelčki * Zamenjava moštva * Magnolija * Rdeči planet * Vesoljski kavboji * V škripcih * Goljufi * Trčeni profesor 2. del I ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c, 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208 J AKCIJA! Vsem, ki bodo v mesecu septembru sklenili življenjsko zavarovanje, PODARIMO PRVO PREMIJO! Ne pozabite tudi na nezgodno zavarovanje otrok in šolske mladine! KINO MOZIRJE Sobota, 1.9., ob 20.00 in nedelja, 2.9., ob 17.00: PODMORNICA- vojna drama Režija: Jonathan Moslow Vloge: Matthew McConaughey, Bill Paxton, Jon Bon Jovi Nemško podmornico zasedejo ameriški podmorničarji in poskušajo ukrasti šifrirni stroj z imenom Enigma. OSKAR 2001 za zvok! Sobota, 8.9., ob 20.00 in nedelja, 9.9., ob 17.00: ROP STOLETJA - kriminalka Režija: John Fraikenheimer Vloge: Ben Affleck, James Frain, Gary Siniše, Charlize Theron Skupina kriminalcev skuša bivšega kaznjenca spet spraviti na kriva pota misleč, da ima pomembne podatke o igralnici, v kateri naj bi nekoč delal. Fant pa bi rad zaživel normalno, pošteno življenje s svojo sanjsko deklico... KINO NAZARJE Sobota, 1.9. ob 20.00 in nedelja, 2.9., ob 17.00: PODMORNICA - vojna drama Režija: Jonathan Moslow Vloge: Matthew McConaughey, Bill Paxton, Jon Bon Jovi Nemško podmornico zasedejo ameriški podmorničarji in poskušajo ukrasti šifrirni stroj z imenom Enigma. OSKAR 2001 za zvok! Sobota, 8.9., ob 20.00 in nedelja, 9.9., ob 17.00: ZELENA MILJA-drama Režija: Frank Darabont Vloge: Tom Hanks, David Morse Filmjepostavljenvleto 1935, v zapor z jetniki, ki čakajo na smrtno kazen. Paul je glavni čuvaj, znan po svojem pravičnem delu z obsojenci. Problematičen pa je novi čuvaj Percy, sadistični strahopetec, ki muči jetnike. V zapor pride tudi orjaški črnec Coffey, obtožen umora deklic. Med čuvajem Paulom in Coffeyem se splete prijateljska vez... n Cvetke «h ktptive V PUSTEM POUU BOŽIČ 1. MAJA? Prijazni anonimni dopisnik nam je poslal slikovni material, ki dokazuje, da v Pustem Polju v spodnji Zadrečki dolini božič praznujejo za prvega maja. Sklepamo, da je temu tako, ker hočejo s tem zmanjšati stroške praznovanja, ali pa imajo morda v vasi posameznike, ki so včasih več dali na državne praznike, danes pašo vdani cerkvenim, zato so oba praznika združili v enega. (ŽIVEL BOŽIČ PRESS) DARKO IN ZORAN Velemojstra frajtonarice Darko Atelšek in Zoran Zorko sta ob poslušanju mladih harmonikarjev na Venišah takole modrovala. Darko: »Le’ga, a si ču, k’k fajn špilaj?« Zoran (zaskrbljeno): »Sem, sem, to so pravi muzikanti, za katere bomo še veliko slišali...« (ZLATA HARMONIKA PRESS) ČUDEŽI NARAVE Komentar k tej fotografiji ni potreben. Ali pač? (SOSEDOV LULČI PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične Oven od 21.3. do 20.4. Obdobje, ki je pred vami, 1» umirjeno in zopet se vam Im povrnil občutek, da se stvari odvijajo, kot se morajo. Spočiti, umirjeni in dobre wlje boste, kor bo pozitivno vplivalo na vso okolica, kat se ljubezni tiče, ste lahko mirni. Čaka vas veliko lepega in zanimivega. Čaka vas romantično obdobje, še posebej ovni prve dekade boste silno romantični. Prednost boste dali predanosti, miru in varnost Videa' je, da vam je dopust koristil, nabrali ste si energije in v vsakem primeru vam bo pozitiven odnos do sebe in do čustev pomagal, da boste premagali marsikatero oviro. V primeru, da bo nekdo v vaši okalia' izbruhnil, se rojš umaknite. Finančno gledano boste uspešni, nekaj težav lahka nastane, če boste nepremišljena nakupovali. Bik od 21.4. do 20.5. Svetli cilp vas bodo vodili v tem obdobju in kot po čudežu vam bo tudi skoraj vse uspelo. K temu podvigu vas bo spodbujalo vaše dobro počutje in veliko energije, ki jo boste tokrat pravilno usmerjali. V ljubezni vam bo pomembna predvsem varnost in zaneslpvost partnerja. Kar nekaj trenutkov bo v tem obdobju, to se boste morali nasloniti no njegove oli njene rame. Imeli boste občutek, da ste srečni. Izkoristite trenutek, do to partnerju tudi poveste, če še vedno ne morete, pa potožite rože. Pn' delu boste zagnani, na trenutke pa vam bo zmanjkalo obfutko, v katero smer se morate obrniti. Najbolje je, do najprej uredite stvori, ki vos žulijo in so neprijetne. Ne bo dobro, če ph boste zaklenili v predal. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Zelo si boste prizadevoli, da bi bili neodvisni v svojem vedenju, kot tudi v mišljenju in stališčih. Tudi v tem obdobju boste veliko razmišljali o sebi in spoznali boste marsikatero resnico, ki pa jo ne boste naglas izgovorili. Na vidiku so novi cilp in marsikaterega boste tudi uresničili. Tudi no čustvenem področju boste bolj odprti, razmišljali po boste, da bi partnerja spremenili. Nikar. Previsoko mnenje o sebi vom lahko škoduje. Razumevanje s partnerjem pa vam lahko prinese obilo osebnega zadovoljstvo. Zelo aktivni boste, delavni in tudi uspešni. Občutili boste potrebo po priznanju. V drugi polovici tega obdobja bo energija nekoliko usahnila. Na ušesa vam bodo prišle novice, nikar pm ne nasedite. Rak od 22.6. do 22.7. V tem obdobju vom bo veliko do tega, da bi bilo vaše življenje kar najbolj brezskrbno, zoto boste vse neprijetne stvari zo nekaj čašo odložili. V drugi polovici tega obdobja se boste reševanja problemov, ki ste jih odložili, lotili sistematično in zoto tudi uspešno. Spopasti se boste morali z nekaterimi težavami iz preteklosti (ne vedno svojimi), tor vam bo vzelo tor nekaj čosa in moči. Uspešni boste, če boste na pomoč poklicali store prijatelje, pri tem po ne izključujte partnerja. Če ste namenjeni v domu kaj spremeniti, je sedaj ugoden čas. Ko imote širši pogled no življenje, pridejo novi izzivi, ki jih prej niste opazili. Mislili ste, da jih ni. Temu sledi novo učenje. Vse pa boste izvedeli po naključju. Lev od 23.7. do 23.8. Nekako zatišje je. Čeprav se ne dogaja nič pretresljivega, čutite napetost. Nekatere stvari so v ravnovesju, nekatere po med nasprotji. Radi boste imeli dva pogleda, enega boste zagovarjali na glas, medtem to boste drugega zadržali zase. Vaše življenje se bo še naprej vrtelo okoli romantične ljubezni. Do se vom bodo izpolnile sanje, boste nekaj morali štorih tudi vi. Ste že pomislili, da bi skuhali večerjo in prižgoli sveče? Dodojte nekaj nežnih besed in večer bo vaš. Izkoristite mir no nebu za čiščenje duše. Dobro se boste počutili. Uspelo vam bo nekaj, za kar se boste lahko zahvalili predvsem vaši uglajeni naravi. Ne postanite preveč kraljevski, do se ne boste nekomu zamerili. Nimajo vsi ljudje radi ošabnosti. Za nekatere je lahko celo boleče. Devica od 24.8. do 23.9. Končno boste spoznali, da se ne morete ravnati po drugih in čakati nanje, da vom prižgejo zeleno luč. Somi ste listi, ki najbolj natančno zaznate, kdaj je primeren trenutek zo nov začetek. Počutje se bo izboljšalo, to boste storili prvi korak. Ne bo tako težko, kot si sedaj mislite. Uspeli boste. Če vaša ideja o spremembi na ljubezenskem področju ni naletela na plodna da, počakajte, do čas dozori. Eno uro na dan trenirajte nov pogled na spremembo ali na prihodnjo stvarnost. Najprej oblikujte sliko v duhu in preprosto zoplujte s tokom. Sledi Izkoristite jo. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Skrb zo telesno zdravje se bo tokrat umaknilo drugim pomembnejšim stvarem. Če se boste zanesli na lastne moči, boste največ dosegli. Nikomur ne zaupajte lastnega žvijenjo do te mere, do bi delali nekaj, kar si somi ne želite. Včasih se greste lastno ngovino, kar dobim - to dajem. Čustva se bodo poglobilo. Voša pričakovanja bodo veliko, vendar ne povsem realno. Spoznali boste človeka, ki se vom bo zdel zelo zanimiv, toda kmalu boste ugotovili, do se ni prikazal v pravi luči. Razočarani boste predvsem nad sobo, ker ste dovolili, da vam je šel preblizu. Vse to ni potrebno, to je bila še eno nalogo, ki ste se jo morali nouäti. Ne stresajte jeze na partnerja, saj on ni nič kriv. Pri delu boste bolj uspešni, soj boste doli vse od sebe. Pohvaljeni boste, saj ste si to želeli, kojne? Škorpijon od 24.10. do 22.11. Imeli boste izredno psihično moč, ki vas bo znova in znova usmerjala v nova dokazovanja samega sebe. Ker boste hitri, boste površni in to ni dobro, tega se zavedate celo vi. Poskrbeli morate za osebnostno rast, za izpolnitev fume notranjosti. V odnosu do partnerja boste pogosto nepotrpežljivi, v drugi polovici tega obdobja celo agresivni. Nekaj vas bo motilo, pa se ne boste znoli pravilno izražati niti pravilno reagirati. Umirite misli in čustva in potem zberite pogum in povejte. Pn tem po ne pozabite biti pošteni toko do sebe kot do partnerja. No področju dela boste zadovoljni. Uspelo vom bo nekaj, tor si že dolgo želite. Nekdo vom bo močno zavidal. Strelec od 23.11. do 21.12. Čeprav si močno želite potovati, boste oklestili prvome načrte in preživeli nekaj prostih dni v domačem okolju. Vaši ljudje vam bodo močno hvaležni za več vaše prisotnosti. V preteklem obdobju ste si nabroli nove energije in sedaj ste pripravljeni za nove naloge. Zaznali boste razlito med čustvi, ki se pojavijo do novih znancev, kjer je močno izraženo predvsem hrepenenje, in med čustvi do bližnph, kjer je močno izražen občutek varnosti in povezanosti. Imate različne predele duše, kjer lahko zodovolpte različne ljudi. Tisto nesoglasje boste tonato zgladili. Od vas se bo najbolj pričakovalo, da boste inovativni, ustvarjalni, da pokažete vsakič kaj novega. Ne jemljite tega kot zahtevo, ne ustrašite se napora. Vse je že v vos. Kozorog od 22.12. do 20.1. Na okoliščine boste gledali lahkotno kot že dolgo ne. Telo ob tem ne bo trepetalo, ne ob človeku, ne ob dogodku. Odzivi ljudi pa vas bodo spravili na drugačno tla. Zoto vam nekoliko psihične zmede ne uide. S partnerjem se boste v tem obdobju dobro ujeli, tudi v stvareh, ki so bila nedavno še povod za prepir. Dobro bi bilo, predvsem naslednji teden, če se malo bolj odprete. Partner ne ve, kaj vam je. Povejte naravnost, toko se bo zavedol vaših potreb. Ni vzroka zo strah pred zavrnitvijo, saj ste močni. Neko novo obdobje se pričenja zo vas. Boste zamenjali službo ali somo predpostavljenega? V vsakem primeru se vam bo nekaj zanimivega dogajalo. Spremembo bo dobrodošla in nove motivacije se bodo rodile. Vodnar od 21.1. do 20.2. Preveliki pestrosti življenja se boste morali žal odreči, zadovoljiti se boste morali s polovico. Ostalo vam bo nekaj hrepenenja, toda to vam ne bo načenjalo živcev kot v preteklosti. Medtem ste dozoreli. Ne boste skoparili s komplimenti, soj boste nad partnerjem naravnost navdušeni. Vsem boste želeli pokazati, kako radi ga imate, zato boste nekoliko pretiravali s pozornostjo. Čutili boste, da vam je partner najboljši prijatelj, zato mu boste zaupali tudi vse stvari, ki se vam bodo v tem obdobju dogajale. Zarodi vaših sposobnosti videnja vnaprej se bo marsikaj uredilo. Pomagali boste sodelavcem, s amer si boste pridobili zveste prijatelje. Ponudila se vom bo priložnost zo napredovanje. Boste dovolj pogumni, da jo izkoristite? Bilo bi škodo, če je ne bi. Ribi od 21.2. do 20.3. Počutite se mirni in varni. Kor doživljate te dni, tega niste več vajeni. Zdi se vam, do slišite enake stavke kot že nekoč. Gre za to, da gledate še na drug vidik odnosa, mogoče na tistega, ki ga zaradi pretiranega pričakovanja nekoč niste mogli opaziti. Ker boste bolj mirni v tem obdobju, se boste določenih stvari tudi razbremenili. Žareli boste kot že dolgo ne. Zvezde so vam naklonjene, izkoristite ugoden vpliv in se predajte. Doživljali boste več in gobje. Opišite spomine. Pomembno je, da se naučite ceniti svoje delo. Če ga ne boste vi, go tudi drugi ne bodo. Samospoštovanje je prvi korak k uspehu. Zakaj bi bili vi manj vredni. Naslednp teden je ugoden za dokazovanje. Pripravite se. "Saj ne zamerite, če se postavim v vrsto pred vami, kaj? Malo sem v zaostanku s časom..." "Vaša žena je pravkar klicala, gospod Peter! Sinka ni videla, odkar sta se vidva zjutraj igrala jahanje! Naše gospodarstvo je uspešno, saj poznamo samo tri faze težavnosti dela: 1. Vsak začetek je težak. 2. Vsako nadaljevanje z delom utruja. 3. Zaključna faza je najtežja, saj imamo že itak veliko nikoli končanega dela. "Poglej," reče Andreja Andražu, svojemu švalerju, "Matic se nič ne ozira za drugimi dekleti, kot se ti!" "Kar ti bom zdaj povedal, prosim, da ne omeniš njegovi Sandri. Da bi Matic lepše izgledal pred njo, pušča očala doma. Za dekleti, ki jih ne vidim, pa se tudi jaz ne oziram." MilčOhrovtič Pri zadnji telefonski anketi smo ugotovili, da vam večina rubrik v našem časopisu ugaja. Sedaj bomo izvedli še anketo za Savinjske novice. Reciklažne novice vas prosijo, da ne odlagate smeti kjerkoli, saj obstajajo divja odlagališča! Karla, lokalna obveščevalka, zadolžena za trače in še manj pomembne novice, pove: "Steslišali, daje Joco pustil službo zaradi ženske?" "Ne!" Za nekatere je novica nova. "Kaj pa je po poklicu?" "Hišnik v samskem domu." Tonček pride skrušen domov in pove sestri, da se je prvič sporekel s punco. Sestra ga pozorno posluša in mu da prav, rekoč: "Povsem te razumem. Prvi prepir je vedno udarec v srce. Meni se to kar naprej dogaja." "Seveda, ko pa po prvem prepiru takoj zamenjaš fanta!" Pričeli so se prvi šolski dnevi in Miha je kmalu ugotovil, da z njihovim učiteljem telovadbe nekaj ni v redu. Ta jih je peljal pred šolo, kjer so morali teči, vmes delati počepe. Kdor ni dohajal ekipe, je moral delati sklece. "Najbolj brihten pa ni, tale naš učitelj telovadbe,” razmišlja na glas pred sošolci. "Kaj misli, da bom sploh kdaj dohajal kolono, če moram pa kar naprej delati te sklece? Naš trenerje verjetno rasist!" "Kako to misliš?" ga vpraša Marko. "Po moje sovraži belce!" Če ste se zalotili, da vam je po dopustu j veliko do dela, temu pojavu verjetno ne j botrujeta spočitost in zagnanost, ampak ~ prazna denarnica. J Ob drugi polovici leta smo polni novih, dobrih namenov pričeli delati vse po starem. Ko imate največ dela, se je treba usesti. Mogoče ga bo kdo opravil namesto vas, ali pa vam bo v pomoč skrajni | čas, ki vas bo spet prignal k njemu. ., . .. ■ * Če že ne morete preložiti začetka šolskega leta na oktober, vsaj odložite konec počitnic na zadnji september. V šoli je bil skrit talent. Tako je skrival znanje, da je bil samo zato nezadosten za naslednje razrede. Medgeneracijske razlike se zmanjšujejo: populacija se stara, otrok pa je čedalje manj. Človek in cigareta: Moj najboljši prijatelj se spet druži s i svojim najhujšim sovražnikom. Lola se je ločila od bogatega privatnika. Prijateljica jo vpraša: "Ti je vsaj kaj lepega ostalo v spomin na tretjega moža?" "Ne, tokrat so bili moževi odvetniki močnejši!" Sale Brezbrižnik IMMÌ "Čudna gostilna," ugotovi Ferdo za birtijo, kamor je prišel. Z ženo je hodil po razprodajah v trgovinah Celja, tako je iskal še bife, kjer bi počila in kaj popila, ter ga našel. "Polno različnih stolov in miz imajo," opazi tudi žena Frida. "Kot da bi jih dobili na razprodaji." Mož predlaga: "Na tele sediva, videti so najbolj udobni." "Upam, da na natakarja ne bo treba dolgo čakati," zavzdihne Frida. Uslužbenec, ki se pojavi, vpraša: "Boste kaj kupili?" "Zame pivo, za ženo pa kavo," zahteva Ferdo. "Oprostite," nesojeni natakar se nasmehne, "tukaj ne strežemo pijače, ampak prodajamo pohištveno opremo za gostilne." Ferdo pa se začudi: "Ali to pomeni, da tudi za šankom ne strežete?" Jožek Zasebrigovc KRONIKA Policisti s policijske postaje smo v obširni akciji uspeli razkrinkati združbo ilegalnih odlagalcev smeti. I Na podlagi opazovanja smeti in s pomočjo sodelavca, ki je pod krinko odlagal odpadke v loge in brežine naše doline, smo zajeli 15 oddurnežev, ki jim civilizacijske navade niso v navadi. Pri dotičnih smo izvedli tudi hišne preiskave in zaplenili množično število starajočih se štedilnikov, hladilnikov in avtomobilov, še preden bi ti pristali na divjih odlagališčih. Akcija še ni končana, saj čakamo dodaten nalog za hišno preiskavo, da bomo lahko pogledali še za hišo. ’■ ' Osumljeni so zaenkrat na prostosti, saj se zanje sumi, da so vsi zlodelci le policaji pod krinko, ki so na sledi za neznanimi storilci prišli med same znance. To je posledica slabe koordinacije akcije iz republiške uprave. Vsekakor pa gre zahvala naši akciji za čistejše okolje, da policaji pod krinko ne odlagajo več smeti kar kjerkoli. Prejeli smo ovadbo zoper vremensko službo, da od tam zaposleni vsak dan znova grozijo kmetom s slabim vremenom. Zoperovadbo bomo ustrezno ukrepali. PPP (policisti s policijske postaje) ’ • SESTAVIL METOD ROSO NEKDANJI VOLILNI UPRAVIČENEC I GESLO FRANCOSKE REVOLUCIJE, ENAKOST INDIJSKA EPSKA JUNAKINJA, IDEALNA ŽENSKA TOMAŽ PANDUR PREBIVALCI LAOSA. LAOJCI NEGOVALKA MAJHNEGA OTROKA PREBIVALEC DRŽAVE OB NILU I BIVŠI KENIJSKI ATLET (HENRY) KROŽNO NASELJE PRI HOTENTOTIH KRAU ZAHODNIH GOTOV KI RA IVANOVA ALENKA KEJŽAR HOMERJEVA EPSKA PESNITEV BOLGARSKI POLITIK (GEORGU) KARTAŠKI IZRAZ IME AMERIŠKO INDIJSKEGA FIZIOLOGA, NOBELOVCA ZA MEDICINO LETA 1968 (GOBHINDA KHORANA) MEDICINSKI IZRAZ ZA KRVAVITEV ZBIRALNIK ENERGIJE ITALIJANSKO LETOVIŠČE OB JADRANSKEM MORJU SAVINJSKE NOVICE PRISTAŠ ANARHIZMA, PREVRATNIK VADBA. TRENING VOJAŠKI SPOPAD IZPUŠČAJI V USTIH METANJE PUŠČIC V TARČO DOMAČE OBUVALO (množina) POSADKA NA LADJI ALI LETALU MAKED. POUTI-ČARKA (VERA) LITERARNA PODLAGA ZA FILM BALZAMIRANO TRUPLO GRŠKA MUZA UUBEZENSKE LIRIKE SODOBNI SLOVENSKI PISATEU (IGNAC) RAZPRAVE IN PRISPEVKI IZ SLAVISTIKE KULTUREN ČLOVEK, IZOBRAŽENEC MADŽARSKO MESTO OB DONAVI OBIČAJ PISNI ZNAK MAJSTAREJŠE PISAVE GERMANSKIH PLEMEN PEVKA VRČKOVNIK TURŠKO MESTO OB REKI SEYHAN MADŽARSKO ŽENSKO IME IME ITALIJANSKE IGRALKE VALU CERKVENO IZOBČENJE NJIVSKI PLEVEL NEPROSTOVO-UEN ODSTOP BIVŠA NORV. GLASBENA SKUPINA IGRALKA RINA ŠPANSKO MESTO ZAHODNO OD MALAGE ITALIJANSKI NAFTNI KONCERN ALEŠ VALIČ IVAN TAVČAR DOMAČE ŽENSKO IME, IVANA PISEC IDIL INDIJANSKO LJUDSTVO OB AMAZONKI LEGENDA O REINKARNACIJAH BUDE IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): Orizaba, palaver, svoboda, Te, okan, Šentjanž, trak, DEM, apostol, Arooa, Darko Pančev, Ar, Ivana, veka, Pia, ordovicij, Tatari, mir, ro, Arad, Cain, pin, Cl, Elam, Akobo, Ivona, igračar, jerovica, leto, aromatik, opis. ADANA: Turško mesto ob reki Seyhan ETELA: Madžarsko žensko ime HEMORAGIJA: Medicinski izraz za krvavitev PETAKAR: Nekdanji volilni upravičenec RONO: Bivši odlični kenijski atlet (Henry) SLAVIKA: Razprave in prispevki iz slavistike OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 17. številke SN smo izžrebali pet dobitnikov almanahov Zgornje Savinjske doline: Franc Bizjak, Levstikova 10, Mozirje; Jožica Kumer, Nove Loke 31, Mozirje; Erna Čopar, Loke 44, Mozirje; Ivan Krivec, Rovt pod Menino 21, Šmartno ob Dreti; Franc Jeraj, Prihova 48, Nazarje. Dobitniki prevzamejo nagrade osebno v uredništvu Savinjskih novic. Čestitamo! Rešeno križanko iz 18. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 7. septembra 2001, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica); 2. nagrada: (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica); 3. in 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica). Dobitniki prevzamejo nagrade osebno v podjetju Caffe - Tropic v Žalcu. ECkbe OKENSKI SISTEMI - PVC okna - vhodna vrata - senčila MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 SI-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)3 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 OGLASI IN MALI OGLASI : Morda ste iskali prav to KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT enaten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN-FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, tel. 839-14-50, Vransko, tel. 5725-430. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 03/572-04-06, GSM 041/661-309. POROKE, SVEČANA KOSILA, VEČERJE, MALICE... Rezervacije za zaključene skupine do 200 oseb sprejemamo v restavraciji GLIN GOSTINSTVO Nazarje na tel. 03/ 83-98-570. PESEK ZA ZIDAVO IN OMET Gramoz za ceste in drenaže, lomljenci za škarpe ter kiper prevozi in storitve z rovokopačem, grederjem, valjarjem in kompresorjem. Se priporoča kamnolom Burja. Telefon: 58340-27, GSM 041/651-196. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, mobitel 050-654-651. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla. Tel. 031/305-532, faks: 03/5831-807. V SREDIŠČU GORNJEGA GRADA oddam v najem pekarno s tradicijo, prodajalno in ustrezne skladiščne prostore. Tel. 03/492-13-80. Kresničke. Ni pravičnejšega boga od lastne vesti. Bolj ko jo tajimo v času življenja, glasnejša je ob prihodu poslednje minute. Savinjčan Prodam R5 campus, 1. 93, črne barve, 185.000 km, cena 350.000 sit. Tel. 041/467-126._______ 2,5-sobno stanovanje (66 m2) v Mozirju prodam. Takoj vseljivo, prenovljeno. Tel. 041/904-065, 03/5832-859-_________________ Prodam osebni avtomobil nissan almera GX, 1. 99, s klimo, registriran celo leto. Inf. 031/366-230._________________________ Brezplačno vam izdelam gobelin po naročilu. Tel. 5841-068. Prodam bikca sivca 120 kg težkega. Tel. 5841-891. Prodam koruzo za silos ali zrno. Tel. 5835-458._______________ Pločevinasto kanto za smeti -novo, prodam. Tel. 041/657-635. Prodam 40-basno obnovljeno klavirsko harmoniko, primerno za začetnike. Tel. 5841-128. 200 m2 strešne kritine trajanka dam za simbolično ceno. Tel. 58-34-109.______________________ Kupim silažno koruzo, prodam enofazni hidrofor. Tel. 5844-243. Kupim kravo za zakol in satelitsko anteno. Tel. 03/5846-019, 031/776-821. Prodam zajca starega 1/2 leta, za zakol ali pleme. Teža od 4-5 kg, cena 3000 sit. Tel. 040/533-858. Opel astra karavan 1.4,1. 93, prevoženo 78.000 km, nekaram-boliran, prodam. Tel. 839-52-23. Prodam mobibelko, ohranjeno, staro eno leto, siva, cena po dog-ovoru. Tel. 031/565-316. Prodam tri varilne aparate, več različnih elektromotorjev in kon-zolno dvigalo. Tel. 03/5843-610. Ljubno, hiša, klet, dvorišče, vrt, prodam. Tel. 5844-094. Prodam učbenike za zdravstveno šolo (1-4 letnik) in obleke za prakse. Tel. 031/370-788. Prodam pujske težke 25 kg. Tel. 5835-471._____________________ Prodam štedilnik dva elektrika, štiri plin s plinsko pečico in zamrzovalno omaro - osem predalov, oboje zelo ugodno. Oddam štedilnik na trda goriva (kiperbuš), ozek. Tel. 041/793-063- Drva cepljena, metrska, prodam. Tel. 5843-096.________________ Prodam skiro z rdečimi kolesi in amortizerji. Tel. 5841-646. Prodam dve letni gumi 155/70/ 13 za 6.000 sit. Tel. 041/817-978. 89.1 Mhz RADIO ZA VSA SRCA RADIO KAP POLZELA Polzela 131 (kulturni domj p.p. 30 3313 Polzela telefon: 03/70-00-810 telefon In faks: 03/70-50-203 e-mali: radio.pobelafaHiis.net www.radiopbela.com KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 19. številki SN__________ ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. □UZD Janez Krivec s.p. TIŠLERJEV KAMNOLOM Poljane 18, Rečica ob Savinji Tel.: 03/838 80 27, faks: 838 80 28 GSM: 041/634 514 Nudimo Vam: - pesek za zidavo, omet, podložni beton - pesek za ostali beton - gramoz za drenaže - tamponi 1 in 2... Z DOSTAVO NA DOM £ Jtkašmle/ ^ Branki in Blažu iz Spodnje Dečice ob srečnem dogodku, jstvu sina Jaka, iskreno čestitamo in se z njima veselimo novega Slovenca, ki naj mu rojenice na široko odpro svoje dlani. Marko, Meta, Barbara, Iztok in Jožica £ Dragi bralci, odslej lahko preko Savinjskih novic svojim sorodnikom, prijateljem in znancem čestitate ob najrazličnejših priložnostih: rojstnih dnevih, porokah, rojstvih otrok, obletnicah, uspešno opravljenih diplomah in vozniških izpitih. Vaša naročila pričakujemo v uredništvu najkasneje teden dni pred izidom tekoče številke. STEKLARSTVO "BENDA" SODOBNI STROJI - VRHUNSKA TEHNOLOGIJA: izdelujemo termo stekla s plinskim polnjenjem, brusimo, vrtamo, krivimo, fazatiramo, izdelujemo vitraže, uokvirjamo slike, pestra izbira, montiramo na domu... Zagotavljamo najkrajše dobavne roke in odlično kakovost. BENDA MARJAN S.P. MOZIRJE ZIMMER-ROOMS-CAMERA ODDAJANJE APARTMAJEV IN PRENOČIŠČ MOZIRSKI GAJ 200m 103/839 45 IO, GSM: 031/302 121| ČTCoteC ------------VIVATÄ Ulica ob igrišču 3 9226 Moravske Toplice tel.: 02/538 21 00. faks: 02/538 21 12 http://www.pocitek-uzitek.si • E pošta: vivatOpocitek-uzitek.si V hotelu VIVAT v Moravskih Toplicah smo zagotovili vse potrebno za prijetno in udobno bivanje naših gostov. Moderen hotelski kompleks navdušuje vse generacije, saj upošteva posebne potrebe gostov, tudi starejših in invalidnih oseb. • Prijetne in aktivne počitnice • Ugodni aranžmaji s polpenzionom in kopalnimi kartami • Možnost najema, zakupa ali nakupa apartmaja • Dodatne storitve: kozmetični studio, frizerski salon, fizioterapija, telovadnica, zdravstvena in zobozdravstvena ambulanta, možnost najema kolesa, organizirani izleti po Pomurju... V Celje - skladišče D-Per Mariborst 5000009370,18 cobiss 0 OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO UNIVERZALNEGA ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA za zastop LJUBNO OB SAVINJI Od kandidatov pričakujemo, da poleg splošnih izpolnjujejo še naslednje pogoje: - da imajo V. stopnjo šolske izobrazbe - najmanj eno leto delovnih izkušenj - poznavanje operacijskega sistema WINDOWS 98 - da imajo osebno vozilo in vozniško dovoljenje - veselje do dela z ljudmi in terenskega dela Z izbranim kandidatom bo delovno razmerje sklenjeno za določen čas 1 leta s 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica Triglav d.d., Območna enota Celje, Mariborska cesta 1, 3000 Celje. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem izbirnem postopku. Drage seniorke in seniorji, poletja še ni konec! Pojdite z nami na počitnice na otok Krk, kjer boste S dni uživali v morju, soncu, hrani, pijači in v dobri družbi spoznavali zanimivosti otoka. Kdaj? Od 15. do 19. septembra Kako? Z našim avtobusom! Kaj se bo dogajalo? Poleg polnega penziona v hotelu in avtobusnega prevoza je v ceno vključen ogled kraške jame Biserujke, obisk starega mesta Dobrinj, kjer boste poskusili domače vino in okusen kraški pršut, izlet z ladjo in ogled frančiškanskega samostana na otočku Košljunu. Cena samo: SAMO POMISLITE, KAKO DALEČ JE ŠE DO NASLEDNJEGA POLETJA... 4 X 8.000 SIT TURISTIČNA AGENCIJA UVil ZA VSE INFORMACIJE IN PRIJAVE POKLIČITE: tel. os/ss-ao-sio Število mest je omejeno, zato pohitite! Hribernikova 6, MOZIRJE (pri parkirnem prostoru za kulturnim domom)