Murska Sobota, 17. novembra 1988 • Leto XL • Št. 44 • Cena 1100 din
VREME
suho vreme, le v soboto bo prehodno poslabšanje z manjšimi padavinami.
»Osrečil sem že veliko ljudi, in če bi me že jutri zmanjkalo, ne bi tega nikoli obžaloval,« pravi bioenergetik Ivan Pirc iz Hrastnika.
Več o njem in njegovem zdravljenju pa lahko preberete na 15. strani pod naslovom Džovani močnejši od Džune.
MANJ BESED
IN VEC DEJANJ
t konca poslovnega leta ostaja le še slab poldrugi mesec. • J Kriza, ki že več let pesti naše gospodarstvo, se le še stop-njuje in ni pravih obetov, da bi se razmere kaj kmalu izboljšale. Ob vedno bolj praznih želodcih smo se prenasitili obljub in čedalje manj verjamemo novim. Zvezna vlada vztraja pri pošiljanju paketov, vendar pravih učinkov ne dajejo. Da so lanski novembrski ukrepi dobršnemu delu gospodarstva povzročili več škode kot koristi, po tihem zdaj že priznavamo, o posledicah majskih pa zaenkrat glasno še ne upamo govoriti. Letošnja ciljna inflacija je bila presežena že v avgustu in pravih upov, da bi se kaj kmalu umirila, še vedno ni. saj so po ocenah nekaterih inštitutov pritiski za povečanje cen še vedno izredno močni. Ne bi mogli trditi, da majski ukrepi niso bili dobro zastavljeni, vendar smo ob tem pozabili, da nobeni še tako dobri ukrepi v kratkem roku ne dajejo pravih rezultatov in od nekaterih smo odstopili, še preden so se uveljavili. Res, da zaradi stopnjevanja socialnih in drugih pritiskov, da bi ublažili nemir v hiši, vendar bi o tem morali razmišljati že ob pripravi ukrepov.
Posledica vsega tega je, da so ekonomske razmere izredno zaostrene, proizvodnja še naprej pada, upada realno domače povpraševanje. cene nezadržno naraščajo, poslovni rezultati velikega dela gospodarstva pa so še slabši kot v lanskem letu. Po napovedih poznavalcev se bo realni družbeni proizvod slovenskega gospodarstva letos zmanjšal najmanj za dva odstotka, to pa bo povzročalo težave tudi v zadovoljevanju osebnih, splošnih in skupnih potreb. Manjše domače povpraševanje ne bo spodbujalo gospodarske aktivnosti, ob zmanjševanju proizvodnje so nerealni vsakršni pritiski na povečevanje osebnih dohodkov, nizki osebni dohodki pa seveda ne spodbujajo k večji produktivnosti. In tako smo-spet v začaranem krogu in resno se postavlja vprašanje, ali bodo začrtani cilji uresničeni ali pa se bo naše gospodarstvo znašlo v še težjem položaju.
Vse te težave seveda ne morejo obiti tudi pomurskega združenega dela in se kažejo pri poslovanju v prvih devetih mesecih. Z izjemo lendavske občine, kjer je obseg industrijske proizvodnje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večji za 9,6 odstotka, je v ostalih treh občinah nazadovanje. Le-to je najbolj občutno v soboški občini, kjer je industrijska proizvodnja manjša za -5 odstotkov, v radgonski se je zmanjšala za 3.3 in v ljutomerski občini za 2,2 odstotka. Kljub manjši proizvodnji pa se zaradi manjšega domačega povpraševanja, zlasti v tistih organizacijah, ki se že v preteklosti niso bolj usmerjale v izvoz, povečujejo zaloge, ki še poslabšujejo že tako neugoden likvidnostni položaj. Slaba akumulativna sposobnost pomurskega gospodarstva v preteklosti se zdaj kaže v pomanjkanju lastnih obratnih sredstev za tekoče poslovanje, obresti, ki jih mora plačevati za draga posojila, pa še naprej zmanjšujejo akumulacijo. V takšnih razmerah pa tudi naložbena dejavnost, ki je neobhodna za preustroj proizvodnje in na katere nujnost se nenehno zaklinjamo, stagnira. Le ob določeni ekonomski selekciji je namreč tudi v Pomurju možno računati na oživljanje gospodarske aktivnosti. Nujno bo ukinjati neaktivne in tiste programe, ki ne dajejo rezultatov, konec bo treba napraviti sociali. ki slabi dobre, da bi umetno ohranila pri življenju slabe. Vendar pri realizaciji teh nalog ne čakajmo na Mikuliča in njegove ukrepe, saj vendar imamo svojega Kuronjo, Slaviča. Štotla. Lučiča in morda še koga. Ne bo šlo brez odločnih in smelih posegov, pa tudi brez žrtev ne. bodo pa te še večje, čim dlje bomo odlašali. Dd vsako odlašanje naša hotenja samo še otežuje, potrjujejo tudi prizadevanja za razbremenjevanje gospodarstva. Splošna in skupna poraba sta se nam tako razbohotili, da ju le stežka obvladujemo. Vsaka zahteva po krčenju kjerkoli naleti na strahovite odpore, vendar se bo tudi tem potrebno odločno zoperstaviti. Smo še premalo bogata družba, da bi lahko zmogli vse te obremenitve in začeti bo treba lam, kjer bo najmanj škode, saj bo le tako ostalo več sredstev tam, kjer jih ustvarjajo. In ne pozabimo, da je to v gospodarstvu. Pa manj nepotrebnih besed in več dejanj v prihodnje!
Ludvik Kovač
NAGRAJUJEMO!
NAGRAJUJE NAROČNIKE
VESTNIKA
V naslednjih štirih številkah VESTNIKA bomo objavili fotografije oken JELOVICA. Eno okno bo dobil izžrebani naročnik VESTNIKA.
Predstavljamo vam okno JELOBOR SU z žaluzijo, montirano med stekli. Žaluzije so svetlo sive barve in znatno zmanjšujejo toplotne izgube skozi okno. Svetlobo naravnamo s premikanjem lamel. ZA NAKUP SE PRIPOROČA JELOVICA, predstavništvo Murska Sobota, Cankarjeva 25, tel. (069) 22-921. Priporočamo vam, da si pogledate propagandno sporočilo JELOVICE na 16. strani te številke VESTNIKA.
PRAVOČASNO POSTANITE NAROČNIK VESTNIKA!
NIŽJE
OBRESTI
Nizka akumulativna sposobnost gospodarstva v preteklih letih se zdaj že kaže z likvidnostnim položajem združenega dela in čedalje več je organizacij združenega dela, v katerih se povečuje delež bančnih sredstev za tekoče poslovanje. Obresti za draga posojila predstavljajo vedno večje breme, na njihov račun se zmanjšuje akumulacija, zato je bilo ob razpravah za razbremenjevanje gospodarstva med drugim vse pogosteje slišati tudi predloge za zniževanje realnih bančnih obresti. Te so za nekatere namene doslej znašale tudi do 30 odstotkov, to pa so obremenitve, ki jih ne prenese nobena proizvodnja.
Tudi v Ljubljanski banki—Pomurski banki so prisluhnili zahtevam gospodarstva in od 1. novembra obračunavajo nižjo realno obrestno mero za najeta posojila. Tako so, denimo, obresti za posojila za tekoče poslovanje v kmetijstvu znižali od prejšnjih 21 na 7
Mnogi ga komaj čakajo (da bi se lahko smučali, sankali, kepali ...), nekaterim pa dela nemajhne skrbi (kako bo s pluženjem cest in odpravljanjem drugih zimskih nevščenosti).
In res je lahko zima kaj hitro tu, z njo pa zasnežene in poledenele ceste. Tedaj bodo prometne razmere v mnogočem odvisne od tega, kako bodo zimske službe opravljale svoje delo. V mislih imamo predvsem cestna podjetja, ki so zadolžena za vzdrževanje magistralnih in regionalnih cest, ter vse druge, ki se vključujejo v pluženje snega. Kot šmo lahko v ponedeljek zvedeli na regijskem posvetu o zimski službi za severovzhodno Slovenijo v Mariboru, imajo cestna podjetja v zalogi okrog 70 odstotkov potrebne šoli in blizu 50 odstotkov posipnega materiala. Pripravljeni so načrti za delo zimskih služb (posebej tudi za Pomurje), določene so ekipe ljudi in dežurnih, ki bodo sodelovali v zimski službi, dogovorjen je vrstni red pluženja in sploh zimskega vzdrževanja cest. Vse naj bi torej teklo v glavnem po že utečeni praksi. Toda zna se zgoditi, da bodo kljub vsemu ceste nepravočasno
73 milijard za hotel v Moravskih
Toplicah
Vodstvo soboškega izvršnega sveta je pripravilo pogovor s predstavniki Radenske in večjih delovnih organizacij iz občine o zidavi novega hotela v Moravskih Toplicah. Rečeno je bilo, da priprave na to veliko naložbo, vredno 73 milijard dinarjev, pri čemer znaša delež soboške občine 10 odstotkov, potekajo in da so še problemi pri zagotavljanju potrebnega denarja. Poudarjeno je bilo, da soboško gospodarstvo podpira zidavo omenjenega hotela, zato je treba dejavnosti za združevanje sredstev pospešiti.
Veliko si obetajo tudi od večje pomoči republiškega sklada za manj razvita območja, t. i. razvojnega dinarja, ki bi se zbral v soboškem združenem delu, in od številnih posojil. Zato ne bi smelo biti v prihodnje nikakršnih problemov, so zagotovili na pogovoru na soboškem izvršnem svetu, ki si bo prizadeval poiskati najboljše rešitve za pokritje deleža pri gradnji novega hotela v Moravskih Toplicah, ki ima širši gospodarski in turistični pomen.
M. Jerše
Oh, ta sneg!
splužene, da bodo tudi avtobusi zamujali, da ... To tedaj, če bo prihajalo do večjih okvar mehanizacije, ker je le-ta že dokaj zastarela, zlasti pa še, če bo zima muhasta in bo na cestah veliko dela. V primerjavi z lanskim letom imajo za vzdrževanje cest namreč zagotovljenih 13 odstotkov manj (planskih) sredstev, realno pa to predstavlja le blizu 50 odstotkov lanskih sredstev. Kdo bo torej kril stroške, če bodo le-ti večji? Še za lansko leto jim republiška in občinske skupnosti za ceste dolgujejo okrog 280 milijonov dinarjev. Da ne bo zamere, pomurski cestni sisi so svoje obveznosti do izvajalcev poravnali.
V Mariboru smo slišali tudi nekatere >presenetljiva< mnenja,kot denimo, da smo imeli v Sloveniji v zadnjih letih na cestah preveč udobja, ker da so vozniki želeli imeti čim prej, ko je zapadel sneg, vse ceste kopne, izvajalci pa so se pri tem posebej trudili. V prihodnje pa naj bi se vozniki, tudi šoferji avtobusov, navadili tudi na uporabo verig. Tudi v sosednjih državah, ki so bolj razvite, je menda tako. Alije res, bi morali slišati še drugo plat medalje.
In kako z zimsko službo v Pomurju? Posebej o tem na posvetu
ni bilo govora, predstavniki tozda za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota pa so nam povedali, da imajo konkreten program aktivnosti ter da je stanje glede soli in posipnega materiala ter mehanizacije podobno kot na drugih območjih. Pri pluženju bodo imele prednost magistralne ceste (Ihova—Gornja Radgona—Lendava, Gornja Radgona—državna meja z Avstrijo, državna meja z Madžarsko pri Dolgi vasi — Lendava—Mursko Središče), v drugi prednostni skupini pa so vse ceste, po katerih vozijo avtobusi. Ene in druge naj bi bile splužene najkasneje do 5. ure zjutraj, zastoji na magistralnih cestah pa bodo možni do 2 ur, na regionalnih pa do 7 ur (predvidoma ponoči).
Držimo torej pesti, da sneg v letošnji zimi ne bo preveč nagajal zimskim službam.
Jože GRAJ
odstotkov, za proizvodnjo za izvoz z 21 na 8 odstotkov, za pripravo izvoza s 24 na 10 odstotkov, medtem ko se je splošna obrestna mera znižala z 29 na 16 odstotkov. Manjše so tudi obresti za naložbena posojila, ki so se v kmetijstvu znižala s prejšnjih 20 do 23 na 9 do 15 odstotkov, posojila za stanovanjsko in komunalno dejavnost so cenejša za 11 odstotkov, za toliko pa so se pocenila tudi posojila za tehnološko posodobitev proizvodnje. Ugodnejša so tudi posojila za občane, saj je realna obrestna mera potrošniških posojil do enega leta manjša za 11 odstotkov, za toliko pa so se pocenila tudi posojila občanov za pospeševanje gospodarskih dejavnosti.
Dosedanja politika obrestnih mer za vloge do enega meseca ostaja nespremenjena, prav tako tudi za depozite, vezane za en mesec, manjše spremembe pa so pri vezavi sredstev za daljše časovno obdobje.
L. Kovač
ti
v ČETRTEK, 24' novembra, k* ODPIRA SVOJA VRATA POTROŠNIKOM V ČAKOVCU, PREŠERNOVA bb, (na sejmišču) NOVA BLAGOVNICA JUGODRVA
VABLJEN! STE TUDI VI!
aktualno doma in po svetu
Če ne gre drugače, pa pač s tanki. Tako so v brazilskem mestu Volta Redonda vladni vojaki »dopovedovali« stavkajočim delavcem iz državne metalurške družbe z orožjem, da nimajo prav, če zahtevajo kar za polo žico višje plače. Rezultat te »diskusije« je bil 7 mrtvih in 45 ranjenih delavcev.
(Reuter)
Javnost pristaja na pluralizem
Ko so sociologi, ki raziskujejo javno mnenje, predstavili še tople odgovore na anketo, izvedeno prejšnji teden, so poudarili, da slovenska javnost počasi in vztrajno pristaja na pluralizem politične scene. Ne opredeljuje se za polarizacijo, temveč za hkratno dejavnost več akterjev, pozdravlja torej »socializem po meri človeka« in zadnja ravnanja CK ZKJ, izredno naklonjena pa je tudi Odboru za varstvo človekovih pravic, mladinski organizaciji, kmečki zvezi ipd.
To je razvidno tudi iz lestvice popularnosti najvidnejših politikov, ki je nastala brez sugeriranja imen. Na njej vodijo Milan Kučan (65 %), Janez Stankov-nik in Jože Smole (dobrih 50 %), na četrtem mestu pa je Igor Bavčar (20 %).
Odpor do zunanjih posegov na slovensko politično sceno bi bil izredno močan. Če bi prišlo do nasilne zamenjave sedanjega slovenskega političnega vodstva, bi bila dobra polovica ogorčena in bi po svojih močeh nasprotovala, skoraj petina bi se tudi uprla, ne glede na posledice. Previdnih nezadovoljnežev bi bilo za desetino, medtem ko bi en odstotek zamenjavo na vrhu odobraval.
Podobne bi bile reakcije, če bi kdo skušal ukiniti revijo Mladina, Odbor za varstvo človekovih pravic. Kmečko zvezo ali pa nasploh zadušiti doseženo svobodo misli in besede. Šestdeset odstotkov bi bilo ogorčenih in aktivnih nasprotnikov takega posega, 15 odstotkov bi se uprlo, spet ne glede na posledice, in enako mnogo bi bilo previdnežev. En odstotek pa bi odobril tak poseg.
—PO GORJUPOVIH DNEVIH V RADENCIH ALI
VEČER MED SLOVENSKIMI
POLHARJI
Gorjupovi novinarski dnevi so pokazali, da se novinarji vse bolj obračajo k antropologiji. Eden od njih je v opisu pomembnega moža segel približno tri milijone let nazaj in povedal, »da ga zaznamuje pokončna hoja«, Boris Bergant pa je — že kot mutant te pokončne hoje — stopil korak naprej in izumil govor, rekoč: »Dokler bomo ljudje, se bomo morali pogovarjati!« (Glas iz ozadja: »Tako mislim tudi i-a, i-a . ..«).
Od tod naprej je šlo bliskovito. Kar naenkrat smo bili pri eni najvišjih oblik človeškega samozavedanja — pri šalah. Za to je poskrbel tovariš Dolanc. Takrat ko pomemben politik na novinarski konferenci pripoveduje šalo, so to težki trenutki v novinarjevem življenju. Kako se zasmejati, da ne bo na eni strani podobno krdelu zadovoljnih lipicancev, na drugi strani pa nevljudno? Toda tovariš Dolanc je poskrbel za vse: šalo je povedal tako prisrčno in prepričljivo, kot bi jo pripovedoval lovski druščini, po pogonu na nekoliko manjšo divjad — recimo na polhanju . . . »kako ga je neki nemški politik vprašal o odnosih v federaciji, on pa je rekel, da bomo v primeru napada še kako enotni, oni pa je vprašal: »Kaj pa, če vas nihče ne napade?« ... In kompleten novinarski 4. a se je trpežno nasmehnil. Anekdota je namreč stara približno toliko, kot naša javno priznana neenotnost. Nazadnje jo je uporabil v intervjuju za Dugo tovariš Šetinc. (Iz nastajajoče zbirke: Zbrana pojasnila ob mojem odstopu — 1. del). Kajpada takoj prepoznamo Arhimedov vzklik: »Dajte mi zunanjega sovražnika in napravil bom to deželo spet enotno!«
Naša zunanja in notranja politika je potemtakem jasna: to, da nas nihče ne napade, moramo oceniti kot sovražno dejanje, naperjeno proti naši enotnosti.
Nerazumljivo pa je, da se v svetu, kjer imamo toliko prijateljev, ni še nihče prijavil na licitacijo za sovražnika. Odgovor se skriva nemara v prav tako stari šali: kako dvigniti standard? Odgovor: napademo ZDA, oni nas premagajo, priključijo kot zvezno državo in potem imamo vsi ameriški standard. V zaključku te šale pa je povedano, zakaj nihče ne tvega prijateljskega napada, ki bi
okrepil našo enotnost.
Namreč — kaj pa. če zmagamo?
(po Komunistu)
P. S.
Nihče manj kot član predsedstva SFRJ se je pripeljal v Radence, da bi povedal to zarjavelo šalo, ki ji najbrž nista prava avtorja ne Dolanc in ne Šetinc — ljudstvo pozna bolj sveže in bolj. ..
Naslov: Večer med slovenskimi polharji je imeniten in mi ne bomo trdili, da ima kakšno zvezo s Krjavljevim pripovedovanjem pri Obrščaku o tistem, že tolikokrat ponovljenem, kako je hudiča presekal. Je pa rahel dokaz za to, da se politiki vedno bolj zatekajo k pripovedovanju izmišljenih zgodb.
Stanovnik
Prejšnji teden smo Jugoslovani dobili »novo kost za glodanje«, kot je to prejšnji petek s karikaturo v Delu povedal Milan Maver. Predsednik predsedstva SRS Janez Stanovnik se je prve dni novembra mudil na neuradnem obisku v ZDA, kjer se je sestal tudi s člani Narodnega novinarskega kluba. Po nekajdnevnem »obstreljevanju« v časopisju je potem Tanjug javnosti posredoval širše izvlečke iz tega pogovora. Pripombe, ki so letele na Stanovnika, so imele zelo obsežen rezon: od marnjanja nekega dedka, do dejanja veleizdaje. Sam Stanovnik je ob tej »aferi« povedal, da ne more iz kože in da pač nekatere probleme vidi in ocenjuje drugače kot drugi. To pa menda le ni veleizdaja.
»NASKOK« ITALIJANOV NA SOVJETSKO ZVEZO
Politično-gospodarska odprava s predsednikom vlade Ciriacom De Mito na čelu, s šestimi ministri, dvema ducatoma največjih gospodarstvenikov, z bleščečo razstavo industrijskih in tehnoloških dosežkov, največja skupinska invazija italijanskega kapitalizma v Sovjetski zvezi doslej, bo v spominu udeležencev ostala ne samo zaradi svoje spektakularnosti ampak predvsem kot obljuba o množičnem in bolje urejenem prodiranju na ogromno potencialno tržišče.
Med obiskom v Moskvi so Italijani zaznali pomembno in vzpodbudno spremembo mednarodne gospodarsko-politične orientacije Kremlja: ugotavljajo, da je doskorajšnjo bojazen pred političnimi in vojaškimi posledicami integrirane Zahodne Evrope zdaj nadomestilo odpiranje k njej. Besede Mihaila Gorbačova, Nikolaja Rižkova in sodelavcev o »skupni evropski hiši« razumejo kot preobrat sovjetske politike do Evrope po letu 1992. Prav sovjetska stran je povrhu predlagala, naj bi na dnevni red rednih mešanih zasedanj že zdaj uvrstili analizo možnosti za sodelovanje tudi v pogojih integrirane zahodne Evrope.
Tisoč milijard lir oziroma 775 milijonov dolarjev državnega posojila (polovica po tržni obrestni meri 7,5 %, polovica, po nekaj ugodnejši 7% meri) je pravzaprav le vidni del italijanskih posojilnih in naložbenih načrtov v SZ. Samo majhen del v primerjavi s tistim, kar je bilo v Moskvi dogovorjeno ali načrtovano za
KRAINER V SLOVENIJI -Pred tednom dni se je na uradnem obisku v naši republiki mudila dokaj številčna delegacija avstrijske zvezne dežele Štajerske, ki jo je vodil deželni glavar dr. Josef Krainer. Prvi dan so bili v Ljubljani in Kopru, drugi dan pa v severovzhodni Sloveniji — tovarni dušika Ruše (na pos-netku)in v Mariboru. Tu so v mestni skupščini izmenjali mnenja o nekaterih problemih dvostranskega sodelovanja (gradnja Phyrnske avtoceste, kako do živega smradu s prašičje farme Podgrad, ki se širi na avstrijsko stran ipd.) B. Ž. Foto: Boris Vugrinec (Večer)
—UGLED
Po vsem, kar se je zadnje čase dogajalo, potem pa razpravljalo in odločalo na plenumu CK ZKJ. je nazadnje prišlo do skupne seje predsedstev CK ZK Srbije in P K ZK Kosova in je zato izostala skupna seja treh predsedstev, vključno s CK ZKJ, kakor je bilo napovedano, a ob pojasnilu, da je treba počakati na rezultate omenjene skupne seje komitejev republike in pokrajine.
Že sama formulacija tega dogajanja lahko zmede natančneža. kajti r primeru, če se izhaja od baze, bi morali začeti s PK in ne CK in brez odrivanja predsedstva CK ZKJ. če Kosovo zares ni samo problem republike Srbije in torej zahteva enoten ideološki pristop za reševanje kosovskih zagat.
Temeljni sklep omenjenih predsedstev je zahteva, naj obvelja zamenjava kosovskega partijskega vodstva s tistimi, ki imajo dovolj zelo potrebnega ugleda med pripadniki vseh narodov in narodnosti na Kosovu, da bi se lahko ustvarila fronta (organiziranih subjektivnih, samoupravnih socialističnih sil) z mnogimi vestnimi borci vseh tamkaj živečih delovnih ljudi, ne glede na narodnosti, temveč razredno samoupravno socialistično opredelitev, kajpak proti kontrarevoluciji, znani pod najrazličnejšimi vzdevki stopnjevanja napetosti z dokazovanjem čezmerne nevarnosti.
Ne moremo se otresti vtisa, da je uporabljanje vojaškega izrazoslovja. kar je bilo navzoče tudi na plenumu CK ZKJ ob teh vprašanjih. ne samo moč navade, temveč tudi nemoč spreminjanja prakse, kajti samo z zamenjavo komandantov, naj bodo še tako ugledni med pripadniki vseh narodov in narodnosti hkrati, kar je pravzaprav nemogoče. -idealizirano, še zdaleč ne dobimo osnov za ustrezno strategijo — samoiniciativno ideološko utemeljeno ustvarjalnost komunistov ne samo Kosova. Potrebna je namreč fronta ustvarjalcev dosledno samoupravnih odnosov — boj za res korenite spremembe v življenju vseh ljudi, ne pa ob pomoči mušic ostrostrelcev, naperjenih zoper dejanske ali pa navidezne sovražnike.
Ne gre torej toliko za hitre in temeljite kadrovske spremembe, s katerimi najlaže pride do izraza neljubo načelo, da revolucija pač žre svoje otroke, kolikor za temeljite spremembe načina delovanja. Po ljudski modrosti pač — zgledi vlečejo. Zgledno delo komunistov v svojem neposrednem okolju ustvarja ugled najboljšim posameznikom. ki potem naravno prevzemajo vedno težje in težje naloge v uresničevanju programa Zveze komunistov po svojem lastnem marksističnem načinu mišljenja in delovanja.
Dejstvo je pač, da se je komunistična partija z razlogom spremenila v Zvezo komunistov (ne samo preimenovala), da bi s tem potrdila premik od partije ureditve (oblasti) v zvezo komunistov — gibanje avantgardno opredeljenih ljudi. Represivno delovanje proti rušilcem vseh vrst je torej področje delovanja pravno urejene države, ki svojih obveznosti ne sme prelagati na druge, niti ne sme svoje neučinkovitosti opravičevati z drugimi dejavniki družbe.
Tak razplet dogajanj na Kosovu, kjer bi državni organi represije morali dosledno voditi bitko zoper sovražnike države, komunisti pa bitko za samoupravljanje kot sedanji način osvobajanja dela, je zastopal Pokrajinski komite ZK na omenjeni skupni seji svojega predsedstva s predsedstvom CK ZK Srbije in njihova skupna seja s predsedstvom CK ZKJ je odložena na čas. ko naj bi se pokazal premik v tej smeri, vsaj nekak premik, na temelju katerega bo lažje ideološko ' poglobljeno obravnavanje pravih načinov utrjevanja bratstva in enot-! nosti, ki nikakor ni samo politična fraza, temveč temelj (gmotnega) i razvoja vseh ljudi ne glede na narodnostne, pokrajinske, republiške 1 in državne meje.
Iskanje novega Tita v času neuspešnega kolektivnega Tita zato-i rej ni nič drugega kot pomanjkanje vizije prihodnosti iz lastne oseb-I nosti. a iz navajenosti, da nihče sam ne išče pravšnjih rešitev, ker je j to prepuščeno vodji. Samo spomnimo se izjave dr. Vladimirja Bakari-. ča na televiziji: »Kadar smo zabredli v težave, se sploh nismo vzne-
C) r c«
O til ca
S
O 5
$ mirjali, vedeli smo, da bomo isplavali, saj si bo Stari ob pravem času £ že nekaj izmislil!« Stari pa si je na koncu svojega življenja »izmislil«
I kolektivno vodstvo: naj poslej vsi končno sami plavajo! To plavanje \ jm je takšno, kakršnega zdaj doživljamo.Viktor Sirecy
V ŽARIŠČU DOGODKOV
bližnjo prihodnost. Največji del te vsote bodo porabila italijanska podjetja v javni lasti, ki po obsegu sporazumov tokrat v ničemer ne zaostajajo za zasebnimi.
Nova državna jeklarska grupacija Ilva je podpisala sporazum o dobavah cevi in pločevine v vrednosti 500 milijard lir; Agip petroli sporazum o gradnji naprav za proizvodnjo Mtbe (dodatka zelenemu bencinu) v Liti, ki je vreden 300 milijard lir; Savio bo dobavil 1.200 strojev za proizvodnjo ženskih nogavic. Slednji sporazum po vrednosti ni nič posebnega (25 milijard lir), je pa za državno industrijo pomemben prvenec pri njenem prestopanju v sfero proizvodnje blaga za široko porabo.
Nekateri dosedanji uspešni nastopi državnega podjetništva so odprli pot novim: med Kaspijskim in Črnim morjem raste največji trenutni italijanski projekt, kompleks črne metalurgije Volski, dogovorjen leta 1985 za nekaj manj kot milijardo dolarjev. V jugozahodni Sibiriji Italijani končujejo z gradnjo 250 km premogovoda v vrednosti 500 milijard lir in so povabljeni, naj se zdaj lotijo 300 km dolgega naftovoda iz Sibirije do Urala. Marca je državni Enichem z zasebnima družbama Montedison in Occidental petroleum stopil v gradnjo petrokemičnega kompleksa Tengiz, vrednega šest milijard dolarjev. S tem si je pridobil pravico, da del proizvodnje lahko svobodno prodaja v deželah EGS.
Med zasebniki je največji partner seveda Fiat. Te dni so temu
sodelovanju dali poseben pomen, ko so se spomnili, da je bil tam že v časih carske Rusije, leta 1913, da je bil prvi večji sporazum sklenjen za časa Stalina, leta 1931. Pred 20 leti je s postavitvijo Togliattigrada pripomogel k
prvemu valu motorizacije, odtlej pa ni bilo opaznega napredka. Dokler predsednik vlade Rižko.v Gianniju Agnelliju ni ponudil novih možnosti: »Zdaj proizvedemo okoli 1,3 milijona avtomobilov na leto, tržišče bi jih potrebovalo vsaj še milijon več. Imamo uhojene odnose s Fiatom. Bi prevzeli tudi drugi val naše motorizacije?«
Agneli ni dosti razmišljal, odgovor je imel najbrž pripravljen vnaprej: »Lahko, toda kako tako veliko podjetje financirati. Potrebnih bi bilo pet milijard dolarjev.« Toda, prek sovjetskega pot pelje na druga vzhodna tržišča, ki se bodo tudi prej ali slej odprla. Evropski primat Fiata tako še lep čas ne bo ogrožen.
Največji kos je iz Moskve tokrat odnesel drugi človek italijanskega kapitala, Raul Gardini, predsednik grupacije Ferruzzi. Odstopili so mu 500 tisoč hektarov Ukrajine (površino, ki jo tu primerjajo z deželo Lombardijo), kamor naj bi presadil svoje agro-industrijske izkušnje in model, ki se ni uveljavil samo v porečju Pada, ampak tudi v Franciji, obeh Amerikah in drugod. Toliko za zdaj, za preskušnjo, ali bi se tudi v sovjetskih razmerah obnesel njegov integralni sistem, povezanost med poljedelsko proizvodnjo in industrijsko predelavo. Računajo, da bo pridelava in predelava na leto vredna milijardo in pol dolarjev. Zanimivo je še nekaj: grupacija Ferruzzi je bila doslej največja zasebna družba, ki je oskrbovala, sovjetske potrebe po hrani, zdaj se bo po njeni zaslugi domača proizvodnja znatno povečala, ta izvozni
globus
BONN — Na slovesnosti, ki jo je zahodnonemški parlament posvetil petdesetletnici nacističnih pogromov zoper Jude, je predsednik parlamenta P. Jenninger precej nekritično orisal razmere okrog leta 1938 ter pojasnjeval razloge, ki naj bi opravičevali to tragično dogajanje. Slovesnost se je tako sprevrgla v škandal in mnogi poslanci ter gosti so že med govorom zapustili dvorano. Po splošnem neodobravanju poslancev vseh parlamentarnih frakcij je Jenninger naslednji dan odstopil. Jenninger je postal poslanec leta 1969, za predsednika parlamenta so ga izvolili novembra 1984, izhaja pa iz družine, ki je v časih Hitlerjeve diktature veliko pretrpela.
WASHINGTON — Za 41. predsednika ZDA je bil izvoljen Georga Bush, dosedanji podpredsednik ZDA. Za Busha je glasovalo nekaj več kot 54, za drugega kandidata Michaela Dukaki-sa pa 46 odstotkov volivcev. Bush bo predsedniške posle prevzel — kot do določa ustava — meseca januarja 1989.
RIM Italijanska vlada je sklenila, da bo iz Perzijskega zaliva umaknila svoje vojno ladjevje, ki ga je tja poslala leta 1987, da bi ščitilo trgovske ladje.
DUNAJ — Namestnik naftnega ministra Združenih arabskih emiratov je pred dnevi izjavil, da se utegne nafta poceniti na pet dolarjev za sod. Pod pet dolarjev za sod nafta ni bila več nikoli po letu 1973.
BUDIMPEŠTA - Sekretar madžarskega CK, Matyas Szueroes, ki je v partijskem aparatu odgovoren za zunanjo politiko, je v intervjuju za zahodnonemški dnevnik Siiddeulsche Zeitung obtožil romunsko vodstvo, da s svojo politiko do narodnostnih manjšin »uničuje evropsko kulturo« in da igra v Evropi »destabilizacijsko vlogo.«
BRUSELJ — Lansko leto so države sveta prodale deželam Evropske skup-nosti za 400 milijard dolarjev svojega blaga. Na prvem mestu so ZDA, sledita pa Japonska in Sovjetska zveza. Jugoslavija je s 6,1 milijarde dolarja na enajstem mestu.
DUNAJ — Avstrijski zunanji minister Mock bo na željo Albanije, ki predlaga, da bi Avstrija odprla v Albaniji svoje diplomatsko predstavništvo, obiskal Tirano. Sedaj zastopa albanske interese v Avstriji avstrijsko veleposlaništvo v Beogradu.
posel bo delno usahnil. Kje je tu računica podjetnika iz Ravenne? »Vselej si prizadevam sam si spodžagati vejo, na kateri sedim, da bi drugim preprečil, da mi jo odžagajo oni.«
Spiska še ni konec. Carlo De Benedetti bo posredoval tehnologijo in znanje svojega Olivetti-ja v vrednosti 320 milijard lir za ’ postavitev obrata v Leningradu. Silvio Berlusconi je na sovjetski televiziji zavrtel prvo iz dolgoročne serije reklam o dejavnosti zahodnih industrij in koncernov, prehrambena industrija Star pripravlja načrt o tovarni otroške hrane in jušnih kock, številni manjši so že sklenili ali se dogovarjajo o obratih bele tehnike ali malih gospodinjskih strojev.
Skratka, odprlo se je. In to v tolikšnih razsežnostih, kot je bilo pred letom ali dvema nemogoče pričakovati. Začel se je naskok pod geslom: Italija ima preveč blaga in premalo kupcev, nastopil je čas za investicije v SZ. Toda za njegov uspeh bo treba več sape kot je tačas premore presenečeno gospodarstvo. Primer? Samo zamisel o novi tovarni avtomobilov bi rabila sedemkrat več sredstev od tistega, kar je ob veliki samoreklami zdaj odobrila De Mitova vlada. Odkod jih vzeti?
Ce sovjetska ekonomija računa, da bo gospodarski del perestrojke opravila samo s posojili vlad, še je uštela — pravijo tukajšnji italijanski izvedenci. Politična vrednost sovjetske preobrazbe ima svojo ceno, od tam naprej morajo nastopati ekonomske zakonitosti. Moskva bo morala začeti iskati finančne vire tudi na mednarodnem tržišču kapitala in neposredno pri zahodnih industrijah. Ta napor pa bo brezploden, dokler ne bo spremenila zakonov o večinskem sovjetskem deležu v mešanih naložbah in dokler vsega gospodarstva, z vrednostjo rublja na čelu, ne bo podredila zakonitostim trga-
(po GV)
STRAN 2
VESTNIK, 17. NOVEMBRA 1988
od fed na do tedna
.2	______
Dvotirno do skupnega cilja
Sestop ZK
MURSKA SOBOTA — O poročilu o aktivnostih za razbremenitev gospodarstva v soboški občini so razpravljali tudi člani sveta za družbenoekonomske odnose pri predsedstvu OK SZDL. Podprli so ugotovitve komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj pri skupščini občine ter stališča občinskega izvršnega sveta. To pomeni, da so učinki razbremenjevanja občinskega gospodarstva minimalni, ker večina skupnosti ni znižala prispevne stopnje oziroma prispevkov in članarin. Stališče je, da vseh ukrepov ni možno uresničiti v vseh slovenskih občinah enako, ampak je potreben selektiven pristop.
MURSKA SOBOTA — V sindikalni organizaciji se zavzemajo za poenotenje dejavnosti družbenopolitičnih organizacij in skupnosti v skladu z usmeritvami resolucije. Predlagajo, da vsi tisti uporabniki družbenih sredstev, ki so na osnovi sprememb obračunskega sistema namenili za izplačilo bruto osebnih dohodkov za 21 odstotkov več denarja, pojasnijo, za katere namene so porabili ta denar. Povedali naj bi tudi, ali lahko znižajo prispevne stopnje na raven pred spremembo obračunskega sistema. To so med drugim poudarili na seji sveta za planiranje in delitev dohodka pri občinskem sindikalnem svetu, ko so govorili o prizadevanjih za razbremenjevanje soboškega gospodarstva.
MURSKA SOBOTA — Na seji sveta za krajevno samoupravo in komunalni sistem pri predsedstvu OK SZDL pa so največ pozornosti namenili obravnavi poročila o urejanju prostora v občini ter uresničevanju stališč in usmeritev s seje OK SZDL o ekologiji, energiji in varčevanju. V prvi vrsti gre za prizadevanja za varstvo okolja, dotaknili pa so se tudi problematike oskrbe z vodo v soboški občini. Govorili so tudi o osnutku sprememb in dopolnitev srednjeročnega načrta vzdrževanja in obnove regionalnih in lokalnih cest za obdobje 1986—1990 v soboški občini.
LENDAVA — Na 70. seji izvršnega sveta Skupščine občine Lendava, ki je bila v petek, so obravnavali več osnutkov in predlogov občinskih odlokov, ki naj bi jih skupščina sprejela na ponedeljkovem zasedanju. Še posebej temeljito so pretresli poročilo o uresničevanju politike pospeševanja skladnejšega regionalnega razvoja v lanskem in letošnjem letu ter o usmeritvah za prihodnje leto. V lendavski občini, ki je v tako imenovanem prehodnem obdobju iz nerazvitosti v razvitost (vsaj tako je mogoče sklepati po izpolnjevanju določenih kriterijev), so bili doslej deležni niza ugodnosti (zlasti ozdi, ki so na tem območju investirali). Bojijo se, da bo razvoj zastal, če manj razvitih območij ne bi še naprej gmotno pospeševali.
MURSKA SOBOTA — Po petih krogih glasovanja so mladi iz soboške občine uspešno spravili pod streho volilno konferenco, ki sojo zaradi nesklepčnosti morali prekiniti pred tednom dni. Za sekretarja je bil izvoljen Franc Knaus, dosedanji upravnik kluba mladih, izvolili pa so tudi še tri potrebne člane predsedstva OK ZSMS.
LENDAVA — Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je uspešno ocenil letošnje aktivnosti. Z nekaterimi neposrednimi oblikami izobraževanja so vplivali na izboljšanje prometne varnosti, toda ta kljitb vsemu še ni dobra. Posebno skrb so namenili izobraževanju za prometno varnost v osnovnih in srednji šoli. Stalno sodelujejo z mentorji prometne varnosti na šolah. Skupaj z delavci milice so pripravili več preventivnih akcij, da bi opozorili voznike na napake pri vožnji in pomanjkljivosti motornih vozil. Pripravljajo se na izdelavo programa akcij v okviru vseslovenske akcije za zmanjšanje prometnih nesreč za 10 odstotkov. Program bodo sprejeli do konca leta.
Z drugega Vebrovega simpozija v obeh Radgonah
»Ne oziram se ne na levo ne na desno, ne krivim se navzgor in ne napihujem se navzdol; ne mami me priznanje in ne straši me zavračanje ...«
So seje, ki niso zaradi sej, in če katera, potem gotovo ni bila samo-namembna zadnja seja Sveta za kulturo pri predsedstvu občinske frontne organizacije v Murski Soboti. Bila je vsebinska in drugačna od običajnih, predvsem pa je presegla preživele okvire dela socialistične zveze v okoljih, kjer si razumništvo stežka utirja pot. Da je bila taka, nekonvencionalna, so imeli poleg članov zasluge predvsem vabljeni nanjo. Med njimi predsednik odbora za svobodno menjavo dela pri občinski kulturni skupnosti, Igor Klinar, in predsednik sociologov in politologov, Albin Kerec. Oba sta, neobremenjena s kulturo na način, kot so to običajno izvajalci v kulturi, razmišljala o njej večplastno, širše, predvsem pa sta vnesla novega vetra v jadra razmišljanj o tem, kako najti pot do skupnega cilja.
Fot bo, kot se je izkazalo po burni in dolgi razpravi, morala biti dvotirna. Krajšo bo ubrala socialistična zveza, ki bo na svoji, za 8. december ob 12.00 napovedani problemski konferenci obravnavala prostorsko in drugo v kulturi nakopičeno problematiko in jo skušala reševati z zavezo izvršilcem. Daljšo pa bo ubralo društvo sociologov in politologov, ki bo skupaj s kulturniki poskušalo organizirati okroglo mi-
SPREJELI UKREP DRUŽBENEGA VARSTVA ZA AVTORADGONO
Bere se kor kredo, besede pa je izrekel mož, ki je od petka do nedelje v naši in avstrijski Radgoni že drugič doživljal strokovno rehabilitacijo. Prvi slovenski meščanski mislec, radgonski rojak dr. France Veber (1890—1975), učenec graškega filozofa Alexija Meinonga, se je leta 1911 vpisal na univerzo v Gradcu, kjer je obiskoval predavanja iz filozofije in klasične filologije. Doktoriral je 1917., dve leti pozneje se habilitiral na zagrebški univerzi kot privatni docent, leta 1920 pa je začel predavati teoretično filozofijo na mladi slovenski univerzi. Tako seje trdno vključil v razvoj ljubljanske filozofske fakultete. Od 1922. je bil izredni, od 1926. pa redni profesor filozofije. Po osvoboditvi je bil upokojen. (Tako skopo, zgolj biografsko povzemamo iz Panonskega zbornika iz leta 1966).
Že pred dvema letoma, ko so filozofi iz Avstrije, Jugoslavije, Finske in drugih držav — pod »zaščitnim znakom« Skupno v tradiciji hrvaške, slovenske in avstrijske filozofije 20. stoletja — razčlenjevali in tehtali izključno Vebrovo miselno zapuščino, smo zaslutili, da gre v bistvu za ponovno odkrivanje našega pozabljenega, zatajevanega in celo preganjanega premišljevalca iz prvih desetletij tega stoletja. Največ zaslug za to ima brez dvoma (z avstrijske strani) dr. Wolfgang Gombocz, docent na filozofskem inštitutu graške univerze, rojak iz Potrne/Laafelda v Radgonskem kotu na avstrijskem Štajerskem — tačas so, kot nam je povedal, v sklepnem delu priprave na ustanovitev društva štajerskih Slovencev — na naši strani pa si je v tej smeri veliko prizadeval dr. Matjaž Potrč. Plod nekajletnega sodelovanja graških in ljubljanskih filozofov (posebej sta omembe vredna dr. Frane Jerman in dr. Anton Trstenjak, ki je tudi pred več desetletji doktoriral iz Vebrove filozofije) je avstrijsko-jugoslovanska filozofska zveza, organizator prvega in drugega Vebrovega simpozija v obeh Radgonah. Na slednjem je bil v središču zanimanja znameniti dr. Donald Davidson — nekateri ga označujejo kot enega treh »papežev« analitične filozofije, ki ji je skupni imenovalec teoreija pomena, filozofija jezika in filozofija duha — profesor na sloviti ameriški zasebni univerzi v Berkeleyju, ki je med zbranimi strokovnjaki iz Jugoslavije, Avstrije, Zahodne Nemčije, Italije, Portugalske, Anglije in Finske sprožil nič-koliko polemičnih tonov. Imel je uvodni in sklepni nagovor (Kaj se pojavlja pred našo duševnostjo?), s čemer naj bi tisto skupno v avstrijski in jugoslovanski filozofiji zadnjih desetletij doseglo svoj simbolični vrh.
V treh dneh se je — prvi dan v avstrijski, drugi dan v naši in avstrijski in tretji dan spet v avstrijski Radgoni — zvrstilo čez 30 predavanj z brezštevilnimi replikami; vsega šest je bilo neposredno vezanih na vebrovsko tradicijo. Navedimo izvifnega Vebrovega raziskovalca iz Finske dr. Seppa Sajama, Andrejo Zemljič iz Gorice pri avstrijski Radgoni, dvojezično študentko germanistike in filozofije, ki je razčlenila Vebrovo delo Moja filozofska pot, dr. Matjaža Potrča in Božidarja Kanteta. Naj kot nekakšno kurioziteto na simpoziju dodamo, da se je med svetovno filozofsko smetano znašel tudi Goran Šoster iz Ljutomera, ki je biografsko-bibliografsko promoviral še enega »neznanega« (zamolčevanega!) misleca iz časov Vebra, namreč ljutomerskega lekarnarja in »lokalnega politika« dr. Ernsta Schwarza, ki bi mogel biti celo Vebrov konkurent. Skratka, še eden tistih, ki mu je bila usojena tista pregovorna, da nihče ni prerok v lastni domovini. Koliko je vebrovska tradicija s simpozijem vnovič aktualizirana, očitno pa tudi ovrednotena, bo pokazal čas — vsaj tja do leta 1990, ko se napoveduje tretje znanstveno srečanje pod okriljem univerže v Mariboru. Veber bi dejal: »Sem sin slovenske matere, slovenskega ljudstva. To ljudstvo pa je bilo že od nekdaj in to prvenstveno vprav bogozorno usmerjeno .. . Duhovniki so bili naši prvi in so ostali naši glavni pre-poroditelji, učitelji in voditelji; oni so iz ljudstva izhajali in v ljudstvu ostajali, bili in ostali so nekak utelešeni ljudski razum in utelešeno ljudsko hotenje in brez njih bi bilo naše ljudstvo bržkone že davno izginilo . ..« Sporočilo za današnjo rabo? Nauk? Mož, ki je napisal 14 knjig oz. ima v svoji bibliografiji več kot 400 naslovov, je že vedel.
Branko Žunec
Upamo, da se simbolična napoved usode delovne organizacije Avtoradgona ne bo uresničila — že nekaj časa lahko namreč preberete na objektih te 1400-član-ske firme napis Avt radgona, kriva pa je seveda manjkajoča črka o.
V ponedejek, 14. novembra, je DO Avtoradgona dobila novo vodstvo. Vmes se je zapletalo in razpletalo, delavci pa so zapuščali firmo in iskali varnejšo službo. To smo namreč izvedeli na zasedanju zborov Skupščine občine Gornja Radgona v petek, 11. novembra, ki šo se ga udeležili tudi Franc. Fašalek, član republiške ustavne komisije, družbeni pravobranilec samoupravljanja in bivše vodstvo Avtorad-gone. Franc Fašalek je na skupnem zasedanju najprej seznanil vse delegate z delom republiške ustavne komisije (uradno poročilo je dobil prejšnji večer), nekoliko več pa o svojem prispevku pri obravnavanju zadružništva in zemljiškega maksimuma. Med drugim je poudaril, da je zaradi različne stopnje razvoja gospodarstva in miselnosti težko zediniti in pripraviti ustavne spremembe tako, da bo vsem prav. Kasneje so delegati sprejeli predlog ustavnih amandmajev brez razprave ter hkrati izrazili polno : zaupanje republiški ustavni ko-I misiji.
Začuda na tokratnem skup- ščinskem zasedanju radgonske občine ni bilo nobenih delegatskih vprašanj, predlogov in pobud, zato pa je bilo toliko več razprav glede uvedbe ukrepov družbenega varstva v DO Avtoradgona. Težko je povedati, s čim ali kom delegati Avtoradgo-ne niso bili zadovoljni, kajti oglašali so se v glavnem predstavniki dveh taborov iz te delovne organizacije. Bistvo celotne razprave pa je bila načrtovana združitev dveh tozdov: Transporta in Avtotrgovine-servisov. Drugi se spet niso strinjali s predlaganimi spremembami in dopolnitvami sklepa o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva. Kot je dejal podpredsednik Izvršnega sveta SO Gornja Radgona Jože Farič ob koncu teh dolgih in mučnih besednih bojev: »Vse to samo potrjuje že napisane ugotovitve o razmerah v Avtoradgoni.« Predsednik IS Janko Slavič je predstavil pripravljeni predlog, še prej pa navedel nekaj strah zbujajočih številk. Ob polletju so imeli 4,4 milijarde izgub, po devetmesečnem obaču-nu pa še II milijard. Mnenju izvršnega sveta se je pridružil tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja, ki meni, da so za uvedbo ukrepa krivi tako izredno slab ekonomski položaj kot ; tudi zmeda na področju samoupravnih aktov in organiziranosti.
j Preden so spregovorili delegati na ločenih sejah, je svoje povedal tudi dosedanji direktor Avto-radgone Ferdo Matvos. Poudaril je, da ni pomembno samo najti nove ljudi za vodstveni organ; ampak še bolj denar za obratna sredstva. Po njegovem mnenju ima Avtoradgona odprte možnosti na tujem trgu, medtem ko so na domačem trgu vse večje težave, saj se trg v posameznih jugoslovanskih republikah povsem zapira. Opozoril je tudi, da so slabši rezultati poslovanja in uresničevanja nalog v zadnjih mesecih v tozdu Proizvodnja (o podatkih je govoril tudi Janko Slavič) povsem subjektivne narave. Sliko je dopolnil predsednik izvršnega odbora sindikata iz omenjenega tozda, ki je dejal, da je v zadnjih mesecih Proizvodnjo
zo oziroma javno tribuno šele, ko bodo na osnovi trženjske akcije vsi občani seznanjeni tako s problematiko kot kulturno ponudbo in se bodo opredeljevali do samoprispevka, če se izkaže, da je tapravi način za pridobitev potrebnih sredstev v glavnem zanemarjene in že leta neprednostne kulturne dejavnosti. O tem, da bo tudi v njej potrebna konkurenčnost in da bo poleg pridobitve potrebnih prostorov v so-
AVT RADGONA
zapustilo 47 dobrih delavcev. Pa ne zato, ker ne bi bilo dela ali ker so osebni dohodki tako nizki, temveč zato, ker je usoda Av-toradgone tako negotova.
Čeprav se je za uvedbo začasnih ukrepov v Avtoradgoni in o nujnosti tega vedelo že dolgo, se je tudi na tokratni skupščinski seji zapletlo. Nekateri delegati se namreč niso strinjali s predlaganimi spremembami in dopolnitvami, in sicer, da bi iz besedila črtali stavek Odstavi se direktor delovne organizacije. Ferdo Matvos je namreč predal delavskemu svetu Avtoradgone prošnjo za prenehanje delovnega razmerja. Prošnji so ugodili, tako da je direktor prenehal z delom 13. novembra, ukrep družbenega varstva pa je začel veljati 14. novembra.
Delegati so pripomnili, da se ne strinjajo z načinom iskanja kadrov za novo začasno vodstvo (to je že drugi predlog ekipe), saj bi lahko za posamezne funkcije našli primerne kadre tudi znotraj delovne organizacije. Drugi so
Rezultati ugodnejši le na videz?
»Devetmesečni rezultati gospodarjenja v radgonski občini so sicer ugodnejši kot polletni, vendar bodo pravo sliko pokazali šele zaključni računi ob koncu leta«, je dejal podpredsednik Izvršnega sveta SO Gornja Radgona Jože Farič (s 14. novembrom je prevzel funkcijo člana začasnega kolektivnega poslovodnega organa, ki bo prevzel vodenje DO Avtoradgona med ukrepom družbenega varstva). Razen Avtoradgone ni nobena delovna niti temeljna organizacija končala devetmesečnega poslovanja z izgubo, zato pa je le-ta v Avtoradgoni toliko večja. Primerjave s prejšnjimi meseci ali prejšnjimi leti so skoraj nemogoče, saj nam ne dajo prave slike. Obračunski sistem namreč dovoljuje različne komoina-cije. Če bi ocenjevali uspešnost gospodarjenja po akumulaciji, bi bili podatki ugodni. V primerjavi z lanskim obdobjem se je akumulacija povečala za 117 odstotkov, izguba pa le za 99 odstotkov. Eden od kazalcev uspešnosti gospodarjenja je tudi podatek o številu zaposlenih — to se je zmanjšalo za 1,2 odstotka. Povprečni zaslužek delavca v gornjeradgon-ski občini v minulih devetih mesecih je bil 488 tisoč dinarjev. To je sicer za 137 odstotkov več kot lani v enakem obdobju, toda če bomo te številke primerjali z republiškim povprečjem, bo indeks krepko pod sto.
Tudi fizični obseg prodaje se je v primerjavi s polletnimi rezultati po devetmesečju izboljšal, vendar pa je v primerjavi z lanskim obdobjem še vedno manjši.
Bernarda Peček
tozd Turizem in gostinstvo Jeruzalem Ljutomer
OBJAVLJA
na podlagi Zakona o amortizaciji družbenih sredstev in po sklepu delavskega sveta tozda Turizem in gostinstvo Jeruzalem JAVNO DRAŽBO
za prodajo kegljaške opreme ŠMID k 730
Dražba bo 24. 11. 1988 ob 12.00 v prostorih hotela Jeruzalem v Ljutomeru.
Izklicna cena opreme, vključno z demontažo, znaša 31.000.000 din.
Posamezni ponudek na dražbi znaša 200,000 din.
Ponudniki morajo pred pričetkom javne dražbe plačati varščino v višini 10 % od izklicne cene.
Ob enakih pogojih imajo prednost družbenopravne osebe.
Fizične osebe plačajo davek na promet premičnin.
Ponudniku, ki bo uspel na dražbi, se varščina šteje v kupnino, drugim udeležencem pa se vrne brez obresti v 10 dneh po dražbi.
Celotno kupnino mora kupec plačati najpozneje v 15 dneh po dražbi sicer se varščina ne vrne.
boškem gradu umestno izpopolnjevati vsebino, se v kulturi od-križati balasta v obliki dejavnosti, ki niso povsem kulturne, in se ne bati alternative, je bilo veliko povedanega. Tudi o založništvu, v katerem naj imajo akcije, ki jih sofinancira kulturna skupnost, svoje ime.
Kot naj je iz primerljviih podatkov jasno, kakšno je mesto kulture v okviru družbenih in drugih dejavnosti, za katere namenjamo zaposleni svoja sredstva prek stopenj, potem pa še neposredno, iz žepa. Ker moramo vedno pogosteje segati vanj, je potrebno vedeti, zakaj, in začeti izbirati tudi v kulturi, ki je navsezadnje način življenja in razmišljanja, odnos do okolja, in se ne manifestira le kot prireditev, za katero imamo posluh — ali ne.
Brigita Bavčar
spet menili, da bi bilo bolje najti kadre iz drugega okolja, ki ne bi bili obremenjeni Z občinskimi zadevami.
In da še enkrat obelodanimo imena strokovnjakov, ki bodo reševali potapljajočo se ladjo: Janez Rozman, ekonomist iz Elra-da (predsednik), Jože Farič, ekonomisti in podpredsednik Izvršnega sveta, Branko Kurbus, inženir strojništva, sekretar OK ZK Gornja Radgona, Dragan Ku-jundžič, diplomirani pravnik iz Elrada, in Manja Ploj, inženir organizacije dela iz Radenske, vodja tozda Transport pa dosedanji direktor Avtotrgovine-servisov Franc Munda.
Poleg tega so na petkovem skupščinskem zasedanju sprejeli tudi spremembe odloka o organizaciji občinskih upravnih organov, o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, o poslovnem času, o omejitvi točenja in prodaje alkoholnih pijač ter o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Gornja Radgo-na'	Bernarda Peček
v areno
življenja
Bolj kot kdaj doslej nam je v teh razgibanih časih potrebno, da ohranimo trezno glavo in razsodnost. In tudi, da vsak pomete najprej pred svojim pragom. Načelno podpiramo program uresničevanja treh reform. V tem trenutku je treba še posebno občutljivo reševati socialne probleme delavcev, ki jih povzroča naraščajoča inflacija, in ohraniti dosedanje dobre odnose do delavcev iz drugih republik. Komunisti pa morajo večji del aktivnosti nameniti tudi pobudam za spremembo in prilagajanje proizvodnih programov tržnemu gospodarstvu.
Na take in podobne zahteve pomurskih delovnih ljudi in občanov smo zadnje čase velikokrat naleteli; vse pa so v duhu sprememb, ki jih je nakazala 17. seja CK ZKJ. Ce hoče biti avantgarda, potem Zveza komunistov ne more biti ne slepa in ne gluha na upravičene pobude iz raznih okolij. To pomeni, da ne more več zapirati oči pred tokovi, ki revolucionirajo sodobno civilizacijsko družbo in jo usmerjajo v 21. stoletje. Tudi za ZK v Pomurju se sme zapisati, da išče in poskuša dati odgovore na vsa bistvena vprašanja sedanjega trenutka. Zato se njen pogled na izhod iz krize družbenopolitičnih in gospodarskih odnosov ujema s tistimi kolektivi, kjer vedo, da je razvojno capljanje za znan-stveno-tehnološko revolucijo in umikanje pred posledicami moderno organiziranega tržnega gospodarstva nesprejemljivo.
Kdor je pozorno spremljal razprave na partijskih plenumih in bral sprejeta stališča, je lahko uvidel, da ravno Zveza komunistov odpira bistvena vprašanja perspektive družbenega razvoja. Gre za materialno bogastvo družbe, za sproščanje človekove ustvarjalnosti in mobiliziranje ljudi na razvojnih konceptih. Tak pogled avantgarde na družbeni razvoj, pogled, ki ni usmerjen samo k izhodu iz krize, marveč je usmerjen tudi k snovanju socialistične samoupravne družbe za 21. stoletje, ne more tudi mimo notranje prenove ZK. Če se kot avantgarda odloča za koncept sodobne, odprte, demokratične družbe, potem v taki družbi ni prostora za dogmatično, zaprto, po metodah in stilu dela nesodobno politično organizacijo. Zato poteka diferenciacija v ZK v takih okvirih razumevanja družbenih procesov.
Načelni okvir prenove, ki ima tudi svojo srčiko, je bolj ali manj znan, večina, z njimi pa tudi tisti bolj okoreli, sedaj že ve in čuti, da do sprememb v delovanju ZK mora priti. Te spremembe, ki naj pridejo, ki prihajajo in so deloma že tu, pa marsikje še vedno raje opazujejo, kot da bi sami kaj naredili za odločnejši premik. Po tistem znanem reklu, da najprej vidi, kako se bo zadeva iztekla pri sosedu, potem pa bo še on zavihal rokave, če bo resnično potrebno! Zdi se, da je teh »čakajočih« okolij v Pomurju še veliko. Zato je na prenovi potrebno tudi delati in ne besedičiti. «zla-sti ne tako, da ne razumeš samega sebe. In ker ne manjka pronicljivih, pametnih in tudi akcijsko sposobnih komunistov v Pomurju, ki bodo sposobni zavrteti kolo napredka, ne smemo ostati na pol poti. Pomoč, usmeritev v teh izjemno težkih časih je nujno potrebna. Izgovarjanje, da je pomoč krnitev samostojnosti dela, je jalovo in koristi predvsem nedelu. Prenovo je treba organizirano in ne spontano izpeljati. Zato pa je potrebna konkretna in ne frazerska vsebina.
Ko se torej ZK umika z oblasti, se potemtakem odpravlja v areno življenja, kjer ji nihče ne bo kar tako in vnaprej priznal ne vodilne vloge ne naprednosti1 predlogov in idej. V idejni bitki bodo zmagovali argumenti znanja in dela, modrosti in razuma, sposobnosti in akcijske prepričljivosti. Prav od osnovnih organizacij navzgor pa morajo ta sestop ZK z oblasti razumeti kot izziv, da z neposrednim angažiranjem komunistov oživijo samoupravljanje, delo delegacij, skupščinski sistem, socialistična zveza itd. V nasprotnem primeru bo slogan o sestopu le še ena od mnogih fraz.
Milan JERŠE
VESTNIK, 17. NOVEMBRA 1988	STRAN 3
ŠE 0(B) VARSTROJEVIH TOČKAH
PREOBRATA
Če pravimo, da je ime znamenje, potlej je znamenje tovarne, podjetja, firme, prav gotovo izdelek ali družina izdelkov ali storitev. Da bi tej soodvisnosti dali oprijemljivost, smo se spet oglasili v lendavski delovni organizaciji Varstroj, eni od članic velike Gorenjeve družine. Med razvojnike smo prišli z že objavljeno novico o letošnjih nagrajencih občinske raziskovalne skupnosti, ki so nam rade volje posredovali dodatne informacija______________ NEKAJ VEČ JE V VARJENJU, OBŽIGANJU IN ISK RENJU
Za zgled bomo vzeli krmilnik PLK 1000 in pojasnila strojnega inženirja Štefana Vu-čaka. Gorenje-Varstroj namreč že dve desetletji izdeluje stroje za sočelno obžigaino varjenje začenši s klasično mehansko izvedbo do polavtomatske. Da bi dobili pravo odvisnost med varilnim tokom, napetostjo, hitrostjo obžiganja in kovanja ter temperaturnim režimom v etapi predgrevanja, so v delovni organizaciji zasnovali koncept naprave, pri kateri se vpenjanje varjencev ter gibanje pomične mize izvajata hidravlično s sodobnim krmilnikom. Da bi že v razvojnem obdobju avtomatske naprave za sočelno obžigaino varjenje preskočili vmesno stopnjo regulacije na klasičnih in polavtomatskih strojih (relejna regulacija, kontaktorji in tako dalje), so se odločili uporabiti prostoprogramljiv krmilnik s tiristorsko regulacijo varilnega toka. Hidravlična krmi-Ija so izvedli s standardnimi j elementi, katerih izdelovalec je Kladivar Žiri, krmilnik pa je razvit s pomočjo Gorenjeve organizacije Procesna oprema. Zasnovo naprave so opredelili že v začetku leta 1987, da bi pa lažje razumeli, za kakšen stroj gre — kot prototip je bil junija lani razstavljen na sejmu varjenja v Zagrebu , je treba dobiti vsaj bežen uvid v tehnologijo sočelnega elektrouporovnega varjenja s postopkom obžiganja. Uradna razlaga je najprej taka, da je pri tem načinu var
jenja posredi sočelno spajanje dveh kovinskih delov, od katerih je eden pritrjen v mirujoče, drugi pa v gibljive čeljusti. Če bi radi dva tako pritrjena var-jenca zavarili, ju je treba ogreti do primerne temperature in pod vplivom ustrezne sile kovanja stisniti. Ob osnovnem načelu takega načina varjenja kaže poudariti, da je sama tehnologija dokaj zapletena, saj je za kakovosten zvar potrebno najti pravilno odvisnost med varilnim tokom in napetostjo, hitrostjo obžiganja, hitrostjo kovanja in temperaturnim režimom v etapi pregrevanja, obžiganja in kovanja. Sočelno uporovno obžigaino varjenje sestavljajo štiri osnovne operacije, ki se jih da programsko različno izvajati — ročno ali avtomatično. Tako je mogoče izpeljati naslednje programe:
I.	predgrevanje — obžiga-
nje—kovanje
2.	predgrevanje—obžiga-
nje—kovanje—žarjenje
3.	obžiganje—kovanje—žarjenje
4.	obžiganje—kovanje
Ustavimo se zdaj pri krmilniku PLK 1000! Zaradi zahtev tržišča po čim prilagodljivejši uporabi stroja je ta opremljen s krmilnim sistemom PLK 1000
25 LET LENARŠKEGA CENTROVODA
inovacije
za vodenje naprave in namen-sko tastaturo, preko katere upravljalec (operater) vpliva na proces. Omogoča izbiro vseh predhodno opisanih režimov delovanja — naj bo ročno ali avtomatično. Prikazan je status stroja v danem trenutku s svetlobno signalizacijo na tastaturi. Pri nepravilnem delovanju na stroju opozarja na napake in izključuje delovanje naprave v alarmnih razmerah. Vse to omogoča programska oprema, nameščena v krmilniku, ki daje stroju dušo, da deluje po zahtevah, ki jih predpiše tehnolog. Nove zahteve v smislu tehnologije se enostavno zadovoljijo s preprogramiranjem krmilnika PLK 1000 (sprememba pomnilnika EiPROM) in stroj že deluje po novih zahtevah.
Lendavski Varstroj je očitno ena tistih firm, ki skuša iti pri varjenju vštric s svetovno tehnologijo, in tako ni naključje, če v zadnjih nekaj letih v smislu gospodarskega preustroja dobesedno bruha nove izdelke ali družine izdelkov, strojev in naprav.
JAVNI ZAGOVOR NA MUL-TIMEDIJSKI SCENI
Zgodilo se je, kot smo napovedovali. Na Martinov večer, v petek, 11. novembra, sta organizatorja — Živinorejsko-vete-rinarski zavod iz Murske Sobote in Društvo za varstvo okolja Pomurja — izpeljala nevsakdanjo predstavitev raziskovalnega projekta (plod domače pameti!) Ekološka pptimalizacija in energetska' racionalizacija družinske kmetije. Kraj: galerija Kulturnega centra Miško Kranjec sredi pomurske metropole. Vsaj stotnija obiskovalcev je prišla in se v dobrih treh urah mogla prepričati, da je v naši pokrajini kljub vsemu nekaj glav, ki so sposobne in voljne, da nekaj dajo od sebe. Predvsem mislimo na nosilca projekta Slavka Švendo in Ludvika Lazarja, mlajša strokovnjaka iz že imenovanega zavoda, ki sta z besedo in sliko (prosojnice in diapozitivi) predstavila, kako bi mogli priti do modelnega kmečkega gospodarstva za 21. stoletje. »Delamo strateške napake, katerih vzrok je neznanje ali nepoznavanje objektivnih zakonov narave in družbe ter njunih medsebojnih odnosov. Napake v strategiji pa vedno vodijo h kaosu v taktiki,« smo slišali. Zemlja je naš poglavitni adut in hkrati združujoč dejavnik za kmetijstvo, predelovalno industrijo in turizem. Tu se najdejo: poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo, zelenjadarstvo, sadjarstvo, gozdarstvo, pa mesna, mlečna, kovinska, lesna in tekstilna industrija, tisk, gradbeništvo, električna in elektronska panoga, naftno-kemijska industrija, zdraviliški, lovski, kmečki in še kakšen turizem in še bi se dalo naštevati. Skratka, ne kaže pozabiti, da je za nastanek 18 centimetrov rodovitne prsti potrebno kakšno tisočletje, kar je bila tudi neke vrste rdeča nit svojevrstnega javnega zagovora na javnem prizorišču. Med zbranimi smo uzrli tudi dokajšnje število kmetijskih strokovnjakov — nekateri so se tudi priglasili k besedi kot ko-referenti — in lokalnih političnih vodij in oblastnikov; omenimo samo prvega moža sozda ABC Pomurke, Gustava Grofa, predsednika občinske lokalne vlade, Janeza Štotla, in morda bi lahko še koga.
Vsekakor je šlo za dogodek brez primere in lahko si samo . želimo, da bi do te vrste predstavitev razvojnoraziskovalnih nalog pogosteje prihajalo. Tokrat je skoraj morala slediti pogostitev, pač v duhu tradicije ob dnevu sv. Martina, ko mošt postane vino. Hkrati je v tem skrita simbolika, izražena s tisto pregovorna: nalijmo si končno čistega vina! Da pa se je dogajalo v kulturnem hramu, tudi ni naključje. Izvorni pomen besede kultura je namreč obdelovanje zemlje.
Branko Žunec
25
LET
»Delovna organizacija praznuje delovno, kajti zavedajo se, da se je v Jugoslaviji preveč praznovalo in premalo ustvarjalno in odgovorno delalo,« pravi direktor Janez Ferk. K Centrovodu razvijamo dobre medsebojne odnose. Delavci so strpni, potrpežljivi, tudi zaupajo vodstvu, ki do sedaj ni samo obljubljalo.
O delovni organizaciji CENTROVOD je dosti slišati: kupili so tovarno strojnih ometov v Durdevcu na Hrvaškem, gradijo tovarno v Klini na Kosovu, imajo nov inženiring v Mariboru, dogovarjajo se za postavitev tovarne v Bosni in Hercegovini. Razvili so stroj za ometavanje notranjih sten, stropov in pročelij s suhimi maltami ter stroji za izdelovanje pihane plastične embalaže, ki jim bosta, pravijo, poleg umetnega kovaštva pomagala tudi pri prodoru na Zahod.
Tovarna za izdelavo suhih malt
Delajo strojne omete, napeljujejo centralno kurjavo, vodovod in centralno kurjavo in kanalizacijo. Opravljajo varilska, ključavničarska in druga opravila.
»Nismo imuni za dogodke okrog nas. Administrativni ukrepi onemogočajo načrtovanje, ker se gospodarske razmere hitro spreminjajo. Gospodarstvo mora samo sprejemati odločitve in seveda zanje tudi odgovarjati. Zapiranje v republiške, regionalne in občinske prostore ni dobro za naše gospodarstvo. Združitev tovarn iz različnih republik je gotovo edinstven primer v Jugoslaviji, ko je lahko v tako kratkem času prišlo do integracije,« končuje direktor Janez Ferk.
Centroizomat 860
Inženiring
— izdelava tehnične in tehnološke dokumentacije za gospodarske in druge objekte, naprave, napeljave in opremo — vključno z izvajalskim inženiringom
xSoCEHTROVOD
gradbeništvo proizvodnja inženiring
ABC POMURKA — KG Rakičan
objavlja
na podlagi sklepa DS tozda TMK v Lipovcih dražbo za naslednja osnovna sredstva:
—. tovornjak TAM 5500, letnik 1971, v voznem stanju.
neregistriran
— tehtnico s krožno glavo LIBELA. 500 kg	2 kosa
— mostna tehtnica, 500 kg	1 kos
— elektromotor, trifazni. 11 kW	5 kosov
— elektromotor, trifazni, 15kW	1 kos
— avtotransformator — starter, tip AJAX	1 kos
Prodaja bo v nedeljo, 27. 11. 1988 ob 10.00 na dvorišču tozda TMK v Lipovcih. Ogled osnovnih sredstev je možen dve uri pred začetkom dražbe. interesenti morajo prej položiti varščino v višini 10% od izklicne cene, kupljeno osnovno sredstvo pa takoj plačati in odpeljati. Osnovna sredstva prodajamo po sistemu ogledano—prodano, zato je izključena vsaka možnost pritožbe zaradi kakovosti. Informacije lahko dobite po telefonu 71 510.
Občina Murska Sobota na podlagi 8. člena Zakona o prometu z nepremičninami (Ur. list SRS, št. 19/76) razpisuje dne 12. XII. 1988 ob 9. uri v Puconcih na kraju samem
JAVNO DRAŽBO
za prodajo stare osnovne šole z gospodarskim poslopjem v Puconcih 25 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem v skupni izmeri 2130 m’ za izklicno ceno 56,484.189,— din (šestinpetdesetmilijonovštiristoštiri-inosemdesettisočstodevetinosemdeset din)
Splošni pogoji dražbe so:
1.	Varščina znaša 5,648.420,— din in jo je treba plačati na žiro račun občine Murska Sobota št. 51900-697-45015 do pričetka dražbe.
2.	Izdraženo ceno za zgradbo z zemljiščem je potrebno plačati v 15 dneh od dražbe oz. sklenitve pogodbe.
3.	Prevzem predmetne nepremičnine oz. nastop posesti je možen takoj.
Možen je tudi ogled po predhodnem dogovoru.
Vse informacije lahko, dobite pri premoženjskopravni službi občine Murska Sobota, soba 15/11.
PROIZVODNI PROGRAM
Gradnje
— visoke in nizke gradnje,
— izdelava ometov za strojno ometavanje; TERMOFIX, TERMOIZO-FIX, CEMENTNA MALTA C-83, CEMENTNI OBRIZG CO-85, ZAKLJUČNI SLOJ B-85 in KZO
— izvajanje strojnega ometavanja,
— izvajanje strojnih inštalacij (vodovod, toplovod itd.), limatizacije in prezračevanja
Proizvodnja
— izdelava strojev za strojno nanašanje malt CENTROIZOMAT 860,
— izdelava strojev za izdelavo pihane plastične embalaže CENTROPLAST 1000 L, — izdelava izdelkov
iz nerjavečega materiala — procesna tehnika,
— izdelava raznih kovinskih izdelkov (večnamenske kabine, jeklene posode itd.)
Centroplast 1000 L
62230 LENART, Kraigherjeva 19 a, telefon: 062/721 221,724 291, telex 33449 GPILEYU
OBČINA MURSKA SOBOTA
SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
najdenih koles in drugih predmetov. Bo v soboto, 26. novembra 1988, ob 10.00 na grajskem dvorišču v Rakičanu.
Občina Murska Sobota na podlagi 8. člena Zakona o prometu z nepremičninami (Ur. list SRS, št. 19/76) razpisuje 8. XII. 1988 ob 9. uri v Gerlincih na kraju samem
JAVNO DRAŽBO
za prodajo stare osnovne šole s podstrešnimi stanovanjskimi prostori in gospodarskim poslopjem v Gerlincih 48, s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem v skupni izmeri 1629 m! za izklicno ceno 34,619.278.— din (štiriintridesetmilijonovšestodevetnajsttisočdvestooseminsedemdeset din).
Splošni pogoji dražbe so:
1.	Varščina znaša 3,461.930.— din in jo je treba plačati na žiro račun občine Murska Sobota št. 51900-697-45015 do začetka dražbe.
2.	Izdraženo ceno za zgradbo z zemljiščem je potrebno plačati V 15 dneh od dražbe oz. sklenitve pogodbe.
3.	Prevzem predmetne nepremičnine oz. nastop posesti je možen takoj.
Možen je tudi ogled po predhodnem dogovoru.
Vse informacije lahko dobite pri premoženjskopravni službi občine Murska Sobota, soba 15/11.
STRAN 4
VESTNIK, 17. NOVEMBRA 1988
PO VRATNICAH PRIDELOVANJA BIOŽIVEŽA
Od vseh ljubezni je ljubezen do hrane najbolj iskrena! J	V V	J	J	/CL 'k
Dlje ko smo brskali po vsakrš- dil svoieea neizobraženega nred- obiavi: »Alternativno kmetova-	*
Dlje ko smo brskali po vsakrš
nih virih, bolj je zorelo spoznanje o pionirskih korakih, ki jih ubira peščica pomurskih pridelovalcev zdrave, domače, naravne, skratka biohrane. Regina Sraka iz Melinec ter Alojz Kavaš in Franc Marič iz Noršinec pri Murski Soboti so že nekaj časa na čelu gibanja za ponovno odkrivanje tradicionalnega poljedelstva na novih osnovah, z novo kulturnostjo in duhovnostjo. Ker pač ne morejo biti »prosti strelci« so — naj ne izzveni pretirano aktivistično! — organizirani v okviru ekološke sekcije pri društvu za varstvo okolja Pomurja. VELIKA ZEMLJA POSTANE GOSTOLJUBNA S POMOČJO NAVADNE TRAVE. (TAGORE)
Morda je ruski agronom Ti-mirjazev še prepričljivejši s tole iskrico: »Vsak sončni žarek, ki ga ne ulovimo z zeleno površino polj, travnikov ali gozdov, je bogastvo, izgubljeno za vedno in za razmetavanje katerega bo bolj prosvetljen potomec nekoč obso
PREHRANA OTROK
Število umrlih v Pomurju v preteklem letu presega število rojstev. Negativni prirastek je 112, saj je bilo lani le 1545 rojstev, umrlo pa je 1657 ljudi. Podatek je na minulem strokovnem srečanju pediatrov in zdravnikov šolske medicine v Murski Soboti posredovala dr. Jana Norčič, predstojnica otroškega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Ilustrativno je tudi pojasnila, zakaj kličemo Pomurci štorkljo na pomoč in je ta dolgonoga bela ptica, ki prihaja v toplih dneh v naše kraje, pričakovana kot prinašalka dojenčkov. Prav dojenju pa je bilo namenjeno tudi prvo predavanje petkovega srečanja, na katerem je nastal zapis med referenti.
DR. ANKA KOROŠEC: »Ne bi naštevala prednosti dojenja in prednosti materinega mleka,« je pri obravnavi dojenja v Pomurju v uvodu dejala zdravnica, ki je zbrala podatke o pogostnosti in trajanju dojenja v
prvih šestih mesecih. Pri pregledu zbranih podatkov je ugotovila da je položaj v vseh štirih občinah približno enak in hkrati daleč od tega, da bi bili tisti, ki se ukvarjajo z zdravjem in razvojem otrok, zadovoljni. V drugih slovenskih regijah so rezultati nekoliko boljši, da bi se stanje popravilo, pa je potrebna dovolj zgodnja priprava matere na dojenje, pri čemer ima veliko vlogo materinska šola, ki pa jo obiskuje premalo žensk, predvsem tistih z nižjo izobrazbo. Prav gotovo pa izobrazba ni bistveni vzrok nedojenja. K temu prispevajo slabe socialno ekonomske razmere, obremenjenost z delom doma, kar je značilno predvsem za našo regijo z visokim odstotkom kmečkega prebivalstva. Kmečka ženska pa mora hitro po porodu poprijeti za delo, kar ji vzame čas in energijo, ki bi jo potrebovala za normalno laktacijo. Svoj delež k napredku lahko dajo tudi posvetovalnice za nosečnice, saj je nujno, da ženska v trenutku, ko se zave, da pričakuje otroka, mora razmišljati o tem, da bo njen bodoči otrok na varnem le nekaj mesecev, nato pa bo potreboval poleg nege, srajčke in pleničk, predvsem hrano. Naloga vseh zdravstvenih delavcev je, da to dopovemo bodoči materi vsakokrat, ko se z njo srečamo. Potem bo gotovo učinkovitejša obravnava, ki naj jo opravi patronažna sestra na terenu, na ženinem domu. Nikakor pa ne bo odveč, da o dojenju slišijo nekaj tudi njeni najbližji. Mleko namreč ni le hrana, ampak dobi novorojenček z njim prav tisto, kar potrebuje-za normalno rast in svoj razvoj.«
Med bolnišnicami, ki nimajo urejenih prostorskih možnosti za neposreden stik otroka in matere v času, ko je ta najbolj pomemben, je tudi soboška porodnišnica, v otroških dispanzerjih pa se z dojenčki srečujejo takrat, ko je marsikatera mati že nehala dojiti. Vendar tudi takrat ni odveč beseda o nenadomestljivosti dojenja, tako da bo to upoštevala pri naslednjem rojstvu, saj je materino mleko le eno, nadomestna hrana pa samo pripomočki, s katerimi si starši pomagajo.«
DR. BRANKA BELOVIČ je na strokovnem srečanju poudarila nekatere značilnosti prehrane majhnega otroka v Pomurju.
»Cilj raziskave je bil ugotoviti. kako pogosto so posamezne vrste živi! zastopa-
ne v prehrani otrok do petega leta starosti, ki obiskujejo vzgojno-varstvene organizacije v štirih pomurskih občinskih središčih. Pri tem količina zaužite hrane ni bila določena, pač pa je bi! namen ugotoviti, ali obstajajo bistvena odstopanja v posameznih občinskih središčih.
Raziskava je zajela 209 otrok od dveh do petih let, podatke pa smo dobili na osnovi jedilnika in ankete staršev o prehrani doma v enem tednu. Starši so vsak dan vpisovali, koliko posamezne vrste hrane je otrok zaužil. Anketa je potekala od 19. do 25. septembra letos, med živili so bili omenjeni meso, drugi mesni izdelki, jajčka, mleko, testenine, zelenjava in sadje.«
V Murski Soboti je poraba zelenjave najmanjša, največ testenin pojedo otroci v lendavskem vrtcu, mleka popijejo največ v ljutomerskem, kjer pojedo najmanj mesa, na splošno pa večjih odstopanj ni, tudi v primerjavi z republiškimi podatki ne, pri uživanju sadja in je prehrana naših otrok kakovostno zadovoljiva.
JOLANDA LAINŠČAK je govorila o tem, kakšne so možnosti prehrane otrok pri gluteinski enteropatiji, to je posebni obliki obolenja na prebavilih pri otrocih, ki so preobčutljivi na gluteine v nekaterih žitih.
dil svojega neizobraženega pred
nika.« V znatno večji meri — v smislu neposredne uporabnosti — so za tukajšnji, izrazito kmetijski prostor, vredna in pomembna naprezanja t.i. domače pameti, ki se ne more kar naprej vdinjati lokal no-regional nem u. agroindustrijskemu lobiju, cepljenemu na logiko megalomanije, moči in vpliva. (Nekaj več o tem posredujemo v rubriki Inovacije.)
Začelo seje konec 1986. oz. v začetku 1987. Zbeganost zavoljo černobilske kataklizme je bila popolna. V Pomurju so burila duhove zborovanja in protesti zoper gradnjo murske verige vodnih elektrarn. Pri enem od simpatizerjev alternativnega pridelovanja hrane v eni od treh Bistric ob Muri se nekega večera zbere »zelena« druščina in, okrepljena z zavezniki iz osrednje, Slovenije, sklene, da z lastnim zgledom pokaže, kako se je mogoče iti biokmetovanje. Štirinajstdnevnik Naši razgledi takrat
»Vsak živ organizem potrebuje za svojo rast, razvoj in vzdrževanje določeno količino hrane oziroma hranilne snovi. Na normalne potrebe po različnih sestavinah hrane vplivajo različni dejavniki, kot so: spol, starost, konstitucija, telesna aktivnost, podnebje, verske, ekonomske in kulturne okoliščine. Vprašanje, ki je pri tem pomembno. pa je tudi, kako določene snovi v telesu reagirajo in se razgrajujejo, kako delujejo razni encimski sistemi, ki pri tem sodelujejo in podobno. Vse to in še mnogo drugega vpliva na presnovo normalnega zdravega odraslega človeka, še bolj pa pri otroku, pri katerem se zlasti v prvih mesecih in letih življenja vse tako intenzivno razvija. Lahko zatrdimo, da so pri njem metabolični procesi še bolj zapleteni in da ima nepopravljive oziroma usodne posledice, če v malem organizmu ne poteka vse normalno. Posebna presnovna motnja pri otroku je gluteinska en-teropatija, ki je najpogostejša pri doraščajočih otrocih, bolj redka pa pri odraslih. Bolezen izzove žitna beljakovina glutein, posebej pa njena frakcija poUpeptid, ki je v pšenično-rženo-ječ-menovo-ovseni moki. Bolezen se najčešče pojavi v sedmem in osmem mesecu otrokove starosti, ko prihajajo v njegovo prehrano žita. Uspešno zdravljenje dosežemo s posebno strogo dieto, ki pa ne sme vsebovati preveč maščob, ker je pri tem obolenju motena tudi njihova presnova. Iz prehrane malega bolnika je potrebno povsem izločiti živila iz (naštetih) žita, pa tudi vse izdelke, ki vsebujejo po normalni sestavi glutein. Namesto njih je potrebno uporabljati izdelke iz riža, krompirja, koruze, soje, ajde in tudi prečiščeni pšenični škrob. Izločiti pa je treba tudi kravje mleko in navadne naravne maščobe, uporabljati pa sojino mleko in maščobe s srednje- dolgimi verigami maščobnih kislin. Te so pridobljene iz kokosovega olja, ki pri nas ni naprodaj, je pa maslo in koruzno olje, iz katerega delamo mešanico. «
gMTM zastrupitvah s pesticidi v I zadnjih desetih letih ie govorila DR. ZDENKA KO-
I ROŠEC ki je z njimi opozo-rila na značilnost našega kmetijskega območja. Ta H jgHK kemična sredstva za un/cV-AHBBi vanje plevela, insektov in povzročiteljev bolezni se delijo po namenu uporabe na: herbicide, fungicide in insekticide (aka-ricide. nematocide, rodenticide in limacide). Prvi uničujejo škodljive zajedalce, drugi gliste, tretji glodalce in četrti polže, zato jih imamo doma in največkrat v neprimerni embalaži na neprimernih, otrokom dosegljivih mestih. Zaradi nepazljivosti odraslih se večkrat zgodi, da se zastrupijo z najbolj toksičnimi med njimi, pesticidi — insekticidi. ki so organofosfati in karbamati. V zadnjih desetih letih je bilo na otroškem oddelku 244, od tega 26 primerov zastrupitev s pesticidi, kar jih uvršča na tretje mesto med zastrupljevalci. Otroci so bili stari od enega do štirinajst let. povprečna starost pa štiri leta in pol. ko je obdobje najbolj aktivnih in .radovednih malčkov, predvsem fantov med njimi. Do večine zastrupitev je prišlo doma, v poletnih mesecih tudi na njivi. Povprečno trajanje zdravljenja je bilo tri in pol dni. otroci pa so ob prihodu največkrat bruhali.
Pri terapiji je bila primarna odstranitev strupa (umivanje, klistir in živalsko oglje).
DR. MIRA KUHAR je v svojem strokovnem izvajanju navedla hrano kot močnega povzročitelja bronhialne astme. Izhajala je iz trditve, da je vedno več alergičnih obolenj, senenega nahoda, astme in kožnih
manifestacij alergičnih reakcij tudi zaradi vedno bolj onesnaženega ozračja in kemičnih substanc v hrani, ki jo uživamo. Zato bi ji morali namenjati več pozornosti.
Brigita Bavčar'
objavi: »Alternativno kmetova
nje je do zdaj še bolj zamisel kot uveljavljen način gospodarjenja. V ZR Nemčiji, za katero so na voljo še bolj natančni podatki, na ta način gospodari približno en odstotek kmetij, ki razpolagajo le z eno promilo vseh kmetijskih zemljišč. Velik del teh se je specializiral tudi na neposredno prodajo končnih pridelkov kupcem. bodisi posebnega kruha, posebne moke, zdroba, sira, masla, sadja, zelenjave, mleka, jajc in tako naprej.« Dve leti po »zarotniškem« shodu v eni od treh Bistric ob Muri nam Regina Sraka in Franc Marič sporočita, da je prišlo prvo vidnejše zadoščenje. Na oktobrski sejemski prireditvi Narava —zdravje v Ljubljani je pomursko društvo za varstvo okolja dobilo posebno priznanje za izvirno urejeno stojnico na Gospodarskem razstavišču: seveda obloženo z dobrotami iz murske dežele.
V Delovni prilogi Znanje za razvoj (izide ob sredah) je po
glavju o zdravi hrani namenjena tematska stran, (poglejte v številko, ki je izšla 9. novembra!), medtem ko je Unescov Glasnik v celoti odmerjen biotehnologiji, kmetijstvu in razvoju.
NE PRIPADA ČLO-ČLOVEK PRIPADA
ZEMLJA VEKU -ZEMLJI!
Glasnik kel Gerald
povzema, kar je izre-Marten, eden od razi-
skovalcev iz Zahodno-vzhodne-ga centra na Havajih, gre pa za t.i. trajna načela. »Niti sodobno zahodno kmetijstvo niti prvobitno tradicionalno kmetijstvo nista v svoji sedanji obliki točno tisto, kar bi potrebovala večina majhnih kmetov. Izziv kmetijskih raziskav je v izboljšanju kmetij
stva, tako da bo le-to ohranilo moč tradicionalnega poljedelstva in se obenem soočilo s potrebami spremenljivega časa.« Pa ni treba, da gremo na Havaje, kajti kmetovalec Alojz Kavaš, sicer diplomirani sociolog, bi najbrž takole premišljal: »Kultura Pomurja je poljedelska kultura in tu prevladuje vedenje o kmetovanju. Povojni razvoj se je ob tem dejstvu sprenevedal. Vse je gradil na tehniki, na industrializaciji, kar nima temelja v tukajšnjem človeku. Ko snujemo pridelovanje domače, biološko čiste hrane, mislimo predvsem na ohranjanje in obnavljanje pristne kmetijske identitete, medtem ko je težnja po preprečevanju vnašanja nečistoč v telo pri vsem tem drugotnega, četudi prav tako velikega pomena. Pridelovanje hrane je vedno bilo neke vrste poetika, neke .vrste umetnost. Industrijsko kmetijstvo je to prvino povsem uničilo. To identiteto je treba znova osvojiti, če naj se imamo za napredne. Pridelava hrane pri nas naj bi slonela na naravnem ekološkem krogu,, kar je že kakšnih 40 let zanemarjeno. Ne moremo si predstavljati, da metoda pridobivanja bioekološke hrane ne bi upoštevala kolobarjenja, ali da bi se opirala na presajanje laboratorijskih izsledkov na zemljo. Nimamo takšnih kadrovskih in raziskovalnih možnosti, zato pa je pri ljudeh še vedno dovolj tradicionalnega znanja, ki zagotavlja pristen odnos do zemlje in krajine ter kakovostno hrano.« (Tako v tedniku 7 D, štev. 5/87 od 5. februarja 1987.)
KO JE EKOLOGIJA STARA KOT KMETJE IN NARAVA VRAČA UDARCE
Ne nameravamo zahajati v podrobnosti, kako in kaj je z biohrano v Pomurju, saj so to že opravili — v Vestniku štev. 30/88 od II. avgusta letos (Ko Mura brusi vodo po kamenju) — ampak se bolj zadržati pri določenih izkušnjah biokmetovalcev, pri čemer ne bo odveč spomniti na vpliv strupov na tretjo revolucijo oz. dejstvo, da je človek porušil ravnotežje v naravi in zdaj zastruplja škodljivce in sebe. »Treba je vedeti, da se kmetijski ekosistemi kot antropogeni ekosistemi bistveno razlikujejo od naravnih in jih ni mogoče obravnavati tako kot gozdne ali celo naravne ekosisteme — kot so na primer pragozdovi ali rezervati. Vsak poseg v okolje — tudi mehanični, ki nas še nič ne vznemirja pomeni za ekosistem isto kot uporaba kemikalij. Huda suša predstavlja na primer za talni živelj veliko večjo naravno katastrofo. kot pa sistematično škropljenje s herbicidi. Ljudje tudi ne vedo, da vsako obračanje zemlje, se pravi oranje, pomeni katastrofo za talni živi svet,«
opozarja dr. Jože Maček, predstojnik katedre za fitomedicino VTOZD za agronomijo ljubljanske biotehniške fakultete. Je že tako, da je kultivirana krajina namenjena pridelovanju živeža, njene druge rabe pa se morajo s tem uskladiti. Sicer pa nam je o tem mnogokaj povedal prav v našem časniku februarja oz. marca lani Š. Horvat, s pripombo, da je literatura na razpolago pri avtorju. Nas je zanimalo, do kakšnih ugotovitev so se doslej dokopali za zdaj še silno redki tukajšnji biokmetovalci. V Melincih je gonilna sila za pridelavo domače, zdrave, naravne hrane kajpak Srakova, ki je uspelo pridobiti k sodelovanju še tri. štiri kmete.
Štefka Forjan je letos prvič poskusila pridelati korenje, fižol, pešnico in zelje: bolj za vzorec jih je bilo. »Poskus se je še kar obnesel, saj je šlo za kulture, ki ne potrebujejo veliko škropiva oz. zaščitnih sredstev. Treba pa je vložiti več dela, več truda, »pravi Forjanova. Na kakih desetih arih je pridelala približno
600 kilogramov korenja, okrog 30 kilogramov fižola, pšenico pa na posebni njivi. Na tej kmetiji tako ali tako malo uporabljajo zaščitna sredstva.« Prav skopi smo z njimi, saj mislimo, da je tako bolje,« dodaja, mi pa povzemamo iz enega od razpoložljivih virov naslednje: »Kmetje morajo ugotoviti, da prizadevanje za izredno velikimi pridelki in nesmiselno samo ekološko, temveč tudi ekonomsko. Pridobiti si morajo samozavest, ker je njihova veščina in kulturno izročilo staro tisočletja in ni nastalo skupaj s kemijskimi in strojnimi tovarnami, niti z rojstvom agrarnih strokovnjakov, ki najpogosteje za svoja izhodišča ne jemljejo zemlje, narave in življenja, marveč biltene s ponudbami kemičnih sredstev, težke mehanizacije, in ne vidijo, da kmetijstvo po svoji naravi ni industrija!« Stefkina hčerka Jožica pripominja — študirala je v Rušah in je zaposlena v soboški Tovarni mlečnega prahu — »da je težko dobiti stvarno podobo o biohra-ni, saj sta zemlja in ozračje onesnažena z vsemi mogočimi škropivi. Stvarna slika zemlje se je porušila, v njej ni več takih sestavin kot nekoč, ko sploh niso poznali škropiv. V pravem pomenu besede je biohrano težko pridelati. Delala sem gnojilni poskus s sojo, da bi ugotovila, kako količina umetnega gnojila vpliva na višino pridelka. Dejansko mi je uspelo dokazati, da se z gnoje-
Kaj storiti pred začetkom tradicionalnega pridelovanja živeža? Ljubljanski profesor dr. Jože Span ring svetuje:
— pred večjim tržnim pridelovanjem je treba anketno obdelati potencialni trg za te pridelke, ugotoviti uresničljivo višino hektarskega pridelka in svoje lastne cene pridelovanja;
— za vsako poljščino in vrtnino je treba najprej t malem odkriti kultivar, ki ga najmanj prizadenejo bolezni in škodljivci v našem okolju — pri tem je treba dati prednost tistim z najboljšo kakovostjo;
— podobno kot v tujini opremiti potencialne pridelovalce s potrebnim semenom, pripravki in stroji ter jih povezati v pridelovalne krožke z varstveno znamko;
— pozimi zanje organizirati teoretski pouk, poleti pa nuditi delovno pomoč;
— za vse člane oskrbeti mesečni referatni časopis za tisto področje dela;
— razkrinkavati šarlatane, ki z nedokazanimi domnevami lahko gibanju več škodujejo kot koristijo, če poljski poskusi niso pravilno postavljeni in v njih tudi ni kontrole (stari način pridelovanja).
njem pridelek bistveno poveča. Gnojenje je l.e gnojenje, kakovost pa je bila tudi različna; kar je bilo neškropljen o, je bilo povsem drugačnega okusa kot tisto najbolj škropljeno.«
KRUH RASTE IZ ČRNE ZEMLJE
Nekaterim razvidnim presojam preprosto ni mogoče ubežati. Vzemimo tole: »Daleč je že čas, ko so naši predniki pridelovali hrano na preprost način, ko ni bilo ne mineralnih gnojil ne rastlinskih zaščitnih sredstev in ko ni bilo najrazličnejših dodatkov, s katerimi zdaj naša prehrambena industrija izboljšuje hrano. Pa je bila tako na primitiven način pridelana hrana bolj zdrava. Čeprav se na prvi pogled zdi, da se vrtimo v začaranem krogu, ki ga vrti naša čedalje večja potreba po zadostnih količinah hrane in onesnaženost, ki jo v hlastanju za to potrebo povzročamo od kmeta na njivi naprej. Nemogoče je, da bi danes preprosto prenehali uporabljati mineralna gnojila in rastlinska za
ščitna sredstva, lahko pa poskrbimo za ustreznejše ravnovesje v naravi z zmernejšo in predvsem bolj strokovno uporabo vseh najrazličnejših dodatkov.« (Iz že navedene Delove priloge ob sredah Znanje za razvoj.)
Andreju Maroši, prav tako iz Melinec, je na bionačin pridelana pšenica letos proti pričakovanjem lepo uspela. Najbrž je zasluga v zemlji — težka, manj za-plevljena — oziroma parceli, kjer jo je pridelal. Gre za kakih 30 arov in 16 do 17 stotov te kulture, kar je glede na to, da ni ne trosil ne škropil kakršnihkoli kemičnih sredstev na njivo s pšenico, zadovoljivo. »Pri stročnicah (fižol, bob) in soji je bil letošnji pridelek slabši — pač zavoljo suše, »ugotavlja Maroša in priznava, da se je pravzaprav z veliko skepso loti! biološko-ekološkega kmetovanja. »Pristal sem zavoljo nekaj navdušencev, ki so nas nagovarjali, delno tudi zaradi sorodstvenih vezi. Vsekakor bi nas morala podpreti širša politična in gospodarska javnost. Na vsak način bi morali poskrbeti za poslovni del, tržni del, organiziranost, kadre, strokovno pomoč s svetovanjem in še marsikaj. To, kar trenutno počnemo, je prej vrtičkarstvo. Ob podpori širše javnosti bi nam hkrati morali zagotoviti, da bi se nam vse skupaj materialno splačalo.« Neuničljiva Regina Sraka se s slednjim strinja, izreka pa modrost naših starih, češ, iz črne zemlje raste kruh. »Do črne zemlje pridemo z gnojenjem. Čim več pognojiš s hlevskim gnojem, tem bolj humusno zemljo imaš.« Pove, da je vsak petek in soboto na ljubljanski tržnici odprta stojnica pomurskega društva za varstvo okolja z domačimi prekmurskimi dobrotami in da so tam trije študentje, ki to prodajajo. Ponudba je široka in raznovrstna, povpraševanje čedalje večje, tako da komajda zmorejo. Prodajna mesta se odpirajo v Mariboru, Zagrebu, Beogradu in drugje po državi. Pa cene? »Če se vprašamo, kakšne so možnosti za alternativno kmetovanje, ki bi bilo vsaj približno tako donosno kot konvencionalno, pri nas, potem bo najbrž ustrezen odgovor: majhne. Alternativno pridelovanje brez višjih cen ni mogoče, saj se pri njem zavestno odrečemo skoraj vsem novejšim agrotehničnim pripomočkom za zvečanje pridelkov, razen žlahtnjenja rodo-vitnejših in odpornejših sort rastlin in pasem živali, domala podobno kot bi čevlje šivali ročno ali platno tkali z domačimi statvami,« odgovarja prof. dr. Maček. Kaj pa duševni mir in zadoščenje, neke vrste nova kulturnost ali nova duhovnost do zemlje, ki se simbolizira skozi pridelavo domače, naravne, zdrave hrane?
Branko ŽUNEC
VESTNIK, 17. NOVEMBRA 1988
STRAN 5
---ZDRAVSTVO
Dopolnilo k predlogu zakona
OSNUTEK ZAKONA 0 PODJETJIH VZNEMIRIL LENDAVCANE
Soboški izvršni svet je pretekli teden v razširjeni sestavi razpravljal o predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu Slovenije, ki naj bi ga po hitrem postopku sprejeli na seji skupščine SR Slovenije 22. novembra letos. Člani izvršnega sveta načelno niso bili proti spremembam zakona, nasprotujejo pa njegovemu sprejemu po hitrem postopku, ker še niso razjasnjena nekatera pomembna vprašanja, kot denimo model solidarnosti.
Bistvena sprememba, ki jo prinaša predlog zakona, je dvoizmenska organiziranost zdravstvenih skupnosti oziroma prenos zagotavljanja potreb in interesov iz občinskih zdravstvenih skupnosti na Zdravstveno skupnost Slovenije za specialistične ambulante, bolnišnično in zdraviliško dejavnost ter dejavnost zavodov za socialno medicino in higieno. V občinskih programih pa bi ostale dejavnosti osnovnega zdravstva, lekarništva, reševalni prevozi, ortopedski pripomočki in dela socialne varnosti.
MURSKA SOBOTA HHHI M MBM KUHI ffiSH SHB »aM
PLATANA (ŠE) POGANJA
Rezultati devetmesečnega gospodarjenja v delovni organizaciji Platana Murska Sobota in nekatera druga dejstva dajejo upanje, da se bo ta 140-član-ski kolektiv (mizarji in lesnopredelovalni delavci) sčasoma vendarle odmaknil z roba propada, da torej ne bo likvidacije. Še vedno pa obstajajo nekateri >če-ji<.
Celotni prihodek od januarja do oktobra (9 mesecev) znaša nekaj čez 3,7 milijarde dinarjev in je v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 144 odstotkov, indeks pri doseženem čistem dohodku pa znaša kar 678. Izgube pa se kljub vsemu še niso rešili. Ob polletnem periodičnem obračunu je bila okrog 180 milijonov, zdaj pa znaša okrog 130 milijonov dinarjev; vendar ni nastala v tekočem poslovanju, temveč je zlasti posledica starih >grehov<, predvsem reklamacije iz Zdru-
Z uveljavitvijo novega zakona bi bil prenesen del sredstev na republiško zdravstveno skupnost, s tem pa bi dosedanji sistem solidarnosti zamenjala enotna rizična skupnost v Sloveniji, medtem ko bi občinski programi ostali brez republiške solidarnosti. Za republiški program bi bila enotna prispevna stopnja 4,72, za soboški občinski program bi znašala 4,83 ali skupaj 9,55 odstotka. To pomeni, da bi bila skupna prispevna stopnja za zdravstvo v soboški občini višja za 1,41 odstotka. Člani izvršnega
Ženih držav Amerike. In kako ocenjuje položaj predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa, Jože Vouri?
»Mislim, da lahko govorimo o premikih, ki kažejo na počasno zdravitev delovne organizacije. Tako ugotavljamo tudi večjo racionalnost pri poslovanju, ki smo jo delno dosegli z zmanjšanjem zalog gotovih izdelkov, kakor tudi osnovnih surovin in pomožnega materiala. Pri tem moramo biti še bolj vztrajni in uspešni ter hitreje obračati denar. Poleg kratkoročnih ukrepov za izhod iz težav imamo tudi strateški načrt dolgoročnih ukrepov, s katerim so se seznanili tudi vsi zaposleni. Med drugim nameravamo vso proizvodnjo preseliti in organizirati pod eno streho, tako da bomo lahko okrog 4 tisoč kvadratnih metrov pokrite hale prodali, sredstva pa vložili za
sveta se s takim predlogom zakona niso strinjali, ker so menili, da se bodo nekatere občine z uveljavitvijo novega zakona znašle v težavnem položaju, med njimi je tudi soboška, saj ima velik odstotek kmečkih zavarovancev, med katerimi je velik odstotek ostarelih, v občini pa živi tudi večje število brezposelnih Romov. Zato so imenovali posebno komisijo, ki bo pripravila dopolnilo k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu Slovenije z zahtevo, da bi v republiški program morali vključiti tudi obveznosti kmetov, Romov in konvencij. Tako dopolnilo bodo posredovali Izvršnemu svetu Slovenije in Zdravstveni skupnosti Slovenije. V nasprotnem primeru bi bilo delavsko zavarovanje preveč obremenjeno. Feri Maučec
finančno ustalitev (60 odstotkov za proizvodni proces, 40 odstotkov za obratna sredstva). Precej pa si obetamo tudi od poslovno-tehničnega sodelovanja z delovno organizacijo STOL Kamnik, ki nam bo odstopila del njihovega programa. Gre za izdelavo pisarniških miz in garderobnih omar. Seveda se bo potrebno tudi kadrovsko okrepiti. Ocenjujemo torej, da še bomo s preselitvijo proizvodnje pod eno streho, s tehnološko posodobitvijo, torej boljšo opremo in drugimi ukrepi. dvignili na višjo raven.«
Čeprav imajo zaposleni v Platani dokaj nizke osebne dohodke, verjetno najnižje v občini, še naprej delajo — v upanju, da bodo prišli boljši časi. Popravnih izpitov pa je bilo najbrž že dovolj če ne celo preveč.
Jože Graj
Dileme ne dopuščajo mirnega sna
Ta čas je v javni razpravi osnutek zakona o podjetjih. S sprejemom predloga zakona bodo prenehale veljati določbe sedanjega zakona o združenem delu. Na vidiku so drastične spremembe, saj omenjeni osnutek predvideva več oblik organiziranja dela in sredstev: podjetje s sredstvi v družbeni lastnini, podjetja z mešanimi oblikami lastnine (družba z omejeno odgovornostjo, delniško podjetje — družba), pogodbeno podjetje (ali pogodbena organizacija združenega dela) in druge. Člen 23, ki se nanaša na notranjo organizacijo podjetja v družbeni lastnini, določa: V podjetju se lahko (podčrtal Š. S.) v skladu z značajem delovnega procesa in delovnimi razmerami (...) organizirajo temeljne organizacije združenega dela, delovna enota, obrat in druga oblika samoupravnega in delovnega organiziranja za doseganje ugodnejših rezultatov (...) S statutom se lahko določi, da ima določene pravice in obveznosti v pravnem prometu del podjetja.
Ker na osnutek zakona o podjetjih prihajajo pripombe, ga najbrž v zvezni skupščini ne bodo sprejeli ob koncu leta, da bi tako začel veljati že z novim letom. dejstvo pa je, da ga nekateri hvalijo, kot da bo rešil vse naše probleme, drugi pa določila spet kritizirajo, med drugim mu očitajo, da je preveč svobodnjaški. O osnutku so se dodobra razgovorili tudi na komisiji za družbenoekonomske odnose pri občinskem komiteju ZKS v Lendavi. Za zdaj je. sicer preuranjeno napovedovati, kako bodo novi predpisi o podjetjih vplivali na združeno delo lendavske očine, za katero je (bilo) značilno, da ima veliko temeljnih organizacij, ki imajo sedež na zunajpomur-skih območjih. Pa vendar: obstja utemeljen sum, da bodo mnoge izmed njih ta status izgubile, saj, kot je razvidno iz določil, ki smo jih v našem zapisu zapisali krepko, ni nikjer določeno, kakšna naj bo organizacija podjetja oziroma njegovih delov (sedanjih tozdov), ampak je nakazana le (neobvezna) možnost. Enako velja za pravice in obveznosti v pravnem prometu. Ker pa bodo matična podjetja stremela k centraliziranemu upravljanju, saj so k temu cilju usmerjena tudi mnoga določila o omenjenem osnutku zakona o podjetjih (vse to zaradi možnosti hitrejših poslovnih odločitev), se dejansko utegne zgoditi, da bo marsikatera te
meljna organizacija, ki je imela po sedanjih predpisih kar velike pravice, postala le del podjetja. Za posameznega delavca, ki ne vidi drugega, kot svoj osebni dohodek, to morda niti ne bo presenečenje, za vse one, ki želijo samoupravljati, ki se zavedajo, da njihova tovarna mora »napajati« določene družbene dejavnosti (šolstvo, zdravstvo, socialno, skrbstvo, otroško varstvo, telesna kultura itd), pa pomeni pravi šok. Še bolj pa seveda za delavce, ki delajo v teh dejavnostih, ne nazadnje pa tudi za predstavnike dpo-jev in občinske vlade, ki pač morajo usmerjati celotni razvoj družbenopolitične skupnosti.
V več temeljnih organizacijah lendavske občine so pohiteli in zato jih zle slutnje, kakor so se nam zapisale, ne bodo presenetile. Tako se je najprej od Primata Maribor odcepil tozd Skladiščna oprema, pred kratkim pa sta se od Konstruktorja Maribor poslovila dolgovaška Opekarna in lendavski Gradbenik. Še prej — v prvi polovici leta — so temeljne organizacije ukinili v lendavski Nafti, sredi leta pa so v Varstroju iz treh tozdov formirali dve enoviti delovni organizaciji. Veliko prej pa je izgubila status tozda tovarnica v Žižkih, ki posluje zdaj kot obrat. Obrati kot deli podjetij, oprostite, ozdov, pa so še na Kobilju (Utok) in v Lenda
vi (Zlatorog, Lek, Predelava mesa). Na območju lendavske občine pa imajo še štiri tozde (in zanje so najbolj zaskrbljeni glede statusa po uveljavitvi določil zakona o podjetjih), in sicer: Konfekcijo v Veliki Polani (Deloza iz Zagorja), Tovarno obutve Turnišče (Planika Kranj) in Elektro-material Lendava (Elektrokon-takt Zagreb) ter Poljedelstvo in govedorejo Lendava (KG Rakičan). Za nekateje izmed teh tozdov je že zdaj znano, da v matičnih podjetjih stremijo k centralizmu, torej k njihovi ukinitvi oziroma k preoblikovanju v delovne enote, obrate.
Vodilni delavci lendavske ob-čine si ne delajo utvar, češ, naj omenjeni tozdi postanejo samostojna podjetja, vsekakor pa se bodo zavzemali za to, da se pravice (in tudi obveznosti do družbenopolitične skupnosti) po uveljavitvi novih predpisov ne smejo zmanjšati. Na procese preoblikovanja gledajo realno tudi zato, ker se zavedajo, da v občini ni kadrov, ki bi uspešno vodili samostojno podjetje, ki bi nastalo iz temeljne organizacije združenega dela ali obrata. Seznanjeni pa so tudi, da v tozdih, kjer so se odločili za samostojno pot, začetniških težav ne manjka, posebno še ne, če jim bivša matična organizacija nagaja, kot se to zdaj dogaja odcepljenemu tozdu Skladiščna oprema.
V Lendavi torej — glede na njihove razmere — razmišljajo dokaj trezno.’ Med drugim tudi zato, ker se naglo približuje čas, ko posamezne družbene službe ne bodo prejemale več solidarnostnih sredstev in ko investitorji, ki se bodo odločili za naložbe, ne bodo več deležni materialnih spodbud oziroma oprostitev raznih dajatev. Čas, ko bo treba stopiti na realna tla, je pred vrati, zato mirnega snu ne more biti.
Š. Sobočan
Sprejet sporazum v bolnišnici
IZKUŠNJE MAKEDONSKIH KMETIJCEV II
V soboški bolnišnici so bili v zadnjih štirih mesecih, odkar je bil uveden ukrep družbenega varstva, nekateri pozitivni premiki pri reševanju problemov in medsebojnih odnosih, čeprav ti še vedno niso taki, kot bi morali biti. Sprejet je bil sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter sredstev za osebne dohodke, po katerem so bili osebni dohodki vsklajeni z drugimi tozdi PCZ in še povečani za 25,5 odstotka. Zmanjšali so zaloge zdravil ih drugega materiala na štirinajstdnevno uporabo. Prav tako so zmanjšali čakalno dobo, v nekaterih oddelkih pa je sploh ni. Veliko preglavic v poslovanju bolnišnice pa povzročajo cene, ki naglo naraščajo, zastarela oprema, delovni čas, izmensko delo in dežurstva ter nadomeščanje zdravstvenih delavcev v drugih oddelkih. Po devetih mesecih poslovanja je imela
NOVI TIRI — Na železniški progi med Ljutomerom in Beltinci je bilo zadnje tri mesece živahno. Ne zato, ker bi se povečal promet, temveč je okrog 30 delavcev obnavljalo tire in tudi spodnji ustroj proge. Kot nam je povedal šef progovnega odseka Ljutomer in vodja del pri obnovi proge Ormož-Ljutomer. ANDREJ FERK, bodo predvidoma delali do 20. novembra. Tedaj bodo končali z obnovo proge nekaj sto metrov od železniške postaje Beltinci, spomladi pa načrtujejo nadaljevanje del proti Murski Soboti. Obnovljena proga bo omogočala varnejši in hitrejši promet (prej 40, zdaj 80 kilometrov na uro) ter večji osni pritisk vlakov. Kaže še dodati, da sta Ferk in Kovač iz Ljutomera za ta dela zmontirala posebno napravo za polaganje tirnic, ki omogoča lažje in hitrejše delo.	.	.
Besedilo in posnetek: Jože Graj
soboška bolnišnica 13 milijonov dinarjev prihodka, s čimer pa je lahko pokrila le osebne dohodke in 41 odstotkov obveznega rezervnega sklada. V tem obdobju pa je za 628 milijonov dinarjev neplačane realizacije.
Soboški izvršni svet, ki je obravnaval poročilo začasnega kolektivnega poslovodnega organa v Splošni bolnišnici Murska Sobota, ki ga vodi Emerik Zver, je podprl dosedanje prizadevanje tega organa in se zavzel, da še naprej intenzivno dela pri odpravi nepravilnosti, pri čemer bo imel tudi potrebno podporo. Izvršni svet pa je hkrati tudi zahteval, da morajo v bolnišnici čim-prej pripraviti finančno poročilo z vsemi obveznostmi, ki jih čakajo do konca letošnjega leta, in pa poročilo, kako je z nakupom potrebne opreme po prednostnem programu.
Feri Maučec
Pred dvema letoma so se v Makedoniji odločili za reorganizacijo organiziranosti tamkajšnjega kmetijstva in 25. februarja 1987. je bila ustanovljena sestavljena organizacija združenega dela Kmetijsko-prehrambeni kombinat Makedonija, ki združuje dobršen del makedonskega kmetijstva. V njem je združnega 90 odstotkov družbenega sektorja kmetijstva te republike, prek temeljnih organizacij kooperantov pri kmetijskih kombinatih pa je v sozdu povezanih tudi več kot 50 tisoč kooperantov. V tej sestavljeni organizaciji je 32 proizvodnih delovnih organizacij, ena trgovska organizacija s šestimi specializiranimi temeljnimi organizacijami, izvo-zno-uvozna delovna organizacija ter delovna organizacija, ki se ukvarja z znanstveno-razi-skovalnim delom. V okviru sozda je tudi agronomska fakulteta z inštituti, saj je v borbi za večjo kmetijsko proizvodnjo teorijo potrebno povezati s prakso. Povezanost v sestavljeno organizacijo združenega dela omogoča nepretrgan proizvodni proces ih s tem tudi stalno oskrbo makedonskega trži-ša. Trgovska organizacija v okviru Kmetijsko-prehrambne-ga kombinata Makedonija ne skrbi le za oskrbo tržišča s kmetijskimi proizvodi, pač pa tudi za oskrbo kmetijsva z vsem potrebnim reprodukcijskim materialom. Večina kombinatov, ki so združeni v sozdu, ima raznotero proizvodnjo, od poljedelske pridelave in živinoreje do predelovalnih obratov. Tako želijo surovino, ki jo pridelajo na svojem območju, kar najbolj predelati in dodelati ter tako povečati dohodek, ki v makedonskem kmetijstvu še zaskrbljuje. Zaradi naravnih razmer, ki v dobršnem delu Makedonije niso najugodnejše za kmetijstvo, na nekaterih območjih o intenzivnem kmetijstvu še vedno ne morejo govoriti. Ce se lahko pohvalijo z ze-
Devetdeset odstotkov v enem sozdu
lo intenzivno proizvodnjo na območjih, kjer je razvito vinogradništvo, pa so še vedno območja, kot denimo Pelagonijo in planinsko-hribovita območja, kjer dosegajo izredno nizke pridelke. Nobena skrivnost ni, da pridelki pšenice na nekate
Iz makedonskih rastlinjakov prihaja na jugoslovansko tržišče najbolj kakovosten pridelek. V teh rastlinjakih pridelajo vsako leto dva pridelka paradižnika, ki ga je moč kupiti tudi v zimskih in spomladanskih mesecih.
rih območjih dosegajo le od 1.500 do 2.000 kilogramov na hektar, pa tudi pri drugih poljščinah so pridelki nizki.
Prizadevanja za prestrukturiranje proizvodnje ne dajejo želenih učinkov, saj jim ob slabi dohodkovnosti in nizki akumu-lativnosti primanjkuje sredstev, da bi zastavljene cilje lahko uresničili. Ob sedanjih pogojih kreditiranja se le redko odločajo za nove naložbe, saj jim že obresti od posojil za tekoče poslovanje požrejo dobršen del sredstev. Samo v prvih letošnjih šestih mesecih so morali za obresti plačati 87. milijard dinarjev, kar je za 15 do 20 odstotkov več, kot so dali za osebne dohodke. 55 tisoč zaposlenih v tej sestavljeni organizaciji je tako v polletju prejemalo povprečni osebni dohodek 193 tisoč dinarjev, kar je le nekaj, več, kot so znašali zajamčeni
osebni dohodki, takšno nagrajevanje pa vse prej kot spodbudno vpliva na boljše delo in doseganje boljših proizvodnih rezultatov.
Zaradi pomanjkanja sredstev za naložbe v tej republiki ne morejo izkoristiti tudi tistih
možnosti, ki jih daje narava. Ta naša najjužnejša republika ima na voljo obilo sonca in kmetijski pridelki so odlične kakovosti. Ob obilici sonca pa se na drugi strani srečujejo z izrednim pomanjkanjem vode, zato si prizadevajo, da bi tisto vodo, ki jp imajo, kar najbolj smotrno izkoristili. Tam, kjer imajo možnosti za namakanje, dosegajo izredne rezultate ter visoke in kakovostne pridelke. To dovolj zgovorno potrjuje podatek, da v vinogradih, kjer imajo urejene namakalne sisteme, pridelajo tudi od 35 ton jedilnega grozdja na hektar, medtem ko na površinah, ki niso namakane, dosegajo le tretjino tega pridelka. V sozdu Kmetijsko-prehrambeni kombinat Makedonija namakajo 47 tisoč hektarjev kmetijskih površin, se pa v zadnjem času tudi pri tem srečujejo s precejšnjimi
težavami. Opremo za namakanje je namreč potrebno obnavljati, tako kot za nove naložbe pa tudi za to nimajo na voljo ustreznih sredstev. Zdaj pa bo položaj še slabši, saj po letošnji katastrofalni suši, ki je pobrala dobršen del pridelka, napovedujejo, da bodo trinoge kmetijske organizacije združenega dela poslovno leto končale z rdečimi številkami.
Ob sedanjih kreditnih pogojih je nemogoče vlagati, pravijo makedonski kmetijci, in tako še tiste možnosti, ki jih imajo, ostajajo neizkoriščene. Ko so gradili namakalne sistema, niso vzporedno vlagali v infrastrukturo, v predelavo in v opremo za primarno kmetijsko proizvodnjo. Zaman je, če imaš le eno, drugega pa nimaš, saj želenih učinkov potem ne moreš dosegati, pravijo. Imajo pa v Makedoniji zelo dobre izkušnje s pridelovanjem v rastlinjakih. V tej sestavljeni organizaciji jih imajo na površini 250 hektarjev, v njih dosegajo izredne proizvodne, v zadnjem času pa nekoliko manj ugodne finančne rezultate. Zaradi močnega porasta cen energije je pridelava v rastlinjakih vse manj donosna, zato se v zadnjem času veliko ukvarjajo s tako imenovanimi alternativnimi viri energije. Pri njih je to geotermalna voda, ki je imajo v Makedoniji na pretek, vendar je spet pomanjkanje sredstev ovira za njeno večjo izkoriščenost. O izkoriščanju geotermalne vode in o rezultatih, ki jih pri tem dosegajo, bomo podrobneje pisali v enem od nadaljevanj, zdaj omenimo le, da v rastlinjakih pridelujejo predvsem povrtnine in cvetje, po katerem je na jugoslovanskem tržišču veliko povpraševanje. Paradižnik in kumarice, ki jih je pri nas mogoče kupiti tudi v zimskih in spomladanskih mesecih, prihajajo k nam v glavnem iz makedonskih rastlinjakov, kjer vsako leto oberejo dva pridelka, (prihodnjič dalje)
Ludvik Kovač
STRAN 6
VESTNIK, 17. NOVEMBRA 1988
kmetijska panorama
OBČINA GORNJA RADGONA
Priznanje Gustiju Grofu
Predsednik sestavljene organizacije ABC Pomurka Gusti Groj je za dolgoletno dela pri razvoju in uveljavitvi mednarodnega kmetijskega sejma v Gornji Radgoni in kmetijstva v občini in družbenopolitični skupnosti prejel plaketo občine Gornja Radgona za leto 1988.
Razvoj kmetijstva v Pomurju je namreč tesno povezan z delom Gustija Grofa, ki v kmetijstvu dela že od leia 1963. Kot vodilni delavec si je prizadeval, da bi se Pomurje hitreje razvijalo ter izkoristilo vse svoje naravne danosti, pri čemer je pravilno ocenil, da ima v Pomurju največ možnosti kmetijstvo in nanj vezana živilska industrija. Z vztrajnim delom je ob pomoči drugih dejavnikov uspel že v letu 1977 združiti v okviru poznejšega sozda ABC Pomurka številne druge proizvajalce iz Slovenije, tako da danes uživa ABC Pomurka ugled v ožji in širši družbenopolitični skupnosti, pa tudi zunaj meja naše domovine.
Pri pregledu razvoja kmetijstva v radgonski občini niso obšli vloge predsednika ABC Pomurke, saj je prav ta organizacija prek enotnega razvojnega programa Pomurja napravila pionirske korake pri razvoju kmetijstva in živilske industrije. Tako so bile obnovljene in povečane zmogljivosti vinarjev oziroma kletarjev, mešalnica močnih krmil s silosi v Črncih, obnovljena mesna predelava v Gornji Radgoni, urejene odkupne postaje in skladiščni centri kmetijske zadruge Gornja Radgona. Sodeloval je tudi pri ustvarjanju pogojev za izvedbo melioracijin zložb v občini. Pri opravljanju
svojih dolžnosti se je — in se še zmeraj — odločno zavzema za enakopraven razvoj družbenega in zasebnega kmetijstva.
Kot sposobnemu in uspešnemu vodilnemu delavcu v kmetijstvu. ki ne pozna občinskih in regijskih meja, so bile zaupane številne funkcije v regiji, republiki. pa-tudi v federaciji, tako je predsednik skupščine sisa za pospeševanje pridelave hrane in osnovne preskrbe v Sloveniji, je član izvršilnega odbora 'gospodarske zbornice Slovenije ter član skupščine zvezne gospodarske zbornice.
Aktiven je v organih banke, opravlja pa tudi številne.funkcije v družbenopolitičnih organizacijah v Pomurju in republiki. Pri opravljanju omenjenih funkcij se je še posebej zavzemal in se zavzema za enakopraven položaj in razvoj kmetijstva v Pomurju ter njegovo mesto v slovenskem kmetijskem prostoru.
Ko govorimo o njegovem delu, ne moremo mimo Pomurskega sejma v Gornji Radgoni. Kot sposoben in uspešen gospodarstvenik ter družbenopolitični delavec, ki uživa ugled, je veliko prispeval k utrditvi programa osrednjega Kmetijsko-ži vi Iškega sejma v Gornji Radgoni. Z njegovim sodelovanjem je sejmu uspelo pridobiti k sodelovanju vse slovenske in številne jugoslovanske kmetijsko živilske organizacije. Veliko je prispeval k vključevanju številnih organizacij v sejemsko dejavnost, med njimi Interne banke ABC Pomurke. Dosedanji razvoj radgonskega sejma je nesporno povezan z vidnim prispevkom tovariša Grofa pri iskanju najustreznejšega koncepta, širitve sejemske dejavnosti in krepitvi strokovnega pomena sejma. Osebna angažiranost in odločnost pri izvajanju konkretnih aktivnosti med pripravami ter pri sejemskem programu so pomembno prispevali k ugledu in obisku vseh sejemskih prireditev v Gornji Radgoni.
Priznanje so v radgonski občini utemeljili s prepričanjem, da je Gusti Grof s svojim celovitim delovanjem bistveno prispeval k razvoju občine in Pomurja in si s tem zaslužil plaketo občine Gornja Radgona za leto 1988.
Boris Hegeduš
---IZKUŠNJE KMETOVALCEV
Pomursko kmetijstvo v prvih devetih mesecih
USPEŠNEJE KOT V DRŽAVI
v primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je celotni prihodek povečal za 163 odstotkov, v sklade pa so v, letošnjih devetih mesecih razporedili kar za 214 odstotkov več sredstev. To so ugotovitve iz ocene o devetmesečnem poslovanju v sozdu ABC Pomurka, za katere bi lahko dejali, da so ugodne, saj v tem obdobju tudi nobena organizacija združenega dela ni poslovala z izgubo. Takšen rezultat je v pogojih gospodarjenja, ki za kmetijstvo niso bili niti malo ugodni, sicer ugoden, vendar se z njim ne morejo v celoti zadovoljiti, saj sredstva, ki so jih razporedili v sklade, še zdaleč ne zadoščajo za vse potrebe in problem razvojnih sredstev za kmetijstvo, tako za naložbe v osnovno proizvodnjo kot predelavo, ostaja še naprej. Brez naložb pa ni razvoja, vendar si kmetijci ob sedanjih pogojih kreditiranja sredstev ne morejo sposojati. Že zdaj jih namreč obresti močno bremenijo, saj so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem v letošnjih devetih mesecih v osnovni kmetijski proizvodnji porasle skoraj za desetkrat, v živilski predelavi pa za 760 odstotkov in samo za realne obresti so v devetih mesecih morali plačati kar 10 milijard dinarjev. Vse to kaže, da je kmetijstvo v prejšnjih letih poslovalo v pogojih, ko ni ustvarjalo lastne akumulacije in nima lastnih obratnih sredstev, zdaj pa mu velik del akumulacije pobirajo obresti. V Pomurki zato opozarjajo, daje eden osnovnih problemov, ki ga je potrebno čim prej rešiti v jugoslovanskem kmetijstvu in v politiki do te panoge gospodarstva, vprašanje lastnih obratnih sredstev. Predlagajo predvsem konverzijo nekaterih posojil, saj se bodo sicer s problemom pomanjkanja sredstev srečevali še naprej in bo to glavna zavora hitrejšega razvoja kmetijstva.
Finančni rezultati velikokrat niso realen odraz gibanja obsega proizvodnje, vendar so pomurski kmetijci tudi s slednjim zadovoljni. Obseg proizvodnje je v sozdu ABC Pomurka že nekaj let v porastu, kar je odraz dobro zastavljene dolgoročne politike razvo-
ja pomurskega kmetijstva, ki tudi v najbolj kriznih časih ni bistveno zmanjševalo proizvodnje. Medtem ko se skorajda povsod v državi proizvodnja zmanjšuje, je bil v Pomurju letošnji odkup pšenice za 20 odstotkov večji kot lani, goveda so v devetih mesecih odkupili in zaklali za 10 odstotkov več, zakol prašičev so povečali za 4 odstotke in odkup mleka za 2 odstotka. Tudi pri sladkorni pesi pridelki ne bodo bisveno slabši od lanskih, zaradi suše pa je večji izpad pridelka pri koruzi.
Sprejetje majskih ukrepov so kmetijci sprejeli z zadovoljstvom, saj je zdaj manj administrativnega poseganja v cenovno politiko, delovanje tržišča in tržnih zakonitosti pa že daje svoje učinke. Pomurski kmetijci so se novim razmeram dobro prilagodili, s prodajo izdelkov nirpajo posebnih težav, razen pri mleku in mlečnih izdelkih, kar pa je posledica neustrezne državne politike in nesmiselnih uvozov. Zato imajo zastoj pri prodaji mleka v prahu in masla, ker so predvideni novi uvozi, pa se bodo razmere na tem področju še zaostrile.
Nobena država v svetu nima takšne uvozne politike, ki bi delovala proti domačemu kmetijstvu, pri mleku pa je to pri nas več kot očitno, pravijo pomurski kmetijci. Kljub temu pa bodo vse sile zastavili za ohranitev doseženega obsega odkupa mleka, trenutne težave pa bosta morali složno reševati osnovna pridelava in predelava.
Kakšen bo poslovni rezultat pomurskega kmetijstva ob koncu leta, je zdaj še težko napovedati, vendar, po dosedanjih rezultatih sodeč, večjih težav ne bi smelo biti. Ob znižanju realnih obresti bo kmetijstvu ostalo nekoliko več sredstev, vendar to še ni zagotovilo, da bi lahko govorili o smelejšem razvoju te gospodarske panoge.
L. Kovač
Na kmetiji ni dovolj le garati, ampak tudi znati
Kdor se napoti h Kolarjevim v Logarovce, lahko že od daleč opazi, da gre za dokaj močno kmetijo. Imajo namreč precej veliko gospodarsko poslopje, ki daje tudi videz farme, na dvorišču in gumnu pa stoji več sodobnih kmetijskih strojev in pripomočkov. Stanovanjska hiša je nekoliko vstran od gospodarskega dela in je tudi dokaj velika. Vse pa je poleg tega videti še skoraj novo. Pa se pomenimo z gospodarjem Brankom!
— Kot kaže, vam na kmetiji še kar dobro gre?
»Ne morem se ravno pritoževati, čeprav me večkrat jezijo visoke cene vsega tistega, kar rabiš, kar pa prodaš, pa se komaj splača. Trenutno sicer kaže malo bolje, vendar se bojim, da bo vse spet šlo gor, naše cene pa bodo ostale.«
— S čim pa se pravzaprav ukvarjate?
»Naša kmetija je preusmerjena v rejo svinj. Doslej smo imeli 10 plemenskih svinj in 80 beko-nov, zdaj pa bomo stalež v enem turnusu povečali še za enkrat, ker je sicer zaslužek preskromen.«
— Ali sodelujete z zadrugo?
»Da, za vse imam sklenjeno
kooperacijsko pogodbo s Kmetijsko zadrugo Ljutomer—Križevci. Tam so mi tudi svetovali usmeritev v svinjerejo in mi pri gradnji prostorov nudili tudi ne, kaj kredita. S tem sodelovanjem sem zaenkrat še kar zadovoljen.«
— Kaj pa pridelujete na poljih?
»Imamo 5 hektarjev lastne obdelovalne zemlje, okrog 3 hektarje pa smo vzeli v najem. Večino polj zasejemo s koruzo, da imamo tako v glavnem lastno hrano za svinje. Od poljščin namenja-
mo nekaj več površin tudi ječmenu in pšenici. Nekaj pa seveda moramo pridelovati tudi zase.«
— Kako pa ste uspeli tako napredovati. Vam je vse to prineslo kmetovanje?
»To bi bilo najbrž zelo težko. Torej, jaz sem 20 let delal v Avstriji, zaslužek pa vlagal v gradnjo hlevov in drugih gospodarskih prostorov, pa za stroje, hišo ... Pet let je bila z mano na tujem tudi žena. Pred dvema letoma sem se tudi jaz za stalno vrnil domo.«
— Za takšno organizirano rejo svinj, kot je pri vas, je potrebno tudi precej znanja, mar ne?
»Seveda. V začetku smo se morali kar pogosto obračati za strokovno pomoč na kmetijsko zadrugo v Križevcih, zdaj pa že lahko marsikaj postori sin Marjan, ki obiskuje 3. letnik Srednje kmetijske šole Rakičan. Mislim, da bi moral na vsaki malo večji kmetiji vsaj eden končati kmetijsko šolo, kajti ni dovolj le delati, garati, ampak tudi znati.«
— Poleg tega da boste povečali stalež, ali imate še kakšne druge načrte?
»Da, poskušali bomo tudi z rejo plemenskih svinj, in sicer kot prva kmetija v ljutomerski občini, v Pomurju pa nas bo zaenkrat skupaj pet. Pri tem bomo sodelovali tudi z Živinorejsko-veteri-narskim zavodom Murska Sobota, še posebej pa veterinarjem Bratušom.«
— Vaše izkušnje so zaenkrat še kar spodbudne, sicer ne bi povečevali in širili kmetijske dejavnosti. Kaj pa bi spremenili?
»To, kar sem rekel že prej: cene bi morale biti bolj ugodne za kmetovalce.«
Jože Graj
SLOVENSKO SADJE 88
Na letošnji razstavi slovenskega sadja, ki je bila prejšnji teden v Sežani, so se predstavili tudi pomurski sadjarji. Temeljna organizacija Sadjarstvo in vinogradništvo Kmetijske zadruge Panonka, ki ima v zadnjih letih lepe uspehe v razvoju sadjarstva na Goričkem, je razstavila sadje iz svojih sadovnjakov, po katerem je na tržišču precejšnje povpraševanje, nekaj najkakovostnejšega sadja pa tudi izvozijo. Načrti, ki jih imajo v tem tozdu na področju razvoja sadjarstva, so dokaj smeli, saj že v kratkem načrtujejo ureditev 30 hektarjev novih lastnih nasadov jablan in 60 hektarjev jablanovih nasadov pri kooperantih, veliko pa bo k razvoju sadjarstva prispevala tudi načrtovana gradnja skladiščno-hladilniškega centra v Puconcih.
Z razstave slovenskega sadja v Sežane, kjer se je predstavila tudi Kmetijska zadruga Panonka. Foto: E. Novak.
TEMELJNA ZADRUŽNA ORGANIZACIJA HOTIZA
V pričakovanju sprememb
Obračun za 9-mesečno poslovanje Temeljne zadružne organizacije Hotiza dokazuje, daje bilo uspešno; ustvarila je namreč ustrezno višino akumulacije (rezervni in poslovni sklad). Denarja za razvoj pa bi bilo še več, ko ne bi »skopnel« v odhodkih za obresti in če bi odkup živinorejske in poljedelske proizvodnje v celoti uresničili, kot so sicer predvideli z letnim načrtom.
Hotiška zadružna organizacija je v devetih mesecih letošnjega leta odkupila 578 govejih pitancev, 165 telet, 438 prašičev, 10350 hektolitrov mleka, 1026 ton pšenice, 22 ton koruze, 155 ton krompirja, 138 ton industrijskih jabolk, 11 ton vrtnin, 3000 ton sladkorne pese ... V primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu seje letos povečalo število odkupljenih prašičev, količine mleka in pšenice, nanovo uvedli odkup vrtnin in jabolk. Pri ostalih vrstah je odkup sicer nekaj manjši, vendar zaradi tega ne kaže biti plati zvona, saj je več vzrokov, da odkupna bilanca posameznega letnega obdobja ne more biti primerljiva z ono izpred enega leta. Na nihanja v proizvodnji in s tem v odkupu najbolj vplivajo cene, ki puščajo tudi določene pozitivne, najpogosteje pa negativne posledice. Ce ne za daljši pa vsekakor krajši čas. Najboljši dokaz za to je cena prašičev. Brž, ko se je povečala, je odkup naraste!. Je pa tudi res, da visokih cen ni mogoče vselej pričakovati, kar dokazuje tudi primer s krompirjem: pridelovalci so hoteli iztržiti kar največ (tega jim seveda nočemo očitati, saj se vsak bori za višje ovrednotenje svojega dela), zato mnogi niso izkoristili priložnosti in ob pravem času prodali pridelka, zdaj pa ga ne morejo prodati. Tako je tudi v tzo Hotiza, ki je letos odkupila, kot že zapisano, 155 ton krompirja, lani v enakem 9-mesečnem obdobju pa 265 ton in ima zaradi tega največji indeksni izpad. Težave so tudi z odkupom zelja, ki je lani šlo menda dobro v denar, zato je bilo letos (na območju Pomurja) veliko več pridelovalcev in zato hiperprodukcija.
Upravnik tzo Hotiza inž. agronomije Ivan Farkaš zlasti ugodno ocenjuje letošnje hektarske dosežke pšenice in v tej zvezi visok indeks odkupa te poljščine. Če vreme ne bo ponagajalo, bodo imeli tudi v prihodnjem letu bogato žetev in zato večje količine tržnih viškov te poljščine, kajti s 625 kmetovalci so sklenili pogodbe za pridelovanje na 278 hektarji površin. Tem in drugim so dobavili kakovosten semenski material in 130 ton mineralnih gnojil. Glede na to, daje dokaj donosna tudi pridelava sladkorne pese (kmetje imajo ekonomski interes in zato ni potrebna več agitacija), bodo na spomlad tej poljščini spet namenili ustrezne površine, Letos so jo pridelovali na 70 hektarjih.
To, kar zaskrbljuje, pa je stalež osnovne živinske črede. Tako kot v povprečju na celotnem območju lendavske občine, se zmanjšuje tudi na teritoriju tzo Hotiza. Kaže, da (ne)ustrezne spodbude iz sklada za pospeševanje živinoreje še vedno ne zadoščajo in bodo zato potrebni izredni spodbujevalni ukrepi. Seveda pa tega posamezna tzo ne bo zmogla, niti ne zadruga kot celota.
V letošnjih devetih mesecih so v dveh tezeojevih trgovinah (Hotiza in Polana) prodali za 1 milijardo in 16 milijonov dinarjev reprodukcijskega materiala, in strojev kar je za 212 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta, vendar pa je količinska prodaja pravzaprav nekoliko manjša. Vzroki: visoke cene semen, gnojil, zaščitnih sredstev in previsoke obresti za kredite za kmetijsko mehanizacijo.
V Temeljni zadružni organizaciji Hotiza so optimisti, saj pričakujejo, da bodo kmetje z njihovo strokovno pomočjo v prihodnje pridelali še večje količine hrane. Pripravili so že osnutek načrta odkupa za leto 1989, ko naj bi odkupili predvsem veliko več goveda, prašičev, pšenice, koruze, krompirja, industrijskih jabolk in mleka. Ta zadružna enota pa tudi spodbuja ustanavljanje krajevnih organizacij Slovenske kmečke zveze. Prav na njenem območju (v Veliki Polani) so ustanovili prvo v lendavski občini, druga (na Hotizi) pa naj bi zaživela v kratkem, saj so na seji krajevne organizacije SZDL že imenovali iniciativni odbor za ustanovitev. Kmečka stanovska organizacija in zadruga si pač ne moreta biti konkurenta, kajti od višjih cen, za katere se pretežno bori kmečka zveza, ima korist tudi zadružna organizacija, posredno pa tudi člani zadruge. Seveda pa tudi kmetje z območja te tzo pričakujejo, da bodo ustava in izvedbeni predpisi omogočili, da bodo lahko imeli večji vpliv na gospodarjenje z zadružnimi sredstvi. Zdaj namreč temu ni tako, saj so zadružne organizacije zadružne le na papirju, v praksi pa veljajo zanje predpisi kot za organizacije združenega .dela.	§ Sobočan
VESTNIK, 17. NOVEMBRA 1988
STRAN 7
Šeststo novih naročnikov telefona
Na območju beltinske pošte je med občani velik interes za telefon. žal pa je 720-števiIčna telefonska centrala že povsem zasedena. Zato se krajevne skupnosti na območju krajevnega urada Beltinci skupaj s podjetjem za ptt promet v Murski Soboti dogovarjajo o možnosti razširitve telefonije in nakupu nove telefonske centrale. Gre za krajevne skupnosti Beltinci, Melinci, Ižakovci, Dokležovje, Bretonci, Lipovci, Gančani in Lipa. Po besedah tajnika KS Dejana Kolariča so pred podpisom sporazuma med pošto in krajevnimi skupnostmi oziroma krajevnimi skupnostmi in občani. Interesentov za nove telefonske številke je kar 600 občanov. Z postavitvijo nove telefonske centrale iskra 2000 bodo trajno rešili problem telefonije na območju osmih krajevnih skupnosti, kajti nekaj številk bo ostalo še prostih. Sredstva za razširitev telefonije bodo prispevali novi naročniki, krajevne skupnosti in pošta. Za zagotovitev nove telefonske številke bo moral novi naročnik plačati 1,500.000 dinarjev v štirih obrokih. Sicer pa bo ta prispevek v marsikateri krajevni skupnosti višji, odvisno od tega, ali bo potrebno razširjati telefonsko omrežje. Predvidevajo, da bodo lahko podpisali pogodbo z izvajalcem del in dobaviteljem opreme v februarju prihodnjega leta. Novi naročniki pa bodo lahko prišli do telefonskih številk predvidoma v prvi četrtini 1990. leta.
F. Maučec
DA NAČRTI NE BODO PADLI V VODO!
V soboški občini je en mestni vodovodni objekt, iz katerega se z vodo oskrbujejo tudi nekatera njegova satelitska naselja. Zaenkrat je kakovost vode higiensko primerna. Mnogo slabše pa je stanje v 116 krajevnih in 233 drugih javnih vodnjakih in objektih. Tu so namreč ugotovili, da so v letih 1981 do 1985 v 55 odstotki-hodvzetih vzorcih z bakteriološko analizo občani uporabljali higiensko neprimerno vodo. Iz drugih javnih objektov za vodo pa je bilo celo 69 odstotkov vzorcev oporečnih. Poleg tega so bili vzorci iz krajevnih objektov v 12 odstotkih kemično neprimerni, iz drugih javnih vodnih objektov pa v 30 odstotkih primerov. Vsi ti objekti so pod rednim nadzorom sanitarne inšpekcije in Zavoda za socialno medicino in higieno. Za ugotovljene nepravilnosti se tudi terja njihova odprava. Za bakteriološko neprimerno
vodo se predpiše kloriranje, kar pa seveda ne more trajno popraviti kakovosti vode, ampak le trenutno odvrne nevarnost za nastanek kužnih bolezni.
Zaradi stihijske in nestrokovne gradnje raznih vodovodov v soboški občini, ki so nastali brez vsake pomoči družbene skupnosti, ugotavljamo danes vrsto pomanjkljivosti. Večina krajevnih vodovodov nima pravega lastnika, ni strokovnega vzdrževanja le-teh, omrežje pa ne dopušča dodatnih priključkov, ker niso upoštevane dolgoročne potrebe. Poleg tega imamo v posameznih naseljih po več vodovodov, medtem ko nekatere krajevne skupnosti nočejo biti lastniki niti
upravljale! teh objektov. Ce k temu prištejemo še to, da noben krajevni vodovod v občini nima zaščitnih pasov, in da v občini ni delovne organizacije, ki bi strokovno lahko izvajala gradnjo vodovodov in opravljala vzdrževanje, š stanjem ne moremo biti zadovoljni. Raziskave kakovosti podtalnice pa kažejo, da je ta že skoraj povsod ogrožena in da se slabša zaradi neurejenih komunalnih razmer, neustreznega odlaganja odpadkov, neprimerne uporabe kemičnih pripravkov v kmetijstvu in ekološko neobvladane urbanizacije.
Vsekakor je treba pritrditi tistim, ki pravijo, da preskrbe prebivalstva z vodo ne moremo
ograditi z občinskimi mejami. To vprašanje je nujno enotno reševati, da bi racionalno izkoristili vodne vire in sredstva, ki so potrebna za uresničitev takih načrtov. Strokovnjaki zatrjujejo, da je iz epidemioloških in obrambnih razlogov lokalna preskrba z vodo primernejša kot centralna. Zato naj bi najprej proučili izdatnost in kakovost sedanjih lokalnih vodnih virov, ki bi jih lahko kasneje vključevali v centralni sistem oskrbe z vodo. Določeni vodni viri na odmaknjenih področjih pa bi lahko ostali samostojni objekti za preskrbo z vodo. Vsekakor je treba o takih rešitvah temeljito pretehtati vsa mnenja!	Milan Jerše
SRBSKA JESEN - 1988
Krst matičarjev
»Krstim vas v imenu očeta — republiškega sekretariata za notranje zadeve, sina — občinskega sekretariata za notranje zadeve in svetega duha — izvršnega sveta, ki nam odreja zajamčene osebne dohodke . . .«
S temi, nekoliko šaljivimi, pa vendar resničnimi besedami je »obre-dovodja« krstil matičarje soboške občine. Letos so bili kar trije deležni krsta, zato je bilo slavje konec oktobra v Beltincih še toliko večje. Povabili so tudi vse upokojene matičarje z vseh krajevnih uradov v soboški občini. To je pravzaprav družabno srečanje vseh matičarjev, ki ga vsako leto pripravi drug krajevni urad, na njih pa sprejmejo v svoje vrste tudi nove matičarje.
Da dobijo »krstni list«, ki je pravzapav potrdilo, da so postali matičarji, morajo kandidati opraviti še zadnjo preskušnjo. Spraševalec preveri njihovo znanje o matičarstvu in inteligenco, naloge so pisne in ustne, pri reševanju pa jim pomagajo botri. Na primer: v eni od nalog so morali vpisati svojo poroko (ne glede, če je kandidat poročen ali ne) na stare obrazce, vendar po danes veljavnih predpisih.
Matične knjige so v Jugoslaviji dobile javnopravni značaj šele po drugi svetovni vojni, vse do takrat pa je bilo vodstvo matičnih listin v cerkvenih rokah. Zanimivo je. da prvi sledovi »rojstnih matic« segajo v začetek krščanstva (vse kandidate za krst so morali predstaviti škofu in ob tem zapisali njihova imena in imena botrov) »matice umrlih« so nadomeščale posebne lesene plošče, na katerih so bili zapisani vsi umrli, tiste osebe, ki so bile vredne posebnega spomina, pa so si zaslužile tudi nekrologe.
KOVINOPLASTIKA H
61386 STARI TRG PRI LOŽU
STREŠNO OKNO SO 320
Vodstvo krstnih in poročnih knjig je bilo župnikom naročeno na cerkvenem zboru med leti 1548/63, vodstvo mrliških matt čnih knjig pa 1614. leta. Državne oblasti so se začele zanimati za matične knjige šele v drugi polovici 18. stoletja, 1781. leta pa ie tedanja avstrijska oblast priznala matične knjige za javne knjige. 20. februar 1784. je datum, ko je bil izdan znameniti »cesarski patent« — jirvi državni matični vpisi. Značilno in hkrati zanimivo pa je, da so ti predpisi, ki so bili izdani pred tolikimi leti, veljali v Sloveniji in Hrvaški vse do zloma stare Jugoslavije.
Cerkev seveda še vedno vodi svoje matične knjige, vendar so za državo ti dokumenti preveč pomembni, da jih ne bi tudi sama. Vendar pa dandanes delo matičarjev ni le vpisovanje rojstev, porok in smrti. Zato ni čudno, da imajo matičarji toliko preskusov, med katere spada tudi »krst«.
bp
Stališča o predlogih ustavnih sprememb
V Pomurju je te dni potekala nova raziskava o nepričakovanem zapletu pri predlaganju ustavnih sprememb, ki jo je ponovno izvedel Center za raziskovanje javnega mnenja in množično komuniciranje v okviru univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Raziskava je aktualna, še pose-baj po odstopu od referenduma, saj bo ponudila slovenski javnosti in skupščini SR Slovenije kot naročniku vpogled v informiranost in stališča okoli ustave, pa tudi v zvezi z dogajanji v zadnjih mesecih.
Prebivalci Pomurja so anketiranje sprejeli odgovorno in odkrito, izjave anketirancev pa so bile sprejete z razumevanjem in spoštovanjem, tudi tiste kritične in odklonilne. Osebnih mnenj in stališč med pogovorom niso delili na napačna in pravilna. Skušali so si izčrpno zapisati odgovore anketiranca na odprta vprašanja, saj bodo na podlagi tega lahko pravilno klasificirali odgovore za obdelavo in interpretacijo le-teh.
N. Praprotnik
Politika v
Leksikografi in politologi razumejo politiko v ožjem in širšem smislu — najprej naj bi bila dejavnost države, potem pa tudi vsaka dejavnost, s katero se ureja temeljni položaj človeka in družbenih skupin. Kaj pa je razburkana jugopolitična praksa? Ce sem v prvem delu srbskih pričevanj pisal predvsem o glasu delavstva in v drugem prisluhnil glasu naroda nasploh, naj tokrat dobijo besedo reprezantan-ti srbske politike, da bi bila lažja predstava o tem, kakšno vlogo imajo srbski politiki v času srbske jeseni (če mislimo meteorološko) ali pomladi (če jemljemo dogodke v naši republiki kot nacionalno vstajenje).
Značilneje, daje bil sprejem slovenske novinarske delegacije pospremljen s spremenjljivo stopnjo (politične ali kakšne druge) dobrodošlice. Če je za prve dni držalo, da je bilo veliko »po strani pogledov« v smislu, »kaj pa sploh tu počnete, saj ste iz Slovenije tako ali tako prišli z vnaprej pripravljenimi stališči, ki jih ne boste spremenili«, smo v drugi polovici obiska, katerega vrhunec je bil sprejem pri srbskem 'voditelju frontne organizacije, Bogdanu Trifunoviču, učakali daleč spravljivejše tone. Morda tudi zato, ker smo ves čas bivanja v Srbiji dali vedeti, da svoja mnenja sicer res imamo, da pa to nikakor ne pomeni, da so edina pravilna. Naj zdaj opišem nekaj srečanj s politiki.
V beograjski mestni hiši nas je gostil predsednik skupščine mesta, Aleksander Bakočevič. Dialog zaradi popotovanja utrujenih (tistega dne smo z avtobusom dvakrat prepotovali razdaljo do Čačka) in zato manj radovednih s prvim možem Beograda skoraj v nobenem trenutku ni presegel akademsko mirne, protokolarne ravni. Spretno je bil voden mimo vseh čeri, ki se jim drugače reče aktualne srbske razmere s komentarjem proslulih mitingov vred. Veliko smo zvedeli o urbanističnih načrtih mestnih mož, o pripravah na vrh neuvrščenih, kako daleč so s podzemsko železnico, o pridobitvah ob mestem prazniku . . . Vse lepo in prav, tudi to so zanimive reči, ampak res najbolj bistvene v času mednacionalnih sporov, nezaupnice Čkrebi-ču, nenehnih podtikanj?
Po napol prespani noči na spalniku Beograd —Peč (mimogrede: sprevodnik je bil pravi veseljak in smo ob njegovi pristni, kleni srbski besedi in ljudskih šalah hitro pozabili na stopnjo, ki j? (vsaj v Peči) politično vodstvo ni sposobno raz-
službi ljudstva ali obratno?
skrajno politizacijo razmer) pogovor z vodstvom občine. Že sam uvod ni dajal veliko upanja, saj so morali posredovati vsi iz peške politične elite, da so nas sploh pustili v zaklenjeno in neogreto skupščinsko dvorano. Besedovanje s Sveti-slavom Živkovičem, predsednikom ZK, Muhamedom Čorka-diuem, županom, in Muhare-mom Gašijem, predsednikom SZDL, je marsikaterega med nami streznilo: zapletenost odnosov na Kosovu je dosegla
Med pogovorom s srbskim predsednikom frontne organizacije, Bogdanom Trifunovičem, ki o naložbah na Kosovo pravi: »Vlaganje denarja je popolnoma zgrešeno, denar je vržen vstran — na primer v luksuzne zgradbe. Po drugi strani pa je fondovska delitev etatistična in neučinkovita.«
vozlati. Kajti po odgovorih sodeč niti komunist, niti župan, niti frontnik niso poznali formule, ki bi rešila enigmo kosovskih mednacionalnih zdrah. Kot mi, so zgolj registrirali, da na primer mali Srbi in Črnogorci še pomislijo ne, da bi šli v šolo. Klasičnemu jugopoliti-kantskemu spoznanju, da bo »nekaj« treba narediti, se vsaj v času našega obiska niti približno še ni pridružilo podobno ravnanje v življenju.
Bistveno več je prenesel obisk v kosovski skupščini, kar je glede na raven sogovornika tudi pričakovano: Remzi Kol-geci, predsednik pokrajinskega predsedstva, je deloval politično zrelo, celo več: poskušal se je šaliti, čeprav na račun razmer takrat (niti zdaj!) nikomur ni bilo do smeha. Kolgeci je znanim dejstvom o albanskem nacionalizmu dodal: »Na Kosovu obstaja tudi vse močnejši srbski nacionalizem. Če ga ne odpravimo, bo še nevarneje.«
In spet vrnitev v Beograd. 21. oktober zvečer — dan zdaj že težko pričakovane vrnitve v Slovenijo, mojo deželo. Še pred tem pa zadnji akt nabiranja srbskih izkušenj: pogovor z Bogdanom Trifunovičem, ki je govoril o treh usodnih vprašanjih: »Najprej je Kosovo, ker ga tačas čuti vsaka srbska hiša.
Skupaj se je izselilo že 200 tisoč ljudi in nastala so prava naselja izseljencev — v Kragujevcu, Kraljevu, Smederevu. Kakšen socializem in kakšna pravna država je to, da v desetih letih ne moremo rešiti tako elementarnega vprašanja? To postaja test sposobnosti države, prav tako test socializma. Drugo so spremembe ustave Srbije, za katere menim, da je premalo poznavanja. Zdaj imamo tri pravne sisteme in pokrajine so postale države. Nočemo
spodkopavati avnojskih načel, niti oporekati avtonomnosti pokrajin. Tretje pa so spremembe v gospodarskem sistemu. Nekaj smo že naredili (za 10 odstotkov so zmanjšali število administrativnih delavcev — op. p.), veliko pa nas še čaka.«
Vam v paleti srečanj s politiki v Srbiji kdo ali kaj manjka? Seveda je odgovor na retorično vprašanje kaj preprost: Slobodan Slobo Miloševič. Njegova linija v ožji Srbiji zmaguje, medtem pa so predvsem kosovski politiki podvrženi številnim stresom in pretresom in ob pisanju teh vrstic nisem gotov, koliko je tistih, s katerimi smo besedovali, še opravlja iste funkcije. Kdo torej v ožji Srbiji komu služi? Politika ljudstvu ali ljudstvo politiki? Mogoče je oboje. Ali natančneje: na pojavni ravni razlike ni. Podpora ljudstva politiki je neomejena, malone fanatična. Zato opazovalcu z razdalje le težko dojemljiva. Še enkrat si prikličimo v spomin besede Bogdana Trifunoviča: reševanje kosovskega vprašanja je test države, socializma. Kolikor sem občutil Srbijo, sem prepričan, da tudi ljudje mislijo podobno. In k temu dodajajo: zadnji test.
Bojan Peček
Tipi strešnega okna: 5/7, 5/9, 7/9, 7/11, 11/11
Strešno okno SO 320 ima zaradi skrbno izbranih materialov in konstrukcijskih rešitev naslednje dobre lastnosti: • majhen koeficient toplotne prehodnosti (k = 2,59 W/m!K) • dobro zvočno izolacijo (Rw = 31 dB) • kakovostno tesnenje (skupina D po JUS-u) • estetski videz • enostavna vgradnja okna • možnost nastavitve zračnosti med krilom in okvirjem • strešno okno SO 320 ima vrtljivo krilo, ki se za-
INFORMACIJE: KOVINOPLASTIKA
vrti okrog vodoravne težiščne osi za 180° ter s tem omogoča: • odlično prezračevanje prostora • enostavno čiščenje stekla ® enostavna montaža in demontaža krila • zanesljivo in enostavno odpiranje in zapiranje • velika svetlobna površina • ustavljanje krila v vsakem položaju. STREŠNO OKNO SO 320 je atestirano pri ZRMK Ljubljana.
LOŽ, 61386 STARI TRG PRI LOŽU, tel (061) 707-422.
Dvorišče tovarne Sloboda v Cačku. Ali naveza Tito-partija-mladina-akcija še zmore dovolj politične prepričevalne moči, da delavci še naprej kot mravlje neutrudno delajo za blagor vseh? Sodeč po zadnjih srbskih vrenjih se tudi magična moč parol razblinja ...
STRAN 8
VESTNIK, 17. NOVEMBRA 1988
Delegati skupščine Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota so zasnove verificirali na seji 7. novembra in jih dajejo v javno razpravo, ki jo bo 20. decembra strnil Pomurski medobčinski svet SZDL
VSEBINSKA ZASNOVA VESTNIKA
Vsebinska zasnova Vestnika 89 nastaja v kritičnih družbenopolitičnih razmerah in ob gospodarskem kolapsu naše države. Čeprav imamo za osnovo ugibanje, in ne trdne finančne kazalce, za vsebinsko orientacijo pa le hotenje napredne in demokratične večine slovenske družbe, da najde prave poti iz krize in v socializem po meri človeka (našega), ni brezumna predrznost, če nadaljujemo z letos nekoliko spremenjeno vsebino in obliko pokrajinskega časnika. Vestnik v letu 1989 bo vse bolj sodoben tednik, predvsem pa list za delovnega človeka, ki se zaveda, da je pred njim 21. stoletje in bi rad skočil vanj, pa ga spone zaostalosti premočno priklepajo na balkanska tla.
Vestnik 88, kakor je bil zasnovan lani, smo zadovoljivo napisali, ne glede na številne probleme in težke materialne razmere. Pokazalo seje, da smo našli primerno vsebinsko zasnovo, bolj ali manj posrečeno obliko, v kateri je optimalna količina informacij. Če na vse to gledamo kot na neki končni izdelek, ki naj se potrdi z ustrezno dinarsko ceno na trgu (med naročniki in bralci), potem moramo dodati, da smo storili že tudi prve korake k večji tržnosti našega časnika. Ob vse večjih potrebah po informiranju in vse manjših družbenih sredstvih je orientacija k tržnosti osnovni pogoj za obstoj slehernega časnika. Zato zahteva po vsebinskem bogatenju vsebuje tudi spremembo v pristopu, razmišljanju in obdelavi novinarskih tem. Zapisnikarsko in kronološko poročanje bo moralo zamenjati atraktivnejše poročanje.
Češče kot prejšnja leta smo časopisne stolpce odstopali nepoklicnim piscem, ljudem, ki imajo kaj povedati jn katerih mnenje je pomembno za širši krog pomurske (ali celo slovenske) javnosti. To so bili, zlasti po idejah in mišljenju, mlajši strokovnjaki z različnih področij. Za Vestnik so pisali uvodnike — naročene, odgovarjali na vprašanja v intervjujih in ne nazadnje: povsem samoiniciativno so se oglašali v rubriki Pisma, mnenja, stališča ... Z gotovostjo lahko trdimo, da se je Vestnik odprl. Žal se najdejo tudi občani, ki mislijo, da je v časniku mogoče objavljati korespondenco vsake vrste ali osebna, družbeno nepomembna mnenja, tudi brez občutka za kulturo dialoga, za etiko javne besede. Uredništvo je zaradi zavračanja določenih pisem nekajkrat prišlo v neprijeten položaj, v katerem je moral posredovati časopisni svet kot pritožbena instanca. Vendar to ni razlog, da časnika ne bi še bolj odpirali, je celo dokaz, da občani želijo sodelovati v oblikovanju javnega mnenja, od sposobnosti uredništva pa je odvisno, kako hitro bo napredovala kultura javnega merjenja različnih mnenj.
Zlasti v drugem polletju se je v Vestniku povečala količina dobrih člankov. Dnevno informacijo vse bolj prepuščamo našemu radiu, ki ima pri tem absolutno medijsko prednost, V tedniku pa se bolj ukvarjamo s pisanjem, ki zahteva več analitičnosti, več profesionalne angažiranosti uredniškega odbora. Naše teme so bile, poleg bralno zanimivih, usmerjene predvsem v spodbujanje tehnološkega napredka in krepitev ekološkč zavesti. Posegali smo na področje šolstva, drobnega gospodarstva in turizma. Menimo, da smo uspešno sledili lani sprejeti usmeritvi, po kateri naj Vestnik postaja tudi sredstvo za Uveljavitev naprednih idej in programov^e glede na to, s katerega področja so.
Kljub temu ni razlogov za samozadovoljstvo; vsega načrtovanega nismo uresničili, in ker je novejši čas prinesel povsem nove družbene razmere, je naša odgovornost za načrtovanje vsebine Vestnika toliko večja, žal, tudi toliko težja. Kot glasilo socialističnih zvez Pomurja bo Vestnik tudi v letu 89 tednik s povprečnim obsegom 22 strani in prizadevanjem, da naklada (21.000 izvodov) kljub drastičnemu padcu življenjske ravni ne bi bistveno padla. Prav zaradi tega, ker si ljudje ne morejo privoščiti dragih dnevnikov, poleg lokalnih informacij pa potrebujejo tudi tiste iz »velikega sveta«, bomo posebej skrbno pripravljali drugo, tako imenovano »politično« stran. Poseben poudarek bodo imele informacije iz Jugoslavije, nam bližnjih dežel Avstrije in županij Madžarske.
Vestnik bo še naprej moralno spodbujal inovativno delo in sploh vse oblike koristnih pobud, z novo razdelitvijo dela v redakciji, ki ne upošteva le »proizvodnih potreb«, ampak tudi afiniteto posameznih novinarjev, je mogoče pričakovati veliko bolj analitično-kritično pisanje iz delovnih organizacij. Gospodarski dosežki, ekscesni primeri, bilance in obračuni naj ne bi bili zabeleženi dogodki, ampak povod za razglabljanje in analiziranje. Z nami, novinarji, so to delo (analizo) dolžni opraviti tudi strokovnjaki v združenem delu in družbenih dejavnostih.
Območje, ki ga pokriva Vestnik, je usmerjeno izrazito v kmetijsko pridelavo in predelavo, zato je naša naloga, da ustrezno pišemo o vprašanjih, ki so posebna za območje s tolikšnim odstotkom kmečkega prebivalstva; skromen obseg zasebne kmetijske posesti in pomanjkanje programov za večjo finalizacijo osnovnih kmetijskih proizvodov sta dovolj močna razloga za spodbujanje vseh naprednih teženj v organizaciji in pridelavi.
Leto 89 je naše jubilejno leto, zato ne kaže načrtovati le proslave, ampak predvsem pisanje, ki bo karakteriziralo 40 let angažiranosti pokrajinskega časnika. Izbirali bomo članke iz prejšnjih letnikov in ocenili opravljeno delo štiridesetih let. Ker smo v 89., jubilejnem letu, je to enkratna priložnost, da zaživijo tako imenovana »uredništva na obisku« po novih zamislih in z večjo učinkovitostjo.
Rubrika Naši kraji in ljudje veliko pove o napredku v krajevnih skupnostih, vaseh in zaselkih, vendar premalo o novih razmerjih, ki jih v bližja in odmaknjena naselja bliskovito prinašajo tehnološke spremembe, odseljevanje mlajših in životarjenje ostarelih.
Bojimo se, da so družbi nepoznane in zato neocenjene posledice, ki jih prinaša tehnološka revolucija. Imamo sicer dobro dopisniško mrežo in izkušnje, da mreža ne daje člankov, če ljubiteljske dopisovalce prepuščamo same sebi.
Na področju samozaščite, varnosti in obrambe je Vestnik v zadnjih letih dosegel veliko, zato bo kakovostnejši korak naprej še težji. Ob izpopolnjevanju naših sodelavcev bomo za pisanje angažirali še več zunanjih, predvsem takih, ki bodo učinkovito podajali zanimivo vsebino in bodo sposobni s komentiranjem konkretnih zgledov dati bralcu koristen poduk.
Poleg vsega je potrebno zagotoviti tudi dovolj lažjega branja. K temu vsekakor sodi Vestnikova sredina z nenavadnostmi in koristnimi nasveti. To bodo reportaže iz zanimivih krajev in o zanimivih ljudeh, to bodo podlistki in feljtoni in končno tudi roman v nadaljevanjih. Za mlade bralce bomo objavljali slikanice in stripe.
VSEBINSKA ZASNOVA NEPUJSAGA
V letu 1988 uredništvo Nepiijsaga in madžarskega programa radia ni delovalo v bistveno drugačnih razmerah kot v prejšnjem letu. Oba programa uresničuje 7 novinarjev in odgovorni urednik. Delo za oba medija je nesporno racionalno, vendar vse bolj utrudljivo in težko prispeva k izboljšanju kakovosti. Septembra 1988 smo zaposlili enega novinarja pripravnika in dodelili še eno štipendijo. Žal ugotavljamo, da ni zanimanja za študij na FSPN in tudi obe štipendistki študirata madžarski jezik.
Izhajajoč iz tega, da moramo v prihodnje več storiti za pridobivanje mladih bralcev, smo v skladu z uredniškim konceptom leta 1988 razširili obseg Nepiijsaga na povprečno 9 strani tedensko, s tem da
smo dodali stran za mlade bralce. Ta koncept od začetka leta dosledno uresničujemo. Ugotavljamo, da so mladinsko stran bralci dobro sprejeli. Uspelo nam je pridobiti nekaj dopisnikov, vendar se moramo v prihodnje nenehno truditi, da bomo širili krog zunanjih sodelavcev za to stran. Takšna prizadevanja veljajo tudi za druge strani oziroma področja. Za oblikovanje vsebinskega koncepta mladinske strani imamo 9-članski sosvet, ki ugotavlja, da mladi pogrešajo po zunanjosti pestrejši in modernejši časopis, saj v sedanji obliki ni dovolj privlačen. To je dejstvo in mislimo, da bomo prej ali slej prisiljeni tudi o tem problemu resno premišljevati, če nočemo izgubiti sedanjih in če želimo pridobiti nove mlade bralce. Tehnična posodobitev časopisa je povezana s prehodom priprave časopisa na sodobno tiskarsko tehniko, kar pa je predvsem materialno zelo zahtevno. V letu 1989 bodo vse potrebne organizacijske in vsebinske priprave, da bi ta cilj lahko uresničili leta 1990.
Vsebinski koncept časopisa je naravnan tako, da ne le spremlja, temveč na poseben način tudi oblikuje razvoj naše samoupravne socialistične družbe. V osnovi se ne razlikuje bistveno od slovenskih časopisov, le da je pisan v madžarskem jeziku. In ker je list narodnosti in pokriva narodnostno mešano območje, je naravnan in usmerjen tako, da so v ospredju narodnostna vprašanja, stalna skrb za uresničevanje narodnsotne politike, krepitev mednacionalnih in dobrososedskih odnosov med sosednjimi državami, posebno pa z Madžarsko. Vsebinski koncept temelji na načelu, da bralci vsaj v grobem dobijo informacije o družbenih, političnih, gospodarskih, kulturnih in izobraževalnih dogodkih predvsem iz Pomurja, oziroma iz občin Lendava in Murska Sobota, poleg tega pa še iz Slovenije in vse Jugoslavije, Temu konceptu so vsebinsko prilagojene tudi posamezne strani časopisa. Naš cilj je, da jih obogatimo in naredimo privlačnejše.
Glede na to, da je Pomurje, kar velja tudi za narodnostno mešano območje, kmetijsko območje, kmetijstvo kot gospodarska veja pa tudi prevladujoč način preživljanja, so ta vprašanja stalno prisotna ria straneh časopisa. Že lansko leto so bili predlogi, da bi se bilo potrebno bolj poglobljeno ukvarjati s problemi kmetijstva, vendar smo takrat dali prednost mladinski strani. Postopoma pa smo začeli uvajati novo rubriko za kmetovalce, v kateri pišejo kmetijski strokovnjaki o aktualnih vprašanjih kmetijske proizvodnje. Kmetijski kotiček je dokaj brana rubrika, po mnenju bralcev pa je preskromna za obravnavo vsebinskih vprašanj in tokov kmetijstva ter za strokovno svetovanje. Zato predlagamo, da bi bilo potrebno obstoječo rubriko razširiti na polovico časopisne strani. Poleg kmetijskih nasvetov bi na njej predstavljali konkretne izkušnje posameznih kmetovalcev in tudi družbenega sektorja v živinoreji, rastlinski pridelavi, sadjarstvu in vinogradništvu ter imeli kotiček za vrtičkarje. Menimo, daje uvedba vsaj polovice specializirane kmetijske strani nujna, saj pripadniki narodnosti praktično nimajo priložnosti dobiti takih nasvetov oziroma spremljati strokovnih člankov v materinščini. Tovrstna strokovna literatura je dosegljiva le na Madžarskem ali pa v Vojvodini, kjer pa so družbene razmere na področju kmetijstva (pa tudi pogoji proizvodnje: podnebje, tla, agrotehnika itd.) drugačne kot v Sloveniji.
Za ohranitev in bogatitev jezikovne kulture madžarske narodnosti moramo tudi v prihodnje dati priložnost za objavo literarnih prispevkov domačim avtorjem. Literarna ustvarjalnost pripadnikov narodnosti je dokaj bogata, prispeva pa k ohranjevanju literarnih prilog, kar bi ustvarjalnost narodnosti najbolj neposredno približalo njenim pripadnikom in pripomoglo k prvi uveljavitvi v javnosti.
Izredno pomembna programska naloga v prihodnjem letu izhaja iz počastitve tridesete obletnice dvojezičnega šolstva. Pri tem ne bi ostali zgolj informativni, pač pa bi predvsem ob pomoči strokovnjakov s tega področja dajali poudarek razvojnim vprašanjem in pomenu dvojezičnega šolstva za ustvarjanje medsebojnega razumevanja med večino in manjšino ter za razvoj jezika narodnosti. Prav skrb za razvoj jezika narodnosti bo morala biti v Nepujsagu bolj izražena, zato bi v okviru praznovanja jubileja dvojezičnega šolstva določene oblike jezikovnega razsvetljevanja uveljavili tudi prek časopisa (jezikovni pogovori, pojasnjevanje izrazov in terminologije itd.).
K že uveljavljenim novostim v letu 1988 (mladinska stran, na željo bralcev objavljanje tv programov Ljubljane, Zagreba in Budimpešte, razširitev športne strani) smo že dodali še nekaj manjših osvežitev, kot so kmetijski nasveti, zabavno branje, križanke, podlistek, ki naj bi bile v letu 1989 vsebinsko in prostorsko zaokrožene ter v časopisu vedno prisotne, kar bi terjalo razširitev povprečnega letnega obsega s sedanjih devet strani tedensko na deset strani tedensko. Znotraj tega obsega bi lahko z eno novo zaposlitvijo novinarja in pritegnitvijo še večjega števila zunanjih sodelavcev kakovostno realizirali začrtano vsebinsko usmeritev.
PROGRAMSKA ZASNOVA RADIA MURSKA SOBOTA -SLOVENSKI PROGRAM ZA LETO 1989
Zavedajoč se hitrega napredka konkurence in ob dejstvu, da je osnova upravičenosti obstoja slovenskega sporeda vendarle njegova, poslušljivost, aktualnost, odzivnost in zato sposobnost lastnega prodajanja (konkurenčnost), mislimo naslednje leto predvsem na to, kako ponuditi sodoben radijski koncept, ki bo predvsem z lastnim delom, pa seveda tudi s pomočjo ustanoviteljev in drugih, pripomogel ka nadaljnjemu pridobivanju poslušalcev.
Za kaj takega se zdi pomembnih četvero izhodišč, seveda ob že doslej ponujanem in izvajanem konceptu Radia Murska Sobota:
1.	Uvedba jutranjega programa,
2.	razbremenitev govornega dela popoldanskega programa,
3.	poživitev programske sheme,
4.	komercializacija programa.
I.	JUTRANJI PROGRAM
Razmišljanje ob uvedbi je živo že dalj časa, zdaj pa je skrajni čas za ta korak. Vzrokov je nekaj in so pripomogli k odločitvi, da z jutranjim programom začnemo takoj v začetku leta 1989:
— Objektivno so tri ure sporeda ob dejstvu, da se je izredno povečalo število komercialnih minut programa (čestitke, reklame), izrazito nazadovanje. Spoznanje postaja še trdnejše, ko se zavemo, da je v tem času večina lokalnih radijskih postaj svoj program razširila vsaj na 6 ur dnevno in da skoraj brez izjeme oddajajo v stereo tehniki.
— Kadrovskega potenciala je zaenkrat dovolj, posebno še, če želimo ponuditi sodoben, servisen, aktualen radio, kar je gotovo osrednja naloga do naših poslušalcev.
— S širitvijo v finančnem smislu ne delamo kakšne megalomanske naložbe, saj imamo nekaj tako imenovane notranje rezerve in lahko z reorganizacijo znotraj uredništva in pritegnitvijo zunanjih sodelavcev dosežemo učinkovit jutranji spored z relativno majhnimi stroški.
— Jutranji program je v bistvu edina alternativa, dokler oddajamo na skupni frekvenci. Le tako je mogoče naše oddajanje smotrno razširiti in obenem ne »preklapljati« z enega jezika na drugega.
Podrobnejša shema jutranjega sporeda bo dodelana v redakciji, tokrat pa le nekaj temeljnih premis: spored bi začeli po prvi jutranji kroniki Radia Ljubljana (5.30) in oddajali do osmih — s pripombo, da bi prenašali tudi drugo jutranjo kroniko (7.00). Oddajanje je tem
pirano na čas odhodov v službe in šole, kar že samo po sebi omogoča odmevnost oddaj, seveda ob zadostni kakovostni ravni, za katero je pomembnih nekaj elementov: dober moderator, lokalne in širše servisne informacije, manj govora, kot sicer v našem programu, dovolj kakovostne glasbe in podobno. Oddajali bomo petkrat tedensko, vsak dan razen sobote in nedelje. Tudi v jutranjih oddajah ne gre pozabiti na temeljne posebnosti pokrajine, ki so v mnogočem tudi naši programski poudarki — na tem mestu je vredno opozoriti vsaj na stičišče treh meja in obe narodnostni manjšini.
2.	RAZBREMENITEV GOVORNEGA DELA POPOLDANSKEGA PROGRAMA
Programska shema z? leto 1989 mora obvezno upoštevati temelje sprejemljivejšega sporeda. To pa vsekakor pomeni manj govorjenja, čeprav ne v absolutnem smislu, kar izhaja iz posebnih lokalnih (regionalnih) radijskih postaj, kjer je razmerje govornega dela z glasbenim v prid prvemu. Kljub temu je tudi pri nas možna racionalizacija v smislu manj izrečenega in več povedanega. V tem smislu razmišljamo o tematiziranju posameznih dni (kar se deloma uresničuje v letu 1988) in ukinjanju klasičnih rubrik, ker tega na primer Je ura in pol kreiranega programa ne potrebuje. Navsezadnje pa je tu še povezava med jutranjim in popoldanskim programom, kar lahko pomeni določeno govorno razbremenitev.
3.	POŽIVITEV NEDELJSKE SHEME
Gre za nalogo, ki jo v bistvu prenašamo iz leta 1988, ko se zaradi poznega dogovora o širjenju madžarskega programa sprememb ob nedeljah ni dalo zaokrožiti. Tudi tu velja, da bomo podrobnosti redakcijsko določili, za pisanje v okviru programskih izhodišč pa le nekaj elementov. V splošnem velja nedeljo še bolj približati ljudem, zato bomo poleg aktualnih prispevkov in poročil skušali poskrbeti še za razvedrilo, in sicer z novostjo pri humorju, kjer bomo 14-dnevno pripravljali neke vrste radijski kabaret, v alternaciji pa naj bi bil na sporedu radijski kviz, ki naj bi tudi ob nedeljah poskrbel za neposredni (telefonski) stik s poslušalci, kar je v bistvu ves čas osnovna naloga radijskih delavcev.
4.	KOMERCIALIZACIJA PROGRAMA
V zadnjem času, posebno pa v letu 1988, se je utrdilo spoznanje, da lahko radio uspešno deluje le, če bomo vsi, ki pri ustvarjanju sporeda sodelujemo, intenzivno mislili tudi na to, kako se kar najbolje prodati. To je navsezadnje težnja tudi v vse bolj trženjsko usmerjeni Jugoslaviji, pa tudi drugod po svetu. Vse že opisane spremembe so zato v tej funkciji, dodajamo pa še nekaj konkretnejših za leto 1988 in naprej:
— Komercialna plat jutranjega programa je nedvomno zelo zanimiva, saj je zaradi poslušanosti tega termina pričakovati velik interes združenega dela in drugih (tudi na primer z avstrijske strani) oglaševalcev. S tem uvedba jutranjega programa dobiva še eno upravičeno dimenzijo, ki jo lahko imenujemo trženjsko.
— Omejevanje komercialnih minut programa ne pride v poštev, čeprav to ni v golem programskem interesu radia. Prav zato je potrebna uskladitev programa in pametno vključevanje reklamnih in drugih komercialnih minut.
Posebna možnost so posamezne oddaje, ki jih je mogoče ustvarjati v nekakšnem kreativno-komercialnem slogu, med katere lahko prištevamo že v letu 1988 poskusno narejeno oddajo v sodelovanju z avstrijskim drobnim gospodarstvom. Poleg ekonomske je v tem primeru še pomembna narodnostna oziroma kohezivna sestavina: odpiranje meja. Načrtujemo še vključitev madžarskega drobnega gospodarstva.
DRUGI POUDARKI
Ob opisanih sestavinah ne pozabljamo na zasnovo, ki jo izvajamo ves čas in smo jo relativno uspešno tudi v letu 1988. Gre za programske naloge, ki pomenijo stalno prizadevanje redakcije:
— Poslanstvo ob stičišču meja in posebej celovito informiranje slovenske manjšine v Porabju, Madžarov, ki živijo pri nas, Slovencev v Radgonskem kotu na avstrijski strani. To funkcijo še naprej opravljamo s specializiranima oddajama Doma in onkraj meja in Sotočje, veliko prispevkov s tega področja pa je tudi v vsakodnevnem oddajanju. V ta sklop prizadevanj za bolj odprte meje z več sodelovanja sodi tudi začetek oddaj v treh jezikih, kar naj bi spodbudilo sodelovanje drobnega gospodarstva Slovenije, Avstrije in Madžarske. V ta del poslanstva sodi še nadaljevanje dvojezičnih romskih oddaj, kar je pionirsko delo v slovenskem novinarstvu.
— Poseben poudarek je namenjen gospodarskim in političnim razmeram v pokrajini in širše, saj dialektika problematike ne dopušča zgolj zapiranje v pomurske okvire. V ta namen so tematizirane mnoge oddaje oziroma dnevi, pri čemer je pomembna težnja, da tudi v teh oddajah, ki veljajo za »težje«, skušamo najti stik s poslušalci.
— Ce smo posebej omenili gospodarstvo, si to zavoljo posebnosti naše pokrajine gotovo zasluži tudi kmetijstvo, ki je ena stalnic v našem programu. Ker je iz kmečkih vrst veliko naših poslušalcev in ker je bil že večkrat poudarjen interes po širjenju kmetijske oddaje, bomo ob nedeljah le-to podaljšali za deset minut, pozornost pa tej dejavnosti (posebno po prebujenem institucionaliziranem in političnem kmečkem življenju) namenjamo tudi sicer.
— Tako imenovane kontaktne oddaje dobivajo v letu 1989 še več prostora, saj gre za eno temeljnih uredniških usmeritev v želji za čim bolj živim in neposrednim programom. Tako ostajata oddaji 21 232 in Vprašanja-odgovori, čeprav verjetno z določenimi popravki, kar naj oddaji še bolj približa ljudem. K temu pa dodajamo še radijski kviz in vsakodnevno možnost vključevanja poslušalcev v program, posebej tudi v jutranjem terminu.
— Splošno znana so številna področja družbenega življenja, o katerih sproti poročamo. Gre na primer za športno obarvane ponedeljke, kulturniške četrtke, mladinske petke in podobno.
— Pred uredništvom je še vrsta nalog, ki jih ne moremo šteti neposredno med programske naloge, so pa sestavni del uspešnega Radia Murska Sobota. Gre za sodelovanje z Radiem Ljubljana in drugimi v Sloveniji in Jugoslaviji, tu je skrb za glasbeni arhiv in ohranjanje ljudske glasbene ustvarjalnosti, splošno prizadevanje za kar največ programa v živo. Razvojno pa so pred uredništvom tako v letu 1989 kot do konca srednjeročnega obdobja številni cilji, ki se zrcalijo v prizadevanjih za ločenimi frekvencami. To pomeni, da je skladno s tem potrebno počasi deliti časopisno in radijsko redakcijo, ker bo dolgoročno le tako možno zagotoviti uspešen razvoj obeh, to pa naši končni sodniki in razsodniki — poslušalci in bralci — upravičeno pričakujejo.
PROGRAMSKA ZASNOVA RADIA MURSKA SOBOTA -MADŽARSKI PROGRAM
ZA LETO 1989
Kljub vsem dosedanjim prizadevanjem je obseg madžarskega programa, ki je edini narodnostni program za Madžare v Sloveniji, še vedno minimalen. Oddajamo eno uro dnevno, razen ponedeljka, ko v madžarskem jeziku ni sporeda. V tem časovnem okviru trpi tudi kakovost, saj je možno kvečjemu zadostiti le informativnemu elementu, neizpolnjene pa ostajajo vse druge funkcije narodnostnega programa.
(Nadaljevanje na 10. strani)
VESTNIK, 17. NOVEMBRA 1988
STRAN 9
Nadaljevanje z 9. strani
Na različnih ravneh, še zlasti pa v samoupravnih interesnih skupnostih za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti lendavske in soboške občine, je bila že večkrat postavljena v ospredje zahteva po razširitvi in boljši kakovosti madžarskega programa. Eno in drugo je odvisno od tehničnih, materialnih in kadrovskih možnosti, zato predlagamo etapni razvoj do leta 1995. Prva etapa je vezana na prihodnje in leto 1990, naš cilj pa je širitev programa na dve uri dnevno.
V razširjenem obsegu bomo pripadnikom madžarske narodnosti in madžarski javnosti posredovali celovit pregled dnevnega dogajanja na narodnostno mešanem območju, v Pomurju, v republiki in na zvezni ravni ter poročali o najpomembnejših dogodkih po svetu. Poseben poudarek bo v poročanju in komentiranju namenjen dogajanju in problematiki madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji ter uresničevanju narodnostne politike sploh. Večja bo tu<±i prisotnost prispevkov iz Madžarske, zlasti o sodelovanju med državama, stikih narodnostne skupnosti z matičnim narodom, političnih in gospodarskih tokovih pri naših sosedih, o dogajanjih v kulturi in drugem. Informativno funkcijo bomo zaokrožili v dveh časovnih pasovih, in sicer s krajšo informativno oddajo na začetku vsakodnevnega sporeda ter daljšo osrednjo informativno oddajo med tednom, predvidoma ob 15.00.
Dve uri sporeda bosta omogočili obogatitev sicer že specializiranih oddaj in uvedbo nekaterih novih. Šport bo tema ponedeljka, ob torkih bo zdravstvena oddaja, ob sredah kmetijska, četrtek ostaja namenjen kulturi, ob petkih bo posebna oddaja za otroke, ob sobotah pa bo mladinska oddaja. V športni oddaji bomo podajali tedenski pregled domačih in pomembnejših mednarodnih športnih dogodkov, podrobneje pa bomo predstavljali dejavnost in tekmovalno uspešnost športnih društev z narodnostno mešanega območja, v vsaki oddaji pa bo naš gost eden izmed športnikov oziroma športnih delavcev z narodnostno mešanega območja. V zdravstveni oddaji bo poseben poudarek na zdravstveni vzgoji, preventivi in razsvetljevanju ljudi, k sodelovanju bomo pritegnili zdravnike in druge zdravstvene delavce. V sredini kmetijski oddaji bomo glede na to, da živimo na kmetijskem območju, dajali strokovne nasvete za kmetijce, predstavljali rezultate zasebnega in družbenega kmetijskega sektorja, povprašali po izkušnjah kmetovalcev, v sodelovanju s sveti za kmetijstvo pri OK ZSMS bomo poskušali sodelovati pri usmerjanju mladih v kmetijstvo. V četrtkovi kulturni oddaji spremljamo kulturnoumetniško snovanje ustvarjalcev iz Pomurja s posebnim poudarkom na ustvarjanju narodnostne kulture. Predstavljali bomo delovanje posameznikov in kulturnih skupin z narodnostno mešanega območja, predvajali dela oziroma odlomke iz del madžarskih in drugih avtorjev, pomembnih literarnih, glasbenih in drugih ustvarjalcev. Osrednja petkova tema je namenjena najmlajšim — cicibanom in pionirjem. V sodelovanju z vrtci in osnovnimi šolami bomo ustvarjali program, v katerem bomo predvajali zgodbice in pesmi za otroke, predstavili delo interesnih dejavnosti na šolah. V pripravo tega programa bomo vključili dopisniški in radijski krožek osnovnih šol in tako pridobivali podmladek med zunanjimi sodelavci.
V zmenku ob koncu tedna se bomo ukvarjali z delom, učenjem, ustvarjanjem mladih. To je v bistvu glasbeno obarvana oddaja za mlade, v katerih predstavljamo delavne mladinke in mladince, aktivnosti osnovnih organizacij itd.
Na kratko smo nanizali osrednje vsebine posameznih dnevov, s tem da bomo vsak dan osvežili s še kakšno zanimivostjo: gost urednika, znanec iz sosednje ulice, odgovori na vprašanja poslušalcev, varstvo okolja, ideja za dom, kontaktna glasbena oddaja, sobotna anketa ipd.
Med najbolj poslušanimi je nedeljski spored, zato bo snovanju, pripravi in izvedbi le-tega namenjena posebna pozornost. Ena ura programa bo namenjena glasbi oziroma čestitkam in neposrednemu stiku s poslušalci, druga ura pa bo vsebinsko zasnovana kot mozaična oddaja z zunanjepolitičnim komentarjem, aktualnim zapisom o domači temi, s krajšimi intervjuji, z reportažami s terena, v katerih se bo odslikavalo vsakodnevno življenje na narodnostno mešanem območju. Oddajo bomo tudi dnevno aktualizirali s poročanjem o nedeljskem dogajanju.
Z razširitvijo programa na dve uri dnevno pa še ne bo mogoče izpolniti vseh pričakovanj, želja in potreb poslušalcev. Predvsem bo premalo časa za ustvarjanje dobrega glasbenega programa. Koliko nam bodo omejene možnosti dovoljevale, bo poudarek predvsem na glasbeni ustvarjalnosti in poustvarjalnosti Madžarov v Sloveniji. Ker je arhiv tovrstnih posnetkov izredno skromen, bo pri snemanju domačih glasbenih skupin nujna tehnična pomoč ljubljanskega radia. Bogatitev glasbenega programa in sprotno zagotavljanje novih glasbenih posnetkov pa zahteva tudi boljše sodelovanje z Radiem Budimpešta in Radiem Novi Sad.
Tako zasnovan dveurni program bo dobra osnova za nadaljnje širitve in posodabljanje programa. Govorno bo manj natrpan, bolj dinamičen, živ in v določenih delih tudi neposreden, kar bo po eni strani povečalo njegovo poslušljivost, po drugi pa omogočilo Več možnosti za vključevanje zunanjih sodelavcev. Uresničitev predložene zas-
nove bo za uredništvo velika dodatna obremenitev, ki je brez sodelovanja zunanjih sodelavcev in zaposlitve vsaj enega novinarja ne bo mogoče izpolniti. Intenzivnost in kakovost uvajanja razširjenega in na novo zasnovanega programa pa bo v veliki meri odvisna tudi od posodabljanja studijske opreme v Lendavi, urejanja zvez in usposobitve za oddajanje na samostojni frekvenci, kar pa podrobneje opredeljujemo v Izhodiščih za razvoj Radia Murska Sobota kot radijske postaje skupnega in regionalnega pomena.
POVZEMAMO IZ PISEM:
Jože Kaučič iz Lomanoš pritrjuje mladim v Avtoradgoni, ki vodstvu delovne organizacije ne zaupajo več, kajti od večnih obljub se ne da živeti, sicer pa nadaljuje:
Vsi, ki so se vrnili z dela v ZRN, so po zagotovilih in prepričevanju občinskih in republiških funkcionarjev, češ da je doma za vse dovolj posla in je tudi delo plačano po učinku, zelo razočarani — in še kaj hujšega. Av-toradgona že več let ni imela dobrih OD, ampak je bila vedno le na repu republiškega in občinskega povprečja, kljub obljubam, in tak sistem se je uveljavljal še naprej, kar je vzelo moralo, pogum in elan še najbolj vnetim in prepričanim optimistom. Sredstva so se najbrž odvajala za vračanje posojil za nakup DO Element, ki je bila v likvidaciji, ambiciozne načrte in programe, ki niso imeli realne osnove, Železarno Smederevo, za plačevanje velikih obresti in še kam. Zakaj so molčali delavci, ki so v kolektivu že čez 30 let? Pogosto se sestankuje, informativnih skupin in občnega zbora pa ni bilo, kjer bi vodstvo pojasnilo delavcem, kje so, in začelo oštro ukrepati. Bržčas se ne žele več prikazati pred zaposlenimi? Tako se zve za porazno stanje in razmere v kolektivu šele iz sredstev javnega obveščanja. Vodstvo in pristojni iz SO G. Radgona obračajo hr
bet zaposlenim po reku: »Brez poslov in denarja te še pes ne povoha«. Za nameček je brez vednosti delavcev direktor odpotoval na službeno potovanje v SZ, kar je še dodato vplivalo na upravičeno ogorčenje. Se bo potapljajoči se barki uspelo rešiti? Skoda je Avtoradgone.
Evgen Emri iz Murske Sobote v svojem pismu poskuša prikazati razsežnost manipulacije z ljudmi, ki vsakemu in vsemu ploskajo. Emri pravi, da narod danes tudi v Srbiji ploska, vsi razumni ljudje pa so zbegani, prestrašeni in zaskrbljeni. Sedaj, ko je prepozno, začenjajo razumniki spoznavati, kam bo in kam je pripeljalo ploskanje. V brezumnem strahu so polni besed in ugotovitev, da se z narodom da manipulirati, da se z vsemi sredstvi bojujemo proti manipulaciji in ploskanju, da naj razum zmaguje nad čustvi — toda narod ne odneha. »In zakaj bi narod odnehal, če smo svojo moč, sposobnost in avantgardnost videli v tem, če so nam ploskali, drugim pa se smejali,« trdi in vprašuje obenem Evgen Emri.
Čudna so pota demokracije, ko jo razumemo le v smislu potrditve svojega jaza, veličine in sposobnosti. Če nekdo misli drugače, če izreče nestrinjanje, je izpostavljen pritisku, kar nima ničesar skupnega z demokratičnim dialogom. Kako majhen je torej
f OHRANIMO NARAVO 1
. ČISTO :
Pod ta naslov bi rad napisal predvsem ob nasipu, kjer je do-nekaj besed v zvezi z Ledav- voljen ribolov. Pa tudi ostali
_skim jezerom ob vznožju Go- del obale ne kaže lepše podo-I ričkega. Ledavsko jezero je na-. be, še celo posodo za bencin je  stalo umetno, a je kljub temu zelo lepo, predvsem v spomla-
danskem času in jesenskem. Naselile so se številne vrste ptic in druge živali. Ribiška 'družina iz. Murske Sobote načrtno vzgaja ribji zarod. Letoš-| nje poletje se je gnetlo ob jezeru precej kopalcev in tudi tabornikov ni manjkalo. Najbolj pa je razveseljivo, da se je ob jezeru ustavilo tudi precej tujcev, ki so prišli predvsem deskat na naše jezero.Da je tako, se moramo zahvaliti krajanom v okolici jezera, ki so vzorno uredili en del plaže, dodali tudi nekaj opozorilnih tabel in še bi lahko našteval. Ob jezeru se lahko najde tudi primerno mesto za prirejanje piknikov, ki pa naslednje jutro izgleda prav klavrno. Polno je plastičnih kozarcev, razbitih steklenic in vseh mogočih odpadkov.
Prav na to bi rad opozoril, na okolico jezera, ki je danes precej onesnažena z raznimi odpadki. Ko se včasih odpravim na sprehod ob jezeru, naletim na pravo smetišče, to pa
Slovenija — dežela prijaznih ljudi?
To vprašanje se mi je porodilo pred nekaj dnevi,ko sem odhajala iz lekarne v Murski Soboti. Torej, da grem lepo po vrsti! Imam staro mamo, ki ima sladkorno bolezen in si mora vsak dan doma dajati injekcije insuli-na. Zdravilo in igle prinašamo iz lekarne. Pri tem rabi dve vrsti igel — eno za to, da potegne zdravilo iz stekleničke, drugo pa za to, da si to zdravilo vbrizgne pod kožo. Vendar so se v lekarni zmotili in ji dali le eno vrsto igel. Tako sem šla v ponedeljek, 31. oktobra, v lekarno v Murski Soboti. da bi mi zamenjali igle. Pričakala pa me je neprijazna starejša uslužbenka (njenega priimka ne vem) in me začela nadirati, zakaj sem prišla zamenjat igle ravno na ta dan, ko je toliko strank. Če stara mama ne bi potrebovala igel in če tega ne bi odkrila šele zjutraj (takrat je namreč odprla drugo škatlico z iglami), prav gotovo ne bi po nepotrebnem zapravljala časa in denarja za avtobus (od Murske Sobote sem namreč precej oddaljena). Postavlja se mi vprašanje: »Čigava krivda je bila, da nisem dobila pravih igel?« Mislim, da sama za to nisem bila nič kriva. Prav zato me je uslužbenkina neprijaznost toliko bolj prizadela. Poslušati sem morala namreč
njeno nadiranje in verjemite, da mi ob zvedavem pogledu ljudi v lekarni ni bilo lahko, saj je bilo videti, kot da sem sama kriva za to. Mislim, da si me je ta uslužbenka tako privoščila tudi zato, ker sem še mlada. Starejšim verjetno kaj takega ne bi upala, ali
korak med demokracijo, anarhijo, oblastništvom ali avtokracijo, smo priča v vrsti dogajanj tudi zunaj oblastniških struktur.
Naša mladinska organizacija postaja Komsomol, kjer so se dogajale scene, da je dedek spremljal v komsomolsko organizacijo svojega vnuka. To je bila in je še organizacija v Rusiji, kjer kraljujejo preživeli politiki, politikanti in nesposobneži po načelu: Za partijo nesposoben, za pionirsko organizacijo prestar. Ruski pojav ima svojo različico tudi pri nas, čeprav skušamo to zamegliti z dekorativnim vložkom MLADI — mladi po duhu, mladi zadružniki, mladi književniki, mladi kmetovalci, mladi zdravniki, mladi ključavničarji, mladi mizarji, mladi učitelji, mladi uslužbenci itd. Ali ni politikantstvo, režimski prijem ali pristop, če so vnuki poklicali na pomoč dedka Janeza, ki so ga obrekovali, imeli za senilnega in nesposobnega za to, da bi kaj pripovedoval ali postoril v tem slovenskem prostoru, in so zaupali le svojemu očetu Vinku in mami Mojci. Toda dedek je pogumen in zvit. Ohrabril jih je s citiranjem Danteja v originalu in prevedel: vi ste na pravi poti, psi pa naj lajajo. Sociologom v Ljubljani je govoril v angleščini in se v Ljutomeru trkal po prskih, da se bo v tej deželi govorilo le slovensko.
možno najti ob obali, da o raznih praznih tubah, sprejih sploh ne govorimo. To pa je delo nekaterih krajanov, ki mislijo, da lahko vse, kar je odveč doma, odvržejo v bližnji gozd ali pa celo v jezero.
Prosim, da ribiči in krajani v| okolici jezera vzamejo moje pisanje kot dobronamerno kritiko, hkrati pa izvzemam vse tiste. ki so za seboj počistili pro-i štor, kjer so preživeli prosti čas. Prepričan sem, da je med njimi tudi precej takih. '
Kaj se bo zgodilo z našim jezerom, če ga bomo samo ones-| naževali. nihče pa ga ne bo čistil. Postalo bo veliko smetišče.] In kdo še šel na sprehod ali ribolov na smetišče. Še vedno pa i velja pravilo: »Bolje preprečiti, kot pa zdraviti!« To pomeni,] da bi vsak obiskovalec jezera z malo dobre volje lahko očistil okolje za seboj. Kultura ljudi | pa se lahko meri tudi po čistoči in redu okolja, v katerem živi-| mo, deloma ali pa navsezadnje preživimo prosti čas.
Ludvik Kočar
pa tudi — kdo ve! Ko sem torej uvidela, da z zamenjavo ne bo nič, sem prosila, če mi lahko da zdravilo z iglami na nov recept. Zdravilo z iglami sem končno dobila, čeprav ob tem ni.manjka-lo uslužbenkinih pripomb in ugovorov. Na koncu mi je zamenjala tudi tiste igle, ki sem jih prinesla s seboj. Čudno, da je v tem času, ko mi je »držala« celo pridigo, pozabila na stranke, ki so čakale v vrsti in verjetno tudi te ne bi bile tukaj, če ne bi bilo potrebno. Tudi v takšnem odnosu se kaže podoba naše dežele. Ne obtožujem vseh uslužbenk, ki delajo v tej lekarni, marsikatera je do strank zelo prijazna in bi bila lahko vzor uslužbencem tudi v drugih ustanovah. Imela sem pač smolo, da sem naletela na manj prijazno — pa tudi to bi nekako pozabila, če me ne bi bolelo spoznanje, da taka oseba lahko dela s strankami. Morda bo kdo rekel, da smo vsi le ljudje in da je čisto človeško, če ti kdaj »prekipi« in streseš svojo jezo na druge. Strinjam se s tem, toda kljub temu ne sme biti tak odnos že v navadi, kar se pa pri nas žal marsikdaj zgodi.
Povsod na veliko govorimo, da je Slovenija dežela prijaznih ljudi, toda kar zgrozim se ob dej-
Od 15. 11. do 30. 12. 1988
Izredna priložnost za nakup iz
proizvodnega programa — pečnice vseh oblik — samotni izdelki
10% popust
Za plačilo v gotovini priznamo še 10% popusta.
Prodaja teče vsak dan od 7. do 14. ure, v soboto od 7. do 12. ure na sedežu tozda.
GIP PIONIR, TOZD KERAMIKA 68000 Novo mesto, Slakova 5 telefon: 068/21-201, 24-298 telex: 35710 YU PIONIR
RIBIŠKA
DRUŽINA
LENDAVA
MANJ DIVJIH RIBIČEV?
Kazni za divji ribolov, še bolj pa odškodninski zahtevki, so, kot kaže, delovali preventivno, saj se je število krivolovcev močno zmanjšalo, hkrati pa seje — zlasti po letu 1965 — povečalo članstvo v Ribiški družini Lendava. Tačas ima 552 odraslih članov in 118 pionirjev in mladincev.
Ribiška družina gospodari s 177 hektarji ribolovnih površin, ki so razdeljene na 6 revirjev: potoki, reka Mura od Gibine do mostu v Murskem Središču in od tam do. državne meje, mrtvice (rokavi Mure), Bukovniško jezero, gramoznice. Predvidevajo, da je v teh vodah skupaj 29900 kilogramov matične jate, vendar pa ne v vseh revirjih v enakih količinah. Najslabše je v Muri, kjer naj bi bilo na enem hektarju ribolovnih voda 148 kilogramov, medtem ko je v Bukovniškem jezeru kar 250 kilogramov rib na enaki površini. Letni prirastek rib v vseh omenjenih revirjih znaša 5800 kilogramov, odlov pa je precej manjši, saj ribiči letno ujamejo od 3500 do 4000 kilogramov. Za ohranitev ravnotežja pa vsako leto tudi vlagajo mladice, in sicer do 2000 kilogramov. Žal pa so pričakovanja lendav-i skih ribičev za povečanje matične jate cesto neuspešna, kajti ri
stvu, da kakšen turist naleti na takšno uslužbenko, kot sem naletela jaz. Ob takem doživetju bo njegova podoba o prijaznih ljudeh prav gotovo izginila.
Marjanca Ferko
DELOZA Zagorje ob Savi
tozd Konfekcija Velika Polana
RAZPISUJE
po sklepu delavskega sveta Tozda dela in naloge
VODJE TOZDA KONFEKCIJA
VELIKA POLANA
POGOJI:
1.	Dokončana visoka ali višja strokovna izobrazba tekstilne, konfekcijske, ekonomske ali druge ustrezne smeri ter najmanj pet let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših del in nalog:
2.	pasivno znanje enega tujega jezika;
3.	moralno-politične kvalifikacije;
4.	organizacijske in vodstvene sposobnosti;
5.	predložitev poročila o svoji dosedanji dejavnosti.
Za razpisana dela in naloge bo kandidat imenovan za 4 leta.
Pisne vloge z dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: DELOZA-tozd Konfekcija Velika Polana, Velika Polana 106, z navedbo:
razpisna komisija za imenovanje vodje tozda.
O izidu imenovanja bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa.
TOZD Keramika
in barv
be v nekaterih revirjih poginjajo zaradi onesnaženih voda. Najhujše je v Muri in potoku Lendava, pa tudi Črnec ni več čist, čeprav so ga uvrstili med tako imenovane varstvene vode, v katerih ribolov ni dovoljen, poleg tega pa naj bi-bil neke vrste rezervoar za posredno napajanje lendavskega in še kakega vodovodnega zajetja. Ribji zarod v tem potoku pa je ogrožen tudi zaradi očiščevalnih del, ki sojih v bližini Lendave opravili delavci vodovodnega gospodarstva; gladina vode se je od takrat občutno znižala, ponekod je je le po 10 centimetrov, kar pa je seveda premalo za ohranjanje, kaj šele povečevanje ribje jate. Skratka, spet neodgovoren poseg v naravo, za katerega so izvajalci sicer imeli ustrezno dokumentacijo (gradbeno dovoljenje), škoda pa je večja od koristi.
Lendavski ribiči so pred kratkim prejeli priznanje iz. hrvaškega Ivanca, saj so s tamkajšnjo ribiško družino pobrateni. Še vedno pa niso uspeli navezati takih odnosov s sosednjo ribiško družino v Murskem Središču, kajti njeni člani, ne da bi imeli za to dovoljenje, lovijo tudi na levem bregu Mure in v njenih rokavih. Predlagali soji kompromis: če že nočejo priznati »meje«, naj bi bilo dovoljeno, da bi naši ribiči lovili tudi na hrvaški strani, vendar odgovora na pobudo ni. Ker Hrvaška nima predpisov, ki bi prepovedovali ribolov v določenih obdob
jih, si pravico do neprekinjenega lova lastijo tudi na območju Ribiške družine Lendava. Skratka - težave, ki jih ne bi bilo, ko bi druga stran pokazala vsaj nekaj dobre volje. Zdaj, ko se je število domačih krivolovcev skrčilo na minimum, ko bi z izdatnimi vlaganji v ribolovne vode (navkljub onesnaženosti) vsaj za nekaj odstotkov povečali matično jato, pa prihajajo divji ribiči z druge strani Mure. Kazensko jih ni mogoče preganjati, prijateljsko prepričevanje pa ne zaleže.
S. Sobočan
STRAN 10
VESTNIK, 1T. NOVEMBRA 1988
kulturna obzorja
INTERVJU S TOMAŽEM KUHARJEM
Velecenjeni arh. F. Novak, Boško Buha
kulturni koledar
0 dnevih domačega filma
Sinoči so sc v pomurskih kinematografih začeli dnevi domačega filma, kakor smo tradicionalno filmsko manifestacijo, ki traja teden dni, poimenovali v programskem svetu kina, katerega član je tudi vodja soboškega kinematografa Tomaž Kuhar. Tokrat bo brez taktirke zboru govoril o drugi kulturni dejavnosti, s katero se ukvarja.
Težko bi rekli, da je filmska dejavnost v našem okolju vedno kulturna, ko pa je kino Park Murska Sobota, tako kot večina kinematografov v manjših mestih odvisen od finančnega stanja oziroma tistega, kar se steče v blagajno ob predvajanju različnih filmov?
»Kakovost sporeda kinematografa podobnega našemu lahko ocenjujemo le v primerjavi s splošnim stanjem v jugoslovanski kinematografiji. V našem kinu smo namreč postavljeni pred dejstvo, da moramo predvajati skoraj vse, kar naša distribucija uvozi. Se pa ob slabih pogojih za izbor trudimo, da se v njem ne ponavljajo isti žanri, da mesečno enkrat zavrtimo kak umetniško dober film in da tedensko upoštevamo različne okuse pri gledalcih. To nam vedno ne uspeva.«
Kateri so filmi, ki jih bomo videli v Dnevih domačega filma, poleg v kinu Park otvoritveno predvajanega Življenja s stricem?
»V rednih večernih predstavah jih bomo videli sedem, v dopoldanskih matinejah za šole pa so predvideni trije: Maja in Vesoljček Janeta Kavčiča, kot prvi poskus znanstvenofantastičnega filma pri nas, Kavka in za srednješolce še film Glembajevi po literarni predlogi Miroslava Krleže..
Poleg že omenjenega Življenja s stricem Krsta Papiča, ki je užil veliko publiciteto tudi izven naših meja — v Montrealu, bomo videli še Hišo ob progi Žarka Dragojeviča, ki se dotika kosovske problematike, film Kavka Miše Radivojeviča, ki je privlačen zaradi dveh prepričljivih mladih igralcev, ki čustveno podajata problematiko otroka v družini oziroma njegov položaj v njej; slovenski film Boža Šprajca Odpadnik, s sodobno tematiko,
Glembajevi Tončija Vrdoljaka, Polbrata Zdravka Sotre in Pozabljeni Darka Bajiča.«
Letos so poprejšnji napovedi navkljub Dnevi domačega filma pomaknjeni. Ne začenjajo se na začetku, ampak sredi tedna. Zakaj?
»Razlog te spremembe je po-maknitev Tedna domačega filma v Celju, na katerega se navezujemo.«
Kakšen je običajen obisk te manifestacije domačega filma, ki ima tudi v Pomurju svojo tradicijo?
»Imam občutek, pa tudi številke ga potrjujejo, da se iz leta v leto obisk izboljšuje. Bolje pa se odziva tudi združeno delo. S tovarno oblačil in perila Mura dobro sodelujemo, pa tudi splošno gradbeno podjetje Pomurje odkupuje vstopnice. Izziv za boljši obisk pa predstavlja tudi uvedba abonmajske vstopnice za ogled vseh sedmih filmov, po izjemno ugodni ceni. Dobro so se odzvale tudi šole, tako da upam, da bo namen akcije dosežen. Ta pa je, da jugoslovanskemu filmu damo pri domači publiki mesto, ki si ga zasluži. Da ne bo zapostavljen oziroma celo manjvreden, kar ni prav, saj vidimo, da imajo zanj posluh v tujini. Pred ugledno in zahtevno publiko uživa visoko ceno.«
Kakšno pa je sodelovanje med kinematografi v Pomurju? Ste prišli do izmeničnega predvajanja zaradi nuje prihranka sredstev ali spoznanja, da j? le v slogi moč?
»Kot prvo bi se strinjal, da je
v slogi res moč. Kot drugo pa, da so domači filmi med boljšimi in bilo bi škoda, da jih ne bi videli v kinematografih na tem območju, ter tako racionalno izkoristili njihovo prisotnost tukaj. To sodelovanje še izpopolnjujejo in morda se bomo naslednje leto spomnili še kaj učinkovitejšega.«
Pri ogledu filma Nebo nad Berlinom sem si za trenutek zaželela, da bi bila tako kot eden od dveh angelov na platnu; da ne bi čutila mraza, ki se je proti koncu predvajanja zajedel v kosti. No, angel se je utelesil z ljubeznijo, kako pa se bo uredilo vprašanje ogrevanja v soboški kinodvorani, ki je zdaj, ko je grajska zaprta, pravzaprav tudi edina prireditvena dvorana v Murski Soboti?
»Ja, moram reči, da 'smo zaskrbljeni, da se s kinom ne bo zgodilo tako kot z grajsko dvorano. Veliko smo investirali v opre-
mo: kinoprojektorje in tonsko tehniko, ki smo jo pred kratkim posodobili, za ureditev centralne kurjave, stare več kot trideset let, pa je zmanjkalo sredstev. Ker je zelo neekonomična, stalno opozarjam na to, vendar zaenkrat ni na obzorju nobene rešitve.«
Ko sva že pri dvorani, kako je z njeno najemnino, ko gre za gostovanja ljubiteljskih ali kakšnih drugih kulturnih skupin ali ansamblov?
»Mi računamo urno postavko, ki je za določene vrste prireditev previsoka, drugim pa (ki zaslužijo s prireditvijo v naši dvorani) se zdi ugodna. Posebej, ker gledališkim skupinam naprimer in ljubiteljem dajemo popust, računamo le efektivne ure nastopa, ne pa tudi časa, ko jo uporabljajo, se pripravljajo na predstavo in postavljajo opremo za sceno.«
To, da dajete popust je lepo od vas, ker vem, da ste gospodarska enota, ki mora skrbeti sama zase in to, da ne bo izkazovala rdečih številk. Se vam pa ne zdi, da bi morali najti kako bolj sistemsko rešitev za najem dvorane, predvsem kadar v njej ni kinopredstav, da za najemnike, ne bi predstavljala takšnega stroška, predvsem kadar jo najemajo ljubitelji v kulturi?
»Prav gotovo je v Murski Soboti to zelo narobe. Ker s tem ko dajemo popust amaterskim skupinam, jih s tem podpiramo na svoj račun. Drugi, ki bi morali poskrbeti zanje, pa neprizadeto stojijo ob strani, izven kulture. Tako, da bi nekdo, vemo kdo, to moral urediti! Ker zbor, godba in gledališčniki ter drugi, so glede možnosti pokazati svojo ustvarjalnost (in to zastonj) v zelo neugodnem položaju.«
In še zadnje vprašanje, ki se nanaša na manifestacijo domačega filma v Pomurju. Omenili ste abonmajsko, kako pa je z ostalimi vstopnicami. Počem so in kdaj bodo predstave?
»Predstave so ob 19.00, cena je v redni prodaji 4 000 dinarjev, kar je nekoliko več od običajnih vstopnic, vendar gre tokrat za posebne filme, abonmajska vstopnica pa je ugodna — zanjo je treba odšteti 20.000 dinarjev, kar za sedem predstav ni veliko. V njej je zajet dvajsetodstotni popust, kar je dodaten izziv za kinoobiskovalce in predvsem ljubitelje domačega filma med njimi.«
Brigita Bavčar . Foto: Nataša Juhnov
in socialistični falus sredi
Murske Sobote!
K pisanju me je spodbudil članek Veš urbanist svoj dolg?, ki je bil objavljen v prejšnji številki Vestnika in v katerem je B. B. po svoje označil soboškega arhitekta Franca Novaka-Ferija. Izrabila bom torej priložnost in opozorila na nekatere zasluge, ki jih ima Novak za M. Soboto kot arhitekt, kot urbanist in kot človek. K temu naj dodam še to, da je v pripravi razstava, ki bo predstavila delo in življenje arh. Novaka, s tem pa bo širši javnosti dana možnost, da pridevnik »velecenjeni« izgubi svoj ironični pomen in zazveni v pomenu besede kot take.
B. B. je Novaka označil kot tipično režimskega človeka, ki se je obračal po vetru — najbrž v svojo korist. To vsekakor ne drži. Novak je že pred vojno sodeloval s prekmurskimi intelektualci. Če je zidal vile soboškim veljakom, še ne pomeni, da je bil konformist. S tem je samo izrabil možnost, da začne svoj arhitekturni opus. Kerševan, Vučak, Šerbec, Samec, Koltaj in drugi, ki so mu pomagali pri njegovem šolanju na Dunaju, so mu samo dali priložnost, da uporabi svoje znanje. To bi vsekakor z veseljem izrabil vsak arhitekt. Vsi našteti pa so bili najvidnejši soboški intelektualci in najbolj razgledani ljudje svojega časa, nikakor.pa ne kakšni zlobni zaostali kapitalisti. Novak pa je bil tudi drugače ves čas v toku naprednih idej. Bil je eden od soustanoviteljev lista Mladi Prekmurec (zapisnik sej konzorcija za izdajanje revije M. Prekmurec) in lista Novi Čas. Leta 1936 je sodeloval pri organizaciji stavke gradbincev (M. Kokolj: Prekmurski Slovenci 1919—1941, M. S. 1984), bil je prijatelj Štefana Kovača in l,eta 1941 je bilo v hiši njegove matere na Partizanski ulici več sestankov (Koloman Cigit: Spomeniki NOB v Pomurju, 1956). Tudi ko je bil v tujini, je bil ves čas v stikih z vodilnimi organizatorji slovenske K P, na Dunaju s Prežihovim Vorancem, v Parizu z Borisom Kidričem in Vitom Kraigherjem itd. (R. Čačinovič: Razstavni paviljon arh. F. Novaka. M. S. 1965). Leta 1940 je oblikoval spomenik prekmurskim književnikom v obliki zaprte, pokončno stoječe knjige. Ker so. se oblasti bale političnih manifestacij, do odkritja v napovedanem času Prekmurskega tedna ni prišlo. Med okupacijo ga je župan Hartner dal odstraniti, po osvoboditvi pa so ga znova postavili. (M. Kokolj: Prek. Slovenci, M. S. 1984.) Po vsem tem torej nikakor ne more vzdržati trditev.
da seje Novak »na hitro spremenil iz prijatelja kapitalistov v sodruga komunistov«.
Novak je bil pred vojno pogodbeni arhitekt soboške občine in med leti 1934 in 1938 so nastali njegovi prvi večji predvojni načrti (med njimi tudi urbanistični načrt za Soboto in načrt za delno kanalizacijo mesta). Samo njegova zasluga je, da je M. Sobota postala MESTO. Kakšna je bila M. Sobota pred njegovimi radikalnimi posegi, voljo in močjo, se starejši občani še prav dobro spominjajo. Iz provincialnega trga s širokimi blatnimi ulicami, panonskimi hišami z visokimi ograjami je reprezentirala M. Soboto kot središče najperifernejšega dela takratne SHS le Aleksandrova ulica (današnja Titova) z vilami soboških mogotcev. Približno takšno je bilo stanje, ko se je Novak odpovedal vsem visokodonečim idealom (imel je možnost zrasti v arhitekta svetovnega merila, odpovedal seje vsem vabilom
iz tujine ali pa samo iz Ljubljane) in ostal doma. Svoje znanje je hotel izrabiti v korist rodnega Prekmurja (naj te besede danes zvenijo še tako obrabljeno in sarkastično, mislim, da jih v tem primeru lahko mirne duše zapišem brez vseh banalnih prizvokov). Kljub mnogim pomislekom nekaterih občanov moram povedali, da je bil , Novak nadarjen arhitekt, ki pa svojih načrtov skoraj ni mogel uresničiti. Za M. Soboto je načrtoval in izvedel skoraj vse javne stavbe, ki jih potrebuje moderno humano in urbano mesto. Kje v Sloveniji bi v petdesetih letih našli mesto (s približno istim številom prebivalcev), ki bi imelo tako reprezentativno kopališče (1934/5), urejen park z okolico gradu, osnovno šolo s telovadnico (1940), delavski dom (1939): Novak je obnovil tudi staro soboško bolnišnico ter zgradil nov otroški oddelek v Rakičanu, ali pa naj omenim samo še velik nov soboški kino iz leta 1955. za katerega F. Šijanec piše:« ... zadnji chef-d‘ce u vre je veliki novi kino v M. Soboti, ki je zaslovel po skladni estetski in funkcionalno tehnični ureditvi in velja v Sloveniji upravičeno za doslej najboljšo tovrstno arhitekturo.« (F. Šijanec: SSLU, Mb 1961.) Pred vojno Novak skoraj ni imel možnosti, da bi izvedel katero svojih novih arhitekturnih rešitev, pa tudi po vojni je dokončal le malo stvari, to pa zato, ker se je zaradi svoje mnogostrane uporabnosti, lo velja še posebej za provincialno oddaljena ozemlja, moral lotevati marsikatere nehvaležne naloge tudi zunaj arhitekturnega snovanja. Naj povem še. da je načrtoval velik kulturni center z gledališčem in sovpadajočimi komponentami na križišču Kocljeve in Zvezne ulice. In še ena zanimivost za zelene: malo pred smrtjo je že delal načrte za elektrarne na Muri.
So Novakovi bloki res socrealistični? To vsekakor ne drži.
Ti bloki so po svoji arhitekturi postfunkcionalistični, vendar so njihove forme obogatene z Novakovo lastno arhitekturno govorico (portali). Novak se v svoji arhitekturi nikoli ni oprijel monumentalizma, še posebej ne takega, ki bi bil v.zvezi.z idej
nim predznakom. Leta 1948 je bila v Ljubljani razstava moderne ruske arhitekture, ki jo je vsekakor poznal tu-’di Novak. Ob tem dogodku so se pojavljala gesla, da arhitektura ustvarja konkreten občutek domovine, da služi življenjskim potrebam človeka. Sedaj seveda sploh ni važno, koliko je takšna opisna vsebina res ustrezala tej arhitekturi, v glavnem se jo je dalo prepoznati po velikih dimenzijah, plastičnosti in smelosti. Tega seveda našim ubogim stanovanjskim stolpičem ne moremo obesiti. V času povojne obnove, ko je bilo potrebno uredili temeljne življenjske razmere, je bila vsekakor poleg infrastrukturne v ospredju prav stanovanjska gradnja. Pri reševanju stanovanjskega vprašanja so se arhitekti največkrat posluževali funkcionalističnih pristopov. Na L posvetovanju jugoslovanskih arhitektov v Dubrovniku leta 1950 Ravnikar ugotavlja, da v vsej Sloveniji, na geografsko tako različnih predelih uporabljamo enotni, tipizirani, ža vso Slovenijo isti blok. Takšni arhitekturni uniformiranosti bi res. lahko pridali socrealistični naglas. Vendar Novakovi stanovanjski stolpiči ne sodijo v ta kontekst. To niti ni strogi utilitarno zoženi funkcializem, ampak so tukaj navzoče le nekatere pozitivne izkušnje funkcional-istične estetike, ki ni čislo brez dekorativne funkcije. Vse to pa je razporejeno po ciamovskih načelih, takrat, še zmeraj popularne atenske konvencije iz leta 1933 (torej tudi razporeditev teh blokov ni socrealistična). Ker je Novakov urbanistični načrt M. Sobote nastal v tridesetih letih, je le-ta vsekakor posledica lecorbusierovske doktrine sodobno pojmovanega urbanizma, katerega merilo je človek kot subjekt. S temi načeli seje Novak seznanil že ob svojem šolanju na Dunaju. Ta načela so pomenila odmik od takrat pri nas ve-
Leta 1939 je v vodiču prekmurskega sejma kronist navdušeno zapisal: »Po ureditvi okolice gradu, ki jo je oskrbel domači arhitekt Novak, zdaj dobi Sobota na glavnem trgu krasen prostor, lepo zasajen in uravnan, ki ga bodo obrobljale velike in lepe stavbe.« Ko so pred vojno razparcelirali soboški park, je Novaku uspelo ohraniti nepozidan tudi centralni trg. Na začetku vojne so ga Madžari frankirali s svojim »obeliskom«, po vojni pa so ga poudarili naši s svojim. Ta spomenik bi (po pričevanju) moral biti še monumentalnejši z večbarvno fasado. Feri Novak jim je to osebno preprečil in morali so se odločiti za mnogo manj izrazitejšo različico, torej za takšno, kakršno lahko vidimo dandanes.
Ijavne robne zazidave k prosti, predvsem vrstni zazidavi, vkomponirani v pravilne sisteme. Vse to je nasledek racionalizma v arhitekturi in novega humanega pomovanja človeka, ki mu je potrebno odrediti dovolj prostora okoli stavbnih površin. To ne velja le za postavitev blokov v ulici Š. Kovača, ampak tudi za okolico mesta, ki okoli starega jedra tvori obroč s tipično vaško in predmestno zazidavo s hišami sredi vrtov. Poleg M. Sobote pa ni zanemaril tudi prekmurske vasi, saj si je vse do smrti prizadeval, da bi se prekmurske vasi, ohranile kot tipična etnografska, hkrati pa funkcionalno kompaktna celota. Šele v novejšem času so naši vrli urbanisti šli postavljat dvonadstropne hiše na podeželje in rezultata teh dejanj se sploh ne da opisati.
S preostalim pisanjem B. B.. ki se ne dotika arh. Franca Novaka, pa se popolnoma strinjam, rada bi dodala le še nekaj detajlov. Ko so po vojni podrli sinagogo, to najbrž ni bila anti-sefnitistična težnja, temveč le preveč dosledno uveljavljanje ortodoksnega komunizma, kar se v tako destruktivnih oblikah lahko pokaže samo v provinci. Sicer pa je imela veliko vlogo pri tem samovolja nekega konkretnega občana, ki ga je najbrž navdihnila metafizika volje do moči.
Že v šestdesetih letih so uničili Titovo ulico. Res je, da je trgovsko podjetje Potrošnik zgradilo Blagovnico in Dom tehnike, vendar pa je obstajalo še trgovsko podjetje Merkur, ki je zgradilo blagovnico Shoping. Če bi Novak še živel, se to vsekakor ne bi moglo zgoditi. Kakorkoli že, s tem je bila dokraja uničena prvotna zasnova soboškega centra, ki je.bila boljša
Spomenik prekmurskim piscem (na posnetku) je moral odstopiti mesto spomeniku zmage.
od današnje. Še pred tem je v sam centralni trg postavil dve stanovanj-sko-poslovni stavbi arhitekt Štefan Ficko. To je bilo v skladu z njegovo diplomsko nalogo, ki je zajemala ureditev soboškega centra. V tem primeru se jasno pokaže, da za urbanizem kot najbolj kompleksno likovno stroko ni dovolj, če ga izvajajo le arhitekti. Leta 1965 je soboški mestni odbor za izvedbo novega centra predpisal dve lokaciji. Prva je bila zamišljena v podaljšku Trga zmage proti soboškemu gradu, to je v današnjem mestnem parku. Ficko se je sam odločil za drugo lokacijo, ki je zajemala neorganizirano zazidan prostor med nekdanjo in sedanjo avtobusno postajo. Njegova zasnova ni slaba, je celo zelo dobra, vendar le toliko časa, kolikor obstaja le kol idejna. To pa zato, ker med drugim piše: ». . . le hotel Krona, ki je delno enonadstropen, pred-stavlja objekt večje vrednosti, ki pa ne zadošča sodobnim higienskim zahtevam. niti gostinskim potrebam mesta. Njegova odstranitev naj ne bi bila problematična.«
Takšne in podobne odstranitve v našem mestu seveda nikdar niso bile problematične. Razna podjetja so rušila in gradila v.svojo korist, z dovoljenjem -ali brez. Takšna nedopustna
stvar se -je zgodila po samovoljni odločitvi gradbenega podjetja Pomurje. ki je iznakazilo podobo Šerbčeve vile, ki je sodila prav v vrh Novakovega predvojnega opusa. Po toči zvoniti je prepozno, ampak take stvari se ne bi smele dogajati, vsaj v današnjem času ne. in zato naj nam bo ta zgled barbarizma v poduk za prihodnost.
Krivdo za današnje skrajno elekti-čno. brezoblično in brezkonceptno pozidavanje mesta gre vsekakor pripisali urbanističnim snovanjem zadnjih dveh desetletij. Ali se s soboškim centrom še sploh da kaj storiti, je seveda drugo vprašanje. Ob sedanji podobi Lendavske ceste in po tem. ko so dokončno iznakazili ulico Staneta Rozmana. in vseh podobnih dejanjih, ki so pripomogla k današnjemu »estetskemu« videzu našega mesta, bo še najbolje, če center prestavimo čim dalje vstran od današnjega središča.
Če je res v pripravi nov zazidalni načrt soboškega centra, je vsekakor nujno, da se le-la ustrezno predstavi in se da v javno obravnavo. Ob lem si lahko vzamemo za zgled Ljubljančane. ki so aktivno sodelovali pri urejanju nove podobe dela mestnega jedra. Ravnikar je po svoji zamisli hotel preurediti Prešernov trg. toda ljubljanski urbanisti so javno razstavili maketo njegovega modela in s tem Ljubljančanom dali možnost, da .so lahko aktivno sodelovali, soodločali o njegovi usodi, in sami predlagali ustreznejše rešitve. Čeprav so Ravnikarjevo fontano že začeli poslavljati, so jo morali umakniti, ker je bila večina občanov proti in je te svoje zahteve tudi ustrezno strokovno in čisto praktično utemeljila.
Metka Hari
ČETRTEK. 17. NOVEMBRA
MURSKA SOBOTA - V okviru Dnevov domačega filma — filmske manifestacije, ki poteka v pomurskih kinematografih — bo ob 19.00 projekcija filma GLEMBAJEVI. po literarni predlogi Miroslava Krleže gaje režiral Anton Vrdoljak, glasbo je napisal Arsen Dedič, v naslovni vlogi pa zaigral Mustafa Nadarevič (zlata arena za moško glavno vlogo v Pulju 88).
GORNJA'RADGONA - HIŠA OB PROGI je film iz domače zakladnice, ki ga bodo danes (v četrtek, 17. novembra) vrteli v gornjeradgonskem kinematografu. Priljubljeni Ljubiša Samardžič si je v njem pridobil zlato areno za epizodno vlogo, režiser Žarko Dragojevič pa zlato za režijo in scenarij.
LJUTOMER - Na drugi strani Mure bodo vrteli KAVKO Miloša Radivojeviča z odlično igralsko zasedbo v filmu o čistem otroškem prijateljstvu.
LENDAVA — Zdravko Šotra je režiser številnih domačih filmov — letos stvaritve dveh različnih pogledov na svet in pripadnosti dveh različnih generacij.
RADENCI — Ker se v spored Dnevov domačega filma vključujejo tudi oni, je treba predstaviti aktualen slovenski film ODPADNI K, ki ga bodo vrteli nocoj. Režiral ga je Božo Šprajc, zlato areno za ton pa je dobil Matjaž Janežič. Aktualen je zato, ker kaže trenja, napetosti in vrenja v naši družbeni stvarnosti, zanimiva pa je tudi igralska zasedba (Ivo Ban. Radko Polič, Saša Pavček. Savina Geršak. Alenka Vipotnik in Janez Hočevar).
V ČRENŠOVCTH bodo nocoj zavrteli jugoslovanski film POZABLJENI, ki je bil na letošnjem Pulju nagrajen z zlato areno za kamero.
PETEK, 18. NOVEMBRA
MURSKA SOBOTA - Ob 19.00 v kinu Park film KAVKA.
GORNJA RADGONA V kinu Svoboda ob Dnevih domačega filma film POZABLJENI.
LJUTOMER — V ljutomerskem kinu bodo predvajali slovenski film ODPADNIK.
LENDAVA — Dopoldne bo za učence matineja slovenskega filma MAJA in VESOLJČEK, zvečer pa projekcija filma GLEMBAJEVI.
RADENCI — Vrteli bodo POLBRATA. v ČRENŠOVCTH pa ŽIVLJENJE S STRICEM. Favorit letošnjega Pulja je nagrajen z zlato areno za najboljši film, ki je tudi prejem-nik letošnje nagrade občinstva Študijev jelen, Davor Janjič pa je v.Mon-trealu dobil nagrado za najbol jšo moško vlogo.
SOBOTA. 19. NOVEMBRA
MURSKA SOBOTA V soboškem kinematografu bo projekcija slovenskega filma ODPADNIK.
GORNJA RADGONA - Igrali bodo POLBRATA.
LJUTOMER Naslov sobotnega filma med tednom domačega filma je POZABLJENI.
LENDAVA Na lendavskem platnu bo ŽIVLJENJE S STRICEM. V Radencih bo sobotni večer v znamenju HIŠE OB PROGI, v ČRENŠOVCTH pa KAVKE.
NEDELJA. 20. NOVEMBRA
MURSKA SOBOTA - POZABLJENI.
GORNJA RADGONA - KAVKA.
LJUTOMER HIŠA OB PROGI.
LENDAVA ODPADNIK.
RADENCI in ČRENŠOVC I - V prvem bo predvajanje filma ŽIVLJENJE S STRICEM in v drugem GLEMBAJEVI.
Med dneve domačega filma v Pomurju je nepričakovano »padel« Poslednji kitajski cesar. Film leta, če ne celo desetletja, bodo v soboškem kinu Park vrteli v nedeljo, 20. novembra, ob 16.00 in 21.00 (POSEBNA VEČERNA PREDSTAVA), v ponedeljek, 21. novembra, in v torek, 22. novembra, pa ob 16.30. V sredo, 23. novembra, pa bo Bertoluccijeva umetniška stvaritev na ogled v kinu Lendava.
VESELA
VDOVA
Zveza kulturnih organizacij Gornja Radgona organizira v nedeljo, 20.novembra, ogled operete Franca Leharja: Vesela vdova, ki bo na sporedu v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. V predstavi ob 19.00 sodelujejo znani jugoslovanski operni solisti, prijaviti pa se je potrebno čim prej.
VESTNIK, 17. NOVEMBRA J988
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
OTOK ZA VSAKO CENO

m
Seči do neba
Kakor določa mednarodni pomorski zakon iz leta 1958, je lahko državno ozemlje vsak otok, ki gaje tudi ob visoki plimi še videti na površini. S tem pa pridobi država, lastnica otoka, tudi pravico do ozemeljskih voda, ki obsegajo 200 morskih milj širok krog okoli otoka. Zato ni niti tako nenavadno, da si Japonci zadnje čase silno prizadevajo, da bi s pravim inženirskim podvigom obdržali na površju atolski koralni konici, ki sestavljata vrh otočka Oki-notorišima. Če bi izginil pod gladino Pacifika, bi izgubili pravico do izkoriščanja rudnih najdišč in do ekskluzivnega ribarjenja na 163.000 kvadratnih miljah oceana, kar je več kot
meri vsa Japonska.
Otok Okinotorišima je Japonska zahtevala zase 1876, nato so si ga priborili Američani in ji ga niso vrnili vse do leta 1988. Njegova vrhova ležita dva tisoč kilometrov jugozahodno od Tokia, sredi območja, kjer je izredno veliko tune, morsko dno pa hrani bogata najdišča mangana in kobalta. Ko so spomladi japonski strokovnjaki ugotovili, da morje dragoceni vrh koralnega otoka razjeda hitreje, kot so pričakovali, so takoj pripravili načrt za reševanje. Na otoku je 17 ladij z 200 delavci, ki bodo otok obdali z 9000 železnimi bloki. Dela bodo trajala tri leta in bodo stala 225 milijonov dolarjev.
Najbolj vznemirljivi arhitektonski podvig 20. stoletja so gotovo nebotičniki, ne pa enolična, čokata pisarniška poslopja, ki težko ždijo nad večino velemest. Zelja, seči v nebo z veličastnimi in nepopisno dragimi stavbami, izvira še iz časov faraonov in njihovih piramid, morda iz časov babilonskega stolpa. A praktično so postale te vrtoglavo visoke stavbe šele po iznajdbi dvigala (Elisha Graves Otis v šestdesetih letih prejšnjega stoletja). Egipčani bi zlahka razumeli gonilno silo, ki poganja kvišku nebotičnike tega stoletja. Za hrepenenjem po mestu med bogovi se skrivajo vi-sokotleče ambicije in ponos z neizbežno primesjo megaloman-stva. Mesta tekmujejo med seboj, katero bo imelo najvišjo stavbo. Ko je New York ukradel Parizu naslov mesta z najvišjo stavbo na svetu, seje tekmovanje preselilo samo na tla Novega sveta in Evropa se je s svojimi »štrclji« umaknila iz tekme.
Zdaj ima v mislih najvišjo stavbo na svetu Donald Trump, slavni bogataš, katerega sleherni gib zabeležijo lovci na senzacije.
Trump si namerava postaviti spomenik ob bregovih Hudsona s svojim mestom (Trump City).z nebotičnikom, ki naj bi Chicagu odvzel častni naslov mesta z najvišjo stavbo na svetu. Nebotičnik bo imel 150 nadstropij, visok bo 560 metrov in bo metal temno senco čez Centralni park. Marsikateri skeptični prebivalec Manhattna, ki ni tako navdušen nad donebniki kot Trump, se sprašuje o smislu takšnega tekmovanja. Trumpov stolp (Trump City Tower št. 1) naj bi postal leta 1999, ko ga bodo zgradili, najvišji na svetu. Prvih 183 metrov (v višino) 150-nadstropnice bodo uporabili za pisarne, naslednjih 122
Konferenca o varovanju ozonskega
plašča
Bralec brez primere
Človek, ki je prebral največ knjig na svetu, živi v SZ, trdi agencija TASS. To je Aleksander
Desetkrat
Danilov iz Alma Ate, ki je v šestdesetih letih svojega življenja prebral kar 24.752 knjig. Po podatkih Unesca prebere povprečen Zemljan v svojem življenju največ 3000 knjig.
manjše
sevanje
Dovoljena radioaktivna obsevanost hrane in človekovega okolja bi morala biti desetkrat manjša od sedanje, opozarja mednarodno združenje zdravnikov za preprečevanje jedrske vojne (IPPNW). Na nedavnem kongresu tega združenja, ki je dobilo leta 1985 Nobelovo nagrado za mir, je rečeno, da merila, ki veljajo sedaj, podcenjujejo nevarnost umiranja in obolevanja zaradi raka in genetske spremembe, ki jih povzročajo majhne doze radioaktivnega sevanja.
Mednarodna komisija za zaščito pred radioaktivnim sevanjem, ki je priporočila sedanja merila, ni upoštevala novih podatkov o dolgoročnih posledicah, ki se kažejo na zdravju ljudi na območjih, kjer so v petdesetih letih delali jedrske poskuse. Povrh se je izkazalo, da so v prejšnjih podatkih o posledicah atomske eksplozije v Nagasakiju med drugo svetovno vojno velike napake.
Danilov je iskalcem knjižnih moljev močno olajšal delo, saj si že pol stoletja zapisuje naslove knjig, ki jih je prebral. Ze od mladih nog sestavlja edinstven bibliografski slovar z naslovom Ljudje z modrega planeta. Ta vsebuje podatke o 189.212 osebnostih iz različnih dob, medtem ko obsega bibliografija tri milijone naslovov.
Veličastno delo, če ga primerjamo z veliko sovjetsko enciklopedijo, ki vsebuje »samo« 20.000 imen!
Škatlice za zavijanje hamburgerjev, laki za lase, hladilne naprave, sredstva za suho čiščenje madežev, aparati za gašenje požarov ... so poglavitni krivci, da narašča temperatura na Zemlji, je rečeno v poročilu, ki bo objavljeno na mednarodni konferenci o zaščiti ozonskega plašča okoli Zemlje v Haagu. Na konferenci sodeluje več kot 70 strokovnjakov od vsepovsod, organiziral pa jo je UNEP, program ZN za zaščito človeškega okolja.
Po podatkih organizacije UNEP sta naredila izdelovanje in uporaba nekaterih kemikalij človeštvu veliko škodo. Te kemikalije (klorofluoroogljiki in halogeni) v zraku sproščajo klor, ki za zmeraj poškoduje ozonsko plast (ta nas varuje pred ultravijoličnimi žarki, ki pa v pretiranih količinah škodijo zdravju: poškodujejo kožo, oči, povzročajo motnje pri rastlinah . ..).
Strokovnjaki menijo, da bi morali zaradi srhljivih podatkov o splošnem povišanju temperature na Zemlji in vedno večji nevarnosti krožnega raka že zdaj sprejeti strožje ukrepe, kot jih predvideva montrealski sporazum, ki so ga podpisali pred letom dni. Ta sporazum bo začel veljati 1. januarja drugo leto in določa, da je treba do leta 1998 za polovico zmanjšati izdelavo tistih kemikalij, ki najbolj načenjajo ozonsko plast.
CVETOČA PUŠČAVA*
Bitumenski emulgator zmore zadržati dragoceno vodo v tleh
bo hotel, v zadnjih 255 metrih pa bodo uredili razkošna stanovanja, katerih stanovalci bodo živeli tako rekoč med oblaki.
Najresnejši tekmec Trumpove-mu 'stolpu in zaenkrat najvišja stavba na svetu je 444 metrov visoki čikaški Sears Tower (2), nebotičnik s 16.000 okni, ki daje streho 16.700 delavcem. Ti se prevažajo gor in dol s 103 dvigali in z 18 pomičnimi stopnicami.
Leta 1931 so dokončali 102-nadstropni Empire State Building (3), ki gleda zviška na Chryslerjevo stavbo v slogu art decoja.
Brez televizijskega stolpa meri 381 metrov. Bila je najvidnejša, če že ne najvišja stavba v New Yorku, vse dokler nista v 70. letih zrasla dvojčka Svetovnega trgovskega središča (World Trade Center, št. 4, 412 metrov).
Eifflov stolp (5), ki so ga postavili za pariško razstavo leta 1889, je bil višji od vseh drugih stavb v drugi polovici prejšnjega stoletja,, potem ko so z izumom dvigala postale uporabne tudi vrtoglavo visoke stavbe. Eiflov stolp (300 metrov brez antene) bo še zmeraj višji od načrtovanega Messeturna ali Sejemskega stolpa (254 metrov) v Frankfurtu (6), ta pa bo deset metrov višji od britanskega stolpa Canary Wharf (244 metrov, št. 7), katerega načrtovalci so poprej mislili, da bo to najvišja evropska palača. Stal bo v londonskih dokih in bo obdan z britanskim nerjavečim jeklom. Zaenkrat je najvišji britanski nebotičnik s pisarnami The Nat-west Tower (183 metrov, št. 8), ki ima 49 metrov v treh ravneh in gleda zviška zdaj majhno, a še zmeraj dovršeno oblikovano katedralo svetega Pavla (111 metrov, št. 9).
Tiste stavbe na sliki, ki nimajo sence, še niso zgrajene.
CIPI NAMESTO OVRATNIC
Pasje (in mačje) ovratnice postajajo staromodne. Izpodriva jih nov izum, sad visoke tehnologije: droben mikročip, ki ga vsadijo tik pod kožo domačim živalim. Veterinarji pravijo, da poseg živalic nič ne boli. Novi nadomestek za ovratnice prodaja družba Info-pet, ki sicer daje pribežališče izgubljenim psom, mačkam in drugim hišnim ljubljencem, potem pa išče njihove lastnike. Načrtuje, da bi vsa zavetišča za zablodele živali opremili z napravo, ki prebere čip na vratu živali; te podatke bi potem samo vnesli v osrednji register in že bi izvedeli, kdo je lastnik izgubljene živali in kje stanuje. Povrh bi register vseboval še zdravstveno kartoteko vseh vpisanih. Lastnika bi stali čip, operacija in vpisnina v register 40 dolarjev, vsako leto pa dodatnih 11 dolarjev. Zavetišča dobijo inštrumente za branje mikročipov zastonj.
Ovratnicam bo očitno odklenkalo, vsaj v Kaliforniji, kjer novi način identifikacije živali preskušajo že več kot dva meseca. Družba Infopet vpiše vsak dan kakšnih sto novih članov in namerava isti na-
čin identificiranja upoi tudi pri goveji živini. Če
rabiti se bo
seveda obnesel tako, kot kaže zdaj.
Kmetijski raziskovalci na univerzi v belgijskem mestu Gandu trdijo, da bo njihovo »črno mleko«, poseben bitumenski emulgator, prisilil puščavo, da bo začela cveteti. Optimistična napoved temelji na dejstvu, da v puščavskih predelih ne kraljuje suša zaradi pomanjkanja vode, marveč zaradi prevelike stopnje izhlapevanja, ki jo izzove prevroče sonce. Če bi izhlapevanje pre-
z dia-
»RAŽJE KOPALKE na sliki se riii v Švicar-
ražji kopalni
vicarskih frankov (1,45



Sakši čas se začne zima, pa znjouf ndčiša klima. Letni kapout denemo na klin, z zimskoga doj sprašimo naftalin.
Pravli so tak tiij v politiki, ka prav dajo mladinskoj kritiki pa vo minijo stare z mladimi, te bole lejve pa s ta pravimi.
Tou de preveč se lepo, samo gladko nede šlo. Kelko ma masla več na glavi, bole se stolec njeni na r.. zgrabi.
V velkom cirkusi je furt ringlšpio ’. pa što na njem je nej ešče bio, te tak /riško tiij gor ne prijde, aska. sakšemi taksi stolec ne zijde. Ka
POMEMBNA NAJDBA PREDKOLUM-BIJSKE KERAMIKE — Tale, za palec velik vojščak iz zlata in turkizov (nekatere njegove dele je mogoče premikati) spada po mnenju arheologa Walterja Alve med najlepše kose nakita predkolumbijske Amerike. Alva je vodil izkopavanje groba vojaka duhovnika, pripadnika starega perujskega ljudstva Mochika iz višavja ob reki Moche, znanega po piramidah s pravokotno podlago, namakanju s kanali, teo-
V^kratski državi. _____________
prečili, bi vodo zadržali za potrebe rastlin.
To zahtevno vlogo naj bi imelo »črno mleko«, s katerim bi prekrili tla. Za to uporaben bitumenski emulgator ima izjemne lastnosti, saj vodo zadržuje in preprečuje izhlapevanje. Izdelek so že uspešno preskusili v puščavah Afrike, Kitajske, Arabije in Malezije ter dosegli celo več, kot so pričakovali. Novost je prinesla novo upanje za ljudi, ki so zaradi širjenja puščave vse bolj izgubljali vero v življenje.
Belgijski raziskovalci menijo, da bo novost uresničljiva predvsem v državah, ki načrpajo mnogo nafte in imajo velike presežke bitumna. Tako obstaja že načrt, da bodo do leta 2000 v Egiptu s pomočjo »črnega mleka« obdelovali že 2 milijona akrov puščavske zemlje, za novost pa se ogrevajo povsod tam, kjer jih pomanjkanje obdelovalne zemlje sili v iskanje novih možnosti.
(Tehnične in tehnološke informacije)
Pero za deset tisoč dolarjev
Zanimanje za stare, preskušene stvari se je razširilo tudi na področje nalivnih peres. »Renesansa je v polnem zagonu,« pravijo pri hamburški firmi Montblanc, Parker iz Baden-Badna pa poroča o rekordnem zanimanju za svoje stare izdelke: »Ljudem se zdi zgodovina pisalnega pribora kratko malo napeta.« Izdelovalci nalivnih peres so se na povečano povpraševanje odzvali z novimi izvedbami starih modelov. Pri Parkerju so ponovno izdelali model Duofold iz dvajsetih let (na prodaj je za 500 mark), pri Pelikanu model Toledo (iz leta 1935) s klasično zlato dekoracijo (stane 800 mark), pri Montblancu pa so spet naredili svojo »mojstrovino« v zlatu, za katero ameriški ljubitelji plačujejo kar deset tisoč dolarjev.
Gotovo vam samo še to manjka pri opremi novega stanovanja.
VESTNIK, 17. NOVEMBRA 1988
za vsakogar nekaj
VINO IN KOZARCI
Dobremu vinu je potrebno izkazati primerno spoštovanje: pijemo ga zmerno k pravim jedem, pa seveda iz lepih in primerno oblikovanih kozarcev. Vino naj bo tudi primerne temperature, da lahko razvije svoj polni okus.
Kakšno vino ponudimo k različnim jedem? Suho belo vino se lepo prilega k ribjim jedem in morskim sadežem, k predjedem, pa tudi k juham. Rose in mlado rdeče vino ponudimo k ocvrtim in k jajčnim jedem, k jedem v omaki in k narezku, ki je za predjed. Rdeča vina se podajo k dušenemu in kuhanemu mesu, k perutnini, jagnjetini, svinjini. Težka rdeča vina pa ponudimo k divjačini, pečenkam, k pečeni raci ali goski. Sladica naj pospremi sladko belo vino, ki se prilega tudi k sadju in sladoledom. Peneče
se vino pa lahko ponudimo h katerikoli jedi.
Vino razvije svoj polni okus le, če je primerno ohlajeno. Polsuho in suho belo vino naj ima 10 do 12 stopinj. Rose in rdeče vino je najboljše, kadar ima od 10 do 20 stopinj. Peneče se vino ponudimo ohlajeno na 5 do 7 stopinj. Pomembno je, da vino postopoma ohlajamo (ali ogrevamo) na primerno temperaturo. Belo vino in rose damo v hladilnik najmanj 6 ur, preden ga ponudimo. Rdeče vino ogrejemo na sobno temperaturo tako, da stoji steklenica najmanj en dan v prostoru, kjer postrežemo s hrano.
Primerno ohlajeno vino nalijemo v primerno oblikovane kozarce. Ti so lahko različnih oblik, vendar naj bodo iz prozornega stekla. Na sliki nekaj različnih kozarcev za vino.
močno rdeč« vino r
lahko beto vino j:	beto vino peneč« »e vino
PREHLAD ZARADI PRETOPLIH
OBLAČIL
Iz tople posteljice v zoprno jesensko vlago ali oster zimski mraz do vrtca ali šole — otroka bi najraje zavili, da mu ne bi prišla do živega nobena sapica. S tem bi mu utegnili škodovati, mu ogroziti zdravje. Prehladil bi se, če bi prišel v toplo zakurjen razred oziroma sobo, pa se ne bi mogel znebiti preveč toplih oblačil. Začel bi se znojiti, in če bi miroval — kakor v šolski klopi — bi znoj na koži učinkoval kot hladna prha in posledica bi bil prehlad. Otrok bi bil najprimerneje oblečen tako, da bi imel na sebi več plasti tankih oblačil: perilo iz bombaža, čezenj bombažni puli in prek samo ob resničnem mrazu — še volnen pulover. Anorak, napolnjen s puhom iz sintetike, učinkovito ščiti pred mokroto in mrazom. Otrok ga mora po prihodu v šolo takoj sleči, ker skoraj ne prepušča zraka. Kot perilo bi morali otroci nositi tudi nogavice iz naravnih snovi, da se jim ne bi znojile noge. Kadar dežuje ali je snežna brozga, ostanejo noge v gumijastih škornjih suhe. Toda tako obuvalo je zdravo samo, če so notri vložki, ki vpijajo znoj, in če so škornji dovolj prostorni, da otrok lahko obuje nogavice iz bombažnega frotirja.
SPREMENITE SVOJE STANOVANJE
Dolgočasna stara zofa
Moda že nekaj časa dovoljuje mešanje raznih vzorcev, na katerih se vseskozi ponavlja temeljna barva. Zakaj ne bi enakega mešanja uporabili tudi pri opremljanju stanovanja? Lahko kombiniramo črte, pike in karo, grafične vzorce in duhovite grafite, ki imajo vsi skupno eno barvo. V vzorčaste tkanine oblečemo blazine. Take blazine razvrstimo na staro enobarvno zofo, ki se nam zdi že dolgočasna, in takoj je pogled nanjo bolj razveseljiv. Kajpak moramo imeti pri takem »čaranju« izbrušen okus!
Ena sama
Strah in tesnoba sodita k vsakdanjemu življenju. Začne se že v otroškem obdobju. Starši dostikrat ne vedo, kako naj otroku pomagajo, kako naj otroku preženejo utemeljen, še večkrat pa namišljen strah. Kaj vliva otroku strah, je odvisno od starosti, razvitosti in bujnosti domišljije. Strah se pojavlja v nekaterih starostnih obdobjih, nato izginja. A pride kakšen drugačen. Cisto majhni otroci se bojijo neznanih obrazov — strokovnjaki pravijo
Strahovi in strahci
temu strah osmih mesecev — bojijo se teme, tega, da bi bili sami, glasnih zvokov, vode, ognja, bliska in groma.
Malo večji majhni otroci in predšolski otroci se bojijo ločitve in izgube — da se mama ali oče ne bi vrnila — bojijo se čarovnic in prikazni, bojijo se živali. Nekateri se bojijo, da bi jih doletela kazen, če ne bi bili pridni.
V šolskem obdobju se otroci bojijo močnejših otrok, kazni,
RADIO MURSKA SOBOTA
nekaterih ljudi, strah jih je šole, bolezni, vlomilcev. Navdaja jih tesnoben občutek, da ne bodo kos učenju ali kakim drugim dosežkom, pred katere jih postavljajo odrasli, bojijo se, da bi odpovedali pri družbenih zadevah. Glede na to, ali so si nabrali pozitivne ali negativne izkušnje, se razvija pri otrocih strah pred zdravniki, zobnimi zdravniki, bojijo se injekcij in operacij. Skrbna in preudarna vzgoja lahko otroka obvaruje pred marsikatero bojaznijo, nasprotno pa lahko vzgoja brez posluha strahove še okrepi.
črna jagoda
V vrtovih, po parkih in gozdu rastejo mnoge strupene rastline s plodovi, ki vabijo otroka. Za vsak primer mu zabičajmo, da sme jesti samo tiste sadeže, ki jih pozna. Bodimo pa pripravljeni na to, da bo vsak kdaj vtaknil v usta »eno samo črno jagodo«, za katero ne bomo vedeli, ali ni morda strupena. Ce bo otrok dejal, da je. pojedel češnjo, bomo v dvomih, ali ni bila morda strupena volčja češnja. Takoj ukrepajmo. Ce smo na deželi, na izletu, kjer ni blizu zdravnika, dajmo otroku piti vodo ali čaj, skratka tekočino, ki bo razredčila strup v želodcu. Potem pa čim hitreje do najbližjega telefona! Zdravniku natančno opišimo sadež in vejico z list-jem — pa nas bo pomiril ali nas opozoril, naj otroka takoj pripeljemo k njemu.
eu trdi, da je to sredstvo »anti-hormon«, da prekinja nosečnost tako, da preprečuje oplojenemu jajčecu, da bi se vgnezdilo v maternični steni. Francozinje ga bodo lahko dobile do 49 dni po zadnji menstruaciji. Družba Roussel Uc-laf še poudarja, da to ni kontracepcijsko sredstvo, ki bi ga bilo treba vzeti po spolnih odnosih.
PILULA
ZA SPLAV
V Franciji je zdaj na voljo tabletka, ki sproži splav. Izdelal jo je Ettienne Emile Beau-liceu, ki dela za družbo Roussel Llclaf (v roki drži stekleni-čico z zdravilom RU 486, ki ga v Franciji prodajajo z imenom mifegyne). V poskusih, ki jih je opravil Beaulieu s sodelavci v Parizu, se je ta kemikalija izkazala za učinkovito v
odstotkih primerov. Beauli-
Vitamini in siva mrena
Mnogi ljudje jemljejo vitamine v prepričanju, da bodo tako upočasnili razvoj sive mrene. Toda neki raziskovalec s področja očesne kirurgije je ugotovil, da vitamini ne le da sploh ne preprečujejo sive mrene, temveč nekateri celo spodbujajo njen razvoj. Znanstveniki so prepričani, da je siva mrena — motna očesna leča — povezana s sončnimi
ultravijoličnimi žarki. S proučevanjem oči vrste morskega psa so ugotovili, da riboflavin, pogost vitamin B, in tetraciklin povečujeta občutljivost leč za ultravijolično svetlobo in s tem tudi nagnjenost k motnosti. Ce imate torej sivo mreno v zgodnjem obdobju in jemljete vitamine ali tetraciklin, upoštevajte opozorilo.
21.232 za stare rokerje
1.	The house of the rising sun — The Animals
2.	Good vibrationes — Beach boys
3.	Devojka mala — Komi grupa
4.	Žur — Uragani
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
Have you ever seen the rain — CCR Promises — Eric Clapton Love me tender — Elvis Presley Kad svane dan — Meteor!
Dobro došla draga — Grupa 220
Albatros — Fleetwood Mac Black night — Deep Purple Blue eyes — Don Patridge Kraj snova — Džentlmeni Drugog voliš — Elektroni
15. Sorry Suzanne — Small Faces
16.
17.
18.
19.
20.
21.
Get back — The Beatles
She came in through the bathroom window — Joe Cocker
Pustinjak — Indeksi
Eskalacija — Bele vrane
Children of the sea — Black Sabbath
Forever young — Joan Baez
22.	. Pinball wizzard — The Who
23.	Eloise — Barry Ryan
24.	Masquerade — Uriah Heep
Oddaja 21 232 za stare rokerje bo na sporedu v petek, 18. novembra, od 18. do 19. na Radiu Murska Sobota — UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz. Telefonska številka, na katero lahko pokličete, je (069) 21 232.
Najprej sta se imela rada, potem malo manj, na koncu pa je neki pilot naredil nekaj precej nespametnega, kar ga bo stalo šest let zapora. Zgodilo se je v Los Angelesu. Možakar je svojo bivšo ženo naložil na pokrov avtomobilskega motorja in z njo s hitrostjo 130 kilometrov na uro odrvel skozi mesto. Ljudje, ki so prizor videli, niso mogli verjeti. Možakar in njegova bivša žena, s katero se ni ravno razumel, pa sta bila po končani dirki z živci na koncu. Poškodb ni bilo.
SLAVONSKI LANGOS
Potrebujete: 2,5 kg polostre moke, to pomešamo z nekaj ječmenove moke, 4 jajčka, 1 liter mleka, 10 dkg kvasa, 5 g soli, olje. Za nadev pa 1 kg šunke ali toliko hrenovk ter pol kilograma sira trapista.
Priprava: Na deski zmešajte moko, jajca, sol, kvas in mleko pri sobni temperaturi. Pustite naj testo vzhaja na toplem čez noč. Razvaljajte testo in nanj zložite hrenovke ali šunko ter sir. Zavijte in pražite v globoki maščobi. Ponudite vroče!
NASA RISBA
VAS PRIPIS
Duhovite pripise k novi risbi pošljite do
četrtka. 24. bra 1988 na
VESTNIK, 29/1, 69000
novem-naslov Titova MLR-
SKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.

— Gorjupovci na Janževem Vrhu. (Maks)
— Nekako tako so se naši lotili inflacije. (Alojzija)
— Slobodan, dajva, požagajva Janžu še to cvetočo lipo. (Tomaž)
— Že, že da je drevo lepo. Toda, kaj mi bo, ko ga ne morem
(Tinč)
da nisem Tarzan, bi že zdavnaj bil na zeleni veji.
— No ja, sedaj pa upam, da je tudi zadnji borec že prišel iz gozda. (Marija)
SESTAVIL MARKO NAPAST	STAREJŠA IT. FILM. IGRALKA (GINA)	GRADITELJ TROJANSKEGA KONJA	JEČANJE	SRBSKI TEDNIK	MESTO V ITALIJI S PROGO FORMULE 1	BARVA IGRALNIH KART	BOLGARSKlJ SKLADA- 1 TEU (GEORGI) |
DIVJA JABLANA							
RIMSKI ARISTOKRAT							
PRVOTNI NASLOV OPERE »FIDELIO«							
VRSTA ČEBULE				NEKDANJI POLITIK NOL JESIH			
VELIKO JAPONSKO MESTO						AMPER VLADARJEV SVETOVALEC	
AVTOMOBILSKA OZNAKA BELGIJE		NIKELJ SKOK V STRAN			DELAVSKI SVET SLOVENSKI PISATELJ		
ZAČETEK BIVANJA, PRIHOD IZ RODIL							
DAN V RIMSKEM KOLE DARJU				JAŠEK REKA NA PELOPONEZU			
GLASBENA MATICA			IN DRUGO ŽENSKI PEVSKI GLAS				AMERIŠKI SATIRIK BUCHWALD
GRŠKI OTOK							
SLOVENSKI KIPAR, ČLAN SAZU (LOJZE)							
URADNI SPIS				ANGLEŠKI PEVEC ROCKA (ADAM)			
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: taktika, udarnik, ribanje, Naum, Ir, oblič, Ga, Črna, RTV, vek, Aare, MO, J, lapis, slinar, Koneski, Anastas.
VESTNIK, 17. NOVEMBRA 1988
STRAN 13
križem kražem po šolah
Požar
za- vajo
26. oktober smo na OŠ Janko Ribič Cezanjevci posvetili varstvu pred požarom. Pri uri spoznavanja narave in družbe smo ponovili, kaj pomenijo alarmni znaki.
Zatulila je sirena. Iz učilnice smo se morali čim varneje in hitreje umakniti pred požarom. Hitro smo pospravili šolske potrebščine in si obuli čevlje. Pri umiku smo pazili drug na drugega. Že smo zaslišali sirene gasilskih avtomobilov iz okoliških vasi. Pripeljali so se tudi gasilci iz Ljutomera. Hitro so razprostrli drsni reševalni prt. Po njem so se rešili učenci iz učilnice v drugem nadstropju.
Veseli smo bili, da požar ni bil resničen.
Mateja Vernik, 3. raz.
OŠ Janko Ribič Cezanjevci
V šoli je tudi prijetno
Razočarana in nejevoljna sem se vrgla na posteljo in začelo s pestmi tolči po nočni omarici. Bila sem strašno jezna na vremenoslovce, ki niso jasno povedali, ali bo naslednji dan deževen ali pa lep, sončen. Vem, da bi se marsikomu zdelo neumno tako obnašanje in bi si mislil, da ni čisto nič narobe, če pada dež. Saj tudi mene padavine drugače ne motijo, ampak v ponedeljek bi mi lep sončen dan izjemno ustrezal. Naj pojasnim, zakaj. Zato, ker bi v deževnem vremenu odpadel tako težko pričakovani naravoslovni dan.
Že teden dni smo sanjali o dnevu brez pouka, ki nam bo prinesel nova doživetja v naravi. Na srečo dežja ni bilo.
Zbrali smo se, kot vsak dan, v razredu, ki pa je bil takrat prepoln učencev obeh šestih razredov. Z zanimanjem smo poslušali navodila tovarišice. Drugo uro smo razigrani stekli na šolsko dvorišče, kjer je vsaka skupina dobila svojega mentorja. Po skupinah smo se odpravili vsak na svojo stran. Iskali smo izvire potokov, brskali med kamni, iskali majhne vodne živali, pijavke, žabe in druge vodne prebivalce. Ob tem delu smo se neizmerno zabavali, se šalili; delo nas je zelo veselilo. Za trenutek se mi je zazdelo, da smo sredi počitnic in se razigrano igramo ob potoku. Toda tovarišica mentorica nam je nenehno dajala nova navodila in naloge in ura je minila kot tren. Vrnili smo se v šolske klopi, kjer smo se najprej naučili mikroskopirati. Opazovali smo s prostim očesom nevidno sestavo in premikanje drobnih živih organizmov. Ni bilo potrebno mnogo časa, da smo se vsi navdušili nad mikroskopiranjem. Nato smo govorili o onesnaževanju okolja. Tudi o tem, kar smo opazili in ugotovili med mikroskopiranjem, smo se pogovarjali. Po končanem delu smo pospravili vse, kar smo rabili pri delu. Nato smo se polni novih vtisov, znanja, pa tudi neizrečenih vprašanj razšli. Škoda, da takih dni ni več. Saj so, vsaj nam učencem se tako zdi, pomembni in nasploh super dnevi.
Natalija Ferko, 6. d OŠ Grad
V Markovcih smo praznovali
Pred kratkim so gasilci v Markovcih praznovali 60. obletnico prve prekmurske motorne brizgalne. Bila je na vozilu, ki ga je vlekel konj. Gasilci so imeli vaje s to staro motorno brizgalno, ki je še dobro delala. L'čenci naše šole pa smo pripravili kulturni program.
Nadja Časar, 2. raz.
COŠ Markovci
NAJLEPSE V DOMAČEM KRAJU
Večkrat grem z očetom in mamo v Maribor in Ljubljano, kjer je sicer zelo lepo, vendar imam najraje domači kraj.
Pri nas še ni tovarn, zato imamo čist zrak. Najraje grem v gozd. Tam je posebno lepo zjutraj, ko tako lepo prepevajo ptice! V gozdu poleti nabiram borovnice, jeseni pa gobe. Najraje grem v gozd s stricem, ker pozna veliko vrst gob. Jaz poznam samo jurčka, lisičko in »marelo«, druge gobe pa se bojim nabirati, ker so lahko zelo strupene. Gozd je lep tudi pozimi, predvsem ko zapade sneg. Včasih pa se iz njega priplazijo lisice.
Zaradi lepih polj in gozda mi je moj domači kraj najljubši.
Marjetka Horvatič, 6. a
OŠ Franc Belšak
Bučkovci
Pri vratih sem prisluškoval
Nekoč, ko sem se odpravljal v šolo, sem slišal, da se nekdo pogovarja. Nekaj časa sem prisluškoval. Naenkrat več ni nihče govoril. Odprl sem vrata in res ni bilo nikogar. Iskal sem po vsej sobi. Končno sem opazil, da je bil prižgan radio. Bilo me je že strah.
Sašo Dominko, 4. raz.
OŠ Odranci
Moja psička Pika
Moja psička Pika je postala kar velika, mlade kužke je skotila, jih pred nami varno skrila.
A ko ven so pricapljali vsi ti kužki mali, smo radi z njimi se igrali.
Kmalu so nas zapustili, druge gospodarje so dobili.
Tam se bodo še naprej igrali tile kužki mali.
A naša psička Pika spet nas bo razveselila, ko drugo leto mlade kužke bo skotila.
Andreja Žižek, 8. b OŠ Bakovci
JESEN
Mati narava je zopet vzela svoj čopič v roke in s tisočerimi jesenskimi barvami pobarvala listje na drevesih. Na tla si je položila preprogo iz listja, ki tiho šelesti pod nogami. Travi je posvetila posebno pozornost. Okrasila jo je z biseri jutranje rose, ki se bleščijo kakor pravi diamanti. Vsaka kapljica se blešči po svoje.
Jutra so zavita v tančico megle, tako da sonce s svojimi šibkimi žarki ne more prodreti skoznjo. Zdi se nam, kot da bi narava hotela nekaj prikriti.
Živali si nabirajo hrano za zimo in se igrajo še ob zadnjih sončnih žarkih. Lastovice so odletele na jug v toplejše kraje. Jesen nas je obdarila z bogato letino. Že teče vinski mošt. Kmetje veselo prepevajo.
Jesen je res lep letni čas, poln skritih presenečenj, zato vabi na sprehode v naravo. Pojdi še ti I
Milan Franc, 5. razred OŠ Marija Rožman STOGOVCI
Hladen veter zapihal je čez polje, s seboj prinesel je megle.
Počasi pokrajina pusta postaja, nikomur ni več do poletnega raja.
Na poljih končuje zadnje se delo, kmet oddahnil si je veselo.
Zanj konec je velikih skrbi, počasi pripravlja se na zimske dni.
V šolah začelo se je težko učenje, to za nas je pravo trpljenje.
Kmalu pozabili bomo poletno toplino, saj vsi veselo pričakujemo zimo.
Renata Bi co. 8. a
COŠ Beltinci
VINO
Vse leto smo pridno hodili delat 'v naše gorice. Zdaj jeseni, so trte poplačale naše delo. Natrgali smo dosti grozdja. Iz njega smo stisnili mošt, ki bo kmalu postal vino. Vino pa je alkohol. Ta povzroča veliko nesreč. Mi bomo nekaj vina prodali, nekaj pa ga pustimo zase. Pri nas včasih pije oče, ponudimo pa še po kosilu, ko kaj težkega delamo. Tudi če kdo pride k nam, mu postrežemo s kozarcem vina, ki še ne škoduje. Toda nekateri ljudje se tega ne držijo. Popijejo preveč, potem pa ne morejo delati. Ves zasluženi denar porabijo za pijačo in postanejo reveži. Zdravniki pomagajo takim ljudem, vendar se nekateri nočejo pozdraviti.
. MILENA SAR.IAŠ, 3. b.
OŠ Črenšovci
Bojim se pijancev
Ko sem se vračal iz šole, sem dohitel pijanega človeka. Bil je slabo oblečen in nepočesan. Vozil se je sem ter tja po cesti. Nisem si upal naprej, da me ne bi podrl. Mislil sem že, da se bo vsak čas zapeljal ha njivo. Za takega odraslega človeka je to zelo žalostno. Preveč zaužitega alkohola je za vsakega škodljivo in nevarno. Poleg pijancev smo otroci dostikrat žrtve na cesti. Želim si, da bi ljudje čim manj uživali alkohol.
JANEZ DOGAR, 3. b. OŠ Črenšovci
^VARČEVANJE	~>
V ponedeljek, 31. oktobra, je bil dan varčevanja. Varčevanje je zelo pomembno. Tudi jaz varčujem.
Že kot dojenček sem dobil hranilno knjižico. Najprej so zame varčevali starši, zdaj pa varčujem sam. Imam tudi hranilnik in v njega spuščam kovance. Tudi v šoli imamo hranilnico. Varčujemo pa tudi lahko na drug način. V šoli varčujemo tako, da prinašamo odpadni papir. Ves denar, ki ga bomo dobili zanj, bomo porabili za šolski izlet. V našem razredu smo zbrali že veliko papirja, upamo pa, da ga bomo do konca šolskega leta zbrali še več. Doma, pa tudi v šoli, varčujemo z elektriko, kurjavo, vodo, obleko in še z drugimi rečmi.
Lepo pa bi bilo, če bi vsi ljudje na svetu varčevali.
Damir Podlesek, 3. a
OŠ Edvard Kardelj ______________________________Murska Sobota/
Pionirji nikoli ne počivamo
Naše delo poteka po usklajenem načrtu, ki ga sprejmemo na letni konferenci ob dnevu pionirjev. Takrat si zadamo nove cilje in naloge, ki jih potem kolikor je mogoče uspešno izvršujemo.
Po konferenci, ki je v septembru, zbiramo članarino ter pregledamo razpise in naloge natečajev, na katerih sodelujemo. V novembru se pripravljamo na sprejem cicibanov iz prvih razredov v Zvezo pionirjev Jugoslavije. Spomladi izvajamo očiščevalne akcije. Skupaj z mladinci organiziramo maškarado in jelkovanje. Pripravljamo se na izvedbo kurirčkove pošte. Vso leto zbiramo sekundarne surovine, gojimo stike s pobratenim Grljanom in se udeležujemo raznih pionirskih srečanj. Pred koncem leta se v Ljutomeru zberemo na pionirski problemski konferenci.
Pionirji sodelujemo v društvih, sekcijah in krožkih, ki so na naši šoli, in se vključujemo v družbeno koristno delo v KS Veržej. Skratka, delo v naši PO je zelo razgibano in pestro. Maja Bunderl, 7. a OŠ Veržej
Na grobu padlega partizana
V petek smo na pokopališču v Gaberju obiskali grob padlega borca Nikolaja Sečka. Na grob smo nesli venec in vsak učenec cvetlico. Vsak je na grob prižgal tudi svojo svečo. Ob grobu smo deklamirali in peli otožne flesmi.
Mnogi, ki so dali svoja življenja za svobodo, so pokopani v gozdovih, med polji in travniki. Njihovih grobov ne okrasi nihče.
Vsem moramo biti hvaležni za to, kar danes imamo — svobodo.	_ Gorazd Krampač, 3. a
OŠ Drago Lugarič Gaberje
PRIČEVANJE NAŠIH MISIJONARJEV - MARTIN MAROŠA
Čile, moja domovina, je dolg meč, zasajen v srce Antarktike.	(Čilski pisatelj)
PUNTA ARENAS—SANTIAGO—MELINCI
»Od leta 1939 do 1952 je moje delo iz leta v leto naraščalo. Bil sem duhovni vodja naših 600 učencev, poučeval v šoli, imel sem verouk na državni šoli, vodil sem godbo na pihala, čez 200 skavtov, katoliško akcijo, mladinske krožke, aspirante, prejšnje gojence. V poletnih mesecih, ko dnevi trajajo 24 ur, sem z večjimi fanti šel za 20 do 25 dni na misijonsko potovanje po Ognjeni zemlji. Na estanciasih ali farmah se ob času striženja ovac zbere tudi do 500 in več delavcev. Ti nimajo nobene duhovne oskrbe. Navadno so nerazpoloženi do duhovnika. Nas so sprejemali z veseljem, ker smo prihajali z godbo in željo, da jih razveselimo. Ves čas smo živeli v šotorih, kakor drugi, kljub vetru in mrazu.«
Dalmatinci — desna roka misijonarjev
Danes 76-letni Martin Maroša s Kapele, ki je kar 45-let misijonarji v Južni Ameriki in je tačas že 14 let v domovini, nadaljuje s pričevanjem o opravljanju misijonarskega poslanstva v daljnem svetu. Rad sega v minulost tamkajšnjega območja, saj pravi, da je čilska država šele 21. septembra 1841. uradno prevzela posest nad Ognjeno zemljo in ustanovila mesto Punta Arenas, ki je zdaj glavno mesto pokrajine. »V začetku je bilo mestece zgolj vojaška trdnjava, pozneje kazensko taborišče za politične jetnike. Zanimivo, da se tri leta pozneje, ko je druga bojna ladja plula iz San-tiaga v Punta Arenas, da bi nadomestila tedanjo posadko, med 18 mornarji znašlo troje Dalmatincev; Anton Letič, Anton Zupi-čič in Štefan Kosta. Dalmatinci so se kasneje v znatnem številu
naselili na Ognjeni zemlji in lahko rečemo, da danes sestavljajo skupaj s potomstvom tretjino ali vsaj četrtino prebivalcev. Omenim naj Mateja Paraviča, ki Je prispel tja I860., se poročil s Či-lenko in imela sta kar osem potomcev. Pozneje je prišel Peter Zambelič, ki je tudi pustil za sabo številno potomstvo. Skratka, nasledniki naših Dalmatincev so v resnici zaslužni za razvoj tamkajšnje dežele. Če pridete danes v Punta Arenas, je to sodobno mesto z okrog 120 tisoč prebivalci; med njimi jih je vsaj 30 do 40 tisoč, ki se jim po žilah pretaka dalmatinska oz. jugoslovanska kri.« Maroša nam zaupa, da bi rad celovito zbral in objavil podatke o tej svojevrstni koloniji, ki — kot je zapisano že v prejšnji številki Vestnika — spominja na kolonijo Prekmurcev v Betlehemu v ZDA. Pri tem se naš misijonar kar razneži: »To so bili dobri fantje in možje, poštenjaki od nog do glave, delavni in varčni. Namesto da bi v avstro-ogrski monarhiji služili šest ali več let cesarju, so raje pobegnili in s trdim delom v tujini (iskanje zlata ipd.) prišli do premoženja, si ustvarili družino in ostali. Tako je pač z našimi izseljenci. Odidejo, nakar jih okoliščine prisilijo, da ostanejo v tujini, čeprav so s srcem doma. Dalmatinci so prihajali posamič ali v skupinah, po sto, dvesto in več. Prvi misijonarji so jim pri postavljanju na lastne noge veliko pomagali, Dalmatinci pašo se na to s hvaležnostjo odzivali. Skupaj z nekaterimi dobrimi ljudmi iz italijanske kolonije, pa s Španci, Nemci in številnimi Čilenci, so postali pravzaprav naša desna roka.
Gradili smo cerkve, zavode, druge objekte. Sprejeli so me za svojega. Kadar je kdo zbolel, vselej se je slišalo: Neka dode naš pop!«
Pred odhodom v milejše podnebje — Santiago
Ponovno ujamemo rdečo nit pripovedi: »Leta 1938 so prišle v Punta Arenas slovenske usmiljenke. Prevzele so skrb za bolnišnico in dom za otroke in ostarele. Za njimi sta prišla dva lazarista Mejač in Zrnec ter brat Grabnar. 1948. so prišli še slovenski salezijanci, Klemenšek, Gril in sobrat Plazar, pozneje iz Santiaga pa še Franc Petek, ki je še zdaj ravnatelj meteorološkega observatorija. Klemenšek in Plazar sta že odšla po večno plačilo.
Z usmiljenkami smo vsaj enkrat na mesec imeli slovenske pete li
Prizor s popotovanja v 50-ih letih. Maroša drugi z leve.
tanije in se tako počutili kakor doma. Še danes nekatere zelo požrtvovalno delujejo tam ali po drugih postojankah vzdolž Čila. Predstojnica usmiljenk v Čilu je Slovenka in Slovenec je predstojnik lazaristov.« Leta 1952 je misijonar Maroša obiskal domovino in pet mesecev deloval v domačih Melincih, kjer je imel prvi in edini melinjski misijon. Med vojno tako tekoč ni imel stikov z domačimi in bil zato bolj prizadet, ko je leta 1948 dobil prvo sporočilo, da je za vselej izgubil tri brate. Toliko večje pa je bilo njegovo zadoščenje, ko so tudi Melinci, po njegovem misijpnu — začeli dajati duhovniške poklice; tačas je od tod kar 12 duhovnikov, ki naj bi se jim prihodnje leto pridružil še eden.
»Leta 1953 sem postal župnik stolne cerkve v Punta Arenasu in
škofijski svetnik. Poleg običajnega župnijskega dela in urejevanja lista Družina sem ustanovil Krščansko bratsko pomoč za reveže: čez 300 revnim družinam smo pomagali do lastnega doma. Na . konju sem v desetih dneh prepotoval otok Dawson in obiskal tamkajšnje prebivalce. Krstil sem nekaj indijanskih družin. Preveliko delo me je izčrpalo in konec 1959. sem moral bolan s težkim srcem zapustiti Magallanes in oditi v milejše podnebje.« Pristal je v prestolnici Santiaga za reveže in v inspektorialni hiši pomagal na župniji kot vikar, v salezijanski rokodelski šoli pa kot duhovni voditelj.
Revolucionarno vrenje in konec Allendejevega predsednikovanja
»Februarja 1952. so mi zaupali ustanovitev nove župnije v najrevnejšem predmestju Santiaga. Slovelo je kot razbojniško gnezdo. Priporočili so mi previdnost. Začetne težave so bile res velike. Pridobil sem si zaupanje ljudi, posebno pri otrocih, ki sem jih res imel rad, in bolnikih, ki sem jim bil na voljo podnevi in ponoči. Tudi najslabši nas niso nadlegovali. Mladina je našla na našem dovrišču svoje veselje, otroci v šoli so narasli na tisoč in pozneje na skoraj dva tisoč. Čeprav revni so ljudje radi priskočili na pomoč in uspelo nam je dograditi potrebne prostore za šolo in župnišče. Sanjali smo o novi cerkvi, toda kardinal Silva, s katerim sva se izjemno dobro razumela, nam je svetoval, naj po župniji raje zgradimo več kapel. To smo storili s lepim uspehom. Vzgojili smo nekaj desetin kate-
histinj in katehistov, ki so prevzeli poučevanje verouka. Vzgojili smo tudi enega diakona. Prvo leto mi je pomagal Janez Metlika, naslednja leta pa so mi pomagali sobratje,« pojasnjuje Maroša in obuja spomine na vsakršne nevarnosti, ki so mu pretile. »Neke noči so me klicali k umirajočemu. Srečam skupino žeparjev, ki so čakali na žrtev. Pozdravim jih. Vas ni strah hoditi ob tej uri po tej ulici? me vpraša eden od njih. Kako naj me bo strah, ko pa vi tako dobro stražite ulice! sem mu odgovoril. Nasmehnili so se in me pospremili do bolnika, ’da se mi ne bi kaj hudega zgodilo'. Večkrat sem doživel kaj podobnega.«
Prišla so 70. leta in z njimi revolucionarno vrenje. »Tedaj nam je inflacija uničila vso gospodarstvo. Ljudje so med revolucijo ostali mirni. Šef policije mi je tedaj rekel, da je bila naša župnija najmirnejši kotiček Santiaga,« se glasi misijonarjevo videnje dogajanja v Čilu 1973. Takrat so v državnem udaru, ko je vojaška junta prevzela oblast, ubili Salvadora Al-lendeja Grossensa, predsednika države, od 19-70., sicer znanega čilskega politika, vodjo socialistične stranke. Na oblast je prišel diktator Ugarte Pinochet, častnik in politik, predsednik vojaškejunte. Leto po udaru seje misijonar Martin Maroša za vselej vrnil med svoje, v domovino. Nerad govori o razlogih, gotovo pa je bil bistven očetova bolezen. Njegovo pričevanje o opravljanju misijonarskega poslanstva v daljni deželi je s tem zgolj okvirno zaokroženo. Morebiti dočakamo, da nam sam ponudi kaj celovitejšega. bolj, poglobljenega, v knjižni obliki.
Branko ŽUNEC
Prihodnjič: Sklepno poglavje o pomurski misijonarski tradiciji.
STRAN 14
VESTNIK, 17. NOVEMBRA 1988
naši kraji in ljudje
Prvi kolonisti so prišli v Benico
SILA KOZMIČNA, POMAGAJ!
Letos in prihodnje leto mineva 60 let, odkar so na območje lendavske občine prišli prvi kolonisti, kot so jih takrat imenovali, in osnovali svoja naselja (kolonije). Bili so to Istrani, ki so zbežali pred fašističnim divjanjem, najprej jih je pot vodila do Strnišča pri Ptuju, od tam pa je 1928. prišel na oglede v Benico prvi begunec Slovenskega primorja in se verjetno zgrozil nad krajem, ki jim ga je ponudila država.
Kje je sploh Benica? Od Lendave se vrstijo ob osem kilometrov dolgi cesti zadnje slovenske vasi: Čentiba, Dolina, Pince. Prebivalstvo teh vasi je mešano. Tik za Pincami je prek ceste spuščena zapornica, ob cesti je karavla — tu je naša meja z Madžarsko. Med Pincami in reko Muro leži polje, ki je bilo nekdaj last grofa Pavla Esterhazija. Izrazito poplavno območje, ki sta ga večkrat na leto z združenimi možmi poplavljali Mura in Lendava. Esterhazijevo ozemlje je bilo po prvi agrarni reformi dodeljeno beguncem iz Slovenskega primorja, deloma oni iz goriške okolice, ki šo se v začetku svetovne vojne umaknili fronti in se vsa vojna leta potikali po avstrijskih taboriščih in naposled preko Strnišča pri Ptuju prišli v Benico in Pince—Marof. Drago Mikluš, upokojenec, se. takole spominja takratnega naselja. Pogled na obe naselbini je bil žalosten — Benica, to so še iste barake, v katerih so ljudje bivali v Strnišču. Neštetokrat so do meter globoko stale v vodi, barake,
brez gospodarskih poslopij. Ljudje so si začeli gradili majhne koče iz blata, le redko katera hiša je bila iz žgane opeke. V kočah je bila tesna kuhinja in okoli nje bivalni prostor. V takšnih razmerah so naši kolonisti živeli vse do leta 1942, ko so jih internirali v koncentracijsko taborišče v Šarvar. Drago Mikluš se spominja majske poplave leta 1938, ki jedobesedno odplavila vse, kar so ljudje s težko muko naredili. Živino in perutnino so spravljali na podstrešja, da bi jim ostalo vsaj nekaj.
Ljudje, vajeni trdega življenja, so ponovno doživeli težek udarec v drugi vojni. Več kot 400 se jih ni vrnilo iz taborišč na svoje domove; sicer pa so bili domala vsi oropani. Za Benico seje zače-
Pogled na Benico leta 1988: asfalt in moderne hiše, v vas vozi tudi avtobus.
Ivan Hodnik rad slika
ZANEMARJENA KAPELA JE SRAMOTA ZA KRAJ
Gotovo ste se že znašli v kakem tujem kraju in ste zato mimoidočega vprašali za kak željen cilj. Ta pa vam je odgovoril nekako takole: Pojdite ali peljite se naravnost, nato na desno in pri prvi kapeli na levo. Torej vam je bita za orientacijo kapela ob cesti. Take točke so bile v preteklosti še bolj spoštovane, kajti ni bilo toliko kažipotov, kot jih premorejo ceste danes. Tisti, ki je bil pri vojakih; vsaj v preteklosti je bito tako, pa tako ve, da se vojaki na vajah orientirajo po kapelah, križih in podobnih znamenjih v naravnem okolju. Zato tudi ni mogoče vsake kapele takoj podreti, kot so si nekateri zamišljali po drugi svetovni vojni.
Vemo tudi, da so kapele in druga nabožna znamenja večinoma iz daljne preteklos-ti. Postavljali so jih v najrazličnejše namene, največkrat pa v zahvalo kakemu patronu, ki je ljudem pomagal v nesreči.
Pogled na Benico leta 1938, to je le deset let po tistem, ko je bila ustanovljena kolonija. Hiše so bile iz lesa, lepenke in blata.
lo življenje šele po vojni, po osvoboditvi. Melioracije in gradnja nasipa ob Muri so preprečile poplave. ljudje so na zemlji več pridelali, nekateri pa so se zaposlili v Lendavi, nekaj se.jih je vrnilo na Primorsko. Mladi so čedalje bolje živeli in začeli graditi nove domačije, tokrat zidane in trdne, kot da v njih še vedno ni ugasnil spomin na pretekle strahote, ki so jo povzročale poplave.
Danes, po 60. letih, je Benica novo naselje, le tu in tam so še sledovi nekdanjih starih koč. Letos se jim je izpolnila davna želja, da bi bili z asfaltno cesto povezani s Petišovci. Cesta je nared, sedaj so bliže Petišovcem in tamkajšnji koloniji, kjer živijo njihovi sorodniki in znanci. Tudi s Pince—Marofom jih vežeta nov most in asfalt. Življenjske razmere so se popravile, mladi so se vrnili v svojo vas in začeli graditi hiše in snovati družine. Benica je tudi na pragu novega, morda še hitrejšega razvoja. V bližini naj bi zgradili rudnik premoga. Vest, da bodo zgradili tudi termocentralo, ki naj bi uporabljala premog iz rudnika, pa jih prav nič ne veseli. Zavedajo se namreč, da bi s tem zelo grobo posegli v naravo, da bi bilo za večno konec čistega zraka in prelepega Murskega gozda, polnega živali.
Benica živi danes mirno življenje, brez bojazni, da bi jih ogrožala voda ali nasilje. V 60.1etih so veliko pretrpeli, zaslužijo si lepše življenje.
Jani D,
Niso pa tudi redki spomeniki, ki so jih postavili v spomin na kugo, ki je v naših krajih pomorila večino prebivalstva. To so kužna znamenja, ki sodijo med najstarejše spomenike naših krajev.
Toda prav ti objekti na podeželju čedalje bolj propadajo. Skrb za ohranitev so prevzele kulturne ustanove, ki pa imajo malo denarja za tovrstne posege. Se sreča, da si mnogi lastijo te objekte in jih tudi vzdržujejo. Toda pri tem nastanejo težave. Poleg pomanjkanja denarja je tudi pomanjkanje mojstrov. ki bi znali, pa tudi hoteli za majhen denar poslikati kapelo ali križ. Mi smo ob priliki, bilo je poleti, srečati takega mojstra pri delu. To je bil Ivan Hodnik iz Ženika pri Vidmu, ko je slikal kapelo na Janševem Vrhu. Kapela na križišču cest Radgona —Spodnji Ivanjci—Janžev Vrh je sicer last Pintaričevih, vendar spomeniško zaščitena. Ker je bila zelo načeta, so se odločili za obnovo. Slikopleskarska dela in poslikave je prevzel upokojeni sohoslikar Ivan Hodnik. Tisti, ki so se vsak dan vozili mimo kapele, teh pa ni bilo ravno malo, so lahko spremljali nastanek nabožnih slik.
In kako je Ivan Hodnik postal slikar samouk ? Rodil se je 1912. leta v Murščaku. Že kot deček je rad stikal. V šoli se je rad posvečal slikanju, kar je opazil tedanji osnovnošolski upravitelj. Ta ga je napotil k akademskemu slikarju Francu Koširju, ki zaradi invalidnosti ni mogel redno delati. Pri njem je mali Ivan dobil prve napotke o slikarstvu. Se bolj pa se je izpopolnjeval pri mojstru sobosli-karju Švaglu v Slaptincih. Ko se je izučil, ga je k sebi povabil cerkveni slikar Horvat, ki je nekaj časa živel in delal v Gornji Radgoni in se nato preselil v Maribor. Pri njem je delal od 1930. do 1941. leta. V tem času so obnavljali in poslikavali cerkve v Slavoniji, Vojvodini in tudi v Sloveniji. Njihove poslikave, torej tudi Ivanove, krasijo cerkve v Pito-mači, Gorečnici, Osijeku, Vukovarju. Bakoviči, Novem Sadu, Velki (Marija snežna) in v Brežicah. Po vojni je skupaj z mojstrom Francem Šklecem poslikat le cerkev sv. Jurija v Slov, goricah. Med vojno pa je delal na pošti v Križevcih pri Ljutomeru. Po vojni je bil tudi štiri leta poklicni predsednik zadruge. Pozneje se je zaposlil v tovarni okrasne keramike v Gradcu v Avstriji, odkoder je šel v zasluženi pokoj. Kot pravi, ima sedaj veliko časa za potrpežljivo slikanje kapel. Ker tovrstnih ljudskih umetnikov primanjkuje, ima veliko dela. Veseli pa ga tudi, da ljudje le niso pozabili na te prelepe kulturne objekte na podeželju.
Ludvik Kramberger
DŽOVANI MOČNEJŠI OD DŽUNE
Bioenergija, beseda, ki mnoge navdaja s strahom in obenem z upanjem. Večkrat smo v časopisih lahko brali o znani Džuni, ženski iz Sovjetske zveze, ki je s svojimi rokami, z nevidno energijo, pravzaprav z bioenergotera-pijo, pomagala pri zdravljenju tudi mnogih pomembnih sovjetskih državnikov in znanstvenikov. Mi pa niti ne vemo, da imamo ljudi s podobnimi lastnostmi tudi doma, na sončni strani Alp.
Pred kratkim je dočakal Abrahama. Na njem ni nič nenavadnega. Še pred tremi leti je živel normalno življenje v domačem Hrastniku. Potem pa seje zgodilo! »Nekaj z mojo nogo je bilo narobe, saj sem čutil močne bolečine v kolenu. Bilo je, kot bi mi kdo nož zabadal vanj. Tudi hoditi več nisem mogel. In tako sem se prijel za koleno. Bolečina je prenehala. Odmaknem roko, bolečina se vrne. Zato sem roko ponovno položil na koleno in ostal v takem položaju kar nekaj minut. Ko sem potem spet odmaknil roko, pa bolečine ni bilo več. Počutil sem se normalno.«
Tako se je potem vse skupaj začelo. Potrebno je bilo pomagati ženi in sorodnikom in kaj kmalu so o »čudežu« govorili že po celem Zasavju. »Predvsem v Trbovljah sem imel številne težke primere. Poklicali so me k nekemu možu, ki je preživel že štiri srčne ifarkte. Bil je nepokreten. Zdravniki so rekli, da mu ni več pomoči. Na razdaljo 7 metrov sem ga, ne da bi se ga dotaknil, potegnil iz postelje. Vstal je in normalno zadihal. Le noge je imel še precej zatečene. Obiskal sem ga še nekajkrat in tudi teh težav je bil kmalu re= šen.« .
Seveda so se po takšnih primerih govorice hitro širile. Iz dneva v dan je več ljudi trkalo na njegova vrata. Izkazalo se je, da ima največ uspeha pri zdravljenju obolelih astmatikov in tistih, ki bolehajo na živcih. »Tu skoraj hi bilo primera, ki ga ne bi pozdravil. Spomnim se tako na možakarja iz Trbovelj, ki je imel bronhialno astmo. Bilo je poletje in človek je dobil močan napad. Ko sem prišel, je bil že ves moder in na
Ivan Pirc: »Naprej dajem le tisto, kar mi je dala mati narava«.
koncu svojih moči. Po 10 minutah terapije je glo-boko zadihal in olajšano dejal: »Že spet diham.Že spet diham normalno.« Vzdušje je bilo res nepopisno, saj je bilo poleg veliko ljudi. Tudi za mene so bili to enkratni občutki. Ne morem reči, da sem bil bolj srečen kot on, ampak vsaj tohko sem bil.«
Že čez 8000 jih je šlo skozi njegove roke. Mnogo je takih, ki so povsem ozdraveli. »Veliko jih pravi, da mi še mnogo dolgujejo. Zahvaljujejo se mi tudi v pismih. Jaz pa pravim, da dajem najprej le tisto, kar mi je dala mati narava. Zaradi tega tudi ne zahtevam nobenega denarja, saj mi z njim ne mprejo poplačati tega, kar imam. Pomagam vsakomur, generalu, sodniku, vsem bom poskušal pomagati, če drugega ne, da vsaj zmanjšam bolečine. Pri tem sploh ne mislim na kakšen strah ali da bi mi kaj škodovalo.«
— HOTIZA-----------
Diskontna
Sredi leta, ko smo direktorja lendavskega Univerzala, Jožeta Kocona, pobarali, ali ne bi kazalo urediti diskontne trgovine, je odvrnil, da o tem ne razmišljajo, ker nočejo lastne konkurence. Zdaj pa so očitno spoznali, da je treba po poti, kot jo gredo drugi trgovci: omogočiti tudi poceni nakup. Konkretno: pred dobrima dvema mesecema so začeli prodajati alkoholne in brezalkoholne pijače v svoji prvi diskontni trgovini v marketu v Lendavi nasproti starega zdravstvenega doma. Te dni pa so odprli že drugo diskontno prodajalno, in
trgovina
sicer v zadružnem domu na Hotizi. V obeh prodajajo le cele zaboje piva, mineralne vode, stila, kokakole, oranžade, sokov, vina .. ., žgane pijače pa po nekaj steklenic skupaj. Tako stane steklenica mineralne vode 765 dinarjev, stila 1558, piva 1050, merlota 2060, ore 563, soka 765, konjaka 7920 itd. Cene so torej precej nižje, kot pa v drugih trgovinah, zato je prihranek pri večjih nakupih kar velik. Seveda pa bi kazalo iti še korak naprej: omogočiti poceni nakup tudi drugih vrst blaga, na primer čistilnih sredstev.	§. s.
Nogometno igrišče v Martjancih je postalo veliko parkirišče.
Ivan se zaveda svoje moči. Z njo hoče pomagati ljudem. Kljub številnim obremenitvam pa še vedno hodi v službo, v kemično tovarno v Hrastniku. V prostem času in ob koncu tedna pa je na razpolago vsem, ki ga potrebujejo. V zadnjem obdobju preživi veliko prostih sobot in nedelj v Prekmurju. Kako to? »Moj zet je s Kobilja in tako sem že prej večkrat prihajal sem. Seveda seje tudi tu hitro razvedelo za moje sposobnosti.« Tako je pomagal že mnogim in vse več ljudi je hotelo njegovo pomoč. V Martjancih ima zdaj nekakšno ordinacijo. Ljudje prihajajo že zjutraj ob 3. Registracije na vozilih: MS, MB, ČK, VŽ .. . pričajo odkod prihajajo. Vedno več je tudi tujcev.
Nekaj primerov je bilo že tudi takih, ko so zdravniki dvignili roke nad bolnikom. »Tako je bilo tudi s triletnim Kristjanom. Osemkrat je že prebolel pljučnico. Bil je slabo razvit otrok, praktično še brez zob. Na ljubljanskem kliničnem centru mu niso več vedeli pomagati, zato so ga poslali domov. Ko sem prišel k njim, je bil ves zaripel in moder. Komaj je še dihal. Po moji nekajminutni intervenciji se je hropenje zmanjšalo in fant je že laže zadihal. Prišel sem še nekajkrat in čez 14 dni je fant dobil že 16 zob in je lahko že normalno jedel. Bil je zdrav.«
Veliko stikov Ivan z zdravniki ni imel, čeprav nekatere bolnišnice pošljejo tu in tam tudi koga k njemu. »Tudi zdravniki"točno vedo, da je to resnica. Da bioenergija obstaja in daje z njo možno zdraviti. Mogoče se bojijo, da bi jim bioenergetiki odjedali kruh?« Meni ne gre za nobeno čast ali slavo, želel bi le pomagati ljudem. Če so torej na številnih merjenjih ugotovili, da imam veliko moč, da sem kar za četrtino močnejši od Džune in da je imel takšno moč do zdaj le še eden na svetu, bi morali znati to bolje izkoristiti.« Res bi bilo najbrž prav, da tudi znanost pove svoje, saj se zdaj dogaja, da se z bioenergijo ukvarjajo tudi takšni, ki teh sposobnosti nimajo. Za nekatere je to samo donosen posel.
»Večina ljudi čuti nekakšen strah pred menoj. Čarovnik iz Hrastnika, hipnotizer... in podobni nazivi krožijo med ljudmi. Bilo pa je tudi nekaj takih, ki mi niso verjeli. Hitro namreč začutim, s kakšnimi nameni je kdo prišel k meni, ali resnično na zdravljenje, ali pa me le preizkuša. Neka Savinjčanka, ki že 27 let živi na Floridi, seje hotela ponorčevali iz mene. Povabil sem jo domov na kavo. Sedela je za mizo, sam pa sem stopil pred štedilnik in jo samo gledal, ženska je počasi začela lesti pod mizo in me je prosila, da naj ji oprostim, če se je hotela norčevati iz mene.«
Ivan čuti ljudi in njihove bolezni tudi na večje razdalje, tudi skozi steno. Z rokami se usmeri nad telo in ga pregleda od glave do pet. Bolezni pa čuti v petih fazah. Če so prsti le malo mravljinčasti, to pomeni, da bodo težave na določenem organu nastopile šele čez nekaj let. Ko so prsti že bolj mravljinčasti so težave oziroma določena bolezen že prisotni. Tretja faza so rane. Prsti so zelo mravljinčasti, peče pa ga tudi že dlan. V hujših primerih ga boli tudi laket. Peti primer pa je rak. Čuti ga izrazito hitro in z mravljincem. Poleg tega pa nekatere bolezni, rak, slinavko in sladkorno, občuti tudi v drobovju. »Večkrat sem se že peljal v avtobusu zraven osebe, ki je bolehala za sladkorno boleznijo ali slinavko. Dostikrat nisem zdržal ob njej, v drobovju me je vse bolelo, zato sem se moral presesti.«
Veliko primerov je še opisal Ivan. Zgodbe o fantu in dekletu iz Berilna, pa mnogih znanih in neznanih ljudeh iz Zasavja. Pomurja in tudi iz tujine. »Osrečil sem že veliko ljudi, in če bi me že jutri zmanjkalo, ne bi tega nikoli obžaloval. To delo opravljam pošteno, že od prvega dne, ko so me kronali kot najmočnejšega. Že takrat sem si rekel, da me nobeden ne bo mogel preplačati in da ne bom delal razlik med ljudmi. Tako bo tudi v prihodnje.«
t	S. Ebry
Skrb za požarno varnost
Z novo organizacijo Gorenja Varstroj v Lendavi so se v teh dneh predstavniki delovnih organizacij Gorenje Varstroj in Gorenje Imo, dogovorili, da bo industrijsko gasilsko društvo Gorenja Varstroj, ki letos praznuje 10-letni-co obstoja, v prihodnje nosilo naziv IG D Gorenje Lendava. Ob tem naj povemo, da so člani IGD vsa leta dokaj aktivni, saj so na raznih tekmovanjih v občini in zunaj nje dosegli zavidljive rezultate. Člani so redno skrbeli za opremo in orodje in letos razvili tudi društveni prapor.	j 7erdjn
VESTNIK, 17. NOVEMBRA 1988
STRAN 15
dopisniki so zabeležili
Kot smo pred kratkim poročali, so dela pri obnovi Vile Holt v Crešnjev-cih, za kar je dala sredstva občinska stanovanjska skupnost, že končali. Urejali so le okolico. Kot je že običaj, okrog novih zgradb takoj položijo asfalt. Toda, če smo kritični, tega Vila Holt ne bi ravno zaslužila. Vsaj občutek je tak. Vila stoji namreč v podeželskem okolju in bi bila okolica gotovo pristnejša, če bi dvorišče tlakovali s kamnom, ki so ga včasih lomili v LOMANOŠAH. Ker pa tega ni, bi pristajal tudi tlak iz granitnih kock. Tako pa smo bili priča polaganju črnega asfalta, kot vam prikazuje slika.	Ludvik Kramberger
PANONIJA IN RABA
Med zadnjim obiskom odposlancev madžarskega podjetja Raba iz Somhotela so jim gostitelji pokazali proizvodne obrate Panonije, se pogovarjali o sindikalnem delu in sodelovanju pri organiziranju letovanj in športnih srečanj.
Madžarskim odposlancem so nato pripravili sprejem na občinskem sindikalnem sveta * Murski Soboti. FRKl'
LENAkt
Centrovod odprl tovarno v Durdevcu
Lenarški Centrovod se vse bolj širi, tako je pred dnevi v Mariboru odprl lastni inženiring, v Klini na Kosovu sodeluje pri gradnji tovarne suhih malt, v Durdevcu na Hrvaškem pa je odkupil tovarno malt.
Dejavnosti tega lenarškega delovnega kolektiva s 372 zaposlenimi so visoke gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, popravila industrijskih, gospodarskih in drugih zdradb, montaža, kovinskopredelovalna industrija, strojegradnja in umetno kovaštvo, v novi tovarni pa bodo delali suhe malte.	F. Bratkovič
KOMUNALNA DELA
Po več kot treh mesecih prizadevanj so delavci SGP Pomtirje končali urejanje kanalizacije med Vančo vasjo in Borejci. K plačilu stroškov za kanalizacijo je zaselek Romov primaknil 50 milijonov dinarjev, krajevna skupnosti Tišina je prispevala gramoz, krajani Bore-jec pa so uredili avtobusno postajališče, dosežek tega območja pa je tudi asfaltni trak do Kupšinec. FRKU
Pomurski pododbor za varstvo človekovih pravic
Na podlagi cirkularnega pisma in predhodnega dogovora so pristopni člani ljubljanskega Odbora za varstvo človekovih pravic iz Pomurja, pa naj si bo to kolektivni ali individualni podpisniki, ustanovili minuli petek svoj pomurski pododbor.
V Ljutomeru so se tako zbrali lendavski, gomjeradgonski in ljutomerski člani ljubljanskega Odbora. Pogovarjali so se o obisku Ivana Borštnerja v Prlekiji in o prisotnosti Janeza Janše in Igorja Bavčarja na mladinski politični šoli na Ptuju. Precej pogovora so namenili aktivnostim Bavčarjevega odbora in tudi konkretnim akcijam za čim večjo pomoč osrednjemu odboru. V skladu s tem so se dogovorili, da bo delo pododbora v celoti javno in da bo pododbor vodilo kolektivno vodstvo. Sestajali se bodo zmerom v drugem občinskem središču v Pomurju, precej aktivnosti pa bodo v tej dneh namenili organiziranju dostave ozimnice družine Borštner.
Z največjim obžalovanjem in ogorčenjem so sprejeli informacijo, daje na republiški kandidacijski konferenci diskutiral Štefan Lazar iz Gornje Radgone in dejal, »da so Pomurci ogorčeni zaradi izjave Odbora za varstvo človekovih pravic« in v zvezi s kandidatura Igorja Bavčarja, da »ljudje, ki sodelujejo pri takih stvareh, nimajo prostora v predsedstvu SRS« (Delo, 28. 10. 1988). Pomurski pododbor se je distanciral od nastopa omenjenega tovariša ter ugotovil, da ni imel na RKK pravice in pooblastila nastopati v imenu Pomurja, pomurskega delovnega človeka in kmeta, temveč envetualno samo v imenu OKK Gornja Radgona oziroma svojem imenu, kar pa bi moral predhodno posebej poudariti.	STRU
Z IZDELKI PREVERJENE VISOKE KAKOVOSTI
{ - MONTAŽNE HIŠE 1 ’ - PREGRADNE STENE 1 < - VRTNE GARNITURE iS - STENSKE OBLOGE
O JELOVICA
PRODAJNA MESTA:
MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel. (069) 22 921, CELJE, Božičeva 3. tel. (063) 25 881, ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, te’. (064) 631 241.______________________
V prostorih turistične kmetije Štefana Majcna so DPO in krajevna skupnost Tišina pripravile letošnje srečanje ostarelih občanov. Prek 120 starejših krajanov je pozdravil predsednik krajevne konference SZDL Franc Bratkovič, v kulturnem programu pa so nastopili učenci tišinske osnovne šole z recitacijami ter glasbenimi in ritmičnimi točkami. FRKL’
Ljubiteljstvo ne pozna meja, saj vsak v nečem najde svoje zadovoljstvo. Jože Mertiik iz Beltinec, Kmečka 22, vidi zadovoljstvo v gojenju »šefof«. Njegovo domačijo tako krasijo raznovrstni »šefi«, od navadnih, ki jih uporabljamo za zajemanje vina iz soda, pa do okrasnih, katerih domovina je menda Indija.	Foto: F. M.
Premalo za besedni dvoboj
OO ZK v KS Stogovci je organizirala za vse člane osnovne organizacije in tudi za vse'druge predavanje z naslovom Tržno gospodarstvo. Na razumljiv način nam je težave, možnosti in želje v zvezi s tržnim gospodarstvom, ki si ga nekateri tako želimo, drugi pa zopet ne, predstavil Vito Gyorek, strokovnjak za finance pri ABC Pomurki iz Murske Sobote. Vse je bilo na visoki ravni, le tistih, katere »naj bi« tema zanimala, ni bilo. Razen štirih članov OO ZK iz OŠ in njihove predsednice sindikata, se predavanja ni udeležil nihče od drugih članov kolektiva, kar seveda samo potrjuje zainteresiranost pedagoških delavcev za to področje in po dragi strani morda, da »o tem že vse vedo«. Katera definicija je prava, naj presodijo sami. Enako seveda drži tudi za večino članov OO ZK iz KS Stogovci, kot tudi za večino predstavnikov DPO v KS. Kar malo nerodno mi je bilo predstaviti tov. Gyoreka ob tako malem številu zainteresiranih. Priznati moram, daje tov. Gyorek strokovnjak, ki gaje potrebno iskati, in da bi vsakomur koristilo, če bi ga poslušal. Marsikomu bi lahko bilo tudi v čast, če bi se lahko spustil z njim v besedni dvoboj, kar smo storili samo trije od navzočih. Tudi to verjetno samo potrjuje, koliko vemo o razmerah, v katerih tačas živimo.
Predavanje je bilo resnično na visoki ravni, a menim, da bi osnovnošolski učitelji morali biti na ravni takšnega predavanja, česar seveda niso dokazali. Morda niti ne vedo, da seje potrebno na takšno in podobna predavanja že tudi doma malo pripraviti za debate.
B. Macuh
Asfalt še ta mesec
Prejšnji mesec so v Strehovcih delavci cestnega podjetja iz Murske Sobote začeli z asfaltiranjem vaških cest. Nanje so navozili prek 2 tisoč kubikov gramoza iz gramoznice v Ivancih. Nekaj denarja so zbrali s krajevnim samoprispevkom, nekaj pa je prispevala republiška skupnost. Skupna vrednost vseh del znaša 340 milijonov dinarjev. Trinajst kilometrov asfaltne prevleke naj bi naredili še ta mesec.	K. Ščavničar
Otroku le najboljše
Ob tednu otroka so se vzgojiteljice otroške vrtca Lendava tudi letos zelo potrudile ter otrokom pričarale kar največ veselih uric. Pri pripravi načrta so sodelovali s svojimi predlogi tudi otroci. V vseh 16 vrtcih so vzgojiteljice pripravile lutkovne igrice. Ponekod so bile igre na igrišču, katerega so otroci z vzgojiteljicami v ta namen uredili po svoje. Vznikli so kotički raznih vrst: kuhinjski, lutkarski, modelarski in drugi. Otroci so se lahko en dan v tednu odločili, s katero tovarišico bodo prebili dan, oziroma pri kateri dejavnosti bodo sodelovali. Vzgojiteljice so organizirale pravljične krožke, pripravile koncert, predvajale risanke in diafilme, izvedle športno dopoldne. Za jedačo in pijačo so poskrbeli otroci s pomočjo kuharja, kuharic, vzgojiteljic, varuhinj in nekaterih mamic. Mize so bile bogato obložene z jesenskimi dobrotami, kot so: pečen kostanj, krompir, jabolka, hruške in drugo sadje. Tudi petja in glasbe ni manjkalo. Pri nakupu igrač in didaktičnega materiala so v tednu otroka pomagale delovne organizacije: Lek, Ina Nafta, Elektrokon-takt, Primat in Varstroj. Že večkrat pa so priskočili na pomoč ter pomagali ublažiti pomanjkanje sredstev za nakup igrač, ki spadajo med potrošni material, In-dip, Toko, Žižki, Planika, Opekarna, Gradbenik, Ljubljanska banka, Karavla Pince in krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi, Gaberje, Hotiza, Črenšovci in Odranci.
Želja vzgojiteljic je, da bi s svojim delom opravičile zaupanje staršev in delavcev delovnih organizacij, kamor bodo čez leta stopili današnji malčki s privzgojenimi delovnimi navadami.
Še vnaprej želijo ohraniti ustaljene oblike sodelovanja z DO in KS. Srečanja otrok z delavci v organizacijah združenega dela so vedno prijetna. Zmožnosti predšolskih otrok so skromne. Ponudijo lahko le pesmico, deklamacijo, kak svoj izdelek.
Geslo letošnjega tedna otroka je Dajmo otroku najboljše, kar premoremo. Zaenkrat imajo mirno vest, da dajejo vse, kar premorejo v današnjem času. Efka Alt
METALURG IN KOGRAS
Letos je na 3. cerkvenjaškem srečanju ansamblov narodnozabavne glasbe Cerkvenjak 88 sodelovalo 12 ansamblov: trio Škrjanec z kvartetom Jeruzalem, Prijatelji, Ekart, Potrč, Kogras, Ptujskih 5, Metalurg, Zorko, Ptujski orfej, Mladi prijatelji, Mariborski kvintet in Unior.
Čeprav med zasedbo ni bilo že znanih sestavov, je tokratno srečanje pokazalo, da se s še več prizadevnosti prireditelja, Kulturnega društva »Jožeta Lacka v Cerkvenjaku, in ob pomoči lenarških kulturnih krogov srečanje ansamblov v Cerkvenjaku lahko razvije v festival. Srečanje je že zdaj tekmovalnega.pomena in je dokaj popestrilo skromno kulturno ponudbo v tem koncu Slovenskih goric. 
L nagrada strokovne komisije za najboljšo izvedbo je pripadla ansamblu Metalurg, 2. nagrado je prejel ansambel Ptujskih 5 in 3. nagrado Mladi prijatelji. Občinstvo je s prvo nagrado nagradilo Kogras, z drago sestav Ekart in s stretjo nagrado Mlade priajtelje.
F. Bratkovič
Letošnja jesen je bila kljub sušnemu poletju zelo radodarna. To nam prikazuje tudi posnetek, na katerem vidimo Jo-lanko Duh iz Ženavelj in krmilno peso, ki jo je pridelala. Kapitalni primerek je tehtal 17 kilogramov, v višino pa je meril kar 96 cm, z listjem vred seve.
Foto: Milan Gašpar
Nova zbiralnica mleka
Krajani Zbigovec in njene okolice so si že več let prizadevali, da bi v kraju uredili sodobno zbiralnico mleka. Sedaj namreč zbira mleko Marija Mulec kar v velike aluminijaste kangle. Toda, kot kaže, bo kmalu takega zbiranja konec. V neposredni bližini sedanje zbiralnice gradijo ob gasilskem domu novo sodobno zbiralnico mleka, v kateri bodo nameščene sodobne hladilne naprave, ki bodo omogočale tudi zbiranje mleka večerne molže. Tudi tokrat so se izkazali člani gasilskega društva Zbigovci — Lastomerci in odstopili prostor za gradnjo prizidka k domu gradbenega dela pa opravili prostorovljno. Za postavitev zbiralnice je Kmetijska zadruga Radgona prispevala le potrebni material. Sedaj je zbiralnica že pod streho, potrebno bo le urediti inštalacije za namestitev hladilne opreme in bazena za zbiranje mleka.	L. K.
'  i4
Gotovo se mnogi nostalgično spominjajo časov, ko se je ob ročnem ličkanju koruze ob večerih pelo in zabavalo. Danes to opravlja stroj, pa še zelo nevarno je.
Posnetek je bil narejen pri Jošarjevih v Šulincih.
Foto: Milan Gašpar
STRAN 16
VESTNIK, 17. NOVEMBRA 1988
šport
ŠPORTNI OBRAZI
Anita Gjerek republiška prvakinja
Kajak-kanu klub Bistrica ima v svojih vrstah nekaj obetavnih mladih tekmovalcev in tekmovalk. ki so se že doslej uveljavili predvsem na republiških tekmovanjih. Med te gotovo sodi 14-letna Anita Gjerek, učenka 8. razreda osnovne šole na Bistrici. S kajakaštvom se je začela ukvarjati pred tremi leti v domačem klubu. K tej dejavnosti jo je pritegnila sestra Mateja, ki se je nameravala ukvarjati s kajakaštvom, vendar je kmalu odstopila. V klubu pa je ostala Anita in začela redno trenirati. Prvič je nastopila na meddruštvenem tekmovanju na reku Muri v Bistrici in pri pionirkah zasedla drugo mesto v spustu. Zatem je sodelovala na republiškem tekmovanju v spustu na reki Soči v Novi Gorici in med pionirkami v spustu zasedla tretje mesto. Naslednje leto je bila že boljša in na republiškem prvenstvu v spustu zasedla drugo, v slalomu pa tretje mesto. V ekipni vožnji 3 x K-l pa so pionirke Bistrice osvojile naslov republiškega prvaka. Letos pa je Anita Gjerek na republiškem prvenstvu za pionirke na reki Ljubljanici zasedla prvo mesto v slalomu in postala
Kuzma med šestnajsterico
Zvezni odprti članski turnir V1LIM HARANGOŽO, ki je bil letos v Subotici, je pri članih zbral 135 igralcev iz vse Jugoslavije. Trije Sobočani — Kuzma, Gašič, Unger — so igrali dokaj dobro, še zlasti Kuzma, ki je dosegel zelo dobro uvrstitev med najboljših 16, kar je bila poleg Paviča ter Ignjatoviča, najboljša slovenska uvrstitev na tem turnirju pri članih.
Kuzma je v prvem kolu premagal Mrkiča (Spartak) z 2:0, Kneževiča (Lokomotiva) z 2:0, Melika (Vojvodina) prav tako z 2:0, za vstop med osmerico, izgubil s Kepčijo (Vojvodina) z 0:2 in tako dosegel lep uspeh ter prve letošnje točke za zvezno jakostno lestvico. Unger je izpadel v drugem kolu po porazu z zmagovalcem turnirja državnim reprezentantom Lupuleskom (Partizan) z 1:2, Gašič pa je izpadel v prvem kolu. Solider rezultat sta dosegli tudi dvojici Kuzma — Unger ter Pavič—Gašič, ki sta se uvrstili med najboljših 16.
Mladinsko prvenstvo SV regije za posameznike ter dvojice, ki je bilo v Gornji Radgoni, je zbralo 75 igralcev in igralk iz osmih klubov. Pri moških je prineslo popoln uspeh Pomurcem, saj je posamezno zmagal Rihtarič iz Radgone, ki je v finalu z veliko sreče premagal Orija iz Murske Sobote z 2:1, Kus je zasedel tretje mesto, Županek se je uvrstil med osmerico, Sapač med 16 in ti igralci so se tudi uvrstili na republiško prvenstvo. Breznikova pa je pri dekletih osvojila 3. mesto ter zmagala skupaj s Placetovo (Fužinar) v igri dvojic. V igri moških dvojic je zmagala dvojica Ori— Rihtarič. Dvojici Kus —Županek in Sapač— Janžekovič (Petovia) sta se uvrstili med osmerico.	M. U.
----ODBOJKA---------------------------------
ZMAGA LJUTOMERČANOV
V šestem ko)u tekmovanja v prvi republiški moški odbojkarski ligi je Agroplod Ljutomer v Križevcih premagal Celje s 3:0. Ljutomerčani so bili boljši ves čas, zlasti pa v prvem nizu. To je bila tretja zmaga Ljutomerčanov, ki so s 6 točkami na sedmem mestu, v naslednjem kolu pa igrajo na Ravnah s Fužinarjem.
V predzadnjem jesenskem kolu v drugi republiški odbojkarski ligi vzhod ekipi Pomurja iz Murske Sobote nista bili uspešni, čeprav sta igrali doma. Odbojkarji Turbine so premagali Pomurje s 3:1, odbojkarice Palome Branika II pa so slavile nad ekipo Pomurja s 3:0. V zadnjem jesenskem kolu igrajo odbojkarji Pomurja s Strojnsko reko, odbojkarice Pomurja pa z Granitom.
Odbojkarice Pomurja iz Murske Sobote — članice druge republiške lige vzhod. Stojijo od leve: Robert Gruškovnjak, Barbara Šušek, Sabina Roudl, Tanja Kovač, Ivanka Bokan, Metka Hochsteter, Boris Cipot (trener). Čepijo: Romana Tanšek, Sandra Smis), Nataša Kmelen, Darja Matjašec in Darja Forjan. Foto: N. Juhnov
SOBOČANI ČETRTI
V Gradcu v Avstriji je bilo tekmovanje slepih in slabovidnih v igri z zvenečo žogico štirih dežel: Koroške, Štajerske, Hrvaške in Slovenije. Slovenija, ki so jo zastopali Sobočani Maučec, Potočnik in Ti-nev, je zasedla četrto mesto.
TURNIR ZA DAN REPUBLIKE
Ob praznovanju 65-letnice nogometa v Pomurju prireja NK Mura iz Murske Sobote velik turnir v malem nogometu za dan republike. Turnir, ki bo v novi športni dvorani OS Edvarda Kardelja v Murski Soboti, se bo začel v nedeljo, 27. novembra 1988, ob 8. uri in bo trajal do srede, 30. novembra, odvisno od števila prijavljenih ekip. Prijavnina za sodelovanji''na turnirju je 100.000 dinarjev za ekipo. Prve tri ekipe bodo prejele denarne nagrade (1,000.000, 500.000 in 200.000 dinarjev). Nagrajeni bodo tudi najboljši igralec, strelec in vratar. Žrebanje ekip bo v četrtek, 24. novetpbra, ob 17. uri v prostorih Partizana v Murski Soboti.
republiška prvakinja, v spustu pa je bila tretja. Sicer pa se je izkazala tudi na drugih meddruštvenih tekmovanjih, kjer je bila vselej med prvimi tremi tekmoval-
kami. Tako je uspešno končala svoje nastope v konkurenci pionirk, saj bo v naslednji sezoni tekmovala pri mladinkah. Zaveda se. da bo tokrat konkurenca močnejša, zato bo potrebno tudi več vaditi. Kljub vsemu pa upa. da bo tudi v tej konkurenci dosegala približno takšne uspehe kot doslej.
F. M.
NOGOMET
Mura na petem mestu
V predzadnjem jesenskem kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi je soboška Mura pred okrog 400 gledalci doma premagala Medvode z 2:0. Strelca golov sta bila Gruškovnjak in Gabor. Mura je s 14 točkami na petem mestu, v zadnjem kolu pa igra v Ljubljani z istoimenskim moštvom.
V slovenski območni nogometni ligi vzhod je igrala lendavska Nafta v zadnjem jesenskem kolu doma z Dravinjo neodločeno 1:1. Gola za Nafto je dal Horvat. Pekre pa so v Mariboru premagale Veržej z 2:0.
Jesenski del OČL
Steklar Šmartno Drava Pekre Dravinja Železničar Partizan
NAFTA Proletarec VERŽEJ Papirničar Pesnica
11 7 3
11 6 5
11 5 3
H 5 3
11 4 4
115 1
11 4 2
114 2
II 3 3
II 3 2
II 3 I
1113
I 26:10 17 0 23:10 17
3 18:12 13
3 18:16 13
3 27:17 12
5 13:17 11
5 16:18 10
5 17:30 10
5 15:20 9
6 13:14 8
7 15:21 7
7 8:25 5
STRELSTVO
Zmaga
Noršinec, poraz Ljutomera
V četrtem kolu tekmovanja v prvi republiški strelski ligi so Noršinci premagali ekipo F. Leš-nik-Vuk iz Hotinje vasi s 1452:1438 krogov. Žalec pa je premagal Ljutomer s 1467:1435 krogov. Po štirih kolih so Noršinci s 6 točkami in 5815 krogi na tretjem mestu, Ljutomer pa z 2 točkama in 5768 krogi na dese-tern mestu.
Četrto kolo je bilo na sporedu tudi v drugi republiški strelski ligi sever. Rezultati — Jovo Jurkovič Videm :Mura Murska Sobota 1434:1427, I. pohorski bataljon Ruše:SCT Murska Sobota 1453:1409, Središče: Panonija Murska Sobota 1392:1409 in Kovinar Muta:Koloman Flisar Tišina 1407:1440 kroge.
Tišina	58I5	8
Ruše	5796	6
Mura	5742	6
Panonija	5721	6
Videm	5687	4
Muta	5610	4
BK Maribor	5633	3
Središče	5639	2
Kajuh Maribor -	5580	1
SCT MS	5630	0
---ŠAH------------------
PORAZ RADGONČANOV
V. tretjem kolu tekmovanja v drugi Republiški šahovski ligi vzhod je Impol premagal Radgono s 4,5:1,5 točke. Zmago za Radgono je dosegel Štelcer, remiziral pa je Mastinšek.
Na republiškem sindikalnem tekmovanju v šahu, ki je bilo, v Radovljici, je sodelovalo 63 šahistov. Gerenčer iz Lendave je s 6 točkami zasedel 25. mesto, Vida pa je bil s 5 točkami 35.	J. G.
Maričeva in Gruškovnjak Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo dva hitropotezna turnirja za mladince in mladinke. Na oktobrskem turnirju, kjer je sodelovalo 18 igralcev in igralk, je zmagala Maričeva pred Časarjevo, Bakanom, Kavaševo in Kelemenom. Na novembrskem turnirju pa je med 30 šahisti zmagal Jože Gruškovnjak pred Tomijem Gruškovnjakom, Časarjevo, Kelemenom in Jerebicem.
Turnir v Mlajtincih
NK Mlajtinci prireja v nedeljo, 20. novembra 1988, ob 13. uri v vaško-ga-silskem domu v Mlajtincih šahovski turnir nekategornikov. K sodelovanju vabijo čim več šahistov.
Z LETALSKO SOLO DO NOVIH KADROV
Poleg nalog, ki so posebnega družbenega pomena, posvečajo pri Aeroklubu Murska Sobota posebno skrb tudi športni dejavnosti. Po besedah upravnika kluba, Štefana Ružiča, so z letošnjo sezono zadovoljni, saj so uresničili programe v posameznih sekcijah. V motornem letenju, kjer je sodelovalo 13 pilotov, ki so imeli na voljo tri letala, je bila dejavnost usmerjena v kondicijski trening, pre-šolanje na druge tipe letal, vleke jadralnih letal, skoke padalcev, sodelovanje na vojaških vajah in večjih družbenopolitičnih manifestacijah ter tekmovanjih. Na tekmovanjih so tokrat dosegli zavidanja vredne rezultate. Na republiškem motornem reliju v Novem mestu je posadka Vogrin-Pfeifer zasedla prvo mesto v točnem pristajanju, v skupni uvrstitvi pa je bila šesta. Na jugoslovanskem motornem reliju pa sta Vogrin-Pfeifer zasedla 14. mesto med 31 posadkami, kar je tudi lep uspeh, saj so sodelovali večinoma poklicni piloti, ki
li. MNL MS
Zaostali tekmi
Pušča : Serdica	2:0
Prosenjak. : Serdica	2:1
Jesenski del
Apače	9	6	2	I	23:6	14
Serdica	9	5	2	2	24:7	12
Hodoš	9	5	2	2	24:13	12
Pušča	9603 26:20 12
llplavih	9 3 6 0 23:17 12
Križevci	9	3	2	4	11:21	8
Vrelec	9	2	3	4	17:24	7
Prosenjak.	9	2	2	5	12:20	6
Bogojina	9	2	1	6	13:24	5
Grad	9	1	0	8	16:37	2
POL — moški
Rezultati: — I. kolo
Radgona : Veržej	0:2
Radgona : Križevci	0:2
Križevci : Veržej	0:2
Radenci : Pomurje II	2:0
Pomurje II : Cven	0:2-
Cven : Radenci	0:2
Radenci	2	2	0	4:0	4
Veržej	2	2	0	4:0	4
Križevci	2	I	1	2:2	2
Cven	2	I	1	2:2	2
Pomurje II	2	0	2	0:4	0
Radgona	2	0	2	0:4	0
POL — ženske
Rezultati — I. kolo
Cven:Radgona	2:1
Radgona :Mladost	2:1
Cven:Mladost	2:1
Cven	2	2	0	4:2	4
Radgona	2	1	1	3:3	2
Mladost	2	0	2	2:4	0
ATLETIKA
PERGARJEVA DRUGA
Na prvenstvu ljubljanskih univerz v krosu je sodelovala tudi Manuela Pergar, članica AK Pomurje iz Murske Sobote in dosegla lep uspeh. V teku na 2,5 km dolgi progi je zasedla odlično drugo mesto.	MS
GRABAR PETI
V Džurdženovcu pri Osijeku je bil šesti tradicionalni mali tekaški maraton. Med 200 tekači iz vse Jugoslavije je sodeloval tudi član AK Pomurje iz Murske Sobote, Geza Grabar, in se lepo odrezal. S časom 1:06,34 je zasedel solidno peto mesto. Zmagal je Mariborčan Igor Šalamun.
Smučarski sejem
Ski klub Murska Sobota prireja v soboto, 19. novembra, 1988 drugi letošnji sejem zimske športne opreme. Sejem bo v domu Partizan v Murski Soboti od 8. do 15. ure. Tisti, ki ste zamudili prvi sejem, ki je bil preteklo soboto, imate tokrat priložnost, da kupite, prodate ali zamenjate športno opremo.
imajo več tisoč ur letenja. Omeniti je treba tudi prvo mesto Miloševiča na zveznem tekmovanju pilotov v Zagrebu in deseto mesto Vogrina na zveznem tekmovanju v Banjaluki. V motorni sekciji so leteli 283 ur, kar so tudi načrtovali. V jadralni sekciji, ki združuje 42 pilotov ter ima tri jadralna letala in tri dvosede, so leteli 844 ur in preleteli 8.024 kilometrov. Imajo štiri učitelje jadralnega letenja. Izšolali so tudi sedem novih, jadralnih pilotov. Na republiškem tekmovanju je Kramberger zasedel šesto, Pfeifer pa deveto mesto. V Padalski sekciji imajo 7 padalcev, ki so opravili načrtovanih 245 skokov. Izšolali so tri padalce ter bili organizator republiškega mladinskega in članskega prvenstva. Soboški padalci so dosegli tudi lep uspeh v tekmovanju za pokal Paračina, kjer je Vidovič zasedel drugo, Karas pa peto mesto. Z vključitvijo mladih tekmovalcev iz soboške prve in tretje šole je zaživela tudi modelarska dejavnost, dose
Pomurski derbi dobila Radgona
V šestem kolu tekmovanja v prvi republiški ženski košarkarski ligi je ekipa Cimosa prepričljivo premagala mlado ekipo Pomurja z 79:42. Strelke za Pomurje: Cbrova in Borčeva po 8, Fostnaričeva, Fri-škičeva in Ciganova po 6 ter Kolarjeva in Drožinova po 4. Pomurje, ki je še brez zmage, igra v naslednjem kolu z Ježico v Ljubljani.
V tekmovanju druge republiške moške košarkarske lige vzhod je Radgona v pomurskem derbiju premagala Pomurje iz Murske Sobote s 123:98. Strelci: Merklin 36, Sakovič 33, Rajbar 18, Škof in Štihec po 11, Slavič 8, Kadiš 4 in Horvat 2 za Radgono ter Juteršnik 22, Banič 18, Tinev 17, Kerčmar 12, Cigut in Roškar po 10, Žitek 4, Tušar 3 in Gregor 2 za Pomurje.
TELESNOKULTURNO POPOLDNE
Zveza telesnokulturnih organizacij Murska Sobota prireja v četrtek, 24. novembra 1988, ob 17. uri v novi športni dvorani OŠ Edvarda Kardelja v Murski Soboti TELESNOKL LTL RNO POPOLDNE. Na prireditvi bodo sodelovali cicibani iz VVZ Murska Sobota, predstavniki telesnokulturnih organizacij, kot gost pa bo nastopila tudi gimnastična skupina iz Ljubljane. Predstavili se bodo tudi nekateri vrhunski športniki. Vstopnina 2.000 dinarjev je namenjena za nakup športne opreme.
Poraza Polane in Rakovec
V devetem kolu prve republiške moške rokometne lige je Ajdovščina premagala Bakovce s 34:25. Strelcj za Bakovce: Koželj 8, Zalo-dec 5, Katona 4, Lovenjak 3, Lebar 2, Žugelj, Smodiš in Antolin po enega. Bakovci, ki so s 7 točkami na sedmem mestu, igrajo v naslednjem kolu v sredo, 23. novembra ob 19. uri v Murski Soboti z Inlesom Rikom. V prvenstveni tekmi ženske republiške rokometne lige pa je ekipa Alplesa v Murski Soboti premagala Polano s 23:19. Strelke za Polano: S. Hozjanova 10, Bačvičeva 4, Vugrinčeva 3, Šernekova in M. Hozjanova po enega. Polana, ki je z 2 točkama na zadnjem mestu, igra v naslednjem kolu z vodečim Mlinotestom.
Odprto prvenstvo v šahu
ŠD Tišina je pripravilo tekmovanje v odbojki za prvenstvo krajevne skupnosti. Zmagala je ekipa iz Gradišča pred Tropovci in Tišino ter prejela pokal.
V soboto, 19. novembra, ob 14. uri pa bo na Tišini prvenstvo krajevne skupnosti v košarki.
V počastitev dneva republike pa pripravlja ŠD Tišina odprto prvenstvo v šahu za ekipe. Tekmovanje bo v soboto, 26. novembra 1988, ob 15. uri v gostišču Časar. Ekipe štejejo štiri člane, prve tri bodo prejele pokale.
----BADMINTON---------------------------------
Lendavčani drugi v Avstriji
V Gleisdorfu v Avstriji je bil 7. tradicionalni mednarodni turnir v badmintonu. Sodelovalo je šest ekip iz ZR Nemčije, Avstrije in Jugoslavije. Med njimi sta sodelovali dve ekipi Mladosti iz Lendave in dosegli lep uspeh. Zmagala je ekipa Gradca, medtem ko je bila druga ekipa Mladosti druga, prva ekipa pa tretja. Za ekipi Mladosti so tekmovali: Kustec, Goran in Miran Dominko, Šendlinger, Skušek, Vugrinčeva, Sekereševa in Muličeva.
Nogometno moštvo Nafte iz Lendave, ki je član območne slovenske lige vzhod. Stojijo od leve: J. Pal (trener), A. Piberčnik, Bukovec, Graj, Šarkezi. J. Pal, Požgai, Zadravec, Kusek, E. Pal, R. Piberčnik (teh. vodja). Čepijo: Kasalo, Dovečer, Horvat, Pintarič, Molnar, Ši-janec.	Foto: F. Maučec
ženi pa so bili tudi odlični rezultati. Mladi modelarji so namreč zasedli prva mesta v skupni uvrstitvi na tekmovanjih v kategoriji A, ki je bilo v Slovenskih Konjicah in Novi Gorici, ter več prvih mest med posamezniki.
Z namenom, da v svoje vrste pridobijo nove kadre, je Aeroklub Murska Sobota razpisal prijave za letalsko šolo. Doslej se je že prijavilo 12 kandidatov, računajo pa, da se bo to število do konca razpisa povečalo na več kot 20 kandidatov. Program šolanja, ki je razdeljen v teoretični in praktični del, obsega 140 ur predavanj iz 12 predmetov. Kandidati morajo biti stari najmanj 16 let ter telesno in duševno zdravi, morajo pa tudi izpolnjevati obveznosti do kluba. Pri klubu računajo, da bodo spomladi izšolali 6 do 8 jadralnih pilotov začetnikov in 4 do 6 padalcev. Poleg tega pa imajo v programu še došolanje učiteljev motornega in jadralnega letenja ter pa-
dalcev.
Feri Maučec
--‘KEGLJANJE-----------------------------.
DOBER ZAČETEK NAFTE
V prvem kolu tekmovanja v prvi medžimurski kegljaški ligi je lendavska Nafta v Čakovcu premagala Zanatlijo s 4840:4633 podrtih kegljev. Posamezno: Peric 847, Levačič 802, Radakovič 793, Kopinja 779, Žalik 431, Kerman 385, Matko 407 in Zupanec 396 podrtih kegljev.
M. Žalik
VESTNIK, 17. NOVEMBRA 1988
STRAN 17
varnost in samozaščita

Potrebujemo usposobljene delavce
AGROSFRVIS, p. o.
Murska Sobota
Delovni ljudje in drugi občani želijo živeti, delati in ustvarjati v mirnem okolju, kjer ne bodo moteni in kjer se bodo počutili varne. Da se doseže stopnja nemotenosti in privzgoji varnostna kultura, je potrebno precej napora in truda. Med drugimi družbenimi organi so za zagotavljanje javnega reda soodgovorni tudi organi za notranje zadeve. Celo več, organom za notranje zadeve je to osnovna naloga.
Da bi te naloge lahko uspešno opravili, morajo biti delavci organov za notranje zadeve, še posebej miličniki, ki so kot varuhi javnega reda v stalnem neposrednem kontaktu z občani v svojem delovnem okolju, vsestransko usposobljeni, da bi lahko razrešili vse probleme občanov, za katere so pristojni. Že zdavnaj so mimo časi, ko je miličnik opravljal enostavna in manj zahtevna delovna opravila. Z družbenim razvojem so se (in se še) pred miličnika postavljajo težja, zapletenejša in miselnim naporom podvržena opravila, ki jih je sposoben izvršiti samo strokovno vsestransko usposobljen miličnik. Da bi miličnike usposobili za uspešno delo, je bila v okviru Republiškega sekretariata za notranje zadeve, leta 1967 ustanovljena srednja šola za miličnike kadete v Tacnu. V obdobju od ustanovitve je šolo končalo že veliko število mladih miličnikov, ki danes opravl ja svoje'odgovorno delo širom po Sloveniji. Letos je šolanje končala že IS. generacija, kmalu pa ga bo že 19. Sedaj je tudi čas, ko Republiški sekretariat za notranje zadeve objavlja razpis za sprejem prijav kandidatov, ki bi se želeli vpisati v kadetsko šolo v naslednjem šolskem letu. Razpis je objavljen dovolj zgodaj iz razloga, da bi morebitni odklonjeni kandidati imeli še dovolj časa za preusmeritev v druge vzgojno-izobraževalne organizacije.
Splošni pogoji vsakoletnega razpisa so naslednji:
—	da kandidat uspešno konča osnovno šolo,
—	da ni starejši od 17 let,
—	da je telesno in duševno zdrav,
—	da zoper njega ni bil izrečen vzgojni ukrep.
—	da obvlada slovenski jezik,
—	da je po programu osnovnih šol pozitivno ocenjen iz tujega jezika
Vse podrobnejše informacije o razpisnih pogojih in prijavi kandidata so zainteresiranim na voljo v sleherni enoti milice. Ob obiskih v enoti milice pa se kandidati lahko tudi podrobneje seznanijo z delom in nalogami miličnika. Na ta način si bo marsikateri mladinec lahko tudi razjasnil morebitne dileme, ki ga še ovirajo pri. dokončni odločitvi o tem, kam se bo usmeril v obdobju po osnovni šoli. Prav bi bilo, da bi se takšnih informativnih obiskov v enotah milice ob kandidatu udeležili tudi njegovi starši, da bi tudi oni v celoti spoznali pogoje, še bolj pa to. da tudi na ta način izrazijo svoj pristanek o nadaljnjem šolanju njihovih otrok, saj je takšen pristanek pri vpisu obvezen.
Že večkrat je bilo poudarjeno, da je poklic miličnika zahteven, da pa je zaradi svoje pestrosti tudi izredno privlačen, še posebno za tiste, ki imajo veselje in smisel za delo z ljudmi.
Da bi bila podoba informiranosti čim bolj popolna, lahko kandidati in njihovi starši v svojih bivalnih okoljih o tem povprašajo tudi vodje varnostnih okolišev, ki jim bodo prav tako dali potrebne informacije in po potrebi tudi objektivno prikazali delo miličnika.
V nasprotju s šolo za miličnike kadete, kjer je vpis možen v določenem obdobju v letu, pa je za šolo za miličnike (kandidati, ki imajo končano .osnovno šolo) prijavo možno podati kadarkoli, saj je za to šolo objavljen stalni razpis.
V Pomurju je bil vsa leta precej velik interes po zaposlovanju v organih za notranje zadeve. Ta interes je živ tudi še' danes. Tako ni naključje, da je mnogo Pomurcev v različnih službah organov za notranje zadeve, po vsej Sloveniji. Glede na veliko zanimanje za poklic miličnika naj mladinci ne odlašajo s prijavo na krajevno pristojni enoti milice, da bi si s tem pravočasno zagotovili svoje mesto v vzgoj-no-izobraževalnem procesu organov za notranje zadeve, >
JANEZ KONRAD
LENDAVA
---- CIVILNA ZAŠČITA
Ustanavljanje intervencijskih taborov
Republiški sekretariat za ljudsko obrambo je poslal Sekretariatom za ljudsko obrambo občin v Sloveniji osnutek sporazuma o ustanavljanju INTERVENCIJSKIH TABOROV v občinah, ki naj bi ga podpisala Zveza tabornikov in Sekretariat za ljudsko obrambo občin. Gre za specializirane enote civilne zaščite, v katere naj bi bili vključeni taborniki, s sporazumom pa bi rešili dolgoročno sodelovanje in omogočili načrtnejši razvoj in delovanje taborništva, ki ima pomembne naloge na področju zaščite, reševanja ljudi in materialnih dobrin. V lendavski občini so že doslej brez podpisanega sporazuma s strani Sekretariata za ljudsko obrambo finančno podpirali Zvezo tabornikov občine in druge organizacije ter društva, ki imajo značaj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, kot so Radioklub, Kajak-kanu klub Bistrica, Občinska strelska zveza in Zveza rezervnih vojaških starešin. Podpis sporazuma pa bo to sodelovanje med Sekretariatom za ljudsko obrambo in Zvezo tabornikov občine le še poglobil in omogočil načrtnejši razvoj, usposabljanje in opremljanje tabornikov, tako kot imajo v lendavski občini to že urejeno z Radioklubom Lendava. Taborniki kot pripadniki civilne zaščite pa se bodo lahko tudi načrtno vključevali v priprave, načrtovanje in izvajanje raznih vaj, ki jih organizirajo v občini. V lendavski občini torej ne bo težav pri ustanovitvi take spcializirane enote civilne zaščite, kajti v taborniški organizaciji imajo toliko odraslih članov, ki jih bodo lahko vključili v to enoto, nekatere pa bodo lahko tudi načrtno usmerjali med tabornike, ki bodo tako imeli ustreznejše možnosti za delovanje. V ta namen pa bodo morali v občini Lendava spremeniti odredbo o organizaciji civilne zaščite ter poskrbeti, da taborniki ne bi bili razporejeni v druge enote. V specializirano enoto intervencijskega tabora pa bi vključevali tudi ženske. V lendavski občini nameravajo ta sporazum podpisati še letos, da bi lahko pravočasno izdelali program dela in aktivnosti za prihodnje leto. Vsako leto do 15. januarja pa bodo ugotavljali realizacijo sprejetih nalog. Ena od pomembnih nalog intervencijskega tabora bo tudi določitev lokacij za postavitev naselij, ki bodo primerno zaščitena, imela vodo in vse drugo, kar je potrebno za uspešno delovanje. V lendavski občini torej ne bodo imeli težav pri ustanavljanju intervencijskega tabora, več težav pa bo gotovo pri kadrovanju v drugih občinah,
Potrebno je kakovostno usposabljanje
Prizadevanje za aktualiziranje vsebine in izboljšanje kakovosti celotnega usposabljanja, uvajanje sodobnih metodoloških postopkov, večjo privlačnost in boljšo materializacijo — da bi dosegli večje zanimanje udeležencev, uresničevalcev zasnove SLO in DS — je bilo letos v ospredju dejavnosti občinske organizacije rezervnih vojaških starešin Lendava. Posebej so poudarili usposabljanje rezervni starešin za uresničevanje zasnove splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. To so storili zavoljo tega, ker rezervni starešine na tem področju delajo v vseh krajevnih skupnostih, kjer je njihov prispevek pri strokovnem in splošnoobrambnem usposabljanju največji.
Letos so.se bolj uveljavile tudi krajevne organizacije rezervnih vojaških starešin, saj so pripravljale izobraževanje za svoje člane in skrbele za tesno sodelovanje s sveti za SLO in DS v krajevnih skupnostih, ki so odgovorni za varnost. Manj je bilo doseženo pri uveljavljanju novih metod izobraževanja, to pa članstvo najbolj odvrača od dela. Nujno bo torej v prihodnjem letu potrebno posodobiti oblike dela in izobraževanja ter aktivneje delati pri izvajanju posameznih programov obrambnega in samozaščitnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov. Rezervni vojaški starešine so seveda vključeni tudi v delo teritorialne obrambe. Letos so člani občinske organizacije sodelovali v vseh vajah in usposabljanjih teritorialne obrambe in dosegli pomembne rezultate.
Jani D.
Več članov v gasilska društva
kjer nimajo taborniške organizacije.
Feri Maučec
Z gibanjem članstva v gasilski organizaciji v lendavski občini niso zadovoljni. Gasilska društva posvečajo posebno skrb zagotavljanju podmladka prek pionirskih gasilskih društev v šolah. Težava je v tem, da društva težko zadržujejo v svojih vrstah mladince. ki se po končanem šolanju le redko vključijo v redna društva. Posebne težave so pri vključevanju žensk in mladink. V nekaterih krajih jim je to uspelo, v večini pa ne, čeprav bi radi, da bi v društvih delale tudi ženske. Tudi v industrijska društva niso uspeli vključiti žensk. V nekaterih gasilskih društvih število članov upada ali
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Povozil ga je pred domačo hišo
pa se hitro starajo, mladih pa ni, tako da so društva obsojena na životarjenje. Dobro so si zastavili delo v Gen-terovcih, kjer deljujejo gasilske enote od najmlajših do najstarejših. Takšno delovanje in nenehno izpopolnjevanje se kaže tudi v znanju, genterovski gasilci so namreč že nekaj let na občinskih tekmovanjih med najboljšimi. S številom članov v društvu niso zadovoljni tudi v Lendavi. Lendavsko gasilsko društvo sodi med najstarejše v Pomurju,.žal pa ima v zadnjih letih nenehne težave s članstvom. Mladih je premalo, starejši pa so postali pasivni, saj sami dela ne zmorejo več. V prihodnjem letu bodo v lendavski občini posvetili posebno pozornost krepitvi članstva. Gasilska društva in občinska gasilska zveza bodo svoje programe zastavili tako, da bodo privlačni za mlade. Upajo, da bodo tako lahko povečali število članov v društvih.
Jani
D.
Megleno vreme in spolzke ceste so tačas največji sovražnik voznikov motornih vozil. Previdna vožnja je posebno pomembna v naseljih, saj se neredko zgodi, da otrok priteče na cesto, ali neprevidni voznik motornega vozila pripelje na glavno cesto. Na srečo, minuli teden ni bilo veliko prometnih nesreč, tudi zaradi poostrenega nadzora. Zal pa je v prometni nesreči en človek izgubil življenje.
NEPRAVILNO PREHITEVANJE
7.	novembra se je zgodila prometna nezgoda na Cankovi. Voznik osebnega avtomobila Franc Šinko iz Domajinec se je peljal s Cankove proti Skakovcem. Na Cankovi je prehiteval kolesarja J. C. iz Domajinec. Zaradi nepravilnega prehitevanja sta trčila. Kolesar se je laže poškodoval.
NI UPOŠTEVALA PROMETNIH ZNAKOV
8.	novembra se je zgodila prometna nezgoda na Lendavski cesti v M. Soboti. Kolesarka Cvetka Cener iz Nemčavec se je peljala- iz M. Sobote proti domu. Ko je pripeljala do gradbišča Javnih skladišč, ni upoštevala prometnih znakov, ki opozarjajo na zoženje ceste. Zapeljala je v jarek in se laže poškodovala.
PREHITRO SKOZI NASELJE
10.	novembra se je zgodila huda prometna nesreča v Črešnjev-
cih pri G. Radgoni. Iz G. Radgone proti Sp. Ivanjcem se je peljal voznik kolesa z motorjem Alojz Kurbus iz Črešnjevec. Pred domačo hišo je zavil v levo in že zapeljal nekoliko na sredino vozišča. Tedaj je za njim z neprimerno hitrostjo pripeljal voznik osebnega avtomobila Karel Flaj-šinger iz Sp. Ivanjec. Voznik osebnega avtomobila je opazil namero voznika kolesa z motorjem in začel močno zavirati, vendar po 28 metrih zaviranja vozila ni uspel žaustaviti. Ob trčenju je Kurbusa vrglo na pokrov motorja, nato pa na cestišče, kjer je obležal hudo poškodovan. Odpeljali so ga v bolnico, kjer je še istega dne umrl. Kurbus ni nosil varnostne čelade, ki bi ga verjetno obvarovala najhujših poškodb.
HITRO POSREDOVANJE GASILCEV
10. novembra v večernih urah je izbruhnil požar na gospodar-
skem poslopju Ane Baligač v Beltincih. Požarje nastal v skednju, kjer so bili spravljeni slama in drugo kmečko orodje in stroji. Zaradi hitrega posredovanja sosedov in gasilcev je bil požar hitro lokaliziran. Gasilci in sosedi so rešili kmetijsko orodje, zgorela je le slama in del ostrešja. Škode je za 1,5 milijona dinarjev. Vzrok požara še ni znan.
ODREZALO ML JE PRSTE
11. novembra se je zgodila delovna nezgoda v mehanični delavnici obrata SCT v M. Soboti. Štefan Gyerek iz Lipe je upravljal mostni žerjav, s katerim je prestavljal kovinske predmete. Ko je tovor spuščal, se je le-ta premaknil. Popustil je zvar, tovor je padel z žerjava na roko Gyereka. Odrezalo mu je sredinec in prstanec, poškodovalo pa kazalec. Kraj nesreče si bo ogledal republiški delovni inšpektor.
J. D.
Prometna varnost in zdravstvo
V vseslovenski akciji za zmanjšanje prometnih nesreč, znani pod imenom — 10 odstotkov, ima posebno mesto tudi zdravstvo. Akcija, ki bo trajala do leta 1992, zahteva med drugim posodobitev reševalne službe, izboljšanje organiziranosti, usposobljenosti kadrov in posodobitev opreme za nujno medicinsko pomoč. Pomembna bo tudi vpostavitev sistema zdravniške prve pomoči. V akcijo se morajo vključiti vsi zdravstveni delavci, saj dosegajo posledice prometnih nezgod razmere pravih epidemij. Poostriti bo potrebno kontrolne zdravstvene preglede in izločiti iz prometa vse, ki zaradi zdravstvenih razlogov niso sposobni za vožnjo motornega vozila. Program akcije predvideva tudi proučitev znanja prve pomoči pri kandidatih za voznike in po potrebi tudi obvezno udeležbo na tečajih. Na novo bo potrebno vpeljati evidentiranje in spremljanje števila poškodovanih v prometnih nezgodah in posledice ter ugotavljanje stroškov zdravljenje poškodovanih v prometnih nezgodah.
Jani D.
Pripravite svoje vozilo za hladnejše dni. Potrebovali boste hladilno tekočino. In pravočasno si zaščitite vozilo pred rjo. Priporočamo vam zaščito dinitrol.
zaščito
zaščito
na Mercator - Univerzal
trgovina na drobne, p. o.
69220 Lendava, Partizanska 22
tel.: n.c. (069) 75110, 75113, 75112, 75141
Komisija za delovna razmerja
objavlja
dela-naloge za določen čas, nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu, s polnim delovnim časom
OPERATER - STROJNI
KNJIGOVODJA
Pogoji:
— V. st. strokovne izobrazbe ekonomske smeri
—	funkcionalno znanje strojnega knjiženja in računalništva
—	2 leti delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih-nalogah
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi. Kandidate bomo obvestili o izidu objave v 15 dneh po sklepu komisije.
Cenjene stranke obveščamo, da barvamo avtomobile v peči, po najnovejši italijanski tehnologiji.
zavarovalna skupnost triglav
Delovna skupnost Pomurske območne skupnosti ZS TRIGLAV na podlagi sklepa odbora za medsebojna delovna razmerja in kadrovska vprašanja objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1.	Zavarovalnega zastopnika za zastop 8—117 Beltinci,
2.	zavarovalnega zastopnika za zastop 8—124 Bučkovci.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1.:
da imajo strokovno izobrazbo IV. ali V. kategorije zahtevnosti z 1-letnimi delovnimi izkušnjami,
pod 2.:
da imajo strokovno izobrazbo II. ali III. kategorije zahtevnosti. Osebni dohodek po Samoupravnem sporazumu p delitvi sredstev za osebne dohodke ter sredstev sklada'skupne porabe. Kandidati, ki jih veseli delo z ljudmi, naj vložijo lastnoročno napisano prošnjo s kratkim življenjepisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter z opisom dosedanjega dela v roku osmih dni po objavi na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Pomurska območna skupnost, Murska Sobota, Titova 13. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh od izbire.
Integral DO Golfturist
TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE
Lendava
na podlagi določil 10. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih
oglaša:
dela in naloge:
a)	vodje kuhinje v gostilni Park
pogoji za zasedbo:
—	srednja gostinska šola kuharske smeri V. ali IV. stopnje strokovne usposobljenosti
—	3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri podobnih opravilih
—	2-mesečno poskusno delo
b)	skladiščnika
pogoji za zasedbo:
—	srednja ekonomska šola V. stopnje strokovne usposobljenosti ali šola za prodajalce živilske stroke VI. stopnje strokovne usposobljenosti
—	2 oz. 3 leta delovnih izkušenj pri opravilih in nalogah s poznavanjem skladiščnega poslovanja.
—	2-mesečno poskusno delo
Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljite na gornji naslov v 8 dneh od objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku prijavnega roka.
STRAN 18
VESTNIK, 17. NOVEMBRA 1988
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA,* LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Leto XXIV
Murska Sobota, dne 10. novembra 1988
št: 29
Odgovorni urednik:
Martin Vinčec
210.	odlok o sprejetju zazidalnega načrta za posamezna območja v naselju Rakičan
211.	Odlok o spremembi odloka o urbanističnem redu v občini Lendava
212.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Rakičan
213.	Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev v občini Lendava, G. Radgona, Ljutomer in Murska Sobota
214.	Popravek sklepa o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje celotne krajevne skupnosti Radenci
215.	Odredba o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje mesta M. Sobota med Št. Kovača, Kocljevo, Cankarjevo, Kopitarjevo in Prežihovo ulico.
216.	Sklep o javni razgrnitvi prostorskih ureditvenih pogojev za prostorsko celoto v občini G. Radgona
210
Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 167. člena Statuta občine M. Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je skupščina občine M. Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 27. 10. 1988, sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za posamezna območja v naselju Rakičan
I. SPLOŠNE DOLOČBE
I.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za posamezna območja v naselju Rakičan, ki ga je pod št. 5/88-DN/S izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti, julija 1988.
2.	člen
Zazidalni načrt iz prejšnjega člena tega odloka vsebuje:
1.	Tekstualni del:
—	izjave o opravljeni notranji kontroli in o upoštevanju predpisov,
—	obrazložitev prostorskikh pogojev za realizacijo načrta,
—	oceno stroškov predvidenih ureditev,
—	soglasja pristojnih organov in organizacij;
2.	Grafični del:
—	izrez iz prostorskih sestavin srednjeročnega Družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—1990	vM	1:5000,
kopijo katastrskega načrta z območji obdelave vM	I	:	1000,
—	arhitektonsko-zazidalno situacijo	v M	1	:	1000,
zakoličbeno situacijo	v M	I	:	1000,
—	situacijo obstoječih in predvidenih komunalnih
naprav	v M	1	:	1000,
—	situacijo požarne varnosti	v M	I	:	1000.
I	I. MEJA IN FUNKCIJA OBMOČIJ
3.	člen
Območji, za kateri se sprejema zazidalna načrta, obsegata zemljišča, ki so omejena z ulico Stefana Kovača na zahodni strani, s Prešernovo ulico na južni strani in mejo srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1986 1990 na severovzhodni strani ter z Mladinsko ulico na zahodni in južni strani, s Prešernovo na severni in z mejo srednjeročnega Družbenega plana za obdobje 1986— 1990 na vzhodni strani.
4.	člen
Obe območji sta namenjeni izključno gradnji individualnih stanovanjskih objektov z možnostjo gradnje pritiklin za ureditev gospodarskih prostorov ali manjših obrtnih ali servisnih delavnic. Gradnja večjih obrtnih delavnic ali kmečkih objektov.ni dovoljena.
III.	FUNCIONALNE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE OBJEKTOV IN NAPRAV TER MOŽNA ODSTOPANJA
5.	ČLEN
Pri gradnji objektov in drugih ureditvah se mora upoštevati obstoječa zazidava. Stanovanjski objekti se morajo graditi praviloma ob cesti. Pritikline (garaže, shrambe) in manjši gospodarski objekti (hlevi, šupe, silosi, idr.) se morajo graditi v notranjosti parcel. Pritikline so lahko prizidki ali samostojni objekti.
Manjše servisne in obrtne delavnice je možno urediti v stanovanjskih hišah ali pritiklinah.
6.	člen
Velikost posameznih objektov mora biti prilagojena velikosti in legi parcele. Odstopanja v velikosti so možna glede na odmike sosednjih objektov in parcel.
7.	člen
Oddaljenost posameznih objektov na sosednjih parcelah mora biti večja kot meri najvišji bližnji objekt, vendar ne manj kot 6,00 m. Oddaljenost objektov na isti parceli ne sme biti manjša od 4,00 m.
8.	člen
Maksimalna višina individualnih objektov ne sme presegati dveh etaž nad terenom.
9.	člen
Gradbene linije stanovanjskih objektov morajo biti praviloma vzporedne s cesto.
10.	člen
Vsi objekti morajo imeti dvokapne strehe z nakloni večjimi od 30" ter kritino v temnejši barvi.
Smeri slemena morajo biti za objekte ob cestah vzporedne s cesto, sicer pa vzporedne z daljšo stranico objekta.
IV. KOMUNALNO UREJANJE
11.	člen
Vsi predvideni objekti morajo biti priključeni na vodovodno in električno omrežje.
Do izgradnje kanalizacije se odplake odvajajo v individualne ali skupinske greznice brez odtoka. Odplake iz eventuelnih hlevov se morajo zbirati v zaprtih gnojnih jamah.
12.	člen
Vsi predvideni komunalni in energetski priključki morajo biti v zemlji.
13.	člen
Ob parcelnih mejah je dovoljena postavitev ograj do višine 1,20 m. Ograje so lahko betonske, kovinske, lesene ali zelene. Ob cestah je dovoljena postavitev oz. zasaditev ograj znotraj parcelnih meja.
V. ETAPNOST IZVAJANJA IN ZAČASNA NAMEMBNOST POVRŠIN
14.	člen
Vse predvidene gradnje je možno izvajati istočasno s pogojem, da se zemljišče v notranjosti območja predhodno opremi s cestami, elektriko in vodovodom.
15.	člen
Investitorji posameznih gradenj si opremo stavbnega zemljišča zagotavljajo sami, oz. preko krajevne skupnosti.
16.	člen
Do izvedbe posamezne gradnje ostanejo vsa zemljišča v sedanji rabi. Posegi na zemljiščih, ki bi pozneje ovirali izvedbo zazidalnega načrta, niso dovoljeni.
VI. KONČNE DOLOČBE
17.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanja prostora ter na Zavodu za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti.
\
18.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši urbanistična inšpekcija Uprave za inšpekcijske službe občin Pomurja, Enota v M. Soboti.
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka:
M. Sobota, dne 27. 10. 1988
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, I. r.
211
Na podlagi 82. člena in 85. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84) ter na podlagi 267. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave št. 37/81 in 9/86) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti dne 28. 10. 1988 sprejela
ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O URBANISTIČNEM REDU V OBČINI LENDAVA
1.	člen
Prvi odstavek točke b 6. člena Odloka o urbanističnem redu v občini Lendava (Ur. objave št. 22/74) se spremeni tako, da glasi: »Odmiki objekta se določijo na lokacijskem ogledu glede na sanitarne, higienske, zdravstvene in požarnovarnostne pogoje.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 350-3/73-3
Datum: 10. 10. 1988
Predsednik
Skupščine občine Lendava Rudolf Leiner, I. r.
212
Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77), 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/88 in 48/86) ter 18. člena Statuta Krajevne skupnosti Rakičan, je skupščina Krajevne skupnosti Rakičan na svoji seji dne 17/10-1988 sprejela
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za Območje Krajevne skupnosti Rakičan.
1.	člen
Za območje Krajevne skupnosti Rakičan se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 27/1 1-1988. Glasovanje bo v prostorih vaško-gasilskega doma v Rakičanu, od 7. do 19. ure.
3.	člen
Samoprispevek se razpiše za dobo petih let od I. januarja 1989 do 31. decembra 1993.
* Samoprispevek se bo uporabljal za finansiranje in sofinansiranje naslednjih objektov v vasi Rakičan:
—	za finansiranje ulične razsvetljave, vzdrževanje in popravilo cest, vzdrževanje pokopališča,
—	vzdrževanje vseh infrastrukturnih objektov in motornih vozil, odvoz smeti,
—	za sofinansiranje zazidalnega načrta,
—	za finansiranje izgradnje mrliške vežice,
—	za sofinansiranje izgradnje kanalizacije,
—	za sofinansiranje dozidave enega oddelka otroškega vrtca,
—	za sofinansiranje izgradnje podhoda za pešce pod magistralko,
—	za sofinansiranje orodnega gasilskega vozila,
—	za finansiranje izgradnje prizidka k vaško-gasilskemu domu.
S samoprispevkom se bodo zbrala sredstva v višini 270.000.000
din. Višino sredstev za posamezne namene določi svet KS s finančnim načrtom.
4.	člen
Krajevni samoprispevek bo znašal:
—	2 % od netto osebnih dohodkov zaposlenih,
—	4 % od katastrskega dohodka,
—	2 %od netto osebnih dohodkov obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcih,
—	2 % od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za krajane na začasnem delu in bivanju v tujini,
—	2 % od pokojnin.
Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena Zakona o samoprispevku.
5.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, so pa v rednem delovnem razmerju.
Glasuje se neposredno in tajno z glasovnico na kateri je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST RAKIČAN
GLASOVNICA za glasovanje na referendumu krajevne skupnosti Rakičan, dne 27/11 -1988 za uvedbo samoprispevka za dobo petih let, od 1. januarja 1989 in do 31. decembra 1993.
Po predlogu bi samoprispevek bil uporabljen za finansiranje in sofinansiranje naslednjih objektov:
—	za finansiranje ulične razsvetljave, vzdrževanje in popravilo cest, vzdrževanje pokopališča,
—	vzdrževanje vseh infrastrukturnih objektov in motornih vozil ter odvoz smeti,
—	za sofinansiranje zazidalnega načrta.
—	za finansiranje izgradnje mrliške vežice,
—	za sofinansiranje izgradnje kanalizacije,
—	za sofinansiranje dozidave enega oddelka otroškega vrtca,
—	za sofinansiranje izgradnje podhoda za pešce pod magistralko,
—	za sofinansiranje orodnega gasilskega vozila,
—	za finansiranje izgradnje prizidka k vaško-gasilskemu domu.
Samoprispevek bi znašal:
—	2 % od netto osebnih dohodkov zaposlenih,
—	4 % od katastrskega dohodka,
—	2 % od netto osebnih dohodkov obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev,
-	2 % od povprečneg'a osebnega dohodka v SR Sloveniji za krajane na začasnem delu in bivanju v tujini,
2 % od pokojnin.
Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena Zakona o samoprispevku.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA« če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
6.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev samoprispevka bo opravljal svet Krajevne skupnosti Rakičan.
O eventualnih presežkih zbranih sredstev iz samoprispevka, preusmeritvah sredstev na osnovi letnega in srednjeročnega programa KS, odloča skupščina KS po predhodnih razpravah na zborih občanov.
7.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Rakičan, dne 3/11-1988
Predsednik.
skupščine KS Rakičan
Geza GYOREK, 1. r.
213
Na podlagi 16. člena Zakona o geodetski službi (Ur. list SRS, št. 23/76) ter na podlagi Odlokov o cenah za geodetske storitve v občini G. Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota (Uradne objave, št. 15/81) so Izvršni sveti Skupščin občin G. Radgona, na seji, dne 27. oktobra 1988; Lendava na seji, dne 2. novembra 1988; Ljutomer, na seji, dne 25. oktobra 1988 in M. Sobota, na seji, dne 28. oktobra 1988 sprejeli
SKLEP
O VALORIZACIJI CEN GEODETSKIH STORITEV
1.	člen
S tem sklepom se določajo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilnih oseb, ki jih opravljajo občinski upravni organi, pristojni za geodetske zadeve občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota.
2.	člen
Cene iz 1. člena tega sklepa so:
Zap. št. Vrsta in obseg geodetske storitve	Cena
1. PARCELACIJA	
1.1. parcele	
1.1.1. do 0,3 ha na dva dela	312.000 din
1.1.2. za vsak nadaljnji začeti 0,3 ha	71.000 din
1.1.3.	za vsako dodatno novo parcelo 1.1.4.	za prenos gradbene parcele iz	71.000 din
projekta v naravo	127.000 din
1.2. za vsako na novo nastalo parcelo	
obodne parcelacije	198.000 din
1.3, za razlastitev dolžinskega objekta	
za vsakih 100 m	368.000 din
2.	MEJNI UGOTOVITVENI POSTOPEK 2.1. ugotovitev in izmeritev meje med	
	dvema mejnima točkama 2.2. za vsako nadaljnjo mejno točko	213.000 din 71.000 din
3.	PRENOS POSESTNE MEJE PO PODATKIH ZEMLJIŠKEGA KATASTRA 3.1.	grafični kataster:. 3.1.1.	določitev posestne meje med dvema mejnima točkama	370.000 din 3.1.2.	za vsako nadaljnjo mejno točko	92.500 din 3.2.	numerični kataster: 3.2.1.	določitev posestne meje med dvema mejnima točkama	228.000 din 3.2.2.	za vsako nadaljnjo mejno točko	71.000 din	
4.	IZDELAVA GEODETSKIH NAČRTOV ZA IZVEDBENE AKTE 4.1.	izdelava načrtov za površine do 0,3 ha 4.2.	za vsak nadaljnji začeti 0,3 ha	PROSTORSKE 312.000 .din 120.500 din
5.	IZDELAVA POSNETKOV NOVEGA STANJA 5.1.	izdelava načrtov za površine do 0,1 ha 5.2.	za vsak nadaljnji začeti 0,1 ha 5.3.	posnetek komunalnega voda za vsakih 100 n 5.3.1.	za vod krajši od 500 m 5.3.2.	za vod daljši od 500 m	241.000 din 99.000 din i 247.500 din 226.000 din
6.	ZAKOLIČENJE OBJEKTOV 6.1.	stavbe in objekti do 200 m2 tlorisne površine 6.2.	stavbe in objekti nad 200 m2 tlorisne površine 6.3.	dolžinski objekti	1 14.000 din dejan, čas dejan, čas
7.	Cena geodetskih storitev na gozdnem območju 50 % od zgornjih cen	se povečajo za
8.	CENA URE	
Za geodetske storitve, ki se obračunavajo po dejansko porablje-
nem času, veljajo naslednje cene:
A —	terensko geodetsko delo	29.000 din
B —	pisarniško geodetsko delo	28.000 din
C —-	risarsko geodetsko delo	16.000.din
D	figurantska in druga pomožna dela	14.000 din
E —	strokovno delo na računalniku	80.000 din
9.	Cena prevoženega kilometra znaša ;520 din
10.	SPLOŠNO
—	Posebej se obračunavajo materialni stroški (mejniki, obrazci, prevozni stroški, poštnina).
—	Ob prekinitvi postopka naročnik plača vse stroške, ki so nastali do prekinitve.
—	Če opravljamo meritve na izrecno željo naročnika v zimskem času, to je od I. 12. do I. 3. se cena poveča za 30 %.
—	Geodetske storitve se obračunavajo po ceniku, ki velja ob za-ključku dela.
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev, ki je bil sprejet na sejah Izvršnih svetov Skupščin občin: G. Radgona, dne 16. 6. 1988; Lendava, dne 14. 6. 1988; Ljutomer, dne 21. 6. 1988 in M. Sobota, dne 14. 6. 1988.
4.	člen
Ta sklep velja s I. novembrom 1988.
G. Radgona, dne 27. 10. 1988
Številka: 38-3/87
Lendava, dne 2. 11. 1988
Številka: 38-1/88-2
Ljutomer, dne 25. 10. 1988
Številka: 02-1/88
M. Sobota, dne 28. 10. 1988
Številka: 38-3/88-5
Predsednik
Izvršnega sveta SO G. Radgona Janko SLAVIČ, 1. r.
Predsednik Izvršnega sveta SO Lendava Jože KURONJA, I. r.
Predsednik Izvršnega sveta SO Ljutomer Ozvald TUČIČ, 1. r.
Predsednik Izvršnega sveta SO M. Sobota Janez ŠTOTL, 1. r.
214
POPRAVEK
V Sklepu o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje celotne krajevne skupnosti Radenci (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava in Murska Sobota št. 27 od 27. oktobra 1988) št. 103/88 z dne 21/10-1988 se popravi in dopolni:
V glavi se spremeni datum in sicer iz 21/11-1988 na 21/10-1988.
Člen 2.
Je izostala 4. alineja, ki se glasi:
— »Komunalna dejavnost KS po programu — 8 % zbranega samoprispevka«.
Člen 3.
Se pravilno glasi: »Samoprispevek se za celotno območje KS Radenci uvede za dobo 5 let in sicer od 1/12-1988 do 30/11-1993« in ne od 1/2-1988 kot je navedeno v objavah.
Popravki in dopolnitev je v skladu z originalnim sklepom skupščine KS Radenci št. 103/88 z dne 21/10-1988.
Radenci, dne 30/10-1988 t
Predsednica skupščine KS Radenci
Ivanka VEREŠ, 1. r.
215
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 219. člena Statuta občine M. Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je Izvršni svet Skupščine občine M. Sobota na seji, dne 28. 10. 1988, sprejel
ODREDBO
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje mesta M. Sobota med Stefana Kovača, Kocljevo, Cankarjevo, Kopitarjevo in Prežihovo ulico (v nadaljnjem besedilu: blokovski kompleks)
L
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za blokovski kompleks v M. Soboti, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem' v M. Soboti pod št. 6/88-ZN/MS v oktobru 1988.
II.
Osnutek zazidalnega načrta se razgrne v izložbenem oknu lekarne na Kocljevi ulici v M. Soboti, v prostorih krajevne skupnosti, Koc-kjeva 4 (Dom upokojencev) v M. Soboti ter v izložbi zgradbe SO' M. Sobota (Titova cesta).
Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah' pomurskih občin. V tem času bo organizirana tudi javna razprava, kraj in čas razprave bo določen naknadno.
III.
V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi, organizacije ter skupnosti pismene pripombe k osnutku zazidalnega načrta Koniir teju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve Občine M. Sor bota ter Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, Staneta Rozmana ulica št. 5.
Številka: 351-7/88-4
M. Sobota, dne 28. 10. 1988
Predsednik
Izvršnega sveta SO M. Sobota
Janez ŠTOTL, 1. r.
216
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86), ter 254. člena statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) je izvršni svet na svoji seji dne 27. 10. 1988, sprejel
SKLEP o javni razgrnitvi prostorskih ureditvenih pogojev za prostorsko celoto
— Radgonsko Kapelske gorice in Mursko polje
— Apaško polje
— Ščavniška dolina
1.
Izvršni svet ugotavlja, da je osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za prostorsko celoto — Radgonsko Kapelske gorice in Mursko polje, Apaško polje in Ščavniška dolina v skladu z družbenim planom občine Gor. Radgona za srednjeročno obdobje 1986— 1990 in v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86).
2.
Javno se razgrne osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za prostorsko celoto
— Radgonsko Kapelske gorice in Mursko polje
— Apaško polje
— Ščavniška dolina,
ki jih je pod št. 20;, 21; 22/87-UP/GR, december 1987, izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem M. Sobota, za dobo 30 dni.
3.
Osnutek prostorskih ureditvenih pogojev se javno razgrne v prostorih občine Gor. Radgona, Partizanska c. 13 in v prostorih sedežev vseh krajevnih skupnosti v občini Gor. Radgona.
4.
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani lahko do poteka roka razgrnitve podajo pisne pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Gor. Radgona.
5.
Ta sklep se objavi v uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 350-7/88-10
Datum: 27. 10. 1988
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO GOR. RADGONA Janko SLAVIC, dipl. ing. agr.
Radijski in televizijski spored od 18. do 24. novembra
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, Lepo je v naši domovini biti mlad, reklame, glasba), 18.00 21 232.
TV LJUBLJANA
9.15—14.60
16.15—0.25 Teletekst
Ljubljana. 9.40
Tednik. 12.00 J. A. Lorca, španska 12.55 Titov Vrbas met YU:Francija
in
RTV
Mozaik: Bardem: nadalj.
Nogo-(mladi).
16.45 Mozaik, ponovitev. 17.45 Spored za otroke in mlade. 18.15 Dinarski gozd, poljudnoznanstvena serija. 19.01 Obzornik. 19.18 Zrno. 19.30 Tv dnevnik. 19.59 Zrcalo tedna. 20.25 R. McDonald: Melba, 2. del avstralske nadaljevanke. 21.20 Čas negotovosti, angleška dok. serija. 22.20 Tv dnevnik. 22.35 Desni breg, levi breg, francoski film.
Program: LJ 2
19.00 Videomeh, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Koncert z Dunaja (Dobrodelni Afrika). 21.40 En avtor, en film. 22.05 Smrt Maria Rickia, švicarski film.
TV ZAGREB
8.25 Tv v šoli, 15.25 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kriminalistične zgodbe, 20.55 Zabavni spored, 21.55 Dnevnik, 22.15 Kultura, 23.45 Nočni spored.
TV AVSTRIJA
9.00 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Mac Gyver, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Primer za dva, 21.20 Tv kabaret, 22.05 Naloga: umor (film), Sanjuro (film).
Drugi program
16.00 Glasbene želje,
16.40 Obisk pri princu, 17.30 Ljudski miti, 18.00 Tedenski tv spored, 18.30
19.00
Lokalni programi, ________ Čas v sliki, 20.15 Fanny
von Arnstein (dok. film), 21.20 Znanost, 22.00 Čas v sliki, 22.20 Šport, 22.50 Umetnine.
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del s sobotno anketo, strokovnjak odgovarja — pravni nasveti), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21 232 od 14.00 do 16.00)
TV LJUBLJANA
7.40-12.20
m
16.25-1.05 Teletekst RTV Ljubljana. 8.05 Otroška matineja. 10.15 Periskop: Črna gora, 2. del. 11.15 Izbor tedenske programske tvornosti — Glasbeni večer: Slovenski skladatelji akademiki. 16.55 Tebi na ljubo, Anka, romunski film. 18.25 Kratek film. 19.01 Knjiga. 19.30 Tv dnevnik. 19.59 Naš utrip. 20.35 S. Sheldon: Diamantna dinastija, ameriška nadaljevanka, 5/9. 21.30 Visoki cilji -Smučarji pred novo sezono. 22.05 Tv dnevnik. 22.20 Panonski mornar, 3/6 oddaja Tv. Novi Sad. 23.20 Čuvaj, ameriški film.
Program: LJ 2
Opomba Beograd — gomet YU:Francija
no-
repr.) ob 18.55. 15.30 Jugoslavija, dober dan, Kako biti skupaj. 16.00 Veliko pričakovanje, angleški film. 17.30 P. Kovač: Kaj mora sova opraviti spomladi. 18.30 Dramska serija, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Velika dežela, ameriški film.
TV ZAGREB
9.00 Tv v šoli, 14.30 Strašilo (film), 16.00 Narodna glasba, 16.35 Tv koledar, 16.45 Tedenski tv spored, 17.30 Vaterpolo, 18.00 Dok. oddaja, 19.30 Dnevnik, 20.00 Samov sin (film), 21.50 Dnevnik, 22.10 Nočni spored.
TV AVSTRIJA
9.00 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 14.10 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Nogomet, 19.00 Vesela sobota, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Show Rudija Carel la, 21.50 Dama s pištolo (film), 23.25 Rdeči vrag iz Arizone (film).
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
9.05 Ponovitve: Obmorsko poletje; Delta; Danny Kaye. 11.10 Telovadba za invalide. 16.55 TV program za 4 dni. 17.05 Vožnja v megli. 17.15 Za upokojence. 17.45 Teka, uporabni na; potki. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Elizabetina nagrada, gala. 22.05 Risanka. 22.20 Ciklus A. Solonji-cin, Klalvarija, sovjetski č/b film. 0.10 TV dnevnik.
8.15 Spored za otroke, vmes Naš ekran. 13.55 Obmorsko poletje, 8. del španske serije. 14.40 Barkochba. 15.25 X Large, mladinski spored. 17.00 Dnevnik. 17.20 Živi planet, 8. del. 18.25 Domoznanstvo. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pesem ža vsakogar. 20.05 Fedora, nemško-francoski film. 21.50 Mladinska konferenca, pregled. 22.40 Dirigent A. Medveczky, portret. 23.20 TV dnevnik.
Na RADIU MURSKA SOBOTA smo sklenili: potrebujemo nekaj novega, osvežilnega, zato vas vabimo na
avdicijo
za radijske napovedovalce/voditelje.
Ce bi se radi preskusili v zanimivem delu, vas vabimo na poskusno snemanje, na katerem ne morete ničesar izgubiti, lahko pa skupaj ugotovimo, da ste prav vi tisti, ki ga iščemo.
Želimo si ženskih in moških glasov, če pa vas zanima ša kaj, nas obiščite (Titova 29/1, Murska Sobota) ali pokličite po telefonu (21-383).
Pričakujemo ras:
v petek, IS. novembra, ob 19.00,
v soboto, 19. novembra, ob 12.00,
v ponedeljek, 21. novembra, ob 10.00 in
v torek, 22. novembra, ob 18.00.
RADIO
MURSKA SOBOTA
10.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldan (aktualni prispevek, novice, minuta za varstvo okolja, minute za kmetovalce, humor — Dodo), 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21 232 od 9.00 do 13.00).
TV LJUBLJANA
8.50-22.55 Teletekst RTV Ljubljana. 9.15 Otroška matineja — Živ žav, 47. oddaja 10.10 Vrnitev »antilope«, angleška serija, pon. 6/13. 10.40 S. Sheldon: Diamantna dinastija, ameriška nadaljevanka, 5/9. 11.30 Čez tri gore: Kvintet Gorenjci in Miha Dovžan. 12.00 Kmetijska oddaja Tv Novi Sad. 13.00 Velika dežela, ponovitev. 16.00 Kolo sreče. 17.15 Ribji orel, kanadski film. 19.01 Tv mernik. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 A. Šenoa — Z. Dirnbach; Kanarčkova ljubica, nadaljevanka Tv Zg, 1/2. 21.10 Zdravo
Program: LJ 2
10.00 Danes za jutri — za JLA Krvava bajka, jugoslovanski film. 12.00 Angluni-pe. 14.00 Športno zabavno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Poljudnoznanstveni film. 21.00 Informativna oddaja. 21.15 Mali koncert. 21.35 Športni pregled.
TV ZAGREB
10.30 Otroški spored, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Izobraževalni spored, 14.00 Reka Nemen (nadaljevanka), 14.50 Resna glasba, 15.35 Dokumentarni mozaik, 17.15 Tujčeva roka (film), 19.30 Dnevnik, 20.00 Džekna (nadaljevanka), 20.50 Oklepnica Potemkin (film), 22.30 Dnevnik, 22.50 Nočni spored.
TV AVSTRIJA
9.00 'Ponovitve, 14.10 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Po sledeh Don Carlosa (vodič po operi), 21.15 Matere, 22.05 Spektrom, 22.50 Free Jazz.
Drugi program
9.00 Matineja (slikarstvo,
glasba, literatura), Športno popoldne,
14.30
17.15
Klub seniorjev, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Evropolicaji, 21.15 Izganjalec hudiča (film), 23.10 Pozor, dinozavri (film), 0.40 Kojak.
TV MADŽARSKA
8.35 Spored za otroke. 10.55 Glasbeni butik. 11.45 TV kviz. 14.15 Državna hranilnica, kratki film. 14.30 Spored po želji gledalcev. 16.15 Ljubezenski kodex, 2. del. 17.10 Delta. 17.35 Oglejmo si skupaj. 18.15 Rentgen. 18.25 Pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 TV dnevnik. 20.10 Madžarska stoletja. 20:25 Charlie Chan v Parizu, č/b film. 21.35 Telešport. 22.50 Poročila.
Sreda, 23. novembra
TV 20.10
FILM TEDNA:
VIHAR -
ameriški barvni film, 1982 (Tempest)
Paul Mazursky je vsestranski filmski ustvarjalec. V zgodnjih petdesetih letih je začel svojo kariero kot filmski igralec, kasneje pa je začel pisati tudi scenarije. Leta 1969 je debitiral s filmom Bob, Carol, Ted in Alice. S svojim režiserskim prven-
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, športna oddaja, kronika, glasba, reklame), 18.15 Naj-iepše želje z čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
9.35-12.15
16.30-0.15 Teletekst
in RTV
Ljubljana. 10.00 Mozaik. 10.30 Skrij se, ameriški film. 17.00 Mozaik, ponovitev. 17.30 Spored za otroke in mlade. 18.15 Safari v mestu: Lov na ponirke, dokumentarna serija 3/6. 19.01 Obzornik. 19.13 Tv okno. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 F. M. Dostojevski: Stričkove sanje, drama SNG Ljubljana. 22.20 Tv dnevnik. 22.35 Osmi dan, oddaja o kulturi. 23.15 Videogodba.
Program: LJ 2
18.00 Beograjski tv program. 19.00 Indirekt. 19.30
Tv ški TV ka.
dnevnik. 20.00 Umetni-večer: Shakespeare na - Ukročena trmoglav-
F TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 15.25 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Bizanc (drama), 21.10 Znanost in mi, 21.55 Dnevnik, 22.15 Nočni spored.
TV AVSTRIJA
9.00 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Mac Gyver, 19.30 Čas v sli-
RADIO c i' RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 1630 Aktualno (informativni del, reportaža s pogovorom v živo — priprave cestnih služb za zimo, glasba, reklame), 18.00 Sotočje.
TV LJUBLJANA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 1630 Aktualno (informativni del, gospodarske teme, glasba, reklame), 18.00 Vprašanja—odgovori (telefon 21 232), 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
9.35—11.35
in
TVUUBLJANA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 1630 Aktualno (informativni del. kulturna oddaja, reklame, glaba), 18.00 Romano vilago — Svet Romov, 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
16.30-22.55 Teletekst RTV Ljubljana. 10.00 Mozaik: Šolska tv: Planet zemlja 2, Pamet je boljša kot žamet 6. 11.00 Angleščina 55. lekcija. 17.00 Mozaik ponovitev, Šolska TV. 18.00 Spored za otroke in mlade. 19.01 Obzornik. 19.13 Tv okno. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 M. Korda: Queenie, ameriška nadaljevanka. 21.00 Tv most LJ —BG—SA, Federacija med danes in jutri. 22.30 Tv dnevnik.
Program: LJ 2
Opomba evropska super-liga v tenisu YU:Francija. 18.10 Angleščina, 55. lekcija. 18.30 Mostovi. 19.00 Medijev top. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Kolo sreče. 21.05 Žrebanje lota. 21.10 Zdaj pa po slovensko, izobraževalna serija. 21.40 V. A. Mozart: Kvartet v D-molu.
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 15.25 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski -spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Čarobni hrib, 20.55 Teme in dvomi, 22.25 Dnevnik, 22.45 Nočni spored.
TVAVSTRIJA
9.00 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
ki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Mike Hammer, 22.00 Super fliper, 22.20 Pozabite Mozarta, 23.50 Munsterje-vi.
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 17.30 Svet živali, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Klinika v Schwarz -waldu, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.20 Armenija, 23.05 Avstrijski filmski dnevi.
TV MADŽARSKA
16.10 Poročila. 16.15 Akupunktura, čudežno sredstvo ali ena od mnogih načinov zdravljenja. 17.20 Madžari v Podkarpatju, kolhoz Tiszahat. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Istvan Soter: Minister, biografska igra. 21.05 Renesančna pop glasba, Daniel Benko in Bak-fark Consort. 21.25 Šestinšestdeset, aktualni razgovor. 22.10 Ilustrirane popevke, videoklipi. 22.40 TV dnevnik.
Še večjega pa je bil deležen leta 1973 posneti film Zaljubljeni Blume. Tri leta kasneje je zrežiral avtobiografsko zasnovan film Naslednja postaja Greenwich Village.
Njegov film Neporočena ženska je bil nominiran za Oskarja za najboljši film leta. Obravnava krizo srednjih let, zlasti ljubezenske zagate, katere filmski junaki rešujejo še kar uspešno. Leta 1979 je Mazursky posnel film Willie in Phil, ki so ga v domačih kinematografih predvajali pod naslovom Vsi smo bili hipiji, in ki bo decembra tudi na programu ljubljanske televizije.
Tudi v filmu Vihar, posnetem leta 1982, ostaja Paul Mazursky zvest svojim dotedanjim-ustvarjalnim iskanjem. Naslov filma je sicer enak Shakespearjevemu zadnjemu dramskemu besedilu, vendar Mazursky ne bi bil Mazursky, če bi posnel le filmsko verzijo dramskega besedila.
9.35—13.30
in
15.35—23.40 Teletekst RTV Ljubljana. 10.00 Mozaik. 12.45 Mostovi, ponovitev. 16.05 Mozaik, ponovitev. 17.15 Angleščina, 55. lekcija, ponovitev. 17.35 Spored za otroke in mlade. 18.15 Pred izbiro poklica: Vzdrževalec. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Film tedna: Vihar, ameriški film. 22.35 Tv dnevnik. 22.50 Mednarodna obzorja.
Program: U 2
Opomba HI. kolo pokala UEFA (L tekma). 18.00 Beograjski TV program. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Športna sreda. 21.30 Poročila. 21.35 .Umetniški večer. 23.05 Svet poroča.
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 15.25 Ponovitve, 17,30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Športna sreda, 21.30 Združeni narodi, 22.50 Dnevnik, 23.10 Nočni spored.
TV AVSTRIJA
9.00 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Mac Gyver, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Skrivnost Sahare (film), 22.00 Charly (film), 23.40 Kobra.
9.35—13.05
15.60—0.40 Teletekst Ljubljana, Opomba Thorens: Veleslalom
m RTV Val
_ (ž>'
10.00 Mozaik: Šolska TV;
Grafične tehnike 2. slovenski ljudski plesi 3. oddaja. 11.00 Konvoj, ameriški film. 16.30 Mozaik ponovitev. 17.30 Spored za otroke in mlade. 18.00 Glasbeni ropot. 19.01 Tv obzornik. 19.18 Zrno. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Tednik. 21.20 J. A. Bardem: Lorca, španska nadaljevanka. 22.40 Tv dnevnik. 22.55 Retrospektiva jugoslovanskega filma 30 let nagrade Jelen, Prometeju z otoka Viševice.
Program: LJ 2
19.00 Alpe Jadran. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Obarvana svetloba, igrani film. 22.30 Poročila. 22.35 Knjige in ideje.
TV ZAGREB
830 Tv v šoli, 15.25 'Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Panorama, 21.05 Novi fosili, 21.50 Evrogol, 22.00 Dnevnik, 22.20 Nočni program.
TV AVSTRIJA
mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Mac Gyver, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Univerzum, 21.07 Dallas, 21.55 Čaplja (film).
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Dogodki in osebnosti, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Pri Teji (film), 22.00 Čas v sliki, 22.20 Teleskop.
9.00 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Mac Gyver, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Glasbeni paviljon, 21.55 Santnova žena (film), 23.30 Notranja.
j TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
9.05 TV teka. 10.00 Potepanje po zapadni obali, pon. 10.25 Telovadba za invalide. 17.30 TV spored za 3 dni. 17.35 Koledar 1988, magazin. 18.35 Nils Hol-gersson, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Vdove, 7. del angleške serijske kriminalke. 20.55 Studio ’88, kulturni TV tednik. 21.45 Kdo je storilec, 2. del: Dekleta s trga. 22.40 TV dnevnik.
9.05 Skrivalnica, kanadski film, pon. 10.00 Svet varieteja, pon. 17.00 Neznani dedek, nemški TV film. 18.20 Tele-video. 18.40 Cim cim, literarne uganke za otroke, Zsigmond Sebok. 19.10 Za boljši jezik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Bele noči, balet na ledu iz Leningrada. 20.55 Presenetljive zgodbe, mojstrski vlom v blagajno. 21.25 Izgubil sem se, ulične igre Gy. Sandor-ja. 23.45 TV dnevnik.
Drugi program
16.00 Glasbene želje. 17.15 Med_ nebom in zemljo, 18.00 Šport, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitična oddaja, 21.00 V mreži moči (film), 22.00 Čas v sliki, 22.25 Klub 2.
TVMADŽARSKA
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
9.40 TV doktor, odgovori na pisma gledalcev. 9.55 Poročilo z zasedanja skupščine. 16.45 Tretji kanal. 1730 Telešport. 17.55 Novi Reflektor, magazin. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik in poročilo iz skupščine. 20.45 Pojoče kino, zabavni magazin. 21.35 Biblija, umetnostni film. 22.10 Srečno novo leto, brazilski film. 22.50 Britten: Božična pesem, odlomek. 22.55 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 21. november
TV 10.30
SKRIJ SE — ameriški barvni film, 1955
(Run for Cover)
Ameriški film Skrij se režiserja Nicholasa Raya so pred več kot 30 leti v naših kinematografih vrteli pod naslovom V senci vešal. Nicholas Ray ni ustvaril klasičnega vesterna, pač pa zanimivo psihološko študijo o izneverjenem zaupanju. Posebej dobro je prikazan Divji Zahod s konca prejšnjega stoletja, zlasti zunanji prizori.
V ospredju zgodbe sta prijatelja s problematično preteklostjo. V mestu, kjer najdete zatočišče, si kmalu pridobita ugled. Starejšega Matta izberejo za šerifa. Mož hoče živeti pošteno. Toda mlajši, ki ga Matt določi za pomočnika, ni vreden zaupanja . .
Režija: Nicholas Ray, igrajo: James Cagney, John Derek, Vi-veca Lindfors, Jean Hersholt.
SOBOTA, 19. november
TV 16.55
TEBI NA LJUBO, ANKA — romunski mladinski barvni film (De Dragui Tau, Anca)
V glavni vlogi tega mladinskega filma bomo srečali odraščajoče dekle s problemi. Glavna junakinja filma bi včasih svet realnosti rada zamenjala s svetom cirkusa in postala klovn. Svet okoli nje — predvsem odrasli, sorodniki in učitelji, pa tudi sošolci niso ravno vzhičeni nad njenimi poskusi. Vendar nerazumevanje in dvome vzajemno premagajo, da bi lahko živeli naprej ... Režiserka filma ni preveč prepričljivo obvladovala, velja pa si ogledati kot primer kinematografije z repa evropske filmske tvornosti, ki pa si vendarle prizadeva in ustvarja filme za mladino.
Nedelja, 20. novembra TV 17.15
RIBJI OREL — kanadski barvni film, 1960
(Fish Hawk)
Ameriška dobičkaželjna družba je potisnila Indijance že v 19. stoletju v geta, na obrobje. Tudi danes so, če se niso asimilirali in sprejeli najslabše plačanih opravil, odrinjeni na stran.
O enem izmed zadnjih Indijancev pripoveduje kanadski film Ribji orel, ki ga je zrežiral Donald Shabib. Ribji orel je zapiti Indijanec, ki za požirek pijače pleše stare indijanske plese. Zgubil je že veliko svojega nekdanjega dostojanstva. Odkar sta mu umrla žena in otrok, ne pričakuje od življenja ničesar več. Živi iz dneva v dan. Edini trenutki, ko zaživi v vsej svoji nekdanji moči in silovitosti, so, ko se zaselku približa kakšen medved in ga vaščani prosijo pomoči. Takrat se grešni kozel spremeni v odrešitelja, ki tvega svoje življenje za mimo spanje vaščanov in njihove živine.
Spremembo v njegovo življenje prinese prijateljstvo z vaškim dečkom...
VESTNIK, 17. NOVEMBRA 1988
STRAN 21
kino
SPORED FILMOV V KINU PARK MURSKA SOBOTA OD 18. DO 24. nov.
18.	nov. ob 17. uri amer. akc. film N1NJA MAŠČEVALEC.
18.	nov. ob 19. uri domači film KAVKA. Režija: Miloš Radivojevič. ODLIČNA IN PREPRIČLJIVA STA OBA OTROKA V GLAVNI VLOGI! Film, ki zagotovo izzove k. razmišljanju!
19.	nov. ob 17. uri amer. akc. film ,N1NJA MAŠČEVALEC.
- 19. nov. ob 19. uri slov, film ODPADNIK. Režija: Božo Šprajc, igrajo: Ivo Ban, Radko Polič, Savina Ger-šak. FILM NAČENJA SODOBNO PROBLEMATIKO IN RAZGALJA NAŠE RAZMERE!
, 20. nov. ob 16. uri amer. zgod, spektakel ZADNJI KITAJSKI CESAR. NOVI EPSKI SPEKTAKEL BERNARDA BERTOLUCCUA! RAZKOŠNA PODOBA KITAJSKE 20. stoletja, PREPLETENA Z OSEBNO DRAMO NJENEGA CESARJA!
20.	nov. ob 19. uri dom. film POZABLJENI Režija: Darko Bajič. FILM RAZGLABLJA O PROBLEMATIKI MLADIH - NERAZUMEVANJE STARŠEV, NEZAPOSLENOST!
21.	nov. ob 21. uri amer. zgod, spektakel ZADNJI KITAJSKI CE-SAR.POSEBNA VEČERNA PONUDBA!
21.	nov. ob 16.30 amer. zgod, spektakel ZADNJI KITAJSKI CESAR
21.	nov. ob 19.30 uri dom. film HIŠA OB PROGI. FILM RAZGALJA PROBLEMATIKO SRBOV NA KOSOVEM, režija Žarko Dragojevič.
22.	nov. ob 16.30 uri amer. zgod, spektakel ZADNJI KITAJSKI CESAR
22.	nov. ob 19.30 uri dom. film POLBRATA. Režija: Zdravko Šotra, igrajo: Žarko Lauševič, Slavko Šti-mac, Mira Furlan, Boris Cavazza. ZAKLJUČNA PREDSTAVA DDF ’88.
23.	in 24. nov. ob 17. in 19. uri amer, avant. film NEVARNA PRIPEKA.
Prodam
BMW 320, letnik 1977, dobro ohranjen, prodam. Aleksič, Šalinci 32, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-16706 ELEKTRONIK 90 in računalnik schneider s tiskalnikom prodam. Marko Stajnko, Ljutomer, Kidričeva 23. IN-16709
ŽAGAN LES in LETVE ZA GARAŽE ter EMO CENTRAL 23 prodam. Kuplen, Motovilci 31, telefon: 77 623. M-7856
POHIŠTVO ZA SPALNICO, rablje no, ugodno prodam. Cernelavci, Lendavska 36, telefon: 26 273. M-7857
KORUZO NA STORŽIH m hrastove plohe prodam. Dolič 119. M-7858 FIAT 126 P (tudi po delih) prodam. Jože Škafar. Renkovci 122. M-7860 TRAKTOR STEYR, tip 80 A, s koso in jermenico ter brano prodam. Štefan Torok, Moravske Toplice, Dolga ulica 17. M-7861
KRAVO (po izbiri), brejo, prodam. Jože Ferčak, Renkovci 122. M-7860 ŠKODO 110 L, registrirano, ugodno prodam. Telefon: 71 541. M-7862 ZASTAVO 101 in R 4 GTL ugodno prodam. Daneta Šumenjaka 12, telefon: 21 978. M-7863
ZASTAVO 101, letnik 1981, prodam. Cankarjeva 83, telefon: 23 059. M-7866
RENAULT 4, letnik 1978, prodam. Jože Grah, Gornji Slaveči 125, telefon: 78 381. M-7869
PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO prodam. Franc Benko, Gornji Slaveči 59. M-7870
GS 13 SUPER, karamboliran, letnik 1988 (tudi po delih), prodam. Tony Maroša, Žepovci 38, p. Apače. GR-18623
BT 50 star eno leto, prodam za 2,000.000 din. Telefon: 74 335. GR-18624
BMW 2002, letnik 1970, obnovljen, ugodno prodam. Gornja Radgona, Ob progi 4. Ogled po 15. uri.
GR-18626
ETAŽNO PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE TVT CENTRAL 23 zelo ugodno prodam. Telefon dopoldne: 73 077. GR-18627 ZASTAVO 101, 1300 M, letnik 1980, september, prevoženih 66.000 km, na novo registrirano, dodatno opremljeno, prodam za 6,500.000 din. Flajsin-ger, Gornja Radgona, Trg svobode 10. GR-18628
TRAKTOR STEYR 28, s koso in jer menico, ugodno prodam. Marjan Raščan, Videm ob Ščavnici 24 B. GR-18629
GOLF JX, letnik 1986, prodam po ugodni ceni. Vlado Poredoš, Bodonci 157. M-7901
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar (kultura), Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21 383, 21 232; direktorica in glavna urednica, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za II. polletje 1988 je 25.000,— dinarjev, za delovne organizacije 50.000,— dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: ČGP VEČER Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Panonska 37. M-7902
MOTOR ZA ZMAJ, 6-valjni, prodam. Ivanci 70, p. Bogojina. M-7903 TRAKTOR ZETOR KRISTAL 8011 prodam. Turnišče, Ulica Štefana Raja 15, telefon: 72 097. M-7906
VW 1200, letnik 1974, dobro ohranjen, in avtomatik. star dve leti, prodam. Tušak, St. Rozmana 8, telefon: 25 323. M-7907
MEŠANA DRVA prodam. Telefon: 77 166. M-7908
VW SC1ROCCO, letnik 1976, na novo registriran, prodam. Embreuš, Dragotinci 26, Videm ob Ščavnici. M-7909	_
ZAMRZOVALNIK, 110 1, skoraj nov, ugodno prodam. Husar, Lendavska 45 a. M-RK
BOČNO KOSO DUBRAVA za trak tor, jermenico za URSUS in dvoosno prikolico prodam ali zamenjam za voz z gumijastimi kolesi. Pečarovci 47, telefon: 77 117. M9I0
ZASTAVO 750, letnik 1978, prodam: Kous, Gornji Slaveči 46, telefon: 78 309. M-7911
TRAKTOR DEUTZ, 60 KS, star tri leta, 900 delovnih ur, ugodno prodam. Naslov v upravi bsta. M-7912 ZASTAVO 101, letnik 1980, ugodno prodam. Gaberje 19. M-7913
FIAT 126 P, letnik 1977, obnovljeno, prodam. Lipovci 100. M-79I4 ZASTAVO 101, letnik 1975, obnovljeno, ugodno prodam. Ogled v soboto. Janko Robert, Motvarjevci 63. M-7916
PRALNI STROJ prodam. Pivar, Murska Sobota, Alija Kardoša 6. M-7872
ENOOSNO PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Tišina 56. M-7873
STAREJŠO HIŠO V BODONCIH prodam. Telefon: 25 284. M-7876 FORD TAUNUS 1600, letnik 1974, garažiran, lepo ohranjen, prodam. Marija Ikanovič, Hotiza 145 a. M-7879
TEČ TAM STADLER za centralno ogrevanje, z bojlerjem, 35.000 kal'., rabljeno tri leta, prodam po ugodni ceni. Ivan Lebar, Turnišče, Rožna 10. M-7880
AKACIJEVA DRVA, 6 m', prodam. Vučkič, Selo 125. M-7881
TELEVIZOR črno-beli, prodam. Murska Sobota, Prešernova 22. M-7882
PRODAM
FIAT 750 prodam. Pertoča 106. M-7885
ZASTAVO 101, letnik 1983, prevoženih 54.000 km in prikolico BRAKO prodam. Nuhovič, Gančani 25 C. M-7886
BUKOVA DRVA in PARCELO V FOKOVCIH, primerno za počitniško hišico in vinograd prodam. Kušta-novci 34. M-7887
SPAČEK, vozen, registriran, prodam. Bratonci 95. M-7889
ZASTAVO 1500, generalno obnovljen, prodam. Telefon: 22 789. M-7890
TRAVNIK V VELIKI POLANI (gru dje), prodam. Tkalec, Črenšovci 156. M-7891
KOMBAJN KLAS prodam. Andrejci 54. M-7893
126 P, letnik 1976, prodam. Tišina 67. M-7894
TORPEDO 7506, s prednjim pogonom, prodam. Naslov v upravi lista. M-7895
MOPED AP 4 prodam Žižki 95 a.
M-7896
DRVA PRODAM. Odranci 36 M 7897
ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano do aprila 1989, prodam. Veče-slavci 30, telefon: 77 732. M-7898 DROBILEC — kladivar, moped T 14 na tri prestave, televizor Gorenje 107, črno-beli, skobeljni stroj leseni voz z gumijastimi kolesi, in 12-colne pluge, mešalec za beton, 250 I in 2 yoistick z vmestnikom, prodam. Ivanjševci 5, p. Prosenjakovci. M-7899
BARVNI TELEVIZOR, ISKRA ekran 56 in računalnik commodore 64, prodam. Telefon: 26 246 ali 23 937.
M-7900
IRAKTOR TOMO VINKOVIČ prodam.'Alojz Šinko, Grad 193. M-7964. GOLF, dizel, letnik 1984, prodam. Tešanovci 9, telefon: 48 201. M-7965 GOLF JX, dizel, december 1985, prodam. Murska Sobota, Mikloš Kuzmiča 9. M-7966
ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano do 24. avgusta 1989, prodam. Serdica 114, telefon: 78 642. M-7967
Nujno iščemo
GOSPODINJSKO
POMOČNICO
Zaposlitev takoj!
Dobro plačilo: 6.000 Asch
Oglasite s v parfumeriji Zagavec v avstrijski Radgoni.
VIDEOTEKA VHS
GORČAN & URŠIČ
Lendavska cesta — zaklonišče
Murska Sobota
PONUJAMO VAM KAKOVOSTNE POSNETKE NAJNOVEJŠIH SVETOVNIH FILMOV - USPEŠNIC. Vsak mesec 40 novih filmov.
HVALA ZA ZAUPANJE!
CITROEN GS 1,3. ugodno prodam. Telefon: 21 838. M-7968 -
TAM 75, letnik 1981, 2,4 t, v zelo dobrem stanju, prodam. Telefon: 26 533. M-7969
OPEL KADET poceni prodam. Jele-novec, Rakičan, Cvetkova 48. M-7970 ŠIVALNI STROJ BAGAT prodam. Rakuša, Precetinci II, p. Bučkovci. IN-16717
ZAZIDLJIVO PARCELO in starejšo hišo z velikim dvoriščem v Ljutomeru, prodam. Telefon: 069 81 794. IN-16720
Stefanu Zadravcu iz Lipe, ki služi vojaški rok v Beogradu, želijo ob praznovanju 19. rojstnega dne vse lepo, izpolnitev življenjskih ciljev ter srečno vrnitev — mama, bratje Bernard, Franc in Ivan z družinami. Lepim željam se pridružujeta svak m teta, nečaki Aleš, Marko, Borut, Jožek, Melita in Silvija, ki mu pošiljajo 19 poljubčkov in kličejo — kmalu se vrni domov.
DRAGEMU SINU DRAGU SEVERJU iz Pečarovec, ki služi vojaški rok v Gevgeliji, želita ob 19. rojstnem dnevu vse najboljše, vse lepo v nadaljnjem življenju, predvsem osebno srečo in zadovoljstvo, ter srečno vrnitev v domači kraj — oče in mama.
STAREJŠI FIČO v voznem stanju prodam. Ljutomer, Razlagova 2. IN-16718
1 KAKTOR IMT 539 z 2200 delovnimi urami in oltove pluge, 12-colne, prodam. Štefan Gerič, Pristava 22, Ljutomer. 1N-167I9
ZASTAVO 101, 1977, ugodno prodam. Vlado Ploj, Kristanci 7, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-16716
LADO 1200 prodam. Telefon: 069 87 767. IN-16711
VOZ — PLATONAR, nosilnost 3 t, prodam ali zamenjam za oltov dvo-redni sejalnik. Ivan Kerman, Urban 16. p. Štrigova. In-16712
GOSTILNA ZADRA-
VEC, BREZOVCI, vabi 18., 19. in 20. NOVEMBRA NA
DOMAČE KOLINE
ZA OBISK SE PRIPOROČAJO!
MOTOKULTIVATOR GORENJE z garancijo, ugodno prodam. Žerdin, Drakovci 92, p. Bučkovci. IN-16714
ŠKODO 1000, registrirano do 7. julija 1989, prodam za 200 SM. Žekš, St. Rozmana 4, telefon: 21 757. M-7972 RENAULT 18, letnik 1980, prodam za 100 milijonov. Rakičan, Partizanska 6. M-7973
ZASTAVO 101, letnik 1982, prodam. Jože Pasičnjek, Boreča 19, telefon: 78 048. M-7974
SADIKE MALIN (willamente), po 800 dinarjev, prodam. Kovač. Selo 89. M-LK
ŠKODA 100. I registracija 1976, registrirano do 2. novembra 1989 prodam. Cena 185 SM. Radenci, Gubčeva 12. M-797!
EMO CENTRAL 20 z dvojnim goriš-čem, rabljena tri sezone in trajnožar-no peč prodam. Petanjci 56. M-7975 OSEBNI AVTO ZASTAVO 750, le tnik 1983,prodam. Hotiza 16. M-7977 TRAJNOZARNE PEČI, obnovljene, prodam. Čarni. Mikloš Kuzmiča 28. M-7978
ZASTAVO 101, starejši letnik, dobro ohranjeno, prodam. Motvarjevci 31 a, telefon: 72 728. M-7979
GOSTIŠČE GAJ, MURSKA SOBOTA, TIŠINSKA ULICA, vabi 18., 19. in 20 NOVEMBRA
NA DOMAČE KOLINE
Z BUJTO REPO VABLJENI!
SUHA MEŠANA DRVA (I m* a 70.000 din), prodam. Tivadar, Selo 132. M-7980
VW, letnik 1974, prodam. Ogled po 18. uri: Mesarič, Lendavska 45. M-7982
TRAKTOR IMT 533, s koso, prodam. Sodišinci 28. M-7983
APN 6, star eno leto, prodam. Tešanovci 100 a. M-7984
POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Volmut Gizela, M. Sobota, Lendavska 51, telefon: 24 616. M-7985 TRAKTOR 558 s priklopom za enoosno prikolico in pluge olt posavac, 12-colne, prodam. Štefko, Ivanci 33, p. Bogojina. M-7986 VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI prodam. Murska Sobota, Matije Gubca 12. M-7987
BMW 520 in rezervne dele za NSU 1200 prodam. Telefon: 24 382. M-7989
KOSILNICO OLT ZA TRAKTOR in oltove traktorske pluge, dvobrazdne, prodam. Stanko Fujs, Budinci 12. M-7990
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ ELIN —D, 2,5 KW, malo rabljeno prodam. Ižakovci 22. M-7991 CISTERNO ZA KURILNO OLJE, 4000 I, prodam. Telefon 069 72 058. M-7993	-
RENAULT 5 TS, letnik 1979, dobro ohranjen, motor generalno obnovljen, in rabljene smuči s smučarskimi čevlji prodam. Informacije: Sebe-borci 54. M-7995 ENOOSNI PRIKLOP ZA TRAKTOR DEUTZ prodam. Telefon: 76 331. M-7996
NOVO IN STARO HIŠO z 2700 m1 ZEMLJIŠČA, v bližini Murske Sobote, ob asfaltni cesti, prodam. Telefon popoldne: (062) 29 716. M-7577 KAWASAKI GPZ 500 S, letnik 1987, in termoakumulacijsko peč, 3 kW, prodam ali zamenjam za avto. Murska Sobota, Bevkova 15, telefon: 25 084. LE-19239 126 P, letnik 1977, ohranjen, garažiran, nujno in poceni prodam. Mirko Gaberšček, Benica 8 a, p. Lendava. LE-19236
STEKLENO STENO KLI LOGATEC, premično, višine 220 cm, širina 280 cm, prodam. Zlatko Žganec, J. Horvata Zdelara 13, Mursko Središče. LE-19233
TRAKTOR STEYR (žaba), prodam. Ogled popoldne: Kapca 134. LE-19238
TELEVIZOR, črno-beli, star eno leto, prodam. Lendava, Tomšičeva 10. LE-19237 REGAL IN DVE POSTELJI ZA OTROŠKO SOBO prodam. Paler, Lendavska 8. M-7918
GOLF JGL, december 1981, prodam. Dolnji Slaveči 52 b. M-7919 GARDEROBNO OMARO z drsnimi vrati, 240 x 160 x 60, tridelno, prodam. Vprašati v trgovini Jelen, Murska Sobota, Lendavska 18, telefon: 22 816. M-7920
WARTBURG limuzina, starejši letnik, registriran, vozen, na prodaj. Telefon: 78 098. M-7923
AVTOMATIC A3 MS prodam. Ve-gič, Rakičan, Cvetkova 57. M-7924 KAWASAKI 125 MOTOCROS, le tnik 1988, prodam. Tomi Ferš, Gornja Radgona, Grajska 2, telefon: 74 086. M-7927
KABINO ZA TRAKTOR IMT 533 ali 539, novo, ugodno prodam. Telefon: 48 487. M-7928
GOLDONI s priključki prodam. Bojan Domanjko, Kobilščak 16. Radenci. M-7930
ZASTAVO 101, letnik 1974, neregistrirano, prodam. Mirko Petovar, Dobrava 7, ali po telefonu: (069) 87 383. M-7931
DVA KAVČA IN DVA FOTELJA prodam. Bakovci, Kroška 13. M-7932 KONČNO STOPNJO POLER, 2 ,x 450 W, in zvočnike v ohišju, basa — srednjetonca, prodam. Satahovci 5 b. M-7934.
PRALNI STROJ PRODAM. Telefon: 24 063. M-7935
RAZTEGLJIVI DVOSED S FOTELJEMA ugodno prodam. Telefon po 17. uri: 23 147. M-7936
GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Lazar, Bakovci, Mladinska 30. M-7937 VRTNO KOSILNICO PANONIJA, novo, (30 odstotkov ceneje) in pisal- * no mizo, kot nova, ugodno prodam. Murska Sobota, Naselje 14. divizije 10, telefon: 23 875. M-7939 PARCELO V TEŠANOVCIH prodam. Telefon: 26 370. M-7940 ZLATO ZAPESTNICO, 20 g, prodam 35 odstotkov ceneje, lahko tudi s posojilom. Naslov v upravi lista. M-7941'
MERCEDES 240 D. letnik 1977, prva registracija, prodam. Franc Horvat, Grad 194. M-7945
ETAŽNO PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE (kuhinjsko), prodam. Ana Horvat, Domajinci 66. M-7947
MOPED 15 SLC in bobne, manjši komplet, prodam. Berden, Tropovci 70, ali telefon: 45 282. M-7948
AVTO ZASTAVA 101, malo karamboliran, prodam. Vidonci 62 a. M-7949
GLASBENI STOLP CROWN prodam. Telefon: 25 581. M-7950 KADET, letnik 1970, prodam. za 1.800.000 din. Telefon: 26 644. M-7951
BARVNI TELEVIZOR GORENJE 56 prodam. Kroška 47, telefon po 18. uri: 25 408. M-7952
PEČ NA OLJE EMO 8, dodatno peč na olje emo 6, zamrzovalno skrinjo 200 1 LTH, tri radiatorje trika, 29-—31 členov, raztezno posodo varstroj, 35 1, moško kolo RŠ in dodatno trajnožar-no peč, vse rabljeno, prodam. Informacije po telefonu: 46 238 — Tišina. M-7953
MERCEDES 200 D, letnik 1967, v voznem stanju, z rezervnimi deli, prodam. Štrigova 56. M-7954
GRADBENO PARCELO v Rakičanu prodam. Telefon: 21 085. M-7955 OLJNI GORILNIK, nov, prodam. Telefon: 74 289. M-7957
PRIKOLICO ZA AVTO prodam.
Gančani 196. M-7958
ZASTAVO 1500, letnik 1978, registrirano do maja 1989, prodam. Gone, Tomšičeva 2, telefon: 75 492. LE-19229
VW 1200 prodam. Krog, Vodnikova 7, telefon: 26 124. M-7959
KADET CARAVAN 1,3 S, prodam. Telefon od 7. do 15. ure: 73 003. M-7960
TERVOL za tlake ugodno prodam. Oletič, telefon dopoldne: 75 037. M-7961
AVTOMATIK 3 MS, letnik 1986, prodam. Telefon po 15. uri: 21 246. M-7962
OPEL KADET 1,3 S, letnik 1985, prodam. Telefon: 069 78 010 ali dopoldne: 24 299. M-7963
POČITNIŠKO HIŠICO z vinogradom, 8 km iz Murske Sobote, ugodno prodam. Telefon: (061) 349-274. M-OI>
Zaposlitve
ŽENSKO ZA VARSTVO OTROK in pomoč na kmetiji sprejme mlada družina. Naslov v upravi lista. M-7859 MLAJŠI MOŠKI SPREJME DELO NA DOM. Možnost postavitve stroja. Lokacija je 15 km iz Murske Sobote, ob asfaltni cesti, z velikim zaprtim zidanim skladiščem. Naslov v upravi lista. M-7868
IŠČEMO ŽENSKO, dobrosrčno, pošteno, veščo gospodinjskih opravil, ki bi skrbela za ostarelega moškega, na prijetni domačiji, brez drugih družinskih članov. Informacije: Murska Sobota, Ciril Metodova 24. M-7874
KV KLJUČAVNIČARJA, KV KLEPARJA IN KV ORODJARJA zapo slim takoj. Kovinopasarstvo Marjan Kos, Babinci 59, p. Ljutomer. IN-16715
Kupim
GRADBENO PARCELO ALI poč. hišico, do 10 km oddaljenosti od Moravskih Toplic, išče zdomec iz Nemči-
ZAHVALA
V Tl. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustil oče, dedek in pradedek
Kare! Žižek
iz Mostja
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje.
Posebna hvala g. kaplanu, pevskemu zboru, DO Primat, DO Elektrokontakt, NK Nafta in GD Mostje-Banuta.
Žalujoči: otroci Olga, Marta, Franc, Karel in Anton z družinami ter Štefan, brat in sestra ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je po krajši in hudi bolezni nepričakovano zapustila draga mama, babica in prababica
Marija Kocen
iz Predanovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, pokojnici darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS za poslovilne besede.
Vsem skupaj še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
 NAROČNIKE IN BRALCE VESTNIKA TER NAROČNIKE OGLASOV OBVEŠČAMO, da bo v decembru izšla prva številka Vestnika 8. decembra. Vsi ki ste zainteresirani za objavo oglasa 24. novembra oddajte oglas do 21. novembra, za 8. december pa do 5. decembra.
UPRAVA VESTNIKA
je. Vzamemo v najem tudi manjše stanovanje. Ponudbe pošljite na naslov: Slavko Horvat, Zg. Jablanje št. 1, 62326 Cirkovce. M-7749
GRADBENO PARCELO ali starejšo hišo v Turnišču kupim. Naslov v upravi lista. M-7878
Sobe
SOBO oddam. Murska Sobota, Tomšičeva 48. M-7741
NA LEPEM IN SONČNEM KRAJU, 10 km iz Murske Sobote, oddam opremljeno enostanovanjsko hišo, centralno ogrevano. Ponudbo pod ČIMBOLJŠI POGOJI pošljite na upravo Vestnika. M-7828
STANOVANJE V MURSKI SOBOTI išče mlada družina. Ponudbe pod šifro: REDNI PLAČNIK. M-7925
Razno
PSIČKE TERIERE podarimo dobrim ljudem. Reščič, Črešnjevci 144, popoldne. GR-18625
MOŠKI, star 63 let, upokojeni, iščem osebo za oskrbnika, na mojem ali vašem domu. Karel Trajbar, Markovci 36, Šalovci. M-7917
PREKLIC!
Preklicujem vejjavnost hranilne knjižice, izdane pri LB Murska Sobota. Aleksandra Fujs, Murska Sobota, Tomšičeva 48. M-7922
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 32744-5, izdane pri H KS KZ Panonka Murska Sobota. Janez Bo-har, Rakičan, Partizanska 1. M-7929
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala o zaključnem izpitu (diplomo), za leto 1969, izdano v Gostinskem šolskem centru Maribor. Gregor Grein, Maribor, Shakespearova 4. M-7933
PREKLIC!
Podpisani Karel Sever iz Bučečovec št. 56, preklicujem govorice, da je Ivan Lutrov iz Križevec kradel kolesa in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Karel Sever. IN-16708 VIDEOSTUDIO RADENCI, Trubarjeva 3, telefon: 069 73 078, vam nudi: izposojanje videokaset z najnovejšimi Filmi, snemanje in presnemavanje, izposojanje playerja. Ugodnosti vikend paketa. Se priporočajo! M-7942
STRAN 22
VESTNIK, 17. NOVEMBRA 1988
V SPOMIN
Zelo boleč je spomin na 13. november, ko je minilo leto žalosti, odkar nas je nepričakovano zapustil naš dragi oče, opa, pradedek in tast
Štefan Gomboc
iz M. Sobote
Hvala vsem, ki se ga spominjate in na njegovem grobu prižigate sveče.
VSI NJEGOVI, KI SMO GA IMELI RADI
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene biljke zase ni poželo. Spomini nate še živijo in solze naše zdaj tvoj grob rosijo.
ZAHVALA
V 64. ietu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče in stari oče
Martin Šernek
iz Gornje Bistrice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje ali v druge namene ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala zdravnikom in osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, duhovniku za pogrebni obred, pevcem in govornikom za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: hčerki Regina in Anica z družinama ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
12. oktobra 1988 nas je v 79. letu starosti zapustila naša draga mama, omama in teta
Ana Geder
roj. Flajšaker iz Podgrada
30. oktobra 1988 pa v 81. letu starosti še naš dragi oče, dedek, brat in stric
Janez Geder
iz Podgrada
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pisno ali ustno izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ju pospremili na zadnji poti.
Posebna hvala dr. Elblovi za nudeno pomoč v težkih, zadnjih dneh bolezni.
Zahvaljujemo se Gasilskemu društvu Gornja Radgona za častno spremstvo, č. duhovščini za opravljena pogrebna obreda, govornikom za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke.
VSI NJUNI DRAGI
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustil dragi mož, oče in dedek
A vgust Casar
iz Bogojine
Ob-boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in botrini, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Posebno se zahvaljujemo osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu, sodelavcem VVZ Lucija pri Portorožu, sodelavcem Platane, Gasilskemu društvu Bogojina, predstavnikoma GD in KS za ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala tudi župnikoma za zelo lepo opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — hvala!
Žalujoči: žena Klara, hčerka Slava, hčerka Helena z družino ter sinova Avgust in Anton z družinama
Že eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
Ne mine ura. dan. ne noč. povsod r mislih si navzoč
V SPOMIN
15. novembra je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož. oče, stari oče in brat
w
Karel Čarni
iz Ivanovec
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče!
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO GA IMELI RADI
Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
V 55. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mama,, babica in tašča
Ana Voroš
iz Mlajtinec
Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli ustno ali pisno sožalje ter darovali vence in cvetje. Posebna hvala družini Jožefa Horvata za vso pomoč in kolektivu Zavarovalne skupnosti Triglav.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le dragega sina in brata nam nihče ne more več vrniti.
ZAHVALA
Komaj v 26. letu starosti nas je nenadoma in brez slovesa zapustil naš dragi sin in brat
Milan Magyar
iz Mahovec 14
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Posebno zahvalo izrekamo tudi g. župniku, godbi ter predstavniku KS Apače za poslovilni govor ob odprtem grobu.
Mahovci, 26. oktobra 1988
Žalujoči: neutolažljiva mama ter brata Franc in Anton z družinama
Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage žene in mame nam nihče ne more več vrniti.
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je po nekaj tednih težke bolezni nepričakovano in za vedno zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica in prababica
Barbara Vinčec
iz Renkovec 159
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo botrini, vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter drago pokojnico v lepem številu pospremili k večnemu počitku.
Posebno se zahvaljujemo osebju infekcijskega in internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku S. Ferčaku za poslovilne besede ter vsem, ki so darovali za sv. maše ali v druge dobrodelne namene. Hvala tudi kolektivoma Planike Turnišče in Rašice tozd Beltinka.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Renkovci, 3. novembra 1988
Žalujoči: mož Franc, otroci Marija, Franc, Štefan in Ivan z družinami ter vsi, ki smo jo imeli radi
Ko hodila bova po svetu, srečal naju bo marsikdo, toda ljubil kakor mami naju nihče ne bo.
ZAHVALA
Tragično, še polna življenja, nas je v 41. letu zapustila naša draga mamica, hčerka in sestra
Marija Koša-Maja
iz Velike Polane 216 a
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, posebno Kranjčevim, prijateljem, kolektivu Agromerkurja, govornikoma, pe-vsem, tov. Šabjanu za odigrano Tišino, g. župniku za obred in vsem, ki ste nam stali ob strani ob tej boleči in nepričakovani izgubi.
Iskrena hvala za cvetje in vence ter pisno ali ustno izrečeno sožalje!
VSI NJENI NAJDRAŽJI
Po livadi se ozremo, hiša prazna tam stoji, vrata nemo so priprta, ker lege, dragi oče, več tam notri ni.
ZAHVALA
2. novembra nas je v 75. letu starosti zapustil dobri mož, skrbni oče, brat in dedek Štefan Pintarič
iz Murskih Petrovec
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, kolektivu DO Agromerkur iz M. Sobote in dobrim vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje; darovali vence, šopke in sredstva za bolnišnico ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku KS za poslovilne besede ob grobu.
Vsem še enkrat — hvala!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je po kratki bolezni, nepričakovano, zapustila naša draga mama in stara mama
Karolina Kerčmar
roj. Kučan iz Ratkovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in šopke, nam izrekli sožalje ter jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, vaškim pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS Ra-tkovci za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu.
Ratkovci, 25. oktobra 1988
Žalujoči: sin Ernest, hčerka Gizela iz Noršinec ter vnuki: Štefan, Blanka in Irena z možem Tončkom iz Bogojine
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je po kratkotrajni bolezni zapustila naša mama, stara mama, prababica in tašča
Vilma Zakoč
roj. Kočar iz Domanjševec
V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Prisrčna hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter govorniku KS, Šanci, za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Domanjševci, 15. oktobra 1988
Žalujoči: sin Šanji z družino, hčerka Jolanka z družino iz Kukeča in drugo sorodstvo
VESTNIK, 17. NOVEMBRA 1988
STRAN 23
u besedi in sliki
(KOMENTAR — — —
I MIMO UČENCEV I
Če povzročajo toliko skrbi in težav pri organizaciji pouka, “ _ je najbolje, da šolarji sploh ne hodijo v šolo in naj tudi ta (kot B mnogo inštitucij pri nas) postane samonamembna brez življe- I B nja v sebi, je bila nenaključna pomisel enega roditeljev ob kon- I  cu sveta staršev na največji soboški osemletki. Ob dejstvu, da B Ile-ta pravzaprav obstaja zaradi učencev, in ugotovitvi, da starši _ ne moremo vplivati dovolj v težnji, spremeniti stvari na bolje.
Kot običajno se vse zatakne pri sredstvih — teh je po stal-  nem zatrjevanju premalo, očitno pa tudi volje, da bi življenj- B sko reševali probleme prevelike šole, ki pa je obenem pretesna Iza vse potrebe in tudi za namestitev garderobnih omar. Zanje  šola nima denarja, da bi ga zbirali starši neposredno iz žepa, B kar smo tudi v šolstvu čedalje bolj vajeni, po nekaterih m ne- B njih ni primeren družbenopolitični, predvsem pa gospodarski
I trenutek. Je pa v njem zaradi padca standarda čedalje večja so- _ cialna diferenciacija in z njo tudi vedno več kraj, in to r.e le I kleptomanov med šolarji. Njihovi starši pri tem ne ukrepajo v  smislu vzgojne kazni in se ne sprašujejo, od kod njihovim otro-  kom stvari, ki jih niso sami kupili; bojazen, da bi ne zmanjkalo
Iše več copat in druge obutve ter zdaj pred zimo dragih vetrovk B in plaščev, pa upravičena. Posledica je obutev v vrečkah, pod B klopmi med poukom, kar v času, ko prezračitev zaradi visokih |
I stroškov ogrevanja ni tako pogosta kot v toplejših mesecih, _ ima svoj zadah. Bolje smrad kot prehlad zaradi mokrih če- B vljev, pa tudi usmeritev naj se otroci v šoli počutijo tako kot B doma, kjer si nataknejo copate, je poleg ohranitve parketa ti-
Ista, ki vpliva na to, da se učenci v šoli preobuvajo. S tem ne bi — bilo nič narobe, če ne bi svoje garderobe (in pozimi se kar pre- B cej nabere) nosili iz razreda v razred. Seliti se jih mora iz učil- B nice v učilnico pri predmetnem pouku v povprečju trideset, da B potem pedagog lahko ima svoje pripomočke na enem mestu in
I lahko pouk nemoteno poteka. Svojčas, ko smo bili roditelji še B učenci, je bilo drugače, toda kdo bi upošteval to v sistemu, v B katerem velja način: zakaj bi enostavno, če lahko komplicira- B no! Tudi v šolstvu, ki nam s preobremenjevanjem učencev na
Ieni strani uhaja iz rok in postaja tako kot kultura in zdravstvo — po drugi strani odveč oziroma tisto, pri katerem je treba varče- B vati. Tudi pri šoli v naravi in celodnevni, na katero smo ne še I tako dolgo nazaj prisegali, čeprav ji psihologi in drugi strokov-  njaki zaradi celodnevne vpreženosti otrok, ki se šolajo, niso bi-
Ili naklonjeni. Zdaj, ko je čas (beri pomanjkanje sredstev tudi B za šolstvo), kljub interesnim skupnostim za vzgojo in izobraže- I vanje ter mnenjem zavodov za šolstvo, opravil svoje, bo ta od- | pravljena sama po sebi, generacije pa prikrajšane za marsikaj.
IV Pomurju na primer mnogi otroci za to, da bi videli morje in m zaplavali v njem, če njihovi starši ne bodo imeli denarja za šo- I lo v naravi na otoku Krku v Baški, kjer (k sreči) imamo svoj B dom. V Murski Soboti bi lahko imeli drsališče, ker postajajo " dalje do smučišč prevelike, pa kaj, ko imamo teniško igrišče. V
H zimskih počitnicah pa se bomo spet spraševali, kam in kod s B B svojimi elana polnimi odraščajočimi otroki, če bodo telovadni- B  ce zaprte, druga ponudba pa preskromna za potrebe številne B mladine.
IVse to vemo, skušamo vplivati tudi na to, da bi bil v jedilnici šolske kuhinje na primer red in na hodniku šole vsaj redarji, če zavarovalnica ne bo mogla kriti vseh zavarovalnin za pogrešano; vendar smo starši nemočni in s poraznim občut-
kom, da tudi v šolah, ki so zaradi učencev, gre veliko stvari
Brigita Bavčar
pravzaprav mimo njih.
---RADOMERJE---------
Priznanje za
Turistično društvo Železne Dveri je eno najmlajših v občini Ljutomer, vendar pa se postavlja ob bok tistih, ki so se že uveljavila. Vsakoletna akcija Turistične zveze Slovenije — Najlepše urejen kraj — skuša predramiti krajane, da nekoliko bolj poskrbijo za svoje okolje. Turistično društvo Železne Dveri je letos prvič sodelovalo v tej akciji in takoj zasedlo drugo mesto v kategoriji manjših krajev in naselij. To priznanje so si prislužili s skrbnim urejanjem okolice hiš v naseljih, ureditvijo naselja Radomerje in nekaterih pomembnejših poti v krajevni skupnosti, pa tudi z obuditvijo turistične in kulturne
uspešno delo
poti, ki vodi ob pomnikih občine Ljutomer.
Čeprav se tega priznanja v društvu niso nadejali, pa jim vendarle veliko pomeni, še posebej pa obvezo za nadaljnje delo.
Da bi bila podelitev, ki je bila v petek na Ptuju, zaokrožena, jim je naša največja turistična organizacija Kompas podelila tudi posebno priznanje za najaktivnejše mlado turistično društvo. S tem so prizadevni turistični delavci v krajevni skupnosti Železne Dveri dokazali, da s skromnim denarjem in veliko dela lahko dosežejo uspehe.
D. L.
Tudi v Porabju je vedno manj »urnih vrancev«. Dela zanje je čedalje manj, saj so tu že stroji, pa še divjad, ki povzroča veliko škode, tako da je vedno manj obdelanih površin. Lastnik enega zadnjih konj v Sakalovcih, Jeno Krajcar, pa pravi, da se Gyurija ne da za vse na svetu.	se
Smelt Olimpija in San Benedetto za soboški šport
Za vse košarkarske sladokusce v Pomurju se v petek, 25. novembra obeta izjemen športni dogodek. V športni dvorani pri osnovni šoli Edvard Kardelj se bosta ob 18. uri pomerili ekiplo Smelt Olimpije iz Ljubljane in San Benedetta iz italijanske Gorice. Za košarkarje Smelta Olimpije bo ta tekma poslužila za generalko pred finalom košarkarskega pokala Alpe-Adria, ki bo konec meseca v Ljubljani. Sočasno pa skupaj s svojim pokroviteljem SGP Pomurjem iz Murske Sobote pomagata soboškemu športu: izkupiček tekme bo namreč namenjen soboški košarki, odbojki in tenisu.
odprto vsak dan od 9—16
^B BjB	v soboto 9—13
 OPTIKA PAVLIC
Štefana Kovača 16, Murska Sobota
--—LJUTOMER ..............................
Martinova gos in kraljica
Praznik vinogradnikov — Martinovo — ima zadnja tri leta v Ljutomeru še posebno obeležje, saj na ta dan izbirajo tudi vinsko kraljico. Doslej sta bili že dve: Martina in Katarina, letos pa so izvolili tudi tretjo — Elizabeto. Martinovanje in izbiro vinske kraljice je organiziralo Turistično društvo Ljutomer. Za laskavi naziv vinske kraljice so se potegovale tri kandidatke in po strogem preverjanju znanja o vinih, njih pridelavi in uporabi je žirija podelila naziv vinske kraljice 20-letni Mileni Cimerman iz Ljutomera. Prva princesa je postala Anita Viher iz Železnih Dveri, druga pa Nataša Antolič iz Stročje vasi.
Vinska kraljica je že tradicija v znanih vinorodnih okoliših, vendar ne pri nas, zato je uvajanje tega običaja posebnost, ki ji ni primere. Ne gre samo za formalno izvolitev, saj vinska kraljica predstavlja Ljutomer in vinorodni okoliš na vseh pomembnejših vinskih prireditvah, zato je znanje o vinih tako pomembno. Ob izvolitvi Elizabete L pa so v soboto prikazali tudi krst vina, tako da so zaokrožili martinovanje. D. L.
Jože Školjč v Gornji Radgoni
Prihodnji petek (25. novembra 1988) bo zanimivo v Gornji Radgoni. Občinska konferenca ZSMS bo spet organizirala seminar ali, bolje rečeno, srečanje mladinskih vodstev iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij-
Vsebina seminarja je kar zanimiva, zato upajo, da bo udeležba tako dobra kot na spomladanskem. Dopoldne bo v gosteh predsednik Republiške konference ZSMS Jože Školjč, ki bo predstavil program republiškega vodstva, hkrati pa se seznanil s težavami mladih iz gornjerad-gonske občine. Dogovorili se bo-
do tudi o konkretnih nalogah, ki čakajo mlade v prihodnje.
Popoldne bo namenjeno pogovoru na temo Mladi in aids. Najprej bo strokovnjak povedal nekaj uvodnih besed, nato pa bo odgovarjal na vprašanja mladih. V občinskem mladinskem vodstvu se zavedajo, da je zelo pomembno, da se mladi, ki se šele seznanjajo s spolnostjo, čim prej seznanijo z nevarnostjo te zahrbtne bolezni.
Srečanje mladih radgonske občine bodo sklenili z ogledom filma z videoprojektorja.
bp
Kaj bo s staro pekarno v Vidmu ob Ščavnici? Vprašanje na katerega vodilni v krajevni skupnosti že nekaj let zaman iščejo odgovor. Starega peka »so pregnali«, Intesu se zdi obnova zgradbe predraga ali pa se mu ne splača peči kruha še v eni pekarni. Najraje bi stavbo podrli in zgradili novo. Toda zgradba je pod spomeniškim varstvom, pa tudi škoda bi bilo, da bi spet izginila ena trdnih starejših zgradb.
bp
---RADENCI - REFERENDUM USPEL---------------
TELOVADNICA BO
V nedeljo so se občani KS Radenci (okrog 2700 volilcev) odločali o uvedbi 5. krajevnega samoprispevka. Sprejet je bil z 59,6 odstotka glasov za, medtem ko je proti glasovalo 31,4 odstotka občanov.
Kljub težkim gospodarskim razmeram se občani zavedajo, da bodo lahko dosegli višjo kakovost življenja in ustvarili boljši jutri svojim potomcem le s skupnimi močmi in odrekanjem.
Po sedanji vrednosti naj bi v petih letih zbrali milijardo 200 milijonov dinarjev, z njimi pa bi pomagali zgraditi telovadnico za skupne namene (sofinancirali bi 50 odstotkov potrebnih sredstev), mrliško vežo in osnovni kabel za telefon od Radenc do Hrastje—Mote. Poleg tega bi z zbranim denarjem uredili preostale komunalne zadeve in krajevne potrebe.
Tako kot 4. je bil tudi 5. krajevni samoprispevek sprejet za celotno krajevno skupnost, in sicer za obdobje od L decembra 1988 do 30. novembra 1993. leta. Zaposleni bodo plačevali 1,5 odstotka od neto osebnih dohodkov, upokojenci enak odstotek od pokojnin (tisti brez varstvenega dodatka in tisti, ki presegajo znesek minimalne pokojnine za polno penzionsko dobo), kmetje bodo plačevali 10 odstotkov od katastrskega dohodka, delavci, zaposleni na tujem, pa 1,5 odstotka od povprečnega osebnega dohodka v tekočem letu.
Telovadnica, katere gradnjo bodo sofinacirali tudi DO Radenska, Občinska izobraževalna skupnost in Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci, bo za razvoj turizma ter zdravo življenje mladine v tem kraju velikega pomena.	Bernarda Peček
KUNCI, PERUTNINA, GOLOBI, FAZANI IN CELO KOZE - Vse to in še marsikaj zanimivega je bilo možno videti na zanimivi razstavi, ki jo je konec tedna v Osnovni šoli Dane Šumenjak-Miran v Murski Soboti pripravilo Društvo gojiteljev malih pasemskih živali. 15 različnih vrst in čez sto kuncev ter okrog 80 pasem perutnine, med njimi predvsem kokoši in rac, je ob razstavljenem krznu vzbujalo posebno pozornost. Prvič so bile na ogled tudi koze. Na voljo sta bila tudi veterinarja. Ob tej priložnosti so posneli tudi film na videokamero, ki ga bodo prikazali na naravoslovnih dnevih šolarjev. Besedilo: M. Jerše, foto: N. Juhnov.
RAZSTAVLJENE NAJLEPŠE PTICE - V telovadnici Srednje družboslovne in ekonomske šole Murska Sobota so prizadevni člani Društva za varstvo in vzgojo ptic organizirali že tradicionalno razstavo. Okrog 300 ptic, predvsem papig, kanarčkov in eksotičnih ptic, nekaj pa je bilo tudi zunanjih ptic, je vzbudilo precejšnjo pozornost obiskovalcev, zlasti šolske mladine. Ogled razstave so povezali s predavanjem o varstvu in vzgoji ptic. Te in pribor zanje je bilo možno tudi kupiti. Na ogled pa so bili tudi lični pokali, diplome in priznanja članov društva, ki se bodo od 25. do 30. novembra udeležili republiškega prvenstva v Novi Gorici. Besedilo: M. Jerše, foto: N. Juhnov.
»Nameščanje lepakov, oglasov in podobnih objav je dovoljeno le na krajih, ki jih v ta namen na svojem območju določijo krajevne skupnosti. Za nameščanje in odstranjevanje lepakov, oglasov in podobnih objav so pristojne krajevne skupnosti oziroma organizacije, ki jih krajevne skupnosti za to pooblastijo. Lepake, oglase in podobne objave, ki so iz kakršnega koli razloga neprimerne, ki kvarijo zunanji videz kraja in nimajo več pomena, je potrebno takoj odstraniti.«
Tako se glasi 11. člen v Uradnem listu SFRJ iz leta 1979, ki se ukvarja s plakatiranjem. Dejstvo pa je, da ga vsi še vedno premalo upoštevamo. Takšni »umetniški izdelki«, kot so na fotografiji, namreč kvarijo videz mesta, zato bi se morali z njimi učinkoviteje spoprijeti in tudi koga, ki se ne drži reda, kaznovati.
se, foto: Klar
STRAN 24
VESTNIK, 17. NOVEMBRA 1988