IPoStnlna plačana t gotovini. Leto XV., štev, 63 Ljubljana, sobota 17. marca 1934 Cena Z.— Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. [nseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. _ Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica gt 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čialo 78.180, Wien <5t 105.241 DollSuss in slovanske manjšine v Avstriji Po svoji zmagi nad marksisti je Doll-fussova vlada podvojila svoje napore za razširjenje nove avstrijske miselnosti med prebivalstvom in za ustvaritev trdne domoljubne fronte. Pri tej akciji se je spomnila tudi narodnih manjšin, ki jih Avstrija vkljub prevzetim obveznostim dosedaj nikoli ni upoštevala. Manjšine v Avstriji so vseskozi slovanskega isvora in to je po tradiciji, izvirajoči izpod starega habsburškega režima, dovolj, da jim vlada ne da prav nikakršnih pravic v pogledu šolstva. Slovanske manjšine v Avstriji so češkoslovaška na Dunaju, slovenska na Koroškem in pri Radgoni ter hrvatska na Gradiščanskem. Na znanem zborovanju v začetku marca v Beljaku je Dollfuss posvetil del svojega govora tudi koroškim Slovencem, ki so se bili v najkritičnejšem času izrekli za njegovo vlado. Dejal je, da Nemci nikakor ne nameravajo svojim slovenskim sodržavljanom odvzeti njihove svojstvenosti. Nemci da bodo sicer vedno pazno čuvali nemški značaj dežel med Dunavom in Alpami, državi zvesti Slovenci, kojih zvestoba je že preizkušena, pa se nimajo bati nikakršnega zatiranja svoje narodnosti. Ta vodena izjava, ki jo je kancelar moral dati, ko so mu povedali, da je na njegovem zborovanju tudi lepo število Slovencev, je skromne koroške Slovence navdala z upanjem, da bodo njihovi manjšini morda zasijali boljši časi. Njihovo glasilo je naglasilo, da je ta kan-celarjeva izjava prvi primer v vsej zgodovini Avstrije, da se je njena vlada ;javno spomnila Slovencev in da je nje najvišji predstavnik izgovoril nekaj besedi na naslov naroda, ki je avtohton na Koroškem in ki je zaradi grozovitega zatiranja iz gospodarja dežele postal manjšina, nad katero renegatje in zagrizene: po mili volji iztresajo svoj nemški bes. Onih nekaj vljudnih besedi v Beljaku vlade seveda ne obvezuje, da bi bolj pravično uredila odnose med gospo-dujočim nemštvom in tlačenim slovenstvom. Saj jim doslej ni dovoljevala niti takih pravic, ki so jim zajamčene po osnovnih državnih zakonih. Tako je bilo v stari Avstriji, tako je bilo in je še danes tudi v republiki Avstriji. Preteklo je že eno leto Dollfussove vlade, a naše koroško ljudstvo je v šolskem pogledu še danes tako zapostavljeno, kakor doslej. Dunajska vlada se sicer pred inozemstvom postavlja z utrakvističnim šolstvom, toda te šole so v resnici samo ponemčevalnice, ki delajo ravno nasprotno od tega, kar je zagotavljal Dollfuss v svojem beljaškem govoru. Ger-manizatorski učitelji so po večini domači renegatje, ki sovražijo naš jezik in ne dopuščajo niti, da bi se slovenska de-ca naučila naših črk. Vsiljujejo ji gotico, tako da ji popolnoma zapro pot do slovenske knjige. Vkljub vsej zvestobi Slovencev do Avstrije se Dunaj spomni nanje le tedaj, kadar mu to sodi v političen račun, pa še tedaj le z besedami. Prav enak pomen imajo nedavne manifestacije gradiščanskih Hrvatov na Dunaju, dasi so po zunanjosti bile šum-nejše, ker so spadale v okvir osvoboditve Dunaja od turške oblege. Gradiščan-ski Hrvatje so se spomnili, da je poteklo 400 let, odkar so njihovi predniki po prvem turškem obleganju Dunaja prišli v sedanje svoje domovanje. Po odhodu Turkov je namreč panonska pokrajina ostala prazna, ker so prvotne prebivalce Turki pregnali in pobili, zato so bili veleposestniki silno veseli pritoka novih naseljencev iz naših krajev. Zlasti Hrvatje iz Primorja so se v razmeroma velikih množinah selili v nova bivališča in so mejno ozemlje Ogrske napolnili s svojimi vasmi noter do Dunaja in celo na Moravsko in Slovaško. Po prevratu se je ta odlomek našega naroda, osvobojen izpod trde pesti madžarske vlade začel živahneje gibati in je mnogo nade, da se ta naš zapuščeni živelj ne bo več tako zelo vtapljal v nemštvu in madžarstvu, kakor doslej. Prav iepo znamenje za življenjsko voljo teh hrvatskih otokov je nedvomno prireditev gradiščansko-hrvatskih viso-košolcev, ki je bila spominska svečanost za ustanovitev prvih hrvatskih naselbin pred 400 leti. Proslave, ki jo listi imenujejo manifestacijo gradiščanskih Hrvatov za cerkev in Avstrijo, sta se udeležila tudi kardinal Innitzer in kancelar Dollfuss. Slednji je imel na visokošolce tudi nagovor, v katerem se je Hrvatom zahvalil za izjavo zvestobe Avstriji. V ostalem pa je samo ponovil fraze, ki so jih čuli Koroški Slovenci že v Beljaku, namreč da Nemci branijo svoje nemštvo proti vsakomur, zato pa razumejo, da hočejo tudi njihovi drugorodni sodržavljani ohraniti svojo narodnost. Vendar pa je kancelar Hrvatom izrečno obljubil, da bo v manjšinski politike vlade ustvaril primer, kako se mora pravilno obravnavati in reševati manjšinsko vprašanje. Slične obljube na Koroškem ni dal, ker se je bal heimwehrovcev, bodočnost pa bo pokazala, ali so bile njegove besede iskrene in resno mišljene. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126 Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Podaljšanje rimske konference Rimski sestanek ne bo rodil ne Moka ne pakta - Pogajanja se sučejo samo še okrog poglobitve gospodarskih odnošajev Italije, Avstrije in Madžarske Rim, 16. marca- r. Težkoč, ki so se včeraj pojavile pri tako zvanih rimskih razgovorih med Mussolinijem, dr. Doll-fussom in Gombosem, tudi danes še niso premostili. Danes je bilo zato objavljeno, da se bodo razgovori »zaradi podrobne proučitve obsežnega gradiva zavlekli in bodo trajali najbrže tudi še v nedeljo, tako da bosta dr. Dollfuss in Gombds zapustila Rim šele v ponedeljek zvečer ali v torek. Doči mso dosedanji razgovori o političnih problemih dovedli že do dokaj-šn.iega razčiščenja situacije in je prevladalo prepričanje, da je izključena samostojna akcija brez sodelovanja drugih na podunavskem problemu zainteresiranih držav, pogajanja glede gospodarskih problemov še niso krenila *z mrtve točke. Danes so se ves dan nadaljevali skupni in ločeni razgovori treh državnikov, vendar pa še niso prišli do konkretnih zaključkov. Službeni komunikeji o današnjih sestankih zgolj naglašajo. da so se obravnavala vsa gospodarska in politična vprašanja, nanašajoča se na Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Izve se le toliko, da Mussolini še vedno ni opustil nade, pridobiti z dalekosežnimi koncesijami Avstrijo in Madžarsko za to, da usmerita ves svoj izvoz preko italijanskih luk, predvsem preko Reke in Trsta. Dočim so dosedanji razgovori o po-skupmo mejo Avstrije in Italije pristaJ na te predloge, zlasti glede izvoza lesa, pa se Madžarska slej ko prej upira. Z madžarske strani se na podlagi statističnih podatkov dokazuje, da bi bil tudi spričo obljubljenih koncesij prevoz preko avstrijskega in italijanskega ozemlja do tržaških luk še vedno za 30 do 40 odstotkov dražji kakor po Dunavu, ne glede na to, da bi pomenilo to obenem tudi pogin madžarske plovbe. Po drugi strani pa vztraja Gombos pri tem, da se pritegne k pogajanjem predvsem Nemčija, ki je Madžarska v nobenem primeru ne bi hoteli izgubiti kot enega največjih kupcev madžarskega žita. Precej se je ohladilo na madžarski strani navdušenje za Mussolinijeve predloge tudi zaradi tega, ker so rimski razgovori pokazali, da bi se morala Madžarska v primeri izv-edbe Musso-linijevih predlogov odreči svoji r«vi-zionistioni politiki, ki t veri jedro celokupne madžarske zunanje politike in zaradi česar je baš prišlo do tako tesnega političnega zbližanja z Italijo, ki so jo na Madžarskem smatrali vse doslej za najiskrenejšega pobornika madžarskih revizionističnih teženj. Mussolini na drugi strani ne more preko nasvetov Pariza in Berlina in tako izgleda, da se tudi s te strani pojavljajo za rimsko konferenco velike ovire. Značilna je v tem pogledu molčečnost italijanskega tiska, ki o pogajanjih samih ne poroča niti besede in se omejuje zgolj na opis zunanjih formalnosti. Vse informacije o današnjih sestankih in razgovorih delajo vtis, kakor da se išče samo še primeren izhod, ki naj maskira neuspeh rimskih razgovorov. V ta namen iščejo sedaj formulacijo nekega sporazuma o enotnem stališču vseh treh držav v pogledu gospodarske obnove Podunavja. To pa ne bi bila na podpisnike tega sporazuma ni-kaka omejena pogodba, marveč več ali manj le skupna izjava, da so se vse tri države sporazumele s skupnimi močmi nadaljevati akcijo za sporazum z ostalimi podunavskimi interesenti. Edini realni rezultat rimskih razgovorov bo v tem, da se bodo točnejše precizirali gospodarski odnošaji med vsemi tremi državami. V to svrho bo Italija prevzela obveznost, pokupiti vse ono kontingenti rano blago iz Avstrije in Madžarske, ki bi ga sicer italijanski trg ne prevzel. Dalje se bo Italija obvezala priznati Avstriji in Madžarski nove koncesije na polju carin in p. voznih tarif, tako da bo to v bistvu le medsebojni trgovinsko-politični sporazum brez širšega oblega. Vsa nadaljnja akcija je prepuščena bodočim pogajanjem na širši osnovi. Koncesije Italije Avstriji in Madžarski Temelji gospodarske skupnosti Italije, Madžarske ia Avstrije s prednostnimi dogovori in kontingenti — Izboljšanje trgovinskih odnošajev Dunaj, 16. marca. r. Po poročilih iz Rima dela konferenca za položitev temeljev za gospodarsko skupnost n.ed Italijo, Madžarsko in Avstrijo s prednostnimi dogovori in kontingenti. Mussolini, Dollfuss in Gombos žele, da bi se sklepi rimskega sestanka v duhu sklepov konference v Stresi in Mussolinijevi spomenice o dunavski kotlini združili v sporazum, h kateremu bi mogle pristopiti tudi druge države. FUm, 16. marca, č. Pogajanja v Rimu so sedaj usmerjena v glavnem samo še na izboljšanje trgovinskih odnošajev in znižanje carinskih tarif med Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Vsi dosedanji sporazumi so bili brezuspešni, ker se obljube Italije niso izpolnjevale. S preferenčnim sistemom v kon-tingentiranju avstrijskega in madžarskega izvoza v Italijo pa se bodo sedaj obenem dale za izvršitev pogodbe tudi potrebne garancije. Italijanska vlada bo sama prevzela vse avstrijsko in madžarsko blago, ki bi ga v smislu kontingentov še ne prevzeli italijanski trgovci in podjetja. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, so na včerajšnjem sestanku razpravljali predvsem o na slednjih vprašanjih: 1. Neodvisnost Avstrije ln sodelovanja treh držav za ohranitev evropskega miru morata postati osnova za rešitev gospodarskih vprašanj v Podunavju. K gospodarskemu sporazumu se lahko prikl jučijo vse države, ki imajo namen sodelovati pri gospodarski obnovi podunavskega bazena, če pristanejo na omenjena dva politična pogoja. 2. Italija prevzame od Avstrije kakor tudi od Madžarske prebitek niune produkte, in sicer v večji meri kakor dosedaj, da bi tako prispevala k njunemu gospodarskemu podvigu. Na drugi strani oa bo v večn meri sodelovala pri uvozu v obe podunav-ski državi, in sicer tako, da bo med uvozniki na prvem mestu. Pričakovati je zaradi tega, da bo Italija prevzela avstrijske industrijske sirovine in jih porabila v domači industriji, njene izdelke pa bo nato uvažala ponovno v Avstriio. Istočasno bosta tako Talija kakor Avstrija prevzeli večje količine madžarskih poljedelskih proizvodov. Z vzajemnimi preferencami, kontingenti in železniškimi tarifi se bo doseglo tudi povečanje medseboinega prometa. Tozadevno je bil dosežen sporazum v na- Ako hoče Dollfuss res dati primer za manjšinsko šolsko politiko, nima daleč vzgleda, da ga posnema: v Jugoslaviji je nemška manjšina elede šolstva tako lepo preskrbljena, kakor to želimo našim bratom v Avstriji. čelu, podrobna vprašanja pa se imajo ie rešiti. Enake koncesije smejo pogodbene stranke dovoliti tudi drugim državam v smislu zaključkov konference v Stresi in italijanskega memoranda glede gospodarske obnove Srednje Evrope z dne 26. septembra preteklega leta. Dunaj, 16. marca. č. V dunajskih krogih krožijo informacije, da bo trojni sporazum ki bo jutri podpisan v Rimu, vseboval v glavnem tri poglavja. Prvo se bo nanašalo na ureditev medsebojnih političnih vprašanj, drugi dve pa bosta vsebovali norme gospodarskega značaja. V političnem delu sporazuma bodo revidirana vsa glavna načela za razvoj italijansko-avstrijsko-ma-džarske politike v Podunavju. Obe gospodarski poglavji pa bosta vsebovali praktično rešitev gospodarskih problemov. Če se bo avstrijski zvezni kancelar, ki bi se sicer moral po rimskih vesteh vrniti na Dunaj z letalom, odločil za potovanje z vlakom, bo potoval preko Trsta, kjer se bo ustavil in si v spremstvu italijanskega podtajnika Suvicha ogledal tržaško !uko, ki naj bi postala avstrijska pomorska izvozna baza. Pogajanja so se zelo zavlekla Budimpešta, 16. marca, g Povratek ministrskega predsednika Gombosa in Doll-fussa se bo zavlekel, ker bodo posvetovanja v Rimu zaradi kočljivega dela pri končni formulaciji dogovorov zaključena najbrže šele v soboto ali celo v nedeljo. Z ozirom na to se računa, da bo Gombos odpotoval šele v ponedeljek zvečer ali pa v torek zjutraj in se vrnil v Budimpešto šele v teku srede. V tem primeru bo ministrski predsednik v poslanski zbornici takoj odgovoril na napovedano interpelacijo obmejnega grofa Pallavicinija o zunanjepolitičnem položaju Madžarske in obenem obvestil javnost o poteku rimskih razgovorov. Z Nemčijo se žf pogajajo Budimpešta. 16. marca. w. Madžarski brzojavni dopisni urad poroča iz Rima: Državni podtajnik za zunanje zadeve Suvich se je dopoldne posvetoval z nemškim poslanikom Hassellom. nato pa je obiskal na madžarskem poslaništvu ministrskega pred sednika Gombosa. V posvetovanjih, ki so se pričela opoldne in so trajala eno uro so še enkrat razpravljali o vseh političnih vprašanjih, glede katerih je treba do- ločiti medsebojno stališče. Nato se je začela razprava o gospodarskih vprašanjih, katere se je udeležil tudi predsednik urada za zunanjo trgovino \Vinkler. Opoldne je priredil državni tajnik Suvich na čast Gombosa in dr. Dollfussa ter njunega spremstva svečan deujener, ki se ga je udeležil tudi nemški poslanik. Popoldne ob 4. je bil pri Mussoliniju napovedan ponoven sestanek vseh treh vladnih šefov, ki so pri tej priliki proučevali gospodarska vprašanja v podrobnem in določili smernice, po katerih se bodo morali ravnati gospodarski strokovnjaki pri določitvi posameznih postavk pri izpolnjevanju medsebojnih želja. Suvich pojde v London poročat Pariz, 16. marca AA. Posebni doPIsn.k lista >Ech0 de Pariš« poroča, da je >red-sednik italijanske vlade Mussolini sporočil angleški vladi, da bo italijanski podtajnik za zunanje zadeve Suvich 22. t m. prišel v London, da osebno obvesti britan- sko vlado o rezultatih rimskih razgovorov med Mussolinijem, Gombosem In Doltus-som. Mala antanta čaka Pariz, 16. marca w. O namerah pra? ke vlade v Srednji Evropi piše pariški dopisnik »Tempsa«, da bodo v Pragi zaenkrat počakali na izid rimskih razgovorov. Kljub temu je dopisnik mnenja, da so se odnošaji med Rimom in Prago izboljšali. Pravi problem pa ni ta, ali se bosta zedinila Rim in Praga, temveč oni, aH se bo Mala antanta kot zaključeni blok zedinila z Rimom. Dopisnik poudarja h koncu, da mora Francija ohraniti brezpogojno svoje dosedanje stališče v Srednji Evropi, kajti ravnotežje v njej se bo moglo ohraniti le tedaj, če bo Francija v teh krajih vodila aktivno politiko in ne bo ostajala v ozadi- Berlinska ofenziva Senzacionalna ponudba Nemčije Avstriji — Berlin hoče preprečiti gospodarsko okupacijo Avstrije po Italiji Berlin, 16. mar. p. »Volkischer Beob-achttr.c je objavil vest svojega poročevalca hi Rima, da se je avstrijski zvezni kancelar dr. Dollfuss sestal s tamkajšnjim nemškim poslanikom Has-selom, ki je Dollfussu sporočil, da želi nemška vlada zbližanie z Avstrijo. Hitlerjev režim hoče s tem dokazati svojo miroljubnost in prijateljsko razpoloženje napram avstrijski zvezni republiki. Nemški poslanik je naglasi!, da bo Nemčija v vsakem pogledu podprla Avstrijo, če se avstrijska vlada obveže, da ne bo skušal* škoditi nemškim gospodarskim in političnim interesom ter da ne bo preganjala avstrijskih narodnih socialistov zaradi njihovih zvez z narodnimi socialisti v Nemčiji. Nemčija se nikakor ne namerava vmešavati v avstrijsko notranjo politiko in tudi ne bi nastopila proti temu, če bi sedanji avstrijski režim uničil avstrijski na-rodno-socialistični pokret, toda le, če zato ne bi rabil terorističnih sredstev. Von Hassel je še poudaril, da je avstrijsko - nemško prijateljstvo nekaj ocsun naravnega, Nemčija pa želi, da bi ime'o prijateljstvo z Avstrijo vsaj tak obseg in pomen, kakor Je sedanje avstrijsko-italijansko prijateljjstvo. Borba za varnost Francija zahteva brezpogojno, da mora imeti raz-orožitvena konvencija jamstvo za svojo izvršitev Parii, 16. marca. d. Francoski odgovor na angleško razorožitveno spomenico je izdelan ter bo jutri predložen ministrskemu svetu v končno odobritev, nakar bo takoj poslan v London. Debata o razorožitvi, ki ee 1« vršila t sredo v angleški spodnii zbornici, ie zbudila v listih različne komentarje. V splošnem sprejemajo zelo usodno Churchillov govor, vsi pa nastopajo sogiasn> proti Simonovi form ali. da je boljša kakršnakoli konvencija kakor nobena. »Petit Parisien« izraža stališče Francije tako-le: Ce hočejo, da s? doseže bodisi še tako brezpomembna konvencija o razorožitvi, če hočejo na vsak način, da jo podpiše tudi francoska vlada, je treba, da ima ta konvencija na drugi 6trani vsaj jamstva za zanesljivo izvršitev. Treba ie. da so vse države pripravljene sbuipno nastopiti, č? bi kdorkoli prekršil katerokoli sprejeto obveznost. Francija je bila vedno pripravljena prevzeti takšne obveznosti. Ali je bila tudi Anelija? , „ , . >Temps< zatrjuje, da ima angleška vlada v t*m pogledu sedaj dosti jasnejšo politiko pred seboj. Zato nai zunanji minister Simon rajši sili na akcijo, kakor pa na kon-sultecije. Le tako se bo dala doseči zaželena konvencija in ee bosta 2en«vi vrnila ugled in avtoriteta. Bruselj, 16. marca. AA. Senat je izglasoval resolucijo proti novemu oboroževanju Nemčije in izrazil željo, naj bi prenehalo tekmovanje v oboroževanju. Resolucija poudarja potrebo, da dobi Belgija kompenzacijska poroštva, do katerih ii dajejo pravico povečane nevarnosti, ki jim je izpostavljena. Posvetovanja Saveza SKJ Beograd. 16. marca. p. Od včeraj zaseda v Beogradu izvršni odbor Saveza SK.J. Danes je razpravljal o izpremembi zakona o Sokolu kraljevine Jugoslavije jutri dopoldne se sestane narodno-obrambni odsek, v nedeljo pa bo plenarna seja vrhovne sokolske uprave. Ustanovitev jugoslovensko-češkoslovaške gospodarske zbornice Beograd. 16. marca n. V duhu resolucije gospodarskega sveta Male antante se je danes ustanovila v Beogradu jugosloven-i sko-češkoslovaška gospodarska zbornica. I Ustanovitve so se udeležili mnogi zastopniki našega gospodarstva, zastopnika trgovinskega in zunanjega ministrstva, češkoslovaški poslanik dr. NVelner. trgovinski ataše Obrator in mnogo drugih gostov Z ustanovne skupščine so poslali pozdravne brzojavke trgovinskima in zunanjima ministroma Jugoslavije in Češkoslovaške. O ustanovitvi nove zbornice se je razvila daljša debata, ki se je zaključila s soglas nim sklepom in odobritvijo nove ustanove i Za častnega predsednika nove zbornice je I bil izvoljen češkoslovaški poslanik dr. \Vel- London, 16. marca. A A. Reuterj*v urad poroča, da so nemški odgovor Franciji o razorožitvi dobili tudi v zunanjem urad-i, kjer g« sedai proučujejo. Sporazum med Francijo in Italijo ? Pariz, 16. marca. č. V Parizu »o §e danes razširile senzacionalne vesti o nadaljnjih razorožitvenih pogajanjih. Kakor poročajo skoraj vsi listi, je bil dosežen med Mussolinijem in francosko vlado sporazum, po katerem naj bi se Nemčiji dovolila do gotove mere oborožitev. Sporazum določa v bistvu, da se Nemčiji dovoli uporaba posebnega obrambnega orožja, ki ji je bilo po versailleski mirovni pogodbi prepovedano. Poleg tega bo smela povečati svojo vojsko v določenem sorazmerju napram Italiji in Franciji. Zato pa se bo upoštevala francoska zahteva po varnosti. V novi nemški armadi naj bi se uvedel kratek službeni rok. Sporazum je bil baje dosežen takoj po razgovorih, ki sta jih ;mela Doumergue in Barthou v ponedeljek ponoči s francoskim poslanikom v Rimu de Chambrunom. V pretekli noči je baje Mussolini pristal na poslednje francoske zahteve. Francoski politični krogi menijo, da pomeni ta sporazum odločno šahovsko potezo proti angleškemu razorožitvenemu načrtu. Toda, čeprav poročajo o sporazumu skoraj vsi pariški listi in so se te vesti razširile tudi že po inozemstvu, je treba podrobne podatke o sporazumu sprejeti * gotovimi pridržki. ner. V upravo sta bila izvoljena poleg drugih tudi minister n. r. in narodni poslanec Ivan Mohorič ter g. Srečko Kranjc iz Maribora. >v Osnovanje socialistične stranke ni dovoljeno Beograd, 16. marca. AA. Notranf minister ie na podlagi čl. 1. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o zbiranju, shodih in društvih z dne 18. septembra 1931 in v soglasju z ministrskim svetom s svojim sklepom št. 1931 z dne 14. marca 1934 odklonil pristanek za ustanovitev politične stranke pod imenom »Socialno - demokratska stranka Jugoslavije«, ker niso bili izpolnjeni bistveni pogoji, ki .nh predpisuje zakon o zbiranju, shodih in dru-štvih. ^ Poslanec Husein Kadič ostane v zanoru Sarajevo. 16. marca. n. Pravni zastopniki poslanca Huseina Kadiča so vložili na ape-lacijsko sodišče priziv proti odredbi okrožnega sodišča, da mora ostati obtoženi Kadič v preiskovalnem zaporu. Apelacijsko sodišče je priziv zavrnilo. Nemška propaganda v Belgiji in Holandiji Hitlerjevske pangermanske Ideje mamijo mladino med Nizozemci in Belgijskimi Flsinsi Pariz, 14. marca. K&nk o plemenitosti severnjaške rase tn o nadrejenosti vseh germanskih narodov, ki ga nemška propaganda neutrudno raz-kričava po svetu, je nedvomno ena največjih absurdnosti sedanje dobe. Očeta te misli sta Francoa Gobineau in Anglež Cliam-barlain. Slednji zlasti Slovanom ni privoščil druge besede nego, da so gnoj za nemško njivo, na kateri naj bohotno požene izvoljena nemška rasa. Hitlerjevska rasna ideologija temelji na imenovanih dveh pa-tronih in kaže tudi v tem svojo odvisnost od tujih misli, razglabljanj in zmotnih dognanj. Kakor pa je ta misel o izbranosti severnjaškega plemena absurdna in neutemeljena v zgodovini narodov, vendar ui ostala brez odmeva med Nemci v drugih državah, v nemških in nenemških. Poleg Nemčije imamo še naslednje po pretežni večini nemške države: Avstrijo, Švico, G-dansk, Luksemburško in Liechtensteinsko, da ne izpustimo niti najnepomembnejše o-taline fevdalnega srednjega veka. Javnost, ki zasleduje svetovne dogodke, ve, kako ostro borbo vodi Avstrija s hitlerjevstvom in kako ee ta ideja širi po Švici, dočim je Gdansk že pred dvema letoma postal nekaka ekspozitura narodnega socializma. V Luksemburgu je stvar za sedaj še nekoliko drugačna. Tam Je prebivalstvo še močno pod vplivom brezobzirne nemške zaseibe med vojno in če bi bilo šlo Nemcem vse po sreči, bi bili likvidirali veliko vojvodi.no, ne da 'bi se bil kdo oglasil proti temu. Danes je deželica še bolj zvezana z zapadom, sai spada v belgijsko carinsko zvezo in se čuti valonsko-francoskj vpliv še daleko močneje nego pred vojno. Luksemburg se odtu-iuje Nemcem, kar je zlasti videti iz dejstva, da v njegovem državnem zboru izmod 54 poslancev stavlja svoje predloge in interpelacije le 24 poslancev v nemščini, ostali pa se poslužujejo izključno francoščine. Tak je položaj v deželi, kjer je avtohtonih Valoncev komaj peščica, ogromna večina pa je nemška po pokolenju in po jeziku. Prav nasprotni pojav lahko opazujemo v Belgiji in Nizozemski Pri Nizozemcih in belgijskih Flamcih gre za dva germanska, nemškemu zelo sorodna, vendar popolnoma samostojna naroda. Nemška zasedba je v Belgiji skoro razrušila nekdanje lepo so žitje Valoncev in Flamcev ter iz slednjih napravila hude nasprotnike enotnosti. Nemške vojaške oblasti so s spretno politiko pomagale Flamcem iz podrejenega položaja in flamski nacionalisti streme za narodnim edinstvom z Nizozemci, oJ katerih so se njihovi preani«i odcepili z bojom ln z revolucijo. Zedinjenje Flamcev z nemškim narodom je ena izmed programskih točk novega nemškega nacionalizma- Gotovo ni nič čudnega, ako si hočejo Nemci pridobiti tudi davno izgubljeno poitraji.io ob izlivu Rena v morje. V sedanjem položaju so te tendence si- cer nekoliko fantastične, toda Neme! jib ponavljajo in dokazujejo njih možnost la upravičenost tako trmoglavo, da je o njih realnosti prepričano ne samo vse nemško ljudstvo, marveč se tudi med Flamcl in Nizozemci najdejo krogi, ki reagirajo ugodno na nemško propagando. V Nemčiji s »ese-Ijem ugotavljajo kako močno se širi me 1 nizozemsKo mladino Hitlerjeva misel o germanskem narodnem občestvu De glede na državne meje. Med mladežjo se zeic širi organizacija »Jong-Dietschland«, ki krito simpatizira s Hitlerjevim tretjim car-stvom. Od teh dovolj skromnih ugotovitev, ki jib Nemci namenoma še bolj pretiravajo, oa 'O realne politike, je seveda še zelo daleč. Ne sme pa se pozabiti, da so narodnostni oo kreti slične vrste vedno najprej zajemau mladež, ki je po svoji prirodi najtoij dostopna novotarijam in fantastičnim idejam Zgodovina nas tudi uči, da take ideje in ao-votarije lahko pri prvi ugodni politični kun-stelaciji dobe konkreteno obliko. »Rhenisch-Mainische Zeitung«, ki se zaradi Misije nizozemske meje najbolj zanima za širjenje vsenemške ideje na sosednih belgijskih in nizozemskih tleh, poroča zlasti o zelo raz širjetiem gibanju, označenem s kratici »Verdinaso« (Verband van Dietsehe Na .ir-nal-Solidaristen«), Ta list trdi, da ae ie »Verdinaso« mcino razširil ravno me i najboljšimi krogi nizozemske mladine. Vendar je list mnenja, da bi bili pn>-optimistični zaključki za Nemčijo vsoka kor neumestni. Nizozemska mladež se za sedaj samo odreka svoji zapadni francosko angleški orientaciji in se usmerja na vzn >d kamor ji pač imperativno kaže pleme-jsk* izvor nizozemskega naroda. Noče, da bi postala nje domovina prusašKa domena, i-ač pa hoče vzpostaviti tesnejšo duhovn-o zve zo z Nemčijo in s tem odstranjuje « nota, kar loči Nizozemce od Nemcev. Ti proces se bo sicer vršil počasi ln neopazno, nemogoč pa ni, predvsem, ker se pristaši »Jong Dietschlanda« sklicujejo na svoj plemen »ki izvor in identičnost holanskega jezika t sosednimi nemškimi narečji. Ni zameriti Nemcem, da gledajo na Nizozemsko, saj bi s priključitvijo flamskega nizozemskega ozemlja obilo nagradili iv«» je teritorialne izgu+e v svetovni vojni, pridobili bi dobrih 10 milijonov germanskega živija, obenem pa bi s priklopitvijo Holandske taicorekoč priženili prav lepo kolonijalno posest. Sledttja okoliščina in dejstvo, da bi Nemčija prišla preblizu Tto-kavskemu prelivu, pa tudi kažeta, kako ne mogoča je sedaj misel na Flamce ln IV landce, ko zadeva res naravnost v življenj ski živec Anglije in Francije. V ostalem Nizozemci iz zgodovinskega izkustva r>rav dobro vedo, da so njihove kolonije v tistem trenutku plen Angležev, brž ko bi Holandci pokazaii kako nasprotstvo ''o Anglije. Zato bodo nemške želje po izlivu Se1 de, Moze ln Reoe ostale pač le pobožue želje. Grška ratificirala balkanski pakt Zunanji minister Maksimos o pomenu in značaju balkanskega pakta — Soglasna ratifikacija Atene, 16. marca. AA. Na včerajšnji eeji parlamenta ie zunanji minister Maksi tnor imel naslednji govor o ratifikaciji balkan ek^ga pakta: Dne 9. februarja so runanii ministri Jugoslavije, Turčije, Rumunije in Grčije podpisali pakt o balkanskem sporazum i v prostorih atenske akademij?, v katero ie ta dan padla olikina vejica, simbol pravega miru. Smatram se srečnega, ker morem ia pakt predložiti tudi grškemu parlament j v odobritev. Ta pakt lahko tolmačimo tako. da vsebine pogodbo o končnem miru med balkanskimi državami. Na pogodbi se s«daj nahajajo štirje podpisi. Manjka peti podpis, namreč soeedne Bolgarska, ki smo ji pustili prazno mesto poleg naših podoisov Izpopolnitev na tem mestu bodo pozdravil vs-> štiri države podpisnice. Pakt sam na sebi re oakt miru, prijateljstva, obramba ln m:ro-Ijubnega in sktonega sožitja ter zaradi lega ni naperjen proli nikomur. Nasprot.io ta pakt uovršča mir in čim dalj« bol; uoglab-Ija medsebojne stike in gospodarska zveze ter jih z \-eakim dnem krepi. Grška vlada čvrsto veruje, da sedanja miru v Evropi ni mogoče ogražaiti. knr bi bila odgovornosrt za tako dejanje za vsakega prehuda. Navzlic temu pa je solidarnost med narodi takšna, da upravičeno verujemo, da bi izpr^memba v teb medsebojnih odno-šajih pomenila končno polom osnov politične modrosti in človeških čustev ter konec svetovnega miru. To dejstvo in pa okolnos!. da mi nikogar ne ogražamo ter prepričanje, da se tidi nihče n? dviga proti nam. na nam ni moglo zadoščati in zato smo smatrali za svojo dolžnost, da zavarujemo tudi mi varnost svojih držav. Ne da bi upoštevala govorice o ogroženem miru. ie grška vlada vendar smatrala za svojo dolžnost, da računa z vsemi možnostmi delikatnega političnega ooložaia, ki se žj nekai Časa pojavlja v Evropi. Zato je nadaljevala svojo politiko organizacije in okrepitve miru na Balkanu. kakor jo je začela izvajati z zadniim grško - turškim paktom. skl>nfenim v Ankari. Naše prijateljstvo s turško republiko, kakor ga je sklenila že prejšnja vlada predstavlja glavno osnovo naše zunanje politike Navzlic temu pa je zmedenost sedanjih razmer v Evropi pospešila prizadevanje drugih narodov ki so kakor naš zainteresirani na vprašanju miru Zato se naš dragoceni prijatelj Tevfik Ruždi bej in člani grške vlade niso obotavljali, ko je šlo za to da sodelujejo pri balkanskih pogaianjih in da s tem okrene trdnjavo, ki smo fo zgradili najprej okrog naših dveh držav V soglasju s poglavarjem turške republike in z njegovimi vztrajnimi sodelavci smo se zedinili glede osnove naše skupne zunanje politike, ki naj bi bila okrepila mir na Balkanu Zunanji minister Maksimos ie nato go vnri! o obisku Nj Vel kralja Aleksandra na otoku Krfu ki je dokazal popolno soglasje Jugoslavije in Grčije glede politič- nih smernic na Balkanu, nadalje o obisku rumunskega zunanjega ministra Titulesca v Atenah in drugih balkanskih prestolnicah Naloga teh obiskov je bila dognati osnovo za vzajemno sodelovanje balkanskih držav Opozoril je dalje na stremljenje da bi pakt dobil obeležje vsebelkanske pogodbe. ne pa značaj pakta štirih Nato je nadaljeval: Srečen sem, da je sedanjo grško vlado doletela čast. da uresniči to veličastno delo. Ustvaritev balkanskega sporazuma pomeni brez dvoma politično osnovo, ki obenem priznava Dosa meznih našim državam njihovo popolno integriteto. Nismo mogli skleniti tako velikega dela. ki je povezano s tolikšnimi mednarodnim obvezami, da bi kasneje smeli dovoliti kakšne posebne zahteve Zato smo že v osnovi tega sporazuma zavarovali varnost svojih balkanskih mej Pakt ima nato go. da zavaruje obstoječ: red na Balkanu in da v kali zatre vsako željo po izsllienih izpremembah. Grška vlada veruje z drugim vladami balkanskih držav, da bo pakt okrepil vsaki od teh držav njeno mednarodno avtoriteto, poglobil njeno veljavo in onemogočil vsak nadaljnji nesporazum. Naravno je, da je vsebina tega pakta Se nepopolna. Odsotnost Bolgarske pomeni veliko praznino, ki pa bo sčasoma, nadejaj-mo se, izginila. Temu so hotele države podpisnice že pri sestavi tega pakta dati po sebno vidnega izraza in dokaza svojega pravega razpoloženja s tem, da so takoj sporočile Bolgarski vsebino pakta, op-izar jajoč bolgarsko vlado na navdušen sprejem, s katerim je bil pakt sprejet 2e pri drugih narodih. Maksimos je končal svoj govor z besedami: Grški narod je z iskreno radostjo že pozdravil predstavnike prijateljskih balkanskih držav, ko so prišli v Atene, da podpišejo pakt. Na ta način je grški narod sam podčrtal, da je ta pakt v popolnem skladu z njegovimi čustvi in stremljenji. Zato prosim, da tudi Vi ratificirate pakt z enakimi čustvi, da s tem dokažete tistim, ki so ga podpisali, da smo to storili ne samo iz formalnih ozirov, temveč v soglasju z vsem grškim narodom. Maksimosova izvajanja je vsa skupščina sprejela z nedeljenim odobravanjem. Po izjavah voditeljev posameznih strank je parlament soglasno ratificiral predloženi balkanski pakt. Botearsk? zdravnik? v Beogradu Beograd. 16. marca. p. 'šnoči ie prispel« v Beograd večja skupina bolgarskih zdrav nikov dermatologov Beograjski zdravnik so jim orirpdili nrisrčen *nrei'-im V iuco slovenski prestolnici se bodo sedaj vršil; nosvptovnnia o zdravniških etrokovnih vpra šaniih Bolaarftk' zdravnik' ostanejo v B«-t» gradu dva dneva nato pa bodo odootovali dalje po Jugoslaviji. Če otroku zanemarite kašelj oziroma bronhijalnl katar, lahko Iz tega nastane dolgotrajna bolezen. Izognite se temu s tem, da date otrokom proti ka£lju in bronhialnemu k8Uru KEESIVAL KRESIVAL bistveno cenejši. Sedaj samo Din 32-- po steklenici. V. s. •lUnf.PA* t 4 i+t*K Cunt n Ofi« * ,tt+n ton 94 iT d i«*. Odmev Jevtičevega govora v Angliji London, 16. marca A A. Vsi listi so pri občili obširna poročila o ekspozeju jugoslo venskega zunanjega ministra Jevtiča v Narodni skupščini in naglašajo, da Je eks poze velikega pomena. »Times« opozarja zlasti na Jevtičevo izjavo, da Je Jugoslavija odločno proti Iz-premembi strukture iu načel Društva na rodov, kakor jo predlaga Italija. Pakt Štirih ni bil ratificiran in ne bo ratificiran Srednje in male države nasprotujejo h;er arhiji velikih držav. Jugoslavija si želi zbližanja z Bolgarsko, njeno delo pa tudi ni naperjeno proti nobeni drugi državi Njena deviza v zunanji politiki je »Balkan balkanskim narodom«. To geslo je Jugoslavija prevzela že od kraljevine Srbije. Sedanja Jugoslavija dela na to, da v ce'oj ustvari to idejo. Balkanski pakt pomeri prvi korak k stalni organizaciji miru na Balkanskem polotoku. To je maksimum, Var se je dalo sedaj ustvariti. Balkan aaj ne bo igračaa drugih držav, pa najsi bi bile navidezne koristi še tako velike za posa mezne države. V tem pogledu je zanimiv« stališče Albanije. Ta država uvideva sedaj, da želi Jugoslavija ohraniti njeno neodvisnost. Zato izkazuje Albanija zaupanje ?a pram tem naporom Jugoslavije. Na drugi strani priobčuje »Times« Tevti čevo izjavo, da ima Jugoslavija kot naslednica bivše avstro-ogrske monarhije pravico, da pove svojo besedo o Obnovi HabsSnr žanov. Ta nravica gre Jugoslaviji predvsem zato, ker je jugoslovenski narod največ pr' speval k razoadu monarhije. Vsak načrt 0 vzpostavitvi monarhije pomen! udarce za mir. Jugoslovenski narod je vzdržal svojo borbo proti Avstro-Ogrski in bi jo vzlržn' še bolj proti strašilu bivše monarhije. G!e 1e rimskega sestanka pravi list. "e ni er fovo. ali gre samo za smernice pos». Zato naj se dijakom omogoči nastop na višje srednje šoie. 2. Da dobi podeželje svoj kader učiteljev laj se dovoli absolventom meščanskih šoi iopet sprejem na učiteljišče. 3 Vlada naj stori vse za omiljenje Krize v čevljarski stroki, ki se bori za svoj jbstoj tako rekoč že v zadnjih zdiMjajih Bat'ine tvornice naj se v proizvodnji omete na minimum. 4. Mestna načelstvo v Ljubljani se nujno prosi, da prepreči nepotrebno šikaniranje čevljarjev na mitnica, ko uvažajo svoje Izdelke v Ljubljano. Nekateri uslužbenci postopajo naravnost neprijazno. Ce čevljarji že ne morejo doseči znižanja užitnine na znosno mero, poteTi imajo vsaj pravico, zahtevati uljudno in ustrežljivo uradno poslovanje. Gospodarska diktatura v Nemčiji Berlin, 16. marca. č. Minister za narodno gospodarstvo je izdelal načrt o uvedbi dik tature v nemškem narodnem gospodarstvu Posebna komisija 13 članov, ki bi zastopali vse panoge nemškega narodnega gospodarstva. naj bi dobila diktatorsko oblast nad vso nemško gospodarsko aktivnostjo Člani komisije bi bili predvsem zastopniki ve-lekapitala. veleindustrije in bank Med dru giini se imenujejo upravitelj elektrotehnič nega podjetja Bergmann. Filip Kessler. kot zastopnik težke industrije Krupp Bohlen in drugi Princip individualne iniciative in svobodnega tekmovanja v gospodarstvu b' se ohranil v omejenem obsegu, posebna komisija pa bi nadzorovala dopuščeno konkurenco. ^tavkarsk? pokret v Španiji Madrid 16 marca AA Zveza gradbenih delavcev ie pozvala svoje člane naj na daljujejo stavko, dokler delodajalci ne sprejmejo vseh njihovih pogojev Doslej je oklenilo 2S odsekov zveze, da nadaljujejo ;tavko. K»ta«t™fa v l ibertariu f.ondon 16 marca AA Po naknadnih •steh iz San Salvadorja so oblasti !zdalt imunike da je pri včerajšnji eksplozij iinam«eb Okoli 100 oseh je hudo ranienlh 20 ->a lažje l'soda 20 oseb še ni znana. Med žrtvami ni tujcev. Lep shod poslanca Ureka ,v Sromljah Sromlje, 15. marca. Preteklo nedeljo it je vršilo tu veliko zborovanje JNS, ki sta mu prisostvovala tudi domači sreski poslanec g. Ivan Urek in predsednik sreske organizacije JNS za brežiški srez g dr. Drnovšek. Ob napeti pozornosti množice ljudstva se je narodni poslanec g. Urek najprei ba-vil splošno gospodarsko krizo in njenimi posledicami za posamezne države, nato pa je obširno poroča! o naporih vlade in Narodnega predstavništva, da b: se kriza čim bolj omilila in jrostala manj občutna, posebno za kmečki stan, ki tvori preteini del našega naroda. Prav v ta namen je sprejela Narodna skupščina celo vrsto zakonov, med njimi o zaščiti kmeta, o javnih dcl;:h. o agrarni reformi itd. V drugem de!u svojega govora se je pečal g. poslanec z notranje- in zunanjepolitičnem položajem naše države, ki je od leta do leta boljši, tako da postaja Jugoslavija vedno bolj uvaževana in cenjena v vsej Evropi. Končno se je govornik bavil še z lokalnimi prilikami v Sromljah, kjer bodo 25. marca ponovne občinske volitve. Ostro je ožigosaj brezplodno delo onih, ki se še vedno ne morejo otresti stare mentalitete in vživeti v nove razmere. Pozval je vse k složnemu konstruktivnemu deiu v korist občine, naroda in države. Zborovalci so ves čas pazljivo poslušal, »zvajania svojega poslanca in mu ponovno navdušeno pritrjevali Za g. poslancem je spregovoril še predsednik sreske organizacije g. dr. Drnovšek, ki je izrazil trdno prepričanje, da bodo volilci pri ponovnih občinskih volitvah storili vse, da bo zmaga jugoslovenske nacionalne misli še bolj častna kakor je bila prvič, in poraz nasprotnikov še hujši. Go-vornikova izvajanja je spremlialo viharno odobravanje. Predsednik shoda. g. Fran Bertole se je je nato zahvalil obema govornikoma in zaključil lepo uspelo zborovanje. Trboveljski slavčki v Zagrebu Zagreb. 16. marca. n. Dopoldne so prispeli v Zagreb »Trboveljski slavčki«, 88 dečkov in deklic. Na postaji so jih sprejeli člani slovenskega društva, zastopniki jugoslovenskega akademskega pevskega zbora »Mladost-Balkan«, zagrebške pevske župe Strossmayer in južnoslovanske pevske zveze. Deco so s postaje odpeljali v prostore »Jadranske straže«, nakar so si ogledali mesto. Obed so imeli v šolski polikliniki, popoldne pa so jih zagrebške Slovenke pogostile s čajem Zvečer so »Trboveljski siavčki« priredili v Hrvatskem glasbenem zavodu velik koncert, jutri ob 10. do-oldne pa bodo imeli matinejo. Iz Zagreba odo odpotovali v Karlovac. I Koncert ljubljanskih pevcev v Beogradu Beograd, 16. marca. p. V Beogradu ae vršijo velike priprave za gostovanje ljubljanske Glasbene Matice, ki nastopi v nedeljo v Kolarčevi zad .ižbini z Beliozovim ©Prekletstvom Fausta«. Za koncert vlada v veei tukajšnji javnosti veliko zanimanje. Rokoborbe v Delavski zbornici Ljubljana, 16. marca. Današnji večer rokoborbe sta otvorila Csaja (Madž.) ln črnec Tom Sajer; borba do 10. še ni bila končana. Jutrišnji program obsega boj med Mrno in Bognarjem, Kawanom in Herzogom ter Sotlarjem in Mrno Razen tega bosta v boksu nastopila Csaja in črnec Tom sajer, ki je tudi mojster v tej težkoatletFii disciplini. nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, zmerno hladno — Situacija včerajšnjega dne: Cikloni, ki so ee razširili nad večiim delom Evrope povzročaio nff»talno vreme Ln lokalne padavine. Južni topli vetrov* so neltoliko oslabeli, tako da ie v jjžni Evropi padla temperatura. Pritisk ?e padel za 1 do 5 mm. z"asti v iužnem Pn-moriu. mani v severozanadnih kraiib države. Temneratur? eo padle za 1 do 12 sto-oini. naibolj v centralnih krajih državj. naj-tiani v gomi-m Primorru Dnnai«ka vremenska napoved ca soboto: Začasno nrecej jasno, solnčno in toolo. V severnih Alpah najhri zopr* južni vetrovi. Maši kraji in ljudje Dva milijona Din škode okrog črne ČRNA, 16. marca. Prav gotovo, da je naša pokrajna po zadnji povodnji najbolj prizadeta. Zalito ie bilo vse povodje Črne. Ruševine so silno hude in obsežne. Skoda se pravkar ocenjuje. Reševalna dela se vršijo z največjo naglico od prvega dne, ko je začela voda rušiti ceste in jezove in vdirati v hiše in javne naprave. Prva povodenj je nastopila pretekli torek, potem pa se je naslednji dan samo še stopnjevala. Silovito deroče hudournike in poplavo so povzročili izredno močni nalivi, pod katerimi se je ob razmeroma toplem vremenu začel razkrajati in topiti tudi sneg na Peci. Tako je mahoma bilo po besnem elementu prizadeto vse obnožje Pece. , a m _ Proti Koprivni so narušene vse občinske ceste in se vedno zalite z voao. Voda je porušila precej lepo hišo in različne bijte. Proti Koprivai promet šei sploh ni mogoč. Samo v tem predelu cenijo škodo na milijon dinarjev. Rudniška centrala v Topli je pokvarjena. Banovinska cesta Črna—Preval je je na vec krajih razdrta. Le s težavo je mogoče z vozom priti dalje. Porušene so tudi škarpe. Mostovi do Prevalj so podrti vsi, razen zeleznih. V Žerjavu stoji voda okoli rudniške topilnice, porušeni so nasipi, pretrgani vsi kabli. Že od torka dalje je v rudniku in okrog ustavljen ves obrat. Okrog Mežice je vdrla voda čez jez in poplavila polje. Bili so razburljivi prizori, ko je bilo treba s skrajnimi napori nujno reševati ljudi iz barak. Proti Prevaljam je voda porušila štiri jezove največjih žag, oesto pa Je> poškodovala in preplavila na več krajih. Od banske uprave je prispel v naše kraje inž. Fischer, Id skupno s cestnim odborom ocenjuje škodo. Je splošna sodba, da presega dva milijona dinarjev bt da je povodenj rušila silneje in v večjem obsegu, kakor L 1926. Savinja je rušila hiše Luči, 16. marca O nMreči v Lučah Je naslednje podrobnosti: V sredo zjutraj ob 2. so se čuli obupni klici na pomoč. Kmalu nato so začeli klicati ljudi gasilska tromba in zvonovi. Savinja je namreč razrušila nasip ter ss razlila okoli več stanovanjskih hi5. Ljudj« so bili nenadno sredi divjih valov, odkoder so se mogli rešiti šele proti jutru. Reševanje ljudi in živine je bilo tem težavnejše, ker je vladala silna tema. Naj- bolj prizadeti so ubogi bajtarji, ker si Je Savinja napravila čez njihove vrtove novo strugo. Voda je podrla eno hišo ter je usnjarju, ki je v njej izvrševal svojo obrt, napravila ogromno škodo. Vse liudstvo je na delu, da zajezi pot deroči reki. Občina je klicala na pomoč vojaštvo. Pomagat je prišla tudi gasilska četa iz Ljubnega. Zveza s Solčavo in Logarsko dolino je čisto pretrgana. Obupanemu ljudstvu ie potrehna nujna pomoč Konec Vzajemne pomoči Mirna likvidacija - majhne odškodnine Ljubljana, 16. marca. V nekdanji porotni dvorani justične palače se je včeraj vršil likvidacijski narok o terjatvah, ki so bile prijavljene okrožnemu sodišču v zadevi konkurza Vzajemne pomoči. Naval oškodovancev in interesentov je bil tolik, da je morala uprava justicne palače pozvati policijo na pomoč za vzdrževanje reda in mira. V dvorano je navalilo do 300 oseb. Toliko ljudi ni bilo v dvorani niti pri naj-senzacionalnejših porotnih procesih. Vodil je likvidacijo konkurzni sodnik g. Anton Avsec. Prisoten je bil tudi upravitelj mase dr. Viljem Krejči z ravnateljem Vzajemne pomoči g. Hočevarjem. Likvidacija terjatev se je izvršila mirno. Likvidirane so bile terjatve in prisotnim je bil takoj naznanjen sklep, kolikšna terjatev jim je priznana. Ostali bodo o tem obveščeni pismeno. Sodnik g. Anton Avsec je ob 9. otvo-ril likvidacijo ter opozoril navzočne, po katerem načelu se bodo terjatve priznale. Sodnik je navedel, da se bodo oškodovancem priznali samo zneski, M so bili plačani za članarino, in drugi pri-spevki. Odklonili pa so se vsi zahtevki iz naslova posmrtnin in vpisnin. Mnogi so prijavili prav visoke posmrtnine, toda bili so razočarani, ko so čuli, da jim niso priznane. Odprta jim je zdaj zadnja pot, da dosežejo priznanje posmrtnine, to je tožba, kar pa je zelo riskantno. Nekateri so se odločili, da bodo s tožbo pri civilnem sodišču uveljavljali svoje pravice, kar bo dovedlo do dolgih in dragih pravd. Likvidacija je šla sicer hitro izpod rok. Do 12.30 je bilo vse končano. Ljudje so prihajali v dvorano in med seboj prav živahno razpravljali. Pred sodnikom so se ljudje vrstili in poslušali sodnikove odloke, koliko se komu prizna. Vzajemni pomoči je svoje terjatve prijavilo 3500 oškodovancev za skupno vsoto 27,779.349 Din. Prijavljene terjatve so bile razdeljene v tri razrede. V prvi razred so bile uvrščene terjatve nameščencev Vzajemne pomoči. Njih terjatve so dosegle 542 tisoč 400 Din. Likvidacija je bila odklonjena. V drugi razred so prišle terjatve Pokojninskega zavoda, OUZD in davčne uprave. Te terjatve, ki dosegajo vsoto 7113 Din, so se priznale v polnem obsegu. V tretji razred pa so bile uvrščene vse terjatve ostalih u/pnikov, ki se bodo morali pač zadovoljiti s primerno, pozneje določeno kvoto. V celem je od 27,779.349 Din prijavljenih terjatev sodišče priznalo le 914 tisoč 976 Din. Proti bivšim funkcionarjem Vzajemne pomoči je kazenska preiskava že končana. Obtožnica bo v kratkem sestavljena in se bo vršila sodna razprava najbrže čez dva meseca. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefo-ve« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez nepri-like. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Reševalci v Črni na delu de je včeraj deževalo Ljubljana, 16. marca Vode so do davi padle splošno za 20 do 50 cm. Vodno stanje Ljubljanice je za 20 cm nižje. Sava kaže danes pri Tacnu 2.10 m nad norma'o. V četrtek je bil prav lep dan, a davi ob 5.50 je začelo znova deževati, vendar ni opažati ponovnega naraščanja vod. Sava pri Mednem je bila v sredo močno narasla in je obstajala nevarnost, da bo odplavila kopališče mestne občine ljubljanske. Nekatere od kopališča v vodo držeče stopnice je voda odnesla. Na Gorenjskem so bili davi novi nalivi. Mirim kraljica čokolade RECEPT za marmornati fcrkelj. PenafT-o timeJa.j 28 dkg- mie.a, 4« dkp jri«dkm-Ja, 6 rumenjakov, nato pridani Vi I vrele-ga. mie&a., 1 li-monoro lupinic-n. eneg 6 b el .'u ko-v, 56 d kg moke t 1 pecivnim ■jtfaJfe-Mn. Polovico te smeei pobarvaj s 6 dkg kwh:D>ke čokolad« »Mčfwn«, kar aobro cm«-šaj i 2 iiioajoa mleka. V poma.zano m i moko potreseno oblikio Tlij menjaje pripravljena, teeta ia peSi t rm-erni peč-i«i. KUHAJTE t »Mirim« kuhinjsko fcokoiado. Lepotno čuvstvo pri otroku Ljubljana, 17. marca. To nedeljo ob 10. bo otvorjena v risal-nici na učiteljišču razstava risb, ki jih je napravil s svinčnikom in barvniki Marjan Ozvald v predšolski dobi, brez tujega vpliva. Otroci začno s svinčnikom čečkati po papirju zelo zgodaj. Tako izražajo marsikaj, česar še ne morejo izreči. Sam lepof ni čut se pojavi pri otroku navadno šele okoli 10. leta. »Umetnine« malega Marjana, ki hodi zdaj y prvi razred, pa kažejo obenem z izrednim darom za opazovanje in izražanje tudi že svojevrstno lepotno čustvovanje. Njegove številne risbe kažejo posebno jasno razvoj te plati otroške duše in bodo zanimale vse naše pedagoge in starše, saj ugotavlja moderna psihologija o otroku, da nam otrokove risarske tvorbe odkrivajo mnogo bolj jasno njegovo resnično miselnost, kakor njegovo besedno »modrovanie«. Z risbami otrok naravnost »ilustrira« svojo dušo. Pri otvoritvi bo govoril univ. prof. dr. Karel Ozvald o postanku, razvoju in psihološkem pomenu razstavljenih risb. Vstopnine ni! Razstava bo odprta v nedeljo do 17. ure, na Jožefovo pa od 9. do 17. ure. Na sliki vidimo Marjana samega, ki je prav veder in pogumen fantek. Sobam In hodnika čistost —• predsob ju lepoto — dvoranam odličnost — koraku mehkobo in elastičnost —• daje gumasta preproga *Tera* gomme« ftSEMPERIT-' ZAGREB, NIKOLIČEVA 6 TER! H 4iOMfe Tudi Kropa silno prizadeta Kropa, 16. marca. Zaradi neprestanega deževja je nastala v sredo v Kropi huda povodenj. Voda je v velikih hudournikih pridrvela z Jelovce in jamniških bregov v dolino, preplavila pota, njive in travnike ter začela odnašati zemljo. Pri izviru Kropa-rice, ki je močno narasla, je porušila voda okoli 300 m poti, ki drži v Kotel, kjer je nekaj žag in ob njih velike količine lesa. Voda, ki je izpodjedala pota, je prišla do brega, ki ga je izpodkopala, da se je sesulo približno 1000 kvadratnih metrov zemlje v vodo, na kateri je bilo 200 velikih smrek in drugega drevja, da se je voda zajezila. Kmalu je bila vsa struga zasuta, da je voda narasla do hiš, ki so ob strugi. Najbolj je narasla pri šoli, ki je 4 metre nad vodo. Vsa Kropa je na delu, da pomaga reševati s smrekami in kamenjem obdane mostove. Mnogo škode ima g. Potočnik, ki mu je voda vze^a polovico velike njive. Nekemu posestniku v Jamniku je voda vzela veliko količino smrekovih hlodov, nekemu drugemu pa enako množino bukovih drv. Voda je na njive in travnike nanosila mnogo gramoza. Poškodovanih je tudi več stavb. Dež je včeraj prenehal, toda vode še vedno drvijo z gora v dolino. Prebivalstvo je obupano. Tako silne povodnji ne pomnijo pri nas niti najstarejši ljudje. Nevarnost v Kamniku je zaenkrat mintla Bali smo se že, da nam bo Bistrica po hudem nalivu napravila novo škodo, zaaj pa je ta bojazen za enkrat odstranjena. Kljub temu pa ima cestni odbor v raznih koncih sreza precei novih stroškov, ki mu jih je pripravil zadnji naliv. V Črni dolini ie hudournik na več krajih razrušil ka-menito škarpo ob cesti, ki je seveda nujno potrebna popravila, kajti cesta, ki teče sporedno s strugo hudournika, je zelo ozka. V Praprečah pa je voda tako poškodovala leseni most, da je promet po stati cesti iz Lukovice v Moravče prekinjen. Cestni odbor bo tu zgradil v najkrajšem času nov most. Mali harmonikarji v Ljubljani Za Trboveljskimi slavčki so prišli Se harmonikarji. Njih zbor je gospa Zora Ravnikov« komaj lani organizirala v damskem odseku ISSK »Maribora«. Skupno je letos ▼ tem zboru že 30 izvežbanih dečkov in deklic, a zraven teh Se 20 glavic naraščaja. Vsi imajo enoten tip diatonične harmonike in se uče po notah. Igrajo v zboru, v solu, v kvartetu, zraven pojo iz polnih grl ln zaukajo, da Je 2 njimi vse žld&ne volje. Spored je izbran. Za dodatek bo Se kmetsko gostilvanje v Prlekiji. Korajžnl dečki z brhkimi nevesticami imajo gorenjsko narodno noSo, da Je slika enotna. NajmlajSi muzikant šteje 5 let, najstarejši 10. Nocoj se nam bodo predstavili v dvorani Union (ob 20. uri). Sprva so se Ljubljane bali, ali po izkušnjah si upajo danes igrati tudi v prestolnici slovenskih harmonikarjev. Korsika slavi 60-Ietnico Najstarejša tvrdka v Ljubljani iz področja vrtnarstva in cvetličarstva praznuje danes 601etnico svojega obstoja. To je tvrdka Korsika, ki je postala v pravem pomenu besede geslo in pojem naprednega vrtnarstva in cvetličarstva. Ustanovil jo je Alojzij Korsika, gorenjski sin izpod Kamniških planin, ki se je izučil vrtnarstva doma, potem pa odšel v svet, da se izpopolni v svoji stroki. Ko se je vrnil v Ljubljano, je 13. marca 1874 prevzel vrt na Poljanski cesti. Ker je leta 1888. odlično oskrbel dekoracije ob veliki državni in deželni slav-nosti, je dobil od mestne občine v kompenzacijo del jame pod pogojem, da uredi tam rodovitne vrtove, rastlinjake in tople grede za svojo vrtnarsko obrt. Težavno delo mu je popolnoma uspelo in plod njegove vztrajnosti sta bili prvi dve hiši, ki si jih je zgradil 1. 1902 na Bleivveisovi cesti. Ko je uspešni ustanovitelj pred 10 leti še čil in zdrav obhajal 50Ietnico svojega podjetja, je iz ljubezni do vrtnarske obrti utemeljil ustanovo za revne vrtnarske vajence. Zadruga, ki jo je vodil njegov sin Viktor, pa ga je izvolila za svojega častnega člana. Ko je ustanovitelj 14. avgusta 1925 umrl, je postal njegov naslednik sin Viktor, ki je v vsakem oziru sledil svojemu podjetnemu očetu. Tudi s smrtjo tega vrednega naslednika tvrdka ni izgubi« la svojega pomena v našem vrtnarstvu in cvetličarstvu. Vdova g. Viktorja Korsiks ga. Franja je po zgledu podjetnosti, vztrajnosti in požrtvovalnosti svojih prednikov obdržala obrt ne samo na prejšnji višini, marveč jo je še povečala ter uredila dve cvetličarni, eno v nebotičniku, drugo pa T paviljonu na Miklošičevi cesti. Slednjo vodi njena hčerka, odnosno vnukinja ustanovitelja. V proslavo 601etnice sta prirejeni v obeh cvetličarnah sedanjim težkim razmeram prilagodeni, za najširšo javnost pa zelo privlačni razstavi. Velik pomen obeh razstav je v veliki izberi cvetja in x najboljšem razporedu. Razstavi sta v skladu z odličnim udejstvovanjem tvrdke, Id ji ob jubileju iskreno čestitamo. KULTURNI PREGLED Beograd nekdaj in sedaj Ob nocojšnji premieri Kdo ne pozna Branislava Nušiča in njegove »Gospe ministric?«, ki je polnila dve sezoni naš teater? Mnogim so še v epominrj njegove druge igre: »Svet«, »Navadam človek«, »Sumljiva oseba« in »Narodni poslane««; vse same eočne komedije s satirično potezo. »Beograd nekdaj in sedaj« je satira na današnjo dobo in ljudi. Nušič ima rad ta problem in ga je obravnaval že v »Svetu« in nekoliko tudi v »Ministrici«. Posebno posrečeno in udarno pa ga je osvetlil zopet z druge strani v delu: »Beograd nekdaj in sedai«. Ker suvereno obviada teater-ako tehniko, ie nanizal v tej satiri vrste hu-momih, komičnih in skoro drastičnih primerov iz življenja, eiivstvovanja m obnašanja sodobnih ljudi, gradira jih spretno do viška in tj. ko zapliuskajo vali sodobnosti preko glave ubogega Stanojle. dobričine starega" kova. tu izlije avtor v f[>ominu na lepe minule čase vso ono človeško bol nad razpadom rodbinskega življenja, ki se je nabrala Stanoilu in avtorju v duši ob pogledu nanj. . Živo ie občutiti, kako diha in veje Nusi-čevo gledanje na čas iz vloge Stanojla. Nu-sifi se ne razjoče. kakor bi storil to marši kak pisateli nad današnjim časom. ne. on napiše komedijo, satiro, ter jo podrži eve- Nušiceve veseloigre ta kot zrcalo pred brk: »Glejte, bratci, taki ste!« In bratci se gledajo v tem zrcalu in ee tudi — ne razjočejo! 6e pa se, se od smeha nad Nušičevo predrznostjo, od samospo-znanja, ali pa nad ljubimi bližnjimi, ki iih vidijo prenesene iz življenja na oder. Okornost človeka iz polpretekle dobe. ker se ne znajde v novi. učinkuje komično in vendar vzbuja v podzavesti gledalca pomilovanje. Boi med sodobnostjo in polpreteklostjo, ki ga bije Stanojlo, dokler nj omaga in pobegne r ženo Pareo nazaj na deželo. odkoder je prišel, je jedro igre. Prišel je k sinu Nikoli, da bi mu bil opora, ker je Ni kola v konkwzu. Ne more razjnuti. .la j? napravil sin s konkurzom dobro kupčijo, izkaže se, da j? Stanojlo popolnoma odvišen. da. celo nadležen, kajti Nikola ima oprala z manikerko in hišno. niego%'a žena piše feministične členke in teka po sejah, pa se ne utegne brigati za rodbinsko živ.je-nje in otroke. Hči Zorica »študira« esoeranto in ie kandidatka za miss Beograd, druga hči Bu-ba se uči balet in sin Mile ie obesi! studii na klin. da ga ne bi oviral v karieri footba-lista. Tudi znanka familije gospa Popovičevn ee s pridom obrača v zakonskem trikot-' s pomočjo moža in domačega prijatelja gosno-da Toše. To niso samo liudie iz Beograda, temveč predstavifcelii celih kast ljiudi. raztresenih po vsemi civiliziranem svetu. Vsak izmed njih ie val sodobnosti, ki naj pljusk-ne Stanoilu (Cesarju) v lice in trni vzame sapo in pogum, da bi iim mogel Kljubovati. Zagovornik nove dobe ie Jocin sin. ta pravi dedu: »Stvari se izpreminiajo in mi se moramo spreminiati z njimi!« A Stanojlo ie drui-lo: »E. sinko moj. vse to. kar srnvoriš ni tako — pa če je bilo tako. Fe ie kdo od .ias delal kaj takega, kakor ti praviš, ga bilo vsai sram. če so ga zalotili. In sram. vidiš. to je morala. Kjer ni sramu, tudi ni morale. Kje pa je vaš sram dandanašnji!« In Stanojlo se poslovi od modernega časa in ee vrne domov v zatišje iz viharja, »ki besni preko njih. modernih ljudi in jih zaliva, tako da iih ni videti več... potonili so. Izbrisane so stare šege. izbrisani ljudje. izbrisano celo življenje, novo pa prihaja kakor snežni metež, tuli in zavija; skrij se, alt pa be upogne k tlom!« Smeh in k>k sta v tej satiri, bučen smeh na zunaj in jok na znotraj. Tako zna napraviti mojster Nušič. M. SI. Miha Maleš razstavlja v Mariboru Miha Maleš je pripravil kolektivno razstavo. Jutri ob 11. bo otvorjena v mariborski Kazini. Okrog 400 del bo mariborskemu občinstvu tolmačilo razvoj tega našega marljivega umetnika. Ob Jakčevi izvrstno uspeli razstavi Malešerva ponolna zbirka v Mariboru — prav zadovoljni smo lahko s to uverturo v pomlad. Imel ie Miha zadnje dni v 6vojem svetlem ateljeju nad Ti vol i jem vse narobe. Že ie pripravil mane. celo skladanico svojih d*>l, v vseh tehnikah, ki jih obvlada: lesorezu, radiranki. akvalmti. monotipiji. litografiii. snhi igli in še kako. Naokrog vise akvareli. Prekrasna štidentka. še iz Pr?ge. Dve nuni. — sai poučuj1 pri uršulinknh. In koliko še druge lepotiie! Na glavno okno v bližini okna ie prielonjen tri metre visoki sv. Egi-dii iz Mokronoga. Langusovo deio 1823. — Zdai ie dober. kaj. tal* Egidii s košuto? Ves zbit ie bil. celi koščki zamazani in zabrisani. Čez zimo sem se .martral' z njim. zdai pa končujem. — Tako. cerkve lepšaš. Lancusa restavri- raš, nemara bo ta Tvoja kolektivna razstav« v Mariboru preJom z dosedanjim Tvojim delom. Iu se boš potem s pomladjo ves pre-rodil? — Skoro da je tako. — ne, že kar res is tako. Zanimalo te bo. da sem v Mariboru prvič, sploh prvič razstavil leta 1920. Ko4 grafik, kakih deset del. Sedanja moja raszsta-va bo retrospektivna. Posamezni listi moje grafike so bili razstavljeni že v viseh večjih mestih J j gosi arije in vse okrog po Evropi: v Londonu. Amversi, Berlinu. Lvovu. Varšavi, Pragi, Firenci in drugod — in seveda jih je nekai tudi ostalo po svetu. Največ pa jih hranita naša Narodna galerija in Narodni muzej. Tako zaključene in popolne zbirka kakor to pot v Mariboru, še nisem imel nikjer. Razstavil bom slike najbrž kronološko, da bo očiten moj ra7voi in menjajoče se oblike. V večni meniavi časa in Ifudi se « človekom menia tudi čustvo in izraz. Zato ie taka tudi moia grafika. Se vedno ee borim za notranio formo, zunanje mi ie samo in samo sredstvo. Od tod večkrat konflikt DANES VELIKA PREMIERA LEHARJEVE OPERETE Car j evič TO JE OPERETA, KI JE NA MAH OSVOJILA SVET Predstave ob 4., T.% in 9.%, jutri in za praznik ob S., 5, 7.14 In 9.14. Pred-prodaja od 11.—% 13. Nov žurnal. v glavni vlogi Martha Eggerth in Hans Sohnker ELITNI KINO MATICA Iftoniače vesti Reklama Ljubljanski velesejem b0 svojo letošnjo prireditev združil tudi z reklamno razstavo. Razstava bo prva prireditev te stroke v Jugoslaviji in na vseh koncih in krajih vidimo, da nam je krvavo potrebna. Evo nazornega primera: V »Politiki«, ki beleži pod zaglavjem »Medju nama« marsikaj, kar bi v našem javnem življenju lahko s pridom prihranili smo te dni čitali, da se je v nekem mestu na jugu nov kinematograf objavil z naslednjim letakom: Bioskop 100 %, ton film 100% Prodata nevesta čuvena smetalna opera sa divnom operskom glasbom novi Pevač sa divnim glasom. To je pač eden od mnogih dokazov, da je pri nas pouk o pravi reklami nujno potreben, in da ne bi bilo odveč, če bi tudi taka razstava potovala iz kraja v kraj s kakim vlakom. NAJLEPŠA KOLEKCIJA novih, modernih pomladnih plaščev v vseh cenah od Din 360.— naprej v damski kon- fekciji 76 PAUL IN, Lfubllana KONGRESNI TRG 5_ * Pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice bo imel v nedeljo 18. t. m. v Beogradu dva pomembna koncerta, ki ju bo vodil ravnatelj ljubljanske opere g■ Mirko Polič. Sloves Matičnega zbora in priznano odlično vodstvo teh koncertov jamčita, da bo nudila Matica prvovrsten umetniški užitek. Popoldne ob 15. bo pel mešani zbor v cerkvi sv. Antona v Bregalniški ulici spored cerkvenih skladb našega slavnega rojaka Jakoba Petelina-Gallusa Zvečer pa bo izvaja! Matični pevski zbor s solisti Majdičevo, Gostičem, Primožičem in Petrovčičem in orkestrom kraljeve garde pod vodstvom direktorja g. Poliča veliko dramatično legendo »Faustovo pogubljenje, pomembni umotvor francoskega mojstra Berlioza. Prodaja vstopnic za oba koncerta v naprej pri blagajni Kolarčeve narodne univerze in v Harmoniji. * Gozdarji iz Francije obiščejo Jugoslavijo. Konec aprila pride na obisk skupina francoskih gozdarjev Člani jugoslovenskega gozdarskega združenja se že pripravlja" jo na tovariški sprejem gostov. Ekskurzijo bo od Jesenic do Beograda spremljal inšpektor ministrstva za gozdove in rudnike inž. Milan Manojlovie. od Beograda dalje pa inž. Nikolič. Francoski gozdarji bodo odpotovali iz Pariza preko Monakova in bodo prispeli na Jesenice 29. aprila. Obiskali bodo tudi Bled. Iz Zagreba bodo odpotovali v Vinkovce, potem pa s posebnim vlakom v Drenovce. V Zemunu si bodo ogledali gozdarsko fakulteto, v Beogradu pa važnejše ustanove. Obiskali bodo tudi Sarajevo, Han Pijesak, Mostar in Dubrovnik, iz Splita pa se bodo vrnili v Zagreb, kjer p; bodo 12. maja ogledali posest fakultete v Maksimira. Iz Zagreba bodo odpotovali v Crik venico in na Sušak, v domovino pa se bodo vrnili preko Trsta. * Upokojitev. Rudarski glavar g. Vinko Strgar. ki je deloval dosedaj pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani, je bil upokojen. * Na rednem občnem zboru JAD »Triglava« v Zagrebu 14. t. m. je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik agr. Orthaber Alb in, podpredsednik agr. Lovše Branko, tajnik tehn. Korošec Pavel, blagajnik vet. Kac Boris, knjižničar I. agr. Leban Pavel, knjižničar II. tehn. Golias Hinko, arhivar agr. Cizelj Dolfe, gospodar agr. Veselič Miran, odbornik for. Sgerm Franjo, revi-zorja^vet. Benulič Marian m tehn. Pod-noj Mile, častno razsodišče vet. Dolenc Milan. tehn. Perhavec Stojan in tehn. Lesko-vec Bert. + Občni zbor Društva zobnih zdravnikov za dravsko banovino se je vršil v nedeljo 11. t. m. Obravnavala so se važna stanovska vprašanja, glede katerih se je ugotovi- la soglasnost celotnega članstva. Izvoljeno je bilo naslednje vodstvo: predsednik dr. Logar, podpredsednik dr. Hlavaty, tajnik dr. Bassin, blagajnik dr. Kambič ir. odborniki dr. Kally, dr. Kristan, dr. Vrhovec, dr. Brenčič in dr. Grebene. * Nevarno naraščanje Drave. Na področju koprivniškega sreza je Drava v 24 urah narasla za 112 cm nad normalo. Prej je bila komaj okrog pol metra nad normalo m povzroča njeno naglo naraščanje prebivalstvu velike skrbi. Vodne zadruge so se zaradi pomoči že obrnile na bansko upravo. * Požar v Stražgonjcih. Dne 11. t. m. zvečer je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Dučmana Alojza v Stražgonjcih. Gospodarsko poslopje, ki je bilo obenem stanovanje za družino, je bilo delno zidano, delno leseno in s slamo krito. Ogenj je prva opazila gospodinja, ki se je prebudila iz spanja ter takoj z ostalo družino začela reševati, kar se je dalo rešiti. Rešili so si le dve kravi in nekaj obleke. S poslopjem sta zgorela tudi ves živež in kmetijsko orodje. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Sikol. Kako je ogenj nastal, se ne ve. * Zvijača zasledovanega razbojnika. Te dni je po mnogih listih krožila vest. da je, kakor pravijo, vrag prišel po svoje tudi pri zloglasnem razbojniku Janu Konopki. ki so ga orožniki obkolili blizu vasi Babina greda v Bosni. Razbojnik se je s svojimi pajdaši spustil v obupen beg in na begu je bil ustreljen neki Filipovič, ki je bil njegov pomočnik pri mnogih razbojstvih v Bosanski Krajini. Konopka sam pa se je umaknil v gozdove in puščal za seboj krvave sledove. Do sem so vse vesti točne, ni pa res. da bi Bili orožniki pozneje zalo-ISaBBDBm^BHHB^BMHM Na splošno željo še danes in jutri Madame Butterfly V glavni vlogi SYLVIA SINDNEY Danes ob 4., 7. in 9., jutri ob 3., 5., 7. in 9.% uri zvečer ZVOČNI KINO IDEAL URAN - KREMA ZA LICE Vas napravi lepšo in mlajšo. Dobiva se povsod. tili ranjenega razbojnika v gozdu. Ranjenec, ki so ga našli, ni Konopka, marveč eden od njegovih doslej neznanih pajdašev. Premeteni razbojnik je, kakor se vidi, pozneje sam raztrosil vest o svojem zajetju in ta vest se je iz sarajevskih prenesla tudi v druge časopise Konopka je še živ in zdrav in je samo prenesel torišče svojega hajdukovanja baje v derventski srez. ♦ Cesta med Litijo ln Hotičem bo za avtobusni promet za tri dni zaprta od danes dalje. ♦ Za velikonočne praznik« rabite Ciril Metodove razglednice; domače blago, ae tuje. ♦ Vsak odvetnik In sodnik nujno potrebuje strokovno knjigo: černe, Kontokoren-ti. Dobi se v vseh knjigarnah ali pri založništvu: Trgovski učni zavod, LJubljana, Pražakova 8-H. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna JOS. REICH. ♦ Umetna gnojila za cvetlice priporoča drogerija Kane v nebotičniku ln v Židovski ulici v Ljubljani. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3 temperatura, 4 relativna vlaga v 5 smer ln brzina vetra, 6 oblačnost 1 ' in 7. padavine v mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenile najvišjo druge najnižjo temperaturo 16. marca Ljubljana 7, 749.7, 5.0, 87, mirno, 10, 1.«, dež Ljubljana 13, 749.3, 7.9, 88, mirno, 10, dež; Maribor 7, 749.1, 1.0, 80, SW2, 4, 1.0, dež: Zagreb 7, 749.3, 6.0, 80, SSE1, 9, 5.0, dež; Beograd 7, 749.4, 10.0, 90, SE1, 10, — dež; Sarajevo 7, 752.7, 5.0, 90, mirno, 10, 10 0 dež Skopije 7, 753.6, 10.0, 80, mirno, 10--• Split 7, 749.3, 10.0, 90. S4, 9, 4.0, dež;' Kumbor 7, 750.9, 11.0, 90, mirno, 2, 12.0, dež Temperatura: Ljubljana —, 4.4- 79 _• Maribor 11.8, 1.0; Zagreb 14.0, 4.0; Beo^ grad 19.0, 10.0; Sarajevo 16.0, 3.0; Skopije 20.0. 5.0; Split 15.0, 9.0; Kumbor — 110- s povprečnim gledalcem. Škoda, da se o tBm zdajle ne moreva obširneje pomeniti — nu. pa drugi pot. Predobro vem. da zaradi rešenega moja umpitnost ni dobiekanosna in morem ob njej živeti skromno, res skromno, verjemi! Ali zavest, da moja duša nima meja. da ima pvo; svet. svoje solnce. luno in zvezde, ta zawst je elaiSa od sleherne zunanje sreče. Sodim, da mora biti umetnik naiprvo človek sam s seboj... samo s to zavestjo in v tem spoznanju je mogoč« ustvarjati. Trjba se je — breiz teorij in vplivov — notranje izkristalizirati. Dolga in težavna ie taka pot. ki družba zanjo ne vč, "li na jo Časih še obfoia in smeši. Koralni otočki nastajajo cela tisočletja... biser v školjki zahteva celo njeno življenje... — Cela izpoved! Zda; pa k delom. V Ljubljani si pos-lednjig razstavil leta 1928 sSetr-to generacijo. — Da. Od tiste dobe i? zraslo kakih oe^-d^set večjih del Posiej. tu so tipično more stvari iz lirične dobe >Lučk< do 1926/27. Potem pa eem začel s cerkvenimi deli. Kaj sem napravil v Cirkvenem in Vočinu. ti fotografije ne morejo prav povedali. Fotografija zwriž' tisfe podobe na cerkvenih obokih. Le poglej ta-Ie slavolok _ v Vočinu je dvajset metrov visok glave eo nad 1 meter. Obiskovanje Elizabete ... Pobrkljala sva dalje po tistih dveh velikih manah obračala sva liste s takšno naglico. kakor se. postavim, vrstijo ekioptične olike na olatnu Sai kako bi drugače bilo mrgočp v kratko odmerjenem času pregledati vso Maleševo zakladnico. Ali Maleš itak sam pravi: — Grafika je beležnica vtisov, detajlov. gibov, utripov, ne pa veliko široko kompo-n i ran je- V posebnih maoah ima Male« skrbno shranjena tudi vsa dela iz mladostne dobe: lesoreze (okrog 100 >obrazov iz sanj«). 80 v les vrezanih obrazov slovenskih mož — tudi to bo razstavil v Mariboru, kar bo zla- Družabni večer vsem Jožicam ln Jožetom priredi SK ILIRI«! v nedeljo 18. t. m. ob 20.30 v dvorani hotela Miklič. Ples do S. are. 2897-a Iz Ljubljane Mlca Kepa — šestdesetletnica. Malo je Slovenk, ki bi imele za seboj tako zanimivo življenje, kakor ga ima naša čislana jubilantka. Rodila se je v gradu Bogen-šperk kot hčerka kastelana. šolala se je skupno z grajskimi hčerkami in se izobrazila v vseh pogledih, posebno v tujih Jezikih. Poleg latinščine se je učila nemščine, francoščine, italijanščine ln angleščine Naučila se je finega ročnega dela in sprijaznila se je tudi s šivanko, ki ji še danes dobro služi, saj Ima na Turjaškem trgu svoj modni atelje, zvečer pa šolo za jezike. Z vojvodino Meklenburško je prepotovala znamenite daljne kraje in pozimi je "z njo živela v Napulju in v Firenzi, kjer sta sprejemali visoke aristokratske goste, med njimi italijanskega prestolonaslednika (sedaj kralja), angleško kraljico ln druge. Mnoge potopisne črtice je objavila v novi-nah, večkrat tudi v nemškem jeziku, da je ustregla svoji grajski gospodarici. Svoje drobne in mične pesmice je pošiljala v Slovensko Gospodinjo. V Ženskem svetu in v Gospodinjski pomočnici ter v drugih dnevnikih polni zanimivo gospodinjsko rubriko. Ugledno jubilantko vzljubi vsakdo, ki spozna njeno veliko, vsestransko izobraženo dušo. Ostala je še vedno duševna ari-stokratlnja, dasi je v resnici zelo skromna in občuje tako po domače z našimi gospodinjskimi pomočnicami in z delavkami, kakor da je med njimi zrasla. Marsikdo se bo začudil, da je gdč. Mica Kepa že šestdesetletnica. Njena zunanjost tega ne razodeva. Te vrste so ji posvečene zgolj iz spoštovanja tn naklonjenosti, z iskreno željo, da bi ji podarilo nebo še mnogo srečnih dni! — M. L. NOVOST! NOVOST S v KAVARNI »CENTRAL« igra vsak večer prvovrstna kostumirana damska kapela. V SOBOTO, NEDELJO ln na JOŽEFOVO ODPRTO CELO NOČ 2911 u— Omladina narodne odbrane, sekcija Ljubljana priredi drevi ob 20. v dvorani Trgovskega doma akademijo v počastitev 130 letnice Karadjordjevega ustanka. Akademija se bo vršila pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marušiča in častnega damskega komiteja. Po bogatem glasbenem in recita-cijskem sporedu bo prosta zabava s plesom okrepčila bo skrbel dobro založen buffe* za neutrudljive plesalce pa Jazz Sloge Vstopnina: 15, 10, dijaki 5 Din. Prijatelji omladine Iskreno vabljeni. u— Letos na Jožefovo ne bo običajnih moiitev za primorske rojake. Mesto tega bo v Ljubljani v Unionu ob 11. uprizoritev primorske reviie »Glas od doma««. Opozarjamo, da bo to zadnja izven v Ljubljani, zato naj občinstvo ne zamudi te prilike Vstopnina 3 do 12 Din. Rezervirajte si vstopnice danes od 11. do 12. pri primorskih akademikih, Šelenburgova 7/1. u— Okrajna organizacija JNS za šentpe-trskl okraj bo imela redni letni občni zbor drevi ob 20. v gostilniškem salonu prt »Na cetu« na šmartinski cesti. Zboru bodo prisostvovali naš narodni poslanec in minister g. dr. Albert Kramer, ljubljanski župan g dr. Dinko Puc, delegat s. o. za mesto Ljubljano g. dr. Josip Cepuder ln delegat ta barskega okrožja. Udeležba za člane obvezna. u— Za vse predstave Narodnega gledališča «e prodajajo vstopnice v operi od 10 do pol 13. ln od 15. do 17. Ker je pred nedeljami ln prazniki običajno velik naval pri večerni blagajni, opozarjamo občinstvo v njegovem interesu, da kupuje vstopnice že prej. Podeželski gostje naj p0 možnosti v skupinah pismeno naroče !n rezervirajo vstopnice pri upravi Narodnega gledališča u— Danes bo velika premiera Leharje-ve operete »Carjevič«. Ta opereta je na mah osvojila svet. Ni čudno, kajti tu nasto pajo najboljše sile, kakor Martha Eggert, znana lz velefilma »Hrepenenje«, ter Hans Sohnker, Igralec dovršene moške lepote Premiera bo za Ljubljano senzacija Za smeh skrbe Otto Wallburg, Ida Wflst. Paul Otto in drugi. Predstave danes ob 16.. 19.15 ln 21.15. r CNI I DREVI VSI V KAZINO I. medn. plesni turnir KINO MOSTE booota ob nedelja ob 3., pol 6. in 8. ter ponedeljek ob 8. uri najlepši film letošnje sezone HREPENENJE Martha Eggerth, Hans Jaray, Louise Ull-rich — Režija: Willy Forst Avtoportret iz mladostne dobe sti poučno za mladino, ker se dandanes po šolah vežbajo v lesu in linoleju. — Kakor mi pišejo, pravi Maleš. bo razstavo obiskala vsa mladina ondotnih srednješolskih zavodov. Porabil bom priliko in predaval o grafiki in o vseh tehnikah. So med njimi takšne, da 6e jih pri nas le redko kdo loti. Postavim: akvatinta. Poglej tole glavo, ne bi j.e dal za smešen denar. Kdo pa ve, koliko je truda! — Ko sva že pri cenah, — vidim, da s: nastavil prav nizko. — Prav gotovo, da bi rad ustregel ljubiteljem umetnosti iz vsjh slojev. — Torej vendarle obračun z dosedanjim delom, prelom z grafiko in pričetek novega dela? — 2e sem pri tem. Se zadnje izvode >Lučk«, ki sem jih te dni pobral po knjigarnah. bom razprodal na razstavi za oolo-vično ceno... Ustvarjal bom v olju. Zaenkrat ne maram kai pokazati Imam pa načrtov, nič koliko! Obnavljal bom cerkveno slikarstvo — seveda, čim bodo spet na razpolago krediti, kakor so n. pr. potrebni za nadaljevanja del v Vočinu Tam ie opravljena komai polovica. Poglei tistole Evo na steni — to so ostanki tehnike iz Vočina in Cirkvenega. vs-> spominia na fresko. — Kdaj pa najlažje astvarjaš? — Največ delam zvečer. Mir imam. hvala bogu. v tem svojem ateHeju in nič boljšega ne morem želeti tovarišem, kakor da občina tudi njim preskrbi kai takega Potnn bodo usnehi v naši umetnosti razves°liiv?! ši. A upaimo. da se bo posle? dalo preko dveh novih umetniških organizacii marsikai storiti. Sicer pa: bomo videli — j? dejal ti- in čudežno eorecledal! Enen. Z DRU2ABNIM ZAČETEK OB 20.V2 ZVEČER 2906 PLESOM KONEC OB 4. ZJUTRAJ I u— Zbor mariborskih harmonikarjev se pripelje danes ob trlčetrt na 14. v Ljubljano. Ljubki koncertanti nam bodo pred postajo takoj eno zaigrali. Nastopijo že pri vhodu v naše mesto v narodnih nošah. Prav je, da bi ljubljanska mladina pozdravila mariborsko, ki pride prvič v zboru malih harmonikarjev v Ljubljano. u— Senefelderjeva proslava. Razstava litografije od 17. do 19. marca 1934. v dvorani Okrožnega urada. Vstop prost. u— Naši esperantisti se živahno gibljejo. Predsinočnjim se je v klubskih prostorih v Delavski zbornici pod predsedstvom g. Koz-levčarja vršil občni zbor ljubljanskega Esperantskega kluba. Iz poročila tajnika g Jakina povzemamo, da šteje klub 144 članov (porast za 20 članov). Vobče se espe-rantsko gibanje v Sloveniji prav živahio razvija, občutno pa je pomanjšanje dobrih učiteljev. Lepe uspehe je klub dosegel z izdajo v mednarodnem jeziku tiskanih propagandnih prospekov za tujski promet. Pr! volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika Kozlevčar, v odbor Orel, Poderšan. Jakomin, Rozman, Leitgebova, Vrančičeva, \Vostnarjeva in Kreuselj, za revizorja pa Kralj in Kabajeva. Klub Izda novo učno knjigo esperanta, ki Jo je priredil prof. Modrijan. u —Kaj nam pokaže »Otok demonov«? Včerajšnja predstava ZKD Je pokazala, da se naša publika jako zanima za filme, kakor je »Otok demonov«. V tem delu se nam pokažejo še nevidene slike z bajnega otoka Bali Običaji na tem otoku se kaj razlikujejo od običajev drugih, nam še malo znanih krajev. Zanimiv Je boj petelinov. To je nekaka narodna zabava na tem otoku in se goji tako, kakor blkoborba v Španiji. Južno morje je v tem filmu tako prekrasno, kakor so ga videli samo redki. Kult bogov, čarovnic Je tu tako razvit, da se moramo samo čuditi. Tu srečamo tisočletne običaje ter običaje, ki so edinstveni na svetu. Predstave danes ob pol 15. ln ob 18., jutri pa ob 11. ammmmmmmm^mmmm Danes velenapet film: GEORGE O* BRIEN v GLAS KRVI Boji z Indijanci. Napete scene. ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 4., 7. ln 9., v nedeljo in za praznik ob 3., 5., 7. in 9. uri Cene 2.—, 4.—, 6.— in 8.— Din u— Mornarji, udeležite se pogreba tov Franja čelika, ki bo v soboto 17. t. m. ob 14.30 izpred mrtvaške veže Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Mornarska sekcija k. o. JS. u— Društvo »Kneglnja Zorka« naznanja, da se bo služil parastos Nj. Vis. kneginje Zorke danes ob 11. v pravoslavni kape1' v vojašnici na Taboru. u— Preporodovci(ke)! Udeležite te točno in v čim večjem številu občnega zbora, ki bo v nedeljo 18. L m. ob pol 10. dopoldne v čitalnici JNAD Jadrana. Vstop je dovoljen le proti izkaznici. u— Obrtniški vajenski dom proslavi obrtniški praznik sv. Jožefa v nedeljo 18. t m. ob 15. z obširnim sporedom, ki ga sestavljajo vajenci. Vabimo vse obrtnike in naraščaj. u— Obrtniško društvo opozarja članstvo, da se bo vršil drevi točno ob 20. ▼ restavraciji »Zvezda« redni občni zbor. Polnoštevilna udeležba dolžnost. Odbor. u— Sadjarska podružnica v Šiški sporoča, da za 20. t. m. naznanjeno predavanje odpade, ker je predavatelj nujno zadržan. u— Klub Inženjerjev In arhitektov — pripravnikov vabi svoje člane na občni zbor v sredo 21. t. m. ob 20. v lokalu Združenja jugoslovenskih Inženjerjev na Kongresnem trgu l-II (poslopje Kazine). u— Nova grobova. V bolnici Je umrl g Leopold Belič, strojevodja v pokoju. Pogreb bo jutri ob pol 16. — Istotam Je umrla gdč. Vilma Rudholzerjeva ln bo pogreb jutri ob 14. — Pokojnima blag spomin, žalujočim iskreno sožalje! u— Gospodarsko, kulturno narodno društvo za trnovski okraj priredi v soboto 17. t m. ob 20. v prostorih gostilne Sokllč, Pred konjušnico, predavanje. Predaval bo g. mag. svetnik dr. Franta Mis o zanimivi in poučni temi »Dvajset navodil za srečo ln zdravje«. Po predavanju bo prijateljski sestanek. Vse članstvo tn prijatelje društva vabimo k polnoštevilni udeležbi. — Odbor. u— Društvo Skrb za mladino Ima svoj redni občni zbor v sredo 28. t. m. ob 20. pri Bončarju na sv. Petra cesti 41. Clanl in prijatelji društva vljudno vabljeni. Odbor. u— Oglejte si razstavo cvetja v cvetličarnah v nebotičniku in na Miklošičevi cesti, ki jo je priredila tvrdka Korsika povodom svojega 60 letnega obstoja. u— Sodne takse v februarju. V dravski banovini Je bilo februarja pri vseh okrožnih ln sreskih sodiščih plačano na raznih sodnih taksah 781.656 Din, lani februarja pa 1,252.689 Din. V letošnjih dveh mesecih je dravska banovina plačala na sodnih taksah že 1,596.077 Din. u— Ne hodite ponoči ob poslopju Dravske radionice! Nekateri pasanti za Bežigradom ponoči prav radi uporabljajo tro-toar tik poslopja Dravske vojne radionice. Cesta je tam dovolj široka in je priporočati nočnim pasantom, da uporabljajo rajši hodnik onkraj ceste. u— Slepca je osleparll. V trafiko Jakoba Debeljaka v Rožni dolini je prišel neznan 30 letni moški in zahteval cigarete, ki jih je plačal s stotakom. Debeljak, ki je slep mu je gladko izplačal razliko 90 Din v drobižu, nakar Je neznanec hitro odšel. Takoj potem pa je Debeljak ugotovil, da mu neznanec ni izročil bankovca za 100 Din, marveč le navaden, nekoliko trši papir v obliki takega bankovca Sleparja so pričeli hitro preganjati, vendar je v tem že izginil iz Rožne doline. u— Obup. Bivša delavka Klara, ki se že dalje časa zadržuje v LJubljani, je obupala nad življenjem Oskrbela se je s stekleniči co oetove kisline ln odšla proti večeru k sv Križu Tam je izpila kislino tn se zgru lila. Vila se je v silnih bolečinah in klicala na pomoč toliko časa. dokler je niso našli ljudje ObuPanko so prepeljali z reševalnim avtom v bolnico, kjer so JI izprali želodec !n Jo rešili nazaj v življenje. u— Zasledovana vlomilca. V gostilno Franceta Petača v Vižmarjih sta te dni ponoči vdrla dva pohajača. ki sta odnesia večjo količino cigaret, cigar in klobas. Ko sta se okrepčala še z vinom, sta vlomila tudi v sosednjo trgovino iz katere sta pobrala veliko nogavic in drugega blaga v skupni vrednosti 2200 Din. Zdaj zasledujejo nekega bivšega mesarskega pomočnica z Dolenjskega in njegovega spremljevalca Oba sta že nekaj dni pohajala po okoli"*! Št. Vida. u— 18 najboljših plesnih parov Iz Gradca, Celovca, Miinchena, Zagreba In Ljubljane nastopi drevi na I. mednarodnem plesnem turnirju v veliki dvorani Kazine. Pred, med in po turnirju, ki bo od 22. do 24. ure se bo vršil družabni ples do 4. zjutraj. Za gledalce — neplesalee bo galerija na razpolago. Vabljeni vsi ljubitelji plesno-sportne-ga pokreta. Zakaj zapravljate brez potrebe ? Oglejte si cene in kvalitete DEŽNIKOV in NOGAITC v prodajalnah tovarne VIDMAR, LJUBLJANA Pred škofijo 19 in Prešernova ulica 20« Iz Celja e— Predavanja za rezervne oficirje. Pei-odbor URO-IR v Celju obvešča vse rezerv-ne oficirje in vojaške uradnike v Celju in bližnji okolici, da bodo v sredo 21. in četrtek 22. t. m. od 19.15 do 20.45 vojaška strokovna predavanja za rezervne oficirje v Oficirskem domu. Predaval bo polkovnik Mihajlo Golubovič. Udeležba je obvezna ^a člane in nečlane. Na ta predavanja op> zarjamo tudi rezervne oficirje, ki pridejo a vlaki. e— Sloviti zbor mladih harmonikarjev Iz Maribora bo priredil pod okriljem Glasbene Matice jutri 18. t ni. v Mestnem gledališču v Celju koncert. Vstopnice r knjigarni »Domovini«. e— Davčne napovedi in pojasnila bo dajal obrtnikom v torek 20. in sredo 21. tetfa meseca in po potrebi tudi še v prihodnjih dneh, vsakokrat od 15. do 17. v drušrio-ni pisarni v Razlagovi ulici 6 iz prijazno^li brezplačno odličen strokovnjak. ki bo izpolnjeval davčne napovedi, kakor jih m> rajo vložiti vsi obrtniki in obrtnice najkasneje do konoa marca na predpisanih uradnih obrazcih. e— Prijave za posebni vlak, ki bo verti 25. t. m. ob 5. iz Maribora v Planico k skakalnim tekmam, sprejemata najkasneje do torka 20. t. m. pisarni »Putnika« v Mlo različen. Najvišji odstotek je zabeležila dravska banovina, ker so le v tej banovini plačila davkov dosegla znesek iz leta 1930. Sosedna savska banovina je skoro dosegla donoe iz leta 1930., v ostalih banovinah pa je odstotek manjši, kakor nam kažie naslednja primerjava: donos ▼ •/• lanska v milij. donosa obremeni-Din iz 11930 tev na glavo Beograd 253.2 73% 879 Din dunavska ban. 539.1 88".'• 234 » dravska ban. 220.9 101V» 198 » savska ban. 421.7 95% 162 » moravska ban. 103.4 69°/« 72 » drinska ban. 122.0 53*'. 72 » primorska ban. 55.9 67% 64 » vardarska ban. 90.5 69",55 » zetska ban. 48.4 71% 53 » vrbaska ban. 49.8 &*•/• 50 » Iz gornje primerjave je razvidu- na eni strani to, da je donos davkov v primeri z letom 1930 najbolj padel v drinski banovini, kjer je dosegel le 53 odst. in v primorski banovini, kjer je dosegel le 67 odst V drugih banovinah se giblje odstotek okrog 70, le v dunavski dosega 88 odst., v savski 95 odst. in v dravski, kakor rečeno. 101 odst. Povprečje za vso državo pa znaša 89 odst Povprečna davčna obremenitev na glavo prebivalca je znašala v vsej državi 145 Din, v dravski banovini pa 198 Din. Višja ie davčna obremenitev na prebivalca le v Beogradu ter v dunavski banovini. Da je višja v Beogradu, kjer je sedež vseh velikih družb, je le naravno, a je treba upoštevati, da so v davčnih prispevkih Beograda tudi donosi iz vse države. Pridobnine in stanovanjske najemnine Kakor znano, uvaja novela k zakonu o neposrednih davkih, ki je stopila 20. februarja v veljavo, minimalni znesek pridobnine, ki ga more davčni obvezenec piačati. Ta minimalni davek se računa na podlagi najemnine za stanovanje m !okal davkoplačevalca. Mnogi davkoplačevalci si niso na jasnem, kakšna najemnina se bo pri letošnji odmeri vzela za podlago pri izračunanju minimalne pridobnine. V tem pogledu pravi novela pravilnika k zakonu neposrednih davkih, da se minimalni davek pridobnine izračunava po najemnini za stanovanje in lokal na podlagi odmere zgradarine za zadnje leto pred dotičnim davčnim letom. To pomeni, da se bo letos odmerjala minimalna pridobnina na podlagi one stanovanjske najemnine, bi je veljala za odmero zgradarine v lanskem letu; lani pa se je zgra-darina odmerjala na podlagi najemnin, ki so bile prijavljene v davčni prijavi za zgradarino v novembru 1932. Naiemnine. ki so bile prijavljene v davčni prijavi za zgradarino lani v jeseni, bodo torej veljale šele pri izračunavanju minimalnega pri-dobninsfeega davka v letu 1935. Če torej danes davkoplačevalec, da bi se izognil previsoki minimalni pridobnini, odpove dosedanje veliko in drago stanovanje ter si vzame manjše in cenejše stanovanje, bo to imelo vpliv na minimalno pridobnmo Sele ob priliki odmere pridobnine v letu 1936. Na to izrecno opozarjamo, ker so mnogi davkoplačevalci mnenja, tla jim bo že letos minimalna pridobnina izračunana nižje, če si najamejo novo manjše in cenejše stanovanje. Kdor se hoče torej vsaj za odmero v letu 1936. zasigurati manjši minimalni pridobninski davek in ima sedaj drago in veliko stanovanje, mora to stvar urediti do jeseni, ko običajno izide poziv za vlaganje prijav za zgradarino, kajti ona najemnina, ki bo letos v jeseni prijvljena v prijavi za zgradarino, bo v letu 1936. upoštevana pri izračunavanju minimalnega pridobninskega davka. Gospodarske vesti = Izboljšanje konjunkture v Zedinjenih državah. Ameriški primer nam kaže. da se tudi z naidalekosežneijšimi ukrepi ne da preko gotove mere pospešiti tempo konjunk-tmrnega izboljšanja. Prenagljenemu lanskemu konjunkturnemu dvigu, ki je trajal do avgusta, je kmalu sledila reakcija, ki je trajala do konca lanskega leta. Šele v zadnjih diveh mesecih se opaža znova napredek. Zaposlenost jeklarske industrije se je v zadnjih 6 tednih stalno dvigala in je narasla od 32 na 49% produkcijske kapacitete. Tudi poraba električnega toka se v zadnjih tednih obutaeie dviga. Število nagovorjenih vagonov se je v zadnjem tednu povzpelo od 111 na 125°'« lanskega števila v istem razdobju. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je znašala produkcija sirovega železa 2.48 milijona ton nasproti 1.12 milijona ton v istem razdobju lanskega leta. produkciia sirovega jekla pa 4.22 milijona ton nasproti 2.12. Prodaja avtomobilov koncema General Motors je bila v februarju za 70°/o večja nego lani v februarju. Tudi velike trgovska hiše beležijo občutnejše povečanje prodaje. = Povečanje češkoslovaškega izvoza p« izvršeni devalvaciji valute. Devalvacija češkoslovaške krone je imela, kakor je bilo Dričakovati. prav ugoden vpliv na češkeslo vaški izvoz. Čeprav fe rovi valutni zakon stopil v veljavo šele 17. februarja, je vendar že v statistiki češkoslovaškega izvoza za febrjar zabeležen napredek, češkoslovaška je v tem mesecu izvozila po vrednosti 25u/o več nego v januarju. Vrednost izvoza v februarju je znašala 449 milijonov (nasproti 442 milijonom lani v februarju). Skupna vrednost češkoslovaškega izvoza v februarju ie bila torej tudi že za malenkost večja nego v istem mesecu preteklega leta. Precej večji pa je bil letos uvoz, ki je v februarju znašal 512 milijonov nasproti 371 milijonom v lanskem februarju. To povečanje uvoza je pripisati okolnosti, da so mnogi industrijci in trgovci uvozili še pred devalvacijo (torej v prvi polovici meseca) znatne količine blaga iz inozemstva. Zanimivo ie tudi, da devalvacija češkoslovaške krone ni v znatnejši meri vplivala na cene. Če škoslovaški državni statistični urad te prav kar izdal indeksne številke o gibanju cen. ki kažejo, da ie znašal 1. marca t. 1. eplošn indeks cen na debelo 663 točk (1914 = 100) nasproti 645 točkam na dan 1 februarja, torej pred devalvacijo Nivo cen v češkoslova ških kronah se je torej po devalvaciji dvig nil le za 2.8 °/o. dočim so ee tuje devize Podražile za 20®/o Indeks cen v zlatu pa i-spiveda občutno nazadoval, kar ie bilo tudi namen devalvacije = Izvoz koruze v Češkoslovaško. Češko slovaški žitni sindikat je te dni odobril uvoz 1500 vagonov koruze iz Jugoslavije in enake količine iz Rumunije. = Avstrijska sol za Jugoslavijo. Med avstrijskimi solarnami in j igoelovensko cio-nopolsko upravo obstoja sporazum gleda dobave 6g0 vagonov fine soli na leto. Ta tpo-raaum velja za dobo sedanje trgovinske pogodbe. Obračunsko lato za te dobave poteče 31. julija. Za tekoče obračunsko leto so avstrijske solarne ves kontingent soli ž« odposlale. Sedai pa je prišlo po dunajskih vesteh do novega dogovora, po katerem bodo avstrijske solarne v prihodnjem obračunskem letu dobile še naknadno naročilo v višini 603 vagonov, torej skupaj 1200 vagonov. Od tega naknadnega kontingenta so solarne tudi že dobavile 48 vagonov. = Vozninska taksa na avtobusne vozovnice. Zaradi uvedbe 15 odst državne takse na vozovnice za potnike in prtljago v privatnem avtobusnem prometu, se v smislu določil tarifne postavke 101. taksne tarife in čl. 107 taksnega in pristojbinskega pravilnika avtobusnim podjetnikom dovoljuje, da smejo to takso pribiti k dosedanii oblastveno odobreni čist" voznini za osebe in prtljago. V tako dobljeni novi vrednosti vozovnice se vlomki dinarja pod 50 par zaokrožijo na celih 50 par. Samolestno zvišanje voznine preko dovoljene mere se kaznuje po § 382. kazenskega zakona. = Oddaja špeditei-akega poslovanja ln carinjenja pošiljk za vsa državna rudarska podjetja kr. Jugoslavije se bo vršila potom ofertne licitacije 11. aprila pri direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu = Dobava kruha. Dne 20. t. m. se bo vršila pri upravi jetnišnice deželnega sodišča v Ljubljani prva. dne 30. marca t. L pa druga ustna licitacija za dobavo kruha za čas od 1. aprila do 30. Junija t. 1. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Ugljevik sprejema do 29. t m. ponudbe giede dobave raznega električnega materi-jala, zakovic, vžigalnikov, vazelina za kopita, stauferjevih mazallc, žičnikov in raznega orodja. Pri komandi obmejne čete v Skoplju se bodo vršile naslednje ofertne licitacije: 23. t. m. glede dobave 8500 komadov porcelanastih Izolatorjev, 24. t. m. glede dobave 10.000 komadov krivih železnih nosilcev, 26. t. m. glede dobave 1100 komadov nalivnih elementov. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobaive 650 komadov stekel za okna. 300 kg brodarskih verig, 50 komadov §če0< po 245 — 250; banatska po 255 do 260. + Novosadska blagovna boria (16. t m.) Tendenca stalna, promet jo bil slab. — Pšenira: baška. okolica Novi Sad. gornje-banat6ka in sremaka 101 — 108; baška. okolica Som bor 100 — 102; erednjebaška 102 d-. 104; gornjebaška in baška ladja Begej 103—105; baška pot. in slavon. 104-106; baška. ladia Tisa 106 _ 107; uižnobanatska 99—101. Oves: baški. sremski 58 — 60; ba-natski 54 _ 56 slavonski 52 — 54. Ječmen: baški. sremski. 65/66 kg 72.50—75; pomladni 67/68 kg 82 — 84. Koruza: baška. sremaka stara 81—82: stara okol Sombor 82—83: baška. sremaka nova 66—67; nova sušena 76 — 77. — Moka: baška. banatska >0a< in »Ogg« 177.50 _ 197 50 >2« 15750 — 177.50: >5« 13750 - 157 50. .6« 107.50 - 117.50 .7« 75 - 85; >8« 72.50 — 75; »romska slavonska *0s< in »Ogg« 172.50 — 187.50 .2« 152.50 - 167 50. >5« 132.50 - 14750 »fl« 102 50 . 1«?r»0 >7« 75 _ «S: 72.50 _ 75. Otrobi: baški, sremski 71—7S; banatski 69 — 71. Fižol: baški in sremski brez vreč 110 _ 112.50. + Somborska blagovna borza (16. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 54 vagonov. Pšenira: baška. okolica Sombor 101 do 103; gornjebaška. slavonska 103 — 105: sremska 102 — 104; banatska 101 _ 103; banatska in baška potislka 104 — 106. 0yes: baški 58 — 60; sremski. slavonski 53 — 55. Ječmen: baški. sremski, 63/64 kg 70—72.50; baški. pomladni. 67'eS kg 82 — 84. Koruza: baška stara 81 — 83; bašlca. sremska nova 64 — 65: za april junij 76 — 78; nova sušena 74 — 75. Moka: baška »0g« »0gg< 175 do 195. Otrobi: baški 71 _ 73. Fižol: baški 115 _ 120. + Budimpeštanska terminska borz« (16. t m.) Tendenca stalna, promet slab. Pšenica: za maj 9.30 — 9 32; koruza: za maj 9.78 do 9.80, za julii 10.08 — 10.10. Radio Sobota, 17. marca. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Čas. plošče. — 18: Reprodu-cirane vesele slovenske pesmi. —18.30: Zabavno predavanje. — 19: Ljudski nauk o dobrem in zlu. — 19.30: Zunanjepolitični pregled. — 20: Prenos operete »Mala Flo-ramyet iz Maribora. V odmoru napoved časa in poročila. Nedelja. 18. marca. LJUBLJANA 7.45: Vinogradi »pomladi (inž. Zupančič). — 8.15: Poročila. — 8.30: Telovadba (Pustisek). — 9: Vensko predavanje (dr. Opeka). — 9.30: Plošče. - 10: Iz zapiskov delavskega reporterja (Vuk). — 10.30; Plošče. _ 10.45: Ob 5201etnici poslednjega ustoličenja na Gosposvetskeni polju (Vladimir Puc). — 11.15: Slovenska glasba radio - orkestra. —lo; Preuos koncerta sokolskc župe Krani z Jesenic. — 20: Radio - orkester. — 20.45: Plošče (zbori). - 21.15: Pevski koncert gdč. Igličeve. — 21.45: Čas. poročila, radio iazz. BEOGRAD 16.30: Godba na pihala. — 17: Plesna glasba. — 19: Orlrester. — 20.40: Berliozova kantata. — 23.15; Plesna glasba. - ZAGREB 12: Plošče. - 17.30: Plesna muzika. — 20.15: Jugoslovenske pesmi. — 20 45: Orkester. _ 22.10: Lahka glasba. — PRAGA 19.15: Revija — 20.20: Lahka glasba. — 21: Operetna glasba _ 22.20: Plošče in plesna glasba. — BRNO 19.20: Program iz Prag*. — 20.20: Simfoničen koncert - 21.15: Iz zvočnih filmov. - 21.30: Orkester. _ VARŠAVA 19.25: Mešan program - 22.25: Godba za ples - DUNAJ 12: Du-naiski simfoniki. — 13: Godb* na nihala. — 16 30: Lahka fdaaba. — 13 45; Komorna trlasba. — 20: Oo-reta — 22.15: Orkestra len koncert — BERLIN 20: Večerna oper na (rlpsbi — 92 20- T.ahka in plesna orlnsbn _ KrtNIOSRERO 19 05- Koncert orVerfm in enlvstov — 21 • Pipani večer. — MČHL 4CKER 20; Simfoničen koncert — 20.30 ^liKŠna igra. — 23: pipsna muzika. — 24 Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 15.45-Operna glasba. — 19.30: Veseloigra. GdtflctAte icfuh fot&fofetuit 2ivce in rv.Sice VABUJE VAM OD UTRUJENOSTI NOVA PA LIIA GUMIJASTA PCTA. DOM V «1 VSAKEM črVUABSKEn HOJSTBU Številni požari v Prekmurju Murska Sobota, 16. marca. V torek, ko Je razsajal hud veter, je naenkrat v smeri proti Madžarski zažarelo nebo. Jasno je bilo, da je nastal nekje katastrofalen požar. Murskosobošld gasilci 60 takoj odhiteli v smeri požara, kmalu r«. njimi na so drdrali že avtomobili nemške radgonske in gornjeradgonske gasilske čete s sanitetnim avtomobilom. Morali pa so se vrniti, ker je bil požar preveč oddaljen. Po prvih poročilih, ki so prispela, je gorela na Madžarskem vas Lenta. Kmalu za tem pa je tudi zažarelo nebo v smeri proti Goričkemu. Ogenj je nastal v skednju posestnika Luce Aleksandra. Zaradi močnega vetra se je ogenj razširil tudi na stanovanjsko hišo, e se je številnim gasilcem, ki so prihiteli na kraj nesreče, posrečKo ogenj uduSiti. Vzrok požara je neznan. V istem času je gorelo v dveh drugih oddaljenih krajih. Požari so v tem času pri nas kaj pogosti. Ljudstvo, ki se točno drži posta, ne uživa v postnem času nobene jedi, zabeljene % mastjo. Mast zdaj nadomešča olje. Pa se kaj pogostokrat zgodi, da se olie na odprtih štedilnikih vname. Močen plamen švigne v dimnik in pršeče iskre najdejo dovolj netiva na slamnatih strehah. Veter potem opravi še svoje in nesreča ie neizogibna. Sebi in svojim v pouk in zabavo naročite ilustrirano tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5. Nevaren požar na Pragerskem Pragersko, 16. marca. V noči na 13. t. m. ob 4. zjutraj je nastal požar poleg železniške postaje v gospodarskih poslopjih g. Muleta. Goreti ja začelo v kolarnici, kjer je bila večja množina sena. Nato se je vnela ledenica, katere leseni del je čisto zgorel. Po drugi strani pa se je požar zaradi vetra širil črez kolarnico proti poslopju, ki ga ima v najemu tukajšnji Sokol za gledališko dvorano in telovadnico. Požar so najprej opazili železničarji, obvestili o njem gasilce ter tudi sami začeli reševati. Ker pa je ogenj začel groziti so-kolski dvorani, so reševalci vdrli v poslopje in začeli reševati drago telovadno orodje in oder s kulisami, knjižnico, projekcijski aparat in ostal sokolski inventar. Prvi so prihiteli na pomoč gasilci k. Spod. Polskave, ki so omejili požar na prvo omenjena objekta. Velika zahvala, da sta se rešila sokolska dvorana in inventar, gre požrtvovalnim železničarjem ln društvenim članom. Zaradi naglice pri reševanju in močnega dežja je bilo pokvarjenega mnogo sokolskega inventarja, nekaj pa tudi uničenega po požaru in dežju. Sokol trpi občutno škodo. Repertoar DRAMA. Začetek ob 20. Sobota. 17.: Beograd nekdaj in sedaj. Pro-mvera. Izven. Nedelja, 18. ob 15.: Raf potepuhov. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din. Izven. — Ob 20.: Kariera kanclista Vinciga. Globoko znižane eerre od 5 do 14 Din. Ponedeljek. 19.: Beograd nekdaj in sedal. Izven. Torek, 20.: Zaprto. OPERA. Začetek ob 20. Sobota, 17. ob 15.: Marta. Dijaška predstava Globoko znižano cene od 5 do 14 Din. Nedelja, 18. ob 15.: Goreoiski elavček. Go-etuje Marij Šimenc. Izven. Znižane ee-ne. — Ob 20.: Ples v Savoia. Izven. Znižane oene*. Gostuje M. Jelačin. Ponedeljek. 19.: Ples v Savoji._ Izven. Znižane cene. Gostuje M. Jelaoin. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Ponedeljek. 19. ob 15.: Radio tenor. Zad-niič v sezoni. + Veseloigra »Radio tenor< se bo igrala zadnjič v sezoni v Šentjakobskem gledališču na praznik popoldne. Izvrsten humor, lepe arije in kupleti prepletajo vso igro. Režija je Metke Bučarjeve, sodelujejo pa večinoma novi, člani Kdor se hoče dobro zabavati, nai poee4i predstavo, Vstopnice ee dobe v ponedeljek od 10 do 12. in pred predstavo pri gledaliiki blagajni. Mariborsko gledališče Sobota 17.: Mala Floramre. Globoko znižane o«n€. Nedelja. 18. ob 15.: Stambulska roža. Znižane cene. _ Ob 20.: Lribimkanie. Prireditev zveze mladih intelektualcev. Poneddiek. 19 ob 15.: Okence. Globoko znižane con«. Zadnji?. — Ob 20.: Seam-polo. Globoko znižane em*. /*dniič. Človek in opica Jubilej darwinizma: večno spreminjanje v večnem boju med moč« nejšimi in šibkejšimi v naravi Letalo z najmanjšim zračnim uporom ©arvinizem obhaja te dni trikratni jubilej. Minulo je 125 let, odkar se je rodil genialni ustanovitelj tega nauka Charles Danvin, pred nekoliko dnevi je prešlo 100 let od rojstva najpomembnejšega njegovega preroka Frnsta Haeckla. poleg tega je minulo 20 let. odkar je umrl reformator Darwinovih naukov, bistroumni biolog Avgust Weissmann. (O obeh je nedavno priobčila tedenska revija »Življenje in svet« zanimiv članek.) Sorodnost med človekom in opico, ki je pomenila še za preteklo stoletje nezaslišano revolucionarno trditev, je danes, štiri desetletja po Darwinovi smrti pač dovolj dokazana. Ni sicer res da bi človek izviral od opice, kar v ostalem tudi Darwin ni trdil, in kar so kakor papige ponavljali ljudje, ki njegovega dela niti poznali niso. pač pa ne more nihče več zavračati dejstva. da so med človekom m opico tesne sorodstvene vezi. Obe bitii imata v svo- jem rodovniku nekje v davni preteklosti skupnega prednika, čigar preperelo lobanjo je pred nedavnim Anglež Dart odkril v neki južnoafriški podzemeljski jami. Ne da bi Darwin kdaj videl ostankov takšnega prednika in brez tako zvanih »stvarnih dokazov« je na podlagi desetletnih opazovanj in primerjav izobličil svoj nauk o skupnem postanku človeka in opice. Sicer pa je ta resnica kot slutnja živela že dolga stoletja v glavah posameznih velikih duhov. 2e rimski pesnik Lukrecij je opeva! dušo živali ki sledi istim zakonom, katerim je podrejeno tudi človeško čuten ie in mišljenje. Srednjeveškemu človeku bi se dozdevala možnost kakšnega sorodstva med človekom in živaljo sicer kot nečuve-na brezbožnost in še dosti pozne ie se niso upali niti veliki poznavalci prirode m njenih zakonov misliti na kaj takšnega. 5e sloviti švedski botanik Linnč je bil trdno prepričan, da so vrste in rodbine živali ter rastlin nespremenljive, zanj so cvetlice obstajale že od vseh početkov stvarstva in predniki današnjih polžev so bili tudi samo polži. Toda že v tistem času je živel francoski zdravnik in materialist Lamettrie, ki je v drznem spisu, dasi v zelo previdni obliki izrazil misel, da je samo vprašanje vzgoje, da spremeniš nadarjenega šimpan* za v primitivnega človeka. Lamarck, Goethe in drugi so bili med tistimi, ki so pripravljali pot novemu spoznanju, dokler ni prišel angleški naravoslovec Danvin in z odločno potezo prevrnil dotedanje znanstvene svetovne nazore. Starogrški nauk o večnem spreminjanju obstoječega je prišel spet do veljave, Dar-v.in je pokazal, kako se mora vsaka živa vrsta spreminjati v večnem boju z naravnimi prilikami in boju med močnejšimi in šibkejšimi. Pokazal je, da je tudi človek podvržen temu zakonu spreminjevanja in razvoja. Novo vojno orožje »Robotsko" letalo prihaja — Popolnoma sigurno pred padcem Po dolgoletnih poskusih se je graditelju letal, inženjerju Georgeu de Beesonu iz Los Angelesa posrečilo zgraditi tako zva-no »robotsko« letalo, ki je popolnoma sigurno in se ne more zrušiti iz zraka na zemljo. Novo letalo združuje vrline, ki ga delajo uporabnega tako v miru kakor v vojni. Poskusi z dosedanjimi modeli so uspeli v splošno zadovoljnost. Po sodbi znanega ameriškega letalca na dolge proge Arta Goebla predstavlja izum, ki sestoji v glavnem iz zaboja, ki je pritrjen v letalu ter ima kubičen meter prostornine, še večjo varnost letala pred padcem kakor najboljši živi pilot. »Aerobat«, kakor je krstil izumitelj svoje 'etalo zaradi razlike z dosedanjim robotom, deluje avtomatično s pomočjo cele vrste kompliciranih izenačevalnih naprav, katere sprožita veter in vreme. »Aerobot« povzroča, da se višinsko in stransko krmilo avtomatično uravnavata. Priprava je takšna, da lahko vrši obe funkciji skupno ali pa vsako posebej. Druga prednost »Aerobota« je. da se da dirigirati brezžično s kopnega. Teorpt;čno je tedaj mogoče, da se bodo v prihodnji vojni uporabljala letala brez človeških pilotov, nabita z eksplozivi. Tajni voditelji jih bodo poslali nad sovražnika, kier bo^o opravila svoje delo, nato pa se bodo vrnila domov, če jih ne bodo med poletom sestrelili. V mirni dobi je »Aerobot« zaradi tega hvaležen, ker favorizira letanje »na slepo«. Piiotu ni treba biti v skrbeh zaradi vremena. Vremenska poročila ga sploh ne brigajo, kajti za smer letala skrbi mehanični pilot. ki rešuje svojo nalogo avtomatično in zelo sigurno. Zanimivo je, da so se pri iznajditrlju »Aerobota« že javili zastopniki Francije in Japonske s ponudbo za odkup izuma. Vendar pa je konstruktor sklenil, da ponudi svoj patent najprvo v nakup ameriškim Zedinjenim državam. Letalo brez pilota V Londonu preizkušajo letala, ki avtomatično startajo in pristajajo Kje se začenja mrzlica Ne boj se preveč, toda bodi previden! Ljudje menijo v splošnem, da je treba smatrati vsako črtico nad 37 stop. C za mrzlico, zdravniška veda pa ima drugačne izkušnje. Številni kontrolni poskusi so pokazali, da ima 10 do 20 odst popolnoma zdravih ljudi pod pazduho višjo temperaturo nego 37 stopinj, pri šolski mladini, p sarniških nameščencih in drugih podob-n h poklicih pa se ta odstotek po dnevnem delu poveča, kar dokazuje, da ne zviša samo telesno, temveč tudi duševno delo temperaturo v našem organizmu. Po mrzličnih obolenjih se dogaja često* krat, da znaša temperatura še cele tedne nekoliko več nego navadno. Toplotno regulacijsko središče v možganih je pač še nekoliko razdraženo in se šele čez nekaj čase uravnoteži. Po drugi strani pozna zgodnja diagnoza pljučne tuberkuloze zvišanje telesne temperature samo za majhno število črtic nad normalo. ki se upira vsem običajnim sredstvom zoper mrzlico in ki je po svoji trdo-vratnosti eden najzanesljivejših znakov obolenja. Takšna malenkostna zvišanja temperature veljajo tudi za znak. da so se nekje, v manj odpornih delih telesa — na primer ob zobnih koreninah, v bezgavkah, v slepiču — zasidrale bakterije, ki čakajo Za poletne večere Segantna obleka lz bele svile (»Pariški model«) samo na ugodno priliko, da povzročijo težko bolezen. V primerih, da se to bolezensko ognjišče pravočasno odkrije in iztrebi s pravim postopkom, pade temperatura takoj pod 37 stop. \ prašanje, kje se začenja abnormalna, mrzlična temperatura, tedaj ni tako popolnoma jasno, kakor menijo lajiki. Današnje stališče medicinske vede se da izraziti približno takole: Temperatura pod pazduho pod 37. stop. pomeni gotovo mrzlice prosto stanje, temperatura preko 37.4 stop. kaže nedvomno mrzlico. Sumljiva pa je temperatura med 37 in 37.4 stop. Tu je (Teba previdnosti in ne škodi, če se daš po zdravniku preiskati. Preveč bojazni pa tudi ne imej, kajti številni so primeri ljudi, ki imajo v povsem zdravem stanju kakšno črto več nego 37 stop. Politika in cesta Po vsem svetu se ceste imenujejo po velikih državnikih, pesnikih, umetnikih, zaslužnih mož, a vljudni bukareštanski magistrat zna ceste izkoristiti prav dobro tudi za vnanje-politično propagando, pred vsem za propagando med ljudstvom za ne-številne zveze povojnega časa. Najprvo so prišli seveda Fraocozi na vrsto in ni čudno, da so dobili Poincarč, Briand, general Berthelot, Clemenceau in drugi francoski prijatelji svojo cesto v Bukarešti. Ko je vlada pred osmimi leti poskusila z italijanskim kurzom, sta se morala pojaviti seveda takoj Mussolini in kralj Viktor Emanuel med imeni cest. K ur z je šel po gobe, obe imeni pa sta za vsak primer ostali. Razumljivo je, da so prestolnice prijateljskih in nevtralnih držav zastopane v tem imeniku. V Bukarešti so jim namenili celo mestno četrt, in sicer najmodernejšo in najbdličnejšo. Skoraj vsa Evropa je ' tu zastopana in tudi USA, manjkajo le Berlin. Budimpešta in Dunaj — razlogi so umJjivi. Da so takšni dogodki, kakor navezovanje prijateljskih stikov z Bolsrarijo ali sklepanje balkanskega pakta, našli svoj odmev tudi v bukareštanski cesti, je umevmo samo po sebi. Zato se Sofijski in Ankarsfci cesti ne moremo čuditi (Beograjska in Atenska cesta eksistiraa že od preji. Ane samo za doeodke. ki so se izvršili, tudi za dogodke za kat**-«* bi bi'o dobro. da se izvr^fiio. so modri mestni očetje poskrbeli pravočasno: dokaz za to ie »Tre balkanske zveze* — dasi je od bal-karFkesra pakta do balEka".<=tke zveze še in težka pot. Na vsak način pa ne škodi, če dobi ta pot že sedaj svoje izhodišče. Pristopajte U „Vodnikovi družbi" Elektrika določuje spol? Ruski profesor Nikolaj Koljcov, vodja Biološkega instituta v Moskvi sporoča, da je odkril metodo o določanju spola novorojencev. Po dolgoletnih poskusih se mu je baje posrečilo s pomočjo elektrike ločiti moške spermatozoe od ženskih. Zajci, ki jih je eksperimentator oplodil s pozitivnimi ali anodskimi spermatozoi, so dali žensko potomstvo, nasprotno pa so negativne ali katodne oploditve dale moško potomstvo. Metoda je baje zanesljiva in se v Rusiji že izvaja z velikim uspehom. Kako si ohranimo vid Vid je tako važen čut, da bi morali ob vsaki najmanjši poškodbi očesa k zdravniku. O boleznih, ki vodijo lahko do oslepitve, niti ne govorimo Tu se razume samo po sebi, da se vsako zanemarjanje maščuje na najhujši način. Če si oko ranimo s kakšno bilko kamnom ali drobcem železa, se moramo zavedati, da nam preti infekcija najbolj nevarne vrste. Posebno nevarni so železni drobci, ki so se zarili v notranjost očesa. V njegovi vlagi pričnejo rjaveti in rja nam uniči mrežnico. Treba jih je torei čim prej izvleči z elektromagnetom. Včasi ne vemo zagotovo, da-li je še kakšen železen drobec v očesu. Baš v takšnih primerih ne smemo zamuditi poti k zdravniku strokovnjaku. Vedno se moramo zavedati, da je obolenje ali poškodba enega očesa stalna nevarnost tudi za drugo oko. Zato je treba skrbno nadzorovati bolno oko in niso redki primeri, da je bolje, če si ga damo iz-dreti, nego da zaradi njega izgubimo še zdravo oko. Opekline in uiednine zahteva io isto tako hitre pomoči. Uiednine ie treba obravnavati takoj z mlekom in olivnim oljem, drugače se zelo razširijo. Nič manj važno ni to da si zaščitimo vid pred preiarko svetlobo in premočno žarilno energijo. V aprilu 1912. je neprevidno opazovanje sončnega mrka trajno poškodovalo vid stotinam ljudem. Navadni zaščitni naočniki bi kaj takšnega gladko preprečili. Že neharvani naočniki prožijo delno zaščito, ki jo moderna zelenkasta in rjavkasta *tekla še močno stopnjujejo. V sili si lahko pomagamo tudi z očrnitvijo stekla nad gorečo svečo. Nemški obisk v Londonu Prvič po svetovni vojni Je obiskal član bivše nemške cesarske hiše angleftki dvor. Razeesarjeva hči Viktorija Luiza je bila ■ svojim možem Braunschwelgom te dni gost v Buckinghamski palači 30,000 listin iz Napoleonovega življenja na dražbi Te dni bo v Londonu dražba, kjer se bodo prodajale listine iz Napoleonovega življenja. Naprodaj bo 30.000 orumenelih listin iz zgodovinskih dni Napoleonovega življenja. Listine so velike zgodovinske važnosti, kajti v njih izražajo največji francoski državniki Napoleonove dobe svoje načrte, misli in želje Zbirka izvira iz arhiva nekdanjega podkralja Italije, Jožefininega sina Evgena. Poleg pisem Berthierja. maršala Neya Talleyranda in princa Evgena samega obsega zlasti tudi niz pisem, ki jih je cesar Napoleon pisal svoji snahi Avgusti Ameliji. Med pismi je tudi korespondenca ruskega carja, avstrijskega cesarja Franca ter intimni zapiski cesarice Marije Luize. Vsota, za katero je tbirka naprodaj. gre v stotisoče. Američani so izdelali nov tip letala »Lockheeda«, ki prozi zraku doslej najnuutjso možnost trenja. To je zvezano seveda z večjo brzino. Med drugim ima horicontalno nameščena motorja Ni dneva brez senzacije Sodnega svetnika Princeja so ugrabili in potem usmrtili — Odkritje draguljev Staviskega — Kaj pravi sleparjev odvetnik k j — Pariz, 14. marca. Medtem, ko nekateri pravijo, da bodo storilcem v najkrajšem času na sledu, raz-našajo drugi vesti, da oblasti že imajo morilca v rokah. In da bo zadeva še bolj skrivnostna, pristavljajo, da so odkrili zveze med umorom Princeja in ugrabitvijo generala Kutjepova, ki je bil svojčas zelo skrivnostno izginil iz, Pariza. V obeh pri- MBmMmMm;' fik \odsavezni prvak. Načeloma se »klene organizirati amaterski trenerski tečaj v Ljubljani za izveoljub-Ijan&ke klube. Tečaj bi predvidoma trajal dva dni in se to© v to svrho uporabil kak dvodnevni praznik. Stroške dvodnevnega bivanja tečajnikov v Ljubljani bo skušal Kriti LNP, od>no6oio Jih reducirati na minimum. Zunanji klubi bodo v ta tečaj posla li po enega sposobnejšega noKometaša. Predsednik o. o- Maribor g. dr. Planinšek priporoča v sprejem predlog Rapida, da odigra, ako ne sprejme pravočasno dovoljenja za igranje tekem na lastnem Igrišču, preostale prvenstvene tekme z izvemmari-borskiani klubi na njihovih igriščih. Pozivajo se zainteresirani klubi, da se tozadev- ! 25 cm južnega snega, Tamar ln Vršič dva čljo m preostale pokalne tekme: 18. marca; Korotan ; Hermes v Kranju. Službujoči odbornik g. Kačar. Začetek tekme ob 15. 19. marca: igrišče Hermesa ob 14. Reka : Hermes, ob 15.30 Primorje : Korotan, Kranj. Službujoča odbornika gg. Hartman in Kovač. 25. marca, igrišče Hermesa ob 14. finalna tekma za tolažiIni pokal Slovan : Mars in ob 15.30 Primorje : Hermes. — Službujoči odbornik g. Kovač. Službene objave Odbora za delegiranje sodnikov. Za pokalno tekmo Reka : Hermes 18. t. m. na igrišču Hermesa ie delegira ss. g. Jordan. Klubi - prireditelji tekem Primorje : Hermes, Primorje : voj. team, Slovan : Jadran in Slovan res. : Jadran rez., odigranih 11. t. m., se predajo LNP v postopanje, ker niso prijavili tekem OZDS v svrho delegiranja sodnikov. Redne seje OZDS se bodo vršile odslej vsak četrtek ob 14.45 (ne več ob 14.15) v kavarni Evropi. Službeno lz OZDS v Celju. Delegirajo se: 18. t. m. ob 13.30 za nogometno tekmo Olimp : Laško sod. kandidat Seitl, ob 15. Ilirija : Celje ss. Ochs, 19. t. m. ob 13.30 Celje : celjski vojaški team sod. kand. Sve-tek. ob 15. Rapid : Olimp, ss. Ochs. Vae tekme bodo na Glaziji v Cellu. Odbornika JLAS v Ljubljani. Drevi oto 18. bo v kavarni Emoni važen sestanek po dveh opolnomočenih delegatih Ilirije in Primorja. Dnevni red: gostovanje francoskega moštva v I jublJani. Zbor »odnikov JLAS v Ljubljani, v nedeljo ob 10. morajo biti na drsališču Ilirije: Windlsch, Luin, Karba, Potokar, Pevalek, Megušar, Kos, Mihel, Baltič, Kermavner, Bradač, Cek. Službeno lz LTTP. Za danes določena tekma Reka : Korotan se odgodl na soboto 24. marca; delegat g. Adamič. Ravno tako se odgodl za 21. marca določena tekma Ilirija n : Hermes H, in sicer na četrtek 22. marca. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Na prvenstvu Celja v country teku nastopijo: Bručan Jože, Starman Adolf ln Lado, Sporn, Osterman ln Hablč. Imenovani morajo biti Jutri na kolodvoru ob 7. Vodja pota je g. Osterman. Na juniorskem propagandnem country teku nastopijo Jutri: Glavnik, Megušar. Zuccatto Vinko. Sto-par. Magister. Vavčar, Jerman, Safošnik, Vovk. Sojer Imenovani morajo biti jutri najpozneje ob 10. v garderobi na nogometnem igrišču. Točno! Opremo prinesite s seboj. — (Nogometna sekcija.) I. moštvo se opozarla na objavo v članski knjigi zaradi jutrišnjega gostovanja v Celju. Istotam so razvidne tudi tekme rezerve ln Ju-niorlev za 18. in 19. t m. ŽSK Hermes (nogometna sefcclja). Danes ob 20. sestanek vseh igralcev pri Kočarju. Pridejo naj Oblak, Daneu, Klančnik, Ferjan, Kretič, Košenina, Glavič, čebohin, Kos, škrajnar, Primar, Zalokar, Brodnik, Ozebek ter vsi ostali. Pepček, če Je mogoče. Mokorel naj pride v Kranj. Rezerva igra s Korotanom na Rakovniku. Pozor na objave glede tekem SK Slavi Ja. V nedeljo ob 9. morajo biti na igrišču Ilirije: Skerl, Jenko, Milko, Tur-ner, Orehek, Glušlč, Stopar, Eržen, Kur-nik, Cankar, fiufitaršič. Habdcht Nace, Smolnik, Pogačar, Pogačnik. Druga garnitura mora prinesti opremo nazaj. V slučaju slabega vremena tekma odpade. TKD Atena. Pri jutrišnjem cross - coun-try teku so v rediteljstvo na progi določene tele članice: Brodar, fimuc, Kaiser, 2agar, Engelman, Puterle, Kostanjevec. — Imenovane morajo biti ob vsakem vremenu ob 10.15 pred drsališčem Ilirije. SK Domžale (nogometna sekcija). V ne« deljo igramo proti SK TVbovlJe. Tile igralci naj bodo ob 14. v garderobi: Stiftar, Mo-Kovač, Janežič I in H. Roman, Jovlč, Otto. Bitenc, Cerar. Zabret. KoturaSkl navez kraljevine Jugoslavije »Triglavski pododbor« v Ljubljani ima svoj redni letni občni zfoor z običajnim dnevnim redom v nedeljo 18. t. m. ob 8. v restavraciji Fritz, Tavčarjeva ul. 4. v Ljubljani. Vodstva klubov, ki so včlanjeni v »Treglavskem pododboru«, se opozarjajo, da se občnega zbora sigurno udeleže po svojih delegatih. SK Reka, Jutri ob 18.80 naj bodo na Igrišču Hermesa: Pikič, Nany, Bojan, Drage, Korle, Dane, Plno, Zinke. Heribert, Ane, Srečo, Civha, Korli. Reditelji: Mikllč, Tešar. Remškar. Vremensko poročilo JZSS Bistrica-Bohinjsko Jezero: 16. marca: plus 3, dežuje. 15 cm južnega snega Bled, 16. marca: plus 1, dežuje. Kranjska gora, 16. marca: plus 1, sneži. no v roku 14 dmi izjavijo. Pozo ve jo se o. o., da organizirajo v svo-jih okrožjih primerna športna ln vzgojna predavanja za nogometaše. Prepusti se o o., da sami določijo vstopnine za prvenstve ne tekme svojih okrožij. Na prijavo g. Buljeviča se uvede postopek proti Iliriji, ker je nastopila s neverl-ficiranimi, odnosno s tujimi Igrači na Javni trening tektmi 4. marca 1934. Predloži se JNS v sprejem SK Enakost na Jesenicah, ker je izpolnil vse pogoje za sprejem v članstvo JNS. Ker nI mogoče doseči z SZNS ▼ Ljubljani sporazuma gled stroškovnika za sodnike, se predloži tozadevni predlog LNP JNS — Novak, m. p. Službeno lz odbora za ZP. Navzoči gg.: Kovač, Novak, Kosirnik, Ziegler, Kačar, Zupančič, Skuhala, Mrdjen, Hartman, Dor-čec. Na priziv Hermesa proti verificiranju pokalne tekme Primorje : Hermes, odigrane 11. marca, se tekma razveljatf zaradi nepravilnega sojenja ss. g. Pevaleka. Dolo- m ?ol metra snega. lanica, 16 marca: sneži, 30 cm snega. Zelenica, 15. marca: 60 cm novega anega na eden in pol metra podlagi, sneži Skalaški dom na Voglu, 15. marca: —3, severozapadni veter. 1 m novega suhega snega, smuka dobra, dostop zgažen, nosači na razpolago pri gostilni Logar in pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru Cmučarski dom Ljubljane na Pokljuki, 15. marca: plus 3, lepo vreme, 40 cm novega snega na podlagi. Smuka prav dobra. Kofce, 16. marca. —6, pada suh sneg, amuka ln izgledi prav dobri. Vremensko poročilo lz Planice z dne 16. t. m. ob 7. zjutraj. Temperatura O stopinj, snega 15 cm na stari podlagi 1 m, sneg vlažen, brez vetra, drobno mede, skakalnica uporabna; izgledi za praznike dobri. Smuka; V Karavankah in dolini dobra, v Alpah nevarnost plazov. Vršič in Tamar preko 3 metre snega. I nseriraite ,.fi/TR£7" južno. OPOZORILO! Ne zahtevajte »gume« temveč izrecno „OLLA" TROPIC da ne boste razočarani! Originalna samo v belem »O L L A« KARTONU Triletna trpežnost. $ ELLMI Krepite svoje živce In ponovno postanete močni, energični In za delo sposobni! Zaa.nMT«oo )• ftoguao, d« ragalii« etotmfct im lirljt-u.eke tleie tdr«r« ln moto« iivaii (»KalefluM«) 5« prtti« v »rgeoizem tetretaroo J«««njc veeh £m, krepi re* »rganiiem u> uravnoTeta liviai *M«o teko. 1» po*t*.nt- ftlore* top« krepak. livljerrcko »k-tiriK! t*r »po»oben t« d*!« io tvorbo ie »roj "vhsi»n*k. Brezplačno t>o&!j<*mo 4^tjj't>o literaturo, t*hl*-Tijte Beograd. 5. Miloi MarkoriA. — »Kalfflirid« prodaja v lekarnah io d-ogfrijah. Odobrec« od salo. n»r. sdrarj« S-br. 10537/38. 1466 BO KUPIL KER SMO POCENI KOT ŠE NIKOLI MoSU čevlji Din 2ensU čevlji Din OtrošU čevlji Din 59*- 16v VSI Z USNJENIM PODPLATOM Ant Krisper LJUBLJANA Mestni trg 26 Stritarjeva nI. 1—3 NaSa ljuba teta, gospodična Vilma Rudholzer je v četrtek 15. marca 1934 preminila. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 18. marca 1934 ob 14. url iz mrtvašnice splošne bolnice. 2941 ŽALUJOČI OSTALI. Me»tirri pogrebni »»rod Občin* Lijiib!j« n« fl stal pred svojo hišico s povzdignjeno ro- 10. single gospodov do 12. in od 14. do 19. ko ter jih rotil, naj vendar prizanašajo finale singla gospodov. Umrl nam je naS dobri, ljubljeni brat, bratranec, svak in stric, gospod BELIČ LEOPOLD STROJEVODJA BIV8E JU2. ŽELEZNICE V POK. dne 16. t. m. previden s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 18. marca 1934 ob '/j4. url popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo, spomnite se ga v molitvi! V Ljubljani, dne 17. marca 1934. Žalujoča brate in sestri ter ostalo sorodstvo. Da postanejo Vaši zobje beli ZA TRI STOPNJE V TREH DNEH Na mah očisti KOLYNOS usta, ngonabljajoč mikrobe in klice V zelo kratkem času boste videli, da daje KOLTNOS znanstvena krema za zobe, zobem tak blesk kot se nikdar ne more doseči z običajno pasto za zobe. KO-LYNOS se peni in vpija v vsako votlino, on odpravi rumenkaste madeže ln »lise« in nikakor ne kvari zobne sklenine. Uporabite KOLYNOS takoj — 1 centimeter na suhi flčetkid dvakrat na dan — in takoj boste ugotovili rezultata: zobje so postali beli, a dlesni postanejo rdeče ko roža. Kupite tubo KOLYNOSA Se danes! RENOMIRANA, DOBROIDOČA kavarna—restavracija v Zagrebu, v centru mesta, prostoren in odličen lokal na najprometnejši ulici zelo UGODNO NAPRODAJ. Redka prilika, da se z manjšim kapitalom ustanovi odlična eksistenca, ker je obrat zelo dober. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2929 Pri revmatizmu bolečinah v kosteh, zbadanju, ishiaau, zobobolu, glavobola navadno priporočajo masažo. Za masažo |e dobra ALGA SE DOBIVA POVSOD. 3LG5 R. & Br. 18.1S7/S2 H. HLj Krinka proti krinki 6 H""" Roman A tedaj mi pade mrena z oči. Glasno se zasmejem. Zdaj vem: kaseta je prazna! Zdaj si lahko mislim, zakaj je igral to komedijo z menoj! Morda ima kak razlog za to, da si d& odnesti prazno kaseto. Morda sploh ni »bogati« konzul Traer... morda upa, da bo poživilo njegov kredit, če bodo jutri časniki poročali: »Znanemu kon-zuhi Traerjn so snoči vlomilci odnesli petdeset tisoč mark, ki jih je imel po naključju doma, shranjene v jekleni kaseti itd----« Ha, konzulček, saj vidim, kam meriš. Bistra glavica si, dragi. Kralj položaja. Mož, ki zmerom ve, kaj mu je storiti. Nepremagljiva krinka... _ 4. -- Morilec naj postanem. »Se nekaj majhnega naju čaka,« je rekel konzul in me potegnil na hodnik. Nič več nisem plašljiv, čeprav me njegova prosta roka — v drugi še vedno drži samokres — kakor primež drži za komolec. Pred nekimi vrati, precej na koncu hodnika, obstaneva. Konzul doslej ni črhnil besedice. Jaz tudi ne. Mislil sem, da me vodi na kake stopnice. A kako kmalu sem se prepričal, da konzul ni bil senca noči, ampak resnično roka smrti, ki me je zgrabila! Pred tistimi vrati sem mahoma začutil na grlu železni prfjem njegovih prstov. Dasi me niso prehudo stiskali, sem vendar spoznal neznansko moč, ki bi jo pokazala ta pest, če bi bilo treba. Konzul mi je siknil na uho: »Saj ste vlomilec, ali mar ne!?...« Kolikor sem mogel, sem zastokal: »Da...« »... v tej sobi boste nekoga našli...« Pokimal sem. Da bi le že ušel temu peklenščku, sem pomislil sam pri sebi. »Ali znate napraviti človeka neškodljivega, kadar je treba?!« Krepkeje me je stisnil za grlo. Tiho sem zaiečal... Konzul je razumel moi jek tako, da sem rekel »da« ... »Vaša sreča!...« je siknil, in njegov prijem je nekoliko odnehal. »Tu notri boste storili svojo dolžnost!??« Široko sem ga pogledal, ne vedoč, v čem naj bo moja dolžnost. »Za dve življenji gre... Za ,ono' ali za vaše...« Se vedno nisem mogel spraviti besedice iz sebe. »____ ali imate močne pesti?!« je nadaljeval Oh, v primeri z njegovimi so se mi zdele krhke kakor steklo! »Ogroženi ste z dveh strani. Od onega tam notri... saj boste videli... a prava nevarnost je tu zunaj. Ne izpustim vas izpred oči. Opazoval vas bom izza vrat. Saj me poznate, kako streljam ... Spomnite se cigarete. Želim, da storite svojo dolžnost...« »Dolžnost?!...« sem zagrgral, zakaj grlo mi je gorelo kakor ogenj; zdelo se mi je, da mi je moral v raztresenosti zmečkati vrat. »Da, svojo vlomilsko dolžnost... Hočem, da zmagate... tu notri, v sobi... samo s tem pogojem vam podarim življenje... Ce ne...« Tako govoreč mi je pritisnil samokres na čelo. Res je, da sem ga razumel samo na pol, a vendar sem slutil, da zahteva od mene nekaj, kar se utegne strašno končati. Nekoga naj ubijem! Nekoga, ki je v tej sobi. Kakšna usoda je prežala name za temi vrati? Tisti mah sem začutil, kako mi je konzul stisnil v roko nož aH bodalo. Nato je odprl vrata in me pahnil noter, v črno, gosto temo. Kje sem?! S katere strani mi je pričakovati napada? Kdo je napadalec? Trenutek ali kaj stojim negibno in pritezam sapo. Moje pesti so stisnjene. Nič ni strašnejšega od nevarnosti, ki je ne vidiš in ne slišiš; od nevarnosti, ki ždi vse okoli tebe v temi in utegne vsak trenutek nenadoma planiti nate. Sto tisoč oči se leskeče vate z vseh strani. Dihanje slišiš... vroče, bodeče kakor sopenje divje zveri... Vraga, tega ne prenesem! Kakor iz uma potegnem svetilko iz žepa in poženem njen beli, bleščeči žarek v vražjo zmedo te črne teme. Bela roka svetlobe strga črno zaveso kvišku. In res... aii sem v gledališču? Ali se vrag norčuje iz mene to noč? • Bela svetloba je vzdignila zastor noči iznad postelje, široke postelje, okrašene s svilenimi petljami, čipkami in nabirki. A to vidim samo nekaj sekund. Mnogo važnejše in strašnejš« je ono drugo, kar vidim, v kar strmim in kar strmi vame z brezmejno grozo: ... dvoje oči... blazno razširjenih... polnih strahu in obupa ... Ne more me videti. Se vedno me zavija tema v svoje črne ko-prene... » Dovolj zabave v sliki In besedi nudi tedensko za 2 Din revija »ŽIVLJENJE IN SVET«, ki priobčuje redno tudi rubrike: šah — Za misleče glave — Anekdote — Kisarske uganke — Humor (Adamson in Behacelj) Mali oglasi Službe išče Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3Din. Najmanj s znesek 12 Dtn Bivši intendantski častnik a»1 go! etnd blagajnik vHe-p>djetje, verziran t društvenih poslih, »amec, išče službo upravitelja, ekonoma ali slično. Po-nudoe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Sposoben«. 8253-2 Dekle z dežele »taro 21 I-et, ki »e je 2 lesi učilo šivanj«, bi 5!o t pomoč gospodinji — v Ljubljeno ali nje b'lžino. Nislov t Offlflenem oddelku »Jutra«. 8»K>2-2 .Natakarica * gostilniško in kavarmi-iko prekso, zmožna kavcij«, ižoe met to t boljši ffestilni «11 restavraciji. — Cenjene ponudbe pro« c« or'as. oddelek »Jutra« pod zrafko »Kavcije zmožna«. 8604-2 Trg. Izobraženo gospodično marljivo in pošteno, popolnoma izučeno v fcrgio-vinri mežaae stroke, išče •trgovina Pero Pa-njan, Hrastovi«!, Savska banovina. Ponudbe e spričevali po- slati takoj. 8443-1 Mladega brivskega pomočnika dobrega brivca in onduler-ja sprejme takoj R. Mihe-lin, frizer, Roško, Zeteka banovin«-. 8C-16-1 >IU'[i]Jl IHBHH Beseda 1 Dtn davek 2 Din M šifro aii dajanje D3 slava 5 Dtn. Najmanjši znesek 17 Din. Plačilno natakarico a ajio, pošteno, prijetne zunanjosti. eposobno v ger-vlraaju in računanju, i l(tt>—2000 Ko gotovine za prevzem ročno kleti, sprej-m-e takoj hote' Triglav v Sevnici ob Savi. Služba j« dobra in stali«. 8542-1 Starejšo sotrudnico boljSo, popolnoma izurjeno in sam ne bojno v vec h strokah trgovino z mešanim blagom, dobro račnne.nk-o, sprejme trvrdka Norbert Zan?er & e^n. Sv. Peter r Sav. dolini. 8516-1 Čelista prfovret.nega. i st-rar^kini Irfttjnimentom Mksoforvim »t m t n«. i no jezi klavirist« s'.rejm»mo takoi Ponudbe n« o pr« to Du brova J k og Kurorhestra o Dnbrovrrku Na-j s* javi ielist Psv*« S:nsr'er. .7979 1 Nadkonobaricu sa ka ucijcm, tre ž i m trz procente za kolodvorska restauraciju. Cpiti Restau-rscija »Samofoorski kolodvor«, Zagreb. 85£>5-j Dobrega humorista •iščemo »a večerne nastope. Oni, ki obvladajo kateri kol: m Mika'ni vnstrament imajo prednost. Prijav« n« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Humorist«. 8576-1 Dobra brivska moč dobi takoj ali po dogovora službo v damsk-ero iti moškem Ffllonn. Fran,jo Apa£-nik. Slov. Bistrica. S5P5-1 Občina DramMe razpisuje mesto izkušene babice z letnim honorarjem 400 Din, ki bi ga prejela poleg zeslučke? Ponudbe ne občino Dremlje do 1. aipri-1». 85G8-1 Natakarico resno jn požteno, staro 25 do 30 let. zmoino nemškega j*z!-ka in kavcije, sprejme s 15. a-prilom Stili gioj. gostiln« jn mesarija, Sv. Ili v Slov. goricah. 8670-1 Klavirista prvovrstnega, s stranskim Instrumentom: flavta, oboo ali viola, sprejmemo. Ponudbe pos fl ti ra Dubro-vački Kuro-ihes-ar. Naotop t« k o j. 8645-1 Ljuba Jnrkovid: MALA* • * * KRALJICA * ■LM * NOČI (Ilustriral V. Mazl) Prvovrstno šiviljo z« moško perilo (tudi po meri) sprejmem proti do-plači. Naelov v oglas, oddeiku »Jutra«. 8074-.1 Prodam Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 1? Din Norveško ribje olje najfinejše, sveže, vedno t »slogi. Naročila točno proti povzetju. Piccoli, Tyrševa (Dunajska) cesta Štev. 6. »46-6 Čistoplemen. jajca •z« va.Ij.eaj«, od Plimout kokoSi (sivo-grahaste) po 3 Din komad, ln od Leghorn kokoši po 2 Din komad nudi Kune, Grosuplje. 8425-6 Sadna drevesa visoko- in itizkodebelne j*b-«ne ter bružke, češplje, orežnj«, vifinj«, breskve, marelice, »gr«s in ribe«, zajamčen« rodovitnost, dobite pri Kmetijski dražbi v Ljubljani, Novi trg št. 3 Zahtevajte eenik. 7866-6 28 Edina, ki se je rešila, je bila mala Lili s svojim starim šarikom. Bila je oPasana z rešilnim pasom in sedela je na sodcu, k| ga je bil šarik čvrsto privezal z jermenom. Dobra stara ena se je bila z vso svojo družinico vred potopila v morske globine, ker ni hotela ubogati šarika, ko ji je rekel, naj skoči v morje, kakor je storila mala Lili. Mesarji, pozor! Pod ugodnimi pogoji prodam hladilnik (Eisk«sten). Naslov pove oglee. oddelek Jutra«. 8508-6 Avto, moto Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 D!n. Najmanjši znesek 17 Din. Avtomobil eleganten, po ugodni oeni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 8612-10 Kupim Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na slova 9 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mizo t marmorna to ploščo i« železnim, event. l«senim podstavkom, kupim. Ponudbe na oglasni »ddelok »Jutra« pod šifro »Mi™«. 8614-7 Močno stiskalnico (Spindol ali Exieaterrtiresso) v dobrem stanju, po zmerni ceni kupim. Prodam pe večjo množino gonilnih jermenov raznih širin. Franc Požar. Dravlje 66. 8549-7 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 D ji. Bukov gozd kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Denar«. 8458-20 Vinograd, posestvo Eam-enjflm sa gostilno. — K r a g e 1 j Beno, Zbeiovo-Poljčaue. 8527-20 Stavbna parcela v bližini nove šišenske cerkve ugodoo naprodaj. Naslov v oglasmetn oddelku »Jutra-«. 8618-30 Hišo s par. pekarno moderno, bigijenično preurejeno, t novima stroji na električni pogon, celokupno opravo i.n pripadajočim inventarjem prodam Prevzame se lahko takoj proti takojšnjemu plačilu. Naslov: Joslip Kocja-n. Trbovlje. 8647-20 Gozd ob glavm cesti v bližini Jeiice proda in tudi proti hranilnim knjižicam. Po-nihdbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dva hektara« 8675-20 Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 100.000 kratkoročnega posojila iščean po zahtevanih obrestih, sigurno jamstvo. — Pod »Samo takoj« na ogl. oddelek »Ju.tra«. 9676-16 300.000 hranilno knjiiico Kinotek« posojilnice iščem za trt meseee proti obrest.im in sigurnemu jamstvu. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 54«. 8577-16 Bančne vloge kupujemo in prodajamo najkulantneje. Naročila U province izvriujtano oajta-nesljivej«. Za odgovor pro simo priložiti S Din v inarn ka.h. Poslovni zavod d. d.. Zagreb, Praik« ulic« 6/11. 90-16 Vrednostne papirje kupuje ia pregled žrebanj vrši Slovensko bank« t Ljubljani. Krekov trg 10 Aleksandrova cesta ITU. (palača Viktorije). 80TO-16 10.000—30.000 Din gotovino vložim t kako industrijsko ali trgovsko podjetje kot sode!ujmči družabnik, poslovodje, potnik aH kontorist. — Morebitne ponudbe pod šifro »Trgovsko naobraf.en« na oglas-ni oddelek »Jutra« t Ljubljani. 8632-16 Kredit kratkoročni, do 100.000 Din dam pnoti prvovrstnemu jamstvu. Ponudbe na Alo-ma Com.p».ny d. t o. *•, Ljubljana, pod »1904«. 8640-1« Prehrana Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Domačo hrano dobro, opoldansko, ifcčem po zmerni ceni. Ponudbe na oglasa! oddelek Jutra pod »Domače«. 9605-M Lokali Beseda 1 Din davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanj« znesek 17 Din. Lokal v Kranju pripraven za pisarno aJI obrt — na oajprometnejii točki takoj oddam. Poiive se v delikateai Terčon. 8438-19 Buffet t gostilniško koncesijo, J» najprometrnejši ulioi centra Ljubljane radi prezaposlenosti takoj oddam aH prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Briljantna eksistenca«. 8663-19 Gostilno na periferiji oddam s 1. aprilom zakonskemu paru proti k«vciji. •Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8563-19 Lokal i velikimi iilioiSbenimi okni, na prometni cesti oddam. Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«. 8660-19 Pridelki Beseda 1 Din. davek 2 Din, za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Medu dobre kakovosti kupim večje količine. Ponudbe r« oelas. oddelek »Jutra« pod »Pristen«. 8652-33 Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Bukove hlode lepe, kupi takoj parna žaga Marttnec, Škofljica. — Plačilo Uk^j. 8515-15 Jesenov les hlod« in plohe kupi v vsaki množini M. Dru<'k*r, Zagreb, Ilica 39. 8553-15 Hrastove prage rajnih dimenzij. 7« dobavo do konca j-unij« t. 1. kupi Rudolf Dergan. T>a?ko 8599-15 Jelkov, bukov in hrastov rezan le« in irame kupim Spretne nakupovalce proti fiksumu sprejmem. — Ponudbe na Proipagende. Zagreb. Jelačičev trg 5. pod »Jelka« 141. 8625 15 Stanovanje Beseda lDln davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 3 Din Najmanjši znesek 17 Din Štlrisob. stanovanje aoinfoo. v vili v eentro mesta oddam • 1. majem Vprašati v Knafljevi ali« St 1S/TL 4008-?1 Trisob. stanovanje « pri^klinami in vrtom, v Rožni dolini, b'inu tramvaja tekoj oddam. Nislov pove ogla6. oddelek Jutra 8481-21 Krasen vrt v Smartnem pri Litiji, pripraven za vrtnarja — z udobnim stanovenjem oddam ugodno v najem.. — Ponudbe na: I. RazborSek, Tržič. 8792-21 Podstrešno stanovanje 2 sob. kuhinje in drvarnic«, oddam mirni stranki brez otrok. Oglede ti med 12. in 15. nro na Ne pole onovem trgu št. 7,11 'e-vo. 8626-21 Enosob. stanovanje lepo, z vsemi pritiklinemi, elektriko ln vodovodom takoj oddam mirni stranki brez otrok. F rane Dolni-čar. Sp. Šiške, čern-etova ulica 19. 8650-21 frfflim Beseda 2Din. davek 2Din za Slfro ali dalanle naslova 5 Din. Nalmanjši znesek 20 Dtn. Državni uslužbenec zvaničnik, bi poročil pridno io simpatično. 22—27 let staro dekle (Slovenko) z nekaj dote. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra pri'ikn«. 8619-25 Sobo odda Beseda 50 par davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 3 Dir Naimanjšl znesek 12 Din. Gdč., gospoda aii dva dijaka pocent eprejm-em v lepo sobo s posebnim vhodom, na željo tudi t h-ano. Naslov »Jutra« 72S6-23 pove ogl. oddelek Opremljeno sobo s posebnim vbodom in centralno kurjavo, nasproti sodišča oddam boljSemu gospodu. Naslov v ogla^. oddelku »Jutra«. 8555-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam blizu gorenjskega kolodvora — Jernejeva štev. 35. 8628-28 Preprostega sostanovalca sprejmem v sobo k enemu gospodu za 80 Din mesečno. takoj ali 1. aprila- — Naslov v trafiki ne Sv. Petra cesti št. 50. 8536-2S Dve prazni sobi za pisarno, obrt ali stanovanje, event. s souporabo kuhinje, v centru mesta oddam. Gledališka ulica 7, visoko pritlič-je, desno. 8661-33 Beseda 1 Din davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Generator (dinamo) za izmenični tok 6—20 Ks rabljen, dalje 5<>0 kg rabljene bakrene žice 35 mm1 in izolatorje kupim. Po- I nudi« na oglasni oddelek ' Ju.tra« pod »Elektrarna« 8539-29 Opuščam prodajo avtomobilov znamk: Šivalni stroj t okroglim čolničkom. prvovrstne znamk«, ngodno naprodaj v Dvofakovi ul. št. 3/1, levo. 8S72-D9 Razno Beseda 1 Dtn. davek 2 Din za šifro alt dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 2 lepi sobi prazni, event. eno oprem-jeno. s souporabo kopalnice. tik glavne pošte oddam s 1. a pr i 1« m. — Beethovnova ulica 15OT, desne stopnjice. vrate 14. _ . .. _ 8650-23 Bohoričeva ulica 5. Telefon Premog Karbopakete drva in koks nudi POGAČNIK OPEL BLITZ STUDEBAKER PERL BEDFORD ter razprodajam po nenavadno nizkih cenah« Na primer: Studebaker-PuIman-lirauzina, 7 sedežna, z 8 cilindri, s prostim tekom, spe-cijalna izdelava, prej Din 260.000, sedaj 150.000 Din. Studebaker Komander z S cilindri, prej 185.000 Din, sedaj 95.000 Din. Opel proizv. GMC., limuzina s 6 cilindri, 4 sedežna, prej 75.000 Din, sedaj 49.950 Din. Perl šasija 3—4 tonska, prej 165.000, sedaj 110.000 Din. Opel motocikli 500 ccm z električno svetilko, popolnoma kompleten, prej 22.000 Din, sedaj 12.000 Din. Izkoristite to izredno priliko, dokler zaloga traja, pa zahtevajte ponudbe za osebne vozove, tovorne šasije, avtobuse in motocikle. Rezervni deli za gornje avtomobile stalno iz skladišča po ugodnih cenah ZSatko Kardoš ZAGREB, ILICA 73 BRZOJAVI: KARDOŠAUTO. 2933 Urejuje Davorin Ravljen Izdaja ?a konzorcij »Jutra« A doli Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d- kot tiskarnarja Prane Jezersea. Za inserauu del je odgovoren Alojz Novak. Vsi o Ljubljani