K v 1 list slovenskih delavcev v Ameriki. The onljr Slovcnic ckiDJr* in the United States. Issued every* day ftffpt Sundays and HoHdaja --1 t 1 --- ~ mun, M MMim m mmrn* »sillil Ilir O, IMS* tks M Ode« at Hew York, N. Y„ mmtm tka As* af Osnem of 1larck S, 1879. « TELET ON PISARNE: 4687 CORTLAJfPY. m. n. — STEV. »7. NEW YORK, MONDAY, APRIL 26, 1909. — PONEDELJEK, 2«. MAL. TRAVNA 1909. ------ VOLUME XVTL — LETNIK iVLL Pmirejeni jednodolarski liRkBvci v New Rochelle. YLADIXI DETEKTIVI SO NAŠLI NA TISOČE PONAREJENIH JEDNODOLARSKIH BANKOVCEV. Tri 90 prijeli in odvedli v zapor co žensko, jednega dečka in 3 možke. ITALIJANI. Roosevelt v Afriki. Na prvem lovu. PRVA NOČ, KTERO JE PREBIL ROOSEVELT NA PROSTEM V SVOJEM ŠOTORU. Rooseveltova ekspedicija je prišla srečno v dolino Kapiti NA LOKOMOTIVI. V New Rochelle, N. Y., so vladini detektivi prijeli včeraj zvečer tri molke, jsdno žensko in jednega dečka, kteri vsi so obdolženi, da so ponarejali jednodolarske bankovce. Poleg teh bankovcev so ponarejali tudi petdolarske. Aretovanci so: Salva-tore in Maria Sarea, njun 131etni sin Lniggi, J ose P. Fernandez in Batti-sta Nasario. . Tekom zadnjih treh meescev je prišlo v eountyju Westchester na tisoče ponarejenih dolarjev in petakov v promet. V New Rochelle so najbolj krožili petaki in policija se je dolgo časa trudila, predno je prišla na sled ponarejal-eem denarja. Sarca in njegova žena sta denar običajno menjavala tako, da sta ▼ raznih prodajalnicah nakupovala razne malenkosti in tu sta plačevala vedno s ponarejenimi petaki. Fernandez in Nassario sta sta-•ova)a pri imenovane j dvojici. Oba •ta imela na Union St. nek urad in denarja »ta imela vedno v izobilju. Prvi je trdil, da je vedeževalec, drugi pa, da kupčuje z zemljišči- V uradu teb ljudi je policija zaplenila veliko količino finega papirja, klišeje, selena in druge barve in slične pred-■tete, kakoršne se običajno dobi pri ponarejaleih denarja. Saroova žena je priznala, da jej je Fernandez dal sto petakov v svrho zamene. Tudi ■jen mož jej je dal v to svrho obilo denarja. Deček je izpovedal, da je vide) skozi ključavnico, kako so izdela vali denar. To se je godilo le po aači. Detektivi so zaplenili za 16 ti-auč dolarjev ponarejenega ameriškega in italijanskega denarja. Napad s bombo. Cbieago, 111., 24. aprila. Na zapad-aej strani mesta so nepoznani zlo-finei z bombo razdejali neko novo, is nedodelano stavbo. Razstrelbo je kilo slišati daleč na okrog in ljudje, Iri slan nje jo v bližini; so popadali iz •vojib postelj. Delavci, ki so delali pri imenovanej stavbi, so nedavno pričeti itrajkati in policija je mnenja, da je razstrelbo pripisati ten delaveem. Dobra kupčija. Barkngton, N. J., 24. aprila. Frederick Adams v tukajšnjem mestu je napravil izvrstno kupčijo. V hiši Mra. Riggsove je namreč na javni dražbi knpil star kovček, za kterega jm plačal 40 eentov. Ko je prinesel dostav kovček, je naiil v njem tajni predalček in v njem je bilo $1G5. Kovček je bil preje last Christopher lttggsa, ki je že pred leti umrl. Bil je dokaj premožen, toda hranilnicam ni zaupal. Denarje v staro domovino aa 9 10.36 ............ M km. aa 80.66 ...*......... 100 kron aa 41.10 ............ 800 kraa aa 102.76 ............ »00 kron, sa 806.00 ........................1000 kree. m 1080.00 ........................6000 kron Nfcartna ja viteta pri tok Kapiti Plains, angl. izt. Afrika, 24. aprila. Theodore Roosevelt je srečno dospel na lovišča in je minolo noč v prvič prebil na prostem v šotoru. Blizo tuk. železniške postaje so napravili veliko taborišče, na kterem so postavili šotore za bele in zamorce. V minolej noči je Roosevelt tudi v prvič slišal rjovenje levov, kterih dosedaj v divjini še ni videl. Ker je nedavno deževalo, je zemlja ozelene-la, tako, da je pričakovati obilega lova. Navadne divjačine je sedaj v izobilju, in z lovom se takoj prične. Posebni vlak, s kterim je potoval Roosevelt s svojim spremstvom, je do.-pel semkaj včeraj popoludne. V Kapiti Plains so ostavili vlak le Roosevelt in njegovo .spremstvo, do-čim je governer Jackson zajedno z drugimi vladinimi uradniki potoval dalje v Nairobi. Tabor, v kterem se je nastanil Roosevelt so skrbno pripravili. Rooseveltova ekspedicija šteje 260 otob. Trinajst šotorov so postavili za bele in njihove konje, dočim je šestdeset šotorov namenjenih za zamorce, oziroma RooseveJtove nosilce. Nad Rooseveltovim šotorom vihra ameriška zastava. Vsi zamorski nosilci so na kolodvoru stali v dolgej vrsti, ko je prišel vlak na kolodvor. Ko je Roosevelt ostavil vlak, so ga zamorci pozdravili z veselim kričanjem, nakar je Roosevelt odzdravil s tem, da se je odkril. Na kolodvoru je Roosevelta sprejel Sir Alfred Pease, pri kterem se bode Roosevelt mudil nekaj časa na nj ego vej farmi pri reki Athi. Vreme je lepo in toplo. Ko je dospel vlak na kolodvor, je Roosevelt sedel pred lokomotivo na takozvanem odkriva-ču. Tu sedeč je prevozil 79 milj dolgo pot med Makindu in Kapiti Plains, kajti zanimal se je pred vsem za krasne tropične scenerije. Rooseveltova ekspedicija šteje štiri nadzornike, devet nosilcev pušk, dvanajst dobro oboroženih stražarjev, dvesto nosilcev in devet konjev. Od Rooseveltove družbe ne sme nihče drugi streljati na leve, kakor le Roosevelt in njegov sin. Raz vlak je Roosevelt videl vse polno divjačine, med ktero je bilo kacih dvajset žiraf, razne antilope, noji in mnogo manjše divjačine. 0 klanju kristjanov v Malej Aziji. KRVAVE ORGIJE VERSKEGA FANATIZMA V ANTIOHI-JI; VSI MOŽKI PO-KLANI. Na tisoče vdov in sirot je brez strehe in hrane; pomoč nujno potrebna. KLANJE V ALEXANDRETI. V DEŽELI INKOV. V Jnžnej Ameriki so našli mesto, ki je bilo že na stoletja zgubljeno. Iz Južne Amerike se je vrnil v New York dr. William Hiram Bingham, ki predava na vseučilišču Yale in ki potoval po Južni Ameriki v znanstvene namene. V Južni Ameriki je obiskal staro mesto Inkov, imenom Chogqueguieau, o kterem se že štiristo let ni ničesar vedelo. Mesto, če gar ime bi se glasilo o naše "zibeljka zlata", se nahaja v eru-vanskih Andah in sicer 13.000 čevljev nad morsko gladino. Tamkaj bo Inki skrili svoje zaklade, ko so pred divjimi Španci bežali v gorovje. Da se pride do onega mesta, je trska potovati od starega glavnega me* ta Inkov, Cuzer, ves teden o nevarnem gorskem terenu. Ono iomU aa laki prvotno zgradili najbrž« v svrka o-hrambe, s ktero so se branili proti Indijancem, ki bivajo i* vedno ab izvoru reke Maranon. Vse zgradb« v najdenem mestu so izdelane is kamenja, ki je zidano s cementom. Hiše so večinoma jednonadstropna. Ta se nahaja Se mnogo vodovodnih rezervoarjev, kteri vsi so ie dobro o-hranjeni. Mesto je na treh straneh obdano z velikanskimi globoSinami, tako, da se mu je skrajno težavno bližati. Dr. Bingham je moral jezdi« nad 1000 milj daleč, prednQ je prišel v pozabljeno mesto in zopet nazaj v civilizacijo. Carigrad, 24. aprila. Glasom najnovejših poročil iz Adane, je zavladalo med tamošnjim prebivalstvom nepopisno pomanjkanje in beda. Kacih 15.000 ljudi je ostalo brez do-movja in najpotrebnejše hrane. Treba je skrbeti za tisoče vdov in sirot, kterim so fanatični mohamedanci poklali može in očete. Samo v jednej primeroma malej protestantski obči-ui, je bilo devetnajst duhovnov umorjenih. Sedanje klanje se zamore primerjati le še s klanjem, kterega so. svoječasno vprizorili katoličani v Mehiki med tamošnjimi domačini. Bejrut. Sirija, 24. aprila. Fanatični mohamedanci so poklali vse, kri-stjanske može armenskega prebivalstva v Antiohiji. Na tisoče armenskih vdov in sirot je sedaj v tamoš-ujej pokrajini, ktere nimajo niti najpotrebnejših sredstev in ktere tudi ne morejo oditi v druge kraje. Položaj v Alesandreti je še vedno kritičen. Mesto Bejlan se še vedno drži napram arabskim rodovom, kteri so prišli v bližino. Iz mesta nihče več ne more. V Bejrutu je še mir, toda napetost med mohamedanskim in kristjan-skim prebivalstvom je zelo velika. Semkaj je dospelo vojaštvo in oblasti store vse, da vzdrže mir in red. Mnogo ljudi je bežalo v Libanon. Semkaj je dospela angleška križar-ka Diana. Alexandre ta, 24. aprila. Semkaj dotpeli beguni poročajo, da so vse vasi v okolici Alexandre te razdejane in požgane. Oni Armenci, ki so se rešili, bivajo sedaj na prostem. Danes je nesrečnikom pričakovati najhujšega, kajti mohamedanci jih bodo naj-brže napadli. Mnogo begunov je prišlo tudi v Halep; vsi so v velikem pomanjkanju. Tarsus, Mala Azija, 24. aprila. Nemiri so se tukaj pričeli že 16. apr. Tarki so ubili le malo Armencev, toda ve* armenski del mesta so požgali in oplenili vse kristjanske cerkve. Na dvorišču armenskega seminarja je sedaj zbranih 4000 begunov. Danes .se nadaljuje klanje v sosednih armenakih vaseh. Postavn« določena velikost ženskih klobukov. Springfield, Dl., 24. aprila. Zastopnik Hillton je v dolenjej zbornici post avodaje države Illinois vložil predlog, kteri, ako postane zakon, bode prepovedoval ženskam nositi klobuke, ki so okrašeni z živalskimi kožami, pticami in ptičjim perjem. Nadalje tudi ne bode dovoljeno krasiti si klobuke s kačami in žnželkami, kajti vsi ti predmeti so zbirališča raznih baeilov. Klobukov, ki merijo veš kakor 18 palcev v premeru, ženske ne bodo smele nositi na glavah, pač pa v rokah. Vsaka ženska, ki bi se ne ozirala na ta zakon, bode morala plačati kazen v znesku $100 do $300. Predlog se isroaih edseka za razne nadeve, da potea o »jem parata. v Hoaokri*. Bonekrin, Hawaii, 3d. aprila. Semkaj j« doapal Bivši pspvedsednik Zje-diajenih dsdav Fairbanks, ka samara va n«Ia} lasa ostati na takajfinjem otočja. Dospel j« s japonskim pariškem Chyio Mara. Razstrelba ▼ cerkvi New Orleans, La., 26. aprila. V stolpn tukajšnje katedrale se je včeraj pripetila razstrelba bombe. Razstrelba se je pripetila k sreči, ko ▼ eerkvi ni bilo ljudi Materijelna škoda znaša $2000. Več sumljivih ljudi so prijeli, vendar se pa ne ve, kedo js odgovoren za razstrelbo. Osvojitev Carigrada. Nladoturki so sedaj popolni gospodarji Carigrada in sultana; Yildiz Kiosk v oblasti mladoturške vojske. Krvavi boji med sultanovim in ustavnim vojaštvom; 3000 vojakov ubitih. SULTANOVA GARDA SE JE DOBRO BRANILA. Končno se je vojaštvo udalo in razobesilo bele zastave. RAZPRAVE MED MLADOTURKI IN SULTANOM. Pokopavanje mrtvecev v skupne grobove. SULTAN ODSTAVLJEN. Carigrad, 26. aprila. Glavar mo-hamedanske vere Šejk ul Izlam, pri-pos-lal je včeraj mladoturškemu odboru proklarraoijo. s ktero naznanja, da je sultan Abd ul Haniid odstavljen kot duševni vodja Muzlomanov. Ta vest je prišla ne po .-redno za poročilom, ktero je javilo, da je sultan ponudil mladoturškemu odboru $50.000.000, ako bi mu dovolil še v nadalje ostati na prestolu. Mlado-turški odbor je sultanovo ponudbo odklonil. V Carigradu se sedaj vrše priprave za proklamaeijo Rešid efendija novim turškim sultanom. Včeraj zvečer se je Mladoturkom udala tudi zadnja sultanova posadka, kajti sultan je sam uvidel, da je vsak upor nemogoč in tako je ukazal, naj se zadnje vojaštvo uda. Ma-cedonci so sedaj zasedli vse posadke Yildiz Kioska, tako, da je sultan popolnoma v njihovih rokah. Sultanove čete so pokvarile vse topove, predno so se Mladoturkom udale. Zadnja po-adka. ktera se je udala Mladoturkom, je štela 4000 Arnav-tov. ktere so Mladoturki razorožili. Tudi popadka v bližnjem azijskem mestu se je udala Mladoturkom, kteri so zapretili. da bodo mesto bombardirali iz kopnega in vode. ako bi se posadka ne udala. Kmalo na to so v Skutari razobesili belo zastavo. Carigrad, 25. aprila. Včeraj zvečer je prešel Carigrad v popolno oblast Mladoturkov, kajti v mestu so se že rano zjutraj vneli med sultanovim in mladoturškim vojaštvom krvavi boji. kteri so se zaključili s popolno mladoturško zmago. Sultan je sedaj v Yildiz Kiosku jetnik Mladoturkov. Formelno se še ni udal, toda s svojimi še ostalimi vojaki je sedaj na milost in nemilost izročen mladoturškej vojski. Vrhovni poveljnik ustavne vojske Malimud Šefket paša želi pričeto delo dokončati brez nadaljnega prelivanja krvi. Sedaj se vrše med njim in sultanovimi zastopniki obravnave. Sultan bi se moral že včsraj opolud-ne udati, toda Šefket paša je privolil v podaljšanje obravnav za štiri ure. Mogoče je, da bodo Mladoturki tekom noči naskočili sultanovo palačo, kajti sedaj jo oblega 5000 mož. Kaj se zgodi 9 sultanom potem, ko pride Mladoturkom v roke, se sedaj v evropskih poslaništvih še ne ve, toda v merodajnih krogih prevladuje mnenje, da ostane tudi še v nadalje aominelni vladar, ki bode imej svoje dvorne uradnike, ki pa bodo pred vsem za vse odgovorni kabineta, ki je zopet parlamenta e«dgvic v našej toviee se to-iša jedino le iu tudi mayor je republikanec, do-čim so ostali demokratje. Te dni so našli na železniškem tiru ležati nekega kacih 27 let starega moža, o kterem se je najpreje mislilo, da se je napil in zaspal, toda, ko je prišla na lice mesta policija, se je dognalo, da je mrtev. Umor je tukaj povBem izključen, kajti na truplu ni bilo nikake poškodbe. Kasneje so našli v njegovem žepu ostanek strupa, s kteri m si je končal življenje. O njegove j identiteti ni bilo mogoče ničesar dognati. Kriza tukaj še vedno gospodari in oni časi, ki so preje vladali, se na ni-kak način rfečejo vrniti. - Kljub temu ?e pa naši mladeniči marljivo ženijo. Tukaj vlada še vedno zima in niti trava neče zeleniti. Pozdrav vsem Sloveneem v deželi svobode. Glasu Naroda pa obilo napredka. J. Koderč. Red Lodge, Mont. 'enjeno uredništvo:— Slovencev je r našem kraju zelo malo, temveč je pa bratov Hrvatov in tudi mnogo Fincev je tukaj. Ysi se bavimo s pridobivanjem trdega premoga. Pri nas se še piece j dobro dela, toda delo se le težavno dobi- Vsled tega ni svetovati hoditi semkaj za delom. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam sirom Amerike! Ivan B. Zapristavski. Aldridge, Mont. Spoštovani gospod urednik:— Od raznih rojakov sem dobil v novejšem času pismena vprašanja, da jim naznanim, kako se pri nas dela in radi tega odgovarjam tem potom, da se pri nas dobro dela in tudi pri-lično zasluži. To pa velja seveda le za one, ki delajo. Semkaj ni niko- j rrur svetovati hoditi za delom, ker je mnogo delavcev brez dela. Vse drugo je pri nas v najlepšem redu. Podporna društva lepo napredujejo, kar nam svedoči o zavedanju ; rojakov. K sklepu moj-ga dopisa pozdravljam rojake in rojakinje širom svo-; rio'lne Col imbije, Glasu Naroda pa ubilo naročnikov in predplacnikov. Luka Zupančič . Glavni branitelj in prvi teoretik generalne stavke je bil tedaj znameniti govornik Aristide Briand, kasnejši naučni minister, potem justični in varuh pečatov republike. Na tem kongresu je bil sestavljen tudi Con-seil national ouvrier, t. j. Narodni delavski svet. • Na prihodnjem kongresu v Limoges 1. 1895 je bil Narodni delavski svet preustrojen ,v Confederation Gč-nerale du Travail = C. G. T. (Glavna delavska zveza). Objednem so imeli nepolitiki na njem toliko premoči, da je sklenil kongres, da se ima politika izključiti iz strokovnih društev. Statut omenjene zveze C. G. T., ki je bil sprejet na kongresu v'Toulouse leta 1897, pravi celo izrecno: "Elementi, ki stoje v zvezi, se odtegujejo vsem političnim stru-jam. *' S tem pa so imele strokovne organizacije pravzaprav troje osrednjih organov: Glavno zvezo (C. G. T.), Zvezo borz (F. R T.) in leta 1894 ustanovljeni Komite za stavke (C. G. G.). Fernand Pelloutier, zadnji teoretik sindikalizma, se je trudil na vso moč, da bi dosegel zjedinjenje vseh delavskih strokovnih organizacij Pelloutier je umrl leta 1901, ne da je mogel dočakati uresničenja te svoje želje. Šele eno leto po njegovi smrti so rodila pogajanja toliko uspeha, da je bilo mogoče misliti jia združitev. Komi'e za stavko je postal poseben pododbor Glavne zveze, ki se je združila z Zvezo borz zopet tako, da je imela vsaka v glavnem odboru polovico svojih mož, a vrano vodstvo je uobila Glavna zveza (C. G. T.). V svojih pravilih ima v drugi točki sle- jem posestvu, pri svojem ognjišču, pri svojem otroku, ko se ni mogel nihče več vmešavati v njiju stvari, nihče mu je več odvzeti. — Toda ona se že jutri spreobrne, dalje tega ne vzdrži! si je ponavljal Lukšš in se pri tem, da bi se u tolažil, zopet spominjal na one večere ob potoku poti trepetliko. Trdno prepričan, da se ona blažena doba ljubezni povrne na vsak način jutri, se je slednjič umiril in zaprl k spanju cči šele, ko so petelini v kurniku za-dej za njim že tretjikrat zapeli, naznanjajoč gospodinjam in služkinjam, tla solneice že vstaja iz svojih rožnatih blazin ter opominjajoč jih, da bi tudi one vstale. A zmotil se je Lukaš v svojem trdnem prepričanju, da se Vendulka poboljša prihodnjega dne. Storila je drugega dne isto, kar dan poprej. Trdno je vztrajala pri svojem mnenju, da sedaj pred poroko med njima ne sme biti poljubov, ker bi s tem ne dala pokojnici mirno počivati, ki je rtvica morala oditi s tega sveta, da bi tu ona dva mogla skupno uživati srečo. Kako sta jej hotela to drugače poplačati in ktero drugo lju-bav jej storiti, nego da na ta način pokažeta, kako cenita njen spomin. Lukaš zopet ni vedel, kaj bi si mislil o svoji nevesti, nič prav mu ni ugajalo njeno modrovanje: ali kako jo odvrniti od tega, ko mu ni pustila veljati niti jedne besede, ki jo je iz-ifkel proti njenim razlogom?! Zlepa ni mogel z njo prav nič opraviti; da bi pa ostro nastopil proti njej, tega s; ni upal, ker jo je imel preveč rad. Poskušal je torej s prošnjami. Ali ona mu ni dovolila niti tedaj, ko jo eči stavek: -Glavna delavska zveza Prosil za ne morda iz ^ stoji izyen vseh političnih strank ih i bezn!' temvež' P° govern mnenju, združuje delavce v svrho boja, ki je tako nudi Littauerju ženske v Zjedinjenih državah bodo prisiljene kupovati le domače rokovice, ktere se bodo sedaj radi carine naravno podražile. Nova carina, kakoršnjo je predlagal Littauer, bode znašala 110% in plačevati je bode pred vsem na najcenejše rokovice, na ktere je sedaj plačevati 48%. Na dražje rokovice, kakoršnje kupujejo le premožnejši sloji, bode pa plačevati le po 66% carine. Ljudje, ki se bavijo z revizijo tarifa, toraj vedno dosežejo, da je tre-ha "ha najcenejše blago plačevati največjo carino, ktero mora potem plačevati le siromašnejše ljudstvo, koje ea ta način vzdržuje našo vlado, do-čim so bogatini vsega tega skoraj prosti Pisati in čitati o tarifu in roko-vicah je sicer dolgočasno, toda vse-kako je koristno, ako izvemo, kako se v našej republiki vlada in kedo mora plačevati vse njene raznovrstne račune. . ^ * o • Pred par meseci je Mr. Littauer delil svojim prijateljem in znancem gumbe s Sbermanovo sliko in tem povodom je pozival ljudi, naj si dene j o gumbe na suknje, kajti Sherman postane podpredsednik. Tedaj je Littauer dobro vedel, kaj je govoril. Sherman je podpredsednik Zjed. držav in poleg tega tudi Littauer je v dober prijatelj. Sherman se je namreč že pred volitvami izjavil proti reformi tarifa, kajti on ni bil pristaš revizije, temveč pristaš carine.- na rokovice. * o * V letu 1897, ko so uvedli sedanji tarif, je tudi Littauer svetoval vladi, naj poskrbi za to, da se poviša čari prvenstvo, to tem bolj, ker se tudi njena sovražnica Nemčija pripravlja. DOPISI. Denver, Colo. Spoštovani gospod urednik:— Prosim, da priobčite teh par vrstic. Naznaniti imam Žalostno novico, da mi je namreč moj edini brat Josip Debevc umrl in sicer dne 5 aprila coskem možen Njih delovanje v Portlandu, Colo. Pokojnik je bival navadno tukaj v Denverju, a dne 12. marca t. L je šel za delom v Portland. Tam mu ni bila sreča mila, ker kma- ' lo, ko je prišel v omenjeno mesto, je obolel za pljučnico in v par dnevih preminul. Prepeljali smo ga semkaj v Denver, kjer mu je društvo sv. Josipa št. 21 J. S. K. J. priredilo do- Gibanje delavcev na Francoskem. v. Zmaga delavskih strokovnih organizacij nad politično organizacijo. Prehodniki sindikalizma. Strokovna društva se izpočetka vsled neugodnih postav niso mogla *>ovspeti do posebne višine. Šele mi-nisterstvo Waldeck-Rousseau je izdalo leta 1884 tak društveni zakon, da je bil nadaljni razvoj delavskih strokovnih organizacij tudi na Fran- se je velikokrat križalo in bilo ovirano po političnih strankah in tudi po socija- Marksistični kolektivisti so si pričeli osvajevati strokovne organizacije drugo za drugo; na strokovnem kongresu v Lyonu leta 1886 so zmagali prvič in ostali v večini tudi na nadaljnih kongresih v Montlugon I. stojen pogreb, kterega se je ude e- ^ ^^ , 188S in šc na kon_ žilo precejšnje število članov. Udele žilo se je tudi precejšnje število čla- gresu v Calais 1. 1890 _ .. . , Politična stranka Marksistov je nov drugih društev, kakor društvo , , , , , » , T « »r » , . , - i vladala po strokovnih organizacijah. sv. Jakoba N. EL Z., srbsko društvo, M ....... , . , , . , „ . ' Manjšina jej je delala prva leta hu- B al kan in društvo sv. Roka K. S. , ... . t ... . . . .... do opozicijo, a ta odpor je imel le K. J., ktenm se iskreno zahvaljujem, .. , ,. . . ' * ' negativen pomen, dokler se niso vsi posebno pa se mlademu društvu sv. • . , • . „ , 1 . .elementi, kr niso bili za politiko v Roka, ktero se je prostovoljno ude-, , . .. . , , . ,0no . ... . * ' strokovnih organizacijah, leta 1892 lezilo pogreba. Pokojnik zapušča tukaj dve hčerki komaj 17 mesecev stare in žalu- potreben, da izgine mezdno delo in vse podjetništvo." Na lanskem kongresu v Marseilles jc izkazala 250,000 članov. Njeno glasilo je tednik '' Voix du Peuple" — Ljudski glas. Nekaj časa so go-.orili sieer sindikalisti Zveze, da si :snuj?jo svoj las*ni dn-vn:k, dasi so :;;!iielji Zveze vsi s -udriiki lista 4i * Humanite ", ve 1 r se te govorice ir naklepi n;s_> uresničili. Kolektivisti so imel. s svojo poli- tično propagando pozitivnih uspehov, kajti kadar so se še delavci na Francoskem politično angažirali, vedno so bili poraženi ah pa so potegnili v korist drugih kostanj iz žerjavice. Njih nasprotniki toraj niso imeli ravno prehudega boja, da so jih izp Jr"r.ili s svojih vodilnih mest. Ta revolucionarna struja je odgovarjala precej tudi splošnemu razpoloženju francoskega delavstva, vsej revolucijonarnej tradieiji Francozov. Politična moč jim je bila vedno pre1 4 * legalitaire *Izza Proudhonovih časov, ko je zbornica zavrgla vse njegove predloge, med temi celo sloviti predlog o organizaciji kredita, se je polastil delavstva nekak anarhističen duh in v vseh svojih bojih je go^ \oril s preziranjem in mržnjo o °po-liticieu' V teh razmerah je imel današnji francoski revolucijonarni sindikali-zem svoje predhodnike. Poljub. jočo vdovo v j ako slabem gmotnem položaju, v starej domovini pa žalujoče stariše. Pokojnik je bil doma iz Borovnice (Petričev) na Notranjskem in je bil 36 let star. Bodi mu lahka svobodna žemljica 1 Objednem pa prosim vse tiste, ki so bili tukaj v Denverju pri pokojniku na stanovanju in hrani ter mu še kaj dolgujejo, da bi plačali nje- združili in ustanovili takozvano Federation des Bourses du Travail Progi, ker sedaj je sirota v T borzah za generalni oe je carina na možke rokovice po- ^m« potrebna. Vse pošiljatve naj g kolektivisti 8Q žlveli v ta_ višala za štiri dolarje pri ducatu- Na j fee naslove: 4626 Humboldt St., Den-' podlagi tega tarifa je potem Littauer- v er' Colo, jeva trgovina tabo napredovala, da Žalnjoči brat Ivan Debevc. kontrolira sedaj 80% vse trgovine in obrti rokovic v republiki. Sedaj predlaga, naj se na jednak narin postopa tudi z ženskimi roko- . i c ami. Česar posledica bode, da bode Littauer "zaslužil'' nadaljne milijo->■? na račun žensk. PueMo, Colo. Cenjeni gospod urednik:— ko hudem sporu, da se je vodja Marksistov, Jules Ouesde, ministerskemu predsedniku radostno javno zahvalil, ko je Charles Dupuy zaprl leta 1894 pariško delavsko borzo, ker je s svojo revolucionarno propagando po- Sporočati Vam imam, da tukajšnji j s ala vladi nevarna. Guesde se je Slovenci tudi na političnem polju dobro napredujemo, kajti v mestno zastopstvo je bil pri zadnjih volitvah S r ajno bo znamenje republike izvoljen Slovenec Jurij Železnikar, ki j«-, .-so se v>a bremena nalagajo si-, je kandidiral kot kandidat demokra-ror; Jtšnšm sloj m prebivalstva potom ^ ticne stranke. Njegov nasprotnik, \ ar. osi ne carine, ktera je taka, da [kandidat republikanske stranke, je je uvoz izključen, kajti taker se ustvarjajo trusti, od kterih je vse prebivalstvo odvisno. EOJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI bil tudi Slovan in sicer Slovak, K je pa z neznatno manjšino propadel. Mr. Železnikar je naslednik našega rojaka Mt. Majerja, ki je bil tekom zadnjih štirih let alderman tukajšnjega mesta. V mestno zastopstvo so bili izvoljeni štirje republikanci veselil zlasti za to, ker je moralo s tem nehote oživeti in se znova vzpodbuditi zanimanje za "politično akcijo". Pora j pripadnikov "direktne akcije" ni bil tako velik, kokor so pričakovali kolektivisti, če tudi je zaprla vlada njih borzo in jim odpovedala državne prostore ter odtegnila letno občinsko podporo. Nekaj mesecev kasneje, še v istem letu 1894, se jim je posrečilo, da so prodrli na kongresu v Nantes s svojo resolucijo za generalno stavko. Peve&t iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. - popravila, kar je zanemarila pokojnika, za kramljanje jej je res preosta-.lalo malo časa: fili kaj se je brigali zaljubljeni Lukaš 7.a vse njeno delo. 1 snažnost, skrivnost in vsa druga mo-• dra in potrebna izboljšanja, ki jih; je uvela v njegovem gospodarstvu?!] On je hotel imeti svoj poljub ,dru-.c-ga si ni želel od nje in je tudi ne ' prosil; vse ostalo naj si je pripu-' stila sebi. Kdo od nas se mu bode toxt,j čudil, 1 da je, ko ni mogel izprositi, uiti ne doseči, po čemer je hrepenel, končno izgubil potrpljenje?! Bil je dejansko razsrjen na Vendulko, sedaj ne več le za šalo, in v tej ogorčenosti je udaril z nogo ob tla. — Ti, Vendulka, napravi z menoj enkrat konec! Do grla sem že sit tvojega čudnega vedenja! rekel jej je enkrt grozeče. — Ako me pri tej priči ne objameš okolo vratu, kakor ta- podp.društvo o sveteBarbare Za Zjedinjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporirsoo dne 31. Januarja 1902 v drŽavi PennsylvaaijL ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVE&L, P. O. Box «74, Perwt OM9 podpredsednik: MARTIN OBEB±AN, Box 61, W« L tajnik: IVAN TET.BAN, P. O. Box «07, Parat City, Pa. H tajnik: ANTON OŠ TIR 1143 B. fOtk W, Cleveland, Okla. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Bos M7, Forwt City, Pa o o ■■- NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik porotna«* »dbora, KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 647. Fore* Otoy. PRAN KNATELJC, n. nadzornik, 909 Braddock Ai dock, Pa. FRAN ŠUNK. HI. nadzornik, 50 Mill St, Luxern«, Pa. / POROTNI IN PBJLZiVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik poietnaga odbora, W«fe, Ki JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Wflkxfc, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Fore* City, Pa. Dopisi naj m pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBA2T, P. O. Forest City, Pa. Društveno glasilo Jo "GLAS NARODA.' Kdor kupuje uro alidrugo zlatnino, naj piia po lepo slikani slovenski cenik. Cene so telo nizke, oziraje se na blago. Pišite danes po cenik. Dergance, Widetich & Co., 1622 Arapahoe St., Denver, Cel«. Zastrupijenje krvi. (Spolne bolezni — druge ne zdravimo.) Ako imate hraste, bakrenobarvne lise, ako vam izpadajo lasje, ako vas bole kosti, če imate suh požiralnik in ako 3e vam napravljajo mazuli. zamorete vse to odpraviti, ako Se TRIDESET DNI zdravite z pilulami, nazvanimi BEliLINO, ktere vam pošljemo zajedno z navodilom vporabe, ko sprejmemo $10. Vaša usta in požiralnik se ozdravita tekom 14 dni. Vai vaši mazulji zR-inejo tekom 21 dni, tudi ako še tako globoko sedajo in ako bo še tako mnogoštevilni. PotHkratncm zdrnvljenju prav gotovo ozdravite in ako temu nI tako, potem vam vrnemo denar. Tudi z jednim zdravljenjem se bodete zadovoljili in prepričali o zdravilni moči. Tekom zadnjih 20 let smo ozdravili 35.000 ljudi. Dovolite nam, da vas rešimo slepoeti. paralize in lokomotor-atakaije. Ako ate že vse preskusili in zgubili vse nade, potem vam svetujemo, da se oglasile pri nas. ali pa da nam pišete. Uradne ure so od 9 do 6. Ob nedeljah od' 11 do 1. Posvetovanje* brezplačno. BERLIN REMEDY CO., Broadway", cor. 37th St., Regal Bldg, New York City. krat pod trepetliko, videla boš, da ti nekaj naredim, kar te razsrdi 1 Še ta hip se odpravim v gostilno in se ne vrnem, dokler se ne prikaže soln-oe tam-le nad goro! Ona je zarudela; njegova grožnja jo je prestrašila, to se jej je poznalo. A da bi odnehala, na to ni bilo niti misliti. — Nimaš li za svoja leta več pameti, potem pojdi 1 mu je odgovorila na kratko in mu obrnila hrbet. Tega Lukaš seveda ni pričakoval, misleč, da bi prej k vsemu privolila, samo da bi ne odšel od doma, če ne že radi druzega, vsaj z ozirom na opravljive jezike. Ali ne samo, da se mu njegovo upanje ni spolnilo, moral je celo izvršiti, s čemer se je bahal. sicer bi izgledalo, kakor da se j-j Je udal. Vzel je torej čepico iii odšel v gostilno, kamor si ni nikdar želel, sedaj še manje nego kedaj prej. Sem se je zatekal le tedaj, ko se mu je še za življenja njegove ranjke preveč zahotelo po Vendulki. In sedaj ga je ta Vendulka sama zapodila tja, čemu se je sicer tako zo-perstavljalaf 1 Odšel je; a takrat mu ni zavrelo samo src**, marveč tudi žolč. Danes se je konečno hotel za vsako ceno maščevati uad nagajivo in kruto nevesto. Vrnivši se iz gostilne v resnici z,elo pozno domov, prevrnil je radi tega vse korce in ponvi, ki so ležale v veži, samo da bi bilo v sobi dobro slišati in bi si ona morala misliti, da se je v svojem življenju prvič v gostilni opil in to — radi nje. Kakor bi ne bila Vendulka spo-znala, cia jej ropota samo iz kljubovanja? Najprej se je hotda malo po jezi ti, a ko je pričelo i veži ropotati, j^la se .je tako smejati, da bi pri zibelki kmnlo zakašljala Hotel je njo laznovati, medtem, k-? je kazen zadela v prvi vrsti njear»a vadi aa gla-mega tajnika Jednote. T mm pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali poeamasnikov e*< m pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERŽlfiNIK, Bex 199, Bardine, Pa. Pridejsni morajo biti natanfai podatki vsake Draštveno glacilo ja "GLAS NARODA." Glavnica obstoji iz štipendij in darov in znaša tri milijone rabljev. Ruskih vseučiliščnih dijakov je do 40.000 in dve tretjini sta jih revnih. Praktična iznajdba za denarni promet. Neki uradnik nemške držav- j ne banke je odkril nekaj posebnega, j Našel je, da se zamore 1000 posa- ; meznih novcev tako razdeliti na 10 i žakljiČev, da se lahko vsako poljubno dem mesecev ječe in 3000 kron globe. Zaprli so v Bruslju nabiralca milih darov za katolike, ktere je seveda ohranil zase. — Pri njem so dobili 50.000 frankom. NA PRODAJ Radi odhoda v stari kraj prodam HIŠO in LOT. Hiša je z enim nadstropjem in do- plačevanje do 1000 K izvrši, ne da j bivam $20 najemnine, poleg tega pa bi bilo treba odpreti niti enega I ge sam s svojo družino notri stann-mošnička. Razdelite'v se mora izvr- , jem. Lot je širok 39 čevljev in leši siti nastopno: 1, 2, 4, 8, 16, 32, 64, [ na vogaln trgovinske ulice. V po-128, 256, 489 = 1000. Ako se hoče godbi stoji dovoljenje za vsako trgo- Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Najden zaklad. Dne 7. aprila je Janez Kisovee v Dol. Straži pri Novem mestu izkopal v svojem vinograda pri rigulanju lonec denarja, srebrnik telarjev in zlatnikov v velikosti krone. Na enem tolarju je letnica 1521. Vinograd je vedno last te ro-doviae in bil je večkrat kopan, a se naklad* doslej ni prišlo na sled. Ogenj v Spodnji Šiški. Ogenj je bil 19. aprila ob pol 11. dop. v S p. Šiški. Zgorel je hlev in šupa z drvmi nasproti " kameni te (mize". Umor. Dne 10. aprila zjutraj so nsšti na poti med Dravljami in Št. Vidom, ubitega 60 lat starega posestnika Andreja Tome iz Dravelj. Poleg mrtveca je ležal lesen kol. Jeli uboj aH roparski umor, še ni znano. Tome je imel navado, da se je po goetikiah med družbo zelo rad poba-h&l z denarjem in ni izključeno, da bi tega na bil kdaj opazil kak nepo- prihodnje obravnave izpuste na svobodo. HRVATSKE NOTICE. Radi pesmi deset dni zapora je dobil v Zagrebu nek krojaški pomočnik. V neki gostilni je namreč v veseli družbi zapel znano pesmico: du mein lieber Augu-stin..'' in aa zadnje zaklical: "Abzug Ranch!" plačati n. pr. 777 K, tedaj treba vzeti zaključek — 489, 256, 32. Ni izključeno, da dobi to odkritje za denarni promet praktičen pomen. Po povratku iz ječe umoril je svojo ženo posestnik Andrej S ar kozi, ki je sedel pet let v ječi v Segedinu. Žena mu je pa medtem postala nezvesta in mu je to ob povrtkn hladno priznala. Mož jo je pa izpeljal v bližnji gozd, češ, da bosta delila de- J nar, ki ga ima zakopanega. Res so I našli potem zakopan denar na do-tičnem kraju. Na prostoru, kjer je zakopal Sarkozi denar, je ženo raz-e-ekal na kose in se sam javil sodišču. Slovansko veliki petek. Praga, 9. aprila. "N. L." pišejo: Neveselo je v slovanskem svetu. Obe neodvisni srbski državi sta se pravkar pokorili sosedni velesili, velika Rusija ječi pod sramoto, ktero ji je zadala njena diplomacija, žalostni pruski in ruski pritisk na Poljake se nadaljuje, Slovaki zdihujejo pod težko peto, s ktero jim je brezobzirni Madžar stopil na tilnik, na Hrvatskem divja Rauchov despdtizem, Slovenci in mi Čehi smo razdrobljeni na razne stranke, ki se bore med sabo na nož, kakor nalašč, da bi triumfujoči tem ložje zmagoval nad nami ter nas kulturno in gospodarsko za desetletja potisnil nazaj. Pred diktatom nemškega Dana j a se nista samo pokorili mali srbski državici, marveč celo silna Rusija. Kje je torej sila slovan-stva? Kje je strašni panslavizem, pred kterim kriče dunajski in pe- vino, a najboljše za gostilno. Hiša stoji bolj nazaj pri Alley in naprej je lot prazen. Jaz bi delal hišo, pa sem dobil dedščino po stariših, za ktero sploh nisem znal celih 43 lat. Ceno pove lastnik: Ivan Nemanič, 3801 Cedar St., Indiana Harbor, Ind. (21-20—4) opo: Vse one, ki mi kaj dolgujejo, opozorim, da se gotovo v teku enega mašeča zgiasijo ter Btorije svojo dolžnost. Jaz nameravam odpotovati v staro domovino. Anthony Mirinčtč, 8101 Aetna Road, S. E., (22-26—4) Cleveland, Ohio. IŠČE SE mlado dekle za v gostilni. Natanč- neja pojasnila dobite pri: Mrs. Prances Jartz, 5320 Washington St., Denver, Colo. (24, 26 & 28 — 4) Kje je moj sin MARTIN UVKT Doma je iz Gorenje vasi, pošta Šmarjeta. Pred 6 leti je šel v A-meriko ter se nastanil v La Salle, 111. Pred tremi leti mi je zadnjič poslal naslov iz Bened, 111. Prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, sem velikih skrbeh, ker že tri leta ne vem, kje se nahaja. — Martin Livk, Gorenja vas, pošta Šmarje- . . a, -rcrek, borov in raznih listov-cev. Gasilo je 6 požarnih bramb, ki so po peturnem delu ogenj omejile. Jeden požarnik se je hudo opekel. O-genj je nastal poleg železnune proge vsled isker iz stroja. Škoda je precejšnja. Ustrelil se je v Ptuju 241etni mesarski pomočnik Krišpl iz Gradca. Ime! je razmerje z neko natakarico, ktera ga pa ni marala. Fantu je šlo to tako do srca, da je šel prostovoljno v smrt. Iz Celja. Iti je moral najemnik v "Stadt WienM po svetu s trebuhom 7.a kruhom. Gostilna v zaanjem času ni nič več uspevala. Tudi posledica prlasovitega nemškega gospodstva v Celju. RAZNOTEROSTI Dijaška banka. V Moskvi predava na vseučilišču finančno znanost znani profesor Ivan Ozerov. Nedavno je oživotvoril neko svojo misel, s ktero se je že dolgo bavil. Ustanovil je "Dijaško banko", ki bo vsem vse-učiliščnikom dovoljevala kredit in posojila pod j ako ugodnimi pogoji. Zmaga Aehrenthalova je znova ukre-O pila slovansko zavest po vseh zemljah, kjer prebivajo Slovani. In če imamo danes slovanski veliki petek, je odvisno samo od nas, da končno poravnamo svoje notranje spore in da vzrtikne po velikem petku tudi za nas dan vstajenja. V zavetišču za stare vojake v Budimpešti so se uprli veterane i ter zahtevali odstranitev načelnika polkovnika Krudy, ker jih je za vsak najmanjši prestopek kruto kaznoval. Pobegnil je iz Solnograda profesor francoščine Piere Riess, kteri je vodil močno obiskovano šolo za francoščino. Zapustil je nebroj dolgov ter izjavo, da ni bil profesor marveč inteligenten francoski krojaški pomočnik, ki se je naveličal vbadati iglo. Dne 12. suš ca je bila izvolitev slovaškega poslanca dr. Ivanke razveljavljena. Dr. Milan Ivanka, kandidat slovaške narodne stranke, je bil izvoljen 3. aprila leta 1907 za okraj Pezinek na Ogrskem. Dobil je 10U glasov, njegov protikandidat dr. De-meter Mihalya 983 glasov. Menda je znano, kako se vršijo volitve na Madžarskem proti opoziciji in zlasti proti slovaškim kandidatom je dovoljeno vse. Pri pezinskih volitvah so proti dr. Ivanki delali vsi administrativni, okrajni in občinski uradi; več nego 300 orožnikov je "vzdrževalo red". Glavni trnavsld "služni" je obsodil nad sto oseb na denarno kazen samo zavoljo tega, ker so v gostilni ali na cesti za vpili "živio Ivanka" ali pa "abcug Demeter". Orožniki so vzdržavali red tako, da ljudje e bite Ozdravljenih po priznanih prof*Mr|lh Colllasoveg* newywifcega zdravilnega uvod«. Ne obupajte! Ako ste ie tako hudo in dolgo boki, !■[ njeni prolesorji Vas lahko ozdravijo. Pridite takvj (aS jua pa pišite v Vaiem lastnem jeziku ), in oni Vam bodo odredili najboljša adravila. ktera Vam bodo t*koj tako, da bodete zopet zdravi! Svetovno znani med. Profesor 17 i |) t P®ver1te V«ieg« zdravja In Dr. E. C- COLLINS, Pil IV A lil no*tl nelzkui'*itn "»ravnik«.! bas« Ustanovitelj „7 , „ ^ ^ ^^ Collins N. Y. Med. Institute. VOr,Uh -vodov. --Collmsov N. Y. Medical Institute Je M|Swt|i, naj. BREZPLAČNO. Pridite in ,n °»Jt*>IJ prenovljeni; njegovi zdravn«Bd se posve- so profesorji, ki se bodo za Vas zavzeli. . tujte a naiimi profesorji v Vaiem kajti nasveti se Ako bolujete za revmatizmom, nalezljivimi da^jo brezplačno. zastrupljen jem krvi. spuičanjem, boleznijo v viesih. - ielodcu, na danki, srcu. aaprtju, k^ jih po vsem svetu proti povzetju. umu- maternici, kriiu in peti itd. pridite ali pa ptfiu COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th STREET, NEW YORK. Uradne ur& 10 dop^ do 1 pop. S pop. do 5 pop. Ob nedeljah in praznikih: 10 dop. do 1 pop. Ob ponedeljkih in ietrtkih Zvečer: 8 do 10 pop. PoSljite 10 c. ▼ znamkah zakar dobite znano knjigo "Pot k adravjn" tiskano v Vaiem Jeziku, ktero j« spisat dr. E. C. Collins, v kterej človeško truplo, kako se Je kako 5e ozdravi, ako se zboli. Sloven. Dr. J. J. fled LADE. Dr. J. P. COY LE, Zdravnlika Ravnatelja. 39 13 V HAMBUie (Xamburx Am. Uml) aprila ............ Dantedrian* marea............. Philadripfci« Kje so moji bratje FRAN, MIHAEL in MATEVŽ TURŠIČt Doma no iz Cirknice St. 212 pri Rakeku. Pred kacimi štirmi leti so prišli v Zjedinjene države. Prosim jih, če se mi hoče kteri oglasiti. John TuršiS, Box 2, Camp 86, Felix, Pa. (24-27—4) Kje je moj brat FRAN KRIVEC t Pred enim letom sva skupaj delala v Coloradi. Prosim cenjene rojake, Se kdo ve za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam oglasi. —.Loka Krivec, Box 39, Camp 19, Davis, W. Va. (23-27—4) V SOUTHAMPTON (Ajoarieaa Una.) 1 maja ................. 81 8 maja .............. PfaflaMpfci. WHIT* ITA1 LDTB. (▼ lislfci ■»»■.) i maja .................. Majsafe 12 maja ............... 19 maja ................ 2« maja ................ »Učitelja angleščine, francoščine in nemščine, omikanega Slovenca zrelih let, kteri je bival zadnja leta kot učitelj • 'na Nemškem, Angleškem in Francoskem in zna seveda tudi pravilno slovenski govoriti in pisati, priporočamo Slovencem. — Ako se v kakej izmed naših slovenskih kolonij zbero rojaki, ki bi se radi učili angleščine, francoščine in nemščine, kar bode le njim v korist, jim svetujemo, da to store kmalo. Naslov učitelja pove Uredništvo "Glas Naroda" _ 82 Cortlandt St., New York. KIsoMIM >» alLi M »JU Zdravju najprimernejša pijača je ^LEISY PIVO<» ktero je varjeno iz najboljšega impertiranega češkega hmela. Eadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, ki.kortud» v konst svoje družine, svojih prijateljev in drugih. LeJsy p'.vo je najbolj j-r;I;ubIjcTiO ter se dobi v vset. Do.jSib gostilnah. Vse podrobnosti zveste pi* Geo. Tra -nikar-ju JlOi St. Clair v fc-kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANV CLEVELAND, O. Za peyce 11 zalogi Glasbena Matiee za ftiri msihs 0a sova. V tej pinwnrwii so pri9dM$» akrrenake pesmi • ssi i risani (isto mi) v partituri sa vask pewfci abor kvartet ali oktet Ye^aja JLW s ftto vred. ■LOVXKIO PUBLUHM M, 82 Osrtlaodt It Kaw Tack. X. T Rad bi ivedel za naslov IVAN ROZMANA, doma od - Posavja nad Ljubljano. Pri meni leži zanj par pisem važne vsebine iz sodnije v stari domovini. Ako neče ali ne more sam priti po pisma, naj mi pošlje svoj naslov, da mu jih od-pošljem. — Anthony Pucel, 4121 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio. (24-26—4) Kje je moj brat RUDOLF BARIČf Doma je iz Sodevec št. 28, fara Stari trg. Zadnjic je bival na Eveleth, Minn. Prosim cenjene rojake, Če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, za kar mu bodem celo hvaležen, ali pa naj se sam oglasi, imam mu nekaj zelo važnega sporočiti. — Joe Barič, 184 34th St., Pittsburg, Pa. (22-26—4) _ Kje je JOŽE BEZEK? Doma je iz Semiča št. 20 na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake, kuor mi naznani natančneje o njem, da je živ ali mrtev, dobi $5.00 nagrade. — Joseph Scharabon, 415 W. Michigan St., Duluth, Minn. (21-4—1-5) Išeem mojega brata ANTONA BI STAN. Pred 10 leti je šel v Ameriko iz Vranske pri Celju. Nastanil se je v Clevelandu, O. Šest let že nisem slišal o njem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen. — Michael Bistan, P. O. Box 198, Granville, 111. (22-26—4) Sa vsebine tajik agistor al ▼orno m apravniitrs m Važno. Važno, Važno Važno« ra zrn gospode (18 aize) 20 let jamčenss drojaim pokrovom (field) i zlatom prevlečena a 115 kameni.....................CplO.UU 117 kameni...... ...............$lS.OO Ravno take Trate ure za gospe bolj male (gize €) z 15 kameni ^ koiesorjem Elgin ali Waltham . -. lO.UU Za blago jamčim Priporočam ae za naročbo, k^jti z go raje een » to samo sa nek^j časa. /VI. Pogorele, 1114 Heyworth Building, Chicago, DL Nazi o t za knjige: M. POGORELC, Box 226 WakefieU, Mich. f < S 0 a i Važno. Važno. Važno. Važno" avstro-amerikanska cm (preje bratje Cosullch.) Nalprlpravnejsa to najcenejša parobrodna črta za Slovenec «0 mm A 'b' /O Novi parnlk na dva vijaka "Marti? a Washington* - i^aOULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM * CI8S vožalfe flifti! Iz NEW TORKA za III. razrti ti d« 1 y skspoaa] naveden: novi parobroC:; aa «ra vijaka lis-s^ bre^^l br%aj>v: ALICE, LAUtA, MARTHA WAfiHIKaTOK, \ ABGEirri«» A* "V »i«; m in jafiijc fit bode L« sgonj a^-fener •. bn?d« ^r pri- L-^UBUFAjrai.................. Vr * i....................... ... i................ ....................S31.SC ---------------— $21.— ..................t32.2t< .............$S2.% 4ratl2& I* B do SiJv * _ Phelps Bros. & Co., Gen. Agente, .... $60.00, f55.00 in §60.— 2 W ashingtoo Street. VOR N ' " . ;■ ■ "■ ■ •-■ ! ' r ^ v > /V-i- . jt ... - * Splaal Karol May. četrta knjiga. balkanskih soteskah. "jjSa se zgodi jutri, kakor hitro bodem imel dovolj časa." '■Jaa i***™ pa i© rdaj čas, kterega pa jutri ne bodem imel. "9+ o* u« briga. Naprej!" tj&i« zamahne z roko proti potoku. Sedaj pa pride mali hadži Halef aui pokaže, kakor je to njegova navada, tvoj bič in ga vpraša: '■•Iti ai toraj kjaja te vasi f" "Da" e mojega srda! — kajti s tem bičem sem ukrotil še povsem drugačne lopove, kakor si ti." Kjaja ^e bolj čudi. kakor boji. Nekaj časa ogleduje Halefa od nog do glave is potem reče: "Človek, ali si znorel?" "Ne; toda, ako se hočeš seznaniti s'kakim norcem, potem poglej v vodo iat videl bodeš sebe. Le kak norec se namreč zamore predrzniti na Barov način ravnati z mojim efendijem, mosročnim emirom hadži Kara beo Nenajem." "Kedo pa si ti?" "Jmm sem hadži Halef Omar bej, čuvatelj nedožlnih, osvetnik krivice is ptwyftdar vseh kjajev, kakor daleč sije naše solnce." Dobri kjaja tedaj v resnici ne ve, kako naj se zadrži, tak vtis je napravil sanj Halefov govor. Končno se okrene zopet k meni in pravi: "Rfeadi, si li v resnici tako ugleden?" "Morda ne izgledam tako?" vprašam ga strogim glasom, "lagtodaš že kakor kak emir; toda tega moža si tako preganjal, da se j« aiftil." "Team je sam kriv." "tomml" "Ukradel mi je konja in potem sem mu sledil, da mu ga zopet xtviwiiom." "Desetim iz Ismilana naj bi kradel konje?" "Ali morda ne verjameš, kaj pravi moj efendi?" vpraša ga Halef in stopi bližje. Pri tem seže zopet po svojem biču. "Ne, niti malo ne dvomim", odvrne hitro kjaja. "Toda zamore li efendi dokazati, da je konj v resnici njegova last?" "Evo dokaza!" Halef prime pri tem za svoj bič, jaz pa pokažem na Sahafa in rečem: "Vprašaj Sahafa! On dobro ve, da je konj moj." "Kako naj ve; saj te ne pozna, ker si tujec." "Srn me pozna in me je videl na tem konju." "Jeli to Tes?" "Da", odvrne Sahaf. Kjaja se prikloni in reče: "Verjamem; toda efendi vsejedno moraš iti z menoj na dom." "Ket jetnik?" "Ha povsem, temveč le na pol." "Bobre! Ktero polovico pa hočeš aretovati? Kajti druga nima časa iti s teboj, ker mora dalje jezditi." Sedaj me prične začudeno gledati, dočim se prično na bregu zbrani prebivalei iz Kabača glasno smejati. Vsled tega jim jezno zakriči: "Čemu se smejete? Vi ljudje, vi podaniki in sužnji! Ali ne veste, da sem pooblaščenec in zastopnik sultana? Ako ne mirujete, vas dam vse zapreti in temu bode sledila bastonada." Potem okrene proti meni in nadaljuje: "Čemu me osmešiš pred mojimi ljudmi?" "Čemu se pa smešiš pred menoj. Ali ni smešno, ko praviš, da sem le na pol jetniki" "Tvoja nedolžnost je le na polovico izkazana." "Toraj naj ti vse dokažem 1" "Stori to!" "Prav rad! Vidiš to puško in ta nož? Vsakogar, ki bi mi preprečil odpotovati, bodem ustrelil ali pa zaklal. Tn tu je drugi dokaz. Znaš čitati?" "Da." "Torsj čitaj mojo potno listino, na kterej je pečat padišaha." Pri tem mu podam imenovano listino. Ko ugleda pečat sultana Abd nI Hamida, pritisne listino na svoje čelo, usta in prsi ter reče: "Efeadi, prav imaš, ti si nedolžen. Sedaj lahko potuješ." "Dobro, kaj se zgodi z mrtvecem?" "Vrgli ga bodemo v vodo. Naj ga jedo raki, ker je tebe razžaliL" "Tega ne bodete storili. O njegovej smrti morate sporočiti njegovim oorodnikom, tako da bodo prišli semkaj in da ga pokopljejo, kajti na po-itea način mora priti k svojim prednikom. Ako pa slišim, da tega ne storite, petem javim vso zadevo vrhovnemu sodniku v Rumili." "Si li nje?rov prijatelj?" "Kaj vprašaš?" odgovori Halef mesto mene. "Rumili kazi askerije je naS prijatelj in sorodnik. Moja najljubša žena je hči njegove najljubše beat. Gorje vam ako ga ne ubogate!" Halef odide, da dovede Rija. Kjaja se pa skloni in reče: "Aiah naj dodeli najljubši ženi tvojega spremljevalca sto let in tiaoč otrok, vnukov in pravnukov! Storiti hočem vse, kar mi ukažeš." "To tudi pričakujem. Tudi njegovega konja in vse kar ima pri sebi moraš izročiti njegovim sorodnikom." "Vse bodo dobili, efendi." Prepričan sem, da se to ne bode zgodilo, toda za nadaljni razvoj te stvari se ne brigam, kajti vesel sem bil, da zamorem neovirano jezditi dalje ter zajašim takoj svojega konja, kterega sem skoraj na tako sramoten način izgubil. Zažvižgam in konj skoči preko potoka. Ljudje glasno zakriče in se oče mu je neče dati, toda jaz ga bodem prišli!, da to stori. Ali gre sedaj z menoj k Ikbali." "Efendi, je li to istinaf" vpraša sedaj Sahaf. "Da." "Si li govoril z njo!" "Tudi z njeno materjo in očetom." "Kaj ti je rekla in kaj je reki njen oče t" "Ona je rekla "da", toda pek me je hotel prevaritL O tem ti natančneje povem kasneje. Sedaj mi pa pokaži tvojo uro." "Ali aečeš preje malo prigrizniti?" "Hvala, nimam časa, kajti kmalo se moram vrniti." "Potem pojdi z menoj!" Odvede me v manjši oddelek, kjer opazim mizo, ki je v teh krajih redka pojava. Na mizi stoji- njegova umetnost. "Evo je", reče Sahaf, "oglej si uro." Na uri Še ni bilo Številk. Kolesa so izrezljana iz lesa, kar je gotovo »skrajno težavno delo. "Veš li, kje tiči vsa umetnost?" vpraša me Sahaf. "Da", mu odvrnem in pokažem na prostor, kamor morajo priti Vjiml«. T ii T fi 82 Cortlandt Street, New York, N. * Podružnica 6104 ST. CLAIR AVE. IV. E., CLEVELAND, O, Denarje pošiljamo na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vaaa. narna poŠiljatcv po nas poslana pride v stari kra) t h. do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k pošnu hranilnica. Nikdar se fie ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandane* rssof krat čuje od drugih. Posredujemo denarne ulogc ter jih nalagamo v zanesl./e hranilnice aii pose jilnice po 4 in odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obrt** od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. Cenik: knjig, katere se dobe v zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, M CORTLANDT STREET, ISEW VCfcK, IN. Y Ifalno za rojake, Ti. DUŠNA PAŠA (pisal škof raga,) platno, rudeča ob: brožirana 60*. JEZUS IN MARIJA, vezano kost $1.50, fino vezano v $1.20, vezano v platno 40*. i KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, zlata obreza 90*. j NEBEŠKE ISKRICE, vesans 1 i no 50*. OTROŠKA POBOŽNOST, 8N POBOŽNI KRISTJAN, ftae $1. 20. RAJSKI GLASOVI, 40*. SKRBI ZA DUŠO. data eteaw vezena $1.25. SRCE JEZUSOVO, vee. »6*. SV. ROŽNI VENEC, v«. $1.M SV. URA. zlata obreza, ftaa $1.20. VRTEC NEBEŠKI, platno T%4 00kost imit. $1.50. B*~ 75 *, vlono-uanje lagrin, ABECEDNIK NEMŠKI, 25*. AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 50*. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40*. IBLEIWEIS KUHARICA, §*• vezana $1.80- ČETRTO BERILO, 40*. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JS-ZTKA 90*. I EVANGELIJ, vezan 60*. IGRUNDRISS DER BLOVENI-SCHEN 8PRACHB, fim $L25 HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40*, maH »0*. HITRI RAČUNAŠ, 40*. KATEKIZEM, mali 15*, veliki 40*. ! NAVODILO KAKO se po8tane DRŽAVLJAN ZJEDIN. držav, 5*. NAVODILO ZA SPISOV an JE RAZNIH PISEM, vezano $L00. PODUK SLOVENCEM ki e kočejo naseliti u Ameriki, 30*. RVA NEMŠKA VADNICA, 96*. ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI SLOVAR 40*. ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR, 30*. SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežiž-Bartel, fin« veaan $3.00. SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel dno vezan $S.00. SLO VENSKO-ANGLEŠKI slovar SO*. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. SPRETNA KUHARICA, Wfirrrv no 80*. VOŠČILNI LISTI, 20*. ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZA VERE, 50*. ZBIRKA LJUBA VNIH FESRM, 80*. zadavite ur iAxn mm DARINKA, if AT. A ČKNOGOEKA, n*. DETELJICA, življenje trek kranjskih bratov, 80*. DOMAČI ZDRAVNIK PO KNEIPU, 60*. DOMA IN NA TUJEM, 66*. DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI. ki nameravajo potovati v staro domovino z dobnm. * brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednegs izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod nasi®, vom "Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnilta it iat, odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako dt pr cx en dan pred odhodom parnika v New Yerk. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojav pride v New York in na ktero postajo; naš človek, ga pride iskat in vse potrebno ukrene za ; s >c ter ga odpelje na paraik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v N'ew York, n- ^ %-i nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po Številki 4687 Cortlundt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, ne: :: xt angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu nr slikano. To je ze air.o za potujoče rojake, ker dandanes preži na vsth postajah in ulicah po New Vorku obilo slej arn t ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker lev veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas š- 1■%> dajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To jc zelo vair-c t. koristno. Avstrijski denar ELIZABETA, 30*. plat- ENO LETO MED INDIJANCI, 00* ENO URO DOKTOR, iobngxm, 00* ERAZEM PREDJAMSKL IS*. ERI, 20*. EVSTAHIJA, 15* FABIOLA, «0*. GENERAL LAUDON, 00* GEORGE STEPHENSON, wm a* leznie. 40«. GOLOBČEK IN KANARČEK, 16*. GOZDOVNTK 2 zveaka skupaj 70* GOČEVSKI KATEKIZEM, 20*. GRIZELDA, 10* GROF RADECKI. 20* GROF MONTE CHRISTO, tvetovna UČNI KNJIGI knjižica, 2 knjigi fino veeaaa aku- paj$4.50. GROFICA BEBAČICA, 189 aveokov skupaj $6.50. H1LDEGARDA, 20* HEDVIGA, BANDITOVA NEVE- STA, 20* HIRLANDA, 20* IVAN RESNICOLJUB, 20* IZ AN AMI, mala Japonka, 20* IZDAJALCA DOMOVINE, M* IZGUBLJENA SREČA, 30* IZIDOR, pobožni kast, 20* ILET V CARIGRAD, 40* JAMA NAD DOBRUSO. 20* JAROMIL, 20* JURČIČEVI SPISI, 11 aveakov, «- metno vezano, vsak sveaek $DL06. KAKO JE IZGINIL GOED, 00* KAKO POSTANEMO STARI, 00* KAR BOG STORI JE V8E PRAV. 15* KNEZ ČRNI JURIJ, 20* KOSI ZLATE JAGODE, 50* KRVNA OS VET A, 15* LAŽNIVI KLUKEC, 20* MAKS I MILJ AN I., eeear mekikaa- ski, 20* MALA PESMARICA, 30* MALI VITEZA zveski skupaj $2.26. MALI SVEZNALEC, 20* MARIJA, HČI POLKOV A, 10* MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 50* MATI BOŽJA Z BLEDA, 10* nova izdaja. MTKLOVA ZALA, 40* MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, MM MLADI SAMOTAR, 15* kupujemo in prodajamo ^t dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiJ ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti Ček takoj izpiača. nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Iinail iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, a* vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplača me flko si namenjen ieno, otroke, ali pa nike, ter prijatelje v Amtr; ko vzeti, potrebuješ človesa kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljive n» nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi ia»ic-pamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožn;>e .is* ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, poduči mo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Elli* 1sj»dO' služimo jim vedno v najboljfio pomoč« le prezient Imateli ▼ staro domovino komu at» ko pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postreže mof in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako žel) kterj vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov. (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svoje vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel c.'tnovtt ko se domu vrne. ANDREJ AVSTRIJSKI neves. TO*. JUNAKI, ■0*, AVSTRIJSKA EKflPgPICUA. razidejo v strahu. Halef mi sledi peš in zajaši svojega konja na drugem j BARON T1ENK, 09*. bregu potoka. "Efendi,-ali me hočeš obiskati f" vpraša Sahaf. "Da, vodi nas. Vsekako hočem videti tvojega očeta." Mli jezdimo spredaj in nam sledi vse prebivalstvo male vasi, potem, ko je kjaja ost a vil posebno stražo pri mrtvecu. Pri malej Sahovej koči nuqaiimo in odidemo v notranje prostore. KoČa je bila razdeljena v dve ne jedri »k i polovici. V veejej polovici opazim starega moža ležati, kteri nas pozdravi z očmi, ne da bi zamoge! govoriti in gibati. "Oče, to je oni gospod, o kterem sem ti pripovedoval", reže sin. Potem se približam starček n, ga lepo pozdravim in ura podam desnico. Starček se zahvali s prijaznim pogledom. Ležišče je bilo čisto in tudi stari je bil čist, kar je tukaj zelo redka pojava. To me je zelo veslilo in vsled taps ga vprašam: "Razumeš U moj« besede f" Starček prikima s očmi. "Prihajam, da vidim častitljivega očeta dobrega sina in da $2.50. ROKOVNAČI, narodaa igra 40* roarsko Življenje, oo* ruska japonska vojska, f zvezkov 76* SANJSKE BUKVE, wtikm, 66*. SENTLIA, 154 sita, mala TTiniinotaoka, 00* skozi širno indijo, SO* SLOVENSKI ŠAUTVEC, 0 sveaka po 20* SPISJE, 15* SPOMINSKI LISTKI IZ AVOTRU- SKE ZGODOVINE, 06* STANLEY V AFRIKI, 20* STEZOSLEDEC, 20* STO PRIPOVEDK, 20* STOLETNA PRATIKA, 70Š. STRELEC 20* STRIC TOMOVA KOČA. M* SV. GENOVEFA, 20* SV. MOTBURGA, 20* SREČOLOVEC, 20* SVETA NOČ, 16* ŠALJIVI JAKA, z zv Šaljivi SLOVENEC, 76* S PRESTOLA NA MOREŠČB, 00*. ŠTIRI POVESTI, 26* TEGETHOF, slavni admiral, 00* TIMOTEJ IN FTLEMON, 00* TTUNG LING, 20* TISOČ IN ENA NOČ, §1 rakor 00JS6. TRI POVESTI GROFA TOTJ5TOJA 40* _ TRIJE MUŠKETIRJL sveiovna knjiiea broširana $3.00, Aao vo- vsak po M< (iompagme Generale iraosanaiiip Francoska parobrodna družba MgKTNA CBTA 00 HAVRE, PARIZA. ŠVICE. INOMOSTA IN UUBUtSii Poštni parniki oo:! L* Pro.eDce*' na dva vt*aka........ .. ......14,200 ton. 30,000 ao&m*-' 'La Savoie" f , \ ..................12,000 25,000 ■La Lorraine'^ ^ , ......... . ......12,000 2o,00C 'Touraine/r / -----... ....... 10,(XX) . 12,000 •»1* Bretaen -: '1........................... S.OOO t 9,00C ''"a Gasgogne'1^...................... S,000 i 9.00( Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORi corner Pearl Street, Chesebrough Building 3araikl odplajejo od sedaj naprej vedno ob eetHkib ob v*. »SMlodne iz priftanišča 61. \orlh River, ob Mortoo St^ N. Y La Bretagne 29. aprila 1909. *LA LORRAINE >. M> •LA LORRAIN1 I 1004 "LA PROVENCE 1$. junyfc 1000. •LA PRO VENCI 1». aaja lOOf *LA 8AVOIE 17. junija 1000. •LA SAVOIE M wm$* 1» *LA LORRAINE 24. junija 1666. La Bretagne 27. maja 1000 *LA PROVENCE 1. juBja 1806. POSEBNA PLOVTTBA. Lepi parnik na dva vijaka "CHICAGO" odpluje is New York« A m$b irttfia^-1.. 'f s*:.:" »n^^iiv-!' 'r-j - Ltifa* W« KiozminsKi« _ i i i ^nni i ng—i Oeaix^r n Sto, V DELU JE RBftrrKV, 96* VENČEK PRIPOVESTL 00* V GORSKEM ZAKOTJU, 00* VOHUN, 80* VRTOMIROV HMTAJf, BO* V ZARJI MLADOSTI, 00* WTNNETOU, rdtfi paHnas, tri sve*i, fL00. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVH^ 00* ZLATA VAS, 36* ZLATOROG, $L26. ZMAJ IZ BOSNE, «6* Z OGNJEM Dff MEČEM, $BJ0L ŽENINOV A skrivnost, BOp žalost ni vs§ba m. ZEMLJEVID KRANJSKE LE, »aH 10* _ ZEMLJEVID AVSTRO veliki 25*, mafi M* ZEMLJEVID EVROPE. 06*. nah' 10# ZEMLJEVID KJEDINJENIB 9B ŽAV, 26* OPOMBA. NaroČilom j« prilošit denarno vrednost, bodus v fotovini poštni nakaznici aii prftnih kak. Poštnina je pri rmtk teh U všteta. HARMONIKE v« . V . Ij«, kar sam la nor 10 lat lokaj v tent p«ala la aoO^ ▼ aao |ob batata dom«. T popravek tb m kranjske kakor n« droge horao nftka te ratamaia po dal« kalmiia. ■htm hraa nadalinlb apraiaa). X>HM| WENZEL, I0t7 E. 62nd Str. ZA KADILCE! Prodajam cigaretni tobak poštena ■to po sledečIk eeiiAh : Mittelferar kiecner 26 h (drajcener) po 13 eL 1 Henegovin« S4 h. (zipoener) p« <7«a IV-rebne cen« ta prodajalce. Zaloga avrtrij. beams, in ham. labakr A. Logar, 26 E. 119. St., New York. POZOR ROJAKI! Mraac euVi m iMwuhroUWa^i* btonp v.« v oogak,**rokak in bBc ^?aa» po* polnem, edatraaiia. Hjgn Met kor-j« oflasa, bradavica te oarblhta Vta v S dte popolnoma >*»tm