POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE Osrednja knjižnica bi morala biti odprta tudi ob sobotah, občinske knjižnice pa vsaj 15 ur tedensko (stran 7) Meje lovišč v Zgornji Savinjski dolini se ne bodo spreminjale, edino vprašanje je del gojitvenega lovišča Kozorog • kn- ^7 Zadruga mozirje Prazniki so zaukazani tudi zato, da se ustavimo, si vzamemo čas za svoje drage in poklonimo lepo misel ljudem, ki jih srečujemo na naših življenjskih in poslovnih poteh, # JVaj bo praznik vsak dan v letu 2004, ä $ Zgornjesavmjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. ■r',- ,'r V»7 'm Ü rr>s RESTAVRACIJA GAJ MOZIRJE -ijr* Cesta v Loke l, 3330 Mozirje Tej.: 03 839 51 56 Kontaktna oseba: Anica Potočnik Tel. sedež: 03 837 07 33 Faks: 03 837 07 60 Kontaktna oseba: Branka Rosenstein Spoštovani! Leto 2003 se izjemno hitre izteka, bližajo se praznični dnevi, z njimi pa vprašanje kam povabiti svoje najdražje ali kam na novoletni ples. V Dovolite nam, da Vas povabimo na novoletni ples v našo restavracijo. Potrudili se bomo, da boste zaradi dobre glasbe, okusne hrane in pijače resnično zadovoljni: 1. januar 2003 - NOVOl .F.TNl PLES z ansamblom Fantje Dobrovnik Cena rezervacije za novbletni plesje 4.200 sit in vključuje aperitiv ob sprejemu in slavnostni menu. Rezervacije in informacije sprejemamo na telefonski številki 03/839 51 56 03/837 07 33 Kapaciteta: število sedišč znotraj: 180 število sedišč zunaj: 80 Za poročno slavje sprejmemo do 180 oseb VABLJENI! Kolektiv restavracije Gaj| —ffl Za srečo je dostikrat dovolj, da na stvari pogledate z drugačnega zornega kota. Čimveč srečnih trenutkov letu 2004. triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. osrednja J Pa je leto skoraj naokoli. Pred nami je le še najlepši del: božično-novoletni prazniki. Čas, ko se ozremo nazaj, se zamislimo, kako hitro je minilo še eno leto našega življenja, hkrati pa je to tudi čas, ko se z bolj ali manj trdnim optimizmom zazremo v prihodnost. Vedno torej naredimo nekakšno analizo. Na spletni strani Moj uspeh sem izbrskal deset vprašanj, s katerimi si boste pomagali oceniti raven svojega življenja in kako stopiti korak naprej. 1. Česa sem se naučil v tem letu? Pomislite na pozitivne in negativne izkušnje in katerih lekcij so vas naučile. Na katerih področjih ste boljši, kot ste biti preteklo leto? 2. Kaj sem dosegel vtem letu? Napišite seznam vseh zmag, pozitivnih dosežkov in drugih uspehov. Ste uspešno zaključiti študij, nastopili novo službo, dosegli napredek na kakem drugem področju? 3. Kaj bi lahko storil drugače? Zakaj? Če bi bili znova na začetku tega leta, bi ubrali enako smer ali bi jo spremenili? 4. Kaj vse sem dokončal ali prenehal? Zagotovo so stvari, ki ste jih v tem letu uspeli zaključiti in dokončati. Morda pa ste kje odnehali? Zakaj ste odnehali? Je bilo to pametno? 5. Kateri dogodki vtem letu so najbolj zaznamovali moje življenje ? Naštejte vsaj tri pomembne dogodke. So bili pozitivni ali negativni? 6. Kaj sem naredil prav? Na katere stvari sem najbolj ponosen? Katera vaša dejanja so najbolj blagodejno vplivala na vas in vaše življenje? 7. Kajje bila najbolj zabavna stvar, ki ste jo naredili? Kaj paje bilo tisto, kar sploh ni bilo zabavno? Zakaj ste to naredili? Ste storili kaj, za kar vam je bilo žal? 8. Katen izzivi in težave so se pojavile pred vami? Kako ste jih presegali? Pomislite na krize in težke trenutke. Na kakšen način ste se soočili z njimi? 9. Kako sem se kot človek spremenil v primerjavi z lanskim letom? Lahko rečete, da ste boljši človek, kot ste bili v preteklem letu? 10. Za katere stvari in dogodke sem v tem letu najbolj hvaležen? Napišite seznam vsega, kar je pozitivno in blagodejno vplivalo na vas. In še en predlog - napišite seznam vseh stvari v vašem življenju, ki jih ne želite več. Ust vrzite v ogenj. Nato napišete seznam vseh stvari, ki si jih želite v prihodnjem letu. Seznam namestite na vidno mesto. Naj vas opozarja, katere želje želite uresničiti. Želim vam lepe božične praznike, pred novim letom pa se oglasim še enkrat. Tretta stran IZ VSEBINI: (48 Aktualno: Savinjsko-šaleško gospodarstvo dobro pripravljeno na vstop v EU Zadruga Mozirje: Andrej Presečnik novi direktor Ljubno ob Savinji: Otvoritev nove knjižnice. Intervju: Ana Lamut, vodja Knjižnice Mozirje Nov lovski zakon: Zakonsko skrpucalo, ki razdvaja. Gozd je ogledalo čl prafreti: Praznično obložene mize Mali nogomet: Nazarje v polfinalu slovenskega pokala... 39 Na naslovnici: Izvirne jaslice Jožeta Atelška iz Savine pri Ljubnem ob Savinji ISSN 0351-8140, leto XXXV, št. 48,19. december 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Vesna Petkovšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukaio, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih roknpisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Vlzključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje.___________________________________________________________________________________________________________________^ HRANILNO KREDITNE SLUŽBE SO PREMALO SLEDILE ZAKONITOSTIM BANČNEGA POSLOVANJA Za člane Zadruge naj bi ostalo vse po starem Upravni odbor Zveze hranilno kreditnih služb je v začetku tedna na občnem zboru sprejel sklep o združitvi zveze s Slovensko zadružno kmetijsko banko (SZKB), katere lastniki bodo o združitvi razpravljali na ponedeljkovi skupščini. Z združitvijo Zveze HKS in SZKB bo nastala enajsta največja banka v Sloveniji. Z blizu 100 milijardami bilančne vsote, 150 blagajniškimi mesti in 400 zaposlenimi bo nova finančna ustanova imela izjemno razširjeno poslovno mrežo. Ekonomska upravičena združitev je pričakovana tudi zato, ker so ustanovitelji oziroma lastniki zveze in delničarji banke v glavnem iste osebe. Zadruge so več kot 90 odstotne lastnice zveze in tudi 41,5 odstotne lastnice banke. Združitev naj bi potekala tako, da bo banka prevzela vsa sredstva in obveznosti zveze, SZKB pa se bo pridružilo še 100 tisoč kmetov, ki zdaj poslujejo preko Zveze Celotna zadeva naj bi po Andreja Presečnika, vodje komer cialne pri mozirski Zadrugi, ostala zadružna lastnina in s tem v slovenskih rokah tudi v bodoče, vendar opozarja Presečnik, bo o tem . odločal kapital. Vsekakor je na prvem mestu vprašanje, kaj združitev pomeni za kmete, ki svoje finančne račune vodijo preko HKS. praksi pomenilo, da bodo blagajne dosedanje HKS poslovale dvakrat tedensko. Seveda ob predpostavki, da se bo s tem strinjala tudi banka, ki ima specifične zakonitosti razmišljanja in poslovanja. Andrej Presečnik izpostavlja, daje poglavitna težava Zveze HKS, daje v preteklosti premalo sledila trendom finančnega poslovanja, banka pa bo morala temeljito posodobiti poslovanje blagajniških mest. Tako kot vedno, bodo prizadeti predvsem tisti, ki se težje prilagajo, ugotavlja Presečnik, kar pomeni, da gre v prihodnosti pričakovati še dodatno zmanjševanje blagajniških mest... »Prizadevali si bomo, da bi za člane Zadruge ostala blagajniška mesta čim bolj dostopna,« zaključuje Presečnik. Savinjčan Slovenska zadružna kmetijska banka bo morala temeljito posodobiti poslovanje blagajniških mest sedanjih HKS (foto: EMS) Zaradi premajhnega obsega poslovanja naj bi v bližnji prihodnosti ukinili blagajne v Šmartnem ob Dreti in Rečici ob Savinji, v Mozirju, Gornjem Gradu in Ljubnem spremembe niso predvidene, v Lučah in Solčavi pa se bodo zgodile določene prilagoditve, kar naj bi v Naša anketa Kako boste preživeli božično novoletne praznike? Konec leta se približuje z bliskovito naglico. Še kakšen dan, pa bomo odštevali še zadnje minute in sekunde. Marsikdo ob tem dejstvu poreče, da je iztekajoče se leto prehitro minilo. Zdi se, kot da smo mu šele nazdravili, že je tu novo, polno pričakovanja in upanja. Kaj bo komu prineslo naslednje leto, je vsekakor neznanka, vendar polno želja in pričakovanj. Ni pa neznanka, kje bodo najdaljšo noč v letu dočakali nekateri Zgornjesavinjčani. Katarina Herček, Mozirje: Prazniki mi pomenijo zabava in počitek. Božične praznike bom preživela v krogu družine, medtem ko bom silvestrovala s prijatelji. V naslednjem letu si želim, da bi obdržala službo, predvsem pa zdravje. Franja Osterc, Mozirje: To so družinski prazniki, kijih bom preživela s hčerko v družinskem krogu. V novem letu pa želim predvsem zdravje in mir po svetu. Stanko Žagar, Loke: Tudi domaje lepo, zato bom božično novoletne praznike preživel v krogu domačih. V prihajajočem letu pa želim predvsem boljši standard in več poštenja med ljudmi. Mitja Breznik, Trnavče: Božič bom preživel z domačimi, silvestrovali pa bomo s kolegi, vendar še ne vem kje. Moja želja v naslednjem letu je, da bi dokončal šolanje. Leopold Brglez, Radmirje: Božič bom preživel v krogu domačih, saj je to že po tradiciji čas, ko se posvečamo predvsem družini. Novo leto bom dočakal s prijatelji, nekje na prostem. V prihajajočem letu želim predvsem zdravje in uspešnost v službi. Simona Vjestič, Mozirje: Božič bom preživela doma, silvestrovala pa bom najverjetneje na mozirskem trgu. V naslednjem letu želim predvsem zdravje, več denarja, več dopusta... Jože Zlatinšek, Mozirje: Božič je velik družinski praznik, zato ga bom preživel v krogu svojih domačih. Silvestrovali bomo doma ali pa se bomo odpravili na trg. V prihajajočem letu želim predvsem zdravje in mir v svetu. Mojca Grofelnik, Nove Loke: Božičjezame najlepši praznik, preživeli ga bomo doma v krogu domačih. Novo leto pa bom dočakala v krogu otrok. V novem letu si želim predvsem zdravje, saj se mi zdi, da vse drugo že imamo. Pripravila: Marija Sukalo, fotografije: Franjo Atelšek SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA VELENJE Gospodarstvo dobro pripravljeno na vstop v EU Aktivnosti, ki sojih v letu 2003 izvajali gospodarski subjekti, povezani v območno zbornico s sedežem v Velenju, so bile po mnenju uglednih gospodarstvenikov s tega območja prizadevanje za prispevek k usmerjanju in izboljševanju gospodarskih tokov, sposobnosti za vključevanje na zahtevnejše trge ter partnersko gospodarstvo ob odpirajoči se Evropski uniji. Kot je dejal podjetnik Heri Remic iz Dobletine, so bile izvedene aktivnosti še posebej koristne za mala in srednja podjetja. Zadnje letošnje seje upravnega odbora savinjsko-šaleške gospodarske zbornice seje udeležil tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) mag. Jožko Čuk. Po njegovem mnenju so tukajšnja podjetja že zelo dobro pripravljena na vstop v Evropsko unijo, najmočnejši pa so vanjo tako rekoč že vključeni. Člani upravnega odbora so s konkretnimi primeri iz svojih delovnih sredin predstavili izkušnje in dileme, ki se nanašajo na proizvodnjo, prodajo, kadre in predvsem na pripravljenost na vključitev v skupni evropski trg. Stanje gospodarstva v regiji Sa-Ša je velenjski župan Srečko Meh kljub težavam v nekaterih delovnih sredinah (Elektronika, M club) ocenil kot dobro, delo zbornice pa kot nepogrešljivo in zelo dobrodošlo za razvoj ter povezovanje. Meh je tudi mnenja, da je povezovanje v samostojno regijo, kar se je v praksi že dokazalo, nujno potrebno, saj bo razdelitev Slovenije na regije pomenila večjo ali manjšo gospodarsko, kulturno in politično (so)odvisnost. Ob novi ptu- jski in koroški regiji Meh vidi tudi savinjsko-šaleško regijo, ki po njegovem prepričanju ne bo umetna tvorba. Kaže, je še dejal velenjski župan, daje povezanost gospodarstva in lokalne uprave z gospodarsko zbornico za novo nastajajočo in v praktičnem pomenu že delujočo regijsko skupnost velika prednost in priložnost. V nadaljevanju srečanja je upravni odbor sprejel program dela za leto 2004. V razpravi je bilo govora tudi o perečih problemih v konfekcijski proizvodnji in stečaju Elektronike Velenje (o tem se nameravajo že kmalu podrobneje seznaniti). Gospodarska zbornica želi vplivati na ugoden razplet stečajnega postopka in ponovno zaposlitev večine sedanjih delavcev Elektronike, ki so vtem času »na cesti«. Predsednica in direktorica območne gospodarske zbornice Marija Vrtačnik in Alenka Avberšek sta ob zaključku seje nazdravili vsem prisotnim članom in gostom z željo, da bi tudi v prihodnjem, gospodarsko nedvomno odločilnem letu 2004 sodelovali tako dobro kot letos. Jože Miklavc Po mnenju predsednika GZS mag. Jožka Čuka lahko savinjsko-šaleško gospodarstvo z optimizmom pričakuje vstop v EU (foto: Jože Miklavc) BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Hišni kino za Vojka Vončino Ob zaključku leta so se v nazorski tovarni BSH Hišni aparati s primerno pozornostjo deloma oddolžili ljudem, ki so svoja najproduktivnejša leta ustvarjanja podarili podjetju, ki je tudi letos med najboljšimi podjetji koncerna Bosch Siemens Hausgeraete. Upokojence so sprejeli pretekli petek in jim kot že vrsto let do sedaj pokazali, da niso pozabljeni. Popeljali so jih skozi prostore tovarne, druženje pa so nadaljevali v jedilnici, kjer jim je spregovoril direktor Matjaž Lenassi. V BSH Hišnih aparatih so zaposlenim za koristne predloge podelili številne praktične nagrade (foto: Marija Sukalo) Prav tako so sredi decembra podelili nagrade delavcem, ki so v drugi polovici leta podali največ koristnih predlogov za izboljšanje proizvodnje oziroma zmanjševanje stroškov po metodi dvajsetih ključev. Med 715 podanimi predlogi je bilo 499 uporabnih, ki jih je podalo 126 avtorjev in so firmi prinesli 25,8 milijonov tolarjev koristi. Pri podajanju predlogov so po besedah Antona Ploštajnerja sodelovali vsi zaposleni, ne glede na to, ali delajo v proizvodnji ali so med vodilnimi. Med dobitniki praktičnih nagrad so Jani Berložnik za spremembo dobavitelja za čistilo za steklo, kije s svojim predlogom prihranil podjetju 270 tisoč tolarjev, Franjo Ermenc in Janez Bogdan za navijanje statorja MK 5 -1.500.000 SIT prihranka, Jaka Golob za delovno knjigo v programu excel -300 tisoč SIT prihranka, Marjan Atelšek za zračno rešetko brizgati iz PPU-ja (240 tisoč tolarjev), Jožica Pečnik za izdelavo priprave za nosilno plastiko (260tisoč SIT) in Damjan Turk za zbiranje deževnice za hladilni sistem v oddelku plastike (300 tisoč tolarjev prihranka). Predlagatelji z največ koristnimi predlogi so Štefka Gregorc, Franjo Ermenc, Brane Zavolovšek, Renato Janžovnik in Janez Anžin. Zžrebom so razdeliliše pet praktičnih nagrad tistim delavcem, ki so podali vsaj tri koristne predloge. Med tistimi predlagatelji, ki so podali največ predlogov, so izžrebali hišni kino, ki gaje dobil Vojko Vončina. Marija Sukalo Mirne božične praznike ter vse depo vprihajajočem letu želimo člani Turističnega društva ‘Rečica ob Savinji Zahvaljujemo se vsem, Ig. so tudi v minulem letu razumeli in podprli naša prizadevanja. TURISTIČNO DRUŠTVO Rečica ob Savinji VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Primerna poraba na prebivalca v letu 2004 90.159 tolarjev Vlada RS je na redni seji minuli teden sprejela izračun primerne porabe občin in zneskov finančne izravnave občin za leti 2004 in 2005 ter zadolžila Ministrstvo za finance, da z njim seznani župane občin. Izračun primerne porabe občin in zneskov finančne izravnave je pripravljen skladno z določbami zakona o financiranju občin. Pri izračunu za leto 2004 je upoštevan znesek primerne porabe na prebivalca v višini 90.159 tolarjev, ki je opredeljen tudi v predlogu zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005. Ocena lastnih prihodkov občin iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2004 še ni pripravljena skladno z določbami zakona o graditvi objektov. Za pokrivanje primerne porabe občin so tako izračunani zneski finančne izravnave za vse tiste občine, pri katerih ocena lastnih prihodkov ne dosega višine primerne porabe. Skupna finančna izravnava za vse občine je izračunana v višini 38.733 milijonov tolarjev. V predlogu sprememb državnega proračuna za leto 2004 so sredstva opredeljena v nekoliko večjem obsegu. Razlika v višini 219,9 milijonov tolarjev je namenjena za nakazilo finančne izravnave občinam po dokončnem izračunu za leto 2003 oziroma za pokritje primanjkljaja, ki bo ugotovljen v septembru 2004, če bodo lastni prihodki občin realizirani v nižjem obsegu kot so ocenjeni. Pripravljen je tudi indikativni izračun primerne porabe občin in zneskov finančne izravnave za leto 2005, pri katerem je upoštevan znesek primerne porabe na prebivalca v višini 93.946 tolarjev, kije predlagan v predlogu zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005. Skupna finančna izravnava za vse občine je izračunana v višini 41,271,9 milijonov tolarjev. Pri izračunu finančne izravnave za leto 2005 vse vrste lastnih prihodkov občin niso ocenjene v ob- segu, kot se pričakuje realizacija za to proračunsko leto, ker se bodo določeni prihodki uvajali na novih osnovah ali pa bo sistemska zakonodaja še spremenjena. Tako tudi za leto 2005 ocena lastnih prihodkov občin iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča še ni pripravljena skladno z določbami zakona o graditvi objektov. Te podatke naj bi občine zagotovile v letu 2004 z uveljavitvijo novih odlokov o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Ker bodo pri tem v občinah pripravljene nove evidence za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, bodo s tem dane tudi osnove za pripravo nove ocene lastnih prihodkov občin iz tega naslova. Pri ponovnem izračunu zneskov finančne izravnave za leto 2005 bo ocena lastnih prihodkov občin popravljena tudi ob upoštevanju sprememb sistemske zakonodaje na področju dohodnine. V pripravi je nov zakon o dohodnini, za katerega pa se še ne ve, kakšni bodo dejanski finančni učinki zmanjšanja dohodnine po posameznih občinah. V predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2005 so za finančno izravnavo občinam zagotovljena ustrezna sredstva, ki pa niso v celoti razporejena. Nerazporejena sredstva so rezervirana za pokrivanje obveznosti iz naslova finančne izravnave občinam zaradi vsebinsko spremenjenega pristopa pri plačevanju dohodnine, ki naj bi bil uveden z novim zakonom o dohodnini, na podlagi katerega se bo ocena lastnih prihodkov občin iz tega naslova zmanjšala. Franci Kotnik "OBČINSKI SVET LUČE Proračun za 2004 pred sprejetjem Svetniki so na seji minulo sredo opravili prvo obravnavo predloga odloka o proračunu občine Luče za prihodnje leto. Po besedah župana Cirila Rosca so proračunska sredstva dobro razporejena, saj svetniki niso imeli prehudih pripomb, tako da gre pričakovati, da bo proračunski dokument dokončno sprejet na januarski seji. Pomemben podatek je, da je v sodi tudi razširitev pokopališča. 251,6 milijonov težkemu proračunu kar okoli 100 milijonov tolarjev namenjenih investicijam. Med drugim naj bi se prihodnje leto opravila celotna rekonstrukcija infrastrukture v Spodnji vasi, razsvetljava do Boltinovega travnika, obnova vodovoda in cestišča Farovški log, v načrtuje tudi izgradnja novega Logarskega mostu. Vsekakor nameravajo Lučani zajeti v prostorske plane čim več zadev, predvsem na cestni infrastrukturi, med prednostne naloge pa zagotovo Med drugim so svetniki obravnavali tudi ekonomsko ceno vrtca in se odločili za maksimalno povišanje. Tako bo poslej potrebno odšteti za polno ekonomsko ceno vrtca 56.081 tolarjev, od tega bodo starši otrok prispevali v povprečju nekaj manj kot 20 odstotkov, razlika pa gre v breme občinskega proračuna. Kljub povišanju, pravi župan Rose, bo cena vrtca v Lučah, v primerjavi z ostalimi občinami v Zgornji Savinjski dolini, še vedno najnižja. Savinjčan OBČINSKI SVET MOZIRJE Prvo branje proračuna za 2004 Na redni osmi seji so se 10. decembra sestali mozirski občinski svetniki. Sprejeli so odlok o rebalansu občinskega proračuna za leto 2003, obravnavali pa so tudi osnutek za prihodnje leto. Pri obravnavanju rebalansa gre zgolj za ugotovitevdejanskega stanja in uskladitev odhodkov s prihodki. Na slednje pa ni mogoče kaj dosti vplivati, zato se rebalansi praviloma sprejemajo brez daljših razprav. Potrebne pa so pri sprejemanjih in razporeditvah proračunskih sredstev za naslednja obdobja. Občinska uprava je pripravila osnutek proračuna za naslednji dve leti. Osnutek so obravnavali pristojni odbori, ki so podajali svoje predloge in videnja. Seveda je nemogoče ustreči vsem željam in potrebam občanov. Želja je bilo tako za dobrih dvesto milijonov več, kakor pa je dejanskih sredstev. Slednja bodo v letu 2004 predvidoma znašala dobrih 975 milijonov tolarjev. Po daljši razpravi so svetniki osnutek proračuna sprejeli, hkrati pa naložili občinski upravi in županu, da do naslednje seje pripravijo dodatne obrazložitve in prerazporeditve. Svetniki so obravnavali in potrdili tudi smernice vrednotenja športnih programov, ki bodo pogojevale letni športni program. Ob koncu seje so nekateri svetniki predlagali zvišanje odstotka za financiranje političnih strank. Svoj predlog so utemeljevali z dejslvom, da se na seje zaradi pomanjkanja sredstev težje pripravljajo. Njihov predlog je bil, da se odstotek dvigne iz 0,3 na 0,4 ali 0,5 odstotka primerne porabe. Predlog pa na glasovanju ni dobil večinske podpore. Benjamin Kanjir PE VELENJE - POTREBUJETE GOTOVINO Gotovina na podlagi zastavitve vaše nepremičnine, vrednostnih papirjev, zlata ali avta, kateri ostane v vaši lasti. REALIZACIJA TAKOJ! 041/410-400 HOTEL PLESNIK LOGARSKA DOLINA Poslovno uspešno leto 2003 Ob srečanju s poslovnimi partnerji v Hotelu Plesnik v Logarski dolini prejšnji konec tedna se je ponudila tudi priložnost za kratek razgovor z direktorjem hotela Francijem Plesnikom o uspešnosti letošnjega poslovnega leta. Ocenil je, da je bilo leto 2003 pričakovano boljše od prejšnjih, saj je dolgoletno vlaganje v blagovno znamko Hotel Plesnik, trdo delo in odpiranje meja začelo dajati prave rezultate. »S sezono 2003 smo zelo zadovoljni, saj ponovno beležimo rast prometa oziroma obiska gostov našega hotela za približno 20 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Bistveno višje je predvsem število poslovnih dogodkov, kot so seminarji in poslovna srečanja slovenskih ter tujih podjetij. Menimo, da k uspešnosti prispeva predvsem korekten pristop pri pripravi in izvedbi teh dogodkovter kompleksna ponudba: prostori, tehnična oprema, gostinske storitve in organizacija dodatnega programa, kar pomeni športno-zabavne aktivnosti, kulturni program, družabne večere in podobno,« je povedal Franci Plesnik. Vodja marketinga in prodaje storitev Marjana Cvetko je pripravila nekaj zanimivih podatkov, ki potrjujejo direktorjevo izjavo. Število gostov v hotelu Plesnik v Logarski dolini je bilo v letu 2003 za petino večje kot lani, kar pomeni tudi napredek tudi za celoten turizem na Solčavskem. V hotelu so skozi leto poleg skrbi za goste ob dnevnih in penzionskih (paketnih) storitvah organizirali tudi niz prireditev: Valentinov vikend, vikend ob dnevu žena, pustovanje, velikonočni prazniki z družabnim programom, prvomajski prazniki z RTC GOLTE Danes uradna otvoritev smučarske sezone Danes na Golteh uradno začenjajo z letošnjo smučarsko sezono. V zadnjih tednih so opravili vsa potrebna investicijska in vzdrževalna dela, vključno z montažo nove trisedežnice, ki predstavlja največjo posodobitev centra na Mozirski planini. Za vse naprave, tudi za gondolsko žičnico, so pravočasno pridobili vsa potrebna dovoljenja, predprodajo smučarskih vozovnic pa so sklenili v ponedeljek. Relativno visoke temperature, nad katerimi so negodovali večinoma vsi slovenski žičničarji, so prišle še kako prav strokovnim delavcem velenjskega Premogovnika in njegove hčerinske firme HTZ, ki so uspeli realizirati vse naložbene načrte. Takoj ob resnejši ohladitvi pred dobrim tednom dni so preizkusili vseh osem snežnih topov in najprej zasnežili progo Blatnik. Danes naj bi Golte obiskala kar trojica ministrov: Jakob Presečnik, minister za promet, Janez Kopač, minister za okolje in prostor, ter Zdenka Kovač, ministrica za regionalni razvoj. KF m - '________ ; ______________J Franci Plesnik: “Naša poslovna strategija je, da pridobimo čim več stalnih gostov." (foto: Jože Miklavc) ERA VELENJE Odslej tudi na Polzeli V petek so na Bregu pri Polzeli, neposredno ob tovarni nogavic Polzela, odprli novo Erino prodajalno tipa bližnje oskrbe z bogato ponudbo predvsem svežega programa. Prodajalna na 400 m2 sodobno urejenih prodajnih in skladiščnih površin ponuja preko 10 tisoč različnih izdelkov po konkurenčnih cenah. Kot v vseh Erinih prodajalnah bodo kupce tudi na Polzeli dnevno čakale številne ugodnosti in akcijske ponudbe in, karje najpomembnejše, prijazni in ustrežljivi prodajalci. Tovrstne Erine prodajalne predstavljajo pomemben člen v njeni verigi, saj zahtevajo še več prilagajanja potrebam, željam in življenjskim navadam krajanov kot večji nakupovalni centri. Ob otvoritvi so za zabavni program poskrbele Vesele Štajerke, vrtelo se je kolo sreče z nagradami, cel december pa bo na blagajnah 'nove prodajalne zvonil zvonček sreče in naključnim kupcem prinašal lepa presenečenja. KF družabnim in športno-zabavnim programom, Prvomajski koncert s Terezo Kesovijo in Ragusa klapo iz Dubrovnika, program aktivnih počitnic od junija do oktobra, srečanje poslovnih partnerjev v začetku decembra, pripravljajo pa še božične praznike v Hotelu Plesnik in novoletno praznovanje s tradicionalnim »belim« koncertom na snegu 30. decembra s Heleno Blagne in drugimi izvajalci. »Naša poslovna strategija je,« je dejal Franci Plesnik, »da pridobimo čimveč stalnih gostov. To pomeni, da se obiskovalci Logarske doline in našega hotela pogosto vračajo. Zato z našimi gosti vzpostavljamo zelo oseben in prijateljski odnos ter se trudimo, da ustrežemo vsem njihovim željam in potrebam.« Šesto srečanje poslovnih partnerjev hotela Plesnik predstavlja neke vrste zahvalo za prijetno in uspešno sodelovanje. »To so naši poslovni partnerji, s katerimi sodelujemo skozi vse leto. Letos smo imeli goste iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Poljske, Češke, Švedske, Avstralije, Švice in Nizozemske,«je še dodal Plesnik, ki nam je tudi zaupal, daje večina njihovih kapacitet za nepozabno silvestrovanje in novoletno zabavo že prodana, nekaj mest pa je do nadaljnjega še vendarle prostih. Jože Miklavc ZADRUGA MOZIRJE Andrej Presečnik novi direktor Na torkovi seji upravnega odbora Zadruge Mozirje so predstavniki lastnikov razrešili dosedanjega ■H dolgoletnega direktor-H ja Antona Vrhovnika, ^ na njegovo mesto pa ” imenovali dosedanjega vodjo komerciale Andrej Presečnik AndreJa Presečnika. Kot nam je povedal predsednik upravnega odbora Rafko Kerznar, je Vrhovnik prosil za razrešitev zaradi zdravstvenih razlogov, še naprej pa bo ostal v zadrugi kot pomočnik direktorja. Savinjčan OTVORITEV NOVE KNJIŽNICE NA LJUBNEM Nikoli ne pozabite na knjige! Otvoritev nove, prostornejše ter modernejše knjižnice na Ljubnem ob Savinji, ki je bralcem na voljo od četrtka, 11. decembra dalje, je zadnje dejanje v nizu otvoritev v letu, ki ga je Anka Rakun, ljubenska županja, poimenovala leto kulture. Ljubenska županja Anka Rakun je upravičeno ponosna na novo kulturno pridobitev občine (foto: Franjo Atelšek) Svečana prireditev ob otvoritvi nove knjižnice, ki se nahaja na približno 90 m2 ter ima pravljični kotiček, čitalniški prostor in možnost brezplačne uporabe dveh internetnih mest, je bila prejšnjo sredo v avli Osnovne šole Ljubno in že s svojo številno prisotnostjo so domačini pokazali, da se je tudi njim končno izpolnila želja po večji in kvalitetnejši ponudbi knjižnega gradiva bližje svojim domovom. Kot je v svojem nagovoru prisotne spomnila Ana Lamut, vodja mozirske knjižnice, je letos minilo že 26 let, odkar so se prvič odprla vrata ljubenske knjižnice v prostorih kmetijske zadruge z nekaj sto knjižnimi enotami in na približno 16 m2. Prva knjižničarka je bila Mana Mermal, sledile so ji še Liza Lik, Maja Štiglic, Marica Žveglič in kot zadnja Milena Ermenc. Lamutova je krajanom Ljubnega še zaželela, da bi domačo knjižnico pogosto obiskali ter za branje navdušili še svoje prijatelje ter znance. Navzoče je nagovorila tudi Anka Rakun in svojim krajanom z veseljem predala »posebno darilo«, kot je poimenovala novo knjižnico ter izrazila željo, da bi se v teh prostorih večkrat srečevali s pomembnimi osebnostmi ter izvajali predstavitve knjig. Svečano otvoritev knjižnice je opravila Mana Mermal, kije izrazila veliko veselje nad posluhom občine in šolskega kolektiva, daje knjižnica prišla do tako lepega prostora, ter vse prisotne pozvala, naj nikoli ne pozabijo na knjige. Kulturni program so pripravili otroci prvega razreda devetletke na OŠ Ljubno, ki so prisrčno zaigrali igrico Mojca Pokrac-ulja, s pevskim nastopom pa sta se predstavila tenorist Franci Pečnikter solistka Darja Premožnik, na klavirjuju je spremljala Katja Grudnik. Tatiana Golob DOM STAREJŠIH OBČANOV GORNJI GRAD Predpraznični koncert »Nocoj je bil po dolgem času en lep večer,« so bile besede zahvale enega od oskrbovancev gornjegrajskega doma starejših občanov ob koncu kulturnega programa, ki so ga v domu izvedli člani Kulturnega društva iz Ljubnega. Ob zapetih pesmih ljubenskega noneta Lipca, nežnih zvokih citer dvojčic Mojce in Mire, plesu ob zvokih frajtonarice in kitare seje marsikomu od prisotnih orosilo oko, spomini so zbežali v mladostna leta, ko so še na takšen način preživljali prosti čas in dolge zimske večere. Da je slovenska pesem v srcih starejših še vedno živa, je dokazala oskrbovanka doma, kije z mladimi ljubenskimi pevkami ubrano zapela. Ob vseh na koncu izrečenih novoletnih čestitkah in željah je bilo največ spoznanje, kako lahko tudi z malenkostjo, kot je lepo zapeta slovenska pesem, ljudje osrečujejo drug drugega. Franjo Atelšek Ana Lamut (foto: Franjo Atelšek) V Zgornji Savinjski dolini je knjižnjica prisotna že trideset let. V tem času se je iz majhnega, 30m2 velikega prostora razvila v med ljudmi nepogrešljivo ustanovo, zakladnico pisane besede ter hkrati moderen informacijski center. V letu 2001 pa je stopil v veljavo tudi nov Zakon o knjižničarstvu, ki je za knjižničarje kot tudi za uporabnike knjižnic prinesel precej novosti. O dosedanjem delu Knjižnice Mozirje ter o spremembah, ki jih novi zakon prinaša, smo se pogovarjali z Ano Lamut, že od vsega začetka vodjo mozirske knjižnice. - Letošnje leto je jubilejno leto za vašo ustanovo, In sicer mineva že trideseto leto delovanja knjižnice. Ves ta čas, pri razvijanju knjižničarske dejavnosti, ste bili prisotni tudi vi. Je bila ta pot naporna? Resje, od prvih korakov mozirske knjižnice sem prisotna. Da je bilo delo naporno, bi težko rekla. Seveda je bilo mnogo lepih trenutkov, nekaj tudi malo manj prijetnih, a do tega prihaja vsepovsod. Srečo imam, da sem si izbrala poklic, ki ga še danes zelo rada opravljam in vveliko zadovoljstvo mi je, da sem vsa ta leta spremljala razvoj knjižničarstva v naši dolini, kajti, bilo je kar precej narejenega. Če se spominjam čisto prvega začetka, 1 .junija 1973je bil moj prvi delovni dan. Takrat še pod okriljem Kulturne skupnosti Mozirje, na 30m2, v pritličju kulturnega doma. V tem prostoru je bila že prej knjižnica, delovala je v okviru Prosvetnega drušlva. Začetni fond knjig je bil prav iz te knjižnice, okoli 800 enot. Prvi član knjižnice seje vpisal 5. POGOVOR Z ANO LAMUT, VODJO KNJIŽNICE MOZIRJE Knjižnica je danes informacijski center novembra 1973. To leto smo zaključili s 30 novimi člani, ki so si izposodili 539 knjig, knjižna zaloga pa je obsegala 1400 enot. Takšna je bila začetna statistika opravljenega dela. Danes pa nas letno obišče približno nekaj manj kot 40.000 uporabnikov, ki si izposodijo nekaj čez 90.000 knjižničnih enot. Kasneje seje knjižnica priključila Zvezi kulturnih organizacij Mozirje in vtem času je doživela dve selitvi, zidavo prizidka ter adaptacijo prostora. To je na lokaciji, kjer knjižnica gostuje še danes. Delaje bilo vsa ta leta res veliko. Na vso srečo pa je bila tedanje politično in družbeno okolje razvoju knjižničarstva res naklonjeno, tako pri nakupu knjižničnega gradiva, kot tudi ureditvi prostorov. Tudi vodstvo pri takratni Kulturni skupnosti in kasneje ZKO-ju je bilo vseskozi naklonjeno razvoju knjižničarstva. V tistih časih je bila mozirska knjižnica ena izmed lepših v naši širši okolici in nekaj časa celo testna knjižnica pri Matični službi NUK za uvedbo novih obrazcev, ki so se uporabljali pri izposoji. Tudi velikost prostorov je takrat še ustrezala. Danes pa seje potreba tako povečala, da je postala pretesna in načrtujemo prizidek. Tudi na občini so seznanjeni, da je širitev knjižnice nujnost. - V treh desetletjih se je zagotovo spremenila tudi zahtevnost bralcev. Kakšne so zahteve modernega uporabnika knjižnice ter ali jih je v tem, za kulturo kritičnem času, mogoče sproti zadovoljevati? Zahtevnost naših uporabnikov seje seveda spremenila. Včasih seje največ izposojala lažja literatura. Mlajši bralci so segali predvsem po domačem branju ter bralni znački, medtem ko študentje skoraj niso našli potrebne literature zase. Danes je to drugače. Naši uporabniki iščejo nešteto informacij vseh vrst. Zelo dosti se uporablja računalnik in internet. Zelo pogosto brskamo po IUS INFO, to je register pravnih predpisov in EBSCO HOSTU - bazi strokovnih revij in člankov. Pogovarjamo pa se še o možnosti dostopa do baze podatkov Gospodarske zbornice, kjer so objavljeni predpisi Evropske unije, standardi in razne smernice, kar bo zelo zanimivo za man-agerje in študente. Veliko je tudi iskanj raznih informacij po telefonu ter podaljševanj že izposojenega gradiva in rezervacij gradiva. Vsi, ki imajo doma računalnik, si lahko že sedaj podaljšajo ali rezervirajo gradivo iz baze knjižnice. V naslednjem letu bo možno gradivo podaljšati tudi preko posebne avtomatske telefonske številke, ki bo namenjena samo temu. Tako ne bo slabe volje, kerje včasih težko dobiti telefonsko zvezo z nami zaradi preobremenjenosti na komunikacijah. Na žalost pa imamo premalo računalniških mest v knjižnici za uporabnike inje včasih med njimi kar nejevolja, ker ne pridejo na vrsto. Morali pa bi imeti E točko, javno dostopno točko do svetovnega spleta. Torej nas čaka v naslednjem letu nujen nakup vsaj še enega računalnika. - Pomembna novost, ki zadeva vašo dejavnost, je tudi prilagajanje novemu Zakonu o knjižničarstvu, letos pa je bilo sprejetih še nekaj podzakonskih aktov, ki v delo knjižnic vnašajo kar nekaj sprememb... Pred dvema letoma sprejet Zakon o knjižničarstvu prinaša kar nekaj novosti, predvsem o organiziranosti knjižnice, knjižnica mora biti samostojna pravna oseba, zanimivo, da knjižnica Mozirje do danes še ni bila nikoli samostojna, o financiranju ter o nadzoru knjižnične dejavnosti. Lansko leto je bil sprejet še Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo. To je krovni zakon o kulturi. Letos pa je bila sprejeta še Uredba o osnovnih storitvah knjižnic in Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. To sta podzakonska akta. Prinesla sta kar veliko sprememb v naše poslovanje, predvsem kar se tiče brezplačnih storitev za uporabnike ter obratovalnega časa knjižnic, tako osrednje kot tudi njenih enot. Novost za osrednjo knjižnico je ta, da bi morala biti odprta tudi ob sobotah 5 ur. Občinske knjižnice pa bi moraleza bralceobratovati najmanj 15 urtedensko, razen knjižnice tistih občin, ki imajo manj kot 2000 prebivalcev. Za njih uredba določa komaj 4 ure tedensko. Vse to pa je povezano z zaposlenostjo v osrednji knjižnici. Ker bodo odslej naprej tudi občinske knjižnice, kot sem že povedala, poslovale z računalniško podprto izposojo vsistemu COBISS, botodelo vodil strokovni delavec z obveznim strokovnim izpitom in opravljenim tečajem COBISS/IZPOSOJA, zato delo ne bo več ljubiteljsko, kot do sedaj. Da pa bi zadostili tem zahtevam, je v knjižnici premajhna zaposlenost, saj dosegamo le 65% normativzapos-lenosti. Sicer pa bodo zadnje besede izrekli župani posameznih občin, kose bodo odločali glede financiranja knjižničarske dejavnosti. Je pa res, da občine zavezuje Zakon o knjižničarstvu in tudi vsi prej našteti podzakonski akti. Rada bi poudarila še to, da Uredba o osnovnih storitvah knjižnice uvaja brezplačno članarino otrok in mladih do 18. leta starosti. In v knjižnici je uvedena članska izkaznica, ne družinska ali celo sosedska. Zato naj bi bil vsak, ki rabi usluge knjižnice, član knjižnice in ni važno ali je to osrednja knjižnica ali njene enote. Vpiše se le enkrat, letna članarina se poravna le v eni knjižnici in tudi izkaznica je le ena za posameznega člana. Na podlagi tega pa si lahko vsak član gradivo izposoja tako v osrednji knjižnjici kot tudi v njenih enotah. -V letošnjem letu ste prenovili več vaših izposojevalnic po dolini. V tem mesecu vas čaka še otvoritev prenovljene knjižnice v Lučah. Resje, letos bomo prenovili kar tri enote osrednje knjižnice. Te knjižnice danes imenujemo občinske knjižnice. In delujejo prav v vseh občinskih središčih naše doline. Vjuniju je bila odprta v Gornjem Gradu, na približno 70m2, s približno 4000 enotami knjižničnega gradiva. Lepa, svetla knjižnica z novo opremo. Zelo podobna ji je knjižnica na Ljubnem, ki smo jo odprli v preteklem tednu. Konec leta pa nas čaka še en takšen slavnosten dogodek, v Lučah. Nahaja se v pritličju stanovanjskega bloka, čisto v centru kraja. Bo nekoliko manjša od prejšnjih dveh, a tudi zelo prijetno opremljena. V vseh teh knjižnicah bo vzačetku prihodnjega leta pričela delovati računalniško vodena izposoja ter dostop do svetovnega spleta na posebnih računalnikih, namenjenih izključno uporabnikom. Tudi v knjižnici Nazarje, ki smo jo prenovili že pred dvema letoma. Tako bo uporabnik vedno lahko dobil pravo informacijo, kje se gradivo iz naših knjižnic nahaja. Naj poudarim še to, da imajo vse knjižnice, razen v Nazarjah in Solčavi, možen dostop invalidom, ker se nahajajo v pritličju zgradb. Tudi pri nakupu gradiva bo v naslednjih letih prednosten nakup gradiva prilagojenega slepim in slabovidnim ljudem. Torej knjigam, tiskanim s posebno velikimi črkami ali posnetim na avdio kasetah in kompaktnih ploščah. Letošnje leto je res praznično leto za zgornje-savinjsko knjižničarstvo. In to ravno v letu, ko praznujemo 30 let delovanja. Vsi smo lahko hvaležni županom občin, da so prisluhnili novemu zakonu o knjižničarstvu ter potrebam svojih krajanov, ki potrebujejo in si želijo nove in moderne knjižnice. Tatiana Golob Vsi, ki imajo doma računalnik, si lahko že sedaj podaljšajo ali rezervirajo gradivo iz baze knjižnice. V naslednjem letu bo možno gradivo podaljšati tudi preko posebne avtomatske telefonske številke, ki bo namenjena samo temu. Tako ne bo slabe volje, ker je včasih težko dobiti telefonsko zvezo z nami zaradi preobremenjenosti na komunikacijah. BO OBLAST PRI SPREJEMANJU LOVSKEGA ZAKONA ZAOBŠLA TAKO INTERESE LOVCEV KOT LASTNIKOV ZEMLJIŠČ? Zakonsko skrpucalo, ki razdvaja Slovenska politična elita je poslala v parlamentarno proceduro predlog novega zakona o divjadi in lovstvu brez blagoslova pristojnega kmetijskega ministrstva, ki je v duhu koalicijskega dogovora pripravljalo svojo verzijo, v kateri so želeli upoštevati različne poglede na obravnavano problematiko. Jasno je, da obstaja močan interes, da se zakon sprejme po hitrem postopku, brez podpore javnega interesa, čeprav se besedilo večkrat sklicuje prav nanj. Tudi v vrhu lovske organizacije niso bili preveč zainteresirani, da bi lovci veliko razpravljali o predlogu zakona, zato tudi tako kratek čas, ki ni dopuščal resne in strokovne razprave, in zato tudi določene poteze, ki lovce dobesedno odvračajo od razprave o novem lovskem zakonu. »Ocenil sem, daje povsem neodgovorno, da upravni odbor Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin Celje, kije največja znotraj lovske organizacije, ne razpravlja o predlogu zakona o divjadi in lovstvu, ampak se v tem času ukvarja z neko namišljeno proslavo in zato sem protestno odstopil z mesta podpredsednika,« pojasnjuje Milan Cajner, starešina Lovske družine Dreta Nazarje in eden tistih, ki mu je jasno, da brez ustreznih rešitev, ki bi zadovoljile tudi lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov, ne more biti ustreznega sožitja in razvoja lovstva na Slovenskem. »Če ocenjujem zakon, ki naj bi v kratkem zagledal luč sveta, mislim, daje besedilo s stališča divjadi napisano dokaj strokovno in korektno, saj sledi novim spoznanjem, kar pomeni, da narava ni predmet človekove nadvlade. Ustrezna se mi zdi rešitev, da zakon opredeljuje divjad kot prosto živeče živalske vrste kot državno lastnino in tudi odločitev, po kateri naj bi bila lovišča velika najmanj 2000 hektarov, se mi ne zdi sporna,« ocenjuje predlog zakona Milan Cajner in v isti sapi dodaja, da so pri velikosti lovišč vedno možna odstopanja od pravil zaradi določenih lokalnih in geografskih razmer. Starešina nazorskih lovcev v prvi vrsti zagovarja stališče, daje nujno sprejeti zakon, ki bo ustrezno opredelil ukrepanje v populaciji prosto živečih živalskih vrst in na drugi strani omogočil, da bi denar od te gospodarske koristi ostal v lokalnih okoljih. Za Cajnerja je namreč nedopustno, da bi denar odtekal drugam. »Če je lov gospodarska dejavnost, potem ima nekdo pravico loviti na podlagi plačila oziroma opravljenega dela v loviščih. V preteklosti smo ves denar vlagali nazaj v okolje, s katerim smo dobro sodelovali. Po novem naj bi se del tega denarja odvajal v državni proračun in prepričan sem, da se ta denar ne bo več vračal v okolje. Najpomembnejša pridobitev, ki jo prinaša predlog novega zakona, je ustanovitev lovsko upravljavskih območij. Pri načrtovanju upravljanja z divjadjo, izvajanju nalog za ohranjanje, spremljanju stanja in trajnostno gospodarjenje se bomo prvič v zgodovini prilagodili naravnim Milan Cajner in umetnim mejam širših ekoloških območij, kjer živijo iste skupine populacij divjadi. Mejam teh območij se bodo morale prilagoditi tudi meje posameznih lovišč. To bo po uveljavitvi zakona še precej trd oreh, saj se bodo nekateri lovci danosti gospodarske sposobnosti lovišča. Milan Cajner ob tem jasno izraža bojazen, da lovske družine ob minimalni 10-odstotni in maksimalno 50-odstotni odškodnini za koncesijo od prodane divjačine ne bodo toliko vlagale v lovišča kot v preteklih letih. Povsem nevzdržno je, pravi Cajner, da bo koncesija v prvi vrsti namenjena tudi zato, da se za Zavod za gozdove odkupi sedanje premoženje nekaterih gojitvenih lovišč. Ta naj bi ostala neokrnjena, le da bodo rabila »za posebne namene«, ki niso nikjer opredeljeni. V preteklosti so imela ta gojitvena lovišča dvojni pomen. Na eni strani naj bi bila namenjena ohranjanju in strokovnim raziskavam, čepravje splošno znano, daje bil del teh lovišč na najbolj ohranjenih območjih namenjen komunističnim lovskim interesentom posebne vrste. Zakon o divjadi in lovstvu predvideva, da bodo še vedno nikogaršnje (družbeno) premoženje kamniškega Kozoroga, ki sega tudi na območje Solčavskega, podržavili in prenesli v upravljanje Zavoda za gozdove Slovenije. »Meje lovišč v Zgornji Savinjski dolini se ne bodo spreminjale, edino vprašanje je, kaj bo z delom gojitvenega lovišča Kozorog. To vprašanje naj bi uredila vlada z zakonom o loviščih s posebnim namenom, kjer bodo določene meje teh lovišč. Tvegal bi razmišljanje, da lovišče, ki sega v Logarsko dolino, nima veliko skupnega z loviščem, ki gravitira na kamniško-gorenjsko območje. Tukaj je mogoče nekaj možnosti za spremembe. Glede teženj v zgornjem delu doline bi rekel, da jih povsem ra- »Ocenil sem, da je povsem neodgovorno, da upravni odbor Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin Celje, ki je največja znotraj lovske organizacije, ne razpravlja o predlogu zakona o divjadi in lovstvu, ampak se v tem času ukvarja z neko namišljeno proslavo, in zato sem protestno odstopil z mesta podpredsednika.« težko sprijaznili s spremembami, še zlasti velja to za tiste, ki tradicionalno krojijo lovsko politiko. Vsekakor upam, da se bomo lovci prav zaradi te spremembe v bodoče več ukvarjali z divjadjo in naravnimi zakonitostmi pri upravljanju z divjadjo kot pa z obrobnimi problemi in politiko.« Bolj ali manj ostaja vtis, da so predlog zakona sestavili socializmu naklonjeni ljudje, kar kaže tudi to, da ni ustrezno razrešeno vprašanje tistih lovcev, ki se doslej niso aktivno vključevali pri delu v loviščih. Še v večji meri nakazane rešitve ne urejajo pričakovanja med lovci na eni in lastniki zemljišč na drugi strani. Gre za to, daje zakonodajalec točno določil višino odškodnine za koncesijo, pri tem pa seveda niso bile upoštevane dejanske razmere v loviščih in naravne zumem. Gre za okolje, kjer so ljudje še najbolj stkani z naravo, kjer so ti posamezniki predvsem lovci, zato je naravna želja, da si želijo večje pristojnosti,« Cajner ocenjuje lovske razmere na Solčavskem. Zaradi premajhne pripravljenosti na primeren dialog, seje prevladujoča politična stran odločila tako, da si je lovstvo po nepotrebnem nakopalo veliko nasprotnikov med lastniki zemljišč in gozdov. Takšno zaostrovanje medsebojnih odnosov ne koristi ne divjadi in ne lovcem. Vendar, ocenjuje razmere Milan Cajner, obstaja upanje, da bo mogoče v naslednjem letu še vedno poiskati rešitve, ki bodo sprejemljivejše tudi za lastnike zemljišč. Savinjčan OTROŠKI DODATEK Višja višina otroškega dodatka za otroke, ki živijo v eno starševski družini Od 1.1.2004 dalje začne veljati določba Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki določa, da imajo otroci, ki živijo v eno starševski družini, pravico do povečane višine otroškega dodatka za 10%. Eno starševska družina je v smislu določb Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih skupnost enega od staršev z otroki, kadar roditeljsko pravico skladno s posebnim zakonom izvršuje sam. Če je tisti od staršev, ki sam izvršuje roditeljsko pravico, osnoval novo življenjsko skupnost, se ta skupnost ne šteje kot eno starševska družina. Od 1.1.2004 dalje bo o pravici do otroškega dodatka (tudi o pravici do povečane višine) odločil centerza socialno delo na podlagi predloženega obrazca DP-3 - vloga za uveljavitev pravice do otroškega dodatka. Pri tem se upošteva, da eden od staršev izvršuje roditeljsko pravico sam, kadar na vlogi za uveljavitev otroškega dodatka ne navede podatkov o zakonskem oziroma zunajzakonskem partnerju inje to razvidno iz uradnih evidenc. Če želijo starši, ki že imajo priznano pravico do otroškega dodatka uveljaviti povečanje otroškega dodatka za otroke, ki živijo v eno starševski družini, lahko še pred potekom pravice do otroškega dodatka iz veljavne odločbe vložijo na centru za socialno delo novo vlogo na predpisanem obrazcu DP-3, na podlagi katere jim bo center priznal novo višino otroškega dodatka. V kolikor bodo to storili v mesecu decembru 2003, jim bo pravica priznana od 1. januarja 2004; sicer pa od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Ponovno opozarjamo in prosimo vse upravičence do otroškega dodatka, da so pri podajanju vlog za podaljšanje pravice do otroškega dodatka pozorni na iztek pravice, ki jim je priznana z odločbo. Vlogo za podaljšanje je potrebno podati v mesecu izteka pravice, (v primeru, da je vlagatelj upravičen do otroškega dodatka od 1.1.2003 do 31.12.2003, je vlogo za podaljšanje potrebno vložiti v mesecu decembru). V primeru, da vlagatelj ta rokzamudi se pravica prizna s prvim dnem naslednjega meseca, od prejema vloge (vloga podana npr. vjanuarju -pravica se prizna od 1.februarja dalje za obdobje enega leta). Prav tako opozarjamo vse vlagatelje, da pravočasno predložijo potrdila o šolanju - tudi med letom, za vse tiste otroke, ki dopolnijo osemnajst let. Potrdilo je potrebno predložiti najpozneje v mesecu ko dopolnijo navedeno starost, v primeru da tega ne storijo je pravica do otroškega dodatka za tega otroka ukinjena. Center za socialno delo Mozirje Terezija Burja s.p. PRIDOBIVANJE PESKA IN GRAMOZA =4* »A* Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji Tel.:03/839-54-70, GSM:041/651-196 Vesele praznike in srečno ter uspešno novo leto 2004, želimo vse poslovnim partnerjem in $ občanom v Zgornji Savinjski dolini! ^ H SPLOŠNO MIZARSTVO IN ŽAGARSTVO JANEZ POTOČNIK Rečica ob Savinji 57, tel.faks 0V838-80-72, 3332 Rečica ob Savinji Zahvaljujemo se Vamza dosedanje zaupanje in sodelovanje in Vam želimo Blagoslovljene (Božične praznike, v novem leta pa oSilo zdravja, uspeha in oseSne sreče. ELEKTRONIKA IN ELEKTROINSTALATERSTVO Hribernik Ida s.p. Rečica ob Savinji 135 3332 REČICA OB SAVINJI Tel..: 838-80-48, faks: 838-80-49 VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, SODELAVCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO Piše: Aleksander Videčnik Slovenski koledarji in koledarniki V reviji Dom in svet najdemo v številki 22 letnika 1895 razpravo pod tem naslovom. Najprej moramo razčistiti, kdo so bili koledarniki. Pleter-šnikov slovar tolmači to besedo kot »izdajatelja« koledarja. Pisanje o koledarjih in koledarnikih pa je bilo namenjeno 100-letnici prve Vodnikove pratike in 50-letnici prve Bleiweisove »Nove pratike«. Vse pratike so bile predhodnice koledarjem, ki so dolga desetletja Slovencem pomenili prijetno branje, v njih je bilo namreč veliko podučnega in splošno zanimivega pisanja. Kar spomnimo se na koledarje Družbe svetega Mohorja. Člankar piše: »Bleiweisova pratika, kije nekdaj med Slovenci zahajala kot krotka svetovalka v domačih rečeh, kot vodnica na gospodarskem in obrtnem polju, postala je v novi dobi od leta 1870 dalje tudi bojevita. Med Slovenci se je namreč začel domači boj, kakršen je bil tudi že pri drugih avstrijskih narodih...« Znano je, daje dr. Bleiweis zastopal »stara« načela. Razprtije med narodnimi voditelji so povzročile cepitev slovenske politike, Tako je Bleiweisova pratika iz leta 1872 izšla pod geslom: »Proč hudoba, nejevera, ki nam srečo, mira razdera.« Spet navajamo pisca: »Ako upoštevamo stanje, moramo priznati, daje bilo voščilo Slovenske pratike za leto 1876 bridka ironija, koje zaokrožila - »Med Slovenci naj kraljuje ljubi mir, neha naj med domačimi vsak prepir! Kdor med nami razprtije ljuljko seje, naj odnese burja ga čez naše meje.« Vsak koledar ali pratika je imela v naslovnici voščilo ali pa moto. Tako najdemo leta 1876 tole misel: »Naj polje, vinograd obilo rodi - kmetiču mestjanu se dobro godi!« Leta 1877 beremo: »Naj Bog blagoslovi vinograd, polje - da žuljaste roke kaj cvenka dobe.« Leta 1878 so zapisali: »S pridelki na bolje, pa z davki nazaj - v letu tekočem Bog priti nam daj!« Prav posebno izpada želja iz leta 1879: »Bliža se doba, pospeši jo Bog - da rešen Slovenec bo sile nadlog.« (Nadaljevanje prihodnjič.) Božičnik Nadaljujemo z zapisom iz prejšnje številke. Sveta noč ima po ljudskem verovanju nadnaravne moči in zato so h kruhom pristavili predmete, ki so predstavljali eno od dejavnosti na kmetiji. S tem so zaprosili za srečo in dobre pridelke v naslednjem letu. Kot je zapisal Jože Lekše, so predvsem v predelu Gornjega Grada postavljali kruhe in vse drugo v kašče. Gospodinja je torej na popoldan pred svetim večerom postavila na mizo v kašči podobno skupino kruhov in predmetov, kot smo jih že opisali. Prvega je gospodinja razrezala na božič in ga po kosih razdelila med družino - to je svečan trenutek! Ponekod so otroke silili k skakanju za kos božičnika s tem, da ga je gospodinja dvignila. To naj bi pomenilo, da seje treba za kruh potruditi. Že kar običajnoje bilo, da so se sosedje ta dan obiskovali in bili tako deležni več kosov tega čudodelnega kruha; saj je veljalo verovanje, daje tisti, ki zaužije ta dan 9 kosov božičnika, deležen izredne moči... Drugega od treh božičnikov so postavili na Silvestra v hiši na mizo in prižgali ob njem svetilko ali svečo. Ker je prostor na mizi pod bogkovim kotom, ne postavijo poleg kruha še Križanega. Naslednji dan je gospodinja hleb razrezala in vsak družinski član je spet dobil kos božičnega kruha. Tudi obiskovalci so bili na ta dan deležni kosa tega posvečenega kruha. Na dan Svetih treh kraljev so načeli tretji hleb božičnika. Saj velja ta dan v ljudskem pojmovanju kot tretji božič. Dan pred praznikom, okoli 15. ure, ko je zvonilo za večernice, so spet postavili na mizo hleb božičnika in zraven svetilko, vse to kot vedno v bogkovem kotu. Na same Svete tri kralje so razrezali hleb na toliko kosov, kot je članov družine, in ga zaužili pred odhodom k maši. Tudi na ta dan so prihajali na obiske, da so bili deležni koščka božičnika. Otroci pa so po drobtinicah jedli svoj kos, »ker bodo tako zdravi,« so menili ljudje. Gospodinja je skrbno pazila, da se otroci niso dotikali božičnika, saj bi tako lahko dobili hude ture. Posli, ki so odhajali domov na dopust, so dobili božičnik iz zmesne moke. Ržen hleb božičnika so dajali živini, če je bila bolna, predvsem pa svinjam pred povrgavanjem. Nekaj o božičnih otrobih smo že zadnjič napisali med Lekšetovimi vražami. Naj pa še posebej omenimo, da so predvsem v okolici Gornjega Grada verjeli, da z njimi pomirijo hud veter le, če nese otrobe vetru jest najmlajši od otrok. Pravili so tudi, da veje hud veter tedaj, ko se nekdo obesi... Na dan svetega Štefana, za katerega so pravili, da se je na ledu ubil, so šli vsi v cerkev, kjer so blagoslavljali sol in vodo. Nekaj soli so dali še isti dan živini, nekaj pa jo prihranijo za čas, ko so pričeli s pašo na planini, vsako živinče je dobilo malo te soli, da bi se v planini ne ubilo ali pa da vanj ne udari strela. Navada je bila, da so nekaj malega blagoslovljene soli vrgli v vodnjak, da se voda ne bi kvarila. Ščepec blagoslovljeni soli so dali na okno tedaj, ko je divjal hud veter. Naj še omenimo, da so malce božičnika prihranili za začetek oranja, ko so košček »oračka« položili v prvo brazdo. Vsi ti obredi ali navade so nekoč plemenitile naše prednike, zato je prav, da se jih ob božičnem času spomnimo. 3$cemo state fotografije Zanimiva slika Luč iz leta 1921 (iz zbirke Janeza Mavriča). RAZSTAVA SLIK GORANA HORVATA NA VELENJSKEM GRADU Kaotičen in grotesken svet V otvoritvenem programu so sodelovale pevke, oblečene v kreacije Terezije Bastelj TEREZIJA BASTEU RAZSTAVLJA V GALERIJI KULTURNEGA CENTRA VELENJE V cisti naravnosti Na marmornih tleh bel šal iz volne, ovit kot odvržen, v bližini prižgana brlivka, ki meče kratke sence po bledikasto lesketajočem se cementu. Izza kulis s slikami umetnice Terezije Bastelj se sliši brezbesedna pesem, mrmranje znane, zelo stare melodije. Iz nasprotne strani kot na zračni blazini pristopica lepotica, odeta v laneno, na nekaterih mestih prosojno bombažno tkanino. Erotično odsevajo stegna v soju od nekod vpadljivih žarkov, ki učinkujejo mistično, skrivnostno... Tišino prebadajo glasovi strun preproste glasbene naprave, ko z dolgimi, golimi nogami, v vsej ženski lepoti, vila zapleše okrog lahtirne in naposled zapoje. Poje ljudsko pripovedko z Menine, poje tako, da pripoveduje in poje. Tako se prepleta ljudsko in umetno. Ko se prižge luč, ugledamo lepoto dekleta in kostuma v vsej sijoči podobi. Ona obstane, se smehlja in prisluhne pesmi izza panojev. Pridružijo se ostale pevke in zapojejo ubesedene pesmi, luč iz ozadja pa še bolj prešerno sije na mlada, bosonoga dekleta, ki odvijajo klopčič navozlane drete. Pojejo in se nasmihajo, spletajo poseben vzorec od ene do druge, do Terezije Bastelj, ki ob robu pridrži bele roke iz povsem črnega kostima. Terezija odvija klopčič dalje, do ljudi, ki so ves čas del te predstave. Kot v pajčevino ujeti opazujemo to skupinsko sliko in občudujemo svetlobne slike na steni, ko luč za nekaj negotovo dolgega časa izgine. Slike, izdelane v posebni tehniki in naravnih materialih, sijejo iz njihove notranjosti, iz ozadja slik samih. Nato se v hipu spremenijo spet v obsijane od zunaj, saj Terezija Bastelj svetloba udari v nasprotni smeri in prostor je spet poln pesmi, klobčiča, pajčevine in očaranih ljudi. Pesem potihne, klobčič se navija nazaj in vrvica izginja kot v pajkova nedrja. Terezija Bastelj spregovori v pohvalo mladenkam in v pozdrav gostom. Predstava je končana, razstava je odprta. O likovni umetnici iz Gornjega Gradu je ob tej priložnosti spregovorila kustosinja Milena Koren Božiček, kije avtorici in soustvarjalkam izrekla priznanje, Bastljeva pa je za kreacijo kostumov vseh nastopajočih prejela tudi spodbudne čestitke z željami, da bi se kmalu našla tudi v vlogi modne kreatorice in kostumografinje. Izgledi so več kot obetavni! Tekst in foto: Jože Miklavc ogov. Dojema pa ga tudi v dialogu s književnostjo in slikarstvom iz preteklosti, iz katerih črpa zaklade idej, ki jih razkriva z baročno bohotnim oblikovnim razkošjem, v katerega dinamiki se značilno razkriva pravi prastrah pred praznim prostorom, in prav ta mu s svojo bujnostjo napolnjuje sleherni delec slike,«je med drugim zapisal dr. Komelj. Z razstavo v Velenju je Goran Horvat sklenil letošnje jubilejno leto, pri čemer velja omeniti, daje oktobrski razstavi v Mozirju sledila še razstava v Narodnem muzeju Toplica v Prokuplju v Srbiji. Vse kaže, da bo tudi leto 2004 izjemno dinamično, saj bosta že v začetku januarja dve otvoritvi njegovih razstav: 8. januarja v upravni stavbi Zavarovalnice Maribor, 15. januarja pa na sedežu Holdinga Energetika v Ljubljani. Goran seje tudi letos odzval vabilu umetnikom iz Nizke. Omenjeno sodelovanje se bo v obojestransko zadovoljstvo nadaljevalo tudi v prihodnje, že v letu 2004 je namreč predvidena razstava v Zagrebu. Ob izteku 30-letnegajubileja Gorana Horvata še ena misel dr. Milčka Komelja: »Horvatova umetnost je oprta na prvobitne predstave pošastnih prividov, vendar pa vsakršne prikazni, ki se vrstijo na avtorjevih platnih, niso toliko izraz njegovih mor ali stisk kolikor življenjskega zanosa, povezanega z opazovalsko refleksijo o svetu z njegovimi dogajanji ter nravmi, ki se trezno motrečemu slikarju razkriva kot kaotičen in grotesken; zato so njegova dela pogosto prežeta tudi s hudomušnostjo ali ironijo,ki lahko celo tragičnost prežema s humorjem.« Franci Kotnik Na Velenjskem gradu so drugi decembrski torek v sklopu 30-letnice razstavljanja Gorana Horvata odprli razstavo njegovih slik. Izbor 24 likovnih del je opravila likovna kritičarka Milena Koren Božiček, ki je na otvoritvi tudi spregovorila o razstavi, spremno besedo na vabila pa je napisal dr. Milček Komelj. »Goran Horvat s svojim slikarstvom razkriva refleksijo o svetu in njegovem kaosu, ki ga pogosto komentira skozi perspektivo zgodovinskih dob oziroma mitičnih ali teaterskih postav, kot so harleki-ni, zeleni gozdni favni ali lunarna in sončna božanstva, uzrta skozi groteskni pogled današnjih astrol- za sodelovanje s Slovensko znanstveno fundacijo in prejšnji četrtek v Ljubljani prejel naziv bronasti donator. Razstavo na Velenjskem gradu je odprl donedavni sekretar uprave Gorenja dr. Emil Rojc, kije izpostavil uspešnost sodelovanja med poslovnim sistemom iz Velenja in Med številnimi obiskovalci je Goranu Horvatu čestital tudi mozirski slikar Lojze Zavolovšek (foto: Jože Miklavc) N A Z A R J E OBČINA NAZARJE OBČANOM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN BRALCEM SAVINJSKIH NOVIC VOŠČIMO LEPE PRAZNIKE IN SREČNO TER USPEŠNO NOVO LETO 2004! Finančna sredstva, ki bi jih porabili za praznične voščilnice, bomo nakazali v humanitarne namene. ANŽE AVTOSERVIS Janez Janže, s.p. Letuš 81, 3327 Šmartno ob Paki, Tel.: 03/891-50-60, 891-50-61 in GSM: 041/707-287 % Vsem svojim cenjenim strankam se zahvaljujem za izkazano zaupanje ter jim želim blagoslovljene božične praznike in veliko uspehov ter srečno vožnjo v novem letu 2004! AKCIJA ZIMSKIH PNEVMATIK Naj naše družine preplavi bogato doživljanje božične noči. Naj bodo dnevi polepšani z nasmehi, iskrenostjo, srečo in zdravjem, naše skupno delo pa s prijaznimi odnosi in dobrim sodelovanjem. Veliko uspehov in osebne sreče v prihajajočem novem letu 2004 želimo vsem občanom in bralcem Savinjskih novic. Župan Občine Luče, Občinski svet in občinska uprava AvtoelektrikA Spodnja Rečica 2a, Tel.: 03 58 35 374, 041 400 359 Faks: 03 838 83 51 VESEL B0Ž3Č UR 5REČR0 R0V0 LET0 2004 ™ŽEL3K0LEKT3V ffVTOELEKTIÜKE B3TERC j H, ZENSKIH IN OTROŠKIH PLETENIN PLETENINE PRODAJALNA 79, 3342 GORNJI GRAD, TEL 839-09-60 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2004*1 Naj vas mir in sreča božične noči spremlja v novem letu vseh 366 dni. N Si Nova Slovenija OBČINSKI ODBOR MOZIRJE, LJUBNO OB SAVINJI IN GORNJI GRAD © %dor Soče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem skrito. ‘Da Si gledati s srcem, da Si prepoznati dragopcenost časa, da Si imeti srečo, zdravje, mir in, da Si soustvarjati tepe trenutke, tj se jih Somo oS tetu z vesetjem spominjati. SREČNO 2004! Župan Občine Mozirje Ivan SUHOVERŠNIK s sodelavci V__________________________________________J Delovni čas: 800 - 19“, sobota: 8“ -12“ 'Darilo, ki nikoli ne izgubi vrednosti. Čudovit nakit je več kot primerno darilo za novo leto, ROJSTNE DNEVE, OBLETNICE... CEL MESEC DECEMBER VAM NUDIMO NOVOLETNI POPUST! Srečno novo leto 20041 M/WMEHANICNE STORITVE DAMJAN ŠMIT s.p. Savinjska c. 24,3330 Mozirje (Bivši RSL servis) GSM: 041/403-181, TEL 03/5-833-215 VESELE PM2R2KE 3R SREČKO R0V0 LETO VM ŽEL® <§> O ®> M «M* ® JL VSAK PO ÄVOJE HITIMO SKOZI ČAS. SONČNIH, VEDPIII DNI, MAJHNIH SPEČ, DPOBN1H POZORNOSTI SMO POTREBNI PRAV VSI, VSAK PO SVOJE, VEDNO. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO 2004 NAČELNIK UPRAVNE ENOTE MOZIRJE Vinko POLIČNIK s sodelavci žZk 'JČTJk *£* £TJk Ti’P 51* 51* 51* Oie £ % 8 $ ip '* o * VETERINA MOZIRJE d.o.o. Cesta na Lepo Njivo 10, Mozirje, tel.: 839-02-20 Vesel Božič ter uspešno in srečno Novo leto 2004 LO vsem rejcem, uporabnikom naših uslug ter vsem občanom Zgornje Savinjske doline. PROSTOVOLJNO GASILSKO * DRUŠTVO RADMIRJE ŽELI VSEM SVOJIM ČLANOM IN KRAJANOM VESELE ROŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 2004. TO ŽELIMO TUDI VSEM SPONZORJEM, VSEM NASTOPAJOČIM IN VSEM KI STE NAM POMAGAM PRI RAŽNIi PRIREDITVAH. SRČNO ŽELIMO, DA BI NASE POMOČI NIKOLI NE POTREBOVALI. Prostovoljno gasilsko društvo Nazarje Vsem našim članom in krajanom želimo vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2004. Obenem se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri uresničevanju naših ciljev. Z gasilskim pozdravom vsakemu NA POMOČ! V OČIŠČEVALNI AKCIJI V LEPI NJIVI IZTRGALI IZ GOZDA VEČ KOT DVE TONI ODPADKOV Gozd je ogledalo človekove kulture Nejeverni bi rekli, da kaj takega ni mogoče, brezbrižni ponavadi zamahnejo z roko, češ mene se to ne tiče. Oni, ki se hvalijo z ekološko osveščenostjo nas samih, bi se morali globoko zamisliti. Tiste pa, globoko sram. Lepa Njiva, med Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino, je očitno za onesnaževalce z obeh strani nikogaršnje ozemlje, kjer si je mogoče vse privoščiti. Kako si drugače razlagati nenor- V Jurkovnikovem grabnu so za naravo brezbrižni pustili veliko število odpadnih avtomobilskih gum... kako jih drugače imenovati kot osle, ki so v Jurkovnikovem grabnu v Lepi Njivi pustili dlako v podobi starih avtomobilov, gum, odsluženih gospodinjskih aparatov in podobne nesnage, bi moralo biti malne količine odpadkov, ki so in spravljajo v slabo voljo domačine in gozdarje. Zato je potrebno Danijo Faleta in Damjana Jevšnika z nazorske območne enote Zavoda za gozdove pohvaliti za ekološko ...in zarjavelih vozil, za kar si zaslužijo ostro grajo Kulturno društvo Ljubno ob Savinji Foršt 6 VABI vse ljubitelje ljudskega plesa in petja na NOVOLETNO PRIREDITEV, ki bo v soboto, 20.12.2003, ob 18. uri v Kulturnem domu na Ljubnem. Nastopili bosta Šaleška folklorna skupina KOLEDA in domača dekliška pevska skupina LIP'CA. Vabljeni! osveščenost in organizacijo odvoza smeti. Slednja bi bila brez sodelovanja prizadevnih domačinov težko izvedljiva, saj so kljub deževnemu dnevu brez pomislekov stopili skupaj in dobesedno v enem zamahu olajšali naravo za 2,2 toni odpada. Prizadevanje domačinov in gozdarjev so podprli tudi na mozirski občini in tamkajšnjem komunalnem podjetju, vsi skupaj pa seveda lahko samo pobožno upajo, da se bo ohranjanje čistega okolja dotaknilo ekoloških brezbožnežev. Tekst in foto: Savinjčan LJUBNO OB SAVINJI Izvirne jaslice pri Apnenšeku V predbožičnem - adventnem času, koje v mislih večine ljudi že prisotna priprava na skrivnost božičnega praznovanja ob jaslicah, je Jože Atelšek iz Savine pri Ljubnem postavil na svojem domu izvirne jaslice, ki jih je pred približno štirimi desetletji iz gline izdelal njegov že pokojni oče. Kot je razvidno s fotografije na naslovnici, so svojevrstne glinaste figure odraz izvirnosti ustvarjalca, ki je poleg omenjenihjaslicvsvojem času izdelal tudi večje število nabožnih kipov in razpel, ki krasijo kapele in domače izbe na marsikateri domačiji. Franjo Atelšek SAVINJSKE NOVICE PONUJAJO MOŽN Brezi Iačno Na razpis, ki bo objavljen še v prihodnjih dveh izdajah Savinjskih novic, se lahko prijavijo vsi polnoletni občani s stalim bivališčem na območju Upravne enote Mozirje. Končni rok za prijave je 12. januar 2004. Poteg podatkov, ki jih zahteva prijavnica, je potrebno priložiti barvno fotografijo (portret). Vse pravočasno prispele prijavnice bo obravnavala komisija pod vodstvom Andreje Golob in pripravila izbor finalistov, ki bodo 16. januarja 2004 objavljeni v Savinjskih novicah. Bralci bodo imeli možnost z glasovanjem prelo kuponov izbroli par (moškega in žensko), ki bosta deležna brezplačne preobrazbe njunega videza, čaka pa ju tudi še ena nagrada, ki jo borharrazkrili ob začetku glasovanja. PRIJAVNICA Spodaj podpisani/a želim brezplačno do novega videza, zato se prijavljam za sodelovanje v akciji Savinjskih novic. S podpisom dovoljujem javno objavo mojih fotografij. IME IN PRIIMEK:____________________________ NASLOV: ___________________________________ POŠTA IN KRAJ:_____________________________ DATUM ROJSTVA: PODPIS: Priloga: barvna fotografija (portret) ZLATI JUBILEJ ZAKONCEV FANIKE IN JOŽETA ZAKRAJŠEK IZ LAGE VASI Tovornjak se je kar sam ustavljal pri Kranjcu v Ljubiji »Kjer trdijo, da nikoli ne pride do prepira, se krepko lažejo. Povsod se kaj sporečejo,« trdita zakonca Fanika in Jože Zakrajšek iz Lačje vasi, ki v dobrem in slabem, dokler ju smrt ne loči, vztrajata že pol stoletja. Fanika je otroštvo in mladost preživela na Prihovi pri Časlnovih, kjer se je oče ukvarjal z lesno trgovino, mati poje skrbela za dom in družino. Trgovanje jo je vedno zanimalo, zato jo je oče pogosto vzel s sabo na splav vse do Celja ali pa sta se podala med gozdarje na Dobrovlje. Za malo dekletce je bilo to posebno doživetje, ki je botrovalo tudi njeni poklicni odločitvi. Postala je trgovka. »Čas vajeništva je bil čisto drugačen, kot je danes. Vse leto sem bila pri Vratanarji v trgovini, kjer sem delala tudi na polju in kot služkinja. Domov nisem smela pogosto. S kolesom pa smo se vozili v vajeniško šolo na Ljubno," prične obujati spomine Zakrajškova. Svojo trgovsko žilico je preizkušala v različnih trgovinah po dolini vse do upokojitve. Jože je ob svojih petih bratih in sestrah rasel v Lačji vasi, kjer so trpeli pomanjkanje. Ni bilo hrane ne obleke. Da bi družina preživela, so tudi otroci morali poprijeti za delo. Takoje Jožetu otroštvo minilo na paši med kravami okoliških kmetov. »Služil sem pri Goveki v vasi, tako blizu doma, a domov nisem smel. Delal sem pogosto do poznega večera in s hlapcem spal v hlevu med živino,« se v pogovor vključi Jože, ob obujanju spominov pa beseda nanese na drugo svetovno vojno, ki tudi Jožetu ni prizanašala. Že šestnajstleten seje podal v partizane in kot bolničar pomagal ranjencem. Po vojni se je za kratek čas zaposlil v Nazarjah, nato pa se je podal v Ljubljano in se izučil za šof: erja. Sprva s tovornjakom, nato z avtobusom, je prevozil Slovenijo po dolgem in počez ter se podal tudi v druge kraje po takratni Jugoslaviji. Na eni od svojih voženj je spoznal tudi ženo. »Takoj po vojni ni bilo avtomobilov, kotjih je danes. Povsod smo se vozili s kolesi. Po spletu okoliščin je naneslo, da sem morala obračun iz trgovine in neke papirje odnesti na okraj v Šoštanj. Prav takrat se je Jože s svojim tovornjakom, ki je tedaj prevažal mleko za zadrugo, ustavil pri nas in mi ponudil prevoz,«sesmeji Fanika, Jože pa dodaja: »Po tistem se je tovornjak kar sam ustavljal pri Kranjcu v Ljubiji.« Po dveh letih spoznavanja sta se odločila za skupno življenje in decembra pred pol stoletja obljubila zvestobo do groba v rečiški cerkvi in pred matičarjem. Začela sta si ustvarjati svoj dom. Sprva sta živela v Nazarjah, nato pa sta si zgradila hišo, v katero sta vložila veliko truda in dela. »Sam sem vozil tovornjak od jutra do večera, žena pa je delala deljen delovni čas. Tako smo večja dela pri hiši opravljali ob nedeljah in ponoči. Pogosto se je primerilo, da sem celo noč delal pri hiši, nato zajtrkoval in se s kolesom podal v službo ter cel dan preživel za volanom,« opisuje svoje delo Jože, ki namje zaupal, da njegov delavnik ni bil nikoli dolg le osem ur. Tudi kot avtobusni šoferje bil na poti od zgodn- jega jutra do poznega večera, pogosto pa se je primerilo, da je bil na vožnji tudi ves teden. »Ob rojstvu Marka in Jožeta sem imela le tri mesece porodniške, ni bilo vrtcev, tudi bolniške nisem uspela dobiti, ko sta bila otroka majhna. Zato sva bila prisiljena zaposliti hišno pomočnico,« opisuje razmere takratnega časa in nadaljuje. »Tudi potrošniške navade so se s časom spreminjale. Sprva smo v trgovinah imeli le bei in črn kruh, kavo in pivo je kupil le malokdo. V Nazarjah se je vtem času razvijalo novo naselje. Zato so ljudje pri nasvtrgovini nabavljali tudi gradbeni material, pa premog, pohištvo in hrano. Težke vreče cementa in sladkorja smo trgovke same razložile s tovornjakov. Mnoge artikle je bilo težko dobiti, a smo se poskušale potruditi in prilagoditi kupcem. Danes so trgovine bolj specializirane, živila se ne prodajajo s pohištvom, manj zahtevno delo je tudi za vajence. Težkega dela praktično ne opravljajo ročno. Ženske ostanejo po porodu doma tudi celo leto. Spremenile so se potrošniške navade. Kupci postajajo zelo zahtevni, vendar je ponudba tako pestra, da vsak najde kaj zase,« je o spremem- bah in razvoju trgovine razmišljala Fanika, kije službovanje pred upokojitvijo zaključila v nazorski Savinji kot poslovodkinja. Čas po upokojitvi sta zakonca Zakrajšek posvečala vnukoma Maji in Jožiju, ki staju ob zaposlenih starših potrebovala kot varuško. Opazovala sta ju pri odraščanju in otroški igri. Vnuka sta pri njiju imela veliko oporo in prijatelja. Tudi danes, ko sta že odraščajoča mladostnika, rada prideta na krajši klepet ali pa kar tako, saj jima babica in dedek veliko pomenita. A ko primerjata življenje nekoč in danes, sta kritična: »Televizija je in ni v redu. Starši vse preveč dovolijo posedanje pred ekranom. TV je krivec za kriminal in droge med mladimi, ki se ne znajo zabavati in družiti. Včasih smo se družili po gostilnah in kakšno zapeli, poveseli in zaplesali pa na veselicah ali pri katerem od prijateljev doma. Tudi vzgoja je bila včasih bolj stroga. Danes starši vse preveč popuščajo otrokom - preveč jih »božajo«. A vse bolj sva prepričana, da imajo vse več obveznosti in čisto drugačen tempo in način življenja, kot smo ga imeli sami.« Marija Šukalo RADMIRJE Prednovoletna jabolka Kar doslej ni uspelo še nobenemu sadjarju, je za nepredvidljivo naravo prava malenkost. Namreč to, da bi vzgojil sadno drevo, ki bi rodilo sredi adventnega časa, tako kot jablana na obrobju radmirske fare. Nekoliko sramežljiva seje skrila na rob gozda, rdeči sadeži pa so od daleč videti kot poznojesensko listje. Nenavadno drevo namje pokazal Franc Terbovšek in če kdo ne verjame, da so jabolka dozorela v tem času, mu preostane začudenje, kako je mogoče, da sadeži vztrajajo na drevesu toliko časa. Savinjčan (foto: EMS) Čas po upokojitvi sta zakonca Zakrajšek v glavnem posvetila vnukoma Maji in iožiju (foto: Marija Šukalo) 4CcV4»l*h, VULKANI2EHSTV0 IN AVTOOPTIKA NOVAK Novak Jože s.p. Okonina 9, Ljubno ob Savinji 3333 Tel.: 03/838-10-70 GSM: 041 783-661 uspeh zaupanje v delo sodelovanje izbrati svojo pot ' .* vstrajati in se veseliti drobnih sadov Delavni čas: od pon. do pet. L od 8.00 do 18.00 ure I sobota I od 8.00 do 13.00 ure | ZLATARSTVO v f\\Zto 'CČ/ftA' j LJUBNO OB'SAVINJI P)ac 12, Ljubno ob Savinji Tel, 03/58-41-707 Ubrana melodija svetlobe naj ob božiču z nasmehom vodi Vase misli, ter jih $ stiskom rok v letu 2004 spremeni v delanja! Vesel božič in srečno novo leto! Janez Krivec s.p. TIŠLERJEV KAMNOLOM I Poljane 18, Rečica ob Savinji Tel.: 03/838 80 27, faks: 838 80 28 GSM: 041/634 514 Vsem po slom im partnerjem, strankam, znancem in prijatelje želimo obilo sreče in uspeha o letu Praznična vo 'Piti&utaz Tel.: 03/58-32-404 rpri cerkvi v MoziriuJ Zahvaljujemo se Vam za obisk v letu 2003, obenem pa Vam želimo, da vam bližajoči se prazniki v krosu najdražjih minejo mirno. V novem letu 2004 Vam želimo veliko zdravja in osebne sreče. ERO TVGOm CttJt MIKLOŠIČEVA CESTA 5. CELJE, (btvä Avtoootor) TEL: Q3 m 40 78, FAK& 03 492 40 4 5, , O ■ .1 ■ . ' Preurejate dom, adaptirallStt^vanjenlL' ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČIN SREČNO^ NOVO LETO 2004 v \56@S11m®S3 OfiHSa BEHfügäüKatlimL, pißflaiiiEBaiiiiEa^sda' zaključujete dela v hiši? starroaoče' tik pred da zavefe^olepšajo vaš do vselitvijo? Veste, in dajejo občutek domSčnl TRGOVINA STVO LUKAČ Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Koleki a Lukač se vsem svojim kupcem in poslovnim partnerjem zahvaljuje za izkazano zaupanje. Želimo Vam prijetne in blagoslovljene božične praznike, v prihajajočem letu pa obilo osebne sreče in zadovoljstva! ZŠAM Zgornje Savinjske doline Vam želi —m I—£ I I d.o.o. Na trgu 46, 3330 Mozirje Vesele praznike vsem doflrni ljudem in našim strankar^^^^S pa smo pripravili prese^infiKB Tiskalnik HP Deskjet 3650 z 4800dpi äjggfc) Eiteros Najpomembnejše, česar se človek mora naučiti v svojem življenju, je ljubezen. Samo v ljubezni > človek postane namesto 23.100 SIT samo 18.490 SIT do konca leta ali razprodaje zalog! BOJANA Trogar s.p. Na trgu 27, 3330 Mozirje ODPRTO: VSAK DAN OD 9. D017. URE , sobota, prazniki zaprto informacije: trgovina tel. 839-4444, faks 839-4445, e-posta: top@2bit.si GSM: 031-302-282, SERVIS: 031-366-162, internet: www.2bit.si I DELOVNI ČAS: - petek: 8.00-19.00 sobota: 8.00-12.00 Selmar d.o.o. Mariborska 119,3000 Celje Tel.: 03/42 44 OOO Tel.: 03/839-54-90 Faks: 03/839-54-91 GSM: 041/635-199 E-pošta mi«.avto/s5.ne! Marjan Miklavc sip. Cvetlična ulica 2. 3331 NAZARJE V 1« 1 Tl V • v želimo vesel Božic . sev Ob iztekajočem se letu se vam zah valjujemo za izkazano zaupanje in se veselimo nadaljnega sodelovanja. v Želimo vam lepe božične praznike v krogu družine in srečno ter uspešno leto, ki je pred nami m vse na novem letu 2004! m srečno Praznična mčila Šport center PRODNIK ;'v'> Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Savinji Tel. 03 838 10 30 GSM 041 752 111 2004 ».COM. Janez Marolt s.p.,Mozirje Cesta v Loke lO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER USPEŠNO NOVO LETO 2004 VAM ŽELI KOLEKTIV ŠPORT B.H.S. HITRI SERVIS CENTRA PRODNIK! Vabimo vas na novoletni ples 1.1.2004 z ansamblom UNIKAT (obvezne rezevacije). . Olja Pnevmatike Filtri . Amortizerji . Zavore . Akumulatorji DELOVIM CAS: vsak dan: 8.00 -18.00 sobota: 8.00 - 14.00 j« v:- swi-k- - . “ > ■ui i.KAKOVOSTNO.I I.VSE I \ - Stsa08®© S3©S3 aa ©© afesis©© ©g© a a- ©a ©gsfflg ©sa : m I I E-mail:speh,vonUgsiol.nei wwwislil.oplissl.oisivo.iripod.com p. . w M - L E ■ 1 RK *» glinIPP Podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, d.o.o. 3331 NAZARJE, Lesarska 10 tel.: 03/839 85 50, fax: 03/839 85 65 E pošta: in1o@glin-ipp.si www.glin-ipp.si * V teh dneh prejemate mnoga voščila: ena so romantična, druga bolj stvarna, ena izvirna, druga uradna in suhoparna. Kaj naj vam zaželimo mi? Naj bo naša želja tokrat nasvet: ne pozabite nase, imejte se radi, j hitite počasi, ljubite življenje. Praznujte! Kolektiv podjetja GlinIPP J fljp L Praznična voščila Šaleška c. 15, 3320 Velenje Tel.: salon: (03) 898 32 20, servis: (03) 898 32 32 Vprihajajočih praznikih vam želimo mime dni v krogu s vojih najdražjih. V letu 2004pa bodite zdravi in uspešni na vseh področjih! kolektiv PSC Praprotnik MIZARSTVO REMIC PRIHOVA 45 NAZARJE 3331 tel./faks: 03 583 18 25 NUDIMO VAM: • VHODNA VRATA • NOTRANJA VRATA • OKNA RAZLIČNIH DIMENZIJ M OBLIK • NOTRANJA OPREMA • MONTAŽA V NOVE ALI STARE OBJEKTE VSEM STRANKAM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO OBILO ZDRAVJA IN USPEHA V LETU 2004! I I W glin L Zagarstvo Nazarje Podjetje žagarskih in stavbno-mizarskih izdelkov d.o.o., Lesarsta 10, 3331 Nazarje, tel.: 03/83-98-600, 03/83-98-604,03/83-98-605, 03/83-98-606, 03/58-32-442, faks: 03/83-98-644 # # Vsem poslovnim partnerjem, sodelavcem, prijateljem in vsem bralcem Savinjskih novic Selimo prijetne božične praznike, ter veliko zdravja in uspeha v letu 8004. S ,daa MIKLAVC Nizka 21,3332 Rečica ob Savinji Tel. 838-80-90 ž&k Ka srn si prid htam mili rnjkpši Mji, srn s ms lih imli * mj si ur mißi Mm ji tak, da si ur miß, a ji zal tudi tak, da si m, Ju k si m, iztiriš pat, paktiri stapaš mprij, saj imaš prijatilji, Mi sm nanja stapili, Vi sti naši prijatilji, najsi Vam armija m datn Zilji, Vam in Vašim mjtližjim, Mirna mil Miš tir srna in uspišna urn lita. REČNO VOŽNJO V LETU 2004! * # # riUAnlVnU VVMUU 3ELA TEHNIKA, AKUSTIKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI Hi® y®®®Ita IKIIĐJT ZA BELO TEHNIKO IN TELEVIZORJE GORENJE NA 6 ALI 12 MESECEV GORENJE, MARLES IN OPTIGOR NA NOVI LOKACIJI. NUDIMO VAM STROKOVNO SVETOVANJE, RAČUNALNIŠKI IZRIS IN MONTAŽO KUHINJE GORENJE MffRLES, OPTIGOR VELIKA IZBIRA NOVOLETNIH SVETLOBNIH MOTIVOV /////A\JP\NE NUDIMO RAČUNALNIŠKI IZRIS IN MONTfiŽO! FT m g ALIANSA VAŠA ZADNJA ŠANSA!!! © HabiT upravljanje s stanovanji, d.o.o. Novo leto naj nakloni vsem Zgornjesavinjčanom čim več dni, ki bodo ostali nepozabni. Naj bo letos božič pravljičen, z iskrico zahvale za izkazano zaupanje ter z željo, da se bo v novem letu, ki je pred nami, medsebojno zaupanje še poglobilo in bo v letu 2004 zapisano kot srečno leto našega življenja. Veliko sreče, zdravja in iskrenega prijateljstva vam želi ,. .. , . . . Frizerski salon Andreja frizerstvo Andrej a! uiee 31, telefon: 584 45 90 Frizerski in pedikerski salon Gornji Grad, telefon: 839 28 46 Želimo vam veliko sreče, zdravja, strpnosti in da bi se vam uresničili vsi zastavljeni cilji! 03/ 898 1600, GSM: 041 665 223 http://www.rlv.si/habit/ I P SJt Preložita l, Velenje 7-%-M.: »3/897-58-20. GSM: 031/6| http://www.rr-vel.si/it/rile Delovni čas: od 8.-12. in 13.-17.1 'ile.servis@sioI.net 18.-12. ure ov in mmzfi IN PRIPRAVA. .VC 's.--"5 - SERVIS IZI - SERVISNO VŽD1 1 ZA TEHNIČNE PREGLEDE - PREM0NTAŽA IN MONTAŽA Pl PO NAJS Ob obisku naše delavnice in trgovine lahko ob kavici, v prijetnem ambientu, počakate na naše hitre in kvalitetne usluge I ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE IN SREČNO 5 S: 'nšmRaSMBm m ŠKK /W m r GRAFIKA GRACER 3000 Celje, Lava 7b, Slovenija tel.: 03 54-52-666 GSM: 041 617-878 e-mail: grafikagracer@siol.net http://www.grafika-gracer.si VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2004! GRADNJE VRTNARSTVO PODJETJE ZA UREJANJE PROSTORA d.d. Koroška cesta 37/b, 3320 Velenje __pyp_ m Praznima voščila ICKma l^^računalništvo Delovni čas: od 9. do 16. ure, sobota od 8. do 12. ure ’Materne §& ^K3S Franček Grudnik s.p., Šmiklavž 3a, Gornji Grad (ob cesti Gornji Grad-Kamnik) Vsem skupaj se zahvaljujemo za sodelovanje v letu 2003: V novem letu 2004 vam želimo obilo osebnih in poslovnih uspehovl ' £ *> ■ Rane Burgar - Veniše La£javfts22,3331 Nsaage E-mail: Andreja.LebenigC-Rinq.si oziroma telefon 03 83 83106. VS€M l€PIM Z€URM, KI VRM JIH NRM6NJRJO VRŠI ZNRNCI, PRIJRT6UI IN POSLOVNI PRRTN6RJI, S€ PRIDRUŽUJ6MO TUDI Ml: SREČNO 2004 GARANT d.d. Polzela V71IV1INI Industrijska prodajalna Polzela Pohištvena industrijad.d. POLZELA Tä| 1 ”70^ “71 "70^ "71 ^ 1 Polzela 176/a, 3313 POLZELA SLOVENIJA Z \JkJ / I , / UO / I Ol E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si Del. čas: pon - pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure VELIKA NOVOL1WM ÄKOJSKJi PRODAM POHIŠTVA do 24. januarja 2004 Informacije na telefon 03/70 37 130 in 03/70 37 131, e-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si T .. .. UGODNO: - Spalnica KAJA v barvi češnja, bukev samo 96.900.00 sit - Razprodaja regalov G-2000 v barvi oreh tv*' vesel Božič in srečno novo leto UGODNA PONUDBA KUHINJ PAMELA 2004! L POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DO IVI! J Ribiška družina Ljubno ob Savinji želi svojim elanom in njihovim družinam ter vsem ribičem vesele božične praznike in * m srečno novo leto, 0 ^ # 0 Dober prijem tudi v letu 20041 fcsfea Mfflffi Vodovod in ključavničarske storitve Dolinar Branko s.p., Spodnja Rečica 3, 3332 Rečica ob Savinji Tel.: 03 58 35 359, 041/394 659 Vesel božič in srečno novo leto 2004! Vsem svoiimjstra n kam,želimo vesel GSžičffi najlcpšc oo^ novem. Ž>aoinjska 18, /vaaatje. Napovednik • Petek (19. december), ob 19.00. Bistro Grabenček Mozirje Potopisno predavanje: Nova Zelandija z biciklom • Petek (19. december), ob 16.00. Titov trg Velenje Sreča v vsa otroška srca - zaključna prireditev • Sobota (20. december), ob 18.00. Taborni prostor na Lazah pri Kokarjah Luč miru iz Betlehema • Nedelja (21. december), ob 18.00. Rdeča dvorana Velenje Silvestrska naj viža • Ponedeljek (22. december), ob 18.00, Dom kulture Nazarje Praznični koncert Glasbene šole Nazarje • Ponedeljek (22. december), ob 18.30. Narodni dom Celje Dobrodelni koncert za zavod Vir iz Celja • Torek (23. december), ob 17.00. Glasbena šola Velenje Božično-novoletni koncert • Torek (23. december), ob 17.00. Center Celja Koncert adventnih pesmi (Komorni zbor Celje) • Četrtek (25. december), ob 17. in 18.30. Dol Suha pri Rečici ob Savinji Žive jaslice • Petek (26. december) ob 17. in 18.30. Dol Suha pri Rečici ob Savinji Žive jaslice • Sobota (27. december) ob 17. in 18.30. Dol Suha pri Rečici ob Savinji Žive jaslice Kravo za zakol prodom, staro 6 let. Tel. 838-30-60. Prodam teličko čb, staro 10 dni. Gsm 031/538-777 Prodam 10 dni staro teličko, sivko a kontrola. Tel. 5841-550. Prodam čistokrvne samojede. Tel. 03/ 838-50-40. Prodam teličko staro 10 dni. Tel. 5843- 399. _____________________________ Prodam oslička, vajen vožnje in ježe. Cena 100.000 sit. Gsm 041/202-525. Prodam prašiča za zakol, krmljen z domačo krmo. Tel. 03/5841-582. Prodam konja pasme norik, brejo kobilo z žrebetom, starim 8 mesecev. Tel. 5831-562. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 49. številki SN ime in priimek_____________________________________ NAROČ. ŠT. naslov____________________________________|||| Prodam telico sivorjavo, brejo 7 mesecev, pašno. Tel. 5843-496, gsm 031/ 299-330. Telico brejo 9 mesecev, pašna, prodam. Gsm 041/324-377. ŽIVALI-KUPIM Kupim teleta težkega od 100 do 120 kg. Gsm 041/912-735. Kupim telička starega od enega tedna do 110 kg. Gsm 041/857-908. AVTOMOBILI - PRODAM Golf II jxd prodam po delih. Gsm 041/ 616-463. Prodam clio rt 1,41994 letnik, cena po dogovoru. Tel. 03/5831-003. Daewoo matiz, 1.98,1. lastnik, centralno zaklepanje, el. stekla. Gsm 041 /921 -910. ŽIVALI - PRODAM Prodam oslička, starega 3 leta (dalmatinska pasma). Gsm 041 /793-579. DRUGO - PRODAM Prodam fischer race carve 4 z okovjem za 25000 sit in pancerji otroško št. 23 za 9000 sit. Prodam štanco 60 ton, suzuki maruti, I. 91, registriran. Gsm 041 /364-124. Prodam skuter malaguti fire fox f 15,1. 99, sivo rdeče barve, prvi lastnik. Gsm 031/277-716. Prodam domačo svinjsko mast. Gsm 041/324-409. Prodam okno strešno, termopan, tip glin, novo, dim 85x112 cm. Ugodno. Gsm 041/768-988, tel. 03/583-53-05. Prodam čevlje za snowboard, mehki, burton/moto, št. 43-44, dobro ohranjeni. Gsm 051/301-644. _ Prodam starinske predmete in kolovrat obnovljen. Gsm 031/667-913. Prodam sveže krvavice. Tel. 03/5841-180, gsm 041/783-596. Prodam rogovo dekliško kolo 12 prestav. Ugodno! Tel. 5846-173. Oddam krožnožago-sekolarko, motor v okvari (za kg t. kave). Gsm 041 /900-170. STANOVANJA, HIŠE Nujno najamem garsonijero v okolici Mozirja. Nekadilka z redno službo. Gsm 031/58-28-97. Parcele na Ljubnem - prodaja se parcela na Ljubnem, na sončni lokaciji. Atrij SZ Z.O.O., 03/42-63-118, 041/746-640, www.sz-atrii.si PODARIM Podarim termoakumulacijsko peč, električno. Gsm 041 /445-569. MORDA STG ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. POSREDOVANJE V PROMETU NEPREMIČNIN Ne veste, kam bi se obrnili ko kupujete, prodajate, najemate ali oddajate hišo, stanovanje... Strokovno vam bomo svetovali in vam storitve tudi izvedli. BREMIS d.o.o., enota Mozirje, Na trgu 7 - Grabnerjeva hiša, I. nadstropje. Mobitel 051/30-70-35 ali tel. 839-56-50. Bremis d.o.o., Cesta Františka Foita 2,3320 Velenje. PRAVNO SVETOVANJE Ugodno pišem vse vrste pogodb, zemljiškoknjižnih predlogov, statute društev, druge pravne akte in nudim ostale pravne storitve. Gsm 041/550-525. Nataša Vidmar s.p., Praprotnikova ul. 5, Mozirje. PIROTEHNIKA rakete, ognjemetne baterije, fontane, rimske svečke, petarde, bakle, pištole za rakete, pasje bombice,... PTP DIANA d.o.o., Obrtniška ulica 8, Nazarje, Tei. 03/58-33-626. PTP DIANA d.o.o., Obrtniška ulica 8,3331 Nazarje PRODAJA ZEMLJE za ureditev okolice. Lahko je tudi že presejana. Pokličite gsm 041/ 651-196. Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, polikarbonat stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla, temnenje stekel. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. N aj Vam prijateljski nasmeh in prijazne želje izpolnijo vesele praznične dni, v novem letu pa Vam želimo zdravja in neusahljive življenjske vedrine. KQRQS1C i Ljubija 5, 3330 MOZIRJE [ Telefax: 03 583 11 22, 03 839 01 23 gsm: 031619 634, 041 619 634 e-mail: korosec.rebercnik@siol.net Kolektiv Glasbene šole Nazarje mMm §tkws/km šžšm Ws (m WMm &mmm /Ma M? SVEZA JAJCA APARTMA SAUNA SOLARIJ (klasični in i i stoječi) Vabimo Vas, da V PONEDELJEK, 22. DECEMBRA 2OO3, OB 18. URI v Domu kulture v Nazarjah OPTIKA rOPEDSKIH PRIPOMOČKOV IN SONČNIH OČAL MATEJA LIKEB-TERNIKs.p. ObTrnavM .Mozirje tel.839-49-53 PRISLUHNETE PRAZNIČNEMU KONCERTU UČITELJEV IN PEVCEV TER Mladinskemu pihalnemu orkestru. 12? rihg/a čas. od katerega se posl opijamo in hkrati se vam zakval/u/emo gr zaupanje. eŠ. elitno vam mirne, harmonične praznične dni. Q7 letu 2.00g. pa mnogo sreče, uspehov m oseb. iva Koncert bo povezoval Franci Podbrežnik. <3Z.dektiv optike UKEB - TEHNIK Mozirje Poslovnim partnerjem, gozdnim posestnikom in sodelavcem se ob koncu leta zahvaljujemo za sodelovaje in zaupanje pri pridobivanju in odkupu lesa, gozdnem transportu in gradnjah gozdnih prometnic. GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE d.d. d.d. ŽELIMO VAM PRVETNO PRAZNOVANJE ©©lÄm m PRAZNIKOV TER VELIKO USPEHOV V LETU 20041 I mm1 Podjetje za obdelavo lesa in trgovina Ljubija 55, 3330 Mozirje, Celje - skladišče D-Per J/2003 Sreča ni v a 5000012,89 ■48 sreča ni v žepu au poq paicem zaklad. Sreča je ko delo dobro opraviš in ko imaš nekoga rad. (T. PavčekJ 1JMh klJićJl'Jlii IHjEEHBlffiin COBISS o soroduih upu izllino K. 'nuvi, zdravja, zadovoljstva uspehov Pri delu! Kolektiv mizarstva Kovač Zahvaljujemo se Vam za dosedanje zaupanje in sodelovanje in Vam želimo blagoslovljene božične praznike, v novem letu pa obilo zdravja, uspeha in osebne sreče. Kolektiv BRLEČ "" "r' M NO/ICl.PIOMRSht 125 M< »lil 11 i 1141 M OSREDNJA KNJ. CELJE