Posamezna številka Din 1. Št. 126. V Ljubljani, v četrtek 29. maja 1924. Poštnina v gotovini. Leto I. NARODNI ■ ■ Mmk § NEVNIli Q>w □ Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. | Mesečna naročnina: f i V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. | G}-*-*-......................................... Neodvisen političen list f Uredništvo: WoIfova ulica št.l/I. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. i Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. > f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. j I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. 1 E Moralni temelji države. Pod tem naslovom je priobčil včeraj ♦Slovenec« uvodnik, v katerem je to-“ko potvorjenih dejstev, toliko zofizma, j*a bi $e izneverili svoji časnikarski dolžnosti, če ne bi odgovorili na to eksemplarično beganje javnosti, ki si ga 16 dovolil »Slovenec«. Za temelj svojega uvodnika si je yzel »Slovenec« članek iz angleškega lita »The Observer«, ki je izšel kot ko-J^ntar k zahvalni službi božji ob pri-“d britanske razstave v Wembleyu. V "j® Članku se pravi med drugim: An-v^ki narod se zahvaljuje Bogu, ker ?!u ie omogočil doseči potem fizičnega ‘kostanja svoj najvišji cilj, to je zma-80 Pravice in zakona po vsem svetu in ? k® ustaljenja neprekinjenega miru in >^tske družnosti vseh narodov. Angle-. J*1 narod je sicer v tem oziru \ eliko toda svojega moralnega poslan-' ni nikoli izgubil. Mi smo doma Javili načelo »fair playa«, poštene . med strankami za skupen blagor tuje narode polagoma navajali do ^vladanja. m na te besede angleškega lista nasuje »Slovenec« primero z našo dr-zavo. Pri nas da je moralna sila sploh ePoznana in v državi da vlada srbska ruja, ki veruje zgolj' v fizično silo, v oc orožja in denarja. Čisto drugačno .. Je seveda naziranje »Slovenca«. Na-,n, 1Zem mu ni bil nikdar nasilno sni-i kapitalizma ni pojmoval v islu- neomejene oblasti denarja in na-* Jonalizem v smislu zavojevanja tujega u je bil tuj. Zato ie za »Slovenca* po-Ojni preobrat: opravičba krščanskega “'oralnega ideala, dočim je Srbom malikovalstvo nasilja. Misel enotnosti Sr-~°V, Hrvatov in Slovencev je blaznost ^ntralizma, ker ni moralne ideje, ki b* vezala te tri narode. Zato je jugoslo-Venski unitarizem navadna zabloda. * Ne bomo se spuščali v kritiko angle-sega članka, dasi bi imeli vsled x-SIo-enčevih« zofistarij dovolj Vzrokov, da i malo bližje premotrili, kako se uve-”Vlja angleška ideja o družnosti vseh ^rodov n. pr. v Indiji. Toda zašli bi ^daleč in zato se bomo pečali samo s ^»vencem«. j)0,Pomišljujemo si, da smo neprimerna Cvneti Jugosloveni ko »Slovenec«, te drznosti, da bi primerjali Ju-kov z Veliko Britanijo v priča-Wtn lu’ za nas Primera laskava, j.g?®nio. Samo tisti, ki hoče neugoden Ve * Primere, more primerjati v Slo-BhI em s'ogu Jugoslavijo z Veliko lika fi ij°- Mi niti 6 let stara država, Ve-p Britanija država s skoraj tisočletirm iJp^entarizmom! Mi od Avstrijcev, ko .nov> Madžarov, rajhovcev in Tur-izropana država, Velika Britanija j^ržava uživajoča delo in trud mili-J^v in st0 milijonov neangleških na-hv?v: Resnično! Angleški narod sme aliti Boga za že doseženo fizično bla-Wtanie’ pa moramo prositi Boga na njenih, da se vzdržimo vsaj v revščini, to more vzporejati našo od vojne iz- An i Srbiio z od voine obogateI° 2i.it satno tisti> ki hoče negativcn re-^i hujskati. In zato je vse j^rjenje »Slovenca« o njegovi kr. ganski ideji prazno licemerstvo in ka? anacija krščanske misli. Zakaj, če “tera misel) potem bj]a Kristusova oti Pro^ vsem hujskačem, pa naj se ^ajo v katerokoli obleko, om • drzno pa je »Slovenčevo« tia *®ianje angleškega »fair playa«. Kdaj teleK sploh še poznala poštene nia 6 me<1 strankami? Ali naj orne-v..mo lanski voliven boj? Ali so Klečah?! dr‘ Kulovca Pozabljene? Ali je po-^ lena grandiozna hujskarija agita-lev SLS., da so bili mogoči ogabni j^ražki dogodki? Na Angleškem de-Vla i S^ranka n™a večine, kljub temu -■ a trdno, ker ni nobena angleška Ve* i a 12 pr‘ncipa opozicijonalna, tem-fe c‘e iz stvarnih razlogov. Kako pa tavitrii nas'> Apr^a meseca se ni obo-JW * SLS prepre2iti tudi državni da k. prv0 potrebo države, samo klas- niena strankarska stvar šla v meti6; Ne država in ne uradniki btez «ra„une plače 3i nis0 bUi mar! In .aka ^a bo govorila o fair plavi? Pomemben PaiKav govor na seli radgkaEnesa kBuba. Beograd, 28. maja. (B) Danes dopoldne se je nadaljevala seja radikalnega kluba. Na tej seji je izražalo več poslancev svoje želje za daljnje postopanje vlade glede na rekonstrukcijo in glede ukrepov, ki jih je napraviti, da se popravi to, kar je bilo dosedaj napačno storjeno. Na seji je imel Pašič daljši govor in je med drugim izvajal: Gremo nasproti borbi z elementi, proti katerim se moramo organizirati, da ne bomo močni samo kadar smo na vladi, ampak tudi če smo v opoziciji. Vsaka stranka, ki je močna samo dokler vlada, je šibka in kratkotrajna. Naša stranka mora biti v obeh slučajih močna in mora predstavljati silo. Nekako čez mesec dni se sestane naš glavni odbor in kratko za tem tudi naš glavni zbor. V teh zborovanjih moramo obrazložiti vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu. Naši nasprotniki iščejo zaupanja s kričanjem in reklamo, kakor ste pravkar videli. Pa to jim ne more pomagati. Mnogi od njih bodo razočarani. Kar se tiče volitev, se še ne ve, kdo jih bo izvršil. Če pa hočemo, da ostane pri taki politiki, na kateri sloni danes država, potem naj se tudi poverijo onim ljudem, ki so tako stanje ustvarili. V svojem drugem govoru je Pašič rekel: Mi nismo samo v vojni dali vse za osvobojenje, temveč smo tudi pred vojno mnogo žrtvovali za svobodo. V naši državi mora vladati volja naroda. Imamo dva ustavna faktorja: Narod in krono. Narod izraža svojo voljo z volitvami poslancev. Poslanci gredo med narod in razlagajo svoje programe. Teh pa se morajo držati, ker so bili na niih temelju izvoljeni. Ne smejo jih menjati, ker je to zloraba zaupanja naroda, če poslanec opusti program, na katerem je bil izvoljen, ni več zastopnik naroda, ampak dela samovoljno. Prav zaradi tega je došlo do krize. Ne samo posamezni poslanci, temveč kar cele stranke so spremenile svoje programe. Pašič tu opozarja na včerajšnjo sejo parlamenta, na kateri je večina poslancev klicala: Živela republika. Edinstvena država je najmočnejša država. To dokazuje zgodovina. Svoj govor je Pašič končal z besedami: Naša zgodovina in civilizacija zahtevata, da smo en narod in ena država. To naše načelo zahteva, da* govorimo z ljubeznijo o naših bratili drugega imena in druge vere. Zastopniki opozicije pri kraliu. Beograd, 28. maja. (B) Danes popoldne ob 5. uri so bili pozvani na dvor poslanci dr. Korošec, dr. Spaho in Davidovič. Po kratkem posvetovanju, ki so ga imeli v skupščini, so okrog 5. in en četrt odšli na dvor in ostali V av-dijenci do 6. ure. Kakor v dobro poučenih krogih trde, je kralj poklical k sebi poslance, da sliši od njih, kako stališče zavzemajo glede na novi položaj, zlasti Pa da od njih izve ono, kar mu je opozicija hotela sporočiti s posebnim pismom. Zastopniki opozicijskega bloka so kralju izrazili mnenje, da bo taka reši- tev krize imela jako neugodne posledice med narodom, ker se tam začenja vzbujati prepričanje, da uživa Pašič posebne privilegije. Dalje so pos’anci ugotovili, da bi taka rešitev, to je zaključitev skupščinskega zasedanja, utegnila imeti zelo neugodno posledico tudi za akcijo Ljube Davidoviča, ki jo je podvzel za sporazum s Hrvati. Kralj je poslance poklical k sebi danes največ zaradi tega, ker je še preje, predno je odpotoval na Bled, hotel Izvedeti za njihovo stališče. Kraii se le odpeljal na Bled. Beograd, 28. maja. (B) Kralj se je po avdijenci načelnikov opozicijskih skupin pozdravil s člani dvora in nato ob 6. uri odšel na kolodvor. Pred njim so prišli na kolodvor zastopniki vojske, poveljnik beograjske odbrane, vojni minister, novinarji in vsi člani vlade skupno s predsednikom Pašičem. Ministri so iz razgovora s kraljem dobili utis, da se sedanji položaj ne bo v nobenem slučaju spremenil pred 30: oktobrom, ker se je kralj zanimal le za popolnoma normalna in tekoča vprašanja. Kralj je pozdravil še generalnega direktorja železnice, nato pa je ob 6.5 odpotoval proti Ljubljani, kjer se sestane s kraljico, na kar se odpeljeta z avtomobilom na Bled. S kraljem gredo pobočnik in potrebna suita ter oddelek garde. 2e prej se je s posebnjm vlakom odpeljala garda. Kraljev odhod iz Beograda ir političnih krogih najrazličneje tolmačijo. Dejstvo pa je. da je s tem dovršena vsa kriza in da je situacija popolnoma jasna. Sedanja vlada bo do 20. oktobra vodila državne posle, kakor vsaka druga parlamentarna vlada. Sela vlade. Beograd, 28. maja. (B) Nocoj po odhodu kralja je imela vlada konferenco. Ugotovilo se je, da je položaj zelo ugoden. Vlada bo sedaj intenzivno delala s svojimi klubi brez parlamenta na izvedbi notranje politike. Posebna pažnja se bo posvečala prečanskim krajem in Južni Srbiji. Vlada je nocoj rešila najnujnejše tekoče resortne posle, ki so se med krizo nakopičili. V političnih krogih smatrajo, da bo od jutri naprej popolnoma normalno stanje. Čakajo se Ie še komunike in manifesti opozicije in se potem vsak nadaljnji boj dokonča. V Beogradu bo nastalo popolno mrtvilo. Vsa akcija se bo omejila na agitacijo strank med narodom. Pašič pri kralju. Beograd, 28. maja. (Z) Pašič je bil ob pol 12. uri med sejo radikalnega kluba sprejet od kralja v avdijenci, ki je trajala eno uro. MASARYKOV POVRATEK V PRAGO. Praga, 28. maja. (T) Predsednik republike Masaryk se je povrnil snoči semkaj iz Italije. Unitarizem je blaiznost, vzklika »Slovenec«, ker da mu manjka moralne skupne podlage. Nezaslišano, kako cinično je razgalil »Slovenec« svojo pro-tijugoslovensko misel! Samo v svetovni vojni je položil jugoslovenski narod poldrag milijon ljudi nai oltar jugoslovanskega ujedinjenja in »Slovenec« pravi, da nima naše ujedinjenje moralne podlage. Ali je mar večje moralne vezi, ko skupno prelita kri? Plemenu pa, ki je dal skoraj vso to krit, ki je mogel s separatnim mirom prihraniti sebi ogromno število žrtev, temu plemenu pa pravi »Slovenec«, da veruje samo v silo orožja in denarja! In to pravi tisti »Slovenec«, ki je blagoslavljal žrtve avstrijskega militarizma, ko so prodirali proti Srbiji, da jo zavojujejo za vedno in da z s rade nemški most v Ori- ent! Takrat je pozabil »Slovenec« na bratsko družnost vseh narodov, danes pa jo je izvlekel na dan, da bi razidi družnost jugoslovenskega nardSa! V svojem slepem in nizkotnem sovraštvu. preslepljen od trenutnih uspehov svojega hujskaštva. je pozabil »Slovenec«, da je ujedinjenje moralna sila; ki je prestala zmagovito 1 največji napor prehoda preko Albanije i najgroz-nejše umiranje na Krfu. In ta moralna* sila je temelj naše države in če trenutno ne vlada v vsej svoji elementarni moči, s tem še ni rečeno, dia je ne bi mogla »Slovenčeva« provokacija spremeniti v vihar,, ki bo na mah in za vselej končal s smradom, kakršnega hrani včerajšnji »Slovenčev« uvodnik. Zakaj unitarizem je življenje jugoslovenskega naroda.! Dr. Mara je dobil mandat za sestavo nemške vlade. Berlin, 28. maja. (K) Državni predsednik Ebert je zopet poveril dr. Marxu sestavo vlade, poprej pa je sprejel voditelja nemških nacijonalcev. Dr. Marx je sprejel mandat. Potem je razpravljal s strankami v svrho sestave novega kabineta, in sicer na podlagi, da se sestavi vlada, ki naj bi jo tvorile vse meščanske stranke razen nemške plemenske stranke. Predsednik nem. parlamenta. Berlin, 28. maja. (Wolff) Za predsednika državnega zbora je izvoljen poslanec Wallraf (nemški nacijo-nalec). za proglas opozicijskega bloka. Beograd, 28. maja. (Z) Na seji opozicijskega bloka, ki se je vršila danes dopoldne, je Voja Marinkovič predložil svoj osnutek skupnega manifesta opozicije na narod. Klerikalci, muslimani in radičevci so ta osnutek sprejeli, med tem, ko so demokrati izjavili, da se bodo odločili, ko točno prouče besedilo, na katerem je treba več stvari popraviti. V teku današnjega dne bodo tudi zemljoradniki, klerikalci in muslimani izdali svoje posebne proglase na volilce. Demokrati pa še niso ničesar sklenili glede svojega posebnega proglasa. Beograd, 28. maja. (B) Na današnjih sejah klerikalnega in muslimanskega kluba se je govorilo o njunih proglasih, ki se naslovita na narod. Poleg skupnega proglasa opozicijskega bloka bosta ta dva proglasa posebej obravnavala ona vprašanja, za katera se zanimajo Slovenci in muslimani. VREDNOST PRISEGE RADIČEVCEV Beograd, 28. maja. (B) Kakor javlja današnja »Reč«, je včeraj med sejo narodne skupščine radičevski poslanec dr. Rudolf Horvat pred ministrom za prosveto Pribičevičem in mnogobrojnimi poslanci radikalne in radičevske stranke izjavil, da prisega, ki so jo položili, nič ne velja in za njihovo stranko ne pomenja priznanja monarhije. Tako prisego so položili tudi komunisti ter zanje ni bila obvezna. Beograd, 28. maja. (B) Kakor so danes ugotovili v predsedništvu skupščine, na včerajšnji seji parlamenta osem poslancev ni priseglo. Med temi se nahajata poslanca Košutič in Vandekar. VPRAŠANJE POSLANSKIH DNEVNIC. Beograd, 28. maja. (Z) Z zaklju-čitvijo skupščinskega zasedanja se je otvorilo vprašanje poslanskih dnevnic. Po volilnem zakonu poslanci nimajo pravice do dnevnice* kadar je zasedanje zaključeno. Po poslovniku pa ima vsak poslanec dobiti dnevnico 300 Din. To vprašanje bo moralo rešiti predsed-ništvo skupščine. V vladnih krogih vlada razpoloženje, da bi se to vprašanje rešilo v korist poslancev tako, da bi imeli do 20. oktobra pravico do dnevnic. Če se vprašanje reši negativno, izgubi vsak poslanec 42.300 dinarjev. OMEJITEV PROMETA MED REKO IN SUŠAKOM. Beograd, 28. maja. (B) Prometno ministrstvo objavlja, da je obalni promet med Reko in Sušakom omejen na ta način, da se nahaja na tovornih listih strank, ki žele odpremiti blago v tej relaciji, opazka »via Bakar«. S postajo Reka-luka je promet zabranjen. DOGOVOR Z AVSTRIJO O PRAVNEM POSTOPANJU Z DELN. DRUŽBAMI. Dunaj, 28. maja. (K) Narodni svet je odobril na svoji današnji seji dodatni zapisnik k dogovoru med Avstrijo in Jugoslavijo o pravnem postopanju z delniškimi družbami. ZVIŠANJE ŽEL. TARIFE NA MADŽARSKEM. Budimpešta, 28. maja. (Madž. kor. ur.) S 1. junijem t L se zvišajo na madžarskih železnicah voznine v osebnem prometu za 50 odstotkov, v tovornem pa za 30 odstotkov. S 1. julijem se uvede, kakor se čuje, zlata tarifa na državnih železnicah. VREMENSKO POROČILO. Dunaj. 28. maja. Vremenska napoved za 29. maj: Hladno deževno vreme bo najbrže trajalo dalje. Ni pa izključeno, da bo začasno tupat&m .i&ant Htalijansko - ieikoslov« pogodba. Rim, 28. maja. (T) Danes ob 13. sta podpisala v palači Chigi ministrski predsednik Mussolini in češkoslovaški, zunanji minister dr. Beneš pogodbo o prisrčnem sodelovanju med Italijo in Češkoslovaško. Italijanski parlament Rim, 28. maja. (T) Drugo sejo zbornice je otvoril danes začasni predsednik To vini, ki je po prečitanju zapisnika zadnje seje odstopil svoje mesto novemu predsedniku Alfredu Roccu, Nato je poročal Mussolini kot notranji minister o izpremembah v vladi. Dalje je omenjal Mussolini ustanovitev ministrstva za promet, ki ga vodi poslanea Ciano. Predsednik zbornice je prečital nato pismo, v katerem izjavlja poslanea Capanni, da se odreka mestu kvestorja v prid opoziciji, kar je vzela zbornica na znanje. Končno je zbornica sprejela še predlog, da se stavi na dnevni red jutrišnje seje razprava o reformi poslovnika. Debata o prestolnem govoru se prične 3. junija. JAPONSKA BO PROTESTIRALA PROTI PRISELJENIŠKEMU ZAKONU. Tokio, 28. maja. (Reuter) Japonska vlada je danes sklenila protestirati proti ameriškemu zakonu o priseljevanju, ki se ima smatrati kot kršitev ame-riško-japonske pogodbe. Kabinet je tudi, sklenil, da odpokliče veleposlanika v Washingtonu, Haniharo. MACDONALD SE UDELEŽI SEJE ZVEZE NARODOV. London, 28. maja. (Havas.) V poučenih krogih se potrjuje vest, da odpotuje ministrski predsednik Macdonald meseca decembra v Ženevo, kjer se osebno udeleži zasedanja Zveze narodov. Borzna porotila. Beograd, 28. maja. Devize. Dunal 0.1152—0.1154, Budimpešta 0.09—0.10, Bukarešta 34—35, Ženeva 1440—1441, I^ondon 354—354.25, Milan 351.75—360. New York 81.45—81.50, Pariz 437-438, Praga 24U5 —241.40, Solun 155—158, Sofija 57.75—58.75. Valute. Bolgarski levi 58—0. Zagreb, 28. maja. Devize. Dunaj 0.1141—0.1161, Budimpešta 0.095—0.115, Bukarešta 34.25—37.25, Italija, izplačilo 358.50—361.50, ček 357.50—360.50, London, izplačilo 352.875—355.875, New York 80.90 —81.90, Pariz 435—440, Praga 239.375— 242.375, Švica 1437—1447. ček 1433.50— 1444.50. Trst, 28. maja. Devize: Zagreb 27.70-28, Francija 121—122, London 98.50 —98.70, New York 22.65—22.75, Švica 400 —403, Praga 66.75r-67.25, Dunaj 0.0315— 0.0325. Valute: DinaTji 27.75—28, dolarji 22.55—22.70, avstr, krone 0.0315—0.0325, funti 98.30—98.60. C u r i h, 28. maja. Beograd 6.95, Ne\v York 566.25, London 24.56, Pariz 30.10, Mi-; lan 24.90, Praga 16.70. Budimpešta 0.0065, Bukarešta 2.50, Sofija 4.075, Dunaj 0.007975. Dunaj, 28. maja. Devize: Beograd 866—870, Berlin 16.75—17.05, Budimpešta 0.78—0.84, Bukarešta 297—299, London 308.000—309.000, Milan 3129—3141. Nev/ York 70.935—71.185, Pariz 3792—3808, Praga 2087—2097, Sofija 500—504, Curih 12.535—12.585. Valute: Dinarji 863—869, dolarji 70.460—70.860. bolgarski levi 486— 494, nemške marke 16.30—16.70, angleški funti 306.200-307.800, francoski franki 3765 —3795, lire 3135—3155, romunski leji 290— 294, švic. franki 12.420-12.500. češkoslovaške krone 2072—2088, madžarske krone 0.72— 0.78. Praga, 28. maja. Beograd 42.55, Dunaj 4.85, Berlin 8.14, Rim 153.375, avstrijske krone 4.77, lire 152.625, Budimpešta 3.85, Pariz 185.875, London 147.675, Ne\v York 33.95. Curih 602.50. Berlin, 28. maja. Beograd 5.13, Dunaj 5.93, Milan 18.55, Praga 12.395, Pariz 22.44, London 18.255, New York 4.19, Curih 74.31. ZBIRAJMO ZA SOKOLSKI TABORI Stev. 126. >«(>*• *♦ Pacifizem, mi in Bolgari. (Savni tajnik Svetovne zveze za ■ohranitev miTu Oliver Drajer je imel te Bhi na beograjski univerzi javno predajanje o temi »Jugoslavija in mir«. Angleški pacifist je v svojem zanimivem predavanju izvajal med drugim: iPokret te zveze se je pričel 1. 1914 ter ima sedaj veliko število članov v vseli "državah. Lani se je vršila na Danskem konferenca, katere so se udeležili delegati iz 22 držav. Zveza se je udejstvovala tudi praktično. > Preskrbela je pomoč oškodovancem po raznih katastrofah. med vojno pa je par tisoč nemških otrok nastanila v Angliji, kjer so jih vzgajal v pacifističnem mišljenju. O naši državi je izjavil: Poznam vašo tragično zgodovino), znane so mi iz-vestne stvari iz današnjega težkega položaja vaše države, toda kar pričakuje svet od vas, je to, da se pojavijo med vami možje in ženo, ki bodo hodili po novem potu — k prijateljstvu in sporazumu, česar ne moremo pripustiti našim vladam. Začetek mora biti v privatni inicijativi. Prišel sem iz Sofije in to bo morda vzrok, da boste dvomili o mojih besedah, V Sofiji sem našel ljudi, ki so izjavili, da ne more priti nič dobrega iz Ju- goslavije. Toda mnogo jih je, ki želijo z vami mir, prijateljstvo in sporazum. Na predavateljeva izvajanja je odgovoril profesor Ilič. urednik »Podmladka Rdečega križa« sledeče: Popolnoma sem prepričan o vaši iskrenosti, toda navesti moram en vzgled radi poznavanja psihologije našega in bolgarskega naroda. Za časa vojne sem bil komisar bolnice v Gjev-gjeliji. Padel sem v bolgarsko ujetništvo. Po nekaj dnevih sta grška in srbska vojska zopet osvobodili Gjevgjelijo. Mi smo rešili, dasiravno so bili naši sovražniki, okoli 20 Bolgarov, ki so bili v naši bolnici in med katerimi so bili tudi profesorji in učitelji. Par sto Bolgarov smo spravili na varno v našo cerkev* ker bi bili sicer žrtev razjarjenih grških vojakov. Ali veste, kako so nam Bolgari to povrnili? Mojega brata, profesorja vranjske gimnazije so Bolgari poleg mnogoštevilnih drugih intelektualcev v Strumnici grozovito trpinčili in ga še napol živega pokopali. Kljub vsemu temu sem urednik lista,, ki deluje za mir in sporazum med narodi. Sedaj morete razumeti* kako mislimo o Bolgarih. Recite jim, da se moremo z Bolgari spraviti, ako se bolgarska kri in mozeg popolnoma spremenita! Kal si na! ieli ©seJ drugega, kol lakoto in batine! Vodno smo trdili, da gonja proti vladi fn Srbom, naperjena indirektno tudi proti naši skupni državi sami, ki se vodi že od I. 1920 v »Straži* in »Slovenskem Gospodariti* med našim, narodno zavednim ljudstvom ne more obroditi dobrega sadu. Te trditve so se često uresničile in navedli bi lahko nebroj žalostnih dogodkov, ki so se rodili iz ie gonje ne v škodo države, ki je preveč trdna, da bi jo taki patologični pojavi mogli omajati in ne v škodo inspira-torjev fn hujskačev, ki puste potem svoje žrtve trpeti in se skrijejo, pač pa v škodo ubogega zavedenega ljudstva samega. Sedaj se je dogodil nov žalosten slučaj, ki skoro presega vse dosedanje. Dne 21. t. m. je divjalo v obmejnem Sv. Križu nad Mariborom strašno neurje s točo, ki ie opustošilo vse vinograde, sadovnjake in poljske nasade tamkajšnjih kmetovalcev. Občina ie vsaj za letos docela uničena in marsikateri posestnik bo radi te nesreče zašel v dolgove, iz katerih se morda nikdar več ne izkoplje. Naravno bi torej bilo, da bi se ti nesrečneži obrnili do oblasti in do svoje vlade s prošnjo, da jim pomore, da jih osvobodi za letos plačevanja davkov ter da jim nabavi brezplačno vsaj semena za novo setev. Mesto tega pa so poslali v »Stražo* dopis, v katerem na tako nesramen in brezvesten način napadajo vlado in s takim cinizmom biatijo Srbe, naše osvo-bojenje in sploh našo državo, kakor doslej še skoro nismo čitaii v »Straži«. Mesto da bi torej prosili pomoči, psujejo in podlo blatijo tistega, ki bi jim lahko edini pomagal. Ali se zavedajo, kaj delajo? Se zavedajo, kam jih Je pripeljalo slepo oboževanje klerikalnega hujskanja, demagogije in laži? Mesto de bi prosili podpore, pravijo: »Ako se bo zahteval od prizadetih posestnikov letos še kak davek, bo to vnebovpi-ioči greh in znalo bi se zgoditi, da bi v tem slučaju celo našim mirnim ljudem kri zavrela. Vse smo zgubili: svoje" pravice, svoje šole, svoj denar, ki nam ga je izvlekel Pašič, zdaj nam je pa še toča vzela kruh in vino.« Torej ljudje s tiste naše meje, kjer Slovenci pod Avstrijo niso imeli niti toliko pravic kakor pes v cerkvi, kjer niso imeli niti ene narodne slovenske šole, kjer so bili najbolj bedni med vsemi državljani Habsburške monarhije, tisti ljudje Si upajo danes trditi, da so z osvobojenjem Izgubili svoje pravice, svoje šole, svoj denar, ko je ravno narobe res, da so komaj sedaj po stoletjih suženjstva in zatiranja s strani Nemcev dobili svoje narodne pravice, svoje narodne šole in so tudi kar se tiče gmotnega stanja na boljšem kakor pa bi bili v Avstriji. Človek bi nehote mislil, da so ti ljudje poblazneli in ne vejo kai govore in pišejo, če ne bi vedel, da gre tu le za posledico hipnoze, v katero so spravili klerikalni demagogi in politični zločinci potom govorpv In tiska naše nejiko ljudstvo. Tako so slišali govoriti klerikalne agitatorje na shodih, tako so čitaii v »Straži« in v »Slovenskem Gospodarju«. Če bi jih vprašali kakšne pravice so izgubili z osvobojenjem, kakšne šo- Maribor, 28. maja. le so izgubili in kakšen denar, bi gotovo ne vedeli odgovoriti! Te zločinske fraze in laži so se oprijele tekom let hujskanja našega obmejnega ljudstva in danes jih slepo ponavljajo in verujejo vanje kakor v ceirkvene dogme, o katerih ni dovoljeno premišljevati in dvomiti, ampak se mora brezpogojno verjeti vanje. •Te besne napade in psovke, ki se v dopisu stopnjujejo od stavka do stavka bodo čitaii morda tudi pri vladi in odkrito povedano, morali bi biti tepci, če bi tem ljudem, ki jih psujejo kakor obcestne tatove in razbojnike, pomagali. Nihče na svetu ne bi mogel zameriti vladi, ki bi z bičem nagnala tistega, ki bi prišel prosit podpore za te ljudi. Toda stvar je vendar drugačna, kajti ljudstvo tega ni krivo, zato tudi ne zasluži, da bi vsled krivde drugih moralo trpeti. Ljudstvo Je hipnotizirano, zapeljano. Krivci so tisti, ki so ga zapeljali, ki so ga pod krinko katoličanstva nalagali in naščuvali. Zato naj vlada ne kaznuje ljudi, ampak le krivce, naloga poštenih in treznih pairijotov pa je, da gredo med to naše ubogo ljudstvo ter mu odpro oči. da spregleda položaj, v katerega so ga pahnili njegovi brezvestni voditelji. Nad vse karakterističen pa je konec tega dopisan glasi se dobesedno tako-le: »Da nas bo prej konec, bo pač najboljše, če se udarno v svojo usodo: za naše grehe nas biča bič od zgoraj, ža našo neumno politiko pa bič iz Beograda, ki ga vihti g. Pašič. Kaj si naj želi osel drugega, kot lakoto in batine?« Dopisnik se gotovo ni zavedal, kakšno veliko resnico je tu napisal. Hotel je udariti po drugih, pa je udaril s krepko gorjačo po samem sebi in po svojih klerikalnih voditeljih. Da, celo Bogu je teh protinarodnih in protidržavnih grehov dovolj, zato jih biča z neurjem, biča iz Beograda sicer še ni, bilo bi pa morda dobro, da bi se tudi še ta pridružil božjemu, toda ne da tepe trpine, ampak brezvestne pastirje. Za klerikalno »neumno politiko« tudi ne more biti drugačno plačilo, kajti neumna je res, tako neumna, da v politični zgodovini skoro nima primere. Kajti »kaj naj si želi osel drugega, kot lakoto In batine?« Dopisnik Je mislil pač na1 drugo »politiko« in na druge »osle«, toda v Sloveniji imamo samo klerikalno politiko, saj Jo zastopajo v Beogradu razen treh sami klerikalni poslanci in zastopajo Jo tako, da jih mora dopisnik v njihovi lastni »Straži« tl-tulirati « »osli«. In to je ravno tisti bič, ki tep; Slovenijo, ki tepe tudi naše obmejno ljudstvo, ta bič je bič klerikalne »neumne politike« in bič »oslov«, ne pa bič Beograda in Pašiča! In ta bič bo tepel Slovenijo in naše ljudstvo vse dotlej, dokler ne bo temeljito obračunala pri volitvah z »neumno politiko« in z »osli«. Zahtevajte po vseh lokalih „Nar. Dnevnik"! Pod tem naslovom je priobčil »Kmetijski list« zanimiv članek, ki jasno kaže, kako se dela pri nas »načelna« politika. Članek pa Je tudi dober prispevek h karakterizaciji slovenske radičevščine in zato ga objavljamo. Članek se glasi: Slovenci dobivamo od časa do časa prav originalne politike. Imeli srn« Erzine in Kaučiče, imamo Novačane, viteze Zagorske in Prepeluhe. Niso to neki sposobni ljudje, katere bi ljudstvo spravilo na površje, ker jih potrebuje zaradi sposobnosti, nego oni ustanavljajo stranke zato, ker jim je všeč politična karijera, ki bi jo na ta način radi napravili. Razume se, da so pri takem političnem udejstvovanju programi, načela, ljudske in državne koristi le fraza, lestva do cilja, pripomoček iz posameznikov napraviti politične veličine, takozvane profesijonalne politike. Mem temi originali Je nesporno g. Albin Prepeluh, jako zanimiva prikazen zaradi izredne energije in mnogoštevilnega presedlovanja in ker prav pridno napada naš kmetijski pokret, ne bo škodilo, če si moža od bliže ogledamo. Je meščansko dete, lij je po hitro končani šoli iskal kruha kot kanclijski pisar. Ko se mu je razvil um, je spoznal, da ]e ta kruh trd in pičel in da ni prave prihod-njosti. Pa je postal socijalist. Zadnji ni rad in je pričel pisati. Kmalu Je postal eden prvih njihovih ideologov. Ob prevratu je bil že skoro najvplivnejši med njimi in v pokrajinski vladi je že zavzel za socijaliste najvplivnejše mesto poverjenika socijalne politike. To pa je rodilo zamero in ko se Je dal po kratkodobnem poverjeništvu visoko penzijonirati, je to rodilo v socijalistič-nih vrstah odpor in tudi pri drugih stran- kah precej studa, ker je izdajalo presilen socijalen apetit. Leta 1920 ga niso marali za kandidata v ustavotvorno skupščino in to ga Je prisililo, da je obesil na kol svoje socijalistično prepričanje. Iskal Je hvaležnejšega pota do mandata. Postal je avtonomist in je visoko zažigal kadilnice klerikalcem. Tudi to m pomagalo. Pa se je zatekel v Beograd in pridno konferiral s pok. Protičem, čeprav zdaj piše, da Je »ena sama laž in farbarija, kar govore Belgrajčani«. Umrl pa je gosp. Protjč in Bine Prepeluhov se je zopet prelevil. Poskušal je z Zagrebom. Postal republikanec in človečanski mi-rotvorni kmet, avtonomijo pa je prepustil klerikalcem, sam pa razpel federacijo. Ne-kaKčasa mu tudi Hrvatie niso zaupali pri tako mavričnem prepričanju, nazadnje pa je šlo. Do kdaj, se ne,ve. Novačanov slučaj še ni pozabljen. Radič Slovencev ne priznava in mu niso niti dobri za poslance, kar je bil doživel že politično pokojni Novačan. Če ie torej to obljubil g. Prepeluhu, se mu Je moral prokleto hrvaško udinjati, »slovenstvo« pustiti pri avtonomiji, »kmete« v podlistku, z »ržpublikanstvom« pa loviti kaline. Kako za neumne ima g. Prepeluh svoje bodoče vo-lilce, priča najbolj izrek njegovega bivšega odgovornega urednika, ki Je vzkliknil, da na Radičev program dobe v Sloveniji 18 mandatov, pa če magari postavijo same sprehajalne palice za kandidate. Za danes smo hoteli g. Prepeluhu samo to povedati, da naj si tako neumnih vo-lilcev išče med svojimi bivšimi avtonomisti, samostojne kmete pa nai pušča v miru!« Članku »Kmetijskega lista« »pač ni treba dostaviti besede. PoBiSiine vesli. = Prvi dan v skupščini. Pod tem naslovom priobčuje »Samouprava« uvodnik, v katerem pravi med drugim: S političnega stališča je bila pondeljkova seja značilna, ker je vlila radikalom in samostojnim demokratom novo moč in novo voljo, naj vztrajajo na dosedanjem potu. Nobene resne kritike in nobene resne besede ni bilo slišati iz opozicijonalnih vrst, ničesar, kar bi moglo vsaj za trenutek oslabiti avtoriteto vlade g. Pašiča... Po dveurni brezuspešni obstrukciji se je moglo preiti na dnevni red. Opozicija se je utrudila in sprejela enoglasno dnevni red za torkovo sejo Narodne skupščine. Tako se je ta prvi dan končal z moralno zmago radikalno-demo kratske koalicije, katere odmev bo v narodu zelo velik. = Cankov demantira Radiča. Predsedstvo bolgarske vlade je izdalo sledsči komunike: Neki inozemski listi so objavili Radičeve izjave dunajskemu »8 Uhr Blat-tu«, v katerem se med drugim govori, da sta imela Pašič in Cankov tajen sestanek, na katerem se je dosegel sporazum z znanjem Italije, da zasede Srbija Solun in Bolgarska Kavalo. Te trditve se z merodajnega mesta kategorično demantirajo kot popolnoma neosnovane. = Davidovlčeva akcija v Vojvodini. — Davidovičevi pristaši nameravajo s 1. julijem izdajati v Novem Sadu dnevnik »Branik«, ki naj bi bilo glasilo vseh vojvodinskih Davidovičevih pristašev. = Program sestanka Male antante v Pragi. Na povabilo češkoslovaškega zun. min. Beneša, poslano beograjski in bukare-štanski vladi, Je izjavil zun. min. Ninčič, da soglaša s predlogom in programom, kakor tudi s tem, da se sestanek zunanjih ministrov Male antante vrši julija meseca v Pragi. Razven tri dni trajajočih posvetovmj je na programu obisk prezidenta Masaryka v Lani h, njegovem letnem bivališču, in nekaj ekskurzij v industrijske kraje Češkoslovaške. = Sporazum med Italijo in Anglijo v vprašanju Jubalanda. Iz Londona poročajo uradno, da se je na temelju neposrednih pogajanj med Macdonaldom in Mussolinijem odločilo, da se bo sporazum glede džubske-ga ozemlja v Afriki sklenil na podlagi smernic, postaljenih od lorda Milnerja in senatorja Scialoje. Italijanski izvedenci so povabljeni v London, da nemudoma obravnajo z angleškimi eksperti pogoje sporazuma. = Bodoča zunanja politika Grške. Iz Aten poročajo, da se Je ustavodajni zbor 20. t. m. zopet sešel. Bivši minister Politis, ki je določen za grškega poslanika v Parizu, je izjavil zastopnikom tiska, da se mora zunanja politika Grške opirati na prijateljstvo s Francijo, Anglijo in Italijo. Kar se tiče Male antante, se mora Grška pobrigati za vstop v zvezo balkanskih držav. = Hanoveranska ostane pri Prusiji. 18. t. m. se je vršilo na Hanoveranskem predhodno glasovanje, ki Je imelo odločiti, ali naj se sploh vrši definitivno glasovanje o odcepitvi od Prusije. Izid glasovanja, pri katerem so dobili avtonomisti samo 438.000 glasov mesto potrebnih 590.000, Je pokazal, da hoče večina Hanoverancev ostati pod Prusijo. S tem je vprašanje samostojne Ha-noveranske vsaj za enkrat položeno ad acta. v = V čem soglaša Mussolini s Polnca-rejens. Pariški »Figaro« piše k milanskim posvetovanjem, da soglaša Mussolini s Po-incarčjem v treh bistvenih točkah: 1. Treba je, da stori Nemčija neizogibne korake za izvedbo poročila ekspertov preje, nego bo mogoče izpremeniti situacijo v Poruhrju in Porenju. 2. Zdi se. da Italija tudi soglaša s principom sankcij za slučaj hotenega prekršenja pogodbe od strani Nemčije. 3. V vprašanju medzavezniških dolgov se nazori Mussolinija in Macdonalda ne strinjajo. Kakor Poincare priznava tudi italijanski min. predsednik odvisnost tega problema od vprašanja reparacij. — Novi ruski predlogi na londonski konferenci. Uradno poročilo o zadnjih razgovorih pravi: Ako bi dobila sovjetska vlada dolgoročno posojilo, bi bila pripravljena isto v veliki meri uporabiti za povračilo predvojnih dolgov upnikov, ki so imeli zadolžnice v rokah pred 12. marcom 1917. Velik del posojila bi se uporabil za nabavo stroiev, za okrepitev ruske industrije in poljedelstva. Angleška delegacija je bila mnenia. da je treba pred končnoveljavnim odgovorom predloge temeljito proučiti. Razen tega so Angleži izjavili, da ne more biti o iamstvu angleške države za posojilo nobenega govora. = Protest Poljske proti ko venski konferenci pribaltiških držav. Poljska vlada je ponovno protestirala proti udeležbi Latvije in Estonske na konferenci pribaltijskih držav v Kovnu, ker smatra kovensko konie-renco radi napetih odnošajev med Litvo in Poljsko za sebi neprijazno dejanje. Latiška in estonska vlada sta protest odklonili. = Moskva bo plačala predvojne angleške dolgove. Na drugi seji sovjetsko-britan-ske konference v Londonu Je izjavila ruska delegacija: Ako dobi sovjetska vlada dolgoročno posojilo, je pripravljena oddeliti gotov njegov del za delno kritje predvojnih terjatev angleških državljanov, ozirajoč se predvsem na male terjatve. Večji del posojila se bo porabil v Angliji za nakup strojev in blaga, neobhodno potrebnega za obnovo kmetijstva v SSSR. Angleška delegacija je izjavila, da sama angleška vlada ne more dati nobenega posojila, pač pa da se bo potrudila, da dobi SSSR privatno posojilo. j Velika pevska slavnost [ ] 1. junija ob 4. pop. v vseh prostorih hotela ,.Tivoli". | Spori«. URUGUAV : JUGOSLAVIJA. Kot na Antvverpski Olimpijadi smo iaiei!) tudi sedaj smolo, da smo že v prvi rumu trčili na nasprotnika svetovne klase. U t našem debaclu poroča dunajski Sportta„-blatt sledeče: »Zagoneten olimpijski kandidat, reprezentanca Uruguaya, ki je po svojih siiaj uspehih na vročih španskih tleh svojo visoko kJlaso, je dosegla sedat P°p in vsak dvom izključujoč uspeh. Juzos* ' venska jednajstorica. moštvo, ki je doseg že ponovno zelo dobre rezultate in se P ne more prištevati med šibke teame kot* tinenta, ni bilo samo poraženo s 7 : 0. ampak tudi s suvereno nadntočjo naravno^, pogaženo. Uruguay je pokazal igro, ki z izrazo® »fenomenalna« ni nič pretirano karakter' rana. Vsi strokovnjaki, ki so videli angies in škotske profesijonalce v njihovi dcar.’ vini, so si edini v tem, da prekašajo Južno" američani svoje učitelje. Nacijonalen tea eksotične republike obvlada _ vse Tesf * motierne nogometne umetnosti. Razpolaga z neprekosljivo taktiko in dobro termi »n šoto. Enormno hitrost združuje z redko v»o* ljivo močjo streljanja in se poslužuje — » _ not ieast — teli svojih prednosti le na najbolj fair način. Nepravično bi bilo pohvali kakega posameznega igralca iz tega sijal* nega, naravnost vzorno izbalansiranega te-ama. Interesantna osebnost pa je desna siw>' ka — zamorec. Jugoslovani so se borili z vso požrtvo* valnostjo s svojim ne morda manjvredni® znanjem proti daleko nadmočnim eksotom-Igrali so dobro, niso pokazali nikakih -i*Mj£ žitih slabosti, niso pa mogli niti za trenO'^ doseči niveau JOžnoamerikancev. nosebj1“ pohvalo pa zasluži vratar Vrdjuka, ki je “J1' žal res vse žoge, ki so bile le na kak aac® za držati. Goale so dosegli po vrsti Vida«’ Petrona. Cacarate, Cea, Romano, 5aronfle in Petrona. Že ob polčasu je stala igra 3:0. To pavzi so pa Umguayci zmanjšali tempa *jj ko so dosegli že 7 goalov so čisto ‘ar*||Ta z namenom, da prihranijo 'moči za bo®*® tekme. Njihova silna premoč ni bila fr5'® nič zmanjšana, ko so vsled blesure entž* igralca igrali samo z 10 mo-žmi. Kar so nudili Je bila res ekshibicijsk* tekma izrednega formata in demonstracij prav prvovrstne nogometne umetnosti, ki f bila izbrušena do najmanjšega detajla. 2al, da je trpela lepa igra vsled nezij dostnega vodstva Francoza Vallat. Še nek2-je pokvarilo vtis: tekmi je prisostvovalo summa« 1000 gledalcev, ki so naravnost »• ginrli v stadijonu Colombes. — V prihodnji rundi nastopijo Južnoafflfr rikanci proti Severnoameriški Uniji. ZmaS3 Uruguaya je brezdvomna. Vsekakor izsleda da si pribori zlato olimpijsko medaljo oni team, kateremu se posreči, da pora*1 Uruguay. URUGUAY NA DUNAJU. Avstrijski savezni kapetan H. Molsl, ^ je prisostvoval v Parizu tekmi Jugoslavt)«' Uruguay je povabil Južnoamerikance "a Dunaj. Uruguay je vabilo sprejel in 1)0 a?i pa 29. junija nastopil na Dunaju* pr131, reprezentanci Avstrije. IZBRAN TEAM DOLJNE AVSTRIJE V JUGOSLAVIJI. Na 21. junija igra v Beogradu izbran team Doljne Avstrije proti reprezentanc) Beograda, in 22. junija proti reprez^and beogradskega nogometnega podsaveza. Slavlja : Ilirija II. Jutri ob 16 uri se vrS na igrišču Ilirije prijateljska tekma med M* moštvom Ilirije in Slavijo. — Sportverein (Beljak) : Ilirija. — V n-" deljo 1. junija igra SK Ilirija nogom. tek®* proti koroškemu prvaku Sportvereinu Beljaka. SV se nahaja letos v jako_ doltf formi in ima najboljše • izglede, da si vr>®' vič pridobi prvenstvo v koroškem nogo^j savezu, dosegel Je tudi nekaj lepih rezu**®' tov proti graškiiti in dunaiskim klubom. *u' rija se bo morala torei pripraviti na . boj. Zadnje srečanje med Ilirijo In SV jesfR 1923 v Beljaku je končalo z 2 : 1 v prid iV’ |Hff • ■ • trd !, miii. in kupite po znižanih cenah pri ED. ŠKOPEK MESTNI TRG 8. gOT Popravila točno in solidno. •**** .... Prosveta. Binkoštni Izlet pevskega društva »Ljubljanski Zvon v Beograd. Dobro se še vsi spominjamo, kako nas ie zadnja leta pred vojno, zatirala mačeha Avstrija. Dala nam n; niti potrebnih slovenskih šol, dovolila*nam ni kakoršnegakoli kulturnega razmaha. Oči zavednih Slovencev m Slovanov so se obračale na jug. Ni jih bilo dosti, ki so upali na rešitev izpod avstrijskega jarma. V tistih strašnih časih se je Odločilo mlado, vendar krepko delavno pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, prožeto narodne zavesti in jugoslovenske ideje, navezati stike z brati Srbi. Na nasvet društvenega predsednika dr. Antona Šviglja, gospe Franje dr. Tavčarjeve, g. dr. Nika Zupaniča, sedanjega ministra na razpoloženju, ter g. Rasta Pustoslemška je »Lj. Zvon« sklenil leta 1910 posetiti pre-stolico Srbije, kraljevski Beograd ter tam jRrirediti koncert v prid poplavljencem v Sumadiji. Ta namera je naletela na hud odpor slovenskih Avstriji vdanih krogov, najbolj seveda c. kr. vlade. Listi — posebno nemški — so začeli na društvo bljuvati fcveplo in ogenj. Lahko bi te izbruhe danes Citirali, ker lih hrani arhiv »Lj. Zvona« v večen spomin. Ni potreba, nimamo tega namena. — Društveni odbor in pevski zbor se nista ustrašila gToženi: svojo namero sta pogumno izvršila. Podala sta se v dneh 27., 28. in 29 Junija v Beograd, ki je došlim slovenskim pevcem priredil naravnost kraljevski sprejem. Počastili so najprej »rob naše rojakinje, dramske igralke Vele Ni-grinove, priredili so v gledališču v navzočnosti tedanjega prestolonaslednika, današnjega našega Jugoslovenskega kralja Aleksandra L, veličasten koncert slovenskih umetnih in narodnih pesmi, povabljeni so biij na dvor, prisostvovali so v lopčideru slavi imena blagopokojnega kralja Petra I. Itd. itd. Beograjska publika je pevski zbor »Lj. Zvona« vsepovsod navdušeno sprejela in pozdravljala, na koncertu v gledališču pa je vladalo navdušenje, kakoršnega izletniki do takrat niso pomnili. Pevski zbor »LJ. Zvona« je takrat štel 35 pevcev, vodil ga je učitelj Avg. V a š t e. V zboru je pel še kot dijak operni pevec Josip Rijavec. Kot solista sta sodelovala na konccrtu ga. Jeanetta Foedrans-pergova ta operni pevec gosp. Ljubiša Iličič, sedanji slavni operetni tenor L. 111 i n g , katerega so oblasti ined vojno kot Srba tako strastno preganjale in zapirale, da si je moral Ime izpremeniti. Na klavirju je solista spremljal Niko Štritof. »Ljublj. Zvon« je neizmerno vzhičen nad bratsko srbsko gostoljubnostjo odnesel iz Beograda najlepše vtise, v zavesti, da je bil prvo slovensko pevsko društvo, ki Je od sovražnika Slovanov opljuvano in osramočeno romalo v Srbijo in je globoko zasejalo seme ideje jugoslovenskega narodnega, kulturnega in političnega edinstva. Vkljub temu, da Je bil pri vseh beograjskih prireditvah navzoč avstrijski poslanik grof F o r g a c h, so zastopniki »Lj. Zvona« povsod tako očitno govorili proti Avstriji. da so biii v skrbeh, če jiJl vse skupaj ob prihodu v Zemun ne bodo aretirale avstrijske oblasti. Po prihodu v Ljubljano — baš tisti dan je bila razpuščena »Narodna delavska organizacija« — so Zvonaši pričakovali takojšnjega razpusta društva po c. kr. vladi. To se sicer ni zgodilo, napadi na izletnike so se pa vsak dan v časopisih ponavljali. Leta 1914 je Izbruhnila svetovna vojna. »Ljubljanski Zvon« je moral svoje delovanje ustaviti, sicer bi ga bila vlada razpustila. Krasen trak z napisom »Kara-djordje«, katerega je društvo prineslo kot dar iz Beograda, je bilo treba skrivati do osvobojenja. Na dan osvobojenja, ko smo se otresli okov tujega, nemškega jarma pa je na društveni zastavi, ki se Je udeležila obhoda in proklamacije, zopet ponosno za-vihral. Spomini na nepozabne dneve v Beogradu so »Ljublj. Zvon« bodrili v svobodni domovini k vztrajnemu in nesebičnemu delu. Svoil kulturni nalogi se je posvetil z izredno vnemo. Prirejal je koncerte v Ljubljani in izven nje (kronika jih šteie do danes čez 30). Izvajal je nove, dostikrat rokopisne skladbe, gpjil je jugoslovensko narodno pesem, začel je zalagati skladbe. Letos o Binkoštih pa poleti po 14 letih v Beograd— v prestolico edinstvene naše domovine, kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Pripravljalni odbor za izlet Je sestavljen iz voditeljev izleta leta 1910, gg. Franje dr. Tavčarjeve, dr. Zupaniča, R. Pustoslemška, dr. bvigija in »Zvonovega« odbora. Pevski zbor (60 pevcev in pevk) priredi v Beogradu dva koncerta z vzporedom slovenskih umetnih zborov skladateljev Adamiča, Lajovica, Pavttta, Ravnika In Premrla ter jusosle- vensklh narodnih pesmi, s katerimi so zastopane posamezne pokrajine: Črna gora, Srbija, Bosna. Medjitnurje, Kranjska, Koroška in Primorje ter Macedonija (Mokranjac). Prvi koncert se vrši 7. junija v beograjski operi, drugi dne 8. junija v univerzitetni dvorani. Dirigent iz leta 1910 g. Avgust V a š t e drugega »Zvonovega« izleta žal ni dočakal. Umrl Je za špansko boleznijo koncem vojne v Trstu. Koncerta bo vodil pevovodja Zorko P r e 1 o v e c, ki je prevzel »Zvonov« zbor leta 1910, takoj po njegovem povratku iz Beograda in je njegov pevovodja letos že 14. leto. V zboru, oziroma člani in odborniki »Zvona« izmed izletnikov v letu 1910 so danes še br. Lojze Pip, Lojze Lombar, Jože Jamnik in Slavoj Gartner. — »Ljubljanski Zvon« odpotuje v Beograd dne 6. junija t. 1. s popoldanskim brzovla-kotn in se vrne v Ljubljano v torek, dne 10. junija dopoldne ali zvečer. Za njegov sprejem in aranžma prireditev se je v Beogradu sestavil poseben odbor iz zastopnikov vseh narodnih, kulturnih in umetniških organizacij. Načeljujeta mu — tako kot leta 1910 — gg. Risto O d a v 1 č, načelnik umetn. odelenja v ministrstvu prosvete, Branislav N u š i č, pisatelj. V predsedstvu sta tudi direktor »Politike« dr. Ribnikar in skladatelj Manojlovič. — Beograd se pripravlja, da slovenske pevce in pevke sprejme z bratsko ljubeznijo, agilnemu pevskemu društvu »Ljublianski Zvon«, ki vse-kdar rado poleg svojega koncertnega delovanja s svojim petjem sodeluje na prireditvah narodnih in dobrotvornih naših inštitucij, pa želimo v Beogradu najlepših uspehoy. N. R, NOVE KNJIGE. E. L. Bulwer, Poslednji dnevi PomP^eV' roman, prosto poslovenil 'A. Q. I* 355 strani. Cena broš. 30 Djri, v©** 36 Din. Za naš književni trg je roman slednji dnevi Pompejev« gotovo Pr^f _ na novost, ki bo razveselila prepr°s* ga in tudi razvajenega bralca. NaP®*?’ zanimivo dejanje, polno veli£as^r,’ pietresljivo lepih prizorov, ostane ^ veku trajno v spominu. Značaji so ni z veliko jasnostjo in s tako dosl®° nostjo, ki nikjer ne popusti. u Prvemu delu sledi v kratkem še drugi del, Potem bo knjiga občins^ na razpolago: broširan vsak del vezana — vsak del zase in tudi oba « la skupaj vezana v eno knjigo. Pričujoča izdaja romana je Uena v II. delu z obširnimi brez njih je uspešno branje tega ^ oziroma vsaj pravilno umeva^efj!»as-sikomu otežkočeno. S pomočjo nil in opomb, ki so zbrane koncem ^ gega dela, pa bo omogočeno Pra umevanje tega krasnega umotvor di najpreprostejšemu bralcu. ^ Knjiga bo zlasti dobrodošla naiim knjižnicam, ki m bodo Dnevne vesti. V' v Ljubljana, 28. maja, — 7 pe/ež izidf »Narodni Dnevnik* kakor običajno. — Naoaročnlkl! Danes pošiljamo nekaterim naslovnikom list na ogled z va-oflom na naročbo. Pripominjamo, da je nas 2ist edini slovenski neodvisen dnevnik, ki Prinaša izvirne tu- in inozemske informacije. List je med vsemi najbolj razširjen in čitan. S številko 1. maja je začel izhajati naš Rovi velezanimivi roman »Tarzan sin opice*, ki je najnovejša svetovna novost. Ci-lajte ta najsenzacijonalnejši roman sveta! Pri naročit vi navedite, da želite imeti vse številke od 1. maja naprej. Ne zamudite naročiti si »Narodni Dnevnik«. Prilagamo položnico, na kateri blagovolite razen mesee-°C naročnine, ki znaša le 16 Din označiti tudi natančen naslov. — Uprava. —- Imenovanja. Ministrstvo prosvete je “Renovalo za rednega univ. profesorja na filozofski fakulteti v Ljubljani g. dr. Marjana *alopeka, dosedanjega izrednega profesorja ka isti fakulteti. ■ — Anketa lesnih interesentov. Trgovska in obrt. zbornica v Ljubljani sklicuje Ja v soboto dne 31. t. m. ob 9. dop. v svo-l*h prostorih anketo vseh lesnih interesentov ja sestavo oziroma odobritev lesnih usanc ljubljanske borze. Ker bodo ,usance, sprejete na tej anketi podlaga in temelj naše bo-a9Če lesne trgovine, posebno trgovine z inozemstvom, opozarjamo in prosimo vse lesne interesente, posebno pa izvozu ičarje, da se te ankete ja zanesljivo udeleže. — Ljub-'Janska borza. — — Poljedelska šola v Kraljevu. Ministrstvo za javna dela je odobrilo kredit '•200.000 Din za zgradbo nove nižje polje-“elske šole v Kraljevu. — Kongres čebelarjev. Meseca avgusta bo v Beogradu kongres udruženja čebelarjev kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev, katerega se udeleže odposlanci iz ccle države. — Cigarete za Jadransko Stražo. Minister financ je odobril sklep upravnega odbora uprave monopola, da izdela niška tobačna tovarna 100.000 cigaret »Jadran«, ki ?e Poklonijo Jadranski Straži v korist njenih ^Olturnih smotrov. —■ Škoda vsled poplave. Po uradnih Ugotovitvah cenijo škodo, ki }e nastala Vjled zadnjih velikih poplav v Baranji na 25 MHonov dinarjev. — Nov! vozni red. V noči od 31. maja r® 1. Junija o polnoči stopi na vseh progah 5®V1 vozni red v veljavo. Po novem voznem J5~R bodo odhajali, oziroma prihajali potniški vlaki v Ljubljano gl. k. takole: — y®“°di proti Jesenicam: 4.45 (turistovski), 8.55 (iz Ljubljane gor. kol), 11.40. 15.10, tiz Ljubljane gOT. kol. do Kranja) 21.10 (brzi). — Prihodi iz Jesenic: k2”- 8.20 (brzi), 11.37, 16.30, 18.58. 21.50, .(turistovski). — Odhodi proti Kamnl- p“:. s-05 (turistovski) 7.55, 14.10, 18.35. — Fm5°r iz Kamnika: 6.48. 13.05, 18.00, 22.05 - sk‘). — Odhodi proti Karlovcu in 13 t s ®-05, 9.35 (samo do Novega mesta) .» 16.28 on nn _ r>»*i i Karin.16'28, 23.00 (mešani). — Prihodi Iz NoFkJCa in Kočevja: 2.20 (mešani), 7.40 (iz cal i-n?es’a in Kočevja), 10.50 (iz Karlov-m ’. P’ 20.25. — Odhodi DTOti Zidanem P m 'iv ? (SOE), 5.28, 7.50, 8.36 (brzi), «•02 (brzi), 12.10, 14,20, 17.00 (brzi) 18.40, “•52, 0.32 (brzi). — Prihodi iz Zidanega Jhosta: 3.40. 5.12 (brzi), 7.30, 9.30, 10.43 (brzi), 14.00, 16.41 (brzi), 18.21, 21.00 (brzi), 22.15, 23.16 (O. S. E.) — Odhodi proti Ra-feku: 5.24 (brzi), 6.02, 9.40, 12.05 (brzi), J4.30, 16.55 (brzi), 18.45, 23.35 (S. O. E.). — Prihod! iz Rakeka: 4.32 (S. O. E.), 7.25, tO-39, 11.50 (brzi). 16.16(brzi), 18.15, 22.49, V;1' (brzi). — Od!:odl prot! Vrhniki: 7.45, f“-25, 18.30, 22.30 (turistovski). — Prihodi ™ Vrhnike: 6.30, 10.00. 17.50, 21.15 (turistov-~ Po novem voznem redu vozi nov prek v- me<( Miinchenom in Beogradom 7 ne Zio^i(^^ ^°£ati]e in privabile prav gotovo lepo s‘o navdušenih bralcev. Oprema je ista, kakor pri ostalih deb ^ Splošne knjižnice«, cena pa za °elo knjigo izredno nizka. in tn?.iga se nar0& v »Zvezni tiskarni tor .iteomU v Ljubljani in po vseh hSih večjih knjigarnah. msn *£a*lavka«. Veseloigra v štirih deja-Veber in H. de Gorsse. Posloventl • Juvančič. »Pa *,zmed novejših francoskih komedij Vslpri vlta* nl najboljša, a priljubljena je fe svoje nevsiljivo-poučne življenjske ienr m'a Imajo čevlji veletrgovin0 j; R. Stermecki, Cel|e <1 s klinci podbite čevlje iz kravine, teIetJ**e 11 in boksa izdelajo domači čevljarji' 11 Cenik zastonj. Trgovci engros ce«®* (Zlrlfular) z medenimi ležišSi, tnalo rabljena se po nizki ceni proda. Ogleda se lahko vsak dan pri Josip Ban, trgovec, Sv. Pavel, Sav. dolina. žlžmentaire Mustre, de poche, diet de la laogue LBIUUJSK o#nf- ,vse vezano, proda za nizko ceno Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg štev. 8. Lepa vrtnarila 3 celim inventarjem, na jako prometnem kraju v Mariboru se radi bolezni ugodno proda. Stanovanje takoj na razpolago. Poizve se pri g Andrej-u Sošič- u, Maribor' Trdinova ul. št. 3. s kletjo in vrtom se proda v Mostah pri Ljubljani za ceno Din 70.000'—Naslov pii upravi Usu. Jas U der Lif jod Strindberga In razne prirodoslovne publikacije se dobijo z« nizko ceno v Zvezni knji* gami, Ljubljana, Marijin trg 8. Prodajam drva za kurjavo (odrezki od |age In parket) in žaganje od trdega lesa dokler traja zaloga po znižani ceni. Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica 4. Spala sla In kuhinjo, popolnoma novo »legsntno, prodam. Kje, povo - M* ncu |)Kupim)| kupuje stalno družba „Car-bonarla" v Kočevju, ter plajuje isto vedno po najvišjih dnevni« cenah. Imenovana družba išče proti proviziji tudi v posameznih produkcijskih krajih bukovega oglja staine zanesljive nakupovalce in zastopnike. Ponudbe na naslov: Družba „Carbonaria“, Kočevje Krojaško papa dobro ohranjeno, kupim takoj. Ponudbo s ceno na naslov: Jakob Mandeljc, krojaški mojster, Bohinjska Bela. . m atu. (hlode) za žago od vseh vrst listnatega drevja posebno hrast in bukov vedno vsako množino po najvišjih dnevnih cenah. Ozira se le na ponudbo z navedbo cene, množine in kvalitete franko vagon nakladalna postaja. Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica 4. [(Službe 23 letni mladenič. vojaščine prost, zmožen vsuke6a pisarniškega dela, prosi kakršno" koli službo tudi Izven Ljubija06-Cenjene ponudbe pod »Sollden* na upravo Nar. dnevnika. event, trg. sotrudulk za špecerijsko stroko, vojaščine prost, Išče primernega mesta najraje v Ljubljani. Ponudbe Je poslati na upravo litt* pod iifro uAgI- Lan **.- MMn Amaterfotografi dobe lep postranski zaslužek. Ponudbe na upravo pod „Umetni zavod". išče primerne službe, najraje pri starejšemu samskemu gospodu. Gre tudi k vdovcu z 1—2 otrokoma. Nastop takoj. Cenj. ponudbe pod šifro »Varčna gospodinja* na upr. tega lista. 2-3 mi; boljše moči, sprejme takoj Ivan Leskovar, mizar v Trbovljah. verziranega, neoženjonega išče donarni zavod na deželi. Naslov povo uprava lista. se tako) sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Josip Lan-geršek v Marenbergu, Učna doba 3 leta, hrana in stanovanje v hiši. [Stanovanja Mizarski pomočnik, oženjen bioz otrok, soliden ln priden v svoji obrti, iščo stanovanje z eno sobo in kuhinjo v Ljubljani ali bližini mesta. Pripravljen bi bil v ta namen, da bi eventu-elne popravke (mizarske stroke) vse'sam popravil. Cenj. ponudbe prosim pod „Ivan“ Ižanska išče malo sobico ali kuhinjo v mestu. Odgovori pismeno pod šifro „Mirna“ na upravo lista ali ustmeno istotam. s posebnim vhodom In električno razsvetljavo v sredini mesta išče gospodična. Ponudbe pod šifro „Mesečna soba“ na upravo lista. Dopisi 27 let star, prikupljive zunanjosti, z nekaj premoženjem išče značajno deklico ali vdovo v svrho poznejše ženitve. Ponudbe pod šifro ..Ženitev1' na upravo lista. navdušen turist išče znanja z mlado, življenja polno gospodično, ki hrepeni po planinah. V slučaju sporazuma bi pohitela skupaj na izlete. Ponudbe na upravo lista pod šifro ,,Liu-bltel) planin" (Razno posojila proti visokim obrestim na prvo mesto išče trgovec v svrho razširjenja podjetja. Ponudbe pod »Sigurno posojilot na upravo lista. Mali oglasi imajo uspeh Sl metno, da se vrnejo na ladjo, kjer bodo vsaj varni pred kopji nevidnega sovražnika. Dočim sta se Jane Porter in Esmeralda zabarikadirali v koči, je veslalo izdajalsko moštvo v dveh čolnih nazaj k ladji. Tarzan je videl ta dan toliko, da se mu je kar v glavi vrtelo od samih čudežev. Toda največji čudež, ki ga je videl, je bil pa obraz lepe, bele deklice. Ta je bila vsaj njegoVega rodu; o tem ni dvomil. In tudi mladi mož in oba starejša gospoda sta bila takšna, kakor si je on predstavljal svoje pleme. Bili so pa ravnotako divji in brezsrčni kakor drugi ljudje, ki jih je videl. Dejstvo, da so edini od cele družbe bili brez orožja, je vendarle dokazovalo, da niso nikogar ubili. Ce bi imeli orožje, bi bili gotovo čisto drugačni. Tarzan je videl, kako je mladi mož pobral samokres ranjenega mornarja in ga skril na prsih in kako ga je potem previdno stisnil deklici v roko, ko je stopila v kočo. Razumel ni vzrokov vseli teh dogodkov, ki jih je videl, toda iz nejasnega nagona je vzljubil mladega moža in oba starca, k mladi deklici ga je pa vleklo čudno hrepenenje, ki ga je komaj razumel. Kar se tiče črne žene, je uganil, da jo nek gotov donošaj veže z belo deklico in zato jo je tudi ljubil. Mornarje, posebno Snipesa, je iz srca sovražil. Iz njihovih pretečih kretenj in temnih obrazov je posnel, da niso prijatelji ostale družbe in zato je sklenil, da jih bo ostro opazoval. Tarzan se je čudil, da so šli tuji možje v džunglo. Niti pomisliti ni mogel, da bi se kdo lahko izgubil v gozdu, ki ga je on tako poznal kakor bralec glavno ulico svojega rojstnega kraja. Ko so mornarji odveslali, in je vedel, da je deklica z zamorko na varnem v koči, je sklenil ZVEZNAKNJIGARNA IN'TRGOVINA'Z‘MUZIKALI]AMI ima v zalogi stalno VSE SLOVENSKE . KNJIGE in BROŠURE kakor tudi bogat sortiment nemških, ruskih in franc, knjig. Dobavlja vse revije, časopise i. t. d. tu- in inozemskega izvora po najugodnejših, konkurenčnih cenah ZALOŽBENA aktuetaa .SPLOŠNA POSEBNOST klS“ KNJIŽNICA" ZAHTEVAJTE CENIKI L3UBL3ANA' MARIJIN' TRG' št'81 ■■imranimi uram net0ŽnIhln dragih Ne kupujte voznih redovi Prihodnji mesec izide po vse) Sloveniji najbolj razfilrjen ln priljubljen Vozni red vseh železniških, poštnih in avtomobilnih prog v Sloveniji s kurzno karto. Sestavljen po najnovejših podatkih \ Gena samo ^ Din. Preprodajalci popust kot pri zadnji izdaji NaroMla sprejema Zvezna titkarna in knjigarna LJUBLJANA .'. Wolfova ulica št. 1 slediti mlademu možu v džunglo, da izve, kaj pravzaprav išče. Zavihtel se je torej v smer, ki jo je Clayton ubral in kmalu začul v dalji njegovo kli* canje. V kratkem je Tarzan dohitel belega moža, ki je truden slonel na drevesu in si brisal pot s čela. Skrit za gostim listjem je opičji človek lahko pazljivo prernotril pripadnika svoje lastne rase. Od časa do časa je Clayton še klical in tedaj je Tarzan uganil, da kliče najbrže starega moža. Tarzan je že hotel splezati na tla, da bi ga sam poiskal, ko je ugledal rmeni blesk gladke kože, kako se previdno plazi skozi džunglo proti CIay» tonu. Bil je Sheeta, leopard. Tarzan je čul, kako mendra divja zver travo in se čudil, da ta šurn ni posvaril belega moža. Kaj ni ničesar slišal? In vendar je stopal Sheeta tako okorno, kakor ga Tarzan še nikdar ni čul. Ne, beli mož ni očividno ničesar slišal. Sheeta se je že prihulil, da skoči, ko se je razlegel skozi džunglo strahovit krik, ki je v navadi pri človeških opicah, kadar izzivajo na boj. Sheeta je tako osupnil, da se je okrenil in se odstranil skozi goščavo. Clayton je odrevenel. V žilah mu je zastala kri. Še nikdar v življenju ni čul strašnejšega krika. Bil ni strahopetec, toda če je kdaj kakšen človek čutil ledene prste strahu na svojem srcu, je bil to William Cecil Clayton, najstarejši sin lorda Grey-stoke iz Anglije v divji afrikanski džungli. Šum tako velike živali v njegovi neposredni bližini in strahotno krvoločno rjovenje v višini 3e bilo prehuda preizkušnja njegovega poguma.; toda vedeti ni mogel, da mu je ta krik rešil življenje in da je bitje, ki zmore tako strašne glasove, nje* gov lastni bratranec — pravi lord Greystoke. Skladište in zastupstvo lit strojev za pisanje nadalje karbo papir1 * vrpce za sve sustave. Mali ručni „UNDEK' WOOD“ u kovčegu. praktičan za putovanje ,Underwood‘,Zaareb, Meinička ul 1 Prvorazredni moderni brzopisalni stroj Stoewep-RbcofiI Vrhunec finomehanikel Zastopstvo: Lud. Baraga, Ljubljana, šelenbursova ul. 6/1. Brez hnnhgpgncej Ker moramo lokal v najkrajšem času izpraznit* prodaja se vse blago, ki je še v zalogi in bluze, različno damsko in moško perilo, za dečke, nogavice, kosmetlinfr predmeti It0* po ponovno zelo znižanih cenah. Oglejte si cene v izložbah! A. & E. Skabern* Ljubljana, Mestni trg Ste SENZACIJONALNA NOVOST je krasna mapa, v kateri naš priznani strokovnjak prot. Albert Sič nudi slov. javn°s[* pod vodilnim naslovom „Slov&nski narodni slog“ prekrasne motive naših domači domov in pestro narodno notranjo opremo kmečkih hiš. V prvi mapi: it it ris je zastopan škofjeloški in kranjski okraj. Take zbirke Slovenci doslej še nismo imeli in opozarjamo cenj. občinstvo, da si omisli to velezanimivo in zelo posrečeno delo. Cena mapi na papirju Din 90’-, v luksuzni izdaji na tankem z ovitkom Din 140*—• Dobi in naroča se v založbi Zvezne tiskarn® tfarne v Ljubljani, Marijin trg it. 8. zaupajoč svoji domnevi, prijel profesorja Porterja za ramo in ga odvedel v smeri proti jugu. Ko sta se Jean Porter in Esmeralda zdravi znašli v koči, je bila Esmeraldina prva skrb, da trdno zabarikadira vrata. Ozrla se je torej po pripravnih predmetih, toda komaj je premerila notranjščino sobe, je zakričala od groze, planila kakor majhen otrok k svoji gospodarici in skrila svoj obraz na njeno ramo. Jane Porter se je obrnila in videla človeško okostje na tleh in ono na postelji. »V kakšen strašen kraj sva zašli!« je mrmrala nesrečna deklica, ki se je vendarle skušala premagati. Končno se je oprostila Esmeraldinega objema, ki je še zmirom kričala, šla k zibelki in našla tudi v njej okostje. »Kakšna strašna tragedija se je pač odigrala v tej koči!« Deklico je spreletel mraz, ko je pomislila na nevarnosti, ki čakajo njo in njene prijatelje v tej koči. Toda kmalu se je poskusila otresti teh’ mračnih slutenj in nestrpno je zacepetala z malo no-žico ter prosila Esmeraldo, naj preneha z jokom. »Nehaj, Esmeralda! Takoj! Nikdar še nisem videla bolj hudobnega otroka!« Njen glas je zvenel že bolj milo in se je tresel, ko je mislila na tri može, ki so jo čuvali in ki so blodili sedaj po strašnem, globokem gozdu. Ko je ugledala poleg vrat lesen drog, je z Esmeraldino pomočjo zapahnila ž njim vrata. Potem sta se prijeli za roke, sedli na klop in čakali. Strahote džungle. ■ : ' Mornarji so bili uporniki z ladje »Arron«. Komaj je Clayton izginil v džungli, so se posvetovali o novih načrtih. Zdelo se jim pa je najbolj pa- najceneje v veliki izbiri pri najstarejši ljubljanski tvrdki Lud. ierne, trgovina ur in zlatnine Uubljana, Woifova ulica štev. 3. Ko je ranjeni mornar opazil, da še ni umrl, se zopet zbral in s ploho psovk zabranil svojim tovarišem dati orožje mlademu možu. Snipes — kakor se je imenoval — je bil zdaj nekakšen poglavar, odkar je usmrtil onega drugega. Clayton ni odgovoril, pač pa zmignil le z rameni. Odhajajoč je pobral kopje, ki je predrlo Sni-pesovo ramo in s tem primitivnim orožjem se je sin takratnega lorda Greystoke odpravil v džunglo. Nekaj časa je glasno klical imena pogrešanih. V koči ostali ženski sta zmirom slabejše čuli njegov glas, dokler ni utonil v mirijadah pragozdnih »umov. Ko se je profesor Arhimedes 0. Porter odločil na Samuel T. Philandrovo prigovarjanje za povratek, sta se ne da bi slutila, že popolnoma izgubila v divjem labirintu džungle. Prav slučajno sta krenila v smeri proti zapad-ni afriški obali, mesto proti Sansibaru, na nasprotni strani črne celine. Ko sta v kratkem času dospela do obrežja, pa nista nikjer uzrla koče, je bil Philander prepričan, da se nahajata severno od svojega cilja, dočim sta bila v resnici dvesto metrov južno od njega. Ta dva nepraktična teoretika se nista - niti spomnila, da bi glasno klicala imena svojih prijateljev. Pač pa je mr. Samuel T. Philander, trdno la