*ft]T««Jl alornuU dnemflr
▼ Združenih državah.
Vtlja sa vb« leto.........$6.00
Za pol leta............... $3.00
Sa Mew York celo leto... $7.00 inozemstvo celo leto... $7.00
1
O
Liki giove^ib delavce* * Ameriki
Fhe Iiritit fflovevtaa Daily Kb the United 8tatee.
Issued every day except Bundayi j ■ and legal Holidays.
75,000 Readers, m
TELEFON: 2876 C0RTLANDT.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT
NO. 144. — STEV. 144.
NEW YORK. WEDNESDAY, JUNE 21, 1922. — SREDA, 21. JUNIJA, 1922.
VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
DELO PROTI PROSTEMU PRISELJEVANJU
AMERI&KA DELAVSKA FEDERACIJA JE ZAVRNILA PREDLOG. NAJ 8E ODPRAVI OMEJ ITVE GLEDE PRISELJ1VANJA EVROPSKIH DELAVCEV. — FEDERACIJA HOČE STOPITI V STIK S FARMERJI — VSE SE BAJE VRfil V KORIST AME RI&KIfl DELAVCEV.
Cincinnati, O., 19. iunija. — Poskus, tla se spravi Ameriško delavsko federacijo na rekord za neomejeno priseljevanje, je bil poražen danes na letni konvenciji federacije.
Delepati ho dali izvrsevalnemu svetu naročilo, naj zasleduje položaj plede priseljevanja ter vpri zori katerokoli akcijo, ki l>i bila potrebna, da se zavaruje ameriško delo pred cenenim inozemskim delom.
Konvencija je tudi glasovala, da bo nasprotovala sprejemu postave, ki se ti<*e takozvanrga "sales'' davka od strani kongresa. Niiidaljna važna akcija je bila poverjena ievrševalnemu svetu, da namreč stori nadaljne korake, ki bi do vedi i do zveze med delom ter farmerskimi organizaei-janii v deželi. Avtorizirana je bila tudi vz&ojna kampanja. <la se nastopi proti p rot i-delavski propagandi. o kateri se glasi, da se jo uporablja v namenu, da se zabije klin med delo in farnierje.
Židovski delegati so vodili boj, da se izpremeni stališče dela napram vprašanju priseljevanja. Ti delegati so trdili, da bi moralo na tisoče delavcev, v Evropi, ki sedaj stradajo, dohiti priliko,, da pridejo v Ameriko ter si tukaj služijo svoj vsakdanji kruh. Trdili so. da bi imel pripust strokovno izurjenih delavcev za po-sled ieo zmanjšanje delavskega tekmovanja v evropskih deželah, ker bi se ustvarilo pomanjkanje delavcev v inozemstvu.
Pristaši omejenega priseljevanja, katero je federacija dosledno zagovarjala izza leta 1902, so izjavili. da si žele delodajalski interesi dežele neomejenega priseljevanja v namenu, da uveljavijo še nadaijna skrčenja plač ter zdrobe organizirano delo.
Maks Amdur iz Philadelphije, delegat Interational Ladies Garment Workers unije, je govoril prvi glede tega pre«dmeta ter st h vil predlog, da naj se konvencija izreče za neomejeno priseljevanje.
—	Velika beda zadržuje priseljence izven Amerike. — je rekel delegat Greenstein iz New Torka. ki je podpiral stavljeni predlog.
Charles Bavne, tajnik United Boot and Shoe Workers unije, je vodil hoj proti predlogu.
—	Kaj bi koristilo delavcem dežele, če bi se uveljavilo neomejeno priseljevanje ter razširilo že sedaj obstoječo nezaposlenost? — je vprašal. — Mi moramo preprečiti. da bi se delodajalci posluževali priseljevanja kot orožja, da porazijo z njim nas. Usmiljenost se mora pričeti doma. Delovati moramo za najboljše interese naših lastnih delavcev.
Z izjavo, da je dva do tri mi-
Ijone nezaposlenih v tej deželi je povdarjal Hilfers iz Newarka, da ne sme delo spustiti navzdol o-mejitev priseljevanja.
Potem ko je bil ta predlog porazen, je konvencija čestitala u-radnikonl federacije za njih prizadevanja, da zadrže kulije s Havajskega otočja. Obenem je bil tudi sprejet predlog, s katerim se bo pozvalo kongres, naj prepove vse priseljevanje iz orijentalskih dežel.
V zvezi z resolucijo, da naj se nadaljuje » napori, da se uveljavi zvezo med farmerskimi organizacijami in delom, se je ugotovilo. <la so se vršile tekom leta številne konference med uradniki federacije ter zastopniki farmer-skill oj^ranizacij.
Vladni uradniki so obljubili skorajšnji izpust političnih jetnikov. ki se nahajajo š vedno v ječah. a pod pogojem, da se ne vpri-zori nikakih bučnih demonstra-eij. To je sporočila konvenciji M is« Lucy Robins iz New Yorka, ki je tajnica komiteja za oprošče-nje političnih jetnikov. Ni povedala, kateri vladni uradniki so ji dali to zagotovilo ter tudi ni navedla datume, kedaj da se bo te jetnike izpustilo.
Polno moralno in finančno podporo je zagotovila konvencija stav kujočim tekstilnim delavcem v Novi Angliji.
NAJNOVEJŠI TIP ZRAKOPLOVA.
To je takozvani helikopter, ki se zamore brex pogona dvigiti z mesta v zrak. V zraku zaraore mirno ostati več ur ter se zamore spu titi zviška, l-rez kroženja na določeno mesto. Iznašel ga je
' m-rikajvc E nile Berliner.
VSI HOČEJO BITI BARTEN. DERJI STRICA SAMA.
Washington, D. C., 20. jun. — Odi •car je postalo splošno znano, da prodajajo na ameriških ladjah v«;č kot pofodstotne pijače — in pol'-g t^ga še dobre in najboljše kakovosti, — so pričele od vseh strani prihajati prošnje za sprejem v trgovsko mornarico Združenih držav. Čeprav so tukaj vajeni lovcev na vladne službe, se vendar ne more ničesar, kar se je zgodilo dosedaj, primerjati s tem, kar se godi od onega trenutka naprej, ko se je zaznalo, da prodajajo na ameriških trgovskih ladjah pijačo, katero je prepovedal Volstead.
Prosilci za te službe se ne ožila jo toliko 11a plačo, pač pa zahtevajo dobro postopanje. Prosilci so se obrnili na ladijsko oblast ali pa na kongresnike, ki za<7topajo njih okraje v kongresu. Vsi izjavljajo , da so mojstri v mešanju različnih pijač in da to tudi lahko dolt aiejr»? če se jim da 11a razpolago potrebni materijah
MASAKRIRANJE JAPONCEV.
Pozor!
Sorodnike in snanc« je zopet mogoče dohiU is starega kraja,
ker je bila dosedanja postav« (triprocentna kvota) podaljšana za nadaljni dve leti. Dobiti sorodnike in znance iz kraja imajo prednost ameriški državljani in oni. ki imajo prvi papir. Kdor želi dobiti koga iz starega kraja, naj nam piše za pojasnilo; točna in solidna postrežba jamčena.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street : : New York
Tokio, Japonska, 20. junija. — Razbojniki so napadli neko japonsko dogarsko tabor;Šee približno tristo milj od Vladivnsto-ka ter se je bati, da so bili vsi Japonci masakrirani, soglasno s poročilom, ki je prišlo danes iz Vladivostoka. Neka japonska bojna ladja je bila poslana na mesto napada.
ZADAVIL SE JE NAD UMETNIMI ZOBMI.
Chicago, 111., 20. junija. — J. E. Straud, ki je .preje stanoval v New Yorku in kojega truplo so našli na tukajšnjem lotu, se je zadavil nad svojimi umetnimi zobmi, ki so mu zašli v goltanec, — soglasno z izjavo cononerjeve-zdravnika. Policija je izprva domevala, da je bil umorjen in oropan.
Straud se je nahajal na svoji poti iz New Yorka y Des Moines
ZDRAVNIK OSUMLJEN ZNANOST ZAMORE DVAKRATNEGA UMORA "PRENOVITI" ČLOVEKA
1RSK0-ANGLEŠKI D9G0V0R IMA VEČINO
Zastrupil je baje svojo ženo ter Vse obrabljene organe je baje mo | V Dublinu se je sedem volilcev moža neke.druge ženske, s katero goče nadomestiti z onimi šimpan- proti enemu izreklo za dogovor se je pozneje poročil.	'za. — Značilna objava zdravnika.! in v Corku štiri proti enemu.
ODGOVOR ŽELEZNIŠKEGA DELAVSKEGA SVETA
ŽELEZNIŠKE USLUŽBENCE BODO V TEM DOKUMENTU POZVALI, NAJ SODELUJEJO PRI REKONSTRUKCIJI INDUSTRIJ. — TRISTOTISOČ DELAVCEV BO TAKOJ ZAŠTRAJ-, KALO. — UNUE BODO BAJE SOLIDARNE.
Washington, Ga., 20. junija. — Cornerjeva porota je včeraj tu-
Pariz, Francija. 20. junija. — Dublin, Irska. 20. junija. — , .	Izraz "nov človek" se bo mogoče Glavna točka v parlamentarnih
kaj povzročila senzacijo, ko je enkrat rabi.o v pravem pomenu j voijtvah, v kolikor je postal njih
obdolžila dr. J. G. Saggusa, ne- besede in ne v prenesenem kot! kega praktičnega zdravnika, u- sedaj. Or. Serge j Voronov. ki se! mora njegove prve žene ter mo- peča že leta s poskusi, da s<* pr>>-ža njegove sedanje žene. Porota stavi žleze opic \ druge živali in j
izid znan dosedaj. obstaja v veliki večini glrsov, katero so dobili kandidati, ki se zavzemajo
je morala preiskati Smrt nekega tudi v človeka, je izjavil, da ni Za irsko'aT1?^«ko pogodbo. Charles Wilbanksa in Mrs. Sag--nobenega vzroka za domnevo, da Ani,liza glasov, omogočena od
gus, ki sta oba umrla pred par meseci. Motiv za domnevani zločin je baje iskati v nagnenju, ka-ero je imel zdravnik napram želi svojega pacijenta. Izdano je bilo zaporno povelje, v katerem se dolii zdravnika dvojnega umo-a.
Prva Mrs. Saggus je umrla dne
bi se ne moglo prestaviti iz tele- proporcionalnega represents^ sa šimpanza tudi druge organe.	sistema, kaže večino sed-
— Vse žleze šimpanza, katere m*h glasov proti enemu za pogod-sem predstavil v ljudi, so tako,)() v Dublinu. štirih proti enemu dobro uspele, da sem se pričel pe- v Corku in treh proti enemu na čati tudi z nadomeščen jem manj vseučilišču v Dublinu.
važnih organov in sicer z dobrim rfan5 parlamenta, kojih izvoli-uspehom, — je rekel zdravnik. — Dostavil je. da bo pričel s
Chicago. HI., If. junija. — 1 Sprejem skrčenja plač v znesku $13o.000.000 pričenši z dnem lJ julija bo zahteval od železniških j uslužbencev delavski železniški! svet Združenih držav v odgovor' na nedeljski ultimatum, katerega so sprejeli unijski načelniki v Cincinnati ju. V tem ultimatu se je glasilo, da bodo voditelji o-dobrili stavko, če bodo delavci glasovali zanjo.
Od govor železniškega delavskega sveta, katerega pripravlja načelnik Ben Hooper, se bo tikal faz rekonštrukcijske dobe, plač uslužbencev ter odnošajev med temi plačami ter transportacij-slcimi stroški. Razpravljal bo tudi o industriji in produkciji v splošnem.
Glavni argument, kateri bo naveden v tem odgovoru, se bo glasil, da bi stavka železniških usluž bencev dovedla do velikih izgub za delavce same in da bi tudi zavlekla in zadržala povratek pro-speritete.
LENIN SE BOLJŠE POČUTI.
Cicinnati 43.. 19. junija. — 300.000 članov bratovščine železniških uradnikov, prenašaleev tovorov ter ekspresnih in postajnih uslužbencev bo pozvanih na stav-fco, ?e bo dajalo njih glasovanje linijskim voditeljem pravico napovedati tako stavko, — je izjavil E. H. Fitzgerald, prvi predsednik te unije. ~
Rekel je, da je njegova unija solidarna z ostalimi uslužbenci in da bo vsled tega skupno nastopila z njimi.
tev je že postala znana, vključu-
00	1	iii 1 ti * 1 * • --m	pi e- jej0 zagovornikov pogodbe,
23. novembra preteklega leta. Pri- sajanjem večjih organov m da upa	~	,
če izjavljajo, da je bila na dan'da bo pri tem tudi uspešen.	21 nasprotmkov	S
svoje smrti navidezno popolnoma! Dr. Voronov je mnenja, da je lav*k,h kandidatov m enega nezdrava in da je skuhala kosilo, j mogoče le šimpanza porabiti za odvi«ne?a- štetje se bo vršilo da-\Taenkrat pa ji je postalo slabo take eksperimente in sicer radi- nes naPre.b a	rezultat
in par minut pozneje, ko so pri- tega, ker je čudovito človeku po- volitcr bo postal znan šele jutri, šli sosedje, je bila že mrtva. Neki doben v eelem svojem ustroju, j |Za enkrat ni še znano, kakšno drugi zdravnik je izpovedal, da I Zdravnik plačuje vse stroške stališče bo zavzel Eamon de Va-uu je dr. Saggus rekel, da je, svojih poskusov iz lastnega žepa. lera napram izidu volitev ter njegova žena umrla vsled nevral- ker je zelo bogat. Podedoval j* domneva da si bo izgovoril po-gije srca. Številni sosedje so po-jveč kot pet miijonov dolarjev po popolno prostost akcije, vedali porotnikom, da se je žena!svoji ženi. ki ie bila Amerikanka, „	, _
ovijala v krčih in da je bila nje- neka Bostwick iz New Torka . ^emirje med fakc.jama. kate-a glava potisnjena nazaj, kari Chicago, 111., 20. junija. — Ope- rima naceljui<lta Mihael O'Con-aže po izpovedi zdravniških iz- racija, ki je bila izvršena nad nor in Eamon de Valera. se sma-
milijonarjem McCormickom. ki tra sPl°šno mrtvim, čeprav je nose je hotel na ta način pomladiti, minalno še vedno veljavno.
je baje potekla na uspešen na-	-—-
čin. Glasi se. da se jp več bogatih
kaže
vedencev, da je bila zastrupljena strihninom.
"Wilbanks je umrl dne 3. februarja tekočega leta. Trpel je že eč mesecev na naduhi ter imel > dan pred smrtjo hud napad. Dr. Saggus, ki ga je zdravil, je napravil več injekcij pod kožo, čeprav je Wilbanks protestiral
proti temu ter rekel, da ne more,z McCormickom, ni hotela govori-prenesti tega zdravljenja. Takoj;ti o operaciji, izvršeni nad prilet-
vendar pa je njega
starih ljudi podvrglo tej pomlaje- SPLOVLJENJE NOVE NEM-valni operaciji.	|	ŠKE LADJE.
. .Pariz, Francija, 20. junija. —	__
Mrs. Ganna Walska Cochran, o Bcrlillt Npmčija, 19 junija _ kater, se glasi, da se bo poročila pri splov, jen ju' novega nem4ke-
ga parnika Columbus. Severonem-
.0 zadnjem vzbrizganju, kot iz-lnim milijonarjem, vendar pa je	L1°vda' ki SC je zavrSil° v
javljajo priče, s ose pojavili krči,'priznala, da je dobila od njega Sf>h°to V Gdanskn" se ^ ^vršilo ki so se končali s smrtjo pacijenta. j brzojavko, v kateri se je glasilo, Pr,stnn nemško patnotično slav-,Mrs. Wilbanks in dr. Saggus staj da bo najbrž prišel koncem tedna Miss Carlson, herka lastnka nato odšla v Avgusta, Ga., kjer sta v Pariz.	ladjedelnice, je rekla v trenutku,
se poročila.
Iz izpovedi prič je nadalje razvidno, da je dr. Saggus zavaroval svojo prvo ženo za pet tisoč dolarjev "in da je bil tudi Wilbanks zavarovan za tisoč dolarjev.
LORD NORTHCLIFFE BOLAN.
POBARVANA BRADA IZDALA BEGUNCA.
predno je zdrčala nova ledja v morje:
— Pojdi svojo pot ter ustvari nemški črno-b^lo-rdeči ^as+«vi no ve časti. Splovljenje pa ni bilo
Dunaj, 20. junija. — Gerald Lee povsem usp?šno. kajti velikanski ileevan. pr-jšnji ravnatelj Cityi pa mik je obtičal v blatu ter jja . Equitable Fire Insurance družbe' ni bilo dosedaj še mogoče spra-iz Londona, ki je izginil po ban- v dobijo vodo.	• #
London, Anglija, 20. junija. — Kljub nasprotnim poročilom v londonskem Timesu je znano, da je lord Northcliffe bolan in da se nahaja na svojem domu izza po-vratka iz Pariza. Glasi se, da ima že trideset let zelo občutljivo grlo in da je tudi njegovo srce slabo radi ptomainskega zastruplje-nja, kojega žrtev je postal pred kratkim.
ter je šel najbrž spat na lot, kjer 90 mu zdrsnili zobje med spanjem po grlu navzdol, vsled česar se je zadušil.
kerotu svoje firme, je bil aretiran tukai. Njegovo identiteto ste je ugotovilo, ko se je dognalo, da je njegova brada pobarvana.
^ ŽELEZNIŠKA NESREČA V ITALIJI.
Turin, Italija, 20. junija. — Trije ljudje so bili ubiti in dvajset jih je bilo resni poškodovanih v bližini Cuneo„ ko je neki ekspresni vlak zadel od zadaj v neki poštni vlak, ki se je ustavil sredi proge, da pobere nekega potnika, ki je padel iz vlaka.
flobljf
POBEGLI JETNIK UJET.
Charles Greer, o katerem se je domenvalo, da je pobegnil iz Sing Sing jetnišnice, je bil včeraj ujet v bližini Harmon, N. Y. od neke-ira uslužbenca New York Central železnice, ki je držal Greera, dokler. niso prišli pazniki. Izvedelo se je, da ni Greer zapustil jetnišnice v nedeljo zvečer, kot se je domnevalo, tehmveč da se je skrival do par ur pred časom, ko so ga ujeli.
Moskva, 20. junija — V bule tinu, katerega je izdal nemški zdravnik dr. Friderik Klcmperer glede, zdravstvenega stanja ru.skk-ira sovjetskega ministrskega predsednika Lenina, se glaj«:
-- Pojavi bolezni v želodcu in •'revib kater<* je bilo opaziti te-fcfyn preteklih de<i.»tib dni, so izginili. Vsi notranji organi so v popolnem redu. Temperaitura in žila' <;ta normalni. Izginili so rudi zna-j Ivi nerednosti v kroženju krvi.) Bolnik je zapustil posteljo ter se dobro počuti, a jo nestrpen radi odredb zdravnikov, ki so mu ukazali absoluten mir.
DEKLICA NAPADENA OD VELIKE RIBE.
St. Petersburg, Fla„ 20. junija. Ko se je kopala v bližini občinskega pomola, je bila napadena 19 let stara Dorothy McCaathy od velike ribe, imenovane "sea t'ger" (morski tiger V ki jo je hudo obgrizla. Neka prijateljica, ki so je nahajala ž lijo vred v vodi, jo je vzdržala 11a površju toliko časa. dokler ni prišla pomoč. Tr»-da deklica je izkrvavela, ker ji je riba presrrizla glavno žilo v stegni. To je prvi siliič^j, da je napadla riba kopajoče 'judi. Domneva se, da je prvšla ta riba v bližino Flori-de iz južn(»-ameriških vodovij, iskajoča brane..
SUN JAT SEN SKUŠA DOBITI NAZAJ KANTON.
Honolulu, Ha vaj, 20. juija. — V nekem kabelskem poročilu iz Hong Konga na Liberty Nws se glasi, da se dr. Sun Jat Sen pri-ravlja na napad na Kanton s pomočjo 30,000 čet, da na ta način zopet iztrga mesto iz rok generala Cung Minga.-
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI in ZASEDENEM
OZEMLJU
se potom naše bank« fsvršujejo saneslji^o, hitro in po nizkih
cenah.
Vferaj 30 bil« naše cene sledete: Jugoslavija: * ~ "
RazpoBlIJa na zadnle poŠte in izplačuje "Kr. * poStni Čekovni urad in "Jadranska banka" v Ljubljani, Zn^rebu, Beogradu: Kranju, Olju, Mariboru, Dubrovniku. Splitu, Saraje-u ali drugod, kjer Je pad za hitro Izplačilo najugodneje.
300 kron----$ 1.30	1,000 kron____$ 4 00
400 kron----$ 1.70	6,000 kron ... . ,$30.00
600 kron .... $ 2.10	10,000 kron .. .V'430.00
Italija in zasedeno ozeml;*:
Razpošilja na zadnje poŠte In izplačuje "Jadranska banka** t Trstu Opatiji in /adra.
50 lir .... $ 3.00	500 lir .... $28.50
_ 100 Ur .... $ 5.50	1000 lir____$52.00
300 iir ____ $1-6 90	.
Za pošiljat ve, ki presegajo znesek dvajsettiso* kron ali pa dvatlgo* lir dovoljujemo po mogočnosti še posebni popust.
Vredroot kronam, dinarjem in liram aedaj ni stalna, menja te večkrat in nepričakovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računimo po can V onega dne, ko nam dospe poslani denar r roke.
VAŽNO!
Izplačila v gotovem ameriškem denarju ali v efektivnih dolarjih
Po nrrri naredbi fin-ju^nega ministerstva v Jugoslaviji je sedaj bankam tam zabranjeno Izplačevati čeke in nakazila v tujih valutah. \ sa nakazila v dolarjih ali kaki drugi tuji valuti se morajo izplačevati v dinarjih oziroma kronah po določenem«tečaju* Do kake druge tozadevne odredbe nam toraj v Jugoslaviji nI več mogoče izvrševati izplačil v dolarjih.
Vedno pa še lahko izvršujemo izplačila v dolarjih t Avstriji, Italiji ter zasedenem ozemlju.
Na nakaznici ali v pismu naj bo vidno napisano, da se ima izvršiti izplačilo v dolarjih.
Poleg zneska, ki naj se izplafrt v ameriškem denarjn. se nam mora poslati tudi za poštnino in druge Stroške kakor sledi:
Za izplačila do $10.— i>o 50 centov, za izplačila od $10.— do $50.— po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po 2 centa o*l vsakega dolarja alt po $2.— od sto.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New York Bank Draft
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	N«w York, N Y

•ii iz new
•'i v jL'ti JH -zitre- i sr jt* zs'Juti"
(Advertisement)
GLAS NARODA, 21. JTJN. 1922
GLAS NARODA"
ItLOVBNIAN DAILY)
FRANK
•nt PvblliM toy
f
Publishing ComptKj
LA Corporation!
LOUM
BENCDIK. TrMturtr
■u«ln«M of »h« Corporation and Add ■orouah off Manhattan,
off Abov« Offlcarai Now York City, N. V.
»Otea Naroda* Izhaja vsaki dan Izvzemil nodolj In praznikov.
Hot mm Amorlko (Za Now York za coio loto ....t.t< 97.M
za pol lata —n m S3.S0
•3.0« Za Inozomatvo za calo loto 11.50 J	za pol r*ta ..
V7JS0
• ■•••m HSC
L A « NARODA
(Vol o® o« t ho Pooplo) Day Except Sunday* and Hoil£aya.
Subscription Yoarly •«.•&
Advortloavnonta on Afl i aamant.
MS podplaa la baobnooU rio no prtobCuJaJo. thenar naj oo bla*oraft po-Po Monoy Order. Pri spremembi kraji, naročnikov proolmo. da. ao nam tadi projtajo bhralt«^ naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
O L A 8 NARODA VSPtlanM Stroot, Borough of Manhattan, Now York. N. Y.
Totopkono: Cortlandt 287«

ULTIMATUM ŽELEZNIČARJEV.
Naroliiiki tiiii.j železniških uslužbencev so poslali železniškemu delavskemu svetu Združenih držav ultimatum, v katerem m* ^lasi. <la bodo železniški uslužbenci gotovih strok dne 1. julija zastavkali, <V ne bo železniški delavski svet izpremenil svojiii ukrepov, tikajo-čih se skivenja pla<\
Z odvažno kretnjo, ki je vedno lastna tem ljudem,
glici in hitrosti v grajenju je prišla večina naših vojnih prevozni!} ladij prepozno, da bi te ladje mogle vršiti svoje tako nujno potrebne posle.
Koncem svetovne vojne smo imeli veliko trgovinsko tonažo, tako veliko, da se more le angleška meriti z njo. Vse tiste ladje so bile last naše vlade. Njih zgradba je našo vlado stala okoli tri milijarde dolarjev. Silno uničite v evropske plovbe med vojno je ustvarila velikansko zahtevo in povpraševanje po ameriški tonaži. In pol prekomorskega prevoznega posla za Ameriko je bilo narejenega in opravljenega potom naših lastnih morskih vozil. Toda vladno plov-bno obratovanje ni bilo v miru uspešno. Pomorski narodi iz Evrope in Azije so napeli vse svoje sile, da vzpostavijo svoja lastna trgovinska brodovja. To njihovo prizadevanje je bilo jako uspešno. Tuje trgovske flotile so naglo okrevale ameriški plovbi v škodo. Že samo v štirih letih povojnega časa je padla petdeset ^stotna ameriška tonaža na morju kar na 25 odstotkov.
Sedanje stanje našega trgovskega brodovja je nevzdržno, ne-možno. Brodovje. ki ga poseduje vlada, stane naše davkdoplačeval-ee okoli petdeset miljonov dolarjev na leto eelo sedaj, ko je ukinjena vsa potrtost in razsipnost ter uvedena skrajno vestna varčnost. t'e naj še nadalje ostane vlada v obratovanju kot lastnica in upravnica trgovinskego brodovja, bodo vse zasebne prekmurske kupčijske ladje kmalu izginile z morja, zakaj, vsak državljan ali vsaka tvrdka bi smatrala za ponorelost vsako poizkušnjo za tekmo z vlado.
Edina pot. ki utegne ozdraviti te slabe razmere v naši plovbi, je to, da sprejme kongres posta voda jo glede na podpiranje ameriških kupčijskih ladij. Osnovna predloga te zadeve je sedaj v kongresu na razpravi. Ta predloga določa, da more vlada prodati ladje, ki so sedaj njena last. Američanom, in da. dobe ameriške plov-bne tvi;dke državne podpore, ki ne smejo v skupnem znesku presegati trideset miljonov dolarjev na leto. ali dvajset miljonov manj. kakor znaša sedanja letna izguba, ki jo ima vlada radi svoje trgovske tonaže. Predsednik bi na vsak način spravil še ob sedanjem zasedanju našega kongresa to predlogo pod streho. In v tem oziru ima popolnoma prav. Najboljši interesi te dežele in nas vst*h. ki prebivamo a" njej. zahtevajo z mogočnim glasom, da bodi ta predloga
hO zapreti]i Železniškemu delavskemu svetil, da bo en del sprejetaVbrez vsakršnega odlašanja. Prerekanje, ki so si v zadnjem j
f/ol<>71lil'niMUV '7'lct'll'L'<ll «1 f Ill-/Xl until	1-viiu'Ia -i i n rl nn tndriii r.iMV/>;.".il; not-I . w> 1, ^ ; r.,. I, X i. C..	_____T _ .1 ___
železničarjev zastavkal, a takoj nato je prišlo na dan, da se štiri velike bratovščine železničarjev ne bodo vde-ležile te stavke.
Ti štiri bratovščine, ki niso zvezane z Ameriško delavsko federacijo, predstavljajo delavsko aristokracijo, ki noče imeti nobenega posla z navadnimi plebejei, zastopanimi v Ameriški delavski federaciji.
Železniški svet Združenih držav, ki j«1 odredil preko glav delavskih zastopnikov pri tem svetu skrčenje plač železniških uslužbencev, ki so najslabše plačani, se bo brez dvoma smejal v pest ter smatral ta ultimatum za to, kar je dejanski, — namreč prazno pretnjo.
StavKujoči premolar j i so sicer potom svojega predsednika Lewisa izjavili, da bodo solidarno nastopili z železniškimi uslužbenci v slučaju, da bo stavka izbruhnila. a ta solidarnost ne bo koristila niti temu, niti onemu, dokler bodo ostali proletarski aristokratje, združeni v štirih bratovščinah, sami zase ter izven splošne delavske organizacije v deželi.
Dokler ne bo zavladalo resnično soglasje med vsemi, ki morajo delati za svoj vsakdanji kruh, dokler se ne bodo čutili vsi obvezanim pomagati svojim sodelavcem v potrebi, toliko časa bo ostal vsak delavec tlačan, katerega lahko izkoristijo in izmozgajo do krvi sedaj vladajoči kapitalistični interesi.
Rad i tega so tudi prazna in pulila vsa zagotavljanja starega Oonipersa o solidarnosti delavstva in njega razredni zavesti.
Železniški delavski svet Združenih držav bi se pač dvakrat premislil, če bi vedel, da mu stoji nasproti v resnici zavedno in trdno organizirano delavstvo.
Kot stoje stvari se<Uij pa mu je dobro znano, da se mora vsaka stavka železničarjev ali boljše rečeno, gotovega dela železničarjev, izjaloviti, ker je druga polo-
tednu privoščili naši pobožni suhaei in m okra T-i glede na razpeea-vanje in prodajanje opojnih pijač na vladnih ladjah, nima prav nobenega posla s plovbno predlogo in bi na noben način ne smelo zavlačevati njenega uzakovn.jenja. Obe vprašanji bi bilo treba rešiti posamično, vsakega posebej.
Iz Slovenije.
Spomenica katoliških škofov. ! žilen materija!, vsled česar ie b!l "Kmetijski list"' piše: Xajvisji j vohun takoj z močnim sprem-p astir ji katoliške cerkve v JUgo-j*tvom prepeljan v lieograd in iz-slaviji so izdali spomenico 11a via- ročen tamkaj oddelku notranjega Jo in kralja, v kateri se bradko ministrstva za zaščito države. O pritožujejo nad preganjanjem ka- j rezultatu zasliševanja, kakor tudi toliške cerkve. Kakor častimo iimenu vohuna .se varuje z-i en-njih lepo skrb za blagor cerkve, krat še tajnost. Govori se samo. da
je njegova misija delovala na obnovitev vidovdanskesra atentata.
tako pa nas zabolelo, da so se izrekli najvišji pastirji cerkve uroti izvedbi agrarne reforme na cerkvenih veleposestvih. Bolelo nas je to tem bolj, ker so bili prav ka-t.vlišfci škofje po preobratu med »niini. ki so prostovoljno izjavili, da dajo svoja posestva narodu. Obžalujemo to i/premem bo mišljenja najvišjih pastirjev glede agrarne reforme in bojimo se, da ne bo v korist drža ve. Dovoljena naj nam pa bo še majhna priponi-j ba. Xe smatramo za dobro, da je uvod spomenice čisto političen, kajti verska stvar ne potrebuje političnih argumentov. Nasprotno! Taki argumenti so ji samo v škodo. Enako bi izpad na sokoi-stvo brez škode lahko izostal.
Eeclesia militans" ni napadalna,
vica vedno pripravljena skebati ter omalovaževati mte-iampak le obrambna. Jasno pa je rese ameriškega proletariat a.
0 podporni plo vbni predlogi.
V času pred parno plovbo so si Američanje zgradili najboljše ladje, kar jih je plulo po sedmih morjih, in ameriško zastavo je bilo videti tako rekoč v lukah cekga sveta. Ameriške rezalne ladje iz prvih let devetnajstega stoletja so bile posebno n* glasu, in ves svet je občudoval, njih hitro>t in lepoto.
Parnik je iziinšel Američan, in prvo vozilo, gnano s paro, ki je preplulo Atlantik je bila ameriška ladja. Velika Britanija je naglo uvidevala veliko bodočnost novega pre k morskega vozila, pa je nemudoma tako odredila, da so dobivale pamiške družbe državno podporo. To je omogočilo Angležem, da so bili kmalu prvi prek-m o rek i transportaciji.
Da bi mogla ameriška podjetja tekmovati v obratovanju brzo-voznili parnikov. je sprejel ameriški kongres leta 1845 podporno postavo ki je določala določeno odškodnino ameriškim ladjam za prevažanje poštnih pošiljatev. Postava je imela zaželjene posledice. Ameriška plovba je n.iirlo okrevala ter prišla zopet na noge. ki jih je bila izgubila, in že v letu 1>.">1 je bila ameriška flotila na paro enaka oni velike Britanije. Ali pozneje se je ljudstva zahotelo po "izpremeiubiin politika državne subvencije ali podpore je bila ukinjena. Posledica temu je l ilo tole: Ameriške ladje niso mogle tekmovati s podpiranim; tujimi ladjami, nakar so bile prodane tujim kupcem. Potem je prišla državljanska Jtli civila vojna z upornimi trgovskimi rušilci. ki m» do kraja dopolnili uničenje nekdaj tako mogoče in cvetoče ameriške trgovske flotile.
Tekom naslednjega pol stoletja je bila r.merfcfca zastava na morju prava pravcata redkost. Večji del našega izvoza ?n uvoza so nosile tuje ladje v svojih trebušinah. Ta mogočna debela, bogata po zakladih in močna skoro v vsaki drugi stvari, je bila do ponižanja slabotna na morju. "Columbia je bila biser morja", ali ta biser je bil v zaporu, ker so imeli drugi narodi morje v svojih rokah. Celo takrat, kadar smo se morali braniti pred tujimi sovražniki, nismo mogli tistega boja zanesti do sovražnika, če ne s pomočjo tujih sil. V vojni s Špansko smo se morali zanašati na tujo plovbo za prevažanje moštva in vojnih potrebščin, in v svetovni vojni smo. kakor se še vsi prav dobro spominjamo, poslali večji del ameriške vojake in vojnih potrebščin v Francijo na angleških ladjah. Potem gmo jeU graditi luJje z velikansko naglico, ali kljub velikanski na-
tudi, da sme cerkev od države zahtevati vso zaščito šele tedaj, kadar je samo v polni meri storila svojo dolžnost do države. Zalibog pa so se nekateri duhovniki spozabili v tem oziru in najdemo še danes dosti duhovnikov, ki so zašli rued hujskače proti državi. Krivda cerkvenega oblastva je, če lega ni preprečilo. Špijonske afere v vojvodinskih samostanih so v tem oziru silno žalostno poglavje. Zategadelj: Storite svojo dolž
Zakon o delavskem zavarovanju podpisan.
Iz Beograda se poroča: Mini-slrski svet je podpisal zakon o zaščiti delavcev in o delavskem zavarovanju.
Največja mesta v Jugoslaviji.
Po ravnokar dovršenih stati-:stičnih podatkih šteje Novi Sad v Baeki skupno s priseljenci 55,000 prebivalcev, torej več kot Ljubljana. Največja mesta države s»o: Beograd, Zagreb, Subotica, Sarajevo, Novi Sad in Ljubljana.
Institut za tropično medicino.
V Skopi ju pričnejo v kratkem z gradnjo poslopja za institut za tropično medicino. Ta institut bo prvi te vrste v Jugoslaviji.
Nov kovan denar.
Kakor d ozn a v a beograjski dopisnik zagrebških "Novosti", je prejela vlada iz Švice in z Dunaja ponudbe za izdelavo kovanega denarja po 1. 2 in 5 dinarjev. Za izdelavo novcev po 1 in 2 dinarja bi se uporabil čist nikelj, dotčini bi se novcem r>o r> dinarjev prime-
Peter Zgaga
Značaj človeka se najbolj pri igri pozna.
Marsikdo igra samo zato. da bi dobil. Veliko jih je pa, ki igrajo s škodoželjno željo v srcu, da bi
njihov nasprotnik izgubil.
# * •
Prijatelj, dober svet ti dam:
— Ne sodi človeka po tem, kar ti pove. Sodi ga po onem, kar zna zamolčati.
♦ * * *
V vasi je bilo veliko razburjenje. Na javni cesti je ozmerjal vaški norec župana z oslom.
Včasih imajo tudi norci svetle trenutke ter se jim zjasni za hip v glavi.
* * *
Sin se je poročil ter v pismu sporočil starišem veseli dogodek.
Par dni za tem je dobil od matere pismo:
Dragi sin:
Jaz in tvoj oče sva bila prijetno presenečena, ko sva dobila tvoje naznanilo. Že dolgo časa je bila najina tiha želja, videti te srečno poročenega. Selc v srečnem zakonu se razvijajo vse bre lastnosti moža. Upi i v dobre zakonske žene je blagodejen kakor jutranja rosica.	4
Tvoja mati.
Spodaj je bil pripis. Pisal ga je oče in se je glasil:
Tvoja mati je ravnokar šla na pošto po marko. Svetujem ti. ne bodi osel. bodi mož. Ne daj se babam pod noge!
Tvoj oče.
aiugnsliroanaka
Ustanovljena I. 1338
2vatnL 3Jrimnta
InkorDorirara 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
G hirat
Predsednik: RUDOLI PEHDAN,	a. i85*h 8t., Glrrelaad, O.
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 10« rearl At*., Lanta« G, Tajnik: JOSEPH PIS H ^ SR. My. M Blagajnik: GEO. L. B BOŽI C H, jfnj, Min«.
Blagajnik neizplačanih smrtni*: JOR N MOVE UN. 924 N. 2nd ArC« W. DulutM, Mlaa.
_ Tihml strarslki
Dr. JOB. V. 6UAHEK, 848 H. Ohio Street, N. 8., Plttahorgh, Pa.
NadxernJ
MOB OB MLADIC, 2008 So. Lawzidala Arc, Chicago, I1L FRANK SKRABEO, 4822 Washington Street, Denver, Cola.
PiiH>tn|
LEONARD SLABODNIK, Box 480, El7, Mina.
GREGOR J. PORE XT A, 2912 Beacon Ave., Seattle, Waats, FRANK ZORICH. €217 St. Clair Are., Cleveland, O.
Xdraievalnl odbor:
VALENTIN PTBC, 519 Meadow Ave., Rockdale, Joilet, I1L PAULINE ERMENO, 53» — 8rd Street, La Salle, I1L JOSIP STEaLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Oolo. ANTON CELARO 706 Market Street, Waukegan, Til tr-cj-— JednoHno uradao glasilo: "Glas Karoda". r-n t i Tse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne po&llja-tvo naj se poSlljajo r.a glavejra tajnika. Vse prltotbe naj se poSUja na predsednika porotnega odbora. ProSnJe za sprejem novih članov in bolnlfika spričevala naj se pr^ilja na vrhov aepa zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom wa obilen pristop. Kdor želi postati ^an te organizacije, naj se sglasl tajnika bljiSnega društva J. S., K. J Za ustanovitev novih društev Se pa obrnite ii* kL tajnika. No*-o društvo se lahko vstanovi a 8 dani ail
Iz Jugoslavije.
naj .se
Bajka.
Kmet je vpregel vola in osla pred pljug. Naenkrat se je p-i A-t>l polenil. legel na tla in se ni hotel več ganiti. Brez besede era je kmet izpregel ter ga odvedel nazaj a* hlev.
Naslednjega dne je bila ista komedija. Kmet je vola izpregel ter ga odvedel v hlev.
Ko sta zvečer prežvekovala, jo j vprašal vol osla :	j
— Ali se je kmet kaj jezil ? Kaj je rekel?
Italjanska ladja še vedno v Splitu.'nančnem odboru predi
Kakor .srno že poročali, je -'>. ma-'zadruge op rosi t' plaeevanja raznih ja prispela v splitsko pristanišče'taks. Predlog je bil sprejet, jugoslovanska vojna ladja Haleb.;zadel pivovarnišiki delavec \ Iieo-ki Jjo odslej stalno štauijoiiirana-gradu Vid« jt ^lojaševie, ki je po-v splitski luki. Ostane pa. tamkaj|stal torej čez noč bogataš, tudi š«' italjanska ladja -MissouriJ
o kateri se je že poročalo, da v Ncve kmetijske zbornice, kratkem definitivno zapusti naše! jieoR1.ada poročajo, da je iz-vodovje. Italjani opravičujejo ta (i,.|;rl! -voj nanlaljnji bor a vek s tem. da I z|,OJ gre za čim hitrejšo in direktno'
načrt za nove kmetijske •mee. Načrt pošljejo vsem go-irskim organizaeirjam in za-komunikaejjo z italganskim kon-ldriižniui zvezam zulatom v Sj>litn. v katero svrh«i radioK
v jirtnicitev.
je potrebna staja na ladji.
"■brzojavna p"
Ogromne svote za boljševiško propagando v Jugoslaviji
Dopis.
je prejela iz Amerike
Farrell, Pa.
<la so poslali boljše vik i v A-: Že skoraj 10 let je minulo, od-i potom lista ''Znamje"'[kar sem j(1 pri mahal v t<» naseli>i-v Zagreb 100.00O do-1 no. 1'rav d«-bro mi je znana ttikaj-
ra.j eelo popoldne je stal pri plotu ter se pogovarjal z mesarjem.
■35-	#
Vlada j vest. meri
dnje č i.se v '/■■*
rjev. približno lit? milonov kroji.'š»ija okoliea. Ne 'bom opisoval, Ne ve se pa, kdo je to' svoto pre-j kaj delamo Slovenci tu, ker se jjel. Denar je bil namenjen za bolj-J itak skoro iz vsakega dopisa od tu
— O. nič se ni jezil, ampak *ko-|jeL Dt,na|. je hi) namenjen za bolj-1itak
seviško propagando v Jugoslaviji. |posname. d;i imamo tovarno, ki je
Na Conev Islandn so zaprli mož-
last Anu riean Sln-et »t Tin Plate Velika tatvina v Osijeku. Company, pri kateri smo zaposle-Neznani tatovi so vlomili v tr-'ni skoro vsi tukajšnji Slovenci.
kega, ki se je kopal v Adamovi jT°vin° *latarja Sl>r'!n^er.ia v Osi-] Pri bossih imamo prednost in so
ije.ku. Odnesli so mno^o drago<-e-|z nami vljudni. Seveda za delo ne
nost do države in država bo sto- nekoliko srebra. Vlada o ]K>-
rila svojo dolžnost do cerkve!
nudbah še ni razpravljala.
Železniški materijal na račun re-|E°parski napad na vlak pri Zele-paracij.	niki.
Jugoslavija ima dobiti iz Nemčije na račun vojne odškodnine '.'■000 vagonov in -100 lokomotiv, med temi 100 za brzovlake.
Do-jdilo
sedaj ie Jug<«lavija dobila samo proti napadalcem na železniški
Iz Mostara v Hercegovini poročajo : Po večtedenski obravnavi je })il končan proces, katerega je vo-tukajšnje okrožno sodišče
.100 vagonov in 10 lokomotiv.
Razstava otrok v Sarajevu.
vlak pri Zeleniki. C lavni obtoženci. šest po številu, katere obtožnica označuje kot glavne napadalce
V Sarajevu priredijo razstavo!111 roparje. ^ 1 >iii od obtožbe
najždravejših otrok, katerih roditelji dobe nagrade.
Hud vihar v Bosni.
Zadnje dni je divjal v Bosni
priKšt-eni, ker se sodišče ni moglo prepričati ne o verodostojnosti iz.-povedbe glavne priče Gjuke Pejo viča, ne o ostalih prič-potnikov. ki s(» bili v velikem strahu ob priliki
obleki.
Na policijski stražnici je ugotovil svoje stališče z besedami:
Možki se ne sme javno pokazati v svojem dostojanstvu, doeim ženske vedno lahko razkazujejo svojo ničevnost.
žar. ki se je naglo razširil ter iiii-pravi! nad 2 miljona kroji škmle.
*	* *	l^e z velikim trudom se je ognje-Antrleži sn <7ospeli skoraj na gaseem ipoisrečilo preprečiti, da povrh Gavrizankarja, najvišje toč- žar ni uničil cede tovarne.
ke na svetu.	!
Francoski diplomati so dospe- .Represalije vsled madžarskega teli na vrhi mee nesr amnosti.	|	r0rJa v Baranji.
V brezdno pozabljen j a je pad-l. Po Pniv,!'in1' grajskih listov lo JRZ	'z-11;ill>h iz Jugosla-
*	*	.vije ok«)li 'JO madžarskih rodbin, ki so optirale za madžarsko držav-
nosti v vrednosti 130,000 kron. dobimo plače, kakor bi se spodo-
Ibilo. kajti gospodje podjetniki Velik požar v Novem Sadu. t bržkone mislijo, da bom«> potem V kemični tovarni 1*. Mijatovi- zahtevali št- več kruha, ako nam ča v Novem Sadu je izbruhnil po- dajo malo večji l^oščck in mislijo
tudi, da se bomo potem dvignili proti njim. Ni sv jrm treba preveč bati. kajti dosti je danes še takih ljudi, ki so pripravljeni za podjetnike se žrtvovati.
Poročati imam tudi žalostno novico. Iz bližnje naselbine SLaron je kruta smrt vzela življenje rojaku Franku Strnisšču dne 12. ju-
rt ja on
V Cleveland bo odpotoval te !janstvo. Ta «kh
dni rojak Pavli.
Glavo stavim, da ga bo čakal na štaeijonu.
p je napravila l«
vlada v znak represalij vsled te Trošt ne rorja madžar-kih oblasti nad .Ju
11 uri zvečer. Pogreb se vršil hiše ža.losn v če-trtek 13. unija ob H. uri zjutraj. Pokopan S»il po katoliških obredih. Po-jnik je bil član društva Sloven-i 1 >"in št. :{1 SNPJ. in je bil spo-uoslovani v onem delu Pa ran je, ki} sto van med svetom na daleč o-* »	[je pripadel Madžarski.	I krog, zato nam ostane v drag spo-
j	min. Stfir je bil 43 b>t. Naj mu 1k»
Bog ve. zakaj se ugledne ose-, število zadrug v Jugoslaviji. |lahka ameriška gruda! I>ru2ini be v deželi, ki vsak dan lomijo! y	državi je okoli 50(H) za-|Strniše«* izrekamo naše globoko
postave, tako strahovito boje bolj drug z okoli f.00,000 zadružniki, sožalje.
ševizma ?	Slovenski poslanci so stavili v fi-l	Frank Mavo, P>ox 128.
hud vihar, ki je na brzojavnih napada na vlak in niso mogli spo-uupravah in na sadnem drevju naznati napadalcev. Sodišče se torej pravil mnogo škode. Na železniški)111 moglo prepričati, da so res ob-j revruil dva va- toženci oplenili potnike in vlak.|
postaji llidže je pr« gona. ki sta v;ila v popravilu.
Nevaren madžarski vohun prijet.
A' Koprivniei na Hrvatskem je aretirala policija nevarnega ma-džarskega vohuna, ki je namera-
Državni pravdnik je vložil proti razsodbi ničnostno pritožbo.
Velik požar v Zagrebu.
V Hvarniei na Magacinski eesti je izbruhnil požar, ki so ?a pa lo-val prepotovati Vojvodino in tudijkalizirali. Tvomiea je last Hrvat-( Srbijo in razširjati protidinastič-,ske poljedelske banke. Škoda zna-| no propagando v Jugoslaviji. Prijša 2 miljona kron. T vomica je preiskavi so našH pri njem obte- bila zavarovana proti požaru.
m
Vsak previden vlagatelj vpošteva pri naložitvi svojega denarja
Sigurnost in dohodek
Vložite Vaše prihranke pri nas na
"Special Interest Account"
ker uživate te prednosti v polni meri. SIGURNOST vloge Vam je zajamčena v pokritju z najboljšimi ameriškimi bondi, čisti DOHODEK pa iznaša 4% na leto.
Vloge se lahko začnejo £ $5.—, vse nove vloge, ki se vložijo do 10. jul'ja obrestujemo že od 1. julija t. L
Glavno zastopstvo
JADRANSKE BANKE
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York City
GLAS NARODA. 21. TO. 1922
Vladimir Levstik:
VIŠNJEVA REPATICA.
i	(Nadaljevanje.)
"Kaj pravit«j! Ah, to ni mogoče.... In tak srečnež so navdušuje za celibat!" je vzkliknil nazadnje s šaljivim ogorčenjem.
Pohlin je izprevidel, da mu gost ne more več zameriti, ako ga popelje k damama; samo Križaja se je nekam sramoval. Gospa Ana in.Vida sta bili napravljeni zr iz-prehofl; suplent je baš iskal klo. buk, ki jra je vsakikrat založil Cirof je galantno poljubil damama roko in taktano prezrl sovražno Križajevo zadrego, ko mu je podal desnico. Nato se je vrnil z očesom k Vidi ter dejal profesorju z laskavim naklonom:
"Zaklade skrivate v svoji hiši. gospod učenjak! škoda lf*, da jih spoznam v tako neugodnem tre-notku; oprostite, ne smem vas del j zadrževati."
Vida j«* zardela kakor rak in se obrnila k materi, ki še vedno ni razumela, kje je yx>bral I*ohlin tega pravega pravcatega grofa; sn-plent je ljubosumno prebadal >»o-sta z očmi ter mencal proti vratom zato pa je plaval humanist v sami gloriji in v drznih slutnjah še mnogo lepših reči. O izpreliodu se ve ni bilo več govora in Križaj je izgnil. ne da bi ga Pohlin pridrževal; «_rrnf je protestiral, naj se dnini m* žrtvujeta radi njeca. ter hotel sam oditi, ali profesor ga je v svoji naraščajoči smelosti vseeno povabil na kozarec vina:
"To je sveta narodna sega. visoko rod je ; ne boste me hoteli žaliti."
< I ost je izjavil kot mož tradicij in dobrih manir. da brezpogojno ukianja svetim narodnim šegam in da za nič na svetu ne bi hotel razzaliti ljubeznivih gostiteljev.
"Ana. pošlji v klet po vina," je okrenil Polilin z medenim Ninehljajt-ni prvih zakonskih ted nov, "Stare buteljke, .->aj veš. nasproti tretjega soda."
Go»pa j«' ubogala tem rajša, ker bi jo bil drugače posilil smeh. Razen vedre a kislega cvička ni bilo v Pohlinovi kleti sploh neobenih sodov; buteljke, nalašč prinesene od vinskega trgovca, so se hladile že v«1*, dan pod kuhinjskim vodovodom. Tudi obednica je kazala. da je Pohlin namerjal pogo Ščenje, zakaj miza je bila pogrnjena in mrzla južina se je pojavila istočasno s steklenicami.
<!rof se ni dal preveč prositi: njepova neprisiljenost je očarala tudi gonpo. kaj šele gospodarja Ganljivo je bilo gledati profesorjeve. prizadevajo, da bi drža vilice. prijemal kozarec ter obračal roke natanko po postoveiM zerledu; celo njegov diktatorski plas je dobival ar ktokrat.sk n trudna odseve, ki so zlasti kratkočasili hčer. V ugodnem trenotku si Pohlin "ni mogel česa", da ne bi vstal in napil njegovemu viso-korodju v svečano zamolklih besedah ; blažen smehljaj mu je preplavil obličje, ko je grof odgovoril t«-r "dvignil ča.šn na zdravje ljubeznivih dam te hiše, na zdravje gospodarjevo in vsega vrlega naroda vaše dežele, ki se ponaša s tako častno preteklostjo in kateri želim od srca vsakatern slavo in srečo...." Pohlinka je vršila gospodinjske dolžnosti, kakot je vedela in znala; natihem pa vendar ni zaupala gostu. Vznemirjala jo je zlasti preračunana dvorljivost. s katero se je obračal k Vidi; zdelo se je, kakor bi bil njen stari znanec in skrivaj spoštljivo zaljubljen vanjo; trospa Ana je po mala nevarne ptiče te vrste iz svojih mlajših dob. "Le kje ga je izteknil?" je godrnjala sama pri sebi. prepričana, da ni vse
ravo v Petrovih božsranih Nekaj težkega ji je polnilo prsi, kakor bi se spuščale nanjo grde sanjo, i/ katerih se prebudi v bogve
kakšen dan---- Vest jo je pekla.
zakaj se niso odpravili, dokler je bil čas; za vse na svetu bi bila hotela rešiti hčer iz bližine toga človeka.
Toda Vida se je zabavala tako sijajno! Grof je jrovoril ž njo ka kor z odraftlo damo: vpričo vsakogar drugega bi ji bil oče pokvaril to vesolje z nasmehi j i vim dovtipom. Nikoli prej ni bila v družbi tako finega, spretnega ka-
valirja; Egon Smučiklas je bil sirota v primeri ž njim. Zmerom je mislila, da grofje vihajo nos ter gledajo profesorske hčere preko ramen; te a velikaša pa'je bila zgolj prijaznost in nič ni pričalo o njegovi žlatnih krvi razem krona nih inonogramov na zlati tobač-nici in zmerno parfumiranem rob-su. s katerim si je obrisal pepel ci garete z rokava. Lep mož je bil; njegovi črni, malce kodrasti lasje so ji ugajali da nikoli tega, in brazgotina, ki je gledala izpod njih vrhu čela, je dražila njeno radovednost. Vse, kar je imel na sebi. se je zdelo dragoceno, od preproste sive obleke pa do laka-stih čevljev s svetlimi vstavki, kakršnih ne obuvajo niti najele-srantnejši mledeniči našega mesta. Vseeno, Križaja ne bi odtehtal; pregospodarski je bil in vse premalo naraven,- zlasti smešno je dišal Vidi njegov parfum, dočim je pri su plen tu ljubila krepki vonj po tobaku. S tegobnim sočutjem ae je spomnila prijateljevega o-braza in njegovih žalostnih oči. ko
top ali kaj podobnega____Da povem po pravici: vaša ljnbka pre-stolica se mi zdi kakor ustvarjena za daljše bivanje; ako bom mogel rešiti svoje posle odtod, se ne premaknem ilepa."
"In prav imate, gospod grof," je pritrjeval humanist, zaupno ga treplja je po rami. "Naš kraj je lep in zdrav, ljudje pošteni in dobri, da jim ne najdete kmalu enakih. Toda manjkalo vam bo družbe? saj vem, da ste razvajeni, kar se tiče občevanja."
Grof je prezirno mahnil z roko :
"Ali je pogrešam zdajle? Svojih krogov sem naveličan; zakaj bi moral živeti baš med njimi? Kaj menite, da bom zapravljal čas s polukmetskimi jazbeci. ki dremlje j o po tukajšnjih graščinah _
opristite. če žalim aristokracijo vaše dežele; kjer so zahteve na mestu, sem pfav gotovo izbir-čnež. — Ne. ne, gospod ,teh ljudi ne potrebujem: verjemite mi. da sem izkusil v svojem življenju razmere — mon Dieu. če bi
se je izmuznil: še brki so mu viseli vam jih opisal! Pri vseh svojih niže na stisnjena usta.	j tradicijah se lahko pohvnlim, da
Jeruzalemec je razgreval gos-' je malokdo pogledal globlje v ni-podomn kri. in pocrovor je tekel žine človeštva kakor j£z." čimdalje živahnoje. C!rof jp hvalil Pohlin je nastavil ušo^a. švicarska zimovišča. ležnivi Poh- "Klatil sem se po vsem svetu." lin se jo izražal tuintam. kakor da je nadaljeval grof Beaupertuis so mu dobro znana. f'ntil je neo- von Riranigsbrneh. kakor bi videl doljivo potrebo, delati se imenit- sobesedniku v dno radovedna du-nega in vzbuditi v gostu občudo- se. "Z avtomobilom. v dvornem vanje; za vsak sluča j si je bil iz- vlaku, na jahtah in razkošnih br-j
SKALJENA SREČA.
Slika nam kaže 24 let starega kemika Anastazija Andrejeviča Vonsiatskega, ki je bil zaposljen v Baldwin Locomotive Works v Philadelpliiji. Vanj se je zaljnb ila glavna akcijonarka te družbe Mrs. Marian Ream Stephens, ki je podedovala $40.000.000. Par tednov po poroki je pa prišlo veliko presenečenje. Oglasila se je prva žena Vonsiatskega ter ga .obdolžila bigumije. Mladi mož zatrjuje, da je bil od nje postavno ločen, kar pa menda ne bo
resnično.
IMOVITA DEŽELA NUDI VELIKO PRILIKO.
JUGOSLAVIJA
Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev
Štiridesetletno 8% zasigurano posojilo v zlatih bondih.
Bond) v komadih po $1000 in $500.
Nesego po 8.40° |0
Jugoslavija je prišla na svoje!
Veliki ameriški finanfniki so spoznali čudovite možnosti kraljestva Srhov. Hrvatov in Slovencev ter so kupili s svojim lastnim denarjem za 525,000,000 njegovih zlatih foondov.
Predno so kupiti te bonde, so se prepričali o njihovi vrednosti ter si preskrbeli prvo intabulactjo na net-dolunlke vseh državnih monopolov. Hct velik del davkov kraljestva ter prvo intabulaoijo na vse skupne dohodke vseh državnih železnic, o katerih jc bilo reC-eno, da so proste vseh davčnih oziroma drugih obveznosti.
L.eta 1921 je znašal dohodek iz virov, kateri garantirajo te brvnde. 1.4S7,00o,0«0 dinarjev, kar je približno $26.000,00'\ oziroma trinajstkrat toliko kot znašajo letne obresti na to izdajo bondov.
Tisočeri vlagatelji v Združi nih državah kupujejo te bonde. ker so varni in ker je letni dobit ek od njili vabljiv.
Vlagateljem jih priporočamo v nakup. L>a 1*> lahko vsakdo deležen te privlačne izdaje, omogočamo to potom na&ega naf-rta delnega odplačevanja. Plača se lahko od meseca do noseča, vsled česar lahko pri-Ptedite In naložite, kot zaslužite. Pišite danes po popolne informacije.
Vprašajt« /a okrožnico ' G. N. 15"
115 Broadway
Herkins & Company New
Razne yesti.
Reaktivirani venizelisti na Grškem.
seje. Rusko-nemška družba, ki se je osnovala marca t. 1., jc že
Grška vlada je reuktivirala vse.zaeela z živahnim delom. Njeai bivše venize-listične častnike, ki so jnajdelavnejši. član je nemški k<m-bili po nastopu vlade kralja Kon- znl v Moskvi, na ruski wtrani pa stantina izključeni iz vojske. Ve- komisar /a poljedelstvo Oainjskij čino teli častnikov se je na lastno h n njegov pomočnik Bragin. željo poslalo na fronto v Mali Aziji. Zdi se, da se bo dosegel spo-
Uvoz vina v Gehoslovaško.
zoparnikih. pa tudi drugače. Moja usoda, ljubi profesor, je čisto po-sel me vrste; jaz nisem navaden ari stokrat/'
"Sem lin ust da niste
mislil povest o dvoboju na pišto le. ki <ra je imel k svojih dijaških b'tih.... Ženi je prihajalo vroče: kamen sp ji zvalil od srea. ko je prisila šivilja s pomladnjimi o-blekami. Grof in Pohlin sta ostala "Hon: obraza sta jima rdela od močne starine.
"Ah. dragi profesor,je vzkliknil post na koncu svojih športnih	PogTomi na Žide in svetskih prigod, "če bi vedeli, [se vrže v Ukrajini kako mi preseda vse t in kako potreben sem mirne p a. neprisil je-, nega življenja! Kakor hitro se o-tresem dolžnosti, ki so zdaj še velika državna skrivnost, poiščem tih. a vendar civiliziran kraj, in tam se naselim dokler ne pride po-
s.'bna k <i t rast ro f a — vesoljni po- vladi glavno besedo.)
Glede vprašanj o uvozu jugoslovanskega vina v Češkoslovaško poroča češkoslovaški generalni
Pomanjkanje živine v v Avstriji.
muinn • i - i -n, ,•	±»uroea eesKosiovasKi generalni .
»em si mislil! je kimal Poh-jf	, . , .. i ! ker je Madžarska prepovedal«
istrežHK-n i - i	konzulat v Beogradu nastopno:!- i , -• ■ .
sirezr.iiAo. tako.t sem dejal.	. . , . .. »izvoz klavne živine, s.. -začek
jste kar so	1 voz vina 12 Jugoslavije v Lqsko- v. . ... r. ,
• K',r pr.ni--------- , - i • ■ Avstriji pravcato ponianikanjc
Dalie nrihft^ni,-,-. \	slovaško je zabranjen, dajejo - " J
x^aije nrinoanjic.)	. ? . - izivine m mesa. A parlamentu stu
------se dovoljenja za uvoz inozemskih J .
.	vin nrul i,,-," ^^'^'"ski m iniaucni minister po
razum tudi še z VenLzelosom. Ve liizelos bi v teh Časih, ki so tako naklonjeni sporazumu rojalistov in venizolLstov, znal postati še enkrat ministrski predsednik.
Občinske volitve v Albaniji.
Pred kratkim so se vršile po vseh mestih Albanije o4>činske volitve, ki so v splošnem izpadle u-godno za tiransko vlado. Zanimivo je, da so se letošnje volitve vršile prvič v znamenju splošne volilne pravice, nc oziraje se na velikost posestva ali višino davka. Volilno pravico so imeli vsi, ki so dovršili
j'tvajseto leto starosti.
I ipoov
vin pod pogojem, da uvozniki kri-1 ~	. , . .
jejo okoli ene tretjine (36 odst.) 1''T1"	^ ^ interpclirali
11. kakor poroča- letuega p otroška , vinu iz doma- V*'1	S \°m> da
^ PTU" 5ih kl^J<'V. Vinski konsumenti v n,a "a	<Ia ^ ^ ^'dnje dn.
.5 300 židovskih ("vst^kv^ti ..	|«iatno ojacd uvoz živine iz Jugo
vasi samo v kijevski guberniji, jio vsej 1 "k raj in i pa so pob-ili na d^softisoče Židov. (Ta vest neka-
Izseljeniško vprašanje v Angliji.
jo iz Varšave. Br......... ...
-1- 1 - v ,	^ " em Kraje,. , ^^^^	»,
sili ba.ie ze okrotj :i00 židovskih'/'- -1 i -1	- - - znatno
-	. .. . ^lutjvsKin Češkoslovaški so navajeni na ju-! , - . T> .. „ , .. _ -
„„ 1 i ...	* . is avije 111 Kiimuniie Zadnn i-as so
goslovan?ka vina ze izza predvoj-l	.... J . ... .2 ,
, :i - -	- t^ 1 ise eene živilom v Av.strni zvišale
mh časov m uvoz vina iz Balma-'	,	, . J ,
;„ \r - i- - i-, , -	d(> -JO (hI st oliko v, nekaterim
-	a	• , . ,	^"ije 111 \ ojrodiue je brl relativno --	, .„ . / ,
ko čudno zveni, ko je vendar zna- , ,1 in. 01- 1	/ivilom ,-elo za •><) odstotkov. Kilo-
j . . a.,. . _ ,. .»zelo \elik. beda] ne doseže uvoz	, ,
no, da ima.10 /idie pri holiševTŠki1-;, „ 1 ,	-	/. , I?<rain kruha st;
vl«s; n4ainin	'	jogoslovaiwkega Vina v Češkoslo-
vaško več nekdanje količine. Gle-
V dobi, ko v mnogih državah v Evropi zmajujejo nad znatnim! nazadovanjem prebivalstva, ki ga je izkazalo ljudsko štetje, imajo' opraviti v Veliki Britaniji s popolnoma drugačnimi problemi. Pri nas premišljujemo, kako bi dobili iz Amerike one stotlsoče naših iz-seljeneev. ki se nahajajo po tovarnah in rudnikih Unije, ali vsaj zajezili nadaljno izseljevanje, v Angliji pa se trudijo, kako bi — posp.-šili izseljevanje iz evropske domovine.
»Seveda, položaj je v Angliji bistveno drugačen 'Kakor pri nas in domala v vseh evropskih državah. Angleži se izseljujejo v veli-kobritanske dominione. v Canado, Južno Afriko, Avstralijo in Novo Zelandijo, torej v dežele, ki so postale Angležu druga domovina, tudi v političnem oziru. Ako se Anjrlež izseli v naštete filijalke ev' roppke Anglije, je ostal v isti državi; še več, on ostane trdna, sveža vez, ki veže te dominione 11a evropsko centralo.
,Zato so v Angliji vedno pospeševali izseljevanje v dominione, a danes še prav posebno. Treba pomisliti, da je Anglija močno pre-
de kakovosti ne zaostajajo jugo slovanska vina vinom iz drugih držav in zato obstoja upravičena nada, da se bo sčasoma povečal uvoz jugoslovanskih vin v Češkoslovaško, zlasti, če se bodo v bodoče prometne ovire odstranile.
Sredstvo proti raku
Kakor poročajo berlinski listi.
1a stane sedaj že 750 av-	monakovske grupe ruskih
kron! Prašiči staneio monarhistov, da stopi v zvezo z 200 kron, slabše vrste adjutantom velikega kneza Dimi-
tue sedaj že 750 avstrijskih :>000 do 3200 -700 do 3000 kron, konji za klanje 650 do 1050 kron za 1 kilogr. žive teže. Posamezen vprežni lažji konj stane 150 do 280 tisoč, težji 500 do M00 tisoč avstr. kron. — Od 10. maja naprej stane v Grad-
Mednarodni ženski kongres
se je vršil v drugi polovici maja v Haagu na Nizozemskem kot plenarna seja mednarodne ženske /veze. Ženske, med katerimi je zastopala Jugoslavijo profesorica beograjske ženske gimnazije Le-posava Petrovič, so razpravljale o pravnem položaju 111 volilni pravici žene, dalje o ukre.pih zoper prostitucijo, o naivni ne m zdravju in o poklicu žeate.
Slovaški literarni jubilej.
Te dni je minilo 50 let, odkar je umrl prvi moderni slovaški pesnik, evangeljski du'hovnik Andrej Braxatoris Sladkovič, predhodnik znanega, v novembru lanskega leta umrlega pesnika Pavla Orsza erha llriezdoslava.
x l ■ ----
Zarota ruskih monarhističnih oficirjev.
V Rigi na Letske-iu (bivši ruski pokrajini) je bil aretiran caristič-ni oficir Taborickij, brat poročnika Taiborickega, ki je nedavno
ubil v Berlinu senatorja Naboko-_________
va. Taborickij je dospel v Rigo po K l^T/^HTT?^* nalogu monakovske grupe ruskih 1•	i I^.lX.
rPAiN-
trija Konstantinoviča, ki vodi mo- EXPELLLR
narhistieni pokret med Rusi.
AD VEBTI3EMEN1 TO.
Rurija in Nemčija,
Londonskemu listu "Times" se poroča iz Berlina, da pofieca nem-

cu liter mleka pri mestni aiprovi- ški zastopnik Wiedenfeld v Mo-
zaeiji 500 avstr. kron — Cene lesu .so stalne, ker ga potrebuje Nemčija silno veliko, plačajo pa
skvi vsak dan ljudski komisarijat za zunanje zadeve. Pred kratkim so dr&li v Moskvo zastopniki 18
J Pri prvih znamenjih prehlada, prvih pojavih revmatlzma; nevralr'je se poslužlte tega zanesljivega do-mačega llnlmenta.
Pripričajte se. da liaa veaka steklenica Pain-Expellcrja, ki Jo kupit«. tvorniSko znamko'Sidro' 35 In 70 centov v lekarnah ali pri F. AD. RICHTER & CO. 104-114 So. 4th St. Brooklyn, N. Y.
i upajo nemški medicinski krogi, da | ^tane 1S5 avstr. kron. Mehak rese je končno vendar posrečilo naj-jZ1111 stane kubičen meter 75 ti-ti sredstvo, s ka«terim bo mogoee'soc, boljši 85 tisoč kron. Bukov trajno izleciti težko bolezen: rakaji^zan les stane v skladiščih na D«-Kuski zdravn rk dr. Pavlockij. ki j naju 50 do 55 tisoč kron, Slavonic od prevrata v Rusiji stalno ži-j-^i hrast 100 do 150 tisoč kron. vi v St. (j'allenu v Švici, je s po-1 Les za kurjavo prodajajo navadno močjo infekcije !>elih miši z baci- kilograme ter stane 1 kj; 10 K
vsako ceno. Vagon lesa za kurjavo-nemških industrijskih velepodje-
iij, med njimi tudi zastopniki
lom raka iznašel preparat, kate
obljudena; cela evropska Velika Britanija z Irsko šteje 45 miljo- rernu je bil ime '4Carcin?\ Ta prenov ljudi na 315.000 kvadr. kilometrov, to je tedaj, nad 140 na parat se je izkazal kot nedoseglji-kvadratni kilometer. Toda v pravi Angliji, brez Škotske in Irske. !vo sredstvo pri mnogih brezupnih je jrostota še mnogo večja, saj znaša nad 220 ljudi na kvadratni fci' [slučajih te bolezni. Da omogoči lometer. Velikanska večina teh ljudi je zaposlenih v rudnikih, v <:im ^evilriej«0 uporabo tega ]>re-promenih napravah in zlasti v indutriji. Razumljivo j*e tedaj kako|parata' dal ^ dr Pavlo<lkij svojo velika je kriza brezposelnosti pri taki preobljudenosti in razumljivo	.na r^)ola-° Švicarskim
tudi. da so prišli " Londonu na misel, boriti se proti brezposelnosti	m bolmeam da ga u-
— s pospeševanjem izseljevanja	porabljajo v slučajih, kadar ni
Ako primerjamo stanje s predvojnimi razmerami, tedaj bi se	^^
1	• -u i	.	.	1,1 0 fja je s fein izumom stoneii v
moralo v vojnih letih 1914-1920 izseliti .v dominione 2.100.000 bloški terapiji velik korak na-
Ijudi. \ resmei pa je med vojno izseljevanje toliko kot prenehalo'prej. Da bi se le uresničilo'
in izselilo se je v imenovani dobi le 340.000 ljudi. Ako odštejemo še
750,000 padlih, preostane še vedno nad eijr miljon, ki bi se moral
izseliti, da bi ostalo normalno razmerje; pri tem pa nismo priraču-
nali rednega vsakoletnega previška 600,000 ljudi, ki ga izkazuje
Britanija.
Takoj po zaključku svetovne vojne je Anglija začela pospeševati izseljevanje v dominione: bivšim vojakom, ki bi bili pripravljeni izseliti se. je poleg drugih olajšav oskrbela brezplačen prevoz v novo domovino. Razen teea so se premierji angleških dominionov dogovorili z londonsko vlado, da bodo skupno financirali priseljevanje in angleški parlament ima ravno sedaj v del zalcon, ki dolo-ea podrobneje to državno financiranje.
Podčrtati pa je treba tudi ovire. Dominioni so po površini velikanske države, ki so skrajno redko poseljene,- prtmanjkuje pa predvsem kmetskega prebivalstva, to je takega, ki bi se naselilo na tarmah in se posvetilo poljedelsvu in živinoreji. Mestnega prebivalstva imajo že sedaj dovolj in preveč, kar velja posebno o Avstraliji. Toda An pri i ja, kjer je devetdeset odstotkov odraslih zaposlenih v indnstriji, pa more dajati v prvi vrsti ravno materijal za mestne poklice. *	,
tt „1. ,	. ... .	.	(vso zadevo noliciji. Snmiio, da je
Vsekakor je Anglija srečna, ko more premikati svoje ljudi z Storilec nekfjoso Perkovič iz Vel.
Otmica Jugoslovanka izpred kapucinske cerkve na Dunaju.
Te dni je bil dunajski "Neuer Markt" pred kapucinsko cerkvijo pozorišče romantičnega ugrablje-nja mlade deklice. ISletno Leo-nijo Vog, doma iz Velikega Beč-kereka v Vojvodini, je odpeljal neki možakar v svojem avtomobilu. Starši Leoni.je žive v Bečkere-ku, dekle se je pa nahajalo v dunajskem p en z i jo na tu Huber v IV. okraju. V nedeljo je dekle šlo k ma.ši. Ko je po maši stopila na. cesto, se ji je približal mlad gospod in jo povedel k avtomobilu. Gospod in dekle sta bila očividno domenjena. Avtomobil se je takoj odpeljal. Pejizijonat je naznanil
<>0 vin. do 20 K avstrijskih.
JI	~	—---- »inrure ue*u «/owo ferKOVl)' 1
enega na drug konee sveta, vse po svoji državi. Tako nastajajo in Beekereka, snubač dekletov -se ohranjujejo veliki narodi.	|pač križ z mlado ijubeznijo!
Vsenčiliška kriza v Bolgariji traja še vedno.
Dne 12. marca je bilo zaprto vseučilišče v Sofiji, a minister prosvete Omarcevski je poslal vse-učiliškemu senatu pismo, v katerem meče vso krivdo, da se je moralo vseučilišče zapreti, na profesorje in naglasa, da bodo edino eni odgovorni za vse posledice. U-niverzrtetni rektor dr. Miletič je odgovoril, da je krize krivo edino ministrstvo prosvete In je torej le 0110 odgovorno za vse posledice. Profesorji so sedaj ustanovili ljudsko univerzo in potujejo tudi po deželi ter prirejajo razna predavanja. Po celi državi se nabirajo prispevki za fond za avtonomijo vseučilišča, iz katerega dobivajo sedaj svojo plačo odpuščeni profesorji. V provinci se vršijo številne skupščine sa avtonomijo vseučilišča in neprestano romajo številni protesti na vlado. Profesorji so vsi solidarni, a tudi vlada ne popušča, zate je negotovo, kako dolgo bo še trajala kriza.
Kruppovih tvornic in .Stinnesa. Ruski komite, ki se pogaja s temi zastopniki, ima neprestano dolge
čuden ogli s.
V nekem časopisu je bilo te dni čitati naslednji inserat: "Na prodaj je za nizko eeno velik črn pes. Je [ V jedi ni izbirčen. Je vse, posebno J pa ima rad male otroke."
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriškil državljan.
Siov.-Angleška Slovnica
I
ly
/%
4./
t . J
Obsega sledeče: /
Prvi del: GLASOSLOVJE. / f-r>rugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-ANGLEŠKI BESEDNJAK. Šesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja.
* Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, cena s poštnino
$1
Slovenk Publishing Company
82 Cortlandt Street : : New York, N. Y
OLAS NABOllA, 21. JTTN. 1922|
Tri leta.
No7ela. — Ruilu opisal An tov Čehov.
\ Za "Gla» Naroda" prevel O. P.

- 12
(Nadaljevanje.) \ r°dmo poglavje.
bos nikdar prihranila toliko denarja in če bi ga, bi i ti bilo žal izdati ga. Oprosti mi, a še enkrat ti rečem: gotovo prav tako poniževalno pobirati denar po centih od postopaških ^judi, ki se hočejo učiti godbe, da si preženejo čas kot izposodit^ si ga od svojih prijateljev.	^
— Jaz nimam nikakih prijateljev, — je reki i ona razdraženo.
HA M BUR G
Direktna vožnja z čudovitimi no-' "O" pacoild. Potovanje za we kraje Evrope.
ORBITA
— Prosim, ne govori takih neumnosti. Delavski jrazred, kateremu orouna V.V.^juh"a:*«5ato" ' ' *"Pt"
16 aept. is julija
pripadam jaz, ima en privilegij: zavest, da je neptidkupljiv ter Pra"jvAUBAN	15 julija
vico, da je neodvisen od nesrečnih majhnih štacunlarjev, katere lah- oropesa ti julija: 26 avgusta: 30 «ent
Neke sobote, novembra meseca, je priredil Anton Rubinstein simfonijfeki koncert. Bilo je zelo vroče ter natlačeno polno občinstva. Laptev je stal za stebri, dočim sta sedela njegova žena ter Kostja Kočevoj v tretji ali četrti vrsti v ospredju. V pričetku nekega odmora je prišla "gotova oseba", Polina Nikolajevna Razsu-din, povsem nepričakovano mimo njega. Pogosto izza svoje poroke je mislil s strahom, na srečanje z njo. Ko se je setdaj ozrla vanj, odprto in direktno, je spoznal, da se je ves ta čas obotavljal uravnati svoje zadeve i njo ali ji pisati par prijaznih vrstic. Bilo ga je sram in zardel je. Ona mu je močno stisnila roko ter rekla:
—	Ali si videl Jarčeva ?
Bila je zelo suha in navadnega obraza In imela je dolg nos. Njen obraz je izgledal vedno izmučen in izčrpan in človeku *e Je zelo kot da ji stane dosti truda držati oči odprte. Imela je lepe, črne oči ter inteligenten, odkritosrčen izraz, a njene kretnje so bile nerodne in sunkovite. Težko je bilo govoriti z njo, ker ni mogla pogovarjati se ali mirno poslušati. Ljubiti jo je bila težka stvar. Včasih, kadar je bila sama z Laptevom, se je dolgo časa smejela, si pokrivala obraz z rokama ter izjavljala, da ni zanjo ljubezen glavna stvar v življenju. Znala je biti prav tako vihrava in izpremenljiva kot sedemnajst let stara deklica. Predno jo je poljubil, je moral ugasniti vse sveče v sobi. Bila je stara trideset let. Poročila se je z nekim učiteljem, a ni že več let živela s svojim možem. Svoj kruh si je služila s tem, da je dajala muzikalne lekcije in da je igrala v kvartetih.
Tekun devete simfonije je prišla zopet mimo. kot vsled naključja. a množica možkih. stoječa kot debel zid. ji je ovirala pot in vsled tega je ostala polet: njega. Laptev je zapazil, da nosi isto bar-žunasto bluzo, katero je rio-ila na koncertih prejšnjega leta in še več let poprej. Njeni rokavici -Ta bili novi. a ceneni.
Rada je imela fine obleke, a ni vedela, kako oblatiti se in raz-ventejj* ji je bilo tudi za! trditi dosti denarja zanje. Oblatila se je tako >labo. da bi jo človek lahko -matral za mladega meniha, če jo je videl hiteti po cesti navzdol k poučevanjem.
Občinstvo je pričelo ploskati ter klicati: — Se enkrat.
—	Ti boš preživel ve«"-er z menoj. — je rekla Polina Nikola jev-a, ko je stopila proti Laptevu ter se strogo (»zrla vanj. — Ko bo tega konec. j*>jdeva. da pijeva čaj. Ali čuješ? Jaz zahtevam to. Dosti •i mi dolžan ter nimaš moralne pravice zanikati mi tako malenkost.
—	Dobro, pojdiva, — je rekel Laptev.
Koncerta je bilo konec. Občinstvo se je dvignilo s sedežev ter pričelo počasi odhajati. Laptev pa ni mogel oditi, ne da bi obvestil sv«jo ženo o tem. Moral je ostati pri vratih ter čakati.
—	Jaz hočem na vsak način nekaj čaja. — je rekla Polina Nikola jevna. — Celo moja duša je popolnoma posušena.
—	Saj lahko tudi tukaj nekaj popiješ, — je refcel Laptev. — Pojd iva k bufetu.
—	Jaz nimam denarja, da bi ga razmetavala med natakarje. Jas nisem štacunarica.
Ponudil ji je roko, a ona jo j*» odklonila z dolgim mučnim izrekom. katerega je bil čul že tako pogosto in ki se je glasil, da se ne šteje med one zastopnice nežnejšega sjx»la. ki so vedno odvisne od pnstrežljivosti možkih.
K«t je govorila z njim, se je ozirala ]m> občinstvu ter pozdrav-Ijala znane* ji ljudi. To so bili njeni sodijaki iz višjih razredov in s konservatorija ter tudi njeni učenci in učenke. Konečno pa se je pričela tresti kot od mrzlice, se ozrla na Lapteva kot z grozo ter rekla:
—	Kdo je ona. katero so vzel? Kje si imel svoje oči, ti blazni človek? Kaj si videl na tej zabiti, neznatni deklini! Jaz sem te ljubila radi tvojega duha, tvoje duše, a ta punčka iz cunj hoče le tvoj denar.
—	Pustiva to, Polina, — je rekel Laptev proseče. — Vse. kar mi moreš povedati glede moje ženitv^, sem rekel samemu sebi že stokrat. Ne povzročaj nni nepotrebnih bolesti.
Prikazala se je Julija Sergejevna noseča črno obleko in veliko demantno broško, katero ji je poslal njen tast takoj po obredih na družinskem domu. Sledilo ji je njeno spremstvo. — Kočevoj, dva zdravnika, en častnik ter debel, mlad človek v uniformi dijaka, po imenu Kiš.
—	Ti pojdi naprej s Kostjo, — je rekel Laptev proti svoji ženi. — Jaz pridem pozneje.
Julija je prikimala ter odšla naprej. Polina Nikolajevna je zrla za njo, nervozno zmigavala z rameni in v njenih očeh je bilo videti odpor, sovraštvo in ^>oIest.
Laptev s«* je fcal iti z njo donim*, kajti videl je vnaprej, da bo prišlo do mučne razprave, ostrih besed in. solza in vsled tega je tudi predlagal naj odideta na čaj v kako restavracijo.
—	Ne, ne. Jaz ho^em iti domov. Ne govori mi o. restavracijah.
Ona ni ljubila restavracij, kajti zrak v restavracijah se ji je
zdel zastrupljen od tobakovepa dima in dihanja možkih. Proti vsem možkim, katerih ni poznala, je gojila neki čuden predsodek, kajti domnevala je da so vsi nemoralni ter vsaki trenutek pripravljeni napa-ti jo. Raxventega pa je godba ki je igrala po restavrantih, mučila njene živce ter pi povzročila glavobol.
Ko sta prišla iz dvorane, sta vzela sani ter se odpeljala na Sa-velovski trg, kjer je ona stanovala. Celo pot je Laptev razmišljal o njej. Bilo je res, da ji je bil dosti dolžan. Seznanil se je z njo na stanovanju svojega prijatelja Jarčeva. katerega je poučevala v harmoniji. Njena ljubezen do njega je bila globoka ter popolnoma nesebična in njeni odnošaji z njim niso prav nič izpremenili njenih navad. Poučevala še nadalje ter se trapila z delom kot preje. Potom nje pa je pričel razumevati in ljubiti godbo, za katero se je preje komaj brigal.	_
—	Pol mojega kraljestva za čašo čaja. — je izjavila z votlim glasom ter si pokrila usta z mufom. da bi se ne prehladila. — Dala sem pet lekcij. — Dala sem pet lekcij. Vrag naj jih vzame. Moji učenci so tako zabiti kot leseni kipi. Skoro bi umrla od jeze in razburjenja. Jaz ne vem. kako dolgo bo moglo to suženjstvo še trajati. Jaz sem vsa izmučena. Kakorhitro bom spravila skupaj tristo rubljev, bom vrgla vs^ na stran ter šla na Krim, kjer bom ležala na bregu ter pila ozon. Kako ljubim morje. — ah. kako ljubim morje!' — •
—	Nikdar ne pojdeš. — je rekel Laptev. — V prvi vrsti si ne
ko zaničuje. Ne, ti me ne boš kupil. Jaz nisem n j kaka Julička.
Laptev ni skušal plačati voznika, kajti vede-J je, da bi imelo to za posledico nov hudournik besed kot jih je že pogosto preje slišal. Plačala je sama.
Imela je majhno, opremljeno sobo v stanovanju neke stare ženske, pri kateri je tudi jedla. Njen veliki klavir pa je bil ob onem času pri Jarčevu na Nikitski cesti in ona je hodila tjakaj vsaki dan. da igra nanj. V sobi ni bilo ničesar, kar bi kazaJo,. da živi v njej ženska in celo ženska z vseučiliško izobrazbo. Nik|ake toaletne mize ni bilo, nikakih knjig in celo nikake pisalne mizicer Jasno je bilo, da je šla spat, kakorhitro je prišla domov in da je odlšla iz stanovanja, kakorhitro je zjutraj vstala.
Služkinja je prinesla samovar. Polina Nikolajevna je napravila čaj in še vedno tresoča se, — kajti v sobi je bilo mrzlo, — je pričela zmerjati pevce, ki so peli v deveti simfoniji. Bila je tako izmučena, da je komaj držala svoje oči odprte. Izpila je eno čašo čaja in nato drugo in tretjo.
—	Torej ti si poročen, — je rekla. — Nikar se ne vznemirjaj. Jaz ne bom umrla od žalosti. Lahko te bom iztrgalia iz svojega srca. Edinole mučno in britko je za mene, da si prav tako zaničevanja vreden kot vsak drugi možki; da nočeš v ženski ne možganov, ne pameti, temveč edinole telo, lep obraz in mladost- . . . Ah, mladost,
—	je izgovorila skozi nos, kot da oponaša nekoga, ter se zasmejala.
—	Ah, mladost! Imeti moraš čistost, Reinheit, Reinheit, — se je zakrohotala ter omahnila nazaj v stol. — Reinheit!
—	Ko se je prenehala smejati so bile njene oči mokre od solza.
—	Ti si vsaj srečen, kaj ne? — je vprašala.
(Dalje prihodnjič.)
V grenkih trenutkih.
-a
Trenotki .temni lčakor noč. dolgo vas ni bilo. a prišli ste vendar tako prekmalu!....
Hodili smo tužnih potrledov m prihuljeno okrog postelje, na kateri je ležala bolna mati.
"Mamica, ali je že kaj boljše I'*
"Nič ni boljše, pra nič." odgovarjala je s slabotnim glasom.
"Mamica, pošljemo ti po zdravnika?"
"Eh, dajte mir z zdravniki! — Starost je starost in zdravnik mi ne more pomagati. Vsak človek enkrat dozori."
Meni se je začelo krčiti srce. Da bi zgubila to ljubeče bitje za vedno. ne. to ni mogoče!
Brat je napregel in vseeno zdir-jal po zravnika. Zdravnik je prišel, potipal bolničino žilo in zapisal nekaj zdravil.
Ko je odhajal, smo ga obstopi-li vsi v strahu in trepetu;
"Gospod, kaj bo?"
Zdravnik je skomizgnil z rar meni:
"Hm, starost in oslabelost. Nimam mnogo upanja."
Žalostno tolažilo na ljubeča srca....
Proti tujim obiskovalcem se je mamica večrat izrazila, da ne bo dolgo, a nam otrokom ni rekla tega nikdar. Iz ljubezni do svojih otrok je imela revica še na smrtni I>ostelji toliko obzirnosti, da nas ni hotela razburjati.
Poslednje dneve svoje bolezni je* veliko spal in nekega dne je zaa-pala — za večno.
Že dolgo sm se bala trenotka, ko bom zrla ljubo mater mrtvo pred seboj, a tisti dan je postal zame ta strah gTOzna istina.
Mamico so položili na mrtvaški oder. Po njenem bledem obrazu je bil razlit svečani mir in zdelo se mi je. da govori molče:
"Vse hudo sem prestala!*,*
Da, mamica, ti si prestala. Tem huje pa trpimo mi, ki smo se naslajali ob milini tvoje plemenite in osrečujoče Ipubezni. kakor se naslajajo drobne cvetke ob toplih solnčnih žarkih....
Drugi dan «0 začeli prihajati poerebci.
6e enkrat sem se približala krsti, odgrnila z obraza prozorni Črni pajčolan ter poljubila bledo lice nje. ki ]e posoda ittjsvetejse
ljubezni____
"Z Bogom, mamica!" . Pristopili so črno opravljeni možje in me nalahno odrinili.
V	nekaki otopelosti sem zrla. ko se je dvignil erni pokrov in zakril moje najdražje____
Uvrstila sem se med črno oblečeno množico in sprevod se je jel pomikati proti cerkvi.
Zvonovi so zapeli tako tožno-milo in njihovi glasovi so odmevali v globoeino mojega obupanega srca________.
Zavili smo na pokopališče k no-vr-izkopanemu grobu.
Nosači so odložili krsto.
V	tem trenotlču mi je zastalo vse in pred očmi je postala tema. Nisem več cula milodonečfh" zvonov. ne psalme pojočih uubovni-
VANDYCK ____ 29 Julija
Naravnost v Cherbourg, Southhampton, Hamburg.
Zaprte kabine. Nobenih posebnih pristojbin-
ROYAL MAIL
STEAM PACKET COMPANY
SANDERSON * SON INC. AGENTS
** B™17W?W..ki«.t»« St.. cJSZ Y°rk — all katerikoli parobrodnl agent. _
SLAMNIKARJI, POZOR!
BLOKERJE treba za moške slamnike. Stalno delo. Zglasite se pri:
SIL-OOR IIAT CO., 200 Greene St., New York City.
SLAMNIK ARJI, POZOR!
OPERATORJE treba za moške slamnike. Stalno delo. Zglasite se
pri:
SIL-GOR HAT CO., 200 Greene St., NeAv York Olty.
be, zavedala sem se le, da polagajo v grob mojo ljubezen mojo mladost in vso moje srečo— .
Kriknila sem i planila k jami. Dvoje usmiljenih rok me je piijelo in odvedlo v stran.... Pogreb je bil končan Bežala sem domov — ne domov, kajti odkar so mi odnesli mamico, nimam v«c doma — bežala sem ▼ mesto na svoje stanovanje.
Na mizi je ležalo kup sožalnih pisem.
Kako dobri so ljudje! Vsak po svojih močeh skuša lajšati in omilili mojo nepopisno bol.
In vendar, ko sem začela prebirati ta tolažbe polna pisma, se mi je zopet napolnilo oko s solzami in srčna rana je zazevala nanovi*.
Nisem strpela več v tesni sobici. Bežala sem ven in tavala po ulicah brez misli, brez želj in brez
ciljev____
Srečavali so me znanci in ta !n oni mi je pomolil desnico:
"Mamica ti je umrla? Obžalujem !*'	'
Jaz sem stisnila ustnice in se skušala delati krepko.
''Hvala za sožaljc*! Da. mamica je mrtva."
"I no, kaj hočeš, mamica je bi la že v visokih letih.*'
"Da. mamica je bila v letih",** ponovila sem kakor brez volje.
"In otroci ste že tudi vsi odrasli. Sicer pa že mora tako biti: da-ne<? eden. jutri drugi, vsi gremo eno pot.**
In zopet so mi stiskali desnico ter Šli dalje, jaz pa sem gledala za njimi in neka skrivna jeza se me je lotevala.
Ha, če je bila mamica stara, ali me je za to manj ljubila? Tn če smo njeni otroci odrasli, nas pač toliko več hvaležnih in Magih spominov veže na ono bitje, ki je čutilo in živelo le za naš blagor in nam bilo vse na svetu!
Zaječala sem in se zamislila..... Tedaj mi pride nasproti gospod, ki je nekdaj hodil na počitnice nr. moj rojstni dom. Spoznal me Je. "Vi tukaj* Ah. nesreča vas zadela. Obžalujem, zelo obžalujem. Tolažil bi vas, a h lastne skušnje vem. Sa je tu zaenkrat vsa tolažba zaman. Mat! je ena !
VABILO NA IZLET,
katerega prirede Brooklvnski Tamburaši v nedeljo 25 junija v
zelenem vrtu pri "Revnem Lazarju", Turnpike Road, Richmond Hill, L. I. Začetek ob dveh pop Zabave bo dovolj. Srečolov, kockanje, ples itd. Za dobro postrežbo bo skrbel odbor. Vse Slovence in Slovenke ter ljubitelje tarribu-raške godbe, kakor tudi skupno občinstvo Greater New York a vljudno Aabijo	Tamburaši.
(21-22—6)
Glad v Dalmaciji.
Iz Beograda poročajo: Zemljo-radnLški klub je imel 11. maja s»e-jo, na kateri je razpravljal o lakoti v Dalmaciji. Sklenili s*>, da gre ves klub korporativno k ministrskemu predsedniku, kateremu izroči memorandum o neznosnih prehranbcnih prilikah v Dalmaciji z zahtevo, da se takoj uvede obširna pomožna akcija.
Dnevni listi v Jugoslaviji.
Kakor poročajo iz Sarajeva, sta pričela izhajati tamkaj dva nova Inevnika, tako da izhaja v Sara jevu 11 dnevnikov. V Zagrebu iz iiaja 13, v Ljubljani pa 6.
'J	I
Kaj bi bili lahko Slovani?
f'e bi bili Slovani pametni in složni, bi bili lahko gospodarji v Evropi. Tako so pa kljub prosto sti sužnji. Nekdaj sužnji Nemcev zdaj pa sužnji Francozov in An gležev. Ta prokleta nesloga!
Delavec zadel 400,000 dinarjev.
Dosedanji največji dobitek dr žavne razredne loterije je pr srečk an ju, ki se je vršilo te dni
Pet miljonov dinarjev
je dovolil ministrski svet našim interniranc-em v Rusiji.
Šest tisoč miljonov kron
bodo dali letos v Jugoslaviji za armado, armado. To je 6 miljard. Poldrugo miljardo so dali samo ^lo^enci lansko leto za vino in šnops. — Kaj bi se dalo vse s temi svotami doseči!
Razstava najbolj zdravih otrok.
V Beogradu se je vršila te dni razstava otrok v starosti od 1 do 12 mesecev. Otroci, (ki jih je posebna zdravniška komisija spozna-la
za najbolj zdrave in najbolj
razvite, so dobili nagrade.
m l
KRKTANJE PARNIKOV
Kedaj približno odplnjejo is Hew Torka.
1
UAFAYETTI ORBITA AMERICA RYNDAM FRANCK JMAURETANIA RESOLUTE MIN NEK AH DA PRES. POLK LA TOURAINB HOMERIC «AXONIA PR. MATOIKA ANTON IA INLAND PRES. ARTHUR LA LORRAINE FINLAND AQUITANIA TUSCAN IA MANCHURIA PARIS 8EYDLITZ MANCHURIA P. GARFIELD CONT5 ROSSO ROCHAM8EAU MAJESTIC ORDUNA PRES. TAFT N. AMSTERDAM PRES. WILSON ZEELAND OROPESA ST. PAUL RELIANCE BERfcNGARIA
/AUBAN
OLYMPIC
M jun. — Havre S4 lun. — Cherbourg S4 Jun. — Bremen S4 Jun. — neulOQrte M Jun. — Havre 17 Jun. — Cherbourg 27 lunlia — Hamburg SB Jun. — Hamburg 38 lunlta — Cherboura Si Jun- — Havre 1 Julija — Cherbourg 1 julija — Hamburg 1 Julija — Bremen 1 Julija — Bremen 1 Julija — Cherbourg 1 lull |a — Bremen 1 lulija — Havn
I	julija — Cherbourg
4	ju'lja — Cherbourg
5	Julija — Genoa
6	Julija — Hamburg S julija — Havre
.8 julija — Bremen 5 lulija — Hambura
5	lulija — Cherbouro
6	julija — B julija	Havre 8 Julija — Ctier'jourg 8 julija — Cherboura 8 Julija — Cherbourg 8 jJlUa — Genoj 8 JullJa — Boulogne 8 Julija — Tret 8 Julija — Cherbourg
10	Jun. — Hcmbur)
II	lull |a — Hambura
11	Julija — Cherbourg IZ Julija — Hamburg
KROONLAND HANOVER PRES. ADAMS CHICAGO
15	JutIJa — Cherbourg
19	Julija — Bi imen
19	julija — Cherbouro
20	lulija — Havre
SUSQUEHANNA 20 lulija — Bremen
LAPLAND ANDANIA ROTTERDAM HOMERIC LAFAYETTE OROPESA HUDSON RESOLUTE MONGOLIA FRANCE
22	Julija — Cherl.-ourg
12	Julija — Cherbcjrg
22	julija —- Boulogne
22	JullJa — Cherbourg
22	Julija — Havre
22	Jui'Ja — Hamburg
22	JullJa — Bremen
25	tulila — Hamburg
26	Julija — Hamburg 26 JullJa — Havre
P. VAN BUREN 26 luMJa — Cherbourg
12 JullJa — Harr.burg
PRES. MONROE	12 iullja — Cherbourg
NOORDAM	15 julija — Boulogne
LA SAVOIE	15 JullJa —• Havre
Q. WASH'QTON	15 JullJa — Cherbourg
MAURETANIA	18 JullJa — Cherbourg
ARGENTINA	16 JullJa — Trel
CARONIA MAJESTIC RYNDAM VANDYCK AMERICA AQUITANIA PARIS YORCK
MINNEKAHDA Genoa i PRES. POLK SAXONIA FINLAND CRETIC BERENGARIA RELIANCE P. GARFIELD MANCHURIA BEuVEDERE LA 8AVOIE ZEELAND PRES. TAFT SEYDLITZ LAFAYETTE KROONLAND PARIS
PRES. WILSON LAPLAND ARABIC HANOVER
29 JullJa — Cherbourg 89 JullJa — Cherbourg 29 JullJa — Boulogne 2f JullJe — Hamburg 29 Julija — Cherhotvg
1	avg. — Cherbourg
2	avg. — Havre 2 avg. — Bremen
1	avgusta—Hamburg
2	avgusta—Cherbouro S avg. — Hamburj 5 avgusta—Cherbourg 8 avg. — Genoa 8 avgusta—Cherbourg
8	avgusta—Cherbourg
9	avgusta—Cherbourg 9 avgusta—Hamburg
10 avg. — Trat 12 **g.. — Havre 12 avgusta—Cherbourg 12 avgusta—Cherbourg 16 avg. — Bremen
18	avg. — Havre
19	avgusta—Cherbouro 23 avg. — Havre 26 avg. — Tret 26 avgusta—Cherbourg ft avg. — Genoa SO avg. — Breme«
ADVERTISEMENTS
Oblak se je utrgal nad Zagrebom.
Med bliskanjem in treskanjem v	groma se je vlila silna ploha. Po
Hvaležno sem se ozrla vanj. On:ulicah so tekli potoki vode, zlasti meumeje!	!;K) onih, ki imajo strmo lego. K
Stisnila sem mu desnico in med-^reči ploha ni trajala dolgo in se solzami, ki so k alfo r potok buft-!je padavina kmalu izguhda v kanile na dan, sem vzkliknila brid- »alih mesta. Strela je med nevihto r	{ubila seljaka Pavla Folnegoviča,
"O mati je ena, samo ena! In I k i se je z ženo vračal z zagreb-ena je materinska ljubezen, ki Jedkega sejma. Žena, ki je hodila svetla kakor solnce. silna kakor fpolear njega, je ostala živa, toži moc leva in brezkončna kakor ve-(pa o boJwinah v nogah, soljni svet."
Imenovanja v državni službi
Pri ljubljanski gradbeni direk-Kanal Donava—Solun. u-jji so imenovani: .za pomočnike Iz Beograda poročajo, da ob- j knjigovodje v 10. činovnera raiz-stoji načrt, zgraditi kanal, ki bi redu računski asistenti Ernest Er-vezal Donavo s Solunom. Kanal bi javec, Josip Nabergoj, Valentin bil dolg 600 km. Po njem bi mogle Pogačar in Viktor Kovač; za po-pluti ladje, ki ne nosijo več bre- močnike knjigovodje v 11. činov-mena kot 100 toe. Zgraidibo ka-'nem razredu pa praktikamti J<*s<p nala bodo najlirže financirali ame-'Petemel, Alfonz Turk m Vinko
TESNA ZVEZA
JUGOSLAVIJO ^fiEDSURllKI
Iz New Torka, do Cherbourg In Antwerpen Gothland 2i junl. Naravnost v Antverp Finland — 1 julija; 5 avtr.; 9 sept. Zeeland — 8 julija: 12 avr-: 1« »Tt. Kroonlano — iS julija.: 19 ave.; 23 sept. Lapland — 22 juli.; 2S a vb.; 30 s*pt.
^AkebkanLins
Iz New Torka do Cherbourg^ ;n Hamburga
Minnekahca — 2S junija: 2 avgusta: 6 septembra, (samo 3. razred.> Mongolia — 2»> julija. 30 .tvsr : ♦ okt Manchuria — 5 julija: 9 avc.; 13 sept. St. Paul — 12 julija: 16 a v jr.: 20 sept.
t* white Star
Iz New Yorka do Cherbourg in Southhamplona Olympic —24 juniia: 15 julija: 12 avc Homeric — 1 julija: 22 julija". 19 avc Majestic (£6.000 toni * julija: 29 juli.: 26 avp. Največji parni k sveta. Prlvedite Jih Iz Evrope na naših udobnih parnlkih. Dobra hrana. Zar»tl prostori. T'dob-stanovanja. Ullndni služabniki, ki (tovore vaS jezik. VpraSajte nas slede tidobrKh vnaprej plačanih voženj. VpraSaJte pri:
PASSENGER DEPARTMENT No: 1 Broadway,	New York _all pri lokalnih a«entlh.
Najhitrejši moderni parnlkl na svetu. Izborna postreiba potnikom.
V	vasem mestu all bliilnl ie lokal.
nI agent BREZPLAČNO VINO
V	Jugotlav'jo, Bol<?ar«ko, Rumunsko in Madžarsko,
Preko Dubrovnik inReko
CAMERONIA - - 5. julija
Parobrodm nstkl S105. Davek
Železnica do Ljubljane t.90 Preko Cherbourg* vsak TOREK
MAURETANIA AQUITANIA BERENGARIA
Parobrodnl listki ttOO. Davek (5. Železnica do LJubljane ttO.81
!| BODITE ZDRAVI
|j	Vrd.o g, or. bi,.j te

I	(SaaiUry Kil»
PREPRECEVALEC Sestavina moderne preiefcave. KATAR : PapaWa prepreči. Vri lekaraarji ti MEHURJA <1 P. O. Bok 199. New Yorl
II
Hitra potniška služba iz New Yorka v TRST (prekoNapolja) z American Mail
» PHILADELPHIA
(Dva vijaka — 15.000 ton)
odpluje 1. JULIJA
Parnik PHILADELPHIA ie eden najhitrejših, največjih In najbolj razkošno ODremlienlh parnlkov. ki vozijo med New Yorkom In pri. stanisčl Sredozemskega morja. Prvi. drugi In tretji razred. Izvrstne kabine tretjejja razreda za 2in 4 osebe. Dosti vina pri obedu. 7. a rene In preskrbitev prostora vpraSajte pri lokalnih HRentih ali
JOHN J. DWYER
Generalni potniški agent 15 PEARL ST.. NEW YORK CITY
Rad bi izvode! za mojega pri jate-' Spodaj podpisani bi rad izvedel za Ija JOHXA &AJNA, podom a naslov FRANCA ZAVRŠNIKA, XovGkov iz Juršič pri iSt. Petni doma iz Šcut I Ija pri Slovenj-
na Notranjskem. Pred nekaj leti sva bila skupaj v Wf*Nt Vir-♦rini.ii v kem.pi 51. Prosim ceni. rojake, ee kateri ve zn njegov naslov, da mi sporoči, ali naj se pa sam oglasi. — John Spiler, 15925 Saranac Rd., Cleveland, Ohio.	(21-22--6)
SLOVENSKA BANKA
Zakrajšek & Cešarek
?% — tth AV7L. NEW YORK. N.Y fined IK. in 1«. ceeto)
polili« denar v Juooslavljo, itallfa ltd; — prodaja vozna listka za vainaji« trte; — izvršuje notarska posla, ki so v zvozi a rtarlm krajam. — Cana vedno mad najnižjimi. — Telefon Watklna 7CW
kov, nisem videla ljudi krog s*, riški kapitalisti	.	Rakušček.
Koristno in potrebno za vsakega!
Dobili smo Jmjigo:
'NASVETI ZA HIŠO IN DOK'
Katera vsebuje sJeieče koristne nasvete in navodila: Živinoreja Živinozdravnik Mlekarstvo Perutninar Trtoreja
Domača zdravila Kako se napravi različne
dom? če pijačo Vseznalec ter še mnogo drugih nasvetov in navodil, katera so vsakemu potrebna. Knjiga ima 400 strani. Stane 80 centov_ SLO VE NIC PUBLISHING
COMPANY 82 Cortlandt St., New York
gjradeu. Ko mi je pisal pred več leti, j»* bil zaposlen v klavnicah v Kansas City. Prosim, da se mi zijlaM sam ali pa njegova žena. Naslov: .John Kruschitz, Bot 13, Frontenae, Kans. (21-23—6)
Rada bi izvedela, kje se nahaja JOHN STANIČA in njegov sin FR ANK. Kar jaz vem, se je nahajal v PeniLsvlvaniji in potem v Detroitu, Midi. zdaj pa mislim. da je zopet nekje v Penn-svlvaniji. Prosim ga, kakor tudi njegovega sina. da se mi zgla-sita, ali pa ce kateri rojakov ve za njun naslov, da nii blagovoli naznaniti, za kar bom jako hvaležna. — Miss Mary Germ, P. O. Box 2. Warsaw, N. Y.
(20-21—6)
VAŽNO ZA GOSPODINJE
Izšla je nova kuharska knjiga
VARČNA KUHARICA
Strokovnjakinja, ki je if sestavila to knjigo, je polagala važnost nato, kako pripraviti bolj ti-kusna jedila z manjšimi stroški in s skromnimi sredstvi.
Knjiga je trdo vezana, -- stane $L -
Slovenic PubBslilng Co. New York