Izhaja vsak dan raaeij aobot, nedelt in praznikov. Issued daily axcept Saturdaja. Sundajs and Holidaya. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE * Uradniški ln upravniški prastari: S6ST South Lawndala Ava. ♦ _____ Office ol Publioatkm: >657 South Laamdaia Ave. Telaphona. Kockwali 4904 LETO-VEAB XXXV. Cena liaU je $8.00 S ZtiSVflS. CHICAGO as. ill.. petek. si. decembra (dec sn. iM3 Subacriptton $Q 00 Yaarly ŠTEV.—NUMBER IM Acceptanoa formaihng at specianratejof^oat^ noa, ActjalJDc^JS^^ NAJHUJŠI PORAZ f NEMCEV V RUSIJI Oddelki ruske armade v Ukrajini prebili lok nemške obrambne črte po okupaciji Korostena in začeli prodirati proti stari poljski meji. Ljute bitke med Rusi in Nemci pri Vi-tebsku se nadaljujejo.—Kanadske čete zasedle Ortono, italijansko luko ob Jadranskem morju. Angleži potopili štiri nemške bojne ladje v pomorski bitki. Berlin ponovno bombardiran iz zraka.—Japonski napadi na ameriške pozicije na Novi Britaniji odbiti Moakva, 30. dec.—Ruske armade so danes vdrle v Vitebsk v Beli Rusiji in v mestu so v teku ulični boji. Na kijevski fronti se je docela zdrobila nemška črta in ruske čete so ponovno zajele Žitomir. Vrzel v nemški fronti, katero so tamkaj naredili Rusi v zadnjih petih dneh svoje velike ofenzive, je široka 180 milj. Nemci so tudi izgubili Razatin, ki je* 15 milj južnovzhodno od Berdičeva. London. 30. dec. — Angleški bombniki so sinoči vrgli nadaljnjih 2240 ton bomb na Berlin. Glavno mesto Nemčije je danes docela paralizirano. Napad je bil izvršen nad gostimi oblaki in v popolni temi, česar ni pričakoval nihče v Berlinu. London. 30. dec.—Oddelki ruske armade v Ukrajini, katere poveljnik je general Nikolaj F. Vatutin, so po okupaciji Koro-stena, železniškega križišča na progi Leningrad-Odessa, prebili lok nemške bojne Črte na zapadni strani Kijeva, ukrajinske prestolni "Vile oddaljena Samo stare poljsk«qpeje, se glasi naznanilo iz Moskve. To pravi, da | so Rusi v prodiranju v zadnjih 24 urah zasedli poleg Korostena čez 250 vasi in naselbin. Močne nemške obrambne točke se rušijo pod udarci ruske sile. ' Druge sovjetske čete se bližajo Berdičevu» važnemu železniškemu križišču, 100 milj južno-zapadno od Kijema. Okrog 35 milj proge železnice, ki spaja Leningrad z Odeso, je v ruskih rokah. Moskya je naznanila okupacijo Cernjakova, 12 milj severno od Žitomira in več železniških postaj na južni strani Korostena. Husi so v ofenzivi, ki se je pri-čela zadnji teden, reokupirali skoro vsa mesta in naselbine na zapadni strani Kijeva, katere so Nemci zasedli v petih tednih lju-t»h protinapadov. Rusi zdaj spet odražajo nemško oboroženo silo, zbrano v južni Ukrajini in na ozemlju med krivino Dnjepra ter Hjsko in rumunsko mejo. <'jute bitke se nadaljujejo na Ironti pri Vitebsku, kjer so Ru-u zasedli več naselbin in ubili čez 1700 sovražnikov. Po naci-jih kontrolirana radiopostaja v Vnhyju, Francija, poroča, da sovjetske čete naskakujejo zunanje utrdbe Vitebska/ Kirovograd. Rusija. 30. dec.— Nh fronti ob krivini Dnjepra so Kuri odbili napade nemških "kiopnih kolon,na svoje pozicije »n vrgli sovražnika nazaj z veli-krnu izgubami. Ruai ao razbili 4 Nemških tankov v bitki rr> sektorju te fronte. Za vazniškl stan v Alširu. 30. dec.- Kanadske čete osme brit-kke armade so okupirale Ortono, ("ihUniščno mesto ob Jadranom morju, po dolgi in ostri b"ki z Nemci, nakar so začele P' *iirsti proti Peacari. Ortona, r^to. ki j« imelo devet tieoč PMnvalcev, je v raavalinah Na drugem koncu italijanske fr r.te pri Ponta Flumi so čete M*- •ineriške armade odbile r * mike napade na svoje posici-J* (iUvrvo pozorišče bitke je na ^-»nljn ob ustju reke Garigli-sne. Ameriški letalci so metali '^•be na tri nemške letališča v meetjih Rima. ki ao poruši razbile pet bojnih letal na tleh. London. 30. dec.—Angleški letalci so sinoči ponovno bombardirali Berlin. To je bil osmi napad na nemško prestolnico v zadnjih šestih tednih. Nemška poročila in ona iz Stockholma, Švedska, priznavajo, da so bombe povzročile ogromno škodo. Tri petine Berlina so v razvalinah in čez dva milijona ljudi je brez strehe. Admiraliteta je naznanila, da so enote britske bojne mornarice in letalska sila izvojevale novo zmago v Biskajskem zalivu v bližini obrežja južne Francijo. Štiri nemške bojne ladje so bile potopljene, več drugih pa poškodovanih. Od začetka vojne je britska mornarica potopila najmanj 45 nemških bojnih ladij. To število ne uključuje onih, ki so bile zadete in morda izgubljene. Potop nadaljnjih štirih bojnih ladij je težak udarec nemški pomorski sili. Ta je prišel po potopu Scharnhorsta, 26,000-tomske točke,lokloPne ladj°> na b()žjčni dan v liTjod 'fcfckl zTrmtnrr}! britske "bojne mornarice v bližini norveškega obrežja. Zavesniški stan. Nova Gvineja. 30. dec.—General Douglas MacArthur poroča, da so ameriški pomorščaki odbili japonske napade na svoje pozicije pri Cape Gloucesterju, Nova Britanija. Poveljnik pomorščakov je general VVilliam H. Rupertus. Ameriške bojne ladje so včeraj obstreljevale japonsko mornarično in letalsko bazo pri Kie-tu, otok Bougainville. To je zadnja japonska baza na tem otoku. Ameriški bombniki so ponovno metali bombe na Rabaul, japonsko bazo na Novi Britaniji. Proti njim so se dvignila japonska letala v zrak in v bitki, ki Je sledila, so Američani sestrelili 17 sovražnih letal. Stavka avtnih delavcev končana Partizanske enote udrle v Italijo Zavezniki potopili bivšo jugoslovansko ladjo London. 30. dec.—Titove partizanske enote so prekoračile jugoslovansko-italijansko mejo, prodrle 25 mijj daleč in napadle nemške garnizije v severovzhodni Italiji, se glasi poročilo iz glavnega stana osvobodilne armade. Partizani, katere so Nemci pognali iz severovzhodne Itsllje in Istre pred tremi meseci, ko so razbijali dostope do Trsta in Reke ln porazili nemško vojaško posadko v bližini Gorice, so spet zavojevani v ljutih bitkah s sovražnikom na italijanskem o-zemlju, poroča radiopostaja Svobodna Jugoslavija; Drugi partizanski oddelki so prodrli petnajst milj daleč v Italijo in napadli nemško oboroženo silo v bližini Podgrada nedaleč od proge železnice Trst-Reka. V bitki je bilo 60 Nemcev ubitih in sto ranjenih. Komunike iz glavnega stana maršala Tita pravi, da so zavezniški letalci napadli in potopili bivšo jugoslovsnsko bojno lsdjo Dalmacijo, katero so jugoslovanski kvizlingi izročili Nemcem. liane ••»je in druge naprave ter Vsi stavkarji se vrnili na delo Datrott. Mich.. 30. dec —Stavka v tovarnah Chrysler Corp. in Ford Motor Co. v Highlsnd Parku, v kateri Je bilo zavojevs nih olfrog 4600 delavcev, Je bila sinoči končana. Vsi stavkarjl so ae vVnlll ns delo in produkcija je bila obnovljena. Stsvka v tovarni Chrysler Corp. se je začeU, ko je 320 delavk odložilo orodje in Izjavilo, da ne bodo delali v mrzli tovarni. V tovarni Ford Motor Co. so delavci zasUvksli v znak protesta, ker je bil neki zaupnik avtne unije discipliniran zaradi kajenja v oddelku tovarne, kjer je kajenje prepovedano ■ Nadaljnjih 254 delavcev je za stavkalo v tovarni Pratt & Whit-nev Co. v znak protesta proti dlsciplinirartfu nekega delavca Rekordna porast števila rojstev Boston, Masa , 30 dec —Po poročilu. ki so ga sestavili sUtlsti-ks Metropolitan Lile Inaurance Co . je število rojstev otrok v j tem letu prekosilo vse prejšnje: rekorde Doslej je bilo rojenih v tem letu 3.200 000 otrok, čez 200,000 več kot v preteklem letu • Zbližanje med Poljsko in Rusijo Vojaški razlogi zahtevajo sporazum London. 30. dec.—Pogsjsnjs zs zbližsnje med Poljsko in sovjetsko Rusijo se nsdsljujejo v Londonu in upsnje je, da bodo u-spešna. Vojaški in politični rM ogi pridejo v poštev v zvezi s priprsvami za invazijo zapadne Evrope po ameriških in britskih četah. Moskva se zaveda, da večji odpor proti nemški okupacijski sili na Poljskem, kakor v Fran ciji in drugih zasedenih državah, bl skrhal nacijsko vojno mašino n pospešil prodiranje ruskih armad. Nemški uradniki uprav Ijajo poljske Železnice, tods poljski železničsrji vozijo in spremljsjo vlske. Gerilske aktivnosti v poljskih provincah se vrše v smislu na vodil poljskih voditeljev v Lon donu. V vzhodni Galiciji domi ni rs jo gerilsko gibanje ukrsjin-skih nacionalisti. To Je pokra jina, katero Je Moskva označila za zapadno Ukrajino, kl Je 1. 1040 posula del Sovjetske unt je. Podtalne zveze a sovjeti m vzdržujejo kljub nemški okupa ciji te pokrajine Vzhodna Poljska med Lctsko in mejo vzhodne Galicije Je središče odpora partizanov. Partizansko gibanje je močno v krs-Jih v bližini pripetskegs moč-virja. Moakva trdi. da poljska ubež-na vlada v Londonu zadržava gerilske aktivnosti v nekaterih pokrajinah Njeno stališče je. da bi masni odpor rezuItlreJv nemških reprisslijah ANGLEŠKA VLADA NAJ POJASNI VOJNE CILJE [ Deklaracija: o brezpogojni kapitulaciji kritizirana APEL ZA POLITIČNO ENOTNOST London, 30. dec.—ZshtevC, nsj angleška vlada i pojasni svoje vojne cilje, so se ponovno sliša-e v parlamentu.! Laborit Rhys Daviš je dejal, dp je čas prišel, ko morajo vojaki in ljudstvo vedeti, sa kaj se borijo. "Evangelij brezpogojne kapitulacije je bil popolnoma diskre-ditiran v Italiji," je rekel Daviš. "Nikjer še ni bilo večje zmešnjave, vojsške ln dlplomstl^ne, kot je sedsj v Itelljl." . Daviš je kritiziral vlado, ker ni apelirals ns ilslijsnsko ljudstvo v drugačnem tonu, ko je stalo pred alternativo. "S tem si je nakopala sovražnike, namesto prijateljev," Je dejal. "V Memčiji so milijoni, ki ne mara-, o Hitlerjevega ceNma, toda zaradi deklaracije o brezpogojni kapitulaciji se morsjo boriti proti zaveznikom, kl so jih obsodili smrt. Miru ne bo, ako bodo tri velesile živele v domišljiji, da lahko drže ves svet pod policijskim nsdzorstvom. Velike Britsnijs ne bo i*žlvsla blaginje razdejani K v ropi." Stephen Klnf-Hsll, neodvisne?., je kritiziral vladno propagandno mašino, ki skuša uverttl Memce o sMahoteh, kl pridejo, ko bo nacijska vojna malina zdrobljena, ksr ims nasprotji učinek. Nemci so zavzeli sUlišče, da morajo vzdržati do konca Ko je konservativec Stanley Reed izjavil, "retrga zvezo s Nemčijo, preklice vojno napoved proti Ameriki (n Veliki Britaniji ln se pridruži jugoslovsnskim rodoljubom v borbi proti nscljem. Členek, ki gs je spissl Jurij Dimltrov, bolgsr ln bivši Ujnik Komunistične internacionale (ko-minterne), se glasi: "Korenine sedanje krise v Bolgariji so v politiki bolgar-skegs vladajočega krožka, kaUro isvaja v škodo bolgsrskim na-rodnim inUresom in v korist Nemčiji. Bolgarski vodlUljl pretakajo krokodilove solse zaradi zsveznlških bombnih nepedov na Sofijo, ki so posledice njihove lastne kriminalne politike." Pravda dosUvlja: "VodlUljl Bolgsrlje se pritožujejo, ker So-vjetsks unija ne ščiti bolgarskih mest pred bombnimi napadi. To je velika nesrsmnost, ker je znano, da pomagajo Hitlerju kolikor morejo v borbi proti Rusiji, daželt, kl je osvobodila Bolgs-rijo. Ce Bolgsrijs ne bo pretr-gala zveze s Nemci, jo bo sade-U isU usoda kot je iUHjo." Reprezentant Rusije presenečen Vprašanje likvidacije italijanskih fašistov Zavesniški slan v Alširu. 30. dec. — Andrej J. Višinski, rep-Nuentant sovjetske Rusije v zavezniškem posvetovalnem odboru za Italijo, Je izrazil veliko presenečenje, ker zavezniki nl-freo likvidirali italijanskih fašistov. Likvidacija v ruskem smislu besede pomeni. eksekucije, Pcvo vprašanje, ki gs Je Višinski zastavil članom zavezniške vojsške vlsde v Italiji, je bilo: "Koliko fašistov ste likvl-dirsli v Italiji in Siciliji?" Od-govor, da ni bU noben likvidiran in ds se obravnsve proti glsvnlm voditeljem fsšiatov še niso vršile, ga Je preeenetll. Višinski je bil prosekutor ns obrsvnsvsh v Moskvi proti sts rim boljševlkom, ki so bili spo-znani ss krive sarote proti Sta llnovemu režimu in tsdsjstvs Ur obsojeni v smrt. Te so vršils v teku velike čistke Rusiji, Višinski je dal rasume-ti, da je on ss llkvldscljo vseh lUUjsnsklh fašistov. ŽELEZNICE BODO Dr. Beneš na poti v Altir London, 30 dec — Dr Edvard Beneš, predsednik Čehoslovaklje, bo kmalu dospel v Al-tif lz Moskve, so izjavili čehoslo-vaški uradni krogi- Tam se bo aesUl z generalom Charlesom de Gsullom, preds^lptkom odbora za osvoboditev Frsnclje Mnenja prevladuje, ds bosU imela važne razgovore o vojnih in povoljnih problemih Bojazen pred Senator Robertson invazijo v Berlinu napadel Roosevelta Rtockholm. Švedska, *> dec VVashington. D C. » dec -j- Ust Daitflem Nyheter poro-Senator Roberteon, republlken« ča, da je basedmk nemškega zu iz Wyomlnfa. j# napadel prednanjaga urada v Berlinu na se sednika RooeevelU ln ga obdolžil. de sa spet poteguje zs ponovno nominacijo Dalje )# rekel, da Rooaevelt hoče ša nadalje ostati v Beli hiši in da bi rad postal dikUtor. atanku s časnikarji dejal, da Nemčija sodi, da bodo zavezniki invadirali zapadno Evropo prihodnjih dveh tednih. Nam ški vojaški krogi eo tudi u ver jeni, da je invstija blizu Klavniški delavci vztrajajo v stavki, San Francisco, Ca)., 30. dec.— Delavci, ki so zasUvkali v šastih tukajšnjih klsvnicsh, so sinoči soglasno zaključili, ds se na bodo vrnili ns dalo, dokler ne bodo delodsjslci pristali na sahUvo za zvišanje mezde za deset odstotkov. Vojni delavski odbor je posegel v konflikt ln zspre-Ul, ds bo zadevs predložena predsedniku Rooseveltu V svrho akcije, če se sUvksrj! ne bodo vrnili ns delo Milton Msxwell, predsednik unije, je izjsvil, da sUvksrjl ne bodo umaknili svoje zshuve kljub grožnji odbora. Imenovanje poveljnika kanadške armade OtUwa, Kanada, 30. dec — Vojni minister J. L. Ralston Je naznanil, da bo kmalu Imenovan poveljnik kanadske armad*, ki ae nahaja onstrsn morja. Eden zbor te armade se bori proti Nameem na iUlijanski fronti pod poveljstvom genersla Montgo-meryja Ralston je dajal, da se bodo kanadske čete borile proti sovrsžnljcu na več evropskih fronUh. Zs poveljnik* ksnad ake armade bo najbrže imeno van general Kenneth Stuart, Francoski odbor se nio odpovedal mandatu Alžlr, Alžertjs, 10 dec - Ol-bor za osvobodlUv Francije, čl-ga r načelnik je general Charlea de GeOlie, ja zanikal poročlU. da ae je odpovedal mandatu nad Sirijo in LebensIumijtc mene ln ne štrjte mi v /lo, ako kjr kuj obtičim in m* mi /vrne bese« Omeni je družbo, nbliakal Vse po vrsti / ocmt in se ustavil pn Tonaču. Srečala Ma se s pogledi. ,Tonač se )e nnježil. *e v licu /amrsčil. Camar ps )«• nnenkrut pobcsil glavo. "O le govori!" ga )«• bodnl T«>-nač. "TckIs oslfj m n I me ne I >o*. če vae, mene ne I*** oslepanl." Že, že, že'" je jedjal Camar Člani družine Water*. kl so val upoalanl v letalakt tovarni BoaUsg Alrcralt Co. v Ren tonu. Waah. »»« vrgli sovražnika nazaj z velikimi i/gubami. Rusi so rszbili 4f> nemška Unkov v bitki v *nem sektorju te fronte. /lavasnilld sten v Alširu. 30 d"c.-Kanadske čete osme britske armade eo okupirale Ortono. l"i*tanišcno mesto ob Jadranjem morju, po dolgi in ostri b"ki z Nemci, nakar so začele pi-Miirati proti Pesceri. Ortone, n*»to. ki j# imelo devet tisoč prebivalcev, j« v reavelinah. drugem koncu italijanske fronte pri Ponta Fiumi so čete Me ameriške armade odbile r' ^»ke napade na svoje potici-(ilavqo pogorišče bitke je ns '"••rnlju ob ustju reke Garigli-aaa Arrtertškl letalci ao metali '""■be na tri nemška leta I if a v P 'dme^jih Rlrna. ki so poruši-«srje ln druge naprave ter razbile pet bojnih letal na tleh. London. 30. dec.—Angleški letalci so sinoči ponovno bombardirali Berlin. To je bil osmi napad na nemško prestolnico v zadnjih šestih tedntfi. Nemška poročila in ona iz Stockholma, Švedska, priznavajo, da so bombe povzročile ogromno škodo. Tri petine Berlina so v razvalinah in čez dva milijona ljudi je brez strehe. Admiraliteta je naznanila, da so enote britske bojne mornarice in letalska sila izvojevale novo zmago v Biskajskem zalivu v bližini obrežja južne Francijo. Štiri nemške bojne ladje so bile potopljene, več drugih pa poškodovanih. Od začetka vojne je britska mornarica potopila najmanj 45 nemških bojnih ladij. To število ne uključuje onih, ki so bile zadete in morda izgubljene. Potop nadaljnjih štirih bojnih ladij je težak udarec nemški pomorski sili. Ta je prišel po potopu Scharnhorsta, 26,000-tonske oklopne ladje, na božični dan v ISrHkl 2T"ip!TfTtanji britske "bojne mornarice v bližini norveškega obrežja. Zavesnlški stan. Nova Gvineja. 30. dec,—General Douglas MacArthur poroča, da so ameriški pomorščaki odbili japonske napade na svoje pozicije pri Cape Gloucesterju, Nova Britanija. Poveljnik pomorščakov je general William H. Rupertus. Ameriške bojne ladje so včeraj obstreljevale japonsko mor-narično in letalsko bazo pri Kie-tu, otok Bougainville. To je zadnja japonska baza na tem otoku. Ameriški bombniki so ponovno metali bombe na Rabaul, japonsko bazo na Novi Britaniji. Proti njim so se dvignils jsponska letala v zrak in v bitki, ki je sledile, so Američsni sestrelili 17 sovražnih letsl. Stavka avtnih delavcev končana Vai stavkarji se * vrnili na delo Detroit. Mich.. 30. dec —Stavka v tovarnah Chrysler Corp. in Ford Motor Co. v Highlsnd Psrku, v kateri je bilo zavojeva-nih olfrog 4800 delavcev, je bila sinoči končsns. Vsi stavkarji so se vrnili ns delo in produkcije je bils obnovljene. Stsvks v tovsrni Chrysler Corp. se je zsčele, ko je 320 de-lavk odložilo orodje in isjsvilo, ds ne bodo delsli v mrzli tovsrni. V tovsrni Ford Motor Co. so delsvci zastavkali v znak protests, ker Je bil neki zeujnf nik avtne unije discipliniran zaradi kajenja v oddelku tovarne, kjer je kajenje prepovedano Nadaljnjih 254 delavcev je za stavkalo v tovarni PTatt & Whit ney Co. v znak protests proti disciplinirsnju nekega delavca Rekordna porast števila rojstev Boston, Msss , 30 dec —Po po-ročilu, ki so gs sestavili stetieti M Metropolitan Life Insurance Co . je število rojstev otrok v j tem letu prekosilo vae prejšnje rekorde Doslej je bilo rojenih1 v trm letu 3.200000 otrok, čer 200.000 ve* kot v preteklem letu i Partizanske enote udrle v Italijo \ Zavezniki potopili bivao jugoslovansko ladjo London. 30. dec:—Titove partizanske enote so ^prekoračile jugoslovsnsko-italijansko mejo, prodrle 25 mijj daleč in napadle nemške garnizije v severovzhodni Italiji, se glasi poročilo iz glsvnega stana osvobodilne armade. Partizani, katere so Nemci pognali iz severovzhodne Italije in Istre pred tremi meseci, ko so rszbijsli dostope do Trsts in Reke in porazili nemško vojaško posadko v bližini Gorice, so spet zavojevani v ljutih bitkah s sovražnikom na italijanskem o-zemlju, poroča radiopostaja Svobodna Jugoslavija. Drugi partizanski oddelki so prodrli petnajst milj daleč v Itglijo in napadli nemško oboroženo silo v bližini Podgrada nedaleč od proge železnice Trst-Reka. V bitki je bilo 60 Nemcev ubitih in sto ranjenih. Komunike iz glavnega stana maršala Tita pravi, da so zavezniški letalci napadli in potopili bivšo jugoslovansko bojno lsdjo Dalmacijo, katero so jugoslovanski kvizlingi izročili Nemcem. Zbližanje med Poljsko in Rusijo Vojaški razlogi zahtevajo sporazum London. 30. dec.—Pogajanja za zbližanje med Poljsko in sovjetsko Rusijo se nsdsljujejo v Lon donu in upsnje je, da bodo u spešna. Vojaški in politični raz ogi pridejo v poštev "V zvezi s pripravami za invazijo zapadne Evrope po ameriških in britskih četah. Moskva se zaveda, da večji odpor proti nemški okupacijski sili ns Poljskem, kakor v Franciji in drugih zasedenih državah, bi skrhal nacijsko vojno msšino ln pospešil prodiranje ruskih armad. Nemški uradniki upravljajo poljske Železnice, toda poljski železničarji vozijo in spremljajo vlake. Gerilske aktivnosti, v poljskih provinca)) se vrše v smislu na vodil polj«kih voditeljev v Lon donu. V vzhodni Galiciji domi nirajo gerilsko gibanje ukrsjin skih nacionalisti. To Je pokrajina, katero Je Moskva označila za zapadno Ukrajino, ki je I. 1940 posula del Sovjetske uni je. Podtalne zveze s sovjeti se vzdržujejo kljub nemški okupaciji te pokrajine. Vzhodna Poljska med Letaku in mejo vzhodne Gsllcije je središče odpore psrtizsnov. Partizansko gibanje Je močno v kra Jih v bližini prlpetakega močvirje > Moskva trdi, da poljska ubežna vlsda v Londonu zadržava gerilske skUvnosti v nekaterih pokrajinah Njeno stališče je, ds bl masni, odpor rezultlrsl v nemških reprisslljsh i Senator Robertson napade! Roosevelta VVaahington. D C., 30 dec — Senator Robertaon. republikanec ig Wyominga. je napadel predsednika Roosevelta in ga ob-doJill. da se spet poteguje ze ponovno rumUnectJo, Dalje je rekel, da Rooaevelt hoče še nedelje ostati v Beli hiši in ds M rad postal diktator. angleška vlada naj pojasni vojni! cilje y i Deklaracija } o brezpo* I goj ni kapitulaciji kritizirana APEL ZA P&LITICNO ENOTNOST London. 30. deo.—Zahteve, naj angleška vlada | pojasni svoje j vojne cilje, so se ponovno slišs- ] e v parlamentu. Laborit Rhys Daviš je dejal, d^i je čas prišel, ko morajo vojaki'in ljudstvo ve-| deU« ss kaj se borijo. "Evangelij brezpogojne kapitulacije je bil popolnoma diskre-1 ditiran v Italiji," Je rekel Davit. | "Nikjer še nI bilo večje zmešnjave, vojaške in dlplomati^ne, kot Je sedsj v Italiji." Daviš je kritiziral vlado, ker ni apelirala na italijansko ljud-| stvo v drugsčnem tonu, ko je stalo pred alternativo. "S tem si je nakopala sovrsžnlke, namesto prijateljev,'V Je dejal. "V Nemčiji so milijoni, ki ns mara-o Hitlerjevega rfiima, toda zaradi deklaracije o brezpogojni! kspitulsciji se morajo boriti proti zsveznikom, ki so jih obsodili v smrt. Miru ne bo, sko bodo I tri velesile živele v domišljiji, da lahko drže ves svet pod po-icijskim nadzorstvom. Velika Britanija ne bo umivale blaginle v razdejani Evropi." Stephen King-Hall, neodvisne?., je kriUzlral vladno propagandno mašino, ki skuša uverHi Nemce o sUahotah, ki pridajo, ko bo nacijeka vojna malina zdrobljena, kar lma nasproL.i učinek. Nemci so zavzeli stališče, ds mors jo vzdržsti do konca Ko je konservstivec Stnnley Reed izjsvil, "<{a se vojna ne izplača," mu je odgovoril laborit R. W Sorensen.. "Mislim, da vojna prinašs britfksmu imperiju mastne dividenda," je dejel. "Dobili smo dividendo ns Kitajskem z osvojitvijo več pokrsiin, v Burmi In Južni Afriki z netim orožjem." Sorensen je tpellral tm politično ln ekonomsko enotnost v interesu zspsdne civilizacije. "Ms-frčevanje je mot;ds tUdko, s se ishko končno obrne proti na*«," jc dejsl. Domače vesti Obiski in posdravl Chicago. — Anton A u s e c iz Stauntona, IU., je 30. decembra obiskal gl. ured StyPJ ln uredništvo Prosvete. * Veatl U Minnesota Dukith, Minn.—Pred dnevi Je bila pri avtni nezgodi ubita rojakinja Mary Medved iz Chishol-ma. Nesreča se je pripetila v bližini mesta Twin Citles, ko se je ponesrečen ka vračala s svojim možem domov po obisku Califor-nlje. Odbor zavrnil zahtevo avtne unije VVashington, D. C., 30, dec,— Vojni delavski odbor Je ponovno zavrnil zahtevo unije avtnih delavcev, včlanjene v Kongraau industrijskih organizacij, k» so uposlenl v tovarnah Brewster Aeronsutlcsl Cor p. v Long Islsnd Cityju, N. Y., za zvlšsnje plsčf zs osem centov ns uro. V tovsr-nsh te korporscije Je uposlenlh čez osem tisoč delavcev Dr. Beneš na poti v Aliir London, 30 dec — Dr Ed-vard Btmeš, predaednlk Čeho-alovskjje, bo kmalu dospel v Alžir iz Moskve, so izjsvili čehoslo-vaški uradni krogi. Tam se bo sestal z generalom Chariesom de Gaullom, predsednikom odbora ze osvoboditev Francije. Mnenja prevladuje, da bosta imela važne rs/govore o vojnih in fiovoljnih problemih Bojazen pred invazijo v Berlinu Stockholm Švedska, » dac e- Ust Dengem Nyheter poro >a. da je besednik nemškeg« nanjega urada v Berlinu na se stanku s čaanlkarjl dejal, da Nemčije sodi. da bodo zavezniki Invadlrali zspadno Evropo v prihodnjih dveh tednih Nem škl vojsški krogi so tudi uverjeni, da je »n ver i Je blizu. Pravda svari bolgarsko ljudstvo Pretrga naj zveso z Nemčijo Moakva. 30. dec.—Čeprav Sovjetska unija vsdršuje dlplo-matične odnošaje s Bolgarijo, je Pravda, glasilo komunistične strsnke, objavile člsnek s pozivom ns bolgsrsko ljudstvo, noj pretrga zvezo g Nemčijo, prekliče vojno nspoved proti Ameriki in Veliki Britaniji ln se pridruži jugoslovanskim rodoljubom v borbi proti nacijem. Članek, ki ga je spissl Jurij Dlmltrov, bolgar in bivši tajnik komunistične internsclonsle (ko-mlntarne), se glMl: "Korenine sedenje krize v Bolgariji so v politiki bolgsr-skega vladajočega krožka, katero izvaja v škodo bolgarskim ns-rodnim interesom in v korist Nemčiji. Bolgsr6kl voditelji pretakajo krokodilove 6olse zaradi zavezniških bombnih napadov na Sofijo, ki so posledice njihove lastne kriminalne politike." 'TPrsvds dostavlja; "Voditelji Bolgarije se pritožujejo, ker So-vjetaks unija ne ščiti bolgarskih mest pred bombnimi napedl. To Je velika nesrsmnost, ker Je sns-no, ds pomsgsjo Hitlerju kolikor morejo v borbi proti Rusiji, deželi, kl Je osvobodila Bolgs-rijo. Če Bolgsrljs ne bo pretr-gsls zveze s Nemci, Jo bo zsde-ls ista usods kot Je Italijo " Klavniiki delavci vztrajajo v stavki San Frantisco, Ca)., 30, dec,— I Delavci, kl so zastavkali v šestih tukajšnjih klavnicah, ao sinoči soglasno zaključili, da se ne bodo vrnili ns delo, dokler ne bodo delodsjslcl pristali ns zshtavo za kvlšsnje mezde zs desel odstotkov. Vojni delsvskl odbor je posegel v konflikt in zspre-tll, ds bo zsdevs predložena predsedniku Rooseveltu v svrho skclje, če se stavksrjl ne bodo vrnili ns delo Milton Msxwell, predsednik unije, je Izjsvjl, da stavksrjl ne bodo umsknill svoje zshteve kljub grožnji odbore Imenovanje poveljnika kanadske armade Ottaws, Kanada, 30. dec. — Vojni minister J. L. Italston je nacnanil, da bo kmalu imenovan poveljnik kenadsk* srmade, ki se nahaja imstran morje .--Eden zbor te armade se bori proti Nemcem na Italijanski fronti pod poveljstvom generala M«mtgo-rneryja Kalaton Je dejal, da se bodo kanadske čete borile proti sovražniku na več evropskih frontah 'U poveljnike kanadske armade ho najbrže imenovan general Kenneth Stusrt. Reprezentant Rusije presenečen Vprašanje likvidacije italijanskih faiittov r *■' • ■ Zavesnlški atan v Alširu. 30. dec. — Andrej J. Višinski, rep-^zentant sovjetske Rusije v zavezniškem posvetovslnem odboru za Italijo, je izrazil veliko presenečenje, ker zavezniki niso likvidirali italijanskih fašistov. Likvidacija v ruskem smislu besede pomeni eksekucijo. Pfvo vprašanje, ki ga Js Višinski zastavil članom zavezniške vojaške vlade v Italiji, je bilu: "Koliko fašistov ste likvidirali v Italiji in Siciliji?" Odgovor, da ni bil noben likvidiran ra ds ie obravnave proti glavnim voditeljem fašistov še niso vršile, gs je presenetil. Višinski js bil proeekutor ns obrsvnsvsh v Moskvi proti starim boljševlkom, ki 60 bili 6po-znani za krive zarote proti Stalinovemu režimu ln isdajstvs ter obsojeni v smrt. Ts so se vršile v teku velike čistke v Rusiji. Višinski je del razumeti, ds je on ss llkvldscijo vseh italijanskih fašistov. Zatiranje opozicije na Ogrskem Voditelji demokratov obdolieni izdajstva Železnice bodo Francoski odbor se ni odpovedal ma ndatu Alžir, Alžerija. 10 btm osvoboditev Francije, fl-gar načelnik Je general Charles de GsOlle, je zanikal ^poročita, da se je odpovedal mandatu nad | Sirijo in Lebanonom Dogovoi ki gs je nedavno podpleal gene r*l Gaorge* Catrous s slnjskl mi tn belanonakimi voditelji, določa le, da funkrtje, kl jih je vršila mešana komisije, pridejo v področje členov vlad obeh arabskih držav, IataabuL Turšlja, SO. dec.-Petlm voditeljem ogrskih de-moktatov, obdolšenlh Isdsjstvt, preti ekaekucijs zsradl protl-jiacijskih govorov ne nedavni tajni seji psrlsmente, se glsse sam dospels poročita la zsnes-Ijlvih virov. Nscljem naklonjeni elementi so začeli čistko, da satrejo opozicijo ln likvidirajo vse sposobne voditelje, glssnike demokracije, iz bojazni pred nemško vojaško okupacijo Ogrske. Dssi js ekstremlst Bela lmredy javno obdolžil premlerjs Ksllsyje mlečnosti napram vojnim naporom, sta se sdsj združila v kampanji za uničenje vseh demokratičnih, liberalnih in socialističnih elementov, Ns svojo strsn sts pridobila nazadnjake, ki so glasovali za odvzetje imunitete voditeljem opozicije, da bodo lahke postavljeni pred sodišče ns obtožbo veleizdajstvs. TI voditelji so C|isrles Pever, predsednik strsnke socislnih demokrstov; Arpsd Hzsksstis in Andre Hsjcsy-Z*ilinsky, repre-zentsnta malih posestnikov; An-ns Kethly In Imre Knvara, vodje kmečke strsnke. Vsi so predstavniki protlnarijskega gibanja. Bajcsy'Kaj)lnsky je v svojem govoru v parlamentu rekel t "Po mnenju in prepričanju naše stranke se Ogrska nI obvezala r. nutienn pogodbo, paktom ali obljubo, da bo pošiljala vojake v vojno. Edina naša dolž-| nost je odpoklic čet, kar lahko1 storimo, na da bi bili razglašeni /s izdajalce, Omeniti moram tudi napoved vojne Ameriki, kl Je dala zsvetje I.MO.fMJO Madža-rum, Za to napoved ni nob»-j nega razloga In je v nasprotju z našimi Intereel Posnemat! bi morali Finsko, kl še vedno vsdr* j tuje diplomatlčne odnošaje s Ameriko" IOi Je taključll svoj govor, so ga desnič>srjl začeli zmerjati g rde/katjem ln hlapcem ameriških finančnih Intorasov Premier Kallay Je prepovedal objavo govora in tisk ga sploh ni omenil Vsebina govora je kljub cenzuri prišla v Tulijo, kmalu vrnjene lastnikom Voditelji treh bratovščin preklicali stavko~~ MEZDNO VPRAŠANJE SE NI REŠENO VVaahington. D. C* 30. dec.— Voditelji treh železniških bratovščin — kurjačev, i*prevodnikov ln kiretnlčarjev — so sinoči prekllcsll odredbe glede oklica stavke. Preklic to voebov6ll te-legrsml, postani pokrajinskim načelnikom bratovščin, čeprav mezdno vprašanje Še ni rsieno. Rešitev zaviti od vlade, uradnikov kompanlj ln voditeljev 20 bratovščin in unij. Upanje je, da bo kontroverza izravnavna v bližnji bodočnottl, nakar bodo ieleanlce, kl 60 zdaj pod kontrolo armade, vrnjene lattnlkom. Izravnava konflikta savlsi od izida pogajanj. Ta mora biti v okviru omejitev itabilizacijtke-gs zakona ln mezdne formule "malega Jekla". Vojni tajnik Henry L. Stimson je naznanil, da je bila preteča stavka odvr-njena, ko ao voditelji omenjenih brstovščln revidirali svoje stališče. To se Je zgodilo po konferenci med njimi in Jamesom P. Byrnesom, direktorjem vojne mobilissolje, v Beli hiši. Reprezentantje drugih bratovščin in unij ter šeletniških kompanlj so prej konferirali v uradu vojnege departmenta a generalom B. B. SomerveUom, ki je bil imenovan sa upravitelja železnic, ko jih ja vlada sasagla. Konferenca se je vršile po sklenitvi dogovors, ds ss člsnom, teh bratovščin zviša plača ia Miri cen-te ns uro lin pet centov ne uro zs česurno delu. Ds bodo železnice kmslu vrnjene kumpanijam, potrjuje Rooseveltov6 izjava. On Je na sestanku t časnikarji dejal, da bodo prišle pod prlvetnu kontrolo, kakor hitro bo spor Uravnan. General Somervell Je na sestanku s voditelji treh brstovščln izjsvil, ds Je njegov* nalo-gs nsdzirsnje obrata šelesnic, ne ps iirsvnsva mezdnega spore. Nemškiadmiral Doenitz odstavljen Kriza v poveljstvu mornarice ____ 30 dec.—Poročile it Curiha, ftvica, trdijo, de je is-guba Scharnhorsta, nemška o-klopne ladje, kl Je bile potopljena zadnji teden v bilki t enotami britske bojne mornerice v bližini norveškega obrežja, po-vrročlla resno krilo v nemški admlraliteti. List Delly Tele-graph poroča, da je moral admiral Kari Doenitz raalgnirati. . l>ienltz, bivši poveljnik floti-le * nemških podmornic, Je bil pred nekaj meseei Imenovan ze vi ho v nega poveljnika nemške bojne mornarice. Poročila trdi* jo, da je moral odstoplU, kar Je poslal bojno ladjo Scharnhorst na morje, kjer so jo Angleži potopili Hitler Je pogvel Doenitsa na gagovor po potopu ledje. Ne-valistični krogi so ostro kritisi-rall admirala in ga obdolžili od-govornuati sa potop ladje. Prt-čakuje se premešenje poveljstvs nemške etornarUsa. Nemški general ubit v Hamburgu Madrid, ftpanlja. 90 dec-Nemšks e bil general Hemec-eius ubtt v teku angleškega bombnega napada On Je bil vojaški governer tega mesta. Poostritev cenmure vojnih vesti Umdon, 90 dec — Vojaški krogi so namignili, da bo cen-tura vojnih poročil poostrene v prih "»domestiti kositrne vojake v kraljestvu igrač Če bomo pričakovali, da te poallkane lesene ikaitlj^ navdušijo mlede fcntke za vojno, bomo imeli bc^ neradjo prežeto s sovre-«vom do vsega, kar je vojaške-K* Kako dolgo more zanimati "" >ka igrača, ki je ne more od-P»«ti. naviti eli kakor koli premakniti - samo razbiti, tako da P* j* konec. . fclmo knjiga ee še Izplača ku-ne še lahko ^zadovoljijo *Mo rsdovednoat, Ae, lahko mlado domišljijo v mejah *")ih strani. In otroških knjig P * dovolj na prodaj, čudim * )»h ja toliko, ko vem. de "M" vettHH skladiščih zvezkov T! >n »vniških zakonikov go- * irobne. živopuane otroške > ^ v onem velikem požaru. | poleg znanstvenih km k, k kn ' pred tremi leti saneti ^'Uie bombe v CttyJ« Ne-# moral usmiliti mladih in odrediti, da se dovoli več papirja za tiskanje otroških knjig. Izbire je malo in nič novega ni med knjigami, Uko da je prav, da smo le enkrat mladi, drugače bi nam kmalu zmanjkalo čti-va, čeprav ne gre hitro izpod majhnih rok. Slovenski otroci smo bili že od nekdaj brez veliko stvari, ki so jih imeli angleški, ali imeli smo knjige, ki jih je pisal za nas Zupančič. Kje na svetu imajo otroci Ukih "Sto ugank", kakor jih je zbral Župančič za Cici-bančke? Kje na svetu je še rde-čelasi Cicibanček, ki bi se učil o "naših lučih", o solncu, mesecu, ognju, besedi in duhu? Drugi otroci po svetu čitsjo o svojih medvedkih, mucsh ln psičkih, ko smo mi čiUli: Naša zadnja luč je duh; vse je mračno, duh nam seva, k^Bogu pota razodeva ... Z lučjo štedimo tukaj, s kurjavo in i nameščenci po trgovinah; lahko si predstavljate, da trgovine niso, kar so bile pred leti ob takem času. In pomorsnč ni, jabolk malo — kakšen božič za otroke brez sadja! In otrok je malo po trgovinah. Če se spominjam, kakšen drenj majhnih ljudi v zimskih suknjicah je bil pred božičem po cestah in po trgovinah, zdaj pa ni malih lju- di na spregled. Le nekaj se jih je posUvilo v vrsto in na inter-vlew čakajo s Fathrom Christ-masom. Tega trgovine ne opu-ste niti ob petem vojnem božiču. Tam sedi v kotu trgovine, oblečen v predvojni razkošen rdeč plašč, z dolgo belo brado, ki je vse spremembe ha svetu ne odpravijo niti ne spremene. Če pogledate naše otroke, bi ne mogli uganiti, da kaj vedo o vojnem pomanjkanju. • Na licih se jim vidi "lease-lendni" pomo-rančni sok, sok ameriških pomo-ranč. Poleg njega ima velike zasluge pri naših otrocih skrb angleških oblasti za nje. Nakazali so jim dovolj ribjega olja, dovolj' mleka in sladkorja, da vojna ne mqre priti blizu njihovemu zdravju. Če je to zadnji božič v Londonu za časa te vojne, ne bo bistveno drugačen, kakor bo prvi v miru. Ker daleč smo še od luksusa predvojne dobe in leta bodo minila, predpo se bo vrnil. Z deželami nu kontinentu pa je drugače. Naši ljudje Um hiso poznali luksusa, danes nimajo niti najpotrebnejšega niti za nejvečji praznik v letu. Za otroke na kontinentu pomeni prvi božič v miru, da se bqdo do sitega n&jedli m ogreli ob domačem ognju. Zato smo tako zelo želeli, da bi to bilo že letošnji božič. Dolenjka. = Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje z 2. strsni) ni bila več pomešana z gnojem. Bila je vesele narave, zmiraj se je smejala in po zdravnikovih navodilih se ni držala. Dne 8. dec. sem bils pri nji do devete ure. Mož je šel na nočno dqlo. Predno sem šla domov, sem jo vprašala, ako hoče, da pri njej spim, ona pa je rekla, da ne. Dejala sem ji, da izgleda blčdi), ona pa mi je veselo odvrnila, da bo živela še sto let. Vprašala me je, če dobim kaj pisma od mojega sina. Odgovorila sem ji, da sem v šestih mesecih, 8. nov., dobila eno pismo iz Afrike. Naroči mi, naj jutri takoj pridem, ko bo piamonoša odšel, ker bom dobila pismo od sina. 'Pisma nisem dobile, vendar se pol ure po odhodu pismo-ndše opravim k njej. Mislila sem, da je mogoče ona dobila pismo od svojega sina. Pridem v hišo in vidim, da ona lepo sedi na dnevni postelji. Vprsšam, če spi, aaiti je izgledala kot bi spala. Odgovora ni bilo, dasi se je vselej tako rada smejala. Tudi zdaj je bila veselega obraza. Pokličem moža, ki je spal v drugi sobi. Dejal je, da je z njim še pred par urami govorila. Ni bilo verjetno, ali bila je mrtva. Mary Domanski bodi blag spomin! Gertrude Mediser. 313. Tudi bošične miali • Naylor. Mo.—To pišem na božični dan. Sem aama in pripravljeni kosila za moža, sina in zase, zraven pa poslušam božične peemi, ki jih Uko lepo pojo po rsdiu. Postala aem žalostna. Pravijo, koliko je Krietus trpel, de bi naa odrešil. Ali tudi naši ubogi sinovi veliko trpijo, toda ne morejo videti matere, ne oče-U, sploh nikogsr od svojih ljubečih. In Uko ne morejo potožiti materi, češ, sem lačen, mi Ja vroče, me zebe. So odrezani od nas kot bi bili oni ali matere hudodelke. Denes sem tudi slišala po radiu. da j^ Kristus prinesel mir na zemljo. Ne vem, kje Je U mir, ker ae prav zdaj, že toliko let koljejo—za mir menda. Kristus ni odrešil sveU in bojim se. da ga tudi naši sinovi ne bodo na sedanji način. Moj sUri oče se Je večkrat Jezil nad politiko In druge reči Nekoč Je kričal, da je odmevalo po loži. da Je Kristus odrešil svet. toda mora priti Ae sv. Duh. da ga bo razsvetlil. potem bo Aale za živeti. Ne verjamem v taka prerokovanja, ali kadar sa mi vidi. da ne gre pre v. morem Ae kaj drugege misliti Moj oče te btl v vojni med Av-atrije in Italijo. Brat Je bil v sadnji svetovni vojni, sin pe Je v sedanji. Oče ee >e vrnil Hv domov, toda botehen. tudi brat Je oaUl živ ia upam. da be tudi sin prišel domov šiv ia adrav. Ali kaj je treba te barbarščine, vsega tega trpljenja in gorja?! Ljudje se j>onašajo, da so civilizirani, torej ali bi se ne mogli drugače vladati kot da delajo Uke hudobije? Pred devetimi leti je hčerka hodila v kolegij v Cape Girar-deau, Mo. Ko je prišla domov, je povedala, da je profesor dejal študentom, da vojna ni nič drugega kot to, da se bogatini skupaj zberejo, revne ljudi pa porinejo, da se koljejo in prelivajo svojo kri. Ko srečam prijatelja, mu omenim, kaj je profesor povedal študentom. "Hoho," se je zarežal, "tisto je komunistično—oni ne verujejo v vojno . . ." Ne vem, kaj U prijatelj danes misli o vojni, vem pu, da tudi on žaluje za svojim sinom, ki je nekje na Angleškem, kakor žslujem tudi jaz za svojim, ki je nekje na Novi Gvineji. Takrat prijatelj ni mislil, da bo kdaj moral njegov sin v vojno in tudi jaz nisem mislila tega. Starši, ki ne sližite od svojih sinov, le mslo potrpite. Ko bo sin Um par mesecev, bo že smel pisati, kje je. Urška Derganc. Novice U Johnaiowna Johnatown. Pa.—Žalostno poročilo je dospelo iz Clevelanda, da je Um preminul po parme-sečni težki bolezni br. Frank SusUrsich, kateri se je pred ka kimi osmimi meseci preselil tjs še zdrsv v nsmenu boljšega za sluika in Užjege dela kot ga je imet v svoji naaelbini v Lloy-deliti, Pa. Pokojni Frank je bil doma iz Lipaenja ob Cerkniškem jezeru V Ameriko je prišel kot 16-lrtni mladentf nekako leta 1906-07 Delal je po gozdovih in v maj-nah. Končno se je SUlno naselil v Lloyciellu, kjer al je uredil pri lično lep dom. Bil )c zelo deloven na društvtjem polju in društvo Štev. 60 in SNPJ sta z njim izgubila zelo aktivnega člana, kakor tudi naša federacije. Pokojni Frank je bil delegat 8. redne konvencije leta 1825 v VVaukeganu, IU. Konvencija ga je poslsla domov, češ, da ni bil pravilno izvoljen; pozneje se je pronašla pomota in gs je nazaj brzojavno pozvala. K pojasnilu storjene pomote je dostavil: "Saj s tem, da ste me poslali domov, niste nič škodili jednoti, najbrž bo ona pridobila enega mladega člana več v otroški oddelek," kar je povzročilo mnogo smeha v dvorani. Bil je vedno vesele narsve in zelo prijazen tovariš vsakemu. Zapušča žalujočo soprogo, hčer, ki je bolniška strežnica pri mornarici, sina Franka, ki je v armadi nekje v Californiji, eno sestro in brata v starem kraju, ako je še živ. Ostslim v družini naše sožalje! Ko pišem te vrstice, sem bil telefonlčno obveščen na božični dan zopet o drugem smrtnem slučaju. Okrog enajste ure zjutraj, ko se je žena vrnila domov, je našla svojega soproga Franka Govekarja mrtvega na tjeh. Preiskava je dognala, da ga je zadela kap. Pokojni je sin Ane Govekar, splošno znane družine v Franklinu, in brut Jožeta Govekarja, ki je pomožni coroner za okraj Cambia. Bil je oženjen, star 37 let. Zapušča žalujočo soprogo ln malo hčerko, mater ter štiri sestre in štiri brate, izmed katerih so trije v armadi. Žalostno božično darilo je to za odlično družino, ampuk druge pomoči ni. Govekarjeva družinu biva v Franklinu že nad 40 let. Oče je umrl že pred več leti, i mati je sama odgojila številno družino, devet otrok. Pokojni oče je bil doma od Logatca, mati pa iz Cerknice, po domače Sta-jerjeva Ančka. Tudi vam vaem naše sožalje! Božični prazniki so za nami. Dasi je bilo lepo vreme, so vseeno bili bolj klavrni. Vesele mladine, ki se rada prevaža po obiskih, ni bilo, prazne ulice vse povsod. Mladina je skoro vss v armadi. Društvo Triglav štev. 82 SNPJ ima okrog 70 člsnov v vojni, to je skoro ena tretjina odraslega oddelka, ali vsak tretji član je vojak. Kolikor ml je znano sta bila do sedsj med njimi dva smrtna slučaja, namreč John Novshak, ki je umrl v vojaški bolnišnici v Nevv Yorku, in saržent Philip Langerholc, kateremu je japonska krogla pretrgala nit življenja daleč tam doli na Pacifiku. Društvo Štev. 448 se je pa združilo z Adrijo štev. 3, s Čemer je storjen zelo pameten korak za boljši in trdnejši obstoj. Adrija je s tem posUls, sko ne največje pa vsaj drugo največje društvo v Um okraju. Agil-na tsjnlcs sestra Mary Vidmar pa je porok še za večji poraat. Vsa društva so do malega izvolile stare odbore, ker v teh časih res ni veliko izbire. Prihodnjič nekaj o naši "mrtvi" federaciji, kakor tudi4glede SANSa, kaUra je potrebno, d j se jih zopet pokliče v življenje, ako hočemo korakati s po red no z drugimi naprednimi okraji naše aktivnosti.' Srečno in veselo novo leto vsem po širni Ameriki, kakor tu di vaem mojim klijentom za na klonjenost, ki mi je omogočila akromno preživljanje. Ukrene zahvala! Andrej Vidriek Vpliv brezposelnosti J Slovenska Narodna Podporna Jednoto na ženin položa j NeJaanesUlveJše lavake ves*l eo v dnevnika "Pre sveti." All flk atete vaak d**' lz knjige: Angela Vode "Žena v aedanji družbi." Odkar je brezposelnost zavzela večji obseg, ni ponehal bojni klic proti ženam v poklicu: ženske naj ae vrnejo v družino, ker odjedajo moškim zaslužek! Po mnenju vseh kratkovidnih ljudi je vzrok današnji brezposelnosti v prvi vrsti žensko delo. To mnenje dosledno ln vztrsjno podpirajo listi, v katerih interesu je, da širokim množicam oaUnejo prikriti resnični vzroki krise in brezposelnosti. Posledice te de-magoške gonje so se pokszsle dovolj uspešne: namesto, ds bi ae vsi delavci, možje in žene, združili v borbi proti resničnim vzrokom, so se obrnili moški proti ženskem. Tudi nad tem se nihče ne spodtika, da bi dohodki nekaterih ljudi zsdostovsli ss preživljsnje desetih družin. Boj je nsperjen zlasti proti po; ročenim žeuam—poklicnim delavkam. Članki v časopisju, ankete za reševanje brezposelnosti, zborovanja strokovnih organizacij—vse se saletava v poročene žene. Tej gonji se navadno pridružijo tudi neporočene žene/ ne da bi pomislile, da Jih jutri lahko zadene ista usoda. VobČe smo v tej borbi lahko videli, kako porazno malo je zlasti med pripadniki srednjega aloja Ukih, k« bi se poglobili v spoznanje pravih vzrokov brezposelnoati ter bl zavzeli pravilno nsčelno stališče pri reševanju tega perečega vprašanja. Zato se obravnava vprašanje zaposlitve poročenih žen le zelo redko z načelnega vidiks, temveč vedno la s osebnega. Za pravico poročene žene do dela se zavzemajo skoro samo Uki. ki bl bili z redukcijami osebno prizsdeti. Večine ps izpusti ob vsaki priliki svoj gnjov proti poročenim ženam v poklicu. Svojo gonjo utemeljujejo s parolo: "Proč s dvojnimi zaaluž-karji! Dokler je toliko moških, ki nimajo zaslužka, ae ne sme trpeti, ds bi v eni družini služlls dvs." Tu vidimo zopet isto pomanjkanje načelnosti in pravega spoznanja vzrokov Ur argumentacijo zavisti in kruhobor-stva. Kdor se bori proti poklicnemu delu poročenih žen, ne pomisli, da si dsnes večine mladih ljudi more ustvariti družino le s pomočjo obojestranskega sa-služka. Koliko mladih mo^ ki so godni za zakon, pa ima danes Uko plačo, da bi lahko preživljali ženo ln otroke? Včaai h je imela meščanska žena doto, danes mora imeti službo. Ce bi morsla žena ob porok! zapustiti službo, bi se raje odpovedala zakonu. A kaj sledi iz Uga spričo dejstva, da vsakemu nl dano, da bi vse življenje vzdržno živel? Tisti, kl hočejo biti pravičnejši, se zavzemajo za to, da se odpuste is služb samo dobro situl-rane poročene žene. Tods kje Je merilo zs to? Kolikokrat vsra videz prav v tem oziru, pričalo primeri, kl so danes na davnem redu. Oba zakonca imata raz-merome dobro plač«), a. nihče m vidi, da mora žena podpirati starše ali brezposelne svojce, braU in sestra, ki ae šoUJe. Zina vendar ne more zahtevati, da bfi njen mo* preživljal njo, po leg tega pa skrbel še za njene svojce, Vsak, kl IMMI lo. La sreda la Ah, Chlcago SS Illinois QLAVNI ODBOR bviSri *4Mk St pr«da«dnlk MSI So Lawndak A V«. Ctilcaga 81 IU Lf»W„ .JliJ*^ .. ------ ---------Ueaesls Aw , enteas« sa. tu N&LSLOSSh £ ***** »*' ao Uw«t*to A*. Chicoso u. Ul LAWa8NC8 BHAMIML lUaS tel. odd SSS« Bo. Ltanuk Ckku. ta m 5V** mt •» UeaaaM A v*. CRMag« aa. mU4 «•* *> Laaodai« Av«. chloago aa. l»HtUP OODINA, upravitelj gtealU______ JOHN MOLKU. uradnik glaalla..........Ij MU'HAU. a CA MII l »S ZA »t 11 Podpniu Salte Lawndate Ava, Chlcago U. IU LawiuUte Ava, Chlcago SS, IU. KVMKH. prvi podpr«dMdnlk JtNlCK. ...»............. »oa S«, UnlvcrMl, p«. drugi podprvdMMlnlS —MSI W SSth air, i l»v«Und S. Ohlo D tet* Ui tAl JOS CUUCAA. Prva okrol)* JAMKS MAU1IC H. < drugo okrasja KAVMONO TRAVNIK, irrtj« okroij« JOHN #tUJCM. felrte ukroti* ... URŠULA AMaNOKlCM. p«to okrat* KDWAKD TOMSIC, »wU> okrolj« __ tdpniM tolSt ----------tU Woodtand Ar«, 41. D Na. JohMtewn. Pa. 1. OaSdate. Pa. TSSI Middtepointe. DaarUtnt, Muh am R« mu u at„ st Uuu i, Mo. Alg |*terc« St. Kvotetta. Mina. asi W. TIR SI.. WaUwnburs. Cula. MATN PKTROVK H. prodMdnik VINCZNT CAINKAR r. A. VtDKK MIRKO O. KUMBL JACOa RUPAN OMHmiU asa a. lllat st. ctevaUad ie. onto OONALD 1. LOTRICH RVUOl.PH LlSCH «... ANTON SHULAR. pradMdnlk riAkiir uiitiiiiou SNI S« UwadaM Av«. CKteggo ta, IU IMI So Law*date Ava.. Chicas« M. tU atlv So. LaeaSal* Ava , cm<««o sa, iu. —14» Sa Umteid A«a. SM»rwyn. lil. taST Sa. Ttumbull A v« , Chicas« aa, lil tss r. aath at., Ructid it, PRANK VRATARJOt PRANK BARRIC ANDRRW VlORICtl JOaZIMUNB MOČNIK VHANK MILAN MED ANDRBW O JOHN OUP------ mfcD MAtUAL. ——.«,,„.. Rok II, Arma. Koaaaa --------—..Sla T«tt«r St. Lutaru«, P«. IMI I Muakoka Av«. Clavvland ta. OM« ..........TSS Paraat Av« . Johnatovrn. Pa, m S. iMlh Slr««i. Ctev«Umt IS, Ohlo IS 91 La«rtwUla Av«, Chlcago M, lit. iMia Uptoa Ava. Clsv«laa4 I«, Ohta ITI« Sn«u«ten. OR JOHN g. KAVKRTNIK OMval ■ I_______ OsUaH II. Mlsh Ml a«. PrMgill Av«.. Clar««tdon NUla, IU W«atetoa Av«, Pmru. IU mt Sa Rldg«wajr, Ottoas« M IU va, ds to Že ssrsdi zskonskegu ravnovesja ni priporočljivo, 2ene, ki se načelno bore za enakopravnost, morajo vztrajati predvsem oa zahtevi: pravico du dela imej vsak človek, ženska prav pod Istimi pogoji kakor moški! Kakor se moškemu nikdsr ne odreka pravica du dela zato, ker je poročen, Uko naj se ženski ne krati, U Dra vice, če je st >-pila v zakon.| žene r.uj vztrajajo na Um, da se razmere tako ure-da bodo lahko sledile poklicu ln zakonu, pdnueno materinstvu. Za odpravo brezposeln«.,11 Je trebs nsjti drugih poti. AU ne bi bilo bolj smotrnd, ds bl se olejšalo preobremenjeno uredništvo ln skrajšal sa delavce delovni čas, vsled česar bi se lshko ss posilil drugi bresposelni? Nasprotno pe raje delavcem in nameščencem utrgajo od beraških mezd poleg drugih odUgljejev še prispevke v hednostnt fond, prosjačijoza^ftHčne podpore, pošiljajo žene is alušb—ter Uko rešujejo krisd. Upravičeno se pritožuje neki rudarski deleurc: "Hujše od teleanege dele ln trp-ijenja ja moralno trpljenje, kl ge zadejaja rudarjem in rudar-aki doraščajoči mladini U pri-akutne jeremijade po časopialh. To postaja sa rudarje Šaljivo, sa rudarsko niladino ponižujoče in za domovino srsmotno. Na sune J bo mogoče vsak rudar še pristal na Uke miluščinske nebirai ne ekclje. A treba bl mu bilo vt deti v duša. Kako pekoča sa-veet Je to aa moža, ki Je zmožen dela in bi si lahko sam zaslužil kruh, loliian bolj, ker je delal ša dolga leU za človeško družbo, sa družbo rudniških delničarjev, za upravne svetnike In vse mogoče vodilne In nevodilne uradnike. Z vsem svejim poštenim delam pa ai Je prtalužil nabiralne akcije, beretonje In miloščino Prt aiiadajočem rudarskem delavstvu ukazuje družba še vedno vlaoke čisU dobičke In plače višjih uradnikov doaegajo več de-aetttauŠev dinarjev mesečno Ml-i slini, da to nl v soglasju!" (Po Slovencu" ud II maja IM4>. Hrezposeltusrt Je sajeU »lasti p« zna zakon. Industrijsko delavstvo, «ato Je ,, naravnost nesmiselno verjeti iu njeno odprav«* S redukrljami po-mčenih žen Brez &vmna Je po la/ličnlh službah tudi nekaj U-klh Žen kl ne aluiijo niti Is gmotne, niti lz duAevne ptHrabe, kl ao Jim principi deveta briga ter naduto spremljajo boj sa «tb«Urtek svojih tovaritlr Hadl današnjih nimn bi biU, |Havo, de b* ae te žene umaknile pn-tiebnejiim Ti*ia »al takih lan rahtevatt pMialni etit V' bte» ■mula Zahtevati njihovo »e duki ijn je pa b»e*uaps4rfi nap^e. ker eti to vedno šene uglednih mul, kl imej« rveae t« p««4ei-rije • Teb km ne ImhI» redulu ije nl|tder rade ie Po p«wtr-Srlj| ge dob4le može. p»» pr*4eiM iji ugnd v drtflvni službi p> bode ••hdr bnd« tM4e Si itak alabe site trene Tu je treba prtpommti. da » jp i|!!• dame Večini šest še M prišla pr«»tekn4l but ms sti i Žrtve Tito in jugoslovanska vlada Kairo, 22 decembre (ONA). — Danes se je tuksj razširila st, da sobotno nasnanilo preko rsdls 'Svobodna Jugoalavija' ne bo uradno upoštevano. V tej oddaji je Tito zahUval, da zavezniki odtegnejo Petrovi vladi priznanje ln prlznejo na njenem meatu kot polnovredno ju-goalovanako vlado provizorični Tito-Rlbarjev komite, konstituiran v notranjoati Jugoalavije. Ta oddaja je bila tako ailno nerodna in neprijetna tukajšnjim uradnim krogom, da Je bila za itirilndvajaet ur aploh prepovedana. Označujejo Jo tukaj tudi kol prvo taktično napako Titovo v političnem pogledu. Smatrajo namreč, da bo Titov napad na kralja biezpo-gojno pognal v opozicijo vse moi nahistične elemente, katerih je še vedno- mnogo, puppbno pa mad srbskim prebivalstvom. K-dan izmed Jugoslovanskih uradnih Isvedencev Je Urasll mnenje, da so bili k temu koraku Issvanl s nedavnim napadom kraljeve jugualovanske vlade v Isgiianatvu. Prav poaebno poudarjajo me-rudajni krogi dejstvo, da Je ta korak Titove vlade v popolnem naaprotatvu s Titovo pusicljo kot jo je definirsl napram sa-vesnlkum, pozicijo, na katero Je najbršr nuslil angleški zunanji minister Anthony Kdeti, ko Je podal znano izjavo v angleškem parlamentu. Zadeva je bl|a navidezmt iimih tako, tU bo Tito pustil vpiašanje mimarhlje nerešeno za ves čaa, dokler sv vojn« ne kutina, ter da tudi v Um čaau ne bo ukei ui adnega pilrnaiija ■ atianl zavezniških vlad Zedoatttvatl bl mu imelo lakoiek«tč dejanako pndobljeno 'de facUi' priznanje, kater«* ima tudi praktično že v rokah, odkar ae nahajajo pri njem urad no akreditirane vojaška mul je Tukajšnji uiadm kiogi prav nič ne prikrivajo, da Je cedeva uredim neprijetna, kajti val sa-vesniškl napiul so šli v teh aad-njih tednih sa . tem, da se čim hitieje ublaiijo vsaj runaoji U-rari Mivralmisti med obama Ju-goalovanaklma taboroma Tu pe JC aeve«U Titov napad na kralja In njegtrvo vladtt v irgnan stvu pitArl vsem rrki nelnhrii* d"4« I Nsmci sapukiajo Minsh UmmAbsi, M dstsmkia JONA) Nemci ao baje Aa raceli evakuirati M mak ptealidniru žftrbv majr, M strativni aat «^ka » p • pre* ii I da < rele ufccl t, na*" ' ' «» alK pa ba valed eveSa je bil nemiki admim-t en lae ukuper lje ed i jrw aem 0 Mevlle nemških na-in utadntkiiv. ki aa beta j« v Harkova m Kl b »daj e Minske na md v Nashja 1 njSarva skupna ua» latim ne ki b« jlk HSD-sti entebe Življenjske 11 ve Da MA na |o«ilačt Mina e aaia ■tesala is PROSVETA PETEK, 31 Decfmd. pa si me udaril z boleznijo u me ljudje spodili od sebe J spomnilakraja, kjer sem* dila. Vzdignila sem se ter m la čez hribe, doline in našiti svoj dom, da bi mi posvetu, in mi dal hladnega groba Si me je bilo umreti na tuje^ dela sem, kako je umrla o, jem taka uboga služkinja h sem jaz. Peljali so j0 bo^l s plahto pokrito v mrtvašnin Um je ležala na deskah na, brez križa in sveče. Noge je i la še blatne od pota, roke ne« te, Uke težke noge z velik prsti, Uke močne roke, ožgi ožuljene, trde. Ko sem odm plahto, sem videla, da je bila ga, vsa grda in razmesarjeni ko sem vprašala človeka, ki Um pri mrtvih stal na stri kam jo pokopljejo, je dejal, je ne bodo pokopali, temve^ bodo njeno glavo kuhali. 1 ziU sem se in vpraševali m vedela, da služkinjam, hlap« sploh ubogim ljudem po sn kuhajo glave, da jih študii, Bogatim po smrti ne kuk glav. Siromašnim pa kuhi Tega sem se prestrašila in i domu pohitela, da bi doma ui la," "In tvoji grehi?" povprafca Ije pravični Bog. (Dalje prihodnjič.) RABAUL RAIDERS RETURN TO DECK OF SARATOGA GUSARJI CLAUDE FARRERE naučila, da je treba marsikatero stvarco ohraniti za se, ne pa kibpati o njej. PosUla je Uko Tomaževa zaveznica in sozarotnica. On je rad sprejemal njene usluge, ki mu jih ponudiU, da skupaj skrijeta njegove nerodnosti, ki jih je uganjal po mestu. Tako je nasUlo med obema toplo prijateljstvo. Sedaj pa.je vse to spremenjeno! On sam, Tor.taž, izdaja vso proilost in zavrača bratov« sko iiubezen nekdanjih časov! In sedaj se spomni Mina tudi svojih dvaindvajsetih let. Saj bo že skoraj sUra devica in kmalu se že noben dečko ne bo več brigal zanjo. Pri tej misli se napolni njeno srce s tiho jezo. Večrat se zasači Mina sama sebe, kadar zapušča Tomaž hišo, kako mu sledi s skoraj sovražnim pogledom. (Se nadaljuje.) Tomaž je pač bil nekoč,' nekoliko neotesan, vendar pa dober tovariš, in pri svojem odhodu je v Saint-Malo zapustil mnogo prav dobrih prijateljev. Gospod Jagnje pa je čmeren, ofo-ren in ošaben, in prav nič ne pazi na se, raz-ven onih par ur, ki jlh žrtvuje in preživi v očetovski hiši v Strojarski ulici. Tudi se ne briga nič več za one, s katerimi Je nekoč občeval. Tudi je popolnoma ravnodušen napram najljubeznjivejšim prijaznostim, ki mu jih izkazujejo sUrši in najbližji sorodniki, kar je sestrico Minko najprej zelo žalostilo, potem pa zelo jezilo. Med njo in Tomažem je vladala že od nekdaj prav topla ljubezen, ki je bila že potrjena, ker sU drug drugemu vse zaupala, bodisi v vsakdanjih, bodisi v najvažnejših zadevah., Nikdar ni eden njiju imel tajnosti, ki bi je ne bil povedal tudi drugemu. Sedaj pa in po tako dolgi odsotnosti, med katero je sestra zdihovala za bratom bolj, kakor sicer žene ali dekleU, ki pričakujejo oddaljenih soprogov ali ljubimcev, sedaj je po svojem povratku Tomaž pozabil na vso prošlost in ni hoUl ničesar več vedeti o nekdanji zaupljivosti. Nasprotno! Kar kratkomalo je zavrnil svojo sestro, in to že prvi dan po svojem prihodu. Ko je Ukrat stopil prvič čez domači prag, Mina ni bila zadnja, ki je pohiUla, da pozdravi in objame svojega braU, Uko slavnega in junaškega. Tomaž ji je sestrske poljube tudi pošteno vrnil. Cim pa je prišlo do pripovedovanja in je bilo treba razgrniti vse doživljaje podrobno, vae bitke in spopade in vse življenje na krovu in sploh vae to, kar je doživel, je postal Tomaž naenkrat nekako slabe volje ln redkobeseden. Kakor da ao se mu usta zamašila! Mina ni mogla izvabiti iz njega niti štirih celih sUvfeov. Zaman se je trudila, z|man je prosila, naj pripoveduje o raznih opaanostlh in prigodah, o nevihtah in bitkah, zaman je moledovala, naj ji popiše podrobnosti zavzetja mesU Ciudad Reala, ki je bilo tako bogato ln slavno, da je njega slovea dospel celo do Saint-Maloa. Vsako takšno vprašanje je korzarja le še potrdilo v njegovem neme molku. Ko je radovednica celo pričela govoriti p oddaljenih ljubicah in sploh o lepih deklicah tam v Ameriki, ae je Tomaž skoro rezljutil. Poskočil je s svojega stolca ln z istim skokom je bil ie tudi čez prag teg zaloputnil vrata za seboj, zunaj pa je klel vae babe in njihovo prismojene brbljanje in domišljijo, ki misli, da pameten moški res ne more imeti drugega posla po glavi, ko samo ljubezen In druge take abotnosti. S tem svojim obnašanjem je Tomaž enkrat za vselej in gladko odrezal nit pripovedovanja. . Mina mu pa tega kar ni mogU pozabiti. Mina je bila zadnje dete od deseterice, ki jih je Perina vzgojila svojemu soprogu, in bila je mnogo mlajša od vseh svojih bratov in sester, ki so bili že skoraj vsi oženjenl ali omo-žene, ko je Mina bila ie punčka. Tomaž je bil sicer najmlajši brat, vendar pa celih šest let htarejM od nje. O roška leta za Mino zato niso bila baš najsijajnejša, marveč precej dolgo-časna. SUrši ali sUrejši sicer niso bili napram njej neprijazni. Toda bili so že vai čez ona leta, da bi se bili potrudili, da bi se igrali s malo punčko ali jo zabavali dele pozneje, ko je bil Tomaž petnajst ali Šestnajat let star, ona pa je bila takrat devet ali deert. še-le pozneje se je torej on bavtl s tem pretgodaj zrelim in presneto navihanim dekletom, ki je vse okrog sebe opazovala Uko ostro in ki se je pravočasno MM S THI BUSY SCINI aboard the U. 8. earrlsr Saratogc ss bombor and fightar planeš returhod to the vassel after a heavj rald on tha Jap baaa at Rabaul, New Britain. A plane IS chackad (foreground) aa another rolls to a stop behind lt with propeUers stili vbirllng. Crevvmen turn their ejm to a third plane ihaokaround) aa it nreoaraa to hit tha flicht dack. Thia la an official U. S. Namr ohola. .1.- Komaj je obed končan, se Tomaž že splazi iz nizke obednice. SUri Malo se že nekaj oboUv-lja in se dela, kakor da ne zapazi brzega aim vega pobega, in tudi Perina, ki se na tihem žalosti, noče reči besedice. Le Mina se brzo odloči in pohiti od mize do vrat, kjer po navideznem naključju zastopi bratu pot. "Kaj že zopet odhajaš?" mu zašepeU. "Kaj te pa vsak dan vlete Uko zarana od nas?" TrenoUk jo pogleda, predno ji odgovori: "Pa kaj to Ubi meri?" Odgovoril ji je ravno tako šepetaje, kakor da noče motiti očeU Jn matere. Nestrpno zmaje Mina z gUvo: "Nekoč je bil čss. ko bi mi bil povedal vse, tudi če bi U ne biU vprašala!'" On zmigne z rameni: "Drugi časi, drugi ljudje!" Ona zatopoU z nogo. On pa se kroti in osU-ne miren. "Le pomisli," nadaljuje prijaznejše, "Šest let sem delal le p* svoji glavi, ne da bi komu dajal računa o svojem početju. Dalje sem prišel po svetu, ko sam vrag! Cesto nisem že znal dalje, in zs vssko prgišče aem se morsl mučiti in tvegati, da se povedati ne da! . *. In vse to, pa nisem imel duše, ki bi ji potožil ali zaupal. Zato sem se odvadil besedičenja. Mesto tega sem se navadil, ds grem ssm svojo pot in naravnost, tudi če grem le na sprehod. Tu se ne da sedaj nič spreminjati. Zaradi tega ni treba, da žaluješ.! Ne ti, ne jas ne moreva tu nič pomagati!"' Pri teh besedah hoče skozi vraU. Mina ga pa še zadržuje. * "Cuj!" pravi. "Čvekati in veliko klepeUti, do tega tudi meni ni več. Odkar U ni bilo doma, aem se odvadila tudi jsz. Tods, sU gre, da si tudi le s kratko besedo poveva in drug drugemu svetujeva? . . . Nikar se ne smej, saj tudi U nisi takšen učenjak, da bi se še ne mogel kaj naučiti, niti tako pameten, da bi U kdaj kje ne ugnali v kozji rog!" "I seveda," jI odgovori poemehljivo. "vem, vem, če bi ti imela rogove, bi znala dobro po-boeti! Toda vedi. od mnogih udarcev mi je koža posUla raakav podplat. "No. pa dobro!" odgovori ona skozi sobe in namrii obrvi. Odprl je vraU in odšel. Ona pa sre se njim. molči, m grd smehljaj ji zaigra okrog stisnjenih usten. Koncem Strojarske ulice jo sevije Tomaž na levo v PleUrako ulico, potem gre do konca skozi K(»tiarsko in nazadnje zavije v Talako Kdor bi mu sledil po vseh teh ovinkih, bi takoj ugenil. da je namenjen po svoji stari navadi na mestno obzidje. (Dalje prihodnjič.) z doma ŠU, po svetu sem šla, sem služila, roboUla. Ljubega nisem imela, mati nisem postala, moja mladost je biU neprijazna, zakaj z lepoto me nisi obdaril kakor druge brez Števila. Moja glava je bila neuka, selska glava, pisati nisem znala, brati ne, vedela sem le to, da si Ti v nebesih od vekomaj do vekomaj in da sem jaz nič pred Teboj. Ko Far YICTORY v tiskarsko obrt VODSTVO TISKARNE APELIRA VA ČLANSTVO SJf^J, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI MS7-S9 fla LAWNDALE AVENUE ke klic. morda Iz dalje puati krik, odnekod prihaja tužni glas, vse bliže in biti*. Zarožljalo ji je v prsih kakor v kolesju stare ure. Pod njeno ne lično gmoto je /ajccala postelja m po odeji so preleteli nagli gibi, lovec ae kakor drobne miške Teta Pavla je premaknila i lavo, privlekla k licu svoje težke od vodenice nabrekle roke in )»»»kuiala v ata ti. Zavpita je ^ Martine. Maitinc umiram .. Pomaga) j mt umiram . V irb" je stopil Martin, visok Deset povesti seljak rdečih las in frlaat. Omo-ril je izbo in teto Pavlo in postelj in stene in je nevoljno nakrem- žil lice Teta Pavla je povzdignila k njemu težko roko "Prižgi mi svečo. Martine, jaz bom umrla. Kaj niai slišal, kako je krtknilo zunaj, kako je sevilo vleoko ., visoko .. Daj mi svečo. pt ligi mi svečo. Martine'" Martin je prižigal svečo in od-foratjal: . "Tri dni še umiraš, teta PavU. malo in glej. švecf be dogorela Ta pe je tvoja krstna in Anton Noeačan TETA PAVLA ► (Sc nadaljuje.) Na postelji kraj okna. kraj okenca i Mesnim križem, leii trta l»a\ia kit.ua in do vratu «aiet'a uboga teta Pavla. Njeno lice je mrtvo, njene ti»kc so mrtve. le v oreh jI tli šsl življenje. V 1/bi temnijo vevaatc stene, tr kotm prchjo mrakovi. že gulie niMj svoje attfiiorno čelo ni/ki jeeenji dan Morda ptice arliv-1 kuharska knjiga; recepti Vseh narodov aovA izdaja «0.50 STANE SEDAJ f/= Ka)i(« k trS« UP67. \