Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto K 4,— za pol leta „ 2.— za četrt leta „ I.—
Naročnina se pošilja upravništvu v tiskarni sv. QiriJa,^pJ^oroške ulice hštv. B. List se pošilja do odpovedi.
Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
SLOVENSKI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Posamezni listi dobč se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po 10 h.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
Inserati se sprejemajo do srede opoludne.
Stev. 24.
V Mariboru, dne 14. junija 1900.
Tečaj XXXIV.
Desrica je razpadla.
Po zadnjih državnozborskih volitvah se je sestavila v državnem zboru večina iz strank, katere je vezalo skupno načelo narodne rav-nopravnosti in zdrave socialne preosnove. To pa je zelo vznemirilo naše Slovanom neprijazne plemenitaške in vojaške kroge, a tudi levičarske stranke, ki se kot zastopnice kapitalizma boje vsake preosnove sedanjih družabnih razmer. Zato so napeli ti činitelji vse sile, da bi razrušili večino ali vsaj onemogočili njen upliv na notranji razvoj avstrijske države. Danes lahko rečemo, da so se jim vse nakane izpolnile. Tri leta niso pustili večine do dela, a pred kratkim, dne 7. junija, se jim je tudi posrečilo, razrušiti večino.
Badenijevo ministerstvo, čeprav ni hotelo ali pravzaprav ni smelo pripoznati večine, se je vendar začelo nekoliko približevati njenemu programu glede narodne jednakoprav-nosti ter je izdalo za Češko jezikovne na-redbe. Ta pravičen korak pa je nemške stranke v državnem zboru tako razburil, da so počeli divjati z obstrukcijo. Obstrukcija bi se dala ukrotiti z odločnim vladinim nastopanjem. A vsled uplivanja nemških ple-menitaških in vojaških krogov vlada ni smela pokazati odločnosti. Ministerstvo za mini-sterstvom je moralo odstopiti. Ministerstvo Claryjevo pa se je nazadnje udalo nemškim upornežem ter preklicalo jezikovne naredbe za Češko. To je bila zaušnica v obraz češkega naroda, a tudi vsem drugim slovanskim narodom, ki zahtevajo jezikovno jednakoprav-nost. V Avstriji bi ne smeli vladati Nemci,
ampak le na vse narode se ozirajoča pravica. Visoko omikani češki narod je silil svoje poslance, naj se v državnem zboru uprejo nemškemu krivicoljubju. In začeli so z obstrukcijo. Večina jih je skraja podpirala. V zadnjem času pa se je posrečilo levičarskim nemškim strankam nekatere Poljake in konservativne Nemce dobiti na svojo stran. To je bilo dne 7. junija. Poljaki in konservativni Nemci so v svoji kratkovidnosti pustili večino ter se približali levičarjem, da sestavijo ž njimi novo večino, ki bi naj silovito udušila češko obstrukcijo ter v državnem zboru omogočila delo, a levičarjem pomagala na krmilo. Toda naredili so račun brez Čehov. Ko so hoteli levičarji in po njih zapeljani Poljaki ter konservativci s silo vreči češko obstrukcijo ob tla, tedaj so se Čehom podvojile njih moči, njih obstrukcija je postala tako odločna, da je minilo komaj šest ur, in mi-nisterski predsednik Koerber je uvidel, da so Čehi nepremagljivi, in ¡že dne 9. junija ob y4 na 1 po polnoči je naznanil, da zaključuje zasedanje državnega zbora.
Kje so bili naši poslanci v teh hudih časih? Z veseljem in zadovoljstvom lahko rečemo, da vedno na pravem mestu, ob strani Čehov. Posebno v zadnjem času so se držali uzorno. Ko so se Poljaki in konservativci začeli nagibati na levo, so jugoslovanski poslanci napenjali vse sile, da jih obdržijo pri večini in s tem ohranijo češkim zahtevam najmočnejšo zaslombo. In ko so Poljaki in konservativci vendar le desertirali, Jugoslovani niso šli za njimi, ampak so se tesneje zvezali s češkimi veleposestniki in
katoliško osrednjo stranko ter kot prijatelji stali ob strani hudo skušanih Čehov. To samozavestno postopanje naših poslancev jim je pridobilo tudi v celi avstrijski javnosti pri prijateljih in neprijateljih ugled, kakoršnega še menda nikdar niso imeli.
V državnem zboru sedaj ni več nobene večine. Brez večine pa je nemogoče vladati. Ministerski predsednik Koerber si bo torej moral iskati večino. Veliko vprašanje je, ali si bo jo našel ali ne. Pač pa se slišijo glasovi, da se bo okoli zveze, ki so jo osnovali jugoslovanski poslanci s češkimi veleposestniki in s katoliško osrednjo stranko, iz lastnega nagiba zopet kmalu zbrala večina strank, ki si želijo narodnostnega miru in zboljšanja slabih gospodarskih razmer v naši državi.
Govori se tudi, da bo ministerski predsednik razpisal nove volitve za državni zbor, ker s sedanjimi poslanci ne more naprej. Slovenci torej naj bodo pripravljeni, da jih nove volitve ne iznenadijo. Sicer pa ss nam ni treba bati novih volitev. Doma ne bomo izgubili mandatov, na Dunaju pa bomo našli po volitvah novih prijateljev in zaveznikov.
Avstrijski narodi imajo sedaj hude čase. Za njih gospodarski blagor se zadnja leta skoro nič ne stori, kajti v Avstriji se bije sedaj vroč boj, ali naj vladajo v njej Nemci po svoji volji, ali pa naj vlada za vse narode enaka pravica. Ta boj se mora izvojevati, prej ne bo miru. Kdor si želi končnega miru, mora tudi pripustiti ta boj. Slovenci stojimo na strani, kjer se bojuje za pravico in kjer bo, tako trdno upamo, nazadnje tudi zmaga.
Listek.
Med ogepkimi Slovenci.
Maribor dne 11. junija 1900.
Bila je binkoštna sobota. Hajd na kratko potovanje! S prijateljem sva se odločila, da greva med ogerske Slovence. Ko so se prvi solnčni žarki razlili nad Mariborom, odpihal je z nama vlak v glasnih daktiJih proti Spielfeldu. Tukaj smo morali izstopiti, ki smo hoteli dalje proti Radgoni in Ljutomeru. Na spielfeldskem kolodvoru sva našla dragega prijatelja izza mladih let. Ker smo morali čakati na vlak, sprehajali smo se na peronu sem in tje ter živahno kramljali o tem in onem, seveda v svoji materinščini. Nam se je zdelo samoumevno, da govorimo v slovenščini, a ne tako nekemu drugemu poto-valcu, ki je tudi čakal na radgonsko-ljuto-merski vlak. Hudo nas je pogledaval po strani. Postali smo radovedni, kdo da je. Jeden izmed nas potegne smodko iz žepa ter jo ponudi vratarju z uljudnim vprašanjem: »Kdo je oni tam?« Odgovor: »Grof Stiirgkh!« In sedaj smo tudi mi hudo pogledavali gro-fovskega sopotovalca. Torej z največjim ne-prijateljem slovenskega naroda in sploh Slo-
vanov se bomo morali danes do Halbenrajna voziti skupaj. V Halbenrajnu ima grof Stiirgkh svojo grajščino. Grof Stiirgkh je dolg človek, iz obraza mu otdseva nemška brezobzirnost, v govoru po plemenitaško zateguje in naglaša. Lasje mu že sivijo, poznati mu je okoli petdeset let.
Čakanja je bilo konec. Vsi smo se vozili v tretjem razredu, kakor smo si zatrjevali, zaradi svojega demokratskega mišljenja. Vožnja se nam je zdela zelo kratka. Kako tudi ne? Govorili smo o vseh važnejših stvareh, ki sedaj vznemirjajo slovensko javnost: o kranjsk. razporu, o jungovskem učiteljstvu, o slovenskem časnikarstvu, o našem najnovejšem leposlovju ter še o marsičem drugem. V Radgoni smo si dali roke v slovo in midva s prijateljem sva jo mahnila proti Cankovi (Hidegkut) na Ogersko.
Ogerskih Slovencev so našteli pri zadnjem ljudskem štetju nad 70.000, torej približno toliko kakor je Slovencev v Trstu in Istri. Zveza ogerskih Slovencev z drugimi Slovenci je bila že od nekdaj jako rahla. Ločila nas ni samo Mura, ampak tudi zgodovina. Imeli smo sicer nekoliko časa skupno zgodovino z ogerskimi Slovenci. To je bilo takrat, ko smo bili ž njimi združeni v deželi Panoniji in ko so vladali čez nas slovenski knezi kakor Privina in Kocelj. Potem pa je priSel tuji
meč, in ogerski Slovenci so prišli pod mad-jarski, mi pa pod nemški upliv. Stoletja, ki so minola od istega časa do danes, so skrčila tudi ozemlje ogerskih Slovencev, a izbrisala ga niso. Vendar jih je mnogostoletni tuji upliv zazibal v trdno narodno spanje. Niti narodno gibanje v letih 1840—50 jih ni vzbudilo. Pač pa je prineslo 1. 1844. za njih narodnost novo nevarnost, kajti to leto se je proglasila madžarščina vladnim in uradnim jezikom. Še le v novejšem času začela je tudi ogerske Slovence buditi zarja narodne zavednosti.
Zveza ogerskih Slovencev s Stajam je začela postajati v zadnjem času zopet živahnejša. To je nasledek napredujoče omike in prosvete, ki podira tudi najtrdnejše meje. Slovenske knjige, posebno Mohorjeve, si pridobivajo na Ogerskem vedno več čitateljev. Tudi slovenski časniki pridno obiskujejo pozabljeno ozemlje ogerskih Slovencev. Največ pa je menda uplivalo živahno pismeno in kolikor mogoče, tudi osebno občevanje šta-jarske duhovščine z ogersko. Med prejšnjo ogersko duhovščino še je le par duhovnikov čutilo s Slovenci. Mlajša duhovščina pa je skoro brezizjemno narodnega mišljenja. In svojega prepričanja ne hrani samo za se, ampak je širi tudi med ljudstvom in med dijaštvom. Za ogerske Slovence je začela
Iz državnega zbora.
Iz Dunaja 7. junija.
Dr. Korber in Čehi. — Napisi na to-bakarnah. — Katoliški Nemci in Poljaki.
Tri ure so se že čitale razne vloge dne
6.	junija. Kar se vzdigne ministerski predsednik dr. Korber ter zahteva besedo. Preteklo je že mnogo časa, pravi, kar je vlada predložila zbornici proračun za drugo polletje 1900. A zbornica noče začeti razprave o tej stvari. »Zbornica bi morala proračun sprejeti ali pa odkloniti, ne pa pustiti ga nerešenega«. Ministerski predsednik zagotavlja, da »vlada hoče ravnopravnost vseh narodov;« temu so pa hrupno ugovarjali Čehi ter motili ministra v njegovih hesedah. On opozarja vse stranke na veliko nevarnost, v kteri se nahaja država, če se nič ne vkrene, kar bi bilo potrebno v gospodarskem oziru. Želi, naj se razpravlja o jezikovni postavi, ktero je predložila vlada. Če zbornica noče rešiti svoje naloge, si bo morala vlada poiskati drugih sredstev. Dr. Korberju je odgovarjal dr. Herold rekoč: »naj se nam povrnejo naše pravice, ki so se nam vzele 17. oktobra 1899, pa bomo mi prvi, ki storimo vse, kar je državi potrebno; a pred vsem zahtevamo ravnopravnost vseh narodov brez izjeme, ne pa nadvlado Nemcev nad Slovani«.
V seji 7. junija so se zopet čitale interpelacije in razne vloge. Za nas Štajarske Slovence je gotovo važna interpelacija poslanca Žičkarja in tovarišev v zadevi napisov na tobačnih trafikah. Deželna vlada štajarska se namreč spodtika nad nekaterimi samoslo-venskimi napisi na teh trafikah ter ukazuje z odlokom 24. majnika t. L, da se mora pov-sodi napraviti zgoraj nemški napis. Če se nahajajo na kterem kraju tudi na cesarskih uradih slovenski napisi, se sme spodaj na teh trafikah napraviti tudi slovenski napis. Interpelacija dokazuje nepostavnc-st tega ukaza, našteva krivično postopanje v Ljutomeru in v Ptujem, kjer se vkljub večletnim zahtevam ne marajo napraviti slovenski napisi na ta-mošnjih poštnih oziroma sodnijskih, političnih in davčnih uradnijah ter zahteva, da se ima ta nepostavni ukaz takoj odpraviti. V seji
7.	julija se vzdigne nemški katoliški poslanec Zallinger ter predlaga, naj se kot prva točka dnevnega reda prihodnje seje postavi: posvetovanje o spremembi §§ 59 in 60 obrtne postave, ktero se je že pred dlje časom sicer začelo, a se ni končalo. Temu nasproti predlaga poslanec Javorski, naj se kot prva točka obravnava o proračunu in potem še le o !
obrtni postavi. Moralo se je glasovati. Z ve- 1 čino je bil sprejet predlog Zallingerjev.
Po raznih desničarskih klubih se še vedno vrši posvetovanje o tem, kako bi se napravil mir v zbornici. Posebno se prizadeva za to slovanska krščanska narodna zveza, ki zahteva od vlade in od drugih desničarskih krogov, naj se Čehom popravi njim storjena krivica. Toda malo upanja imamo, da se to tudi stori. To pa osobito radi tega, ker se vlada silno boji nemških levičarjev. Češki Nemci bi bili pripravljeni, da se pogodijo s Čehi; toda graški nemški zbor, na čelu grof Stiirgh, se temu ustavlja z vso močjo. Graški Nemci se bojč, da, če bi Čehi dobili svoje pravice, jih moramo dobiti potem tudi mi Slovenci. Zasebno občevanje med Čehi in Slovenci je najprijaznejše. Pa tudi češki voditelji občujejo vedno prijateljski z nemškimi kolovodjami. Ko bi ne bilo štajarskih nemških prena-petežev, bi se bil mir morda že sklenil.
Razpad desnice —sklep državnega zbora — nova skupina.
Kaj je vzrok, da se je desnica popolnoma razbila? Mislim, pravi vzrok je v tem, ker nekatere desničarske stranke niso bile ne odkritosrčne, ne dovolj delavne; osobito pa, ker glavni vodja desnice ni imel nikdar srca za manjše slovanske narode. Ko bi bili Poljaki odkritosrčni in blagohotni napram zatiranim Slovanom, bi bili že davno poprej dovolili, da se državnemu zboru predloži pravičen jezikovni zakon. A o tem niso hoteli Poljaki nikdar nič slišati. Njih lastni rojak, dični Bilinski, je sestavil, kakor se je izrazil, po večletnem trudu načrt takega jezikovnega zakona. A ko ga je pokazal poljskim državnim poslancem, so se bili tako srdili na njega, da se ni upal nikomur več pokazati svoje postave. Poljaki ne ravnajo mnogo bolje s svojimi sodeležani, kakor Nemci s Slovenci. Slovenci smo si ravno s tem nakopali jezo Poljakov, da smo sprejeli v svojo krščansko narodno zvezo njihove sosede Rusine. Zato se je izustil že pred 2 letoma glasoviti Poljak Dzieduszicky: »Te proklete Slovence moramo žrtvovati.« Blizu enako se se je izrazil pred nekaterimi mesci Javorski: »Kdo se bo oziral na te neznatne narodiče?« (Slovence, Hrvate in Rusine). Ko bi bili Poljaki naši odkritosrčni zavezniki, bi se bili morali takrat z vso močjo zastaviti za svoje zveste tovariše, Čehe, ko se jim je (17. oktobra 1899) vse vzelo, kar se jim je kratko poprej dalo. Osobito bi se bili morali z vso močjo potegniti za to, da se odstranijo ! nove krivice, ki so se jim zgodile pri ukazih
Kindingerja in Štibrala. A tega niso hoteli Poljaki; ni mezinca niso ganili za svoje rojake. Ko so Čehi vedno bolj tirjali svoje pravice, so jih Poljaki zavratno zapustili ter na svojo pest razbili zvezo v državnem zboru, ki se je dobro obnesla skozi 20 let. Poljaki so takoj potem skočili v tabor največjih naših sovražnikov. Pa saj je bilo znano že davno, da so nekateri Poljaki n. pr. Rutovski, Levicki že komaj pričakovali trenutka, da poljubijo najsrditejšega sovražnika Slovanov. Gotovo pa je, da vsi poljski državni poslanci tudi niso tega mnenja, kakor Javorski. Nekateri izmed njih so ostro prijemali Javors-kega, zakaj je storil ta osodepolni korak ter razbil desnico. 80-letni starec je že davno zaslužil, da bi ga poslali v pokoj. Kajti veliko slovanskih poslancev je prepričanih, da bi bila večina boljše vspevala, ko bi nje ne bil vodil toliko let ta nezmožni človek.
Ker je pretečeni četrtek 7. junija zbral k posvetovanju dozdajšnji vodja večine, Javorski, načelnike vseh levičarskih klubov, a izobčil Čehe, Slovence, Hrvate in Rusine in češke veleposestnike od tega posvetovanja, smo takoj poiskali novih zaveznikov. Brez novih zvestih tovarišev se nič ne doseže. In takoj se je našla nova zveza. Sledeči trije klubi so se tesno oklenili drug drugega: češki veleposestniki (19 mož), krščanska slovanska narodna zveza (33) in katoliški cen-trum (5). Ta nova skupina šteje sicer le 57 mož. Toda gotovo se jej pridružijo morda v kratkem še druge stranke. Skupni vodja te zveze je češki veleposestnik grof Palfy, ki ima brez dvoma mnogo upliva tudi v najvišjih krogih. Ta zveza je razglasila po dogovoru z vsemi svojimi udi tudi že svoj oklic: Delati hočejo poslanci te zveze po krščanskih načelih; skrbeti za ravnopravnost vseh narodov; varovati slabotne proti močnejšim; pomagati kmetskemu in obrtnemu stanu; varovati narodne manjšine v vsaki deželi proti narodni večini (torej Slovence varovati na Štajarskem proti Nemcem.
V seji dne 8. junija so se prejeli vsi vloženi nujni predlogi za podporo onim, ki so po toči, povodnjah ali mrazu poškodovani; tudi to je zahteval odločno od vlade poročevalec Leopold Steiner, naj podpira občine ali društva s strelnim prahom in strelivom proti toči. Vlada se tega zdaj brani, dokler se ne bo prepričala, da tako streljanje res kaj koristi. Zahteval je na to poslanec Zallinger, naj se vzame v pretres prenaredba 2 paragrafov obrtne postave. A temu so se ustavljali Čehi. Predsednik pa hoče dati na glasovanje Zallingerjev predlog. V tem trenutku
vstajati, ako nas vse ne moti, nova doba. — Na poti v Cankovo sva dobila kmalu društvo: ogerskega Slovenca in Slovenko. Fant je bil doma v Bodincih in je bil lute-ranske vere. Med ogerskimi Slovenci je namreč mnogo luteranov. Dekle pa je bilo od Sv. Jelene ter je bila, kakor je sama na-glašala »papinske« (katoliške) vere. Nobeden izmed njiju se ni sramoval reči, da je Slovenec. To lepo lastnost sva opazila tudi drugod. Ogerski Slovenci se ne sramujejo svojega slovenskega rodu. Zanimivo je bilo, kar je pripovedoval fant. V Bodincih imajo luterani svojega plebanuša. Da ostanejo verniki zvesti luteranski veri, približuje se ple-banuš v pastirovanju celo katoliškim uredbam. V cerkvi spoveduje, kadar kdo hoče. Tudi na dom hodi na spoved k bolenikom ter jim ponuja obhajilo. Službo božjo ima redno kakor katoliški duhovniki.
Cankova leži okoli uro pešpota od Radgone na ogersko-štajarski meji. Prijazna vas s precej živahnim prometom. Zidje ne manjkajo, vendar jih ni veliko. V Cankovi imajo notariuša, ki jim zajedno vodi tudi matične knjige, nadalje šolo in sedež župnije.
Varujte ptice!
Izmed vseh živali so se človeku ptice najbolj omilile. Vsi narodi i; davnih časov do današnjega dne so jih ljubili in čuvali. Tudi narod slovenski ni pozabil svojih miljen-cev. Spominjal se jih je v svojih pesmih, kjer opeva vladarja sinjega nebesa, kraljevega orla in sivega sokola, strelovito lastovico in neumornega pevca, ljubkega slavca.
Ptice nudijo človeškemu rodu lep duševen užitek. Razveseljujejo nas s svojim kretanjem, z lepoto, bojo perja, brzim letom in milim glasom. Premnoge so nam znanilke in blago-vestnice ugodne pomladi; ko se prično vračati iz žarke Afrike, tedaj vemo, da je pomlad na pragu. Korist ptic je velika. Nekatere po-končujejo mušice in drugo navlako, ki oku-žuje zrak, te so prava zdravstvena policija v službi prirode. Druge zopet pokončujejo škodljive hrošče, njih jajčeke in ličinke. Koliko take zalege uniči par naših senic, katere poredni dečaki po zimi love in uničijo vsako leto na ta način bodoči zarod. Ptice močvirnice morijo golazen, polže in druge enake škodljive vodne živali. Res je, da se nahaja med pticami tudi nekaj tatic, | ki izmaknejo ob priliki kak dober založek. j Od danes živečih ptic jih je znanih okoli devet tisoč; od teh jih gnezdi v Evropi samo
470, dočim so ostale razdeljene po drugih krajih sveta.
Lepa je naša domovina. Po njej se pre-tekajo srebropene reke in bistri potoki. Tu se razprostirajo plodonosne javnine in zeleni doli, tam se dvigajo v oblake naše čarobne gore. Da, naša domovina razgrinja vse pogoje našim krilatcem. Pa tudi človek naj modro postopa s svojimi miljenci. Res je, naši ljudje niso tako pohlepni po koščku ptičjega mesa, kakor so Italijani, ki jih za časa selitve na tisuče polovijo v mreže, ne ozirajoč se na vrsto, samo da se zove ptica.
Naše ljudske učilnice storijo svojo dolžnost. Učitelji podučujejo poverjeno jim deco, kako škodljivo je loviti in ubijati koristne ptice in razdirati jim gnezda. Ako se otroci tega v šoli naučijo, bodo gotovo kot odrasli napotili mlajše, da ščitijo koristne ptice.
Večina ptičev tudi zasluži, da jih varujemo. V prvi vrsti moramo čuvati vse na prostem živeče ptice že vsled tega, ker bi se nam zdela cela narava pusta in mrtva, ako bi je ne oživljal nebroj ptičev, v drugi vrsti vsled sr-ije koristi, ker ptice pevke pokončujejo one neizrečeno se razmnožujoče nižje živali, ki žugajo ugonobiti koristne rastline.
Iz dveh vzrokov se število naših ptic krči; ta dva sta kulturne razmere in grozno
so pa začeli razsajati Cehi, kričati in peti, da je bilo glasovanje popolnoma nemogoče. Silni trušč je trajal od pol sedme ure zvečer do četrt na eno popolnoči. Tu pride minis-terski predsednik dr. Korber od cesarja ter naznani v njegovem imenu, da je državni zbor zaključen. Cehi so se tega razveselili, ker so pokazali svojo moč, da se v zbornici ne da ničesar storiti proti njihovi volji. — Ugiblje se sedaj, kaj bo vlada na dalje vkre-nila. Bode li začela nova pogajanja med Cehi in Nemci ? Ali razpusti državni zbor ter razpiše nove volitve? Ali skliče kje proti jeseni zopet skupaj državni zbor? Najbrže vlada v tem trenutku še sama ne zna, kaj bo storila.
Politični ogled.
Nova zveza jugoslovanskih, češko-vele-posestniških in katoliških (iz nemške osrednje stranke) poslancev se je že popolnoma pravilno ustanovila. Načelništvo sestoji iz sedem udov in se nahajajo v njem že grof Palfy, Povše, dr. Bulat (ki pa je med tem umrl,) Barvinski, opat Treunfels in dva se bosta še privzela. V tej zvezi so zastopani Cehi, Slovenci, Hrvati, Rusini in Nemci. Novi zvezi se pripisuje velika važnost.
Poljaki so slavili zadnji četrtek v Kra-kovu 500 letnico jagelonskega vseučilišča. Od vseh strani so jim došle častitke. Poljaki imajo torej že petstolet svoje vseučilišče, a mi Slovenci?
Nemški burši so hoteli s kapicami podražiti Cehe v Plznu. Mestna policija pa jih je odgnala na magistrat ter jim naredila pošteno pridigo.
Hrvatski katoliški shod bode dne 3. septembra v Zagrebu. To bode prvi shod hrvatskih katolikov.
Katoliška ljudska stranka na Oger-skem se neumorno giblje. Čeprav se bodo volitve v državni zbor vršile še komaj drugo poletje, vendar prireja stranka nedeljo za nedeljo shode. Katoliška zavest raste med ogerskim ljudstvom tako mogočno, da je liberalne politike, posebno luteranske postalo strah. Baron Banfy se trudi vsled tega ustanoviti organizacijo luteranov, ki bi se naj uprla katoliškim zahtevam.
Nemško zvestobo je pokazal zopet enkrat poslanec Volf v Berolinu. Povedal je, da je njemu in njegovim privržencem Avstrija deveta briga in da upa, prusko-nemška država bo na korist nemških Avstrijcev posegla v notranje avstrijske homatije. In s takimi
morjenje ptičev v južnih deželah. Gozdi vedno bolj ginejo, svita se v temnih goščavah, stara votla drevesa se podirajo, grmovje se ruši, struge potokov se uravnavajo, skratka današnje kmetijstvo in gozdarstvo oropa na prostem živeče ptiče njihovih bivališč in pogojev njihovega obstanka. Veliko manjših koristnih ptičev podavijo ptice roparice, zalezujejo jih tudi veverice in mačke. Končno pa je vzrok človek sam, ki jim ropa jajičke, razdira gnezda, jemlje mladiče in lovi vse povprek staro in mlado.
Da se odpomore vzrokom, ki zmanjšujejo število ptičev, se je pričelo živahno delovanje. Po celi Avstriji, Nemčiji in Švici so pognala društva za varstvo ptičev, katera zabranju-jejo grozovito morjenje in skrbijo za krmljenje po zimi in vališča ter gnezda; objednem pa tudi učijo, kako naj se negujejo ptički v gaj-bicah ter domača perutnina. Vsled prizadevanja teh društev so izdale države postave, ki varujejo ptiče. Toda občine v Laških Tirolah so se postavile tem koristnim nared-bam krepko po robu, češ da na ta način se bodo spravile cele družine ob kruh. Strast za ptičji lov je tamkaj tako vkoreninjena, da se mu Lah sploh odpovedati ne more. Kupčija z malimi ptiči je postala v zgornji Italiji posebna dobičkonosna obrt. Med posameznimi vrstami ptičev ne delajo velikega razločka,
Nemci se v Avstriji mnogo lepše ravna nego s Slovani.
Volitve v italijanski državni zbor
so se vršile binkoštno nedeljo, ker je bila vlada radi obstrukcije poslala zbornico domov. Vspeh volitev je tak, da si je vlada precej pomnožila svojo večino. Vladna večina bode štela blizu 330 glasov, skrajna levica 84 glasov in ustavoverna opozicija 94 glasov. Vlada pa ni posebno zadovoljna z uspehom, ker se je število poslancev skrajne levice precej pomnožilo.
Nizozemska kraljica Viljemina se te dni zaroči z 221etnim saksonsko-vajmarskim princem Bernardom.
Upor na Kitajskem. V tej deželi je izbruhnila v zadnjem času velika revolucija. Ustaši so »bokseri«, to je tisti, kateri so se vedno ustavljali napredku in si želijo starih časov nazaj, ko ni smel stopiti na kitajska tla noben Evropejec. Upor velja torej največ tam naseljenim kupcem in misijonarjem iz Francije in Anglije. Ustaši so umorili že mnogo misijonarjev in kristjanov in se hočejo zdaj polastiti glavnega kitajskega mesta Peking. Amerika, Anglija, Francija, Nemčija in Avstrija so poslale v kitajsko morje vojne ladije in nekaj vojakov, ki bodo varovali svojih podanikov imetje in življenje. Rusija pa pošlje kmalu nekaj tisoč vojakov v Peking. Skupno postopanje velevlasti bo pač prisililo kitajsko vlado, da bo ustaše spravila k pameti. Kitajska vlada je vesela upora.
Vojska v Jnžni Afriki še ni končana, čeravno so glavna mesta Kronstadt, Johan-nesburg in Pretoria že v rokah Angležev. Nadaljuje se podroben boj; majhne burske čete neprestano nadlegujejo angleško armado. Da bi se bili Buri že naveličali vojske, ni res. Eden izmed burskih poveljnikov je rekel svojim vojakom, da lahko vsak gre domov, kdor hoče. Odšlo jih je samo 12.
Dopisi.
Iz Leskovca pri Ptuju. (To in ono.) Naše ljudstvo že od nekedaj rado zahaja k Mariji Bisterški na božjo pot. Tudi letos se nas je zbralo dne 31. maja na Višnici na Hrvatskem lepo število romarjev iz raznih župnij in smo šli od tod v procesiji proti Majki Božji. Hrvati so nas btajarcev silno veseli in nas radi vidijo, še raji pa poslušajo rajsko milo slovensko petje. Želeti bi bilo, da se vprihodnje slovenskim romarjem pridruži več domačih duhovnikov, pa bo zamogel sleherni romar opraviti svojo pobožnost kakor
najslastnejše povžije italijanski goltanec, malega koristnega pevčka, pa tudi lastavici ne prizanaša.
Lah zaničuje limanice in zanjke, največje njegovo veselje so mreže, v katere vjame po sto žrtev na enkrat. Natanko pozna prostore, kamor sedajo po dolgi poti trudna bitja; tamkaj si postavi kolibico, za katero se ne boji nikakih izdatkov, saj mu nosi tudi dobre obresti, ne preskrbi samo svoje družine z najboljšo hrano, temveč pošilja tudi bogat rop tudi v mesta, kjer se isti v kratkem času premeni v zveneče novce.
Jedva Lahek prične premikati stopala, že ga vzame oče na ptičji lov in ga poduči v vseh skrivnostih, kako naj uspešno zalezuje šibke krilatce. V tem oziru so šli tako daleč, da so počitnice iz vročih poletnih mescev v jesenske preložili. Tako se neti in redi ogenj grozovitosti, mladina zdivja, kar kažejo sod-nijske obravnave. Jednaka strast vlada v revni kolibi, kakor v bogati palači. Gospod si kupi pravico ptiče moriti, seljak pa misli, da je vse njegova last, kar leze in frči. Ne samo, da ga čaka občutljiva kazen, ako se da pri lovu zalotiti; da se to ne zgodi, zato je prebrisan dovolj. V tem oziru so se kovale postave samo zategadelj, da se ne izpolnujejo.
Ta moritev koristnih ptic bode imela zle nasledke. Že nekaj let semkaj se opaža.
jo opraviti želi. Letos smo imeli žalibog samo enega duhovnika v svoji sredini.
Letina se kaže pri nas precej bogata. Kdor ima že kaj starejšega amerikanca posajenega, lahko je vesel, ker mu obeta res bogato trgatev, to se ve, ako ga ne zadene kaka vremenska nesreča. Še celo stara trta je z grozdjem precej obložena. Tudi drevje kaže obilno sadu. Sedaj pa še nekaj o naših pevcih, tistih namreč, ki prepevajo po gozdih. Imamo jih tudi res vse polno. Slavček in cik zavzemata med njimi kajpada prvo mesto. Kako radostno jih poslušamo! Pa tudi po naših lužah je po večerih kaj glasno. To petje sicer ni tako ubrano, a nevoljni teh štirinožnih pevcev pa tudi ravno nismo, saj so tudi one božje stvarice in k temu domačinke. Le ena nam je s svojim kvakanjem pa že čez vse zoprna, da smo je siti do ušes. To pa tudi ni domačinka, ampak se je zlegla v ptujskem močvirju in iz Ptuja sem kriči in regeta na nas. In ta papirnata ži-valica imenuje se »Pettauer Zeitung«. Naše kmetijsko društvo jo baje bode v oči, kakor purana rudeč robec in od todi njen vik in krik. Kake neumnosti in laži in nasprotstva je ta stvarica že skupaj načvekala, je velikansko. No pa v nečem mora biti vendar tudi Ptujčanka velikanka. Sicer smo imeli na sumu že iz početka ono osebo, ki nosi temu lističu iz Leskovca take laži in neumnosti na prodaj, sedaj ga pa poznamo z vso gotovostjo. Toda, dragi naš znanec, zapomni si, kar ti sedaj še lepo povemo: Na vsak dopis, ki ga bomo v Ptujčanki brali zoper naše društvo, sledil bo posihmal v »Slov. Gospodarju« primeren odgovor. Ne bode nam treba lagati in ničesar izmišljevati, samo iz prošlosti njegove bodemo govorili, da ga spoznajo tudi tisti, ki ga še do danes niso dovolj poznali. Torej na svidenje v »Gospodarju«, gospod znanec, ako vam je drago.
Iz Šaleške doline. (Občinske razmere.) Na široko okoli je znano, da so dobili v sosednjej občini Št. Andraž pred par leti socialdemokrati občinske vajeti v roke. Tedaj je namreč mokraštvo v sosednjej Sa-vinskej dolini precej cvetelo. Nauki rdečih prerokov premotili so marsikaterega v tej poprej tako tihej in mirnej občini, začelo je vreti, proklinjalo se je javno in na tihem proti »gospodi«. Zvit pajek, ki je komaj čakal ugodne priložnosti, da bi razpregel po občini svoje mreže, nakopal je hitro mokraško vodo na svoj mlin. Začela se je divja gonja proti takrat gospodujočej stranki, ki je častno in spretno vodila občino vsa leta, odkar je ta postala samostojna. Pri občinskej volitvi
da se vedno bolj krči število koristnih ptičev. Veselo cvrčanje, ki je preje oživljalo vinjete in kampanje, je umolnkilo, le poredni vrabec se ne da ustrašiti, kakor da ga veseli, če je ljudem v nadlego. Vsi drugi bolj koristni ' ptiči so tamkaj izmrli, škodljivi žužki pa se množijo oratarjem v škodo in strah.
Slivnik.
Smešničar.
Preklic. V krčmi so imeli silno surovega hlapca. Nekdaj reče gost: »Ta hlapec je prav tako surov kakor naš župan!« Ko župan to zve, zatoži gosta, da mora preklicati te besede. Gost jih prekliče drugi dan tako-le: »Ta hlapec ni tako surov, kakor naš župan!«
Nedolžen. Sodnik: »Ali ste res rekli, oče Dremota, da je sosed Kolenec tat in pa slepar?«
Dremota: »Res je, res, ali jaz, gospod sodnik, tega nisem rekel!«
Tajite v. Sodnik: »Ti si gospodarja, pri katerem si služil, okradel; se upaš tajiti?«
Zatožennc: »Da, gospod sodnik, če mislite, da kaj pomaga, že tajim!«
je vrgla mokraška stranka ves prejšnji občinski odbor, v katerem sta sedela tudi gg. župnik in učitelj, katera sta lepo število Tet v vedno neizkaljenej slogi delovala v korist in čast občine in šole. Nasledki te čudne zmage pokazale so se kmalu. Postalo je jasno, da se za časa nove občinske uprave ne bode nič obrnilo na boljše, pač pa mnogo na slabše. V občini, ki je bila sloveča zavoljo vzgled-nega miru, pričel se je razpor, sovraštvo in obrekovanje, čast občine je bila uničena. Sosedje se nismo mogli načuditi, da je bilo mogoče, poštene mirne in dobre Šent-An-dražane spraviti tako daleč. Toda obrača se zopet na boljše. Začela se je huda mržnja do socialdemokraške stranke. List za listom pada iz mokraškega hrasta; gotovo je, da je že veliko zaslepljenih občanov spoznalo zmoto ter zapustilo rudečkarje.
Take so splošne razmere v Šent-Andražu. Zdaj pa še si oglejmo skrbno delovanje novega odbora za gospodarski blagor občine. Čujmo kaj o novejših dogodkih! Da bi se zamoglo pričeti z zatiranjem krvave uši in grozdne plesnobe, potem, da bi se mogla uspešneje uničevati strupena rosa, kajti vse to mine neki v Št. Andražu, prosil je tamošnji nadučitelj c. kr. »kmetijsko družbo Štajarsko za podelitev priprav za pokončavanje teh škodljivcev. In res. Kmetijska družba je tej prošnji ugodila in poslala županstvu Št. Andraž jedno škropilnico za vinograde, jeden hrbtni puhalnik za žveplo in jedno drevesno škropilnico, vse najnovejšega sestava proti temu, da prevzame občina te reči za splošno rabo občanov, potrdi vzprejem in plača vozne troške, ki bi bili znašali okolu 1 gld. Te priprave so bile vredne okoli 50 gld. Toda, čujte in strmite, kaj so storili modri in za korist občine ves žareči tamošnji oče župan. Odklonili so vzprejem tega vsekakor znamenitega darila in vrnili so vse aparate zopet kmetijskej družbi. Seveda bi kedo lahko mislil, da so oče župan to storili kot ognjevit Slovenec, kojemu narodni ponos brani vspre-jeti darilo od nemške kmetijske družbe. Toda, temu pač ni tako. Nam sosedom ni znano, da bi bili ta mož kaj posebno navdušen. Niti gesla »Svoji k svojim« prav nič ne spoštujejo, to pofcažejo pač ob vsakej priložnosti. Kaj je torej napotilo očeta župana do tega čudnega čina? Iz nevednosti tega pač niso storili. Vrhu tega imajo oče spretno »desno roko«, modrega tajnika. Bržčas so storili to iz nasprotstva do tistega, ki je občini to darilo naklonil. Zakaj znano je, da imajo oče župan tega gospoda — in še druge tudi — silno radi.
No, bodi si, kakor hoče, čudno, zelo čudno je, na kakov način da skrbe oče župan za občinsko korist. Takšna skrb jim pač mora odtujiti najzvestejše, sicer že zelo, zelo redke privržence. Ali morda so oče župan darilo zato vrnili, ker nameravajo te reči kupiti za . lasten denar iz zgolj hvaležnosti do občanov, ki so jim pripomogli do županske časti? Nekdaj tako vrle in sloveče sosede pa po-milujemo, da se za njih blagor pod social-demokraško gospodo tako — čudno skrbi.
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Osebne vesti Sodni adjunkt v Celju je postal dr. Fr. Hradecky. Poštarjem v Zidanem mostu je imenovan Ferd. Ceh.
Odbor okrajnega zastopa maribors kega se je tako-le sestavil: Načelnik dr. Janez Šmiderer iz Maribora, namestnik J. D. Bankalari iz Maribora, odborniki dr. Franc Kornfeld iz Maribora, A. Damian iz Št. Jurija, R Pahner iz Maribora, Pavel Kamerer iz Maribora, dr. H. Lorber iz Maribora. Razven enega sami Mariborčani! Razven enega sami meščani! In to bi naj bil zastop za okraj, za kmete! Okoličanski kmetje, vzdramite se vendar enkrat in se postavite na lastne noge!
Državna pomoč poškodovancem.
Poslanec Žičkar je stavil dne 6. junija v dr-žavtfem zboru ta-le nujni predlog: Dne 27. maja 1.1. se je usula toča po občinah Loka, Planinska vas in Prevorje v političnem okraju brežiškem ter naredila preveliko škodo. Žito na polju, vinogradi in sadunosniki, vse je uničeno, posebno v prvih dveh imenovanih občinah. Da se prebivalstvu v stiski hitro in zdatno pomaga, stavimo podpisani poslanci ta-le nujni predlog: Visoka poslanska zbornica naj sklene: C. kr. vlada se pozivlje, da močno oškodovanemu prebivalstvu omenjenih občin zdatno pomaga. Žičkar, dr. Gregorec, Robič, Berks itd. Predlog se je sprejel. — V zadnji seji državnega zbora 8. junija je bil sprejet med drugimi tudi nujni predlog Žič-karjev za podporo nekaterim po toči poškodovanim iz občine Presečno in za posestnike iz občine Št. Peter pod gorami, poškodovane po nalivih.
Slovenska obrtna šola. Dne 18. maja je stavil dr. Gregorec ta-le samostojni predlog v državni zbornici. Ker na Štajarskem za Slovence, ki štejejo okoli pol milijona, ni nobene obrtne šole, ker je slovenskim obrtnikom le takrat mogoče narediti potrebno skušnjo na obrtni šoli v Gradcu, ako znajo nemški, kajti skušnje se vršijo le v nemškem jeziku, ker morajo obrtniki, ako ne naredijo nemške skušnje v Gradcu, hoditi v Ljubljano, da naredijo na tamošnji obrtni šoli slovensko skušnjo, kajti sicer so v vedni nevarnosti, da bodo kaznovani, ako imajo obrt brez predpisane obrtne šole, stavijo podpisani poslanci predlog: Visoka zbornica naj sklene: Naučna uprava se poživlja, naj ukrene vse potrebno, da se na Spodnjem Štajarskem kot najhitreje ustanovi slovenska obrtna šola osobito za podeželne obrti. Dr. Gregorec, Žičkar, Robič, Berks itd.
Poslanec dr. L. Gregorec je odda! interpelacijo na trgovinskega ministra, zakaj blizu 2 leti ne reši prošenj občin Kapela, Murski vrh, Ivanjci, Ivanjšica, Očeslavci, Radenci, Hrastje, Mota, župni urad Negova za dvojezične pečate pri poštah v Ivanjcih in Radencih. Nadalje je vložil isti poslanec peticijo zo reguliranje Drave, ki je v Pušencih, Frankovcih in Obrežu odnesla že 850 oralov rodovitne zemlje.
Iz šole. Kot učitelj k Sv. Miklavžu pri Ormožu pride Ivan Tomažič iz Svetinj. Stalnim učiteljem je imenovan Franc Čepe v Kamnici. Učiteljica za ročna dela v Olimlju in Vir-štajnu je postala gospa Marija Lorber, roj. Blaj. V stalni pokoj je stopil Jožef Čeh, učitelj pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju.
Ustmeni zrelostni izpiti se začnejo na učiteljišču 21. t. m., na gimnaziji in na ženskem učiteljišču dne 25. t. m.
V stalni pokoj stopi koncem šolskega leta naš štajarski rojak Maks Pleteršnik, profesor v Ljubljani.
Skušnja iz štajarske zgodovine se je vršila na mariborski gimnaziji dne 9. t. m. Obe prvi darili, srebrni svetinji, sta dobila Slovenca Bogovič in Muin; nadalje so bili odlikovani po sledečem redu: Wenigerholz, Pirnat, Glonar, Fohn, Vrečko, Levstik, Zago-ričnik.
Porotne obravnave v Mariboru se
vršijo po tem redu: 11. junija proti Juriju Doberšeku radi ropa in Mariji Danko radi detomora; 12. in 13. junija prideta pred porotnike Jožef Meisl in Mat. Baumann obtožena goljufije; 15. junija Marija Semlič in Anton Kramberger, umor; 16. junija Martin Markovec, posilstvo in Neža Vidovic, deto-mor; 18. junija Jožef Gošnak, za vratni umor; 19. in 20. junija Ivana in Alojzij Brunčič, goljufija, požig, tatvina; 21. junija Vincenc Kandingpr, požig in France in Ana Voršič ter Jožef Kaučič in Jožef Kovačič, goljufija; 22. junija Ivana Muršič in Alojz Brodnjak, umor; 23 junija Viljem Frisch, prestopek tiskovnega zakona; 25. junija »S. P.«, prestopek tiskovnega zakona.
Kam naj gredo dijaki? One dijake, ki mislijo vstopiti v kadetno šolo, opozarjamo, da se bo drugo leto slovenski poučevalo samo v kadetni šoli v Strasu pri Spielfeldu, da bo torej to edina nekako slovenska kadetna šola. V kadetno šolo se lahko vstopi po dovršeni četrti šoli. Ker še nimamo slovenske trgovske šole, svetujemo Štajarcem graško trgovsko akademijo. Trgovci bi naj, bolj gledali na akademično izobražen naraščaj. Slovenski Štajarci imamo, kolikor nam znano, le dva trgovsko-akademično izobražena trgovca. To je naravnost škandal. Kdor hoče vstopiti v trgovsko akademijo, moral je dovršiti kako spodnjo srednjo šolo ali tri razrede meščanske šole. Potrebna starost 14 let. Mi letos zopet opozarjamo, naj se rodoljubi zanimajo za dijake, ki nočejo ali ne morejo na srednji šoli dalje. Mi radi dajemo v tem oziru vsa potrebna pojasnila.
Na Spodnji Hajdini pri Ptuju se je, kakor smo poročali, izkopal lani Mitras tempelj. Sedaj je tam postavljeno lepo štirioglato poslopje in notri je sestavljen tempelj tako, kakor je bil prej v zemlji. Tempelj se lahko ogleda vsak dan, straži ga M. Vnuk, izko-pavec starin.
Nove izkopnine pri Ptuju. Martin Vnuk, izkopavec starin je našel na spodnjem hajdinskem polju na Graharjevi njivi dve veliki poslopji, dolgi 22 m. Tlak je iz rdeče malte in marmorja večinoma v mozaiku, stene imajo vsakovrstne slikarije. Nadalje se je našla svetilka, skleda, ključi, ključavnica iz medenine itd. V poslopju je tudi kopališče. Kar se je dalo, se je preneslo v ptujski muzej.
Slovenci ptujskega okolišča, ki ste
zvesti svoji veri in svojemu cesarju, ogibajte se v Ptuju Bismarkove ulice, ki je imenovana po največjem sovražniku katoliške cerkve in avstrijskega cesarstva. Nesrečno vojsko 1. 1866. je povzročil ravno ta Bismark. Slovenci. držite se trdno.
Štajerec se bo imenoval novi list, ki ga misli izdajati nemško trgovsko društvo v Ptuju. List bo gojil skrito nasprostvo proti slovenskemu narodu ter vabil Slovence, da kupujejo blago nemških trgovcev. Nasproten bo torej pred vsem slovenskim trgovcem. Rodoljubi, naznanite nam, kateri trgovci bodo razpečavali ta list. Proti nemškim trgovcem, ki se hočejo tudi v slovenske javne razmere vmeševati, nastopali bomo brezobzirno.
Poskušen samomor. Bivši učitelj in skladatelj Valentin Stolzer je skočil v Gradcu radi bede v Muro, a so ga rešili.
Med Mariborom in Ptujem hočejo napraviti novo zvezo z avtomobili za osebni in tovorni promet. Ta zveza bode ceneja nego železniška zveza čez Pragersko.
Letina v Savinjski dolini obeta biti dobra. Sadja se je jako veliko nastavilo, tudi sena bo prav dosti. Bog nam daj za naprej le ljubega solnca, da bi je mogli sušiti!
V Zagorji kozjanskega okraja ponesrečil se je krovec Znojič. Pokrival je, a pod nogami mu je deska popustila in padel je tako nesrečno, da so morali nemudoma duhovnika poklicati. Revež potrl si je križ in bo teško okreval.
Nemškutarska zlobnost. Govori se, da je Gregorečevo hišo z gospodarskimi poslopji pri Ptuju zažgala hudobna roka iz nasprotnega narodnega tabora. Žalostni pojavi v narodnostnem boju. Preiskava bo pokazala, ali je ta grozna vest resnična.
Velika nesreča se je zgodila dne 7. t. m. pri strelni postaji v Cerovcih, okraj ljutomerski, ker se je pri strelbi proti toči užgala precejšnja množina smodnika in sta se s tem ranili 2 osebi, tako da bo eden od teh težko okreval. Krivo je neprevidno ravnanje s smodnikom in pa nepravilno strelišče, kar bodi v svarilo vsem, k, imajo z jedna-kimi rečmi opraviti.
Nameščanje učiteljstva po Spodnjem Štajarju. V Št. Ilju nad Mariborom je razpisano mesto učitelja, a že zdaj se opozarja, da je mesto pred vsem odločeno za Nemca.
Sinovi slovenskih starišev torej niso sposobni za vsa učiteljska mesta, slovenski stariši pa so sposobni donašati k plačevanju vseh šolskih stroškov. Sploh se opaža, da se po Spodnjem Štajarju najboljša mesta najrajše dajejo tujcem, ne pa sinovom Spodnještajar-cev. Tudi nemški učitelji se pritožujejo čez to ravnanje. Tukaj bi naj zastavilo bojevito jungovsko učiteljstvo svoje sile, ako hoče sploh kedaj kaj koristnega storiti.
Nove šole. Gotovlje dobe dvorazredno ljudsko šolo in se izločijo iz šolskega okraja Žalec. Deželni šolski svet štajarski je dovolil družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani jedno-razredno privatno dekl.ško šolo na Muti.
Štajarski deželni muzej se razširi ter deželni stavbeni urad že razpisuje dotična dela.
„Cvrček" se je igral zadnjo soboto drugikrat v mariborskem Narodnem domu. Igralci so tekmovali med seboj, kdo bo boljše izvršil svojo nalogo. Igralo se je dovršeno. To je bila zadnja igra pred velikimi počitnicami. Mariborsko slovensko občinstvo je hvaležno vsem, k> so doslej na kakikoli način sodelovali pri gledaliških predstavah.
Novomašniki naše vladikovine. V mašnike bodo posvečeni gg. iz četrtega leta: Adlasnik Franc iz Ljubljane, Planine Franc iz Podsrede; iz tretjega leta: Bosina Franc iz Dobove, Florjančič iz Studenic, Goričan iz Št. Lovrenca na Dr. polju, Jager Avgust iz Št. Jakoba v Slov. gor., Kociper Ivan iz Velike nedelje, Kosi Jakob od Sv. Križa pri Ljutomeru, Matija Slavič od istotam, Franc Spindler od Malenedelje. Subdiakonat se jim bo podelil 16, diakonat 18. in mašništvo dne 20. julija.
Cmureški Bismarkovci. V Cmureku so se najbolj potegovali za Bismarkov trg zdravnika Krautgaser in Barth, trgovci Pri-šing, Koletnig, Deront, gostilničarji Šveighofer, Poš, žganjar Fiirst. Krautgaser je tudi odstopil od katoliške vere. Slovenci, zapomnite si ta imena in vedite, da so to vaši nasprotniki !
Z nemško šolo v Št. Pavlu še ni
miru. Neko človeče agituje za-njo in pravi, da jo bodo imeli tudi Vrančani in Št. Jur-čani. No Vrančani jo bodo res imeli kakor se sliši in kakor nekaterniki žele. A Šent Jurčane je že pamet srečala ter o tem nič ne vedo in tudi nočejo nič vedeti.
V	Braslovčah nameravajo ustanoviti Rajfajsenovo posojilnico. Odobrujemo to misel.
V	Slovenski Bistrici je umrl dne 11. junija notar Franc Ratei, star 76 let.
Mladeniška in dekliška družba pri Sv. Juriju ob Taboru lepo napreduje. V prvo je stopilo do zdaj v petih mescih že 90 mla-deničev, deklic pa je že 185. Prva deklica iz družbe se je omož;la dne 6. maja in isti dan je tudi prva umrla. Bila je to pridna Ivana Drnovšek, ki si je bolezen tako rekoč nakopala s svojo delavnostjo. Bila je vzgled krščanske služkinje. Ljudje pa, ki so videli njen zelo lep pogreb so rekli: to ni pokop, to ni pogreb, to je svatba! In res je bilo bolj svatbi podobno kot pogrebu. Z Bogom, pridna Ivanka!
V	Ivanjcih se delajo priprave za občinske volitve. Volitev se je vršila sicer že pred enim letom, pa ker nekaternikom ni bila po volji, se je ovrgla. Nemškutarska stranka je začela pridno agitarati s pijančevanjem, pri katerem zabavlja proti vsemu, kar je pošteno. Pametni in pošteni volilci nemškutarjem ne bodo šli na limance.
Iz Celja. Agitacija Nemcev proti 10-letnici celjskega Sokola je že v najboljšem tiru. Občinski svet je sklical sejo in odposlal protest v Gradec, da se 10-Ietnica ne sme vršiti, in vahtarca se že pridušuje, da lOletnice ne bo in daje s tem korajžo mestnim fakinom, jih drega in navdušuje, češ, le proslavite se zopet letos s palicami in kamenjem, za drugo bodemo že mi skrbeli. Zupan Stiger pa se je odpeljal na Dunaj, da opraviči že v naprej vedenje svojih občanov, katero se bo pokazalo o sokolski slavnosti. Drugo vprašanje pa
je, ali bodo na Dunaju Stigerjevo opravičenje sprejeli, in zopet drugo vprašanje, ali ga bodo še smatrali za župana, kajti njegova doba je gotova, a gotova še ni njegova zo-petna potrditev za župana celjskega.
Izgubila seje Neža Janžekovič, kmečko dekle od Sv. Lovrenca v Slov. goricah, pošta Juršinci pri Ptuju. Dekle je popolnoma pri-prosto oblečeno in najbrž celo boso odšlo in sicer že 6. t. m. zvečer. Ako bi siroto kdo videl, naj jo prime. Ker je že mnogo let bolehava, je jako slaba. Stara je 24 let. Vse stroške bodo stariši z veseljem povrnili, ako se dekle le zopet najde.
Nova slovenščina Kdor ne verjame nemškim listom, da je nova slovenščina nerazumljiva naj posluša: »Lepo posestvo v .... (Tisti, kateri to kupiti hočejo, se tudi na novo v delovanji stoječo južno železnico (Grobelno) proti Krapina posebno opominja.) obstoječe iz ene gospodske hiše, jako lepo postavljeno, iz dvanajstih izbah, poslopjah, iz lepim lesom i. t. d., iz 29 jugah, od tega 4 juge njive, 17 jug travnikov, iy2 juge vertov, 4 juge hoste i. t. d., brez prostih reči, neza-dolžnjeno, je prav po ceni za prodati. Izreke
da.....« To je res nova slovenščina, ki
je popolnoma nerazumljiva! Toda pomirjeni bodimo! Take slovenščine ni v naših knjigah, ampak na oglasih, ki jih tiska nemška mariborska tiskarna. Najbolj je podobna ta slovenščina še slovenščini po naših uradih.
Kdo gospodari v Gradcu? Pod tem zaglavjem piše »Slovenec«, da je izvedel iz gotovega vira, da so nemški dijaki zahtevali od c. kr. profesorja, rektorja ces. kralj, vseučilišča, naj stori na pristojnih oblastih vse potrebne korake, da vojaška godba ne bo več javno nastopala ne v Gradcu, ne v okolici. In rektor vseučilišča je točno slušal ukaz svojih dijakov, oblezel policijo in namest-ništvo, zahtevaje v imenu dijaštva, da se prepove ^vojaški godbi igrati, ker bi sicer utegnili nastati nevarni nemiri med dijaštvom. In — namestništvo je ugodilo tej — upravičeni zahtevi! — Seveda, seveda, to se ume! Domisliti se samo ne moremo prav, kdaj je bil Gradec izdan v oblast dijakov in od kdaj je avstrijsko vojaštvo dolžno pokoriti se željam mlečnozobnih nemških dijakov!!! Grof Clary, dični namestnik v Gradcu, pomagajte nam, da se domislimo!
Krmljenje s krompirjem. Krmljenje mladih konj s krompirjem se jako priporoča. Konji, ki so pri premeni dlake kašljali, so kašelj zgubili, ako se jim je dajal krompir. Ker pa krompir nima v sebi dovolj dušika, se mora konjem dajati h kratu kako drugo močnejšo krmo, kakor otrobe. Krompir, ki se daje konjem, se mora razrezati na kosce. Če se pomladi daje krompir konjem, morajo se kalovi skrbno odpraviti.
Društvene zadeve.
Slomšekovo slavnost priredi 17. t. m. popoldan ob 3 uri pri J. Gselman-u tik železniške postaje »Katol. gospodarsko bralno društvo« v Hoči. Pri neugodnem vremenu se bode slavnost vršila naslednjo nedeljo ob istej uri. Rodoljubi! z mnogobrojnim obiskom pokažite, da znate ceniti zasluge Slomšekove. Od daleč in blizo vabi goste k obilni vde-ležbi najuljudneje odbor.
Iz Ponkve se nam poroča: Odbor za prireditev Slomšekove slavnosti ima v nedeljo 24. junija, ob 4. popoldne na Ponkvi svojo sejo. Ker bode ta seja prva in bržčas tudi edina v ta namen, poživljajo se gg. odborniki, da se je polnoštevilno in točno udeležijo.	Začasni odbor.
Političen shod pri Sv. Barbari blizu Vurberga priredi v nedeljo 17. t. m. po večer-nicah »Katoliško politično društvo za okraj sv. Lenart v Slov. gor.« z naslednjim vspo-redom: 1. Poročilo državnega in deželnega poslanca Fr. Robiča. 2. Gospodarske razmere na Spodnjem Štajarskem. 3. A. M. Slomšek, vzor pravega rodo- in domoljuba (govori podpredsednik Fr. Muršič). 4. Razni pogovori, predlogi in nasveti. Rojaki Slovenci! S tem
shodom začne naše politično društvo obhajati stoletnico rojstva največjega, najslavnejšega Slovenca A. M. Slomšeka. Tekom leta priredi enake shode na raznih krajih. Pokažite svojo hvaležnost Slomšeku s tem, da trumoma obiskujete take shode.
Kmetijsko društvo na Dunaju je imelo pretekli mesec sejo, v kateri se je razpravljalo o pospeševanjn sadjarstva, posebno pa o povzdigi izvoza sadja. Podale so se te določbe, ki so bile tudi sprejete: 1. Iz-posluje naj se primerno znižanje prevoznih stroškov, posebno ako se pošiljajo železniški vozovi polni blaga po avstrijskih progah, ali pa v inozemstvo. 2. Ustanovijo naj se šole, v katerih naj bi se poučevala z besedo in dejanjem reja jabolk, cvetlic, različnega so-čivja itd. 3. Nastavijo naj se sadjarji, kateri bi nadzorovali jabolkorejo v posameznih deželah države. 4. Ustanovijo naj se posebne šole za sadjarje. 5. Sadjarstvo naj se poučuje praktično tudi na ljudskih šolah. 6. Nabavijo naj se naslovi vseh tvrdk, katere trgujejo s sadjem, in delati je na to, da se potom teh doseže kolikor mogoče vspeha. 7. Povspešuje naj se sajenje sadnih dreves ob občinskih in državnih cestah; v to svrho naj se naprosi vlado, da prispeva s primernimi doneski.
Slavnostna akademija v Celju. Prihodnjo nedeljo priredi »Narodna Čitalnica« v zvezi z vsemi narodnimi društvi v Celju v proslavo Franceta Prešerna in v korist njegovemu spomeniku v Ljubljani v veliki dvorani Narodnega doma slavnostno akademijo. Vspored jako lep. Začetek ob polu osmi uri zvečer.
Iz dragih krajev.
Štrajk slovenskih delavcev v Vevčah je ponehal. Ugodilo se je delavskim zahtevam. Krščanski socialci so krepko podpirali štrajk, a zraven se trudili tudi za ugodno poravnavo.
Umrl je v Kranju ondotni dekan gosp. Anton Mežnarec v starosti 67 let. Pokojnik si je pridobil velikih zaslug za olepšanje in popravo kranjskih cerkva, pred vsem župne cerkve. Bil je vrl rodoljub in sploh značajen mož. V Kranju je služboval kot kapelan, župni upravitelj, župnik in dekan vsega skupaj 42 let, a kot dekan 25 let. Pokoj duši njegovi!
Poštna hranilnica. Leta 1899 se je na Avstrijskem vplačalo v poštno hranilnico čez 445 milijonov gld., a izplačalo blizu 380 milijonov.
Cesar bo letos obiskal goriško deželo. Obisk se pričakuje pred pozno jesenjo.
Električno razsvetljavo dobi mesto Kranj in je občinski odbor sklenil, da prične s pripravljalnimi deli.
Mestna godba v Ljubljani menda končno vendar pride do uresničenja. Minolo soboto zvečer je bil v ta namen sestanek prijateljev te ideje, ki so sklenili pričeti s pripravami.
Menelikova lula Črni cesar Abesenije, Neguš Menelik, je storil prisego, da je pokadil prvo in zadnjo pipo tobaka. To se je zgodilo nedavno. Menelik je pri neki priliki videl, s kako slastjo kadi neka družba angleških delavcev tobak. To ga je tako zanimalo, da si je tudi dal prinesti pipo ter jo nabasati z najboljšim tobakom. Mislil si je: ako ta stvar tako ugaja priprostemu anglež-kemu delavcu, zakaj bi ne ugajala tudi mogočnemu cesarju Abesinije? Prižge in prične vleči. Nekaj minut je vlekel, da se je dim valil v oblakih krog njega; kmalo pa odloži pipo in slabo mu je postalo. Moral je v posteljo in se zdraviti več dni. Ko vstane, priseže, da je bila to prva in zadnja pipa tobaka, ki jo je kadil, in izdal je ukaz, da noben Abesinec ne sme kaditi tobaka, ker je isti škodljiv človeškemu zdravju.
Iz Celovca. Dne 7. t. m. je zborovalo »Katol. politično društvo za Koroško« v prostorih tukajšnjih rokodelskih pomočnikov. Po pozdravu predsednika č. gsp. Greg. Ein-
spielerja, spominja se tajnik med drugim zamrlih udov stolnega prosta Vai. Miillerja in Kanduta. Nato prav pošteno okrca nemško liberalno večino v deželnem zboru deželni poslanec Fr. Grafenauer, in napove tudi, da deželni zbor ne bo imel več dolgo mirnih sej, ako ne bo pravičen. (Burno odobravanje). — Č. g. Val. Podgorc, prvoboritelj za gospodarsko organizacijo, poroča, da deluje skladišče dobro in ima že 600 udov. Vsi nemški trgovci pa so napovedali skladišču bojkot, a tega se ne vstraši ta ljudski boritelj ter pravi, da bo sprožil zoper te sovražnike zadnji top, namreč konzumno društvo v Velikovcu. Središče slovensko bode kmalu Velikovec ne Celovec. — Blagajničar, g. dr. Kraut poroča o dobrem gmotnem stanju našega društva. Prečita se krzojavka državnega poslanca, č. gosp. L. Einspielerja, kateri nam naznanja, da državni zbor umira. Sklenilo se je, napraviti zapisnik vseh knjig v zasebnih knjižnicah v lažjo porabo. — G. V. Legat stavi predlog, da se prihodnje ljudsko štetje vrši po narodnosti in ne po občevalnem jeziku. Društvo načeloma ni za obštrukcijo, toda Čehi se borijo le za svoje pravice. Konečno se izrečejo Čehom simpatije, naj ostanejo v desnici in izreče se državnemu poslancu čast. g. L. Einspielerju zaupanje.
Poslanec dr. Bulat f. V 64. letu svoje dobe je umrl v soboto na Dunaju pred kratkim oboleli državni poslanec in predsednik dalmatinskega deželnega zbora dr. Kajetan Bulat. Kot poslanec je v državnem zboru pripadal najprej Hohenwartovemu klubu, pozneje pa slovanski krščansko-narodni zvezi, v kateri je v zvezi s poslancema Povšetom in Bar-winskim vodil predsedstvo.
Šoli prijazen liberalizem. Rim je liberalno vladanje tako osrečilo, da se je za liberalno vsegamogočnostjo v Rimu število takih, ki ne znajo brati, povišalo za 10 odstotkov.
V Iki se dne 15. junija sklene pomladanska doba za zdravljenje. Od srede junija do srede julija bodo odslej vsako leto tudi tukaj »počitnice«. V tem času se bode hiša
zdravilnica (Sanatorium) temeljito osnažila; perilo in hišna oprava se bo popravilo in čč. sestre usmiljenke dobijo tako priložnosti, da polagoma opravijo blagonosne duhovne vaje. — Duhovniki-bolniki, ki se želijo zdraviti v društveni hiši na Iki, morajo 1. pristopiti »podpornemu društvu za bolne mašnike v Gorici« kot dosmrtni udje, potem morajo 2. društveno predsedništvo v Gorici prositi za vsprejem in 3. dokazati, da podnebje v Iki utegne njihovo ozdravljenje pospeševati. Vsak zrak ne ugaja vsaki bolezni.
Gospodarske stvari.
Zavarovalna zadruga.
(Dalje.)
V smislu pravil uplačalo se bode: I. Vstopnina.
651.000 udov a 2 K je 1,302.000 kron.
II. Deleži.
651.000 udov a 5 K je 3,255.000 K, in jamčijo pa z desetkratnim deležem, kar znaša 32,550.000 kron.
III. Letni prispevki.
Te letne prispevke plačajo udje in sicer, ako je v starosti takrat ko pristopi:
od 14 do 30 let 283.500 udov a 1 K je 283.500 K. Od 30 do 40 let 136.500 udov a 2 K je 273.000 K. Od 40 do 50 let 126.000 udov a 3 K je 278 000 K. Od 50 do 60 let 105.000 udov a 4 K je 420.000 K, kar da skupaj 651.000 udov in 1,354.500 K.
Dohodki bi potemtakem znašali vsako leto: 1. obresti od ustopnine4°/c je 52.080 K. 2. obresti od deležev 1% je 32.550 K. 3. letna zavarovalnina 1,354.500 so dohodki skupaj 1.439.130 K.
Ker vemo sedaj, koliko bi znašali prilično dohodki naše zavarovalne zadruge oddelek za ljudi, moramo pa tudi vedeti, koliko bi znašali stroški tega oddelka, da potem vemo, bi li mogla zadruga živeti pri tako malih letnih prispevkih ali ne.
Kakor kaže Statistika, onemore povprečno kmetijskih ljudi tako, da so nezmožni za delo in zaslužek, da bi se morali popolno oskrbeti t. j. da bi dobival vsaki 300 K letne oskrbo-valnine y20/0 bolanih postane ali se ponesreči, da so le začasno dela in zaslužka nezmožni pa Vs% na leto- Po teh statističnih podatkih bi bila zadruga zavezana, dajati povprečno 3355 osebam na leto popolne oskrbnine, t. j., vsakemu 300 K, in 1/s®/0 pa bi se moglo istih začasno preskrbeti, kar se je vzelo za vsakega povprečno 50 dni. Potemtakem bi znašali stroški:
1. 3355 oseb a 300 K je 976.500 K. 2. Začasna podpora je 133.455 K. 3. Upravni stroški tega oddelka 30.000 K. Vsi stroški skupaj bi znašali 1,139.955 K.
Ako znašajo dohodki 1,439.130 K in stroški 1,139.955 K se pokaže letni preostanek kron 299.175.
Ker pa vemo, da ne bodejo vsi slovenski poljedelci od 14 do 60 leta starosti pristopili k zavarovalni zadrugi, poglejmo pa še oni račun, ako pristopi k zadrugi zavarovanja ljudi najmanjše število udov, kar jih je sploh v smislu pravil dovoljeno, t. j. 5000 udov. Ako vzamemo tukaj spredaj stoječe podatke, imeli bi sledeče dohodke in pa stroške.
(Dalje prihodnjič.)
Loterijske številke. Gradec: 9. junija 1900. 80, 51, 3, 53, 41 Dunaj: » » » 51, 39, 59, 53, 70
• Slovenci, Slovenke! • t ' t
J podpirajte „Našo stražo"; #
t pristopajte k „Družbi sv. Cirila in Metoda", t m	•
: Štajarski Slovenci, j
dajte za mariborsko šolo
i
Zi
Na prodaj!
Proda ali pa v najem se da hiša s peterimi sobami v Zgornji Polskavi št. 22 z lepim sadunos-nikom in zelinjakom. Hiša je pripravna za vsako obrt.	2-3
Spreten slnžaMk
z izvrstnimi spričevali išče službe kot šolski sluga kje na Slovenskem. Ponudbe na upravništvo.
Najčistejše olje
iz kostij napravljeno za šivalne stroje in kolesa (bicikle) v tovarni H. Morbius in Fils, Bazel (Švica).
Dobi se pri 1-26 R. Strasmayer-ju, puškarju v Mariboru.
Kuharica
Stareja oseba z dobrimi spričevali sprejme se kot kuharica pri nekem mlinskem gospodarstvu. Ista ima kuhati in na gospodarstvo gledati. Plača K 20 na mesec, stanovanje in hrana prosta.
Ponudbe na upravništvo tega lista pod šifro J. 100.	2-2
poljski malec
najboljše gnojilo, priporoča znani M. Berdajs v Mariboru. 1
r
§ p
m p
H
rfTu
Jos. Mursa na Krapji pri Ljutomeru
Odlikovan s častno diplomo 1. 1895 na razstavi v Ptuju.
Na celem Jugoslovanskem edina izflelalnica cementnih
naozaik-ploö.
Tlak sestavljen iz takih ploč je enak pogrnjenim umetno vezanim preprogam in je lepši in cenejši kot tlak iz klinker ali šamotnih ploč, ter skoro neomejene trpežnosti. Stopnice iz cementa, tudi brušene, imitacije marmorja in sijenita. Trše in lepše kot iz kamena. Cevi iz portland-ce-menta v dvanajsterih velikostih od 5cm do 75cm v premeru. Cementne korita za svinje in studence, za jasli, za govedo in konje. Strešnike iz cementa z dvojno zarezo in zgornjim obrobkom (Doppelfalzziegel mit Kopfverschluss) z asfaltom impregnirani. Taki strešniki so skapčani na vseh štirih straneh, pripravni za zelo položne strehe. 13 komadov krije 1 □ m, ki tehtajo komaj 35 kg. — Ceniki zastonj in franko.
Filijala v Središči na Dr., zaloga: Radgona, Ljutomer.
i
s
I ül HSV
i
I
9
ft W 03
S O a G ax> ® o
3-o
ll oJ ©
a-o
da a a
Franc Dolenc v Mariboru, Poštne ulice 3.
n.
Velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu priporoča podpisani, svojo veliko zalogo vsake vrste suknenega, platnenega in modnega blaga, za moške in ženske obleke.
Posebno priporočam črne toskine, peruvijene^vsake vrste kamgarne in kašmire v najboljšem blagu, najnovejših perkalov, satinov, kakor tudi svilnatih, roboev od najcenejše do najfinejše vrste in veliko zalogo Jagerjevlh srajc po znano nizkih cenah.
Zagotavljam najboljšo postrežbo in se priporočam
Z odličnim spoštovanjem
3—3
Franc Dolenc.
Franc Dolenc v Mariboru, Poštne ulice 3.
O
ES)
E.
o
»3
<0 p
Sf 3
I*
S-
8*1 o ®
o-« 3 i»
° o-
s
s»
Učenec
poštenih starišev in z dobrimi spričevali, sprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom pri Jožefu Farkašu, trgovcu pri Sv. Juriju ob Ščavnici.	1-3
Kobilo
štiri leta staro rumeno-sivko, zelo lepo in celo pohlevno, 15 pesti visoko žival, proda Viljem Leyrer v Mariboru, Gosposka ulica 22.
V najem
se da štacuna v posebej hramu. Štacuna je edina v fari poleg cerkve. Oglasiti se je pri Jožefu Bodlej, krčmarju pri Sv. Martinu na Pohorju pošta SI. Bistrica.	1-2
4 mladi mrjasci yorkshir-skega plemena se oddajo na mlinskem gospodarstvu A. Jurca in sinovi v Ptuju.
Ravnotam se tudi prodajo prazni vinski sodi vsake velikosti, dalje mlinske priprave, 1 vodno kolo, mlinski kamni po nizki ceni. 2-3
Janez Horvat
v Račjem
priporočuje se v izdelovanje nagrobnih spomenikov v različni velikosti in izpeljavi po nizkih cenah. 2-3
r
Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki
za v molitev priporočene ranjke.
Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 kr.
K obilim naročilom se priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru,
Veliko zalog/ švicarskih ur

0«*
ima
1HTOI KIFFMAII,
urar, Maribor, Gosposka nlica 5 (vis-a-vis Grubitsch)
•3 3
o a oo u P.
o <X>
M VJ
N .=
£ nS
cc
Srebrna ura z dobrimi kolesci 6 gld. Z najfinejo uredbo in posebno močnimi pokrovci 7 gld. 50 kr.
.'Srebrna ura, z dvema pokrovcema in "dobrimi kolesci velja 7 gld. 50 kr. Najfineja, močna trpežna ura 8 gl. 50.
Razpošilja se po poštnem povzetju. Neugajajoče ali slabo idoče ure ako se v 14 dneh povrnejo se zamenjajo ali vrne denar.
°° '"'O	o«''i ,•«•,•••„ 0° ° °0 O» ° °0	o« »o»
Cenjena gospodinja!
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijske in sladove tvarine napravljena domača „Kava" in „Šladna kava družbe sv. Cirila in Metoda."
Dobiva so povsod.	14
zaloga pri Ivan Jebačinu v Ljubljani.
Umetno-obrtna delavnica
cerkvenih kamnoseških in podobarskih del
kamnoseka J. F- PEYER-ja
v TI i? r i Im> r ii,
MoscinnegE-Allee, Hilarinsstrasse, Caraerlstrasse.
Izdeluje altarje, prižnice, obhajilne mize, krstne kamene, okna, itd. itd.
Tudi prevzema mere prostorov za omenjene predmete, kakor tudi originalne načrte.
Posebno se bavi z napravo nagrobnih spomenikov. Prav velika zaloga dogotovljenih novih nagrobnih kamenov od peščenega kamena, mra-morja, granita in sijenita.
Solidna postrežba in prav nizke cene.
19
Prikladni darovi za sv. birmo.
Najizvrstnejše ure, zlate, srebrne
dobite pri	3-5
MARIBOR Gosposka nlica 26 MARIBOR Podružnica: Dravska ulica 15 Maribor.
Ure na nihalo ki bijejo
Budilniki, anker od 1 gld. 20 kr. višje Budilniki, koledar od 2 gld. naprej. Nikljeve ure, rem. ank. od 2 gld. 50 kr. naprej. Srebrne ure rem. 4 gld. ankar 6 gld. in višje. Zlata ura za gospe od
10 gld. naprej, za gospode 20 gL in višje. Safhausenske točne ure
od 16—24 gld.. Kupuje staro zlato in srebro.
ure 10 gld., ki bijejo četrte od 20—30 gld. Podobe z godbo tudi
na obroke. Zlati poročni prstani
od gld. 1-50—10 Zlate verižice gl. 3-65 Srebrne veriž. gl. 2-12
Uhani, igle, napestnice, noži in vilice, očala, nanosniki in toplomeri raznih vrst.
Popravila in vrezke izrrti hitro in ceno. Varnostna očala v rabi pri žvepljanjn komad po 30 kr.
Tiskarna sv. Cirila y Mariboru
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu
vsakovrstne podobice, molitvenike, rožne vence, svetinjice, križce.
Velika knjiga z vzorci od navadnih do najfinejših podobic je v tiskarni na vpogled.
Spominki na prvo sv. obhajilo kos od 1 do 10 kr.
Rožne vence vsake velikosti in kakovosti prodajamo na drobno in debelo, rožne vence žalostne Matere Božje in p reč. Spočetja itd. — Lepi križci so pa medeni ali niklasti za rožne vence, za kras na steno in posebno za častite duhovnike za sprevidenje bolnikov; križi s stojalcem, svetinjice različnih vrst.
Tiskarna ima v zalogi tiskovine za:
župnijske, občinske in politične urade, odvetnike in notarje, jjj trgovce, hotele in gostilnice, posojilnice in zasebnike.
Naročila na lepake (vsake vrste in velikosti), poročne liste,
osmrtnice, spominske liste, vizitke, tabele, knjige, časnike,
dalje preskrbi za vsak nad ali zasebnike štampilije (pečate).
Vsako naročilo se izvrši hitro, lično in ceno.
Vožnje karte in tovorni listi v
AMERIKO
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie, Antverpen
vozi naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijovana od visoke c. kr. avstr. vlade. — Natančna pojasnila daje:
Red Star Linie, Dunaj
IV. Wiedenergiirtel 20
ali pa	18
Anton Rebek v Ljubljani —
Kolodvi rske ulice 34.
Julij Popper, Innsbruck —
Bahnstrasse 8.
Razne
uradne pečate
priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Semena za peso
kakor tudi raznovrstna semena za vrtnarijo in poljedelstvo, vzlasti za različne
j^* trave
čista ali mešana, priporoča
M. Berdajs,
trgovina s semenom in mešanim blagom
v Mariboru. 11-12
Kdor hoče 400 mark28
garantirano mesečno lahko in pošteno zaslužiti ? Naj pošlje naslov z znamko: V. 21 Annoncen - Exped. K F Wojtan, Lelpzlg-Lnd.

Karol Tratnik,
izdelovatelj cerkvenega orodja in pa posode
stolne ulice št.l. v Mariboru, nomgasse Nr.l
Priporoča se pred. duhovščini za naročila cerkvenih or»odij :
monštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, križev, svečnikov, itd. v različnih zlogih,
katere prav lepo in trpežno izdeluje. Staro cer/tveno orotlje prav dobro popravljan*, pozlati»»* ali posrebrin* v ognji.
Za vse svoje Izdelke jamčim, priznalna pisma naročnikom na razpolago.
Svoji k svojim.
TV
Venček cerkvenih pesmi
za šolarje
Poštnina za komad 2 kr., za 50 in 100 komadov 15 kr. Naročuje se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
je izšel v VI. popravljenem natisu. — Komad velja 10 kr., 50 komadov za 4 gld., 100 komadov 6 gld 80 kr. iwsr- proti predplačl.
Zelo priljubljena knjižica mej mladino povsod, kjer
so jo naročili. Vsak šolar bi jo moral imeti.
Zaloga in posojilnica glasovirjev
Berte lfolckmar,
državno izkušane učiteljice na glasovirju
y Maribora, Gornjih gosposkih ulicah št. 54,
v pritličju nasproti e. kr. državne gimnazije Priporoča svojo bogato zalogo
noviii
glasovirjev
in
pijanin
s križnimi strunami, (orehovo polituro, črni in ameriški orehov les)
kakor tudi
I I a r m o 11 i j
po evropejskem in ameriškem seznalnem sestavu iz najboljših tovarn po
tovarniških cenah. Glasovirji „Ehrbar"!	_
jamči se pismeno. Plačuje se v obrokih. Stari glasovirji se zamenjavajo in prodajajo.
Posojila po najnižji ceni.
V zalogi tiskarne sv. Cirila v Maribora se dobi
Za birmance lep spomin
in sploh za odrasle koristen molitvenik
„DUHOVNI VRTEC"
v V. natisu.
Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 480 straneh še pouk za sveto birmo in 116 svetih pesmi: velja v usnje vezan z barvanim obrezkom K 140, v usnje vezan z zlatim obrezkom K 1'70, v usnje vezan z zlatim obrezkom s kopčo K 1.90.
Sv. birma,
Pouk in priprava za ta sv. zakrament za šelo in dom v III. natisu. 1 kom. velja 12 v, 10 kom. K 110,. in 100 kom. K 9*—
Na prodaj
je v občini Cvetkovski (Zwettendorf) dvoje malih posestev, prvo 21/» orala, drugo 3s/i orala zemljišča pod ugodnimi pogoji prav vredno. Vpraša naj se pri občinskem predstojniku v Cvetkovcis.	1-3
Oglasilo.
Daje se v najem jedna pekarna na Hrvaškem, ki obstoji iz dveh hiš, pekarije, kuhinje, kleti, hlevi, dvorišča, vrta za jako malo najemnino. Kdor želi to pekarno v najem vzeti, dobi še tudi prodajalno za prodajo moke in drugega špecerijskega blaga, kakor tudi tobaka in piče. Potrebuje 400 do 600 K kapitala. Povpraša se naj 'pismeno pri R. P. v Kraljevcu, pošta Dubravica (Hrvaško).	1-2
Nov harmonij
na prodaj po primeroma zelo nizki ceni. Lastnik odpotuje ter se sploh ne bavi več z godbo. Vprašanja naj se blagovolijo pošiljati: Enolog, Žalec, poste restante. 1-3
Dražba.
Malonedeljski krajni šolski svet naznanja, da se bodo letos zaradi razširjenja šolskega poslopja oddala tukaj po zmanjševalni dražbi naslednja dela:
1. Zdidarsko delo proračunjeno na 5077 K 70 h. 2. Mizarsko delo proračunjeno Jna 1608 K 16 h. 3. Pečarsko delo proračunjeno na 498 K.
Dotična zmanjševalna dražba bode dne 8 julija t 1. ob treh popoldne v malonedeljski šoli.
Načrt, proračun in druga pojasnila se dobe vsako nedeljo po rani maši v šoli.	1-2
kuverte
s firmo priporoča
tiskarna sv. Cirila v Mariboru
+*f+ l l"i■+++++++1 I I M 1 I
Fotograjijski zarod r Mariboru
je najstarejši
S^T v Fritich-evi vili
Itadgaiie št. 11.
Dohod k vili skoz Grabengasse, Bad- in Fabriksgasse. J Prip0r0ča {otografijska|dela vsake vrste od medajlonove do
* človeške velikosti, ter vse najboljše in najhitreje izvršuje.
J V, LUJO^Vj^
Henrika Krapeka,
Izdajatelj in založnik kat. tisk. društvo.
Odgovorni urednik: Avguštin Janša.
Tisk tiskarne bt. Cirila.