Murska Sobota, 18. avgust 2005, leto LVI1, št. 33, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit Vreme Jemei tep, še dolgo v ^ni bo topel svet. Delavke Koncept Optimuma na Zavod za zaposlovanje Str. 11-Visokošolski program v Rakičanu naj bi zaživel naslednjo jesen Izobraževanje vsestranskih strokovnjakov za slovenske kmetije Topleje bo zobč krajevn ploham M ljudi želim pasati besede mja, ljubezni... ?^ki brod v treh dneh .dvojem mestu? Trije dnevi domačih obrti, ljudskih običajev in zabave Str. 19 - Nafta druga! Dominko z glavo Str. 24 - čiščenje odpadnih voda Svetla prihodnost za Ledavo? Str. 7 - Župan občine Lendava Anton Balažek Avtocesta bo spodbudila gospodarske naložbe Str. 6 - Blagovne znamke Mladi, lepi, srečni in bogati! NAROČNIK Prleki so poskrbeli za vse, dobro razpoloženje in pester kulturni program Str. 14 Vaš novi naslov za vozila Audi PORSCHE MARIBOR Šentiljsko c.128 a, tel.: 02/ 65-40-334,040/ 950-950 2 AKTUALNO 18, avgust 2005- VESTNIK Naj... domačija 2005 Vas zanima? Do včeraj je prispelo na naš naslov natančno 339 glasovnic. Ja, tudi nas zanima, katera bo tista domačija, ki bo dobila naziv naj... domačija po izboru Vestnikovih bralcev. A vam tega žal še ne moremo izdati, saj glasovnice na našem naslovu sprejemamo še danes. Zelo smo veseli vašega odziva in vsaka vaša glasovnica je pomembna. Glasovali ste tako izenačeno, da sedaj komaj čakamo na glasovnice, ki prispejo danes. Ne, ne, niti namigniti vam ne moremo, kdo je trenutno vodilni, saj se, verjeli ali ne, situacija lahko obrne v enem samem dnevu. Med tem pa je že zasedala tudi strokovna komisija, ki je še enkrat vzela pod drobnogled vseh osem finalistov in na koncu soglasno izbrala domačijo, ki se bo ponašala z laskavim naslovom naj... domačija 2005. O končnih rezultatih glasovanja in o tem, kje se bomo dobili 4. septembra na sklepni prireditvi akcije Naj... domačija, pa že v prihodnji številki Vestnika. V. P. ljubljanska banka brni. ijtrtujiiu Podruink* Pomurj* Izšel nov žepni vodnik o Muri Ob reki od avstrijske do hrvaške meje V okviru B ir j raških dnevov je na Otoku Ljubezni v Iža-kovcih potekala tudi kratka predstavitev knjige z naslovom Mura od avstrijske do hrvaške meje. Gre za žepni vodnik, ki je pred kratkim izšel pri Mladinski knjigi v zbirki Slovenija na dlani, njen avtor pa je Peter Firbas. Firbas, sicer biolog in samostojni raziskovalec, je že izdal knjige s podobno vsebino, ki opisujejo naravne znamenitosti naše dežele. Kot je povedal, se je Mure lotil pred dvema letoma. Čeprav prihaja iz okolice Ptuja in mu je bližje Drava je priznal, da mu je tudi Mura »zlezla pod kožo«. Vodnik je sestavljen iz dveh delov. V prvem avtor poda nekaj splošnih podatkov o Muri, kot so geološka zgodovina, hidrogeo-grafske značilnosti tokov reke, opisi logov, mrtvic in rokavov ter življenja ljudi ob reki. Drugi del knjige pa predstavlja potopis, v katerem je zajel kar 27 krajev, ki ležijo ob Muri vse od avstrijske do hrvaške meje. Kot sam pravi, so mu pri večini opisov največ pomagali domačini sami, med njimi predvsem »bujraŠi«, ki reko zelo dobro poznajo. Dodaja pa tudi, da takrat, ko se je pripravljal na pisanje teksta, ni vzel v roke leksikona, ampak knjige pomurskih književnikov, ki so mu dale določeno predstavo o življenju ob Muri. Vodnik vsebuje več kot sto barvnih fotografij, nekatere so posnete tudi iz zraka, katerih avtor je prav tako Firbas. Na koncu pa je Še dodan zemljevid z reko in kraji, ki so tudi opisani v vodniku. C. K. Pobuda Godinovega nečaka je padla na plodna tla Spust po Muri in spominska prireditev Si lahko predstavljate, da Prekmurje ne bi bilo sestavni del Slovenije? Pa ni ravno dosti manjkalo, da bi ozemlje med rekama Rabo in Muro po 1. svetovni vojni pripadlo Ogrski oz. Madžarski. Tako je bila celo najprej (7. nov. 1918 v Beogradu) določena demarkacijska črta. Do spremembe je prišlo šele na pariški mirovni konferenci, na kateri je delegacija Države Srbov, Hrvatov in Slovencev (tako se je imenovala prva državna skupnost novonastale Jugoslavije), zahtevala, da se to ozemlje osvobodi tisočletne ogrske oblasti. Vrhovni svet mirovne konference je to zahtevo obravnaval 9. julija 1919 in bilo je sklenjeno, da bo meja potekala po razvodnici med Rabo in Muro. Sledili so drugi prelomni dogodki za Prekmurje. Dne 16. julija 1919 je jugoslovanska delegacija prosila predsednika pariške mirovne konference, da pooblasti vlado Države Srbov, Hrvatov in Slovencev, da z vojsko zasede Prekmurje do dogovorjene črte. Vrhovni svet je ta predlog sprejel 1. avgusta. In 12. avgusta 1919 je redna vojska tedaj že Kraljevine SHS pod poveljstvom generala Krste Smiljaniča zares vkorakala v Prekmurje in ga že naslednji dan v celoti zasedla brez kakršnega koli odpora. Zelo pomemben dogodek se je zgodil tudi 17. avgusta istega leta v Beltincih, kjer so pripravili veliko zborovanje in razglasili združitev Prekmurja z Jugoslavijo 02. Slovenijo. Tako kot Še marsikomu, sc tudi Edvardu Jakšiču iz Murske So- zacijskl vodja Ivan Copot, udeleženci pa so izrazili željo, da bi postal tradicionalen. bote, nečaku Maistrovega borca Jožefa Godine, roj. leta 1898 na Dolnji Bistrici, zdi, da dajemo premajhno pozornost tem prelomnim dogodkom v zgodovini Prekmurja. Med osebnostmi, ki so odločilno vplivale na potek dogodkov, je bil tudi Jožef Godina (starejši brat pisatelja Ferda Godine in pozneje duhovnik), saj je že 24. decembra 1918., ko je bil na božičnih počitnicah v domačem kraju, z zvijačo dosegel umik madžarskih vojakov z Dolnje Bistrice ter z brodom čez Muro na Dolnjo Bistrico pripeljal jugoslovanske vojake. Tako je bila Dolnja Bistrica prvo prekmursko osvobojeno ozemlje. Jožef Godina je govoril tudi na zborovanju v Beltincih, poleg njega pa še Maistrov sodelavec Viktor Kukovec iz Ljutomera, upokojeni župnikjožef Klekl, izvede- nec na mirovni konferenci v Parizu, dr. Fran Kovačič idr. Podpolkovnik Uzorinac pa je izročil pokrajino v upravo civilnemu komisarju dr. LajnŠicu. Na Jakšičevo pobudo je Brodarsko društvo Bistrica v sodelovanju z Občino Črenšovci organiziralo minulo soboto prvi spominski spust po reki Muri v počastitev priključitve Prekmurja Sloveniji. Na Petanjcih, kjer je bil start, se je zbralo okrog 60 udeležencev. Med njimi so bili tudi župani nekaterih sosednjih občin, predstavniki slovenske policije, najstarejši prekmurski duhovnik Ivan Camplin idr. V Krogu, kjer je bil krajši postanek, je udeležence pričakal beltinski duhovnik Alojz Benkovič in na kratko spregovoril o vlogi Jožefa Godine ter drugih, ki so si prizadevali za priključitev Prekmurja Gasilci s Hotize bogatejši za novo orodno vozilo Gasilsko društvo Hotiza, ki združuje 67 članov, seje odločilo za nakup novega orodnega vozila, zato so pričeli po vasi zbirati prispevke. Z denarjem so jim pomagali še Občina Lendava, Gasilska zveza Lendava, Krajevna skupnost Hotiza in številni sponzorji. V novem avtu-stal je približno 15,5 milijona tolarjev-, so rezervoar za 500 litmv vode, visokotlačna črpalka, 9-metrska požarna lestev, svetlobni steber In druga gasilska oprema. Dolgoletna želja hobških gasilcev je bila, da bi imeli takšno vozilo. Izkušnje so pokazale, da je nabava takega vozila za zunanje in notranje požare nujna, predvsem pa, da sta v vozilu dovolj vode in primerna oprema, ki gasilcem zagotavlja uspešno in varno delo. Gre tudi za pomembno pridobitev za celotno vas Hotiza. Ključe novega vozila je gasilcem predal podžupan občine Lendava Stanko Gjerkeš, Prevzela sta jih poveljnik društva Milan Stanko in šofer društva Matej Maroša. Vozilo je blagoslovil domači župnik Vili Kovač. J. 2. Sloveniji. Poudaril ■ bili tako možnost raz l ru matične domovi^ poudarila tudi žup-Črenšovci Anton < slanec Državnega nije Jožef Horvat na > . reditvi pri hisirds ..jj* [ Muri, ki stase je ude = poslanec Jože ritk-Jakšič, sestra Jožefa ^ *' slanec Horvat je bosta s kolegom Fic ■ vala, da bi slovenski priključitev niji uvrstil med d- Krilil mke. V priložnost'^ nem programu pa . . plesalci Folklorni*' vačin in ljudski turističnega drus^’ ne Bistrica. Besedi10 in^ Hotiškl brod v treh dneh na svojem mestu? Hrvaško prometno ministri mu dovoljuje plovbo Brod LE-1 bo plul pod slovensko zastavo Krajevna skupnost Hotiza je brodarju hotiškega broda Ignacu Lebarju z dopisom naložila, da mora najpozneje v " treh dneh brod Krajevne skupnosti Hotiza pripeti nazaj na jeklenico. Hrvaško ministrstvo za promet je namreč s podpisom ministra Božidarja Kalmeto 12. avgusta izdalo odločbo, s katero brodu LE-1 na prehodu Sv. Martin na Muri dovoljuje opravljanje prevozov pod slovensko zastavo. V obrazložitvi ministrstva so zapisali, da se odločba izdaja na zahtevo zunanjega ministrstva in je dokončna. Ministra za zunanje zadeve Hrvaške in Slovenije Ko-linda Grabar Kitarovič in Dimi- trij Rupel sta se namreč na srečanju na Otočcu 23. julija med drugim dogovorila, 3a se obnovljeni slovenski brod vrne na prvotno meso ter tako opravlja svojo povezovalno funkcijo. Hrvaško prometno ministrstvo je izdano odločbo poslalo hrvaškemu ministrstvu za zunanje zadeve, veleposlaništvu Hrvaške v Ljubljani, Kapitaniji Osijek ter Upravi za varnost plovbe in zaščito morja, katere inšpektor Dragan Mijič je hotiškemu brodu zaradi tehničnih pomanjkljivosti konec aprila prepovedal plovbo. Taisti inšpektor je sedaj kot veljavna sprejel zapisnik o tehnični ustreznosti plovila, ki ga je 4. julija opravilo podjetje Germanischer Lloyd Slovenija, d. o o., in vpisni list ter 11 čoln LE-1, ki Upravna enota meni, da sam ’ pregleda o tehn • , id plovila. ol^ m dabrodudo’ špektor poslal^, darju Ignacu c.jedu Zapisnik0? njegovi tehn^l#)^gjJ gaje ba,terdokum° ‘ Upravna c|J'’|aief1» H'”'pJ f julija izroč^.^^^ je poslalzUfla in v ,r mitri ju nezu Janši,■ * । J nezuŠumr^ ’ ^tč direktorja J’ ske zadeve lo.Naosno^^^^ stroma mo Otočcu. Milan W IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benka (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Na na Rituper Rodež, Bernarda Balažlc-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, mu« 53 - * -(fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnične urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov iwdnBtva m uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: S38 17 20 (naročniška služba), n.- je3h " „■* stoika) Venera (trženje) 5381710, št telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. NaročrHna za tri mesece je 3.700,00 tolarjev, letna naročnina 14.800,00 tolarjev, letna naročnina za nanš*1*' ^isen1 naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 11.100,00 tolarjev. Izvod v kolportaži je 300,00 SIT. Celoletna naročnina u Internetno Izdajo je 12.400,00 SIT oz. 52 EUR. Transakcijski račun za naročnina $ jg 9000247884 Tisk- Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zarana o davku na dodano vrednost, Uradni list Z !■ ■ ■ 1 ■’ izdaja: Podjetje za informiranje d. d.. M. Sobota proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12.2001, št 103. NAbda: 15.000 izvodov. Elektronska pešta: Vestnik: vestnik9p-inf si, Venera: venera®p-inf.sl, Naročniška služba: oglasi.vestnikSp-1^-^- VESTNIK BWIK-18. avgust 2005 AKTUALNO Delavke Koncept Optimuma na Zavod za zaposlovanje Delodajalec jim ni izročil delovnih knjižic Rektorat RS napoveduje ponovno inšpekcijsko nadzorstvo enoti Zavoda Sa Ovanie se je med is-'«^1 P^htve prijavilo 66 %. delavk podjetja h čeprav k’so mu P°’ M. . ,no °dpoved. niso plovnih knjižic. Za »Potrudili pa se bomo, da bomo s postopki začeli takoj, ko bo dokumentacija popolna, tako da bodo delavke, ki so upravičene do denarnega nadomestila, le-tega prejele ob naslednjem nakazilu, torej sredi septembra,« je še povedala Branka Kuzma Smolič, namestnica direktorice Zavoda za zaposlovanje Murska Sobota. radi nepopolnih dokumentov so torej lahko opravile le prijavo v postopek, ki pa bo lahko stekel šele po predložitvi vseh dokumentov. Delavke so se prijavljale z izvodom izredne odpovedi, ki so jo po pošti s povratnico konec julija poslale delodajalcu. Manjka jim torej odpoved z delovno knjižico ter potrdilom o višini bruto plače, ki so jo prejemale, česar pa jim delodajalec ni izročil. Branka Kuzma Smolič, namestnica direktorice Zavoda za zaposlovanje Murska Sobota, je povedala, da Zavod v urejanje odnosov med delodajalcem in delavci ne more posegati, ker za to ni pristojen. »Potrudili pa se bomo, da bomo s postopki začeli takoj, ko bo dokumentacija popolna, tako da bodo delavke, ki so upravičene do denarnega nadomestila, le-tega prejele ob naslednjem nakazilu, torej sredi septembra,« je še povedala. Zaradi kršitev delovnopravne zakonodaje v podjetju Koncept Optimum je kriv za prenehanje ' o delovnih razmerjih prekršek, delovnega razmerja delodajalec, zato delavke zaradi sklenjene tripartitne pogodbe o zaposlitvi, tako Branka Kuzma Smolič, nimajo nobenih obveznosti. In kako bo s pravico do denarnega nadomestila? Povedala je, da splošnega odgovora ne more dati, saj je treba videti vsak primer posebej, pričakujejo pa ga lahko delavke, ki jim je bilo zaradi zaposlitve prejemanje denarnega nadomestila prekinjeno, torej delavke, ki so prišle na Zavod iz podjetij Planika ali Konsi. De Konec prejšnjega tedna je bil v postopku prisilne poravnave za podjetje Koncept Optimum plačan predujem za stroške postopka v višini 1,5 milijona tolarjev. To pomeni, da se postopek prisilne poravnave, kije bil na predlog uprave podjetja na murskosoboškem sodišču objavljen 27. julija, nadaljuje. Upniki lahko svoje terjatve prijavijo do 5. septembra. narno nadomestilo bodo prejemale za preostali čas. Težje bo s pridobivanjem te pravice na novo, saj je za to treba biti zapo slen dvanajst mesecev. Pojasnilo glede izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in dolžnosti delodajalca, da vrne delovno knjižico, sta za Vestnik pripravila tudi mag. Borut Brezovar, glavni inšpektor za delo, terjana Uran, direktorica inšpekcije nadzora delovnih razmerij. V skladu s 5. odstavkom 226. člena Zakona o delovnih razmerjih mora delodajalec takoj ob prenehanju veljavne pogodbe o zaposlitvi delavcu ob podpisu potrdila o prejemu vrniti delovno knjižico. Če tega ne stori, je to po 231. členu Zakona za katerega je predpisana globa, in sicer za delodajalca pravno osebo 300 tisoč tolarjev, za delodajalca fizično osebo 200 tisoč tolarjev in za odgovorno osebo pravne osebe v višini 100 tisoč tolarjev. Delavec ali delodajalec lahko izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni z zakonom. O izredni odpovedi delavca in razlogih zanjo govori 112. člen Zakona o delovnih razmerjih. V skladu s tem, če seveda obstaja kateri od navedenih razlogov, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v osmih dneh po tem, ko je predhodno pisno opomnil delodajalca za izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestil inšpektorja za delo. »... obveščamo vas, da je pristojna inšpektorica obravnavala družbo Koncept Optimum, d. o. o., že od oktobra 2004 dalje V ta namen je opravila več inšpekcijskih nadzorov ter na podlagi ugotovljenih nepravilnosti ukrepala v skladu s pooblastili. Inšpektorico so julija 2005 tri zaposlene delavke družbe Koncept Optimum, d. o. o., seznanile tudi s kršitvami delovnopravne zakonodaje, povezanimi z neizročitvijo delovne knjižice po prenehanju delovnega razmerja. Inšpektorico so potem omenjene delavke obvestile, da jim je delodajalec zaključil in izročil delovne knjižice. Sočasno vas obveščamo, da bo v družbi Koncept Optimum, d. o. o., ponovno opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo. V primeru ugotovljenih kršitev delovnopravne zakonodaje, če jim ne bi izročili delovnih knjižic, bo inšpektorica ravnala v skladu s pooblastili,«so še zapisali v sporočilu Inšpektorata RS za delo. Majda Horvat red 43. mednarodnim kmetijsko-živilskim sejmom v Gornji Radgoni Tradicionalno svež .^pu Slovenije v Evropsko unijo postaja prireditev bogatejša in obsežnejša *biUc?lnarodni kme-> »E1?««*. praznuje večjim udeležbo. Dr, nilQth metrih nU’ metrov v 1.490 V 4 Hi «Va7. n,vtrih bodo 10-900 kva-• pa je name- St/’’1 Prečk” K.' r,‘ • Men ' ‘lV'U enemu ‘H ^rL ’ veliko je ic “»di daJevse-% Medf^vUn.iza prede' A Poudarekobe-in '^enj^^.^okovne n)a in sprem JjajoČe prireditve so glavni tematski sklopi letošnje sejemske prireditve. Največji del bo namenjen komercialnim razstavam, saj bodo te letos na 45 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin, razstavljeno pa bo tako rekoč vse, kar potrebuje slovensko kmetijstvo. Na zunanjem razstavišču bo prikazan najširši izbor kmetijskih strojev, priključkov in opreme uveljavljenih svetovnih blagovnih znamk. V sklopu komercialnih razstav se bo predstavila tudi slovenska in evropska agroži-vilska industrija, še posebej dobro pa se bosta predstavili mlinska in pekarska industrija. Da je za uspešen nastop na trgu pomembno povezovanje, dokazuje prav skupen nastop žitarske in mlinskopredelovalne industrije. V komercialnem delu je dobršen del namenjen tudi splošni porabi in avtomobilski ponudbi. Poslovnim partnerjem m obiskovalcem se bodo na skupnih razstavnih prostorih predstavile stare in nove države članice Evropske unije in tiste, ki želijo z njimi tesneje sodelovati. Najzanimivejše nastope napovedujejo Nemčija, Madžarska, Avstrija, Poljska in Gruzija. V strokovnem delu sejma imajo najpomembnejši del živinorejske razstave, ki dobivajo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo tudi vedno večji mednarodni in poslovni pomen. Pri govedu bo poudarek na predstavitvi visoko kakovostnih živali lisaste pasme, namenjenih za do mače potrebe in izvoz, prikazana bo tehnologija reje krav dojilj s teleti, na ogled pa bodo tudi živali mesnega programa. Na sejmu dobiva iz leta v leto večji pomen razstava konj. V osnovnem delu razstave bodo predstavljeni slovenska hladnokrvna pasma, posavska pasma, Ijuto- merski kasač, lipicanec in ha-flinger, v dopolnilnem delu pa se bo predstavilo še okoli sto konj drugih pasem. V okviru prašič e rejske razstave bodo predstavljene visoko kakovostne živali za prirejo mesa, ki so rezultat domačega selekcijskega dela, razstava pa bo tudi mednarodna, saj bo na njej sodelovalo tudi združenje prašičerejcev iz avstrijske Štajerske. Tudi letos bo na ogled razstava drobnice, perutnine, malih živali, rib in plazilcev, sejem pa bo gostil še veliko razstavo čebelarstva. V vzorčnih nasadih rastlinske proizvodnje bo predstavljenih tri deset sort koruze, na ogled pa bodo še kapusnice, korenovke in gomoljnice, vrtnine, okrasne trave, alternativne poljščine, strniščni dosevki, zdravilna zelišča in sekaj. Strokovna ocenjevanja v okviru kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni so mednarodna. Na 19, mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov je s 190 vzorci sodelovalo 22 podjetij iz štirih držav, na 26. mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov pa se je za najvišja sejemska odličja potegovalo 35 podjetij iz treh držav, ki so poslala v ocenitev 348 izdelkov, na 9. mednarodnem ocenjevanju sadnih sokov in brezalkoholnih pijač pa je letos z 49 izdelki sodelovalo 7 proizvajalcev iz treh držav. Najbolj množično je vsako leto ocenjevanje vin, na letošnjem 31 odprtem državnem prvenstvu pa so enologi ocenili 490 vin 211 pridelovalcev iz štirih držav. Med spremljajočimi prireditvami bodo v ospredju strokovni posveti in predavanja, ki se jih bo zvrstilo blizu 70, rdeča nit le-teh so ekologija in ekološka pridelava ter prilagajanje slovenskega kmetijstva zahtevam Evropske unije. Poslovna in strokovna srečanja bodo privabila v Gornjo Radgono poslovneže in stanovske kolege iz Slovenije in tujine, med sejmom pa se bodo zvrstili tudi Številni protokolarni dogodki in srečanja, podelitve nagrad in promocije. Ludvik Kovač 4 LOKALNA SCENA i8, a^st 2005- VESTW Občinsko priznanje je prejel Hokejski klub Lipovci Okrogla miza o eroziji reke Mure Izbira med ljudmi in naravi) Muro ukrotiti s posegi, ki bi ohranjali tako naravne kot turistične danosti Dosežki in potrebe V okviru proslavljanja praznika občine Beltinci je bila v torek, 16. avgusta, slavnostna seja, na kateri je bil osrednji govornik župan Milan Kerman. Zbrane občinske svetnike, predstavnike zavodov in političnih strank pa so pozdravili tudi poslanca v DZ Geza Džuban in Mitja Slavinec, državni svetnik Marjan Maučec, načelnik UE Murska Sobota Geza Farkaš idr. Občinsko priznanje za letošnje leto je prejel Hokejski klub Lipovci. Foto: J, Ž. Občina Beltinci praznuje občinski praznik v spomin na 17. avgust, ko je bilo pred 86 leti v Beltincih pred cerkvijo veliko ljudsko zborovanje v počastitev priključitve Prekmurja Sloveniji, na katerem je govoril med drugim tudi narodni voditelj prekmurskih Slovencev Jožef Klekel starejši. Župan beltinske občine je v svojem govoru nanizal razvojne uspehe in probleme. Veliko so naredili na področju turizma, občina skupaj s stanovanjskim skladom Slovenije gradi nov stanovanjski blok, obnovili so Ravensko cesto in zgradili pločnike, obnavljajo grad in kulturno dvorano v Beltincih, obnovili so zdravstveno postajo v Beltincih idr. Med nadaljnjimi nalogami jih čakajo obnova šole v Beltincih, gradnja dovozne ceste za učence do šole Beltinci, nadaljevanje gradnje kanalizacije, kolesarskih stez idr. Občinsko priznanje je preje! Hokejski klub Lipovci, ki letos praznuje 40-letnico. Vseskozi je krojil vrh hokeja na travi v nekdanji Jugoslaviji in Sloveniji ter dosegal tudi mednarodne uspehe. Osvojil je številne naslove državnih, pokalnih in dvoranskih prvakov. Tako je zasedel tudi prvo mesto na evropskem pokalnem prvenstvu skupine C in se uvrstil v skupino B. To pa je prav gotovo eden največjih uspehov slovenskega hokeja na travi nasploh. Poleg tega so dvakrat zaporedoma osvojili naslov prvaka v mednarodni Interligi. Hokejski klub Lipovci je bil razglašen tudi za najboljši Športni kolektiv Pomurja. Preostalim društvom je lahko vzor po organiziranosti, prostovoljnosti in kolegialnosti. Priznanje je prejel predsednik kluba Stanko Kerman. Po slavnostni seji beltinskega občinskega sveta so si ogledali obnovljene prostore Zavoda za kulturo in turizem Beltinci, in sicer v spodnjih prostorih gradu v Beltincih. Jože Žerdln Vsako leto v okviru Buj raških dnevov organizirajo tudi okroglo mizo, ki je povezana z ekologijo in ohranjanjem naravne in kulturne dediščine pomurske pokrajine ter podobnimi zadevami. Letošnja je imela naslov Naravna In kulturna dediščina v luči človekovih poseganj vanjo. Poleg predstavnikov domačih društev’ in beltinske občine so se je udeležili še ljudje, ki jih problemi pokrajine in reke Mure zanimajo. Kot je uvodoma povedal Tine Mlinarič iz Društva za kulturo in ljudsko izročilo Ižakovci, naj bi bila debata tokrat namenjena predvsem vprašanju ohranitve kulturne krajine. Osnovna dilema, ki je skorajda povsod, kjer se srečujeta človek in narava, je ta, ali naravo prilagoditi človeku ali obratno. V konkretnem primeru je tokrat šlo za reko Muro in erozijo, ki jo ta povzroča. Vprašanje je tako bilo, ali Muro, ki izpodjeda predvsem levi breg in uničuje rodovitno zemljo, sanirati in zajeziti z resnejšimi posegi, ali pa jo pustiti, da naredi svoje, in ne posegati v njen naravni tok. Nekateri strokovnjaki iz gradbene stroke, ki se s problemi erozije Mure že nekaj let ukvarjajo, so našteli kar nekaj podatkov in predlogov rešitev. Kot je povedal Jože Novak, lahko s sredstvi, ki jih dobijo od države, storijo bore malo. Mura, ki je dokaj hitra reka, bi morala meriti v širino vsaj 150 metrov, da bi bila njena moč manjša. Pri tem pa bi moralo 40 odstotkov vode teči po glavni strugi, 40 po stranski ter 20 odstotkov po tol- munih. To pa bi bili dragi in resni posegi vanjo. Govoril je tudi o nekaterih manjših posegih, ki naj bi jih že začeli izvajati, ko bo višina vode nekoliko upadla. Eno od rešitev je podal tudi Simon Balažič, prav tako iz gradbene stroke. Kot pravi, bi se lahko moč Mure zmanjšala tudi s tem, da bi vodo spustili v »mrtve« rokave. S tem bi tudi oživili te rokave, kar bi bilo zanimivo za turiste, ter zvišali podtalnico, kar bi prispevalo k večji količini Čiste pitne vodo. Stojan Habjanič, tudi on je iz gradbene stroke, pa je opozoril, da bi bilo tre- Kakšnih dvesto metrov od prizorišča, kjer potekajo vsako leto Biijraški dnevi, je dobro vidna pred omenjeni okrogli mizi najbolj nagibali k rešitvi delne sanacije ba pri kakršnih koli posegih izvesti najprej raziskave vpliva le- rist. Besedilo in »zajeda« v breg reke Mure. teh na naravo in človeka. Pri tem je še dodal, da je intenzivnost posegov odvisna tudi od tega, kaj prebivalci hočejo, in pri tem apeliral na občino in župana, da naredijo študijo o tem, kakšne so želje in ali so lete v skladu z naravovarstvenimi standardi. V razpravo se je vključila tudi ena od domačink in povedala, da jim ta zemlja mnogo pomeni, zato predlaga, da se naredijo sanacije, ki bi ohranile rodovitno zemljo, hkrati pa tudi ne bi posegle bistveno v naravo. Tako so se sogovorniki na Mure, ki bi bila v sožitju-’* vekom in naravo. Najbolj n •' nalno bi bilo, da bi pM™ kjer je rodovitna zemlja®'1 so turistične znamenitost, * katerimi je tudi Otoklpi^, brežine zavarovali, drugo -se stvari prepustile narr- 1 določeno kontrolo. Takšno delno ureditev r zagovarja tudi župan Obči11 Beltinci Milan Kerman, k vi, bodo s sosednjimi r" pristopili k rešitvi na uk ’ da bodo ob reki še vei1'11'* nili njene naravne danm1' nje pa imeli tudi ekonom^" ‘ Mednarodni pohod po Dolnjih Slavečih Letos je Športno Društvo Dolnji Slaveči že pripravilo en pohod, in sicer prvi Binkoštni pohod po krajinskem parku, Goričko, ki je takrat potekal v ■ organizaciji treh sosednjih dežel. Pred dnevi pa so pripravili še mednarodni pohod po Dolnjih Slavečih in okolici, ki ga pripravljajo že enajsto leto. Gre za pohod, ki je registriran pri IVV (Internationa-ler Volkssportverband), svetovno znani mednarodni pohodniški zvezi. Številni pohodniki in različnih držav si gredo radi nabirat prestižne žige te zveze. Tako se ga je v prejšnji letih vedno udeležilo več kot 300 ljudi iz vse Evrope in tudi drugih celin. Letošnje nekoliko nepredvidljivo vreme pa je privabilo predvsem pohodnike iz Nemčije, Avstrije in različnih krajev Slovenije. Skupaj jih je bilo 220. Trasa pohoda je bila večinoma speljana podobno kot lansko leto. Krajša, 9,5-ki-lometrska, je vodila predvsem po domači vasi, daljša, 20-kilo-metrska, pa tudi po sosednjih vaseh. Največja skupina, okrog 30 pohodnikov, je prišla iz Avstrije, s 25 udeleženci pa so se pohoda udeležili tudi člani društva »Peški« iz sosednjih Motovilec. C. K. Občina Ljutomer praznovala 49. občinski praznik Plaketa z listino Dragici Marovič V znamenju dr. Karola Grossmana in razvojnih dosežkov Na slavnostni seji ljutomerskega občinskega sveta v počastitev 49. občinskega praznika je župan Jožef Špindler podelil občinska priznanja in nagrade. Plaketo z listino in denarno nagrado je prejela Dragica Marovič iz Noršinec pri Ljutomeru, in sicer za dosežke na področju vzgoje, izobraževanja in kulture ter za uspešno vodenje Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer. Za občinsko priznanje jo je predlagal kolektiv glasbene šole, predlog občinske komisije za priznanja pa je soglasno potrdil občinski svet. Za uspehe in dosežke v gospodarstva in družbenih dejavnostih je prejel pisno priznanje Štefan Baler iz Ljutomera, arhitekt in urbanist. S svojimi stvaritvami je prispeval k ohranjanju obrobja panonske krajine v sporočilu kulturne krajine tudi v moderni arhitekturi. Predlagal ga je Desus Območni odbor Ljutomer. Pisno priznanje je prejela tudi Zavarovalnica Maribor, PE Predstavništvo Ljutomer, in Prejemniki priznanj In nagrad ljutomerske občine so Štefan Baler, Dragica Marovič, Ditva Štrakl (ZVMB) In Stanislav Klemen. sicer za dosežke v gospodarstvu. Zavarovalnica Maribor se kot edina zavarovalna hiša v Ljutomeru aktivno vključuje na številna področja gospodarskega, športnega in kulturnega življenja v občini. Predlagatelji so bili PGD Stročja vas, Ženski odbojkarski kljub, Socialni demokrati - Občinska organizacija Ljutomer, Območno združenje borcev in udeležencev NOB Ljutomer, TD Putar in Zdravstveni dom Ljutomer. Pisno priznanje občinskega sveta za leto 2005 je prejel tudi Stanislav Klemen iz Ljutomera za dosežke v gospodarstvu in petnajstletno uspe- šno vodenje Komunalno-stano-vanjskega podjetja Ljutomer. Podjetje se je pod njegovim vodenjem razvilo v uspešno gospodarsko družbo, ki opravlja pomembne naloge na področju komunalne infrastrukture v občini. Za priznanja so ga predlagali Prlekija 2000 Lista neodvi- Komunalno^'0 podjetje Ljutomer nedžerjev Prlek)-1 , . , e mer Zupan pa it prirej' delil še Francu slavec za delo pri p? sD’u in Stanislavu Precetinec za ohranp“ ^.i siva, ki pa se podel'* udeležila. V slavnostnem c'1 iupan Jožef Minm pomembnega dogodka, prvega tabora v Ljutomeru ‘F katerega tudi vsako i^jo občinski Pomembnih irvž, ro ju pomen in velijo ., , ■ je tudi dr. Karol Gro&^ltr je pred sto leti o1' venski film in v tega je peskalo le^^ sko praznovanji investicijskimi d čistilno napravo ■ projekt lokalo- skuP11 ‘■podanna slavit^ ri’1 se udeležili md1 pobratenih mes' Češke ter Užitih 80re' vestnik 7 18. avgust 2005 LOKALNA SCENA 5 ljutomerska čistilna naprava obratuje Skupni projekt gospodarstva ter občin Ljutomer in Križevci bednost investicije dobra ^jarda tolarjev so ol> *9- občinskem prazniku prav Predali namenu skupno čistilno na-j,te ' ^Padajočo komunalno ureditvijo. Usti ■ UPno '’laganje dveh lokalnih skupna m Več gospodarskih družb, ki je prvi hiZZ1*v Sl°veniji. Predvidena vrednost Mtv ' milijarda in 23 milijonov to-SČN Ljutomer, ki bo eno poskusno, pa znaša 23 tisoč '.'Ovanjem čistilne naprave in ob dost^ kanalizacijskega omrežja ttlj/^'^ala kakovost vode v reki Ščavni-<1/1° 54 iztekale industrijske in komu-, in ki je zato med najbolj ones-„ ', 1 lekarni pri nas. ^so'"1 Ljutomer je bila Občina Ljuto-Rot Občina Križevci, kot sovlagatelji gospodarske družbe Krka, d. d., ■?/// , Mlekopromet, d. d., Ljutomer in Lju-9 a. ‘L *1 Ljutomer. Prispevek občin je zna-J, n”bpnov tolarjev, kar predstavlja 47,2 . Vrednosti investicije - od tega je bilo tolarjev sredstev Ministrstva za ! ""Ster -, gospodarske družbe pa so pri-S^a 298 milijonov, Mlekopromet 184,3 tettan S-,6 milijona tolarjev, skupaj 52,7 P^dvidtn vrednosti investicije. Izvaja-infrastrukture je bilo podjetje Se-Nk R > Ljutomer, pogodbena vrednost del 195 milijonov tolarjev. Izvajalec gra-i u $ instahr-UcviK a=iuii cr.n d MH aj.1 r, ■ I,i ia^ • | » • ' >> .■*.■ •- - ‘ • ■ f*.* - •-1 -■ v vre(lnosti 267 milijonov to-"k' Podjetje pa je nastopilo tudi v vlogi ■J^la tehnolog opreme in izvajalca elek-tlJ' jc zneslo 405 milijona tolarjev ' 'tij investicijskih poslov je bilo ^>11 jen° stanovanjsko podjetje, d. o. o., Ljuto-? ?«si tudi strokovni nadzor projek- '%i» Jega dela so znašali 4,2 odstotka investi-godbenih, strojnih in elektroin-brez davka J ^ečko-vaški dnevi na Gornjih Slavečih I fch । vtisni uiiuvi iiu mviiijbbb vb«*vwii> pristno srečanje J Prijetno druženje ^’ošnje prireditve je bilo tradicionalno oranje, >vrsti, za pokal zadrege in občine Kuzma •S™ --------------------------------------------------- ‘ a-? °račevz vsega Pomurja, 'litij 1 tekmovalka,SabinaMenci- so popestrili vaščani iij?; »vjja c s Prikazom žetve na stari način SnoPov z njive z vozom in Mlačevso opravili z 1,3[4,-11 ’ ‘Peškim mašinora«, ločitev zr-so opravili z »rešetom bi; ” ^lU s ’bintlom«. Med obisko- h, 300 takih, ki so vklju- r **1^ kmetijsko okoljski program ' > izobraževanje. X11 n na '■ namenjen druženju, izobra-'*1 vri^^1 tUdl tekmovanju V oranju in • 28 k *Skozi ovire v maketo garaže je 1' in tekmovalk. je h-, ^^renct obračalnih tekmoval-"'‘'l Iti'' Bakan pred Jožetom No-' "^'vi n ""val,Uini krajniki je slavil zmago ctll,rn,rKn prvenstva Štefan Ci- -^,1. "J^kaniim in Denisom Fujsom, ' Mir y ?' " ° Pa it bila edina ženska Sabi- navadnih krajnikov je ' ■i.-, r" an) Pred sinom Benjaminom in k ^^^pr' občine Kuzma je osvojil etnostni vožnji se je najbolj znašel Ljutomerski skupni Čistilni napravi bo dalo piko na i šele dograjeno kanalizacijsko omrežje in po besedah projektanta Radoslava Vodopivca, kije tudi ob otvoritvi s pregledom merilnih naprav preveril delovanje čistilne naprave, bosta za to, da bo vse delovalo usklajeno, potrebna čas in potrpljenje. Pogodba,o sofinanciranju gradnje skupne čistilne naprave s pripadajočo komunalno infrastrukturo je bila podpisana konec decembra 2003, z deli pa so začeli junija lani. Tehnični pregled SČN Ljutomer je bil opravljen prve dni junija, 28. junija pa je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor uporabno dovoljenje in s tem dnem je začelo teči tudi poskusno obratovanje čistilne naprave. Župan občine Ljutomer Jožef Špindler je ob tej priložnosti v mestni hiši pripravil sprejem za vse vlagatelje, izvajalce in nadzornike objekta ter v zahvalnem nagovoru poudaril, da je bila investicija izpeljana v enem letu, v pogodbenem roku in v okviru dogovorjenih sredstev, kar gre po njegovem pripisati dobremu sodelovanju vseh. Feliks Mavrič, župan občine Križevci, je v svojem nastopu izrazil upanje, da bo vzdrževanje in upravljanje »tega giganta« cenejše za dve občini in podjetja, kot če bi imeli vsak svojo Čistilno napravo. Obe občini pa morata letos in prihodnje leto opraviti Slavko Krpic še določene naloge, da se bo občina Križevci lahko priključila na čistilno napravo. Predsednik uprave Krke Jože Colarič je zbranemu omizju povedal, da so dali pri gradnji čistilne naprave pomemben finančni vložek, ki pa ni najpomembnejša stvar, ampak kooperativno sodelovanje obeh občin z gospodarstvom. V drugih okoljih namreč nimajo tako dobrih izkušenj. Mlekopromet oziroma Pomurske mlekarne h gradnji skupne čistilne naprave niso pristopili ne zaradi, tako direktor Ernest Škraban, Samarijanske duše, ampak ker ne marajo, da bi bilo okolje sovražno do njih Poslovni svet se namreč vse bolj zaveda, da ekonomija in ekologija nista mimobežni. V imenu družbe Ljutomerčan je spregovoril direktor Marko Slavič, ki je dejal,-da je pri gradnji prihajalo do različnih mnenj, ki pa so jih znali usklajevati. Naloga je bila torej zaupana ljudem, ki so s svojo modrostjo zadeve znali držati skupaj Majda Horvat Tomaž Recek. Vikend na Gornjih Slavečih so končali v nedeljo z občinskimi kmečko-vaškimi igrami. Najboljša je bila ekipa Matjaševec pred Gornjimi Slaveči in Trdkovo. Občina Kuzma in odbor za kmetijstvo sta podelila tudi priznanja za najboljše kmetije. Priznanje za najbolj perspektivno mlado kmetijo je prejel Franc Zavec iz Gornjih Slaveč, za dopolnilno dejavnost -izletniško kmetijo kmetija Pelear iz Doliča, za okolje, prijetno kmetovanje in ohranjanje domače obrti družina Roganovih izTrdkove in za celovitost kmetijstva družina Roganovih iz Gornjih Slaveč. Za sklepno prireditev so poskrbeli tudi domači umetniki, ki so izoblikovali skulpture iz kmečkega okolja, ki bodo prijeten spominek na kmečke dneve na Gornjih Slavečih. * TEMPIRANO Ernest Škraban, direktor ljutomerskega Mlekopro-meta, je glede zaslug pri gradnji skupne čistilne naprave v Ljutomeru o direktorju Sta-novanjsko-ko-munalnega podjetja Stanku Klemnu dejal: »Vsak njegov veliki rezultat - in to je eden velikih - dobi v tem okolju negativne konotacije. Bolj uspeva, bolj ljudje včasih kaj napletajo. In spet bodo. Ampak rezultat ga potrjuje. Jaz upam, da bo v njegovem varstvu in upravljanju, tako smo se tudi odločili, ta čistilna naprava dobro delala.« Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma: »Po krizi, ki je bila v zadnjih letih v sejemski dejavnosti, prihaja na tem področju spet do oživljanja. Da je na tem področju konjkunktura, potrjuje tudi zanimanje za 43- mednarodni kmetijsko-živil-ski sejem, saj je zanj prijavljenih več razsta-vljalcev kot lani To je gotovo tudi posledica vključitve Slovenije v Evropsko unijo « Branka Kuzma Smolič, namestnica direktorice Zavoda za za-p.oslovanje Murska Sobota: »Potrudili se bomo, da bomo s postopki začeli takoj, ko bo dokumentacija popolna, tako da bodo delavke Koncept Optimuma, ki so upravičene do denarnega nadomestila, le-tega prejele ob naslednjem nakazilu, torej sredi septembra.« Anton Bala-žek, župan občine Lendava: »V naši občini smo postali optimistični, saj statistični podatki kažejo, da se število brezposelnih na našem območju zmanjšuje. Po zadnjih podatkih ima mo prvič po mnogih letih manj kot tisoč brezposelnih, čeprav je bila ta številka v preteklih letih krepko višja. To kaže, da gredo stvari vseeno na bolje in da je treba staviti na storitvene dejavnosti in malo gospodarstvo. Zasluge pa so tudi pri večjih podjetjih, kjer so uspeli ustaviti trend odpuščanja.« Martin Dolamič • Konrad, novomašnik: »Iz srečevanja z ljudmi, predvsem mladimi, ugotavljam, da človek danes potrebuje prijatelja, s katerim deli lepe in manj lepe dogodke svojega življenja. Danes človek potrebuje pogovor, danes človek potrebuje človeka. In takšen je bil Jezus Zato sem se mu z veseljem predal, da deluje po meni Da znam poslušati človeka, da ga imam rad, da ga sprejemam, da mu dam največ, to je vero!« GOSPODARSTVO 18.avgust 2005 - VESTNI! 1 Blagovne znamke . v Termah Banovci prvi hotelski gostje I sMr2in bogati! Hotel Zeleni gaj je lep Vrednost investicije petsto milijonov sit Kaj mu je pa bilo treba riniti tja gor, porečejo ciniki, ki imajo dolgoročno vedno prav. Vsa Slovenija seje ob pomoči monitorjev ali tv-ekranov zazirala tja gor in stvar je postajala pomembna v vsakdanjih debatah tako navadnih smrtnikov kot strokovne Javnosti. Obstajajo različni načini življenja in prostega časa, ki so bolj ali manj odvisni od kulturnih vzorcev, ki ji dobimo v procesu socializacije. Ko nekdo izskoči iz okvirja, se do njega vzpostavi distanca, bodisi pozitivna ali negativna. Nekateri ljudje se pač odločijo za drugačno pot od tiste, kije vsakdanje sprejeta. Da si ne predstavljamo, koliko težja je lahko takšna pot, je normalno. Ne glede na pomilovanje in »umetno producirano navdušenje«, ki ga množica izkazuje ob takšnih in drugačnih dosežkih posameznikov, si vsakdanji smrtnik le težko resnično predstavlja, kaj je treba preživeti in kako živeti, da te lahko označijo za drugačnega. Predstavljajo si, da osem dni skupaj stojimo za točilno mizo v gostilni, ne da bi karkoli naročili, ali, še huje, da osem dni doma na fotelju gledamo španske nadaljevanke - nepretrgoma. Porečete, napor, ki siga ne moremo predstavljati. Blagoime znamke so v večini primerov odsev družbe in kulturnih vzorcev, v kateri eksistirajo. Vedno se osredotočijo ne neke vrste pojmovni okvir mase, na nekaj, kar masa pozna oziroma razume, da jim lahko v tem okvirju razlagajo, kako.je biti najboljši. Temu v večini primerov sledijo množična komunikacija in vsa sporočila, ki podpirajo znamko. Da Jo množica bolje razume. To je pretežno mnenje vseh, ki v marketingu ne tvegajo preveč. Formula je dokaj enostavna. Naredimo nekaj, kar ljudje poznajo, malo olepšamo in z velikimi sredstvi ob pomoči medijev to množici vtremo v glavo, pa je. To je podobno kot spremljati alpinista s kavča. Vendar je le malo takšnih, ki odidejo v goro in tvegajo. V vsakdanjem življenju pa vidimo, da je v bistvu edina pot na trgu ta, da odideš v goro. Za blagovne znamke, ki so globalno uveljavljene, ki imajo svojo pozicijo in prepoznavnost na globalnem trguje to pravilo. Coca-Cola, Red Buli, Ford, Mercedes, Lindt, Microsoft, MTV, CNN, McDonalds in kar Jih je še, so nesporni vodje v svojih segmentih. Pri njih je zanimivo, da niso sledili pretežnim ustaljenim vzorcem porabe in vsakdanjega življenja, ampak so šli svojo, tvegano pot in s svojimi zamislimi ustvarili segmen t. Ustvarili so trg za porabo svojih izdelkov in v marsičem tudi orali ledino pri potrošnikih. Niso premišljevali o tem, da ljudje tega ne potrebujejo, ampak sojih naučili uporabljati izdelke oziroma ustvarili so potrebo in željo po produktih, ki so jih producirali. Po domače povedano, šli so v goro, čeprav je verjetno obstajala tudi udobnejša pot. Kar je pri vseh zgodbah zanimivo, niso se bali neuspeha, ampak so bili pripravljeni sprejeti tveganje, da Jim ne uspe. Inovatorji so segment ljudi, ki ženejo ta svet naprej in odstopajo od vsakdanjih'sprejetih vzorcev v družbi. Resje, da so iz dnevne pozicije lahko videti čudni, neumni, neprilagodljivi in predvsem nerazumljeni, vendar se Zgodovina spominja le njih. Oglasi za množico blagovnih znamk, ki jih sprejemamo, nam nenehno dopovedujejo, da bomo ostali vsi ob porabi posamezne znamke večno mladi, lepi, srečni in bogati, a le redki so tisti, ki sprejemajo tveganje, kije potrebno pri osvajanju vrha posamezne gore. Mladi, lepi, srečni in bogati, vsi čakajo, da se jim bo ponudila priložnost, ki j o bodo izkoristili in odtlej naprej lagodno živeli, le redki pa se zavedajo, da si je treba priložnost najprej ustvariti. Tako kot Humar, ki sije sam ustvaril priložnost, dajo je izkoristil in preživel, čeprav se zdi nekaterim ta način precej čuden Matej Fišer, matej.fiser@anlaser.com V Termah Banovci so sprejeli konec prejšnjega tedna v nov hotel Zeleni gaj prve goste. Vodja Term Lea Hofman je ob tem dejala; »Prvič v zgodovini imamo v Termah Banovci 175 gostov in želimo si, da bi bilo vsak dan tako kot danes. No, to je sicer celo optimistično, zagotovo pa se bomo trudili, da bomo dosegli vsaj petdeset- do šestdesetodstotno zasedenost.« Sprejem prvih hotelskih gostov je bil za Terme Banovci in Zdravilišče Radenci, v sklopu katerega Terme tudi poslujejo, pomemben dogodek, novi hotel pa pomembna pridobitev za turizem v Prlekiji. Obnova prostorov in ureditev hotela je potekala v dveh delih, najprej so razširili restavracijo, uredili samopostrežno restavracijo in povezave ter vhod v zunanji delu kopališča, nato pa opremili še 24 dvoposteljnih hotelskih sob z možnostjo namestitve dodatnega ležišča. Vrednost investicije je bila od 450 do 500 milijonov tolarjev, sredstva pa so zbrali nekaj iz naslova amortizacije, večino z najemom dolgoročnega posojila, 160 milijonov pa je zagotovil ribniški razvojni sklad. »Za vlaganje smo se odločili zaradi zagotavljanja Čim boljšega finančnega rezultata v tej enoti in posredno Zdravilišču Radenci,* je o poslovnih pričakovanjih, povezanih z razširitvijo ponudbe, povedal direktor Zdravilišča Radenci Mi- lan Hojnik. V apartmajskem1^ selju Term Banovci Zelen E ki ima 85 ležišč, so dosegali' zadnjih letih zelo dobro nost, v sezoni celo vec J" * odstotno, zato je bilo, tal"! ’ nik, povečanje postelji^1 M"7 gljivosti nujno ' pa so tudi izboljšali n ;}|W5 ponudbo. Hotelske sFc,"'' kitijo z dobrimi tremi "f'1" mi, so prijetno in so.toh'" mljene, njihova prednostmi še v tem, da so pod istostft^1 zdravstveno dejavnost)"' tim bazenom in hotelska * ’ vracijo. »Tako bomo Idil" '" gh boljše piislovanje mskih mesecih,« je Hofman. Letošnja zasedeno# W novci je bila nekoliko '■ J ‘ prejšnja leta zaradi saj so dela potekalo od predvsem pa je na to fP3" tudi slabo vreme, ki b oklestilo turistično želimo si malo več sonci, ■ , ob koncu pogovori še Milan Hojnik in Lea Lendava v Phare CBC Staremu mestnemu jedru oživljajočo podobo Z dvokolesom po EvroP' r, i. j.t_ j . .. . __® - .UP Vse se Je zgodilo v nekaj sekundah: vrata tram- POMURKO prostovoljno prlepR*11*"’ 02496-0092» VESTNIK lahko kupite tudi na večin! pošt vPomuiju. Podjetja ra in!onniranjer d. J Uh a. 13, Murska Sobota Mestno jedro Lendave postaja osamljeno in vse bolj prazno. Naseljenost se zmanjšuje, saj živijo v tem delu predvsem starejši ljudje, ker se mladi selijo na obrobje mesta, v bloke ali stanovanjske hiše. Na obrobje se selijo tudi trgovski centri in zasebne trgovine, tako da je gibanje ljudi v mestu vse manjše. Urejenost mestnega jedra in s tem podoba sta v vse slabšem stanju. Nekateri objekti so bili sicer obnovljeni, vendar jih je večina potrebna temeljite obnove. Ti so tudi pod spomeniškim varstvom, kar zaradi podražitve del še dodatno otežuje njihovo obnovo. Zaradi tega se je Razvojni javni sklad Lendava s projektom Oživ- Ijanje starega mestnega jedra prijavil na razpis Phare CBC sklad za male projekte Slovenija - Madžarska. V mesto tako želijo pripeljati podjetništvo, predvsem oživitev stare obrti, rokodelstvo in butično prodajo, kar je po mnenju predlagatelja lahko dobro izhodišče za oživitev starega mestnega jedra. Ob tem bi se lotili tudi načrta obnove objektov in ureditve voznega režima, povezave mestnega jedra s preostalimi deli mesta in odpiranja mesta navzven, tudi preko meja. Vrednost projekta je nekaj manj kot 50 tisoč evrov, s tem da bodo prejeli iz evropskega sklada 90 odstotkov njegove vrednosti, preostalo pa bodo prispevali sami. Trajal bo predvidoma deset mesecev, ta Čas pa bodo popisali stanje in izdelali idejne zasnove za ureditev. Predlagali bodo tudi ureditev prometnega režima ter rešitev obnove objektov, pripravili program za oživljanje mestnega jesta v smislu trajnostnega prostorskega razvoja ter vključitev v kulturno in turistično ponudbo Lendave. Po vsem tem bodo izdelali tudi strategijo oživljanja starega mestnega jedra, kar bo iztočnica za tesnejše povezovanje z mestom Lenti na Madžarskem. V sklopu projekta bodo pripravili Še projektno dokumentacijo za potrebe muzeja de-žnikarstva in tiskarne ter izdelali katalog kulturnih znamenitosti mest Lendava in Lenti. M. H. vaja so se odprla, Edouard se je z močjo lastnih rok dvignil iz invalidskega vozička in se vrgel na stopnice, hitro se je pripognil k vozičku ter snel eno kolo, ga položil v notranjost vagona ter potegnil v vagon tudi preostanek vozička. Zopet je nadel kolo in se z rokami potegnil v sedež. Presenečen, nem kot riba (torej z odprtimi usti) sem stal ob vratih tramvaja, neveden, kako pomagati, sem opazoval celotno akcijo. Ko sem se usedel ob Edouardu, je le-ta z nekoliko opravičujočim in hkrati očitajočim se nasmeškom na ustih zgolj zmignil z rameni in se poglobil v karto Dunaja. Edouard, 40 letnik iz Lyona, je že od svojega tretjega leta v invalidskem vozičku. V tem času je doštudiral arhitekturo in se specializiral za načrtovanje objektov in urbanih okolij, ki omogočajo lažjo dostopnost telesno tako ali drugače omejenim osebam; torej predvsem tistim, ki so na vozičku, ter slepim in slabovidnim. Hkrati mu je uspelo ustvariti družino - obe hčerki študirata: ena v Londonu, druga v Parizu - terse po skoraj 20 letih zakona, bolj ali manj srečnega, raziti in se ponovno zaljubiti. V današnjih »modemih Časih« Edouard v ničemer kaj preveč ne odstopa od tistega, kar danes pojmujemo pod »družbeno normalnim«: Tako seje tudi on že podal na štiritedensko romanje, »peš«, do španskega Santiaga de Co mpostelle. da zopet najde svojo dušo. In pra vi, da je našel: dušo in duha. Na Dunaju je s čisto določenim namenom: raziskati prijaznost mesta, mestnega prevoza, nakupovalnih centrov in lokalov s stališča njihove dostopnosti ljudem, kot Je on. To počne po naročilu francoskega časopisa, za katerega pripravlja daljšo reportažo. Kot Je lansko leto že naredil v Amsterdamu in letos vMuenchnu, Berlinu in Pragi. Kakorkoli že: Edouard je vsekakor vreden občudovanja in vsekakor se bova Še srečala. Naj se miselno preselim v , ,p1 tim našim razvojnim izzivom problemom, marveč izzivom) pojem, ki ga »veliki fantje« razumy kot gradnjo avtoceste do in preko1' * bi ljudem in kapitalu olajšala p''" .A regije, nam pa odprla pot v beli F ’' Vendar je vreden tudi pogl^! ‘ "d ; p kot ga razumejo tisti, ki se vsak-m ■ a neprijaznostjo vstopa v avtobus, . povalni center ali pa, ko zgolj Jfli aA sto, a je pločnik tako visok, prevozno sredstvo pokvari, njih"4 . bra »razgiba«. Kajti, vsem državljanom in državlp'^"^.^''-.-tem za tiste, ki jim vsakdanje ■' žični problem, predstavlja strošek. Namreč, izbira je ja$na‘ prositi za pomoč, ga za to tudi P #. - -1 . Vsekakor je vloga države,>J,;' 1 zagotovi čim večjo dostopnost P* vi obljubljeno čim večjo p, slovenski načrtovalci razvoja, m... tudi s sredstvi Evropske u nijts i ‘ ’’ rV’1 tike prepričati, da mora ime*1 (turistično) infrastrukturo, hotela ali »wellness centra«, P" i'-'..,;-za zagotovitev čim večje dod'd nekoč tudi bazeni naših kopali' Ude, poti brez nepotrebnih stop3^ IfirpF, z dovolj prostora za prehod Da ne gre zgolj za emocije, za posel, govori dejstvo, da a'1 izzivi ukvarja posebna smeh '1,1 na ekonomija«. , m' Ne, brez skrbi, Edouard 1^,J' nobenega od slovenskih krap' ni 1 ,;l^ VESTNIK 718. a,gust 2005 __________INTERVJU Zupan občine Lendava Anton Balažek Avtocesta bo spodbudila gospodarske naložbe ^nja slovesnost finskem prazniku ^.avgusta at občini v zadnjih letih aktivnosti gotovo vzbu-pH ljudeh, ki v tej ^Jio. |n optimizma je po ste-^tii osamosvojitvi Siove-p"1 obinoeiu gotovo primanj-devetim občinskim pra-51 'o nipan n Antona Balažka o naložbah. l-l ,7 mo s projektom gradnje kana-®**tnuga jeta 2002, in us-■ , "tojento prvo fazo, ki vključuje ’PTendavo, Čentibo in Pet iš ovce, felt, smo odprli še gradbišče dru-'V relaciji Gornji in Dolnji Lakoš, ^0rPe* in Kot, obenem pa v teh J ©no vodovodno omrežje, saj je »^"dovodne sisteme obnoviti, ta * pa H*5*! ni bil priključen na Os'{rb,i z vodo. Nekaj več kot 1,11,1 ta to fazo prispevali '^'ka un,ia’ polovico pa ob-। " p”čakujeino, da bo do sre- * ,/ "itM ,eta končana tudi druga < r^p'ta°" ie že kanalizacijsko Pin«-Marof in Benico, leta 2006. Pripravlja-Hart ''kl /i "“*el Mostje, Gen--"’/V111 1 in tako bi bilo kanali-/’* v °bčini zgrajeno pred ' '' J tropska unija. J)roj«>±lč)Wj;u sre-‘■^em P^' centra se končujejo. Mi‘okolico. V*1)® Prazn'ku smo polo-i , tnter v-'"ia Dvojezični srednje-C' Wa£ t3 bomo Preclali namenu v * nittb 1 ve,’ko športno dvo-kit‘aili mra tem območju smo obe-Strukturo in tako dobili ta/č't>N Mir«u nuMnCga Vatast kadili nov most čez ln Po' kilometra nove ce-■tie’J"lci k* dal« nove možnosti tio^^0 Parce' v okolici. To dimenzijo in tudi pro-možnosti. e T;|iab.11nancirala država, mi pa ; „ " ni^, 'v”'parcelo in jo odkupi- '»So?11 n, ^r^le smo infrastrukturo, ;Mc kolesarske steze 'l ■ i Vemo, da de za mnogo stv sto, kar vas v prostem ča-^ Kljub vsej ob^^J- ' ne ostane veliko 5 p' ko pa je, ga dom v planine, ■' ati obiščem pnia u > • zelo odda rodnega j čate bralci” V minulem diakon v župn’ ram priznati, vzljubil. Z gosp* -jllČ5 in ljudmi meli, zato sem f Sedajpan®! mašnika, nijovVidem* vicp* v druge kom * X takodasinaW^i # Šenj. či h> župnikom na novo. »J®*;%J semenišča- • pit r četku naji"^ m, 1. spozm1 po prvih om- dr Vestc’ mole src« v (IZ)BRANO 9 Dežela vprašanja in maščevanja Barometer stran Časopisnih novic v Izraelu je seveda izselitev Izraelcev z Zahodnega bre-^Otem pišejo časopisi, poroča televizija in ljudje imajo o tem različna mnenja. ha so nekateri državljani Izraela ^^doiTl tiski dogodek in drugi bi]o nil vsakem kotičku 'Robljene« dežele vidno že mesec kajti privržence, ki sle-in so za izselitev iz Gaze, modra barva. 'Itžavljane, tiste, ki želijo ob-rjJt'21 najrlbin na ozemlju katerega simbolizira oranžna ’’a Modre in oranžne trakove je zasle-misli budi, na kolesih, avtomobil-1 ’’enah, velikokrat visijo skupaj z formiranje ^svetovanje $ izobraževa odraslih ^'’'»Itio središče Murska So-. in formacijsko in svetoval-v katerem odraslim 11"o ponujajo informacije »l!f javni razpis za vpis odraslih lr1u 2005/06 v izobraže-iavnu veljavnih izobraže-^"’Rrannh za odrasle, in sicer: v za odrasle, v programe Vln srednjega poklicnega izo-• * programe tehniškega oz. Ra izobraževanja (PTI), v POklicnotehniškega izobra-lj *' gimnaziji) zu odrasle, poklic-tečaje, v programe m usposabljanja, v ■’ 11 in potrjevanje nacionalnih ^Jhkva]ifikacij in v druge izo-" programe za odrasle (PUM QCCn|r za mlajše odrasle, %? In programi Za življenjsko uspešnost * skupa)in Most do ^rdcu še kaj več, jedo-?',ib središču Mur- ini ’lomškova 33, in to vsak N14^“8 00 do ob sre' D eitk 18 00’telefon 02 536 detail' r°nska pošta svetovalno. "■hiurskasobotasi. _________________________________ 5^%^® Gradu na Goričkem %? nd pomurskih romarskih središč, ki oživijo predvsem ob velikem i^Meri^JUdj Gth ' osrednjih cestnih povezav, ga ob tem krščanskem prazniku vsa-o ero lij ■ k® za bogato zgodovinske središče s pomembnimi spomeniki preteklosti, j- "" ................Vnebovzete. Taje bila tudi letos, kljub slabemu vremenu, premajhna najuvoclu osrednje maše domači župnik Štefan Kuhar, gre za Staroda a o ž: p-a.....................so dali svoj pridih tudi znani arhitekti: Plečnik, Bitenc, Kregar ipd. • ? . ■ jn naddekana Martina Voroša vodil pomožni mariborski škof dr. : »8 ^.'r h=te n1 '9" prenosu prenašala tudi televizija Slovenija. Stres je ob tem dejal, da gre " ■ %t.Je aotakn, :l nild' pomeni veselje In radostzaradi krščanskega verovanja v vstajenje. Vt predvsem nedolžnih, šibkih in ponižnih ljudi, ki so žrtve različnih izkoriščanj m •m ’ ’’ ne7...'.'nimogel mimo vojn, terorističnih napadov in vsakdanjih zadev, koi so %ta'"v ude|pl’ ."Jcr|wi. kratenje osnovnih človekovih pravic ipd. Verniki m vsi drugi obist.o-' ha n|p.ltudi Jamarskega sejma, kije že tradicionalen. Letos je bilo mogoče poleg '■ opaziti povečano prodajo izdelkov domače obrti. - C. K. Turnišče je dokazalo, da je pravo romarsko središče Pomurja Velika maša prav gotovo sodi med največje cerkvene praznike. Osrednje pomursko romarsko središče je romarska cerkev Marije Vnebovzete v Turnišču. Pester program praznovanja je pote a ar nekaj dni. Pred uradno slovesnostjo, na kateri se je zbralo okoli osem tisoč romarjev, so o mačinkevvaseh Turnišče, Renkovci, Nedelica, Gomilica, Brezovica in Lipa za okrasitev cer ve m njene okolice napletle 30 vencev, dolgih 14 metrov. VTurnišču je bilo organizirano srečanje za ministrante lendavske dekanije ter mladino in zakonce iz Pomurja. V nedeljo, 14 avgusta, je vo । polnočno mašo novi turniški kaplan Goran Kuhar. Kljub slabemu vremenu je bila cerkev nabito polna romarjev, ki so z nočnimi procesijami prišli iz okojiških vasi. Na veliko maso je imel ju ra njo mašo v madžarskem jeziku lendavski župnikTomislav Santa k. Glavno romarsko slovesnost pa je ob pomoči številnih patrov vodil mariborski škof in prekmurski rojak dr. Jožef Smej (na posnetku). V svojem govoru se je dotaknil pomena Velike maše za cerkveno občestvo, predvsem pa pomena Marije kot cerkvene »zavetnice«. - J. Ž. izraelsko zastavo in tako državo spet politično kosajo na dva dela. In kje je mit o zidovski enotnosti? Je sploh kdaj obstajal? Bilo je natanko pred dvema tednoma, ko sem obiskal v Nezarimu pri Gazi družino prijateljice Sare, ki je odločno trdila, da se oni že ne bodo izselili iz svojega doma, kaj še, da bi zapustili Palestincem zemljo, kjer je kot v paradižu. Zdaj njih, tako kot druge naseljence, ki niso odšli prostovoljno, izseljujejo vojaki. Zapustiti so morali moderno hišo, lep vrt... Pristali pa bodo v stanovanju v Mozi pri Jeruzalemu Novi dom jim je dodelila država. Poleg tega bodo deležni še odškodnine, ki znaša lepo vsoto izraelskih Šeklov. V ultraortodoksni židovski četrti Mea Shearim v Jeruzalemu sem se v ješivi, židovski verski šoli, srečal z dobrim znancem Aryehom Rosenfeldom, katerega edini poklic je, da študira talmud Zelo se spoštujeva in si v problemih stojiva ob strani. Mojega Shaloma, to je namreč pozdrav v Izraelu, je bil presenečeno vesel, ker je vedno vesel novic, ki mu jih prinesem. On pa daje meni življenjske nasvete, ki jih vzame iz tore. Mogoče bo že čez nekaj let postal visoki rabin, pred katerim se bomo vsi klanjali. Povprašal sem ga o njegovem mnenju o izselitvi, ki pomeni zgodovinski preobrat. Tako kot drugi možje v črnih oblekah, z dolgimi zalisci in črnimi klo- buki mi je tudi on dal odgovor, ki ga je verjetno dolgo časa iskal v vrsticah talmuda in prosil Najvišjega pred zidom objokovanja. Dejal je, da ozemlje, ki so ga Judje pridobili po junijski vojni leta 1967, ni od Najvišjega, temveč si ga je prisvojil človek proti Njegovi volji Po Aryehovem mnenju bi židovsko deželo ponovno moral ustanoviti Bog, ne pa ljudje, torej je bila to grdobija. Vse to je zdaj po njegovem mnenju kazen za človekov pohlep. Ko so pobožni judje ob ustanovitvi Izraela leta 1948 ostajali zaprti v svojih domovih in jokali ter tarnali, kajti Izrael je zagrešil, so njihovi manj pobožni sonarodnjaki praznovali vso noč. Po mnenju strokovnjakov meje židovske države naj ne bi bile od Sredozemskega morja do Jordana, ampak je bilo ozemlje, od koder sedaj potekajo izselitve, v biblijskih časih že poseljeno s Filistejci. Mnogi biblicisti se s to trditvijo ne strinjajo. Vendar iz zgodovinskega zornega koca se je vredno vprašati, kako in kdaj so Filistejci naselili južni Kanaan. Filistejci so bili namreč v času sodnikov, Samuela, Savla in Davida, stalna grožnja Izraelcem, kajti oboji so želeli vladati istemu območju. Šele Davidu je po hudih bitkah, ko je sovražnike podil od Gibee do bližine Ge-zerja, uspelo ustaviti njihove napade. Vendar so Filistejci ostali samostojni in kasneje povzročali sitnosti. Kadar so le mogli, so se razširili vzdolž obale proti severu in v notranjost. Čeprav nikdar niso dolgo vladali temu ozemlju, se po njih imenuje vsa dežela zahodno od Jordana - Palestina. Torej traja boj že tisočletja in tudi sedaj bo sledilo maščevanje. Milan Drushovitch v nekaterih medijih še naprej prodaja svojo zgodbo o uspešnem podjetniku, ki pa ima žal opraviti z barabami, samo on je poštenjak. Goran Šoster je s sodelavci dostojno izpeljal jubilejne slovesnosti v spomin na Grossmana in festival digitalnega filma. »Gaza je padla!« veselo, radoživo in zmagoslavno vzklikajo Palestinci na ulicah. Je morda sedaj na vrsti Jeruzalem? Vsem je jasno, da vojne v tem delu sveta ne bo konec. Na ulicah Jeruzalema sovraštvo in napetost med narodoma že lep čas visita v zraku, vse je v čakanju, kdaj bo udar padel na sveto zemljo. Potem bo spet zlo’ Tekst in foto: Bojan Zadravec Vilma Ritoper iz Kupšinec je med najstarejšimi, Šteje že 95 let, če ne celo najstarejša bralka našega Vestnika. Lahko ga bere celo brez očal. Franc Cipot, župan občine .Moravske Toplice, je končno prisluhnil svojim občanom in volivcem v Selu, ki jim iz pip priteka motna voda, in naročil delno izgradnjo druge faze občinskega vodovoda v tem kraju. Evgen Sapač, aktivist SLS iz Brezovec, se je spec pojavil v javnosti. Kot podpredsednik programskega sveta SKZ pri SLS je sodeloval na novinarski konferenci o težavah pri odkupu pšenice in bližajoči se setvi. 10 KULTURA 18. avgust 2005 — VES« Poletno branje Ne podcenjujmo kriminalk! Napol prazne police v knjižnici namreč razodevajo, da je ljubiteljev kriminalk več, kot se zdi, da so zlasti nekateri avtorji stalno razgrabljeni, za najbolj razvpite je potrebna rezervacija. Kdo vse bere kriminalke, ni čisto znano. Večina ljudi namreč trdi, da jih sploh ne bere, drugi jih berejo »sramežljivo«, tretji pa kar odkrito. A med njimi je veliko izobraženih in celo zelo izobraženih ljudi, pa tudi med pisci kriminalk najdemo recimo univerzitetne profesorje. Za priljubljenost omenjenega čtiva je verjetno več vzrokov, a najbrž je nd dnu nekakšno prvinsko hotenje, da se izkaže pravica, če že ne v življenju, pa vsaj v knjigi. Kot otroci smo to udejanjanje pravičnosti našli v pravljicah, zdaj nam ga dajejo kriminalke. In seveda, tudi misliti in sodelovati je treba zraven. Ko priporočamo branje kriminalk, pa se moramo zavedati, da jih ne gre brati in ponujati kar počez. So namreč zelo dobre in zelo slabe kriminalke, ločnica med njimi pa ni toliko v zgodbi, zločinu, odkrivanju le-tega, ampak v tem, kako je napisano. Jezik in slog torej, dobro označene osebe, predvsem simpatični glavni junak - inšpektor - pa tisto posebno razpoloženje. Vsemu temu ustreza kar nekaj dobrih avtorjev in mogoče bi začeli kar pri zadnjem, čigar knjig trenutno na policah ni najti, to je švedski pisatelj Henning Mankell s Svojim inšpektorjem Wallanderjem, ki rešuje hude in nenavadne zločine sodobnega sveta. Pisec je ustvaril simpatičnega možakarja, posebneža srednjih let z neposrečenim zasebnim življenjem, odlično intuicijo in inteligenco, s katero odkrije, kar se zdi odkriti nemogoče, in je pri tem verodostojen. Je pa tudi v daljnem sorodstvu s svojim angleškim predhodnikom, inšpektorjem Morsem Colina Dexterja, ki se loteva pokvarjenosti in dvoličnosti kar v znamenitem Oxfordu. Oba rada poslušata klasično glasbo, živita sama, spijeta veliko piva in, kar je malo nenavadno, kar naprej hodita lulat. Nenavadno nagnjenost človeške narave k zločinu raziskuje tudi Minette Walters - ki bi jo zaradi odličnosti njenih obsežnih in vsestranskih »študijoznih« romanov težko imenovali le pisateljica kriminalk. Njene knjige so tudi literatura v pravem pomenu besede. Kdor pa ima malo preslab želodec za odvratno krutost tega sveta, ima vedno na voljo klasične avtorje, kot je neprecenljiva Agatha Christie s svojo simpatično podobo dostojanstvene, še malo viktorijanske Anglije, v kateri spodobne umore spodobno rešujeta nesmrtna Hercule Poirot in miss Marple. Ne smemo zanemariti tudi Conana Doyla s Sherlockom Holmesom in doktorjem Watsonom. Mogoče so zgodbe kdaj malo privlečene za lase, a junaka sta nadvse simpatična. Pazite pa na prevode! Starejši so veliko boljši kot v novih izdajah. Če pa smo že vse prebrali, nam za tolažbo še vedno ostane Edgar Wallace, l ega je vedno na kupe. In če omenjamo le evropske avtorje, delamo ameriškim krivico - tam se je uveljavila bolj trda, črna kriminalka, njen najbolj znani zastopnik je Raymond Chandler, ki je tudi na razpolago. Seveda pa je še veliko dobrih. Po novem dostopnih tudi v žepnicah. Saj veste, za avtobus, vlak, plažo, čakanje v ordinaciji. Ni Škoda, če jo pozabimo tam in naredimo veselje še komu drugemu. B. B. L. Film je dobil nagrado za izjemno stilizirano obravnavo družbene teme. V kategoriji eksperimentalnega filma se je s »hudim mačkom« okitil film Oro(u)boros režiserke Jelene Bračun, v imenu katere je nagrado prevzel Kristijan Kavrič. Film je dobil nagrado za asociativno formalizacijo starodavnega skandinavskega epa. V petih dneh festivala so si obiskovalci festivala lahko ogledali 62 filmov, v tekmovalnem delu pa je bilo predvajanih 19 kratkih digitalnih filmov. Festival se je končal na prostem, na Glavnem trgu v Ljutomeru, kjer sta pred množico obiskovalcev nastopili skupini Boardwalk Casino in Posodi mi jurja. T. K. Mladinska likovna delavnic v Lendav V organizaciji Ekonomske šole Murska Sobota in Galerije - Muzeja Lendava je potekala pod obronki slikovitih Lendavskih goric enotedenska mladinska likovna delavnica, v kateri je sodelovalo 15 mladih likovnikov. V delavnice so bili vključeni osnovnošolci in srednješolci. Strokovni vodja tabora je bila Alenka Kolenko, strokovna plat pa je bila v rokah Dubravka Baumgartner ja. V delavnici so mladi spoznali vrsto novosti s področja likovnega ustvarjanja, denimo ustvarjanje v grafičnih tehnikah, kot so linorez, lesorez in manotipija, ter ustvarjanje v slikarskih in risarskih tehnikah. Ustvarjali so tudi unikatne majice. Šlo je za prvo mladinsko likovno delavnico v Lendavi, pri čemer je dal vsak udeleženec v svoji likovni tehniki vsaki sliki svoj naslov. Ob koncu delavnice so se mladi likovniki zbrali v prostorih Ob koncu mladinske likovne delavnice so mladi svoja ustvaijena dela prikazali v Centru interesnih dejavnosti v Lendavi. Centra interesnih dejavnosti v Lendavi, kjer so širši javnosti in sponzorjem pokazali svoja ustvarjena slikarska dela. V likovni delavnici je nastalo več kot 30 del, pri čemer so mladi veliko ustvarjali kar na prostem: na cerkvenem trgu, na ulicah starega mestnega jedra in grajskem dvorišču. V delavnico so bili vključeni mladi iz Ljutomera, Murske Sobote, Bistric, Kapce in Lendave z okolico, sklenili pa so, da bodo del slik namenili za dobrodelni namen, in sicer soboški bolnišnici. Razstava bo na ogled do 20. avgusta, potem pa bodo likovna dela krožila na priložnostnih razstavah po Pomurju. Za sodelovanje so prejeli mladi likovni ustvarjalci priznanja. Prvo mladinsko poletno likovno delavnico so podprli Ministrstvo za šolstvo in šport, Galerija - Muzej Lendava, Zveza Romov Slovenije in Pomurska madžarska samoupravna skupnost Lendava. J. Ž. Z brodom v Lotmerk na senje pa nazaj z Člani Društva za kulturo in ljudsko izročilo Ižakovci so se tudi letos podvizali tn naštudirali ■ »% merk na senje pa nazaj, šlo je/a resnično vaško izakovsko zgodbo, ko so igralci kolo časa , rtl M r nazaj in igro na svojevrsten način kar na Otoku ljubezni in na bradu čez reko Mura v Izakovo • Ljudski običaj »z brodom v Lotmerit pa nazaj« so domači amaterski igralci uprizoril1 kar v d ■ ^akovc ’ . ( rečju, kar je dalo Igri poseben pomen in težo. Ob spremljavi ljudske Igre so zapeli ljudski P ^re,' perice pa so prikazale ročno pranje perila. Nastopili so Marija Kerčmar, FrancŽIžek, Miran ^esar^J^j, 1,1 gor Marič, Teja Žižek, Jože Marič, ljudski pevci in pevke ter perice Draga Šallka, Tere« J J -zrocJ|o U-' Kavaš. Sceno In režijo je pripravila Zora Vučko - Perdigal iz Društva za kulturo in ljud’ ■ j Hudi maček za najboljše filme Nagrade so prevzeli Tomi Gomizelj, Kristijan Kavrič in Blaž Slana. Foto: M. S. 4. med- । narodna likovna 1 kolonija v Monoštru Med 8. in 19. avgustom J* teka v Monoštu v Porabju dnarodna likovna kotanj1 1 I se je udeležuje deset nikov iz Madžarske, W ’ I Slovenije (Ferenc KJralf' ■ ceKalajdžiskLEiMiti^ ter). Mednarodno likovno fr lonijo vodita Franc 1 j Galerije ■ Muzeja Lrndtriri Zveza Slovencev n- j skem. Gre za Četrto medu: , dno likovno razstavo otima11 I druženje likovnih umemik^ I ki med drugim ustvari^ I Slovenskem domu v '•. 1 ■ ‘ I in na podeželju'• h'dri I Razstavo umetniških del s lonije in priložnostni kat* bodo pripravili r drug-' , vici letošnjega leta Sic^r sta četrto mednarodno!^ I no kolonijo po ftnan-i'' I podprla minis trst*1 a j ro Slovenije in annual I mestna občina. I Ob zaključku 1. Grossman-novega festivala digitalnega filma sta v ljutomerski kinodvorani direktor Prleške razvojne agencije Goran Šoster in direktor festivala Peter Bez-nec podelila nagrade hudi maček najboljšim filmom. V kategoriji igrani kratki amaterski film je nagrado prejel film Slaba mati režiserja Blaža Slane z obrazložitvijo, da gre za nekonvencionalno filmsko delo, polno atmosfere, ki v stilu trash estetike uspešno obravnava stereotipno temo. V kategoriji dokumentarnega kratkega filma je nagrado dobil film Stadion režiserja Gvozdena Djuriča, v imenu katerega je nagrado prevzel Tomi Gomizelj iz produkcije Luxus. Zidali so Bogi na čast Minuli petek so v prostorih stare tumiške cerkve odprli razstav _ .. Bogi na čast! s podnaslovom Marec 1914- dr-.ember j91- '■ pripravil Mežna rskl cej župnije Turnišče v sodelovanju s P-” zejem Murska Sobota, Galerijo Murska Sobota, Tehnično mA® , ter župnijo in občino Turnišče. Razstava govori o stoletni ., niški Mariji postavili nov hram. Ta želja se je uresničila f teti, v obdobju 1914-1915, ko je bila ob stari cerkvi iz postavljena nova. Po prizadevanjih župnika Jožefa SakO' iM grofa Augusta Zlchyja je načrte zanjo naredil dunajski aih'1' ’ . s • stel. Ferstel je novo triladijsko slopno baziliko postavil tH o- _ ; •" gotsko cerkev, tako da imata skupno vmesno steno. M*:| c v železobetonski konstrukciji, gradbena dela pa je opra ■ j, \ Jozef Radkol. Novo cerkev je 26. decembra 1915 dekan Florijan Strausz. Razstava Mi zidamo Bogi na čast' bo ij decembra, odprl pa jo je dekan Lojze Kozar ob glasbi Marije pod logom. Razstavo je pripravil Gorazd Bence, “ L, p ski pogled je podal mag. Franc Obal, čas prve sveiovne « ■ prof. Metka Fujs, o pomenu nove turniške cerkve kot je pisal p. dr. Vinko Škafar, besedilo pa je prispevala s1 -" Razstavo je oblikovala Gordana Bence. - T. K. IBIHIK-18. avgust 2005 KMETIJSTVO p Visokošolski program v Rakičanu naj bi zaživel naslednjo jesen Dr. Stanko Kapun, eden od pobudnikov in sestavljalcev visokošolskega programa, ki se bo izvajal v Rakičanu. Izobraževanje vsestranskih strokovnjakov za slovenske kmetije S I '°c regije bo v prvem letu izvajanja programa l 7a - Diplomanti se bodo lahko zaposlili na ^13h, v živilski industriji in storitveni dejavnosti L - programih^ kot sta v a8roživUstvu in razvoj bise izvaialv Rakiča-‘%i,)anal’ement storitev, ki naj bi ’%,.. 1 se zadnje čase r| Pred kratkim smo tako . ''J l le na neki način usoda wJM'tno v rokah občin in po-8°sP°darstva. saj je nam-obeh v prvih letih po, ^4 rj°č regije. Nismo pa ju ime- nekoliko natančneje h tokrat bomo začeli pri je najbližje realizaciji. i in sestava študija HMlvlplu programa dr 'fll- • Allld UL. / 'n Črtomir Rozman z ' k,. 3 u'tete za kmetijstvo ter dr. • k Pun z - ’ ' '’Ut,!.. . Murskosoboškega Kme- Tjt| c®3 zavoda, želijo s štu-" ! ' agroživilstvu in raz. Pr' ustavitvi nega- ^0)1 Pomurja. Univerze v Maribo-študijem, ki se bo č na Srednji kme- lcanu, izobraziti ljudi na tistih •ocajo ^OVOSt S? ,c T tli,uni urcd* h. , - ’’i on-" esne industrije U ' račun znesek S irt^Jza prodajo dveh tN 9? 1 ^4.340 tolarjev Helena d°w- % , " dou, dn‘ ' ’ iemo8oče X IM222 k,l°' „ ' ORttmiovmesa, ^'<7 V ................ .......iakilo-.> k '^es^ Za8°tOvdih sta bili v t^^niti",1' zat0 Kr nikakor k" .'O. , "'"-M ■).!.•)., I Potem razvr-odgovor® Industriji. t. K. področjih, ki so blizu domačemu okolju. Ugotavljajo namreč, da trenutno stanje na slovenskem podeželju zahteva vsestranski profil strokovnjaka, ki bi znal povezati znanja agronomske tehnologije z vse širšim spektrom znanj s področja agrarne ekonomike, organizacije kmetij in razvoja podeželja Omenjeni program ima za temeljni cilj, usposobiti prav takšne strokovnjake z znanji za delo na različnih področjih na podeželju. Pod področji tukaj razumejo tako pridelavo kot predelavo zdrave hrane, upravljanje okolja, menedžment in trženj-ska upravljanja ter tudi specifična znanja s področja razvoja podeželja, kot so turizem na podeželju in dopolnilne dejavnosti, ter upravljanja okolja. Temu bo tudi prilagojena vsebinska zasnova programa. Študij je sestavljen iz treh letnikov s po dvema semestroma in je tudi v skladu z bolonjskimi predpisi. Prvi letnik je tako sestavljen iz obveznih temeljnih predmetov, ki so potrebni za nadaljnje razumevanje preostalih predmetov. V drugem letniku so med obvezne predmete že vključeni nekateri predmeti, ki so osnova za nadaljnjo specializacijo v stroki, preostali predmeti pa dajejo osnovno izobrazbo z nekaterih kmetijskih področij. V zadnjem letniku oz. 49. državno tekmovanje oračev Pomurci gostitelji Društvo oračev Pomurja bo letos v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo, kmetijsko-gozdarsko zbornico. Pomurskim sejmom, Srednjo kmetijsko šolo Rakičan ter občinama Moravske Toplice in Dobrovnik organizator 49- državnega tekmovanja oračev Slovenije. Uvod v državno prvenstvo bo v petek, 26. avgusta, ko se bodo v Tešano-vcih pomerili v oranju dijaki srednjih kmetijskih šol Slovenije, najboljši pa se bodo uvrstili na državno tekmovanje, ki se bo začelo v soboto v Dobrovniku v oranju ledine, nadaljevalo pa v nedeljo v Tešanovcih, kjer se bodo najboljši orači iz slovenskih regij pomen i Se v oranju strnišča. Razglasitev rezultatov bo na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni L. K. VESTNIK zadnjih dveh semestrih pa sledi ožja specializacija na področju stroke z obveznimi izbirnimi moduli, nekaterimi obveznimi predmeti in izbirnim modulom, kjer je izbor v celoti prepuščen študentu. Prvi študentje vpisani že v študijskem letu 2006/2007 Ideja za omenjeni študij je zaživela pred dvema letoma predvsem na pobudo dr. Stanka Kapuna ter poslanca dr. Mitje Slavinca in ravnatelja rakičanske srednje kmetijske šole Štefana Smodiša. Kot pravi Kapun, se bo študij večinoma izvajal na Srednji kmetijski šoli Rakičan, saj ima ta dovolj prostorov, ki so tudi dobro opremljeni. Del aktivnosti bo še v Dvorcu Rakičan in na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota, kjer bodo uporabljali laboratorije. Kar se tiče predavateljev, ti morajo biti predvsem doktorji znanosti, je bila v začetku želja, da bi bilo čim več pomurskih strokovnjakov-. Ker pa so ti že raztreseni po fakultetah in imajo polno študijsko obvezo, nekateri pa tudi konkurenčno klavzulo, so zaenkrat uspeli pritegniti le pet do šest domačih strokovnjakov, ki končujejo podiplomske Študije. Nosilci predmetov pa bodo v večini prihajali z mariborske kmetijske fakultete. Sicer pa računajo, kot razlaga Kapun, da se bodo vpisali predvsem mladi iz Pomurja in drugih krajev Slovenije. Pritegniti pa želijo tudi mlade iz Hrvaške in Porabja, ki Gornja Radgona 60 prijav škode po neurju Na območju občine Gornja Radgona, ki meri nekaj več kot 20.000 hektarjev, se je letos po zimski pozebi, ki je predvsem prizadela vinograde na nekoliko nižjih legah, zvrstilo nekaj neurij s točo. Prvo tako neurje je bilo že 8. maja v okolici Gornje Radgone, vendar takrat ni bilo večje škode, saj so bili posevki in druge poljščine še v začetni razvojni fazi. Precejšnjo škodo na kmetijskih posevkih in drugih pridelkih pa je povzročilo neurje s točo 28. in 29. junija predvsem na območju Apaškega polja. Da bi se ugotovila dejanska nastala škoda ob tokratnem neurju s točo in da bi država tudi povrnila del škode, je komisija za ugotavljanje škode ob elementarnih nesrečah občine Gornja Radgona do 10. avgusta sprejemala prijave škode. Kmetijska gospodarstva ter druge fizične in pravne osebe so v tem roku radgonski občinski upravi oddale natanko 60 prijav škode. Te je občinska komisija odstopila regijski komisiji za ugotavljanje škode ob elementarnih nesrečah, ki jih bo naslovila na ustrezni državni organ. Franci Klemenčič jim je slovenski jezik blizu. V prvem letu, to je v študijskem letu 2006/2007, tako pričakujejo od 50 do 70 študentov. Ti se bodo po končanem študiju lahko samozaposlili doma na kmetijah, kjer jim bo izobrazba koristila predvsem pri dopolnilni dejavnosti. Ta profil pa bo zaposljiv tudi v živilski industriji in tudi v storitveni dejavnosti, kot sta zavarovalništvo ali tudi bančništvo, lahko pa tudi v občinskih in državnih upravah. Študentje bodo po diplomi lahko nadaljevali študij na podiplomskem magistrskem programu in doktorskem programu agrarne ekonomike, ki bo prav tako v Rakičanu. Čeprav računajo, da se bo študij začel jeseni 2006, je marsikaj odvisno tudi od soglasij različnih institucij in ustanov. Večina teh, kot razlaga Kapun, je program že obravnavala in dala pozitivno mnenje, ključen pa bo Svet RS za visoko šolstvo, ki naj bi o tem odločal septembra. Odločitev sveta bo v mnogočem odvisna tudi od finančnega načrta, ki ga mora program vsebovati Prav tukaj pa igrajo zelo pomembno vlogo regija in občine, ki se morajo do tedaj nekako zavezati, da bodo finančno pomagale. Kot pravi Kapun, zaenkrat novih informacij glede tega, kako se odločajo gospodarstveniki in občine, še ni So se pa na julijski koordinaciji pomurski župani zavezali, da bodo podpisali pismo o nameri, v katerem izražajo podporo in so pripravljeni zagotavljati pogoje za izvedbo vseh visokošolskih programov v prvem letu njihovega izvajanja C. K., foto: J. Z. SKZ pri SLS o razmerah v kmetijstvu Do setve dogovor o odkupu Na novinarski konferenci Slovenske kmečke zveze pri Slovenski ljudski stranki - bila je v prostorih občine Puconci - so spregovorili o težavah pri odkupu pšenice in bližajoči se setvi ter poljščinah in drugih aktualnih kmetijskih temah. Podpredsednik programskega sveta SKZ Evgen Sapač je poudaril, da je bila žetev v Pomurju včasih praznik, danes pa ni več tako, kot da domače pšenico in žito zaničujemo. »23 tolarjev za pšenico in 16 tolarjev za rž in ob tem je žalostno, da to predstavlja le 5-odstotkov pri ceni kruha. Še enkrat je treba poudariti, niso kmetje tisti, ki pridelujejo drago hrano, ampak da služijo predvsem posredniki.« Predsednik Slovenske kmečke zveze pri SLS Ciril Smrkolj je povedal, da pozivajo zadruge in zadružni sistem, da stopi takoj v stik z mlinskopredelovalno industrijo, da do setve definirajo okvirne pogoje tako za pšenico kot rž. »Drugače ne gre. Tako sežiganje pšenice in sekanje breskev kaže na izredno slabo organiziranost kmetov v zadružnem sistemu. Treba je organizirano pristopiti k pripravi tudi večletnih pogodb « Poslanec in hkrati predsednik programskega sveta Slovenske kmečke zveze Janez Kramberger je povedal, da bodo jeseni »postali glasnejši« kot koalicijski partner in da bo prišlo do nekaterih usklajevanj tako pri zakonu o dohodnini kot drugih aktualnih temah. Predvsem je treba vzpostaviti pogoje, da bomo iz Evropske unije potegnili dovolj denarja za kmetijstvo, da se nam ne bi zgodilo, da bi postali 100-odstotna neto plačnica v evropsko blagajno. S. E. nrrnrtf Za zatiranje enoletnega (semenskega) ozkolistnega in širokolistnega plevela uporabimo 2*4 l/ha. Za zatiranje večletnega ozkolistnega in širokolistnega plevela odvisno od vrste, uporabimo 6*10 l/ha. onZNM.0: 5 OTWvi m v«Mlw tirJr romsjtt prtrtBo! erM upat tlnezreonprtt« m ij i, nogradih, sadovnjakih in a nekmetijskih površjnafi. /.-le -1 ’ . ' ' Ji-V ' 12 IZ NAŠIH KRAJEV 18. avgust 2005 - wm Zlatomašnik Franc Halas Te dni je praznoval zlato mašo dolgoletni tobiljski župnik, monsinjor Franc Halas (rojen leta 1930 v Črenšovcih), ki preživlja jesen življenja v Domu starejših Rakičan. Veliko versko slavje je bilo v Kobilju, med številnimi gosti in verniki od blizu in daleč pa se ga je udeležil tudi mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej. Zlatomašnik je moral obhajati svoj jubilej na invalidskem vozičku. V svojem dušno pastirske m delu je Franc Halas našel tudi čas za druga plemenita dela. Zbral je veliko dragocenih dokumentov za življenjepis misijonarja Jožefa Kereca in prav tako za biografijo duhovnika mučenca Danijela Ha lasa, sicer svojega sorodnika. V novembru leta 2000 je bil Franc Halas imenovan za vicepostulatorja v postopku za beatifikacijo Danijela Halasa. Za svoje zasluge je preje) v letu 2001 papeško odlikovanje - naziv papeški hišni kaplan, monsinjor. Ob njegovem jubileju so v kobiljski cerkvi blagoslovili obnovljen stranski oltar, posvečen lurški Materi Božji. J. Ž. Pri zgovorni 95-letni Vilmi v Kupšlncih Najsrečnejša je bila v mladosti Turistično-kmečke igre v Gornjih Črncih Vaščani Gornjih Črnec so skupaj s Turističnim društvom Cankova minulo nedeljo pripravili tokrat že sedme turistično-kmečke igre občine Cankova. Na njih so sodelovale ekipe iz vseh osmih vasi cankovske občine in ekipa iz Občine Duplek. Pomerile so se v osmih zabavnih igrah in vlečenju vrvi za ženske. Tako so se morali tekmovalci, vsaka ekipa jih je Štela osem, med drugim preizkusiti v dojenju »krave«, prevažanju mleka s posebnimi kolesi, slalomski vožnji z lestvijo, sestavljanju sestavljanke, nošenju jajc v veliki kuhalnici in še nekaterih drugih igrah, ki so bile bolj ali manj povezane s kmetijstvom. NajspretnejŠi so bili domačini, ki so zmagali pred ekipama Gerlinec in Krašč. »Najmočnejše* ženske pa imajo prav tako v Gornjih Črncih, saj so bile najboljše pri vlečenju vrvi. ■■ Kot vedno, je tudi tokrat vodstvo TD Cankova podelilo turistična priznanja nekaterim zaslužnim turističnim delavcem iz posameznih vasi, v okviru vseslovenske akcije Moja dežela lepa in gostoljubna pa tudi naslov najbolj urejeni vasi v občini. To je bila letos vas Cankova, tik za njo pa Še Geriinci in Skakovci. Osme turistično-kmečke igre bodo naslednje leto v Gerlincih. S tem bo krog vasi, ki so organizirale igre, sklenjen. Kot pravijo pri TD Cankova, za naslednja leta že razmišljajo o nekaterih novih turistično-zabavnih prireditvah. C. K., foto: J. Z. Odranci / v občini jo ministrstva daljujejovečlet«dP nove tamkajsW^ arrf*1 le. Trenutno dbena faza- ' h adaptacija ku pabodoma^^ui-knjižnica, 222mlb>on^^ stotkov sred- r;;r lijonov tolarje ministrstvo ^^'..jl-11', ranči iz Pr° . naj bi bila ko” ■ novega šolsKU? Janez Ferencek že deset let vodi apaško župnijo Dušnopastirsko delo in vzdrževanje sakralnih objektov Prvega avgusta pred desetimi leti je prevzel vodenje apaške župnije duhovnik Janez Ferencek, ki je nasledil župnika Janeza Ošlaja. Verniki so skupaj z njim ta jubilej proslavili prejšnjo nedeljo. Janez Ferencek se je rodi! I960, leta v kmečki družini Hermine (roj. Bukovec) in Pavla Fe-rencka na Kobilju. Po končani OŠ na Kobilju se je vpisal na Prvo gimnazijo v Mariboru. Že od otroštva, bil je tudi ministrant, ga je nekako gnalo v duhovniški poklic. Po končani gimnaziji je tri leta obiskoval Teološko fakulteto v Ljubljani, nato tri leta v Mariboru, kjer je bil leta 1987 posvečen za duhovnika. Novo mašo v rojstni župniji Kobilje je daroval 5. julija 1987. leta. O svoji duhovniški poti nam je med drugim povedal: »Kakor vsak mlad duhovnik, tako sem tudi jaz začel s kaplansko službo, in sicer najprej v Markovcih pri Ptuju, kjer sem bil obenem dodeljen za pomoč v Gorišnici. Po dveh letih me je škof dr. Franc Kramberger prosil, če bi šel za kaplana v dvojezično župnijo Lendava. Ni mi bilo lahko, saj nisem znal madžarščine. Vseeno sem tam ostal tri leta. Eno leto sem bil kaplan v Rogaški Kdor ne pozna Vilme Rito-per iz KupŠinec in se pogovarja z njo naključno oz. mimogrede, ji nikakor ne bi prisodil že petindevetdeset let. Beseda ji namreč dokaj gladko teče in med pogovorom se večkrat hudomušno nasmehne. In če mora na primer kaj prebrati, to stori brez težav in celo brez očal. No, visoka starost se ji seveda pozna. Najbolj jo je prizadela lani, ko je padla v kuhinji in si zlomila kolk, tako da si sedaj mora pomagati pri hoji s posebnim ortopedskim pripomočkom (hoduljo). Že pred desetimi leti je prepustila sinu in snahi kuhinjo, a če je nujno, si tudi sama kaj pripravi za pod zob. Še rajši po pogleda, kaj pripravljajo na štedilniku drugi, predvsem sin Franc, ki je doma. Ona ima Slatini, dve pa v Šmarju pri Jelšah. Od tam sem prišel leta 1995 za župnika v Apače, kjer sem Še danes. Kot sem že povedal, sem tukaj nasledil dobrega duhovnika Janeza Ošlaja, ki je dušnopastirsko delo uspešno opravljal v drugačnih, rekel bi težjih razmerah. Lepo je skrbel za župnijo in cerkev. Moja naloga je, nadaljevati delo na pastoralnem področju ter pri vzdrževanju cerkve in drugih sakralnih objektov v župniji. Seveda tega ni mogoče delati brez žup-Jjanov. Vse, kar delamo in ustvarjamo, je tudi zasluga župfja-nov, ki so pripravljeni sodelova- tam svoj »podložen« stol, na katerem pogosto sedi, posluša radio ali gleda televizijo, včasih pa vzame v roke tudi časopis ah kakšno drugo čtivo. Ko smo jo povprašali, kaj jo najbolj zanima na televiziji, je dejala, da vse rada gleda ter da z la 95-letno Vilmo so na stara leta največja sreča njeni otroci in vsi drugi domači, ki jo imajo radi, ona pa njih. Njen »cartlek« je tudi hišni mucek. ti pri duhovnem in gospodarskem življenju župnije...» Janez Frencek ni samo župnik, duhovnik, pač pa deluje tudi na družabnem področju. Že od malih nog je kot igralec predan nogometu. Bil je tudi (13 let) nogometni sodnik medobčinske Nogometne zveze Lendava. V Apačah je tudi član PGD Apače. Ker izhaja s kmetije, je povezan tudi z živalmi. Kot član Društva malih pasemskih živali Beltinci goji številno malo in okrasno perjad. Kot pravi, mu je to sprostitev ob duhovniškem poklicu. Besedilo in foto: Ludvik Kramberger zanimanjem opazuje tudi, kako se filmski igralci in igralke poljubljajo. »Ko sem bila Jaz v mladih letih, smo se morali skrivati v gozdu ali kje drugje, če smo se hoteli imeti radi; zdaj pa fant pripelje svojo punco kar do- mov. Na veselico sem le nekajkrat letno; če rila brez vednosti bilo zelo hudo, ko sem iti.' nam jedklal-nila Natosejenekol*0^ lain dodala, da je bila« . nejša v mladih b'1- f, morala veliko delat A-■ li majhno kmetijo,p« je bilo deset, je kruhtudi na razna ■ • la v Avstrijo, Nemčijo. ■■ * dževo, Slavonijo in' ’ , JS|(. ta 1939 se je poroda dnje leto je šla na? čijo skupaj z možem t je hodila delat kot-večjim kmetom v okolici. Za zabavo kakšen hobi, pa ni ■ Pravi, da je tudi kersoznjori^r °' flIreJj (54 let), Marjanina e 'jr (64 let), vnuki, Pwvn ^jd« gi domači. Onajih rada. Vesela je tudi m* brž skoči v naročje, kuhinjo in jo -z glc ■ - j Preden smo se p ’ »i jo seveda tudi PoVP\e;ži šen je njen recept 1 življenje, da bi se P° »Jaz sem veliko pa največkrat zelje, nce. Meso je bilo ■ mizi,* je bil njen 1Z se dalo to , Vsak zase ve, kako ne? Besedilo in foW'' - 1 Janez Ferencek ob župnišču v Apačah VESTNIK-18. avgust 2005 IZ NAŠIH KRAJEV 13 ta kratko Gornja Radgona Prostovoljnega ga-društva Gornja Radgo-iJ'J" h"? ustanovIJeno Vdeluje od 1976. leta iz vode m rilo k™1™ se je a J*1^0 za Pet članov, ki h^ttno teoretič-izol*aževanje. •Ur,' / r" Kopine je zelo po^v .1 se,1°a Gapora, ki je za reševanie S®”0' ,,;Vlllla’niciativa v G. Rad-drtavi šu-nlnc ’^J,CT""|bi bili lju-Mor " ‘?eM' Lendava-11 (im i^^^ženci promeEna novih Ml- ?. med mednaro-non J'^’^^ivilskrm sej-Mz? ,’’1 n*r Radgoni, ta bo ll$_ Miltoni m 2. sep-Htri]iw.,l0V0rni promet us- ■n" G. Radgone. F. KI Svas ^HlJpu SJovcnijr v El ’ se ’> Ut(1 ' ■f-1”'’ tovornjakov mejnem ■v|h re‘ W ?b,lc/ vezan na P0’ ^kin''izdel°va,ca tani konCan Do te® 'bajale »stare« relt, ki bodo osta-^ijt 1 IbJr P° začetku ; u’Wr''|l tablic z no-m?'*'’1 vs^bine ni ob-registrske tabli-iC Vel'avi v Pri‘ ^Jr^gistrske tabli-tjLj ' nameščale na no-vozila ali ob za-“a izrecno Zeljo !a-'Zdanc registr- *50, r '“ P" novem veza-in ne več na la-^glcntr je določena za P tablice z izbranim W*r,1V po želji Jastm-Sr'^ka tablica je ve-W^tnika jn j0 jahko VOz’^a na vozilo. Ta-Mrtve registrske tabli-Spremljale vozilo ne prniave lastnikov »TDn)( Vozila; zj v°zita Z'1. "Pn'kf S0 bele S^ne z zeleno čr-। ša green oz. zaščite-Proizvajalcu re-^^^-•nanjiho-SpT,' CVCm drlu dna nacional- r[#i kvii^ ^mtmtčrka-CHi,., k označena ' "Uvozila Na 'ran, tcgiMrAc Ij'^nskigrb. Pre. . je vsebin- hr Šlic C^*strskih tablic, E!*«,? i»i ktvjjj, k°mbinactja klatil ii’^P'^lrudvcit in dveh črk %’ Medi?in ŠteV' MiCa dkl’ ukinja se Pričakovali bi, da je glede glavne ceste skozi Petanjce končno vse v redu, a, kot kaže, še zdaleč ni tako. Te dni se je pri nas oglasil Jože Kofjač s Pe-tanjec 22 in nam povedal zgodbo, ki bi jo težko verjeli, če ne bi tega podkrepil tudi s fotografijami. Gre namreč za to. da je takrat, ko nekoliko močneje dežuje, cesta v dolžini okrog 150 metrov (v okolici njegove hiše, vaške kapele in Vrta spominov) vedno poplavljena, voda pa večkrat ječe tudi čez pločnik in dela škodo okoliškim domačijam, še zlasti Kofjačevim. Nekaj časa so hodili vodo prečrpavat soboški gasilci, potem pa jih ni bilo več, za kar je po besedah Jožeta Ko-fjača kriva sovaščanka V D., ker se je pritoževala, da ne smejo spuščati vode na drugo stran Včasih so prišli reševat situacijo tudi delavci Cestnega podjetja M. Sobota, ki pa minulo soboto ponoči, ko je bilo najhuje, niso bili pripra- vljeni priti. Jože je v zvezi s tem problemom klical tudi župana tišinske občine, ki naj bi mu arogantno odgovoril, da on nima s tem nič, ker gre za državno cesto. Klical in pisal pa je tudi na Direkcijo za ceste Slovenije, od koder so mu odgovorili. da bodo v začetku avgusta stekla dela, ki jih bo izvajalo podjetje Pomgrad. Ko je klical tudi tja, pa so mu odgovorili, da nimajo sklenjene pogodbe in da zaradi tega tudi ne morejo zaprosili dovoljenja, da bi lahko zaprli cesto in nadaljevali z gradnjo kanalov za odvajanje meteorne vode Zdaj je namreč cev na določenem mestu »blindirana«, tako da je to osnovni vzrok za poplave na cesti in razlivanje vode na dvorišča nekaterih domačij na desni strani v smeri Murska Sobota-Radenci. Jože upa, da se bodo stvari hitreje premaknile tudi s pomočjo kritičnih zapisov v medijih. Pa se bodo? J. G., foto: J. K. Sprevod cvetja in klopotec Turistično narodopisno društvo Razkrižje je pripravilo na vinorodnem območju Šprinca ob sodelovanju tamkajšnjih krajanov že deveto tradicionalno kulturno-turistično in versko prireditev z naslovom Pozdrav jeseni, Slo jeza parado cvetja od družine Srša na Veščici do kapelice Marije Vnebovzete v Šprincu. V sprevodu so sodelovali krajani Razkrižja, Šafarskega, Veščice GibIne Koprive in Šprinca. Vse nabrano cvetje so položili ob kapelici, kjer Je bilo tudi blagoslovljeno. Ob tej priložnosti so streijaj od kapelice postavili klopotecjerza botra in oskrbnika imenovali Draga škrleca. Pripravili so tudi lep kultumo-umetniški program in vinogradniške igre, - J. Z. Postavljanje klopotca Prizadevni delavci Turističnega društva Klopotec s Kapele pod vodstvom neutrudnega predsednika Jožeta Tkalca so 15. avgusta 2005, to je na veliko mašo, kot je to običaj v naših vinogradih še marsikje drugod, organizirali na hribčku v neposredni bližini spominske »preše«, ki je bila postavljena pred leti ob občinskem prazniku, prireditev Postavljanje klopotca. Po pozdravnem govoru predsednika in zahvali vsem, ki so kakorkoli pripomogli k postavitvi klopotca, predvsem skrbniku Feliksu Ranta-ši in Francu Vambergerju, je spregovoril boter dr. Alojz Slavič, kije dejal, daje klopotec vidna in zvočna sestavina naših krajev, njegov glas pa ima posebno govorico, ritem in melodijo. Na prireditvi je za vse obiskovalce, ki so kljub slabemu vremenu prišli na tradicionalno srečanje, dovolj dobrih kapelskih vin, dobrot, ki sojih spekle članice Društva kmečkih žena Kapela (pogače, prleške gibanice).. Po krajšem kulturnem programu folklorne skupine KUDJanka Divjaka in po nekaj odpetih domačih pesmi znanega Kapelskega kvarteta je bila deseta postavitev klopotca. Nato je bila pogostitev s kislo juho in kozarčkom dobrega vina (članov Društva vinogradnikov Kapelskih goric), za dobro razpoloženje pa je poskrbel duo Marta. - Besedilo in foto: Dani Mauko A. B. Pomurski možje v modrem Več prisile, a manj pritožb Kot smo poročali, je Policijska uprava Murska Sobota (PU MS) predstavila poročilo o svojem delu v preteklih šestih mesecih. Spregovorili so tudi o reševanju pritožb zoper delavce policije. Na Pii MS je bilo v prvem polletju podanih 11 pritožb, v enakem obdobju lanskega leta pa 32. Od 11 prejetih pritožb so rešili osem. Analiza pritožb kaže, da sta bili v prvem polletju utemeljeni dve pritožbi. V prvih šestih mesecih lani pa ena pritožba. Soboški policisti menijo, da je stanje na tem področju dobro in da v večini primerov svoje delo opravljajo zakonito, strokovno in korektno. Največ pritožb je bilo na področju cestnega prometa, sledi mu področje kaznivih dejanj in nato javnega reda in miru. Pritožniki so kot razlog v pritožbah v prvem polletju najpogosteje navedli nestrokovnost policistov v postopkih Drugi najpogostejši razlog je bila izdaja obvestila o prekršku in plačilnega naloga Za podatek, da na področju uporabe prisilnih sredstev, katerih uporaba pomeni večji poseg v človekove pravice in svoboščine, na upravi pravijo, da je ugoden, saj na te postopke ni bilo podanih pritožb Sicer pa so policisti in kriminalisti prisilna sredstva uporabili v 242 (v šestih mesecih lani 228) primerih. Strokovno so prijeli 130-krat (106-krat), sredstva za vklepanje in vezanje so uporabili v 96 (99) primerih, strokovno so udarili osemkrat (12-krat), strokovno so metali v 4 (3) primerih in plinski razpršilec uporabili v 2 (2) ter palico tonfa in palico ravna v enem (0) primeru. A. B, Zgodilo Med 9- in 16. avgustom se je zgodilo na pomurskih cestah 36 prometnih nesreč, v katerih sta se dve osebi huje in osem lažje telesno poškodovalo, pri drugih nesrečah pa je nastala le materialna škoda. Policisti Policijske uprave Murska Sobota so 38-krat posredovali zaradi kršitev javnega reda in miru, od tega 18-krat na javnih krajih in 20-krat v zasebnih prostorih. Pridržali so štiri osebe. Kaznivih dejanj je bilo 35. med njimi 10 tatvin, 8 vlomov, 2 poškodovanji tuje stvari, goljufija, zatajitev, odvzem mladoletne osebe, ogrožanje varnosti, spolno nasilje, 3 ponarejanja, 2 neupravičeni proizvodnji in promet z mamili, povzročitev hude telesne poškodbe in 4 povzročitve lahke telesne poškodbe. Na mejnih prehodih so zavrnili 42 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Trčil v hišo Prometna nesreča s hudimi posledicami se je zgodila v soboto zgodaj zjutraj v Sebebor-cih. Voznik avta je, ker je vozil z neprimerno hitrostjo, zapeljal s ceste in trčil v hišo. Dva sopotnika sta se med trčenjem težje ranila, sam pa jo je odnesel le z lažjimi poškodbami. Škode je bilo 400 tisoč sit. Natakarica Med nepridipravi se je znašla tudi natakarica, ki jo sumijo, da si je od dnevnega zaslužka zadržala 32 tisočakov. POMURSKO DRUŠTVO ZA CEREBRALNO PARALIZO prostovoljn* prf»p»vkt nakazujta na računi 02496-0092393969 JoN(E|< se je... Z vilami ga je Policisti imajo prav tako osumljeno osebo, ki je z vilami starejšemu moškemu povzročila lahko telesne poškodba po glavi. Plesalec potegnil plesalko V nedeljo so policijski preiskovalci obravnavali kaznivo dejanje povzročitve hude telesne poškodbe v Ljutomeru, ko je plesalec med plesom plesalko povlekel za roko z metra in pol visokega odra Slednja je padla in ima zlomljeno levo zapestje ter odrgnine po telesu. Vlomilec, ki ima rad nogomet Minuli teden je vlomilec, zaenkrat je še brez identitete, vlomil v prostore nogometnega kluba v Radovcih. Ukradel je pet žog in nekaj pijače. 340 tisočakov Več uspeha pa so imeli tatovi, ki so v Radencih iz garderobne omarice odnesli 340.000 tolarjev. Oškodovana je bila družina iz Ljubljane. NI junak Tako bi lahko dejali za moškega, ki je v ponedeljek v Beltincih pretepel svojo partnerico. Pri tem ji je zvil zapestje. Vroči prazniki Brez prepirov in pretepov tudi med prazniki ne gre, pišejo možje v modrem. 38-krat so posredovali zaradi kaljenja javnega reda. Štiri osebe pa so morale prenočiti v policijskih posteljah. Ustrezni postopki sledijo. Rekord: 103 km/h Med poostreno kontrolo hitrosti v prometu je bilo ustavljenih 249 šoferjev. 18 kršiteljev čaka hitri postopek pri prekr-škovnem organu, štiri postopek na sodišču, devet jih je dobilo plačilni nalog in sedem opozorilo. Rekorder je postavil voznik s 103 km/h v Sp. Ščavnici. A. B. IH Po naših Turistične prireditve Negova - Občini Radenci in Gornja Radgona organizirata v nedeljo, 21. 08. 2005, pohod, imenovati »Med vrelci življenja«. Start pohoda bo ob 11.00 pred Muzejem v Radencih oziroma prav tako ob 11.00 pred Kinodvorano v Gornji Radgoni. Pot po vodila po dolini vrelcev vse do Negove, kjer bo ob koncu tudi krajši kulturni program v tamkajšnjem lovskem domu. Gibina - Društvo Mura rafting iz Križevec pri Ljutomeru organizira v soboto, 20.08. 2005, med 7.30 in 17.00 spust po reki Muri. Spust bo potekal na mejni Muri med Slovenijo in Hrvaško (Gibina-Novakovec). Udeležili se ga bodo ljubitelji Mure iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške. C. K. Izšel nov žepni vodnik o Muri Ob reki od avstrijske do hrvaške meje V okviru Bujraških dnevov je na Otoku Ljubezni v Ižakovdh potekala tudi kratka predstavitev knjige z naslovom Mura od avstrijske do hrvaške meje. Gre za žepni vodnik, ki je pred kratkim izšel pri Mladinski knjigi v zbirki Slovenija na dlani, njen avtor pa je Peter Firbas. Firbas, sicer biolog in samostojni raziskovalec, je že izdal knjige s podobno vsebino, ki opisujejo naravne znamenitosti naše dežele. Kot je povedal, se je Mure lotil pred dvema letoma. Čeprav prihaja iz okolice Ptuja in mu je bližje Drava, je priznal, da mu je tudi Mura »zlezla pod kožo-. Vodnik je sestavljen iz dveh delov. V prvem avtor poda nekaj splošnih podatkov o Muri, kot so geološka zgodovina, hidrogeo-grafske značilnosti tokov reke, opisi logov, mrtvic in rokavov cer življenja ljudi ob reki. Drugi del knjige pa predstavlja potopis, v katerem je zajel kar 27 krajev, ki ležijo ob Muri vse od avstrijske do hrvaške meje. Kot sam pravi, so mu pri večini opisov največ pomagali domačini sami, med njimi predvsem »biijraši«, ki reko zelo dobro poznajo. Dodaja pa tudi, da takrat, ko se je pripravljal na pisanje teksta, ni vzel v roke leksikona, ampak knjige pomurskih književnikov, ki so mu dale določeno predstavo o življenju ob Muri. Vodnik vsebuje več kot sto barvnih fotografij, nekatere so posnete tudi iz zraka, katerih avtor je prav tako Firbas. Na koncu pa je še dodan zemljevid z reko in kraji, ki so tudi opisani v vodniku. C. K. Evropska sredstva tudi za turistični projekt Krajinskega parka Goričko S konjsko vprego po Goričkem Javni zavod Krajinski park Goričko je bil eden od enajstih prejemnikov evropskih sredstev iz Skupnega sklada za male projekte, ki so jih prejšnji teden »delili« pri Razvojni regionalni agenciji Mura. Prijavili so se s projektom S konjsko vprego po Goričkem in zanj prejeli nekaj več kot 41.000 evrov. Kot je povedal graški župan Daniel Kalamar, ki je odgovoren za ta projekt, je ideja padla že pred leti ob obnovi gradu in iskanju dodatne turistične ponudbe. Takrat so načrtovali poroke na gradu s prevozi s konjsko vprego, kar tudi že počnejo s sposojeno kočijo. Ob tem so se še pogovarjali, da bi lahko s kočijami vozili po krajinskem parku tudi turiste Čeprav te še niso gotove, so predvideli tri trase. Prva bi potekala od Kobilja preko Dobrovnika do Moravskih Toplic, druga od M. Toplic do Šalovec, tretja pa od Grada mimo Ledavskega jezera vse do Rogašovec. Pri tem bi se poskušali čim bolj izogibati glavnih cest in se voziti mimo zanimivih točk ob poti. Kot pravi Kalamar, načrtujejo vožnjo s tremi kočijami, vsako pa bi vlekel po en par konjev. Dva konja že imajo, in sicer si ju sposojajo od kobiljanskega turističnega društva, štiri pa bodo še kupili z denarjem, ki so ga dobili za projekt S tem denarjem pa bodo prav tako dali izdelati tri kočije. Domači obrtniki naj bi izdelali kočije, čim bolj podobne tistim, s katerimi so se nekoč vozili tod okrog. Na njih naj bi bilo prostora vsaj za osem ljudi. Turiste bi prevažali predvsem ob koncu tedna ali ob posebnih priložnostih. Pri tem pa želijo usposobiti in izobraziti tudi nekaj kočijažev, ki bi bili hkrati neke vrste turistični vodniki, ki bi lahko na poti povedali kaj več o znamenitostih Goričkega. Kot upa Kalamar, naj bi bilo vse nared že spomladi naslednje leto. Prav tako pa tudi razmišljajo o turističnem vlakcu za prevoze večjih skupin. Ta naj bi bil v obliki zmajčka in namenjen predvsem mlajšim obiskovalcem krajinskega parka. C. K. SOLARIS PRI ŠIBENIKU 3* hoteli, brezplačno za 1-2 otroka do 12 let 10.9.-24.9J2D7POL 13.990 RABAC hoteli/app 2*( brezplačne za otroka do 7- teta 27S.-W3D/POL 16.470 poglej in odpotuj! Na radgonski grajski hrib Od starega Spitala do vinske kleti Kmalu bodo prišli v Gornjo Radgono številni obiskovalci. Tam se bo namreč čez nekaj dni začel kmetijsko-živilski sejem. Vsi, ki se bodo mudili v tem obmejnem mestu, pa lahko izkoristijo to priložnost in obiščejo kakšno od številnih poti po mestu ali okolici. Kot smo opazili v tamkajšnji turistični ponudbi, je na voljo kar nekaj krajših sprehodov, izletov, turističnih in tudi kolesarskih poti. Mi smo se podali po poti do radgonskega gradu, ki spada sicer med krajše sprehode, vendar najdemo tod veliko znamenitosti. Čeprav lahko pridemo h gradu tudi po cesti, smo rajši izbrali pešpot. Obiskovalec lahko avtomobil pusti na parkirišču ob policijski postaji. Takoj ob začetku poti je na kupu kar nekaj znamenitosti mesta. Tukaj je stari Spital, ena najstarejših spomeniško zaščitenih zgradb v mestu, ki se trenutno obnavlja in preureja v muzej. Takoj ob njem na rahlem griču stoji cerkev sv. Petra. Cerkev iz sredine 15. stoletja je bila temeljito prezidana ob koncu 19. stoletja. V njej pa hranijo tudi tri nagrobnike iz prve Terme Lendava - zaplavajte z nami v edinstveni parafinski vodi! Kopanj« i koritom ume 8.400 alt za odrari« In 2.000 »it za otroke. TERME LEMO www.terme-iendava.si Vinska klet v starem mestnem jedru L« Notranji vhod radgonskega gradu polovice 17. stoletja in poznogotsko razpelo. Na boje za severno mejo nas spomni bližnji Maistrov spomenik, na zadnjo osamosvojitveno vojno pa spomenik tik pod cerkvijo, ki so ga postavili ob deseti obletnici državnosti. V bližini so tudi stavbe, ki spominjajo na nekatere pomembne osebnosti, ki so delovale v teh krajih. Tako najdemo tukaj Trstenjakov dom, imenovan po dr. Antonu Trstenjaku, ki so ga zgradili pred desetimi leti in je danes namenjen faZ,iČne Seaiina^ P* ie ‘ nemški plemiči, v J letju pa je bil tudi dom za gimnazija in ' f Grad je pred več ko: deseti prevzel švicarski Pos^l,jic venskega rodu, ki ga F obnovil. V njem naj« za seminarje, srečanja, -različne druge priredit'' od tega tukaj že poicLa j 2 grajskega griča smo' '. ■ proti avstrijski sirarn '-r’ • ....Hi »ifr PA* p HČI 1515 d VAŠ KRAJ VODNIH DOŽIVETIJ Terme Lendava nagrajujejo Vestnikov« naročnike Nagrada: dnevna vstopnica s kosilom. Milan Verbajnšak, Narcisna ul. 12, Veržej. Nagrajenec dobi potrdilo o nagradi po pošti. tudi hiša, v kateri sta nekoč prebivala bibliografa dr. Franc Simonič in dr. Janko Šlebinger, slednji je bil tudi leksikograf in literarni zgodovinar. Prav za to hišo pa se začne vzpenjati pot proti gradu. Ta je tlakovana in vodi večinoma v senci lipovega drevoreda. Ko pridemo na vrh, se najprej znajdemo v naseljenem delu mesta. Nato nas asfaltna cesta pripelje do še višjega predela, kjer stoji grad. Razprostira se na precejšnji površini, okrog so zelenice in nekaj drevja, verjetno ostanki starega grajskega parka. Večji del parka z drevoredom je na drugi strani gradu, kjer je tudi vhod. Grad je zanimiv, ker ima dva vhoda. Zunanjega, ki nas pripelje na prvo dvorišče, po manjši klančini pa pridemo še do drugega vhoda, ki vodi do osrednje grajske stavbe. Po podatkih, ki jih je mogoče prebrati na enem od grajskih hodnikov, izvemo, da se grad omenja že leta 1100, ko je bil trdnjava pred vdori Madžarov in Turkov. Danes grad kaže videz, ki ga je dobil v 16. stoletju V dolgi zgodovini gradu se je menjalo veliko lastnikov. Nekoč so ga imeli v lasti predvsem nice, bilo naj bi jih M«’■ .* sto, nas pripeljem do hoda in reke Mure. dnji stopnici smo za^1*^ prišli v Jurkovičevo vlja staro mestno jedro" ne, Ta nas pripelje tek poti. Tik pred lahko ogledamo še i* del turistične ponudb * sko klet podjetja Ra-'?^ ec 1 ukij namreč / sto petdeset ki penina. Tukaj pa n' postaja turističnega turiste po Id.rnfib fin*' , ■ To pa je že ena od nas« ... -mivih turističnih p*'1-lahko poda obiske' Jk‘ mejnega mesta, ' Bes&olio V Korovcih deseta obletnica Fuks grabe (j 25 tisoč obiskovalcev učne p°' Idejo o turistični gozdni učni poti Fuks graba je pred desetletjem dal Jože Toplak, nekdanji lastnik gozdnega kompleksa Korovska gora, kjer je pot tudi speljana. 2 njegove strani je prišla tudi večina finančnih sredstev. Strokovna pomoč pa je prišla s strani Zavoda za gozdo- ( ve Slovenije - OE Murska Sobota, Večino fizičnih del so opravili krajani Korovec. Kakšno leto po tem se je, tudi zaradi potreb upravljanja poti, ustanovilo Turistično društvo Koro-vci, ki že vsa ta leta skrbi za pot in jo obnavlja. V desetih letih je pot obiskalo več kot 25.000 evidentiranih obiskovalcev. Ti so prišli iz različnih krajev Slovenije in tujine. Med njimi je-največ organiziranih osnovnošolskih skupin, ki imajo tukaj naravoslovne dneve in tabore. Prihajajo pa tudi srednješolci, člani različnih društev in sekcij ter MAKARSKA RIVIERA TD Korovci je dalo pred kratkim obnoviti Flisarjev vodnjak, ki stoji na domačiji Recek - Hochstatter v Geriincih, kjer je pred tem stala domačija pisatelja Evalda Flisarja. Ta 32 metrov globok vodnjak, ki gaje ob tej priložnosti blagoslovil canko-vski župnik Andrej Zrim, je tako tretji vodnjak in nova točka rra učni poti. Voda iz vodnjaka je pitna, kmalu pa bodo dati narediti natančnejše analize vode. druge skupine. Veliko pohodnikov si pot ogleda tudi na lastno roko, tako da je verjetno število obiskovalcev Še večje. Pohvalijo se lahko, da so pot med drugimi prehodili tudi Milan Kučan, takrat še Sončkov klub na KRFU TUNIZIJA 3* Pavič, sončnik in ležalnik na plaž, 2*Z3* Oasis, cena velja za dve osebi, 3* El Fell polet letala it Ljubljane, brezplačno parkiranje otrok do 12 let 50% popuste dop/a&oza kJub 14.900 Srf/osebo 20.0-109^0/142 34.930 29.a, 12.W10D/1C 69.900 TOSKANA 3-drtvnj avtobusni slovansko vodenja m/SOZJPCT. 42.900 28A/7D/NZ GRČIJA. Rodo» V Blue Waves, letalo fr Ljubljane, brezplačno parkiranje 83.900 27.BJ7D/POL 86.900 DJERBA 3* Djerba Haroun, iz Ljubljane 22,29.8/7D/FOL od 89.900 TURČUA 2* Ozcan, istalo iz Ljubljane, brezplačno panciranje 28.S77O/POL 91.800 ŠPANIJA, Mallorca 4" hotel, polet letala iz Ljubljane, brezplačno parkiranje 25.S//D/POL 113.900 predsednik dritre^^-venski pisatelji M P" „ ge znane osebnosti lr noti tudi več razl^01^ ^’ ■ so slikarske štev, odmevnoga movanu.1 n S* stična pn^’^.Le so t t£' Pravvokvirusle^ novah desetle«11 so odprli v V J1* „^1/,jP' slikarsko razstaV' Murske Sobote, P L ' ' prejela jo je p vili pohod flj je udeležilo i" predali n^^ni jev vodnjak « 'c ,1jJ| spregovori P । pomurskem* „1 zveze ter drug* o & H-< SP® *-0- * — Monzi« Sobota, Slov«"*** '' / T»t. pro4«J.. OM tM* VESTNIK ~ 18. avgust 2005 ŠPORT 17 Kasaške dirke v Ljutomeru Derbi dobila Sara MS z Markom Slavičem Po 13 letih spet turnir v M. Soboti V1epem vremenu in ob odlič-ptlpwljeni tekmovalni stezi jutomerskem hipodro-_ približno 1800 gledal _ -^spremljali sedem dirk, njimi tudi naj zanimivejšo -^venski kasaški derbi. naiJ*?i’r ^1o prijavljenih karm etnih koni>ki so si svoje C P°zicije pridobili z žre-pre<1 dirko. V prvi vrsti so i I 'h r po hudi poškodbi uspešno okreva Agenda se vrača! V ’’ ^muii prvenstvenega beltinskem Športnem lendavsko Nafto in VtA’i Publikumom jedo-...Gledale*™ |t W| n- bilo vsem jasno, - J- -ao skupil Feri Cifer, po-^'nogometna legenda Še v v večernih urah, so Ct-r,rali v murskosoboški Mu p. .-j vh,n, gležnja *Cli na desni nogi, do Mkudh< pa je prišlo na način, Feri je nerod-g^žogo... ^Ij ie peta ‘4; ■ 1 " bil pripravljen na V toliko okreval, da izdane Di'ko »jašprintal« • ^iu^ dn' P° Pa 4 UVe 50 n|j, (an)v ’r t te v mejah normale. ’%' ‘aradi preventive ne na bolno nogo. Tri h-.p,longeio. p* nem 4 ^'H’toliil pregled in ' la za nadaljnji potek 10 počutim W..z y,| zaskrbljenost. h S 'Pomladansk im son- ... A Filovcih 1154 udeležencev ciji kolesarske sekcije (KOSE) Športnega društva Radenci - je bil tudi letos po številu udeležencev eden največjih v Sloveniji. Udeležilo se ga je 1154 kolesarjev (lansko leto 1090), ki so lahko prevozili 68 km - maraton Terme Banovci s tremi vzponi - ali iC 10 rek’ Si i, .J niaraton s star-' ptrd ih - v organiza- re*wdno število rekreativnih kolesarjev. Foto: J. Z. ob notranjem startu Sare MS (Marko Slavič) svoje mesto imeli še: Rio MH (Rene Hanžekovič), Alja (Jože Sagaj), Perla (Jože Osterc), .Main Delon (Mirko Šona-ja), Lund I (Dejan Jureš) in Ines (Dario Šonaja). Iz druge vrste so štartali: Flay Away (Jože Brunec), Desa I (Žarko Debelak), Fru (Branko Slana) in Johnsson (Dušan Zorko) Na startu je precej Kako bi pa ocenil start Nafte v 1. SNL? Fantje pravijo, da igrajo tudi zate! Nafta je odlično startala. Zmaga proti favoriziranim Celjanom je razbila psihološko oviro in tudi »post«, kar zadeva nedotaknjene mreže nasprotnikov. Dobro je tudi, da jih zadeva vse več. V prihodnje bo šlo še bolje, čeprav je Šport sestavljen iz vzponov in padcev, iz radosti in žalosti. »Velik« je tisti, ki se zna ob pravem času in kar se da hitro dvigniti iz poraza v zmago. Menim, da ima Nafta ekipo, ki jo krasi zmagovalna mentaliteta. Zal ne morem pomagati, a skrbno nadzorujem položaj, če se malo pošalim... Torej v nadaljevanju prvenstva ni pričakovati občutnega padca Lendavčanov? Nikakor ne! To je ekipa, ki je izkušena in ve, kako in kaj. Rezerve so še v uigranosti in igralcih, ki so na seznamu poškodovanih, saj ni skrivnost, da imam na tem seznamu -družbo«... Dobre igre, očitno je, da dvigamo tudi kvaliteto igre, prinašajo (običajno) tudi te- zamudila neubogljiva Desa, najbolje sta pričela prva favorita Perla in Alain Delon, nekoliko za njima pa so se razvrstili Sara, Alja in Ines. Dirko je zaradi diskvalifikacije predčasno končal Rio, vodilna pa sta narekovala izjemno hiter tempo - 1000 metrov v času 1:17,0. Toda do konca je bilo treba vzdržati se 1600 metrov. Ko je že kazalo, da imata oba vodilna mu primerne rezultate. Nafta prav gotovo ni izjema. Po moji presoji gre lahko le na bolje. Zdaj imaš veliko časa, kako ga »ubijaš«? V krogu družine. Še posebej hči Hana je stalno ob meni. Veliko gledam televizijo in nekatere filme »obvladam« že na pamet. Sicer pa je hiša nenehno polna obiskovalcev - prijateljev ter nekdanjih največ moči, se je iz ozadja kot strela »prikradla« Sara in ju ujela v ciljnem zavoju, potem pa Še pospeševala in bila v ciljni ravnini neustavljiva. Vidno opešana Perla je bila druga, na 3. mesto pa se je prebil Dušan Zorko z Johnsso-nom. Povsem onemogel Alain Delon je bil v cilju šele četrti Markovo zmagoslavje v derbijih se je povzpelo na štiri osvojena najvišja odličja, skupno jih v Sla-vičevi družini beležijo že deset. Tokratna zmagovalka Sara MS je z doseženim kilometrskim časom (1:18,9) postavila rekordni dosežek med kobilami. Tudi najhitrejši Žrebec derbist prihaja iz hleva Marka Slaviča. Den MS je s časom 1:18,7 slavil leta 2002. V preostalih šestih dirkah (na 1600 metrov) so tekmovali dveletniki ter 3-do J2-letni kasači. Z dvema zmagama se je izkazal Rene Hanžekovič, najhitrejši čas dneva (1:16,5) je dosegla 3-letni Izza na vajetih Marka Slaviča mlajšega, med dveletniki pa je prvič zmagal Firston MS Besedilo In foto: Niko Šoštarič Tekmovalno-rekreacijski klub Ten Športje skupaj s teniško šolo Jakopina izpeljal odprti turnir Slovenije za dečke in deklice do 14 let. Natumirjujetek-movalo 30 dečkov in osem deklic. Med dečki je zmagal Miha Plesnik (na fotografiji desno), kije bil v finalu boljši s 6:0 in 6:1 od Mitja Crčka. Pri dekletih je bila najboljša Kaja Rajh, kijevfinalus6:1 in 6:2 premagala Anito Kosmač. Domača tekmovalca Marko Vujič in Domen Štihec sta izpadla v prvem krogu. Zadnji prosti konec tedna v avgusta bo še en turnir, in sicer za dečke in deklice od 8 do 10 let. Pomerili se bodo v mini tenisu, midi tenisu in tenisu. A. B. Jožica Šiftar odhaja na svetovno prvenstvo Zmagovalka letošnjega Maratona treh src v Radencih, Jožica Šiftar, članica Tekaške sekcije Radenska, bo nastopala od 23. avgusta do 3. septembra v San Sebastjanu v Španiji na svetovnem adetskem prvenstvu za veterane. Šiftarjeva bo tekmovala v štirih disciplinah, in sicer v teku na 5 in 10 km, v krosu na 8 km in v maratonu na 42 km. Pred odhodom je optimistično razpoložena: »Malo sem primerjala rezultate z lanskega prvenstva in v svoji starostni kategoriji imam lepe možnosti, da se uvrstim vsaj v dveh disciplinah blizu 6. mesta. Obstaja pa realna možnost, če se mi vse maksimalno izide po načrtih, da se približam tudi bronasti medalji « T. G. in sedanjih soigralcev. Koristim priložnost, da se zahvalim za pozornost vsem, ki me niso pozabili in so me bodrili v najtežjih trenutkih. Še posebej »naftaši« - od vodstva, stroke, soigralcev, navijačev. Seveda tudi »muraši«, iz kluba, kjer sem prebil dober del svojih najlepših let, lepih, nepozabnih 17 sezon... F. B. Sejemski tek Na jubilejnem 10/ sejemskem teku v Ljutomeru, ki ga je pripravila ob občinskem prazniku in Prleškem sejmu Športna zveza Ljutomer, je nastopilo 248 udeležencev iz Slovenije in Hrvaške, ki so tekmovali po mestnih ulicah (mlajši), na relaciji Ljutomer-Cezanjevci v razdalji 8,5 km (starejši) in na 3 km (rekreativci). Zmagovalci: članice do 29 let: Krašovec (Maribor), 30-39 let: Prašnikar (Tekaški forum), 40-49 let: Flisar (Triglav), 50-59 let: Šiftar (Radenska), 60 in st.: Lampe (Triatlon). Člani do 19 let: Soklič (Radenska), 20-29 let: Robič (Kranjska Gora), 30-39 let: Ferjančič (Nanos), 40-49 let: Lehner (Lenart), 50-59 let: Žigon (Filipides), 60 in st.: Savič (Pivka), rekreativci ženske: Belovič (Vidovec), moški: Kumek (G. Radgona). N.Š. mali maraton na 52 km (en vzpon). Po pozdravnih besedah predsednika kolesarske sekcije Jožeta Kagerja in starterja Milana Hojnika, direktorja Zdravilišča Radenci, se je točno ob 10. uri množica v glavnem rekreativnih kolesarjev zapeljala po trasi, speljani skozi prelep z vinogradi zasajen Jeruzalem in po okoliških hribih nazaj na cilj v Banovce Najstarejša udeleženka rekreativnega kolesarskega maratona, 63-letna Mojca Bogataj iz Medvod ter 79-letni Silvo Škapin iz Kamnika, sta dokazala, da starost ni ovira za telesno aktivnost. Najštevilčnejše so bde ekipe Kolesarskega kluba iz Medvod z 58 udeleženci, Zavarovalnice Triglav s 26 in ekipa Unitech iz Škofje Loke z 18 udeleženci, ki so potrdile, da se kljub oddaljenosti splača sodelovati na dobro organiziranih kolesarskih maratonih. Vsi udeleženci z vplačano startnino so dobili po prihodu na cilj topli obrok, brezplačne napitke Radenske pri okrepčevalnicah, vstopnico za Terme Banovci in kolesarske hlače. D. M. Športno društvo Vidonci je bilo ustanovljeno februarja 1996. Društvo organizira različne športne prireditve, družabna srečanja in izlete. V okviru društva deluje klub malega nogometa, ki nastopa v puconski ligi. Leta 1998 je dobilo društvo oz. klub nogometno igrišče ob cesti Vidonci-Kovačevci. Zgradili so tudi slačilnice ali športni center, v katerem se pogosto zbirajo mladi, letos pa so postavili reflektorje. Ob nogometnem igrišču so igrala za otroke, načrtujejo pa še postavitev igrišča za odbojko na mivki. Zadnjo soboto v juliju pa je potekal v Vidoncih turnir v malem nogometu za pokal občine Grad. Zmagalo je društvo Lukaj iz Motovilcev, druga je bila ekipa Gračka pomlad in tretji domači veterani. Vsi, ki vas podrobno zanimajo društvo in tudi vas, imate na voljo njihovo spletno stran. A. B. Šah Tesno proti Madžarom V prijateljskem dvoboju šahistov ŠD Lendava in madžarskega Sar-varja so domači šahisti slavili tesno zmago. Igralo se je dvokrožno, Lendavčani pa so Madžare premagali s 4,5 :3,5- Pri gostiteljih je bil najuspešnejši Toplak s polnim izkupičkom dveh točk, Radovan je osvojil točko in pol in Ivanec točko. Varga je dvoboj končal brez točke F. B. —------------------------------------------------------------------ŠPORT 18. avgust 2005 - VESTH1K Strelstvo - trap Med 150 strelci Boštjan Maček in Cankova Nogomet - 3. liga vzhod Veržej: Črenšovci 0:3 (0:1) V Križevcih v Prekmurju je zmagala na meddruštvenem tekmovanju lovcev v trapu Lovska družina Cankova pred Apačami in Gornjo Radgono. V posamični konkurenci je nastopilo 150 strelcev, zmagal je Boštjan Maček (Radovci) pred Evgenom Papom (Prosenjakovci) in Romanom Dreslerjem (Apače). T. G. Nogomet - MNZ MS Priznanja najboljšim in pari prvega kroga V hotelu Diana v Murski Soboti je bila podelitev priznanj in nagrad za dosežke v ligah MNZ M. Sobota v minuli tekmovalni sezoni. Prva tri mesta v 1. MNL so v članski konkurenci osvojile ekipe Ižakovci, Grad in Serdica Kleparstvo Šinko, v tekmovanju za fair play pa Šalovci, Apače in Serdica. Najboljši strelec lige je bil Franc Krpič (NK Grad), ki je dosegel 20 zadetkov. V mladinski konkurenci so prva tri mesta zasedle ekipe Kerna Puconci, Bogojina in Apače, v tekmovanju za fair play pa Kerna Puconci, Grad in Šalovci. Najboljši strelec je bil Aleksander Vogrinčič (NK Apače), ki je dal kar 38 golov. V 2. MNL so v članski konkurenci prva tri mesta zasedle ekipe Niros Cankova, Bratonci in ŠD Cven, v tekmovanju za fair play pa ŠD Cven, Lipa in Goričanka Liv. Najboljši strelec je bil Boris Jerebic (Bratonci), ki je dosegel 18 zadetkov. Obenem so bili izžrebani tudi pari prvega kroga 1. MNL MS, ki bo na sporedu 27. in 28. avgusta: Serdica - Apače, Šalovci - Bratonci, Ljutomer - Cankova, Bogojina • Hodoš, Kerna Puconci • Dok-ležovje in Gančani - Slatina. Igralo se bo po dvokrožnem sistemu. V 2. MNL MS se bo igralo po trikrožnem sistemu, nastopalo pa bo sedem klubov. Pušča bo vse tekme igrala v vlogi gosta, v primerih, ko bi morala biti gostitelj, bo sama poravnala stroške srečanja in sojenja. Pari prvega kroga so: ŠD Križevci - ŠD Cven, Rotunda -Pušča in Motvar jevci - Goričanka Liv, prosta je Lipa. 20. in 21 avgusta pa bo že odigran prvi krog pokalnega tekmovanja MNZ MS, kjer se bodo sestali. Dokležovje - Ljutomer, Serdica - Apače, Goričanka - Hodoš, Cven - Slatina, Bratonci - Rotunda, Lipa -Gančani, Bogojina - Križevci, Motvarjevci - Veterani Ljutomer, Cankova - Pušča in Šalovci - Kerna Puconci. T. K. Igralci Veržeja so doma izgubili s presenetljivo visokim rezultatom proti ekipi Črenšovec. Foto: J. Z. Igrišče v Veržeju, 150 gledalcev. Sodnik: Vinčič (Maribor). Strelci: 0: 1 Kavaš (5), 0: 2 D. Horvat (55), 0: 3 D. Horvat (80). Veržej: R. Hanžekovič, Fras (81. Fekonja), A. Hanžekovič, Vidmar, Pučko, Uješ, Kaučič (65. CmreČnjak), Vogrinčič (73- Rihtarič), Kovačec, Osterc, Zavec. Trener: Bogdan Črnko. Črenšovci: Pečelin, Kulčar, B. Hozjan, M. Balažič, Maučec, T. Horvat, Hal as, Cigut (58. D. Hozjan), Štrbal (78. J. Balažič), Kavaš, Nogomet - 3. liga vzhod Tišina: Beltinci 5:1 (2 :1) Igralec Tišine Damjan Grah (s št. 10) v »primežu« nogometašev Beitrnec. Foto: J z. D. Horvat (82. G. Horvat) Trener: Borislav Radoš. Rumeni kartoni: Zavec, Kaučič, Vidmar (Veržej); Halas (Črenso vci). Rezultati 1. kroga: Veržej - Črenšovci 0:3, Mura 05 - Malečnik 4: 1, Tišina - Beltinci 5:1, Zavrč - Paloma 2:1, Železničar - Pohorje 1: 0, Šmarje pri Jelšah - Holermous Ormož 0:0, Stojnci • Kovinar Štore 0 : 0. Na lestvici vodijo Tišina, Mura 05, Črenšovci, Zavrč in Železničar s po 3 točkami. Namizni tenis Pomurski klubi sredi priprav Tudi pomurski namiznoteniški klubi so začeli s pripravami na novo sezono. V prvi fazi se ekipe »delale« predvsem na kondiciji. Tako so bili Puconča-m en teden na Rogli, Ljutomerčani v kraju Gorenje blizu Rogle, Sobočani pa so nabirali kondicijo doma. Državni kapetan Jože Urh je poklical na članske priprave v Kranjsko Goro kar sedem igralcev iz Pomurja (Sašo Ignjatovič, Saš Lasan, Zvonko Plohi, Mitja Horvat, Bojan Ropoša, Jure Koščak in Tomaž Roudi). Vsi so bili s potekom priprav zelo zadovoljni in vsaj nekaj jih lahko upa na dres državne reprezentance. Mladinci in kadeti se bodo od 20. do 25. avgusta pripravljali v Kočevju. V širšem krogu Pari 2. kroga: Črenšovci - Stojnci, Zavrč - Tišina, Paloma - Kovinar Štore, Pohorje • Šmarje pri Jelšah, Malečnik - Železničar (vsi v soboto, 20. avgusta, ob 17.30), Beltinci - Mura 05, Holermous Ormož - Veržej (oba v nedeljo, 21. avgusta, ob 17.30) Pari pokala Hervis vzhodna skupina (24. avgusta ob 16.30): Tišina - Holermous Ormož, Ižakovci - Malečnik, Črenšovci - Pesnica. T. K. reprezentance so tudi Pomurci. Pri mladincih se jih bosta udeležila Tomaž Roudi, Tim Fridrih in Dominik Škraban, pri kadetih pa Dominik Maček in Grega Nerat. Najperspektivnejši slovenski kadet Jan Žibrat pa je povabljen na trening v kamp Eurikinds v francoski Strassbourg, ki se ga bo udeležilo 31 igralcev in igralk iz 17 evropskih držav. To je zanj vsekakor veliko priznanje Sicer pa prav sedaj potekajo v M. Soboti skupne priprave vseh pomurskih klubov. Na njih sodelujeta italijanski klub Tramin in kadeti kluba Azol, ki ga trenira nekdanji soboški trener Matjaž Šercer Poleg njega treninge vodijo še Miran Močan, Mirko Unger ml., Mitja Županek in Miran Solar. M. U, Kolesarstvo 28. avgusta maraton v Radencih Lanskega Kolesan^ ® .ona.r.hsre.«^ udeležilo l6«W* mer so organizatorji kordno številko t« Kolesarski maraton med največje kolesa^ ditve v Sloveniji.Tu*>e A čakujejo še številcnep (■ bo. Jubilejni 25. lesarski maraton Radencihbovnedeto _? gusta, s startom ob lovskim domom Je- ■ ' Proge bodo tri - rt. na 27 km <2 ton treh srena _ ji ski progi skozi tudi vzpone po pelskih goricah ( organizatorji pa P°: zahtevno srednjo novano Tri srca jj rčkov na 51 Vožnja bo do GoroF cca6km-zaprt^0 znašala S.000 Sl , vab do 2«. 0 »^-ŠD Radenci -startnina MTS 1 " I' ' ','10 2' 11 TRR 02341-OOU’ ■ nekaj cenejša - * pik tako za družine ., (nU ni) in kolesarske M manj 10 udeležen^ nike olimpijske kaf*.^ Vsi udeležena Ko * maratona treh src „ čano startnino ■ li: , - kolesarske hlače, I -brezplačne napiti J pri okrepčevalnic^ no-ciljnem prosto ’ • topli obrok navij’ - brezplačen vstop h r rodni kmetij0 v Gornji Radg°nl’ . brezplačen vstop kopališče v Rad«* Organizatorji P« startnino v ^kil> vendar brez k"l' „ Podeljeni bodo P1 lajžeinnajstar* upj-ter najštev. čn^,,^ prihodu v cilj ■ povečujejo tud carjev in J Priporočena stnih čelad. P macijeopnre^jovii^ na spletnem kose-radeticc,; . radenciSema^.,^ štvo Radenci 9252 Rade«cl’ Stadion Tišine, 250 gledalcev, sodnik: Mežnar (Maribor). Strelci: 0 : 1 Forjan (7), 1 : 1 Dravec (16), 2:1 Poredoš (33), 3 : 1 Dravec (70), 4 : 1 FarŠang (80), 5:1 Faršang (80). Tišina: Gergorič, Serdt, Kous, Kegljanje Marika na pragu svoje 15. celjske sezone Neuničljiva Marika Kardinar, vseh Časov, je pričela priprave na večkratna svetovna prvakinja in novo, že petnajsto sezono v bar-najboijša slovenska kegljačica vah celjskega Miroteksa. V prvem Paraplegiki Prekmurja in Prlekije najboljši ribiči V osmem krogu državne lige v tekmovanju paraplegikov v športnem ribolovu je na Ravnah na Koroškem prvo mesto zasedla ekipa paraplegikov Prekmurja in Prlekije iz Murske Sobote, za katero so nastopili: Slavko Dunaj, Silvo Križanič in Franc Borovnjak. Ob ekipni zmagi so imeli prleško-prekmurski paraplegiki najboljšega tekmovalca tudi v posamični konkurenci, ta naslov je osvojil Slavko Dunaj. T. G. šnurer, Farič (46. Verban), Far-šang, Grah, Dravec, Pucko, Cotter (67. Flisar), Poredoš (76. Bencak). Pomočnik trenerja: Evgen Sapač. Beltinci; Kerman, Duh, Balažič, D. Horvat (58. Kavaš), S. An- tolin (81. M Tkalec), B. Antolin (46. M. Horvat), J. Tkalec, Apatič, Forjan, C. Antolin, Gruškovnjak. Trener: Štefan Škaper. Rumeni kartoni: Grah, Šnurer, PoredoŠ, Verban (Tišina); Balažič, J. Tkalec, Forjan (Beltinci). T. K. delu priprav bo poudarek na telesni pripravljenosti. Čaka jih tudi nekaj prijateljskih srečanj pred nastopi v ekipnem svetovnem pokalu in Evroligi. Marika, ki je razpoložena kot vselej, je dodala: »Nekoliko sem si odpočila in se nadihala svežega zraka na otoku Lošinju. Zdaj pa polnimo akumulatorje za nove izzive Imam še dovolj motiva pa tudi dobro se počutim, kar je najpomembnejše. Nova sezona se uradno začne v drugi polovici septembra, do takrat bom O. K.!« F. B. Poraz slovenskih podprvakmj Slovenske podprvakinje in zmagovalke ženskega pokala NZS Pomurje Davidov hram so proslavile v svojem športnorekreacijskem centru v Filovcih šesto obletnico delovanja kluba. V klubu aktivno igra 80 nogo- metašic (članska ekipa, U-16 in U-12). V revijalni tekmi se je članska ekipa pomerila z združeno ekipo politikov, sponzorjev in podjetnikov. Močnejši spol je slavil zmago s 5 :1 Zadetke so dosegli Robi Berendijaš (2), Kukovec, Komor- ?•*?%*<* VESTNIK 718. avgust 2005 SPORT 19 UgaSi.mobil Vodafone Nafta druga! pitati 4. kroga' Rola v^iina - ,(uW,um 2 : Rudar: * Srn 3 1 2 1 0 2 Koper 2: 1 1 1 0 1 1 1 0 2 0 1 0 1 2 2 2 2 3 2 9:2 10 5:3 12:2 5:3 4:5 3:4 4:6 3:9 3:12 4:6 9 8 7 4 4 4 4 3 2 4 4 4 4 4 4 4 4 4 avgust ob 17. kmjina, Kepat -Mlaju run: Manbor Pivovar-Publikum - Dra- * 17- uri: Primor- ^Bomet ’Salovcih {Jznovali ’“•letnico pometa ^uh Salovci, ki ga %' •■•N-nik Aleksander Ab-■ : J'/"1 Podpredsednik je praznoval e'ovanja V Šalovcih . Winjajo prvega pred- ’binjajo prvega _ 1 W। |J Čerpnjaka in no- Vnetnega stadiona $ I Slcdalcev, ki so 8radn)> železnice l Bojan lan ^2’^leju kluba so pri-u^imL. ' dan nogometa . Hod°Sa, Zavaro-n in Slovenske vesi . ' PJ ’ J" ŠaJovci: B !y 8 ’L^SalovcrKri-S^^UKrŠalovci: Šalovci: ^^>7:8 (po 11 rU rj’" Plovci: ..-i / ^Rlavj :4inčla- 1 < P^an0'^ U g0Ste iz "Urnim T G ^"ogomet JSnJa so podelili ' l" sez»ini v v ’lhPrejel>: f "^stokotpr-(Pomurje 1 l<' Karmen t. ',l- 'i S, izlili ^niknvtt - |() ,Prjvi>i so.tudi . ‘^/P^mkro- C1 n Karmen Je- . F. B, Nogomet - 3. liga vzhod Zmaga Mure pred 3000 gledalci Mura 05 : Malečnik 4:1(1: 1). Stadion Fazanerija v Murski Soboti, 1. krog, 5000 gledalcev. Sodnik: Vrbanec (Ptuj). Strelci: 0 : 1 Bakovič (12), 1 : 1 Balažič (27), 2 : I Zlatar (56), 5 :1 Lebar (64), 4:1 Zlatar (69). Mura 05: Kamnik, Balažič, V Horvat, Kerčmar, Pojbič (od 69. nun. Kreft), Šnajder, Buzeti, Janža, Prett-ner, Zlatar (od 84. min. Čirjak), Lebar (od 76. min. Koren). Trener: Slobodan Djurič. Malečnik: Likovnik, Novoselec, Najvirt (60. min. Filipovič), Mladenovič, Breznik (79. min. Plevnik), Čuček, Stančič, Stamenkovič, Kološa (od 65. min. Nešič), Bakovič, Dvoršak. Trener: Milko Djurovski. Rumeni kartoni: Šnajder (Mura); Stančič, Nešič (Malečnik). z glavo odlično streljal v desni zgornji kot, a se je z izjemno parado tokrat izkazal gostujoči vratar Likovnik Velja pa omeniti tudi športno potezo domače publike: ko je bil v 79. minuti zamenjan kapetan Malečnika Peter Breznik, nekdanji nogometaš ŠD NK Mura, ki je kljub letom in predvsem kilogramom z nekaterimi potezami znova pokazal svoje veliko nogometno znanje, mu je domače občinstvo iskreno zaploskalo in tako pokazalo, da ni pozabilo njegovih dobrih predstav v črno-belem dresu. Pred tekmo so se gledalcem predstavile vse mlajše Murine selekcije, iz Murine uprave pa so sporočili, da bo cena vstopnic na naslednjih domačih Murinih srečanjih 500 tolarjev, medtem ko bodo Mario Zlatar v višinskem dvoboju za žogo Rdeči karton: Stančič (Malečnik) v 90. minuti. , Premierajeuspela.Predrekord- । nim Številom gledalcev v slovenski ; tretji ligi so mladi nogometaši Mu- ] re v prvem krogu premagali moštvo Malečnika, čeprav malce težje, । kot bi to lahko sklepali po končnem izidu. Predvsem v začetku tek- ! me sta bili pri domačih igralcih ’ nervoza in prevelika želja za hitro 1 dosego zadetka. Tako je že v 12. minuti izkoristil napako domače : obrambe Dakovič in goste popeljal ' v vodstvo, Nekaj minut zatem je « imel zanesljivo priložnost Anton Dvoršak, brat nekdanjega igralca Mure Simona Dvoršaka, a se je z izjemnim refleksom izkazal domači vratar Kamnik. Toda črno-belih to ni zmedlo. Kaj kmalu so si pripravili Številne priložnosti, med katerimi je največjo zapravil Horvat. Plod napadalne Murine igre je bil gol Balažiča v 27. minuti, ko je iz bližine žogo spravil v mrežo. V drugem polčasu je Mura zaigrala tako, kot smo jo spoznali že na pripravljalnih tekmah: brez nervoze, pogumno, ambiciozno in agresivno. Spet je prišla do izraza odlična fizična pripravljenost, medtem ko so nogometaši Malečnika vse bolj izgubljali sapo Gol Zlatarja je bil podoben Balažiče ve mu, Lebar pa je enega od hitrih Murinih napadov rutinirano končal z diagonalnim strelom Medtem ko Murina obramba skorajda ni imela več dela, je svoj drugi zadetek dosegel Zlatar, ki si je priboril že skoraj izgubljeno žogo, in jo kljub nevarnosti prekrška nad njim še usmeril v prazna vrata. Od domačih priložnosti je treba omeniti še Pojbičevo, ko je žoga švignila tik mimo levega zgornjega kota, in Balažičevo, ko je imele ženske vedno prost vstop. V drugem krogu čaka Muro v nedeljo ponovitev nekdanjega derbija z Beltinci, le v veliko mlajših zasedbah. Izjave po tekmi Slobodan Djurič, trener Mure 05: »Z našo predstavo sem zadovoljen. Ne glede na rezultat sc je uresničilo tisto, kar sem pričakoval. Veliko stvari je še pred nami. Smo mlada ekipa, zato je važno, da držimo kontinuiteto, če želimo biti v vrhu Ravno prvi polčas je pokazal, da so igralci sicer polni želje, ampak še neizkušeni. Vendar nas to ni zmedlo in smo odgovorih še agresivneje To je tudi epa izkušnja več. Še bomo kdaj izgubljali kakšne tekme in jih bomo morali preobrniti v svojo korist. Tekma z Malečnikom je bila samo uvertura v nedeljski derbi v Beltincih Tega se veselim, ker sem bil sam velik občudovalec omenjenih derbijev v »zlatih časih«. Upam, da bo veliko gledalcev in da bodo videli pošteno in kvalitetno tekmo. Kdor bo pač boljši, naj zmaga. Ne glede na prost vstop na srečanju proti Malečniku nisem pričakoval toliko ljudi, ki se jim zahvaljujem za obisk, Mislil sem, da bo toliko gledalcev šele po nekaj krogih, ko bi jih prepričali s svojimi rezultati. Ampak še enkrat se je pokazalo, kako radi imajo Pomurci nogomet. Jaz obljubljam, da jim bomo prikazovali lep nogomet in podarili veliko zmag.« Mario Zlatar, dvakratni strelec: »Vedeli smo, da moramo zmagati. To nam je tudi uspelo in upam, da se bo tako rudi nadaljevalo. Sami smo bili presenečeni nad številom gledalcev in nad takšno podporo. Želim si, da bi bil takšen obisk tudi na prihodnjih srečanjih. V Beltincih upamo na zmago, velik adut pri tem pa bo tudi fenomenalno vzdušje, ki vlada v naši ekipi že od trenutka, ko smo se prvič zbrali.« Peter Breznik, kapetan Malečnika in nekdanji nogometaš ŠD NK Mure: »Priti v Fazanerijo je zame vedno veselje. V štirih letih, ki sem jih prežive! v Murski Soboti, sem tu našel veliko prijateljev. Mlada ekipa Mure nas je zasluženo premagala in pokazala, da je odlično pripravljena in odlično vodena. Želim ji, da se čimprej vrne - ne v drugo, ampak v prvo ligo. Prekmurje si to vsekakor zasluži. In vsaka čast gledalcem, ki se jim zahvaljujem za aplavz, ki sem ga dobil ob zamenjavi. Vidim, da me niso pozabili, kakor tudi ne obdobja, ko je Mura doživljala največje uspehe v prvi Hgi « T. K„ foto: J. Z. Nogomet Mura 05: Bežigrad 0:1 noS°nietna liga -1. krog derbi Tromejniku ' tk 1:2 c 0: 4, Polana : Hotiza 1:1, Ižakovci: Pano’ 1 Zve™^ ^romejnik 1 : 4, Petišovci: Čarda 2 : 0, Roma. a ‘ Diana Rakičan : Bistrica 0:1 B. Stadion Fazanerija v Murski Soboti, revijalna humanitarna tekma, 500 gledalcev. Sodnik: Tratnjek (Murska Sobota) Strelec: Židan v 40 minuti. Mura 05: Prša, Balažič, V Horvat, Kerčmar, Kreft, Š. Horvat, Ivanič, Janža, Čirjak, Zlatar, Šmajctar Igrali so še: Flisar, Šiško, Lipič, Koren. Trener: Slobodan Djurič. Bežigrad: Obrez, Hasana-gič, Podgajski, Mulahmetovič, Bajraktarevič, Židan, Murič, Pate, Djurovski, Nikčevič, Pev-nik. Zaigral je še Robert Belec. Trener: Primož Gliha. Le dan po prvenstvenem srečanju so se nogometaši Mure 05 pomerili z »zvezdniško« ekipo Bežigrada v humanitarni tekmi, katere del izkupička bo še! za soboško porodnišnico. Trener Djurič je zaradi poškodb in počitka nekaterih standardnih igralcev dal priložnost tudi nekaterim »rezervistom« in igralcem mlajših Murinih selekcij. Kljub temu se je tudi ta mešana ekipa dobro upirala izkušenim mojstrom in si celo pripravila več priložnosti, ki pa jih je vse po vrsti zapravila ali se je izkazal gostujoči vratar Obrez. Maščevanje je sledilo v 40 minuti, ko je Židan preigral domačega vratarja in spravil žogo v prazna vrata. Murini igralci so na vsak način želeli izenačiti v drugem polčasu, a so bili vedno nenatančni. Tekma, ki jo je organiziralo podjetje Zvezda - Diana, je potekala brez standardne opremljenosti (brez pobiralcev žog, spikerja, ure na semaforju in prikaza rezultata), k malce slabšemu obisku od pričakovanega pa je prispevalo tudi slabo vreme. Pred člansko Nafta - Primorje 1:0 Dominko z glavo Igrišče v Beltincih, 5000 gledalcev, sodnik: Aleksander Likič, strelec 1 : 0 Dominko (80). Rumeni kartoni: Zore, Dominko, Džuzdanovič, Rastovac. Nafta: Luk, Dominko, Zemljič, Sklepič (Vogrinčič), Kožul, Bukovec, Zore (Kulčar), B Gerenčer, P Gerenčer (Benko), Ristič, Bunc. Trener: Damir Rob Primorje: Rutar (Baloh), Džuzdanovič, Černe, Rastovac, Jankovič, (Škerjanc), Krstič, Zatkovič (Spetič), Arnaut, Žeželj, Mlakar, Medič. Trener: Darko Milanič. V Beltincih se je tokrat zbralo rekordno število gledalcev, ki so bili z igro gostiteljev zadovoljni, saj so tretjo zaporedno zmago Nafte nagradili z velikim aplavzom. Na začetku srečanja so obdarili vodstvo kluba in igralci s šopkom rož Ferija Ciferja in Bojana Matjašeca. Prvega z željami za čimprejšnjo vrnitev na nogometne zelenice, drugega pa za vstop v zakonski stan. Lendavčani so začeli tekmo izredno napadalno in si ustvarili prvo priložnost že v 4, minuti, ko je strel Rističa zgrešil vrata. Minuto kasneje je Rastovac v kazenskem prostoru podrl Rističa. Piščalka sodnika Likiča pa je ostala nema. Gledalci so njegovo odločitev pospremili z žvižgi. Gostje so zagrozili v 15. minuti, ko je Černetov stre! s 25 metrov Luk s težavo ubranil. Sledili sta Še dve priložnosti Mlakarja, vendar se Naftina obramba ni pustila presenetiti Ob koncu prvega polčasa so imeli domačini najlepšo priložnost za zadetek. Po kotu Buncu z desne strani je Kožul z glavo zadel stičišče vratnice in prečke. V nadaljevanju so gledalci videli še boljšo predstavo kot v prvem polčasu. Najprej so zagrozili gostje, in sicer Žeželj, čigar strel je Luk odbil v kot. V 57. minuti je bil v glavni vlogi Benko, ki je pobegnil obrambi Primorja. Potem ko je preigral vratarja, so gledalci njegov strel že videli v mreži, a je zadel le vratnico. Deset minut pozneje je zapravil lepo priložnost še izjemno razpoloženi Ristič. Sledila je 80 minuta. Bunc je z roba šestnajstmetrskega prostora izvajal prosti strel V gneči je bil najvišji kapetan gostiteljev Marjan Dominko, ki je žogo z glavo poslal v mrežo. Omeniti velja, da je dve minuti pred zadetkom odličnega vratarja Rutarja zaradi poškodbe zamenjal Baloh. Nafta je do konca tekme zapravila še dve priložnosti, vseeno pa se je na koncu F. H. M., foto: J. Z. veselila zaslužene zmage. Igralci Mure 05 m Bežigrada na skupinskem fotografiranju tekmo so se pomerile tudi mlajše selekcije obeh klubov. Izjava po tekmi Primož Gliha, trener Bežigrada: »Vsa čast Murinim igralcem Mislim, da bodo čez štiri ali pet let prvi ne samo v drugi, ampak tudi v prvi ligi. Tudi sam bi si želel imeti takšne mlade igralce v članski vrsti, a nam enostavno primanjkuje takšnega kadra.« T. K., foto: J. Z. Igralci Mure 05 so poskušali žogo spraviti v mrežo tudi s kaskaderskimi potezami (na posnetku s št. 13 Vojko Horvat) 20 DOBRO JE VEDETI 18. avgust 2005 - CESTNIK jj^Svet digitalnih tehnologij Telefoniranje po internetu POMURSKE LEKARNE www.pomurske-lekarne.si razkrivajo zdravilne skrivnosti Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Tiha koronarna bolezen Verjetno ste že slišali, da se vedno bolj reklamira telefoniranje po internetu (VoIP) kot alternativa klasičnemu telefoniranju. Poglejmo, kaj se skriva za tem. Telefoniranje po internetu ni nič kaj drugačno ali bolj zapleteno kot klasično, le telefon je treba priključiti na internet in ne direktno na telefonsko linijo. Seveda bomo za to potrebovali kak kos opreme več. Kakovost je odvisna od hitrosti internetne povezave. Za dobro kakovost je potrebnih okoli 80 kbps v eno in drugo smer. Preostalo hitrost se lahko uporabi za hkratno brskanje po internetu ali za dodatne klice. Za takšno telefoniranje ne potrebujemo posebnega telefona, čeprav ti že obstajajo. Potreben je le »router«, ki podpira standard VoIP. Nanj priključimo telefon. Prav tako za telefoniranje ni potreben računalnik. Lahko pa z njim uporabljamo dobre programe, kot je skype, ki Še olajšajo internetno telefoniranje. Za varnost lahko povemo, da le-ta ni nič manjša kot pri običajnem delu z internetom. Še vedno pa velja, da je dobro imeti nameščene antivirusne programe in požarni zid. Tudi z zanesljivostjo je enako. Če imate zanesljivo internetno linijo, bo tudi telefoniranje zanesljivo. Razlike v primerjavi z navadno telefonijo naj ne bi opazili. Slabost je lahko le, da praviloma ni možno izbrati nujne in servisne klicne Številke. Seveda je veliko vprašanje cena. Vse je odvisno od tega,-koliko telefonirate. Odvisno je tudi od politike ponudnika interneta. Klici znotraj omrežja ponudnika in partnerskih omrežij so zastonj. Drugam pa se lahko tudi zaračunavajo. Glavna cena je strošek internetnega priključka. Tega v poplavi akcij dobite že skoraj zastonj. Plačujete le mesečno naročnino. Za internetno telefonijo bi bil dovolj skoraj vsak internetni priključek. Vendar je hitrost pri analogni ali isdn-povezavi premajhna. Najprimernejši je priključek ADSL s fiksno mesečno ceno in neomejeno uporabo. Dobra novica je, da kmalu ne bo več treba skupaj s priključkom ADSL kupiti tudi nadgradnje stari telefonski liniji za digitalno ISDN. Kdor že ima ustrezen priključek ADSL, praviloma ne bo imel z vzpostavitvijo internetne telefonije dodatnih stroškov. Zamenjati boste mogoče morali le starejši router s takšnim, ki podpira internetno telefonijo. Internetna telefonija spet odpira nove možnosti v komuniciranju. Poleg tega znižuje stroške, kar bo veselilo predvsem tiste, ki dosti telefonirajo. Ta tehnologija bo gotovo vplivala na prihodnost interneta in komuniciranja, zato se lahko nadejamo novim in zanimivim storitvam in načinom uporabe. Dr. Matej Gomboši Nikoli niste imeli težav s srcem in tudi v prsih vas ni tiščalo. Ampak saj tudi vašega prijatelja ni, pa je vendar pred kratkim doživel srčni infarkt. Ste v nevarnosti tudi sami? Morda, ni izključeno. Tiha koronarna bolezen ogroža mnogo ljudi. Pravzaprav je le malo takih, ki imajo ugotovljeno bolezen; veliko več je tistih, ki imajo spremembe na koronarnem ožilju, a se tega ne zavedajo. To neza-vedanje pa je lahko usodno. Vendar pa kljub vsemu ni nujno, da bi bilo tako. Če pravočasno prepoznamo nevarnostne dejavnike in ustrezno ukrepamo, bomo preprečili nenadno presenečenje tihe koronarne bolezni. Poleg dejavnikov, na katere lahko vplivamo, so tukaj tudi dejavniki, na katere žal ne moremo vplivati. - Starost - bolj ogroženi so moški po 45. in ženske po 55. letu. - Spol - pri moških sta dolgoročno zvišanje holesterola in krvnega tlaka pogostejša kot pri žen- skah. Estrogen je zaščitni dejavnik za ženske pred menopavzo. - Genetska nagnjenost - bolj ogroženi so tisti, katerih oče ali brat pred 55. letom oziroma mati ali sestra pred 65. letom je doživel ali doživela srčni infarkt, nenadno smrt, angino pektoris ali koronarno bolezen. Koronarna bolezen, rečejo ji tudi ishemična bolezen, je dolgotrajno dogajanje, ki se razvija počasi po tihem in običajno ostane neodkrita, dokler ni že zelo napredovala. Če želimo preprečiti, da bi privedla do težav, je pomembno, da se odločimo za dejavno obvladovanje tveganja in za ustrezne spremembe načina življenja. Četudi nimate nobenih težav, je pomembno, da sodelujete s svojim zdravnikom, da boste zgodaj ugotovili in odpravili nevarnostne dejavnike. V pomoč smo vam tudi v lekarni. Zdrav način življenja za zdravo srce vse življenje. Miranda Koren, mag. farm. »Top seznam« športnih poškodb Telesna aktivnost in gibanje predstavljata tudi nevarnost za poškodbe, zato je treba izbrati Čim varnejši način vadbe. Pri športu in rekreaciji so najpogostejše poškodbe; pretres možganov, zvin vratu, vnetje tetiv v ramenu, izpah ramenskega sklepa, zlom ključnice, bolečine v hrbtu, zdrs medvretenčne ploščice, »teniški« komolec, zlom podlahtnice, vnetje tetiv v zapestju, izpah prstov, nategnitev dimeljskih vezi, pretegnjene stegenske mišice, poškodba kolenskega hrustanca in vezi, zlom golenskih kosti, poškodba golenskih mišic in tetiv ter zvin gležnja. Ali vas ogroža koronama bolezen? jejavniki tveganja Kako zmanjšati nevarnost?___________________________________________________________ Visok holesterol Omejite uživanje holesterola, nasičenih maščob in hidrogeniranih maščob (margarina). Redno bodite telesno dejavni. Poskrbite, da boste imeli celotni holesterol pod 5 mmol/l, trigliceride pod 2 mmol/l, holesterol LDL pod 2,5 mmol/l in koristni holesterol HDL nad 1 mmol/ I. Če vam je zdravnik predpisal zdravila za zniževanje holesterola, jih jemljite redno in v skladu z navodilom zdravnika. Visok krvni tlak Najnovejši izsledki kažejo, da naj bi poskrbeli za zgornji (sistolioni) tlak pod 130 in spodnji (diastoličnl) tlak pod 85 mm Hg.________________________________________________________________________ Kajenje Čim prej prenehajte kaditi. Nikotin oži žile in tako sili srce, da bolj trdo dela. Ogljikov mono- ksid zmanjšuje sposobnost krvi za prenos kisika in poškoduje notranjo sten žil. Vpliva tudi na raven holesterola in povečuje koncentracijo fibrinogena, beljakovine, kije ključna za strjevanje krvi. Pomanjkanje gibanja Za gibanje bi lahko rekli, da je čudodelno. Ima ugoden vpliv na krvni tlak, na telesno težo, na sladkorno bolezen... zato sl vzemite čas vsaj trikrat tedensko za odmerek 20-minutne telesne aktivnosti. Čezmemateža Poskrbite za n orm a I iza ci j o telesne teže i n d ovo Ij gibanja. Že s a m o 10 od stotkov preve I i ka teža povečuje ogroženost srca. Nezdrava prehrana Hrana je bistvenega pomena. Ritem življenja nam velikokratne dopušča, da bi v miru pojedli uravnotežen obrok, in to večkrat na dan. Jedilnik naj bo sestavljen tako, da celotna količina zaužitih maščob ne presega 20 do 30 odstotkov dnevnih kalorijskih potreb. Namesto nasičenih maščob (maslo, margarina, mast) uporabljajte oljčno in ogrščično olje. Poskrbite, da boste zaužili od 25 do 30 gramov vlaknin na dan, kar pa boste zlahka dosegli, Če boste uživali žitarice, stročnice in sadje. Sladkorna bolezen Skrbite za normalno telesno težo in dovolj gibanja. Če ste pretežki, boste krvni sladkor lažje obvladovali, če znižate telesno težo. Jejte hrano, ki vsebuje veliko vlaknin in sestavljenih ogljikovih hidratov. Omejite maščobe in sladkor. Sodelujte z zdravnikom v programu vodenja sladkorne bolezni. Stres Stres je postal del našega vsakdana. Sami se moramo usposobiti za njegovo obvladovanje. Prepoznati moramo, kaj nas sprošča, kaj nam daje energijo, nas notranje bogati in osrečuje. Beg pred oviro, prehitra vdaja, pasivno čakanje in podobni odzivi so navadno neučinkoviti. Za starejše po letih in mlade po srcu Tabuji starosti Pametno sončenje Med 11. in 15. uro se umaknimo v senco, saj je takrat sonce najnevarnejše. Poskrbimo, da nas ne bo nikoli opeklo. Če se sprehajamo po soncu, nosimo bela oblačila, glavo pokrijmo s čepico ali klobukom, oči pa zaščitimo s sončnimi očali. Ne pozabimo zaščititi pred nevarnimi sončnimi žarki svojih otrok, zlasti mladostnikov. Krema naj vsebuje zaščitni faktor 15, na kožo pa jo nanesemo vsaj 20 do 30 minut pred sončenjem. Piti moramo veliko vode in negaziranih pijač, alkoholu pa se izogibajmo, saj bomo še bolj dehidrirani. Pred sončenjem se ne smemo nadišaviti, saj parfumi lahko vsebujejo snovi, ki na soncu povzročajo alergične reakcije. Nespoštovanje starosti je kot bi zjutraj uničevali hišo, v kateri bomo ponoči spali. (Alphonse Karr) Pa problem starosti danes ni toliko spoštovanje ali nespoštovanje, kot je glavni problem pri starosti to, da je še vedno tabu. O tabujih pa se seveda ne govori, se jih izogiba, enostavno ignorira. Tako nečesa, kar ignoriraš, seveda ne moreš spoštovati, ker to zate sploh ne obstaja. Že sama beseda star, človek seveda, se redko uporablja. Lepše nam zveni starejši, pa čeprav naš jezik stopnjuje ta pridevnik star, starejši, najstarejši. Torej je starejši bolj star od starega. Ker pa ni »in«, ker ni »kul« pogovarjati se o starosti, ker je starost tudi danes v 21. stoletju še vedno tabu, je seveda beseda starejši oznaka za človeka, ki je starejši od tistega iz srednje generacije, kar pa seveda zveni prijetneje za vse tiste, ki se temi starost izogibajo in se ji s to oznako da tudi elegantno izogniti Vsako obdobje zgodovine je imelo svoje tabuje. V prvi polovici 20. st. se je tako godilo z začetkom človeškega življenja. Tabuja sta bila porod in spolnost. Tančice je s tega tabuja začel odstrinjati Sigmund Freud na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Danes po sto letih je v evrop-sko-ameriški civilizaciji začetek življenja povsem razgaljen, tabu pa je postal konec življenja in vse, kar je povezano z njim: starost, oslabelost in onemog-lost, umiranje in žalovanje. Ko sta bila tabuizirana spolnost in porod, so ljudje govorili o štorkljah in se tudi s številnimi drugimi besedami izognili besedama spolnost in porod. Podobno je danes, ko za starega človeka uporabljamo besedo starejši. Radi imamo stare katedrale, staro pohištvo,staro zlatnino, stare knjige in stare hiše. Toda popolnoma smo pozabili, da so tudi stari ljudje lepi. Izogibanje in nepriznavanje starosti, tabuizacija starosti je danes kolektivna patologija časa, ki škodi vsem trem generacijam. - Kako naj mladi od starih ljudi, ki ne sprejemajo svoje starosti, dobijo potrditev, da je starost enako smiselno obdobje človekovega življenja koc prvi dve obdobji? Kako naj vedo, da so tudi stari ljudje lepi? - Kako naj stari ljudje, ki svoje starosti ne sprejemajo, živijo polno? - In končno je tu Še srednja generacija, ki izraža kar neke vrste prezir do starosti in nemoči, zatiska si oči pred edino pravo resnico, da je jutrišnji star človek današnji človek srednjih let, torej on, ki se mora na kakovostno starost pripraviti, preden pride, tako, kakor se je moral v mladosti pripraviti na srednja leta, preden je prišel čas za samostojno službo in družino. In kateri normalno razmišljajoči in delujoči človek bo zjutraj (v mladosti) ali opoldan, (v produktivnih letih) začel uničevati hišo, v kateri bo ponoči (v starosti) spal? Tatjana Drexler Reklamacija slušalke mobilnega aparata Po elektronski naši pisarni obravnav' a dnji primer.Potrosni^ slušalko za povezavo ^ nim aparatom Ker h 1 . pogovorom pre«? ,|(j motenj, jo je po reklamiral. Zal cm i drugega proizvajaj’ f[ saj se sploh ni vkljub ponovna zamenjava m1 , ; la sadov, saj tudi - 1 ' brezhibno, kar je 111 ^d^kC prej povedali, da ne morejo vrniti, ° reklamiranj že na*1^ prosil za nasvet in me y f ali res drži, d» niukuP morejo vrniti m s« ® voljiti z dobropisom izdelkom v trgovini' V omenjenem Pr' za stvarno napako, k -saj jo je prodajalec Pr ^, . dodaten dokaz za ponujeni rešitvi-1 d n/c /c namreč nj produktivni*1-^ršOodsta^tvl-^,'..-5 *° F' jedi hitele, pa okoli 55 kilogra P31 ............ uživati počasi, naj si ^oueč z živili z vlakninami Več vlaknin P^eni počasnejše uživanje hrane. JaSode namesto ^bne ščetke Mtže jgu । _ K o*- Mso samo okusen posladek. Ce '' z°bne ščetke in zobne paste, ,tudi za čiščenje zob. >£•*• paprike ' Paprike, 100 g čebule, 3 cl ■ 1,0 8 krompirja, 10 cl smeta* ' Mi ps , 150 cl jušne osnove 'n čebulo narežemo na koc-C^t| ^iht n °' dodamo sesekljan česen in z jušno osnovo. l3v '’■‘h jnu da se paprika popolnoma (Vj* zakipi Ponovno pristavi* h., k kr, *'r"'nj drobne kocke narezan k 'ri||tri.i '"'Pokuhan, dodamo kislo sme-začinimo. £ file 150 8 mletih piščan-, ■ k»sira.ijajce,15gpeterši- splahnemo, s krpo osu-S Jl>hviftOdora^ odprtino za nadev. 'r°bnc; Jb ta^ nem pa neprijetne. » krat se prikažejo tako pikajo, da ta ■ ' . ubadaš z njimi, iz^u . $j« nad kolesom. Ze ve ( zgodilo, da je kdo i' pr privah. Da se jih-m večamo hitrost In - . rka začne ter traja gozdne poti. # .■ Tam počaKS^ je vedno zadnji m1 ■ lan odkoma^ Takšnih In drug^ izletov je hitro konec kolesa pospravimo jeni, a polni novih'■ vimovzavod. 16'" Valentin Za podaljševanje bivanja! imajo študentje čas do 20. avgusta Letos petsto postelj več Prejšnji teden je za tiste študente, ki so prvič zaprosili za sprejem za bivanje v študentskih domovih ali pri zasebnikih, potekel rok za oddajo vlog. Med uporabniki študentskih postelj je vsako leto tudi veliko pomurskih študentov, in sicer zaradi velike oddaljenosti od večine univerzitetnih središč. Oddaljenost pa bo tudi letos igrala vlogo pri točkovanju za pridobitev postelje. Letos je v univerzitetnih središčih, kot so Ljubljana, Maribor, Kranj in na Obaii, prostih skupaj skoraj 15.000 postelj, kar je skoraj petsto več kot lansko leto. Tako je v Študentskih domovih letos na voljo 12.000 tisoč postelj, preostale pa so na voljo pri zasebnikih, ki ponujajo sobe preko študentskih domov. Kljub temu je le slaba tretjina vseh postelj namenjena novincem, druge pa Študentom, ki bodo podaljševali bivanje. Novinci so morali oddati vloge, kot smo povedali že uvodoma, do 10. avgusta, razen 'tistih, ki bodo uveljavljali posebne okoliščine, kot so izguba staršev, invalidnost ali težke socialne razmere. Ti lahko oddajo prošnjo kadar koli med Študijskim letom. Tisti, ki podaljšujejo bivanje, pa jih morajo oddati do 20. avgusta. Odgovorni bodo sezname študentov, upravičenih do bivanja v študentskih domovih in pri zasebnikih, pripravili do 15. septembra oz. do 15. oktobra za podaljšanje bivanja. Pri obravnavi prošenj pa še vedno upoštevajo naslednje kriterije: učni uspeh v 4. letniku in pri maturi, oddaljenost stalnega prebivališča, materialni položaj prosilca, število družinskih članov, zdravstvene razmere prosilca, socialne razmere prosilca, starševstvo ipd. Napovedujejo pa že, da se bodo v prihodnosti pogoji spremenili v skladu z bolonjskim procesom. Tudi letos bodo lahko študentje zaprosili za subvencije, ki jih namenjajo 3.100 študentom. Višino le-teh bodo določili septembra in bodo odvisne od povprečne mesečne cene bivanja v domu ali pri zasebnikih, znašati pa morajo najmanj 20 odstotkov te cene. Ne glede na vse pa bo verjetno želja po bivanju v študentskih domovih tudi letos največja, ker je to najcenejše. V Ljubljani tako študentje plačujejo v povprečju 12.000 tolarjev, v Mariboru od 12.000 do 20.000 tolarjev, v Kopru povprečno 20.0000 tolarjev, v Kranju pa od 15.000 do 18.000 tolarjev na mesec. C. K. Jasminin haiku Jasmina Golc, zdaj že nekdanja dijakinja Gimnazije Franca Miklošiča v Ljutomeru, se je v letošnjem letu med drugim udeležila tudi natečaja za najboljši srednješolski haiku, ki je potekal v organizaciji gimnazije Vič v Ljubljani. Saj veste, kaj je haiku, mar ne? Tista stara tradicionalna japonska pesniška oblika, ki v sebi skriva globoko vsebino. Jasmina pravi, da si na natečaj lahko poslal največ šest haikujev, in sicer v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. »Jaz sem se odločila, da bom sodelovala v slovenskem jeziku. In moj haiku je bil izbran za najboljši ljubezenski haiku. S haikujem sem se srečala maja lansko leto, ko smo se s sošolkami odločile za obisk literarnega krožka na kulturnem maratonu. Takoj sem ugotovila, da mi ta pesniška oblika ustreza in zato sem tudi začela pisati,« pravi Jasmina. »Prav gotovo pa je najbolj zanimivo,« se smeje, »da sem bila nagrajena za najboljši ljubezenski haiku. To pa predvsem zaradi tega, ker je moja interpretacija omenjenega hajkuja povsem dru- Pomurska založba Vaša čustva Vaše pesmi Moja pesem Ko sem se prvič zaljubil, sem videl samo njo. Videl sem jo v obliki rože, najlepše rože na svetu. A zdaj, ko je več ni, je v mojem srcu praznina. Leo Že 50 let z vami gačna. V tem primeru je potrjena teorija, da je največji delež naše osebnosti podzavest Ta potemtakem resnično deluje.« Kakšna je njena interpretacija haikuja, nam ni želela izdati, saj pravi, da želi, da v njem vsakdo najde kaj svojega. In kaj najdete v njem vi? Neizbrisane sledi Žgoče topline zapisujejo Svoje inicialke. Vanja Poljanec - - ■ ■ ■■ Po licu drsi ml žalosti in lenobe. Nikoli da bom kdaj jokal zaradi N' Vedno sl mi govorila, da ,.. do najbolj oddaljene zve-1- ' , Ko mi je bilo težko, ko ^V7, me objela, me pobožala po ' la k sebi. Skupaj sva tekala la mavrico, se jokala, stega dne, ko si r »Dani, rada te ima f n. ■-mi, ker imam fanta!« kaj naj storim, h saj si bila včasih moja it1 , Od takrat je minilo v' /J? daljila sva se kot dva M'1 u ne poznava več. Bojik' strah me je, da bi se * nate, le moje srce je naNje«1'' • lu bo izjokalo zadnjo ' P** Izredno ugodna in bogata ponudba vseh šolskih Ne pozabite bona za V Knjigami Dobra knjiga v Slovenski ulici 9 in Svetu knjige v Ulici Staneta Rozmana H * v Knjigarni Gornja Radgona, Trg Svobode L v Knjigarni in papirnici Lendava, Glavna uhra ter Knjigarni in papirnici Ljutomer, Ormoška ce«ta SLIKARKA KOBILCA VOOfTEUICA NEKDANJA TV DNEVNIKA SMUČARKA BORBA (SIMONA) WACHTER DIVJA LAMA IGRALEC SOTLAR JANEZ DOLINAR JEZERO JUŽNO OD MANILE, FILIPINI KOŠČEK SUKANCA IME VEČ PAPEŽEV LJUBIMEC SVEČENICE HERO NORVEŠKI SMUČAR (KJ PPL ANDRE) PERUJSKI PISATELJ (MARIO VARGAS) BRITANSKI POLARNI RAZISKOVALEC (JOHN) SISTEM INDIJSKE FILOZOFIJE GLAVNO MESTO JORDANIJE POKDNČEN KLAVIR LETOVIŠČE V ČRNI GORI EGIPČANSKA BOGINJA NEBA OBLAČILC DUHOVNIKOV IVAN TAVČAR UGLED, Sloves KAR JE bODANO ČEBELI* PAS« ŠTEFAN HAJDINJAK KARL IMMERMANN DELO PODLOŽNIKOV TRAKTORSKI PRIKLJUČEK GRABLJENJE SENA NEKDANJA RIMSKA PROVINCA OB SPODNJI DONAVI NEKDANJI (TUJANSKJ SMUČAR SUROVINA ZA PIVO TENISAČICA VZDEVEK MICHAELA BANJA %. LIKOVNI UMETNIK MESTO V ŠVICI FRANCOSKI IGRALEC (CHARLES) PROWRN& MIŠLJENJE UREJENA MORSKA PLAŽA SOPROGA CHARLESA CMAPUNA ŽELEZOV OKSID REKA V SLAVONIJI naša IGRALKA (NINA) TIČKA I ITALIJANSKI SKLADATELJ (JACOPO) IGRALKA GARDNER SVETIŠČE KRATEK IZREK DOVRŠNI PRETEKLIK PAPEŽEV L ETRI DOHODEK MEHKUŽEC S HlSlCO KRACARIJA, CaCkarua Španska STENA ZENSKA, KI SKAČE RAZTELEŠE-VALEČ PREDNIK (TAUJANOV LADIJSKI VUAK NEHAGLA-ŠENE VALNI ČOLN » ^iirje /Zdravstvenega doma Murska Sobota se Mire Horvat, Marte Kuplen. Vita Kranjca, Štefa-0^ M’tnjeka. Zvonka Kuharja, Mateja Zvera, Jambor, Krambergerja, Majde Solar, Vilme Olas, Pilak p Novak. Branka Solarja, Maček. Horvat. Jam- >n solzami v očeh tvoji najdražji Hvala vsem. ‘"Kajo sveče, prinašajo rože in se ustavijo ob tvojem grobu. hči Danica, sinova Feri in Branko z družinama, vnuki in pravnuki ^Po te je bilo imeti in zelo te pogrešamo! Zaman je bil ves boj, zaman bili vsi dnevi so trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA v 49. letu je za vedno zaspal Coleman Kerec Umrl je skrbni mož in oče - ne on ni umrl! Oči le trudne je zaprl, da se po težkem delu in po boju oddahne v blaženem pokoju. ZAHVALA V 46. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož in oče Ciril Gjdrek iz Bogojine 164 c Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče, za sv. maše in za dobrodelne namene. Hvala g. dr. Stanislavu Zveru za pogrebni obred, pevcem • žalostink in pogrebništvu Banfi. Žalujoči njegovi najdražji Ne mineva dan in noč, med nami, Damjan, vedno si navzoč, v naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer ti, Damjan, v tišini spiš. Tvoj tihi dom le rože ti krasijo in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN Tih in boleč je spomin na 14. avgust, ko mineva pet let od takrat, ko nas je za vedno zapustil v cvetu mladosti naš dragi sin in brat Damjan Ladiha iz Veržeja Minilo je pet žalostnih let. polnih bolečin, ko zapustil dom in svoje drage si. Življenje tone v noč, le žarek upanja si išče pot Nam pa ostajata le bolečina in solza večnega spomina. Za vsako prižgano svečko, poklonjen cvet in lep spomin nanj - iskrena hvala! Vedno s teboj - tvoji najdražji V tihem grobu mimo spiš, a v naših srcih.še živiš. Zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom rože ti krasijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN Po isti poti, koder si odšel, nevidno prihajaš nazaj ■ med svoje, kijih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni. V SPOMIN Te dni mineva šest žalostnih let od takrat, ko nas je tragično zapustil naš dragi sin, brat, stric, bratranec in sorodnik Jože Ficko iz Boreče 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in mu prižgete svečo spomina. Vsi njegovi Dragi oče, odšel si tja, kjer ni trpljenja, ne gorja, kjer boš z vsem božjim stvarstvom večno slavil Boga. ZAHVALA V 88. letu nas je zapustil dragi oče, tast, dedek, pradedek in brat Štefan Jeneš iz Lipovec 81 Bog povrni vsem sorodnikom, dobrim sosedom, botrini in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, ob njem molili, ga pospremili k večnemu počitku, darovali za sv. maše, župnijsko cerkev, cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Posebej hvala g. kaplanu Boštjanu Ošlaju za darovano sv. mašo in g. župniku Alojzu Benkoviču za slovesen pogreb. Hvala govorniku Simonu, pevkam iz Lipovec, pogrebništvu Jurič, Avtobusnemu prometu M. Sobota. Milkinim sodelavkam ter Bernardinim iz COB SB M. Sobota. Hvala tudi patronažni sestri Majdi. Vsi njegovi iz Bodonec 112 . 'oleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, Mm n, 'r nqni 1 težkih trenutkih stali ob strani, kretr*^’ darovali cvetje, sveče, za mrliško vežico, '1 s°žalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede, osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi Srce je omagalo, dih je zastal, spomin na tebe bo vedno ostal. ZAHVALA V 79. letu starosti je dotrpel naš dragi oče, brat, tast, dedi, pradedi in sorodnik Avgust Maček ! iz Domajinec 56 nj hv*la vsem sosedom, prijateljem, . ^Prenut ^^ttikom, ki ste našega pokojnika h' 't(’ za J 1 ni “l'*"11 zadnji poti, darovali cvetje, ttii ‘n u cerRev sv Jožefa na Cankovi. ':|i' RomuIMVU ^uriČ Gornji Črnci, kolektivu Mesne Hval r tn dr Peričevi za dolgoletno zdravljenje, ^’g. Župniku za pogrebni obred, °dpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. ' Avgust, Stanko in Franc ' •>4«^ brata in sestre z družinami, - 1 ^uk/njc ter drugo sorodstvo ^adediju v slovo timotej in maja 18 avgusta mineva leto žalosti od takrat, odkar ni več med nami dragega Ludvika Bakana iz Turnišča Prvomajska ulica 9 Najlepša hvala vsem, ki se z lepo mislijo v srcu ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Es/ njegovi najdražji Pošle so ti moči, utihnil tvoj je glas, obstalo tvoje srce. Zatisnila trudne si oči, ni več trpljenja in bolečin, ostali so spomini in sledi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da te med nami več ni. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, babica in prababica Ema Markoja iz Dolnje Bistrice 2 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani ter nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in za dobrodelne namene. Hvala g. kaplanu in g. Hodniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Romanu Vučku za slovo ob odprtem grobu in pogrebništvu Ferenčak. Zahvaljujemo se tudi osebju Zdravstvenega doma Črenšovci. Žalujoči vsi, ki so te imeli radi Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželena, vzame ti, kar si imel najraje. Delo, ljubezen in trpljenje bilo tvoje je življenje. Nam ostaja zdaj praznina in v srcih velika bolečina. ZAHVALA Mnogo prezgodaj, v 41. letu, nas je tragično zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, stric in zet Miran Pajek iz Borejcev 16 Z veliko žalostjo in bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustno in pisno izražena sožalja, za darovane vence, cvetje in sveče ter za denarno pomoč Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebej hvala družinama Gjergjek in $bul. Iskrena hvala kolektivu Mure, sindikatu in Miranovim sodelavcem Tovarne moških oblačil - Prikrojevalnica in Muralist. Hvala LD Cankova in vsem, ki ste prišli od blizu in daleč ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici iz Mure in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: žena Marjana, hčerka Amanda, sin Sandi, mama in oče, brat Bogdan z družino in tašča VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podjetje za Informimn|e d, d,r UL a. Novaka 13. Murska Sobota 26 OGLASI 18. avgust 2005 - raw Obvestilo! Nogometno društvo MURA 05 vabi vse dečke, rojene leta 1997 In 1998, ki želijo pobllže spoznati nogometno igro in preživljati svoj prosti čas ob igri s svojimi vrstniki, da se včlanijo v naj mlajšo selekcijo. Vpis bo v ponedeljek, 22. 08., sredo, 24 .08., in v petek, 26. 08. 2005, od 17.00 do 18.00 na Mestnem stadionu Fazanerija v Murski Soboti. Vabljeni! GLASBENA ŠOLA MURSKA SOBOTA obvešča starše, da bo potekal preizkus glasbene nadarjenosti za učence, ki se želijo vključiti v osnovno glasbeno izobraževanje v šolskem letu 2005/2006, v Četrtek, 25, avgusta 2005, med 9. in 11. uro ter 14. in 17. uro na Glasbeni šoli Murska Sobota, Ulica Staneta Rozmana 1. Po uspešno opravljenem preizkusu je možen vpis na naslednje oddelke: predšolska glasbena vzgoja, glasbena in plesna pripravnica, balet, klavir, harmonika, violončelo, kljunasta flavta, flavta, klarinet, saksofon, trobenta in petje. Število zadnjih prostih mest na posameznem oddelku je objavljeno na oglasni deski v šoli in na spletni strani Glasbene šole MursKa Sobota. Vabljeni! ercator ' W*Wl AVTOTRGOVINA »TIGRA« ANET NOVO - NOVO - NOVO - NOVO Plese 1 Murska Sobota EQQ3&E9HI VELJKA IZBIRA REZERVNIH DELOV ORlGtHAl.NL KaKOvOSTi Za VSE VRSTE AVTvMvoiLOv sobota. 20. avqust ob 9.30 uri Pan>ni0ui J P PE AVTO TIGRA-ANET, Tlšinska ul. 5 9231 Beltinci 9000 M. Sobota, tel.5 02 530 83 90 OTROŠKA DELAVNICA IZDELAJMO SENČNIK Naši lumpi in lumpike cele počitniške dni razigrano skakljajo naokrog. Prav jim bo prišel senčnik, ki jim bo hkrati okras in tudi uporabna stvar. Zato jih bomo naučili izdelati čisto pravi senčnik iz tršega papirja, ki ga bomo okrasili na različne načine $ pomočjo raznovrstnih materialov. Vabljeni! ž sosed Ko je hudo, me pokliči! _ totefon G E O-V RTI NA, D. O. O., Obrtne dka 40, Morsko Setejs, 02 SM M 70, KM 044 74I »09 Izdelava vrtki in vodajahv za zajem podzemnih vod, piezometrirnib m pomkovolnih vrtin, geomehanika, tikanje vodnjakov in Otročje lahko PLINARNA M/ »BOR SKUP/NA0 ISTRABENZ Informacije z izračuni na www. KBM" M EDI A FIN KOM, d. o. o., Dunajska 21, Ljubljana UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT do 12 OBROKOV PE LENDAVA: 031 797 715, 031589448 "Kredit takoj" Uporaba rezervoarja za plin je otročje lahka, ker za vse poskrbimo mi! © 02 228 43 *351 (12* (66J wvrw.pHnarna-tnariborsi KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURHO- PREIOZ Jakilt Bojan, t. p.. Serija Bistrica 51, UL 57 ER 290 velike m male ^^Nova 0801113 / \ NATEČAJ ZA NAJBOLJŠO POSLOVNO IDEJO V POMURSKI REGIJI ZA LETO 2005 1 Mrežni pomurski podjetniški inkubator z namenom pospeševanja podjetništva v Pomurju in podpore potencialnim podjetnikom objavlja javni natečaj ta najboljšo poslovno idejo v Pomurski regiji za leto 2005. 2 Pravico do prijave na razpis imajo vsi potencialni podjetniki, obstoječi podjetniki in podjetja, ki razpolagajo s poslovno idejo z naslednjimi značilnostmi: ■ biti mora profitnega značaja, ■ vsebovati mora komponento inovativnosti, ■ je planirana za realizacijo v okviru novega podjetja, ki se bo ustanovilo v 6 mesecih od izdaje sklepa o izboru, ■ izkazovati mora potencial za obstoj in razvoj podjetja. 3 Obrazci za prijavo so na spletni strani podjetniškega inkubatorja (http:/ www.mp-pl.si), lahko pa se dvignejo tudi osebno na naslovu: Mrežni pomurski podjetniški inkubator, Plese 9 a, 9000 Murska Sobota. Prijava mora biti popolna in pravočasna. 4 Prijavljene poslovne ideje bo ocenjevala posebna ocenjevalna komisija, ki bo prejete poslovne ideje obravnavala kot strogo zaupne in bodo ostale last predlagatelja ideje. 5 Nagrada za najboljšo poslovno idejo v vrednosti 3.600.000 SIT zajema: ■ brezplačen najem poslovnega prostora v podjetniškem inkubatorju, ki je opremljen s pohištveno, telekomunikacijsko in računalniško opremo, za obdobje 6 mesecev (na razpolago ]e prostor v Murski Soboti, Ljutomeru In Odrancih), - brezplačna priprava strateškega razvoja podjetja s strani inkubatorja, • pokrivanje plače za 1 osebo s Vil. stopnjo izobrazbe in prvo zaposlitvijo za ob dobje 12 mesecev, ki bo pomagala pri realizaciji poslovne ideje, - brezplačno svetovanje osebja inkubatorja za.obdobje 6 mesecev, brezplačno osebno tajništvo in čiščenje poslovnega prostora za obdobje 6 mesecev, - brezplačna promocija podjetja, brezplačen intranet dostop (dostop do vzorcev pogodb, ibona, idej za povečanje prodaje, razpisov, programa vodenja projektov ipd.) za obdobje 6 mesecev. 6 Rok za oddajo vloge je 19. september 2005 do 12.00. Prijave morajo do navedenega datuma in ure biti dostavljene v Mrežni pomurski podjetniški Inkubator, Plese 9 a, 9000 Murska Sobota v enem izvodu. Vloga mora biti oddana v zaprti kuverti in označena z besedilom »Ne odpiraj - Natečaj za najboljšo poslovno idejo v Pomurski regiji za leto 2005«. Rezultati bodo objavljeni na internetni strani www.mp-pl.si v septembru 2005. Dodatne informacije v zvezi z natečajem lahko dobite na sedežu Mrežnega pomurskega podjetniškega inkubatorja, tel. 02 530 32 00 ali e-maii: borut@mp-pi.si. Skupna akcija Ne vijete? Probajte! Pun voziček - kšenkl, ki sta jo pripravila Engrotuš in Podjetje za informiranje se končuje. Odziv bralcev, ki so pošiljali izpolnjene kupone v naše uredništvo, je bi) izredno velik. Tokratni zadnji nagrajenec Božo Babič iz Moš-čancev 56 b si je ob pomoči našega moderatorja v Supermarketu TUŠ Ledava nabral izdelke v vrednosti za več kot 48.000 tolarjev. Z nakupom je bil izredno zadovoljen, prav tako pa tudi mi ob koncu skupne akcije. Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico Družina Smej iz Lemerja namesto cvetja za pok. Evgena Flisarja iz Brezovec - 10.000; družina Herman, Lendavska 37 c, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. očeta Petra Loperta iz Murske Sobote -5.000; Slavica Žuman, Ormoška 27, Ljutomer, namesto venca za pok. Antona Kovačiča - 10.000; Dragica Marovič, Noršinci 5 a, Ljutomer, namesto cvetja za pok. Antona Kovačiča iz Zgornjega Krapja - 10.000; Irena Batistič, Rožna dolina, Ljubljana, namesto cvetja za pok. Horvat - 10.000; sodelavci Gradbenega inženiringa Gomboc Beltinci namesto cvetja za pok. mamo sodelavca Antona Sobočana iz Beltince - 23.000; družina Zrinski iz Beltinec namesto cvetja za pok. mamo Petre Golja iz Gornje Radgone - 3.000; Milan in Greta Zrinski prispevek ob hčerkini poroki -10.000 sit. Prispevki za i . opreme za Ji"®., kološkiod^ novo porodni^- Matejka Farkaš, Go^ namesto cvetja za p boe-5.000;*^^ cvetja za pok. 10.000; Marta in stenjakova ulica, pok Frido lu 5.000; Rozalija h i cesta 5, Radenci, । J* pok. Matijo Zeni^;^. MaGjorekZ'H-" . Sobote name«wC s I mo Igorja žina Horvat, Ma«’1 cvetja za pok. '.««1 Martjanec-?"1’ Brezovci2,name l(n*'5 ■ Štefana Horvata - Evgena^, 5.000; Geza Baci^-itf za pok. Eriko \.||d,i.' družim vec in Turm* . • pok. Eriko delarska sekcija_' u/ Sobotah« žefa Mttkovi ai ib-16 000; KamiU Uf namesto evert■ - * p Horvata fanStefanec.J JU-r ska Sobota, o' i"'1. Štefana GraBatP flrt Sočič,VaneW 8*^ Za pOk. 5tEtA' D* ,il' vue - i"^ ‘*7^ y Petrovci 28, i Karla Bale^^>1 Minkama p0Wl^ namesto c' 4 '* geS*1 In Marij" družina cvetja za 5 Brezovec -'k-rt' rA". "S dom Len »nfL* m pok UL r <100; Sobote ’o ”, 4 t*na ^Xbe*0" WFok So”0 te X/ Splošna bom VESTNIK ~ 18. avgust 2005 NAPOVEDNIK 27 Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz " °5°0 Dobro jutro, »Isv J!;' -07.40 Mariborsko pismo. Asja Matjaž -■ Won p' center v Košarovcih (Štefan Kuhar) * 09 10 TV M Relax - 09.45 Kultura fc-iin...............lil00Poročila - 10.30Mali llOOP^n^i ^^Gla ‘ I Tl5 Razpoloženjska glasba -‘13151 ~ ^-05 Obvestila - 13-00 Poročila ^aCii- - 13.20 Obiskujemo pomurske Wk do petka - 14.00 Poročila - 14.05 itiodu ' * " R°msk’h 60 minut - 15.30 Dogodki tačil" - Spoved sporeda - 17. 00 Osrednja Malt oglasi - 17.30 Murski val na-l)]$ ' Radijski knjižni sejem (Nevenka Emri) - RhsTu mlade vaša razmišljanja J' -" OO Ugasni televizor. Bojan Peček in '■till tv °glasi. j“ avgust - °5 00 Dobro jutro - 09.15 Mali ^'o^baba'a • 10.00 Poročila - 10.05 Obve-spanje - 11.00 Poročila - 11.15 Pote' 12 00 PoTOČila BBC - 12-05 Obvestila 'Biti L ženskega sponzorja - 1300 Poročila ~1 14 k r * 1 1 °O Poročila - 14.05 Obve-S»i. tedna: Igor Kolenko, Turizem Len- odmevi ' 16.15 Napoved spo-Por°čila - 17.30 Murski val na-lMali oglasi ■ 19 00 Poročila -19.15 Naj-.S bitkami in pozdravi - 20 00 Slovenija, od ■ p «5 Bojan Rajk, Slovenija, od kdaj lepote *ltfj r°St’C --24.00 SNOP 1' -T avgust - 05.00 Vedro v nedeljsko jutro! ^(Sj]Va'h odmevi, oddaja o porabskih Sloven-F ' ' 08-00 Misel in čas. duhovna misel Dovnikov- 08.30 Zamurjenci - 09.00 te^NedT^ ' Srečanje na Murskem valu kuhinja: Irena Šavel, arheologinja ji f 10, 11 - 12.30 Poročila - 12.35 ' OO Minute za kmetovalce (Silva Eory) - Na narodni farmi - 19.00 PoM Furjanek (Kdo je Jože Činč?)- 24.00 U, avgust - 05 00 Vedro v dobro ju-Ml.J' - 07 40 Pismo iz Porabja, Marjana ' ‘‘C Internetna anketa - 10.00 Poročila -. ustila - 10.15 Teden se začne -10.30 Mali 00 Poročila - 11.15 Oaj, kak san zlufto • e f J l r r It r 4441/ ^rski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz n*^ODnoxabavne GLASBE fl, ^gasrca '^^-Strk , /*veniia',ln,ad ~ Zreška pomlad 1 p*tm III0’a la - Vitezi Celjski ’trn,. - Sredenšek i F f i t P ’ Mw-kiii 7 in Nuša Derenda ! °BMurske zabavne glasbe !‘ Halgato Band 'i Ester Veronika ■fc” .............. Dj e Cuba' K°ntrabant VB glasbene založbe Man- K kra*, Jb prejme Matilda Lapo- Sot>ot« 1,11' do ponedeljka, 22. avgu- '*• Ri,-, k val. Ulica arhitekta No. a Sobota, za glasbene lestvice. ^ 33 - glasujem za skladbo i Delimo vstopnice za kino Avtor knjižne uspešnice Stoparski vodnik po galaksiji je Douglas Adams Našo nagrado dobi Vito Pelcar, Krajna 14,9251 Tišina. Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje je: Alije bil avtor Douglas Adams Anglež ali Američan? 12 00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13 00 Poročila - 1315 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila-17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20 00 Kak je indak fajn biiou, Milan Zrinski - 21.05 Nadaljevanje večerne oddaje - 24.00 SNOP TOREK, 23- avgust - 05.00 Vedro v dobro jutro! (Vida in Bojan) - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 08.00 Poročila - 08.15 Odmevamo - 09.00 Poročila - 09.15 Aktualni gost ■ 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Specialiteta tedna - 11.00 Poročila -11 15 - Kratki stik -11 30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC • 12.05 Obvestila - 12.30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi ■ 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila -19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Jukeboks, Boštjan Rous - 24.00 SNOP SREDA, 24. avgust - 05.00 Vedro v dobro jutro (Ga-bika in Duško) - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda -08.15 Veterinarski nasvet-08.45 Džoužijevo pismo -09.15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.15 Dober den, mate pet minut Časa? Boštjan na mopedu -10 30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -1115 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Intervju - 13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila- 14 15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17 40 Mali oglasi - 19 00 Poročila - 19 15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 25- avgust - 05 00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo, Nadežda Čačinovič -09 15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila - 1 ] .00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 11 4 5 Šport za vse -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila - 13 15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19 00 Poročila - 19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade . - 24.00 SNOP VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. Pbdjthbra lrtfors»lt»nja. d 6.. UL A-Mtvaka 13, MBtsxa SotwtJ Kino Murska Sobota Četrtek, 18. avgusta: ob 19 00 francoska akcijska komedija Dvojna ničla (Eric Judor, Ramzy Bedia, r.: Gerard Pires), ob 21 00 ameriška komična drama Stran-pota (Pau! Giamatti, Thomas Haden Church, Virginia Madsen, r.: Alexander Payne) Petek, 19. avgusta: ob 19.00 Dvojna ničla, ob 21.00 Stranpota Soboto, 20. avgusta: ob 19 00 in 21.00 Dvojna ničla Nedelja. 21. avgusta: ob 17.30 ameriški risani film Medvedek Pu in Pujskova velika pustolovščina (r: Francis Glebas), ob 19.00 Dvojna ničla, ob 21.00 Stranpota ■ Ljutomer Avgusta ni kinopredstav! Gornja Radgona Avgusta ni filmskih predstav! Poročili so se Matični urad Turnišče 9. julija sta se poročila Kristijan Novak, Knezovec 33, Hrvaška, in Matejka Balažek, gostinska tehnica, iz Turnišča, Štefana Kovača 109; 23. julija pa sta se poročila Marko Vlaovič, zavarovalni zastopnik, iz Murske Sobote, Cankarjeva 24, in Renata Špilak, učiteljica, iz Turnišča, Mlinska ulica 3 Matični urad Črenšovcl Devetega julija sta se poročila Stanislav Šumenjak, Hotiza, Ložič 14, in Jessica Tina Kuzma, Črenšovci, Prekmurske čete 61. Matični urad Lendava 23. julija sta se poročila Denis Bogdan, avtomehanik, in Renata Ritlop, ekonomska tehnica, oba iz Radmožanec 54. UE Ljutomer 2. julija sta se poročila Milan Dolamič, Noršinci 35, in Sandra Košič, Banovci 2 d; 9. julija sta se poročila Matevž Fras, Veržej, Cankarjeva ulica i, in Ksenija Hanžekovič, Ključarovci pri Ljutomeru 78; 16. julija pa sta se poročila Matjaž Jaušovec, Spodnji Kamen-ščak 42 a, in Dragica Zabavnik, Globoka 44 a. UE Gornja Radgona V juliju so se na Matičnem uradu Upravne enote Gornja Radgona poročili in tudi dovolili, da se o tem zapiše v sredstvih javnega obveščanja: Boštjan Filipčič, gradbeni tehnik, iz Paričjaka 40 in Mateja Klemenčič, frizerka, iz Noričkega Vrha 10; Sandi Brumen, univ. dipl, inž agronomije, in Simona Slo-govič, prof razrednega pouka, oba iz Simoničevega brega 4, Gornja Radgona; Darko Krajnc, lesarski tehnik, in Brigita Hajdinjak, gospodinja, oba iz Hrastja ■ Mote 92; ter Aleš Frajham, strojni tehnik, iz Lešan 31 in Suzana Prašič, ekonomska tehnica, iz Plitvičkega Vrha 54. UE Murska Sobota V juliju so se na območju Upravne enote Murska Sobota poročili: Tomaž Berke, poslovodja, iz Murske Sobote in Simona VeršiČ, frizerka, iz Ljutomera; Slavko Ficko, avtoelektrikar, iz Večeslavec in Andrejka Žalig, dipl ekonomistka, izGančan; Dušan Recek, vodovodni inštalater, iz Kroga in Simona Henzlin, šivilja, iz Lipovec; Marjan Habot, kuhar ■ natakar, iz Murske Sobote in Mojca Sraka, poslovna tajnica, iz Lipovec; Simon Benko, dipl ekonomist, iz Puconec in Svetlana Zrinski, prof razrednega pouka, iz Beltinec: Danijel Fartek, univ. dipl. inž. krajinske arhitekture, iz Martjanec in Anita Kisilak, univ dipl, psihologinja, iz Serdice; Štefan Bogdan, natakar, iz Odranec in Bojana Henzlin, konfekcijska tehnica, iz Lipe; Boštjan Henzel, slikopleskar, iz Bodonec in Monika Čemela, poslovna tehnica, iz Bogojine; Rudolf Novak, avtomehanik, iz Moravskih Toplic in Mateja Deutsch, ekonomska tehnica, iz Suhega Vrha; Karel Maček, inž. elektrotehnike, iz Fikšinec ' in Karin Cigler, študentka, iz Fikšinec; Jožef Gom-boe, klepar, iz Gerlinec in Zlatica Žalik, konfekcijska tehnica, iz Gerlinec; Jožef Šadl, klepar, s Krajne in Danica Horvat, gospodinja, s Krajne. Mladoporočencem čestita In želi vse najboljše tudi Vestnik! Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico Sindikat Mura Murska Sobota namesto venca za pok. sodelavko Erno Golja iz Gornje Radgone -18.000; Dragica Juteršnik, Cankarjeva 111, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. dr Boruta Brumna -8.000; sodelavci Kirurškega oddelka namesto cvetja za pok mamo Lidije Luk - 10.000; delavci Osnovne šole Beltinci namesto cvetja za pok. Erno Golja iz Gornje Radgone - 18.000 sit. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 01100-60302'8282. Splošna bolnišnica Murska Sobota Napoved prireditev OTVORITEV LENDAVA V četrtek, 18. avgusta, ob 20. uri bo v sinagogi otvoritev razstave grafik in risb zaslužnega profesorja Bojana Golije, akademskega grafika specialista. Opus Ribniški ciklus 1982-1998 bo predstavila Marjeta Cigle-nečki. Razstava bo na ogled do 14. oktobra. BOGOJINA V nedeljo, 21. avgusta, ob 9 uri bo v veroučnih učilnicah otvoritev razstave del likovne delavnice Likos. KONCERT MURSKASOBOTA V soboto, 20 avgusta, ob 21. uri bo v MIKK-u koncert skupine Sphericube (Prekmurje Noise Conspiracy, heavy post rock). Pred koncertom bo glasbo vrtel DJ Džej Džej Okoča FILOVCI V soboto, 20 avgusta, ob 20. uri bo v vaško-gasil-skem domu v okviru 17. Košičevih dnevov koncert domačih pevcev. DOGODEK LENDAVA V soboto, 20. avgusta, bo ob občinskem prazniku več prireditev Ob 10. in 14. uri se bodo predstavila na poletnem odru ob kulturnem domu kulturna društva, ob 16.30 bo v centru Banffy otvoritev razstave ob madžarskem prazniku, ob 17. uri bo svečano polaganje vencev pred spomenik sv. Štefana, ob 19. uri pa bo v gradu otvoritev razstave 10. mednarodne likovne kolonije Lindart. CANKOVA - V soboto, 20, avgusta, prireja KUD Avgusta Pavla Cankova srečanje z društvom Avgusta Pavla iz Som-botela/Szombathelva. - V ponedeljek, 22. avgusta, se bo začel na OŠ Sv Jurij likovni tabor Po sledeh naše preteklosti, ki ga prirejata OŠ Cankova in OŠ Sv. Jurij, in ki bo trajal do srede, 24. avgusta. LEMERJE V nedeljo, 21. avgusta, ob 11 30 bo slovesnost ob obletnici kapelice, PINCE • LENDAVA Na trasi AC Pince-Lendava (pri Lendavi, na desni strani ceste za Mursko Središče) do sredine oktobra potekajo arheološka zaščitna izkopavanja, "ki jih vodi univ. dipl, arheologinja Irena Šavel. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna muzejska razstava in razstava ob 50. obletnici ustanovitve muzeja. Informacije: 527 17 06! - V trgovini Mass v BTC-ju je na ogled razstava članov Fotokluba Murska Sobota na temo Pokrajina. - V lokalu Art Caffe je na ogled razstava slik kubanskega slikarja Barbara Reyesa • Panga. Odprto vsak dan razen nedelje do 16 ure. - V mini restavraciji Šinjor v Mercator centru je na ogled razstava slik treh članov likovne sekcije: Ernesta Bransbergerja, Vlada Sagadina in Draga Fiale. TURNIŠČE V cerkvi Marije pod logom je do 26. decembra na ogled razstava Mi zidamo Bogi na čast! marec 1914-december 1915, ki jo je pripravil Gorazd Bence, oblikovala pa Gordana Bence. LENDAVA Na gradu je do 18. avgusta na ogled razstava Diplomska dela generacije slikarjev (1998-2002) Akademije za likovno umetnost Ljubljana LJUTOMER - V galeriji Anteja Trstenjaka je do 8. septembra na ogled razstava Karol Grossmann - Fotografije in Fritz Lang - Skulpture. - V Muzeju je na ogled Grossmannova spominska soba. BISTRA PRI VRHNIKI V Tehniškem muzeju Slovenije je do konca oktobra na ogled razstava Pokrajinskega muzeja iz Murske Sobote Na prelomih tisočletij. Odprto od torka do petka od 8, do 16., v soboto od 8. do 17. ter ob nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure, ponedeljek zaprto! Informacije: (01) 750 66 70 ali 750 66 72! LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši je do 24 septembra na ogled razstava Personal Spaces devetih avtorjev iz Španije, Nizozemske, Srbije in Črne gore, Makedonije in Avstrije. Odprto od torka do sobote od 14.00 do 18.30. ________________________________। Kupon st. 33 - Odgovore pošljite do torka, 23. avgusta, na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: tomo.koles@p-inf.si POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ULICA ARH. NOVAKA 2 B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po teh: 031 512 911. 28 ZADNJA STRAN 18, avgust 2005 - VESTNK VESTNIKOV KOLEDAR 18. avgust,, četrtek HELENA 19. avgust, petek LJUDEVIT 20. avgust, sobota BERNARD 21. avgust, nedelja IVANA 22. avgust, ponedeljek TIMOTEJ 23. avgust, torek FILIP 24. avgust, sreda JERNEJ 21. avgusta bo sonce vzšlo ob 6. uri in 9 minut, zašlo pa ob 20. uri. Dan bo tako dolg 13 urin 51 minut. 19. avgusta ob 19. uri in 54 minut bo na nebu nastopil ščip. Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 17. avgusta 2005 država uzn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 238,8590 239,5777 240,2964 Hrvaška HRK 191 1 32,4713 32,5690 32,6667 Madž. HUF 348 1 0,9802 0,9831 0,9860 Švica CHF 756 1 153,9139 154,3770 154,8401 V. Brit. GBP 826 1 350,5930 351,6479 352,7028 ZDA USD 840 1 193,9578 194,5414 195,1250 WN3K-VICI Nova metoda Prvošolček Mihec Je med poukom zavpil: »Lulat moram!« »Dvigni roko!« je jezno dejala učiteljica! »Ali se tako tudi lahko lula!«je presenečeno vprašal Mihec Ločitev Soproga razlaga sodniku: »Hočem se ločiti od tega neotesanca! Nikoli me ne posluša, kaj govorim!« »Ali je to res!« vpraša sodnik. »Kaj je rekla!« vpraša mož. Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13, 9000 M. Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. Orjaški paradižnik Ko smo se pred časom mudili v Stogovcih, nam je gospodinja Marija Koren pokazala letošnje vrtne pridelke. Imeli smo kaj videti. Najbolj je Marija ponosna na rekordni pridelek paradižnika in kumaric. Pokazala nam je paradižnike velikane, od katerih je največji tehtal 1,50 kilograma, še trije pa so tehtali več kot 1,20 kilograma. Ob tem je pridelala še 47 cm dolgo kumaro. Kot je dejala, na vrtu ne uporablja nobenih umetnih gnojil ali sredstev za zatiranje bolezni. Veliki paradižnik je vzgojila iz lastnega semena. Meni, da naj bi se mu reklo volovsko srce. Vse drugo pa pove posnetek. - Besedilo in foto: L Kr. NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): Ime in priimek: Kraj; Ulica: Poštna številka: Davčna številka: Datum: Naročnino želim plačevati (obkroži): a) po položnici - letno Okvara? Simpatično mlado dekle vzelo kratkem krilu Je pripeljalo svoj avto k avtomehaniku in reklo: »Ne vem, kako, toda moj avto ves čas žvižga!« Mehanik je premeril dekle od nog do glave in rekel: »Saj bi jaz tudi!« Nedeljsko opravilo »Kaj boš delal v nedeljo zvečer!« »To, kar vedno!« »In kaj je to!« »Trgal bom listke za loto!« številka: pošta: b] po položnici - polletno V dvoje je lepše »Da, ja, sigurno, zavedno!« je odgovoril 32-letni Matjaž Jaušovec iz Spodnjega KamenŠčaka, ko so ga 16. julija na matičnem uradu v Ljutomeru vprašali, ali vzame za ženo Dragico Zabavnik iz Globoke. Vsekakor zanimiv in neobičajen odgovor! Reči samo »da« se mu je namreč zdelo preveč obrabljeno, »ja« je bolj po domače, kot tudi »sigurno« namesto seveda ali zagotovo, z »za vedno« pa je hotel posebej poudariti, da jo želi za ženo do konca svojih dni. Lepo, mar ne!? Ne samo Dragica, tudi drugi prisotni so bili prijetno presenečeni nad takim odgovorom. Matjaž je po poklicu magister računalništva in informatike, zaposlen pa je kot vodja službe za trgovanje z električno energijo pri Elektru Maribor. Dragica je diplomirana upravna organizatorka in je zaposlena na Upravni enoti Ljutomer. Spoznala sta se 16. julija pred devetimi leti v gostinskem lokalu Tropicano na Srednji Bistrici. Bil je deževen dan in deževalo je tudi ponoči. Sedela sta vsak s svojo družbo pri sosednjih mizah in vmes so si tudi kakšno rekli. Ko se je bližal čas zaprtja bara, je nekdo predlagal, da bi šli nekam, kjer bo še odprto, tako da bi lahko posedli skupaj, se pogovarjali... In odločitev je padla za Čavleka v Štrigovi na Hrvaškem. Ker je bilo v Dragičini družbi dekle z nemškim potnim listom, so se morali tja in nazaj peljati čez mednarodni mejni prehod PetiŠovci - Mursko Središče. In Dragica je prisedla k Na kratko Dolga vas V krajevni skupnosti Dolga vas bodo letos ob pomoči Občine Lendava opravili obsežna dela pri sanaciji cestne infrastrukture in nekaterih objektov v vasi. Poleg tega bodo odstranili divja odlagališča odpadkov po vasi in njeni okolici, čaka pa jih sanacija hudournika pri trgovini in končanje prve faze kanalizacijskega onirežja. J. Ž. Bogojina Tudi v bogojinskl župniji je potekal poletni oratorij za otroke na temo Ne se bat1. Udeležilo se ga je 70 osnovnošolcev in otrok iz vrtca v Bogojini. Vodja oratorija je bila Eva Šabjan, ki nam je povedala, da so imeli različne delavnice in spremljajoče aktivnosti. Obiskali so jih domači gasilci in jim razkazali gasilsko tehniko; prav tako so Jih obiskali medicinske sestre iz” bogojinske župnije in misijonar Janez Puhan, ki je bil dolga leta na Madagaskarju. J. I. Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: majica VESTNIK c] po položnici - trimesečno NI Matjažu. To je očitno pomenilo, da je med njima že preskočila tista iskrica, ki zna biti usodna na poti, ki nas vodi v zakonski stan. Že naslednji dan sta se srečala v dvoje in... postala sta velika prijatelja oz. še precej več. Predlani sta se zaročila, ne da bi določila končni datum. Najprej sta imela v mislih pomladni Čas, ko že vse cveti, tako da bi lahko bila posuta s cvetjem tudi njuna pot v zakonski stan. No, cvetja in vsega drugega je bilo dovolj tudi 16. julija, saj je bil to tisti usodni dan pred devetimi leti Povabljeni svati in gostje so se najprej zbrali na terasi hotela Jeruzalem v Ljutomeru. Ko je bila na vrsti »predaja« neveste. Je začelo deževati. To naj bi bil dober znak za zakon. Čez čas, ko Petek spet na sodišče Kmalu epilog Po dobrih dveh mesecih se bo predvidoma danes nadaljevalo sojenje Andreju Štrucu, Neverni Koludroviču, Dragu Hojniku, Stanislavu Vogrincu in Branko Pucu, ki so obtoženi umora in poskusa umora nekdanjega novinarja Mira Petka, ki sedaj kot poslanec sedi v državnem zboru. Sicer se je sojenje začelo lani maja in od takrat se je zvrstilo 23 glavnih obravnav, pred sodni senat pa je stopilo 57 prič. Zadeva je na soboškem okrožnem sodišču označena kot nujna in prednostna, vendar traja že 15 mesecev, poleg tega pa se bo v naslednjih mesecih iztekel pripor obdolženim. Tako je možno pričakovati, da se bo sojenje kmalu končalo. Tokrat naj bi svoje mnenje predstavil novi izvedenec za sledi in odtise obuval, ki ga je določilo sodišče, ker prvi sodni izvedenec Ervin Drašler po mnenju sodišča ni bil dovolj prepričljiv. Izjavil je, da Hojnik in Koludrovič teoretično lahko obujeta čevlje, ki so pustili sledi na mestu napada, kot tudi, da takih čevljev ne moreta obuti. Prav vprašanje, kako je s sledmi in obutvijo domnevnih napadalcev, je postalo ključno za celotni primer. Prav tako ključno bi bilo lahko zaslišanje t. i. skrite priče, ki pa ne bo pričala, saj je psihiater ocenil, da tega ni zmožna storiti, ker se počuti ogroženo in zaskrbljeno za svojo prihodnost. V preiskavi pa je najbolj obremenila obtožene in na njenem pričanju temelji tudi obtožnica. Proces se je med poletjem dogajal tudi zunaj sodne dvorane. Tožilka Elizabeta Gyorkbs je med drugim predlagala pravosodnemu ministru, naj prekontrolira in odredi službeni nadzor nad delom sodnika Branka Palatina. Sodni svet se s predlogom nt strinjal, saj ga Je zavrnil. A. B. Na kratko Cankova Turistično društvo Cankova si že vrsto let prizadeva, da bi bili kraji v občini Cankova kar najlepše urejeni. Komisija, ki je ocenjevala videz vasi, je izbrata za najlepše urejen kraj Cankovo, drugo mesto so si prislužili Gerlinci, tretje pa Skakovci. J. Ž. so se peš napotili na ljutomerski matični urad, tja in nazaj jih je spremljal ansambel Kompromis iz Ormoža in okolice, ki je vmes zganjal razne norčije, je dež ponehal. Tudi to je bil dober znak. Njej je bila priča sestta Mihaela, njemu pa prijatelj Samo. Ko se Je potočni obred končal, je zunaj čakalo mladoporočenca še eno presenečenje - kočija. Z njo so ju popeljali en krog po Ljutomeru. Sledila pa Je zabava v hotelu Jeruzalem do jutranjih ur. Medtem sta bila nekaj dni na medenem« potovanju ob morju, kamor se nameravata odpraviti še enkrat jeseni, te dni pa Ju čaka selitev v lastno hišo, ki sta si jo dala zgraditi na Spodnjem Kamenščaku. Jože Graj, foto: M. Tivadar Na kratko Potem ho /e {tob&zunw® destinacija Oto« Ijiznu kovcih inatenalnc.pl telja v panonski * io lahko razumemo Udi M panonske vitamine, sedd^' "do na naslednje etotkoiej bi dobili duhovnega telja. Potrebne eference^ stega, ki mu bo zaupvo ■■ čast, bodo predstavljene^ zetkih razmišljali) 3 dnevih. * * • Beltincih so semPUe^ izredno prizadete poslal od patriarhovega -iiX ^.lezriantuttikofn.-jvedri nugmdmk med duš-P' rji. KannstnilijtddNii^' Wnama PulegtegabHf1 dčemki; samotul^ še poverim srni dn^'^ / u&&:t sajbootcgilf^^ i izl i.rj modro^n^m / zelenim muškatom. *** -J Tišina Komisija za ocenjevanje krajev in Šol v občini Tišina je izbrala za najbolj urejeni kraj v tem letu Murske Črnce, ki letos praznujejo 640. obletnico omembe kraja. Drugo mesto je pripadlo Gradišču, tretje pa Tropovcem. Kot najbolj urejeno šolo so izbrali osnovno Šolo Tišina. J. Ž. Radenski-« niso krivi rt Ln-sJ M '' I so še zanesli * * * U DajevLju^^lX novo čistilno naP^ liknzaslugtudiTe negapr^ J Soban Mure 05.^'^ ni bilo. Pozahtevn1^ ningih.pPP tru, kjer so utežnih so občinski ravske skorajda vse pravso^^^sol^je nadiscipl^ biia vodevvedn^ # * . 01^' Narav"’ l’3/ ’ kriterije z® voljeno^ siogfed^1”-pnložnostnoP^5^- pa gfOBpn5 , * M* X V ričkega