Šiev. 2C0. T WM v im, m 13. rovenfflra 1924. Posamezna Hevlfka slane TSQ orn LEIfl UL Naročnina za državo SHS: na mesec ...... Din 20 za pol leta..... . 120 M celo leto .... .240 za inozemstvo: mesečno.......Din 50 Sobotna izdaja: celoletno T Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu. ... . 60 ■ f f k . f' lM ip mm Nil Cene Inserafom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 Is Din 2-—, večji oglasi nad 41 mm višine po Din 2 50, »etiki po Din 5 — In 4—, oglasi v uredniškem del* vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan lzvzemif ponedeljka in dneva pe prazniku ob 4. uri zjutraj. fašlnina plačana v ootovinl Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo: netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328. Političen lis! za slovenski narol Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun! Ljubljana 10.6'jl) in 10.349 (za Inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Očistimo Slovenijo ! Režim nasilja in korupcije je hotel voditi volitve. Vedel je, zakaj jih mora on voditi. Če bi jih vodila Davidovičeva vlada, bi bile volitve svobodne in stranke korupcionistov bi izšle iz volitev poražene, uničene. Potem bi bil pa tudi konec spletkam, proti katerim se je morala Davidovičeva vlada ves čas boriti. In režim nasilja in korupcije je dobil vodstvo volitev, ne parlamentarnim potom, ne po ljudski volji, marveč z gaženjem parlamentarizma in absolutističnimi sredstvi. Volitve bo vodil, to pa še ni vse! Pri volitvah bo odločevala ljudska volja. To bo treba torej preparirati. P.-P. režim pa nima ničesar pozitivnega, s čimer bi mogel ljudsko voljo pridobiti zase. Zato ima samo dvoje poti na razpolago, po katerih misli ljudsko voljo omehčati: Terorizirati ljudsko voljo in uničiti, kar je Davidovičeva vlada v svoji kratki dobi mogla ustvariti, da ne bi ljudstvo občutilo njenega blagodejnega vpliva. Leta in leta so korupcionisti vladali, pa draginja je rastla. Davidovičeva vlada je stabilizirala dinar. Resno se je lotila vprašanja, kako pomagati pasivnim pokrajinam glede prehrane. Po zaslugi Jugoslov. kluba, predvsem pa prometnega ministra Ant. Sušnika se je to vprašanje za Slovenijo najnaravneje in idealno zasnovalo. Kruh in moka bi se bila E ocenila in že prvi dnevi te akcije so po-azali lep uspeh. To pa je bilo Zerjavov-cem napoti in prvo heroslratsko delo dr. ^Žerjava je bilo, da jc ta velesocialni načrt uničil. Na njegovo zahtevo je novi prometni minister 40% popust za prevoz žita in moke v Slovenijo ukinil. S tem je samostojna demokratska stranka vnovič dokazala, da sovraži Slovenijo, da sovraži slovensko ljudstvo, da jc antisocialna in do mozga pokvarjena. To protisocialno, grdo postopanje bi pa hkrati rada pokrila in zato je njeno časopisje na najpodlejši način začelo napadati Zadružno zvezo, kakor da bi bila ta kaj nepoštenega naredila pri akciji za prehrano pasivne Slovenije. Ta ostudna gonja naj bi bila plašč za protisocialno Zerjavovo akcijo. Mislili so, da bodo mogli velepotezno socialno delo ministra A. Sušnika za široke siromašne ljudske sloje izrabiti celo v svojo korist v nadi, da ljudje ne bodo razumeli, za kaj da gre, po znanem njihovem načelu: »Le dajajmo jih, nekaj bo že ostalo.« Saj se ie še nedavno izrazil eden izmed kolovodij žerjavščine, da smatrajo že za uspeh, če jim verjame 25% čitateljev. Toda v času draginje, ki je zastopniki nasilja in korupcije vsa leta niso znali lajšati, ker so mislili le na svoj dobiček, znajo ljudje dobro razločevati, kaj podražuje, kaj poceni, kaj jim je v prid in kaj so le prazne besede. Ljudstvo predobro pozna lopovske in zaplotne metode ljudskih izkoriščevalcev in je že davno odrado takim oblikam volivnega boja, s katerimi misli žerjavščina še v zadnjem trenutku rešiti svojo potapljajočo se barko. »Ju-trovi« očitki glede prehranjevalne akcija so se naravno spremenili v ostro obtožnico Jutrovcev samih. Razkrinkani so pravi nameni ZerjavOvega protiljudskega početja, razgaljena jc vsa poli'ična nemorala »Jutra«. Sram seveda teh ljudi ni nič, ker so izgubili vsak moralni čut. Za strašno neumnega smatrajo slovenski narod, če so mislili, da bodo iz velesocialne akcije kovali celo politični kapital zase. Ljudstvo pa jih predobro pozna, da bi moglo nasesti še katerikoli od njih nastavljeni limanici. Ljudstvo jih jc že davno in pravilno ocenilo in ve, da pomenijo samo velik madež Slovenije, ki Slovenijo izdaja, slovenski narod denun-cira, ruši njegov ugled in hujska zoper njega. Ukinjenje popusta pri prevozu prehrane za Slovenijo je nov dokaz za ljudsko sodbo o žerjavščini. Ta njena nesramnost jc živa slika nezdravih razmer v naši državi in Sloveniji šc posebej. Kje drugod na svetu si morete misliti, da bi se našla politična skupina, ki bi najplemenitejšo socialno akcijo izmaličila zato, da bi jo ugonobila, kakor sta storila »Jutro« in »Slovenski narod«. To pa tudi vse ljudstvo brez razlike strank vzpodbuja, da žerjav-ščino, ta tvor na našem narodnem telesu izžge in iz javnega življenja iztrebi. Na sramoto slovenskega naroda so se v njegovi sredi pojavili protiljudski izrodki, k? ga bodo sramotili, dokler bo narod sam to dopustil, dokler jih ne bo izločil iz javnega življenja sploh. Vse mogoče si bodo še izrodki slovenskega naroda izmišljevali, ker se zavedajo, da bi se mogli le še z vnranjem naše javnosti rešiti popolnega poloma pri volitvah, ki jih čaka. Izdajalstvo slovenskega naroda, ta madež na telesu slovenskega naroda, mora izginiti, se mora izločiti iz slovenskega političnega življenja! To bodi volivno geslo vseh poštenih Slovencev, ki se nc prodajajo. In hvala Bogu, teh je še ogromna večina, ker slovenski narod je v svoji celoti že zdrav in kremenil. Prh« POSREDOVANJE MINISTRA DR. ŽERJAVA PROTI SLOVENSKI UNIVERZI. — POSREDOVANJE MINISTRA m. ŽERJAVA PROTI STRADAJOČEMU LJUDSTVU. — PREDLOG MINISTRA DR. ŽERJAVA ZA PREMESTITEV 300 SLOVENSKIH OROŽNIKOV V MACEDONIJO IN ČRNOGORO. Bolerad, 12. nov. (Izv.) Slovenski narod je bil dosedaj lahko ponosen na svojo politično preteklost in na borbo za svoj materin jezik in pravice. S ponosom lahko pokaže na celo vrsto herojev, ki so kljub najstrašnejšemu pritisku avstrijskih in mažarskih mogotcev zvesto stali na strani dobremu ljudstvu in pripomogli, da je slovenski narod ohranil svojo individualnost in se razvil do zavidne višine v kulturnem in gospodarskem oziru. Izdajalcev vsaj v večjem številu ni bilo v vrstah njegovih voditeljev. Kar se ni zgodilo v dobi Metten-nichovi, to se je zgodilo na žalost, v svobodni državi. Dr. Žerjav s peščico podkupljenih ljudi danes deluje na korist požrešne častihlepnosti v propast slovenskega naroda. Dasiravno zanika obstoj slovenskega naroda, je on v režimu narodne sramote predstavitelj Slovencev. Na drugi strani pa dokazujejo vsi njegovi koraki, da gre v glavnem za tem, da zapravi politično moč slovenskega naroda. Naše je vrgel na milost in nemilost v žrelo ve-liko-srbskega hegemonizma. Da navedemo par dokazov. Kot prosvetni minister je dr. Korošec sestavil proračun za slovensko univerzo. Ta proračun se je popolnoma kril z zahtevami profesorskega zbora. Bil je tudi sprejet od vlade narodnega sporazuma in tako je bilo slovenski univerzi omogočeno, da živi dostojno življenje in da se svobodno razvija na oni višini, ki ji gre po znanstvenikih, ki na njej delujejo. Prvi dan svojega ministrovanja je Žerjav interveniral pri Pribičeviču. Uspeh te sramotne intervencije ni izostal. Pribičevič je zahteval že izdelani proračun in ga predeluje po navodilih — Žerjava, Ribnikarja, Gan-gla in drugih krvnikov in sovražnikov vsega, kar je slovenskega posebno naše najvišje kulturne institucije. Maščevanje za tak greh na našem narodnem telesu ne more in ne bo izostalo. Vlada narodnega sporazuma je na predlog našega vrlega ministra Sušnika sklenila, da se mora pomagati ljudstvu v vseh krajih, kjer prebivalstvo ne prideluje dovolj hrane. Da bi to bedno prebivalstvo ne bilo preveč izpostavljeno demokratskim oderuhom, je Sušnik izdelal predlog, s katerim se raznim institucijam, ki stoje pod kontrolo ljudstva samega, dovoli znižan prevoz hrane. Predvsem so prišle v poštev sledeče pokrajine: Slovenija, Priprava za razpust HRSS. ENAKE ODREDBE PROTI MAŽAROM, NEMCEM IN DŽEMIJETU. Pelgrad, 12. novembra. (Izv.) Vlada sc je v poslednjih dneh obširno bavila z odredbami, ki jih je treba podvzeti proti Slovencem in Hrvatom in onim Srbom, ki niso za nadaljevanje korupcije in nasilja. Kot prvi udarec je pripravila material na podlagi poročil detektiva Bankoviča razpust HRSS. Vlada jc ta material pripravila v svrho končnoveljavnega sklepanja o tem neverjetnem nasilju proti hrvatskemu narodu. Danes je bila sklicana seja glavnega odbora radikalne stranke. Po tej seji, ki sc je vršila zvečer, smo zvedeli, da bi se razpust znal dogoditi žc tekom jutrišnjega dneva, na podlagi zakona o zaščiti države brez kake druge motivacije. Razpoloženje vseh članov glavnega odbora radikalne stranke, ki so bili poklicani z ozirom na Pašičcve simpatije, se je skladalo s tem stališčem vlade in tako imamo pričakovati dogodkov, ka- Črnagora, Dalmacija, Lika in nekatera ! okrožja v Srbiji. Kako je slovenskemu | ljudstvu s tem poinagano, ni treba posebej ! opisovati. Tisoč in tisoč rodbinan* je bilo ■ zasigurano, da no bodo v hudi zimi gla-dovale in da se jim ne bo treba zadolževati pri demokratskih oderuhih. Za Slovenijo je vlada določila vse tri centralne zadružne organizacije v Sloveniji, za druge pokrajine pa ta.n obstoječe zadružne organizacije, da organizirajo prehrano ljudstva. Dr. Žerjav je nastopil tudi proti temu in o uspehih poroča v današnji številki organa slovenskih in hrvatskih izdajalcev v ~Rečk, da je režim to narodne sramote to človekoljubno odredbo že razveljavil. Dr. Žerjav hoče z lakoto prisilili dobro slovensko ljudstvo, da poklekne pod krvnika in mu poljubi krvavo roko. Poznamo ponos našega ljudstva in vemo, Vorwiirtsc poroča, da je angleška delavska stranka sklenila iz svoje organizacije izključiti vse komuniste, ker njihova stranka ni zrastla iz angleških tal, ampak enostavno posnema ruske metode. 3-Z. R. m.« - POŠTNA LADJA. Washington, 12. nov. (Izv.) Z. R. IIL bodo porabili kot poštno ladjo za promet med Londonom in Newyorkom. Pred vladno krizo. Po nastopu PP vlade. Je grozdje visoko, a ona globoko, se kislo držita in sline cedita. Sta grozdje dobila, po njem sta planila. So polna korita, kedaj bosta sita? Govor ministrskega predsednika Baid. wina na banketu Guildhalla pomeni, da nobena stranka v Angliji, če pride na vlado, ne izpremeni stoletnih smernic zunanje politike. Vse, kar je prej vladajoča stranka v tem pogledu storila, da utrdi politični in gospodarski položaj imperija, prevzame njena naslednica neizpreme-njeno in nadaljuje delo svoje politične nasprotnice po istem tiru, s čimer si zagotovi tudi lojalno in vedno stvarno opozicijo. Tudi Baldvvin je s svojim govorom izrekel istovetnost svojih nazorov glede na zunanjo politiko z onimi, ki so vodili Mac Donalda, samo da bodo konservativci dali tej politiki tudi nazunaj bolj nacionalno noto. Nova vlada se bo predvsem ozirala na dominijone, da utrdi notranje edinstvo imperija. Kako misli to konkretno narediti, ne izvemo, pač pa je težnja konservativcev ta, da se dominijoni zvežejo z Anglijo po sistemu visoke varstvene carine napram inozemstvu, Če pa bo vlada to res izvedla, je veliko vprašanje, ker je velika večina angleškega 1'udstva odločno za svobodno trgovino. Predvsem mislijo konservativci pritegniti dominijone k bolj efektivnemu sodelovanju pri političnih zadevah imperija. Poseljen peložaj pa slejkoprej zavzema Indija, kjer se tudi delavski vladi ni posrečilo pomiriti duhov, marveč je Mac Donald še bclj nategnil vajeti. Konservativci gotovo ne bodo Indcem dovolili večjih svoboščin, ampak nasprotno vsaj izpočetka nastopili z represalijami napram voditeljem neodvis-nostnega gibanja. Angleži hočejo Indce prisiliti, da v smislu Montagujevih reform vsaj 10 let mirno sodelujejo pri upravi dežele na podlagi avtonomije, kolikor jim je postavno zasigurana, in nočejo pod nobenim pogojem dopustiti preje razširjenja samoupravnih pravic dežele. Od konservativcev ni pričakovati, da bi odstopili od principa, ki se ga je držal celo socialist Mac Donald. Najvažnejše pa so izjave Raldwina glede na evropski problem. Slejkoprej ostane sodelovanje med Anglijo in Francijo temeljni kamen mednarodne politike v Evropi. Konservativna vlada bo seveda to politiko naslonila na verzajsko mirov--no pogodbo, ki jo smatra za obvezno in bistveno neizprcmenljivo, dočim se Mac Donald vsaj načeloma ni nikoli hotel izreči v tem smislu in je molče pripuščal možnost tudi bistvene izpremembe, dasi se je praktično ni dotikal. Vendar sedanja vlada koncedira nazorom prejšnje vsaj toliko, da smatra Društvo narodov za naj-I bolj merodaien in pripraven forum v svrho rešitve nesporazumov, ki morejo nastati pri tolmačenju in primenjevanju verzajske pogodbe. Tudi se je Baldvvin zelo odločno izrekel za pristop N?mčije k Društvu narodov v smislu londonskega sporazuma, da bi Nemčija poctfla »eden glavnih faktorjev mira v Evropi«, v čemer se njegove politične smernice popolnoma krijejo z Mac Donaldovimi. V Baldwinovem govoru pogrešamo samo izjave glede na stališče angleške vlade napram ženevskemu paktu, tako da ni izključeno, da ga angleška vlada ne ratificira, kar bi imelo za posledico nujno potrebo načeti nekatere važne evropske probleme zopet iz-nova. Politike vpostavitve ednošajev z Rusijo konservativni kabinet nikakor ne bo prekinil, pač pa bo iskal zanjo druge podlage nego delavska vi*da, ki je v tem vprašanju rrišla v konflikt z veliko večino angleškega prebivalstva. Kako pa se bo izboljšanje odnošajev med Anglijo in Fusijo dejanrko doseglo, to je drugo vprašanje. Dogodki na Kitajskem, kjer sovjeti skušajo s pomečjo Sunjatsena ustvariti močno federacijo z ostjo proti ostalim velesilam, in pa tudi prizadevanja sovje-tov, da po celi Aziji ustvarijo nekako protiangleško ligo, ne obetajo fak'ične likvidacije anglesko-ruskcga antagonizma. Tudi na to stvar je Baldvvin v Guildhallu namignil. Na vsak način Rusija ne bo imela napram angleškim konservativcem lahkega stališča in tudi dru^e dežele ne, kjer se mora računati z vplivom, tradicionalnimi zvezami in mečjo Anglije. Fašistovska Stalila. ■iv Da so Italijani veliki nacionalisti, je znano. Ta čut ja pri njih brez razlike strankarskega pripadništva najbolj razvit. Le na ta način se dajo razložiti tudi gotove poteze takih političnih strank, ki imajo sicer v svojem programu na prvem mestu socialna ali verska vprašanja. Ta čut jih sili, cla stoj ijo včasih na strankarska, da celo na krivična pota in da s tem zameglijo in oškodujejo svoje višje ideale. Odkar je zavladal v Italiji fašizem, je pa to to nacionalno čustvovanje vsaj pri znatnem delu italijanskega ljudstva zavzelo naravnost j obliko bolezni. To ni več čustvovanje, am-; pak fanatizem, besnenje, blodnja. Takemu ; fanatiku je Ita!i;a vse, začetek in konec, I Bog in svet: extra Italiam non est salus. i V tem duhu vzgaja ljudstvo fašistovsko časopisje; v službo te ideje je postavila Mus-! solinijeva vlada zlasti šolo. Mussolini sam je označil namon znane Genlilijeve šolske rcfrrme« vzaaiali fašiste. Kadar piše to ča-• sopifje o italijanskih razmerah, rabi same superlative: vse, kar je italijansko, je najlepše, najboljše, brilantno. Po njih prepričanju je bila n. pr. najslavnejša zmaga v svetovni vojski ona, ki so jo zmagali italijanski vojaki ob Piavi; sploh so bili v tej vojski največji junaki italijanski vojaki. Vse, kar jo italijansko, se povzdigujs v deseta nebesa, tujo se prezira, omalovažuje in so gleda od zgoraj dol. Znano je, da je nazval D'Annunzio Jugoslovane 3>por-cari« (svinjski pastirji). Vsak najmanjši dogodek ali uspeh se rablini in razširi, časopisje piše kilometerske hvalne in poveličujoče članke; razobesijo se ob vsaki priliki zastave, pi-irejajo slavnostni othodi in govori in slicno; neuspehi se zamolčijo ali pa tako prikazujejo, da naposled postane tudi iz neuspeha — italijanska zmaga. Vse to pa se prakticira zato, da se v ljudstvu v?.drži gotovo razpoloženje. Delo jim ni težko, ker jim gre pri tem na roko pomanjkljiva splošna izobrazba in gorostasna nevednost zlasti z ozirom na tuje razmere, ki ni razširjena samo med priprostim ljud-st'"^, ampak tudi v inteligenčnih krogih. Čuditi se je, kako je to ljudstvo, s tako bogato zgodovino in literaturo v omenjenem osriru nezaj za našim. Umevno je, da je takn ljudstvo lahko voditi, kakor in ko-mnr sr> hoče, tudi za nos! Treba samo prebrisanih in zgovornih voditeljev. Seveda s^ pa ni moči zanesti na na tak način pri-dobij"ti« množice. Zato tudi vidimo danea med !eš'«ti včerajšnje komuniste in mogoče jutri popolare. In pri Italijanih ne presedlajo kakor pri drugih narodih samo posamezni oportunisti, ampak cele množice. — Fanatizem človeka oslepi. Zato ni čudno, da jih včasi ta slepa prenapetost privede tudi do dejanj, vsled katerih so vsemu svetu v zasmeh. Tak primer smo pred kratkim doživeli, ko so se vračali ameriški letalci iz svojega poleta okrog zemlje domov, so hoteli pokazati tudi Italijani, kaj znajo, in da ne zaostajajo kot letalci in konstruktorji letal za Amerikanci. Zato je poletel njihov letalec Locatelli (fašistovski poslanec) preko Francije in Angleške na Gronland, da poloti od tam z Amerikanci dalje. Toda letalo mu je odpovedalo, ker ni bilo kos vremenskim pogojem in poizkus se je popolnoma ponesrečil. Vsak drugi bi šel ob takem uspehu lepo, tiho in pohlevno domov in bi si mislil: poizkusili smo, pa za enkrat ni šlo, mogoče pojde drugič boljše. Toda Italijan ne tako! On mora priti domov kot zmagovalec! In res! Ko se je izkrcal Locatelli v Genovi, so ga čakali na obrežju zastopniki vseh oblastev z zastavami in godbami; vršili so se nago-* vori, proslavljajoč italijansko zmago; obsipali so Locatellija s cvetjem, dvignili ga na rame in nesli v triumfalnem sprevodu v mesto. Proslava se je ponovila tudi v drugih mestih. Sam Mussolini ga je sprejel v slovesni avdienci in dvakrat objel in poljubil. Kje na svetu so mogoče take stvari? Toda fašistovski fanatizem ima pa še druge, toda bolj žalostne posledice. On namreč ne prenese nobene kritike in proti resničnemu ali pa tudi namišljenemu nasprotniku postane krut, nečloveški. Zato je tudi naravnost za življenje nevarno, javno in očitno kritizirati fašizem in fašiste. Mussolini sam je stokrat ponovil in rekel: Kdor noče z nami z lepa, bo moral z grda. Vsak, kdor ni brezpogojno priznaval in odobraval vsega, kar so fašisti ukrenili, je bil proglašen za antinacionalista in njegovo življenje in imetje ni bilo več varna Stotine požganih delavskih domov, razdejanih delavskih zadrug, slovenskih narodnih domov glasno pričajo o tej netolerantnosti. Kdo bi naštel vse one, ki so I morali svoj anlifašizem plačati z življe-i njem ali pa z begom iz domovine? Kdor | se pregreši nad »svetim« fašizmom, mora v temnico, fašist pa sme »v imenu nacije« nekažnjeno ubijati in zažigati. Ker je hotel posl. Matteotti v parlamentu kritizirati fašizem, je moral zginiti iz pozornice. Pisati o Mussoliniju, njegovi preteklosti, povedati, kako je menjaval svoje politične nazore, to je zločin »laesae Majestatio«. Dnevne konfiskacije opozicionalnih časopisov iz ničevih vzrokov kažejo, kako se maše usta, kdor hoče govoriti resnico. Brutalni teror in nasilje sta stopila na mesto svobode in pravice, ki sta postala v Italiji neznan pojem. Ker si je upala »Goriška Straža« zapisati par krepkejših besed zaradi krivic, storjenih Slovencem, bo moral nje urednik sedeti 9 mesecev v ječi. Kolikokrat bi človek vspričo krivic, zatiranja in trpljenja našega naroda zatulil kakor do smrti ranjen lev, da bi čul našo bol cel svet, a ... krik mora ostati v grlu zadušen ... Kako hudo je, b;ti dnevno tepen, pa da ne sineš niti potožili. Dve leti traja to neznosno stanje, posledica fanatičnega nacionalizma. — Po strašnem umoru unitarskega poslanca Matteottija pa se je stvar začela spremirjati. Ta zločin, ki je zadal fašizmu smrtni uda-rcc — bodočnost bo to pokazala — je pa začel Mpirati ljudem oči. Kazen za zločine je na pohodu. Počasi ljudje spregledujejo; reakcija se vzbuja; fašizem nima več prejšnje moči; vsak dan je bolj osamljen, oslabljen in zaničevan. NasurotnikJ fašizma dvigajo vedno bolj pogumno glave; Jcritike, očitanja, dolgo zatajevani srd, prihajajo na dan; na dan prihajajo nekaznovane lumparijc, nekaznovani zločini, ki so jih povzročili fašisti. Vse to in notranji prepiri in medsebojna cepitev slabi fašizem vedno bolj; nima vec tiste napadalne moči. V bojno črto proti njemu se postavljajo njegovi dosedanji najzvestejši prijatelji, bojevniki in invalidi. Od enega konca Italijo do drugega odmeva klic: Libert&l Naj se Mussolini še tako zaničljivo posmehuje temu gibanju, naj so še tako samozavestjo pripoveduje, da žvižga na vse svoje nasprotnike, vrela ljudske nevoljo, ki bruha z elementarno silo na dan, ne bo več zajezil. Zanaša se na 300.000 pušk svoje milice. Toda na bajonetih ni mogoče dolgo sedeti. Kdor seje veter, mora žeti vihar! Preveč so napenjali struno! »Gre za čast Italije; gre zato, da obvarujemo domovino pred popolnim moralnim razsu-lom,« tako govore opozicionalci, ko zahtevajo Mussolinijevo glavo. »Italija jo osramočena pred vsem svetom; vedno bolj padata naš prestiž in naša — lira!« — Vse to je naravno, logično; samoposebi jo um-Ijivo, da je moralo priti do odpora. Kako so napete razmere, kaže sledeče poročilo liberalnega >Giornale d Italia«: Socialni red, s katerim se vlada tako ponaša, je samo navidezen. Če pogledamo bolj na globoko, vidimo, da je fašistovska intransi-genca tako razdvojila duhove, da nas prevzema skrb. Pod pepelom tli žerjavica v strahotni meri in ni mogoče oči zapirati pred tem dejstvom. Da vlada noče ali ne more nič proti temu ukreniti, je dokaz njene nezmožnosti. Nesloga raste in nič se ne stori, da iz brazde ne nastane brezdno. S samim požvižgavanjem se nevarnost samo veča. Na ta način se pripravljajo žalostni dnevi domovini. Na eni strani je parlament obsojen v nedelavnost, na drugi pa pristaši vlade vedno bolj ogrožajo pravni in moralni red. Je mogoče zapirati oči pred takim položajem?« — Zdi se nam, da nosi bodočnost v svojem naročju za Ita-liio zelo viharne dneve. + Za penzijoniranjem uradništva — Kmetijska družba! V list Žerjavovih slavnih del bo spadalo ludi nasilstvo nad večino članov te družbe, ki ne more na ljubo tistim par samostojnežem in Žerjavov-cem do rednega delovanja. Naša stranka se je trudila, da bi prišlo kmetsko ljudstvo, ki mu je družba namenjena, pri njej do veljave, pa preide sedaj spet za nekaj č a s a v roke kričačem, ki jo že od prevrata izrabljajo v strankarske svrhe. 17. novembra bi bili končani boji pri tej družbi, družba bi se iznebila komisarijata, ki nasprotuje društvenim pravilom, začelo bi se redno delo, pa pride Žerjav in pripravi spet teren za nove boje. V torek je oznanjal, da hoče stabilnost v državi, sam pa isti dan odpira polje novim homa-tijam. Samovoljno hoče izpeljati občni zbor s starimi delegati. Kdo pa misli, da bo priznal ta nesmisel? Še vedno je ta človek drugače govoril, drugače delal. Privoščimo tega »načelnega« voditelja demokratom, ker jih mora njegova nedoslednost sigurno voditi v novo polomijo. Naši kmetje, ki jim jemlje njihove članske pravice, bodo pripomogli že 8. februarja, da se to nasilje nad družbo maščuje. Posebej častitamo Pucljevim samostojnežem. Njih agitatorji oznanjajo republikan-stvo, njih voditelji pa vise na ministrskem fraku svojega resničnega očeta Žerjava. Pa bodo ti junaki še tajili svoje rojstvo!? Ta čedna družba bo zvedela čez -tri mc-sece, kako sodi naše ljudstvo svoje krvnike. Kmetijski družbi bodo dali slovo, četudi jo par mesecev spet izrabljajo. Na to naj bodo pripravljeni! -f Babilonski stolp samih neresnic je biti govor ministra Žerjava v ljubljanski kazini. Laži v tem govoru so take, da so jih najbolj naivni demokrati lahko z rokami otipali. Žerjav je trdil, da je vlada g, Davidoviča z antikorupcijskim zakonom hotela ljudstvu le »nametati peska v oči« in je vprašal, čemu prejšnja vlada ni pričela nobene dejanske akcije zoper korupcijo.^ To vprašanje je skrajna prefi-dija, ker Žerjav čisto dobro ve, da je koalicija korupcionistov s svojimi intrigami dosegla demisijo Davidovičeve vlade baš v trenutku, ko bi bil imel parlament sprejeti antikorupcionistični zakon, na podlagi katerega bi bili Žerjavovi prijatelji začenši s Pašičem pa do Laze Markoviča prišli v zapor. Nadalje je minister Žerjav dejal, da je P.-P. vlada predlagala, da naj se še pred volitvami sprejmeta invalidski in pa antikorupcijski zakon, da pa je večina to zahtevo odklonila. Resnica pa je, da P.-P. vlada takega predloga strankam večine nikoli ni stavila! Samo glasila korupcionistov so v 6vrho varanja javnosti pisala, da gospod Pašič želi, naj bi parlament ta dva zakona rešil, storil pa Pašič v to svrho ni ničesar niti jc s to željo stopil pred večino, marveč je Jovanovič na tihotapski način sklical sejo skupščine, da se prečita kraljevi ukaz o razpustu. Baš s tem po- stopanjem je P.-P. režim jasno dokumentiral, da noče sprejetja zakona proti ko« rupcionistom, ki so mozeg in kri radikal* no-pribičevičevske koalicije. P.-P. vlada pa tudi invalidom noče pomagati, ker je z razpustom skupščine onemogčila tudi rešitev te najnujnejše zadeve, ki jo je Davidovičeva vlada pripravila z modernim zakonskim predlogom. P.-P. vlada je le lagala, da bo izrednim potom invalidom vrgla kakšno kost, toda finančni minister P.-P, režima se še tega na vse kriplje brani, češ da ni denarja. Denar za invalide bo rabil Lazica Markovič, da pripravi »svobodne« volitve. -f Prijatelj parlamentarizma je minister dr. Žerjav, ako hočemo verjeti njegovim besedam na shodu v kazini, kjer je dejal, da nam je potreben »krepak, življenja in dela zmožen parlament«, vsled česar mora »dobiti nacionalni blok večino«. — Mi smo imeli krepak, življenja in dela zmožen parlament, v katerem so imele ljudske stranke Jugoslavije tako večino, kakršne ni imela preje nobena druga vlada. In la krepki, življenja in dela zmožni parlament je zrušila ravno P.-P. klika s krepko podporo gospoda. Žerjava, ki je v Belgradu pridno pomagal rovati zoper ljudsko večino. »Nacionalni« blok korupcionistov pa »mora dobiti večino« za to, da bi teptal pravice parlamenta, da bi parlament bil zgolj igrača v rokah korupcionistov, in da bi kimal k zapravljanju državnega premoženja, ki naj se steka v žepe cincarske porodice. Treba jc velike porcije nesramnosti, da se oni, ki so pomagali prekršiti ustavo in uničiti parlamentarizem, sami proglašjo za »prijatelje parlamenta«. Kaj pa naj rečemo o ministru, ki nima nobenega mandata od ljudstva, ampak je bil čisto proti demokratskim parlamentarnim načelom za ministra enostavno imenovan, če se proglaša za prijatelja parlamentarizma?! -f Če bo izvoljen blok nacionanih korupcionistov — je dejal dr. Žerjav — bo »ugled naše države v inozemstvu zrasel in z njim naš kredit.« To se je uže pokazalo, ko je bil P. P. svojčas na vladi in sta tako angleški kakor francoski ministrski predsednik izjavila, da ne sprejmeta nobenega poseta reprezentantov naše države, dokler bo na vladi Pašič. Znano je, da noben član angleške vlade, pa naj bo katerekoli stranke, noče imeti opravka s Pnšičem, ki ne govori resnice in ne drži besede. Kakor hitro je bila zopet imenovana P. P. vlada, je inozemstvo to vost sprejelo naravnost kot katastrofo, o čemer se lahko vsak prepriča, če vrže samo en pogled v katerikoli inozemski list. Edino italijanski tisk se je vrnitve Pašiča razveselil, ker bo zdaj Italija brez kontrole od strani ljudskega parlamenta mogla od Pašiča kupiti nadaljnje koncesije v škodo Jugoslavije. Naš kredit pa je seveda tudi v Italiji padel, ker ves svet ve, da je z imenovanjem nasilnega P. P. režima konsolidacija naše države zopet za dolgo časa preprečena in sporazum med narodi Jugoslavije nemogoč, dokler bodo na vladi zagrizeni pristaši velesrb-stva. To se pezna na našem denarju in gospodarstvu, ki se je pod vlado g. Davidovica popravljalo in dvigalo, zdaj pa se zopet. bliža ruinu. Dr. Žerjav zboruje. V torek zvečer je zboroval v veliki dvorani ljubljanske kazine imenovani minister g. dr. Žerjav. Zborovanje so sklicale vse ljubljanske demokratske organzacije. Za reklamo sta skrbela v zelo izdatni meri oba demokratska dnevnika, kljub temu pa je bila udeležba naravnost ogromno-demokralska. Na širokih in komodnih stoleh je sedelo okoli 300—400 prepričanih Žerjavovih vernikov z ljubljanskim generalnim štabom na čelu, zadnje vrste sedežev in stojišča pa so zasedli gospodje »klerikalci«, močna skupina komunistov, številni narodni socialisti skupine dr. Perica, tako da je imel dr. Žerjav krasen pregled nad vso slovensko »napredno fronto«. Udeležniki so se zbirali počasi, v dvorani so se stvorile razne skupine, ki so se živahno razgovarjale, dokler ni dal podpredsednik JDS in gerent ljubljanske mestne občine g. Jože Turk znaka za otvoritev predstave. Počasi in dostojanstveno, z vso težo ministrske odgovornosti obremenjen, jo stopil v dvorano imenovani gospod minister dr. Žerjav. Vse oči so so obrnile v nekoliko sklonjeno postavo, ki jo znala naravnost umetniško napraviti kratko pavzo za »buren aplavz«, ki so ga priredili gospodje na znak g. Jožeta Turka. Vse je šlo kakor »po žnoroi«. Ko se je nekoliko poleglo urno-besno vzklikanje gospodov generalnega štaba JDS in nekih mladeničov, ki so stali za vrati, je povzel besedo sam imenovani gospod minister. Govoril je s pridušenim glasom, kakor bi ga nekaj težilo. Videti je bilo čisto natanko, da ga najbolj teži imenovanje. Kaj bi bil dal gospod minister, da je izvoljen? Toda mož se zna očividno premagovati. S kratkim streslja-jem je otresal vse take skrbi s svojih ramen in začel govoriti. Govoril jc o tem in onem. Največ je govoril o »klerikalcih«. Ti so po njegovem mnenju vzrok vsega zla. Če bi znali ti ljudje saj svinec prodajati, je dejal gospod minister, potem bi še šlo. A niti toga ne znajo. To je pa za Slovenijo veliko zlo in zato jo bil skrajni čas, da dobe ministrstvo za šume in rude v roke demokratje. (G. Jože Turk: Živijo!), Govoril je nato o sporazumu med naprednjaki •— ne, o sporazumu med Srbi, Hrvati in Slovenci in povedal, da še nihče njemu ni prišel povedat, kako si zamišlja tak sporazum, in zato ga on ne razume. To bodo že v Belgradu razumeli, jo rekel imenovani gospod minister. Potem so je lotil korupcije in povedal, da so razni akti srečno izginili, in zato se ni treba korupcije nikomur več bati. Sama na sebi je pa korupcija čisto dobra stvar, posebno če gre za kakšno tiskarno ali kaj podobnega, ker tiskarne so dandanes zelo plodonosna podjetja, če imajo dovolj posla. Tudi slovenskih vojakov se je spomnil imenovani gospod minister in je rekel, da je v Macedoniji jako lepo in da jo tam silno zdravo podnebje. Če bi ori bil vojak, bi takoj prostovoljno šel v Macedonijo, ker je pa imenovan minister, mora na svojo veliko žalost in nesrečo živeti v Belgradu ali pa celo v tisti obsovraženi Ljubljani, ki se kar ne mara posrbiti. Sploh so pa vsega krivi »klerikalci«. Klerikalna politika se je zadnja leta vedno izpremi-njala, jo rekel imenovani gospod minister, dočim je ostala demokratska politika vedno enako butasta. Tudi o kulturi je govoril imenovani gospod minister in obžaloval, da imamo v Ljubljani še vedno slovensko vseučilišče namesto srbskega ali pa splošno-nacionalnega. Sicer pa se je imenovani gospod minister prav toplo zavzemal za interese male Slovenije, kjer se nahajajo bogati rudniki Trboveljske družbe, in je dejal, da morata v Sloveniji na vsak način zmagati nacionalni blok in napredna enotna fronta. Ta fronta bo na vsak način zmagala, če ne zlepa, pa s silo. (G. Jože Turk: Zakaj mama pa šparkasa!). K zmagi pa bodo največ pripomogli slovenski demokratje, če jih je še kaj. Mi pojdemo ponosno v boj, v boj za demokracijo, za blagor šum na Gorenjskem in rudnikov na Dolenjskem, in za blagor mile nam kazine v Ljubljani. — Ker je med govorom večina generalnega štaba sladko dremala, češ da bo vse to itak brala jutri zjutraj v »Jutru« vso lepše in boljše povedano, ni bilo nobenega pravega burnega odobravanja več. Zato je imenovani gospod minister mirno in tiho po prstih odšel, da ne bi motil sladkega spanja zborovalcev, in se podal v sosedne prostore, kjer je vedno sveži in čili gospod restavrater Krapež, poskrbel za izborno zakusko. In lako je počasi minul slavnostni Martinov dan v ljubljanski kazini. Gospod imenovani minister so se odpeljali domov, zborovalci pa peš vsepovsod naokrog, zaspani in zadremani, brez navdušenja in brez korajže. Šli so boj boj'vat brez upa zmage. »Slovenske individualnosti nihče ne ogroža«, je trdil minister Žerjav na kazin-skem shodu. Tako govori v Ljubljani, v Belgradu pa kot minister izdeluje odredbe, na podlagi katerih se bo na stotine slovenskih uradnikov upokojilo, premestilo in uničilo. Mož, ki »ne ogroža slovenske individualnosti«, je vse slovenske častnike, uradnike, policiste in orožnike označil za nezanesljive in dela na posrb-ljenje naše uprave. Iz same ljubezni do slovenstva črti tudi slovensko univerzo in dela na raznarodenju naše šole, ki ima po njegovem postati učilnica srbstva in cirilice. — »Mi popravljamo krivice«, je vzkliknil Žerjav v Kazini. V žepu pa ima pripravljen generalni ukaz o upokojitvi in premestitvi ter prerazvrstitvi več sto slovenskih uradnikov, ki se niso v ničemer pregrešili, in premestitvi 300 poštenih slovenskih orožnikov v Macedonijo in v Črno goro. Take stvari ima Žerjav v mislih, kadar govori o pravici. »Velikopotezno socialno politiko« jc obetal minister Žerjav v kazini. Kdo se ne krohota? Mar je pod socialno politiko treba razumeti to, da bo šef volivne agitacije P.-P. vlade, Lazica Markovič, do februarja izpraznil državne blagajne, da kupi glasove za blok nacionalnih sleparjev? Kako si Žerjav sam velikopotezno socialno politiko predstavlja, to itak vsi dobro vemo, ki poznamo metode Agro-merkurja, svinčenega fonda, »nacionalizacije« velikih podjetij, njegovo »prehrano* pasivnih krajev in podobno. Žerjav je tudi obljubil, da bo P.-P. vlada rešila stanovanjsko vprašanje. Dejal je, da »zakona po novem letu nc bo, ker ni parlamenta. (Parlament so onemogočili P.-P-jcvci. — Opomba uredništva.) Mi bomo seveda — tako je nadaljeval — našli sredstva, da pride odpomoč, toda trajala bo le do novih volitev.« — Kaj pomeni to klobasnnje? Stanovanjskega zakona ne bo, vendar bo pa Žerjav našel neko »odpomoč«, ki bo pa trajala samo do novih volitev!? Ali bo morebiti Žerjav brezstanovanjskim 'judem sezidal hiše iz papirja kakor n? Japonskem? Tc bi niti novih volitev nc uča- kale. Morebiti bo pa ljudem hiše samo s kredo narisal, da bi se jih nagledali, po volitvah pa bi jih zbrisal? Mogoče bo pa vsakemu resnično hišo podaril, po volitvah pa jih mu bodo morali vrniti, če ga ne bodo volili; če ga pa bodo volili, jih bo morala država Žerjavu plačati? Morebiti pa ima Žerjav kakšno drugo »odpomoč« pripravljeno. Na vsak način bi jo ljudje radi izvedeli do volitev, ker po volitvafi Žerjava itak nc bo več na vladi. »Volitve so razpisane.« Tako je povedal na shodu JDS v ljubljanski kazini imenovani minister g. dr. Žerjav. »Jutroc je to že zdavnaj prej poročalo. Nesrečni »čo«. Imenovani minister g. dr. Žerjav je rekel v ljubljanski kazini: »č e bi bilo izvoljenih več naših kandidatov ali če bi bili mi dobili večino, bi bilo za nas mnogo bolje.« — Poslušalec tam nekje zadaj se je pa odrezal po dunajsko: »Wenn meine Tante Rader hatte, so vviire sie ein Omnibus!« Gotovo jo, da bo pri volitvah zmagal Narodni blok — je zatrjeval v torek v ljubljanski kazini imenovani minister, g. dr. Žerjav. Ampak kateri Narodni blok, to je tisto! V znamenju rravice. Pod tem naslovom jc prišel nekdo na pomoč dr. Lahu radi profesorske službe na realki. Ni torej zadosti reklame, ki jo dela že pet let dr. Lah za svojo esebo, še drugi mu jo pomagajo delati. Stvar postaja dolgočasna, menda je tudi kdo drugi kaj trpel med vojsko in ne samo dr. Lah. AH dr. Lah misli, da so drugi profesorji, ki so morali biti po strelnih jarkih, ali ki so doma lačni in pa strgani učili mladino, same izdajice? Ko je bilo mesto na realki razpisano, sta prosila profesorja Gorjanc in dr. Pregelj in nikdo drugi. Na nepostaven način se je mesto še enkrat razpisalo, ker je prvikrat dr. Lah pozabil kompetirati in so ga šele njegovi prijatelji spomnili na to. Kako ponosno zre dr. Lah na druge profesorje, ki niso bili zaprti ra gradu, kje pa je njegov ponos, ko prosi za mesto, katero je bilo njemu na ljubo protipostavno še enkrat razpisano in hoče odjesti službo prosilcema, ki sla pravočasno vložila prošnji? Pač žalostno, čc kdo od domovine zahteva nagrado za svoje delovanje in pomilovalno gleda na svoje tovariše, ki so pošteni ljudje in tudi pošteno vrše svoj službo! Zato prosimo dr. Laha in njegove prijatelje: nehajte! Že vemo in smo dostikrat slišali, da je bil dr. Lah zaprt na gradu, zaradi tega veljajo pa vendarle tudi zanj državne postave in mora prositi za službe pravočasno. Kake predpravice do te službe pa dr. Lah ni imel nobene. za vsakogar neobhodno potreben! — Kmetijska družba. Novi komisar kmetijske družbe poroča, da preklicuje redni občni zbor, ki je bil napovedan za pondeljek, 17. t. m. Somišljenike prosimo, da opozore naše delegate, da ne hodijo ta dan brez potrebe v Ljubljano. — Veliki župan na potovanju. Veliki župan g. Baltlč odpotuje danes popoldne v Sarajevo, vsled česar do nadaljnega ne bo sprejemal stranic. — Ameriški državljani nc potrebujejo vizuma. Izscljeniški komisarijat v Zagrebu naznanja, da od 10. t. m. ameriški državljani, ki se vračajo v Ameriko ter imajo veljaven ameriški potni list, pri odhodu iz Jugoslavije nc potrebujejo vizuma ameriškega konzulata. — V Zagrebu jc bil včeraj upokojen načelnik kmetijskega oddelka pri pokrajinski upravi Oton Navratil. — Nepravilnosti pri konkurenčnem natečaju za palačo ministrstva financ. Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov —< Sekcija Ljubljana — objavlja na prošnjo članov, ki so se natečaja udeležili in na podlagi dejanskega stanja, katerega je ugotovila Sekcija Belgrad, sledeče podatke o predmetni zadevi: »Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov je po dolgoletnem prizadevanju doseglo, da se načrti za večje javne zgradbe razpisujejo potom javnih natečajev. V tem smislu sc je tudi ministrstvo za finance odločilo, da si nabavi skice za svojo novo palačo potom konkurenčnega javnega natečaja, katerega je omejilo na jugoslovanske inženjerje in arhitekte ter na ruske arhitekte, ki prebivajo v Jugoslaviji. Za štiri glavne nagrade in odkup neiiagrajenih načrtov je bila določena vsota 285.000 Din. V ocenjevalno komisijo so bili poklicani zastopniki ministrstev za finance in za zgradbe, belgrajske univerze in UJIA. Predsednikom komisije je bil imenovan Nikola Nestorovič, profesor univerze v Belgradu. Bok za natečaj je potekel 15. avgusta 1024. Vloženih je bilo 28 osnutkov, od katerih sta bila dva zaradi zakasnitve izločena. Ocenjevalna komisija je svoje delo dovršila /e 28. avgusta 1924 ter je naslednjega dne bil znan sledeči rezultat: Drugo in ediuo na- grado je dobilo podjetje »Arhitekt« v Belgradu, sedam osnutkov je bilo odkupljenih. Od določene vsote 285.000 Din je preostal nedotaknjen znesek 80.000 Din. Čas, katerega je rabila komisija za |iregledovanje osnutkov, je bil tako kratek, da je bila temeljita presoja izključena. Čim so bili osnutki razstavljeni, je nastalo med članstvom UJIA vznemirjenje, ker se je ugotavljalo, da je edina nagrada delo začetnika, vrlo slabe arhitektonske koncepcije. Ugotovilo se je, da je podjetje »Arhitekt«, ki je dobilo edino nagrado, v ožji poslovni zvezi s predsednikom ocenjevalne komisije. Vrhutega je podjetje »Arhitekte samo priznalo da je avtor nagrade njegov nastav-Jjenec arh. Bogdan Nestorovič, sin predsednika ocenjevalne komisije. Zaradi teb činjenic je član ocenjevalne komisije arh. Edo Šen iz Zagreba naknadno preklical svoje soglasje z razsodbo komisije. Glavna uprava UJIA in Sekcija Belgrad sta do danes podvzeli mnogo pismenih in osebnih intervencij pri ministrskem predsedniku, ministrstvu financ in ministrstvu za gradbe, da bi se razveljavila oči-vidno nepravilno izvršena razsodba ocenjevalne komisije in da bi se sestavila nova, nepristranska komisija. Zdi se, da ta akcija zadeva na velike ovire. Minister za finance je zavzemal stališče, da so vse intervencije prepozne, ker je že pred prvo intervencijo odobril razsodbo ocenjevalne komisije in odredil, da se nagrada in odkupnine izplačajo. Strokovni krogi pa ne morejo uvideti, da bi se na .nepravilni podlagi sloneča odločba ministra ne mogla izpremeniti. — Borba se bode nada-.Ijevala. Minister ima sredstva, da kliče na odgovornost tistega, ki mu je dal nasvet za odločbo, ki z ozirom na zgoraj navedena dejstva ni nepristranska. Pričakuje se tudi, da bo univerzitetni svet v Belgradu skoro kvalificiral postopanje svojega člana univ. prof. Niko-le Nestoroviča. Ta pojasnila se dajejo javnosti s prošnjo, da podpre borbo proti navedenim nepravilnostim. — Udruženje jugosloven-akih inženjerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana. — Izpremembe v državni službi. Ministrstvo za šume in rude je imenovalo: višjega gumarskega upravitelja inženjerja Zmaga Ziernfelda za šefa šumske uprave v Kranjski gori; premestilo gumarskega in-ženjerja Alojzija Rusa od direkcije šum kot upravitelja šumske uprave na Bledu; imenovalo gumarskega inženjerja Bolesla-va Črnagoja za šumarskega inženjerskega asistenta pri direkciji šum v Ljubljani; razrešilo službe pri isti direkciji šumarskega asistenta inženjerja Alojzija Zumra ter imenovalo za šumarskega pripravnika Toma Hrovata za šumsko upravo v Kranjski gori. — Za pisarniške pomočnike, oziroma pomočnice so imenovani: Ana Cvetkovič pri okrajnem sodišču v Laškem, Hinko Neči-mer pri okr. sod. na Vranskem, Leopoldina Mekle pri okrajnem sodišču v Kočevju, Rudolf Jerše pri deželnem sodišču v Ljubljani, Jožefa Lumpert pri okrajnem sodišču v Črnomlju in Vida Kuder pri okrajnem sodišču na Brdu. Na lastno prošnjo so upokojeni: Ivan Nemeo in Viktor Prohinar, slugi pri deželnem sodišču v Ljubljani in Anton Kračman, sluga pri okrajnem sodišču v Litiji. Imenovan je za jetniškega paznika v zvaničnem činu pri okrožnem sodišču v Mariboru Ignacij Ploj, vojni invalid v Zavodni. Trajno je upokojen sodni sluga Ivan Zablatnik pri okrožnem sodišču v Mariboru. — Osebne novice s post«. Preme-'ž č e n i so; pismonoša Rudolf U h 1 iz Grobel-nega v Podplat; uradniki Drago M i 1 o ž i č -L i n d i č iz Maribora v Ptuj, Vekosl. S t u r m iz Gornje Radgone v Cankovo, Pavla Z a -bukovec iz Ljubljane na Studenec pri Lj., Vekosl. Jagodic iz Celja v Ptuj, Iva M a g -a i c e v a iz Maribora v Radovljico, Marija Troštova iz Domžal v Videm-Dobrcpolje, Mara Grimsova z Jesnic (Gor.) na Bled, Vinko Dvoršak z ljubljanske glavne pošte k poštnemu ravnateljstvu, Frančiška Ka-steličeva iz Škofje Loke v Kranj, Ivan R a k o v e c iz Maribora v Ljubljano, Jožica Zavrtanik iz Ljubljane v Dobrno, Ignacij Gregorčič iz Ljubljane v Novo mesto, Nežka Anderličeva z ljubljanske glavne pošte k poštn. ravnateljstvu, Marija Ram-g k o v a iz Ormoža v Rimske Toplice, Ljuba Ž i v k o iz Maribora v Apače, Mara N o -v i n č e v a iz Ptuja v Ljubljano, Kristjan Jeglič iz Ptuja v Maribor, Ivan Ivanuša iz Apač v Sarajevo, Ljudmila K r ž i š n i k iz Litije v Tuzlo, Iva Magdičeva iz Radovljice v Ljubljano, Ivana KoSičkova iz Studencev pri Mar. v Maribor, Mara Grimsova iz Rimskih Toplic v Ljubljano, Justina B1 i n č e v a iz Črnomlja v Vinico pri Črnomlju, Marija Kališnikova od Mar. Snežne v Ptuj, Terezija Bučnikova iz Maribora v Mežico, Ana Pezdirčeva iz Mežicc v Črnomelj, Vekoslav S t u r m iz Gor. Radgone v Ljutomer., plsmonoSa Ivan Kociper iz Ljutomera v Veliko Nedeljo, pripravnik Jakob Pintar iz Velike Nedelje v Ljutomer, Marija Levstkova iz Boh. Bele v Ljubljano. — Upokojeni so: pismonoša Jožef Mavrenčič iz Maribora, nadziratelj brzojavnih in telefonskih linij Fr. Š i m e n c v Ljubljani ter poduradnik Jožef Mamilo-v i č - R e j ac v Ljubljani. —• Meteorološke brzojavke In telefonski pogovori. Ker vremenska poročila, ki jih oddajajo meteorološke postaje za slavno i meteorološko centralo, v Petro varadinu, ne ' prihajajo za časa, vsled česar ta centrala tudi nikdar ne more ob pravem času izdati vremenskih proguoz, radi česar je predvsem hudo prizadeto poljedelstvo, je poštno ministrstvo vsem brzojavnim in telefonskim uradom najstrože naročilo, da odpravljajo meteorološke brzojavke z naslovom »Meteor Petrovaradin« pred vsemi drugimi, oziroma da posredujejo meteorološkim postajam kar najhitreje telefonsko zvezo, kadar oddajajo meteorološka poročila. — Zasebni oglasi v poštnih prostorih. Prošnji, da bi se smeli v poštnih prostorih, kolikor jih je občinstvu dostopnih, izobeša-ti zasebni oglasi, je ministrstvo ugodilo pod naslednjimi pogoji: a) mosto, kjer naj bi se oglas izobesil, določi npravnik ali stare-šira pošto; b) besedilo oglasa mora biti srbohrvatsko ali slovensko; poleg tega je dovoljen prevod tudi v kakem drugem jeziku; c) oglas sme biti samo v enem izvodu izobešen; d) vsak oglas mora biti kolkovan po predpisih zakona o taksah in pristojbinah. — Ustanove za obrtnike in vdove obrtnikov. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani razpisuje za 1. 1924.: a) deset ustanov za onemogle uboge obrtnike ali trgovce in sicer pet po 100 Din in pet po 50 Din; b) pet ustanov po 45 Din za onemogle uboge vdove obrtnikov ali trgovcev. Prošnje naj se pošljsjo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 27. novembra 1924. Priloži naj se Jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samce lojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prosilka onemogla vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca. p Šolska avtouomija za Gorico. Izšel je kraljevi odlok, ki pooblašča goriški občinski svet, da samostojno vodi in upravlja ljudske šole na mestnem področju. Ali bo občinska šolska oblast Slovencem pravičnejša nego šolsko skrbstvo v Trstu, se bo kmalu pokazalo. p Italijanska justica v Mussclinijevi eri. Nedavno je javnost presenetila vest, da je goriško sodišče izpustilo na svobodo fašista Antena Bressana in ukinilo vsako nadaljnjo sodno postopanje proti njemu, češ, da nima proti njemu nobenih dokazov. Bressan je bil s petimi drugimi fašisti osumljen umora slovenskega fanta Antona Štrancarja povodom zadnjih državnozborskih volitev. Oblast je iz vsega početka zaprla samo Bressena, dasi so bili vsi peteri enako osumljeni. V tem se je eden izmed petorice že izselil v Ameriko. Anton Bressan je v preiskovalnem zaporu dolgo trdil, da je nedolžen; ko pa se je ječe naveličal, je podal preiskovalnemu sedniku obsežna izpovedbe, v katerih je obtožil politično oblastvo samo v osebi podprefekta Nicolottija. Bressaove obtožbe so bile presenetljive in težke in vse je napeto pričakovalo nadaljnega razvoja procesa. Namesto pa da bi sodišče pospešilo postopanje in razpisalo glavno razpravo, je nedavno javnest presenetila vest, da je Bressan izpuščen na svobodo in proces ukinjen. Pred letom dni bi morda tako ravnanje sodne oblasti prešlo v italijanski javnosti brez ovir, toda danes, ko je italijanska javna vest prebujena, ko tudi Italijani občutijo neznosno stenje režima, ki je ukinil veljavo zakona, je stvar drugačna. Bressanov slučaj je našel pot v rimske liste in »Gicrnale dltalia« obširno poroča o njem. List pravi, da je to škandal, ki ni pokopan, marveč samo odložen. Tudi iz Bressanovega slučaja se vidi, koliko je verjeti Mussolinije-vim lepim besedam, da hoče zakonitost, red in mir. p Smrtna kora. V Podmelcu je po težki bolezni umrl nadučitelj F. Jelinčič. U ttt' .cmc! š Rapallski večer v narodnem gledališču v Mariboru dne 12. t. m. je prav lepo uspel. Gledališče je bilo nabito polno. Ker jc bil pisatelj Finžgar zadržan, je njegov govor prebral predsednik podružnice Jugoslovanske matice prof. Ribarič. Splcšno se je pa opazilo, da je bila vladna loža prazna in da ni bil navzoč noben častnik. s Bivši poslanec Ivan Urek v Globokem pri Brežicah se je dolga leta trudil in pehal za županski stolček. Letos se mu je posrečilo izpodriniti dosedanjega samostojnega župana- Sam sebi je posadil župansko kapo na glavo. A tu se ga je lotila smola. Kakor je širši javnosti znano, je bil Urek lansko leto obsojen na mesee dni zapora. Brcal je sicer na vse strani, vozaril se v Ljubljano k Žerjavu prosit pomoči, a zaporna kazen se ni dala spremeniti. Lepi ln pametai Ivan bo moral kašo pihat. To pa Ivanu nič prav ne diši. Če ostane kazen pravomočna, bi moral Urek dati župansko krono z glave. Samostojna glavca stuhta izhod iz zagato. Gospodje zdravniki dajo Ivanu spričevalo, da on ne more biti odgovoren za svoja dejanja. Na podlagi teh spričeval je Urek dobil odlog zaporne kazni. A politična oblast irpi župana, kateri ni odgovoren za svoja dejanja. Srečna občina! 1 Ljubljanske novice. lj Drevi ob osmih v »Unionu« boneert iLjubljandskega Zvona«. Vstopnic še dovolj! Čez dan v Matični knjigarni, zvečer pri blagajni v Unionu! lj Stanovanjske hiše za uslužbence cestne železnice. »Uradni Ust« dne 11. t. m. objavlja naredbo velikega župana, ki dovoljuje mestni občini ljubljanski, da v zmislu tostvar-nega sklepa obč. sveta najme za zgradbo stanovanjskih hiš za uslužbence cestne železnice posoj:lo v znesku 1,270.000 Din proti največ osemod6totnim obrestlm in amortizaciji najkasneje v 30 letih. lj 25 letni jubilej kot reden obiskovalec Ljubljanske ljudske in dijaške kuhinje praznuje ta mesec g. Ludovik Vokaun, šolski sluga L drž. g'mnazije. On hodi v to kuhinjo na hrano opoldne in zvečer že od leta 1899., torej celih 25 let, in je ves čas popolnoma zadovoljen s hrano. Plačeval je največ let opoldne 10 krajcarjev in za večerjo 3 krajcarje, ako je bilo kaj boljšega, pa 4 krajcarje, za kruh pa 1 krajcar. Med tem časom so se večkrat menjali odbori in gospodinje in tudi marsikateri obiskovalec je danes na visoki stopnji, katerih se g. Vokaun večkrat spominja, ko so hodili v to dobrodelno kuhinjo. lj Na državnem osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani bo za Miklavževe dni razstava najrazličnejših ročnih del, čipk, otroških oblekic itd. po globoko znižanih cenah. Razstava se otvori 27. t. m. lj Plinska kuha. V svrho pouka o pravilnem in štedljivem kuhanju bo redno vsakih 14 dni mestna plinarna prirejala poizkus-ne kuhe na plinu. V soboto dne 15. t. m. ob 4. uri popoldne se vrši prvo predavanja gdč. Zemlianove v kuhinji gospodinjske šole v i Mladiki« pod naslovom: »Kako skuham na plinu kosilo za pet oseb za 1.60 Din« ? Pritožbe o previsokem plinskem računu bodo prenehale, ako se bo vsaka gospodinja seznanila s pravilno in zato štedljivo kuho. — Ravnateljstvo plinarne. lj Plinska knrjava. Omejeno število peč:c s plinsko kurjavo odda mestna plinarna proti mesečni najemščini 10 Din čez zimo. — Ravnateljstvo plinarne. lj V gostilni pri «Leonu«, Kolodvorska ulica 29 se dobi vsak potek in pondeljek celi dan poleuovka. lj Samomorilna manlja. Z dneva v dan moramo zaznamovati samomore in poizkuce samomora. Motivi so različni. Ali je stanovanjska mizerija, ali nesrečna ljubezen, ali pa finančne zadrege. Škrheca pogreb bo danes zjutraj ob 9. uri. Včeraj smo pa imeli že dva nova slučaja samomora. Dnevničar finančne kontrole Peter Bagrov si je pognal * ."oglo v prsa; strel je sicer zgrešil svojo smer, toda rana je opasna. Mamljiv pa mora biti vsekakor lizol. V gostilni Kami.ar na Zaloški ce>ti ga je izpila precejšnjo množino Franja Rei. Prepeljali so jo takoj v bolnico in je še upanje na njeno rc"''ev. Kakor čujemo, sta bila oba poizkusa samomora izvršena rarli nesrečne ljubezni. lj Taivlno. Zima se bliža in snet z mrazom nam precej resno preti. Ni čudno, da se tega prav dobro zavedajo »potrebni« tatovi. Sedaj obiščejo tega, drugič drugega. Celo truda in poti f.e ne ustrašijo. Obiskali so celo soboili1 arja Franca Pavšiča, Ulica na Grad št. 5, pa mu pri obisku brez njegovega privoljenja «zarublll« zimsko sulinjo, vredno 1500 Din. Privoščili so si še nekaj drobnarij. lj V'.om. Pred vlomi niso varno celo : primitivne, slabo za'ožeue branjevske kolibe. Potrebe so različne in ni čudno, da se v teh resnih časih vlomilci tudi izpozabijo ter vlamljajo, kot so vlomili v noči 10.—11. novembra v stojnico brapjevke France Ši- | mec na Zaloški cesti št. 3. Vlom jim ni ko- | ristil nič, bili so ali prepodeni ali pa so se zbali eventuelnih pasantov. lj Tatvine koles se v Ljubljani vedno bolj množijo. Lastniki koles so vse premalo oprezni ter puščajo svoja kolesa pred gostil- | nami ali pred trgovinami. Včeraj jo je na I ta način skupil Viktor Engelman iz Šmart-na v Tuhinjski dolini. Pred hišo št. 6 Rim- j ske ceste je pustil svoje kolo «Waffenrad«, l vredno 8000 Din. Ko se je vrnil, je bil tat s kolesom že bogvekje. lj Pollcijcka kronika. Od 11.—12. nov. so bile dostavljene sledeče ovadbe: Radi tatvine 1, radi poizku^enega vloma 1, radi telesne poškodbe 1, radi kaljenja nočnega miru 1, radi poškodbe tuje lastnine 1, radi ekscesa 1, radi prekoračenja policijske ure 3, radi nezapiranja trgovin ob določenem času 10. Aretacija: 1 radi neplačane cehe. pr Zgodbe svetega pisma novega zakona. Za srednje šole priredil dr. Alfonz Levičnik, katehet, gimn. profesor v Ljubljani. Odobril škof. ordinariat ljubljanski dne 24. avg. 1924, št. 17.751. Cena vezani knjigi 40 Din. V Ljubljani 1924. Založil škofijski ordinariat ljubljanski. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. pr »Izgubljeni raj« je naslov novi lepi dramatični bajki s petjem v treh dejanjih. Spisal Leopold Turšič, založila Prodajalna KTD. prej H. Ničman, Ljubljana. Samo ženske vloge. Igra je živahna, polna pristnega humoi-ja, radi tega se toplo priporoča dramatičnim odsekom dekL Mar. družb, Orlic in drugim. Stane Din 10, po pošti 50 par več. Na 10 Izv. en prosti izvod. V isti zalogi se dobi tudi Jožef Vole: «Roka bož-ja-r igrokaz v petih dejanjih po 10 Din, p« pošti 50 par več. Narodno gledališče v Ljubljani DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Četrtek, 13. nov.: Moč teme. Vojaška predst Petek, 14. nov.: Zora, dan, noč. Red D. Sobota, 15. nov.: Pri Hrastovih. Red F. Nedelja, 16. nov.: Paglavka. Izven. OPERA. Začetek od pol 8. uri zvečer. Četrtek, 13. nov.: Zaprto. Petek, 14. nov.: Carjeva nevesta. Red C. Sobota, 15. nov.: Rigoletto. Red A. Nedelja, 16. nov.: Majska noč. Popoldanska predstava pri znižanih cenah. Začetek ob 4. uri popoldne. Sienkiewiczeva proslava v Ljubljani. Nedeljske matineje, ki bo v dramskem gledališču ob 11. uri dopoldne, se udeleži, kakor se poroča, zastopnik poljske republike v naši državi g. minister Zdzieslaw Okenski. Pevska zveza. — Koncert na Jezici. V nedeljo, dne 26. oktobra, je imel pevski zboi izobraževalnega društva na Jezici v Društve-nem domu svoj prvi večji koncert. Zbor se je šele pred letom dui organiziral in pričel z rednimi vajami. Šteje 42 pevk in pevcev, vodi ga g. Mazovnik. Spored je obsegal mešane, moške in ženske zbore ter po en samo-iu dvospev. Zbor je kaj jedrnato osnovan: mlade moči vsevprek, povečini menda za-četniki, ima prav lepe, ubrano doneče base, ki dajo vsemu zboru izborno in zanesljivo podlago. Njihova čista intonacija in sigurna pot je veliko pripomogla k čistemu gibanju drugih glasov v splošnem. Tenori so gibki, nekaterih se drži še tančica mene (mutacije), zato nič kaj uglajeni, a ne distonirajo nikdar. Ker se višji glasovi v splošnem laže uveljavijo kot nizki, njihova šibkost ni prav kaj motila. Alt je sorazmerno debro zastopan, sopranu bi pa nekaj lažje višine zelo dobro delo. V vsem zboru vlada lepo soglasje in sloga; glasovi se ne tepo, ne pohitevajo, ne silijo nikdar v ospredje, kar vse dokazuje, da jc zbor marljivo in polnoštevilno redno pri vajah in da zna njegov vodja te vrline zbora primerno podčrtati. Zato je tudi izgovorjava jasna in voljna. Zbor je pel popolnoma mirnfc in v svesti, da je popolnoma pripravljen in da vsak hip ve tudi zadnji pevec, kaj hoče. Eili smo prav res nepričakovano iznenadeni. ■ Samo to je tupatam motilo, da so bile diareze in cezure prenogesto nasejane, stavki večkrat brez vzroka pretrgani; pri tem trpi veliko estetična stran. Stavek mora teči tako, kot je pisan ln ga zahteva besedilo. — Tudi samospev in dvospev sta bila odpeta povsem v redu in dostojno. Posebno mehko je pel v dvospevu drugi glas. — Koncert je uspei nad vse pričakovanje. Zadovoljnost občinstva je prekipela neknterikrat do burne zahteve ponovitve. Zbor se je penovno temu pozivu odzval. Priznanje, ki si ga je zaslužil mladi zbor s svojimi vnetimi pevci in neumornim pevo-vodjem, naj služi vsem skupaj kot bodrilo za bodoče delo. Vztrajanje na tej poti bo rodilo getovo vedno lepše uspehe. Sc ja. V četrtek, 13. t. m., ob štirih popoldne se vrši v Akademskem domu seja artističnega odseka, ob netih pa seja odbora PZ. Vabljeni vsi gg. odborniki in člani. — Predsednik. Maznasilla. »Ljubljana«. Nocojšnja pevska vaja radi koncerta Ljubljanskega zvona odpade in bo mesto nje skupna vaja moškega in mešanega zbora v soboto ob osmih. Po delu počitek in zabava! »Ljubljanski Zvon« priredi v soboto zvečer v Narodnem domu Martiuov večer. Vstopnine ni. Pridite vsi, ki radi v zabavni družbi za par ur pozabite dnevne skrbi. čškodov. Obec v Ljubljani oslavf 60ti-leti Branislava Nušiča na pratelskem večlrku, v sobotu dne 15. t. m. v restauraci »Zvezda«. Vstup voln^ všem Jihoslovanskym a Česko-slovackym ctitelftm jubilanta. — V nedčll dne. 16. t. m. pfesnč v h- 16 loutkovž divadlo v prizemnfch mlstnostech narodniho domu. Ilraje se »Červend Karkulka*. Vstupne do-brovolne. Členovd obce zarovefi upozorfiu« jeme na koncert »Ljubljanskeho Zvonu« dne 18. t. m. v h. 20. v Unionu, k hojnč navštčvS. Dramatični odsek Slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani je pričelo z delovanjem. Nove prijave sprejema društvena pisarna, Gradišče 17-1. vsak dan od 6. do 7. ure zvečer. Knjigovodski tečaj Slovenskega trgovskega društva »Merkur« se otvori v petek dne 14. novembra 1924 ob 7 uri zvečer v društvenih prostorih, Gradišče 17-1. Eventuelne nove prijave vsak dan od 6. do 7. ure zvečer. Osr. Zveze javnih nameščencev nujna seja širšega odbora bo v četrtek 13. t. m. ob 20 pri »Mraku«. Dnevni red: Tekoče stvari 'n občni zbor O. z. — Predsedstvo. G^spo darstvo. t>. p.» Mednarodni devizni trg. Na Wallstreetu vlada optimizem. V pondeljek je beležila newyorška borza rekordni promet. Tudi London je razpoložen optimistično. Samo Pariz se drži rezervirano in ne veruje dosti vestem iz Newyorka in Londona. Pariz je še vedno v negotovosti glede franka. Sicer francoski frank ne kaže preveč oscilacij, vendar pa njegova pozicija še menda nI dovolj stabilna. Švicarski frank je v zadnjih dneh že dosegel pariteto. Dolar notira v Curihu (12. t. m.) 5.102, pariteta pa znaša 5.18. Še januarja miseca letos je notiral dolar v Curihu približno 5.80, kar pomeni, da je imel takrat švicarski frank za 8 odstotkov manjšo vrednost kakor ored voino. Odkar se je švicarski frank dvignil na skoro predvojno višino, postaja tudi k irz dinarja na curiški borzi pravo merilo njegove vrednosti. Tudi angleški funt se vedno bolj približuje pariteti. Njegova notacija v Newyorku je 4.62 (pariteta je 4.86%). Ravnotako je London narastel tudi v Curihu, kjer dosega že 23.81, dočim znaša pariteta 25.22. V krogih londonske City pravijo, da funt narašča radi zmage konservatvcev. Sploh izkazujejo valute med vojno nevtralnih držav stalno tendenco k naraščanju. Tako je n. pr. švedska krona nad pariteto. Holandski goldinar notira v Newyorku 38.95 (pariteta 40.20). Sploh se valute skandinavskih držav zadnje čase dobro drže. Tako je danska krona notirala meseca marca t. 1. dobrih 30 odstotkov pod predvojno pariteto. Sedaj pa zaostaja le še za 9 odstotkov za pariteto. To očvrščenje skoro vseh evropskih valut je kolikor toliko sezonski pojav, ki prihaja skoro vsako leto in dosega koncem leta Bvojo višino. Tendenca dinarja kaže zadnje čase nekoliko na popuščanje. Izvozna sezona že pone-huje, kar pokazujejo carinski dohodki, ki postajajo manjši. Kakor kaže izkušnja in kolikor je razvidna tendenca, bo izkazoval dinar najmanj do konca meseca bolj navzdol kakor pa gor. Vendar pa ni pričakovati prav velikih sprememb. Glavno je za naša tržišča, kako bo na borzah intervenirala Narod, banka. g Carinska konferenca v Ljubljani. Prihodnja ftedria carinska konforenca se vrši tae. 14. t. m. ob 5.15 popoldne v prostorih ljubljanske glavne carinarnice. g Poravnalno postopanje. O imovini neprotokoliranega trgovca Franca Selimita v Šentjerneju št. 99 se je uvedlo poravnalno postopanje. Končano je pa poravnalno postopanje o Imovini Marijo Čeplakove, trgovke v Bočni. g Dvig hranilnih vlog. Naše gospodarsko življenje se je pričelo konsolidirati, kar uam dokazuje predvsem dvig in pa stabili-r.acija dinarja in pa dvig hranilnih vlog. Pred seboj Imamo izkaz o stanju hranilnih vlog pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za III. četrlctje 1924. Na podlagi toga izkaza se je zvišalo stanje hranilnih vlog v zadnjem četrtletju od 268,108.924.29 Din na Din 281,529.665.85, to je za 19,420.641.06 Din. — Koncem leta 1923 je znašalo stanje hranilnih vlog 230,529.865 Din, 31. marca 1924 247,064.004 Din in 80. junija 1924 pa 263,108.924 dinarjev. — Hranilne vlogo so torej pri teh hranilnicah narastlo od 1. jau. 1924 do 1. oktobra 1924 za 51,000.000 Din. — Povišanje hranilnih vlog so ne vrši skokoma, ampak polagoma in konstantno. Od 25 regulativnih hranilnic jih izkazuje samo 5 neznatno nazadovanje vlog, vse druge izkazujejo presežek. g Nov pravilnik za promet t devizami in valutami. Kakor javljajo iz Belgrada, je finančno ministrstvo izdelalo nov pravilnik, s katerim so regulira promet z devizami in valutamL g Proga Užlce — Vardište dograjena. Končno je gradba proge Užice—Vardište tako dovršena, da so tračuice spojene. Odsek Užice—Vardište jo sestavni del progo Stalač—Sarajevo. Stalač leži ob normalno-tirni progi Belgrad—Skoplje. g Prodaja svile Iz državnih tvornic. Ker se nahaja trenutno v držp"r'h tvornicah svile velika množina svile, bo trgovinsko ministrstvo razpisalo v kratkem dražbo za prodajo to svile. g Izvorna izpričevala. — Naše carinarnice so upravičene na mesto posebnih izvornih izpričeval sprejemati: 1. prvotne izvozne deklaracije onih inozemskih carinarnic, pri katerih se je prijavil izvoz blaga; 2. račune o izvoženem blagu, ako so overjeni od urada, ki je upravičen izdajati izvorna izpričevala; v tem primeru mora pa račun vsebovati nastopne podatke: številko, vrsto omota, znak in čisto in kosmato težo vsakega omota posebej. Ako jo več enakih omotov, morajo biti označene tudi zaporedne številke. V potrdilu mora biti naveden tudi izvor blaga. Priznavajo se izvorna izpričevala: a) trgovskih in obrtniških zbornic, v katerih področje spada kraj, iz katerega se blago odpošlje ali v katerem se izdeluje; b) industrijskih zbornic iz področja kraja, v katerem se blago izdeluje; c) trgovskih korporacij, ki vrše javno pravne posle trgovskih zbornic za evoje področje; č) inozemskih carinarnic, katerim se je blago prijavilo za izvoz; d) sodnih, policijskih in občinskih oblastov za področje krajev, iz katerih se blago izvaža ali v katerih se blago izdeluje. g Trgovinska zastopstva v inozemstva. Ker se vedno bolj množc slučaji nesolldno-sti v poslovanju pooblaščenih trgovinskih zastopstev države v inozemstvu, bo trgovin- sko ministrstvo sklicalo posebno konferenco, da ialola regulativ za ta zastopstva, ki pa Ostanejo šo nadalje v privatnih rokah. g Elektrifikacija Tetova. Po vesteh iz Belgrada so pričeli graditi v Tetovu (Ma-cedonija) električno centralo, ki bo razpolagala s 3000 konjskimi silami. g Trgovstvo, obrtništvo ter industrija y Dalmaciji. Po uradnih podatkih se nahaja v Dalmaciji (razen okrajev Benkovao, Biograd na moru, Sibonik in Krk) 7064 trgovskih, 4594 obrtniških in 139 industrijskih podjetij, skupno 11.797 podjetij. V samem Splitu jo 1528 trgvskih, 1007 obrtniških in 53 industrijskih podjetij. g Prometna konferenca v Pragi. Dne 8. t. m. se je začela v Pragi konferenca zastopnikov uprav italijanskih, jugoslovanskih ln češkoslovaških železnic. Svrha konferenco je Izdelati nov tovorni tarif v prometu z jadranskimi pristanišči. Dela se na ustvaritvi jadransko zvezo v tarifnih zadevah. g Tržno poročilo iz Milana. Voli Ia lir 6.20 do 6.80 ali Din 18.G0 do 20.40, voli Ha lir 5.20 do 6.10 ali Din 15.10 do 18.10, voli lila lir 4.10 do 5.10 ali Din 12.30 do 15.30, krave Ia lir 5.70 do 6.70 ali Din 17.10 do 20.10, krave Ua 4.40 do 5.60 ali Din 13.20 do 16.80, IIIu 3.- do 4.30 ali Din Din 9.0 do 12.90, biki Ia 5.70 do 6.20 aH Din 17.10 :io 18.60, Ila 5.— do 5.60 ali Din 15.— do t».80, teleta la 9.90 do 10.50 ali Din 29.90 do 31.50. Ila 9,- do 9.80 ali Din 27.— Jo 29.10; nood-stavljena teleta Ia 6.50 do 8.50 ali Din 19.50— 25.50. Meso: volovako 11.70 do 12.85 ali Din 35.10—38.55, Ila 10.20 do 11.95 ali Din 30.60 do 35.85, telečje meso Ia 13.85 do 14.G5 ali Din 41.55 do 43.95. — Perutnina: purani živi lir 9.75 do 10.— ali Din 29.25 do Din 30.—, gosi 6.75 do 7.25 ali Din 20.25 do 21.75, race 9.50 do 10.— ali Din 28.50 do 30.—, piščanci Ia 11.50 do 11.75 ali Din 34.50 do 35.25, Ila 10.75 do U.— ali Din 32.25 do 33.—, kokoši 10.50 do 10.75 ali Din 31.50 do 32.25. — Su-rp.vo maslo: Ia čajno lir 18.— ali dinarjev 54.—. — J a j c a : Ia Ur 10.60 do 10.70 ali Din 31.— do 32.10, Ia 10.10 do 10.20 ali Din 30.30 do 30.60, lila 9.60 do 9.70 ali Din 28.80 do 29.10. g Ogrska zunanja trgovina. V septembru t. 1. je znašal uvoz v Ogrsko 62 milijonov zlatih kron (v avgustu t. 1. 54 milijonov), izvoz pa 58 milijonov zlatih kron (v avgustu 34.5 milijona zl. kron). g Obrestna mera na Bolgarskem. Dosedaj se pobirajo na Bolgarskem nastopne zakonite obresti: 1. trgovske obresti: 8% na leto; 2. pogodbene obresti po državljanskem pravu: a) zakonite 10%-na leto; b) pogodbene po dogovoru do 12% na leto. Vlada je predložila narodni skupščini osnutek zakona, po katerem naj se trgovske ^obresti zvi- šajo od 8% na 14% in pogodbene obresti: a) zakonite od 10% na 14% ln b) pogodbene i po dogovoru do 18%. — Ako so v pogodbi dogovore višje nego 18% obresti, pogodbe glodo to točke ni veljavna, dočim ostanejo ostala pogodbena določila brez vsake omejitve v veljavi. t g Letošnja produkcija sladkorja ▼ Romuniji. V tekoči sladkorni kampanji bodo romunsko sladkorno tvornice produclrale 10.000 vagonov sladkorja. Od tega odpade na staro Romunijo polovica, na Sodmograško četrtina, na Bukovino četrtina. g Srebrni denar nn Poljskem. Na Poljskem bodo v kratkem dali v promet srebrni denar za 2 zlata. Zaenkrat jih bodo dali y promet za 1,600.000 zlatov. g Evropski pridelek hmelja. Mednarodni poljedelski inštitut poroča, da je bil letošnji pridelek hmelja v glavnih produkcijskih evropskih državah: Nemčiji, Belgiji, Angliji in Češkoslovaški mnogo višji, kot pridelek lanskega leta, odnosno kot povprečno zadnjih štirih let. Produkcija gorenjih držav znaša letos 875.000 stotov in je za 94% višja od leta 1923 in za 66% višja kot povprečnik od 1. 1919—1922. Pridelek je v vseh državah letos mnogo večji, posebno velik pu je bil v Angliji, ki je pridelala letos dvakrat toliko kot lani. Borze. 12. novembra 1924. DENAR. Zagreb. Budimpešta 0.093—0.0950, Italija 2.9950—3.0250 (3—3.03), London 320.35— 323.35 (320'/»—J24'/»), Ncw York 68.85—69.85 (69—70), Pariz 3.6790—3.7290 (3.69—3.74), Praga 2.05 K-—2.08 (2.0680—2.0980), Dunaj 0.0970 — 0.0990 (0.0974 H — 0.994 >A), Curih 13.34—13.47 (13.42—13.52), efekt dol. 68.05— 69.05 (68.17^— 19.17M). Curih. Belgrad 7.47 (7.50), Budimpešta 0.0069'/, (0.006930), Berlin l.2ZDelniški tiskarni«. — Zvesti član komisije je nesel vsebino stanovanjskih razprav dalje, tako da jo zvedel za vsebino te razprave dr. Žerjav. — Ne rečem ravno, da je zvesti I^egat direktno nesel dr. Žerjavu vsebino teh stanovanjskih razprav, ampak je drugod poskrbel, cla se je to zvedelo in sicer potom nradnice Berte Lozejeve.c To žalitev pred sodiščem je potrdil dr. Knaflič, ki si je v bistvu takoj zabeležil izjave dr. Goršiča. — Dr. Goršič je psovko >Hundling« odločno zanikal, češ da tega in takih izrazov sploh ne rabi. — Tudi je odločno zanikal, da bi se mogla čuti iz njegove pisarne, ki je zavarovana z dvojnimi vratmi, govorica v sosedno pisarno. Glede drugih žaljivih predbacivanj pa je ponudil dokaz resnice, češ da je tožnik Legat res izdajal i sadne tajnosti stanovanjskega urada. V tem slučaju je šlo špecijelno za gradbeni nalog j Delniške tiskarne«. Ta dokaz pa se dr. Goršiču ni posrečil. Zaslišanih je bilo več prič, ugotovilo se je marsikaj, toda dokaza resnice obtoženi dr. Goršič ni mogel izpeljati, dasi se je trudil na vso možne načine. Glede žaljivke >Ta Hundling« je trdil, da je bila javnost izključena, glede ostalih očitanj pa je predlagal obtoženec, da naj se zadeva kot nezrela za izrek sodbe odstopi deželnemu sodišču v nadaljno razsodbo. — Po zaključenem dokazovanju ln zaključnih govorih zastopnika tožn:ka in pa obtoženca je objavil sodnik sodbo, s katero je bil dr. Goršič obsojen radi žaljenja časti na 200 Din globe in povračilo vseh stroškov in sicer, ker je prva žaljivka »Ta Hundling^: jasno dokaza- na po priči Stebijevi, ki si tega gotovo ni izmislila, glede ostalih uvodoma navedenih žaljivk, pa se obtožencu dokaz resnice ni po srečil. Dr. Goršič je prijavil vzklic glede kriv-de in kazni, tako da bo prišla ta zadeva Šr enkrat do javnega razgovora pri vzklicni razpravi. — Včeraj bi se bila morala vršiti tudi rar.. prava dr. Petelin proti dr. Goršiču radi žalje. nja časti. V tej zadevi pa je dr. Goršič preklical in obžaloval svoje nepremišljene ali premišljene žaljivke in je podpisal tozadevno izjavo, nnkar je dr. Petelin odstopil od na-daljnega sodnega postopanja, seveda tudi proti povračilu vseh stroškov. — Med obravnavo Legat contra dr. Goršič, se je pripetil tudi incident, katerega bi od dr, Goršiča, ki se smatra tudi za dobrega jurista, gotovo ne bi pričakovali. Med obravnavo je vstopil v razpravno dvorano preiskovalni sodnik dr. Gradnik, ki običajno tudi razpravlja v tej dvorani in ima poleg dvorane s posebnim vhodom vezano svojo pisarno. G. dr. Gradnik je malo postal v razpravni dvorani. Dr. Goršič se je takoj oglasil in je protestiral, dn bi poslušal dr. Gradnik njegovo obravnavo, češ da ima z njim tudi nekaj neprijetnega. Dr. Gradnik je začudeno pogledal na ta na pad in Je odgovoril samo, cla se on ni mislil udeležiti obravnave kot poslušalec, marveč da je šel skozi razpravno dvorano le v svojo pisarno. Sodnik Lederhas pa je dr. Goršiča poučil, da je razprava javna in da ima vsakdo pristopa k obravnavi, nakar je dr. Goršič seveda previdno umolknil. Dr. Gradnik je ostal v znalf protesta nekaj časa v dvorani; nato pa je brez vsake opazke odšel v svojo sobo. Včasih se malo stepemo! »Na slabem glasu ste, Klančar; zakaj pa to?« »O gospod, to ni nič hudega, samo zato so mi to napisali, ker se včasih malo stepemo.« Tako se je od rezal predsedniku senata deželnega sodišča posestnikov sin Jože Klančar, doma iz Cer knice, sedaj vojak pri 1. art. polku v Petro varadinu. — Obtožen je bil, da je udaril dne 23. avgusta v Cerknici Josipa Repiča s sekirr po glavi in ga je precej poškodoval. — Po škodba sama ni bila ravno težka, vendar pa je bi) Klančar obtožen radi težke poškodbe, ker kaže že orodje, s katerim je bil Repič udarjen, na namen težke poškodbe. Obtoženec se je vztrajno zagovarjal, da ni udaril Repiča z ostrino sekire, marveč le s toporiščeni Ker sodni zdravnik dr. Travner ni mogel povsem točno ugotoviti, da je bil Repič res udarjen z ostrino sekire, ker lo bi bila strašna rana, je bil obsojen obtoženi Klančar samo radi lahke telesne poškodbe na 10 dni zapora in mora plačati seveda vse stroške in pa razne i precej visoke odškodnine. Vsaka drobna vrstica l?lr» i'SO ali vsaka l»esed» SO por. Naj manjši 5 Siin. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! Polcnovka namočena, se dobi vsak petek v špecerijski trgovini KOVAČIČ & JAPELJ, Kongresni trg 19. 7102 delavske ali kake druge, prevzame na lastno režijo 35 letna gospa. Ponudbe pod »Kuhinja« na upravo lista. Kot gospodinja iščem dela k starejšemu, samsk. gospodu, ali k rraj-hni boljši družini. - Na*'ov pri upravi lista pod St. 7110. Boljše DEKLE- 2 dežele, z znanjem šivan;a in hišnih opravil, išče službe. - Ponudbe na upravo lista pod šifro »DEKLE«. flnbln inteligentno, pre-UGl\lb prosto, trgov, na-obraženo, išče službe PRODAJALKE, kakršnekoli stroke, na željo položi tudi kav-eijo. Naslov v upr. St. 7109. poučujem. Grem riOVlU tudi na dom. -Naslov v upravi pod št. 7105 Službo v mlekarni išče v vseh mlekar, delih iz-tičcna gospodična z dobrin i spričevali. Naslov sc izve v upravi lista pod štev. 7106. Gostiln, posestvo z mesarijo naprodaj na najbolj prometni točki Notranjske, na državni meji, obstoječe iz velike enonad-stropne HIŠE z gospodarskim poslopjem, lepim vrtom in zaprtim velikim dvoriščem. V hiši sc nahaja sta-roznana gostilna s kegljiščem, ter mesarijo in novo moderno klavnico. Kupna cena 200.000 Din. - Več sc poizve pri g. AUREL DRE-VENDA in DRUG. RAKEK. Učenko r?'a!St delikatesami (brez hrane in oskrbe). — Ponudbe pod »Učenka« na upravo lista. Kupi se dobro ohranjen pisani stroj Remington ali Undcrwood. ŽUPANSTVO VIČ. 7101 Kave božič, pesmi za solo, mešan zbor in orgije P. Hngclin Sattnsr, Dobe se pri skladatelju v Ljubljani za 20 Din franko. Proda se ra-li smrti lastnika lepo posestvo obstoječe iz več oralov njiv, travnikov in gozda, več stanovanjskih in gospodarskih objektov, ležeče v neposredni bližini hrastniškega premogovnika, zelo pripravno za izvrševanje gostilniške ali druge obrti. Proda sc v celem ali parcelirano. - Ponudbe na Jos. TRATNIK, posestnica in gostilničarka, Trbovlje II._70-13 FES dobrman z rodovnikom, brezhiben, 1 leto star, oče dresiran v policijske svrhe, ie poceni naprodaj. Istotam je naprodaj pol pokrita KOČIJA 'Phae-tonl. KOLESELJ ter PONY. VOZ. Vse še v dobrem stanu. - PAAR IGNACIJ, hotelir, Jesenicc, Gorenjsko. NASLOVE oddajalcev in pa od jemal :ev stanovanj, trgovskih in obrtnih lokalov, posojil, kreditov ter prodajalcev in kup-ccv hiš, posestev in nepremičnin, dobite prot' mali odškodnini pri >POSREDO-VALCU« — Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 23. 6960 HIŠA tik predmestja Ljubljane, nova, enodružinska, s takojš. prostornim stanovanjem — ugodno naprodaj. Pojasnila daje F. Jerko, Črnuče, Jezica KROJP Oniišfr po najnovejši modi, poljubne za da-ne in Gospode razpošilja KNAFELJ ALOJZIJ, strokovni učitelj krojaštva za Slovenijo, Kiižcvriška ul. 2, Ljubljana. — Tečaji brezplačni, plačati edino risa'nc potrebščine. Informacije zastonj. 7057 v ZEMUNU z lastnim skladiščem 4400 kvadr. metr. in 250 ulične površine, s pisarno, malim stanovanjem, šu-po in motorjem. Sprejmem tudi KOMPANJONA - s prima referencami. Ponudbe prosim na 1ULIJ BERKO-VIC, ZEMUN. 6930 Izurjena ŠIVILJA gre šivat na dom. Gre tudi v kako trgovino. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Dobra šivilja« št. 7111 Pravi angleški za industrijo in kovinske obrti, . mmm v vsaki množini dobavlja Mana, M\m caia 3. vagonov sprejme s 15. dec. pisarna dr. FRANC FRLANA, odvetnika v Ljubljani. 7C02 Več naprodaj. Poizve se v upra-viteljstvu graščine na Kode-ijevem — Moste S'ev. 1 — pri Ljubljani. Mešano" TRGOVINO na Gorenjskem oddam s celim inventarjem vsled stalne preselitve. Stanovanje na razpolago. — Ponudbe na | »Puhlici'-as«, Ljubi,ana, fie-lenburgova 7/II. 7019 Drva trboveljski premog H. Vctrli Ljubljana Gosposvetska cesta 16 Teleiori 343 Prodajalci » GOTOV USPEH pri prodaji Vašega po estva dose-žeie le, ako oglašate istega z obširnim popisom v reklamnem listu »POSEST« H ga razpošilja vsem javnim lokalom širom Slovenije in države ter v inozemstvo — dalje vsem kupcem redno in brezplačno »POSEST« rea'itetna pisarna, d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra c. 24. Pozor, KOLESARJI? Pošljite stara dvokolesa v popolno prenovo, cmajlira-nie z ognjem in poniklanje. Na željo se dvokolesa tudi shranijo čez zimo. »TRIBUNA«, F. B. L., tovarna dvokoles in otrošHh vozičkov, Ljubljana, Karlov«'a cesta štev. 4. 6S28 tvrdka C. LORENZ A. G. jc najlepše božično darilo. Ker jc tovarna preobložena z naročili, naročite aparat takoj, da ga pravočasno dobite pri zastopniku I, F, GAEERŠČIK, Dunajska cesta 1 a, IIL nadstr. SaBBBBBRBraBHIHaia0BBB8B»Bili«IHBB» M «* ___Jsa____»__ 0 U ■ V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni soprog ozir. svak in stric, gospod posestnik, blagajnik drž. zdravilišča v pok., mnogoletni obč. odbornik itd. po kratki, mučni bolezni, v 66. letu starosti, dne 11. nov. izdihnil nenadoma svojo blago dušo. — Pogreb dragega pokojnika se vrši v čcirck dne 13. novembra ob 3, popoldne na pokopališče sv. Trojice. RogaJka Slatina, dne lt. novembra 1924. Fani Potočnik vd. Magerl, soproga. — Rodbine: Foramitli, Fišer in Frass. Posojilnica v Gornji Radgoni razpisuje mesto • «s s H za 48 dinarjev u en meter dobrega tiGcSna n en meter dobrega Sevioia S e* en meter dobrega rukna a T: tivoinc širine dobite pri g ■ lenasl & Gerhman. IfiiDllana i (LiBBfflBBEEa janan ®HB«B