cena 80 dinarjev številka 33 (837) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 21. avgusta 1986 Programske usmeritve sindikata Okrepiti delo Koordinacijski odbor sindikata sestavljene organizacije združenega dela Gorenje je v zadnjem obdobju namenil posebno pozornost kar najbolj doslednemu uresničevanju temeljnih ciljev gospodarske stabilizacije, krepitvi samoupravnega položaja delavcev, uveljavljanju načela delitve po delu in rezultatov dela, materialni in socialni varnosti delavcev ter izboljšanju delovnih in življenjskih razmer delavcev. Upoštevaje ugotovitve o dosedanjem delu koordinacijskega odbora sindikata, konference in osnovnih organizacij ZS v Gorenju ter usmeritve zadnjih sindikalnih kongresov bodo v prihodnje v okviru tega poslovnega sistema še bolj uveljavljali načelo opiranja na lastne moči, krepili odgovornost ter utrjevali zavest vseh delavcev in samoupravljalcev. Vso pozornost pa bodo namenili še ' nadaljnjemu razvoju družbenoekonomskih odnosov socialističnega samoupravljanja. Sproti bodo preverjali sposobnosti za uresničevanje sprejetih stališč in opredelitev za nadaljnji razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja in položaja delavcev. Spričo zaostrenih pogojev gospodarjenja pa bo moral koordinacijski odbor sindikata skupaj s konferencami in osnovnimi organizacijami ZS okrepiti delovanje med delavci in jih spodbujati za kar najbolj učinkovito razreševanje vseh vprašanj. Stabilizacija gospodarstva je, kot poudarjajo v Gorenju, temeljni razredni interes delavcev, uresničevanje dolgoročnega programa sanacije poslovnega sistema Gorenja pa pogoj za zagotovitev boljšega življenja in pogojev za delo tako delavcev Gorenja kot vse naše skupnosti. Zato bodo sproti preverjali, ali delovanje samoupravnih organov, njihovi ukrepi oziroma sprejete rešitve, spodbujajo doseganje stabilizacijskih ciljev oziroma uresničevanje sanacijskih programov. Krepili bodo delegatska razmerja, pri čemer bodo stremeli za sprejem takšnih odločitev, ki bodo usklajena z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije in sanacijskim programom Gorenja, utrjevale družbenoekonomski položaj delavcev ter krepile akumulativno sposobnost delovnih organizacij ter njihovo samostojnost in odgovornost za učinkovito gospodarjenje. Spodbujali bodo nadalje dograjevanje samoupravnega organiziranja ter uveljavljanja novih oblik in načinov odločanja za krepitev položaja samoupravljalcev. Prizadevali si bodo, da bodo spremembe v samoupravni organiziranosti posledica uveljavljanja novih dohodkovnih odnosov, nove tehnologije, nove delitve dela itd., seveda po predhodni podrobni analizi delovanja in organiziranja posamezne delovne organizacije. Pri uveljavljanju nove mikroorganiziranosti Gorenja pa bodo namenili vso pozornost razvoju samoupravnega in poslovnega sistema ter družbenoekonomskim odnosom. Ker je sprotno spremljanje rezultatov gospodarjenja eden bistvenih pogojev za dosego planskih usmeritev si bodo prizadevali za pripravo kakovostnih informacij o tekočem poslovanju. Podrobno bodo spremljali rezultate uresničevanja sanacijskega programa in inovacijskih predlogov. Ocena uspešnosti oziroma neuspešnosti uresničevanja planskih ciljev pa bo tudi merilo za oceno vodilnih, vodstvenih in strokovnih delavcev. Sistem delitve po delu in rezultatih dela bodo dograjevali tako, da bodo osebni dohodki vse bolj odvisni od rezultatov gospodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi. Se pravi, da bodo krepili motivacijsko in ekonomsko vlogo osebnih dohodkov ter spodbujali uspešno gospodarjenje in ustvarjalnost. Preprečevali pa bodo istočasno nastajanje razlik v družbenoekonomskem, gmotnem in socialnem položaju delavcev, ki niso posledica rezultatov dela. V Gorenju se namreč vse bolj zavedajo, da morajo nadaljnji razvoj graditi na ustvarjalnih pobudah, uveljavljanju znanja in na višji stopnji tehnološke opremljenosti, zaradi česar bodo storili vse, da bodo zagotovljene možnosti za uveljavljanje ustvarjalnosti na vseh področjih dela. Zavzemali se bodo nadalje, da bo kar največji možni del akumulacije namenjen znanstveno raziskovalni dejavnosti. Pospeševali bodo razvoj ustvarjalnega dela vseh zaposlenih, spodbujali inovatorsko delo, ki mora dobiti med delavci še večjo veljavo, ter uveljavljali skupne akcije za pospeševanje množične inovacijske dejavnosti ter izmenjave tovrstnih informacij. (an) Turistični teden v w Šoštanju Tudi v Šoštanju bodo v teh poletnih dneh pripravili sedaj že tradicionalni turistični teden. Začel se bo to nedeljo z otvoritvijo rasta-ve ročnih del. Otvoritev bo ob 10. uri v Kajuhovem domu. V ponedeljek so pripravili orientacijski pohod, ki se bo pričel ob 16. uri, ob 18. uri pa bo, na rokometnem igrišču v Šoštanju, tekmovanje gasilskih enot občine Velenje v vlečenju vrvi. V torek se bo ob 18. uri, na vrtu Kajuhovega doma, pričel koncert godbe Zarja, v sredo pa bo ob 16. uri, na rokometnem igrišču, tekmovanje mestnih in vaških krajevnih skupnosti v športni rekreaciji. V četrtek bo še posebno živahno, saj se bo že dopoldan začel kramarski sejem. V petek pa bo folklorna skupina iz Laškega pred Kajuhovim domom pripravila ohcet, takšno, kot so jo imeli naši dedki in babice pred kakšnimi sto leti. Vrh in obenem tudi zaključek prireditev turističnega tedna bo Šoštanjska noč. Ta bo v soboto na šo-štanjskem bazenu, zbranim pa bo zaigral ansambel Ivana Ruparja. Kot zanimivost naj omenimo, da bo v turističnem tednu v Kajuhovem domu teden slovenskih narodnih jedi. Kje; je lepše v teh vročih avgustovskih dneh, kot na morju. No, imnogi uživajo tudi v hribih. Pa vendarle se je kot se zdi pravo »preseljevanje« začelo proti Jadranu šele v tem mesecu. Tuidi v Domu rudarjev in okrog njega je bilo konec tedna kot v osjem gnezdu. Dom je poln, saj se delavci Reka zelo radi odltočajo za letovanje v njem zaradi ugodnosti, ki jih imajo: preskrbljena hrana, topla voda v sobah, vse sobe obrnjene na morjee, skrbno osebje, avtobusni prevoz v Fieso in nazaj... Za zajposlene v domu je letošnja letna delovna sezona zače- la že sredi maja, ko so bili delavci Reka na preventivnem zdravljenju, potem so po besedah vodja Doma Karla Celeča začele prihajati »predsezonske« skupine — izmenjava z leto-valci iz Češkoslovaške, 10. junija pa je že prišla prva redna izmena delavcev iz Titovega Velenja; tako se bo nadaljevalo do konca avgusta, ko bo prišla spet nova izmena delavcev iz Češkoslovaške, 8. septembra pa bodo spet prišli delavci Reka na preventivno zdravljenje, da bi si nekoliko oddahnili od težkega dela. Za to udobje dopustnikov v Fiesi skrbi trenutno 21 delavcev, ki pa morajo kar krepko »zavihati rokave«, saj imajo v Domu tudi veliko prehodnih gostov. Skratka, za mnoge je letovanje v Domu rudarjev v Fiesi zelo privlačno in kot pravijo boljšega ugodja nima noben počitniški dom daleč naokoli. Vsi pa seveda v Domove ne morejo. Za mnoge je še vedno zelo priljubljeno letovanje v prikolicah. Zlasti veliko jih je v Malem Lošinju, kamor Velenjčani prav tako radi zahajajo. (vos) Spet lepo na Graški Na Graški gori je bilo v nedeljo že 11. srečanje na-rodnozabavnih ansamblov in vokalnih skupin. Zaigralo in zapelo je kar 18 skupin, od tega 17 v tekmovalnem delu. Letos je organi- zator podelil kar štiri nagrade, prvič tudi nagrado občinstva. Nagrado na temo Graška gora med NOB in danes so podelili ansamblu bratov iz Oplotnice, za izvirnost ansamblu iz vojašni- gori ce Boris Kidrič iz Ljubljane, ansambel Kogras iz Zgornje Kungote pa je dobil kar dve nagradi: nagrado občinstva in za najboljšo izvedbo. MODERNO JE IZ ELKROJA JE 2. stran ★ fiaS 095 OD TU IN TAM Titovo Velenje ★ 21. avgusta 1986 Poletni klepet »Poglejte kakšno je I?« Bože Mladenovič iz Šaleške 19 ni potrebno posebej predstavljati, saj jo veliko Velenjčanov do- bro pozna, zlasti tisti, ki so redni obiskovalci otroškega igrišča ob Šaleški cesti. Kajti Boža, če le riiiiKi^ii^ »Nimamo!« Naš človek je resda potrpežljiv. Kot podplat je, bi rekel, po katerem pač stalno gazimo pa se vseeno ne pritožuje. Se pač ne more. Tudi naš človek se ne, saj je vse bolj kot ne, bob ob steno. Na poštarje in pošto se vseeno večkrat jezimo. Oni pa na nas. Očitno smo oboji malce neurejeni, »šlampasti«, bi odzvenelo po domače. Samo včasih eni bolj kot drugi. Ko smo pred dvema letoma predali novo pošto namenu, je bilo vse lepo in prav in slavnostni govorniki so obljubljali same ozaljšane pridevnike. Nekaj jih je dobilo tudi podobo, nekateri pa žal ne. Predvsem pa se je iz prejšnje v novo hišo preselilo tudi nekaj »šlamparije«. Ali pa je morda potrebno drugače poimenovati to, da na pošti v Titovem Velenju, mogočni in še vedno skoraj novi, ne premorejo imenikov drugih jugoslovanskih republik. Se tako prijazen nasmešek in odgovor poštne uslužbenke: »Nimamo. Kličite 988!« pa je vendarle predvsem lakoničen. M. S. Še enkrat »Ne dam; Ne prijemaj kruha!« Ne vidim prave povezave med člankom »Ne dam« in člankom »Ne prijemaj kruha!« Če je PE Tržnica nameravala odgovoriti na moj resnični dogodek, potem niso doumeli bistva. Morali bi namreč napisati kaj v tem smislu, zakaj se je njihovi PE, od njihovih prodajalcev sliši beseda »Ne dam!« Tako pa so globoko užaljeni, udarili z druge strani, češ: »Ji bomo že pokazali!« Namesto, da bi med sabo razčistili, kakšen je pravzaprav njihov odnos do strank in kakšen bi moral biti, da bi bili tako eni kot drugi zadovoljni. To o prijemanju kruha pa je čisto zlobno podtikanje, ki ga ne jemljem resno. Kruh je namreč na policah in ne na prodajni mizi, tako da je malo težje priti do njega in ga otipavati. (Poleg tega pa je prepovedano lahko vse kaj drugega, prijemanje kruha pa je lahko kvečjpmu nezaželeno). V Tržnici preglejte raje svoje »prstne odtise« na rezanih salamah in sirih; ki jih vse prevečkrat strežete z rokami, namesto z zato namenjeno prijemalko. i Dragi trgovski delavci Tržnice, s takšnim oonašanjem in pisanjem svoje stranke odvračate od nakupov v vaši PE, namesto da bi jih privabljali z dobrimi in korektnimi odnosi. Zato ste vendar tam zaposleni! Pa še to: Tudi dobri in prijazni prodajalci so v Tržnici, toda izjeme mečejo slabo luč na cel kolektiv PE. K. P. more, rada zahaja na omenjeno igrišče. Sedaj, ko je invalidsko upokojena, skoraj redno. S seboj prinese vse potrebno za šivanje, zato ji ni nikoli dolgčas. Sicer pa je na otroškem igrišču v teh poletnih dnevih zelo živahno. Božo pa tod marsikaj jezi in moti : »Nekoč, bilo je pred leti, je bilo to igrišče tako čisto in zgledno urejeno,« je pričela pripovedovati. »Pa si ga poglejte danes. Bazen je prazen in brez vode, v njem pa vsa mogoča navlaka. Na gugalnicab in toboganih je včasih več odraslih kot otrok. Najbolj pa me jezi to, da mize vsak dan zasedejo kvartopirci. Nekateri hodijo sem celo popivat, zato razne ste- klenice niso redkost. Le kako moremo biti takšni, Že zaradi otrok, njim je igrišče predvsem namenjeno, bi se morali drugače vesti.« Se nekaj pikrih pove na ta račun Ko je govor o stekel o tem, če je za starejše občane dobro poskrbljeno in če je vključena v kakšno društvo, je zamahnila z roko in brž dodala, da je bila nekoč vključena v društvo invalidov, da pa že nekaj časa ni več. Zakaj? Ni bilo vse tako, kot bi moralo biti, pa sem bila užaljena in sem izstopila, je še dodala. S tem se je tudi končal najin kratek poletni klepet. Pa srečno! B. M. VEČ KOT ZASLUŽENA SPROSTITEV - Člani temeljne organizacije kooperantov nazarskega Gozdnega gospodarstva si ob vsej obilici dela na svojih kmetijah vsako leto vzamejo tudi dan, ki ga namenijo sproščenemu srečanju, veselju, pa tudi športu. Res si težko vzamejo čas sa kaj takega, srečanju enkrat na leto pa se ne nameravajo odreči in prav je tako. Redke proste trenutke radi izkoristijo in jih bodo tudi v prihodnje. Rudar:Kovinar 5:1 V pokalni tekmi za pokal nogometne zveze Slovenije so v drugem kolu Rudarjevi nogometaši brez večjih težav z dokaj visokim rezultatom premagali goste, ta premoč se je v zadetkih izkazala šele v drugem polčasu, ko se je razigral Jug, ki je za svoje moštvo dosegel kar štiri zadetke. Piko na i, pa je dodal še Mišetič, ki je v 81. minuti iz prostega strela premagal vratarja Majcenoviča. Za Rudarja so igrali: Žižek, Novak (Gabrič), Oblak, Džurič, Mišetič, Jalušič, Taip, Brdžanovič, Mladinovič in Kaligaro. Elkroj Primorje 2:2 Nogometaši Elkroja se marljivo pripravljajo na začetek tekmovanja v slovenski nogometni ligi, ki je za novinca seveda še posebej pomemben. Tudi zato, ker bo že v prvem kolu v Mozirju gostoval ljubljanski Slovan, eden najresnejših kandidatov za najboljša mesta. V priprave sodijo tudi prijateljska srečanja in mozirski nogometaši so se v petek doma pomerili z moštvom Primorja iz Ajdovščine. Po povprečni igri sta se moštvi na pomožnem igrišču razšli z neodločenim rezultatom, z 2:2. Gradbenik:Spielfield 4:0 V prijateljskem nogometnem srečanju so nogometaši Gradbenika z Ljubnega ob Savinji premagali moštvo SV Spielfield iz Avstrije s 4:0. V tem poletnem in predvsem vročem mrtvilu je bila ta tekma prijetno razvedrilo za vse ljubitelje nogometa na Ljubnem, ki imajo v zadnjem času bolj malo možnosti za spremljanje nogometnih srečanj. Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje Objava potreb po delavcih v občini Velenje ZARES MOKRA VAJA - Člani nazarskega gasilskega društva so vsej svoji bogati dejavnosti, predvsem seveda uspešni, dodali še nekaj novega. Nogomet z vodo seveda. Na prvi turnir so povabili tudi sosednja 'društva, žal pa so nastopile le štiri njihove ekipe. V sosednji Dreti je ob vsej suši seveda bolj malo vode, za nogomet in zares prijetno sprostitev, zanje in za številne gledalce, pa je bilo vode v ceveh vsekakor dovolj. Na zvezni akciji v Titogradu Kar pet udarnikov O mladinskih delovnih akcijah v poletnem času veliko govorimo. Pogosto ugotavljamo, da te še vedno niso našle svoje prave vloge, da niso organizirane tako kot bi mladi želeli. Verjetno je to tudi eden glavnih razlogov za manjše zanimanje zanje. Pa vendar so izjeme. In takšna izjema je prav gotovo zvezna mladinska delovna akcija Sora — Titova šuma oziroma Tito — Titova mesta, ki je potekala od 10. julija do 9. avgusta v Titogradu. Te akcije se je iz naše občine udeležilo šest mladincev, pet izmed njih pa si je priborilo naslov Udarnika, njihova brigada pa je tudi predlagana za republiško priznanje. Naši mladinci so se torej vrnili domov zadovoljni. Kot sta povedala Sadif Omerčič, naš stari znanec — tokrat je sodeloval že 16. na mladinski delovni akciji, in Roberto Legner so morali v Titogradu zares krepko zavihati rokave. Na zahtevnem, kamnitem terenu so kopali jarke in globoke jame in »sadili — pogozdovali — Titovo šumo«. Večina jih je delala zavzeto, delo je bilo dobro organizirano in opravili so ga v rekodnem času, kar 14 dni pred predvidenim rokom. Seveda potem z delom niso prekinili. Delali so naprej, do konca akcije, do 9. avgusta. Kar vsi so dosegali zavidljive delovne uspehe in po mnenju naših sogovornikov, bi kar vsi zaslužili značke udarnikov. Vzorno je bilo v naselju organizirano tudi družabno življenje. Pripravljali so zabavne večere na katerih so se spoznavali (na akciji so sodelovali mladi številnih mest jugoslavi-je, vojska, pripadniki milice, brigada naših zdomcev iz Nemčije ...) postajali prijatelji, bratje. Skratka iz Titograda so se vrnili naši »udarniki« sicer utrujeni, pa vendar srečni, bogatejši za številna nova znanstva, za številne nove izkušnje ... (bz) ■ Dva izmed Šestih Velenjčanov, ki so sodelovali na letošnji zvezni mladinski delovni akciji v Titogradu — Sadif Omerčič in Roberto Legner DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DI NČ DČ ROK P OD ŠT. del. SLUŽBA DRUŽBENEGA dipl. ekonomist ali KNJIGOVODSTVA dipl. pravnik VII. opravljanje nalog ocene ZR in POB 2 nč 8 156.000 1 REK DO APS voznik avtobusa IV. voznik avtobusa X nč 8 90.000 1 MLADiNSKA KNJIGA prodajalec IV. prodajalec knjig in papirja X dč 8 60.000 1 ERA TOZD VINO/ŠMARTNO kuhar IV. stopnja priprava in razdeljevanje malic 6m nč 8 91.000 1 CSŠ TOZD SRš profesor za strokovno CSŠ TOZD SRŠ teoretične predmete VII učitelj OTP in strokovno teor. p. X dč 8 119.000 1 profesor za matematiko CSŠ DSSS VII. stopnja učitelj MA in Fl X nč , 8 119.000 1 profesor za pedagogiko VII. stopnja koordinator ŠSŠ 2 nč 8 119.000 1 LEGENDA: DI - delovne izkušnje, NČ - nedoločen čas, DČ - določen čas, ROK P - rok prijave, OD - osebni dohodek, ŠT. DEL. - število delavcev »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajst-• dnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 80 dinarjev. Mesečna naročnina 300 dinarjev, letna naročnina za individualne naročnike je 3.600' dinarjev, za tujino 6.600 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od p ometa proizvodov. 21. avgusta 1986 ★ Titovo Velenje IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ nas cas ★ stran 3 Organizirano dopustovanje delavcev Gorenja Številne možnosti za vse Zaposleni v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju so prejšnji teden končali kolektivni dopust. Precejšnje število delavcev Gorenja je v tem času organizirano preživelo dopust zunaj domačega kraja, za kar je poskrbel poseben referat v okviru Oddelka za rekreativno in kulturno dejavnost Delovne skupnosti Splošni posli Gorenje SOZD. -Delovne organizacije in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju nimajo lastnih zmogljivosti za dopustovanje delavcev. Ob tem pa ne gre pozabiti, da gre dobršen del zaposlenih vsako leto na kolektivni dopust in da želijo mnogi na organizirano letovanje prav v času kolektivnega dopusta oziroma v juliju in avgustu, torej na višku poletne turistične sezone. Zagotoviti vsem »prostor pod soncem« v željenem kraju in roku zagotovo ni enostavno opravilo. Primer Gorenja pa kaže, da je mogoče uspešno opraviti tudi tako zahtevno nalogo. Vrsto let je skrbela za organizirano dopustovanje delavcev Gorenja iz Titovega Velenja sindikalna organizacija. Zadnja štiri leta pa ima na skrbi delavski turizem poseben referat v okviru Oddelka za rekreativno in kulturno dejavnost Delovne skupnosti Splošni posli. Odločitev o organiziranju posebnega referata je bila odraz spoznanja o pomembnosti delavskega turizma, še posebej pa tudi njegovega vpliva na produktivnost delavcev in nasploh na njihovo razpoloženje. Zato je razumljivo, da se število organiziranih dopustnikov in njihovih družinskih članov veča iz leta v leto. POGODBE ZA LETOŠNJE LETOVANJE SO PODPISALI ŽE OKTOBRA 1985 V okviru posebnega referata skrbijo tako za zimski kot za letni oddih delavcev Gorenja iz Ti- tovega Velenja, za izlete in za zdravljenje v slovenskih naravnih zdraviliščih. Jože Angeli, ki vodi referat, zatrjuje, da so vsem, ki so se v določenem roku prijavili za katerokoli obliko letovanja, zagotovili »prostor pod soncem v željenem kraju in času«. Pri zagotavljanju potrebnih prostih zmogljivosti sodelujejo z več turističnimi agencijami (med drugim tudi s celjskim TTG in Kompasom), turističnimi delovnimi organizacijami (Merx, pulj-ski Arenaturist itd.) ter velenjskim občinskim svetom Zveze sindikatov. Za letošnje leto so že oktobra 1985 sklepali pogodbe. Ponudbe za letni oddih, na primer, so dobili v Gorenju sredi februarja (z navedenim krajem letovanja in objekti, možnimi roki in cenami); usklajevanja v zvezi s cenami pa so bila še letošnjo pomlad. Delavcem Gorenjevih delovnih organizacij in skupnosti iz Titovega Velenja so tako tudi letos, podobno kot prejšnja leta, ponudili za dopustovanje vrsto turističnih krajev ob Jadranskem morju, in sicer od Kopra do Ul-cinja. Dodati pa ve^,_da je bilo največ zanimanja afiraje r IstrU^—fer; in na Severnem Jadranu. Izbirati pa je bilo mogoče med aranžmaji v hotelih, apartmajih in zasebnih sobah ter med prikolicami. Na voljo pa so bili za taborjenje tudi šotori. ARANŽMAJI TAKOREKOČ ZA SLEHERNI ŽEP Na odločitev o letnem dopustu, razumljivo, vpliva več dejavnikov, med najpomembnejšimi pa sta nedvomno oddaljenost kraja letovanja od kraja bivanja in cena ponujene možnosti. V letošnjem letu letujejo delavci Gorenjevih delovnih organizacij in skupnosti iz Titovega Velenja najceneje v Biogradu na moru. Desetdnevno letovanje (s polnim penzionom) z avtobusnim prevozom na relaciji Titovo Velenje— Biograd na moru—Titovo Velenje je veljalo od 40.000 do 50.000 dinarjev. Dopustniki prebivajo v zasebnih turističnih sobah, hranijo pa se v Merxovi restavraciji. Prav tako 10 dnevni aranžmaji (s polnim penzijonom), ki jih je ponudil TTG Celje, pa veljajo od 40.000 do 50.000 dinarjev itd. Za 10 dnevno najemnino prikolic je treba odšteti 24.000 dinarjev, za izposojevalnino šotora, za isti čas pa 1.000 dinarjev. Pri tem velja zapisati, da razpolaga Oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost s 96 šotori, ki so v času glavne sezone, to je julija in avgusta, »razprodani«. NA ORGANIZIRANEM DOPUSTU OKROG 1.000 DRUŽIN DELAVCEV GORENJA Po besedah Jožeta Angelija bo letos organizirano letovalo okrog 1.000 družin zaposlenih v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju. Letošnja ponudba za letni oddih je bila zanimivejša od lanskoletne. Kljub dražjim aranžmajem se je za organizirano letovanje prijavilo več delavcev kot lani. Na to je nedvomno vplivala možnost izbire med številnimi turističnimi •aji od Jadranu, zagotovljena cena aranžmajev in, ne nazadnje, tudi možnost obročnega odplačevanja. Zato tudi ni slučaj, da predstavljajo večino organiziranih dopustnikov prav delavci z najnižjimi osebnimi dohodki oziroma delavci iz neposredne proizvodnje nasploh (lani, na primer, je bilo med dopustniki več kot 88 % delavcev — od nekvalificiranih do kvalificiranih). Omeniti velja, da se je Gorenje dogovorilo s turističnimi agencijami oziroma turističnimi delovnimi organizacijami za obročno plačevanje storitev. Tako tudi delavci obročno odplačujejo stroške organiziranega oddiha (z odplačevanjem začno takoj po vpisu). To je ob zagotovljenih cenah aranžmajev (ki so znane takorekoč že na začetku leta) vsekakor nadvse pomembno. . , (an) Gorenje Bira Letos 300 tisoč hladilnikov in zamrzovalnikov V Gorenju Bira, Tvornici ras-hladnih aparata Bihač, v kateri so v polnem razmahu aktivnosti za konstituiranje delovne organizacije in njeno vključitev v sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje, so doslej že osvojili proizvodnjo 14 tipov hladilno zamrzovalnih aparatov, od tega 9 iz novega programa, z 58 modeli. Sicer so do konca julija izdelali v Gorenju Bira 132.000 hladilnikov in zamrzovalnikov (od začetka proizvodnje 154.000). Po enotedenskem kolektivnem dopustu, od 4. do 9. avgusta, v Gorenju Bira nadaljujejo z akcijami za povečanje proizvodnje in produktivnosti ter zmanjšanje stroškov poslovanja. Sprejeli so vrsto ukrepov za boljše delo in gospodarjenje. Na predlog sindikalne organizacije so se delavci odločili, da bodo od avgusta naprej delali vsak mesec eno soboto udarniško, vse morebitne izpade v proizvodnji pa bodo nadomeščali z delom v sicer prostih sobotah. Tudi v primeru, da bodo uresničili planske naloge, bodo opravili vsak mesec eno dodatno soboto, da bi povečali proizvodnjo zamrzovalnikov (novi tip) za domači trg. Zdaj izdelajo v Bihaču v poprečju na dan 1.300 hladilnikov in zamrzovalnikov. Zadnji petek, 15. avgusta, pa so dosegli rekordno proizvodnjo — 1.500 hladilno zamrzovalnih aparatov. Do konca leta morajo izdelati še 168.000 aparatov, da bi dosegli letno proizvodnjo 300.000 hladilnikov in zamrzovalnikov. (an) Izletnik Celje — tozd Potrošniški promet PE Titovo Velenje Kaj storiti z nerentabilnimi linijami Tudi pri Celjskem Izletniku, tozdu Potniški promet, Poslovni enoti v Titovem Velenju, ne gre brez težav. Niso samo velenjskega kolektiva, temveč so splošne in širše. Cena goriva, slaba cestišča, naraščanja cen rezervnih delov, pomanjkanje le-teh in podobno so najpogostejši vzroki, ki ne tarejo le velenjske prevoznike, temveč vse. Titovo Velenje spada med redka manjša mesta, ki ima organizirane vse oblike potniškega prometa, kot so mestni, primestni, medkrajevni ter mednarodni promet. Znano je namreč, da mestni in primestni promet deluje najbolj racionalno v krajih z nad sto tisoč prebivalci. Titovo Velenje pa ne dosega še polovico tega števila, zato se ni čuditi, da vedno ne teče vse tako, kot bi moralo. Zato pri velenjskem Izletniku to vprašanje rešujejo s kombiniranjem z vsemi oblikami prevoza. Za Titovo Velenje je značilno tudi to, da število potnikov močno niha. V poletnem času se zmanjša tudi za 40 odstotkov, pozimi pa za toliko poveča. To nesorazmerje je seveda težko obvladati, ker ni vozil, ki bi bila lahko v rezervi. Prav nič manjši problem ni tudi pokrivanje tistih linij, ki za prevoznike niso rentabilne, a so za občane nujne. O tem in drugem je vodja tiozda Potniški promet PE Titovo Velenje Božidar Horvat povedal: »Ker ni nikogar, ki bi subvencioniral nerentebilne linije in s tem tudi nudil vsem občanom enaike možnosti za prevoze, skušamio to reševati na druge načine. Zn ano je, da delavci dobivajo potne stroške za prevoz na delo in z dela. Dosegli smo, da nekatene delovne organizacije nabavijo mesečne ali letne vozovnice za svoje delavce in si tako zagotovijo prevoz delavcev ter omogoCijo tudi drugim krajanom, ki se: vozijo občasno, prevoz v občiinsko središče, pa čeprav samo 3 krat na dan in še to ob nepravem času. Na našeem področju imamo nekaj velilkih cestnih vzponov, Plešivec, (Cirkovce, Šenbric in druge, ki jilh tudi pozimi kljub težavam obvlladuiemo. Načrtovalci mesu, pre;dvs^m pa cest, niso preveč misili'i na avtobusni pre- voz. Tako pred 15. in 20. leti razmere niso bile bistveno drugačne, kot sedaj. Težko je ustreči vsem potnikom, njihovim zahtevam. Imajo določene pripombe na naše delo, včasih upravičene, včasih pa ne. Upravičene rešujemo sproti, če se da. Potniki pa včasih pozabijo, da je voznik tudi človek s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Prvi zjutraj vstane in zadnji gre spat. Nekate- Božidar Horvat: Težave so, a jih rešujemo sproti kakor vemo in zmoremo. n na našem območju prepeljejo vsak dan 300 do 500 in tudi več potnikov. Primanjkuje pa nam mladih šoferjev. Verjetno tudi zato, ker delo voznika avtobusa ni dovolj ovrednoteno. V Titovem Velenju je tažava tudi parkiranje avtobusov. To zaenkrat rešujemo skupaj s krajevnimi skupnostmi. Kako je z varnostjo prevozov? »Imamo zadovoljiv vozni park. Polovica vozil je mlajša od 5 let, starejšega od 8 let pa tudi nimamo. Velik poudarek dajemo varnosti prevoza, ne samo tako, da pomlajujemo vozni park, temveč tudi, da ga redno vzdržujemo. Varnost je predvsem odvisna od naših delavcev, zato mora imeti vsak voznik dve leti prakse na tovornih vozilih, preden sede za volan avtobusa. Znano je tudi, da marsikdo lažje naredi vozni- ški izpit za vse kategorije, kot pa preizkusno vožnjo za voznika avtobusa pri Izletniku. V lanskem letu smo prevozili veliko kilometrov, pri tem pa naši vozniki niso zakrivili nobene nezgode, pri kateri bi bil kdo poškodovan. Da varnosti potnikov dajemo velik poudarek, dokazuje dejstvo, da je letos Zavarovalnica nagradila 8 voznikov iz naše poslovalnice, ki že več let niso povzročili nobene prometne nezgode, ali bi bili v njej udeleženi.« Kakšni so vaši načrti za jesen in daljše obdobje? »Na linijah, kjer je preobremenitev, bomo dodali avtobuse. To nam sicer včasih dela težave, ker pozneje ta vozila stojijo neizkoriščena. Prvega septembra začne obratovati povezava KS Lokovica, ki jo krajani že dolgo želijo. Sicer pa Izletnik načrtuje skladno z razvojem mesta in industrije, tudi promet. Menimo, da trenutno, mestni promet, glede na okoliščine, zadostuje potrebam občanov, le nekoliko ga bomo spreminjali. Pri sestavljenju voznih redov, uvedbi novih linij, je premalo sodelovanje med KS in nami. Željam posameznikov je težko ustreči, zato svetujem, da se občani obračajo na svoje KS in preko njih urejajo potrebe po prevozih. Od KS pričakujemo večje sodelovanje tudi pri vzdrževanju in urejanju manjših avtobusnih postajališč. Velik problem je še vzdrževanje voznih redov na manjših postajališčih, ker nam te objestneži skoraj sproti uničujejo. Za daljše obdobie pa načrtujemo posodobitev voznega parka, skladno s potrebami, čeprav te v zadnjem času ne naraščajo. Velik poudarek dajemo pravočasnemu odpisu vozil. Iščemo tudi načine za posodobitev kasiranja. Občani namreč pi emalo koristijo žetone v lokalnem prometu, pri katerih imajo določen popust na posameznih linijah. In še to. Avtobusna postaja Titovo Velenje ima dnevno približno 240 prihodov in odhodov avtobusov. Med poletnimi počitnicami prepeljemo 7000 do 9000 potnikov na dan, v konicah in zimski sezoni pa se ta številka poveča na 13.000 do 15.000 potnikov. Čeprav je avtobusna postaja Titovo Velenje nova in dokaj sodobna, potniki čutijo gnečo zlasti ob konicah. Zato pripravljamo študijo o drugačni razporeditvi. Samo smo se že lotili predlogov o drugačni ureditvi lokalnega prometa in ga bomo jeseni predložili ustreznim občinskim organom in komunalni skupnosti. V začetku šolskega leta načrtujemo izvesti nekaj predavanj z vozači srednješolci. Saj nam ravno ti včasih ustvarjajo nerede predvsem pa škodo na vozilih. Ne bi rad užalil vse vozače, vendar nam nekaj primerov iz preteklih izkušenj kaže, da je nujno da se ti mladi seznanijo s prevoznimi pogoji. Dogajalo seje, da kljub temu, da sta dva avtobusa peljala v isto smer, so vsi hoteli biti na enem. Razen poškodb sedežev in opreme v vozilih smo imeli tudi primer, ko so srednješolke imele hlačna krila iz avtobusnih zaves. Na avtobusni postaji v kratkem načrtujemo tudi obnovo sanitarij in posodobitev gostinskega lokala.« Kakšni so vaši poslovni rezultati? »Izletnik tozd Potniški promet je prvo polletje letos zaključil brez izgub, kar pa ni samo rezultat voženj rentabilnih prog. Je tudi rezultat nerentabilnih prog ter doslednega varčevanja na vsakem koraku, izvajanja delovnih obveznosti vseh zaposlenih in disciplina pri delu. Linije pri katerih se ne bodo pokrivali niti stroški za gorivo ter ostali minimalni stroški, bomo morali ukiniti, pa čeprav ne negodovanje občanov. Mnenja sem, da je naša družba dolžna vsem občanom zagotoviti enake pogoje za prevoz, pa čeprav ti stanujejo v sre-diščumesta ali v najbolj oddaljenem zaselku. Ker pa zaenkrat ni posluha, da bi kdorkoli subvencioniral nerentebilne linije in ker prevozniki ne pričakujemo pomoči ali dotacij od širše družbe, sami pa v svojo škodo ne moremo voziti, smo prisiljeni v smislu varčevanja ukrepati tudi s tako drastičnimi ukrepi kot je ukinjanje nerentabilnih linij, pa čeprav zaradi tega ostanejo posamezni kraji brez rednega prcoza. B. M. V Gorenju Bira zdaj 2e izdelajo na dan v povprečju 1.300 hladilao i zovalnih aparatov (foto H. J.) M club — mi pa gremo naprej Maribor, Koper, Zagreb, Dunaj Modni salon iz Titovega Velenja uspešno uresničuje geslo »Mi pa gremo naprej«; tudi z odpiranjem lastnih trgovin oziroma butikov in prav prejšnji petek so v središču Kopra odprli novo trgovino, ki je po velenjski, ljubljanski in mariborski že njihova četrta trgovina. »S tem uresničujemo naš srednjeročni program, v katerega smo zapisali, da bi v glavnih slovenskih središčih odprli lastne trgovine. Toda beseda trgovina je preozek pojem. Poleg modernih oblačil so v naših trgovinah kupci postreženi tudi s kavo, v njih pa imamo tudi razstave mladih slovenskih umetnikov, kar pomeni, da smo umetnost oblačenja združili s kulturo oblikovanja. Torej bi lahko rekli, da gre za ponudbo potrošniku v najvišji možni obliki. Želimo, da naša prodajalka sprejme kupca kot pravega prijatelja, v lepem okolju, ob ogledu razstavljenih slik pa postajajo te naše trgovine tudi priljubljeno zbirališče kupcev. V Kopru je bližina italijanske meje za nas še posebej velik izziv in pričakujemo, da bo postala tudi zbirališče italijanskih kupcev,« je dejal ob tej novi pridobitvi direktor Modnega salona Marjan Gaberšek. Navdušeni nad M clubom v Kopru so bili seveda kupci, ki se jih je na dan otvoritve zbralo v trgovini zelo veliko. Navdušeni so bili tudi nad izbiro in mnogi so dejali, da jim sedaj ne bo treba tolikokrat v Italijo, vsi pa so si bili enotni, da so takšno trgovino zelo pogrešali. Kolektiv Modnega salona pa je Koprčane in domače ter tuje turiste presenetil v petek v večernih urah tudi z izredno zanimivo in bogato modno revijo, na kateri so prikazali svoje najnovejše modele. (VOS) - imwmr* 4. stran ★ fiaS CaS REPORTAŽE Titovo Velenje ★ 21. avgusta 1986 Zveza organizacij za tehnično kulturo Kljub težavam uspešna Ko pišemo o tehnični kulturi v občini Velenje, je treba poudariti, da ni vse tako, kot si v organizaciji, društvih in klubih želijo, saj se srečujejo z vrsto težav. Kljub vsemu je v vseh letih obstoja zveza organizacij za tehnično kulturo občine Velenje naredila veliko, na dosežke pa so lahko zares ponosni. Sicer so v zvezo vključeni Ljudska tehnika iz Šmartnega ob Paki, ki deluje na podeželju, društvo Modelar Velenje, društvo za podvodne dejavnosti, Avto-moto društvo Šaleška dolina, Kino klub Gorenje, foto klub Zrno, jamarski klub Spelos, jamarski klub Podlasica Topolšica, Avto-moto turing klub Titovo Velenje, klub mladih tehnikov na osnovnih šolah, radio klub Hinko Košir ter društvo amaterskih graditeljev letal. Približno je to 1.600 članov, število pa niti ne narašča, niti ne upada. S kakšno problematiko se pri svojem delu srečujejo, je nekaj več povedal predsednik zveze organizacij za tehnično kulturo Jože Zakošek. »Prostore imamo v domu učencev Centra srednjih šol. Dejavnost je močno okrnjena, ker smo morali nekaj prostorov izprazniti zaradi pičlih sredstev za najemnino. Težava je financiranju posameznih društev in klubov, zato njihovo delo ni takšno, kot bi si želeli, saj sta dobra volja in pripravljenost članov zdaleč premalo. Nimamo primerne opreme, s katero bi opremili in posodobili delavnice. Na jugoslovanskem tržišču tudi primanjkuje raznega materiala, za nakup Jo že Zakošek uvoženega pa ni denarja. Seveda ne moremo mimo dejstva, da nam nekatere samoupravne interesne skupnosti pomagajo materialno in denarno. Močno si prizadevamo, da bi stanje izboljšali in da bi se dejavnost v društvih in klubih obnovila. Prav tako bo treba mlade pritegniti in jih navdušiti za delo v društvih in klubih.« V letošnjem letu so na področju tehnične kulture dosegli izredne uspehe, zlasti so se izkazali -mladi. »Menim, da smo z letošnjo predstavitvijo naše dejavno- sti na regijskem srečanju mladih tehnikov v Titovem Velenju 13. maja pokazali, da smo sposobni narediti še tako zahtevne izdelke. Tudi na republiškem srečanju mladih tehnikov v Celju so bili mladi uspešni,'saj smo si priborili pravico za nastop na zveznem tekmovanju, na katerem smo osvojili prvo mesto na področju SLO in DS. Seveda imajo levji delež za dosežene uspehe mentorji, ki so se skupaj s tekmovalci močno potrudili.« In kakšni so načrti do konca leta? »V septembru nameravamo ustanoviti svet mladih tehnikov pri občinski zvezi organizacij za tehnično kulturo, ki naj bi povezoval vse šole. S tem bi se tehnična kultura in dejavnost močno obogatila. Prav tako bomo jeseni izvedli več prireditev in se udeležili srečanja in tekmovanja bro-domodelarjev v Ljubljani in Zagrebu. V srednjeročnem programu pa imamo zapisano: širiti tehnično dejavnost, ustanavljanje novih klubov, novih osnovnih organizacij in klubov mladih tehnikov. Izdelati moramo sistem usposabljanja kadrov za in-štruktorsko in mentorsko delo, razviti sistem obveščanja in propagande, okrepiti moralno vrednotenje dosežkov in zagotoviti ustreznejši način financiranja. Tesneje se moramo povezati z zvezo socialistične mladine, socialistično zvezo in drugimi, ustvariti pa moramo tudi večje zanimanje za tehnične dejavnosti v delovnih organizacijah in širiti to dejavnost v tista okolja, kjer ljudje delajo in živijo.« B. M. Zadovoljni moramo biti vsi Rada bi ostala doma. Toda, kaj delati? Da bi kupila stroje, to bi bila prevelika naložba. Padec življenjske ravni, vse plitkejši žepi, večje povpraševanje po cenejšem blagu — takšna razmišljanja so Olgo Melanšek »pripeljala« do komisijske prodajalne. Možnosti za opravljanje dejavnosti je imela, prav tako veselje in voljo. Tako smo v Titovem Velenju pred mesecem dni dobili M4. »Smo štirje Melanški in od tod smo si »sposodili« ime, pravi Olga in nadaljuje: »Odločila sem se, da bom v svoji komisijski prodajalni prodajala le otroško konfekcijo ter tehnično blago. Zakaj? Otrok hitro preraste obleko, vendar je ne uniči. Tudi sam sem imela polno omaro takšnih oblačil, ki so se potikala zdaj v enem kotu, drugič v drugem.« K obleki sodi seveda tudi oprema, kolesa, zibelke, stajce, hojce,... Za malo denarja lahko starši dobijo ali prodajo v M4 tudi to. Pika na i, kot sama pravi, je tehnično blago. Na policah lično urejenega prostora ponuja vse vrste instrumentov, zabavno elektrotehniko, barvne televizijske sprejemnike. Svojo »zbirko« bi rada lastnica obogatila še z izdelki bele tehnike, od hladilnikov, zamrzovalnih skrinj, štedilnikov, do drobnih gospodinjskih aparatov, videorekorderjev in z vsemi vrstami instrumentov,. . . »Začetek je, začetne težave pre-brodene in moram reči, da sem zadovoljna. Ljudje radi prihajajo bodisi prodajat ali kupovat. Dobro so sprejeli M4. Vsaka stvar pa vedno rabi svoj čas, da zaživi tako kot mora.« Olga se trudi ustreči vsakomur. Ce blaga, po katerem sprašuje stranka, nima, ji poskuša pomagati z nasveti, tudi sama kaj poišče. Ce tudi tokrat ni uspeha, si želje zapiše ter takoj, ko blago dobi, to stranki sporoči. »Orožje imam v svojih rokah — dobro ocenjeno in ne predrago blago, precej da pa tudi na prijaznost. Skratka, zadovoljni moramo biti vsi: tisti, ki prodaja, jaz in kupec. Olga ne ostaja le pri tem, kar trenutno ima, ampak kuje načrte za prihodnje. Idej ji ne manjka. Izdala nam je samo eno — v jeseni bo pripravila sejem rabljene smučarske opreme, a znova samo za otroke. Olga Melanšek v svoji komisijski prodajalni na Žarovi 14 v Titovem Velenju ponuja po ugodnih cenah tehnično blago in otroško konfekcijo Skozi prodajalne Kruh naš vsakdanji O kruhu je bilo zadnje čase veliko napisanega. Njegove cene so »šle« gor pa spet dol. Vsekakor je to osnovno živilo nad vse pomembno, očitno pa je na pomenu kruh zadnje čase še pridobil, saj pišemo o njem celo ukrepe na najvišji ravni, razno razne »depeše« pa prihajajo skoraj vsakodnevno z zveze in republike v občine, pa nato do pekarn in trgovin. Poročila o njihovem uresničevanju pa potujejo nato približno po isti poti nazaj. KAJ JE SPLOH BISTVO UKREPOV? V želji, da bi »zavarovali« življenjski standard, še posebej seveda socialno šibkejšim družinam, je določena cena osnovne vrste kruha (polbeli ali črni kakorkoli ga že imenujemo — pečen je iz moke tipa 850), ki ga prodajajo po 110 dinarjev za kilogram, cene ostalih vrst kruha pa se gibljejo od približno 200 dinarjev naprej. Mimogrede povejmo še to, da pečejo pekarne ta kruh z izgubo, okoli 60 dinarjev po kilogramu, (izgubo morajo same nadoknaditi) na tržišče pa bi ga po odloku morale dati 30 odstotkov skupne količine. Odlok zavezuje tudi trgovine, ki bi morale imeti na svojih prodajnih pultih 30 odstotkov osnovnega kruha po 110 dinarjev. Potrošnikom pa bi moral biti na voljo vsaj do 17. ure. OD PRODAJNEGA PULTA DO PRODAJNEGA PULTA Inšpektorji so zadolženi, da kontrolirajo, kako uresničujemo odloke, zakone in druge predpise. Podobno kot smo letos dvakrat že naredili, smo se še enkrat odpravili skupaj z inšpektorji — tokrat je bil to vodja občinskega inšpektorata Jože Kandolf, v »akciji« pa je sodeloval tudi predsednik izvršnega odbora konference sveta potrošnikov Bruno Trebičnik. Naša prva »žrtev« je bila sa-mopostrešna trgovina Blagovnice Merx na Gorici. Vanjo smo vstopili nekaj po 15. uri. Na njihovih prodajnih policah je bilo še precej različnih vrst kruha, pokazali so nam.tudi hlebce za katere so rekli, da je to osnovni kruh. Naša, na področju poznavanja kruha očitno neizkušena ekipa, jim je »nasedla« in na mestu samem smo njihovo zalogo kruha orsnili kot zadovoljivo, po kasnejših spoznanjih, ocena sicer ni bila tako odlična — no, pa o tem malo kasneje. Namestnica poslovodje Silva Dobnik nam je povedala, da prodajo v njihovi samopostrežni trgovini največ belega kruha, kar okoli 80 odstotkov. V tem dopustniškem času je zelo težko predvideti, koliko kruha bodo potrebovali, saj je prodaja različna. Trgovci so seveda postavljeni v težak položaj. Potrošniku naj bi nudili kruh vse do takrat, ko trgovino zaklenejo, ob enem pa morajo biti »pravi trgovci« — kruha jim nikakor ne sme preveč ostati, saj gre to na njihovo škodo. No, ja, ob našem obisku v Blagovnici na Gorici lahko rečemo, da so kar dobro predvideli, saj je bila zaloga za čas okoli 15. ure najbrž ravno pravšnja. Povejmo še to, da so tega dne, bilo je prejšnjo sredo, v tej trgovini naročili 9,5 odstotka osnovnega kruha. LE DVA HLEBA KONJIŠKEGA ČRNEGA Takoj za tem smo se ustavili v »Košakih«, kjer pa smo ob prihodu ugotovili, da so police za prodajo kruha skoraj prazne. Na njih sta bila le še dva hleba konjiškega črnega kruha. To je zelo dober kruh po katerem radi posegamo, žal pa je njegova cena dokaj visoka, kar 420 dinarjev je treba odšteti za omenjeni hlebec (160 dag). V tej trgovini so kot je povedala Darinka Lorger tega dne naročili nekaj manj kot 250 kg kruha, od tega 40 kg osnovnega. Vendar pa je potrebno od te količine odšteti 20 kg, ki so jih prodali lastni kuhinji (količine za potrebe obratov družbene prehrane ne smejo biti vštete v omenjenih 30 odstotkov), tako da so 11 odstotka osnovnega kruha namenjeni za široko potrošnjo. VZORNA ZALOGA V Ljubljanski nami so prejšnjo sredo »nabavili« 214 kilogramov različnih vrst kruha, od tega 18 odstotkov osnovnih vrst. V času našega obiska, ura je bila nekaj manj kot 16, pa je bila zaloga še vedno vzorna. Namestnik poslovodje Vito Basti nam je pokazal še veliko vrst kruha, med njimi tudi osnovnega. Povedali pa so nam tudi, da osnovnega kruha ne prodajo veliko zaradi tega, ker ni svež. Podobno je bilo tudi v Erini Tržnici na Kidričevi cesti. V tej prodajalni so tega dne naročili kar 860 kg kruha od tega 10 odstotkov osnovnega. Ta odstotek sicer ne zadovoljuje predpisom, pa vendar je očitno dovolj velik. V tej trgovini so imeli nekaj po 16. uri namreč še vedno na zalogi, poleg bogate izbire drugih vrst kruha, še 19 »štruc« osnovnega, kar je prav gotovo zadoščalo za prodajo kar do konca obratovalnega časa in le do 17. ure kot zahteva zakon. Namestnica poslovodje Fani Potočnik je povedala, da imajo v Tržnici kruh vedno. Ce jim ga zmanjka, ga gredo sami iskat v pekarno. Tudi tu smo izvedeli, da bi bila prodaja osnovnega kruha večje, če bi bil svež. V ŠOŠTANJU VEČ OSNOVNEGA KRUHA Seveda nas je zanimalo, tudi kako so s kruhom oskrbovani Šoštanjčani. Ustavili smo se v Merxovi Blagovnici. Tega dne so, kot je povedala Anica Švarc, ki je ob našem obisku nadomeščala poslovodjo, pri njih naročili kar 554 kg kruha od tega 120 kg navadnega, torej okoli 21 odstotkov, tega pa ob našem obisku ni bilo več na zalogi. Povedala je, da vedno naročijo precejšnje količine osnovnega kruha, da jim ta včasih tudi ostane, to pa predvsem zaradi tega, ker ni svež. Glede na to, da v tej trgovini ni bilo več na zalogi osnovnega kruha smo se ustavili še v Merxovi Delikatesi, kjer pa je bila zaloga tega kruha še velika, najbrž celo prevelika — imeli so ga namreč še kar 26 kg. To pa verjetno zaradi tega, ker so ga dobili malo več kot so ga naročili. Iz Šoštanja smo tudi poklicali v Merxovo prodajalno na Gorici v Titovem Velenju, da bi jim povedali, da »njihova namerna ali pa morda tudi nenamerna ukana« ni uspela, da smo vendarle ugotovili, da v njihovi prodajalni niso imeli navadnega kruha. Strinjali so se z nami, vendar pa je telefon zazvonil že čez nekaj minut. Prodajalka Merxove Blagovnice z Gorice nam je povedala, da so vendarle imeli še nekaj štruc navadnega kruha v skladišču. »Imelo nas je«, da bi to njeno trditev preverili, pa smo bili prepričani, da bi ta kruh medtem, ko bi se pripeljali do njih že prodali! Sicer pa ni bil naš namen, da bi dokazovali, kdo ima prav. Naš obisk je bil namenjen založenosti s kruhom, ki pa je bila tudi v Merxovi prodajalni na Gorici kljub vsemu, kot smo že uvodoma napisali, zadovoljiva. NAVADNI KRUH PEČEJO ŽE POPOLDNE Da bi zgodbo o kruhu zaokrožili, smo se naslednje jutro »oglasili« tudi v Merxovi indu- strijski pekarni v Titovem Velenju, kjer smo se pogovarjali z Mileno Vrečar in nekaterimi drugimi predstavniki tega obrata. Ker smo med našim obiskom po trgovinah pogosto slišali, da navadni kruh ni svež, smo jim naprej zastavili to vprašanje. To našo trditev pa so hitro »negirali«. Kruh, ki ga za potrebe naslednjega dne pečejo v popoldanski izmeni, v njihovem primeru je to navadni kruh, po vseh pravilih ustreza zahtevam predpisov o svežem kruhu. Seveda so proizvodnjo organizirali tako, da najprej spečejo najcenejši kruh, ki ga prodajajo z izgubo, omenili smo že po 60 dinarjev pri kilogramu. Postregli so nas tudi s štruco navadnega kruha pečenega prejšnji dan, da se sami prepričamo, da je svež. Nismo jim mogli oporekati, kar seveda pomeni, da se kruh močno izsuši tudi na policah v trgovinah, saj je bil ta, tam, prejšnji dan, zares videti star. V velenjski pekarni spečejo vsak dan okoli 20 ton kruha, od tega 4.700 do 5000 kg navadnega, odvisno pač od naročila trgovin. Proizvodnjo prilagodijo izključno njihovim naročilom, ki jih zbirajo prejšnji dan. Nekaj pa ga spečejo tudi za rezervo, če ga v trgovinah slučajno zmanjka. Dnevno jim ostala od 120 do 570 kg navadnega kruha (to smo razbrali iz njihovih knjig o izdo-bavi kruha), ki ga predelajo v drobtine. V pekarni so nam povedali tudi, da je cena navadnega kruha povsem nesprejemljiva, saj je komaj malo višja od cene »odpadnega kruha«, ki ga prodajajo za krmo (100 din) in celo nižja od cene krmil. IN KAJ LAHKO REČEMO ZA KONEC? Ce bi tokrat inšpektorji dosledno zahtevali uresničevanje zakona, ki določa odstotek navadnega kruha, ki mora biti v prodaji, ne bi mogli biti zadovoljni, saj je bil ta v glavnem prenizek, ponekod, kot smo zapisali, pa navadnega kruha niso imeli več na zalogi. Pa vendar. Lahko smo zadovoljni, da naši trgovci in seveda tudi peki, ne jemljejo vseh predpisov dobesedno, da prilagodijo naročila dejanskim potrebam. Ob našem obisku smo lahko ugotovili, da je v večini trgovin tako. Predvsem pa lahko trdimo, da je v Titovem Velenju in Šoštanju mogoče dobiti navadni kruh do 17. ure, pa tudi kasneje, če ne v eni, pa v drugi trgovini. Vsekakor pa ne bi bilo prav, če bi s količinami tega kruha pretiravali in ga potrošnikom, ki ga ne želijo, vsiljevali. To pa bi se zgodilo, če bi se predpisov dosledno držali. Vsekakor vse to dokazuje, da so takšni ukrepi za ohranitev življenjskega standarda nesprejemljivi, pred trgovce in peke postavljajo določene zahteve mimo ekonomskih zakonitosti, pri razreševanju morebitnih problemov, ki nastajajo s tem vzvezi, pa so osamljeni. Z ekonomskimi zakonitostmi se bomo morali sprijazniti povsod in na vsakem koraku, socialne probleme pa razreševati na kakšne drugačne načine, ali še bolje, z ustreznejšim nagrajevanjem po delu, omogočiti vsakemu delavcu, da bo lahko s svojim zaslužkom nudil primerni življenjski standard sebi in svojim otrokom. S »podcenjenim« kruhom naredimo le malo, ali pa kar nič" Mira Zakošek Komisijska prodajalna M 4 21. avgusta 1986 ★ Titovo Velenje REPORTAŽE nas cas * stran 5 Krajevna skupnost Bevče 16 tev na skupno vodovodno omrežje, kasneje pa so k temu Dristo-pili, tako da »pijejo« danes vodo njihove Draščicc krajani vseh 52. gospodinjstev Bevč, na njihov vodovod pa je priključenih tudi 6 gospodijnstev sosednjih krajevnih skupnostih. Ustanovili so tudi vodno skupnost, ki imu še vedno obilo dela, uspešno pa jo vodi Stanko Ramšak, ki je bil predsednik gradbenega odbora za igradnjo vodovodnega omrežja. Sledile so še druge delovne zmage. Uredili so ceste, dobili telefon, zgradili dom krajanov in gasilski dom. Skupaj s krajevno skupnostjo Vinska gora so uredili cestno povezavo z Lipjem, v sodelovanju s krajevno skupnostjo Gorica pa so lani predali namenu cesto, ki povezuje ti dve krajevni skupnosti. Delovnega uspeha se veselijo tudi letos, ko bodo ob krajevnem Logarska dolina Prvi praznik prazniku predali namenu cesto, ki bo povezala zgornji ih spodnji del tega kraja. Krajani so prepričani, da jih bo ta cesta zbližala, da bodo povsem nehali uporabljati pridevnika, ki razdeljujeta Bevče na zgornji in spodnji del. Prireditve 6.00 kanonada 9.00 slavnostna seja s podelitvijo priznanj otvoritev ceste 14.00 gasilsko tekmovanje 16.00 družabno srečanje (s streljanjem na ovna, igral bo ansambel Potepuhi) V petek so slavili svoj praznik vojaki, ki budno, odgovorno in z neomajno voljo varujejo nedotakljivost meja naše domovine. Slovesno je bilo tudi v obmejnih postojankah v Logarski dolini in v Podolševi. Obiskali so jih predstavniki družbeno-politi-čne skupnosti, javne varnosti, J LA in drugi, vsem skupaj pa so se kasneje pridružili še domačini, ki so neločljiv sestavni del varnosti državne meje. Vsi skupaj so se zadržali na tovariških srečanjih, vojake pa so gostje pozdravili, jim čestitali in se jim zahvalili za uspešno izvrševanje zahtevnih in odgovornih nalog ob državni meji z avstrijsko republiko. Izročili so jim še priložnostna darila, vojaki pa so se jim oddolžili'z vedno dobrim in okusnim vojaškim pasuljem. Slavje je minilo v prijetnem vzdušju in zadovoljstvu ob izjemnih uspehih vojakov, tudi pri vzornem urejanju svojih postojank, ki so lahko vsakomur za zgled, za vse skupaj pa so v petek prejeli vrsto visokih priznanj, tudi republiško in zvezno, v njihovih vrstah je od petka dalje še več tistih z značko »vzornega vojaka«, pa tudi prejemnikov ostalih vojaških priznanj in nagrad. Vsekakor je bil to prijeten dan v prelepem okolju Logarske doline in Podol-ševe, pri čemer pa vojaki rednih obveznosti seveda niso zanemarili, kot jih niso še nikoli. V zadnjih letih so zabeležili krajani Bevč številne delovne uspehe, vsakega posebej so se veselili, zdaj pa so se odločili, da bodo v počastitev delovnih uspehov praznovali tudi svoj krajevni praznik. Tokrat bo prvo takšno praznovanje v tej krajevni skupnosti. Konec meseca avgusta so izbrali zaradi tega, ker so v tem času najpogosteje predajali namenu svoje dosežke. Pred praznikom smo jih obiskali in se pogovarjali s predsednikom sveta krajevni skupnosti Jožetom Ramšakom, predsednikom krajevne konference SZDL Cirilom Cretnikom in predsednikom vodne skupnosti Bevče Stankom Ramšakom. Naši sogovorniki so obudili spomin na leta nazaj, ko so v Bevčah ob hitro razvijajočem Titovem Velenju, še vedno živeli po starem. Domačije so bile še brez pitne vode, do mnogih pa je bilo mogoče priti le z volovsko vprego. Pionirski korak na področju razvoja kraja so naredili gasilci, ki so bili pravzaprav prvo organizirano društvo v kraju, ki je organiziralo številne akcije in razpolagalo tudi s svojim gasilskim domov, kjer so se odvijale vse delovne in tudi družabne aktivnosti. Hitrejši razvoj so v kraju zabeležili po letu 1972, ko so uredili cesto od Bevč do ceste Celje—Titovo Velenje. Naslednja velika akcija je bila ureditev vodovodnega omrežja. Potrebnega je bilo veliko odrekanja, zbrati je bilo treba precej denarja, prostega časa pa takrat v Bevčah skoraj ni bilo, saj je bilo treba opraviti veliko udarniških ur, predno je voda pritekla do vseh domačij. To je bilo ob novem letu 1976. Vsi krajani se sicer takrat še niso odločili za priključi- V Bevčah so torej zadnja leta veliko naredili, veliko dela pa jih čaka tudi v prihodnje in kot so povedali naši sogovorniki, potrudili se bodo, da bodo delovne zmage beležili tudi v prihodnje. mz, sv Naši sogovorniki v krajevni skupnosti Bevče Značka »vzornega vojaka« je zagotovo na pravih prsih Prijetna čestitka in zasluženo darilo PO GORNJI SAVINJSKI DOLINI • P0 GORNJI ci še bolj zavzeto spremljali prireditev. Z razpisom štirih nagrad si je organizator gotovo tudi za prihodnje zagotovil množično udeležbo ansamblov. Seveda pa je spodbudno, da je bilo tudi letos veliko ansamblov, ki so za svoj nastop pripravili skladbo na temo Graška gora med NOB in danes. Poleg denarnih nagrad so zmagovalcem podelili monografijo Štirinajste divizije in slike Graške gore, člana kluba Šaleških likovnikov, Oskarja Sovin-ca. Vsi nastopajoči pa so dobili tudi lepo spominsko darilo. Tako je več tisoč ljubiteljev domačih viž in napevov preživelo z glasbo obarvano nedeljsko popoldne na Gori jurišev. Organizatorji si seveda zaslužijo pohvalo, saj so se zelo potrudili, da bi prireditev kar najbolje izvedli. Srečo so imeli tudi z vremenom, saj je bil lep sončen dan in od 19. prijavljenih skupin le ene ni bilo. No, tudi brez spodrsljaja ni šlo, če ga lahko tako imenujemo. Zanj pa so predvsem krive skupine in gledalci. Prireditev se je začela približno s pol drugo uro zamude in se nato zavlekla do poznega popoldneva. Prav bi bilo, da bi bilo že naslednje srečanje bolj tekoče in da organizator ne bi »popuščal« pred zamudniki, tako nastopajočimi kot gledalci. (vos) SPRETNE IN PRIDNE ROKE — Turistični utrip Solčave so s skromno, pa ob tem še kako bogato razstavo, popestrili domačini sami. Vse poletje je namreč v dvorani zadružnega doma na ogled razstava ročnih del domačih žena in deklet, pa tudi izdelke fantov in mož si velja ogledati. Prispevek k boljši turistični ponudbi torej in priznanje domačinkam in domačinom za njihovo voljo, spretnost in znanje. MLADI IN OBETAVNI — Na najrazličnejših prireditvah v Lučah in drugje po dolini in izven nje se vse bolj uveljavljajo mladi fantje iz Luč, člani ansambla »Via Song«, kot so se poimenovali. Ker so mladi, imajo pač radi glasbo za mlade, čeprav znajo zaigrati tudi kaj drugega. Pridno vadijo in pripravljajo tudi svoje lastne skladbe, ki jih bodo predstavili jeseni, ko jim bomo namenili tudi mi nekaj več pozornosti. Graška gora Nastopalo 18 skupin Združeno i sta nastopila tudi pevski zbor in ansambel vojakov iz Ljubljane, ki so prav tako ogreli dlani gleddalcev PA SI POGLEJTE TO ČUDO — O strašilu, ki so ga v posmeh vsej naravni lepoti postavili sredi Solčave, smo že pisali. Zdaj si ga še poglejte, čeprav je njegova dejanska »grozovkost«, veliko hujša. Predstavljati si ga namreč morate v njegovem lepem okolju in upoštevati dejstvo, da je kričeče oranžne barve. To je seveda nova bencinska črpalka v Solčavi. Kakorkoli jo domačini potrebujejo, takšne si ne zaslužijo. znanje Ivan Dolničar, ki je vse nastopajoče in obiskovalce pozdravil v imenu skupnosti borcev Štirinajste divizije, pokrovitelja letošnjega srečanja. Izrazil je zadovoljstvo, da tudi s takšnimi prireditvami obujamo spomine na težke dni narodnoosvobodilne borbe in se spominjamo Štirinajste, ki je ravno na Graški gori bila najhujše boje. Na nedeljskem srečanju je nastopilo 17 ansamblov in ena vokalna skupina, moški oktet iz Zavodenj. Ob začetku pa se je vsem predstavil ansambel harmonik iz Raven, ki je na željo pokrovitelja zaigral venček partizanskih pesmi »Skozi borbo do svobode«. Zelo toplo so gledalci pozdravili tudi ansambel in pevski zbor vojakov iz vojašnice Borisa Kidriča iz Ljubljane, ki so še posebej presenetili s pesmijo o Graški gori in strokovna žirija jim je podelila nagrado za najbolj izvirno pesem. Organizator je letos podelil kar štiri nagrade. Nagrado za najboljše besedilo so podelili ansamblu »Bratov« iz Oplotnice, nagrado za najboljšo izvedbo in nagrado občinstva pa je dobil isti ansambel — Kogras iz Gornje Kungote. Nagrado občinstva so letos prvič podelili in s tenr vsekakor prispevali, da so gledal- Že enajstkrat so se zbrali narodno zabavni ansambli in vokalne skupine na Graški gori. Tudi nedeljsko srečanje je potrdilo, da si obiskovalci takšnih prireditev želijo, enako pa tudi nastopajoči. Vsako leto namreč obišče na ta dan Graško goro več tisoč ljubiteljev domačih napevov — nekateri so v nedeljo celo menili, da je prišlo na srečanje od blizu in od daleč blizu 8 tisoč ljudi. Gotovo je ta številka nekoliko pretirana, pa vendar na redko kateri prireditvi se zbere toliko krajanov kot prav na tem tradicionalnem srečanju narodno zabavnih ansamblov in malih vokalnih skupin. Tudi letos je srečanje pripravilo Kulturno društvo Ivan Cankar iz Plešivca s soorganizatorjem Zvezo kulturnih organizacij občine Velenje in Radiom Velenje. In vsem tistim, ki bi radi igranje in petje še enkrat slišali oziroma tisti, ki te prireditve niste mogli obiskati, bo Radio Velenje to omogočil v eni izmed septembrskih oddaj, saj je prireditev v celoti posnel. Po besedah Alojza Klančnega, neumornega predsednika organizacijskega odbora, je v pripravah na letošnje srečanje sodelovalo točno 136 ljudi. To seveda ni malo in za njihovo vneto delo jim je ob začetku srečanja izrekel pri- 6. stran ★ nSS CSS ŠPORT. KULTURA Titovo Velenje * 21. avgusta 1986 Smučarski skoki Skakalci iz treh držav Na skakalnicah v Titovem Velenju in Pesju je bila prejšnji teden zanimiva tekma v smučarskih skokih z mednarodno udeležbo. Velenjski skakalci namreč že več let sodelujejo s skakalci češkoslovaškega Libereca in avstrijskega Zahomca. Letos so bili gostitelji vsakoletnega srečanja prav velenjski skakalci. Najštevilnejša je bila udeležba pri pionirjih, saj so bili ti na večdnevnih pripravah v Šaleški dolini, vodil pa jih je Andrej Tomin. Na skakalnici v Pesju so tekmovali pionirji. Rezultati: pionirji B: 1. Oprešnik (Zbelovo) 155,7 (24, 25,5), 2. Zmatlik (Libe-rec) 129,3 (21,5, 22), 3. (Caligaro (Velenje) 116,1 (18,20); Pionirji A: 1. Zagernik (Fužinar) 167,9 (25,5, 27), 2. Jakš (Liberec) 164,2 (26,5, 25,5), 3. Triplat 163,5 (25, 25,5), 4. Kanduti (oba Velenje) 160,6 (25, 25,5) 5. Viktorin (Liberec) 157,6 (23,5, 27). Na novi skakalnici v Titovem Velenju so tekmovali starejši pionirji, mladinci in člani. Rezultati — starejši pionirji: 1. Knafel (IDT Kranj) 180,3 (46,5, 47), 2. Moser (Zahomec) 176,2 (47, 44,5), 3. Pogorelčnik (Velenje) 176,0 (46,5, 46), 4. Rednjak (Velenje) 161,2 (44, 42,5), 5. Rydval (Liberec) 155,6 (43, 41,5); mlajši mladinci: 1. Dolar (Velenje) 175.4 (46, 47), 2. Šemrl (IDT Kranj) 174,3 (45, 46), 3. Millonig (Zahomec) 168,8 (45,5, 45,5); starejši mladinci: I. Lipar (IDT Kranj) 171,7 (45,5, 46), 2. Wiegele (Zahomec) 164,8 (46, 45), 3. Mubi (IDT Kranj) 162,1 (44, 43); Člani: h Mihelič 207,1 (50,5, 51,5), 2. Golob (oba Velenje) 206,2 (50, 51,5), 3. Mur (Žiri) 202.5 (51, 51,5). Podpisi: Košarka Temeljite priprave na tekmovanje Košarkarji Elektre so že sredi temeljitih priprav na novo tekmovalno sezono. Cilji, ki so si jih igralci, skupaj z okrepljeno upravo in novim predsednikom Francem Vedenikom, zadali, so dokaj zahtevni. Za njihovo uresničitev bo potrebno veliko naporov igralcev in članov upravnega odbora. Slekcija 5. in 6. razredov, ki jo vodi Janez Sevšek in selekcija 7. in 8. razredov, ki jo že več let uspešno vodi Marjan Kristan, bosta delovali v Titovem Velenju. Tako kot doslej bodo tudi tokrat poskušali dosegati dobre rezultate in ob tem iskati in pridobiti visoke in dela voljne igralce. Kadetska ekipa bi morala glede na svojo kakovost poseči po enem prvih mest v republiki. V ekipi sta kadetska reprezentan-ta Marko Mrzel in Matjaž Vovk, ostali igralci pa po kakovosti za njima tudi ne zaostajajo mnogo. Ekipo bo v novi sezoni vodil Peter Rotovnik. Tudi letos bosta mladinska in članska ekipa pod vodstvom Janka Bukoviča vadili skupaj. Mladinci igrajo skupaj že več kot štiri leta, njihov letošnji cilj je eno prvih treh mest v republiki, velika želja pa je tudi polfinale odprtega državnega prvenstva. Cilj članske ekipe je uvrstitev v prvo slovensko košarkarsko ligo. Vsi so prepričani, da bo imela Šaleška dolina v tej ligi svojega predstavnika že v prihodnji sezoni. Po počitnicah so se igralci zbrali v Šoštanju 4. avgusta in tu trenirali teden dni. Kasneje so bili na pripravah na Ljubnem ob Savinji, kjer so igralci kljub vsem naporom marljivo trenirali. Največ pozornosti so namenili splošni telesni pripravljenosti, pozabili pa seveda niso na posamično in skupinsko tehniko in taktiko. Kandidati za ekipo so: Andrej Mlinšek (1968, 192), Aleksander Dumbuya (1968, 185), Robert Leskovšek (1965, 190), Bojan Lipnik (1968, 185), Janez Sevšek (1968, 184), Marko Mrzel (1970, 186), Stane Breznik (1958, 198), Vili Mackovšek (1965, 198), Bojan Brešar (1969, 194), Branko Kitak (1968, 197), Matjaž Vovk (1968, 193), Peter Rotovnik (1968, 195), Boris Plešej (1968, 200), Leon Cajner (1963, 195), Andrej Pečovnik (1968, 200) in Robert Pašič (1966, 198). Z izjemo Staneta Breznika je ekipa zelo mlada in neizkušena. Zato bodo morali ti mladi igralci veliko trenirati in se zagrizeno boriti za svoj klub, ki ima po nekaj letih znova zelo prizadevno upravo. Ob predsedniku Francu Vedeniku so tu še Jerin, Plešej, Vrtačnik, Natek, Cerar, Es, Bla-gotinšek, Darja Breznik in drugi. (Spodaj: Skupinski posnetek s priprav na Ljubnem — J. B., vos) HflHNMI ■—— Poletna burleska Flackomanija Napak sodite, dragi bralci, če menite da nam je poletna vročina udarila v glave in smo sposobni le še tavtoloških besednih igric: ne gre nam za Fleck-disko-teko, ki je že bila naš gost, ampak za Hannesa FLACKA, gra-škega »kunstlerja« — slikarja, ki sebe označuje za haptomana (Verbinc: haptičen — tipalen, ki se tiče tipa, v nasprotju z optičnim). Otvoritev razstave tega zamejca je naravnost krasna prilika za naše uvodno pred-jesensko srečanje, ko smo vsi spočiti, bistrih glav, sposobni raz-ločevati manj od bolj pomembnega, bistveno od ne-bistvenega. Otvoritveni ceremonial nas je pravzaprav avtomatično včlanil v hapto-mansko sekto. Bili smo prepričani, da je to, kar in slišimo v »nasprotju z optičnim« in da se moramo dobesedno z rokami dotipati do prepričanja, da videno ni vse, da je zadaj »nekaj več«, nekaj grozno pomembnejšega. Toda najprej vseeno nekaj malega o tem, kar so naše oči videle: prav na začetku haptomansko razkošen katalog in vabilo, potem pa avtobusni prihod graških bankirjev s soprogami, direktorja tamkajšnje igralnice s soprogo, našega vicekonzula s soprogo in še drugih gospodov in gospa, zaljubljencev v tipalno umetnost. Domorodcev nas je bilo natanko toliko, a je bilo potrebno ve* kot uro trajajoče vznesene govorance napraviti dvojezične. In je šlo: besede gor, besede dol, umetnost sem, umetnost tja, gospe, gospodje, tovariši in tovarišice. predvsem pa 25-letni slavljenec-hap- toman, ki je ves rompompom precizno zasledoval s fotoaparatom. Naše oči so ga videle povsod: spredaj, zadaj, na obeh straneh, spodaj, zgoraj, izza rož ... Sestavljalci kataloga so imeli prav: kunstler je pravi umetnik propagandne stroke, mi pa dodajamo, da tudi ostali tokrat na izpitu niso pogrnili. Če upravni svetnik, sla-vljenčev predstojnik, gospod Curt Schnecker v katalogu pravi, da se . . . »pri opazovanju nekaterih njegovih slik ne moremo upreti vtisu, da spominjajo na površino nekega nadzem-skega sveta, na površino še popolnoma neznanega planeta ...«, potem mi dodajamo, da smo se do istih iskrivih pai»bol dokopali ob opazovanju ceremoniala, zarobljeni kot smo! Toda, pustimo kar so videle naše oči in se dotipajmo do zlobnega škrata, ki se nam od takrat podi po glavah. Takole modruje: »nič slabega, če se vračamo v preteklost k tistemu, kar je bilo dobro in koristno. Če umetnosti ne moremo streči s sisi, zkoji, kulturnimi centri, sveti, odbori itd. ipd., pa poizkusimo ponovno z meceni. Ti so že toliko dobrega in plemenitega naredili za umetnost, imajo izbran okus, znajo se lepo vesti in govoriti, Kulturni center Ivan Napotnik KRJAVELJ V petek, 22. avgusta bo ob 20.00 in 22.15 v gostilni Pod gradom nastopil Dare Ulaga z mo-nodramo KRJAVELJ. Predstava je namenjena mladini in odraslim. Vstop prost. BLUE HAT Gledališče Ane Monrò iz Ljubljane se bo predstavilo z lahkotno in burkaško igro BLUE HAT v soboto, 23. avgusta ob 19.00 na velenjskem gradu. ' KABARETNE ČAROVNIJE V sredo, 27. avgusta bo iluzio-nist Miran Čanak gotovo navdušil otroke in odrasle s povzetkom Čarobne dežele in s Kabaretnimi čarovnijami. Vabljeni na velenjski grad! LETNI KINO V soboto, 23. avgusta bo ob 21.00 na velenjskem gradu letni kino. Na sporedu je angleška kri-minalka VOHUN, KI JE UNIČIL SVOJE ZVEZE. niso malenkostni, predvsem pa imajo denar: tolarje, goldinarje, dinarje, šilinge. Ni pomembno, ali so to direktorji spiel casinov, ljubljanskih bank, elkrojev, öag-kontijev, farbenhausov. Zgodovina bo potrdila naš prav, ko smo se na trenutke znali otresti tečnih sisov in njihovih programov in šli v direktne dogovore z direktnimi direk-torji-meceni. Pa še delavcem smo se prikupili, saj tokrat niso plači li o; i, ampak direktorji osebno. In kako preprosto gre pravzaprav vse skupaj, če smo dobri prijatelji: jaz razstavo tam, oni razstavo tukaj, malo se trepljamo, prepričani smo, da počnemo nekaj izredno pomembnega za človeštvo. Prisrčno, vznemirljivo, plemenito, elegantno, svetovljansko. Kdo bi mogel imeti kai proti'» In če bo (umet- nostna) zgodovina našega umetnika prezrla, pozabila, če se tudi obregnila ne bo obenj? Nič groznega, tisti ki dela tudi greši! Bomo poizkusili pa drugič, tretjič, dokler s svojimi najdenčki ne bomo zablesteli v salonih, kjer bi se radi počutili domače in se otresli še zadnjih sledi plebejskega porekla«. Tako škrat v naših glavah! Toda to se še vedno samo misli, del družbene nadstavbe, ki se nikoli ne bo v resnici odlepila od svoje določujoče baze. Ta pa je zdrava, zato se vam moramo dragi bralci opravičiti: prav ste imeli, poletna vročina nam je udarila v glave, ki so sposobne samo ne-umnih besednih igric. Počakajmo zato na prvo resnejše deževje! za KINO 16: Vane GOŠNIK [ 1 M l-l M M 1 1 1 1 1 1 1 REDNI KINO VELENJE Četrtek, 21. 8. in petek, 22. 8. ob 18. in 20. uri INSPEKTOR NERODA -francoski, komedija. Petek, 22. 8. ob 10. uri CONNAN 2 - ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Arnold Schwarzeneger. Sobota in nedelja, 23., 24. 8. ob 18. in 20. uri CONNAN 2 - ameriški, avanturistični. Nadaljevanje svetovne filmske Uspešnice. Tokrat se bori proti privlačni a hudobni kraljici Tamaris, vsem hudobnim silam in pošastim, reši princezo Jane in jo pripelje do prestola. V filmu igra tudi popularna ameriška glasbenica"Grace Jones. Ponedeljek, 25. 8. in torek, 26. 8. ob 10. in 18. uri ELEKTRIČNE SANJE — ameriški, glasbeni, komedija. Kako lahko v ljubezenskih zadevah pomeša štrene robot? Ponedeljek, 25. 8. ob 20. uri PULA PO PULI - PLES NA VODI - no-stalgična pripoved o 50-tih letih. Torek, 26. 8. ob 20. uri PULA PO PULI - ZLATO JABOLKO - V gl. vi.: Danilo Lazovič, Ljuba Tadič. Sreda, 27. 8. ob 10. uri CONNAN 2 - ameriški, avanturistični. Sreda, 27. 8. ob 18. uri in četrtek, 28. 8. ob 10. uri ZADNJA VOJAKOVA NALOGA — ameriški, akcijski. Sreda, 27. 8. ob 20. uri PULA PO PULI - ZA SREČO SO POTREBNI TRIJE v gl. vi.: Miki Manojlovič Mira Furlan. KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 21. 8. ob 20. uri CONNAN 2 — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Arnold Schwarzeneger Grace Jones. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 23. 8. ob 20. uri INSPEKTOR NERODA - francoski, komedija. Nedelja, 24. 8. obn 18. in 20. uri BAD BOYS (SLABI FANTJE) — ameriški. Ponedeljek, 25. 8. ob 18. in 20. uri CONNAN 2 - ameriški, avanturistični. Sreda, 27. 8. ob 20. uri ELEKTRIČNE SANJE - ameriški, glasbeni, komedija. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 22. 8. ob 20. uri CONNAN 2 — ameriški, avanturistični. Torek, 26. 8. ob 20. uri INŠPEKTOR NERODA — francoski, komedija. KINO BRASLOVČE Nedelja, 24. 8. ob 19. uri INSPEKTOR NERODA - francoski, komedija. Sreda, 27. 8. ob 20. uri CONNAN 2 - ameriški, avanturistični. KOMPLETE IN POSAMEZNE VSTOPNICE ZA »PULO PO PULI« LAHKO DOBITE V PISARNI REDNEGA KINA NA KOROŠKI 44. OD 7. DO 15. URE. POPUST PRI NAKUPU KOMPLETA (12 vstopnic) JE 30 %. Titovo Velenje »Pulj po Pulju« 25. avgusta PLES NA VODI režija Jovan Ačin nagr. »Kodak-Pathe« — snemalec Štirje fantje in dekle (16 let) so neraz-družljivi. Skupaj hodijo v šolo. skupaj veslajo, imajo ansambel. Fantje so zaljubljeni v dekle ona pa . . . 26. avgusta ZLATO JABOLKO režija Nikola Stojanovič »Zlata Arena« str. žen. vloga Družina Vukobrat se iz hercegovskega krasa preseli v Vojvodino. Tu jih čaka novo življenje in novi problemi. To je tudi obdobje spora s Stalinom in njegovimi privrženci. 27. avgusta ZA SREČO SO POTREBNI TRIJE režija Rajko Grlic »Zlata Arena« scenografija Ljubezenski trikotnik med bivšim zapornikom in dvema povsem različnima ženskama. 28. avgusta KORMORAN režija Anton Tomašič ' »Zlati Areni« kostumi in ton Le'osnji najboljši slovenski film v Pulju. Boris Cavazza je v vlogi zapitega pomorščaka, ki mu je življenje obrnilo hrbet nepozaben. 29. avgusta VEČERNI ZVONOVI režija Lordan Zafranovič »Zlate Arene«: režija, montaža in glavna moška vloga » 22 let iz življenja Tomislava K. je 22 najpomembnejših let v naši zgodovini — pojav nacizma, revolucija, NOB, In-formbiro. 30. avgusta SREČNO NOVO LETO '49 režija Stole Popov »VELIKA ZLATA ARENA« »Zlate Arene«: scenarij, glasba, maska in stran, moška vloga 31. avgusta ČAS BREZ PRAVLJIC režija Boštjan Hladnik Oče odide v partizane, mama pa s tremi otroki in še enim, ki se rodi sredi vojne ostane sama v borbi za obstci. 1. septembra SANJE O ROŽI režija Zoren Tadič »Zlata Arena« kamera Kriminalka v kateri sta odlično zaigrala Rade Šerbedžija in Fabijan Šovagovič. Delavec ob poti domov nehote postane priča zločinu. Njegovo življenje se povsem obrne... 2. septembra LEPOTA GREHA režija Živko Nikolič >-71at" Arena« glav. ženska vloga Najbolj dinamičen film festivala. Komedija, ki pripoveduje o obdobju razvoja črnogorskega primorja, uvajanju naturizma, spreminjanju ljudi trdno zakoreninjenih v svojem svetu obnašanja, navad. Redni kino ob 20. uri Redni kino ob 20. uri Redni kino ob 20. uri Redni kino ob 20. uri Redni kino ob 20. uri Redni kino ob 20. uri Kino Šoštanj ob 18. uri Redni kino ob 20. uri Redni kino ob 20. uri Redni kino ob 20. uri 21. avgusta 1986 * Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas * stran 7 koledar četrtek, 21. avgusta - ti- motej PETEK, 22. avgusta — marija SOBOTA, 23. avgusta - roza-lija NEDELJA, 24. avgusta - jer nej PONEDELJEK, 25. avgusta - LUDVIK TOREK, 26. avgusta - ALEKSANDER SREDA, 27. avgusta - MONIKA MAL! OGLAS! Čistilnica kotnik išče de lavko, za likanje, po možnosti s prakso. OD po dogovoru. Cesta talcev 21, Titovo Velenje. MLIN ZA MLETJE ZITA, sko-raj nov, prodam. Proizvajalec, Vrtačnik, Lokovica. Milan Na-veršnik, Plešivec, telefon 858-506. PRODAM DVOMANUELNE ORGLE SOLTAN z vgrajenimi bobni. Drago Mlinar, Slandrova 12, Titovo Velenje. Ogled po 14. uri. KUPIM ŠIVALNI STROJ, lahko je tudi klasične izdelave, ter prikolico za osebni avto. Ivan Ramšak, Skorno 17 a, Šmartno ob Paki. TRAKTOR URSUS 335, UGODNO PRODAM, je v zelo dobrem stanju. Marija Dermol, Lokovica 95, Šoštanj. PRODAM GS letnik 1976. Telefon 856-227. PRODAM BREJO KRAVO, si- mentalko, odlično molznico, z A-kontrolo. Pri Martinu, Šentilj pri Mislinji. Telefon 853-583. PRODAM DOBRO OHRANJEN BARVNI TV GORENJE, star 5 let. Telefon 857-463, od 14. ure dalje. KUPIM OBLEKO ZA SRFA-NJE, večjo številko (nad 54). Ponudbe na Janez Pelko. Telefon 853-255. ŠPORTNO KOLO »MARATON« PRODAM ali zamenjam za pet branca. Telefon 857-564. PRODAM AUDI — 80. Infor macije po telefonu 855-039. PRODAM OSEBNI AVTO ZASTAVO 10!, letnik 1979. Jože Gorišek, Cesta 11/26, Titovo Velenje. Telefon 855-273. PRODAM PLETILNI STROJ »BROTHER«, na kartice, z vsem pripadajočim priborom. Informacije Rajter, telefon 854-524 dopoldne (samo petek) ali na telefon 858-377, oziroma Šercerje-va 17/30 (blok za Šumijem). PRODAM MOTOR AVTOMA-TIC 3 M. Informacije po telefonu 882-825. CITROEN GS 1,3, letnik 1979, prodam. Telefon 063-856-734 ali Šinkovec, Kardeljev trg 1, Titovo Velenje. SONY HI FI STOLP, nov, deklariran, štiri kuhinjske stole, kuhinjski element, prodam. Telefon 854-643, popoldan. GARSONJERO ALI ENOSOB-NO STANOVANJE IŠČE INTELEKTUALEC. Telefon (062) 24-233. UGODNO PRODAM ZASTAVO 101 GTL/55/3, letnik 1983, prevoženih 33.000 km. Miro Je-ranko, Šaleška 2 D. Telefon 855-791. PRODAM RAČUNALNIK AM-STRAD CPC — 464 (monitor in igralno polico, programe in literaturo) s carinsko deklaracijo. Informacije 856-649. IŠČEMO DEKLE Z VESELJEM DO STREŽBE V LOKALU. Zaželeno nekaj prakse v gostinstvu. Telefon 856-115. & dežurstva Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: 23. in 24. avgusta 1986 — dr. Aleksander Uršič, Kidričeva 3, Titovo Velenje; Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: od 22. do 29. avgusta 1986 — Milan Matko, dipl. vet., Topolšica 15, tel. 891-166. gorenje sestavljena organizacija združenega dela, o. o., sestavljena organizacija združenega dela, o. o., Titovo Velenje Gorenje Notranja oprema, n. sol. o., Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja TOZD Gradbeni elementi, n. sol. o., Gorenje, VABI K SODELOVANJU več električarjev in ključavničarjev (IV. stopnja izobrazbe) ter elektro in strojnih tehnikov (V. stopnja strokovne izobrazbe) za opravljanje vzdrževalnih del na novi sodobni tehnološki opre-.mi za proizvodnjo keramičnih ploščic. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi in dosedanjih del. izkušnjah v 8 dneh po objavi na ngslov: GORENJE SOZD, DSSP, Kadrovski sektor, Partizanska 12, 63320 TITOVO VELENJE O izbiri bomo kandidate obvestili v 45 dneh po poteku roka za prijavo. Razpisna komisija pri službi družbenega knjigovodstva v sri sloveniji podružnici titovo velenje i ponovno razpisuje na podlagi 70. člena statuta Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji dela in naloge: opravljanje nalog iz posameznih področij ocene zr in pob (2 izvajalca). Pogoji: diplomirani ekonomist ali diplomirani pravnik z znanjem računo-vodsko-finančnega poslovanja; 2 leti ustreznih delovnih izkušenj; izpit iz vodenja kontrolnega postopka; aktivno znanje slovenskega jezika; prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK Kandiidati naj pošljejo svoje prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov; Služba družbienega knjigovodstva v SR Sloveniji, Podružnica Titovo Velenje, Rudarska 3/II. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po '-Jtoiri. v blagovnici CENTER ekskluzivna prodaja proizvodov or olfflira kotiček priznanega proizvajalca konfekcije in pletenin bo poživil oddelek ZA MLADE od srede 20.8. '86 TVD Partizan Šmartno ob Paki prireja jutri, v petek, 22. avgusta ob 19. uri ŠPORTNI PLES v športnem parku pri osnovni šoli ZA ZABAVO BODO SKRBELI: ansambli Čudežna polja in Šest mladih s pevcema Edvinom Flisarjem in Heleno Vergles Gostje prireditve bodo znani slovenski športniki Žrebanje vstopnic — bogati dobitki Generalni pokrovitelj Rek-Eso Velenje M1M* J VSE ZA ŠOLO i torbice, šolske potrebščine, oblačila. Pričakujemo vas v blagovnici Gorica Titovo Velenje in v Blagovnici Šoštanj. MIEKX POTROŠNIK MMMISAL0M DO MODNI SALON TITOVO VELENJE Komisija za medsebojna razmerja DO Modni salon Titovo Velenje, objavlja prosta dela in naloge: 1. MEHANIK - VOZNIK 2. VARNOSTNIK (2 delavca) ter vabi k sodelovanju več konfekcionarjev Pogoji: Poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Ad 1) — dosežena IV. st. strokovne izobrazbe — avtomehanik — izpit voznika C kategorije Ad 2) — končana osnovna šola — odslužen vojaški rok Ad 3) — III. ali IV. st. strokovne izobrazbe konfekcijske smeri Nudimo OD od 80.000 — 120.000 din Za navedena dela je določeno trimesečno poskusno delo. Vloge z dokazili naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od objave oglasa kadrovski službi DO Modni salon Titovo Velenje, Koroška 37/a. Rok obvestila o izbiri: 30 dni po končanem zbiranju prijav. združenje Šoferjev in avtomehanikov titovo velenje avto šola Kandidate za opravljanje izpita za voznike motornih vozil vseh kategorij obveščamo, da se lahko vpišejo v: tečaj cestno prometnih predpisov s pri-četkom 1. septembra 1986 ob 16. uri v učilnici delavske univerze v titovem velenju. Vse stranke tudi obveščamo, da bodo od 1. septembra 1986 dalje uradne ure v pisarni ZŠAM — AVTO ŠOLA v prostorih Delavske univerze v Titovem Velenju v naslednjem času: Ponedeljek od 10. do 12.30 Torek od 10. do 12.30 Sreda od 10. do 12. in od 15. d^ 17.30 Četrtek od 10. do 12:30 Petek od 10. do 12.30 Opravičilo! V prejšnji številki Našega časa smo pomotoma objavili napačno reklamo Spar. Bralcem in naročniku se za neljubo napako opravičujemo. ZAHVALA V cvetu mladosti je zaradi srčne kapi prenehalo biti srce našemu ljubemu sinu in bratu Zvonetu Mavriju Hvala vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti in na prezgodnji grob položili cvetje. Še posebej hvala Milanu, Ediju, Tinetu, Zdravču, Elici in kolektivu Rdeče dvorane. Titovo Velenje, 18. 8. 1986 Žalujoči: mama, oče, Irenca Ne jokajte ob mojem grobu, tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpe1 sem in večni mir mi zaželite. (Iz zbirke narodnih) ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče Rudolf Kavčnik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali cvetje in z nami delili žalost. Hvala duhovniku za opravljen obred in vsem, ki ste bili z nami ob uri slovesa. Žalujoči: žena Ana, sinova Ivan in Ludvik ter hčerka Slavka z družinama. Enota Temeljnega javnega tožilstva v Titovem Velenju Niso prejeli naloga Že marsikdo se sprašuje, zakaj je Vekos prenehal odvažati poškodovane in neregistrirane avtomobile s parkirišč v Titovem Velenju, kljub temu, da ustrezni občinski odlok še velja. Na Vekosu so povedali, da teh avtomobilov ne odvažajo, ker od pristojnih inšpekcijskih služb niso prejeli nalogov, ko jih bodo prejeli, pa bodo odvoze nadaljevali. Poklicali smo tudi komunalnega ter cestno prometnega inšpektorja Boža Potuška, ki nam je povedal, da novih nalogov za odvoz ni izdal misleč, da je dosedanji odvoz spametoval preostale lastnike, ki imajo podobne avtomobile še vedno na vse bolj tesnih parkiriščih v Titovem Vele- nju. Ker se nasprotno število teh avtomobilov še povečuje, bodo odvoze nadaljevali, ko jih bo vsaj deset. Seveda na podlagi odločbe komunalnega in cestno-prometne-ga inšpektorja. Poudariti pa velja, da je v tem času opozoril več lastnikov nepravilno parkiranih vozil, da jib v najkrajšem času sami odstranijo. Nekateri so to tudi storili. (b. m.) (Ne) kulturna glednica — Menimo, da je naslov po-pravilen. Fotografija je bila vljena v središču Titovega ija, v bližini prodajalne Alpi-ako Je morejo nevestni občani, sodeč po odpadkih jih je bilo več, zapustiti tako lep in prikladen prostor, ki sicer kar sam vabi, da se malo oddahnemo in od poč i-jemo. Toda zagotovo se na tej klopi se bo nihče odločil za počitek. Tudi stoi....... nja ne. storilec nekulturenga deja- (b. m.) Poneveril 58 milijonov dinarjev V začetku tega meseca je vložilo Temeljno javno tožilstvo Celje — Enota Titovo Velenje obtožnico zoper Petra Sedovnika iz Titovega Velenja, referenta za likvidacijo deviz pri Ljubljanski banki Temeljni banki Titovo Velenje. Utemeljeno je osumljen kaz-njivega dejanja grabeža, zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe ter ponarejanja poslovnih listin. V času od leta 1983 do marca letos si je obdolženec kot refe- rent za likvidacijo deviz, ki je bil pooblaščen za usklajevanje prometa in odpravljanje razlik med ERC in knjigovodstvom, pri omenjeni banki protipravno prilastil nekaj več kot 5,2 milijona dinarjev. S pomočjo temeljnic in internih nalogov, ki jih v banki uporabljajo za promet med deviznimi računi, je z računalniško obdelavo knjižil na svoje devizne račune oziroma hranilno knjižico fiktivne pologe in dvige, ob primeru saldacije oziroma likvidacije deviznega računa, pa je interni nalog lažno označil tako, da saldacija računa sploh ni bila registrirana. 24. julija je Temeljno javno tožilstvo v Celju Enota Titovo Velenje zahtevalo zoper osumljenega Petra Sedovnika razširitev preiskave, ki pa je pokazala, da si je omenjeni protipravno prilastil kar 58 milijonov dinarjev. Peter Sedovnik je že od 18. marca letos v priporu, zdaj pa bo o njegovi krivdi izreklo sodbo sodišče. Sklenil škodljivo pogodbo Temeljno javno tožilstvo v Celju Enota v Titovem Velenju je vložilo konec prejšnjega tedna obtožnico zoper obdolženega Slavka Geratiča iz Titovega Velenja zaradi kaznivega dejanja škodljive pogodbe. Omenjeni je kot direktor deto-vne organizacije TGO Gorenje konec oktobra leta 1978 sklenil pogodbi s švedsko firmo ERO — FRYS AKTIEBOLAG o nakupu proizvodnih orodij in tehnologije za proizvodnjo mikro valovnih pečic v višini 800 tisoč švedskih Kron. Del plačila naj bi bil opravljenih tudi s priznanimi rabati pri prodaji 9 tisoč pečic v višini 950 tisoč švedskih kron. Tovarna m^či trg. pečice I Še pred sklenitvijo pogodbe je obtoženec vedel za naslednie Ljubljanska Nama Brušenje steklenih izdelkov Vsakdo, ki je te dni obiskal Ljubljansko Namo v Titovem Velenju, je lahko opazil, kako brusilec stekla s svojimi pripomočki oblikuje razne steklenice, jim daje novo podobo in novo namembnost. Da bi bolje spoznali to opravilo, ki ga sicer bolj redko videvamo, smo se pogovorili z Jovanom Tišmo, ki je doma iz Rogaške Slatine. Povedal nam je, da od lanske upokojitve, delal je v steklarni Boris Kidrič, opravlja popoldansko obrt steklobrusil- stva. Delo ga zelo veseli, saj je z brušenjem moč razne steklene izdelke preoblikovati, jih polepšati, ali kako drugače oživiti. Sam pravi, da je to opravilo majhen steklarski servis. Veliko potuje, bil je že skoraj v vseh slovenskih mestih, največ pa je na Štajerskem. Kot je povedal Jovan Tišma, ga v zadnjem času lahko vidimo tudi v veleblagovnicah ljubljanske Name in tako ga je pot pripeljala tudi v velenjsko. Zaenkrat bo tu ostal do konca avgusta, Jovan Tišma s svojimi spretnimi rokami spreminja in lepša steklene izdelke. če pa bo zanimanje med obiskovalci večje, bo z delom nadaljeval. O svojem delu pa pravi: »Na željo stranke odrežem gornji del steklenice, jo zbru-sim in tako nastane prijetna vaza, pepelnik ikebana, ali kaj podobnega. Z brušenjem tudi popravim poškodovane ali okrušene steklene izdelke. Po želji naredim razne okraske, napise, posvetila in podobno,« je še dodal Jovan Tišma. Mi pa še dodajmo, da je potrebno za odrezano in obrušeno steklenico odšteti od 350 do 400 dinarjev, odvisno pa od velikosti. Popravilo kristalnega kozarca velja 250 dinarjev, ena napisana črka na steklo pa 22 dinarjev. B. M. Miličniki so zapisali OTROK PADEL Z BALKONA 15. avgusta popoldne je padel z balkona, na Stantetovi 7, v Titovem Velenju, petletni Ve-dran Jahič. Z višine približno petih metrov je omahnil na asfalt in se pri tem hudo telesno poškodoval. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR V Kolodvorski restavraciji v Titovem Velenju so morali velenjski miličniki posredovati 13. avgusta kar dvakrat. Prvič je okoli 19. ure v tem lokalu razgrajal vinjeni Stipe A. Vse je kazalo, da bo z nemiri nadaljeval, saj ga miličniki nikakor niso mogli pomiriti, zato so ga prepeljali na postajo milice in ga pridržali do iztreznitve. V ta lokal pa so morali še okoli 22.30. Takrat je tam razgrajal vinjeni Idris M. Naslednjega dne, v soboto, 14. avgusta so morali miličniki posredovati pri pretepu na avtobusu, ki vozi na relaciji Slovenj Gradec—Titovo Velenje. Sprevodnika in voznika je napadel vinjeni Rudi K. Okoli 21. ure 15. avgusta je zaprosil za pomoč miličnike Jože R., ki sta ga v bližini Kompasove poslovalnice Rent a car v Titovem Velenju napadla neznana storilca in ga pretepla. Miličniki so takoj posredovali in ugotovili, da sta bila to vinjena Mohamed I. in Jusuf H. Svoje početje bosta seveda morala zagovarjati še pri sodniku za prekrške. 16. avgusta ob 19. uri pa so posredovali velenjski miličniki v bifeju na velenjskem bazenu. Tam je razbijal in vznemirjal goste Hamid B. Tudi njega čaka pot k sodniku za prekrške. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Po Cesti Šoštanj—Topolšica sta vozila 11. avgusta m«L .«-ed poldvanajsto uro voznika osebnih avtomobilov CE 938-19 Peter Delopst in CE 199-220 Jože Belak. V bližini gostilne Ograj-šek je voznik Delopst s svojim avtomobilom trčil v osebni avtomobil Belaka, ki je vozil pred njim — zaradi prekratke varnostne razdalje. Voznik Belak je dobil pri nesreči hude telesne poškodbe. IZSILJEVAL PREDNOST Na cesti Titovo Velenje—Arja vas, pri odcepu k gostišču Zaje se je pripetila 16. avgusta okoli 6 ure prometna nesreča v kateri je bilo več oseb poškodovanih. Voznik osebnega avtomobila CE 202-840 Bogdan Sredenšek je verjetno izsiljeval prednost vozniku osebnega avtomobila MB 886-98. Oba voznika in sopotniki Ivica Koritnik, Renata Košnik in Franc Močnik so bili telesno poškodovani. TRČILA KOLESAR IN MOPEDIST V bližini Kina na Kidričevi cesti v Titovem Velenju sta 17. avgusta malo pred 20. uro trčila voznik kolesa z motorjem Anton Filač in kolesar Ivan Kordež. Po vsej verjetnosti je kolesar izsiljeval prednost, prišlo je do trčenja, pri čemer se je Filač hudo telesno poškodoval. DELOVNA NEZGODA Na dvorišču tozda Vemont (Vegrad) se je 12. avgusta hudo telesno poškodoval voznik avto-mešalca Jože Hudovernik. Pri vzdrževanju avtomobila, je padel z njegovega vrha. ODNESEL ORODJE Neznani storilec je 12. avgusta vlomil v garažo na Rudniški cesti v Pesju. Nasilno je odprl vrata in odnesel različna orodja, vredna okoli 150.000 dinarjev. okoliščine, ki so »govorile« o škodljivosti pogodbe : Švedska firma je opustila proizvodnjo mikro valovnih pečic zaradi japonske konkurence. Zaradi te Konkurence so opustili tudi proizvodnjo osrednjega dela mikrovalovne pečice — magne-tronov. Tovrstna proizvodnja je lahko le maloserijska, kadrovsko, organizacijsko in investicijsko pa je zelo zahtevna. Zahtevno je tudi izdelovanje visokonapetostnega transformatorja, poleg tega pa ga Gorenje še nt proizvajalo. Slavko Geratič je pred sklenitvijo pogodbe razpolagal tudi s pismenimi ugotovitvami, da so tennične karakteristike mikrovalovne pečice neustrezne ter, da je oprema švedske firme večinoma že zastarela in dotrajana^ Zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani je ugotovil pri omenjeni mikrovalovni pečici več pomanjkljivosti in ocenil, da ta ni primerna za široko potrošnjo v gospodinjstvu temveč kvečjemu v gostinstvu. Ekonomske analize so tudi pokazale, da gre za dohodkovno nedonosno proizvodnjo, Fakulteta za elettro tehniko pa je tudi ugotovila, da neobremenjena mikrovalovna pečica ob reži vrat seva preko dopustne meje in da ne ustreza predpisom IEC glede maksimalne doze mikrovalovnega sevanja. Poudariti pa je treba še, da je obtoženi Slavko Geratič sklenil obe pogodbi brez pooblastila, saj o tem ni sklepal niti delavski svet tozda Kuhalni aparati, kjer naj bi mikrovalovno pečico izdelovali, niti delavski svet delovne organizacije TGO Gorenje. To pa bi bilo nujno, saj omenjena proizvodnja še ni bila zajeta v samoupravno sprejetih planskih aktih. Gli klepa samoupravnih organov pogodbe nikakor ne bi smel skleniti. Poleg tega pa Slavko Geratič tudi ni bn pooblaščen za zastopanje v zunanje trgovinskem prometu. Kljub vsem tem okoliščinam in spoznanju, da je omenjena švedska firma pred združitvijo s firmo Elektro — lux in da je zato zainteresirana za prodajo programa mikrovalovne pečice, pa je obdolženec obeh pogodb. pristal v podpis proti sklenitvi pogod Kasneje proizvodnja mikro lovnih pečic ni bila uvedena P' le Ll pečic kar pa predvsem zaradi Enota temeljnega javnega tožilstva v Titovem Velenju navaja, da gre v tem primeru za posebno hud primer, saj je kazal Slavko Geratič pri podpisu pogodb posebno odločnost in trdovratnost, saj je pogodbi sklenil, kljub temu, da so tehnične in ekonomske okoliščine »govorile« drugače — proti sklenitvi pogodbe. ova-uvedena in zaradi tega je nastalo za 49.388.514 dinarjev škode kar je seveda doprineslo k težjemu ekonomskemu položaju Gorenja. Proizvodnja mikrovalovnih ečic bi morala v Gorenju steči eta 1979 saj bi moralo v tem letu Gorenje pò pogodbi dobaviti švedski firmi 2500 se ni zgodilo p precenjevanja lastnih organizacijskih in tehničnih posobnosti Gorenja, proizvodnje visoko napetostnih transformatorjev Var-stroja — tam te proizvodnje niso osvojili. Pri proizvodnji ročajev in ohišij niso dosegli zadovoljive kakovosti z materiali domače proizvodnje, nastale so težave pri tesnenju vrat, srečevali so se s pomanjkanjem materiala. Zaradi kopice nerazrešenih problemov se je osvajanje proizvodnje mikrovalovnih pečic vleklo skozi celo leto 1979 in nato 1980 in 1981 tako da je švedska firma predlagala prekinitev omenjenih pogodb, saj TGO Gorenje ni držala pogodbenih naročil. V tem času so izdelali namreč le okoli 350 mikrovalovnih pečic. Zaradi neizpolnitev pogodb, je moralo Gorenje plačati 800 tisoč švedskih kron. Celotna oprema za izdelovanje mikrovaiovnih pečic se nahaja še vedno v Gorenju. Povedati pa je treba, da 90 odstotkov te opreme ni mogoče uporabiti v druge namene. V razvoj lastne mikrovalovne pečice pa Gorenje kasneje tudi ni šlo, ker je oprema izredno draga, praktično vsa orodja bi morali nabaviti na novo, v pečici je vgrajenega 80 odstotkov uvoženega materiala, poseben problem pa je prodaja, saj obvladujejo 90 odstotkov svetovnega trga dve japonski in ena ameriška firma. 856-756 855-450 VPRAŠANJE: Kako je mogoče, da stane 10 dkg kave bar v trgovini Hrana 719 din, v Tržnici pa samo 615 din? ' TRŽNA INŠPEKCIJA: Preverili smo cene kave Bar v Hrani in ugotovili, da uporabljajo novo proizvajalčevo ceno od 5. avgusta 1986 dalje. Tudi v Hrani so imeli pred tem kavo Bar po 614 din. Iz dobavnice je razvidno, da je proizvajalčeva cena (Droga Portorož) 360,20 din, na to ceno se prišteje 28,43 din trgovske marže, v absolutnem znesku in prometni davek v višini 85 %. V omenjeni trgovini je cena Bar kave pravilno oblikovana. V Tržnici imajo še staro zalogo kave, z novo pošiljko pa bo tudi njihova cena višja. OejieM- w V program Restavracija Jezero Titoyo Velenje in Turistično društvo Velenje vabita v soboto, dne 23. avgusta 1986 na NOČ 0B JEZERU V programu natopajo: Srebrna krila, Agropop, Božidar Volfand, Dobri znanci( Vitamin, Big Ben in dalmatinska klapa Radovan.