jsksjs rttk à» BtUelj I» pïSaSlSSV. {»Oed asilj •xeeptS|U sad HoMdan. ¥ TA glasilo slovenske narodne podporne jednote Ursdalikl in upravnlSkl proftorli M67 B. LawudaU Am OfflM of Publication: 8867 South Lawndale Ato. Telephon«, RookwoU 4004. Chicago, iu.t pondeljek, 24. januarja (Jan. 24)v 1927. C00UDGEOB-KIONIL RAZSODBE ZMEHK0 Pravi, da edina sporna točka z Mehiko je konfiskacija lastnine. Medtem pa je senatni odsek odobril resolucijo za razsodišče. _ Washington, D. C., 22. jan.— Predsednik Coolidge je po svojih glasnikih sporočil, da razsodišče z Mehiko je nemogoče. In to vpričo Kelloggove izjave pred nekaj dnevi, da administracija pozdravi arbitražo! Kako možje, ki vodijo usodo Združenih držav, jedo svoje lastne besede, ni nič čudnega, kdor pozna interese, ki narekujejo ameriško zunanjo politiko. Zdaj, ko se je mehiška vlada v principu izrekla za razsodišče, je pa ameriška vlada zavzela nasprotno stališče. Coolidge je rekel, da edina sporna točka z Mehiko je konfi-skacija' lastnine ameriških državljanov in o tej točki ne more )iti arbitraže, kajti naši zakoni io jasni glede te točke. Ameriki zakon in princip je, da nihče le sme vzeti privatne lastnine )rez odškodnine. Medtem pa je senatni odsek :a zunanje zadeve sprejel Ko-»nsonovo resolucijo, ki nalaga idministraciji, da mora vse ipore z Mehiko poravnati z razsodiščem. Resolucija, za katero « je toplo zavzel senator BOrah, e bila odobrena s trinajstimi [laso v i proti trem. Resolucija» lekoliko popravljena, izrazito loloča, da se vsi spori glede kon-iskacije oljnih in drugih zem- Kedlože raasodiššu. Senator Frazier iz North Da- [ote je predložil v petek drugo «solucijo, ki se glasi, da pred-ednik ne sme mobilizirati arma-e na mehiški meji niti pošilja-i vojaštva čez mejo v slučaju irize z Mehiko po zaključitvi ¡ongresa, dokler prej ne skliče ojigresa v izrednem zasedanju » dobi od njega oblast za tako kcijo. ¡ongresnik Allgood zadel žaboij m glavo Ved lagal je, da naj oni nosijo vojne stroške, ki imajo dobiček od vojne. Washington, D. C. — Usta-ite imperialistično vojno gojenje z osebnim naraščujočim «vkom na dohodke! Ta predlog je stavil kongres-ik Allgood iz Alsbame, ko so v ¡»rnici razpravljali o nevarno-' vojne v latinski Ameriki in Nu. Obnovil je princip po-»ineKa senatorja LaFolletta, Je izrekel ob času svetovane in po katerem naj pla-J<> '"patini vojnë stroške, ako Kl° 'iudje ubiti zaradi ameri- fm prestiža in ameriških pro- tov. ^ Njegov predlog določa, da se 41 a » n odstotek davka od vse *roične in nepremične laatni-»n stopnjevaje naraščujoč do-^'nnki davek po pet od sto od dolarjev in 75 od sto od W-OW dohodkov ali več. k'»ngresnik je dejal: "Gene-Uanson E. Ely, poveljnik ar-^"•xa učilišča je ocenU eno polovice $28,000,-vojnega dolga kot dobi-• Moje mnenje je, ako bogati posestniki prisiljeni P*iti vojns stroške in jih platjo lastnino in dohodki. ** ne bodo več poganjali VOjO." Acceptance far »«lliag at «pscUl rnU of po«fg« proviëad for In e-t\m UŠI. Act of Oct. S. It17. »uthorU*! on Jan« 14. ISIS. Bubacriptioa tt.N mm STEV.—NUMBKR 19 Anerttko ljudstvo ne mara vojne z Mehiko Vrše se slamnata glasovanja proti vojni. — Clankarji v raznih dnevnikih se izražajo proti vojni, hvalijo Callesa, ker je vzpostavil red v Mehiki. Chicago, IU. — Na vseh krajih križem Združenih držav se ameriško ljudstvo zadnje dni izraža proti vojni z Mehiko. Kon-gresniki in senatorji prejemajo na koše protestov proti vojni, v katerih se ljudstvo izraža, da se naj Mehiko pusti v miru. Ti protesti prihajajo iz vseh krogov, društev in najrazličnejših organizacij, bizniških, cerkvenih delavskih in političnih. Dnevnik "Pittsburgh Press" je priredil slamntao glasovanje o vojni z Mehiko. Minilo še ni štiri in dvajset ur, a že se je proti vojni oglasilo 310 Čitate-ljev, za vojno pa samo trinajst. Posebno značilen je protest mrs. A. Oskin, predsednice organizacije Mater demokracije: "Matere demokracije so za svetovni mir. Matere so za službo in žrtve. One so tiste, ki trpe, kadar pride vojna. Stvar je zelo resna. ako govorite zopet o drugi vojni materam, ki so veliko trpele v zadnji vojni," pravi mrs. Oskin. Med onimi, ki so odločno protestirali proti vojni, je tudi neki bivši vojaški oficir, ki se je u-deležil bojev v Franciji, pravi urednik dnevnika. Pel protesta jiič, ki so lastnina Američanov, tete oficirja se glasi: "Ali ho- ' pflbrittliAfflto?' Seveda Jttftlt- mo mi vojaki, ki smo bili v zadnji vojni, ako se določi, da bomo v vojaško suknjo utaknili one, ki bodo glasovali za vojno in one, ki imajo posebne interese v Katoliška "rovotaolja" v MoMki poHaiona Vlada ustavila kolektanje za "katoliško armado." Armada bo baje povečana. Samo 22 družb se še upira novemu oljnemu zakonu. Mehiki in Nikaragvi in jih postavili v prvi val pešcev, ki pojdejo tje. "Prosim spomnite se, da sem Američan, republikanec, in da sem prelil svojo kri na poljih Francije, da dozdevno pomagam obraniti svet za demokracijo in da dobe drugi mali narodi in šibkejši bratje pravico do samovlade." Dr. Percival H. Barker, župnik presbiterijanske cerkve v Point Breezu, pravi ravno v tem dnevniku: "Mehiška vlada bojuje silen boj za politično in versko svobodo." In tako se vrste ugovori proti vojni drug za dru-gim. Dnevnik "Terre Haute Post" je uvedel tudi slamnato glasovanje o vojni z Mehiko. Tudi ta list je priobčil mnenja čitateljev o vojni, med njimi je tudi satirična pesmica, poklonjena državnemu tajniku Kellogu. Neki čitatelj piše, da Je Calles najboljši predsednik, kar jih je de« žela kdaj imela. Čikaški dnevniki niso priredili slamnatega glasovanja, kajti vedeli so, da bo zagrmelo v vseh ljudskih slojih proti vojni z Mehiko. Ko je bila napetost največja, so v Chicagu zborovale protestantovske cerkve in so parale kapitalizem in sedanji gospodarski sistem. Dnevniki so razumeli, da bi bil čas skrajno nesrečen, ako bi pozvali čita-telje, da naj glasujejo o vojni z Mehiko. Iz pojavov križam Združenih držav j*-HtiM, d* jfe najmanj okoli pet in devetdeset odstotkov ameriškega ljudstva proti vojni z Mehiko, in zato je Kellogg pričel z diplomatičnim u-mikom. Kapitalisti fiMMkajo Lastniki velikih industrij v IU-liji pokrivajo stroške Mussoli. nijeve armade. Mexico City, 23. jan. — Današnje uradno poročilo se glasi, da so zvezne čete ujele 76 klerikalnih upornikov v državi Du-rango. V spopadih zadnjih par tednov je bilo okrog 500 vsta-šev ubitih. Vlada dementlra vest, da bo zvezna armada povečana na 75,000 mož. — Druga vest se glasi, da se je 10,000 tu-jezemskih posestnikov že pokorilo novemu agrarnemu zakonu v Mehiki. Mexico City. 23. jaii. — Danes se je vršil v Mehiškem mestu velik javni protestni shod proti ameriškemu imperijaliz-mu. Shod je sklicsls "Unija Centralne in Južne Amerike". Med govorniki je bil tudi Her-nikaragviški New York. — Veliki kapitalisti v Italiji plačujejo stroške za vzdrževanje fašistovske milice, ki jo je organiziral diktator Mussolini. Tako je dejal Gaeta-no Salvemini, bivši profesor zgodovine in poslanec v italijanskem parlamentu, ko je pribežal v Ameriko. Fašistovska vlada mu je zaplenita vse osebno pre* moženje, večjidel knjige in pravice do honorarjev od njegovih spisov. Komsj je odnesel gob življenje. "Fašistovska stranka je neskrupulozna oborožena manjšina, ki tiranizira italijansko ljudstvo," Je rektel Salv mini. Isfluenca mori na Angleškem. London, 22. jan. — Epidemija influence Je nekoliko ponehala v kontinentalni Evropi, izvzemši na Danskem, hudo pa razsaja v man Robleto, nikaragviiki P° !Angiiji< Vaa večja angleška me-slanik, ki predstavlja rebelnoi ^ ^ cinikov. Na Dan-Sacasovo vlado. Rekel jt med ¡^^ ^ rM|jrja ln hu »e pokorile in sprejele rebelni izbruhi v intresu rea«-| pogoje ...... Washington D. C. — Premogovniški podjetniki iz držav Pennsylvania in Ohk> so apelirali na meddržavno trgovsko komisijo, da naj prekliče znižano voznino, ki jo je dovolila pred enim letom za premog i južnega premogovnega polja do jezerskih pristanov. Odlok o tem apelu se ne pričakuje do prihodnje spomladi. Zaslišanje jo bilo končano že v jeseni, argumentiranje pa dozdaj še ni pričelo. Zdaj je nastopil popolnoma nov faktor v sporu zaradi vozni-he. Organizirani rudarji v II-linoiau so vložili svoj ugovor dne 15. januarja proti znižani voznini za premog z južnegs premogovnega polja! Rudarji v svoji vlogi naštevajo razne odloke komisije, s katerimi je ona pripoznala podjetnikom v Kentucky ju, Tennesseeju, Zapadni Virginiji in Virginiji ugodnosti pri železniški voznini, tako da so premogovna polja v Pennsyl-vaniji, Ohiju, Indiani in lllinoi-bu izgubila vzhodne in zapsdne trge. Zdaj kar celi vlaki vozijo premog z južnega premogov* nega polja skozi driavo Illinois. In zato rudarji zahtevajo, da komisija vpošteva tudi rudiarje, kadar določa voznino za premog. ppwuogovnifki ptujeenikf tt Illinoisa in Indiane so se tudi oglasili in poslali svoj ugovor zaradi železniško voznine, ki Je ugodna le za jx>djetnike na južnem premogovem polju. Odkar je stavka britskih ru darjev končala, ne potrebujejo več toliko prsmoga iz Amerike na trgu. Premogovniški pod jetniki na južnem polju so pričeli že zniževati mezde rudarjem, ki se n« morejo postaviti proti znižanju mezde, ker niso orgsnizirsni. Mora zapustiti Francijo, v Ameriko. Pride Pariz, 23. jan. — Ricciotti Ga-ribaldi in 17 Spancev je bilo vče rsj izpuščenih na prosto. Bili so spoznani krivim, da so pose do val I orožje, kar je protizakonito. Zs ta prestopek so bil) obsojeni na kratek zspor ker se jim pa šteje zapor pred obrsv navo, so to kazen že prestali. Od glavne obtožitvene točke, da no zarotniki proti francoski drŽavi, so bili oproščeni. Garihaldi mora takoj zapustiti Francijo. Re kel Je, da morda odpotuje v A-meriko. METLAM! «E OBTUTIJO KONKURENCO KAZNJENCEV. Chicago. IU. — Delavci, ki iz delujejo metle, že občutijo konkurenco dela v kaznilnicah, Čikaški metlarji delajo le še polovico dni v tednu. Boljševiski parkelf straši KITAJSKA tudi na Kitajskem Vsi Kitajci, ki se ne puste ve« iskoriitati, so zdaj boljše-viki! Američani izpraznjujejo kitajska mesta. Tudi Sangaj, ki je na robu padca v roke ljudskih čet, bo izpraznjen. Evropske vlade groze z intervencijo. London, 23. jan. — Angleški vojni minister je dsnes odredil mobilisiranje 6000 rezervistov za takojšnjo aktivno službo na Kitajskem. Pet bataljonov vojakov redne armade se ima takoj ukrcati na ladje in odpotovati v Azijo. Mobilizacija je odrejena tudi v Indiji in Avatra-IUi. Kljub temu alarmantnemu gibanju vojaštva javlja angleški zunanji urad, da ni "nič nevarnega" in da so čete odposlane "le radi previdnosti". šangaj, 28, jan. — Včeraj so tukaj izbruhnili prvi izgredi proti tujezemcem. Več stayku-jočih kitajskih delavcev je u-stavilo promet v glavnem delu mesta z demonstracijami proti tujezemskemu imperijalizmu. Domača policija je naredila mir, toda ne prej, dokler nl bilo mnogo oseb ranjenih, med katerimi je devet policajev. Med ranjenci sta tudi dva japonska žurna-lista, ki sta bila zelo pretepena. Washington, D. C., 22. jan. — Državni department je včeraj odredil, da vsi Američani na Kitajskem zapuste notranje krajs in s^ zbero v pristaniščih, kjer lahko vsak čas gredo na ameri ške parnike in bojne ladje. Kon zuli so prejeli navodila, da izvedejo in nadzorujejo izpraznitev. (Ameriška flota v kitajskih vo-dah Te fffla pojačena s ruftlfcl s Filipinov, ki so odpluli v razna obmorska in pbrečha mesta, kjer se zbirajo Američani. Ameriški poslanik MacMurray, ki Je hotel oditi domov na počitnice, mora ostati v Pekingu. Washington, D. C., 22. Jan,— kitajskih mest, pripovedujejo kosmate storije o "boljševiškem plamenu," ki se vali od Mongolije in Tibeta po vsej deželi do morja na vzhodu. Vsi Kitajci, ki so se pod okriljem ljudske stranke (kuomiiitang) dvignili proti domačim in tujesemskim izkoriščevalcem, so botjševiki, ki prejemajo načrte, denar in orožje is Moakve. Take so vesti, ki sdaj strašijo po Ameriki. London, 22. jan. — Depeša iz Hongkonga se glaal, da so tuje-semci v Šangaju sklenili ispras-niti svoje ondotne kolonije. Prvotni načrt oborožene obrambe je bil ovržen, ker je prevelik ri-siko, da bi moglo par tisoč mož ustaviti desetlisoče Kitajcev, a-ko pride do navala na kolonije. Brzojavki pripoveduje o velikih kitajskih demonstracijah proti tujezemcem, Poročajo tudi, da ljudska vlada v Hankovu ne more več kontrolirati razpa-Ijenih elementov, da bi zajezila val protitujessmske ksmpanje, V teh vesteh je nedvomno veliko pretiranega. • Kakor se glase vesti is glav nih mest Evrope, so oživeli načr ti Intervencije v zunanjih ura dih velesil. Slišijo se zahtsve, da Anglija, Francija, dpanij«, Ita lija. Portugalska in Japonska pošljejo skspedlcijsko armado na Kitajsko, ki ims potlačiti «tonsko revolucijo In "očuva-Ihestiš Evropo na Daljnem vzhodu." „Dnevna poročila pripovedujejo o kretanju evropskih in ameriških bojnih ladij v kitajskih vodah. Angleška vlada Je včeraj ras-mptrivala o kitajski situaciji, Vesti o velikem boljševlškem nakar je bilo objavljeno uradno strašilu prihajajo iz britskih in (poročilo, da vse vojaške in mor-ameriških virov v ftangaju in narične priprave so le zavaro-Manili. Ameriški protestantski) valnoga značaja in da ni nobene in katoliški miaijonarjl, ki so podlage za senzacijonalna porabili izgnani iz Fučova in drugih Čila o bližajoči se intervenciji. Obletnica I^enlnove smrti. Moskva/ 23. Jan. — Včeraj so pretekla tri leta. ko je umri I-e-nin. V teku so splošn« spominske prireditve, ki imajo trajati dva dni. Gledališča in k^vsrn« so zaprte in opojne pijače se ne smejo točiti. Usti «o prin sli dolge članke o življenju in d * u velikega revolucionarnega voditelja Državni mlini lifcjf stlka z organiziranimi Mavti V Chicagu bo pričela propaganda za uporabo moke Is državnega mlina Severne Dakote. Chicago, lil. Cikaška de. lavaka federacija se zdaj trudi, da se vzpostavijo stiki med či-kaškim organiziranim delavstvom in državnim mlinom v Severni Dakoti. Eksekutlva CU kaške delavske federacije izdeluje načrte, da uvede pri čika-škem delavstvu F. I), Froema-na, za»typnika državnega mlina v Severni Dakoti, da čikaško de. lavstvo prične rabiti moko tega mlina. Pritiskalo v se bo na prodaj lan«, da bodo pričele prodajati moko iz tega mlina, posebno |w moko, ki prihaja v trgovino , pod marko "Dakota Maid". Ta moka ae melje iz najboljše spomladanske pšenic*. Freeman izjavlja, da je cena zanjo ista kot za vsako drugo moko s stalno znamko. Razlika je, da se zs to moko vporabi izključno le pšenica. • Država obratuje zdaj VoHtv« v radarski ulji Uradno poročilo ae glasi, da jt hll l*wla Is vol Jen s večino 112,9A2. ......... - Indlanapolla, —- Uradno poročilo o volitvah odbornikov pri rudarski uniji U. M. W. A. Je bilo objavljeno v nedeljo. Volitve so btie 14. dscimbrs. Glasovi za p red sodnika: John L. I*wis 173328 in John Bro-phy 60,601, L«wlsova večina znaša 112,662 glasov. Večina Phillpa Murrayja za podpredsednika znaša 100,587 in Thomatta Kcnn«dyja za tajni-ka-blagajnkia 75,07!». KRIZA POSTAJA AKUTNA Izredni dogodki se lahko vsak-čaa dogode. — Ampak tuje-zemske sil« ne bodo napravile ničesar, ako se med Kitajci vzbudi močno narodno gibanje. i Washington, D. C. — Nevarnost, da bodo ameriško mornariško alls v kitajskih vodah kmalu zapletene v vojno s kitajskim ljudstvom, ako bodo kitajske mase napadale Američane in uničevale ameriško lastnino, se namiguje, odkar je bil državni tajnik Kellogg v konferenci s mornariškim tajnikom Wilburjem. Državni department je odgovoril na sahtevo kongresnlka Wainrigtha is New Yorka, ki želi, da ae waahingtonaka vlada posluži alls proti Kitajcem, in je poroča) o ameriških intersiih v Kitaj u. Department pravi, da Je 12,000 Američanov v Kltaju, od katerih je 1,200 v Ameriki rojenih Kitajcev, 4,000 misijonarjev, 2,100 mia|ionarsk|i o-trok, 2,500 biznlsmanov in članov njih družin, 580 zdravnikov, profeaorjev, inženirjev itd., 36A ameriških vladnih uslužbencev itd. Posestva ameriških biznlsmanov v Kitaj u so vredna |69,» 300,000, vse ameriško vlogs pa znašajo 9150,000,000, Na Združene države odpade 20,5 odstotka uvoza in 14 odstotkov isvosa. 4000 Američanov živi v danga-ju, 2,000 v Tientslnu, 1,300 v Hankovu, 1,000 v Nanklngu, #00 v Kanto»"- Tu niao vštatl ameriški državljani kitajskega plemena. Odkar je Oiangkaišek, glavni poveljnik kantonake vlade Izjavil, da bo kitajska revolucija vzpostavila komitejako formo vlade |K> vzorcu Rualje, in da bo konec Izrednim privilegijem, ki Jih zdaj vžlvajo tujezemci v teritoriju, ki Je |mm1 nacionalistično vlado, a« je strah v državnem departmentu povečal gleda razvoja dogodkov v Kitaju. Jaano js, ako revolucija razvije močan nacljonalistični duh. kot v Istih 1017-1910 v Rusiji, tedaj ns bodo britski, ameriški ali Jsponaki mornariški napadi več upognili Kitaja. Britanija Je poslala pomoč v ftangaj, ali Britje se tudi pogajajo za priznanje nacionalistične vlade, s tem pa priznajo, da se Kitaj ne da več osvojiti. Washington ssmo opasujs in čaka, politika ni odločena, a aktualno je sovražna zmagUjočtm revolucijonsrjom, ZADRU7.NO GIIIANJK NARAflfA. ItlS KUDAKJEVK UIVIDKNDK. Scales Mound. Ill, — Dva rudarja sta bila ubita in tretji Je smrtno ranjen vsled razstralbe utajenega dinamita v tukajšnjem rovu Alezander, . ker je čikaško delavstvo krepko podprlo farmarje Severne l>a-kote, ko Je država pritela razvijati farmarski program. Ko so profesijonaln* tvrdke, ki kupču- Zadrug« so Imele v letu $50,000,000 denarnega meta. Washington, I). C. — Od leta 1920 do Vm s«« je članstvo vsa-j k<- zadrugo v Združenih državah pomnožilo za 39 odstoktov. Tako poroča Biroj za delavsko Statistiko. Članstvo zadrug, ki o-skrbujejo svoje člane z groceri-I jami, s» je pomnotilo za 50 od-I stoikov. V letu 1925 so imele 'zadrugo za 950,000,000 denar-nega prometa. ( haplin zmaguje v bitki z vlado. __New York. — Filmski komik obveznicami, m delavske liro-'Cliarll* Hisptln, ki jo noMiks kovne In drugf delsvske organi- /»k»*'vsi, je stopil v pogajanja z zacije v Chicagu, Ht. Paulu, Min-i vladnimi uradniki, ki terjajo od tirspollsu. New Yorku in drugjelnJ*K» Vfko milijon dolarjev z* samo Jejo z bon d i odpovedale, da ne •ho enoto, Irt zmrtte imttjen morajo Ime tj ničesar opraviti Z| IJev pšenic*. Toda država ims še dve mlinski enoti, ki pričneta obratovati takoj, kakor hitro se poveča trg za produkte. Ko Cikaška delavska federacija pripomore do uspeha pri prodaji mokr na drobno, tedaj a« prične agitacija za vpofabo moke pri pekih. Organizacija pekovskih delavcev bo lahko aodelovala. Trvman Izjavlja, da prihaja z zaupanjem do strokovnuorgani-delsvstvs v OffeHM, kupile obveznice. Vrftnmn je veteran Neatran-karske lige, ki Je ostal zvest N«*str*riksr»ki ligi, ko so se drugi stari bojevniki umaknili. On s« zdaj pogaja a farmarako-de-IsvHko borzo In raznimi delavskimi strokovnimi organizacija- zaostale dohodninske davke. Ka* kor javljajo njegovi uradniki, se bo zadeva porsvnaia brez sod* nijske akcije. Njegova žena Lita, ki še ni dobila niti sn*g* centa, kolikor zahteva, se' ja o-bmlla na zveznega zakladnlčar-Ja Mellona a prošnjo, naj JI dovoli vzeti 914,400 na račun nje- __________y- fi**ifn iu 11»roga. -/.i , "rfái. iA'nKé'á PROSVETA G LAS! IX) SLOVENSKE NARODNE PPP»*08^ jg0^^!? ^ - LA1TNINA gLOTgNIKK NAlOPNl FODPOPm /BPM0T1 Cene ofUuov po dogovoru. Kokopiti m n> vračajo. ^ _ PROSVETI zanesljivo o mehiški vladi, kot so dosedaj; hujskali bodo mehilko ljudstvo proti vladi in na skrivaj kovali zarot-niške naklepe. Tega klerikalci ne bodo opustili, ker drugače bi ne bili klerikalci. Naročnina: Zedinjeo« driave (izven Chka»o> $5.00 na Uto, n M «J pol WuTll.26 «a tri me~c; Chicafo in Cir.ro »JO »a teto. » P* Uta. $1.65 za tri meiM«, ir^iaJn&KtmiUo^tt- _________________, ............Naater ta vat, kar tea «tik g Iteto«: "PROSVETA" 2657-59 8«. Law Wal« A»««i«. Chteafo. HUa^U. «THE ENLIGHTENMENT* Organ of tho Btereao N.tWmal B«~fH 8ocUty.^ Owned b j tho »b*«* Jlstlaaal Be^ttft^jr. Advertising rata« on »yroement._______ Subscription: United Stoto, (««pt Ch^o) a^Canada »-.00 P« yMr; Chicago »JbO. I-—" MKMBE¿ of THE FEDERATED PRESS ISO Datum * oklrp« ju r, pr. (D«. i, da |e • to« d neto« potoki, hwcmi. r«ioTiie j. Htm no —tavt NEKOLIKO PODATKOV O MEHIKL Klerikalci po vsem svetu strašno kriče o preganjanju katoličanov v Mehiki Ta preganjanja katoličanov v Mehiki žive samo v domišljiji črne klerikalne internacijona-le. V Mehiki nihče ne preganja katoličanov, kajti mehiška vlada ni prepovedala katoličanom izvrševati svojih verskih obredov in tudi ni prepovedala katoliške vere v Mehiki > In zakaj klerikalci trdijo, da preganjajo katoličane v Mehiki? Za to da prikrijejo netoleranco rimskih klerikalcev, ki zahtevajo, da zanje ostanejo v veljavi še tisti privilegiji, ki so veljali, ko je rimski klerikalcem bil še absoluten gospodar v Mehiki in je pomagal španskim veleposestnikom izkoriščati nevedno mehiško ljudstvo. Španski veleposestniki so lastovali večino zemlje in to zemljo so obdelovali mehiški peoni—Uačanl Svoje bogastvo, ki so ga množili z izkoriščanjem mehiških ljudskih mas, so delili z rimsko hierarhijo, ki ni nikdar ničesar storila za olajšanje življenja mehiških peonov. Prvo vstajo proti tujezemskim izkoriščevalcem je vodil Miguel Hidalgo Y Costilla. Bil je duhoven. Rimska cerkev je podpirala Spance, izkoriščevalce mehiških peonov. Hidalgo je bil ujet in eksekutiran. Preden je bil ustreljen, mu je rimska cerkev na svečan način vzela "duhovniške časti," nakar je bil ustreljen. Tako se je maščevala rimska cerkev nad duhovnom, ki je vodil izkoriščar no mehiško ljudstvo proti njegovim izkoriščevalcem. Rimska cerkev je zvesto podpirala mehiškega krvo-loka Diaza, ki je skozi trideset let bil diktator Mehike in ki je prodajal naravno bogastvo dežele onemu, ki ga je hotel kupiti. Se le Maderova revolucija je naredila konec Diazovemu paševanju in je napolnila srca mehiških peonov z novimi upi, da končno pride zanje le refcitev. Ampak rešitev ni tako hitro prišla. V deželi je divjala revolucija, in mir je nastal, ko je Obregon postal predsednik republike in je moral de la Huerta, ki je vodil pro-tirevolucijo v interesu nazadnjakov in je hotel mehiškemu ljudstvu naprtati staro sužnost, bežati iz dežele.. Ob-regona je nasledil Calles, sedanji predsednik Mehike, Calles se je trdno držal nove ustave. Omahoval n na levo in desno. Ko je rimska cerkev spoznala, da ne opravi ničesar z zvijačami, je pričela z bojem proti njemu in ustavi. Izdala je interdikt, kakor je delala rimska cer kev v srednjem veku napram onim, ki se niso hoteli upog-niti pred rimskim papežem. Rimska cerkev je smatrala mehiško ljudstvo za skrajno neumno in zabito. Pričakovala je, da se mehiško ljudstvo vzdigne kot en mož pro Callesu, ko izda interdikt Interdikt je bil izdan, toda zgodilo se ni ničesar, mehiško ljudstvo je ostalo mirno. Rimska cerkev ni hotela kar verjeti, da je kaj takega mogoče. Zaprla je cerkve in odredila, da se mehiškim katolikom ne dele več zakramenti in noben duhoven ne sme več opravljati obredov v cerkvi. Ljudstvo je pa ontalo mirno, mesto da se je dvignilo proti Callesu. Rimska cerkev ni mogla več popraviti svoje bedasto-Če, ne da bi se ji ves svet nmejal in da ne bi pri mehikan-skih peonih ne izgubila fte tisto malo vpliva, kar ga je imela, je pričela lagati. Klerikalno časopisje križem sveta je pričelo lagati, da je mehiška vlada dala zapreti rim ske cerkve. Tudi ta laž je ostala brez uspeha. Klerikalci so na to čakali na ugodno priliko, da prično z nasilno vata jo in strmoglavijo s silo mehiško sedanjo vlado in vpo-stavijo klerikalno. Postavili mladega, komaj SiH let starega klerikalnega Človeka za predsednika, ko so bile stvari zelo napete med ameriftkim državnim departmen- ............ ....... ^ tom in Mehiko zaradi Nikaragve in novih zemljiščnih in! i^aTda isto'takoj javit« osebi" oljnih zakonov, in udarili so na več krajih hkratu z oroi-1 kateri ste Izročiti denar, jem Posamezni darovalci »o prispe- Brzojavke so poročale, da so duhovni in celo neki va,i: škof vodili vstaSe, ki so pa bili Uko hitro poraženi in po- cZtu^ fi $ * .s ... t. » « * t« |2 Rareta linzvotla. John krnino, gnani v beg od vladnih čet, kot so se prikazali. x Krtnk Unk^ Jne G Klrn|chJ £ To je bila zadnja poteza klerikalcev pri ribarenju v kalnem glede Mehike. Tudi ta se je izjalovila. Kaj store klerikalci v bodočnosti glede Mehike? Lagali bodo prav lfn, Frank ¿¡rnTk, Butali! ZDRAVSTVO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI IN RAZKUŽEVA-NJE. • PONDEUEK, 24. JANUARJA, ZARKOMET SLIKE IZ NASELBIN Glas is Detroita. Kakor rw druge alovonake naselbine, v katerih oo pobirali prostovoljne prispevke za ponesrečence v stari domovini, tako je tudi v Detroitu ustanovil odbor zavednih mo* in žena. ki so ili na delo. da nekoliko pomagajo tem nesrečnežem, ki oo res vredni vsega usmiljenja. V tem odboru sta bila Frida Nagel. tajnica; Anton Meyeri. blagajnik. Ta dva sta bila kot u radnika obenem pa tudi poobla-, pobirati prostovoljne prispevke, kakor druga dva Frank Stular in John Ursich. Kakor , hitro je bil ta odbor skupaj, so pisali pisma do vseh slovenskih dr. in ktnbov. Pisma pa niso prišla do druitev oziroma do klubov, ker oo zastopniki pri Zvezi slovenskih druitev. na seji z dne decembra. 1926 sklenili, naj vsak zastopnik apelira pri svo-em društvu ali klubu, ako morejo ista kaj darovati iz svoje društvene blagajne. Lahko pa tudi društva isvolijo dva člana, catera lahko pobirata prispevke. Ves denar, katerega bodo društva darovala iz svoje blagajne ali pobirala po zato izvoljenih zastopnikih, se mora poslati skozi tajnika, ki je obenem tudi blagajnik Zveze slovanskih društev in klubov. Kakor hitro je bilo to sklenjeno, oo se zastopniki obrnili o prošnjo do svojih društev. Tu oo nastale težkoče, ker je bilo to meoeca decembra in oo imela društva volitve za nove uradnike in oe mogla veliko rozmotrivati o točki. Prvi denar katerega oem sprejel od druitev, je bil od pevskega in dram. drufttva "Ljubljanski Vrh", zatem dr. Triglav št. 144 Jf. 8. K. J. dr. "Savinjska Dolina" št. 123 S. S. P. Z., dr. "Marija Pomagaj" it. 176 K. S. K. J., dr. "Daljnogled" it. B18 S. N. P. J. Med tem časom, ko sem dobil ta denar od teh društev, smo imeli zoptet sejo pri zvezi. Na ti seji sem prosil zastopnike, da li jaz lahko vstopim v zvezo z onim odborom, ki je bil že poprej vstanovljen. Zastopniki »o potem sklenili, da se lahko pridružim temu odboru, pod pogojem. da se denar, katerega sprejmem od druitev poilje kakor je bilo sklenjeno na oeji pri zvezi. Jaz oem iel do omenjenega odbora in ome jim razložil, kako je bilo oklenjeno. Po kratkem poovetovanju omo oklenili, da denar, katerega imamo dosedaj, pošljemo takoj naprej, in sicer vsega skupaj. Ta odbor pa obstoji ie nadalje, in je po-oblaičen pobirati prispevke. Vsega denarja sem sprejel dosedaj $198.75. Društvom kate ra so darovala, kakor posamez nim darovalcem, posebej pa še nabiralcem, ki ste imeli mnogo truda, se zahvalim v imenu o-nih, kateri bodo deležni teh darov. Vsak še tako mali dar se veseljem aprejme. Društva ali klubi, kateri niso ie nič darovali in ako jim je mogoče kaj darovati, so naproienl, da to storijo. Druga poiiljatev bo odposlana kakor hitro-se bo zopet kaj nabralo. Denar sem sprejel kako sledi« Društvo "Ljubljanski vrh" $10, "Triglav" št. 144 J. S. K. J. $10, "Savinjska dolina" it. 123 S. S. Z., Marija Pomagaj it. 176 K. S. K. J., nabral rov. Bernard Ambrozich $60, dr. dalo iz blagajne $10, akupaj $70, dr. "Daljnogled" št. 518 S. N. P. J. $10. Od zgoraj imenovanego odbora sprejel $88.76. Leo Curhalek. Paul D. Madru-j nich, John Medved, Leo Junko, Anton Mihelich, Math Prebe-lich, Math Gorshe, Victor Kovs-cek. Frank Hreičak, Peter Kocjan, Mike Žagar. John Prebe-lich, Joe Cerne, Louis Srebrnak. John Skerjanc, Frank Pader, George Kotze John D. Judnich, rev. Bernard Ambrozich $5.50; po $6: Frank Nagel, Frank Pau-lich, Anton Mayeri; po $3: George Majerle, po $2: Louis Srebrnjak, Anton Jurca, John Vflitelich, Ciril Stular, Mary Kosnik; po $1: Mary Puhek, Ana Miaica. Frances Plaue, Agnes Rački, Agneo Sonc, Ana Kobe, Frances Skerjanc, Janne-te Kanich, Paul Muhavec, Steve Potočnik, Frank Kovaček, Jakob Kaucich. John Gazvoda, Anton Adamkh, Anton Cedilnik, John Lazar, Louis Poöobnikar, Celzo Konzio, Frank Kaotelc, Peter Zunich, Chas. Perusek, Louis Uhan, Math Novak, George Brajdich, Louis Gorsbe, Frank Stular, Joe Grubar, Frank Ba-but, Louis Kraje, Anton Brade t ich, Konrad Shafer, Peter Va-cina, Joe Dolentz, Anton Sko-fichwChas. Gaber, Lujza Bozich, Mary Knez in Ciril Rent, Filip Blatnik, Anton Janezich John Plah ter, Anton Semich. Jakob Gorup, Andy Sluga, Stanley Marusich, John Stipar, John lieh, Mike Klopckh, John r, Rudolf Potočnik, Lusi t Elizabet Kaj per, Mary Kovafcek; Nike Sokac 75c, po 50c: Joe Grum, neimenovan, Frank Kleicfinst, Elizabeth Plahter, Anton Zugar, Anton Banuk; Tom Kaucich 30c in Mildred Kovacek 25c. Voega skupaj od društev in pooameznikov $198.75. Na željo mrs. Gran, odposlano na njeno oeotro Angelo More, $5, kateri so bili odposlani iz New Yorka 6. jan. 1927. Frank HreMak, tajnik Zveze slovenskih društev v Detroitu. <4 „__ MENCKEN SPADA V KON- t Zdravilska veda je dognala, Kako je to: če udariš po Petru, zaboli Pavla? Odkar se ukvarjam z "Žarko-metom," sem opazil nekaj. Nam- 1'"™ ;™ur TLuZ^lreč to, da z enim udarcem lahko da so provzročitelji n^ ^lh ubiješ devet muh, čeprav ne na-bolezni bakteriji, prostemu oče- !avaš tega< 2arek, ki opali na su nevidna živa bitja, ki se naglo razmnožujejo. Nahajamo jih v . bolnikovi krvi, v njegovih od-|z**' ' padkih, v gnoju, v izpljunkih ter Oglasi izcedkih iz ust in nosa. Bolnik je Pennsylvania m všč pni^tran-gnezdišče strupenih bacilov, od- ko v svoji naselbini. Dotična koder prihajajo pri nezadostni | stranka pažnji na zdrave ljudi. Poleg bolnika oo v njegovi okolicrokuženitudi premeti po. na Mar8U. katerih se raznaša bolezen. Cim • , ... tr bliže so bolniku, tem večja je V drugem je bUa v nevarnost okužitve. Tako je * ^X^A^^e^ kužena bolnikova obleka, perilo ^l"™-3fSJ^j^p^ in ^obveze °nočna tTnotoii^JMbL Tato^oe^Tog^ ■ 8ila rojakinja iz Milwaukeeja in posoda in pljuvalniki. Ok™n|,juto ^tela nekega Milwaukee- vzhodu, za peče obenem tudi na padu. Oglasil se je sotrudnik iz pa je popolnoma nova stranka iz Montane ih zaječala bolečine, dasi jo sotrudnik pozna baš to- je tudi prah v bolnikovi sobi sr^ po"njenem mnenju pljunki in z drobnimi ^P'Jica- >1 fiof/\ r»nfi/»a MraHi nie pljunki mi, nastajajočimi pri kaMjanju, njej poslal tisto notico zaradi nje kihanju in govorjenju. Zadnje tedne je pisal "Starec Okužitev pa ni le mogoča po L Kansaga» par krepkih. Takoj dotiku bolnika, marveč tudi pol priili trije protesti iz druge, prijemanju in rabi njegovih ne [z njegove, kansaške naselbi-predmetov. Tako nosijo ponekod ne ¡n obtožen je mož, ki ni niko-nerazkuženo obleko in nalezejo n napjsai ¿rkice za "Zarkomet." bolezen. Pijejo iz neumitih ko- ^ gi ^ ^ razUgali? zarcev, rabijo neočiščeno jedilno psihologi bi rekli> da glaba vest orodje, uživajo bolnikove ostan- najprej zakriči. Jaz nisem psiho-ke jedil celo pri težkih nalezlji- L upam> da ^ oni> ki ge vih boleznih. Z neosnaženimi Lez ^^ Jezij0f imaj0 lahko rokami odpirajo in zapirajo vra-|vegt ta, puščajoč bacile na kljukah, za katere prijemajo. Isto se dogaja pri molži in pripravljanju • • • CERTNO DVORANO. Arnold Benett, slavni angleiki novelist, je taj^o pisal v nekem londonskem listu. Kljub temu pa se mu Mencken in Nathan dopadeta kot literata. Charlie, prav'ti je! Brez ovinkov povem, da moje jedil. Grda je razvada otipovati simpatije g0 na ¿¡afletiri strani, kruh, sadje in pecivo pri nakupovanju ter pokušali pijačo. ne na Litini. Igralke nimajo pravice biti ljubosumne. Sicer se Otroci se v številnih primerih \ carletu prav godi. Zakaj ni okužijo z igračami pa tudi, ako vgakega milijona sproti zapra-jih odrasli božajo in poljubljajo.] yil? Neprevidne matere jih žvečijo jedila ter jih hladijo z neumestnim pihanjem. Koliko bolezen skih kali prenesejo na ta način na zdrave otroke! • • ♦ On je bil "na£ presvetli cesar." I Ranjki avstrijski cesar Franc Jožef je imel 18 milijonov gol-Po smeteh in odpadkih seminarjev letne plače. To je bilo zbirajo muhe, poglavitne razna- ^rugi milijon na mesec 50^ šalke nalezljivih bolezni. Nabrano nesnago odlagajo, sedajoč na jedila, kfempr obenem spuščajo tudi vsrkanf strupe. RaznaialciJ strupenih bakterij so nadalje ščurki, uši, bolhe, stenice, miii in podgane — sploh ves mrčes 000 na dan, 283 na uro ali 6.39 na minuto. Ako je delavec tiste čase zaslužil 6.39 gld. na teden, bi bil moral delati celih 58,700 let, da bi bil prejel toliko kot je cesar v enem letu. Oziroma je bilo treba 58,700 delavcev, da so zaslužili v enem letu cesarje Ali je čeika buržoazija kaj dali« Frančiškanski tambur je u parkrat brcnil Karla MarluJ Pravi, da je Marks črtil Slov* ne, posebno Cehe. Da, Marks dostikrat oštel buržoazijo V8€h narodov, čeftko kakor nemško, angleško kakor francosko in £ grške šoviniste kakor ruske/jj kdar pa ni imel žale besed« z> proletarca katerekoli narodno, sti, ker je bil prijatelj vseh izk* riščanih ljudstev. Ne, Marks ni nikdar kričsj "Srbe na vrbe" — kakor so slo. venski klerikalci v začetku voj. ne! * • • Hudičev rep. Dragi Zarkomet! Ker je hu. dič tudi zgolj duh "iz uma ij volje, telesa pa ne," sem radove-den, kako je z njegovim repom. Ali je tudi hudičev rep zgolj um in volja? Sveto pismo nam po. ve, da je bil hudič prej angel Takrat torej še ni imel repa. Po. temtakem se je nekega dne an. gelski um podaljšal v rep. Ni-kar ne zamerite moji radoved. nosti. Star sem že in kmalu bo treba umreti, zato bi rad videl, da se zagonetno vprašanje hudi. čevega repa reši, dokler Rem k živ. — A. Doltaar, Beaver Creek, Colo. t * * Dobra iz Jugoslavije. Božična vlada bo živela do pustnega torka in pokopana bo na pepelnično sredo zjutraj. Ni to pride pustna vlada. • * ♦ Krsta ie ne bo. Stara sem čez dvajset let. I- mam lepo ime, a nisem bila kr Ščena. Črni bratci bi me radi prekrstili, pa se ne dam. Doklerl je zdravje v mojih udih, se bo» vedno pisala S. N. P. J. — Vefc. letni član, Sharon, Pa. • a • Hitro, po zdravnika v Rim! Z žegnanim oljem blagoslov ljena mehiška revolucija je dobi la revmatizem, London. — "Gospoda Mencken in Nathan spadata po vsej pravici bolj v kako koncertno dvorano, kjer naj bi imela svojo kliniko, meoto v kaki revijk" Tako oe je izrazil slavni angleški novelist Arnold Bennett v nekem londonskem listu. Mencken in Nathan sta vodja new-yorške smart set ali krožka. "Omenjena dva ilustracijska voj Maka sta priljubljena Čita-teljem. Oba sta farsična pisatelja, groteskna, nespametna, nasilna in intelektualno brezobzirna. Nemogoče je, da bi pisatelja kot sta ona dva "šla naprej" s svojima presoma ter da bi zanesljivo ločila dobro knjigo aH igro od slabe. Pravi okus v literaturi bi preprečil njihove divje predstave." Vsekakor pa je Bennett mnenja, da sta naredila Že mnogo dobrega dela kot dva Jeremija v deželi Habbitoniji. "Ne želim jima smrti," pravi omenjeni novelist. "Citam ju velikim zanimanjem. Silita me k smehu, kakor me silijo k smehu s kakšno muoikalično absurd i teto v kolizeju. V resnici ona dva tudi spadata v tak prostor. Poleg tega jo Bennett tudi švrknil po ameriškem Časopisju, in golazen, ki lazi po nesnagi in VQ plačo PomiBlitet ggjoo de-pride v dotiko z živili. lavcev je moralo delati za enega Vhod bacilom v telo so usta, gamega parazita! — Katoličani rane in sluznica. Branimo se jih verjamejo, da je Franc Jožef da-i vestnim čiščenjem telesa in z neg v nebesih. Morda je celo razkuževanjem. Poznamo umet- svetnik. Jaz pa pravim: Stvar na razkuževalna sredstva: sodo,Liki, ki res nekaj ustvarijo, mo-farmalin, sanitol, sublimat, lizol, rajo trdo delati in živeti v pe-hipermanganokisli kalij itd. Vsa klu, satani se pa razkošno spreta sredstva pogubno vplivajo na hajajo v nebesih. — Rudar v bakterije ter jih uničijo po krat-1 peklu, kem delovanju. Pravilno razred-, čena z vodo rabimo ta sredstva| NE JEJ, KADAR SI UTRUJEN! darovalcem še enkrat hvala. In Vas prosim, da ako bi se pripetila kakšna pomota v seznamu $2: Math Halos, John Martin ftkoda John Ursich. Frank Rink in $1: KarH Pra- posebno pa ie po prilogah veli-l*ru*t vt*m kakor posameznim kth dnevnikov, kater* tihko nad ie samo "visoko vež- kriljujejo bani atleti «ttanja". / * * • K on test za kratke prispevke. . 29. Vse delavske stranke bi s morale spojiti v eno samo a najnaprednejšo stranko in vi delavske unije v eno samo najpopolnejšo unijo. Potem morda kaj. — Delavec. 30. Če imaš veliko denarja, imi veliko skrb radi denarja. Ako i maš malo denarja, je manj sb bi. Če pa nimaš denarja, nimi niti skrbi gtede denarja. Ostu ti le skrb brez denarja. — A Gorenz. K. T. B. za umivanje rok po dotiku bol nika, za namakanje perila, ob- Važno zdravstveno načelo se drgnjenje pohištva, za polivanje » f81: Ne jej,, kadar si utrujen odpadkov, pa tudi za zatiranje »H razburjen! Zlasti se mora mrčesa in golazni. Poleg teh uvaževati to načelo ob vročini, nam je priroda priskrbela cenej- ki 8ama P° 8ebi utruja, a se ša razkušila, dala nam je solnce mor» upoštevati tudi pozimi, ka. zrak in toploto. dar delaš, n.pr. pri spravljanju Solnce je največji razkuževal- ¡*rv- Ako delaš telesno, se pre-ni aparat, čigar žarki uničijo vse bavila utrudijo in postanejo neškodljive bakterije. Radi tega 9P°aobna za 8VOie opravilo, sodelčimo peri o, obleko in pe- sPri*° važnosti zdravega steljnino ter zračimo stanova- delovanja želodca se moraš po nje. Hud pokončevalec bakterij de,u vedno mal° iti, preden je ogenj, zato sežigamo pkuže- Zftužiješ jed ali pijačo ne predmete, ki nimajo vrednosti. Ako prekuhamo perilo in po- Posebno škodljivo je, ako po težkem delu takoj piješ mrzlo steljino ter. v ojačenje -dodamo pijačo. Če si zelo žejen, napravi nekaj sode, smo provzročitelje samo dva ali tri požirke ali pa bolezni zanesljivo pokončali. Z PU prav počasi v posameznih po-vrellm lugom razkužimo navad-1 ilrkih. S tem se pijača v ustih na lesena tla, pa tudi druge predmete, katerim toplota ne škoduje. Razkužitev boljše oble- sproti nekoliko segreje. Ugasi-tev žeje ni mogoče odvisno od množine pijače, temveč od nači-ke izvedemo z likanjem, jedila, I na, kako zaužiješ pijačo: počasi, kakor mleko In juho, prevremo previdno in v posameznih poln preprečemo kruh. ako je oku-| zirkih. Cim več piješ, tem bolj se žen. Tudi naše domače apno je soyražnik bakterij. Beljenje o- ve po Cajzer, ** Neva pristojbina zračne Washington. D. C. — S 1. fe-bruarjem stopi v veljavo nova poštna pristojbina za eropianako pošto. Priotojbina bo 10c za vsa ko unčo ln del unče za vse dalja-iki. Sedanja razlika poti* ter vedno znova postajaš žejen. Ako hočeš po težkem delu zale pša stanovanje in zatre bakte-l ullti pljačo, ki ugasi žejo in je rije in golazen. Z apneno vodo ob«nem rcdilna. vzemi predvsem polivamo greznice, stranišča in kislo ali navadno mleko. TudJ gnojišča, s čimer zabranimo do- oadni soki so prsv primerni, stop muham in ostudnim mrče- som. Važno je dejstvo, ds je največ I primerov nalezljive bolezni Um. kjer je okolica zanemarjena, do-1 čim so kraji s vzorno urejenimi vodnjaki, greznicami in odvodi Zdravilna učinkovitost V starih čssih so smstrali česen za izvrstno zdravilo. Zdravniki 16. stoletja so trdili, da se česen upira vsakemu strupu. Zato so gs priporočali žanjicam in ko* BI KNJIGO gnojnice zavarovani pred kužno oem. ki so ob vročini pili nezdrs-boleznljo. V to smer je obrnjeno | vo mehko vodo. Kakor je I po- delovsnje naše zdravstvene pro- doba. so takrat splošno jedli če-evet#- h kruhu. Tekom zadnje voj- ne so vojaški zdravniki opazo vali, da so Galičani splošno u« vali česen na kruhu s airovii maslom kot zaščitno sredstf proti črevesnim boleznim. Tel sredstva so se posluževali ti» oficirji. V mnogih pokrajini s česnom krepko namakil svinjsko meso, da ga obvaruj« jo pred gnitjem. In baš to M nost izrabljajo sedaj tudi zdn* niki. Pri različnih težkih črev«» nih katarjih so opažali, da 't zaužit sirov česen usmrtil bi» terije gnilobe in bolezni. C«* povzroča pri ljudeh s teikil črevesnim katarjem hitro $ praznitev in hitro oživljenje dobrega teka. Uživanje čebule je pripj čati vsakomur, čeprav povzr« čebula neprijeten duh iz »J Čebula Vsebuje kremenovo ta" no, ki je za človeško telo po«* na, predvsem za tvorjenje Is» j nohtov. Hranilna orodstvo,! vsebujejo kremenovo kislino.« _ ---1---- številu m cebd v zelo omejenem razpolago, zato zaslilŽi ^^ večje spoštovanje, kskor R»' običajno deležna. Proti nespečnosti. Kot db» sredstvo proti nespečnosti kazujejo: omivanje nog z ^ vodo, stopanje po mr/n mrzli ovitki na mečah. znano je bosonogo mokrem prtu. Mraz P°vir^ skrčenje krvnih posodic v ganih, s čimer se povzroči krvi iz glsve, kar pospe*uK nost. _^ Naročite najbolj« Mladinski m pONDELJEK, 21 JANUARJA j. E. Rubin: Grešita Ko 80 zapeli zvonovi, se je A-lejka predramila iz svojega pol-.panja in je dvignila glavo. Zunaj se je svitalo . . . Ozirala se je okoli, kakor v blodnji. Njene obupa polne oči so iskale odgovora: da ali ne . . . Nazadnje je ostala obrnjena proti oknu, pre-iela se je krepko za rob postelje in je odločno rekla: "Da!" Njen glas je zadonel po praz ni sobi in zdelo se ji je, da ga je izgovoril tudi nekdo drugi, ne ona sama. Zato je še enkrat ponovila: "Da .. In zopet je odmevalo, kakor da ji nekdo pritrjuje. Se enkrat je izpregovorila in je vprašala: "Da?" In zopet ji je glas pritrdil. V srcu je čutila, da je prišel odgovor od tam, odkoder si ga je želela. „ .. , Vstal je v tem jasnem jutru in me kliče, si je govorila tiho ter je strmela v dan, ki je sijal zunaj nad zaspanimi hišami. V mladem jutru so peli zvonovi.... Oglasile so se stopinje na va si. Ljudje so šli v cerkev. "Ob petih bo vstajenje in mnogi hočejo še pred tem pomoliti pred božjim grobom." Alejka je vstala in se je začela oblačiti. Vsa obleka je bila pripravljena, dasi zvečer še ni vedela, ali pojde k vstajenju, ali ne . . . Bilo ji je prepovedano. Zvečer je prišla mati domov in je s solznimi očmi začela staro pesem: "Nikamor ne pojdeš! Ne delaj mi sramote na veliki praznik . . . Oče je zvečer godrnjal. Ne stopaj mi iz hiše čez praznike. Tudi v cerkev ti ni treba. Bog ne mara grešnikov. Rekel je: jejte velikonočno jagnje v znamenju čistosti . . ." "Vem, zakaj hočeš k procesiji/' je govorila mati zvečer, "da bi ga videla. Bog ne mara take pobožnosti. Fej, kakor da ni že dovolj greha. Dan vstajenja ni za take ljudi. Kako velikonoč sem morala doživeti..." In so jo oblile solze, kakor po navadi. Alejka pa je poslušala in ji je bilo, kakor da bi ji rezal srce. Pomislila je pri tem na njega. Ko ga je srečala na cvetno soboto, se je hladno poslovil in ji je rekel: "Ne hodi mi o praznikih na dan, da ne bodo ljudje kazali za teboj. Dovolj je jezikov ..." Hotela mu je takrat povedati nekaj, kar ji je tako ležalo na srcu. Toda sprejela je besede in ni odgovorila nanje. Padle so v «rce in so žgale kakor žerjavica, vržena od grešnika grešnici na glavo. Tako je prešel cel veliki teden in z vseh obrazov je čitala isto ostro prepoved. Drugi so se pripravljali na praznike — ona pa je hodila kakor zavržena grešni-ca, ki ni vredna, da je dočakala praznik vstajenja. V petek je bil odprt božji »rob in ljudje so šli trumoma v cerkev. Tudi ona je hotela tja. Zakaj ne? Ali ni Magdalena spremljala Gospoda na poti trp-Ijenja prav do groba? Ali ni re-kel, da ji je odpuščeno, ker je veliko ljubila? Toda mati ji je z objokanimi očmi prepovedala iti v cerkev. "Ne hodi mi izpod strehe. Mnogo ljudi je na vasi in v cerkvi 141 v«» bi kazali za teboj ..." • • e fcvečer pa, ko je bila mesečna m*''> se je splazila Alejka k vra: tom in je odšla v cerkev. Zavila X( je v veliko ruto in je vstopila Pn tranfckih vratih, da bi je ne videl i ... Po klopeh je sedelo še *aj domačih žensk, ki sd polglasno molHe—drugi so bili ljud-{* od daleč, z neznanimi obrazi. stranski kapeli se je svetil '""Ji grob v neštetih lučih. "ila se je tiho ob klopeh d" ^Me. Pokleknila je in se je Pazila po kolenih naprej. Nje UHa je trepetala od radosti in °bupa . . . "Ti, ki ni sprejel Magdaleno," \ Kovortta nama pri sebi. "ti. ki m dober in usmiljen, ti ve«, kak-je bila moja slabost, ti ne j^aš na moj greh, kakor svet, ^diA mojo ljubezen in veš, da v ni grešne misli ... Ti bo* peh in so staknile glave. "Neverjetno, da si upa," je zacepetala ena, "da se ne boji Boga, grešnica!" "Ki je za nas križan bil," je molila druga na glas. "Pojdi in ji reci, naj odide. Naj ne žali Boga in naj ne dela sramote celi fari," je svetovala prva drugi. "Za vse tiste, ki tvoje ime o-neč^ščujejo ..je molila druga na glas..- "O Bog, odpusti ji, saj ne ve. kaj dela . . je godrnjala prva. Alejka pa se je sklonila niz ko in se je približala grobu. Lu-čice so brlele in monštranca se je svetila pokrita z belim tulom, posejanim z bliščečimi biseri.. . Dva angela sta stala na vsako stran — ob kraju pa dva lesena vojaka, ki sta stražila grob. "Da si upa približati se." je šepetala prva ženska v klopi. "Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi . . je vzdihovala druga. Alejka pa se je približala grobu in se je sklonila nad podobo Gospodovo. "Ne sprejmi tega poljuba, kakor poljub hinavstva in izdajal-stva. Spremi ga kot znamenje kesanja in ljubezni. Gospod, ti nisi umrl, ostal si v ljubezni — glej, tako hočem ostati . .." Tako je molila in poljubila hladna ustna . . . Poklonila se je, zavila se je v ruto in je izginila iz cerkve . . . "Grozno," je govorila ženska v klopi, "da je ni sram . . ." "Ki si za nas trpel in umrl," je molila druga ženska na glas. Alejka pa je hitela domov in Čuden mir je vladal tisto noč v njenem srcu. "Pojdem. Tudi na vstajenje pojdem," si je govorila, "in jaz vem, da mi boš odpustil moj greh . . ." si je dalje govorila, predno je zaspala. Toda mAti je drugi dan zvedela, da je bila v cerkvi in v hiši ie bil prepir . . . Ko pa se je približala sobota in so se vsi pripravljali na praznik, je tudi Alejka pripravljala obleko, kakor vsi. Veselila se je drugega dne. Zvečer pa so ji prepovedov^jU, iti k vstajenju. Zato je imela Alejka težko noč. Zaspala ni dolgo in se je bojevala sama s seboj. Čutila se je popolnoma zapuščeno in nikogar ni bilo, ki bi mu mogla posedati vse, kar je mislila. Tako je odbila že polnoč. Prišel je dan vstajenja, a, Naenkrat se je Alejki zdelo, da čuti stopinje po sobi . . . Kakor da je nekdo tiho odprl vrata in se približal postelji... Kakor da se je stegnila lepa bela roka z nežnimi prsti . . . Kakor da je šla jasna bela postava skozi temo . . . Gospodi" je zaklicala^ Odmevalo je po sobi in kakor da je nekdo ponovil: "Jaz sem . . ." Zavila je glavo v zglavje in je zaplakala: "Odpusti ... ti si tako dober in jaz sem grešnica . . In zdelo se ji je, kakor da je nekdo položil ljubezni polno roko na njeno utrujeno glavo. "Drugi so šli k velikonočni spovedi in so se očistili. Jaz pa z grehom na duši praznujem dan tvojega vstajenja . . ." In kakor da je šel šepet ljubezni polnih usten skozi noč: "Vse ti je odpuščeno, ker si veliko ljubila . . ." "O, veruj, veruj, ti veruj, ki vidiš srca naša. Kako sem hrepenela po tvojem odpuščanju ne zaradi greha — ampak zaradi tvoje ljubezni . . ." In kakor da je svetloba šinila v njeno srce: "Mir s teboj na ta veliki dan." "Zato sem hitela k Tvojemu grobu,\ hotela sem, da bi ne sodil po krivem grešnice ..." Dvignila je glavo in se je čudila, s kom govori . .. Toda, ko je pridržala sapo, se ji je zdelo, da nekdo odhaja izaobe PROSVETA Popravila je vzglavje in je zaspala. Tako se* je vzbudila, ko so zapeli zvonovi ... • * • IpUHl "títsm ""la se je in M je plazila ¡J2Í Zapazllt so jo pobožne | V trenutku se j« opomnila na vse, kar se je zgodilo. In ko se je spraševala, ali naj gre k vstajenju — se je odločila, da pojde. Oblekla se je v najlepšo prazniško obleko, lase /i je sple t», česar svet ne more od-ftla v dve kiti in jih ovila okoli glave, kakor na poročni dan. Pogledala se je ob jutranjem svitu i» jo je vznemirilo, ko je zagle-»ke, ki no klečale v prvih klo- dala svoje lepo lice. "To je bil začetek greha," je pomislila. Dala si je židano ruto na glavo, potem pa se je vsedla na stol k oknu in je gledala na vstajajoči dan. , Zvonovi so peli čez pomladansko plan. Ljudje so od vseh strani polnili cesto. Vrata so se zunaj zaprla. Oče in mati sta odšla v cerkev. Vstala in se je odpravila na pot. Ko je stopila na vas, se je boječe ozrla. Vsi so ie odšli. Stopala je po poti navzdol in se je ozirala v jasno jutro nad seboj. ,"Ti sam si me povabil, da pridem," si je govorila v srcu in je čutila v sebi mir in radost. "Kaj so ljudje proti njemu, ki daje tolažbo grešnikom . . ." Zvonovi so oznanjali začetek božje službe. Procesija se je začela. Prišlo je v vas polno ljudstva. Ljudje so se gnetli okoli cerkve in so se §pravljali v vrste. Prvi banderi so se že pomikali po cesti. Veličastno so plavale njih rudeče barve v jutranjem solncu in njih krone ao se svetile v bliščečih žarkih. Iz cerkve je že prihajalo petje, med katerim so se oglašali glasovi zvoncev. "Aleluja!" Moški so že odšli s procesijo po cesti navzdol ... za njimi so šle ženske . . . "Ali naj grem ž njimi?" je pomislila Alejka in se je pomešala med množico. Toda, kamor se je približala, je zapazila prezirljive poglede in ženske so se začele umikati; one pa, ki so molile naprej, so povzdignile svoj glas, da bi jo odgnale od sebe. Ko se je hotela vvrstiti med ženske, jo je sunila krepka roka v hrbet: "Proč pojdi, sramota!" Umaknila se je in je izstopila iz vrste. ~ Procesija se je pomikala naprej ... Z nebom so še stali pred cerkvijo in od zidov je odmevalo prazniško petje . . . "Vstal! Aleluja!" Alejka je stopila k hišam, da bi množica odšla naprej. Videla je obraze, ki so .gledali nanjo ... videla je fante, ki so ae smejali . . . videla je stare žene, ki so se obračale od ttje . . . videla je dekleta, ki so si šepetala ... Zdelo se ji je, da se je vsa množica izpremenila v pisano mešano zmes, iz katere sikajo sovražni pogledi . . . Videla je med njimi tudi ljudi čistih duš in veselih pogledov .. . "To so ti dobri." si je mislila, "oni so vredni, da obhajajo dan vstajenja . . ." . Na hudobne ni hotela več misliti. Njena duša je pela pesem, kakor je bil jasen dan, ki. je vstajal nad zemljo. V njenem srcu je vladal mir, kajti sladak je bil spomin na njega, ki jo je obiskal v trpljenja polni noči in jo potolažil z ljubeznijo in odpuščanjem. Prišli so z nebom na cesto. 0-koli neba so se gnetle ženske in so zakrile duhovnika in ministrante. Za nebom so šli pevci. Alejka je pokleknila. "Gospod, prišla sem, kakor si rekel . . ." In se ji je zdelo, da se je ljubezni poln obraz prikazal iz množice in se je ozrl po nji. Med ženskami pa je šel šepet: "Da je ni sram! Boga žali! Oj, sramota! Oči pokriva . . .! Grešnica! Pa taka ..." > Alejka pa je klečala in nI slišala teh besedi. Procesija je šla mimo po cesti navzdol. Molitev, pesem In šum ljudi so odmevali čez polje. Alejka je ostala sama na vasi. Ko se je ozrla, se ji je zdelo, da Udi belo podobo, ki stoji ob zidu in gleda v jasno jutro. "AH si ti Gospod?" je vzkliknila in se mu je bližala. Priklonila se je in mu je hotela poljubiti roko, "Glej, vsi me obsojajo, ti ml BANKROTNA fiENTPAVEL,-SKA ŽELEZNICA PREIDE V BANKIRSKE KREMPLJE. odpuščaš ? Začutila je v duši njegov ljubezni polni pogled — in se je po-tolažena vračala domov. V njeni duši je bilo jasno — kakor leto oho rej, ko še ni vedela za greh, ki so ga prinesle v njeno dušo sanjavč poletne noči. Bolj jasno je bilo, kajti v tem jutru je videla vso resnico in ljubezen. Vsa procesija, petje in zvo-nenje se jI je zdelo kakor malo znamenje velike in nerazumljive skrivnosti, ki se odkriva trpe» čim dušam, kadar verujejo, tipajo in ljubijo . • • _ Zgodovina ameriških železnic se zopet ponavlja. Chicago, 111. — Zvezni sodnik James H. Wilkerson je potrdil prodajo šentpavelske železnice na javni dražbi. Železnica preide v roke bančni tvrdki Kuhn, Loeb Co. v New Yorku. Wall-streetske tvrdke, ki se bavijo s vlogami v podjetja, izjavljajo, da ni bilo potrebno, da je ta železniška družba postala ban-krotna. V letu 1926 je imela 96 odstotkov dohodkov za kritje vseh njenih izdatkov. Podloženi kontrakti, varljivo knjigovodsvto je zavedlo majhne delničarje, da niso razumeli, kaj namerava notranji krožek. ' { Zgodovina ameriških Železnic se je pričela zopet ponavljati. Mrazko (Ruska narodna). Delavakc unije v Angliji odobri« le taktiko voditeljev tekom generalne atavke. London, 22. jan. — Na konferenci 1200 delegatov Kongresa delavskih strokovnih unij v Angliji, zastopajočih okrog 400 krajevnih unij in Štiri milijone organiziranih delavcev, je bilo včeraj zaključeno, da so vodite* lji generalne stavke pravilno postopali, ker so deveti dan končali stavko v zadnjem maju. Oddanih je bilo 2,840L000 glasov za zaupnico generalnemu svetu in 1,095,000 proti. Vsi zastopniki rudarjev so glasovali proti, k<%* smatrajo, da voditelji niso postopali v interesu rudarjev. (Ilinoiakl oatane senatni sedež prazen. Springfield, III. — Governer Small je v soboto dal razumeti, da ne bo imenoval drugega senatorja namesto Smitha, ki ga je senat vrgel na cesto. Sedež ostane prazen za to zasedanje, ki se zaključi 4. marca. Ako pa senat odreče Smithu tudi sedež v prihodnjem kongresu, se bodo vršile izredne volitve za nove ga senator j*. Small je dejal, da država Illinois priznava senatu oblast, da lahko odloČi, koga hoče imeti v svoji sredi in koga ne. Ako senat ne mara Smitha, ne more governer pomagati. Praktični nasveti Prezimovanje fukaij najbolj Ae uspe v nekurjenl sobi. Tudi se lahko fukslje začasno vsade brez loncev v prst v kleti, ki pa ne sme biti zelo vlažna. Preko zime morajo fuksije počivati. Zajivaj jih le malo in samo v toliki meri, kolikor je potrebno, da les ne o-vene, listi pa naj odpadejo. Pomladi, čim opaziš, da hoče rastlina poganjati, presadiš fuksije v svežo prst — obreteš poganjke precej močno in postaviš rastlino spočetka k solnčnemu oknu v sobi. Barvaste nogavice obdrže barvo, ostanejo mehko in svetle, če jih peremo na naslednji način: Deni jih v zelo vrečo vodo In Jih Kotičica?" — "Toplo. Mrazko, in j Zjutraj je rekla starka motu: še kako!" — Mraiko se je jftl "Zaprosi, stari, *ani, poloti na-spuščat! nižje: še bolj je škripal nje naročaj sena in dve topli o-še bolj je pokal in tresketal; Indejl. Dekleti sta gotovo preieb-jo je vprašal v drugo: "Ali ti je li, ko je tako strsšen mrai; ln toplo, devičica? Ali ti je gorko,; da se mi kmalu vrneš, dedec!" krasotičica?" Deklica, čeprav je Starec se je brž odpravil; lena ie komaj dihala, je vendarle od- Ae ni utegnila pozajtrkatl, ko je govarjala: "Toplo, Mratko, in še bil ie na poti. Pripeljal se je do kako!" Mrazko je zaškripal še smrek« in je uašel hčerki mrtvi, huje, na vso moč je tapokal in Naložil ju je na sani, pokril ju zaprasketal in jo je vprašal v /. odejami in ju odpeljal domov, tretje: "AH ti j« toplo, deviči Starka mu je pritekla naproti. Starec in starka sta imela troje hčera. Najstarejša hči je bUa starki pastorka, zato je mačeha ni marala, ampak ji je nalašč dajala težko delo ter priganjala ubožico od jutra do večera. Pastorka je morala vstajati še pred svitom; ona je nosila vodo in drva, kurila peč, pometala tla in krmila živino. Se tako je bila starka nezadovoljna z njo. "Lenoba, zanikarnica!" je godrnjala venomer, "metla ni na pvavem kraju, burki je ne slone tam, kjer bi morale, v izbi je polno smeti!" Deklica je molčala in piakala. Na vse načine si je prizadevala, da bi ustregla a tudi sestri sta se ravnali po materi in sta pri vsaki priliki žalili Marfušo, prepirali se z njo in jo pripravljali do tega, da je jokala; prav to jima je bilo po godu! Sami sta pozno vstajali, umivali se s pripravljeno vodo in se brisali s čistim prtičem, za delo pa se nista zmenili prej kakor po kosilu. Tako sta dekleti rasli in rasli, dokler nista postali veliki in godni za možitev. Stara dva ata jela premišljevati, kako bi preskrbela dekleta. Očetu je bilo starejše žal; rad jo je imel, ker je bila tako poslušna in delavna in se ni nikoli upirala, nikoli pričkala z nikomur. A kaj mu je bilo storiti? 2ena je bila godrnjalo, njeni hčerki lenuški in trmoglavki, on sam pa nadložen tako, da se ni mogel postaviti po robu. Mačehi je bilo edina skrb, ka ko bi se iznebila9 starejše. l^e-kega dne je rekla možu "Nu, stari, zdaj omoživa Murfutko." — "Prav," je dejal starec in Je zlezel v posteljo. — "Jut^i vatani prej ko moreš in zaprezi konja v sani," je velela starka; "ti Marfutka, pa zloži svoje stvari v košaro in ob leči čisto srajčico; v goste se popelješ z očetom!" Dobra Marfu-Ša se je razveselila, da pojde gosti, in je vao noč gladko spala; zjutraj je vatala. umila ae, pomolila k Bogu,. zložila svoje atvari v košaro in se napravila, da jo je bilo veaelje pogledati. Ni ae še danilo, ko je atarec zapregel konja v aani, zapeljal pred hišo, stopil v izbo in sedel na klop, rekoč: "Nu, kako, ali si pripravljena, Marfuša? Sani že čakajo." "Pripravljena, očka!" — "Če sta pripravljena, sedita za mizo in žrita!" —' se je zadrta mačeha. Dala jima je hlebec auhega kruha in akledo po-Stanega zelja ter dejala: "Nu, golobica, najej se brž in sprsvl se izpred mojih oči; dovolj sem se te nagledala!... Zapelji Mar futko k ženinu, stari; a pazi, dedec, vozi najprej po cesti, ]>o-tlej pa zavij na desno, v črni les, naravnost k tisti veliki smreki, veš, ki stoji na griču; tam oddsj Marfutko vrlemu ženinu Mraz-ku." Starec je od atraha Izbulil o-či, zazijal in prestal arebati zelje, hčerka pa Je zaplakala. "Nu, kaj se cmeriš," Je rekla mačeha, "kakor da ti Je ženin premalo '{lep in bogati Le oglej se, koliko pusti, da se namakajo 10 minut, lmg: v$e je|ke# Mmr«ke in bre-ne da bi jih drgnil. Ce so zelo 7jf) m njegove; življenje pri nJem umazane, dodaj še eno žlico sal mijaka, potem jih ožml in položi ponovno v vročo vodo. To ponovi še dvakrat in nogavice bodo zelo lepo oprane!. Čuvaj ogledala pred aolncem? Ogledal ne smeš nikdar tako o-besiti, da bi vanje sijalo solne«. Potom trajnegs obsevanja se pokvari snov živega srebrs na steklu in ogledalo postane motno. Nepremočljlva lepenka. Lepenko napravimo nepremočljl-vo, če vzamemo tri dele mleka, en del ugašenega apna in tej zmesi prfdenemo nekaj v prah stolpnega galuna. H to mešanico na mat i lepenko lervoauki. na kar jo namaže* še enkrat. IImmoIm na konzerviranem nad ju previdno odstrani In preko sadja natrosi za osminko palca debelo plast čistega sladkorja. Odstranitev zelenega volka. Zeleni volk, ki se naprsvi na bakrenih predmetih, se lahko odstrani potom drgnjenja z mešanico is prav drobnega peska in močno razredčenega kisa. Madeže od loja ia «vel od-pravimo na ta način, da rnzgre- kolikor mogoč* vroče pritisnemo na madež, tako da vata loj popije. Pozneje osnažimo dotič-no mesto se s umeinom sli ps z varno kepice vate na plamenu in etrom. • \ ni karsibodi, pa tudi sam je junak!" Starec je molče vatai, naložil balo na sani, velel hčeri, naj obleče kožuh, posadil Jo in jsignal konja v zimsko Jutro. Koliko časa sta se vozila In kdaj sta prispela, ne vem; ko sta se pripeljala v črni les, je zavil v neprodirno goščavo, naravnost k ogromni smreki; tam Je velel ■ hčerki, naj stopi s sani, postavil!" JI košaro pod drevo in posadil ■ deklico na njo, rekoč: "Sedi tu ■ in čakaj ženina; kadar prid« ■ glej, da ga sprejmeš kar moči m prijazno." 8 temi besedami J* ■ obrnil konja In se odpeljal do- ■ mov. ■ Deklica Je sedels na košari h ■ i »JLM mL* lil ' i i II > s iii ia* M M I _ a» prezeoaia , tir trr»w »*•)- | rajši bi bila zaplakala. toda v a očeh ni bilo nobene solz« več!jp Tedaj f* — čuj: nedaleč od nje & škriplj« Mrazko na drevesu, z 0 jelke na Jelko skače In poka in § prasketa! Ko je prišel do snu«« ; ke, p"d katero je sedela deklica, jo vpraša z vrh»: Ali ti Je top \Z lo, devičica? Ali ti J« gor k«, kra- ča? Ali ti je gorko, krasotičica?" Deklica, ki je še zmrzovala, je komaj slišno odgovarjala: "Oj, dragi Mrazko, strašno mi je top-Jo, strašno mi je mraz!" Tedaj se je Mrazko usmilil in je zavil ubožico v kožuh in debele odeje, da bi jo ogrel. Zjutraj je mačeha velela možu : "Pelji se v gozd, dedec stari, in zbudi lenina in neveato!" Starec je zapregel konja in se peljal v gozd. Ko je prišel do hčerke, jo je našel ftivo; oblečena je bila v prekrasen koftuh, na glavi je Imela dragoceno ruto in košara je bila polna bogatih da ril. Ne da bi tratil čaa t izpraševanjem, je atarec naloftll košaro in hčer na aani ter pognal domov. Mačeha toliko da ni oka* menela, ko je zagledala paator-ko živo in zdravo in v novem kožuhu in dragoceni ruti. "EJ, golobičica, le počakaj," je dejala sama pri sebi, "mene ne ukanilf In res Jo nedolgo potlej atar-ku ukazala možu: "Zapeiji tudi moji hčerki k ženinu; njiju dve bo še vatf drugače obdaroval!" Ravno zjutraj je mačeha pogo-atlla dekleti, napravila ju, kakor ae spodobi nevestam, in ju poala-la z doma. Starec je zapeljal hčerki tja, kamor je bil peljal Marfušo, }n ju Je puatll pod amreko. Dekleti ata aedell v gozdu In ata ae poamehovall: "Kaj Je prišlo materi na um, da naju hoče zveati v goščavi? Kakor da v vaai tli zalih dečkov dovolj! Tu lahko pride vrag po naju in ne bova vedeli, kako naj ae ga otreaeva!" Dlekletl ata bili v kožuhih, a vendar Ju Je začelo zebatl. — "Veš kaj, Paraha, mraz me ščiplje po koži. 2enina pa nI in ni! Zmrznili bova .. ."-— "Ne klati neumnosti, Maška, ženini ne prihajajo tako zgodaj!" —"A kaj bo, Paraha, če pride aamo eden; katero vsame?" — "Nu, gotovo tebe, priamoda I" — "Nemara pa tefoe!" Ko sta se tako prerekali, je začel Mrazko škripati; z jelke na Jelko je skakal, glasno je pokal in prasketal. Dekletoma se je zazdelo, da prihaja ženin. "Cuj ga, Paraha, s kraguljčki se pelje po naju!" Mrazko pa je prihajal če-dalje bližja; ko je doapel na visoko amreko, se je sklonil k dekletoma In Je vprašal: "Ali va* ma Je toplo, devičlcl?" — "OJ, Mrazko, strašno naju zebe, toliko da nisva zmrznili!" Ženina čakava, jta se je menda izgubil, da mi ga bes!" — Mrszko se Je Jel spuščati nižje; Še bolj Je škripal, še bolj (Mikal ln praske-tal: "Ali vama je toplo, devičlcl? Ali vama Je gorko, krasoti-člcl?" — "Poberl se k vragu, kaj sfilš v naju? Kaj vidiš, da nama roke in noge odumirajo." Tedaj se Je spustil Mrazko prav do deklet in je pritisnil tako, da stn povsem otrpnili in zmrznili, "Kje ata moja otroka?" Planila Je k sanem, odgmila odejo in o* strmela, kakor da jt strela udarila vanjo: "Kaj si napravil, ata-ri bedak? Pogubil al moji deklici, moji rodni hčerki, nenagled-ni ptičlci! Z teši jem te nakle-stim za to!" — "Molči, bresum-nica! Kriv nisem jas, ampak ti: bogastva ai se polakomnila, sama si ju umorila . . ." Starka se je togotlla In zmerjala, potlej pa se je spravila « njim in sta jela ftlvatl v miru In voziti po pravem tiru; vse dobro ata si privoščita, vse lio tU kmalu pozabila. Marfušo je kmalu zasnubil vrl mladenič; na nj«. nI svatbi aem bil, med in pivo sem pil; po brkih mi Je lllu, v usta ml n) kanilo. » (Po Afanaajevu V. L.) DRUflTVOM IN DRUGIM NA ZNANJE. Igra "Hrbtenica" v treh d«Ja-njih, katero Je aplaal br. Ivan Molek in katera j« bila pred nedavnim objavljena v Proavetl, Je zdaj Ušla v lični brošuri. Cena poaamesni brošuri j« 26 centov. Igra je telo primerna za naš« odre in ae lahko predatavlja ob prilikah kake društvene alavno-atl, obletnica Itd., ker nudi precej propagandi sa pašo jednoto. Društva In dramska organizacije, ki hočejo igrtti "Hrbtenico", dobe pri Jednoti vse iztlae, kolikor jih potrebujojo. Ker j« Igra zelo poceni, priporočamo društvom ln drugim, da naroče toliko Istlaov kolikor j« v igri oaeb; a tem ai prihranijo prepi-aavanje ulog. Pišite na Književno Matico S. N. P. J. In pošljite denar. Izdali amo jih le par ito litl-aov in bodo kmalu pošla—hitite z naročilom, da ne bodeta prepozni. 10 istlaov stane «amo 9£.ft0, Philip Gorilna, upravitelj. 4KXNAM 1'KHtRnn atovBifsin ORGANIZACIJ? CHICAOU. Dr. š«. III, S. N. P. I. - Msfkaretf-na VMslIss v soboto H, jsaaarjs v dvorani I. N. f. J. Klub št. t, JU E. — Drssiska prod- . atuvo v nedeljo 10. JsnusrJa v dvorani ČIFS. Društvo "Itjoalr" št. »M S. K' P. J— "Bunro Psrty" dno I. februarja v dvoronl M. N. P. J. Dr. št. I», i. N. f. I. - Vsaottea v soboto II. februarja, v dvoronl S. N. P. J. Zvoia alov. orf, — VoooUos v soboto II. maros v Narodni dvoran I. Klub št. t, i. 0. t. - Dromoku prod-»tava v nodaljo 17. marco, v dvorani R. P. I, Klob It. I, i. R. X. - Dramska prod-•lova In prvotnojaks ilavnoat. v sedel Jo I. mojo, v d versal R. N. P. J. OPOMRAt Abo prt rodos Vsšoga dra-Itva nI osnolena v gornjem oosaa-mu, sporollte dotum In druge podatka na naslov t JOHN fUT*. 1114 R. Kacina Ave. 0 i« KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. Ima v zalogi sledeče knjige: AMKRlAKl HLOVKNCI—(¿vratna krasna knjiga, obae«a 6*2 atranl, trdo vezana, vredna avoje eene, aUne .fft.OO Hlovonako-Angleška Hlovnlea—zslo poučna In lahko razumljiva knjiga km učenje angleščine, c dodatkom raanih koristnih informscij, stane samo.,,. Zakon Blogeaaelje—tolmači naravne sakone In splolnl razvoj, knjiga iz katere Kamorete črpati mnogo naukov za telesno in duševno dobro ..,..#......,•,.M«....M.. M»..,.»»•• flJt Pater M a laven t ura—V Kabareta—sanlmiva povest k llv- IJenja ameriških frančiškanov, In dotlvljajl rojaka, Izvrstno spopolnjena s alikaml......... •toee*»sere»saeeee .•1J0 Zajedale i reanična povest in prava Ilustracija doslej akrl-t<*gs dela življenja aldvenakih delavcev v Amerikl..$I.7ft Jlmnrte HlggliM—krasna povest, ki Jo je spiaal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek •1J0 Za planik R. redne konvencije 8. N. P. J« 262 atranl mehko vezana, stane samo......................*................................Me "Hrbtenica" drema v treh dejanjih • prologom In epi- logom—mehko vezana, itaipe samo "Informator" -knjižica s vsemi potrebnimi podatki o H. N. P. J.—zelo priporočljiva sa člane—stane samo .ite PMUte panje na: KNJI2RVNA MATICA 8. N. P. J. 2917 Ho. Uwn4ale Ave„ Ctilragn, IfL ■ ■ ■ v. ■ J PR08VETA r ji je' PONDELJEK, 24. JANUARJA. IttEII IZ SWETWE UTEMTiiE GIOVANNI VEEGA !«iraJe po aj«. kosaile k j h |/j_i * ^ [ tilo na m*aifc kratkih penečih, pipo . riiko kralja aa konju, ki ^^ ki jih je prispevalo večje število je fefisdal kakor tiv. Natisa! ja kor Ä n,U pisstdjev. Med temi modernimi to pipo i ivepienkami a prašno- Bot,a tnlja je uka. kakor pisatelji j« eden najti|*aej*ib ajem po zaplati svojih hlač. pri « J® •»»* ""f-»; ** 11 Giovanni Vena. ki «e je rodil čemur je dvignil desno nogo la . Jf leta 1M0 v mettecu Catani. Ski- tako. kakor bi botai brtnlti. Pa vnu! to taka daljave in da«U- vzlk vsemu temo ga Lola. War- iim take lepe novica, signorina ka oskrbnika Angela. niM#r ni L®!4-" videla niti pri niU ne x Ubogi poba se ja hotel poka-balkona, kajti ona ja bila zaro- »ti hrabrega, toda glas mn je ¿ena s nekim kočijaiem iz Lico- nenadoma postal bripav in orna-dlje. ki je imd «tiri sortinske bovaja j« stopil za deklico, med-muk v hlevu. Ko je Turiddu to tem ko se je eofek njegove čapi- lija. Verga se je ie v zgodnji mladosti pričel ukvarjati s pisateljevanjem. večinoma s kratkimi povest icami ia črtami iz tiv-ljenja med karbonarji. Kdor hoče pojmovati ü vi jen je mad pri-prostim ljudstvom južne Italije v modernem času. dobi najtoč« nsjáe informacije v Vergovih povest kah. Med najboljšimi njegovimi spisi je nedvomno "Gsvalleria Rusticana", katera ja bila predelana v libreto za slovito Mascagnijevo opero ista-ga íptttt * Cav&Ueria rusticana Ko se ja Turiddu Macca. sin goape Nunzije, povrni domov od vojakov, se je vsakega popoldneva ftopbil po piazzi s svojo beraaljersko uniformo ia t rde-bo čepico, v kateri je izgledal kakor vedeievalec. ko se vssds na klop s kletko kanarčkov ob strani. Dekleta so se hrepeneča prvič izvedel, se je tako raz je-« majal z enega ramena na zU. da bi bil prav gotovo izrezaJ. drugega. Vendar ona ni bil* srce iz prs kočijaia iz Lfcodije.. toliko srčna, da bi ga potola-če bi ga bil dobU. Vendar ni tila z lepimi besedamL storil nič takega ia je končno začel hladiti svojo jszo s prepevanjem pesmi Pod otQofn dekleta Cuj, compare Turiddu," je rekla nazadnje, "pusti me. da se vrnem k svojim tovariiicam je pel vse pesmi preziranja, kar Kaj bi rekla, če bi me videle s jih je vede) in znal. "Ali nima Nunzijin Turiddu prav nobenega drugega opravila r so vpraftevsH sosedje. "Vsak večer postopa in prepeva kot zapuAčen vrabec T Končno se je «ostal nekoč z Loto. ko se je vračala z romanja k "Mariji v nevarnosti**, in ko ga je ona videla, ni niti zarudeU niti ne prabledda, kakor da bi ji ne bilo čisto nič mar zanj. teboj V* "Saj res,** ja odvrnil Turiddu. "Zdaj ko bo* motila compare Alfija, ki ima ¿tiri mule v hlevu, ne smejo ljudje brusiti jezikov. Moja mati pa. uboga tanka, ja morala medtem, ko sem bil pri vojakih, prodati «a tisto mulo, ki smo jo imeli in mal koééek vinograda ob cesti. PraiU so tisti časi in ti nič več ne misli*, kako sva včasih sedela pri oknu Izlet gospoda Broucka v XV. stoletje Staake Svetina. (MJs.) Za trenotak je obtla gospoda Broučka •tra*na misel, da nima zakladnica nobenega drugega izhoda in da m nahaja v notranjosti kake pečina, daleč od ljudskih bivslitč. tako da mu pri vsem tem ne ostane drugega kot umreti od gladu v sredi vsega tega bogastva, kar bi ne bilo prav nič ugodnejfte kot smrt v podzemeljskem hodniku. Toda naenkrat je opazil, da je okvir na enem mestu nekoliko otipan. Polotil je tja roko, tipal, mečkal In v tem se je — o radost! — premaknil eden okras in ko je le OMrfneje pritisnil, se je obrnila cela slika na-vzad in v steni ss je prikazala odprtina izhods. Gospod Brouček je stopil tja in je razsvetli viigalico prostor za njim. VgledaJ je dolg hodnik s slikami in okni, ki so bila zlotena s tenkih, raznobarvnih deftčk. Hvala bogu!" se je oddahnil globoko. j Vrnil se je vendar It nazaj v zakladnico. Ni se mogel od nje kar tako posloviti. Sadaj, ko je naiel *e izhod, je občutil nad iznajdbo radost, polno in neskaljeno. Bila je to kraljevska nagrada za vse, kar je v tej noči pretrpel. Toda vendar se Je ubranil izkuinjavi nabasati al polne tepe dragocenostlj. Ako Je to res tajen zaklad, mu potem vendar ne uteče. Treba si je le dobro zapomniti mesto, da bi ga tudi drugič naiel. Vgasnivfti svetilko, je stopil torej iz zakladnice in Je posvetil na zunanjo stran slikanih vrat. Spoznal je, da tudi predstavlja sliko neke kraljice — bržkone eno izmed obeh len Vaclavovih, morda ono ki so jo zaduAUi z vatikanskim kraljevskim psom vred ns Karlsteinu. Ko je gospod Brouček vratlca zapri in Jih pritisnil. je bila slika kot naravna, s kakorftnimi je bil ves hodnik ozaljian. "Gola resnica!'*<< Je zavriskal v duhu gospod Brouček. 'To je tsjns zakladnica kralja Vaclava v vnem izmed njegovih praikih domov, kamor Js drial tajni hodnik iz hradčanskega gradu in katerega drugi izhod je bil tako oprezno zakrit, da stane neznan vsem poznejilm lastnikom doma. Na tisoče ljudij je prehodilo tl-sočkrst to galerijo in nobeden ni imel niti najmanj!« sumnjs, kako bogastvo se skriva za to aliko. Sklenil Je, da pusti za zdaj dragoceno skrivnost zaae in s* Ae preminil, ako hoče sedanjemu lastniku d4ma razodetl in si z nJim razdeliti, ali si rajfti nam osvojiti celi zaklad na kak spreten način, ksr bi bilo gotovo popolno-«ns pravično. - Prepričal ne je, če se slika zopet prilega taano k «teni in če n* more vzbudit i nobene sumnje. Nsto Je tiho odtel po hodniku,, kamor Je (»adalo »kozi tanke deftčirr oken nekoliko vneeečnegft svita. Korakal je sicer oprezno, toda belil si ni glave z mislimi, kaj bi bilo na primer, ko bi ga zaaačil kdo v tuji hlfti p<* polnoči, niti kako pride na ulico. Najdeni zaklad je vnel in opo-jil njegovo dufto. V vrtoglavem plenu »o mu migljale v duhu palače, letovišča, prevzetne ekvipaie. opremljeni sluge, mize najplastnejAih jedi, /.a pel J i ve krasot ice in druge pnkszni. s ksterimi hi si morda tudi čitatelji belili glavo ob taki priloinosti, svojemu junaku na čast pa moram d<»datl, da ne je »pomnil tudi na svojo gospodi jo, katero da s skromno prnzijo v piv. koj, na vsa znance, katerim napravi na "rikar-ki" zastonj velikansko pojedino, da, tudi na ioL sko matico, kateri podari veHkodufen dar — dvajset goldinarjev. • V tam ja dospel do nekakih stopnjk in je prtfel po njih v tesan, dolg hodnik, na čegar koncu ja naiel ielezna vrata. Bil ja nemalo iz-nenaden, ko je spoznal, da niso zaklenjena, in/ ko je stopivfti skozi nje, vgledal nad seboj črna strehe hii in zvezdnato nebo. "Tukaj pa imajo res vzgleden red!" je za-mrmral, toda v duhu ja blagroval neznanega hitaika, da Je priiel po njegovi nemarnosti tako lahko iz bile. $11 Je torej spat pod botjim obtokom na prosti ulkl. - ni. Krepko se oddahnlvii na sveiem zraku, je spoznal gospod Brouček pred vsem za potrebno, da si zapomni zunanjost hite. Id je skrivala v sebi bodoče njegovo bogastvo. Pogledal ja zato navzgor in ja opazil, da je hodnik, odkoder ja ravnokar pritel, k obokana ožit* ulica, ki Je drtala med dvema hitema k drugemu poslopju v ozadju, najbrie k bivte-mu dvoru kralja Vaclava. PosvatU si Je torej k vrstica in js zagledal na njih krasno kovane okraske, izmed katerih so se mu zdeli posebno čudni nekaki ptiči v vencih, popolnoma podobni onim. ki so naslikani na staromestnem mostnem stolpu. Pa sa je ozrl, da bi spoznal tudi ulico. Toda ni ae mogel spoznati, čeprav je poznal Prago skozinskoz. V očki ulici je bik trna, toda v mesečini so se Jasno poznali obrisi visokih, Ši-laatih ščitov hii. čudnih balkonov s stolpiči in mostov*!, skladajoči fantastično slita na ka-korino se Ja gospod Brouček zaman spominjal iz svojih praikih pohajkovanj. "Najbrte sam kje v židovskem mestu," ja govoril sam zase. "Kajti tam se te najdejo tako zapuičeni stranski koti, kamor nisem niti jas dozdaj zatel. To je res ikandal, da sme sredi modernega mesta atraiitl taka podrtija. Vedno se govori o regulaciji in bili so tudi te baje napravljeni nekaki načrti; toda mialim, da jo dočakamo ravno tako kot pitno vodo, katero bi jim v ostalem, za svojo osebo ie najlotjs iz-pregledsl. Napoleon bi moral priti, kakor tedaj v Pariz, postaviti na itiri strani topove in razstreliti vse skupaj — to bi bila najlepia regulacija! Toda kaj pomaga regulirati na eni strani, ko ae trosi na drugi denar za popravo starih vrat. stolpov in kapel k, katerih imamo do sedaj v Pragi, da je kar groza in ki zavzamejo prostor samo zato, da bi mogel na njih prodajati zijala kak prismojen tujec. Koliko krasnih, visokih hii bi moglo sUti tukaj! Ampak to je samo zaradi tega. ker odločujejo pri občinskem svetu raznovrstni doktorji in profesorji." Kakor vidimo. Je ostal gospod Brouček. čeprav Je imel te veliko atarih navad. — vnet privrienec modernega napredka. fct js nekoliko korakov naprej ia je sa-čel modrovati znova: "In trna Je tu kakor v rogu. Imenitno gospodarstvo. Niti ene svs-tilke ne pustijo goreti. In to imenujejo potem mestno uprsvo za razsvetljavo. Cemu imamo občinako plinarno? Temu plačujemo krvave naklade? Ako ne grei a kurami spat. more* si v postrsnukih ulicah razbiti nos ali zlomiti rebrn Pa je res, da se gi+ tu za zdrave kosti. Takega tlaka bi se sramovali v najmanjšem kmečkem gnezdu. Strela!" Ta divji krik je povzročila velika kalufta, kamor k na! popotnik iznenada padel, da je brizgnila skrivnostna tekočine z gksnim plju-sknm v i «oko okoli njega. • ----- (Dsljs srlksdsjtf) na dvorttču in ti si mi dala m-1 ve, kotiko sob sem pretočil v tiati rake, ko sem odhajal tako daleč v tujino. Zdaj pa zbogom, signorinp Lola. Imej va to za dobro slovo in najino prijateljstvo naj bo končano!" Signorina Lola sa je poročik s kočijaiem. V nedeljo ja stopik na balkon in dak je roke v boke pred seboj, dat je vsakdo lahko videl, koliko debelih, zktih prstanov ji je ktfpil in podaril moi. Turiddu pa je te stopal po ozkih ulicah, s plpéco v ustih in c rokami v tepu. ves brezbri-ten se je oziral po dekletih ; toda v svojem srca je bfl jezen, ko je premiil jeval, koliko zkta ima Lolin moi, katerega bi bil moral obdržati zaae in ko je mialil. kako se ona dek kakor da ga ne vidi, ko stopa mimo. "Izigral bom zvijačo prav pred njenimi očmi," je zamrm-ral. Na nasprotni strani od compare Alfija je iivd oskrbnik Cola, viničar, ki je imel zkta kot peska (saj tako so govorili) in je imel tudi hčerko. Turiddu si je prizadejal toliko, da je dobil službo pri oskrbniku Col i in je začel hoditi tudi v njegovo hiio in ja tu pa tam rekel lepo in sladko besedo deklici "Zakaj pa ne grei in rečei teh lepih čenč signori Loti?" ga je zavrnila Santa. "Signora Lola je pregosposka. Zdaj sa je omoiik s kronanim kraljem." "Jaz ne spoštujem kronanih kraljev." , "Ti al vredna sto Loi; jaz pa poenam moškega, ld bi ne pogledal Lok, ne njene patrone, če bi bik ti zraven. Kajti signora Lola ni vredna niti toliko, da bi obriaak prah s tvojih čevljev. Prav res, da ni vredna!" "Lisica, kadar ja hotek grozd iz vinograda ...,** "je rekk: , Kako krasen si grozd T "Ob, miruj vendar z rokami compare' Turiddu !** ' "Ali se bojiš, da te pojem r "Jaz sa na bojHfc niti tebe. ne tvojega patronlT" "Ej, tvoja mati je bik iz U-codije, saj vemo t Ti si prepirljive krvi! S svojimi očmi bi te pojedel !" , "Pojedel bi me s svojimi očmi Pojdi no, pojdi! Ampak dvigni mi vendar to butaro." "Dekle, sate bi dvignil celo hiio!" .1 Da bi oe zarudela, je vrgk vanj krepelček, katerega je rav no imek v rokah, ampak vrgk ga je tako lepo, da ga ni zade-k." "Podvizajva no, saj vei, da kkpetanje ne vete butaric." I "Ce bi bil bogat, bi si poiskal tako tenko, kakor si ti, Santa. "Jaz se ne bom moiik s kronanim kraljem, kakor se je signora Lok; toda tudi jaz bom Imela balo, kadar mi bo gospod bog poskl moiička." "Saj vemo, da si bogata, saj vemo!" "Ce vei, potem pa podvizaj, kajti oče prihaja in jaz ne maram, da bi naju naiel na dvori-šču. Oče je delal nekam kisel o-braz. toda hčerka se je naredlk, kakor da tega nI zapazila, kajti ono razigrano miganje cofka na čepici bersaljera je preprijetno ičegetalo občutke v njenem srcu. Ko je oče ukazal, da Turiddu odide, ja pa dekle šk v sobo in ker se Je ravno atorila noč, ji odprk okno in Ves večer se je pogovarja samo 1 njim. Vaa soseščina zdaj ni imek nič dru-gags govoriti kakor samo o tem razgovarjanju skoti okno. (Konec jutri.) zatirati Carigrad, 22. jan. — Turška vlada je odredila, da ae imajo' vae knjige o magiji in raznih coprnijah zapleniti in aetgntL Na tisoče Turkov še danes smatra, da ja moderna medicinska veda hudičeva iznajdba, zato nočejo HI k zdravniku, pač pa sa puste "zagovarjati" od raznih verskih mazačev. To je krivo, da je umrljivost na Turškem'zalo visoka. Iz tega razloga je vlada >klemla, da zatre mazaitvo. 25063—Js* N rmd Hrfl 26062—Na Ns k) tate 26044—TrigkvSkt valšsfc. tri Moskva. - V Uniji sovjetskih republik se pojavljajo nova imena, ki jih boljševiki dajejo svojim otrokom. Stara ruska imena Sergij. Ivan. Peter, Olga. Aleksandra, Katarina itd. Izginjajo in otroci nove generacije imajo imena po Velikih revolucionarnih voditeljih, stranki, industrijah, političnem gibanju In celo po ruskih mestih In rekah. Ime Komun postaja splošno. Ženska imen« so Pro-letarija. Industrija, Stalina (po Stalinu) in Ubersta. Tudi mo-ško ime Liberij ni redko. Fr. Lorii, Stari krsajakl valšsk, »019 Cofa«, igra slqvwdd tsrat ttr 26014—Pis a kaka čevljarska psfca, domala god-ka. 26012—Ob «a valick, Fr. Lsvtia, Fr. Lovita, - godba s godba • 2504«—Na Kruj.kifc •137—Sijaj, sijal, lrrartat. Si kvartet. igrs valček, igrs or- - —t— ,., n «i, t mOMn v, trnom flu attisai kvartet 3 ploššo riespno s poštnino ata- n*Jo .......................9CJ0 6 ploši skupno • pottnino stana. 440 10 ploši stropno s poštnino stana 7JO Za Caasdo stane vsaka plošča 85c skupno s poštnino. * Z vsakim naročilom od f sli vsi ploši poiljemo 100 igol sravon ca- stenj. V calogi imamo is mnogo drugih ploši. Fiiite po eonik ns JofoalsT American Corp. 465 W. 42. 8L, Near Yark, N. Y. Ali ste ie naraéiH Proaveto aH Madfaski liât avojenu prijatelja aH sorodaika v domovino? To je ediai dar trajae vrednosti, ki ga sa aud denar lahko pošljete svojcem v domovino. _ POZOR NOTRANJO. Na prodaj je lepo posestvo v vaai Vrbica pri IL Biatrici, po domače Krnčevo. Velika hiša, moderne štfle, veliko polja, pašniki, travniki, na katerih se pridela do 350 stotov sena in otave. Vae v najboljšem stanju. Za nadaljna pojasnila obrnite ae na spodnji naslov: M. Shuster, 718 Hali Ave., St. Harys, Pa. —( Adv.) Piro ieiofaje Skupno potovanje y stari kraj "PASU," ks* odpluje is New Tasta NA 23. APRILA 1927 -Paria- Ja slaati sa trstji najbaljii do tadi te pat ia nai sa- LJnMJaac. Potaiki naj sa üm prej prijavijo, zlasti ao-driavljsai, da Jim ■ofU preskrbeti še pred sdksde« vratvsas dovoljenje (Permit), na lasi katerecs as bads lakko sa vrnili aasaj v AaMrika. Drago skupno potovanje se vrši istotako na parnlku Taris" in sicer 4. junija. Bana« se, da Vas lakka bi radi odpravimo s vsakim dragim ■avae taka se vselej ebraite na nas: aar v stari kraj; ée ielüe dobiti kraja; D S) » osebo v te deiete; 4) kadar rabite kakagooblaatila. is-java, psgsdbs, ali kake draga aater-sko listina, aH ia Imate kak drna opravek a starim krajam. Slovenska, banka Zskrajšsk I Šsšsrfc 455 W. 42nd Str., New Yark. N. T. KLOBASE KRAUSE KLOBASE po vsi Asmriki je is ttsoè« Us. Iste, te Isias p. OftU s sa C. o a ▼as pisssa te Sttscpa joseph leskova& 610—14th Strni, Raeiae, Wis. RAIOČUKI POZOR! Znamenje (Doc. 31-1926) pomenit da vaai Je naročnina potekla ta dan. Ponovite jo provojfsono, da vam Hita ne ustavimo. Ako lista ne prejmete, je moteče vstavljen, ker ni bfl plačan. Ako je vaš list plačan In ga ae prejmete, je mogoče vstavljen vsled napačnega naslova, pišite nam dopisnico in navedite stari in novi naslov. Nači zastopniki so vsi društveni tajniki in drogi zastopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina za celo leto je $5.00 in sa pol leta pa $2.50. Člani S. N. P. J. doplačajo za pol leta $1.90 in za celo leto $340. Za mesto CUcago in Ci-cero za leto 9&50, pol leta $3^5, sa člane $5 JO. Za Evropo stane za po! leta $4.00, za vse leto pa $8.00. Tednik stane sa Evropo $1.70. Člani doplačajo samo 50c za poštnino. Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov: UPRAVNfiTVO u prosveta" 2667 a Lawndale A ve. CmCAGO, ILL. MATUA SKENDER JAVNI NOTAR ss Anisrike te stari kraj 1122 E.OhiaSC Telefon CEDA^R 4S7S N. 8. Pittabarsk, Pa. Izdeluje pooblastils, kupns pogodbe, pobotnica, oporoka in ras droge v notarsko stroko spadajoče spies. Pilite, telefonirajte, ali pridite osebno. or ' -t TISKARNA S. N. P. J. SPREJEMA VSA V TISKARSKO ONT SPADAJOČA DELA % / * • - 4 * ' S 25* s*** }* »irito««. êMnlke, faijin, koMarfo J«aÎhMhÎt ^m*äUm' ^Aem. nemikem. «ne VODSTVO TISXARRE APELIRA HA ČLANSTVO S. R. P. J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI CENS DUŠNE, UNUSKO DBLO PKVB VH8TS (TBS POJASNILA DAJB T0D8TV0 IMl»« . 8. N. P. J. PRINTER Y SU-B Soatfc Lnradala Anm, CUcag% BI _ _ * / TAM 8E DOBE NA tELJO TUDI ||A UBTHKNA POJASNILA