_' C. Postale. — Lgce ognr mt-coledi e venerdi — 32 marzo 1927 Po$mm«7.n* itevilka 25 stotitik 'zhnja vsuko sredo in petek zjutrej. St*ne zu celo leto 15 L. » pol Ida 8 j» » četrt leta 4 * Z* inozemstvo celo leto lir 40. N* naročila brez do> Poslane naročnine se "c moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kernperle. ^jgpr |mf št. 23 V Gorici, v sredo 23. marca 1927 Leto X. Nefrankirana pisma st ne sprejemajo. Oglasl se cačunajo po c/ogo> voru in ne plaČMJo v naprej. — List izda}» kansorcij »dor. Str*> že*. — Tisk KatoliSk« tiskarne v Gorici. ki> va Piazzutia St. 18. Upruva in uredništvo' uüca Mameti štev. 5. (prej Scuole). Teles, int. štev. 30«. aiiiMraMmiwwnimwwmrwuwiiiowM Kardinal nadškof Missia » (Umrl 24. . Prihodnji četrtek bo 25 let odkar Je umrl v Gorici prevzorni kardinal «L• Missia. Njegovo delovanje kot skofa v Ljubljani in kot nadskofa v gorici je tako veliko za prebudo KBioliški zavesti, da se ga moramo tudi sedaj spominjati, ker njegova "e'a še živijo med Slovenci. Libes ralna »Goriška matica« je baš v svojem koledarju za I. 1927 hotela otnazati spomin tega svetega moža ln sicer na tak način, kakor so ga napadali pred 25 leti vsi liberalni in veri sovražni listi. Katolisko sJovensko Ijudstvo pa ceni še danes «e/o po^ kardinata. »Zbornik«, yasilo slovenske duhovščine, je v tetošnji marčevi številki objavil clanek, ki ga je po smrti kardina; lovi objavil pok. škof dr. Mahnič, katerega je tudi isia »Goriška Ma-, tica« skupno s pok. kardinalom orezsrumno napadla. Ker slika čla* nek tako lepo in vzvišeno delovanje Pok. kardinala je popolnoma umest; no, da ga objavimo v obrambo časti P?k. kardinala. Katoliško slovensko Ijudstvo spoznava kakšna načela se Mrijo potom »Goriške matice« rned naše verno Ijudstvo. Članek sc gtesi: Danes je pet tednov. Zjutraj ob °smi se mi je vročila brzojavka. Še Preden sem jo odpečatil, me je ob* sla slutnja, kaj mi je donesla brzo* javka — iz Gorice. »Kardinal Mis- sia je nocoj mirno v Gospodu za* spal«. Solza mi je zalila oko. Vržem se na kolena in izmolim prvi »Dc Pjofundis« za pokojnega kardinala Missio. Ti umrl? Ne, meni ni dolgo lio. telo v glavo. Zdelo se mi je, da sa* nJam. Tudi ko sem deset dni po. zneje korakal po goriškem Trav* ™u in so kardiaala nesli v odprti Krstl k zadnjemu počitku, jaz še ni* ?e™ mogcl razumeti, da kardinala jvljssie ni več med nami. j. ^e, on ni umrl. Saj stoji pisano: s\f8pCUi omnia vivunt; in te besede ' " J^erkev iz^ovarja ravno v dan *mrti svojih otrok. Kardinal Missia se zivi. Da, šele zdaj mi stopa, živahnej* se m jasnejše kakor kdaj prej, pred PJY T0Ja slika- Zdaj šele se mi bolj m oolj razodeva Tvoja velikost, suovitost Tvojega duha. Poskušam, «a si rešim zaßonetko, da prodrem duhane t6 velikosti — te silovitosti c^Mwel. mi zahaJa v Proslost. De, «et let Je od tcga. Vršile so se prb stal tako bhzu T vojemu srcu in moje> nevrednega, ime se je priv v oncm easu ljutega boja za najsvc* tejsc ideale, v zvezi s Tvojim toli= Kpkrat imenovalo in — vlačilo po Dlatu liberalnih listov. Tedaj sc je ^aJm raz^ovor zanesel na ncko Jayno zadcvo. Stari predsodki, ob* ziri na desno in na levo, posebno korif'^ • -Se ne razžalil° nekaterih s siiVJeV ^era^nc ideje, kateri so strašil01^ s\°Jc^a imena še vedno rtnx-j.ln Javncmu mnenju mo* Se mn lmponiraH ~ to in drugo je unar^e- zad^evalo, da si niso Pah z °citnim katoliškim čelom marca 1902.) , pred svet, da so se še vedno vne» mal za kompromise ter tu in tarn popuščali. Tedaj je blagi pokojnik v sveti nevolji zaklical: »Kdaj pri= demo do tega, da nam bo povsod in vselej Jezus Kristus — vse!« Da, čim večkrat te besede pre- mišljujem tcr jih odnašam na nje= govo življenje in delovanje, tern bolj se razganja tajinstvena megla, ki obdaje njegovo sliko, tern bolj se ožarja pred mojim duhom nje* gova oseba. Da, vsi njegovi napori, vsaka njegova beseda, pisana ali govorjena, vsi njegovi sveti, in nje* govi migljaji in opomini, vse je me- rilo na to, da bi Jezusu Kristusu pri^ boril priznanje, neomejeno gospos« tvo ne le v privatnem, ampak tudi v javnem življenju. In koliko se je na Njegovo po* budo molilo k najsvetejšemu Srcu, posebno o času Katoliškega shoda! In ne brez uspeha! Katoliški shod je Jezusu odprl pot v javno življe* nje na Slovenskem: v politiko, v slovstvo, v umetnost, v filozofijo; on je postavil temelj zdravi krščan* sko socialni organizaciji. Katoliska ideja prodira — liberalzem se umi* ka; Jezus, kralj resnice in pravice, početnik večne in časne sreče, sto« pa med narod; kraljestvo Njegovo se širi, se utrjuje. In prav radi tega, ker je kardinal Missia povsod nad vse drugo stavil Jezusovo načelo, se je marsikomu zdelo, kakor da dostojno ne ceni na* rodnostne ideje, kakor da nima srca za opravičenc zahteve slovenskega naroda. Radi tega so ga liberalci toliko napadali, toliko obrekovali. O, kardinal Missia je za narod prividno (navidezno) malo delal, v resnici je bilo njegovo življenje v pravem pomenu besede prava žrtev za srečo in blagor slovenskega na* roda. Kardinal Missia je vedel, kaj pomcnijo besede: Blagor narodu, kateremu je Gospod Bog njegov; in spet: Iščite najprej Kraljestvo bož* je in njegovo pravico, vse drugo vam bo privrženo. Da, kardinal Missia je največji dobrotnik slo* venskega naroda, ker ga je nazaj pripeljal h Kristusu, ker mu je s krepko roko utrdil temeljc prave sreče in slave, katera se ne da do* seči nego na tcmelju, ki ga je na* rodom postavil Jezus Kristus. Le hodi, narod, po poti, katero ti je pokazal toliko sovraženi, toliko obrekovani največji sin tvoj, kar* dinal Missia — hodi, in nebo bo blagoslovilo tvojo usodo, nobena sovražna sila te ne bo stria; osvetlil si boš obraz, proslavil si boš ime pred narodi celega sveta. Tako je delal, tako se je bojeval, in tako je zmagal mož, kateremu je bil Jezus — vse. Brezbožnemu radikalizmu, ki Cerkvi in družbi spodnaša tla, ki z jekleno doslednostjo ruši vse, kar je Jezus sezidal v teku devetnajstih vekov, ne bomo nikdar kos, ako mu nasproti ne postavimo enako jeklen, skrajni radikalizem, kateri temelji v Jezusu. Kristus in Belial -7 dva večno nespravljiva nasprot* nika — katera zastopata dvojni ra* dikalizem, mi pa smo postavljeni pred neizogibni aut — aut. Le ka* dar vojaki Jezusovi, katoliški du* hovniki, pretržejo vsako skupnost z Njegovim nasprotnikom, le ka* dar se z vso mislijo, s popolno voljo in celim sreem oklenejo njegove zastave, vračajo se slavodobitni iz boja. Besedam velikega mo/.a drja Mahniča 0 velikem škofu kardinalu Missiji se pridružuje ob 25 letnici njegove smrti slovensko katoliško Ijudstvo, slovensko katoliško mu sleče razumnistvo in katoliska dw hovščina. V boj za načela kardinala Missie in škofa drja Mahniča! Slava nju? nemu spominu! Kaj se godi po sveiu? V soboto na sv. Jožefa je bilo godovanje marsikateremu Pepčku zagrenjeno. Vsaj po Gorici in po* poldnc na Oslavju ali v Kronbergu si videl tu pa tarn zamišljcne obra* ze. Če si pobaral, ali je slabo vreme, si zvcdel: Vojska bo! Kje, kako? Nekateri so pobrali iz tržaškega »Piccola«, drugi iz »Edinosti«, da se na Balkanu nekai kuha, Albanec škili čcz mejo in kar jc še takovi robi podobno. Na vojsko se pripravljajo... Cc hi ne bili že globoko notri v postu, bi še prvi del te slovenske ponarodele pristavili: »Mat' fržou pr'stavljajo, na vojsko...« Pa pustimo šalo na strani v teh lepih dnch, ki jih tudi londonski list »Times« vživa na Balkanu. Saj je v petek objavil uvodnik pod na* slovom: »Pomlad na Balkanu«. Pa ni popisal lepo duhtečih rož v Bol* gariji ali morda lepo dišečega her* ccgovinskega tobaka, ki ga tudi An* gleži radi puhajo. Nie od vsega te* ga. »Times« je zavohal smodnik na I Balkanu, videl je, kako plezajo ko* mitaši, albanski in macedonski čez nepristopne čeri in se koljcjo, da kar bliskajo noži v pomla_danskih žarkih. Angleško uredništvo je te svoje balkanskc novice zvedelo iz uglednega rimskega dnevnika »Giornale d' Italia«. Dopisnik tega lista iz Tirane (glavno mesto Alba* nije) je poročal domov o sumljivih pripravah jugoslovanskega general* nega štaba in o vojnih namenih v Belgradu. Po tch brzojavnih vesteh, je glavni urednik Gayda začel pi* satj uvodnike o balkanskih zmedah. Öcitki tcga lista, ki so jih začeli tudi drußi listi ponatiskavati, so precej ostri. Jugoslavia očitajo, da zbira oborožene tolpe komitašev ob albanski meji. Te čete stoje pod vrhovnim vodstvom srbskih gene* ralov. Glavni vodja, da je bivši čr* nogorski vojni minister Martinovič. Ne vc se pa še, ali oče ali njegov sin Mirko. Razen ob albanski meji pa da organizira vrhovno vojaško poveljstvo v Belgradu tudi zbiranje čet vzdolž italijanske meje. To pa zato, ker bi Italija nastopila, če bi vstaja proti sedanji albanski vladi Ahmed bega Zoguja začela iz Ju* goslavije. Italija pa mora nastopiti, ker se je za to v tiranski pogodbi zavezala in pa ker qospodarske ko* risti silijo Italijo, da ohrani v Alba* niji sedanje stanje. Torej, Jugosla* vija ogroža s svojo vojaško politiko m)v ne le na Balkanu, marveč tudi v celi Evropi. Te oeitke na račun jugoslovanske države je ponovil tudi »Times«. Barvane roke. V soboto je izšel tudi glavni u* radni list fašistovske stranke »Fo* glio d' ordini« (Ukazi). Pod naslo* vom »Opomin« piše, da »fašistov* ska Ttalija mirno L*leda kričečo agi* taeijo belgrajskc klike. Pod kliko se razumejo visoki voiaski srbski krogi; v tej sekti so nekatcri neod* govorni naduteži zmožni za sichern zločin. Italija ni izgubila in ne bo mirne krvi. Italija tudi ve, odkod prihaiajo nasveti v Belgrad...« Že omenjeni dnevnik »Giornale d' Italia« popisujc to belgrajsko kliko s protiitalijasko in protial* bansko politiko. Pravi, da so v tej politiki združeni napeti jugoslo* vanski nacionalisti, ambieijc kra* ljeve in vojaške stranke in pa fra* masonske lože. Zadnji obisk vodi* tclja mednarodnega delovnega ura* da Alberta Thomasa v Belgradu to potrJLije, tudi kralj Aleksander sam da je tramason. Najbolj nevarne pa da so raznc »roke«. V Bclemgradu imajo »belo roko« in »črno roko«. Pred nastopom kralja Alcksan* dra je imcla v Srbiji, tako pripove* duje »Giornale d' Italia«, vso moč »heia roka«. V tej skrivni organiza* ciji so bili včlanjeni vsi goreči do* moljubi. Toda bili so osebno po* štcni in na potu raznim vojaškim stremuhom, ki so se odeepili od »bele roke« in si naredili »črno ro* ko?. Ta roka, ki da jo vodi sam kralj Aleksander, ima zdaj vso ve* ljavo. Njej pripadajo vsi višji ge* nerali in eel t>cneralni stab. Ti so tudi skuhali nove naerte vslcd ka« tcrih se čuti Italija prizadeto. Diplomatski koraki. Casopisnim vestem so sledile di« plomatske pisane in nepisane izja* ve. Rimska vlada je obvestila Lon« don, Pariz in Berlin o jugoslovan* skih pripravah, da dokaže svojo miroljubno politiko. Istočasno so v Rimu potom uradnega dopisnega urada zanikali, da se Italija oboro* žuje za pohod na Balkan. Od svoje strani jc »Agcncija Ha* vas«, uradni dopisni urad francoske vlade, poslala v svet izjavo, ki pra* vi, da je vlada v Parizu dobila iz Rima diplomatsko pismo. Nadalju* je, da »francoska vlada ni nikdar je* niala svetovati Belgradu umerje* nost«. Izraža svoje zaupanje, da bo Italija nesporazum mirno rešila. Obenem pa izjava ostro zavrača očitanja »Giornale d' Italia«, češ, da Franciia hujska Jugoslavijo. Pri jugoslovanskem zunanjem mu nistru Periču sta se zglasila angleški in italijanski poslanik ter sta pou* darila, naj Jugoslavija ničesar ne podvzema proti Albaniji ali Italiji. Kakor je poudarila Italija svojo miroljubnost, tako je tudi jugoslo* vanski dopisni urad »Avala« odloč* no zanikal, da se Jugoslavija oboro* žuje in zbira čete. In kar še najbolj drži, je pa iz« java albanskega poslanika Cena be* ga v Belgradu. Ta mož, ki je zastop* nik najbolj prizadete države Alba* nije, je v soboto časnikarjem izja* vil, da so vesti o oboroževanju Ju* goslavije proti Albaniji iz zraka vzetc. On bi pač moral biti poučen o kakem oboroževanju. Na koncu je poslnnik izjavil, da bo znala nje* gova domovina braniti svojo neod* visnost proti vsakomur. Zanimivo jc zasledovati poleg tch diplomatskih ukrepov tudi pi* Stran 2. »GORISKA STRA2A« sanje inozemskega časopisja. Urads ni čcški list »Prater Presse« pripo* minja, da so vse vesti izmišljene. Srednjeevropske države pač naj* bolje vedo, kako stvar stoji. Jugo* slavija ne more misliti na kako vojno, ko še niti dobro oborožena ni. Svetovni »Berliner Tageblatt« tudi ne ver jame časopisnim racam o novi vojni na Balkanu. Pise, da je Mussolini trdno odločen nadaljeva* ti svojo sredozemsko politiko, Ju* gpslavija sc pa trudi za zavezni* štvo Francije. Uglefini list v Berlin nu »Vossische Zeitung« pravi, da se Jugoslaviji niti sanja ne o.kakih napadalnih namenih. Katoliško vo* dilno glasilo Nemčije »Germania« piše, da ne veruje na vojno ob Adriji, še manj pa, da bi jo hotela Jugoslavia, ki jo je že toliko žrtev stala njena konsolidacija. Francoski list »Matin« tudi ne prisoja Jugoslaviji hudih namenov in ker kaže tudi Rim miroljubno lice, mir ne bo ogrožen. Ravnotako piše »Figaro«. Kakor je bral »Picco* lov« urednik v vclikcm pariškcm dnevniku »Journal des Debats« sle* di, da protestira proti podtikanjem italijanskih listov in zahteva, naj Društvo narodov presodi nastali položaj. Rimska »Tribuna« pa pra* vi, da je ltalija edina država, ki ji pritiče, da rešuje jadransko vpra* šanje; kakšna druga da ni tarn sploh nič zainteresirana. Dajte ljudstvom miru! Iz tujih .listov smo. tprej brali, da želita ltalija kakor Jugoslavia miru na Balkanu. Časopisnim vzburjajočim vestem so. sledili di* plomatski koraki, ki so razburjenje malo potolažili. Vsa evropska jav* nost si je edina v tern, da ne sme pr^ti pod nobenim pogojem do no* vih vp jn. Pregloboko se je v ljudske plasti vsesala vojna grozota, razde* janj in krvi, da bi ljudstva zopet šla na morišče. Naj evropski držav* niki raje kot o vojnah z meči go* yqre o gospodarskih ali žitnih bit* kah kot ie to storil prvi minister Mussolini in tisočere množice jim bodo sledile! Evropa potrebuje go* spodarske obnove, ne novih ruše* vin. ltalija slovesno izjavlja, da ho* ee mir. :V pondcljck je v belgrajski zbor* nici podal svoje izjave jugoslovan* ski zunanji minister Peric. Na glas je povedal, da želi Jugoslavia pri* iateljskih odnošajev z Jtalijo. Še vee! Vpričo parlamenta in tujih poslanikov, med katerimi je scdcl tudi italijanski Bodrero, je poklical, naj pride v Jugoslavijo mednarod* na komisija, ki naj ugotovi ali daje Jugoslavia povod za vznemirjanje. Te Periceve besede so naredile globok vtis na navzočc in tudi že odmevajo po italijanskem časopis* ju. «Timcsova» »Pomlad na Balka* nu« oznanjajoča črne ure mora preiti in napočiti mora prava po* m.lad, ppmlad miru za izmučena ljudstva! Okno v svet. Za miljone se kregajo. Kakor je znano zahteva Ameri* ka, posebno njen finaneni minister Mellon, da naj vsi dolžniki, tudi za* vezniki, poplaeajo svoje vojne dol* gove. Američani očitajo Anglcžem, da itak dobivajo od Nemeije toli* ko, da bi zlahka odplaeali svoje dolgovc. Angleži pa v svojem listu »Times« prav ogoreeno pise jo o» ameriških tcrjatvah. Pred Šangajem. Kantonskc čete zmagovito napre* dujcjo proti Šangaju. Na dveh važnih toekah so predrle nasprotno fronto in so že vkorakale v kitajski del mesta. Nova revolucija. Iz Aten prihajajo, vesti, da so odkrili priprave za novo revolu* cijo. Vstajo so pripravljali pristaši sedaj zaprtega nekdanjega dikta* torja Pangalosa. Voditelje uporni* kov je vlada pozaprla. Na Grškem bodo čez par let vsi vodilni politiki po ječah. Še je prostora. V rimski zbornici je minister za kolonije Fcdcrzoni razložil smerni* ce fašistovske kolonialne politike. Poudarjal je, da se je položaj v ko* lonijah zelo zboljšal. Danes je v Libiji naseljenih komaj 35.000 Itali* janov, eez 25 let bo pa tarn po mi* nistrovem mnenju prostora za 300 tisoč Italijanov. i Ruski vpliv v Aziji. Koncem tcga meseca bo prišel v Moskvo pcrzijski zunanji minister Mošaverol Memalek. Dogovarjal i sc bo z ruskimi ministri za skleni* tcv giirancijske pogodbe med Ru* j sijo in Perzijo. Vcdno bolj se opa* ža, kako si zna ruska politika pri* J dobivati tal med azijskimi ljudstvi. Iščejo se. V francoskem zunanjem ministr* stvu so znova zaeela pogajanja med Francijo in ruskim poslanikom v Parizu Rakovskijcm zastran uredit* ve vojnih dolgov. Zdi se, da bodo pogajanja uspela. Tudi politiki, francoski kakor tudi ruski, so vsi navdušeni za novo zbližanje med Francijo in Rusijo. DNEVNE VESTI Prihodnja številka »Gor. Straže« bo izšla šele v soboto zjutraj mesto v petek, ker v petek v tiskarni ne delajo. Poverjeniki »Gor. Moh. družbe«, katerim je morda preostal kak iz* vod letošnjih knjig, so uljudno na? prošeni, da iste nemudoma vrnejo upravi; radi bi namreč üstregli vsaj nckaterim izmed številnih naročni* kov i zamudnikov. Uprava. Gorica, Via Orzoni 36 A. »Mladikina« prireditev. »Prababica«, ki jo je predvajala »Mladika« prcteklo soboto in nede* Ijo, je privabila obakrat toliko gle* dalcev iz mesta in z dežele, da je bila clvorana do zadnjega kotička natrpana. Videlo se je, da naše ljudstvo zna ceniti klasieno dramo. Igralci so z n-uilimi izjemami prav dobro pogodili svoje vlogc. Poseb* no Berto, ki je le na enem ali dveh mestih odpovedala, je trcba pohva* liti. Grof Borotin jc malce premla* dostno igral, drugaec jc bil izboren. Glavni junak Jaromir, ki ima naj- težjo vlogo, bo že pri eni prihod* njih vlog prav dober za dramske vloge. Inscenacija jc bila lepa, lc svetlobni efekti so nckoliko motili. Izborno so se vmes prilegali Vo* dopiveevi skladbeni kosi, ki so raz* položenje in čustvovanje z igro na odru še povečali. Prirediteljem je treba eastitati, posebno še, ker je bilo prav gotovo treba dosti truda in časa. Naj »Mladika« kaj kmalu spet nastopi! X. Tečai za cepljenje in piljenje trt. Prihodnji ponedeljek dne 28. marca se bo vršil ob 9. uri zjutraj pri Kmetijskcm društvu v Gorici, Via Trieste 43, tečaj za cepljenje in piljenje trt. Predavanja so javna in se jih lahko udeležijo vsi kmeto* valci, ki se za to zanimajo. — Za* družna zveza. Neumesten incident. Tržaški »Piccolo« poroča iz Bel* grada: O priliki pondeljkove zuna* nje politične razprave v belgrajski zbornici je govoril tudi bivši zuna* nji minister Trumbie, ki je grajal prejšnjo Ninčičevo zunanjo politi* ko. Med nj ego vim govorom je vstal demokratski poslanec Wilder, se obrnil proti diplomatski loži, kjer je sedel italijanski poslanik Bodre* ro in je zavpil: »Italijanski posla* nik, general Bodrero je še tu! Ven ž njim! Ven ž njim in njegovo tol* po vohunov!« Opozicija je na ta vzklik ploskala. Seja se je zaključi* la in ministrski svet je sklenil se opravičiti pri Bodreru. Kristusovo življenje. V kinu »Vittoria« na Travniku bodo do petka predvaj ali velik film iz Kristusovega življenja. Film jc narejen po evangel'iju. Nastop našega rojaka. Na pobudo katoliških akademi* kov je predaval v Bcnctkah prete* klo sredo naš goriški rojak dr. Res o ruskem modrecu Vladimiru So* lovjevu. List »II Gazzettino« z dne 17. t. m. poroča o tern predavanju: Profesor Lojzc Res s trgovske uni* verze je smoei imel v dvorani be* neškega Ateneja že najavljeno pre* davanje o ruskem filozofu Vladi- miru Solovjevu, enem najglobjlh mislecev preteklega stoletja. Pre* davatelj jc najprej oertal Solovjevo živjenje in delovanje, potcm pa je pokazal pota po katerih je Solovjev prišel do spoznanja. kaj:olicizma in je tudi k njemu prestopil. Predava«? telju, katerega jc obeinstvo pazlji* vo poslušalo, so na koncu živahno plosk?Ii in mu častitali. — Na po* vabilo kat. krogov iz Padove je dr. Res v petek 18. t. m. ponovil svoje predavanjc pred odlienim občin* stvom in z istim moraln'im uspehom tudi v Padovi v dvorani škofiji-ke palace. Gostilničarska razstava. V zaeetku maja bodo podjetni avstrijski hotelirji in gostilničarji priredili v Gradcu tretjo razstavo gostilničarske in kavarniške obrti. Ta razstava bo imela pomen tudi zatujski promet. Znano je, da so poleg Švicarjev avstrijski Nemci prvi, ki znajo v svoje dežele priva* biti tujce s svojimi modernimi in poceni hoteli. Rešitev uganke. Gospod Just Ušaj, lastnik tvrdke »Vinoagraria« nam sporoča, da je na uganko, ki je bila objavljcna dne 2. t. m. v našem listu dospelo 311 pravilnih rešitev. Od teh jc bil iz* žreban v navzočnosti dveh neinte* rcsiranih oseb gosp. Marij Skočir iz Vrsnega pri Kobaridu, ki dobi za nagrado posnemalnik. Pravilna re* šitcv uganke je ta*le: Upi, voz, osa, ena, med, Ema, kal, tla, dno, nit, oko, kit, Ida, miš, pas, oba, kos, ulj, vol, ost, nos, Ana, raj, eja, abc, sol, ilo, rja, uši, riž. Po sredi navzdol se cita: POSNEMALNIKI »DIIABO* LO« SO NAJBOLJSI, kar trdijo vsi oni, ki so te posnemalnike ku* pili. Vsem onim, ki se trud rešitve ni izplačal, .pa bodi v tolažilo dej* stvo, da si posnemalnik lahko ku* pi jo, ker tvrdka jih prodaja tudi na obroke. OuvaJ se senjske roke! Zgodovinska povest. Hryatski spisal Avgust Scnoa, poslovenil F. Š. Cvetkov. »Sibaj ga. da ga vzame vrag!« je zagrmel vojvoda Milovčič, stopivši pred Niko; »hodi, strupena gola* zen, da ti ne iztržem umazanega je* zika.« S povešeno glavo sc je pobral hajduk iz krčme. »SUi slišal, Niko!« je pristavil stari vojvoda, »prav po godu si mi, rad te imam. Žal bi mi bilo, ako se ti pripeti kaj hudega. Izza hriba se bliža nevihta in Benečani, mislim, so hudi na te; a tudi nemška gospo* da, ker podpihuješ njihove vojake. Spravi svojo prtljago, pa odidi z Orlovičevo četo o polnoči v gore. A tega .vraga se čuvaj, ker je zlo* dej in ne človek. Hočeš*H?« Niko se je nasmehnil, si obrisal čelo z roko in rekel po kratkem molku: »Pojdem, vojvoda! Hvala! Prav pravite! Rabata gre, — Benečan bi me utegnil —« Niko je pokazal s prstom na vrat. »Pa sam ne pojdeš! S teboj poj* deta tudi Vujica Vedešič in Budo* novič, ki je pojedel pri Hvaru poln brod beneških sardel. Pred polnoč* jo pridete na Velika vrata in od tarn le udarite dalje. Z Bogom, Niko!« Krčm^r je zaklepil krčmo, da zbere nekoliko prtljagc, Med tern so se zbirali od vseh stjani pbproženi Uskoki šepetaje in mrmraje med seboj; s povešeno glavo in jcznimi očmi. Mesec je bliščal skozi temno noč, polival svojo bledo svetlobo po senjskem tlaku, po kamenju . so odmevali težjci koraki, a iz poslopji se je čul govor zensly, ječanje otrok, slišal se je jok. starih mater, ,v burjo se je mešala kletev, prihajajoča \z his, težka kletev do Boga na izdajalce, na izvržke naroda. , Na pragu svoje hiše je stal pod črno kapo, v svetlem orožju silni ju* nak, vojvoda Juriša Orlovič, kakor bor v gori. Lcvica mu je počivala na junaški sablji, a desnica se mu je ovijala okoli ramen žene Dume, ki mu je bila spustila glavo na svetle srebrne gumbe. »Ne joči, duša moja, golobica moja!« jo je tešil junak, »saj kaplja tudi meni kri iz živega srea, ko ga tržem od tvojega. Ali glej, kdo naj vodi siromašne brate? Ali naj jih pustim kakor credo brez pastirja? Ni * li bolje odnesti glavo, nego nesti jo pod rabljev nož, da me za* kolje kakor janca? Pa, kaj je meni za mojo glavo; euvati jc moram le radi tebc, ženica moja! Miruj duša, ako Bog da, bo bolje in srcčni. bo* mo. Mati Božja naj te obvarje! Z Bogom!« ,. . »Junak moj! Soprog moj!« je za* ječala Duma na njegovih prsih. »Z Bogom!« je poljubil vojvoda ženo na čelo in odhitel za četo, a ona je pokleknila na prag ter si z rokama prikrivala svoje grenke solze. O polnoči je krenilo šeststo ju* nakov in drugih ljudi proti Velikim sen j skim vratom. Žalostno so sto* pali pred njimi vojvodi, boben se je zamolklo oglašal, tužno s pove* šenimi glavami so korakali junaki. V vsakem očesu si čital vprašanje: Kaj bo iz tega? V vsakem očesu odgovor: Gorje nam grešnikom! Zamolklo se je razlegal boben, če* gar glasovi so se izgubljali v šumah, v gorah, tarn, kjer sc dela — burja. Dne 29. januarja 1601., zjutraj so zagrmeli topovi s senjskega ozidja, zazvonili zvonovi senjskih zvoni* kov v slavo sijajnega gospoda ba* rona Rabata, cesarskega poverje* nika in pooblašecnca, ki je zajedno s škofom Dominisom stopal v me* sto na čelu voiske dvc tisoč ljudi in sicer skozi velika vrata, kajti burja mu ni dopuščala iti v luko. To mračno, bledo, brczčutno telo z bi* strimi očmi se je gibalo pod širokim pernatim klobukom; general je bil, kakor da ne gleda nobenega,. ter da nc vidi niti ene male stotnije nemških pešcev, ki so mu naredili pred kaštelom počast. Četa za četo je stopala proti mestnim vratom ob sviranju in bobnanju. četa za četo je krenila v kastei, ki stoji kraj vrat na mestnem trgu: dragon* ci, konjiki, oklopniki, mušketirji, arkobusirji in topničarji s topovi. A mesto jc bilo nemo, pusto, vsa hišna vrata so bila zaklenjena. Sled* njič so vstopili tudi nemški muške* tirji, toda niso zavili v kastei, ka* kor tudi topničarji ne. Ti so name* rili svoje topove pred kaštelom na mestne hiše in se postavili z gore* eimi šibami k njim. Ko soNemci nabili miiškete, so se razšli na vse strani; da postavijo po stolpih, vra* ta in zidovju svojo stražo in raz* orožijo uskoškega stražarja. »GORISKA STRA2A« Stran 3. Vpojdic pod prožje. Letnik 1907. bo poklican k voja* kom med 23. aprilom in 4. majcm. Kdor ima pravico biti kasneje Ppklican ali pa hoče vstopiti v cast* niško ali podčastniško šolo, mora kar brž vložiti prošnjo na vojaško okr.ožjc. Rekj-uti, ki imajo dovoljen odlog za vpoklic (n. pr. dijaki, ki študirajo), morajo poslati brž pred? Pisana izkazila. Kckruti ajdovskega in komen? s^5^a okr.aja ter oni z občin Godo? vič in Črnivrh spadajo od zdaj pod tržaško vojaško okrožje. Čedadski ^.b.ovški okraj pa spadata pod go? rlško vojaško okrožje. Pojasnila se dobc na vojaškcm okrožju. Mačeha tujina. Pišcjo nam: .Pred enim letom sc je neka dru* zina iz Dolcnj pri Ozcljanu prcse? lila v Argcntinijo. Da je dobila za Potovanjc potrcbcn denar, je rao- rala prodati zemljišče in vse po? ništvo; te dni pa se je radi bolczni m slabega zaslužka morala mati s Pomnožcno drobno družino vrniti v_ domovino. ] Q oc-c jc ostal v Ame? riki.: Uboga žena nc pripovedujc Posebno vesclih novic! Zaslužka je malo in trdo gre marsikateremu do* niačinu celo za prcživljanje, poseb? no vsem onim, ki so bol.j šibkega zdravja in ki ne znajo nobcnega ro? kodclstva. Dobro naj si prcmislijo ysi, ki sc napravljajo na dolgo pot ^cz siroko lužo! Preberitc tc vrstc vsi, ki grestc v tujino. Težko nam da domačija vsem dovolj kruha, a vztrajajmo na rodni zemlji, doklcr se da! Puškarjem. Kvestura nam javlja, da je se? stavljcn imcnik trgovcev z orožjem jn obrtnikov, ki popravljajo orožje. 1rcpovedano je prodajati orožjc slaboumnim, mladoletnim in ose? bam, ki sc nc izkažejo z osebno iz? kaznico ali orožnim listom. Kdor prcstopi te določbc dobi do 6 mese? cev zanora in kazcn 1000 do 200 L. Škofovsko priporočilo. V »Škofijskcm listu« tržaške ško? rije bcremo slcdeče beseele: »Goriška Mohorjeva družba je slovenskim družinam bivajočim v skpfijah goriški, tržaški, poreški in reški že tretjič podarila pet izvrst? nih knjig. Iz mohorskih knjig bodo mOLli vsi, stari in mladi, črpati zdra* v<> kultuvo in res katoliški duh ob? encrn s pošfenim ruzvcdrilom. Ve? *V r*-as' ^a ^e število članov v naši SKofiji narastlo. Prevzvišeni ^ospod SKQt želi, da bi č. duhovščina v vseh *upniiah, kjcr bivajo verniki slo? venske narodnosti, Goriško Mo? norjevo družbo toplo priporočala, ?f Pndejo dobre knjige v vse driu zme. Ubencm podcljuje milostljivi gospod škof odboru in vsem so* slov iZ SrCa pastirski bla«°* 1 udi gor'iski vladika prcvzv. kne? zonadškof je Goriško Mohorjevo aruzbo toplo priporočil. Čujmo glas nasih škofo\! Krščanske matere, Itif a da se izP°lni /elj-a naših «otov, da pridejo Mohorjeve knji, Sri ,i rf KrUŽi?Je- Zat° SC brŽ VPiŠite Vev ?ÄVnn!J V Goriško Mohori jevo druzbo. Udnina znaša 6 lir, za kSjif Jcscni prcjcli pet dobrih Naznanjamo cenj. gospem in gospodičnam v me- stu in na deželi, da je g. Petra Mo^ zetič otvorila modni salon v Gorici via Mazzini 6 (prej via Municipio)[ kakor je razvidno iz današnjega o^lasa. Ker je to domače podjetje, ga vsakomur toplo priporočamo. Zgubljeno. u. marca v torek ob 11. uri zju* Zo\ Je 2ßubila Frančiška Rožič iz ' iLvcrjana št. 174 od Morassijeve och e?"'I na Stolnem tr^u do pisarne 8^4 *n\> drJa RraJš^' menico za nri-n^cJ kdor J° najde, naj jo Prmese v upravo lista. Zahteve koroških Slovencev. Glasilo slovenske manjšine na Koroškem »Koroški Slovenec« piše v enem svojem uvodniku: »Kdor pozna naše razmere iz nemških vladnih virov, bo mislil, da je koroško vprašanje rešeno. Zvezni kancelar je izjavil svoječas? no v imenu svoje vlade, da imamo 86 manjšinskih šol, v katerih je da* na naši deci prilika, da se nauči tu* di slovenskega jezika. Tudi v de? želnem zboru v Celovcu se je trdi? lo, da imamo 86 špl z 205 razredi, v katerih se »morajo« otroci učiti slovenski. Bivši deželni šolski nad? zornik je vedel cclo, koliko ie slo* venskih učiteljev na dvojezičnih šolah: 168. Toda, če po^ledamo te sole, vidimo, da se uporablja mate* rinski iezik prve mcsece prve^a šols skega leta samo toliko, da se more učitelj sporazumeti z otroei, torej nič bolje, kakor pa v nemških šolah mcd koroškimi Slovenci. Ko pa so prcmaüane prvc težave, je učni je* zik izključno le nemški, pa naj bo to dvojezična ali nemška šola. Z ozirom na zahteve nemških manišin, so našc zahtevc prav skromnc: Samo za prva tri leta za« htevamo pouk v materinskem je* ziku. Za nadaljna šolska leta pre? pušeamo staršem, naj sami odloči* io, kak pouk žele za svoje otroke. Potrcbno je, da znajo naši otroci oba jczika: materinske.L^a in nem* ske.u'a. Da se to dosežc, zahtevamo za slovensko deco v tretjem šob skem letu po tri ure na teden nem* ščine kot začetek, od cctrte.qa šol- ske tern sežgalo ogrsko zastavo (dne 16. oktobra 1895) in preneslo nato svoj sedež v Prf.go, in iz katerega je izšlo da? našnje pokoljenje, ki stoji na čelu kulturnemu in političnemu zivlj'e* nju hrvatskega naroda. Ob velikih poeitnicah med prvim in drugim letom mojih vseučilišč? nih naukov sem bil v Južni Nemčiji, in sicer na B^'varskem in Virten* berškem, preživel par tednov v Minhenu in prccej dobro spoznal tamkajšnjo umetniško kulturo ter posebne politične odnošaje med Bavarsko in Prusijo. Kaj je novega riä deželi? Kai nad Kanalom. Presneti pust, kako si bil živa? en! Pet parov žcninov smo imeli, med temi tudi našega tajnika prosv. društva Mirka Lipi.čarja iz Dol ? Kala, ki se jc poročil z gospodično Marijo Humar iz Kala. Želimo jima obilo sreče. Tudi drugim častitamo, ker so se resili strahu pred davkom na »strice«. Plesali smo tudi predpustno ne? deljo in na pust ali kdo nam zameri, sa'j za pust se mora zasukati za »re? po«, tako se opravičujejo oni, ka? terim se ne spodobi več pies. Naš obč. načelnik Matevž Pirih nam obeta precej napredka v občini; se? veda brez stroškov se ne da ničesar napraViti. Pogrešamo tudi prejšnjega obč. tajnika, kateri je sedaj v Aveah. Proti sedanjemu se pritožujejo stranke, da je proti njim prevcč su? rov. Gotovo dclajo tudi stranke na obe. uradu nepotrebnc sitnosti, am? pak tega ne delajo hote, marveč le nevedoma, zato potrpljenje. Tudi od nas se zelo izscljujejo. Nekateri sc napravljajo v Avstra? lijo. Kdo bi tudi ne šel v ta zemelj? ski raj; saj se je govorilo kar o mi? nistrskih plačah po 5—7 šterlingov na dan. Dobro bi bilo, da bi v Straži poročali o delovnih razmerah v Avstraliji, kakor je bilo že obljub? ljeno. — Vreme imamo slabo. Smrt nam tudi ne prizanaša. V 9 dneh smo imeli tri pogrebc. Po? grebli smo tudi Marijo Šuligoj iz Dola, mater našega gozdnega čuva? ja in večletnega cerkverega pevca • Franca Suligoja. Cerkveni pevci so j ji zapeli par žalostink. N. p. v m.! j Levpa. ! Preteklo leio so nam popravili j našo cerkev. Zvonik je prazen od* ! kar nam je vojna vzela naže lepe zvonove, ki so bili nekdaj naš po* nos. Ponosni smo bili tudi na nas pevski zbor, ki ga je vodil Andrej Skrt. Žal nam je, ker ga je vojna vzcla, saj če bi on še živel, bi ne bila takšna tihota v naši cerkvi. Ko I grem kako nedeljo v sosedno vas k službi božji slišim lepo petje. Kaj je pa pri nas s petjem? Nasa mla? dina ima veselje do petja. Rad bi jih učil neki pevovodja iz sosednje duhovnije. Opozarjamo cerkvene ključarje na njih dolžnost. Ob enem prosimo tudi č. g. župnika, da bi v tcj zadevi kaj ukrenil. Iz zapadnih Brd. j V Slapniku pri Kožbani je bil najden kclih, ki je bil lansko leto ukraden v Gradnem. Kelih, ki je* majhne vre.dnosti, je nepokvarjen; manjkajo samo neki okraski, ki pa za tatu tudi nimajo nikake vred^ nosti. V Shivčah je dne 1.4. t. m. umrl 77 letni neoženjeni Jožef Sirk. Zvečer je šel zdrav k počitku, zjutraj so ga I naSli mrtvcga. Kakor sc zdi, ga je j zaciel mrtvoud še preden je legel ' v posteljo. Bil jc pošten kristjan in pošten človek cclo svoje življenie. Mir njegovi duši! Srmn 4. »GORIŠKA STRATA. Iz Oseka. Že dolfjo ni bilo iz naše vasi no* benega #lasu; le semterja se oglasi j naš dopisnik v »Edinosti«, kjer ma? lo pojamra. Pa so že taki časi, da je ; najboljše. če molčimo! Včasih se po ' tihem malo pojezimo, pa ilge v že= , pih tiščimo. — Ker je vedno de= ževno vreme, se poprašujcmo, ke? daj bomo dejali krompir v zemljo, ker sv. Jožef je že tu. Pa se marsi* kdo tolaži z mislijo, kadar ga bodo drugi, ga bom pa tudi jjaz. — Če moramo v bližnji Šempas, moramo | še vedno bresti vodo po občinski poti, ker potokova struLa, ki jo je zadnja povodenj napolnila s kame* , njem in gruščem, še vedno ni očišs | eena. Nihčc se ne zgane in bo najs brže tudi ta!ko ostalo, če ne bo kak> šna višja oblast pritisnila. Na »pla* cu« pred cerkvijo sicer ne bredemo vode, pač pa blato. Že razni dopisniki v »G. straži« so se pritoževali nad tern, da teče električni tok mimo naših vasi, a električne luči do sedaj še nima no* bena vas. Ko so stavili najprej le* sene kole in pozncje železne za na* j peljavo elektrike po naših zemljiš* čih, je dotična tvrdka obljubovala Ijudem, da napelje elektriko po vseh vaseh proti mali odškodnini. Ko so pa te dni naši zastopniki pri tvrdki Brunner v Trstu poprašali Zii napeljavo elektrike v Ozeljan, Sempas, Osek, Črniče in Batuje, jim je pa ta stavila take grozne po* | goje, da sploh ni nobenega upanja, da bi kdaj dobilc te vasi od ome? njene tvrdke električno luč! Mli- { narji in žagarji si kar sami poma* gajo; zakaj se ne bi tudi druj4i or^a* nizirali in napravili svoj konzor? cij?! V Vitovljah je dovolj vodne moči, ki bi proizvajala toliko elek^ tri'ke, da bi bile lahko postrežene vse omen jene vasi; potem bi ne sti« s;kali fig samo v žepih, ampak bi jih lahko tudi očitno pokazali. Suhorje pri Košani. Iz naše vasi ni bilo še dopisa v »S.traži«, dasi nas ona obiskuje že precej let. Kakor povsod tako tudi mi s težavo odrajtujemo davke. Žganja smo še precej skuhali, ker <*a ne morcmo prodati, ga sami pridno pijemo. Edini vir dohodkov nam more nuditi mlekarna za ka* tero bi se morali vsaj gospodarji bolj zanimati. Naši cerkvi manjka še dvoje zvonov in orgle. Zvonove, razen malega nam je vzela vojna ravno tako orgle; kar jih je še osta* lo, so dobile pokoj v podstrcšju. — Pust je kakor že več let sem minil brez plesa. Poroke ni bilo nobene; zato smo samci s toliko večjo ko? raj/o vlekli »dilo«. Omeniti moram še naše cerkveno pevsko društvo, ki obstoji že 6 let za kar gre vsa cast pevovodji č. g. kuratu. Lahko bi se združili vsi fantjc in dekleta in si ustanovili prosvetno društvo. Ali bo kaj? Listn ica Kmečke=delavske zveze in Političnega društva »Edinosti« v Gorici. 1. Bat Miiks (Klemše), Vel Za; blje: Dne 10. marca je po našem posredovanju plačilni oddelek od* redil potom finančne intendance v Trstu, da se Vam izplačajo za* stanki. 2. Mrak Matevž, Pečine 36: Upati je, da Vam bo v kratkem izplačana pokojnina. 3. Kobal Franč., Goče 75: Upati je, da Vam bo finančna intendanca v kratkem izplačala pokojnino, ker je že dobila tozadevni nalog. 4. Goljevšček Josipina, Marijm Celj št. 2: Ne morejo se Vam izpla* čati zastanki, ker družina še ni po* slala izpolnjenega vzorca 208, ki ga je zahtevala pokojninska komisija od županstva dne 13. IX. 1926. Dne 9. III. 1927 je komisija ponovno za* htevala vzorec 208. Podrezajte pri županstvi!, da čim prej odpošlje zahtevani dokument. 5. Skubin Marija vd. Peršolja, Mernik. Za izplačilo zastankov je bil zdan zakladnemu nadzorništvu plačilni nalog že dne 21. oktobra 1925. Treba bi bilo podrezati pri nadzorništvu v Trstu, če niste do sedaj še dobili denarja. 6. Mercer K., Miren: Zglasite se ob priliki v tajništvu. 7. A. V. Pvič, Gorica: Zglasite se ob priliki v tajništvu. 8. Vidrih lv., Slap 11: Vaša po= kojninska prošnja se nahaja pod št. 069713. Manjkajo pa še nasled* nji dokumenti: 1. poročni list; 2. notorični akt, podpisan od 4 prie, kdaj in kje je služil Vaš sin v vojni; 3. dokument o mrtvaškem ogledu; 4. vojaški dokumenti, ki jih je ko* misija zahtevala od vojaškega okrožnega oblastva v Gorici. Po- skrbeti morate sami za prvc tri do* kumente, vojas'ke dokumente bo preskrbelo tajništvo. 9. Ferjančič Andre j, Vrhpolje št. 92: Vam je bila zavrnjena pokoj* ninska prošnja z odlokom 30. 9. 1925 ker niste predložili predpisa* nih dokumentov; na podlagi nove prošnje bo Vaša zadcva na novo pregledana. Skrbite pa, da odpošlje* te takoj dokumente, ki jih bodo od Vas zahtevali. 10. Bratina /v., Lokavec št. 204: Vam je bila priznana pokojnina z odlokom št. 45038. Upati je, da Vam bo pokojnina v kratkem iz* plačana. 11. Cotič Fr., Dornberg ; Tabor št. 45: Upati je, da bo Vaša prošnja v kratkem rešena. 12. Savli Teod., Kanal ? Lugo št. 26: Zglasite se ob priliki v tajni* štvii. 13. Koren Pavel, Budanje št. 60: Vaša pokojninska prošnja se na* ha ja v pregledu; manjkajo pa neka* teri dokumenti, ki jih je komisija zahtevala od županstva dne 29. 10. 1926, decembra 1926 in 16. 2. 1927. 14. Makovec Maks, Siomaz st. 5: Vam je bila priznana začasna po* kojnina z odlokom št. 54768 od 31. 12. 1926 in sicer lir 1566 letnih od 17. 3. 1927 in prispevek lir 1380 za oskrbo. Pokojnina Vam je priznana do 16. 3. 1927. Za definitivno pri* znanje pokojnine manjka še po* trdilo o italijanskem državljanstvu in informaeije, ki jih je komisija zahtevala od vojaškega oblastva. h5. Rejc Jakob, Gor. Novaki št. 2: V Vaši zadevi smo posredovali pri tehničnem finančnem uradu v Gorici in pri carinarni. Vsako po* sredovanje je brezuspešno. 16. Zvokelj Albin, Vipava: Zne* sek, ki ga zahteva od Vas carinarna v Vidmu, morate plačati. 17. Pipan — Tžan Planina št. 72: Posredovali smo v Vaši zadevi pri prefekturi in pri orožniškem po* veljstvu. Če bo le mogočc, bo orož* niško poveljstvo ugodilo Vaši pros* nji. Tajništvo. Izjava.*) Glede kazenske tožbc, ki jo je vložilo bivsc obč. starcšinstvo v Ajbi proti pod* pisanemu, kot bivšcmu načclniku obč. apros vizaeije istotam radi pretvezuih poneverb na škodo aprovizaeijske uprave, dajam v /nanjc, da je državno pravdništvo v Go* rici / razsodbo od dne 23. I. 1926. st. 253/24 ustavilo kazensko postopanje že v preiska* vi, ker ni bilo mogoče doprinesti najmanj« se^a dokaza o moji krivdi. Ista razsodba je bila potrjena tudi v 2. instanci j>lasom sentence kr. Prizivnega so? dišča v Trstu z dnem 25. aprila 1926. št. 30/26. Ta zadeva je s tem definitivno končana, kar naj si blagovolijo dobro napisati na čelo razni kvantači ter njihovi pristaši. Kostanjevica, dne 15. marca 1927. Franc Mavrič. Darovi. Za Alojzijevišče: Sl. Centraina posojilnica v Gorici 200 L; družina Gorjup iz Vrha nad Kanalom v spo* min pok. matere Ane 41.50 L. — Za »Slovensko sirotišee«: Cen* tralna posojilnica v Gorici 400 L; p. n. Ivan Zalokar, župnik v Groča* ni prenlačilo za »Nova pota« 13 L; p. n. Katarina Gaberšček 5 L 20 st.; preplačila za »Nova pota« 22 L. — Prisrčna hvala! Kmečka posojilnica v Volčah r. z. z neom. j. vabi na REDNI OBCNI ZBOR za 27. marca ob M>3. pop. v župnišče. Dnevni red: 1. Odobritcv računov za 1. 1926. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. Načelstvo. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredni^tvo samo v toliko, kolikexr zahteva /.akon. Semenski krompir I. vrste je na prodaj pri Ivanu Culot, Via Mo* relli št. 4 — Gorica. Velika izbera prenosljivih gra* mofonov, plošč, igel itd. — Velika zaloga fotografskih šip in papirja za fotografe; fotografski aparati itd. Tvrdka E. Vokulat & Co. Go* rica, Corso Vitt. Em. III. št. 4. — Tel. 3-47. Gostilna se odda v najem v sre* dini mesta. Naslov pove uprava »Goriške Straže«. Na prodaj ie v Podmelcu malo posestvo obstoječe iz hiše, 2 vrtov, 2 njiv, travnika, senožeti in gozda. Natančna pojasnila se dobe v slaš* čičarni pri Sv. Luciji ob Soči. Prostovoljna prodaja posestva na Ptujski gori. Radi rodbinskih razmer se proda prostovoljno lepo posestvo na Ptujski gori, znameniti božji poti v Sloveniji. Posestvo obstoji iz hiše štev. 7 v neposredni bližini romar* ske cerkve, dobro idoee gostilne z gospodarskimi poslopji, dalje hiše štev. 3 s sadnim vrtom in vrtom za zelenjavo, pristave s pripadajočim posestvom. Proda se skupno ali pa po siede* cih skupinah: 1. Gostilna hiša štev. 7 z gostil* niškim inventarjem, gospodarskim poslopjem in vrtom z zelenjavo. 2. Hiša štev. 3 s sadnim vrtom in vrtom za zelenjavo. 3. Pristava s posestvom skupno ali po parcelah. Prodaja, odnosno parcelaeija na licu mesta na Ptujski gori se vrši na Jožcfovo 19. t. m. dopoldne ob 10. uri v Klemenčičevi gostilni. Pojas* nila da je in sprejema ponudbc od* vetniška pisarna drja Ivana Fer* mevc, odvetnika v Ptuju. Cena pri* merna, placilni pogoji, ugodni. ACQUA DELLALÄBARDA proti izpadanju las. | Vsebuje kinin in je vsled tega po* sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica j po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca* j stellanovich, lastnik F. Bollafio, j Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carduci 9 pri Fiegel. Dr. A. Grusovin se je preselil s svojim zdravniškim umbulatorijel v ulico Arcivescova» do št. 7., I. nadstropje, nasproti škofije. ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36, Laboratorij otvorjen že leta 1918. Sprejema od 9. do 12. in od 2. do 6., ob nedeljah in praznikih od 9.—12. Kiwematograf TEATRO VITTOR8A DANES: sreda 23., četrtek 24.t petek 25. IZREDNE PREDSTAVE z velikim filmom posvečenim KRISTUSU Kolosalno delo vzeto iz Svetega Pissna. LEDA GJS Glavnaigralca: AMLETO NOVELLI Začetek vsakdanjih predstav: ob 5., 7.10., in 9.20 uri. Otvorjen je Modni salon v ODRICI, 9ia IHazzini (prej Via Municspio) stci. 6 Velika izbera damskih klobukov zadnjlh novosti. Preobliikovanje in popravila točno po naročllu. piačam najjvišje cene za kože lisic,podla- |y m? -J- ^-^ ¦«.y ¦^ sie, kun, zajcev, mack, veveric, jazbecev in *»¦ Ä H. ^LJ* v • WALTER WINDSPACH - Gorica, Via Carducci 6 9 0 o kJfoi Teod. Hribai* (na*g.) » Oorie« CORSO VERDI 32 . . (hšia Cent^» Posc»j.) Vilihfl zflloga iešhesa platns \% znanc tmm Rtßcnc^ri b ^bm^ mkvr wrstno lifsgo w psr^encs ter M\ vsüha izblpa mtä\im in tmim wh$, BSaao so!idn«iS Gene ^Bftnet*^® 2