St. o"2. V Mariboru, Četrtek 18. julija. V. teeuj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorok, četrtek in soboto, ter velja po poŠti piVjeman. za avstro ogerske dežele ali v Mariboru h pošiljanjem na tlom, za celo loto 10 gold.. za pol leta 5 gold., -za četrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., za četrt leta 3 gold., 25 kr. a. v. — Za oznanila se plačuje od vjetirisiopne petit-vrsto 6 kr. če ao oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če bo tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat, se plača stempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. O p r a v n i i t v o. na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativnu reći. je v tiskarn i ei: F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. št 229 I»oliti*«»ii VNpeh ntirodnoMrankc ■it* II rv»tMlt«»ui. Iz Zagreba 16. jnl. f Izv. dop.] Celi svet hvali ter se čudi nenadanemu vspe-hn, ki ga je hrvatska narodna stranka 8 saborsko adreso dosegla, in ki je v priznavajočera odgovoru Nj. veličanstva na adreso svoj velevažeu izraz dobil. Prijatelji hrv. naroda hvalijo ta vspeh, neprijatelji se mu čudijo. KazmišljavajoČcmu politiku narivava se nehote vprašanje: kako je to prišlo V — Kes je, pri saborskih volitvah je narodna stranka v dveh tretjinah volilnih okrajev zmagala, ter bi bila gotovo še v več drugih volilnih okrajih zmagala, če bi se bile volitve postavno vršile Kljubu tej sijajnej volilnej zmagi je pa narodna stranka na saboru vendar s pomočjo virileev za nekoliko glasov v manjšino potisnena bila. Virilci so nenadano ves njen volilen vspeh alterirali. V volilnih zmagali leži morebiti en majhen del tistega političnega vspeha, z dosego katerega se denes narodna stranka ponaša, ves pa gotovo ne. Volilne zmage so sicer ogerskej vladi imponovalc, sklonile je pa nijso. Vlada bi bila, če bi bila samo hotela, narodno stranko v saboru po virileib enostalno niajorizovati dati mogla, eelo brojevuo hi jo bila mogla po neveritikaeiji nekoliko narodnja.ških volitev oslabiti. Ona tega nij storita, dasiravno se je več dni glas o tem po Zagrebu širil, ter govorilo, da vlada namerava sabor celo razpustiti, Kaucha spet za bana postaviti in pod egido njegovega biča in ovsa še enkrat volitven boj začeti. Ta manever hi se dal na Hrvatskem ravno kakor na Češkem ad lihitum ponavljati, da! na Hrvatskem morebiti še mnogo laglje, nego na Češkem. In na zadnje bi bili mogoče s pomočjo chabrusa več kot sto baronov-vclmožev v deželo importovali. Nikdo na Hrvatskem deucs ogerskej vladi toliko moči ne odreka, da ue bi mogla šc nekoliko lot našo narodno stranko — če že ne postavnim, pa nasilnim in umetnim potem, na tleh držati. Zakaj ogerska vlada nij vsega tega storila? ampak zakaj so nasprotno, očividno po njenem nalogu, v veČini soči magjaroni inici jativno-spon-tano narodnjakom roko miru in sprave ponudili ? in zakaj so bili ravno po ogerskej vladi siljeni, da narodnjakom v adresnoj debati popuste? V vsem teui se da zasledovati kakor rudeča nit nakana ogerske vlade, da nasprotni stranki v našej deželi med soboj pomiri in ue samo to, ampak še več , namreč, da skrajnim magjaronoiu vladino krmilo iz rok vzame, ter ga stranki, stvorjenej iz zmernih magjaronov in zmernih narodnjakov izroči. Razlogi vsemu temu so dvojni : notranji in zunanji. Prvi notranji razlog je razvojnieenje voj. krajine. Krajišniki si bogme ne žele priti pod denašnjo neredno upravo v eivilnej Hrvatskoj, vla-danej k temu po magjaronih, ki so jim Šc bolj zoperui, kakor Turčini. Za sprejetje krajišnikov v materino zemljo veljalo je tedaj upravo, in zlasti sodstvo reformirati, in vladino krmilo niagjaronom iz rok vzeti. Sicer se pa tudi pojma: upravo in sodstvo z boljšat i, iu magjarone na krmilu pustiti, drug iz drugega izključivata. To je večletna izkušnja pokazala. V vladinih ogerskib krogih sklenilo se je: red na Hrvatskem vpeljati, in v dosego in izvođenje tega zmerne magjarone in zmerne narodnjake pozvati. Ne glede na to, da se m poboljšano upravo in neporočnim sodstvom tudi blagostanje in posredno državna moč množi, je razvojniČenje voj. krajine in njeno vtelovljenje v mater zemljo iu prima linea za nacrtano politično akcijo merodajno bilo. Drugi razlog notranje politike za najnovejši vspeh je Dalmatinsko vprašanje. Ogerski državniki uvidevajo, da bi jim mogla Dalmacija uiti — ali italijanska, ali pruska postati — če bi prišlo do radikalnih promen evropskega zemljevida. O-gledali so se tedaj, dokler je še čas, po njej. Naša narodna stranka ima zveze z Dalmacijo. Samo po njenem posredovanji se more Dalmacija v obseg ogerske krone potegniti. Magjaroni so strašilo, narodnjaki vabilo za Dalmatince. Dahna- tinsko vprašanje utegne tedaj tudi v kratkem v tok priti. Še odločnejši so pa bili za naš političen v-speh brž ko ne razlogi zunanje politike. Vse na to kaže, da se je Andraši pred vso in drugim z istočnim vprašanjem zanimati začel. On in His-mark očividno nekaj na Turškem pripravljata. Nezadovoljna Hrvatska, ne samo da ne bi bila atraktivna ne za krajišnike ne za Dalmatince, ampak tudi turški Slovani hi se od nje proč in k Srbiji obračali, kar sicer že denes biva. Na vse prejšnje sabore, izvzemši zadnji Kauchov sabor, prišli so odlični Bošnjaki poslušat, ali se ne bi kaj za nje pri nas storiti dalo. S pomočjo narodne, ne magjaronske Hrvatske, bi se mogla, če že ne več, vsaj Srbiji pri osvajanji moraličnih simpatij med turškimi narodi izdatna konkurencija delati. Če bo hotela kedaj Avstro-Ogcrska aktivno v iztok poseči, segla bo črez Hrvate, in če bo ne mara kako zemljišče si tam usvojila, usvojila si bo ž njim naše brate, ki jih bo poleg geografične lege in zgodovinske tradicije našej kraljevini priklopiti morala. V ta namen treba je že denes za „ r eec ptacul u niu sk rb eti. To so bližnji in daljni, notranji in zunanji razlogi, zakaj nij ogerska vlada z našim saborom tako postopala, kakor cislajtanska s Češkim, in zakaj smo z našo saborsko adreso tolik vspeh dosegli. Kot dnevne politične novosti poročam še to, da bo Vakanovič 20. t. m. na dopust šel, ter se iz dopusta brž ko ue, ne več povrnil v banski dvor. Tekoče vladine poslove rokovodil bo začasno septemvir Priča. Bansko mesto iu vlada se brž ko pred revizijo nagodbe ne bode definitivno pojioluila. Čuje se, da bodo naši tri autonomni vladini oddelki v ininisterstva preustrojeni, da se bo sedmorica iz banskega stola izluščila ter kot vrhovno deželno sodišče v Mažuraniču svojega načelnika dobila. joče cape ne motijo pri delu, dela in komari brez oddihljaja celi dan, kakor „Srna živina": da mu kar višnjev pot curlja po lici iu razpetih širocih i kosmatih Bgostih" (prsih) in da srajco ima zmerom vso premočeno. Zraven po malem toževa, češ, da nič nij pravega, tacega dela, da bi Človek trpel kaj prida iu zdelal se in bil bolj zdrav! Celo pozno šc v noč, ko drugod povsod navadno že trdo spe, .Joža s svojima posloma še čuje in dela kaj, kar že je. In če potlej sosed lilapca radovedno poprašuje: „1 kaj vendar delate pri vas 9BG noči?" odgovarja ta: ..Tisto prenašanje imamo okolo hiše lM Kakoršen je kdo za delo, tak je zajedi" pravi slovenski kmet, iu da po resnici, to priča tudi Obrito? Joža. V svesti si, da razen Časa nobena reč ne gre sama ob sebi, noscva zmerom kaj kropila za telo pri sebi. V predpasniku dc-belo npeto" kruha iu zraven še kacib hrušek, čreš-pclj ali krliljev, pa po malem prežvekova, kadarkoli čuti kaj prostora v želodci: kar pa njega čisto nič ne moti pri delu, kor je navajen najincnj po tri reči opravljati ob cuem. Sicer pa se njegova izgledna ročnost iu tečnost obratujeta pri vsaki jedi iz sklede. Hitro cepi tje za mizo. Na en potegljaj je križ narejen iu izrečen, potlej strašno Listek. Obritov Joža, prida človek. (Koimc,. | Delo, to je Jožev živelj ! Ko bi on narejal pratiko, praznika nobenega! dežja nikoli! zime nikoli! samo vedno poletje, kak »r je okolo sv. Jakoba in o pasjih dneh. V tem časi je Joža zdrav in vesel življenja, ker ima opravljati kaj. No. saj pa tudi ima! Sam, le z eiim hlapčetom iu eno deklo obdelava gruntee, koikoršnemu je sosed komaj kos z devetimi ljudmi To se ve , da njegova posla rada ali nerada delata vsak najmenj za slaba dva, iu Joža sam '.merom za dobre tri, ker on, kakor sam pravi, j< v potrebi pripraven za vsako, možko ali žensko dtlo: da, če nij drugače, tudi pomolze kravo — prešičem da; po hiši pomete — podtnede kašo ; skida izpod kniv — zabeli žgance, itd., kakor se mu baš nakreti. Ali to so le po-zravne muhe, katere Joža tako rekoč kar mimo gredč pobija časi; ker pranega prida-človeka ska-BOJe se v naslednjem: Mereč vedno le na t), kako bi, da bi menj zamudil in več storil, je zakleti sovražnik zlasti spanju. Zategadelj postelje nema nikjer gotove. Kadar in kjer ga premaga spanec, tedaj in tam obleži in zaspi. O poletnem velikem delu navadno kar pod milim uebesoin pred hišo pade na travo in zasmrei v božjem strahu pokrit, oblečen iu obut, kak >r po dnevi in ležeč na trebuhu, da probudivši se laglje in urucje vstane in mu treba nij muditi se z oblačenjem. Migom je na nogah, potegne z roko po rosi. potem po lici in čez zijava usta: pa je nauioljcn, omit in žc pripravljen za vsako delo. Kadar ga prežene dež, taČas gre sicer na svislji, pa tako leže, da visi kani, zato, da pri prvem, maleni zgibljaji zdrči po mrvi, štrbunkne na oder in se i/.budi. „Jaz", pravi sam „da le toliko stisnem oči, da vidim temo, pa sem naspan!" Mlajicc njegov pa celo meni. da Joža prav kakor zajec spi z odprtimi očmi in ušesi iu vedno pripravljen na skok, ker vidi vse in sliši vse, kar se zgodi po noči, kakor bi nikoli ne spal nič. Zjutraj na vse zgodaj, ko skoraj petelin še molče glavo vtekuje za porotnico, smuka Joža že po hlevih še v temi otipovaje, če je vsaka žival še zdrava in na svojem mesti, potlej okrog- poslopja, če je vsaka reč še v pravem redu. Poleg ropotajoč in mrmrajoč premetava marsikako reč, da tako izdrami iu na noge spravi oba posla. Kolikor mogoče na lehko ohlečeu, da maha 4»ovor tir. .ifukaneu v adresni debati hrvatskega sabora. Daljno načelu adrese, pravi poročevalec , je naša cel okup nos t. Že poprej sem omenil, da Dođete i vašo adreso podaljšali isti pogrešek. kateri je bil 1. 1868 počet, ker podaljšujete kontu-maeiranje naših bratov tu — in onkraj Velebita, namreč mislite izvršiti revizijo nagodbe brez sodelovanja krajine in Dalmacije. Omenil sem nadalje poprej tudi to, da se mi ne zdi blagonosno načelo, p<> katerem se kos kontumaciranib delov naše kraljeviue kakor belovarska županija, prisilno stavi v okvir ogerskohrvatske „nagodbe", katero so brezvestni sinovi našega naroda na škodo svoje domovine dogovorili. Kar vi s svojo adreso priznavate za dobro, to se krajišniku zdi zlo, kateremu je treba se upirati, po svoji priliki bode tako tudi z Dalmacijo. Tu jaz ne vidim mira nego protivno novo borbo, ker se bode naš narod tudi nadalje jemal v nasilno zvezo, ter bode svojo borbo podaljšal, dokler ali pogine ali dokler si pribojujc svoje pravo. Z vašo adreso si ne postavljat- tem-dja miru nego nov povod novi borbi; t naŠifi) predlogom pa se vam kaže način, pO katerem sc lahko postavi trajni ker zakoniti temelj za mirni iu vsestranski razvoj duševnih in materijalnih sil našega naroda. (llede Reke pravi adresa, da to vprašanje še nij rešeno. Pogledom na sedanji položaj Reke moral bi trditi, da je to vprašanje po vas tužno rešeno, ker na Reki gospoduje magjarski gubernator in ker ste odstopili bratom" Magjarom posest in s tem postavili jih v bolji položaj. A proti temu pravim, ako smo izgubili posest, nijsmo izgubili prava, po katerem je reško vprašanje že davno in tako rešeno, da je Reka hrvatska, in mi tega prava nikomur odstopiti ne moremo in ne smejemo (burno odobravanje.) Pa ako bi tudi ne imeli povelj raznih kraljev, s katerimi se naše pravo do lteke belodano dokazati more, zopet bi Reka morala biti naša, ker naše vrlo primorsko ljudstvo nikoli dovolilo ne hode, da naj bode Reka magjarska in kakor taka pogubna rakova rana na zdravem telesu Primorskega. Prej bi naši Primorci Iteko razdjali ali jo našim protivnikom z golimi rokami vzeli. Magjarska Reka protivi se trgovskim in pomorskim interesom hrvatskega primerja, ker bode služila niagjarskeniu nenasitnemu pohlepu. Iz magjarske Reke segali bodo Magjari za ostalim našim primorjem iu bodo počeli reško demoralizacijo tudi dalje širiti rekoč: bodite tudi vi kakor so Uečani, nevredni sinovi svoje hrvatske domovine in obdarovali bodemo tudi vas , kakor Rečane z železnico in drugimi polnjšuvumi, katero prizadevanje bi sicer pri odličnem rodoljubju naših primorcev tako ostalo brezvspešno. Priznavam, da je Reki kot loki in pomorskemu mestu potrebna posebna avtonomija; ne priznavam pa, da je reška autonomija bolja in čvrstejša za to . ako jo namesto hrvatske vlade podeli Reki ngersko ministerstvo. Protestu jem proti načelu vaše adrese, po katerem se reško vprašanje rešiti ima sporazumno z ogerskim zborom. Kadar re za našo celokupnost, tedaj nema kralj vprašati ogerskega zbora za privoljenje. Zato zahte-vajmo. da se nam Reka brez ugovora nazaj da, naj ogerski zbor to potrdi ali ue, naj se po širnem svetu glasi iz te zbornice jek : Reka je naša. Reka je hrvatska (burno odobravanje.) Oledc Dalmacije se slagam z Vami v toliko, da je sporazumno dogovarjanje o združenju nujno, a ne slagam se s tem, da izvršujete brez Dalmacije revizijo nagodbe, ki je bila brez Dalmacije sklcnena. Da bi bili zastopniki te kraljeviue od začetka 1. 18f»l popustili politiko oporiu-nitete, da bi bili odločno in vztrajuo oslanjali se na tvrdo naše pravo, ki je podprto od složne volje naroda, denes bi mi v celokupnem zboru celokupne domovine razvijati mogli euako oger-skemu zboru za naš narod blagonosno delovanje, ali naša dosedanja politika je kriva, da smo denes še v razkrušenem saboru razkrušenc domovine. Dalmacija stoji v isti državni skupini pod istim vladarjem in je že ponovito izrekla željo po združenji, narod naš to združenje željno pričakuje, Nj. Vcličastvo priznava, da je Dalmacija del tro-jedne kraljevine, a vendar je Dalmacija na milost in nemilost izročena dunajskemu ,,rajhsratu" in dunajskemu ministerstvu kakor mi ogerskemu „rajhstagu". To nas še bolj žalostiti mora. ker v svrho združenja Dalmacije s Hrvatsko in Slavonijo nij potrebno krvi prelivati niti državnih pogode!) dogovarjati. Ne nadejajte se niti v tem pogledu povoljnoga vspeha od oportunitetne politike. Znano je, da je naš narod blage nature in da je zares golohinjc naravi, to pričajo najbolje zadnja štiri leta, v katerih so zunanji in domači protivniki skrbno prizadevali si uzročiti oroženi upor našega naroda, pa k sreči se uaš narod še nikjer nij ujel v zlobno mu vrženo zanj ko. Naš narod je miroljuben in ustavnega mišljenja in bode si pribojevati znal v vztrajni moralni borbi ono, kar drugi s topovi in bajoneti, pa popustimo vendar to borbo polovičanstva in neodločnosti. Gospodje I Dokazal sem, da adresa nij primerna našim potrebam, našej časti, našemu pravu. Nadalje manjka v adresi nezaupnica za vlade, katere s«) odi. 1KGH sem naš narod s svojimi čini in opusti skoro do obupa dovele. Nobena teh ,Otc nas, naglo nudi, da se sam ne ume, moli: ti nebes, po smečeu DO to no no no — — — tam na zcin ! Cc-e-ešen si m a jaja se gna-a se deže se jež! < 'as — čis — čes no sdh — amlw Z zadnjo besedo mu je žlica že v skledi. Urno zajema vselej zvrhano in naglo primetava ustim, kakor bi vel: da si trosi tje po ramah in za gosli in da mu vroč pot kmalu v debelih jagodah stoji po čelu. Jedi požira skoro nezvečene, da mu vidi se pod vratom, kako mu kar kosoma in grgraje smučejo po goltanci dol. Vsega tega pa ne, češ, da je tako požrešen, ampak le, ker se mu zdi neodpustljivo, da bi dolgo sede in preni-Ijevaje. tratil čas za mizo. Zato jede zmerom tudi priganja, da „le naglo, naglo, da bomo prej pri delu!" In kakor hitro je sit, trešči žlico od sebe pa hiti za del "in. Kakor od jedi tako se Obritovemu .Jožu tudi mudi od službe božje. On je sicer pobožen človek, hodi spredaj v cerkev, bije se na prsi, da se mu stresa celi život, in z odprtimi ostmi posluša besedo božjo; ali njemu najljubša je vendar le kratka pa krepka molitev, kratka maša, kratka pridiga in posebno še spoved kratka! Njemu BC namreč zdi, da Bogu najdopadljivoja molitev jo trud, v potu obraza. Zategadelj sicer vestno po svečuje praznike, vendar si ne more kaj, da ne hi tudi v nedeljah gredoč iz cerkve brcnil kacega kamena s trate na pot ali tako kacega malega ne, hlapčevskega" dela storil potoma. Po tem takem je jasno, da Obritov Joža je tudi po vsem drugem, kakor pravimo „dobra duša" in pravi poštenjak. Tudi cesarju daje, kar mu gre. Davke redno plačuje, ker jih mora, čeravno sam pri sebi kolne za to iu prav za prav ne ve, zakaj 'i Veseli ga, da slovenski jezik dobiva čeda I je več veljave. On je zakleti sovražnik vsem nemškutarjem, kar priča njegova prislovica: ,,Kdor se s sklicem brati, kmalu nima kaj orati!" Narodnjak je tak, da mi le h ko verjameš, da bi Dcžmana lehko vkosul, ko bi na to prišlo! Vendar sam o sebi ne misli velioega ter ponižno priznava, da uij učen. Zato malo govori, pa več posluša in sam pri sobi dela velikrat prav zdrave sodbe. Dovolj zanimiva, da se objavi, je ta-lc : „Naš iu pa sardinec" ve Joža pripovedovati „sta še zmerom skregana zavoljo zadnje vojske. Zato sardinec* neče našemu plačati nekaj milijonov, katere mu je še dolžen. Pravi : ,,1'ridi po nje, pa vzemi jih, če si upaš. Pa „naš" — ■ hm vlad nij spoštovala ni lastnih ordonanc, katere si je sama napravila, pa vsaka se je stavila izven zakona, da potere upor naroda proti njenemu nasilju. Nepošteni in nasilni vladi barona Raucha, omahljivi in brezpostavni vladi Kolomana Bede kovica in brezdušni in nesposobni vladi pl. Vaka-novica sc ima naš narod zahvaliti, da je ta čas materijalno tako mnogo nazaj šel. Te vlade so vzele našemu uarodu vse razen poštenja in moralne moči, katero so mu tudi vzeti hotele s povsod uvedeno korupcijo (hruš in uemir na desnici; predsednik prosi govornika, naj ublaži svoje izraze.) Meni kot zastopniku naroda mora biti dovoljeno izraziti svoje mnenje o nevrednosti sedanje in prejšnjih vlad. 0 grehih teh vlad proti našemu narodu morale hi se napisati cele knjige iu ker vendar iz-puščatc iz adrese izraz nezaupanja, delate se krivi velikega pregreška. No pa stavite v adreso izraz nezaupanja ali ne, toliko stoji, da vlada g. pl. Vakanoviča v narodu našem nikjer in res nika-koršnega zaupanja ne uživa. Ker v tej adresi izražena načela ne odgovarjajo niti dostojanstvu starodavne naše kraljevine, niti potrebi in želji naroda, iu ker bodo ta načela, ako jih sprejmete oslabila ostalo državo-pravno in narodno opozicijo monarhije, posebno naše brate Srhe, Slovence iu Cehe, tiija naša vlastna korist, da sprejmemo predlog, katerega sem prej na mizo hiše položil (naj sc ne odpošlje nobena adresa, prodno ne bode zastopstvo trojedne kraljevine s poslanci iz vseh njenih, tudi še ž njo ne združenih delov zbrano. Tlredn.) Zato vam ta predlog, ki ima temelj v našem državnem pravu najtopleje priporočam, vaše adrese pa za podlogo specijalne debate sprejeti ne morem (živio!) LIV. odlMH'ova tMiiia „NIovviiMlae 9. julija 1872. i Konec.) V mirnem, skozi in skozi objektivnem govoru razklada dr. Razlag skoro pol ure svoje tehtne pomislilie zoper sedajno ustanovitev lastne Mati čine tiskarne blizu takole: Pred vsem obžalujem, da so se nekateri g. g. odborniki po nepotrebnem tako razjezili, da jim ne bode mogoče predloženi nasvet mirno pretresovati. Naj mi bode dovoljeno poročilo g. tajnika nekoliko popraviti, ter sem čast imel v odseku za osnovanje Matičine tiskarne lani in letos hiti. Za koncesijo sc je prosilo izrecno iz namena, s tem pritiskati na tiskarje, ki so vsako leto Matici večje račune delali in takrat se je trdilo, da šc več let no bode mogoče lastne tiskarne vzdrževati, ker bi „Matica" morala za to imeti lastnega letnega dela vsaj za 4.000 gld. in razen tega so vsi odborniki te misli bili, da bode ta namen o svojem času treba pravila promeiiiti, ker se po sedajnih ima Matičina glavnica plodonosno nalagati kakor sirotinski denar, ki ima po S. 230 ob. drž. zak. postavno varnost le, če se z zavarovanjem hiša črez polovico , zemljišče pa črez dve tretjini svoje pravo vrednosti ne obleži. To je popolnoma jasna določba naših sedajnih pravil iu obstoječe postave. Te pomislike smo dve leti premišljevali in ko sc je letos začela „Narodna tiskarna" snovati , so je na vrat na nos hotelo vprašanje Matičine tiskarne rešiti iu sicer ne za to, ker bi zadosti ovojih tiskovin imela, ker bode to leto so komaj za 300 gl. v Ljubljani tiskalo, druge knjige pa so »c zavoljo podob morale v Pragi tiskati dati, ampt.k zavoljo konkurencije, kakor je bilo V ohčicm zboru 15. febr. t. I. z emfazo izrečeno. „Matica" pa nij obrtniško društvo in je bila s priiuski sprevideua iz vseh slovenskih pokrajin za celo druge namene. Mi še pravice nemarno, v nevarni obrtniška podvzetja obrniti Matičine glavnice, kije ena in ista svota, naj so jej bile naklonjene udanovninc, volila ali darila. Ce nekteri gospodje odborniki hočejo sč vso silo imeti tiskarnico , ua, v ta namen zložijo nekaj svojega denarja, kako- so delničarji „Narodne tiskarne" storili, Matici pa nijso več dali, ko mi drugi ustanovuiki po slojih bornih f>0 gl.; smešno pa jo . da ravno ti zahtevajo , naj delničarji rNarodne tiskarne", ki so tudi za to precej denarja dali. z nepotrebno Še sedaj Matičino tiskarno, sami sebi konkureneijo delajo. Slovenske moči so slabe sploh, in vsaj previdno ne bi bilo, jih še dalje cepiti. — Neresnično je poročilo v tem obziru, da bi bili dne 16. maja t. 1. v odseku za Matičino tiskarno vsi odborniki soglasno spoznali , da bode tiskarna že sedaj Matici na korist. Jaz sem rekel, da sem tudi jaz za lastno matičino tiskarno takrat, kadar bode svojih tiskovin vsaj za drago režijo zadosti imela in ker teh še sedaj nema, sta bila gg. Vilhar in Lesar naprošena, do prihodnje odsek ove seje troškovnik sestaviti, da se na podlogi notarskega računa še le sklep stori. Ta seja pa je bila sklicana dne 12. jnnija t. 1.. ko je vsak človek v Ljubljani vedel, da sem imel kot zagovornik 02 bohinjskih posestnikov do sed me ure zvečer celi teden pri kazenski sodniji o-praviti in to povabilo mi pride po pošti, ko sem sc ravno podajal k sodniji . kjer sem do sedme ure ostal, seja pa je bila ob šesti uri napovedana. Pozneje pa nijsem bil med izvoljenimi za posvetovanje pred redno odborov., sejo, ako ravno je vedno dobro slišati tudi drugo plat zvona. Kot predsednik začasnega odbora „Narodne tiskarne" smem izreči, da ta pri svoji ustanovitvi nij raču-nila na Matičine tiskovine in tudi ne na tiskanje „Novic" in „Danice", ampak rodoljubi jo bodo vzdrževali, dokler sc jim bode koristno zdelo, med slovenski narod spravljati knjige in časnike po cenejem natisu. Sedaj ima Matica svojih tiskovin samo za 2125 gl. po lastnem računu odseka; k stroškom režije Se pride razen dragega faktorja in drugih delavcev še ne v poštev vzeta pridob-nina in dohodnina, potem tudi plača glavnega nadzornika tiskarne, ker vsako društvo ima dražjo režijo kakor zasebnik, ki jo sam lastnik in nadzornik takega podvzetja. Tudi nam je lani sani Ulazni k s tiskarno vred v kup ponujal „Novice" in ..Danico", ker jc trdil, da je njih lastnik iu ne vem, kako brez njegovih dedičev letos morete Matičini tiskarni tiskanje teh časnikov obljubovati. Obžalujem , da je g. dr. Hleivveis rekel, da le ena koterija je proti Matičini tiskarni. Jaz mislim, da ima tukaj vsak odbornik neprikračeno pravico v svojem in v imenu svojih volilcev izreči svoje mnenje, večina pa potem po resnem preudarku odloči, sicer bi sc misliti moralo, da pri nabiranji Matičine glavnice po vseh slovenskih deželah so vsi Slovenci dobri bili, sedaj bi pa le nekateri hoteli o ujeni porabi proti veljavnim pravilom razpolagati, ker še se nasprotna misel povedati ne sme. Poraba nasveto vanih 10.000 g 1. tudi ne stoji v letošnjem proračunu in če ima deželni odbor le pravico, svoj proračun za 1000 gl. prestopiti, po tem sc meni neverjetno zdi, da bi Matičin odbor brez občnega zbora smel svoj proračun za desetkrat toliko prestopiti. To bi toliko pomenilo, da ima občni zbor po pravilih pravico o proračunu sklepati, odbor pa sme storiti, kar hoče in listi, ki sc sklicujejo na pravila, bi se častili z imenom „koterija". Ker še torej nij Čas za Matičino tiskamo in ker odbor nema pravice brez premenjenih pravil o tem sklepati, stavim predlog, naj sc preide na dnevni red črez nasvet tiskarnega odseka. G. Božidar Rajo* iu D a v. Trstenjak govorita proti napravi Matične tiskarne, ker jc zdaj po ustanovi narodne nij treba. Kolikor je jima mnenje Matičnih udov v njihovih krnjili znano, so se vsi izrekli proti naredbi Matične tiskarne in bi nikakor ne dovolili, da bi se Matično imetje rabilo v ta namen. G. dr. Hleivveis sl..:ša dokazati, da bi Matica gotovo dobiček imela pri tiskarni; se obrne proti g. dr. linzlag-u, zakaj on svoje pravniške poinislikc šc le denes pove . češ, da jih poprej nij imel. *) *) Zopet ne motite, ali hočete drugem otiti, gosp. dr. ! V „Letoplau" ulov. Malico za I. 1H7I beremo v •pororSUu XXIII, odborov« skupščinefc.nov. 1871.1. Htrau 40: „G dr. Razlag v imenu odseka /.a Matično tis-karnieo poroča, da se odsek »V nij odločil za noben Tudi g. dr. Gosta meni, da pravniški po-misliki niso važni; sicer pa je Matica tudi hišo kupila kljubu temu f., kar bi ne smela storiti. G. dr. Razlag: Ce so se enkrat pravila prestopila, pa se to ne sme nadaljevati. Pravila so podlaga vsakega društva; njih se moramo držati, sicer društvo razpada. Konec debate. Prvosednik g. dr. Gosta: Tedaj preidemo k glasovanju. Oe ravno bi moralo M najprej o nasprotnem predlogu g. dr. Razlaga glasovati, se meni v tem slučaji vendar zdi primernejše, odsekov nasvet najprej dati na glasovanje; kajti če ta ne dobi potrebnih 1 ,'n glasov, je padel in se samo po sebi preide na dnevni red. G. dr. Razlag dokaže, da po vsej parlamentarni šegi se najprej ima glasovati o nasvetu, naj se preide na dnevni red, potem še le o odse-kovem predlogu. Po daljšem preiskavanji vendar g. dr. C o s t a da najprej o odsekovem predlogu glasovati in sicer imenno in ustmeuo. Izid glasovanja ste že pri občili. (J. dr. Gosta konštatuje, da je predlog padel, ker nij dobil potrebnih dveh tretjin glasov. S tem, jc mislil odbor, je ta stvar končana. Naenkrat naznanja g. dr. Costa, da bo g. Lesar v imenu odseka še dva nasveta stavil, ki nijsta bila poprej odbornikom razposlana. G. dr. Vošnjak: Po glasovanji padel je nasvet odseka in s tem jc vsa debata o tej stvari končana. V vabilu k odborovi seji sc nam je naznanjal le eni in edini ta nasvet iu sc šc omenilo nij, da ima namen, ako ta njegov nasvet pade. druge stavljati. Temu se moram ustavljati, kei tako važni stvari ne gre še le v seji naznanjati nasvete odseka, o katerih se ne moremo v trenotku informirati, jc-li so v prid „Matice" ali ne Tudi drugi odborniki tega mnenja, da o tem predmetu se ne sme dalje hesedovati. G. dr. Costa pa zavrne, da bo vsakako št dva odsekofa, dosehmal skrivna nasveta zarad Ma tične tiskarne naznanil; kot prvosednik ima pra vico odločevati, kaj pride na dnevni red. Nemir. Nekateri odborniki vstanejo. da bi odšli. G. dr. Costa: Ce sc mi hoče kratiti pravica prvoseduika, sklenem sejo. Klici: Dobro! G. dr. Costa: Jaz še ne sklenem seje, ampak naznanjam še dva nasveta odseka. G. L c s a r bere 2. nasvet: Ako „Matica^ zato, ker se boji izgube pri lastni tiskarni, si jc ne upa ustanavljati, se jej ponuja poroštvo, da od kapitala, v tiskarno založenega, gotovo dobiva 5 M G. dr. Costa vpraša: Jc-li kdo hoče prevzeti tako poroštvo? G. S o van starši: Jaz!*) G. dr. Bleivveis: Ta predlog bo vendar sprejel, komur jc mar za korist ..Matice". G. dr. Vošnjak: V tako euduo pogodbo in odvisnost sc Matica vendar ne mora spuščati. Bi ta garancija veljala za vselej ali le za odločen Čas V Pri tiskarnah se vsako leto zmanjša vrednost strojev iu črk. Se tudi za to škodo garantujo V ln ako g. Sovan umrje, kaj potem? nasvet, ampak daje našel neke formalno pouils-like . . . . Ti pomtaliki bo: ali ima po sedanjih Biatlonih pravilih odbor pravico,, en del Matično glavnice vložiti v Imenovano obrtatvo, kor §, l T Blat pravil pravi i nMati5na glavnica mora Imeti tako vamoHt, kakorsne jc po zakonu treba sirotinakemu imetku." — In če odbor nima te pravice, treba l>i bilo prenaredlti [navila itd - jnl»lliimv 1 tj. julija. |Izv. dop.J Društvene iu uradniške deputacije si še vedno, že peti dau, eua drugi pri deželnem predsedniku grof Aleksandru Aucrsperg-u kljuko podajejo in še nij konca. Zdaj so pričenjali hoditi tudi okrajni glavarji z dežele. Tako je denes okrajni glavar Drhič prišel po informacije. Aucrsperg vsakemu pravi: Glejte da sc ustava uresniči, da se „liberalne" šolske postave po nemško uresničijo. To ministerstvo želi, to hoče da se strogo vrši. V uradniško latinščino prevedeno hoče to reči: Glejte, pripravljajte da izvolite v vašem okraji ustavovernega moža pri prihodnjih volitvah, to bode vlado veselilo. Seveda okrajni paše to modrost mirno poslušajo in vestno vsem prikimavajo, sami pri sebi si pa mislijo: Govoriti jc lehko! I*. jKiis; r«»lm 14. jul. flzv. dop.) Naj važnejši in naj zanimivejši čin našega sabora je bil votiranje adrese. Njo hvalijo zlasti ogerski časopisi, avstrijsko-pruski se pa posebno zavoljo zahte-vanja vtelovljenja Dalmacije hudo proti njej spen jajo. Sc bog ne more vsem ljudem zadovoljiti, kako bi to naš sabor mogel V Iz adresne dehtite so zlasti tri izjave znamenite. Poročevalec adresnoga odbora iu se ve da tudi branitelj adresne osnove Jovan Zivkovič je brez vsega pomisleka rekel, da adresa nij „uzor narodnih želj". Dr. Ma-kanee, ki je adreso pobijal, ter mesto nje resolucijo predlagal, je rekel, da je adresa proizšla iz ..straha pred razpustom sabora". Dr. Derenčin je pa, odgovarjajo Makancu, rekel, da se večina narodne stranke načelno skoz in skoz slaže z idealni Makančeviuii, ali da je on prepričan, da bo večina narodne stranke na tistem potu, ki gaje nastopila, preje do zadnjih narodnih želj prišla, nego Makaucc po tistem potu, ki ga je pod noge vzel. Te tri izjave so za adresno debato naj zna-čajnejše. in tako lapidarno resnične, da jim nij treba nobenega komentarji pridodajati! Znamenito je tudi to . da se Kauchova inagjaronska frakcija nij v adresno debato mešala. Ona nij niti za njo, iOu udov, ne /.more boljšega stanovanja. Urcdn. | niti proti njej govorila. Situvacija po votiranji adreso (M ho vrr , kakor s.' nadejamo , tako na prtu, kakor jc pred njo lula. Po velikih tczavali prtila Jo narodna stranka do inicijativo, iu to naj odselima! čvrsto v svojih rokah drži. Zlasti pa prirak ujnno , da ItDO i/, doho kotupi oniisov vrii. ki ho od narodne stranke toliko požrtvovauja iu toliko zatajevanja terjali, da ho jo ravno v tem po/rlv o\auji in v tem zatajevanji, ue poni/evauje iu /.avi /.oni«- samega Mehe in narodnih koristi, ampak pnittologifino vzrto velika dušna krepost pojavila V prihodnjo bodo na našem sahoru čr tiri stranke skrajni inagjaroni pod Kauehom, wgrOIM mag jaronov pod bar. Ti aiulauoin, skrajni narodnjaki pod Makuncciu, iu „gros" narodnjakov pod Miir/.ovičcm. Skrajnih inagjaionov ho kakih In, Hkiajuili narodnjakov kakih llf, mugjurnuov pod I'randuiinm kakih 20, narodnjakov pod Mru /nvičrin pa kakih 40. koiuproinisi sklepali no se do sedaj samo med stranko Praiulaiiovo in stranko M razoviervo. Virilei zapustili so /o večoni sira noto Zagreb. Dobor vIim je pri na naredila vrst, da je Nj volieaiistvo kralj nositelja adreso Mužuruniru iu /avkoviču v sijupirj avdijeueip iiiilostljivo sprejel, ter uberal, da se hode kolikor mogoče narod niiii /olj.'sui /udovoljilo, ter da ho tudi ogerski dr/, /.bor pozvan , da od svoje strani kraljovinsko do pntaiijo i/horc, ki bo potom z našo |o izbrano kongrueiitno deputacijo o reviziji nagodbe se po Mvetovulu. 1'reineinho v našem vladnem 0SODJI priouku jojo ho vHak dan. Telegrulićuo poklicuiijo Strolfl mavera ualMiuaj stoji haje s temi prnmoiuhumi v zvezi. Politični razgled. v notranji politiki vidijo nekatero novino bližnji obračaj. Višji krogi, pravijo, ho ho nave ličali [Mrl usah iu gledati večno hujskanje na du hovnikr. GotOVO je, da ininislerst vo ne. smo odgovarjati na spomenico nekaterih škofov tako, kakor no urinsko liberalci zahtevali. Za to ur bođe "ič odgovorilo. Za iisluvoverrr baš rožice n o cveto, za to |Q tolažijo da samo šo d i rek tur volitve jim k vsemu zdravju pomorOJO. Torej brž na delo, da bo prej konec, kri konec bodol Avstrijo izdajat iu 1'rusiji ponujat jo šlo /.oprl nekoliko Duuujeuiiov v Mano ver, kjer ho muli Hvojo strelsko slavuost. Načelnik teh uv-strijskih rniHoiiiunov, dr. K o p p, je kur nurus nosi povedal,kako si avstrijski Nemoi lole lodloltl so m prusko državo. In to izdujulstvo, kalnega, oelo uiug.jarHki listi oblOJUJOJO, podpira naša vlada! I o I a tako vlado bode Aur, rspr. rg kranjsko S lo venec pri d o bi I V I/. Zagreba sr v „N. I'V l'r " h legi a lira, da jc narodnjak tir. Gcrenecn od svojih volilerv dobil nezaupnico, inemlti ker jo govoril za kom promii in mi glasoval ■ dr. Makaneem, Predsednik francosko repobllko, Thiers. jo v veliko jezo iu togoto logilimistov , rojulislov, orlcanislov . bmiopartislov iu kakor sr še imenu jejo rasni ljudje Ki Imajo polelonjo hlapSevati in troti se dali lomu ali onemu samov ladar ju na l^raneoskein v narodni truncoskj skupščini zopet jasno izrekel da jo na Kruneoskrm ustanov Ijena republika iu da jo hoče ohraniti. Isto tako je Gninhrtlu ua lirkeiu obedu v sijajnem govoru poudarja! potrebo ohranitve konservativno repu bilke. Na S punjh k r m kurlistični upor šc vedno divja p<* provincijali Tudi republikanci žugajo z vstajo. Razne stvari, 1 (Iz Ljubljano.) 17 pilija. i l/v. telegram SI. Narodu .) Komisija, katera je prehodila obe trasi do lonjske Bolesnice, sr j Bros Itudolfovo in Trobnjo vrnila v Ljubljano. V BVOJOm poročilu izreka, du č rta Ljiihljana Trobnjo Rudni lovu i /. u a r o dno gospo ti a r h k ili . k u p r i j s k i h in strategi 0 n i h o g i r o v i m a velik o p r 0 d u o s t p i o d č r t o / u /. e u beri k o. ' (Kliska politična d ruši v a) so kakor je Q0k dunajsko judovski „šmok" v nekem obskur nciii listu iznašel in kakor graška „Tugrspost" verno ponatisne v Mariboru, v Gradcu, v Ljubljani, Gorici itd. Tako govore politični hr. dalu ha hi mi imeli ruski denar, imamo tudi vas, lih iu in vilo/i IlStaVOVOrul Zal i bog da ur mamo drugega nogo idejo iu pravico, katera pa pri vas malo plnča. ' * (Ljubljanski ,/l'agb lati") jc v zadnji številki poln navalov na narodno stranko. V uvod m iu članku: „iiie.dergu.ug des nalioiialen goHtirnoH" čveka 0 rečeh, haterr ur pozna. Odgovarjamo kadar konča. Na zadnji struni pak kilavi ljub Ijunski „luriivoroiu" društvo „jumrrlirlieii augrdcii koiiH" uusrlujo na „Sokol". V tom nuj odgovarjajo stvar hli/jr po/.najoči. * (P ro l os n i k a,) ponarejevalca bankovcev. ki jr Ir din i/, jrče inel, so zopet prijeli žumlurji iu en kuni v Žalnim in ga prignali v Ljubljano. 1 (It Trsta) SO nam pilo da jo Itujansku čitalnica I I dan trgu mesecu slovesno iu lepo obhajala svoj Blotoi obstanek. Govorili so pod predsednik g, Ku/.ičkn, g. k lomnim-, g. Jurij Gr dolj, prost okoličan Igrala so jo igru „v Ljpb Ijauo jo dajmo" prav dobro iu godba polka Sarhsru Meiningen jr svirala slovansko pesni. 1'rostoia nam manjku, da hi priobčili cel dopis o tej na rodni HVOOnUOBtii ' i \ ubilo) k javni šolski telovadni skušnji učencev gimnazijo in realke, katera bode dur I H. julija ob ti. uii popoldne v telovadnici „Sokola". Valuj«! sc slaiiši in prijatelji telovadbe nujni jildnojle. A. S\ei;ei, kotovadski učitelj „Sokola. * (K let ne mu zboru,) katerega kal. pol. društvo v Mariboru v uedrljo 21. julija napravi, 00 uljudno vabijo vsi udje in tudi drugi prijatot)i našo stvari. 1'ričakujr se i/. ...,j r4 i|i •v-f ; l! < i ..l \ III dolnli'k u. U60.000 mark nove UflUlIkO diAuvne veljave Novo Dobitke I i .mlini ti riu vil. INmihilo K iidclr/.riijii pri m i» k is č i ii . 2O.6O0krnt 47, 0295Hra1 10, 81, 29 A l-t«» laijev, iu pridejo oni v malih niosooib v (| oddelkih do gotovo določbe. 1'ivii vzdihovanje dohilkov jc iimdnii na O0. in iiiiijn i. i. doliteeno in velja /.ti uj cela . . . originalnu srečka sumo i gl. u. v. polovična n „ „ 8Vi n n Setrtna „ „ „ 1%...... I) / iiiv ./iO noO'r «oif .KI ./(im/n.' trtikš (nobeno prepovedano promoio) o fi Siiimici Heckschcr 8onJ*, i ■ i n-i o 111 .v VVuoltiolgosoliKil m tlninbnrgi M d a O) ob >> 0. M &o • i—i rO CD •v • <- k a ;!.i.t :' • • I I , L o m m .13 3 I Jt ■ h o , r c I '2r 8 1 C o •.i ., i I S ,l:., ... , 5 C m ! a 1 Sa s* pi o •o i 11 i ■jo ■o :a d i i 1 • •B Ui j Z- .•/.' p 1 mm (lt "71 <*\ E j i I/, I Fi rt ' '' C . , 111 — C 11 c i o "Ii • . 3 -, i ii ll w i z -51 i ca v: i i i lil o i.. •v •■• C- s i i» ^ r? • .!i * ■•• n '• 'ai ii I/,i late I j ni odgovorni UMuluik Mailiu .1 o i o v A «v k. 'I iiikiu . I*. iSku/, u i L^0 ^61901 1268