URN_NBN_SI_DOC-QRMHA4ER
ZAPISI ZNANJA V INFORMACIJSKI DOBI Taaaž Kobe, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Ko smo se odločali za temo letošnjega posvetovanja in izbrali naslov ZAPISI ZNANJA V INFORMACIJSKI DOBI, smo imeli v mislih dva vidika pričujoče teme: 1. nove nosilce informacij, oziroma raznovrstne oblike avdiovi zualnih in računalniških medijev, ki se vsebolj množi*» pojavljajo ob konvencionalnih, t.j. knjižnih gradivih in ki knjižnicam omogočajo nove - boljše možnosti za kvalitetno delo z uporahniki, po drugi strani pa jim nalagajo tudi nove naloge in prinašajo nove probleme. 2. ohranitev inzaščito knjižničnega gradiva, ne glede na oblike v katerih se pojavlja, s ciljem, da sedanjimin prihodnjim generacijam ponudimo optimalne možnosti za izobraževanje, znanstveno in raziskovalno delo, družbeni razvoj ter bogatej še kulturno življenje, pa tudi razvedrilo. Zapisi znanja so besedila na različnih pisnih podlagah, ki jih že tisočletja oblikuje človeška misel, z namenom da jih kot izpoved ali sporočilo ohrani sebi in sočloveku, sedanjim in prihodnjim rodovom. In če smo danes v informacijski dobi, ali pa vsaj deloma že vstopamo vanjo, potem imamo v mislih zapise, ki so plod današnje nove in sodobne tehnologije, to pa so poleg tiskanih medijev zlasti nekonvencionalna, oziroma neknjižna ali tudi avdiovizualna gradiva; ta gradiva seveda ne vsebujejo samo tiskanih besedil, ampak so to zvočni in vizualni zapisi ali kombinacija obeh. Dokaj problematična je že natančna definicija pojmov NZKNJI2IH, NHKWVB»CICNALEN, AVDIOVIZUALEN Mnenja bibliotekarskih stroko vnjakov se tukaj razhajajo, čeprav mednarodni standard za ne knjižno gradivo ISBD(NBM) nedvoumno definira, katero gradivo imenujemo neknjižno: v njem so zajeti vsi AV mediji, vključno s strojno čitljivimi, t.j. računalniško izdelanimi zapisi. Maurice Line, priznani angleški bibliotekarski izvedenec in eden od Uvodni govor na posvetovanju ZBDS v Novem mestu, 13.10.1988
RkJQdWJsaXNoZXIy