URN_NBN_SI_DOC-QRMHA4ER

ZAPISI ZNANJA V INFORMACIJSKI DOBI Taaaž Kobe, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Ko smo se odločali za temo letošnjega posvetovanja in izbrali naslov ZAPISI ZNANJA V INFORMACIJSKI DOBI, smo imeli v mislih dva vidika pričujoče teme: 1. nove nosilce informacij, oziroma raznovrstne oblike avdiovi­ zualnih in računalniških medijev, ki se vsebolj množi*» pojavljajo ob konvencionalnih, t.j. knjižnih gradivih in ki knjižnicam omogočajo nove - boljše možnosti za kvalitetno delo z uporahniki, po drugi strani pa jim nalagajo tudi nove naloge in prinašajo nove probleme. 2. ohranitev inzaščito knjižničnega gradiva, ne glede na oblike v katerih se pojavlja, s ciljem, da sedanjimin prihodnjim generacijam ponudimo optimalne možnosti za izobraževanje, znanstveno in raziskovalno delo, družbeni razvoj ter bogatej­ še kulturno življenje, pa tudi razvedrilo. Zapisi znanja so besedila na različnih pisnih podlagah, ki jih že tisočletja oblikuje človeška misel, z namenom da jih kot izpoved ali sporočilo ohrani sebi in sočloveku, sedanjim in prihodnjim rodovom. In če smo danes v informacijski dobi, ali pa vsaj deloma že vstopamo vanjo, potem imamo v mislih zapise, ki so plod današnje nove in sodobne tehnologije, to pa so poleg tiskanih medijev zlasti nekonvencionalna, oziroma neknjižna ali tudi avdiovizualna gradiva; ta gradiva seveda ne vsebujejo samo tiskanih besedil, ampak so to zvočni in vizualni zapisi ali kombinacija obeh. Dokaj problematična je že natančna definicija pojmov NZKNJI2IH, NHKWVB»CICNALEN, AVDIOVIZUALEN Mnenja bibliotekarskih stroko­ vnjakov se tukaj razhajajo, čeprav mednarodni standard za ne­ knjižno gradivo ISBD(NBM) nedvoumno definira, katero gradivo imenujemo neknjižno: v njem so zajeti vsi AV mediji, vključno s strojno čitljivimi, t.j. računalniško izdelanimi zapisi. Maurice Line, priznani angleški bibliotekarski izvedenec in eden od Uvodni govor na posvetovanju ZBDS v Novem mestu, 13.10.1988