■o
Its io
■T
In
■ m
im
!o
iïïïïïïli™^
90,6 95,1 95,9 100,3
Št. 9/ Leto 65 / Celje, 2. februar 2010 / Cena 1 EUR
n	in!W7	□	{Ifm	pT	n		
iL			livS	Ul	uu		
oMotednik
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Plesni koraki do zrelosti
Sezona maturantskih plesov se je začela in vsak konec tedna je dvorana Golovec polna vznemirjenih četrtošolcev in njihovih staršev. V soboto smo zabeležili ples gimnazijcev z Lave.

2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
Od danes knjižnica še uradno
V Celju bodo danes (torek) opoldne, po 14 dneh, kar je za bralce že odprta, tudi slavnostno odprli novo Osrednjo knjižnico Celje na Muzejskem trgu.
Sedem let so v mestu ob Savinji pripravljali to naložbo, s katero je tretja največja knjižnica v državi, ki ima okoli 16 tisoč članov, pridobila 4.700 kvadratnih metrov prostorov in v njih možnosti za širitev dejavnosti in za posodobitve, ki so predvsem v prostem pristopu do kar 120 tisoč knjižnih enot, v avdio-video sobi, sodobni čitalnici z brezplačnim dostopom do medmrež-ja. Pridobili pa so tudi pogoje za dodatne dejavnosti. Stavba, ki je največja naložba občine Celje v kulturi, bo stala 11,5 milijona evrov, pri čemer je država naložbo sofinancirala z milijonom evrov in pol iz kulturnega tolarja.
Knjižnica ima v poprečju več kot 1.500 obiskov dnevno in v letu dni opravi dober milijon in sto tisoč izposoj oziroma vračil, letno pa na-štejejo 330 tisoč obiskovalcev.
Sodobna čitalnica z računalniki. Knjižnico je od 18. januarja do konca meseca obiskalo 9.710 ljudi, ki so si v tem času izposodili več kot 48 tisoč knjig in vrnili skoraj 31.500 knjig in drugega gradiva.
V knjižnici ob slavnostnem odprtju poudarjajo, da vse načrtovane novosti še ne bodo na razpolago. Tako je še slab mesec dni do odprtja kavarne, kjer bo tudi na razpolago dnevno branje in in-
ternetni dostop, prav tako še niso dobili naročenega knji-gomata, ki bo podaljšal možnost vračila gradiv na 24 ur.
Slavnostnega odprtja nove knjižnice se bo ob celjskih velmožeh in kulturnih delav-
cih udeležila tudi ministrica za kulturo Majda Širca, v programu pa bosta ob dijakih celjske glasbene šole nastopili še upokojenska in folklorna skupina iz vrtca.
BS, foto: SHERPA
S knjigo na kavico
Celjski mestni svetniki so dali soglasje Osrednji knjižnici Celje, da kot edini družbenik ustanovi podjetje za dejavnost slaščičarne, kavarne ter kulturne in razvedrilne dejavnosti. V sklopu izgradnje nove knjižnice so namreč zgradili tudi kavarno, ki bo delovala tudi izven delovnega časa knjižnice in bo služila kot prostor, kjer bodo kulturne prireditve in druge spremljajoče dejavnosti. Svetnike je najbolj skrbelo, to, da knjižnico tedensko obiš-
kdo bo reševal podjetje, če to ne bo dobro poslovalo. Vlado Kožel iz oddelka za družbene dejavnosti MOC meni, da je ta bojazen odveč, glede na
če kar 7 tisoč obiskovalcev, kar pomeni več kot 330 tisoč obiskovalcev na leto. Svetniki so si nato glave začeli beliti z vprašanjem, kdo si bo v primeru
dobrega poslovanja podjetja delil dobiček. Direktor knjižnice Branko Goropevšek in podžupan Stane Rozman sta pojasnila, da se bo ves dobiček vrnil k ustanovitelju podjetja, torej v osrednjo knjižnico, ta pa ga bo porabila za svoje dejavnosti.
Sicer so svetniki večinoma menili, da je kavarna v knjižnici zelo dobrodošla. Tudi zato, ker bo s teraso oživel pro-
stor na lokaciji bivšega lapidarija na Savinjskem nabrežju, kar nenazadnje pomeni tudi večji nadzor nad tem območjem, ki se je v preteklosti pogosto soočalo z vandalizmom. Osrednja knjižnica Celje ima za pokrivanje začetnih stroškov poslovanja podjetja zagotovljenih 7.500 evrov lastnih sredstev. Kdaj bo kavarna začela obratovati, še ni znano, bodo pa v novi celjski knjižnici s kavico ali čim drugim zagotovo postregli že danes, ko bo knjižnica tudi uradno odprla svoja vrata.
BA
Celjan prvi mož okolja?
Izvršni odbor DeSUS je včeraj sklenil, da bo predsedniku vlade Borutu Pahorju kot kandidata za okoljskega ministra predlagal Roka Žarnića in Celjana Mirana Gajška, odločitev premierja Boruta Pahorja pa naj bi bila znana danes.
V Celju je ime Mirana Gajška, ki je sicer univerzitetni diplomirani inženir arhitekture, zaposlen kot načelnik oddelka za urbanizem na Mestni občini Ljubljana, precej dobro znano, tudi zaradi odmevne razsodbe, da je kot uradna oseba izkoristil svoj uradni položaj in pridobil nepremoženjske koristi. Takratni prvi mož celjskega zavoda za planiranje in izgradnjo je celjskemu zasebnemu podjetju Gradbeništvo Božičnik izdal potrdilo, da je v celoti plačalo kupnino in komunalni prispevek za občinsko zemljišče ob Ljubljanski cesti v Celju. Sodišče pa je ugotovilo, da je Gradbeništvo Božičnik od skupaj 107 milijonov tolarjev dejansko plačalo le 24 milijonov tolarjev. Kljub temu, da omenjeno gradbeno podjetje torej ni v celoti plačalo kupnine in komunalnega prispevka, se je s potrdilom o poravnavi vseh finančnih obveznosti do celjske občine, ki ga je podpisal Gajšek, uradno vknjižilo kot lastnik zemljišča ob Ljubljanski cesti in prek zastavne pravice pri Banki Celje najelo kredit v višini štiri milijone nemških mark. Gaj-
Miran Gajšek
šek je bil obsojen na štiri mesece zapora za preizkusno dobo dveh let.
Po besedah predsednika De-SUS Karla Erjavca pravnomočno obsodba zaradi zlorabe položaja ni takšna težava, ki bi preprečevala, da Gaj-šek ne bi bil eden od kandidatov stranke za okoljskega ministra. Oba kandidata sta se že prej srečala s Pahorjem, slednji pa se je menda že odločil, kateri izmed njiju se mu zdi bolj primeren. Slišati je bilo, da je zanj sprejemljivejši kandidat Žarnić. Pahor mora novega kandidata za okoljskega ministra v parlament poslati v desetih dneh po tem, ko se bodo poslanci seznanili z odstopom dosedanjega okoljskega ministra Karla Erjavca. Ker se bo parlament o Erjavčevem odstopu seznanil danes, bo moral Pahor to storiti do konca naslednjega tedna.
US
www.novHednik.com
Podjetniki iz šolskih
V	dvorani Golovec v Celju bo jutri, v sredo, sejem učnih podjetij. Če so se prva leta predstavljala domača učna podjetja in zadnja leta tudi nekaj gostujočih iz Nemčije, Avstrije in s Hrvaške, bo letošnja prireditev resnično mednarodna, saj prihajajo podjetniki iz šolskih klopi ob teh treh državah še iz Italije, Črne gore, Bolgarije, Romunije in s Poljske.
V	Sloveniji deluje na 38 srednjih šolah okrog 200 učnih podjetij. Ta so v šolski predmetnik programa ekonomski tehnik vključena zadnjih deset let in so se v tem času izkazala kot nedvomno najboljša metoda učenja, daleč pred poslušanjem, branjem in podobnimi metodami, ki še vedno prevladujejo v naših šolah. Dijaki simulirajo delo pravega podjetja, kjer so zaposleni na konkretnih delovnih mestih: v vodstvu podjetja, tajništvu, ka-
drovskem oddelku, računovodstvu in oddelku marketinga, kjer skrbijo za nabavo, prodajo, tržno komuniciranje ... Če na posameznih šolah s pomočjo mentorjev dijaki poskrbijo za poslovanje konkretnega podjetja, pa jim vrata v svet omogoča Centrala učnih podjetij Slovenije (CUPS), ki ima sedež na Srednji ekonomski šoli Celje. Ta je med drugim zadolžena, da simulira vlogo zunanjih inštitucij (sodni register, davčni urad, banka, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavod za zaposlovanje, carina . ), ki so tudi v resničnem svetu nujen sestavni del gospodarskega okolja. Po besedah vodje CUPS Viljane Brinovec, gre za »veliko tovarno, saj je v učnih podjetjih vsako leto zaposlenih preko 3.000 dijakov, ki jih vodi več kot sto učiteljev mentorjev«.
Svoje poslovanje bo 65 učnih podjetij, od tega 38 do-
mačih in 27 iz tujine, predstavljalo jutri, v sredo, do 17. ure v dvorani Golovec. Ob si-
klopi
ceršnji predstavitvi poslovanja, ki se je bo udeležilo blizu 3.000 obiskovalcev, se bo-
do podjetniki iz šolskih klopi pomerili še v treh kategorijah: pripravi lastnega kataloga, ureditvi razstavnega prostora in predstavitvi na sejmu. Zlasti v popoldanskem času vabijo na obisk sej-
ma, ki ga bosta letos slovesno odprla minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič in celjski župan Bojan Šrot, tudi osnovnošolce.
IS
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Na lanskem sejmu učnih podjetij je bila gneča precejšnja. - Št. 9 - 2. februar 2010 —
Potem ko so župani Regionalni razvojni agenciji (RRA) Celje vzeli status pooblaščene agencije v regiji, se je marsikdo vprašal, kaj bo odslej sploh še njeno delo. »Zgolj s tem bi tako ali tako že umrli,« se glasi odgovor direktorja Borisa Klančnika. V novih stavbah, postavljenih na mestu stare cinkarne, se namreč dogaja še marsikaj. RRA je med drugim lastnica Tehnopolisa, ustanoviteljica mrežnega podjetniškega inkubatorja, Ritsa (Razvojno, inovacijsko in tehnološko središče Savinjske regije), svoj delež ima tudi v mnogih poslovnih conah v regiji ... Koliko in kaj se »tam dogaja«, pa je prav tako velikokrat postavljeno vprašanje.
Pod drobnogled smo vzeli mrežni univerzitetni in podjetniški inkubator Savinjske regije. Samo ime inkubator pove, da gre za okolje, kjer pomagajo podjetjem, ki še-
le delajo prve korake. Se pa človek vpraša, ali lahko vanj pride prav vsak, ki bi rad imel svoje podjetje? Pregled seznama podjetij s kratkim opisom njihove dejavnosti člo-
V okviru Mrežnega podjetniškega inkubatorja so lani odprli tudi evropsko projektno pisarno. Kot so pojasnili, gre za nadgradnjo v smeri povečevanja finančnih sredstev za razvoj inovativne ideje. Denar za dobre ideje lahko podjetja prejmejo preko razpisov Javne agencije za podjetništvo, Slovenskega podjetniškega sklada, kjer lahko kandidirajo za nepovratna zagonska sredstva za obdobje treh let. Na primer: lani je bilo razpisanih 100 tisoč evrov za obdobje 3 let. Iz celjskega inkubatorja se je prijavilo 23 podjetij, 16 jih je prejelo nepovratna sredstva. Pogoj za prijavo na razpise je, da so podjetja fizično prisotna v inkubatorjih. To morajo dokazati z najemno pogodbo.
mov kupcev. Za inovativno tehnološko podjetje pa so značilni visoka vsebnost znanja v storitvah ali proizvodih, potencial hitre rasti, izobrazba in ekspertno znanje zaposlenih, višja dodana vrednost na zaposlenega in nastop v globalni tržni niši«. Prvi se in-kubirajo v podjetniški inkubator, drugi v univerzitetnega. Kot dokaz, da gre res za inovativna podjetja, je dodala še podatek, da so njihovi in-kubiranci bili zelo uspešni na javnem razpisu za sofinanciranje zagona podjetij, kjer je njihove vloge ter s tem njihovo inovativnost potrdila neodvisna strokovna komisija. Prejeli so kar četrtino vseh razpisanih sredstev.
Inovativna prodaja preko spleta?
Z Nagličevo smo se dotaknili tudi konkretnih primerov. V čem je njihova nadgradnja? »Potovalna agencija se ukvarja z »on-line« rezervacijami počitnikovanj, kar je leta 2007 podprl tudi Slovenski podjetniški sklad, saj gre za vpeljavo inovativne storitve na trg. Obenem ta agencija kot edina v takšni obliki ponuja storitev animacij na grškem tržišču,« navaja. »Prodaja po spletu je nov način trženja preko svetovnega spleta, ki je bilo leta 2008 tudi podprto s strani Slovenskega podjetniškega sklada. Isto leto je sklad
kot inovativno tehnološko podjetje podprl tudi prodajo nepremičnin - izgradnja tipske varčne hiše (energetsko varčna in ekološka). Nekatera podjetja poleg že obstoječe dejavnosti razvijajo nove produkte ali nove storitve, ki so inovativne ali celo visoko tehnološke,« je še dodala Na-gličeva.
Prednosti inkubatorja
Na seznamu inkubiranih podjetij je nekaj takšnih, ki smo jih Celjani že prej poznali kot samostojna podjetja. Našli smo tudi lastnika precej znanega malega inku-biranega podjetja, ki je v sklopu inkubatorja ustanovil še tri svoja podjetja. Zakaj? Mogoče zato, ker lahko in-kubirana podjetja dobijo sredstva za zagon podjetij? »Gre izključno za podjetja, ki izvajajo različne projekte,« razloži Nagličeva. Opazili smo tudi, da imajo nekatera podjetja sedež družbe drugje, a so vseeno inku-birana. Je to povezano s tem, da je pogoj pri razpisih tudi ta, da morajo biti podjetja prisotna v inkubatorju? »Kot že samo ime pove, smo >mrežni< podjetniški in univerzitetni inkubator, kar pomeni, da se mreža podjetij razprostira po vsej Sloveniji. Del inkubiranih podjetniških idej podjetniškega inkubatorja je ustanovil svoja pod-
jetja in šele naknadno so se včlanili v podjetniški inkubator, ki jim nudi nekaj več, kot če bi bili prepuščeni sami sebi. Pomembno je, da so podjetja fizično prisotna v podjetniškem inkubatorju, kar pomeni, da imajo pisarne pri nas, medtem ko je sedež lahko tudi drugje.«
Bolj razumljivo in enostavno je poslanstvo inkubatorja, a tudi Tehnopolisa, razložil direktor RRA in Tehnopolisa Boris Klančnik. »Podjetja so različna, tako kot so tudi ideje različne. Iluzorno je pričakovati, da bo Slovenija imela le visokotehnološ-ka podjetja, zato govorimo tudi o podjetniškem inkubatorju. Podjeten je lahko nekdo, ki dela sicer različne stvari. Pomembno je, da ustvarja delovna mesta. Inkubator ustvarja pogoje za začetek, za rast podjetij, tehnološki park v okviru Teh-nopolisa pa daje možnost, da se podjetja lahko razvijajo in širijo dalje. V tem trenutku imamo 50 podjetij v inkubatorju, inkubator pa je le eno od >podjetij< v Tehno-polisu. Skupaj je v Tehno-polisu zdaj že več kot 120 podjetij. Seveda niso vsa tehnološka ali z zelo visoko dodano vrednostjo, res pa je, da je tam, kjer pred tremi leti ni bilo nič, zdaj od 450 do 500 delovnih mest.«
ROZMARI PETEK Foto: GrupA
Mrežni podjetniški in univerzitetni inkubator je le eno od podjetij v Tehnopolisu. Njegovi varovanci lahko letno prejmejo precej nepovratnih sredstev.
Kaj se »mreži« na prahu stare cinkarne?
Tudi prodaja preko spleta in gojenje začimb sta inovativni?! - Kaj sploh je mrežni podjetniški inkubator?
veku da misliti prav to. Na njem najdemo potovalno agencijo, podjetje, ki se ukvarja z alternativnimi oblikami zdravljenja, gojenjem začimb, nepremičninskim svetovanjem, s prodajo preko spleta ... Zelo pogosto je med opisom dejavnosti zaslediti podjetniško in poslovno svetovanje. V čem je tukaj nadgradnja, saj naj bi za inkubirana podjetja veljalo, da so inovativna? »Prijavnice potencialnih inkubiranih podjetij obravnava strokovna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki strokovne službe, gospodarstva in inšti-tucij znanja. V kolikor potencialno inkubirano podjetje doseže ustrezno število točk, se podjetje inkubira,« nam je na vprašanja odgovorila predstavnica inkubatorja Tina Naglič ter opozorila na dva različna termina. Inovativno podjetje je namreč po definiciji tisto, »ki razvija proizvode, procese in storitve ter se na inovativen način odziva na zahteve trgov in se osre-dotoča na reševanje proble-
Tudi to je Tehnopolis.
Teš vabi na dan odprtih vrat
Tudi minuli konec tedna smo bili priča pojasnjevanjem različnih pogledov in mnenj za oziroma proti gradnji bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj. Med drugimi se je odzvalo vodstvo Holdinga slovenske elektrarne, ki je sicer lastnik Teša.
V HSE odgovarjajo predvsem na dejstvo, da je blok 5 predviden le za rezervo, kar je v medijih zbudilo nekaj žolčnih razprav: »V HSE dopuščamo možnost, da je bilo v preteklosti glede tako pomembne investicije na področju komuniciranja premalo poudarka, zato so se lahko v nekaterih primerih v javnosti pojavile različne interpretacije in posledično dvom glede posameznih podatkov o investiciji v izgradnjo 6. bloka Teš,« so za-
pisali v HSE, kjer dodajajo, da tako ključne strateške točke investicije niti v Teš niti v HSE niso spreminjali čez noč ali celo na skrivaj. »Vseskozi poudarjamo, da gre pri bloku 6 za gradnjo nadomestnega objekta, ki bo proizvedel enako količino električne energije kot vsi sedanj bloki (1 do 5) skupaj z bistveno boljšim izkoristkom in posledično bistveno manjšim vplivom na okolje.«
Sicer bodo v Tešu vsak četrtek v mesecu v organizirali dneve odprtih vrat, na katerih bodo lahko zainteresirani dobili vse odgovore na vprašanja glede gradnje bloka 6. Prvi tovrstni dan odprtih vrat bo v četrtek, 4. februarja.
US
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Delodajalec, ki zaposluje nove delavce, mora prosta delovna mesta javno objaviti. Če objavi prosto delovno mesto tudi v sredstvih javnega obveščanja, začne rok za prijavo teči z dnem zadnje objave.
»Hvala. Smo že izbrali.«
Stavek, ki ga iskalci dela pogosto slišijo Objava za nekaj, kar je že oddano?
»Isti dan, ko sem v vašem časopisu zagledala razpis za prosto delovno mesto, sem podjetju želela poslati svojo prošnjo. A ko sem jih poklicala, so mi povedali, naj nikar ne pošiljam, ker so delavko medtem že izbrali. Zakaj potem sploh še oglašujejo, da imajo prosto delovno mesto,« nas je pred dnevi poklicala razočarana bralka. Saj res, zakaj potem takšna obvestila sploh »visijo« na oglasnih straneh, če je delovno mesto že oddano. Kakšna je na tem področju sploh praksa?
»Delodajalec, ki zaposluje nove delavce, mora v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih prosto delovno mesto javno objaviti. Nekaj izjem sicer je. Če na primer zaposli pripravnika, štipenditorja, družinske člane. Objava mora vsebovati pogoje za opravljanje dela in rok za
prijavo, ki ne sme biti krajši od petih dni,« je pojasnila direktorica celjskega območnega zavoda za zaposlovanje Karmen Leskošek. Kot je še razložila, delodajalci običajno rok za prijavo opredelijo v skladu s pričakovanim številom prijav na prosto delovno mesto. Ta pa zavisi tako od zahtevnosti in specifičnosti delovnega mesta, pogojev za zasedbo, razpoložljivosti iskalcev zaposlitve, privlačnosti delovnega mesta ... »Daljši rok za prijavo lahko tako pomeni, da delodajalec ocenjuje, da na trgu dela ni veliko ustreznih kandidatov in zato dalj časa zbira prijave. Lahko pa daljši rok tudi kaže, da delodajalec ne hiti z zaposlitvijo, temveč si za izbor ustreznih kandidatov vzame dovolj časa, da bi tako res našel najboljšega kandidata,« je dodala Leskoško-va.
V prej opisanem primeru je torej delodajalec pač napačno ocenil, kako hitro bo dobil kandidate. Ali pa je že prej v mislih imel kakšnega znanca, prijatelja. Ne glede na nujnost javne objave ima namreč delodajalec povsem proste roke pri izbiri kandidata. Edino, kar mu še veleva zakon je, da neizbrane
kandidate pisno obvesti o tem, da niso bili izbrani. V našem primeru si je podjetje pač želelo olajšati papirno birokracijo. S tem ni storilo nič spornega. Je pa lažne upe zbudilo pri naši bralki, ki že dolgo časa zaman išče službo .
RP
Foto: MM (arhiv NT)
Trend ali trenutno stanje?
V zaposlitveni agenciji Adecco v Celju so z začetkom leta kar zadovoljni. Delo so posredovali 20 ljudem, kar za zgolj prvi mesec tega leta ni slabo.
»Ne vemo pa, ali gre za splošen, končno bolj pozitiven trend ali pa za zgolj trenutno stanje. Ne upamo se še na veliko hvaliti,« pravi vodja agencije Klemen Žibret. Upad je sicer še vedno čutiti v živilski industriji, najbolj na udaru pa je trenutno gradbeništvo, še opaža Žibret.
RP
NA KRATKO
Sejmarski teden
V	tem tednu bosta v Celju dva nova sejemska dogodka.
V	sredo in četrtek Fakulteta za logistiko v Celju pripravlja dvodnevno konferenčno-sejemsko prireditev Logistika '10, v okviru katere bodo odprli tudi prvo polnilno postajo za električna vozila v Celju.
V	petek se začenjata tridnevna strokovna sejma Frizerstvo in Kozmetika, ki ju pripravlja družba Celjski sejem. Sejma naj bi pritegnila najmanj 3 tisoč obiskovalcev. Toliko ljudi si namreč v Sloveniji s frizerstvom in kozmetiko služi vsakdanji kruh.
Kdo je najboljši zaposlovalec
V	okviru medijsko-raziskovalnega projekta Zlata nit 2009 so oblikovali seznam 101 najboljšega zaposlovalca.
Za sodelovanje se je odločilo 115 podjetij, med 101 najboljšega zaposlovalca pa se je uvrstilo 50 malih, 25 srednje velikih in 26 velikih podjetij. Iz naše regije so na lestvico prišli Premogovnik Velenje, ki zaposluje 1.487 ljudi, žalski Novem Car s svojimi 606 zaposlenimi, podjetje Mik, ki ima v svojem kolektivu 161 delavcev ter podjetje Ski & Sea, kjer je trenutno 20 zaposlenih. Kmalu bodo objavili seznam finalistov, končna razglasitev pa bo 18. marca.
Koga vzdržujete?
Do konca tedna je še čas, da vložite vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane.
Pretekla leta se je ta rok iztekel konec januarja. Obrazec vloge je objavljen tudi na spletni strani Davčnega urada RS, oddaja pa je mogoča tudi preko sistema eDavki.
RP
Dobri rezultati niso dovolj za rast tečajev
Dogajanje na večjih tujih trgih je še vedno v znamenju objav poslovnih rezultatov. V zadnjem tednu je večina podjetij objavila boljše poslovne rezultate od pričakovanih.
Kljub pozitivnim objavam pa so trgi izgubili nekaj vrednosti. Večina delniških indeksov je tako v petih trgovalnih dneh izgubila med 2 in 5 odstotkov.
j PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU			MED 25.1. IN 29.1.2010	
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v tEUR	%spr.
CICG	Cinkarna Celje	49,49	22,20	^ -1,10
CETG	Cetis	25,24	14,70	^ -2,92
GRVG	Gorenje	13,44	104,20	3,07
PILR	Pivovarna Laško	27,17	75,60	^ 2,51
JTKG	Juteks	44,80	15,80	^ 0,89
ETOG	Etol	130,00	3,90	0,00
Tudi na domači borzi so se tečaji večinoma topili. Vrednost osrednjega delniškega indeksa ljubljanske borze SBI20 je upadla za 0,5 odstotka. Takšna korekcija po strmi rasti delniških tečajev, ki se je začela lani spomladi je za trge dobrodošla. Hkrati je to za vlagatelje, ki verjamejo v okrevanje gospodarstev po svetu, tudi dobra nakupna priložnost.
		
Indeks	Zadnji tečaj	%spr.
SBI20	4.117,78	^ -0,56
V zadnjem tednu je močno zdrsnil tudi evro, saj je izgubil dober odstotek vrednosti. Ob koncu trgovalnega tedna je bil vreden tudi že manj kot 1,4 dolarja, kar je najmanj po lanskem juliju. Padec vrednosti evra in rast vrednosti dolarja sta imela vpliv tudi na padec cen surovin. Tako se je nafta pocenila za 2 odstotka in dosegla ceno 73 dolarjev za sod.
Bodite odgovorni do svoje prihodnosti in začnite varčevati za šolnino vaših otrok, pokojnino ali stanovanje pravočasno. V ILIRIKI smo za vas pripravili novo storitev ILIRIKA Varčevanje, ki vam to omogoča!
ROMAN GOMBOC, GREGOR GRMEK borzna posrednika ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.

? (jgp

VABLJENI
na Partizansko 12 v Velenje
gorenje
www.gorenje.si
IZ
NAŠIH KRAJEV - AKCIJA
Ducat solza študentov Dravinjske doline
Klub študentov Dravinjske doline je pripravil že 12. Kulturni teden KŠDD. Od 5. do 14. februarja se bodo vrstile kulturne in zabavne prireditve, ki bodo popestrile vzdušje ob slovenskem kulturnem prazniku, pustni soboti in valentinovem. V sklopu prireditev Kulturni (nu-la)10 bo izšla tudi pesniška zbirka KŠDD z naslovom Ducat solza, ki jo bodo predstavili na osrednjem večeru 8. februarja.
Prireditve se bodo začele 5. certom Konjičana Toma Jura-februarja z otvoritvenim kon- ka (ob 22. uri v MC Patriot). V
80. letih je bil član skupine Gu Gu in z njo nanizal vrsto uspešnic. Kasneje se je posvetil samostojnemu delu in sodeloval z različnimi drugimi imeni estrade. Veliko nastopa, izvaja svoja lastna dela in tudi tista, ki so že globoko zakoreninjena v narodni zavesti (Sam po parku sem se sprehajal, Že-
lim si na Jamajko...). Že naslednji večer bo mega koncert skupine Šank Rock, 7. februarja pa se bodo ob 20. uri predstavili lokalni literarni pisci in gost Dušan Čater.
Osrednji večer ob prazniku se bo 8. februarja začel že ob 18. uri. Predstavili bodo pesniško zbirko Ducat solza. Pe-
sniška zbirka bo letos izšla že 12. leto zapored. V njej se predstavljajo mladi, neuveljavljeni avtorji poezije in proze. Za popestritev bo poskrbel kvartet Rok Zorko in prijatelji. Po končanem kulturnem programu bodo odprli še fotografsko razstavo mladega prostovoljnega delavca MC DD, Alexandra Popova iz Rusije.
V naslednjih dneh se bodo zvrstila potopisno predavanje, razstave, predstava Maestro v izvedbi Impro lige ...
Gledališki večer bo 11. februarja. S komedijo Čaj za dve se bo predstavila Konjiška igralska skupina pod vodstvom Nastje Hrovat. Za dan kasneje napovedujejo jazz-blues-rock koncert Feedback, 13. februarja pustni mega koncert Soulfingers, na valentinovo pa se bodo vrstila dogajanja ves dan.
MBP
HUJŠAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE
Pred začetkom delavnic bomo tiste, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje v akciji (nimajo takšnih zdravstvenih težav, ki bi lahko vplivale na njihovo telesno dejavnost in se njihov indeks telesne mase (ITM) giblje med 28 in 36) povabili na razgovor, kjer bomo spoznali njihove želje in pričakovanja ter jih seznanili s pogoji sodelovanja v akciji. ITM izračunamo tako, da telesno težo v kg delimo s kvadratom telesne višine v m.
Naši udeleženci vsako leto izgubijo več kot 200 kilogramov, v šestih letih so izgubili že 1,2 tone. Lanska skupina je izgubila 274 kilogramov in takole zadovoljno končala akcijo.
Pogumno
■ ■ v	■
na hujšanje
Prekomerna telesna teža in debelost sta najpogosteje posledica nezdravega načina življenja, nerednega in prekomernega prehranjevanja, nezadostne telesne dejavnosti, številnih stresov, problemov in čustvenih stisk posameznika. Hrana, ki jo uživamo, je preobilna in premastna, zaužijemo preveč sladkorjev v jedeh in pijačah. Čas je torej, da starim navadam rečete ne in prevzamete nove. Delavnice zdravega hujšanja se bodo začele v torek, 9. marca, zaključili pa jih bomo 8. junija. Do takrat bomo v torkovih in petkovih številkah objavili še tri kupone za sodelovanje v akciji.
Naše delavnice ne obljubljajo hitre izgube kilogramov. Žal čudežnih diet
ni, tudi čudežnih tabletk, obližev ali čajev, ki bi kar čez noč stopili maščobe, ni.
Po hitrih dietah se telesna teža res hitro zmanjša, telo pa se izčrpa in želja po hrani je še večja. Zato so takšne shujševalne kure neuspešne, izgubljena telesna teža pa se praviloma hitro povrne ali celo poveča. Največja napaka, ki jo naredijo ljudje po zaključeni shuj-ševalni kuri je ta, da se vrnejo k staremu, prekomernemu načinu prehranjevanja in sedečemu načinu življenja. Nekateri ljudje se za
Ime in priimek
Naslov
Telefon, starost, teža, višina
Izobrazba
Ali imate kakšne zdravstvene težave?
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
spremembe odločajo sami, nekateri pa potrebujejo pri tem pomoč in podporo. Skupinsko hujšanje, ki ga pod vodstvom prim. Jane Govc Eržen in s pomočjo Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, Top-fita in drugih sodelujočih že sedmo leto pripravljamo v naši medijski hiši, ima številne predno-
sti, saj se v skupini najdejo ljudje, ki imajo podobne težave, so drug drugemu v oporo, postanejo dobri prijatelji in ohranjajo stike tudi po zaključku srečanj v delavnici.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA (arhiv NT)
f
Ne pustite se žejne peljati čez vodo.

Rešiti se hočejo azbesta
Čeprav so na Kozjanskem ter v Obsotelju veliko postorili za boljšo vodooskrbo, še zdaleč ni vse, kot bi naj bilo. Med drugim vznemirjajo občane azbestne vodovodne cevi, ki jih nameravajo tamkajšnje občine nadomestiti z zdravju prijaznejšimi. Priložnost za to je, kljub temu se zapleta.
Tamkajšnje občine načrtujejo projekt reševanja problema vodooskrbe na območju porečja Sotle, ki vključuje tudi nove cevovode brez azbesta, že več let. V projektu so poleg tega še druge naloge, na primer obnova in dograditev črpališč ter vodohra-nov. Na voljo so celo kohe-zijska sredstva iz Evropske unije. »Ta projekt je edina možnost za dolgoročno stabilno vodooskrbo na tem območju. Brez evropskih sredstev si tega ni mogoče zamisliti, zato je treba to enkratno priložnost izkoristiti,« pra-
vi Peter Planinšek, ki je na
čelu oddelka za okolje in prostor v Občini Šmarje pri Jelšah, ki je nosilka projekta. Poleg sosedov iz Občine Šentjur sodelujejo v okoli 20 milijonov evrov vrednem projektu še občine Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina ter Rogatec.
Za vlogo, ki bo skupna, izdelujejo v posameznih občinah projektno dokumentacijo (idejne zasnove so bile izdelane lani). Občine prav tako pripravljajo PGD, projekt za izdajo gradbenega dovoljenja. Projekt bo zahteven po različnih plateh, saj bo treba poleg azbestnega cevovoda zgraditi povsem novega, kar zahteva v današnjem času med vsem mogočim še pridobitev služnostnih pogodb z lastniki zemljišč. Ko so gradili azbestne vodovode, zasebna lastnina seveda še ni bila tako »sveta«, kot je v današnjem poli-
tičnem in gospodarskem sistemu.
Trenutno se najbolj zapleta z oblastjo v Ljubljani, saj ministrstvo za okolje in prostor še ni izdalo jasnih in dokončnih navodil glede obsega zahtevane dokumentacije, ki jo je treba predložiti k vlogi za kohezijska sredstva. V prvi polovici tega meseca naj bi tako prišlo v Ljubljani do sestanka s predstavniki ministrstev za okolje in prostor ter za lokalno samoupravo, kjer naj bi te dvome odpravili.
Kot je povedala direktorica Razvojne agencije Sotla Bojana Žaberl, nameravajo občine Obsotelja in Kozjanskega projekt reševanja problema vodooskrbe na področju porečja Sotle rešiti do leta 2015. Za oddajo vloge za kohezijska sredstva so si zadali rok do konca letošnjega marca.
BRANE JERANKO
V teh dneh, ki ne skoparijo s padavinami, imajo zimske službe polne roke dela, nič drugače ni v razvejani šentjurski občini, kjer so letos še razširili seznam cest, ki jih čistijo, hkrati pa bodo stroški tako veliki, da jih bo treba upoštevati še pri rebalansu proračuna.
Šentjurska občina ima sicer za izvajanje zimske službe podpisane triletne pogodbe s štirimi izvajalci; z VOC Celje, s šentjursko javno komunalo ter samostojnima podjetnikoma Antonom Kladnikom ter Milanom Gro-binom. V prejšnji zimi so za zimsko službo na 312 km lokalnih cest in javnih poteh porabili kar 730 tisoč evrov, navaja višji svetovalec v šentjurskem občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti v službi za komunalo in inve-
sticije Jernej Tisel. »V letošnjem proračunu imamo predvidenih 400 tisoč evrov, vendar bo treba z rebalansom to številko povečati. Do konca decembra lani smo namreč porabili že 256 tisoč evrov za zimsko službo. Tudi za sam januar pričakujemo podobno velik strošek, saj so padavine zelo pogoste. Za naprej si niti ne upam napovedati,« pravi Tisel in dodaja, da je hkrati občina z novo kategorizacijo cest povečala število kilometrov cest, na katerih skrbi za zimsko službo, tako da sedaj urejajo kar 380 kilometrov cest.
Kot še dodaja Tisel, imajo prioriteto pri izvajanju zimske službe lokalne ceste in javne poti z avtobusno in šolsko progo, nato pridejo na vrsto lokalne ceste in nazadnje javne poti. »Letos smo uvedli še novost in nekaj
Čadejevi (na sliki) ponujajo od sobote v mlekomatu na celjski tržnici ekološko mleko.
Eko mleko za Celjane
Od sobote se lahko Celjani sladkajo z ekološkim mlekom, ki ga dajejo krave z ekološke kmetije Ča-dej iz Dobja pri Planini. Eko mleko je na voljo v mlekomatu na celjski tržnici.
Pridelovanje zdravega ekološkega mleka je v Sloveniji prava redkost in prav
Celjani imajo to srečo, da lahko med prvimi pijejo, kuhajo ali kisajo naravno ekološko mleko. Karl Ča-dej pravi, da njihovo mleko vsi hvalijo, kako je dobro. In zdravo. Krave krmijo samo s kakovostno naravno krmo oziroma tistim, kar zraste na travniku, pri čemer travnikov ne gnojijo z umetnimi gno-
jili. Krave sicer dajo zato nekoliko manj mleka kot tiste, ki jih krmijo z raznimi dodatki, vendar je njihovo mleko zato toliko bolj zdravo, kakovostno in slastno.
Mlekomat z ekološkim mlekom bodo Čadejevi v tem tednu postavili tudi v Šentjurju v središču mesta.
BA, foto: GrupA
Telovadnica šentjurskih olimpijcev
Šentjurčani imajo za zimsko službo predvidenih 400 tisoč evrov, vendar bo treba z rebalansom to številko povečati.
Sneg »dal vetra« šentjurskim financam
manjših povezovalnih odsekov v času zime zaprli za promet, vendar nihče ni ostal brez ustreznega dostopa.« Hkrati Tisel trdi, da imajo v občini zelo visok nivo zimskega vzdrževanja. »Po veljavnem predpisu bi vzdrževalci lahko pričeli s pluženjem lokalnih cest in javnih poti šele, ko zapade 15 centimetrov ali več snega, javne poti pa bi lahko ostale zaprte tudi po en dan ali več. Pri nas se tega ne držimo tako strogo in vzdrževalci takoj, ko pade sneg, začnejo s čiščenjem cest. Seveda pa ne morejo splužiti in posuti vseh cest naenkrat. Zato smo večkrat presenečeni nad nestrpnostjo nekaterih občanov, ki se vzdrževalcem pritožijo že ob najmanjši količini snega in zmrzali,« še meni Tisel.
POLONA MASTNAK Foto: SHERPA (arhiv NT)
V Šentjurju bodo občina, lokalna športna zveza ter OŠ Franja Malgaja jutri pripravile slavnostno otvoritev prenovljene telovadnice. Na prireditvi pričakujejo šolskega ministra Igorja Lukšiča, hkrati pa bodo razglasili tudi športnika minulega leta.
Prenovljena telovadnica se bo tako prelevila v pravcato športno dvorano, ki bo nosila tudi prav posebno ime. Na pobudo podžupana Jožeta Artnaka se bo odslej imenovala Telovadnica šentjurskih olimpijcev. Pobudo je Art-nak podal že lani septembra in je naletela na odobravanje. Kot pravi Artnak, je na idejo prišel, kot bi vsak ponosen občan, ki ve, koliko za promocijo kraja in drža-
ve lahko naredi športnik, ki na olimpijskih igrah zastopa nacionalne barv. »Za Občino Šentjur se je to prvič zgodilo leta 2008, ko sta na olimpijskih igrah v Pekingu nastopila kar dva tekmovalca iz našega okolja. Martina Ra-tej z metom kopja in Henrik Plank, prav tako z metom kopja na paraolimpijskih igrah. To je izjemno pomemben dogodek za lokalno okolje iz več razlogov. Olimpijske igre moderne dobe širijo olimpijski duh sodelovanja in miru med narodi, zastopanje naroda in države je izjemna čast. Taki posamezniki so ambasadorji okolja, od koder prihajajo, hkrati pa v to okolje prinašajo načela in duh olimpizma. Zato je prav, da taki posamezniki po-
stanejo vzor generacijam ljudi vseh obdobij, starosti, poklicev in družbenega položaja, še posebej pa mladim,« meni Artnak.
Poleg tega sta šentjurska olimpijca »zrasla« oziroma se na začetku športnega vzpona pripravljala ravno v tej telovadnici OŠ Franja Malgaja, ki je lani praznovala 100-letnico, kar bodo gostje na jutrišnji prireditvi gotovo še slišali. Artnak pa je dal pobudo še, da bi pri vhodu v dvorano postavili poseben napis s poimenovanjem ter na vidnem mestu uredili steno s portreti in imenskimi ploščicami šentjurskih olimpijcev, navedbo športne panoge ter letnico nastopa na OI.
PM
Prva obletnica poslankine pisarne
Poslanska pisarna celjske poslanke, mag. Andreje Rih-ter, praznuje prvo obletnico. V dvanajstih mesecih je poslansko pisarno v Zagati obiskalo več kot 170 posameznikov, dober pa je bil tudi obisk petih poslankinih večerov.
»Osnovni namen poslanske pisarne je bil vzpostaviti neposredne in pristnejše stike z meščankami in meščani ter
jim pri reševanju težav priskočiti na pomoč,« je ob odprtju poslanske pisarne dejala Rih-terjeva. Po enem letu ugotavlja, da so zastavljene cilje izpolnili. »Sestala sem se z več kot 70 posamezniki: gospodarstveniki, kulturniki, zdravniki in drugimi, ki so prišli v poslansko pisarno. Poleg tega so moji sodelavci, ki v pisarni uradujejo tri dni v tednu, sprejeli še več kot sto posamezni-
kov ter zabeležili njihova vprašanja in težave,« pravi Rih-terjeva.
Poslanka obljublja, da bo tudi letos pripravljala zdaj že tradicionalne poslankine večere ter se srečevala z mladimi ter predvsem s krajani posameznih krajevnih skupnosti ter mestnih četrti. Tradicionalen naj bi postal tudi septembrski poslankin pohod po poteh Josipa Pelikana. BA
Čisto tudi Velenje
V Grižah so v petek simbolično začeli z enim največjih letošnjih projektov v žalski občini, gradnjo Osnovne šole Griže s telovadnico in vrtcem. Kot je pojasnil župan Lojze Po-sedel, so se za uradni začetek rušenja, ki ga bodo sicer izvajali delavci podjetja Pluton gradnje, odločili zaradi vseh dvomov, ki so se pojavljali, če šola sploh bo.
Prav tako naj bi v petek v Uradnem listu in na evropskem portalu objavili javni razpis za javno-zasebno partnerstvo za gradnjo griš-ke šole. »Upamo, da bo izbran najugodnejši ponudnik in da se bo spomladi začela gradnja. Javno-zaseb-no partnerstvo v bistvu pomeni, da bomo finančno kondicijo občine razbremenili in večino tveganja prenesli na zasebnega partnerja. Ta bo s šolo upravljal naslednjih 15 let, potem pa se po pogodbi premoženje vrne na občino, ki bo upravljala naprej s šolo,« je pojasnil župan Lojze Posedel in dodal, da gre verjetno za enega prvih primerov pravega javno-zasebnega partnerstva, čeprav se tudi v drugih občinah o tem veliko govori. »Zagotovo bodo Griže primer dobre prakse v Sloveniji, s projektom smo bili na računskem sodišču in ministrstvu za finance. Želimo, tudi preko občin-
V občini Šoštanj so samo januarja prejeli deset vlog za odmero komunalnega prispevka.
Za izdajo odločbe o višini zneska za plačilo omenjenega prispevka so lani januarja prejeli le tri vloge, v celotnem lanskem letu pa petinštirideset. Po prejetju odločbe o izmeri komunalnega prispevka, ki jo mo-
skega sveta, da je dogajanje transparentno in javno ter da bo šola v ponos in dobro kraja in občine.«
Pouk brez večjih zapletov
Za nadaljnje korake v gradnji šole je terminski plan pripravljen, definirana je predračunska vrednost, vendar pa župan Po-sedel pričakuje, da bodo ponudbe zaradi znanih razmer na trgu ugodnejše. Predračunska vrednost za podira-
rajo vlagatelji plačati v tridesetih dneh, na upravni enoti pridobijo pravico za gradbeno dovoljenje. Glede na število januarja prejetih vlog, bodo letos na območju občine Šoštanj bistveno več gradili, in to tako javnih kot zasebnih objektov.
US
nje je bila ocenjena na 200 tisoč, pogodba pa podpisana za 78 tisoč evrov. Prav tako naj bi bila realna vrednost novogradnje v Grižah bistveno nižja, kot je po predračunski vrednosti ocenjenih skoraj 7 milijonov evrov.
Uradnemu začetku podiranja je prisostvovalo tudi več učencev, ki so z glasnim vriskom pozdravili dogajanje. V petkovih popoldanskih urah so se že vrnili iz Žalca, kjer obiskujejo pouk v nadomestnih prostorih,
V Osnovni šoli Rogatec, od koder so lanski državni prvaki, so pripravili predstavitev ekokviza na državni ravni.
Kot je na predstavitvi poudaril nacionalni koordinator programa Ekošola Branko Mahne, je ekokviz med najbolj priljubljenimi projekti za osnovne šole, na njem pa je lani sodelovalo približno 180 šol. Med več kot tisoč ekipami so zmagale lani Bistre buče iz Rogatca, zato so pripravili letošnjo predstavitev v tamkajšnji šoli.
Tekmovanje v celoti poteka preko spletnega mesta, ja-
saj jim je gostoljubje ponudila žalska ljudska univerza. Kot je povedal ravnatelj OŠ Griže Franci Žagar, so jih v Žalcu lepo sprejeli, vendar si vseeno želijo vrnitve v svojo šolo. Kot je ocenil, pouk na nadomestni lokaciji poteka brez večjih zapletov, mogoče je malo okrnjeno popoldansko sodelovanje s starši. »Ampak zdržali bomo. Pripravljeni smo potrpeti, saj vemo, da se čez poletje leta 2011 vrnemo v novo šolo.«
US, foto: TT
nuar in februar pa sta namenjena pripravam učencev. V začetku marca bodo sledila šolska tekmovanja, na katerih bodo izbrali osem regijskih ekip, ki se bodo na svetovni dan Zemlje, ki je aprila, pomerile na državnem tekmovanju v ekoznanju. Letošnji ekokviz, ki je v mednarodnem letu biotske raznovrstnosti, je na temo evropskega programa Natura 2000. Slovenija je v Naturo vključila največ zaščitenega ozemlja, ki predstavlja kar 36 odstotkov celotne površine naše države.
BJ
V Velenju so že začeli z uvodnimi srečanji za vseslovensko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki bo 17. aprila.
Akcijo bodo pripravili po vzoru uspešne estonske čistilne akcije »Let's Do It 2008«, v kateri je 50 tisočim prostovoljcem v enem dnevu uspelo odstraniti 10 tisoč ton odpadkov. Država bi za to potrebovala 3 leta in več kot 22 milijonov evrov. K akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu so pristopile že številne občine, nevladne organizacije in preko 200 tisoč prosto-
Mestna občina Velenje se bo spomladi lotila novega projekta, in sicer gradnje kanalizacije Bevče-Črnova.
Na kanalizacijo se bo v 1. fazi lahko priključilo 40 objektov. Vsi lastniki stanovanj-
voljcev. Skupaj bodo skušali odstraniti več kot 20 tisoč ton ilegalno odloženih odpadkov, hkrati pa naj bi ustvarili digitalni register divjih odlagališč po Sloveniji. Po nekaterih podatkih je samo v velenjski občini 55 tovrstnih odlagališč. Na manjših odlagališčih je največ komunalnih, na večjih odlagališčih pa gradbenih odpadkov. Do vseslovenske očiščevalne akcije bodo na terenu natančno popisali vsa večja divja odlagališč, ki jih bodo kasneje tudi sanirali.
US
skih objektov bodo morali pred priključitvijo plačati komunalni prispevek in zgraditi hišni priključek ter opustiti greznico. Vrednost naložbe ocenjujejo na 260 tisoč evrov.
US
Slovo stare griške šole
Začetek podiranja so pospremili učenci, ki brez večjih zapletov obiskujejo pouk v Žalcu - Pričakujejo nižje cene
Uradno sta s podiranjem stare griške šole začela ravnatelj Franci Žagar in žalski župan Lojze Posedel.
Pridružite se Sopotniku
Sopotnik je brezplačni telefon za pomoč v stiski, ki deluje 24 ur na dan (številka: 116-123). Za vse, ki želijo kot prostovoljci pomagati ljudem v stiski, so pripravili osnovni seminar.
Informativni dan bo 11. februarja ob 17. uri v poslovni stavbi Konusa v Slovenskih Konjicah. Pridružite se namreč lahko skupini, ki že deluje v Slovenskih Konjicah.
Več podatkov lahko dobite po telefonu ali e-mailu pri vodji seminarja, psihiatrinji Cvijeti Pahljini (tel: 03 7523103, e-mail: cvijeta.pahljina-@siol.com)
Poleg želje po pomoči ljudem v stiski od prostovoljcev pričakujejo polnoletnost, zaključeno štiriletno srednjo šolo in primerne osebnostne lastnosti.
MBP
Kanalizacija do Črnove
Učenci se pripravljajo
Tekmovanje preko svetovnega spleta. S predstavitve ekokviza, ki je bila na državni ravni v zmagovitem Rogatcu.
Več gradenj
Obremenjevanje
namesto
onesnaževanja
Mestna občina Celje ne bo več zaračunavala takse na onesnaževanje vode, saj za to nima več zakonske podlage.
S to dajatvijo se je v proračun celjske občine letno nateklo okoli 250 tisoč evrov, ki jih je občina porabila za
sanacijo in izgradnjo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter za izgradnjo čistilnih naprav. Ukinjena taksa se bo delno nadomestila s takso za obremenjevanje vode, ki se bo nekoliko povečala.
BA
CENA
IT 640 AC
Powerboost funkcija na vseh grelih // boil control // timer // senzorsko upravljanje // varnostno zaklepanje // signalizacija preostale toplote // brušeni robovi kuhališča // hipno prilagajanje temperature
gorenje
www.gorenje.si
PRODAJNI SALON
Partizanska 12, Velenje
8
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Smo narod smučarjev?
Dr. Borut Batagelj o smučanju kot izrazu potreb nekega časa - Slalomske tekme s Celjske koče
Še skoraj sveža nogometna pravljica je načela ugibanja o tem, ali smo Slovenci nogometni narod ali ostajamo smučarji ali pa si moramo za iskanje svoje identitete poiskati kakšno drugo vrsto propagande. Borut Batagelj, doktor zgodovine, zaposlen v celjskem zgodovinskem arhivu, trdi, da je pri Slovencih že od prvih začetkov uvajanja modernega smučanja na začetku 20. stoletja vladala težnja po razglašanju smučanja kot nacionalnega športa, starejša ljudska oblika smučanja na Blokah pa »poligon«, na katerem se je začel graditi stereotip o Slovencih kot smučarskem narodu. Na Celjskem so sicer smučali že pred prvo svetovno vojno, prva pomembnejša smučarska tekmovanja pa so bila na Celjski koči že v 30-ih letih 20. stoletja.
Pri nas se prve oblike zimskih športov pojavijo v drugi polovici 19. stoletja, ko se tudi smučanje
začne razvijati kot moderni šport. »Velik vpliv sta imela vojska in razvoj zimskega turizma. Smučali so tudi gozdarji in planinci,« o razmahu tega športa pravi Batagelj. Toda na Slovenskem se je smučalo že prej. O smučanju na Blokah je pisal že Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske leta 1689. Zanj so vedeli le redki, dokler bloškega smučanja niso moderni smučarski organizatorji na novo odkrili, vzpostavili mit o smučarski zibelki in ga uporabili kot alibi, zakaj bi Slovenci morali postati smučarski narod. »Bloško smučanje se je iz ljudske prakse praktičnega gibanja na snegu spremenilo v propagandni argument, s katerim so želeli ukoreniniti smučanje kot moderni, nacionalni šport.« Jugoslovanska zimsko-športna zveza je organizirala vrsto tekmovanj na Blokah, da bi propagirala moderno smučanje, s čimer je hkrati povzročila izumrtje starosvetnega
smučanja. »Pet najbolje uvrščenih bloških kmetov je v zameno za široke in okorne bloške prejelo ozke in daljše smuči,« kot primer navaja Batagelj.
Slalom na Celjski koči
Na Celjskem je Drameljčan Heinz Kodella gotovo smučal že pred prvo svetovno vojno. Kasneje so ta šport začele gojiti manjše skupine meščanov, nastajala so tudi prva društva in klubi, kot sta bila Celjski turistovski krožek Ojstrica in Športni klub Celje, kasneje pa postaneta najpomembnejša nosilca smučarske dejavnosti Smučarski klub Celje in celjska podružnica Slovenskega planinskega društva. Prva uradna tekma Smučarskega kluba Celje je bila leta 1931, ko je 25 tekmovalcev smučalo od Celjske koče čez Svetino v Štore. »Na Celjski koči so se uveljavila zlasti tekmovanja v slalomu, ki niso bila samo lokalnega značaja,« pravi Batagelj. Eden od takratnih velikih šport-
Batagelj kot raziskovalec smučarske zgodovine v doktorski disertaciji vpenja smučanje v širše družbene procese. Pred izidom je njegova knjiga z naslovom Izum smučarske tradicije in s podnaslovom Kulturna zgodovina smučanja na Slovenskem do leta 1941.
nih dogodkov je bila tudi otvoritev moderne smučarske skakalnice v Liscah.
Čas za nogomet
Borut Batagelj občasno sodeluje tudi v skupini Smučanje po starem Batagelj, ki izhaja iz Ajdovščine in na poučen ter atraktiven način prikazuje stare smučarske tehnike. Kot raziskovalec smučarske zgodovine na prireditvah smučanja po starem pri nas in v tujini opaža kup poenostavitev in anomalij. »Nismo za karnevalski način prikazovanja in ne za potujoči muzej. Naše smučanje predstavlja predvsem nazorno demonstracijo različnih smučarskih tehnik, spremlja ga ustrezna glasba in kratek komentar tehnike, ki jo predstavljamo.« V času osamosvajanja države smo Slovenci v primerjavi z »južnimi brati« veljali za smučarski narod. Batagelj pa poudarja, da nogomet, kljub bližajoči se zimski olimpijadi, bolj ustreza času, v katerem živimo. »Nogomet je predvsem globalni šport, je enostaven in atraktiven ter veliko bolj ustreza ekonomiji in družbi, ki hrepeni po spektaklu, junakih, zato ga ni mogoče pripisovati kot značilnega samo nekemu narodu. Za svojega so ga že od vsega začetka vzeli tudi Norvežani in Avstrijci, ki bolj kot za nogometni veljajo za narod smučarjev.«
MATEJA JAZBEC Foto: GrupA
Dr. Borut Batagelj je iz zgodovine smučanja doktoriral pred letom dni na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. V disertaciji pa tega športa ni obravnaval z vidika tekmovanj, statistik, osebnosti ... temveč pravi, da je šport veliko več kot to. Smučanje želi vpeti v širše družbene procese. Pred izidom je njegova knjiga z naslovom Izum smučarske tradicije in s podnaslovom Kulturna zgodovina smučanja na Slovenskem do leta 1941. Kot arhivist je zaposlen v Zgodovinskem arhivu Celje.
Borut občasno sodeluje tudi v okviru skupine Smučanje po starem Batagelj, ki izhaja iz Ajdovščine in na poučen ter atraktiven način prikazuje stare smučarske tehnike. Na sliki prikaz bloškega smučanja (Foto: lastni arhiv)
Prikaz telemark smučarske tehnike
NOVA RUBRIKA
Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasvet!
Svoje vprašanje pošljite na tednik@jit-rc.si ali na
Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku.
Po jezeru kar s štirikolesnikom
Drsanje na zaledenelem Šmartinskem jezeru se lahko spremeni v nočno moro - Uradnih meritev debeline ledu nihče ne izvaja
Po sobotnem celodnevnem sneženju, ko je nebo spet nasulo debelo snežno odejo, je bilo na Šmartinskem jezeru prav idilično. V nedeljo popoldne je sončnim žarkom le uspelo prodreti skozi oblake ter na plano privabiti sprehajalce in ljubitelje zimskih radosti. Sprehajalna pot okoli Šmartinskega jezera je naenkrat oživela, dva pogum-neža sta si celo upala stopiti na zaledenelo jezero tik ob obali, kjer sta urejala teren za igranje hokeja.
Po sledeh na jezeru sodeč je bilo v preteklih dneh, ko so bile temperature precej nižje od nedeljskih, na ledeni ploskvi precej živahno. V preteklih letih so se po ledeni površini celo vozili z avtomobili, s štirikolesniki in z motorji in marsikdo si je, sicer ne po lastni volji, že privoščil kopanje med ploskvami ledu. Prav zato so bili obiskovalci tokrat bolj previdni. Videti je sicer bilo, da je jezero marsikoga močno mi-
kalo, a nihče ni hotel tvegati pristanka pod ledeno skorjo.
In prav so imeli, kajti drsanje na Šmartinskem jezeru tako ali tako ni dovoljeno. Na to obiskovalce opozarjajo informativne table ob jezeru. Debelina ledu je namreč zelo spremenljiva, uradnih meritev debeline ledu na jezeru pa tudi nihče ne izvaja. Na Mestni občini Celje pravijo, da za to nimajo pristojnosti, na republiški agenciji za okolje pa pojasnjujejo, da sicer spremljajo, ali so jezera zaledenela in koliko časa poledenitev traja, debeline ledu na jezerih pa ne merijo. Kot pravi Špela Remec Rekar iz Agencije RS za okolje, bi morali v tem primeru debelino ledu spremljati vsakodnevno, kar pa je v praksi težko izvedljivo, in dodaja, da je drsanje na vseh jezerih v Sloveniji na lastno odgovornost vsakega posameznika.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA
Sledi na zaledenelem jezeru kažejo, da je bilo v preteklih dneh na njem že zelo živahno.
Tudi na Škalskem jezeru drsate na lastno odgovornost, v velenjski občinski upravi pa želijo vseeno prispevati k varnosti drsalcev, zato so se odločili za dnevne meritve debeline ledu na očiščenem delu jezera. Minuli teden so meritve pokazale 13 centimetrov debel led, ob jezeru pa so postavili tablo, na kateri je debelina ledu tudi zapisana. Prav tako bodo podatek vsak dan objavljali na občinski spletni strani. Konec minulega tedna so ob jezeru postavili tudi razsvetljavo in tako omogočili drsanje tudi v večernih urah. Vseeno v občinski upravi pri drsanju opozarjajo na nujno potrebno previdnost.	US
Tabla ob jezeru opozarja, česa vse na tem območju ne smete početi.
Zaledenelo Šmartinsko jezero je v nedeljo marsikoga mikalo, vendar nihče ni zbral toliko poguma, da bi se po njem brezskrbno drsal. Nekateri so previdno preizkušali vzdržljivost in debelino ledu, a niso želeli tvegati pristanka v jezeru.
10
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Z uspešnih vaj delavnice orientalskega plesa. V ospredju vodja delavnice, Judita Šarlah Methans, ki se je navdušila v Tuniziji.
Nekoč z mečem, danes s kuhalnico
Kako so Kozjancem približali bogastvo Orienta - Orientalski ženski ples, ta-vla ter slastna Turčija
Če so se ljudje zadnjo, sneženo soboto pritoževali nad zdolgočasenostjo, v Šmarju pri Jelšah tega zdaleč ni bilo, saj so imeli pester Dan Orienta. Tam zanimivosti z Bližnjega ter Srednjega vzhoda ni zmanjkalo. Manjkalo ni niti dobrot turške kuhinje, kjer se je izkazalo, da so Turki nekoč naše kraje osvajali z mečem, danes pa jih s ku-halnico.
V	šmarskem kulturnem domu so med drugim pripravili tri orientalske delavnice, z učenjem ženskega orientalskega plesa ter orientalske družabne igre tavla ter s predstavitvijo izjemne turške kuhinje. »Imeli smo že Dan Afrike in ker se bomo vsako leto posvetili določeni državi ali regiji, je nastal današnji Dan Orienta,« je pojasnila nevsakdanji dogodek vodja projekta, Šmarčanka Maja Ratej, ki je novinarka Dnevnoinfor-mativne redakcije Radia Slovenija. »To kulturo želimo približati tukajšnjemu človeku,« je še pojasnila Rateje-va, ki je bila v domačem kraju med drugim izbrana za prostovoljko leta (v svoji kategoriji).
Ples kot način življenja
V	soboto smo najprej obiskali delavnico ženskega orientalskega plesa, za katerega so, bolj kot koraki, značilni gibi. »Orientalski ples je zame ter za vse predane plesalke način življenja. Z njim spoznavaš sebe kot žensko ter svojo notranjost. V tej potrošniški družbi, kjer vsi hitimo, je to zelo dobrodošlo,« je povedala vodja delavnice, Judita Šarlah Methans iz Šentjurja, kjer je na čelu občinskega oddelka za družbene dejavnosti. Odzvala se je povabilu organizatorja, šmarskega Mladinskega kulturnega klu-
K dobrotam turške kuhinje, ki jih udeleženci delavnice niso mogli prehvaliti, sodi obvezni čaj. Vodja delavnice je bila velenjska rojakinja Melita Drev Bakirkaya, iz edine prave turške restavracije v Sloveniji (prva z desne strani).
nato je nadaljevala v šoli Plesnega vala Celje. Njene sobotne učenke so se izkazale kot nadarjene, za njihovo ličenje z orientalsko telesno poslika-vo pa je poskrbela Katja Gaj-
šek, ki ima na osnovni šoli v šentjurskem Hruševcu na skrbi likovni pouk ter delavnice.
V sosednji dvorani je bila delavnica orientalske tavle, »brezplačne« različice backgammo-
na, ki je pet tisoč let stara namizna družabna igra. »Že kot majhen sem videl ploščo, vendar nisem vedel, kako to igro igrati,« je povedal vodja delavnice, šmarski študent Tadej Ste-pišnik. S tavlo se je nato dobro spoznal v Turčiji, kjer jo igrajo v lokalih.
Za želodec
Med doživetji šmarskega Dneva Orienta za različne čute je bila posebno doživetje praktična predstavitev turške kuhinje, ki jo je predstavila, skupaj s svojima orientalskima kuharjema, Melita Drev Ba-kirkaya. Prišli so iz edine prave turške restavracije v Sloveniji, ki je v Ljubljani. Nekdanja Velenjčanka je poročena s Turkom. »S turško kuhinjo sem se spoznala na poročnem potovanju v Turčiji, kjer sem zelo dobro jedla. Delček Turčije sem želela prenesti v Slovenijo, ne le hrano, ampak skupaj z gostoljubnostjo in s podobnim.« Zato imajo v restavraciji tudi plesne in literarne večere, saj ima Turčija Nobelovega nagrajenca za literaturo.
Kot so spoznali tudi v Šmarju pri Jelšah, je turška kuhinja še vse kaj drugega kot proslavljeni kebab, s pokončnega ražnja. Njena prednost je veliko zelenjavnih jedi, od katerih so Šmar-čani spoznali pazi jogurtlu (z blitvo), nato či kofte, od znamenitih turških dolm pa kabak dolmo (z bučkami) ter lahana dolmo (z zeljem), da o slaščicah, baklavi ter in-džir titlisi (suhe fige z orehi) ter o čaju na turški način niti ne govorimo. Udeleženci delavnice, ki turških dobrot niso mogli prehvali-ti, so zanje prejeli tudi recepte.
Vrhunec je bil zvečer, ko so na odru kulturnega doma oživele sobane sultana Šahri-jarja, ki mu je čas s pripovedovanjem krajšala vezirjeva hči, Šeherezada. V uprizoritvi domače gledališke skupine Era neuvrščenih seveda, skupaj z orientalskimi plesalkami iz delavnice, ki so od popoldan že obvladale svoje delo. Nato so na okrogli mizi razpravljali na temo Med Vzhodom in Zahodom, skupaj z novinarjem Ervinom Hladnikom Milharčičem, popotnikom Klemnom Šego ter Melito Drev Bakirkaya. Vsi so poudarjali gostoljubnost Vzhoda ter prepletenost obeh svetov. Kot je opozoril novi-
Za odlično pripravljeni Dan Orienta na Kozjanskem je poskrbela šmarska prostovoljka leta, novinarka Maja Ratej.
ba Netek ter spoznala z osnovami tega orientalskega plesa skupino udeleženk, od os-novnošolk do dam. Šarlaho-va se je navdušila zanj pred štirimi leti, med družinskim dopustom v Tuniziji, kjer se je naučila osnovnih korakov,
nar, ki je odličen poznavalec Vzhoda, je »na žalost največji izvozni artikel Amerike in Evrope v te države nasilje«. Po njegovem spoznanju velja zahodni svet na Bližnjem in Srednjem vzhodu za izrazito nasilnega, na kar še dodatno vplivajo njegova vojaška posredovanja.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
REKLI SO
Marko Kovačevič, predsednik Mladinskega kulturnega kluba Netek Šmarje pri Jelšah, kjer so Dan Orienta pripravili: »Naš klub, ki obstaja od leta 2006, skuša vključiti v dejavnosti mlade, od osnovnošolskih otrok do študentov, povabljeni so tudi starejši. Največji projekt smo imeli lani, z otroško gledališko predstavo Anči, ko je bila dvorana ob premieri razprodana.«
Damjan Boštjančič, udeleženec delavnice za orientalsko družabno igro: »Pred tem je še nisem igral. Ko kupiš paket različnih družabnih iger, dobiš zraven igralno ploščo za backgammon in tako jo doma sicer imamo. Danes je tudi možnost učenja. Konec koncev je zelo podobno igri Človek, ne jezi se.«

Za igranje backgammona oziroma tavle ima doma marsikdo igralno ploščo, vendar brez navodil. Vodja delavnice, Tadej Stepišnik (prvi z desne strani), se jih je naučil v Turčiji.
Minka Šraml, udeleženka orientalske plesne delavnice: »Oba otroka sodelujeta v klubu Netek, tudi današnja tema je zanimiva. Za plesno delavnico sem se odločila, ker me to zelo zanima ter veseli. Ti plesi naredijo žensko, vključujejo ljubezen do plesa ter zdravo gibanje.«
Plesali so en večer
Zadnjo januarsko soboto so v Golovcu plesali maturanti Gimnazije Lava. Bilo je, kot se na takšnih prireditvah spodobi: slovesno, na trenutke ganljivo, sicer pa veselo in zabavno. Pari so se vrteli bolj ali manj spretno, najbolj pomembno pa je bilo, da so se za en večer počutili nekaj posebnega. Sicer pa so tudi bili - v najlepših toaletah za naj-pomembnej ši večer, ki ga ne bodo pozabili.
Foto: SHERPA
Če bi radi objavili fotografijo svojega maturantskega razreda, jo pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov tednik @nt-rc.si. Zraven pripišite ime na vseh na fotografiji.
Rok Marguč
Glorija Kotnik
Primož Pikl
Ana Drev
Gašper Berlot
Bernard Vajdič
Do ZOI še deset dni
V petek, 12. februarja, se bodo začele 21. zimske olimpijske igre v Vancouvru, kamor bo odpotovalo 46 slovenskih športnic in športnikov, med njimi šest s Celjskega.
Za 24-letno Ano Drev iz Šmartnega ob Paki bodo to že druge OI. Leta 2006 v Torinu je bila v veleslalomu deveta, v superveleslalomu pa 45. Formo pred največjim tekmovanjem Drevova stopnjuje, pretekli teden je na veleslalomu v evropskem pokalu v švicarski Crans Montani med 96 smučarkami zasedla 13. mesto.
Trije športniki prihajajo iz Velenja. Za Bernarda Vajdi-ča, člana SK Unior Celje, bodo to druge OI. Tudi on je prvič nastopil v Torinu, kjer je nastopal v slalomu in veleslalomu. Lanskoletni najboljši slovenski slalomist je prestal operacijo zaradi ukleščenega živca na hrbtu, zato se je smučarski karavani pridružil šele v decembru. Ker je operacija odpravila bolečine, Vajdič pravi, da bi lahko zdaj smučal bo-
NA KRATKO
NA
lje: »Ne smemo preveč pričakovati in sploh na glas razmišljati, kaj bo v Kanadi. Poskušal bom narediti čimveč, videli bomo, če mi bo uspelo.«
Eden izmed prvih bo na prizorišču Ljubenec Primož Pikl, ki se bo s kolegi skakalci že prvi dan meril na kvalifikacijah na srednji skakalnici. Pred novoletno turnejo je imel veliko te-
žav z zdravjem, zato se je že zbal, da bodo igre morda le sanje: »Na srečo se stvari izboljšujejo, tudi moji skoki so vedno boljši. V Kanadi bomo dobrih 14 dni in odhoda se že veselim.«
Kot eden zadnjih se je v olimpijsko reprezentanco uvrstil komaj 19-letni Velenjčan Gašper Berlot, ki bo slovenske barve zastopal v nordijski kombinaciji.
Prvič se bosta dogodka, ki pomeni vrhunec za vsakega športnika, udeležila deskarja na snegu Velenjčanka Glorija Kotnik in Celjan Rok Marguč. 20-let-nica ima normo doseženo že dve leti: »Iger se neizmerno veselim, ker že dolgo vem, da sem nanje uvrščena. Obetam si vsaj dve dobri vožnji in uvrstitev v finale, kolajne pa si žal ne upam
napovedati,« je sramežljivo dejala Glorija. Svojo formo v letošnji sezoni Marguč iz tekme v tekmo stopnjuje, a žal je bila pred 14 dnevi v švicarskem Nen-dezu tudi takšna, ki mu je desko vzela za en teden, saj si je zdrobil dlančno kost, potrebna je bila operacija. »Da bi igre postavil pod vprašaj, sploh nisem pomislil. Moral sem mi-
rovati en teden, zdaj pa že lahko deskam s posebno plastično opornico.« Marguč se bo na prizorišče iger odpravil po 23. februarju, do takrat bo v Panorami še treniral s kanadskimi deskarji. Če se približa svojemu optimumu, je lahko zelo blizu odličij ...
MOJCA KNEZ Foto: GrupA
Kronaveter pri Rudarju
Toda igrala je odlično
Celje: Košarkarice Merkurja ne bodo več deležne pomoči Američanke Nikye Hughes. 24-letna igralka na položaju krilnega centra v domovini namreč ni uspela pridobiti ustreznega potrdila o nekaznovanju, ki je predpogoj za izdajo bivalnega dovoljenja v Republiki Sloveniji. Kaj kmalu zatem je poljski klub zaprosil za Nikyjino ustrezno dokumentacijo, ki pa je kar zlepa ne bo dobil. Vodstvo Merkurja bo na njenem igralnem mestu čimprej skušalo najti novo košarkarico. Čeprav so Celjanke (brez bolne Šarenče-ve) izgubile z Gospićem, so si tudi teoretično zagotovile nastop na zaključnem turnirju mednarodne regionalne lige.
Danes Nokin štart
Dunaj: Francija, Hrvaška, Islandija, to je vrstni red na evropskem prvenstvu za roko-metaše. Čez približno eno leto sledi SP na Švedskem, zanj pa bo Slovenija - v Avstriji je bila enajsta po porazih s Francijo (28:37) in Španijo (32:40) - morala izločiti Madžarsko. Tekmi bosta v juniju, prva pri nas. Prvi trening Celja Pivovarne Laško v novi postavi, torej s trenerjem Zvonimirjem No-ko Serdarušićem, bo danes.
(DŠ)
Nogometaši Rudarja so med pripravami na spomladanski del sezone odigrali pet pripravljalnih tekem, ob eni zmagi pa zabeležili štiri poraze.
Premagali so le Dravinjo (4:1), proti Simer Šampionu, Slavenu Belupu, Interju iz Zaprešiča in St. Andrau pa so ostali praznih rok. Kljub slabšim rezultatom trener Marijan Pušnik pravi: "Delo nogometašev ocenjujem kot zelo dobro. Rezultati še niso pravi, a to ni nič hudega. Trenutno imamo veliko težav z neuigranostjo, kajti prišlo je veliko novih igralcev in potreben je čas, da se
prilagodijo drug na drugega." Ekipa danes drugič zapušča Velenje: "V Rovinju bomo odigrali dve srečanji, ki bosta veliko pripomogli k formaciji moštva. Igrišča so zelo dobra in upam, da bomo imeli lepo vreme. Nedvomno bo veliko boljše kot pri nas, kjer se razen na umetni travi ne da trenirati."
Zdravstveno stanje "kna-pov" se iz dneva v dan vendarle nekoliko izboljšuje, ko se počasi v pogon vrača Renato De Moraes, Marko Kolsi se bo ekipi pridružil aprila, Mirza Mešić pa bo moral počivati do konca sezone. Pušnik bo lahko v na-
daljevanju prvenstva računal na kar devet novincev: Jan Vidic in Nedzbedin Selimi (Primorje), Boštjan Jeleče-vič (Interblock), František Metelka (Banik Ostrava), Marian Tomčak (Petržalka), Dario Torbić (Dinamo Zagreb), kot zadnji se je pridružil Rok Kronaveter (Drava). Profesionalni pogodbi sta podpisala mladinca Denis Klinar in Denis Kramar (Rudar). Predčasno Velenje zapušča vezist Nik Omladič, potem ko se je Olimpiji z upravo Rudarja uspelo dogovoriti, da Omladič zapušča klub pred iztekom pogodbe: "Nik je zelo dober igralec,
ki se ni zastonj uvrstil v reprezentanco do 21 let. Računal sem nanj, a so bili njegovi interesi drugačni. Poznal se bo njegov odhod, a verjamem, da ga bo Rok Krona-veter dostojno nadomestil," je še dodal Marijan Pušnik.
Velenjčani bodo na pripravah v Rovinju ostali do nedelje. V četrtek se bodo pomerili z Lokomotivo iz Zagreba, v soboto pa z Ariesel Turdo iz Romunije.
MITJA KNEZ Foto: MARKO MAZEJ
Ob Luciji še -senzacionalno - Ana
Ana Velenšek
Na uvodni tekmi svetovnega pokala v judu v Sofiji so tri od petih reprezentantk, ki prihajajo iz celjskega Sankakuja, osvojile medalje.
V soboto je bila Tina Trstenjak tretja, dan kasneje pa sta padli kar dve zlati medalji; pri Luciji Polavder v najtežji kategoriji že kar pričakovano, potem ko je v finalu z iponom na tatami položila Rusinjo Jeleno Ivaščenko, prvo mesto pa je za Ano Velen-šek precej nenadejano. Po finalni zmagi proti Japonki Ruiki Sato je slavila v kategoriji do 78 kg, po drugi strani pa je njen uspeh presenečenje zgolj za tiste, ki niso bolj podrobno spremljali njenih zadnjih nastopov. V kategoriji do 63 kg je do druge borbe prišla še Celjanka Vlora Beđeti, izločila je Turkinjo, nato pa naletela na Japonko Macuoko. Marjan Fabjan je pohvalil tudi peto svojo varovanko iz kluba Anjo Pečnak, njena izjemna bojevitost pa ni bila dovolj za drugi krog.
Poškodovanih Urške Žolnir in Petre Na-reks v bolgarski prestolnici ni bilo, njune naslednice pa so že na obzorju. Predvsem po zaslugi vražjih Sankakujevk si Slovenija z Japonsko deli prvo mesto po osvojenih zlatih medaljah (15) v Sofiji.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Hitronogi Nik Omladič je zapustil Velenje.
Preko Dunaja Vojvodino
Celjske kegljavke so kar z 8:0 dobile prvo tekmo četrtfir Dunaja.
V setih je bil izid 19:5 in varovanke trenerja Lada Gobca so za na zaključni turnir najboljše četverice. Nada Savič je podrla 61 potrudile, sama zase priznam, da sem garala do zadnjega meta nost sestre Rade, ki je zelo dobra igralka. Preobrat na Dunaju fouru bo KK Lanteks že tretjič zapored, skupno šestič, predvsem Gobca: »Dunajčanke so bile slabše od pričakovanj. Morda nisc naše, ki je sicer povsem regularno, toda zahtevno, vsako napak be je bila pri gostjah odsotna Čehinja. Moje varovanke pa so za ši rezultat v tej sezoni v pravem trenutku. Vrhunske tekme jih Na finalnem turnirju (19. do 21. marec) v Apatinu bodo tekm skega Elektromuresa. »Letos so nosilci že določeni. V zadnjih dv Bambergom zaradi neugodnega žreba obakrat udarili že v polf bila potlej zgolj formalnost. A tudi Romunke so zelo močni >nabili< z zmagami v zadnjih dvobojih. Želimo se v finalu reva Proti BBSV Wien je Brigita Strelec podrla 592, Gordana Rad Sajko 568 in Anja Kozmus 554 kegljev, v seštevku za 279 več o
Polzelani v gosteh ugnali Krko!
Za presenečenje 16. kroga košarkarskega prvenstva so poskrbeli Hopsi, ko so premagali Krko. Zlatorog je bil boljši od Škofje Loke, Šentjur in Elektra pa sta bila poražena.
Potem ko so Hopse v začetku januarja zapustili štirje igralci in je ekipa doživljala poraz za porazom, se je zdaj slika povsem obrnila. Za presenečenje so igralci Boštjana Kuharja poskrbeli, ko so v gosteh z 68:60 premagali novomeško Krko. Četrta zaporedna zmaga Hopsom pušča upanje za uvrstitev v ligo za prvaka. Kot je dejal kapetan Primož Kobale, jim je zmaga dala tudi dodatno samozavest: »Bili smo neobremenjeni, dobro smo odigrali obrambo in izpeljali nekaj uspešnih akcij. Zanašali smo se tudi na skoke Shawna in Gregga, ki sta spet res odlično opravila svoje delo. Ker smo premagali trenutno prvo ekipo na lestvici, smo dokazali, da lahko z dobrim pristopom na ostalih tekmah pridemo do tistih zmag, ki jih potrebujemo za uvrstitev med najboljših sedem ekip in verjamem, da nam bo uspelo.« Na tekmi, v kateri so Polzelani začeli dobro igrati šele v drugem polčasu, saj so imeli v uvodnih minutah zadnje četrtine že deset točk prednosti in so jo do konca srečanja suvereno zadržali, sta ponovno blestela Shawn King in Gregg Thondique. Oba sta namreč dosegla dvojni dvojec, King je poleg 22 zbranih točk vknjižil še 16 skokov, Thondique pa je zbral 13 točk in ravno toliko skokov.
Kot favorit na papirju je v Škofjo Loko odšel Zlatorog, ki je to vlogo tudi upravičil, saj je s 67:66 vknjižil svojo deseto zmago. A kot nakazuje sam rezultat, je bila tekma vse prej kot lahka. Čeprav so Laščani večji del srečanja prevladovali na igrišču, so bile zadnje minute odločilne, saj so se domači prebudili in začeli »pivovarjem« dihati za ovratnik. Pri Laščanih je, lahko
Shawn King je ponovno dokazal, da je kralj parketa.
bi dejali končno, pokazal dobro igro center Hasan Rizvi-ć, ki je bil s 16 točkami najučinkovitejši strelec v ekipi. Ekipa Aleša Pipana pa si je z zmago v Škofji Loki praktično že zagotovila mesto v ligi za prvaka, saj trenutno zaseda peto mesto na lestvici, za vodilnimi tremi Krko, Heliosom in Zasavjem pa zaostaja le še za dve zmagi: »Za ligo za prvaka bomo sicer morali še zmagati vsaj eno oziroma dve tekmi, ampak smo na zelo dobri poti,« je dejal kapetan Nejc Strnad. Manjkal je Luka Dimec, ki si je na treningu poškodoval prst, odlomil se mu je delec kosti, kako dolgo bo trajalo zdravljenje tega mladega igralca, pa bo pokazal četrtkov pregled pri specialistu.
v
ala evropske lige proti ekipi
tegadelj praktično že uvrščene 5 kegljev: »Kar pošteno smo se . Na srečo se ni poznala odsot-se ne sme pripetiti.« Na final -po zaslugi neutrudnega Lada i vajene takšnih kegljišč, kot je co pa >kaznuje<. Zaradi poškod-igrale odlično, dosegle najbolj. zelo motivirajo.« ice v polfinalu igralke romun-eh sezonah smo se z nemškim inalih, finalna obračuna pa sta e, nekaj kompleksov smo jim nširati Nemkam!« lič 583, Barbara Fidel 571, Eva od gostij!
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Teo Šimović in Edin Alis-pahič so skupno zbrali le šest točk. Slabi dve minuti pred koncem se je po atraktivnem zabijanju Luke Lapornika, ki je dosegel 12 točk, razlika znižala na tri točke, a Šentjurčani niso znali najti prave taktike, ki bi jih pripeljala do devete zmage.
Elektra je doma izgubila s Slovanom (73:80). Tokrat je imela možnost za zmago, sploh je na to nakazovala druga četrtina, ko sta Tadej Ko-štomaj in Đorđe Lelić nare-
dila delni izid 12:0. V drugi del tekme so Šoštanjčani vstopili samozavestno in imeli v prvi polovici tretje četrtine že deset točk prednosti, ki jih do konca niso znali zadržati. Ljubljančani so po dveh zaporednih trojkah Dejana Mlakarja prišli do vodstva, ki ga niso več izpustili iz rok. Elektra sicer še ima teoretične možnosti za uvrstitev med najboljših sedem, a samo želja ne bo dovolj.
MOJCA KNEZ
Foto: SHERPA
Želja po zmagi je bila tokrat za Šentjurčane prevelika, saj so pod pritiskom s 74:65 klonili proti ljubljanskim Parkljem, ki v letošnji sezoni presenečajo s kakovostnimi igrami, čeprav so se najboljšim slovenskim moštvom pridružili šele v tej sezoni. Šentjurčani so v tekmo sicer krenili odločno in se gostiteljem ves čas upirali, na odmor so odšli z zaostankom dveh točk (37:35). V drugem polčasu se jim je poznala odsotnost bolnega Blaža Ručigaja, saj so domači prevladovali pod košema, medtem ko igralci Damjana Novakoviča na drugi strani niso znali odgovoriti na gorenjski napad. Najvišji igralci Peter Jovanovič,
Kralja nova državna prvaka
V soboto je bilo v Laškem državno prvenstvo v standardnih plesih, kjer sta slavila brat in sestra, Špela in Matej Kralj.
Na tekmovanju, ki ga je skupaj z laškim STIK-om organiziral PK Lukec iz Krškega, je bila kljub skromnemu številu plesalcev (prijavljenih je bilo namreč le 58 parov) celotna prireditev izpeljana odlično. Prvenstvo za vse starostne kategorije je poleg zanimivih in pisanih oblek ponudilo tudi spremljevalni program, v katerem so se predstavili krški plesalci. Špela in Matej Kralj sta v članski kategoriji prvič osvojila naslov prvaka, kar je predvsem veliko priznanje za dolgoletno delo, prvo mesto pa sta zasedla v vseh petih plesih, angleškem in dunajskem valčku, tangu, slow foxu in quick stepu: »Končno sva osvojila ta naslov, saj sva resnično dobro odplesala. Zdaj naju čakajo predvsem večja tekmovanja v tujini, kjer ciljava na visoke uvrstitve,« je dejala Špela.
Na državno prvenstvo, ki ga je otvorila Laška pihalna godba, je Plesna zveza Slovenije letos povabila kar tri tuje sodnike od sedmih, saj je bilo vsako leto preveč očitkov na pristranskost domačih.
MOJCA KNEZ
Nada Savič je bila navdušena nad svojim in dosežkom svojih klubskih kolegic.
Gašper Žurman
Neptun ob jubileju brez glavnega pokrovitelja
Zadnji dan državnega prvenstva v plavanju v 25-metr-skih bazenih v Celju je Gašper Žurman iz celjskega Neptuna osvojil 3. mesto med člani na 1.500 metrov.
Odplaval je svoj osebni rekord (16:19,58 min) in zmagal med mladinci. Na marčevski skupščini bo uradno predsedniški položaj zapustil Aljoš Malec, ki je bil z Marinesom glavni pokrovitelj kluba. Vršilec dolžnosti predsednika kluba, ki bo letos praznoval 60. obletnico obstoja, je Igor Pintar.
Ostali dosežki celjskih plavalcev v mlajših kategorijah: kadetinja Anemarie Košak - 1. na 50 m hrbtno, 2. na 200 in 100 m hrbtno, mladinec Anže Koren - 2. na 50 in 100 m delfin, 3. na 200 m delfin, mladinec Matej Koželj - 2. na 50 m prsno, kadet Aljaž Guzej - 3. na 800 m prosto.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
PANORAMA
MALI NOGOMET
2. SL - vzhod, 13. krog: Tomaž - Nazarje 6:2 (3:2); Leto-nje (12), Metulj (12). Vrstni red: Nazarje 32, Kebelj, Branik, Tomaž 22, Zavrh, Benedikt 15, Cerkvenjak 10, Slovenske Gorice 9.
ROKOMET
1. SL (ž), 17. krog: Celeia Žalec - Krka 27:25 (16:14). Vrstni red: Krim Mercator 34, Zagorje 28, Olimpija, Celeia Žalec 27, Krka 18, Ptuj 17, Burja 13, Celje 12, Izola, Piran 11.
KOŠARKA
1. SL, 16. krog: TCG Mercator -Zlatorog 66:67; Julević 18, Mula-lič 14; Rizvić 16, Bubnič 13, Go-ljovič 12, Strnad 7, Čmer, Atanac-kovič, Nikolič Smrdelj 5, Pelko 4, Krka - Hopsi 60:68; Pavič 17, Mar-celić, Markovič 11; King 22, Thondique 13, Sebič, Skok 8, J. Koba-le 7, P. Kobale 5, Godler 3, Ivano-vič 2, Parklji - Šentjur 74:65; Đapa
17,	Krejič 14; Crenshaw 23, Če-bular 16, Lapornik 12, Sebič 8, Simovič 3, Jovanovič 2, Alispahi-ć 1, Elektra - GeoplinSlovan 73:80; Miljković 15, Bilič 14, Koštomaj 13, Podvršnik 10, Ćup 9, Sjekloča 8, Lekič 4; Dragič 17, Čigoja 16. Vrstni red: Krka, Helios, Zasavje 28, Geoplin Slovan 27, Zlatorog
26,	Šentjur 24, Parklji, Hopsi, TCG Mercator 23, Elektra 22, Koper 20, Šenčur 16.
1.	B SL, 16. krog: Postojna - Konjice 74:65; Zalar 29, Muha 19; Muzel 13, Sivka 11, Smaka 10, Jereb 8, Keblič, Gačnik 6, Vipotnik 5, Rap 4, Skaza 2. Vrstni red: Maribor 31, Rogaška 30, Branik 29, Litija 28, Kraški zidar, Medvode
27,	Grosuplje, Triglav, Postojna 25, Konjice, Hrastnik 24, Nova Gorica 23, Janče 22.
2.	SL - vzhod, 15. krog: Ilirija -Pakman 79:66, Terme Olimia - Lastovka 98:51, Vrani - Radenska Creativ 77:103. Vrstni red: Radenska Creativ 30, Terme Olimia, Bistrica 27, Ježica 26, Union Olim-pija B, Pakman, Ilirija 22, Dravograd, Podbočje, Calcit Mavrica 20, Vrani 18, Lastovka 16.
Jadranska liga (ž), 15. krog: Merkur - Gospić 70:85; Tavić 16, Barič, Klavžar 14, Turčinović 13, Abramovič 8, Kopušar 3, Verbo-le 2; Ivezić 22, Jurčević 15. Vrstni red: Gospić 13-0, Šibenik 122, Merkur 10-6, Mladi Krajišnik 7-6, Medveščak 6-9, Kranjska Gora 5-10, Jedinstvo 5-8, Vojvodina 5-9, Ragusa 4-10, AJM 4-11.
1. SL (ž), 15. krog: Konjice -Ježica 82:65; K. Klančnik, N. Šrot
18,	N. Klančnik, Zdovc 11, Ja-vornik 8, I. Klančnik 6, Krajnik 5, T. Šrot 4, Božičevič 1; Gabrov-šek 21, Serdinšek Betlehem, Ja-pundža 11. Vrstni red: Merkur 30, AJM 27, Kranjska Gora 25, Ilirija 24, Triglav, Konjice 22, Je-žica 21, Odeja 19, Domžale, Kozmetika Afrodita 16.
ODBOJKA
1. DL, 1. krog, zelena skupina: Svit - SIP Šempeter 3:1. Vrstni red: Duol 30, Šempeter 25, Kropa 22, Svit 18, Krka 16, Maribor 5. (KM)
ŠPORTNI KOLEDAR
Sreda, 3. 2. ROKOMET
1. SL (ž), 17. krog, Ljubljana: Olimpija - Celje Celjske mesnine (17).
KOŠARKA
1. SL (ž), 16. krog, Ljubljana: Ježica - Merkur Celje (19).
U) @
* o.'
14
KULTURA
NOVI TEDNIK
Skozi oči starostnikov
V Likovnem salonu Celje na ogled razstava Landscapes Maje Hodošček
V celjskem likovnem salonu je do 7. marca na ogled razstava 26-letne celjske umetnice Maje Hodošček z naslovom Landscapes (Pokrajine), v kateri avtorica problematizira odnos do starosti in družbeno dojemanje staranja in starosti.
Maja Hodošček kot izrazna sredstva v glavnem uporablja video, fotografijo in instalacijo in nič drugače ni na tokratni razstavi. Skozi videe oči starostnikov, ki zgovorno pripovedujejo svoje zgodbe, skozi tonske posnetke pogovorov z dedom, skozi fotografije starih stanovanj, ki so se starala z njihovimi lastniki, predstavlja Maja Hodošček svoj pogled na družbeno skupino, ki je po mnenju mnogih poleg nekaterih rasnih, nacionalnih in spolnih skupin najbolj diskriminirana v sodobni družbi. »Obdobje starosti se dojema kot pasivno in kot da so starejši odvisni od drugih. Izhajam tudi iz osebnih izkušenj, iz pogovorov z dedkom, iz svojih obiskov v domu starostni-
kov v Laškem, kamor hodim že eno leto pomagat. Tam sem spoznala ta drugi način življenja in to mi je veliko pomagalo pri delu in življenju,« pojasnjuje svojo odločitev za temo razstave Maja Hodošček.
Mlado umetnico so v Centru sodobnih umetnosti opazili med svojimi premierami, kot poimenujejo skupinske razstave mladih umetnikov. Landscapes pa so prva samostojna razstava Maje Hodošček, dovolj prepričljiva z uporabo različnih sredstev vizualne in slušne komunikacije (fotografije, video, zvok, postavitev sama), da vzpostavlja pristen stik in tudi interakcijo z gledalcem.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Maja Hodošček pravi, da oči povedo največ.
Pebi, ne strelat!
Dokument dogajanj na celjski alternativni sceni v letih od 1983 do 1998
Samo Seničar (na sliki) je ob Sergeju Steblovniku najbolj zaslužen, da je 15-letno ustvarjanje celjskih alter glasbenih skupin v digitalni obliki ohranjeno na plošči.
.Vv\ \ 11 « » /C?/
ůmwl
Pri celjski založbi Filter je ob pomoči Celjskega mladinskega centra in zavoda Celeia izšla kompilacijska plošča z zgovornim naslovom Pebi, ne strelat! Na plošči je zbran prepričljiv pregled 15-letnih glasbenih dogajanj na celjski alternativni glasbeni sceni med leti 1983 in 1998.
Gre pravzaprav za pravi podvig, saj sta Samo Seni-čar in nekdanji član zasedbe Strelnikoff Sergej Steblov-nik posnetke zbrala z vseh vetrov in na vseh možnih nosilcih zvoka od magnetofonskih trakov do vinilnih plošč, od arhivov radijskih oddaj do že pozabljenih kaset. Steb-lovnik je zatem posnetke digitaliziral in ustvaril prepričljiv pregled glasbenih dogajanj na takrat zelo aktivni in vplivni celjski pank-rok-no-vovalovski sceni. Samo Se-ničar pravi, da je do projekta prišlo pravzaprav po naključju. Kupil je gramofon,
V
v . X "S-

È3.2. d® 8.2.10
Medijska pokrovitelja:
MESTNA OBČINA CELJE
Več info: .JJJ.TIC Celje, Krekov trg 3, ■ tel.: 03 42 87 936, mobi: 031 / 051 610 537, e-mail:tic@celje.si, www.celeia.info
ZAVOD CELEIA CEDE
da bi z njegovo pomočjo s starih vinilnih plošč digitaliziral nekatere posnetke, ki so se ohranili na tem mediju. »Po naključju je prav v tem času Sergej Steblovnik našel neke stare analogne kasete nekaterih celjskih skupin. Rodila se je ideja, da narediva nekakšen prerez takratne celjske scene. Ob raziskovanju se je pokazalo, da je takrat delovalo bistveno več skupin kot tistih pet, ki sva jih imela prvotno v mislih. Uspelo nama je zbrati posnetke kar 14 skupin, med njimi je tudi nekaj zelo znanih, kot so Phone box vandals, Strelnikoff, Riot, Sfinkter, Baby zdravo in nobena od njih ne deluje več.«
Ker so nekateri posnetki obstajali le na enem nosilcu zvoka, pri nekaterih skupinah tudi zgolj en sam posnetek, je bila odločitev, da je to treba rešiti pred propadom, logična. Delo pa ni bilo lahko. Gradiva skoraj ni bilo mogoče najti. Pomagal je Radio Študent, pa Radio Slovenija, nekdanji člani skupin so brskali po kleteh in podstrešjih, da so našli kakšne posnetke. Pa je rezultat tudi v glasbenem smislu dober ali je zgolj dokument časa in takratnih kreativnih novo-valovskih glasbenih poskusov na celjski sceni? »S to ploščo je nastal most med nekdanjim časom, ko se je v Celju veliko ustvarjalo in se zdaj morda malo manj, po drugi strani je to
spodbuda za mlade, da ustvarjajo naprej. Plošča je dokument časa in dokaz, da se ni ustvarjalo zgolj v Ljubljani ali na severovzhodu Slovenije okoli Centra za dehumanizacijo, marveč je bila scena primerljiva, če ne enako močna kot tam. A v Ljubljano se iz province takrat pač ni dalo prodreti,« pravi Samo Seničar.
Projekt izdaje plošče bo nadgradila še istoimenska razstava, ki jo bodo v petek odprli v Muzeju novejše zgodovine Celje. Avtorji pa že napovedujejo podoben projekt, v katerem bi zajeli prvo desetletje novega stoletja in delovanje alter glasbene scene na Celjskem v tem času.
BRST, foto: GrupA
NE ZAMUDITE
... slavnostnega koncerta, ki ga ob kulturnem prazniku pripravljata Društvo ljubiteljev umetnosti Celje in Hiša kulture Celje v sredo ob 19.30 v Narodnem domu Celje. Na večeru The land of hope and glory bodo sopranistka Valentina Čuden, pianistka Tjaša Rus, Zbor Antona Schwaba z dirigentko Alenko Goršič Ernst (na sliki) in instrumentalna zasedba HKC trio (Domen Kitak, klavir; Miha Firšt, kontrabas in Klemen Rajh, bobni) predstavili lahkotnejšo in slovenskemu občinstvu precej nepoznano anglo-ameriško glasbo 20. stoletja. Dežela upanja in slave, patriotska skladba Edwarda Elgarja, je neuradna himna anglo-ameriškega sveta. Osrednja gostja večera bo mlada so-pranistka Valentina Čuden,
vsestranska glasbenica, ki je svoja leta otroštva in študija glasbe preživela v Avstriji, Kanadi in ZDA, kjer je pridobila tudi številne koncertne izkušnje na klasičnem, opernem, džez in pop področju. V prvem delu bo predstavila arije, songe in samospeve skladateljev Me-nottija, Sondheima, Bern-steina, Cardyja, Webbra in Brittna, v drugem delu kon-
certa pa se ji bo na odru pridružil tudi Zbor Antona Schwaba, nov celjski sestav, ki deluje v okviru Hiše kulture Celje in v katerem pod vodstvom Alenke Goršič Ernst prepeva več kot 70 dijakov in študentov iz Celja in okolice. Drugi del bo vsebinsko posvečen delom Stanforda, Gershwina, Bernsteina ter Gilberta in Sullivana.
Praznično v mesecu kulture
V Žalcu bodo za praznik gledali predstavo z naslovom »Poezija je lahko ...« po scenariju in v režiji Tine Gorenjak.
reditve ob slovenskem kulturnem prazniku povabila Plesni studio N. Letošnja plesna sezona je njihova sedemnajsta, izobražujejo pa več kot 150 plesalcev. Na osrednji slovesnosti ob prazniku bodo skozi devet plesnih točk prikazali Prešernove verze, pri nastajanju dogodka pa so uporabili glasbo slovenskih glasbenih ustvarjalcev. Slovesnost bo v petek ob 18. uri v velenjskem domu kulture. Uro prej bo župan Srečko Meh v galeriji pripravil tradicionalni sprejem za velenjske kulturne ustvarjalce.
Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Mozirje v sodelovanju s kulturnimi društvi in drugimi skupinami v Zgornji Savinjski dolini v počastitev slovenskega kulturnega praznika tudi letos pripravlja mesec kulture. Skupno bodo pripravili 27 prireditev, zadnja bo na vrsti 12. marca. Prireditve pripravljajo v vseh sedmih občinah, največ, kar 11, pa bo gledaliških. Letos so v goste povabili tudi nekaj skupin izven doline.
Priznanje mozirske izpostave za posebne dosežke pri delu z mladimi bosta prejela Katja Gruber z OŠ Nazarje ter Jani Prgić z OŠ Rečica ob Savinji, dobitnik priznanja sveta izpostave bo raziskovalec na področju kulturne dediščine dr. Peter Weiss iz Šmartnega ob Dreti, jubilejna priznanja pa bodo prejeli Tanja Bezovšek in Jože Tajn-šek iz Gornjega Grada, Darinka Marinc iz Mozirja in Dejan Ugovšek z Ljubnega ob Savinji.
Dnevi kulture -drugič
Letošnji slovenski kulturni praznik bodo z različnimi prireditvami počastili v številnih občinah. V Laškem, Šentjurju, Žalcu in Velenju bodo osrednje proslave v petek, na Ljubnem pa v ponedeljek.
Laščani proslavo o kulturnem prazniku pripravljajo v petek, 5. februarja, ob 19.30 uri v Kulturnem centru Laško. Pripravljajo jo občina, Stik ter območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti.
Šentjurčani bodo kulturni praznik prav tako obeležili v petek, ko bodo v Kulturnem domu Šentjur pripravili slovesnost z naslovom Od zibeli do kruha ter podelili priznanja območne izpostave sklada za kulturne dejavnosti. Letos bodo podelili 7 priznanj. V kulturnem programu, ki se bo pričel ob 19. uri, bodo nastopili plesalci in godci folklorne skupine, Ljudski pevci s Prevorja, ljudska godca Franci Šuster in Franci Jaz-binšek, prireditev pa bo povezovala Nina Gajšek. Slav-
nostni govornik bo pisatelj Tone Partljič, po prireditvi pa bo v Ipavčevi hiši tradicionalni svečani sprejem.
V Žalcu se bo dogajanje začelo že v dopoldanskih urah, in sicer bo ob 11. uri v Domu II. slovenskega tabora proslava ob slovenskem kulturnem prazniku za učence osnovnih šol Občine Žalec. Na proslavi bodo podelili priznanja učencem in mentorjem za šolsko in iz-venšolsko delo na kulturnem področju. Osrednja proslava bo prav tako v petek, ob 19. uri, podelili pa bodo Savino-va odličja za ustvarjalnost na kulturnem področju za leto 2009. Slavnostna govornica bo mag. Barbara Ravnik, direktorica Gorenjskega muzeja. Ob tej priložnosti pripravljajo posebno predstavo z naslovom »Poezija je lahko ...« po scenariju in v režiji Tine Gorenjak. V predstavi bodo sodelovali mešani pevski zbor A Cappella KD Petrovče, plesalec Gregor Cesar, stand-up komičarka Ana Marija Mitič, igralca Tina Go-
renjak in Damjan Trbovc, učenki OŠ Petrovče Laura Goršek in Gabriela Grobel-nik ter učenci OŠ Frana Ro-ša Celje Nina Barbara Gorenjak, Miha Ambrož in Jan Ši-bakovski.
Plesalci in akademija
Mestna občina Velenje je letos k pripravi osrednje pri-
S prvimi prireditvami se jutri (sreda) v Celju začenjajo letošnji dnevi kulture, ki so jih celjski kulturniki in ustanove pripravili drugo leto zapored v čast slovenskega kulturnega praznika.
Že v sredo nas čakajo kar tri večje prireditve. Celjski literarni ustvarjalci pripravljajo namreč v sodelovanju z Zarjinimi gledališčniki svoje tradicionalne Prešerne besede, literarni večer, ki se bo začel ob 18. uri v kavarni Hotela Evropa. Nestrpno pričakujemo drugi javni nastop novega celjskega Zbora Gustava Schwaba, ki bo občinstvu ob 19.30 v Narodnem domu pripravil večer anglo-ameriš-ke glasbe 20. stoletja. Za ljubitelje plesne ustvarjalnosti pa poseben dogodek napove-
dujeta Mojca Majcen in Ivona Stanič, ki v sredo ob 20. uri v Galeriji Račka pripravljata prav temu prostoru prilagojen plesni performans z naslovom Fast, Cheap and Good (Hitro, poceni in dobro).
Dnevi kulture se bodo v četrtek nadaljevali z dopoldansko javno razpravo o umetnosti v javnih prostorih. Gre za vprašanje, kakšno mesto, veljavo in pomen imajo umetniška dela v občinskih prostorskih načrtih. Torej za vprašanje, ali ob načrtovanju razvoja mesta snovalci mislijo tudi na fontane, parke, skulpture, izvirno arhitekturo. O tem se bodo, pričakujejo organizatorji, za skupno mizo pogovarjali arhitekti, umetniki in tudi ljudje, ki so v Celju odgovorni za prostor-
Praznični dan bodo počastili na Ljubnem, na slavnostni akademiji pa bodo najzaslužnejšim kulturnim ustvarjalcem s tega območja podelili tudi različna priznanja. Dobitnikov bo sedem, od tega je na razpis prispelo pet predlogov, dva pa je dodala komisija za priznanja pri izpostavi.
US
Foto: SHERPA (arhiv NT)
sko planiranje. Prav tako dopoldan (10.30) pripravljajo v Plesnem forumu svojo predstavo Mavrične vile, v kateri v koreografiji Goge Stefano-vič Erjavec in ob Vivaldijevi glasbi zaživi plesna pravljica o vilinskem plesu, ki ga z vetrom pokvari užaljeni Viktor Slana.
V četrtek nas čaka še en zanimiv dogodek. Z drugačnim vodenjem po Celju bo udeležencem to mesto in njegove skrite kotičke predstavil Matija Plevnik. Večer bo sklenila osrednja prireditev ob kulturnem prazniku, na kateri bo zbranim ob 19.30 v SLG govorila vodja območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Tanja Hohnec, občinstvo pa bo na odru videlo predpremierno uprizoritev Bergmanove Jesenske sonate, ki jo na oder postavlja hišni režiser Janez Pipan.
BS
Prva
letošnja
razstava
V avli Mestne občine Velenje si lahko ogledate razstavo likovnih del članov Društva šaleških likovnikov, ki so pod mentorstvom akademskega slikarja Denisa Sene-gačnika ustvarjali jesenske in zimske podobe.
Razstava bo na ogled do 26. februarja.
AB
Razstava Alenke Koderman
Na prvi letošnji razstavi v Galeriji Mik Celje se avtorica Alenka Koderman predstavlja z razstavo, ki nosi naslov Skozi koridor.
Avtorica se je rodila leta 1970, na Akademijo za likovno umetnost pa se je vpisala leta 1991, kjer je diplomirala leta 1996. Največ razstav je imela v Sloveniji, leta 2006 pa je razstavljala tudi v Art Cafeju v Kopenhagnu. Poleg slikanja oblikuje tudi knjižno opremo, ilustrira, vodi likovne delavnice za otroke in oblikuje lutke.
Kot je zapisal umetnostni kritik Matija Plevnik, je naslov več kot pomenljiv, saj opazovalca vabi v dve smeri razmišljanja. Po eni strani ga vabi skozi razstavo, spet po drugi pa ga napoti skozi simbolični koridor - bivanje z vsemi svojimi atmosferskimi impresijami.
Razstava bo v Galeriji Mik Celje na ogled do konca marca.
Vasilica ob makedonskem novem letu
Sredi januarja so člani Makedonskega kulturnega društva Vatroslav Oblak iz Celja za svoje člane ter njihove družinske člane, prijatelje in povabljene ponovno pripravili tradicionalno Vasilico, proslavo makedonskega pravoslavnega novega leta.
Letošnjega srečanja se je udeležilo okoli sto ljudi, ki so se ob zvokih narodnega ansambla Biser iz Ohrida s pevkama narodnih pesmi Suzano Spasovsko in Danielo Temelkosko zavrteli v makedonskem kolu, se poveselili ter se v veselem in prijateljskem ozračju družili še pozno v noč. Makedonsko kulturno društvo Vatroslav Oblak Celje ima okoli 60 rednih članov. ŽB
www.novitednik.comwww.radiocelje.com
Prostovoljno delo markacistov
V soboto, 23. januarja, se je zbralo v prijetnih prostorih Osnovne šole Vojnik del tistih, ki med letom skrbimo za vzdrževanje, čiščenje, označevanje ... obstoječih planinskih poti.
Savinjski meddruštveni odbor planinskih društev (S MDO) s sedežem v Celju zajema 48 planinskih društev (PD), v katerih trenutno deluje 155 markacistov, pri čemer prevladujejo predvsem moški. Poslušali smo poročila o akcijah, ki jih marljivi ljudje opravljajo prostovoljno, v svojem prostem času - brez plačila.
Planinske poti moramo prilagajati določilom Zakona o planinskih poteh, ki nas bo sčasoma še bolj zavezoval. Petletni rok po njegovi uveljavitvi leta 2007 se je
prevesil v drugo polovico, v tem času pa je med drugim treba skleniti skrbniške pogodbe med Planinsko zvezo Slovenije in planinskimi društvi, pristojnimi za vzdrževanje določenih planinskih poti. V tem času sta za področje S MDO zadolžena dva, ki skrbita za vnašanje poti, posnetih z navigacijsko napravo GPS, v računalnik. To je osnova za bodoči enoten kataster planinskih poti za celotno Slovenijo, na podlagi katerega bodo nastajali novi zemljevidi. Za vzhodni del S MDO-ja, ki zajema 750 km poti, je zadolžen Jože Kamenšek iz PD Slovenske Konjice, za zahodni del, ki zajema 600 km planinskih poti, pa Milan Do-mitrovič iz PD Velenje. Oba sta predstavila svoje doseda-
nje prizadevno delo na zboru markacistov.
Predsednik PD Vinska Gora Tomaž Kumer je podal predlog, da bi za področje S MDO-ja, izhajajoč iz Velenja kot centra Šaleške doline, pristopili k izdaji povsem novega planinskega zemljevida. To področje je namreč »siva lisa« v dosedanjih, saj je za hojo po številnih poteh, ki se nahajajo na tem področju, treba uporabiti kar več zemljevidov hkrati, pa še niso prikazani vsi kraji, sploh pa poti. Predlog je bil z velikim odobravanjem sprejet. Z velikim razumevanjem je bil sprejet tudi pri županu Mestne občine Velenje in Občine Vojnik.
MARIJA LESJAK
Foto: BOGDAN SELIGER
Srečanje markacistov v Vojniku
Naj vpohodniki na Šmohor
V soboto so se zopet zbrali pohodnikov je bilo 48, od te-	nica je pripravila dobro za-
pohodniki na Šmohorju, da	ga deset z več kot sto pohodi.	kusko, harmonikar pa je po-
prejmejo zaslužene medalje	Največ pohodov je opravil Pa-	skrbel za dobro razpoloženje.
za lanskoletne pohode. Vseh vel Podbevšek (345). Oskrb-	IF
Aktivno šolsko športno društvo
V okviru projekta Hura, prosti čas pripravlja AŠ - šolsko športno društvo 4. julij iz Celja vsak konec tedna športne dejavnosti za otroke in mladino. Športne aktivnosti bodo tudi med zimskimi počitnicami.
Pripravili so jih že med je- lje na Ljubljanski 17 v Celju.
senskimi in božično-novolet-nimi počitnicami v telovadnici Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Ce-
Namen projekta je, da se mladi rekreirajo in aktivno preživljajo prosti čas. Dejavnosti so bile za vse udeležence
brezplačne, saj sta projekt sofinancirala Ministrstvo za šolstvo in šport in Srednja šola za storitvene dejavnosti Celje (ŠC Celje). Več o dejavnosti društva boste izvedeli na njihovi spletni strani: http:// www2.arnes.si/~cesport/ SČ
Na Okrožnem sodišču v Celju bi se minuli teden moralo ponovno začeti eno najbolj odmevnih primerov -sojenje policistu celjske policijske uprave Mateju Bo-beri. Ta je leta 1999 na Cin-karniški poti v Celju streljal v Naserja Berišo, ki je zaradi hudih poškodb umrl. Deset let od dogodka še vedno ni epiloga, pa tudi razpisane obravnave za pretekli teden so odpadle. Ves ta čas, kljub temu, da svojci pokojnega Beriše trdijo, da nikomur ne grozijo, ima policist povečano stopnjo varovanja. Tudi na dozdajš-njih sojenjih je bilo v sodni dvorani in pred sodiščem mogoče opaziti številne policiste in kriminaliste.
Primer se nikakor ne konča. Naj spomnimo, da je Bo-bera v Berišo streljal, ko je ta pred njim bežal in nato iztegnil roko proti njemu pod pretvezo, da ima pištolo, toda v roki je držal le mobil-nik. Policist je Berišo opozoril, da bo streljal, to pa naj bi storil zaradi zmote, navaja njegov odvetnik Daniel Pla-ninšec. Za Berišo naj bi takrat Okrajno sodišče v Celju razpisalo pripor. Celjsko okrožno državno tožilstvo pa je po končani preiskavi zoper celjskega policista, ki je bil sprva osumljen povzročitve hude telesne poškodbe, odstopilo od kazenskega pregona. S tem pa se niso strinjali Beriševi svojci. Trdijo
Naser Beriša
tudi, da je šlo za umor in ne povzročitev hude poškodbe. Policist se je, preden je ustrelil, postavil v prežeč položaj, kar naj bi ovrglo tudi mnenje, da je šlo za zmoto. Pravne postopke so sorodniki pokojnika nadaljevali sami in začelo se je sojenje za kaznivo dejanje umora. Vedno znova pa se je postopek ustavljal. Odvetnica Beriše-
Preiskava končana ta mesec?
Obtoženemu Mateju Boberi na sojenju zaradi varnosti dovolijo biti takole zakrit.
Primer Naser Beriša: ponovnega sojenja še kar ni
Več kot deset let po smrti Celjana bi se minuli teden moralo začeti ponovno sojenje, a je odpadlo
vih svojcev Marjetica Nosan je v vmesnem času zaradi bolezni umrla, nakar je obtožbo dalje vodil odvetnik Go-razd Fišer. V sodnem procesu so zaslišali številne priče, največ policistov. Ti so opisovali predvsem minute po prihodu, kako so Berišo, ležečega na tleh, vklenili in videli prestrašenega Bobero, ki jih je opozarjal, da je bežeči imel pištolo. Toda pištole kasneje niso našli. Vsi so trdili, da so jih na rednih sestankih na policiji opozarjali, da je za Berišo razpisana tiralica in da je nevaren ter oborožen. In nato se je spet ustavilo. Od zadnje obravnave je namreč preteklo več kot tri mesece. Drugače rečeno - zdaj se mora sojenje spet začeti znova. Če bodo spet zasliševali vse priče, ob tem prebirali vse zapisnike, je pričakovati, da se bo postopek spet vlekel.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Decembra smo pisali, da še vedno ni končana kriminalistična preiskava tragičnih nesreč, ki sta se zgodili na gradbiščih sredi mesta. 30. julija sta na delovišču tržnice v Linhartovi ulici umrla kar dva delavca, slab teden dni kasneje pa je le nekaj deset metrov stran, na Muzejskem trgu, delavec umrl na gradbišču knjižnice.
V Linhartovi ulici je pod 800-kilogramskim železnim stebrom umrl 51-letni delavec, njegov 35-letni kolega pa je zaradi poškodb umrl nekaj minut kasneje v bolnišnici. Oba sta bila iz Bosne in Hercegovine, v Celju na začasnem delu. Na Muzejskem trgu pa je umrl 46-letni državljan Hrvaške. Padel je z višine desetih metrov med montažo prečnika za dvigalo. Nesreča se menda ne bi zgodila, če bi na de-lovišču upoštevali varnostna pravila. Medtem ko so se decembra kriminalisti oklepali stavka, da »v interesu preiskave ne morejo povedati ničesar«, pa so bili bolj zgovorni inšpektorji, ki so na obeh deloviščih ugotovili nepravilnosti, povezane predvsem z varnostjo in v zvezi s posredovanjem delavcev (tržnica). Na celjsko policijo smo se z vprašanjem, ali morda zdaj lahko
E o
u
<ù
u O
"C
®
C
o
Takole je obležalo truplo 46-letnega hrvaškega delavca na Muzejskem trgu. Do konca februarja naj bi bilo znano, ali bo kdo za to odgovarjal.
povedo kaj več, obrnili tudi konec minulega tedna. Konkretnega odgovora zaenkrat ni, so pa dejali, da pričaku-
jejo zaključek preiskave do konca tega meseca.
SŠol
Foto: SHERPA
Trčila in odpeljala
Velenjski policisti iščejo neznano voznico, ki je včeraj okoli 19. ure v bližini bloka v Stanetovi ulici 11 povzročila nesrečo. Na parkirnem prostoru je s črnim BMW tipa 5 pri vzvratni vožnji trčila v drug avtomobil. Ne da bi ustavila je odpeljala proti centru Velenja. Njeno vozilo je na zadnji desni strani, v višini odbijača, poškodovano. Morebitni očividci naj pokličejo na ll3 oziroma na anonimno številko policije 080 12 00.
ALKOMETER
Ne glede na snežne razmere so celjski policisti konec tedna ustavili in pridržali kar 19 vinjenih voznikov. Samo na območju Policijske postaje Slovenske Konjice so jih ustavili sedem, pet so jih odpeljali v prostore za treznjenje. Eden od pridržanih je napihal 1,27 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.
Po vinjete
V noči na soboto so neznanci vlomili v prostore bencinskega servisa v Zrečah. Odnesli so večjo količino cigaret, alkoholnih pijač in nekaj vinjet. Petrol so s tatvino oškodovali za dobrih dva tisoč evrov. V istem času pa so vlomilci obiskali tudi novogradnjo na Babnem. Izginilo je več različnega elektro materiala. Škode je za okoli 200 evrov.
SŠol
Zapeljal s ceste?
V Lahomnem v občini Laško se je v soboto zvečer zgodila prometna nesreča, v kateri je voznik zapeljal s ceste. V prevrnjenem vozilu se k sreči ni nihče poškodoval. Na kraju nesreče so posredovali tudi štirje gasilci celjske poklicne gasilske enote.
0TR05KI ČA50PI5
O odvisnosti in zdravih navadah
Predavanja za starše o problemih odvisnosti in preventivne delavnice za osnovnošolce o zdravih navadah so v Celju že uveljavljene. Lani je na njih sodelovalo približno 160 staršev in 300 učencev.
Oddelek za socialno medicino in promocijo zdravja na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje (ZZV) je v okviru preventivnega programa Sijem od zdravja lani pripravil enodnevne preventivne delavnice o zdravju v sedmih celjskih osnovnih šolah za približno 300 šolarjev, starih od 13 do 15 let. Delavnice so bile za šole brezplačne, ker je program podprla Mestna občina Celje.
Program pripravljajo že peto leto, namenjen pa je vzpodbujanju zdravega življenjskega sloga najstnikov. Izvajalci preventivnih delavnic so mladi strokovnjaki in študentje, usposobljeni za delo z mladimi. Na delavnicah so
mladi zastavljali največ vprašanj o varni ljubezni in spolnosti, govorili pa so tudi o zdravi prehrani in gibanju, prostem času in sproščanju ter preprečevanju rabe in zlorabe drog. »Izkušnje projekta kažejo, da mladi potrebujejo pogovore, v katerih lahko preverijo svoja stališča do zdravja in načina življenja. Preventivne delavnice zelo dobro sprejemajo. Po podatkih, ki jih imamo, se več kot 60 odstotkov mladostnikov na delavnicah odlično počuti in imajo po zaključenem dnevu občutek, da so nekaj pridobili zase,« je povedala Petra Tratnjek, vodja projekta Sijem od zdravja, sociologinja na ZZV Celje.
Strokovnjaki iz Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti (Las) pa so lani o problemih odvisnosti in o uspešni komunikaciji z otrokom predavali zainteresiranim staršem osnovnošolcev. Predavanj o drogah se je
v osmih celjskih osnovnih šolah udeležilo približno 160 staršev. »Pričakovali smo jih več, saj so problemi odvisnosti med mladimi precej prisotni, še zlasti razširjenost uživanja in zlorabe alkohola. Po dovoljenih in nedovoljenih drogah posegajo mladostniki in že tudi otroci. Da bomo starši lahko mladostniku enakovredni sogovorniki glede drog, se moramo o njih poučiti tudi sami. Naše stališče naj bo, da je uporaba drog za nas neprimerna in nezaželena. In še več: starši moramo otroku z besedami in dejanji nazorno sporočiti, da je raba drog v družini prepovedana,« je povedala Nuša Konec Juričič, ena od predavateljic za starše in vodja Las Celje ter predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na ZZV. Sicer pa je bil odziv staršev, ki so se udeležili predavanj, zelo dober.
MBP, foto: GrupA
Šepet knjig s knjižne police OŠ Šempeter
Branje je nenadomestljiva vaja pri rabi jezika in pripomore k razvoju in izboljšanju vseh drugih jezikovnih zmožnosti: k boljšemu pisanju, bogatenju besednega zaklada, boljši percepciji oziroma zaznavanju ter poslušanju besedila. Če uporabim misli Francisa Bacona: branje človeka izpopolnjuje.
Na OŠ Šempeter se zavedamo, da otroci ob vsem tehnološkem napredku redkeje posegajo po knjigah na knjižnih policah, zato smo v lanskem letu začeli uvajati bralne čajanke, ki bi otroke spodbudile ter navdušile za branje literarnih besedil. Le-ti so jih zelo pozitivno sprejeli.
Mesečne čajanke v šolski knjižnici so namenjene vsem učencem, zelo radi pa se jih udeležujejo tudi učenci s težavami pri branju. Seveda učence najbolj motivirata sama klima in pogostitev. K vsaki bralni čajanki tako obvezno sodijo čaj in piškoti. Proces uzaveščanja branja ter spodbuda za prostovoljno branje, ne prisiljeno, na kar slabši bralci najpogosteje naletijo pri pouku, sta dolgoročna, saj so rezultati vidni šele po nekaj letih. Namen čajank je v učencih vzbuditi pozitiven odnos do knjige, da knjigo spoštujejo, jo radi vzamejo v roke, pa četudi pregledajo samo slikovno gradivo. Ko v otroku prebudimo čut za branje ter knjigo in to navduše-
nje preda naprej, naš projekt doseže namen. Postopoma se trudimo z majhnimi koraki učencem približati knjigo na drugačen način.
Odzivi so še vedno pozitivni, saj učenci zelo pozorno in temeljito poslušajo vsebino izbrane zgodbe ali odlomkov ter sodelujejo v razpravi. Zastavljena vprašanja, povezana z vsebino, nato prenesejo na svoje izkušnje in doživetja. Ob vsem tem ne pozabimo na sproščen klepet ob piškotkih in toplem čaju. In v ozadju, ko se nežni zvoki otroških glasilk umirijo, zaslišimo šepet knjige, ki nas vabi na naslednjo bralno čajanko. Prijetno branje tudi vam ...
BARBARA COTIČ
Obisk iz Slavonskega Broda
Starši morajo otroku eno od sporočil, ki jih
z besedami in dejanji nazorno sporočiti, da je raba drog v družini prepovedana, je starši celjskih osnovnošolcev lahko slišijo na delavnicah o problemih odvisnosti.
Mestna občina Celje je gostila delegacijo iz Slavonskega Broda. V petek, 21. januarja, so med drugim obiskali tudi OŠ Frana Kranjca Celje in enoto Hribček Vrtca Anice Černejeve.
V avli jih je sprejela ravnateljica Danica Šalej z učenci, ki so jih popeljali po šoli in jim razkazali prostore ter utrip in ustvarjalnost otrok. Ogledali so si učilnico zgo-
dovine in geografije, kjer jim je učitelj predstavil delovanje interaktivne table, v računalniški učilnici pa so se učenci učili citirati ter navajati vire in literaturo. Pogledali so tudi k prvošolč-kom, ki so izdelovali kocke.
V šolski knjižnici sta učenki zaigrali na flavto in tako popestrili dopoldansko dogajanje. Tam so go-
stom v spomin na obisk podarili likovne izdelke učencev šole.
Njihova pot se je nadaljevala v prostorno šolsko telovadnico, nato pa še na pogostitev in prijetno druženje v jedilnici.
Podobnih obiskov bomo tudi v prihodnje zelo veseli ter jim skušali predstaviti šolo in naše ustvarjalno delo.
KRISTINA RADOŠ
lahko kaj spremeni
Ugotovili so, da stereotipi in predsodki obstajajo tudi v šoli, njihove žrtve pa so »drugačni« - sošolci in sošolke, ki prihajajo z Balkana, odličnja-ki (piflarji), invalidi, drugače oblečeni, revni, kmetje . Strinjali so se s tem, da jih večinoma vsi potiho izločajo iz družbe, ignorirajo, opravljajo ali žalijo, in priznali, da se nočejo družiti s tistimi, ki so žrtve predsodkov, da ne bi bili tudi oni deležni negativnih pripomb. V družbi obstajajo predsodki do Romov, Bošnja-
kov, invalidov, homoseksualcev, obolelih za aidsom, brezdomcev ... In kaj so sklenili? Pomemben je osebni stik z osebo, ki je v družbi predstavljena kot drugačna. Šele ko človeka dobro spoznamo, stereotipi in predsodki običajno izginejo. Pomembno je tudi, da posameznik ne sledi mnenju skupine, ampak razmišlja s svojo glavo, si ustvari svoje mnenje in ne podleže stereotipnemu razmišljanju. Vsak posameznik ima moč, da kaj spremeni, zato je prav, da prepoz-
na tiste, ki potrebujejo pomoč, in jim skuša pomagati.
Na koncu so izbrali še šest predstavnikov, ki jih bodo zastopali na medobčinskem par-
lamentu. To so devetošolci Hana Veler, Valentina Sevčnikar, Nika Gaberšek, osmošolca Matic Sever in Lara Helbel ter šestošolec Martin Gulin.
Prav vsi parlamentarci pa morajo sklepe otroškega parlamenta posredovati ostalim sošolcem na urah oddelčne skupnosti. Prepričani so, da
lahko z odkritim pogovorom zmanjšajo stereotipe in s tem krivice, ki so jih deležni drugačni.
TT
Vsak posameznik
V sredo, 27. januarja, prav na dan spomina na holo-kavst so se na OŠ Polzela zbrali predstavniki učencev od 4. do 9. razreda, da bi razpravljali o temi letošnjega otroškega parlamenta: Stereotipi, razisem in diskriminacija. Njihovemu razpravljanju so prisluhnile med drugim ravnateljica Valerija Pukl, direktorica občinske uprave Občine Polzela Alenka Kočevar, višja medicinska sestra Marjana Jager in nekateri učitelji.
IŠČEMO TOPEL DOM
Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja po dogovoru in predhodni najavi po telefonu, preko e-maila nina.star-kel@gmail.com ali preko Facebook skupine Zonza-ni od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Telefon: 03/749-06-00; internet-ni naslov www.zonzani.si
širjenjem dobrega glasu o teh psih najde še več ljudi, ki so pripravljeni sprejeti te pasje duše v svoj dom. Zato povejte ljudem, obveščajte jih, pomagajte nam reklamirati za-vetiške živali. Pomagajte nam, da vsak izmed psov, ki jih je v zavetišču Zonzani trenutno že več kot 70, dobi novo priložnost za življenje.
NINA ŠTARKEL
Sva majhna in prijazna samček in samička, mali falotek pa ima na sebi tudi temno modro oblekico z napisom Bodyguard in slikico buldoga. Hm, me prav zanima, če naju bo kdo prepoznal.
rane, je nesmiselno, saj neod-govornežev ne bi nikoli našli. Rešitev je samo v iskanju novega doma tem prikupnim kužkom, ki hrepenijo le po ljubeči in skrbni človeški roki. A ker so ljudje po večini še vedno prepričani, da so vsi psi v zavetiščih krvoločni, napadalni in zato neprimerni za družinskega člana, je še vedno premalo tistih, ki se odločijo za posvojitev zave-tiških kužkov. Morda pa se s
70 kužkov čaka na novo priložnost
Lep pozdrav, ljubitelji živali! Dejstvo je, da se ljudje do svojih živalih še vedno obnašajo skrajno neodgovorno in nesramno, dokaz za to pa so prepolna zavetišča vsepovsod po Sloveniji. In enako je tudi v zavetišču Zonzani.
Tukaj se namreč tre kuž-kov, ki so jih lastniki bodisi
zavrgli bodisi so se psi izgubili. In ni važno, ali je kuža
Zelo prijazen kuža velike rasti, star 1 leto in krasnega karakterja, išče svojega življenjskega sopotnika. Rad ima prijazne ljudi, obožuje sprehode v naravi in božanje ter »crkljanje«. Vsi zainteresirani pokličite v zavetišče Zonzani. Koda: Lisko.
Hm, pri tebi bi pa z veseljem opravljal delo dobrega čuvaja, če bi ti dobro in odgovorno skrbel zame. (7770)
mlad ali star, majhen ali velik, črn ali bel, poseben ali povprečen, samček ali samič-
ka, v zavetiščih se najdejo prav vsi. Iskanje ljudi, ki so zavrgli svoje pse, seveda nečipi-
Moje ime je Nora in sem zelo, zelo prijazna psička, ki ima rada veliko gibanja, še rajši pa prijazno človeško družbo. Sem že sterilizirana, sedaj samo še čakam na svojega novega lastnika.
Eksotične
VB	■ ■
živali
V zadnjem času se je v Sloveniji opazno povečalo število živali, ki izvirajo iz eksotičnih krajev. Na prvem mestu so glodalci, sledijo ptice in plazilci.
Lastniki dostikrat pozabijo oziroma ne vedo, da ima vsaka vrsta živali specifične lastnosti in potrebe. Prav zato bi se moral vsak vesten novi lastnik teh živali pred nakupom dobro pripraviti na pri-
hod novega družinskega člana.
Za plazilce je treba zagotoviti povsem drugačne pogoje za življenje kot na primer za glodalce ali ptice. Plazilci potrebujejo točno določeno vlažnost prosto-ra,temperaturo in prav tako posebno svetlobo (UV-svetilke). Brez tega ne moremo pričakovati, da bo naš živalski prijatelj zdrav in
nam v veselje. Pri glodalcih je treba priskrbeti primerno veliko kletko, posodo za vodo, hrano in pripomočke za brušenje zob in krempljev. Nekatere vrste potrebujejo tudi peščene ali vodne kopeli. Pri pticah je stvar dokaj podobna, le da nekatere potrebujejo tudi vpliv neposredne sončne svetlobe za normalen razvoj.
Lastniki živali se le malokrat dovolj podučijo o pre-hranskih zahtevah vsake vrste posebej. Določene živali potrebujejo hrano vsakodnevno, druge (na primer kače) le dvakrat oziroma enkrat mesečno. Vitaminski ali mi-
neralni nadomestki so v veliki meri nujni za živali v ujetništvu, kjer si same ne iščejo hrane. Zato veterinarji in rejci opozarjamo, da eksotične vrste živali sodijo le v domove izkušenih skrbnikov in ne začetnikov, če pa se že odločijo za to, naj pridobijo dovolj znanja o potrebah določene vrste.
Kadar se odločimo za eksotičnega ljubljenčka, moramo biti pri nakupu pozorni, da ne prinesemo v dom poškodovane ali bolne živali. Zdrava žival ne sme biti shujšana, imeti mora lepo kožo oziroma perje, biti mora živahna, ne sme imeti zamazane zadnjice in izcedka iz
nosu in oči, ptice ne smejo biti našopirjene, ampak se mora perje prilegati telesu. Zavedati se je treba, da se tudi z malih lepih živalic lahko prenesejo določene bolezni na človeka. Najpogosteje pri glodalcih glivične infekcije ter pri pticah in plazilcih salmoneloza.
Vseh živalskih vrst se kljub vsemu ne sme kupovati in prodajati prosto. Trgovino z
ogroženimi živalskimi vrstami ščiti mednarodna konvencija CITES, katere podpisnica je tudi Slovenija. Zato pri nakupu ogroženih živalskih vrst s seznama CITES potrebujemo originalno potrdilo, da je žival vzgojena v ujetništvu.
KLAUDIJ KASENBURGER, dr. vet. med.
Veterinarska bolnica Šentjur
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
V
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
20
NASVETI
NOVI TEDNIK
PRAV(N)I KORAKI
Oporoka
V rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bolner, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov ted-nik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Vprašanje: Teta je stara 78 let. Dokler je še pri močeh, želi narediti oporoko. Glede na to, da se njena hčerka in sin ne zanimata dosti zanjo, želi vse zapustiti meni. Kako naj napiše oporoko? Ali zadostuje prisotnost ene priče? Zanima me tudi, kakšne pravice imata njena otroka, če teta z oporoko vse zapusti meni?
Odgovor: Slovenski pravni red pozna več vrst oporoke, pri čemer se ljudje pogosto odločijo za lastnoročno oporoko ali za pisno oporoko pred pričami.
Lastnoročna oporoka je veljavna, če jo oporočitelj lastnoročno napiše in podpiše. Veljavnost lastnoročne oporoke ni pogojena z navedbo
datuma, ko je bila napravljena. Za veljavnost ni potrebna prisotnost priče.
Oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tudi tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug. Hkrati pred pričama izjavi, da je to njegova oporoka. Priči se podpišeta na sami oporoki s pristavkom, da se podpisujeta kot priči. Priče so lahko le polnoletne osebe, ki jim ni vzeta poslovna sposobnost, in ki znajo brati in pisati.
Če bo vaša teta napravila lastnoročno oporoko, prisotnost priče sploh ni potrebna. Oporoko lastnoročno napiše in podpiše, iz previdno-
sti svetujem, da navede tudi datum, ko jo je napisala.
Svoboda oporočnega razpolaganja je omejena s pravico nujnih dedičev do nujnega deleža. Nujni dediči so: pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci; njegovi starši in njegov zakonec. Dedki in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Nujni dediči so torej osebe, ki in če so po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati. V konkretnem primeru sta
nujna dediča hči in sin vaše tete. Če ima teta moža ali živi v zunajzakonski skupnosti, je nujni dedič tudi partner.
Višina nujnega deleža potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico tistega deleža, ki bi šel vsakemu izmed njih po zakonitem dednem redu. Nujni delež drugih nujnih dedičev pa tretjino.
V kolikor želi zapustnik prepustiti vso premoženje osebam, ki niso nujni dediči, ima možnost razdediniti nujne dediče. To lahko stori zgolj iz v Zakonu od dedovanju naštetih razlogov, ki so: če se je nujni dedič s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;
če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše; če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju. Razlog za razdedinjenje mora obstajati takrat, ko je bila oporoka napravljena. Če oporo-čitelj razdedini nujnega dediča zaradi vdajanja brezdelju in nepoštenega življenja, mora ta razlog obstajati tudi takrat, ko oporočitelj umre.
Oporočitelj, ki namerava nujnega dediča razdediniti, mora to izraziti v oporoki na nedvomen način. Koristno je, da navede tudi razlog za raz-dedinjenje. Če nastane spor o utemeljenosti razdedinje-nja, mora utemeljenost doka-
zati tisti, ki se na razdedinje-nje sklicuje.
V kolikor želi teta vso premoženje prepustiti vam, mora v oporoki izrecno in nedvomno napisati, da želi razdediniti nujne dediče. V nasprotnem primeru bodo imeli pravico zahtevati nujni delež. Svetujem, da v oporoki jasno opredeli s čim več osebnimi podatki in navede ter pojasni tudi razlog za razde-dinjenje vsakega izmed nujnih dedičev. Domnevam, da pride v primeru vaše tete v poštev razlog kršitve moralne dolžnosti, s katero sta se oba nujna dediča huje pregrešila nad zapustnico.
PAVLA BOLNER, univ. dipl. pravnica
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
KUHAJMO SKUPAJ
Naj vas pogreje
Sprehod po zasneženem gozdu, celodnevna smuka ali kepanje - ko pridete na toplo pa prija hrana, ki vas ogreje še od znotraj. Enolončnice so imenitna rešitev in nezahtevne za pripravo.
Potrebujete en lonec, morda dva, če boste delali kakšno prežganje, in sestavine po želji. Vedno unikatna enolončnica je lahko tista, ko se odločite, da boste »pospravili« hladilnik in s tem ubili dve muhi na mah, saj vam kup stvari jemlje prostor, vi pa boste iz tega naredili okusen obrok.
Na osebo vedno računajte okrog pol litra tekočine, meso in zelenjavo dodajajte po želji in na koncu ne pozabite na dišavnice. Enolončnico lahko zgostite z žlico zdroba, makaroni, rižem, vanjo lahko zakuhate tudi žličnike ali za prilogo skuhate krompir v kosih. Enolončnice lahko skuhate več, kot je potrebujete, saj je s pogrevanjem še boljša, lahko pa jo tudi zamrznete.
Objavljeni recepti so iz Kuharskih bukev slovenskih gospodinj.
Enolončnica s
perutnino
(recept
poslušalke
Stanislave)
Sestavine: sveža zeljna glavica, ena ali dvojna piščančja prsa, 2 čebuli, žlička rdeče paprike, malo paradižnikove mezge, žlička vegete, sol.
Priprava: Zelje razrežemo na debele rezance in jih kuhamo v slani vodi, ki smo ji dodali žličko vegete. Na olju prepražimo nasekljano čebulo in ji dodamo narezano piš-čančje meso. Posolimo, dodamo žličko rdeče paprike, paradižnikovo mezgo, zelje z vodo vred in vse naštete začimbe (lahko dodamo tudi katero drugo po svojem okusu) in enolončnico skuhamo do konca.
Zraven lahko ponudimo krompir v kosih.
Enolončnica s flamom (recept poslušalke Lidije)
Sestavine: 30-40 dag govejega flama, zelenjava po izbiri, čebula, začimbe, drobni makarončki.
Priprava: Flam narežemo na koščke in ga dušimo na pre-praženi čebuli. Dodamo zelenjavo in začimbe, zalijemo z vodo in v enolončnico zakuhamo drobne makarončke.
Enolončnica malo drugače
Prepražimo čebulo, damo nanjo po pest stročjega fižola za osebo, kak na kocke narezan krompir, rezino sveže paprike, paradižnik ali paradižnikovo mezgo, vegeto, lovor, kumino, česen, nazadnje pa še pest kokošjih jetrc. Jed naj skupaj vre še 10 minut, nato jo izboljšamo z žlico kisle smetane.
NL
Foto: GrupA (arhiv NT)
Preventivni pregledi
Nekaj »na žlico« sodi med obvezne jedi, ki se jih lotijo na večini kuharskih tečajev.
V	Termah Dobrna že več kot šest stoletij skrbimo za dobro počutje naših gostov in obiskovalcev, ki v našo zeleno dolino miru prihajajo z vsega sveta.
Ob prvih znakih izgorelosti, torej čustveni in fizični izčrpanosti ter velikem naboru posledičnih bolezni, se vsakdo zave trenutkov, ko ga je telo z različnimi znaki in simptomi opozarjalo, da je skrajni čas za ukrepanje.
Preventivni specialistični pregledi so v razvitem svetu povsem običajni. Zanje se odgovorno odloča tudi poslovni kader v različnih panogah, ljudje na vodilnih položajih, ki so dnevno izpostavljeni veliki odgovornosti, dolgotrajnemu delavniku in različnim stresnim dejavnikom. Pri njih obstaja velika verjetnost razvoja nekaterih težkih bolezni.
V	Termah Dobrna smo pripravili ponudbo preventivnih pregledov za vse tiste, ki želijo z zgodnjim odkritjem bolezni preprečiti kronične bolezni ali celo prezgodnjo smrt. Skrb za zdravje in iskanje prvih napovedovalcev bolezni ter zdravo življenje le počasi prihaja v zavest ljudi. Preventivne preglede v zdravstvenih ustanovah je, zaradi prezasedenosti, težko opraviti, tako smo možnost le-teh ponudili v Termah Dobrna.
Pripravili smo program za ženske in program za moške.
Pri obeh je skupno odkrivanje srčno-žil-nih obolenj, predvsem z iskanjem tveganih dejavnikov v prehrani, gibanju, razvadah (kajenje, pitje alkohola), sestavi telesne mase, določanju holesterola in iskanju tveganja za sladkorno bolezen.
Za ženske smo dodali UZ ženskih organov in odkrivanje raka na materničnem vratu, pri moških pa odkrivanje raka prostate z določanjem antigena PSA ter urološki pre-
gled in UZ male medenice.
PSA je test za ugotavljanje raka prostate, ki ga določamo v krvi. Če ga izvajamo v rednih intervalih, lahko odkrijemo rak prostate v zgodnjem stadiju.
Z aparatom za analizo telesne sestave lahko zelo natančno izmerimo količino telesnih maščob, njihovo razporeditev, bazalni metabolizem, razporeditev mišičja in posredno tudi sestavo kosti. Izmerimo še krvni tlak, sladkor, holesterol, naredimo natančno anamnezo njegovih življenjskih navad in dobimo sliko ogroženosti za srčno-žilna obolenja, ki so še vedno najpogostejši vzrok smrti in obolevnosti.
Najpogostejše težave, ki jih zasledimo, so patološki PAP-bris, povišana krvni tlak in krvni sladkor ter maščobe v krvi.
Osebam pod 40. letom priporočamo preventivni pregled vsake 3 leta, nad 40. letom pa je priporočeno napraviti opisane preiskave na dve leti. Pacienti pri nas dobijo izvid, s katerim obiščejo izbranega zdravnika, ki v primeru patološkega izvida ukrepa.
Večina pravočasno odkritih obolenj je ozdravljivih, predvsem pa se moramo zavedati, da čas in sistem zdravstva, v katerem živimo, zahtevata, da vsakdo tudi sam stori nekaj zase. Zdravje je res neprecenljivo, zato raje razmislimo, kako ga ohraniti. Namesto, da velike količine denarja namenimo za blažitev že obstoječih težav in bolezni, ga raje namenimo za preventivo in večkratne kratke letne oddihe ter razvajanja našega telesa in duha. Razvoj, raziskave in znanja nam omogočajo, da do bolezni sploh ne pride. Izkoristimo to prednost!
Več informacij: www.terme-dobrna.si; zdravstvo@terme-dobrna.si;
T: 03 78 08 141
NASVETI
ZDRAVJE - NAŠE BOGASTVO
Za boljši spomin!
Eno najstarejših dreves na svetu je ginko biloba.
Vprašanje bralke Ivanke: Ali bilobil res nima lastnosti, ki so mu jih pripisovali, namreč da naj bi upočasnil staranje? V časopisu sem zasledila, da nima nobenega učinka na žile in ne preprečuje nastanka ateros-kleroze, ki je glavni vzrok za pospešeno staranje. Sama ga uživam že več let, pa se dobro počutim, spomin me še ne zapušča in tudi s srcem še nimam težav, čeprav sem vsak dan na poti. Ali ga naj še uživam?
Ginkgo (Ginkgo biloba) je eno najstarejših dreves, ki še obstojajo na zemlji, in tudi ena najbolj proučevanih zdravilnih rastlin. Ne pojavlja se kot naravni pripravek, temveč le kot ekstrakt oziroma v koncentrirani in standardizirani obliki. Ti pripravki so se pokazali kot edini učinkoviti.
Bolezni srca in ožilja so še vedno med glavnimi vzroki, za katerimi se najpogosteje
f---\
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
J2/252 32 55,01/519 35 54
www.pirnat.si
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog
umira, za ginko biloba (GB) se iz izkušenj ve, da pomaga pri preprečevanju staranja in ohranjanju spomina. Zato so predvidevali, da pomaga tudi pri preprečevanju žilnih bolezni. Medicina uporablja preparate iz GB za zdravljenje motenj cirkulacije in ohranjanje spomina. V Evropi in v ZDA je to eden najuspešnejših pripravkov, ki se prodajajo v fi-topreventivi. Tako je tudi pri nas, zato me ne čudi, da pričakujete, da ima učinek tudi na srce, saj je oskrba s kisikom pomembna za normalno delovanje srčne mišice. Ateroskleroza je proces, ki pomembno zmanjšuje prekr-vavitev srca in možganov, zlasti v starejših letih. Laboratorijske raziskave so potrdile, da ekstrakt iz ginka izboljša cir-
kulacijo v žilah, preprečuje lepljenje trombocitov in širi žile. V listih GB so odkrili dve vrsti potentnih bioaktivnih snovi, ki učinkujeta kot an-tioksidanta (flavonidi in ter-peni) in preprečujeta okvaro membran, celičnih jeder in odmiranje celic. Za proste radikale vemo, da so vzrok za veliko zdravstvenih problemov, med drugim bolezni srca, rakaste bolezni in tudi Alz-heimerjevo bolezen. Poleg njiju so odkrili še preko 40 snovi, ki naj bi učinkovale na različne encime in receptorje. Quercetin in rutin ščitita pred okvaro živčne končiče, celice srčne mišice in mrežnice v očesu. Terpenoidi širijo krvne žile v organih in preprečujejo nastanek strdkov.
Novembra je bila končana raziskava o učinkih GB na srce. Proučevali so pojave ate-roskleroze na srčnih žilah, angine pektoris, miokardne-ga infarkta in nenadno srčno smrt. Na univerzi v Pitsbur-gu so po večletnih proučevanjih ugotovili, da sami pripravki iz listov GB ne zmanjšujejo števila napadov angine pektoris, niti števila mio-kardnih infarktov. To so objavili tudi poljudnoznanstveni časopisi in zaključili, da
nima učinka na ožilje srca. Raziskava je trajala kar šest let, v njej so potrdili pozitiven učinek na periferne žile in da se je ob uporabi preparata iz GB zmanjšalo število perifernih embolij. To so rezultati zadnje raziskave.
So pa druge raziskave potrdile ugoden učinek pri zdravljenju bolnikov s peša-njem spomina, zlasti pri Alz-heimerjevi bolezni, kjer se izboljša spomin, sposobnost logičnega mišljenja, pomnjenje in učenje. Poveča se sposobnost opravljanja dnevnih opravil, socialni kontakti se ohranjajo na višji ravni, manj je tudi depresije. Zmanjša se poraba drugih zdravil, ki so potrebna za zdravljenje motenj v delovanju možganov, kar je zlasti izrazito pri družinskih oblikah demence. Deluje tudi zaščitno pri okvari očesa in zmanjšuje slepoto tudi pri sladkornih bolnikih. Ker učinkuje na peri-ferene žile, izboljša hojo pri bolnikih z okvaro žil na nogah, bolniki lahko hodijo dlje, pozneje se pojavi bolečina. Ti bolniki se lahko bolj pogosto podajo na sprehode in tudi s tem izboljšajo svojo prognozo. Podobno učinkujejo tudi na prekrvavitev
ušesa in odstranijo neprijetno zvonjenje v ušesih, glavobole, vrtoglavico ...
Čeprav ni dokazanega učinka na preživetje srčnih bolnikov, priporočam, da preparat iz GB uživate še naprej, saj ga dobro prenašate in imate dobre izkušnje z njim. Dokazano povečuje življenjsko energijo in mentalno učinkovitost, ohranja in izboljša spomin in morda učinkuje tudi pri preprečevanju nastan-
ka skleroze multipleks. Ne priporočamo ga nosečnicam, previdni naj bodo tudi sladkorni bolniki na inzulinu ter tisti, ki uživajo antitrombo-citna zdravila in antidepre-sive.
Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.
ROŽICE IN CAJCKI
Stranski učinki zdravilnih rastlin (2)
Skoraj sleherna zdravilna rastlina pri pretirani uporabi poleg zdravilnih povzroča tudi škodljive učinke. Ti se lahko še potencirajo ob sočasnem jemanju sintetičnih zdravil ali pa zdravilne rastline ojačajo stranske učinke teh zdravil. Preden začnemo z uživanjem pripravkov iz zdravilnih rastlin, se moramo o njihovi uporabi in morebitnih nezaželenih učinkih dobro seznaniti.
Zdravilni učinek posamezne rastline je odvisen od vrste
in količine učinkovin v njej. Nekatere učinkovine so v majhnih odmerkih koristne in jih lahko uporabljamo v zdravilne namene, lahko pa so tudi precej nevarne, če so količine prevelike, če ne ustrezajo organizmu ali če bolnik ne prenaša določenih sestavin v njih.
Zadnjič smo že omenili, da zdravilne rastline glede na stranske učinke razvrščamo v kategorije H, Z in ZR. V prvo skupino sodijo zdravilne rastline, ki jih lahko uporabljamo tudi kot hrano, če uporab-
Pri uporabi žajblja je treba biti previden, ob predoziranju lahko pride do manjših ali večjih stranskih učinkov.
ljamo predvidene dele rastlin v ustrezni stopnji dozorelosti. Pri njih niso poznani dolgoročni stranski učniki. Sem sodijo med drugimi kamilica, kumina, melisa .
V	kategorijo Z uvršamo zdravilne rastline, ki so namenjene zdravljenju in pri katerih lahko ob predoziranju pride do večjih ali manjših stranskih učinkov. Pri rabi teh rastlin je zatorej potrebna previdnost. Sem uvršamo med drugimi lapuh, krhliko, seno, žajbelj .
V	kategorijo ZR sodijo zdravilne rastline, katerih uporaba zahteva zdravniški nadzor. Sem sodijo denimo volčja češnja, krvavi mleček, mak, indijska konoplja, šmarnica, jesenski podlesek . Pri uporabi rastlin iz te skupine se pogosto pojavijo nezaželeni stranski učinki pri priporočenih odmerkih, pri prekoračenih odmerkih pa je značilna strupenost, zato jih nikoli ne uporabljamo na lastno pest. Rastline ali pripravki, ki vsebujejo zdravilne rastline iz kategorije ZR v naravni ali predelani obliki, se praviloma razvrstijo med zdravila, za katera je potreben zdravniški recept.
Obstaja pa še kategorija rastlin z imenom ND - v to skupino uvrščamo zdravilne rastline, pri katerih je tveganje za zdravje ljudi večje od možne koristnosti. Zaradi akutne ali kronične strupenosti njihova uporaba ni dovoljena. Sem uvršamo navadni pušpan, dišečo metliko, konopljo .
Nadaljevanje in zaključek prihodnjič.
RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO!
za veivne m male ffoâpodmje
J' • /
oamiel
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
0)
B _
SI
0.S.ÍS 5 B 0)
-■S s
^Kuharálte huh ve
ulaganje, áLranjp.ua.nje in zamrzoi/anje živit
O) . o
je «5
sn
JS S»«
3 « N
Informacije: 03/4225-100

Podpisani-a
naslov:
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
kompletov treh kniin v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ poštnina).
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje

Podpis:
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
•	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
•	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
•	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
ČISTILKA - M/Ž; ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.2.2010; PAN HYGIA ČIŠČENJE IN TRGOVINA D.O.O., ARJA VAS 101, 3301 PETROVČE ČISTILKA - M/Ž; ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.2.2010; PANHYGIA ČIŠČENJE IN TRGOVINA D.O.O., ARJA VAS 101, 3301 PETROVČE FASADER - SLI KOPLESKAR - M/Ž; FASADERSKA IN SLIKO-PLESKARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.2.2010; M3GRAD GRADBENIŠTVO TRGOVINA STORITVE D.O.O., GOSPOSVETSKA ULICA 3, 3000 CELJE STREŽNIK III - M/Ž; POMOČ PRI ZDRAVSTVENI OSKRBI IN VSEH ŽIVLJENSKIH AKTIVNOSTIH OSKRBOVANCEV, ČIŠČENJE NJIHOVE NEPOSREDNE OKOLICE, SPREMLJANJE OSKRBOVANCEV, POMOČ PRI OSKRBI UMRLIH, VODENJE EVIDENC IN DOKUMENTIRANJE STORITEV; DOLOČEN ČAS,
3 MESECE, 3.2.2010; DOM LIPA, DRUŽBA ZA SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNOSTI, D.O.O., LAVA 11, 3000 CELJE DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNI DELAVEC - DELO V CELJU - M/Ž; POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.2.2010; SABRA, AGENCIJA ZA POSREDOVANJE DELOVNE SILE D.O.O., KOTNIKOVA ULICA 5, 1000 LJUBLJANA DELAVEC V PROIZVODNJI - M/Ž; IZDELUJE (ŠIVA, SESTAVLJA) IZDELKE IZ POLIESTRSKEGA (PVC) MATERIALA ZA INDUSTRIJSKE SKLADIŠČNE ŠOTORE, KAMIONSKE PONJAVE, IZDELKE ZA ŠPORTNE DEJAVNOSTI IN DRUGE IZDELKE ...; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.2.2010; BIRO OGIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.O.O., TEHARJE 56, 3221 TEHARJE
KROVEC
KROVSKO KLEPARSKA DELA - M/Ž; KROVSKO KLEPARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 25.2.2010; MOSKK KROVSTVO, KLEPARSTVO IN VELETRGOVINA, D.O.O, NOVA CERKEV 127, 3203 NOVA CERKEV
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; UPRAVLJANJE, DNEVNO PREGLEDOVANJE IN REDNO VZDRŽEVANJE STROJEV TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE, OPRAVLJANJE MANJŠIH POPRAVIL NA STROJIH NA TERENU, VODENJE EVIDENC ...; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.2.2010; NIVO, GRADNJE IN EKOLOGIJA, D.D., CELJE, LAVA 11, 3000 CELJE
MONTER GRADBENIH KONSTRUKCIJ
MONTER - M/Ž; IZVAJA POSTAVLJANJE IN PODIRANJE ŠOTOROV, HAL, ODROV ... (NATOVARJA, RAZTOVARJA, MONTIRA, DEMONTIRA) V SKLADU Z DELOVNO DOKUMENTACIJO IN POSTAVITVENIMI LISTI. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.2.2010; BIRO OGIS ANDREJ KUZMA S.P., PUCOVA ULICA 19, 3000 CELJE
ZIDAR
GRADBENI DELAVEC - M/Ž; VSA GRADBENA IN POMOŽNA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.2.2010; GRADNJE RO.POT ROSANA GRUM JESENEK S.P., PARMO-VA ULICA 1, 3212 VOJNIK AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - M/Ž; POPRAVILO VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 7.2.2010; RO • SO TRGOVINA IN SERVIS D.O.O., SKA-LETOVA ULICA 13, 3000 CELJE AVTOMEHANIK - VOZNIK - M/Ž; POPRAVILO, SERVISIRANJE VOZIL, VOŽNJA AVTOVLEKE, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 6.2.2010; AVTOHIŠA ŠKORJANEC, D.O.O. MARIBORSKA 115, CELJE; AVTOHIŠA ŠKORJANEC, D.O.O. PE, GAJI 42 A, 3000 CELJE VOZNIK
VOZNIK - M/Ž; PREVOZ VSEH VRST TOVOROV, ODGOVORNOST ZA PRAVILNO NALOŽEN, PREVZET IN PREDAN TOVOR, VZDRŽEVANJE VOZILA, PREGLED IN PRIPRAVA VOZILA ZA VOŽNJO, VODENJE DOKUMENTACIJE O PREVOZIH ..., VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.2.2010; NIVO, GRADNJE IN EKOLOGIJA, D.D., CELJE, LAVA 11, 3000 CELJE VOZNIK V MEDNARODNEM TOVORNEM PROMETU - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNEM TOVORNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.2.2010; TOVORNI PROMET IN TRGOVINA GRETA PUŠNIK S.P., IVENCA 30, 3212 VOJNIK SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA SKUPINOVODJA - KROVEC, KLEPAR - M/Ž; SKUPINOVODJA Z ODGOVORNOTJO, KROVSKO KLEPARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 25.2.2010; MOSKK KROVSTVO, KLEPARSTVO IN VELETRGOVINA, D.O.O, NOVA CERKEV 127, 3203 NOVA CERKEV
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
DISPONENT PREVOZOV - M/Ž; DELA S PODROČJA ORGANIZACIJE IN KOORDINACIJE PREVOZOV, UREJANJE TRANSPORTNE DOKUMENTACIJE, KOMUNIKACIJA S PREVOZNIKI, DELO S TUJIMI STRANKAMI, SKRB ZA POVEZAVO MED ODPREMO IN PREVOZOM; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.2.2010; TOVORNI PROMET IN TRGOVINA GRETA PUŠNIK S.P., IVENCA 30, 3212 VOJNIK INFORMATOR - V POSLOVALNICI CELJE - M/Ž; INFORMIRANJE, USMERJANJE IN SVETOVANJE STRANKAM, OPRAVLJANJE VSEH VRST VPLAČIL IN IZPLAČIL, OPRAVLJANJE BLAGAJNIŠKIH POSLOV, OPRAVLJANJE MENJALNIŠKEGA POSLOVANJA, OPRAVLJANJE POSLOV PLAČILNEGA PROMETA, MENTORSTVO IN INŠTRUKTORSTVO, OPRAVLJANJE DRUGIH NALOG PO NAROČILU PREDPOSTAVLJENEGA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.2.2010; SKB BANKA D.D. LJUBLJANA, AJDOVŠČINA 4, 1000 LJUBLJANA FRIZER
FRIZER V PLANET TUŠ CELJE - M/Ž; VSA FRIZERSKA DELA: STRIŽENJE, BARVANJE, FENIRANJE, PODALJŠEVANJE LAS ..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.2.2010; MITJA STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., CESTA V MESTNI LOG 84, 1000 LJUBLJANA
FRIZER - M/Ž; DELOVNO MESTO JE V FRIZERSKEM SALONU MITJA V PLANET TUŠ CELJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.2.2010; MITJA STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., CESTA V MESTNI LOG 84, 1000 LJUBLJANA PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA KOLES IN MOTORJEV V TRGOVINI V CELJU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.2.2010; POSREDNIŠTVO FRANC ČEPIN S.P., VENGUSTOVA ULICA 10, 3202 LJUBEČNA
PRODAJALEC, PRODAJA AVTOMOBILOV IN OPREME - M/Ž; SAMOSTOJNA NABAVA IN PRODAJA DELOV IN OPREME VOZIL, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 6.2.2010; AVTOHIŠA ŠKORJANEC, D.O.O. MARIBORSKA 115, CELJE; AVTOHIŠA
ŠKORJANEC, D.O.O. PE, MARIBORSKA CESTA 115, 3000 CELJE
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA OTROŠKE OPREME, IGRAČ IN TEKSTILA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.2.2010; PIKAPO-KA D.O.O.; PIKAPOLONICA VSE ZA OTROKA, MARIBORSKA CESTA 88, 3000 CELJE
SKLADIŠČNIK - M/Ž; SPREJEM IN IZDAJA BLAGA IZ SKLADIŠČA, KOMISIONIRANJE BLAGA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.2.2010; TCC TRANSCOMMERCE PODJETJE ZA NOTRANJO IN ZUNANJO TRGOVINO IN STORITVE, D.O.O. CELJE, KOSOVELOVA ULICA 16, 3000 CELJE KOMERCIALIST NA TERENU ZA PRODAJO, DARILNO DEKORATIVNIH IN UPORABNIH ARTIKLOV - M/Ž; ZBIRANJE NAROČIL IN PRODAJA, DARILNO DEKORATIVNIH IN UPORABNIH ARTIKLOV ZA OPREMO DOMA, POSL. PROSTORA ... CVETLIČARN ...; NEDOLOČEN ČAS, 8.2.2010; KOMMA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., DOROPOLJE 21, 3225 PLANINA PRI SEVNICI EKONOMSKI TEHNIK
TAJNIŠKO ADMINISTRATIVNO RAČUNOVODSKA DELA - M/Ž; TAJNIŠKO ADMINISTRATIVNO RAČUNOVODSKA DELA, TOREJ VSA DELA TE VRSTE V MANJŠEM TRGOVSKEM PODJETJU, NEDOLOČEN ČAS, 8.2.2010; KOMMA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., DOROPOLJE 21, 3225 PLANINA PRI SEVNICI
GRADBENI TEHNIK
GRADBENI TEHNIK - M/Ž; DELO NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.2.2010; M3GRAD GRADBENIŠTVO TRGOVINA STORITVE D.O.O., GOSPOSVETSKA ULICA 3, 3000 CELJE RAČUNALNIŠKI TEHNIK OPERATER 1 - M/Ž; SERVISIRANJE, VZDRŽEVANJE RAČUNALNIŠKE OPREME STREŽNIKI MICROSOFT, NEDOLOČEN ČAS, 25.2.2010; EPROMAR, RAČUNALNIŠKI INŽENIRING IN MARKETING, D.O.O., KOSOVELOVA ULICA 16, 3000 CELJE
PRODUKTNI VODJA - M/Ž; VODENJE CELOTNEGA ŽIVLJENJSKEGA CIKLA DOLOČENEGA PRODUKTA. NAČRTOVANJE, KOORDINIRANJE IN IZVAJANJE RAZVOJA. NAČRTOVANJE, KOORDINIRANJE IN IZVAJANJE PODPORE. NAČRTOVANJE, KOORDINIRANJE IN IZVAJANJE PRODAJNO MARKETINŠKIH AKTIVNOSTI; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.2.2010; ADAMSOFT D.O.O. PROGRAMSKA OPREMA, KIDRIČEVA ULICA 24 A, 3000 CELJE PROFESOR GLASBE
UČITELJ GLASBENE VZGOJE - M/Ž; POUČEVANJE OTROK, VODENJE PEVSKEGA ZBORA, DOLOČEN ČAS, 5.2.2010; III. OSNOVNA ŠOLA CELJE, VODNIKOVA ULICA 4, 3000 CELJE PROFESOR PEDAGOGIKE
UČITELJ ZA DODATNO STROKOVNO POMOČ - M/Ž; IZ-VANJANJE DODATNE STROKOVNE POMOČI UČENCEM S POSEBNIMII POTREBAMI, KI IMAJO ODLIOČBE O USMERITVI. OPRAVLJANJE DRUGIH DEL V SKLADU Z LETNIM DELOVNIM NAČRTOM, DOLOČEN ČAS, 18 MESECEV, 6.2.2010; OSNOVNA ŠOLA HUDINJA, MARIBORSKA CESTA 125, 3000 CELJE
EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO, FINANCE, RAČUNOVODSTVO
RAČUNOVODJA - M/Ž; PRIPRAVA LIKVIDNOSTNIH PLANOV, IZVAJANJE PLAČILNEGA PROMETA, KONTIRANJE IN KNJIŽENJE BANČNIH IZPISOV, BLAGAJN, DOBROPISOV IN BREMEPISOV, OBRAČUN DDV, VODENJE MATERIALNEGA POSLOVANJA, VNOS PREJETIH RAČUNOV, EVIDENCA OSNOVNIH SREDSTEV, ODPIRANJE AKREDITIVOV IN VODENJE EVIDENC O ODPRTIH AKREDITIVIH, OBRAČUN DNEVNIC, PRIPRAVA KOMPENZACIJ, CESIJ, ASIGNACIJ, VODENJE GLAVNE BLAGAJNE; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.2.2010; TCC TRANSCOMMERCE PODJETJE ZA NOTRANJO IN ZUNANJO TRGOVINO IN STORITVE, D.O.O. CELJE, KOSOVELOVA ULICA 16, 3000 CELJE DIPLOMIRANI VARNOSTNI INŽENIR (VS) INŽENIR ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU - M/Ž; SODELOVANJE NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU TER POŽARNEGA VARSTVA, SODELOVANJE PRI NADZORU NAD IZVAJANJEM UKREPOV ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU TER POŽARNO VARSTVO, SODELOVANJE PRI PERODIČNIH PREISKAVAH V DELOVNEM OKOLJU TER PREGLEDIH IN PREIZKUSIH DELOVNE OPREME, SODELOVANJE PRI IZVAJANJU USPOSABLJANJA DELAVCEV ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU TER POŽARNO VARSTVO, SODELOVANJE PRI IZVAJANJU NAVODIL ZA VARNO DELO, IZVAJANJE DEL V SKLADU S STROKOVNO USPOSOBLJENOSTJO, POKLICNO USMERITVIJO, INTERNIMI AKTI IN NAVODILI NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.2.2010; ELEKTRO CELJE, PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE, D.D., VRUNČEVA ULICA 2 A, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST KOMERCIALIST OZ. VODJA MALOPRODAJE - M/Ž; ORGANIZACIJA DELA, PRIPRAVA PLANA, SKRB ZA REALIZACIJO PLANA ... ; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 2.2.2010; METRO TRGOVSKA DRUŽBA D.D., LAVA 8, 3000 CELJE
UE LAŠKO
AVTOMEHANIK
MEHANIK TOVORNIH VOZIL - M/Ž; MEHANIK TOVORNIH VOZIL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.2.2010; TLS, LOGISTIKA, SKLADIŠČENJE IN TRANSPORT, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 5, 3270 LAŠKO ELEKTROINŠTALATER
SKLADIŠČNI MANIPULANT - M/Ž; IZVAJANJE MANIPULACIJE PRI PREVZEMU IN IZDAJI BLAGA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.2.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO VOZNIK
VOZNIK KAMIONA S PRIKOLICO - M/Ž; PREVOZ TOVORA PO SLOVENIJI, PO DRŽAVAH ČLANICAH EU IN OSTALIH TRETJIH DRŽAVAH, POMOČ PRI NAKLADU IN RAZKLADU VOZILA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU; DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 6.2.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA IZDELOVALEC V PROIZVODNJI HIDROIZOLACIJ - M/Ž; DELO NA PROCESNI LINIJI ZA PROIZVODNJO HIDROIZOLACIJ-SKIH TRAKOV, TOČENJE BITUMNA, IZDELAVA BITUMENSKIH IZDELKOV; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.2.2010; FRAGMAT TIM, TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA D.D., SPODNJA REČICA 77, 3270 LAŠKO KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA IN STREŽBA HRANE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.2.2010; BISTRO KRIŽIŠČE ZDENKA SIMONČIČ, S.P., OBREŽJE 5, 1433 RADEČE
DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS)
SAMOSTOJNI RAČUNOVODJA - M/Ž; KNJIŽENJE POSLOVNIH DOGODKOV - MATERIALNO, SALDAKONTI, GLAVNA KNJIGA, OBRAČUN PLAČ, OSNOVNA SREDSTVA, IZDELAVA BILANČNIH IZKAZOV, DAVČNI OBRAČUN, POROČILA ZA POTREBE POSLOVODSTVA. NEDOLOČEN ČAS, 5.2.2010; RIMSKE TERME, ZDRAVJE, PROGRAM DOBREGA POČUTJA, TURIZEM, D.O.O., TOPLICE 10, 3272 RIMSKE TOPLICE
UE MOZIRJE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONjlCT
VOZNIK VILIČARJA
VILIČARIST - M/Ž; VOŽNJA VILIČARJA, NALAGANJE TOVORNJAKA ..., VOŽNJA LESA ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.2.2010; PO-LES D.O.O., PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE, SLOVENSKE KONJICE, BRDO 13 A, 3210 SLOVENSKE KONJICE
ORODJAR
ORODJAR - M/Ž; IZDELAVO UTOPNIH, PREBIJALNIH, OB-REZILNIH, KALIBRIRNIH TER OSTALIH ORODIJ, PRIPRAV IN PRIPOMOČKOV ZA DELO V PROIZVODNJI, VODENJE DN, VODENJE EVIDENC O PORABI REZILNEGA ORODJA IN OSTALIH EVIDENC. DELA NA ODREZOVALNIH STROJIH, ELEKTROEROZIJSKIH STROJIH, STROJNI ŽAGI, KALI LNIH PEČEH. MONTAŽA IN DEMONTAŽA ORODIJ V DELOVNIH ENOTAH. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 5.2.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE SNAŽILKA
ČIŠČENJE OBJEKTOV V SLOVENSKIH KONJICAH- M/Ž -M/Ž; ČIŠEČENJE POSLOVNIH PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.2.2010; LODEM STORITVENO PODJETJE D.O.O., OBLAKOVA ULICA 32, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA GATERIST ( VODJA POLNOJARMENIKA) - M/Ž; ŽAGANJE LESA NA RAZLIČNE DIMENZIJE NA POLNOJARMENIKU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.2.2010; PO-LES D.O.O., PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE, SLOVENSKE KONJICE, BRDO 13 A, 3210 SLOVENSKE KONJICE DELAVEC NA ZAHTEVNIH OBDELOVALNIH STROJIH - M/Ž; DELO POTEKA NA OBDELOVALNEM STROJU ZA PLASTIKO. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.2.2010; MANPOWER D.O.O.; MANPOWER D.O.O., PE MARIBOR, SLOVENSKA ULICA 17, 2000 MARIBOR
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
DISPONENT - M/Ž; ISKANJE PREVOZOV, KOMUNICIRANJE S POSLOVNIMI PARTNERJI, DOLOČEN ČAS, 60 MESECEV, 7.2.2010; MEDNARODNI PREVOZI IN POSREDOVANJE ANTON GRM S.P., POLAJNA 4, 3206 STRANICE INŽENIR STROJNIŠTVA
PROJEKTNI VODJA GRADNJE NAMENSKIH STROJEV IN NAPRAV - M/Ž; VODJA PRI GRADNJI NAMENSKIH STROJEV IN NAPRAV, NADZOR NAD POTEKOM DELA NAPRAV, IZVAJANJE KONTROLE, VODENJE DOKUMENTACIJE. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 5.2.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE
KONSTRUKTER NAMENSKIH STROJEV IN NAPRAV - M/Ž; KONSTRUKCIJA NAMENSKIH STROJEV IN NAPRAV, IZDELAVA DOKUMENTACIJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 5.2.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA
VODJA GRADBIŠČA - M/Ž; TEHNIČNO VODENJE DEL NA OBJEKTIH, NEDOLOČEN ČAS, 28.2.2010; KONGRAD GRADBENO, OBRTNO, INSTALACIJSKO IN PROIZVODNO PODJETJE D.D., TOVARNIŠKA CESTA 3, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE V GOSTINSKEM LOKALU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.2.2010; BAR OSMICA ŽNIDAR ISTOK S.P., RIFNIK 17, 3230 ŠENTJUR KUHAR
KUHAR-PICOPEK - M/Ž; PRIPRAVA HRANE TER PEKA PIC, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.2.2010; BAR OSMICA ŽNIDAR ISTOK S.P., RIFNIK 17, 3230 ŠENTJUR LESARSKI TEHNIK
UPRAVLJALEC LESNO PREDELOVALNIH STROJEV - M/Ž; UPRAVLJANJE VEČLISTNE KROŽNE ŽAGE IN ŠTIRI-STRANSKEGA SKOBELNEGA STROJA, NEDOLOČEN ČAS, 12.2.2010; T5 POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN SVETOVANJE D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 9, 3230 ŠENTJUR UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA
VODJA PRODAJE IN NABAVE - M/Ž; NABAVA IN PRODAJA HLOVOVINE, DESK, LESENIH POLIZDELKOV ..., NEDOLOČEN ČAS, 12.2.2010; T5 POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN SVETOVANJE D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 9, 3230 ŠENTJUR
DOKTOR MEDICINE
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO ALI ZDRAVNIK SPECIALIZANT DRUŽINSKE ALI SPLOŠNE MEDICINE
V	ZP PLANINA - M/Ž; ZDRAVNIK V SPLOŠNI AMBULANTI ZP PLANINA IN DEŽURNA SLUŽBA, NEDOLOČEN ČAS, 12.3.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR
ZDRAVNIK SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO V SPLOŠNI AMBULANTI ZD ŠENTJUR IN DEŽURNA SLUŽBA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.3.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR
ZDRAVNIK ŠOLSKE MEDICINE ALI PEDIATER - M/Ž; DELO
V	ŠOLSKEM DISPANZERJU IN DEŽURNA SLUŽBA, NEDOLOČEN ČAS, 12.3.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž; IZVAJANJE ANKET NA PODROČJU ZAVAROVALNIŠTVA, SKLEPANJE ZAVAROVANJ
V	PISARNIIN NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.2.2010; ZAVAROVANJA STRMČNIK, ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE IN OSEBNO FINANČNO SVETOVANJE, K.D., PRVOMAJSKA ULICA 29, 3250 ROGAŠKA SLATINA PRODAJALEC
TERENSKI ZASTOPNIK - M/Ž; PRODAJA ZELIŠČNO-NEGO-VALNIH IZDELKOV NA TERENU (PO GOSPODINJSTVIH), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.2.2010; MIND TRADE TRGOVINA IN ZASTOPSTVO, D.O.O. LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 42, 1000 LJUBLJANA MIZAR
MIZAR - M/Ž; DELOV PROIZVODNJI KUHINJSKEGA POHIŠTVA, DELO NA CNC STROJU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.2.2010; PANLES TRADE, TRGOVINA D.O.O., TEKAČEVO 62 B, 3250 ROGAŠKA SLATINA NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ V LOKALU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.2.2010; KAVA BAR AS DARJA AN-DRLON S.P., SLAKE 2, 3254 PODČETRTEK UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK PRAVNIK - M/Ž; UREJANJE PRAVNIH ZADEV, NEDOLOČEN ČAS, 8.2.2010; AR PLANE, STORITVE, D.O.O., ZAGAJ 53, 3256 BISTRICA OB SOTLI
PRAVNIK - M/Ž; UREJANJE PRAVNIH ZADEV, NEDOLOČEN ČAS, 8.2.2010; AR PLANE, STORITVE, D.O.O., ZAGAJ 53, 3256 BISTRICA OB SOTLI
UE VELENJE
ŽELEZOKRIVEC
ŽELEZOKRIVEC - M/Ž; DELO NA GRADBIŠČU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.2.2010; TOMDVA GRADBENIŠTVO IN STORITVE D.O.O., TRG BRATOV MRAVLJAKOV 5, 3325 ŠOŠTANJ
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
MODELAR LIČAR - M/Ž; LIČANJE, BRUŠENJE, LAKIRANJE IZDELKOV; DOLOČEN ČAS, 3.2.2010; ROBICOMP, PROIZVODNJA KOMPOZITOV, D.O.O., KIDRIČEVA CESTA 55 A, 3320 VELENJE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
MODELAR - M/Ž; LAMINIRANJE, DOLOČEN ČAS, 3.2.2010; ROBICOMP, PROIZVODNJA KOMPOZITOV, D.O.O., KIDRIČEVA CESTA 55 A, 3320 VELENJE NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; NAROČA IN PREVZEMA PIJAČO IN NAPITKE ZA PRIPRAVO IN PRODAJO, PRIPRAVLJA IN RAZPOREJA PIJAČO IN NAPITKE ZA SERVIRANJE, PRIPRAVLJA PROSTOR IN MIZE ZA POSTREŽBO, RAZDELI, SERVIRA IN PRODAJA PIJAČO IN NAPITKE; NEDOLOČEN ČAS, 9.2.2010; GOSTILNA OSTROVRŠNIK, JOŽEFA OSTROVRŠNIK, S.P., PARTIZANSKA CESTA 52, 3320 VELENJE MIZAR
MIZAR - M/Ž; SPLOŠNA MIZARSKA DELA, MONTAŽNA TERENSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 14.2.2010; MIZARSTVO
-	MONTAŽA, ADOLF REDNAK S.P., JANŠKOVO SELO 24 A, 3320 VELENJE
PRODAJALEC
TRGOVEC-PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA IN SVETOVANJE STRANKAM, NEDOLOČEN ČAS, 5.2.2010; HIAN PODJETJE ZA TRGOVINO, STORITVE IN INŽENIRING, D.O.O., RONKO-VA ULICA 4, 2380 SLOVENJ GRADEC KOMERCIALIST
TERENSKI KOMERCIALIST - POSPEŠEVALEC PRODAJE
-	M/Ž; PRODAJA STREŠNE KRITINE, STREŠNIH OKEN, IZOLACIJE IN DRUGIH MATERIALOV ZA STREHE; NEDOLOČEN ČAS, 6.2.2010; CONECT PODJETJE ZA TRŽENJE DOMA IN V TUJINI D.O.O., EFENKOVA CESTA 61, 3320 VELENJE DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA (VS) PROJEKTNI VODJA - M/Ž; VODENJE IN KOORDINACIJA NOVEGA PROJEKTA IZDELAVE LESENIH IGRAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.2.2010; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU - M/Ž; ČIŠČENJE JARKOV IN POLAGANJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.2.2010; TT-KB GRADBENE STORITVE D.O.O., ČOPOVA ULICA 3, 3310 ŽALEC DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNA DELA - M/Ž; BRUŠENJE, POMOČ PRI IZDELAVI POHIŠTVA, SESTAVLJANJE; NEDOLOČEN ČAS, 7.2.2010; MNK, MIZARSTVO, NEPREMIČNINE IN DRUGE STORITVE, D.O.O., KAPLA 16, 3304 TABOR STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; IZKOPI, ZASIPI, NAKLADANJE NA ODPRTEM TERENU; NEDOLOČEN ČAS, 3.2.2010; GRADIKOM GRADBENO PODJETJE D.O.O., ULICA IVANKE URANJEK 1, 3310 ŽALEC STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; UPRAVLJANJE Z GRADBENO MEHANIZACIJO, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.2.2010; TT-KB GRADBENE STORITVE D.O.O., ČOPOVA ULICA 3, 3310 ŽALEC VOZNIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; PREVOZ IN RAZVOZ TOVORA PO GRADBIŠČIH, NEDOLOČEN ČAS, 3.2.2010; GRADIKOM GRADBENO PODJETJE D.O.O., ULICA IVANKE URANJEK 1, 3310 ŽALEC GRADBENI DELAVEC
GRADBENI DELAVEC - M/Ž; ENOSTAVNA DELA V SKUPINI, NEDOLOČEN ČAS, 3.2.2010; GRADIKOM GRADBENO PODJETJE D.O.O., ULICA IVANKE URANJEK 1, 3310 ŽALEC ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 10.2.2010; GRADIKOM GRADBENO PODJETJE D.O.O., ULICA IVANKE URANJEK 1, 3310 ŽALEC
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET)
MONTER SUHOMONTAŽNE GRADNJE - M/Ž; IZDELAVA PREDELNIH STEN, STROPOV, NEDOLOČEN ČAS, 5.2.2010; GRADBENI INŽENIRING VRSTOVŠEK, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., JURČIČEVA ULICA 7, 3310 ŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
POSLOVODJA - TRGOVEC - M/Ž; OSEBA NA DELOVNEM MESTU TRGOVEC BO SKRBELA ZA ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA V TRGOVINI, POSPEŠEVANJE PRODAJE, NAVEZOVANJE STIKOV Z NOVIMI KUPCI, OBISKOVANJE STRANK NA TERENU, SKRB ZA KLJUČNE STRANKE; NEDOLOČEN ČAS, 14.2.2010; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
VODJA POSLOVNE ENOTE - M/Ž; VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA VEČJE SKUPINE LJUDI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.2.2010; PANHYGIA ČIŠČENJE IN TRGOVINA D.O.O., ARJA VAS 101, 3301 PETROVČE NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; TOČENJE IN STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.2.2010; HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA GOTOVLJE Z.O.O. GOTOVLJE, GOTOVLJE 71, 3310 ŽALEC
GRADBENI TEHNIK
GRADBENI DELOVODJA - M/Ž; VODENJE SKUPINE NA GRADBIŠČU, RAZPOREJANJE DELOVNE SILE, NEDOLOČEN ČAS, 3.2.2010; GRADIKOM GRADBENO PODJETJE D.O.O., ULICA IVANKE URANJEK 1, 3310 ŽALEC KOMERCIALIST
TERENSKI KOMERCIALIST, POSPEŠEVALEC PRODAJE
-	M/Ž; PRODAJA STREŠNE KRITINE, STREŠNIH OKEN, IZOLACIJ IN DRUGIH MATERIALOV ZA STREHE; NEDOLOČEN ČAS, 6.2.2010; METROTILE SEE, TRGOVINA, INŽENIRING, STORITVE, PROIZVODNJA D.O.O., VREČERJEVA ULICA 14,
3310	ŽALEC
INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
VODJA RAZVOJA - M/Ž; SODELOVANJE IN VODENJE RAZVOJA IZDELKOV TER UVAJANJE NOVOSTI V PROIZVODNJO, ORGANIZACIJA PROIZVODNEGA PROCESA GLEDE NA CILJE IN POTREBE PODJETJA, PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE TER IZVEDBA CERTIFICIRANJA IN STANDARDIZACIJE PROIZVODOV, NAČRTOVANJE IN SKRB ZA NEMOTEN POTEK PROIZVODNJE, UKREPANJE PRI ZASTOJIH V RAZVOJU, PROIZVODNJI, PRESKRBI Z MATERIALOM SPREMLJANJE IN IZVAJANJE DELOVNIH NALOG Z NAMENOM DOSEGANJA EKONOMIČNOSTI IN KAKOVOSTI ISKANJE POTENCIALNIH NOVIH DOBAVITELJEV ZA DOSEGO BOLJŠE KAKOVOSTI IN ZMANJŠANJE STROŠKOV PROIZVODNJE VODENJE IN RAZPOREJANJE SODELAVCEV, SODELOVANJE Z IZVAJALCI DEL, ZUNANJIMI INSTITUCIJAMI TER STRANKAMI ODGOVARJANJE IN NADZOR VSEH PROIZVODNIH PROCESOV POROČANJE DELODAJALCU O REALIZACIJI ZASTAVLJENIH CILJEV; NEDOLOČEN ČAS, 14.2.2010; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176,
3311	ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
VODNIK
TOREK, 2. 2.
10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
demonstracija obrtnika frizerja Avgusta Čatoriča
12.00 Osrednja knjižnica Celje Uradno odprtje
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Rubin in kitara
predstavitev pesniške zbirke Erike Vouk ob avtorski kitarskiglasbi Boštjana Na-rata (Katalena)
19.00 Knjižnica Šoštanj_
Ciper - kalimera
potopisno predavanje Ane Seher
SREDA, 3. 2.
12.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Upodobitve rimske nekropole Šempeter
odprtje razstave likovnih del tretješolcev Gimnazije Celje - Center, umetniške gimnazije likovne smeri
13.00 Muzej premogovništva Velenje
Dela Ivana Napotnika
odprtje razstave
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Motnje v raju
predstavitev nove knjige Ma-reta Cestnika
18.00 Glasbena šola Velenje Javni nastop
tekmovalni koncert pianistov GŠ Velenje
ČETRTEK, 4. 2.
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Mavrične vile
plesnapravljica Plesnega foruma Celje
18.00 Hmeljarski dom Petrovče Proslava kulturnega praznika
18.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje Razžarjeni pogled
odprtje razstave fotografij dr. Tihomirja Pintarja
19.00 Knjigarna Antika Celje
Področno branje poezije in proze
svoja dela bo bralo 25 avtorjev s Celjskega; glasbeni espri Daniel Bedrač
19.00 Savinov salon Žalec Jože Slak
odprtje razstave likovnih del
19.00 Kulturni center Rog. Slatina
Glasbeni vrelec
koncert ansambla Slovenski zvoki; gostje Modrijani in Navihanke; povezuje Vinko Šimek
19.00 Galerija Velenje_
Prešeren in likovna umetnost
predstavitev knjige dr. Da-mirja Globočnika
19.19 Knjižnica Velenje Jaz, gledalec
odprtje razstave dokumentarne fotografije Janeza Er-
19.30 Glasbena šola Velenje Koncert učiteljev
SREDA, 3. 2.
15.00 (16.30 in 17.30)
Glasbena šola Celje Javni nastopi tekmovalcev
nastopajo pihalci, povci, komorne skupine in pianisti
18.00 Kavarna Hotela Evropa Prešerne besede
literarni večer celjskih literarnih ustvarjalcev z gosti
19.30 Narodni dom
The land of hope and glory
večer anglo-ameriške glasbe 20. stol. - zbor Gustava Schwabap.v. Alenke Goršič Ernst; Valentina Čuden - sopran; trio Hiše kulture Celje
20.00 Galerija Račka_
Fast, Cheap and Good
plesni performans Mojce Majcen in Ivone Stanič
ČETRTEK, 4. 2.
10.00 Kavarna Celjskega doma
Umetnost v javnih prostorih
javna predstavitev in delavnica o umeščanju umetnosti v prostorske akte občine
10.30 Plesni forum Celje Mavrične vile
plesna predstava za otroke
11.00 Pred Celjskim domom Celje drugače
spoznavanje manj znanih obrazov mesta na vodenju zMatijo Plevnikom
19.30 SLG Celje
Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku in predpremiera igre Jesenska sonata
slavnostna govornica bo Tanja Hohnec, vodja območne enote ZVKD
KINO
mmsm
Spored za 2. in 3. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Alvin in veverički 2 - družinska komična pustolovščina -sinhroniziran
15.00, 16.00 17.00, 18.00, 19.10, 20.00, 21.10 Avatar - akcijska ZF-pustolovščina - 3D 16.40, 20.20
Knjiga odrešitve - akcijska pustolovska drama 16.15, 19.00, 21.30 Možje, ki strmijo v koze -
komedija
17.05, 19.15, 21.25 Planet 51 - družinska animirana pustolovščina - sinhroniziran 16.30, 18.30
Princesa in žabec - animirana družinska komedija - sinhroniziran 15.50, 18.10, 20.25 Sherlock Holmes - akcijska pustolovska kriminalka 20.40
V zraku - komična drama 16.20, 18.40, 21.00
ČETRTEK
19.00 Animateka po Animateki - 12
animiranih filmov
www.novitednik.com
PRODAM
SUZUKI alto 1,0 gl, prevoženih 75.000 km, servisiran, prodam za 700 EUR. Telefon 041 506-145.	389
PROIAM
Tudi BREZPOSELNIM
in v težjih primerih
posredujemo pomoč pri ureditvi dolgoročnih posojil do 20 let
s področja EU in Švice!
Info:
PRENINGER, d.0.0.,
Vodovodna ul. 30, 2000 Maribor, tel.: 031/540 314 in 031/540 353, vsak delavnik od 9. do 17. ure.
TRAKTORSKI plato, hidravlično kipanje, prodam. Telefon 031 341-189. l 4i VITLO Tajfun Planina, 4 tone in cepilko Planina Tajfun, 12 ton, prodam. Telefon 041 610-403.	432
KUPIM
TRAKTOR, prikolico, kosilnico, trosilec pajek, motokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 425
KUPIM
ODDAM
ODDAM
HIŠO, pritlično, 130 m2, Bukovžlak, Teharje, oddamo v najem. Telefon 031 231-096.
Z 13
m-ui'Mii
PRODAM
CELJE, center. Trisobno mansardno stanovanje, 2/2, velikost 90 m2, v celoti adaptirano, plinsko ogrevanje, klima, vsi priključki, parkirišče, ugodno prodam za 89.000 EUR. Možna menjava za manjše stanovanje. Telefon 031 620-506. 412 413 GARSONJERO, velikost 29 m2, v Rogaški Slatini, prodam. Telefon 040 547-426. p
PRODAM
TRAJNO žarečo peč, na drva, prodam. Telefon 5774-066.
420
h P
Mobilfon d.o.o., Mariborska cesta 120, 3000 Celje razpisuje prosto delovno mesto:
Programer spletnih aplikacij
Hitro rastoèe podjelje, ki je naravnano v razvoj in širitev na domačem Slovenskem trgu in trgu Južne Amerike - Brazilije, išče najbolj nadarjene programerje za razvoj, vzdrževanje, nadgrajevanje in razširjanje spletnih aplikacij, s poudarkom na internetni trgovini.
Iščemo ustvarjalne in komunikativne ljudi, ki sledijo spremembam in svoje delo opravljajo z navdušenjem in veliko mero samoiniciativne. Cenimo sistematičnost, natančnost, komunikativnost, iznajdljivost, voljo do samostojnega dela in izobraževanja ter seveda odlične delovne rezultate, zato dobre sodelavce tudi stimulativno nagradimo.
Sodelavcu nudimo:
•	zaposlitev za nedoločen čas, s poskusnim delom 3 mesece
•	redno izplačilo regresa za dodatkom na uspešnost
•	13. plačo
•	stimulativen osebni dohodek, primeren znanju in izkušnjam
•	dodatno nagrajevanje ob zaključku večjih projektov
•	prijazno delovno okolje v mladem timu
•	strokovna izobraževanja doma in v tujini, vso želeno literaturo in opremo
•	možnost opravljanja dela v celoti v Celju (tudi del od doma) ali v zmeraj vroči Braziliji - občasno ali redno (1-2x letno, stroške potovanja in namestitve krije podjetje)
Od novega sodelavca prièakujemo:
•	najmanj V. stopnja izobrazbe
•	vsaj 2 leti delovnih izkušenj s področja razvoja spletnih aplikacij
•	samostojno programiranje v PHP
•	dobro znanje XHTML, CSS in Javascript
•	dobro znanje dela s vsaj eno izmed podatkovnih baz SQL (MySQL, Postgres...)
•	sposobnost samostojnega načrtovanja in izdelave celotnih spletnih aplikacij
•	poznavanje razširitvenih knjižnic, ogrodij (frameworks) in odprtokodnih rešitev
•	poznavanje grafičnih programov(Photoshop, Corel)
•	osnove dela zgrafiko (za potrebe HTML)
•	zaželeno je tudi poznavanje ostalih tehnologij za spletno produkcijo (spletni strežniki, Flash & Actionscript, AJAX, XML...)
•	izkušnje pri optimizaciji, scalability-ju
•	občutek za vrhunsko uporabniško izkušnjo
•	znanje angleškega ali portugalskega jezika
•	vozniški izpit B kategorije
Delo bo obsegalo:
•	samostojno tertimsko razvijanje spletnih aplikacij,
•	tehnična izdelava spletnih strani (HTML)
Od kandidatov pričakujemo sposobnost tako samostojnega kot tudi timskega dela, željo po spoznavanju novih tehnologij, odgovornost ter natančnost.
Predvsem si želimo sodelavca, ki ga to delo veseli in ga ni strah novih izzivov.
Kandidate prosimo, da nam ob prijavi posredujejo tudi seznam aplikacij/strani, ki so jih izdelali ali sodelovali pri njihovem razvoju. Prednost imajo kandidati z več izkušnjami oziroma bogatejšimi referencami.
Prijave sprejemamo le po elektronski poti, do 31.03.2010, na elektronski naslov: mobilfon@siol.net, kamor lahko pošljete tudi morebitna vprašanja. Prosimo, da pri pošiljanju prijave v Zadevi napišete: Razpis.
STANOVANJE, 30 m2, na Grobelnem, prodam za 25.000 EUR. Telefon 041 820-754. 436 CELJE, Otok. Lepo dvosobno stanovanje, 55 m2, 5. nadstropje, prodam za 70.000 EUR. Telefon 031 668-700, po 17. uri.p
STANOVANJE ali staro hišo z vinogradom, do 40.000 EUR, Celje z okolico do 20 km, kupim. Telefon 031 400-673. 5097
KRAVO simentalko, staro 5 let in pol, težko 550 kg, prodam ali menjam za teličko. Cena po dogovoru. Telefon 031 840-282. 357 PRAŠIČE, mesnate pasme, od 20 do 300 kg in odstavljene plemenske svinje za predelavo, cena 1,20 EUR/kg, prodam. Možen prevoz in zakol. Telefon 031 506-383. š 69 TRI koze ugodno prodam. Telefon 031 524-387.	395
DVE kobili haflinger prodam. Telefon 030 937-812.	396
PRAŠIČA, enega 170 kg, drugega 200 kg in nekaj manjših, prodam. Telefon 041 708-978.	397
TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Telefon 031 575-777. š 74 PRAŠIČA, težkega približno 200 kg, hranjenega izključno z domačo kuhano hrano, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 804-104, popoldan. 405 PUJSKE, težke približno 30 kg, krmljene z domačo hrano, prodam. Telefon 070 841-089.	š 76
VEČ prašičev, domače reje, težkih približno 200 kg, cena 1,55 EUR/kg, prodam. Informacije po telefonu 031 261-425. p TELIČKO, težko približno 130 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-702. 415 TELICO simentalko, težko približno 440 kg, prodam. Telefon 041 528-985. 428 PRAŠIČA, domače reje, težkega od 180 do 200 kg, enega približno 150 kg, prodam. Telefon 041 209-045 in (02) 755-0841. p
PRODAM
VEČ silažnih bal in 2 slamnati prodam. Telefon (03) 5461-066. 430
PRODAM
TRAKTOR TV 730, agregat, 9 Kw in seno v kockah, prodam. Telefon 031 574-806.
406
PLETENE koše, letošnja izdelava, 50 EUR/ kos, prodam. Telefon 051 856-018, Franc.	438
T
ilil
PREPROST, iskren, osamljen moški hrepeni po zvesti, odkritosrčni življenjski sopotnici. Pišite! Telefon 041 229-649. Z 9 BREZPLAČNA spoznavanja za mlajše ženske. Ostale plačujejo 19 EUR, moški od 45 EUR naprej. Zaupanje, p. p. 40, Prebold, telefon (03) 5726-319.	Z 8
iz Celja želi
prijatelja do 55 let. Telefon 041 248647; agencija Super Alan. 426 33-letna samska ženska iz okolice Celja želi prijatelja, lahko tudi z dežele. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan.
426
KUPIM
DVOSOBNO stanovanje v Celju oddam najraje samski osebi ali mirnemu paru. Telefon 041 364-140.	358
DVOSOBNO stanovanje, delno opremljeno, v hiši blizu centra, oddam. Ostalo po dogovoru. Telefon 031 642-530. p
GOTOVINSKI KREDITI
i ia p os lene I i upokojence
KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon 031 743-351.	5874
ODDAM
LETO starega labradorca in 5 let staro psico mešanko, ki je sterilizirana, oddam. Za več informacij pokličite 041 283-372.	330
RAČUNOVODSTVO, kakovostno in ugodno, za podjetja, s. p., društva in zavode, že 15 let. Telefon 041 635-789. Kalikonto, d. o. o., Mariborska 68, Celje; www.kali-konto.si.	n
IŠČEM osebo z avtomobilom, okolica Šentjurja, za prevoz bolnika. Plačam. Telefon 041 267-481.	429 ZAMRZNIL vam je vodovod ali centralna? Pokličite 031 687-043. Cobra, d. o. o., Razgledna 23, Celje. 439
NOVA RUBRIKA
Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasvet!
Svoje vprašanje pošljite na tednik@nt-rc.si ali na
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku.
novitetfniU
www.novitednik.com
Ni vaju več na vrtu, ne v hiši, vajin se glas ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
V S P O M I N
na draga starša
JOŽETA ROZMANA
(18. 9. 1989)
in
IVANKO ROZMAN
(29. 12. 2008) iz Debra pri Laškem
Hvala vsem, ki se ju spominjate in jima prižigate svečke.
Vsi njuni
Prekratko je moje življenje, da v njem bi pozabil na te.
Ti bila si moje veselje, jaz vedno bom mislil na te. Tvoj Martin
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in tašče
NEŽIKE UNETIC
iz Šentjurja (1. 12. 1939 - 22. 1. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter celotnemu zdravniškemu osebju, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in
nam pomagali. Hvala za darovane sveče, cvetje, svete maše in tolažilne besede.
Prav lepa hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Zagajšek, pevcem in trobentaču.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot.
Žalujoči: mož Martin, hči Zdenka z Bogdanom, vnuk Žan in vnukinja Nives z Gorazdom
Š 75
Iščemo tvoj glas, pa ga ni in ni, ostane nam le cvetje,
ki zate cveti, svečka, ki zate gori, in spomin na lepe dni.
V S P O M I N
V teh dneh minevajo 4 leta, kar nas je zapustil dragi sin in brat
BOŠTJAN OJSTERŠEK
(30. 9. 1974 - 1. 2. 2006)
Tistim, ki mu prižigate svečke, prinašate cvetje in ustavite korak ob njegovem grobu, prisrčna hvala.
Mami, ata in brat Robi z družino
419
0100010000013200
ZLjSL K VAM, «-Ç t L
ZJlk LAM, l/V-e-C t L
Prvi večer s savinjskimi vini
Društvo savinjskih vinogradnikov je v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu pripravilo Večer s savinjskimi vini.
Kot je povedal predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič, so se za organizacijo takšne prireditve odločili po delovni pokušnji vin letnika 2009, ki je bila v Petrovčah. Med 70 vini je bila večina zelo dobre kakovosti, zato so jih pokazali tudi javnosti. Zbrane je pozdravila prva savinjska vinska kraljica Suzana Čakš, nato pa predsednik društva Marič, ki je bil tudi pobudnik za ta večer. V po-kušino so dali šest rdečih in deset belih vin, ki jih je opisala enologinja s Kmetijskega zavoda Maribor Tadeja Vodovnik Plevnik. Opise vin je popestrila z mislimi o kulturi pitja, za dobro hrano pa so poskrbele članice Društva podeželskih žena občine Žalec. Dijaki četrtega letnika celjske gostinske šole so poskrbeli, da pa je bilo vino pravilno postreženo. Tudi z njihovo pomočjo je večer s savinjskimi vini minil v prijetnem vzdušju.
TT
O vinih in vinski kulturi je govorila Tadeja Vodovnik Plevnik.
FOTO TEDNA
Foto: SHERPA
Dijaki Srednje šole za mehatroniko in strojništvo Celje, smer medijski tehnik M4D, so imeli maturantski ples 22. januarja.
Prva vrsta z leve: Rok Špegl Cestnik, Eva Žavrl, Lidija Kotnik, Špela Podrepšek, razrednik Peter Arlič, Sandra Kramer, Mojca Pišotek, Maida Begoli in Miha Srebot;
druga vrsta: Miha Lepej, David Trofenik, Grega Hliš, Uroš Podpečan in Samo Lah.
Pošljite nam fotografijo svojega razreda z imeni vseh dijakov. Vašo pošto pričakujemo na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si (fotografije naj bodo čim večje) ali na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Čuva tudi snežaka
Postavljanje snežakov je te dni očitno slovenski nacionalni šport. Ta, ki je nastal v Strmci pri Laškem, ima celo svojega »varnostnika«, da ga čuva.
Zimsko prvenstvo Slovenije v Celju
Glorijin snežak
S snegom radodarna zima kot že dolgo ne, je veliko veselja naredila tudi najmlajšim. Zato po nekaj snežakih velikanih v zadnjih številkah danes objavljamo na prvi pogled sicer pravega velikana, a glede na to, da je Glorija Mužer-lin stara šele malo več kot dve leti in pol, bolj snežaka človeške velikosti. Nastal je na domačem dvorišču v vasici Babna Brda, ob mali Gloriji, ki je sicer pridno kotalila snežne kepe sem in tja, pa je za njegovo končno podobo zaslužna njena mamica Lidija Hrustek.