L.ciftih
Maribor, nedelja 10. avgusta ifftfe.
Stcv. i80
Političen list.
Naročnina znaša:
?. iz stavljanjem na dom ali po pošti K 5'50 mesečno.
četrtletno K 16’50.
C e s: pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — lnserati po dogovoru.
[ List izhaja vsak delavnik po 4. uri popoldne z datumom drugega dne
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava:v
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice*
Telefon St. 242.	•
lela Kun — Habsburg.
Na Ogrskem se je čez noč izvršil elementaren preobrat. Monarhistični elementi so s pomočjo antantnih misij pripravili in izvršili puč, ki je povzročil popolno izpremembo zistema na Ogrskem. Socialistično vlado so kratko-malo potisnili v stran ter izročili izvrševanje najvišje oblasti nadvojvodi Jožefu, ki ie še tekom noči imenoval ministrstvo ter drugi dan že izdal proklama-cijo na ogrski narod, v kateri pravi med drugim: »Ne morem gledati, da se o usodi naše uboge podirajoče se domovine pretepajo politiki in strankarske skupine. Povsod vlada popolna arfarhija, onstran Donave ustaja, ministrstvo je na krmilu, ki ga nihče ne prizna, in popolna ustavitev preskrbe z živili grozi že s katastrofo, če ne bo ogrska inteligenca, združena s trez ni in delavstvom in pOlfe bbdelajdČIm narodom z močno roko napravila red.«
]e pač naj večji politični preobrat vseh časov, ki se je predvčerajšnjim ponoči izvršil na Ogrskem, razvoj od boljševizma k vladi Habsburžana, od
Bele Kuna do nadvojvode Jožefa. Vse to se je zgodilo v kratkih petih dneh, v katerih je nekaka socialistična vlada za silo vegetirala.
Antanta je štiri mesce mirno gledala, kaj se godi v boljševistični Ogrski, je celo uljudno občevala s sovjetsko vlado ter izmenjavala diplomatične note, pri čemer se je veliki Clemenceau pogajal z majhnim Belo Kunom kakor velevlast z velevlastjo. Še le ko je bila boljševiška vlada popolnoma propadla, je diplomatično previdni Clemenceau obul najtežje kirazirske škornje, poslal štiri politično atletično močne antantne generale v Budimpešto in stvar je bila gotova.
Politični hohštapler Bela Kun je v štirih mescih, ko je smel kazati z nekaterimi svojimi tovariši svojo politično nezrelost na zločinsk način, dobro pri-.piaviLila-za najhujšo reakcijo. la O gr
narod k tej izpremembi. Mogoče je, da dežela svetega Štefana še ni bila zrela za republiko. Gotovo pa je, da je Bela Kun s svojim zločinskim boljševizmom ustvaril ona tla, na katerih se bo razvila zopet ona oligarhija, kakor je vla-dala prej.
Gotovo je, da bo nova vlada strogo nacionalna in bo igrala v mednarodnem koncertu boljši inštrument nego ga je igral Bela Kun s svojimi kompanjoni. Zato bomo imeli v enem oziru težje stališče, to je v diplomatičnem. Eno je pa dobro, da so na Ogrskem zatrli boljševizem, da ne ogroža več tudi sosedov.
Dozdaj smo bili tako srečni, da smo se izognili raznim boljševiškim in tudi reakcionarnim poskusom in da smo vzdržali red in mir navzlic raznim napadom, vendar naj nam pa bo ta ična satirska igra na Ogrskem
ska stoji danes po tolikih notranjih viharjih, ki bi jo naj preobrazili, ravno tam, kakor je stala pred polomom meseca novembra. Ogrska se ni ničesar naučila in je vse pozabila.
Ne vemo še, kaj bo rekel ogrski
.pesen nauk in opomin.
  -----------
Shoda trgovcev in obrtnikov, ki se vrši v nedeljo ob 15. uri pri GOtzu, naj nikdo ne zamudi!
S t r m i š 1< i:
Doma.
(Dalje).
To oprto sem oprttl čez desno ramo in jo zapel spredaj na levi gumb, ki se je še edini držal hlač. Na glavo sem povesil klobuček-kranjek. Na vrhu je bil prestreljen Rekel sem, da je ta luknja slepa lina. Obilo jc že izkusil ta klobuček; dosti kamenja peska, vode, pa tudi jabolk, hrušk in takih dobrot je že prenosil. Njegovi krajci so se vsled napornega dela pobesili in tako sem se moral navaditi, da sem zajemal in pil vodo v našem Močilu kar iz perišča; zakaj drugače smo pili studenčino iz klobuka. Sivka je zamukala v hlevu. Še nisem pripravljen. Pristavil sem stol pri peči, stopil v zapeček, se stegnil na polico, pritrjeno na prečniku črnega lesenega stropa, vtaknil najprvo prst v latvico sesedenega nVeka, oblizal smetano, potem pa poiskal na polici kresilno gobo, kresilni kamen in pa 1< fisilo samo, namreč kos jeklene pile, po-basal vse troje v žep, skočil v skedenj, tam izpulil v desnem prtdevku iz ovsenega otepa šop slame, jo zvil in stisnil pod pazduho, kr vsal potem v hlev, odvezal najprej Sivko, ki pa ni nič kaj rada pustila telička samega, komaj štiri tedne starega. Peljati sem jo
moral za ovratnico, na kateri je visel star zvonec-burovž, ven, oplazivši jo čez plefa z nedeljsko palico. Zakaj hlače sem imel dvoje, mašne in delavne, palic pa sedem, namreč za vsaki dan posebno. Pisane so bile vse in zaznamovane z rimskimi številkami, samo nedeljska je bila zakrižana z N in tremi križi. To pa zaradi spodobnosti in pa da se je lahko razločevala od četrtkove, zaznamovane z rimsko štiri, ki je tako salamensko podobna črki N.
Zakaj da je imela Sivka burovž, vprašate? Ker je bila vodnica; celo vojvoda smo jo imenovali. Prva na pašo, prva domov, pa tudi prva v ajdo, prva v vsako škodo, prva za gobami. In konečno prva, ki je bila ošvrkana in premleta. Zakaj marsikatero palico sem vklestil na njenem hrbtišču.
Odvezal sem po vrsti tudi drugo živino in haid po kravji ulici na pašo. Vrnilo, ki je 'bila seveda zato narejena in postavljena ob : seči čez vozno pot, da je bila vedno odprta, sem pristavil in jo naslonil ob kolec k plotu in vrgel čez kolec tudi spojno, da je ni mogla odriniti žival. Blizu poti v seči je rastla košata stara smreka, ob robu že vsa ožgana, okoli nje veliko pogorišče. Tam sem stresel na tla slamo in zraven položil kresilno orodje. Doma smo namreč^ z žvepljenkami silno štedili in otročaji jih nismo dobili v
roke vkljub še takim in takim prošnjam, i Tako smo si pomagali s kresilom.
Vkresal sem gobo, posnel si seveda po-i prej kožo na prvem členku sredinca, zakaj kresilnega noža, kakor so ga imeli starejši ljudje, nisem bil še zaslužil, položil vžgano gobo na mah, da se je še malo raztlela, nabral dračja iz suhih smrekovih vejic, vzel potem v levico — kajti bil sem levičen — gobo in šop slame in vrtil potem oboje v kolobaru toliko časa, da se je slama vnela. In zaplapolal je prav prijeten ogenjček, na katerega sem. nanosil še debelejših drv iz 'seči in bližnjega plota.
Doma sem se bil pozabil umiti. Zakaj spomnil sem se umivanja, namreč umivanja v skledi, samo, kadar je bilo. treba iti k .inaši ali v šolo. Pod smreko v senci je bila že vedno kaj močna rosa. Povaljal sem se malo po travi, obrisal nos v zeleni mah in bil sem za silo umit.
»Na, mala, na soli, na!« sem poklical Rujavko, pokleknil in ji pomolil glavo. Ru-javka je bila na to že privajena in začela me je lizati s svojim dolgim, razkavim jezi kom po mojih ‘ne ravno prekratkih lasih in v kratkem sem bil prav oblizano čedno počesan. Navaditi sem hotel zadnjič tudi našega junčka, da bi me česal, pa ni šlo in ni šlo. Mesto, da bi me lepo počesal, je zgrabil
Železniška zveza Radgona-Maribor.
Ker je železnica Radgona—Špilje za nas definitivno izgubljena, bo treba iskati novih zvez z Mariborom, da se iimprej iznebimo na papirju zajamčene ugodnosti prostega tranzita čez nemško ozemlje. Ta nova zveza ni samo nujna zahteva gospodarskih razmer, marveč je potrebna tudi iz strategičnih ozirov, zlasti, ko bode tudi Prekmurje pripadlo Jugoslaviji in se bo zvezala Radgona s središčem Prekmurja, z Mursko Soboto.
O vprašanju železnice Radgona—Maribor nam je poslal g. stavbeni tehnik Filip Jurkovič daljši dopis, katerega objavljamo radi pomanjkanja prostora v izvlečku:
Predlogu g. 1. Malgaja glede železniške zveze Radgona—Ptuj ne priprisuje pisec posebne važnosti, ker je Ptuj itak že zvezan z Mariborom in je bolj umestno, če se zgradi železnica iz Radgone čez Slovenske gorice v Maribor, s Čimer dobe kraji, ki so bili doslej brez železnice oziroma so gravitirali k dosedanji progi, ugodne in lepe prometne vezi.
Ta železniška proga naj bi se po piščevem mnenju odcepila pri ČrešnjeVcih od proge Radgona—Ljutomer in bi tekla v smeri proti Negovi, od tam po dolini južno Sv. Treh Kraljev v bližini okrajne ceste Sv. Benedikt—Sv. Trojica s postajo približno pol km od Trojiške kapele, odtod pa po Gornjem Borčiču in severno Sv. Lenarta, s čimer bi bilo zvezano Mursko polje in Slov. gorice z krasno Pesniško dolino. Približno pol km pred predorom severno Laj-teršberga bi se ta proga spojila z železnico opilje—Radgona t. j. z progo južne železnice.
Tudi ta proga bi bila brez večjih terenskih ali drugih tehničnih ovir. Slovenske gorice, ki bodo tudi v bodoče pridelovale vino za izvoz, bi takorekoč prišle na prosti zrak, ako bi se izpeljala železniška zveza Radgona—Maribor. Povečalo bi se blagostanje prebivalstva, zvišal bi se tujski promet v teh krajih, ki imajo krasno lego in ugodno, zdravo podnebje. Obenem bi se odsek severne državne meje Murska Sobota—Radgona—Maribor zavaroval z dobro železniško zvezo, ki bi tekla v ozadju bregov, ki tvorijo prvo strategično važno obrambno črto na tem teritoriju. Vedno imamo pred očmi, da leže ti kraji ob meji tuje države, ki ne bo nikdar zatajila svojih protislovanskih tradicij in bo
za lase, kakor bi hotel ugrizniti v deteljo in mi odtrgal cel šop pregrešnih las. Ej, petek, slab začetek. Kajti učenje se je nehalo in junček jih je dobil precej gorkih s petkovo palico.
Živinca se je mirno pasia okoli smreke, jaz sem imel pa še precej dela. Tako-le sem se bil zamislil: Rakov danes ne grem lovit, tudi rib ne; zakaj velik je danes praznik. Zadnjo nedeljo sem bil prinesel iz luknje žabo, mesto raka. Cestni Stefan pa oni dan cel6 belouško mesto ribe. Bul Ampak za tičke vem. Doli pogledam k stari češnji ob seči. V votlem deblu gnezdi senica. Z roko ne morem do gnezda, ampak skozi špranjo se vidi prav lepo tri pikasta jajčka, seveda če poprej spodim starko. V grmu pri Gomili znaša brinževka; gnezdece še-le dela. Tudi kos prepeva na drenu pri potoku, bo treba, da zavoham, kje gnezdi kosovka. Danes pa pogledam raji za vranami.
In šal sem. V Malem logu ob mramor-skem Potu k Fari je na vitki, zelo visoki smreki valila vrana. Zalezel sem bil gnezdo danes osem dni in plezal skoraj vsaki dan na smreko. Do sedaj so bila štiri jajčka. Paziti pa moral, da sem šel pogledat
skušala izkoristiti vsako popustljivost,... katero , bomo mi storili.
Vsekakor je dobro, da se prizadeti okraji in občine že sedaj potom rezolucij izjavljajo za nujno izvršitev železniške zveze Radgona— Maribor.	(»Murska	Straža.")
 Političen pregled. M
Ministrska kriza. Beograd, 7. avgusta. Danes ob 4. pop. Se je podal predsednik Narodnega predstavništva dr. Draža Pavlovič k regentu, da ga informira o razpoloženju parlamentarnih skupin glede sestave nove vlade. Ob 6. uri zvečer je bil na to pozvan v avdijenco k prestolonasledniku dosedanji naučili minister Davidovič. Na tej avdijenci je prestolonaslednik poveril Ljubi Davidoviču kot predstavniku največje grupe v parlamentu, Demokratske zajed-nice, da poskuša sestaviti vlado, ki bi se mogla v svojem delu nasloniti na Narodno Predstavništvo. Davidovič ima torej dvojen mandat, prvič da poskusi sestaviti koncentracijski kabinet, katerega bi se udeležile vse parlamentarne skupine, ali pa, ako bi se to ne posrečilo, da sestavi koalicijsko vlado, ki bi se opirala vsaj na večino parlamenta. Prestolonaslednik je sprejel Davidoviča z izredno toplimi izrazi in mu izrazil svoje osebno zaupanje. Iz prestolonaslednikove vile se je designirani ministrski predsednik v spremstvu dvornega maršala Balug-džiča vrnil v mesto in sicer v svoje ministrstvo prosvete, kjer so bili zbrani demokratski ministri. Javil jim je mandat, ki ga je dobil od prestolonaslednika. Po kratki konferenci so ministri odšli v parlament v Demokratski klub, ki se je takoj polnoštevilno zbral na sejo. Predsednik seje Bora Popovič je javi1, da je sestava vlade poverjena članu kluba ministru Davidoviču. To objavo je klub vzel na znanje z odobravanjem in izrazom tople simpatije za Davidoviča. Nato se je vršila obširna debata o politični situaciji. Nato je odšel designirani ministrski predsednik k dosedanjemu predsedniku Protiču ter mu sporočil svoj mandat in stavil vprašanje za sodelovanje v koncentracijskem parlamentu. Istotako se je podal g. Davidovič k predstavnikom manjših parlamentarnih grup in sicer dr. Laginji, predsedniku Narodnega kluba, in dr. Korošcu, predsedniku Jugoslovanskega kluba. Po kratkih konferencah se je g. Davidovič vrnil v ministrstvo prosvete k svojim tovarišem na konferenco, ki je bajala do 9, ure zvečer. V petek se bodo pogajanja nadaljevala.
Beograd, 7. avgusta. Vest o designiran-ju Davidoviča za ministrskega predsednika je vzbudila v Beogradu občo pozornost. Beograjski listi so jo javili občinstvu s posebnimi izdajami. Značilno pa je, da je radikalska tribuna" v svojem večernem izdanju še vedno tr-
samo, če ni bilo starke v gnezdu. Zakaj zelo rada se skuja, pa tudi varno ne bi bilo, da me zasači pri gnezdu, kajti nisem vrana, da bi mi ne smela izkljuvati oči.
Prav natihoma sem se priplazil do smreke in kukal izpod debla proti vrhu. Samo od ene točke je bilo mogoče ugledati gnezdo. Po dolgem ogledovanju sem zagledal moleti črn rep iz gnezda. Čakati moram. V tem času navadno zapusti gnezdo, da gre malo pojužinat. Čakam, pa zaman. Kar zaslišim hripav kra, kra in stari prihti, poljsko miško v kljunu, naravnost proti smreki. Stara odpre, s svetlimi perutmi mahajoč, svoj kljun in miška izgine v njeni zdravi golši, kakor bi z očmi trenil. Tako sem vedel, da ne bo s čakanjem ničesar, zakaj čakati bi moral do popoludne.
Napotim se tedaj zopet k živinski družinici, kjer najdem pod smreko le-še malo žerjavice, okoli pogorišča pa svoje kravice. Sivka je bila izstaknila v groblji ob seči star škarp, ki ga je glevila, da so se ji kar sline cedile iz mokrega gobca. Druga živinčeta so pa polegla okoli smreke ter zadovoljno pre-žvekavala v hladni senci.
(Konec prih,)
dila; da bo' sestavil kabineta poverjena radikalcem.
Beograd, 7. avgusta. Politični krogi so bavijo s kombinacijami sestave nove vlade ter računajo, da bo v koncentracijskem kabinetu 8 resortov pripadlo Demokratski zajednici, 4 radikalcem, 2 Narodnem klubu in po eden Jugoslovanskemu klubu, radikalnim disidentom in socijalnim demokratom. Razven tega bi ministrstvo inostranjih del bilo pridržano političarju izven strank, dr. Trumbiču, vojno ministrstvo pa nekemu generalu. Z druge strani se trdi, da radikalci na nob n način ne pristopijo h kabinetu in da stavijo takšne negativne osebne pogoje, ki onemogočujejo sestavo koncentracijskega kabineta. Narodni klub in Jugoslovanski klub še nista definitivno zavzela svojega stališča. Oba kluba se bodeta tekom petka definitivno izjavila. Kaže, da bodo male grupe poskušale zagotoviti si za svoje sodelovanje kar najbolj mogoče visok politični honorar. V parlamentarnih-krogih prevladuje mnenje, da do koncentracijskega kabineta ne pride, pač pa do koalicijskega in tudi to ne tako kmalu.
		
H \ 4	Dnevne novice.	iJLi 1 1
General Smiljanič v Mariboru. Včeraj ie došel v naš jugoslovanski Maribor general Smiljanič, poveljnik dravske divizije, da si ogleda svoje vrle čete in pa našo obmejno trdnjavo. Na kolodvoru ga je pozdravil v imenu mesta vladni komisar dr. Pfeifer. Pri sprejemu je bilo tudi vojaštvo. General Smiljanič se je iskreno zahvali! za sprejem. Pozdravljamo ga tu v našem Mariboru kot poveljnika onih čet, ki so se na Koroškem borile za našo skupno domovino, pozdravljamo ga pa tudi kot junaka Srba, ki je pripomogel s svojo krepko roko do ujedinjenja naših treh plemen in do nastoja našega svobodnega kraljestva.
Častniki in vojaški uradniki (aktivni, rezervni in v pokoju) I Svoječasno je bil v časnikih razglas, da se morajo zgoraj navedeni javiti pri dopolnilnem poveljstvu v Mariboru, sedaj 44. pukovska okružna komanda v Mariboru V svrho evidence. Tukajšna komanda pa je dognala, da je še mnogo častnikov in uradnikov bivše avstrijske armade, ki še do danes niso vposlali svojih podatkov imenovani komandi. Tem potom se poživljajo vsi častniki in vojaški uradniki, bodisi aktivni, rezervni ali v pokoju, neglede na narodnost ali pristojnost, ali na to, da je imenovani že služil v jugoslovanski armadi, ali ne služi več, ali sploh ni še služil v jugoslovanski armadi in ki prebivajo v okrajnih glavarstvih Matibor, Ljutomer, Ptuj, Slovenjgradec in v mestih Maribor in Ptuj, da nemudoma vpošljejo pismenim potoni, ako še tega do danes niso storili, sledeče podatke 44. pukovski okružni komandi: Ime, šarža, rojen, služil pri, narodnost, V"ra, stanuje, poklic, datum, podpis. To javijo tudi tisti, ki momentano ne stanujejo v omenjenih okrajih in mestih, pač pa so pristojni v te kraje. Vsaka sprememba bivališča se mora istotako javiti tukajšnji komandi. Pripomni se še, da je v korist vsakemu posamezniku, ako vpošteva natančno to navedbo, kajti le tako je mogoče komandi zastopati interese zgoraj imenovanih.
Tabor 15. avgusta t. 1. v Sinčivasi. Po pripravah soditi, utegne biti Tabor veličastna manifestacija za združitev slovenskega Korotana z ostalo Slovenijo in Jugoslavijo. Ob 10. uri dop. bo pod milim nebom slovesna služba božja s petjem in vojaško godbo, na to veliko ljudsko zborovanje, na katerem govorijo govorniki iz Kranjske, Koroške in Štajerske. Po zborovanju bo ljudska zabava. Narodni svet za Koroško poživlja s tem vsa naša narodna društva, naj tekmujejo med seboj, katero bo čim častneje nastopilo. Posebno društvene zastave naj ta dan prvič mogočno zaplapolajo nn koroških tleh, ki ostanejo neločljivo združena z našo mlado državo.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo „StražaM se je pričel z največi« skrbjo brigati za Jugoslovansko demokratsko stranko. B I je celo tako prijazen, da je dal nekemu »poštenjaku" par kronic, da je šel špi-onirat na shod naših zaupnikov. Prav pošteno
to ni bilo, ampak gospodje od Slovenske Ijucj.
sk'„ stranke se kar nočejo otresti onih manir, ki j‘h je naučil dr. Šušteršič, in se vedno bolj pogubljajo zopet v ono blato, ki so ga pode-lu^oslovanska demokratska stranka hoče 1,1	so res ro prodne ljudi,	ki so	dobri	in
z'1	^oslovani, pod svojo	zastavo	in j »h	bo
lUji oblaja. Vsak pameten človek m6ra uvideti, ",l je položaj danes v Jugoslaviji popolnoma e . :!ftao jc bil v- stari Avstriji. Morda bi ljudem’	od StvVWske ljtidske	stranke ugajalo,
da bi so pri nas pričel razvijati nemški iredentizem .
Nemške priprave na naši severni meji.
„Neue	freie Presse" objavlja	dopis,	ki ga	je
takozvani „Untersteirisches Bauernkommando" poslil nemškoavstrijskim uradom za vojno, notranje zadeve in ^unanje zadeve. Dopis slove: „Das Untersteirische Bauernkommando dankt seine Entstehung dem Bauernsturm, der am 4. Februar 1, J. im unteren Murtal losbrach und zur Befreihung des Raumes von Spielfeld-Radhrsburg und nachher zum Marburger Ver-tra^ fiihrte, der von den Jugoslawen schliess-licli zwar unterschrieben, aber nie eingehalten wurde. Waren die Bauern von den Behorden rechtzeitig und ausgiebig mit Waffen unter-stiitzt worden, wiirde die dermalige Grenze in Steiermark und Karnten gewiss um ein Be-trachtliches siidlicher verlaufen.
Aus solchem Zwang heraus entstanden unter Fiihrung des Untersteirischen Bauern-l. i mmandos die Grenzschutzheimwehren, die h.-tite einen breiten Schutzwall gegen einen jug(>siawischen Vorstoss bilden. Ihnen ist es zu danken, dass der Steiermark nordlich der gegenwartigen Demarkationslinie argere Beun-ruhigungen und Kriegsgreuel erspart geblieben tiiiid, auch dann, a]s die Kampfe zwischen den U . ;arn und den SHS-Truppen und spater die Kampfe zvvichen der Armee der ungarischen Rateregierung und ungarischen Weissgardisten auf deutschosterretchischen Boden heruber-zugreifen drohten. Es gab wiederholt Lagen, in denen ein militarisches Eingreifen fiir uns vorteilhaft erscheinen konnte. Dass bisher unserseits der Friede stets gevvahrt blieb, dass es gelang, die von den jugoslavven so cft herausgeforderte untersteirische Bevol-kerung von Vergeltungshandlungen zuriick-zuhalten, beweist vvohl geniigend die Be-sonnenheit des sich seiner hohen Verant-u/ortung vollbevvussten Bauernkommandos, wie auch die Disziplin der Untersteirer, die ihrem freigewahlten Kommando stets Treue und Gehorsam bewahrt haben«.
Mi priobčujemo to dobesedno v orientacijo našim merodajnim krogom. Na čelu te agitacije pa stoji posl. VVastian iz Maribora.
Vzorna disciplina naših vojakov. Iz Ve ikovca poročajo: General Smiljanič je dne 6. t. ra. po^etil velikovški odtad ter posebno pregledal 47. (prejšnji slovenski planinski) pešpolk, drugi bataljon 37. (prejšnjega ljubljanskega) pešpolka, tržaški bataljon ter ljubljanske topničarje. Vzorna disciplina ter strumno obnašanje naših hrabrih in zavednih vojakov sta popolnoma zadovoljila generala, ki se je zelo laskavo izrazil o vrlih slovenskih edinicah in ponovno pohvalil vrlo obnašanje naših fantov.
Ljudska knjižnica v Radgoni. Že dolgo se je čutila na narodni meji potreba jav e ljudske knjižnice, ki bi lahko tekmovala s „Siid-markinimi" in „Schulvereinskimi" knjižnicami, za katere so tako vneto skrbeli naši nemškutarji. Ta knjižnica bo dobrodošlo prosvetno središče obmejnih Slovencev, zaeno pa najboljša šola nar dnomlačnih rojakov, ki bodo videli lepoto >n moč naše kulture, našega jezika, naše knjige. Ker. pa pripravljalni odbor nima nobenih gmotnih sredstev, se obrača tem potom na slovensko javnost s prošnjo, da omogoči obmejnim S’«"- encem v Radgoni in Prekmurju uresničenje te davne želje in važne potrebe s primernimi de? ornimi prispevki in darili. Imena darovalcev s. ■ bjavijo v „Murski Straži." Prispevki se po-šil ajo na naslov: Alojzij Neudauer, tajnik Po-s> linice v Gornji Ridgoni ali pa uredništvu „Murske Straže" v Radgoni.
Smrt tihotapca. V četrtek, dne 7. avgusta je hotel Jakob Velnar, mlinarski $in iz Oseka,
okraj Sv. Lenart, vtihotapiti jajca v Nemško Avstrijo. K temu delu si ni vzel samo potrebna živila, marveč se je za vsak slučaj še oborožil. Vojaštvo iz Nasove ga je res zalotilo na njegovi tihotapski poti ter ga hotelo ustaviti. Mož pa se je postavil v bran ter streljal na vojaštvo, katero se je moralo potem tudi poslužiti orožja. Zadet od kroglje taval je konečno tihotapec, ter podlegel s^oji rani.
l.judska veselica v Račjem se vrši jutri v nedeljo v prostorih restavracije g. Lašiča. Igrala se bo igra ..Županova Micika." Po igri bo prosta zabava.
Koncert v mestnem parku. V nedeljo od 11. ure dopoldne do pol 13. popoldne je v mestnem parku javen koncert. Igra železniška godba.
Umrli so:	Marija	Slano,	Sodnijska ulica
23; Pistotnik Antonija, v javni bolniciMug-genauer Erna, Perko-u'ica 18; Šunko Marija, Počkova 298, občina Lajteršberg; Jurtela Julijana, v javni bolnici; Milan Vršič, Deublerska ulici 18, v Studencih; Ignac Hrastnig, v iavni bolnici; Andreas Valjavec, v javni bolnici; Hehsler Karol, Meljska ulica 57; Bertranda Rozalija Jager, v javni bolnici, usmiljena sestra.
M Zadnje vesti. P
k J	       K
(Posebna telefonska in brzojavna poročila .Mariborskemu delaucu").
Meja med nami in Romunijo.
Veliki Bečkerek, 8. avgusta. Komisija za določitev začasnih mej med Romunijo in kraljestvom Srbov, Hrvatov in Slovencev je končala svoje delo. Sklepi te komisije bodo stopili v veljavo s priznanjem novih mej po prizadetih vladah.
Kotor prevzeli Italijani.
LDU. Lugano, 8. avgusta. (ČTU). »Wie-ner Mittagspost« javlja: Kotor je prevzelo italijansko vojaško poveljstvo. Francoske čete in vojne ladje so Kotor zapustile.
Nitti o položaju v zasedenem ozemlju.
Luge 3, 8. avgusta. »Wiener Mittagspost« javlj. ; V Milanu je našla policija v nekem delavskem domu 21 bomb. Ministrski predsednik Nitti je včeraj v zbornici izjavil, da je položaj v novo osvojenih pokrajinah zelo težak in sicer radi nasprotja med nacionalisti in socialisti.
• Radi bi pripadali nam.
Veliki Bečkerek, 8. avgusta. Deputa-cija nemških meščanov iz Žombolja bo odpotovala te dni v Pariz, da sporoči mirovni konferenci želje svojih someščanov, naj se odtrgani deli Banata priklopijo kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Razorožitev na Madžarskem.
Pariz, 7. avgusta. Po listu ,Journal" je vrhovni svet določil instrukcije, ki jih prejmejo vojaške komisije za izvedbo pogojev premirja glede na razorožitev na Ogrskem. Vrhovni svet je izdal odredbe, da prepreči konflikte med ogrskim prebivalstvom in rumunskimi in srbskimi četami.
Feldmaršal Jožef Habsburški Clemenceauju.
Ldu. Budimpešta, 8. avgusta. Madžarski korespondenčni urad poroča, da je poslal nadvojvoda Jožef predsedniku Clemenceauju nastopno brzojavko: Gospod Clemenceau, predsednik mirovne konference, Pariz. Ministrstvo, sestoječe deloma iz članov bivše Kunove vlade, smo na poziv naroda pozveli, naj odstopi, nakar je to ministrstvo demisijoniralo. Stvoriio se je nato prehodno ministrstvo. Jaz sem prevzel kot upravitelj prehodnega ministrstva oblast v svoje roke/ sem imenoval vlado in ji poveril posle.
Ljudstvo prestolice Budimpešte je vzelo padec boljševiške strahovlade z navdušenjem na znanje in prepričan sem, da vzame to tudi prebivalstvo po deželi navdušeno v vednost. Naš prvi cilj je sedaj, delati na to, da se skliče kar hitrejše narodna skupščina, ki bo na ustavni podlagi določala o državni obliki. Do tedaj pa je v našem programu, da porazimo s terorističnimi sredstvi semkaj zasejani boljševiiem, da izvedemo pogodbo o premirju, da uredimo razmere v deželi, da zagotovimo produkcijo in da pripravimo gradiva za mirovna pogajanja. Iz vseh teh razlogov si želimo bližje zveze z entento Prosimo vas za dobrohotno pomoč in v interesu naših stremljenj za priznanje naše nove vlade. Nadvojvoda Jožef, feldmaršal.
Cesar Karl zapustil Švico?
LDU. Luzern, 8. avgusta. (ČTU). »Te-legraph« poroča: Bivši cesar Karl je baje pred tremi dnevi zapustil Švico. Kje da je prekoračil mejo, ni znano. Na nobeni postaji ga niso videli ali spoznali.. Po drugih poročilih pa se nahaja še vedno v svojem poletnem bivališču v Švici.
Italijanski socialisti proti nemški mirovni pogodbi.
Milan, 6. avgusta. »Corriere dela Sera« poroča iz Rima: Komisija za proučevanje versailleske mirovne pogodbe je po več sejah pritrdila ratifikaciji. Socialisti so se uprli ratifikaciji.
Bolgarska pogodba.
Saint Germain, 7. avgusta. »In-trasigent« poroča, da se je vrhovni svet ali-irancev takoj po prejemu nemškoavstrijske note sestal k seji in začel noto presojati. Bolgarska pogodba se bo prejkone zročila šele po 20. avgustu.
Boljševiška propaganda.
D e r v e n t a, 8. avgusta. Tukaj so našli na železniški postaji nabit lepak, ki poziva k boljševiškim izgredom. Tamošnja organi acija socijalistične delavske stranke komunistov izjavlja, da nima ničesar skupnega z letakom.
Zopet spopadi v Trstu.
Berolin, 8. avgusta. „Deutsche Allgemeine Zeitung" poroča iz Haaga: Kakor poroča „Temps" iz Rima, so bili včeraj zopet spopadi delavcev in karabinjerjev v Trstu, pri katerih je bilo 10 oseb ranjenih.
Kam gremo! Kam gremo?
V nedeljo, dne 10. avgusta 1919 v gostilni »Pri Puntigamski pivarni“, Koroška cesta št. 27
tamburaški koncert.
Vstopnina prosta. Začetek ob 15. (3.) pop.
Vincenc Planinc.
Razglas.
V smislu § 70 občinskega reda za mesto Maribor se javno naznanja, da so računski sklepi o dohodkih in troških za leto 1917 in sicer mestnega zaklada in tujih v upravi mestne občine se nahajajočih zakladih sestavljeni in da bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dni, od 11. do 24. avgusta t. 1. javno občanom na vpogled, da vsakdo navede svoje opazke o njih.
M! magistral Mir, le A. sipla 1313.
Vladni komisar:
Pr. Pfeifer, «, r»
*Urt*0f«w 4ke(&vee,
flAutberv $a« 10 avgusta isi
MALA OZNANILA
iV-Vv^
1® \’M
Vsebina 500gramov.	INj||j
Kupim vsako množino sena za kr. voj. oskrbo-vališče v Mariboru, ter plačam isto takoj po kakovosti
do 30 K za 100 fcgs. Edm. Konjedic, Maribor
Koroška cesta 80.	3—3
A. Vertnik
trgovina z mešanim blagom in premogom
Sodnijska ulica 17
tpflr* priporoča se občinstvu.
Špirit
kupi za vsako ceno Viljem Mali, damski frizer, Maribor, Šolska ulica 3.	3—3
Mariborska specigalna delavnica za
ViktorJare
Maribor
Gospodska ulica 28
—_
za kurjavo, rezanega lesa, oglatega iii desk, par vagonov cementa se ktipi. Natančne ponudbe je poslati na
Gospodarsko zadrugo
ia Prekmurje; Mursko polje in Slovenske gorice
v Gornji Radgoni* 3_i
Pletenje, pod-pletenje in popravila nogavic
prevzame
Strojna pletarna Valburge Oman
Maribor, Šolska ulica 4.
popravila ur
F. Kneser i drug
Grajska ulica it. 5.
(preje „Theresienhof“), Maribor, Glavni trg
Uborna prvovrstna pijaSa! — Največji in najiepii prostori v mestu! — Dnevno gC KONCERT "VB prvovrstne damske godbe od pol 20. do pol 23. (preje od pol 8. do poi 11.) ure; ob nedeljah in prašnikih od pol 18. do pol 23. (preje pol 7. do pol 11.) ure.
Za obilen obisk se priporočata
brata Kuhar.
za zelje, vino itd. imamo oddati, ogledajo se lahko pri Stickstoffvverke, Ruše pri Mariboru.	2—1
tramove
■SBaaBBSMa—aagg
Zdravilišče Rogaška Slatina g
MAFflBOR,
(poprej Rohltsch-Sauerbrunn)
Začetek zdraviliške sezije 15. maja 1919. Vsi zdraviliški pripomočki nc± razpolago. Živila so preskrbljena. Prospekte razpošilja in na vprašanja odgovarja Ravnateljstvo državnega zdravilišča „Rogaška Slatina".
 r "'»»m ~i tizsszszm BasBBMiaMBsasg
K. PIHLER
trgovina z manufaktur, blagom :	Maribor,	Glavni	trg	13
priporoča
, svojo veliko zalogo blaga za moške, ženske in otročje obleke^srdfce, nogavice, predpasnike za moške ih ženske.
VsakoVrstno blago za podldge, lepi svileni in cajgasti robci, žepni robci.
Prva jugoslovanska tovarna za poljedeljske stroje, stavbeno in umetno ključavničarstvo, mehanična delavnica za kolesa
in avtomobile
Oznanila „UNION-PftOW«IHOE“ Maribor,
MF* Nasipna ulica 20	p
P
Cnoriialiiafa • Izdelovanje kemičnih peči, motorjev na bencin in olje, JUtHIJdlimia. finih železnih in lončenih štedilnikov, železnih ograj, in-
štalacija plina in vodovodov.	fed
Dnnrasilialnifa vsakovrstnih strojev, spojevanje strtega litega	železa	bd
r UPldVljClIlilLd ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela.
Vlivanje železa in medenine v lastni tovarni. — Kupuje staro	železo!	il
POZOR!
Naznanjam p. n. obiinstvu, da sem 8 15. Julijem otvoril prvo in edino slovensko oblastveno koncesijonirano
POSREDOVALNICO
MR SSKUtlt '™",|a
t k. TROHA
same Teflrtthoffova teVfa 30, pritličje.
W*: TWs«F« '•■***>	Odgovoril	indBlk: Fr, Vogtar.