Ljubljana, nedelja 2g. junija 1939 Cena 2 Din (Jpravmsivo ujuDijana Knafijeva c — Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125, 3126 Inserarm jddeiek: Ljubljana Selen-burgova ut — Tel. 3492 m 2492. Podružnica Maribor Grajski Ig 1 Telefon ät. 2455. Podružnica Celie Kocenova ulica 2 Telefon St 190 Račurn pri pošt eeK zavodih : Ljubljana iL 11.842. Praga filalo 78 180 Wien tt 105.241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 312i 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št 2455; Celje, Strossmayer jeva ulica štev. 1. telefon £L 65. Rokopisi se ne vračajo. Povodnji in toča Kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji zadeva letos nesreča za nesrečo. Zdi se. kakor da se je nanj osredotočil srd elementov, ki skoro po nekakem načrtu uničuje in pustoši ravna polja, zelene travnike in košenice ter vinorodne gorice. Celo vrsto krajev v ljubljanskem in mariborskem okrožju je najprej zalila voda prekomernih padavin zadnjih tednov, drugi kraji so bili udarjeni s točo, so pa tudi posebno nemilo prizadeti predeli, kjer je povodenj pc parkrat prihrumela, da dokončno obrez-uspeši vse delo pridnih rok, ali kjer je zločesto delo temeljito dovršila še silovita šiba toče. Ljudje davno ne pomnijo takih strašnih in čestih izbruhov skrivnostnih naravnih sil Nekoliko tednov pred tem usodnim preokretom je naš kmetski gospodar z radostjo in veselo nado zrl na svojo obdelano posest. Vse je kazalo obilen pridelek in dobro letino, uspešno košnjo, bogato žetev in obilno trgatev. Pa sta prišla razočaranje in obup. Ponekod je voda zalila travnike in njive, odnesla že pokošeno seno, ostèllo pa prevlekla s tanko plastjo blata, da bo krma neužitna in živini lahko opasna celo kot stelja. Drugod je po vsem prostranstvu žito pod težo padavine poleglo in mu grozi plesen in snet, zopet drugod je mokri element žalil hiše in gospodarska poslopja, da se v škodo ljudskemu zdravju ne bodo posušila vse leto. Nič manj pogoste pa niso vesti o toči. ki obiskuje v nekakem metodičnem redu zdaj ta, zdaj oni predel naše banovine, pri čemer je dvojno žalostno, da ne prizanaša niti onim kraiem, kjer so se komaj odtekle uničujoče vode. Mislimo, da ni treba posebej poudarjati, da s temi nesrečami ni prizadet samo naš poljedelec, marveč skoro neposredno tudi ostali stanovi. V tem spoznanju pa tiči že spoznanje dolžnosti vseh ljudskih slojev, da je treba složno in čim učinkoviteje pomagati našemu kmetu-trpinu, ki z obupom gleda vse to strašno razdejanje, čigar strašne posledice se bodo kruto poznale v kmečkih kaščah in v mestnih skladiščih. Obseg opustošenj je po dosedanjih poročilih tako znaten, da običajni upravni ukrepi ne bodo mogli občutno olajšati nesreče. Res bo morda hladna presoja pokazala, da je tu in tam škoda manjša, kakor se je neposredno prizadetim zdelo v prvem hipu, a kljub temu bo ostalo žalostno dejstvo, da grozi celim naselbinam glad, če ne pride pravočasno izdatna pomoč. Danes ni čas tožiti nad zanemarjeno regulacijo hudournikov, potokov in rek, saj vidimo, da je nesrečo povzročila nenormalna količina izpodnebnih voda. Vemo laidi, da je povodenj ponekod ozko zvezana s kraškim značajem tal in da se z očiščenjem požiralnikov v resnici ne doseže ničesar, kajti ti požiralniki najčešče opravljajo dvojen posel, da namreč bruhajo vodo in jo kasneje zopet odvajajo v podzemne struge. To pot je vzrok povodnji pač predvsem preobilna padavina, proti kateri se ne da uspešno nastopiti z regulacijo hudournikov, dasi bi ponekod bila morda nesreča manjša, ako bi bila potrebna dela te vrste že opravljena. Drugačna je stvar tam, kjer je jasno vidno, da bi se dale redno se ponavljajoče poplavne nesreče zajeziti ali vsaj omiliti z vodnimi tehničnimi deli. Kjer bi regulacije, prekopi in propusti, tu in tam morda tudi nasipi, res lahko preprečili povodnji, tam je treba njih dovršitev pospešiti, odnosno se del takoj lotili, če še niso začeta. Naj so ta dela še tako draga, amortizacija stroškov gotovo v nobenem primeru ne bo večja od izgube narodnega premoženja. ki jo leto za letom povzročajo povodnji. Tudi na tem področju nam je potreben premišljen načrt, kako naj se nujna dela čim prej opravijo, kako vzdržujejo in v primernem razdobju odplačajo. Enako huda kakor škoda po povodnji je letos škoda po toči. Res toča naenkrat ne zajame tako velikih predelov, kakor jih lahko zajame povodenj, a v zadnjih tednih so bila neurja tako pogosta, da so tudi predeli, opustošeni ali vsaj močno oškodovani po toči, strahotno veliki. Morda bodo žalostne letošnje izkušnje zopet oživele in končno celo oživotvorile misel splošnega zavarovanja proti toči Če smo že za povodnji ugotovili da jih marsikje ni mogoče preprečiti, velja to še v veliko večji meri za točo. proti kateri pač ni nikakih tehničnih pripomočkov. Kakorkoli so doslej že poskušali, vse se je izkazalo za neučinkovito. Zato ne preostaja drugega, kakor da se pravočasno poskrbi za pomoč onim, ki jih toča pahne v nesrečo Pomoč države in banovine je navadno nezadostna, nezadostna tudi pomoč po zbirkah in sličnih akcijah. Zato preostaja res le splošno zavarovanje. Gotovo je treba pri tem premagati še marsikake predsodke in tudi marsikakšna nasprotstva, ki ne prihajajo le od kmečke strani. TURŠKI PARLAMENT SOGLASNO ODOBRIL POGODBO S FRANCIJO Predsednik turške vlade o pomenu francosko-turške zvezne pogodbe za okrepitev mirovne fronte v Evropi Ankara, 24. junija, a. (Havas) Na snočnji izredni seji velike narodne skupščine je predsednik vlade Refik Sajdam najprej sporočil članom parlamenta podpis franco-sko-turške pogodbe, nakar je imel pomemben govor, ki ga je prenašal radio in se je nanašal na oba sporazuma, ki sta bila vče-ra- ^odpisana s Francijo Seji so prisostvoval. tudi francoski veleposlanik Massigli, francoski delegat, v aleksandretskem san-džaku, polkovnik Colet, angleški in sovjetski veleposlanik ter diplomatski predstavniki držav Balkanskega sporazuma. Predsednik vlade je med drugim dejal: Francosko turški sporazum je bil v glavnem sprejet že v maju, sporočen pa je bil javnosti šele sedaj zato, ker sta francoska in turška vlada smatrali za potrebno, da dobijo vzajemne obveznosti v korist velikega skupnega dela za mir svojo končno obliko in da pride do ozračja popolnega zaupanja med obema vladama in narodoma. To je bilo omogočeno šele po ureditvi gotovih vprašanj, ki so izvirala iz prošlosti. V bodoče vežejo Turčijo najmočnejše zveze s Francijo, katere interesi so isti kakor turški. Turčija in Francija bosta ostala zvesta čuvarja miru na Sredozemskem morju. Francoska in turška vojska sta dva stebra, ki se vzdigujeta v nerazdružljivem edinstvu proti vsakemu napadu. Franco-sko-turško edinstvo je velika pridobitev za mir na svetu. Sporazum o medsebojni podpori med Francijo in Turčijo je popolnoma enak sporazumu, ki je bil sklenjen z Anglijo. Turška vojska je pripravljena do kraja izvršiti svojo dolžnost. Sporazuma z Anglijo in Francijo predstavljata skupno fronto za ohranitev miru. Prepričan sem, da je turška vlada srečno končala to koristno delo ter prosim parlament, da ji izkaže svoje zaupanje. Nato se je razvila debata, katere se je udeležilo zelo mnogo poslancev. Vsi so izražali veselje o priliki srečne sklenitve turško-francoskega sporazuma ter je velika narodna skupščina končno soglasno sprejela oba sporazuma s Francijo, podpisana v Ankari in Parizu. Odmevi po svetu Pariz, 24. junija, d. »Petit Parisien« pravi: Ako je končno le prišlo do podpisa francosko-turške pogodbe, pomeni to, da je neposredno pričakovati tudi sklenitve angleško-francosko-ruske pogodbe, najbrže v obliki nekakšne prve skupne izjave. Med pogajanji z Moskvo in pogajanji z Ankaro je dejanski vedno obstojala nekaka zveza. Pri tesnih stikih med turško in rusko vlado si ni mogoče misliti, da bi Turčija sklenila zvezo s Francijo brez prejšnjega sporazuma z Rusijo, ta pa zopet svojega pristanka ne bi dala, če ne bi tudi samo računala s skorajšnjo pridružitvijo angle-ško-francoskega bloka. Na Poljskem Varšava, 24. junija. AA. (Havas): Poljski politični krogi so sprejeli vest o podpisu francosko-turške pogodbe z velikim zadovoljstvom, ker vidijo v tem garancijo j ohranitve sedanjega stanja v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Obenem naglašajo, da predstavlja ta sporazum neobhodno potrebno dopolnitev angleško-tur-škega sporazuma, ki bo omogočil pozneje tudi zaključitev sporazuma med Ankaro in Kairom. Francosko-turški sporazum vliva tudi optimizem glede razvoja pogajanj, ki se vodijo v Moskvi. V Nemčiji Berlin, 24. junija. AA. »Diplomatisch-politische Korrespondenz« piše o priliki podpisa francosko-turškega sporazuma med drugim: Francija se je znašla pred vprašanjem, ali naj še naprej vztraja pri stališču, da se sedanje stanje ne more spremeniti, ali pa, da popusti pred turško odločnostjo ter vrne Turčiji Sandžak. Ureditev tega vprašanja omogoča zanimive sklepe. Status quo na Sredozemskem morju, ki je veljal za nespremenljiv, je bil spremenjen od enega njegovih največjih čuvarjev in predstavnikov nedotakljivosti mandatnih obveznosti. Protivniki revizije so morali ponovno popustiti napram onim, ki so se s pravico pojavili kot bivši lastniki. Turčija je drago plačala vrnitev enega dela svojega bivšega ozemlja. Bodočnost bo pokazala ali predstavljajo nejasno določene obveznosti ob turški obali in na Balkanskem polotoku zadostno protivrednost za izgubo zaupanja in spoštovanja, ki je bila doslej ena najlepših odlik Turčije. »Völkischer Beobachter« pravi, da je treba ob tej priliki ugotoviti sledeče: 1. Z odstopom arabskega ozemlja aleksandretskega sandžaka vračajo zapadne sile prvič po vojni ozemlje onemu, ki mu je bilo odvzeto. Toda te sile še vedno s tisoči izgovorov nočejo vrniti Nemčiji kolonij. 2. Podpis te pogodbe je flagrantna kršitev mandatnega statuta, ki so ga sprejele zapadne demokracije, in na osnovi katerega ne morejo svobodno razpolagati z njim, ker niso njene lastnice. To ozemlje je bilo zaupano Franciji samo v obliki mandata. 3. Status quo v vzhodnem delu Sredozemskega morja, ki ga je Francija svečano garantirala v francosko-italijanskem sporazumu, je praktično omajan. Zapadne demokracije so s tem ponovno kršile pogodbe, kar bo avtomatično imelo za posledico spremembo njihovih odnošajev z Italijo, ki predstavlja veliko silo na Sredozemskem morju. Balkanska zveza in turške pogodbe Ankara, 24. junija. AA. (Reuter) Predsednik turške vlade dr. Saidam je dal danes izjavo, v kateri je naglasil, da je Balkanska zveza neodvisna od angleško-tur-škega in francosko-turškega sporazuma o medsebojni pomoči. Dejal je poleg drugega tudi to-le: Vsakdo ve, da je Balkanska zveza, ki je že mnogo koristila delu za mir, postala celo močnejša po nedavnih razgovorih in da je trdno odločena ostati glavni element miru. Ministrski predsednik je nato govoril o čl. 6 francosko-turške deklaracije ter dejal, da ta točka na noben način ne krši pravic in dolžnosti držav, članic balkanskega sporazuma. Balkanska zveza je ohranila svojo popolno neodvisnost in značaj ter je samostojen činitelj miru. Točka 6. francosk-turške izjave se nanaša na varnost Balkana. Bonnetov ekspoze Pomen zveze s Turčijo za mir na Balkanu in v vzhodnem Sredozemlju — Težkoče pri pogajanjih z Rusijo Pariz, 24. junija. AA. Na današnji seji vlade, ki ji je predsedoval prezident republike Lebrun in ki je bila posvečena izključno zunanji politiki, je podal zunanji minister Bonnet izčrpen ekspoze. Ekspoze se je nanašal na glavne mednarodne probleme, ki so na dnevnem redu, predvsem na francosko-turški sporazum, na britansko - francosko - ruska pogajanja in na položaj na Daljnem vzhodu. Po končani seji so nekateri ministri izjavili, da na seji niso razpravljali o francosko-špan-skem razmerju. Glede francosko turške pogodbe je Bonnet poudaril njen politični in gospodarski pomen ter rekel, da ie končal eno izmed najmanj srečnih poglavij v zgodovini francosko - turškega razmerja v zvezi z Aleksandretskim sandža-kom. V razmerju med obema državama se začenja sedaj novo razdobje, zgrajeno na medsebojnem zaupanju, pri čemer bosta obe državi vzajemno sodelovali za ohranitev miru na Balkanu in v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Minister Bonnet je poudaril med drugim, da ta dogovor ne pomeni nobene zapreke kulturnemu in moralnemu poslanstvu Francije na bližnjem vzhodu. Nadalje se je zunanji minister dotaknil moskovskih pogajanj in sporočil svojim tovarišem odgovor ruskega komisarja za zunanje zadeve Molotova na najnovejše francosko-britanske predloge. Odgovor je včeraj prispel v zunanji urad Poročal ie tudi o izmenjavi misli, nastali o tej stvari med Parizom in Londonom. Bonnet i e poudaril, da se ne smemo čuditi zaradi težkoč, nastalih spričo značaja in velike zapletenosti poblemov, ki se imajo urediti, in tekstov, ki jih je treba sestaviti. Teh težkoč ne gre podcenjevati. Pogajanja se nadaljujejo in Velika Britanija in Francija se trudita, da se srečno končajo. Bonnetov ekspoze je nadalje veljal tudi položaju na Daljnem vzhodu, zlasti v Tiencinu. Minister je poudaril solidarnost Francije in Velike Britanije v zvezi z dogodki na Daljnem vzhodu. Zastoj v Moskvi Pariz, 24. junija, z. Neobičajni komunike sovjetske uradne agencije Tas je dal tudi uradnim krogom Francije povod, da so opustili svojo dosedanjo rezerviranost. Mnogi dajejo sedaj odkrito izraza svojemu nerazpoloženju in začudenju nad sovjetskim postopanjem. Posebno obsojajo v pariških krogih, kakor poroča »Temps«, da je ruska agencija javno kritizirala franco-sko-angleške kompromisne predloge, še preden je moskovska vlada oficieLno sporočila svoje stališče. Ostra sodba nekaterih uglednih politikov je ta, da Rusija ne bi mogla drugače postopati niti v primeru, če Prepričani pa smo, da bi se to moglo zgoditi, če bi se resno lotili dela. saj imamo že v naši državi par banovin, kjer se je obvezno zavarovanje proti toči uveljavilo in dobro obneslo. Brez dvoma bi se pokazalo dovolj smisla in razumevanja zanj tudi med Slovenci. Toda vodna dela in zavarovanje proti toči so sredstva, ki lahko preprečijo ali vsaj omilijo šele nesreče v bodočnosti. V nesreči, ki je tolike predele Slovenije že zajela, ne morejo več pomagati. Naš kmetovalec pa že danes potrebuje izdatne pomoči, ki se mu ne sme odreči in ki se zanjo morajo dobiti vsaj najnujneje potrebna sredstva. bi hotela razbiti pogajanja. Zato imajo v Parizu sedaj še večje razumevanje za stališče Anglije. V Na današnji seji ministrskega sveta, ki je bila posvečena izključno proučevanju mednarodnega položaja, je zunanji minister Bonnet naglasil, da Francija ne bo ničesar opustila, kar bi pogajanja v Moskvi pospešilo. Zadoščenje v Nemčiji Berlin, 24. junija, z. Dosedanji neuspeh pogajanj Anglije in Francije z Rusijo v Moskvi daje nemškemu tisku povod za ponovne obširne razprave o neuspehih angleške politike. Ze naslovi, kakor »Težave v Moskvi«, »Pobitost v Parizu in Londonu« in slični, kažejo, kako presojajo položaj v Berlinu. Glavna ost nemških komentarjev je naperjena proti Angliji, o kateri dokazujejo nemški listi, da brede v vedno te-žavnejši položaj. Stališča Moskve nemški listi ne komentirajo, in se sploh izogibajo vsake besede, ki bi mogla v Moskvi zbuditi kako nerazpoloženje. RIbbentropovo poročilo kancelar ju Hitlerju Berlin, 24. junija. AA. (Stefani). Zunanji minister v. Ribbentrop je prispel v Berchtesgaden, da poroča Hitlerju o mednarodnem političnem položaju. Jahja paša na potu v Rumunijo Bukarešta, 24. junija. AA. (Reuter) Za jutri pričakujejo prihod egiptskega zunanjega ministra Jahje-paše. V političnih krogih govore, da bo Jahja-paša na sestanku z rumunskim zunanjim ministrom Gafencom govoril v glavnem o pogojih za nadaljnje povečanje že sedaj precej živahne trgovine med Rumunijo in Egiptom. Italijanski manevri v vzhodnem Sredozemlju Rim, 24. jun. AA. (Stefani) Dne 1. julija bo začela druga pomorska eskadra kri-žariti v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Križarjenje bo trajalo 14 dni. Eskadra bo križarila od libijskih pristanišč mimo italijanskih otokov v Egejskem morju do Albanije. Sredi julija bodo pomorski manevri, taktičnega značaja. Mussolini na Reki Sušak, 24. junija, o. Ob 9.10 dopoldne je povsem nepričakovano prispel na Reko z velikim trimotornim hidroplanom ministrski predsednik Mussolini, ki se je odpeljal najprej v tvornico torpedov in tobačno tovarno, nato pa je odšel v cerkev, kjer so pokopani padli fašistični revolucionarji. Obiskal je tudi pisarno reškega fašja, kjer se je zbrala velika množica ljudi. Mussolini se je končno pojavil na balkonu, se zahvalil za pozdrave in izjavil med drugim: Pozdravljam meščanstvo Reke, ki je ohranilo od prvega časa pa do danes vero in zaupanje. Imamo mnogo nalog, izmed katerih smo nekatere že izvršili, ostale pa še bomo. Ob 11. dopoldne je Mussolini zopet odpotoval z Reke. Dokler se je Mussolini mudil na Reki, je bil ukinjen promet preko ; obmejnega mosta, le jugoslovenske novi- , narje so pustili » Sysaka na Reko. I Pripravljenost Anglije Chamberlain o angleški oborožitvi, o možnosti mirne rešitve vseh sporov in o kolonialni politiki London, 24. junija. AA. (Reuter). Predsednik angleške vlade Chamberlain je danes govoril na zborovanju konzervativne stranke v Cardiffu. Med drugim je dejal: »Vedno sem bil prepričan, da ima v razmerah, kakršne so danes na svetu, oborožen narod malo upanja doseči to, da bi se slišal samo njegov glas. če danes gledam stanje naših oboroženih sil ter njihove lastnosti in sposobnosti, da se upro napadu, čutim, da lahko gledamo v bodočnost mirno in z zaupanjem v našo čedalje večjo moč. Naša mornarica je najmočnejša na svetu. Naša vojska je vsak dan močnejša po Številu vojakov in po opremi. Kar se pa tiče vojnega letalstva, ne maram podajati številk. Reči pa vam morem, da se je letalstvo v zadnjem letu razvilo v zelo velikem obsegu, sposobnost letalcev in hitrost letal pa sta večji kakor v katerikoli drugi državi. Naj ne pozabim tudi četrte vrste orožja, obrambe civilnega prebivalstva, ki je zelo napredovala in se sedaj hitro organizira, da bi mogla učinkovito nastopiti, če bi prišlo do vojaške pripravljenosti.« »Ta močna oborožena sila — je nadaljeval Chamberlain — ne ogroža nikogar, je pa danes na razpolago in pripravljena, da se upre napadu ali poskusu tujega gospostva. Sporazumi, ki smo jih sklenili, in jamstva, ki smo jih dali drugim evropskim državam, imajo samo ta namen, da okrepe mirovno fronto in da zaščitijo neodvisnost onih držav, katerih vera v lastno varnost je bila omajana po krivdi drugih. Se enkrat ponavljam, da naš odpor ni naperjen proti vsakršni spremembi kot taki, pač pa poudarjam, da se vsa sporna vprašanja dajo rešiti z razgovori in s sodelovanjem. Kljub vsem nevarnim možnostim, ki obstoje na videz, verujem, da bo narod, ki stremi po miru, našel svoj mir.« V naslednjem je Chamberlain govoril o parlamentarnem delu v zadnjih treh letih ter pripomnil, da datum poslanskih voli. tev zavisi od mednarodnega položaja. Kdaj bodo te volitve, o tem ni hotel pove. dati ničesar, le to je dejal, da bodo te vo. litve enkrat do druge jeseni. V odgovoru na tuje kritiziranje načina, kako Velika Britanija vodi kolonije, je Chamberlain na kratko orisal angleško kolonialno politiko na tale način: Mi smo po-* topno uvedli načelo, da je treba onim narodom in plemenom, ki so bolj zaostali, izboljšati njihove pogoje za življenje, da b; jim omogočili čedalje večje sodelovanje pri vladanju, dokler oni nazadnje ne bi bili sposobni sami sebe upravljati. S tem namenom smo izdali indijsko ustavo in v istem duhu postopamo z dominioni v okvi. ru britanskega imperija. Čeprav pa se bri. tanska zastava vije nad velikim delom zemeljske krogle, se vendar ni še pojavil nepristranski zgodovinar, ki bi upošteval to, koliko smo morali žrtvovati za svoje kolonialne posesti in da smo naredili iz njih v skupnosti z angleškim cesarstvom močan branik miru, kakršnega svet še ni videl V nadaljnjem govoru se je Chamberlain bavil s položajem na Daljnem vzhodu in z nedavnimi dogodki, ki fo se tam odigrali. Med drugim je dejal: »Spor med nami in Japonci glede Izročitve gotovega števila Kitajcev zaradi nekega uboja je dove, del do blokade angleške in francoske koncesije v Tiencinu. Samovoljno neznosno in žaljivo postopanje z angleškimi državljani je stflar še bolj kompliedralo. Japonske krajevne oblasti so v zvezi s tem stavile daljnosežne in popolnoma nedovoljene zahteve glede prometa na tem področju. Dosedaj nam japonska, vlada de ni poslalg formalnih zahtev glede tega, kar pa se tiče prvotnega povoda za zaporo, lahko rečem, da bo ta stvar morala biti rešena s pogajanji. Dolžan sem naglasi ti, da se angleška vlada ne bo pokorila diktatu nobene druge države. Prepričan sem, da japonska vlada nima takšnega namena.« ,Na svetu je dovolj prostora za Nemce in Angleže44 London, 24. junija, br. Ko je Chamberlain v svojem cardiffskem govoru podčrtal mirovne cilje angleške politike in možnost sporazumne ureditve vseh sporov. je med drugim dejal: »Ako bi na svetu vladala mir in svoboda, bi bil zagotovljen tudi velik razvoj nemške industrije in nemškega dela. Na svetu je še dovolj prostora in dovolj ljudi, ki potrebujejo blago in izdelke, kakršne premorete Ie nemška in angleška industrija. Ko bi se moglo na svetu znova ustvariti nekdanje medsebojno zaupanje, bi lahko obe državi mirno in koristno sodelovali. Toda takšno bodočnost si je spričo trenutnih prilik nemogoče obljubljati, dokler ne bodo vse države pokazale najboljšo voljo, da si hočejo med seboj znova zaupati in da hočejo opustiti vsa sredstva, ki bi jim mogla služiti zgolj zato, da s silo dosežejo svoje namene.« Posledice kraljevskega obiska v Ameriki London, 24. junija, br. V svojem govoru v Cardiffu je Chamberlain govoril tudi o obisku angleškega vladarja v Ameriki. Naglasil je, da je vpliv tega obiska na najširše množice v Kanadi in Zedinjenih državah bil izrednega pomena. Vezi angleškega imperija, ki vežejo posamezne domi-nione in matično državo, so bile silno oja-čene. Poleg tega pa je obisk močno vplival na nadaljnji razvoj prijateljskih odnošajev britanskega in ameriškega naroda. Novembra volitve v Angliji London, 24. junija, o. Ministrski predsednik Chamberlain namerava razpisati volitve v parlament za 16. november, če bo dopuščal mednarodni položaj. Sedanji parlament se bo po poletnih počitnicah še enkrat sestal v septembru, da bi rešil razne tekoče zadeve, ki se bodo do takrat nabrale. če bodo volitve razpisane, bo konservativna stranka nastopila v agitaciji z geslom, da je Chamberlain rešil Anglijo pred vojno. Dogovor USA in Anglije o zalogah za primer vojne Washington, 24. jun. AA. (Reuter) Predsednik Roosevelt bo zahteval že v začetku prihodnjega tedna od senata končno odobritev britansko - ameriškega dogovora o zalogah za primer vojne. VSE - KAR RABITE je skrito v »Jutrovem« malem oglasniku, za to ga skrbno berite: DANES 443 gonudb In povpraševanj l Japonci popuščajo Japonske zahteve glede tujih koncesij na Kitajskem za Anglijo in Ameriko nesprejemljive London, 24. junija, z. V okolici vlade opozarjajo na to, da Anglija ne more več mirno dopustiti nadaljnjega japonskega izzivanja. Angleška javnost je nad barbarskim postopanjem z angleškimi državljani, kakor se izražajo »Times«, silno ogorčena. Vlada se bo morala končno odločiti za energične ukrepe, da zaščiti angleške interese na Daljnem vzhodu. Posebni odbor vlade je že sestavil predloge za izvajanje gospodarskih represalij proti Japonski. Odločitev, kdaj se bodo začele represalij« izvajati, pričakujejo prve dni prihodnjega tedna. Zahteve, ki so bile preko japonsko-kitajske vlade sporočene francoskim in angleškim oblastem v Tiencinu, so za Anglijo in Francijo docela nesprejemljive. Poleg izročitve vseh teroristov zahtevajo Japonci, da se v koncesijah ukine dosedanja kitajska valuta, da se izroči Japoncem vse kitajsko srebro, ki je deponirano v koncesijah ter da se vse banke in druga gospodarska podjetja podvržejo japonski kontroli. V stvari kažejo te zahteve, da so vsi dosedanji incidenti bili samo namenoma izzvani s ciljem, da bi na ta način dobili Japonci povod za ukinitev tujih koncesij na Kitajskem. Na to pa ne bo pristala nobena izmed zainteresiranih velesil. Naročilo članom angleške vlade London, 24. junija. w. Angleškim ministrom je bilo naročeno, naj ostanejo preko nedelje v bližini Londona, da bi se lahko takoj sestali, če bi se položaj na Daljnem vzhodu še bolj poslabšal in bi postali potrebni takojšnji ukrepi. Tudi Amerika odločnejša Washington, 24. junija. AA. (Havas): Stališče Amerike napram Japonski je v zadnjih dneh postalo odločneje. Po obvestilih iz diplomatskega vira je vlada Zedinjenih držav obvestila japonsko vlado, da je dala admiralu Jarmellu navodila, naj he popusti glede pravic Američanov na Kitajskem in naj se tozadevnim zahtevam japonskih pomorskih oblasti upre, četudi bi se japonsko-ameriški odnošaji zaradi tega poslabšali. Dozdaj se je ministrstvo za zunanje zadeve trudilo prepričati javnost, da se položaj na Daljnem vzhodu ne razlikuje od enakih položajev, v prošlosti. Toda to sporočilo ameriškega zunanjega ministrstva je imelo na javnost prej nasproten kot pomirjevalen vpliv. Ameriška vlada je še naprej zaskrbljena zaradi položaja ter interesov ameriških državljanov na Kitajskem. Vsaka akcija ki bi šla za tem, da se kršijo pravice Amerike na Kitaj- i skem, bi mogla imeti za posledico skupen nastop Anglije, Francije in Amerike proti Japonski. Promet s Svatovom Angležem že dovoljen Hongkong, 24. junija. AA. (Reuter). Uradno poročajo, da japonske pomorske oblasti od danes že dovoljujejo britanskim ladjam, da smejo pluti v Svatov. Hongkong, 24. junija, o. Davi so Japonci izjavljali, da je ukinjena blokada pred Svatovom. šanghaj, 24. junija, o. Po kitajskih vesteh je kitajska vojska v boju ob železniški progi Svatov — čakav porazila japonske čete. Kitajci so zbrali na fronti pri Svatovu ogromna ojačenja ter so ustavili japonsko prodiranje. Nova japonska akcija južno od šanghaja Hongkong, 24. junija. w. Došle vesti poročajo o novi japonski akciji južno od šanghaja. Japonske mornariške čete so se izkrcale na otoku Čousan, nasproti Hangčova, 30 km južno od šanghaja. Namen te akcije je poostritev nadzorstva nad uvozom v luko Ningpo, ki ima direktno železniško zvezo s Hančovom in šang-hajem. Japonci so v teku svoje akcije zasedli v bližini tudi otok Tajšan. Japonske zahteve London, 24. junija. w. Kakor poročajo iz Tiencina, je začasna kitajska vlada za severno Kitajsko poslala angleškemu generalnemu konzulu v Tiencinu naslednje zahteve: 1. Takojšnja izročitev terorističnih In komunističnih elementov v angleški koncesiji; 2. Sodelovanje pri japonski valutni politiki; 3. Združitev nadzorstva nad kitajskimi bankami, menjalnicami in trgovinami v angleški koncesiji; 4. Onemogočen je vsakršnih dejanj, ki bi bila naperjena proti začasni kitajski vladi. Ob koncu vsebujejo zahteve začasne kitajske vlade naslednjo izjavo: če bodo koncesijske oblasti trpele nerede, ki jih izziva čangkajškov režim, bo začasna kitajska vlada prisiljena načeti vprašanje s temelja in podvzeti potrebne ukrepe. Položaj v Tiencinu Tiencin, 24. jun. AA. (Reuter): V tukajšnjih angleških krogih je zavladalo mnogo boljše razpoloženje spričo energičnih intervencij britanske vlade in dostojnega nastopanja japonskih vojaških in pomorskih oblasti nasproti Angležem. Japonske oblasti nastopajo sedaj nekoliko liberalne-je pri izvajanju blokade. Zunanja Mongolija ognjišč® novih sporov Kaj se pripravlja na mejah Zunanje Mongolije — Veliki letalski spopadi med Rusi in Japonci šanghaj, 24. julija, o. Mnogo pozornosti so zbudile japonske vesti, da so japonska letala včeraj sestrelila na meji med Mandžurijo in Sibirijo 49 ruskih letal. Kakor znano, so japonski listi poročali, da je 18 japonskih letal napadlo 150 ruskih ter jih 49 sestrelilo, dočim so jih Japonci izgubili samo pet. Te vesti so se zdele kasneje neverjetne celo Japoncem samim, pa je bilo zato snoči v Tokiu objavljeno, da je bilo sestreljenih 9 ruskih in 5 japonskih letal in da se je bitke udeležilo skupno okoli 250 letal. Akcija letalskih sil Zunanje Mongolije se smatra kot nevaren odgovor na japonske načrte na Kitajskem. Vse zanimanje japonske javnosti je sedaj osredotočeno na Zunanjo Mongolijo, ker nihče ne ve, kaj se tamkaj pripravlja. Danes so tudi objavili v Tokiu, da je prišlo do nove letalske bitke na meji med Mandžurijo in Zunanjo Mongolijo, ki jo je preletelo 70 ruskih letal, in da so japonska letala sestrelila v spopadu 12 ruskih ter prisilila sovražnika, da se je vrnil na svoje ozemlje. Pričakujejo, da bo nocoj objavljeno službeno poročilo, ki bo kolikor toliko opisalo tudi to zadevo v pravi luči. V šanghaju trdijo, da so Japonci v tem spopadu izgubili 20 letal in da so morala njihova letala pobegniti pred premočnimi ruskimi silami. Nato so ruska letala bombardirala razne postojanke ter pregledala teren. Japonci so pričeli nujno pošiljati nove močne letalske eskadrile v omenjene kraje. V šanghaj so došle tudi vesti o hudih izgubah, ki jih je rusko letalstvo povzročilo japonski vojski. Ruska letala so obstreljevala iz strojnic japonske vojake ter jih več sto pobila. Sijam prosi za jamstvo Singapur, 24. junija, o. Angleško-fran-coska vojaška konferenca, na kateri so razpravljali o obrambi na Daljnem vzhodu, je bila danes končana. Na konferenci je bil dosežen sporazum, da bo angleški admiral Noble prevzel poveljstvo nad angleškimi in francoskimi vojnimi silami v primeru vojne in da bo Singapur oporišče za vse vojne operacije na Daljnem vzhodu. Na konferenco je siamska vlada poslala svojega delegata, ki je sporočil, da je Siam s svojimi simpatijami na strani Anglije in Francije in da bo v primeru vojnih za-pletljajev ostal na strani Anglije. London, 24. junija, o. Sijamska vlada je poslala v London 1,125.000 funtov, kar je največja pošiljatev zlata, ki so jo kdaj poslali iz Sijama v inozemstvo. Sijamska vlada je zaprosila angleško in francosko vlado, naj ji zajamčita pomoč za primer morebitnega napada, kakor sta jo zajam-čili nekaterim evropskim državam. Kot protiuslugo daje Sijam Angliji in Franciji na razpolago vsa svoja letališča Ln luke. Sodna razprava zaradi uboja češkega policista v Nachodu Prošli petek, dne 16. junija, se je v Pragi pred kazenskim sodiščem za nemške državljane začela razprava proti članoma nemške državne policije narednikoma Ju. riju Bulli in Pavlu Stehru. ki sta v noči od 9. na 10. junija v Nachodu umorila stražnika češke državne policije Jarosla-va Müllerja Razpravo vodi predsednik praškega sodišča za nemške državljane Vetter, obtožbo zastopa državni tožilec dr. Schmidt, obtoženca branita nemška odvetnika dr. Haller in dr. Janda-Erbl. Prvi dan razprave je bilo zaslišanih okoli 30 prič, ki so vse izpovedale v smislu obtožnice. Ker pa sta se nemška narednika izgovarjala, da sta bila ob času zloči. na tako zelo pijana, da ju ne more zadeti polna odgovornost za dejanje, sta bila zaslišana še višji zdravnik p ihiatrske klinike na praški nemški univerzi dr. Gretzma-cher in profesor iste univerze dr. Buhtz, ravnatelj zavoda za sodno medicino. Nato je bila razprava prekinjena in se je nadaljevala v torek 20. t. m., ko bi morala biti za-lišana še dva psihiatra-izvedenca, eden z Dunaja, drugi iz Vratislave. Do for. malne izpovedbe teh dveh kapacitet pa ni prišlo, marveč je sodišče sklenilo, da bo na licu mesta v Nachodu raziskalo in utrdilo dejanski stan. V sredo, 21. se je razprava nadaljevala in sta praiška strokovnjaka še enkrat pagala svoje m&enje o obtožencih, ki gta feila, ponovno telesno in duševno skrbno prelska na. Oba praška psihiatra sta izjavila soglasno prepričanje, da sta obtoženca odgovorna za svoje dejanje in da pri njih po ugotovljenem zavžitju alkohola ne prihaja v poštev bistveno zmanjšanje kazenske odgovornosti. Vendar pa sta strokovnjaka ugotovila, da je bila pijanost narednika Jurija Bulle nekoliko večja nego vinjenost narednika Pavla Stehra in da je zato Bulla nekoliko bližji meji zmanjšanja kazen, ske odgovornosti. Po izpovedi psihiatrov je bila razprava tretjič prekinjena in odložena za nedoločen čas. Sprememba v vodstvu tovarne orožja v Brnu Praga, 24. junija. AA. ČTK sporoča, da je moral ravnatelj tovarne orožja v Brnu dr. Edvard Utrata iz rodbinskih razlogov dati ostavko na svoj položaj. Slovaški parlament Bratislava, 24. junija. AA. (DNB). Včeraj se je sestal slovaški parlament, ki so mu prisostvovali vsi člani vlade in skoro vsi poslanci Gospodarski odbor parlamenta je podal poročila o zakonskem predlogu, ki se nanaša na turizem. Ustavni odbor pa je predložil načrt ustave. Predložen je tudi poseben načrt zakona o državni slovaški gastavi, Beležke Žerjavov spominski večer Poročali smo že, da bo Zveza kulturnih društev v Ljubljani priredila v spomin svojemu ustanovitelju in prvemu predsedniku dr. Gregorju Žerjavu žalno svečanost v ponedeljek, 26. t. m., torej na predvečer 10. obletnice njegove smrti. Svečanost bo ob pol 9. zvečer v veliki dvorani Kazine ter bo obsegala dva nastopa pevskega društva »Save« in spominski govor docenta dr. Stojana Bajica. Zveza kulturnih društev vabi vse člane svojih društev iz Ljubljane ln okolice, kakor tudi vse druge spo-štovalce velikega pokojnika, da se žalne svečanosti udeleže v čim večjem številu. Katoliška cerkev ▼ Jugoslaviji Po sklepu konference jugoslovenskega katoliškega episkopata iz leta 1936 je napisal dr. Krunoslav Draganovič nad 600 strani obsegajoči »Splošni šematizem katoliške cerkve v Jugoslaviji«. V šematizmu objavljeni podatki ee nanašajo na datum 1. julija 1937. Tega dne je po šematizmu živelo ▼ Jugoslaviji 5.854.315 katoličanov, od tega v Sloveniji 1.182.090. V vsej Jugoslaviji je 1975 katoliških župnij, 4709 cerkva. 4258 kapelic, 167 moških samostanov, 479 žen. skih samostanov, 19 škofov, 2246 laičnih duhovnikov, ki se pečajo z dušebrižništvom in 575 duhovnikov, zaposlenih v drugih poklicih. Upokojenih duhovnikov je 288. V samostanih je 1168 duhovnikov redovnikov. V Jugoslaviji je dalje 8 bogoslovij, 11 cerkvenih gimnazij, 22 malih redovniških semenišč, in 20 redovniških noviciatov. Redovnice imajo 74 srednjih in strokovnih šol, 90 ljudskih šol, 147 otroških vrtcev, in celo vrsto konviktov. „Slovenec" o sporazumu Med listi, ki so pisali zelo optimistično o skorajšnji sklenitvi sporazuma med Hrvati in Srbi, je bil tudi »Slovenec«, ki so ga kot eno glavnih glasil JRZ ponatiskovali glede teh njegovih napovedi tudi drugi listi po državi. V včerajšnjem »Slovencu« pa sedaj čitamo: »Motijo se tisti, ki mislijo, da se bo sporazum rodil kar tako čez noč. kakor je skočila iz Jupitrove glave Atena. Sporazum pač ne sme biti nobena krparija, ampak delo trajne vrednosti in osnovne važnosti za državo, v kateri je toliko zapletenih življenjskih interesov najrazličnejših elementov, ki jih mora sporazum med seboj koordinirati. Sporazum se pač lahko sklene v načelih, toda njegova izvedba ln praktična preizkušnja z vsemi potrebnimi korekturami bo zahtevala kaj časa in truda. Mi mirno čakamo, da se dovrši delo, ki ga vlada Dragiše Cvetkov* ča z vso odločnostjo želi in hoče uresničiti.« Narodna vzgoja v rodbini Z ozirom na jezikovne razmere v koroških šolah in cerkvah je prinesel »Koroški Slovenec« v zadnji številki poziv, v katerem med drugim beremo: »Vsaka tožba in vsako malodušje okoli ljudske šole pri nas sta brezpredmetni. Računati moramo s položajem, v katerem se nahajamo, poudariti in naglasiti moramo samo eno: »slovenska samopomoč? — Domača družina, domača vas in lastni narod so občestva, v kateri, naj se mladi rod včleni s pomočjo vzgoje v družini Česar šola v našem primeru ne bo mogla nuditi mladini, zamore izpolniti vzgoja otrok v domači družini. Otrok naj doživi svojo družino, svoj dom in domačo zemljo. Spozna naj življenje, ki se je odigralo na tem koščku grunta v verigi rodov. — Vsaka vas na naši zemlji ima svojo narodno zgodovino. O njej priča nešteto narodnih pesm1, običajev in navad, o njej pričajo imena, posejana vse naokrog, o njej kričijo dogodki zadnjih desetletij, ustanove in organizacije, društveni domovi, ki zgovorno pričajo o rasti mladega slovenskega naroda. Kdo naj vpeljuje mladi rod v zgodovino mladega naroda, njegovo bolest in veselje, če ne domača družina, katere življenje je delček narodnega življenja. Gorje rodu, s katerim hi se pretrgala tisočletna slovenska vez.« Opozicijska posvetovanja v Beogradu Včeraj se je v Beogradu nadaljevala konferenca vseh opozicijskih skupin razen HSS. Sodelovali so spet kot zastopniki JNS Banjanin, dr. Kramer in Jevtič, za SDS dr. Budisavljevič, Vilder in Kosano-vič, za demokrate Grol in Vlajič, za radikale poleg Miše Trifunoviča, pri katerem je konferenca bila, še dr. Ninčič, in za zemljoradnike dr. Gavrilovič in čubrilovič. Seja je trajala vse do 14. Zastopniki SDS so danes popoldne obiskali Ljubo Davidoviča, zastopnik HSS prof. čajkovac pa je imel daljši razgovor z novim zemljoradniškim voditeljem dr. Gavrilovičem. Akcija dr. Laze Markovica V beograjskih političnih krogih mnogo komentirajo zadržanje dr. Laze Markovica, ki se je zadnje čase dokaj rezerviral v svojih odnošajih do staroradikalne stranke. Tudi nedavne seje glavnega odbora, na kateri so pod predsedstvom Ace Stano-jeviča razpravliali o nadaljnji taktiki stranke, se ni udeležil. Dr. Markovič se zavzema za ponovno združitev vseh nekdanjih radikalov v okrilju JRZ, ne glede na to, kateri stranki ali skupini sedaj pripadajo. Zlasti ni po njegovem mnenju nobenega vzroka več, da bi se staroradikali držali ob strani, odkar se je pričela v JRZ akcija za popolno likvidacijo dr. Milana Stojadinoviča in njegovih prijateljev. Glavni odbor pa je na omenjeni seji sklenil, da bo ohranil tudi za naprej svojo neodvisnost. V zvezi s tem poroča beograjska »Nezavisna tribuna«, da misli dr. Laza Markovič z nekaterimi ožjimi prijatelji zapustiti staroradikalno stranko in se priključiti JRZ. Svoj korak bodo on in njegovi prijatelji pojasnili v posebnem proglasu. „Dan severne demokracije*4 V Oslu so priredili švedski, norveški in danski socialisti »dan severne demokracije«. Govorili so predsedniki vseh treh vlad. Norveški ministrski predsednik Nygars-vold je izjavil v imenu vseh treh držav, da žele nordijski narodi za vsako ceno ohraniti demokratično ureditev svojega javnega življenja in da se bodo borili proti vs&ke- bo v decembru Beograd, 24. junija, p. Prihodnja seja izvršnega saveza SKJ bo v Beogradu v avgustu. Na njej bodo razpravljali o pripravah za izredno skupščino saveza, ki bo v decembru. Pravilnik o železniškem delavstvu Beograd, 24. jun. AA. Prometni minister dr. Spaho je danes podpisal pravilnik o delavstvu državnih prometnih ustanov. Četrt stoletja francosko-srbske šole v Skoplju Skoplje, 24. junija, p. Tu se je danes pričela proslava 25 letnice francosko-srb-ske šole, ki jo vodi že od njene ustanovitve prot Charless Dairle, ki se je tudi boril na solunski fronti. Na šoli bodo jutri svečano odkrili ploščo v spomin na pokojnega kralja Aleksandra Zedinitelja. Poleg zastopnikov naše vlade in skopeljskih oblasti se bo svečanosti udeležil tudi francoski poslanik. Operno gostovanje v Trstu končano Trst, 24. junija, k. Ansambel ljubljanske opere je snoči s Smetanovo »Prodano nevesto« žel še večji uspeh, kakor v četrtek z »Borisom Godunovom«. Posebno Franci si je pridobil vse simpatije občinstva, tako da so ga danes prepoznali in z navdušenjem pozdravili, čim se je spet pojavil na odru kot »Ero«. Gotovčev »Ero z onega sveta« je bila zadnja predstava v okviru tega gostovanja ljubljanske opere. Pogoji in razmere, v katerih se je predstava vršila, so bili popolnoma isti, kakor včeraj in predvče- rajšnjim. Gledališče je bilo tudi nocoj razprodano in prepolno občinstva. Razpoloženje ansambla in solistov je bilo spet izvrstno. Glavni vlogi sta igrala gdč. Heibalova kot Jula in g. Franci kot Ero. Ko se je zaključilo prvo dejanje, so glavni igralci in ravnatelj Polič prejeli lepe šopke cvetja. Ansambel se bo nocoj po predstavi, ki se bo zaključila okrog polnoči, vrnil v Ljubljano. Potovali bodo spet s štirimi avtobusi ljubljanskih podjetnikov. Borba za Španijo V Nemčiji zavračajo francoske trditve, da bi Španija v primeru vojne ostala nevtralna Berlin, 24. junija, d. V tukajšnjih krogih spremljajo z veliko pozornostjo francoske napore, da bi se zboljšali odnošaji s Španijo. Najnovejši francoski optimizem, da bo general Franco vkljub pomoči, ki so mu jo nudile totalitarne države v državljanski vojni, v primeru spopada med njimi in zapadnimi velesilami ostal nevtralen, je dal nemškemu tisku povod, da se obširno peča s tem vprašanjem. Listi odločno zavračajo pariško tezo, da se more obnova Španije izvesti le s finančno pomočjo zapadnih velesil. Korespondenca nemškega zunanjega urada ugotavlja, da obstoja jamstvo, da bo uživala španska vlada pri svojem mirovnem obnovitvenem delu podporo in pomoč istih držav, ki so bile v vojni na strani generala Franca. Ta ugotovitev se očitno nanaša na gospodarska pogajanja med Španijo m Nemčijo, ki se pravkar vrše v Burgosu. Z niimi naj bi se povečal trgovinski promet med obema državama. Z znatnim nemškim kreditom naj bi se predvsem omogočilo španski vladi, da spravi brez tujih posojil razrvani železniški promet zopet v red in obnovi tudi svojo industrijo. V Berlinu mislijo na sklenitev enake trgovinske pogodbe s Španijo, kakor je bila sklenjena nedavno z Rumuni-jo. Pogajanja se razvijajo zelo ugodno in je po izjavah nemškega zunanjega urada pričakovati, da bodo kmalu zaključena. Njihov izid bo tak, da se Španiji tudi v gospodarskem pogledu ne bo treba naslanjati na Francijo ali Anglijo. Govor španskega generala v Berlinu Berlin, 24. junija. A A. (DNB): Španski general Aranda je govoril na nekem oficirskem banketu v hotelu »Kaiserhof« in rekel med drugim: »Pred tremi leti sta Nemčija in Italija poslali svoje junake na Špansko, da rešijo to državo in ves svet j pred rdečo invazijo. Ko so nacionalni Špan-! ci zmagali, so se preživeli prostovoljci vr-| nili s slavo ovenčani v svojo domovino. I Potrebno je bilo pred Nemčijo in pred vsem svetom pokazati, da duhovna združe-nost Nemčije in Španije s koncem vojne ni prenehala, temveč se je še okrepila. Zato je general Franco sklenil poslati vojaško delegacijo, ki se je seznanila s čudovito močjo nemške obrambne sile in nedosegljivo organizacijo nemške industrije. Toda največje občudovanje vzbuja notranja zveza med nemškim narodom in njegovim voditeljem. Prijateljske zveze, ki so jih Španci ustvarili ob svojem obisku v Nemčiji, ne smejo prenehati, naj se zgodi v bodočnosti karkoli. V bojih ustvarjeno tovarištvo nikoli ne sme razpasti in ljudje viteškega pojmovanja ne morejo nikdar postati nehvaležni. To je moje iskreno mnenje, čeprav bi listi vsega sveta trdili, da imam drugačne namene.« Halifax o odnošajih do Španije London, 24. junija. AA. (Havas): Zunanji minister lord Halifax je pismeno odgovoril na neko vprašanje v zvezi z govorom španskega ministra Sunerja, ki je na-migaval na nekak »poskus obkolitve Španije po demokracijah«, Halifax je izjavil, da je britanska vlada pozorno sprejela ta govor, prav tako kakor govora generala Franca 5. in 20. junija t. 1. Britanska vlada želi, da se za obe stranki zadovoljivo urede razna vprašanja, ki se tičejo njune medsebojne trgovine, prav tako se ima tin di urediti vprašanje neizplačanih dolgov. Britanska vlada, je že izrekla svojo željo po pogajanjih, kakor hitro bo tudi španska vlada za to. Zvišanje odkupne cene za pšenico Beograd, 24. junija. AA. Danes je minister za trgovino in industrijo Jevrem Tomič dal tole izjavo: Na podlagi uredbe o državni intervenciji na pšeničnem trgu sem sklenil v soglasju s kmetijskim in finančnim ministrom zvišati odkupno ceno za pšenico od 140 na 165 din za 100 kg Za to povišanje se je kraljevska vlada odločila na moj predlog in na predlog kmetijskega ministra, da v trenutku, ko najsiromašnejši kmetje prihajajo na trg s svojo pšenico, dobi ta pridelek v nasprotju s prejšnjimi leti najugodnejšo ceno. V preteklem letu je bila odkupna cena za pšenico »Tisa« določena na 160 din nasproti izvozni pariteti, ki je znašala okrog 120 din. Kljub nižjim cenam pšenice drugod po svetu hočemo ohraniti v naši državi višino cene in jo celo zvišati. Iz državne službe Beograd, 24. junija, p. V zdravstveni službi sta napredovala za višjega zdravstvenega pristava dr. Vladimir Orel pri sreskem načelstvu v Litiji in dr. Stanko Cernelč v Brežicah. V poštni službi sta bila premeščena pomožni uradnik v 9. skupini Milan Qaf iz Maribora v Cankovo in pomožna manipu-lantka Vida Gorišek iz St. Vida pri Ljubljani na Jesenice. mu poskusu zanesti misel diktature v svoje države. Trdno so odločeni še poglobiti in utrditi svoje medsebojne zveze, ki pa niso proti nikomur naperjene, temveč osnovane za složno obrambo skupnih nordijskih interesov. Švedski zunanji minister Hansson je poveličeval demokracijo in svobodo duha kot temeljna kamna javnega življenja nordijskih držav, danski ministrski predsednik Stauning pa je dokazoval, da se nordijski narodi nikoli ne bodo odrekli demokraciji na ljubo totalitarni ali komunistični ureditvi svojih držav. Vsi predstavniki vlad so v svojih govorih posebej poudarjali, da bodo nordijske države neglede na simpatije ali antipatije svojega prebivalstva v primera voj-oe ostale •tro.go nertrftla* _ Smrtna nesreča Slovenca v Beogradu Beograd, 24. junija, p. V pretekli noči se je v bližini Kolarčevega ljudskega vseučilišča smrtno ponesrečil 461etni ka. ramiški delavec Alojzij Kubec, doma 1« Slovenije. Večer je prebil pri nekem svo. jem prijatelju, ki ga je proti polnoči s svojo ženo spremil do tramvaja. Niso pa še prišli do tramvajskega postajališča, ko je pribrzel mimo tramvajski voz s priklopnim vozom. Kubec se je pognal nanj, pa mu je spodrsnilo na stopnici zadnjih vrat prvega voza tako, da ga je zaneslo pod drugi voz, ki mu je odrezal obe nogi in mu prizadejal smrtno poškodbo na gla_ vi. Nesrečnega moža so prepeljali v bolnišnico, kjer pa je še ponoči umri. Zapustil je dva otroka. Senator dr. Andjelinovlč v avdienci pri kralju Borisu Sofija, 24. junija, p. Bolgarski kralj Boris je sprejel danes v avdienci jugoslovenskega senatorja dr. Grgo Andjelinoviča. Po avdienci je dr. Andjelinovič obiskal predsednika vlade dr. Kjuseivanova. Nizozemska kraljica pregleduje obrambna dela Haag, 24. jun. AA. Kraljica Viljemi-na je danes pregledala dela za obrambe holandske vzhodne meje. Nesreča norveškega parnika Šanghaj, 24. jun. AA. (Stefani): Blizu Vejhaveja je norveški tovorni parnik »Sjobris« (1920 ton) trčil ob neki japonski potniški parnik. Norveški parnik se je takoj potopil, vendar so njegovo moštvo rešili Vremenska napoved ZemunsKa: Toplejše v zapadni polovici, delno oblačno na vzhodu, ponekod dež in nevihte. Dimajafca: Izpreminjajoča se, ponekod precejšnja oblačnost, velika možnost n»* vibL f -v*, i Spomini na Vidov dan 1914 v Rušah Ob dvajsetletnici Sokolskega društva v „M alem Beogradu44 » 4»* 1 .V;' r ? "V** ■ * „ ; r ■ '-.V w - . - < » 'i', ■ 'Sp* ^v» » fl Sokolski zbor na Vidov dan 1914 ob razvitju prapora v Rušah Bilo je lepega zimskega dne L 1913, ko sem srečal na kolodvorski cesti v Rušah danes žal že rajnega br. dr. Rosino, ki se je bil ravno pripeljal z vlakom iz Maribora. Prvo njegovo vprašanje po kratkem pozdravu je bilo: »Drugo leto razvije mariborski Sokol svoj prapor. Svetujte mi, kje bi se naj ta slavnost vršila! Maribor seveda ne pride v poštev.« Odgovorim mu, da sta za tako prireditev edino primerna kraja Fram ali pa Ruše. Odločila sva se za Ruše in pri tem je ostalo. Bližal se je dan 28. junija 1914, ki je bil določen za to slavnost. Kar je bilo zavednih Slovencev v Mariboru, vsi so se mrzlično pripravljali na to redko slavje, osobi-to pa sokolstvo. Mariborska sokolska vrsta je imela v tisti dobi odlične člane. Bili so to res Sokoli v Tyrševem smislu, bih so možje in mladeniči iskrenega sokolskega prepričanja. V tej vrsti je stal poleg odvetnika rokodelec, obrtnik, trgovski pomočnik, delavec, trgovec. A vse skupaj je bila ena družina, v kateri ni bilo prepira, nesporazum-ljenja, še manj preziranja ali sovraštva, to je bila skupina oseb, pa le ena duša, ki je kipela od navdušenja za slovensko in za slovansko stvar in ki je v tistih dneh že videla na obzorju vstajenje slovanstva. Pomenljive so bile besede enega izmed slavnostnih govornikov na Vidov dan v Rušah ob priliki razvitja prapora mariborskega Sokola: »Saj mi avstrijski Jugoslovani ne zahtevamo ničesar drugega kakor združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno edirtico, pa seveda — (v ironičnem tonu) — pod okriljem Habsburžanov.« Doba 25 let je uničila življenje premnogim idealnim članom tedanjega mariborskega Sokola. Naj v miru spijo večno spanje možje in Sokoli trdnega in čistega kova kakor br. dr. Rozina, dr. Vladimir Ser-nec, dr. Pivko in drugi. Teh mož ni več, a njih duh živi med nami in naj živi večno! Z velikim veseljem in navdušenjem so se pa tudi Rušani pripravljali na to slavnost. Zadnji teden je vsa vas pomagala staviti šotore, odre, mlaje in drugo, ni bilo klerikalca, ne liberalca, vse je složno de^ lalo. Vaški trg je bil že na predvečer električno razsvetljen in spremenjen v raj. Najlepša noč je obetala najlepši dan, kar se je tudi uresničilo. V nedeljo 28. junija so že z dopoldanskimi vlaki prihajali Sokoli in gosti od vseh vetrov. Popoldanski vlak pa je pripeljal toliko občinstva, da je bila ruška vas natrpana kakor na ruško nedeljo. Na kolodvoru je Sokole in drugo občinstvo pozdravil br. Lesjak, ki je med drugim tudi izgovori! nedolžne besede, da pozdravlja goste na slovenskih ruških tleh. Strešico v besedi »ruških« pa je ogabna izdajalska duša črtala in pred vojaškim sodiščem, ki je po tej slavnosti začelo preganjati Rušane zaradi veleizdaje, pričala, da je Lesjak pozdravil Sokole na »ruskih« tleh. 178 Sokolov v krojih in mnogostoterna množica je korakala v vas na slavnostni prostor, na čelu pa je igrala narodna godba iz Središča s kapelnikom br. Francetom Serajnikom. Mariborsko sokolsko župo so zastopali številni člani 10 društev, celjsko 4 društva (Celje, Žalec, Krško, Trbovlje) 8 3 prapori, slovensko sokolsko zvezo sta zastopala starosta dr. Oražen in br. Thaler, ljubljanska župa je poslala 3 člane, akacL društvo »Triglav« pa 10 članov s praporom, varaždinski Sokol je prispel s praporom in 42 člani. Na slavnostnem prostoru sredi vasi se je vršilo kumovanje, kumica je bila st +ra dr. Rosinova. V imenu občine je pozdravil goste tedanji ruški župan br. Lasba-eher, potem je govoril br. dr. Rosina, ki je med drugim izjavil, da so Rušani sami dali povod, da se to slavje vrši v Rušah, ker so že pred 5 leti zbrali lepo vsoto za nov prapor. Kumica je pripela na prapor moder, svilen trak z besedami: >Brani mejo!« in ga izročila praporščaku dr. Ravniku. 41 zastopnikov raznih sokolskih in drugih društev ter posameznih oseb je zabilo spominske žeblje v kopje prapora s pomenljivimi gesli. Navdušeni govori in krasne pesmi, poleg pa še najlepše vreme je ustvarilo najlepše razpoloženje. Ob zvokih sokolske koračnice so sprejeli prapori novi prapor med se, to je bil nepozabljiv trenutek. Odkritih glav je velika množica zapela »Hej Slovani«, na kar je nastopil odmor. Ob 16. uri se je vršila povorka, na to pa telovadni nastop. Po sporedu se je pričela ljudska veselica. Ljudi je prihajalo vedno več. Veselje in navdušenost sta priki-pela do vrhunca, ko je nastopil mrak in se je veselični prostor električno razsvetiL Na nekem stranskem prostoru so varaždinski Sokoli nastopili v raznih skupinah, stavili piramide in drugo. Pogled na te vaje pri bengalični luči je bil bajno lep. Gnusne priče so tudi ta prizor izrabile kot ve-leizdajniško demonstracijo. Krog pol 21. ure zvečer, po prihodu zadnjega vlaka iz Maribora, sem šel v gostilniški vrt g. Muleju, poleg veseličnega prostora, kjer je stopil k meni ugleden ruški Nemec in mi zaupno povedal, da so v Sarajevu atentatorji ustrelili prestolonaslednika in njegovo soprogo. Novica me je pretresla, premagal sem se in obvestil o tem dogodku le nekatere osebe. Godbo smo odpovedali z izmišljenim izgovorom, j yeselica pa se je vršila naprej do odhoda zadnjega vlaka, ki je odpeljal večino gostov. Razburjenje se je pa le razširilo. Rušani so nestrpno pričakovali novic, odhajajoči so upali zvedeti natančnejših poročil v Mariboru. Krasno uspelo narodno in sokolsko slavje je silno razjezilo mariborske Nemce. Ruše so jim bile od nekdaj trn v peti. To je bil edini še narodno zavedni kraj v mariborski okolici in Dravski dolini. Slavje v Rušah so smatrali za protiavstrijsko demonstracijo in poveličevanje srbske in jugoslovanske ideje. Ruše so krstili za »Klein — Belgrad« in prepričani so bili, da je zdaj prišel pravi čas, to trdnjavo uničiti. Začela so se preganjanja, ki so dosegla svoj vrhunec 13. avgusta, ko so orožniki in vojaki vklenili v težke verige 16 najuglednejših Rušanov in jih tirali kakor živino v graške vojaške zapore. Vse železniške postaje od Ruš do Gradca so bile obveščene c prihodu vlaka z ruškimi veleizdajalcL Povsod jih je čakala drhal, jih zmerjala in opljuvala. Na koroškem kolodvoru jih je čakala tisočglava množica, oborožena s palicami in kamenji. Pobili bi jih, da ni priletel v zadnjem trenutku vojaški poveljnik in zagrozil drhali z vojaško silo. V Gradcu je bU ves trg pred kolodvorom natrpan radovednega občinstva, kakor da bi prihajal kak vladar. Šele v mraku so jetniški pazniki sneli ubogim trpinom okove. Zamisli se bralec, v dobo pred 25 leti, ko je Avstrija preganjala slovanski in pri nas slovenski živelj, ko je sklenila na vsak način uničiti vse narodne voditelje in narodna društva, osobito sokolstvo. Biti zaveden Slovenec, Sokol v tisti dobi, je bilo nekaj junaškega. Zato spoštujmo svoje voditelje, ki so neumorno in požrtvovalno delovali pred četrtstoletjem in pomagali ustvarjati to, kar danes imamo, pa vsega žal še ne znamo prav ceniti! Današnjo nedeljo bo v Rušah dvojno slavje. Ruški Sokol slavi 20-letnico svojega obstoja. Ustanovil se je leta 1919., takoj po vojni. Misel, ustanoviti sokolsko društvo v Rušah, se je zbudila o priliki navedene slavnosti leta 1914., dozorela pa je leta 1919. Ob svoji dvajsetletnici razvije Ruški Sokol svoj prapor. Vrsta starejših ljudi, ki so delovali od leta 1914. do 1919., se je žal razredčila. Hladna zemlja krije v Mariboru razne voditelje, pa tudi v Rušah je bela žena kosila in nam ugrabila med drugimi tudi prvega starosto ruškega Sokola, vzornega moža, narodnjaka in Sokola, blagega br. Mihaela Sernca. Današnja slavnost v Rušah je zgodovinskega pomena. Pridite v obilnem številu, zlasti pa še tisti, ki ste prisostvovali slav-nostim i. 1914. in 1919. in pri njih sodelovali, da ste žive priče zgodovinske minulosti in sedanjosti! Naj Vas ne ovirajo malenkosti, kajti zavedajmo se, da ideje, društva, zlasti sokolska, ostanejo, osebe pa se je menjavajo. Maribor in Ruše veže že od nekdaj tradicionalna ljubezen in prijateljstvo. Že pred 50 leti je prirejala skromne narodne prireditve peščica zavednih Mariborčanov in Rušanov v Mariboru in Rušah. Danes bomo starejši obujali spomine na minile težke, pa tudi lepe čase, mlajši pa boste videli in slišali, kako je bilo nekdaj in kako je danes. Dav. Lesjak. Iški Vintgar po poplavni katastrofi En sam kraj trpi četrt milijona škode Ig pri Ljubljani, 24. junija Po zadnji povodnji je bilo v listih iz vseh krajev naše banovine toliko poročil o škodi, ki jo je napravilo neurje, o enem samem kraju, ki je tako blizu naše metropole Ljubljane, pa se ni pisalo, čeprav je voda uničila ljudem za okrog četrt milijona imetja. V mislih imamo Iški Vint-gar, ki je meščanom in okoličanom znan kot izletna točka, bogata romantične lepote, malokdo pa pozna hudournik Iško v vsej njegovi strahoti. Le domačini vam vedo povedati, kolikšne množine vode pridero naenkrat iz vsega bregovja vanj. Banovinski odsek za regulacijo hudournikov se je na prošnjo prebivalstva lotil urejevati Iško in lani, pa tudi letos je izvršil del svoje naloge. Iško je reguliral od Iške vasi do Male vasi. Strugo samo so zregulirali v razdalji kakih 500 m in to na krajih, kjer so bili posestniki najbolj ogroženi, ker jim je trgalo polje. Razume se, da so se nekateri kmetje obvezali prispevati za stroške, na razpolago pa so dali tudi svoja zemljišča, kolikor je uradna komisija smatrala za potrebno. Pripomniti moramo, da je bilo takrat precej napeto razmerje med uradno gospodo in kmeti — nekateri domačini so ugovarjali načrtu, češ, da regulacija ne bo držlala, ker je struga regulirana komaj 18 m na širino. Komisija se na take pripombe ni ozirala in delo je šlo naprej v zadovoljstvo prizadetih posestnikov in delavcev, ki so imeli zaslužek. Delo je bilo izvršeno tako, da je bil na enem bregu postavljen nasip s pletenicami, na ! drugi strani pa škarpa iz kamenja in bo- j rovih tramov, ki so jih nalašč zato do- | bavljali od drugod, ker v ljubljanskih j hribih ne tega lesa. Pri pregledu je komi- j sija delo ocenila izborno in solidno, domačini pa so vmes godrnjali, da je dobro samo na pogled. V resnici se je tokrat spet izkazalo, da tudi najpreprostejši človek, ki ga je iz-modrila izkušnja, nekaj ve, ne pa samo učeni strokovnjaki, ki so študirane glave, znajo računati in risati, a jim manjka izkustva. V kratkem sta si druga drugi sledili dve povodnji. Predzadnja je vzela pol regulacije, zadnja je pobrala ostanek. Vse delo je uničeno, ves denar je vržen proč, vrhu vsega pa imajo še kmetje škodo na polju, ker jim je voda pobrala setev. Posestnik Anton Janežič je n. pr. vsej al pšenico, ker je upal, da mu bo regulacija varovala polje, a se je uštel. Voda mu ie odnesla dobršen del njive s pšenico vred. Posestnici Mazijevi so posekali živo seč, češ, da je to potrebno zavoljo regulacije, danes pa ni ne duha ne sluha o regulaciji, a še manj o seči, njej pa voda odnaša zemljo. Obupen je položaj posestnika Josipa Mazija, ki zasluži, da ob njegovem primeru opomnimo odločujoče činitelje, naj se zganejo in pridejo na pomoč. Jože Mazi ima mlin, ki je edini vir obstanka njegovi družini. O priliki regulacije je podpisal večjo vsoto kot prispevek za zgradbo jezu, ker bi na ta način njegov mlin pridobil na vrednosti. Danes je tako rekoč na suhem. Voda gre svojo pot, kjer je šla pred regulacijo, samo s to razliko, da je Mazi poprej imel svoj leseni iez in je lahko miei, danes pa je brez jezu, ker svojega starega nima več. novi pa mu ne koristi, ker voda teče drugod. Kakor se govori, se bodo regulacijska dela letos pričela iznova in sicer bodo tokrat gradili strugo za 5 m širšo. Priporočati bi bilo. naj se delo solidno izvrši, ne pa da se denar po nepotrebnem raz-metuje in se kmetom nalagajo nova bremena, ki so že itak neznosna, koristi pa tako početje nikomur ne prinese. Pripominjamo še, da je bila voda tokrat samo srednja, ne pa velika, kakor se zgodi včasih, kadar se trgajo oblaki. Ob slovesu Ivana Žemljica od Maribora Zgoraj od leve na desno: Zepič L., Žemljic J., Olga Kocmut roj. Serajnik, R. Rakuša, spodaj: Serajnik Franjo in Serajnik Domici jan Pred približno 30 leti so trije ljubitelji glasbe v Ormožu ustanovili godalni trio; bili so to sodnik Ivan Zemljič (gosli) in učitelja brata Domicijan Serajnik (čelo) in Franjo Serajnik (viola). Trojica je hotela gojiti v prvi vrsti slovansko glasbo; lotila se je izvedbe te vzvišene misli z vso vnemo. Ko je prišel v poldrugo uro oddaljeni Sv. Lenart kot mlad učitelj Rudolf Rakuša, ormoški krajan, se je skromni trio razširil v godalni kvartet, in s prihodom izbornega klavirista Ljudevita Žepi ča v Ormož se je radostno porodil kla-virni kvintet. Na javnih koncertih so poleg raznih slovanskih solističnih skladb (petje, čelo, gosli) izvajali sledeče komorne kompozicije: Vendler: Romantičke na-lady (godalni trio); Dvorakove in Oraa-čkove: Maličkosti za klavirni kvartet; Cajkovskpga D-dur kvartet; Dvofakov F-dur kvartet; Zd. Fibiehov klavirni kvartet v E-molu; Dvofakov klavirni kvartet v A-dur in B. Smetanova »Vltava« sim- fonična pesem iz »Ma Vlast«, ki jo je priredil za klavirni kvintet J. Marak, profesor praškega konservatorija. Ta petorica izvajalcev, ki se ji je pridružila kot altistka še ga. Olga Kocmut roj. Serajnik, se je v svoji veliki ljubezni do slovanske glasbe shajala dolga leta tedensko vsaj po enkrat k vaji. Niti najslabše vreme ni moglo odvračati dveh članov od dolgega pota v Ormož. Enemu izmed številnih koncertov, ki so bili za tiste čase res častno obiskani, je prisostvoval tudi naš dobro znani in priznani skladatelj Risto Savin, tedaj artiljerijski kapetan v Varaždinu na Hrvatskem; bil je poln hvale in se ni mogel dovolj na-čuditi dejstvu, da so tako dobri glasbeniki na podeželju. Svetovna vojna je neusmiljeno razpršila to lepo, prijateljsko glasbeno družinico. Spomnil sem se teh minulih lepih dni nesebičnega narodnega kulturnega delovanja v prijaznem Ormožu ob priliki od- B OJTE SE tega stola 1 Kdor se trudi, da si s pravilno nego pomaga ohraniti zdravje svojih zob • fa se fohko brez strahu prepusti pregledu zobozdravnika. Če hočete pravilno negovati zobe, upora« bljajte Sargov Kalodont. Popoln učinek t» izvrstne zobne paste je v sulforicin oleatu, ki odpravi polagoma zobni kamen • povzročitelja mnogih zobnih bolezni • in prepreči njegovo ponovno tvorbo. Če so Vaši zobje brez zobnega kamna, šele tedaj so zdravi in lepi! SARGOV KALODONT Proti zobnemu kamnu hoda zvestega člana te družine in obče znanega narodnega in kulturnega delavca sodnega nadsvetnika Ivana Zemljiča iz našega obmejnega Maribora. Na njegovem novem domu mu želimo vsi ostali njegovi dolgoletni glasbeni prijatelji obilo trdnega zdravja in vseobče zadovoljnosti, ob kateri se bo gotovo kaj rad v duhu vračal v mlade čase Vendlerjevih »Romantičkih nalady«. F. S. in gasilski dan Prekmurskega tedna Tudi za današnjo nedeljo vlada veliko zanimanje Murska Sobota, 24. junija Prekmurski teden ima to nedeljo dve lepi prireditvi. Dopoldne bo zbor gasilcev iz mursko soboške župe, popoldne pa letalski miting. Letalstvo, simbol stoletja, je prodrlo tu. di v Prekmurje. Spomladi je bila ustanovljena v Soboti jadralno-letalska skupina Aero-kluba »Naša krila«, ki je nemudoma začela z delom. V poslopju osnovne šole že jadrno gradijo letalska rebra in radovedne oči medine up.rajo poglede skozi železne rešetke in iščejo porajajoče oblike bodočega letala. Toda to je še rana pe. sem. V jeseni pa bo že najbrž krožilo rfàd Soboto prvo domače letalo. To nedeljo bo v okvirju prireditve Prekmurskega tedna prvi aeromiting kot oblastni miting. Sodelovala bodo klubska letala mariborske in zagrebške oblasti. Ta letalski dan. ki bo eden največjih v Sloveniji, bo nudil gledalcem najlepše letalske točke. Tako je na sporedu letenje brezmo. tornih letal, aerovlek, avtovlek, akrobacij-sko letenje lovcev, zračni napad s proti-plinsko obrambo, šaljive točke (leteči pro. fesor) vožnja publike. Za 40 din se bodo gledalci lahko popeljali v letalu nad Mursko Soboto V zvezi z letalskim dnevom je prirejena tudi protiplinska razstava. Namen aero, mitinga je v prvi vrsti, zbuditi zanimanje mladine za letalstvo, ji potom mitinga nuditi poprišče aktivnega graditeljskega dela in končni cilj — vzgojiti kader mlat-dih letalcev-pilotov. živo zanimanje občin, stva in sodelovanje najodličnejših pilotov jamčita za popoln uspeh. Kakor smo že poročali, bo v nedeljo do. poldne ob pol 9. odprta na travniku poleg parka ob Radgonski cesti živinorejska razstava, ob 11. pa bo župna gasilska va. ja, katere se bo udeležilo 400 gasilcev. Za-nimanje občinstva za Prekmurski teden je tako veliko, da je res bilo umestno podalj. šati razstavo še čez oba praznika. — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenja, nudi pogosto naravna »Franz-Josef o va« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefo-vo vodo. Ree po min. soc. pol in n. zdt S-br. 15.485 25 V 55. Jubilejna matura v Murski Soboti Abiturientom so priredili prisrčen poslovilni sestanek Murska Sobota, 23. junija. Letos je bila na realni gimnaziji kneza Koclja v Murski Soboti jubilejna matura, prva po 10 letih in tretja matura na zavodu sploh. Obenem z maturo je tudi gimnazija zaključila 20. leto svojega obstoja. Ustanovljena in odprta je bila takoj po zasedbi Prekmurja po jugoslovenski vojski leta 1919. kot prva slovenska šola v Prekmurju. Najprej je bil odprt prvi razred, potem pa postopno vsako leto naslednji. Po šestih letih je pričela ta važni narodno vzgojni zavod Slovenske krajine preganjati usoda novih odredb in uredb, s katerimi sta bila ukinjena dva višja razreda, pa naslednje leto spet dovoljena, potem pa je bil zavod reduciran na nižjo gimnazijo. Z mnogimi žrtvami je prekmurska javnost dosegla otvoritev samoupravne višje gimnazije, na kateri je bila pred 10 leti prva matura, naslednje leto druga, potem pa je zaradi pomanjkanja sredstev tudi samoupravna gimnazija prenehala. V jeseni 1935 je bila spet obnovljena samoupravna gimnazija s postopno otvoritvijo višjih razredov. Drugo leto sta bila dva samoupravna razreda, v jeseni 1937 pa je bila s kraljevim ukazom spremenjena soboška nižja gimnazija v višjo in 5. razred je bil že državen. Kljub naporom, da se samoupravna razreda po-državita, sta ostala še naprej. Za nju je skrbel kura tori j z županom g. Ferdinandom Hartnerjem na čelu, banska uprava pa je primaknila k stroškom za vzdrževanje obeh razredov lepo vsoto. Prvi samoupravni razred iz leta 1935/36 je letos dospel do mature, ki se je vrSila od 10. do 20. junija pod vodstvom ministrskega odposlanca g. dr. Prijatelja. K izpitu je bilo pripuščenih 29 kandidatov. Višji tečajni izpit je uspešno napravilo 22 kandidatov, popravni izpit bo delalo v avgustu 5 kandidatov, odklonjeni pa sta bili za leto dni 2 kandidatinji. Ustnega izpita je bilo oproščenih 6 maturantov. Veliko maturo so napravili naslednji kandidati: Berke Ernest, öisar Aleksander, De-škovič Milan (oproščen ustnega izpita), Ferenčak Edmund, Piegar Alojz (opro ščen ustnega izpita), Flisar Franc, Horvat Bela, Kiffman Rudolf, Klojčnik Adolf, Ktihar Štefan, Lad Jožef, Pücko Ivan, Schmiderer Ivan, Skledar Stefan (oproščena ustnega izpita), šebjanič Franc, šerbec Jože, Stoafič Dušan, Talaay Frane (oproSčen ustega izpita), TUrha Stefan, Velane Zoran (pprcööen ustnega izpita^, Koder Ljuba, Škafar Anica (oproščena ustnega izpita). Dva abiturienta bi rada vstopila v drž. službo, trije v vojno akademijo, po 4 bodo šli študirat medicino, teologijo in pravo, 3 filozofijo ostali pa tehniko. Kuratorij samoupravne gimnazije je priredil abiturientom prisrčno slovo z zaku-sko v gostilniškem prostoru na razstavišču Prekmurskega tedna. Udeležili so se ga vsi predstavniki soboške javnosti, saj je bila to oficielna proslava 201etnice gimnazije in lOletnice prve mature, obenem pa tudi proslava dogodka, s katerim je ginmazija v Murski Soboti postala v resnici popolna gimnazija. Predsednik kura-torija g. župan Ferdinand Hartner se je v lepem govoru spomnil vseh borb za popolno gimnazijo in težav, s katerimi so se morali boriti člani kuratorija, profesorski zbor in dijaki sami Pozival je abituriente, da ohranijo Mursko Soboto in zavod, s katerega so izšli, v prijetnem spominu, že-leč jim v imenu kuratorija in celega mesta mnogo sreče na nadaljni življenjski poti. Abiturient Franc šebjanič se je v prisrčnih besedah zahvalil kura toriju in ie posebej županu za očetovsko skrb in pozornost, s katero so spremljali njihovo delo v šoli, zagotavljajoč, da bodo abiturien-ti jubilejnega letnika soboške gimnazije ohranili vernost Murski Soboti in Prekmurju in delali čast gimnaziji kneza Koclja, iz katere so izšli. Govorili so še direktor gimnazije ing. Ivo Zobec, prof. Milan Potokar, ki je v vezani besedi podal zgodovino samoupravne gimnazije in katehet šoštarec, abiturient prve mature na sobo-Ski gimnaziji. MOsKI! Pri spolni slabosti (lmpotenci) poskusite hormonske pilule HORMO-SEKS Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pUul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Po pošti diskretno razpošilja: LEKARNA BAHOVEC, LJUBLJANA. — Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »VIS-VIT«, Zagreb, Lan-gov trg 3. Ogl. reg. S. br. 5846-39. Gospodarstvo Pogodba med državo bi Aeroputom Ministrski svet je na seji dne 27. fe» bruarja odobril pogodbo, ki ie bila sklenjena med državo in družbo za letaieftS promet »Aeroput«. Ta pogodba je sedaj objavljena v »Službenih novinah« od 23. junija in določa v glavnem naslednje: Družba TA letalski promet d, d. Aeror-put se obvezuje da bp vzdrževala Pedni letalski promet za prevez potnikov, prtljage, blaga in pošte na progah, Ki bodo do. ločene v delovnem načrtu za dotično leto. Tak delovni načrt mora družba Aeroput predložiti vojnemu ministrstvu, ki nato izda v sporazumu s finančnim ministrstvom obvezno odločbo. Program izpopolnitve in obnove letečega parka se določi na pet let, najmanj pa na tri leta v naprej. Tudi ta program odobrava vojno ministrstvo. Za prenos pošte velja posebna pogodba s poštnim ministrstvom ki jo mora Aeroput skleniti y 30 dpeh pp uveljavljanju te pogodbe. Pogodba med državo in Aeroputom je sklenjena na 10 let. Na progah, "predvidenih v načrtu ln delovnem programu, se Aeroputu priznava izključna pravica, prevoza potnikov in prenosa letalskega to. vornega blaga ter pošte za ves čas trajanja pogodbe, kolikor to ni v nasprotju z že obstoječimi mednarodnimi obveznostmi naše države, ki so bile sklenjene pred uve. ljavljenjem te pogodbe, V pogodbi so točno predpisani obvezni polzkusaai poleti. Nakup letal in materiala Družba sme letala, njihove dele, instrumente in ostali material, potreben za eks. ploatacije, nabaviti m popravila vršiti mo v paši državi, kolikor je to mggoče glede na sposobnost domače industrije. Izbiro letal in motorjev mora potrditi voj, no mipistrstvo. 0e domača industrija ne more izdelati ali popraviti letal, motorjev, instrumentov itd, afi če so cene domačih podjetij za 25»/o večje od inozemskih ponudb, sme vojno ministrstvo v sporazumu s trgovinskim ministrstvom Odobriti nakup v inozemstvu. Carinska in trošarinska prostost Kolikor nabav ni mogoče izvršiti v naši državi, o čemer odloča finančno ministrstvo na predlog štaba letalstva vojske v soglasju z vojnim ministrstvom, in družba izvrši nabavke v inozemstvu, tedaj ne plača uvozne carine in skupnega poslovnega davka pri uvozu letal, motorjev, instrumentov in aparatov za letenje in navigacijo, električnih, radiotelegrafskih in radiotelefonskih aparatov in instalacij s pripadajočo opremo, strojev in orodja, potniških in tovornih avtomobilov, traktorjev, rezervnih delov motorjev in letal in ostalega materiala, ki je potreben za popravila in vzdrževanje letečega parka. Gorivo in mazivo, ki je potrebno Aeroputu za pogon letal in se nabavi neposredno iz inozemstva, je oproščeno uvozne carine, državne in samoupravne trošarine, skupnega poslovnega davka, mo-nopolske takse in ostalih državnih ìh samoupravnih taks in dajatev, razen tla-karine in poslovne dajatve, to pa na osnovi potrdila štaba letalstva vojske, da se to gorivo in mazivo nabavlja za gori navedene svrhe. Ta pogonski material in njegova potrošnja je pod nadzorstvom carinskega oblastva. Aeroput ima izkiiug= no pravico in dolžnost oskrbovati z ugodnostnim pogonskim materialom tuja in domača civilna letala na teritoriju naše države po pogojih, ki jih mora odobriti štab letalstva vojske, kar pa se ne nanaša pa domača državna letala, niti na ona, ki so v službi naše drŽave ali pripadajo jugoslovanskemu Aeroklubu »Naša krila« in njegovim članom, niti na letala, ki sodelujejo na mednarodnih tekmah, vendar se tudi ta letala lahko oskrbujejo pri Aeroputu, če posadka to smatra za potrebno. Pred države lahko nastopa kot generalni zastopnik tujih letalskih družb samo Aerpput, ki vrši administrativno, tehnično trgovsko in prometno službo dotičnih družb razen letalske službe. Uprava in osebje Člani upravnega in nadzorstvenega odbora Aeroputa in osebje morajo biti državljani kraljevine Jugoslavije po rojstvu. To pa ne velja za one osebe, ki so v sestavu družbe ob trenotku sklenitve te pogodbe, Aeroput je dolžan pri sprejemu novih uslužbencev sprejemati osebe ig rezerve vojnega letalstva, razen če ni takih oseb s potrebno kvalifikacijo. Funkcionarji in uslužbenci Aeroputa, ne morejo biti osebe, kj izražajo načela proti obstoječi državni obliki ali načela protipravne spremembe državnega reda. Državna subyCpf.ija Država daje Aeroputu državno pomoč za izvrševanje poletov na progah, določenih z načrtom in delovnim programom. Naloge za izplačilo daje štab letalstva vojske. Subvencija se plača za vsak pra. vilno izvršen let odnosno za V^ako etapo leta na vseh progah po številu kilometrov. Letna denarna pomoč (subvencija) je za leto 1939/40 določena na 30 din od vsakega kilometra leta v rednem prometu. V prihodnjih štirih letih pa se ta znesek zmanjša vsako leto za 1 din. Znesek globalne iubvenclje za prihodnjih 5 let je do ločen takole: za leto 1939/40 18 milijonov din, za leto 1940/41 21 milijonov din, za leto 1941/42 24 milijonov za leto 1942/43 27 milijonov, za leto 1843/44 30 milijonov din. Aeroput mora upravičiti v eeloti to subvencijo z ustrezajočimi poleti. Aeroput ne more delničarjem po odbitku dotacij fondov plačati več nego 8% na račun dividende ali drugih prijemkov. V primeru, da izkaže bilanca večji dobiček, se presežek prenese v fond za izpopolntev letalskega materiala. Nadalje vsebuje uredba kazenske določbe, Vsaka neupravičena zakasnitev vzleta ali prjhoda, ki pre ega četrt ure, se kaznuje z 200 din in tudi za vsako nadaljno za. kasnitev za četrt ure znaša kazen 200 din do maksimalne kazni 2000 din. To pa ne velja za primere če je zakasnitev povzročila višja sila. Vzroke zakasnitve oeeni komisija, ki jo določi štab letalstva vojske. Država daje Aeroputu na razpolago letališča in hangerje, uradne prostore v po. slopjih letališč, delavniee za popravilo letal in avtomobilov, garaže, rezervoarje za bencin in skladišča za material, in sicer v mejah potrebe in dejanskih možnosti. Nadzorstvo nad izvajanjem pogodbe vrši vojno ministrstvo, preko svojega komisarja in njegovih strokovnih- pomočnikov. Nadar. jee £e je pričel v petek v Oficirskem domu v Skoplju. Otvoril ga je ob navzočnosti 400 delegatov in gostov iz vse kraljevine prvi podpredsednik UJNŽB inž. Radul Radulovič, šef odseka v gradbenem oddelku generalne direkcije državnih železnic. Ugotovil je, da je na kongresu zastopanih 35.213 članov združenja. Obširno je poročal glavni tajnik Jovan Bakič. Nato se je zvrstilo še precej drugih govornikov. Poudarjala se je potreba izpremembe zakona o prometnem osebju, potreba pove. čanja števila prometnih uslužbencev ter povišanja dohodkov. Zlasti pereče je vprašanje železniških delavcev, o čemer smo v »Jutru« že ponovno obširneje razpravljali. Pri zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. • Planinske postojanke v vseh planinah Slovenije so stalno oskrbovane od 28. t. m. dalje. Triglavski dom na Kredarici je oskrbovan že od sobote 24. t. m. dalje. Letos sta oskrbovani obe planinski postojanki pod črno prstjo in sicer Orožnova koča in Malnarjeva koča. Izlet na Črno prst je v sedanjem času edinstven užitek. Iz Boh. Bistrice drži pot skozi senčne gozdove s krasnim razgledom na Bohinjsko kotlino, v Orožnovi koči ali Malnarjevi koči je prijetno zavetišče, odtod na vrh Črne prsti je le eno uro hoda. Z vrha je krasen razgled na eni strani na vse Triglavsko gorovje, na drugi strani pa globoko v Primorje. Ob Bohinjskem jezeru se začne zdaj glavna sezona ter je jezero že primerno za kopanje. »Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru, ki je na novo preurejen, razpolaga z udobnimi sobami, ki so prav primerne za letoviščarje. V vseh planinskih predelih Slovenije, v Triglavskem gorovju, Karavankah, Kamniških planinah, Pohorju in Zasavju je zdajšnji čas najlepši za planinske izlete. Planinci, v društveni pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1, dobite vse podrobne informacije o planinskih turah in planinskih izletih; na razpolago vam je tudi praktični priročnik za planince, katerega potrebuje vsak turist. • Uvedba telefonske službe pri pošti Loka pri Zidanem mostu. Dne 21. junija je bila pri pošti Loka pri Zidanem mostu uvedena telefonska služba. * Se vedno neviht« po JugaslavljL Beo- grajski listi prinašajo poročila iz raznih krajev, kjer so zadnje dni ponovno divjale nevihte. Marsdkod po Bosni so hudour. niki povzročili kmetovalcem veliko škodo. V Starem Vlahu je padala debela toča, ki je pobila sadje in posevke, orkanska nevihta pa je odnašala strehe. Nad Koprivnico, ki je letos že ponovno trpela, se je v četrtek znova utrgal oblak in je nevihta samo na mestni opekarni napravila veliko škodo, ker je uničila kakih 160.000 komadov opeke. Pri Bregu je voda razrušila železniško progo v dolžini 50 m- Progo so do večera spet popravili. Vodovje je ograža I o tudi železniški most čez reko Kopriv, nico. Zdaj je promet spet v redu. Gospodarska sloga je oklenila prirediti nabiralno akcijo za prizadete kmetovalce. • O slovenskem k rokovanju bo predaval jutri, v ponedeljek v nacionalni uri v radiu strokovni učitelj g. Rudolf Dostal. Predavanje bo ob 19.30 in opozarjamo nanj. Filmi, pfošce, ■ ■ ■ papirn vodečih znamk za vse svrhe fotografije. — Samo kvalitetna dela za amaterje ! Drogerija IVAN KANC Ljubljana — Nebotičnik tm * Tujskoprometna sezona v polnem joku. »Putnik« v Mariboru in vse njegove po slovalnice prejemajo dnevno številna vprašanja iz vseh predelov naše države ln iz inozemstva glede letovanja v raznih turističnih krajih na področju bivše mariborske oblasti. Iz nekaterih turističnih krajev prihajajo pa že vesti, da so posamezna gostišča v celoti zasedena in da bodo po dosedanjih rezervacijah tudi za mesece julij in avgust verjetno vise sobe zasedene. Da bi tujskoprometna zveza vedela, ka. tera letovišča in gostišča lahko še priporoča domačim ln inozemskim interesentom, prosi vsa tujskoprometna društva, podružnice SPD, lastnike planinskih postojank in posameznih gostinskih obratov, da od časa do časa pošljejo poročila glede zasedbe in glede izgledov za prihodnje tedne. Potrebno je takojšnje obvestilo, posebno, če so obrati polno zasedeni. Poročila s podatki o razpoložljivih sobah, cenah itd. naj se pošiljajo na naslov: Tujskoprometna zveza »Putnik« v Mariboru, Trg svobo-de_Grad, ali pa se naj javijo na telefone 21-22 in 21-29. * Prihodnjo nedeljo poliitimo v Ljutomer. Veliki narodni manifestaciji ob priliki glavne skupščine CMD v Ljutomeru, v nedeljo 2. julija bo sledila popoldne na lenem telovadišču sokolskega društva Ljutomer vrtna veselica. Na sporedu je koncert, petje, ples, nagradno streljanje, o mraku pa kresovanje. Prvovrstna bo postrežba v priznanih ljutomerskih floto, rih. Prleške specialitete: gudek na ražnju in drugo pečenje ter krapci in gibanj ci. Vstopnine ni. — Vlakovne zveze so sedaj prav ugodne, zato vabimo goste od blizu in daleč na številen poset, da se po velikem izvršenem delu medsebojno spoznamo in utrdimo prijateljstvo in tovarištvo. Pevska društva še posebno vabljena. Narodna in nacionalna društva naj na ta dan organizirajo izlete v Ljutomer. * Nova grobova. V Ljubljani je preminil g. Karel Pirman. Pogreb rajnkega bo v ponedeljek ob 17. iz hiše žalosti Medve. dova 19a, k Sv. Križu. — Dalje je preminila v ljubljanski bolnišnici ga. Elvira Luznarjeva, soproga skladiščnika drž. že-leznic. Pogreb bo danes ob 15. izpred mrliške veže k Sv. Križu. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Hitro, dobro in poceni vam izdela vaš fotofilm kr. dv. dobavitelj Drogerija Gre» gorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. (—) * Dvajsetletnica mature abiturientov bivše realke v Ljubljani. Maturanti iz leta 1919. (tudi takratni vojaki) naj pošljejo svoje naslove s predlogi za proslavo obletnice, ki jo bomo priredili v mesecu septembru, dr. Mirku Hribarju, Idrijska št. 19 (Stan in dom). * Izlet h konjskim dirkam v St. Jernej na Dolenjskem, katere bodo 29. t. m-, priredi Tujskoprometna zveza. Prijave ln sporedi v vseh biljetarnah. * Eno in pol dnevni izlet T Trst tn Koper priredi Tujskoprometna zveza dne 1. in 2. julija t. 1. Zelo zanimiv in spremenjen spored je na razpolago v vseh biljetarnah Putnika, kjer se izročajo tudi prijave do 24. t m. (—) Družno, strumno tukaj stojmo ln veselo si zapojmo: Naj bo staro, naj bo mlado vse ima prisrčno rado slastno Mirim čokolado. • Dolomiti vas vabijo! Udeležite se izleta v Dolomite, ki ga priredi od 15. do 19. julija izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ul-, teL 22-50. Prijave do 9. Julija. (—) • Gospodinjska šob a gostthdčaiofco gospodinje prične novo šolsko leto 1. septembra 1939., ki traja deset mesecev. Vpisovanje bo v juliju in avgustu v šolski pisarni na Privozu št 11. ob sobotah od 10. do 12. Tam se dobe tudi prospekti in ostale informacije. (—) • Pozor! Se štirje sedeži sa poučno, lepo in skrajno ceneno ekskurzijo od 6. do 16. avgusta v Dolomite, po Gornji Italiji ▼ Firenco, ob Tirenakem morju v Rim, Napoli in ob Jadranskem morju v Benetke in nazaj v Ljubljano. Zadnje prijave do 4. julija: Aloma Company, Aleksandrova 2/1; prof. Jože Bučar, Privoz 20; Fran Medica, Tržaška 4. (—) • »Ob stoletnici fotografije« se imenuje naš novi fotovodič. Brezplačno vam ga pošljemo. Kr. dvorni dobavitelj, drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova uL 5. (—) • Ab»oiventinje Trgovske Sole v Ljubljani letnik 1933, razred prof. Dermastia, se vabijo na sestanek dne 8. julija ob osmih zvečer v restavraciji pri »Katrcic v Ljubljani Zbirališče v parku Zvezda. Informacije daje Cita Steinec-Smodiš, Ljubljana, Jugotehna, Gosposvetska c. L (—) I Letalski veleftfan 1 OSVAJALCI VSEMIRJA L KINO MATICA I • Čebelarjem čebelarsko društvo v Ljubljani potrebuje za vsak okraj po dva bolezenska strokovnjaka in po enega čebelarskega predavatelja oziroma mojstra. Zato bo društvo priredilo v jeeepi za pre. davatelje in mojstre posebne izpite, za bolezenske strokovnjake pa večdnevne tečaje. Opozarjamo na to čebelarje, ki bi se hoteli udeležiti izpita ali tečaja, da se čimprej prijavijo glavnemu društvenemu tajništvu, ki bo dalo prijavljencem vaa na-daljna navodila. (—) ČEK-BONBON posebno zdaj poleti treba vedno je s seboj imeti ! • Za pokojno Ano Jančarjevo se bo brala sv. maša zadušnica pri Sv. Jakobu v Trstu 26. t m. ob 6. zjutraj in na Rakeku istega dne ob pol 7. Žalujoči zaročenec in družina. (—) • Prvega divjega merjasca v Logatca Je ustrelila ženska. Iz Dolnjega Logatca nam pišejo: Preteklo nedeljo je bil pri nas ustreljen, kolikor je pomniti, prvi divji prašič. Ustrelila ga je gdč. Mira Staretova iz Ljubljane. V nedeljo je šla v revir s paznikom Janezom Mihevcem. Ko sta prišla v Lom, je nenadno zagledala pred seboj divjega merjasca. Hitro je pomerila. Merjasec je po strelu poskočil in že sta žalostna gledala za njim. Toda po kakih 30 korakih se je zvrnil mrtev. šivalni stroji S. Rebol i & drUD ULM, Ulna 18 * Strokovno trgovsko Šolstvo. Razglas: Ravnateljstvo drž. priznanega trgovskega učilišča »Christofov učni zavod« ▼ Ljub-ljani, Domobranska cesta 15, objavlja, da je ministrstvo za trgovino in industrijo z odlokom od 20. januarja t. L zavodu iJ-. znalo pravico javnosU. Redni učenci in učenke tega zavoda imajo vse pravice glede dijaških voznih kart in rodbinskih doklad kakor na državnih trgovskih šolah. Izpričevala veljajo kot dokaz sposobnosti za pisarniško službo glasom zakona o trgovskih šolah in tudi kot dokaz dovršene vajeniške dobe ter polni dve leti pomočniške prakse v trgovski obrti, kar je zlasti važno za sinove in hčerke trgovcev. Sprejemajo se učemci-nke, ki so dovršili štiri razrede meščanske ali srednje šole in položili malo maturo. Učenci z nižjo pred-izobrazbo se sprejemajo v posebni enoletni trgovski tečaj, ki je tudi odobren od ministrstva. Pred vpisovanje se bo vršilo 1-, 2. in 3. julija, redno vpisovanje pa v začetku septembra kakor na državnih trgovskih šolah. Informacije daje ravnateljstvo ust-no in pismeno. Telefon 48-43. (—) KOTEL CROCE DI MALTA, MONTECATINI - TERME Društveno potovanje na zdravljenje v Montecatini od 9. do 2L julija 1939. Desetdnevno bivanje v prvorazrednem hotelu, vključena postrežba, vse takse in zdravljenje ter vožnja iz Ljubljane in nazaj, skupna cena po osebi Din 1860.—. INFORMACIJE IN PRIJAVE V VSEH BILJETARNAH PUTNIKA. Potovanje z individualnimi potnimi listi. —- Prijave do 4. julija L L Iz LJubljane n— Vidov dan dne 28. Junija se praznuje vsako leto kot spominski dan preminl-lih borcev za vero in domovino s slovesno službo božjo. V tukajšnji stolnici se bo daroval slovesen rekviem 28. t. m. ob 10. do-poldne. V pravoslavni cerkvi na Bleiwei-sovi cesti bo svečani parastos ob 1L dopoldne. V evangeličanski cerkvi bo slovesna služba božja istega dne ob 10. dopoldne, v starokatoliški kapeli na Gospo-svetski cesti pa bo služba božja od 8.30. UUUUUUUUULIUUU^ H II HJLILJUUUULJU Steznike, korzelete, trebušne pasove, kline pasove, vložke za ploske noge, ravnodržalce ln guminogavice dobite v največji izberi ln za vsako ceno pri tvrdki ADA BESEDNIK LJUBLJANA — SELENBURGOVA «. fiiiiujniimmiiiiiii mri ti— Zveza Jugoslovanskih naprednih akademskih starešin vabi svoje člane, da se udeležijo komemoracije za pokojnim dr. Gregorom 2erjavom, ki jo priredi Zveza kulturnih društev jutri, v ponedeljek, ob 20.30 v veliki dvorani Zvezde. n— Akademsko starešinsko Jinftrt Jadran vabi vse člane na žalno svečanost, ki jo priredi Zveza kulturnih društev v Ljubljani v počaščenje spomina dr. Gregorja 2erjava ob lOletnici njegove smrtL Svečanost bo v ponedeljek 26. t. m. v veliki dvorani Zvezde. Začetek točno eb 20.301 o— VIŠJI tečajni izpit na državni klasični gimnaziji v Ljubljani se je vršil od 9. do 24. junija pod predsedstvom ravnatelja dr. Janka Lokarja. Pripuščenih je bilo 84 pripravnikov in pripravnic. Izpit so uspešno dovršili: v a oddelku: Antiče-vič Marija, Babič Helena, Božič Marta (oproščena ustnega izpita), Gomzi Franja, Goreč La risa, Grasselli Nevenka (oproščena ustnega izpita), Jakulin Zdenka, Tr-stenjak Vlasta (oproščena ustnega izpita), Zajec Angela, 2užek Meta (oproščena ustnega izpita), Adamič Leon, Bebar Franc, Božič Jernej, Bricelj Ivo, Brodnik Jože, Gosar Jože, Grafenauer Radogost. Grošelj Vid (oproščen ustnega izpita), Jarc Peter, Klavs Vladimir, Novak Stanislav, Osana Ivo, Pavlič Drago, Pucihar Jože, Ramovš Primož, Savinšek Anton, Strojnik Aleš, S tangi Branko, Sušteršič Franc; v b oddelku: Böhm Oskar, Boljka Stanislav, Borštnar Janez, Brenk Jože, Erjavec Silvester, Fink Božidar, Gregorač Franc, Hrovatin Borut, Javornik Bogomir, Jereb Jernej, Jermol Adolf, Jerše Karel, Kalan Peter. Kink Stanislav, Komar Milan, Kos Janez, Kvas Jožef, Lavrenčič Ladislav, Melik Vasilij (oproščen ustnega izpita), Metlikovič Aleksander (oproščen ustnega izpita), Ostronič Alojzij, Palme Josip Pavlič Ivan, Pibernik Avguštin, Pire Zvonko, Plevel Ciril (oproščen ustnega izpita), Porovne Franc (oproščen ustnega izpita), Puhar Josip, Rupel Slavko, Savinšek Anton, Schiffrer Marijan, Smolič Janez, Sojar Anton. T epina Edvard, Uršič Marijan, Zakrajšek Jože, Zabkar Ivan, Zakelj Vinko, Zemlič Stefan, Zugel Franc. Za tri mesece je bilo odklonjeno 14 kandidatov in kandidatinj, za leto dni 1. u_ Akademski krajevni odbor Jadranske straže obvešča članstvo, da bo tudi letos v avgustu tritedensko propagandno letovanje v Novem Vinodolu. Stroški kakor lani 530 din (vse vključeno). Program letovanja bo obsegal tudi -razne zanimive referate o pomorskih, slovanskih ln visokošolskih vprašanjih. Sodelovali bodo akademiki drugih slovanskih univerz. Odbor bo tudi upošteval prošnje ubožnih prosilcev za podpore. Prošnje je oddati do ponedeljka 26. t. m. do 18. v lokalu Wolfova 10-11. Vsa ostala pojasnila v lokalu na društveni deski. Udeležiti se morejo letovanja študenti ln študentke visokih šol ln njim enaki vrstnikL ZA PRIDNO DIJAKINJO ALI DIJAKA je najlepše darilo fotoaparat vel. 6x9 znamke Balda % opt 1.6.3, lepo torbico ln ivema _ ISOCHROM filma. —- Vse skupaj dobite za konkurenčno ceno Din jjO«"" Vsak pri nas kupljen fotoaparat, se zavezujemo tudi zamenjati, ako bi z Istim ne b!H zadovoljni ali če pride lz tovarne nov modeL Sveže filme zadnjih emulzij pošiljamo zunanjim amaterjem poštnoobratno. Filme razvijamo na željo v par urah kakor tudi naredimo slike. Priporočamo se, da vse Vaše filme lz Izletov zaupate nam, kar Vam res priznano prvovrstno razvijemo m napravimo slike, priporoča se Foto Tourist — Lojze Šmuc LJUBLJANA, Aleksandrova e. 8 in podr. Prešernova ulica 9 — poleg glavne pošte. n— O ljubljanskem železniškem problemu. zlasti pa o dosedaj znanih predlogih, bo podal kratek pregled inž. Drago Les-kovšek jutri 26. t. m-ob 20. v predavalnici Združenja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana na Kongresnem trgu 1 H, poslopje Kazine. Glede na polemiko o tem vprašanju, ki se je zad nji čas pojavila v časopisju, bo referatu sledila debata. Vstop imajo izključno ramo inženjerji ln pa tisti, ki se bodo izkazali s posebnim vabilom. KOLESA kupile dobro la po-cni tedi as obroke Pri H. SUHNER, Ljubljana ogled! Aleluandfova 6." n— Koncert pevskega zb°r» Glasbene Matice v St, Vidu nad LJubljano bo danes v Prosvetnem domu točno ob 20. url Vstopnice so v pmodaji v trafiki Kantman v St. Vidu. u— Občni zbor moSfce m ženske dentpe-trske podružnice Družbe sv. Cirila in Motoria v Ljubljani bo v ponedeljek, 26. t. m. ob 20. v restavraciji glavnega kolodvora. K obilni udeležbi vabita odbora. u— Zrelostni izpit na mestai ženski io-alni gimnadjL Med včeraj navedenimi maturantkami je izostala navedba, da je bila tudi gdč. Milena Tavčarjeva oproščena ustnega izpita. o— Državna Šolska poliklinika v LJubljani Javlja, da je rok za vlaganje prošenj za sprejem v šolsko kuhinjo NJ. VeL kraljice Marije v šolskem letu 1939-40 do 3L julija Prošnje morajo biti spisane na obrazcih, ki se dobe na državni šolski polikliniki v Ljubljani, Aškerčeva cesta Obrazec stane 1 din. n— Dvorski šahovski klub. Na svojem tretjem rednem občnem zboru je Šahovski klub »Lovšine soglasno spremenil svoj naslov in se odslej imenuje »Dvorski šahov, ski klub«, ker ga sestavljajo po pretežni večini šahisti dvorskega okraja Novi odbor je bil sestavljen sledeče: predsednik arh. Ivan Zupan, podpredsednik Jože Dolenc, tajnik Arrigler (Kamušič), blagajnik Dolenc (Jurman), gospodar in knjižničar Benedičič, kapetan Germek, arhivar Šenčur (Bitenc) Preimenovani klub je takoj začel z delom in je izvedel klubski turnir, ki se ga je udeležilo 20 igralcev. Prvak je postal Germek z 18 točkami. Zmagovalcem bodo razdelili knjižne nagrade na zabavnem večeru, na katerega bodo vabljeni tudi drugi prijateljski klubL Igralni večeri kluba eo v torek in petek v gostilni »Pri Jerici«, Prešernova ulica 9. totreue put&tf Tudi brez menca n ja bi dr-gnenja, če ga kuhate v raztopini Radiona, bo perilo bleščeče belo. Na ta način varujete tkanine, perilo bo bolj trpežno in Vas bo vedno znova razveseljevalo s svojo čudovito belino. RADION BELINA! n— Izlet v dolino Triglavskih Jezer priredi osrednje SPD v Ljubljani v soboto in nedeljo 1. in 2. julija. Dne 2. julija bo ob 11. slovesno odkritje spominske plošča pokojnemu planincu Knafelcu. Iz Ljubljana se odpelje v soboto 1. julija ob 15. izpred evangelske cerkve avtobus, ki prispe k »Zlatorogu« ob Bohinjskem jezeru okrog 18. ure. Odtod takoj vzpon preko Komarče v kočo pri Triglavskih jezerih ali pa v Dom na Komni, od koder pridejo turisti v nedeljo dopoldne v kočo pri Triglavskih jezerih. Od »Zlatoroga« odpelje avtobus v nedeljo ob 20. ter prispe v Ljubljano okrog 23. Udeleženci avtobusnega izleta v Bohinj in dalje v dolino Triglavskih jezer naj se nemudoma prijavijo v društveni pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta, kjer dobijo vozovnice. Cena voznine za člana SPD 50 din za vožnjo gor in nazaj. Velika zaloga orig. švic. ur: »Schaffhausen«, »Omega«, »Longines«, »Doxa«, »Election« itd. poceni in v veliki izbiri nudita Brata LOGAR, LJubljana, Pred Škofijo 15. u— Maturanti realne gimnazije na Poljanah, ki smo maturirali leta 1929., as zberemo 28. t. m. ob 20. pred »Evropo«, od koder so odpeljemo v št yid k Mre-žarju. Imejte zobe tako lepe kot zvezde Amerike! ire «a vi dajte rrt profesionalnih lepotic filma sa belino ln blesk njihovih eoo. vaši zobje bodo ravnot&ko blesteli beline, ako se začnete že danes posluževati »KOLYNOSA«. To čarobno pasto za zobe, Izdelano na temelju moderne vede, priporočajo po vsem svetu tisoči zobozdravnikov zaradi njenega posebnega učinka. Osvežite svoj nasmeh S KOLYNOS-OM! ora I a 1 òenzacijonaini zapi e ti ja jI, krasne pesmi in razkošne revijske scene v napetem filmu Pretistave ob 15., 17., 19. in 21. uri. »VELIKA PUSTOLOVŠČINA« V glavnih vlogah: Marija Ander gast — Matineja odpade. KINO UNION tel. 22-21 Albrecht Sciioutrala in Charlotta Som. Blagajna se odpre ob 11. url dopoldne. >N, I iu. B äsJ ■■><*** ««medu. TRIJE ARTILJERIJCI z najboljšimi francoskimi komiki je veliko razvedrilo za vsakega. __KINO MATICA, teL 21-24. Predstave 15., 17-, 19. In ti. ur» Predstave danes ob 15., 17- 19. in 21. KINO SLOGA, tel. 27-30. Flash Gordonovo drugo potovanje na Mars ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI — Telefou 41-79. Vesela tn zabavna filmska Igra, polna muz tke, veselega razpoloženja tn vedrega humorja Vzorni soprog V glavnih vlogah: Heinz Rühmann, Hell! Finkenxeller, Hans Sölinker. Predstave: danes ob 5., 7. In 9. url, ter jutri ob pol 9. urL Prihodnji spored: Fiorentine u— Zastopstvo pododbora Udruženja rezervnih oficirjev položi v čast in spomin padlih borcev za osvobojenje in zedinjenje našega naroda na Vidov dan po končani službi božji v stolnici venec na spomenih blagopokojnega kralja Petra L Velikega Osvoboditelja pred mestnim magistratom K tej žalni svečanosti, ka+ere se udeleži tudi naša vojska, vabi uprava zastopnike vseh nacionalnih, patriotskih organizacij, akademsko mladino in vso javnost. Kvalitetna amaterska dela ▼ specijalni fototrgovini JANKO POGAČNIK, Ljubljana — Tyràeva cesta 20, Razpošiljamo tudi po poštL u— Tombola viške gasilske čete, določena za nedeljo 25. t m, se zaradi nepredvidenih tehničnih zaprek preloži na nedeljo 9. julija ob 15. uri pred ,gasilskim domom na Viču. KOPALNE^BLEKE^ VOLNENE OD DIN 40.— dalje v vseh barvah pri A Potrato — J. Kune & Co Ljubljana — Miklošičeva 32 (vogal). Združenje trgovcev v Ljubljani sporoča sledeče: Na Vidovdan dne 28. t m. bodo trgovine zaprte samo ob času službe božje od 10. do 11. ure dopoldne. Na praznik Sv. Petra in Pavla dne 29. t m morajo biti obratovalnice ves dan zaprte. Poletni čas se uvede s 1. julijem t L in traja do 31. avgusta ter velja za ta čas sledeči delovni čas: Od 7s/< do 12 in od 15 do 19 ure. Za čas VI. mednarodnega kongresa Kristusa Kralja od 25. do 30. julija na katerega bodo prišli odlični zastopniki raznih narodov, naprošamo članstvo, da okrasi izložbe tako, kakor za časa Evharističnega kongresa. V ostalem naj se članstvo ravna po navodilih kongresnega odbora. Uprava (—) Poleti so Slamičeve konzerve najboljši proviant* u— lOletnloo mature vm-b razreda na klasični gimnaziji v Ljubljani bomo praznovali v soboto 1. jul. t. 1. Potrebne podatke bo dal vsem tovarišem dr. Erman Marjan, odv. pripravnik, Ljubljana, Tyr-ševa 38. Na Vidov dan vsi na telovadno akademijo Ljubljanskega Sokola, ki bo na telovadišču v Tivoliju ob Z%3O zvečer združena z ognjemetom u— Razburljiv karambol. Včeraj popoldne se je na križišču Bleiweisove ceste in Nunske ulice priprti! hud karambol. Majhen osebni avtomobil se je v polni brzini zaletel v plinski kandelaber kraj ceste !n ga docela prelomil. Razumljivo je. da se je pri tolikšnem udarcu ves prednji del avtomobila občutno zvil ln vtrl, blatnik ln svetilke pa so bile popolnoma zdrobljene. Šoferju se k sreči nI nič zgodilo razen da je prestal mnogo strahu. Vse kaže, da je za trenutek izeubT oblast nad volnen in nezgoda ie bila tu. Se dobro, da tisti čas ni bfo nikogar na pločniku. Danes ob 16. vsi v Medvode na sokolsko prireditev! Razvitje naraščajskega prapora Ples, zabava ♦ >M**««t«»l»MttlH«<»<»M>M>»»*' u— Huda nesreča Včeraj so na kirurški oddelek pripeljali komaj 18 let starega hlapca Ludvika Praznika iz Podmril-ščakove ulice. Pri gramozni jami na Vodovodni cesti se je sprožila nanj truga peska in mu prizadejala hude poškodbe, da Je njegovo življenje na nitki. NA DEŽELI u— Pogrešajo ga. Preteklo nedeljo Je odšel od svojega doma in se ni več vrnil posestnik Ivan ékerl s Tržaške ceste 137 na Viču. Domači so moža, ki je star že čez 60 let, iskali na vse strani, a vse prizadevanje je ostalo zaman. Po Viču so zlobni ljudje začeli širiti neke govorice, zaradi katerih bodo škeriovi klicali obre-kovalce pred sodišče. Trnovčani ! Danes k Slovšl na žegnansko veselico ? S kolonisti U šel na morje okrepit si zdravje sinček revnih staršev, ki pa pri vsej svoji skrb ne morejo preskrbeti sina s potrebno prtljago. Zato se obračajo do usmiljenih src s prošnjo, da mu priskočijo na pomoč. Ker ima bivanje ln vožnjo zastonj, bi mu starši iz srca radi omo. gočili zanj tako potrebno okrepčan j e slabotnega zdravja. Prosijo poslati na upravo »Jutra«. Koncert vojaške godbe v soboto Ir nedeljo zvečer na vrtu restavracije hotela Union. Pediklranje, odstranjevanje kurjih očes brez krvavenja in bolečin, zdravljenje nohtov in masažo nog bo odslej dalje v kopališču hotela Slon v novem lokalu Izvrševal g. Dekanič, odličen strokovnjak, za ceno 9 din. (—) KUPUJTE SREČKE loterije rejcev malih živali! Naprodaj so v vseh ljubljanskih trafikah. — žrebanje nepreklicno 2. julija u— Šentviški mizarski pomočniki priredijo danes 25. junija veliko vrtno delavsko veselico na letnem telovadišču »Sokola« v št. Vidu z bogatim ribolovom, plesom in raznimi šaljivimi prizori. Vabimo vse prijatelje, da posetijo to zabavo, št. Vid Je lepa Izletna točka za Ljubljančane m Ima dobro zvezo s tramvajem. — Zveza lesnih delavcev, podružnica St. Vid. (—) u— BaJtnearfka tekma med Igralci gostilne »Pri Jerici« in Igralci restavracije »Rožna dolinr« bo danes ob 8. uri dopoldne na igrišču gostilne »Pri Jerici« (Je. ločnik). u— šotore, postelje, vrtne garntture in indijske ležalne stole razstavlja »Interpro-met«, Aleksandrova 10. (—) Zahvala Ob svojem 60. rojstnem dneva sem prejel številne prisrčne izraze prijateljstva od tovarišev, znancev in prijateljev po Jugoslaviji, kakor tudi iz svojih dragih domačih krajev. Ker ne morem vsem po pošti odgovoriti, jih po tej poti prosim, da sprejmejo mojo naj prisrčne jšo zahvalo. Počastili so me s svojimi dopisi tudi številni udeleženci binkoštnega izleta CMD na Oplenac, vsi izredno zadovoljni z lepim potekom izleta. Zahvaljujem se jim s poudarkom, da so prav oni t lastno disciplino omogočili, da je izlet uspel v splošno zadovoljstvo. Prav posebno se zahvaljujem vsem, ki so moje skromno delo počastili na družabnem večeru šentpetrske CMD in društva »Soče«. Vsem, prav vsem ostanem prisrčno hvaležen. Ljubljana, dne 24. junija 7939. Anton Čotar. Iz Celja e— Praznovanje Vidovega dne. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša, da mora na Vidov dan 28. t. m. počivati delo v tr. govinskih in obrtnih obratovalnicah v mestu Celju od 7.30 do 9.30 dopoldne. e— Poziv bivšim rudarjem. Mestno poglavar tvo v Celju razglaša: Vsi moški, bivajoči v območju mestne občine celjske, stari preko 40 let, ki so bili zaposleni v rudnikih, se morajo najkasneje do 5. julija javiti na mestnem poglavarstvu v sobi štev. 19. Prav tako se morajo javiti tudi mlajši moški.bivši rudarji, ki so stalno ne po sobni za vojaško službo. e— Sokolsld zlet na Sušaku. Sokolsko društvo Celje-matica sprejema prijave za zlet na Sušaku, ki bo od 16. do 18. julija, iamo do srede 28. t. m. Kdor se ne bo prijavil do tega dne. se ne bo mogel poslu-žiti četrtinske voznine. Citajte navodila v društveni omarici v žerjavov! ulicL Mnimrn žične vložke, afrik žimo, HiaUTuCv» vato, volno, kapok — kupite najceneje pri »OBNOVI« — F. NOVAK, Jurčičeva 6. e— Pregled motornih vozil za drugo polletje 1989. Pregled vseh motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtobusov, avtotaksijev) in vseh ostalih motornih vozil, ki letos še niso bila pregledana, bo v Celju v ponedeljek 3. julija po sledečem vrstnem redu: za cel ji ki srez od 15.15 do 16.15, nato pa področje predstojnlštva mest ne policije v Celju ter za šmarski, konjiški in gornjegrajski rez. Pregled bo pred mestno garažo na Sp. Lanovžu. V ZG. KAŠLJU PRI GRADU Je danes velika gasilska vrtna veselica. Vabljeni ste vsi! Pridite! I*"» I e— Cim-Metodov kres. V torek bo po stari slovenski navad, gorel mogočen kres na Starem gradu. Ne odklanjajte odposlancev moške ln ženske podružnice CMD. ki bodo te dni nabirali prispevke za naše obmejno šolstvo! e— Nesreča na žagi. Na Catrovl na Sp. Hucttnji pri Celju Je v petek popoldne stroj zgrabil 241etnega delavca Antona Milher-ja s Sp. Hudinje za levo roko in mu odtrgal dva prsta. Milnerja so oddali v bolnišnico. e— Srečke za IV. razred drž. razredne loterije so prispele. Obnovite Jih čimprej ▼ podružnici »Jutra« r Celju! ' Iz Maribora a— Gradnja sokolskega planinskega doma rja Pohorju. Na praznik v četrtek 29. Junfja bo ob 11. dop. polaganje temeljnega kamna za sokolski planinski dom na Pohorju. Za udeležence te proslave vezi z Glavnega trga v Mariboru ob 6.30 zjutraj avtobus do žage pri Mariborski kočL od koder je le kratek lep sprehod do sokolske planine, kjer bo še v teku tega leta zgrajen ponosen sokolski planinski dom. Vožnja z a"tobusom do žage stane 20 dta v eno smer tn 36 čin v obe smeri Vrnitev z avtobusom isti večer ob 19. od žage. Dostop do sokolske planine je možen tudi lz Ruš preko Glažute. Na predvečer bodo Sokoli na svoji planini žgali kresove. K tej slovesnosti so vabljeni vsi sokolski pripadniki ln prijatelji sokolstva. a— Maturanti realne gimnazije. Višji tečajni Izpit so napravili brez ustnega izpita: Metka Betrlani, Zora Cekič, Angela Falconetti, Irma Jeglič, Sonja Kotnik, Aleksandra Kotnik, Miroslava Viher, Lovorika Vodopivec, Vida Zemljič, Marija železnikar, Hubert Bender, Franjo Geč, Vojteh Pertot, Zvonimir Devide, Uroš Do-micelj, Božidar Gajšek, Branko Kocmut, Jurij Kolenc, Boris Novak. Po ustnem izpitu pa: Milvana čok, Elza DerniaČ, Milena Duša, Nada From, Daniela Jenčlč, Friderika Joštl, Sanda Makuc, Tatjana Marin, Ljuba Medvešček, Sonja Ostapovlč, Hermlna Paljuh, Sofija Pečečnik, Zvezda-na Pegan, Josipina Perko, Ida Rižnar, Neža Rus, Lilijana R-istja, Milutina Mravlje, Zlata šrol, Ctana št->k, Elizabeta Vla-dovič, Hedvlga Volčjak, Breda Zemljič, Franc Cujnik, Dušan Dolinšek, Saša Go-lubovič, Dušan Haller, Boris H^alenc, Mi-lovan riih, Vasilij Lah, Dušan Lušin, Mi-!->van Mihorko, Gorazd Mohorčič, Bogdan Novak, Ljubomir Petek, Rudolf Strožer, Dragomir šumak, Ciril Umek, Jurij Va-nék, Herman Vidmar, Sergej Vrišer, Alfred Korenčan, Zdravko Agrež, Stanko Božič, Danilo Gamiščelc, Branko Ivnik, Vinko Justin, Aleksander Kozinc, Rudolf Pölzl, Alojzij Prešern, Anton Prus, Marijan Skubic, Edmund Strucl, Ivan Urh, Miloš Uršič. a— V mall Beograd! V Weixlovem Izložbenem oknu v Jurčičevi ulici je bil razstavljen nov, krasno vezen prapor ruškega Sokola, ki ga bodo razvili danes na zelo slovesen način v naših ponosnih Rušah. Prapor je izdelal državni zavod za domaČo obrt v Ljubljani po osnutkih prof. Saše šantla. Na praporu se sokol s široko razpetimi krili, vezen v svili, oprijemlje s kremplji lipove veje Na svileni rdeči podlogi se blesrti zlat napis ruškega Sokola. Drog se končuje z bronastim sokolom, ki ga je vlil prof. Sever lz Ljubljane. Današnje sokolsko slavje v Rušah bo združeno s proslavo 251etnice ruških dogodkov leta 1914. Oddolžimo se vrlim ruškim Sokolom ln našemu staroslavnemu malemu Beogradu s tem, da se Mariborčani v čim večjem številu zgrnemo v Ruše ter prisostvujemo sokolskim s]ovesnostim. a— »Lastavica« spet letL Z o žirom na notico pod tem naslovom, ki je izšla v »Slovencu« ŠL 142, nas naproša g. Mora-vec za objavo sledečega pojasnila: Vest je povsem neresnična ln sloni na nepravilnih Informacijah. »Lastavica«, ki leti, ni stari aparat, ampak povsem nov. Ljudje, ki se za to tako zelo zanimajo, si lahko ogledajo stari aparat v skladišču in se tako lahko prepričajo o resničnosti tega dejstva. Tudi nI šel g. Moravec v Zagreb v letalsko šolo, ker je že zdavna Izvežban v piloti-ranju ln mu ta šola nI potrebna, pač pa vsem Interesentom, ki se za letalski sport ln posamezna letala tako vneto zanimajo, pa niso Imeli doslej še prilike, da bi se z letalstvom temeljiteje pečali. Aparat Je g. Moravec tudi sam pilotiral. Pripravljen je celo vzeti s seboj v zračne višave Informatorje navedene »Slovenčeve« vesti, da se tudi o tem dejstvu prepričajo. S tistimi, ki nosijo odgovornost za objavo omenjene vesti, pa se bo Itak srečal pred sodiščem. Pr! sončen fu nporahltafte Tsehsmba Hi. Kr. dvorni dobavitelj, DROGERIJA GREGORIC, Ljubljana, PreSemova 5. a— Lekarniška ln zdravniška dežurna služba. Tekoči teden imata nočno lekarniško službo Albanežejeva lekarna pri Sv. Antonu v Frankopanovl In Königova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti. Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč pa Ima danes v nedeljo zdravnik OUZD dr. Alfonz Wankmüller, Frančiškanska ulica 8. BAŠKA NA KRKU okoli 2 km peščene plaže 15 komf. hotelov In pensionov. Električna razsvetljava, vodovod, kop zdravnik, lekarna Komp! penslon z vsemi taksami od din 55.— do 75.—. KOZO VAM VARUJEM JAZ ! Pekoči sončni žarki pač lahko si je jo na Vašo kožo, toda ne smejo ji škodovati. Zato uporabljajte mene ! Vaša koža bo namreč tedaj čudovito lepa rjava in že B svojo zunanjostjo boste razode- vali pravega športnika in zdravega človeka, kar si »Vila Dagmar«, Selce poleg Crikvenioe — solidna meščanska hiša s velikim vrtom In verando, blizu parka ln kopališč« — pričakuje svoje drage Slovence tudi to sezono. MEDIJSKE TOPLICE pri Zagorju, termalno kopališče 28 stopinj C. Plavalni bazeni na prostem, posebne kadne kopeli, terase za sončenje. — Idealno letovišče. — Lep nedeljski Izlet. — Penzion din 45. — Pojasnila pri upravi toplic p. Medlja-Izlake. m— Kmmtflhr dirke preložena. Kasaške dirke, ki bi se morale vrstiti v Mariboru 29. junija ln 2. Julija, so preložene na poznejši termin. _ a— Razpis go«tir»K3h obratov ra Vin. Mariborski teden. »Maiiborski teden« r z. z j. z. v Mariboru razpihuje za letošnji VTEL Mariborski teden, ki se bo vršil v ča^u od 5. do 13. avgusta, tri gostilniške obrate, kavarno s sporedom, dva šotora za Jeetvise in vinotoč izključne za točenje Štajerskih vin brez prodaje je-stvin. Reflektant! morajo poslati ponudbe najkasneje do 10. julija 1939 na naslov pisarne »Mariborskega tedna«, Maribor, Trg iwobode.Grad, kjer dobijo tudi vsa potrebna pojasnila ln podrobne pogoje razpisa. Ponudbe ee morajo vposlati v zapečatenih kuvertah z odgovarjajočo označbo. Uprava »Mariborskega tedna« si pridržuje pravico proste odločitve glede oddaje posameznih obratov na podlagi vposlanih ponudb. (—) Žvjčnl ktae Ptuj preCvaJa danes ob ped 19. In pol 21. uri film »Aljaska«. Kot dodatek Foxov žumal in kulturni tednik. (—) Iz Kranja r— VB JI ln plžjl tečajni Izpiti ra kranjski gimnaziji, kl so se vrSill pod predsedstvom prosvetnega Inšpektorja g. Sovrefa, so bili v petek zaključeni. Višji tečajni izpit je polagalo 41 kandidatov. Ustnega izpita so bili oproščeni: Fi gar Dragoslav, Seguita Mario, Sire Ljubo, šivic Albin, Pogačar Slavica (vsi odlični vspeh) in šorli Orislava (prav dober uspeh;. Na podlagi pismenih in ustnih oce* so napravili izpit s prav dobrim uspehom: S t ri tih Stanko, šiška Jožef, štiglic Frani, Urbas Ml-lutin, Vidio Vladimir, B rodar Danica in Bulovec Slava. Z dobrim uspehom: Barle Jože, Česen Ivan, Feldii Zvonimir, Hafner Ivan, Kniflc Tvan, Kovačič Franc, Smo-lej Bogomir, Seller Adolf, Urbanec Janez, S Porferes Terme HOTEL PALAZZO 200 SOB. HOTELSKE NAKAZNICE KAT »A« — SPORT — DRUŽABNO ŽIVLJENJE — ZDRAVLJENJE Z BROMOM IN JODOVO SOLJO. P« Jasnlla : ENIT, Terezije 16, BEOGRAD hotelski direkciJL POL U^.E OD TRSTA — hi pri vseh potniških uradih hi Iz Litije 1— Danes vsi v Litijo na veliko tombolo, ki jo priredi litijski Sokol ob 3. popoldne na glavnem trgul Se je čas, ne izpustiti sreče iz rok. Za 3 din lahko dobite: 1. novo motorno kolo znamke »Adrie«. vredno 7.000 din; 2. dobro rejenega junca mon-tafonske pasme; 3. kompletno moderno kuhinjsko opravo (izdelek tvrdke Franc Kunstler v Litiji); 4. žensko kolo; 5. moško kolo; 6. kožo podplatov znamke »Frakna« (darilo tvornice usnja Pavel Knaflič, Šmartno pri Litiji); 7. železen plug najnovejše konstrukcije (izdelek kovača Vidoviča Gojka iz Litije); 8. štiri kubične metre bukovih drv; 9. krasno težko srebrno dozo; 10. sodček piva. Razen tega je še preko 300 raznih drugih lepih in praktičnih dobitkov. Začetek točno ob 3. popoldne na glavnem trgu v Litiji Cena tablicam samo 3 din. Ne zamudite prilike! Sreča vas išče, ne bežite od nje. zato danes popoldne vsi v Litijo! (—) Iz Hrastnika h— Gasilska tombola bo danes. Začetek ob 14. V primeru slabega vremena bo tombola prihodno nedeljo. Po tomboli bo velika ljudska veselica pred šentjurčevo restavracijo. h— Zvočni Rino Sokol bo predvajal danes ln jutri v ponedeljek ob 20. film »Lord Nelson«. Iz Šoštanja g_Telovadišče je pripravljeno. Na Cankarjevi oeeti, kjer Imamo sokolsko letno telovadišče, je bilo zadnje dni živahno. Sokolsko članstvo si je urejevalo telovadišče. Kopalo je, merilo, postavljalo drogove m opravljalo druga nujna dela. Od vhodu na telovadišče pa so tesarji zgradili 16 m dolgo In 3 m široko barako, ki bo služila za telovadce ln za okrepčevalnico. Danes bo telovadišče polno prpadnikov In pri jate. ljev sokolstva, da prisostvujejo svečanemu razvitju prapora in telovadnemu nastopu sokolskih oddelkov ln vojske. Ob 14. bo sprejem go tov, ob 15. razvitje prapora ln rprevod, ob pol 17. bo telovadni nastop, naposled pa družabni večer. Vabljeni! Iz Ptuja J— K višjem a tečajnemu Izpita na ptujski realni gimnaziji, ki se je vršil pod predsedstvom ravnatelja g. Aliča od 15. do 22. t. m., je bilo prepuščenih 31 kandidatov, med temi 29 rednih In dva privatista. Maturo je uspešno napravilo 19 kandidatov. Popravne izpite bo delalo sedem kandidatov, pet pa jih je bilo odklonjenih za leto dni. Višji tečajni izpit so napravili: Blanke Vilhelm (samo pismeno), Vrečko Stanko, Budja Pavel (samo pismeno), Delpin Anka, Drolc Dušan, Ferjančič Dušan, Hm ja Elizabeta (samo pismeno) Ivanjšek Vera (samo pismeno), Klančnik Friderik, La jh Mara, Mazlu Mil e va (samo pismeno), Pozn!k Aleksander (samo pismeno), Pušaik Štefka, Tomše Dana, Vadnjal Ivo (samo pismeno), Vidic Mira (samo pismeno), Vivod Justin, Jeza Franc ln Pučnik Janka J— Gostovanje članov ljubljanskega narodnega gledališča. V Ptuju sta gostovala člana ljubljanskega narodnega gledališča g. Levar in gdč. Danilova z dramo »Aten- j tat«. Številno občinstvo je napeto sledilo lepi igri ljubljanskih umetnikov in ju nagradilo z burnim aplavzom. Iz Ptuja sta šla umetnika v Ormož, nato pa bosta gostovala v ponedeljek v Lendavi, v torek pa v Ljutomeru. Vidmar Tugomlr, Hlebce Ana, Keržič Marija, Matevžic &ora, Zirkelbach Nada, Mi-klavc Gertruda, P lutar Ferdinand, Pohar Avgust, Truden Ivan, Dermota Leopold priv., Golob Fi-ančiška priv., Jelinčič Anda priv. Popre vri izpit ima 6 kandidatov, en kandidat pa j3 odklonjen za eno leto. Nižji tečajni izpit: V 4.a je bilo 44 kandidatov, od teh sta bila 2 oproščena ustnega izpita, ustni izpit je napravilo 33 kandidatov, popravni izpit Imata 2 kandidata, dva sta pa zavrnjena za eno leto. V 4.b razredu je bile 41 kandidatov in kandidatk, ustnega izpita je bilo oproščenih 12 (3 fantje), ustni izpit jih je napravilo 22 (7 fantov), popravni izpit jih ima 5 (1 fant), dve kandidatki pa sta odklonjeni za eno leto. r— Kino Narodni dom bo predvajai danes ob 16. in pol 19. veličastni letalski velefilm »Vragi neba«, ob pol 21. pa dvojni spored s prekrasnim muz!kalnim filmom »Simfonija ljubezni«. Iz življenja na deželi JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja danes ob 15. in pol 21. velefilm »Tajnosti Rdečega morja«. V glavni vlogi H. Baur. Med dodatki risana šala ln Paramountov zvočni tednik. Sledi za praznik »Zveri pragozda«. France Peršin f Ljubljana, 24. junija V št. Vidu nad Ljubljano je danes umrl obče spoštovani ln priljubljeni mož France PerMn. V starosti 67 let se je ločil od številne družine, ki jo je s trudom, a vo-seljem spravil do kruha tn jo vzgojil y etrogosti življenja. Ni samo rodbina, k! bridko objokuje nja. govo smrt. Vsa šentviška napredna javnost se žalosti Bil je soustanovitelj Soko. la, Kmetske hranilnice In posojilnice, pri katerih je bil ves čas član uprave in tudi v domači politiki se je požrtvovalno uveljavljal. Povsod je bü zvest tovariš, dosleden značaj ln neumorno delaven. Skromen in tih je bil, časti ni zahteval, toda zato so ga vsi cenili kot moža. Ker'je bdi dobra duša, so ga vsi imeli radi. Njegovo delo je rodilo dober sad. Z rokami eä je kot sedlarski pomočnik tn pozneje mojster iz nič ustvaril lepo domačijo in v javnem delu se je povsod pokazal viden uspeh njegove vztrajnosti Pokojnika to do spremili v ponedeljek 26. t. m. ob 8. uri zjutraj k večnemu počitku njegova šentviška društva in organizacije ter drugo ljudstvo, da ga počaste in pred svetom izpričajo vez, ki tudi s prestankom življenja ne preneha med njim ln njimi. Naj bo srečen na onem svetu; tu je b lo več trpljenja kakor vsega drugega. Vi e šentviško občestvo želi pokojnikovi rodbini, da bi ji tu Izraženo sožalje lajšalo težko bolest. Postani in ostani član Vodnikove družbe! SCHNEIDE* B ZAG BEB. N1KOLICEVA IO wim'j.iuiimjwjmjjmi Lepote konjiškega sreza vabijo Zadnjo nedeljo ▼ full ju pohiti tja številna nacionalna mladina K nedeljo ». jfaft/s b« v pélfetm 09- vflu obiskala konflikt «ras nacionalna mladina iz Ljubljana tm drugih krajev. To družabno prireditev bo obenem porabila za prijetno izmenjavo misli r svobodni naravi tn za oddolitfev konjiški nacionalni mladini, ki vztrajno trn požrtvovalno sodeluje v naprednem življenju. Vabljeni so tudi starejši prijatelji mladine, ki jim gotovo ne bo žal dne, ki ga bodo med njo preživeli. Podrobnejša navodila za ta izlet bomo še priobčili. Zaenkrat prinašamo naslednji članek o lepem in zanimivem konjiškem srezu: Na severu od zelenega Pohorja, na jugu pa od gosto obraščene Konjiške gore obdana gorenja Dravinjska dolina skriva v svoji sredi slikovite Konjice (332 m), gospodarsko in kulturno središče te pokrajine. Že v rimski dobi je bila tu naselbina, o čemer pričajo razne zanimive izkopanine. Stara rimska cesta, ki je spajala Celje t Ptujem, je vodila preko Konjic; del te ceste se še danes uporabljajo. Večja naselbina je morala biti tu že v prvem tisočletju, kajti že leta 1251 so dobile Konjice trške pravice. V srednjem veku so bile Konjice izpostavljene raznim napadom Turkov ter večkrat razdejane in požgane, toda vedno znova pozidane. Krasota kraja in važnost točke je privabila razne plemiče, da so si postavili na primernih točkah svoje gradove. Mnogo teh je že razpadlo, nekaj pa je še danes popolnoma ohranjenih, tako Trebni-ški dvorec iz leta 1404 (danes graščina Windischgrätz), Golič iz leta 1542, Dobo-vec iz leta 1497, grad Pogled iz leta 1479 in drugi. Med razvalinami v neposredni bližini je najznamenitejši in največji Konjiški grad iz leta 1148 tik nad trgom, nekdaj last Erazma Tattenbacha, danes posest kneza Windischgrätza. Onstran Konjiške gore ždi v gorenji Žički dolini zelo zanimiva Žička kartuzija, tudi deloma že v razvalinah. Ustanovljena je bila leta 1165 po grofu Otokarju I., odpravljena pa 1. 1782 po cesarju Jožefu II. Poleg gradov je tudi mnogo zanimivih med njhui naj večja in ujlepši ar-hidijakonska cerkev «r. Jurij« v Konjicah s krasnimi freskami in zanimivimi starinami. Bila je večkrat povečana in prenovljena, ustanovljena pa že konec prvega tisočletja. Velezanimivo je tudi staro župnišče z lepim mostovžem. V Konjicah samih in okolici je najti še marsikatero pomembno starinsko vrednost. Konjice so sedež sreskega načelstva, sodišča in raznih drugih uradov. V srezu je tudi industrija zelo razvita. V Konjicah je tovarna usnja in tovarna čevljev; lastnik obeh tovarn je industrijec Alfred Laurich. V Zrečah je velika tovarna železnih izdelkov. V Opotnici (Cezlak) je kamnolom, kjer izdelujejo granitne kocke. V Vitanju je tekstilna tovarna, barvarna m tovarna železnih izdelkov. V Zbelovem pri Ločah je tudi barvarna. Poleg te industrije ima konjiški srez tudi več rudnikov, od katerih je v obratu samo eden na Stranicah, last g. Vilija Hasenbüchla. V konjiškem srezu je zelo razvita lesna industrija, kar priča lepo število večjih modernih žag in nebroj malih kmečkih venecijank. Kmetje se največ bavijo z živinorejo, sadjarstvom in vinogradništvom. Poseben sloves uživa sadje, katero nič ne zaostaja za tirolskim sadjem, ki je svetovno znano. Vasi so naravnost skrite v sadnem drevju. Tudi dobra vina prideluje konjiški srez. Prebivalstvo je dobro, pošteno in zelo gostoljubno. Konjice imajo tudi prav dobre prometne zveze, trikrat na dan vozi avtobus med Celjem in Mariborom, enkrat pa pelje v Vitanje in Oplotnico, Železniška zveza je trikratna ali celo štirikratna: Zreče Konjice-Loče-Poljčane na glavno progo Ljubljana-Maribor. Konjice slovijo po svoji lepoti, milem podnebju in ozonastem zraku. Ni je hiše, ki ne bi imela vrta; najbližja okolica predstavlja pravcati vrt. Neposredno za trgom pod Konjiško goro se začnejo obširni gozdovi, vse druge strani obdajajo sadonosni-ki in vinske gorice. Povsod se nudijo obiskovalcem krasni sprehodi v svežem, čistem zraku po senčnatih šumah, solnčnih livadah, ob vodi, po sadonosnikih, in vin- skih goricah, kakor pač komu srce poželi. Najlepši «prehod je pod razvalino konjiškega gradu, ki nudi brc« napora sijajen razgled po vsej Dravinjski dolini in južnem Pohorju. Krasne izletne točke okrog Konjic nudijo obiskovalcem prijetne izpre-hode. Konjiški gres je lctovBčarski V Vitanje pride vsako leto mnogo letoviščarjev iz južnih krajev. Trg Vitanje je starinski kraj, zelo romantičen in zdrav. Imenujejo ga zaradi njegove slikovitosti »Slovenska Črna gora«. Tudi Oplotnica s svojim modernim kopališčem je zaslovela med letovi-ščarji. Zreče in Loče po lepoti, snažnosti in gostoljubnosti nič ne zaostajata za drugimi večjimi kraji ▼ srezu. Tudi ostale vasi in vasice Prihova, Žiče. Sv. Jernej, Spi-talič, Tepanje, Sp. Laže, Kebelj, lepe in prijazne Stranice itd. nudijo izletnikom obilo prilike za razvedritev v krasni naravi. Dobro oskrbljene gostilne po sreza in prijazne zidanice v vinorodnih Skalcah t vinotoči pod vejo pa vabijo one, ki hočejo pozabiti pri kapljici rajnega vinca na vsakdanje skrbi Ne smemo pozabiti našega lepega zelenega Pohorja, ki upravičeno slovi po Izredni lepoti in mili gozdni romantiki Številna markirana pota vodijo iz Konjic, Vitanja, Zreč in Oplotnice prav do najvišjih točk in ob severni strani v Dravsko dolino odnosno proti Maribora in Mislinjski dolini. Dravinjska podružnica SPD v Konjicah vzdržuje na Pohorju v višini 1382 m pod divjim vrhom Rogle (1517 m) ljubko planinsko kočo na Pesku, ki je vedno dobro obiskana od domačih turistov in od letoviščarjev iz južnih krajev. Na južni strani Pohorja nad Zrečami (dve uri hoda od kolodvora Zreče, 942 m) stoji vasica letoviščarski kraj Skomarje. rojstna vas pohorskega pesnika Jurija Vodovnika. Tam dobiš lepe moderne sobe ter tečno domačo hrano pri gostoljubni in prijazni Kov-šetovi mami Konjiški sre* je od pam ti »A* slovenski. Pod Avstrijo se je naselilo nekaj obrtniških in trgovskih rodbin iz raj-ha. Po večini so pa ti že ali izumrli ali so se pa izselili. Vsaka marelica Je uganka. — A brez črvov in ostalih nevšečnosti uživate mareličnl bonbon 505 B črto, ZA OKO - ČRTA za otto*-Aroma Izdeluje »UNION«, Zagreto Smrtna nesreča naročnika „Jutra" Podpora izplačana vdovi ključavničarja Antona Pirca Ljubljana, 24. junija Smrt vedno kosi med naročniki »Jutra« in tudi letošnja kronika nesreč ni prizanesljiva. Dne 18. maja letos se je peljal Anton Pire, ključavničar državnih železnic — stanujoč v Mariboru, Rajičeva ulica 13. — z motornim kolesom iz Limbu-ša v Maribor. Naenkrat zagleda pred seboj žensko z ročnim vozičkom. Ženska so je pred motorjem tako zbegala, da je vozaču zastavila pot. Da ne bi zdirjal naravnost v otroški voziček, je Anton Pire močno zavrl motor. Še nekaj metrov je drsel po cesti, nato je vozač padel ter si odrgnil kožo na roki, na kolenu pa je dobil manjšo rano. V celoti je bila poškodba neznatna. Ker je bil ta dan praznik, je šel Tone Pire šele drugi dan k zdravniku in je normalno vršil svoje delo. Kma^u pa je začutil bolečino v kolenu. Bil je še 23. in 26. maja v ordinaciji. Pojavili so se znaki prisada. 26. maja je zatorej dobil Tone Pire injekcijo zoper prisad. Toda bolečine so bile vedno hujše. Kri je bila zastrupljena. Dne 28. maja je bil nesrečni Pire prepeljan v bolnišnico, kjer pa mu žal tudi niso mogli več pomagati. Tone Pire je še isti dan podlegel. Bil je zvest naročnik »Jutra«, zato je gospa vdova prijavila njegovo tragično smrt upravi »Jutra«. Na žalost pa Anton Pire še ni imel šoferskega izpita, a v smislu splošnih zavarovalnih pogojev § 5 Zedinje-na zavarovalnica d. d. v Ljubljani ne jamči za nezgode z motornimi vozili, če vo- zač nima šoferskega izpita. Vpoštevalo pa se je, da se je pokojni Pire že prijavil za izpit in bi ga bil gotovo tudi položil, če ne bi bila tega preprečila njegova nenadna tragična smrt. Na toplo priporočilo uprave »Jutra« je ravnateljstvo Zedinjene zavarovalnice, d. d. vpoštevalo stanje vdove Antona Pirca, stopilo je z njo v stik ter je iz kulance izplačalo znaten del zavarovalnine. Gospa Helena Pirčeva nas je po izplačilu te dobrodošle pomoči naprosila, naj objavimo naslednjo ZAHVALO: Podpisana Hermina Pire, vdova po Antonu Pircu, ključavničarju državnih železnic, stanujoča v Mariboru, Raičeva 13, Izjavljam s tem svojo zahvalo »Zedinjeni zavarovalnici« d. d. za izplačilo znatnega dela zavarovalnine po smrtni nezgodi mojega soproga dne 18. maja 1939. Pokojni se je vozil z motornim kolesom ter se pri padcu neznatno poškodoval. Ob času nezgode ni imel še šoferskega izpita, vendar se je že prijavil k izpitu. V tej zvezi ni nastala odškodninska obveza zavarovalnice za izplačilo celotnega zneska, vendar mi je »Zedinjena zavarovalnica« iz kulance priznala gornji delni znesek, za kar se ji s tem zahvaljujem. Istočasno se zahvaljujem upravi »Jutra« za veliko ugodnost, ki jo nudi svojim naročnikom s kolektivnim nezgodnim zavarovanjem. Maribor, dne 17. junija 1939. Hermina Pire, l. r. Stara prosvetna ustanova v nevarnosti Stališče staršev glede nameravane ukinitve ene izmed vadnic na učiteljišču Ljubljana, 24. junija Učitelji in učiteljice, ki so študirali na ačiteljišču v Ljubljani in vsi učenci, ki so na tem zavodu obiskovali vadnico, se bodo gotovo začudili, ako bodo zvedeli, da je prosvetna oblast nameravala zapreti eno izmed vadnic. 23. t. m. je bil roditeljski sestanek v risalni« na učiteljišču, da starši zavzamejo glede gornjega vprašanja svoje stališče. Na sestanku je poročal član delegacije, ki je pod vodstvom dr. Žitka bila v torek. 20. t. m. pri g. banu in mu izrazila svoje pomisleke proti ukinitvi ene ali druge vadnice. Prav tako so zastopniki staršev izročili posebno resolucijo o tem vprašanju g. podžupanu dr. Ravniharju, ki je pooblaščen, da vodi pogajanja v imenu ljubljanske mestne občine glede odstopa mestnega liceja kr. banski upravi. V spomenicah, ki so jih zastopniki star-Sev izročili g. banu in g podžupanu so poudarjene naslednje točke: 1 Dekliška vadnic?. je bila ustanovljena leta 1871, deška pa 1879. V obeh je bilo letos vpisanih 268 ofrok. Za prihodnje šolsko leto jih je prijavljenih nekaj več, toda vsako leto mora ravnateljstvo odkloniti številne prošnje staršev za sprejem njihovih otrok na vadnico, ker ni prostorov. Ravno veliko število prošenj za sprejem otrok na vadnico kaže, da je to šola, ki doseza odlične učne in vzgojne uspehe. 2. Vadnici nimata svojega šolskega okoliša, vendar sta važni za četrti in šesti mestni okraj, ker ni v bližini nobene javne dekliške ljudske šole. 3. Poslopje državnega učiteljišča je bflo zgrajeno tudi za obe vadnici in je last države ter se iz državnega proračuna krijejo izdatki za kurjavo, za razsvetljavo, za snaženje in za učila. V primeru, da bi se katera izmed vadnic zaprla, bi za toliko otrok narasli stroški pri vzdrževanju šol iz proračuna ljubljanske mestne občine, ki bi bila s tem gospodarsko oškodovana. 4. Vadnica je sestavni del učiteljišča in ijna tako važno vlogo pri vzgoji učiteljskega naraščaja, da je ne more nadome- stiti nobena draga SoJa Izven uČIteljiSČ«, ker je učno delo na učiteljišču in na vadnici tako povezano, da se ne more ločiti To je bila glavna vsebina oddanih resolucij. Nadalje je poročevalec prečital naslednje odstavke iz zakona o učiteljiščih, ki določa: a) za ustanovitev novega učiteljišča je potrebno, da obstoji v zvezi z učiteljiščem ljudska šola kot vadnica (§ 9, točka 3); b) vsakemu učiteljišču se dodaja za vadnico ljudska šola. Vadnica je sestavni del učiteljišča, se ureja po njegovih potrebah ter služi za praktične vaje učiteljskih pripravnikov (§ 22); c) Poslopje za učiteljišče sprejme komisija, ki jo odredi minister za prosveto. Učiteljišče se sme vseliti samo v ono poslopje, ki je zanj stalno odrejeno. Učiteljišče ne sme deliti svojih prostorov z drugim zavodom ali z drugo napravo (§ 10). Po obvestilih, ki so jih dobile deputacije pri gg. banu in podžupanu, so zastopniki staršev spoznali, da je vzrok vznemirljivih vesti, da bi bilo treba zapreti eno izmed vadnic v tem, da se ne moreta pogoditi banska uprava in ljubljanska mestna občina glede odkupa mestnega liceja. Banska uprava mora preskrbeti prostore za državno žensko realno gimnazijo, ki je začasno v prostorih državnega učiteljišča in ima nekaj učilnic tudi v mestnem liceju. V naßflednjüi letih pa bo ufiitelJSöe po. trebovalo vse prostore za se, ker se bodo postopoma odpirali ženski oddelki na učiteljišču, W jih sedaj ni V tem času bo morala kr. banska uprava zgraditi novo poslopje za drž. žensko realno gimnazijo. Neprimerno je nastaniti nov učni zavod v stare že zasedene stavbe, Se bolj neprimerno pa ja, zapirati zaradi začasnega pomanjkanja prostorov stare in urejene prosvetne ustanove, ako je možno najti katero drugo rešitev. V banovinskem proračunu n že za tU koče proračunsko leto potrebne postavka, torej ni finančnih ovir, da lai. se ne pričalo z delom. Vsa ta nerešena vprašanja kažejo, da nimamo izdelanega prosvetnega programa za daljšo dobo v naprej, ki U na« obvaroval pred vedniml nevarnostmi n ta «II oni učni zavod. Taki pretresljaji povzročajo vznemirjenja med mladino, med starši tn med učiteljstvom, kar Je v veliko škodo učnemu in vzgojnemu deta, ki as-hteva miru in stalnosti Zato prosijo starši prosvetno upravo, da jih obvaruje pred vsemi iznenadenji ln reši vsa vprašanja glede učnih prostorov tako, da ne bodo okrnjene učne ustanove, ki «o vzgojile generacije ljudskošolafee mladine in učiteljskega naraščaja. Po izjavah, ki sta jih dala gg. ban ln podžupan zastopnikom staršev je upanje, da se bo našla končno ugodna rešitev, da ne bo treba rušiti tega, kar že imamo lz dobe naše sužnjosti Mnogi izmed navzočih staršev «o se oglasili k besedi in izrazili soglasno zahtevo ,da ostane vadnica neokrnjena. Na sestanku je bilo preko 130 očetov In mater iz vseh slojev meščanstva, ki so pri- se nosijo zdaj krajše V popoldanskih Waf» vtdffé povsod lepe, nežne obleke in svile, crepe georgetta In sifona* Id so prav tako lepe kakor so pripravne. Te obleke so pa tudi praktične i v bogati, blagi peni milnih lusk Lux jih brez truda operefe tako, da so spel kot nove, (n pri tem njikove aiti In barve prav ni? ne trpe. -. M jLcutopi tudi v mfeÜ mül pravi j eni z vsemi močmi basiti iota, katero obiskujejo njih otroci Da bo možno sodelovanje prizadetih staršev, učiteljstva ln prosvetne uprave pri reševanju vaeh takih nalog, se je na se- odbor, ki naj na vsa, da prepreči zapretje vadnice in pri pravi potrebno za ustanovitev društva »fiola la dom« na vadnicah drž. učiteljišča. 60 letnica gasilske Sete v Guštanfu Gasilska četa V dtamejnem trgu Gušta-nju davi redek Jubilej, 601etnico obstoja. Da bo proslava čim dustojuejSa, ja rtlfiit-la koroška pmlWa Cupa prirediti dna 1* julija v Guštanju župni det s celodnevnimi prireditvami na prostem. Zaključna toGka bo gasilski telovadni nastop fflmoi in naraščaja, . i iS VUp Krajg»r, Sva kronika društva. Na njegovih prsih se svetijo razam odlikovanja. Lani Ja bdi od PcfiitoovEn s srebrnim križ- (rtritas dotam opremi je- s motorno brizgalno, % av-prevvs gasilcev, as brizgalno tv m asatm reševalnim Leta 1878. js mM požar r Imenovani personalni bH tukajšnja Jeklarne. Po nesrečnem naključju so bOi hišo zažgali otroci Pogorela je do tal, ker ni bilo organiziranih gasilcev ln tudi na pomožnih sredstev za gašenje. Občina Je premogla takrat le dve majhni prenosni ročni brizgalni Ta požarna nesreča je dala pobudo, da se je organizirala gasilska četa. Storjen je bil važen sklep, da si mora vsak član nabaviti na lastne stroške vso potrebno opremo. Kmalu je bil tudi postavljen občinski gasilski hram tam, kjer stoji še danes. Leta 1882, so ga povečali na današnjo velikost. Od ustanovl- pri 'will un tefe« min požara. Posate» sa je odffloovala dne 34. decembra 1937 pri požaru turarne lepenk» grafia Thuma na Preval jah, ko je bflto disciplinirano moštvo v mraza —20° Q celih 18 ur v akciji — StevOo Jxvrät Jočlh članov sa Je dvignilo na 76 in 12 častnih. Lani je bQa vGuštanje lepa alav>-nost, odlikovanih Je bilo 43 gasilcev. Poleg plemenitega udejstvovanja bližnjemu v pomoč vrši četa tudi važno nacionalno vzgojo pod doslej najdejavnejšim načelnikom Karlom Bevcem, ki Je zbral okoH gasilskega prapora številno četo požrtvovalnih mož. Podprimo jih! K nedavni nesreči v Medlogu pri Celju Trdosrčnost neznanega avtomobilista, ki ni hotel pomagati Celje, 24L Junija. Pred dnevi je »Jutro« poročalo, da je 16. t. m. na križišču železniške proge in državne ceste v Medlogu pri Celju, kjer se je pred leti zgodila ena izmed največjih nesreč v našem avtobusnem prometu, povozil večerni savinjski vlak kmečko vozilo, pri čemer sta se smrtnonevarno ponesrečila posestnika Golavšek in Kuder iz Sešč pri Sv. Pavlu pri Preboldu. Medtem ko kaže, da je Golavšek na potu okrevanja, kar bo trajalo vsekakor več mesecev, je Kuder po dolgotrajni nezavesti 22. t. m umrl za hudimi poškodbami Bridka je usoda Kudrove družine. Kuder je Golavška naprosil, da mu je zvečer prepeljal hudo bolnega 10-letnega sina v celjsko bolnišnico. Ko sta oče ln Golavšek izročila sina v bolniško oskrbo, sta se takoj vrnila proti domu in ob tej priliki ju je doletela usodna nesreča. Vlak se je takoj po nezgodi ustavil, železniško osebje in potniki so skušali ra- njencema pomagati Da M SmpreJ dafefla zdravniško pomoč, je vlakovodja avto, M je privozil nekaj minut po nezgodi iz Celja ustavil in je prosil šoferja — elegantnega gospoda, naj bi se nemudno odpeljal nazaj v Celje in obvestil o nezgodi reševalno postajo in policijo ter Ju naprosil za takojšnjo pomoč. V avtu razkošni limuzini sta bili še dve dami Gospod je gladko odklonil pomoč z izgovorom, da mora vožnjo nadaljevati Ne meneč se za usodo nesrečnih posestnikov in zaskrbljenih reševalcev se je družba v limuzini odpeljala. Trenutek nato je privozila druga limuzina, ki je rade volje nudila pomoč. Z veliko brzino je krenila v Celje, od koder je že v nekaj minutah prihitel reševalni avto in hudo poškodovana kmeta prepeljal ▼ celjsko bolnišnico. škoda je, da si ni nihče zapisal evidemö-ne številke prve limuzine in da zato nI mogoče postaviti na sramotni pranger tr>-dosrčno družba. Novi orefii Enačba (a —b) (c —d) + (e —f) = x a = kriv bog, b = podoba, a = športnik, d = priprava za kaznovanje, e = določa ceno vrednostnih papirjev, f = predlog, x = slov. mesta Premikalnlca SKOPO ST OSVOBODITEV KOLERIK PRISOJNIK NATURALIZEM Premikaj te besede tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah po eno češko, rusko in naše mesto. IzločUnica KRIK SVILA SALON NAPIS CENA DRAVA SONJA KLIKA SAVINJA KRAVA Iz vsake besede vzemi po eno črko, da ti bodo dale vse ostale novo besedo. Izločene črke dajo ime in priimek slovenska« ga pisatelja. Strti orehi Skrivalnica: Borba okrepi človeka, poŠte k mu jemlje moč. Posetnica: Predsednik sodišča. Zlogovnica: Milan, Anton, Robert, Ivan, Boris, Oton, Rudolf, Maribor. Račun a številkami: število 63936 delimo s 36, pa dobimo 1776. Med reševalce je razdelil stric Sest knjižnih nagrad, ki jih dobe naslednji: Oskar Klančnlk, Mojstrana 62, Egon žitnik, Maribor, Wolfova 9 ln Franc Welt, Veliki Dolenci, Prekmurje dobe po en roman iz »Jutrove knjižnice«. Ivan Zupančič, Murnikova 18a, Ljublja. na, Filane Trebižan, Planina 94 pri Vipavi in Peter Cvetrežnik, Sv. Lucija ob Soči pa dobe po eno knjigo revije »življenje in svet«. „JUTRO VA" POSVETOVALNICA Davčna T. K i,— M. — Vprašujete nas koliko znaša skupni prometni davek na prejo lz lanu in kako se plačuje. — Stopnja tega davka znaša (tar. št. skup. davka 391 in 392) 2.7%, stopnja za izenačenje pri uvozu pa 3.1%. Davčno osnovo tvori za notranji promet prodajna cena, za promet preko carinarnice pa cena blaga ob uvozu. Pri notranjem prometu plača ta davek proizvajalec, pri uvozu pa uvoznik (na carinarnici). V predilnicah, ki izdelujejo iz lastne preje tudi tkanine, je obsežen davek na prejo, uporabljena za tkanine, v skupnem davku na tkanine. — B. L. — Radeče p. Z. m. — Državni uslužbenec ste in imate hišo in nekaj zemlje. Zemljiškega davka plačujete na leto 4 din, zgradarine pa 118 din.. Od svojih službenih prejemkov vam odtegujejo 28.— din uslužbenskega davka z lodstotnim drž. doprinosom. Vprašujete nas, od katerega teh davkov vam bo sedaj plačati specialni doprinos za obrambni sklad in koliko. Imate 5 nepreskrbljenih otrok. — Po točki 2 5 19 finančnega zakona za leto 1939-1940 služi kot osnova za odmero navedenega doprinosa skupna zadolžitev vseh neposrednih davkov, pri čemer so izvzeti davek na poslovni promet, davek na luk-sus in vojni ca. Skupna vaša zadolžitev na zemljarini in zgradarini znaša 224 din; smatramo, da je v tem znesku obsežen tudi dopolnilni davek. Po tabeli bi torej plačali od tega davka na leto 30 din, ako ne bi Imeli 5 nepreskrbljenih otrok. Ker pa ste obdarjeni s petorico nepreskrbljenih otrok, se vam v smislu točke 8. odmeri doprinos k obrambnemu skladu za dve stopnji niže, vsled česar bi znašal letni predpis 15 din, za pol leta pa 7.50 din. Specialni doprinos se od samoupravnih do-klad ne pobira. Od uslužbenskega davka z 1 odstotnim drž. doprinosom v znesku 28 din pa se vam bo za mesec julij odtegnila iz naslova specialnega doprinosa k obrambnemu skladu z ozirom na petorico nepreskrbljenih otrok polovica predpisanega doprinosa, t. j. 0.75 din, dočim bi morali plačati, ako ne bi imeli pet nepreskrbljenih otrok polovico po 3 stopnji tabele določenega zneska, t. j. 5 din. Pripominjamo, da je ministrstvo financ z razpisom z dne 12. VI. t L štev. 37.130-IIL izdalo v zvezi a specialnim doprinosom po § 19. fin. zak. za leto 1939-40 posebna pojasnila, po katerih se smatrajo za nedoletne vsi tisti otroci, ki še niso dovršili 21. starostnega leta. Oženjene osebe izpod 21 let se smatrajo za polnoletne. Dent. Rož. Dol. — Poleg ostalih davkov plačujete tudi davek na poslovni promet, ki ga vam s pridobnino vred predpisuje davčna uprava. Kljub temu pa vam pri likvidaciji predloženih računov tudi mestna blagajnica odtegne 2.5 odst. davka na poslovni promet. Ali morate ta davek plačati navzlic temu, da vam je predpisan že pri davčni upravi? — Nikakor! Za zlato etopnja skupnega poslovnega davka za notranji promet pod št. 527 car. tarife sploh ni določena, vsled česar je zavezano občni stopnji davka na poslovni promet (2.50 odst). Ta davek morajo samoupravna ob-lastva pri izplačilu sicer odtegovati in ga odvajati pristojni davčni upravi, vendar pa mora davčna uprava že plačani splošni davek na promet pri odmeri splošnega prometnega davka uvaževatL Skratka: splošni davek na poslovni promet kakor vsi drugi davki se plačujejo od ene in iste storitve samo enkrat. Stopite torej k davčni upravi ter ji radi pravilne priredbe splošnega davka na poslovni promet dejanski stan primerno obrazložite! R. J. — T., Bistrica 54. — V smislu zakona o davku na neoženjene osebe in o davčni oprostitvi oseb z devetimi ali več otroki ste oproščeni vseh neposrednih davkov, tako tudi uslužbenskega davka, ki bi ga morali sicer plačevati pri tvrdki G. In G. Ker pa potrebujete vsako leto za vpis otrok v srednje šole potrdilo o letno plačanem davku, Vam to potrdilo v obliki na vas naslovljenega dopisa podjetje tudi izda, vendar pa ne taksira z 20 din. Pravni zastopnik vašega podjetja je namreč mnenja, da takšno potrdilo odn. obvestilo ni zavezano taksi. To mnenje osnav-llja pravni zastopnik bržčas na dejstvo, da podjetje v svojem na vas naslovljenem dopisu samo potrdi oprostitev plačevanja davkov v smislu § 11 dotičnega zakona. Ali je to mnenje pravilno? — Docela .zmotno! Po tarifni postavki 3. in 4. zak. o taksah se plačuje za vsa izpričevala in potrdila, ki jih izdajajo privatne osebe ali oblastva privatnim osebam o njih osebnih lastnostih, razmerah, sposobnostih, delu in o vsem, kar se jih more tikati, razen onih, ki so s taksnim zakonom obremenjena s posebno takso, taksa v znesku 20 din. To zakonsko načelo je točno izraženo tudi v 1. odstavku čl. 35 taksnega in pristoj-binskega pravilnika k tar. post. 3. in 4. Pravna V. S. L. Sosedje ste se dogovorili na določitev meja in poklicali tudi geometra. Po preteku let hoče eden izmed sosedov predrugačiti dogovorjeno stanje. S podpisom izjave, da bo mejo med Vašimi zemljišči, ki ste jo prizadeti sami pokazali in zemljišče tudi zakoličili, določil tudi v uradne svrhe poklicani geometer, ste sami ustanovili stanje, ki ima veljati v bodoče. Le v primeru, da bi prizadeti sosed mogel dokazati, da ste ga zavedli v zmoto, bi morali predrugačiti sedanje stanje tako, da bi odgovarjalo pravilni volji vseh prizadetih. I. S. S. Kako mora prevzeti zdražitelj preužitek v naravi, vknjižen na posestvu, ld ga je kupil na Dražbi. — Zdražitelj-kupec posestva na dražbi je obvezan točno Izpopolniti dražbene pogoje. Dražbeni pogoji morajo obsegati točno označbo pre-užitkov, ki jih mora prevzeti najboljši ponudnik, kateremu se zemljišče domakne, brez zaračuna na kupnino, oz. največji ponudnik. Ako je bila vrednost preužitka že ob cenitvi upoštevana se je odbila od cenil-ne vrednosti, bo moral zdražitelj prevzeti ta preužitek brez zaračuna na najvišji po-nudek, če je bilo to določeno tudi v sodno overjenih dražbenih pogojih. — Zoper razdelilni sklep je dopusten rekurz, zoper odločbo o rekurzu, vloženem zoper sklep o razdelitvi je pa dopusten nadaljni rekurz tudi takrat, kadar je sodišče 2. stopnje potrdilo sklep sodišča 1. stopnje. Rekurzni rok znaša 8 dni; rekurz je vložiti pri prvem sodišču. K.I.M.I. Na dražbi kupljeno posestvo se je razparceliralo in bi kupci radi izbrisali vknjižbo prevžitnega bremena, ki je vknji- žen na posestvu. Vknjižbo preužitka, ki ga, je zdražitelj moral prevzeti brez «r«*"'« na najvišji ponudek, je možno doseči le s privoljenjem upravičenega preužitkarja. Tako dovoljenje mora dati preužitkar z listino, na kateri mora biti njegov podpis sodno ali notarsko overjen. Prebitek razdelile mase, ki je preostal po celotni razdelitvi najvišjega ponudka, dodeli sodišče zavezancu v njegovo prosto razpolaganje. Ako mu zdražitelj noče plačati tega prebitka, ki je izkazan ln določen tudi v sklepu o razdelitvi najvišjega ponudnika, naj se zavezanec zglasi pri Izvršilnem sodniku, ki mu bo na podlagi izvršilnega spisa mogel dati točna navodila. Pod popolno oskrbo in postrežbo, ki jo je zavezan dajati preužitkarju zdražitelj je razumeti vse, kar je za zmerno življenje preužitkarja potrebno. Ako v pogodbi, s katero Je bil preužitek dogovorjen ni vsebovana pravica dobivati dnevno cigarete, jih zdražitelj preužitkarju ne bo dolžan dajati. Uvideven zdražitelj bo pa na kak drug način, dogovorno z upravičencem uzadovoljil tako preužitkarjevo potrebo. F. K. Z. Menite, da je uredba, i katero se je uvedel zakon o Izvršbi in zavarovanju določila, da je rubljiva tudi upokojen-čeva doklada. — V zmoti ste. Po S 245 zakona o izvršbi in zavarovanju je dopustno zoper upokojene civilne, državne ln vojaške uslužbence ln njih rodbine, ki uživajo rodbinsko pokojnino, dopustno poseči z izvršbo na tretjinko plače in ostalih prejemkov v denarju ali naravi ali pokojnine ali odpravnine z omejitvijo, da mora ostati zavezancu vendarle din 6.000.— na leto prostih. Finančni zakon za leto 1938. ln 1939. pa je odredil, da se osebni in rodbinski dodatek, ki ga prejemajo navedeni, sploh ne sme rubiti. Ako izplačujoča finančna oblast ne odteguje točno po sodnem sklepu, je dopustna pritožba na to oblast. Pravni lek na sodišče je pač odveč, saj je sodišče dovolilo Izvršbo v zakonitem obsegu, ki ga je predrugačila le izvršujoča oblast. L V. P. D rimska. — Kaj Vam je storiti, ker sodišče ni oprostilo VaSega moža obveznosti do plačevanja preživnine nezakonskemu otroku. — Zaželjeno odločbo bo sodišče izdalo takoj, čim bo obvezanec sodišču doprinesel dokaze, da se njegov nezakonski otrok že more sam preživljati. Otroku to še vsekakor ni mogoče, ako hodi še v šolo; k izšolan ju je pa upravičen, saj mora dobiti imovini svojega očeta primerno vzgojo. K oskrbi je predvsem zavezan nezakonski oče brez ozira na to, kako premožna je nezakonska mati. Le, ako oče ne zmore oskrbe, preide ta obveznost na mater in ako je ona ne bi zmogla, pa na materine starše. P. I. U. Izplačilo vloge v zaščiteni hranilnici. — Dokler traja v hranilnici oblastno priznana zaščita, ne boste mogli zahtevati izplačila v večjem, kot pa v znesku, ki ga je določil odlok o zaščiti. Posojilnica Vam je dolžna dati vse zaželjene podatke kot vložiteljici, ki je na tem pač močno zainteresirana- Zdravniška K. F. Ljubljana: Domnevam obolenja želodca, ali pa žolčnika. Potrebna bi bila preiskava v tej smeri. Tanja: Po vašem opisu sodeč je možno, da imate garje. Svetujem na vsak način zdravniški pregled. Ako greste v ambulanco bolnice, je potreben ubožni list. O. J. F.: Pojavi, ki jih opažate, so v zvezi z nosečnostjo. Priporočam, da se ne izpostavljate preveč sončnim žarkom. Hrana naj bo lahka, brez pikantnih jedi. Skrbite za redno iztrebljenje! Zvečer vzemite 20 do 30 kapljic valerianske tinkture. Ne kupujte mačka v vreči! Ne pijte kisle vode, ne da bi pazili, katero pifete! Vaše zdravje je toliko vredno — da zahtevate fladen&ßo tisto z rdečimi srd, našo najboljšo mineralno vodo, izrecno v originalnih steklenicah ! S. S. Gorenjsko: že leto dni vam stalno teče iz nosa. — Sumim, da imate vnetje obnosnih votlin in vam svetujem, da se obrnete na specialista za nosne bolezni. Pod Oljko: Sklepam, da ste preboleli vnetje sečnega mehurja. Ogibajte se še nadalje ostro začinjenih jedi in piva. Pač pa pijte dnevno večje količine ruskega čaja. šele kasneje preidite na normalno hrano. Miroslav: Izgleda, da je po sredi organska napaka. Potreben bi bil splošen pregled in pregled z mokroskopom. B. L. Radeče: Imate pač zelo nežno kožo, ki ne prenese pogostega britja. Brijte se nekaj časa samo 1 do 2krat tedensko. Po britju pa namažite obraz s kako fino kremo. Polluc: Pogosto imate vrtoglavico, zeha se vam, stalno ste utrujeni. — Iz teh znakov lahko sklepam, da ste verjetno zelo malo- in slabokrvni. To je lahko bolezen zase, lahko pa je tudi posledica drugih bolezni. Ostale težave so v zvezi s slabokrvnostjo. Priporočam zdravniški pregled. Mati Š.: Pred 10 leti ste preboleli kapa-vico, ki ste jo po vašem mnenju ozdravili. Zdaj imate punčko, staro 13 mescev, ki je večkrat bolna na očeh. — Da se prepreči infekcija, dobi vsak otrok po porodu posebne kapljice v oči. Slično je bilo verjetno tudi v tem primeru. Kljub temu se infekcije ne da z gotovostjo izključiti. Zato nujno svetujem, da nesete otroka takoj k specialistu za očesne bolezni, ali pa direktno v kako večjo bolnico. Vsako odlašanje se lahko bridko maščuje. Z. F. B.: Imate pogosto glavobol ln bolečine v križu. Sedaj ste ponovno noseči. Zelo ste razburljivi. da ste nzburijhrl, ako ste te toliko časa bolni. Bolečine v križa lsvirajo verjetno od vnetja maternice oz. jajčnikov. Glavobol, kot ga vi opisujete, ima značaj migrene. V dobi nosečnosti se ne bo dalo dosti ukreniti, ker se je treba ozirati na plod. Priporočam samo, da vzamete običajne praške zoper glavobol n. pr. aspirin, migreni n. Po porodu pojdite k zdravniku, da odredi primerno zdravljenje vašega vnetja. Nesrečen A. T.: Mlsüm, da so vate sedanje nadloge bolj živčne narave, kot pa posledica prestane bolezni. Najbolje bo, ako greste ponovno k zdravniku, ki vas je zdravil in ki bo vedel najbolje presoditi v koliko Je vaše sedanje stanje posledica prestane bolezni, odnosno, da vam odredi primerno zdravljenje, ki bo gotovo uspešno. Sredstvo proti reka: Ako mislite, daste . res našli sredstvo proti raku, gre edina pot za uveljavljen je omenjenega sredstva preko klinike, čije mnenje Je edino mero-dajno. Obrnite se tedaj na zagrebško ali beograjsko kliniko, katerim morate dati na razpolago omenjeno sredstvo garadl poskusov in opazovanja. L V. Sušak: Po vašem opisu sodeč, bo verjetno potrebna operacija na ušesu. Pojdite v tamošnjo bolnico, odnosno k specialistu za ušesne bolezni. Isti: Z ozirom na mere, ki ste Jih poslali, tehtate 28 kg preveč. Zato se ne smete čuditi, da imate pri vsaki hoji v breg težko sapo. Treba bo shujšati. Isti: Vaša hčerka ima verjetno motnje v delovanju nekih žlez. Potrebna Je zdravniška preiskava. L A. L.: Najbolj pogost vzrok Izpadanja las je prhljaj. Močenje las z vodo ne prihaja kot vzrok Izpadanja v poštev. Isti: Kurja očesa odstranimo operativnim potom, ali pa s pomočjo posebnih ob-ližev, ki omehčajo otrdelo kožo. Isti: Krčne žile lahko odpravimo s pomočjo injekcij ali pa operativnim potom. Glede ostalega se posvetujte z vašim zdravnikom. Kmetijska Poplavljena trava Fr. O. B. Poplavilo ml je travnik, kjer Imam največji pridelek krme. Trava je vsa zamazana od blata In peska. AH bo seno še uporabno kot krma in ali se da na kak način izboljšati? Poplavljena krma ni kaj prida za prehrano živali. Blato ln pesek, ki sta na senu povzročata razne bolezni. Po poplavljeni krmi so mogoča obolenja dihalnih in prebavnih organov. Tudi metljavosti in kužnih bolezni so največkrat vzrok poplave. Največ kar Vam moremo svetovati, Je to, da pokošeno seno temeljito posušite ln dobro izprašite. Pri premetavanju odnosno izprašenju se sicer izgubi precej sena, vendar je to nujno potrebno, če ga hočemo sploh uporabiti za polaganje živini. Priporoča se tudi, da tako krmo zrežete In pred krmljenjem poparite s slano vodo. Končno svetujemo, da ne polagate nikoli samo poplavljene krme, vselej mešajte z drugo boljšo in ker je tako seno precej sprano, ubogo na redilnih snoveh, pridajte po možnosti živini tudi nekoliko močnih krmil. Uporabna vrednost borovnic M. Ž. Mr. Nudi se mi prilika nabaviti večjo množino borovnic. Zakaj in kako se lahko uporabijo borovnice? Lahko trdimo, da so borovnice za splošno uporabo v naši prehrani prav velike vrednosti. Borovnice moremo uporabiti za zdravilo, dalje za kompot, mezgo, vino, liker ln žganje. V prvi vrsti moramo priporočati borovnice za prehrano v svežem surovem stanju. Potrošene s sladkorjem ali mešane s sladko smetano so najboljša malica za deco. Tudi za pripravo tako zvane boule so borovnice zelo dobre, čeprav pravijo naše ženske, da niso praktične za lepoto, ker puščajo črna usta. Posušene borovnice shranimo kot zdravilno sredstvo proti griži in podobni črevesnim boleznim. Nadaljnjo uporabo borovnic, kot je gori navedeno, Vam na tem mestu zaradi pomanjkanja prostora ne moremo popisati. Zato Vam priporočamo, da si nabavite knjigo, ki pouči, kako se shranjuje, oziroma konzervira razno sadje in povrtnina. Takih poučnih knjig je več. Med domačimi sta posebno priporočljivi Zupancova in Humekova knjižica ki se dobi v Učiteljski knjigarni v Ljubljani. Rosa na krompirju J. P. S. Krompirjevi listi so ožgani, kot trsni, če jih napade peronospora. Slišal sem, da po nekod škropijo krompir z modro galico. Ali je priporočljivo škropiti krompir z modro galico? Smo mnenja, da je edino uspešno sredstvo proti bolezni, ki jo navajate, škropljenje z galico. Ta način škropljenja je že zdavno preiskušen kot zanesljiv, zato ga po nekod leto za letom izvajajo z najboljšim uspehom. Priporočamo, da vzamete šibkejšo raztopino kot za trsje. Popolnoma zadostuje 1% modre galice in nekako toliko apna. Za udeležbo na olimpiadi v Buenos Airesu se vršijo sedaj po mnogih državah prav resne in optimistične priprave. Znana je doslej sestava sledečih najvažnejših reprezentanc: USA: Fine, Reshewsky, Kashdan, Horowitz ter Marshall ali Dake; Švedska: Stahlberg, Lundin, Stoltz, Da-nielsson. Berggvist; Estonska: Keres, Schmidt, Rand, Friedmann; Anglija: Alexander, Milner-Barry, Sergeant ali Wood, Golombek in Sir g. Thomas; Francija: dr. Aljehin, Gromer, Betbeden, Raizman, Kahn. Sigurna je tudi udeležba Nemčije, Danske ter posebnega škotskega moštva. V slednjem bo igral tudi znani angleški mojster Winter, ki je v to svrho nekako dokazal, da so bili njegovi predniki deloma Skoti. Nedavno se je javila za udeležbo še Slovaška, ki ima že svojo samostojno šahovsko zvezo. Češkemu moštvu, ki tudi hoče nastopiti, pa delajo Argentin-ci težave. Baje so odgovorili, da se morajo najpreje informirati o pomenu novejših teritorialnih izprememb v Srednji Evropi, preden dovolijo češkemu moštvu nastop. Češko časopisje na to upravičeno na pr. Kanada ali celo Škotska ter lzra- I ža domnevo, da hočejo Argentine! udeležbo iz Evrope najbrž čim bolj omejiti, da bi Stedili pri dragih voznih listkih za prevoz po morju. Vse te priprave pa imajo «veda pogoj, da — se bo olimpiada sploh vršila. O tem je še vedno slišati dvome. Nedavno sem se obrnil na svetovno šahovsko federacijo FIDE v Haag po avtentične informacije FIDE je odgovorila z oficielnim novim programom argentin. šahovske zveze, ki predvideva odhod evropski reprezentanc iz Antwerpena dne 27. julija, trajanje olimpiade od 23. avgusta do 19. septembra ter vrnitev evropskih reprezentanc v Antwerpen dne 21. oktobra. Toda FIDE daje izrecni pristavek, da za vso prireditev ne prevzema nobene odgovornosti. To da nosi samo argentinska šahovska zveza, ki se je nanjo treba obračati za vse podatke. Za poštno zvezo z Buenos-Afresom pa je sedaj radi kratkega roka možna samo še draga brzojavna pot Naš nacionalni amaterski turnir za naslov nacionalnega mojstra se bo letos vršil v Zagrebu od 6. do 28. avgusta. Pri reditelj je Amaterski 1 k. Vodilni londonski šahovski khib City of London Ch. C je te dni dokončno zaprl svoje prostore ter se pridružil novemu Nacionalnemu šahovskemu centru. Poprej Je bil še doigran zadnji prvenstveni turnir kluba. Zmagal je med 19 udeleženci Sir G. Thomas s 16 točkami. Ostala višja mesta so zasedli: Aleksander s 14, Parr 13, Klein 12Vs, Collins 12, Milner-Barry 11 Vi, Wheatrcroft 11. Na enern izmed kvalifikacijskih turnirjev za nemško prvenstvo Je v kopališču Elster zmagal Eliskases s 7 točkami iz 9. 2.—4. mesto delijo Lokvenc, Heinicke in Michel s 5Vi. — Sličen turnir je sedaj v teku na Dunaju. Naslednja partija Je lz nedavno končanega holandskega šesteroboja. Siril! Janska obramba: Bell: Cortiever. Crai: Szabo. 1. e2—e4 c7—c5 2. Sgl—fi Sb8—c6 3. d2—d4 c5:d4 4. Sf3:d4 ' Sg8—f6 5. Sbl—c3 d7—d6 6. Lfl—e2 e7—e6 Znameniti »scheveninSki sistem«. 7. 0—0 Lf8—tfl Črni se mirno in enostavno razvija. Druga ideja v tej varianti je, da črni pred rohado pod vzame akcijo na damskem krilu, n. pr. z a6, Dc7, nato Sa5 in event Sc4. 8. Kgl—hI 0—0 9. f2—f4 Dd8—c7 10. Sd4—b3 Tf8—d8 Nenavadno. — Logični načrt Je bila še vedno protiakcija na damskem krilu, proti napadu, ki ga bo moral beli pod vzeti na kraljevem kakor kaže pozicija njegovih kmetov v središču. Črni bi lahko igral a6, 11. a4. b6 ter nato Lb7. ali pa 11. — Ld7, nato Tac8 in Sc6—a5—c4. — S potezo v partiji skicira črni načrt, da z d5 osvobodi svojo pozicijo, kar pa se izkaže kot neizvedljivo ter pomeni zato poteza izgubo časa. Obenem je črni odtegnil važno obrambno figuro s svojega kraljevega krila. 11. Le2—fi! Sc6—a5? V nekaterih pozicijah je ta razpremenil- ni sistem v sicilijanki res možen, tu pa vodi do odločilne izgube časa. — Po prejšnji potezi je bilo sedaj že edino logično nadaljevanje za črnega Lc8—d7—e8 ter Tac8. Črni pa bi tudi potem stal popolnoma pasivno. 12. Sb3:a5 Dc7:a3 13. Ddl—el! Da5—c7 Grozilo je 14. Sd5! 14. Lcl—e3 Lc8—popkovo obvezo« in ga tesno ovijemo okoli členkov. Isti ovoj uporabljamo tudi, če se je stopalo pod prsti preveč razširilo in je izstopila kost. Ko nadevamo ovoj, moramo paziti, da se tisti del, ld leži mèd drugim in tretjim prstom, pri hoji ne dotika tal, to je da je stopalo obokano. Obveza nas mora prisiliti, da pada vsa teža na robova stopaia. Ko nadevamo ovoj, moramo položiti nogo na stegno druge noge tako, da je stopalo obrnjeno poševno navzgor. Nato navij ovoj pod prsti tako, da pričneš pri palcu, potegneš ovoj preko hrbta stopala do malega prsta in nato preko podplata spet do palca. Ovij ga tudi nekajkrat okoli pete, tako, da so členki prosti, tako bo bolje držal in tudi obveza ni vidna v čevlju. Ce noge zelo bolijo, otekajo ali sicer povzročajo večje težave, pojdi k zdravniku, ker so tem pojavom često lahko vzrok razne notranje bolezni. {editili list Kako bi kuhala, če ... PONEDELJEK. Obed: Golaževa juha. Telečji karmenateljni. Pečen krompirček. Pesna in zelena solata. Podložen črešnjev kompot. — Večerja: Gnjatni kroketi. Spina ča. TOREK. Obed: Cvetačna juha s svežim grahom. Bifteki s francoskim krompirjem. Solata. Spenjeni jagodov narastek. — Večerja: Gobice. Polenta. SREDA. Obed: Na juhi vranični zavitek. Govedina, garnirana z zelenim fižolom v omaki, sladkornim korenjem in praženim ikrompirjem. Sočni črešnjev kolač. — Večerja: Za ja. Solata ČETRTEK. Obed: Na juhi od prejšnjega dne fritatni rezanci. Telečji jezik v omaki. Dušen riž s svežim grahom. Jagode. — Večerja: Nadevane kolerabe v omaki. Krompirjev pire. Solata. PETEK. Obed: Vinska ali pa mlečna juha z opečenimi žemljevimi rezinami, široki rezanci z maslom in parmezanom. Pečene ribe. Solata. Brizgane štravbe iz paljenega testa. — Večerja: Ribji brodet, iz različnih rib. Ali pa: Jajčni praženec in črešnjev kompot. SOBOTA. Obed: Zelenjavna juha. Kuhana telečja p rs a, garnirana z mrzlim fi-žolovim pirejem in jajčno omako. Jagodna pena. — Večerja: Faširani goveji zrezki. Solata NEDELJA. Obed: Ragù-juha. Pljučna pečenka, garnirana z možganjimi pofeza-nrii. Solata. Čokoladna torta s spenjeno smetano. — Večerja: Faširani in panirani telečji zrezki. Solata, Kako moram kuhati, ker • • • PONEDELJEK. Obed: Bela fižolova juha z opečenimi žemljevimi kockami. Krompirjevi krapki z ocvirki. Solata. — Večerja: Makaronovo meso. Solata. TOREK. Obed: Zelenjavna juha. Mesena štruca. Solata. Krompir. — Večerja: Pre-pražen močnik. SREDA. Obed: Na juhi riž z grahom. Bohumil Riha: Sestra Amabilis Rada se spominjam častite sestre Amabilis, kako bi se je tudi ne! Kadar zvečer naganjam svoje otroke v gnezdo in vreščijo, da se jim tresejo srajčke na trebuščkih in ko potlej zaspi j o, pa gledam šope njihovih mehkih las, zardele obraze in majhna usta, ki valove od rahlega dihanja, takrat se spomnim častite sestre Amabilis. Spomnim pa se je tudi, ko za-režem v hleb kruha in vselej, kadar mi otroški prsti sproti jemljejo kruh izpod noža in se jim svetijo zobje in jim v očeh gori poželjenje — mislim na sestro Ama-b;lis in na njene preproste besede: »Draga moja. imejte otroke in bodite jim dobra mati!« Cemu pripovedujem o sestri Amabilis? Zato, ker moram. Tudi jaz sem imela nekoč šestnajst in sedemnajst in osemnajst let. Ni še temu tako dolgo, da bi čisto pozabila na tista leta. In veste, kakor bi takrat ne imela ne matere, ne sestre, ne prijateljice! Razumite me prav. svojo mamico in sestro sem imela čisto rada, prijateljic sem imela cel kup in vendar sem se lahko zaupala le častiti sestri Amabilis. Takoj vam bom povedala, kako je bilo z mojo prvo ljubeznijo. Bil je trgovec, prodajalec, povsem navaden prodajalec, ki je prodajal moko, pražene mandeljne, zclrob in slično. Običajen prodajalec toda neobičajen moški. Nosil je modro samo-veznico z belimi pikami in tako lepo je znal pogledati; imel je modre oči in za petdesetak sem kupovala pri njem cimet, za dvajsetak zmletega popra in po eno kumaro in saj sami veste, kaj počenja zaljubljeno dekie, ki ji je povrh še šestnajst let. Toda to še ni vse. Doma so se mi roke zatikale. Govorila sem v snu, da mi je Govedina. Pražen krompir. Paradižnikova omaka. — Večerja: češpljeva kaša. ČETRTEK. Obed: Telečji prižljic v obari. Ajdovi žganci. črešnjev kompot. — Večerja: Mlečni riž. PETEK: Obed: Jajčni vlivand na pre-žganki, Omlete z borovničnim nadevom. — Večerja: Ribji brodet. Polenta. Ali: Polenta z gobjo omako. SOBOTA: Obed: Na Juhi rezand. Gore-dina s kolerabami in pečenim novim krompirjem. — Večerja: Grahov rižot. Solata. ZDRAVLJENJE PREKOMERNE DEBELOSTI Vzrok debeljenja je največkrat uživanje preobilne in nesmotreno sestavljene hrane ob nezadostni zaposlitvi mišičevja. Pri moških najdemo vzrok debeljenja tudi še često v preobilnem uživanju alkoholnih pijač, pri ženskah pa se pojavlja zlasti po prekoračenem 25. letu starosti. Sredstev proti preobilni debelosti ne manjka. Takšna so na pr. izdatno gibanje mišičevja, šport, mehanična sredstva (masaža), elektrika, parne kopeli itd. Vendar pa vemo, da imajo te metode vsaka svojo slabo stran, škodljiva pretiravanja in celo nevarnosti za zdravje. Slatinske tablete za huj-šanje, ki so sestavljene iz zdravilnih mineralnih soli in neškodljivih ekstraktov zdravilnega rastlinstva, odstranjujejo brez najmanjše neprijetnosti vs« pojave in znake čezmerne debelosti. Mladeniško sveže se toraj počutite, ako uporabljate Slatinske tablete za hujšanje, ker izgine odvisna maščoba s trebuha, s stegen, izpod brade, vratu in skratka povsod, kjer je doslej kazila zunanjost, pa tudi iz notranjih organov. Nenormalna teža prične padati, telo postane vitko in lahko in daje v pridobljeni novi prožnosti zopet veselje do življenja. Slatinske tablete se dobe v vseh apotekah. 50 tablet din 24,— 100 tablet din 39.— in 200 tablet din 69,— R. S. br. 27494. 28. XII. 34 NEDELJA: Obed: Na juhi jetrni cmoki. Polpete v omaki. Zvrnjen riž. črešnjev zavitek. — Večerja: Naravni goveji zrezki. Solata. Recepti Jajčni puding s kremo 14 dkg presnega masla vmešaj v skledi s 4 rumenjaki to 16 dkg sladkorja, dodaj sok od polovice limone in nekoliko nastrgane lupinice. Ko Je dobro vmešano, primešaj sneg od 4 beljakov in narahlo 3 žlice presejane moke. Zmes vloži v namazan puding ur model s pokrovom in ga kuhaj v sopari % ure. Nato ga zvrni v primerno plitvo porcelanasto ali stekleno skledo to ga polij bodisi z vinskim Aodojem ali pa z vaniljino kremo. Navadni trije* Tri stare maslene okrogle žemljice na-režl na tenke rezine in jih bledo rumeno opeci v pečici na pekaču, še gorke povaljaj v sladkorni moki, med katero primešaš ščepec cimeta ta jih zloži v kristalno skledo, nato pa oblij s pol litra s sladkorjem prevretega in ohlajenega vina. Ko se vino nateče na dno, ga previdno odlij ta nato znova pollj po rezinah, da se dobro prepojijo z njim. če je vino premočno, ga moraš razredčiti malo z vodo predno ga za-vreš s sladkorjem. Sladkorja je treba precej. Otroci se igrajo na soncu Sonce, pesek, voda — vse troje skupaj pomeni za vsakega zdravega otroka višek poletnih radosti. Za razumno mater pa je samo ob sebi umevno, da bo svojemu otroku s primerno obleko dovolila izrabiti vse prednosti poletne igre na prostem. Kakšna pa naj bo ta obleka, da se bo otrok v njej dobro počutil? Predvsem — soncu ta zraku je treba odkriti mala telesca, ki so med dolgo zimo postala nezdravo bleda. Tej svrhi odgovarjajo izrezane otroške oblekce, ki dostikrat sestoje le iz malih, živobarvnih hlačic z naramnicami. V takšni obleki otrok nima mučnega občutka, da bo kregan, če jo umaže — torej se ves lahko preda svoji zabavi, ki ga navadno vrne materi zrelega za temeljito kopelj. Modni salon Rozman Dvorni trg S (poleg univerze) Izdeluje damske kroje po meri lz najnovejših žurnalov, ki so damam na razpolago. Cena kroju od Din 10.— do 24.—. Poučujemo krojno risanje Najmanjšim dečkom in deklicam je namenila moda za igro ob vodi enake hlačke iz vzorčastega pralnega blaga, ki edino z ozkimi naramnicami zakrivajo soncu zgornji del teleščka. Nekoliko večje deklice nam že ugajajo v skrbnejše sešitih oblačilcih. ki so zgoraj sicer Be vedno Izdatno Izrezana, spodaj pa Imajo balonasto nabrane hlačke — te pa so dostikrat v skladu z enakimi, bogato nabranimi ln zvončastimi krilci. Deklice, ki že hodijo v šolo, posnemajo s svojim lahkimi oblekcami za sončenje odrasle gospe ta gospodične. Večjim otrokom prinaša moda male »shorts«, kl se — razen v velikosti — sploh ne razlikujejo od kratkih, modnih hlačic odraslih. Pri vsem tem seveda ne smejo matere pozabiti, da bo obleka za igro ta za sončenje morala marsikaj izdržati, preden mine poletje. Zato jo morajo vsekako izgo-toviti iz solidnega, dobro pralnega tvoriva v pristnih barvah, ki ne oblede na soncu. Petletni deklici se prav posebno ljubko poda oblekca za Igro lz vzorčastega platna N&rzcLna &b£ica »fl uplivan« ves organizsi» Dobro sndsive za odvajali, Id zanesljivo deluje in ima prijeien okus, je •gUttlMMOUt« z izrezanim zgornjim delom ta malimi, balonastimi hlačicami iz istega tvoriva, če je otrok občutljiv za sonce, mu zavarujemo glavico s širokokrajnim klobukom iz enakega platna (1. skica). še bolj praktična je seveda oblekca, ki sestoji le iz hlačic in tesnega životka z izrezanim hrbtom, život je pripet na hlačke z malimi preponami in gumbki (2. skica). Iz pikčastega cefirja je praktična obleka za igro z nabranimi hlačkami in razdeljenim životkom. Na levo stran životka pri-šijemo okrogel žepek, oblekco pa preve-žomo z ozkim pasom iz enakega tvoriva (3. skica). Malega fantka oblečemo v kratke hlačice z elastično zadrgo ob pasu. Hlačice izpopolnimo s kratkim bolerom, ki ga osvežimo z belim ovratnikom in belimi manšetki (4. skica). Obleka za sončenje, ki Jo nosi desetletna deklica na naši skici, je iz vzorčastega mama dajala mrzle obkladke in me je sestra nekajkrat skrivaj sunila pod rebra, češ, naj ji vendar dam spati. Vem, vam lahko pripovedujem vse to. V samostanu se mi je tekst, ki sem ga klepala na stroj, rimai in njegovo krstno ime — oh, dobro sem si ga zapomnila, bilo je zapisano na izvesku nad trgovino — vpletalo v vsako vrsto in vselej sem ga napisala z levo roko. Moja učiteljica, častita sestra Amabilis je bila takrat zelo ljubezniva z menoj. Le uvažujte, da je ona nemara razumela zmedo v šestnajstletnem srcu, ona, ki je imela glavo v samostanski čepici, ki so ji njene dekliške, mislim da lepe poteze že zdavnaj zabrisale oble blazinice tolšče in ki je pustila gubam, da so pobegnile kamor so hotele, dekliška rdečica pa se je zavedno umaknila z njenih lic. Tako sem ji torej povedala, kakor se mi je takrat zdelo pač povsem razumljivo, da se bom poročila. Kaj mikavno je pripovedovati o svoji liubezni, In zaupati jo sestri Amabilis je bilo pač veliko lepše kakor pa pisati v dnevnik. Malo se je nasmehnila in rekla, da si ga bo ogledala. Bila sem navdušena, čeprav bi me moralo skrbeti. Tako smo torej šle kupovat za samostansko kuhinjo, toda ta moj nad vse ljubljeni fant ji sploh ni ugajal, sestra Amabilis pa mi je rekla, da ima v trgovini nered (to bi mu še oprostila) in da da se ne zdi prav pometen (tega mu pa nisem mogla oprostiti). Rekla mi je tudi, da mora imeti okretno dekle še okretnej-šega moža in da je modra samoveznica z belimi pikami povsem postranska zadeva. Najraje bi zajokala in če se prav spominjam. sem nekaj večerov res jokala v blazino. Toda to je prešlo In ko je začel gledati za menoj mlad moški v svetli obleki in jasnega obraza, sem se začela zanimati zanj in jezilo me je, ker me dolgo ni ogovoril. Pa tudi to se je zgodilo. Pregledovala sem semensko zrnje — saj veste, koliko mi je bilo do zrnja, toda človek vendar mora dati drugemu priložnost, da lahko kaj reče. No, in je prišel. Malo je vlekel noge za seboj, kar mi je bilo zoprno in obšel me je strah, da me bo vprašal, kaj nameravam sejati. On pa me je vprašal, kakor se spodobi, ali me sme spremiti. Priznati moram, da je namoč krasno seznanjati se pred — skrinjo za semena. Malce mi je tolklo srce, toda morala sem se pretvarjati — tako nekako kakor: človek, veliko si dovoljujete, kar živim, vas še nisem videla!... Takoj sem opazila, da ima rjave čevlje, čeprav je imel včeraj črne in prav tako tudi rjave rokavice. Ko so naju dekleta prvič opazile, so se suvale med sabo, se hihitale in se pol ure ozirale za nama, jaz pa se niti enkrat nisem ozrla. Samo po sebi je razumljivo, da mi kasneje ni niti ena ničesar omenila. Dobro so vedele, da hitro planem. No, in tako me je pričel spremljati do samostana. In imela sem ga malce rada, sicer ne tako kakor prvega, toda vendarle rada. Ure so mi potekale počasi in postajala sem zlovoljna. Sestra Amabilis ni ničesar rekla, čeprav naju je morala vsak dan videti skozi okno in čpprav si je kaj mislila o njem. Tako Je šlo naprej in vem, da je bilo z mojim uspehom v samostanu precej klavrno. 2e takrat pa sem čutila, da fant preveč govori o sebi — »Napravil sem in — Jaz bom in — Jaz pojdem in — gospod, kaj pa dekle, H hodi poleg vas? No, seveda, tudi dekle nI veliko zaostajalo, toda fant Je bil le nekoliko prevsiljiv. Tako sem slednjič vprašala častito sestro Amabilis, kaj pravi k temu! »Tega seveda po- znam,« je rekla sestra. »VI ste natanko naša šesta gojenka, ki jo spremlja« Moj bog, kako sem takrat izbruhnila! Z urami seveda ni bilo nič in ušla sem skozi zadnji vhod. Takole, vidite, je takrat sestra Amabilis posegala v mojo srečo, in zdaj sem ji hvaležna. Fant se dolgo ni dal odpraviti, vlekel je za samostanski zvonec, dokler mu ni sestra vratarica odločno prepovedala obiskov in jaz sem morala po ovinkih v samostan. Zdaj pa o tretjem — le sämo dobro. Kako bi neki pričela? Priznati moram, da sem ga že dolgo poznala. V mojem oddelku za strojepisje sta bili še dve dekleti — oh, kako dolgočasni sta bili, vsaki neumnosti sta se smejali in prepričana sem, da sta se smejali le zato, da bi jezili mene. Ko sem se v resnici razjezila, sem tema goskama povedala, kaj si mislim o njiju! Pa sem ju le morala povabiti na svatbo in res sta prišli, čeprav sta vedeli, da ju ne morem videti. V našem oddelku je bil tudi mlad fant. Seveda sem ga poznala. in vendar ga nisem poznala. Sedel je za menoj in bil je — niti grd, niti lep. neprestano je buljil v papirje ali imel opravka s strojem in njegove roke so neprestano delale. Skratka, bil je tak kot — dekleta, pišite.me v uho, jaz moram delati! In dekleta so se privadila; imela so ga za sestavni del šolske opreme. Pisal pa je tako hitro in pravilno, da sesti a Amabilis ni prenehala govoriti: »Le poglejte, to je diktat, ta brezhibnost« in podobno. To me je nekoliko jezilo, vendar ne preveč. Sem že taka, če prednjači moški, no, naj bo, nekako se moraš odlikovati, ne prenesem pa, da bi me prekašala ženska. Povedati hočem, da je tale fant prav za prav zelo potrpežljivo sedel ramano. Nekoč spomladi pa mi jg dal od- VPRAŠANJE PREHRANE KOŽE rioni no notranjih in zunanjih kom- m moč attffcm*-go kofesferina -Sofoa-krema J» zrn pn im večnepH Ö-nfteJj, kakor bi slutiti. - 2w6o0(r "rcMio- plkéja to Je pod naramnicami drobno nabrana. Krilce je nabrano to zvončasto (5. Skica). Ali ni posebno mikavna mala deklica v belih, platnenih »shorts« in modro to belo progasti bluzi iz pralnega blaga ? Pri sončenju deklica sleče bluzo ta odkrije vročim žarkom ves spodnji del života (zadnja skica). JUntMUiti. - davuufa *f A» • Kako zavarujemo pred vetrom Na počitnicah navadno ne nosimo klobuka, toda kadar je vreme vetrovno, potrebujejo naši lasje nekakšne opore, da ne izgubi pričeska svoje oblike. Letos moda ne ceni več tolikanj pod brado zavezanih, kmečkih rut, ki smo si lani v njih zavijale glavo, če se je vreme poslabšalo. Predlaga nam različne druge pripomočke: spredaj v široko pentljo zavezan šal iz než-nobarvnega muselina, ki ga ovijemo krog glave, iz svilenih trakov različnih barv spleteno kito, ki jo namestimo spredaj na pričeski in zavežemo na tilniku s pentljo — ali pa kito iz tanke, barvaste slame, ki jo zavežemo spredaj v dvojno pentljo. zadaj listek, na katerem Je bilo s strojem napisano: »Kam greste jutri popoldne?« Morala sem se zasmejati, — kaj neki te to briga, fante? (Bilo mu je sedemindvajset let) in takoj sem mu odpisala: »Ali kaj potrebujete?« Odgovoril mi je: »Da, rad bi šel z vami k LabL« Glej ga no, k Labi. Tako dolgo 6edi za menoj ne da bi me opazil, zdaj pa hoče z menoj k Labil Razjezila sem se in napisala: »Ne bo šlo. Kaj, ko bi naju kdo videl?« On pa mi je odgovoril: »Tako, torej je sklenjeno!«. In šla sva k LabL Sla sva vdrugič k Labi in tudi vtretje. Jaz prav za prav nisem hotela, toda on je rekel — in tako sva šla. Pri urah v samostanu Je še nadalje sedel za menoj in čutila sem toploto v tilniku, ko se je ozrl vame Zdaj vam povem vse: On je postal oče mojih otrek. Ni šlo vse tako hitro in brez ovir, da pa je sploh prišlo do tega, se moram prav tako zahvaliti sestri Amabilis, ki je držala nad nama svojo dobrohotno roko. Takrat ji nisem ničesar povedala, dovolj hitro je vse zaslutila. Najbolj sta bili presenečeni moji dve prijateljici, ki sta sedeli poleg naju. Na gostiji sta pojedli ogromno sladoleda in sta trdili, da sta že pred letom dni vedeli za to. Toda čemu pripovedujem o njiju, hočem le povedati, da mi je po ločitvi, kmalu po poroki, ljubezniva sestra Amabilis dejala: »Draga moja, imejte otroke in bodite jim dobra mati!« No, in tako Jih Imam V kuhinji se mi motajo pod nogami in ko pride očka, jih za to drugega za drugim našeška. Strog je naš očka, a prav tako tudi spravljiv. Zna nakrmiti otroke, pomiti posodo, zabiti žebelj, spraviti voziček in zakuriti v štedilniku. Prvi bi bil za vse to preneumen, drugI preveč pameten, in le tretji je pravi. In ta je, draga sestra Amabilis, naš očka! skrivnosti Teorija frenologi]® se je preživela - Bebci imajo težje možgane nego pametnjaki - Inteligenca zavisi v prvi vrsti od prepojitve možganov s krvjo V novejšem času so se kirurgi češče lotili operativnih posežkov v možgane. Prej so se bali odstranjevati večje dele možganov, ker so mislili, da bi mogli uničiti duševne sposobnosti pacientov in da bi vstali z operacijske mize slaboumneži. Potem je pokazala izkušnja, da temelji takšno nazi-ranje na pogrešnih domnevah. Bilo je mogoče odstraniti pol možganov, ne da bi to škodovalo duševnosti, dogajalo se je celo to, da so nekoliko bolj »šibki« duševni delavc' po odstranitvi kakšnega možganskega dela postali sposobni za duševne storitve, ki bi jih prej ne zmogli. S tem se je vprašanje razmerja med duhom in obliko možganov popolnoma pre-drugačilo. Anatom dr. Gali se je nekoč podrobno bavil z možgani mrtvecev in z oblikami glav pri živih ljudeh. Na temelju svojih raziskovanj je izdelal teorijo, ki je veljala do'ga desetletja za najvišjo modrost. Menil je, da izvajajo možgani na lobanjo dražljaje, po katerih nastanejo v tej lobanji izbokline. Z drugimi besedami: na mestih, kjer imamo v možganih posebne sposobnosti, imamo tudi izbočene možganske dele, ki se kažejo na zunaj z izboklinami v lobanjskih kosteh. Tako se je rodila frenologija, ki velja danes za neumnost. Izkazalo se je namreč, da takšnih odnosov med lobanjo in možgani ni. Treba pa je bilo iskati drugačnih odnosov saj končno mislimo in delamo z glavo. Anatom dr. Wagner si je priskrbel možgane znamenitih ljudi, n. pr. možgane slavnega matematika Gaussa. Primerjal jih je z možgani preprostega muzejskega sluge. Razlike ni našel nobene. Proučeval je zavoje in prehode med poedinimi plastmi, iskal je razlik v globini — toda razlik ni bilo. S tem je dobila Gallova teorija smrtni sunek, posebno pa še nekega dne, ko so raziskali učenjaki možgane bebcev, ki so bili težji nego možgani najpomembnejših duševnih delavcev. Zaman so si potem prizadevali, da bi našli še kakšne druge razlike med možgani, ki bi bilo na njih podlagi mogoče trditi z vso zanesljivostjo, da so tipične za to in to vrsto ter stopnjo duševnih sposobnosti. Napaka je bila pač v tem, da so raziskovali možgane, ki so jim odstranili zunanje kože, v katerih so žile. Začeli so se tedaj bolj baviti z žilami nego z možgani pod njimi. Pred 13 leti je dr. Hindzie nastopil s trditvijo, da so nadpovprečne duševne zmogljivosti vedno v zvezi z nadpovprečnim dotokom krvi v možgane. Genialni ljudje so imeli pogostoma silno razsežno žilje v svojih lobanjah. To je bil začetek nove možganske teorije. Če pa ima dotok krvi v možgane tolikšno vlogo, si je mogoče misliti, da sodeluje pri tem tudi sestava krvi. Ni trajalo dolgo do ugotovitve, da je tudi količina sladkorja v krvi odločilna za duševno življenje. Čim več sladkorja v krvi, tem večja je napetost živcev in tem več je tudi duševnega delovanja. Tako je govorila nova teorija, ki ji bo pa treba seveda še mnogo dokazovanja. Kajti po tej teoriji bi bili bolniki s sladkorno boleznijo sami geniji, takšne trditve pa bi bile enako nesmiselne kakor nekdanji nauki dr. Galla. Istočasno so merili tudi električne impulze v možganih ter so ugotovili dve glavni skupini nihajev v tem pogledu, in sicer skupino alfa z 10 in skupino beta z 20 nihaji na sekundo. Pri duševnih boleznih, epilepsiji itd. so ti ritmi seveda v velikem neredu. Ker so pri ženskah ugotovili hitrejši ritem, menijo, da žemlce v splošnem hitreje mislijo nego moški. Vsekako je mogoče trditi na podlagi novejših raziskav, da je inteligenca kakšnega človeka bolj odvisna od prepojitve možganov s krvjo in njihovega električnega ritma nego od debelosti in oblike glave ter od številke klobuka. Zavržena srečka in sreča Ljubezensko pismo za milijon frankov Že neštetokrat so mlada dekleta raztrgala kakšno ljubezensko pismo, ki niso hotela o njegovem piscu ničesar slišati, a gotovo še ni bilo primera, ki bi bil imel tako hude posledice kakor primer, ki o njem pripovedujejo pariški listi: Neka dama je prejela pred nekoliko dnevi, ko je sedela v kavarni, listek, na katerem je bilo nekoliko na hitro vrženih vrstic. Pisemce je bil poslal neki trdovratni snubač, mlad odvetnik, ki mu dotlej ni bilo uspelo, da bi ga predstavili miadi ženski. Predlagal je sestanek za naslednji dan. Na večer je odvetnik v radiu poslušal poročila, pa je med drugim slišal tudi o sreč- ki, ki je zadela velik dobitek. To srečk« je bil kupil on sam in zadela je milijon frankov. V svojo grozo pa se je istočasno spomnil, da je bil sivoje povabilo mladi dami v kavarni napisal na zadnjo stran srečke, ker ni imel drugega pri roku Takoj »e je obrnil do nje, pa je zvedel, da je srečko raztrgala in vrgla stran, ker ji ni bilo nič do njega. Dejala je, da naj mož, ki je tako malo spreten, da ne zna na lažji način najti poti do svoje izvoljenke, ostane rajši daleč od nje. Ko je pa zvedela, za kaj gre, ji je bilo hudo žal, da je z raztrgano srečko izgubila tudi moža in imetje. Rešitelj proti lastni volji Klobučar, ki ni rešil življenja ruskemu carju, je postal plemenita š Ko se je 1. 1865. na carja Aleksandra II. sijaj pa se je kmalu končal. Bil je nara-izvršil atentat, je stal na kraju dejanja [ reč zaročen s hčerko svojega mojstra in mloh irlaktlän». n/> i s-va-t 1 « afi« t.*nma«r,'x ' —.i u^i—t. 1___x _ 1______ili..' •___1_ Najvišji honorarji Ruska carica Katarina in angleški zdravnik — Francoski portretist in dolarska princesa — Največja izumiteljska nagrada ce papeža Siksta IV. dobil plačilo celih deset florintov. L. 1828. pa je neki zbiralec samo za potrdilo, ki ga je napisal slikar ob prejemu tega denarja, plačal 6000 din. Najvišji izumiteljski honorar je prejel gotovo izumitelj žičnega zapornika za steklenice. Dobil je milijonski honorar. Podobno srečo so imele praktične glave, ki so izumile takšne malenkosti kakor pritis-kalni gumb za rokavice in valovito lasnico. Najvišja gaža za zvezdnika je znašala v starem veku približno milijon dinarjev. Prejemal jo je v Ciceronovem času igralec Roscius. Najvišji zdravniški honorar je plačala nekoč ruska carica Katarina angleškemu zdravniku Dunsdaleu. Ta ni imel drugega opravila, kakor da jo je cepil. Za to je pre-jil v sedanji vrednosti nad 300.000 dinarjev kot honorar in nad 600.000 dinarjev za potne stroške. Razen tega mu je carica dala naslov barona in državnega svetnika ter dosmrtno pokojnino v znesku okrog 150.000 dinarjev letno. Najvišji honorar, ki ga je kdaj prejel slikar za portretno delo, je znašal 3,000.000 dinarjev. Ta denar je plačala ob koncu prejšnjega sitoletja francoskemu slikarju Meissonieru neka ameriška milijonarka. Ekscentrična dolarska princesa pa s portretom ni bila zadovoljna in ga je razreza-la. Iz jeze nad tem je Meissonier potem sežgal nje ček ... Kot posebnost naj omenimo, da je slikar Piero della Francesca za preslikanje spalni- Nova filmska zvezdnica Hči norveškega pisatelja Knuta Hamsuna, gdč. Ellnora Hamsun poskušuje zdaj srečo pri filmu. Pravijo, da se ji obeta lepa bodočnost KVALITETNO BLAGO je t r p e ž n e j š e, zato tudi cenejše! Z obleko pa imate veselje le, če Vam dobro pristoja! Obiščite znano domačo tvrdko DRAGO SCHWAB LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C. 7 kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih cenah »Otroke prinašajo štorklje — mati, kdo a prinaša nas?« (»Everybodys weekly«) V pesmi je slutil letalsko smrt V uredništvu nekega lista v San Frand-scu je prišla pred kratkim sestra nekega vojaškega letalca in izročila pesem svojega brata, v kateri je ta, parodirajoč neke Kip-lingove verze, opeval »zadnji veliki polet« in »zadnji polom«. »Dobro je, da ne verjamem v slutnje,« je dejalo mlado dekle z nasmehom. »Prinesla sem pesem samo zato, ker mislim, da je dobra in ker vem, da vojakov v splošnem ne smatrajo za dobre poete.« Odšla je in pesem so oddali resornemu uredniku, ki je postal pozoren, ko je videl, da je imela prinašalka isti priimek kakor eden izmed mrtvecev zavoljo letalske nesreče, o kateri je v uredništvo pravkar prispela vest. Šlo je za vojaškega letalca W. E. Scotta, dekle pa se je imenovalo Babe Scott. Urednik ni vedel za prejšnji pogovor drugega urednika z njo in je mislil, da je bila pesem napisana zaradi te letalske nesreče. Da bi se o tem prepričal, je telefoniral dekletu. Jokajoč se mu je odzvala in mu rekla, da je pravkar zvedela za smrt svojega brata. Umetne pa jčevine na sadnem drevju Da bi sadno drevje zaščitili pred sovražnimi žuželkami, so si izmislili lastniki kalifornijskih sadovnjakov umetne pajčevi-ne. Te umetne pajčevine so iz bombaža, ki ga v posebnih strojih tako spredejo in stkejo, da je videti kakor gosta pajčja mreža. Mreže polagajo okrog debel in vej, pa se vanje lovijo muhe in molji, hrošči in gosenice. Pri tem so opazovali. 3a ležejo v mreži ujeti hrošči jajca isto tako v mrežo, tako da se ujameta istočasno dve pokolenji. Čim so mreže »nasičene« z ujetimi škodljivci, jih odstranijo, uničijo ter nadomestijo z novimi mrežami. Ta postopek se je izkazal za izredno učinkovit, in to zlasti v ozemljih, kjer so sadovnjaki doslej zavoljo žuželk najbolj trpeli. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Oče iz Beograda je imel sina, ki je študiral v Zagrebu. Sin je bil v vednih denarnih zadregah. Nikoli mu ni oče poslal dovolj, žep je imel vedno prazen. Sin se je naveličal očetovega postopanja in je nekoč brzojavil očetu: »Pošlji nemudoma denar, sicer skočim v Savo!« Oče je sinu odgovoril: »Počakal te bom tam, kjer se Sava izliva v Donavo. Pazi dobro, da se vjaraeš v nastavljeno mrežo!« mlad klobučar po imenu Osip Ivanovič Komisarov. Ko je počil strel, se je od strahu onesvestil in padel na tla. Ljudstvo je menilo, da je bil atentatorja udaril po roki. tako da je krogla zgrešila cilj. Na-mah je postal rešitelj carjevega življenja. Se nezavestnega so ga v vladarjevem vozu odpeljali z Zimsko palačo, kjer se je zavel v razkošni dvorani. Sam car je stopil k njemu, ga objel in poljubil, potem so mlademu možu povedali, da je carju rešil življenje in da je za to dobil plemiški naslov. Imenoval naj bi se »pl. Kostrom-ski«, v svojem grbu pa naj bi imel geslo: Po roki Previdnosti. Tedaj se je začelo novo življenje za mladega klobučarja. Obsipavali so ga s častmi, vodili so ga od slavnosti do slav-nosti, ker je bil nepismen, so ga učili pi-sanja in branja ter francoščine. Ves ta Mati žrtvovala uho za svojega sina V Stockholmu je kirurg dr. Allan Rag-nell nataknil mlademu moškemu, ki je od rojstva imel le eno uho, še drugo uho. Rag-nell je že nekoč prej izvršil podobno operacijo. Sklicujoč se na ta primer je neka starejša dama prosila zdravnika, naj ji odreže uho in odpravi tako lepotno napako njenega sina. Sin se bo namreč v kratkem . poročil in mati mu je hotela kot poročni J dar dati uho. Operacija je dobro uspela. ta ga ni hotela kar tako spustiti iz rok. Prišla je v Petrograd in ga je nazadnje pregovorila, da se je odpovedal sijajnemu življenju, ki mu nikakor ni bilo po godu. Uspelo mu je dokazati, da carju sploh ni bil rešil življenja, da gre za veliko pomoto. Čeprav se je carju mladi mož priljubil, so ga vendar kmalu pozabili. Prišel je kot častnik v neko kavkaško gamizijo, kier se je s svojo izvoljenko poročil. L. 1878. je stopil kot štabni ritmojster iz vojaške službe, ostal pa je v garnizijskem mestu, kjer je imel lepo hišo in kup otrok. Umrl je 1. 1885. Skrivnostna smt-i graditelja letal V eni preteklih noči so našli na cesti malega mesta Hvthea na Angleškem letalskega stotnika Compera umirajočega. Letalec, ki je bil na Angleškem zelo znan kot graditelj lahkih strojev, je bil prispel dva dni prej v Hythe in se nastanil v hotelu, ki ga je vodil njegov prijatelj. V usodni noči je bil odšel v dobrem razpoloženju iz hotela, da se malo sprehodi. Deset minut pozneje so ga našli umirajočega. V bolnišnici je umrl ne da bi se za-vedeL Policija je aretirala nekega dimni-narja, ki ga je obtožila umora. INSERIRÀJTE V „JUTIŠU"? Policija tekmuje v plavanju Ob 1251etnlci ustanovitve karabtni-jerskega zbora v Italiji so pripadniki italijanskega orožništva v Rima pokazali, da ume j o plavati v vodi z vso opremo. Tekma je bila na daljavo 100 m. Ljudsko štetje v Rusiji 170 milijonov ljudi — Moskva ima 4 milijone prebivalcev — šestdeset milijonov Rusov živi danes v mestih Pred dnevi ao bill objavljeni rezultati ljudskega štetja v Rusiji, ki ima po najnovejših službenih podatkih moskovske vlade 170 milijonov 500 tisoč prebivalcev, in sicer 81.6 milijonov moških in 88.88 milijonov žensk. Pri zadnjem ljudskem štetju L 1926. so našteli v Rusiji 147 milijonov prebivalcev. Prirastek znaša torej 15.9 odstot. V istem razdobju se je pomnožilo prebivalstvo Zedinjenih držav za 11°/®, v Italiji za 9%>, v Nemčiji za 7%, v Angliji za 5% in v Franciji za dva in pol odstotka. V absolutnem številu se je prebivalstvo Rusije pomnožilo za 23 in pol milijona duš, dočim je imela vsa ostala Evropa v istem času prirastek 32 milijonov ljudi. Podjeten detektiv Dogodek iz življenja, ki spominja na napet kriminalen roman V procesih pred ameriškimi sodišči ao obtoženci v zadnjem času v več primerih trdili, da si je policija dokazno gradivo proti njim pridobila na ta način, ki po zakonu ni dopusten. Najbolj dramatični primer te vrste, ki spominja v podrobnostih na kakšen skrajno napet kriminalni roman, je pač primer ameriškega detektiva Louisa Oakesa iz Los Angelesa. Pred enajstimi leti je neki zločinec Phil Alguin s pridevkom »Podgana« ustrelil najboljšega Oakesovega prijatelja. Oakes je morilca izsledili v Jueryju v Mehiki. Organiziral je potem njegovo ugrabitev, toda poskus, da bi Alguina kloroformiral in ga prepeljal čez mejo, se je ponesrečil. Morilec se je pravočasno zbudil in poklical na pomoč. Detèkttvwe pomočnike so prtjell, na de- tektivovo glavo pa so Mehičairi razpisali nagrado 10.000 dolarjev. Nato je Oakes poskusil pregovoriti ameriške vojaške oblasti za kazenski pohod v Mehiko. Preoblečen se je drznil celo pred oči mehiškega predsednika, da bi njegove aretirane pomočnike izpustfl. Končno mu je uspelo zamenjati neke mehiške avtomobilske tatove za svoje prijatelje, razen tega je dosegel tudi izročitev morilca Alguina, ki so ga sedaj ameriška sodišča obsodila na smrt. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Najbolj se Je pomnožilo število prebivalcev v ruskih mestih. Skoro šestdeset milijonov Rusov živi danes v mestih, ki so imela L 1926. komaj 26 milijonov prebivalcev. V skladu s tem se je število prebivalstva na kmetih deloma skrčilo. L. 1926 so našteli na deželi 120 milijonov duš. danes jih živi tam 144 milijonov in pol. Mestno prebivalstvo tvori 32®/o celokupnega ruskega ljudstva, kmečko prebivalstvo pa nekaj nad 67 odstotkov. V zadnjih dvanajstih letih se je prebivalstvo Moskve podvojilo. Od dveh milijonov se je pomnožilo na štiri milijone ljudi. Tudi Leningrad se je spremenil. Prej je imel 1.7 milijona, danes ima 3.2 milijona prebivalcev. V najnovejšem seznamu ruskih mest so štiri mesta, ki jih 1. 1926 še ni bilo na zemljevidu. Ta mesta so: Karaganda s 165 tisoč. Magnitogorsk s 145 tisoč, Stali-nogorsk s 76 tisoč in Komsomolsk s 70 tisoč prebivalci. Pristanišče Murmansk in štiri druga mesta so od 1. 1926 narasla za desetkratno število prebivalstva, v osmih mestih se je število ljudi popetorilo. Po velikosti je danes tretje največje mesto v Rusiji Kijev, ki šteje 846 tisoč prebevalcev. Nad pol milijona prebivalcev imajo mesta: Harkov, Baku, Gorki, Odesa, Taškent, Tiflis, Rostov na Donu in Dnjeprotraovsk. Poleg tega ima Rusija 82 mest z nad 100 tisoč prebivalci, dočim je bilo 1. 1926. takšnih mest samo 31. Te številke dopolnjujemo še z naslednjimi podatki: Rusija je imela 1. 1897, nekaj nad sto milijonov prebivalcev. Do 1. 1. 1929 se je to prebivalstvo pomnožilo na 134 milijonov duš, danes pa, navzlic dvema revolucijama, dvema vojnama m krvavi državljanski vojni, ki so zahtevali milijone življenj, ima ista država nad 170 milijonov prebivalcev. ANEKBOTE Abbé Maury si je med francosko revolucijo z dobrim odgovorom rešil življenje. Zvečer je nekoč zašel v razburjenju človeško množico, ki je pričela, čim ga je zagledala, kričati:» Na svetilko z duhovnikom!« — »Ali bo potem bolje svetila, če bom Jaz visel na njej?« je vprašal Maury. Množica se je zakrohotala in je pustila, da je odnesel pete. * Spovednik Ludovika XIV., pater TeTTier, je zavrnil mladega duhovnika, ki je hotel dobiti sinekuro, z besedami: »Kadar bi česa radi, tedaj smo vam, gospodje, dobri, ko vas pa nasitimo, nas pozabite.« Mladi duhovnik se ni dal odpraviti »Nič se ne bojte,« je odvrnil, »jaz sem nenasiten.« VSAK DAN ENA »Ne. Zane — ti nisi isti kakor včeraj!« »Seveda nisem — ime mi je Pepe.« (»Marc Aurelio«! C^ fPE T • • Spored brez večjih dogodkov Vse kaže, da so naši športniki že odšli na počitnice aii pa... Zadnja junijska nedelja bo vsaj tako v splošnem in za nas minila brez večjih športnih dogodkov. Ljubljana bo to pot — vsaj kolikor smo obveščeni pri nas — brez vsakega športnega sporeda. Vsekako maio razveseljiv pojav, če se spomnimo nedavnih časov, ko je bilo v tej dobi nedeljo za nedeljo kup prireditev na vseh koncih in krajih, da so se prireditelji bali samo, kako bi jih razvrstili, da bi vsak lahko videl vse. Teh časov torej — upajmo samo začasno — ni več in s skrbjo se vprašujemo, kje so vendar zdaj vsi oni, ki so nekoč živeli in delali za naš sport. Olimpijski dan na Jesenicah Na Jesenicah bodo danes — namesto pretekle nedelje — Izvedli olimpijsko proslavo s celodnevnim sporedom. Dopoldne bodo nogometne tekme in stafetni tek po mestu, popoldne pa table-teniškl turnir, dalje velika lai koatletska prireditev in pa privlačna nogometna tekma med krajevnim'; rivcJoma Kovinarjem in Bratstvom. Jeseničani so letos nad vse agilni v športu in. bodo gotovo tudi današnjo nedeljo imeli 1 mnogo uspehov in tudi toliko — obiska. j Ljubljanska Svoboda v Kranja Na Igrišču Kranja bo danes revanžna prijateljska tekma med Svobodo ln Kranjem. Ker je bil rezultat v Ljubljani neodločen, bosta zdaj skušali obe moštvi doseči zmago. Kranjčani bodo gotovo hoteli popraviti nedeljski poraz proti Mar^u in j dokazati, da je bil poraz samo slučajen. Svoboda, ki je gotovo najboljše tehnično moštvo v ljubljanskem. I. razredu, je v Kranju vedno dobrodošel gost, zato bo temperamentna kranjska publika gotovo prišla na svoj račun. Tenis in nogomet v Celju V Celju se bo danes ob 8. zjutraj pričel na teniščih SK Celja v mestnem parku v Celju teniški turnir v korist olimpijskega fonda. Sodelovali bodo vsi celjski teniški igralci. Ob 18. pa se bo pričela na Glaziji izločilna prvenstvena nogometna tekma med mladinama ISSK Maribora in SK Celja. Za srečanje teh dveh najboljših mladinskih moštev Celja in Maribora vlada v Ceiju živahno zanimanje. V Zagrebu so s sporedom tudi bolj skromni, čeprav iz drugih razlogov kakor v Ljubljani. Na zelenem — nogometnem — polju imajo majhno prijateljsko prireditev, in sicer srečanje med Gradjanskim in Conccrdijo. Obenem bo danes tamkaj še atletsko tekmovanje za prvenstvo zagrebškega podsaveza. V Novem Sadu bodo imeli veslaške tekme za prvenstvo podunavskega pasu. Edini dogodek, ki presega važnost gornjih prireditev, bo v Beogradu, kjer bosta naš državni prvak BSK in prrška Slavi ja odigrala prvo tekmo v tekmovanju za srednjeevropski pokal. Za našega edinega udeleženca v tem tekmovanju je izid današnje tekme na domačih tleh za nadaljnjo njegovo usodo več ali manj odločilnega pomena. Sport in telesna rzgofa na švedskem V tej severni državi niso samo vsi navdušeni za sport in telesno vzgojo, temveč jih je celo malo, ki bi tako ali tako tudi aktivno ne sodelovali v njem Atletika se je pojavila na Švedskem ▼ Hobi, ko je moral vsak človek biti pripravljen vsak čas, da brani sebe in svoje. Ze stari Švedi so spoznali, da atletika lahko pomeni glavno vlogo v ustvarjanju fcodo-.h nxlov za iobre vojake m dobre državljane. Smisel atletike se je od takrat močno spremenil in zdaj se gotovo ne goji več v vojne namene, temveč samo zato, da se ohranita svežost duha in telesa. Današnji švedski sport je močno pod Vtisom angleškega. Najprej se ge je oklenila mladina, pozneje in polagoma pa se je dala prepričati o njegovi vrednosti vsa država. Ko se je ."buailo zanimanje za to stvar, je kmaio naraslo v navdušenje, ki je rodilo ta u^peh, da se Švedska danes lahko prišteva med države, v katerih sta sport in telesna vzgoja dosegla največjo zmago Tudi optale države so doživele podobne pod\.ge toda redko je, da bi bil ves narod ne samo navdušen za sport, temveč, da bi tudi vsi ljudje aktivno sodelovali v raznih športnih panogah kakor tamkaj. Pri tem pa je važno, da blago podnebje na Švedskem dovoljuje športno udej-stvovanje skoraj vse leto, kar je mnogo pomagalo takšnemu razvoju. Švedski narod je predvsem nadarjen kot organizator in stalno stremi za tem, da ne ukrene nič.esar, da bi se pri tem ne zavaroval pred neuspehom ali nazadovanjem. T?ko so ravnali tudi delavci v športu, ki niso hoteli graditi na pesku, temveč so vestno in smotrno z učinkovito propagande zbrali okoli sebe vse sloje iz vseh strani države. Najprej so bili pozvani za sodelovanje posamezniki, potem skupine in slednjič se je vse to povezalo z vero in živim navdušenjem, tako da je napredek trajen in nespremenljiv. Že leta 1890 je imela Švedska vrhovne športne zveze za telovadbo, atletiko, nogomet, veslanje in tenis. Vsaka od teh športnih panog je imela svojo samostojnost v okviru posebnih zvez, ki so bile ustanovljene kakor so pač zahtevale dnevne potrebe. Sčasoma so tudi ostali sporti dohiteli prei udomačene in nazadnje so voditelji tega gibanja ustanovili osrednjo upravo, ki je skrbela za to, da se je šport na Švedskem predstavil kot velika splošna zajednica in nepremagljiva sila. Ze leta 1903 je bila osnovana zveza za gimnastiko in sporte s tako dobrimi pravili, da jih prav do zadnjega skoraj ni bilo treba spreminjati. Pravo pojmovanje sporta na Švedskem je pospešila ustanovitev te narodne športne zveze, v kateri je delovalo 30 izbranih članov, ki so ostali v svojih funkcijah najmanj po tri leta. Ta osrednja zveza ima v posameznih športnih panogah še svoje pokrajinske ustanove, ki skrbijo za složno delo in medsebojno podporo v podrobnem delu. Fazen te osrednje organizacije pa obstojajo še drugi 6portni forumi za razne športne panoge za vso državo, ki pa imajo svoje območje točno omejeno in opredeljeno. Te strokovne zveze rešujejo v glavnem tehnična vprašanja, pri čemer se ravnajo seveda po mednarodnih pravilih. Toda na Švedskem goje tudi nekatere športne panoge, ki niso zastopane v save-zu športnih savezov. V tej osrednji zvezi predvsem niso zastopani tako zvani »luksuzni športi«, ki niso dostopni širokim slojem. Semkaj spada n pr. jahanje, ki ima na Švedskem popolnoma samostojno organizacijo. Švedski sport je pognal tako globoke korenine v teku dolgih stoletij. Če tudi tukaj uporabimo pregovor, da je zgodovina Švedske zgodovina njenih kraljev, lahko rečemo, da je tudi zgodovina švedskega sporta tesno povezana z zanimanjem kraljevskega doma. Švedski prestolonaslednik Gustav Adolf je bil od vsega začetka v prvih vrstah aktivnih tekmovalcev in med ustanovitelji narodne vrhovne zveze. Z vztrajnim delom in velikim strokovnim znanjem je bil celih 30 let predsednik švedske zveze športnih zvez, in sicer ne samo navidezno, temveč res pravi predsednik, ki je bil prisoten na vseh tekmah in je s svojo osebnostjo mnogo pripomogel, da je to gibanje dobilo splošno zaupanje. Ko sc razni važnejši državni posli prisilili prestolonaslednika, da se je umaknil iz aktivnega vodstva, je to mesto zavzel njegov sin, mladi princ Gustav Adolf. Zanimanje tega člana kraljevskega doma je mnogo pripomoglo k razširjenju športne misli na Švedskem, toda prav toliko zaslug se mora pripisati tudi ostalim članom dvora, ki so ob vsaki priliki pokazali za telesno vzgojo in sporte velike simpatije. V ostalem pa je še veliko število drugih osebnosti, ki so se priključile temu splošnemu zanimanju za sport. Eden od največjih borcev za to je bil Per Henrik Ling, človek, ki je s svojim imenom označil nov sistem gimnastike. Ling je zapustil bogato ded-ščino, ki je njegovi nasledniki niso zanemarili. Najvidnejši od Lingovih naslednikov je brez dvoma general Balck, ki je ne-utrudljivo delal na tem polju, in slednjič tudi dočakal zmago in triumf telesne vzgoje ne Švedskem. Vsi ljudje, ki na Švedskem proučujejo ogromno organizacijo telesne vzgoje in sporta, si zastavljajo vprašanje, od kod denar za vse to. Prsd nekaj leti so se vsa sredstva v te namene stekala iz prostovoljnih prispevkov, pozneje pa je vlada tudi s svoje strani začela skrbeti za vzdrževanje raznih športnih ustanov. Značilno je, da je v zadnjih treh ali štirih letih financiranju švedskega športnega gibanja mnogo pomagala tudi Anglija, in sicer s stavami za nogometne rezultate v Angliji in Škotski. Bogata sredstva se športu stekajo tudi iz dohodkov javnega monopola na Švedskem. V zadnjem proračunu je odrejenih nekaj desetin milijonov dinarjev za nakup zemljišč, kjer se bodo spet gradila nova športna vežbališča. Za razvoj sporta na Švedskem govore najbolj zgovorno tele številke: leta 1904 je bilo v narodni vrhovni zvezi organiziranih 50 klubov s 5000 člani, konec lanskega leta pa je bilo v tej osrednji zvezi 547 društev s 365.000 člani. Pri tem pa niso všteti člani posebnih strokovnih zvez za telovadbo, smučanje, atletiko, nogomet, plavanje itd. (Po razpravi ppt. Bo Lindmana iz Stock- holma). Nosilci posameznih osmin v wimbledon-skem turnirju, ki se začne jutri, so naslednji: v singlu moških: 1. Austin (Angl.), 2. Riggs (Amer.), 3. Mac Neill (Amer.), 4. Punčec (Jug.), 5. Henkel (Nem.), 6. Cooke (Amer.), 7. Menzel (Nem.), 8. Tlo-czynski (Polj.). — V singlih žensk so bile postavljene: 1. Marbee (Amer.), 2. Jakobs (Amer.), 3. Sperling (Danska), 4. Mathieu (Franc.), 5. Jedrzejowska (Polj.), 6. Stammers (Angl.), 7. Hardwich (Angl.), 8. Fa-byan (Amer.). — V moškem doublu so izbrani tile pari: 1. Henkel-Metaxa, 2. Riggs- Cooke, 3. Borotra-Brugnon, 4. Hare-Wilde. ★ Nemški listi beležijo vest, da se pripravlja izprememba v predsedstvu mednarodne smučarske federacije (FIS), ki se bo izvedla na prihodnjem kongresu v Budimpešti. Dosedanji predsednik, norveški major Oestgaard je baje dal razumeti, da v Budimpešti ne bo sprejel ponovne izvolitve na to mesto. V nordijskih državah močno računajo, da bo njegov naslednik Finec T. Aarre, ki je na enem zadnjih sestankov med voditelji nordijskih smučarjev izjavil, da bi zastavil vse sile, da bi se najkasneje do 1. 1944 spet organizirala zimska olimpiada s popolnim smučarskim sporedom kakor je bila zadnja v Garmi-schu. * V Oslu so v četrtek igrali mednarodno tekmo Nemci in Norvežani. Nemčija je brez velikih težav zmagala s 4:0 (1:0) in je bila posebno v drugem polčasu vidno boljša od domačinov. SK Ljubljana ne pride v Maribor! Kakor smo včeraj poročali, bi moralo ligaško moštvo včeraj in danes gostovati v Mariboru. SK Ljubljana pa je obe tekmi brzojavno odpovedala. Postani in ostani član Vodnikove družbo! I hitrostne motociklistične dirke aa Jezerski vrh Prvi gorenjski motoklub v Kranju razpisuje IL medklubske hitrostne gorske motodirke na Jezerski vrh dne 16. julija t. L ob 10. uri. Dirka bo po športnem pravilniku SMKJ. Proga meri 4.300 m ter je start pri Stularju, cilj na Jezerskem vrhu, drž. meja. Start je stoječ v Intervalu dveh minut. Pravico startati Imajo vse člani klubov, verificirani v SMKJ. Vozila morajo biti opremljena z dvema neodvisnima zavorama. Tehnični pregled motornih vozil bo po športni komisiji eno uro pred pričetkom dirke na startu pri 8tula*-ju. Tekmovalec mora predložiti komisiji veri-fikacijsko Izkaznico ln prometno knjižico. Razpored: Razred A. Turni motorji: kategorija A do 125 ccm, kat. A-B do 350 ccm, kat. C-D-E nad 350 ccm; Športni motorji: kat. A-B do 350 ccm, kat. C-D-E nad 350 ccm. Razred B: Prikolice splošno. V slučaju samo dveh prijav za kategorijo dirke v tej kategoriji ne bo ter ima vozač pravico do dveh startov ▼ naslednji višji kategoriji, sicer Je start dovoljen v ustrezajoči kategoriji in nato v naslednji višji kategoriji, dočim se v razredu A: nad 350 ccm C-D-E računa samo najboljši čas obeh startov. Ocenjuje se na podlagi prevoženih časov v posameznih kategorijah. Prijave sprejema L Gorenjski Moto Klub v Kranju najkasneje do 4. julija L L ob izpopolnitvi prijavnice. Vozači, ki se kasneje prijavijo, plačajo za prijavo din 20. Darila so častna in praktična ter se nagradijo prva tri mesta od vsake razpisane kategorije. Za najboljši čas dneva je razpisan prehodni pokal, keterega si osvoji tisti vozač, ki zmaga dvakrat zaporedoma, ali pa trikrat v presledku. Sedaj brani pokal Janko Šiška s časom 4:23.Vo, član MK Ilirije. Trening Je dovoljen poljubno ob upoštevanju policijskega cestnega reda in na odgovornost vozača. Vsak trkmovalec je dolžan skrbeti za lastno nezgodno ln jamstveno zavarovanje, voziti mora s čelado ter je sam odgovoren za poškodbe lastne ali tretje osebe in imetja. Prireditelj odklanja vsako odgovornost za posredno ali neposredno povzročeno škodo, ki bi se pripetila med "dirko. Tekmovalci se morajo biezpogojno pokoriti odredbam vodstva dirke. Event. pritožbe se morajo predložiti pol ure po izvršeni točki v brezpriziv-no presojo vodstvu dirke pismeno in s položitvijo din 100, kateri znesek se vrne le v slučaju, če je bil protest utemeljen. Vodstvo dirke si pridržuje pravico spremembe tega razpisa, odnosno dirko preložiti ali pa opustiti. I SK Reka. Danes ob 9. naj bodo Junlorjl v naši garderobi; igrajo s Slavijo. SK Svoboda, Ljubljana. Zaradi današnjega gostovanja v Kranju naj L moštvo dvigne opremo med 8. in 9. uro. Določeni igralci naj bodo ob 15.15 na glavnem kolodvoru. Zaradi gostovanja na proslavi SK Grafike na praznik bo v sredo dne 28. t. m. obvezen članski sestanek v Del. zbornici. Običajnega treninga zaradi tega v sredo ne bo. Moto-Hermes poziva vse člane uprave kakor tudi vozače in ostalo Članstvo, da se udeleži nujnega sestanka, ki bo v ponedeljek 26. t. m. ob 20. pri »šestici«. Udeležba za vsakega člana obvezna. Tajnik. Iz Jiüifske krajine Incident z angleškimi turisti v Trenti. Pred dnevi se je pet angleških turistov iz Sheffields, ki so se nekaj časa mudili na Gorenjskem, odpeljalo iz Kranjske gore preko Vršiča na goriško stran. Ko so se pripeljali v Log, so kakor poročajo listi, menda zašli in zavili po Zadnjici proti Krajcarici, r.iesto da bi se obrnili vzdolž Soče proti jugozapadu. V dolini Zadnjice so jih ustavili obmejni miličniki. Angleži so zašli na pot, ki je za civilni promet prepovedana. Ker se z miličniki niso mogli sporazumeti, so jih ti prijeli in oddali organom civilne policije, ki so jih odpeljali v Bovec. Aretirani so bili 291etni elektrotehnik James Tom Willie, 221etni trgovec Tom William Writtacker- 281etnl Reginald Smiths, 341etni slavec Albert Brodkers in 291etni uradnik James Oldon Beard. Tudi na tolminskem učiteljišču se je pred dobrim tednom dni zaključilo preteklo šolsko leto. Listi so objavili učne rezultate nekaj letnikov šole. Od 30 dijakov in dijakinj, ki so uspešno dovršili svoje razrede je bilo 20 domačinov. Počitniške kolonije. Fašistične organizacije so tudi za letošnje počitnice poskrbele, da bo iz raznih krajev v Julijski Krajini odšlo okrog 20.000 otrok v počitniške kolonije na deželi in na morju. Iz tržaške pokrajine jih bo šlo preko 8100, iz reške skoraj 3900. Podatki za goriško in istrsko pokrajino še niso znani, soditi pa je, da bo tudi iz teh dveh pokrajin odposlanih v kolonije več otrok kakor lani. Zanimivo je. da je prišlo letos v počitniške kolo-r'je pri Izoli tudi 150 albanskih otrok. Fašistične in šolske oblasti, ki sodelujejo pri upravi kolonij in nadzorstvu otrok, bodo tako lahko tudi v času počitnic nenehoma vplivale na duševni razvoj dece, ki bi sicer v treh počitniških mesecih izgubila mnogo enega duha, ki se ga je navzela v šoli. Poieg fašističnih organizacij pa so organizirale svoje posebne počitniške kolonije tudi druge ustanove in družbe. Tako namerava družba »Italia Redenta« le v tržaški pokrajini poslati 120 otrok za mesec dni v Fostojno in k Sv. Križu pri 7*1* stu. Kmetijski strokovni tečaji v Istri. V istrski pokrajini se je vršilo v letu 1938-1939 28 strokovnih kmetijskih tečajev, v katere je bilo vpisanih 1183 kmetov. Skupno je bilo 276 predavanj. Prvotno so nameravali prirediti tečaje v 38 krajih, a se pozneje 10 tečajev zaradi raznih ovir ni vršilo. Tem tečajem pripisujejo fašistične oblasti poseben pomen, ker se v njihovem okviru ljudje na deželi ne le izpopolnjujejo v strokovnem znanju, nego se v prvi vrsti vzgajajo v fašističnem duhu. Na meji aretiran Danec. V bližini Trbiža na italijansko-nemški meji so obmejni miličniki pred dnevi aretirali pomorščaka Varmhirna Horsta iz Danske, ki je pred dvanajstimi dnevi izginil z nemškega par-nlka »Hochsee«, ko se Je usidral v tržaški luki. Bil je na parniku nameščen. Na meji so ga prijeli, ker je bil brez potnega lista. Promet v tržaški luki se je v prvih treh mesecih t. L znova znatno povečal, čeprav je izgubil skoraj popolnoma svoj trgovinski značaj, tako da se je moralo tržaško gospodarstvo obče preusmeriti v Industrijski pravec. Tranzit preko Trsta Je dosegel v omenjenem času 540.000 ton blaga in se je v primerjavi * tranzitom v prvem pr. leta poročal aa 60.000 ton odnosno sa 12.5 odst. Preko Trsta je ilo v tem času posebno mnogo žita v Nemčijo. Znatno Je med tem napredoval tudi lokalni promet spričo naglega razvoja tržaške Industrije ln še posebej rafinerije mineralnih olj. Od vseh petrolejskih surovin, ki Jih Italija letno uvaža skoraj 4 milijone ton, je predelala tržaška rafinerija lani kar 630.000 ton. Cestna dela. V bližini Komna ln pri Tolminu so t teku večja dela na dveh cestah. Komenska občina je te dni brezplačno prepustila državnemu cestnemu podjetju teren, na katerega bodo preložili cesto Komen-Preserje, tolminska pa nekaj zemlje za nadaljnjo gradnjo ceste v bližini Tolmina, ki bo speljana proti Modrejcam. Nova žrtev tetam. T KMxffia pri Komnu ae je llletrd Pavli Kavčičevi preteklo soboto, ko je spremljala očeta na njivo V bližini domače hiše, zadri velik trn v «topaie. Bolečina je otroka kmalu mtnfla tat je že pozabil na nezgodo. Naslednjega dna pa so se mu bolečine znova pojavile in v ponedeljek so bUe že tolikšne, da so star-Ai poklicali reševalce lz Trsta, ki so otroka prepeljali v tržaško bolnišnico. Tam so pa ugotovili, da se je dekletce infldralo s tetanom. Njegovo stanje je bilo dan nato brezupno. Za novega tajnika fašistične organizacije v Dekanih je bil pred dnevi imenovan Josip Glovannlni. Njegov prednik Leo Raffaele je bil premeščen nekam na jug. V četrtek na dirke v St. Jernej! Iz Ljubljane se lahko odpeljete s „Putnikovim" St. Jernej, 24. junija. Nepričakovani obseg velikih tehničnih priprav za velike konjske dirke, na katere vas vabimo na praznik v četrtek (29. t. m.), je bil kriv, da je prišlo razmeroma kasno do organizacije skupinskega izleta k našim dirkam iz Ljubljane. Najceneje in najkomodneje se udeležite velikih konjskih dirk v St. Jerneju z avtobusnim izletom, ki ga priredi Tujskopro-metna zveza po zanimivem programu. Odhod je ob pol osmi uri zjutraj z dvorišča pri Figovcu. Ob pol 10. bo skupni zajtrk v botelu Metropol ▼ Novem mestu, po zajtrku pa nadaljevanje vožnje skozi St. Jernej v kartuzijo Pleterje, kjer bodo izletniki spoznali pod divnimi Gorjanci samotarski način življenja zastopnikov skoro vseh večjih evropskih narodov. Po ogledu kartuzije se bodo vrnili izletniki v St. Jernej, kjer jih bo čakalo skupno kosilo. Ze ob 14. uri se prične na dirkališču športni in zabavni program, ki bo strnjeno izpolnil popoldne. Ob sedmih zvečer bodo imeli izletniki spet skupno večerjo. Potem bodo imeli priliko, da se udeleže zabave na dirkališču samem. Ob po! devetih bo potem odhod skozi Novo mesto in Trebnje nazaj v Ljubljano. Interesenti naj se prijavijo za izlet v biljetarnah Putnika vsaj do torka, da si zagotove prostor. Že lansko leto bi se morale vršiti dirke obenem z otvoritvijo novo zgrajenega dirkališča Zgodilo se pa je, kar ne pomni krajevna kronika zadnjih 50 let. Ko je bi- Igor Samec f Ljubljana, 24. junija Včeraj je na Golniku po kratkem trpljenju umrl Igor Samec, slušatelj prava, sin uglednega vzgojitelja in pesnika Janka Samca, še ne 23 let star. Igor Samec, ki ga je naša mladina poznala in ljubila kot sijajnega, talentiranega fanta, polnega plemenitega zanosa, se je rodil 16. decembra 1916 v Trstu. Kot majhen dečko je nekaj let po osvobojenju prišel z družino v Maribor, kjer je po končani osnovni šoli študiral klasično gimnazijo. Maturiral je v Ljubljani, nato pa se je vpisal na pravno fakulteto. V teh letih se je z veliko vnemo udeleževal študentov-skega gibanja v naprednih organizacijah. Pred 6 meseci je kot izredno izobražen fant dobil mesto korespondenta pri neki tvrdki v Skoplju. A južna zemlja mu ni bila v odrešenje — že prej ni bil čvrstega zdravja, tam doli pa je obolel na pljučih, da se je moral vrniti v Ljubljano. Nekaj časa se je lečil doma, pred 14 dnevi pa so ga prepeljali na Golnik, kjer je kljub najskrbnejši nega zdravnikov včeraj do-trpeL Igorju Samcu ohranimo najlepši spomin, njegovi hudo prizadeti rodbini pa naše iskreno soialjet Sezona v Rogaški Slatini Rog. Slatina, 24. junila Nekam zgodaj se je začela letos sezona v Rogaški Slatini Saj smo imeli v aprilu pri letošnjem prekrasnem vremenu že pomladno sezono namesto v maju, ko nam je neusmiljen dež marsikaj pokvaril. Tudi dober del junija se je letos slabo izkazal, tako da se čudimo, da je sezona vkljub temu že v tako živahnem teku. Letos opažamo precej gostov iz Nemčije, ki ne morejo prehvaliti naših lepih krajev, solidnosti v cenah in izborne hrane, ki jim jo nudijo tukajšnje restavracije Najbolj pa obožujejo tukajšnje zdravilne vrelce, posebno Donata, ki mu ne morejo najti para v vsej nemški državi. Saj pa tudi ni mogoče, da bi zamogli najti kjerkoli v Evropi enak vrelec, ki bi vseboval v enem litru 16 gramov zdravilnih snovi, kakor jih ima naš slavni Donat. Tudi Madžari pritiskajo k nam, tako da se bo treba hitro pobrigati za sobo, ker bo kmalu vse zasedeno, tudi za avgust Posebna privlačnost za mlado in staro je naše lepo. moderno urejeno plavalno kopališče, kjer v vročih dnevih kar mrgoli kopalcev. Stari gostje občudujejo prenovljeno kopališče Styria L, kjer so vse kabine lepo in moderno tue j ene Saj bo že kmalu menda 100 let, odkar so bile zgrajene stare kabine. Sedaj so tudi v hladnih dneh kopeli prijetne, ker je uvedena i po hodniku i po kabinah centralna kurjava Lepo je napredoval tudi tukajšnji Sokolski dom, ki je od Jeseni pod solidno streho. Pomladi smo uredili tudi dvorano — telovadnico, ki je pole« zdraviliške dvorane sedaj največja dvorana v zdravilišču. Sedaj polagajo tla in v nekaj dneh bo telovadnica izročena svojemu namenu. Za popolno dovršitev Sokolskega doma pa bo treba še mnogo dela in truda, seveda v prvi vrsti — denarja. Zato bo Sokolsko društvo priredilo letošnjo Jesen veliko efektno loterijo. Glavni dobitek bo nov avtomobil, poleg tega pa bo mnogih drugih krasnih dobitkov. Srečke je začelo društvo te dni razpečavati po 5 din komad. Čigav bo avto? Vsak lahko poskusi srečo za pet dinarjev! K. Madagaskar bodo utrdUi Kakor pišejo fmncoefei Urti, te Francija utrjevati Madagaskar, ker se je pokazala potre*», da se ta otok prtU^ue v sistem UraBcoéko-aogleffldh opori« » vojno nmranrfco, lo ▼ae pripravljeno, je na dan prireditve tako lilo, da na dirke ni bilo niti misliti Razmočeha dirki Ina proga, ki je bila pravkar zgrajena, tega ne bi dovolila Tako js bila otvoritev novega dirkališča odložena na letos. Zato bodo letošnje dirke prijetno presenečenje tudi za one, ki so že doslej obiskovali naše dirke na starem dirkali-Šču. Z ozirom na otvoritev je program zelo izpopolnjen. Začel se bo s Štefanovo procesijo, običajem, ki ga poznajo menda samo v St. Jerneju. To procesijo vodi vsako leto na dan sv. Stefana, dan po božiču s spremstvom godbe »general« v uniformi Udeleži se je do sto parov okrašenih konj. Ves sprevod vsebuje dvanajst točk in bo razdeljenih 7.400 dinarjev nagrad. Častna darila bodo podeljena pri »lovu za trak«, »rajalnih vajah šentjernejskih jaha-čev« in »jajčni turi«. Na veseličnem prostoru bo zaigral ▼ veliko zabavo občinstva pod Gorjanci udomačeni »štab«, to je godba z inštrumenti, ki jih sicer nikjer drugod ne vidite. »Stab« nastopa ▼ šentjernejski okolici na veselicah in ohcetih, kadar omaga harmonika. Tudi na dirkališču bo »štab« samo podprl običajno godbo. Upamo, da bodo naše dirke v prenov-Ijeni obliki doprinesle tudi svoj delež k odkrivanju neznane Dolenjske in da si bodo že ob letošnji prireditvi pridobile mnogo prijateljev. Letos je uveden pri dirkah prvič tudi totalizator. Sokol Sokol LJubljana IL Nemila smrt je po* segla y naše vrste ter nam ugrabila brata Petra Korena. Na zadnji poti ga spremimo danes ob pol 5. uri pop. izpred mrtvašnice bolnice v civilu z znakom. Vrle« mu bratu časten spomin. Uprava. (—) Sobri v St. Vidu nad Ljubljano sporoča žalostno vest, da je nenadno umrl br. Peršin Franc, sedlarski mojster, soustanovitelj našega društva in član uprave. Pogreb priljubljenega in velezaslužnega brata bo v ponedeljek ob Vt9. zjutraj. Pozivamo vse brate in sestre, da se zanesljivo udeleže pogreba v krojih, oni ki ga nimajo, pa v civilu z znaki. Rezultati župnik sokolskih tekem Saale in naraščajnie v Ljubljani. V nedeljo 17. t. m. so bile v Ljubljani župne tekme članic in ženskega naraščaja Tekme so obsegale redovne vaje, proste vaje, vaje na orodju in lahko atletiko. V višjem oddelku članic so dosegle: L mesto Prlbo-šek Ančka (Ljublj. Sokol) z 90®/» dosegljivih točk, II. mesto Podpac Marta (Sokol I) s 86°/», III. mesto Kovačič Eia (Sokol I) s 85°/». V nižjem oddelku članic so dosegle: I. mesto Sket Ada (Sokol I) z 98.5®/» dosegljivih točk, n. mesto Strmecky Mira (Sokol I) z 94.3°/», III. mesto Stritar Elza (Sokol I) s 87®/». V višjem oddelku ženskega naraščaja so dosegle: L mesto Plesnik Mila (Sokol I) s 95.8°/», n. mesto Zaletel Tatjana (Ljublj. Sokol) s 77*/», UL mesto Kumer Milena (Sokol D z 72.2*/». V nižjem oddelku ženskega naraščaja so dosegle: I. mesto Bučar Zlata (Sokol I) ■ 95.7°/o, n. mesto Fabiani Pavla (Ljublj. Sokol) s 76.5*/». III. mesto Slajpah Neža (Ljublj. Sokol) s 75.7*/». Tekme so se izvršile v najlepšem redu, in sicer redovne vaje, proste vaje in vaje na orodju v telovadnici lahka atletika pa na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola. Sokolsko društvo LJubljana-Stepanja vso priredi na praznik sv. Petra ln Pavla svoj letošnji javni telovadni nastop. Nastopili bodo val oddelld, Id se na to pridno pripravljajo. Začetek telovadbe bo ob 16. uri. Po telovadbi bo sokolska telovadba a plesom, bogatim arečolovom ln šaljivo poŠto. Vabimo članstvo bratskih ljubljanskih tn sosednih društev, kakor tudi prijatelje sokolske misli da se udeležijo te prireditve v «m večjem številu. Pohitite ta dan v prijazno Stepanjo vas, kjer boste gostoljubno sprejeti ln dobro postreženl. (—) NaSe gledališče OPERA Nedelja, 25.: Zaprto. Ponedeljek, 26.: Werther. Gostuje Mg Gostlč. Red Sreda. Torek, 27.: Traviata. Gostujeta Christy Solari ln Zlata Gjungjenac. Dobrodelna predstava v korist Mestnega prehod, nega otroškega doma. Izven. Sreda, 28.: Boris Godunov. Izven. Sls«, nostna predstava v proslavo Vidovega dne. Četrtek, 29.: Zaprto. Petek, 30.: Falstaff. Red Četrtek. Slavni Italijanski tenorist ChrP*ty Sola, ri, ki je že večkrat z največjim uspehom gostoval v naši operi, bo pel za revna ljubljanske otroke v torek 27. t. m. tenor-sko partijo v Verdijevi operi »Traviata«. Odločil ae je, da bo pel v korist Mestnega prehodnega otroškega doma, ki deluje v stazi cukrarni Gotovo bo ljubljansko oh. činstvo znalo ceniti tudi dobro srce slavnega pevca in mu svoje priznanje Izkazalo ■ razprodano predstavo. V vlogi Videt« pa te nastopila naia priljubljena goapa Zlata Gjungjenac. V w va* dbe 28. t m. bodo peB v opeaf Vidovega dne »Borisa Godimo. Slavnega ruskega skladatelja CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—, Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 5.— davka sa vsak oglas In enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa, Din 20——* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din Ponudbam na šifre na prilagajte znamk! La, če zahtevata od Oglasnega oddelka »Jutra« n:fl m odgovor, priložite Ulli ▼ znamkaii mjde oglase je plačati pri predaj Vaa pristojbine _ oziroma jih je vposlati v pismu obenem s naročilom, aH pa po poštni položnici na čekovni rači se Stni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipoladjaka pristojbina Din S.—. Vsa naročila ia vprašanja, tičc3a oglasov, Je naslavljati na : Oglasni oddelcfc nJatrau, LJubljana« Beseda ' 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj 81 znesek 17 din Letovišče Luče w gornji Savinjski dolini Iglasti gozdovi, prijetne kopeli, dnevno dvakratna avtobusna zveza s postajo ln Celjem. Pen zija od 35 do 45 din Dobra kuhinja. Naslov : Gostilna Radiih a, Luče 14430-36 Priporoča se letovišče in kopališče IVO SORLl, Gorenja vas, Poljanska dolina. 14244-38 Letoviščarjem se priporoča! Vinko Demšar, gostilna Ziri. 15299-38 umom V letoviškem kraju prodam parcele. Pojasnila: Prelesnik Janko, Reteče. \7saka beseda 50 par. za davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanjši znesek 12 din Akviziterje z dobrimi referencami 8če 15796-381 zavarovalnica »SAVA«, — Ljubljana, Sv. Petra cesta 2. 14179-1 Frizerka dobra delavka, dobi stalno službo 3. julija. Zrimšek Morje Tam nudi najlepši počitek ln zdravje. Komplet na 06krba 40 din, vključno takse. Pension Marija Pllaš, Sv. Jakob Siljevlca, s parnlkom uro od Sušaka. 13622-38 Vilo na Bledu « velikim parkom, komfortno opremljeno, oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Letovanje 1939« 15385-38 Za letovanje v Poljanah im priporoča gostilna »Tavčar« v Poljanah n. iSkofjo Loko. 14981-38 Beseda 1 din, davek 3 iin za šifro ali dajanje I Rudolf, Litijal' aaslova 5 din, najmanj 1 61 znesek 17 din Gostilna Martine Zg. Šiška Danes koncert Jazz orkestra! Plesna dvorana! eSnönat vrt! Solidne cene! 15580-18 13395-1 Halo! Priporočamo gostilno RAHNE v Mostah, kjer Gaon se točijo na novo došla | ulica 8. vina. Dobra kuhinja. 15579-18 Več pletilj I dobro izurjenih sprejme takoj Tajner Franc, Črnomelj. 15387-1 Pletilce in pletilje (štrikerje-ice) samo izučene išče za stalno delo preko celega leta tvornica trikotaže in pletene robe Bencion D. Sarajevo, Despiča 15369-1 da Korespondentko . za slovensko, srbohrvat. in Naznanjam I nemško dopisovanje, sprej-bom otvoril veliko | memo takoj. Ponudbe z vse- vrtno veselico združeno oii podatki je poslati takoj v nedeljo 2. na tovarno dežnikov, noga-v staroznani go-1 vic «n triko perila Josip Erbežnik v Mo- Vidmar, Ljubljana. Savlje 18 15365-1 Letoviščarjem »e priporoča gostilna pri »Mačku«, Poljane. 14982-38 Aleksandrovo Restavracija in kavarna Popolna oskrba, soba s taksami 45 din dnevno (zajtrk: kava z maslom, kosilo: Juha, pečenka, 2 prikuhl, večerja: ribe ali meso, sadje ali kompot) Mare Orlič. 14953-38 Planinsko-jezerski počitniški dom Baiuglednejši, Salzkammer-gnt, Unterach am Attersee. Posebni jezikovni tečaji, pomoč pei učenju, srednješolska profesorica za sport v hiši, lastno posestvo z vrtnarstvom, z lastnimi kopališči, — čolni, tekoča topla voda, — izvrstna, izdatna oskrba. Poseben dom za dečke v vili z lastnim kopališčem, čolni in park. Prvovrstne reference. Penzionat St. v. Kastaly, Wien VIII., Langegasse 65. 15435-38 Selo! - Ziri! Idiličen miren kraj ob Sori, Pension Milan Po Ijanšek. 15 opremljenih sob, lastno kopališče — čolni, gozdni izprehodi. Prvovrstna hrana, popol na oskrba 35 in 37 din. 14705-36 s plesom Julija stilni stah. Lep senčnat vrt, pristna vina, domača su rova šunka ter pečen I Trgovski pomočnik Janček na ražnju. Se priporoča Polde Kavčič, | gostilničar. 15442-18 I So vroči ti-le dnevi ln težko delo Je, zato mladina drevl, na ples — kjer fletno je. Gostilna Kramar. 15619-18 Gostilna pri »Panju« v Vegovi ulici 10 vas va- Kurjača in paznika k motorju 30 ks, na vpojni plin, sprejmem takoj ali po dogovoru. Skala, Brežice. 15530-1 Trgovski pomočnik vojaščine proßt, dobro lz vežban v manufakturni, železni, špecerijski in ga I Snreimemo lanterijskl stroki, dober I ^PreJ™emo prodajalec ln spreten lz- začetnico ložbeni aranžer dobi ta- ki bi prostovoljno, brez koj mesto. Le gornjim plačila in brea pravice zahtevam odgovarjajoči, do nastavitve praktlci-naj pošljejo takoj svpje rala v večji pisarni Po-ponudbe na ogl. oddel. nudbe na Zadrugo, p. p. Krojaškega pomočnika z večletno prakso za boljša damska ln moška dela sprejmem t stalno službo. Ponudbe na ogL odd- Jutra pod »Takojšen nastop 321«. 15556-1 Pletiljo rokavic Izurjeno sprejmem, even dam stroj in delo na dom. Ančka Pavlin, Po-d junaka 18. LJubljana VIL 15789-1 Jutra pod »Sposoben«. 15531-1 Starejšo osebo 307, LJubljana. 15576-1 Dva hlapca boljšo, z snanjem nem- oženj ena, vešča oprav-škega jezika, poverljivo, iJanJa konJ sprejme gra-pošteno ki zna dobro sčlna Turn išče prt Ptu-kuhati ln nekaj šivati, jU- 15525-1 iščem. Popoldne je tre-1 ba paziti na deklico 10., « let in isto vzgojevati. uva pomočnika Težkega dela ni. Blagaj- sposobna, sprejme takoj nlčarko, začetnico, so-1 slikarsko-pleskarsko pod- jetje Jemc Franc, Bled. 15526-1 lidno, mlado ln so bari' co, ki zna šivati in opravljati lažja hišna dela, sprejmem. Plača din I r»v_ mÌ7flrclra 800 do 1000. Ponudbe na 8 "»"»"»a s sliko na Propaganda, I pomočnika Zagreb, poštni predal 472 ln vajenca sprejmem ta- pod »162«. Kuharico ki obvlada dobro mešč. kuhinjo, sprejmemo ta koj. Obširne ponudbe na hotel M. Seršen v Ljutomeru. koj brea hrane ln sta-15536-11 novanja. — Mizarstvo: Wedßs, Trbovlje n. 15523-1 ali pomočnica galanterijske in modne stro-:e, res siguren in dober prodajalec, vsestransko za- _ . nesljiv, dobi mesto 1. julija. rOSlOVOdjO ... . . Ponudbe na ogl. odd. Jutra | inteligenta za otvoritev | le^liTetne pisarne v Ou ° " " ~ Domacmko poverljivo, resno, marljivo, staro 38 do 40 let, iščem za vodstvo male-15537-1 J ga gospodinjstva brez žene ln otrok. V poštev pridejo samo zares inte- Natakarico katera zna kuhati dobi mesto. Gostilna na Gorenjskem. Predstavite se na Poljanski 55. 15787-1 Leicista m kopista (koplstinjo), dobro moč, sprejme foto atelje Ja-pelj, Maribor. Stalno me sto. 15780-1 Druga kuharica za restavracijo dobi takoj mesto. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite na hotel »Novi svet« Mariboru, Jurčičeva 7. 15779-1 Plačilni natakar srednjih let. iiče službo v kavarni ali restavraciji, po možnosti na račun ali v ge-bind. Ekert, Maribor, Wil-denreinerjeva 6-L 15420-2 Starejša prodajalka s kavcijo za trgovino na deželi dobi takoj službo. Fonudbe na podr. Jutra v Celju pod »Zanesljiva«. 15771-1 Dobro frizerko sprejme takoj ▼ stalno službo Kristan Anica, Mariborska cesta 28, Celje. 15774-1 pod »Gorenjski kraj«. socialnega položaja ln Modistko sprejme salon Ivanka Steg, nar, Stritarjeva 9. 15184-1 Prodajalko 15298-1 bij ani proti delitvi pro- £ vizije in pristopnino d n Ponudbe brez ozna. 3000 snrelme takoi Za-1čbe naslova, dosedanje- 3000 sprejme takoj Z&-gorski, Maribor, Alek-I sandrova 33. 15541-1 Mizar e večletno prakso, prt ga zaposlenja in brez sli Vrtnar samostojen, tpezen, ski, z dobrimi spričevali, se takoj sprejme. Ponud be z navedbo zahtevkov pošljite na podr. Jutra v Celju pod »Vrtnar«. 15770-1 Vzgojiteljica energična, zmožna nemškega ln deloma franco- ^ jezika v starosti tekar Jovanovič, Vinkov cl. 15533-1 28 do 35 let dobi mesto Izčrpne ponudbe na podružnico Jutra v Celju Perfektna kuharica P°d »Takoj«. bi na izborni dolenjski Z1 sladoled, izvežbano. išče I ftro^ samostole^ riobt Idobi službo za sezono. A cviceK ln. na fina staj er- | 2a takoj Daj-Dam. I . . ««« | pi,„;„ 15766 1 fina štajer ska vina. Ob vsakem ča su razna topla in mrzla jedila, vrt, balinišče itd. Zato pridite in za hajajte vedno le v Ve- galanterijske in modne stro-govo ulico v staro do- ke, sprejmem. Ozira se sa- Prodajalko , takoj stalno službo. Po-13480-j nudbe na Hartlieb Bo-1 goljub, mizar, Podkoren, | Kranjska gora. 15535-1 I Žerjav, Rateče, Planica. 15476-1 I Mizarski pomočnik I dobi službo. Biti mora do-I bro izvežban. Služba stalna, dam delo na dom. Naslov ^ I hrana in stanovaoje v hiši Spretnim pletiljam bro znano gostilno pri Panju. — Toplo se priporoča in vas vabi TONE HTJÖ odd- Jutra. 15651t18 mo na izvežbane moči. Cenj. ponudbe pod »Na-| stop takoj 8896« na ogl. 15424-1 i Krojaško Čevljarskega pomočnika sprejme Avgust Pire, čev ljar, šišenska c. 64, Ljubljana VIL 15552-1 vseh posloval. Jutra. 15449-1 Prev; Alojzij Murko, miz. mojster zyi * al je. 13721-1 Pisarniško moč Pozor, šoferji! loven«. Vse k Lasanu v Šiško I pomočnico ples, atrakcija, solo du- 3&« takoj damski modni I spreimem'' kompanjona et, španjolski ples in atelje Rasch, Celje. Go- ^ J akrobacija. Izborna vi- sposka 19-1. na in jagnje na ražnju. 15417-1 Vrtnar samski, ki bi opravljal ! dela hišnika, prost vo- mlajšo, za zaupno mesto, — Jaščine dobi mesto v vi- iščemo za takojšen nastop 11. Ponudbe na ogl. od. I Kavcije zmožni imajo pred Jutra pod »Vesten in de I nost. Ponudbe na ogl. odd 15587-1 Jutra pod »Zelo 2aupno mesto«. 15749-1 Visok dohodek nudimo trgovsko vpelja- j Izvežbano pletiljo Lasan. 15791-18 Diplomirano V gostilni Putrich », ^ vpeljan, zaslužek dober za pomožno vzgojteljico ponudbe na ogl. odd. k novemu tovornemu av tomobilu. Prednost Ima [ jo kmečki fantje, ki se , ___________. ,, . . , ' ne branijo delati. Voziti daml ÌÌTÌl)° » pletenine, sprej se lahko nauči tukaj In L^Ü JS^f, ' ®p06°C mem tak°J- BrlJn,k- Tyf5eva - - - - 1 bnl za prodajo znanih | cesta 37. 15760-1 filozofko I I knJiževnih del. S^o re- sne osebnosti naj stavl- 15446-1 danes ples. Izborna vina. v dekliškem pensionatu, jutra po^ »Tovorni« Gorka in mrzla jedila. Lep po možnosti z znanjem 1 senčnat vrt. Vljudno vabljeni. 15724-18 I INSERIRAJ V „JUTRU"! tujih jezikov iščemo za 1. september. Ponudbe . ___ .... . z označbo zahtev na ogl | Domaci UCltelj (lca) odd. Jutra pod •»Nada» 14214-1 jo Izčrpne ponudbe na L. Weiser, Wien I, Schot | tenring 35. 15634-1 Službe išče Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje G. T. Botman: S Pegazom — okrog sveta Elektromojster tehnik 8 pravico za samostojno upravljajne visokonapetostne naprave, ki istočasno izvršuje in nadzira druga elektrotehnična dela, po možnosti s kino-operaterskim izpitom dobi takoj me-1 Dva čevljarska sto. Ponudbe z referen- 1 caml ln zahtevki poleg prostega stanovanja ln čednih lastnosti in zima Gradbenega tehnika naslova 5 din. najmanj mS p^^Lrv1 CÄÄ 1 81 mesek 17 ^ družino na Dolenjskem ^ Je' ob polni oskrbi k 171et-nl gdčni in 141etnemu dečku v svrho francoske konverzaclje in njih za E>06litve podnevu. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »D. učitelj« 15430-1 Natakar 15616-1 I soliden in pošten, sedai nameščen, jšče namestitve v Liubljani ali izven v restavraciji ali boljši gostilni. Po Mlad pomočnik ^ca 15 GllUška j nudbe na podružnico Jutra 156181 Maribor pod »Dober zaslu žek«. 15327-2 Plačilno natakarico Dekle pomočnika « restavraejo, mlajšo moč, 19 Jt2r0> pošteno, oava-piu.KB- 0»UU,«UJ« I za fina šivana in zbita eed1f. zunan|°stl'. 2mo^no jeno vseh hišnih del, bi ev. hrane je poslati na dela sprejme takoj Ki- "ems*eSa lezika 'n nekaj rada šla k boljši družini v " " ' 1 - " ----- I kavcije, sprejmem. Ponudbe siužbo v mesto ali na de- s sliko na ogl. odd. Jutra | želo službo nastopim ta- ogl. odd. Jutra pod ši fro »Tehnik« 15390-1 Kolarja zmožnega za vozove, ki poseduje to obrt, takoj sprejme Urh Pogačar — pod »Spretna«. 15666-1 movec Blaž, Litija. 15432-1 I Trgovski pomočnik železninar, mlajša moč Natakarico izučen na deželi priden I ._„.„ . . . in pošten dobi zaposli- I LP^etno. sprejmemo takoj. 5JJICJU1C uiii rugatai — j tev. Ponudbe na ogl. i u._ - r. ... kovačija Loke, Zagorje odd. Jutra pod »2elez- Gost,lna Potrebno nekaj gotovine za Ob Savi. 15393-1 ninar« Martine, Zg. šiška. 15434-1 15664-1» Natakarica srednje starosti, resna, kavcije zmožna dobi službo na deželi. Ponud be pod »Bizeljčan« na ogl. od. Jutra 15409-1 Dekle Restavraterja » „„ _______ išče oficirski dom v Kra- npm«Ä ìtP «S^Sf? gujevcu in to 1. septem- ?ra. _ Ponudbe poÄdo koj. Naslov Trojer Matilda. pri Pollaku št 91,92, pošta : Kamnik. 1548<-2 Izkušena ženska zmožna nemščine to ne kaj francoščine gre k otrokom samo v Marl bo ru. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Za nesljlva« 15283-2 Samostojna skega dela dobi službo takoj. Kavama čop, Je senlce, Gorenjsko. 15425-1 (Natakarja (jelonošo) 15. julija, za pogoje se Stavbni in strojni obrnite na upravo do- 1 ma. 15653-1 Več natakaric sprejmemo. Naslov gospodinja -™ovai. Ä ' ^ ljstvo samca, lrn< cmolmi, lrnlnHnnrat. I iOliX"! I ___ A »Pegaz« je bil kakor mačka: padel je na noge ter zaplaval na morski gladini. Vreme je bilo mirno, in široka krila so še zmanjševala nevarnost, da bi se zrakoplov prevrnil. Neprijetno je bilo pa vendarle. »Kai bo zdaj, in kam nas bo zaneslo?« so se vpraševali naši znanci. za gospodinjstvo samca, k0j sprejme kolodvorska ki pa ima mnogokrat restavracija na Jeseni- 79 Sapa in morski tok sta jih gnala ne-> kaj ur, preden so zagledali nedaleč od sebe skale, ki so strmo štrlele iz valov. To je bila sicilska obala — da jih le ne bi razbilo ob čereh! Hvala Bogu, rešitev je bila blizu! Pokazala se je jahta, in nekaj gospodov iz družbe, ki je bila na nji, je skočilo v čoln, ki je naglo krenil proti »Pegazu«, te se išče. Posehna cah inja ----- gos pažiija se polaga na kar najboljšo oskrbo perila Ponudbe na ogl. odd. Frizerka Jutra pod 333« Prikrojevalec prvovrstna moč dobi stalno službo. Proizvodnja čevljev Robinšak, — Maribor. 15374-1 Izvežbane pletilje iščemo za takoj. Ponud be na M. Vrhunc, Bled 15407-1 »Gorenjska mlajša moč dobi stalno službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15520-1 15421-1 Prodajalka in natakarica ie takoj spreime, vešča nemščine. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Agilna«. 15504-1 Kuharico srednje starosti, zmožno dobre kuhe in pospravljajna sob spreime mala družina 1. julija. Maribor, Prešernova 1-1. nadstr. 15498-1 Hišno pomočnico čim samostojnejšo iščem k uradniški družini treh oseb. Začetna plača 300 din. Pismene ponudbe s podatki na dr. Lapajne-ja, Mirje, Bogi-šičeva 3. Dva mizarska pomočnika rabim za takoj. Josip Zidar, mizarstvo, Rašica, Velike Lašče. . 15513-1 Frizerko dobro moč sprejmem v staJno službo. Franc Sostar, Jesenice, Gorenjsko 15517-1 Kamnoseškega pomočnika za marmor ali granit sprejme Franjo Kunaver, ksn> nosek. Sv. Križ, Ljubljana. 15482-1 Služkinjo staro 30 do 45 let, pošteno, vajeno kuhe in vseh hjšnib del sprejme mala družina. Plača po dogovori;. Ponudbe na ogl .odd. Jutra pod »Pridna in poštena 1894«. 15439-1 15521-1 j Brivskega pomočnika I prvovrstnega z znanjem nemščine sprejme pozneje boljši salon v Lju- I bljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pc^d »"Prvovr- | stni brivec«. 15715-1 ključavničar zmožen avtogenskega ln električnega varjenja to dobro verziran na tkal sklh statvah Išče službe. aslov v vseh poel. Ju tra. 15416-2 Kandidatka filozofije is dote« hiAe Dunaj čaja ka, želi sa 4 do 5 ted pov k boljši, ne židovski družini k otrokom ali kot družabnlca tudi na deželo pioti malenkostni odškodnini za dnevna potrebe (Taschengeld) ter celi oskrbi. Dopise na Krizsch Suzano, Wien 40, Neullngga-ase 15-18. 15419-2 Trgovski pomočnik mešane stroke, vojaščine prost, želi dobiti name-ščenje na deželi v trgovini. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Dober prodajalec« 15367-2 Mlad natakar Seli u-jraje stalne službe. Nastopi takoj al; po dogovoru. Ponudbe na Franc Breznik, tvrdka Tlvar, Celje. 15375-2 Mlad trgovski pomočnik Izučen trgovine : mešanim blagom išče namestitve v trgovini, gre pa tudi kot sluga. Referen ce o sedanjem službo va nju na razpolago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop I. Juli-la«. 15315-2 Manufakturist železninar izučen v vele trgovini meš. blaga zmo žen nemščine in kavcije bi premenil mesto pod Ugodnimi pogoji. Z. S. Vinica p. Črnomelj poštno ležeče. 15267-2 250 din dam onemu, ki ml preskrbi stalno službo čuvaja, skladiščnika, vratarja ali slično, najraje v LJubljani. Sem srednje starosti, pripraven za vse, zanesljiv in pošten.. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastopim takoj* 15396-2 Plačilna natakarica išče službe za sezijo. Zmožna nemščine, srbohrvaščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Simpatična 66«. 15650-2 Trgov. pomočnik mešane stroke z večletno prakso to dobrimi izpričevali želi s 1$. julijem nastopiti službo skladiščnika, ek špediter J a ali slično. Cenj. ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod Ljubljana 25. 16555-2 Absolventka trg. tečaja želi mesto v pisarni, tudi v trgovini. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Poštena — začetnica«. 15682-2 Kinooperater sposoben za samostojno opravljanje kabine išče primerno mesto. Naslov v vseh posL Jutra. 15437-2 Kuharica išče službo pri manJSl družini ali samskem gospodu. Cenjene ponud be prosi na podr. Jutra v Celju pod »Zmožna«. 15773-2 Šivilja gre n* dom za vsakovrstno in £ino šivanje, tudi izven Ljubljane za znižano ceno, Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Boljša«. 15743-2 Absolventka trgovske šole išče mesto kontoristke-začet-njfe, event. par mesecev tudi brezplačno. Cenj. ponudbe na podr. Jutra r Celju pod »Začetnica«. 15503-2 špecijalist za izdelovanje vseh vrst Jtan onih in drugih nožev, zmožen tudi vseh drugih kovaških del išče službo. Gre tudi kot družabnik. Naslov v vseh posi. Jutra. 15500-2 Trgovski pomočnik ki je obenem absolvent kme tijske šole, vojaščine prost, išče primerno službo. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priden in zvest«. 15802-2 Mlad zakonski par išče mesto hišnika. Zmožen vsega dela tudi vrtnarstva Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delovna«. 13799-2 Brivskega pomočnika mlad, dober delavec, s triletno prakso to znanjem nemščine žeLi pre-menitl mesto. Nastopi lahko 1. julija ali po do. govoru. Josip Bajer, sa ion Pleteršek, Ptuj. 15515-2 Absolventka trgovskega tečaja, z zna njem nemščine, srbohrvaščine, stenografije, ko respondence, strojepisja to knjigovodstva, išče primerno zaposlitev v pi sarai. Rada gre tudi na deželo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna to marljiva«. 15560-2 Dijak srednješolec išče zaposlitve čez počitnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten dijak«. 15570-2 Gospodična s trgovsko naobrazbo, perfektna v nemščini in nemški stenografiji išče primerne zaposlitve kjerkoli. Sprejme tudi delo za nekaj ur dnevno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna«. 15458-2 Šiviljska pomočnica stara 19 let išče mesto za takoj. Naslov Rozinka Orei-nik, pošta Mežica. 15459-2 Boljša gospa išče mesto vzgojiteljice gre tudi čez dan. Perfektna vzgoje in nege kakor tudi nemščine. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena in varčna«. 15554-2 Hišnik službo, samski, pošten išče službo. Zmožen vsega dela to popravil pri hiši. Prevzame z Jamstvom to popolno odgovornostjo vodstvo ln upravljanje hiše ali katerekoli stavbe v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vajen« 15566-2 Foto pomočnica išče nameščenja. Jug Matilda, Novi Sad IV.. Benslavičeva 34. 15705-2 Mesto gospodinje k boljšemu gospodu ali dobri rodbini išče tridesetletno dekle .vajena tudi gostilniških del Ln kuhe. Ponudbe pod »Dobra gospodinja« na podružnico Jutra v Trbovljah. 15474-2 Abiturientko realne gimn., ki obvlada nemščino to nekaj francoščine sprejmem čez počitnice v primerno za poslitev. Ponudb« na ogl odd. Jutra v Mariboru pod »Skromna«. 15601-2 Pisarniški upokojenec povsem samostojna moč, zaradi večletne prakse pri notariatu ln večjih trgovskih pocjjetjih vešč poslovanja s sodišči to drugimi oblastmi, sprej-qie poldnevno zaposlitev Cenjene dopise na ogl. odd Jutra pod »Brez družine«. 15638-2 '|]||IIIIMiaa«IWIIIIIIIIMIIIBIIIIIIIIllWIIHillll Vajenci (ke) -'ii'Ni,iiiiii)iajiiwmiffli«jjijiffli)iwH-intii![i Beseda 1 dto. davek 2 din z? šifro ali dajanje naslova 5 dto, najmanj 61 znesek 17 dto Učno mesto t večji trgovini s meSa-nlm hiagom I6čem ^a hčerko, kt Ima predpisa no šolsko Izobrazbo ln veselje do trgov ;. Ponudbe na ogl. oad. Jutra pod »Počtena učenka«. 15386-44 Zdrav pošten fant se želi izučiti za fotografa ali brivca. Naslov: A. Skof, Drenovec 16, Bizeljsko. 25505-44 Sprejmem vajenca za mizarsko obrt takoj. Franc Ipavec, strojno mizarstvo, Mengeš 105. 15456-4. Krojaškega vajenca pridnega ln poštenega sprejmem. Prednost ima jo absolventi meščanske šole. Ponudbe na pcytr. Jutra v Slovenjem G-ra dcu pod »Poèten». 15522-44 Vajenca za kleparstvo za kleparstvo to kotlar-stvo sprejme Josip Oto-repec, Za gradom 9. 15585-14 Učenca ali učenko sprejmemo v moško modno trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veselje to poštenost«. 15611-44 Deklica stara 14 let, ki je dovršila pet razredov ljudske to dva razreda meščanske šole bi s rada izučila za frizerko v ka kem boljšem salonu v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stanuje pil starših.« 15324-44 Sprejmem vajenca za trgovino s mešanim blagom. Naslov v vseh posloval. Jutra. 15610-44 Vajenko z dovršenim HL all IV. razredom meščanske šole ali gimnazije takoj sprejmem v trgovino z modnim blagom. Ponud be z navedbo predizob-razbe na ogl. odd. Jutra pod »Vajenka«. 15599-44 Dve lepi učenki ki se hočeta učiti Igrati, z dobrim posluhom in vso oskrbo išče familjar-na godba, z dovoljenjem roditeljev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Godba«. 15659-44 Vajenca za avtokleparstvo sprejmem. Alojz Dudek, LJubljana, Glinška 6. 15685-44 Deklica 15 let stara je dorrSila osnovno in 2 razr. mešč. šole, bi se rada izučila za šiviljo ali frizerko v boljšem salonu v mestu ali na deželi. Hrano in stanovanje se event. plača. Franjo Skrbeč, Lož. 15720-44 Vajenka ' te kG izučiti v UfuvU| najraje v modni, z vso oskrbo v hiši v Ljubljani ali bližnji okolici. Naslov T vseh poslovalnicah Jutra. 13662-4« Vajenca ■a «rrtollčarstvo tn tapetništvo takoj sprejme Leopold Suéteràtt, Frao-kop&nska 21. 15632-44 Zaslužek Beseda 1 din. davek i dto za šifro aU dajanj« naslova 5 din, najmanjši znesek 17 dto Vsaki osebi, družini a udi stalni saaiuäefc aqma »Mara«, lsdelo-valnica nogavic to pletenin. Maribor. 123-3 Zastopstvo za Slovenijo rentabilno i:čem. Ponudbe na ogl. odd. Jutr» pod »Samostojen - zmožen kavcije.* 15700-3 Pouk Beseda i din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 dto, najmanjši znesek 17 dto Nemščino angleščino, francoščino italijanščino in klavit poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska ul. 11, priti, Informacije dopoldne. 15387-4 Tečaj za nemščino (počitniški tečaj) koa. verzacija, pravopis, korespondenca. Začetek 1 JulJJa. Trgovska šola Ko vač, Maribor, Tyrševa 14 15418-4 Dijaki trgovske akademije la drugih trgovskih šol, ki imate izpite v Jeseni, o-brnite se na dolnji na. slov. 2e več let poučujem z uspehom knjigovodstvo ter politično in trgovsko računstvo. L^o Ko vač it, Za gradom 1L 15595-4 Francosko in nemško se naučite hitro ln praktično, za primerno ceno. Dobro vas pripravim k ponavljalnim izpitom. Naslov v vseh posi. Jutra. 15621-4 Potniki Beseda 1 dto, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj* ši znesek 17 dto Zastopnike samoprodajalce, za veff» mesta, iščemo. Prodaja to« varniških rentabilnih predmetov. Za skladišče po. trebno 300 do 3.000 din. Ponudbe »Koperzad«, Beo grad, poštanski pretinac 869 1536&-S Vajenke za umetno vezenje in pred-tisk, sprejme Matek & Mi-keš, Frančiškanska ulica. 15671-44 Vajenca sprejme manufakturna trgovina v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd- Jutra pod »Pošten, ubogljiv«. 15667-44 Provizijske zastopnike kateri obiskujejo podeželsk» hiše, sprejmem za razpnv dajo najnovejših patento«. Ponudbe na ogl. odd. Jutci pod »Priznamo«. 15436-5 Trgovski potnik z lastnim avt»mobilonS prevzame poleg zastopstva pletenin, prodajo kakega vedno ldočeg» predmeta za Slovenijo. Vešč tudi železnine. Ponudbe na ogL odd- J litra pod »Agilen potnik« 15567-4 Zastopnike Išče za vsa večja mesta v državi angleška ekspo zltura ki direktno dobavlja blago iz Londo na to za posamezne ob leke za prodajo privatnikom. Ponudbe na Pu blicitas Zagreb, Dica S pod br. 53559 15491-3 Pletiljsko pomočnico to vajenko, katera Ima Spretno šiviljo 15388-1 j sprejmem takoj na dom. Zalokarjeva 16. 15468-1 Brivski pomočnik veselje do. gostilne sprej dobi takoj služho pri Josipu mem. Pismene ponudbe Rudolfu, brivcu v Tržiču. pod »Takoj na deželi« na ogl. odd. Jutra. 15559-1 Biti mora dober Nastop takoj. delavec. Nabavite si študente nad 14 let stare, ki bi si | čez počitnice hoteli kaj zaslužiti, iščemo, Podjetni in vztrajni, ki ima-1 Jo kolo. trgovski duh. nastop, naj se Javijo na ogl. odd. Jutra pod 6if- j ro »Organizacija«. 15699-1 i Frizerko dobro moč, sprejme takoj I salon Vreček, Ljubljana Vil Celovška 30. 15797-1 ] šiviljo iščem za takoj za perilo. I Samostojno. Prvovrstna plača. Naslov v vseh pošlo- | valnieah Jutra. 15793-11 Dvosob. stanovanje) lepo, splnčno, čisto, t kabinetom, kopalnico ia pri-1 tiklinami, oddam za avgust j maločlanski družini r cen. tru mesta. Naslov v vseh | poslovalnicah Jutia. 13800-1 I Pleskarja za pohištvo, sprejmen « I stalno službo takoj. Infor- [ macije pri finni »Sava«^ Miklošičeva cesta, nasproti [ sodišča. _ ÜZ44-1J mlatilnice izdelane v domačem strojnem podjetju iitocistiinikef siamoreznice itd. POU€D€LSK/ STROJI ŠT.VID n.LJ. Potnika ca tekstu m manuiak-turo, odlično uvedenega, avto vozača, išče zastopstvo prvorazredne tvrdke, Bosna, savska rano vina. Naslov dobite pri Ahllnu, Celovška 56. 15606 5 Obiskujem v Sloveniji vse večje kraje in prt vzamem proti proviziji še primeren predmet oz zastopstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šil ro »Ljubljančan«. 1559Ü . Trgovsko potnico za oolskovanje privatni; strank za prodajo dam skega predmeta sprejme mo. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Slovenija^ 15614-5 Trgovski zastopnik verzi ran v prodaji perila za Dalmacijo in Gorski Kotor, dobi takoj mesto. V poštev pridejo oni, ki potujejo z avtom in že imajo zastopstvo. Cenj. ponudbe pod »Dalmaci ja 63« na ogl. odd. Ju-tra. 15529-5 Beseda 1 din. davek din za Slfro ali dajanjf naslova 5 din. najman i 51 znesek 17 din Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir, LJUBLJANA WOLFOVA Ugodno naprodaj »Brehms Tierleben« 13 zvezkov iz leta 1926, sko raj nov, krasna vezava Naslov v vseh posi. Ju tra. 157688 Radio Hornyphon 4 cevni, dobro ohranjen ugodno na prodaj radi smrti. Nasi : Zupane Marija, Megojni-ce 89 p. Griže pri Celju 15377 9 Radio dobro ohranjen, na kratke in dolge valove kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Radio-kup<. 15689-9 Beseda 1 din. davek 3 dm za šilro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Mignon klavir »Stingi«, skoro nov, 3 pedali, rad. odpoovanja poceni prodam. Špedicija »Ju-gospedit«, Maribor, Aleksandrova 51. 15499-26 Hromatično harmoniko večjo, dobro ohranjeno, prodam aH zamenjam za motor. Ivan škerbec, — VeržeJ pri Ljutomeru. 15538-26 Pianino za 2000 din ter baterijski tri-cevni radio aparat prodam takoj za 1000 din. Lukovica 16 pri Domžalah. 15490-26 Violončelo soliden inštrument z mnogimi notami ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 15693-26 Kratek glasovir Mignon križane strune, kraten glas, naprodaj po nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15742-26 Oblaiita Sokolski kroj dobro ohranjen, prodam. Tyràeva 116. 15540-13 Moško obleko platneno, novo, prodam po nizki ceni. — Jager krojač. Hrenova 16. 15669-15 LLJLL Beseda 1 din. davek 3 din za šilro ali dajanje naslova 5 din. najman-šl znesek 17 din Že za 360.— Din najmodernejša otomana sa mo pri Zakraišek. Miklo iičeva 34. Tel. 48-70 13954-6 Jedilnico in črno hrastovo pisarniško opremo, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno«. 15460-6 Vinski sodi 4 kom. od 30 hI naprej, naprodai Poizve se pri I Oraiem, Moste. Liubliana, 15302-6 Ve"Va količina normalnih kos lz prvovrstnega fekla po 13 ln 20 din prodaja tvrdka Justin Gustln-člč. Maribor Tattenba chova ul. 14. 14855 f Čevlje ostanke raznih faaon poceni prodaja Stenner ki. Celje. 220-fi Ve? otroških vozičkov modernih, športnih in globokih prav poceni naproda' pri «Prometu« (Nasp»oti kri žanske eerlcve). Stare sprei memo r račun. 15463-6 Otroške tehtnice izposojam v Gledališki 12. 15508-6 Orehova jedrca zdrava io lepa po din 20, in orehe po din 6,- nudi Sever & Komp., Liubliana 15383-6 Strešni stol pokrit z zarezno opeko, tlorisna velikost 11x15 m dobro ohranjen prodam zaradi prezidave. Eln-■spielerjeva 20, Bežierad. 15577-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen prodam. Trnovo, Jerano va ul. 6. 13561-6 MODROCE OTOMANE COUCHE ROLETE icupite najceneje pri E. Zakrajšek LJUBLJANA Miklošičeva 34 Prepričajte se! Kovčeg gramofon skoraj nov, več krasnih malo rabljenih plošč, — prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra 15557-6 Hladilnik na led. dobro ohranjen, za domače gospodinjstvo, gostilno, restavracijo ali malo kavarno, mala omara, ugod no proda delikatesa V. A JaneŠ, Ljubljana, Aleksandrova cesta. 15494-6 »Mahlkönig« električne mline za kavo, nove modele, naročite najugodnejše pri tovarniškem zastopniku Jezeršku Oroslavu. Tyrševa cesta 31. 15600-6 Otroški voziček skoraj nov, moderen ln globok prodam za 500.— Podjunska ulica 13-1. 15630-6 Vrtne stole zložljive, nove, poceni proda Tribuč, Tržaška 42. telefon 26-05. 15633-6 Tricikelj na ročni pogon, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Ana Tomše, Šoštanj. 15643-6 Motor 98 do 125 ccm kupim. P» nudbe na ogl. odd. Jutrt pod »Brezhiben«. 13723-10 Motocikel Terrot 250 ccm naprodaj Marnčičeva 3, Moste. 15765-10 Avto Chevrolet limuzina za 5 oseb, dobro ohranjen, naprodai. Ogleda se pri Franc Zaje, L|ubljana Vil, Breičeva 8. 15790-10 3 motorna kolesa 200 ccm »Atlas«, z Ardie motorjem in motorne tri kolice poceni takoj napro dai pri Ludvik Ileršič. to varmško zastopstvo, Ljub liana, Rimska 13. 15755-10 Tovorni avto 3 do 5 tonski, bencinski ali dleseiskl, dobro ohra njen, kupim. Naslov: Kroflič, Dobrna pri Celju. 15772-10 Tovorni Ford A 2 tonski .r « tonski, prvi na bencin, drugi na benci.n in ogl|e, ugodno naprodaj. Tome, Moravče. 15492-10 Motor FN, 350 ccm. 2 sedeža nova guma, v dobrem stanju naprodaj za 3ÒOO din Elektropodjetje Ob iak, Logatec. 153*2 l(i Kupim avtobus rabljen za 25 do 30 lju di v dobrem 6tanju. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Avtobus« 15402-10 Kupim motor od 250 do 500 OHW.Po nudbe na B. Werner, Za greb Kuhačeva 6. 15345-10 Chevrolet avto poltovornl v dobrem sta nju nova baterija poceni prodam ali zamenjam za dobro motorno kolo. Vprašati pri J. Pa bjanlč Metlika. 15297 10 Kupim avto kabriolet, štiri cilindre malo vožen v brezhibnem stanju za gotovino. Naslov v vseh posi. Jutra. 15296-10 športni voziček oroški, moderen, malo rabljen, ugodno prodam. Sa-blatnik, Čopova ul. 10. 15675-6 Otroški voziček globok, siv, dobro ohranjen ugodno naprodaj. Rožna dolina, Cesta XVII., št. 5. 15673-b Puško dvooevko, brezpetellnko, kal. 16, ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 15783-6 Prodam fotoaparat Optika : Ritschel Prolineai 1:1,9; Kamera; Mentor -Spiegelreflex 6Va X 9, * dvojnim iztegom, za plošče in Filmpack. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15730-6 Moške obleke ra2ne, dobro ohranjene, površnik itd., prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15731-6 Prodam zelo poceni poceni trodelno omaro, pisalni pult, fotelj, pisalne mize, dolgo konferenčno mi zo itd. Poizve se Vič 16. 15746-6 Za hišni vodovod Vam dobavi električno avtomatsko pumpo najceneje Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska 13. 15756-6 Voziček globok, bel, ugodno napro daj. Istotam izvrstno ohranjena moška obleka. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15752-6 Seseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmani Si znesek 17 din Lovsko puško in ostalo opremo za lovca, kupim. — Ponudbe: poštni predal 174. Ljubljana. 15358-7 Polno jarmenik novejši fabrikat s tonen ležaji do 32 col v dobrem stanju kupim. Ma jetiè, Ozaijska 137 Zagreb. 15346-7 15.000 francoskih frankov Si so razpoložljivi v Franciji, kupim. Plačam takoj v dinarjih, tu. — Naslov v vseh posi. Jutra, 13603-7 Beseda 1 din. davek j din za ällro ali dajanje naslova 5 din. najman' Si znesek 17 din Motorje Victoria 200 ccm in Mie le 98 najnovejše mode le prodaja po konkuren čnih cenah Zevnlk Julij Stražlšče. Kranj 13691-1" Fiat 521 krasen odprt voz. 6 cilind., malo vožen novo lakiran, vse nove gume. naprodai P° zelo nizki ceni. Pripraven za takso v letoviški kraj. Nabavna cena 100.000. — Na ogleo pr I. M Kenda, ADLER service, Kersnikova ulica u Slamicem. 15613-10 Avtobus izletniški bi vzel za izle te in potovanja v na jem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z opisom vo ziia pod »Za kakšno ceno« 15266-10 Avto z malo porabo bencina, razne motorje in stare avtomobile kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avto prodam«. 15581-10 Tovorni avto Diesel 3 do 5 ton nosilnosti, luve gume, t is-'r5tr>';^ stsn'u, prodamo. I"r.ta K'uènjak, Zagreb, Tia-tinska oesta 32. 13542-10 Kupim avto rabljen, za gotov denar, potrošnja 131, moderne tipe, samo limuzino. Pismene ponudbe na »CU matic t Dobova. 15543-10 Indian motor prodam 750 kubič. cm, s prikolico, s prosto gibno osjo sistema Knez. Tip motorja a izmenjivlml kolesi, v popolnoma dobrem stanju in registriran. Cena 12.000 din. — Pismeno vprašajte: »Oll. matic«, Dobova pri Brežicah. 13544-10 Tovorni avto dobro ohranjen nosilnost tono in pol kupim. Pungeršek, Stražišče 15443-1C Avto Ford tovorni dobro ohranjen tipe 29A nosilnost do ene tone prodam. Naslov v vseh posi. Jutra 15444-10 Motorno kolo dobro ohranjeno, novej še tipe e prikolico ali brez velikost 350 do 500 ccm kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglas, odd. Jutra pod Motor. 15429-10 Avtomobile tovorne, osebne in avto buse, dobro ohranjene, vseh jakosti. kup'te naj ceneje pri O. ŽU>.KU. zastopstvo Krupp Ljubljana, Tavčarjeva 11 13516-10 Bedford tovorni avto, 3.5 tone čiste nosilnosti, v dobrem stanja, prodam. Miha Čolnar, Novo mesto. Ragovska 14. 13448-10 Kupim motor od 150 do 250 ccm, novejšega tipa, malo rabljen. Za protivrednost dam opeko ev. tudi go tovlno. Opekarna Mengeš. 15608-10 Špecerijsko opravo popolnoma novo ugodne prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Takoj orodam« 15588 10 Avto mali, 4 sedežni, vožen do 25.000, s porabo 6 do 8 litrov, novejše tipe takoj kupim. »Inter promet«, Aleksandrova 10 15589-1C Motor AJS 500 ccm v najboljšem stanju, električno osvetljavo, Je zaradi bolezni ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif ro »Motor«. 15527-10 Phaenomen 98 ccm na tomboli zadet, vožen 800 km poceni proda Rotar, Črnuče. 15625-10 DKW cabriolet v odličnem stanju, črno zelen. Triptik za Italijo. Radio. Ugodno prodam, tudi brez radia. Naalov v vseh posi. Jutra. 15622-1C Motor 250 ccm prodam za 2700 din in veliko ptičjo kletko. — Krušič, Celovška 43. 15604-10 Avto malo rabljen, z malo potroš njo, kupim. Ponudbe na: Matko Petrovič. Dol pri Ljubljani. 15649-10 Ford limuzina A tipa, poceni prodam, naslov v vseh posloval. Jutra. 15660-10 Avto Opel, 6 cylindrskl, limuzina radi smrti ugodno proda Lavrenčlfi, Oesta na Grad 48, Celje. 15777-10 Seseda 1 din. davek 3 din za šifro aH dajanje aslova 5 din. najmani šl znesek 17 din Več koles novih in rabljenih je poceni naprodaj pri »Prometu« (Na sproti križanske cerkve). 15464-11 Žensko kolo dinamo svetilko, dobro ohranjene prodam. Metlar, Moste, Predovi-čeva 20. 15564-11 Kolo moško, dobro ohranjeno zelo poceni prodam. — Ciril Setničar , Sv. Petra c. 78. 15627-11 Kolesa Deimler, Adler in druge znamke, dobro in poceni brez trošarine dobite ugodno pri Zatlerju na Ježici. 15646-11 Triglav kolesa irvovrsten material, s 3-etno garancijo in druge znamke prodaja najcenejše TRIGLAV, Resljeva 16. 13644-11 1 transportno dvokolo in več moških in ženskih dvokoles, prima znamke »AUright« (barva slonove kosti) počen, naprodaj. — Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska 13. 15754-11 ■ SERIRAJTE V »JUTRU« ! Avto Fiat 520 petsedežen, odprt, v ze lo dobrem stanju proda Anton Poiane, Radeče 15534-10 Mali avto ln motor 198 ccm naprodaj. Cena za avto je 4800 din (taksa 1939 je plačanal, za motor 2800 din. Likar, Stari trg 26, II. nadstr. 15597 IC Ugodna razprodaja avtomobilov! Opel Olympia, limuzina, 2 vrati, model 39, prevo. ženo samo 1000 km, — Opel Olympia cabrio li muzina, model 38, Wan- derer limuzina, 4 vrata, z Roldach, Kapiten li- muzina, 4 vrata, DKW maister b usnjato prevleko, oabrio limuzina. Opel Kadett cabrio Umu zina, model 37, Hudson limuzina, 8 cyl., 4 vrata, Chevrolet avtobus odprt 22 sedežev, Motorno ko- lo Sachs 98 cm. Phänomen. — Vsa vozila so v najboljšem stanju. Ogle dajo se pri Opel zastopstvu T. Äolrnwi, Celje. Baslagova ulto». 13770-10 >pseda i din. davek j -"in za Slfro ali daUnjp naslova S din. najman' Si znesek 1' 31i> Šivalni stroj tovarniško nov znamke »Pfaff« pocenj prodam. Naslov v vseh posi. Ju tra. 15411-29 šivalni stroji Singer, Pfaff in razni drugi popolnoma novi poceni na prodal pri »Prometu« (Nasproti križanske cerkve). 1V162-29 Mizarski stroj univerzalen, z vdelanimi elektromotorji, ugodno prodam zaradi nabave posamezni! stroiev Sporoč te vaš naslov na ogl. odo Jutra pod šifro »Univerzalka«. 15487-29 Kleparski stroj Wulst t troj popolnoma dot. prodam zelo poceni. — R Jakelj, Kranj. Prešernova. 13727-29 Pisalni stroj Undervrood, dobro ohranjen ugodno naprodaj. Radioval, Ljubljana, Dalmatinova 13 13730-29 Beseda i din, davek i din za šUro all dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Les kupimo ln sicer: 10 m3 suhih brstovlh desk do 4 cm, 10 m3 suhih smrekovih desk 2.5 cm ln 5 m3 parjene bukovi ne 3 cm deb. Ponudbe z navedbo cen na: Avto-montaža dd. LJubljana VII, Kamniška ul. 25. 15403-15 Smrekove hlode kupim. Ponudbe na M Curk, Mirje 1. Ljubljana. 15583-15 JjffijffjfHE °pseda i din. davek din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmani šl znesek 17 din Malo rabljene trgovske opreme lediloice. spalnice, nove Sperane spalnice in razoo drugo pohištvo zelo ugodno napro daj. Ogleda se pri tv. Ivan Mathian, Ljubljana, Tyrìeva 12. dvorišče. 17-11-12 Spalnica lz trdega lesa, več preprog ln servis, takoj pro dam. Stvari so skoro no ve in moderne. Vprašaj te v g06tilnl Rebec na TyrSevl cesti 71. 15518-12 Spalnice, kuhinje priznano solidno Izdelane dobite najceneje v zalogi Franc Burnlk, mi zarstvo, Vel. Mengeš. 15609-12 POHIŠTVO tudi na obroke. Za stanovanja, trgovske opreme in Hotele dobite najhitreje v največji za ogl pohištva. Spalnice že od . Omare ..... pot tel J e .... kuhinjske opreme suh kredence . modrocl ..... mreže . . . • • • otomane ..... Različni kaučl. Sprejemamo naročila pc predloženih načrtih. SAVA MIZARSTVO Pred jamska ul. 32 to 3£ Trgovina pohištva Miklošičeva cesta (naspro ti sodlSča). 15149-12 1600 400 160 750 45C 19C 85 50C Pohištvo - ■ ~ ■ spalnica, jedilnica ln voz za bolnika, vse skoro novo, ugodno prodam . Beljaška 32. visoko pri tliöje. 15707-12 Jedilnico hratsovo, črno polltira-no zelo dobro ohranjeno proda: ABC, LJubljana, Medvedova 8, poleg kolodvora Slške. 13714-12 Spalnice kuhinje, posteljne mreže m drugo pohištvo najceneje Andlovic, Ko. menskega ul. 34. 15691-13 Pozlačen salon v francoskem antičnem slogu, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15732-12 Trda spalnica radi selitve ugodno naprodaj. Levčeva 11. 15737-12 Beseda 1 din. davek din za Slfro ali dajanje naslova 5 din najmani «i znesek 17 dir Ranč. kom zavod MARIBOR Aleksandrova cesta 40 -*■ jem zaradi družinfklh razmer. Za syritue^a trgovca, ki ee hoče ci a-mo6vojiti, zlata .ama. Redek slučaj, mora«, v žlvljenju samo eukrtt. Krasna točka, ki obeta veliko bodoCnxst, Zelo ugodna prilika se nudi trgovski sli pri, vatni osebi, udeležba na Izredno uspevajoči indù strljl perila v Sloveniji. Dokazano aktivno in cve toče podjetje z velikim krogom odjemalcev. Potreben kapital 200 do 400 tisoč. Prilika, ki se ne povrne več. Trgovci ali sotrudniki) V najem se nudi lepa, dobro uspevajoča trgovina mešanega blaga v Ljubljani, z velikim ln stalnim prometom na krasni točki. Najemnina ugodna. Samo radi preobilice posla, oddamo v najem. Ne prezrite to priliko. Potreben kapital 200.000 din. Eksistenca za moškega all žensko se nudi pri obstoječem podjetju, ki izdeluje reklamne predmete. Velik zaslužek. Dobra idejna stvar. Potreben kapital cca 20.000 din. Industrija lesne galanterije, dobro vpeljano, z naročUl preobloženo podjetje, vzame v družbo poštenega, tr govsko izobraženega mo škega ali žensko s kapitalom 150.000 din. Sijaj na eksistenca se nudi Obrnite se zaupno na Oblastno dovoljeno pisarno Zore Rudolf LJUBLJANA Gledališka ulica št. 13 Telefon 38-10. Zunanji 3 din znamke 13679-16 Vse manu!akturno blago prodajamo po Izredno nizkih cenah. Le v Vašo korist bo, če Ras čimprej obiščete! MANUFAKTURNATRGOVINA DOBRIH KVALITET A. Zlender LJUBLJANA MESTNI TRG 22 )olgoročna uradniška posojila na zaznambo plače brez porokov. Informacije pri pooblaščencu P Klemenu, LJubljana, lelwelso-va 18, znamke priložite. 15701-16 Restavrater vdovec srednjih let, brez otrok, posestnik večje trgovske hiše. Išče dru-žabnlco za večjo resta vracljo. Zenltev nI lz ključena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Mari boru pod »Kolodvor«. 15781-16 Hranilna vloga Kmetskega hranilnega ln posojilnega doma v LJubljani na prodaj. Pi Site na Bančno komerc zavod, Maribor. 15778-16 Družabnika(co) sprejmem z ošabnim in pisarniškim sodelovanjem k več let obstoječi realitetni pisarni in komisijski trgovini v svrho razširjenja. Potrebnih din 20.000 v Ljub-11 ani. Ponudbe na ogl. odd. lutra pob d »Življenjska renta«. 15764-16 Iščem družabnico za trgovino. Imam obrtni list in nekaj gotovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Enako družabništvo«. 15753-16 üäi Beseda 1 din. davek 3 lin za šifro aH dajanje laslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din Dame pozor Mesec trajnih kodrov. Vsa glava — 50 din, dijakinje — 40 din vam naredi garantirano dobro z najnovejšim apa ratom samo frizerski salon Mirko Zaletel. Trža. ška cesta 4. 15550-30 Obrt za trgovino mei. blagom oddam pod zelo ugodnimi pogo ji. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Sodelujem« 13441-30 ■ -ni m r— m art mi m i JrTCjSBHE&SttMMfe Beseda 1 din, davek o din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najman r šl znesek 17 din Brivsko-frizerski salon v oentru trga, dobro vpe ljan zaradi družinskih razmer oddam v' najem all zamenjam even. tudi prodam. Nasi, v vseh posloval. Jutra. 13543-17 Lokal ali celo hišo za trgovino z mešanim blagom oddam na prometni točki v Mokronogu v najem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Ugodna prilika 231«. 15558-17 Beseda 1 din. davek i din za Slfro aH dajanje naslova 5 dta. najmani šl znesek 17 din Mlekarno dobro idočo, prodam radi odpotovanja. Tyrseva c. 71. 15405-19 V hiši kavarne »Evropa« oddamo za mesec avgust pi sarniške prostore, obstoječe iz 3 sob, eventuelno celo stanovanje, obstoječe iz 5 sob in pritiklin. Istotam za mesec september trgovski lokal s skladiščem ob Tyrševi cesti. Pojasnila Gregore Sc Co., Ljubliana. 15306-19 Pisarniške prostore ne daleč od centra, 5—6 sob, iščemo za avgust Ponudbe na ogl. odd. lutra pod Jifro »Solidno podjetje«. 15479-19 Manjše su'« o skladišče vzamem v najem v sredini mesta. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Suho 17«. 15413-19 Pekarno prodam radi selitve. Naslov v vseh posi. Jutra. 15786-19 Delavnico odda na drugem dvorišču V. Les Jak, Selen-burgova. 13708-19 Delavnico svetlo 80 kv. m in enosobno stanovanje takoj oddam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posamezno ali skupno«. 15751-19 Salon za dame in gospode, ugodno naprodaj. Sigurna eksistenca za frizerko ali brivca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Salon«. 15641-19 Lokal za trgovino z inventarjem, dam takoj v najem na dobri točki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15676-19 Lokal za trgovino ali sllčno obrt oddam. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Takoj«. 15703-19 Gostilniški prostori z lepim vrtom se oddajo. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Ugodno«. - 15704 19 Frizerski salon tako) prodam. Filialo ali centralo. Centrala ima mesečni inkaso 8000 din ; cena 35.000 din, filiala mesečni inkaso 2.500 din, cena 5000 din. »Rade Tarkus. Split. Zorkova 9«. 15478-19 Restavracija starorenomirana, večja s celoletnim kvalitativnim obiskom in turističnim prome tom za agilnega gostitelja ne omejen razmah v večjem industrijskem mestu se ugodno proda. Informacije Maribor, poštni ptedal 13. 13506-19 Špecerijsko trgovino prodam takoj na pro tnetnem kraju, z zalogo in lnventarom. Ponudbe pod »Ugodno prodam« na ogl. odd. Jutra. 15528 19 Trafiko, papirnico Jeiačlčev trg, diskretno prodamo Letni promet 2.500.000 din, režija u-merjena, čisti mesečni zaslužek 8000 din. Potrebno za preuzet.l ? din L-fcrmaciJe Uit bin H. Vascarac, Sa.ca. Ì3"i 1-1 kat. Zsgrib. 15540-19 Gostilno prijazno, renovirano, oddam pod pogojem odkupa inventarja in nekaj odškodnine, tekom tega tedna najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Eksistenca 17.000'. 15553-19 V centru Ljubljane takoj naprodaj trgovina s čevlji. Potrebno 35—40.000 dinarjev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izredna prilika 100«. 15183-19 Mlekarno v sredini mesta, na prometni cesti prodam. Sv Petra cesta8, Cvelbar. 15562-19 Sadno trgovino dobičkonosno zaradi odpotovanja takoj oddam. Naslov v vseh posi. Jutra. 15607-19 Dva prostora na dvorišču, za delavnico ali skladišče, oddam. Gostilna Novak, Rimska cesta 19. 15594-19 Mesnico vpeljano a vsem Inventarjem, ugodno oddam s 1. avgustom letos. Povprašaj te : Slomškova ulica 13. Ljubljana. 15639-19 Foto atelje prodam po ugodni ceni, event. potrebujem pomočnico. Foto Central, Ptuj. 15524-17 Gostilno v najem ali na račun iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Okolica LJubljane«. 13740-17 Mlekarno dobro idočo. takoj oddam radi bolezni. — Izve te pri Gmajnar, Cerkvena 19, Trnovo. 15663-19 Trgovski lokal s Inventarjem, na prometnem kraju, oddam takoj v najem. Vzamem tudi kompanjona. Leblč, Sp. Budini a, Celje. U7AB-1S Lokal za manjšega trgovca ali obrtnika oddam na TyrSevl cesti. Pojasnila daje Kralj, Strellška 5. 15681-19 Suhe prostore za mirno obrt ali skladišče oddam takoj. Naslov v vseh posi. Jutra. 15575-19 Beseda 1 din, davek 3 din za Slfro all dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 dls Ce kupite alt prodate hišo, parcelo, posestvo, obrnite se na priznane solidno in kulantne realitetno pisarno Franjo PRlSlAVhC. Liubliana. — Erjavčeva c. 4a Vse informacije so brezplačne. 13471-20 Hiša v Celju Glavni trg6 .ugodno naprodaj. — Informacije: Celje. Levstikova 4. 15289-20 Lepe stavbne parcele od 540 do 926 kv. m ob Tržaški cesti izven mestne meie v kat. občin Dobrava po zelo ugodnih cenah na prodaj. Poizve se v Ljudski posojilnici v Ljubljani, Miklošičeva c. 6. 14951-20 Obiteljska hiša t sob. r vrtom. » Laškem i inventaroar ali brea, naprodai Ogtro Krekova 99. Laško. Pismena vprašanja Zagreb. Preradovičeva 24 — Schmidlin. 14872-20 Večje število parcel Kompleksov, parcel, gozdov, trgovskih in «tanovaniskih, bii in ril ima naprodai gradbeno strokov, izobražen posredovalec : Kunaver Ludvik v-esta 29. oktobra 6. Telefon 37-33 Pooblaščen graditeli in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na razpolago. 123-56 Lepe stavbene parcele prodam, tudi na obroke. Pojasnila Skrbinc — Vižmarje Pod Kiancom. 15654-20 V Laškem je naprodaj tik Terme velika stavbna parcela ln malo posestvo s novo enodružinsko hišico. Informacije pri Plaznik, gostilna Debro, Laško. 15347-20 Parcela 1000 kv. m severni del mesta, ob Tyrsevi cesti, ugodno prodam. Vprašati, Dobovšek Ivan, Stožice 150, Ljubljana. 15647-20 Stavbne parcele lepa sončna lega, na Viču, tudi na obroke prodam po 18 din kv. m. Franc Dolenc, Vič, Cesta na Brdo 123. 15683-30 Nova hiša štiristanovanjska, ugodno naprodaj. Studenci p. Mariboru, Prečna 9. 15784-20 Gostilna s petimi stanovanji blizu kolodvora pri Mariboru se ugodno proda. Naslov v vseh posloval. Jutra. 15782-20 V Celju blizu pošte in kolodvora naprodaj hiša, ugod. na tudi za trgovca ali obrtnika. Informacije v trafiki Cesta na Grad 22 v Celju. 15775-20 Pozor! No voporo čenči, zaročenci! Velekomfortno, edinstveno, novo, enodružinsko vilo, 7 sob, prekrasen vrt. takojšnja vselitev, severni del Ljubljane, tramvajska postaja, prodam izpod cene, tudi z novo opremo. Cena din 330—370.000. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Hipermoderna«. 15765-20 Hišo novo, donosno, komfortno, v Ljubljani, za 760.000 prodam. Informacije brezplačno pri Ivanu Gabrenja, Stari trg 32. Mrz.-20 Posestvo vzamem v najenj.. Ponud be pod »Kjerkoli« na ogl. odd. Jutra. 15258-20 4-stanovanjsko hišo novo, prodam. Vprašajte r Vodnikovi ulici 36 StudeDCi pri Mariboru. 15502-20 Malo posestvo na Pohorju primerno za letovišče ali a* pokojenca naprodaj. Razv». nje št. 100, ob cesti k Ma-riborski koči. 15501-20 Hiša v Zagrebu nova, v oentru, 2 ln 3 sobna stanovanja z lokali in komfortom. Ob-restovanje 8 odst. Potrebno 900.000 din, posojilo amortizacijsko 300 tisoč dinarjev se lahko prevzame. — Sliko ln opis rad pošlje ing. Gor-jan, Zagreb, Dalmatinska 6. 15551 20 Malo posestvo četrt ure od postaje Šmarje-Sap, hiša z gospodarskim poslopjem, pripravno za vsa ko stvar, prostovoljno prodam. Informacije daje gostilna Vodnik, Celovška 41. 15453-20 Gozdno veleposestvo kupim. Točne ponudbe z označbo lege, površine in lesne mase na oglas, odd. Jutra pod »Gozd«. 15602 20 Stavbne parcele na selo prometnem kra. ju, z vodovodom ln elektriko, priporočljivo za trgovino, ugodno prodam. Plačilo ugodno. — Pojasnila v Vižmarjih 54 15628-20 Parcelo z najugodnejšimi stavbnimi zahtevami prodam Martine, LJubljana. Pru le 8. 15620-20 Nova hiša dvostanovanjska, enonad-stropna. z negotovim gospo darskim poslopjem, garažo in še enim stanovanjem na periferiji, tramvajska posta-staja, prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 14815-20 Eno ali dvostano- vanjsko hišo v LJubljani in manjše posestvo na deželi kupim. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Od 60 do 140« 15455-20 Prodam posestvo radi smrtnega slučaja na Dolenjskem v izletnl škem kraju. Hiša ob dr žavnl cesti poleg cerkve in šole, pripravna za vsa ko obrt zlasti za trgovino z mešanim blagom. Naslov v vseh posi. Jutra. 15350-20 Zelo ugoden nakup! Iz proste roke prodam » Domžalah veliko stavbo s stanovanjem, pripravno za vsako obrt in industrijo. Pojasnila daje Godbeno društvo v Domžalah. 15477-20 Enonadstropno hišo lepo, z obsežnim sadnim in zelenjadnim vrtom — prodam. Devinska ul. 6. 15690-20 Enonadstropna hiša noro zidana, 20 let davka prosta, dvostanovanjska, a trgovskim lokalom r Zg. Ji. iki, ugodno naprodaj. Informacije daje — Bevčar Alojz, Celorlka 63. telefon »-42. Ü7AWL0 Posestvo v Ljubljani prodam za 50.000 din. Potrebno je 10.000 din, poslopje 18x8 m, 2 sobi, kuhinja, delavnica, - 900 kv. m vrta. Poizve se na ogl. odd. Jutra. 15684-20 Vinogradno posestvo lepo vinogradno, r lepi sonč ni legi, mlad roden sado nosnik dobre sorte, 150 dreves, njiva, travnik, hrastova fošča, riničarija in gospo-ar. poslopje s prešo. Leži na položnem hribu, tik ceste. Prodam vse skupaj s sadjem in vinskim pridelkom. Vprašajte: Ivan Her-cog, Paradiž 91. Sv. Barbara v Halozah pri Ptuju. 15507-20 Enodružinska hiša v Celju z vrtom ugodno naprodaj. Naslov t vseh poslov. Jutra. 15376-20 Hišo z gostilno mesarijo, trgovino ln nekaj posestvom na prometnem kraju prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promet siguren« 15300-20 Lična hiša z dobro ograjenim vrtom v LJubljani, Funt-kova 37, ugodno naprodaj. 15519-20 Parcele r bližini Sr. Križa io tramvaja, ob Smarski cesti po nizki ceni na prodaj. Pojasnila : Zaje, trgovina na Smarski cesti. Ü.40Z-2Ö Beseda 1 din, davek S din za šifro aH dajanja naslova 5 din. najmanjši znesek 17 din Dvosob. stanovanje kopalnica, vse ostale pri tikline oddam manjši družini avgusta. Naslov v vseh posi. Jutra. 15351-21 Trisobno stanovanje z veliko verando v Fügnetw jevi ul. 10 oddam 1. avgu. sta 39. Poizve se r isti hiši stanov, štev. 5. 15722-21 Enosob. stanovanje krasno, v vili takoj oddam dvema odraslima osebama. Naslov v vseh jjoeloval. Jutra. 15503-21 Dvosob. stanovanje oddam za avgust. Tržaška 24-1. Vprašajte pri hišniku. 15571-21 Dvosob. stanovanje komfortno oddam v SI« Ski, z avgustom. Vprašajte v trafiki v pasaži. 15569-21 Trisobno stanovanje prenovljeno, že izpraznjeno oddam takoj ali za avgust. Več pri hišniku v Tavčarjevi ulici 4, Ljubljana. 15748-21 Enosob. stanovanje s kabinetom, sončno na novo urejeno, oddam takoj mirni stranki. Dolenjska cesta 48-g. 15623 21 Trisobno stanovanje lepo, oddam v vili. ▼ Streliškl ulici 26, mirni stranki s avgustom. 15709-21 Štirisobno stanovanje lepo, sončno, komfortno oddam v Ljubljani, Kar-lovška cesta 1. 15713-21 Lepo stanovanje 2 sob s Štedilnikom to shrambo oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno«. 15702-21 Enosob. stanovanje z vsemi pritiklinami se odda s 1. julijem v najem na Tržaški cesti 64 v I. nadstr. Informacije daje Janez Pamic — Rožna dolina, cesta H. št. 48-a. 15706-21 Trisobno stanovanje komfortno, v vili all ▼ bližini banske uprave, oddam s 1. avgustom mirni stranki. Naslov V vseh poslovaL Jutra. 15695-21 Petsobno pisarno ali stanovanje oddam. Miklošičeva c. 14-111. Trisobno stanovanje oddam za julij ali avgust. Beogradska 18, pri bežigrajski gimnaziji. 15792-21 Dvosob. stanovanje oddam z avgustom na Starem trgu 24. v 1 nad Stropju. 15586-21 Opremljeno sobo I Sobo oddam v bližini cerkve , oddam dvema gospodo* sv. Jožefa. Naslov v vseh I ma na Sv. Peč» cesti posloval. Jutra. št. 46. Prodam lep kak. 15547-23 11us. 15607-23 Opremljeno sobo Lepo zračno sobo oddam v Močnikovi ull s posebnim vhodom, od-21 4. 15511-2L dam. Tomšič, Ambrožev trg 3-H. Beseda » din. davek din za šifro ali dajanj* naslova 5 din. najman ši znesek 17 iir 2-sobno stanovanje Sobo popolnoma sepanrano, ocdam enemu ali dve ma gospodoma v bliži ni banske palače. Nasi . vseh posi. Jutra. 15555-Z 15680-23 Prazno sobo oddam v centru. Naslov v vseh posi. Jutra. 15596-23 Dve sobi s klavirjem s pritiklinami, iščt družina I event. kuhinjo oddam Odraslih oseb za 1 avgusr Pismene ponudbt na ogl odd Jutra pod šifro »A« gusi 1939«. 14198-2Ia Stanovanj. 2 sob » pritiklinsmi iSCc mirn. družina ia avgust Ponudbe na ogl. odd. lutra doc I liro »39«. 14890-2U cez počitnice v Tivoliju Naslov v vseh posi Ju tra. 15578 23 Prazno sobo >ddam mirni oseoi. lan- Prazno sobo s posebnim vhodom od-lam Lahko tudi s souporabo kopalnice. Naslov v vseh posi. Jutra. 15788-23 Eno ali dve opremljeni sobi I s posebnim vhodom, oddam ko zakonski par. Naslov eni ali dvema osebama. — v vseh posi. Jutra. Cesta 29. oktobra, 18, I. 15574-23 j Krušič. 15733-23 Podstrešno sobo I Kabinet ali sobo opremljeno, v bližini ko oddam gospodičnama v cen-«, . .i lodvora oddam dvema tru. Naslov v vseh pošlo «-sobno Stanovanje gospodoma. Nasi, v vseh valnicah Jutra, s pritiklinami, išče mirna poslovalnicah Jutra | 15738-23 stranka za 1 .avgust. Ponud 15572-23 »Mirna 0f6«0dd- "H Ti-T-I °P«mljenO sobo »mirna jo«. Opremljeno sobo oddam v Gajevi ulici 9-in. veliko, z vhodom iz stop | vrata 16. 15736-23 nišča oddam eni ali dve ma osebama. Vila Pod I Onremlionn «nhn ISčeta enosobno komfort rožnik. Večna pot 26. opremljeno SODO »o stanovanje za avgust 15563-23 "i J osebi solnčno, z T centru. Ponudbe na - balkonom, posebnim vho- Ogl. odd. Jutra pod Sif- v Hv«,, ' s„ souporabo kopalni ro »Točna plačnika«. „ V Hvaru «m telefona oddam. Ko- 15532-21a opremljeno sobo in cenova 6 za Tobačno tovar- kuhinjo za deset din dnevno no. 15741-23 Naslov: B. Lah, Hvar, — [ Dalmacija. 15469-23 Mirna zakonca Eno- ali dvosobno stanovanje za avgust v bližini to bačne tovarne išče državni uslužbenec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avgust« Prazno sobo solnčno, s kopalnico, centralno kurjavo, oddam blizu Dijaške m obe V Celju Poziv upnikom Upniki N&bavljalne zadruge tekstilnih uslužbencev t Pobrežju pri sprejme dijaka (nižje- I Mariboruv likvidaciji, šolca) na stanovanje ln » P0*?»10» ^ P^a« hrano bivša učiteljica- po JOT ». z. morebitne vdova. Naslov v vseh po podpisanemu 11- slovalnlcah Jutra. kvldatorju do 1. novem- 15767-22 I bra 1939> ker i® «adru ga razdružila In prešla . , i v likvidacijo. Pobrežje Dijaka pri Mariboru dne 23. Ju sprejme profesor na stano-1 nlja 1939. Parti Andrej, vanje z dobro oskrbo, nad- zorstvom, pomočjo pri učenju. Nemška konverzacija, [ klavir, vrt. Koblarjeva 15. 15735-22 I filateli) a. b. r. likvidator. 15785-31 Dopisi Vsaka beseda 2 din; da-davek 5 din; za dajanje naslova 5 din; najman i znesek 20 din Gospod Zbirko znamk Avstrije kupim. -V ponudbi je navesti boljše komade in serije ter ceno Ponudbe na 35 let, išče prijateljico. Do-ogl. odd. Jutra pod »Filate- Pise na ogi odd. Jutra pod lija«. 15491-39 iifro »Dober prijatelj«. 15495-24 Živali Boljši obrtnik poročen, nesrečen, želi Beseda 1 din, davek 3 spoznati damo lepega din za šifro aH dajanje značaja. Ponudbe na naslova 5 din. najmanj ogl. odd. Jutra pod šil Si znesek 17 din ro »Enaka«. Malega konjička 1 15584 24 (ponija) kupim, zelo krot- | r»„- .„i,____ _. kega, do 8 let starega. A. »riVSKega Vajenca Pavlin, Podbrezje. Podnart. sprejmem, prednost ka-Gorenjsko. ' terl so se že učili. Slav-15438-27 ko Koren, brivec, Dolenj ---ska cesta 48-g 2 pava in pavico ' 15514-24 ugodno prodam. Naslov i w . ,. , , v vseh posi, jutra. inteligentna dama 15400-27 I Ptosi denarne pomoči. Ponudbe na ogl. odd. Jutru Ilirski ovčarji \pod »Pri'ltel>«- 1J4JM4 Državni uradnik f srednjih let poroči do 281etno selo lepo gospodično. Ponudbe n« cgl. odd. Jutra pod »Dota £a želena«. 15391-25 Strojni pletilec srednjih let išče ženo z lastnim stanovanjem. Za kon nI Izključen. Dopi se na podr. Jutra Jese niče pod »Pletilec« 15426-25 Vdovec — žel. zvaničnik bi se poročil s starejšo gospodično ali vdovo brez otrok Ponudbe na Franc Košele, Novo mesto, Mlin 1. 15626-2. Frizer Pomanjkljiv govor ovira človeka Zato bo prirejen poseben počitniški tečaj Skoraj v vsaki deseti družini naletite na enega ali več članov, ki jim govor ne teče tako gladko, kakor bi bilo želeti. Da je danes pomanjkljiv govor domalega taka, ali pa Se hujša zapreka za vstop v ta ali oni poklic, kakor kaka telesna hiba, to vedo najbolj oni, ki imajo s tem zlom opravka. Na žalost pa zanemarjajo to svoje zlo tako dolgo, da je pomoč že zelo težka, ali pa celo brezuspešna. Ker se skoraj vse govorne motnje pojavijo v predšol ki dobi in jih je takrat tudi najlaže odpraviti, zadene roditelje naj. težja odgovornost, ako prepuščajo takega otroka svoji usodi, aH pa mu z neprimernimi sredstvi skušajo pregnati »grdo navado«, za kar smatrajo posebno ječanje. Lasje bi se vam naježili groze, če bi opisal V bližini banovine oddam veliko, zračno, svetlo, mirno, opremljeno sobo s souporabo kopalnice in 15345-21a | posebnim vhodom. Naslov v . , VS£ Pos'ova^- I oddam gospodični. Glinška Stanovanje | ___ 3 I ulica 5-1. Muser pri tobačni mladiči, čistokrvni'z ro dovnikom od očeta Bo-1 - . , Jana, večkratnega med- Ločenka _______________narodnega in Jugoslov. gostilničarka, posestnica, banovine. Naslov v vseh i prvaka in odlikovane psi solidna dobra gospodinja. poslovalnicah Jutra. 15739-23 Svetlo čisto sobico z eno sobo in kuhinjo i r» i • , Išče drž. uradnik samec opremljeno sobo Ponudbe s ceno na ogl lepo, v I. nadstr., v me-odd. Jutra pod »1116« stu oddam s 1. julijem go-15433-21a spodu. Naslov v vseh posloval. Jutra. tovarni. 15723-23 Solnčno sobico Dvosob. stanovanje Išče državni uradnik, ki i » ___ - , je brez otrok. Ponudbe ^epo Zračno Sobo na ogl. odd. Jutra pod 2 eDo ali dvema poste-»50«. 15573-21 a | Ijama oddam. Klavir na razpolago. Naslov v vseh posloval. Jutra. 15591-23 malo in še lepo opremljeno 15493 23 I ve'*k° sobo, oddam, samo 3 gospodu v centru. Židovska ulica 3-II. 15761-23 Dvosob. stanovanje čisto in suho v južni polovici mesta, išče urad i o u niška družina. Ponudbe oODO na ogl. odd. Jutra pod oddam takoj boljši ose. »Beden plačnik«. bi. Pleteršnikova 26-1. 15568-21a I 15590-23 Zelo solnčno sobo lepo, s posebnim vhodom, oddam eni ali dvema osebama takoj ali pozneje. Po-renta, Gradaška ul. 8. 15762-23 Dvosob. stanovanje Lepo stanovanje 6ončno, s pritiklinami, veliko enosobno oddam Išče za avgust mirna boljši stranki takoj ali stranka treh oseb. Po avgusta za 350 din. — nudbe na ogl. odd. Ju- Florijanska 22-n. Sobo lepo opremljeno, oddam 1. VII. 1939. Jelovškova 24, 15758-23 tra pod »Stalno — nujno I« 15635-21a 15698-23 Veliko sončno sobo oddam dvema boljšima dijakinjama k hčerki 8-šolki, odličnjakinji. Kla Oddam sobo v centru gospodu (ični). Lahko z vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15794-23 Ü1.I Komfortno stanovanje vir razpolago. Ev. in- I Beseda 1 din, davek 3 dveh sob, kabineta aii 3 | strukcije doma. Skrbno din za šifro ali dajanje nadzorstvo, dobra hra- | naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din sob, iščem za avgust ali september v centra oz. I na. Naslov v vseh posi v bližini obrtne šole. Po Jutra. 15624-23 nudbe na ing. Rado Kre gar, Levčeva 35. 15632-21a Prazno sobo čisto in sončno iščem. Dve sobi __, lepo opremljeni, s po- Ponudbe na ogl. oddel. n„„vo u * • sebnim vhodom, oddam pod »Stalna oseba«. Dvosob. Stanovanje takoj solidnima gosp™ | 15546-23a z vsemi pritiklinami ev. doma — Frančiškanska s kopalnico in kabine- ulica 8-1. Lepo solnčno Sobo tom išče dvočlanska ro- -- db ina za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S kopalnico«. 15613-21a Dvosob. stanovanje s kopalnico v novi hiši, mirno, če mogoče v zuna 15631-23 a vhodom iz stopnic želi stalna gospodična. Po Opremljeno sobo nudbe pod »čisto« na s posebnim vhodom od- ^^ Jutra. dam takoj. Naslov v vseh ' 15549-23a posloval. Jutra. 15617-231 Uradnik išče lepo, opremljeno, sončno in snažno sobo s Sobo njih okrajih mesta (Bežigrad, opremljeno in neoprem- posebnim vhodom, upo- Dravlje) blizu tramvaja ali ijeno oddam solidnemu rabo kopalnice in vso o. avtobusa, iščem za takoj, gospodu. Ogled od 14. skrbo. Ponudbe na ogl. Ponudbe na ogl. odd. Jutra do 16. Naslov v vseh po- odd- Jutra pod »Beden pod šifro »Točen 66«. slovalnicah Jutra plačnike. 15637 21a | 15612 23 ' 15510-23a Samsko stanovanje Sobo s štedilnikom I s°bo s kopalnico, mirno in sonč- oddam 1. julija 1—2 oseba- iščemza mesec julij ali no, iščem za julij. Ponudbe ma. Kremžar, Glince, Ce- avgust. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod sta IX. št. 14, ob Tržaški °dd Jutra pod »Julij«. cesti št. 77. »Državni uslužbenec«. 15636-213 15762-23 ' 15592-23a Enosob. stanovanje Veliko sobo Sobico veliko, iščem za avgust solnčno, prazno, eventuelno Prazno ali opremljeno Ponudbe z navedbo cene opremljeno, s poseb. vho- lšče gospodična za 1. sep na ogl. odd. Jutra pod dom, oddam v centru. Kro tember na Gosposvetskj »Plačnik — avgust« jaška 5-1. ali Celovški cesti. Po- 15687-21a 15670-23 nudbe na ogl. odd. Ju- tra pod »Stalna«. Drž. upokojenka I Zračno sobo 1 io605--ia išče eno ali dvosobno sta- 'ePO opremljeno, oddam v | y tw»-ia£1rn ntirt novanje za julij ali avgust, centru mesta, najraje upoko Kr°JasKO ODn Ponudbe z navedbo cent iencu- Naslov v vseh pošlo- iščem primerno sobo. — pod »Točna 66« na ogl. valnicah Jutra. | Ponudbe na ogl. oddel odd. Jutra. 15798-21a 4—5 sobno stanovanje v strogem centru, iščem za takoj ali pozneje v pritličju ali I. nadstropju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Center«. Lepo solnčno sobo 15648-23 Jutra pod »Plačnik 66«. 15658-23a z vso oskrbo, oddam 1—2 Opremljeno sobo j gospodoma. Naslov v vseh mirno, solnčno, ne daleč poslovalnicah Jutra. od pošte ali kolodvora, — 15642-23 iščem. Ponudbe na ogl. ' odd. Jura pod šifro »Tirž Sobo 'Uladni"«- novo opremljeno, z dvema 15759-21a I posteljama, oddam boljšima osebama. Friškovec 6. 15717-23a ce naprodaj. GojltelJ na kar bi nikdar ne smeli pozabiti. S premoženjem, želi poro- Samo pravilna, smotrna vzgoja je, ki mo. čiti nad 40 let starega go-1 re tu uspešno pomagati, spoda v državni službi ali f upokojenca. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dob.ro srce«. 15728-25 Večkrat gre za kako drugo napako. kS je ječanju samo navidezno podobna (brbo-tanje, bebljanje, multipna skleroza itd.). Tu je treba spet drugače pomagati, ker bi s pomočki za odpravo ječanja nič ne dose, gli. Narobe pa bi z metodo za odpravo teh napak ječanje «amo še poslabšali. Treba je torej vselej vedeti, za katero motnjo gre, preden se odločimo za kak ukrep. Vse to sem obširneje pojasnil v knjižici »Govorne motnje« (samozaložba), ki jo lahko naročite tudi v vsaki knjigarni. Po pravici je dejal univ profesor dr. A. šer-ko, da bi morala imeti to knjižico sleherna družina in vsakdo, ki ima opravka z vzgojo otrok. Toda ne šele takrat, ko se je zlo že razpaslo in je treba iskati pomoči stro-kovnjaka ampak koj ob prvih znakih, ko more še vzgojitelj sam pomagati. Opozarjam pri tej priliki na tečaj za odpravo govornih motenj, ki ga nameravam prirediti meseca julija v Celju in v Mari, boru, ako se mi javi dovolj interesentov (naslov: Vikrče, pošta Medvode). Piamene informacije dajem proti priloženi znamki, na domu (žel. postaja Medno) pa me dobite lahko le proti predidočemu obvestilu. Pripominjam, da je tečaj namenjen zlasti šolski mladini, ki ima v počitnicah potrebni mir, brez katerega je ogrožen vsak uspeh. Seveda pa se morejo prijaviti v te. čaj tudi odrasli logopati, toda največ do 30 leta. Vilko Mazi, strokovni učitelj. Višjega uradnika državnega ali železniškega, solidnega, — želi spoznati | čvrsta, premožna gospodična srednjih let. Ponudbe | Odkritje spomenika —in kar ^ ie °bčinski tajmk zagotavlja življenje naložilo bridki K^leV oreistkuSnie cesta- ^OZarje 90. dr. Ivanu Lahu ___________ Odbor za postavitev spomenika dr. Ivana ogl. odd. jutra pod I nu Lahu javlja vsem darovalcem, prija-šifro »Dober karakter«. teljem in častilcem pokojnega književni-15801-251 nacionalnega borca, da bo njegovo poprsje v bronu na granitnem podstavku na tih in skromen način odkrito na poko-Beseda 1 din. davek 3 I PaUSČU Pri »V- Križu v Ljubljani na Vidov din za šifro ali dajanje dan, 28. t. m., ob pol šestih popoldne, naslova 5 din. najmanj | Pisateljev lik je upodobil akad. kipar g. Niko Pirnat, z nasveti pri arhitektonski Salame domače zamisli je sodeloval inženir-arhitekt g. ogrske, milanske in su- Vladimir šubic. Odlivanje v bron je izvr-he kranjske klobase se «i _ cv-- J dobe najceneje Tržaška I ^ Uvar Fran Mostar Razno na Galjevici, Mlade jazbečarje črne (Zwergdackel) pro- , -, ,, . dam. Zglasiti se v ponede- | ^vljenje«, Ijek, Lepodvorska 20. 15734-27 preizkušnje, želi spozna ti samostojno ln neodvisno gospodično ali pa vdovo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novo 15548 25 Kateri boljši gospod aktiven ali upokojen u radnik, lahko vdovec z otrokom, 40 do 55 let Beseda 1 din, davek 3 Istar- bl se želel poročiti din za šifro aH dajanje z mojo, 38 let staro, so-naslova 5 din, najmanj rodnico, vdovo po urad-ši znesek 17 din niku, ki Je dobra go-_„- .. , I spodmja, varčna, zna ku 300 din nagrade hatl in šivati. Ima last-dam tistemu, ki Izsledi I no opremo za dve sobi. paket z 12 pari moških £aradi pomanjkanja zna-flnlh rujavlh sandalet, nja samo resne do-katere so 10. VI. dva pise direktno na gospo, moška iz veže ukradla. Ponudbe na ogl. oddel. Triumph, Kolodvorska | Jutra pod »Skrbna želi. 15697-31 na«. 15539-25 kamnoseška dela pa tvrdka Pr. Kunovar Brezplačno literaturo pošljemo detajlno vsem onim, ki se zanimajo za zdravljenje s »Ka-Le-Fiul-dom«. — Zahtevajte Beograd. Masaryko-va 9. Miloš Marko vič, »Ka-Le-Fluld« krepi organizem ln uravnoveša živčni sistem Dobiva se v lekarnah. S. br. 10537-33 15712-431 pri Sv. Križu. Odbor prisrčno vabi k udeležbi vse, ki spoštujejo pokojnikovo slovstveno in nacionalno delo! INSERIRAJ V „JUTRU"! Spet huda toča v Savinjski dolini Celje, 24. junija Včeraj popoldne je Savinjsko dolino I spet obiskala huda ura. Vsula se je gosta in za lešnike debela toča, ki je vse pobelila in v strahotni meri dopolnila, kar je ostalo od nedavne katastrofalne toče okrog Vranskega. Tokrat je toča pol ure silovito klestila v smeri od 2alca proti St. Petru in še nekaj dalje. Hmeljevke stoje okleščene, enako tudi sadno drevje in žalosten je pogled po žitu, ki bi prihodnji te-STEZNIKE, KORZELETE, TREBUŠNE PASOVE, KILNE I den moralo že padati pod srpom Savinj-PASOVE, VLOŽKE ZA PLOSKE NOGE, RAVNODRŽALCE sko prebivalstvo je hudo prizadeto, saj je IN GUMINOGAVICE dobite v največji izberi in za vsako ceno na prvi pogled težko točneje preceniti ško-pri tvrdki do, ki gre v visoke tisočake. ADA BESEDNI K, Toča pa je včeraj ob 17. neusmiljeno kle Ljubljana — Šelenburgova 6. S?VUdc P°. štajerskem Posavju. Zlasti v __________________I okolišu Sevnice so skrajno prizadete nekatere občine, katerim je toča pobila vse « m * .o i Tako trpita zlasti občini Medni vrh in Ce- Mesarsko preKajevalsKo podjetje **je zbita tudi letina v vodeče v industrijskem mestu štajerske, v bližini zdravilišča, z vsem strojnim, hladilniškim, trgovskim in voznim inventarjem, se proda vsled preselitve po ugodni ceni. Mesečni promet nad 50.000 din. Objekti (hiša) so sposobni za manjšo tovarno ter se nahajajo v bližini kolodvora. Potrebna gotovina 200.000 din, ostalo po dogovoru. Ponudbe pod 350 na oglasni oddelek »Jutra«. po telefonu. Zato svarim vse interesente, naj ne nasedajo lepim vabam, če nočejo biti občutno oškodovani. IVAN JAVORNIK, trgovec s sadjem, Ljubljana Senzacionalna aretacija V Parizu so prijeli nekega 501etnega rent*nika, ki so ga obtožili umora s strupom. Zastrupil je 1. 1929 in 1938 svoji ženi. Druga žena je bila umrla, kakor je pokazala preiskava zaradi strihnina. V oporoki je bila postavila moža za splošnega dediča svojega imetja. Obtoženec je imel tudi razmerje s svojo bivšo deklo, ki je izpovedala da ji je obljubil zakon potem, ko bi se iznebil žene V telesnih ostankih prve žene so našli znatne količine arzeni-ka. Poslano Parkete, trstje, bakulo, strešno lepenko, bltumenfuto, bitumen, lesni cement, karbollnej, stresni lak, katran, JUGOLIT-ploSče za predelne stene In izolacijo fai razna izolačna sredstva dobite najceneje pri Jos. R. Puh, Ljubljana Gradaška ulica 22 Telefon št. 25-18 ijiiTiri >. Beseda i cun daven din za šilro ali dajanji naslova 5 din najman ■ Si znesek 17 din Sostanovalca z vso oskrbo, spreimem » čisto sobo Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Sobo 15677-23 I moderno opremljeno, s posebnim vhodom, v bližnjem Lepo solnčno sobo p,;^ T^t opremlieno, s posebnim hjj. Ostanem stalno. Ponud vhodom kopalnica, v cen be na ogl. odd. Jutra pod tru oddam boljšemu gospo j;fro »Uradnica«. du. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra, i 15674-23 15716-23a Solnčno sobo lepo, svetlo, takoj oa dara. Vprašati od ponedeljka dalje voj. Mišica 4-1 poleg Streliške 15412 2. Pet lepo opremljenih sob z vso oskrbo po 500 diri mesečno v najlepšem Sobo s posebnim vhodom ta 15447 2-j koj ali s 1. julijem od dam. Pol ip-topritličje, levo 15656-2 F^tRAJ JUTRU"! »i Iščemo za takoj izkušenega kamnoseškega preddelavca in kamnoseke Prijave sprejema pod značko »Marmor«, Slovenski publicitetni zavod v Ljubljani — Tavčarjeva ul. 2/1. V zvezi s članki, ki so te dni vabili k 6395 I nakupu brusniških češenj, smo prejeli in objavljamo: Na pisanje listov so se mnogi trgovci odzvali vabilu in pohiteli v Brusnice, da nakupijo lepih, zrelih češenj, kakršnih so jim obetali. Tako sem tudi jaz z enim svojih tovarišev — a v Brusnice so romali celo trgovci iz oddaljene Gorenjske — najel tovorni avto in se podvizal na pot. Poprej sem se telefonično razgovoril z brusniškim županstvom, in ko mi je bilo sporočeno, naj tri ure poprej javim svoj prihod, da bo zadostna količina češenj pripravljena, sem se tako skrbno držal navodila, da sem se javil ne samo tri. nego šest ur poprej. Da se trgovcu izplača najetje tovornega avtomobila, bi moralo biti na razpolago najmanj 2.000 kg blaga, in meni je bilo zagotovljeno, da bom dobil tolikšno količino in še več. Vsakdo bo razumel, da sem se pošteno začudil, ko sem videl, da je prodaja češenj v Brusnicah povsem neurejena. S težavo sem dobil komaj 600 kg češenj, a stroški za tovorni avto so že sami znašali 700 din. Ko sem se pritožil pri županu in pri občinskem tajniku, sta mi rekla, da se oni sploh ne bavijo s prodajo, temveč da le seznanjajo kupovalce s kmeti, ne prevzemajo pa nikakih odgovornosti. To pa je v popolnem nasprotju s tem. kar so dopisniki iz Brusnic trdili v časopisju Usoda ljudi! Znameniti profesor se je odločil izdelati vam horoskop. Njegova pri znana sposobnost vide-tj prlhodnjost v življenje drugih, ne glede na razdaljo, meji na čudo-vltost. Profesor vam pove po resnici vso vasr usodo, kdaj lahko doseže-te uspeh ali najdete srečo tako v pogledu ljubezni trgovine, loterije itd. — Njegov podpis minulih sedanjih in bodočih do godkov gotovo vzbudi vaše začudenje in presenečenje. Ne bodite o-tožnl ln ne jadikujte. Kajti vse se o pravem času obrne na bolje. — Sporočite ml vaš naslov ln povem vam o vaši bodočnosti, sedanjosti in preteklosti več nego bi smatrali za možno Za Izdatke priložite v pismu tri internacionalne bone za odgovor, katere lahko kupite na vsaki pošti. Naslov: Boi te postale no 11. Paris R. p. Poštnina za Francijo je 4 din. Kil SEJE ENO VEČBARVNE JUGOG&AHKA mmmm uspehov en oglas »JUTRU« J mmsS' ^iŠIIP.,...^ ^nnnnnDDn KUPIMO železniško cisterno (kotlovski vagon) rabljeno, v povsem dobrem — za promet sposobnem stanju za široki kolosek, kompletno z zavoro, nosilnosti min. 15 ton. — Cisterna mora služiti za prevoz olja. — Ponudbe na Publicitas d. d., Zagreb pod šifro »željeznička cisterna«. Čisto, svetlo sobo s souporabo kopalnice iddam mirnemu boljše mu gospodu 1. Julija, irska 12-1., levo. 15692 2 f Lepo solnčno sobo :lsto. s posebnim vho delu mesta oddam. Po- -lom oddam s 1. Julijem izve se v vseh posi Ju tra. 15440-2: Sostanovalko mlajšo uradnico sprej mem z vso oskrbo v krasno sobo. Naslov v vseh posloval -Jutra 15582-22 Lepo sobo V centrumu s kopalnico I s posebnim vhodom m s ln fino domačo hrano [ souporabo kopalnice od oddam po nizki ceni 2 dam s 1 julijem solid osebama. Naslov v vseh nemu stalnemu uradni posloval. Jutra. ku. Prule 27. 15565-231 15666-23 -talnemu gospodu a)' gospodični Gruberjeve nabrežje štev. 16. 15688 2: Lepo sobo Kidam enemu ali dvema gospodoma v vili \ Bohoričevi 24-a 15686-2 Opremljeno sobo i Potrtim srcem naznanjamo vsem znancem in prijateljem prežalostno vest, da je naš dobri soprog, oče, brat, stric, stari oče, gospod PERŠIN FRANC st posestnik in sedlarski mojster aanes ob uri zjutraj v 67. letu starosti po kratki bolezni boguvdano zatisnil svoje trudne oči. Pokojnika bomo spremili v ponedeljek ob %9. uri zjutraj na farno pokopališče v št. Vidu. ŠT. VID nad LJUBLJANO, dne 24. junija 1939. Žalujoča soproga IVANA, _ otroci: FRANC, IVAN, CIRIL, ANTONIJA, ANA, LJUDMILA, zetje in snahe, vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Za Številne pismene in ustmene izraze Iskrenega sočustvovanja ob bridki izgubi naSe nenadomestljive soproge, zlate mamice, sestre, tete in gospe IVANE FLERIN soproge posestnika In šivilje se s tem vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Dolžnost nas veže zahvaliti se predvsem prečastitemu gospodu višjemu duhovnemu svetniku Francu Berniku in častiti duhovščini Misijonišča Groblje, dalje častitim sestram s. Pelagiji in Vinceneiji z gojenkami, hišnemu zdravniku gosp. dr. M. Hočevarju, gosp. dr. L. Merčunu, za požrtvovalno skrb za časa bolezni, kakor tudi gospej Pavšičevi za lajšanje trpljenja, nadalje vsem darovalcem prekrasnega cvetja, katerega je naša zlata mamica tako iskreno ljubila in končno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ji izkazali poslednjo čast. ter jo v nadvse častnem številu spremili na poti k njenemu po trpljenju zasluženemu počitku. Vsem ljubi Bog plačaj. Domžale, Sevnica, Zagreb, Maribor, dne 25. junija 1939. Globoko užaloščena družina Ivan Flerlnova In ostalo sorodstvo L. WINDER: 102 (qOspofr'Mioptitd Roman o Franco Ferdinando (Avtorlzlran prevodi BOSNA Franc Ferdinand, izmučen od dolgega čakanja, je z lakomnimi rokami grabil v zrak. Jeza ga je dušila, ker je hotela neka gradbena komisija podreti cerkev pri Sveti Krvi. Jezna pisma je pisal, ko je zvedel, da sta dva politika, ki ju je bil sprejel, prostozidarja. S krščanskosocialnimi strankarskimi voditelji je snoval ukane, da bi nastavil zanko omrženemu Maksu Vladimiru pl. Becku, ki je podpiral krščanskosocialno stranko. Med tem, ko je petinštiridesetletni prestolonaslednik z blodnimi očmi postajal v svojem svetojurskem muzeju in jezno tožil, da zmajeva setev, ki je nemočna vlada Franca Jožefa zanemarila njeno iztrebljenje, povsod tako bujno klije, da noben zmajemorec več ne ve, kje naj hitro zagrabi, je Aehrenthal, minister vnanjih zadev, pregovoril cesarja in ministrski svet, da so sklenili aneksijo Bosne in Hercegovine, po vseh pravilih pripojiti ti deželi stari državi ter ju izpremeniti v »državni pokrajini«. Da tu poganja zmajevo seme, ki bo storilo stari habsburški državi konec, ni menda nihče slutil. Tudi Franc Ferdinand tega ni videl. Aneksija mu je pripravila neobičajno veselje. Mäks Vladimir pl. Beck, ki se je v ministrskem svetu izrekel proti aneksiji, je moral odstopiti. Kar se Francu Ferdinandu ni bilo obneslo, se je posrečilo Aehren-thalu, čeprav ie bila misel, pripomoči prestolonasledniku do zmage nad Beckom, neskončno daleč od njega. Franc Ferdinand se je oddahnil. Spet je ležal sovražnik na tleh. Svet se je zdel Francu Ferdinandu jasnejši, življenje lažje, bodočnost prijaznejša. Naj se je Aehrenthal še tako hvalil z uspehom —■ važno je bilo samo to, da je moral Beck izginiti. »Ako se izkaže, da je bila aneksija napaka, bo moral tudi Aehrenthal izginiti«, je mislil Franc Ferdinand sam pri sebi. »To bi bilo prekrasno.« Aneksijo je imel Franc Ferdinand za dejanje, ki ni bilo posebno važno, a je bilo vendar pametno. Mar ni bilo brezumno, da sta deželi, ki sta po obliki sicer še spadali k Turčiji, a sta bili že trideset let, izza berlinskega kongresa, pod avstroogrsko upravo, še vedno pošiljali poslance v turški parlament? To prismojeno stanje je bilo neznosno. Tudi nenadnost, s katero je Aehrenthal razglasil aneksijo, je bila Francu Ferdinandu dokaj po godu. Vendar je bil vesel, ko je minister, s tem, da je postavil avstrijskega zaveznika pred izvršeno dejstvo, zbudil srd nemškega cesarja, ki je bil Turkom prijazen. Viljem II., ki je šele na dan anek-sijske izjave zvedel o tem koraku, je pisal svojemu državnemu kancelarju Biilowu: »Dunaju bodo očitali dvojezičnost, in ne po krivem! Nezaslišano nas je zvodil za nos. Osebno sem v svojih zavezniških čuvstvih kar najgloblje užaljen. To je kratko in malo felonija. Hvaležnost habsburške hiše!« Tri tedne prej se je bil Franc Ferdinand kot gost Viljema II. udeležil nemških cesarskih manevrov zahodno od Metza, nedaleč od francoske meje. V glavnem stanu, na cesarskem letnem gradu Cour-celles-Urvillu, sta Viljem in Franc Ferdinand preZé opazovala drug drugega ter kazala drug drugemu iskreno prijateljstvo. Franc Ferdinand je bil nemškemu cesarju dolžnik: v težkih dneh napadov na grofico Chotkovo je Viljem podpiral nadvojvodo, ki so ga bili vsi prijatelji zapustili, ga hrabril in izkušal pregovoriti trmastega starega cesarja. To posredovanje ni sicer nič zaleglo, a vendar ni Franc Ferdinand nikoli pozabil, da je bil našel pri Viljemu razumevanje in prijateljstvo. O vzrokih tega prijateljstva se Franc Ferdinand ni varal; Viljem se je hotel prikupiti bodočemu cesarju. Resnično prijateljstvo med možema ni moglo nastati, ker drug drugemu nista bila po duši. Franc Ferdinand je sicer občudoval cesarja, čigar živčnost mu je imponirala, a sam pri sebi se je posmehoval neotesanosti tega breztaktneža, ki je bil tako malo premišljen, da je trepljal mrkega nadvojvodo po ramenu. Temperamentnemu cesarju ni ugajala pusta resnobnost, s katero je ta neavstrijsko otožni Avstrijec gledal na svet; tudi je Viljem uganil, da utegne biti častihlepje Franca Ferdinanda nevarnejše od ravnodušne odličnosti Franca Jožefa, ki se mu je zdela prav tako obžalovanja vredna. Vendar se je kazal Viljem zmerom s svoje najlju-beznivejše strani, kadar je bil s Francem Ferdinandom, in zvito odlikoval prestolonaslednikovo ženo, ki je bila še vedno izobčena in hvaležna za vsako prijazno besedo berlinskega ljubeznivca. Pred tremi tedni, na manevrih, je bil Viljem razveselil prestolonaslednika s tem, da je imenoval Zofijo izvrstno, češčenja vredno ženo, pravo plem-kinjo, vredno, da bi jo krasila krona in škrlat; če bi bilo po njegovem, bi Zofijo rajši danes kakor jutri slovesno, z vsemi častmi, ki se spodobijo soprogi bodočega avstrijskega cesarja in zaveznika, sprejel v berlinskem gradu. Ko je Franc Ferdinand zdaj slišal, da je Viljem ogorčen nad Aehrentha-lovo zavratnostjo, je pisal cesarju v Rominten, kjer je lovil, da ne obsoja Aehrenthalove zavratnosti nič manj kakor visoki zaveznik; da je Aehrenthal malo prida ptič, ki bi ga bilo treba vendar že spoditi; in da bi bilo piscu tega pisma nad vse dobrodošlo, ako bi hotel Viljem priporočiti staremu cesarju izpreženje za vratnega ministra. To pismo, ki ga je Viljem pokazal svojemu kancelarju, je Bülow z nasmeškom položil ad acta. Menil je, da more biti Aehrenthalova potuhnjenost Nemčiji samo v korist, kajti zdaj lahko * mirno vestjo reko Turkom in vsem prijateljem Turčije, da je Nemčija prav tako presenečena in prav tako presleparjena kakor oni. Turki so se oboroževali in terjali evropsko konferenco, na katero naj bi povabili vse podpisnice berlinske pogodbe. Aehrenthal se za odpor Mlado-turkov ni resno menil; sklenil je bil, da jim ponudi nekaj milijonov zlatih frankov za bolečine in da mimo tega vrne Turčiji Sandžak Novi pazar, ki ga je bila Avstrija takisto pred tridesetimi leti vojaško zasedla, čeprav odstranitev tega klina med Srbijo in Orno goro ni bila brez nevarnosti. Turki niso bili nevarni. Nevarni so bili Srbi. Iz Beograda, a tudi iz pokrajin monarhije, koder so prebivali Srbi, in iz zasedenih, zdaj priključenih dežel, so prihajale vznemirljive novice. Srbi, ki je Avstroogrska proti njim že dolgo časa vodila brezobzirno carinsko vojno, so videli v aneksiji Bosne in Hercegovine veliko nevarnost za obstanek kraljevine Srbije. Srbski politiki so potovali iz kraja v kraj in klicali prebivalstvu, da hoče Avstroogrska osvojiti Balkan in uničiti Srbijo. Srbski nemir je bil bojevitemu šefu generalnega štaba Conradu zelo dobro došel. Prej je zmerom sanjaril o vojni proti Italiji ker se te sanje niso hotele uresničiti, se je zdaj sprijaznil z mislijo, da mora najprej premagati Srbe. Terjal je zaporo meje in mobilizacijo. In prestolonaslednik? Da bi ga pripravil v bojevito razpoloženje, mu je pisal Conrad v Saint-Maurice, da bi bila vojska srečna, če bi hotel Franc Ferdinand v neogibni vojni prevzeti vrhovno poveljstvo. Vojna proti Srbom ni nič tveganega. Rusija, edina velesila, ki ščiti neodvisnost Srbije, ni pripravljena na vojno in se, ker je še upehana od poraza v rusko japonski vojni in vsa zrahljana od revolucionarnega vrenja, za zdaj ne more ganiti. 1. JULIJA SE na Miklošičevo 12 (nasproti Uniona) in zato prodajamo večjo količino dobrih štrapacnih čevljev otročjih, fantovskih, ženskih, moških za 30—10% pod ceno. TRIUMF Kolodvorska 11. S»®; ^f" v.;.'*' v1'-f 5^-.'- * □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i Dne 4» jnlija 1919* bo pri okrajnem sodišču v Slov. Konjicah ob pol 10. uri dopoldne — v sobi št. 4 DRAŽBA TOVARNE Movska gora vi. št. 446: Hiša št. 1, s stavbiščem, pralnica, klet, skladišče, drvarnica, stanovanjska hiša, mizarska delavnica, gospodarsko poslopje s sušilnico, stranišča, barvarna, strojarna, kovačnica, drvarnica, žveplarna, žaga, hišica za vratarja, vrt, njiva, travnik. Cenilna vrednost Din 395.888, najmanjši ponudek din 197.944. Kavcija Din 39.000. Vse informacije v pisarni drja. Zdravka Kalana, odvetnika v Celju. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□t Tekstilna tovarna sprejme poslovodjo za tkalnico z dolgoletno prakso v desinaci ji ter v izdelavi volnenih in polvolnenih tkanin. — Fonudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »št. 617«. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I □ □ □ □ C □ □ □ □ □ □ □ G □ n □ □ Celuloidni ščit, pri vratnih kljukah vam prihrani večkratno pleskanje. Vrata bodo vedno čista. Dobavlja jih V. □ Privoz 13, Ljubljana — Tel. 36-92 Celuloid je na zalogi v vseh barvah. Sprejmejo se dobri akviziterji. «■M Umrl je naš dolgoletni predsednik, pozneje član uprave, gospod Peršin Franjo sedlarski mojster in posestnik Na zadnji poti ga spremimo v ponedeljek, dne 26. junija 1939 ob % 9. na farno pokopališče v Št. Vidu nad Ljubljano. Vzornemu stanovskemu tovarišu ohranimo trajen spomin. V Ljubljani, dne 24. junija 1939. ZDRUŽENJE SEDLARJEV Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeli S Brezp/ačen pouk v igranju: lahtevajte brezplačen cenik: HEIKEL IIER6UI d.zjj.z. za/, tvorn/ce g/asbi! MARIBOR st 101 Novi naslov: frančiškanska al. S. Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnic« — Svetlolilcsim. OKASA tablete Pri spolni slabosti lahko poskusite OKASA TABLETE za za moške 100 komadov din 220. proti povzetju. Zastopnik: Lekarna Mr. Rožman Miroslav, Beograd — Terazlje 5 Ogl. t. S. a. 5846-39 'fllxlt'wm. I SAM DALE TE IZ BELEGA USNJA Z OKUSNO KOMBINACIJO- V ENI BARVI Din-59s. V RAZLIČNIH BARVAH « 69s. RAZPIS NAGRADNEGA NATEČAJA Podpisana tvrdka razpisuje nagradni natečaj za naslov In osnutek reklamnega napisa na novo modno in konfekcijsko trgovino v Mariboru, Jurčičeva ulica 4. Naslov naj bo po možnosti kratek. Biti mora neutralno ime (brez navedbe imena). Predložiti je treba skico izvedbe na fasadL Skupna vrednost nagrad Din 3.000.— 1. nagrada Din 1.000.— 2. nagrada Din 500.—» Nadaljnih 6 osnutkov bo odkupljenih po Din 250.—. Upoštevali se bodo osnutki, poslani do vključno 4. julija t. L Informacije pri: JAKOB LAH — Maribor, Glavni trg 2. V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, za vedno zapustila naša ljubljena, nepozabna soproga, mama, stara mama, hčerka, sestra, teta in tašča, gospa Elvira Luznar soproga skladiščnika drž. žeL Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 25. t. m. ob 3. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA — MARIBOR — TRST, dne 24. junija 1939. Globoko žalujoči soprog z otroci in ostalo sorodstvo Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod Umrl nam je Igo r v triindvajsetem letu svojega mladega življenja. V nedeljo, dne 25. t. m. ob 18. uri ga prepeljemo k Sv. Križu, da ga vrnemn materi zemlji. GOLNIK, LJUBLJANA. Janko Samec in njegovi PREKO ŠTIRI MILIJONE GRITZNER šivalnih strojev JE V UPORABI GRITZNER ŠIVALNI STROJI SE DOBIJO V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH S ŠIVALNIMI STROJI GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO EM. FISCHER, ZAGREB, Palmoticeva 82 Veletrgovina dvokoles, motociklov in šivalnih strojev Pred 80 leti ustanovljena, prav dobro vpeljana veletrgovina s kolonijalnim blagom, ki ima daleč na okrog najboljSe odjemalce ter razpolaga z modernimi skladišči Itd. radi bolezni lastnika NAPRODAJ Ponudbe oziroma vprafianja na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »CELJE«. Telefon 49-57 FRANC MOST AR Tele,on 4957 LIVARNA KOVIN LJUBLJANA GALJEVICA 57 izdeluje odlitke tehničnih predmetov, umetnin (kipov, plaket), dalje okovja za stavbe, okraskov itd., iz brona, medi, rdeče litine, bakra, fosforjevega brona in drugih specialnih bronov, cinka in aluminija silumina itd. f Smrt, ki še prav posebej potrjuje vrednost mot, nam je vzela člana in odbornika Peršina Franceta iz St. Vida nad Ljubljano. Njegove globoke zvestobe, nenehne delavnosti in skrajne vestnosti se bomo vedno spominjali. UPRAVA IN NADZORSTVO KMETSKE HRANILNICE IN POSOJILNICE V ST. VIDU NAD LJUBLJANO I f Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je umrl po dolgi mučni bolezni dobri mož, oče, stari oče ln stric Karol Pirman previden s sv. zakramenti za umirajoče v 64. letu starosti. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 26. junija 1939. ob 17. uri iz hiše žalosti, Medvedova 19a na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo ga v blag spomin ln v pobožno molitev. LJUBLJANA, 24. junija 1939. 2alujoča družina Pirmanova in ostali sorodniki TEČAJ za kontorne tajnice (Enoletna poklicna strokovna Sola) Graz, Deutschland — Freiheitsplatz L Sprejeme za leto 1939*40 javiti je najkasneje do 10. julija. — Predizobrazba: Mala matura. — Posebno pripravno za absolventinje 3lovenskih trgovskih tečajev. Nemška izobrazba. 13 obveznih predmetov. — študijski prispevek: mesečno din 400. Direkcija RAZPIS Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo mizarskih, steklarskih in ključavničarskih del ter vpeljavo vodovoda in plina s sanitarno opremo za novogradnjo stanovanjske hiše v Celju na zemljišču bivše posesti »Krona« v Krekovi ulici. Vsi razpisni podatki, proračuni, gradbeni pogoji in načrti objekta so interesentom na razpolago in vpogled pri uradu v Ljubljani, Gajeva 5,11. v sobi št. 221 med uradnimi urami od 26. VL 1939. dalje, kjer morejo ponudniki dvigniti vse razpisne pomočke proti odkupu. Pravilno sestavljene, nekolekovane ponudbe je zapečatene v ovoju vložiti do dne 30. VI. 1939. do 12. ure v zavodovem vložišču v Ljubljani. Predpisani vadij v višini 10% od vsakega ponudenega dela vlagajo ponudniki v zavodovem knjigovodstvu v sobi št. 226. V Ljubljani, dne 22. VI. 1939. Pokojninski zavod i za nameščence v Ljubljani T W N motorji Zoo ccm 250 ccm 350 ccm najbolj dovršeni motorji sedanjosti ! TWN motorji se dobijo v vseh strokovnih trgovinah in pri generalnem zastopstvu R. PRPIC, ZAGREB Vrhovčeva ulica 13 Trgovci in mehaniki! — Zahtevajte obširne in brezplačne cenike! TRIUMPH WERKE NÜRNBERG AtG. Beograjska tvrdka tehnične stroke isce primerna zastopstva ali samoprodajo prečanskih uglednih tvrdk. Intenzivno in solidno delo. — Ponudbe na »PROPAGANDO« a.d., Beograd, pošt. pre-tinac 409, pod »Prvoklasne reference 1156« Oglejte si zalogo neprekosljivo elegantnih, močnih in zanesljivih koles z lahnim ODPOČITEK LETOVIŠČE ZDRAVLJENJE V KOPALIŠČU NAJUDORNEJE ROSTE PUERILI V„KO-OP" HOTELIH HOTELSKO A.D. »KO-OP« POSEDUJE PREKRASNE HOTELE NA OBALAH JADRANA (KASTEL STARI IN ULCINJ), V PLANINSKIH PREDELIH SLOVENIJE (GOZD MARTULJEK) IN V NAŠEM NAJBOLJ ZNANEM TERMALNEM ZDRAVILIŠČU — VRNJAČKI BANJI »PALAČE« HOTEL »KO-OP« V KASTEL STAREM Diven lasten park, poraščen z bujno subtropsko vegetacijo. Izredno lepo lastno kopališče. Dancing. Koncerti, öolni in sandoline. Garaža. Avto. Kegljišče. Otroško Igrišče. Cena za kompleten penzion vključno letoviško takso in odstotek za osebje se giblje od din 57.— do din 97.—. HOTEL »KO-OP« V ULCINJU V zelo prijetni atmosferi lepote ln zanimivosti, blizu divnih ln edinstveno lepih plaž, s sobami z razgledom na morje, neštevilnimi terasami tn balkoni, se dviga kot čaroben dvorec — novo odprti hotel »Ko-op« v Ulcinju. S svojo zunanjostjo, notranjo opremo, komfortom ln udobnostjo je zmožen zadovoljiti tudi najbolj razvajen okus. — Cena za kompleten pension, vključno letoviško takso in odstotek za postrežbo, se giblje od din 75.— do din 85._. VSI »KO-OP« HOTELI SE ODLIKUJEJO Z IZREDNO LEPO OPREMO, SODOBNIM KOMFORTOM, SKRBNO KUHINJO IN NADVSE ZMERNIMI CENAMI OBISKUJTE »KO-OP« HOTELE! Pojasnila ln prospekte dajejo uprave posameznih »Ko-op« hotelov in hotefesko a. d. »Ko-op«, Beograd, Poenkareova ul. 21, telefon 28-814 Novo odprti hotel »KO-OP« v Ulcinju Mlekarja iščemo kateri bi popolnoma na novo ustanovljeno manjšo mlekarno znal upeljatl, ista se da pri marljivosti zelò povečati. Potrebno je znanje izdelovanja masla, trapista, jogurta itd. — Nujne ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja in zahtevo plače pri popolni oskrbi v hiši pod »Dalmacija« na oglasni oddelek »Jutra«. cdpravi tttascche in tiecfsicco Znani SALV AT ČAJ proti žolčnim kamenom in boleznim žolčnega mehurja se dobi pri glavnem zastopniku Lekarna pri Sv. Ivanu, Zagreb, Kaptol 17. — Zastonj pošljemo prospekte o zdravljenju. O. t. S. bt. 27870-1936 Ro 3487 POLETJE NEMŠKIH SLAVNOSTNIH IGER |pc priznano :enah si nabavite ■najboljše moške |bleke, perilo in vsa araktična oblačila prt Preskerju J U B L J A N Petra cesta 14 I pranje : brzo in lahko s pomočjo jedilnega pribora, kuhinjske posode, kadi za kopanje, oken, steklenic za olje in vino, mastnih krp, keramičnih podov itd. itd. Brezplačni vzorci pri Vašem trgovcu. Morana Regenerator Jamčimo, osivelim lasem takoj povrne p ri rodno barvo ln sijaj! HEIDELRERG 12. jul. - 20. avg. RAYREUTH 25« jul. - 28. avg. SALZRURG 17* avg. * 8. sept. MÜNCHEN 14. -— 16. JULIJ 29. JUL. — 10. SEPT. «O0/« popusta na nemških železnicah. Potne marke, prospekte in vsa pojasnila dobite pri: Beograd, Kiiežev Spomenik 5 Zagreb, Zrinjevae 18 in vseh potniških uradih. takoj ustavi Izpadanje las, odpravi prhljaj m vse kožne neprijet-aosti. Jačl ln krepi koren, a lasje, porastejo tudi na plešastem mestu. — Dobi se v vseh odgovarjajočih trgovinah. — Pošiljamo po povzetju. cena veliki steklenici z omotom in poštnino vred din 50.—» S. br. 17274 god. 1937 MORANA — SPLIT. IZLETNIKI! Obiščite najlepši, najbolj zdrav gorski kraj ob vznožju Grintovca in Kočne JEZERSKO, 900 m HOTEL KAZINO nad 70 postelj, komfort, prvovrstna kuhinja, pozorna postrežba, zmerne cene, pred in po sezoni znaten popust. Telefon Jezersko štev. 3, dnevno dvakrat avtobusna zveza Kranj—Jezersko. Otročki vozički najnovejälto modelov Dvokolesa. motorji. trlcUdjl Šivalni «troji pogrezljlvl Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA* Karlovška cesta 4, Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. .uu^i^u aaa iaucoijiviii nuicd Xt i d li 11 1 ili I A B «L O I« K?P ta"sti! Priznano najboljša francoska kolesa. Glavni zastopnik za Jugoslavijo: VIKTOR B0HINEC LJUBLJANA — Tyrševa 12, dvorišče Kolesa na zalogi od din 1.175 naprej Kdor zida dobi ves stavbeni material pri Material trg. dr. z o. z. LJUBLJANA TELEF. 27-16 — TYRSEVA C. 36,/b. Brzo ja vi: Material. BI NAJBOLJŠE ZAVAROVANJE SVOJE GOTOVINE DOSEŽETE Z NAKUPOM NEPREMIČNIN V BEOGRADU. v\ A V A ¥ A// vodeče podjetje za promet nepremičnin v Beogradu, Pašičeva ~ ** 5-1. vam omogoča s svojim solidnim poslovanjem ln veliko izbiro okazijskih prodaj HIŠ, PALAČ, VIL in STAVBIŠC, da « —- . _ . plasirate svojo gotovino v zdrave in solidne objekte z odlič- V A L A(( nimi obrestmi. — Vse informacije in strokovni nasveti brez _ ... obveze za nakup , u?, 1 , „ ^ (vhod iz male ulice) ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenih sočutij, ki smo jih prejeli bo prerani Izgubi našega dragega pokojnika Pravdoslava Rebeka viš. vet. v pokoju vsem prisrčna hvala. Posebno zahvalo smo dolžni č. o. frančiškanom, Številnim zastopnikom oblasti in društev zlasti sokolskemu in gasilskemu društvu na Viču. Govornikom za ganljive poslovilne besede, akademskemu pevskemu zboru za prekrasno petje ter prijateljem in znancem, ki so spremili dragega pokojnika na zadnji poti. V veliko tolažbo nam je bilo krasno cvetje s katerim ste počasttili spomin nepozabnega pokojnika. Vsem še enkrat iskrena hvala. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 27. t. m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi na Viču. Občin* Ljubljana Mestni pogrebni zavod ZAHVALA INSERIRAJTE V „JUTRU"! I Ob nepričakovano hitrem slovesu, ko nas je zapustila za vedno same naša skrbna, ljubljena in plemenita mamica, srčno blaga in dobra soproga in neumorna pomočnica podjetja, gospa Pavla Perkova soproga mizarskega mojstra izrekamo vsem, ki so na kakršenkoli način izrazili svoje globoko sočustvovanje in nas tolažili, vsem, ki so poklonili toliko lepega cvetja, vsem, ki so objokovano v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti, našo prisrčno ni iskreno zahvalo. Enako zahvalo izrekamo zdravnikoma gg. dr. Matku in dr. Prodanu, «• duhovščini, Sokolu, Nar. prosvet. društvu »Vodnik« v Zg. šiški, domačemu delavstvu, Obrtni zvezi za dravsko banovino, Obrtnima društvoma iz Zg. Šiške in Ljubljane, gasilcem, društvu »Slovenska beseda« in zastopnikom vseh ostalih društev in organizacij. Maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 27. juinja t. L ob % 7. uri Zjutraj v cerkvi sv. Frančiška v Sp. šiški. LJUBLJANA — ZG. ŠIŠKA, dne 24. junija 1939. Žalujoča rodbina Matija Perko V LJUBLJANI, dne 25. junija 1939. Žalujoči ostali Uspešno oglaševanje le v »Jutru« ! Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnama gran Jcran. - Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. ~ Y4 v Ljubljani.