SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
o
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predpisan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gI4., za jeden |
mesec 1 gld. 40 kr.	^
V administraciji prejeman velja:	•
Za celo leto 12 gM., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za jeden ureiec 1 gld. %
V Ljubljani na dom pošiljati velja 1 gld, 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema u pravni 8 tro in ekspedlelja v ,»Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
^tev. 130.
V Ljubljani, v soboto 8. junija 1895.
Letnik XXIII.
Volilna preosnova,
0 volilnega pododseka načrtu se ču-jejo skoraj samo grajalne besede. Nobena stranka ni ž njim zadovoljna. „N. (Fr. Pr." se fcrega, da bi po tem načrtu imeli preveč neugodnostij klerikalci in da se premalo ozira na liberalce. — Poljski listi se vsi izražajo proti njemu. „ Reforma" obžaluje, da je Rutovski poročevalec za tak nestvor. „Dziennik Polski" pravi, da je načrt pokveka, ki je že naprej namenjen poginu in da v nobenem oziru ne vstreza niti najskromnejšim in najnujnejšim zahtevam. N o-beden ga ne bo vsprejel, nobeden ni ;ž njim zadovoljen. „Cas" piše, da je načrt stvor bolehavrh kompromisov iu koncesij brez življenja vredne vsebine in da nasprotuje izjavi zvitega Javorskega meseca oktobra 1898 v zbornici glede na Taaflejev volilni predlog- „Przeglad" se krega proti razdelitvi poslaniških mest. Češka bi imela po načrtu 103 zastopnike, Galicija, ki ima 1 milijon več ,prebivalcev, pa samo 72. „Grazer in Liuzer T-olksblatt" -se izražata nekoliko boljše, vendar pa tudi ta dva konservativna lista marsikaj grajata.
V obče moramo reči, da se načrt razmotrava samo iz stališča strankarskih koristi j. Vzlasti liberalei se s tem odlikujejo. Povsod vohajo le -pasti proti svoji stranki. Nemški listi iz rajiha jim pomagajo. „Vossisehe Ztg." in „Freisinnige Ztg." povdarjata, kako ta načrt Škoduje nemškim liberalcem. Najzanimivejša je vendar le sodba socijalnih demokratov, kateri so, po Rutovskega poročilu v pododceku vsled svoje agitacije glavni vzrok, da se je moralo misliti tudi na delavce pri volilni pravici. Pododsek se je torej moral kolikor toliko ozirati nanje in skušati, kako bi jih zadovoljil. „Arbeiter Ztg."
z dne 4. junija piše: »Trinajst mest, z n e -naravnostnimivolitvamiinzomejeno volilnopravicojezad^lavcepredrzno, zaničevanja p«4u o racžaljenje, smela psovka, ki jo z <vs o odločnostjo odklanjajo. — Neumen <d<uh je vspočel tega spačeka; vsem določbam se vidi, kako so se rodile v boju za plen v kupčevanju strankarskih prednostij. — Ta načrt ne bo nikoli zakon. Vekomaj bo pa pričal o zaslepljenem in trinoškem duhu vladajočih stanov te dežele, — spomenik koalicijine sramote."
Dne 5. t. m. pa piše: „Kedor izmej članov volivnega odseka glasuje za to zmes lažij in zvijač, postane v tem osebno hudodelnik; svoje ime žrtvuje za to sramotno delo in omadežuje svojo državljansko čast. Vsaka beseda, ki jo izpregovori kedo o tem spačku, je preveč; treba je pravdo brž skončati. Kedor ima čast v telesu, kedor ima še iskro pravičnosti, kedor ima političen razum in državljansko čuvstvo, bo po zaiilužejuju brco;! jutrA v odseku ta volivni načrt."	' A
Na drugem mestu pa piše: „Hudodelsko s 1 a b o u m j e pododsekove desetorice je spravilo na dan neki načrt, ki nima druzega pomena, nego da je dokaz duševne in cravne propasti vladajočih strank. — Če bi ne bili slaboumni, bi izprevideli, da jim bo socijalna demokracija, ki jih je prisilila k delovanju, njihov neumni patvor vrgla pred noge, izprevideli bi, da njihov načrt ne bo, kakor hočejo, agitacije „omejil", marveč da mora izzvati gibanje, proti kateremu je bilo dosedanje volilno gibanje samo otroška igrača. Veljavno krivico prenašati je dosti grenko; toda namestu pravice surovo zaničevanje, to j« neznosno, to je izzivanje. In zato, ker izziva, je njihovo slaboumje hudodelsko."
Te besede socijalističnega lista so pomenljive Radikalna stranka mej socijalisti je dobila sedaj trdno podlago in brez dvojbe se bo misel .splošne stavke" začela prav kmalu razširjati mej delavci. Naše gibanje v volivni preosnovi ni nevarno samo koaliciji, marveč vsemu družabnemu redu. Vzrok temu je ravno polovičarstvo in strankarstvo. Namestu, da bi se pravičnost vsprejela kot merilo, se vedno zatrjuje, da se hoče sedaj vladajočim strankam ohraniti še nadalje politično gospodstvo. Veleposestniki in kapitalisti bi koristili samim sebi in državi, če bi si po drugi poti iskali vpliva, nego po poti nadaljevanja starih krivic. Prava pot bi bila pot dela, pot ljubezni do ljudstva, pot pravičnosti. Te poti pa doslej še ne marajo nastopiti. Cas jim bo kmalu pokazal, da jih ne potrebuje in tedaj bo zanje preokreniti in poboljšati se že zdavnej prepozno.
Volivni odsek dne 5 t. m. je pokazal malo veselega. Ministerski predsednik je poudarjal, da bo ta načrt vlada podpirala kot vsak drugi svoj vlastni načrt; samo da bi se ne protivila, če bi se dalo delavcem nekoliko več poslancev.
Mladočeški poslanec Brzorad je predlagal, naj se preko predloženega volivnega načrta preide k dnevnemu redu. Bukovinski poslanec Lupul je posebno poudarjal, da se godi krivica posamnim deželam, ki si morajo varovati svojo individualnost, če mora več dežel skupaj voliti jednega poslanca. Zato predlaga, naj se namestu dveh novih kurij osnuje samo jedna, in sicer vsaj v tistih deželah, ki bi sedaj morale v delavski kuriji voliti z drugimi deželami. Ako se to ne zgodi, bo glasoval on proti predlogu. Poslanec Prade se pridružuje Brzorado-vem predlogu, omenjajoč, kako krivičen je načrt,
LISTEK
Mimika in fizijognomija,
(Spisal dr. A. MihaliS.)
Da je občevanje in skupno bivanje ljudij mogoče, in da izražamo svoje misli in želje med seboj, v to nam služi jezik — beseda. Pa tako občevanje je le mogoče, če se popolnoma razumemo med seboj, to je če govorimo isti jezik. Izključno pa jezik sam zase ni neobhodno potreben za sporazumljenje z drugimi sozemljani; saj nas uči vsakdanja skušnja, da se tudi nemi, bodisi da jim je nemost prirojena, bodisi da so še le pozneje izgubili govor, med seboj in tudi z drugimi umejo, ne da bi se zamogli posluževati jezika — besede. Tudi nekatera divja plemena, ki stoje na najnižji stopinji omike, kot n. pr. divjaki ob različnih potokih afriških in avstraliških so nam dokaz, da morejo biti tudi še drugi pogoji, ki omogočujejo medsebojno občevanje in skupno bivanje. In te dve sredstvi sta: mimika iu fizijognomija.
Tudi mi, ki se dogovarjamo z besedami — z jezikom, se nevedoma ali pa tudi vedoma poslužujemo teh sredstev, ter tako rekoč vidljivo podpiramo naše duševno delovanje. Ne najdeš z lepa človeka, ki ne bi spreminjal tisoč in tisočkrat na dan svoje mimike. Saj jo, kakor bodemo videli pozneje, vsaka misel, vsaka želja, vsak okus, vsak zunanji utis premeni. In da si ravno se narodi po jeziku jako raz-
S
ločujejo, v tem so si pač vsi podobni, da celo edini, da imajo isto mimiko, kot izraz istih mislij, istih želja, utisov , itd. Tudi kraji se ne spremenijo in stanovi ne. Isto mimiko zaslediš pri kralju isto pri beraču, na drugi strani pa pri otroku in starcu za jedne in iete utise. Saj je tudi jedna najprvih lastnosti, ki se jo nauči novorojeno dete. Kako že pozna mlado in še nežno dete v zibelki, ki še za svet in tudi samo zase ne ve, Ijubeznjiv nasmeh svoje mamke in kako nje hud pogled. Kako se mu svetijo oči od veselja v prvem in kako otožno obrača svoje oči na vse strani v drugem slučaji. Kaj je mimika ? Mimika je zunanje izraževanje duševnega življenja. Izraževanje, ki se vrši s pomočjo mišic na našem licu in v prvi vrsti na očeh, ustih in nekoliko tudi na nosu. Mimika je toraj nekaj posrednega, kakor tudi vsako drugo gibanje in premikanje. Kaj je fizijognomija ? Fizijognomija je stalni in za vsaeega posameznika značilni izraz lica, ki ga je pridobil po neštevilnem posluževanji mimiškega gibanja mišic, ter tako rekoč zrcalo, ktero vestno reflektuje vso njegovo duševno delovanje, vse misli in želje.
Začnimo pri najvažnejšem, pri mimiki oči, ker tudi fizijognomija se izraža na očeh, ustih in na nosu.
Površni opazovalec misli, da izraža že oko kot tako, toraj samo zase marsikaj, iz česar bi se dalo sklepati na notranje duševno delovanje. Oko samo zase pa je brez pomena za mimiko in se ne pre-drugača in ne preminja niti v svoji obliki niti veli-
kosti, temveč si pridobi še le v zvezi z mišicami, ki je obdajajo iu pokrivajo oziroma v premikanji teh glavni pomen za mimiko. To premikanje oči naziv-ljemo poglede. V teh samo se toraj izraža mimika oči. Iz teh bodemo toraj lahko sklepali na notranje duševne pojave. In taki pogledi so :
2iv pogled kot pojav živega in zdravega duha. Le ta znači energijo v mišljenju in pri delu, on je duševni izraz veselja, nadalje nadepol-nega upanja in fantazije. Človek gleda pri tem v daljavo, to je, vse njegove mišice delajo na to, da postavijo oko v sredino, da mu omogočijo najširji in ob jednem najdalji pogled, kakoF ravno n. pr. pri fantazijah, kjer oko v neskončno daljavo gleda in si svoje objekte, ideale predstavlja. Oko se sveti, ker gledanje precej hitro utrudi mišice in te vplivajo reflektorično na tok solza. Nahajamo pa tak pogled pri bistroumnih ljudeh, posebno pri moških. Ženskam tak pogled ne prija in je celo značilen za predrznost. Med živalimi se pa nahaja ta pogled n. pr. pri tigru, sploh pri krvoločnih zverinah. Med ptiči pri jastrebu in orlu.
Truden ali len pogled je izraz telesnega vtru-jenja in znak hudih ia dolgih boleznij. Pogled se pomika počasi od objekta do objekta in je pojav duševne lenobe. Oko je pri tem le na pol odprto ; tudi mu manjka vsak svit.
Mil pogled imenujemo oni, pri katerem se oko jako mirno obrača, ter tako rekoč več časa visi na objektu. Tako oko izraža, da je objekt priljubljen


po katerem bo še vedno 1,800.000 polnoletnih državljanov brez volivne pravice.
V petek dne 7. t. m. se nadaljuje posvetovanje volivnega odseka. Vse kaže dosedaj, da iz te moke ne bo kruha.
Sliod v Radovljici.
(Konec.)
Po končanem rednem občnem zboru govori državni poslanec g. Fr. Povše o sedanjem poli-tiškem položaju. Vodilne misli zanimivega govora so bile:
Najvažnejši vprašanji, o katerih se utegne razbiti koalicija in prevreči notranji politični položaj v Avstriji, sta celjsko in ravnokar predloženi načrt volilne preosnove. Glede celjskega vprašanja so jedini vsi slovenski poslanci, da ne odnehajo za nobeno ceno. Vlada se mora sedaj načelno izreči, ali hoče tudi slovenskemu narodu dati sredstva za kulturni razvoj. Te dni pride v proračunskem odseku na vrsto postavka za srednje šole in pri tej priliki, kakor gotovo tudi pri dotični razpravi v zbornici, bodo levičarji napeli vse sile, da zabranijo slovensko nižjo gimnazijo v Celju. Ker pa vlada vsled pritiska slovenskih poslancev vzdržuje dano besedo, utegne vlada za to postavko dobiti večino.
Drugo ravno tako odločilno vprašanje je volilna preosnova. Govornik obširneje pojasni vse do-tične obravnave ter prizna, da je predloženi načrt prava spaka. Nobena stranka ni zadovoljna s tem načrtom in gotovo odsek sam ne. Da hočejo nemški liberalci in deloma Poljaki zabraniti vsako znatnejše razširjenje volilne pravice, dokazuje tudi odločno nasprotstvo predlogu barona Dipaulija, ki zahteva s svojimi tovariši, da nobeden takozvanih petakarjev ne zgubi sedanje volilne pravice, tudi ko bi po novi davčni preosnovi plačeval manj ko 5 gld. davka. Dipaulijev predlog se v bistvu popolnem strinja z izjavo kranjskega dež. zbora, in vsak v pravem pomenu konservativen poslanec mora delati na to, da se razširi volilna pravica, da dobe tudi delavci primerno število zastopnikov in da se pomnoži število poslancev iz kmetskih občin; to zahteva človeška pravica in zdrava krščansko-socijalna načela. Nemški liberalci, katere od vseh/ strani izpodrivajo nemški nacijonalci in antisemitje, se boje za svoja mesta, zato se upirajo širši volilni pravici, ki bi gotovo iz-redila njihove vrste. Naj pride karkoli, slovenski politik mora delovati po starem slovenskem geslu, če hoče dobro svojemu narodu.
Vera je še vedno na dnevnem redu, kajti pravi krščanski duh resnice in pravice mora prešinjati vse javno življenje, saj celo Goethe pravi: Vsaka doba brezverstva je v zgodovini človeštva zaznamovana kot doba brezplodnosti, nasprotno pa je bila vsaka doba, ko je cvetela živa vera, čas sreče in zdravega napredka. In znani Montesqnieu je rekel: Krščanska vera ima namen pripravljati človeka za srečno večnost. Konečno govornik obljubi vsled želje
duhu ali pa kaže somišljenje oziroma sožalje. On je značilen za nežni spol, posebno v idejalni zaljubljenosti. Mil pogled pa nahajamo tudi pri nekaterih živalih in značilen je posebno za ovce in krave. Posebno lep je pogled, ako je še oko primerno veliko. Pri možkih nam kaže žensko slabost, kakor nam nasprotno svedoči živ pogled pri ženskah neko posebno predrznost.
Milemu pogledu nasproten v premikanju je raztresen pogled, pri katerem človek lovi z očmi objek za objektom, ter brez vsacega vzroka opazuje sedaj to, sedaj ono. On je pojav duševne malomarnosti in nebrižnosti. Nahaja se pa tudi pri strahopetcih in pri ljudeh, ki nimajo prav čiste vesti, nadalje v nevarnih situvacijah. Jako izražen je ta pogled v zadregah pri goljufih in ubijalcih.
Zavzet pogled je pogled v neizmerne višine, kjer si išče podobe, ki so vzvišene nad vsakdanjimi prozajičnimi objekti. Oko je obrnjeno vzgor tako, da je skrit velik del punčice pod trepalnicami, ter se nam pokaže spodnji beli del očesa. Oko je na široko odprto. Nahajamo ga pri pobožni molitvi, v iluzijah, v idealni ljubezni, nadalje pri pesnikih vzlasti lirikih, posebno če morejo iskati snovi za svoje pesmi v visočinah.
Pogled začndenja. Tak pogled napravimo pri izvanrednih dogodkih, nepričakovanih novicah. Človek odpre momentalno in reflektorično svoje oči do skrajne meje ter gleda pred se in sicer v najožjo bližino. Fiksira podobe, ki so ravno pred njim in
navzočih živinorejcev, da bode kolikor moči delal na to, da se jim ne kratijo pašniške pravice, kajti inače zguoe glavni pogoj svojega obstanka. Poslušalci glasno izražajo govorniku zahvalo.
Nato če dr. Ig. Žitnik v glavnih potezah obriše poglavite vzroke vedno rastoče revščine in bede delavskih stanov, kateri so prvi pri delu, zadnji pri plačilu. Kapital v neusmiljenih rokah tlači in duši vse nižje slojeve prebivalstva, ki ustvarja, pridobiva blago, množi imetje le onim, ki že imajo polne vreče. Revščina pa je breme, ki s časom vedno raste, in skrajni Čas je, da se nekoliko bremen zvali s slabejših na močnejša ramena. Ko je bil I. 1873 znani denarni polom na Dunaju, morali so poslanci nenadoma v novembru na Dunaj in posedali so do polunoči v zbornici, da pomagajo večjim špekulantom na noge. Kdo pa se zmeni za cele vasi in pokrajine, če jih tarejo lakota in druge nesreče! Kako malo smisla so imeli prejšnji državniki za socijalno vprašanje, dokazuje nesmiselni izrek znanega Giskre: »Die sociale Frage hort in Bodenbach auf." Koliko denarja leži v blagajnicah in vendar ne pride nikomur na misel, da bi ga izposodili zadolženim pa varčnim kmetom proti nizkim obrestim. Tako n. pr. je bilo 1. 1885 denarja v sirotinskih zakladih nad 72 milijonov. Po dvornem dekreta iz 1. 1790 in cesarskem ukazu iz 1. 1858 bi se morali ti denarji varno razposoditi na več let kmetom, da se rešijo oderuhov. Isto leto je ležalo depozitov blizu 8 milijonov popolnem neporabljenih, iz vendar so ti denarji večinoma sad dela, prihranek malega moža, kateremu bi se lahko pomagalo. Zato treba trkati in prositi, da se sliši ljudski glas skozi vrata dunajske zbornice.
Govornik dalje govori o denarni aristokraciji in o vzrokih, iz katerih izvira sovraštvo — ne do podedovanih ali pošteno pridobljenih, temveč do narejenih milijonov. Ne bodimo divjaki, ki se ma-žejo po životu z mazili, da odganjajo nadležne mrčese, temveč sušimo močvirja in luže, iz katerih se za-reja in poraja ta golazen — človeških pijavk. Dokler bode veljal pregovor »mnogo denarja, mnogo časti", tako dolgo bodo vedno hlapčevali in tlačanili nižji stanovi. Korenina slovenskega naroda pa je naš oratar, ji njega raste in procvita vse razumništvo. Tej ubogi pari torej pomoč t To dolžnost pa imajo v prvi vrsti narodni zastopniki. Torej volite može, ki imajo voljo in srce za korenino, za steber naroda slovenskega. Ta je naša nada, če on propade kot tlačan na narodni zemlji, zapel je mrliški zvon narodu slovenskemu. Zgradimo in utrdimo najprvo močan temelj narodnega doma, potem mu krasimo pročelje in streho!
Državni zbor.
Na Dunaju, 7. junija. Starostno zavarovanje za delavce.
Poslanec dr. E b e n h o c h in tovariši so 6. junija predlagali jr državnem zboru, naj se uvede za
vendar še te slabo vidi. Ta pogled je zunanji izraz duševnega iznenadenja in presenečenja. Nahajamo ga pri propalih kandidatih, pri koncu različnih izpitov, pri igralcih na borzi itd.
Zakrit ali potuhnjen pogled. Človek gleda pri tem izpod obrv na objekte ter naredi s pomočjo grbančenja kože na čelu jako temen obraz. Znak tacega pogleda nam je dokaz, da človek ne zaupa veliko svoji okolici, oziroma temu, kar vidi ali temu, kar se mu pripoveduje. Imajo ga pa navadno oni, ki »trpč na fiksnih idejah", tako tudi pedanti, egoisti, samovoljneži.
Kakor smo videli, se izraža veliko duševnega dejanja v očeh oziroma v mimiki 6ka. Tega ne moremo trditi za mimiko ust, čeravno je okus jeden prvih čutov, ki je razvit že pri novorojencu, ravno tako kakor pozneje in ki spremlja človeka do zad-jega trenotka, mej tem ko so mu vsi drugi čuti že več ali manj odpovedali svoj posel. Usta sama z& - se ne izražajo veliko, temveč le v zvezi z mimiko dka in povedali bodemo torej pri fizijognomiji več o tem.
Tudi o mimiki nosa naj mimogrede omenimo, da le malo podpira mimiko, ker je nos ob jednem čut voha in zatorej ravno pri človeku jako slabo razvit. Le toliko naj povem, da ga zavihamo pri neprijetnih dišavah, bodisi da je čutimo, ali pa si jih prav živo predstavljamo in da odpiramo nosnice pri večji pazljivosti.
(Konec sledi.)
industrijalne delavce starostno zavarovanje. Predlog je velevažen in prepotreben, kajti delavcem je res že skrajni čas poskrbeti za stara leta. Predlog se glasi:
Industrijalni delavci si iz svoje plače ne morejo za starost, v kateri le malo ali nič več ne zaslužijo, kaj potrebnega prihraniti, in zato jih mora preživljati že tako preobložena občina, kjer imajo domovinsko pravico.
Podjetniki, ki dandanes vkljub mnogokrat pičli plači vporabljajo in izsesavajo moč delavčevo do skrajne meje, imajo tudi socijalno dolžnost skrbeti za te delavce, kader so v starosti ali popolno ali deloma nezmožni za delo.
Delo se v smislu krščanstva smatra kot javna služba, ki ima torej tudi pravico, da se nanj ozira pri podpori iz javnih sredstev.
Velikanski napredki novejšega časa na tehničnem polju in ogromni denarji, ki so se vsled tega nabrali, pridobili so se tudi s sodelovanjem delavcev.
Zahteva zravnajoče in razdeljujoče pravičnosti je, da se vsakemu udu človeške družbe iz javnih in zasebnih sredstev da toliko, kolikor mu kot udu družbe gre po meri njegovega dela.
Krščanska ljubezen do bližujega se mora vpo-števati tudi pri delu in ne sme se pozabiti, da pri človeku, ki se sme zanašati na samosvojo pomoč, rase njegova etična veljava.
Z ozirom na vsa ta tukaj našteta načela, stavijo podpisani predlog:
Visoka vlada se nujno pozivlje, še v tem zasedanju predložiti državni zbornici načrt postave, po kateri se uvede obvezno starostno zavarovanje za industrijalne delavce in sicer na podlagi nastopnih načel:
1.	Zavarujejo naj se vsi delavci in pomožni uradniki, kateri so že sedaj zavarovani preti nezgodam.
2.	Zavarovalnine naj plačujejo podjetniki 70%, država 20% in zavarovanci 10°/«.
3.	Strogo je prepovedati, da bi podjetniki zvalili višjo zavarovalnino na delavce.
4.	Zavarovalnina se prične vplačevati delavcu najpoznejše s 60. letom.
5.	Koliko da dobi delavec na leto zavarovalnine, ravna naj se po razmerah posameznih kronovin ter naj se določi vselej za pet let. To se mora določiti v sporazumljenju z deželnim odborom.
6.	Upravo in opravila oskrbuje posebni zavod za starostno zavarovanje, ki se ustanovi, tako da je najbolj primerno, priprosto in po ceni.
O tem velevažnem predlogu poročali bomo več potem, ko pride v razgovor v državni zbornici. 2e sedaj pa moramo reči, da bi bil s tem storjen velik korak naprej v naši državi na polju krščansko • so-cijalne preosnove.
Predlog Dipaulijev v davčnem odseku.
Davčni odsek je 6. junija razpravljal znani Dipaulijev predlog, po katerem bi se vsled davčne preosnove ne smela vzeti volilna pravica nikomur, kateremu jo zagotavljajo sedanji zakoni. Poročevalec dr. Beer je predlagal, naj se vsprejme določilo, po katerem se do konečne vravnave volilne pravice postopa tako, da vsi, ki imajo do sedaj volilno pravico, jo tudi za naprej ohranijo, dasi se jim znižajo direktni davki.
Baron Dipauli je na to pojasnoval svoj predlog: Podlaga mojemu predlogu je ta, da se vsled preosnove davkov nikomur ne krati volilna pravica. Moj predlog nikakor ni v nasprotju z volilno preosnovo, pač pa hoče, da se določi neka prehodna doba do onega časa, ko se z volilno preosnovo uvede nov red. Pri razpravi o preosnovi davkov smo določili gledč znižanja davkov različno načelo za zem-ljiščne davkoplačevalce in za obrtne davkoplačevalce. Zemljiščni davkoplačevalec ohrani svojo volilno pravico, tudi če bi po novem davčnem zakonu plačal manj davka, obrtni davkoplačevalec pa jo izgubi v tem slučaju. Ako n. pr. vstopi kak hov zemljiščni davkoplačevalec, recimo veleposestnik, kateremu je odmerjen davek 200 gld., a se mu je znižal na 180 gld., tak vkljub temu znižanju ohrani ondi volilno pravico, kjer jo je do sedaj imel. Ako pa na novo prične kak obrtni davkoplačevalec ter mu je po zakonu davek znižan, tak ne dobi volilne pravice. To pa je krivično, in to tembolj, ker živimo v dobi, ko se govori o razširjenju volilne pravice, ne pa o kratenju. Razloček mej nazori poročevalčevimi in mej mojim predlogom je načelen. Poročevalčev
predlog hoče le sedanjim volilcem ohraniti volilno pravico, jaz pa hočem doseči s svojim predlogom, da se tudi na novo vstopivšim manjšim davkoplačevalcem v istih okolnostih varuje volilna pravica, kakor jo njih vrstniki sedaj vživajo. Ta predlog, dasi se da morebiti v nebistvenih stvareh primerneje prikrojiti, vzdržujem na vsak način ter se bom trudil, da mu pridobim potrebno veljavo.
Minister Plener ie zagovarjal predlog poročevalca dr. Beera, jednako poslanec Steinwender. Na to se je pretrgala seja, ne da bi se bilo konečno kaj o tem glasovalo ali sklenilo.
Potrebe za avstro-ogersko vojno.
Skupni proračun za leto 1896 je splošno jednak budgetnemu proračunu prejšne dobe. Potrebe za vojno se vedno vekšajo, akoravno že znašajo več nego 96 odstotkov celega proračuna. Iz naslednjih podatkov je razvidno, kako rastejo leto za letom ogromni stroški obeh držav v zadnjem desetletju. Za leto 1886 so bili proračunjeni stroški na 103*56 milijonov, 1887 — 105-93, 1888 — 11691, 1889
—	123-17, 1890 — 114-15, 1891 — 11891, 1892
—	121-72, 1893 — 135 95, 1894 — 129-45, 1895
—	133'02 in za leto 1896 znašajo že vojni stroški celih 136-60 milijonov goldinarjev; od leta 1886 do 1896 so se toraj zvišali za ogromno svoto 33-04 milijonov. To pa še ni vse. V tem proračunu ni vpoštevan dovoljen kredit leta 1887 in 1888 v znesku 72 milijonov. Ako sedaj še prištevamo velike svote, katere potrebuje država za vzdržavanje pomorstva in obeh deželnih bramb, katerih stroški so se povišali v zadnjem desetletju za okroglih 15 milijonov, tedaj se nam pokaže ogromna svota 51 milijonov goldinarjev, katero potrebuje avstro-ogerska država sedaj več nego pred desetimi leti. Bazvidno je toraj, da je vojni budget glavni del proračuna. — Kedaj bode pač bolje?
Po potresu.
Kaj bo s hišnimi posestniki?
Brez dvoma so vsled potresa največ trpeli hišni posestniki. Kedor ima dolga na hiši, je skoro ob vse svoje imetje. Zato je treba posestnike hiš zdatno in hitro podpreti. Cela vrsta oškodovanih hiš se še nič ne popravlja, ker vse čaka, kaj bo s podporo. Najlepši čas za popravljanje hiš bo minul, prišla bo jesen in hiše še ne bodo popravljene. Želeti je torej, naj bi oblastva vse potrebno vkrenila, da se vsaj začasno dovoli kaka podpora ali vsaj kredit, za one ki bi radi hiše popravljali, pa nimajo s čim. Tudi z ozirom na deložirance je to nujno potrebno, da se prej ko mogoče odstrani žalostno bivanje po barakah. — Dvakrat da, kedor hitro da, to velja vzlasti za podporo namenjeno hišnim posestnikom.
Kaj bo z obrtniki?
Zaslužek pri raznih obrtih v Ljubljani se je vsled potresa silno zmanjšal, zato splošno tožijo ljubljanski obrtniki, da se ne bodo mogli vzdržati brez zdatne podpore. R^či pa moramo, da se je dosedaj za obrtnijske in rokodelske pomočnike še prav malo storilo. Malo je manjših obrtnikov v Ljubljani, katerih bi potres tudi materijelno ne bil zelo nevarno pretresel. Štirinajst dnij lahko rečemo, da so bili s svojimi pomočniki brez dela in brez zaslužka in koliko jih je, ki niti sedaj nimajo dela. S pridnostjo in varčnostjo so si nekateri prihranili kak krajcar, da jim ravno sedaj še ni treba kruha prositi, toda uprav taki so potrebni, da v boju z? življenje ne obupajo. Toda, ako se taki oglašajo za podporo, pravi se jim, da ne stradajo, da jim torej ne grč podpora. — Nabrani darovi so namenjeni po potresu oškodovanim, ne pa beračem, katerim ni potres nič škodoval in si ložje, kakor poprej, izprosijo svoj vsakdanji kruh,
M est o br e z p 1 a č a n e kuhane hrane, katera se bode samo še nekaj dni delila, dobivale bodo družine moko in druga živila, da si bodo same brano pripravljale. Število tacih, kateri še vedno veliko pomanjkanje trpe, — znaša še vedno do 600 oseb.	_
Varnost barak na sv. Petra nasipu. Okoli 2. ure ponoči približala sta se nocoj dva lopova k tukaj stoječim barakam, oborožena z železnim drogom, ter ugibala, kje bi vlomila; najprvo prišla sta do kuhinje, ali čuli smo pravočasno ter odprla je neka žena okno, na kar je jeden lopovov rekel: »Vidiš, nekdo je okno odprl, ne bode nič,
moramo iti I" Na kar se je začelo preganjanje lopovov, ali ti so jo preko sv. Petra mostu potegnili in se zgubili proti prisilni delavnici. — Nadejamo se, da bode javna oblast tudi po teh krajih skrbela za varnost življenja in imetja prebivalcev.
V deželnem muzeju »Rudolfinu m" popravljalna dela vrlo napredujejo, zlasti po zuna-nanjih straneh, pod vodstvom deželnega inženirja gospoda Vlad. Hraskega. Tako so n. pr. morali v stopnišču in po obeh hodiščih popolnem podreti obokane stope, in videti je tramovje do podstrešja. Vse to bode iznova obokano, toda z betonom po Monierjevem zistemu in bode vsled tega zlaj-šana peza tega oboka za petino. V zidovje na stopnišču vzidali so ogromne železne šine, železne vezi in je spojili z velikimi vijaki ter zidovje stisnili dokaj znatno. ^
Oder na pročelji Jezusove cerkve in na vitkem zvoniku do jabolka in križa dovršili so te dni. Priznati se mora, da je bilo to delo jako težavno, a zgrajen je obojni oder mojsterski. Včeraj so razkrili v tri dele apsido nad pročeljem ali mali gotski stolpič nad vhodom, v katerem je mali zvonček. Vrše se te poprave radi potresnih po-škodeb, isto tako na zvoniku, v zvoniku in podstrešju. V parku pred cekvijo je pa zgrajeno petero prav ličnih barak po 400 gld. iu višje, last poznate zagrebške firme „Pilar & Bauda."
Politični pregled.
V Lj u bij an i, 8. junija.
Organizacija katoliške stranke na Češkem. Listi poročajo, da se bode katoliška stranka na Češkem pričela boljše organizovati. Vršil se je že prvi zaupni shod. Pod imenom »Praška zaveza" ima se osnovati pod predsedstvom grofa Alberta Schonborn osrednji odbor, kateremu bodo pripadali razun predsednijja grof Karol Schonborn, grof Karol Nostic, princ Friderik Schwarzenberg, dvorni svetnik in profesor češkega vseučilišča Ott ter več drugih profesorjev češkega bogoslovnega oddelka. Pri prvem shodu so sklenili osnovati več odsekov, med temi finančni, šolski in socijalni odsek.
Stambulov in preiskovalna komisija. Pri dolgotrajni preiskavi je komisija, ki je imela nalog, pretresati delovanje Stambulova, naletela na dva resna slučaja. Kakor poročajo »Novosti", je dobila v roke komisija pismen ukaz iz 1. 1878 Stam bulova poveljniku garnizije v Plevno, v katerem mu naroča, da naj strelja na volilce, ki so se protivili izvoliti vladnega kandidata. To povelje je izdal Stambulov kot tedanji vladar in voditelj in vsled njegovega povelja je bilo blizu 50 oseb deloma umorjenih deloma težko ranjenih. Dalje se zagotavlja, da je porabil Stambulov iz bulgarske državne blagajne nad jeden milijon frankov in ni za to predložil nikakega računa. Ko je Stambulov zvedel, da je odkrila komisija njegove grehe, je sklenil, »po zdravniškem nasvetu" podati se v Karlove vare. Na podlagi teh preiskav mu pa ministerski svet neče dati potnega lista, akoprav ga zagovarjajo Stoilov, Načevič in Petrov. Čuden se kaže ta Stambulov I
Žalostna stoletnica. Dne 27. maja se je uradno slavila v Kamjenjcu podolskem stoletnica razkolne škofije v Podoliji. Ta škofija je navstala po razdelitvi poljskega kraljestva v tistih groznih razmerah, ko je nasladua brezverska trinoginja Katarina II. sedela na ruskem carskem prestolu. Ta vražarica s carsko krono na glavi je uropala katoličanom grškega obreda njihovo škofijsko stolico v Kijevu in jo izročila razkolnikom, vse bazilijanske samostane je zatrla in s silo in zvijačo je do osem milijonov katoličanov vsaj uradno odtrgala od prave cerkve. Pomagal ji je pri tem nesramni odpadnik Staaislaj Sjestrencevič, iščoč pri tem častij in zlata. V teh razmerah je navstala podolska škofija leto dnij pred smrtjo Katarine II. O priliki, ko se je slavil žalostni stoletni spomin, je grof Aleksej Ignatjev brzojavil carju, da je podolska škofija na meji trdna podpora ruske narodnosti in »pravo* slavja". — Car mu je odgovoril tako-le: »V srcu se združujem z Vami v hvaležni molitvi; božji sklep, ki je vrnil ruskemu ljudstvu njegovo stare premoženje, naj vse zveste sinove ruske Podolije utrdi v jednovoljni udanosti veri in razkolni cerkvi, v slogi in poštenju pod varstvom jedne oblasti, ki skrbi z a j e d n o t o i n c e 1 o-kupnost vse ruske zemlje."
Turčija. Armensko vprašanje se že po poročilih raznih listov bliža svojemu srečnemu koncu. Angleška vlada je vzela stvar v roko iu bo z drugimi velevlasti prisilila turško, da se bodo ubogim Armencem dale njih človeške pravice. Vse države, ki so prizadete pri zlodejstvu v Džedi, bodo zahtevale zadoščenja ; ne samo da se kaznujejo hudodelci, marveč da se izplačajo velike odškodninske svote. Francoska, angleška, ruska in holandska država so poslale vojne ladije v Džedo. Brez dvojbe bo ta dogodek še bolj povspešil vso armensko zadevo in Angleži bodo tem ložje vplivali na turško vlado, oziroma prisilili jo, da se bo udala. Kakšen namen imajo pri tem Angleži, ni merodajnega pomena. Nam se pač zdi, da njihova kramarska politika ne brani Armencev samo zaradi njihovih krivic, marveč v prvi vrsti zavoljo svojega lastnega dobička. Saj se je ravno to videlo glede na Egipt, ki ga ima Angleška popolnoma v svojih pesteh. Turki sedaj mnogo vojaštva spravljajo na bolgarsko mejo. Od Adrijanopelja do Srbije je 7 batalijonov pehote, ki strogo pazijo na vse, kar se godi ob meji.
Ministerska učenost. Pariški »Figaro" pripoveduje to-le zgodbico iz zadnjih dnij: Minister Ch&utempo je sklical nedavno kolonijski odsek, da poroča, kako se sedaj godi v naselbinah. Ko minister nekaj časa bere, prično zmajevati nekateri odse-kovi člani in konečno se jeden osokoli in pravi: »Oprostite, gospod minister; vi nam berete tu neko staro poročilo, ki smo ga že čuli od vašega prednika. Torej gotovo ne govori o tem, kako se sedaj godi v naselbinah". Minister se je razsrdil in dejal: »Vraga, in to poročilo sem jaz študiral". — Svetovalcev mu ni nobeden verjel in zato mu ni druzega kazalo, nego pobrati svoja kopita in zaključiti sejo. V zapisnik se je pa zapisalo, da se je naselbinsko vprašanje obravnavalo samo »v veliki h potezah".
Kapitan Clavijo, ki je skušal umoriti Primo Rivero, je bil dne 5. t. m. ob 8. zjutraj v Madridu ustreljen. Skesano se je pripravil za smrt in prejel svete zakramente. Ob smrti se je obnašal zelo hrabro. Štirje vojaki so 5 ra. oddaljeni nanj ustrelili in zvrnil se je mrtev na tla. — Primo Rivera je še vedno v veliki nevarnosti.
Poslanec Ferari, ki ga je nekdo za vratno napadel, je boljši. Zdravniki ce nadejajo, da ga ozdrave. Hudodelec se imenuje Gattei; tridesetleten čevljar je in ud političnega društva »Giuseppe Maz-zini". V Romanji je v obče zelo veliko tajnih društev. Pravijo, da dva Romanjca, predno kam skupaj zajašeta, ustanovita tajno zavezo in se igrata zarotnike. — To so se ljudje naučili od tistih, ki se imenujejo očetje mlade Italije in pohvaliti bi jih morali, da jih dobro posnemajo.
Nemški framasoni so postali odkritosrčni. Jeden njihovih listov piše: »Civilni zakon vzame papežu in cerkvi družino. Brezverska šola jima vzame mladino. Necerkveni pogrebi in zažiganje mrličev jima bodeta vzela zadnji delež ob smrti. Framazon-stvo bode torej prav kmalo vničilo papeža in cerkev." — Taka odkritosrčnost je prava, ker mora vsacemu, kateri hoče še kristijan ostati, jasno pokazati, kakošne namene in načrte imajo liberalci in ž njimi vsi drugi sovražniki cerkve.
Delavsko gibanje. Pri Nimsu na Francoskem se je v rudokopu dne 6. t. m. razpočil kotel in je ubil šest delavcev, tri pa nevarno ranil. — Mejnarodni rudokopni shod je sklenil dne 6. t. m. z velikansko večino, da se mora zahtevati zakonito oseraurno delo za vse rudo- in premogokope. Ustavljali so se samo angleški odposlanci.
Francozom na Madagaskarju se ne godi posebno dobro. Sicer se ne sme vse verjeti, kar poročajo brzojavke iz Tanarivo, da so bili na potu zavrnjeni in odpodeni, ker poročila izhajajo iz Madagaskarja, vendar niso veliko bolj ugodna poročila, ki dohajajo v Pariz uradnim potom. Potovanje proti sredini pripravlja Francozom neizmerne težave, katere se bodo pa izdatneje povečale, ko bode vzeto mesto Suberbieville. Tukaj se bode tako rekoč še le pričelo trpljenje in težave. Poleg vsega tega se imajo boriti s še hujšim sovražnikom, neugodnim in nezdravim podnebjem. Mnogo vojakov je že pomrlo. General Duchesne je poročal o tem prav kratko: Zdravstveno stanje garnizije veliko trpi in treba .jo bo izpopolniti s krepkimi vojaki.
Tedenski koledar.
Nedelja 9. jun.: 1. pobinkoštna. Sv. Trojica, evang. Meni je dana vsa oblast. Mat. 28. P o n e-d e 1 j e k 10. jun.: Marjeta d. m. Torek 11. jun.:
Barnaba, ap. Sreda 12. jun.: Janez fakund. C e-trtek 13. jun.: Sv. Rešnje Telo, Anton P. Petek 14. jun.: Bazilij šk. Sobota 15. jun.: Vid, Modest m. m. — Lunin s p r e m i n : Zadnji krajec 15. ob 12. uri 26. m. popoldne. Solnce izide: 15. ob 4. uri 14 m., zaide ob 7. uri 46 m.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 8. junija.
(Pomožni odbor za Ljubljano in okolico) je imel danes popoludne pod predsedstvom dvornega svetnika dr. Račič-a sejo, v kateri je poročal gospod Ivan Hribar o potu na Dunaj glede pomožne akcije. Predsednik dr. Račič je povdarjal, da treba kmalu pričeti z delitevjo podpore , vzlasti hišnim posestnikom, ker je sedaj najugodnejši čas za popravljanje hiš. V ta namen so se storili potrebni koraki in upati je, da se bo prav kmalu začelo s pomočno akcijo. — Skrajni čas je, da vsi faktorji store svojo dolžnost, da ne bomo vedno samo pisali o pomoči, marveč da bodo oškodovani tudi res dobili kako pomoč.
(Iz Gradca) nam piše g. Karol Verstovšek, t. č. predsednik akademičnega društva .Triglav" : Prosim blagovolite popraviti poročilo od dne 6. ju-junija, v katerem se čita: „ . . . akademična društva, mej njimi tudi slovenski .Triglav1, so izjavila, da ne pridejo v aulo, če bo tudi ,Karolina' navzoča." — Ni namreč resnično, da bi bilo slovensko akade-mično društvo .Triglav" po zastopniku to izjavilo; sploh se ni govorilo ničesar o .Karolini" v odsekih za prireditev slavnosti, v katerih je zastopano društvo. — Kakor smo neradi sprejeli prvo poročilo, ki nam je došlo iz verodostojnega vira, tako radi in z veseljem objavimo to pojasnilo, ki bo gotovo ugled slovenskega akademičnega društva .Triglav" povzdignilo in utrdilo mej katoliškimi Slovenci.
(Darilo.) Nj. ces. vis. nadvojvoda Oton podaril je za ponesrečeno Ljubljano in okolico pri zadnjem Ronacherjevem koncertu na Dunaju znesek 50 gld.
(Iz Planine) se nam poroča, da se je povodenj, ki je bila dosegla višino 523 cm., utekla. 23. maja je zadnjikrat plul čoln proti gradu, 3. t. m. je zginila voda tudi iz .babnega dola" pri Lazih, kjer je svet najnižji. Povodenj je trajala cele tri mesece ter veliko škode napravila pri poljedelstvu. Ljudje po nekaterih vaseh še le zdaj sejejo ječmen in pšenico ; bo li dozorela, je veliko vprašanje. Ako Bog ne bo dal lepe jeseni, bo ljudstvo v največji stiski zaradi živeža. Tudi krme, se bojimo, da bo malo, ker ne bomo kosili otave. Toda vsega upanja nismo spustili po vodi; Bog nas je ohranil do zdaj in nas ne bode pozabil tudi za naprej. Ugodna vremena in vse bo. — Zanimivo je, da je voda zadnje štiri dni tako naglo upadala, da je mnogo rib zaostalo po raznih kotanjah ; ker niso pravočasno zbežale v strugo Unce, so obtičale na suhem. Kmetje so jih prav veliko polovili, isto tako mnogo podzemeljskih menkov ali človeških ribic razne velikosti. Nekateri so jih vjeli po deset in še več. Prodajajo jih po 40 kr. jedno. Kdor jih želi, se mu lahko ustreže.
(Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji.) Župnijo sv. Petra in Pavla v Rajhenburgu je dobil č. g. Jakob Mere, župnik v Crešnjicah; župnijo sv. Antona v Stopercah pa ondotni provizor, č. g. Alojz Cilenšek.
(Sveti misijon) se je obhajal v Braslovčah od dne 26. maja do dne 3. junija. Vodila sta ga čč. oo. jezuita Doljak in Vrhovec. Verniki so z veseljem hodili poslušat spodbudnih propovedij. Udeležba je bila iz domače fare splošna, še iz sosednih far precej obilna. Prisrčna hvala bodi izrečena gorečima gospodoma misijonarjema in velečastitemu gospodu dekanu za njih trud 1 Bog daj svoj blagoslov !
(Učiteljske spremembe.) Nadučiteljem pri Svetinjah blizu Ormoža je imenovan gospod Mihae V a u h n i k , učitelj pri Sv. Ilju v Slovenskih Goricah, učiteljem pri Sv. Antonu v Slovenskih Goricah pa gospod Fr. Kos, podučitelj pri Sv. Lenartu tik Velike Nedelje. Učiteljici ženskih ročnih del ste postali: gspdč. Alojzija Holbl od Sv. Primoža za Pišece in Globoko ter gspdč. T. Praunseis za Ljutomer.
(Iz Bizeljskega,) 6. junija. Lansko leto pridelali so v naši fari okoli 8000 veder vina. Letos bi ga bilo gotovo še jedenkrat toliko, ko bi ne bi majnikovi mraz napravil toliko škode, da ga bo sedaj za dobrih 3000 veder manj. Nepoškodovani
vinogradi so prav lepi. Pozeblo je po tistih vinogradih, ki so na visokih krajih. Sploh pa je po naših krajih že skoraj vse zasajeno z novo trto in nekdanji časi vinskega bogastva bodo se polagoma vrnili. Da bi le ljudje vedeli spoštovati Onega, ki daje njihovim vinogradom rast. — Zadnjega majnika utonilo je štiriletno dete tukajšnjega posestnika Janeza Iljaša v studencu, kamor so hodili otroci po vodo. Pravijo, da je dete pahnil v vodo jeden izmed malih otrok, kar pa ni še spričano. — Najbolj žalostno pa je, da imamo ▼ naši fari tudi samomorca, kar se tu že dolgo ni zgodilo. 571etni irevžitkar Janez Žertuš iz Bizeljske vasi že dolgo časa ni dal miru ne svojim domačim ne drugim judem. Vedno se je tožaril ž njimi. Zlasti pa ni mogel trpeti svojega sina, kateremu je bil posestvo izročil. Dasi mu ni ničesar manjkalo, vendar je slednjič tako daleč prišlo, da je v jed strupa na-mešal. Ko so se vsedli k obedu in hoteli jesti stru->eno jed, rekel je, da ne sme nihče jesti. On sam pa vzame jed in jo nese naravnost žandarjem ter jravi: .Glejte, moj sin in snaha sta me hotela zastrupiti; tu vidite še žveplo, katero sta postrgala iz žveplenk." Pozneje pa se je dokazalo, da je on to naredil, kar je tudi priznal. Drugi dan zjutraj, to je 5. junija, ko bi imel iti k tožbi, katero je imel s sinom, gre pod streho sinove hiše in jo zažge. Ljudje, ki so bili v bližini, zapazijo dim, letijo gasit in udušijo ogenj. Med tem, ko drugi gasijo, leti nesrečni mož naprej in zažge hram. Komaj so judje hišo rešili, že vidijo, da na hramu streha gori. Tudi tu se posreči ogenj pogasiti. Požigalec >a leti ves divji potem, ko je bil hram zažgal, v bližnje grmovje in si prereže na obeh rokah žile z Dritvijo. Britev pa vrže daleč proč. Ko ga najdejo, )il je že mrtev. Zažigal je, a ljudje so ogenj pogasili. Dal Bog, da bi si ne bil nesrečnik prižgal s svojim dejanjem drugega ognja, katerega mu nihče ne bo mogel pogasiti.
(Iz Št. Lorenca ob Temenici) 7. junija. Čakal sem, kedaj se bo kdo v .Slovencu" oglasil, da imamo v tukajšnji župniji redno pošto za pismena pošiljanja, pa dosedaj ni nihče še tega v .Slovencu" pojasnil; zatoraj naj ve slavno občinstvo, da imamo s 1. aprilom 1. 1. na Veliki Loki odprto in poslu-jočo c. kr. pošto, katero smo imeli poprej v Trebnjem. Kdor ima toraj v Št. Lorenc odposlati kako pismo privatno ali uradno, ali časopise itd. naj zapiše pošta: Velika Loka — ne Trebnje, ker s tem se gotovo poštnim uradom polajša trud in delo, strankam pa ustreza, ker hitreje prejmejo pošiljatve!
(Iz Dol. Zemona pri 11. Bistrici.) Na naš poziv v .Slovencu", da se nesrečnim pogorelcem na Dolenjem Zemonu na pomoč prihiti, pobirajo se mili darovi prav pridno in pohvalno, rekel bi za stavo. Vendar pa zamolčati ne moremo, da je prva nam došla pomoč, objavljena v tem listu, bila nekaterim gospodom tolik trn v peti ? Mislili bi si res nikoli ne bili, da celo v slučajih nesreče neka gospoda od svojih strastij ue more odjenjati. Kolovodja nam je vsem prav dobro poznan, ki neprestano šola in hujska neskušane mladeniče in jih s strupom na-udaja zoper naše čč. duhovnike. Govorili bomo o njem na dostojnem mestu. Za danes samo, da v slučajih nesreče pač ni umestna zagrizenost in nestrpnost.
(Dolenjskih železnic) drugo žrebanje družbinih 4% prijoritetnih obligacij vršilo se je dne 1. junija na Dunaju. Vzdignjene bile so nastopne 3 serije: št. 195 (a 5000 gld.), št. 1002 (5 oblig. po 1000 gld.) in št. 1287 (5 obligacij po 1000 gld.) V teh serijah obsežene obveznice izplačevale se bodo dne 1. decembra 1895 pri glavni blagajnici c. kr. gener. ravnateljstva vodstva drž. železnic na Dunaju, XV., Schonbrunnerstrasse 6.
Album: Ljubljana po potresu,) v spomin na Velikonočni potres leta 1895 izdal je pomožni odisek konservativnih obrtnikov v Ljubljani. Ima 14 prav ličnih ilustracij ter velja samo 25 kr. komad, po pošti 2 kr. več. Ker je čisti dohodek namenjen poškodovanim malim obrtnikom, priporočamo album v obilno nakupovanje.
(Nevihta.) Dne 5. t. m. popoludne je razsajala po mnogih krajih huda nevihta. Na Gorenjskem je mej dežjem padala tudi toča, vendar, hvala Bogu, ni veliko škode. Po Dolenjem Avstrijskem je v raznih krajih toča mnogo razbila. Blizu Dunajskega Novega Mesta bi bila kmalu do smrti pobila nekega kmeta; do krvi ga je na mnogih mestih ranila. Po Moravskem je uničila veliko poljskih pridelkov in
sadnega drevja. Tudi z Ogerskega se ravno to poroča. Pokrajina mej Pinczehely-jem in Simonjr Tosnya je vsa pod vodo. Tovorni vlak je zdrsnil a tira; 15 vozov ima razbitih. Najhujše je pa bilo na Virtemberškem. Po noči krog 11. ure je splašila voda ljudi kvišku. V Balingenu je deset oseb utonilo. Mnogo hiš je razdrtih ali vsaj poškodovanih. V Frommernu je sedem utopljencev in sedem hiš razdrtih. V Laufenu se je do smrti ponesrečilo 15 ljudij in več glav živine. Ljudje ne pomnijo take povodnji.
(Šolska vest.) Deželni šolski svet je dovolil v seji dne 16. maja, da se sme jednorazredna šola pri S^. Križu nad Mariborom razširiti v dvoraz-rednico.
(Umrl) je due 27. maja v Pergu na Gorenjem Avstrijskem v 39. letu dobe svoje imčjitelj tiskarne gospod Leopold Kordeš, rojen Ljubljančan in sin pokojnega pisatelja in vrednika ,Illyr. Bliitter", L. Kordeša. Pokojni Kordeš bil je tudi, kakor oče, izdajatelj in vrednik tednika „Machliinder Volksbote"; zajedno je ta list jedini na Gor. Avstrijskem, ki se tiska na — ročnem tiskalu.
(Tedenski izkaz) o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 26. maja do 1. junija. Novorojenih 18, umrlih 17, med njimi za vratico (da-vico) 1, jetiko 5, vnetjem sopilnih organov 1, želodčnim katarom 1, vsled starostne oslabelosti 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 7, med njimi je tujcev 7, iz zavodov 8. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer 3 za vratico.
(Nova vojna ladija.) Dne 6. julija letos spustila se bo v morje nova avstr. vojna ladija .Wien", izdelana v ladjotesalnici pri sv. Roku poleg Trsta.
(Samomor.) Poroča se nam: V Solkanu pri koritu nad vasjo so našli vaški čuvaji v krvi ležečega moža. Samomorilec, rodom Rezijan, pognal si je štiri kroglje v spodnji del života. Vendar so še živega pripeljali v bolnišnico. Vzrok samomoru je neznan. Videli so pri njem precej denarja. Vzbujal pa je že na predvečer pozornost s svojim čudnim obnašanjem.
(Radi hogokletstva in razgrajanja) v hiši št. 24 v Florijanskih ulicah med popravljanjem hiše obsojen je bil včeraj na tukajšnji policiji nek surov zidar na osem dni zapora, potem ga pa pošljejo po odgonu v njega občino.
(Zaradi hudodelstva tatvine) prijet je bil po mestnem policijskem stražniku pretekli četrtek Valentin Pire, delavec z Goričice obč. Jhan v kamniškem okraju, baš ko je nameraval urarju Somnitzu na sv. Petra cesti prodati zlato uro z verižico v vrednosti 80 gld., katera predmeta je ukral dne 5. t. m. prodajalcu muzikaličnih instrumentov Josipu Ribiču na Starem trgu. Val. Pire izročil se je včeraj c. kr. deželnemu sodišču. — Ta dan izročila se je c. kr. okr. za mesto deleg. sodišču tudi Frančiška Kastelic iz Lesc, iskana po polic, listu zaradi tatvine. Imenovano prijela je mestna policija v Kolodvorski ujici in je aretovala. — Od 6. t. m. v jutru do 7. junija v jutro bilo je aretovanih po mestni policijski straži 13 oseb : 7 zarad razgrajanja iu kalenja nočnega miru, 4 zaradi postopanja in neizkazanega stanišča in 2 zaradi tatvin. — O kaki drugi posku-šeni ali izvršeni tatvini ni došla mestni policiji ni-kaka ovadba. — Policijsko službo opravljalo je ta dan 85 mož.
(Vreme.) Po zadnjih skrajno soparnih dneh vlil se je sinoči o 10. uri precej rahel, a blagodejni dež. zajedno je pa nastalo tudi intenzivno bliskanje in grmenje, tekom nekaj minut treščilo je petkrat. V drugič, a najstrahoviteje, da se je kar stresla zemlja, vdarila je strela v strelovod na velikem parnem dimniku nove deželne bolnice v Vodmatu, a brez škode. Ob 11. uri se je zopet pomiril podnebni živeli. — Prebivalci po barakah so vsled tega imeli slabo noč. Skozi strehe je teklo, tako da so morali vsaj nad glavami imeti razprte dežnike. Da imajo tudi pri pohištvu dokaj škode — je gotovo. — Ob 3. uri zjutraj so nekateri čutili slab potres.
(Semnji po Slovenskem od 10.—15. jnnija.) Na Kranjskem: 10. v Višnji Gori, Tržiši (pri sv. Trojici), na Vrhniki, St. Jerneju, Vrhpolju, Kamniku, Tirni in Žužemberku; 11. v Senožečah, na Vačah, v Črnomlju; 14. v Starem Trgu, Polhovem Gradcu, Bruniku, na Hotemažab, Zdenski vasi, Trebnjem, Žireh, v HotederšiČi; 15. v Dobu, Kočevju, St. Vidu pri Zatičini in pri Vipavi, Jagnenci. — Na Slove n. Štajerskem: 10. v Št. Jurju pod Ritnb. na Pilštajnu; 14. v Brežicah, pri sv. Duhu v Ločah, St. Janžu, Rogatcu, Žalcu;
15. pri Št. Barbari, v Kostrivnici, Mozirju, Lam-bahu, ua Plauiui, pri sv. Rozaliji iu pri Št. Vidu (blizo Ptuja). — Na Koroškem: 10. v Pater-nijonn, Pliberku ; 14. v Oberdrautmrzi. — N» Primorskem: 14. v Medeji, Kobaridu za blago in živino.
Telegrami.
Danaj. 7. junija. V današnji seji volilnega odseka, pri katerej so bili navzoči ministri Windischgratz, Bacquehem in Plener, so izjavili zastopniki koaliranih strank, da bodo sicer glasovali, da se preide v podrobno posvetovanje, da si pa pridrže pravico, predlagati spremembe pri podrobni razpravi. Govorniki opozicije so načelno zavrgli predlogo, trdeč, da se načrt pododseka ne zlaga z opravičenimi željami dosedanjih ne-volilcev. Posvetovanje se je na to zaključilo.
Dunaj, 8. maja. Opoludne je vsprejel cesar ogersko delegacijo ter na ogovor predsednikov povdarjal, da so razmere z vna-njimi državami ostale prijateljske. V tem smislu bo vlada tudi nadaljevala svoje delovanje. Potrebe za vojaštvo sicer rastejo, vendar se vojaška uprava ozira na gmotne razmere prebivalstva. Razmere v Bosni in Hercegovini veselo napredujejo v vsakem oziru.
Dunaj, 8. junija. Ob 1. uri je vsprejel cesar avstrijsko delegacijo. Predsednik Lob-kovic je v svojem nagovoru poudarjal, da bo delegacija razpravljala predloge z ozirom na stališče Avstrije kot velevlasti in z ozirom na davčno moč prebivalstva. Izraža upanje, da so ohrani v Evropi mir, ki je pogoj gmotnemu in duševnemu razvoju držav. Cesar je na to ogovoril delegacijo z istimi besedami, kakor ogersko.
Rim, 7. junija. „Agenzia Štefani" poroča, da bodeta imenovana kardinalom v bližnjem konsistoriju apostolski delegat v Washingtonu Msgr. Satolli in knezonadškof solnograški dr. Haller.
Pariz, 7. junija. Rudarski shod je danes zaključil svoja posvetovanja. Sklenili so resolucijo, zahtevajoč zakon, po katerem bi bili posestniki rudnikov odgovorni za nezgode po rudnikih.
Bern, 7. junija. Novoimenovani avstro-ogerski poslanik grof Kuefstein je danes izročil zaveznemu predsedniku svoj dekret.
London, 7. junija. Kakor se poroča iz Djeddah, je postal položaj ondotnih Evropejcev zelo resen.
Umrli ho:
6.	junija. Jožef Zabukovec, hlapec, 37 let. Hrenove uliee št. 15, plučna tuberkuloza.
7.	junija. — Ivana Sitar, postreščkova hči, 2 leti, Flori-janske uliee 10, racbitis.
V bolnišnici: 5. junija. Frančiška Kervina, delavka, 29 let, sepsis.
Vrem«u»k« sporočil«.
Caa
opazovanja
u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zvoč
Stanje
irafcnracra v lam
toplomera
po Celziju
Ve ter I Vreme
734v9 732-9 7322
IVO" 25 5 17-3
sl. svzL
.2 5 J; š
•g 09 S
S " a
"oblačno
15 0 dež
. — — —	■ — - —	*.	n
Srednja temperatura 17-9 za 0-1° nad normalom.
Jan. Stefaniča iz Hrasta (terjatev 15 gld.) posestvo (205 gld.) dnč 22 junija in 25. julija v Metliki.
Lize Deloreneo s Krškega zemljišče (100 gld) dnd 3. julija in 3. avgusta r.a Krškem.
Jan. Vira n ta it Lužarjev zemljiiče (1395) gld dnš 2. julija in 6. avgusta v Vel. Lašičah.
Ane Lekše iz Pijave Gore zemljišče (122 gld.) dne 22. junija in 24. julija na Krškem.
Poslano.
Vsled žaljivih listov, katere je j?. Seemaiiu, 8Yfčar v Ljubljani, pisal nekaterim čč. duhovnim gospodom proti meni, in vsled poslanic v »Slovencu« St. 10.. 11., 14. in 29. od t. 1. vršila se je dn6 21. maja t. 1. proti g. Paulu Seemannu glavna kazenska razprava pri c. kr. mestni deleg. sodniji y Ljubljani radi žaljenja obrtne Časti; ter je končala s tem, da je g. Seemann preklical in obžaloval svoje postopanje proti meni, in plačal sodnijske stroške.
Eksekutivne dražbe.
Ignacija Druškoviea iz Ljubljane (radi dolga 328 gld. 86 kr., 252 t:ld in 54 gld.) premakljivo premoženje, na pr. pohištvo, gostilničarska oprava, živina, prazni in polni sodje (1534 gld. 24 kr.) dni 10. junija in 24. junija v Ljubljani.
Fr. S k u 11 a, mokarja iz Ljubljane (dolg 300 gld.), pre inak'jiva imovina (hišna oprava) dne 10. junija in 24. junija v Ljubljani.
380 1
Jernej Kopač,
lastnik voščame za izdelovanje pristnih čebelno-vošfenih sveč v Gorici.

PATENTE.
Muster-und Markenschutz
ervvirkt
A.v.STERR.ING.
W I EN.VI.
Marishilftrstrasse 9.
"Proda se
mlin in žaga
z dvema poslopjema s hlevom in kleti;
zraven je vrt in vriilt prostor za nakladanje moke. Pet minut profl grudi! se bole kolodvor. — Ve? povd Silvester Adamič, Žlebič- pri Ribnici. 382 2-1
Iščemo
mladega moža,
ki je dovršil meščansko šolo in je zmožen obeh deželnih jezikov, kot pomočnika kemiku v našem laboratoriju. Isti dohi pri vstopu v di-lo, kar se mora takoj zgoditi, primi-rno plačo.
Tvornica za Portland-cement na Dovjem.
(Grorenjsko.) 378 3-2
Čast mi je naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, kakor tudi gg. mizarjem, da sem otvoril z dnem 8. februvarija
V Ljubljani na Bregu št. 20.
jleslarslo Is lakirarsko obit
Moje 251e!ne izkušnje v tej stroki mi omogočujejo izvrševati vsako delo najlineje, najsolidnpje, ne da bi mi se bilo bati konkurence, in po najnižjih cenah ker sem pri tvrdki E b e r 1, kjer sem delal skozi 20 let, izvrševal najfineje imitacije vsakovrstnega lesa.
Z velespoštovanjem (296 16-6)
Josip Makovec,
pleskar lil lnkirur na Bregu, Zoisova hiša številka 20.
3 zlate 15 srebrnih
k o Injn.
12 častnih ln prlznalnlh dl
249 8-1
Franc Iv. Kwizda.
niom.
3
2 M
o ~>
«1 • O
Ss
i> ■S*
Kvvizdov
restitueijski flnid
c. in kr. prfv. osnaievalna voda za konje.
Cena 1 steklenice 1 gld. 40 kr. a. v.
Rabi se vže nad 30 let v dvornih hlevih: v vojaških In zasebnih hlevih z izrednim učinkom v krepčanje pred in po dlje trajajočem naporu, pn izvinjenju udov, otrp-nelosti kit itd . in usposablja konja za _ urno tekanje.
Paziti je na ™ varstv. znamko in _ ,
zahtevati ie ■ Glavna zaloga Kvvizdov I Okrožna lekarna reatituoijski g v Korneuburgu pri Dunaji. flnld.______
330~2t^2 1.
Želodčne kapljice
koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom
Marijinceljske kapljice.
Te kapljice so zel6 pro-spešne (provzročujejo slast do jela, razstvarjiijo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krC in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenostl preobloženem želodci z jedili ln pijačami itd.
Steklenica z rabilnim nav6dom velja 20 kr., tucat 2 gld., 3 tuoate samo 4 gld. 80 kr.


Priporoča jih
Esetemm® fnli@i|
479 3n zraven rotovža v Ljubljani. Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju.
0 I i I I I I i i i i i i
i »
Najboljše sredstvo proti stenicam, )r , bolham, kuhinjskemu mrčesju, mo- vlT" ljem, zajedalkam domačih žlvallj. H0
/> i

Kartierlin

kot
učinkuje čudovito! Usmrti nobeno drugo
sredstvo — vsakovrstno golazen ln je tudi najbolj poznato ter uporabljevano. NJega znaki so: 1. zapečatena steklenloa, 2. ime ,Zacherl'.
Pristni „Zacherlin" prodajajo v Ljubljani:
Uradniško kon-
sumno društvo, Ivan Fabian, Karol J. Ilolzer, Ivan Jebačin, Anton Ječminek, Jeglič & Leskovic, C. Karinger, J. Kaatner, Mihael Kastner,
J. Klauer. Josip Kordin, Anion Krisper, Peter Lassnik, Mih. Lavriča nasl. Alojzij Lenček, Ivan Perdan, Karol Planinšek, Jernej Reitz, A. Scharabon,
Iv. Ev.|Wutscherja nasl.V. Schiffer, Jakob Spuljarie, Ivan Luekinann-a nasl. A. Stacul, M. E. Supan, Prane Terdina, Ub. pl.Trnkoczyja
lekarna. H L. \Veneel.
Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem: V Postojini, Polhovem Gradcu, Borovnici, Velikih Lašičah Kočevju Krškem. Hribu, Idriji, Kranju. Kostanjevici, Litiji. Mokronogu, Koprivniku , Mirni , na Vrhniki, v Radovljici, Ribnici. Radečah, Zagorju, Šentjerneju, Žužemberku, Kamniku, Dragi. Trebnjem, Črnomlju, Bledu in Cirkmici.	168 15—8
Stavbeno podjetništvo ln tehniški biro
Inž. B. Borkovec
in arhitekt 309 10-10
O. Dvorak
v Ijubljani (Hotel ,,pri slonu")
prevzema vsa p rezida van ja, poprave in izvršitev novih stavb zagotavljajoč najtočnejše in solidno delo po nizki MT nekarteli-
rani ceni. Izdeluje tudi vse v inženirsko in arliitektsko stroko spadajoče stavbene načrte v najkrajšem časa.
m
PRIPOROČILNA NAZNANILA
domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj oenj. naši naročniki in čitatelji „Slo-venoa" blagovolijo uvaževati.

*
v' priporoča veliko svojo zalogo vsakovrstnega
MT blaga za moške in ženske ol>lelte
vzlasti domačega in krnskega sukna, razno volneno blago za ženska oblačila, rumburško platno, celir, tkanino, vsakovrstno hlače-vlno, vso podlogo in potrebščine za krojače, dalje svilnate, piketaste, platnene in bombažaste
= {»lavmte S ■■ 'ir.«»■■ « - ■•■■ («'. -
S Fr. Petrič
$ v Ljubljani,	_ _ ________
^ Č« J i« |c L 0 lilijo	'z^orno» trpežno črno sukno za duhovniike obleke, talarje, haveloke itd. ^
K	Ostanki n^jraznovrstnejšega blaga so v veliki izberi po zelo znižani ceni na razpolago.
izdelovatelj cerkvenega orodja in posode
r,v Ljubljani, Poljanska cesta j št. 8, pol. Alojzljevišča
priporoča se prečastiti duhovščini. cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje
monštranc, ciborij ev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križev itd.
iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni.
Filip Fajdiga
/dVr
■KAl
fcTTFI
mizar in založnik pohištva
t Ljubljani
Slonove ulice št. 50
"pozarja preč. duhov-očino in si. občinstvo na izborno zalogo
najraznovrstnejšega pohištva
izdelanega natančno iz dobro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa.
Izvršuje tudi naročila na vsakovrstno
hišno opravo
po nizki ceni. Ilustrovani ceniki so na razpolago.
Največja in najcenejša
tvornica stolov in klopij
za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd.
Andreja Boucona
v Ljubljani, Dunajska cesta 7, II. dvorišče
C I
t GABRIJEL OZELJ &
¥ tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 $
se priporoča preč. duhovščini in si. ob- ^ ffi činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko jk
spadajočih predmetov, kakor: garnitur, i ^ divanov, žimnatih in modrocevna peresih « itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po «C ^ najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci- M k ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- ^ « tere tudi špalira. Osobito se priporoča za Se tfi	delo na deželi.	^
S Josip Rebek preje Ahčin f ključavničar	X
. v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13
T priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim T ^ predstojništvom in p.n.občinstvu v vsako- J ♦ vrstna stavbinska kllučarska dela T X Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, A T ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej T T še se priporoča v izdelovanje cerkvenih y X spominkov in nagrobnih ograj. Zaloga in T napeljevanjehišnihtelegrafov>»telefonov.
t	Delo trpežno in natančno, cene nizke.
t
fshshshshshsh^SHS-HS^SHSHSH;:] H Prane Pavšner
krojač v Ljubljani nasproti gimnaziji
s] se priporoča prečast. duhovščini v izdela lovanje vsakovrstne
ais* duhovniške obleke "iJJ-
1 in si. občinstvu v naročila na izvrševanje J civilne obleke po poljubnem kroju zagotavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno I postrežbo in kar možno nizko ceno.
G. 5L5H52SHSE5H5*H5H5HSH5ESH5!ia
Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvitke in med priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu OROSLAV DOLENEC
svecar In lectar, trgovina z medom in voskom
v Ljubljani, Gledallščne ulice št. 10. Dobiva se tudi med v satovji, pitanec in medenina prav po nizki ceni. Zaloga in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, J medenega žganja, lastnega izdelka. Ku-; puje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek in suho satovje.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Fr. Breskvar pr. Sverljuga J
^	knjigovez 7 LJubljani	J
♦ Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) ♦
£ se priporoča prečast. duhovščini in slav. ^ + občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig. • Vsprejme tudi knjigovezna galanterijska ♦
deia; vse po najnižji ceni.	J
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
U IGNAC ČAMERNIK, kamnosek M
v Ljubljani, Poljske ulice 4» u
- priporoča preč. duhovščini zalogo razno- W U vrstnih nagrobnih spomenikov, pre- )|
Mvzema in izvršuje vsa cerkvena umetna in u stavbena kamnoseška dela po najnižji ceni. JJ
BRATA EBERL, črkoslikarja
tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko oerkvijo.
Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujlno stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje.
V: i
Anton Belec-a
delalnica kleparskih, I:lju6arskl!i in kovino Specijalist tiskarskih del Specijalist
•	v Št Vidu nad Ljubljano
fl za kritje zvonikov in raznih streh; za izde- \ Š lovanje železnih vzidanih štedil-vh ognjišč ** J Cerkvene svetilnlce f	ličnih
snih vzidanih štedilrh ognjišč, a veiilnlce so ra izbero v raz- f velikostih in oblikah. P
K
Friderik Fauer
pek
v Ljubljani, Sv. Petra cest« štev. 50 I
j priporoča slavnem, občinstvu vsakovrsten, trikrat na dan svež
kruh in razno pecivo.
V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri
SKŽT* Jakobu Zalazniku
dobiva se vedno svež in ukusen
kruh, fino namizno in slaščičarsko pecivo
iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. — Priporoča se za naročila ol> pri-micijah, svatovščinah, imendneh in raznih slovesnostih.______
FR. TOIEO
pozlatar v Ljubljani. Streliške ulice št. 14 Š se priporoča preč. duhovščini in si. ob- I 3 činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del / in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, , križevih potov, podob svetnikov itd. za-31 gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. i
HENRIK ZADNIKAR
Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani
Sv. Petra cesta št. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo ; oerkvene posode, sveinlkov, leatenoev, ■ svetllnlo, kadUnlo itd. v raznem zlogu izvršenih. ' Vsprejema tudi naročila na nove predmete ter pre- ; navija stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljive ; kovine po nizki ceni.
FRANC VELKAVERH fl
sedlar in jermenar v Ljubljani
Sv. Petra cesta st. 34 I priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini in osobito kmetijskim gospodarjem svoje vzgledno izvršene sedlarske in jermenarske proizvode | iu siocr: vsakovrstna sedla, konjsko opravo, biče itd. itd. V.sprejoma tudi vsa naročila in poprave tor je izvrši po prav nizki ceni.
Franjo Toman It
podobar In pozlatar, Krlževniški trgi, Ljubljana £
se priporoča preč. duhovščini za izdelo- * vanje cerkvenih in sobnih del po nizki ^ ceni in priznano natančni izvršitvi. V za-2 logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), 2 slike, cofe, krogljice za vrvi itd. ^
f Karol Hinterleehner f
t čevljarski mojster v Ljubljani J T	Francovo nabrežje št. 23	T
J priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu i t svojo mnogo let na istem mestu poslujočo t J čevljarsko obrtnijo zagotavljajoč T
Y pošteno, trajno delo in etelu primerno ceno. Y
----

D Drag. MatkovičlI
brivec in vljasuljar v Ljubljani, Stolni trg Stev. 11 se priporoča v najtančniyše izvrševanje jj vseh v brivsko in vljasuljarsko
v brivsko in vljasuljarsko obrt
_ spadajočih del. Postrežba je uljudna in J| vsestranski pozorna. —iS
■OOOOOO^OOOOOOB
0 Lorene Blaznik 0
A v Ljubljani, Stari trg št. 12 Q
+ priporoča si. občinstvu in prečastiti du- a hovščini svojo izborno	V
— zaloga galanterijskega blaga — t
po najnižji ceni od 6 kr. in viije. v
Zaloga in prodaja smodek in raznega tobaka. D
■oooooo»oooooob

JERNEJ CERMELJ
trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo
v Ljubljani, Semenišče (za Todo) priporoča preč. duhovščini in el. občinstvu svojo bogato zalogo vsega v
gospodinjstvo spadajočega blaga
po najnižji ceni
žii=r—r—rii—r—r=l=
C.'r=l
lelaiia Fieeaii
„pri angelu" v Ljubljani, Dunajska cesta
'Mi o^ » sxa. jboljžib.



I>ežnike
in
solnčnike
v
največji izberi
priporoča
L. MIKUSCH, Ljubljana, Mestni trg 15. *yrrrrrrrrr*fyvrrrrrrrrrrrrr\
Alojzij Erjavec pr. Zor
čevljar — Ljubljana, čeljarske ulice 3
se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje
raznovrstnega obutala
katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cen6.
| Fraao JBosi&a,^ f
| pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 9 f
* se priporoča preč. duhovščini in si. ob- 4 § činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- J
?skarsko obrt spadajoča dela, osobito pri * novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo J inceno.Prenavljatuiliobrabljenepredmete. J
IVAN ŠTRUKELJ
slikar v Ljubljani
- ua Dunajski cesti štev. 7 -
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v vsa slikarska dela.
Bodisi dekorativna, cerkvena ali lina sobna slikarska naročila izvršuje uaj-natančneje. Na razpolago so krasni kolo-rirani vzorci od najpriprostejšega do najfinejšega. Osobito razna cerkvena dela izvršil je vže večkrat v popolno zadovoljnost naročnikov. Cene dokaj nizke.
^Mej
dobrimi stvarmi najboljša vt;
je kemiSno čisti zdravilstveni
J. Klauerja v Ljubljani ,pri voglu* pr.Škofijo
Ta speoijallteta prve vrste
glede dobrote in vplivanja na prebavne ... o r k a n e se dobiva pri izdelovatelju in v j. 4 vseh boljših špecerijah in v kavarnah. ^
Aleksander Giit»l ' podobar in pozlatar v Ljubljani |	Glediške ulice št. 8
' opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo
I na svojo izborno urejeno podobarsko In i | pozlatarsko delavnico ▼ kateri izvršuje vsa | dela natančno incend. Obrisi na razpolago.1
Alojzij Vodnik
kamenarski mojster Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 32, 34
priporoča: Največjo zalogo različnih grobnih spomenikov ii raramora, granita, sijenita; križev a . vmiuaiui iz sneinobelega raramora itd. Plošč za pohištvo iz vsako-barvnih rar&uiorjev. Strojarske plošče od gld 20-— naurej.
Edina zaloga: Porflr kot priznano najtrši materijal za hodnike, vere, dvorišča in kleti; mramormozalk za tlak po cerkvah, vežah itd, in lepe imirgeloement-ploifte do gld. 2-- □»» naprej.	173 34—13
JEŠ* Delavnica za splošne izdelke za cerkve, stavbe in pohištva. — Obrisi in računi brezplačno n« razpolago.
J	ni	sobni slikar, K
> rran oiarB, ^»^»»f«.80 s
^ ■ ■	»j priporoča se v izvrševanje p
h vseh v dekoracij Bko-slikarako stroko S ^	spadajočih del 230 26-10 j?
^ z zagotovilom okusno-modernega dela proti zmerni ceni. ^
Išče se v zemljekniižnih iu občinskih poslih zmožen
z letuo gotovo plačo 520 gld. in postranskim precejšnjim zaslužkom. — Zmožni in pošteni reflektanti prošeni so takoj se oglasiti pri vredništvu »Slovenca" v Ljubljani.	354 8—6
243
Zadnja cena.
9-2
R. Miklauc
v Ljubljani, Špitalske ulice 5
priporočam svojo zalogo gvantnega blaga. Imenujem posebnoStof in oajgza moške obleke, kakor tudi lepo vol-nato blago in lepi kamrlk za ženska oblačila. Tudi imam najnovejše žldane in volnate rute in posebno močno belo in rnjavo kotonlno iz prve tovarne, kakor sploh vse v to 307 vrsto spadajoče blago. 10-5
S»
Zadnja cena.
Odi i VnVflTlfl zarac" nienih zdravilnih lastnostij in mnogovrstnih UU.11HUVdilldj siufajf.v, v katerih izvrstno vpliva, s častno diplomo in zlato svetinjo na zdravilstvenih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu.
Tinktura za želodec
lekarnarja
Piccolija t Ljubljani
je izborno sredstvo, katero krepča in zdravi želodec ter pospešuje prebavljanje m deluje, da se telo odpre.
To tinkturo za želodeo razpošilja izdelovatelj lekarnar Pioooll v Ljtti^Jani proti povzetju.
Žabo.' io 12 steklenio velja gld. 1-36, po 55 stekleni" gld. 526 (zaboj tehta 5 kgr.). Poštnino plača vselej naročnik. — Steklenica velja 10 kr.	617 50-28
Prevzetje lekarne v Škofji Loki.
Podpisani uljudno naznanja, da je dne 10. maja 1895 prevzel
lekarno v Škofji Loki,
katero p. n. slavnemu občinstvu najtopleje priporoča.
Vedno si bode prizadeval, da bode postregel z dobrimi in svežimi zdravili, zlasti priporoča izkušena sredstva zoper razne bolezni, kakor tudi homeopatijska zdravila.
V lekarni bode imel popolno zalogo vseh zdravil, katera se potrebujejo pri zdravljenji domače živine, na kar opozarja častite gospodarje in kmetovalce.
Proseč slavno občinstvo blagonaklonjenosti bilježi z velespoštovanjem
jErvin Burdych,
(3-3) 352	lekarnik v Škofji Loki.

urar v Ljubljani, na Mestnem trgu nasproti rotovžu
priporoča največjo in najizbornejšo svojo zalogo najraznovrstnejših
švicarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, stenskih in ur s stojalom, budilnikov, zlatnino in srebrnino itd. m.
iHF* po zdatno znižani ceni.-«
Radi velike nesreče, katero je provzročil grozni potres, ni skoro nobene kupčije, torej je prav ugodna prilika za prav ceno nakupovanje.
V ceniku zaznamovane cene znižal sem za 10 °/0-
V prav obilno nakupovanje se priporočam najuljudneje.
Ceniki se zastonj razpošiljajo.
>00*800-
A.	Vidi* krasno ttro. katera točno in zanesljivo kaže?
B.	Ah, rc« presenetljivo! Kje si jo neki kupil in koliko velja?
A. Pri znanem urnrju Cudnu v 1.{ubijatii za res čudovito neno.
II. Takoj iiliva, omislim si tudi jaz podobno uro.
W Edina zaloga biciklov in raznih pri-strojev za vozarenje slovite tvrdke lv. Puch v Gradcu. ~m	285 11

Filijala v Ljubljani
zagrebškega podjetništva
Pilar, Mally in Bauda,
arhitekt, inženirji in stavbinski mojstri
Tehniški biro: Truberjeve ulloe itev. 1, poleg sv. Jakoba mosta.
Poslovni čas za ustne dogovore od 2—3. ure pop.
Prevzemanje in izvršitev vsakovrstnih projektov, načrtov, proračunov.
Uvrševanje prezidavanj, novih stavb in sploh vseh stavbinskih del. 356 6
■vlivWv»ivi|Y|
HL f
"TP
I
S I®
Ravnokar je izšel '•B jako ličen in priročen album:
JBjuBljana
Album
ima 14 ilustracij.
Čisti dohodek namenjen je
Pomožnemu odseku konservativnih obrtnikov v
V spomin
na
Velikonočno nedeljo
dne 14. aprila 1895
ob 11. uri 18 minut zvečer.
po potresu
Cena 25 kr., po pošti 27 kr. 100 komadov vkup 20 gld.
ti
fl I
Prodaja: Katol. Bukvama; L. Šverljuga,knjigovez, Valvazorjev trg; H. Ničman, Stari Trg; L. Blaanik, trgovec, Stari Trg in Katol. Tiskarna v Ljubljani.
Preselitev knjigoveznice in priporočilo.
Preč. duhovščini in si. občinstvu uljudno naznanjam, da sem radi zrušenja hiše na sv. Petra cesti moral izprazniti delavniške prostore, ter sem si zgradil, da morem nadaljevati knjigoveški obrt,
barako v Knaf^evih ulicah
nasproti muzeju.	350 5-4
Priporočam se osobito v tem žalostnem času v naročila, katera bodem vestno in po ceni izvršil.
Velespoštovanjem	Dežman,
knjigovez.
m

H
Vele-častiti duhov-
■v v
scini
usojam si udano podpisana priporoCati svojo priznano zanesljivo, vže 24 let poslujočo bogato
zalogo cerkvenih paramentov, blaga za vsakovrstno cerkveno opravo, čipek itd.
Izdelujem sama paramente v psljubnej obliki, ' istotako bandera in prapore v različni velikosti, tudi krasno s pristnim zlatom ročno pozlačena ali vezena.
Na željo vpošljem paramente in blago na izbero, ali pa grem osebno k preč. in cenj. gospodom, da se dogovorimo ustmeno radi naročil.
Ker jamčim za najboljše blago, prosim častite gg. naročnike, da blagovole vpoštevati mojo mnogoletno, pošteno trgovino in zalogo ter jej dajo prednost - pred tujimi tvrdkami, katerih izdelki se ne dajo natančno kemično preiskati.
Jaz dobivam blago iz najboljših, povsem zanesljivih tovarn; iz prve dunajske, ki je bila ustanovljena 1. 1789. in obilokrat premovana, istotako iz najslovitejše lijonske. Ker izdelujem predmete sama, torej morsm postreči s poštenimi, dela vrednimi in sicer ravno istimi cenami, kakor če bi se naročevalo direktno iz tovarne, o čemur so se že mnogi na Dunaju kupivši gospodje duhovniki po njih lastnih izpovedbah osebno uverili.	Velespoštovanjem
i dlna <3Cof6auer
llstanovljenol
jS7<> I	vdova dež. tajnika,
--v Ljubljani, Gledališke ulice.
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vs«h
v kurznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Wieu,
Bezirk,
nsplats
Parterre.

Hafner-jeva restavracija v Ljubljani,
Sv. Petra cesta štev. 47.
Danes in nadalje: točenje priznano izvrstnega, okusnega
- ^ -	w___	«
369 2-2
----v.. ---'	"J
iz pivarne delniške družbe v Gossu pri Ljubnem na Gor. Štajerskem.
WT Ksiloga ftn oddajanje v posodah.
Velespoštovanjem	^ gCafmV.
Prostoren, senčnat vrt. Vhod tudi: Poljske ulice, nasproti učitelji
1SCU.
Ustanovijo ii o lota. IST'O.
Izdelava perila
za gospode, gospe in otroke
na debelo in drobno.
Cena in blago brez konkurence.
© >
ej
»4 p«
o
<o
f—I
<D
o
Srajoe za gospode,
teli ckiffon, gladko na prsih, brez ovratnika, brez manšet, 27 vrst jedna od gld. 110 do 2-70 šest , „ C 15 ,, 15 — Srajoe za dečke, v 4 velikostih, sicer kakor gornjo jedna od gld. 1— do 1-40 šest „ ,, 5-75 ,, 7-75 Svitlce za gospode, 0 vrst
jedne 80 kr. do gld. 1-40 šest gld. 4-50 do gld. 7'50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 2-20. Dvanajst manšet od gld. 3-M do 4-60, 13 predlog (Vorhemilen) od gld. 3-25 do5'—
/
Za kroj brez graje in za točno postrežbo
jamči tvrdka
J. O Ilamami
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo c. in kr. častnikov in c. in kr. mornarico.
JKJT Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 206 11
m @pia?©j
skladno za vrte,
v starogotiškem slogu za sobe
izdeluje in stavfoarsko mizarstvo izvršuje po nizki ceni
__>r
Jakop Zumer
35i (12-3)	(nasl. Zois-Giitzl)
v Gorjah pri Bledu.
Na zahtevo se brezplačno pošljejo ilustrovani ceniki.
[Naznanilo in priporočilo.
Preč. duhovščini in si. občinstvu z mesta in na deželi javljam najnljudneje. da sem po potresu 16. aprila opustil prodajalnieo v Gledališki uliui v Ljubljani, ter imam odslej glavno zalogo	336 52-4
najraznovi•stn ejših klobukov
cilindrov, čepic, slamnikov itd.
na Starem trgu (pod Tianfo) št. 1
poleg čevljarskega mosta
Priporočam se ob jednem v obilo nakupovanje zagotavljajoč dobro blago po nizki ceni.
Velespoštovanjem
J. SOKLIČ
v IjJ ubij n 11 i,
Stari trg. št 1.
Za pokrivanje
kakor tudi
za kritje barak
ponujamo v vsakej tudi največjej množini po najnižjih cenah prima in secunda
§py zarezane
_,JL__N -	Ji)
Bife
(Strang-falzziegel)
kakor tudi nepremoeni
strešni klej
250 18
(Dach pappe)
ZClVOj (to je 10 □ metrov) odi gld. 50 kr. do 2 gld. 50 kr.
in
nasade za dimnike cF. <3. QTidic S Qomp.
374
Senožet, ozir. stavben prostor
4-2
parcela 165/8, ki meri nad 1200 □ sežnjev, ležeč tik državne dolenjske železnice in drž. karlovske dolenjske ceste in zraven A. Strnada hiše, proda pod ugodnimi pogoji Primož Pakiž, posestnik in dež. poslanec v Zamostem, p. Sodražica.
jjjj cRazlične rastline, Rorenine^l ft k* 26 luBje in semena /tupuje ^ $
$ Molf<Xaupfmann°£j£ttt 1
D u u a, j s k a borza.
Dn6 7. Junija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4$, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld. . . . . .
London vista ..........
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem.drž.velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini ...........
101 gld. 35 kr.
101 , 35 „
122 101 123 99 1075 407 121 59 11 9
46
5
85	„ 50	„ 35	„ 15	„
25 „ 30 „ 32'/,.
86	, 62 „
n
67 „
Dne 7. Junija.
4% državne srečke I. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 °/o zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . ,
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5% .
,	„ dolenjskih železnic 4%
151 gld. 50		kr.
1«2 „	25	
196 „	—	
99 „	50	
.148 „	25	
131 „	50	
109 „	10	
111 n	25	
99 „	25	
10) „	—	
224 „	—	n
172 „	25	
132 „	75	
99 „	—	
Kreditne srečke, 100 gld........199 gld. 50
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140 „ ~
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld................71
St. Gen6is srečke, 40 gld.......73
Waldsteinove srečke, 20 gld......54
Ljubljanske srečke..................23
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	173
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3690
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	565
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	111
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	79
Montanska družba avstr. plan.....97
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	169
Papirnih rubljev 100........130
kr.
75 50 50
60
75
60
50
Nakup ln prodaja *£B vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
p Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju t	najmanjšega dobitka.
K a 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 E It C U
W □ I Iz bi Is it. 10 DnnaJ, Mariahilfirstram 74 B
66
MJT Pojasnila ^EJK v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popoini varnosti naloženih glavnic, 'Vg
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiift.
Odgovorni vrednik: Andrej Kalan.
Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.