TRST, torek 13-oktobra 1959 Leto XV. . št. 243 (4397) PRlilORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Te!.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo m* ®NlSIvo. . --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- * 37-33»' n ?*ONTECCHI **• *’ **• — TELEFON S3-108 IN 94-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV, FRANČIŠKA it 20 — S°V; Za užnic* GORICA: Ulica S. PelUco 1-IL — Tei. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18, —’ Tel. 37-338 — ' CENE wak nam viSine v Slrinj enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. Vlak mr Spolna negotovost glede volilnih izidov tedanjih 55 pokrajinskih kongresov KD £ JfT. , ^ ^ . j. Juo temu pa kaže, da je med «dorotejci» in «fanfanijevci» vzpostavljeno e^° ravnovesje - Pred dobavo 15 atomskih raket «Jupiter», o čemer sta verjetno podpisala poseben sporazum Segni in Pella v ZDA NAROČNINA: mesečna 480 Ur — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 tir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 Ur. letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništva tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 34.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 tl Ul. p 12 <0d našega dopisnika) f Prev7~i najnoveiše vesti potrjujejo, da je » ^dne nase kaJ nehvaležno vlogo oviranja i ^ izstr P°miritve. V državo bodo namreč pripe-t ^ SDnr v *4uPiter» z atomskimi naboji na ■} ižth gpjZuma 2 vlado ZDA o atomskih raketnih 4 Vaia in* gre toreJ 2a konkretno izvajanje tega t1 ftfe, trdi se, da sta poseben dogovor za te :lj 11 klavrnt Sala Segni in Pella med svojim zad- $ 51 zadev °biskom v ZDA' ' ^°bsojanitem bolj j0 spravilu v kočljiv poti Dnif„ , vredna, ker - - - 't rak« ^ teh a- 'a; * je s prav v dobi, 5 H?*1 začel t°-velikimi teli ^ blokr.riajati !ed med ij * ltaiija t' P°leg te?a UJa se vedno na > 'kfetri 7 ac veano na \ ki Kopnem edina tikih J,? na gradnjo J »te . ,_______ *vladalUJe..namreč tur- 5 SaUDoHtnikala^da1“je a podoben !a takn r Pač no^e veli *»'... derazumno, da dmPorišč pristala ložaj izolacije tistega, ki ovira pomiritev v svetu. V notranji politiki pa se še vedno vrstijo pokrajinski tfe-mokristjanski kongresi, ki se bodo nadaljevali še ves prihodnji teden. Doslej jih je bilo 55, največ v nedeljo. Bilo je tudi več važnih govorov raznih vodilnih strankinih ljudi. Spregovoril je med drugimi sam predsednik vlade Segni v Cagliariju. Zanimivo je, da je pokazal veliko sprejemljivost za postavke političnega tajnika Mora, ki se je zadnje čase kar precej uveljavil in luiiiiiiiiiiiiimiiimiitiiiiiniitiiimiiiiiitiiiiiiiiii Novice iz Jugoslavije ■ fogtt sindik tvorbi za mir a>> obsoja ravnanje cZveze svo-hodnih sindikatov* dopisnika> K koraki2' " Prve kon- « • Za zb'ižanje >vila Vs ln Zahodom je JSVn0s. ^"roljubna sve-‘ r9tr- • K ru -8ov0r‘‘ Pozitivni oce-iti z-., med vladami Ni X°da se je pri. K i K7 'Med ftaNij.h "*'unarodna zve-Tk^o SeSlndikatov». To-stik0m'le. 2operstavila ‘“•ti v-ln zbližanju _th Pripadajo k ftCsaketrdeČ da i 1 raZgOVn °rganiZaC1ie I »o, kom,,-: 1 s ‘Psevdo Na Un*stičnih držav« J ^ Su-,stahš, “a» obsoja to lfnv|V°b°inihe Mednarodne ‘.j i, h ,ga ,s'Pdikatov in VNalh isv"' dol^ednar°dno zbli-* C Vlad °:St Samo držav-V i Nredl ! 86 °d de- i(t! druži, kot najna-\-Nlj kn 6ne sile Pfida- C* jrukt'vno «- su-‘ oastrr * SCN naJU5lranjevanje St»- naCion ,0ti^' Praksa Ncii ”alnih sindikal- yu. * jne izmenja- s ^ikušeni' >UČUiIelia Posebno \ * 0*;B°rba-, ko ^ «V, Sv®tu delavskega "•Mol*. “ Postal sestav- .%Va nega h ■ in . 0J SesSr0tii* ks le a za širše ZauPanje med miru.» Nocoj se je pričelo v Varšavi tretje redno zasedanje jugoslovansko - poljskega odb». ra za gospodarsko sodelovanje. Na dnevnem redu zaseda, nja je poročilo o izvršitvi sklepov drugega zasedanja, vprašanje industrijskega sodelovanja med obema državama in izmenjava misli o jugoslovan-sko-poljskem trgovinskem spo. razumu za dobo 1961—65. Kmetijska delegacija FLRJ v Vzhodni Nemčiji BERLIN, 12. — Na vabilo ministra za kmetijstvo in gozdarstvo Demokratične republike Nemčije je prispela danes v Berlin jugoslovanska kmetijška delegacija. Razgo-varjala se je z zastopniki Vzhodne Nemčije o možnosti sodelovanja v kmetijstvu. Delegacija bo obiskala nekatere kmetijske ustanove, kmetijske delovne zadruge in državna kmetijska posestva. se do neke mere celo približal samemu Fanfaniju. (Mora je začel hvaliti tudi znani fan-faniievsko - matteievski dnevnik «Giorno».) Toda Segni je s svojim govorom včeraj potrdil tudi govorice, da je dejanski krivec za nesrečne zunanjepolitične izjave v Ameriki in po vrnitvi v Rim — zunanji minister Pella. Sam Moro je govoril danes v Bariju in se je ponovno skušal približati Fanfaniju. Iz njegovih besed se lahko sklepa neko namigovanje na možnost, da pretrganja vezi z «do-rotejcii) desnega centra. Na pokrajinskih kongresih pa imamo opravka z zelo čudnimi izjavami, posameznih veljakov in s še bolj čudnimi volilnimi izidi. Tako se je na primer zgodilo, da je znani desničarski prvak, minister Togni, pristal na listo znanega fanfa-nijevca ministra Tambronija. Drugi človek desnice, senator Gava, pa je sklenil sporazum kar naravnost z levičarji za skupno listo. Zato ni prav nič čudno, če še nihče ne ve, kako so porazdeljeni po posameznih strujah doslej izvoljeni delegati, ki predstavljajo 55 odstotkov vpisanih članov v krščanski demokraciji. Če smo rekli, da tega še nihče ne ve, moramo povedati, da smo pri tem mislili na objektivne podatke, kajti vsaka struja zase vam prav rada postreže s številkami, ki jih tu navajamo, da bi čitatelji imeli vsaj približno sliko predkongresne negotovosti in zmede vsaj v pogledu ugibanj o izidu prihodnjega kongresa v Florenci: 1. Fanfanijevci trdijo, da je bilo doslej izvoljenih 142 delegatov njihove struje, 128 «do-rotejcev», 24 za strujo «Baza», 24 za «Obnovo», 24 Scelbovih pristašev in 35 pristašev Andreottija. 2. «Dorot,ejci» pravijo, da l-majo doslej že 160 delegatov, Fanfani pa samo 123, «Baza» 24, «Obnova» 20, Scelba 21, Andreotti 31. 3. Levičarji iz «Baze» vam nudijo naslednje številke: fan-fanijevci 131, «dorotejci» 128, «Baža» 52, «Obnova» 24, Scelba 20, Andreotti 35. Končno razpolagamo še s podatki o volilnih izidih na pokrajinskih kongresih, ki so se končali včeraj: fanfanijevci 74, «dorotejci» 98, «Baza» 25, «Obnova» 25, Scelba 16, Andreotti 25 in končno 26 delegatov, ki so bili izvoljeni na podlagi skupnih resolucij »iniciative«. Iz vsega .tega lahko sklepamo z gotovostjo samo to, da je do določene mere vzpostavljeno ravnovesje med najmočnejšima strujama —'med «do-rotejci« in »fanfanijevci«. To bi bila prva ugotovitev. Druga ugotovitev pa se tiče Fan-fanijeve struje, ki bo — kot iz gornjih podatkov izhaja — prišla na kongres v Florenco mnogo bolj močna kot se je na splošno mislilo, zlasti takoj po Fanfanijevem odstopu ob začetku letošnjega leta. Posebna uganka pa je postal Moro sam, ki — kot smo že poročali — ima dejansko v struji «dorotejcev» sedaj svojo podstrujo. Na ta način si je ustvaril položaj nekakega odločilnega jezička na teht. nici. Toda nihče ne ve, s kakimi silami razpolaga. Iz te negotovosti in zmede bo krščanska demokracija izšla šele po florentinskem kongresu, l^er se bo videlo, na katero stran se bodo nagnili tisti «dorotejci», za katere tudi Fanfani trdi, da so njegovi pristaši. Jutri se bodo ponovno sestali poslanci na Montecitoriu, v četrtek Pa se bo začela nadvse zanimiva in verjetno zelo živahna razprava o zunanji politiki. Predsednik republike Gron-chi je obiskal Genovo, kjer je med drugim otvoril italijan-sko-francoski kulturni center, ki ga je genovski župan simbolično izročil francoskemu veleposlaniku Palewskemu. Glavna prireditev, katere se je Gronchi udeležil, pa so bile svečanosti na čast Krištofu Kolumbu. Zunanji minister Pella je nocoj odpotoval iz Rima v Bruselj, kjer se bo udeležil kot predsednik zasedanja ministrskega sveta Evropske skupnosti. Na zasedanju bodo razpravljali tudi o ustanovitvi evropskega vseučilišča. Minister za zunanjo trgovino Dino del Bo pa bo odpotoval na uradni obisk v Moskvo šele jutri popoldne, kjer bo ostal deset dni ter obiskal razna industrijska podjetja in kmetijska posestva v okolici Moskve in drugih sovjetskih mest. Danes se je del Bo v zvezi s svojim potovanjem sestal s 'Segnijem ter mu poročal tudi o svojem obisku Peruja, Danes zjutraj se je začela po vsej državi stavka rudarjev, ki bo trajala 72 ur. Stavko so proglasile vse tri glavne sindikalne organizacije. Kot poroča CGlL se bo stavka jutri nadaljevala, hkrati pa bodo delegacije rudarjev obiskale prefekte in urade za delo v vseh rudarskih središčih ter zahtevale posredovanje obla-Osrednji sindikalni pred- sti stavniki pa bodo obiskali ministrstva za industrijo, za državne udeležbe in za delo. A. P. 0 potovanju Hruščeva v Afriko LONDON, 12. — V afriških poučenih krogih izjavljajo, da ni bil določen noben datum za obisk Hruščeva v Afriki. Vendar pa so nekatere afriške vlade povabile Hruščeva. E-tiopski cesar Haile Selasi je Hruščeva povabil v Etiopijo, ko je bil v Moskvi, in Hru-ščev je vabflo načelno sprejel. Kmalu zatem je Hruščeva po- vabil liberijski predsednik Tubman in končno so ga povabili še voditelji Gvineje in Gane. Vsa ta vabila je Hru-ščev načelno sprejel. Vendar pa ni še nič znanega, kdaj misli Hruščev potovati. «»-—— Znanstveno sodelovanje med SZ in Kitajsko PEKING, 12. — Danes so podpisali-' v Pekingu zapisnik o kitajsko-sovjetskem znanstvenem in tehničnem sodelovanju. Sporazum so podpisali ob zaključku pogajanj, ki jih je vodila posebna mešana komisija. Zapisnik predvideva: izme- njavo dokumentov o metalurgiji, premogovni in 'kemijski industriji ter o drugih raziskovanjih. Nadaljujejo se posvetovanja za sestanek najvišjih LONDON, Iz. — Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da se med zahodnimi vladami nadaljujejo stiki in posvetovanja o načinu in datumih prihodnjih pogajanj med Vzhodom in Zahodom. Predstavnik je omenil, da so ZDA dale pobudo za posvetovanja med zahodnimi vladami po razgovoru Eisenhowerja s Hruščevom. Dodal je, da ni bi! določen noben datum za sestanek na kateri koli ravni, in je dodal, da se bodo posvetovanja omejila «na države, ki se bodo verjetno udeležile konference najvišjih«; toda do sedaj ni bilo nobenih posvetovanj s Sovjetsko zveze. Na koncu je izjavil, da ni bil še določen čas obiska Adenauerja v Veliki Britaniji. V krogih blizu Mac Millana se je zvedelo, da za sedaj. ni predviden noben obisk Mac Millana v Washingtonu, kakor je zadnje dni pisal angleški tisk. V istih krogih potrjujejo, da bi konferenca najvišjih po mnenju angleške vlade morala biti v času od polovice novembra do polovice decembra. Zvedelo se je tudi, da se zahodne vlade posvetujejo po diplomatski poti, da se sporazumejo, ali naj bi sklicali konferenco zahodnih zunanjih ministrov pred konferenco najvišjih ali po njej. Lunik III. leti s hitrostjo>, ki stalno narašča Sinoči je bil oddaljen od Zemlje 456.000 kilometrov - Prihodnja oddaja podatkov bo 15. t. m. - V SZ se že vežbajo za medplanetarne polete - Sternfeld o medplanetarnih «relejnih postajah* MOSKVA, 12. — Moskovski radio javlja, da je Luruk III. dosegel apogej na svojem tiru in se sedaj vrača proti Zemlji točno po predvideni poti. Ob 18. uri po srednjeevropskem času je til oddaljen od Zemlje 456 tisoč kilometrov in je letel s hitrostjo 500 metrov na sekundo. Ob 19. uri po srednjeevropskem času je bil v ozvezdju Kače in je stalno pridobival na hitrosti, sproti ko se je približeval Zemlji. Če bodo aparati redno delovali, bo prihodnja oddaja podatkov od 15. do 16. ure 15 oktobra. Agencija TASS sploh ne omenja kakršnih koli podatkov, ki naj bi jih Lunik registriral o nevidni strani Lune. Prav tako ne omenja agencija nobenih podatkov glede srečanja Lu-nika z meteoriti. Revija «Ogohek» piše, da se se« i;:*'"« * «™.i. Ln? i-dr,k7 ;stVom ko energijo tV^orja h. Harolda >jJ' Men ? harwardske L1 dej v Jugj1setdnevmm j?Ni| rije b°do S!> in ‘Skali iedr- •St **k« en iŠfa za u- MsC®*»i—-• <;«;v B«°- K' kJe?6i* 2a Se bnTDU in L3“b-jn , “ seznanili z iu«0sU čnimi pri- Niu v *iihnVanskih znan- 1<^ke>°doVbXdelu na 'her 8*je. upora-B. B. !**' FLRJ Sv* in #rw 7^ ^entralni V je *a 'čne mla- ia>ko Lp?.*lal nasled- ^ JKtoVk° Ctr7Slal nasled X °b?avije ndsVe mla. * Jutri, SREDA,. ' Nedeljko -J Seja pokrajinskega sveta Že pripravljen odlok o ustanovitvi industrijskega prostega pristanišča Sprejetje resolucije za čimprejšnje uresničenje Segnijevih obljub tržaški delegaciji - Anton Gerlanc novi svetovalec KPI Snoči je bils prva seja jesenskega zasedanja tržaškega pokrajinskega sveta. Pokrajinski svet je najprej počastil spomin umrlih senatorjev Sturza in De Nicole, pri čemer je predsednik prol. Gregorettl orisal njuno življenje in delo. Nato je sledila odobritev nujnih •klepov, ki jih je sprejel med spomladanskim in sedanjim zasedanjem pokrajinski odbor. Med drugimi so bili odobreni naslednji sklepi: načrt za gradnjo novega poslopja za pokrajinski laboratorij za higieno in profilakso, raztegnitev mezdnih izboljšanj, ki jih določa zakon z dne 27. maja ’59, na pokrajinske uslužbence, izredna dela za vzdrževanje nekaterih paviljonov pokrajinske psihiatrične bolnišnice, gradnja dveh hišic za laboratorij v pokrajinski umobolnici, posojilo 13.000.000 lir za nakup zemljišča, na katerem bodo zgradili novi pokrajinski laboratorij za higieno in profilakso, četrti obrok del v pokrajinski palači, posojilo 75 milijonov lir za prenovitvena dela v paviljonu bolnišnic za kronične bolezni, razne nabave za pokrajinsko umobolnico itd. Po odobritvi omenjenih sklepov je pokrajinski svet ime' noval za novega pokrajinskega svetovalca KPI Antona Gerlanca, ki je nadomestil svetovalca Sartorija, ki je odstopil. Nato je predsednik Gregoretti podrobno poročal o razgovoru tržaške delegacije s predsednikom vlade Segnijem ter pri tem navedel stvari, o katerih smo že obširno pisali o županovem poročilu občinskemu odboru in načelnikom skupin v občinskem svetu. Po Gregorettijevem poročilu se je razvila obširna diskusija. Tominez (KPI) je dejal, da so zagotovila, ki jih je dooila delegacija od predsednika vlade Segnija, vsekakor pozitivno dejstvo, da pa osnovna vprašanja s tem niso bila rešena in so bile Segnijeve obljuoe preveč splošne in nejasne. Ker se položaj stalno slabša, zahteva KPI o tem vprašanju diskusijo in predlaga v ta namen tudi zadevno resolucijo. Prof. Gregoretti mu je odvrnil, da je niegoga ocena preveč pesimistična. ker je tudi že pripravljen zadevni dekret. Na to je Tominez odvrnil, da so v Rimu že mnogo podobnih stvari obljubili, i a niso potem spolnili svojih obljub. Gregoretti je na to odgovoril, da ni vlada dala nikoli tako točnih obljub in zagotovil *ot tokrat. Zatem se je oglasil tudi svetovalec Bologna in rekel, da po njegovem mnenju ne bi takšna diskusija nič koristila. Poleg tega je treba upoštevati, da ima sedaj Trst svoje zastopnike tudi v parlamentu, ki je bolj pristojen za reševanje splošnih vprašanj kot pa pokrajinski svet. Svetovalec Po-stogna (KPI) je potem dejal, da ima pokrajinski svet vso pravico izreči svoje mnenje o poročilu predsednika Gregoret-tija. Tominez je nato omenil krizo v ladjedelniški industriji in opozoril na neke glasove, po katerih naj bi v ladjedelni-;i Sv. Marka zgradili samo trup 35.000-tonske čezoceanske ladje, medtem ko naj bi zgradili vso osremo in pogonske ttroje v Genovi. To je še en lokaz več, da je treba pohiteti z ukrepi v korist Trsta. Po nadaljnji diskusiji, v katero so posegli še drugi svetovalci, je svetovalec Persoglia ,KD) predlagal drugo resolu-tijo, ki pravi, da je pokrajin-iki svet vzel z zadovoljstvom na znanje Gregorettijevo po-ročilo o obisku tržaške delegacije v Rimu ter izraža željo, da bi se zagotovila predsednika Segnija, ki se tičejo neodložljivih gospodarskih potreb Trsta, čimprej uresničila. Na zahtevo svetovalcev KPI je sledil kratek odmor, med katerim so se svetovalci posvetovali o predlagani resoluciji. Zatem so resolucijo soglasno odobrili. Na koncu je predsednik Gregoretti še obvestil svetovalce o ostali dejavnosti pokrajinskega odbora, pri čemer je omenil tudi svoj obisk zagrebškemu velesejmu, obisk odbornikov Sferca in Deliseja na celovški lesni razstavi, dejavnosti v poletni počitniški koloniji «Ser-gio Laghi» itd. Orisal je tudi položaj glede javnih del, pri čemer se je zadevni oddelek ukvarjal z načrti in deli, ki znašajo skupno 1 milijardo in 373 milijonov lir, o čemer pa bomo podrobneje poročali drugič. Zatem je sledil tajni del seje. si—— O Vladni generalni komisar dr. Palamara je včeraj sprejel konzula republike Ekvador g. Raula An-dradeja, ki se je predstavil obisku. na vljudnostnem Uspeh FIOM - CGIl v ladjedelnici Sv. Justa Včeraj so volili nove člane notranje komisije v ladjedelnici Sv. Justa. Med delavci so kandidati na listi FIOM -CGIL prejeli 287 glasov odnosno 56,7 odst., medtem ko so na volitvah pred dvema letoma prejeli 48 odst. glasov. Kandidati na listi Delavske zbornice pa so prejeli 223 glasov odnosno 43,3 odst. glasov, medtem ko so pred dvema letoma prejeli 53 odst. Ni prišlo do razlik v sestavu komisije, v kateri bosta imela še nadalje obe sindikalni organizaciji po dva zastopnika delavcev in Delavska zbornica še zastopnika uradnikov. Značilen je pomemben premik glasov v korist Nove delavske zbornice CGIL, ki je ponovno osvojila večino delavcev podjetja, kar je nedvomno v zvezi s pomembnimi sindikalnimi akcijami, do katerih je prišlo v tej ladjedelnici v zadnjih letih. Volitve za obnovo notranje komisije so se pričele včeraj tudi v čistilnici mineralnih olj «Esso Standard«. Volitve bodo trajale do srede popoldne. Prad novo operno sezono v ENAJST IN BALETNI lz slovanske operne tvornosti je letos na sporeda Prokofjev - \I Wagnerjevih operah bo pela tudi Nada Puttar, biv. članica zagrebškega gledališča Za operno sezono v »Verdi- | šča vsaj na dosedanji višini ju* je že vse določeno: dela, dirigenti in režiserji, pevci in tudi datumi vseh predstav. O repertoarju in kar je z njim v zvezi je superintendant gledališča dr. Antonicelli povedal predstavnikom tiska nekaj besed. Uvodoma pa je nekoliko govoril o težavah, ki tlačijo vsa gledališča. Za kritje letnih primanjkljajev vseh gledališč v državi je treba več milijard in pristojno ministrstvo išče načinov, kako bi naraščanje teh primanjkljajev preprečilo. V študiju je le reorganizacija avtonomnih gledaliških ustanov. Vprašanje Pa je, kakšna reorganizacija bo uspela obdržati gledali- miiiiiiiiHiiiiiiiHiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiHUMniMiiiiimiiiimiiiuinimitiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitJiiiiimiii Pred zaključno razpravo o ^operaciji Koroneo* Ali javni tožilec dr. Grnbissi meni da je biti Slovenec kaznivo dejanje? Odvetnika Kezich in Pagnkii sta na včerajšnji razpravi spet ^zdrobila obtožnico, čeprav ta izraz javnemu tožilcu ni všeč - Zaključna razprava bo 21. oktobra Proces o »operaciji Koroneo« se še vedno nadaljuje. Včeraj so se zaključili govori obrambe, potem je ponovno spregovoril javni tožilec. Na vrsto pridejo spet branilci in šele v sredo prihodnjega tedna bo verjetno izrečena razsodba. Na včerajšnji dopoldanski razpravi je govoril odv. Kezich, ki brani obtoženega Plesničarja. Govornik je najprej poudaril, da dogodki leta 1945 in tedanje razmere, ki jih je po svoje obrazložil javni tožilec, nimajo nobene zveze s tem procesom, ki obravnava dogodke'iz leta 1957. Zgrešeno je tudi vmešavati politiko v take procese. Nato je branilec podrobno analiziral in ovrgel obtožbe proti Plesničarju ter pobil izjave Devinarja, katerega je opisal kot poslanega provokatorja. Predvsem, je vprašal odv. Kezich, kako naj tolmačimo dejstvo, da so ,&e priporniki obračali vstran in molčali, ko se jim je približal stražnik Plesničar, če je bil Plesničar eden izmed glavnih »voditeljev prevratne skupine« v zaporih? Smešna je tudi tr-d^ev o številnih ponudbah De-vinariu za beg iz zaporov. Nad vse značilna pa je Ples-ničarjeva pritožba, da so mu narekovali iziavo, na podlagi katere sloni obtožba proti njemu. Zanimiva je ugotovitev, da je tista izjava jezikovno tako popolna in brez formalnih napak, kakor da bi Plesničar popolnoma obvladal italijanski jezik. Kdor je narekoval izjavo, je mislil na vse, Potovalni urad «AURORA» TRST, UL. CICERONE 4 TEL. 29243 organizira sledeče izlete: ob 31 10 1959 do 2.11.1939 OPATIJO LJUBLJANO ter v ZAGREB VPISOVANJE do 17. oktobra 1959. hotel je opisati vse priprave in krivde posameznikov ter prikazati močno organizacijo, toda kljub temu in prav zaradi tega je še bolj jasno, da je bila «izjava» sestavljena. Plesničar je zahteval razgovor z ravnateljem zaporov, pa tega ni dosegel. Sele čez nekaj dni je lahko govoril s preiskovalnim sodnikom, kateremu se je pritožil, da so ga med zasliševanjem pretepli in mu izsilili izjavo. Odv. Kezich je pri tem tudi omenil, da je bil že v samem začetku nekam čuden postopek. Preiskovalni sodnik je namreč zaslišal najprej obtožence na podlagi izjav, ki jih je Devinar dal policijskemu funkcionarju Ritel-ii, nato je zaslišal Devinarja. Kako pa je prišlo do Devi-narjevih izjav Ritelli? Pri tem vprašanju se je odv. Kezich dolgo zadržal in orisal podobo Devinarja. Dejal je, da je bil Devinar premeščen v tržaške zapore z določeno nalogo. Vest o tem se je bliskovito razširila po vseh celicah. Z Devinarjem ni hotel nihče spregovoriti; Devinar je občutil, da jetniki nočejo imeti z njim opravka. Hotel je govoriti in se potožiti #prijatelju» in dobremu znancu. Namesto z nadzornikom je govoril z Ri-tello. Najprej se mu je pritožil, nato pa mu je »zaupal«, da mu v zaporu pripravljajo beg. Ritella ni vzel resno te izjave, ker se mu je zdela fantastična. No, potem pa je zadeva, kdo ve po kakšnih direktivah, našla drugo pot, se povečala in zaostrila ter dovedla do procesa. »Mar ni vse to fantastično, plod bujne De-vinarjeve fantazije? Ali pa je vse skupaj opereta? Plesničar. Piccioni in drugi so morda za šalo tolažili Devinarja: »Počakaj malo; ne joči, saj boš kmalu izpuščen.« Devinar je morda vzel to šalo zares in tako poročal naprej. In tisto jokanje v celici je bilo resnično, ali nalašč? Pa tista prošnja mizarju v zaporniški delavnici Blažiču, naj mu napiše pismo ženi, češ da je nepismen? Naslednji dan ga je Devinar že spraševal, če se lahko zanese na Moleka, obenem pa mu je zaupal, da ga hočejo rešiti iz zaporov. Tudi te podrobnosti, pravi odv. Kezich, pojasnjujejo vlogo Devinarja. Govornik je nato osmešil snovanje številnih načrtov za beg Devinarja iz zaporov: »Vsi so se mu ponujali. Na razpolago je imel avto, eden mu je . ponudil delavsko obleko, drugi mu je obljubil propust-nico, tretji obleko itd. Da, tako imeniten pripornik bi moral zbežati v praznični obleki v avtu «Fiat 1400» in stražniki bi ga ob njegovem begu postrojeni pozdravljali! Pripornik ne bi smel »zbežati« v ze-brasti obleki; potreboval je civilno obleko, ki naj bi mu jo prinesli iz Gorice. Kdor je pripravil «izjavo», je mislil na vse, ni pa pomislil, da Devinar sploh ni imel v zaporu zebraste obleke itd.« Odv. Kezich je še pripomnil, da sploh ne more biti govora o kakšni organizirani skupini in je zahteval, naj sodišče oprosti vse obtožence. Odvetnik Pagnini je na popoldanski razpravi obrazložil položaj obtoženca Picciomja in ovrgel obtožnico na njegov račun. Predvsem je pripomnil, da je bil tedaj Piccioni v zaporu zaradi tihotapstva. Obsojen je bil namreč na sedem milijonov lir globe, ker pa je ni mogel plačati, so mu globo spremenili v štiri leta zapora. Med drugim, je dejal odvetnik Pagnini, obtožujejo Pic-cionija, da je šel trikrat v Jugoslavijo na tečaje za vohunstvo. Dejstvo pa je, da je bil Piccioni le dvakrat na izletu v Zagrebu, kjer je prisostvoval motornim dirkam. Čeprav sta si besedi «corse» (dirke) in «corsi» (tečaji) zelo podobni, je pa velika razlika med motornimi dirkami in tečaji za vohunstvo. Piccioni je kot dober mehanik opravljal razna dela v zaporih in je Imel dostop v razne predele, da je lahko opravljal svoje delo. Ni imel torej posebnih in tajinst venih nalog ter privilegijev. Obtožujejo ga tudi čudne in nejasne Krivde, da je namreč Drispe-val k nedovoljeni posesti o-rožja. Odvetnik se je vprašal, kako si je sploh to mogoče zamisliti. Ce ima nekdo pri sebi orožje, ga ima pač on in mu ga drugi ne pomaga nositi. Poleg tega so znano pištolo dobili šele en mesec po »operaciji Coroneo« in so obtožili Piccionija, ker so jo »dobili« v mehanični delavnici. In še nekaj; Ce je že bilo govora, kot trdi Devinar, o neštetih načrtih za njegov beg z avtom, s spremstvom in pozdravi stražnikov, brez nobene nevarnosti, tedaj je bila pištola odveč. Ob koncu pa je branilec še poudaril, da preiskovalni organi niso po najd- ....................................... im........................................i.........i.....'.................................................................................. m Tudi tokrat ne bodo nikomur odgovarjali? Cittadini! V nedeljo opoldne je prišla pred Tržaško kreditno banko skupina kakih 50 dijakov m dijakinj srednjih šol, da uprizori »demonstracijo« proti o- tvoritvi novega bančnega zavoda. Začeli so metati letake, katerega primer objavljamo tudi v našem listu, potem pa so začeli kričati proti Slovencem in proti Jugoslaviji, po znanem fašističnem receptu. Policija je kmalu intervenirala ter na lep način začenjala smrkavce odganjati, ti pa so začeli kričati »Italia, 1-talia«. Toda ko so videli, da •o ljudje, ki so se zbrali prav zaradi hrupa, ostah ob vsem njihovem početju ravnodušni, so se začeli pomikati proti Ul. XXX. oktobra, kjer so mencali še nekaj minut, potem se pa klavrno razšli. Kljub temu da je šlo pri vsej stvari le za podvig mladoletnikov, ki so se že v nežni mladosti navzeli fašističnih idej, in se je »demonstraci- ia» spremenila v nečedno iurko, pa ne moremo mimo nekaterih ugotovitev: 1 Očitno je bilo, da so se mladoletniki zbrali na »nedovoljeni manifestaciji« ter »motili javni red in mir«. Kljub temu ni policija nikogar pridržala. 2. Policijski agenti so slišali, da so mladoletniki s svojim kričanjem in metanjem letakov vzbujali narodnostno mrž. nio, ker je po določilih Poseb, neg* statuta kaznivo. Kljub temu ni bil nihče pridržan in eventualno kaznovan. 3. Policijski agenti te sliša- li, da je skupina prepevala sramotilne pesmi, ki so žalile poglavarja sosedne države, kar je po zakonu prepovedano in kaznivo. Kljub temu ni bil nihče pridržan. 4. Očitno je, da je »demonstracijo« organizirala mladinska fašistična organizacija »Giovane Italia«, ki je tudi podpisana na letaku. Ta letalc je bil tudi zmagoslavno preoran sinoči na sestanku fašistične MSI, kjer poslušajo »ustni časopis«. 5. Organizacija »Giovane I-talia« je oblastveno dovoljena organizacija in se torej ve, kdo so njeni voditelji. Ali bodo poklicani na odgovornost? Do sedaj niso bili! Po ugotovitvi vseh teh dejstev pozivamo oblasti, da pojasnijo. kaj je bilo in kaj se namerava storiti, da se preneha fašistična dejavnost in hujskanje omenjene organizacije in MSI na narodnostno mržnjo in da se njeni voditelji oziroma posredni in neposredni krivci nedeljskih izgredov kaznujejo. Ni namreč mogoče govoričiti — pet let po podpisu — o izvajanju Memoranduma, kršiteljem njegovih določb pa da. jati potuho! Prav tako ni mogoče govoriti o dobrih odnosih s sosedno državo in — poleg vsega tega — še dopuščati, da se nekaznovano žali njen poglavar! Ali pa tudi tokrat ne bodo nikomur odgovarjali? Bilo je že dosti takih primerov, ko jih ni nihče poklical na odgovornost niti kaznoval. Sempre piu pericolosa, insidiosa, massic« da si rende la penetrazione slava in Trieste. Alla organizzata acquisizione di preminenti posizioni economiche, sfociate nell ultimo a ben grave episodio deli'autorizzata apertura di una banca slava, s aggiunge I' accondiscen-denza delle autoritd su assurde, illegittime pretese bilingui nei pubblici offici da parte di un’esigua minoranza, resa sempre pni traco-tante dalle nostre debolezze e cedimenti. bi pištole ugotovili na njej prstne odtise. Svoj zagovor je zaključil z zahtevo, naj sodišče Piccionija oprosti, ker ni zakrivil dejanja. Sodišče je moralo ponovno poslušati dolg govor javnega tožilca Grubissija. Najprej je pripomnil, da mu ni bil všeč izraz obrambe, češ da je ta s svojim bombardiranjem zdrobila obtožnico. Priznal je spretnost branilcev, nato pa poskušal pobiti njihova izvajanja. Sodišče bo pač razsodilo, če mu je to uspelo. Tudi na včerajšnji razpravi se je spustil v razmišljanja in očitke o dogodkih iz leta 1945 ter pri tem pokazal svojo nacionalistično nestrpnost do Slovencev. V glavnem ie obdeloval položaj obtoženca Plesničarja. (Nadaljevanje na 5. strani) ob dosedanjem prispevku občinstva in brez prevelikih primanjkljajev. Za 1 etos je pristojno ministrstvo sporočilo, da bo krilo primanjkljaje, toda v dosedanji višini. Spričo splošnega naraščanja vseh izdatkov bo to že lahko pomenilo krčenje. Uprava gledališča »Verdi« je sklenila, da sporeda operne sezone ne bo krajšala, ker bi to pomenilo že prvi korak k umiku. Vendar pa je treba ie ob prvem pogledu na seznam letošnjih oper priznati, da u-prava kljub ozkim možnostim skrbi za repertoar, ki zasluži pozornost. Takoj v začetku je treba poudariti, da se v sedmih letih, kolikor časa je na čelu uprave superintendant Antonicelli, se nobena opera ni ponovila. Letošnja sezona se zopet krepko oslanja na Verdija s «Sicilijanskimi večernicami» na začetku sezone, s «Travia-to* v januarju ter s eFalstaf-fom» na zaključku sezone. No. vost za Trst je Leoncavallova sBohemen, ki bo zanimiva kot primerjava z istoimensko Puccinijevo opero. Prav tako se bosta v Trstu prvič izvajali Zandonaieva opera uVitezi iz Ekebuja« ter glasbena komedija «Florentinski slamnik» Nina Rote. Druga polovica sezone se bo pričela z Vfagnerjem. Po lanski polovici tetralogije eNibe-lunški prstan» bomo letos videli «Siegfrieda» in uSomrak bogov*. Iz slovanske glasbene literature je letos na vrsti »Ognjeni angel» Sergeja Prokofjeva; delo se bo v Trstu prvič predvajalo. Prav tako je novost ePeter Grimes» Benjamina Brittna. Končno se bo po več letih ponovila Bi-zetova eCarme n«. Za vsakoletni baletni nastop bo letos poskrbel «London’s Festival Ballet». Prva predstava (eSicilske večernice») bo 12. novembra; vsaka opera se po premieri še trikrat ponovi. V prihodnjih dneh se bomo seznanili z umetniškim ansam. blom in drugimi izvajalci. (kritik« in poročila) Diana Torrieri je otvorila sezono v Novem gledališču Včeraj zvečer je bila prva predstava nove sezone v Novem gledališču. Večer je sama izpolnila znana igralka Diana Torrieri, ki je imela v začetku še lep uvodni govor, v katerem je razvila nekaj misli o gledališču, pojasnila, zakaj se je lotila igrati sama, ter apelirala na občinstvo, naj kljub vsemu ohrani ljubezen do gledališča. Podrobneje o predstavi sami pa bomo zaradi pomanjkanja prostora še pisali; omenimo le, da se bo večer Diane Torrieri ponavljal več dni zaporedoma. »»------ ZAČETEK SEZONE V USIS Koncert Teda in Beverley Morrill iiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiuiiiitittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiimiiiiiimiii Delovanje Združenja stanovanjskih upravičencev V Zupanu izročena o stanovanjskem V njej so navedene glavne točke in zahteve za rešitev stanovanjske krize - Intervencije predstavnikov združenja TRIEjSTINI! ‘i Nel ricordo dei trascorsi periColi, dei duri sacrifici, e dei futti čhe hanno fatto corona alla difesa del comune patrimonio di spe* ranze, di fede e di amore alla Patria, RI-TEMPRATE le *vostre coscienze, siano Esse ed il Vostro volere a far argine ali’in-contrastatc addentrarsi dello slavo in Trieste. Viva 1’Italia Viva Trieste italiana LA GIOVANE ITALIA V soboto so bili predsednik Združenja stanovanjskih upravičencev Fuligno ter podpredsednika Botteghelli in Ra-dich pri tržaškem županu dr. Franzilu. Kot smo že poročali, so županu izročili obsežno spomenico o splošnem stanovanjskem vprašanju na našem področju in nato razpravljali o vrsti konkretnih vprašanj. Med drugim so predstavniki podčrtali: pomen zahteve za gradnjo 10.000 stanovanj v štirih letih, uveljavitev zakonskih ukrepov proti špekulacijam, zahtevo za zaporo najemnin do 31.12.1965, zaporo stanovanjskih izgonov in druga vprašanja. Zlasti obširno pa so razpravljali o vprašanjih, ki neposredno spadajo v okvir občinske uprave. Gre za vrsto važnih vprašanj: najetje občinskega posojila za 2 milijardi lir za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš v soglasju z regulacijskim načrtom; splošni popis vseh nezdravih in prenaseljenih stanovanj; ureditev najemniških odnosov za družine, ki imajo velike dohodke, pa stanujejo v ljudskih stanovanjih; zahtevo po d .ločitvi, da bo vsa stanovanja dodeljevala občinska stanovanjska komisija z javnim natečajem; reforma sistema točkovanj pri dodeljevanju stanovanj; takojšnje fiskalne in zakonske ukrepe proti lastnikom, ki dajejo v najem stanovanja že proglašena kot neprimerna za bivanje, ali ki nočejo napraviti primernih popravil; vključitev predstavnikov prizadetih kategorij v komisijo za dodelitev stanovanj Podrobneje so nato razprav ljali o. polcžaju družin, ki jih iz stanovanj jzženo in zlasti o pomoči, ki jo občina nudi tem družinam. Sklenili so, da bodo to Vprašanje še podrobneje proučili. 2upan je med razgovorom izjavil, da soglaša z večino zahtev, ki so navedene v spomenici združenja in da je o teh vprašanjih že podrobno razpravljal občinski odbor in občinski svet. Nato se je župan zahvalil združenju za sodelovanje. Pretekli teden so se predstavniki združenja sestali tudi s predsednikom pokrajinske Take letake so fašistični mladoletniki metali ne samo pred Tržaško kreditno banko, temveč tudi drugod po središču mesta in pri Sv. Jakobu di izročili nico. omenjeno spome- Delo kvesture v septembru Tržaška kvestura sporoča, da so v septembru zaprli in prijavili sodnim oblastem zaradi raznih zakonskih prekrškov naslednje število oseb: 8 oseb zaradi nenamernega umora, 36 zaradi namernih povzročitev poškodb, 6 zaradi pietepa, 28 zaradi tatvin, 7 zaradi sleparij, 2 zaradi posil-4tev, 5 zaradi nemoralnih dejanj, 1 zaradi pohujševanja mladoletnih in 34 zaradi pijančevanja. Kvestura je vrnila lasjnikom za 2.157.000 lir ukradenega blaga. Včeraj se je prostor Kulturnega centra USIS popolnoma napolnil za koncert Teda in Beverle Morrill, s katerim se je pričela letošnja sezona te ustanove. Mlada pevca sta odpela program pesmi iz ameriških glasbenih komedij, pod čemer pa je treba razumeti bolj operetno glasbo. Tako Beverleg s svojim sopranom kot Ted s tenorjem sta pokazala dobro šolo in glasova obeh sta v nekaterih legah Uidi zelo prijetna, nikakor pa ni sta obsežna. Lahko je ta sodba tudi napačna, ker sta pevca nastopila v razmeroma majhnem prostoru in sta glasove uskladila s prostorom, vendar pa smo imeli vtis, da jima najbrž bolj prija petje ob mikrofonu. Program sta pevca črpala iz del Rodgersa in Hammer-steina, Wrighta in F oresta, Loeweja in Lernerja, Spgmun. da Romberga ter Jeroma Kerna. Na koncu sta zapela še dve pesmi iz filmske glasbe. Pri klavirju ju je spremljal Joseph Rollino, a ne prav vzorno. Občinstvo, ki se je odzvalo vabilom za ta večer, je bilo s prireditvijo zadovoljno. Slovensko narodno gledališče v Trstu DANES 13. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v SKEDNJU DESETI BRAT dvanajst slik po jistomenskem romanu Josipa Jurčiča Priredil S. Klemenčič Jutri 14. t. m. ob 20.30 v prosvetni dvorani na OPČINAH Paolo Levi rov«, S. Reeves rov«, o. Lorenzon. ,Cin^oo u FilodrammaticoJ6- g ta«, H. Betlafonte^j t no-pr stevens. Ing er Števen, Mlad. prep vanlP« Cristallo 16.30 rny, V Real, Coleen rum „. , Capitol 16 0° “ čneval^i*' Jourdan, M. L -cHI« Astra Roiano D Grant' -- (NekdJ.11^ (,7 r j6.00 Alabarda 15.00»^ J«, F. Sinatra, D. I #pilri (rf Aldebaran iti., kapitana Hornt^V C Po čem je resnica (Legittima difesa) drama v dveh dejanjih •lije, ry Pečk, Virginia nicolor. „ .,i»«i " 1 A Corey, ^CBarl*" Aurora' 16.30 caga«, R ,paS t. Garibaldi l6'°° JZpflP 11 bih«, Gerroe Mon« ^ ne Brewster. |£l tfl • V getek 16. t. m. ob 20.80 v prosvetni dvorani v BORŠTU DESETI BRAT [ OtltPALlSČA ) ABONMAJI ZA »VERDI« Pri gledališki blagajni »Verdija« so začeli sprejemati potrdila o abonmajih na novo operno sezono, ki jo bodo otvorili 12. novembra s predstavo Verdijevih «Vespri siciliani«. TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri ponovitev predstav Diane Torrieri: Sergio Velitti: «Modro blago«: Carlo Ter-ron: »Črna vdova«; Massimo Bi-nazzi: »Noči v strahu«. ( KONCERTI Vprašanji Vidalija Poslanec KPI Vittorio Vidali je zahteval, naj parlament razpravlja z nujnim postopkom o interpelaciji, ki jo je vložil proti odloku, s katerim je vladni generalni komisar znova u-veljavil fašistični zakon, ki ga je že ukinila bivša ZVU in s katerim je spremenil Delavske zadruge v »moralno ustanovo«, s čimer so se popolnoma Izrodile njihove prvotne značilnosti. Vi«daliju so zagotovili, da bodo o interpelaciji čimprej razpravljali. Vidali je tudi napravil korak za pospešenje diskusije o zakonskem načrtu komunističnih poslancev za juridično u-redltev šole s slovenskim učnim jezikom. Po tej intervenciji so zakonski načrt predali v diskusijo poslanski komisiji za javno šolstvo. -—»»------- Najdeni predmeti na razpolago lastnikom Na tržaškem županstvu, tretje nadstropje soba št. 108, so lastnikom na razpolago nasled nji predmeti, ki so bili najdeni na tržaških ulicah v mesecu septembru: Zlata zapestnica, ženska ura, denarnica z denarjem, fotografski aparat, zlati uhani, zlata ura, zlata zaponka z vrezanim imenom, zlata verižica z obeskom, moška ura, valuta, prazna denarnica, pozlačen poročni prstan, naočniki, ženski dežnik, črni naočniki, knjiga, robci, rokavice, škarje, vreča, krilo, najlonski dežni plašč, lestva, moški dežnik, deška čepica, ženski pulover, volnena jopica, denarnica z nekaterimi predmeti, listnica ter orodje za popravljanje motorjev. Huda prometna nesreča Včeraj ob 19. se je 25-letni Dušan Jazbec, krojač iz Nabrežine štev. 173, peljal z motorjem po Miramarskem drevoredu proti Trstu, pa je povozil 17-letnega Sergia Uassa-na iz Ulice De Amicis 12, ki je prečkal cesto. Motorist in pešec sta seveda zletela na tla in se poškodovala. Jazbec se je pobil po obrazu in je zgubil spomin ter so ga sprejeli na II. kirurški oddelek, kjer bo okreval v desetih dneh, Cassano pa se je hudo pobil po levem sencu, opraskal po rokah in dobil pretres možganov, zaradi česar so ga sprejeli na II. kirurški oddelek s pridržano prognozo. * * * Nek vespist je včeraj dopoldne na pločniku Trga Pon-terosso povozil 78-letno Josi-pino Pauletič vdovo Marinel-li iz Ulice Tarabochia 5 Zenska pa je imela srečo, ker se je le nekoliko opraskala po desni roki Obsojen tat uprave prof. Gregorettijem in poslancema Vidalijem ter Gef-ter-Wondrichem, katerim so tu- Včeraj sc je moral na sodišču zagovarjati 21-letni Savino Carone od Sp. Magdalene 1804, ki je bil obtožen, da je ukradel lambreto Pietru Castelliju, ki jo je pustil pred svojim stanovanjem 10.12.1956. Castel-li je tatvino takoj prijavil policiji, 2ače! pa je preiskavo tudi na lastno roko in mu je pri tem pomagala žena. Najprej ga je žena že čez nekaj dni obvestila, da je videla u-kradeno lambreto v neki mehanični delavnici. Nato je Ca-stelli izvedel, da je nek mladenič ponujal lambreto za 10 tisoč lir. Bil je na dobri sle- mladenič stanuje. Obiskal ga je in ga pozval, naj mu motor vrne. Zadevo pa je imela v rokah tudi policija, katero je seveda Castelli obvestil o najdbi motorja. Tako je prišlo do procesa in sodišče je Caro-neja včeraj obsodilo na 4 mesece zapora ter plačilo sodnih stroškov in 4000 lir globe. Avstrijski tovornik se je zvrnil pod cesto V prvih iutranjih urah je včeraj prišlo na Trbiški avtocesti do karambola, ki bi lahko povzročil hujšo nesrečo. Iz Tržiča je proti Trstu voztl avstrijski tovornik s prikolico, ki ga je šofiral 33-letni Rudolf Mair iz Linza, poleg njega je sedel kot sovozač 37-letni Johan Rusenberger, tudi iz Linza. Maira je iznenadoma začelo hudo zvijati po trebuhu, zaradi česar je zgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je zletelo s ceate in se prevrnilo nekaj metrov globoko. Šoferju se ni zgodilo nič hudega, Rosenberger pa se je precej pobil po prsnem košu —«*----------------- V ptiek ob 21. ur. bo v Avditoriju v Ul. Teatro Romano četrti jesenski simfonični koncert, ki ga bo dirigiral Dante Ullu. Na sporedu so skladbe Beethovna, Pou-lenca, Liadovva in Porrina. Danes se prične prodaja vstopnic y Centralni blagajni. KINO Excelstor 15.00, 17.00, 19.45 , 22.10 »Nekomu ugaja toplo«, M. Mon. roe, T. Curtis. Fentce 15.00 «General della Ro-vere«, Vittorio De Sica, Sapdra Millo, Giovanna Ralli. Izkaznice neveljavne. Arcobaleno 16.00 «Prihaja Jesse James«, Bob Hope, Rhojula Fleming, technicolor. Supercinema 16.00 »Strah barba- IZLETI IZLET SPDT NA NANOS SPDT priredi v nedeljo 18. t. m izlet na Nanos. Prijave v Rimski ulici št. 15-11. Slovenska prosvetna zveza, Društvo slovenskih srednješolcev, Taborniki in klub »Simon Gregorčič« iz Gorice priredijo v nedeljo 25. oktobra MLADINSKI IZLET j v NOVO GORICO in v TOVARNO ANHOVO Odhod iz Trsta in Gorice s posebnimi avtobusi, uri v hotelu »Sa- Ob 9. botin« zajtrk, nato ogled tovarne. Ob 12. uri kosi- lo in ob 16. uri kulturni program v novem domu v Anhovem. Sledi sprejem in zabava. Zborovanje KPI Dan i ob 20.3(1 bo v krožku «Rauber» na Greti zborovanje KPI, na katerem bo Claudio Tonel govoril o «petih letih komisarske uprave v Trstu« ster, S.Cabot.^^ Impero 16.30 (1|' »h- Italija 16.30 *SW»« 11 tha«, D. ReJd^J1 Moderno 16.00, z ^ j) per revija »Vic jT(. dy za BB», in kapitan«. cin nicolor. .Tud*J? L1, S. Marco 16 M * pedi1, lot morilci«, Ra'p?roior. ,, Henreid tecHnl«*^ Savona 16.00 prt(č Madison, Valen . nicolor. okrva''1-'® ^ Viale 16.00 «OMvV L. Parks, E Dr oo^ Donald VVolfd. Mladoletnim Pr^^ ’ Radio 16 00 ***£/&■ o Boris Karioff. " 4ts povedano. g fk,, technicolor. ,in v Jčeon 16.00 ‘^r6Jn. 5 i i obali«. M, M«g«^ MI v1 11 Europa «Titiotapstv° L TOREK, «3- A kadio tK ,. lil f" ui' I1 j L,, obv”drobif »Zena in dom, ojj.t, Hj vosti za nase I Za vsakogar neMsiet J j, kulture; 12.55 v?Dlejite, kulture; 12.55 U Sciascia; 17-30 ,niver^ 18.00 Radijska Penko: Zanimiv1' (6p Živke tujih dežg&. — (8) «Kozaki na vratih Am« lahke glasbe; fz j življenje — " d(jAj venska kulturna vensKa kuu**- ,,a gentini«; 22.15 J S uaieiji — 1V .\Juh* vil Pavie Merk0'. ^ crkesier Ambr° '^j, bel George nočna glasba. r RSf„: j]* 12.10 Tretja i il* u. IU jrcu- ; uro v fonoteK Russo pri kiav ^ H * “dSi( l! \ 10.00 zeleni “ja;-oj k dopoldanska °|5Uo 0 ^ ena in drugh Tre!ja j) « Ib-0« norama; Piešite z naimj £aii0r ^ je pesem«; 22-3° ' k/ hOV' Ku<*jy V Poročila v •Ji" j) Iv, 17 15. 19.10 22.J°- . Poročila * 15.00. RS 5.00-6.15 Pr^ o^‘A Prenos KLi i issB8 »Al juiro; 12-00. uni'.j i" 13.40 KmetijSk3 cljiL, czimin v k-dP yai«J. j Jur.ševičK l3-3“uiieH)'.af --------------------- »jvlF„, 14.30 Sola_ in Ž‘rl2ji £ karji Rdečega Ionom«; H ;’0 'iijjin I 15.20 Narodne ftjoSl*, 15.20 Narodne r 0y-, raznih krajev ^ M 17.00 Prenos bjter gl E,asba» 0r;las»V« gnan; 17.30 .8.10 Sinhonirih. kesier Frank za lahko noč OD VČERAJ DO DANES HOJSTVA, SMRTI IN POROKE J27.1 u> o Poročila: a- .5 01) 10.00, 13.0. ia' J. 42 UU. 22.55 ., ,„a P",} SLOVIŠ * Vil i.A .1/) »l Dne 11. in i2. septembra 1959 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 12 oseb, porok pa je bilo 11 POROČILI SO SE: pek Gmo Vales in gospodinja Glgliola Bu-covaz, uradnik Vincenzo Schillro in bolničarka Nedda Trebbl, šofer Glovanni Guarna in gospodinja Bianca Altin, šofer Antonio D'Ambra in prodajalka Anna Maria Slnosi, šofer Glorgio Stocca in uradnica Renata Gregorl, delavec Gu*lielmo Scrigner in šivilja Elda Pitacco, uradnik Otta-vio Molignoni In frizerka Clada Labinaz, agent CP Guldo Chiase-lotto In učiteljica Bianca Giun- Nezgoda vinogradnika di in jg kmalu izvedel, kje taldelek. Pri raztovarjanju tropin z motornega vozila se je vCeraj okrog 19. ure ponesrečil 30-letni Donato Komar iz Kic-manj štev. 36. Iz neznanih vzrokov ga je stisnilo ob stra. nice vozila, zaradi česar je dobil pretres možgan in ima verjetno poškodovana vratna vretenca. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli- na II. kirurški od- 1UUU *•» uvikVijis.« Uiauvn chi, železničar Giacomo Cassano in gospodinja Jolanda Barbarlol, karabinjer Zenone Murgo In prodajalka Elide Čampi, uradnik Ma. rio Boschini in uradnica Daria Rudez. UMRLI SO: 60-!etna Hamidyč Robba por. Seppilll, 69-letni Ar-turo Tavagnacco, 81-letni Fran-cesco Lucchessi, 58-letni Carlo Simmovec, 64-letna Elvira Zorze-non por Bellato, 6l-letnl Mario Žagar. 80-letni Antonio Zudlc, 45-leini Enrico Stoekler, 60-letnl Sal-vatore Dl Maria, 64-letnl Emilio Bertoll, 66-letni Giuseppe Stebri, 51-letna Ada Mllanovlch vd. Zor. zin. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM — Al Cammello, Drevo-red XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. Montorsino 9: Vernari, Trg Val. maura 10; Vielmetti, Borzni trg 12. Valute Milan Rim Zlati funt 5850 — 6000,— Marengo , 4300,— 4400,— Dolar ■ . > . 617.— 621 — Frank franc, 123.— 126,— Frank švlc. , 143.— 144 — Sterllng 1725,— 1750,— Dinar 72 — 76,— Šiling 23.70 24.10 Zlato .... 702 — 704,— Zah. n. marka 147.—■ 148,— IU. -_,a r*|10 .05 i/. aIbu,o(jij; iS, keslralmh mri^jj rfM \ John.v Dougl« e L 9.35 inobacJifavM 'rije S.S3 I2I-OU..V -'JAsldi oper; 10.10 J^.-veti stri; 10.40. Rukov JjjL* I itri; 10.49 Kranjca; U-O® dom Griegom, > / tom m Ecvai“ v p 11.30 Oddaja ‘(r|t«L|| Kvintet. Niko ji’ ljavi Štirih f*1'f. fn. ski nasveti V Združevanje L posevke; ^25 | * 12.40 Narodne 7flJe /S 1 monike; !■ I nih obdobbl ,-nnik'’ -znanosti in 1 —------ DV' l Opozarjam« £ i«- $ »Obisk V s®, tlee v TrštdJ tsrtS popotniki na tw lir«*' k°; 2600 Franciji; l6-1" 17.20- 'Sergej Iz "zbornika minut za Rousseau: Ka de za m1' - Kotiček za n‘ov°f(0 be; 18.45 R" .f ^ nih vprtS»»JJ zbor RTV S*/ Simonitija Z"v; Mjj skih skladatelj fnM, igra — n^-efiJV (ponovitev), r 9t\$* d va; 21,45 Igra . j8»j»; Sepela; 22.15 Sepeta; 22.1° ,v,rJ?.vi f komornega ujf A meriški P°v^ it ’ .i1/ 23.40 Melodij' HTV ■»% Pr Od 20.50 d> £ . tuje TV P°sl,i 10.30 Pr eno* ^ij- Vf f* 13 30 Šolska Tj} U » ška oddaja; ska ouuaj«,, Znanost In čila; 20.50 »"'ugi JJjjnevm — 3 13. oktobra 1959 ZASEDA iNJE GLAVNEGA SVETA SLOVENSKE KULTURNO-G OSPODARSKE P®ti M h o „ . °"letntci podpisa londonskega sporazuma ‘ltto0j dopoldne zbral svet Slovenske kultur-* zveze na izredno zasedanje. Ker sta je h 'n P°dPredsednik zveze zaradi bolezni P'eda ovanje vodil drugi podpredsednik tov. ■■hdo i*1’ k* 36 P° otvoritvenih jormalnostih pre-(ilo; 0l)' Dušanu Hreščaku, ki prebral sledeče ži jg , U#doau Preteklo od takrat, ko je bila 4. oktobra llijei Zri p?dp*sana Spomenica o soglasju med vla-^uS0slavr,UZene®a *5ra'jestva. Združenih držav Arne-f »1 Anf ° na podlagi katere je Italija J(j jg sio-ameri-Aanov civilno upravo na Tržaškem vseh °bvezala spoštovati in izvajati tudi J ^loga^ Pvane v Spomenici sami, kakor tudi v •ti oijuj !1?. dodatkih, ki so njen nerazdružljivi Je1 l ajen lscine, da je Spomenica o soglasju, pred-vlidi 0sebni statut «magna charta« tudi po ita-S tazu~vPan'^ slovenskih narodnostnih pravic, J Ststu t, j1V0’ da °b koncu tega prvega petletja dj it j teifl kne3e Pregledamo in analiziramo seda-1 13 in j iV.. zvezi, da bi mogli priti do ustreznih !? neltat konkretne naloge, ki se — spričo nekat ■ »ouKieme naioge, ki se — spncu 'Ijajo t bistvenih določb Posebnega statuta tt tudi8 Pred našo Zvezo samo in njene čla- Pred vso slovensko javnost na Tržaškem A * Je izvedlo ') 8e ne i \ obsega •i? iti So. iu' katere VvkisPri!oga I. o t f «atut) rkPriloga * f ‘oiki 4 ’ 1 le.°' !1 ? n*i sPotr>emce 4 ob tP Pisem, ki Stn J: pFlliki izme-i H vii janski in 1 « WufP0Slanik v . ^ v ICn Pred- c f v0 ? in Trstu’ ' l 0 trihaSkem pri' r J1 SloVen kultuznih ^lia. Venc* na Trža- '• !° »08'asju vse- < S ta?*"*so bi- f ■*%£* 4, s ka. > ho iz! vlad3 ob- 2vaiala Posebej ipravkhPril°ga * Mii n ’ usta' konzularni io i, anske vla- 't u; s^gQslovanske < a. *.t re^v’ Ivanu, N. jna' ■Ho le' še°S!bni Sta' [C*- k- lih a kul- V* Obli, v 36 itali- kot ‘la trža’ ..Sc ;ot simbolič- ' in na,n in, kultume ° Sef je uničil ij pa še ni 't, 7. Ogle; L4> fe0 -Poseb-H?' Sln,?ia.Vlia 0- A -‘V si — ‘“V1J5 .fPravfvenskth 3vHi. smo spo- vladic’ k* Si St‘pgovoS : ten bš >a if',da Po- S> *m°- da 5Ue m°' SUg°vor, 80 taki P9Si. ČL v Slav tVVPM bf S0 e‘e fojnenlci o »‘tl '‘S L se iih je Ni -- v teh 'Cf “kaklr..oo mo- f vK na v špr- neka' , šKer »oVv?° moi; Pa izP°l-b K "e izvaf • (samo /fcSi6 do 3al°i ozi-Si L • Vnedaj niso Vi.Sej * 0 so->’e £f ker Pe obstali ISe p1 toeno- tV Š?U ne °;sebnega V zvezi z veljavnostjo Posebnega statuta velja omeniti, da oblasti sprejemajo prošnje v slovenščini in da je bila z ustanovitvijo Italijansko-ju-goslovanske mešane komisije, ki ima nalogo nadzorovati izvajanje Posebnega statuta, izvršena njegova točka 8, kar bi ne imelo nobenega smisla, če bi določbe Posebnega statuta ne bile veljavne. Jezikovne pravice po Posebnem statutu Poleg osnovnih pravi« in svoboščin v Deklaraciji o pravicah človeka, o katerih je govora v točki 1, nam Posebni statut jamči v točki 5 naslednje jezikovne pravice: •Pripadniki jugoslovanske etnične skupine pod italijansko upravo... bodo lahko svobodno uporabljali svoj Jezik v osebnih in uradnih stikih z upravnimi in sodnimi oblastmi. I-meli bodo pravico prejemati od oblasti odgovore v istem jeziku pri ustnih odgovorih, bodisi' neposredno ali po tolmaču; v korespondenci morajo oblasti zagotoviti vsaj prevod odgovora. Javnim listinam, vštevši sodne razsodbe, bo priložen prevod v ustreznem Jeziku. Isto velja za u-radna obvestila, javne razglase in publikacije.* Uveljavljanje te točke od-vlsi delno le od nas samih, delno od nas in od oblasti, delno pa le od oblasti. Le na nas je, n. pr., da se v osebnih in Uradnih stikih z o-blastmi poslužujemo svojega jezika, da zahtevamo tolmača, da pišemo prošnje in vlogo v svojem jeziku, da zahtevamo odgovor v svojem jeziku. Ali moremo reči, da smo izkoristili v polni meri to pravico, ki nam jo jamči ta točka Posebnega statuta? Ne, tega ne moremo reči. Morda je tu posredi tudi nepoučenost ljudi, oziroma prepričanje, da gre pri Posebnem statutu le za obveznosti, ki So jih dolžne izpolnjevati le oblasti, tudi če mi teh pravic ne bi skušali uveljaviti; morda je treba pri tem računati z še vedno nezadostno trdno hrbtenico našega človeka, ki se bo iz razumljivega oportunizma še dolgo o-fcračal na oblasti v njihovem jeziku, ker ve, da so i škarje i platno na nasprotni strani; vendar pa je neizpodbitna resnica, da oblasti ne bodo spoštovale in izvajale teh obveznosti, če mi ne bomo nastopali pred njimi kot Slovenci. Tu je vredno omeniti nedavno okrožnigo št. 11/1-20272-50 Generalnega vladnega komisariata z dne 23. septembra t 1., v kateri se poudarja, da imajo Slovenci na osnovi Londonskega sporazuma pravico uporabljati svoj jezik v odno.sih z javnimi uradi, in da se zaradi tega ustanavlja tečaj -za pouk slovenščine, ravnatelji pristojnih uradov generalnega vladnega komisariata pa se pozivajo, da ta tečaj slovenščine čimbolj propagirajo med podrejenim o-sebjem. Tečaj pa ni obvezen za vse osebje niti iz te okrožnice izhaja, da bo znanje slovenščine v prihodnosti nujen pogoj za službovanje v teh uradih. Nekoliko drugačna pa je zadeva s sodišči, kjer je vztrajanje pri slovenščini iz praktičnih razlogov neprimerno, dokler bo ostal v veljavi zakonski predpis Kazenskega po-stopnika, ki pod kaznijo prepoveduje uporabo slovenščine. Tu siber ni nevarnosti, da bi nas zaradi tega obsodili, le akti leže v arhivu in jih ne rešujejo. Kar zadeva javne listine, u-radna obvestila, javne razglase in publikacije, je omeniti, da le Generalni vladni komisariat delno izpolnjuje te obveznosti (URADNI LIST izhaja tudi v slovenskem prevodu, sicer le v nekaj izvodih; lepaki za vpoklic v vojsko so imeli na podeželju en izvod prevoda, še ta pa je bil v manjšem formatu). Ostale javne ustanove (Tržaška občina, Pokrajina itd.) pa teh obveznosti ne spoštujejo. Dvojezičnost V isti točki 5 Posebnega statuta je govora tudi o dvo- jezičnih napisih na ustanovah in na ulicah v tistih vo-I lilnih okrajih tržaške občine I in ostalih občinah, kjer pred-I stavlja slovensko prebivalstvo l najmanj 1/4 celotnega prebivalstva. To je bilo delno izvedeno le na področju slovenskih občin (pa tudi tu ne v vseh in povsod), medtem ko se v tržaški občini ni izvedlo niti tam (kakor n. pr. v Bazovici, Trebčah, Padričah, Gropadi, na Proseku - Konto-velu, v Sv. Križu itd.), kjer ni nobenega dvoma, da gre za povsem slovenske vasi in ne bi mogel držati morebiten izgovor, da se ne ve, če slovensko prebivalstvo v teh krajih dosega zahtevani mini-| malni odstotek. Pravično zastopstvo Slovencev v javnih službah Po točki 2 b) in c) Posebnega statuta bi morali Slovenci uživati enake pravice glede pridobivanja ali opravljanja javnih služb, funkcij, poklicev in času ter bi morali biti »pravično zastopani na upravnih položajih, zlasti na področjih, kakor so šoiska skrbništva, kjer gre zlasti za koristi teh prebivalcev«. Glede tega je znano stališče generalnega vladnega komisarja, ki je v razgovoru z neko našo delegacijo izjavil, da pridejo Slovenci v poštev le, ko se bodo pojavila prazna mesta in bodo tedaj razpisani ustrezni natečaji, ki se jih bodo mogli udeležiti tudi Slovenci, in da bodo sprejeti, če bodo boljši od Italijanov. Tako stališče je nesprejemljivo, ker so Slovenci imeli tako teoretično pravico in možnost do sprejema v javno > kV l‘ftuta iz- L L »e iz;'.S0 bile is*. . °' ka' Kij iX',.°«ale P,1*a.ne t^0013 no- VNifa‘ikenmofi i fcJ' na ' Pr‘me- SKJ>1* rts°d'ščih) l> N 0' da Obsta. i \ .'v-Vlr* V;i da obsta-za uve-jčzika so je ■kSt,1*)!) 7 POd O;, V Ila dporak 'umJO Sl1' ^ s°diščih naSe' ltltela tu V tir>dJi!konski Tov. Izidor Predan siužbo tudi pred Londonskim sporazumom. Na podlagi točke 2 c) Posebnega statuta pa se zahteva, da vlada poskrbi za pravično zastopstvo Slovencev v javnih in upravnih siUŽbah, in je spričo tega treba določiti pravično število mest v javnih in upravnih službah, za katera morajo konkurirati izključno le Slovenci, ker morajo biti zastopani na teh mestih vprav kot Slovenci, ne pa kot najboljši med natečajniki, ne glede na n«rodnost! Odpor proti uporabi slovenskega jezika v javnosti Neizvajanje glavnih določb Posebnega statuta spremlja tudi odpor proti uveljavljanju slovenskega jezika v javnem življenju, kar daje neposredno potuho izrazito šovinistični dejavnosti nekaterih političnih organizacij in krogov — - dejavnosti, ki je, hkrati z netenjem narodnostne in rasne mržnje tudi po točki 3 Posebnega statuta prepovedana in bi taka dejanja mora la biti kaznovana. Proti takim primerom (prepoved predvolilnega zborovanja KP na Tr-eu Unita, ki je bilo sklicano za 17. maj 1958, samo zato, ker bi na njem moral spregovoriti tudi slovenski govornik; prepoved uporabe slovenščine na šaljivi nogometni tekmi na Proseku 17. maja letos — tekmi, ki se je z istim programom vršila nemoteno naslednjo nedeljo) je tudi naša žjveza vedno odločno protestirala tudi na najvišjih mestih. Slovensko šolstvo Kakor je ostala večina določb statuta le mrtva točka, tako so tudi določbe o šolstvu, vsebovane v členu 4 c) ostale le kos popisanega papirja. Prav na področju šolstva se je najizraziteje pokazalo, da italijanska vlada nima niti volje niti namena izvršiti prevzete obveznosti. Po preteku 5 let po uveljavljenju Spomenice o soglasju in po 14 letih obnovitve slovenskega šolstva še vedno nimamo šolskega zakona. Italijanska vlada se je obvezala, da bo abrez odlašanja izdala vse tiste zakonske predpise, ki bi utegnili biti potrebni, tako da bi bila stalna organizacija teh šol urejena v skladu s predhodnimi določbami«. Mislim, da je ta obveza dovolj jasna in da je skrajni čas, da se slovenska šola uzakoni. Po petih letih upravičeno u-gotavljamo, da je bilo vse preveč namernega zavlačevanja; sicer pa je že iz vladnega o-snutka bivšega ministra Rossija znano, da je vlada slovenski šoli nenaklonjena, kajti določbe, ki jih je ta osnutek vseboval, so bile izrazito diskriminacijske in so ustvarjale iz Slovencev državljane druge vrste. Novi poslanski zbornici so sedaj predložili dva nova osnutka; enega je predložila skupina komunističnih parlamentarcev, drugega pa skupina socialističnih parlamentarcev. Toda naša zahteva se ne o-mejuje samo na vprašanju nujnosti, temveč tudi na vprašanju vsebine in duha novega šolskega zakona, ki so ga dolžni sprejeti v taki o-bliki, da ne bo v nasprotju z določbami Posebnega statuta, načeli Deklaracije o pravicah človeka in ne najzadnje tudi z načeli in določbami Ustave italijanske republike. Predolga je bila borba slovenskih šolnikov, da se vsaj s prehodnim staležem uredi ekonomski položaj vsaj dela slovenskega učiteljstva. Tudi v tem primeru poudarjamo, da je personalno vprašanje slovenskega učiteljstva bolj kot politično, bolj kot narodnostno, vprašanje huma- nosti ali nehumanosti. Z zadoščenjem ugotavljamo, da se je to pereče vprašanje končno le premaknilo z mrtve točke. Za učitelje osnovnih šel je bilo določenih v zadnjem času 60 stalnih mest in v teku so priprave za imenovanje. Za profesorje srednjih šel je določenih le 20 mest začasne stalnosti. Tudi za ta mesta so v teku priprave za imenovanje. S to rešitvijo se rdkakor ne moremo zadovoljiti in jo smatramo le za začetek dokončne rešitve celotnega vprašanja stalnosti. V Posebnem statutu Je govora tudi o učnem osebju, ki nima potrebnih diplom. Jugoslovanske in italijanske oblasti bodo, v okviru svojih veljavnih zakonov, storile vse pametne ukrepe, da bi prizadetim učnim močem zagotovile možnost, da si bodo na način, predvidenim v členu 2 d) pridobile kvalifikacijo za isti status, kakor redni člani učnega oaebja«. Clen 2 d) predpisuje štiriletno dobo za ureditev tega vprašanja; toda italijanska vlada ni v štirih letih po podpisu Spomenice storila niti enega, niti najmanjšega pametnega ukrepa, da bi prizadetim šolnikom omogočila u-reditev njihovega položaja. Sele po tem roku se je zganila in sprejela en sam ukrep gmotnega značaja. Priznavamo koristnost te pomoči našim šolnikom, toda po drugi strani se kljub temu sprašujemo ali res ni bilo mogoče najti nobenega pametnejšega ukrepa kot ta, da se starejše profesorje, ki imajo vrhu vsega na šolah že precejšnjo prakso, sili, da se vpisujejo na univerzo in tam polagajo izpite. Ce v Italiji že obstaja primer, da se spričo kulturne konvencije z Avstrijo priznava veljavnost diplom nekaterih univerz, potem ne vidimo razloga, da ne bi mogli v tem izjemnem primeru, s posebno uredbo priznati veljavnost v inozemstvu doseženih diplom. Končno pa smatramo, da je po štiriletnem odlašanju s ((pametnimi ukrepi« sedanja naglica, s prekratkim rokom za opravljanje izpitov, odveč. Poglavje o šolstvu se v Posebnem statutu končuje s posebno določbo: »Učni programi teh šol ne smejo biti o-brnjenl v smer, ki bi nasprotovala narodnemu značaju u-čenca«. Kljub silno nerodni formulaciji te točke je razumljivo, da se s tem zagotavlja slovenskemu učencu in dijaku ne le pouk materinega jezika in slovstva, temveč tudi pouk zemljepisa in zgodovine slovenskega naroda, kateremu pripada. Ker pa smo ponovno ugotovili, da ga razni šolski funkcionarji, ne vemo ali samovoljno ali po direktivah ne upoštevajo, zahtevamo, da se v učne načrte ali v neko vseobvezujočo uredbo točno vnesejo navodila o pouku literarne in splošne zgodovine ter zemljepisa Slovenije in Jugoslavije. Pri sestavi teh navodil pa je treba nujno pritegniti take slovenske šolnike, ki bodo dali dovolj jamstva, da bo smisel te določbe v popolnosti upoštevan. Omenimo naj še vprašanje italijanske šole in njene vloge med slovenskim prebivalstvom. Ze pred fašizmom, zlasti pa v dobi fašizma, je italijanska šola imela izrazito raznarodovalne cilje, kar je gotovo v nasprotju s kulturnim namenom te ustanove. Zal moramo ugotoviti, da se italijanska šola vprega tudi danes v voz narodnostne asimilacije. Prikritemu duhovnemu m ekonomskemu pritisku je podlegel že marsikateri slovenski roditelj. Raznarodovalna vloga italijanske šole je zlasti razvidna v» onih čisto slovenskih vaseh, kjer se je italijanska šola ustanovila na povsem umeten način. S točko 4 je zagotovljen «etnični značaj« in neoviran kulturni razvoj jugoslovanske etnične skupine«; vsi tisti, ki na kateri koli način stremijo za vpisovanjem slovenskih otrok v italijansko šolo grobo kršijo to določbo Posebnega statuta. Podpora iz javnih sredstev slovenskim kulturnim ustanovam Po točki 4 b) Posebnega statuta se je italijanska vlada obvezala, da bodo kulturno - prosvetna društva in športne organizacije lahko svobodno delovale in da bodo »deležne enakega ravnanja kakor druge ustrezne organizacije na zadevnih področjih, zlasti glede uporabe javnih poslopij, radia in pomoči iz javnih finančnih sredstev«. Tudi ta določba Posebnega statuta je ostala samo na papirju, kljub temu, da so naše kulturne ustanove, kakor n. pr. SNG, GM, DM, SPZ, Narodna in študijska knjižnica večkrat zaprosile za podporo iz javnih sredstev, a do sedaj vedno zaman. (Dvakrat je izredno podporo v znesku 200.000 in 250.000 lir dobila do sedaj le Dijaška Matica.) RESOLUCIJA Po podrobni proučitvi položaja, v katerem žive tržaški Slovenci, položaja, ki se v razdobju, odkar je po londonskem sporazumu Italija prevzela civilno upravo na Tržaškem ozemlju, ni bistveno spremenil, kljub temu, da so se medtem odnosi med Italijo in Jugoslavijo izredno izboljšali in se v obojestransko korist razvijajo v duhu dobrega sosedstva in vzajemnega sodelovanja, Glavni svet Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki ji je namen in dolžnost braniti in pospeševati narodnostne, kulturne in gospodarske koristi ter pravice v okviru Italije živečih Slovencev, IZRAŽA svoje nezadovoljstvo nad takim stanjem, ki bi kljub temu, da so pristojne oblasti pokazale z nekaterimi svojimi ukrepi, da jim je na tem, da se nekatere določbe Posebnega statuta vendarle uveljavijo in prevzete obveznosti spoštujejo; UGOTAVLJA, da so premnoge določbe Posebnega statuta ostale do danes žal le na papirju; OBŽALUJE, da pristojne oblasti niso uspele izvesti do danes nobenega ustreznega ukrepa, da bi se: a) dokončno z zakonom uredil položaj slovenskega šolstva; b) dodelila slovenskim kulturnim ustanovam podpora iz javnih finančnih sredstev; c) omogočilo v javnih uradih pravično zastopstvo Slovencev; č) ukinil fašistični zakonski predpis, ki prepoveduje pod kaznijo uporabljanje slovenskega jezika na sodiščih: d) dokončno uredila zadeva še ostalih dveh kulturnih domov; e) uvedla dvojezičnost na vseh javnih napisih, kjer je nesporno, da slovenski živelj tvori več kot četrtino celotnega prebivalstva- f) prenehalo z razlaščanjem in kolonizacijo slovenske zemlje;, ZAHTEVA, da se, spričo resnega položaja na Goriškem in tragičnega položaja v Beneški Sloveniji, veljavnost določb Posebnega statuta raztegne tudi na goriške in beneške Slovence, ker laka, da jo tako imenujemo, zemljepisna diskriminacija, nasprotuje tudi 6. členu republikanske ustave, čutu za pravico in najosnovnejšim narodnostnim in človečanskim pravicam: NALAGA izvršnemu odboru Slovenske kulturno - gospodarske zveze, da proti nezadovoljujočemu stanju in ravnanju protestira tudi v imenu vse slovenske javnosti pri italijanski vladi in generalnem vladnem komisarju, hkrati pa, da tudi s svoje strani razvije ustrezno dejavnost, da bi pristojne oblasti pristopile k čimprejšnjemu izvajanju vseh, do sedaj tako zanemarjenih določb Posebnega statuta. Slovensko narodno gledališče • SNG je edino stalno poklicno slovensko gledališče na Tržaškem ozemlju in se že vsa povojna leta bon z vrsto hudih finančnih in drugih težav. Za svoje nastope nima stalne dvorane; v Trstu mora gostovati v Avditoriju, ki ni vedno na razpolago, oziroma v perifernih dvoranah, ki so majhne in neprimerno opremljene. Ce se je kljub temu obdržalo in celo stopnjevalo umetniško raven svojih uprizoritev, je to izključno zasluga požrtvovalnosti njegovega ansambla, pa tudi zavesti, da bi brez njegove dejavnosti slovensko prebivalstvo na Ti^ žaškem bilo prikrajšano za to plat umetniškega izživlja-, nja. Kljub temu svojemu požrtvovalnemu kulturnemu poslanstvu med slovenskim prebivalstvom pa SNG ne uživa nobene podpore iz javnih sredstev, medtem ko se taka podpora dodeljuje ustreznim italijanskim ustanovam, ki opravljajo to poslanstvo med italijanskim delom prebivalstva. SNIG Je od 2. 3. 1955 do 15. 9. letos vložilo 14 prošenj za podporo iz javnih sredstev in to na Generalni vladni komisariat, na Tržaško občino, Pokrajinski svet, na Predsedstvo vlade (Glavna direkcija za prireditve) in na Italijansko-jugoslovansko mešano komisijo pri italijanskem zunanjem ministrstvu. Glasbena Matica GM je ena najstarejših kulturnih ustanov na Tržaškem. Ustanovljena je 'Bila leta 1909, s fašizmom je njeno delovanje prenehalo, obnovljena pa je bila takoj po osvoboditvi. GM vzdržuje glasbeno šolo z okrog 200 gojenci in ima svoje podružnice v Barkov-ljah, Boljuncu, Nabrežini in Trebčah, to pa z namenom, da posreduje glasbeno izobrazbo tudi najširšim in najrevnejšim slojem slovenskega piebivalstva. Glasbena izobrazba šole obsega zaključno srednjo stopnjo, njeni učni načrti pa so prilagojeni ostalim rednim glasbenim šolam. Na šoli se poučujejo klavir, violina, čelo, kontrabas, flavta. oboa, klarinet, trobenta, pozavna in vsi obvezni stranski predmeti (klavir, teorija-sclfeggio, harmonija, glasbena zgodovina, akustika, komorne in ansambelske vaje itd.). Za gojenje narodne glasbe obstaja na šoli tudi tečaj za harmoniko in kitaro. Glasbena šoia ima tudi svoj mladinski orkester in pevski zbor, v katerem se gojenci u-čijo skupinskega muziciranja in petja ter se pripravljajo za večje javne nastope. Ker GM še ni uspelo pridobiti pravice javnosti, polagajo gojenci državne izpite na italijanskem glasbenem zavodu v Trstu, kjer so do sedaj vsi gojenci opravili izpite z uspehom. V okviru svojih skromnih možnosti GM organizira tudi javne koncertne prireditve, da bi posredovala svojim članom ter ostalemu tržaškemu občinstvu predvsem izvedbo glasbenih del iz domače glasbene literature ter v ta namen omogoča nastope domačih in tujih ansamblov in solistov. Neprecenljiv glasbeno-vzgoj-ni pomen GM, ki s svojo dejavnostjo prispeva v znatni meri k dvigu splošne, zlasti pa glasbene kulture tržaških Slovencev, je na dlani, njeno poslanstvo na tem področju pa skoro nenadomestljivo, ce upoštevamo okoliščino, da bi redkokateri tržaški Slovenec mogel nuditi svojemu otroku tudi glasbeno izobrazbo, ce Li GM in njene šole ne bilo. GM je spričo tega vel kot u-pravičena na podporo iz javnih sredstev, le-ta pa se ji stalno odreka, kljub dovolj jasni določbi Posebnega statu. ta in kljub dejstvu, da sorodne italijanske ustanove tako podporo iz javnih sredstev tudi dobivajo. Diskriminacija na škodo Slovencev je tudi v tem primeru očitna. GM je od 22. 4. 1955 do 5. 10. letos vložila tri prošnje za podporo iz javnih sredstev, dve na Generalni vladni komisariat in eno na Italijansko-jugoslovansko mešano komisi, jo, ki je — kakor v primeru SNG —- odgovorila, da glede tega v komisiji ni prišlo do soglasja. Dijaška Matica Tudi Dijaška Matica s svojim Dijaškim domom je ena od slovenskih ustanov, ki bi jo italijanska vlada morala gmotno podpirati na podlagi določbe Posebnega statuta. Dijaški dom zavzema med slovenskimi zavodi prav gotovo najpomembnejše mesto, kar dokazujejo tudi naslednje številke. V zadnjih 5 šolskih letih je imel Dijaški dom naslednje število gojencev; v šolskem letu 1954-56 98 rednih, 41 zunanjih — skupaj 139 gojencev; v letu 1955-56 79 rednih, 37 zunanjih — skupaj 116; 1956-57 103 redne, 50 zunanjih — skupaj 153; 1957-58 103 redne, 31 zunanjih — sku. paj 134; 1958-59 100 rednih, 41 zunanjih — skupaj 141 gojencev. Ce je kakšna slovenska vzgojna ustanova, ki je upravičena na podporo iz javnih sredstev, potem je to prav gotovo Dijaški dom. To so neposredno potrdili tudi na u-radnem mestu, ko so mu letu 1955 priznali sicer skromni podpori v znesku 200.000 lir iz fondov takratnega socialnega urada Generalnega vladnega komisariata, nato pa še 250.000 lir od strani komisariata samega. Ni nam znano, zakaj so se na pristojnem mestu ustavni pri teh dveh enkratnih podporah in zakaj so kasneje tudi tako enkratno izredno podporo odklonili. Zanimivo je pri tem omeniti, da je pokrajina črtala iz proračuna re-pentaborske občine ‘udi revno postavko 10.000 lir, ki jo je le-ta vnesla kot podpoio Dijaškemu domu Udeleženci zasedanja glavnega sveta Slovenske kulturno -gospodarske zveze greteklo nedeljo v Ulici Roma 1» Narodna in študijska knj iznica Naslednja ustanova, ki ima po Posebnem statutu pravico do podpore iz javnih sredstev, je Narodna in študijska knjižnica, ki je bila ustanovljena leta 1947 in deluje uspešno že vrsto let med tukajšnjim prebivalstvom, saj je edina tovrstna ustanova, ki more nuditi vsakovrstno knjižno gradivo tukajšnjim izobražen- cem, zlasti profesorjem, publicistom, dijakom in novinarjem. V svoji knjižni /alogi i-ma sedaj že okrog 30.000 knjig. Včlanjena je- v Vsedržavnem italijanskem združenju knjižnic in vzdržuje stike tržaško Univerzitetno knjižnico, z goriško knjižnico in z jugoslovanskimi knjižnicami, s katerimi tudi izmenjuje knjige in drugo knjižno gradivo. Izdala je tudi dve številki ((Tržaške bibliografije« v slovenskem in italijanskem jeziku, za izdajo nadaljnjih številk, za katere ima gradivo že zbrano, pa nima potrebnih sredstev. Za svoje nadaljnje uspešno delovanje in izpopolnitev, kakor tudi spričo dejstva, da gradiva, s kakršnim razpolaga NSK, ni moč dobiti v nobeni drugi mestni knjižnici, je njena upravičenost do dotacije iz javnih sredstev več okt utemeljena. Dosedanje odklanjanje take podpore je le nov primer diskriminacije na škodo slovenskega prebivalstva. NSK je 17. 4. 1955 vložila prošnjo za podporo na Generalni vladni komisariat, 6. 4. 1959 pa prošnjo, s prepisom prve vloge, na Itahjansko-ju-goslovansko mešano komisijo. Od te poslednje je dobila odgovor, podoben odgovoru iste komisije SNG in GM, da se glede tega komisija ni mogla zediniti. Slovenska prosvetna zveza Slovenska prosvetna zveza je 14. 4. 1955 vložila prošnjo na Generalni vladni komisariat za denarno podporo, a ni prejela odgovora. SPZ ima včlanjenih 16 Ijud-sko-prosvetnih društev, ki se vsak dan borijo z nepremagljivimi gmotnimi težavami. V teh društvih deluje danes 10 pevskih zborov, 2 tamburaška zbora, 3 dramske skupine, e-na folklorna skupina, 15 knjižnic, 6 športnih skupin itd. Pomanjkanje gmotnih sredstev je glavni vzrok, da število de. lujočih skupin vsako leto niha. Nekatera društva so ž« organizirala nekatere tečaje, toda vse se ustavi pri pomanjkanju sredstev in prostorov. Ni treba posebej poudarjati koristnosti raznih krojnih, kuharskih in gospodinjskih tečajev. «Universita popolare«, ki deluje v okviru Lege naziona. le, prireja take tečaje v italijanščini v čisto slovenskih vaseh. V tem primeru gre za »izpolnjevanje« obveznosti v popolnoma obratnem smislu, kajti predobre je znano, da dobiva Lega nazionale podporo iz javnih sredstev. Cas bi bil, da oblasti priznajo slovenskim ljuusko-pro-svetnim organizacijam enake pravice, kot jih uživajo sorodne italijanske organizacije, ki so včlanjene v EN AL. Pravično in pošteno bi bilo, da bi tudi slovenska društva uživala olajšave pri organiziranju izletov in gostovanj, da bi. smela na svojih ‘■edežih urediti prijetne družabne prostore s pravico do točenia raznih pijač, da bi člani društva u. živali popuste na vstopnicah za razne kulturne prireditve, kinopredstave in športne tekme. Veliko gmotno in organiza- (NadaIjevanje na 4 strani), ZASEDANJE GLAVNEGA SVETA SLOVENSKE Razlaščanje in kolonizacija (Nadaljevanje s 3. strani) cijsko olajšanje za ljudsko-prosvetno delo bi pomenilo znižanje raznih dajatev m taks ter poenostavitev postopka pri iskanju dovoljenja za prireditve. Takse so tako vi-aoke, da se skoro vse prireditve končajo z deficitom, postopek pa je tako kompliciran, da zahteva celega človeka. Ce upoštevamo, da sloni vse ijud.' sko-prosvetno delo na prostovoljnosti, potem je jasno, da razne prireditve odpadejo že zato, ker ni človeka, ki bi 1-mel čas tekati po raznih uradih. Točka 4 Posebnega statuta pravi: •Etnični značaj in neoviran kulturni razvoj jugoslovanske etnične skupine na področju pod italijansko upravo... bosta zaščitena«. To se pravi, da se je Italija obvezala, da ne bo bistveno spremenila razmer, v katerih živi slovenska manjšina, da ne bo na pr. onemogočila uživanja pravic, predvidenih v tem statutu in da ne bo o-virala s tem njenega kulturnega razvoja. Kajti po zdravem razumu je jasno, da za-dobi povsem drugačen značaj neka etnična skupina, ki živi na pr. kot večina strnjeno v neki občini ali vsaj kot močna manjšiija v drugih, in se zatem odrine v podrejen položaj v isti občini ali pa celo v položaj neznatne manjšine. Zato je povsem dosledno srna trati za kolonizacijo, to je za sistematično naseljevanje slovenskega etničnega ozemlia z italijanskim etničnim elementom z namenom, da se spremeni etnični sestav in značaj obširnih etničnih skupin, občin, kot kršenje črke in duha 4. točke Posbnega statuta. Na temelju objektivnih u-radnih in suhoparnih številk, v kolikor so nam bile na razpolago, si oglejmo, ali imamo na Tržaškem ozemljp tudi take primere. Po podatkih lista »Bolletti-no di statistica della citta di Trieste«, ki je ‘priloga publikacije »Rivista mensile della citta di Trieste«, se je priselilo v tržaško občino od leta 1945 do konca 1953 56.768 Italijanov, odselilo pa se je le 25.292 in je čisti prirastek italijanskih doseljencev v deve-til letih 31 506 oseb. Po podatkih uradne publikacije »Docu menti di vita italiana« štev. 13 z dne 1. decembra 1952 — publikacije, ki jo izdaja (Centro di documentazione della Presi-denza del Consiglio dei Ministri della Repubblica Italiana«, se je po podpisu mirovne pogodbe leta 1947 in do konca leta 1952 priselilo iz Jugoslavi ji prepuščenih ozemelj, predvsem iz Istre, 40.000, v Trst in na Tržaško ozemlje pa 25.736 italijanskih beguncev in optantov. Tedaj je opozicijski tisk u-pravičeno poudarjal, da je bilo sorazmerje novih naseljencev v Trstu po en begunec na 12 prebivalcev, dočim je prišel na ostalo Italijo po en begunec na 1200 prebivalcev Na 260.000 tržaških meščanov se je namreč naselilo obilnih 25.000 beguncev, na 47 milijonov državljanov Italije pa 40 tisoč beguncev. Potemtakem je breme novih naseljencev v Trstu točno stokrat večje kot za ostalo Italijo. To seveda velja za dobo do podpisa Spomenice, do konca leta 1953. Kako pa je bilo potem? Po l-stem tržaškem uradnem «Bol-lettinu« se je v tržaško občino vselilo od leta 1954 do vklj-uc. no septembra 1958 (do te dobe razpolagamo z uradnimi statističnimi podatki), 43.412 oseb, medtem ko se jih je odselilo 30.046. Cisti preostanek novih italijanskih naseljencev znaša 13.464 za dobo ne polnih štirih let. Naseljevanje i-taiijanfkih priseljencev se je torej nadaljevalo vprav v e-naki meri po podpisu londonskih sporazumov. Posledice tega naseljevanja se najlepše vidijo v konkretnih primerih v posameznih občinah. Najbolj izrazito je to vidno v devinsko-nabrežtnski občini, kamor se je bilo v letih od 1945 in še največ od leta 1951 do 1953 naselilo 1220 Italijanov na približno 5000 domačih slovenskih staroselcev. Po podpisu spomenice, to je od leta 1954 dalje, ko se je na novo zgradilo v Sesljanu naselje 75 hiš s po štirimi stanovanji, se je ustvarila možnost za naselitev približno 1200 novih italijanskih naseljencev. Naseljevanje Italijanov se je torej po podpisu še povečalo in v nekaj letih se je v povsem slovensko občino priselilo za skoraj polovico to. liko Italijanov, kolikor prebivalcev šteje občina, in to o-čiitno z namenom, da se tržaški etnični otok čimprej poveže z italijansko etnično celoto pri Tržiču. In to se je izvedlo v prav dramatični obliki s teptanjem zakonitih u-stavnih svoboščin. Devmsko-nabrežinski občinski svet, ki se je zavedal odgovornosti do svojih občanov revne kraške zemlje, kjer ni bilo ustvarjenih novih ekonomskih prido- bitnih virov, je odobritev kolonizacijskega gradbenega na črta zavrnil., Dne 6. 3. 1955 je tržaški prefekt imenoval pri devinsko-nabrežinski občini ob. činskega ko-misarja ad tioc, pa čeprav samo za dve uri, kolikor je bilo prefekturnemu svetovalcu potrebno, da je pregledal gradbena dovoljenja za 300 novih stanovanj za istr. sko-dalma tinske begunce in jih podpisal. Za Trst smo število novih Tov. Franc Rauber priseljencev že navedli. Število prebivalcev tržaške obči-n se je s tem dvignilo od 255 tisoč 235 v letu 1945 na 271 tisoč 802 v letu 1953 in na 283.842 ob koncu leta 1957, do koder segajo uradne statistike. Nikakor nas ne morejo zadeti očitki, da smo proti modernemu mestnemu razvoju in proti običajnemu rednemu urbanizmu ter industrializaciji. Omenili smo že kritiko italijanske in slovenske opozicije proti občinskim *n državnim organom, ki so s prekomernim naseljevanjem beguncev, ki je pri nas stokrat večje od državnega povprečja, povzročili ostro krizo brezposelnosti in kot posledica tega val izseljevanja v Avstralijo in drugam, kar se je prvič zgodilo v zgodovini modernega Trsta. V letih po 1954 se je izselilo nad 10.000 -Slovencev in Italijanov. Pri tem je lme- čimi staroselskimi Tržačani, tako pri nameščanju kot pri dodeljevanju stanovanj. Priseljencem so bila stanovanja seveda potrebna in zgradili so jim jih z ogromnimi sredstvi, bodisi s sredstvi, ki jih je nudila država, bodisi s pokrajinskimi in občinskimi sredstvi ter s sredstvi raznih poldržavnih ustanov, družb ali zasebnikov. Naj le omenim, da so naslednji podatki povzeti iz uradnih poročil ekonomata tržaške občine ali od Društva za pravice do doma v Trstu. Na dobo pred podpisom spomenice se ne bomo ozirali, razen v toliko, da je bila gradnja pripravljena pogosto z izrazito raznarodovalno težnjo ki je imela namen razbiti in zdrobiti v drobne manjšine še do konca prve svetovne vojne povsem slovenske vasi mestne okolice. Tako so se zgradila cela naselja pri Sv. Ivanu, pri Sv. Soboti, na Greti, v Rojanu, v Skednju, na Ko-lonkovcu, v Kolonji, na Proseku, na Opčinah, v Križu, povečanje tako imenovanega «ribiškega naselja« v Stivanu. Bolj nas zanimajo stanovanja, ki jih je zgradila ZVU za svoje funkcionarje, to je na Opčinah tako imenovana »Mala Amerika«, 52 stanovanj, v Rojanu-Verniellisu 12, pri Vili Giulii 88, v Ul. Bonomea 128, hotel v Barkovljah 50, v Ul. Cumano 54, to je 384 stanovanj, ki so jih po odselitvi zavezniškega osebja 1. 1954, zasedli novi italijanski naseljenci. Isto velja za poboljše-valnico za mladoletne v Pa-dričah, zgrajeno na slovenski, v ta namen razlaščeni zemlji, in ki je bila po odselitvi zavezniške vojaščine dana na razpolago istrskim beguncem, ki jih je šest do sedemkrat več kot domačinov-Slovencev. Za dobo do vključno 1957 ni mogoče podati izčrpnega poročila, ker so nam bila na razpolago le več ali manj zelo sumarna poročila. Naj tu omenimo le zgradbo 762 stanovanj za begunce, v veliki meri v Carboli, pri Lovcu, dokončana do 1. 1957. Za 1. 1958 naj omenim le gradnjo 134 stanovanj v Skednju, od teh 112 za begunce in 85 stanovanj raznih ustanov na E-lizejskih oziroma Jeličevih po. ljih. Za 1. 1959 pa gradnjo 151 stanovanj v Podkmjerju, 115 v Carboli, 129 v Ul. Baiamon-ti ter že prvih 120 stanovanj v Zavljah v industrijskem pristanišču, tako imenovanem naselju «S. Sergio«. Dne 10. 6. je tržaški občinski svet sklenil potrošiti 750 milijonov za kanalizacijo, za ceste, za javne služnosti itd. za novo naselje v Bovedu, na pol pota iz Barkovelj do Kontovela, za katero je INA-CASA že na. kupila 248.000 kv. metrov zemlje, kjer misli zgraditi 250 hiš s 1240 stanovanji s stroškom 3 milijard lir in pol. Ni točnih podatkov o vesti, ki jo je prinesel Primorski dnevnik 5. 1. 1955 po nekem tržaškem italijanskem listu o vladnem načrtu za gradnjo 100 stanovanj za begunce na Proseku. Vsekakor je bilo od tega že precej zgrajenega. Tudi ni točno znano, kdaj se je završila gradnja novega naselja 72 stanovanj za «esu-l»e v Križu, gradnja, ki se je začela sredi leta 1953 Do takrat je v Križu že obstajalo naselje 32 barak za preko 450 beguncev. Vsekakor je imela biti zgrajena prva tretjina stanovanj do konca l. 1955. Ne moremo se spuščati v podrobnosti o že omenjenih razlastitvah slovenske zemlje za industrijsko pristanišče v Zavljah. Naj omenimo le, da je to začela že ZVU z ukazom z dne 20. 4. 1950 za razlastitveno postopanje, ki naj se dokonča do konca 1. 1958. Ustanova za industrijsko pristanišče je razlastila najprej, do 15 . 8. 1951, 901.005 kv. metrov zemlje, s čimer je bilo razlaščenih 283 slovenskih kmetov iz vsega dolinskega Brega. Zatem se je razlastitev povečala na 1.325.750 kv. metrov zemlje, za katero je izplačala komaj nekaj nad 20*) milijonov lir Pozneje pa je premerila v isti namen še 1.940.000 kv. metrov. Ne bomo se spuščali pri teh razlastitvah v razpravljanja o pre- tiravanju ali prekomernosti v | Zavljami pri Orehu. Razlasti-raznarodovalne namene. Vse- I tev velikih kompleksov slo-kakor je značilno, da se je venske zemlje v Lonjerju in gradnja stanovanjskih blokov Ricmanjih za Združene cemen-začela komaj 1. 1958, to je 8 tarne Italcementi v Bergamu, let po prvih razlastitvah. Zna-1 Pred nekaj leti se je že raz-čilne so tudi vesti o ogrom- pravljalo v tržaškem mestnem nih razlikah v cenah razlaščene zemlje, ki jih plača, zelo nizko, razlaščenim kmetom m med cenami, ki jih Ustanova 'zahteva od graditeljev, ter o špekulacijah s tem v zvezi. Posebno o prisilnem postopku za razlastitev, ki se tako širokogrudno uporablja proti slovenskim posestnikom zemlje, kar ima velike posledice pri cenah razlaščene zemlje, bi se dalo razpravljati, tudi glede na objekt, ki se ima graditi in glede izbire kraja. Naj o-menimo le nekaj primerov. Razlastitev za razširjenje tako imenovanega naselja z odlokom z dne 31. 12. 1952 za povečanje gradenj za naselje, kjer je le majhen del pravih ribičev. Razlastitev za gradnjo sanatorija nad Trstenikom z dne 18. £ 1950. Dva odloka za ustanovitev in za razširitev razlastitve za eVillaggio del fanciullon na Opčinah z dne 21. 7. in 11. 10. 1951. Proglasitev izsuševanja starih ža. veljskih solin za obče koristno in nujno po oddelku za razlastitve pri Civilnem tehničnem uradu v Trstu z dne 5 . 2. 1948 do gradnje več desetin zgradb za begunce pod svetu o potrebi, da se razia-ste večji kompleksi zemljišč ob obali za pospeševanje tujskega prometa. Za primerjavo naj navedemo le že iz zgodovine zloglasno prusko naseljevanje poljske zemlje na Pdznanjskem in v Gornji Sleziji, kar je vzbudilo pred približno 60 leti, še pred prvo svetovno vojno veliko zgražanje po vsem zapadnem svetu. Vendar je treba priznati Prusom, da so to nemško kolonizacijo vršili sicer z ogromnimi finančnimi sredstvi, vendar brez uporabe zakonov o prisilni razlastitvi s formulo o tako imenovani obči koristnosti, nujnosti itd. Zal, da ni mogoče napraviti računa, koliko slovenske zen^lje je bilo v teh letih kolonizirane, bodisi nakupljene, odvzete zemjje slovenskim ju-sarjem iz srenjskih katastral-nihi občin tržaške dolnje in gornje okolice, in koliko prisilno razlaščene. Se teže ali naravnost nemogoče pa je ugotoviti, kakšna finančna sredstva so bila za to uporabljena, toliko od stra. ni države same, od bivše \I Tov. prof. Andrej Budal ZVU, pokrajine, tržaške občine, raznih poldržavnih ustanov, družb ali zasebnikov. Vsekakor ima pri tem ogromno največji delež italijanska država sama, neposredno ali posredno po pokrajini in raznih poldržavnih ustanovah. Le za malo primerjavo naj omenim ezakon Scelbav, izglasovan 1. 1952, ki je odprl državni kredit 9 milijard lir za gradnjo naselij in stanovanj za begunce, kredit, ki je imet biti izčrpan 1. 1954. Vsekakor pa lahko napravimo zaključek iz navedenega, da je že bivša ZVU brezobzirno izrabljala slovensko zemljo v italijanske raznarodovalne in kolonizacijske na- mene, brez spoštovanja člo-tci, v nasprotju z omenjenim | Slovenske šole sit« veških in državljanskih pravic njenih slovenskih lastnikov. Ugotavljamo po navedbi omenjenih podatkov, da je i-talijanska uprava bivše cone A prav z istimi postopki v vseh različnih organih, instancah in ustanovah, nadaljevala in celo s teptanjem o-snovnih ustavnih svoboščin, ne le s kršenjem svobodno sprejetih določb londonskih dogovorov in človeških pravic. Ugotavljamo z ostrim protestom proti takim postopkom, da celo fašizem, ki ni izbiral sredstev za raznarodovanje in uničevanje slovenskega etničnega značaja, ni prišel tako daleč, da bi se poslužil pruskih metod kolonizacije slovenske zemlje. Le v teku zadnje svetovne vojne je bilo govora o preselitvi vse slovenske manjšine v pokrajine južne Italije, a za to še ni bilo konkretnega načrta. Vsekakor se temu nekako pribil-' žuje nedolgo tega v javnosti omenjeni načrt uradno imenovanega zastopnika za kmetijstvo pri Trgovinski, industrijski in kmetijski zbornici v Trstu. Imenovani zastopnik za tržaško kmetijstvo, ki je skoro izključna domena malega slovenskega človeka, po svoji lastnosti veleposestnik v bližnji pokrajini, je v zasmeh vseh demokratskih reprezentativnih načel še član vodstva najvišje, že tradicionalno raznarodovalne ustanove, tržaške Lege nazionale. Razlika je le v tem, da načrt gori omenjenega gospoda, ki predvideva kolonizacijo slovenske kmetijske obdelovalne zemlje na Krasu z italijanskimi naseljen- fašističnim ne predvideva niti, da bi slovenski kmetje v zameno za razlaščeno zemljo dobili kako drugo zemljo, pa četudi daleč od domovine v južni Italiji. O stanju na Goriškem Kljub temu, da se Spomenica o soglasju in Posebni statut nanašata izključno na Slovence Tržaškega ozemlja, je povsem jasno, da se noben normalno razvit človek ne more sprijazniti z mislijo, da so Slovenci tostran Timava ljudje drugačne vrste od o-nih, ki prebivajo zapadno od te reke, in da je moč ravnati s temi tako, z onimi pa drugače. Vendar pa se to dejansko dogaja. Položaj gori-ških Slovencev je neprimerno slabši od našega, in že pri tej primerjavi si lahko zamislimo, kakšen bi bil tudi naš položaj, če naših pravic ne bi ščitil vsaj Posebni statut, četudi ga oblasti v glavnem ne izvajajo. Ce se naš položaj po 4. oktobru 1954 vsaj v glavnem ni mnogo poslabšal (da-si razlaščanje slovenske zemlje in naseljevanje na njej i-talijanskega življa nedvomno pričata o raznarodovalnih tež. njah pristojnih oblasti), pa so razmere na Goriškem skrajno zaskrbljujoče. Slovenski jezik uradno ni priznan in se ga Slovenci ne morejo posluževati pri svojih stikih z upravnimi in sodnimi oblastmi, niti se ne morejo nanje obračati s pismenimi vlogami v svojem jeziku. jajo, tiskovine -so dvojezični, » a cev iz leta v leto di raznarodovalne! Tako sm° od , letu 1947-48 Padh . šolskem letu 33 V Gorici sami s» osnovni« S' k čencev v 1947-48 zlezli M £ »j lanskem letmN®; lah padec m leta 1947-48 smo « ;0l> jakov, lansko lej« J » V šolskem le,u ,j. »I takratni gorišk‘J mara je slovenskim of ^ povedal vpis ^ ^ v slovensko so ' ^ ^ so se janske šole h«: Ui]p Silit® Sil; Nekoč so bil , le v KrminUt ^ in Mirniku; •- | ^ vec. \ K'rro 'ernol Ki ski tajnik name«!* slovensko o6n0plcjjrtk km oddaljeno ^ ^ kaj časa sami ^ ^ vatno šolo, ko P j— , lo sredstev, J' JJJjj L Na šolskem sP venščine ne P°® ni nobenega 5 vi ti aH® Jtovc tv 4 •iti službenca Tudi na Goi šola ni uzakonJ -X politiki se pr^ ljjt lievanie istrsk ^ ^ Za izvajanje vseh določb Statuta Po prečitanju poročila se je razvila živahna aiskusija ki jo je prvi načel prof. Franc Rauber, ki je dejal: «V posebnem statutu je rečeno, da učni programi šol ne smejo biti obrnjeni v smer, ki bi nasprotovala narodnemu značaju učencev. Toda učni načrt ni proti narodnemu značaju učencev že samo s tem, če so v njem določila, ki niso v skladu s tem značajem, temveč je proti temu značaju že s tem, da v njem ni vseh tistih izrazitih poudarkov, ki dajejo šoli njen posebni značaj. Slovenska šola še ni v la posebno besedo prednost . novih naseljencev pred dla-I^SJ?^?" » .£ la, dokler je samo prevod italijanske šole. Po volji nekaterih organov angloameriške oblasti in z vnetim sodelovanjem nekaterih oseb iz slovenskega osebja na šolah je bil mnogokje namenoma zabrisan značaj sodobne slovenske šole. Namenoma je moralo iz slovenske šole na Tržaškem izginiti vse, kar bi spominjalo na novejšo slovensko zgodovino, ali kar bi kazalo na razvoj, po katerem je šlo vse življenje v matični domovini.! «V teh petih letih ni bilo po uradni poti nič popravljeno, žal pa tudi pri učnem osebju dostikrat ni nobene volje, da bi skušalo to stanje spremeniti. So primeri, ko gre še za zavestno nasprotovanje, da-si je takih primerov vedno manj. So pa tudi primeri popolne apatije, ki se izražajo v vsem odnosu do šole sploh. htevati vsaj minimum posebne- ga tretiranja, lahko ugotovimo, da izgube pri nas vse birokratske komplikacije svoj raison d’etre s trenutkom, ko lahko tukaj dvanajstletni o-trok na najbolj pre-prost način dobi dokument za prehod meje.« «Menim, da ja za uveljavljenje učnega načrta, ki bo pravi odraz sodobne slovenske biti, velike važnosti volja slovenskih šolskih oblasti. In tu pač lahko ponovno ugotovimo, da je bilo doslej na teh mestih kaj malo volje. Vsekakor bo treba zelo odločno načeti to vprašanje, da slovenska šo. la ne bo le slab duplikat, temveč zares naša sodobna, zares slovenska šola.« Tov. Drago Pahor Posledice takega stanja so vidne. Iz slovenskih šol pri nas prihajajo ljudje, ki jim manjka tista bistvena vest do slovenskega sodobnega življenja in s tolmačenji, ki niso lastna slovenski biti. V tem pogledu so zlasti občutne pomanjkljivosti pri pouku slovenske literarne zgodovine, slovenske in jugoslovanske zgodovine sploh in zemljepisa. Dokazi za take trditve so sami maturitetni izpiti, ko so celo sami predsedniki komisij, Italijani, ugotovili nestvar-nost, nesodobnost, zaostalost določenega pouka. Lahko bi se reklo, če bi hoteli upora-biti nekoliko preveč trde besede, da se je izkazalo, da gospodar od hlapca ne zahteva toliko, kot ta daje.« »Omenil bi še eno podrobnost. Prav je, da hodijo slovenski dijaki v Ravenno na grob Danteja, da si hodijo ob času velesejma ogledovat Milan itd., toda ni in ne more biti prav, da slovenska šola dijakov ne pelje v rojstno hišo in na grob Prešerna, na skupni grob predstavnikov slovenske Moderne in na sveta tla slovenske ^klasike na Dolenjskem. Baje je za izlete v inozemstvo pristojno izdajati dovoljenja samo ministrstvo. Toda ne glede na to, da smemo za slovensko šolo za- Za prof. Francem Rauber-jem je spregovoril Drago Pahor, ki je govoril o nostrifikaciji diplom slovenskih šolnikov. S tem v zvezi je navedel primer dogovora med Italijo in Avstrijo glede priznavanja avstrijskih diplom v Italiji. Vprašal se je, čemu bi tega načela ne uporabili tudi pri nas, ko gre vendar za priznanje usposobljenosti profesorjem in učnim močem, ki imajo za seboj že desetletno ali celo več desefetij prakse. V potrditev umestnosti takega dogovora je navede) primer neke štipendistke iz Kopra, ki ji jugoslovanske oblasti omogočajo šolanje na neki italijanski univerzi, iz česar nujno izhaja, da ji bodo diplomo z italijanske univerze priznali kot enakovredno. V zvezi z rokom za nostrifikacijo diplom učnega osebja je Drago Pahor rekel, da je zadnji rok, oktober 1960, prekratek, kajti možno je, da bi kdo iz utemeljenih razlogov do tedaj svoje diplome ne mogel nostrificirati in bi v tem primeru ostal na cesti. Nato je Drago Pahor govoril o učnih knjigah. Govoril je o komisiji za učne knjige, pri kateri so poleg slovenskih profesorjev tudi italijanski profesorji. Zdi se, da sedanje oblasti do slovenskih profesorjev ne kažejo niti toliko zaupanja, kot ga je kazala I-talija takoj po prvi svetovni vojni, kajti čemu morajo pri sestavljanju učnih knjig za slovenske šole sodelovati kot nekakšni nadzorniki italijanski profesorji, ko je bila ta-koj po prvi svetovni vojni ta naloga poverjena izključno slovenski komisiji V svojem nadaljnjem izvajanju o šolski problematiki je Drago Pahor omenil vprašanje vabil za vpis v osnovno šolo. Didaktična ravnateljstva italijanskih šol razpošiljajo vabila vsem šoloobveznim otrokom, v katerih jih opominjajo na obveznost vpisa v šolo. Takšna vabila so dobili tudi didaktični ravnatelji slovenskih šol. Zaradi nekega incidenta pa so se slovenski didaktični ravnatelji umaknili in vabil niso razposlali. Na Tržaškem je zadeva teh vabil zelo težek problem. Tu se ne more govoriti o kakem »narodnostnem katastru«, iz katerega bi bilo razvidno, kateri starši se čutijo Italijane, kateri Slovence. Vabilo za vpis pa je napisano le v italijanščini in marsikateri slovenski oče lahko podleže v vabilu označeni obveznosti in vpiše otroka v italijansko šolo, pa čeprav ga je nameraval vpisati v slovensko. Iz tega je edini izhod ta, da bi bila vabila pisana dvojezično in da bi bilo na njih točno povedano, da se more šoloobvezni o- Tov. Boris Race tfok vpisati ali v italijansko Nato je Drago Pahor govoril o raznarodovanju slovenskega podeželja in tu posebej poudaril vlogo Lege Nazionale, ki se je vrgla na naše podeželje s pomočjo Universi. ta Popolare. Kjer Lega Nazionale smatra, da je že zmagala, se tja ne vrača, za takšne predele se ne zmeni več. Pri Domju na pr. je Universita Popolare lani imela štiri tečaje, letos ima samo enega. Sedaj se je Lega Nazionale preko Universita Popolare vrgla na Dolino, Boljunec in Ricmanje. V Dolini ima tri tečaje, v Boljuncu prav tako tri, v Ricmanjih pa štiri tečaje. Za te tečaje porabijo zelo veliko sredstev, kajti njihovi predavatelji so za to svoje delo dobro plačani, dočim slovenski učitelji, ki so se za takšno prosvetno delo zavzeli, niso dobili nobenega plačila, pač pa so morali za stroške segati celo v lasten žep. Zato smo povsem upravičeni od u-stanove, ki to delo opravlja torej od Universita Popolare zahtevati, da sredstva, ki jih uporabi za tečaje v slovenskih vaseh, da na razpolago nam, da Universita Popolare odstopi ta sredstva slovenskim ustanovam, ki so za to poklicane. Nato se je razvnela diskusija o problemu kolonizacije. Poudarjeno je bilo, da se v naši javnosti ta problem mnogo premalo obravnava, pa čeprav gre za obstoj našega tukajšnjega življa. Problem raznarodovanja Južne Tirolske na pr, je postal že diplomatska zadeva. Poitalijančevanje našega podeželja se ne vrši le sistematično, ampak celo z neevropskim sistemom. V nekaj letih je skoraj vsaka kraška vas dobila svoje, ga italijanskega dvojnika. Ce bi nam kdo očital naseljevanje v področju B, moremo ta očitek odbiti s tem, da se je italijanski živelj iz področja B prostovoljno izselil in da je pri tem imela veliko besedo sama italijanska vlada, ki je izseljevanje pospeševala in izzvala. Pri nas je povsem drugače. Tu našega človeka enostavno razlastijo, da na nje. govi zemlji naselijo svojega človeka. Iz teh razlogov je potrebno, da se temu problemu da več poudarka in dolžnost SKGZ je, da najde kakršno koli obliko, da se zadeva kolonizacije pri nas o-streje in bolj močno poudari in se za zadevo zganejo tudi drugi višji forumi. Računati namreč moramo z domačimi okostenelimi šovinističnimi krogi, zato je treba tudi mimo njih iti do višjih forumov. Ne smemo se zadovoljiti z gestami, kakršna je gesta generalnega komisarja dr. Pala-mare, jci je s svojo okrožnico pozval državne funkcionarje, naj bi posečali tečaj slovenščine. Enakopravna in sorazmerna namestitev Slovencev v javnih ustanovah in uradih ni v vseh petih letih pod vrsto izgovorov še niti prišla na dnevni red. V diskusiji je bilo hkrati poudarjeno, da je potrebno nekoliko več iniciative tudi z naše strani. Poniževalno je na pr. za našega kmeta, da ga predstavlja veleposestnik Italijan in član vodstva Lege Nazionale pa če-prač je znano, da je ogromna večina kmetov na Tržaškem slovenska. Prav tako je poniževalno, da se po slovenjih vaseh vrše strokovna predavanja za kmet« v italijanščini. Po tej diskusiji je spregovoril Miladin Černe iz Gorice, ki je rekel, da bi se ob tej peti obletnici, ki s« je danes spominjamo, morali spomniti tudi dvanajste obletnice ponovne zasedbe Goriške po Italiji. Pri tem je omenil, da žive v Italiji »tri vrste« Slovencev: tržaški, ki -so na naj boljšem, nato goriški Slovenci, ki so veliko na slabšem, ker jih ne ščiti Spomenica in nato še beneški Slovenci, ki so še na slabšem kot goriški Slovenci, saj nimajo niti ene slovenske šole. Svet SKGZ je dolžan, da nekaj stori proti temu razločevanju pripadnikov iste narodnostne skupnosti, kajti če imamo tržaški Slovenci svoj londonski spora zum, ga Goričani nimajo, če imajo Goričani na pr. slovensko šolo, je beneški Slovenci nimajo. Nujno je torej, da se določbe londonskega sporazuma raztegnejo tudi na Goriško in na Beneško Slovenijo. Nato je spregovoril še Izidor Predan o položaju beneških Slovencev od tokrat, ko so 1. 1866 prešli pod Italijo pa vse do zadnje vojne in do povojnih let, ko se italijanska oblast kljub vsem ustavnim načelom, za zahteve beneških Slovencev ne zmeni. Svoj poseg je Izidor Predan zaključil: »Današnje demokratične sile v svetu so dosegle takšno moč, da je absurdno misliti na iztrebljenje in uničenje nekega naroda ali neke etnične skupine. Demokratično svetovno javno mnenje ne bo tega nikoli dopustilo. Zato je skrajni čas, da začne Italija gledati na naš problem bolj realistično, da začne ta problem obravnavati in ga reševati na način, vreden demokratične države. Naj beneškim Slovencem da slovenske šole, ne glede na število Benečanov, ki na to pristanejo,kajti odpadniki so sad italijanske raznarodovalne politike in oblasti bi morale delati za to, da te ljudi zopet pripravljajo na tisto pot, kjer so bili preden so jih oni zavedli. Zahtevamo, da ravnajo z nami kot z narodno manjšino, vsaj tako kot z goriskimi Slovenci. Zahtevamo uradno priznanje naše etnične skupine in aplikacijo ter spoštovanje člena 6 republiške ustave. Zahtevamo raztegnitev določb posebnega statuta, ki ščiti pravice tržaških Slovencev, tudi na Goriško in Beneško Slovenijo,« je poudaril Izidor Predan. Prof. dr. Andrej Budal je navedel v svojem posegu v razpravo nekatere značilne jn zanimive statistične podatke o izvajanju in neizvajanju določb Posebnega statuta. Vseh določb Statuta je v glavnem enaindevetdeset. Od teh določb se jih trideset izvaja, na pol se iih izvaia deset, ne izvaja se jih štirideset,, enajst določb pa se še ne izvaja, ker je določeno, da se bodo šele v bodočnosti izvajale. Seveda je to le približna slika, ker je za nekatera določila rečeno, da se morajo takoj izvajati, za druga so roki daljši, za nekatera pa so roki nedoločeni. V splošno velja u-gotovitev, da v zvezi z izvajanjem Statuta vendar nekako lezemo naprej. Pri tem je poudaril, da je naša dolžnost, da izvajanje določb z vsemi sredstvi pospešimo. Boris Race je omenil, da lahko obstajajo nekatere težave v izvajanju določb Posebnega statuta, ker je težko pričakovati, da bodo sadovi stoletne šovinistične tradicije in vzgoje čez noč izbrisani. Mislimo pa, da se te težave precenjujejo in da raje služijo za izgovor za zavlačevanje izvajanja predvsem tistih določb, ki govore o uporabi slovenskega jezika. Ali je prav, da je treba še oanes v raznih uradih, kjer sicer zatrjujejo, da se smejo vlagati prošnje v slovenskem jeziku, obrazložiti uradniku, ki prošnje sprejema in slovenskega jezika ne pozna, kaj je v prošnji napisano? Celo za tolmača bi bilo treba v takem primeru biti. Ali ne bi oblast pokazala nekoliko dobre volje, če bi, recimo, med svojimi uradniki, in to tistimi, ki so danes redno nastavljeni po raznih uradih prefekture, kvesture, komisariatov, občine, finančne uprave itd., tiste, ki znajo slovenski in bi jih postavila na tista mesta, s katerimi imajo ljudje največ opravka? Vemo, da so taki uradniki in da taki ukrepi spadajo v redno administracijo, zato ne bi mogli povzročiti nejevolje pri nikomur. To bi bila vendar prva etapa, ki ut pripravljala pot nadaljnjim. Da niso biti ti, najbolj nedolžni ukrepi storjeni v vseh teh petih leti, dokazuje, da tudi pri tistih, ki bi te določbe morali izvajati, ni prave V0I*.e' In to danes obsojamo. Glede podpore slovenskim kulturnim ustanovam in organizacijam, so v poročilu navedene samo članice naše zveze. S tem ni rečeno, da si naša zveza lasti absoluten monopol v tržaškem kulturnem življenju. Obstajajo tudi druge organizacije, ki se ukvarjajo predvsem z ljudsko-prosvetnim delom. Za nekatere izmed teh ne vemo ali prejemajo podporo. Ce jo prejemajo, je tako prav. Toda kdor je dolžan izvajati člen Posebnega statuta, ki govori o teh podporah, ne sme mimo ustanov in organizacij naših članic, ker je večina izmed njih po svojem značaju, pomenu, obsegu in namenu splošno slovenska. Zato ne bomo prenehali s postavljanjem zahtev, da se prav le-tem daje podporo, ki jim bo omogočala vsaj redno de lovanje. Dr. Stanko Oblak je nato go-voril o gospodarskem problemu. Naše načelo je — je rekel dr. Oblak — da smo sestavni del celotnega tukajšnjega gospodarstva. Ne zahtevamo nič posebnega, pač pa le enakopravnost. So tu zakoni, celo -dobri zakoni, dolžnost oblasti je, da te zakone spoštuje. Vendar kaže, da se tudi glede tega izvaja določena diskriminacija. Nato je navedel primer napisov. Slovenski trgovec n. pr., ima poleg italijanskega napisa tudi slovenski napis, mora plačati dvojno takso, ker se plača po črki. To je absurd, kajti dvojni napis mu prav gotovo ne bo prinesel več odjemalcev. Nato je dr. Oblak govoril o davčni politiki, o davčni diskriminaciji na račun Slovencev. Ne bi bili objektivni, če bi trdili, da gre za diskriminacijo v splošnem merilu, so pa primeri, kjer je diskriminacija več ali manj očitna in občutna in to začenši od najnižjih davčnih organov, pa vse do finančne intendance in celo do rim skih forumov. Pogosto je to odvisno od posameznega funkcionarja. Ugotovilo se je, da se je po kaki šovinistični kampanji začel nasproti Slovencem bolj poostren kurz. Konkretnih podatkov sicer ni, vendar se zdi, da obstajajo glede tega celo navodila iz višjih forumov. Da bi se to preprečilo, j'e potrebno, da v prizivnih organih, ki imajo opravka z davčnimi zadevami, imenujejo tudi Slovence. Do danes ni bilo glede tega storjenega prav nič. Ustrezni organi niso niti poslušali, še manj pa upoštevali kakršen koli glas ali zahtevo v tem smislu. Edino na tržaški občini je bil storjen majhen korak naprej. Letos so v komisije prve instance za razsojanje davčnih dajatev, ki štejejo 60 članov, vključili tudi štiri Slovence. Ti štirje Slovenci pa so prišli le med onih 45 članov, ki so bili imenovani na predlog posameznih političnih strank, med onimi 15 člani, ki so imenovani od intendance, pa ni nobenega Slovenca. Končno je dr. Oblak ponovno poudaril, da Slovenci ljevanje imajo Pr ,sal„ novanjskih n- Jtel I mo v Standrezu« It se]i‘ 5 d ( sedai Da doko r stanovanjskih ^elJ S« mi, kjer je j >»0| stanovanj P°n ^ n0 za begune'’ begunci Pre f si* C vi, domačin * -je. skati kruha d . Tako se P«s,< -topo«j S :stV kii; etnični značaj ^ Ije tudi na Spričo takeg ujV J K Goriškem J' ,«1 S za gonske- js^ ^ mo uveljavlja j ki jih Posebnj /L, va tržaškim ^ Beneška mm. Tov. dr. Stanko Oblak v Italiji ne zahtevamo nikakih privilegijev, pač pa le pravice, ki nam gredo. Franc Stoka je nato spregovoril o naših pomanjkljivostih. Tržaški Slovenci in Slovenci v Italiji nasploh imamo svetle tradicije. Danes pa kaže, da smo nekoliko zadremali. Kot primer je navedel italijanska predavanja po slovenskih vaseh. Dolžnost vsakega našega človeka bi bila, da neposredno sam, samoiniciativno zahteva, naj bi mu predavali in razlagali v slovenščini. Dolžnost nas vseh je, da izkoristimo svojo pravico občevanja v svojem materinem jeziku povsod v javnih ustanovah, da uveljavljenje te pravice izsilimo. V nadaljnji diskusiji je bilo ponovno govora o večjem poudarku, ki naj bi se peti obletnici podpisa Spomenic: o sporazumu dal in predvsem dejstvu, da se posebni statut ne izvaja. Bilo je tu govora tudi o pokrenitvi skupne akcije vseh slovenskih strank na Tržaškem. Po zaključeni izčrpni razpravi, ki se je razvila v zvezi s poročilom, je hila sprejeta še resolucija, ki jo objavljamo na 3. strani. Slovenija il P1 Po S na Ce S4®"!6 , "y()lji'G L '' kakor ni za“ V žaj beneških » tragičen, ker iL,/ 5tst ne priznava za temu, da sta jj , . inni in d* iz leta 1801 |n vemji slovensko Do danes se J ji gotovo povc° 5' \ računati vsaj ^ škimi Slovencu ^ ti ene slovens^V ‘j,1 v dobršni me . Si« Mj tujčeni. Bene Sl spričo tega p( \ nostni smrti. « , » ...a; a,, da se tudi “•G* .kfl •L vse tiste nam Stin ki jim pritic® 9 < - 'V, \ stalim Sloven v ko rešimo tujčenjem i° iN ski narodni jftii T“° v: k Tržaškem ofj"" f‘ !\ pet^VS So,! stanje, v ««-.p8 ska narodno p*fiij,, prvega Spomenice - oseb« « o SVK‘ »t trebno poseo"' to stanje n* da se z nli'” jtj. t*l K remo sprijn2 (ji gotovo ni J0sti i' kakor Pa 1 v. P«*« S, se bili mor3’* /AS,, Prvi konkret^j ^ Jl| namerava slednega, jcL S s loj3'' i0l nega izvajanj nega statuta. , . ki jih je tuj X S sednik Sce ^ iL. p senatu. Od 13 f t ( slovesnih izjav tn®1^ ostalo bore \ tnal® dosti Prenaa*®^ {»M ^ mirno in 3t3p.,s*Vc&< tem manj SKA St: di tržaških ri’ v leto slabi’!dr^i,V ^ odtujuje sk’V!;rt#, ga šolstva, ^ razlaščanje z*tpič®^ ' slovensko ^ in na,sf!ieVe^%!^ lijanskega egtiy; se spremil h f se spre il**— .h r * sto slove”®* tiibV ljavnost ga pred?incve^y: rnjU„.^eblja<^ N JO uporaP j,,-« jezika; toler‘ jeziKa; 5jo' f , uporabljanj / f kj, ka v javno®‘>j»M $ !.,m'e Ztoi*y M 'vedno valnega Pr ^ L,, Ji prebivalstvo v J M sta drugih P p> J Vj nih P°iaV,a S1 riv. da '' S dolžnost, j^i Slovenske ^ je ’ ni^ttLl ske zveze ,^ fj , )ll namen obff^giKjjl venske orgJ!n\>> jjjjj narodnostn ^ ^ vic v mej3* h“' tem spoprime - g™ krene vse P -jj’^ /l šlo do teiyj nja vseh, dJ t3*1 r marjenih, teptanih statut«. i Gorlško-beneški dnevnik Sporočilo pokrajinske Zreže kmetov ktanovili so občinski odbor reševanje sindikalnih vprašanj e: "bi1 bo deloval v okoliških vaseh goriške občine ■ Začasni sedež je v UL 24. maja št. 1 !^lfes*° tajništvo Zveze ^ iTnc* vese*iem sporoča t1 *, j,V,lce"> goriške ob-0 i mt,.10 Jtmet)e okoliških litf ii , ,0vili občinski odbor, I taijJ'" ,kalnega gledišča tč iftin ?a čimbolj koristila i» losi,, *met°valcem. Odbor '!* ti številna vpra. 1,1 Ht JZ b do še bolj po-j I Mfin-t Prihodnjih vaških liliji bi na tak na' ,^.1 1 ^raete v sindi- * »iihoVaV”fSt.in s tem reši" olif.if vprašanja gospodarsko sta- iji it. kl odbor se zaveda \V> [0Vn»- ki j0 sPreiema Wte am.ena» *n poziva 1 ’ bogovih na? .mu pomagajo in „ . ahcijah pri obla- Ho w0vah' da se P°d-i<] ^omri„ !.,risti ukrepi ki 0 *,soc>alno *n g°" Nh i P°*’riko v korist ^rhern prednjih kmetij. ■>' Ul Poriva Zveze, i<|_ '4niem podprli sindi- kmetovalce, Hco P° sindikalno iz-i'^dBi^Ve2e. ker bodo "“'mi, kalno politiko organizacije v korist naših kmetov. Odbor poleg tega soglasno izraža svoj sklep, da je pripravljen sodelovati z vsemi sindikalnimi zvezami in ustanovami, ki so pripravljene delati za koristi kategorije kmetov. Obenem sporoča, da ima svoj začasni sedež v Ul. 24. maja št. 1 pri pokrajinski Zvezi kmetov. ——«»----- Seja pokrajinskega sveta Včeraj zvečer je bila seja goriškega pokrajinskega sveta, na katerem so razpravljali o organičnem načrtu in o. nekaterih javnih delih, podrobneje bomo o poteku seje poročali v jutrišnji številki. «»—— Najdeni predmeti Mestnim stražnikom so pošteni najditelji izročili naslednje predmete: žensko torbico z vsoto denarja, razne tulce s ključi ter denarnico iz plastične mase, v kateri je nekaj denarja in slik. Kdor misli, da so predmeti njegova last, naj se zglasi na poveljstvu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini. «»------ Sestanek strank o krizi podjetij IRI Drevi se bodo na sedežu socialdemokratske stranke v Gorici sestali predstavniki sedmih strank, ki bodo izdelali proglas, v katerem bodo poudarili svoje stališče glede kritičnega stanja podjetij IRI v Tržiču. Predviden je tudi obisk voditeljev teh strank pri goriškem prefektu dr. Nitriju. TEMPERATURA včeraj Najvišja temperatura 21 stopinj ob 15. uri, najnižja 5,4 stopinje ob 6.30. Vlage 78 odstotkov. Veljajo že od nedelje dalje Spremembe voznega reda avtobusov družbe ATA Zaključek pokrajinskega kongresa KD Protislovna stališ&a tudi v večinski struji Na kongresu v Florenci bosta zastopala strujo «ini-ciative» Botteri in Stopper, «desnico» pa Romano Hidrogliser v Kopru Malenkostne spremembe samo za nekatere vožnje CNE De Rocco — Korzo Verdi, Lbčnik, Podgora. Avtobus bo odpeljal od De Rocca namesto ob 7.50 ob 7.45. Iz Ločnika ob 8. namesto ob 8.10. Od De Rocca ob 19. namesto ob 19.05. CRE De Rocco, Podgora, Ločnik. Ob delavnikih: odhod od De Rocca ob 7.25 namesto ob 7.30; iz 'Ločnika; ob 7.45 namesto ob 7.50. Iz Ločnika ob 14.50 namesto ob 14.40. Avtobus, ki vozi ob 20.30, bo odpeljal od glavnega kolodvora in bo vozil po Korzu Italia, Korzu Verdi, De Rocco, Ločnik, ob delavnikih in praznikih. CRI De Rocco, Stražice. Ob delavnikih: odhod od De Rocca ob 8.05 namesto ob 8.15 ter ob 14.05 namesto ob 14.10. CNI De Rocco, Stražice. Ob delavnikih: avtobusi, ki odpeljejo ob 6.20 in 6.45 bodo vozili do glavnega kolodvora. Proga št. 5; Pevmski most. glavno pokopališče, Sovodnje. Avtobus bo ob nedeljah odpeljal od pevmskega mosta tudi ob 14.10. Mam, ' N>Njp Hi i- ‘ J(JVENTINA 1:1 ll|>iiiiiiiiiii«iiili,i,iiVU,,iii,illiililiiiiiiiiiaigiiiiiiiiii)iiiiiiiiiiiiniiiii«iiiiiiiiiiaiiiiiaiiiifliiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiitiaivitiitiiiii>iiiiiiaiiiiiiiiaiitiiiiiiiiiiiiiti«iiiiiiiiiiii« Sovodenjski nedeljski nogomet 11 H S* Sovodenj so Hi , ‘^tiko , JUv, A'”"4’ v včerajšnji 1Naja',nUVenrino; s kratki-J1 ao omogočili na-cbrambi, da je I Vtp ... . v - -»■-"hi , nRhove napade. V 11,10 isrVfntine g0sP0- ie tteb Nanut. katere-a Pripisati največ (Hi a°dl°čen rezultat. ‘ brn- . ©kin sh 7nmn_ x Z ^reepr~cu so zamu- ' v« priložnosti. Sl b teh napak m " Kl. 1 arutraoo« sHm„?ruga5en kot je L,Vntinaa ekiPa, kakršna Hti \ kateri so tudi bi' hvleki ahtetni lgrai-a neodločen re-tekine pred pričetki Ha si e ni predvidelo D;Iagnoza bo morda lilijo h6Č drzna’ toda 4 i«1"6 so ot^ači igralci. i.^inutf16511 v v°dstv0 i^Vii je ,s ^rattianijem % dobn'* 3 metrov., od Pod noge žogo gneči, ki je na-. - 5ieajlnapadu. Izenače. t?t*9Poi°Savg20. minuti 6; Ha „ kazenskim t? G0l aspro‘nikovem i- J*f t8a ftaPada pr0lzv0d '»k “Padam« domačih Brisca rf,nja d iljŽaljive nika °Pazke na ra- ^arson ' ^iS. PelL Cej’ Devetak, Hl. p°ni Terpin, Vi- 1» H Perf°lj k>na: Protii Neodločen rezultat mladih in hud poraz v Podgori Po drugem dnevu prvenstva so juniorji na drugem mestu, Juventina pa na petem ko bolj uredila, da bi manjše ekipe, katerim služi, imele kaj več od igre, kadar igrajo na njem'. Častni gol za bele je zabil Hmeljak v 1. minuti drugega polčasa, to šele takrat, ko so nasprotnikovi napadalci kar štirikTat potresli Marscmovo mrežo. Zadnji gol je bil e- najstmetrovka. Sovodnje; Marson, Hmeljak, Gabrijelčič, Podgornik, Vižintin I., Ferfolja, Plesničar, Pe-tejan I., Vižintin II., Petejan H. in Anselmi. PRVENSTVO JUNIORJEV Rezultati drugega dne S. Lorenzo Pro Isonzo 3:0 Sovodnje - Juventina 1:1 Olivi - Lucimico 2 ;2 Mossa ni igrala LESTVICA S. Lorenzo 2 2 0 0 9 0 4 Sovodnje 2 110 9 2 3 Olivi 2 110 5 4 3 Luoinico 10 10 2 2 1 Juventina 2 0 11 1 7 1 Mossa 1 0 0 1 2 3 0 Pro Isonzo 2 0 0 2 1 11 0 Di Le- la m Deve- N >>, Brisi, V’ Lut' \ X Frattf Nanut 1" > Bizai Un; IL' b'rat- I So,T ' UZer m fc>?;fVODNjE 6:1 |!V Jalnih Po zacetmn »S - "h S ki j‘‘tOV druge ka-iihS"Sih .J.lh igrali na ter j,h ®li‘<°lPnd. v nede-hiJ Pfoti T?ri, Madonnim f rtrala z ledimontu, kr S SataeEaSemi Sllami N * jride i P°,eetka odlo-i 1 dnu ^ri na2 kme zma- ^■ lbr“ papadPr°tn'klh ^ S.)e 2 Uspehi režii‘ Dri- A,v P hom vodil vso ^ i nJe >i?h akciF°kazale nekaj Stjfalci nii' Vendar se Soditi pa , mao mo- kK h Vzboklin ' ki Je t."1 ŽogaK“".,IP kotanj, je°dska^je po hH>Sako na/a riovodenj-S rsk0 "aspr.°tno ekipo Sklj^adi gl'lšce trd oreh ' °sti P:legoVih atlazori?b tej priliki ,bravu ! Soriško ob- ^biV0 ki skrbi 8a lahko nekoli- msm f’ Mi Moštvo lz Sovodenj Moštvo iz Standreža Iz Sovodenj bo odpeljal ob 15.55 namesto ob 15.45, in sicer samo do Travnika. Nesreča motociklista med povratkom Zaradi slabe ceste je v nedeljo zvečer na cesti iz Doberdoba proti Martinščini padel z motornim vozilom 25-letni Srečko Korošec iz Mar-tinščine. Pri padcu se je hudo potolkel po obrazu, zato so mimoidoči poklicali avtomobil Zelenega križa, ki ga je pripeljal v civilno bolnišnico, kjer je dežurni zdravnik ugotovil, da je poleg raznih ran po obrazu zadobil tudi lažji možganski pretres. V bolnišnici se bo moral zdraviti 10 dni. — Opeka na glavo delavcu v SAFOG V livarni Safog se je včeraj zjutraj ponesrečil pri delu 51-letni Ferruccio Cubej iz Ul. Torriani št. 40. Možu je pri delu padel kos opeke na glavo in mu povzročil globoko rano. Z rešilnim avtom so ga prepeljali na sedež INAIL v Ul. Roma, kjer so mu nudili potrebno pomoč. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Kumer, Korzo Italia 4, tel. 25-76. Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Zimške počitnice«, A. Sordi, M. Morgan, v barvah. VERDI, 17.15: »Alarm v Scot-land Yandu». VITTORIA. 17.00: «Julie», P. Petit, D. Genin. CENTRALE. 17.00: »Mrzlo pivo iz Aleksandrije«, L. Mills. MODERNO. 17.00: «Tot6, Vit-torio in zdravnica«. V nedeljo se je zaključil izredni kongres težaške federacije Krščanske demokracije. Kot se je pričakovalo sta bila izvoljena za vsedržavni kongres v Florenci dva delegata struje udemokratične iniciative«, in sicer Guido Bot. teri in Nereo Stopper, ter profesor Redento Romano kot delegat struje »akcija centra«, ki podpira v vsedržavnem o-kviru Andreottija. Za nacionalnega svetnika stranke pa je bil izvoljen dr. Sergio Ga-sparo, ki tudi pripada ((demokratični iniciativi«. Pri glasovanju za delegate in svetnika stranke ter zadevni resoluciji je dobila »demokratična iniciativa« 2635 glasov, »akcija centra« (desnica) pa 1340 glasov. Potemtakem bi lahko sklepali, da ie v tržaški federaciji dve tretjini članov «iniciativistov» ena tretjina pa desničarskih andriottijevcov. Stvar pa ni tako preprosta, ker je tudi v Trstu stranka bolj razcepljena. ((Demokratična iniciativa« ni monolitna in ne predstavlja več kot nekoč samo fanfanijevcev marveč tudi «dorotejce». Pri nas sicer iz raznih vzrokov ni prišlo do formalnega razbitja »iniciative« na struji fantani-jevcev in duiotejcev, kot je prišlo do tega v vsedržavnem okviru, toda iz diskusije na kongresu je razvidno, da so se mnenja delegatov, ki se prištevajo k isti struji, precej križala. Tako so se na primer poslanec Bologna, Gaspa-ro in oba delegata ((iniciative« Botteri in Stopper postavili na ((levičarsko« stališče ter od. krito zagovarjali Fanfaznja in obsodili proste strelce, ki so strmoglavili njegovo vlado, medtem ko je na primer tajnik federacije Belci previdno hvalili 14 točk glavnega tajnika stranke Mora, ki se s Fanfanijem ne strinja. Položaj v tržaški federaciji, oziroma točneje, v ((demokratični iniciativi« torej ni jasen tako da tudi kongres ni zavzel jasnega stališča do bodoče politike stranke in razvo- ja v državi sploh. Res pa je, da je vse to odvisno od kongresa v Florenci. Obe struji sta na kongresu predložili tudi resoluciji. Resolucija ((iniciative« poudarja v uvodu, da mora veljati v stranki politična linija, ki sta jo potrdila neapeljski in tridentinski kongres (to je Fan-fanijeva linija). Nato poudarja, da je bil «uspeh na volitvah 25. maja dokaz, da so volivci mnogo pričakovali od volilnega programa ter da je pomenila Fanfanijeva vlada zavestno in pogumno izbiro KD. Toda žal je treba ugotoviti, da ta napor ni rodil u-speha in je bil prekinjen zaradi kratkovidnosti nekate- SLOVENSKI SOLSKI ATLAS dobite v Tržaški knjigarni. Stane 1.200 lir. rih demokratičnih sil in neodgovornega ravnanja nekaterih parlamentarcev KD«. Resolucija pravi nato, da je treba ustanoviti avtonomno deželo ter izvajati bolj organično politiko gospodarskega in socialnega razvoja. Nadalje potrjuje voljo po sodelovanju z drugimi strankami, ki so pripravljene uresničiti politiko razvoja in pravičnosti za vso italijansko družbo. Končno pa pravi, da je še vedno nujna enotnost katoličanov. Resolucija manjšine pa odklanja predvsem vsako sodelovanje s socialisti ter hvali dosedanje delo Segnijeve vlade. Kot vidimo .odsevajo tudi iz resolucije večine protislovna stališča. Po eni strani se hvalita Fanfani in njegova bivša vlada, po drugi pa se poudarja nujnost katoličanov v KD. Ce pa resolucija hvali Fanfanija in obsoja proste strelce, ki so povzročili padec njegove vlade, potem ni mogoče razumeti, kako si predstavljajo enotnost v Krščanski demokraciji. . ' -**** »■ - 1 ~~s. \ rfH v. V nedeljo okrog 13. ure je privozil v Koper hidrogliser • Freccia deH’Adriatico», ki je to poletje vozil na progi Trst-Benetke. V Koper je prišel na poskusno vožnjo, ker prevoz-no-turistično podjetje »Slavnik«, baje namerava kupiti dva taka čolna, enega celo večjega od tega. Manjšega bi uporabljali ob istrski obali, večjega pa baje na daljši progi ob dalmatinski obali. Z gliserjem so se pripeljali iz Trsta predstavniki podjetja, ki gradi take čolne v Messini, nekaj tržaških gostov in lastnik podjetja, ki vzdržuje progo z gliserjem med Trstom in Benetkami. To progo, ki je samo sezonskega značaja, so sedaj začasno prekinili. Po kratkih formalnosti so se ob koprskem pomolu vkrcali na gliser predstavniki podjetja »Slavnik«, predsednik koprskega okraja, okrajni sekretar ZKJ ter predstavniki turističnih društev, ki so se odpeljali na vožnjo do Savudrije. Kmalu so se vrnili, nato pa je bilo v hotelu Triglav skupno kosilo. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIMIIIIIBIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIimHIIIIIIIMMIIIINa ^Operacija Koroneo> (Nadaljevanje x t. strani) Dejal je, da je na tem procesu treba govoriti o vzdušju in razmerah v letu 1945, ker sicer Plesničar ne bi bil tako predrzen, da bi očital javnemu tožilcu na javni razpravi, de se je dogovoril «essere in oombutta« s policijskimi preiskovalnimi organi, če «ne bi še dihal ozračja iz leta 1945». Citatelji lahko iz te izjave marsikaj sklepajo. Morda bi bilo javnemu tožilcu bolj všeč, če bi obtoženci trepetali pred preiskovalnimi organi in na sodišču priznavali vse mogoče krivde? Takoj nato je dr. Grubissi poudaril: ((Plesničar ni Italijan. Bil je interniran v Nemčiji, ne kot italijanski vojni ujetnik, ampak zaradi svoje ilegalne dejavnosti. Delal je ne za italijanske, ampak za slovenske ideale. Vse spoštovanje idealom, toda Plesničar ni Italijan, kakor ni Italijan Gomba, ki se je prej pisal Gombač.« Zakaj je javni tožilec v svojem zaključnem nagovoru tako poudarjal, da je Plesničar Slovenec? Mar je zanj biti Slovenec kaznivo dejanje ali sramota? Mar zanj ne obstajajo ustavne določbe? In Posebni statut, ki prepoveduje narodnostno mržnjo? Dr. Grubissi je tudi izjavil, da je Plesničar lažnivec, ker je najprej dal policijskemu funkcionarju Ritelli znano izjavo, nato je na soočenju z Ritello izjavil, da ga je želodec bolel zaradi zaužitih rib, potem pa je preiskovalnemu sodniku Izjavil, da šo ga pri zasliševanju pretepali. Taka utemeljitev se nam zdi zelo površna. Priznati je treba, da ima dr Grubiasi dovolj fantazije, kar je dokazal s svojimi domne-1 tako predpisuje poseben odlok vami glede namenov, zaradi vladnega komisarja. katerih naj bi organizatorji poskrbeli za Devinarjev beg' iz zaporov (škoda, da je pri tem pozabil omeniti, kako je Devimar vestno obveščal tiste, ki so ga poslali v Koroneo kot provokatorja). Dr. Grubis. si pravi, da ima vsa zadeva politično barvo. Devinar, je dejal dr. Grubissi, je izdal svojo nalogo za jugoslovansko obveščevalno službo, ki ga je hotela zakadi tega onemogočiti. Ker nam je znano, je nadaljeval javni tožilec, da je tedaj v tržaških zaporih vladala anarhija, ni bilo težko izvesti ta načrt. Devinarja so hoteli prepričati, da je v zaporih močna organizacija, katero je treba ubogati, itd. Mimogrede se je dr. Grubissi obregnil tudi ob memorandum, ko je govoril o izbiri raznih elementov za stražarje v zaporih. Dejal je, da so bili med njimi tudi bivši obsojenci, ki so bili nato premeščeni. «Ni mi znano, če so bili tudi odpuščeni, kakor bi morali biti, ker je tista znana določba memoranduma, katera nas morda obvezuje, da moramo držati v službi bivše obsojence.« Tako je dobesedno izjavil javni tožilec dr. Grubissi. Ali je mislil resno? Kakor nam je znano, nobena določba memoranduma ne predpisuje, da bi morali v službah obdržati nekdanje obsojence, pač pa Posebni statut določa, da se ne sme sodno postopati proti nikomur zaradi njegove aktiv, nosti v zvezi z reševanjem vprašanja pripadnosti Tržaškega ozemlja pred londonskim sporazumom. Ali je dr. Grubissi mislil na to jasno določbo? Zakaj mu je na poti? Saj jo je dolžan celo izvajati, ker Razna protislovja in Juridič-ne utemeljitve, ki so nasprotovale njegovi tezi, ne bomo omenjali. Omenimo naj le zaključek sinočnje razprave. Ko je predsednik sodišča vprašal prisotne branilce, če bodo potrebovali dosti časa za svoje zaključne govore proti izvajanjem javnega +ožilca, in so mu ti odgovorili, da bo odgovoril eden za vse, in sicer zelo na kratko, skoraj ni mogel verjeti in je vprašal odvetnika Bologno, če ima še namen ((pomeriti se z javnim tožilcem«. Ta mu je odgovoril; »Zdaj sem se prepričal, da to ni potrebno.« (Smeh v dvorani.) Prihodnja in zaključna razprava bo 21, oktobra ob U. uri. Solidarnost KPI s tovariši v S. Marinu Tržaška federacija KPI je poslala KPI republike San Marino pismo, ki se glasi: »Tržaški komunisti so z globokim ogorčenjem zvedeli za hudo obsodbo 27 voditeljev delav skih strank v San Marinu. Te obsodbe so sad tiranskega re' žima, sektaštva in reakcionarnega besa, s katerimi so hoteli klerikalni voditelji zadušiti slavne stoletne tradicije «stare dežele svobode«. Tržaški komunisti se spominjajo in potrjujejo bratske vezi solidarnosti, ki jih vežejo s tovariši v San Marinu. Pri tem so gotovi, da tolmačijo čustva slovenskih in italijanskih delavcev in demokratov ter vam zagotavljajo, da so z vami in z ljudstvom vaše republike v ostri borbi za vzpostavitev vladavine napredka in svobodo v San Marinu. VOZiNI RED VLAKOV ODHODJ 0.20 B Opčine - Ljubljana * Beograd Reka 3.50 P Videm - Trbiž 5.16 P Videm 5.32 P Opčine 5.40 P Portogruaro 6.12 R Benetke - Bologna -Milan - Turin 6.20 B Videm - Trbiž 6.30 P Videm 6.55 B Benetke • Rim • Mi- lan - Turin 7.00 P Opčine 7.15 P Tržič (razen nedelj) 7.40 B Videm - Trbiž Du- naj - Hamburg 8.39 B Opčine - Ljubljana 8.47 R Benetke Rim 9.45 P Videm - Trbiž 10.18 B Benetke • Milan - Pariz 10.30 P Portogruaro 12.20 B Videm 12.32 P Videm 12.53 R Benetke 13.30 P Benetke 13.35 P Opčine 13.50 B Videm • Calalzo (ob sobotah od 27. junija do 12. septembra) 14'25 P Videm 15.08 B Benetke - Milan -Pariz • Calais 18.10 B Opčine - Ljubljana -Beograd - Atene - I-stanbul - Reka 16.17 P Videm 16.45 B Benetke Bari 17.00 P Portogruaro 17.38 P Videm 17.55 P Opčine • Ljubljana 18.35 R Benetke 18.40 P Portogruaro 19.24 P Cervignano 19.45 B Videm - Trbiž - Du- naj - Muenchen 20.06 P Opčine 20.20 P Videm 21.45 P Videm 22.13 B Benetke - Milan - Turin - Genova - Venti-miglia * Marseille -Rim PRIHODI 0.10 B Videm (ob praznikih od 28. junija do 13. septembra) 1.05 B Videm 5.45 B Beograd • Zagreb - Ljubljana - Reka -Opčine 6.23 P Cervignano 7.04 P Opčine 7.15 P Videm 7.32 P Portogruaro 7.45 B Turin - Milan • Rim 8.05 P Videm 8.33 B Videm 9.15 B Marseille - Ventimi- glia - Genova • Turin - Milan - Be- netke 9.25 P Videm 9.45 B Muenchen - Dunaj • Trbiž * Videm 11.39 P Ljubljana - Opčine 11.46 P Trbiž - Videm 11 54 R Benetke 13.25 B Bari - Rim • Be- netke 14.05 B Istanbul • Atene - Beograd - Ljubljana -, Reka - Opčine 14.54 P Portogruaro 15.07 B Calais - Pariz lan - Benetke 15.29 P Videm 16.55 P Videm 17.02 B Benetke 17.28 P Opčine 17.55 B Trbiž - Videm 18.12 P Tržič (razen nedelj) 18.37 R Bologna - Benetke 18.57 P Portogruaro 19.41 P Videm 19.50 B Pariz • Milan - Benetke 20.01 B Ljubljana • Opčine 21.06 P Videm 21.15 R Turin - Milan • Rim - Benetke 21.43 P Opčine 22.28 P Benetke 22.40 B Hamburg - Dunaj - Trbiž • Videm 23.40 B Turin - Milan - Rim - Benetke Mi- B brzt — P potniški “ R rapido Jam trn unt4nw!k predvaja danes 13. t. m. z začetkom ob 1*. uri Metroscope film: C Igrajo: VAN JOHNSON, ANN BLYTH In STEVE COCHRAN — BOILEAU.NARCEJAC: --------------v Huu ZNOJ ) ...... In’ rotfn 1)0 ve^er. ki bo sledil potem! Naj jo prosi odit? v a« Pozabi prepire?... Flavičres je upiral oči '■ ^ izpit? kvadrat in zdelo se mu je. da je pred tnne bo * in da molči pred tablo ... Poznal je same žh H Prim11}0861 odpovedati temu, da pride do resnice. 0na' In :lačeva!o k njej to, da je Madeleine, pač pa v J® hi?rav sv°jega preobilnega življenja ni hotela k to, Ha Prebogata, on pa prereven. Živ dan ne bo Se 7 Se mu ta tajna skrila. Torej? Oiiukhietrn dolgo vleklo. Od daleč je gospodar bara *šha sm 8?.sta' ki je tu pa tam govoril sam s seboj it e bi 1 izPred oči. Flavieres je žalostno razmiš- .-n.,. i«-Madeleine pojde neizbežno. Ni je mo , več se Ji bo ponudila prva priložnost, bo konec, i® že tak ’ trPeti glavobol in ne ostati v postelji... hf aJi ali Prepozno. Morda jo bo vsak čas ubrala bi ^ 1 Proti kakšnemu parniku, ki ima odpluti. Ulil M»i>r,eostal° drugo, kot umreti... lu kak0? lne Prišla ven. Zdelo se je, da je izrasla ,Vj Pk tiinju P^kazen. Bila je razoglava, lase je imela ti 8 le ^ okusno barvane s hennčjem ... tllid Pa?rt£Lanil' Hodila je pred njim brez naglice, s Je taks °blečena je bila v kostum, ki ga ji je ttKsna, kakršno je klical v svojih sanjah. Pri- bližal se Ji je kakor nekoč na seinskem obrežju in zavonjal je parfum po jesenski zemlji, zmečkanem listju in umirajočih cveticah. Flavieres je hodil kot mesečnik, z roko na prsih in napol odprtimi usti. Ta je bila prehuda. Zgubljal se je. Zadeval se je v ljudi in ti so se prestrašeno ozirali za njim. Morda bo padel na koncu ulice. Morda bo bruhnil v jok?... Ona se je spuščala navzdol proti staremu mestu, kakor bi se sprehajala. Kako prav je imel, da je šel oprezovat za njo! Ni se nameravala vrniti v hotel. Brezskrbno je hodila mimo trgovin in zahajajoče sonce je metalo njeno senco daleč nazaj, vse do Flavieresovih nog. Se je šla sprehajat? Je bila zmenjena za sestanek. Ali si je čisto preprosto zaželela svobode, preden se zopet pogrezne v muke nemogočega razgovora v dveh? Ali pa je že nekje drugje, tujka v tujem mestu? ... Za porušenimi pročelji hiš se-je slišalo rohnenje buldozerov. Po očrnelih zidovih so viseli lepaki. Otroci so se igrali po ruševinah. Madeleine je prispela s svojim malce zibajočim se korakom na Obrežje Belges. Ustavila se je za hip in obrnila glavo proti okrnjenim stebrom mostu. Iz sivkaste vode so odsevali dvojčki jadrnic, ki so spale bok ob boku. Neki paglavec je gnal barko na vesla in držal razkrečene noge. Tu pa tam so gnili prevozni čolni, obrnjeni z rilci proti kamenju. Tu je bil Marseille in je bil hkrati Courbevoie. Preteklost se je na čudovit način izravnavala z nerazumljivo sedanjostjo. Flavičres se je čutil izven časa. Nemara, da tisti valčki, ki pozibavajo kose lesa in gnilo sadje, niso nikoli obstajali, nemara ni obstajala celo Madeleinina postava. Ostajal pa je jedek parfum, ki ga vonji pristanišča niso mogli zbrisati. Madeleine je zavila po nabrežju proti notranji luki. Ali se misli vkrcati? Ali pa je prišla samo ogledovat parnike in sanjat o deželah, kamor bi lahko pobegnila? Ljudje nedoločnega plemena, oblečeni v amerikan-ske jopiče in polni žepov po hlačnicah so leno hodili sem in tja med barkami in lopami. Madeleine kakor da nikogar ne vidi. Gledala je vodo, po kateri so bile kot zvezde posejane srage nafte in onstran izprepletenih jamborov temno zidovje trdnjave Saint - Jean. Tu in tam je bila kakšna straža s puško na rami in je stražila pristan. Flavičres je bil truden, a še na misel mu ni prihajalo, da bi se ustavil, čakal je tisto neizogibno. In do tega neizogibnega je prišio na Nabrežju Joliette. Madeleine je sedla k edini mizici neke vrste točilnice. Flavičres je poiskal kotiček, kamor bi se skril. Kakor nekoč so bili blizu njega sodi, velikanske posode z belimi napisi: Salgues, Alger. Neki kupec Salques. Toda v katerem prejšnjem življenju?... Tam je Madeleine pisala, medtem ko so se na vseh straneh po malem prižigale prve luči, na ladjah in vzdolž pomorske postaje. Veter je dvigal rob njenega pisma. Roka ji Je naglo tekla po papirju. Prav nanj se je obračala v tem hipu. Govorila mu je čisto tiho, kakor je nekoč čisto tiho govorila Gčvignu. Flavieres je bil bolan od strahu in od žalosti. Zvijala je pismo in lepila ovojnico, potem je pustila na mizici denar. Obšel je sode. Porodila se mu je grozotna slutnja. Da Madeleine ne namerava... Bila je sicer še daleč od roba in je hodila po tračnicah. Po njenem je bilo preveč ladij. Iskala Je bolj samoten kraj. Drug za drugim sta šla mimo velikanskih krnov ladij in odprtine za sidrske verige so ju gledale kot temne oči. Kdaj pa kdaj je mornar visoko na stolpu otresel cigareto, da se je zaiskrilo. Debele vrvi so se križale in vezale na suho velikanske nepremične parnike kakor gore noči in tišine. Od svetilk je padala rumenkasta svetloba in v njej so plesali roji žuželk. Madeleine je hitela in držala roko ob krilu, ker je pihal veter. Sklonila se je, ko je šla pod vrvjo in se je približala robu. Flavičres jo je opazoval iz sence za nekim žerjavom. V bližini ni bilo žive duše. Pod nadzidom sta se drgnila dva čolna drug ob drugega. Po prstih kakor ropar, ki lovi plen se je Flavičres približal. Segel je z roko Madeleini okoli pasu in jo potegnil nazaj. Ona je zakričala in se branila. »Jaz sem,» je zasopel... »Daj mi tisto pismo!« Borila sta se in torbica se je odprla. Pismo je padlo iz nje in se zvrtinčilo navzdol kakor list z drevesa. Flavičres je skušal stopiti nanj, pa je zgrešil. Sunek vetra je vzdignil pismo in že je šlo preko roba in izginilo v temo. Pobelilo se je spodaj v nedostopni razdalji, zibajoč se v plivkanju. Flavičres je še zmeraj stiskal Madeleine k sebi. »Vidiš, kaj si napravila!« »Pusti me!« Potisnil si je torbico v žep in je dekle odvlekel. »šel sem za tabo od frizerja. Čemu si prišla sem, kaj?... Odgovori! ... Kaj si mi pisala v tistem pismu? ... Je bilo slovo?« «Da.» Stresel jo Je. «Pa potem? ... Kaj si mislila napraviti?« «Iti... Morda jutri.. Narediti karkoli! Ne prenesem več!« »Pa jaz?« V duhu se je čutil praznega, kakor izsušenega. Huda utrujenost mu je težila na ramena. »Pojdi! ... Greva!« Izgubila sta se v samotne ulice, koder so se premikale sumljive sence, a Flavičres se ni bal roparjev. Niti mislil ni nanje. Njegova roka jjs trdno držala spremljevalko za komolec. Skoraj potiskal jo je pred seboj in to pot se mu je rez zdelo, da prihaja z njo od nekod daleč, iz same dežele smrti »Zdaj imam pravico zvedeti,« je začel. »Madeleine si! ... Daj, reci!« «Ne.» »Kdo pa?« »Renče Saurange.« (Nadaljevanje sledi) 4* Kolo italijanskega nogometnega prvenstva Atalanta zau v njegovem zm A LIGA Rezultati •Alessandria-Bologna 1-1 •Atalanta-Juvcntus 2-2 ♦Bari-Gcnoa 1-6 •Fiorentina-Roma 3-1 ♦Lazio-Lanerossi 2-1 ♦Milan-Napoli 3-1 ♦Padova-Palermo 1-0 ♦Sampdoria-Inter 6-0 ♦Spal-Udinesc 2-1 LESTVICA Juventus Bologna Fiorentlna Spal Lazio Inter Milan Sapdoria Bari Alessandria Roma Palermo Atalanta Genoa Udinese Padova Lanerossi Napol! 13 4 7 7 3 6 t 5 6 6 5 6 6 4 6 t 5 5 7 6 5 6 2 5 2 1 5 4 2 5 4 5 4 3 4 3 3 7 a 1 4 2 4 7 2 5 12 2 4 10 0 2 9 0 1 1 0 3 1 0 1 0 1 0 0 0 0 0 TEKME 1*.X. Bologna-Bari, Genoa-Milan, Inter-Fiorentina, Juventus -Alessandria, Lanerossi-Padova, Napoli-Atalanta, Palermo-Spal, Udinese-Sampdoria, Roma-La-zio. B LIGA Rezultati •Cagliari-Messina •Catania-Ozo Mantova »Lecco-Como »Marzotto-Sambened. ♦Modena-S. Monza •Novara-Catanzaro Reggiana-*Parma •Taranto-Veerona •Torino-Brescia Venezia-*Triestina 1« 3-1 3-2 3-1 1-1 1-« 1» 2-2 1-1 2-* LESTVICA Marzotto 4 2 2 6 5 Reggiana 4 3 0 1 11 Torino 4 1 3 6 7 Venezia 4 2 1 1 3 Catania 4 1 3 0 7 Modena 4 2 1 1 5 Lecco 4 2 1 1 1 Brescia 4 0 4 e 1 Novara 4 1 2 i 1 Messina 4 1 2 i 2 Como 4 1 2 i 3 Mantova 4 1 2 i 3 Cagliari *\ 2 0 2 4 Taranto 4 1 2 1 4 Catanz. 4 1 1 2 3 Parma 4 0 3 1 4 Monza 4 6 3 1 3 Verona 4 0 2 2 5 Sanbened. 4 0 2 2 6 Triestina 4 0 2 2 3 TEKME 18.X. Brescia-Novara, Cagliari-Ca-tania, Catanzaro-Modena, Co- mo-Torino, Reeggiana-Marzotto, Messina-Verona, Sambenedet-tese-Triestina, Venezia-Parma, Simmenthal Monza-Lecco, Ta-ranto-Ozo Mantova. Športne stave TOTOCALCIO x;ci 111 1X1 2 2 1 X Kvote: 13 točk — 1.113.000 lir, 12 točk — 33.000 lir. V Trstu je 5 dobitnikov s 13 točkami in 105 z 12 točkami. T O T I P XI X 2 21 22 IX 12 Kvote: 12 točk 902.671 lir, 11 točk 38.064 lir, 10 točk 1.175 lir. Fiorentina se je nevarno približala vrhu - Tudi Milan se popravlja - V B ligi zastoj Torina in domači poraz Triestine A LIGA Četrto kolo nogometnega prvenstva A lige ni bilo za vse favorite enako ugodno. Večina jih je sicer zmagala na domačih igriščih, toda Bologna, Juventus in lnter so morali, svojim gostiteljem prepustiti eno točko, kar so v ostalem tudi edina presenečenja sicer mirnega in prav nič razburljivega kola. Na vrhu lestvice je Se vedno Juventus, toda njegova prednost pred neposrednimi zasledovalci se je zmanjšala na eno samo točko. Postavlja se tudi z edinim pozitivnim angleškim povprečjem. Kot Inter pred 15. dnevi, tako je tokrat tudi on naletel v Bergamu na trd oreh v Atalanti, ki se je očitno specializirala na neodločene rezultate, saj je v štirih nastopih dosegla kar tri. Prihod Ju-ventusa je privabil na stadion rekordno število gledalcev (Iti tisoč 720), ki niso ostali razočarani. Igra je bila lepa in borbena, polna razburljivih dogodkov in čeprav je Juventus prevladoval v vseh pogledih, je neodločen rezultat Ata-lante zaslužen. Med posamezniki so se odlikovali Boniper-ti. Charles in Sivori od Juven-tuša ter Nova, Angeleri, Ron-rnn in Gustavsson od Ata-lante. Na nič manj trdo kost kot Juventus, je naletela Bologna v Alessandriji in tudi rezultat je bil skoraj enak. Tekma je bila posebno v prverh polčasu, ko sta padla oba pola, zelo živahna, v drugem pa so domačini čuvali rezultat in se omejili zgolj na obrambo. V vodstvo je prešla Bologna že v 5' po Pascuttiju, izenačil pa je pol ure pozneje Tacchi. S šestimi točkami in z boljšo razliko v golih je Bologna trenutno na drugem mestu pred Fiorentino, Spolom in Laziom. Fiorentina se je tokrat lepo rehabilitirala za zadnji poraz v Bologni in je na svojem igrišču z enakim rezultatom premagala Romo (3:1). Trener Carniglia je bil prepričan, da je njegovo moštvo imelo v Bologni samo «slat>» dan in da niso v njem potrebne nobene spremembe. Zato je potrdil takrat poraženo enaj-storico in potek igre proti Romi mu je dal prav. Fiorentina je namreč zaigrala v velikem slogu in Roma je kljub uvodnemu golu Manfredinija lahko zadovoljna, da se je razmeroma poceni izmazala. Toda kljub temu lahko trdimo, da Fiorentina še ni dosegla najvišjega standarda in da predvsem v obrambi še nekoliko šepa. Nasprotno pa ima v obeh stranskih krilcih, v vratarju in v napadu (razen Petrisa) najboljše moči. Dva gola je tokrat dosegel Gratton, tretjega, oz. drugega po vrstnem redu, pa jim je poklonil branilec Rome, Stucchi z avtogolom. Spal in Lazio se vztrajno držita družbe najboljših, vendar je vprašanje kako dolgo še. Tokrat se jima je nasmehnila domača zmaga s precejšnjo dozo sreče, kar velja še po- sebno za Spal, ki je imel v gosteh Udinese. Furlani so se borili srčno in tudi taktično in tehnično dobro in če niso izbojevali vsaj neodločen rezultat, se lahko pritožujejo na izredno smolo v drugem polčasu, v katerem so izgubili kar dva igralca. Najprej se je zaradi pretegnitve mišice pomaknil na levo krilo kot statist Delfina, v 37’ pa je zaradi izvitja gležnja moral za pustiti igrišče Giacomini. Videm-čanom zaradi tega ni preostalo drugega kot zapreti se v obrambo in poskušati srečo s protinapadi. Toda pri tem jim športna sreča ni bila naklonjena in z golom, ki ga je dosegel Corelli v 17' drugega polčasa, so izgubili srečanje potem, ko je v začetku drugega polčasa Fontanesi izenačil rezultat na 1:1. Lazio se mora za svojo zmago nad Lanerossijem zahvaliti strelcu obeh golov Rozzo-niju, ki je edini znal prodreti hermetični obrambni zid gostov, ki so prišli v Rim s trdnim namenom, da rešijo vsaj eno točko. Tekma je bila obo-jestranko slaba in polna zapravljenih priložnosti. Edina tekma brez golov je bila odigrana v Genovi med Sampdorio in Interjem. Bila je to obojestranko slaba igra, polna taktičnih napak in neopravičljivih nerodnosti pred vrati. V celoti je imel Inter nekaj več od igre, posebno proti koncu prvega in v drugem polčasu, v katerem sta se odlikovala Firmani in An-gelillo. Milan, fci je letos začel dokaj slabo, se popravlja. Njegova forma sicer še ni zadovoljiva, toda napredek v kolektivni igri je viden in zmaga nad Napolijem je bila v celoti zaslužena. Po golih Gollija in Schiaffina v prvem polčasu je Napoli v drugem polčasu opustil obrambno taktiko in se vrgel v napad, toda Alfieri je imel velik dan in je branil skoraj neubranljive žoge. V sredini polčasa je Alta-fini dosegel še tretji gol, nakar je v zadnji minuti igre Del Vecchio zmanjšal rezultat na 3:1. Napoli je igral požrtvovalno, vendar pa. bo moral še znatno izboljšati svojo igro, če se bo hotel odtrgati z zadnjega mesta, na katero je po štirih zaporednih porazih prilepljen skupno z Lanerossijem, ki pa ima malenkostno boljšo razliko v golih in za točko boljše angleško povprečje. Z enakim izidom 1:0 sta se končali preostali dve tekmi v Bariju in v Padovi. Bari je premagal Genoo po izenačeni igri z golom De Robertisa v začetku drugega polčasa, Padova pa je dosegla svojo prvo letošnjo zmago na škodo Palerma z golom Galtarosse v 23’ prvega polčasa. V Roccovi enajstorici sta bila najboljša bivši član Triestine Tortul in vratar Pin, popolnoma v senci pa je bil reprezentativec Bri-ghenti. Na splošno lahko ugotovimo, da se je položaj na lestvici še bolj izkristaliziral in da Mednarodni atletski miting v Rimu Kopje: C. Lievore - 80/52 400 m ovire: Mariini 51”! Balasova 1,80 v višino - Poljak Sidlo drugi v kopju - Na 800 m pet atletov pod 1’50” RIM 12. — Mednarodni atletski mitini v Rimu, s katerim 'je praktično zaključena mednarodna atletska sezona se Je zaključil z dvema velikima rezultatoma, za katera sta poskrbela dva italijanska atleta: metalec kopja Carlo Lievore in tekač čez nizke zapreke Martini. Prvi Je zalučal kopje 80.52 in se s tem metom uvrstil na 5 mesto v evropski lestvici, drugi pa Je s časom 51”1 izboljšal lastni italijanski rekord, katerega Je imel s časom 51"4 Zanimivo Je, da Je tudi Morale tekel iz-. J— 5| ”2 pod starega rekorda s časom j Višina: 1. Balas (Rom.) 1,80, I?- Zwier (Niz.) 1,65, 3. Bignal (VB.) 1,63, 4. Jozwiakowska (Polj.) 1,60, 5. Bortoluzzi (It.) 1,55. 4x100 m: 1. Italija (Bertoni, Valenti, Costa, Leone) 45”8, 2. Mešana (V.B. - Rom.) 46”3, 3. Mešana (Polj. - Fr.) 47”1. in Vreme je bilo oblačno med samim tekmovanjem je tudi rosilo, toda pogoji za tekmovanje so bili v glavnem u-godni. Gledalcev je bilo okrog 15.000. V konkurenci žensk je vladalo glavno zanimanje za nastop svetovne prvakinje v skoku v višino Romunke Ba-lasove. Zlahka je preskočila 1,80, nato pa je zaman naskakovala višino novega svetovnega rekorda 1,85. Letvico je trikrat podrla z desno nogo. (Svetovni rekord je 1,84). Tekmovanje moških se je pričelo z metom kopja. Vodstvo je takoj prevzel Poljak Sidlo z metom 76,10, v tretji seriji metov pa je prevzel vodstvo odlični Francoz Macquet z metom 77,05. Carlo Lievore je vrgel najprej 71,18, nato 73,79 in v tretjem metu 75,46. V četrti seriji je C. Lievore še izboljšal svojo znamko s 76,60, Sidlov met je bil neveljaven in v vodstvu je ostal Macquet. V peti seriji je bil Sidlov met spet neveljaven, Lievore pa je po silnem za'®" lu dosegel svoj osebni rekordni met prvič čez 80 m, točno 80,52. V zadnji seriji je Sidlu uspelo prehiteti Macqueta in si zagotoviti drugo mesto. V metu krogle ni nastopil Meconi in zmago si je zagoto- vil Madžar Varju, Sved Ubde- boden pa je izboljšal švedski rekord. V skoku v daljino Bravi ni ponovil svojih zadnjih rezultatov in se je moral zadovoljiti s četrtim mestom. V teku na 5000 m je kar 5 atletov teklo izpod 14’ in zmagal je Poljak Zimmy, bivši svetovni prvak Iharos pa je bil tretji. Na 200 m je v odsotnosti Berrutija z jal francoski Senegalec Seye z dobrim časom 20”9, sobotni zmagovalec nad Berru-tijem v teku na 100 m Dele-cour pa je bil šele četrti. Zanimive so bile serije na 800 m. Finalnega teka ni bilo. Najboljši rezultat je dosegel Poljak Lewandowski v četrti seriji z 1’48’’2, za njim pa v isti seriji Anglež Hewson 1’ in 48”4 in Sved Waern 1’48”6. Pod 1’50” so vedno v isti seriji tekli še Waegli (Sv.), Jazy (Fr ) in Lenoir (Fr.). TEHNIČNI REZULTATI ŽENSKE SO m ovire: 1. Bignal (V.B.) 11”, 2. Quinton (V.B.) 11”, 3 Bertonni (It.) 11”2, 4. Chojnacka (Polj.) 11 ”3, 5. Picado (Fr.) 11”5, 6. Ruedl (It.) 11"7. 200 m: 1. Hyman (V. B ) 24"2, 2. Janiszewska (Polj.) 24”9, 3. Jesionowska (Polj.) 25”, 4. Costa (It.) 25”, 5. Petrescu ,(Rom.) 25”1, boljše enajstorice vztrajno težijo k vrhu. B LIGA MOŠKI Kopje: 1. Carlo Lievore (It.) 80,52, 2. Sidlo (Polj.) 77,98, 3. Macquet (Fr.) 77,05, 4. Giovan-ni Lievore (It.) 74,94, 5. Frost (Vzh. Nem.) 74,23, 6. Fecarotta 64,76. Krogla: 1. Varju (Madž.) 17,79, 2. Ubdebom (Sved.) 17,08, 3. Sosgornik (Polj.) 16,89, 4. Monti (It.) 16,34, 5. Kunnas (Fin.) 16,29, 6. Nisula (Fin.) 16,22. 5000 m: 1. Zimmy (Polj.) 13’50”2, 2. Eldon (V.B.) 13’54”2, 3. Iharos (Madž.) 13’55”6, 4. Leenaert (Belg.) 13’57”8, 5. Krzyskowiak (Polj.) 14’10”6, 6. Joclimann (Polj.) 14’11”8. Daljina: 1. Wahlender (Švedska) 7,40, 2. Valkama (Fin.) 7,35, 3. Brački (Fr.) 7,35, 4. Bra-vi (It.) 7,29, 5. Slavkov (Bolg.) 7,20, 6. Berthelesn (Norv.) 7,13 200 m (finale): 1. Seye (Fr.) 20”9, 2. Foik (Polj.) 21”1, 3. Jones David (V.B.) 21”1, 4. Dele-cour (Fr.) 21”2, 5. Genevay (Fr.) 21”3, 6. Bunaes (Norv.) 21”5. 400 m ovire: 1. Martini (It.) 51 ”1 (nov italijanski rekord), 2. Morale (It.) 51”2, 3. Galliker (Švica) 51”9, 4. Rintamaki (Fin.) 52”7, 5. Gimelli (It.) 52"7. 800 m: 1. Lewandowski (Poljska) 1’48"2, 2. Hewson (V.B.) 1’48”4, 3. Waern (Sved.) r48”6. 4. Waegli (Švica) 1’48”7, 5. Ja-zy (Fr.) 1'48”9, 6. Lenoir (Fr.) 1’48”9, Nasprotno pa je v B ligi zmešnjava še kar precejšnja, čemur se v ostalem niti ni čuditi, saj je B liga že od nekdaj predstavljala veliko neznanko. Favoriti so tukaj res samo papirnati. Po štirih kolih so ostali neporaženi samo še Maržo t-to, Torino, Catania in Brescia, brez zmage pa so Triestina, Sambenedettese, Verona. Monza in Parma. Med vodilnim Marzottom in zadnjo Triestino so samo štiri točke razlike, kar je najboljši dokaz izenačenosti moči. Marzotto in Reggiana, ki vodita s 6 točkami, sta doslej najbolj pozitivni moštvi, posebno še Reggiana, ki je tokrat prinesla obe točki iz Parme. Z 11 goli je Reggiana najbolj plodna, kar je v ostalem izkusila Triestina, ki je s štirimi goli izdatno prispevala k visoko pozitivni bilanci. Mar-zotto je imel v gosteh Sambenedettese in ga premagal s 3:1. Proti skromnemu nasprotniku je Marzotto počel kar je hotel in če ni bil izid neenakega srečanja večji, je to le posledica nezainteresiranosti domačih napadalcev. Edini gol za goste, ki niso bili nevarni niti v eni akciji, je bil dosežen iz 11-metrovke. Velikemu favoritu za končno prvo mesto — Torinu — ne gre tako kot bi bilo pričakovati. Po treh zaporednih in ne vedno prepričljivih zmagah, je moral tokrat oddati prvo točko na lastnem igrišču Bresciji, ki je tako dosegla svoj četrti remi v štirih kolih. Brescia je igrala dosledno zaprto kar je onemogočilo vsako igro in dalo domačim napadalcem možnost, da so praktično igrali skoraj vseh 90 minut na polovici gostov če že ne naravnost v njihovem kazenskem prostoru. Kljub temu pa je samo enkrat, in to v 3’ drugega polča-sa, uspelo Virgiliju prodreti živi zid in doseči izenačenje po golu, ki ga je v zadnji minuti prvega polčasa dosegel iz protinapada Crippa. Napad Torina je zamudil ogromno število priložnosti in zaradi tega je polovičen uspeh Brescie, ki je od 18’ drugega polčasa morala zaradi poškodbe Zam-bonija igrati praktično z 10 možni, povsem zaslužen. Največje presenečenje 4. kola je prišlo iz Trsta, kjer je Ven ezia nepričakovano, zato pa povsem zasluženo, premagala Triestino. O tej tekmi poročamo sicer posebej, na tem mestu pa naj ugotovimo le, da je tržaška enjstorica, ki je startala s tolikšnimi obeti, trenutno na zadnjem mestu brez vsakih izgledov za dvig. Domače zmage so o 4. kolu dosegli še: Cagliari proti Mes-sini, Catania proti Mantovi, Lecco proti Comu, Novara proti C atanzaru, neodločeno pa so se končala srečanju,- Mo-dena - S. Monza, Taranto - Verona in že omenjeno Torino -Brescia. Napoli - Atalanta na stadionu v Livornu 11. kolo B lige 29. novembra MILAN, 12. — Tiskovni urad nacionalne nog. zveze sporoča, da bo nogometna tekma A lige med Napolijem in Atalanto odigrana na nevtralnem igrišču v Livornu. Vodstveni odbor nacionalne zveze je tudi sklenil anticipi-rati tekme 11. kola B lige od nedelje 6. dec. 1959 na nedeljo 29. nov. da se zagotovi večja udeležba gledalcev upoštevajoč da tega dne ne bo tekem A lige. 6. dec. bo nato prvenstvo B lige počivalo, redno pa se bo nadaljevalo prvenstvo A lige. MEDNARODNI NOGOMET Bolgarija - Francija 1:0 SOFIJA, 12. — Pred 45.000 gledalci na stadionu Levski v Sofiji je bolgarska nogometna reprezentanca premagala reprezentanco Francije z 1:0 (0:0), Edini gol tekme je do-sedel 4’ pred koncem Kolev po akciji iz kota. Igra je bila obojestransko mlačna in bolj bi odgovarjal neodločen rezultat. V zadnji minuti igre je avstrijski sodnik izključil francoskega napadalca Fontaina zaradi protestov. Bolgarija: Najdenov; Raka-rov, Dimitrov: Largov, Mano-lov, Koračev: Milanov (Dijev), Abadijev, Panajotov, Jakinov, Kolev. Francija: Colonna; Kaelbel, Marche; Panverne, Jonquet, Lerond; Haillet, Fontaine, Kopa, Piantoni (Muller), Vincent. Triestina v Fano Triestina bo ta teden trenirala v Fanu v okviru priprav za nedeljsko srečanje s Sambenedettese. V sredo popoldne bo tržaška enajstorica odigrala trening tekmo z moštvom Alma Juventus iz Fana, ki je trenutno na tretjem mestu skupine C D lige. V Fanu bo Triestina ostala do nedelje zjutraj, ko bo odpotovala naravnost v San Be-nedetto del Trento. VČERAJ V BEJRUTU Prvi dan tretjih «Sredozemskih iger» BEJRUT, 12. — Danes so se v Bejrutu začele 3. sredozemske športne igre, toda programe objavljajo v zadnjem trenutku kar povzroča precejšnjo zmedo posebno med novinarji. Po zasedanju atletske komisije se je izvedelo, da število prijav za atletiko ne bo presegalo 200. Posebno slabo bodo zasedeni meti. V krogli bo nastopilo samo 5 atletov, v disku 6, v kladivu 4, v maratonu pa morda samo trije. Izvedelo se je tudi, da je bilo suspendiranih 5 libanonskih nogometašev, ker se ni so hoteli udeležiti zadnjega treninga. Zaradi tega ukrepa je libanonsko moštvo, ki bo igralo z Italijo, znatno ošiblje-no. Prvi naslov je osvojil Španec Engel Leon Gonzalo v streljanju s pištolo na 50 m. Dosegel je 552 točk od 600 možnih. Španec je osvojil zlato kolajno tudi na drugih sredozemskih igrah 1955 v Barceloni. PLAVANJE; 100 m prosto -1. serija: 1. Kocmur (Jug.) 58” 1, 2. Bianchi (It.) 58”8, 3. Treillet (Fr.) 59”8 itd. 2. serija: 1. Pucci (It.) 57”4, 2. Perondi-ni (It.) 59”4, 3. Jeger (Jug.) 59”9 itd. Ta šestorica gre v finale. 200 m prsno - 1. serija: 1. Lazzari (It.) 2’48”3, 2. Zakaro-pulos (Gr.) 2’54”2 itd. 2. serija: 1. Khabtas (Lib.) 2’58”, 2. Al-sina (It.) 2’58’T. NOGOMET: Italija-Libanon 2:0 (1:0). Strelca: Benaglia v 5’ in Cella v 21’. Kljub terenski premoči Triestine nad Venezio Zaradi dveh napak Vargliena Casarotto dvakrat uspešen|| Ponesrečen eksperiment Radice-Puia ■ Vargiien slabši 01 ms. ‘S. GOLI: v drugem polčasu v 23’ in v 27’ Casarotto (Ve-nezia). TRIESTINA: Bandini; Frigeri, Brach; Puia, Varglien, Degrassi; Mantovani, Taccola, Secchi, Radiče, Magistrelli. VENEZIA: Bubacco; Tresoldi, Ardizzoni; Tesconi, Ca-rantini, Molinari; Rossi, Casarotto, Calegari, Cavazzuti, Po-chissimo. SODNIK: Capudo iz Neaplja. GLEDALCEV 8 000 KOTI: 5:2 za Triestino. Po prvih dveh neodločenih rezultatih smo bili s Triestino na pol zadovoljni, po prvem zunanjem porazu smo postali zaskrbljeni, po prvem internem porazu pa smo razočarani : razočarani nad posamezniki in nad kolektivom, razočarani tudi nad trenerjem, ki ne zna dati svoji enajstorici primerne taktike in njenim posameznikom niti odgovarjajočih mest. Tako smo bili ves prvi polčas priče brezglavi igri Radiceja v napadu in zamahom v prazno Puie v kril-ski vrsti, ko je vendar očitno (in to se je jasno pokazalo v drugem polčasu), da je Radiče rojen krilec, Puia pa edinole napadalec, če je že v moštvu. Razen tega je v veliki meri tudi trenerjeva krivda, če igralci trmasto vztrajajo pri igri kratkih pasov po sredini igrišča in če zapuščajo svoja mesta (Radiče, Varglien). Krivda igralcev pa je, ko ti redno zamujajo starte, ko vse prepogosto napačno oddajajo žo-že, ko se pustijo preigravati in ko v ugodnih pozicijah ne znajo ali pa nočejo streljati. Vsem tem pomanjkljivostim, ki so prišle v nedeljski tekmi jasno do izraza, je pripisati, če je Triestina izgubila srečanje z nasprotnikom, ki je komaj povprečen, ki pa zna temeljito izkoristiti nasprotnikove napake in z redkimi protinapadi dosegati gole, ki so tudi izraz prisebnosti, hladnokrvnosti in preciznosti. Venezia je iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiimiimuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiumniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiui Katastrofa jugoslovanskih nogometašev na celi črti JUGOSLAVIJA-MADŽARSKA 2:4 poraz B moštva v Budimpešti (0:4) V Szigedu so izgubili mladi z 0:1, v Beogradu pa tudi mladinci z 1:3 Dvoboj na štirih frontah med Jugoslovani in Madžari se je še enkrat zaključil s popolno polomijo Jugoslovanov, ki so izgubili vsa štiri srečanja in sicer: v Beogradu proti A reprezentanci z 2:4. v Budimpešti proti B reprezentanci z 0:4. v Szegedinu proti mladi reprezentanci z 0:1 in v Beogradu proti mladincem z 1:3. v Beogradu 2:4 STRELCI: v 4’ Albert (M.). v 12’ Mujič (J.), v 15’ Kostič (J.), v 33’ Albert (M ); v drugem polčasu v 24’ Albert (M.), v 37’ Bundszak (M.). JUGOSLAVIJA: Beara (So-škič); Durkovič, Miladinovič; Bena, Crnkovič (Zebec), Tasič; Sekularac, Mujič, Zebec (Kostič), Kostič (Galič), Mi-hajlovič (Lipošinovič). MADŽARSKA; Grosics; Ma-trai, Sarosi; Bozsik (Sko.ika), Sipos, Kotasz (Bundszak); San-dor, Goeroecs, Albert, Tichy, Szymcsak. SODNIK: Jonni (Italija). GLEDALCEV 55.000. * * # Začetek je bil nervozen, vendar so se prej znašli Madžari in takoj napadli preko Sandorja, katerega je zaustavil Miladinovič. Ze v drugi minuti so Madžari streljali kazenski strel. Albert je zadel v Tasiča in sledil je protinapad Jugoslavije, po katerem je Durkovič streljal preko vrat. V 3’ nevarnost za Bea-ro in nato usodna 4. minuta. Sipos je poslal dolgo žogo pred jugoslovanska vrata. Nanjo je skočilo več igralcev, toda mladi Albert je bil najvišji in jo z glavo poslal tik pod prečko v mrežo. 1:0 za Madžare. Pri tem je bil Beara poškodovan, a je branil dalje. Jugoslovani so igrali netočno in nervozno. V 6’ je lepo prodrl Mujič, podal na desno Mihajloviču, katerega strel je šel mimo vrat. Takoj nato so napadli Madžari in dosegli dva zaporedna kota Potem je Albert sam prodiral proti Beari, toda v kazenskem prostoru zenski strel s 30 m in Kostič je silovito streljal. Grosics se je krasno vrgel, toda bil je prekratek. Zoga se je znašla v mreži ob velikanskem navdušenju igralcev in gledalcev. To je bilo v 15’ Toda Madžari se niso zmedli, kot se niso zmedli po za-streljani 11-metrovki. Sledili so si izmenični napadi jugoslovanskih in madžarskih napadalcev, pri čemer pa so pro-dpri gostov bili nevarnejši. V 33’ so Madžari dosegli izenačenje iz navidez nenevar- ne akcije. Na levi strani je Tichy metal aut in žogo je dobil Goeroecs ter jo poslal na sredino. Nastala je gneča. Beara je zapustil vrata, kar je izkoristil Albert in izenačil na 2:2. V 38’ je Kostič zamudil lepo priložnost. Pred koncem polčasa je Soškič zamenjal poškodovanega Bearo, Galic pa Crnkoviča, katerega je na mestu srednjega krjlca zamenjal Zebec. Madžari so starega Bozsika zamenjali s Szoj-ko. V začetku drugega polčasa je Grosics odbil v kot lep Se-kularčev strel, nato pa so Madžari silovito pritisnili. V 6' je Goeroecs preigral vso jugo. slovansko obrambo, toda Soškič se mu je v mačjem skoku vrgel pod noge in preprečil siguren gol Sledili so še številni drugi nevarni napadi iiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiii Zadnja klasična dirka sezone Van Looy zmagovalec dirke Pariz-Tours V skupini 4” za zmagovalcem tudi Italijani Maule, Defilippis in Nencini TOURS, 12. — Rik Van Looy je zaključil kolesarsko sezono 1959 z zmago tako kot jo je začel. Aprila je namreč osvojil prvo mesto na dirki po Flandriji, včeraj pa je zmagal na, tradicionalni vožnji Pariz -Tours. 500 km dolgo pot je prevozil v času 7.4’42” s povprečno hitrostjo 37,795 km. Dirka je imela zelo razburljiv zaključek. Sedem kolesarjev: Van Looy, Coen, Nielt- sen, Colette, Schreider, Hoeve- , naers, Declerq in Desmet so sta ga jugoslovanska branilca , istočasno privozili na stadion zrušila in Jonni je dosodil 11- Alouette s prednostjo komaj metrovko. Streljal je Boszik : 40” pred glavnino. V treh kro-mimo vrat. | gih (okrog 5 km) je glavnina Po tej veliki nevarnosti so nadoknadila skoraj ves zaosta-se jugoslovanski igralci pre- nek in absorbirala vse ubežni-budili. Razpoloženi Kostič je ke razen Van Looya in Nielse-dobil žogo, preigral nekoliko na, ki sta obdržala kakih 12 m nasprotnikov in v kazenskem naskoka do cilja, na katerem prostoru dal žogo Mujiču, ki se je Van Looy brez težav u- je z izrednim strelom ukanil Grosicsa. 1:1. V 13’ je bil Albert fauliran Prosti udarec je nervozni Sipos poslal v avt. Jugoslovani so igrali sedaj bolj urejeno in Madžari so naredili najprej prekršek nad Mihailovičem m nato nad Bearo. Sledil je ka- veljavil, V ostalem dirka ni bila posebno živahna, predvsem za-dari močnega vetra, ki je oviral kolesarje. Pri 84. km je skupinica, v kateri so bili tudi .Van Looy, Privat, Annaert in Everaert, ujela Disseza in Champina, ki sta že več kot iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiimiuiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiimiiimiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii Športno tekmovanje na stadionu «Prvi maj» Škamperle» zmagovalec štiridnevnega 40 km bila sama v vodstvu. Toda Van Looyeva prisotnost med temi je sprožila reakcijo glavnine in vse do 217. km ni bilo nič posebnega. Pri Am-biose pa je Colette sprožil odločilni pobeg in potegnil za seboj najprej Schoedersa, Hoe-venaersa, De(^rqa in nato Nieltsena, DeSneta in Van Looya. VRSTNI RED: 1. Van Looy 7.04’42”, 2. Nieltsen, 3. Novelle 7.04’46”, 4. Poblet, 5. Sabba dini, 6. Ryckaert. 7. Vlayen, 8. Seynaeve, 9. Utset, 10. Ro-seel, itd. Zasedanje mladinskega odbora evropske nog. zveze DUNAJ, 12. — V teh dneh je na Dunaju zasedal mladinski odbor Evropske nogometne zveze (UEFA). Pregledal je tudi igrišča, na katerih bo od 15. do 24. aprila 1960 junior-ski nogometni turnir državnih moštev. 16 udeležnih moštev bo razdeljenih v 4 skupine, ki bodo igrale na Dunaju, v St. Poel-tenu, v VViener Neustadtu in v Linzu. V teh moštvih ne bodo smeli igrati igralci, ki so že igrali v državnih A reprezentancah ali pa bili vklju. čeni v selekcije za A reprezentanco. Zasedanju so prisostvovali tudi dr. Zimmermann (Nemčija), sir Stanley Rous (Angli ja), Brunt (Niz.) Crahay (Bel. gija), Vogl (CSR), Pelletier (Francija), Rico (Španija). Za zma|(ovnlci: Taborniki, Prosek in Križ V nedeljo popoldne se je na stadionu »Prvi maj» zaključilo štiridnevno športno tekmovanje, ki ga je organizirala športna sekcija prosvetnega društva «Slavko Škamperle«. Okrog 60 mladincev in mladink je tekmovalo v raznih atletskih disciplinah, v igri med dvema ognjema, v namiznem tenisu in v odbojki. Rezultati zadnjega dne so bili naslednji: ATLETIKA: disk — 1. Danilo Lovrečič 33,30 m; višina — 1. Adrijan Pavlica 1,75; krogla | borniki 2:0 (15:0, 15:8) 1. Emil Sedmak 15,85; daljina — 1. Ferruccio Jurkič 5,81; kros — 1. Oliver Kokošar 2’14". Igra med dvema ognjema: Škamperle - Igo Gruden (Nabrežina) 2:1 Namizni tenis: mladinke: Škamperle A-Škamperle B 3:2 mladinci: Škamperle A - Taborniki 3:2 Odbojka: mladinke: Škamperle - Tabornice 2:0 (15:1, 15:3) mladinci: Škamperle A - Ta- Končna lestvica v vseh panogah moške konkurence: 1. Škamperle 102 točki 2. Taborniki 52 točk 3. Prosek 20 točk 4 Krit 8 točk Prvoplasirani v vseh panogah in disciplinah so prejeli spominske kolajne, zmagovito društvo pa je prejelo pokal. Zaradi pomanjkanja prostora se bomo s komentarjem pc vrnili k tekmovanju v naši četrtkovi številki. AVTOMOBILIZEM Phil Hill zmagal na dirki v Riverside RIVERSIDE, 12. — Amerika-nec Phil Hill je z avtom Ferrari 3000 zmagal na dirki za veliko nagrado Riverside. Drugi je bil Lloyd Ruby z Mase-rati Speciale, 3. Kemmiles s Porschom itd. Hill je prevozil progo v času 2.16’45” s povprečno hitrostjo 144 km na uro. Dirke se je udeležil tudi Stirling Moss z avtom Aston Martin, vendar pa je moral zaradi mehaničnih okvar kma lu po startu odstopiti, Madžarov in v 19’ bi Kotasz kmaiu zatresel rfirežo. V 21’ je Kostič onemogočil Galiču, da bi iz ugodne pozicije streljal v vrata, v 23’ pa je Albert dosegel že svoj tretji gol in povedel Madžare v vodstvo. Najprej je obšel Beno, nato preigral Zebeca in končno še vratarja Soškiča ter streljal v prazna vrata. 3:2 za Madžare. V protinapadu je Tasič streljal preko vrat V 27’ je Kostič izvedel kazenski strel zaradi prekrška nad Mihajlovi-čem, toda preko vrat. V 31’ je najslabši jugoslovanski l-gralec Mihajlovič imel krasno priložnost, a je ni izkoristil. V 32’ je Tasič zaustavil napad Goeroeesa. Takoj nato je Lipušinovič zamenjal Mihajloviča. V 33' je Kostič streljal čez živ zid pred vrata, kjer je žogo dobil Mujič in streljal, čeprav ga je oviral Matrai. Zoga je šla čez vrata. Sledil je še strel Galiča po akciji s Se-kularcem in Kostičem Jugoslovani so skušali za vsako ceno izenačiti, toda zgodilo se je nasprotno. 'i’ichy je dal žogo Albertu, ta pa Bud-szaku, ki je iz kakih 12 m brez oklevanja streljal. Soškič se niti ni zganil in žoga je že bila v mreži. 4:2 za Madžare in do konca se rezultat ni spremenil. Zmaga Madžarov je bila popolnoma zaslužena. 0:4 v Budimpešti STRELCI: v prvcin polčasu v 12’ Monostori. v 23’ Geren-czer; v drugem polčasu v 32’ Csernay, v 35’ Lantos. MADŽARSKA B: Gelei; Ver-ner, Lantos; Terek, Sigeti, Be-rendi; Fridmansky. Varga, Monostori II., Molnar (Cser-nay), Gerenczer. JUGOSLAVIJA: Irovič (Haj-rovič); Roganovič, Koščak (Si-kič); Zanetič, Nikolič, Popovič; Petakovič, Veselinovič (Knez), Jerkovič, Ivoš, Pašič. BUDIMPEŠTA, 12. — Srečanje B reprezentanc na stadionu Hungaria se je odvijalo v senci glavnega srečanja v Beogradu, saj je bilo na stadionu komaj 8000 gledalcev, medtem ko so vsi ostali sledili beograjski tekmi po televiziji. Ves prvi polčas je potekel v znamenju napadov madžarskega moštva, ki je igralo zbrano in učinkovito. Jugoslovani so igrali raztrgano, netočno in skrajno slabo m v vsem polčasu so poslali na madžarska vrata en sam strel. Najbolj idealno priložnost je imel pred koncem polčasa Jerkovič, ki je sam pred vrati streljal mimo. Takoj nato se je na enak način »proslavil« Ivoš. Goli, ki so jih dosegli madžarski napadalci, so bili zelo lepi. Prvega je dal Monostori II. z močnim udarcem s 30 m v zgornji desni kot, drugega pa Gerenczer z glavo po stre-iz kota. Po tem golu je prišla v Trst z izgubiti.. Zaradi ne lzguuiu. - igrala previdno strogo zaporo Nj je izčrpala na sre in Triestina le rmei , S in Triestina je irI1'=‘“._.!ti ke manevrske m , jtj širokem prostoru , mega kazenskega jij1 no lahko trdimo, aa prvi polčas tekma v^ odvijala na P°ioV1. in da je Bandini v VSjt!^ vratih počival. Toda ska premoč, P^P^^aliattl. vilnimi grobimi n^tielil ( je konkretizirala ..p d nerjih in dveh ali na vrata. . š V tem obdobju je ^ j- padalcev Triestine nejši Magistrelli, n j ) “tii Radiče iz že omenJeI1 Joj iogov. sta i»v V drugem po'ca.s, jitit *5o ce in Puia zamenja ^ ^ zdelo se je, da bo ,(1 j va zdravilna. Tries , vih deset minut ,v*!Lio/Jju . vr“ .n r-. za napadom proti • Bubacco je ‘ ( 'o nezie in sla čez glave, čePyjii >V. napornega. S« iP A vec naporne^«- “ . iia in "Ji.”, streli Taccole, Secc jj! te Taccole, zopet dva , s 1! ■ to v 15’ kazenski s . A It po katerem je vrataf, u-—. ■ stregel a ne zadrz jo je v zadnjem tTJn^a\ tren^ri izmed branilcev P(’ glf !s Toda ofenziva dod s{ ia kmalu izčrpala m v $ I , aj V * Š z jasnega so s? l-i gli goY.“Varglien ie igrišča okleval m go katero je eden.”v cev Venezie pof a i drogu odletela v_.n'v do za ta gol nosi Varglien, ki je san>° vil nute kasneje P01). ^ napako in omogo,cl povsem enak nacm padalcu dosego d*«,, ki je pomenil.k j do domače enajsto*' m i Na domače zaporedna gola vplYlsti ] no. Zaradi nervo*»"uf več grešili kot S, pa so spnco "JjiiO'3 prednosti tudi °P 1 no taktiko in v' Alfbff • hajali v napade, v . vtt rezultat do konca _ meniL , Okrog 8.000 S jg,jniy f* prišli na stadion jntf A r< litacije Triestine, ška svojemu n h d . h - • ■ sklonjen' Igralci so skiu-v- v puščali igrišče n* stjej Jr se zadržali samo j ^9 skupno s števili , iz Benetk veselil1 -eI,e f (| -ne in tudi j. Spremembe bile % stine torej kjj Varglien je T?*0?g vt$L,1K bil se, ,„ra 'v •I s08‘, ši. Degrassi je b »«» Merkuza je da garati za dva Je reV j k J fizične sposobno^ v dfce sod? Ek« »P £ vrsto, v napaout v ^ več koristil Szoke vani ali pa Seccj A 4 1 Kolesarska "'' »(t ^ za trofejo J* 25. . tra<|itrsl b0 t. m. zaključna dirka *ajin' zone v naši po% „0ji fejo «Zmage». c se V>J ., , Sv. Justa. Dirke jjle J t-- - ‘ "H ležili vsi na Treh BeneciJ društva . Copk% sfJ & že prejeli iz ^ K kal, ki ga je PoK % nik republike- ^ -tj ' «« s 1*1 Kotalkarji državni P rt** $ ^ hOKl ' Triestina je °s v J H , prvenstvo rezerv kotalkah, ki se, KI - KI v Modeni. ^ premagali k°talli-. še tine z 8:3, nato Modene s 3:2 _«»- SAH V Dva poraza A ZAGREB, l'1-v Zagrebu prvenstvo didatov za njene partije ‘\ei zinft lu vratarja Iroviča zamenjal Haj. rovič, Knez pa Veselinoviča. Igra jugoslovanske reprezentance se riti v drugem polčasu ni izboljšala, razen v zadnjih 10 minutah, ko so Jugoslovani izvedli nekaj nevarnih udarcev na vrata odličnega madžarskega vratarja. Tretji in četrti gol je na Jugoslovane deloval porazno. Tretji gol je bil dosežen iz izredne kombinacije, v kateri je sodelovalo več napadalcev in katero je zaključil Csernay z močnim strelom z 8 m. Tri minute pozneje je dosegel zadnji gol Lantos iz 30 m. Zadel je v levi drog, od katerega je je žoga odbila v mrežo. Kljub katastrofi so v zadnjih minutah Jugoslovani zaigrali zelo dobro iti vratar je dvakrat zaporedoma ubranil na izreden način dva silna strela Jerkoviča in Kneza, toda vsaj častnega gola ni bilo. izid, so bi Benkoe - Re ji člj tezi; f 1 ' Petrosjan - ° ^ jjjj polezr' nhaot'1 ',lf> Keres potezi; p«~.. koe in Glig°r‘ pričala, da ne . s . (.9 rediti. V Par*,Jič kV' je imel GhS JM tične možnoshjfje ‘J’/ Smislov je P.aeg«l dos' A it. liziral in najkrajši „ Stanje 5. Keres 13, Pet‘er *' pish0 k.- gorič 10, 6,5 ., Olafsson -'je Jutri bo zad%jfl‘^ tfe rem bodo i gorič - ' son - Keres, Odgovor" flfz STANlSb*^ Tiska Tiskarski l«. *1 Ni K'-