letnik XVIII - š t. 6, junij 2011 Glas ilo obči ne Trzin r »rl, K * ^ C t •-1 m 1 i. L fr-^ 'ifliH TI"' -fr-^. .U' MM K' ........ " .....n £ .J-L 1 ■ ■ ■— h '' •• .........II 1 ......Vi^ T' ■■ i iLf ■ a Popolnili bodo delovna teles . Trzinska pomlad v razcvetu "s ■ • -jr^ PV.-^Pester Teden za . zdravje Trzin je pel in plesal celovite rešitve gibanke kreativa personalizirani mailingi brošure spletne strani katalogi cgp Zdite eno skrb manj - zaupajte jo nam! brezskrbno grafex agencija | tiskarna www.grafex.si info@grafex.si v Cas za novo miselnost Že kar nekaj tednov trzinske noči oživljajo svatovske lučke kresničk, ki poplesujejo nad vrtovi in travniki. Skrivnostni kresni čas je pred vrati. Za naše prednike je bilo obdobje, ko se dan prevesi, najbolj čaro-dejno v vsem letu. Takrat so se dogajale čudne reči, in nekatere stvari so dobile nenavadno moč. Kres je bil praznik ognja in napovedoval je spremembe. Koliko skrivnostnih moči še ima to obdobje? Za številne šolarje in dijake je zagotovo to radosten čas, saj prinaša začetek šolskih počitnic in za nekatere tudi velike spremembe v življenju. Drugi se veselimo, ker vemo, da se začenja čas dopustov. Za novinarje bo to čas kislih kumaric, ko se dogaja sorazmerno malo stvari, pa še takrat težko dobiš potrebne sogovornike, ljudje pa ravno takrat, ko imajo čas, radi posežejo po časopisih ali se usedejo pred televizorje. Upamo, da bo kres prinesel spremembe tudi v politiki na državni ravni pa tudi drugod. Čas bi bil, da politiki spoznajo, da funkcije, za katere se potegujejo, niso za to, da bi si zagotavljali kar največje osebne koristi, ampak da bi kar najbolj koristno delovali v dobro vseh. Zdaj pa smo priče nezdravemu razdeljevanju na naše, ki so edino pametni in dobri, in vse druge, ki so tako slabi, da jih je treba kar najbolj popa- ODSEV glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net Člani uredništva: Tjaša Banko, Brigita Crljenic, Tilen Hvasti, Zmago Knuplež, Zinka Kosmač, Matevž Kosterov, Frane Mazovec, Patricija Mušič, Miha Pavšek, Emil Pevec, Majda Šilar, Dunja Špendal in Jožica Valenčak Foto: Andrej Nemec Tehnično urejanje in tisk: ^ grafex agencija | tiskarna Trženje: Grafex agencija Tel.: 041 617 927 Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Naklada: 1.500 izvodov Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Rejic, tel.: 041 386 285 Glasilo izide enkrat mesečno in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu ISSN 1408-4902 cati in nemudoma izločiti »iz igre«. Pri tem nekateri uporabljajo zelo nizke, zahrbtne udarce. Vzdušje v državi je že povsem zastrupljeno s preigravanji, kdo bo koga. Nič več ni pomembno, ali ima kdo dobre poglede, dobre zamisli in mogoče celo rešitve za težave, pomembno je le, kateri skupini pripada. Je naš ali ni. Pri teh igricah pa se vsi spreminjamo v navijaško publiko. Potegnilo nas je v igro in tudi mi se opredeljujemo za naše, za nasprotne, za slabe in dobre, ob tem pa kar ne opazimo, kako našo politično barko skoraj brez krmarja nosijo zahrbtni tokovi vse globlje v močvirje. Nikakor ne znamo reči: »Mularija, dosti je! Pospravite igračke in ven iz peskovnika! Igrate se z našo usodo, našimi življenji, in igra, ki se jo greste, ni prava!« Enostavno nikogar od vodilnih ne zanima val odpuščanj, vse večje življenjske stiske navadnih ljudi, propadanje nekoč dobro zastavljenih industrijskih panog, usihanje socialnih pravic ljudi ^ Ali mora ta barka še globlje potoniti? Še ni zadosti, da bi se zamislili? Ponekod so gospodarsko krizo presegli, ker so se je lotili tako, kot je treba, pri nas pa je še vedno pomembno le, kdo bo koga. Ko hodimo na nepotrebne referendume, sploh ne gre več za to, ali bomo z »ljudsko voljo« pokazali prave rešitve - ki bi jih morali politiki najti že brez referendumov. Gre le za to, da bomo pokazali, ali smo za te ali za one. Saj ni važno, če ga lomijo in če jih naš položaj ne zanima! Važno je, da so naši! Kdaj bomo odprli oči in rekli: »Dosti je!«? Začnite se ukvarjati z razvojnimi vprašanji, s tem, kaj bo potegnilo naše gospodarstvo iz krize! Poskrbite za prihodnost naših otrok, za zasluženo dobro življenje upokojencev, za učinkovito, hitro in pošteno delo sodišč, za zmanjša- nje čakalnih dob in pocenitev zdravniških uslug, ustavite razraščanje birokracije in neučinkovitosti! Veliko nalog je, ki čakajo na reševanje. O tem, kdo bo koga, naj v poštenih, športnih tekmovanjih po športno odločajo športniki, politiki pa naj tekmujejo v tem, kdo bo bolje služil volivcem. Kdo bo naredil več, pokazal prave rešitve. Kdo bo dal več od sebe, ne pa koliko bo kdo spravil na svoj zasebni račun. Tudi v naši občini se, kot kaže, raje opredeljujemo za naše in tiste na drugi strani. Prav zdaj smo priče odstopu enega od članov občinskega sveta, igricam pri razdeljevanju položajev v občinskih delovnih telesih. Ali bo na ta položaj prišel naš ali njihov? To je nepravilno razmišljanje in početje. Razmišljati bi morali, kdo lahko na katerem položaju več naredi za Trzin, kdo je za kaj bolj sposoben, ne pa katere barve je kdo. Ali bomo znali preseči takšna razmišljanja? Je naša družba že preveč okužena? Zagotovo sprememba v občinskem svetu in dileme ob razdeljevanju nezasedenih mest v občinskih delovnih telesih ne bodo bistveno spremenile življenja v Trzinu. To bo zgolj kot pok pasje bombice, ki je lahko neprijeten za bližnje opazovalce. Nekatere lahko zabolijo ušesa, drugi pa so veseli, ko opazujejo presenečene in zmedene poglede tistih, ki na to niso bili pripravljeni. Potem pa je spet vse, kot je bilo, in karavana gre naprej. Ali lahko kres s svojimi čarobnimi močmi kaj spremeni pri tem? Verjetno ne. Obetajo pa se druge spremembe. Tudi na bolje. Gradnja novega vrtca se začenja, kar bo razveselilo številne mlade družini-ce, premika se pri posodabljanju kanalizacijskega sistema, vse bolj dorečene pa so tudi priprave na druge naložbe, ki bodo izboljšale življenje v občini. Če bo Kresnik prinesel spremembe na bolje, bomo še z večjim veseljem opazovali ples kresničk in mogoče tudi iskric nad plameni kresov, ki bodo žareli v okolici Trzina. Vsekakor pa se bomo še naprej z veseljem pripravljali na dopuste in na čas, ko bomo lahko »izklopili« dnevno politiko in njene igrice. Urednik Slika na naslovnici Bilo je nekoč Foto: Jana Urbas Vabilo na gasilsko veselico PGD Trzin organizira v soboto, 9. julija 2011, gasilsko veselico s pričetkom ob 19. uri. Zabaval vas bo ansambel Odmev. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Letos bo tudi bogat srečelov. Vljudno vabljeni! Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! ■V Županov kotiček Kriza, o kateri govorimo že vsaj od jeseni leta 2008, ni samo finančna in gospodarska, temveč je, kot se vse bolj strinjamo, tudi ali celo predvsem moralna in politična; po mojem mnenju pa gre v bistvu za krizo civilizacije, ki je dosegla vrh in preobrat v zatonu 20. stoletja z velikimi totalitarnimi ideologijami in dvema svetovnima vojnama, ki jim je sledil razpad vrednostnega sistema, na katerih je ta civilizacija temeljila. Ta vrednostni sistem je nastal iz treh virov: grške in rimske antike, krščanstva in razsvetljenstva s francosko revolucijo (vzpostavitev koncepta človekovih pravic in svoboščin). Kot tak je ta vrednostni sistem omogočil vzpon in razmah kapitalizma (svoboda, indivi-dualizem, konkurenca) po eni in razcvet demokracije po drugi strani; pri tem velja, da sta demokracija in kapitalizem, seveda v svojih idealnih ali vsaj kolikor toliko solidnih izvedbah, siamska dvojčka, saj gre na obeh straneh za uveljavljanje istih načel in Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Številka faksa: 01/ 564 17 72 Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. ^^^^ petek 8. - 13. Elektronski na'š^v:' info@trzin.si Domača stran na internetu: www.trzin.si Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30. zato si je nemogoče predstavljati klasični kapitalizem v enostrankarski oz. totalitarni ali demokracijo v državi s prevlado državne/družbene lastnine (s tega vidika je Kitajska zelo zanimiv eksperiment). Politika Seveda v tem zapisu, ki mu horizont določa zlasti »politika« v Občini Trzin, ne bom preveč na široko razpravljal o krizi civilizacije; zadošča ugotovitev, da je kriza vse, zlasti kot politična kriza, in bistvo te krize je, da javnost z razpadom vrednostnega sistema, na katerem naj bi temeljila demokracija tudi v lokalni skupnosti, izgublja merila za ravnanje politike, in tako edino merilo ostaja ali kapital, ki to ali ono politiko (politika) podpira in si jo na ta način podreja, ali čisto sebični osebni interes posameznega politika, ki v teh okoliščinah lahko odkrito ravna popolnoma brezobzirno. To, kar je zaskrbljujoče, pa je dejstvo, da državljani oziroma občani to stanje opažajo in ga v veliki meri priznavajo kot normalno in celo samo po sebi razumljivo. Vse več je ljudi, ki radi rečejo, da je pravi politik v bistvu tisti, ki je znal nekaj narediti in doseči zase, medtem ko za drugega rečejo: kako naj pričakujemo, da bo kaj storil za nas, če še zase ni znal poskrbeti. Normalno se jim zdi, da si kandidati, ki kandidirajo na volitvah, med seboj podtikajo domnevno okoriščanje v času mandata, koruptivnost ipd., češ, saj so vsi enaki. Laž, izrečena v politiki, se jim ne zdi zaskrbljujoča, ker jo razumejo kot legitimno sredstvo političnega boja ipd. Seveda to ne velja za vse volivce oz. državljane ali občane; verjamem, da večina še ne misli tako. Slabo je to, da je prevelik del izmed tistih volivcev, ki ne mislijo tako, preveč razočaran ob tej moralni eroziji politike, in se preprosto več ne udeležuje volitev ali referendumov, misleč, da je tako ali tako vseeno, saj ni mogoče nič spremeniti. Prav ta abstinenca omogoča politikom na državni in lokalni ravni, da se obnašajo tako, kot se obnašajo, in da uspešnost v politiki postaja bolj odvisna od glasnosti, brezobzirnosti in amoralnosti posameznih politikov in strank in vse manj od tega, kaj politiki dejansko zastopajo in zagotavljajo, če sploh kaj zagotavljajo, v kolikšni meri še razmišljajo o skupnem interesu in javni koristi in v kolikšni zgolj o lastnih interesih ali kvečjemu še o koristih lobija, ki ga zastopajo. Trzin Primere takšnega delovanja politike žal opažamo tudi v Občini Trzin, zlasti po zadnjih volitvah, ko postaja očitno, da tri svetniške skupine v bistvu ne želijo sodelovati v delu občinskega sveta, in da svetniki teh skupin, ki predstavljajo opozicijo oz. manjšino v občinskem svetu, prihajajo na seje samo zato, da formalistično opravičijo svojo izvolitev, iščejo teme za domnevno efektne napade na župana in večino v svetu v Odsevu in še kje (za trzinskimi šanki) in zastavljajo številna svetniška vprašanja, s katerimi zaposlujejo občinsko upravo. Pri tem ta opozicija zelo načrtno objavlja v Odsevu domnevno zelo resne predloge, za katere tudi sama ve, da iz mnogih razlogov niso uresničljivi, zato da prisili župana ali upravo, da morata povedati, da teh domnevno resnih predlogov ni mogoče uresničiti, kar potem lahko izkoristi za napad, češ da župan in pod njegovim vplivom občinski svet in uprava ne želijo prisluhniti njenim predlogom in ne delati v domnevno korist občank in občanov itd. Na kako trhlih nogah so ti predlogi, kaže ravno predlog za izgradnjo ceste in kolesarske poti, ki naj bi jo po trditvah opozicijskih skupin občina lahko zgradila tako rekoč zdaj, če bi le župan hotel kaj storiti v dobrobit občanov. Gre za čisto zavajanje ljudi, kar opazi vsak kolikor toliko informiran občan, če le malo pomisli. Saj vsi vemo, da ceste ni mogoče graditi brez gradbenega dovoljenja, dovoljenja pa ni mogoče dobiti, če investicijski projekt ni uvrščen v občinski prostorski načrt, in če ni potem sprejet še lokacijski oziroma občinski podrobni prostorski načrt. In te ceste, ki naj bi potekala celo po območju dveh občin, seveda ni v občinskem prostorskem načrtu Občine Trzin in ne v načrtih Mestne Občine Ljubljana, poleg tega je nesmiselno graditi dodatno cesto manj kot sto metrov stran (vzporedno) od državne hitre ceste in že speljane kolesarske poti na drugi strani te hitre ceste, na trasi katere je edini problem okrog 150 metrov maka-dama. Zavajanje pomeni očitek, da podpisani zavajam volivce, ko opozarjam, da ta predlog predvideva zelo obsežen poseg na kmetijska zemljišča prve kategorije, česar Ministrstvo za kmetijstvo, še posebej po sprejemu novele zakona o kmetijskih zemljiščih, nikakor ne bo dovolilo, pri čemer ta načrt primerjajo z načrtom za izgradnjo drugega tira ob kamniški železnici. Pri tem pa vsi vemo, da je načrt za drugi tir že več desetletij uvrščen v državne prostorske načrte, da je zemljišče že zelo dolgo rezervirano, in da je primerjava teh dveh zadev čista manipulacija. Pač v slogu mnenja, da je v (tudi v občinski) politiki vse dovoljeno, važno je, da učinkuje, ali, kot kak povzpetnik misli: »Važno je samo to, da se o meni piše in da se čim več pojavljam v javnosti, da si me bodo ljudje zapomnili in potem bodo na naslednjih županskih volitvah že glasovali zame.« Ker pa si ne želim streči takim pritlehnim motivom, zagotavljam bralcem Odseva, da v prihodnje ne bom več porabljal prostora v Odsevu za brezplodne prepire z opozicijo, ne glede na to, kaj bodo o meni in proti meni pisali v Odsevu sopodpisniki teh pamfletov. Opravljal bom svoje delo v skladu s programom, ki mu je večina volivcev v Trzinu namenila svojo podporo, v Odsevu in v javnosti glasna in na sejah občinskega sveta molčeča opozicija pa bo najbrž nadaljevala s svojim početjem v svojem slogu, računajoč na svoje prihodnje priložnosti. Pa naj! Pa še (samo) to: Občinski svetnik gospod Podlogar zelo rad grozi (tudi v majski številki Odseva), kako bom že plačal za vse svoje, kot on trdi, nezakonito početje na sodišču. Kot razumem, poleg neuspešnih ovadb, ki so jih že vlagali posamezniki z liste, ki jo predstavlja, mi zdaj on grozi s tožbo, ker so pač pristojni organi vse njihove ovadbe zavrgli. Pozivam gospoda Podlogarja, naj se neha širokoustiti in v prazno opletati s sodiščem; naj se že opogumi in prevzame tveganje, da bo plačal stroške, če na sodišču ne bo uspel, in naj neha igrati ogorčenega pravičnika in res vloži tožbo, če ga je kaj v hlačah. Sic! To je, kot rečeno, moj zadnji prispevek te sorte, ker preprosto nisem kandidiral zato, da se bom prepiral z osebki, ki jih očitno Trzin kot Trzin sploh ne zanima, saj nekateri že odstopajo kot občinski svetniki, ampak jih zanima ali jih je zanimala samo domnevna oblast v Trzinu. Kakšna beda, če res mislijo, da je ta oblast tako sladka! Tone Peršak Pogovor z županom občine Trzin g. Antonom Peršakom Še nekaj težav, a jeseni naj bi vrtec dobili Čeprav je čas dopustov tako rekoč pred vrati, na področju delovanja Občine ni zaznati mrtvila, tako da smo dobili kar dosti namigov, kaj naj tokrat vprašamo župana. Odločili smo se za tista, za katera se nam je zdelo, da bi njegovi odgovori zanimali najširši krog bralcev. Kako komentirate odstop občinskega svetnika Valentina Kolenca in kako se bo to, po vašem, odrazilo na delu Občinskega sveta? Težko bi komentiral odstop gospoda Kolenca, ker ne vem, zakaj je odstopil. Lahko bi samo ugibala Ne vem. Raje ne bi izgubljal besed o tem. Pred kratkim je umrl Matevž Štefe, ki je odigral pomembno vlogo pri nastajanju in delovanju trzinske krajevne skupnosti, imel pa je tudi precej zaslug pri trzinskem športnem in tudi družabnem življenju. Zakaj njegovega spomina na občini niste obeležili z žalno sejo? Običaj je, tudi na ravni države, da se žalne seje organizirajo v primerih, ko umre funkcionar, ki je v času smrt še bil funkcionar, recimo član občinskega sveta, ali pa je vsaj bil funkcionar še malo pred tem, razen morda v primerih bivših predsednikov države ipd. Jaz verjamem in, posredno, tudi vem, da je gospod Štefe bil zelo dejaven in zelo zaslužen v prvem obdobju po ustanovitvi krajevne skupnosti Trzin, zato smo v imenu Občine Trzin tudi izrekli družini sožalje in ravnali, kot rečeno, v skladu z običaji. Pred kratkim so zabrneli stroji na gradbišču novega vrtca. Kako ste z izvajalci določili roke dokončanja vrtca in ali ste že sprejeli odločitev o tem, koliko oddelkov bo vrtec jeseni imel? Z izvajalci imamo nekaj težav, in se o določenih vprašanjih še usklajujemo; poleg tega nas nekoliko zadržuje tudi dejstvo, da je Ministrstvo za šolstvo veliko kasneje objavilo razpis za sofinanciranje izgradnje vrtcev, kot je bilo to napovedano, in mi pričakujemo, da bomo z vlogo na razpis uspešni, ker izpolnjujemo vse pogoje za to. V zvezi s tem pa je potrebno še pridobiti stališče ministrstva o ustreznosti projekta, kar nas, kot rečeno, tudi nekoliko zadržuje. Ne glede na to pa še vedno mislimo, da večje zamude glede na napoved, da bo vrtec jeseni nared, ne bo. Kar zadeva število oddelkov, pa moram povedati, da je to število odvisno od števila otrok iz Trzina, ki imajo v skladu s pravili prvega septembra izpolnjene pogoje za sprejem v vrtec. Mi smo se skupaj z JZ Osnovna šola Trzin doslej še vedno potrudili, in tudi letos se bomo, da bodo vsi otroci, ki izpolnjujejo pogoje, sprejeti. Zaskrbljuje pa napoved Vlade RS, da bo prepovedala vsakršno zaposlovanje v javnem sektorju, kajti če bi se to zgodilo, mi ne bi mogli zaposliti potrebne vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice za predvideni novi oddelek. Skratka, upam, da bo to rešeno tako, da te ovire ne bo. Slišali smo, da preučujete možnosti za postavitev športne dvorane na območju športnega parka v Mlakah. Ali to drži? Če drži, kakšna naj bi bila ta dvorana in sploh kakšne načrte imate z dokončanjem športnega parka? Večnamenska športna dvorana je že dalj časa v načrtu, vendar ne v ŠRP Mlake, temveč na lokaciji sedanjih teniških igrišč v bližini šole, kjer je neprimerno primernejša lokacija za tak objekt. Naš načrt je, da bi se dvorana gradila v režimu javno zasebnega partnerstva, kolikor bo glede na krizne razmere še interes za to. Prido- bili smo tudi že možno idejno zasnovo, ki zelo lepo izgleda, seveda pa je vse odvisno od potencialnega soinvestitorja, ki pa še ni znan. Kako kaže s posodabljanjem Centralne čistilne naprave v Študi in kanalizacijskega sistema v Trzinu? Ali se delež lastništva trzinske občine pri napravah čistilne naprave kaj spreminja, ko se projektu priključujeta tudi občini Moravče in Cerklje na Gorenjskem skupaj z letališčem Jožeta Pučnika? Kdaj se bo sanacija začela? Kot je že dolgo znano, gre za zahteven, drag in dolgoročen projekt. Čistilna naprava ne ustreza več predpisom EU, in jo je potrebno do leta 2017 posodobiti in obnoviti, predvsem pa povečati njeno zmogljivost in dejanski dotok komunalnih odplak, ker drugače ne bo mogoče dobiti sredstev iz evropskega kohezijskega sklada. Drugi pogoj, poleg povečave, za katero bosta z novo kanalizacijo in priključitvijo na CČN poskrbeli zlasti občini Cerklje in Moravče in seveda Občini Domžale in Kamnik, ki še nista v celoti kanalizirani, pa je, da so vsi soinvestitorji tudi lastniki potrebne infrastrukture za čiščenje odpadnih vod. Zato je res potrebno nekaj obstoječe infrastrukture prodati novim partnerjem, da sploh lahko sodelujejo pri projektu; brez tega, kot rečeno, ni mogoče pridobiti evropskih sredstev. To sicer pomeni, da se bo delež Občine Trzin, kar zadeva lastništvo infrastrukture CČN, minimalno znižal, vendar to hkrati pomeni, da se bodo za občino znižali tudi stroški investicijskega vzdrževanja, rednega vzdrževanja itd. Kar zadeva lastništvo podjetja CČN, niso potrebne nikakršne spremembe. Poleg tega v Trzinu tudi ni nobene potrebe po novih primarnih cevovodih za kanalizacijo, obnove in popravila pa za financiranje z evropskimi sredstvi ne pridejo v poštev. Kako bo letos občina pomagala pri bolj kakovostnem preživljanju poletnih počitnic trzinskim otrokom, še zlasti tistim iz socialno šibkejših družin? Na kratko: tako, kot že vsa leta doslej. S subvencijami organizatorjem teh dejavnosti. Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe Poročilo z junijske oz. 7. redne seje Občinskega sveta Občine Trzin Popolnili bodo delovna telesa Občinskega sveta Sedma redna oz. junijska seja Občinskega sveta, ki je bila v sredo, 8. junija, je imela na dnevnem redu 12 točk, vendar je tekla sorazmerno tekoče, tako da so jo zaključili že po dobrih treh urah dela. Najprej so članice in člani Občinskega sveta potrdili zapisnika 5. in 6. redne seje, nato pa so se lotili poročil o kakovosti vode v trzinskem vodovodu, o izvajanju oskrbe s pitno vodo, o delovanju službe za odvod odpadnih voda iz Trzina ter o ravnanju z odpadki na našem območju. Predstavniki upravljavca, Javnega komunalnega podjetja Prodnik Aleš Stražar, Ingeborg Waschl in Matej Kovačič so poročali vsak za svoje področje, občinski svet pa je brez posebnih zapletov poročila potrdil. Med drugim smo izvedeli, da je voda, ki jo pijemo v Trzinu, zelo kakovostna. Redne raziskave so sicer zaznale prisotnost herbicidov ter metolaklora, vendar so te količine zelo majhne in daleč pod dovoljenimi količinami. Predstavnik Prodnika Aleš Stražar je ob tem dejal, da izvora teh sestavin niso mogli ugotoviti, da pa so količine, ki so jih zaznali, zanemarljive. Odgovarjati je moral tudi na vprašanja o sorazmerno veliki izgubi vode iz vodovoda ter o veliki prisotnosti peska v vodovodu v OIC Trzin. Dejal je, da so izgube vode neizogibno zlo vseh vodovodov, da pa so količine izgubljene vode v sorazmerju z naložbami v kakovost vodovoda, zatrdil pa je tudi, da se trudijo, da bi dosegli nižjo vsebnost trdih delcev v vodovodnem omrežju trzinske industrijske cone. Na območju Trzina bo treba v prihodnjem obdobju poskrbeti za nekaj izboljšav v omrežju, ob tem pa v Prodniku poudarjajo, da zdrava pitna voda postaja ogrožena dobrina in jo je zato potrebno z vso odgovornostjo zaščititi. Tudi v poročilu o odvajanju odpadnih voda iz naše občine so podatki dokaj spodbudni. Kanalizacijsko omrežje v Trzinu je skoraj dograjeno, manjka še nekaj priključkov na koncu Mlakarjeve ulice in nekaj individualnih priključkov. Ocenjujejo, da je v občini še 14 objektov, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, vendar večinoma odvajajo odpadne vode v greznice, dva od omenjenih objektov pa nista stalno naseljena. Lani so posodobili prečrpavališče odpadnih voda pri nekdanji čistilni napravi v bližini plinarne, posodabljanje pa bodo v tem letu nadaljevali tako, da bodo tam uredili zadrževalni bazen in črpališče povezali s centralno čistilno napravo s pomočjo telemetrije. Dogradili bodo tudi manjkajočo kanalizacijo na severnem delu Mengeške ceste ter izdelali dokumentacijo za izgradnjo kanalizacije v podaljšku Mlakarjeve ulice. Tudi glede ravnanja z odpadki si naša občina prisluži zelo dobre ocene. V sistem rednega odvoza odpadkov je v Trzinu vključenih več kot 99 % prebivalcev, bili smo prvi, ki smo začeli ločeno zbirati biološke odpadke, zelo ugodne ocene pa prejemamo tudi glede ločenega zbiranja embalaže. 17 trzinskih uporabnikov je na podlagi izjave o kompostiranju bioloških odpadkov v hišnem kompostniku izločenih iz sistema zbiranja bioloških odpadkov. Trzin varna občina Ker sta bila na seji prisotna komandir Policijske postaje Domžale Božidar Fekonja in voditeljica Medobčinskega inšpektorata in re-darstva Irena Karčnik, je Občinski svet spremenil vrstni red točk dnevnega reda, tako da so kot tretjo točko članice in člani občinskega sveta poslušali poročili o izvajanju občinskega programa varnosti v preteklem letu. Komandir PP Domžale je zatrdil, da je Trzin varna občina in da je v njej sorazmerno malo kriminala. V letu 2010 so domžalski policisti na območju petih občin, ki jih pokrivajo, obravnavali 3.266 kaznivih dejanj, od tega v občini Trzin 468, kar pomeni le 14,33 %. Pri tem pa je zanimivo, da je bilo kar 256 kaznih dejan ali 54,7 % vseh v Trzinu obravnavanih kaznivih dejanj narejenih na bencinskem servisu, kjer so vozniki, predvsem osebnih vozil, odpeljali, ne da bi prej plačali natočeno gorivo, zelo pogosto pa so pri tem imeli na svojih avtomobilih nameščene ukradene avtomobilske tablice. V letu 2010 so na celotnem postajnem območju obravnavali 514 prometnih nesreč, od tega le 43 v Trzinu, kar pomeni, da so prometne nesreče na območju naše občine predstavljale le nekaj več kot 8 % vseh obravnavanih prometnih nesreč na območju petih občin, ki jih pokriva domžalska policijska postaja. Tudi direktorica medobčinskega inšpektorata je povedala, da delo občinskih redarjev in inšpektorjev poteka brez posebnih težav ter da redarji posebno pozornost pri svojem delu namenjajo nadzoru mirujočega prometa, imajo pa še cel spekter drugih nalog. Pri naslednji točki so se občinske svetnice in svetniki strinjali s povišanjem cene za pomoč družinam na domu. Kot smo izvedeli, je v Trzinu sedem takih, ki potrebujejo pomoč na domu. Spet veliko vprašanj in pobud Pri stalni točki vseh sej Občinskega sveta, Vprašanja in pobude občinskih svetnikov, so svetniki in svetnice, še zlasti iz opozi-vrst, spet postavili zelo veliko vprašanj in pobud. Največ se jih je nanašalo na prometne razmere, parkirišča in usodo nekaterih parcel v občini, za katere so navajali njihove katastrske številke. Zanimiva pa je bila pobuda, da naj bi Občina podobno, kot je naredila za vrtec, ki ga zdaj začenjajo graditi v Mlakah, tudi druge načrtovane naložbe predstavljala na zborih občanov, zavzeli pa so se tudi za to, da naj bi bila društva dolžna sporočati napovedi svojih prireditev. Sledilo je poročilo o opravljenih dejavnostih na področju zaščite in reševanja v občini, ki ga je Občinski svet potrdil brez posebnih zapletov. Prav tako ni bilo težav pri sprejemanju sklepa o prenehanju veljavnosti tarife občinskih upravnih taks. Zaradi številnih sprememb, dopolnitev, kot tudi razveljavitev, ki jih je bil v zadnjem obdobju deležen Zakon o upravnih taksah, je dokument o občinskih upravnih taksah zastaral in ne ustreza več drugi zakonodaji, zato je občinski svet izglasoval sklep o prenehanju veljavnosti dosedanji tarif. Brez razprave se je najvišji organ Občine nato seznanil s konso-lidirano bilanco stanja Občine, nato pa potrdil dvoletni mandat predlaganemu uredniku občinskega glasila Odsev. Predstavniki opozicije so pred tem zahtevali vpogled v način izbora in točkovanja primernosti obeh kandidatov, ki sta se prijavila na razpis, zato so sejo za krajši čas prekinili. Po premoru so ponovno potrdili dosedanjega urednika še za naslednji dve leti. Treba bo popolniti komisije in odbore Tudi naslednja točka je bila kadrovske narave. Župan g. Anton Peršak je pojasnil sedanji položaj, ko delovna telesa Občinskega sveta zaradi zapletov ob začetku mandata sedanjega Občinskega sveta nimajo v celoti zasedenih vseh mest, ne more trajati v nedogled. Zato je pozval predstavnike v občinski svet izvoljenih svetniških skupin, da naj predlagajo dodatne člane za ta delovna telesa. Predstavnik Liste Trzinci, Frane Mazovec, je ob tem ocenil, da bi morali determinirati položaj treh svetniških skupin, ki so v opoziciji. Povedal je, da imajo pripravljene predloge kandidatov za nezapolnjena mesta v delovni telesih OS, vendar gre za precej delikatno zadevo, zato je predlagal, da točko prestavijo na naslednjo sejo in si tako pridobijo čas za bolj premišljeno in usklajeno popolnitev delovnih teles. Predstavnik Liste za trajnostni razvoj Romeo Podlogar pa je ocenil, da v Občinskem svetu ni demokratičnega dialoga, da so predstavniki treh list, ki so v opoziciji, do zdaj demokratično opozarjali na nepravilnosti, vendar so bili vedno preslišani. Opozoril je, da naj bi šlo pri sedanji sestavi delovnih teles za neskladje z zakonodajo, tako državno kot tudi občinsko, še posebej pa je izpostavil, da bi morali pri tem bolj upoštevati tudi rezultate zadnjih lokalnih volitev. G. župan Anton Peršak je očitke zavrnil in poudaril, da so ves čas delovali v skladu z zakonodajo, da je res, da delovna telesa niso pravilno sestavljena, vendar je krivdo za to pripisal opoziciji, ki ob oblikovanju delovnih teles ni želela sodelovati, čeprav so jo pozvali. Dejal je, da prilika izgubljena, ne povrne se nobena. Ko si je ogledal seznam kandidatov, ki jih je predlagala opozicija, pa je dejal, da tako, glede na sedanjo sestavo delovnih teles, ne bo šlo. Rekel je, da tistim, ki so jih vključili v delo delovnih teles, OS ne more reči: »Prosim, če zdaj odstopiš s tega položaja, ker ga bomo zaupali predstavniku opozicije.« Predlagal je, da naj KVIAZ preuči predloge in razmere v delovnih telesih. Zatrdil je, da je v interesu Občine, da Občinski svet deluje nemoteno in da popolnijo nezasedena mesta v odborih in komisijah Občinskega sveta, za imenovanje novih članov delovnih teles pa je predlagal sklic izredne seje Občinskega sveta. Precej manj problematična je bila naslednja točka, ko je Občinski svet dal soglasje k priključitvi občin Cerklje na Gorenjskem in Moravče v skupino solastnikov Centralne čistilne naprave. Župan Anton Peršak je pojasnil, da bodo s povečanjem števila t.i. populacijskih enot - to pomeni povečanje števila porabnikov uslug čistilne naprave, lahko lažje prišli do denarja iz kohezijskih skladov, s katerim naj bi pomagali posodabljati Centralno čistilno napravo. Tudi naslednja točka: Sprememba Načrta pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Trzin v letih 2011 in 2012, se je nanašala na priključitev omenjenih občin v skupino solastnikov. Zaradi novih članov se bo delež naše občine v solastništvu nekoliko zmanjšal, vseeno pa to ne bo imelo večjih posledic za našo občino. Pri zadnji točki dnevnega reda je g. župan povedal, da je prejel odstopno izjavo člana Občinskega sveta Valentina Kolenca. Brez posebne razprave so člani in članice večine v Občinskem svetu potrdili, da so se seznanili s prenehanjem mandata, volilna komisija pa bo določila, kdo bo zasedel njegov mesto. Miro Štebe Dobrodelni koncert pod pokroviteljstvom Arboretuma Volčji Potok, glasbene šole Grosuplje ter Zvezo prijateljev mladine Slovenije z naslovom Pozdrav poletju z dobroto v srcu bo 22. 06. 2011 ob 19. uri v Arboretumu Volčji Potok SODELUJEJO: Big band Grosuplje Iva Stanič Jadranka Juras Tjaša Fabjančič Eva Černe Neža Drobnič Katja Šulc Tanja Veselič Borut Antončič Kaja Pavlič Sašo Kovačič zbor ArtVoicess učenci oddelka za solopetje gl. šole Grosuplje Irena Vidic Koncert bo povezoval Marjan Bunič Obvestilo zainteresirani javnosti Odstop opozicijskega svetnika zaradi nedemokratičnih in nevzdržnih odnosov v občinskem svetu Podpisani Valentin Kolenc obveščam občane Trzina, da sem dne 30. maja 2011 nepreklicno odstopil z mesta občinskega svetnika liste Trzin je naš dom. Za ta korak sem se odločil zaradi popolnega onemogočanja normalnega delovanja celotne opozicije v Občinskem svetu. Na dosedanjih šestih sejah OS je opozicija delovala enotno in s svojimi idejami oblikovala pobude in predloge za dobro vseh občanov Trzina. Pozicija, z županom na čelu, pa je prav vsako dobronamerno idejo ali pobudo opozicije gladko zavrnila, čeprav ji dobrih idej kronično primanjkuje. V tem trenutku je župan s pozicijskimi svetniki ustvaril položaj, v katerem so občani njegovi talci - kar pa za Trzin resnično ni dobro. Odločil sem se, da pri takem vodenju Občine ne želim več sodelovati. Ves čas smo se opozicijski svetniki trudili izboljšati pravne akte, ki jih Občina Trzin, dokazano s strani vladnih služb RS, nima urejenih. Vendar pozicija naše strokovne predloge s tega področja vztrajno zavrača, istočasno pa sama (pozicija in župan) ni sposobna urediti nujnih zadev. Moja odločitev za izstop iz OS pa je dokončno dozorela, ko sem videl, kako je KMVVI (Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) z go. Milico Erčulj na čelu nameščala člane občinske volilne komisije - OVK, ki so jih potem - jasno -pozicijski svetniki podprli. Tako delovanje pomeni resno grožnjo demokratičnosti v Trzinu in naslednjim volitvam! Z odstopom želim opozoriti občane Trzina na zelo slabo in nevzdržno stanje, za katero je krivo vodstvo Občine Trzin. Valentin Kolenc Uzurpacija delovnih odborov in komisij s strani župana se nadaljuje^ Župan Peršak in njegova koalicija nepotizma (Lista za trajnostni razvoj, SDS, LDS) še naprej podpirajo nezakonito delovanje delovnih odborov in komisij občinskega sveta Občine Trzin. Na dnevnem redu zadnje, 7. redne seje občinskega sveta je župan skupaj s svojimi koalicijskimi partnerji nepotizma izglasoval Sklep o začasni popolnitvi delovnih teles občinskega sveta (v nadaljevanju: sklep). Uzurpacija ni uperjena samo proti političnim predstavnikom list konstruktivne opozicije, ampak je usmerjena predvsem v občane Trzina, ki so na zadnjih lokalnih volitvah, 5 mandatov oz. 40 % vseh predstavnikov v občinskem svetu, zaupali izvoljenim članom opozicije (Trzinci, Trzin je naš dom, Za zeleni Trzin). Koalicija nepotizma je v preteklosti brez glasu opozicije imenovala delovna telesa in komisije ter pri tem ni upoštevala skladnega razmerja zastopanja glede na izid volitev po posameznih listah in mandatih. V primeru odbora za okolje in prostor je koalicija nepotizma že imenovala 4 ljudi (2 svetnika in 2 občana) in opoziciji tako že zaprla pot do njenih nespornih 40 odstotkov zastopanosti. Je morda 1 član napram skupno petim, kolikor jih dopuščata statut in poslovnik, res 40 % udeležba? S kakšno pravico in kašnim namenom župan Peršak prireja izide zadnjih volitev? Župan tudi s svojim zadnjim že izglasovanim sklepom nazorno kaže, kako slabo računa ter seveda kakšen (ne)demokrat je. Da po srcu in dejanjih ni za demokratično vodenje, pa čivkajo že vrabčki na vejah, v svojem evidentno izkrivljenem medijskem žaru pa resnico vse težje in težje skriva pod preprogo in pred trzinsko javnostjo. Resnica boli, še bolj pa boli takrat, ko je začinjena z neužitnimi sestavinami izpod rok slabega vodje naše lokalne skupnosti. Še en županov pljunek več na osnovna pravila političnega in kulturnega obnašanja. Župan noče in ne zna sodelovati, poslušati in še manj spoštovati voljo volivcev. V opoziciji ne bomo sprejemali podle igre, zato javno zahtevamo, da ima tudi opozicija, v skladu z rezultati volitev, možnost sodelovati v delovnih telesih, in to v skladu z rezultatom. Opoziciji je Peršak s svojimi koalicijskimi podaniki samovoljno in brezkompromisno poskušal vsiliti model, s katerim nam, članom opozicije, zapoveduje, kam in koliko smemo predlagati svojih svetnikov in strokovnjakov iz vrst občanov. Na seji je župan Peršak v posmeh še navrgel, da »zamujena priložnost ne vrne se nobena«. Res je, v Trzinu je bila tudi z njegovo zadnjo izvolitvijo zamujena priložnost, da v našem kraju končno dobimo demokratičnega vodjo in ne brezkompromisnega in zadrtega avtokrata. Naše delo, dragi občani, pa se navkljub neužitni hrani in slabemu servisu iz vrst župana in koalicije nepotizma ne bo ustavilo na tej najnižji točki politične farse. Naše delo po bolj pravičnem, odprtem in predvsem bolj strokovnem vodenju Trzina se je šele začelo. TRZIN JE NAS DOM Barbara Sršen l.r. Peter Pelan l.r. Valentin Kolenc l.r. (v odstopu) TRZINCI Frane Mazovec l.r. ZA ZELENI TRZIN Romeo Podlogar l.r. Turistično društvo Kanja Trzin obvešča in vabi na X. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL v p e t e k, 1. julija 2011, ob 19.30 na športnem igrišču OŠ Trzin. Nastopile bodo tuje in domače folklorne skupine. Program festivala bo natisnjen v posebni zloženki. Javno vprašanje županu in direktorici Občinske uprave Imenovanje treh članov Občinske volilne komisije za obdobje 2011 - 2015 Občinski svet Občine Trzin je na svoji 6. redni seji Občinskega sveta Občine Trzin, dne 20.4.2011, pod 10. točko Sklep o imenovanju predsedni-ka/ce, namestni-ka/ce predsedni-ka/ce ter članov in namestnikov članov Občinske volilne komisije sprejel sklep o imenovanju predsedni-ka/ce, namestni-ka/ce predsedni-ka/ce ter članov Občinske volilne komisije in hkrati odločil, da se ponovi postopek imenovanja za tri namestnike članov Občinske volilne komisije (v nadaljevanju: OVK). Pa gremo k bistvu: Predstavniki liste Za zeleni Trzin in zainteresirane javnosti (Smučarsko društvo Trzin, Društvo prijateljev mladine Trzin) smo na podlagi Javnega poziva za predložitev predlogov kandidatov za predsednika-co, namestnika predsedni-ka/ce, namestni-ka/co, člane ter namestnike članov Občinske volilne komisije Občine Trzin št. 040-9/2011z dne 29.03.2011 Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (v nadaljevanju: KMVVI) predlagali vsak po enega ČLANA OVK za obdobje 20112015, ki pa jih KMVVI sploh ni uvrstila na seznam možnih kandidatov za člane OVK. Še več, člani KMVVI so Občinskemu svetu Občine Trzin v sprejem predlagali dva predlagana kandidata kot namestnika članov OVK ter hkrati spregledali kandidaturo ene kandidatke. Vsi trije s strani podpisnikov predlagani kandidati so podali in lastnoročno podpisali izjave za člane OVK in ne za namestnike članov OVK za mandatno obdobje 2011-2015. Glede na navedeno je več kot očitno, da sta tako KMVVI kot Občinski svet Občine Trzin grobo kršila voljo spoštovanih kandidatov in sam postopek imenovanj, zato je zadevni sklep evidentno nezakonit, in ne odraža dejanske volje kandidatov. Predlagani kandidati so bili v konkretnih primerih brez pravnega in dejanskega temelja izločeni iz postopka imenovanja, četudi formalno in dejansko izpolnjujejo vse predpisane pogoje za imenovanje za člane OVK. Glede na gornje navedbe smo podpisniki na župana Peršaka in direktorico občinske uprave Polono Gorše Prusnik dne 4. maja 2011 naslovili pismo, v katerem smo ju opozorili na grobe kršitve predsednice KMVVI Milice Erčulj in članov vladajoče koalicije (Liste za trajnostni razvoj Trzina, SDS, LDS). V pismu smo župana še prosili, da zaradi kršitev temeljnih pravic »izločenih« kandidatov uporabi institut zadržanja zadevnega nezakonitega sklepa Občinskega sveta Občine Trzin. Županu smo zaradi zagotovitve enakih možnosti vseh kandidatov predlagali ponovitev postopka glede imenovanj članov in namestnikov članov OVK za obdobje 2011-2015 in zahtevali, da kot prvi med enakimi začne s postop- kom razrešitve trenutne predsednice KMVVI, Milice Erčulj. Podpisniki tudi po več kot enem mesecu s strani župana in direktorice nismo dobili odgovora, Milica Erčulj iz SDS pa še vedno zaseda odgovorno mesto predsednice KMVVI! Ker gre za tako pomembno vprašanje, od župana Peršaka in direktorice Polone Gorše Prusnik pričakujemo ustrezne ukrepe, še posebej pa zahtevamo pisni odgovor na preprosta vprašanja, ki se glasijo: 1. Ali kot župan in direktorica občinske uprave Trzina menita, da je bil postopek pred in med imenovanjem treh članov OVK za obdobje 2011-2015 (Mateje Erčulj (beri: hčerke Milice Erčulj kot predsednice KMVVI), Jožeta Kosmača in Majde Buda) s strani KMVVI in Občinskega sveta Občine Trzin zakonit? 2. Ali kot župan in direktorica občinske uprave Trzina menita, da so bili trije kandidati za člane OVK (predlagani s strani liste Za zeleni Trzin, Smučarskega društva Trzin in Društva prijateljev mladine Trzin) v enakopravnem položaju z drugimi kandidati za člane OVK, saj so lastnoročno podpisali izjavo o pripravljenosti po sodelovanju v tem najvišjem volilnem organu v Občini Trzin, vendar s strani Občine Trzin (še) niso bili seznanjeni z izidom in postopkom volitev? 3. Ali kot najvišja predstavnika Občine Trzin menita, da predsednica KMVVI Milica Erčulj svojo nalogo opravlja odgovorno, zakonito in pošteno? Zaradi vloge in funkcije, ki jo imata kot župan in direktorica občinske uprave v Trzinu, sta podvržena strogi presoji svojega delovanja. Z objavo odgovora, ki ga pričakujemo podpisniki, bo omogočeno javnosti (občanom Trzina), da dobi odgovore na vprašanja, ki so zelo pomembna za vse Trzince, ki na volitvah niso volili županove koalicije. TRZIN JE NAŠ DOM Barbara Sršen l.r. Peter Pelan l.r. Valentin Kolenc l.r. (v odstopu) SMUČARSKO DRUŠTVO TRZIN Roman Habjan - predsednik l.r. TRZINCI Frane Mazovec l.r. ZA ZELENI TRZIN Romeo Podlogar l.r. DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE TRZIN Mateja Chvatal - predsednica l.r. Strele udarjajo v vrhove Kot občinska svetnica sem predsednica Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter članica Statutarno pravne komisije. V obeh komisijah aktivno delujem in vsa gradiva za seje občinskih svetov natančno preučim, prav tako se o posameznih zadevah posvetujem s strokovnjaki. Slišim tako argumente za kot tudi argumente proti vsebinskim odločitvam, in z glavo ne rinem skozi zid. Na sejah občinskega sveta glasujem s polno odgovornostjo. Prav tako se vseskozi zavedam, koliko volivcev mi je dalo svoj glas, in predvsem zaradi njih danes pišem ta prispevek. Slovenska demokratska stranka ima v Trzinu pokončne volivce, za mene in še enega svetnika iz vrst SDS pa je pomembno predvsem izpolnjevanje zastavljenega programa. Tako imenovana »konstruktivna« opozicija pa se očitno noče sprijazniti z volilnim rezultatom, ki se upošteva pri vseh postopkih kadrovanja. Tako se je volilni rezultat upošteval tudi pri oblikovanju občinske volilne komisije (v nadaljevanju OVK). Ker je bil članek v Odsevu s strani opozicije na to temo zapisan zelo enostransko, podajam pojasnilo. Za namestnika predsednika OVK sta kandidirala dva posameznika, Občinskemu svetu je bil v potrditev predlagan en. Za tri člane OVK je kandidiralo 8 posameznikov, za 3 namestnike članov pa ni kandidiral nihče. Predloge kandidatov za predsednika, namestnika predsednika in člane OVK so podale politične stranke, dve društvi in dve listi. Lista Trzin je naš dom ni podala nobenega predloga. Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sestavljamo trije občinski svetniki, vsi z enako glasovalno pravico. Ker so se meje dostojnega komuniciranja s strani svetnikov opozicije zabrisale in je bil članek v zadnji številki Odseva z naslovom »Rdeči karton za Milico Erčulj« napisan izjemno žaljivo, od občinskih svetnikov, ki so tudi občinski funkcionarji, pričakujem, da se mi kot posamezniki za žalitve in blatenje imena opravičijo. Vsem bralcem Odseva pa želim prijetno praznovanje 20. rojstnega dne naše države! Milica Erčulj občinska svetnica SDS Trzin Pogovor s prejemnikom posebnega priznanja Občine Trzin, g. Marijanom Vodnikom Za zgodbo ne potrebuješ nujno besed »Moj način izražanja v lesu mi je dovolil spoznati les pri klesanju in vrezovanju vanj in mi vedno znova omogoča zaznati tudi sporočila iz življenjske dobe dreves. Vedno klešem v en kos drevesnega debla, in to ročno, v svež, energetsko sporočilno neuničen les, ki tako različno omamno diši,« pove Marijan Vodnik v začetku svojih 66-ih razmišljanj, ki jih je za svojih 66 let izdal leta 2006. Domžalčan, ki že več let vodi rezbarsko skupino Turističnega društva Trzin, je za svoje delo pred kratkim prejel tudi posebno občinsko priznanje. S specifičnim načinom izražanja našemu naravnemu bogastvu nalaga enkraten pomen, poleg tega pa je g. Vodnik tudi pravi mojster akrostihov. Njegova muza je - kakopak - les. Ljubitelj narave ste verjetno že od nekdaj. V katerem življenjskem obdobju pa ste se začeli navduševati za rezbarjenje? Začel sem kot otrok, očitno je želja po sobivanju z naravo že v človeku. Mene je vedno privlačevalo to, da sem bil sam nekje, pa niso vedeli, kje. To so bili časi, ko v Kamniku še ni bilo tovarn, ko je bila Kamniška Bistrica še struga brez omejitev in uničenja. Sicer smo živeli v centru mesta, mamine sestre pa so stanovale ob Bistrici, tako da sem se lahko »izgubljal« v ta svet, ne da bi vedeli, kje sem. Tudi kasneje sem večkrat potreboval tak pobeg; kadar sem imel več časa, je bil to pobeg v hribe, drugi pobeg pa mi je predstavljalo klesanje v les. Ob tem se sprostim in spočijem. Najprej sem izdeloval povsem preproste stvari, razne piščalke in podobno, pozneje sem večkrat izdelal tudi kakšno zadevo za darilo. Pater Janez iz Kamnika, ki je tudi rad rezbaril, mi je podaril prvi nožek, to je bilo moje prvo orodje, in takrat sem nekako začel. Menda pa niste bili edini član družine, ki se je ukvarjal s klesanjem v les^ Po svoje sem imel srečo, da se je ena izmed maminih sester poročila s kamniškim rezbarjem Maksom Bergantom. On je bil človek s širino, kar se znanja tiče, in mi je na ta način omogočil, da sem sprejel vsa stara znanja; njegovega in vsa tista od njegovega prednika. Sicer je bilo tako: če sem rezljal, sem rezljal tako kot on, jaz pa sem potreboval malo več svobode zase. Štirinajst dni pred smrtjo je bil pri meni. Rekel mi je: »Blagor tebi, ki ne klešeš po naročilih.« In vidim, da je to res. Jaz klešem samo za svojo dušo, ne delam nobenih stvari po naročilih in tega tudi ne tržim. Precej ste si prizadevali, da je rezbarstvo postalo poklic. Kako vam je uspelo? V mladostniških letih se mi je zdelo nepošteno, da je bil stric podo-bar (kot se je reklo takrat), pa mu tega statusa niso nikdar priznali, uradnega poklica ni bilo. To pa se mi je zdelo »za malo«, saj je človek ustvaril toliko lepega, tudi za Plečnika je ogromno delala Jaz se s Plečnikom nisem srečal, ampak njegovih načrtov sem pa v delavnici videl veliko, ker mi je stric kazal, kaj bo delal. Spomnim se, da je za Plečnika najprej v glini izdelal določene osnutke, da sta se potem laže dogovorila. Res sem si želel, da bi se v Sloveniji pojavil poklic, ki bi ta znanja izražanja pripeljal do nekega zaključka, in tako se je začela tudi zgodba v Trzinu^ Preko sodelovanja z rezbarji iz Solkana sem v Gorici spoznal takratno ravnateljico lesarske šole, kjer je prijatelj vodil popoldanske dejavnosti spoznavanja rezbarjenja. Že takrat smo se pogovarjali, da bi poskušali najti nek odziv v poklicu. Imeli smo srečo, da je ta gospa nato postala podžupanja Gorice, v tej vlogi pa je potem uspela, da so našo vlogo obravnavali na Poklicnem centru v Ljubljani. Tako smo prišli do sodelovanja in vzpostavili kriterije za znanja tega poklica. Vztrajal sem pri nazivu rezbar, ker je bil podobar prvotno namreč rezbar, kipar, pozlatar in restavrator. Seveda se moramo za vsa ta leta zahvaliti tudi sodelovanju Trzina, in sicer občine, turističnega društva in šole. Na takšno sodelovanje v Sloveniji lahko naletimo le redko, pozitivno presenečen pa sem tudi nad širino trzinske občine, da meja ne predstavlja ovir za udeležence. Zdaj imamo v Trzinu tudi dve tričlanski komisiji, tako da tisti, ki izpolnjuje pogoje znanja za rezbarja, lahko pridobi doživljenjski certifikat. Kdaj in kako pa ste pravzaprav sploh začeli z delom v Trzinu? Leta 2000 sem prvič sodeloval na Florjanovem sejmu v sklopu Združenja rezbarjev Slovenije in takrat me je sedanja predsednica turističnega društva prosila, če bi hotel ljudem pokazati, kako se kleše. Nato so nam omogočili prostor, kjer bi se srečevali. Lahko rečem, da so bili to moji prvi koraki v javnost, saj sem imel to dejavnost do takrat izključno za svojo dušo. In od takrat naprej ste mentor trzinskih rezbarjev. Čeprav je slišati, da k vam prihajajo tudi rezbarski navdušenci iz drugih slovenskih krajev^ Seveda, prijatelje imam tudi v Italiji (smeh)! Srečujemo se že več kot deset let. Želel sem si, da bi ta zadeva postala vseslovenska dejavnost, saj sem srečal ljudi tudi na Štajerskem, Primorskem, Koroškem, sam pa sem bil tudi član rezbarskega društva v Novi Gorici. Dandanes se srečujem s posamezniki iz celotne Slovenije, ker klešem med ljudmi. Vsako leto zamenjam od trideset do štirideset lokacij po Sloveniji, Italiji in Avstriji, celo za slepe in slabovidne sem imel delavnice. Naučili so me ogromno, videl sem, kako človek lahko kleše tudi na otip. Pred kratkim ste klesanja v les učili tudi izdelovalce mask za cerkljanske laufarje. Kako jim je šlo? Ja, to je bilo letošnjo pomlad. V Cerknem sem že večkrat prej klesal, ampak očitno je tam tlela neka posebna iskrica, saj so vsako leto želeli več. Letos so uspeli v svoj program vključiti tudi izdelovanje laufarskih mask. Mene so prosili, če bi jim lahko pokazal, kako najenostavneje priti do njih. Nekoč so prišli k meni in se seznanili z osnovnimi stvarmi, dvakrat pa sem bil jaz tam, in takrat jih je štirinajst izdelalo svojo masko do faze, da so jo lahko potem dokončali. Prijetno je, ko imaš občutek, da se ta znanja širijo, in ko najdeš odziv v ljudeh^ Tudi razstavljate? V letih, odkar klešem tudi v javnosti, sem imel preko tristo trideset lokacij; med njimi kakih deset samostojnih razstav. Zadnjo sem imel na Vrhniki, preteklo leto. Moram povedati, da jaz razstavljam samo, če me na razstavo povabijo, ker se mi zdi, da je prav, da želijo predstaviti človeka. Nimam potrebe, da bi se sam ponujal. Zelo sem vesel ljudi, ne potrebujejo nobene razlage, in se mi ob koncu srečanja zahvalijo, da so lahko to videli in doživeli. Opažam, da je teh ljudi vedno več, tako pri nas kot v tujini. Najraje klešem ravno za njih. Velikokrat so mi ponujali razstave na Dunaju in podobno, kjer bi lahko kakšno stvar tudi prodal, ampak jaz pravim, da se bolj splača klesati za tiste, ki znajo videti in odnesti brez lastništva. Izdali ste tudi posebne knjižice pesmi oziroma misli. Kako povezujete poezijo z rezbarjenjem? Tega niti ne jemljem kot poezijo, čeprav pogosto pomislim, da so sodobne pesniške zadeve mogoče še manj pesniške kot ta moja razmišljanja (smeh). Tu moram omeniti še drugo povezavo: jaz ne klešem samo zato, da nekaj nastane, ampak zato, da skušam podaljšati življenje tega drevesa. Prišel sem do zaključka, da nas drevesa starostno presegajo in imajo v sebi neverjetno veliko energetske moči. Sprejemajo sporočila in nas nekako prisilijo, da nam jih lahko oddajo. Ta energetski potencial je po mojem mnenju vreden tega, da vedno klešem samo z dletom in kladivom, nikoli ne uporabljam strojev, ker bi slednji lahko les energetsko uničili. Mislim, da določeni ljudje ob mojih delih potrebujejo še dodatno razlago; morda zato, ker so od takega razmišljanja odtujeni ali pa se v zadevo ne poglobijo dovolj. Kadar klešem, o tem tudi razmišljam, in takrat nastanejo ti stavki oziroma misli, ki se prebudijo zato, da to naredim. To so kratka razmišljanja, navadno samo ena vrstica za črko, ki pride na vrsto pri mojem načinu. S par besedami skušam povedati tisto, kar me prisili v to, da določeno stvar skle-šem. Poleg tega je zame obvezen tudi dvogovor s tistim kosom drevesnega debla. Dopuščam možnost, da mi les vsili določen izraz zaradi rasti, raznih grč in poškodb. V določenih deblih so se pojavili celo drobci granat in to so stvari, ki še dodatno vplivajo na kak izraz. Slednji pa je pogosto tudi odraz tega, kar sem doživel, ko sem prišel do sredine drevesa in ugotovil, kako lahko taka črna kepa poškoduje les. Predstavljajte si, kaj naredi človeškemu telesu, če se vanj prikrade en sam drobec. Tjaša Banko Pester Teden za zdravje Občina je prvič pripravila teden za zdravje z naslovom: Sem aktiven, sem zdrav! V akciji je sodelovala večina trzinskih društev, ki se tako ali drugače ukvarjajo z rekreacijo, zato je bil program zelo pester, saj je prav gotovo vsak lahko našel kakšno dejavnost po svojem okusu. Teden se je kar raztegnil, saj so se najrazličnejše športne dejavnosti in prireditve razpotegnile od četrtka, 12. maja, do sobote, 21. maja. V akcijo so se dejavno vključili šolarji in tamkajšnji učitelji telesne vzgoje, svoje dejavnosti pa so prikazala tudi številna trzinska društva, od športnega društva, strelcev, planincev, folklornikov, upokojencev, orientacistov, smučarjev do društva Šola za zdravje, šahistov in celo gasilcev. Nekatere prireditve so bile bolje obiskane, druge manj, a tisti, ki so prišli poskusit ponujene dejavnosti, so bili nad akcijo navdušeni. Med zanimivejšimi prireditvami, ki so jih pripravili, naj omenimo Cooperjev test, tek očkov in tudi mamic skupaj z njihovimi otroki pa tudi šolo nordijske hoje. Mogoče bi bila udeležba na teh športnih prireditvah še večja, če bi pobudniki akcije bolje poskrbeli za obveščenost naših občanov. MŠ Cvetoča Trzinska pomlad Neskončna vrsta za palačinke Dobre stvari so (včasih) zastonj! Francetov živžav v soboto, 28. maja, je bil v čast Francu Kotar-ju poimenovana prireditev za otroke v okviru letošnje Trzinske pomladi. Soorganizatorji festivala iz KUD-a Franca Kotarja so se zaradi nižjih zunanjih temperatur odločili za dvorano KUD--a, posledično pa je na žalost odpadla ena od aktivnosti - Blatni dol. Obiskovalcev se je kljub temu zvrstilo okoli 400, pridne roke KUD-ovcev - Urbana, Ksenije, Matjaža in Uroša- pa so vihtele ponve in napekle ter namazale preko 400 palačink. Poleg palačink so otroci v ustvarjalni delavnici pod vodstvom Melite in Mateje lahko ustvarjali rože, klovne in barvali mavčne magnetke. Na modro preprogo so iz Hiše iger prinesli lesene igrače ter po mizah Iztekla se je nova sezona festivala Trzinska pomlad. Čeprav je bilo letos kar nekaj pomislekov o tem, kako bo festival uspešen, saj so nekateri dvomili o izkušenosti organizatorjev, je festival spet lepo uspel, in lahko bi rekli, da je bila Trzinska pomlad tudi letos cvetoča. Organizatorje je treba pohvaliti, da so tudi letos pripravili zelo pester in bogat program ter v Trzin privabili zanimive goste. Glede na to, da so bile vse prireditve za obiskovalce brezplačne in kakovost izvajalcev brezhibna, bi pričakovali celo večji obisk, a mogoče smo bili spet priče nezaupanju v kakovost predstav in podcenjevanju domačega. Resnici na ljubo je treba zapisati, da je bilo v času prireditev festivala v Trzinu zelo dosti prireditev in drugega dogajanja tudi v bližnji in daljni okolici Trzina, delno pa je usodo dogajanja krojilo tudi vreme, a vsi, ki so prišli na katero koli od prireditev festivala, so bili na koncu večinoma zadovoljni in bi še prišli. Mogoče bi pri izvedbi festivala lahko po svoje prispevala tudi druga društva. Marsikdo je bil namreč začuden, zakaj ni bilo v sklopu festivala tudi Teka Petra Levca in Mednarodnega folklornega festivala,kot smo bili vajeni v prejšnjih letih. razvrstili različne lesene družabne igre, ki so bile med otroki ravno tako popularne. Sejna soba KUD-a se je spremenila v pravljično sobo, v kateri so otroci sedeli na preprogah in pridno poslušali pravljice v interpretaciji mojstrice pravljic Mirjam Štih, posebno čarobno vzdušje pa je gotovo naredila tudi pravljična postavitev kulis. Klovna Beni in Zupi sta najprej v cirkuških delavnicah otroke učila žongliranja, hoje s hoduljami in vrtenja krožnikov Da lahko tudi letos pričakujemo kakovostne prireditve, je bilo jasno že prvi dan festivala, saj je bil izbor umetnikov, ki so nastopili, zelo pester in zanimiv. Vzdušje je najprej zagrela godba iz Domžal s promenadnim koncertom, po uradni otvoritvi, kjer sta obiskovalce pozdravila letošnji vodja festivala Frane Mazovec in župan Občine Trzin g. Anton Peršak, pa je publiko pošteno zabaval stand up komik Klemen Bučan. Zabava se je nato izpred Centra Ivana Hribarja preselila na dvorišče gostilne Pr Narobe-tu', kjer so z živahnimi ritmi južnoameriškega melosa publiko zabavali člani etno rock skupine Titicaca. Obiskovalci so lahko poskušali tudi najrazličnejše dobrote, in le škoda, da obisk ni bil še večji, kot bi si sam koncert tudi zaslužil. MŠ na palici, potem pa sta na odru uprizorila skoraj najboljši cirkus, ob katerem so se otrokom usta razlegla v smeh. Prireditev se je zaključila kar prekmalu, saj je ponudila mnogo užitkov tako otrokom kot staršem. Takih prireditev bi si vsi še želeli, zato v KUD-u planirajo, da bi prireditev ponavljali mesečno, in sicer nekatere od aktivnosti, ki so bile sedaj na voljo, v obliki otroškega kluba. BC Tretja festivalska sobota je mejila na norost in dišala po vijolicah Fiziki in bilbi 22. uri, se je pričel koncert Bilbi s spremljevalno skupino, ki je iz minute v minuto bolj navduševal sedečo publiko, tako da so na koncu že plesali. Število še toplih CD-jev, ki jih je Bilbi prodala po koncertu, dokazuje, da gre njihova glasba v ušesa in je Minila je še ena sobota Trzinske pomladi, na kateri so se predstavili domači gledališčniki z »norimi« Fiziki. Ker tokrat predstava ni bila uprizorjena premierno, kot se je dogajalo na preteklih dveh trzinskih festivalih z Županovo Micko ter Ne ostane več nobeden, in je predstavo videl že marsikdo, dvorana v soboto, 4. junija, ni bila polna. Vseeno so bili igralci KUD-a Franca Kotarja tega sobotnega večera zadovoljni z aplavzom, že v naslednjih dneh pa so se začeli vneto pripravljati na nastop na 14. festivalu gorenjskih komedijantov na Dobu pri Domžalah. Po predstavi, ob približno kvalitetna. Sedemčlanska zasedba izjemnih glasbenikov večinoma prihaja iz Štajerskih koncev, z izjemo Katje Koren, ki je kot spremljevalna vokalistka nastopila tudi na letošnjem Evrosongu pri nastopu Maje Keuc. BC Literarni večer in glasbeni nastop Prijeten zaključek ustvarjanja v delavnicah Društvo za napredek in razvoj Trzina je v okviru predzadnjega sklopa festivala Trzinska pomlad 2011 gostilo literarna ustvarjalca Nino Kokelj in Matjaža Pikala. V pogovoru z vsestranskima umetnikoma smo spoznali kanček njunega bogatega kulturnega ustvarjanja. Literarni večer je bil dodatno popestren z glasbenim programom dua Spopad harmonik, ki ga sestavljata Miha Debevec in Tomaž Rožanec. Duo s svojim delovanjem, ki sega na področje resne, popularne in ljudske glasbe, ruši predsodke o inferiornosti tega inštrumenta in mu daje koncertantno dimenzijo in kvaliteto, ki jo, tudi po njuni zaslugi, harmonika v katerikoli obliki v rokah zrelega umetnika tudi ima. Tradicionalen zaključek celoletnih delavnic Turističnega društva Kanja Trzin je vsako leto pred začetkom poletnih počitnic v atriju gradu Jable. Letos so se slikarji, vezilje in rezbarji na skupni delavnici zbrali v nedeljo, 12. junija. Že to, da jih je bilo več kot 30, govori o dobrem vzdušju, ki vlada med člani teh delavnic Turističnega društva. Tudi tokrat je bilo razpoloženje med udeleženci srečanja, ki jih je obiskalo tudi zelo dosti radovednih obiskovalcev, prešerno, v pogovore pa so se mešali spomini na dogodivščine v minulih mesecih ter načrti za prihodnje, tudi preko počitnic. Razstava ustvarjenih umetnin lanske in letošnje jabelske delavnice bo v oktobru v Centru Ivana Hribarja. Trinajsto srečanje folklornih skupin v Bistrici ob Dravi Med 24 folklornimi skupinami, ki so 4. in 5. junija nastopile na 13. srečanju v Bistrici ob Dravi, je bila tudi folklorna skupina TD KanjaTrzin - Trzinka. Po prijaznem sprejemu organizatorjev in sodelovanju v kmečkih igrah se je tako v soboto kot tudi v nedeljo v popoldanskem času številnim obiskovalcem v domačem Domu kulture predstavilo po dvanajst folklornih skupin. Bistriška folklorna skupina je odplesala v kar dveh odrskih postavitvah, ostale skupine pa v eni. Trzinski folklorniki smo se predstavili z odrsko postavitvijo avtorja in mentorja g. Janeza Florjanca "Tako so plesali na Kranjskem". Na zaklujučku je predstavnica Javnega sklada kulturnih dejavnosti - območna enota Ruše, vsem sodelujočim skupinam podelila priznanja. Joži Valenčak Petnajst let Radia Veseljak Slovesnosti ob 15. obletnici delovanja Radia Veseljak smo se na povabilo organizatorja udeležile tudi narodne noše iz Trzina. Dvorana v Stožicah je bila 29. maja kar pretesna za številne poslušalce, zaodrje pa za številne nastopajoče. Povabila smo bili v TD Kanja resnično veseli tudi zato, ker smo s tem potrdili dobro medsebojno sodelovanje. Vendar pa nismo bili kar tako, samo poslušalci, naši folklorniki so s plesom popestrili glasbene točke. Da smo bili pa res tam, dokazujejo fotografije, ki sta jih posneli Zinka Kosmač in Štefka Prelc. XIII. pohod po mejah občine Pomoč pri zbiranju starih fotografij Trzina Turistično društvo Kanja Trzin poziva občanke in občane, naj sporočijo bodisi društvu ali Medobčinskemu muzeju Kamnik, če doma še hranijo stare razglednice oziroma fotografije z našega območja. Ob odprtju razstave "Trzin na razglednicah in fotografijah" je mnogo obiskovalcev izrazilo pripravljenost za izposojo. Stare fotografije bodo koristile tudi folklorni skupini Trzinka, saj ta letos pričenja s projektom Plesi z območja Trzina in okolice /tudi Ljubljane/. Projekt je razdeljen na strokovno pripravo oz. koreografijo plesne postavitve in na oblačilni del, kar pomeni primerno nošo preteklega obdobja. Prav s pomočjo fotografij si bodo lahko pomagali pri pripravi kostumov. Zagotovo imamo v skrinjah, omarah ali albumih shranjenih mnogo fotografij ženskih in moških oblačil za praznike in delovne dni. Odvisno od števila zbranih fotografij načrtujemo, da bi te izdali tudi v knjižni obliki. Vabimo vas k sodelovanju. Vse originalne fotografije vam bomo vrnili, k objavljenim pa zapisali izvor in lastnika. Hvala za sodelovanje. Naš naslov je: Turistično društvo Kanja Trzin, Ljubljanska cesta 12/f, 1236 Trzin. Za vsako izposojeno fotografijo vam izdamo ustrezno potrdilo. Joži Valenčak Zadnjih nekaj let vreme pohodnikom po mejah občine ni najbolj naklonjeno. Ali je teren razmočen ali pa se kopičijo črni oblaki in odvračajo pohodnike, da bi se podali na nekajurno pot . Tudi letos, v soboto, 4. junija, je bilo tako, čeprav so jo maloštevilni pohodniki kar dobro odnesli. Pohoda se je udeležilo dvanajst najbolj zavzetih pohodnikov, ki so bili za svojo odločnost in pogum vseeno nagrajeni z lepimi prizori in tudi prvimi borovnicami, ki so jih našli ob poti. Zaključek in kovanje načrtov sodelujočih za naslednji pohod, ki bo zadnjo soboto v oktobru, je bil v brunarici smučarskega društva v Dolgi dolini. Kljub vremenskim nevšečnostim uspešen Tek Petra Levca Ime in priimek Kat. Rojstni Spol datum Startna številka Prva junijska sobota je na trzinskem športno-rekreativnem koledarju že tradicionalno rezervirana za Tek Petra Levca. Ta je bil letos že tri-najstič, prvič pa je organizator, Športno društvo Trzin, med kategorije teka uvrstil tudi tek s kužki. Navkljub slabemu vremenu se je izpred Centra Ivana Hribarja na blatno gozdno traso podalo okrog 60 naj-pogumnejših tekmovalcev, 12 od njih v spremstvu svojih štirinožnih prijateljev. Slaba vremenska napoved že pred samim začetkom ni obetala najuspešnejšega teka - vsaj po številu udeležencev ne. Številne sobotne nevihte so mnoge tekmovalce prestrašile, zato so se na startu pojavili le najdrznejši. Zaradi plohe, ki se je razbesnela ravno okoli 16. ure, ko je bil predviden start, se je prireditev začela z manjšo zamudo. Otvorili so jo otroci s tekoma na 800 m in 2 km. V kategoriji mlajših pionirjev je na 800 m slavil Filip Bojko, v teku na 2 km pa je zmago dosegla Tjaša Močnik. Nekaj minut za tekom podmladka se je začel vrhunec tekaškega dela dneva - start članov in članic na 6 oz. 10,5 km. Tekači so se pognali proti športnemu parku v Mlakah, od koder jih je krajša trasa vodila po razmočenih gozdnih terenih proti Jabljam in nazaj proti startu, daljša proga pa je med športnim parkom in Jabljami zavila še na Dobeno. Progi sta bili dobro označeni, tako da letos tekmovalci niso imeli večjih težav z orientacijo. Po slabih 30 minutah so se v cilj začele vračati prve tekmovalke na 6 km, po dobrih 40 minutah pa prvi tekači na 10,5 km. V absolutnih kategorijah je pri dekletih na 6 km s časom 29 min in 2 s zmagala Alenka Arh Podbrežnik, pri moških na 10 km pa Iztok Podbrežnik s časom 42 min in 14 s. Za odlično popestritev tekaškega srečanja se je izkazal tudi tek s kužki, ki se ga je udeležilo 12 tekačev in tekačic v spremstvu svojih psov. Tako kot dekleta so tekmovalci tekli na 6 kilometrski trasi. S časom 20 min in 4 s je pri moških zmagal Jošt Zakrajšek, pri dekletih pa s časom 20 min 40 s Nuša Gros. Na cilju so si vsi tekmovalci lahko povrnili moči z osvežilnimi pijačami in sadjem, organizator pa je poskrbel tudi za topli obrok -golaž. Prireditev so sklenili s podelitvijo kolajn in pokalov, najboljši v absolutnih kategorijah pa so dobili tudi praktične nagrade, ki so jih prispevali sponzorji prireditve. V splošnem gledano je tek uspel, treba pa je poudariti, da se je letos prireditve udeležilo nekoliko manjše število tekmovalcev in obiskovalcev kot po navadi. Za to obstaja več razlogov. Kot že rečeno, gre nekaj krivde pripisati slabemu vremenu, nekaj potencialnih tekačev pa se je udeležilo tudi drugih tekov po Sloveniji, ki jih že tradicionalno pripravljajo na prvo junijsko soboto v letu. Poleg tega je bil Tek Petra Levca v preteklih letih povezan s koncertom v okviru Trzinske pomladi. Koncert je bil običajno po koncu teka na prireditvenem mestu na ploščadi med trzinskimi bloki. Žal letos ni bilo tako, obe prireditvi sta potekali ena mimo druge. Lahko predvidevamo, da je bil tudi to razlog za manjše število "naključnih" obiskovalcev teka. Nejc Florjanc ŠD Trzin Prireditev so omogočili: OBČINA TRZIN, CUNDER PLUS k.d., COCA-COLA HBC Slovenija, MR. PET Trgovina za vaše ljubljenčke, ENERGIJSKA OSTEOPATIJA, Špela Suhač s.p., PIZZERIA SESTRICE, SALOMON SPORTS, FRIZE-RAJ TRZIN, KRIŽMAN & A, d.o.o., TAOM, Elizabeta Zupančič s.p. 1. Filip Bojko 3:04 0,8 2001 M 6 1 10 2. Jaka Rems 3:14 0,8 2003 M 24 2 8 3. Gašper Bojko 3:19 0,8 2003 M 16 3 8 4. Matic Lavtar 3:33 0,8 2003 M 42 4 8 5. Alex Drobež 3:45 0,8 2004 M 40 5 7 6. Mark Drobež odstopil 0,8 2000 M 17 6 11 2 km (pionirji/pionirke) 1. Tjaša Močnik 5:00 2 1996 Ž 32 1 15 2. Denis Ljubešek 5:19 2 1999 M 49 2 12 3. Maks Podboršek 5:22 2 1999 M 46 3 12 6 km Moški 6 km (neuradna kategorija) 1. Jaka Kogovšek 24:46:00 6 1995 M 30 1 16 2. Roman Jež 25:26:00 6 1967 M 8 2 44 3. Domen Kogovšek / 6 1991 M 20 7 20 Ženske 6 km | 1. Alenka Arh Podbrežnik 29:02:00 6 1972 Ž 7 3 39 2. Meta Urbanc 32:42:00 6 1981 Ž 39 4 30 3. Tina Krašovec 33:02:00 6 1978 Ž 38 5 33 4. Marjetka Rink* 33:49:00 6 1953 Ž 49 6 58 *zamuda na start, zato se je pridružila teku s kužki 10,5 km Ženske (neuradna kategorija) 1. Urška Sedevčič 50:12:00 10,5 1980 Ž 63 9 31 Moški do 30 let I 1. Anže Kimovec 42:20:00 10,5 1996 M 89 2 15 2. Miha Žargi 52:16:00 10,5 1995 M 5 15 16 3. Tilen Hvasti 53:56:00 10,5 1990 M 75 18 21 Moški 30-45 1 1. Iztok Podbrežnik 42:14:00 10,5 1971 M 80 1 40 2. Gabrijel Smrekar 42:50:00 10,5 1978 M 73 3 33 3. Zdravko Volkar 42:52:00 10,5 1976 M 90 4 35 4. Primož Miklavžin 43:41:00 10,5 1973 M 79 5 38 5. Uroš Urbimc 48:11:00 10,5 1976 M 54 8 35 6. Rok Florjančič 50:16:00 10,5 1980 M 96 10 31 7. Roman Novak 50:56:00 10,5 1977 M 99 12 34 8. Matjaž Thaler 51:27:00 10,5 1978 M 76 13 33 9. Uroš Novak 52:47:00 10,5 1977 M 85 17 34 10. Boštjan Koprivšek 57:29:00 10,5 1977 M 61 19 34 Moški 46-60 1. Fredi Adler 45:14:00 10,5 1965 M 52 6 46 2. Sašo Seljak 45:17:00 10,5 1965 M 74 7 46 3. Roman Hudmal 50:32:00 10,5 1965 M 77 11 46 4. Miran Zajc 51:30:00 10,5 1965 M 102 14 46 5. Pavle Klemenčič 52:31:00 10,5 1963 M 72 16 48 6. Brane Povše 57:29:00 10,5 1952 M 87 20 59 7. Franci Avsec 1:11:50 10,5 1956 M 100 23 55 Moški nad 60 I 1. Miha Horvat 1:01:34 10,5 1938 M 78 21 73 2. Alojz Sušnik 1:03:56 10,5 1946 M 93 22 65 Tek s kužki (6 km) Moški 1. Jošt Zakrajšek 20:04:00 kužki 1983 M 31 1 28 2. Mirko Perko 20:58:00 kužki 1962 M 21 3 49 3. Aleš Rink 21:43:00 kužki 1978 M 41 4 33 4. Patrik Zupančič 21:49:00 kužki 1977 M 19 5 34 5. Miha Urbanija 27:30:00 kužki 1980 M 28 8 31 6. Aleš Kravos 28:02:00 kužki 1984 M 14 10 27 Ženske 1. Nuša Gros 20:40:00 kužki 1984 Ž 27 2 27 2. Barbara Rink 23:12:00 kužki 1979 Ž 23 6 32 3. Tila Lončarevič 25:10:00 kužki 1982 Ž 26 7 29 4. Beti Zupančič 27:53:00 kužki 1977 Ž 18 9 34 5. Martina Gorjup 29:07:00 kužki 1968 Ž 50 11 43 6. Barbara Horvat 37:52:00 kužki 1981 Ž 29 12 30 Trzin je pel in plesal Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin že vrsto let pred začetkom poletnih počitnic pripravi prireditev, na katero povabijo najrazličnejše umetnike, ki v občini delujejo na glasbenem področju. Prireditev ima namen združiti vse generacije in prikazati delček tistega, kar trzinski umetniki zmorejo. Kot je v uvodnem pozdravu povedal predstavnik organizatorjev Miran Šinigoj, so želeli s prireditvijo, na katero so povabili vse glasbene ustvarjalce, s katerimi sodelujejo, občanom Trzina in drugim obiskovalcem posredovati, ali bolje, darovati vse lepo, kar so doživeli v svojem kar dolgem življenju in je povezano s pojmi in vrednotami, kot so: ljubezen, sožitje, medsebojno spoštovanje, tovarištvo, pomoč, hrepenenje, znanje, hvaležnosti Srečanje je že po tradiciji začel mešani pevski zbor Društva upokojencev Žerjavčki, ki ima letos za sabo, kot je poudaril povezovalec programa, že zelo pestro in uspešno obdobje, v programu pa so nastopili še člani otroškega pevskega zbora Osnovne šole Trzin, recitatorki Ada Lovše Mušič in Jelka Moravec, mladi plesalki Lea Razpotnik in Sara Perko, dekliški pevski zbor Žolne in plesalci folklorne skupine Trzinka iz Turistične društva Kanja Trzin. Program je bil res raznolik in kakovosten. Spet je pokazal, da je med nami veliko dobrih pevcev in drugih umetnikov, praznično vzdušje pa so pokvarili starši, ki so takoj, ko so njihovi malčki končali nastop, z otroki vred zapustili prireditev. Dvorana, ki je bila sprva kar lepo zasedena, je bila v hipu pol prazna, in nihče od tistih, ki so ostali, se ni mogel izogniti trpkemu okusu egoizma in pomanjkanja srčne kulture staršev, ki jim ni mar za nič drugega kot zase in seveda svoje otroke. S tem, ko so tako rekoč sredi prireditve zapustili dvorano, so tudi svojim otrokom pokazali, da je pomembno le to, da so nastopili in izpolnili svojo, mogoče vsiljeno obveznost, ni pa pomembno, da vsaj iz vljudnosti spremljaš tudi nastope drugih umetnikov, ki so se prav tako potrudili, in da tudi njim odziv publike nekaj pomeni. Včasih je udeležba na takih prireditvah utrjevala vezi med krajani, krepila njihovo solidarnost in čut pripadnosti, zdaj pa očitno te vrednote izgubljajo na pomenu. Če bi ostali še pol ure do konca prireditve, bi tudi svojim otrokom pokazali, da je pomembno, da znamo ceniti tudi prizadevanja drugih in da je treba soljudi kdaj tudi pohvaliti in nagraditi za njihov trud. Če bi se tega držali, bi bilo življenje vsem vsaj za odtenek prijaznejše. MS Natečaj za najboljšo zgodbo našega kraja - Trzina Naš kraj z okolico je prepoln zgodb, legend, anekdot in zanimivosti. Z natečajem "Zgodba našega kraja" želimo obuditi spomine in spodbuditi domišljijo prav vseh, tako starejših kot mlajših. Najbolj zanimive zgodbe, kot tudi v njih izpostavljeno osebnost Trzina, bomo vključili v turistično promocijsko gradivo in posebnost Trzina. Dolžina zgodbe je omejena na 2000 znakov, vključno s presledki. Obvezen je pripis: ustno izročilo, resnična zgodba ali izmišljena zgodba. Najboljše tri zgodbe po izboru strokovne žirije bomo simbolično nagradili, vsi avtorji, katerih prispevek bo objavljen oz. uporabljen v turističnopromocijske namene, pa bodo ohranili moralne avtorske pravice. Nagrade: - prva nagrada 70 EUR /bruto/ - druga nagrada kosilo v eni od trzinskih gostiln za dve osebi - knjižna nagrada iz zbirke TD Kanja Trzin - za vse avtorje bomo organizirali poseben kulturni večer Vsak pisec naj pošlje svoj prispevek v zaprti kuverti z oznako »Natečaj za najboljšo zgodbo našega kraja Trzina« po pošti na naslov: TD Kanja Trzin, Ljubljanska c. 12/f, 1236 Trzin. Priloženi naj bodo podatki o avtorju /ime, priimek, naslov/. Odpoved materialnim pravicam: Udeleženci se s sodelovanjem na natečaju zavezujejo, da bodo dovolili Turističnemu društvu Kanja Trzin, da v celoti ali delno objavi njihov prispevek v promocijskih gradivih. Več informacij v zvezi z natečajem na telefon 01 564 47 30. Turistično društvo Kanja Trzin Rekordna udeležba na srečanju ljubiteljev starih traktorjev Društvo kmetijske tehnike Slovenije je v soboto, 11. junija, na travniku pred Centrom za razvoj kmetijstva in podeželja v Jablah pripravilo že 14. Slovensko srečanje ljubiteljev staro-dobne kmetijske tehnike. Tokrat je bila udeležba tako tistih, ki so sodelovali na predstavitvi starodobnikov kot obiskovalcev, rekordna. Na srečanje je prišlo čez 160 članov društva, ki so razstavili več kot 300 primerkov starih kmetijskih strojev, med katerimi so prevladovali traktorji. Družbo so jim delali tudi sta-rodobni avtomobili, motocikli in kolesa. Nekateri od razstavljenih primerkov se lahko pohvalijo s prav častitljivo starostjo, saj predstavljajo zanimivo pričevanje o bogastvu naše tehnične dediščine. ki so si prišli ogledat razstavljene eksponate. Zelo dejavni so bili tudi predstavniki trzinskega Turističnega društva Kanja, ki so Trzin in njegove zanimivosti predstavljali na stojnici, člani Folklorne skupine Trzinka pa so tudi nastopili v zabavnem programu in se udeležili promocijske vožnje s starodobniki po bližnji okolici. Naj povemo, da je na udeležence povorke izjemen vtis naredila gostilna Pr' Narobetu, kjer so vse lepo pogostili. Organizatorji so bili s prireditvijo zelo zadovoljni, in napovedujejo, da bo naslednja, jubilejna, še bolj množična in še bolje pripravljena. MŠ Organizatorji so veseli, da se je srečanje v Jablah, ki je bilo prvo tovrstno srečanje v Sloveniji, tako lepo razvilo in je zdaj največje v državi pa tudi v bližnji tujini. Po zgledu srečanja v Jablah so tudi drugod po Sloveniji začeli ustanavljati območna društva ljubiteljev stare kmetijske tehnike in pripravljati podobna srečanja. Največja pridobitev teh srečanj pa je, da so se ljudje začeli zavedati pomena te dediščine. Vse več kmetovalcev poskrbi za stare, odslužene kmetijske stroje, jih obnovi in zgledno vzdržuje, da ne propadajo naprej. Včasih so takšno tehnično dediščino iz Slovenije za majhne denarje vozili tuji zbiralci, ki so že vedeli, kakšno vrednost imajo ti stroji, zdaj pa se le še redko kdo odloči za prodajo takih strojev tujcem. Na srečanju so bili prisotni tudi Trzinci; nekateri so pripeljali pokazat svoje zanimive stare stroje, še več pa je bilo tistih, - U' /-■■nt. Predpočitniški utrip trzinske knjižnice Utrip v trzinski knjižnici se je v začetku junija občutno umiril. A le začasno, seveda. Končuje se šolsko leto in z njim tudi naše dejavnosti. PRAVLJIČNE URICE se bodo do oktobra preselile v domove, počitniške hišice, šotore, na obalo, v toplice in povsod tja, kjer bodo pravljičarko nadomestili očki, mamice, dedki in babice. O ustvarjalnih zaključkih letošnjih pravljičnih uric si preberite članek gospe Mili Radmelič, ki je obljubila ponovno snidenje v jeseni. Zelo prijetno je sodelovati s tako izkušeno gospo, ki je obenem še vedno neverjetno motivirana in ji ideje kar vrejo na plano. Zatorej se v septembru ne pozabite pravočasno prijaviti za novo sezono pravljičnih uric. V začetku junija smo se »predpočitniško« zbrale tudi »KNJIŽNE KLEPETALKE«, si nasule priporočil za poletno branje, zbrale kopico nasvetov za vsa področja našega bivanja in se kot vedno strinjale, da smo spet izvedele veliko novega in da minute našega druženja vedno prehitro tečejo. Radovedneži vabljeni v oktobru, ko se ponovno zberemo na večerni klepet! Že v aprilu, na svetovni dan knjige, se je zaključil projekt bralne značke za odrasle z naslovom OKUSIMO BESEDO, ki ga vodi sodelavka iz domžalske knjižnice, gospa Slava Sabol Čuk. V Trzinu smo se projektu pridružili že drugič in bo v jeseni ponovno stekel, zato vas že zdaj vabim, da se nam pridružite v branju kvalitetne literature. Na voljo vam bo širok izbor gradiva, »značkarje« pa bomo na koncu nagradili s kulturnim dogodkom in kvalitetno knjigo. Letos smo uživali v ustvarjalni interpretaciji Zlobčeve poezije v izvedbi dueta MALUNCA, ki ga sestavljata vokalistka Laura Zafred in kitarist Matic Smolnikar. Toliko o pomladnem vetru v knjižnici, ki pa sem ter tja že zanese vonj po morju, sivki^ Odvrzite skrbi za nekaj dni, pojdite nekam, kjer še nikoli niste bili, privoščite si dolg sprehod v toplem večeru, »celodneven klepet« s prijatelji, osvojite vrh bližnjega hribčka, obkrožite vsaj eno od številnih slovenskih jezer^ustvarjajte spomine ! A preden se odpravite na svoj težko pričakovani oddih, se le oglasite v naši knjižnici in si naberite branje za ležanje na plaži in za slučaj deževnih dni. Če se to poletje iz kakršnegakoli vzroka ne boste odpravili nikamor, še posebej vabljeni, da vam izbrskamo zgodbe, ki vas bodo odpeljale v tuje kraje in druge dimenzije. Želim vam barvito, vroče poletje, ki vam bo še dolgo dolgo privabljalo nasmeh na usta! Zdenka Kopač Knjižnica Tineta Orla Trzin V pravljični sobi smo se pa »ven metali« Res smo se, da smo se naredili pomembne. Si lahko mislite, kako? Z mojimi pravljičarji smo se ob zaključku pravljičnih uric šli pisateljevanje. Izmišljarije so zorele sto na uro. Kako ne bi, saj sta njihova fantazija in besednjak presenetljiva. V dveh skupinah smo se dogovorili, da bomo zadnji dan starše razveselili z lastno pravljico. Šlo je kot po maslu. V sredo sem začela takole: »O kom boste pripovedovali?« »O živalih!« So se odločili. »Naslov?« LEVJA DRUŽINA Levi so šli na sprehod, vendar so pozabili vzeti s seboj mladičke. Ti so uganjali traparije, ker niso imeli kaj početi, igrač pa tudi niso imeli nobenih. Levi pa so na sprehodu srečali medveda in ga napadli. Ko so levji mladiči slišali spopad med starejšima levoma in starejšim medvedom, so pritekli in ločili bojevnike in dosegli, da niso bili več sovražniki med seboj. To so opazovali gepardi. Medved, levja družina in gepardi so odšli vsak proti svojemu domu. Skupina v četrtek pa takole: JEŽEK NI MARAL ČRVOV Nekoč je ježek videl črva in ga ni hotel pojesti, pa tudi gosenic ni maral. Ježku je bilo ime Smešek. Potem se je sprehajal po gozdu in je videl različne živali. Srečal je srno in je mislil, da ga bo pojedla. Pa se je spomnil, da ga varujejo iglice. Srečal je še volka. Ta ga je vprašal: »Kam greš?« Jež mu je odgovoril: »Sprehajam se.« Potem je šel jež proti domu. Padel je mrak in utrujen je tudi on padel v posteljo. Celo noč je mirno spal. Zjutraj se je zbudil in videl, kako piha veter, kako veter nosi listje. Postal je lačen. Zagledal je stvor, ki je zlezel v luknjico. To je bil črv. In zgodba se konča na začetku. Obe vsebini so otroci tudi zaigrali, kar je bila pika na i. Z najmlajšo skupino smo se zadnjikrat pocrkljali s pravljico o razvajenem malem kralju, ki pa mu moji mali pravljičarji niso nič kaj podobni. Zelo so radovedni in ustvarjalni. Skupaj s starši smo jim naredili krone. Mali princi in princeske so zaplesali okrog slastne čokoladne torte, okrašene z raznovrstnimi sladkimi dinozavri, ki jo je prinesla Arnova in Žanova mamica. Okronani in z baloni v rokah so se poslavljali, niso pa ušli budnemu fotografskemu škljo-cu gospe knjižničarke Zdenke, ki je vsakemu za domov podarila še iglastega čokoladnega ježka. Se mar nismo zares »vn metali«? Pa ne pozabite si ogledati naše razstave likovnih izdelkov! Pravljičarka Mili Radmelič Stičišče NVO osrednje Slovenije je v Trzinu pripravilo zanimivo in praktično izobraževanje Izobraževanje o pripravi javnih prireditev dobro obiskano nadomestilo obračunava, kdaj je potrebno nadomestilo plačati tudi Zavodu za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije idr. Najbolj pereče je bilo gotovo vprašanje veljavnosti Pravilnika o javni priobčitvi avtorskih del iz leta 2005 in 2006 (v nadaljevanju Pravilnik 2005 in Pravilnik 2006). Po tarifi Pravilnika 2006 Združenje SAZAS obračunava avtorsko nadomestilo za uporabo glasbe; ali torej SAZAS izdaja račune na napačni podlagi, kot se je izreklo Višje sodišče v Ljubljani? Na samem izobraževanju vprašanje ni bilo rešeno, odgovor iz pravne službe SAZAS-a pa so podali kasneje, v njem pa Jan Pečar odgovarja, da si sodna praksa okrožnih in višjega sodišča ni enotna glede tega vprašanja, zaradi še nerešene zahteve za varstvo zakonitosti, o kateri se Vrhovno sodišče RS še ni izreklo, pa SAZAS obračunava avtorsko nadomestilo po tarifi iz leta 2006. Mnenja so različna, stališče mnogih uporabnikov (torej organizatorjev prireditev, lastnikov gostinskih in drugih lokalov ipd.) je na strani pravnomočnih sodnih odločb, ki pravijo, da Pravilnik 2005 in Pravilnik 2006 nista veljavna, posledično pa nista veljavni tudi tarifi v njih, ker nista bili določeni s konsenzom avtorjev in uporabnikov in bi se nadomestilo moralo obračunavati po Pravilniku 1998; stališče SAZAS-a pa je očitno naklonjeno plačevanju višjih nadomestil, kot izhajajo iz Pravilnika 2006. Primer: za koncert zabavne glasbe bi po tarifi Pravilnika 1998 plačali najnižje nadomestilo v višini 90,00 EUR, po Pravilniku 2006 pa bi plačali kar 110,62 EUR. Komentar verjetno ni potreben. Organizatorji iz Stičišča NVO osrednje Slovenije so se pri organizaciji izobraževanja zelo potrudili, pogrešan je bil edino praktični vidik, morebiti v obliki simulacije prijavljanja prireditve. (bc) Birokratske zadevščine so pri pripravi javnih prireditev trn v peti marsikomu, saj marsikdo ne ve, kako in kaj je potrebno postopati, da bo zadoščeno zakonom, predpisom in vse organizirano za večjo varnost uporabnikov. Kdor je obiskal izobraževanje o pripravi javnih prireditev, pa je gotovo bolje obveščen o tem. Okoli 40 udeležencem izobraževanja so v petek, 3. junija, zadeve osvetlili in po vprašanjih tudi pojasnjevali predstavniki Združenja SAZAS, Upravne enote Domžale, Občine Moravče ter Policijske postaje Domžale. Udeleženci so se tako seznanili s tem, kdaj je potrebno posamezno prireditev prijaviti na policijski postaji in kdaj na upravni enoti, kakšni so stroški teh postopkov, v katerih primerih so potrebna dodatna soglasja lokalne skupnosti (npr. dovoljenje za prekomerno obremenjevanje okolice s hrupom), kaj je avtorsko nadomestilo, ki ga prireditelj plača krovni organizaciji za zaščito avtorske pravice, kako se le-to KUD je prvi izvajalec družbenokoristnih del v Trzinu Namesto denarja za kazen - pomoč družbi Zakon o varnosti v cestnem prometu je bil vedno strog, postal je še strožji in že marsikoga je lopnil po denarnici. Tudi marsikoga, ki denarja za plačilo kazni preprosto ni imel, študenta, brezposelnega, upokojenca^ Država nam danes ponuja rešitev v obliki družbenokoristnih del (v nadaljevanju DKD), ki jih kršitelji lahko opravljajo pri organizacijah, ki so s centri za socialno delo podpisale pogodbo o izvajanju DKD. Prva organizacija v Trzinu, ki ponujajo tovrstno obliko poravnavanja kazni, je Kul-turno-umetniško društvo Franca Kotarja, ki je že podpisalo sklep za prvega, ki bo za društvo opravljal družbenokoristna dela. Kazen je ovrednotena v evrih, urna postavka izvrševalca druž-benokoristnega dela pa je vredna 6,00 EUR, tako da mora kršitelj, če je npr. dobil kazen 600,00 EUR, v organizaciji izvajalki družbenokoristnih del opraviti 100 ur. Stroškov s takim delom organizacija izvajalka DKD nima, saj so vsi stroški v zvezi z zavarovanjem delavca, potnimi stroški in malico (ki jih ni obvezno izplačevati, če prihaja izvrševalec dela iz istega kraja oz. če dela manj kot 4 ure dnevno), povrnjeni s strani Centra za socialno delo, s katerim ima organizacija izvajalka sklenjeno pogodbo o izvrševanju družbenokoristnih del. Dela, ki jih kršitelj lahko opravlja, so raznovrstna, od druženja v domovih upokojencev, hišniških del v vrtcih in šolah, čiščenja kletk v živalskem vrtu in druga. V KUD-u so se odločili, da bo pomoč prišla prav pri čiščenju prostorov, prodaji vstopnic, pripravi prireditev ipd. Oseba, ki se odloči za odplačevanje kazni z delom, ima v organizaciji, v kateri dela, določenega mentorja, ki delo osebe nadzira in jo usmerja. Po opravljenem določenem številu ur organizacija pripravi poročilo o delu, ga posreduje pristojnemu Centru za socialno delo, ki ga nato preda sodišču. Po besedah Ane Zakšek iz Centra za socialno delo Domžale v občini Trzin sprva ni bilo posluha, ali bolje rečeno interesa za izvajanje programa, in upa, da bo izvajalcev DKD sčasoma več. Morda je kdo mnenja, da je tovrstni program potuha kršiteljem, v bistvu pa gre za pomoč socialno šibkejšim, kakor tudi za pomoč nevladnim organizacijam in javnim zavodom pri njihovem delu, saj na ta način lahko dobijo par pridnih rok več, in ta par rok lahko ostane njihova pomoč tudi, ko se doba opravljanja DKD že izteče. (bc) 7. rojstni dan Glasbene šole L^Artko V Trzinu že šest let deluje Glasbena šola L'Artko, ki je že pomembno prispevala k izobraževanju in tudi umetniškemu oblikovanju številnih mladih glasbenikov. Učenci te šole vse pogosteje s svojimi nastopi kakovostno popestrijo trzinske prireditve, vse bolj pa se uveljavljajo tudi z nastopi izven naše občine. Ob sedmem rojstnem dnevu šole, ki jo vodi Renata Smolnikar, so v dvoranici Marjance Ručigaj pripravili slavnostni koncert, na katerem so nastopili tako učenci kot učitelji šole. Pripravili so res zanimiv in bogat program, s katerim so dokazali, da je med nami kar precej glasbenih talentov, ki obvladajo inštrumente in glasbeno izražanje. Učitelji so s svojimi nastopi dokazali, da so res vredni zaupanja in da so pravi mojstri, ki bodo ali pa že igrajo vidno vlogo tudi v slovenski glasbeni srenji, učenci pa so poslušalcem vlili upanje, da bodo iz njih kmalu vzniknile nove glasbene zvezde, ki bodo obogatile glasbeno življenje našega kraja pa tudi glasbeno ustvarjalnost na splošno. R E F E R E N D U M I O Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno / ZPDZC-1, Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju / ZPIZ-2, Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega gradiva in arhivskega gradiva ter arhivih / ZVDAGA-A TABELARNI PREGLED PODATKOV PO TRZINSKIH VOLILNIH OKOLIŠIH 5. junija 2011 / delno sončna in topla nedelja Zap. št. VOLILNI OKOLIŠ I. o k o l i š »Stari Trzin« in del Ljubljanske-vzhodno od Pšate / % II. o k o l i š Del Mlak in ulice pod zahod. Ongerja / za strano / - % III. o k o l i š Del Mlak-ulice zah. od Mlakarjeve in ulice v IOC / % SKUPAJ ŠTEVILO V % A. GLASOVALCI, VPISANI V VOLILNI IMENIK 1198 / 100 983/100 799/ 100 2980 100 1. GLASOVALI ZA REFERENDUM O ZPDZC-1 550 / 45,90 447 / 45,47 301 / 37,67 1298 43,55 a. NEVELJAVNIH GLASOVNIC 6 2 5 13 b. GLASOVALI » ZA » ZAKON 144 203 136 483 c. GLASOVALI » PROTI » ZAKONU 400 242 160 802 2. GLASOVALI ZA REFERENDUM O ZPIZ-2 550 / 45,90 449 / 45,67 301 / 37,67 1300 43,62 a. NEVELJAVNIH GLASOVNIC 2 2 3 7 b. GLASOVALI » ZA » ZAKON 177 236 154 567 c. GLASOVALI » PROTI » ZAKONU 371 211 144 726 3. GLASOVALI ZA REFERENDUM O ZPDZC-1 549 / 45,82 443 / 45,06 300 / 37,54 1292 43,35 a. NEVELJAVNIH GLASOVNIC 10 13 10 33 b. GLASOVALI » ZA » ZAKON 163 203 139 505 c. GLASOVALI » PROTI » ZAKONU 376 227 151 754 v I • • • I vv» Svečana podelitev priznanj iz angleščine V petek, 6. maja 2011, ob 16. uri, sva se z učenko 8. a razreda OŠ Trzin, Tanjo Civič, (ostali dobitniki priznanj zaradi šole v naravi na podelitvi niso bili prisotni),udeležili svečane podelitve priznanj državnega tekmovanja iz angleščine za osmošolce v dvorani Dijaškega doma Tabor v Ljubljani. lATEFL Slovenia (The International Association of Teachers of English as a Foreign Language) je društvo učiteljev angleškega jezika, ki že drugo leto zapored organizira tekmovanje iz angleščine za 8. razrede osnovnih šol (devetošolci tekmujejo pod okriljem Zavoda za šolstvo). V prihodnjem šolskem letu bo društvo lATEFL Slovenia prvič organiziralo in izvedlo tekmovanje tudi za 7. razrede, ki bo potekalo predvidoma v decembru. Tudi v tem šolskem letu so bili naši učenci in učenke na državnem tekmovanju v znanju angleščine izredno uspešni, saj so 4 zlata priznanja (od 60-ih v Sloveniji) in tri srebrna (od 478) pripadla OŠ Trzin. Nekaj statistike z letošnjega tekmovanja: • 4841 učencev je sodelovalo na šolskem tekmovanju (od tega 17 iz OŠ Trzin); • 1097 učencev se je uvrstilo na državno tekmovanje (8 iz OŠ Trzin); • 1576 tekmovalcev je prejelo bronasta priznanja (8 iz OŠ Trzin); • 478 tekmovalcev je prejelo srebrna priznanja (3 iz OŠ Trzin); • 60 tekmovalcev je prejelo zlata priznanja (4 iz OŠ Trzin). Za zlate in srebrne nagrajence ter njihove mentorje je bila pred dvorano Tabor v sončnem petkovem popoldnevu pripravljena pogostitev, zatem pa je sledila slavnostna podelitev priznanj in nagrad. Prisotne je pozdravil in najboljšim trem podelil nagrade direktor Britanskega sveta v Sloveniji, gospod James Hampson. Naše zlate učenke so: Julija Klavžar, Tanja Civič, Elmedina Reči in Klara Bohnec, prejemniki srebrnih priznanj pa so: Anja Zupane, Jaka Šinko in Matic Vukovič. Bronasto priznanje je osvojil Nejc Mirtič. Priznanja bo na zaključni prireditvi ob koncu šolskega leta podelila ravnateljica OŠ Trzin gospa Helena Mazi-Golob. Pa še ena vesela novica: v posebni izdaji biltena Slovenskega društva učiteljev angleškega jezika (lATEFL Slovenia Newsletter - IN), ki je posvečena letošnjim odličnim mladim umom, je objavljenih 5 najboljših spisov, ki jih je izbrala državna komisija, in med njimi je tudi spis naše učenke Anje Zupanc. BRAVO, Anja! Kje leži ključ za tako velik uspeh tako majhne šole, kot je OŠ Trzin? Kaj naredi učenca 'zlatega'? Dejavnikov je več. Največ zaslug za zlatega učenca ima zagotovo učenec sam, s svojimi sposobnostmi (talent), ambicijami, vedoželjnostjo in vztrajnim dodatnim delom. Nadarjenost pa seveda ni dovolj, kajti za napredek in uspeh je potrebno talent razvijati in krepiti. Učiteljeva naloga je, da s tankim posluhom odkrije nadarjene učence in jih s strokovnim znanjem spodbuja in jim pomaga, da zablestijo v polnem sijaju. Pomembno vlogo pri uspehu imajo tudi starši, ki otroka usmerjajo in podpirajo. Učiteljeva vloga pa je, da omogoča kvaliteten, zanimiv pouk, ki je podprt z informacijsko komunikacijsko tehnologijo ter uporabo različnih metod in oblik dela. Nenazadnje je uspeh učencev rezultat (posledica) poslanstva in vizije naše šole ter zastavljenih prednostnih ciljev, med katerimi je že mnogo let učenje angleščine od 1. razreda naprej. Prav je, da se ozremo in pogledamo, kaj smo v tem šolskem letu doživeli, dosegli, se naučili. Prav je, da javno pohvalimo (to pre-malokrat storimo) vse učence, ki so v tem šolskem letu sodelovali, se trudili in pokazali izredno znanje angleščine na tekmovanju, ki je za to starostno skupino na izjemno zahtevni ravni. Na svidenje v naslednjem šolskem letu, ko se bomo veselili in hiteli novim zmagam (priznanjem) naproti. Do takrat pa vam želim prijetne počitnice! Mentorica: Stanka Jaklič Photo: Stanka Jaklič Obisk ameriške diplomatke na OŠ Trzin V sredo, 11. maja 2011, je pouk angleščine za tretjo triado na OŠ Trzin potekal malce drugače. Učenci in učenke so imeli priložnost v živo poslušati in se pogovarjati z gospo Susan Wilson - predstavnico za stike z javnostjo na veleposlaništvu Združenih držav Amerike v Ljubljani. Gospod župan, Tone Peršak, se je zahvalil za povabilo, a se našega srečanja s predstavnico ameriškega veleposlaništva zaradi bolezni ni mogel udeležiti. Strokovni aktiv anglistov OŠ Trzin se je na pobudo ameriške ambasade odločil sodelovati v projektu »U.S.Embassy Speaker Program«, ki nudi osnovnim šolam obisk ameriškega diplomata/ diplomatke, pogovor z učenci o življenju v ZDA, ameriški kulturi ter o življenju diplomatov v Sloveniji in svetu. Z vidika učenja in poučevanja angleščine, metoda učenja jezika z rojenim govorcem (native speaker-jem) krepi pri učencih samostojno mišljenje in presojanje, ki je eden temeljnih ciljev učnih načrtov za angleščino in ciljev jezikovne politike Sveta Evrope. Obisk gospe Susan Wilson je potekal v obliki sproščenega dialoga in je za učence zagotovo pozitivna izkušnja in doživetje, ki jim bosta ostala v lepem spominu. Najprej sta osmošolki Tanja Civič in Julija Klavžar (dobitnici zlatega priznanja v znanju angleščine) v odlični britanski angleščini na kratko predstavili našo šolo. Led je bil prebit, ko je učenec 7. b razreda Simon Vrbec na svoji di-atonični harmoniki zaigral »Na Golici«. Zatem je gospa Wilson s PowerPoint programom predstavila svoje odraščanje in šolanje v rojstnem kraju Richmond v Virginiji, kratko orisala ameriško zgodovino ter opisala svoje delo na veleposlaništvu. Učenci so ji postavljali različna vprašanja: o ameriškem šolskem sistemu, športu, glasbi, ameriških narečjih; kaj misli o usmrtitvi Osame Bin Ladna, kaj ji pomeni 4. julij - dan neodvisnosti, kakšen se ji zdi predsednik vlade Borut Pahor, ali ima rada slovensko hrano itd. Ob koncu smo se gospe Wilson zahvalili za obisk, ji izročili vrtnico in promocijsko gradivo o naši šoli in občini Trzin. Šoli je podarila knjige in revije o Združenih državah Amerike, ki so na voljo v šolski knjižnici. Deležna je bila velikega aplavza. Več si lahko pogledate v galeriji slik na spletni strani OŠ Trzin in na spletni povezavi ameriškega veleposlaništva http://slovenia.usem-bassy.gov/trzin.html Za aktiv anglistov zapisala, Stanka Jaklič V podaljšanem bivanju o ljudskem izročilu V letošnjem šolskem letu smo se učenci in učitelji v podaljšanem bivanju ukvarjali z bogato zapuščino slovenskega ljudskega izročila. Tako smo v mesecih od prosinca do rožnika spoznavali ljudske šege in običaje, ki so nas popeljali v čas naših prednikov. Ob tem smo tudi ustvarjali in oživili običaje s praznovanjem pusta in gregorjevega. Prebirali smo slovenske ljudske pravljice, zapeli pesmi ter se igrali otroške igre iz časa naših babic in dedkov, ki so še vedno ene izmed najlepših. Stari predmeti, kot so mlinček, petrolejka in likalnik, so spregovorili svojo zgodbo. Življenje nekoč je bilo namreč kar precej drugačno od današnjega. Učenci so se preizkusili tudi v ljudski umetnosti, ki še vedno pričara pridih domačnosti - risanje panjskih končnic, vezenje ljudskih motivov, oblikovanje medenih srčkov, izdelovanje rožic iz papirja^ Kozolci, ki so najbolj znan simbol slovenske dediščine, so nastajali v različnih oblikah in likovnih tehnikah. Projekt Slovenija in ljudsko izročilo smo zaključili z razstavo izdelkov v Centru Ivana Hribarja, kjer so se učenci na otvoritvi predstavili s kratkim kulturnim programom. Učiteljica v OPB Marijana Petek Naj otrok rojstni dan praznuje na prostem Otroci imajo danes veliko možnosti za praznovanje rojstnega dne, ker radi povabijo na zabavo veliko svojih sošolcev in prijateljev, so starši vedno znova v dilemi, kako poskrbeti, da se bodo otroci dobro in varno zabavali. Stanovanje je hitro premajhno za razposajeno druščino otrok, tudi vrt ob hiši je velikokrat neprimerna lokacija za večje število otrok. Še zlasti v spomladanskem in poletnem času si starši želijo, da otrok čim več časa preživi zunaj, na prostem, ter da ima praznovanje tudi vsebino, da se otrok kaj novega nauči. V poletnem času se ponuja nova možnost za kvalitetne rojstno-dnevne zabave na prostem, kjer je velik poudarek, kot že samo ime pove, na gibanju in proslavljanju na prostem, v naravi. Otroci na praznovanju spoznajo veliko novega in zanimivega. Tudi otroci v Trzinu imajo možnost, da svoje vrstnike povabijo na zabavo na prostem, in sicer v bližnji športni center Harmonija v Mengšu, ker bodo zabave športno obarvane, lahko skupaj s svojimi prijateljčki odkrivajo skrivnosti Kamniške Veronike na terasi pri Kavarni Veronika ali pa se podajo na vragolije v Domžale, pri športnem centru Bernardi, kjer bodo obiskali fitnes na prostem ter spoznavali rastline in živali, ki živijo ob Kamniški Bistrici. Več informacij o organizaciji zabav pa najdete na spletni strani www. zabavanaprostem.si. Naj se vaši otroci dobro zabavajo, naj se zabavajo na prostem. Sprejem za najboljše učence Pred zaključkom šolskega leta je župan Občine Trzin, g. Anton Peršak, kot že vsa leta, v spremstvu predstavnikov vodstva Osnovne šole sprejel najboljše učence iz Osnovne šole Trzin in učence Glasbene šole Domžale iz Trzina. Med krajšim priložnostnim kulturnim programom je župan pohvalil učence za njihovo prizadevnost in opozoril na pomen znanja v sodobnem času. V življenju se je treba tako rekoč ves čas učiti, s pridobljenim znanjem pa se bodo mladi lažje uveljavljali v življenju in uresničevali svoje sanje. Lahko bodo koristno prispevali tudi k razvoju Trzina in tudi naše celotne družbe. Župan je odlič-njakom razdelil spominska darila, nato pa je vse povabil k sladkemu prigrizku in veselemu klepetu. Letošnji najboljši učenci so: Izak Bogovič (1. a), Zala Peršolja (1. b), Domen Zupanc Mušič (2. a), Maksi Pavšek (2. b), Brin Tomc (3. a), Karin Podboršek (3. b), Nina Dimc (4. a), Marko Vrhovnik (4. b), Juš Mir-tič (5. a), Manca Rakun (5. b), Gaja Pencelj (6. a), Zala Potočnik (6. b), Mitja Hofer (7. a), Simon Vrbec (7. b), Anja Zupanc (8. a), Julija Klavžar (8. b), Tjaša Šinkovec (9. a), Iris Ulčakar (9. a) in Špela Marolt (9. b). Župan pa je sprejel tudi učence Glasbene šole Domžale: Jana Potočnika (10 let), Evo Novak (9 let) in Julijo Klavžar, ki je tudi med najboljšimi učenci osnovne šole. OZVVS Domžale gostilo svoje veteranske prijatelje z Goriškega Na lepo pomladansko soboto smo domžalski veterani gostili svoje stanovske prijatelje iz Nove Gorice in okolice. Veseli smo bili, da smo se imeli priložnost srečati z njimi in jim tako vrniti del gostoljubnosti izpred treh let, ko smo se mi potikali po njihovih krajih. Iz Arboretuma Volčji Potok so se z avtobusom pripeljali v Domžale, kjer smo jim s pomočjo vodnice Katarine razkazali Mena-čenkovo domačijo. Ker je sonce kar dobro pripekalo, so se z veseljem predali hladu stare Ahčinove hiše v središču Domžal. Z zanimanjem so si ogledovali razstavljene predmete z začetka prejšnjega stoletja, kot mizo na primer, ki se čez noč prelevi v posteljo, bohka, ki je s kota varoval nekdanje stanovalce te hiše^ Kajpak smo jih v nadaljevanju pospremili v Trzin, kjer smo jim v kulturnem hramu zavrteli film o trzinskem spopadu iz leta 1991 in jih v galeriji malce pogostili, saj se ne spodobi, da bi lačni tavali tod okoli. Njihov vodja, Srečko Lisjak, prvi predsednik osrednje slovenske veteranske organizacije in naš domžalski častni član, se nam je lepo zahvalil in poudaril, da je Slovenija za popotnike izredno zanimiva, in da so ugotovili, da imajo tudi Domžale s svojo okolico veliko pokazati vedoželjnim ljudem, kakršni veterani pač so. Po dveh urah in pol smo jih prepustili šoferju njihovega avtobusa, ki je odbrzel proti GEOSS-u, geometrijskemu središču Slovenije. OZVVS Domžale Janez Gregorič Med počitnicami bo zrasel nov vrtec Na travniku pred vrtcem Žabica v Mlakah so začeli pripravljalna dela za gradnjo novega vrtca, ki naj bi ga zgradili še letos jeseni. Prosili smo projektante, da za naše bralce nekoliko podrobneje opišejo, kakšen vrtec naj bi dobili, vendar nam do zaključka redakcije še niso odgovorili, tako da upamo, da bomo o tem lahko poročali v naslednji številki. Kot smo že napisali v prejšnji, pa naj bi bil novi vrtec energetsko varčen in naj bi zagotovil prostor za predšolsko varstvo in vzgojo vsem trzinskim malčkom, ki bodo izpolnjevali pogoje za vpis v vrtec. Dela naj bi večinoma potekala v času poletnih dopustov, izvajalci pa tudi ocenjujejo, da bodo zaradi načina gradnje kar najmanj moteči za okoliške prebivalce. Ko bo novi vrtec zgrajen, bodo starega podrli in pridobili zadostne površine za otroška igrišča. Cvetje poleti Na vrtu nas zapušča vsakdanji stres, v nas se naseli mir. Poslušamo nežen piš vetra, diši po rožah in sveže pokošeni travi, barve preženejo sivino in sonce nas ponovno greje. Poletje je tu! Ob pogledu na pisano cvetje se nam znova polnijo baterije, saj je znano, da rdeča barva daje moč, modra pomirja, rumena in oranžna pa prebudita dobro voljo. Prav tako pa tek po mokri travi, vlažnem mahu ali gladkih kamnih ob vonju trave obudi spomine na srečne otroške dni, ko smo brez skrbi tekali naokoli. In če se zalotite, da govorite z rožami, je to odlična terapija za preganjanje stresa, rože pa imajo od tega mnogo koristi. Ste se kdaj vprašali, zakaj nekomu rože bolje uspevajo kot drugemu? Po mnogih raziskavah je odgovor preprost. Pogovarjanje ob negovanju in zalivanju rastlinam daje dodatno energijo, in nam vračajo z lepšim cvetenjem. In zato je sedaj skrajni čas, da poskrbimo, da bodo naša okna, balkoni, terase in dvorišča poleti odeti s cvetjem. Pred nakupom moramo upoštevati lego našega balkona in oken in vedeti, kolikšna korita želimo imeti. Nato se šele odločimo za zasaditev ustreznih sadik. Možna je kombinacija: cvetoče rastline, vmes za- sadimo strukturne rastline in okrasne trave. Prelepe so obešanke s slapom rožnatih cvetov petunije in nežnih cvetkov grobelnika, v zadnjem času so ponovno zelo priljubljene pisane koprive, ki so tudi primerne za nevešče vrtnarje zaradi svoje nezahtevno-sti, novejše rože so dvobarvne sunsatie, v senčen prostor se lepo poda begonija. V sadovnjakih pa se začenja sezona češenj. Rdeče in sočne vabijo letos v izobilju, saj so bile vremenske razmere v času cvetenja ugodne. In prednost prvih češenj ni samo v tem, da so pač prve, ampak tudi zato, ker niso črvive. V tem času še ni škodljivih če-šnjevih muh, ki dobro vedo, kaj je za njihov zarod dobro, in izbirajo pozne hrustavke. Da bodo češnje manj črvive, obesimo v času zorenja plodov rumene lepljive plošče, in to na tiste konce sončnih vej, kjer so najlepši in najslajši sadeži. Ponovno pa velja povabilo vsem pridnim vrtnarjem, sosedom in naključnim sprehajalcem, da se oglasijo v Centru Ivana Hribarja ali pokličejo na tel. št. 564-47-30 in povabijo komisijo za urejenost kraja na ogled. Na zaključni prireditvi konec meseca novembra, ko je običajno slabo vreme, se bomo ob gledanju foto-kola-žev spominjali poletnih dni in kovali načrte za prihodnje leto. Dunja Špendal Ljubljana iz žabje perspektive 2. junija smo se žerjavčki sredi dopoldneva podali z ladjo »REČNI PIRATI« na zelo zanimivo plovbo po Ljubljanici. Pluli smo pod vsemi ljubljanskimi mostovi in o vsakem nam je kapitan ladjice povedal njegovo zgodovino in dodal tudi kakšno zanimivo pa tudi šaljivo zgodbo. Ljubljano smo zapustili na »špici« in odpluli skupaj z dvema »piratoma« proti vasi Lipe. Med plovbo smo si postregli najprej predjed, nato obilno kosilo ter sladico. Vse - od hrane in pijače - samopostrežba, količine po želji, odvisno od lakote in žeje! Po štirih urah prijetnega druženja smo pristali pri gostilni Livada - spili kavico in se veseli odpeljali v Trzin. Ta izlet je bil načrtovan že lansko leto, a je zaradi poplav odpadel. Ideja: Franci Bardorfer Asfaltirali so sprehajalno pot ob Pšati Na Občini so se odločili, da bodo ustregli številnim zahtevam po asfaltiranju pešpoti ob Pšati od Gregčevega mostu do mostu pri šoli, čeprav je imela tudi makadamska steza sorazmerno dosti zagovornikov. Zaradi bližine doma za starostnike, kjer je precej starejših, ki so na invalidskih vozičkih, pa tudi zaradi želja mladih mamic, ki svoje otroške vozičke raje vozijo po bolj gladkih površinah, je tudi ta steza dobila asfaltno prevleko. Vsekakor je steza priljubljeno sprehajališče in tudi povezovalna pot med Ljubljansko in Jemčevo cesto, predvsem pa je to tudi šolska pot. Prav zaradi otrok, ki so na njej, bi bilo prav, da so kolesarji tam bolj previdni, prav pa bi bilo, da je ne bi izrabljali tudi motoristi. Naj ostane stezica za mirne sprehode. Kolesarska avtocesta na Kidričevi ulici Gradnja ceste Depala vas -Kmetičeva ulica Mislim, da je to pravi naslov za članek, ki je moj prvi prispevek za glasilo Odsev. V Trzinu s soprogo živiva sedmo leto. Skoraj vsak dan sprehajava najine tri kužke od krožišča na Mlakarjevi cesti do gozda in naprej ali pa do pošte, katera je v bistvu namenja podjetjem v industrijski coni, za prebivalce v starem delu Trzina in na Mlakah pa so samo nabiralniki. Tudi če se odpelješ z avtomobilom, imaš kup problemov s parkiranjem, če pa se odločiš, da ne greš »okoli riti v žep« in zaviješ desno pred bencinsko, imaš vse možnosti, da se kdo vate zaleti, saj večina avtomobilov in tovornjakov vozi v prepovedano smer iz industrijske cone. Če bi tam stal policist, bi dodobra napolnil proračun. Ali je kdo v Trzinu, da bi se dogovoril s Pošto Slovenije za en urad v Centru Trzina? Že mesece se sprašujem, komu je namenjena kolesarska steza na Kidričevi ulici. Morda se vozi po njej gospod župan in nekaj ozaveščenih kolesarjev, kajti vsi ostali se vozijo po cesti. Med njimi so tudi taki, ki tam vozijo, ker se bojijo izvozov iz ulic, da jih ne zbije kak voznik, ki med vožnjo gleda zvezde, ali pa se bojijo velikih luž, ki ostanejo tam po dežju? Po vsej logiki bi morala steza potekati po levi strani ceste, na desni pa bi morala biti parkirišča in pločnik za pešce. Obstoječi pločnik ni primeren za pešce, ker je preozek, pri hišah, proti koncu ulice, pa so po navadi parkirani avtomobili. Največkrat pa je poln pasjih iztrebkov, verjetno priviligiranih psov. Po cesti oziroma gozdni stezi naši kosmatinci vsakokrat poberejo vse klope, v dežju ali po njem pa smo vsi zapacani z blatom skoraj do riti. Toliko časa je že občina samostojna, da je to prava sramota. Opozicija v občinskem svetu je še premalo ostra in glasna. Če že ravno nezlonamerno kritiziram, potem bi zapisal še to: trgovina Mercator je absolutno premajhna za potrebe prebivalcev Trzina. Prebrali smo odgovor župana na moje vprašanje glede gradnje povezovalne ceste Depala vas - Kmetičeva ulica preko naše parcele. Žal moram opozoriti, da so v odgovoru zapisane neresnice, ki jih moramo ovreči in pojasniti bralcem tudi drugo stran zgodbe. Županove navedbe - citiram: »Občani, ki živijo ob Kmetičevi ulici, so sodelovali v razgovorih o železniškem prehodu, ko je bilo jasno povedano tudi to, da bo potem, ko bomo rekli A in zgradili prehod na Kmetičevi, treba reči tudi B in ukiniti prehod ob Depali vasi ter omogočiti povezavo«. NIKDAR NI BILO NOBENEGA »A« in NOBENEGA »B«! TO JE GRDA, PODLA LAŽ IN SPRENEVEDANJE! Nihče ni nikdar vprašal, kaj vprašal, tudi omenil nobenemu od prizadetih lastnikov parcel, da bo povezovalna pot potekala po sredini naše parcele. Tudi v pogovorih o gradnji prehoda na naši ulici nismo sodelovali, pač pa smo morali ves čas opozarjati na nevaren in neurejen prehod preko železniške proge ter prosjačiti, da naj vendarle poskrbijo za varnost, še preden bo kakšna smrtna žrtev dokazala, kako nujno je treba prehod urediti. Mirno so postavili zavarovan prehod čez progo za pot, ki pelje na travnike, za našo ulico pa smo se morali zelo boriti, da smo to dosegli. Obstaja tudi dokument, ki smo ga stanovalci poslali na Občino v zvezi našimi zahtevami. Na vse ustne urgence smo dobili odgovor »če boste tako težili, prehoda ne boste dobili« ! Kako pa so lahko imeli dva prehoda v Depali vasi? Med njima ni 800 m razdalje, in baje je eden zgrajen celo na črno! NIKOLI IN NIKDAR pa nam ni nihče od občinskih mož niti omenil, kaj šele da bi nas vprašal za soglasje za načrtovano povezovalno pot! Zelo podlo in nizkotno od vseh udeležencev dogovorov oz. razgovorov o ureditvi zavarovanega prehoda na Kmetičevi ulici je, da širijo take laži! Očitno je praksa naše Občine taka, da o zadevi prizadete obvestijo, ali pa tudi ne, šele takrat, ko so že izdelani načrti oz. ko so že sprejete raznorazne odločitve! Toda v našem primeru jim ne bo uspelo! Mar niso mogli obvestiti lastnikov o tem, da so za namene gradnje ceste sprejeli spremembo osnovne namenske rabe zasebnih zemljišč na trasi predvidene ceste? Prosim, oz. kar zahtevam, da moje pismo objavite v naslednji številki Odseva kot odgovor na izjavo župana. Nasvidenje! Zvonimir Klemene, upokojenec Lep pozdrav! Meta Zaje Ta veseli dan ob kresi, ko se svetloba obesi Kresničevje (Aruncus sylvestris) Kresničevje ponavadi cveti okrog kresnega dne, letošnja toplota pa ga je pognala na plano že pred tedni. (Foto: Miha Pavšek) Kako nenavadno, v torek, 21. junija, natančneje pa nekaj po 19. uri, ko se zgodi poletni solsticij ali Sončev obrat, vstopamo v astronomsko oziroma koledarsko poletje. Pa vendar bodo od tega dne dalje temni deli dneva vse daljši, svetli pa vse krajši. Le brez skrbi, do jesenskega enakonočja bo drugi še prevladoval nad prvim in skrbel za dolge poletne večere in kratke noči. A vendarle, že na samem začetku poletja na nek način obesimo na klin dan, natančneje dnevno svetlobo, saj kot verjetno veste že od prej, »se ob kresi dan obesi«. Na torkov večer bo torej »rak« preščipnil Sonce oziroma bo to stopilo v ozvezdje Raka. To pomeni, da bomo imeli ta dan opravka z najdaljšim, natančneje pa najdlje trajajočim svetlim delom dneva v letu. Tega dne padajo namreč sončevi žarki opoldne pod pravim kotom na vse kraje po svetu, ki ležijo na rakovem povratniku. To je na vzporedniku 23,5 stopinje severne (ob zimskem sončevem obratu pa južne) geografske širine. Pri nas je dan, ko se zgodi poletni sončev obrat, bolj znan kot kresni dan. Ker je ta dan kot tudi nekateri blizu njega namenjen osrednjim poletnim praznikom, je tudi pomemben vremenski kazalec. Slabo vreme ni dobro za orehe, po tem dnevu pa ni več dobrodošla pretirana moča. In ne nazadnje, kakršno je vreme kresnic, takšno bo tudi žanjic. Cerkev je poganskega kresnika kasneje nadomestila s sv. Janezom Krstnikom in tako se je kresovanje na Slovenskem preimenovalo v Šentjanževo, Ivanje, Janževo. Praznovanje pa se je v skladu z dnem rojstva Krstnika premaknilo za nekaj dni. In tako danes kresni dan praznujejo 24. junija, kres pa kurijo na predvečer tega dne. Posebej zanimivo je, kadar se dnevu pridruži še noč, natančneje Lunin sij, a se je letos ta napolnil že teden dni prej. Zato bomo lahko opazovali na kresni večer le še njen zadnji krajec. »Astronomski« kresni dan je potemtakem premakljiv, za kar so krive zvezde in Sonce. Sicer pa je tudi slednji zvezda, in to edina, ki je dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. In prav tako ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi, saj takrat drugih zaradi močnega Sončevega soja praviloma ne opazimo. Na kresno jutro je po stari navadi dobro zgodaj vstati, iti bos po divji praproti, svežo roso z roko s trave zajeti ter se z njo umiti, če želite ostati mladi, lepi in zdravi. Ne verjamete? Če ste zamudili prejšnja leta, je zdaj pravi čas, sicer pa spet šele ob letu osorej. V starem koledarju je zapisano, da se deklicam, ki se rodijo na ta dan, lahko da ime Kresnica. Šega izhaja iz belokranjskega ljudskega izročila. Kresnice so namreč deklice, oblečene v bela oblačila, ki v kresni noči hodijo od hiše do hiše in pojejo ter prosijo za dobro letino. Sicer pa sega kresovanje daleč nazaj v pogansko dobo. Ko je nekdaj v letnem ciklusu Sonce doseglo svoj časovni vrhunec, so ljudje zakurili kresove, da bi počastili kresnika, vsestransko pozitivnega sončnega junaka slovenske mitologije, ter da bi na ta način pomagali Soncu ohraniti njegovo moč. Nekdaj z naravo mnogo bolj povezan človek je bil v svojem preprostem mišljenju prepričan, da lahko s čarobnimi sredstvi in dejanji ohrani moč Sonca in mu jo celo pomnoži. Zato je bil ogenj kot nalašč v ta namen. S kurjenjem je le »pomagal Soncu«, da to ne bi prehitro omagalo. Nadčloveške moči Sonca pa je hotel biti deležen tudi sam. Kresna noč je bila nekdaj najbolj popolna in najbolj čarobna noč v letu, saj pridejo takrat na plano celo škrati in vile ter druga nadnaravna bitja. Posebno moč naj bi imele po ljudskem verovanju tudi »kresne« rastline, nabrane v tem času. Varovale naj bi pred zlobnimi silami, nesrečami in uroki, zato so jim pripisovali obrambno, očiščevalno in čudežno moč za odganjanje slabih in privabljanje dobrih sil v nadaljevanju leta ali pa kar vse do prihodnjega kresnega dne. Na ta dan so dekleta in žene v cerkev prinašale šopke cvetočih rož. Med najbolj priljubljenimi so bile marjetice, ivanjščice, kresnice (kresničevje), praprot, bezeg, orlice, materina dušica, kamilice, lapuh, vinska rutica in seveda najpomembnejša šentjan-ževka ali sv. Janeza roža. Na kresni večer so z zelišči in drugimi kresnimi rožami okadili hišo in tudi hlev, da bi bila živina zdrava. Blagoslovljene rože so shranjevali v hiši za obrambo zoper ogenj in strelo. Da bi si zagotovili dobro, so šentjanževke in praprot nastiljali po hiši, kresne rože so obešali za vrata in okna, zatikali v njive, z njimi so nakrmili živino in jih celo polagali zakoncem in otrokom v posteljo. Ponekod so na ta dan pripravljali zeliščno maslo, ki naj bi imelo izredno zdravilno moč. Kdor pa bi imel na Orlova praprot (Pteridium aquilinum) Čarobno moč ima zlasti praprotno seme: kdor ga nevede nosi v čevlju, postane neviden, in sliši, kaj se to noč pogovarjajo domače živali. Nabrati ga moramo v kresni noči in to med enajsto in dvanajsto uro. Če nam uspe praprot s korenino vred utrgati točno opolnoči, dobimo na koncu korenine zlat prstan. Posebej učinkovito je, če so bili tisti, ki ga nabirajo, goli (kar na začetku poletja ni težko, čeprav v gozdu ni nikdar prave »vročine«) in če je praprot rasla na križpotju. Če nosi dekle seme v nedrih, zagotovo čez noč dobi fanta. Svoj čas so ga nosili po žepih, zašito v suknjah, krilih, rutah in klobukih ter se tako ubranili urokov, čarov in nesreče. S praprotno vodo so se umivali, da bi se zaščitili pred boleznimi. (Foto: Miha Pavšek) kresni večer nevede pri sebi praprotno seme, naj bi lahko slišal celo živalsko govorico in našel skrite zaklade. S pomočjo kresnic, ki so jim ponekod pravili coprnice, so tudi vedeževali. Na kresni dan so nabrali toliko kresnic, kolikor je bilo ljudi v hiši, in govorili, da bo najprej umrl tisti, čigar kresnica je prva ovenela. Čar rastlin za pogled v prihodnost je bil pri kresnih rastlinah pogosto združen z ljubezenskim čaranjem. Neporočena dekleta so na kresni dan metala šopke ali venčke iz ivanjščic, praproti, kresničevja in drugih kresnih rož na streho, in veljalo je, da se bo v prihodnjem letu omožila tista, katere šopek bo obležal na strehi. Ponekod so se dekleta valjala po cvetočem lanu: ko se je dekle zavalilo v tretje, je moralo izpuliti šop lanenih bilk. Če je bilo število parno, naj bi se v prihajajočem letu omožilo. Razširjena je bila navada, da so dekleta na kresni večer stresala cvetoč bezgov grm in govorila: »Bez, beza, daj moža!« V bezgu naj bi namreč prebival človeku prijazen drevesni duh, h kateremu so se s priprošnjo obračala dekleta. Ženske so metale kresne rože tudi v ogenj, ob katerem so se nato grele, saj naj bi jim čar rastlin podaril lažji porod. Ponekod pa so ženske v ogenj metale cvetoče orlice, rekoč: »Naj zgori mi vsa nesreča, kot omej travica.« Običa- ji, povezani s čarovno močjo kresnih rastlin, so bili razširjeni po vsej Evropi, in čeprav je njihova razlaga dandanes krščanska, so po izvoru mnogo starejši, saj segajo v čas, ko so ljudje še verjeli, da je vsa narava živa in da tudi rastline govorijo. Danes so kresni dnevi že tradicionalno dnevi koncertov, veselic, piknikov, obletnic mature in poroke in kar je še podobnih (z) druženj. In prav je tako, saj imamo svetlo ves dan in še »del noči in jutra«. Zaradi temperatur si tudi ni treba beliti glave (izjema je večji del pripadnic nežnega spola) s tem, kaj in kako bomo oblekli, saj ne potrebujemo prav veliko. Malo bolj naporno pa je dopovedati otrokom, da je kljub zunanji svetlobi čas za spanje, pa čeprav jih od utrujenosti v večernih urah pogosto dobesedno »krivi«. Ponavadi slišimo le, »pa kaj me preganjate, saj je zunaj še svetlo in vsi (drugi) so še vedno tam«! Lepo bi bilo izvedeti, kaj od tega je ostalo v Trzinu oziroma je bilo nekdaj prisotno. Od ust do ust se sicer marsikaj ohrani, pa vendarle preživi le zapisano, drži pač oboje; in nekaj tega, v prenovljeni, prirejeni ali celo posodobljeni obliki tudi ohraniti zanamcem. Ne pa le pozidanih kmečkih zemljišč, novih cest in trgovskih središč, zamer in nevo-ščljivosti ter »sosedovih crknjenih« krav ^ Kratke novice iz Planinskega društva Onger Trzin in Urša Košir so se udeležili izpopolnjevanja za vodnike PZS in s tem obnovili licenco za vodenje za naslednja tri leta. V naslednjem mesecu gredo trije mladi člani na izobraževanje za »mladinskega voditelja«, dve članici na tečaj za »vodnika PZS«, jeseni bomo pridobili prvo »varuhinjo gorske narave« ... Konec letošnje sezone v Zahodni ligi Letošnja Zahodna liga v športnem plezanju je vključevala (žal le) štiri tekme na umetnih plezalnih stenah (januar: Ljubljana Šentvid /hitrost/; marec: Radovljica /balvani/ in Jesenice /hitrost/; maj: Šenčur /težavnost/). Skupno 380 plezalcev na vseh štirih tekmah skupaj je bilo za organizatorje pozitivno presenečenje, za trenerje in vodstva klubov pa zagotovilo za porast zanimanja in kvalitete mladinskega plezanja v Sloveniji. Velik razmah zanimanja za tekmovanje Zahodne lige nalaga organizatorjem še bolj kvalitetno izvedbo tekmovanj v letu 2012, zlasti na področju postavitev plezalnih smeri. Vodilno vlogo med 22 klubi gorenjske, primorske in ljubljanske regije je letos imel ŠPO Rašica iz Ljubljane. Kako pa so se na tekmah odrezali naši člani? Glede na pogoje treniranja - solidno! Tekmovali smo le v dveh kategorijah (starejši cicibani in starejše cicibanke). V kategoriji »starejši cicibani« se je med 50 sodelujočimi na tekmah na končno 14. mesto uvrstil Tim Krašovec, ki je točke (skupaj 74) nabiral na vseh štirih tekmah. Aljaž Pušnik je spustil tekmo na Jesenicah, skupaj zbral 39 točk in pristal na 23. mestu. Jan Jovan je nastopil le na prvi tekmi, na njej osvojil 7 točk in se uvrstil na skupno 40. mesto. V kategoriji »starejše cicibanke« je sodelovalo na tekmah 51 tekmovalk. Izmed Trzink se je najviše uvrstila Tjaša Jankovič, ki je na dveh tekmah (Radovljica, Jesenice) zbrala 26 točk in zasedla 30. mesto. Nina Rems je na dveh tekmah (Ljubljana, Šenčur) zbrala 8 točk in delila 39. mesto. Pia Pavlič je nastopila le na prvih dveh tekmah. Dosegla je 4 točke in na koncu zasedla 46. mesto. Taja Pezdir pa je nastopila le na drugi tekmi v Radovljici, kjer je v izjemno močni konkurenci ostala brez točk in na koncu delila 47. mesto. Žal smo še »prekratki« za kakšno uvrstitev med deseterico -najboljša rezultata sta pri fantih dosegla Tim Krašovec na zadnji tekmi (13. mesto) ter Aljaž Pušnik na prvi tekmi (15. mesto). Pri dekletih je nekako odstopala uvrstitev Tjaše Jankovič na tretji tekmi (16. mesto), drugo najboljšo uvrstitev pa je prispevala na prvi tekmi Nina Rems (25. mesto). To mesto je dosegla tudi Tjaša Jankovič na drugi tekmi). Emil Pevec Članarina 2011 Pred prihajajočo poletno planinsko sezono marsikoga zanima, kje plačati društveno članarino, ki omogoča popuste in določena zavarovanja. O ugodnostih in zavarovanju lahko več preberete na spletni strani http://www.onger.org/depo/clanarina/2011_clanari-na_pdongertrzin.pdf. Članarino pa lahko plačate preko društvene spletne trgovine (http://www.onger.org/trgovina.php/polica/8) ali direktno pri tajnici društva Nataši (041 956 884). Mladinski planinski tabor - polno Kdor prej pride, prej melje. Slovenski pregovor, ki še kako drži v primeru zbiranja prijav za naš letošnji mladinski planinski tabor v Logarski dolini. Obveščamo vas, da smo zapolnili vsa prosta mesta, in prijav ne zbiramo več. Koriščenje brezplačnih vstopnic za Slovenski planinski muzej - samo do 31. 12. 2011 Iz Slovenskega planinskega muzeja so sporočili, da bo veljavnost potrdil za vplačani prispevek za izgradnjo Slovenskega planinskega muzeja potekla 31. decembra 2011 (sklep Poslovnega odbora SPM, 23. maja 2011). Zato priporočamo vsem našim članom, ki so potrdila (vstopnice) prejeli, da izkoristijo priložnost in si muzej do konca leta brezplačno tudi ogledajo. Izobraževanja V zadnjem mesecu so se naši člani pridno izobraževali. Danilo in Andreja Oražem sta zaključila tečaj za markaciste, sedaj ju čaka še seminarska naloga in pripravništvo. Boštjan Kralj, Tomaž Kocman Ušli suši, ne pa referendumu Majsko vreme je kot nalašč za rekreativne prireditve. Tudi letos smo se Trzinci preizkusili na Cooperjevem testu. (Foto: Miha Pavšek) Ravno ko smo se navadili na zelo dolge dneve, natančneje na njihove svetle polovice, že se bomo morali od njih posloviti! 21. junija bomo »obesili« na klin kresni dan, kar pomeni, da bodo noči v prihodnje spet nekoliko daljše, a še vedno precej krajše kot nam ljubši svetli del dneva. Z nekaj sreče bi si celo upali trditi, da vsaj v tem letnem času, ki smo mu priča zdaj - in to tako v meteorološkem kot tudi v astronomskem oziroma koledarskem pogledu - ne bo več nobenega referenduma. Za rezultate zadnjega že veste, in tudi to, da tokrat zanje ni bilo krivo vreme, ampak naša vlada. In z njo mi vsi volivci, ki smo jo izvolili prek naših izbrancev, ki jim pravimo poslanci. Ti se še naprej trudijo na vse kriplje in pretege, in to tako, da kar teče od njih! Včasih se zdi, da odločajo, kot bi držali v roki cvetico in trgali njene cvetne liste, rekoč, ljubi - ne ljubi, dejansko pa gre za bi - ne bi oziroma za da - ne. Še posebej marljivi so bili ta mesec, ko smo imeli kar precej časa opravka z eno od različic monsunskega vremena. Saj veste, ko je vlaga v odstotkih še precej višja od nove-stare ali kakršnekoli že meje za upokojevanje in nam teče tudi, če ne delamo nič. Če ste delali slednje že včeraj, nadaljujte s tem tudi jutri, saj dela vendar še niste končali _ Tudi v Trzinu vlada nekakšno zatišje, le da ne vemo pred čem. Teden za zdravje smo prestali bolj ali manj zdravi, še naprej pa nas razveseljuje festival Trzinska pomlad. Letos ji gre ne nazadnje na roko tudi vreme, kljub njegovi v zadnjih tednih precejšnji muhavosti. Pa ni vrag, da je tudi letos ne bomo speljali, saj stojita uradno za njo (najmanj) dve društvi, ki izmenjaje pripravljata program in aktivnosti. V začetku meseca so nas z nastopom v KUD-u razveselili še naši »sivi panterji«, seveda ob pomoči najmlajših. Ej, to vam je bil izraz življenjske volje in obilja energije ter ustvarjalnosti, prav vsak nastopajoči bi si zaslužil oznako »talent«. Avtor teh vrstic pa sem imel v začetku tega meseca v našem največjem kulturnem hramu sredi prestolnice priložnost opazovati še ene od posebnih slovenskih talentov - mlade raziskovalce. Ti so skupaj s svojimi starši in mentorji na referendumsko nedeljo napolnili največjo od tamkajšnjih dvoran. Med svečano podelitvijo nagrad in kulturnim programom so bili deležni skoraj dvourne pozornosti. A zanimivo, naslednje dni v medijih nobene omembe kljub obširni novici osrednje domače tiskovne agencije. Že res, da so izidi vsakega referenduma pomembni. Še bolj verjetno in res pa je, da nas bodo prej kot sedanja, pretekla in bližnja oblast popeljali v svetlejše čase prav nekateri tamkaj nagrajeni. In mediji ter z njimi mi, njihovi uporabniki, smo jim dali več kot »odlično« popotnico, to je popolno nezanimanje za eno od redkih dobrih novic v obilju slabih. Ker se pač take novice ne tržijo dobro ali pa se morda bojimo mladih brihtnih glav? Če parafraziram znanega voditelja -narod, ki nima take mladine, bi se moral bati za svojo prihodnost! Zato pa vam lahko vedno in povsod solimo vremensko pamet. Minuli maj je bil suh in sončen kot že dolgo ne, natančneje pa tako kot še nikoli do sedaj! V Ljubljani so namerili natanko 331 ur in 48 minut sončnega sevanja - tega merijo že vse od leta 1949 - in še nikoli doslej ni bila tovrstna vrednost med vsemi meseci leta tako visoka. Na ta način je bila skoraj za 9 ur presežena prejšnja rekordna znamka 323 ur iz avgusta 1992. Sicer pa je bilo velikega travna po vsej državi topleje kot v dolgoletnem povprečju. Največji odklon, ta je presegel 2 stopinji Celzija, so zabeležili med drugimi pokrajinami tudi v osrednji Sloveniji, kamor uvrščamo tudi TrzinskoMengeško polje in sosednje vzpetine. Prav tu smo bili deležni, kakor že napisano, več kot polovičnega presežka sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Tudi drugod po naši deželi je njihove prebivalce sonce precej nadpovprečno razvajalo, kar je bilo gotovo večini na ljubo. Padavin je bilo skoraj povsod manj od povprečja (padle so v vsega dveh poslabšanjih vremena), ne smemo pa pozabiti na njihov predhodni primanjkljaj. Proti koncu meseca je zaradi iz zime nadaljujoče se negativne vodne bilance suša že pošteno trkala na naša vrata. Na srečo pa je rožnik postavil stvari na svoje mesto s čimer smo se izognili najhujši poletni vremenski mori - dolgotrajni suši. Še nekaj majskih podrobnosti za naše konce in kraje. Da podatki pogosto varajo (pomembna je njihova interpretacija oziroma PR), priča kar 10 padavinskih dni, v le dveh od teh smo bili tudi dejansko deležni obilja padavin (> 40 mm 16. 5.). Imeli smo dan z meglo in za maj že kar spodobnih šest nevihtnih dni. Ker se je z mesecem ljubezni - upam, da niste bili maja »na suhem« vsaj z njo - končala tudi meteorološka pomlad, ošvrknimo malo še njo. Tudi ta je bila za več kot 2 stopinji Celzija pretopla in za najmanj 40 % nadpovprečno osončena. Padavin pa je bilo le okrog tri četrtine pričakovanih. In na koncu bi seveda radi imeli še vremensko napoved za dopustniško poletje. Ob koncu vsakega meseca jo sicer objavljajo tudi na straneh ARSO, in to v meniju »zanimivosti«. Pomembna je namreč opomba na koncu tovrstnih napovedi, ki pravi, da so »sezonske vremenske napovedi v zmernih geografskih širinah dokaj nezanesljive in so zato možna tudi znatna odstopanja od napovedanih vrednosti«. Tudi za-povedljivost vremena je zelo omejena. Zaradi kaotičnosti ima atmosfera precej »kratek spomin«. Informacija o tem, kakšno je trenutno stanje, namreč po približno 15 dneh izgubi vso vrednost. Povedano po domače - iz nje ni več mogoče napovedovati vremena z veliko zanesljivostjo. Med uporabniki pa štejejo le take napovedi. Zato bo bolje, da tudi v prihodnje spremljate sprotne vremenske napovedi. Na svidenje do jeseni, ko bo že znano, kako jo bomo odnesli letošnje poletje. Pa čeprav se bo do takrat proti večeru še velikokrat postopoma stemnilo vse do nižin. Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik POSTAJA Padavine - maj 2011 (mm) Letališče Brnik 74 Domžale 89 Krvavec 90 Stražišče pri Kranju 96 Radomlje 97 Ljubljana Bežigrad 98 Trzin 99 Grosuplje 123 Topol pri Medvodah 124 Preglednica: Mesečna količina padavin aprila 2011 na izbranih merilnih postajah (Viri: ARSO, Slovenski meteorološki forum, Vremenski forum ZEVS, trzinski Vremenko). v V spomin Matevžu Štefetu Matevž Štefe bo ostal zapisan v trzinsko zgodovino kot pionir, kot prvi na več področjih. Lahko smo mu hvaležni, saj je bil med začetniki razmišljanj o samostojnosti Trzina, ki so nazadnje pripeljala do samostojne trzinske občine. Bil je med tistimi, ki jim pripisujemo največ zaslug, da se je v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja Trzin izločil iz Krajevne skupnosti Mengeš in da so ustanovili samostojno trzinsko krajevno skupnost, ki jo je vodil, kot prvi župan, takrat predsednik skupščine . Matevž Šte-fe je bil vrsto let eden vodilnih trzinskih funkcionarjev in ima zasluge na številnih področjih družbenega, družabnega in komunalnega urejanja kraja in za to, da je Trzin zdaj tako urejen, kot je. To so bili časi, ko ni bilo denarja na pretek. Trzin je bil srednje velika vas, s približno 700 prebivalci, a vendar so s samoprispevki, prostovoljnimi delovnimi akcijami in tudi političnim prepričevanjem drugih, zdaj bi rekli lobiranjem, dosegli, da se je kraj počasi razvijal in da so bili pogoji življenja v njem vedno boljši. Bil je gostilničar, lastnik takrat znane gostilne Na kasarni. Ob gostilni pa je uredil tudi manjšo delavnico za popravilo motorjev in avtomobilov. Brnenje motorjev in vonj bencinskih hlapov, predvsem pa tekmovalna želja po hitrosti, so ga že zgodaj zasvojili. Že leta 1936 je s svojim 175-kubičnim motorjem tekmoval na dirki na Ljubljanski grad, po vojni pa je bil med organizatorji Avto-moto društva Ljubljana. V petdesetih letih je dirkal z motorji več kategorij, tudi z motorji s prikolicami. Na državnih prvenstvih je uspešno dirkal na težjih motorjih vse do leta 1960, ko se je na dirki v Opatiji hudo ponesrečil, a se dirkanju ni odpovedal. Začel je dirkati z avtomobili in je bil več let državni prvak. V tridesetih letih dirkanja je osvojil vrsto prestižnih uvrstitev in naslovov. Njegove vitrine so krasili številni pokali in priznanja, pomembno vlogo pa je igral tudi na organizacijskem področju, kjer je opravljal celo vrsto vidnih funkcij v Avtom-moto zvezi. Ljubezen do motorjev in hitrosti je prenesel tudi na svoje bližnje in sodelavce. Štefetov servis je bil »valilnica« za celo vrsto vrhunskih dirkačev na motorjih: Janko Štefe je bil več kot desetletje nepremagljiv in je osvojil vrsto najvišjih odličij na domačih pa tudi mednarodnih tekmovanjih, vidne uspehe je dosegal tudi Matevžev sin Matevž Štefe mlajši, prav tako odlična tekmovalca pa sta bila tudi zaposlena v Štefetovem servisu, »večno drugi« Tone Kralj in Mate Presečki. Fantje iz Štefeto-vega servisa so ponesli ime Trzina po vsej takratni Jugoslaviji in sosednjih državah, za moto šport pa so navdušili tudi druge Trzince, tako da je Trzin z zlatimi črkami zapisan v zgodovino slovenskega moto-ciklizma. Matevž Štefe pa je bil tudi prvi na področju strelstva v Trzinu. Leta 1953 je za ta šport navdušil več drugih Trzincev in ponovno ustanovil Strelsko družino Trzin, ki jo je več let tudi vodil. Bil je tudi zaprisežen član lovske bratovščine. Ljubil je naravo in z lovskimi prijatelji je precej prispeval k urejenemu, načrtnemu gojenju divjadi. Na številnih področjih je pustil sled s premišljenim, odločnim ravnanjem. Pogosto se je zavzemal za to, da so Trzinci »stopili skupaj« in s skupnimi močmi reševali probleme. V spominu nam bo ostal kot pokončen, odločen mož, ki se ni bal odgovornosti in ki se je bil pripravljen žrtvovati za Trzin in Trzince. Hvaležni smo mu za njegov prispevek za dobro Trzina. Miro Štebe V spomin Mariji Perne - Ogrovi Mici Vsaka izguba je boleča. Ko nas zapusti človek, ki je znal med druge vnašati ve- selje, prijaznost, voljo do skupnega dela in je na nek skrivnosten način znal neopazno pripraviti bližnje, da so se v njegovi bližini dobro počutili, pa je žalostno. Marija Perne je bila tak človek. Nekdanji trzinski gledališčniki se z veseljem spominjajo lepih uric, ki so jih preživeli skupaj. Kako je znala popestriti dolge ure piljenja besedil in vlog! Kako je znala olepšati njihova srečanja! Bila je ena tistih, ki so z vsem srcem živeli in delali za skupno, trzinsko stvar. Izkazala se je kot odlična igralka. Stari Trzinci se z nostalgijo spominjajo iger njenega časa in vzdušja zanosa, ki jih je spremljalo. Marija Perne pa je bila tudi zelo zavzeta in dobra pevka. Dolga leta je redno pela v trzinskem cerkvenem pevskem zboru, ob njenem petju pa je bilo bolj veselo tudi v marsikateri trzinski družbi. Mnogi se je spominjajo tudi kot dobre kuharice, ki je znala priskočiti na pomoč pri številnih trzinskih družabnih prireditvah. Včasih so imeli pri Mariji doma, pri Ogrovih, mesnico. Z marsikatero dobroto so obogatili trzinska družabna srečanja. Marija je z neomajno voljo delala doma na kmetiji, pomagala v mesnici, vodila gospodinjstvo, vzgajala otroke, zraven pa igrala vidno vlogo med trzinskimi kulturniki. Ni si prizanašala in vedno je še našla tiste atome moči, da je naredila še kaj za Trzin. Hvaležni smo ji za vse lepo, kar je vnesla v življenja Trzincev, in veseli njenega prispevka kulturnemu in družabnemu življenju časa, ki ga ni več. MŠ O, saj ni smrti, ni smrti! Samo tišina je pregloboka. Kakor v zelenem, prostranem gozdu. (Srečko Kosovel) Z A H V A L A ob izgubi naše mame MARIJE PERNE, po domače Ogrove mame iz Trzina V 86. letu nas je po hudi bolezni zapustila naša ljubljena mama. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku Boštjanu Gučku za opravljeni obred, govornici gospe Linci Nemec ter KUD-u Franca Kotarja, cerkvenim pevcem, trzinskim gasilcem ter kvartetu Grm. Posebej hvala Šuštarjevemu Franciju za prelepo zvo-njenje pred pogrebom. Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem ter znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje ter sveče. Še enkrat hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi, mislili nanjo ter molili zanjo v času bolezni. Hvala tudi vsem, ki ste se v velikem številu od nje poslovili in jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni V spomin Franciju Musiču Mineva peta obletnica slovesa. Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu! Ni konec, ko pride tvoj zemeljski konec. Le vsakodnevno orodje pospraviš in se odpraviš k počitku. Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj -med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni. In tvoja prisotnost je bolj prisotna kot kdajkoli prej: na vseh poteh, v vseh rasteh od korenin do vej. (Tone Kuntner) Vsi njegovi Čudni ljubitelji cvetja Lepo je, če imajo ljudje radi cvetje, vendar ni prav, če si želijo tistega iz okrasnih korit ali gredic koga drugega. Prav to se dogaja v Trzinu. V prejšnjih letih smo večkrat pisali, kako so izginevale rože iz cvetličnih korit na mostovih, zdaj pa nas bralci opozarjajo, da jim najlepše rože izginevajo kar izpred njihovih domov. V Trzinu si prizadevamo za lep in urejen kraj. Turistično društvo ocenjuje urejenost vrtov in okrašenost balkonov in oken s cvetjem, zagotovo pa marsikaka gospodinja izgubi veselje, ko vidi, kako ji neznanci odnašajo najlepše cvetje. Pred kratkim nas je poklicala bralka, ki je povedala, da je že prej opažala, da so ji iz cvetličnih korit in gredic izginevale rože. Kaže, da je bil ali so bili tisti, ki so ji »redčili« cvetje toliko prebrisani, da so mislili, da ne bo opazila, da ji izginevajo rože. Verjetno vsaka gospodinja zelo dobro ve, koliko in katere rože ima nasajene na kakšnem mestu, tako da tatvine niso ostale neopažene, omenjeno gospodinjo pa je vrglo s tira, ko je ugotovila, da so ji nekega dne, verjetno ponoči, pokradli kar celotno zasaditev ne tako poceni cvetja. Sprašuje se, ali res ni mogoče zagotoviti kakšnega nadzora, ki bi preprečeval podobne kleptomanske podvige. Prvi piknik Centra aktivnosti Trzin Na prvi dan koledarskega poletja, v sredo, 1. junija, se je približno štirideset članic in članov ter izvajalcev aktivnosti Centra aktivnosti Trzin udeležilo prvega družabnega piknika v prijetnem okolju pri brunarici Smučarskega društva Trzin v Dolgi dolini. Nekateri so prišli peš, drugi z avti, veliko pa tudi s kolesi. Ob druženju, pogovoru, petju, dobri hrani in pijači nam je čas kar (pre)hitro minil. Z dobro voljo smo uspeli pregnati tudi oblake, ki so nas strašili samo z grmenjem, par kapelj pa spustili šele, ko smo že odhajali proti domu. Nekaj udeležencev je lepo vreme izkoristilo za vzpon na Dobeno, za presenečenje pa je bilo poskrbljeno tudi s srečelovom, ki so ga s svojimi prispevki omogočila nekatera okoliška podjetja (Rodex d.o.o, Rova; Tehmax d.o.o., Mengeš, Frizerstvo Mateja Vidmar s.p., Mengeš; Avtohiša Cerar, Kamnik idr.) S svojim obiskom nas je dopoldne razveselila direktorica Doma počitka Mengeš, gospa Irena Gričar, popoldne pa predstavnica Občine Trzin, gospa Mojca Tavčar. Vsem udeležencem gre zahvala za prijetno druženje, še posebej pa tistim prizadevnim članicam in članom, ki so pomagali pri organizaciji in izvedbi piknika. Soglasno smo sklenili, da se že v jeseni srečamo na naslednjem podobnem dogodku. K. P. (Biolosii^&tiCne naprave Sistemi za uplftafy deževnice NOVO!!!! biološka čistilna naprava,ki deluje ^ brez elektrike WJ^^AWMEX ARMATURE d.o.o". , Ivančna Gorica, Ljubljanska c. 2A TEL. 01/78 69 270 ali 051 / 652 - 192 E-mail: info@armex-armature.si www.cistilnenaprave-dezevnica.si Računovodski servis Joni Krajnc d.o.o. Mlakarjeva 63, Trzin Tel: 564 43 24 Fax: 564 43 25 GSM: 041 780 879 j E: joni.krajnc@siol.net TU JE LAHKO VAŠ OGLAS Vreme ir EVROPI? Vretne na HRVAŠKEM? _J Vreme v SLOVEt^JI? vre ffhe^fo^i VREIVIENSKI PORTAL za SLO I HR I EU Nekatera doživetja so nepozabna Začnejo se v pravi banki. Počitnice, večje nakupe ali izpolnitev drugih želja si lahko omogočite z NLB Osebnim kreditom. Poznate prednosti plačila z NLB Posojilnimi karticami? Obiščite nas v NLB Poslovalnicah. Radi vam bomo prisluhnili in poiskali najkrajšo pot do vaših nepozabnih doživetij. nlbO www.osebnikredit.si Kontaktni center: 01 / 477 20 00 DOVOLITE NAM, DA NAMESTO VAS POTUJEMO MI Zelena jeklenka je čista, varna in vselej pravilno polnjena. Kjerkoli ste, vam jo brezplačno pripeljemo na dom in priključimo, na vašo željo pa vam tudi brezplačno zamenjamo tesnilo in pregledamo napeljavo. NESKONČNO UDOBNO, VEDNO ZANESLJIVO IN VARNO.