tu, dan dotJtr ^ C'QLAS %% ro poŠti naka ^^ o , ClTAJTK, KJLR V Ah %% 44 Tel: CHeJsea 3-1242 RUSI ČEZ KARPATE Mogočna Rdeča armada je včeraj na 171 dolgi fronti vdarila skozi 7 prelazov rez Karpate, je vdrla na (lelioslo-vasko in s<* je združila z rdero armado, ki iz Jugoslavije prodira skozi Madžarsko proti severu. tetrta ukrajinska armada Renomla Ivana 1. Petrova je iz Poljsko prodrla 12 do M inilj ter je osvobodila jugovzhodni konec Uehoslovakije v površini kakih 3fi0 kvadratnih milj. Knsi so zasedli železnico, ki teče |>o (Vhoslovaški od vzhoda proti zapadli. Beri i 11 naznanja, da so Rusi prebili tako imenovani vzhodni zid" pred Vzhodno Prosijo in prodrli skozi nemške utrdbe 9 milj globoko ter zavzeli močno lit vinsko trdnjavo Virbalis, tri milje od nemške meje. Nemška časnikarska agen- Konference o Jugoslaviji Iz diplomatskih krogov v Londonu prihaja poročilo, da je prišlo med premierom Clmr ehillom in maršalom Stalinom do popolnega sporazuma glede Balkana. Podrobnosti sporazuma sicer niso znane, toda diplomatski krogi domnevajo, da je Stalin Churchillu povedal, da Rusija ne išče nikakega vpliva v Sredozemlju i n •priznava angleški vpliv na (irskem, Churchill pa je Rusiji priznal tura Transocean poroča, da so im Rnmraisketn in Bol- Rnsi že mogoče vdrli na nem- ško zemljo. Nemški radijski komentator general Alfred v. Olberg je govoril o ogromnem ruskem načrtu odrezati Vzhodno Prusijo z močnim sunkom proti (rdausku. Rusi so včeraj tudi dosegli voli k«* uspehe v I.etski zapa-(ino od Rijfe, gtanipga mesta Letake. Rusi in Jugoslovani se borijo po beograjskih ulicah proti vsakovrstnim oviram iu so po. tisnili Nemce na komaj eno miljo velik prostor, nad katerim ji lUara rimska trdnjava Kalemegdan. .Tugovrfiodno od Beograda je *>ila obkoljena precej velika skupina Nemcev in sedaj jih partizani in Rusi pokončajo jo. Armada generala Petrova je prekoračila ledene vrhove Karpatov in zasedla Lupkow, Ros t ok, Uzok, Ve reeky, V vslikov, 1'žorod in Mukačeve ter v okrožju 19 milj okoli Hum-mene vse čelioslovaške ceste iu železnice. Združeni armadi maršala » Malinovskega in generala Petrova sta taikoj pričeli uničevati Nemce, ojen Beograd. Sporazumeti se morata tudi o tem, a-ko bo maršal Tito še daljo pod vrhovnim poveljstvom angleškega generala W i I s o na, ali pa bo prišel pod vrhovno poveljstvo maršala Malinov-skega, ki poveljuje ruskim četam v Jugoslaviji. Angleški in rus-ki interesi so v Jugoslaviji prišli navzkriž in o tem so v teku razgovori v Washington!!, Moskvi in v Bariju, da bo to vprašanje rešeno. Posvetovanja se vodijo v ozračju nezaupljivosti zapa-dnili zaveznikov do maršala Tita in do jugoslovanske vlade dr. Sifbašiča. Nezaupanje se ji1 izcimilo iz sporazuma med sredozemskim vrhovnim poveljstvom in United Nationas Relief and Rehabilitation Administration, ne da bi bilo o tem kaj znanega kakemu Jugoslovanu. V tem sporazumu, ki je znan pod imenom ''Balkan Mission Agreement", je določeno: , V Albaniji in Jugoslaviji bodo armade pod sredozemskim poveljstvom razdeljevale pomoč tekom prvih šestih mesecev osvriboditve. To je v soglasju s politiko v drugih krajih Kvrope. UNRRA bo razdeljevalna a- ja naznanila, da Tito ne bo dovolil vstopa zastopnikom lT. N. R. R. A. Oba, Suhašič in Tito sta obsojala sporazum. Jugoslovanski zalaga In i minister je odpotoval v Bari, kjer se sedaj pogaja za nov pobožni sporazum, Biča nič pa se v AVa-shingtonu pogaja z generalnim ravnateljem CNRRA T/ehina-noin glede množine pomožnega blaga, ki ga potrclmge Jugoslavija. I zid konference v Bariju 'bo objavljen v Moskvi po razgovorih med Stalinom in Churchillom. Dr. Subašič je sedaj v Bariju. Jugoslovanski uradniki smatrajo sporazum balkanske misije za žailtev jugoslovanske suverenosti in vsled sporazuma ne morejo sprejeti. 'Z (irško ni bil sklenjen tak -porazum. Ko tbo postavljena vlada v Beogradu, 'bo moralo priti do kompromisa med Snbašičem in Titovimi pristaši. Jugoslovansko politično vprašanje je popolnoma različno od poljskega. Poljski odbor v Luhlinu nima priznanja vlad, Tito pa ima postavno mesto v priznani vladi. Kralj Peter ga je imenoval za jugoslovanskega vrhovnega poveljnika in jugoslovanska zamejna vlada je priznala krajevne partizanske o«l+>ore kot temelj krajevne oblasti v Jugoslaviji. NADALJEVANJE ZBOROVANJA, KI SE JE VRŠILO V DUMBARTON OAKS Španski diktator Franco ima sedaj priliko braniti fašizem. NAPAD NA FELIP.TNE Največja ameriška pomorska in zračna ofenziva je že v desetem dnevu iu cela krdela mornariških bombnikov in drugih acroplanov neprestano razbijajo japonske jitrot i vpadne utrdbe na Filipinih. Radijska postaja v Manili, glavnem mestu Filipinov, naznanja, da je 80 ameriških aeroplanov napadlo Manilo v Kakor znano, se konferenca, ki se je vršila v palači Diuubarton Oaks v Washing-tonu, sedaj nadaljuje v Moskvi. Sedaj je prišlo na površje vprašanje o edini preostali fašistični državi poleg Nemčije, — vprašanje Franco-ve diktature na Španskem, od kjer že prihajajo vesti o pričet ku upora proti Francu iu o nameravanem vpostavlj e n j u španske republike, katero je imenovani Franco leta I9ii0 ]h> krvavi državljanski vojni odpravil. Istočasno se tudi poroča, da se je na Španskem pričelo vsestransko republikansko gibanje.'^ Z ozirom na to zadevo je dokaj značilno, da moskovski radio poživlja prebivalstvo na Španskem, naj se upre tamoš-n j i diktaturi. Tekom državljanske vojne je Rusija podpirala republikansko vlado v Madridu, d oči m sta diktatorja Franca podpirali Nemčija in Italija. Značilna je tudi vest, da je radio mesta Toulouse v Franciji javljal vsemu svetu vest, da je tamošnja Španska **Junta" (organizacija španskih repntHI 5 kancev), pozvala vse rodoljubno prebivalstvo Španije, naj prične z splošnim nj sirom. A ko pride sedaj do revolucije proti Franku, -bode položaj povsem drugačen, kakor je hi I tedaj, ko je Franco u-stanovil diktaturo z j>omočjo treh valovili ofb 10 dopoldne, gentura armade tekom teh ses-' ^r^j aeroplani pa po bombardirali Clark in Legaspi na jiržnem k ncu Luzon otoka. lopovov Mussolinija in Hitlerja. Sedaj, ko je Italija v pogledu svetovne politike začasno mrtva, in ko obstoj Nemčije visi takorekoč na uiti, je tudi Franco ostal povsem o-saniljen in španski republikanci opravičeno upajo, <1 a bodo dobili vso pot reftmo pomoč iz — Rusije, ker inače bi moskovski radi jo ne pozival španske rodoljube, naj prično /. revolucijo. Znano je tudi, da je Franco tekom sedanje vojne vedno in vedno (bil na strani Hitlerja in Mussolinija, katera je moralno in materijalno podpiral. Na<ša in tudi angleška vlada sta če s tok rat protestovali proti taki španski "nevtralnosti", katera je omogočila, d a s o tamkaj uenrrŠki in italijanski ogleduhi otvorili svojo centralo. Frauco je tudi poslal špansko vojaštvo, da je pomagalo n a ci jem l>oriti se proti Rusiji. Toda washingtonska vlada je že te spomladi po-rkrbela za to, da Franco ne do-, biva več blaga iz amer. point«*, katero je potem pošiljal preko zasedene Francije nacij-ski Nemčiji. — In sedaj pride do končnega obračuna. Pristavljamo: Španska ni edina evropska država, v kateri preti političen prevrat, J SVOBODA SE BLIŽA — NAROD POTREBUJE POMOČI! Krvoločni Nemec je našim bratom in sestram v sta rem kraju odnesel vse, tako da nima ničesar, s či mer bi po osvobojen ju mogel pričeti novo življenje Golih rok je in kliče: "POMAGAJTE!" Zbirajmo obleko, orodje in vse, kar je najpotrebnejšega pri vsaki hiši, da jim bomo poslali. V RIDGEW00DU, L. I., je skladišče na WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH DESCENT (Bundles for Yugoslavia) na: 66f> Seneca Avenue, vogal Gates Avenue. V NEW YORKIT pa: WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH SLAVIC DESCENT 282 - 9th Avenue, blizu 25th Street. Zberite, kar morete pogrešiti in prinesite ali pošlji, te na gori označena naslova! Zavezniki prodirajo v Zapadni zid Zavezniške armade prodirajo dalje v zapadni zid in pripravljajo pot za jesensko ofenzivo In so zavzele holandsko mesto Venray. Nižj« kajti sedanja svetovna vojna je ustvarila še več sličnih položajev. tih mesecev. Za slin" a j zmešnjav in anarhije vojaške oblasti lahko prenehajo z dovažanjem pomoči, toda jm> sporazumu z UNRRA v novembru leta 104.1 prepo- Radijsko |>oročilo pravi, da je Viilo izstreljenih 1(» aeroplanov. Tokijski radio pravi, da sta veduje, da bi toila pomoč od-| japonska armada in mornari- trgana 'katerikoli osetbi ali skupini iz političnih razlogov. Sporazum pa ne vključuje .Jugoslavije z ozirom na razdeljevanje pomoči. Prvič, da je kak Jugoslovan izvedel o tem sporazumu, .se je zgodilo lia seji UNRRA v septembru, ko je 'bil k po razum pokazan jugoslovanskemu delegatu Rudolfu Bičanieu. Ob istem času je o tem zvedel tudi maršal Tito. Posledica je bila, da je jugoslovanska radijska posta- ca na straži, da preprečita ameriški vpad na Filipine, čeprav je prejšnje japonsko poročilo zatrjevalo, da je bilo ameriško ro-dovja uničili 3 0 80 japonskih aeroplanov in da je bilo po- Mornariifki urad j e včeraj naznanil, da so ameriške podmornice potopile 804 japonske ladje, da so aeroplani in je rdeča armada vdrla v južni či odpotovala is Beograda, ko del me »ta. topljenih ali poškodovanih 906 japonskih ladij v štiriih mesecih in pol. ZMEŠNJAVA NA MADŽARSKEM Nemška uradna časnikarska agentura DNB naznanja, da je več madžarskih vojaških poveljnikov prešlo k Rusom in da sta morala biti dva armadna poveljnika odstavljena. Iz tega je razvidno, da so Nemci na vse kri pije prizadevajo, da >bi Madžarsko za vsako ceno ofl»držali v vojni. Berlinski in budimpeštanski radio sta raztrosila brez števila uradnih pojasnjevanj, pozivov in dMolžfb, samo da hi bil položaj zagrnjen v meglo, to00 ameriških letečih trdnjav napadlo Kolin, ki je v mirnem času imel skoro 1,000,000 prebivalcev. Okoli 150 t e/ k i h bonubni kov je napadlo vojne naprave v Kasselu, 120 milj vzhodno od Kolina. V glavnem predelu fronte o-koli Metza se je tretja ameriška armada generala Pattona približala Metzu, ki je najmoč- nejša nemška trdnjava im zapadni fronti, na štiri inil.ic, ko je napredovala okoli eno miljo ob Mozelu od An-.— -Moselle. Na ta kraj j«' general Patton spravil najtežje a-meriske topove, 240 miline-terske havbice, ki mere jo d.*-vet in pol palčne ter .'J50 funtov težke izstrelke, ter ose. -palčne topove, ki bombardirajo Metz. Tudi Nemci so na tretjo a-meriško armado namerili -\. je najtežje topove in en v.iic top na železniškem vozu obstreljuje Pont a Mou-on, Tiiilj jugozapadno oode pridejan v tem »"ii u ge ne r a 1 u K i se nli o \v e r j u. Naša dolžnost je, da podpiramo osvobodilne armade 8 tem, da kupimo Vojne Bonde do naše skrajne možnosti. THURSDAY, OCTOBER 19, 1944 TRANOVUIN L I8VI W !' . GLAS NARODA t, ("V«ICB OF THE PfDPLE") 99 OwnM and Published by Slavenle Publishing Company, (A Corporation) 1 rank Saksrr, President; Ignac Hude, Treasurer; Joseph Lupsha, Sec. Place of business of the corporation and addrssps of above officers: _2M WEST 18th STBEET, NEW YORK 11, N. Y. :: 51st YEAR :: "Glas Naroda" Is issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription Yearly |7. Advertisement on Agreement. 7A CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: 17.— ; ZA POT. LETA $3.50; ZA ČETRT LETA |2.—, ■Ola* Naroda*1 thbaja rnU dan izvzema Robot, nedelj in praznlbov. "GLAS NARODA" ti« WtST 18th STREET, NEW YORK 11, S. V. CHfllsea S—1242 NEKAJ MISLI O BODOČI UREDITVI PRAVNIH RAZMER NA PRIMORSKEM Zbiranje za War Fund Predseduj* Roosevelt jo- sinoči govoril po radio in jo pozival vso Amcrikanoe, da v letošnji kampanji za nabiranje WAR FI ND sklada prispevajo še več kot prejšnja le-ia, da s tom pokažejo, da narodno odinstvo prav nič no pojema. Rekel je, da bodo onega dne, ko se 1>odo vojaki vrnili • lomov, kar bo vlada preskrbela čimprej mogoče, bodo se-pali v roke onim, ki so prispevali v sklad, rekoč: *4Hvala i; za pomoč, prijatelj!" S tem, da prispevamo v vojni -kind, moremo stegniti pri-s.emo svojo svobodno voljo in razkrijemo svoje sree. Poglavitne točke predsednikovega govora so sledečo: Letos potrebujemo bolj kot kdaj poprej pomor in podporo prijateljskih in človečanskih agencij (katerih je 31) za naše vojake tudi za one, Ja žive sredi med nami, pa Vsi znaki kažejo, da se bli ia konec vojne In da bo morda se prej — kakor mislimo — osvobojena naša zemlja. Razna so vprašanja, s katerimi se moramo pečati; nekatera so zelo nujna in prvovrstna, druga manj nujna, toda glede važnosti ne zaostajajo, čeravno so časovno gotovo na drugem mestu. Mod prva spadajo nedvomno: vprašanje borbo, obnovo in naših beguncev. Pravna n-roditev po vojnih razmer v Julijski Krajini spada k drugi skupini, je pa zelo pontemtbno in perenih sodnikov, ki hi nioia-li temeljito poznati ljudi, kraje in razmere. Nato naj bi se čimprej odpravili — kakor smo že povedali — vsi zakoni, ki niso na me>tu. Kasneje T>i >c vjieljali jugoslovanski zakoni. ki so v glavnem isti kakor so bili tudi pri nas do !. te vil • no po- RAZGLEDNIH PRIPRAVE ZA SODBO KVIZLINGOV V vseh državah osvobojene Evrope se vrše sodne obravnave in priprave za likvidacijo narodnih izdajic. Rim. Italija. — Tukajšnje višje sodišče, katero -odi italijanske fnšNtj/ne tatove in ><> mišjenike na'-ijev, je ravnokar obsodilo v 301etno j Nemcem izročil 120 ton zlata iz italijanskega državnega zaklada. Azzolini, ki je >t«r <*» let, hi moral biti obsojen na smrt, toda devetorir-a sodnikov imenovanega -odišča ni prišla d o enoglasnega zaključka, vsled česar so ga obsodili v HO let no ječo. V >vo j zagovor je Azzolini dejal, da bi naciji zlato itak vzeli, tudi a ko hi on v to ne privolil. Azzolini Je bil tretji italijanski kolal>oracionist, ki -e j.* moral zagovarjati pred >odi-ščejo. Ostahi dva sta bila policijski na "cinik mesta Rim, Pietro Ca niso iu njegov tajnik, Roberto Occhicto, (/aniso .i«- bil n>i n-ljen. + Lond« in noe čuvati 11r»*ri razjarjenim ljudstvom, toda ta obramba postaja vedno shibcjša. ker ve-'ina teli, takozvanih "domo-•'»ranecv*T, je pobegnila in -e pridružila partizanom. V teh taborili sedaj izdelujejo potrebne vrvi za končno likvidacijo kvizlingov, kajti sodili jih bo-do po — rims'kem nzorn. rain ko 'hode tn
  • odo končali svoje pasje življenje tudi po rimskem načinu. — Kmetje v o--vohojeni Urški, -o pričeli v vseh pokrajinah n>tanov|jati kooperativne zadruge in polje-d» Nke -oh-, i,| v-akdo je «iv-čeu, da je firški zagotovljena >reciia blu0 tega bodo potrebni' še izredni S tem, a prispevamo v vojni sklad, moremo stegniti pri-t01^' v . . . jlir sodnih stroškov. K sreči je^akoni zaradi izrednih prilik ■ateljsko roko miljonom ljudi doma in po celem svetu; .sto-| J*' r^11lsIjfnl !" sodnik, ki je bil zagrizen fa- ki so pri nas vladale v času riti moremo na miljone milosnčnili del. proučevanj pa^ ho potrebnih in še slab sodnik povrhu.;petindvajsetletne brezprai S svojim darom pokažemo sočutje in ljubke n do fantov in t P? f5)rmalno naP?ko Pri i italijanske okupacije. leklet v uniformah, da morejo dobiti pri USO. razvedrilo , ' ebno.t k;"* J01lZrab:1 H konen naj navedem še \anskin po>etmosti. ^o to . vornik in dosegel pri kasači ji. dvoje misli. Razveliavile nai elavnem zakoni ki so bdi ve-.v Bhnn xi ničen je te monstru- bi š0 vs0 dražbe nepremičnin ljavni za vso Italijo 'ozne razsodbe. na zahtevo prizadetih, če so , . ... Tu prihaja vposte^ s-fara uSe zadnji slučaj. V neki br- Poka./c za verietno d-i izknni prinesemo zdbavo in razvedrdo v vsako ta^risče, v vsako;p,avna izkušnja, da morajo t kin^ki vasi ie brer oooroke ^ i', ,Jf - V ^Kuyu-• v i i * . - . . , . . * , . . Kins** ^a>i je or cz oporoke i-ek n: dosegel tri eetrtine nra- vojaško bolTuwnioo m tiidi na 'bojno fronto. zakoni odgovarjati razmeram mnrl mlirl nnrnnVni mov dn i 4 • • • i - . . . , . t " t- i • * pua« po muci n l inoz, (io- V(i vrednotsi prisilno izdraze- /j ravno to ustanovo preskrbimo mornarjem odpočilek vladajo v deželi, kjer ima-ber rposestnik. za pust i vsi 24 let nih nepremičinin. Tu gre v pr-razvedrilo. Vojnim ndetnikom preganjamo d omot ožje veljavo, in biti v skladnosti ;4aro ženo in desetmesečno do- vi vrsti za vse nakupe, ki jih rasftjo, knjigami, športom in raznimi igrami. |z miselnostjo ljudi, katerim so j te- posestvo je bilo veliko in jV izvrš'la "Ente per lii Bina-I no' >0 "trdili. Bil je! v koncentracijska taborila Potom tega sklada prinašamo svoje osebno prijaznost .namenjeni. Jo jo najtrdnejše 7nio ^ je vdova odločila, da scita delle Tre Venezie" in po ranjen in je kasneje nekaj nad 20(V> nizozemskih ragičnim žrtvam krutega suženjstva po vseh delih sveta;ispostova-jSC ponovno poroči. Seveda je dohni protislovanski zavodi. Podlegel zadmboljenim r.iaiom. kvizlin-ov in kola'lK»racijoni-urinašamo pomoč -brezštevilnim lačnim in brezdomskim liu- V°'' 1a PrfiPr34W želel njer " " - ^ * ^ — — " ----- i prijazno besedo. Onim pa, lei so na bojnih frontah in se odo vrnili, jim bomo ponudili prijazno roko, da se bodo • opet mogli privaditi na civilno življenje. Po uradu T'SO »IHIOII. — iz Kodanja na London. —Tukaj u>tanovlje-J>aiiskem je prišla ve.t, gla>oiuti,i "Odbor Svobodne Nemči-katere je tamkaj neka žen-kn je" naznanja o 1 i tV o' *t en k' al i" ni' potreb'^za- in nrnrii'^ri Lrnt rio t-si cr»r)T> i _ m_i » . . ..... .. ' Atene, (fr.ŠJka. — Tz o>vobo-l>kem usianovil -tav. T,- dni bodo na Nizozem- • » ii ^ . i - »— — ..... ■■ v...., ... j^/n, n Mt- — -»■""»-1 .-mi 11 n s i no\*i 11 posebno sodi- Prebivalci marsikatere dežele so bili že deležni naše po-'^; fJ ^ZnilT ^ ^ S°ani"|TakaivPnišanja so se pri nas kon, ki bi dovoljeval obnovitev .Kiie Jugoslavije prihajajo raz- šče, katero jih bode v najkraj- Ki m oroziiiKi. ^ t (navadno reševala tako. da je v.-eh postopanj, giede katerih veseljive vesti z ozirom n alšem času o«bsoc; dntga vaznejsaji kupnini prepisal na vdovo naši ljudje obsojeni, oziroma1* Hrvatski pod moči iz vojnega sklada in smo jim prinesli upanje in vero v zmago in konečno odrešenje iz suženjstfva. Kamorkoli pridejo ameriški vojaki, so sprejeti ne samo kot osvoboditelji, temveč kot pravi prijatelji. "Amerika" je med osvobojenimi narodi najpriljribljene.rsa beseda na njihovih jezikih, ker vedo, da ameriška armada prinaša t seboj pomoč za osvobojeno ljudstvo in ta pomoč pride iz -o j nega sklada—WAR FUND. Iz tega srtclada dobivajo pomoč, družine, ki so jih pustili >jaiki doma, da nt trpe pomanjkanje in da morejo živeli na standardu ameriškega življenja. "Ta dar govori iz «rca naroda. Zaradi tega vem, da se IkmIo temu pozivu odzvali vsi z veseljem in velikodušno rekel predsednik. 4 4 Vem, da bomo potrdili svojo skrb za ljudi, kakor tudi za ljudi naših zaveznikov. "Prosim vašo pomoo v velikem obsegu — v obsegu ki bo Stol." • NATIONAL WAR FUND >ira podpi Angleško-Slovenski Je MSt&Tfl Or. FRANK J. KERN V nJem po TMtbeaede, ki jih potrebujemo ▼ d&njem Mrljenju. — Knjiga Je trdo vezana ▼ platno in tila 278 strani. • *5.°° r T^roatel^jri: KHJIGABHI "GUABA VASODA" 210 W. 18thBtreet Few York 11, F. Y- k- i _ t4 ? : . ..... . . . so m: slabi zakoni pa dobri sodniki, kakor pa narobe. eno zahtevo je treba postaviti — last but not least — pravica mora biti lahko dostopna vsem ljudem, ne ?amo bogatim. V zasineh temu tako Q1 j • i • na'avnentu načelu je bilo pod ki Krajini, ko ho .lev, kjer sluzjo tako da do;nižwar do-cei. Krčevito se je I enkrat osvobojena in priklju-dna poznajo miselnost, navado e pač nisem mog l te-mOT*J°™U — in.to *: je posestvo propadlo. Inveljito in sistematično pečati io" je ~ / \ pametni, postom inj T; slur.aji potrjujejo v pol-!s to ureditvijo tudi že zaradi rn'milH 30 ^ v k;°r IZ: nem pravilnost, načel, ki smo tega, ker nam tu v tujini niso lja preizkušeni izrek: Ljubsi'jih z?0raj navedli in zato bodi na razpolago besedila zakonov. ena izmed naših prvih nalog, ki hi prišli vpoštev. Namen je da se ta načela tudi uveljavi- bil samo opozoriti naše ljudi, jo, kakor hitro bo to mogoče, da bo treba tudi to stvar vpo-Prvi korak, ki bi ga bilo tre- štovati in o njej razmišljevati. ba storiti takoj po o.«voboje- medtem ko je naloga vlade, da njn, bi moralo biti imenovanje vse potrebno ukrene že sedaj, poštenih, nepristranskih in ne- F... a—"Bazovica". ol »s t oje-, do k malo dobili več kakor irpravo kviz-| služeno kazen. Nizozemska jo neznatnega že pred nekako 25 leti odpra-dela Slovenije, "* slednja deloma i i nga Paveliča, ter Kolikor je pod upravo kvizlinga Rupnika in njegovih satrap. — V Zagrebu, kakor tudi v IJrrtiljani >o narodne i zda j i ee v takem strahu, r!a -o ustanovili nekako varnostno o • »rain'bo, katera jih mora dan vila smrtno kazen, toda kvizlinge ia zakon ne velja za PRAV PRIJAZNO STE VABLJENI VI IN VASI NA VELIKI KONCERT S PLESOM ki ga priredi Hrvatsko Ameriški Pevski Zbor i JEDINSTVO V ARLINGTON HALL, 19-23 ST. MARKS PLACE (East 8th St. betw. 2nd and 3rd Ave.) NEW YORK V NEDELJO, DNE 22. OKTOBRA, 1944 Z«ačetek točno ob 5. uri popoldne. ZA PUBS PO PROGRAMU RO IGRALA. GODBA KINO ANTHONY Na programu nastopi tudi naša slovenska odlična pevka Miss Ann Kepic v solospevih in duetih s Miss Olgo Turkcmch-Christie, kakor tndi z tenoristom Mr. Emil Bnjacicom. iZa olbilno udeležbo se priporoča — 01>B0R Vstopnina $1.— a osebo. SLOVENSKI FANT PADEL Sr. Marys, Pa. — Mrs. Mary I'ljan je bila te dni obveščena od vojnega departments!, da je bil 14. septembra libit na francoskem bojišču njen brat Pvt. William Kordan. star 28 let. Bojeval se je na Itlijanskem, pred par meseci pa je bil premeščen na Francosko, kjer je izgubil svoje -mlado življenje. Zapušča 2 brata in '2 sestri, in sicer Prank Kordan iu Josephine Khmčer v Gowandi, X. V., ('pi. Anthony Kordan, nekje na Pacifiku in Marv P Lja 11 v St. Marys, P.r. Prizadetim izrekamo iskreno sožalje. Paris. — Minulo nedeljo vršila s,. j(. v tukajšnji katedrali -pomiiiska hlužba božja v sponiin bivšega predsednika republike Catalonije, M. < om-panija, katerega so pred. -ti-rimi leti obsodili fašisti v Ma-dridn na -mrt in ga potem u-morili. X;i stotine španskih republikancev je prisostvovalo. tako da je smatrati imenovano spominsko službo kot veliko demonstracijo proti fašističnemu diktatorju Španske. Franeiseo Franco. Tokio — V ponsk<»ga mini stanovanju ja-t rskega predsednik.., generjila Kuniaki Ko-i>o. vršilo se je minule nedeljo posvetovanje, Čegar namen je ustanoviti vse |>otrebiio. da so čuva življenje korejskih kvizlingov, ki sedaj žive v Xi-ponu, kamor so bežali pred korejskimi radoljnbi iz Kore- ^iwmfHiiH»MiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiitiiiiHiimiiiiiiiifiiiiimiiHiiniiim>^ NOVA IZDAJA ' Hammondov 8VETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena 50 centov Naročite pri: "G L A 8 C NARODA", 216 West 18th Street New York 11. N. Y. l/\s ^*iimiiiiiiiiMiiiittiitiiiii(MiiiiEiitiiitiuiiiiffmmtntfimiiifTfitmTmffliitftfvvffmi>- THURSDAY, OCTOBER 10. 1944 ffUHOTUER L um Vesti iz slovenskih naselbin ŽALOSTNE VESTI IZ LA SALLE-A Ln Salle, 111. — Naznanja miIjen, ko pride na pravo me- vam in vsem uiojim prijateljem žalostno vest, Ha smo 1». oktolhra spremili mojo ljubljeno sestrico M a rv Il:irvey k večnemu počitku. Za v<>čno je /apala o. oktobra. Šla je od nas tja, kjer ni v««č trpljenja in solz. Zapustila je svoje jjn-i cce otroke in moža in mene, -••stro Caroline IT rova t, in tri brate — .T. F. in D. Misjak. Xekaj nas je v Ohieayi. nekaj v \m Sal le Zelo sem bila vedela, ko je prišel moj ljubi -in "rz Francije domu. Tez par dni, je bila pa žalost. Dobim telegram, da mi sestra umira. Hitro pokličem mojo hčerko domu iu odpeljemo se do nje. Ali prišle smo |>et minut prepozno v St. .Josephs Hospital v Rlooni-iugton. Vain bi lahko napisala celi dnevnik od mojega sina, kaj je on pretrpel v tej irrdi vojni, pa je preveč. Bil je pri paratrooperjih in njegov ae-roplan je (bil eden prvih, ki je poletel 5. junija in dvaj-ct minut pred polnočjo !l»il je vM re- st o, kamor je bil poslan. Vbogi fantje so leteli s svojimi padali dol j. na zemlji so jih čakali sovražniki. Od njegovega oddelka je samo on o stal pri 'življenju. Vojskoval -e je l\7 dni in 17 dni je Lil v jazbini. Ponoči se je plazil tri ure daleč, da je našel sovražnika. Lačni in žejni so bili. da se Bogu smili.' Srečno pride eno noč ladja ill jih odpelje nazaj v Anglijo. Bil je v bolnišnici, ker }e bil ranjen in dobil je naduho. Od tam je bil poslan v Ameriko ter je prijel domu. Ko je stopil na prag, je samo rekel: "O. ljuibi dom!'* Imam še enega sina, ki je na Angleškem že drugo leto. Ljubi Bog ga naj varuje, da bi tudi on srečno prišel v našo ljubo domovino. Tu vam pošljem za pol lota za 4*e trudi tajnik Alois A mb rožič i z (htk St recta, ker gre okoli rojakov in zbira prispevke v ta sklad in to kljub svoji iKilezui. Xa tej seji je tajnik podru-žni e SAXS tudi jioročal od konvencije, to je Frank K lun, ki »e jo je vdeležil na svoje stroške. Poročal je kako obširno delo dela SAXS in v kratkem času se bo tidcaj kazalo slike v korist SAXSa in so 'Im> tudi šlo od hiše do hiše Tudi tukaj se dobi veliko nasprotnikov SAo poŠti pi-sino in ček iz Fort Pierre, S. Dak., rLii od naročnika "4ials Naroda". To je $7 za naročnino na dotičui li-t, .")<> centov za World Atlas; ^Jo za SAXS in 50 centov za moje stroški*. Ker pa jaz nočem nič sprejeti za moje delo, Še jaz dam en dolar za rdečo zvezdo —partizanski znak — iza mene. Torej jaz Vatn pošljem znesek jfcNLV) za SAXSa in ga pošljite na pristojno mesto. Omenjeni rojak iz Ft. Pierre noče, da tri njegovo ime bilo objavljeno v javnosti, torej >c naj vpiše: neimenovani, Ft. Pierre, S. I>. Slednji piše, da ni tam iio-iiene -lovonske družine, on, da tam živi na farmi že let ter edina slovensko govorico sli-i i/. <4f«InsNaroda " in po- Tvoja sveta zemlja prepojena Je od krvi vrlih bojevnikov ('ijih hraibrost vekomaj živela • V zgodbah 'ho slovanskih mnčenikov. In prelita kri številnih drugih •le polnila reke in potoke, Ki so padli kot nedolžne žrtve Od zločinske rabeljeve roke. Smrtnonosne le udarce delil Te'>i hiteritski red je "novi" K aze 11 i zd aj a loom *4 Li nd s k e Pravde", Kterim šteti njihovi so dnevi. Združi, narod moj, vse svoje sil o. Da čimprej znebiš se tuje spone, Ker le v slogi moč je vseh Slovanov, In gotovost zmagoslavne krone. i_l T JANKO PEEMBU — NARODNI HEROJ k Ker se večkrat pripeti, da som postavil najveličastnejši se kakšen list izgt#>i ita poti pom^nik. ki' poti v Ameriko, ni nam mogoče dati či t a tel jem bolj obširnega poročilo o Janko Premru. V številki 7. julija "Bazovice" je poroča no sledeče: "Vsi se še spominjamo z največjo pijetelo nezpozabne-ga nanoškega junaka, Janka Premrn-a. O njegovi junaški smrti na k r š n i h* nanoških vzpetina h." snu »v 4 * Bazovici'' obširneje pisali. Sedaj smo prejeli vest, da je bil junak Janko • Premru proglašekn za narodnega Jieroja. Tako si je pom^ni.k. ki bo Še stoletja o-znanjal slovenskim rodovom slavo gorenje Vipavske doline. Z upravičenim ponosom bodo šentviški fantje, ki jih je mnogo v vrstah X. O. V., sprejeli to vest; junak Janko Premru pa jih bo v svoji nesmrtnosti vodil še nadalje kot vzor največjega požrtvovanja in najgloblje ljubezni do svoje slovenske rodne grude Xaj vi težki duh Janka Pre-nirn-a tndi vse nas ostale vodi k boljšim dnem končnega o- vol >o je n j a naše d omo vi n e» šentviški trg, tam pod Nano-'Slava narodnemu heroju! " VIDEL SEM MORJE . Lemont, 111. — Po dolgih letih sem ga zopet Videl in sicer tako, ksikor čudež. Sestal sem se na vlaku z prijateljem, ki je šel v Xew York, pa ker sem slučajno imel čas, sem se tudi jaz odločil, da r?e popeljem tam, kamor sem prvič položil nogo, na to svobodno ameriško zemljo. Seveda, s prijateljem sva gledala kar na ddbclo, ker pred leti ni bilo tega, kar je sedaj, vendar pa ■so zelo post režij i vi v X e u Yorku, enega vprašaš, pa ti kar deset odgovarja, koder moraš iti, tako, da končno ne veš, kam hočeš iti. Vendar, pa jaz in prijatelj sva se odločila, da. vzamemo izvoščka, pri na- pravimo taxi, pa sva se odpeljala iskat, kje je slovenska naselbina na Osmi. Seveda naslov sva imela. .Midva TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČIT,t SOSEDU. DA TO PREČITA THE INCREDIBLE Man of the Hour V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja Howard Fast-a Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej. "Najbolj razburljiva povest v 27 letih!" Stane 25c v uradu — 30c po posti. Ker j« zaloga teb knjlile ado omejena. Je priporoajlro, da poiljlt« naroČilo prej ko mogoče. K naroČila prilofite t dobrem carltkn gotovino os. mamke (Združenih driar). — NaroČite lahko prt: KHJI0ABNI SLOVENK! PUBLISHING COMPANT nt It N. T. — sobno rad čita moje dopise in me tndi pro>i, da naj ve "krat kaj napišem. Hvala ti naročnik za tako velikodušni dar za SANS. Da bi dobil veliko posnenialeev ]>o eel i Ameriki in Kanadi. Xaj še tukaj priporočim, da rojaki dbirajo obleko, ker v kratkem času bodemo dobili obvestilo od pdmožnega glavnega urada za odposlali o-'sat i New York je težko, bleko na pristojno mesto, ker namreč ladja je že na poti v Ameriko, da 'bode odpeljala v><> kar l>odeino darovali za rv). Povedano nam je bilo, da stane vožnja 5 centov. Pa pomislite, peljali smo še celih 5 in pol milj za f> centov. Tako sem prišel do zaključka, da je vse precej drago v New Yorku, a vozni na je pa po^*e-ni. Pelješ se lahko, 0 milj za "> centov; pri nas pa ? *.' f ■ Pa to Še ni vse, mislil sem imeti počitniee. Kaj še? Vsako jutro že oh pol petih je bilo večno kričanje. "Kaj še niste vstali t Kdaj pa boste New Voi k vidi i? In zopet nas je prijatelj Kari iZajc vzel na visoko morje, namreč hotel nas j«' vzeti, ali, nekako mislim, da >o fajmošter imeli svoje prste vmes, ker ko smo prišli do ladje, nas je kar vojaška jiolieija obkolila, pa je bilo v>ega konec. Mi smo mislili, sva mislila, da pridemo nekam -da bomo some ali pa vsa.) mor-v predmestje, toda, ko se u-js-ke volkove lovili pa ta šinen stavi taxi, in pravi (i;"3 cents tana vojna nam ie štreno zme- s 41 Doplfl M ogli m naše MtalriJ« lan« njlart rcko< nrd seboj pogovarjaj«. nr- siaše siromake v Jugoslaviji, •fa/, sama sem vse prihranila za naše reveže, da fr>odo toliko več oni dobili. Samo pomislimo, zima se približuje, lačni so, zebe jih — ali moremo mi mirno spati, ko tako naši draari trpe pomanjkanje tam v naši lepi Sloveniji, ki jo jo kruti sovražnik poteptal. Ali bliža se njemu in vsem izdajalcem zadnja ura, ko ho na-Tod obračunal z njimi, tako ko so v T? i mu. Končno nai še zapišem, da smo tukaj dobili že zimo. J. oktobra je prvič sne«: naleto-val in toliko, da se je pokazal, da je še bel, da še ni svoje barve predrn^ačil. Sedaj, ko je zima tukaj, za zimske večere si naročite "Glas Naroda", ker samo romani v "G. N." so vredni kar plačamo za celo leto. Posebno je lep roman "ProMota". Pozdravljam vso/ či ta tel je "Olasa Naroda"! Frances Laika ničli. prosim, sva kar gledala kako to more biti, da je slovenska cerkev skoro meva se ojuna<'-ila in )>ozvonila na zvon pri vratih, in prlej čudo, sam 1'ajniošter je prišel ravno iz cerkve in nama je oflprl vrata. Seveda mene ni poznal, ampak mojega prijatelja je kar ol»jemal, ker znala. Ne vem kako bi ziičel opisovati to mojo .potovanje. Opi- in kdor am ho<"e opisati, naj pride sem sam, pa ?a ne ho opisni. Župnik so iwnedali, da so zc pet let tukaj, pa se še /.'^n- bi jo v mest n, in tudi ne vcrugi dan nas je vzel g. župnik na morje in glej, peljali smo se na S ta ten Island, ali kakor ga kličejo Richmond Boro, jo zelo obširen otok in peljali smo se z ladjo (fer- ske potrebščine. Da šL rojaki satigortjo ftMti&o dopoifljanje lata, lahko gredo JxpnmHtwn na roke a tem, da imajo redno, če to mogoče, vnaprej plačano naročnina JtLI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO &E DANES in n* čakaj, te na opomin, ker a stem prihranite upravniftm nepotrebne stroške? ojna nam je štreno znu dla. No, pa vseeno smo bili vsaj na morski obali, in prijatelj je s laki in veseljem **fi-šal," da je nabral šest polževih školk, (praznili) iu enega živega raka, katereara je Mr. Zaje živega pohodil. Tako s(. je končalo naše "fisanje". Po vsem tem pa, ko smo prišli domov, nas jo že čakal (''arlio Lacijana avto. cr posluh, vendar angeljcev nisem slišal, ko 'bom tolikokrat. na Emiprc State kot Father Pius (34krat), mogoče bom tudi jaz slišal nebeško petje, ampak kar sem videl se ne more z besedami opisati, se mora ose*bno prepričati in videti. Ker sem nekako privezan na prijatelja, sem moral biti pod njegovim varstvom, da stanujem v farovžu, sem bil priča nedeljske slovestnosti v slovenski cerkvi, li. oktobra, župnik so namreč, dobili obvestilo,. da sta mlada fanta njegove fare zgubila svoje mlado življenje, in sicer Fr. Pavlic in Frank Turenšek, zato je bila velika sv. Maša ob osmih, a druga pa ob 10. uri za Tnrenšck, Cerkev je bila natlačeno polna, in značilno je to, da namesto, kakor rečemo tuiriba, to je provizori-čna krsta, je bil narejen umetni grob, T-avno tako kakor na bojnem polju. Lesen križ, na njem Čelada, na groibii zlomljena puška, nato raztrgana gas maska, v odzadju je bil umeten grm zelenja, ki je živo predstavljal, da je grob is-; kopan prav ob grmu. Pred Rojakom in Rojakinjam y Širdm Amerike! NAVODILA ZA ZBIRANJE IN ODPOSlLJANJE OBLAČILA 1. Prosimo, da ne zbirate preponošene obleke, ki ni več za rabo. Vsako oblačilo mora biti zašito in pokrpano. Gumbi in druge zapone morajo biti v dobrem stanju, pod-vla/ka pošita in popravljena itd. Oblačilo mora biti v takem stanju, kn do.^pe v Jugoslavijo, da se ga lahko takoj nosi. 2. S kako večjo čistilnico oblek se naj napravi dogovor, da bo za čiščenje računala po teži in ne od kosa. Ker oblačil ni treba likati, se jih lahko očisti na, debelo, to je v culali ali zvežnijih. Uredi in poravna se jo lahko po čiščenju. Kdor zamore, naj da obleko čistiti predno jo izroči pobiralcu ali pobiralki. 3. Oblačila naj bodo sortirana po sledečem redu: a) Moška zimska oblačila (spodnja in vrlina) b) Moška laihka oblačila " 4 4 " c) Ženska zimska oblačila " £1 41 d) Ženska lahka oblačila " " 44 e) Otroška zimska oblačila " 44 44 f) Otroška lahka oblačila g) Oblačila za novorojenčke 4. Zaboji naj bodo odposlani s predplačano voznino na WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH SLAVIC DESCENT 282 NINTH AVENUE, NEW YORK, N. Y. 5. Sporočite SANSu pUmeno, kaj ste poslali, kedaj, koliko funtov in položaj (stara obleka, rrova, moška, 2en«ka itd.)_____ _ grobom je bil položen krasen kitici lepo, nepozaiblieno pc venec, iu na vencu, na .svileni blazinici je bila izpostavijo no odlikovanje Višnjevo Srce, (Purple Heart), katero so dobili Mr. in Mrs. Valentin Kobilca. N at o s o sledili pogrebni Obredi, seveda slovesno -v. M;i>o so opravili lemoutski čebelar T?ev. Father John, a pogrebne obrede so opravili domači g. župnik, tako iranl.iiv<», da. ni bilo nobeno oko suho, in težko je najti človeka, da bi se ne zjokal. Po sv. maši, ko -o pristopili domači lt. župnik v črnem pluvijalu. je zaihtela vsa cerkev, jiosebno pa še>t mater, "flold Star Mothers", ki so zgubile sinove tam nekje, 4 * Over There". Na kom se je začela žalostiitka ^oht, katero je pel Mr. Ignac JInde, cerkveni organist, in je s tresočim glasom zapel "Libera". Nato so domači ir. župnik v sem "Viifred se povrne". Kaj takega še nisem slišal, ko začeli peti, so domači g. župnik vzeli šest rož, in osipali cvetje po grobu. Ko so člani "Slovana" peli drugo kitico, -o go s j >o< i ugasnili sveče, š««si .-več, mladih življenj v znamenje, kakor je ugasnila -veča, tako hitro je minulo mlado življenje. Kakor so mi ž.upnik pravi li. da nolH'den izmed fantov ni bil starejši, kakor jr, let. Pet je dalo življenje na "Ono -Iran", eden se je tukaj ponesrečil." Videl -cm odhajati očete iu matere, sorodnike Iti druge fa lane, a vse v solzah, vse v jo kn. Da bi tolažil mater, je brez pomena, kjer človek ne najde besed, in če še tako tolažiš, bolj globoko rano v materinem icu režeš, zato sem sklenil, ne slovenskem jeziku izvršili po-; tolažiti, nidi ne sožalje izra-grebne obrede za v-c skupaj. Ko so izgovarjali besede: — "Vzemi zemlja kar je tvojega, naj vzame Kristus kar je njegovega ..." itd., so vrgli tri peščice zemlje in jo po-i-tj pali po grobu, z besedami: "Iz , prsti si jih ustvaril, s kostmi! (Naf1nljcva71J° strani.) in kitami si jih sklenil, obudi j -- jih o Gospod poslednji dan,: O b i s k po Kristusu Gospodu našem Amen." žiti. zakaj, kakor um na nobenega lilajx-a na pristavi. Žandarja sse takoj odpravita na pristavo, da stv«4r natanko preiščeta. Razen Jere ni še nihče na Seuillonu vedel, da je ponoči kateri tuijec bil na pristavi. Tudi J era ni nič vedela o tem, kaj se je bilo zgodilo v prvem nadstropju; pa novica o migli smrti .Jacques Mellierovi zadelo jo je bila liki strela. Vedela je, kdo je bil tega 'kriv. Bila je prva, ki je ugledala prihajajoča žandarjaj. Velik strah se je loti ter prične kričati! "Žandarja gresta! Zandarja že gr«*>ta! . . Xa njeno srečo je bila tača> v veži le dekla Sera fina. Ta ni o]»azila niti J«*riue Ubnirtbe niti njenega strahu. Trenotek ter vstopita. J«»ra se je bila zgrudila na klop. Sera Ti na gre žandarjema naproti. •*l*e>a želita, gospoila?" de je. •*Ali je res, da je go«]Kxl Mellier mrtev?" povpraša si ražmešttr. *'^al(l>og, da je les! imirl je ob osmi uri." "Ali mi morete {tovnlati, kaj se je prigodilo danes ponoči tukaj-le?" "Dosti ne vem. Zdi se, da je gospoda Mellier a naen- J krat ob-šla slalio*t ter ji- vsled tega klical na pomoč. Gospodična Blanehe ga je našla ones vešče nega. Na to je \ zbudila nas vse. Poslali smo po zdravnika v Fremieourt. Drugega ne veni, gospod stražinešter." <>n je guba učil ičelo. "Kako, jirugega ne veste nič?" deje osorno. "\e! Ne verjamem, da bi kdo kaj več vedel od mene." Stražmešter se obrne k Jeri. pozneje skin-ita žandarja raz tvoja konja BLISKOVITOST RDEČE VOJSKE je bila na oni Aimeriški general Connallv. ki že leto dni tesno sodeluje s sovjetskimi vojaškimi oblastmi za ■ prevzem ameriškega vojnega gradiva v Iranu, pripoveduje os vojih utis-ih iz Rusije, kamor je napravil daljši izlet: Najbolj zanimiva stvar na ruskem bojišču je izredna naglica, s katero Rusi obnavljajo prometna omrežja proti bojišču. Pri bliskovitih napredovanjih neke armade, se (pogostokrat zgodi, da se mora pre- ? ganjanje sovražnika zavoriti da bi se reorganizirala pres-kr-ba napredujočih enot. Rdeča vojska ,se zaradi takih vzio-kov nikoli ne ustavi, za to tudi ni nobene potrebe. Ne pozabite, da je sovjetska vojska že od julija 1943 stalno na premikanju. no \ ojsko. k strani reke. Iz nemških dokumentov, ki so jih sovjetski vojaki kasneje dobili v roke, so Nenuci kalku-lirali, da bodo Rusi rabili najmanj štiri mesece Časa, da postavijo most. V Moskvi pa so bili mnogo večji optimisti. Na lice mesta so poslali generala z nalogo, da obnovi most v f>0 dneh. General se je lotil dela s svojim (vojaki in bližnji m j civilisti. Dvanajsti dan potem, ko je general pričel z delom, jc prvi vlak že zdrvel čez most. Tako dolnjo Rusi. Druga stvar, ki je generala Connalv-a presenetila je gorečnost, s katero se Rusi posvečajo vojnim naporom. Ves svet dela. Ženske delovne moči \Hitrost, s katero pionirske enote popravljajo prometna o-mrežja, je naravnost neverjetna. Na neki točki reke Bug sta dve sovjetski armadi prekoračili reko in z vso silo pritiskali na umikajoče se Nemce. Nacisti so edini železniški most. po kateiem bi sovjetska vojska mogla prejemati potrebno preskrbo, »pognali v vcto-vni mir," je rekel Brieii M«--Mahon, demokratski kandidat sehjem. Nekatere vojaške ono-tr imajo žf-nske kuharice, celo na bojišču. To niso pripadnice pomožne vojaške službe, pač pa sa v* aktivni službi kakor moški. So v je t.»"k i \ojaki ljubijo glasbo in ple<. Za njihovo razvedrilo služijo posebne ekipe. "Bazovica". (Oopi&L (Nadaljevanje z 3. strani.) srca, ki je že prerezano z 1x>-lečino." In tako videl sem dvojno morje, Atlantski poean, in pa morje »bolečin slovenskih mater. »Sest neutolažljivih, šestih potrtih, šest, ki se njih bolečina lahko primerja globočini morja, šest, ki so zgubile eclin-ca in ljubljenega otroka, padel je, "Ne vrne se več"! O mati, kako velika je tvoja bolečina! Nas nobeden, ne more razumeti tvoje bolečine! Kar zamoremo storiti, je: molimo za nje . . Dovolj sem opisal teh žalostnih novic, zatoraj se vrnimo nazaj na naš obisk. Tam en dan smo .šli gledat tisti most, ki je eden most pa veže tri mesta. Imenuje se Tri-Bo-ro Bridge. Kar lepo smo se peljali, ko so newyorski faj-niošter rekli, "veste kaj, vsi Janezi, sedaj se pa peljemo skozi peklenska vrata (Hell Gate). Niti jaz ne prijatelj ni vedel kaj je to, pa so nam potem razložili pri dobri družini Vincenc Ovca, na Astori-ji, kamor smo šli na kratek obisk, pa smo prišli na pravcati banket. To je bilo jedače in pijače za celo ameriško armado. Ne vem, kje pointe dobijo ti ljudje? je dobrodošel, samo, da je Sloven«*, ali sin slovenskih sla- No, pa saj mi ni žal, da .sem tukaj, danes tukaj mogo-goče nikdar več. Ampak svetoval Ihi vsakemu, da pride oibiskati New York, poseibno pa slovensko cerkev, je sicer tniajhna, vendar pa tako lepo in priljubljena, da se v svoji skromnosti lahiko kosa s katedralami. Samo to so se pritožili g. Pajmjošter, da so že po časopisih dali, da se naj oglasijo pri njemu slovenski fantje-vojaki, marines in vsi. da bo jim šel na roko v vsakem ozi-rii, ne #lede kakega političnega prepričanja je vo5ak in v žu-prrtAčn ni nobene besede izgovorjene, (bodisi o političnem ali verskem prepričanju, vsak risev. .J a, prav zavleklo se je, bom pa drugič ibolj kratek, saj veste, da včasih človek dosti govori, pa nič ne pove. Gospod župnik so priredili odhodnico, meni in očetu čebelarju, pa mislil sem, da bo vso kar tako po domače, pa glej ga spaka, prišel je ta in oni, tako, da se je nas zbralo precejšnje število, seveda ne zaradi župnika ali moje malenkosti, ampak zaradi Father Johna. Pri omizju so bili, Mr. Tone ftubelj, Mr. in Mrs. Zaje, Mrs. Se lak, mati P. Jerome, Mrs. ArČitl, teta P. Jerome, Mr. in Mrs. Ovca iz Astorije, Rev. Gabrovšek, P. Jožef, župnik in moja malenkost. No, zabavali smo se do 11. ure. Govoranc ni bilo, pač pa jo Tone Subel zapel pesmico, a župnik so hoteli pomagati, pa saj veste, kaj hočem povedati, Tone in župnik se z glasovi ne ujemata,. Mi smo pa le mogli poslušati! Tako je minul najin oddih, rekel sem oddih? Bože moj, saj ne vem kje se me glava drži. To je tako vse na hitro, da sem zgubil vso direkcijo, tako, da naju mora sam župnik spremljati do Johnstowna, da se ne zgulbiva. Fletno pa je le bilo! Le škoda je bila, da je bil gospod župnik zadržan v zadnji minuti, da sva tako morala san^a potovati. Zato se oba zahvaliva gospodu župniku za vso njegovo velikodušno gostoljubnost. Kajti pokazal je, kako s svojo skromnostjo deluje med župljani, da je v resnici veselje za župnijo, ki ima taike^a moža za svojega duševnega voditelja. Cela fa-ra deluje ž njim. In vse to njegovo delo K>o nama ostalo v "Opominu za vedno. Ravno tako sva jako hvaležna Mr. Charles Zajcu in njegovi so- Brien McMahon za zveznega senatorja v državi Connecticut, ko je govoril pred New Haven Advertising Oluh-om v New Haven, Conn. "Mi vsi smo ponosni Anie-rikanci in po vsej pravici," jc rekel. 44 Naša dežela je največja na svetu in »bo tudi svoje prednostno stališče obdržala po tej vojni. Pomniti pa motrimo. tla smo ena družina meti narodi iti da moramo delovati z drugimi deželami, ako hočemo imeti trajen mir, mir, ki bo dal našim otrokom in vnuke.m priložnost, da J>odo zrast-li in živeli v svetu brez vojne." V svojem govoru se je Mae-Malion tudi spomnil Wendell Willkie-ja, o katerem je rekel, da je bil eden največjih Anie-rikancev in da je pokazal poj-iflova nje, ki ga vsi odobrit jemo. Willkie j«' v svojim 'knjigi "One World" pozval ameriški narod, da izprevidi potre-l>o. da sodeluje z vsemi narodi sveta. SLABA LETNA Sheldon. Wise. — Cenjeni: Skoraj bi bil zaoMarikar. Ni »bilo časa na na-lov |H»gledati kdaj naročnina poteče. Najpr-vo sem )M>urledala dnevne no-viee in povest ; se mi tiiko «l<»-pade. Samo skoraj vsaki teden se ena številka izgnfbi; i-niatino slabo poštno postrežbo. Letina je bila prav slaba, posebno v tem kraju. Spomladi sejati nismo mogli posebno v nižje ležečih krajih, potem se je pa suša pritegnila. Dosti farme rje v še ovsa niso mogli sejati. Koruza je bila pa tudi slaba; mrve je bilo malo, tako da se ne moremo nit pohvaliti z letino. Vas pozdravljamo •Marv in John Likar. AMERICAN WILD LIFE S I V A L K E S L A M N I K O V izvežbane na MILON, REO in druge kite. Dolga sezija. Vprašajte pri: BERWICK HATS 54 West 39th St., 15th floor New York City progi za poslovilni večer. In tudi za vso drugo, ki sta nama storila. Napoti domov sva se oglasila še v Jolinstownu, in naju je gospod župnik prav prijazno sprejel. In se tudi njemu iskreno zahvaliva za njegovo gostoljubnost. Pripeljala sva se srečno v Lemon t, in Vam vsem skupaj pošiljava pozdrave, Father John in njegov prijatelj. V knjigi je natančno popisano ilv-Ijenje posameznih -živali, živečih na suhem, t morju in v zraku, tako da bo vsakdo, ki ljuhl naravo Id njeno pestro živalstvo, knjigo hral z vellkldB zanimanjem, ker bo v njej naftel mar BikaJ is življenja divjih živali, kar mu dos«*d«j £e ni bilo znano. Prvotno Je bilo nameravano to veliko delo Izdati t petih kujlgab. toda Je slednjič izSla v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčeoju prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE. Knjigo bo z užitkom bral tovee, ker navaja in popisuje vse živali, ki Jih Je dovoljeno in prepovedano streljati; fanner, ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter sled-niič ribič, ker so v knjigi naStete VSE RIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH D AH. Poleg poljudnega popisa In pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) ; 6 slik t naravnih barvah, v velikosti cele strani, ter Ima 778 strani. Velikost knjige je 9 z 6 inčev. Knjiga opisnje sesavee, ptife, ribe, kače In živali, ki so ravnotako n« suhem kot t vodi doma. — Vezana je v močno platno * zlatimi črkami. išr v ANGLEŠČINI Cena $3.5<> KNJIGARNI Glas Naroda 216 WEST 18th STREET New York 11, N. Y. Naročite pri: ŠIV ALKE na moških klobukih; dolga sezona. Vsaka dobi kite samo ene harve in hlok za celo sezono. Stalno delo. HARTFORD HATS 719 BROADWAY XRW YORK CITY Š I V A L K E Rahimo šiva Ike na \V i 1 c o x-Ciihhs in Singer zig-zag šivalne stroje. Vprašajte na : 129 AY. 22iwl STREET, (fttli Floor), NEW YORK CITY 10—12 to 19. STANOVANJA po 3 in 4 oil »e; kurjava, vro-«*a voda. prijazna okolica do Vprašajte: Superintendent, 40:: W. lftth STREET, Apt. f>. New York, X. Y. in _ _ 24 RADA BI IZVEDELA za mojo sestro J E R o (»BLACK, omoženo TT&EK, ki >e nahaja v Willoek. Pa. Ako «"ita to oglas, naj >e oglasi silit i Jennie < >h|ack, loj E. 4»">th Street South, Murray 7, I'taJi. 10—17, 18,19. POUČNE KNJIGE Angleško Slovensko Berilo (F. J. Kern) — Verna na knjiga Cena $2.~ Brezposelnost Kpiital Fran Erjavec Cena 50c Mlekarstvo Spisal Anton Pere. R slikami. 188 strani. — Knjiga sa mlekarje In farmerje v anloAhem. Cena 50c Problemi sodobne filozofije Spisu 1 I>r. France Vetwr Cena 5<>c Knjigarna Slovenic Publishing Co. 216 W. 18th St., New York 11 SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a ZA CENO $2. 50 ZA ZVEZEK "Two Way Passage" V tej knjigi, ki je zbudila pozornost vsega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije, ao prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel iu, da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njiho-vega sijaja in moii. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — je jako zanimiva knjiga in jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško. "What's Your Name" "Človeški odgovori na vprašanje, ki se tiče sreče milijonov . . & tanje te knjige je bogato plačano."--Tako se je izrazil veliki ameriški dnevnik • tej knjigi. Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona PoSUjam Money Order sa $.............. u lastnoročno podpisano (i) knjigo (1): Moje Ime ..................................................... ftt., ulica aH Box It............................................. Mesto In drfava................... "Glas Naroda" 216 W. 18th STREET NEW YORK llt N. Y. i 4 i Note za KLAVIR ali PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za $1.— * Breezes of Spring Time of Blossom (Cvetni čas) * Po Jezeru Kolo ¥ Spavaj Milka MoJa Orphan Walts ¥ Dekle na vrtu Oj, Marička. pegljaj * Barfica Mladi k a peta «« ¥ Gremo na Štajersko Stajerič * Happy Polka €e na tujem * Slovenian Danoe Vanda Polka V Židana marela Veseli bratci * Ohio Valley Sylvia Polka * Zvedel sem nekaj Ko ptlčica ta mala * Zvedel sem nekaj Ko ptičica ta mala * Helena Polka Slovenska Polka * Pojdi z menoj Dol s planine * Barbara Polka E^ZVEZEK 10 8LO-VENSKIH PESMI za piano-tiarmoiiiko za $1, Po 25c komad Moje dekle je Se mlada Barbara polka Naročita pri: Knjigarni Slovenic Publishing Go. ti« W. 18th Street New Vofh it. N. V.