222. številka. Ljubljana, v četrtek 28. septembra 1899. XXXII. leto SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečsr, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerake dežele za vse leto 15 gtd.,"n pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. — Na naročbe, brez istodobne vpoSUJatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tisfea, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. OpravniStvunajse blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. Telefon št. 3<£. Nemčija proti Avstriji. i. V tistem trenotku, ko se pripravlja pri nas globokosežna politična prememba, ko se delajo priprave, da se slovanski narodi pritisnejo ob zid, in da postanejo žrtev Wolfa in Schonererja, je morebiti umestno, da navedemo sodbo uglednega inozemskega lista, o smotrih tistega gibanja, pred katerim hočejo merodajni krogi sedaj kapitulirati. „Le Petit Journal", najrazširjenejši vseh francoskih listov, je te dni priobčil članek, čegar poglavitne misli hočemo v naslednjih vrstah reasumirati. Ta list piše: Drevfusova zadeva je prikrivala Franciji jako resno zadevo. Potrebno je pa, jo spoznati, da se razume postopanje Nemčije v zadnjih dveh letih, in da se ocenijo eventu-valnosti, ki Franciji groze. Potem se spozna tudi veliki pomen Frevcinetovih nami-gavanj glede zunanjih komplikacij. Nemčija se pripravlja na oboroženo intervencijo v Avstriji. Ta intervencija v Avstriji — ki se imenuje nemško, dasi to v resnici ni, ker šteje mej 25 milijoni prebivalcev 14 milijonov Slovanov, 9 milijonov Nemcev, dočim so ostali Latinci — je za vse države znamenitega pomena. Avstrija je jeden najvažnejših organov v političnem življenju Evrope, a Francija ima še poseben interes, da se ohrani integriteta Avstrije, kajti razpad habsburškega cesarstva bi imel neizogibno to posledico, da bi se nemško cesarstvo silno razširilo, iz česar bi sledil definitivni propad francoske trgovine in industrije. Priprave za politično in vojaško intervencijo Nemčije v Avstriji so skoro iz-gotovljene. Ta intervencija je določena za trenotek, ko 68Ietni cesar Franc Jožef umrje...... Nevarnost je velika, Francijo preseneti lahko vsak trenotek važen dogodljaj. Če pripusti, da se zgodi, kar Nemčija pripravlja, zaplesti se bo morala v strašno vojno, ali pa resignirati in se zadovoljiti s tem, da ne bo druzega, kakor privesek nemškega cesarstva. V zadnjih tridesetih letih so nemške ambicije glede Avstrije zadobivale čedalje jasnejšo obliko. Zdaj merijo na to, vladati od severnega morja do Adrije. Doslej so bile te ambicije teoretične, a v zadnjih dveh letih so zadobile efektiven značaj. Da jih uresniči, so Nemci izvolili tisto metodično postopanje, s katerim so pripravljali aneksijo Alzacije in Lotaringije. Danes se povsod v Nemčiji spoznava potrebo intervenirati v Avstriji. Pred nekaj meseci je „Deutscher Schulverein" v Bero-linu izdal ta-le oklic : „ Nemci, bodite pozorni ; dobro znane dogodbe v Avstriji kažejo, kolika nevarnost preti Nemštvu. Potrebno je, da avstrijski Nemci zamorejo kljubovati drznosti Čehov in drugih Slovanov z manjvredno civilizacijo. Torej na noge, Nemci, moški in ženske; pokažite svojo zvestobo, svoje nemštvo in sodelujte pri velikem narodnem delu!" Mogočna društva propagirajo po vsi srednji Evropi pangermanske ideje: „A11-deutscher Verband", ki ga vodi dr. Hase, zastopnik mesta Lipsko v drž. zboru, in ki šteje 18000 členov, iz mej katerih jih mnogo stanuje v Avstriji; „Allgemeiner deutscher Schulverein", „Deutscher Sprach-verein", „Evangelischer Bund", „Gustav -Adolph-Verein", „Bund der Deutschen in BOhmen" in BBohmerwaldbund", h katerim je prišteti tudi mnogoštevilne „Ju-gendbunde", ki se nekaj časa sem ustanavljajo po vseh mestih, da pridobe mladino za razširjenje Nemčije na stroške Avstrije. Oficialne osebe nemškega cesarstva pospešujejo to prapagando. Zgodovinar Mommsen, osebni prijatelj cesarja Viljema, je v strastnem pismu v „Neue Fr. Presse" proklamiral suprematijo nemštva v cesarstvu Franca Jožefa. Ta propaganda je provzročila rapidno evolucijo. Leta 1897. je zadobila precizno obliko, 1. 1898. je rasla, 1. 1899. je zadobila značaj nasilnosti in drzovitosti. Začetkom tega leta je „Evangelischer Bund" v Berolinu organiziral v Avstriji pravo vojno. Poslal je na Češko krdelo nemških pastorjev, ki so pri belem dnevu oznanjali pangermanstvo, in ki razširjajo ščuvajoče brošure, končujoče s pozivom: „Bodite svobodni in bodite Nemci, in zato postanite protestantje." Teh pastorjev je prišlo v Avstrijo toliko, da je draždanski konsis torij dne 9. maja bil prisiljen, povabiti v drugih nemških državah službujoče saksonske pastorje, naj se vrnejo na Saksonsko, da na-domeste tiste, ki delajo propagando v Avstriji. Ti slednji imajo obile podpore na raz polaganje, kar priča protestantska okrožnica, ki jo je priobčil „Grazer Volksblatt" in kjer je mej drugim rečeno: „Denarja od Vas ne zahtevamo. Za potrebna sredstva je preskrbljeno." Pastor Braunlich iz Halleja je začetkom tega leta v Berolinu razkril pravi namen te akcije, rekši: „Treba je, da delamo v soglasju z besedami cesarja Viljema, ki je dejal: Moj najvišji smoter je, razdejati vse to, kar deli veliki nemški narod." Obravnava, ki se je vršila meseca julija v Gradcu, je te besede nemškega cesarja dobro osvetlila. Dne 4. maja je avstrijska policija aretovala pruskega pastorja Everlinga. Našli so pri njem zapisnik' v katerem je imel zabeležene različne pogovore in shranjena jako zanimiva pisma nemških in avstrijskih funkcionarjev. Ta pisma so kompromitovala sodnega uradnika Fraissa in bivšega profesorja Polže rja, oba iz Gradca. Prišla sta pred sodišče. Obravnava je jasno pokazala, da ima protestantska propaganda jedino le namen, pripravljati intervencijo Nemčije. (Dalje prih.) V I Jiihljuiii, 28. septembra Kriza. Splošno se sodi, da je knez Alfred Liechtenstein opustil misel, sestaviti nov kabinet. Pa tudi baron Chlumeckv je baje že sprevidel, da ne more dobiti pravih mož za svoje ministrstvo. Sedaj je na površju vprašanje, ali si pomore cesar z uradniškim ministrstvom ali ne. Imenujejo se celo že imena mož, ki naj bi postali šefi bodočega uradnišksga ministrstva, to so: štajerski namestnik grof C1 a r y, tržaški namestnik grof G o e s s in tirolski namestnik Merveldt. „Bohemia" se boji, da je bodoče uradniško ministrstvo le prehodno in da pride potem zopet desničarsko na vrsto. Opozicionalci se tudi boje, da bi poslovalo uradniško ministrstvo samo dotlej, da dovrše delegacije svoj pensum. Opozicija zahteva torej, ne le da se odpravijo jezikovne naredbe, nego tudi nekakšne garancije za bodočnost. Tudi Gautschevo ime se imenuje zopet, a neverjetno je, da bi stopil ta mož že sedaj zopet na površje, ko je komaj leto minulo, odkar je zginil, še predno se je kdaj prikazal v parlamentu. Kriza je permanentna in kako se reši, ne ve nihče. „N. \Vr. Tgbl." prorokuje, da se dožene konec krize do jutri ali kvečjemu do sobote. Cesar se je vrnil včeraj zvečer iz Berndorfa zopet na Dunaj in danes bode sprejel gotovo zopet nekaj parlamentarcev. Toliko je pa možno reči že danes, da uradniško ministrstvo ne dobi zaupanja desnice, da, niti vse opozicije ne. Vse kaže, C i je možno vendar le samo in edino n ?no desničarsko ministrstvo. Preki sod v Belemgradu. čeraj so se začele zadnje obravnave pred p. ' im sodom, in sicer so prišli sedaj na vrsto radi žaljenja kralja Milana sledeči, v b<_ grajskih ječah že več tednov zaprti možje : bivši iustični minister dr. Mi-lenko Vesni d, sodnijski adjunkt Dragoslav Bošković, profesor Mile Pavlović, sodnijski avskultant dr. Bož. Marković, odvetnik Milan Marković* in trgovec z lesom Štefan Miljković Preki sod pa je pozval v Beli-grad tudi bivšega justičnega ministra drja. Milovana Milovanovića, ki prebiva sedaj na Dunaju, toda Milovanović se povabilu ni odzval. — Pasić je odpotoval v Niš, kjer bo spreje*" v avdienci pri Milanu in kralju Aleksand: i. Pasić se je vedel baje ves čas pred preki m sodiščem jako nemožato ter je v zahvalnem pismu za svojo amnestijo obljubil, da se odreče docela »svoji politični burni preteklosti". — 2. oktobra se sestane srbska skupščina, in ministri so odpotovali že večinoma v Niš. Transvaal — Anglija. „Wiener Allgemeine Zeitung" poroča, da smatrajo dunajski politični krogi vojno mej Transvaalom in Anglijo za neizogibno. Jutri, v petek, se snide ministrski svet v Londonu, ki prinese odločitev. Angleži ne morejo več nazaj. Odpeljalo se je LISTEK. „Glumači" (Pagliacci). (K jutrišnji premieri Leoncavallove opere.) Iz novejše šole mladih italijanskih skladateljev, ki so z realistično risanimi muzikalnimi dramami vzbudili splošno zanimanje vsega muzikalnoga sveta, in katerih dela so v kratkem naredila pot po vseh gledališčih, se imenuje poleg Mascagnija največkrat Leoncavallo, čegar glavno delo se bode jutri prvikrat izvajalo na slovenskem odru. Po vzgledu nemškega velikana glasbe, Rikarda "VVagnerja, si je tudi Leoncavallo po resnični dogodbi spisal sam besedilo za svojo skladbo, katera se vredno stavlja na stran Mascagnijevi „Ca-valleria rusticana", glede fin osti instrumentacije in muzikalne fakture pa jo ninogokrat celo prekoša in je postala stalna repertoirna točka vseh gledališč, ki goje opero. Pesnik - skladatelj nas v svojem delu postavlja pod južno italijansko podnebje. Originalen je takoj začetek, ko nastopi glumač Tonio in razjasni s prologom na kratko, kako je pesnik naslikal resnično dogodbo, ki ga je nekdaj nav- dala z grozo, ter pove, kako tudi glumač u bije gorko srce, „ker vsi, ki smo na zemlji, pijemo isto luč, dokler končno ubožcu in bogatinu ne ugasne vid", ter pripravi občinstvo na igro. Ko se dvigne ^agrinjalo, zbira se ljudstvo, ki pričakuje dohajajočo družbo ko-mediantov, kakoršni običajno hodijo po sejmih. Pripelje se voz glumačev, katerih glavar, C a ni o, s svojo ženo, Neddo, pozdravlja ljudstvo. Grbasti glumač Tonio hoče pomagati Neddi, v katero je zaljubljen, stopiti z voza, a Canio ga udari in Tonio grozi z osveto. Canio odide s kmeti v krčmo, ljudstvo pa odide mej sviranjem muzikantov v cerkev, pojoč krasen zbor, v katerem posnema zvonenje cerkvenih zvonov. Nedda sama si skuša svojo bojazen, ki jo ji je zbudila Caniova ljubosumnost, pregnati s pesmijo, mej tem pa se ji približa Tonio in ji razodeva svojo ljubezen. Ko postane drzen in hoče poljub, ga udari Nedda z bičem, da ves razjarjen odneha in odide. Mladi kmet Sil vio skoči čez zid k Neddi in ji prigovarja, naj zbeži z njim in zapusti soproga; po dolgem zaljubljenem dvospevn mu končno ona obljubi. Tonio pa ju je zasledoval in privede Cania, ravno ko odhaja Sil vio zopet čez zid od Nedde. Zaman hiti Canio za njim in zahteva od Nedde izvedeti ime ljubimca. Ko ji grozi ves razjarjen z bodalom, ga pregovorita glumaca Beppo in Tonio, da počaka, češ, zdaj treba pričeti naznanjeno komedijo. Ves obupan se uda Canio, češ „saj sem le glumač, in ljudstvo, ki plača, se hoče smejati". Z lepo in izra-zovito arijo „Smej se, bajazzo", v kateri prekipeva srčna bol prevaranega glumača, konča prvo dejanje. V drugem dejanju se zbira ljudstvo proti večeru k naznanjeni igri. Mej gledalci je tudi Neddin ljubimec, Silvio, katerega ona svari, naj bode previden, ker Canio se je zaklel, da se maščuje .. . Prične se igra na odra, kjer Nedda kot Columbina sprejme ljubimca Harlekina, (Beppa) ker nje soprog, Bajazzo (Canio) je odsoten. Slnga Tadeo (Tonio) je tudi zaljubljen v Colombino, ko pa vidi, da ljubi ona Harlekina, se umakne in jn pušča sama. Na mah pa pride nenadoma Bajazzo in čnje še prav iste besede Neddine v slovo bežočemu Harlekinu, kakor jih je slišal popoludne tudi iz Neddinih ust, ko je bežal nje ljubimec, Silvio, čez zid. Bajazzo hoče izvedeti ime ljubimca, a ljubosumnost ga omami tako, da prestopi iz igre v resnico in Bajazzo (Canio) zahteva izvedeti ime popoludanskega pobeglega ljubimca. Občinstvo, misleč, da tako izborno igra, mu burno kliče „bravo", kmalu pa s strahom vidi, da je iz igre na odru postala grozna resnica. Canio napade z nožem Neddo, ker mu neče izdati imena ljubimca. Ko Nedda z odra beži proti občinstvu, ji razjarjeni Canio zabode nož v hrbet. V smrtnih bolestih kliče ona: „Na pomoč! Silvio" ! Ta res priskočiš klicem „Nedda", a besneči Canio tudi njemu zasadi nož v prsi, da se zgrudi izdani ljubimec mrtev. Mej splošno razburjenostjo, ki jo je vzbudil ta krvavi prizor in dvojni umor, so vsi kakor okamneli, Tonio pa zakliče slovesno: .Domov! Končan je igrokaz!" To je v kratkih potezah zadržaj opere, katero skladatelj sam imenuje muzikalno dramo. Ker se je opera vestno studirala in imajo poleg novo nastopivših dveh členov, gdčne. Ele Noemi in g. A. Lebede velike uloge še gg. Desari in Nolli ter Polašek in tudi pomnoženi zbor, je pričakovati, da bode to duhovito, a težavno delo uspelo tudi na našem odra tako, kakor povsod drugod, ko bode občiiistvo/pb.\ \ večkratnem slušanju spoznalo vse njegpve krasote. V " . že veC tisoč vojakov iz Anglije in Indije v Južno Afriko, po Siciliji in južni Italiji pa nabira komisija angleških častnikov 10.000 mul, katere treba do početka oktobra od-poslati. Tudi Boerci so se že docela vdali v misel, da je vojna neizogibna ter so se pripravili za najhujše. Anglija hoče poslati v boj 68995 mož, 18.137 konj, 2461 vozov in 156 topov; Boerci pa 18 000 Transvaal-cev, 16.000 Oranječanov, 8000 mož iz kolonije Kap, 2000 iz Natala in 6000 Ho-landcev, Nemcev in drugih prostovoljcev. Meja proti Natalu in Rhodesiji je že popolnoma zasedena, in prelaze je utrdilo top-ničarstvo. Tudi železniške proge so zavarovane s topovi. Boerci so izvrstni strelci in jezdeci. Poleg tega so neverjetno urni. Kakšni vojaki so, dokazujejo zgledi, katere navaja Lobell v svoji nedavno izšli knjigi. Pri Laings Neku (18. januvarja 1881.) je premagalo 80 Boercev 1000 pešcev, 200 jezdecev in 200 topničarjev s 6 topovi in tremi raketnimi strelbami. Na gori Majuba je premagalo 27. svečana 1881. leta 90 Boercev 400 dobro utrjenih Škotov. Pri Bronk-horst-Spruitu se je zgrabilo 250 Boercev s 300 Angleži. Osem minut potem, ko je počila prva boerska puška, so se udali Angleži na milost in nemilost. Takih zgledov navaja Lubell še celo vrsto. Boerci so torej sila nevaren sovražnik. Dopisi. — Iz Ljubljane, 25. septembra. „Slovensko planinsko društvo" razglaša v zadnji številki „Plan. Vestnika" naslednje: Glasilo „Nemškega in avstrijskega planinskega društva", „Mittheilungen des deu-tschen und Osterreichischen Alpenvereins", ima v št. 17. z dne 15. sept. 1.1. o nesreči v Julijskih Alpah tendenciozno poročilo, po katerem bi bilo naše društvo krivo, da se je dne 26. avgusta t. 1. ponesrečila dunajska učiteljica, gospica Johana Stein. To poročilo so tudi ponatisnili „Deutsche Stim-raen aus Krain und Kustenland" (priloga „Grazer Tagblatta") in „Laibacher Schul-zeitung" z raznimi neresničnimi in zlo! nimi opazkami. — Naši neprijatelji izk ščajo to tragično nezgodo sebi v pr« in napadajo njim neljubo „Slovensko pl? asko društvo" ter prete, da ne bode \ -č njih človekoljubna rešilna postaja pomagala pri nezgodah v naših planinah, ko bi slučajno naše društvo prej zaznalo za tako nezgodo. Po tej izjavi moramo torej soditi, da kranjska sekcija nem. in avstr. planinskega društva samo pogojno pomaga pri nezgodah v naših planinah. Omenjeno poročilo ima več neresničnih podatkov o tej nezgodi. Poročilo trdi, da naša markacija ne vodi do nobenega vrha, ko se vender končujejo naša znamenj- na vrhu Srednje Ponce. Na Veliko P >nco doslej še ni varno hoditi brez vodnika, in zaradi tega tudi ni zaznamovana pot nanjo. Radovljiška podružnica „Slov. plan. društva" je dobila poročilo o morebitni nezgodi g. J. Stein zvečer 27. avg., ko ni vozil nobeden Literarni pomenek. Napisal Vladimir Leveč. (Dalje.) In naposled, če je Cankar v sebi že Čutil poseben poklic, da kritikuje svoje ko lege-literate, habeat sibi. Toda storiti bi bil to moral na način, ki ni osebno raz-žaljiv; pisati bi bil moral tako, da bi se njegove besede lahko imenovale — dostojne. Sedaj pa tega naziva ne zaslužijo nikakor. Še nekaj bi rad omenil! Cankar pravi na enem mestu, da njegovi modeli niso več samo kos blatnega življenja, da niso samo pest mastne ilovice, pobrane na najbližji njivi. . . Literarni otroci — in koliko je teh žal pri nas! — bodo vedeli, kam to meri; da leti na novostrujarje realiste, češ, pri njih je vse umazano, vse blato, vse mastna ilovica. Svoje privatno mnenje o „novi struji" sem nedavno izrazil na tem mestu in nočem tudi tajiti, da so si realisti ustvarili semtertje svojo, malo prečrno barvano prirodo, samo da bi bila tem bolj originalna. Toda „blata", nemoralnosti jim ne sme očitati oni, ki sam ni niti za las boljši. Kdor je sam čist, kdor je sam brez greha, ta vrzi prvi kamen nanje in mi — kar nas stoji tihih, nemih, neudeleženih poslušalcev ob strani, mi mu bodemo ploskali; saj je škodoželjnost največje, najlepše in najčistejše veselje, ki nam ga nudi živ- vlak več proti Trbiža. Poslala pa je takoj kolesarja s potrebnimi navodili in denarjem do svojih članov v Rateče. Še tisti večer so naši člani sestavili rešilno ekspedicijo, da pojde rano v jutro v gore. Vodstvo je prevzel spretni turist g. učitelj Vrščaj. Poročilo pa trdi, da je bila naša podružnica že prejšnji dan obveščena, in da ni poslala nobenega zastopnika. Nadalje piše omenjeni list, da je zastopnik „Slov. plan. društva" šele prišel v Rateče, ko so že bili prinesli ponesrečeno pokojno učiteljico tja. Drugi naš zastopnik pa je že prišel dopoldne tistega dne in sicer ne v Fužine (Belo peč), ampak v Rateče, odkoder je šla ponesre-čenka na Ponco, ter takoj sestavil še drugo ekspedicijo za zelo nevarno Pot od Ponce proti Mangartu, ker se je pokojna večkrat izrazila, da hoče iz Rateč iti na Mangart. V tem pa je prišlo poročilo, da so že našli ponesrečeno turistinjo. Naš zastopnik v Ratečah je potem takoj ukrenil, kar je bilo v tem slučaju potrebno. Tudi ni resnično, da ni naša ekspedicija obvezala trupla ponesrečene učiteljice in ga tako spuščala navzdol. Pri spuščanju trupla se je le odtrgala vrv na zelo nevarnem mestu. Poročilo tudi trdi, da smo se poslužili „čudne planinske reklame" s tem, da smo čestili za naše planine vneto po-kojnico ob grobu. O tem pa sodimo drugače, ker čestimo pokojnike brez reklame le iz pietete. Kdor vso stvar objektivno presoja, se pač prepriča, da našega društva ne zadeva nobena krivda v tem tragičnem slučaju. Naša markacija na Sradnjo Ponco je tako izvrstna in pravilna, kakršne še nismo videli pri potih, zaznamenovanih po kranjski sekciji „Nem. in avstr. pl. društva". Po za-znamenovanem potu je tudi prišla gospica Stein brez ovire na vrh. Povratek s Ponce do Klanskih jezer brez vodnika pa je č. g. župnik Lavtižar pokojni učiteljici odločno odsvetoval. S spretnim vodnikom pa ta pot ni nevarna. Gospica Stein je sicer izkušala jbiti vodnika, a ker ji je bila vodnikova taksa za to pot previsoka, se je odpravila sama na pot, in sicer nezadostno opravljena za težave na takem potu. „Deutsche Stimmen aus Krain und Kiistenland" pa so dodale temu poročilu razne opazke, s katerim hoče ta list smešiti naše delovanje in prizadevanje v pro-speh turistike. Ni nas volja, se pečati s publicističnim delovanjem one koterije, ki zalaga z dopisi omenjeni list, in katere glavni stan je v zavodu, ki bi imel služiti drugim namenom. Skrajno neresnično poročilo so priobčili tukajšnji nam nasprotni planinski matadorji, da bi škodovali „Slov. plan. društvu" ter tujce odvračali od nas. Poznamo te može. Zlasti se odlikuje v tem gospod, ki je bil še pred nekaj leti Slovenec, pa se je potem iz znanih vzrokov in vplivov prelevil ter kot agent kranjske sekcije „Nemškega in avstrijskega planinskega društva" v svojem prostem času po letu preži v Mojstrani na turiste, da jih z lažjo in obrekovanjem za Judeževe marke ljenje. A Cankar v to ni upravičen! Njegovi motivi niso nič boljši, nič čistejši! Razpravljalo se je o tem dovolj — morda več, nego je bila vsa stvar vredna — o priliki, ko so izšli „Dunajski večeri", ko je beli dan zagledala zbirka „Erotika". Tisti inilieu velikomestnih ponočnih kavarn in dvomljivih eksemplarov ženskega spola, ki sem ga že takrat — in nisem ostal sam — grajal na Cankarju, pojavlja se nam tudi v „Vinjetah", čeprav v manjši meri, vender še prevelikokrat. In ta milieu — da ne rečem hujšega — ni zdrav . . . Kakor da bi naši „moderni" ne imeli drugih modelov, nego demi-mondke! Sicer pa se Cankar sam dovolj jasno izraža o svojih modelih (str. 321): „Moji modeli so oživeli. Iz teh motnih očij je zasijala duša, — solnčna luč izza megle . . . Znane osebe in vsakdanje zgodbe so se spajale v dovršeno harmonijo; sedanjost je stala pred mano v jasnem soglasju z davno minolimi časi in s krasno prihodnostjo, o kakoršni je sanjalo moje srce v svojih najlepših urah; stal je pred mano ves kratki trenotek od Adama do Antikrista . . . Videl sem ta kratki trenotek v pogledu umirajočih očij — v smehljaja ljubečih usten, — čnl sem ga iz vzdiha izmučenih prs". (Konec prih.) odvrača od naših koč. O tem možu imamo dovolj uničevalnih podatkov, o katerih še o priliki izpregovorimo. Žalostna mu majka 1 Iz Postojine, 24. septembra. Pred nekaj dnevi odstavil je naš trg bivši šolski vodja g. Primožič. Naše učitelj stvo mu je v družbi s tukajšnjo čitalnico in godbenim društvom priredilo odhodnico, koje se je obilo število naše trške inteligence vdele-žilo. Bila so zastopana vsa društva, vsi stanovi. Kakor nikjer, tako i tukaj ni manjkalo govorov. Pričel je imenom učiteljstva naslednik odhajajočega, gosp. vodja Fettich. Zahvalil je navzoče na pohodu, a gospoda Primožiča pa hvalil kot učitelja-kolego, ki je vedno in povsod visoko dvigal prapor učiteljstva. Sedaj je bila zatvornica govorov na stežaj odprta; drug za drugim so se vzdigovali govorniki. Imenom županstva napil je g. Primožiču naš župan g. Vičič, imenom godbenega društva g. Lavrič in imenom gasilnega društva, kojem je bil odhajajoči mnogoletni člen in odbornik gosp. Remič. Dalje je napil imenom krajnega šolskega sveta gosp. Fr. Arko ter odhodniku izročil krasno izdelano priznalno in zahvalno diplomo. — Gosp. Primožič se je ginjen zahvalil na obilih izrazih prijateljstva in priznanja, ter napil krajnemu šolskemu svetu. — Zadnja napitnica je veljala navzočim damam Zabava je trajala pozno v noč. Omeniti je tudi vrlih pevcev, ki so zapeli marsikako ljubko pesmico. S g. Primožičem izgubi učiteljstvo čvrstega in nevstrašenega boritelja za učiteljske pravice. Ne oziraje se na desno ali na levo, delal je vedno z besedo in peresom za svoj stan. Pa tudi naša društva ga bodo pogrešala, saj je skoraj v vsakem zavzemal kako častno mesto ter z dobrim svetom in dejanjem pospeševal društvene namene. Posebno ga bodemo pogrešali igralci-diletantje. Saj je skoro ni bilo dramatične predstave brez Štefana, na kratko: pogrešali ga bodemo vsi, bodisi tu, bodisi tam. Želimo mu, da najde srečo, katero si želi ter mu kličemo iz dna srca: Srečno! Do svidenja! Lajoš. Iz dolenjskih vinogradov, 27. septembra. Sedaj stojimo in držimo svoj sad v najkrasnejšem solnčnem svitu. Preglej nas od tal do vrha, pretiplji nam telo in ude, uživaj naše meso in zatrobi med svet to-le vest: Trte smo izbirčne, moderne gospodične, ki zahtevamo, da se ravna z nami pravilno in se nas ne zanemarja v nobenem letnem času. Gospodarju, ki nam je trikrat zrahljal zemljo, nas sicer cedil in snažil ter nas parfimiral s potrebnimi tekočinami, rodile smo lep, čvrst in sladek plod. Kupec, ki hočeš dobiti dobro kapljico iz dolenjskih goric, oglasi se okolu sv. Martina v Hrnelčiču. Karteljevem, Kamnju, ZJinji vasi, Grčevju in dalje po šentpeterski, mirnopeški in sosednih farah, pa dobiš dobro blago. Pelji se z dolenjsko železnico do Mirnepeči in potem z vozom na Kar-teljevo k Žagarju, kjer se ti dobro postreže in pove za vsak vir dobrega cvička. Vsem županstvom novomeškega političnega okraja bilo bi pa zabičiti, da posujejo grozno zanemarjene občinske ceste in pota. Po dru zih okrajih tudi žandarmerija o v? ja županstva, ki ne skrbe za redno vzdrževanje občinskih prometnih zvez, v novomeškem okraju se pa kaj tacega ne pripeti. Sploh je ta okraj tudi v druzih ozirih ubožen in zanemarjen. Menda se ravna po onem možu, ki deli dobrote svojim — dobrotnikom. Torej na svidenje po sv. Martinu. Dolenjec. Naše barje. (Dalje.) Ženijski podpolkovnik Struppi, k tej obravnavi poklican, je zavrgel vse Gruberjeve predloge in se izrekel, da delo z 72.291 go Id. izgotovi. Z dozdaj potrošenimi 137 372 gold. se ni druzega doseglo, kakor napačno zgrajen zatvorni most in izkopanje 245 sež-njev dolzega kanala. Z dvornim dekretom z dne 6. decembra 1777. je bilo delo Gruberju vzeto in Struppiju izročeno. Z dvornim dekretom z dne 4. aprila 1778- je bil Struppijev proračun sprejet. Toda deželni zastop, ki je že 140000 gold. potrosil, se je odločno branil, dati še kak prispevek ter je predlagal, da se delo ustavi in dozdaj skopani del kanala zasuje. Ker bi pa zasipanje 34057 gld. stalo, zato se je deželni zastop po dvornem dekreta venđer omečiti dal, da je privolil v nada ljevanje kanala. Struppi je delo spretno dovršil, ne da bi proračunjeno svoto vso uporabil in 25. novembra 1780. 1. naznanil je strel iz topa na Gradu, da se je voda po kanalu pretakati pričela. Milostna cesarica je štiri dni potem umrla, ne da bi bila sporočila o tem veselem dogodku sprejela. Da bi se še nadalje osuševanje vršilo, se je z dvornim dekretom z dne 14. sept. 1782. in 25. maja 1783. ukrenilo, da se naredi nivelni načrt celega močvirja. Vse delo kanala je stalo 219.809 gld. 181/, kr. Voda na barju je upadla za jeden ali dva črevlja. Vojni časi, ki so sedaj nastopili, branili so nadaljevanje zboljšanja barja. Vodja stavbinega urada v Ljubljani, Josip še-merl, ki je v svrho, da se pouči, kako drugod barja obdelujejo, prehodil Belgijo in Ho-landsko, izdelal je vodopisni načrt, njemu se je tudi naročilo, da izdela osuševalni načrt z navodom: Vse poleg Tržaške ceste v barje se od tekajoče vode naj bi se odpravile po kanalu, ki bi držal od Tujinice pod Tržaško cesto do Viča, od tod proti sv. Krištofu do Zaloga. Ta vodotok bi bil ne samo za osuše -sevanje, temuč tudi za plovbo blaga Cesar Franc je ukazal, naj gre Šemerl, ki je bil takrat kot vladni svetnik v službi pri stavbnem dvornem uradu na Dunaju, v Ljubljano, da se pomeni v tej zadevi z vlado in z deželnim zastopom. Dne 25. junija 1807. se je obravnavalo o tem: 1. Jeli mogoče barje (močvirje) z navedenimi deli osušiti; 2. Katera sredstva naj bi se uporabila, da se to doseže; 3. Koliki stroški bodo za to delo Šemerl je razložil vzroke, od kod to, da voda ne odhaja z barja spotoma, rekoč: da Ljubljanici nedostaja strmca za odtok se tu zbirajoče vode. Zato naj se vsi nedo-statki v Ljubljanici odpravijo in naj se pritoki spodrežejo in v posebnih vodotokih poleg barja in v krajih, kjer ima reka večji strmec, v to odpeljejo, ne da bi se poprej po barju razlivali in ga topili. Da bo delo gotov uspeh imelo, moral bi se tudi jez na Fužinah podreti, potem ne bi bilo treba Gruberjevega kanala popravljati. Stroški za to delo se zdaj ne dajo na drobno preračunati, približno bi znašali 300 000 gld. Dalje se je obravnavalo: Kateri popravki bi bili potrebni v Gruberjevem kanalu, in ali bi bilo potrebno vzdržavanje tega kanala, da se barje popolnoma osuši. Šemerl je izjavil, da. Če se po njegovih predlogih dela, se bo Ljubljanica za devet črevljev znižala in nima Gruberjev kanal nikakega pomena, ako bi se pa to delo zavleklo, moral bi se Gruberjev kanal prej poglobiti in obrežje popraviti Izpeljavi plovb-nega kanala od Tujinice (Vrhnike) proti Zalogu bil je ta zbor skrajno nasproten. Ta velevažni shod je ostal brez nasledka, ker se je mej tem zopet vojska vnela. Leta 1813. dne 13. decembra je dež. vlada to vprašanje zopet sprožila, a z dvornim dekretom z dne 19. maja 1814 se je priporočilo vladi mnenje Šemerla vpošte-vati in nabrati potrebno gradivo za končno rešitev tega vprašanja. Vodotehnična osuševalna dela treba je od kmetijskih popolnoma ločiti, in slednja pričeti vzajemno z uravnavo glavnega odtoka, najbolj potrebno je, da se jezovi poderd, potem bo voda sama velik del nanešenine v strugi odnesla, in s tem se bo tudi povodenj zmanjšala. Gruberjev kanal naj se pri miru pusti. (Dalje prih) Dnevne vesti. V Ljubljani, 28. septembra. — Osebne vesti. Trgovinski minister je imenoval zadružnim inštruktorjem za Štajersko, Koroško, Kranjsko, Tirolsko in Predarlsko z uradnim sedežem v Inomostu namestniškega koncipista gosp. drja. Fr. Ruckerja, njegovim pomočnikom za slovenske zadruge na Kranjskem in na Štajerskem pa uradnika deželnega odbora kranjskega, g. Henrika Pfeiferja, oba za dobo jednega leta. — Ravnopravnost slovenskega jezika na koroških sodiščih — priznana. Poročali smo na tem mestu koncem preteklega meseca, da je beljaško sodišče odreklo slovenskemu jeziku ravnopravnost z nemškim; preložilo je na nasprotnega nemškega odvetnika zahtevo vkljub odločnemu ugovora g. dr. Krauta, ki je namestoval zastopnika tožiteljice, — tukajSnje slovenske tvrdke, — razpravo na troške tožiteljice, ker se je bila, kakor se ume samo ob sebi, vložila tožba v slovenskem jeziku, naložilo dalje, da se ima vložiti tožba v nemškem jeziku, in izreklo ob enem, da se ima razprava vršiti in izvršiti v nemškem jeziku, in vse to, vkljub temu, da je bilo vsprejelo prej samo slovensko tožbo brez ugovora in jo rešilo bilo v slovenskem jeziku. Pritožbo proti temu sklepu je sedf j celovško dež. sodišče rešilo — kakor je bilo pričakovati, v ugodnem smislu. Ustreglo je zahtevi ljubljanskega slovenskega zastopnika tožeče stranke ter ukazalo okrajnemu sodišču beljaškemu, razveljavljajoč le-tega sklep, da ima nemudoma razpisati zo-petno razpravo o slovenski tožbi in jo vršiti s tožiteljico v slovenskem jeziku in jo v tem jeziku tudi izvršiti; ob enem nalaga nasprotni nemški stranki povračilo vseh tro-gkov. Interesantni in velepomenljivi so razlogi, na katere se pri tem sklicuje dež. sodišče. Izreka se v njih določno, da so razglasi pravosodnega ministrstva z dne 29. oktobra 1850. štev. 14553, z dne 15. marca 1862., Štev. 865 in z dne 18 aprila 1882. štev. 20 513 ex 1881, s katerimi je priznan slovenski jezik v slovenskem delu Koroške kot navaden jezik v smislu § 13. obč. sodnega reda in vsled katerih je v slovenskem delu dežele vsprejemati slovenske vloge in je tudi reševati V slovenskem jeziku, še vedno v veljavi; izreka se pa tudi, da imamo Slovenci nevskratno zakonito pravico, da razpravljamo na sodiščih v slovenskem delu Koroške v maternem svojem jeziku, ne meneč se za to, ali nas nasprotna stranka ume ali ne. Odločba deželnega sodišča celovškega je torej za naš narod, posebno za naše koroške brate, velevažna, ker je z njo sedaj s poklicane strani izrecno priznan naš jezik kot ednakopraven na vseh sodiščih v slovenskem delu Koroške in je z njo pokopana samovoljna nova praksa nemško nacionalnega beljaškega sodnika. — Slovensko gledališče. V jutrišnji prvi predstavi Leoncavallo-ve opere .Glumač i", o kateri govorimo obširneje na drugem mestu, nastopita zopet dve novi moči naše opere, namreč mladostna dramatična pevka gdč. Ela Noemi in tenorist g. Anton Lebeda, oba nadarjena začetnika iz praške pevske šole za opero. — Germova slika za mestno dvorano. Včeraj je dogotovil g. akadem. slikar J o s. Germ svojo veliko spominsko sliko za mestno dvorano. Slika, ki se je dovršila po naroČilu veleodličnega slovenskega mecena g. Jos. Gorupa, predstavlja tisti svečanostni trenotek, ko je pozdravil pred ljubljanskim magistratom tedanji župan, g. Peter Grasselli, obdan od občinskega zastopa, Nj. Vel. presvetlega cesarja Franca Jožefa, ki je osrečil po strašnem potresu malone porušeno slovensko pre-stolico. Slika ima torej zgodovinsko veljavo za naše mesto. Trenotek, katerega je ove-kovečil mojstrski slikarjev kist, pa nikakor ni „slikovit", in g. Germ je imel težko nalogo, napraviti iz označenega prizora, kije vsled umevnih okoliščin precej prozaičen, harmonično včinkujočo sliko ter jo kolikor možno opremiti s slikovitim razvrščenjem ] csameznih skupin in posameznih oseb. Vsled naročene podolgaste oblike ni bilo možno razširiti slikarju svojega umotvora navzgor v toliko, da bi mogel spraviti nanj vsaj košček ažurnega neba. Mrtvo se vrsti v ozadju hiša za hišo na Glavnem trgu proti Staremu trgu in med temi hišami je ena celo podprta z debelimi tramovi. Policija je potisnila občinstvo daleč nazaj, in tudi četa gasilcev se jedva razloči po svojih svetlih čeladah. Samo tam na levi pred mestno hranilnico je majhna skupina ljudij, ki pa zre tudi le iz daleka na cesarja sredi občinskih svetnikov in vladnih zastopnikov. Slikarjeva naloga je bila torej jako omejena, in dekorativnost je bila po dejstvih docela izključena. Vendar pa sije znal g. Germ pomagati. Monotonijo prizorišča je odpravil z izmišljenim balkonom, katerega jo situiral na desnici v ospred-Djem kotu. Na ta balkon pa je postavil dva gledalca, damo in gospoda. S tem je slikar prav dobro utemeljil dimenzije in velikost posameznih oseb in skupin ter podprl tudi naravnost perspektive. Posamezni dobro portretirani občinski svetniki so postavljeni tako, da je videti kolikor možno vso njihovo figuro ali pa vsaj vso glavo. Tako je ta slika realistično delo, ki obsega celo galerijo zanimivih portretov ter kaže natančno vso situvacijo na Glavnem trgu ob pozdravu presvetlega cesarja. Priznati treba, da je rešil g. Germ svojo nehvaležno in veletežavno delo prav izvrstno ter da mu ni možno odrekati veli-kega talenta, s katerim je obvladal svoj naročeni predmet. 0 tej znameniti sliki bomo govorili prilično kaj več. Danes pa samo čestitamo g. slikarju. Slika je dolga 2 m 60 cm, široka pa 1 m 56 cm. Krasni okvir slike je napravil ljubljanski rezbar in stavitelj oltarjev, gosp. RovSek. Germova slika bo od petka nadalje razstavljena v mestni dvorani občinstvu na ogled. Vstopnice po 10 kr. je dobiti v ekspeditu. Dohodki so namenjeni Prešernovemu spomeniku. — Na cesarja Franca Jožefa I. mestni višji dekliški šoli se sprejme letos v I. tečaj za stenografijo (torek od 4—5 in četrtek od 11 — 12 ure) še 15 go-spodičin Uči se izprva slovenska in na podlagi te se bode drugo leto nadaljevala stenografija nemška. Honorar 2 gld. na mesec. Gospodične, ki reflektujejo na ta pouk, naj se oglase vsaj do pondeljka, 2. oktobra v ravnateljevi pisarni. — Izpred celjskega sodišča. Včeraj sta se imela pred okrajnim sodiščem zagovarjati dva mestna uradnika, Der-ganc in pl. Sonnenburg, obtožena zaradi žaljenja časti. Dne 8. septembra pripe ljali so se s popoludanskim osebnim vlakom trije akademiki, gg. G vi don Sernec, Anton Pustoslemšek in F. Zabukovšek, izmed katerih sta nosila zadnj a dva društvena znaka „Slovenije", oziroma „Triglava", v Celje. Že na peronu pristopil je zgoraj imenovani pl. Sonnenburg k njim in „slovesno" izjavil: rHeute habt Ihr noch euere Abzeichen, morgen werdet Ihr sie schon ablegen!" Potem je stopil pred kolodvorsko poslopje in omenjene akademike pričakoval v družbi Derganca. Ta-le čutil je takoj potrebo, obesiti mirno idočim akademikom psovko „G'sin-del", kar pa je bilo Sonnenburgu menda premalo iadikalno, ker je svojega „ tovariša" popravil, rekoč: „Slavisches G'sindel*. Dotična dva gospoda dala sta akademikom častno spremstvo do Hribarjeve prodajalnice, kjer sta jih zapustila, izprevidevši menda, da naši dijaki nesramno izzivanje takih gospodov prezirajo. Srečali so naši trije dijaki tudi krdelo celovških redarjev, ki so, kakor znano, prišli slavni celjski varnostni oblasti na pomoč proti „češkim napadoval cem", iz krdela slišal se je glas: „Aha, das sind schon die ersten!" Ker od dotičnih dveh gospodov ni bilo mogoče dobiti boljšega zadoščenja, bila sta obtožena zaradi prestopka proti varnosti časti. Oba junaka sta seveda pogumno tajila. Priznal je samo g. pl. Sonnenburg, da so ga bodli „ruski" znaki v oči, drugače da pa ri rabil nobene psovke. Odlikoval seje kot zagovornik zopet „občer-poštovani" Wolfov tast, Janez Ste-pischnegg. ki je seveda hotel dokazati, da so akademiki vsled narodnega fanatizma izzivali mirne Nemce, in da je Dergancu dosti \eč verjeti, kakor vsem trem zaprise ženim slovenskim dijakom, ki seveda vsi trije skupaj niso toliko vredni kakor jeden izmed obtoženih poštenjakov. To njegovo go vc ričenje je obudilo opravičen smeh med p oslušalstvcm, na kar je dr. Janez s svojim znanim prevzetnim načinom nahrulil popolnoma mirno in dostojno se vedoče toži-telje, v čemer pa sta ga takoj prekinila zastopnik obtožbe in sodnik. Dejstvo je, da kljubu vsemu zavijanju sta bila obsojena oba mestna uradnika po § 496. vsak na 10 gold. globe in stroške. Značilno, da so uradniki mestnega urada, ki pri vsaki priliki povdarja, da je ukrenil po možnosti vse potrebno v varstvo in obrambo Slovanov v Celju, zabavljali slovenskim dijakom že dan pred prihodom bratov Čehov. Občinski zastop, ki ima tako uradništvo, gotovo ne more in noče skrbeti za varstvo celjskih Slovencev, temveč narobe. Opozar-j amo, da to ni jedini slučaj, temveč da je pl. Sonnenburg bil obsojen zaradi lahke telesne poškodbe o priliki prihoda čeških akademikov na pet dnij zapora. Zopet in zopet se mora opozarjati, da celjska policija za varstvo Slovencev nikakor ne zadostuje, in da je dolžnost vlade, ki ima skrbeti za popolno varstvo državljanov, uvesti v Celju državno policijo. — ,,Societa agraria" — tržaška kmetijska družba — katere tržaški namestnik grof Goess ne more prehvaliti, mora biti sila znamenita. .Edinost" je priobčila dva slučaja iz njenega delovanja, ki sta taka, da nam je kar sapa zastala, ko smo 0 njih čitali. Evo jih: Odbor .Societa agraria" se je nekoč pripeljal na Prošek. Šel je na vrt, a strme* so se gospodje ustavili in vsklikali: ,0! quanti alberetti sutti!" (0! koliko suhih drevesc!). Čez nekaj dni je poslala ta slavna komisija dekret, v katerem je rekla, da je vrt sicer lepo urejen, samo preveč drevesc da se je posušilo. In kaj so bila ta suha drevesca? čujte in strmite! Na vrtu so nasadili graha. Kakor povsod na svetu, so nataknili tudi na Prošeku k grahu suhih vejic („frašč"). In to „fraščje" je bilo v očeh odbora slavne laške kmetijske družbe „Societa agraria": alberetti sutti! (suha drevesca!). In da so bili „kmetje" v odboru od „Agrarie" tudi po-poplnoma prepričani o teh „posušenih drevescih", dokazuje nam dekret, ki so ga poslali na Prošek iadi posušenih drevesc! Niso-li „tremendi" kmetje to? Ne zaslužuje li ta njih diužba v resnici naslova najbolj imenitne kmetijske družbe?— Drug slučaj. Tudi za vinogradnike se briga ta družba. „Triester Tag blatt" pravi: „za vse stroke kmetijstva". Ta slavna družba je izvedela, da je na pe rju neka bolezen, kateri pravimo mi „strupenarosa" ali „peronospora". In napotili so se izkušeni kmetovalci „Agra-rie" meseca novembra na Prosek. da bi se na lastne oči prepričali, koliko škode je napravila „peronospora". Le tu in tam je še migljal na kaki trti list, pričakuje v strahu, na kaki bolezni naj bi umrl — in ko je slavna komisija „Agrarie" videla, da so meseca novembra trte brez listja, je vsklikala: „A, a, kako škodo je napravila „peronospora". Vse listje je uničila. Nič več ga ni na trtah". — Velika dirka in občni zbor kluba „Ljubljana". „Klub slovenskih biciklistov Ljubljana" bode zaključil dne 8. oktobra t. 1. s IV. narodno dirko prav dostojno 1 etošnjo kolesarsko sezono. Slovensko občinstvo je vedno rado prihajalo h klubovi m dirkam; da pa se zanimanje še poživi, stopil je klub v dogovor z vsemi slovenskimi kolesarskimi društvi. Nekatera so se odzvala in prirede pri dirki svojo lastno točko: „borbo za prvenstvo" Darila in svetinje se bodo prvakom razdelila na večer pri koncertu. — Kakor Čujemo pretresava odbor tudi misel, da bi se prirejali po zimi vojaški koncerti za klubove člene. Novi odbor, ki se bede volil na izrednem občnem zboru (kateri se v kratkem skliče), bode dobil od odsto-pajočega vsa potrebna navodila, tako da se mu bode brez dvojbe v kratkem posrečilo dvigniti klubovo interno življenje na pravi nivo. — — Planinski sestanki se bodo vršili vsako soboto v veliki sobi restavracije »Narodnega dema". Kadar pa bo v soboto slovenska gledališka predstava, vrši se sestanek jeden dan prej. Na teh sestankih se bode prosto razpravljalo o turistiki in o društvenih zadevah. Posebno zunanji členi se opozarjajo na to priliko. Členi in njih obitelj, kakor tudi gosti so vabljeni. — Iz Železnikov se nam piše: Dne 18 t. m. izvolil je tukajšnji občinski odbor p reč. g. Jakoba Mraka, župnika v Naklem častnim občanom, v spomin 251etnice bla-goslovljenj a krasne farne cerkve, katera je pod njegovim vodstvom zrastla in po njegovi požrtvovalnosti tako lično olepšana Lepa diploma vročila se mu je 25. t. m. po posebni deputaciji. — Dirka slov. biciklistov „Kamnik in okolica". Po dirki dne 1. oktobra t. 1. se bodo darila razdelila v klubovih prostorih, t. j. v gostilni in kavarni g. Vanossija. Po razdelenju daril istotam prosta zabava. Kolesarji slovenskih društev dobro došli. — S petrolejem ožgala. Ljudmila Potočar, služkinja pri trgovcu Matevžu Oreheku v Kolodvorskih ulicah štev. 28, je snažila včeraj zvečer petrolejsko svetilko pri zakurjenem štedilniku. Osnaženo in s petrolejem napolnjeno svetilko je postavila na štedilnik. Vsled vročine je svetilka počila in se je petrolej razlil po štedilniku in njej po rokah, nogah in po obleki. Petrolej se je vnel in v hipa je bila Ljudmila Potočar vsa v ognju in si ni mogla sama nič pomagati Slučajno je videl komisjonar Fr. Sterle švigati ogenj pri dimniku in je tekel na dvorišče Putrihove hiše, odkoder je videl skoz okno v kuhinjo. Videvši Ljudmilo Potočar v ognju, je skočil v kuhinjo, pogasil ogenj in tako rešil Ljudmilo Potočar gotove smrti. Ponesrečena, kateri je obleka zgorela do pasu in je vsa na rokah in nogah opečena, se je prepeljala v deželno bolnibo. — Omedlela ženska. Včeraj popoludne je našel stražnik na Poljanski cesti ležati žensko, ki je bila od krča in božjasti oslabela in ni mogla dalje iti. Stražnik je poklical zdravnika, kateri jo je dal prepeljati v deželno bolnico, kjer je danes umrla. Ženska je kakih 55 let stara in je baje M. Strah iz Sostrega. — Nezgoda. Peter Pirnat, 17 let star. hlapec pri usnjarju in hišnem posestniku Josipu Tomcu v Streliških ulicah štev. 5, je jahal včeraj popoludne po Poljanski cesti tako naglo in neprevidno, da je pri ovinku na Elizabetni cesti padel konj, Peter Pirnat je padel pod konja in si zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnico. Tudi konj se je pri padcu poškodoval. — Nepreviden kolesar pridirjal je včeraj popoludne po Starem trgu in podrl na tla Mico Petač, posestnico v Zgornjih Pirenčah. Kolesar ni dal z zvoncem znamenja. — Nova pošta. Dne 1. oktobra 1899 odpre se v Trzinu na Kranjskem, okraj Kamnik, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno hranilnič-nega urada. Zvezo bode imel z železniškimi vlaki št. 2153, 2154, 2155 in 2156, koji vozijo na progi Ljubljana-Kamnik. * 11 zločincev ušlo. Iz kaznilnice v Illavi na Ogrskem je ušlo 11. velikih in jako nevarnih zločincev. Utekli so vsi naenkrat. Pač čudne razmere morajo vladati ondi! Orožništvu se je posrečilo ujeti 4 begunce, drugih pa še nimajo. * Grozen potres v Indiji. V Dardši-lingu ob južnem vznožju Himalaje se je pripetilo 25. t. m. več potresov zapored, ki so bili združeni s silnimi plohami. Železniška zveza je porušena, čajevske plantaže opustošene, poleg tega pa je izgubilo življenje več oseb. Listi poročajo, da je bilo ubitih okoli 100 ljudij. V Phulu je poplavilo bazar, in je pri tem utonilo okoli 200 oseb. Telefoniona in brzojavna poročila. Dunaj 28. septembra. Sinoči je po daljšem bolehanju umrl bivši minister dr. Edvard R i 11 n e r. Rojen je bil 1 1845. Posvetil se je akademi-ški karieri in bil najprej vseučiliški profesor, potem pa je prišel v naučno ministrstvo. Bil je v Kielmannseggovem kabinetu naučni minister in v Badeni-jevem kabinetu minister za Gališko. Poslanec je bil s kratkim prestankom od 1. 1880. Rittner je avtor Badenijeve volilne reforme in Badenijevih jezikovnih naredeb za Češko in Moravsko. Dunaj 28. septembra. Občna sodba je, da pride na krmilo uradniško ministrstvo z baronom Gautschem na čelu. Zatrjuje se, da vstopijo v to ministrstvo: sekcijski načelnik dr. Rezek kot naučni minister, višjesodni predsednik dunajski K ali in a kot justični minister, dr. K 6 r b e r kot železniški minister in Je dr z ej o w i cz kot minister za Gališko. Dunaj 28. septembra. Ves prezidij češkega kluba je v permanenci in je imel dopoludne dolgo posvetovanje s finančnim ministrom dr. K a i z lom Parlamentarna komisija poljskega kluba je imela dopoludne posvetovanje, katerega sta se vdeležila tudi minister za Gališko Jedrzejowicz in v gospodsko zbornico poklicani dr. Madevski. V političnih krogih obuja veliko začudenje, da v tem velevažnem trenotku ni noben načelnik »Slovanske krščansko narodne zveze" tu na-vzočen. Dunaj 28. septembra. Danes je veliki dan avdienc pri cesarju, kar svedoči, da stojimo neposredno pred odločitvijo. Ob polu 3. popoludne je cesar sprejel finančnega ministra dr. K a i z 1 a, ob polu 4. načelnika češkega kluba dr. Engla, ob polu 5. sprejme načelnika poljskega kluba Jawor-skega in podnačelnika Bilinskega, za njima pa trgovinskega ministra Dipaulija in načelnika nemške katoliške stranke Kathreina. Dunaj 28. septembra. Prezident poslanske zbornice dr. F u c h s praznuje danes svojo srebrno poroko. Nuncij T a-liani je prišel Fuchsu osebno čestitat in mu je izročil pismeno čestitko papeževo in srebrno spominsko svetinjo s papeževo podobo. Brno 28. septembra. Že jutri se začne inskribiranje v novo jčeško tehniko. Začasno vodstvo rektorskih opravil je vlada poverila prof. dr. Za-h rudn iku. Krakov 28. septembra. „Czasa prijavlja članek, v katerem opozarja vodstvo poljskega kluba, da so časi poljskemu klubu priljubljenega zakulisnega diplomatiziranja minoli. Poglavitna dolžnost Poljakov v sedanjem velevažnem trenotku je, da ostanejo zvesti svojim zaveznikom. Poljski klub mora prav v tem trenotku dokazati, da pojmi veliko nalogo, ki mu je dana v tej državi. Budimpešta 28. septembra. Novo zasedanje parlamenta se je danes začelo. Današnja seja je bila le formalna. Socialni demokratje so sinoči priredili veliko demonstracijo za splošno volilno pravico. Policija je postopala z običajno madjarsko brutalnostjo. Nad 150 oseb jo bilo aretovanih. Bel i grad 28. septembra. Naglo sodišče nadaljuje začeto klanje. Zaradi „žaljenja veličanstva", to je radi žaljenja lopova Milana so bili včeraj obsojeni profesor Pavi ovi ć na tri leta, železniški uradnik Milan Marković na šest let, njegov brat Božo Marković na osem let in bivši minister dr. V e s n i 6 na dve leti ječe. Pariz 28. septembra. Vojni minister Gallifet je pisal podpolkovniku Picquartu pismo, s katerim mu naznanja, da preiskava, ki se je začela proti njemu, je izkazala najpopolnejše korektnost njegovega ur ado vanj a kot vodja informacijskega oddelka v vojnem ministrstvu. Carigrad 28. septembra. V Vilajetu Smirna se je primeril strašen p o-tres. Nad sto ljudi je bilo ubitih, več tisoč oseb je brez zavetišča. Skoda se ceni nad dva miliona turških funtov. London 28. septembra. Vlada dela kar možno hitro priprave za vojno s Transvaalom. Te dni se odpelje v Afriko 25 eskadronov konjenikov. Ves tren je mobilizovan Angleška kupuje v Ameriki konj. Pričakuje se, da se že v jutrišnji seji ministrskega sveta sklene, napovedati Transvaalu vojno Dež. gledališče v Ljubljani. Štev. 5._Dr. pr. 943. V petek, dne 29. septembra 1899. Prvič nastopita operna pevka gdč. El« \.......u in tenorist g. Anton I.«>I»«mIu. Grlumaci. (Pagliacci.) Muzikalna drama v dveh dejanjih in s prologom. Besede in glasbo zložil R. Leoncavallo. Kapelnik g. Hilarij Benišek. Režiser g. Josip Nolli. Pred tem: Sama med seboj. Veseloigra v jednem dejanju. Spisal Fulda. Režiser g. Rudolf Inemann. Blagajnica h odpre ob 7. uri. — Začetek ob l/j8. uri. — Krneč po 10. uri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peti. polka Leopold II. št. 27. V nedeljo, 1. oktobra: „ Potovanje gospoda Fajdige". Umrli so v LJubljani: Dne 26. septembra: France GroSelj, ura dni sluga, 59 let, Breg St. 6, želodčen rak. — Marija Kos, postnega oficiala hCi, 5 mesecev, Rimska cesta, črevesni katar. Meteorologično poročilo. VUina nad morjem SOM m. Srednji Brata! tUk 736 0 mm. Čas opazovanja 27. 28. 9. zvečer 7. sjatraj 2. popol. Stanje barometra j? JI Vetrovi Nebo |1 73/8 736-2 7344 14 8 j si. jug 9*2 si. szahod 192 si. jzahod jasno megla pol. oblač. © Srednja včerajšnja temperatura 144°, nor-male: 13 3°. X3"u.xa.a.3slEa. borza dne* 27. septembra 1899. Skupni državni dolg v notah. . 99 gld. 90 kr. Skupni državni dolg ▼ srebra 99 „ 85 . Avstrijska zlata renta .... 118 , 05 , Avstrijska kronska renta 4°/0. . 100 , 10 „ Ogeraka zlata renta 4'/,. . . . 116 „ 55 , Ogereka kronska renta 4% . . 95 , — , Avstro-ogerske bančne delnice . 839 . — , Kreditne delnice....... 368 „ 10 . London vista........ 120 „ 65 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark 58 , 97' „ „ 20 mark.......... 11 a 77 , 20 frankov......... 9,58, Italijanski bankovci..... 44 . 50 „ C. kr. cekini........ 5 - 69 „ V»e vrednostna papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obrok« po 2, 3, 5—10 gld. Kontovarist z dovršeno trgovsko šolo in nekoliko prakso išče službe pod skromnimi zahtevami. Blagohotne ponudbe sprejema uprav-ništvo „Slov. Naroda". (21—221; Ces. kr. avstrijske £g£ državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. Junija 1899. leta. Odhod ls Ljubljane juž. kol. Proga čez TrbiZ. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; Cez Selzthal v Ausse, IS1, Solnograd; čez Klein-Reiflin;* v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Frai-zensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob II. nri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gasteiu, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. uri 15 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 uri 41 minut popoludne v Podnart-Kropo. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob &. nri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popolndne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod ▼ LJubljano j. k. Proga iz Trbiža. Ob 5. nri l>, m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linča, Stevra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 55 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyia, Pariza, Geneve, < .riba, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezera, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. nri 57 m. popoludne osobm vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franceusfesta, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franuovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob 8. uri 42 min. zvečer iz Podnarta Krope. — Proga Is Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48. m zvečer. — Odhod is LJubljane d. k. v Kamnik. Ob 7. uri 23. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v LJubljano d. k. is Kamnika. Ob 6. uri 06 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9 uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1206) Kmetska posojilnica ljubljanske okolice regfistrovana zadruga z neomejeno zavezo v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po 4f|,°|0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoludne in od 3.—6. ure popoludne. (961—4) Poštnega hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon St 57. Trgovski učenec se sprejme pri firmi (1782—1) K. Holzer v Ljubljani. Poštna in brzojavna upraviteljica z dobrimi spričevali, želi premeniti službo. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo „Slov. Naroda". (1773—1) Stenografa ki takoj vstopi, »prejme (i785-i) dr- Mrban £eme% od' etnik t> Slovenski Bistrici. Dobro ohranjen proda se za 180 gld. Ogleda se ga lahko v gostilni pri „Poličanskem" v Zatičini. (1784—1) Vsi sloviti zdravniki priporočajo vedno le Knorr-ovo ovseno moko za rejo do-jencev. V zvezi s kravjim mlekom krepi in jači malo telesce, da se z lahkoto upira strah po-uzročujočim otroškim boleznim. Pri tem pa je K n o r r - o v a ovsena moka veliko cenejša od mnogih, da, skoro vseh takozvanih „mok za otroke". Nobena mati naj tedaj ne zamudi svojemu ljubljenčku to izvrstno in slastno redilno sredstvo dajati. n. (1757—1) Dobiva se v vseh boljših trgovinah v zavojih po 1;1 in 1 a Ay. V najboljših razmerah poslujoča večja trgovina z mešanim blagom v velikem župniškem kraju na Dolenjskem, na majlepšem prostoru poleg župnije z velikim številom odjemalvev, blizu železniške postaje, se zarad bolezni odda pod prav ugodnimi pogoji. Povpraša naj se pri upravništvu „S1. Naroda" pod šifro 5000. (1693—3) Tovariši, ki žele napraviti enoletni prostovolski kurs, se prosijo uljudno, naj se oglase pri g. Ivanu Bonacu, knjigovezu v Ljubljani. (1783) Diurnistinja z lepo pisavo želi takej vstopiti v kako odvetniško pisarno ali v kak kontovar. Pogoji ugodni. Ponudbe pod P. G. Poste restante Ljubljana. (1767—d Trgovski pomočnik in se sprejmeta takoj v trgovino pri (1779—1) Jakobu Lovrenčiču v Sodražici. Hiša z gostilno na dobrem kraju na Notranjskem, pri pravna tudi za vinsko in lesno trgovino, se pod ugodnimi pogoji za dalje časa odda. (1780—d Naslov pove upravništvo „Slov. Nar Trgovski poslovodja in trgovski pomočnik vsprejmeta se v večji trgovini z mešanim blagom na deželi. Oba morata biti vešča špecerijske in železninsk« stroke, kakor tudi slovenskega in nemškega jezika. Prvi naj bi bil saj 28—30 let star. Ponudbe pod „trgovina štev. 2" na upravništvo „Slov. Naroda". (1781—1) Komptoarist ali tajnik popolnoma izurjen v knjigovodstvu in korespondenci, zmožen položiti kavcijo, veSč popolnoma ruskega, angleškega, francoskega in italijanskega jezika, išče z zmernimi zahtevami zaupnega mesta. Isti bi tudi poučeval jezike. Prijazne ponudbe pod ,,F. X. P. 100" upravništvu „Slov. Naroda". (1743—2 Stare, dobro ohranjene vezi za stavbe, žlote iz cinkove in pocinkane pločevine, vrata in okna oddaja po čudovito nizki ceni Andr. Oruškovič-a naslednik (nso-D Val. Golob železarija, Glavni trg št. io. S. 7/99/1 (1761—1) C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu je čez vse, kjerkoli se nahajoče premično, potem čez nepremično, v deželah, kjer velja konkurzni red z dne 25 decembra 1868, se nahajajoče premoženje neprotokolovanega trgovca Ferdinanda Sever-j a v Kostanjevici odprlo konkurs, ter imenovalo konkursnim komisarjem c. kr. okrajnega sodnika, Rajmunda Doležaleka z uradnim sedežem v Kostanjevici in za začasnega upravitelja mase c. kr. notarja Aleks. Hudo vernika v Kostanjevici. Upniki se poživljajo, da pri roku, ki je določen na 6. oktobra 1899. dopoludne točno ob 10 uri,na uradnem sedežu konkursnega komisarja stavijo svoje predloge glede po-trjenja za zdaj nastavljenega ali o imenovanji druzega masnega upravitelja in namestnika, ter volijo odsek upnikov, ko so se izkazali z dokazili za svoje terjatve. Ob enem se poživljajo vsi oni, ki hote staviti do skupne konkursne mase kako zahtevo kot konkursni upniki, da oznanijo svoje terjatve, tudi če bi o njih bila začeta kaka pravna obravnava do 23. oktobra 1899. leta pri tem sodišči, ali pri c. kr. okrajnem sodišči v Kostanjevici po predpisih konkursnega reda, da se izognejo v istem zapretenih pravnih nasledkov ter jih dne 18 novembra 1899. dopoludne točno ob 10 uri pred c. kr. konkursnim komisarjem pri določenem likvidačnem dnevu zglasijo za likvidacijo in določitev povrstnega reda. Pri splošnem likvidačnem dnevu prisotni zglašeni upniki imajo pravico, po prosti volitvi na mesto masnega upravitelja, njegovega namestnika in članov odbora upnikov, ki so dotedaj poslovali, postaviti drage osobe svojega zaupanja končno veljavno. Daljše objave tekom konkursne obravnave pa se bodo zglašale v uradnem listu .Laibacher Zeitung". C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu oddelek IIL, dne 22. septembra 1899. Isdajatelj in odgovorni uradnik: Josip NollL flastnina in tisk .Narodne Tiskarne*.