PROSVETA GLASILO SLOVENCE NAXQDNE PODPORNE JEDNOTE_ : Jj^TSS: Chicago, DllčetrUk, 30, januarja (January 30), 1930. »»»M»« at tpadal r»u of portf froT«4*4 fer la m«im 11M, Aj*?o5rT"ltn, eeikorto* o» fiw 1 UETO—year STEV.—NUMBER 25 Vodja ruskih caristov Is-ginil v Parisu Parit, 2«. Jan. — V pari-Aki kokmijl natth caristov J« nastalo veliko raibur je« j«, ko Je v nedeljo tjutraj izginil geaoral Aleksander jtutepov, vodja ruske bele anaade In naslednik velikega knesa Nikolaja v vodstvu carističnlh emigre je v izven Rusije. Na poll v cerkev ga Je manjkalo in cariatl dotte agente boljše-viške Me, da so ga ugrabili In ga bodo skušali odpeljati v Rusijo prod eodlšče. Poli. cija je na delu, toda sledu al is njim. Sovjetsko poelaal-fttvo v Parisu aaalka vsako i vom a len Incktontom. Obsojen, da mora biti dvakrat obešen v enem dnevu Oakland, Cofe. — Ernest A. Dias, atar 24 let, je bil 28. januarja apoaaan pred teka Jšajim sodiščem krivi» dvojnega umora, nato j« bil oboo Jen v smrt na vciaUh in sicer mora viseti v enem dnevu dvakrat, sa vaak umor po-poboji! "Dvqjna elusekucija" se Isvtfti II. aprila. Dvojni umor je bil storjen is ljubo eumaodti. Dias |s ustrelil Stanley Montera in avojo ne-svesto ljubico Mary Munos, ko ata sedela skspaj v avtu. —Dias bo lahko dvakrat *be-ften, kako pa bo mogel dvakrat amreti, je velika sago- Vaa poslaništva In konsulatl v inozemstvu se mlHrajo pošaliti Washington, D. C. — Hoover-jeva vlada koraka is ekatrema v ekstrem pri svqjem iivajanju prohibicije. Odloku, da morajo izvajalci suše—! sodniki, zvezni pravdniki prohibidniki «ploh — biti «ami pcoHlbicionisti, ki verjamejo v sušo in aovrašijo pijačo, je sledil drugi odlok, da morajo ameriški,, diplomati >f I-nozemstvi^ tudi prakticirati sulp, Poslaniška in konsularna služba bo posule o*. Noben ameri-ški poslanik i p kontul ne ame v bodoče aervtrati Spojne pijače v svojih prostorih, niti ne ame piti 'jsvno ns privatno. Ako bo le mogoče, bodo vsi poslaniki, konzuli in njih podlo«nl uradniki, Id so snanl pivci, odslovijenl in na njihova mesta pridejo priznani suhači. • Predsednik Hoover smatra, da je vsako poslanstvo in konzulat ameriški teritorij, ker velja osemnajsti amendment prav-no tako kakor doma. Stavka Je sledila, ko se tri gleda-llšša prelomila pogodbo s godbeniki Pstereon, N. J. — (F. P.) — Odrski delavci in fUmaki operatorji so te dni odšli ns stavko, ko so lastniki treh gledsllšč pre-lomili pogodbo a organislrsnimi godbeniki. « Pogodba med godbeniki in lastniki gisdallšč poteče šele v novembru, slednji so par kratko-malo odslovili godbenike in u-vedli zvočni film v svoja gledališča, Pogodba je uključsvala med drugim, kadar nastanejo nesoglasja med lastniki gledališč In delavci In se ne morajo izravnati mirnim potom, da val puats delo in gredo aa stavko. Gledališče so as obrnila as pomoč k Independent Moving Picture operatora, nsj Jim ta prs-akifel atsvkoksse. To organizacijo kontrolirajo podzemski karakterji is meats New York. Njena naloga Je msšstsriU v delavskih a porih in nabavljati stavkolomes gledališkim drušbsm. Odsvala as Je tudi v tem slučaju la Js posls-Is atsvkoksse v Pstsrson. Patersonsks policija, ki pošto-pa sslo nssilno proti nogavičar« aklm atavkarjem. nudi vao pro-tekcljo atavkokazom in jih spremlja na delo in i dsla, do* I m aretira pikete pri Patsraon Ho-alery Co. Prdbtvalatvo Je na atrsnl stav-kujočih godbenikov Istrskih do stsvksrjl spagovltl. Zagovornik odprte delavnice obsojen III M I I !■■ i ■ Poneveril Je veliko vsoto denarja, ki ga js nabral od tovar-. narjev aa rasbltje tiskarska u- Chicago. — Robert J, Tufta, tajnik Open Shop Employing Prlntera aaoclacljs, sden od vo-ditelev, ki ao poskušali rasbiU unijo tlakarjsv v Chicagu, bo imel priliko pokasatl svoje ras-bijalne zmotnosti na grobljah kamenja*v dršavni jetnišnlci v Jolietu, kamor js bl| obsojen od enega do deset 1st sspors. Tufta je ns obrsVnsvi priznal, da js ponsvsrll $86,188.16 od vsote denarja, ki ga Je nabral od delodajalcev v kampanji za rasbitje tiskarske unije. Sodnik Hsrry M. Fisher js, predno je izrekel sodbo, ostro krltlztrsl taktiko openšaparsko nega delavstva. "Nimam nobene almpstije do te asociscije," Je dejal sodnik, "In ml je šal, ker ne morsm kaznovati vse člane te asociacije radi njihove aktivnosti." Tufta Js vlošil proti obsodbi prizlv, a sodišča ga nI upoštevalo. Waehlngtea, D. C. — Povečs-ns uporaba strojev na farmah zmanjšuje produkcijske stroška in ns potrsbujs več tollksga šte-vila delavcev kot pred dssstlst-Ji-kot poroča S. H. MeCrory, načelnik inšsnirsksgs oddslks v zveznem agrikulturnem department u. Pred petdssstiml Isti Js sn delavec obdslsl povprsčno dva» najat a k rov svsts. V sedanji dobi uvajanja poljedelskih strojsv ns fsrms lahko sn dslsvsc obdsls s pomočjo mašinsrijs od sto do tristo skrov zemlje. Psatlac, Mick. - (P, P.) — u. Ko Je policija v tem mestu skušala preprečiti pohod brszpo-sslnRi delavcev v mestno hišo, da tam prsdlošs avojs «ahtsve, so ss Jim prldrušili drugi mestni prebivalci In policljs Js ostals brssmočna nsprsm ljudskemu valu. Policaji ao arstirsll psr voditeljev pohods, sil množica Jih Je iztrgala iz njihovih rok. ftole ko Je policijakl komisar poslal vso policijsko silo na brsspoeetns, Js U rasgnsls mnolice, nakar so bile Izvršene ponovne arstasljs voditeljev brespoaelnlh dslsvcsv. Aretirani ao bill PhUlp Esy-mond, tsjnlk Auto Worksra u-nijs, George Powsra, organizator unije In več drugih uradni-kov unijo svtnlh dslsveev. Poli-ca JI ao močno pretepli Raymonde In moral Js iakstl zdrsvnUks poetrsšbs v bolnišnici. Nova znamka zračne pošte Washington, D, C, Poštni oddelek naznanja, da izide 10. februarja nova poštas znsmka za tračno pošto, ki nadomesti as danjo peteentno zvuOnko. Nove znamka bo ista vellkoetl kot •U' rs, bo ps purpuras bsrve In I* me la bo sliko globusa S razpeti-mi perotml na obeh straneh. Vsa Essen Je kaadkUU za zvez- * mmmmmmmmm e Reading, Pa. — (F. P.) — Jamea J. Maurer, eoelallstlčni konci I man v Readingu In bivši predaednlk dršavne delavska fe-deracije, bo kandidat ta gover-nerja pri prihodnjih primarnih volitvah. Maurer Je znana osebnost v ameriškem delavskem gibanju. Pri zadnjih predsedniških volitvah Je bil kandidat soc. strank« za podpredsednika. Njegovemu delu in vplivu je priplsovsti dej-stvo, da ima mesto Rsadlng dane» socialistično uprsvo. Priprsve ss vročo volilno kampanjo proti Vare-Grundy-Mellonovl politični mašlnl so le v teku. Kandidat eoo. atrsnke ss me-sto zvesnega senatorja Js dr. W, J. Essen. Newyofiks poMrlJe paradlrs s Iš ^MRIIH , New York — Dne tS, t. m. so komunisti v New Yorku pretvorili pogreli preprosUgs de-lavca v uspešne politične demon-atrscljs, Stove Katovla Js bil pred nekaj dnevi ustreljen pri Izgredih v teku neke neznatne stavke v Bronzu In komunisti so mu priredili pogreb, kakršnih Je še malo videl New York. Na čelu «prevoda Je korakalo 400 policistov, s njimi vred pa okrog 10.000 ossb. «prevod Je Ml tri milje dolg. Delavci protestirajo DetreiL Mich. — (F. "P.) -Hrrzposelfd dclsvel, kstorih Js ns tisoče V tam mestu, bodo go-tov I veseli; ako bodo prečitall poročilo Pasksrd Motor Car Co„ v katerem naznanja, ds so njsnl profltl v proiletji letu snsšsll i3K.lM.tai Nsrastek Js ss 16% višji mi i. xm Delničarji bodo prejeli ns vaško delnico |6.7ft. Ds as isogne dohodninskemu dsvku, kompsnl-]a še od leta 1010 pripisuje ob-rešil od datolc h kapitalu In aa U način MH svoje podjetje. Albany, N. Y. — Industrijska deprealj* ima to dobro stran, da "o nmrtne nesreče pri delu zmanjAsle radi brezposelnoeti. V drtavl New York je Wlo pov-i ro^no število ubitih delavcev mlečno 19g. V decembru prošle-t* Ifta je število padlo na 164. •t Loula, Mo, — Telegraph ere National Bank naznanja, da bodo njeni delničarji prsjell M dlvldeode. Bančna Instttuslja, ki Je pod kontrolo šetesniške bratovščina, Je bila ustanovljene l IMS. V tem času ss Js Ukazal» potrebne naprava v kortat delničarjev. Tarči Js iakiJaHls taje bsrsljsae Carlmui tO. Jan. — Turtka vlada J« odredila, da ae Imajo llključlti val inosemei a turške borze Prizadetih Je tast Orkov, trije Italijani« es Bumunee In en Pranem Oatane aamo fft Turlwv , flan Francisco, Cal. — Leo Le-mlsh ee Ja U dni uatrelll v ao-kA nekega hotela. Zapustil Je pismo, v katerem pravi, da ao trije centi njegov edini kapital In da ae Je naveličal šMjenJa. ker Je moral vedno prosjačiti aa delo. a dobiti ga nI mogel alkjer. rnmmmmm^mmmmmmm Ze4es»KarJMk£H avtšaaje KnosviUe, Tenn. — 7 >1 es niš ki klerki na IxMilavIHe k Naahville ftelssnld ao hvojevali dva cents povlšjs ns uro. »t. Louis, Mo. — Organizirali pekovski delavci plačujejo dva H^larja vaak v sklad. Iz katere-K» «e ; »odpirajo brezposelni de-»vci v St. Lou lau. Nekatere dru-v ' ►'Hnizadje eo sledile zgledu r^"v*klh delavcev In po svoji prispevajo v ta sklsd. Mheaski poflavar amerjea «••igtai. n. Jan. — H Prlsre» na ob albanski meji prihaja ve^. «o albanski fašisti ubili Ru-Hai rana, glavarja ene '"J'taraJMi albansih rodoviB. , Les Angeles, Cal. — Iz dis-trikta Wild River blizu Betlesa i v Alaalrf poročajo o odkritja bo- PK06VETX PROSVETA THE ENLIGHTENMENT CLAM lift IN LASTNIMA SMWBNBU NABODNE PODPOB. NE JKVNOTS Oma if Narololna: M MruUn. 4rt»v* (km d« MA* |M krt«. MM h H M. HA« a* MM Mat a* i Mim la Cimm, VM m mU Utm. $9.7C m ptA Uta, Imt Fufcrriptton Ktaat for Üm I'nlU* ani C«Md* UN y**r. < bUa»p m4 I urrig n MwatriM Nf.M u«r r«ar. CHW «WIMOT h Mwwi AdftflUktt mm OA acruMdM NaaU» u w, kif iM ME • I'ROHVETA KtT-lt Ckm #7 At ht |MU. MEN BICE OP THE KP, DEBATED will not Im C, • Datum v air hp* ju. M aaalovu po—wl. 4 Paaovtu fa primer (Dm. •»-!•), > vam fa a Mas I*mmb It It IM IM M Petsto besed zgodovine Vast se glssi, da bivši predsednik Coolidge spile besedilo zgodovine Zdrutenih držav, ki se vkleše v skalnato steno v gorovju Black Hills v Juini Pakoti. Besedilo bo »telo (00 besed, • katerimi bodo povedane vse glavne epizode ameriške zgodovine. Vklesane črke v kamnu bodo merile čevelj dolžine in pet palcev globine. Geologi smatrajo, da besedilo lahko traja — s pogojem, da potres ali kaka druge katastrofa ne zdrobi ogromne skale — pol milijona let. Misel, da bodo zanamci čez 6000 stoletij č i tali zgodovino Združenih držav, je marsikomu zelo prijetna. Najstarejše, v kamen vklesane spise so do danes odkrili v Južni Ameriki. Nemški u-čenjaJd sodijo, da bo stari 10,000 do 14,000 let. Nihče le ne ve, kaj pomenijo, ker ni fte nihče našel ključa, da bi mogel čitati tiste čačke. In če bi jih tudi razumeli, najbrž bi ne profitirali dosti. Egipčanski in sumariški hieroglifi in klinopisf bo veliko mlajši, 8000 de 8000 let, pa nam malo povedo o zgodovini svojih piscev, toliko več pa o bogovih. Batiilonci in Egipčani eo zapustili oele gore pravljic. Napisni spo* meniki s Kreto, Id še niso čitljivi, so vsekakor tudi religiosni. Siromaki so pa mislili, da pišejo čisto resnico! ,. Veliko, veliko prej kot preteče pol milijona let — mogoče bo zadostovalo eno stoletje — bo tudi Coolidgeva "zgodovina" na gorski skali dolgočasna pravljica, za katero se ne bo nihče zmenil. Saj še danes uče v šolah pripovedke namesto zgodovine; čitajte,najnovejši šolski tekst o svetovni vojni, ki je bil» komaj pred dobrimi desetimi leti, pa boste Čttall. polovico fikcije. C i ta j te oflcielna besedila o ameriški civilni vojni: zbirka romanc in šunda! To je zgodovina. Avtoritativni zgodovinski spisi o revolucionarni vojni s Anglijo se čitajo kakor zgodbe polbogov in svetnikov. Coolidge lahko pove s petsto besedami nekaj, kar danes imenujejo zgodovino in kar on hoče, da bi bila zgodovina, ali to ne bo zgodovina. Datumi in imena še niso zgodovina; citati iz oficielnih dokumentov tudi niso zgodovine; beleženje odločilnih bitk so le incidenti ia zgodovine. Združene države Še niso stare — komaj pet generacij — a njihova zgodovina prvih štirih generacij je večjidel še posabljenš. Kdo je kriv? Oni, ki se imenujejo zgodovinarji. Zgo-dovinarstvo je še danea poklic večine — brez malega vseh — ki se pečajo s tem poslom, ki zahteva, da pokažeš v čim lepši luči vladarje in gospodarje Bvoje dežele. Ti so vse, ljudstvo ni nič. Vse avtoritativne zgodovine, kar je bilo apisanih do danes, so zgodovine vladarjev in "boljših slojev", v katerih pa je več fikcije kot reanice. Zgodovinarji, ki pišejo "priznane" zgodovine, namenoma potvarjajo zgodovino. Zgodovina bi morala beležiti *amo dejstva iz življenje in razvoja ljudstev. Vita dejstva, lepa in grda. Koliko imamo zabeleženih brez primeNi nerssnles? Jsko malo. Ironično dejstvo je. da je treba čakati, da to ali ono ljudstvo prej izgine v zemljo, prerino izkopi ješ nje« govo pravo zgodovino. Dejstva, ki bi morda res zanimala bodoč« rodove, it dosedanjega poteka zgodovine Združenih držav, se lahko omenijo s sto besedami. • V teh IxnttHlsh bi bils povedana resnica. Neki revijalni člankar se vprašuje, kako j* mogoče, da se ameriški znanstveniki in oblastniki delajo »lepe In fluhe vpričo humbugs, ki ga uganja katoliška cerkev. V mislih ims oni karneval na pokopališču v Maasachuaettsu. A ko bi kdo drugi počenjal kaj takega — tako piš* — bi zdravstvene oblaeti takoj planile po njem. To že presega vse meje »drave pameti (common aensr) in pri teh mejah mora nehati vssks svoboda. tudi v Imenu religije. Odkod tak strah sli rešpekt? Mož bi lahko uganil. To n\ rešpekt pred vero, temveč pred bogastvom, ki ga ima kak»-liška cerkev v Ameriki. Številčno predstavlja cerkev le eno šestino prebtvaUtva. smpak ekonomsko predstavlja milijard.- dolarjev, ki pomenijo veliko moč v deželi, v kateri je dolar najvišji bog. Večina ameriških znanstvenikov in brez malegs vsi oblastniki vidijo, ds so križi iz zlata, ne iz prsti. Glasovi iz naselbin Obljube Iii ženske Detroit, Mich. — Kakor po drugih mestih, tako ae tudi v našem mestu I Mroitu nahaja velika brezposelnost. Vsak dan se Jim pridružijo nove mase, katere odpuščajo «rasni tovar Tiar ji e tolažbo, da bodo poklicani, kadar jih bodo zopet potrebovali. Bes, slabi časi so nastopili, akoravno so obtiubovali ob predsedniških volitvah, de bode dela, kakor še nikoli poprej, ako bo izvoljen mr. Hoover predsednikom. Tukaj ga i mate! Kaj je storil za delavce? Ničesar; in ni treba»ničesar pričakovati. Sklical je imovite podjetnike na posvetovanje \ Belo hišo, kako ukreniti, 4e se brezposelnost prepreči, saj tako so pisali raz^i angleški časopisi Kaj je bilo eklenjen* nihče ne ve. Toliko nam je pa znano, da je mr. Hoover potrdil, da se da 116,000,000 suhačem za usilje-vanje prohibicije, katera se pa danes nahaja ravno tam, lukor je bila pred devetimi leti. Ako bi se ta vsot» razdelila med brezposelne in njih lafne družine, bj bilo ljudstvo Hvaležno. Pretočeni teden so v našem mestu imeli suhači veliko zborovanje v hotelu ßtadler, obhajali so desetletnico z velikim banketom. Udeležili so se iz vseh krajev Združenih držav; imeli eo burno aejo, na kateri eo razni govorniki zatrjevali strašanski napredek in da so že posušili polovico Amerike. Niso pa povedali, da je že padlo približno pet tiaoč žrtev pod suhaškimi kroglami. V resnici lep napredek. To je «voboda! Kdo plačuje te ogromne stroške, da si rede trebuhe in žepe T Mi davkoplačevalci. Kdaj se vendar otre-semo teh nepotrebnih pijavk 7 Končno naj tudi omenim nekoliko o našem Slov. Nar. Domu na vzhodnji strani. Ker so delavske razmere pod ničlo, gre z vsako stvarjo kakor tudi z SN D počasi. A naše neutrudlji-ve šene in dekleta, oziroma ženski odsek SND, ne miruje. Vedno so na delu; prirejajo vsakovrstne veselice, e katerimi ao še naredile ogromno vsoto In izročile blagajni 8ND. V resnici jim gre vsa čast iif hvala. Marsikateri vam bo hvaležen, kadar bo za vihrala slovenska trobrojnlca na cažeUenem domu. V soboto 1. februarja bodo zopet priredile maškeradno veselico, katera ae vrši v Hrvatskem domu na 1881 E. Kiiby St. točno ob 6. uri zvečer. Kakor ponavadi, bodo dobile tri maske lepe dobitke in kakor so se izjavile, tako kraanih dobitkov še ni bilo razdeljenih, kakor bodo na tej veselici. Kaj bode za en Mpak, mi niao hotele povedati. Torej trtfea ae bo požuritl, da ne pridemo prazni is veselic domov. Kar ae tiče kuhinje, vam Je gotovo v spominu od prejšnjih priredb. (Postreglo se bo tudi občinstvu s dobrim dolenjskim, ki naredi vsakega ftldane in dobre volje. Za pleaaželjne bo 1-grel prvovrsten orkester. Vstopnina je B0c In za to malo vsoto se boste lahko veselili pozno v noč. Ker je čisti prebitek namenjen za 6ND, katerega vsi tež ko pričakujemo* je upati, da b< velika udeležba, na kar so ulj ud-no vabljena vsa društva In po samesnl rojaki, da se v mnogo-brojnem številu udeleže te veselice. Torej na svidenje v soboto dne 1. febr. v Hrvatskem domu. A. Tischler. In venellca Colllnwood. Ohio. — Ko čitam različna poročila in dopise rojakov iz različnih krajev Združenih držav, ae ml nehote vrine misel, kje Je ostala tista, po kapitslistlčnih listih toliko ope-wuisf Hoover jeva prosperiteta. IM nas v Clevelandu nam Je večini delavstva nepoznana, za kar pričajo na tisoče h roječe trume brezpoeelnih delavcev, ki zahlen hodijo od tovarne do tovarne ter prosijo dela. Ponavadi Jih s par totažilnimi besedami odšlovc. češ, "počakajte še par tednov, drugI mesec bo bolje." Zmirsj ena In ista povest, ki se ponavlja dan za dnem. od meseca do meseca. , Mase delavstva pa ponižno trpe In stradajo ter čakajo v trd- nem upanju, ako se jih ne bodo usmilili kapitalisti, da jim-bo že bog na kak način pomagal Zopet smo torej za eno skušnjo bogatejši. Sedaj lahko vidimo, koliko so za nas vredne laskave obljube raznih kapitalističnih kandidatov, ko rabijo tvoj gla* Na nas samih je pa ležeče, Če se bomo iz tega kaj naučili, kajti od kapitalistov ne moremo pričakovati nikakega izboljšanja delavskega položaja; to mora biti delo nas samih. Da pa to dosežemo, se moramo v prvi vrsti politično organizirati v organizacijah aM strankah, ki so v resnici delavske in ki se bore v prvih vrstah za boljšo bodočnost človeške družbe. Ena takih organizacij, ki zasluži zaupanja vsega delavstva, Je gotovo socialistična stranka, kar je že ne-Štetokrat dokazala. Dolžnost vsakega zavednega delavca je, da postane njen član. . Tukaj v Collinwoodu imamo klub št. 49, ki pa le nekam životari, ker je vse premalo zanimanja zanj odstrani naših rojakov. Zatorej ste naprošeni vai rojaki, ki simpatizirate s socialističnimi idejami, da pridete na klubove seje in postanete aktivni člani kluba in etran-ke. Seje kluba se vrše veeko prvo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v prostorih SDD na Waterloo Rd. Da zbudi med rojaki večje zanimanje za naš pokret, je klub št. 49 sklenil ob-državati dne 2. feb. ob sedmi u-ri zvečer svojo veselico s sledečim programom: A) Predvajanje slik o Jugoslaviji—brata Mihaljevič. B) Nastop mladine: 1. Louie Kavšek—harmonikar; 2. Ida Modic—umetni ples; 3. F. Kadunc—harmonikar; 4. Vodnal trio — piano, vioMn, banjo; 5. Olga Godec, piano solo—"Pozdrav," "Gorenjski valček"; x (Najboljši izmed njih, o katerih odloči občinstvo z aplavzom, dobijo nagrado.) C) Miss Jeannette Sterle — sopran solospev; D) Sestre Petrovich — Concert Polonaise—by H. Sengel-man; E) Mrs. Mary Ivanu*—alt solospev; F) Mr. Louis Belle—tenor solo, spremlja na glasovir Mfss Anka Erste; G) kvartet—Belle, Plut, Jan-čič, Lazar; H) Kuplet — Anton Epieh, Frank Mahne. Po programu bo ples in prosta zabava v spodnji dvorani, kjer bo igrala dobra godba. Vstopnina za vse je samo 50c. Rojaki in rojakinje iz ColHn-wooda in drugih clevelandsklh naselbin ste najuljudnejše vabljeni, da posetlte to klubovo prireditev v kolikor mogoče večjem številu. Prepričan sem, da bodete deležni veliko užitka in zabave. Vstopnice Že lahko v naprej dobite pri raznih sodru-gih kluba. Torej vam kličem: Na svidenje dne 2. feb. v Slovenskem delavskem domu! Louia Zgonik. JutfiMtiovantiki klub Mwablk, Minn. — Biwabik Ameriški jugoalovanaki klub št. 8 namerava biti zelo aktiven to leto. V kratkem pričnemo z agitacijo za nove Člane in jaz sem uverjen, ako delujemo skupno In pojasnimo Jugoslovanom v naši naselbini pomen Ameriške jugoslovsnske sveae v Minnesota da bo to leto zalo malo naših rojakov v naši naaelbini. ki bi ne postali člani našega kluba. Zakaj bi se ps ne združili in skupno sodelovali za blagor našega naroda? Poglejmo druge narode, kako delujejo za svoj razvoj. Pri nas. zdi se mi. Je pa ravno narcfce. Namesto, da bi skupno sodelovali In pomagali eden drugemu do boljšega kruha, mu pa večkrat polena mečemo pod noge. Poglejmo n. pr. Italijane. Zdaj nabirajo denar, da bodo postaviti velik spomenik Krištofu Kolumbu. Ta spomenik bo «tal na' trati d ris v ne stolnice (State Capitol) v Rt. Pau)u. To delajo naši sosedje samo zato, de bodo pridobili več kredita svojemu narodu. Kadarkoli za-morejo kaj dobrega storiti za svoj narod na Javnem polju, tudi to etore. Ali bi ne bilo dobro, da bi tudi mi posnemali v tem oziru naše sosede? Tudi mi bi lahko veliko dobrega storili za naš narod potom A. J. zveze. Torej na delo, rojaki. Naša zveza bi morala šteti do prihodnje konvencije v mesecu avgustu najmanj tri tisoč članov in članic.' ' Uradniki Biwfbik AJZ kluba so sledeči: Predsednik Mati B- Tornetz; podpredsednik Gust. Filipcich; blaganik Jakob Karish; tajnik John Zallar; nadzorni odbor: John Kralich, Luke Ribich in John Strukel jr. John Zallar. t j i Odgovor na odgovor Nokomis, IH. — Ker mi iz Detroits 'bivši premogel odgovarja na moj dopis, mu moram tudi nekoliko odgovoriti. On pravi, da je bil po Lewisovi ma-šini preganjan, kljub temu še vedno zagovarja UMW. To je sllčno polj ubo van ju palice, ki je padala na hrbet. Ime organizacije ne more nikomur nič prinesti; večjega pomena so voditelji. Najbolj eo prizadeti tujezemski rudarji, ker nimajo na lokalnih sejhh nobene besede. Ako se keteri oglasi, takoj Angleži za-kriče: "Sit down!" Strinjam se z dopisnikarjem iz Springfielda, ko pravi, da je stara unija polomljen koš. Želela bi, da bi bili rudarji organizirani v eni sami organizaciji. Potem bi bilo vsaj upanje, da bi prišli do svojih pravic. Tu v No-komisu je zelo veljko brezposelnih. Nekateri so se podali v velika mesta, mnogi so pa še tu kaj. Nekateri so brez dela že dve leti. Pozdravljam vse zavedne rudarje. Detroitski rudar naj bi se podpisal s polnim imenom. Antonia Rak. (Ker je vsaka stranka povedala svoje mnenje že dvakrat, naj se zadeva izvirajoča iz prvotnih dopisov smatra zaklju čenim, ker drugače se razvije v prerekanje. Vsak naj bo upravičen do svojega mnenja. Pozdrav! Uredništvo.) , Se e rudarskem epom Nokomis, III. — Naj omenim, da Je dopis A. Rak, ki je bil priob&n 11. januarja v Pro-aveti, resničen in se strinjam z nJim. Bivši rudar je mogoče ie pozabil razmere v UMW. Če je res tako dobra, zakaj se pe voditelji tožarijb na sodnijah, kar: delajo za rudarske žulje. V Nokomisu je bilo v zadnjih par letih vrženih na stotine rudar jev na cesto. Kako žive, se ne briga ne sodnik in ne voditelji. Ce je bila stavka, ni nikdo dobil nobene podpore, ker ie bilo še za voditelje premalo. UMW mu ne daje tudi nikakih pravic. | Ne rečem, da je ravno NMU ravno najboljša. Dokler rudarji vlečejo vsak na svojo atran, ne more biti nobena unija dobra, želim, da bi si vsi dudarjl v kratkem podali roke v NMU, ki naj bi bila unija veega delavstva. Morda bo kdo rekel, kaj se ženske vtikamo v to stvar. To delamo, ker smo tudi ženske močno prizadete. Ker se bivši rudar^oglaša iz industrijskega mesta? vem, da ni imel mnogo koristi od stare unije.' Louisa Plahutaik. Koncert gdč. Ropaaove Glrard, Ohio. — Pod avspici-jo Slovenskega doma priredi tukaj dne 8. marca ob osmi uri zvečer gdč. Zora Ropaaove koncert z bogatim programom. Naša umetnica državnega gledališča v LJubljefi prihaja med nas iz rodne domovine. Našemu i rodu hoče pokazati, da ni prišla sem na počitnice. Prišla je, da nam zapoje Iz srca in is svoje duše In nam poda tisti dragoceni biser naše lepe slovenske pesmi, katerega toliko pogrešamo. V Ameriki je nastopila na koncertih v New Yorku in v Collinwoodu s velikim uspehom. O-beta se nam krasen večer, ki ga bomo uživali v krogu naše u-metalce. Naša naselbina se pripravlja, da Jo poedrsvi kot smo poedra-vili Subeljna. Ix>všetovo in Ba-novoa. Ako Imamo prostor za take prireditve. Je naša dotš-iSo oost, da povabimo našo umetnico. Zatorej naselbine, povabite jo» dokler Je Še čas. Rojena je bila na Dolenjakem in uživa splošen ugled v domovini kot umetnica. Vabim vojake iz bližnjih naselbin, da posetite našo naselbino omenjeni večer in ne bo vam žal. Program bo objavljen pozneje. Predno končam, naj omenim, da priredi naša umetnica koncert v Warrenu dne 1. februarja. Na girardske rojake apeliram, da se udels&ijo tega koncerta in poset nem bodo pozneje vrnili naši rojaki iz Warren^.—Jahn Deftck. Sosedova veselica Euclid, Ohio. — Pazno zasledujem dnevno Časopisje, katerem poračajo rojaki iz raz nih «naselbin o življenju, razvoju in napredku društev in drugih ustanov. Vse hiti in se gib-lje; pri priredbah imajo eni boljši program od drugega. Tu di pri nas ne držimo rok križem akoravno ne slišite veliko poročil v javnosti iz naše male na selbine. Veselic in raznih zabav je tudi pri nas veliko, posebno sedaj v predpustnem času, ko se društva rada apominjajo ve seljaka in šaljivca Kurenta. Tudi naše društvo "Zavedn sosedje" št. 158 SNJP prired veliko maškeradno veselico SN domu, 20718 Recher Ave. dne 8. februarja. Pričetek ob sedmi uri zvečer. Tudi letos bo društvo bdalq iveliklp vsoto svrho daril. Apeliram na vse društvene člane in občinstvo splošnem, da posetijo našo veselico. V preteklosti smo imel vedno veliko udeležbo in obilo zabave in upam, da bo to tud na prihodnji veselici. Pričnimo novo življenje, staro naj ostane za nami. Tisti, ki je napoveda vojsko, namreč bojkot in voditi anarhijo v društvu, naj svojo energijo porabi za druge stvari ne pa razdirati, kar ste v grjulili leta in leta. Na svidenje 8. februarja. Matthew Debevec. Nekaj in Amerike 30. JANUARJA. i* E?Ti ope Poročilo zastopnika Pittsburgh, Pa. — Ko sem zadnjič poročal, sem bil namenjen iti v Johnstown in okolico Račun pa mi je prekrižalo slabo vreme. Mačrt sem spremenil toliko, da sem šel v Library kjer sem obiskal naročnike, ka* terim Je naročnina {»otekla. Ker sem imel več časa na razpolago, sem se od tam podal v Bridge-ville. Pri Selišnikarjevi družin sem izvedel, da so isti dan pokopali mojega dolgoletnega prijatelja Franka Ivančiča. Umr je za pljučnico. Zapušča mlado, žalujočo soprogo in tri nedorasle otroke. Družini izrekam moje globoko sožalje. Anton Zklenšak. Veselica Milwaukee, Wie. — Delavske razmere so tudi v Milwaukee zelo slabe, kakor po vsej Ameriki. Na društvenem polju se kljub temu vidi povoljen uspeh, bodisi glede pridobivanja novih članov ali pa glede prirejanja zabav. Članstvo društva "Balkan" «t. 24 SSPZ je sklenilo na zadnji seji, da priredimo doma Čo zabavo v soboto dne 1. febru ar ja z veter. Vršila se bo v Tam Aetovi dvorani na Srd in National ave. Vstopnina za moške je $1, za ženske pa 60 centov. Postrežba v veeh ozirih izvrstna Za udeležbo se vam že naprej zahvaljujemo.—Odbor. Seja farmarake unije WlUard, Wie. — Prihodnji jKindeljek zvečer dne 3. februarja se vrši redna seja lokalne farmarske unije št. 83, ki smo jo ustanovili pred par meseci. Postojanka je pridružena k Farmers Educational and Co-operatlve Union of America. Na sejo bo vabljeni vsi člani in posebno še tisti farmarji, ki so obljubili, da se nam pridružijo. Urgiram vas, da to tudi atorite Frank H " LISTNICA UREDNIŠTVA Cleveland, 0„ . .X." — Pošljite svoj podpis. Milwaukee. Wie.. John Po-klar. — Naslov ae glasi: Slo-venakl tednik. Calla Kspiaoaa Aires. Argentina. . Pariški mestni senat je sklenil, da je ^, iaS0. dalje prepovedana vsaka vožniu v J tranjem mestu s konji. Se manj pa 8e W dBe a,i karo,e- voZ; z • • a V dežeM Kemal-pa*e so ljudje povečini m,. ianake vene. Imajo svoje cerkve, imenov.^ mošeje, ki imajo velike vitke stolpe, imenovS minareti. 8 teh minaretov poziva vsak dan rJ krat muslimanski duhovnik svoje vernik, k ^ IHVi# Zdaj so začeli montirati po vseh minaret,"k ojačevalce«vočnike, ki bodo avtomatično ^ dan petkrat pozivali glasno vernike k molit? Ubogi muezini (muslimanski duhovniki) ki b* do,s tem ob kruh.... Kasalo bi vpeljati to tudi v katoliške c« kue. Te so pa vendarle prenazadnjaške, da y se tako hitro posluževale modernih tehničnih it. najdb, kakor "zaostala" Turčija.... * Risarska akademija v New Yorku je nagr». dila futuristično sliko Dickinsons s nagrado 5oo dolarjev. Sele potem so sposnali, da visi slika — narobe. Spoznali so to po — okvirju. .. s Neki nemški inžinir v Essenu je hvaia bo. gu iznašel zdaj poleg "spalnih vagonov" še "plesalni vagon". T* vagon je tako ves v sne teh, ogiavje bi spadalo prav ta prav v zgodovino cerkve, zakaj brez nje in njene vere ne bi priälo do preganjanja raznih izmiäljenih čarovnic. Verski fanatizem je vzrok vseh teh krvavih zločinov in mučenja, verski fanatizem, ki je povzročil, da so ljudlPmizlili, da vse slabo prihaja od hudiča in njegovih služabnic - čarovnic, dobro pu prihaja le od boga. In če je kje kaj slabega, je temu kriv zli duh, ki ima svoje pomočnike v čarovnicah* I P» so planili po čarovnicah, ki niso bile čarovnica ter jih mučili in ubijali ter sodili. Cim pa je začel prevladovati svobodmiaelni duh, je s tem preganjanjem prenehalo. Dobro pa je in zanimivo, brati poročila, kako so iskali in odkrivali čarovnice, kako so jih sodili in obsodili ter kaznovali. 0 tem poročajo stari arhivi raznih gradov in oblasti. Ta poročila o preganjanju čarovnic na slovenskem ozemlju priobčuje dr. Travner v ljubljanskem Življenju in svetu, zato o tem ne bomo poročali. Pač pa bomo opisali to na primerih iz preganjanja čarovnic v Zagrebu, oziroma na Hrvatskem sploh, kakor je to napisal zagrebški mestni tajnik Brinko Seringer. O preganjanju čarovnic na Hrvatskem imamo prva poročila iz XIV. stoletja. Prvotno so čarovnice po dokazani krivdi enostavno sežigali, v kolikor niso dokazale svoje nedolžnosti s 6, 12 in celo 25 zapriseženimi pričami. Q kakem mučenju ali torturah ni bilo sledu. — Sele ko je na zahtevo nemških inkvizitorjev izšla tako zva-na Bulla Innocenta VIII. in ko je pet let na to v zvezi z bullo izšlo v Kölnu zloglasno delo "Malleus maleficarura", na podlagi katerih so se pričele razprave proti čarovnicam in mučenja — šele detaj se je to mučenje priselilo tudi na hrvatske in slovenske pokrajine. Ta preganjanja so postajala od leta do leta večja in hujša, ker so čarovnice spravljali v zvezo a hudičem, ki daje svojim služabnicam nadnaravno moč. Kazniva dejanja čarovnic so preganalci risali tako-le: Ce naj bi kdo umrl, so mu "zavda-le" h tem, da so napravile klin Iz glogovine, ga segrele na ognju, ga pred hišnim pragom zabile v zemljo ter ga obračale, dokler niso krog njega naredile jamice kakor lijak. V lijak so vlivale kravje mlako, nakar so segrela železne palice ter jih razbeljene vtikale v mleko ter pri tem izgovarjale ča-rovniške besede: "Kdaj smo Btorile, kar smo mislile." Radi Vsega tega je človek, ki mu je bilo to nameiua*o, kmalu umrl. Vse to so si večinoma inkvizitor-ji izmislili sami. Ali: namazale so nož s svinjsko mastjo, z medom in smolo ter Ka nekam zasadile. Človek, k» mu je bilo t» namenjeno, je ali umrl ak nevarno zbolel. • J Tudi ljubezenske pijače in čarovnije »o znale te ženske. Lahko so zanetile sovraštvo med možem >n ženo ali pa narobe, vžgati lju-bezen med dvema sovražnima zakoncema. Tako so se obrača-« ž«'ne, katerih možje jih niso ljubili, na čarovnice, naj jim 'Isjo «Udodelne pijače, da pri-klenejo moža nase. Čarovnice jim dajale neko travo in yo-<"> v lončku. 8 tem mazilom so m* k ljubici, da zaneti a tem *"vr*Mtvo med njima. A n<* le to, tudi druge, precej Vdoltae utvari so zsdostovale, "» smatrali nekatere osebe u Modelne. Tako je bilo do-V"*J. da je kaka ženska zaklela bi u hnjftf srss psftrT "!>a te križem šentaj" ItdJ — P« da te radi te«» obtožijo in kaznujejo t mukami ali cek> s "»»rtj* Proti takim kletvinam J* "Krebška mestna uprava Iz- 21. julija 1641. posebno za-ionsko «loločbo, ki nalaga obla- stem, da nastopa proti takim "psovačem" kakor proti čarovnicam. Ljudstvo pa je bilo tedaj strašno "boguvdano", verovalo je celo v hudiča, bolj kakor v boga, pa je bilo treba le majhnega suma in že si bil proglašen za coprnika. Takih primerov je bilo mnogo in mnogo so pretrpele razne ženske po nedolžnem baš radi tega verskega fanatizma. Nekoliko primerov:__ Ce je kaka ženska rekla o obolelem sosedu, da zanj ni več zdravila in da bo bržkone umrl — ter je sosed res umrl, je bil to zadosten dokaz, da je ženska čarovnica. Ce je katera govorila sosedom, naj ne hodijo na polje, češ da se bliža nevihta z točo, pa je nato toča z nevihto res prišla — je bil to dokaz, da je bila taista čarovnica. Ce je kajc otrokov spanju v sanjah imenoval ime kake ženske in se je pri tem zvijal in krčil — je bil to znak, da je dotična ženska čarovnica, ki se je napravila nevidno in muči njenega o-troka. Iz tega je sledila ali o-vadba ali sovraštvo med sosedi, sovraštvo med vasmi, med sorodniki. Ce je ponoči ropotalo po podstrešju, če ni dajala krava mleka ali pa če je bilo mleko kalno, če je silila iz staje ali zmečkala teleta, če so kokoši prenehale nositi jajca — takoj so sumničili in obdolžili katero, da je čarovnica in da je ona jo storila. Imamo primer, ko je lastni sin razglasil o materi, da je čarovnica, in to le zato, ker ga je mati zalotila pri tatvini. Sin jo je razglasil za čarovnico in mati je bila mučena. Celo pnmer, da si je katera ženska zlomila nogo, so smatrali za dokaz, da je čarovnica. Za* kaj razložili so: letala je s čarovnicami po zraku, jahaje na metli, ter si je pri tem zlomila nogo itd. i U. «•-•»... 4 II». . Kako se je vršilo postopanje Na Hrvatskem so bili upravičeni nastopati proti čarovnicam vsa svobodna mesta, plemiči, veleposestniki.' graščaki in vsi oni plemiči, ki so imeli tako zva-no "ius gladii", tp je "pravico meča", na temelju katere so smeli na svojih posestvih postaviti vešala ter obešati nanje tatove, razbojnike in druge grešnike, ki jih je smatral plemič za krive. Smeli so jih zapirati obsojati in obešati, mučiti s kolom, aežigati, odsekati jim glave in mučiti z raznimi drugimi kaznimi. Z zakonom 1609. so smeli celo navadni državljani prijemati čarovnice ter jih izročati pristojnim plemičem, da jih kaznujejo. Za osebo, o kateri je bilo javno mnenje, da je čarovnica, ni bilo treba nobene ovadbe, ker je veljalo javno mnenje za veljavno in zadostno. Proti čarovnicam pa, ki so bile ovadene kot čarovnice, pa so vodili preiskavo. To preiskavo je vodil povsod odbornik mestne občine aLi mali sodnik vaške občine. Obtožnica se je glasila tako-le: Ker je obtoženka šla preko bosega in ljudskega straha ter js ne ozirajoč se na staopest državnih zakonov prostovoljno in nalašč sklenila pogodbo s hudičem in se družila c drugipii čarovnicami ter povzročevala mnogo škode s svojim čarodej-stvom in dejanji ljudsm, polju, travnikom, gozdovom, blagu, živini in ostalim bitjem, delala točo in povzročala rasne uime. in je —- kar je najstrašnejšo in najgrše, spolno občevala s hudičem, ker je zstajiis bogu dolžno vero in storila mnogo protizakonitih dejanj, ne boječ se zakona ne kasni, prosim, ds pokličete obtoženko v najkrajšem «asu pred sodišč*. ki naj preišče njene zločine In odkrije sodeiav-ke. Ce ne bo izlepa priznala, naj jo mučijo, a potem naj jo v opomin drugim sešgo na grmadi. ePo tej ovadbi so oblasti takoj zgrabile obdottenko ter jo Urate pred sodnika. HI pa tedaj pred sodifc'e, ko je bil čss vstaje proti čarovnicam, js pomenilo isto, kot iti v smrt. Ce niso hotele obdolženke priznati zločinov, so jih v to prisilili s silnim mučenjem ter so tako priznale vse, kar so hoteli. Mest* ni senator je čarovnice zasliševal ter jih oddajal sodniku s pripombo, naj jo mučijo, da bo vse priznala. Sodnik je slušal, določil dva ali več mož, ki so obtoženko mučili ter njene izjave sredi muk zabeleževali ter ta zapisnik izročili sodniku, ki je potem sodil in obsodil. (Kon«c nrlhodnitt.) V tržaškem pristanišču je bilo lansko leto skupnega prometa 54,299,567 kvintalov napram 51,990.299 v prejšnjem letu. Torej je narastka 2,30.268 kvintalov. Promet je naraščal do zadnjega četrtletja. V tem pa je padel za 1,426.802 kvintala pod promet v odgovarjajoči dobi 1928. Odbor udruženja goriških kombatentov je imel sejo, na kateri so razpravljali zopet o bonifikaciji nekaterih oon v deželi in o pridobitvi kmetijskih gospodarjev s strani "Opere Nazi onale Combattenti". Organizacija bivših bojevnikov izvršuje po raznih provincah "zemljiš-čno odrešenje", kakor se izražajo fašistični voditelji. Po zakonu ima pravico zahtevati, da pridejo v njeno posest nepremičnine, naj pripadajo komurkoli, kadar so podvržene obveznosti bonifikacije ali ako so potrebne za gradbo kmetskih del. Akcija pomeni za nove province kolo* nizacjjo italijanskega življa med narodnimi manjšinami. Na seji odbora goriških kombatentov je poročal predsednik Locajono, da bo mogoče ta z gospodarske in Solitične strani tako važen pro-lern v kratkem za kombatente ugodno rešiti. Med zmagovalce v žitni bitki so razdelili nagrade in kolajn« v božičnih dneh in sicer v goriški pokrajini 17.500 lir, v trša-škf 22.800 in v istrski 18.100. V Gorici je razdelil pred božičem župan 4urij Bombi (g) po 250 lir £6 družinskim očetom, ki imajo po pet otrok. Vse kmečke hranilnice tržaške pokrajine preidejo pod pokrajinski urad državne zveze hranilnic. V Nabrežini je na stal enoten zavod iz štirih hranilnic SliČne združitve se izvr-še tudi pri ostalih denarnih zavodih na tržaškem Krasu. V Gorici je umrl znani lekar nar g. Anton Pontoni. Andreja Komavca je pri Starem selu povozil do smrti neki avto iz Bovca. V Rihemberku je umrl 68-letni gospodar Josip Birsa. V Selu so pokopali 74-letno Ernestine Maitijevo iz stare plemiške rodbine. V Srpenici fe umrl Josip Žagar, trgovec in posestnik. 401etni gluhonemi Anton Likar se je vračal zvečer s Planine v dturje. fiel js po bližnjici mimo strelnega skladišča. Vojak jc na strsži zaklical, da naj se tista vi. Gluhonemi Likar ga seveda ni slišal, vojak je ustreli) in Likar se je zgrudil mrtev, zadet v glavo. V Nabrežini je umrl v staro sti 75 let g. Anton Koiar, upoko j sni železniški skladiščnik. Ko js bil njegov sin Milan, ki j« sedaj sodnik, dobrovoljec na solunski fronti, so avstrijske oblasti preganjale pokojnika, dvakrat so gs izgnali iz Neb reži ne in že je bilo določeno, da bo interniran v Lipnici, pa je nastopijo premirje. Kolar je imel ja-ko lep pogreb. Blag mu spomin! Italijani izkoriščajo idrijski rudnik vas bolj, kakor ss je to godilo pod prejšnjim režimom. Ps tudi po okolici iščejo srebrne žile. Inženir! se trudijo posebno okoli Hrtdnje Ksnomlje in v bližini Hladnikoveira mosta kopljejo rudarji že tri leta. 8e-daj upajo z vrtalnimi stroji priti do rude. Mislijo namreč, da je zemlja med Idrijo In Kanom-Ijo «ilno bogata na rudi. Na goriški trg prihaja is Inozemstva vedno vsč naročil za so-knjavo. ki gre na vsa tržišča v Avstriji in v Jugoslaviji. Rdečega Hsdiča pride dnevno na trg do 60 kvintalov in dobijo kmetovalci sanj 6 do 12 tisoč Ur. ftrtjM*! rami ImJ* Iti}« Izredno čuden je bil Življenski roman Alfreda Nobela, kralja di-namita in ustanovitelja mirovne nagrade. Genialni mož je hrepenel vse življenje po ljubezni ln miru, toda usoda je hotela, da je trpel ta večkratni milijonar vse svoje žive dni na nesrečni ljubezni. Bil je idealist, ki je sovražil vojno, čeprav je bil neizmerno bogat tvorničar dinamita. Alfred Nobel se je rodil 21. oktobra 1833 v Stockholm u. Njegov oče Emanuel Nobel je bil švedski inženir. Kmalu po Al-fredovem rojstvu je odpotoval v Petrograd, kjer je na povabilo ruske vlade zgradil tovarno za orftžje. Alfred je bil 8tar jedva sedemnajst let, ko ga je oče poslal v Ameriko, da konča tam svoje 'inženirske študije. Za krimske vojne se je vrnil v Ru-8ijo, torej v Času, ko je bila tovarna njegovega očeta prava zakladnica zlata. Po vojni se je preselil naaaj na Švedsko, kjer je pričel proučevati problem eksplozivnih snovi. 1861 je priglasil patent za izdelavo "neppasnsga nitrogliceri-na", par tednov nato pa je strašna eksplozija uničila njegovo tovarno. Vfift delavcev in njegov brat je izgubilo livljenje. Javnost je bila razsrjana in švedska vlada je prepovedala Nobelu zgradbo nove tovarne v bližini Stockholma. Ker tudi pokrajinske oblasti niso dovolile zidave tovarne in ker ni mogel dobiti Nobel nikjer zemljišča za svojo tovarno, si je uredil svoj laboratorij na ladji sredi Malarskega jezera. 1867 ao dosegla njegova raziskovanja višek v iznajdbi dinamita. Praktična vrednost njegove iznajdbe je bila dokazana in končno je dobil dovoljenje, da sme zgraditi novo tovarno. Nove krvave katastrofe so ga ^ponovno obsovražiU» v javnosti. Neki Nemec je paložil v svoj kovčeg par Kilogramov nove splozivne snovi ter se naselil ž njim v nekem newyorAkem hotelu. Kovčeg je eksplodiral in porušil tri hiše. Potem se je vžgalo par stotov dinamita na neki ladji in sedem in štirideset ljudi je Izgubilo življenj*. Kmalu nato je zahteval cHnamit Štirideset žrtev v San Franclscu, Prva tovarna dinamita v Nemčiji je zletela v zrak. Odjemalci niso hoteli več ku povati pri Nobelu. Ladje niso smele prevažati njegovih tovorov. Odpeljal se je v Ameriko, da bi tam likvidiral svoje afere, pa je le % Daj večjo težavo našel hotel, kjer je mogel prenočiti. Kljub vsemu pa je polagoma premagal vse ovire, Izpopolnil izdelavo dinamita, zgradil celo vrsto novih, tovarn In Jtti končno združil v trust. Pozneje Je iznašel še močnej še eksplozive snovi: bslistlt in kordit. 1880 je odkril brezdimni «modnik in prodal svoj patent Nemčiji. „ Od tridesetega pa do pet ln tridesetega leta je bil zal j üben v neko mlado damo. Nesrečne okoliščine so ga ločile od nje, vendar je ni nikoli pozabil. Vse življenje je ostal samec. Skušal se Je premagati z obilnim delom ter Je v potovanju iskal pozabe. "Jaz sem državljan vssgs sveta. Kjer delam, tam js mojs domovina", Je .rekel. Osemnajst 1st je najrajši Živel v Parizu in ftan Romu, toda vedno se Je čutil o-samljenega. 1876 je priobčil v nekem dunajskem listu tale oglas: "Ne več mlad mož, bivajoč v Parizu, išče damo Iste starosti z znanjem jezikov is tajnico In doma-člco." Tako se Je «oznanil s kon-teso Kinsky in Jd angažiral. Povedal Ji Js svojo željo: ds bi mogel iznajti tako strašno ek-plozivno snov, ki bi onemogočila vsako vojno. Klnskjr se je pozneje poročila z baronom Suttner-jem in napisala znano knjigo "Položite orožje T Alfred Nobsl Je podpiraj s svojim denarjem njena pacifistična stremljenja. Večkrst JI Je rekel z grenkim ns-mmehom, da stori s svojimi to-varnaml več zs mir nego vsi kon-gresl in knjige "Tisti dsn, ko se bosta MOgtf dve armadi medsebojno popolnoma uničiti, se bodo prestrašeni nsrodl takoj odločili za ronrožltev," je piasl v enem uvojlh Vse svoje premoženje — 62 milijonov zlatih frankov — Je sa pustil stoekholmskl akademiji. da more letno razdeliti pet nagrad : tri za najboljše iznajdbe v področju kemije, fizike in medicine; eno za najboljše literarno delo in zadnje za onega, ki je delal za mir ln za splošno razorožitev. Alfrad Nobel je umrl 19U1. Pet let po njegovi smrti so bile razdeljene prve Nobelove nagrtde, ki 80 jih dobili fizik Roentgen, kemik Hoff in profesor Bering. I'rudhomme je dobil literarno nagrado, Henry Dunan, ustanovitelj mednarodnega Rdečega križa, pa je dobil skupno s Fr. Passyem mirovno nagrado. ("Ž. in S.") Stavblnaki delavci se vrnili na Chicago. — Enodnevna stavka stavblnakih delavcev, uposlenlh pri gradnji Board of Trade poslopja, je bila dovolj, da ao podjetniki odslovili neunijske pokla-dalce parnih cevi. Pogodba določa, da mora biti poalopje zgrajeno do 1. aprila; podjetniki so bili v strahu, da delo ne bo končano v tem času, ako ne ugode zahtevi unijskih stavbenikov, zato so hitro sprejeli njihove pogoje in odslovili neunljsko delavce. . Nemška opera v Chicagu Chicago. — V soboto se zaključi sezona čikaške opere in operni ansambel odide na gostovanje po deželi, najprvo v Boston. Prihodnjo nedeljo pa pride v Chicago nemška operna družba naravnost Iz Berlina, ki bo gostovala v starem opernem gledališču Auditoriumu osem dni. Peli bodo Wagnerjeve ope-re. Kasneje se nam obeta tudi ruska opera. . Petcentno gledališče! New York. — Na Broadwayu so odprli filmski teater a pet-centno vstopnino in ljudstva se kar tare pred gledališčem. Policija mora rssganjati ljudi, ki hočejo porušiti stavbo, tako velik je naval. Rudar ubit pri delu Johnston City, 111. — George Leslie HUI, 27letnl rudar, je bil ubit v premogovniku, ko je zašel med dva vozička, ki ata gs pritisnila ob steno in zmečkala. Rudar zapušča vdovo In dva otroka. Krojaška stavka v Torontu Toronto, Ont — Več kot 1200 krojaških delavcev, ki Izdelujejo ženske obleke, je zastaykalo v sporu z delodajalci radi mezde in delovnih pogojev. , NEKAJ AMKRIKAN1ZMOV IZ EV KOP K IN AMEMKK - * J. K. M oyer In ni»(«va Mtproi«. Kr»d poroku »U m «sersiu-«•Is, 4« m im»U brvi ovir rssimrotiU, eko m JIim s« rodi otrok v dv»k MUl. Hirt Had His Onportnakicv-However, Something Happened? nvVCS •»Ar