Lisi
X torek 1. ¥elki^a trama
1849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/,, za
gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno
ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še i gold., za ene kvatre 2 gold.
Zayeze.
V dobi, v kteri se na toliko krajih čez zaveze razgovarjajo, v kteri se od nemškiga laškiga, madjarskiga, slavjanskiga edinstva pripovedovati sliši, bi vtegnilo primerno bili, če bravcam nektere misli zastran zavez v presojo in vserčenje izročimo. Vzete so iz nemških bukev „die Sibylle der Zeit," spisanih od prelata Kormana.
Pri neenakih zavezah nemajo manjši proste volje. — Neenotere zaveze sreče ne pri-neso; slabejši se sem in tje vlačijo in tirajo.
Zaveze mogočnih in njih prijatelstvo sla-bejše drago stoje. »Narodi, piše Montes-quieu, ki so bili prijatli ali zavezniki Rimljanov, so si sami pogubo napravili z nezmernimi darovi, ktere so jim dajali, de bi njih podporo ohranili ali povikšali bili. Ker so si vse pravice, postavne in krivo prilastovane le z zlatarn zadobiti mogli, so vladarji ogolili tempeljne in oplenili premožniši podložnike, darovi pa, ki jih je Rim kraljem nasproti dajal, so bili: stol, palca iz slonove kosti, ali pa častni urad."
Narmogočniši izmed zaveznikov je navadno tudi njih sodnik in zavezniki postanejo na zadnje žertva samovoljniga izreka; ali se pa primeri to, od cesarje Livius rekel: „pod senco zaveze sužnost terpeti;" ali pripeti se, kakor Horacij poje:
Boritve vajen jelen večkrat zgnal iz gaja Je konja , ki premagan zmir je bil; In konj pozval si v pomoč je človeka. In voljno vdal se berzdi je njegovi. Al ko vernivši se ko premagavec Se čez zatertiga sovražnika raduje, Si raz herbta več jezdica ne spravi, Ne spravi z gobca berzde več železne.
Preden so si Rimljani iz ptujih narodov svoje podložnike storili, so jih kot zaveznike in prijatle pokoršino učili.
»Rimljani, pravi Montesquieu, so imeli več plemen zaveznikov. Eni so vživali njih svobode in so bili deležni njihovih prednost p. Latinci in Herniki; drugi so jim bili zahvalo dolžni kot dobrotnikam, kakor Masinisa, Ev-men in Atal, zopet drugi so z dragovoljno pogodbo k Rimljanam pristopili; ti so sčasa-ma iz zaveznikov podložniki postali, kar se je prigodilo kraljem egiptovskim, bitinjskim, kapadoškim in gerškim mestam. Poslednjič so bili nekteri tudi prisiljeni v zavezo stopiti kot Filip in Antioh."
Že sploh je neodpustljiva napaka, če se narodi, ki en jezik govore, ne zedinijo.
»Taisti, piše izdatel „magacina evropej-skih deržavnih razmer," ki zgodovino narodov popolnama pozna, zamore za stanovitno terditi, de le edinost celo moč srečne hrambe stori. Mala republika Atenska se je branila o času Milciada in Temistoklesa zoper strašno moč Perzijanov samo z zedinjenjem svoje moči. Tako se pokaže Rim pod Fabiam in Scipionam. Epir je prevergel pod hrabrim Skan-derbegam celo moč Turčina. Kraljestva Leon in Oviedo sta se ohranila z združeno močjo več stoletij zoper Saracene, Benetke zoper Turčina; Švajcarji zoper nemške cesarje; Ho landerji zoper Špance. Ravno tako spričuje zgodovina, de needinost, razpertije, stranke vsako brambo v nič denejo. To vidimo v sta-
rih in novejših časih; pri Ciru in Lidianih, Aleksandru in Perzijanih, pri Rimljanih in Azii, Egiptu, pri severnih vladah in Poljakih; pri vseh teh zmagah se je pokazalo, de so premagani narodi središe (centrum) edinosti zapustili in tako moč skupne brambe zgubili.
De bi tudi Slovenci leto spoznali! V edinosti leži poglavitna moč natore od lepe rosne kaplice do velike sostave planetov. Kakor naravni, tako nema tudi politiški in moralni svet brez edinosti — brez središa — stanovitnosti. Naj bodo posamezni deli še tako slabi; postanejo po vkupnim središu močni in terdni. Nartanjši žarki, če se v eni piki sklenejo , veliko moč dosežejo. Kolika slabost vstane, če razpertija in nesložnost med rodovi vlada, ktere en jezik sklepa, če osredje zgube, ki je za obderžanje celotnosti tako potrebno!
Te misli so posnete iz zgodovine in po nji poterjene.
»Kdor sebe in prihodnost viditi hoče, naj pogleda v zerkalo zgodovine. Svet se stara, dogodbe se ponavljajo, dokazi se naberajo; skušnje se narašajo; vzdigvanje in padanje, padanje in vzdiganje stanovitno menjata na svetu." —
Slovenci, dragi bratje! kličejo vas k severozahodu, kličejo vas k jugoizhodu; kterimu klicu se hočete vdati? Prevdarite nauk zgodovine in izberite! »Vse je cvetlo na zemlji, kar je cvesti zamoglo; vsaktero v svojim času in v svojim okrogu; je ocvetlo in bo zopet cvetlo, če njega doba pride."
(Herders Ideen z. 9.)
V Celovcu 25. Aprilja 1849.
And. Einšpiler.
Povabilo na naročbo
poslovenjenih austrijanskih deržavljanskih in straliovavnih postav.
Visoko ministerstvo uka je pretečeno leto začasno vstanovljenje dveh stolic za učenje austrijanskih deržavljanskih in straliovavnih postav (Civil und Criminalrecht) v domačim jeziku v Ljubljani dovolilo. Na-sledba tega dovoljenja je bila, kakor je bilo že po časopisih oznanjeno, de seje posebin odbor za prestavljenje obeh postavnih knjig sostavil, ktero naj bi uku za podlago služilo. Če že to lotenje od ene strani namembo, od vis. ministerstva izgovorjeno, v resnici pospeši, od druge strani tudi narodni koristi dovoljno zadosti, ker bode na ta način tudi ljudstvo v svojim jeziku postave razumeti za moglo, posebno taiste, ki v djanske razmere življenja tako močno segajo, kakor splošne deržavljanske in strahovavne postave.
Prestavljanje imenovanih postavnih knjig se pa že tudi zavoljo tega za neogibljivo potrebo skaže, ker je ko pervo pripravno delo k prihodnimu javnimu (očitnimu) sodniškimu ravnanju pogojno, in ker je zlo želeti, de bi se imenoslovje obstoječih pozitivnih deržavljanskih in straliovavnih postav v domačim jeziku terdno ustanovilo, sodnikam , pravdosred-nikam in ljudstvu sploh priložnost dala, se z besedo postave v slovenskim jeziku soznaniti, in ljudstvu z prestavljanjem postave v njega materni jezik tisto živo marljivost za njo vcepiti, ktere postava v nemškim jeziku razglašena v slavenski deželi nikdar zbuditi ne more
Odbor, ki se s poslovenjenjem peča, je v svojim delu, kakor politiške novine »Slovenija" vedno donašajo, že tako dalječ prišel, de zamore svoje delo v razdelkih družtvu za natis podati.
Z hvaležnostjo je slovensko družtvo dokončani prestavik I. dela deržavljanskih postav od §.1. do §. 284 sprejelo in se zastran natisa z gosp. natiskarjem Blaznikam pogovorilo.
Odbor za zdaj svoj prestavek le za načert izreče, in natisa poslovenjenih odstavkov na stroške slovenskiga družtva ne želi za to, de bi ljudstvu že kaj doveršeniga in popolniga v roke podal, ampak de bi po ti poti nar lože od mož, ki so v teh rečeh zvedeni, in od je-zikoslovcov njih misli zvedilo in popravke za-dobilo, ki bi bili še želeti, na ktere bi se pri zadnim pretresovanju dela jako gledalo.
Iz ravno tega obzira se je tudi sklenilo, poslovenjenim načertu nemško izvirno besedo pridjati, de se bode od ene strani tistim zvedenim možem, ki so se do zdaj manj z domačim jezikam pečali, zlajšalo, z besedo in duham prestavka se soznaniti, tistim pa, od kterih se tudi v jezikoslovnim obziru natanjki pretres poslovenjeniga dela pričakuje, trud in nepriročnost iskanja v nemških izvirnih postavah prihrani. V pridajku nemškiga izvirniga spisa k slovenskimu prestavku misli odbor pa tudi zagovor vodil najti, po kterih se je v svojim težavnim delu ravnal. Odbor se je vodila der-žal, de tukaj ne gre, novo postavo narediti, ampak le, jo zvesto in slovenskimu narečju po mogočosti primerjeno prestaviti, de je nemška beseda postave prava izvirna beseda, de tedaj poslovenjenje ne sme tako imenovano svobodno (povoljno), ampak kolikor se z slovenskim narečjem zjediniti zamore, pobesedno biti, če bi se to tudi sem-tertje v kvar lepšiga sloga zgoditi utegnilo.
Naj tedaj gosp. pretresovavci dela to vodilo, kteriga seje odbor pri prestavljanji skoz in skoz deržal, po vrednosti ceniti blagovolijo, scer pa naj odkritoserčno nepopolnosti grajajo, zapazene pomankljivosti razlože in posebno take dobre izraze, ki se v prestavku pogrešajo, pa se morebiti med ljudstvam najti utegnejo, družtvu na znanje dajo. Z radostjo tukaj oznaniti zamoremo, de je že več izverstnih, v ti reči znajdenih mož hvalevredne pripomočke v poboljšanje slovenske besede odboru izročilo.
Družtvo je prepričano, de bota imenovana prestavka, ko djanska potreba našiga časa, ne le na Krajnskim, ampak tudi v sosednih slovenskih deželah Štajerskiga, Primorskiga, Goriškiga in Koroškiga z radostjo sprejeta, in de bo posebno sodnikam in pravdosrednikam zazdajno dana priložnost po volji, si bolj natanjčno znanje slovenske besede postav po ti poti prisvojiti.
Ker so pa stroški natisa in izdaje tako obilni, de družtvo pri svojih pičlih dnarnih pripomočkih ne more lahko izhajati, in ker je zastran števila iztisov poprejšniga prevdarka treba, se je sklenilo, popred naročbo razpisati, h kteri podpisani odbor s prošnjo povabi, de bi gosp. naročniki blagovolili, svoj pristop k naročbi z natanjčnim zaznamovanjem perimka, značaja (karakterja), stanovaljša, in naročenih izti-
sov z lastno roko napisati, in v pisar-nico slovenskiga družtva ali v bukvo-tiskarno g. Jožefa Blaznika v Ljubljani berž ko morejo poslati. Berž, ko se toliko naročnikov nabere, de bodo stroški natisa plačani, se bo počel zgorej imenovani prestavik nemudoma tiskati, in prejemnikam razpošiljati.
Naročilo na pervi del austr. deržavlj, postav, ki bo z nemško in slovensko besedo okoli 5 in pol pol znesil, je na 15 kr. odločeno , ki se pri prijemu zvezka odrajtajo. Le stroškov proste (frankirane) pisma se prijemajo.
V Ljubljani 25. maliga Travna 1849.
Odbor slovenskiga družtva.
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
„Prese" oznani, de bo grof Stadion za-voljo bolezni od ministerstva odstopil. „Presse" svetva ministra Krausa za njegoviga nastop-nika.
Celovec 23. Aprilja 1849. Kar je blo tukaj slišati, kar je Gracarska iz Celovca oznanila, in kar je tudi Slovenija opomnila , de Belaški krog noče pod Celovško oblast stopiti, je resnica, in kakor sim slišal, se po nekterih krajih prošnja podpisuje, de naj bi se Belaški krog s Tirolsko zjedinil. Prebivavci Belaškiga kroga bolj politično rasvet-leni in svobodoljubni, želijo se s kako veči kronsko deželo skleniti, in tako ložej in moč-nej svoje pravice in svobode braniti, zraven pa tudi se od Slovencov odcepiti, in s svojmi nemškimi braimi v novo nemško deržavo stopiti. Slovenci jim tega storiti ne branijo in braniti ne morejo, da le kos Slovencov s seboj potegniti ne prederznejo; po moji misli jim ta pa vender ne pojde od rok; mislim, da bode cela Koroška ostala neodvisna, samo-stalna kronska dežela s svojim posebnim deželnim zboram. Kako dolgo pa, le ve sam Vsevideoči — on, pred kterim bojo vsi kralji in cesarji od svojega hišovanja odgovor dajali, — on, kteri vsim vladarjem ojstro zapoveduje, de naj delajo pravico vsakiinu ljudstvu , da naj nobenimu ne kratijo naravnih, prirojenih pravic, da naj ne cepijo narode, kakor mertvo robo na kose po svoji samovolji, da naj ne branijo bratu s bratam se zjediniti, kar je Vsegamogočni po sercu, kervji in jeziku zvezal, slab človek ne sme ločiti. Tisto zlo znano : „Divide et impera" naj gre spat na veke!!! V tih slabih okoljšinah pa naj Slovenci dobro na to pazijo, da zastran po §.5. oktrojirane ustave vsim narodam zagotovljene narodnosti škode in krivice ne bojo terpeli. Sovražnikov koroškim Slovencam ne majnka! Nekteri terdijo, da na Koroškim ni nobeniga Slovenca.
Tim naj bo rečeno, ako niso že gluhi za resnico: na Koroškim je 120 far s 112,059 dušami, kjer se božja beseda vselej in iz-ključljivo v slovenskim jeziku oznanuje; — je 6 far s 6605 dušami, kjer se po slovensko in nemško pridguje. Božji nauk se očitno le Slovencam slovensko deli.
Drugi zopet pravijo, da so Slovenci in Nemci tako namešani, da se na narodnost ne-more nobeden obzir vzeti.
Tim pa tole povem: meja med Slovenci in Nemci se more tako potegniti, da je med 123 farami, ktere se lepo vkup deržo, le samo 6 nemških, alj prav za prav, ponemčenih otokov: Pontabov, Malborget, Terbiž, Celovec, Velkovec in Lavamind; cela okolica tih krajev je terdo slovenska, in veliko njih prebivavcov zna dobro slovenski.
Tretji pa kvantajo, da vsi koroški Slovenci nemški govore, kar izreči in poterditi na deželnim zboru neki dolgosuknjaš iz Bli-berka ni se bal in sramoval. —
v ,
Cujte na to, kar se pred nekim mescam prigodi. V Žrelcu (Ebenthal) so se mladenči
pri pervemu lozanju prav slabo obnašali, sol Celovec 25. Aprilja 1849. Na
celo komisijo spodili in nektere zavupnih mož prav nevsmiljeno zmlatili. Pride iz Celovca sodniška komisija, dc naj to žalostno prigod-bo prejišče, in hudodelce kaznuje. Pokliče se tudi župan Podkernoske (Gurnitz) srenje pa kako se gospodi začudijo, da te župan skorej nemške besedice ne zastopi; k sreči je bil pričijoč v slovenščini dobro vajen ak-tuar. To seje perpetilo s županam nekiga kraja, ki le eno uro daleč od Celovca leži kaj je pričakovati od prostih kmetov, 2 — il dni hoda od Nemcov oddaljenih, od Slovencov, ki Nemca še nikolj vidili niso! Vse take hudo moti ali nevednost ali hudobnost; in po spričbi letašnjega šematizma Kerske in Lavatinske škofije je gotova resnica, da je med 137.815 prebivavci, ki na slovenski zemlji žive 121,745 terdih Slovencov in le 16,070 Nemcov, — in med 137 farami, ki bi se mogle k slovenskimu krogu prišteti, 120 far, kjer se le samo po slovenski, 11, kjer se po nemški, in 6, kjer se po slovenski in nemški pridguje in keršanski nauk derži
Tudi za te Slovence je enakopravnost narodov izgovorjena, tudi tim 121,745 Slovencam je narodnost zagotovljena.
Da pa Nemci in Nemškutarji ne bojo trobili, da jaz Slovence šuntam, da sim prena-petiga tišenja, naj pove samo ministerstvo: kaj daje »enakopravnost vsih narodov"?
Na vprašanje bivšega poslanca Dilevski je gospod minister nauka, kakor se bere„Reichs tagsblatt Nr. 58", dal nasledni odgovor: „Das Ministerium versteht unter der Gleichberech-tigung der Nationalitiiten, dass man der einen Nationalitiit das, was ihr gebiihrt, in dersel-ben Weise ertheilt, wie der andern Nationa-litat, folglich mit Amvendung auf Galizien (Karnthen), dass man der ruthenischen (slo venischen) Nationalitiit in denjenigen Kreisen, die von ihr bevvohnt werden, ebendasselbe und in glcichem Masse zu Theil werden Iasse, was man der polnischen (deutschen) in dem Gebiethe, welches ihr angehort, zugestelit." Jednakopravnost narodov v tim smislu mi jiš-čemo, mi tirjamo za Koroške Slovence; in leto enakopravnost bomo zagovarjali in branili z celo močjo, po vsih ustavnih potih, vselej in brez vsega straha; in kakor se vidi, bomo imeli dela dosti: ministerstvo je nam oktroji-ralo za učenika babištva (Geburtshiilfe) kakor se čuje, terdega Nemca; iz Ljubljane mislijo poslati k našimu deželnimu poglavarstvu, ktero je mende tudi za Slovence, terdo nemške uradnike, v šolah je še vse pri starim: nemške bukve, nemški učeniki, nemško svetovavstvo, nemško višji ogledalstvo itd. — o sveta enakopravnost! Glejte! ljubi domorodci! kteri še niste v nemški slavi in sreči pozabili na slovensko mater, na slovenske doline in planine, kteri še v svojim ncdru nosite rahlo serce, — vneto za blagor in srečo svojih milih bistroumnih pa žali bože! zanemarjenih bratov, — glejte ljubi domorodci! široko polje, pripravljeno za vaše obdelovanje: trebite, sej te, polijajte: rast in obila sad bo pa dal gotovo tisti usmiljeni oče, od kteriga pride vsaki dober dar. ,„Bog za nas, kdo na nas?"
Kar si nam, ljuba Slovenija! od Ljubljan skih mladenčev povedala, da so tirjali v slovenskim jeziku k vojaški zastavi priseči, je moglo vsakiga Slovenca prav v serce razveseliti. Živili, živili hrabri slovenski junaci, teri se tako slavno in domorodno obnašajo!! Tudi pri nas bo rekrutiringa kmalo dokončana, vse je šlo povsod lepo in mirno: alj terdo slovenski mladenči so prisegali v nerazumljivim nemškim jeziku; od vsiga tega svetega dela, pri ktermu gre za dušo in život, borni slovenski mladenč le besedice ne zastopi! Alj je to dro prav? alj ni gospoda, da bi to strašno krivico poravnal; alj ni slovenskega mladenča, da bi za to reč svoj glas vzdignil? Bomo vidili.	And. Einšpiler.
nos
na vrat so počeli pred nekimi tedni na južno-zapadni strani Celovca terdnjavo kopati in zidati. Vsi mestjani so stermo gledali in po-prašovali, kaj da bo to? Neki, kterim se po dne in po noči od samostalne kronske dežele sanja, so modrovali: „Vsaka kronska dežela mora imeti svojo posebno orožnica; to bi ja blo gerdo, ako bi mogla kronska dežela v kaki potrebi kje drugod orožje jiskati in v zajem jemati." — Drugi so terdili: „da je to nastava za Lahe in Francoze, ako bi se jim poljubilo, v Koroško kronsko deželo predreti; kronska dežela bo jim že hitro pot pokazala, po kterim so prišli;" — tretji pa so zdihovali in si skrivši na ušesa šeptali:" Slepci! alj ne vidite, kamo je poglavitna stran (Hauptfront) terdnjave obernjena; alj ne slišite, da bo največ topov skoz lince na mesto Celovec zijalo: „terdnjava je strahovavka za Celovec." Tako so ljudi modrovali in vganko razdrešovali; tam na polju med Celovcam in Otočami (Weid-mannsdorf) je pa blo vse živo ljudi, ki so mesto za novo terdnjavo jiskali, razmerli in meje postavili.
Ze je bil potrebni kraj za drag denar kuplen, že so ble pogodbe z zidarskim moj-stram storjene, že je bla za temeljno zidovje zemlja okolj in okolj izkopana, ja že studenc je bil dokončan: — kar nagloma in nenadno puca glas po mesti, da je vsa ta zidarija od visokega miniserstva vstavljena in zabranjena, da so tisti gospodi, ki so to robo zduhtali in poterdili, nekaj ojstrega pod nos dobili, in da imajo naverh vse stroške dosadašne plačati.
Od vzrokov tega modrega ministerialniga sklepa nisim mogel kaj prav gotovega zba-rati. V tim listu mende stoji, da je Celovec premalo in tako nenavarno mesto; Koroščani so ljudi mirnega in lojalnega duha in tako so te priprave nepotrebne, tudi mesto v taki ni-žavi in globočini se za terdnjavo ni zlo pripravno zdelo. Alj je temu taka, so tisti prav imeli terdivši, da je nekdo Celovčane in Korošce počernil kot ljudi puntarskega duha, ktermu je strahovavka potrebna. Pa vender zagotoviti samo le to to zamorem: da so najeti ljudi od dela nehali, da se vse jame za-siplejo itd. in da vse kaže, da s terdnjavo ne bo nič ali clo nič ali samo na tomu mestu nič. Bog daj, da bi pač bila taka! 4 — 5 sto tavžent rajnišov srebra, ki so bli namenjeni, je za našo deržavo v sedajnih okoljšinah lep denar, s kterim se lehko mnogo važnejših in potrebnejših reči popraviti da. Naši deželni stanovi že dolgo let brodijo in prosijo zavolj živo potrebne delavšnice (Arbeitshaus); pa vse zastojn!
Koliko ves in farje brez šole, ja clo v Celovci ni lastne cesarske dovolj prostorne šolske hiše; koljko učiteljov, kaplanov, uradnikov pri svoji borni plači straduje; darila za spisatelje novih šolskih knjig so tudi posker-beti; in še mnogih drugih potreb je dosti v naši deželi. Po moji slabi misli bi blo veliko boljši in modrejši, lete za terdnjavo pripravljene denarje na občno koristne reči oberniti: saj terdnjave na slednje vender nič ne pomagajo. Francozki kralj Filip je celo mesto Pariz s terdnjavami ogradil, in veliko miljonov na nje zavergel: je pa vender le mogel šila in kopita pobrati, in v Anglijo pobrisati. Zato čast in hvala ministerstvu za to naredbo! „Die sicherste Leibvvache eines Kiinigs, piše dobro-glasni ltup. Kornmann, sind seine gliicklichen liirger, und seine schonste Ehrenwache die Tugend;" — in Klavdian poje: „Non sic excubia, non circumstantia pila, Quam tutatur amor." —
Ta samostalnost mende le v nekaki mali prednosti Celovške kresije obstoji, ktera pa ostane pod gubernijam. To se tudi vidi iz poslednjih Ljubljanskih novic, kjer ilirsko poglavarstvo oznani, de ge je v Belaku rekrutiranje mirno steklo.	Vred.
Tudi pri nas so nekega dobroznanega demokrata zaperli, in mu kriminalno pravdo na vrat obeseli. Bil je pri tukajšnemu demokratičnemu društvu perovodja (Schriftfuhrer), in že od tiste dobe marsikterimu tem v peti. Na veliko noč neumnež, kakor pravijo, dobro na-pit, skoči v neki taberni zvunaj mesta na mizo , govori zoper cesarja gerde besede in imena, vpije „EIjen Košut, Blum" itd. pereat Vindišgrac in drugi, zasramuje in psuje našo slavno armado: — vse to v pričo veliko ljudi in nekega oficirja. Lete po svoji dolžnosti to hudodelstvo policiski uradi hitro na znanje da, in ta za tistim demokratam, ki je jo bil že velikonočni torek potegnil, opisovavno pismo (Steckbrief) razpošle. V Saksenburgu so ga bli zagrabili in v tukajšno kaznovavnico pripeljali. Ne bo se njemu dobro godilo. —
Včeraj je prišlo 3—400 novakov iz Sol-nograškega; in ima jih še priti do 1000, kteri se bojo pridjali k regimentu Baron Pro-haska, ki je na Laškim veliko svojih ljudi zgubil, in naša kronska dežela ne more potrebnega števila dognati. — Une dni so se nekteri civilisti s transportam novakov bli spe-kali. Na potu zvunaj Belaka so neki mende pijani vojakam terde in gerde besede podajali ; vojake jeza poprime, in gredo na nje 5 je jih ranjenih, jeden ima 5 ran, alj nobena ni smertna. —	And. Einšpiler.
.Štajerska dežela.
Iz Gradca 22. mal. Travna. Banes smo tukaj obhajali nastop novega knezo-vla-dika Jožefa Otrnara Baušer-a. Mi Slovenci smo poleg vse učenosti imenovanega gospoda vendar le revne sirote, kot doslej , — nima nam pomoči pri ptujcih. — Slovenskih duhovnikov se (hvala Bogu!) nije veliko sošlo, mest-jani so brez vsake krike ino praske, brez streljanja ino triumpfbognov vse opravili, samo v dvema cerkvama so nastavili bili prav veliko sveč ino rudečih suken so na kupe po starih stebrih navesili. Tudi muziko so nam napravili — zdelo se mi je, da sim v gledišu. Latinske ino nemške anrede smo čuli, tudi urkunde so nam po latinsko ino nemško prebrali, še celo hirtenbrif smo dobili. — Očesam ino ušesam še je nekaj služilo, alj sercu — •— celo nič.
O svečanosti sem premišljeval različne reči ino na um mi tudi pade, kako seje čver-sto „zgodnja danica" oglasila bila vlani ino letos za želje Slovencov, posebno pak za ze-dinjenje slovenskega dela sekovske škofije s lavantinskoj. Lepa joj hvala, le tak naprej preljuba danica ino gotovo ti Hus ne bode svitlobe temnil. — Slišal sem tudi dva nemška duhovnika pogovarjati se, jeli vladika tudi slovenski zna. Eden reče, vsaj tudi poprejšni nije znal, to ni potrebno, drugi pa mu za-verne, da bi ljudstvo sadaj to od njega tirjati znalo, bode se tedaj moral marljivo učiti, da saj nekoljko znade. — Kadar jaz kreisliaupt-mann postanem se hočem, če ravno že sivo-glavec, pravdoslovja lotiti.--
Vidil sem tudi latinsko in nemško pesem na čast novemu vladiku od nemških bogo-slovcov složeno: za slovensko sem popraše-val, pa rečeno mi je, da je ni. Kako to? — K pokopu rajnoga Bomana so slovenski bogo-slovci v pesmici željo izrečeno imeli, naj pri-hodnomu vladiku
„s čela bogoljubje sije, z persi domorodstvo dije!" sadajne okolnosti pak ne dopustijo našoj mla-deži veseliti se, kadar se slovensko ljudstvo žalosti, ker pravi Slave sin nikolj svojega roda ino rodoljubja ne zataji. — Naj nam se temno oblačno obnebje razjasni, naj se prikaže zlato solnce sreče Slovencov, nej bodo ovce poznale glas svojega pastira ino veselo bodo slovenske gerlice prepevale v domačem logu, sadaj so — obmolknile. Zvonimir.
Iz štajera 20. mal. Travna. Kako gerdo bi rekel, steklo se votli nemškutarji pri
nas obnašajo, naj dokaže sledeča prigodba, katero sem ravno danes listmeno zvedel. Na letniško nedeljo večer pripravi verli g. učitelj v Ormužu (Friedau) svojim znancom ino pri-jatelom samim domoredcom, veselico; tu se je popevalo, sviralo ino bili so dobre volje do pozne noči. To se nedopade nemškutarskim stražnikom, kateri so že vlani, kadar so belo-zeleno bandero s nemškim trakom v Ptuju blagoslavljali pri generalu Pirkerju se pritožili, da imajo v Ormužu slavjansko namesto nemške zastave — sadaj consilium ceperunt ut perderent justos. Več ogleduhov ino tiho-tapcov so k hramu poslali, kateri so vedno ušesa nastavljali, da jim nijedna beseda ne vjide, ako bi se kaj proti samozveličavnoj Ultra panteutonii kovalo. Pervega poslušavca spodijo ino pozneje še g. Janko L.....vič, mladi
hrabri domorodec svak g. učitelja drugega zaleže ino se s njim prepirati začne. Taj za-kriči ino že nastavljena narodna (po pravici nerodna) straža pribiti (nam ino*Ilervatom) dobro znani g. velitelj ove iz detičov.... obstoječe derhali preseka (kakor pravijo) s sab-loj g. J. Z.....viču klobuk ino glavo do kosti, drugi ga s kamnom rani, tak da mu se kerv s curkoma po obrazu vlije, ino še dan današnji leži. G. učitelju vse okna poterejo, kamenja na kupe v stanovanje naleti ino gospa na večih straneh ranjena komaj zbeži. Ko se vse to začne goditi, so se stražniki na glas bobnja vsi zbirali ino vsaki se prikaže s puškoj, če mu jo lonjskiga Listopada niso Magjari odnesli, ker so se te tak hitro morali skrivati, de so na svoje iz c. orožnice dobivene puške pozabili. Drugi ljudje so, se ve de, iz spanja se zbudili ino so na pervi hip mislili, de je cela Magjaria v Ormužu. Sadaj pribiti tudi 12 mož mejne straže ter vbrani vnim stražnikam še veča zločinstva storiti, katera izpeljati so se širokoustno bahali.
Vidit čemo, kako bodo sodbe ovo reč rešile. —
Dobro bi bilo, da se ovim junaškim stražnikom iz Frankobroda kaki redi, pour le merite pošlejo, ker se Košutu tako dolgo mudi.
— zl —
Ogerska dežela.
Iz Slovaškiga. Tistimu, ki je mende nedavno v Pragi klical: Eljen Kossuth, bi jez zdaj svetval, naj pogleda na Bačko, de bi v sebe šel in nezodovoljnost svojo kam drugam obernil. Madjari so in ostanejo narod grob, divji, vsa njih svobodoljubnost obstoji iz napuha in iz politiške častilakomnosti, oni imajo le sebe, nadvlado svojiga naroda pred očmi, enakopravnost z Švabam in Slavjanam se jim zdi biti narveči ponižanje njihoviga naroda. Samo Otroci ali s strastmi oslepeni zamorejo njih besedam verjeti. Gotovo bi jim ljubo bilo, ko bi Čehi v njih prid kako revolucijo napravili, ko bi pa Cehi hotli kake pogoje stav-Ijati p. svobodo in samostojnost Slovakov in Serbov, tu bi padlo ogrinjalo. Ne ostane nič druziga, kakor nazaj pognati Madjare do njih mej in podpirati na vso moč austrijansko ar mado. Naj se jim potlej častni pogoji dajo, ali nikar v škodo drugih narodov, če ne, bode boj plemen se zopet vnel. Na Dunaju, kakor se vidi, si mislijo Slovake še zmiram narod dratarjev in čibularjev, in jim le v glavo ne gre; de bi se oni vtegnili zoper svoje dozdajne gospodarje Madjare vzdigniti. Sploh se je še pred letam tudi mislilo, de so Dunajčani za dovoljni z pečenko in salato; gališke kmete je pripeljalo maševanje dalej, kakor si je kdo iz začetka mislil. Vre in kipi v slovaškim ljudstvu, to je slednjimu očitno, kdor med njimi živi; in samo vlada, rečemo za terdno, je kriva tistih groznih del, ki bi se dopernesti vtegnile, ako une ceste ne opusti, po kteri so kraljevi Vindišgrecovi komisarji hoditi počeli.
(Narod. Nov.)
Narodni Nov. prineso naslednji dopis iz Dunaja 25. Maliga Tr. Včeri je prišel Dr.
Berlič iz Pešte na Dunaj, ravno v tem času, ko je tu 35. bulletin (armadni razglas) izdan bil, ki je veliko liomatijo napravil, ker se iz njega vidi, de je naša armada v stiski. Je bilo nam torej zlo ljubo, nekako novico od Bana dobiti in Dr. Berlič nas je zagotovil, de hoče ta ljubljeni jugoslavjanski vitez do poslednje kaple kervi za slavjansko reč živeti in delati. Berliču zamoremo verjeti, de se njegove besede od bana na terdno prepričanje opirajo ; bi bilo torej pravično in dobro, de bi se tudi iz Českiga zaupanje v bana na znanje dalo. Nar noviši novice, ktere nam je Br. Berlič podal, poterdijo, de je ban celo neodvisni narvikši vodjaogerske armade na jugu. Njegov glavni stan bo v Oseku. Njegova armada obstoji tudi nekaj iz čeških vojakov, zlasti dveh čeških regimentov konjikov oklopnikov Wallmoden in Hardegg. Tudi je njemu pridan oddelik Civalartovih ulanov in cel regiment banderialnih husarjev.
Armada f. m. 1. Puchnerja, Nužana in Mayerhoffera je njemu podveržena, kakor tudi Stratimirovič in Kničanin s celo serbsko deželno obrano.
V Oseku je za njo pripravljenih 6000 pušk, kterih popred cesarski oficirji Jugoslav-janam dati niso hotli.
Tudi v Beogradskih novinah piše g. Živa-novič, ud hervaško - serbskiga poslanstva do Cesarja, de so bili popred (8. Aprilja) pri Banu v Pešti, kteri jih je zagotovil, de bo vse pravične želje vladarstvu predložil in de bodo taiste tudi gotovo izpolnjene.
Iz banata in južnih krajev se sliši, de so Madjari do Oroslamoša, Černe Bare inBešena priderli; 21. Aprila so bili Madjari pri Jaraku od Serbov nabiti, ravno tako so bili 20. t. Honvedi iz Bečeja prepahnjeni.
Siidsl. Ztg. pove, de je Bem pri Karan-zebeš c. k. vojake premagal, jim 2 štuka odvzel in Karansebeš posedel. — Perčel nagovarja Serbe, de bi se z Madjari zoper Austri-jane združili.
Puchner še ni s svojimi iz Valahie v Ba-nat prišel.
Jelačič je z 30000 vojaki na ladjah po Donavi proti jugu se podal.
# Po dolgih pripravah se je bil knez Vindišgrec vzdignil mesca Grudna nad Madjare, in ker so Madjari povsod dragovoljno se vmik-vali, je dobil poljni maršal kmalo tudi Buda-Pešto. Tuše je jel obotavljati, ali za to, ker je mislil, de je s poglavitnim mestam vse dobljeno in de že lahko iskavne liste na Košuta in tovarše njegove razpošilja, ali pa za to, ker je, kakor ga Stadionov časopis „Presse" dolži, Madjare (dieses dynastisch-aristokra-tisehe Volk) za podporo trona zoper Slavjane deržal. Med tem je Košut s pomočjo slavnih polskih vojskovodov na vso moč armado svojo množil, vadil, vnemal, z orožjem obdajal, in ko je enkrat v ministerstvu beseda Stadiona obveljala, de se je knez Vindišgrec, svak kneza Švarcenberga iz Ogerskiga na urlaub odpravil, — naslednik njegov, skušeni general Velden ni več druge otetbe za cesarsko armado najdel, kakor de je Budim in Pešt opustil, in celo armado na desnim bregu Donave skupej spravil okoli Baba, Edinburga in ondod. Tu bo čakal na pomnoženje armade iz Austrije in na pomoč iz Rusije, in cela vojska od mesca Novembra do zdaj in vse kar je 34 armadnih razglasih stalo, je za Austrijo prazno; in kolikor bolj so se Austrijanci vmikvali, toliko več je Ogram serčnost rasla; tudi Komoranski terdnjavi so vtegnili živež pripeljati. V teh stiskah je sklenilo ministestvo Ruse na pomoč poklicati, in ker bi vtegnila iz madjarskiga punta koj tudi polska vzdiga ali vstaja priti, je ruski car tudi koj privolil in hoče mende sam vse troške prevzeti. Koliko Rusov de pride, se ne ve; „Lloyd" pričakuje 100000 mož. „Presse" oznani, de pridejo Russi v 4 oddelkih, eni iz Valahie v Erdelj, drugi iz Moldavie čez Bukovino, tretji (30000) čez Lvov in Buklo, in četerti čez Krakov in Moravsko proti Prešpurku.
36. armadni razglas pove, de je bil 26. Aprila med našimi in Madjari hud boj pred Komoransko terdnjavo, v kterim so bili od Slika sovražniki premagani; de so se pa v terdnjavo nazaj potegnili.
M e p o 1 I t i m fc i del.
Oda.
Vinski terti.
Zdrava bodi, draga terta,
Necenlivi dar nebes, Kras gorice, slava verta, Zemlji najsvetejši les!
Večih čud ne dela luna, Solnce nima te moči, Nima take sile struna, Ko rodiš jo, terta ti I
Ti ozdraviš serca rane,
Bolečine utopiš, Tebi žalost se ugane, Ti obupe odpodiš.
Ti unameš čut nebesen,
Dvigneš duha v zvezden zrak, V persih zbujaš sladko pesen, Cela razvedriš oblak.
Ti gostii radost daješ,
Si na piru pervi svat, Ti na plesu pete maješ, Zvezi vtisneš ti pečat.
Zora mu iz lica sije,
Kogar ljubiš, terta ti, Kadar druge zima brije Kresen žar mu vžiga kri.
Gladko, kakor val po cvetu, Tok življenja mu šumlja. Zdravje pije vsemu svetu. On sovražtva nepozna.
Starček kakor serna skaka,
Ti ga, terta, pomladiš! Reva mine siromaka, Sanja si kraljevi bliš.
Cvetje seješ ti v pustino, Razsvetliš tamote kraj, Zemljo, sicer solz dolino, Premeniš u sladek raj.
Ni jim mere, ne števila, Kar učiniš čudnih del; Komaj pevec bi Ahila Tvojo hvalo vso prepel.
Toraj, terta, zdrava bodi,
Rodi vince, ko doslej! Večni točo ti odpodi,
On te b toplim solncom grej!
Podgorski.
Slovensko slovstvo.
Popisano 1846.
(Dalje.)
Ako ravno se je Trubar nekaj v Krajnski zaderžoval je vendar neprenehoma še za tiskanje si. bukev v Urahu skerbel. Potle se je spet hudo preganjanje začelo in Trubar je, zapustivši svojo domovino, šel za pastorja v Ljubno (Laufen am Neckar) od tod v Deren-dingen pa je vsigdar neutrudivo do svoje smerti slavjansko slovstvo obdelavah Vmerl je 28. Junia 1586 in je bil 78 let star. Pismena v Urahu so nekam zovlekli, da nikdo ne ve kam; tudi slov. tiskarnico Ljublansko so pokončali. Duhovnike, kteri so se te nove vere deržali, so naj pred spodili, potle je moral svoj dom zapustiti, kdor koli je luteranski bil. Bukvi Juteranske so vse zozgali, in pokončali kjer kolj so jih kaj najšli. Ljublansko knjižnico krajnskih stalisov so na novo v mesto poklicanim jezuitam izročili; kar niso slovenskih bukev oni pri ti priči zasmodili, to je leta 1774, ko je v Ljubljani velik ogenj bil, pogorelo s jezuitiskim kloštram vred." Slovenščina je vtihnila, vse je umolknilo, kakor v grobu. Dalj ko 150 let po Trubarjovi smerti je bilo slovensko slovstvo skoro jalovo tako da je zadnič neki avgustinar Marka (Pohlin), rojen v jednim ljublanskim predmestji, prav iz novega začel slov. slovnico spisovati, kakor da bi ne bil nikoli slišal besedice od dobre slovnice Bohoričeve; je jo pa tudi skerpal, da se Bogu vsmili!
Tako se konča pervi razdel slovenskega slovstva.
Drugi razdel gre od leta 1770 do 1.1843. Kakor je v pervim času nešega slovstva bilo naj več verozakonskih bukev tako v drugim
t	------- i.., t. i ■ J—g
naj več verozakonskih, pobožnih molitvenih, in jezikoslovnih, nekaj jih tudi za kratek čas, postavim pesni, prepovedi, basne in tako dalje, drugih koristnih in naučnih imamo pa premalo. Vse verozakonske, molitvene in pobožne buk-vice ino njih spisatelje tukaj s imenam imenovati bi bilo premudno, tudi nisim se namenil slovstvo naše na tenKo opisati, temuč samo sostaviti kratek pregled našega slovstva samo na toliko, da bi se mi Slovenci zavedili pri čem smo, in spoznali kaj nam je v izobraževanju sdaj potrebno. Tukaj imenujem samo nektere izmed naših naj imetnitnejših spisa-teljev tega časa, to sa sledeči:
Gutsman, Popovič, Kumerdej, Japel, Mat. Ravnikar, Kuznič, Kopitar, plemeniti Weis-senthurn, Vodnik, Šmigoc, Dainko, Jarnik, Krempcl, — g. Golmayer, g. Metelko, g. Slomšek, g. Murko, g. Vertovec, g. Robida in drugi. Med našimi pisatelji, kteri se v svojih spisih ozirajo na vse slavjanska narečja se morajo pred vsim imenovati triji učeni Slaven-ci iz Štajerske: G. Dohtor F. Miklošič, g. Stanko Vraz ino g. J. Drobnič.
OsvaldGustmann, duhovnik na Koroškim je izdal 1. 1777 slovensko slovnico in jeden nemško-slovenski slovar. Popovič, Celjski, mož razsvetlen, ves goreč za slavjanščino in v obče za vse znanosti, pa nitko ga ni pod-poroval, da bi se bil mogel po svoji iskreni želji popolnoma znanostim posvetiti — on je bil vbožen, brez premoženja, si je živež služil s tem, da jevDunaji se ustavil za učitelja nemškega jezika, kjer je 1. 1763 vmerl. Kumerdej in Juri J a pe i, dva velika ljubitelja slovenščine. Posledni si je naj več per-zadel, da se je celo sveto pismo iz novega spet poslovenilo in izdalo. To je blizo naj imenitnejši slovstveno delo celega tega vremena. Sodelavci so pri tem bili: Marljivi in iskreni Slavjan Juri J apel, Blaže Kumerdej, Jos. Rihtar, Modesto Šrej, Anton Travn, Jos. Škrinar in Matevž Volf. Zdaj se že nekoliko let ne dobi celega slovenskega sv. pisma v nobeni knjigarnici, se je že davno razprodalo; Slovenci sdaj spet nimamo sv. pisma v materinskim svojim narečju; potrebovali bi ga pa kakor oči v glavi. Bog nam spet zbudi nekoliko, iskrenih domorodcov, kteri bi se tega svetiga posla prijeli, — učenih mož za to nam, hvala Bogu! ne manjka. Samo da se serčno začnemo — serčnost velja! Vreme ne čaka, kar se ne začne se dogoto-viti ne more; brez začetka ni sveršetka (konca), pravijo Dalmatinci.
(Dalje sledi.)
Knjiga splošnih deržavljanskih postav.
270.
To se zgodi pri maloletnih, ki v drugi de-deželi nepremakljivo premoženje posestvajo
225); ali ki v posebnim primerleju po očetu ali varhu namestvani biti ne morejo; pri polnoletnih, ki v blaznost ali bebost padejo, pri spoznanih zapravljivcih; pri nerojenih; kaki-krat tudi pri gluho-nemih; pri nepričijočih in kaznencih.
271.
V opravilih, ki se med starši in malolet-nim otrokam, ali med varham in maloletnim prigode, se mora sodnica prositi, de za maloletniga posebniga oskerbnika postavi.
§. 272.
Če se med dvema ali več maloletniini, ki imajo ravno taistiga varha, pravde prigode; ne sme varh nobeniga teh maloletnih namestvati; ampak mora sodnico prositi; de vsakimu posebej drugiga oskerbnika postavi.
§. 273.
Za blazniga ali bebca se more le tisti imeti, ki se po natanjčnim preiskanju svojiga zaderžanja, in po zaslišanju zdravnikov od sodnice k tem poklicanih, za taciga sodniško spozna; za zapravljivca pa mora sodnica tistiga spoznati, od kogar je po prijetim naznan-jenju in po preiskanju čez to napravljenim očitno, de svoje premoženje na neprevdarjen način zapravlja in sebi ali svoji rodovini po prederžnih ali z pogubljivimi pogoji sklenjenih posojnih pogodbah, prihodno revsino pripravlja. V obeh printerlejih se mora sodniško izrečenje javno oznaniti.
§. 274.
Glede nerojenih se opravnik postavi ali za nasledništvo sploh, ali za že obstoječi telesni sad (§. 22). V pervim primerleju ima -!-----i--,-------------
opravnik skerbeti, de se nasledništvo pri kaki njemu namenjeni zapustnini ne prikrati; v drugim primerleju pa, de se pravice še nerojeni-ga otroka obvarvajo.
275.
Gluho-nemi, če so ob enim bebi, ostanejo stanovitno pod varstvam; če so pa po nastopu pet in dvajsetiga leta zmožni, svoje o-pravila oskerbovati, se jim proti njih volji noben oskerbnik postaviti ne sme; samo nemajo nikdar brez zagovornika pred sodnico priti.
276.
Za nepričijoče, ali za sodnici ta čas še neznane deležnike v kakim opravilu. se oskerbnik takrat postavi, če taisti niso nobeniga red-niga namestnika pustili, če bi pa brez tega njih pravice zavoljo zamude v nevarnost priti, ali pravice drugiga v svojim teku overane biti vtegnile. Ako je prebivališe nepričijočiga znano, mu mora njega oskerbnik stan njegovih reči na znanje dati, in te reči, če se drugači ni previdilo, kakor reči maloletniga oskerbovati.
§.277.
Če kdo pri okoljšinah po postavi v §. 24 terjanih sodniško izrečenje smerti kakiga nepričijočiga prosi, ima sodnica pred vsim za tega nepričijočiga, oskerbnika postaviti; na to se s poklicani na celo leto glasečim s tem pristav-kam povabi, de če se v tem času ne prikaže ali sodnici kako drugači ne oznani, de je živ, bo taista spoznanje smerti izrekla.
278.
Dan, na kterim je spoznanje smerti svojo pravno moč zadobilo, se ima za pravni smert-ni dan nepričijočiga; vender spoznanje smerti dokaza ne izloči, de je nepričijočiv pred ali poz-nej vmerl; ali, de je še živ. Če tak dokaz obvelja, se ima s tistim, ki je na podlagi sod-niškiga izrečenja smerti premoženje v posest vzel, kakor z drugim vestnim posestnikam ravnati.
§. 279.
Hudodelniku, v nar težji ali težko ječo obsojenimu, se ima oskerbnik postaviti, če premoženje posestva, katero bi zavoljo dalj terpeče kazni, nevarnosti podverženo bilo.
280.
Sodnica, kateri gre imenovanje varha, ima pravdama z ravno taisto opaznostjo in po ravno tistih vodilih tudi oskerbnika postaviti. Če pa gre za oskerbništvo kake reči ali kakiga opravila, ki ste pod drugim sodništvam, ima to sodništvo tudi oskerbnika imenovati.
§. 281.
Kdor ima lastnosti potrebne za varstvini vrad, zamore tudi oskerbništvo prevzeti. Tudi veljajo pri oskerbništvu ravno tisti izgovori in tiste prednosti; kakor pri varstvu.
282.
Pravice in dolžnosti oskerbnikov, ki imajo skerbeti ali le za opravništvo premoženja, ali ob enim za osebo svojiga oskerbljenca, se imajo po predpisih čez to varham danih, presojevati. §. 283.
Oskerbništvo neha, če so opravila, oskerb-niku zaupane, dokončane, ali ce vzroki nehajo , ki so oskerbljenca od opravljanja njegovih reci zaderžavale. Če je blazen ali beb rabo pameti zadobil; ali, če je volja zapravljivca iz korenine in stanovitno zboljšana, se mora po natanjčnim preiskanju okoljšin, iz dolge skušnje, in v pervimu primerleju ob enim iz spričeb zdravnikov od sodnike k preiskanju postavljenih, razsoditi.
§. 284.
Posebne previdnosti pri varstvu in oskerbništvu kmetovskiga stanu, so v politiških postavah zapopadene.
Pi-ijatelska opomba.
Ako bi se komu zdelo, de v ,,Zboru zastran Slovenskiga pravopisa" je kaj drugač povedano, kakor se pa zdaj res govori, naj pomni, de pisavec je dal slehernimu govorniku tako besedo v usta, kakor jo je bil pred ali zdaj ali sam ali po drugih od tistiga kraja slišal; de pa zdaj v več krajih že boljši govore, kakor so pa pred časam; v Kranj i, postavim, šumeče čerke š, ž in č že tudi večidel prav izgovarjajo; ravno tako tudi drugej. Če se pa komu se preveč zdi, naj pa mi prizanese, misleč: „Pictoribus atque poetis cuncta licent."
Podlipski.