SMUČINA F 'ELkN MirAm n-*1*1*« MATEJA SVET KRANJSKI GORI ZA MARIBORSKO ZLATO LISICO - SVETOVNI POKAL SOBOTA, 30.1./88 V VELESLALOMU NEDELJA, 31.1./88 V SLALOMU GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ELAN TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM LETNIK XXVIII MESEC JANUAR-FEBRUAR - 1988 ŠT. 1 NA ELANOVIH SMUČEH V ALPSKIH ~ DISCIPLINAH SlopRVa S kamero na »Zlati lisici« Ki> stoja™™ ★ ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ Sportske novosti Elan v Kranjski gori Sto prvi zmagi nasproti na Elanovih smučeh Mateja v pričakovanju zmage 2 SMUČINA Ali bo uspelo? Da, uspelo "■""/v, Mateja: končno je uspelo Mateja Svet zmagovalka na »Zlati lisici« Predsednik poslovodnega odbora Elana Uroš Aljančič je Mateji Svet ob njeni prvi veleslalomski in Elanovi stoti zmagi podaril umetniško sliko znanega sarajevskega slikarja Mersada Berberja 1900 ivuts Elanovo zastopstvo v Kranjski Gori. Z leve: Boštjan Gaser — vodja tekmovalne službe, Silvo Poljanšek, dir. marketinga in predsednik poslovodnega odbora, tov. Uroš Aljančič ► J. II. 1988 £ L- * v / // Če f7~/ 7~/? /v Vodja Elanove tekmovalne službe Boštjan Gaser (levo) in direktor marketinga Silvo Poljanšek slavita Elanovo stoto zmago /V/ R/LZi G-KM? / /V Mo C-r J UlP>l/-fyES/ PC4 URfthfpJKcp C-Cfi/ jffi. VfiToh - ELAHC Y0fy U 7 £rPMcy Pt> L J K/)/? t ?/?£[> 0) /tCc' - SfST (ž'l /(CC - W?i-t) /74-TB.-JG St'er u SI'£TJK/ Kljr I s/fe - fot. PesJEPcfr ■.*.# ne>.'ih/ St /jebe/s H z*-/ st'£r- ** IL| W0Zl o -ICO K stoti zmagi so nam čestitali — Mirko Hartner »Emona DO« Berlin — Marjan Pintar, Beograd-ska banka temeljna banka Ljubljana — S. Pleminitaš, Beograd-ska banka temeljna banka Ljubljana — Tone Valas, Emona Ljubljana — Dr. Janko Strel, dekan fakultete za telesno kulturo, Ljubljana — SOZD »Hmezad« DO Agrina — Žalec — Gasilsko društvo Bukošek — Karel Lipič, rep. odbor delavcev gozdarstva in lesarstva Slovenije — Planinke in balinarke Vrhnike — Gorenjski tisk, Kranj — Sekcija smučarjev združenja novinarjev Srbije — Mnogo je bilo tudi osebnih čestitk, ki so jih prejeli posamezni člani našega kolektiva Vsem se iskreno zahvaljujemo! (V) J\}ET~*1C0 ~VC'0*L0 <1-1 W'PKL P - A’GT CT> /leo-h ILI h - ico (‘rSTEpflJ (F /fr G IH -iPO (\x-et it> ^ (&) M f -//cc) Aer) H-t /fr -tr.f (h,*7£y> Jver) tf>n v fJ Voc /*■ ? / fr C-Ct>i *//> t j* TcTrcvA^crr 4c P UL/? Elan na olimpiadi jjv Calgary-ju Glede na poseben pomen, ki ga imajo olimpijske igre in glede na njihovo odmevnost v svetu smo se v Elanu nanje temeljito pripravili. Tako smo skupaj z YUSKI pool-om v Calgaryu organizirali jugoslovanski center. Ta center je v središču mesta in je tako njegova lokacija zelo prikladna za opravljanje različnih propagandnih akcij. S propagandnimi akcijami na prizorišču OI želimo Elan kar najbolj približati kanadskemu tržišču, z dodatnimi akcijami ob medaljah, ki jih bodo naši tekmovalci morda osvojili, pa širši krog ljudi informirati o naši firmi. V ta namen smo pripravili naslednji informacijsko-pro-pagandni material: — press mape, v katerih so splošni podatki o firmi (groba organizacijska shema, zgodovinski razvoj firme, seznam vseh tekmovalcev na naših smučeh, prisotnih na OI, podrobnejša predstavitev zmagovalcev svetovnega pokala in dobitnikov olimpijskih medalj, kot tudi podatki o ostalih tekmovalcih, propagandni material, avtogram kartice); — načrt mesta z označitvijo centra, povabilo za udeležbo na Elanovem dnevu in stalna propustnica za center. V centru na več mestih predstavljamo kolekcijo smuči, tako da je vidna širše- c ^ X V ‘X - tri «£. V/1 >1 t*. ! -»»t S‘vf r-« I I d c v 5. 1.1 **■, tria <-L ■k tv 't'1 K. ^ 'U. 'i* t'l U. r tx mu krogu ljudi, ter tekstilni in dodatni program naše veleprodaje. Prostor je opremljen z Elanovimi posterji in dekorativnimi zastavicami. V prostoru, kjer se Planica predstavlja kot kandidat za prireditelja svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju, je prikazan razvoj skakalnih in tekaških smuči. V prostoru, kjer bo tudi restavracija, pa razvoj alpskih smuči. V centru je restavracija, v kateri je obiskovalcem brezplačno na voljo topla in hladna prehrana in pijača. V vsebinskem delu nastopa firme Elan predvidevamo več tiskovnih konferenc in sicer ob vsaki osvojitvi medalje na naših smučeh, neposredno po proglasitvi rezultatov, saj je center v neposredni bližini dvorane, kjer bodo proglasitve potekale. V času OI bomo v YU centru organizirali Elanov dan, na katerega bomo povabili novinarje, tekmovalce, spremljevalce in poslovne partnerje. Program za Elanov dan je sledeč: 1. Coctail s predstavitvijo firme Elan 2. Tiskovna konferenca s tekmovalci, ki bodo v tem času na voljo 3. Avtogram ura s tekmovalci 4. Elanov menu — popestren z domačo glasbo 5. Elanova nagradna igra na temo »Razvrstitev smučarjev v veleslalomu in slalomu za moške«. Za nagrade smo predvideli razstavljene smuči z avtogrami naših tekmovalcev. V centru so postavljeni dva ali trije televizorji za neposreden prenos tekmovanj. Poleg tega je pripravljenih nekaj video kaset z reklamnimi in glasbenimi spoti. V mestu je v trgovini, kjer prodajajo naše smuči, urejena izložba v Elanovem stilu. Prav tako je organizirano brezplačno izposojanje smuči in smučarskih čevljev za testiranje na snegu. Za tekmovalce in serviserje ter za osebje centra so na voljo posebna vozila, ki so opremljena z ustreznimi napisi. Za delo serviserjev smo najeli dva kontejnerja, ki služita za pripravo smuči in za počitek tekmovalcev med tekmo. Tekmovališča za alpske in tekaške discipline so oddaljena 200 km od olimpijskega naselja, tako da je tekmovalcem potrebno zagotoviti kar najboljše pogoje za pripravo na tekmo. V času OI so s strani Elana v Calgary-ju: — tov. Aljančič od 15. II.—21. II. 1988 — tov. Gaser od 10. II.—1. III. 1988 — tov. Žerovnikova od 5. II.—1. III. 1988 — tov. Poklukar od 5. II.—1. III. 1988 Silvo Poljanšek Jubilejna 25. »Lesariada« SMUČARSKO PRVENSTVO GOZDARJEV, LESARJEV IN LOVCEV SLOVENIJE Le 13 dni po zaključku zimskih olimpijskih iger v Calgaryju se bodo na Kobli na svoji »olimpiadi« zbrali gozdarji, lesarji in lovci Slovenije. Organizator letošnje jubilejne lesariade, ki bo torej v soboto, 5. marca na Kobli, je Elan in naša želja je, da jo jubileju, pa tudi našemu ugledu primerno izvedemo. V ta namen je bil že novembra sestavljen organizacijski odbor na čelu z Urošem (Nadaljevanje na 6. strani) 25. lesariada 5.3.88 ELAN Aljančičem. Organizacijski odbor je imenoval komisije (tehnično, gospodarsko, komisijo za informacije in propagando ter komisijo za promet, varnost in zdravstveno zaščito), ki so poprijele za delo in pripravile vse potrebno, da bi lesariada minila v zadovoljstvo vseh udeležencev, ki jih pričakujemo preko 600 z vseh koncev Slovenije. Na Kobli bodo merili moči v veleslalomu in smučarskih tekih. Zaradi pričakovanega velikega števila tekmovalcev, ki bodo porazdeljeni na več starostnih skupin, bomo skupaj s Smučarskim klubom Bohinj, ki je prevzel tehnično izvedbo tekmovanj, pripravili poleg tekaške pro- Samostojni medsebojno nepovezani računalniki ne omogočajo uspešnega razvoja informatike. Medsebojno povezovanje podatkov preko računalniških mrež je dokaj ge kar 3 proge za veleslalom. Veleslalom za vse kategorije se bo pričel ob 10. uri, teki za ženske ob 13. uri, moški tek pa ob 14. uri. Razglasitev rezultatov, podelitev pokalov, medalj in diplom ter zaključek prvenstva bo istega dne zvečer v hotelu Golf na Bledu. Med gosti, ki bodo poleg ansambla »Rž« skrbeli za zabavo, bo tudi ekipa Moped shovva. Prireditev, kot je lesariada, razen organizacije tekmovanj in zaključne prireditve ter zbiranja finančnih sredstev za pokritje stroškov, terja še vrsto dodatnih, a nikakor ne nepomembnih dejavnosti, kot so priprava grafične obeležitve prireditve (znak lesariade, ki ga lahko vidite tudi ob tem prispevku in ki se pojavlja na vseh materialih v zvezi z le-sariado), izdelava priložnostnega biltena, priponke in priložnostnega darila, ki ga prejmejo vsi udeleženci, priprava računalniških programov za izdelavo štartnih list ter izračun rezultatov po starostnih kategorijah in skupnih rezultatov, priprava diplom, medalj in pokalov, itd. Za uspešno izvedbo jubilejne lesariade pa si moramo poleg vsega zaželeti še glavni pogoj za njen uspeh — pravo zimsko vreme. trd oreh, tako za proizvajalce računalniške opreme, kot za ostale razvijalce informacijskih sistemov. Osnovni problem razvoja in uvajanja računalniških mrež ie nn- enotenje standardov medsebojnega povezovanja računalnikov. Poenotenje je treba izvesti na sedmih nivojih: poenotenje el. signalov na liniji, poenotenje prenosa posameznih črk in številk na povezavi, poenotenje naslavljanja sporočil, ... do poenotenje dokumentov (faktur, potrditev naročil, plačil, ...). Z oblikovanjem standardov se ukvarjata dve svetovni instituciji in sicer ANSI (AMERICAN NATIONAL STANDARDS INSTITUTE) za področje Amerike ter ISO (INTERNATIONAL STANDARDS ORGANIZATION) Verjetno je pri nas ideja o satelitski televiziji še dokaj nova, zato bom v kratkem poskušal opisati, kako ta medij deluje. V bistvu gre za idejo, da televizijska hiša oddaja signale najprej na satelit, od tam pa se le-ti vprača-jo na določena področja na zemeljski obli. Te signale lahko spremljajo le tisti gledalci, ki imajo posebno para-bolično anteno in TV deko-der za signale. V Evropi je bil začetek satelitske televizije v oktobru 1981. leta, saj so takrat v Londonu začeli eksperimentalno oddajati oddaje na omenjeni način. Že v letu 1982 je ta program spremljalo 200.000 ljudi, ko pa je lastnik časopisov Rupert Mur-doch v juniju 1983 kupil večino satelistske družbe, se je satelitska televizija še bolj razširila. Leta 1984 so jo poimenovali v SKY CHANNEL (signali potujejo v nebo in nazaj). V letu 1987 je imel SKY CHANNEL registriranih že 10 milijonov družin v Evropi, ki spremljajo program SKY CHANNEL (to porpeni 30—40 milijonov gledalcev). V Jugoslaviji lahko ta program spremljajo eksperimentalno le v nekaterih mestih (Beograd, Maribor, Sarajevo). Spremljanje satelitskih kanalov je mogoče sicer tudi v lastni režiji, vendar je za področje Evrope. Standardi postajajo vse bolj opredeljeni. Tudi infrastruktura (JUPAK računalniška mreža za prenos podatkov) ter ostala računalniška oprema za razvoj računalniške mreže je vse laže dostopna, zato bi se bilo smiselno tudi v ELANU pripraviti za računalniško povezavo z elanovimi enotami izven Begunj, poslovnimi partnerji, sdk, bankami podatkov tehnološkega znanja itd. Groba ocena računalniških povezav za potrebe ELANA je prikazana na shemi. zaradi cene antene in deko-derja teh posameznikov pri nas še zelo malo. V letu 1987 smo v Elanu na lastno iniciativo in na podlagi predlogov naših kupcev začeli razgovore z družbo SKY CHANNEL, da bi se naša firma pojavljala na tej televiziji, ki pokriva celotno Evropo. Ker smo bili pač prva jugoslovanska firma, je bilo na začetku potrebno ma- lo več časa, vendar smo se v novembru 1987 uspeli dogovoriti, da bomo predstavljeni v okviru smučarskih reportaž. Reportažna skupina SKY CHANNELA je opremljena z Elanovimi smučmi, prav tako se naše smuči kažejo tudi v drugih akcijah. Dogovorili pa smo se tudi, da bodo naredili in posneli intervjuje z našimi smučarji (Svet, Stenmark, Križaj). Iz vsega materiala, ki ga bodo posneli za SKY, in iz drugih virov bomo na koncu sezone za Elan izdelali videokaseto. Sodelovanje s SKY CHANNEL se je kljub časovni stiski dobro začelo in upamo, da se bo nadaljevalo še v naslednjem letu. Ne nazadnje pa je treba povedati, da 2/3 vseh stroškov nosijo naši zastopniki v tujini, iz česar lahko sklepamo, da jim ta televizija zares veliko pomeni, oziroma da ima močan vpliv na potrošnika. SKLAD. MARIBOR OSEBNI RAČUN. ELANOVE FIRHE V TUJINI ~y TRAfCAKCLE MAT FIN POSLOVANJE rt* ODA JA TEKSTI OL. KNJIGA ZALOGE PLAČILA NC STROJI ELANOVE TRGOVINE CAD FINANČNE TRANS. PONUDBE NARDCILA POIZVEDBE ELANOVI PREDST. »□VEZAVA m V- BAZC ZNANJA CAD - RAČUNALNIK ZA GRAFIČNO NAČRTOVANJE NC - NUMERIČNO KRMILJENI STROJI Računalniške mreže za potrebe Elana FRANC ROZMAN Miran Lakota Satelitska televizija in Elan smatv 'Hm.. DI*T«»UIID "Hlii,,,. lotAiir ^ caiii on«*ro«s k HIADINO 4.<# * mcuviotv CAill OTIRATO«! mtuiioff (INC UK) Zdrav duh v zdravem telesu Doktrina redne športne in gimnastične vadbe za zdravje, dobro počutje in delovno sposobnost Vsi, ki delamo na področju telesne kulture kot učitelji, trenerji, zdravniki, novinarji, proizvajalci športne opreme in drugi, moramo kar največ vedeti o gibalnih potrebah sodobnega človeka. Zato je prav, da se zanimamo za telesno vzgojo in športno rekreacijo, posebej pa še za mesto in vlogo gibalne dejavnosti v našem načinu življenja. Naš končni cilj naj bo, da bomo postali Slovenci narod športnikov — narod zdravih, vedrih, pokončnih in za delo kar najbolj sposobnih mož in žena! Pogoji življenja in dela za vsakdanji kruh so se od druge polovice 19. stoletja do današnjih dni močno spremenili. Človek, ki se je iz roda v rod preživljal s fizičnim delom, je postal sedeče bitje. Opustil je hojo na večje razdalje, opustil je obdelovanje zemlje z delom svojih rok, rešil se je telesnega naprezanja, ostal pa je pri isti količini hrane, kakor pred sto leti, ko še ni bilo avtomobilov, dvigal, traktorjev, centralne kurjave, pralnih strojev itd. Danes živimo izumetničeno: preveč sedimo, premalo se gibljemo, premalo hodimo. Ni nam mar zakon narave, po katerem »delo razvija organe, delo ohranja organe, delo upočasni procese staranja.« Kakor da ne bi vedeli za posledice napačnega načina življenja, smo se odločili za lagodnost, za preobilno hrano, vrh tega pa tudi za škodljiva poživila. V specialni bolnici za rehabilitacijo in zdravljenje bolezni srca, pljuč in revmatizma v Opatiji so ugotovili, da je ena tretjina ljudi predebelih, da je vzdržljivost pri 90 % pregledanih bolnikov premajhna in da jih 50 % kadi, Zaradi prevelike telesne teže in prešibkih mišic trupa so prizadeti zlasti tisti delavci in delavke, ki morajo delati sede. Rešitev je v redni telesni vadbi in spremenjenem načinu življenja Rešitev je v delu. In če je dela premalo, ali če je preveč enostransko, se je treba odločiti za živahno hojo, za šport ter za pripravljalne, dopolnilne in izenačevalne gimnastične vaje. Kdor živi brez redne vsakdanje gibalne dejavnosti, postaja vse bolj slaboten, okoren in neodporen. Mišic je vedno manj, maščevja pa vedno več. Tudi umske sposobnosti pešajo, če se človek v stvareh učenja in raznovrstnega umskega naprezanja zanemari. Srce peša, oskrba celic s kisikom se slabša, gibljivost sklepov (tudi hrbtenice in prsnega koša) je z leti vedno manjša. P. O. Astrand poroča o raziskavi, ko so ugotavljali posledice šesttedenskega ži-vljanja brez gibalne dejavnosti: srce je opešalo, mišice so atrofirale, v kosteh je bilo manj kalcija, količina krvi se je znižala, reagiranje se je poslabšalo. Človek brez gibanja nekako ovene in se hitreje stara. Seveda pa rešitev ni v tem, da se odločite za priložnostne izlete, za poletno kopanje ali na primer za teden smučanja v času zimskih počitnic. Za zdravje in dobro počutje ni odločilno to, kar napravite kdaj pa kdaj, temveč to, kar delate vsak dan. Podobno, kakor pravilno sestavljena in na primerne obroke razdeljena hrana (4 do 6 obrokov na dan!), je potrebna človeku tudi mnogovrstna gibalna dejavnost. Kako pogosto, kako mnogovrstno in kako intenzivno, o tem bomo razmišljali v nadaljevanju. Šport ni samo igra z žogo, tekanje po gozdnih poteh, smučanje in podobno, šport je tudi (in predvsem!) način življenja. Čim bolj je človek športno prosvetljen in ozaveščen, tem bolj čuti, da mora spreminjati način življenja. Prizadeva si, da bi vse, kar je zdravju škodljivo opustil ali vsaj omejil. O športnikih, ki so se odločili za aerobno vadbo, npr. za polurni tek v naravi dan za dnem je znano, d se začnejo zanimati za vprašanja normalne telesne teže, za izenačevalno gimnastiko na delovnem mestu, za udobno hodilno obutev (kar je zlasti važno za ženske!) in za ohlapno oblačilo, ki dopušča človeku svobodo gibanja. Ker je vzdržljivost v veliki meri odvisna od oskrbe organizma s kisikom, se tekači lažje odpovedo kajenju, ko zvedo in ko sami čutijo, da ogljikov monoksid v krvi znižuje količino sprejemanje kisika. Omembe vredna je izkušnja iz Združenih držav Amerike. Ko je K. Cooper pred dvajsetimi leti (1968) začel prepričevati ljudi, da se morajo odločiti za redno vadbo lahkotnega teka za izboljšanje funkcionalne sposobnosti srčnožilnega in dihalnega sistema, je opozarjal predvsem na fiziološki učinek gibalne dejavnosti. V svoji no- vi knjigi (1983) pa se zavzema za mnogostranske programe redne vadbe in predpisuje razen jogginga in drugih načinov aerobne vadbe tudi gimnastiko (stretching) in vaje za povečanje mišične moči. Njegov cilj ni samo zdravje, temveč du-ševno-telesno ravnotežje kot osnova za dobro počutje. Prepričljivo piše o psihičnem vplivu športne dejavnosti, o zdravi prehrani in sploh o zdravem načinu življenja. Število ozaveščenih privržencev zdravega načina življenja se je v ZDA v zadnjih dvajsetih letih podvojilo — zdaj jih vodi že 59 %. Napredek je očiten: povprečna življenjska doba se je podaljšala za 2,7 leta, smrtnih primerov zaradi bolezni srca je 13% manj, število kadilcev je upadlo za 28 %, odsotnost z dela zaradi bolezni se je v podjetjih, kjer uresničujejo priporočila za zdrav način življenja tako znižala, da bolniške blagajne vračajo že vplačane premije. Dobre izkušnje z rekreacijo imajo tudi v nekaterih drugih državah. »Delavci, ki se pravilno rekreirajo, izostajajo z dela 5 dni manj na leto od delavcev, ki živijo brez rekreacije. To pomeni pridobitev 140 milijonov delovnih dni za sovjetsko industrijo« (Ponomarov). V Nemški demokratični republiki ugotavljajo, da porabijo rekreativci polovico manj zdravil. Gibanje je najboljša medicina Ko razmišljamo o redni vadbi, je treba odgovoriti na vprašanje, kako naj človek telovadi in trenira, kaj naj dela, kako intenzivno in kolikokrat na teden. Med prvimi uspešnimi zagovorniki jutranje gimnastike velja omeniti danskega higienika J. P. Miillerja, ki je sestavil 18 vaj in jih objavil v knjigi Moj sistem (1904). Njegova vadba je vključevala tudi jutranjo kopel in frotiranje. Miillerje-va metoda jutranje gimnastike in telesnega utrjevanja je naletela na velik odmev med ljudstvom, prevedli so jo v 24 jezikov! Zdravstvenim delavcem pa ne gre predvsem za tradicionalno gimnastiko, to je za načrtno obdelavo mišičnih skupin, temveč za srce, ožilje in dihala. Zato postavljajo na prvo mesto hojo, lahkoten tek, kolesarjenje, plavanje in druge aerobne telesne vaje. »Ura hoje na dan ohranja zdravo srce in ožilje« (sovjetski akademik V. Pa-rin). Zdravniki starejše šole so priporočali sprehajanje, boljši poznavalci gibalnih potreb človeka pa so že bili zahtevnejši glede izbora aktivnosti in glede intenzivnosti. V knjigi O zdravju in boleznih je dr. Anton Brecelj že leta 1930. objavil napotke, ki imajo še vedno veljavo: »Napravljaj si drva sam, žagaj, kolji in ceplji jih, da jih boš imel vedno v zalogi. Za vrt ne najemaj nikogar; kar je moškega dela, opravljaj sam! A nog ne pozabi, vsaj dvakrat na teden napravi daljši izprehod, najrajši na kako strmino« (str. 168). Zahteva po večji intenzivnosti je značilna tudi za sodobne strokovnjake. Znani fiziolog P. O. Astrand (Stockholm) priporoča razen hoje in teka tudi vmesne vložke teka v strmino. Zelo spodbudna je trditev kanadskega športnega zdravnika in ge-rontologa R. J. Shepharda (univerza Toronto): »Dobre pol ure hitre hoje trikrat ali štirikrat na teden lahko pomladi človeka za deset let.« Seveda ne gre za koledarsko starost, temveč za boljše počutje in boljšo gibalno sposobnost. Ena sama športna panoga, na primer hitra hoja vsak dan je nedvomno neprimerno bolje, kakor živeti brez gibalne dejavnosti, vendar je prav, da se vsakdo ukvarja tudi z gimnastiko. Potrebna je za ogrevanje, za sklepni del aerobne vadbe (raztezanje in sprostitev mišic) ter za vzdrževanje mišičnega tonusa in gibljivosti v sklepih. Okrevanci specialne bolnice v Opatiji imajo vsak dan 10 minut gimnastike, vsak drugi dan pa 20 minut hitre hoje ali teka. (Nadaljevanje na 8. strani) Minimalni program po L. Morehousu Med priznanimi kreatorji vsakdanje redne vadbe je tudi prof. dr. L. Morehouse, predstojnik laboratorija za proučevanje fizične zmogljivosti človeka na univerzi v Los Angelesu. Podajamo kratko informacijo o njegovem minimalnem programu za začetnike. Prvič: Vsako jutro opravite nekaj gimnastičnih vaj z namenom, da razgibate vse sklepe, posebej še hrbtenico. Gre za raztezanje mišic in veznega tkiva. To so vaje proti trdoti v sklepih, vaje za ohranjevanje normalne gibljivosti rok, nog in hrbtenice. Drugič: Na nogah bodite vsaj dve uri na dan. To priporočilo je zlasti pomembno za tiste, ki se samo vozijo ter ves dan sedijo tako pri delu, kakor tudi v prostem času (gledanje televizijskih oddaj in podobno). Tretjič: Vsak dan vzdignite kaj težkega, da boste ohranili mišično napetost (tonus). Predmet, ki ste ga vzdignili z rokami do višine prsi, držite najmanj 5 sekund. Četrtič: Med hojo pospešite korak in hodite najmanj 3 minute kar najhitreje. Hitra hoja, pri kateri se poviša frekvenca srčnega utripanja na približno 120 na minuto, je potrebna za krepitev srca. Petič: Potrošite vsak dan z gibanjem najmanj 300 kalorij. To priporočilo je na prvi pogled zahtevno, saj bi morali eno uro igrati namizni tenis ali na primer plavati četrt ure. Dejansko pa ne gre za eno samo gibalno dejavnost, marveč za vsoto celokupne fizične aktivnosti v teku dneva. Gospodinja zadosti tej zahtevo že s tem, da opravi potrebne nakupe za družino in pospravi trisobno stanovanje. Cooperjevo priporočilo: 20 do 25 km teka na teden V stvareh rekreacije in znanja o zdravem načinu življenja Slovenci precej zaostajamo za Američani. Ko smo pri nas z rekreacijo šele začeli (1960), so imeli v ZDA že 42. vsedržavni kongres za vprašanja aktivnega počitka na planem, vzgoje strokovnih kadrov in rezervacije zelenih površin za potrebe ljudskega športa. Američani dajo veliko na vzdrževanje idelne telesne teže (z leti naj bo človek lažji, ne pa težji!), na pravilno prehrano, redno telesno vadbo in še posebej na opuščanje kajenja. Med ameriškimi zdravniki ni več kadilcev — kajenje ocenjujejo kot neprimerno vedenje. K. Cooper, čigar strokovna dela uživajo sloves uspešnic, vse bolj povezuje gibalno dejavnost s preventivno medicino. Nekaj njegovih ugotovitev in napotkov: Preveč sedite! Hodite samo še od parkirnega prostora do delavnice, od pisalne mize do kantine. Konec tedna pretiravate s tenisom ali golfom. Preveč športa samo enkrat na teden je škodljivo zlasti za starejše. Trenirajte trikrat na teden, še bolje štirikrat. Tecite, vendar ne preveč, prava mera za zdravje je 20 minut. Pijte kar najmanj alkoholnih pijač (če že ne morete brez), kajenju pa se popolnoma odpovejte. Jejte manjše porcije, jejte počasi, popijte na dan 6 do 8 čaš vode. Vnaprej si odmerite količino hrane. Varčujte s soljo. Od mladosti naprej pazite na telesno težo. Vzdržujte mišice in preprečujte pretirano rejenost. Človek se najbolje počuti, če je v njegovem telesu najnižja dopustna mera maščevja (pri moškem 15$%, pri ženski 18 %). Pretirano hujšanje je škodljivo zlasti za ženske. Optimalna mera za jog-ging je po novejših raziskavah v Cooper j evem aerobnem centru 20 do 25 km na teden, kar pomeni približno 3 km na dan ali po 5 km petkrat na teden. Več teka je nevarno za obrabo sklepne hrustančevine. V svoji zadnji knjigi (The aerobics program for total vvell-being) objavlja Cooper tudi svoje smernice za redno vadbo. Začeti je treba z ogrevanjem, z gimnastičnimi vajami za raztezanje hrbtnih in nožnih mišic. Težke vaje, npr. sklece, zgibe ali dviganje uteži so za ogrevanje neprimerne. V petih minutah uvodnega ogrevanja je treba pospešiti frekvenco pulza. Če ni časa za ogrevanje, je treba teči prvih 500 do 600 m v počasnem tempu. Drugi del vadbene enote imenuje Cooper »Aerobna faza«. Rekreativec se lahko odloči za tek, kolesarjenje, plavanje ali tek na smučeh. Gibanje mora biti dovolj intenzivno, traja naj minimalno 20 minut. Preteči je treba najmanj 3 km (preplavati 800 m, prekolesariti 8 km). Naprezanje naj ne bo vselej enako, zlasti ne vselej maksimalno, temveč spreminjajoče. Aerobni fazi sledi sprostitev v obliki lahkotne hoje. Hitro utripanje srca se naj polagoma umiri. Proces umirjenja traja 5 minut. Razen aerobne vadbe priporoča dr. Cooper tudi 10 minut vaj za mišično moč po trikrat na teden. Krepiti je treba vse mišične skupine, zlasti trebušne in hrbtne mišice (mišični steznik!) ter mišice nog in prsnega koša. Gre za vzdrževanje mišične moči, prav tako pa tudi za gibljivost sklepov. Vaje za moč so potrebne zlasti starejšim, ker krepijo tudi okostje (mineralizacija) in preprečujejo nastajanje osteoporoze (krhkosti zaradi izgubljanja kalcija). Iz dosedanjih izvajanj je razvidno, da si lahko z redno športno rekreacijo izboljšamo funkcije notranjih organov, lahko pa vplivamo tudi na povečanje ali vzdrževanje mišične moči in na gibljivost sklepov. Preostane nam še vprašanje spretnosti, okretnosti, natančnosti in drugih komponent kar najbolj smotrnega vsklajevanja gibanja. Sredi decembra lanskega leta so člani TVD PARTIZAN Begunje na občnem zboru v Poljčah (glej sliko) izvolili tudi novo — pomlajeno vodstvo te športne organizacije. Upravni odbor: • 1. HROVAT Branko — predsednik 2. JUREJEVČIČ Benjamin — namestnik predsednika 3. RESMAN Andreja — tajnik Ko mislimo na hitro zaznavanje in na hitro znajdenje ali reagiranje (šofiranje, slalom itd.), moramo ugotoviti, da ne gre brez športnih iger, posebno ne brez iger z žogo. Vsaj eno igro moramo kolikor toliko dobro obvladati (npr. odbojko, tenis, košarko, nogomet ali namizni tenis), da si nabiramo gibalne izkušnje za različne težje ali celo tvegane situacije. Igranje pa ni pomembno samo za gibalno izurjenost, pomembne vrednote so tudi zdravo razvedrilo, sprostitev in kreativno reševanje spreminjajočih se nalog. Zdi se mi, da se premalo zavedamo pomena igranja in igrivega odnosa do športa za ustvarjalnost. »Igra pomeni za človeka sprožilno vzmet za ustvarjalno delo« (Anton Trstenjak). Pravilno ravna človek, ki lahko trdi o sebi: »Hodim in tečem (kolesarim, plavam, tečem na smučeh) za zdravje in vzdržljivost — telovadim za kultiviranje gibalnega aparata — odbojko pa igram za razvedrilo, za telesno spretnost in duševno igrivost.« Drago Ulaga 4. PERKO Marjanca — blagajnik 5. CVENKELJ Franc - gospodar 6. LEGAT Niko ml. — član 7. ŠINKOVEC Toni - član 8. KEMPERLE Angelca -član 9. RESMAN Alenka — član Nadzorni odbor: 1. KOŠIR Majda — predsednik 2. KRALJ Janez — član 3. SEDOVNIK Dušan — član Pomlajeno vodstvo »TVD Partizan« Begunje Občni zbor »TVD Partizan« v Poljanah Prošnja za letovanje v letu 1988 (IZPOLNITE ČITLJIVO S TISKANIMI ČRKAMI) 1. Priimek in ime......................................................... datum rojstva......... 2. Zaposlen v delovni enoti .............................................................. , SM 3. V Elanu zaposlen od leta..................dalje. 4. Po odločbi sem upravičen do..................dni dopusta. 5. Kolektivni dopust: (ustrezno obkroži) 6. Zakonec zaposlen v a) nimam b) imam od 17. 7. do 7. 8. 1988 a) nima kolektivnega dopusta b) ima kolektivni dopust od...........................do................... (Ustrezno obkroži in vpiši datum) 7. Prijavljam se za letovanje: 1. Kraj..................................................................................... ali 2. Kraj ............................ (Obvezno navedite dva kraja in dva termina) 1. Termin od......................do 2. Termin od......................do 8. V času kolektivnega dopusta sem nazadnje letoval v letu............ 9. Izven kolektivnega dopusta sem nazadnje letoval v letu ............ ali 10. Z menoj bodo letovali: a) Zakonec ......................................................................... Datum rojstva b) Otroci brez lastnega dohodka..................................................... Datum rojstva ............................................ Datum rojstva .............................................. Datum rojstva c) Ostali .......................................................................... Datum rojstva . ................................................................................ Datum rojstva . ................................................................................ Datum rojstva ................................................................................ Datum rojstva. V kolikor v rubriki »ostali« prijavljate osebe, ki imajo z Elanom kakršnokoli zvezo — upokojenci, štipendisti, delavci Elana — to vidno označite. 11. Z izpolnitvijo te prijavnice in lastnoročnim podpisom se obvezujem, da krijem morebitne stroške, ki bi nastali zaradi neizkoriščenega termina po moji krivdi. Tako nastale stroške se mi lahko odtegne od mojega osebnega dohodka. 12. Soglašam, da se mi strošek nočnin obračuna ob izplačilu mojega OD. Opozorilo: Prošenj, ki ne bodo v celoti izpolnjene, komisija za družbeni standard ne bo obravnavala. Datum: Podpis: M =:SEH J___1__L RAZPIS LETOVANJAV LETU 1988 Po sklepu komisije za družbeni standard z dne 04. 02. 1988 objavljamo razpis zbiranja prijav za letovanje v Elanovih počitniških enotah. I. Pravica do uporabe Elanovih počitniških enot Pravico do uporabe Elanovih počitniških enot imajo delavci, ki so v DO Elan sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, Elanovi upokojenci, Elanovi štipendisti, delavci Elana iz Brnce in druge osebe, ki jim letovanje na podlagi pisne prošnje odobri komisija za družbeni standard. Zunanje osebe, ki z Elanom nimajo neposredne zveze, lahko letujejo na priporočilo in z garancijo strokovne službe ali delavcev Elana, vendar zanje velja poseben cenik. II. Prednost pri letovanju Kriterije za prednost pri letovanju, predvsem v času kolektivnega dopusta, bo določila komisija za družbeni standard, ko bo znano število prijav. Kriteriji v bistvu ostajajo enaki kot prejšnja leta, tudi letos pa velja načelo, da se v času kolektivnega dopusta ne morejo prijaviti tisti delavci, ki kolektivnega dopusta nimajo. Za primere, ko sta zakonca zaposlena v Elanu velja, da v KD lahko letujeta 2 leti zapored, nato eno leto ne in potem spet 2 leti itd. III. Izmene za letovanje Glede na večje število pripomb v zvezi s prekratkimi termini, letos uvajamo daljše termine, to je 8 in 10-dnevne (lani 7 in 8-dnevni). Krajši — 8-dnevni termini veljajo za vse enote v Istri, na Krku, Selcah ter v Atomskih in Čateških toplicah. Daljši — 10-dnevni pa za Pakoštane in vse otoke (razen Krka). 8-dnevne izmene 1. izmena od 29. 06. do 07. 07. 1988 2. izmena od 07. 07. do 15. 07. 1988 3. izmena od 15. 07. do 23. 07. 1988 — KD 4. izmena od 23. 07. do 31. 07. 1988 - KD 5. izmena od 31. 07. do 08. 08. 1988 — KD 6. izmena od 08. 08. do 16. 08. 1988 7. izmena od 16. 08. do 24. 08. 1988 in 8. izmena od 24. 08. do 01. 09. 1988 10-dnevne izmene: 1. izmena od 26. 06. do 06. 07. 1988 2. izmena od 06. 07. do 16. 07. 1988 3. izmena od 16. 07. do 26. 07. 1988 — KD 4. izmena od 26. 07. do 05. 08. 1988 — KD 5. izmena od 05. 08. do 15. 08. 1988 6. izmena od 15. 08. do 25. 08. 1988 in 7. izmena od 25. 08. do 04. 09. 1988 izven določenih izmen oziroma s podaljšanjem prve ali zadnje pa bo možno letovati tudi več dni. IV. Kje in kako bomo letos lahko letovali? V letošnjem letu imamo na razpolago skupaj 60 počitniških enot s skupno 319 ležišči v 17 različnih krajih in sicer: Prikolice: — 2 v Uliki pri Poreču (Naturist Centar Ulika) — 4 v Vrsarju (Avtokamp Funtana — Valkanela) — 4 v Stoji pri Puli (Avtokamp Stoja) — 3 v Krku na otoku Krku (Avtokamp Ježevac) — 3 v Baški na otoku Krku (Avtokamp Zablače) — 1 v Baški na otoku Krku (Avtokamp Bunculuka, nudistični kamp) — 2 v Loparih na Rabu (Avtokamp Rajska plaža) — 2 na Malem Lošinju (Avtokamp Čikat) — 2 v Novalji na Pagu (Avtokamp Straško) — 2 v Pakoštanah pri Zadru (Avtokamp Kozarica) — 2 v Podčetrtku (Avtokamp Atomske toplice) — v ta kamp bosta prestavljeni prikolici iz Čateških toplic Vse prikolice imajo po 5 ležišč (razen treh v Ježevcu na Krku 4 ležišča), opremljene pa so tako, da je v njih možno kuhati (osnovna posoda in pribor za kuhanje, štedilnik, hladilnik). Kontejnerji — bungalovi: — 6 v Lanterni pri Poreču (Avtokamp Lanternakamp) Bungalovi imajo po 4 ležišča in so opremljeni tako kot prikolice z osnovno posodo za kuhanje, imajo pa tudi lasten wc s kopalnico. Apartmaji: — 5 v Červarju pri Poreču — 5 v Loparih na Lošinju — 7 v Martinščici na Cresu in — 4 v Bohinjski Bistrici Apartmaji imajo naslednje število ležišč: — Červar: 1x8 ležišč, 2x4 ležišča in 2 x 5 ležišč, — Lopari: 5x6 ležišč, — Martinščica: 3x4 ležišča, 2x5 ležišč in 2 x 6 ležišč — Bohinj: 2x3 ležišča, 1x4 ležišč in 1 x 6 ležišč. Vsi apartmaji so opremljeni z osnovno posodo za kuhanje in imajo lastni wc s kopalnico. Počitniške hišice: — 3 v Selcah — Avtokamp Selce (Združenje Lesarjev Slovenije) — 3 v Čateških toplicah. Hišice v Selcah imajo po 5 ležišč in so opremljene z jedilnim priborom in posodo za kuhanje kave, hladilnikom in kuhalnikom, vendar pa je kuhanje hrane prepovedano, prehrana pa je obvezna v restavraciji Združenja Lesarjev Slovenije (tu naj se prijavijo samo tisti, ki želijo imeti organizirano prehrano). Hišice imajo tudi lasten wc s kopalnico. Hišice v Čateških toplicah imajo po 6 ležišč in so opremljene z opremo za kuhanje in imajo lasten wc s kopalnico. V hišice je napeljana termalna voda. V. Cene za uporabo počitniških enot Cene bodo znane po zaključnem računu in jih bomo objavili takoj, ko jih bo potrdil delavski svet. Bodo pa tako kot lansko leto različne za posamezne vrste objektov. VI. Navodila in opozorila Vse uporabnike prosimo, da upoštevajo sledeče: 1. S počitniško enoto ravnajte odgovorno in gospodarno. 2. V času letovanja odgovarjate za ves inventar, opremo in tudi za sam objekt, ki ga uporabljate. 3. Preglejte popis drobnega inventarja in osnovnih sredstev in ugotovite dejansko stanje, odstopanja pa zabeležite v knjigo pripomb. 4. Morebitne okvare in napake poskusite odpraviti sami ali pa preko recepcije poiščite ustreznega strokovnjaka. 5. Ob odhodu počitniško enoto očistite (posebej to velja za hladilnik, ki naj bo po odhodu odprt). 6. Ob odhodu zaprite okna, pogasite luči, izklopite štedilnik in ostale električne naprave. 7. Upoštevajte hišni red kampa oziroma naselja. 8. Ključi počitniških enot so v recepcijah, kjer jih dobite na podlagi napotnic in osebnih dokumentov. 9. V počitniške enote je strogo prepovedano voditi kakršnekoli živali. 10. Menjava letovalcev je ob 12.00 uri, tako, da prvi dan, ki je napisan na napotnici lahko pridete v počitniško enoto ob 12.00 uri, zadnji dan, ki je napisan na napotnici, pa ste lahko v enoti prav tako do 12.00 ure. 11 Posteljno perilo je treba povsod vzeti s sabo. Priporočamo, da uporabljate takšne posteljne prevleke, da z njimi odeje in vzglavne blazine popolnoma oblečete in jih tako zavarujete in uporabljate z boljšim občutkom. 12. Za majhne otroke so v vsaki enoti nepremočljiva platna, katera obvezno uporabite in tako zaščitite vzmetnice. 13. Kakršnekoli zamenjave počitniških enot brez vednosti odgovornih v Elanu niso dovoljene, prepovedano pa je tudi počitniške enote oddajati v uporabo drugim osebam. 14. Čistila in krpe naj vsakdo prinese s seboj. 15. Morebitne dodatne stroške, ki bi jih imeli v zvezi s počitniško enoto (plin, popravila), boste dobili povrnjene na podlagi računa, na katerem pa mora biti pečat in podpis. 16. Zadnji dan letovanja se javite v recepciji, kjer se odjavite, oddate ključ in popravnate stroške (turistična taksa, prijava, zavarovanje . ..). VIL Prijave Franc Bulovec je uspešno vodil občni zbor na Bled*' in bodočem delu OOZS, pač pa so vse udeležence v kratkem in izčrpnem nagovoru pozdravili: predsednik OOZS, to Franc Bulovec, predsednik PO DO Elan, tov. Uroš Aljančič ter predsednik DS DO Elan, tov. Vinko Sel-čan. Po končanih nagovorih se je pričel družabni večer z bogatim srečolovom. Mislim, da je bilo časa za klepet dovolj, saj se je prijetno srečanje ob vedrih zvokih zavleklo pozno v noč. Za marsikoga pa je bil ta večer tudi že veselo pričakovanje Novega leta. Priznati pa moram, da je bila udeležba slabša kot v preteklih letih, toda zaenkrat nismo imeli druge izbire, da bi prijeten zaključek leta kako drugače organizirali. Verjetno bi bilo prijetneje, če bi vse to lahko organizirali nekje v Elanu, za kar pa žal nimamo ustreznega prostora. Mislim, da prisotnim ni bilo žal, da so se udeležili občnega zbora, ostale delavce naše DO pa pozivam, da se v bodoče v večjem številu udeležujejo takih shodov. Franc Bulovec Interesenti za letovanje v naših počitniških enotah morajo izpolniti prošnjo za letovanje, ki je v Smučini (srednji list) in jo najkasneje do 15. 03. 1988 oddati v pisarno Informacije. Prošnja mora biti izpolnjena v celoti, točno in čitljivo! Posebej opozarjamo, da vpišete dva kraja in dva termina, kar je potrebno zaradi lažjega razporejanja, kadar je za isti kraj ali termin prijavljenih več oseb. Vsi, ki se bodo uvrstili za letovanje v času KD termina načeloma ne morejo izbirati (izjemoma samo tisti, katerih zakonci imajo KD v istem terminu). Ker je vsako leto več prijav za zidane objekte in počitniške hišice, mora vsakdo, ki se prijavlja za tak objekt, kot drugo možnost napisati prikolico (razen izjemoma iz zdravstvenih razlogov). Prošnje, ki ne bodo popolne in tiste, ki ne bodo oddane do 15. 03. 1988 ne bodo upoštevane. Prav tako ne bodo upoštevane tudi prošnje, za katere bomo ugotovili, da vsebujejo neresnične podatke. Tisti, ki bodo letovali iz zdravstvenih razlogov, naj priložijo tudi priporočilo zdravnika, zaradi česar naj se javijo v naši obratni ambulanti. Delavci, ki bodo uveljavljali priporočilo zdravnika za otroke, ne bodo imeli prednosti pred ostalimi delavci. Za eno počitniško enoto se lahko prijavi toliko oseb, kolikor je ležišč (dva otroka do starosti 10 let lahko ležita v eni postelji). Takoj, ko bo komisija za družbeni standard izdelala dokončni razpored, bodo vsi obveščeni kam in kdaj so razporejeni, oziroma iz kakšnih razlogov prijava ni bila upoštevana. Upokojenci se za letovanje lahko prijavijo od 04—08. 04. 1988 vsak dan od 12.00 do 14.00 ure osebno pri tov. Vidic Zdravku v Elanu. Po 11. 04. 1988 se bodo lahko prijavili tudi delavci iz Brn-ce in Elanovi štipendisti, seveda pod pogojem, da bodo še prosti termini. Interesenti za letovanje v Cateških toplicah in Atomskih toplicah v času prvomajskih praznikov naj za ta čas izpolnijo posebno prijavnico, ki jo dobijo pri tov. Vidic Zdravku. V kolikor je kdo interesent za letovanje v času prvomajskih praznikov v naših enotah ob morju, naj prav tako izpolni posebno prijavnico, če bo dovolj interesa, bodo še pred prazniki tudi te enote pripravljene za letovanje. Z. V. Občni zbor sindikata Kot že nekaj let zapored, vsem tudi poročali v pisni smo tudi za leto 1987 organi- obliki na oglasnih deskah z zirali sindikalni redni letni vseh področij, tako da so bili občni zbor v prostorih kazi- delavci o vsem seznanjeni, ne Park hotela na Bledu. V kakor tudi o smernicah za Elanu smo že predhodno na bodoče delo. konferenci OOZS DO obrav- Udeležencev občnega zbo-navali naše delo v preteklem ra namenoma nismo dolgo- mandatnem obdobju in o časili s poročili o preteklem Sodelavka Julka Korošec iz polizdelka je šla v pokoj Veselo razpoloženje na občnem zboru sindikata Upokojili so se - MILENA SEDLARE-VIČ — iz programa smuči - LJUDMILA JAGODIC — blagajničarka v trgovini Begunje - ELA VAVPOTIČ - iz programa smuči - SLAVKO KOCJANČIČ — iz programa vzdrževanja - JULIJANA KOROŠEC — iz programa smuči. Vsem želimo zdravja in še dolgega življenja ter miru v zasluženem pokoju! Sodelavci Poročilo samoupravljanju za leto 1987 - SAMOUPRAVA V DELOVNI ORGANIZACIJI 1. Delovne skupine — delni zbori delavcev 2. Delavski svet DO — Elan 3. Delavsko nadzorstvo DO — Elan 4. Disciplinska komisija DO — Elan 5. Komisije DS — DO Elan 6. Volitve, referendumi Obrazložitev: Ad. 1) Delovne skupine — delni zbori delavcev so bili sklicani štiri-krat. Vseh delovnih skupin je 26. Na teh zborih je sodelovalo ca. 80 % vseh delavcev. Obravnavale so poročila o gospodarjenju in spremembo samoupravnih aktov, kandidate za volitve in tekoče zadeve. Nekaj dni pred tem so bili vedno pripravljalni sestanki vodij delovnih skupin ob pomoči strokovnih služb. Večkrat so strokovne službe sodelovale na skupinah, če so to zahtevale. Ad. 2) Delavski svet DO Elan je imel v letu 1987 kar 17 rednih sej. Udeležba je bila okrog 80 %. Na teh sejah je bila udeležba vodilnih in vodstvenih delavcev prešibka. Obravnavali so vso problematiko gospodarjenja v DO in tekoče probleme, ki so v njihovi kompetenci odločanja. Ad. 3) Delavsko nadzorstvo je imelo štiri (4) seje. Obravnavali so bilance poslovanja in porabo sredstev za reklamo in propagando v letu 1987. Ad. 4) Disciplinska komisija DO Elan je imela v letu 1987 6 sej. Obravnavala je kršitve delovnih obveznosti: — neupoštevanje navodil glede varstva pred ropotom — neopravičeni izostanki z dela — predčasno zapuščanje delovnega mesta — neizvrševanje navodil predpostavljenih — kraje družbene imovi- ne — uživanje alkohola. Kršitve delovnih obveznosti po programih: SM 37-krat ŠO 14-krat PL 22-krat SKK 1-krat ODP 1-krat trženje 4-krat VZ 5-krat splošni 1-krat Disciplinski ukrepi: — opomini — 46-krat — javni opomini — 22-krat — prenehanje delovnega razmerja pogojno — 7-krat — prenehanje delovnega razmerja — 6-krat — oprostitve zaradi pomanjkanja dokazov — 4-krat Ad. 5) Komisije delavskega sveta (9). Njihovo delo v letu 1987 je podrobno opisano v »SMUČINI« št. 7, december 1987. Ad. 6) Volitve, referendumi: Volitev v letu 1987 ni bilo, pač pa en referendum, 8. X. 1987 za spremembo Pravilnika o osebnih dohodkih, Statuta DO in Pravilnika o inovacijah. Referendum je uspel. - DELEGACIJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN SIS SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA 1. Zbor združenega dela — 6 sej 2. Delegacija za vzgojo in izobraževanje — 3 seje 3. Delegacija za kulturo — 0 sej 4. Delegacija za raziskovanje — 2 seji 5. Delegacija za zdravstvo — 2 seji 6. Delegacija za socialno skrbstvo — 2 seji 7. Delegacija za otroško varstvo — 2 seji 8. Delegacija za pokojninsko in invalidsko zavarovanje — 2 seji 9. Delegacija za zaposlovanje — 3 seje 10. Delegacija za stanovanjsko gospodarstvo — 4 seje 11. Delegacija za telesno kulturo — 2 seji SLAVKO KNAFELJ Novo izvoljeni delegati samoupravnih organov 1988 I. Delavski svet delovne organizacije: 1. ANTOLIČ FRANČIŠKA 2. AVSENEK JANEZ 3. BREJC JANEZ 4. BRELIH VESNA 5. BUKOVNIK IVAN 6. BURŠIČ IRENA 7. COKAN ROZALIJA 8. DEŽMAN FRANC 9. FERKOLJ EDI 10. GLOBOČNIK MOJCA II. GRAČNER DRAGO 12. GUMILAR IBOLKA 13. HANČIČ LOVRENC 14. HRIBAR JANEZ 15. ISKRA KAREL 16. JAN IGOR 17. JUSTIN ANTON 18. JUSTIN SIMONA 19. KOCJANČIČ ANDREJ 20. KOSEL ANTON 21. KOZAMERNIK STANE 22. KRALJ MAJDA 23. KURALT EVA 24. LANGUS MIRJAN 25. LEGAT MARJAN 26. MIKIČ LADO 27. NOVAK STJEPAN 28. PAPLER MARTA 29. PETERMAN IVANKA 30. PIRKOVIČ AVGUŠTIN 31. POTOČNIK ZVONE 32. PRAPROTNIK FILIP 33. RAZINGER OLGA 34. SELČAN VINKO 35. SITAR ROK 36. ŠIMIC SILVA 37. ŠLIBAR AVGUST 38. ŠTEFELIN ANTON 39. TERNAR JOŽE 40. ŽUKOVEC BLAŽ 41. ŽVOKELJ MARJAN II. Disciplinska komisija delovne organizacije: 1. ANTOLIN RUDI 2. DEBELJAK MILAN 3. FERKOLJ JANKO 4. GAŠPERIN FLORJAN 5. GERČAR MIRKO 6. HIRCI MARIJA 7. JAN SILVA 8. KLINAR VALENTIN 9. PETERMAN FRANC 10. POTOČNIK JANEZ 11. RUPAR STANE 12. STRITIH DAŠA 13. STUNKOVIČ FRANJO 14. ŠINKOVEC JOŽICA 15. ŠMITRAN MARA 16. ŠTULAR JANEZ 17. TERLIKAR SLAVKO 2&)S(VS Predsednik DS DO Elan Vinko Selčan Informiranje v preteklem letu III. Delavsko nadzorstvo delovne organizacije: 1. DOLAR FILIP 2. FINŽGAR BOGDAN 3. KOKALJ RUDI 4. KRIVIC JOŽA 5. PEINKIHER MATEVŽ 6. ŠKOFIČ FLORJAN 7. ŠTIBELJ FRANC 8. TAVČAR JANEZ 9. TOMAN SLAVKO 10. VELIKONJA FRANC 11. VIDIC META Komisije DS - Na 1. seji novoizvoljenega del. sveta DO Elan je le ta imenoval naslednje komisije: KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DO: ČLANI: 1. AMBROŽIČ CVETKA 2. BEŠTERJOŽE 3. BOHINC JANEZ 4. BREJC JANEZ 5. BULOVEC IVANKA 6. URH JOŽE 7. VELIKONJA FRANC NAMESTNIKI: 1. PERNUŠ ALOJZIJA 2. KOCIJANČIČ JAKA 3. LAH MARIJA 4. FERKOLJ EDI 5. KOLMAN MARJANA 6. JUREJEVČIČ BENJAMIN 7. LEGAT ROZALIJA STANOVANJSKA KOMISIJA DO: 1. BOŽIČ VILJEM 2. GLOBEVNIK BOŽIDAR 3. HIKEL SONJA 4. KAJDIŽ MILAN 5. KELIH JOŽA 6. KOKALJ BOŽENA 7. KOKALJ RUDI 8. KOSMAČ SLAVKA 9. PAVLENČ MARKO KOMISIJA ZA OSEBNE DOHODKE: 1. ARH SILVA 2. HAFNER BORIS 3. JANŠA STANISLAV 4. KELIH DUŠAN 5. KRIVIC HELENA 6. OTRIN ZDENKA 7. TONEJC JOŽE KOMISIJA ZA VARSTVO PRI DELU: 1. ARH FRANC 2. HANČIČ LOVRENC 3. JUSTIN ANTON 4. LANGUS MIRJAN 5. LUZNAR JANEZ 6. POSAVEC VINKO 7. ŠLIBAR AVGUST VOLILNA KOMISIJA pa je imenovala tudi člane petih (5) volilnih odborov. — Delavski svet je na konstituantni seji imenoval za predsednika tov. Vinka Selčana, za njegovega namestnika pa tov. Roka Sitarja. — Za predsednika disciplinske komisije je izvoljen tov. Rudi Antolin, za njegovega namestnika pa tov. Stane Rupar. — Delavsko nadzorstvo bo vodil predsednik tov. Franc Velikonja, nadomesto-val pa ga bo tov. Rudi Kokalj. DO Elan KOMISIJA ZA IZUME IN TEHNIČNE IZBOLJŠAVE: 1. KOLMAN BOJAN 2. MAVRIČ ZVONE 3. OPALIČKI MILAN 4. POTOČNIK JOŽE 5. PRAPROTNIK FILIP 6. STARE TONE 7. TRDINA SREČO KOMISIJA ZA IZOBRAŽEVANJE IN IZPOPOLNJEVANJE: 1. ČEBAVS ALEŠ 2. ČERIN TONE 3. HROVAT MARJETA 4. KOZAMERNIK STANE 5. PRETNAR BRIGITA 6. PRETNAR FRANC 7. RUPAR MARIJA KOMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD: 1. KAPUS JAKOB 2. KRŽIŠNIK LADO 3. MALI BOŽA 4. PIRIH MARJAN 5. RAZINGER OLGA 6. SMOLČIČ VLADO 7. STOJC VILKO KOMISIJA ZA IZBOR IN PREVZEM OSNOVNIH SREDSTEV: 1. FINŽGAR PRIMOŽ 2. MERTELJ MARJAN 3. PETRIČEK PETER 4. PINTAR ALOJZ 5. RENKO BRANKO 6. HRIBAR FRANČIŠKA 7. VOLČANŠEK TONE -strokovni tajnik 8. ZAJC BOJAN - služba varstva pri delu STALNA VOLILNA KOMISIJA: 1. BULOVEC FRANC ml. 2. FERKOLJ JASNA 3. KNAVS ALOJZ 4. LAVRIČ MARIJA 5. NAGODE ANA 6. SKUBIC MILAN 7. ŠKOFIČ FLORJAN OPOMBA: Predsednike in namestnike so na prvih sejah izvolili člani komisij. SREDSTVA: — Oglasne deske — Smučina — Tedenski poročevalec — Interne informacije — Sindikalni poročevalec — Proslave — prireditve — V DO Elan imamo 23 oglasnih desk. Na njih smo vedno objavljali Tedenski poročevalec, Interne informacije, posebne objave, volilne imenike, razpise, plakate in drugo. — Izdali smo 7 številk časopisa »SMUČINA« katerega pošiljamo ca. 600 izvodov izven Elana, prejemal pa ga je vsak delavec brezplačno. Skupna naklada je bila 1.200 izvodov vsakič, število strani ene številke je bilo od 18—20 tiskanih strani. To je ilustriran časopis, tiskan v Gorenjskem tisku z vsebinskimi prispevki in fotografijami in izhaja že 28 let nepretrgoma. — Bilten »Tedenski poročevalec« (modri) je izhajal v 130 izvodih skoraj redno tedensko — ob petkih. Izšlo je 43 številk. Vseboval je kratke novice za interno upora- Lani je bilo nabavljenih 66 novih knjig, od tega 10 tujih. Prejemali smo tekoče 130 revij, časopisov in biltenov, od tega 45 tujih (8 držav), prejetih je bilo 70 novih prospektov. Arhiv standardov se je povečal za 35, od tega tujih 17 in patentnih spisov 13 (tujih 13). Vseh naročil iz INDOK-a je bilo 187 (pisnih). Izposojeno je bilo 369 kosov strokovne literature (knjig, revij, prospektov), medknjižničnih izposoj pa 10. Izdanih je bilo 5 številk NOVIC in v računalnik vne-šenih 704 vpisov strokovne literature. Tedensko so bila izdana poročila (pregled dela IN-DOK-a). Tekoče je potekalo zbiranje, objavljanje, registriranje in hranjenje rezultatov za tekmovalo službo in propagando. Prejeta literatura je bila registrirana, obdelana in posredovana (samoiniciativno ali na zahtevo) uporabnikom v veliki večini. Posredovanih je bilo veliko drugih informacij. bo, kaj se je zgodilo in kaj se predvideva v obdobju enega tedna. V njem so bila objavljena tudi službena obvestila in podatki o poslovanju. — Bilten »Interne informacije« (rdeče) so izšle 16-krat — ad hoc, po potrebi, v 130 izvodih, samo za interno uporabo. Vsebovale so širše informacije o posameznih problemih, vezanih na rok ali na splošno (apeli, tolmačenja, volitve, referendumi itd.). — Bilten »Sindikalni poročevalec« (zeleni) je izšel v žiriji sindikata — z našim sodelovanjem. Izšlo je 12 številk, samo za interno uporabo. Objavljal je organizacijske zadeve DPO (seje, sklepe, akcije, obvestila itd.). — Ostalo: — V avgustu je bilo množično zborovanje pred halo plastike (polletni obračun DO) — oktobra, otvoritev nove hale obrata plastike za izdelavo jadrnic E 43 — novembra zborovanje za »Dan republike«. SLAVKO KNAFELJ Nadaljevali smo z zbiranjem člankov o Elanu v jugoslovanskih časopisih. Tone Stare E/. A/V Indok služba v letu 1987 Rekli so: O organizaciji Dr. Š. Ivanko: »Izbira in uporaba določene organizacijske strukture je odvisna tudi od vodstvene filozofije poslovodnih in vodstvenih delavcev. Vodstvo organizacije si izbere organizacijsko strukturo, ki je v skladu z njegovo vodstveno filozofijo. Z vodstveno filozofijo pa razumemo odnos vodij do nalog in do ljudi v organizaciji. Značilno je, da k ljudem usmerjeni vodje raje sprejemajo interakcijske organizacijske strukture, k nalogam usmerjeni vodje pa organizacijske strukture z avtoritativnim odločanjem.« Iz: dr. Š. Ivanko: Raziskovanje in projektiranje organizacije Dr. E. Vršeč: »Tako se ne moremo čuditi, da pri nas včasih še srečamo poslovne sisteme na ravni prosvetljenega absulutizma. Ta pojav, ki niti ni tako redek, bi lahko imenovali tudi 'samoupravljanje v slogu Ludvika XIV’ (država to sem jaz!)«. Iz: Organizacija in kadri 1986 št. 7—8 str. 508 O krizi J. Tušek: »Trg tudi silno različno razumemo, nekateri zgolj kot tržnico s solato in krompirjem, drugi pa ga vidijo tudi na trgu kapitala in delovne sile ... le napredek, pa četudi podkrepljen z delnicami in borzami, je most, ki naš jugoslovanski otok lahko poveže z razvito celino.« Iz. GV št. 48 uvodnik: Pogled z otoka na celino O managementu Imamo tudi druge znake zastarelosti managementa: — če generalni direktor vztraja na tem, da z vsem upravlja sam, — če iznajditelj, ki postane generalni direktor, nadaljuje v delo svojstvu iznajditelja — če genij za proizvodnjo, ki postane generalni direktor, nadaljuje z delom v proizvodnji kot svojim primarnim interesnim področjem — če šef prodaje, ki postane generalni direktor, nadaljuje z vodenjem prodaje, — če vrhunski manager vidi sebe kot amaterja, se ne trudi da bi bil v toku sodobnega ma-nagerskega razmišljanja in ne vadi za bodočnost. Iz: Poslovna politika — november 1987 — str. 59 O inovativnosti in sivi ekonomiji dr. M. Mulej: »Začarani krog neinovativno-sti na delovnem mestu, katerega osnovni krivec je neprimerna organizacija poslovanja in pa neustrezno nagrajevanje po rezultatih dela: Nizki osebni dohodki —» potreba po dodatnem zaslužku —>■ nezmožnost pridobitve tega zaslužka v organizaciji —* popoldansko delo —» manjši interes za delo na delovnem mestu —* manjša produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost —* manjši prihodek in dohodek delovne organizacije itd, itd, itd. Oblika dela % popu- lacije Plačano neformalno delo 18,6 Popoldansko kmetovanje 10,1 Vrtičkarstvo 55,2 Samograditeljstvo 24,3 Če k temu prištejemo še gospodinjska opravila, nakupe, varstvo otrok, razne hobije in podobno, lahko sklepamo, da večina Slovencev po osemurnem delavniku nima kaj dosti možnosti za razmišljanje o tem, kako biti inovativen v svoji organizaciji združenega dela. Celo več, zdi se nam, da marsikateri tudi na delovnem mestu razmišlja o svojem popoldanskem delu bolj kot o tistem, za katero prejema osebni dohodek.« S posvetovanja: Projekti in razvoj, Lj. nov. 1987 »Dobri rezultati temeljijo na dobrem sojenju, dobro sojenje temelji na izkušnjah, izkušnje pa so rezultat slabega sojenja.« Iz: Soaring — okt. 98 — str. 3 O kakovosti Mag. P. Tomšič (24 misli iz knjige K. Isikawa: Kako celovito obvladati kakovost — japonska pot): 1. Obvladovanje kakovosti se začne z izobraževanjem in se konča z njim. 2. Za obvladovanje kakovosti je treba izobraziti vse delavce, od glavnega direktorja do delavca pri montažnem traku. 3. Prvi korak pri obvladovanju kakovosti je spoznati zahteve potrošnikov, naslednji pa ugotoviti, kaj hoče kupiti. 4. Kakovosti izdelkov ne moremo ugotavljati s tem, ali ustrezajo nacionalnim standardom, marveč le po tem, ali zadovoljujejo potrebe potrošnikov. Potrošniki morda niso zadovoljni z izdelki, ki ustrezajo standardom, poleg tega se njihove zahteve potrošnikov iz leta v leto spreminjajo. 5. Če standardi in predpisi niso bili dopolnjeni v šestih mesecih, je to dokaz, da jih nihče ne uporablja resno. 6. Kakovosti ne moremo obvladovati, če ne upoštevamo cene, stroškov in dobička. 7. Cena izdelka ni določena s stroški, marveč z resnično vrednostjo kakovosti. 8. Razvrstiti napake in hibe v razrede (kritična napaka, velika napaka, majhna napaka) in jim posvetiti ustrezno pozornost. 9. Ljudje, ki se jim zdi, da je vse v redu in da sploh ni nobenih težav, so ljude, ki so zadovoljni s trenutnim stanjem in ne razumejo pomembnih reči. 10. Opazuj kakovost statistično. 11. Osnova obvladovanja kakovosti je preprečevanje ponavljanja napak. 12. Zagotavljanje kakovosti se je na Japonskem časovno razvijalo od stopnje kontrole do obvladovanja procesa in nazadnje s povdarkom na razvoju novega izdelka. 13. Pridobite informacije o reklamacijah in jih objavite. 14. Udeležba vseh zaposlenih pri obvladovanju kakovosti. 15. Najvišje vodstvo pogosto ne pozna dejanskega stanja v organizaciji, zato se je treba povezati navzdol. 16. Pri celostnem obvladovanju kakovosti je treba upoštevati potrošniško in proizvodno usmerjenost. 17. Skrajno neodgovorno je stališče tistih načrtovalcev, ki se ne potrudijo izvedeti, kako potrošniki uporabljajo njihove izdelke. 18. Kdor ne zna voditi svojih podrejenih je samo pol tako dober, kot bi moral biti. Če je sposoben usmerjati svoje nadrejene, ga lahko štejemo za popolno osebnost. 19. Za izboljšanje kakovosti je treba uvesti krožke majhnih skupin, ki prostovoljno in redno izvajajo aktivnosti za obvladovanje kakovosti v istem delovnem okolju. 20. Trženje je vhod in izhod za obvladovanje kakovosti. 21. Sektor trženja mora imeti osrednjo vlogo pri celostnem obvladovanju kakovosti. 22. Na splošno se ljudje v sektorjih trženja in servisiranja nagibajo k mnenju, da sodi obvladovanje kakovosti k proizvajalcem in ljudem, ki delajo v proizvodnih sektorjih. Ta podmena je napačna.' Dokler kaka oseba prodaja blago, mora biti odgovorna za kakovost. 23. Sektor trženja mora spremljati gibanja in odkrivati sedanje in prihodnje potrebe potrošnikov pred tekmeci. 24. Te potrebe mora vključevati v nove ideje in potem zavzeto sodelovati pri načrtovanju in razvoju novih izdelkov. Iz: Media marketing štev.: 78 — oktober 1987 — str. 25 (Mislim, da velja o gornjih mislih razmisliti, analizirati stanje, saj dejansko vsaka točka zahteva svojo novo globino. Naj bo to izziv, upajmo, da bo tudi odziv. OP. Č.M.) Izbor opravil: Čučnik Milan Nove in stare oznake valut Država Ime valute Nova oznaka valute Stara oznaka valute Avstrij a šiling ATS SCH Belgija konvertibilni belgijski frank BEC BFR/C Belgija finančni blegijski frank BEL BFR/F Danska danska krona DKK D KR Finska finska marka FIM FMK Francija francoski frank FRF FF Nizozemska holandski gulden NLG HFL Italija lira ITL LIT Norveška norveška krona NOK NKR Portugalska portugalski escudo PTE PESC ZR Nemčija nemška marka DEM DM Španija španska pezeta ESB PT Švica švicarski frank CHF SFR Švedska švedska krona SEK SKR Velika Brit. angleški funt GBP LSTG Japonska jen JPY YEN Kuvajt kuvajtski dinar KWD KV. DIN Kanada kanadski dolar CAD CAN $ ZDA ameriški dolar USD USA $ Avstralija avstralski dolar AUD A $ evropska denarna enota XBA ECU Grčija drahma GRD DRS Irska irski funt IEP IRL Jugoslavija jugoslovanski dinar DIN DIN Novoletno potepanje po naših gorah Kazalo je, da bo letošnja zima bogata s snegom, saj ga je že 29. novembra po hribih namedlo kot le malokdaj ob tem času. Toda bolj ko se je mesec december bližal koncu, tanjša je bila snežna odeja, vreme pa vedno lepše in prav pomladansko toplo. Tako je naneslo, da sem med novoletnimi prazniki lahko uresničil enega od načrtov v tej zimski sezoni. V devetih dneh, ki sem jih imel na voljo, sem hotel preizkusiti svojo vzdržljivost. Sobota 26. december: Za svoj preizkusni »podvig« sem si izbral Karavanke, ki so mi najbližje. Dan po Božiču sem najprej pregledal, kakšne so kaj snežne razmere. Po »Ta ozki« grapi v vzhodni steni Stola sem se povzpel na njegov vrh. Sneg je bil na prisojnih straneh že dodobra predelan od sonca in dovolj trd, medtem ko je bil v senčnih legah precej skorjast. Sestopil sem nazaj v bivak za Srednjim vrhom, kjer sem prespal. Nedelja, 27. december: Ta dan sem izkoristil ugodne snežne razmere na južni strani Vrtače, katere vrh sem dosegel po južnem razu. Proti večeru sem se vrnil v dolino, ker me je čakal še zadnji delovni dan v starem letu. Torek, 29. december: Ob prvem svitu že spešim po dolini Završnice. Sončni žarki me spet ujamejo na južnem pobočju Vrtače. Vreme je prelepo, bolj podobno koncu marca kot pa današnjemu koledarskemu datumu, saj je prijetno toplo in brez vetra. Precej visoke temperature so sneg dodobra predelale. Ponoči pomrzne, podnevi pa ga toplota v vrhnji plasti zmehča. Takšen sneg je odličen za smuko in to nameravam danes tudi izkoristiti. Po daljšem počitku pri skrinjici z vpisno knjigo na vrhu, ko se do sitega naužijem sonca in krasnega razgleda vse tja do visokega Grossglocknerja, si nataknem smuči in odvijugam nazaj v dolino. Sreda, 30. december: Svitanje predzadnjega dne leta 1987 me za spremembo ujame v dolini Krme. Pri »garažah« se naveličam tovoriti smuči. Odvežem jih z nahrbtnika in si jih pripnem na noge. Tako lahko hitreje napredujem. Pod Draškimi vrhovi vlada spokojen mir. Pri pastirski koči pridem na sonce in kar naenkrat postane občutno topleje. Hodim s pospešenim tempom brez vmesnih postankov. Posledica vsega tega je, da mi v zadnjih strminah pod Kredarico »mašina« kar pošteno zakuha. Ker sneg zaradi zgodnje ure, še ni odjužil, si moram smuči oprtati nazaj na nahrbtnik. Težkih nog počasi puščam pod seboj zadnjo strmino. Ob enajstih dopoldne se »sesedem« na klop pred kočo na Kredarici, preznojen in žejen. Kljub vsemu sem lahko zadovoljen s časom vzpona, saj sem od vasi Rado-vna prišel v dobrih treh urah. Manj pa sem navdušen nad svo- jim počutjem. Verjetno je bil tempo za današnjo »vročino« le malo prehud. Tako si namesto vzpona na vrh Triglava, privoščim dolg počitek na prijetno toplem soncu v zavetju triglavskega doma. Vmes si gasim žejo s čajem, ki ga imata meteorologa brata Gartner, kuhanega cel lonec. Opoldne se počutim že dovolj pri močeh. Poslovim se od prijaznih meteorologov in se odpeljem nazaj v dolino Krme. Četrtek, 31. december: Zadnji dan v letu si doma nabiram moči za naporno silvestrsko noč. Okoli sedmih zvečer se poslovim od domačih in odidem v naš »hotel« za Srednjim vrhom na višini 1500 metrov. Ob pol devetih odprem vhodna vrata. »Silvestrovanje« se bo kmalu začelo. Sledijo še zadnje »mrzlične« priprave, preden bo ura odbila polnoč. Do takrat me čakajo še naporni in obenem lepi trenutki. Ob pol desetih zapustim toplo zavetje bivaka. Na nebu sveti polna luna, tako da mi čelne svetilke sploh ni treba uporabljati. Iz gozda stopim na prostrano snežno pobočje pod vzhodnim ostenjem Stola. Sneg je že močno pomrznjen in moram si natakniti dereze. Malo pred pol enajsto uro sem pri začetku takoimenovane »Enolične« grape. Smučarske palice se preselijo na nahrbtnik, v roke pa vzamem cepin. Preko ne pretežkega skalnega praga dosežem začetek grape, ki se v zelo enakomernem naklonu potegne vse do vrhnjega grebena. Le na sredini jo prekinja nekaj metrov visok in navpičen skok, ki pa je bil iz doline videti že dovolj zasut s snegom. Ob enajstih sem pod njim. Toda na moje veliko razočaranje tisto, kar sem videl iz doline, ni sneg, ampak le tanka plast ledu, pokrita s snežnim prahom. Morda bi se dalo priti čez s kompletnim orodjem za led. Jaz pa imam s seboj le cepin, z eno roko pa sem »bos«, tako, da si ne upam tvegati. Jezen, ker sem se pustil tako grdo zapeljati, se neodločno nekaj časa prestopam na mestu. Do polnoči, ko sem nameraval biti na vrhu, je ostalo le še slabo uro. Če se bom moral spustiti nazaj in znova povzpeti po drugi smeri, mi bo za ta načrt zmanjkalo časa. Odločim se, da bom vseeno poskusil najti kakšen izhod. Na le- vi strani, kjer je skok še bolj navpičen in visok več kot dvajset metrov, opazim ozek kamin, ki skok preseka prav do vrha. Prečim nekaj metrov v levo do njegovega vznožja. Ker ga lunina svetloba ne doseže, si moram pomagati z »umetno« iz čelne svetilke. Nekako se prigoljufam čez navpično stopnjo, ki brani dostop v kamin, in že se lahko varno zagozdim v ravno prav široko poklino. Iskre se krešejo izpod derez, ko z njimi praskam po gladki skali. Na vrhu moram preplezati še nekaj izpostavljenih metrov in že se znajdem na strmem pobočju osrenjenega snega. Sneg je pokrit s tanko plastjo ledu. Obsijan z luninim sijajem odbija srebrno svetlobo, mrzle barve, ki daje človeku občutek mraza, čeprav danes v resnici sploh ni posebno hladno. Kontrast leskatajočemu ledu pa dajejo temni, strmi skalni odstavki, ki jih luna ne obsveti. Ta nenavaden nočni ambient in pa odličen sneg mi dasta novega poleta. Hitro in za nameček še po novi smeri dosežem sedlo med Malim in Velikim Stolom. Še četrt ure manjka do izteka leta 1987. Hitim proti vrhu, kolikor mi pač noge dajo. Le nekaj minut pred polnočjo stojim na vrhu. Vendar nisem sam. Na vrhu srečam še tri »posebneže«. Dva mlajša fanta z Bleda in že malo starejšega planinca z avstrijske Koroške. Komaj si dodobra oddahnem, že napoči »svečani« trenutek. Pogledi nam uhajajo predvsem na severno stran, k našim sosedom, kjer lahko opazujemo veličasten ognjemet vseh mogočih barv in oblik. Tudi z vrha Triglava poleti nekaj svetlobnih raket. Tako sem zaverovan v to predstavo, da niti ne opazim, kdaj Korošec privleče iz nahrbtnika steklenico šampanjca in jo odpre. Vsi skupaj nazdravimo. Kmalu zatem se poslovimo in pričnemo sestopati vsak na svojo stran. Petek, 1. januar 1988: K počitku sem legel ob dveh zjutraj, ob pol šestih pa sem spet na nogah. Pripravljam se za nov vzpon. Prvi sončni žarki me ujamejo sredi »vzhodne« grape v Srednji peči. Vzhičen opazujem nenavadno igro oblakov nad Begunj-ščico, ki jih vzhajajoče sonce obarva kot vsi ognjemeti novoletne noči. Vse skupaj traja le nekaj minut, do trenutka, ko izza grebenov prileze žareča krogla in mi zaslepi pogled. Nadenem si sončna očala ter se podvizam proti vrhu, od koder sestopim nazaj v dolino. Zvečer, ko se nekateri že odpravljajo v posteljo, s svojim »zvestim spremljevalcem« nahrbtnikom že spet »lomastiva« po dolini Završnice. Vreme še kar drži in lunina svetloba spet osvetljuje pravljično lepo zimsko pokrajino. Nocoj imam v načrtu še malo bolj naporen vzpon kot prejšnjo noč. Najprej se povzpnem po »levi« grapi na Srednjo peč. Z nje sestopim pod vzhodno ostenje Stola. Po »Osrednji« grapi se povzpnem še do sedla in opolnoči spet stojim na vrhu Stola. Tokrat vlada v dolini popoln mir in tudi tukaj na vrhu sem sam, tako da lahko doživim tisti poseben občutek popolne samote zimske noči v gorah. Sobota, 2. januar: Po nekaj urah spanca v bivaku se zgodaj zjutraj odpravim nazaj v dolino, toda le za kratek čas. Doma sta žena in hčerka že pripravljeni in ne dolgo za tem smo vsi skupaj že spet v dolini Završnice, od koder se vzpenjamo nazaj proti bivaku. Tempo tokrat ni prehud, saj ga moram prilagoditi hitrosti svoje hčerke Anje, ki še ni dopolnila šest let. Moram pa priznati, da mi je ta prijetna sprememba glede na mojo utrujenost kar ugajala. Popoldne si nato v družinskem krogu nabiram moči za naslednji dan. Nedelja, 3. januar: Ko zjutraj pogledam skozi okno, ne vidim prav daleč. Siva, gosta megla se v valovih dviga iz doline in vrhovi so odeti v težke oblake. Sprva mi to kar prija. Imam vsaj izgovor za to, da malo pole-narim. Ker pa sem bolj nemire-ne narave, mi je tega lenarjenja ob devetih dopoldne dovolj. Pripravim dereze in cepin ter odidem v gosto meglo, do vznožja Srednje peči. Po eni izmed grap se povzpnem na vrh in dobesedno priletim nazaj do bivaka. Kar ne morem verjeti, da je ura šele tričetrt na deset. Torej še vedno nisem povsem pri koncu s svojimi močmi. Sicer pa je prav, da jih nekaj prihranim še za nov, drugačen delovni teden, ki se začenja naslednji dan. Zvone Andrejčič Izvoljeno je novo vodstvo sindikata Udeleženci občnega zbora IGD Klan Hkrati z volitvami članov delavskega sveta in delavskega nadzorstva smo 13. januarja izvolili tudi 41 članski Izvršni ter 3 članski Nadzorni odbor Osnovne organizacije sindikata DO Elan Begunje. Člani novoizvoljenega Izvršnega odbora so na svoji konstituantni seji, ki je bila 17. januarja 1988, za predsednika Izvršnega odbora izvolili Bulovec Franca, za njegovega namestnika Trdina Sreča, za sekretarja Jošt Toneta ter za blagajničarko Kelih Natašo. Za hitro in sprotno reševanje sindikalne problematike je IO OOZS DO Elan izvolil 11 člansko predsedstvo, v katerem so poleg prej naštetih še: Krek Franci, Vojko Vojvoda, Triplat Pavel, Benedičič Jože, Mavrič Zvone, Skočir Romana in Vidic Zdravko. Ostali člani IO OOZS DO Elan za mandatno obdobje 1988—1989 pa so še: Bešter Marija, Zupan Andrej, Elan V soboto, 6. II. je bil redni letni občni zbor industrijskega gasilskega društva Elan. Poleg članov društva so se občnega zbora udeležili tudi: predstavnik občinske gasilske zveze Radovljica tov. Niko Legat, ki je zastopal tudi sektor Radovljice in SIS za varstvo pred požarom, predstavniki pobratenih društev IGD BPT Tržič in GD Bukošek, predstavniki iz GD Podgora, Mošnje, Zabreznica, Begunje, IGD Veriga iz Lesc, IGD Vevče in IGD Slovenijales iz Radomelj. Delovno organizacijo je zastopal član poslovodnega odbora tov. Pavel Koder, samoupravne organe pa predsednik delavskega sveta tov. Vinko SELČAN. Iz poročil funkcionarjev društva je bilo razvidno, da je društvo v preteklem letu delovalo uspešno. Program dela je bil izvršen. Vključili smo se v program predkongresnih aktivnosti in tudi na tekmovalnem področju dose- Jalen Andrej, Trlej Jože, Hrovat Franc, Pirih Dušan, Kajdiž Milan, Volk Zdenka, Konič Marjeta, Peinkiher Alojz, Vavpotič Olga, Gantar Zdenka, Mravlje Janez, Kelih Francka, Mrak Angela, Mrak Jožica, Svetina Anton, Čebavs Marko, Čančar Mara, Prskalo Ivan, Knavs Rajko, Tancar Anton, Potočnik Peter, Švab Matjaž, Kapus Jaka, Mohar Srečo, Ilc Juriča, Kvasnik Jože, Košir Majda in Leš Lado. Za predsednico Nadzornega odbora Osnovne organizacije sindikata je bila izvoljena Pfajfar Anica, člana Nadzornega odbora pa sta poleg nje še Podlipec Samo in Šolar Tatjana. T.J. gli odlične rezultate. Na občinskem tekmovanju so bili člani A in članice prve, člani B drugi. Na Gorenjskem področnem tekmovanju smo dosegli enake uvrstitve, kjer so se člani A in članice uvrstile na republiško tekmovanje. Članice so osvojile drugo mesto, člani pa so bili četrti. Aktivno smo se vključili v program aktivnosti v mesecu varstva pred požarom. Ob tej priliki smo na območju DO izvedli meddruštveno vajo. Po vaji pa je bila krajša slovesnost, na kateri nam je predstavnik DO tov. Branko Renko izročil v uporabo novo orodno vozilo TAM. Med letom so bila predavanje za vse člane kolektiva, kakor tudi za vse novospre-jete delavce. Predavanja so bila s požarno tematiko in delavci so jim z zanimanjem sledili. Zgovoren dokaz, kako koristna so ta predavanja je, da so gasilci in delavci sami uspeli pogasiti vse začetne požare, ki jih je bilo v prete- klem letu deset in da je bila škoda le minimalna. Požarni preventivni pregledi so vsaka dva meseca. Pri pregledih se ugotavlja, da se pomanjkljivosti večkrat ponavljajo, ali se sproti ne odpravljajo. Tudi analiza požarov dokazuje, da je bil vzrok večih požarov malomarnost ali neodgovoren odnos do dela, odvržen cigaretni ogorek itd. Žal krivcev v nobenem primeru nismo uspeli dobiti. Naša DO se skoraj vsako leto poveča za kak nov objekt. Povečuje se število zaposlenih. Večajo se zaloge vnetljivih tekočin in nevnet-ljivih snovi. Vse to pa predstavlja veliko požarno nevarnost. V slučaju požara moramo imeti zadostno število iz-vežbanih gasilcev, ki so usposobljeni za gašenje, odnosno reševanje. Zato bo prvenstvena naloga novega upravnega odbora društva, da v svoje vrste pridobi čimveč novih članov, in da jih strokovno usposobi. Tudi v tem letu morajo biti predavanja za vse zaposlene. Preventivni vzgoji bo tre- Q •octtteMna mpuMM republiški sekretariat za ljudsko obrambo podeljuje plaketo republiškega centra za obrambno usposabljanje polite TOV&ttlA , JfbMtftsA. on.oe.jA Utaj za prizadevno delo, sodelovanje ter pomoč pri razvoju In rasti centra •t<« ba posvetiti posebno pozornost in začetne požare zmanjšati na minimum. Občni zbor so pozdravili tudi vsi predstavniki gasilskih društev in predstavniki DO. Vsi so poudarjali pomen in vlogo gasilcev v DO in nam zaželeli obilo uspeha pri nadaljnjem delu. Za naslednje štiriletno obdobje je bil nato izvoljen no- vi Upravni in Nadzorni odbor društva kakor tudi komisije. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Resmna Andrej, za podpredsednika Hrovat Danilo, za poveljnika Langus Slavko, za podpoveljnika Eržen Franc, za tajnika Zajc Bojan ter za blagajnika Stritih Daša. Ob koncu je predstavnik občinske gasilske zveze tov. Niko Legat podelil desetim članom značke za dolgoletno službovanje. Po zaključku občnega zbora pa smo se v obratu družbene prehrane malo podprli in pozabavali ob zvokih glasbe naših gasilcev (ansambel Tacman in harmonikaš Malovrh). Andrej Resman Občni zbor IGD DO ELAN Begunje *PETOUR I EB&vsA/»rt* SCKD A!txtw Stote >*>Mw PRIZNANJE Zahvale Kitajska in mi Na Kitajskem je v tem obdobju izredno veliko sprememb, o katerih želim obvestiti našo javnost. Na žalost je pod posebnim »pritiskom« tudi jugoslovan-sko-kitajsko sodelovanje. V tem trenutku je značilna kitajska odločenost in naša neodločenost, da obvladamo nekatere »socialistične« sindrome v gospodarstvu. Vse kaže, da se zmanjšuje kitajsko razumevanje za stalne jugoslovanske neuspehe. Za Kitajsko smo zanimivi samo kot »negativna ilustracija« — naša ekonomska kriza je primer storjenih napak v razvoju, ki se jim mora Kitajska izogniti. Vendar bo to Kitajcem zelo težko uspelo in jih bo čez nekaj let kriza zagotovo prizadela (razen, če v reformah ne bodo fanatično radikalni — kar pa v tem trenutku ni preveč verjetno). Vendar so Kitajci trenutno v precej boljšem položaju, ker so pač velesila — zato smo mi v medsebojnem gospodarskem sodelovanju v podrejenem položaju. Tradicionalno »prijateljstvo« ima vedno manjši pomen na gospodarskem področju. Vendar smo (kot vedno) začudeni — kako to, da Kitajci niso več potrpežljivi, ko mesece (kmalu bomo lahko govorili o letih) čakajo naše akreditive — ali pa ne »morejo« razumeti, da zamujamo z dobavami dogovorjenega blaga, ker še nismo uspeli uvoziti potrebnega repromate-riala. Kitajci zelo natančno spremljajo naša dogajanja in poznajo vse podrobnosti glede afere Agrokomerc. Zato je npr. kitajski globalni zaključek naslednji: Jugoslavija je sedaj v izredno težkem položaju. Zato je najboljše, da z njimi ne podpisujemo nobenih velikih pogodb — ker to predstavlja preveliko tveganje, ki lahko povzroči izgubo časa in denarja«. To pomeni, da smo v težkem položaju, iz katerega nam ne bo nihče pomagal, razen nas samih. Če takoj ne izvedemo radikalnih ukrepov, nas bo Kitajska »črtala« s seznama svojih resnih gospodarskih partnerjev. Mogoče je Slovenija še v nekaj boljšem položaju, ker ji Kitajci »malo« le še zaupajo. »LESNINAR« št. 12 XII/87 Inovacijska dejavnost Lani je bilo prijavljenih 20 inovacij, to je toliko kot leta 1986. Od teh inovacij jih je bilo sprejetih 10, odbitih 2, 8 jih je še v postopku. Avtorjev prijavljenih inovacij je bilo 16. Komisija za inovacije je potrdila za 13 vlog (3 pogodbene vloge (PO) niso vštete) odškodnine — v višini I,310.570.— din, čista gospodarska korist pa je znašala II,254.109,— din. Odškodnine so znašale 11,6% od pri- \ hranka (čiste gospodarske \ koristi). Na Zveznem zavodu za patente smo prijavili 1 izum in 2 modela izdelkov. Nadaljevali smo zaščito znaka »COMPREX« v tujini. Na razpis za nagrade in priznanja Občinske raziskovalne skupnosti smo poslali 1 predlog inovacije, oktobra pa smo sodelovali na občinski razstavi inovativnih dosežkov z dvema predlogoma (DG 500 + E-43). Bili smo prisotni tudi na sejmu »INOVA 87« v Zagrebu s smučmi COMPREX. Komisija je imela sejo povprečno 1-krat mesečno. Od maja naprej smo šli še v druge aktivnosti na inovacijskem področju: — izdelan plan pospeševanja inovativne dejavnosti — novi pravilnik je bil sprejet oktobra — priprava na akcijo »Predlagaj nekaj koristnega« — objava zapisnika komisije za inovacije — objava člankov v SMUČINI — sodelovanje s samoupravnimi organi v zvezi z inovativno dejavnostjo — popolnejše zbiranje in študij literature o industrijski lastnini in inovativni dejavnosti — pomoč pri sestavi pogodb za predlagatelje zaščitenih inovacij — patentne poizvedbe za konkretne slučaje so bile izvedene TONE STARE UREDNIŠKI ODBOR: Knafelj Slavko (odgovorni urednik), Šmit Vito, Jan Igor, Mertelj Marjan, Vidic Zdravko, Urbanc Janez, Ru-ar Marija, Bulovec Franc, irovnik Marjana. Smučina šteje med proizvode 7. točke I. odst. 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu za katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije št. 421-7-72); naklada: 1700 izvodov. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj. Dragi Franc Valjavec Ob tvoji smrti se nehote spomnimo Prešernovega verza: »Kaj znancev že zasula je lopata, al dneva ne pove nobena pratka.« Da, znancev, prijateljev in sodelavcev. Bil si naš član kolektiva tovarne športnega orodja Elan polnih 13 let, ko si se leta 1974 upokojil. Opravljal si vestno odgovorno delo ka-drovika, ki je terjalo od tebe veliko naporov in sposobnosti. Žal ti bolezen ni prizanašala, čeprav si se ji dolgo upiral. Cenili smo te, dragi France. Tudi po upokojitvi smo se te večkrat spomnili in tudi sam si se kdaj oglasil v Elanu, dokler so ti moči to dopuščale. Pridružil si se svoji soprogi, tudi naši nekdanji sodelavki, ki je že mnogo prej odšla od nas. Odhajaš, toda tvoj lik je neumrljiv. Z njim ostajaš med nami, v kroniki Elana kot eden od mnogih, ki so razvoju tovarne dali svoj velik prispevek. Hvala ti! Na tvoji zadnji poti prejmi od nas sodelavcev zadnji pozdrav. Počivaj v miru. S svojci pa iskreno sočustvujemo Elanovci Draga Jožica Bem Devetnajst let je minilo od tvoje upokojitve v Elanu, kamor si prišla leta 1959. Vestno si opravljala svoje delo v smučanji in zadnje čase v obratu vzdrževanja. Vrste naših starejših upokojencev se z dneva v dan redčijo. Odhajajo delavci, borci, v katerih vrstah si bila tudi ti! Življenje ti je prinašalo bremena, pod katerimi si nemočna klonila. DRAGA JOŽICA! Kolektiv Elana je dolžen predhodnikom izkazati zahvalo za vložen trud in delo, saj je bil to najtežji čas izgradnje Elana takšnega, kakršen je danes. Dotrpela si. Ostala nam boš v lepem spominu. Počivaj v miru! Sodelavci Elana Ob smrti dragega očeta ANTONA MULEJA se iskreno zahvaljujeva sodelavcem skladišča smuči in skladišča telovadnega orodja za izrečeno sožalje in denar namesto venca na grob. Žalujoča sinova Tone in Janez z družinama Ob boleči izgubi dragega očeta FRANCIJA ZALOKAR iz Žirovnice, se vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti iskreno zahvaljujemo. Prav lepa hvala vsem sodelavcem za denarno pomoč. Žalujoči sin Franjo z družino Ob boleči izgubi drage mame TEREZIJE PLAJ se zahvaljujem vsem sodelavcem vzdrževanja in kovinske delavnice za izrečena sožalja in za denarno pomoč namesto cvetja na grob. Posebna zahvala pa sodelavcem skladišča za spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoča hčerka Jožica Stoje Ob boleči izgubi drage mame JERICE KAPUS se iskreno zahvaljujeva za izrečena sožalja, darovano cvetje in denarno pomoč sodelavcem nadaljne in brusil-nice. Žalujoča hčerka Stanka in sin Andrej Kapus Ob boleči izgubi dragega očeta DRAGA PANIČA se vsem zahvaljujem za izrečena sožalja, posebna zahvala pa sodelavcem lesnega oddelka za denarno pomoč namesto venca na grob. Žalujoča hčerka Ruža Nastič Ob težki izgubi dragega očeta FRANCA GORIČNIKA se najlepše zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem lakirnice in nadaljne za izrečena sožalja, za podarjeni venec in denar. Žalujoče hčerke Meta, Slavka in Majda Novoletno srečanje upokojencev Elana Ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju Armin ELAN. BEGUNJE Pred novim letom smo se zopet srečali na tradicionalnem srečanju upokojenih sodelavcev Elana, ki smo ga pripravili v obratu družbene prehrane. Od 160 upokojencev se jih je srečanja udeležilo 110. V letošnjem letu se nam je priključilo 15 novo upokojenih sodelavcev, vendar se srečanja niso udeležili vsi, zato smo jih kasneje obiskali na domu. Vse prisotne je pozdravil predsednik OO ZS Elan Franc Bulovec, ki jim je zaželel prisrčno dobrodošlico. Predsednik PO Uroš Aljančič jim je orisal gospodarske uspehe, ki smo jih dosegli v preteklem letu, in predstavil optimistične načrte za prihodnje leto. Vinko Selčan, predsednik delavskega sve- ta, jim je predstavil vlogo samoupravnih organov v preteklih dveh letih. Za našo pozornost in gostoljubnost se je v imenu vseh upokojencev zahvalil Jože Osterman, ki je izrazil željo, da bi si vsi skupaj ponovno ogledali delovno organizacijo in hkrati tudi delovna mesta, na katerih so dolga leta delali. V kulturnem delu srečanja je pevski zbor KUD Begunj-ščica iz Begunj zapel nekaj lepih narodnih pesmi. Ves večer pa je za glasbo skrbel Hrovat Jenz. Vodja obrata družbene prehrane Majda Tonejc je s svojimi sodelavkami pripravila okusno večerjo. Vsi skupaj smo preživeli nekaj prijetnih uric in se razšli v upanju, da se prihodnje leto zopet srečamo. d. L. ' Ttt/kKJ l■ Uufo?Jana,8eptemb®r1987