St. 22.
V Trstu, sabota 22. novembra 1879.
Tecnj I...
»Edinost* izhaja vsako drugo in ietrto snbota »svakoga meseca in velja za Trst tbc leto gl. 2 kr.— tnnaj Trstu po posti vse leto v 2 „ 40 „ , , pola leta „ I a 20 „ . . ćetrt , „ — , Za oznanila, kakor tudi za .poslanice" se plačuje za navadne tristopne Trste:
8 kr. če se tiska 1 kr 7 . . . „ 2 krat 6 „ , . „ 3 krat Za veće crke po prostoru.
Posamične številke se dobivaj« po 7 kr. v tabaknrnah v Tr.-tu pri poitl, pod obokom tik Kalistrove hifp, na Ilelvedcm pri g. Rcrtolinu, V okolici: Na Općinah v loteriji, na Prns«*k»i pri g. Gorjnpn, t Bar-koli pri g. Ani Taknn in v Bazovici pri Ani Tuš, v S k cd nji pri Fr. S s« Tifi fi M MaL'ditlfiii zg. ,1. Jezu.
Naročnina ili vsn pi«nm naj s» po&iljujo uredništvu v Tr-t t Via Ponte nnovo N.° 1 — 1080.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko,
„V edinonti je moć*.
Poziv.
Nekaterim našini naročnikom smo priložili v list mali listek, kolikor dolgujejo, prosimo jih, da poravnajo nemudoma, ker ee konec leta bliža in moramo tisk plačati, ki nas drago stane. Ker bode list z novim letom preuravnan je treba, da se zdaj stari dolg poravna, ako ne bomo morali dati dolž-nike odvetniku v roke, drugače nam ni ravnati. Mi ne moramo žertvovati zraven obilo truda in sitnosti še denara, mislimo, da je vsacega dolžnost plačati, ki je vse leto list prejemal.
Opravnistvo.
Kervavi davek in narodne pravice.
Še nekoliko let in bo dober za vojaka, tako govori oče na tihem ko vidi avojpga berhkega sina. Mati misli, dokler je majhen ga ne vidi nihče in ko bi imel doma pomagati, uzamejo ga v vojake. Se bode le ver-nil kedaj zopet domov ali ne? to je rana v sercu starišev, to je uprašaj ki verta v ser-ce rano, dokler se eno ali drugo izpolne.
Približa se čas, ko občinski sluga ali grajski berič prinese poziv za vojaški nabor. Kervavi davek je, ki daje deržavi mogočno stališče v obrambo na zunaj in varstvo doma. Dajte cesarju kar je cesarjevega tako stoji v sv. pismu zapisano in oče, ki ima zdrave sinove ne ugovarja temu, saj je zakpn ki veljeva, da morajo biti zdravi sinovi vojaki, katerih ne odveze brambovska postava v posebnih slučajih.
Deržavni z ikon se spoštuje, ni se se čulo, da bi ta ali ona občina zabranjevala dati vojaških novincev, ako bi ae to zgodilo, politična oblast bi odperla deržavni zakonik in pokazala dotične §§. kaj imajo v sebi in kaj velevajo. Postava je in ta se mora spolnovati, za to skerbi politiška oblast in porabi vso svojo moč, da se do pičiče spolni.
Dajte cesarju kar je cesarjevega, ta zapoved se toCno spolnuje, pa ima veliko dolžnost proti onemu, kateri jo izverševa ter da ljudstvu pravico, da pouzdigne svoj glas, naj se da narodu kar mu gre, namreč §. 19. deržavnih osnovnih postav naj se dejansko izvtršuje. Kako skerbe oblastnije
za ravnopravnost narodov ? mari enako kakor za brambovske postave, za točni kervavi davek ? Kake spise in pozive dobivamo od oblastnij ? nemške in laške, a uboga slovenščina kje si doina?! se le to ujema s kervavim davkom, katerega hote ali nehote natanjčno dati moramo? Deržavnih osnovnih postav §. 19. veli, da so vsi narodi derzave enakopravni in da ima vsak narod nedotakljive pravice, do razvijanja svojega jezika v uradu1 v soli in v javnem žive nji. Kako čuva vlada zakon ki nalaga deržavljanu dati kervavi davek, to občutimo britko in zato naj bode ljudski glas splošen le ta: Dajte nam kar nam gre. Da se pa to tudi dejansko izverši, moramo tirjati po naših poslancih v deržavnem zboru, da povedo vladi, da je slovanski narod v Avstriji dosta dolgo roboval. Kervavi davek, katerega Slovani največ v Avstriji plačujemo, sili naš; da se nam pravica spolne, za katero ne bomo toliko časa nehali potezati se, dokler se dejansko ne zadovoli narod. Morda ni daleč čas, ko bodo zopet naši sinovi sukali meč
Izpod pomladanskega snega ustajali bodo duhovi, Kraljevič Marko bodu snel meč raz stene, zajahal svojega vranca in Bog ve kak obraz bode imel balkanski poluotok. Naši sinovi se bodo serČneji borili, ako bodo znali, da so njih stariši doma svo-bodneji, da se jim ne zatira materinščina. Veseleji bo kmetič obdelaval svoja zemljišča, uko se mu bode za kervavi davek tudi povračevalo s tem, da bode v uradnijah njegov jezik veljavo imel in se ne bode po sili ponemčeval in polahoval jezik njegovih otrok. Nismo nasprotni znanji ptujih jezikov, še le pobriniti se hočemo, da se naučimo sosednih narečji, ali proti lahonstvu in nemčurstvu oberniti hočemo vse osti, kajti na svoji zemlji smo, in gospodari v lastni hiši.
Kervavi davek, naj bode nam vedno pred očmi in ako nas kedo derzne zaver-niti, da nemamo pravice do tega ali onega, ponosno se poterkajmo na persa in reči treba je : Slovani srno, plačujemo kervavi da-velfc, zaradi tega zahtevamo enake pravice
z drugimi derzavl iani.
---
Dopisi.
V Hojami, lft. novembra.
Zimska sezona rojanske čitalnice se je prav živahno začela veršiti, to je dokazala igra „Mlinar in njegova hči*. — 25. t. m. bo zopet vesel dan odbor bode priredil dru. go živahno „besedo", ki bode gotovo obilno obiskana. Pri zadnji igri pozabili smo mej igralci omeniti merljivega g. Grabrijana, kateri je igral „Matija" omenjeni gospod ni samo na odru izveroten ampak tudi sploh
« • X | a
na narodnem polji, feiri nevtrudljivo idejo slovanstva in je priden agitator. Naš pevski zbor se je začel hvalevredno voditi ▼ petji pod vodstvom verlega pevskega vodja g. Košute. Splošni pevski vodja teržaških in okoliških pevskih zborov je v Cernicah bolan. Ker nas vedno poj rašujejo o njegovem stanji prijatelji njegovi moramo omeniti, da ne dobimo nobene vesti od gosp. Kosovelja.
„Lisica zgubi dlako, pa hudobije neu, to je star pregovrr, ki se je še vselej vres-niČil. Uže splršno slabo znani rojanski učitelj Bonin, katerega so listi uže večkrat opisavali, začel je zopet rogoviliti in propagando za lahonstvo delati. Odvrača otroke slovenskega razreda, rekoč: kaj bote hodili v sloven sko šolo, hodite rajši v laško, da se bote kaj naučili jih prav sili razlagajoč jim kako je laščina potrebna.
Kakor je spreviditi, dela ta batelj slovenskega jezika na to, da bi v Hojanu .slovenski razred propal. Prej je učil Bonin v slovenskem oddeljku 2 uri na teden, pa zdaj muči vsaki dan po 1 uri otroke z la-ščino. Opozorujemo tu kompetentne šolske oblastnije, da stvar preiščejo. Vsakako pa se čudimo, da ima slovenski razred človek, ki je toliko za slovenščino ko zajec za boben. Bonin je bil zaradi nemoralnosti v preiskavi, ali magistrat ne gleda na značaj, samo, da je učitelj lahon zraven pa dober špicelj, pa shaja pri magistratu. Najljubši jim je renegat Bonin ! enkrat ste uže sedeli na limanci, toda izpustili so vas iz usmiljenja vaše družine in vi tako vračujete hvaležnost ? Ni še vseh dni konec, časi se spreminjajo in ako Bog dii, spremenilo se bode v vaše začudenje marsikaj, kar si ne mislite. Vi rojanski možje vam pa kličemo pozor, brigajte se za vaše otroke, ki so v Bo-ninovi dobri (?) izreji, da vas ne bodo kleli
▼ blaženi laščini. Pri Piščancih je silno pomanjkanje vode in akoravno so naredili on-dot ni kmetje prošnje, do očetovskega (?) magistrata, vendar se še ni zmenilo mestno starešinstvo kaj storili. Terzaški magistrat pač prežene tisoče in tisoče naših kervavih žuljev, denarnica je vedno brez dna.
Mesto, da se je bivšemu /npanu 4000 gld. penzije dalo, ki jo je boje le s tem zaslužil, da je pod njegovim žtipanjevanjem teržaški občini 1 milijon, Šestkrat sto tisoč gld. dolgsi priraslo. Vsako leto 4000 gld. proč vreči lo je kaj lahkega, ali v okolici kaj koristnega napraviti to je težko, da bi šlo za polašcevanje Slovencev, zagotovim vsactga, da bi mostno starešinstvo novce sejalo.
Kritični politični pregled.
V	deržavnein zboru se počasi vse na bolje obrača, ustavoverci najhuji sovražniki Slovanov, so začeli upogavati svoj zarašen tilnik. Cehi so v posebni avdijenci cesarju podali spomenico o ravnopravnosti slovanskega jezika v uradu šoli in javnem živenji. Cesar jih je prijazno sprejel.
Minister poljedeljstva Falkcnhayn je prehodil vso Istro in sc osebno o bedi prepričal, katera isterske kmete uničuje. Vlada je dovolila iz deržavne blagajnice posojilo brez obresti v ta namen, da si ubogi kmet olajša svojo breme. Nadvojvodinja Kristina se je na Spanj -»ko podala s posebnim vlakom. Na meji jo bo spanjski kralj njenin žet.in sam sprejel in v Madrid spremil. Ruski carevič pohodil je Dunaj in je bil od cesarja prijazno kot gost sprejet. Ustavo-veni niso tega pohoda veseli, kajti, za gotovo je, da je ruski carevič nemškemu Bis-marku štreno zmed i I.
Turčija se bolj in bolj bliža Kusiji, kar Angleže uzncinirja. Italijani igrajo razne komedije, radi bi ostrašili ves svet, pa se jih se cua primorsku vas ne boji.
Laser bivši minister je v sredo na Dn-naji umeri, Slovenci in sploh Slovani nemamo uzroka žalovati za njim. On je bil prav za prav duša prejšnega ministerstva, ki je tlačilo vse slovanske narode. Za usta-voverce je to nedomestljiva zguba.
V	Italiji je odstopilo ministerstvo. Ministerski predsednik Cairoli setavil bode novo. Da v Italiji ne mora nobeno ministerstvo dolgo na kurvličnih stolih sedeti je uzrok ta, da je ministerski predsednik one stranke, katera na to dela, da bi Avstriji odtergala nekatere provinco in ker so vendar drugi bolj zmerni in dobro previdijo prazne sanje nekaterih prenapetnežev, zato-raj nastane kriza.
Serbski minister Kistič je šel v Niš, da bode tam nazoč pri skupščini. Serbska narodna vojska je ravnokar izveršila vež-banje in se vrača vsak vojak zopet k svojemu ognjišču. Mej Turčijo in Serbijo je nastal mali prepir zaradi naslova višjega patriarha serbske narodne cerkve, ker si je dal ime Dešman. Visoko porta je protesti-
rala proti naslovu, ker samostan Dešman se na turški zemlji leži.
V Carjigradu so zopet na sled prišli zaroti, ki je nameravala umoriti sedanjega sultana in na njegovo mesto postaviti sina Abdul Acica Icedina. Turški prestol je tako trohnel, da se vsacemu cesarju maja.
Na otoku Kuba, spanjsko posestvo v Ameriki, je ustaja hujša postala. Štiri ustaški vodje vodijo ustaše ročno in Španija pošle 20,000 vojakov na pomoč svojim po-sadkom na otok. Uzrok je baje, da beli Kubanci niso zadovoljni, da bo vlada sužne osvobodila V južni Ameriki, divja huda vojna med Chileni in Paraguajci, zadnji so pervim vzeli veliko oklepnico na morji v bitki. Admiral in več častnikov in vojikov je padlo, bogataši i tamošnji škof pam je začel nabirati darove, da bo vlada kupila drugo oklepno ladijo, da jo zopet v boj pošlje.
Angleži so v Afganistanu slabo se živežem preskerbljeni, oddaljeni od angleške Indije jim ni nič kaj pogodu, ker se je Še vedno nadejati napadov od Afganov. Na Angleškem konservativci grajajo sedanjo vlado, katera je zakrivila vojno v Afganistanu in v Afriki z Zulukafri, ter deržavi milijone pogoltnila.
-.»a®®!?.-
Domače stvari.
minister poljedelstva grof Fal-kenhayn je prišel minoli teden v Terst. Podal se je o itod na Goriško čez Teržic ob Soči v Oglej ker so ga starine in Kit-terjevo kmetištvo posebno zanimale. Potetn se je podal v Gorico, kjer je sprejel več deputacij. Iz Gorice popotoval je čez Aj-dovščimi na Kras, v Sežano. Dobro je, da je pohodil Kras in vidil siromaštvo, ki kmeta tare. Konec minolega tedna odjadral je z parnikom v gorenjo Istro, tu je naj-potrebneji da se minister poljedelstva sam prepriča o tužni Istri, da sam z lastnimi očmi vidi, da terka lakota ua vrata ister-skega kmeta. Pri tukajšnem namestniku se zbirajo darovi za ubogo Istro. Nekateri tu-kajšni bogataši so uže več tisoč izročili namestniku, da jih razdeli mej uboge Istrija-ne. Naši ubogi sosednje, niso pridelali nobene stvari, vse jim je suša uzela, žvino so popredali, ker jo nemajo s čim rediti. Naj minister poljedelstva na to dela, da se za letos in drugo leto ves davek odpiše. Ister-bki kmet bode potreboval 3 leta, prej ko bo zamogel poplačati dolgove ki jih je vsled slabe letinje naredil, ako bodo dobre letin-je. Kedor ni vidil revščine naj gre v Istro. Na pol nagi in medli otroci so povsod v izgled. Na obrazu se jim bere veliko ter-penje gladu. Okrog bornih koč je vse pusto po hlevih le tu in tam najdeš mčdlo žvinče. Zraven pa ubogi kmetje lahonskim begovom v roke padajo, da jim te posojujejo za velike obresti denar, iz katerih krempljev se je težko več iztergati. Lahonski begovi rabijo to židovsko priliko v materijalno in politično korist. Poživljamo vse rodoljube, naj se spo-
minjajo žalostnega stanja naših bratov v Istri in nabirajo v ta namen denar. Vsaka mala stvar sc dobro in hvaležno sprejme naše uredništvo rado sprejema darove, da jih potem izroči ali namestništvu ali v Istro kakemu narodnemu duhovnu v razdelitev.
Vojaki za Bosno, kateri bodo nado* mesti]i naše Kuhnovce ukercali se bodo v dva Llojdova parnika, eden bo v novi luki, drugi na ključu sv. Karola pripravljen, da jih v Špljet prepelje. Kuhnovci se bodo isto v dveh oddeljkih vernili v Terst, treba je, da pokažemo našim hrabrim sinovom, da čutimo z njim. V ta namen bi dobro bilo, ker je mnogo okoličanov in bližnjih Kraše-cev pri domačemu polku, da se na dan ko v Terst pridejo v obilnem številu zbero v novi luki in sprejmejo zmagonosne domače sinove z nuvdušenjem. Kedar pridejo, sker-beli bomo, da se bo precej povsod naznanilo.
Vlak na Laško, kateri je do sedaj pred 6 uri zjutraj odrinil, bo začel 1. decembra ob 6 uri zjutraj odhajati, kar služi vsem tistim, kateri imajo z Gorico posla.
Bleiweisov rojstni dan. V sredo popoludne se je čitalnični odbor od vodstvom svojega podpredsednika g. dr. J. Zu-panca poklonil dr* Janezu Bleiweisu, da mu v imenu ljubljanskih rodoljubov čestita o njegovemu rojstnem dnevi, tudi teržaški Slovenci čestitamo in kličemo očetu Slovenije : Na mnogaje leta!
„Zvona" poslednji list je prinesel začetek Simon Jenkovemu životopisu iz veščega prof. Levčevega peresa. Na pervej strani je Jenkova podoba, ki pa žalibog nij kaj podobna pokojnemu pesniku.
Lekarna (specerija) za okolico bi bila j ako potrebna in sicer ena pri sv. Ivanu, druga v Kojanu. Pa naše mestno starešinstvo ne gleda na okolico. To smo vidili, ko se je napravila lekarna pri javnem vertu za okraj sv. Ivana. Ali ni to bila bedarija, Če ima kedo uže od sv. Ivana v Terst pozdravila priti, mu je vse eno, ako gre še par korakov dalje, kakor pa da ravno lekarna zato ime nosila da je za III. okraj pa je v mestu. Kavno toliko prebivalcev šteje Rojan in Greta, zraven je se oddaljen sv. Jernej, vendar ni nobene lekarne v tem kraji. Naši mestni očetje skerbe le za mesto, za okolico so le takrat pridni če je kaj denara za dobiti. Upamo, da bo g. dr. Lozer mestni svetovalec IV. okraja povzdignil svoj glas, da se napravi v Kojanu lekarna, katere se bodo vse bližnje vasi posluževale.
Človek star padel na tla bolan.
Nekoga dne pride nek star človek iz Krasa doma v Terst. Primeri se da se revež vsled lakote, truda in pa visoke starosti pred neko hišo na tla zgrudi. Nek vsmiljen sama-ritan (duhoven) to videlši, priskoči revežu na pomoč in ga s potrebnim okrepča da je mogel nekoliko k zavesti priti. Med tem pride stražnik, bolnega na voz ukerca in hajd v bolnišnico. Ko hoče stražnik reveža kakor bolnika tam oddali, mu odgovore da bolan ni in da ga ne morejo prevzeti. Stražnik ne ve kaj storiti in si misli ga v poli-
našli, da je serce popolnem zdravo. Kadar se mu jeza izkadi, bo stari -lisjak menda zdrav.
Bosenski junak Hadži-Loja se v
terezinskej uječi uči — krojaštva. Će doživi svoje oproščenje, bode vsaj kaj koristil rojakom in, mesto kristijanom glave, Tur-
ko in blace „prirezaval" in kainžole.
--
Književnost.
Ant. Mart. Slomška zbrani spisi tretja knjiga leži pred nami. V tej knjigi nahajamo 21 životopisov raznih zaslužnih mož. Vis. čestiti gospod pisatelj, Mih. Len-dovček, ptujski vikar sc je mnogo potruditi moral, da je zbral toliko tvarine raznih slovenskih zaslužnih mož. Vsa čast neumor-Ijivemu njegovemn delovanju, da je podal slovenskemu narodu toliko zdravegu blaga. Verli pisatelj podal je s tem narodu priliko, da spoznava može, ki so se za narod 'trudili in ga likali. Životopisi slavnih mož spodbudajo, bralec vidi v tretji knjigi, kako so se v neugodnih letih trudili naši predniki, orali s o narodno ledino katera je obilo dobrega sadu obrodila. Slovenci! sežite po knjigi, društva in premozneji gospodarji morali bi jo vsi imeti. Knjiga je lična, lep tisek, dobi se v tiskarni društva sv. Ma-horja in pri drugih knjigarjih v vseh slovenskih mestih.
cijsko varstvo spraviti ; ali ko hoče stražnik ! voznika opomniti da bi bolnega opet uker-cal, vidi da tega ni več pred durmi. Ukrene jo tedaj domu, ker, ko bi bil stražnik ga opet ukercal, bi bil mogel voz sam plačati. Pusti tedaj bolnika pred vežo in se oddali; v bolnišnici so pa ruogli bolnika „volens nolens* sprejeti. Izgledni so terža-ški zavodi!
Okoličani pozor! večkrat sc čujejo pritožbe okoličanov zaradi dima in smrada, ki ga izpuhtevajo razne tovarne po okolici. Vsega tega bi ne bilo, da ste bolj pametni, ali krivi ste sami, ker vselej je nabito mesec dni po voglili in oznanjeno v listih, da se lahko vsak pritoži če mu ni po godu. Ravno zdaj je v gorenji Carboli naznanjeno, da se bo tam zidala tovarna na par, toraj ako ni komu to po volji lahko se pritožiti zoper zidanje tovarne. Po toči zvoniti ne pomaga, pravi pregovor.
Skoz okno je skočila iz III. nadstropja neka 25 letna dekla in ne je tako pohabila, da bo težko šc kak dan prebila.
Lep napredek. Nek 17 letni čevljarski učenec je prišel v hišo, kjer čez noč sprejemajo za plačilo prenočnike, in vprašal če je mogoče spati. Mlada 14 letna dekle odgovori, da so uže vse postelje oddane. Ta jame mlado dekle pretepati, na njen klic prileti vratar katerega čevljarski nastavnik 4 krat z nožem rani. lianjenca so peljali v bolnico, hudodelnika pa v ječo.
Z lioženi do mertvega je zaklal mi-nolo nedeljo nek Tomšič svojo ljubico na ulici vsled ljubosumnosti. Policija ga je uže v ponedeljek zaperln.
Z nožem so trije težaki parnega mlina smertno napadli svojega predstojnika, katerega so čakali zvečer pri uhodu njegovega stanovanja. Uzrok napada je, da so omenjeni trije bili iz službe odpuščeni. Vse tri je policija uže pod ključ spravili.
— Drng pa je zvečer ranil z nožem, neko natakarico v starem mestu, ki je hotela gospodinjo braniti. V Terstu igra po laškem običaju nož veliko rolo, le želite si lahoni lahov v Terst, prinesli vam bodo še kaj lepšega ko nož!
Trye tatovi so bili v nedeljo večer ugrabljeni na Llojdovem parniku. Sli so ob 11 uri po noči z barčico do parnika tiho in se splazili na krov, da bi kradli. Straža jih je zapazila, mornarji so priskočili in jih zvezali.
Ukradli so trije izvedeni tatovi pri nekem prodajalcu predalček z vsem dena-rom. Eden teh je barantal za sukanec (cvirn) druga dva pa sta zmikovala kar je pod roko prišlo.
V policijsko mrežo se je ujelo 42 oseb, ki so imele prepovedane nože. V Terstu je treba vsaki čas pregledati težake, in jim nože uzeti, ker je uže klanje mej njimi navadno postalo.
-««figxigy»-
Bazne stvari.
Oklopniea „Tegetthoff", avstrijska
vojna ladija, katera se gradi v Terstu smo imeli priliko viditi na suhem v Llojdovi ladjodelnici, so jo pripeljali iz Mil, da jo spodaj očistijo. Kedor še ni videl vojne oklopne ladije na suhem ko vsa voda iz jame i/gonijo v katero jo potegnejo, da stoji čisto v zraku s kolini podperta, da se lahko pod njo hodi, kakor bi pod velikanskem obokom korakal. Ta oklepnica, ki je naj večja v naši mornarici, obita je z železnimi ploŠami 18 palcev debelimi, ki vsaka tehta čez sto centov. Ladija je vsa iz Železa delana, le pod velikanske ploše je položen les, da se plose bolj primejo. Spredaj je spičajta, in gorje sovražni ladiji ko bi ter-knila v njo, preseka jo, da se precej potopi. Visoka je čez 8 sežnjev (klafter) in dolga trikrat toliko. Ako človek na krovu stoji, zdi se mu, Uu je v kaki vasi ali na ter-gu. Mašina je velikanska, kotli imajo 45 ognjiš za kurjavo. Predno bo dodelana trebalo bode še dve leti, oborožena bode z 6 topovi, katerih krogle čez 5 centov tehtajo in milo daleč nesejo. To je le poveršno omenjeno našim čitateljem, da si nekoliko predstavijo velikansko morsko plavajočo terdnjavo, ki v morski vojni odloči bitko, ali se pa častno pogrezne v globočino morja.
štra&ni povoden j, ki je najlepši del. Španije pokončal, se ne more skoro nata-njčno popisati. 15. oktobra, tako piše nek potnik, videl sem naj rodovitnejšo planjavo 10 milj široko o morju, enak brez valov. Tu in tam vidilo se je, kako so se daleč lepe poslopja v vodo pogreznile. Povoden j je v eni sami noči pogoltnil tisoče bogastva in ljudi. Po visokih drevesih v daljini zapazilo se je ljudstvo, ki se je rešilo sili vode. Velika planjava bila je v morju enaka, kajti na nekem griču, kjer ni dosegla voda merila je na njegovem podnožji 50 čevljev. Vsi, kar se jih rediti moglo so siromaki, kajti, zunaj svojega živenja niso odnesli ničesa. Darovi se nabirajo tu in tam, ali nikedar se ne bode moglo toliko nabrati, da bi se le četert del škode pokril. Ljudje so bili po noči iznenadjeni, voda jih je obkrožila in rešitve ni bilo. Hiše so se pogrezovale v merzel grob z njimi ljudje, po vodi je plavalo obilo mertvecev, zibeljke z otroci, postelje z bolniki, živina in ostanki hiš.
Grozno hudodelstvo. Iz Kranjskega poroča, da je pri Starih fužinah v gorenjej bohinskej dolini sin svojega sedemdesetletnega očeta ubil. Sodnjiska komisija je našla, da je ubogi starec pet reber na vsakej strani imel zlomljenih. Iz tega se da sklepati, kako zverinsko je zločinec ravnal. Povod umoru boje se nij znan, pa ljudje govorč, da je bil sin jezen na očeta, ker le ta svoje kajže nij prepisal nanj, ampak na svojega osemletnega vnuka.
O Bismarku se je poročalo, da se mu mast nekam preveč zbira na serci. Zdaj so ga zdravniki baje natanko preiskali in
Poziv na predbrojku.
Krasna li je domovina dičnoga hervat-skoga naroda!
Švicar s ljepote domovino na daleko slovi, a Hervatu romantično Zagorje proz-vaše hervatskom Švicom. Stari već Rimljani zvaliu požežku dolinu radi prirodne ljepote i plodovitosti „zlatnom dolinom", a kitnjasti Sriem „nasladom svieta", a sam Hervat oduševljeno pjeva o krasnoj si domovini: „Liepa naša domovino". Ilervatu i Slovencu domovinu kite goroviti predjeli, visoke šumovite gore, gol kerš, plodne ravnice, bujna jezera, čarni slapovi, divotne špilje, bistri potoci, sreberne riekc, pitoma sela, tverde kule, bieli prijazni gradovi i gradiči, a more ga vodi u bieli daleki sviet. Hervatska je puna dražestnih, čarnih predjela.
Rado obilazili krasne predjele hervat-ske i krajine u kojih živi Hervatu najmiliji brat — strane slovenske. Pobilježih više toga, što krasna i dobra na putu vidih i doživih, i tako se rodiše „Putne uspomene". Neki me prijatelji i rodoljubi ponukaše, da ih tiskom izdam. I ja ih izdajem, misleči tim koristiti hervatskoj knjizi, a posvečujem ih dičnomu starini, odličnomu rodoljubu, koji neumorno radi već 44 godine na književnom polju, nebi li ugodio Hervatom.
„Put u Dalmaciju" i „Tko nije bio na Loviću, nije vidio Hervatske" priobćio sam već u „Napredku" ; „Put u štajerski raj" u „Obzoru", a „Prijateljska pisma" u „Bra-
ništavu4. A sad sam to dielomice izgladio i ponunio, nebi li bolje ugledalo sviet.
Knjiga će obsi/ati 12—14 štampanih araka u osmini, a sadržavati će :
I. Putne uspomene iz djačke dobe ; II. Put u Dalmaciju ; III. Prijateljska pisma, t. j. put u Ljubljanu, Postojnsku špilju, Terst, Miramare i Mletke; IV. Pul u štajerski raj ; V. U prekrasnoj strani her-vatskoga svieta: 1. U Radovan, 2. Gradišće, 3. Cevo, 4. Belski dol, 5. Varaždinske Toplice, 6. U rodoljubnom družtvu, 7. U Trakošćan, 8. Noć na Ivančici. VI. Nepogoda.
Osim toga riesiti će „Putne uspomene" verlo vjerna slika dičnoga g. Mijata Stojanovića.
Molim najuljudnije hervatsko i slovensko rodoljubno občinstvo, da se izvoli na tu knjigu do konca mjeseca prosinca t. g. predbrojiti. Napose molim prijatelje i znance, da mi izvole čim više predbrojnika sakupiti.
Na svakih 10 iztisaka, dajem jedan za nagradu.
Knjiga će izaći u tiskari Rudolfa Des-selbrunnera u Bakru poslie nove godine, a ciena će joj biti 1 for.
Učtivo se umoljavaju svi hervatski i slovenski listovi, da izvole ovaj poziv bez-platno oglasiti.
U Karlovcu, dne 10. studenoga 1879.
Davorin Trstenjak.
-----
Gospodarske stvari.
Živinska kuga razsaja na Kranjskem veliko glasov smo slišali o zravBtvenih pripomočkih, kateri se rabijo, da se zabrani strašna bolrzen, ki kmeta uničuje. Naj našemu ljudstvu najprej povemo, da je treba vse zapovedi strogo spolnovati, katere zdravstvene oblastnije objavijo. Nekateri mislijo, da je vse preostro, ko vojaki obstražijo kako vas in silijo memo popotujoče kako stvar odložili. Vse to mora biti in bolj strogo ko je, boljše je za okuženo vas. Mnogoletne skušnje okuženih krajev so dokazale, da se le z najstrogejiin omejenjem dotike okuženih krajev z neokužeuim more zatreti grozovita bolezen. Treba je podučiti naše kmete, da ostanejo kolikor je mogoče doma, ter ne pustijo k živini drugih oseb, kakor le posle ki jih kermijo. Ti pa tudi ne smejo zahajati nikomor iz hiše. ker kuga se zanese lahko uže s tem, ako kak posel stopi v stopinjo takega človeka ki je iz okuženega hleva po potu šel. Najbolje je, ako imajo posli obutvo posebej za v hlev, in se vselej prevbujejo ko živini kladejo. Kar ži-vinozdravnik reče treba je ubogati, ni se treba serditi, ako zdravo živino pobiti ukaže. To mora biti, in ko bi se tako ostro ne pazilo na to, bi se goveja kuga v malih dneh čez vso deželo in čelo deržavo razširila. Tisti ljudje, kateri od pobite živine skrivaj kaj mesa ali kože uzamejo. škodujejo sami sebi in vsej občini, zato pa je za
take prestopke velika kazen. Poslušajte izvedene in za to postavljene osebe v lastno korist in ne mislite, da so to le neumne igrače.
Kako se krompir za kuho dolgo ohrani. Da se krompir okusen do leta o-hrani, delajo Francozi na ta le način : V kotlu se zavre voda v katero se en košek ali mrežo krompirja potem ko voda vre pomoči, da se ves v njo skrije in 4 sekunde noter derži. Potem se potegne košek ali mrežo in kotla in se natanjko po tleh strese da se posuši. Mej tem se dalje kuri pod kotlom, da voda vre in dalje dela s krompirjem dokler je ves na ta način pripravljen, kar se ga za jed odloči. Ko je ves krompir dobro pnsušen, znosi se na zračen lesen pod in se na drobno po podu posuje. Po takem ravnanji kalovi ne poganjajo več, krompir pa ostane dober in okusen. Nekateri tudi vodo osole kar je še bolje a krompir mora biti v temi. Za seme tak krompir ni dober, ker ne poganja več kalov.
Suho meso, klobase, slanina, krače spravijo se delj časa najložej, da ne postanejo žaltove v vročini. V navadni sod ki mora snažen biti se dene 2 do 3 palce re-zanice na dno. Potem se sklada suho meso, ki mora dobro posušeno biti, eno sklad. Na to sklad se zopet 2 ali 3 palce rezanice potrese in meso uloži, dokler je poln sod, kateri je z rezanico na zadnje založen in dobro zabit. Ravno tako se lahko jab> Ika čez zimo dobra ohranijo.
Da zajci mladih dreves ne oglodajo, je prav skromen pripomoček, namreč, da se dre\esce z mastno slaninino (špehovo) kožo meter visoku namaže, mali košček kože zadostuje za 20 drevesc.
Polži v vinogradih dober gnoj. Ker
vinogradni polži zemlji mnogo apnene tva-rine odtegnejo in sicer v obilni meri celo 100 kilogramov na 1 hektar. Polži se v kako posodo v kup poberejo stolčejo da je kakor blato in potem nazaj v zemljo dene-jo, to da zemlji vlažnost in rodovitnost.
V Štacuni Ivana Valendiča, po domače „pri Slovencu", nove ulice št. 39, dobiva se v^ake verste inanufakturnega blaga, kotonine, frustanja (barbenta) plavine, vsake verste robcev (fačolov) in drugih stvari po prav nizki ceni.
Podpisani naznani vsem čč. gg., da prodaja prav dobro, in okusno vino iz Parenca!
Cena je černo po 56 kr. Liter nižje „ „ po 44 „ belo iz Sv. Križa sladko po 52 kr. Liter.
Priporoča se veem čč. gospodom kmetom, da naj bi ga polno obiskali. Prostor je brez kuhje. Kedor ga bo pil bo prašal kaj tudi v Trstu se najde čisto in tako dobro vino? To je: Via Porporella nasproti Sanita. — Kerčmar
Jakob Strajn, dolinčan.
PRIPOROČILO.

Castiti duhovščini priporočava najine voščene sveče
katere so izdelane iz čistega, najlepše beljenega čebelskega voska, za Čigar popolno čistost in izverstno terpežnost v gorenji sva poroka
in še pristaviva da najine sveče se ne odkapujo, nikedar ne kade in gore z mirnim, lepim plamenom, ter imajo to veliko prednost da jih ni treba nikedar vsekovati, ker ves stenj sam pogori.
Imava zmiraj veliko zalogo dobro uležanih cerkvenih sveč, — tudi „torč" in druzih voščenih izdelkov.
Cena najinih voščenih sveč je — gledč tega, da je nepokaženo blago — najnižje cene, in pošljeva sveče na dom najinih častitih prejemnikov, to je na najbližno, železniško postajo ali pošto franco in proste vsake voznine.
Prosiva naju kmalu se cenjenim naročilom ali uprašanjem počastiti in se priporočava
z odličnim spoštovanjem
P. & R. Seemaim.
Ljubljana, gradišče, vegova ulica št, 8.
Lastnik, izdate)j in odgovorni urednik: Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Lloyda.