fokto»
„ pr»iujkov.

exotpt
StföU'
Holiday«.
PROSVETA
' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uradnttkt ta upramllkl proHerl: 2W7 South Lmdili Avo.
Offlco of Publico t loo i 8*17 South Uwndal. Avo. Talaphona, Rockwall 4 »04
.year xxxl
h Hoo
Acceptance
lija pozvala nevtralne ve v boj proti Hitlerju
JtkWIT 11 lull .1 a* UI.IOIU.
»■tow oWa mCHICAflO. ILU TOREK, 3. OKTOBRA (OCTOBER 3), 1S8»
for wailing t ^lêl rota of poaUga pwrtdsd for ta^saotioa 11M, Ac4 ef Oat fr X**T» aathociasd o« Joae l<k 1>1I.
Subacrlpüon 96.00 Ycarlf
ftTEV.—NIT m uk h 192
Nadaljnjih 250,000 mož poklicanih pod za-itavo. Mornarični minister Churchill izjavil) da vojna ne bo končana, dokler ne bo na« cijska Nemčija poražena. Hitler odložil poziv na Veliko Britanijo in Francijo glede sprejetja mirovnih pogojev
2. okt. — Velika Bri-'sinoči pozvala nadalj-260,000 mož k orožju, do-
je Winston Churchill, prvi «dmiralitete, v svojem go-j po radiu apeliral na aovjet-i Rusijo in nevtralne držaev, ie pridružijo Angliji in ¡iji v boju proti Nemčiji, je, da bo vojna končana tedaj, ko bo Hitler priznal, kima dovolj."
) podlagi proglasa, katerega i kralj Jurij podpisal na seji vladnega sveta, se mora-itje v starosti 20 do 22 let za službo v armadi do 21. i. S tem se bo Število an-armade povečalo na pol mož.
I&uthill je v svojem govoru pregled vojnih operacij od sovražnosti. Situacijo je rjal 8 položajem v Ameri-|» ¿mu civilne vojne. Pohvalil i Italijo, ki je nevtralna v seem konfliktu, kar pomeni, i m noče zaplesti v konflikt z
apelu na nevtralne države i Churchill omenil tri dejstva padec Poljske, nerazumljivo sovjetske Rusije in po-nemikih podmornic po an-:ih bojnih ladjah. Dejal je, prava vojna proti Nemčiji pričela. Glede sagonettie
akcije je rekel, da je bila eta v interesu lastne zašči-
. "Ustanovljena Je bila fronta inhodu, katero naciji ne bodo
V	je rekel Churchill. "Mi
kleli, da bi ruska armada na sedanji fronti kot pri-ijitt Poljske, ne kot napa-
V	tej konfuziji in nego-•ti opažamo sorodnost inte-»v med Anglijo, Francijo in »¡jo, ki bo preprečila razteg-ev sovražnosti na balkanske ive in Turčijo."
Churchill je naznanil, da bo ent ostal v zasedanju In je velika angleška armada (odšla v Francijo.
krlm, 2. okt.—Uradni krogi "'■unanili, da je Hitler odložil •j tovor v parlamentu, v ka-
bo dal zadnjo priliko Ve-Britaniji in Franciji glede getjs mirovnih pogojev. Hit-k imel nastopiti pred parla-«om danes, toda v zadnjem "»tu »e je premialil. Svojo "»cijo bo podal v sredo. Tu "jo. da hočejo naciji dati «j čaaa Angliji in Franciji «diskuzijo mirovnih pogojev.
Boj proti CIO se
bo nadaljeval
Dualni unionizem mora biti uničen
Cincinnati, Ohio. — William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je ponovno napadel Johna L. Lewiaa, predsednika CIO, ker je invadiral polje stavbnih unij ADF s konkurenčno organizacijo. Vojna proti CIO se bo nadaljevala, dokler ne bo strt dualni unionizem v delavskih vrstah.
Green je v svojem govoru izjavil, da Lewisova kampanja glede ustanovitve industrijske unije v stavbni industriji, ka-tero dominirajo najbolj močne unije ADF, pomeni vojno. "To je vlom," je rekel Green. "Ne verjamem, da bi voditelji stavbnih unij držali roke križem in dopustili uničenje svojih organizacij. Solidarnost v unijah in vrstah organiziranega delavstva ni mogoča, ako bomo dopustili širjenje dualizma. Ta mora biti končan."
r'4reen je apeliral na voditelje
stavbnih unij, naj podvzamejo potrebne korake glede rešitve problema jurisdikcijskih sporov. S tem bo omogočeno izvajanje konstrukcijskih programov brez stavkovnih motenj. Green je obljubil, da bo njegova organizacija podpirala boj stavbnih unij, da bodo izurjeni delavci, ki gradijo relifne projekte, dobivali unijske, ne relifne plače. ADF je proti temu, da bi vlada določala mezde.
Walter Price, načelnik federalne stanovanjske avtoritete, je urgiral stavbne unije, naj pritiskajo na kongres, da v svojem prihodnjem zasedanju dovoli dodatno vsoto $800,000,-000 za financiranje stanovanj-akega programa. "Bombardirajte kongreanike in senatorje s pismi in telegrami, da bodo aprejeli stanovanjski načrt," je dejal Price.
Klavnica zaprla vrata zaradi êtavke
Kansas City, Kans. — Cuda-hy Packing Co. je morala za-w Airijo govorice, da se na-1 preti svojo tukajšnjo klavnico
zaradi atavke, v kateri ao za-vojevani člani unij ADF in CIO. Boj ae je pričel, ko ao vozniki tovornih avtov, člani unije A D. F., zastavljali v znak protesta, ker je kompanijs odklonila pogajanja glede sklenitve nove pogodbe. Don Harria, direktor CIO, je takoj pozval člane avoje organizacije, naj ae pridružijo voznikom in prično piketirati klavnico. V etavki je zavoje-vanih okrog tieoč delavcev.
ogrevajo za ustanovitev no-
F Hjske države. Ta naj bi «JKevsla ozemlje do nove ru-P "»«je in do meje predvojne P*>ie. Varšava in Krakov bi r*1* del nove države. Nemči-l*. Popravljena dati večje kon-P«*bivalcem na Češkem in F£v«kem v adminiatraciji, da Anglijo in Francijo za mirovnih pogojev. I
, František Chvalkoveky, g? «koalovaiki zunanji mi-
• "T:Dkl reprezentira protekto-
tral * nim* P* diploma-
Ej privilegijev, je včeraj F"'ra ■ Hitlerjem. Predlaga* W»o, da protektorat dobi ¡7" Političen statua kot ga ^Slovaška pod nacijsko koti-
J^oo poročilo ae glaai, da ao J^jjčili te 32 angleških in Jankih bojnih letal od iz-mZ wnrtžno"ti. To število ne g«* Mal, ki »o se naha-% * «ngloAki ladji Courage-je torpedlrala in
^»Pila
«*mška podmornica v
Wnu vojne.

i* po radiu naznani-
Smith priporoča preklic embarga
Pričetek diskuzije v senatu
New York, 2. okt.—AJfred E. Smith, predsedniški kandidat demokratske stranke 1. 1928, je sinoči po radiu apeliral na a-meriško ljudstvo, naj podpre predsednika Rooaevelta v kampanji za revizijo nevtralnostne-gs zakona, da bo Amerika lahko pošiljala orožje in bojni material Angliji in Franciji. To je bil njegov prvi apel, odkar je pretrgal stike s stranko in Roo-se vel to m in vodil kampanjo proti Rooseveltu, ko je ponovno kandidiral za predsednika Združenih držav 1. 1936. Smith je dejal, da sedanji nevtralnostni zakon ne bo preprečil vstopa Amerike v vojno, kakor trdijo zagovorniki tega zakona.
Waahiagton, D. C., 2. okt. — Danes se je pričela v senatu debata glede preklica provizije nevtralnostnega zakona, ki prepoveduje pošiljanje ameriškega orožja in bojnega materiala za-vojevanim državam. Preklic zahteva Rooseveltova administracija, da tako pomaga Angliji in Franciji v vojni proti Nemčiji.
Grupo, ki je za preklic embarga, tgudi senator Pittman, načelnik senatnega odseka za zunanje zadeve, opozicijo pa senator Borah. Slednjemu ae je zdaj pridružil tudi senator Wheeler, demokrat iz Montane.
Kanada internirala čez §to tujcev
Calgary, Alta., Kanada, 2. okt. — Kanadske avtoritete ao internirale 14« tujcev v taborišču v diatriktu Kananaskiau, 46 milj južno od tega mesta. Več tujcev se nshsja v trdnjavi pri King-stonu, Ont. Taborišče, kamor bodo poslali tujce, gradijo tudi pri Petawawi, Ont.
Rusija in Turčija obnovili poga jan ja
Pakt z Estonijo ratificiran
Moakva, 2. okt. — Sovjetaka Ruaija je v veri, da je ravnotežje moči v Evropi v njenih rokah, obnovila pogajanja a Turčijo. Po sklenitvi dogovora z Nemčijo glede uaode Poljake in pogodbe z Estonijo je Ruaija postala dominantna aila ob Baltiku. Eatonija je dovolila Rusiji grsdnjo pomorskih in letalskih bas na njenih otokih.
Turški zunanji miniater Su-kru Sa rac oglu jo včeraj konferi-ral z Molotovom, ruskim premier jem in zunanjim komisarjem, v Kremlinu. Konferenca, katere ao ae udeležili tudi Stalin, Via-dimir Potemkin, maki poelanik v Turčiji, in turški poalanlk v Moekvi, je trajala štiri ure. Di-plomatični krogi pravijo, da bi Stalin rad aklenil1 dogovor a Turčijo, ki naj bi ojtail ruaki vpliv v pokrajinah ob Črnem morju. Sovjetaka vlada hoče tudi preprečiti sklenitev dogovora med Turčijo, Anglijo in Francijo, ki bi dovoljeval vatop angleškim in francoakim bojnim ladjam v Dardanele v slučaju izbruha vojne z Rusijo.
Poročilo iz Rife jsvljs, da je bil letaki zunanji miniater povabljen v Moskvo, ds razpravlja s sovjetskimi voditelji o izboljšanju odnošajev z Rusijo. Slednja zahteva od Letake alične koncesije kot jih je dobila od Eatoni-
J«.
Tu poročajo, da bo Grigore Gafencu, romunski zunanji minister, kmalu prišel v Moskvo. S sovjetskimi voditelji bo razpravljal glede nevtralnosti bal-ksnsklh držav pod ruskim vodstvom in vrnitvi Besarabije, pokrajine, ki Je bila ruska poaeat pred a vetov no vojno.
Vrhovni aovjetski svet Je ratificiral pakt vzajemne vojaške pomoči z Estonijo. Izvestija, glasilo sovjetske vlade, Je po ratifikaciji posvsrilo držsve pred vmešavanjem v pakt, ki sta ga sklenili Rusija in Nemčija zadnji četrtek. Prsvda, organ komunistične strsnke, je objavila članek, v katerem pravi, da bo-sta Rusija in Nemčija potegnili v svoj krog druge prijateljske države v interesu zaščite miru v Evropi.
MUSSOUNI ZAVRNIL HITLERJEVO POVABILO
Naciji bi radi potegnili Italijo v ekonom• eki blok
MINISTER CIANO V BERLINU
Rim, 2. okt—Musaolini je zavrnil Hitlerjevo povabilo, naj pride v Berlin, predno ja tja poalal avojega zunanjega ministra in seta Ciana, ae glasi vest is sanesljlVih virov. Mussolini je v svojem odgovoru dejal, da ga nujni posli sadržujejo doma,, med temi seja ministrskega sveta, sato ne more sprejeti povabila.
Napol uradno poročilo ae glasi, da bo Ciano danes odpotoval is Berlina domov, da poroča Muaaolinlju o rezultatu rasgovo-rov s nacljakimi voditelji. Poročilo bo podal na aeji članov mi-nistrskega sveta, ki se prične v torek.
Razgovori med Cianom In na-cijsklmi voditelji ao ae nanašali na vlogo Italije v mirovni ofen-sivi, Neko poročilo pravi, da so naciji pričeli pritiskati na Italijo, naj se pridruži ekonomskemu bloku, ki ga tvorijo Rusija, Turčija In balkanske drŽava. Te so baje že obljubile, da boda zalagale Hitlerja z bojnim materialom, da bo lahko nadaljeval vojno. Neko drugo poročilo se glasi, da bo Mussolini igral glavno vlogo v mirovni ofeniivl, da Anglija in Francija sprejmeta Hitlerjeve pogoje. Sirijo ae tudi govorioe, da je Ciano šel v Berlin, da dobi informacije o izidu pogajanj med predatavnikl Nemčije in Ruaije v Moekvi.
V fašiatlčnih krogih prevladu-je mnenje, da ata Hitler in Stalin aklenila vojaško svežo.
Nagla smrt čikaikega kardinala
Chicago, 2. okt. — Kardinal Mundelaln je naglftma umrl v svoji sobi v semenišču v Munde-leinu. Njegovo truplo je nsšel poleg postelje monslgnor Patrick Hsyes, ko Je prišel v kardlnalo-vo sobo danea zjutraj. Hayos je dejal, da je kardinala zadela arčna kap.
la, da bodo poveljniki podmornic amatrali vsak angleški parnik za bojno ladjo. To pomeni, da bo vojna a podmornicami raztegnjena. Doslej ao poveljniki nemških podmornic posvarili alehemo trgovsko lsdjo pred napadom, odslej pa jih bodo napad-
li brez svarila.
London. 2. okt. — Ministrstvo za informacije je sinoči naznanilo, da ao bila tri angleška bojna letala eestreljena v bitki s nemfHmi letalci, ki ee je vržlla nad utrdbami na zapedili front, Nemci pa so izgubili dve letali. Bitka je trajala 86 minut
Domače vesti
Nov grob v Mtnneaoti
Eveleth, Minn.—Tu je umrl John Kaatelec, atar 62 let. Zapušča žeiio, hčer, tri brate in dve sestri.
MllwauAke novice
Milwaukee. — Pred dnevi je umrl Frank Slamovič, atar 84 let In rojen v Ameriki. Zapušča atarše, dva brata in tri sestre. —Dne 26. sept. je umrla Kose Stech, stara 69 let In doma od nekod na Dolenjakem, Zapušča moža In hčer.—V bolnišnici ae nahajajo Fr. Luatik, Mary Iva-nič in Helena Goričar, doma ae pa sdrsvita Anton Komar In Jože Simonič.—Äadnje dni Je nadaljnjih 28 Slovencev In Hrvatov prejelo državljanakl Hat.— Srebrno poroko sta slavila Anton in Cslijs Breznik.—Tom Ge-rovac, 19-letni hrvaški fant, je bil obaojen na žtiri mesece zapora, ker je povsročll avtno nesrečo.—Poroke: John Frsngeš in Mary Kos, Jos. Eršte in Ans Klepin, Rudolf Kuglič In Kath-ryn A. Morritz, Rudolf Zupsn-člč in Gertrude Witt, Jos. Hs-fenstsln in Agnes Bohte ter Jack Rablč in Tillie Sparling.—
V	sosednjem Sheboyganu je u-mrl Frank Zupančič, atar 71 let,
V	Ameriki je bil 27 let In tu zapušča ženo, aina ln hčer.
Is Kanaaaa
Franklin, Kana. — Dne 27, aept. Je tu umrl Joeeph Blasko, ki je bil član družtva 96 SNPJ. Po narodnoati je bil Poljak in tu zapušča ženo In tri hčere. Mož Je bil naprednega mišljenja ln pokopan Je bil civilno.
Dva poroki -
Maynard, O. Dne 23. septembra je bil tu poročen Joaeph Zlatoper z Ano Bojda. 2enin Jo sin Katarine Zlatoper Is Cleve-Isnda, naveata je pa hči tukajšnjega dobro posnanega rojaka Joalpa Boj de. Oba ata Člana SNPJ. Obilo a reče 1
Bon Air, Pa—Jakob Loula, član društva 264 SNPJ, se Je 80. septembra oženil s Zlto Pečjak, članico društvs 8 SNPJ. Obilo arečet
Veatl Is Clevelanda
Cleveland.—Dne 29. aept. je po dolgi bolezni umrl Jos. Bukovec, star 45 1st in rojsn v Kotu pri Semiču v Beli Krsjinl. V A-meriki je bil 27 let in zspušča ženo, tri otroke, brsta, sestro v Chicsgu In stries. Po poklicu Je bil urar.
Vojni profiter sahteva plačilo.
Kitajci zasedli japonske pozicije
Obnova vojnih operacij v provinci Hunan
. Hongfcong, 2. okt,—Poveljstvo kitajske srmade Je naznsnllo okupacijo Jsponskih pozicij pri Hongkongu. Okrog 6000 voja-kov je uprizorilo napad In pre-gnslo Japonce. Glavna bitka se Je vržlla pri Aumčunu, mestu, ki Je oddaljeno eno miljo od angleških barikad. Kitajci so zasedli pas ozemlja ob britskem teritoriju.
ftanghaj, 2. okt,—Vojne operacije ao bile včeraj obnovljene pri Čangšl, glavnem meatu pro vlnce llunan, kjer Je končen trirana kitajska armada 600,000 mož. Poročilo Iz japonskih vi rov pravi, da ao prve Ja|M>nske čete samo dvanajet milj oddaljene od Cangše.
Poveljatvo angleškega brodov-ja je naznanilo umik petih top-tiičark z reke Jangtae. Kam ao bile poslane, nI bilo pojasnjeno, toda poročilo pravi, da so od rinile v Mingapor, utrjeno an gleško luko.
ZBIRANJE NEM-SHHCETOBTRD-
njavski Črti
Armada milijon moi pripravljena na ofenzivo
PODMORNICA POTOPILA DANSKO LADJO
Pariš. 8. okt. — Drugi mesec evropaka vojne so jo pritel o koncentracijo velike nemške srmade ob Siegfriedovi trdnjavski Črti, Tam Je že okrog milijon nemiklh vijakov, pol milijona več nogo ob isbruhu aovražnoatl, ki ae pripravljajo na ofenzivo.
Francoski vojaški veščaki sodijo, da ae nahaja ob trdnjavaki črti najmanj 60 nemških divizij. Druga nemška oborožena aila je koncentrirana v meatlh ob Renu, Vprašanje je, ali bodo nemške Čete pričele naakakovatl francosko trdnjavako črto. Nekateri menijo, da Je Hitler odredil koncentracijo vojaštva s namenom, da prlalll Anglijo In Francijo v uatavitev aovražnoatl.
Francoski tiak naglaša, da Hitler ne bo uapel a svojo mirovno ofensivo In dlplomatlčnl-ml manevri, čeprav izgleda, da bo Muaaolinl prevzel vlogo posredovalca v konfliktu kot Hitlerjev representant.
Včeraj objavljeno vojno poročilo pravi, da so bili frsneoski napadi na nsmške postojanke v bližini Haarlauterna uspešni. Francoske čete ao prodrle pol milje naprej In obnovile opere-cije, katerih čflj Je savsetje Basrbrueckena, glavnega Indua« trljakega mesta nemškega Po-ssarjs. Poročilo dostavlja, ds so francoske četo zasedle višine pri Pachtenu, Dilllngenu, Rodenu ln Wsllerfsngenu.
Copenhagen, Danska, 2, «kt —Uradna časopisna agenturs poroča, da js nemška podmornice napadla In potopila danakl parnik Vendia. Rnajat članov posadke je Izgubilo življenje. Parnik Je bil torpediran, ko ae Je nahajal v bližini sapadnega danskega olirežja.
Hague, llolandaka, 2. okt. — Pet mornarjev In eden čaatnlk Je izsubilo življenje, ko je ho-landski parnik Jan Van Gelder zadel ob mino v bližini otoka Terschelllnga.
Htorkholm, Avedaka. 2. okt.— Tu Je bilo naznanjeno, da ao nemški letalci in ladje uatavlle švedski parnik, ko ae Je nahajal ob južnem švedskem obrežju, in ujela litvlnski parnik v švedskih vodah. Nemci ao odvedli lltvlnakl parnik a seboj,
Protekcija ameriškega obrežja
Povečanja trgovine med ameriškimi državami
1'anama Ciif. Panama. 2. okt. — Predstavniki ameriških republik so se končno zedlnili gle-df načrtov zaščite ameriškega obrežja pred Evropo In sklenili dogovor o iiovečenju medsrboj-ne Irgovine. Dlzkusije, kako daleč naj seže zaščitna cona, se nadaljujejo.
Predstavniki vseh ameriških držav so osvojili načrt glede u-atanovitve posvetovalnega odbora, čigar glavni atan bo v Wa-shingtonu. Ta bo izvajal program zaščite obrožja in trgovinskih odnošajev. Republika Clle In» povečala uvoz ameriških avtomobilov In farmaklh strojev, Zadevna pogajanja ae bodo pričela istočasno v Washing-totiu in Hantiagu.
Glasovi iz
naselbin
Potovanje nu elfivuoet dneva SNPJ—IV
Cleveland. — V pondeijek na delavski praznik dopoldne je bila iploina seja članstva SNPJ, posebno pa mladine. Poleg drugega je bilo končno sklenjeno, kje bo prihodnji dan SNPJ. Bilo je veliko prerekanja in debate. Govorilo ae je največ v angleščini. Jaz aem govoril v slovenskem jeziku in jim pojasnil željo elevelandske federacije. Dobil sem podporo od CikaŽanov in drugih starejših članov. V istem tonu je govorila tudi mrs. Tratnik iz Clevelanda, a naši Strugglerji so pa že odšli proti domu, ker ae jim je mudilo domov. Vlaki namreč vozijo zelo nerodno, iz Chicaga gresta po tiati progi samo dva na dan v Cleveland. Baje se jim je v La Sallu nekaj zamerilo, toda po lastni krivdi,, kakor sem alliai.
Druga mladina pa je bila vaa organizirana za Pennaylvanijo, to je, da se prihodnji dan SNPJ vrši v Strabanu. âlo je med to naaelbino in Clevelandom, poleg pa ae je tudi omenjalo Chicago. Zmagal je Strabane in bo prihodnja prpalava dneva SNPJ torej tam. Leto pozneje, 1941, bo pa konvencija v Pittsburghu.
Po seji amo se podali h kosilu v sosednjo dvorano. Bilo je o-kuano in poceni. Popoldne so se nekateri pričeli pripravljati na odhod, nekateri pa so odili zvečer, ker ae niso mogli ločiti od prijateljev in vesele družbe. Jaz aem ae pripravil, da se malo bolj lotim agitacije, naj prvo v dvorani pri prijateljih in znancih, proti večeru pa po bližnjih hišah. Naredil sem ie precej dobro.
Tako nekako amo končali pro-alavo dneva SNPJ v malem mestu La 8allu, III., ki Iteje okrog 14,000 ljudi. Od teh je okrog 1800 Slovencev. Veliko je tam Italijanov. Slovenci imajo lep in pripraven Slovenski narodni, dom, katerega sem v Prosveti že opisal, pred ieatimi meseci pa v Enakopravnosti. Ker sem tudi sam delničar, me ie toliko bolj zanima.
Kot zgodovina pove, je mesto La Salle In sploh vaa dolina dobila ime po mialjonarju La Sallu. Imel je tudi tovariša, ki se je plaal Marquette. Oba sta bila Francoza. In v mnogih mestih naletimo na ulice, ki se imenujejo po teh možeh, v Chicagu pa imajo tUdI postajo La Salle. V Ameriki sta živela in potovala v 17, stoletju.
Poleg La Salla je mesto Peru z okrog 12,000 prebivalstva, šti-ri milje daleč pa Oglesby s 4000 prebivalci.
V tej okolici sem ostal na agitaciji le par dni po proslavi. Ljudje so zelo uljudni, posebno v La Sallu. Pa tudi mesto je prijazno in leži na položnem pobočju ob reki Illinois. Predno se v tem spisu poslovim od Slovencev v La Sallu In okolici, se jim na tem mestu najlepie zahvalim sa veselo kramljanje, za zaupanje in sa naročnino. Posebno ae zahvalim družinam Martinjak, Struna, Vldergar v SND in Nad-veinik v Ogleabyju. Bodite mi
zdravi in zadovoljni. Mogoče se ie kdaj vidimo, kot smo se se-dsj po 21 letih.
Ker je bil Charles Pogorelec. upravnik Proletsrcs, ie tam In sicer z avtom, mi je ponudil vožnjo v Chicago. Povabilo sem rad sprejel, da mi ni bilo treba Čakati vlaka, za katerega sem imel vožnjo sicer plačano. Odpeljala sva se in se ustavila ie pri napredni Poharjevi družini na farmi, kjer sva dobila vsak eno naročnino. Prijazno smo se pogovorili v nadi, da se ie vidimo. S Charlijem sva se nato odpeljala proti Chicagu in si na potu skozi Joliet ogledala od zunaj novo poslopje KSKJ, ki je bilo zgrajeno letos in je res lepo. Notri se pa niiya upala, ker sva se bala, da bi mogoče naju preveč požegnali.
Ko sva priita v Chicago, sem se podal na Lawndalu na nadu-lično in peljal v "loop", kjer sem zasedel električno in se odpeljal proti Waukeganu. Po desetih letih sem jo ob 4. popoldne pri-mahal v ameriško Vrhniko, Waukegan-North Chicago, katera meji 10. cesta. Tam je sre-diiče velike in zelo lepe slovenske naselbine. Na Deseti cesti stoji tudi Slovenski narodni dom, ki je peti največji in najlepši narodni dom M Amerik j. Ce se ne motim, je bil postavljen leta 1918. Na tej cesti so tudi trgovine. Posebno lepa in velika je zadružna trgovina, poleg te pa imajo ie dve podružnici. Tudi slovenska cerkev je na tej cesti.
Po prihodu v Waukegan aem naj prvo stopil v gostilno v SN D, ki jo ima v najemu rojak Ignac Jereb. Za baro je bil kot točaj mr. Zalar, ki me ni poznal. Prava gostilna SND je v spodnjih nrostorih .Točaja sta dva, mr. Žagar in mr. Petkoviek, oba fanta od fare. Zunaj na vrtu imajo več alejev za balincanje. Moiki so za ta šport zelo navdušeni, ženske pa ie bolj.
Ko sem stopil v spodnje prp-store SND, sem rekel, da seyn priiel po 21 letih s kovčegom po dividende od moje delnice, vredne $25, ker potrebujem denar. Ako mi ne dajo dividend, bom izpulil moje opeke iz zidu SNp. Tisti, ki me niso poznali, so me gledali, drugi so se mi smejali, posebno Tony Žagar, Matt Og-rin, mr. Možek in dr. Furlan, ki so me dobro poznali in so vedeli, da ae ialim, čeprav sem se resno držal.
Ko aem se v SND malo po-krepčal in pogovoril, sem se podal v zadružno trgovino. Poslovodja Matt Ogrin mi jo je nekoliko razkazal, ker pa je bil čas, da so trgovino zaprli, sva se dogovorila. da si jo drugi dan bolj natančno ogledam. Matt me je povabil na njegov dom na večerjo, katero je imela vesela mra. Ogrin že pripravljeno in katere se nisem branil. Bila je prav dobra in se mi je tudi prilegla. Povrhu ml je mrs. Ogrin dala tudi $3 sa Cankarjev Glasnik kot naročnino.
Po večerji smo ili zopet v SND, kier smo se sešli z več prijatelji. Dobil aem več celolet-
Jean Muir, filmska igralka
igralcev.
in ustanoviteljica unije filmskih
nih naročnin, starih in tudi novih. Z mr. Ogrinom sva ila k mojim starim prijateljem, k družini Rudyja Skale, kjer sem dobil naročnino. O reviji so se pohvalno izrazili. Vprašal sem, ako imajo prenočišče. Mrs. mi je rekla, da se ni treba bati, da bi spal zunaj. Pogovorili smo se o raznih stvareh in se podali v SND. Tam smo se spoznali z več drugimi rojaki in rojakinjami, se pogovorili in malo popili. Tam imajo dober ječmenovec in tudi železna voda ni slaba. Vedeli so že, kaj je železna voda, kaj pomeni copak in kaj cesarsko delo. Tamkaj je malo uposlenih pri tistem delu. So bolj uposleni v tovarnah, kar je bilo tudi za mojo agitacijo bolje.—('Dalje v četrtek.)	f
Anton Jankovlch, 147.
Narobe svet in o hmrti matere
Cleveland.—Tudi jaz sem se namenila, da napišem dopis v naš delavski list Prosveto. Zelo rada berem dopise v Prosveti, ampak ni pravilna, da bi samo brali, treba je tudi kaj napisati, da bo več čtiva iti več razvedrila.
Z delom se ne moremo pohvaliti, ker ga je bolj malo. Tisti, ki ga ima, mora delati za tri ali štiri delavce. Delavci godrnjajo, toda nič ne pomaga. Boss pravi: Ce nočeš ti, bo pa kdo drugi. Pa si pomagaj! Pravijo, da se obrača na bolje. Menda zato, ker je vojna v Evropi in bodo rabili dosti orožja, da bodo z njim pobili revno ljudstvo. Ali ni to žalostno, pa naj bo tukaj ali v starem kraju? - Ce bi bili ljudje bolj složni in organizirani in se bolj zanimali in , brali delavske liste l^ot je Prosveta, potem bi si lahko iskali svoje pravice. Ne bi delali kakor živina. Še žival je na boljem v teh čt&ih kakor človek. Toda nekaterim ljudem je težko kaj dopovedovati, ker te nočejo poslušati. Ce misliš komu kaj povedati in mu priporočati, naj se naroči na list, ki človeku oči odpira, pa se kar obrne in gre. Mar mu je. samo da on dela in živi, drugi naj pa pogine.
==
Poljaki otroci korakajo z lopatam! pa cesti na poti v predme«! ja.
Sama brezbrižnost. Ali se bodQ ljudje kdaj zdramili, ali bodo spali in čakali, da bo nekaj prišlo samo od sebe?
Prebiram in iščem po Prosveti in mislim, da bom kdaj zagledala kakšen dopis od naših lju-, di, ki so razkropljeni po širni A-, meriki, največ, mislim, v (Penn-sy Ivani j i. Toda ne vidim nobenega dopisa od njih. Naj kateri 1 kaj napiše in poroča, kako žive. Res je težko začeti, toda potem , že gre. Ce ni vse tako zapisano . kakor bi moralo biti, pa urednik ,popravi. Zdaj bomo rabili več | čtiva, ker se bliža zima in z njo dolgi večeri.
Letos smo imeli spet več obiskov naših ljudi iz drugih naselbin. Mrs, Malnar, njeni sinovi in hčer Mary z otroki so priili iz Adaha, Pa., mrs. Lunder s hčerami iz Burgettstowna, stra mojega moža Katra benvilla, O., Matija Beljan z , žino iz Yorkvilla, O., in . Skender iz DaA-oita. Veseli n»a I videti domače ljudi, ob priliki ! nas še obiščite,
Naj poročam, da je 26. avgu-( sta umrla mati mojega moža Agnes Juretič iz vasi Fare pri Kočevju v častitljivi starosti 84 let. Ta novica nas je pretresla in smo se vedno bali, da bomo dobili poročilo o njeni smrti. Njo smo vsi ljubili in radi imeli, ji pomagali z denarjem po naši možnosti in ji skušali olajšati dneve njenega jesenskega življenja.
Pokojna mati je bila Še precej zdrava do lanske jeseni, dokler je ni začela mučiti naduha, na spomlad pa se ji je pridružila še vodenica. Reva je bila tako zatekla, da ni mogla tri mesece nič spati, le zadremala je sem pa tam. Hčer Johana je poklicala zdravnika, da ji malo olajša trpljenje. Zdravnik je rekel, da še ni videl tako močne ženske, ki bi toliko prestala; vsaka druga bi bila na njenem mestu že zdavnaj umrla.
Pokojna je bila blaga duia in dobra mati svojim otrokom. Vdova je bila od 1911. Oče oeiro-ma mož je umrl v nesreči, ko je šel po svetu, da zasluži več kru-ba svojim otrokom. Od tedaj se je mati sama borila z družino in gledala, da niso otroci trpeli pomanjkanja. Bila je dobra za reveže. Pri njej se je mnogo siromakov najedlo in naspalo. Imela je odprte roke za vsakega, kdor je prosil pomoči. Bila je II-vilja in iivala do lanske jeseni, največ sirotam brezplačno. Dokler je bila še bolj mlada In pri moči, je bila tudi babica. Mnogo otrok je priilo na svet z njeno pomočjo. Skoraj vsaka bolj siromašna žena je poslala po Papeževo mamo —- hiino ime. Po mojem* mnenju žalujejo zanjo vsi ljudje v okolici. Spominjali se je bodo tudi možje, katerim je pra-ls srgjce in ovratnike, ko si bili še fahtje. Nobena druga ni znala tako fino prsti in likati kakor ! ona.
' Pokojna mati je imela števil- ' no družino — 12 otrok. Sedem ie še živih, V Ameriki zapušča Vlit, enega sine In tri hčere — ' Agnes v Ambridgu, Pa., Katro * 1 ? (Dalje na S. stresi.)
Tedenski pogovor |
Anton Garden	I
NEVTRALNOST ALI VOJNA'	I
Dotakniti se hočem onega dela i. I čevega dopiaa, priobčen včeraj kit^l nevtralnostnega zakona /<,>1 "Radi tega zakona ni mogla dobi, španska vlada, izvoljena *po iz Amerike za obrambo republike 1 nemu generalu Francu."	protl 4
Resnica je, da takrat ni bilo noh*n I tralnostnega zakona, ker je biUut^J tekel, sedanji pa je bil «prejet nekaj m!J po razglasitvi embarga proti Španiji Tal njem vsled tega, ker vlada splošno mnasj si povsem napačno, da je U zakon kriv £ J ski lojalisti niso mogli dobiti orožja iz Am J -- dobili ga niso niti iz "demokratične" A cije in "demokratične" Anglije	1
Resnica je, da je kongres na iniciativo uJ velta NAGLOMA, tako rekoč čez noč gj poseben zakon, s katerim je dal predjedi moč, da je odredil embargo proti pošiljanj rožja v Španijo. In Roosevelt je še tisto! podpisal zakon, ko je bil sprejet v kongresi takoj naslednji hip odredil embargo Saj J lahko spominjate, kako so potem lovili J ladjo, naloženo s starimi letali, po nevvvj luki, toda jim je ušla.	1
Ta politika je bila v skladu s politiko J ričnega "neintervenčnega" odbora Franciji Anglije. Rooseveltova administracija jiml lč sledila, kakor jima sledi v vsej zunanji! tiki in nosi polno mero soodgovornosti zal raz lojalistov in za zmago fašizma v ŠpJ Nesreča je v tem, ker mnogi ljudje tega nI jo videti in namenoma krive sedanji nevtrd stni zakon, namesto da bi držali odgovorno] ministracijo za svoje indirektno sodelovanj fašizmom v Španiji. Njena politika se je IJ liko ločila od francoske in angleške, koliko] bila bolj oddaljena in kolikor spretnejii pol je Roosevelt.
Kot omenjeno, je bil sedanji nevtralno) zakon, ki se v bistvu ne loči od prejšnjegJ prvega, sprejet nekaj mesecev pozneje, 1 ga Roosevelt še do danes ni hotel aplicirati ] ti Japonski, "ker ni napovedala vojne" -] resnici zato, ker delajo ameriški kapitalisti ber biznis — in profit! — z obema, z J a po J in Kitajsko.
Iz tega vzroka zahteva administraciji Rooseveltom na čelu modifikacijo sedanjega kona, da bodo lahko ameriški kapitalisti vali profit tudi s pošiljanjem municije in gotovljenega orožja Franciji in Angliji. T< v resnici GLAVNI MOTIV vse propagandi odpravo embarga. Z drugo besedo: stara tri ska morala! Vse drugo je bunk, kar se vlade, ki je končno le politična ravnateljica pitalizma. Kdor tega ne verjame, naj se mni — "vojne za demokracijo".
Langerholc ima prav, ko pravi, "da se Hi ne bo dal poboljšati z lepimi besedami"-! kdor misli, da sta Anglija in Francija "ni vedali vojno fašizmu", kot pravi John, se belo moti. In moti se namenoma ali nena noma vsakdo, ki tako misli.
Kdo pa je na krmilu Anglije in Frsncije? delavstvo, ali toriji in buržvazija? Kdo zakone in poveljuje armadam, sploh vodi državni aparat v obeh "antifašističnih" di vah? Delavstvo gotovo ne. V Franbiji je pri zadnji reorganizaciji kabineta na prii socialistična stranka, kot politična predsU ca delavstva, pripravljena stopiti v vlado, i le pod pogojem, da dobi proporčno število nistrstev. Veliki demokrat in "antifašist" ladier ni hotel o tem nič slišati. Slično je v Angliji.
Da se delavstvo v obeh državah bori v in z orožjem v rokah proti fašizmu, ni o tem benega dvoma. (Ako bi bil jaz v Francu Angliji, bi v danih okolščinah najbrie isto.) Toda delavstvo v obeh državah se lx>ri popolnoma nekaj drugega kakor pa tisti, ki B jo državni aparat v svojih rokah in ki so kon gospodarji. In mar so se ti elementi, anfw in francoska buržvazija, čez noč spremeni» smrtne sovražnike fašizma? Mar niso*«t« odprto in za kulisami pomagali uničiti šjiw demokratično republiko in sklepali monako* pogodbe s Hitlerjem?!	J
Resnica je, da imamo opraviti z njJ«j kontradikcijo: Delavstvo Anglije in m* krvavi in ae bori proti fašizmu, vladajoči gi, plutokracija obeh držav se ps bor-ti nemški - ne toliko Hitlerjev H- g naciji Evrope in za obrano svojegt j rija. In vladni aparat ima v rok.h bsrt^ ne dela vat vo. In tisti, ki je vladar, kon no« odločuje, v kakšne namene požene v s. ljudske mase, ki v vojnem času spion
nobene besede ne pravice.
(Dalja na S. strast)

Plr«d dvajsetimi
leti
(Iz Prosvete. 3. oktobra 191»
Domaie reeti. V Aurori. rojsk J. Hodnik. Utrpel jt veliko ^
Delaveke veti. Senst je	jelk
magnate predse, nsj	r;u Minn-
skih delavcev. — Rudarji ns odglaaovall stavko.	^
h inozemetva. It TrsU porote) ^ izgredih med Hrvati in ItelU«» J wlll
Sorjetnka Rueife. «¡g*^ Trockl apet poročs o velik. pri žitomlru v Ukrsjini.
Kdo je za Lindbergom?
Charles A. Lindbergh, znani letalec in letalski strokovnjak, je tik pred izrednim zasedanjem kongresa stopil prvič v osmih letih pred mikrofon in s suhoparnim glasom opozoril a-meriiko poslušalstvo, naj se Čuva vojne propagande in naj skrbi, da ga zapeljiva propaganda ne zapelje v vojno.
Nevarnost propagande je zelo velika, je ava-rll Lindbergh. Bodimo previdni, kadar poslušamo radiogovore in čitamo časopise, je namignil. Kadar slišimo ali čitamo kaj sumljivega, vselej se moramo vprašati: Kdo je v ozadju? Kdo stoji za govornikom ali člankarjem?--
Zelo iirokogrudno je od Lingborgha, da opozarja Američane na previdnost. Kor nas je tako lepo podučil, smo seveda pozorni in takoj sc bomo vprašali :
Kaj je napotilo (kdo je napotil) Lindbergha, da je celih oaem let molčal v radiu in bai sdaj se je oglasil? Kdo stoji za Lindberghovo propagando? Ali nI to aumljlvo? In — kar je glavno — zakaj je Lindbergh sprejel drugo najvišje odlikovanje v Nemčiji, katerega mu je podelil Hitler pred dvema letoma? —--
Borah nekaj klepeče
William E. Borah iz Idaha, ki do malega ie 80 let sedi v federalni senatni zbornici, jt vodja Izolacionistov, ki krčevito zahtevajo, da mora nevtralnostnl zakon ostati neizpremenjen in nedotakljiv.
•Pred nekaj dnevi je feorah rekel, da Amerika ni vzela ničesar od plena ob koncu svetovna vojne in zdaj ni obvezna, da bi se vtikala v krvavi prepir med zavezniki in Nemčijo.
Borah je dovolj star ln do malega 30 1st ie sedi v senatu — pa bi lahko drugače govoril, če bi se bal zamere refcnici. Tako pa je grdo skregan z reanico, kar mu slabo pristoja.
Borah dobro ve, da ao tudi Združene države pobirale reparacije od Nemčije na temelju svoje aeparatne mirovne pogodbe. Da ao se Združene drifcave po vojni izolirale In so odklonile vstop v Ligo narodov, je pa v glavnem Boraho-va zasluga, ki je pred dvajsetimi leti prav tako fanatično pobijal Wilsonov mirovni program kot danes pobija revizijo nevtralnostnega zakona. Ce bi bil ameriški senat takrat zavzel drugo sta-liAčc in če bi bila Amerika aktivna v Ligi narodov, bi se bila zgodovina zadnjih 20 let morda drugače pisala in morda ne bi bilo danes vojne v Evropi in ie kje drugje.
Nemčija je precej let plečevala reimracije A-meriki. Amerika je tudi profitirala pri zavezniških reparacijah. Borah Je med onimi, ki radi očitajo Evropi, da je potegnila Ameriko pri vojnih dolgovih, ampsk plačila za te dolgove so prihajala iz reparacij po Dawesovem in Youngovem načrtu in ameriški bankirji, ki so liosredovali pri reparacijsklh transakcijah, so — odnesli masten delež plena. Senator Borah seveda ni dobil nič, ne sme pa reči, da se niso okoristili bankirji.
Borah je zvest član svoje republikanske stranke; ne ssmo član, marveč eden starih voditeljev te stranke in kot tak Je moralno odgovoren sa roparsko carinsko politiko svoje stranke. Vseh dvanajst let po vojni, ko so republikanci vodili Ameriko po izolacijskih potih in s svojo gospodarsko politiko pomagali indirektno an-tantl prešati odškodnino iz demokratične nemške republike, je Borah «del v senatu in dirigiral zunanjo politiko Združenih držav in kaj je Amerika takrat delala?
Amerika je s svojo roparsko carino malone upropastila uvozno trgovino in i»ognala Je nemško republiko v finančni bankrot, dočim je doma s "svobodno špekulacijo" izzvala največjo ekonomsko krizo v zgodovini. Ko je bankrotirana Nemčija odpovedsla reparacije zaveznikom, so bili zsvezniki prisiljeni odpovedsti plačila na svoje dolgove Ameriki. Za vse te polome nosi republikanska stranka s Borahnm vred cesarski delež odgovornosti.
Smešno je torej, če danes Borah trdi, ds A* merika ni bila deležna plena lmsgovalcev svetovne vojne. Amerika — to ae pravi privatni finančni mogotci —- je vzela od plena velik de-let s pomočjo svojih gospodarskih ln finančnih manipulacij. Pomagala Jo na vsej črt! ustvariti konfugljo ln kaos v Evropi — poleg kaosa doma — čeprav Js bila 12 1st ' izolirana In ae ni hotela vtikati v inozemske zadeve In prohle-me • « •
Data m v «tU»« ju m priraor (SrpUrakor M. Mf>. poto* »•»*• lani M naalovu porami, 4» vm io • to» «UUtraora potaàto a*. roAaiaa. P®»«*»u J* prmwota«». «U - *•« lío» M «tari.
PROSVETA
TAB WLIGHT**MEUT
GLASILO IM LASTNINA SLOYSNSU s asoos S roncosnk jbdnots of*m mt amé »■»"'< Om SW««m MoSmmI Imfll Si Sty
Samlilu m zsratem ártar, (imm Cfclmt*) to I»mS MS m loto. ss m M Mo. Il M m Mr« tous m OU— i o Ctooro |7M m ooto loto. 1ST» ao ptà Ma; m laniartn t. oo
Soterrlptk* roUoi for «far lfnèlo4 * ta loa (nmpi cklo««o) o4 ooboso nn por rmr. cbko«o ao4 Cioor* fIM por raor, or cira wpBtréao SS por »aor.
Com ofloaov po So»o»on,. BokopM Sop ta o* to mmtoSm» lan ko. m m vrafejo Soàopial tt(*Sfa* wMh Urtioo. po> aoti. énum». paoral Kê ) m rrMto poêlljouito to » aluéaja. •o J» prltoèll poétalao.
ASvorttelaC r»to» on ««roraaoot lUowrtpto o# iwwt-o*1m» ao4 unaollHtod orOrlaa «10 m* fc» rotoraoS. OtSor aonuarripta. MOU m atcrloa. plora. Poorao. aU . «SI ho raiornoS • a**Aar «olr «So« OOoorapaaM to aatf .Hraai.i 1*4 oUapo*
Naalov m raa. Sar t«a atto • ttotoa
FBOffvrra
Hlt-M So. LAwtoUlo Aar.. Ctoropo, USaoto
MSMSSS or TS S rSDSSATSD PSSSS
ovice starega
ttnt sadju na Dolenjskem
Krško, 10. »ept. ,Kjna letina vseh vrst krajem ni odtegnila ^oslova. 2al ni naše-,,tem mnogo pomaga-ve, kaj bi s sadjem, ^ nikomur prodati. Ste pri nas že po 60
-Ibo lepe pa po 1 din, in |0dldo2 din za kg. Ja-i hruške se prodajajo po ¡u sicer se cena suče za | okoli 1 din.
bi bilo, da bi tudi pri viel zadevo v roke in prodajati sadje v dru-; kjer sadja ni. Prav bi [Jj ^ organizirali izleti v i da bi si gostje za jdenar nakupili sadja, ko-¡gt hoteli. Torej naj od-litelji malo pomislijo in kmetu na pomoč. Po-[¡¡aj ne bo preveč težav-ianimance za sadje k • se dobi že prvo grozdje.
in zasledovanje zaradi roparskega umora pri Grosupljem *
e, 11. septembra. — jčasi, ki jih preživljamo, tudi v kriminalnem ireljavili nekakšno nego-in nemir, da že dolgo ne podobnega. Vsak te-listi prinašajo vesti o zločinih, izvršenih po kmečkih naseljih, in se po navadi zmerom jo: za storilci ni sledu. Ni tega, ko sta bila v sa-vasi v škofjeloških hribih gospodar in gospodično ob istem času so kozolcu v Gameljnah o goro našli truplo u-neznanca. V zvezi s ijasnjenimi zločini se je ias jelo pojavljati ime Hanceta, tatu in vlomil-nega kalibra, kakršnim bratje Srbi "kokošar". h krvavih dejanj je bil jen Hace,- a najbrž po
ibljenec, ki si je izbral u-majhnega, zaplotniškega
*	težko dokoplje do "ka-' velikega zločinca. Do te
mu lahko pomaga sa-I vrsta neposrednih sre-i roko pravice, ob katerih »krogle iz revolverjev in «i ki imajo po navadi za »kaj v odprtem boju mrt viaj ranjenih. Tako se je
*	iotovo po krivem — po-Hacetovo ime tudi v zveznim umorom v Blatu haipljem, izvršenem v no-abote na nedeljo. Mostnem dogodku smo že
poročali. Včeraj okrog je 15-letni Ivan Ulje-¡•ec v hiAi 62-letnega po-jj* Jožeta Nučiča, pritekel " Francetu Zrncu v Bla-aklical: "Pri na« so bili P«i!" Zrnec je takoj pla-*** ¡n pohitel k sosedu «kal na okno. Ko se mu »m odzval, je stopil okoli hi-* Je našel odprto okno ve-»kozi okno je zlezel v **r je v čumnati našel razmesarjenega go-g^ofeta Nučiča, ležečega ^telje, zraven njega pa «jo njegovo ženo Marijo ■to glavo. Stene so bile vse ■ krvjo, tik postelje letala okrvavljena se-«o brž obvestili Zr orožnike o svojem * ko so raziskali hišo, j; ">bi na drugem koncu F"1"" **"tro Marijo ne •j«J«no. Z orožniki je pri-[Tl^upeljaki banovinski 1 * Frsnc« Podkorit-* "dredil prevoz v bol-i*r«j pa so ranjenko
^J orožniki.
f J» Nučičeva je pripove-
¿¡»"Jf "redi noči iznena-r*[ «ekdo v njeno čumna-^'^tiljko poavetil v ob-
> uzrla dva ma-"u 06
li ^ "**nem pa na-«Jo 1 rokami in noga-
kraja
opravila z gospodarjem in gospodinjo, pa tudi z rejencem, ob katerem se zagonetka začenja razpletati.
Ivan Uljetič, ki je po rodu iz Dalmacije, je orožnikom pripovedoval, da sta bila v hiši dva razbojnika, prvi velike, drugi majhne postave. Oba sta imela obraz zastrt s Črno krpo. Uljetič je spal v hiširtik čumnate, kjer sta ležala gospodar in gospodinja. Tudi njemu sta razbojnika posvetila v obraz, nato pa sta mu velčla, naj se skrije pod odejo. Pod odejo je Uljetič ostal nekako do 5. zjutraj, medtem ko sta razbojnika prišla v hišo kmalu po 3. uri. Ko je začutil, da je v hiši vse mirno, je zlezel iz postelje, se razgledal po hiši, skočil skozi okno in šel klicat soseda Zrnca. 1- . -
Ko so orožniki preiskali hišo, so ugotovili, da so hišna vrata zaklenjena, manjkali pa so ključi, ki sta jih razbojnika očitno odnesla s seboj. V hiši je bilo razen odprtega pritličnega okna, odprto tudi okno na podstrešju, na strehi pa je bilo odmaknjene tudi nekaj opeke. Za zdaj še ni bilo mogoče ugotoviti, kje sta se roparja vtihotapila v stanovanje. Ko sta opravila krvavo dejanje, sta razbojnika preme-tala vso hišo. Po vsej priliki sta morala vedeti nekaj o tem, da je pri Nučičevih denar. V resnici sta pri gospodarju našla 200 din, pri njegovi sestri pa 2,200 din. Ko sta po končanem delu zbežala, ju je okrog 3.30 srečal neki kmet iz okolice, ki je peljal čebele na pašo. Na cesti je naletel na dva maskirana neznanca, ki pa sta se mu umaknila, da ju ni videl od blizu. Tik pred njegovim vozom sta zavila s ceste in se skrila v gozdu. Tudi kmet s čebelami je potrdil, da ja bil eden izmed njiju velike, drugi pa manjše postave.
Grosupeljski orožniki, ki jih vodi komandir Šuligoj, so bili včeraj in dai>es neprestano na nogah, da najdejo sled za zločincema. Za pomoč so naprosili tudi policijsko upravo v Ljubljani, ki je že v nedeljo dopoldne odposlala svojega daktiloskopa in fotografa, da sta napravila več posnetkov. Prav tako je bilo takoj v nedeljo dopoldne o zločinu obveščeno državno tožilstvo v Ljubljani in -popoldne je v Blato prispela sodna komisija z državnim tožilcem dr. Lučovnikom. Trupli obeh žrtev sta bili na odredbo komisije prepeljani v mrtvašnico, kjer sta bili raztelešeni. Jože Nučlč in njegova žena, ki ji je bilo 57 let, sta bila vsa v ranah. Oba sta imela tudi večkrat presekano lobanjo.
Petnajstletni Ivan Uljetič je pri zasliševanju na orožniški postaji obnovil nekatere podrobnosti dogodka, a njegove izpovedi so si tako v navskrižju, da orožniki do večera še niso mogli dognati, ali je njegova zmedenost posledica strahotnega doživetja ali česa drugega. Toliko pa so orožniki dognali, da sta razbojnika po opravljenem dejanju krenila dalje na Dolenjsko in po vsej priliki dalje v hrvatsko smer. V nedeljo okrog 8. sta si dva sumljiva potnika, prvi velik drugi manjši, izpirala obleko ob nekam potoku onkraj Višnje gore. Prav takrat je prišel mimo berač, ki sta se ga izprva ustra
šila, a ko sta opazila, da je samo star siremak. sta si samo po-meiiknila, češ: tega se nsma pa ni treba bati.
Umorjeni gospodar in gospodinja sta uživala sloves premožnih skopuških zakoncev brez 0-trok. Kadar so se na njunem domu oglasili prosjaki in vaga-bundi, sta imela navado, da ata prosilcu sicer postregla, a sta ga obenem pridržalj^ri hiši, da bo odslužil dar. Tako so pod njuno streho večkrat po teden ¿ni
PR08V*TX
posojila, četrti ali peti pa pošiljanje ameriških armad preko Atlantika in likvidiranje še tistih svobodščin, pravic in demokracije, ki jih še imamo. Čim večja bo vojna trgovina, v tem primeru s Anglijo in Francijo, toliko prej in toliko bolj sigurno bo tudi Amerika potegnjena v vojno.
To je zgodovina qadnje vojne. In bo prej ko slej tudi sedanje.
Ze sedaj predsednik Roosevelt govori o veliki uposlenosti, ki bo
Lii.îf.ll&tÂ"r.i,nCj:.ÎÎ n»st»la v vojni produkciji." o k.-
blizu in daleč, ki jih nikoli nista prijavila občini ali orožniški postaji. Morilca bo treba iskat najbrž med sumljivimi potniki, ki so kdaj uživali skromno gostoljubje njune strehe ali pa med bivšimi arestanti, ki so v zaporu od svojih tovarišev čuli o njunem blagostanju in domačih razmerah. Kakor znano, je bilo iz grosupeljske okolice zadnja leta več sumljivih in nevarnih ljudi pod ključem.
Tedenski pogovor
(Nadaljevanj« 1 2. strani.)
Saj so mase v prvi svetovni vojni tudi mislile, da se bore za demokracijo, v resnici pa smo dobili kup diktatur, rjavih, Črnih in rdečo. In če bodo sedanji vladajoči krogi sklepali mirovne pogodbe, je sigurno to, da bo med vsemi sovražniki diktatur in fašizma največje razočaranje. Tisti, ki sedaj mislijo, da se bore in krvave proti fašizmu, bodo do skrajnosti razočarani in zopet potegnjeni za nos. Sigurno je tudi to, da delavstvo ne bo moglo sklepati mirovnih pogodb, ako prej ne dobi oblasti v avoje roke, kar v vojni pomeni, da napravi preobrat z revolucijo, ker druga pota so mu zaprta. Toda kje lahko s sigurnostjo tega pričakujemo?
Resnica je, da je to le drugi del svetovne vojne. Vprašanje je še vedno, oziroma se je znova porodilo, kdo bo nadvladoval Evropo in izkoriščal kolonijalna ljudstva, ki so zdaj večinoma pod dominacijo Francije in Anglije. Vprašanje fašizma je postransko za države kot take. Nikdo ne more reči, da na primer Franci ja in Anglija ne bosta ob zaključ. ku vojne bistveno prav tako fašistični kakor so Nemčija, Italija ali — Rusija. Sploh je to večja možnost kot pa, da Evropa postane po tej vojni demokratična. Demokratična bo postala le s splošno revolucijo v vseh deželah, toda ne z bojševiško, ki bi posadila v vlado totalitarične stranke.
V zvezi z ameriško "nevtralnostjo" je prav tako zmota tudi domnevs, da se bo Amerika izog. nila vojni, ako odpravi embargo in prične na vsej črti prodajati "za gotov denar" municijo, orožje in sploh ves vojni material. Tega mnenja je bil na primer predsednik Wilson leta 1914. V resnici je to le samovaranje. Prav tako so samovaranje tudi vse omejitve v predloženem nev-tralnostnem zakonu, ki je zdaj pred kongresom, namreč "cash and carry" in kratkoročni kredit. Po zatrdilu zagovornikov tega predloga tiči v tej točki tista magija, ki bo Ameriko obvarovala pred vstopom v vojno.
Prej ko slej je modifikacija tega zakona le prvi korak ameriškega vstopa v vojno, ako se bo nadaljevala tri ali štiri leta. kot ns primer pričakuje Anglija. Sploh gre ves tok amerllkega razvoja v tej smeri. Drugi korak bo razlegnitev kratkoročnih kre
dltov na
teri je še 1936 rekel, da je to "goljufiva uposlenoat (false employment). .. ki ne igradi nobene trajne strukture in ne kreira nobenega konzumnega blaga, ki je podlaga trajni prosperiteti."
Z razvitjem tajne industrije kot posledico zalaganja Anglije in Francije tudi z isgotovljenim vojnim materialom, bo obema kmalu zmanjkalo feltdita. Amerika bo tedaj stala pred alternativo: ali naj jima da kredit, voj na posojila sa financiranje njunih naročil, ali pa naj zapre prizadete tovarne in industrije, kar bi pomenilo veliko krizo. In kdor misli, da ai bo detela izbrala zadnjo alternativo raje kot pa šla v vojno, je največji optimist in skrajno slab poinavaleč kapitalizma in ljudske psihologije.
Nekateri, ki imajo upogled sa kulise in v administracijske kroge, pravijo, da so iqrledi, da se bo Amerika zapletla v vojno predno poteče šeat mesecev. Na to možnost se administracija na vse kri pije pripravlja ln jo čim bolj pospešuje z oboroževanjem in širjenjem vojnega razpoloženja. Izgledi so, da ee je Rooee velt odločil, vsaj pa v tej smeri deluje, da bo "rešil" desetletno gospodarsko krlso 1 gapletenjem dežele v vojno.
Kar se tiče domneve, da An glija in Francija potrebujeta a meriškega orožja in drug vojn material, Je profesor Charles Beard, največji ameriški zgodovinar in "new dealer" glede notranje Rooaeveltove politike, toda največji kritik njegove zuna nje politike, a številkami podpr dejstvo, da obe državi razpolagata z veliko večjimi vojnim zalogami kakor pa Hitler. Prot vaakemu Hitlerjevemu vojaku lahko postavita tri ali štiri avoje vojake. Dominirata morje in lahko popolnoma blokirata Nem čijo. Njuna produkcija letal in drugega orožja nadkriljuje nem ško. Francija pridela dovolj ži veža in surovin v svojih koloni jah s 111,000,000 prebivalstva Prav tako lahko Anglija dob vse, kar potrebuje, I* svojega imperija, ki šteje skoraj pol mi lijarde prebivalstva.
Da pa bosta skušali zaplest Ameriko v vojno, Je gotovo. An glija se je že odločila, da pošIJ* v Ameriko najsposobnejše može, ki bodo Američanom "pojas njevali prvotne vzroke vojne" »lično kot v prvi svetovni vojni
Edina razlaga
K italijanskemu skladatelju Vincencu Belliniju (1801—1835 je nekoč prišel neki mlad akla datelj, da bi mu zaigral svoje najnovejše delo. Nekatera mest« so se zdela Belliniju na moč znana.
"V vašem delu so motivi moje 'Norme'," mu Je dejal.
Mladenič Je trdil, da so to nj govi lastni domisleki in da jih n od nikoder prepisal.
"Potlej ostane samo eno dejal Bellini, "namreč da sva jI
dolgoročne, tretji vojna'oba ukradla nekemu tretjemu!
Ruske čete paradirajo v Moskvi. Pa rad S ae Je vršila nekaj dni pred rurfko Invasljo poljskega ozemlja.
Naj omenim še to: Odborniki vseh mladinskih pevskih zborov ste sledili prvemu odboru, v katerem sem bil jas kot tajnik ali desna roka g. C- Semetu. Iz glo-boČine srca vam Čestitam! Naše sapočeto delo ste častno vodili in uspehi so toliki, da jih ni mogoče oceniti. Starši, čast vam! VI ste oni, kot je g. L. Somu zapisal: Da le trpin je Slovenije sin. Vi ste oni, ki boste potegnili življenje slovenskega žlvlja v Ameriki za dolgo dobo.
In ti, prijatelj L. Seme! Pro-aim Te, ne kloni. Pripravljen sem Ti pomagati, s Teboj trpeti, s Teboj prenašati vse težkoče in miriti vse viharje za krasno slovensko pesem. Spomni se! Trd in neizprosen bodi mož Jeklen, kadar Je braniti čaati in pravde narodu in jeziku svojemu (Kose-eki). Stoj in vodi mladino k idealnim ciUam ter zavedaj se, da Mrod ceni Tvoje delo ln Tvoj trud.—«Narod—pevovodja! Reši-te! Ne klonite!
Anton Ferfolla.
■¿•.M-- ¡
fcon 1 M * 00 "darcev
» ^iTl1*'. budila p^
V uJT Vl I*»1«! poste-^ '«-U sta rnn.rU *m
ulasovi iz
naselbin
(Nadaljevanja a t. strani)
Steubenvillu, O., tukaj v Clevelandu pa sina Antona in hčer ranco. poročeno s Matijem Ab-ramovičem, doma is sela Ravne od Broda pri Kolpi. Onaje bila materi najboljša hčerka/Pomi-gsla ji je, kar največ je mogla, iledala je, da ni trpela pomanj-tanja in si vedno vzela čas, da ji ,e napisala pismo ln kaj priloši-a, da ni šlo prazno.
V starem kraju pokojna zapušča dve hčeri, Ano, najstarej-10, in Johano, najmlajšo, sina datijo, 21 vnukov in 13 pravnu-tov. Blizu Gevelanda. v Bed-tordu, zapušča tudi sestrično <Starino Gazbaro, staro 72 let, oda je še vedno čila in zdrava —bolj kakor mi, ki smo še mladi v primeri t njo. V nedeljo smo bili pri njih; tetka ae je kar na .ablano zavlekla in nam natrgala lepih jabolk, mi smo pa kar strmeli, kaj bo z nami, če bomo doživeli tako starost in najbrše ne bomo mogli niti nog premi* katl. živela naša teta! Njo imamo vsi radi. K nji pridemo kakor bi prišli domov k svoji materi. Našo ljubo mater ohranimo blagem spominu in naj jI bo ahka domača gruda.
France« Juretlc, 126.
06 petUtniei mladinskih zborov Ckvetand.—Priča aem bil. ko ae je ustanovil prvi mladinakl pevski ibor "Slavčkl". To je bilo )red petimi leti. Priča sem bil, to se je v soparnih dneh zbiralo okoli 160 mladih pevcev in so ae zagozdili v sobo mojega skromnega stanovanja, da je bilo bolj podobno škatljl sardin, kakor pevcem na vaji. To Je prvi del žaloatne zgodovine iz gnezda, li katerega «o Slavčkl izšli.
Takoj prve dni ao nastale tež koče, Jaz in f. L. fleme Isva vsaki dan čelo zadevo prerešetala oz! rom* analizirala, da ava na tančno vedela, od katere strani prinaša veter strup, ki je bil na menjen, da se cela stvar v kali zaduši, de danes piha isti veter z istimi nameni in nekaj ga pri-haja tudi Is naprednega tabora Boljše je molčati, a pozabit ne morem. Kajti doživljal eem vse to, z mladimi pevci sem se veselil ln trpel t njimi vred Večkrat aem samega aebe vpra šal, zakaj so velika prostori*-dvorane, ki so bile zgrajene, stale prasne. O tem večini Sloven cev v Clevelandu nI nič snanogs Kaj je ln kaj so njegova dela In smožnosti ter vrline očeta sedmih mladinskih sborov? O. h. Semeta je narod že ocenil sam. Narod sam Je najboljši ln naj-pravičnejši sodnik! Kako grenko je bilo življenje Dragotina Ketteja, filmona v Gregorčiča, Ivana Cankarja In sploh vseh naših alovenskih llteratov, Id so nam nudili duševno hrano, a na žalost povedano, narod Jih nI doumel. Ravno isti problem, Iste težkoče imsmo danes tukaj v Clevelandu. Ideali g. L. Semeta so čisti kot kristali. Rodila ga Je ubogs slovenska mati. Ona Je darovala avojega lastnega sina na slovanski oltar, da bi eloven-ska tu rojena mladina pila In se krepila a krasoto slovenska pesmi. Prepričan sem, da Je on zmožen več kot al narod predstavlja. Z lahkoto on vse črne načrte uniči, toda zaveda se, ds to je dolžnost nsroda samega.
Danes imamo sedem mladinskih pevskih zborov v Clevelandu. Gotovo, da ao pri vaakem zboru težkoče. Vsakega sa ved nega Slovenca je sveta narodu« dolžnost, da slovenske mlad in
ske pevske zbore podpre v vseh Ameriški Poljaki
ozlrlh, da nam Slovencem eopat nozt)ani u L0j postanejo čast, ponos in simbol! Pozvam v 00'
To je pa mogoče doseči le na Pariš, 2. okt. — Ouneral V lata način, da narod spozna škod- dlslav ftikorski, predsednik nove Ijlvce, ki rahljajo In uničujejo poljske vlade, formirana v l'arl 1 koreninice in strupijo sok mil«,tu, J« izjavil, da upa. da bo t slovenske pesmi. N	bližnji bodočnosti organiziral ar
Nekakšne črn« slutnje ml mado 200,000 mož med Poljak vroče kip« v sit« ob spominu, ko ki živijo v Ameriki in Kariad stojim pri odprtem grobu, kaU- "V Am«rlki in Kanadi J« pet ml
Eksekutiva ADF oplazila diktator¡e
Ameriško posredovali j« sa mir v Evropi
Ctnclnatl, O., 2, okt. — Ekse-kutivni svet Ameriške delavske federacije je sinoči priporočil delegatom, ki so prišli sem na konvencijo, naj se izrečejo pro ti vsem diktaturam, nacijskl, fašistični In komunistični, zaeno pa Je apeliral na amerižko vlado, n»J prevzame vlogo posredoval ca za mir v Evropi. Svet Je Isto-časno zahteval, naj se Amerika drži proč od vojne. Sedaj Je čas da Amerika zavzame odločno stališče v prilog miru.
Eksekutivni svet Je priporoči nadaljevanj« bojkota nemškega in japonskega blaga. Poročal Je da imajo unije ADF 4,000«,UM članov, 1,383,267 več nego v preteklem letu in 1.566,209 več kot so jih im«le, ko Je federacija su spendirala unije, ki so s« pridru žil« ao I. 1036. Poročilo dalje pravi, da so s« |»ogsjanJa glede poravnave konflikta z Uwisovo organizacijo izjalovila.
Vprašanje suspanzije medna rodne tiskarske unij« lw prišlo prod konvencijo. T« unija noč« plač«vati posebnega asesmenta v sklad fedaracij«, ki J« name njen za financiranj« boje prot CIO. dest delegatov tiskarske u ni J« Je prišlo sem, toda konven clja Jim bo n« j brž odr«kla sede ž«. __
Jnije CIO pod kontrolo stalinistov
Pričanje drugega bivšega komunista
Washington, I). C. — Joseph Zack is New Yorka Je v soboto >ričal pred Diesovim kongresnim odsekom, da ameriški komunisti služijo samo 8talinu In nikomur drugemu In v slučaju vojne med Ameriko ln Rusijo bodo 'Stalinovi špioni, kakor bodo ameriški nacljl v slučaju vojne med Ameriko In Nemčijo Hitlerjevi pioni.
Zack je rekel, da je bil med ustanovitelji komunisitič-ne stranke v Zdrušenih državah n po poklicu Je krojač. Dolgo let bil aktiven komunist. Bil je tudi tajnik Trade Union Unity ige, komunistične frontne organizacije. Stranko je pustil leta 034, ko ae ni mogel aprljasnlti njihovo novo taktiko. Zack je pričal, da stallnovci deloma ali popolnoma kontrolirajo enajst mednarodnih unij Kongresa industrijskih organizacij (CIO); va«h unij Je 46. Dasi je med članstvom unij CIO komaj dva odstotka komunistov, so mogli priti do kontrol« toliko unij vsled svoje vsiljive taktik«, k«r s«* povsod rin«Jo v ospredje in delujejo "by hook or crook," da so izvoljeni v važne odbore all sastope. Priča je naštela ale-deče unije CIO, ki so deloma ali po|K)lnoma pod kontrolo atali-novcev: avtomobilska, «l«ktrl-Čarska, krznarska, mornarska, Americsn Communications, pisarniška, transported Jaka, kon-zervarljska in še tri druge.
Ko so Zacka vprašali, zakaj l<ewis trpi Stalinovo« v unijah CIO, Je rekel, da najbrž«« l*wls misli, ds Jih lahko Izrabi v svoje namero», ampak doslej stallnovci izrabljajo nJega, C« bo hot«l Iz-n«blti se Jih, ne bo Imel lahk«ga dela.
r«ga so skopali nasprotniki mladinskim pavsjiim zborom. Grob bo sesut brez lavorjevega venca, br«z rož. b«z spomenika. Slovanski narod si bo podal sam svoj ls-aten temelj, katerega ste gradili dolge d«s«tletja s namenom, da izročite «vojl mlajši g«n«rarlji narodne kulturne zaklad«.
lijonov poljskih državljanov," je rekel Hi koraki. "Ti so naša zad nja karta In ml stavimo na to karto." ftikorski J« bil libran ta pr«ml«rja potem, ko Je bil Vladislav Raczkkwícz zaprisežen kot pr«d*ednlk Poljske Aikor akl J« tudi vrhovni poveljnik po IJske armade v Franciji. Clan
Narod, kot celota, ti ai aodnik. nove vlade so se včeraj udeleži vodnik In krmar, ko lahko adlo- maše v poljski cerkvi v Parizu
JoMeph Curran (aa «redi), predesdelk Spi«*»«
"a roparja že po oklic« stavk« aa Sestih paraikih.
člš. da s« peljemo « našo mladino skupno v življenje ali emrf In to bo pokazala bodočnost.
Duhovnik je prosil Boga, "na r«šl domovino pred barbari, ki so jo Invadiralt.'
Kongresnih Diet prišel v Chicago
Chicago, 2. okt. Martin Dies. načelnik kongresnega odseka, ki preiskuj« neam«rišk«
aktivnosti, J« danes sjutraj dospel v Chicago s svojimi preiskovalci, da nadaljuj« preiskavo nekaterih organizacij. Imena t«h organizacij nI |iov«dal, dejal pa J«, d« zavojevane evropske držav« Imajo ogromne vsot« denarja v ameriških bankah, kj^flT trošijo za propagando in špiona-žo v Ameriki. "Stalinovi in Hi-tlerjevi agent Je slikajo govorni* k« preklica emberga kot vojne hujskače, agantj« Anglije in Francije pa pravijo, da «o isolo- -donlsti pristaši nacljsv in komu-nlstvo," J« rekel Dlas.
Gonja proti kidom na Ogrekem
BudimpeAta, 2. okt. — Vdiko število Židov v masmih in občinskih vladah ja bijo odstavljenih v zadnjih dnlh Kampanja j« bi-14 pod v zeta v .soglasju z zakonom o regulaciji Židov,
ŽENITVENA PONPDBA
Spoznati se želim s Hrvatico ali glo ven ko v starosti 40 let aH v«č v svrho ž«nltv«. Biti mora dobra gospodinja, ni rs ve ga razuma in im«ti mora n«kaj premoženja Katera r**no misli, naj piAe na naslov: VDOVAC. 2SA7 Ho. Un-ndale A v«., Chica-go, III.	— (Adv ).
PROSVETÄ
i j j j j j j j j r rrr rrrrrrrrrr rrrrrrrr rrrrrrri—r------------- ■ • * * * —
Roman Treh Src
J-ACJT LONDON ?

—Ali pa? — je ponovila carica.
—	Ali pa ...
Pomolknil je, oblizal suhe uetnice in vzkliknil:
—	Ne! Bog mi je priča, da ee te ne bojim! Ali pa postaneš še dane« moja žena — to je drugi izhod.
—	Rada bi vedela, kaj te bolj mika — jaz ali moji zakladi.
—	Zakladi. Vzamem te, ker ima* poln kovčeg draguljev, — je priznal, ne da bi se sramoval svojih besed.
—	Toda v knjigi življenja je napisano, da bom Francisova žena! — je ugovarjala carica.
—	Nič ne de. Saj lahko dotično stran prepišemo.	-
—	Kaj mislil, da je to rea mogoče? — se je zasmejala carica.
—	Ce pa ni mogoče, ti takoj dokažem, da si umrjoča. Vržem te v vrtinec, kakor si vrgla ti iopek cvetlic!
In Torres tisti hip res ni poznal strahu. Bil je neustrašen zato, ker mu je šumelo po glavi štiristo let staro vino in ker je bila premoč na njegovi strani. Poleg tega je bil pa Spanec In kot tak ves navdušen za prizor, v katerem je mogla priti do veljave vas njegova zgovdr-nost in bahavost.
Toda carica je tako čudno vzkliknila, da mu je takoj upadel pogum. Prsstrsšeno jo je pogledal, potem se je ozrl na vrata, ki so vodila v spalnico, in zopet se je zagledal v njen obraz, kakor da hoče uganiti njene misli.
Kakor prikazen je planil iz apalnice ogromen bel pes. Torres ga je komaj opazil. Se enkrat je zadrhtel in stopil v stran. Naenkrat mu je zmanjkalo pod nogami tal in omahnil je v vrtinec pod verando. Grozno je zakričal in zagledal v zraku nad seboj psa, ki js skočil za njim.
Torres je bil sicer izvrsten plsvsč, vendsr se pa z vrtincem ni mogel boriti. In Tista, ki sanja, je gledala kakor začarana z verande v jezero. Videla je, kako sta Torres in pes izginila v strašnem vrtincu, od koder se ni še nihče vrnil.
XX.
Dolgo js gledala Tista, ki sanja, v burni vrtinec. Naposled je vzdihnila rekoč: "Ubogi moj pesr in vstala. Torresova usoda jI je bila deveta briga. Sploh je bilo človeško življenje za njo brez pomena, zakaj že od mladih nog je bila vajena razpolagati z življenjem in smrtjo svojih napol divjih dsgsnerirsnih podanikov. Ce je bil kdo pošten in plemenit, je imel seveda pravico do življenja. Kdor je bil pa hudoben in kdor je ogrožal Življenje drugih, je moral umreti prostovoljne ali nasilne smrti. In tako je pomenil Torres v njenem življenju samo neprijetno episodo, ki je šla hitro mimo. Pak pa se ji je zdelo škoda psa.
Hitro je stopila v sobo in poklicala služkinjo, obenem se je pa prepričala, da je njena zakladnica Še vedno odprta. Služkinji je dala vsa potrebna navodila, sama se je pa vrnila na verando. od koder je lahko neopaženo gledala, kaj se godi v sobi.
Kmalu je privedla služkinja v sobo Franciaa in ga pustila samega. Bil je zelo slabe volje. S tem, da se je Henryju na ljubo odrekel Leon-cle, je storil sicer plemenito delo, toda to ga ni moglo pomiriti. Pa tudi ženitev s čudno Žensko, ki je vladala v dolini Izgubljenih duš, ga ni nič kaj posebno mikala. Bal se je seveda ni in tudi trepetal ni pred njo, kakor Torres. Nasprotno, smilila se mu js in pomilovsl jo je, da mora živeti med divjaki daleč od kulturnega sveta. Njena usoda, tragika te ljubezni Željne krasotice mu ni šla Iz glave. Sirota je vsa obupana iskala ljubimca in ostala devica ne glede na svojo energijo in modrost. Takoj je opazil, da stoji v spalnici in nehote je pomislil, da ga smatra služabnica morda že zdaj za cariči-nega moža. Sicer pa tudi ni bilo izključeno, da je hotela carica sploh opustiti vse ceremonije In da je velela služkinji, naj ga privede naravnost k poročni postelji. Te misli niso bile nič kaj razveseljiva in zato se Francis za kovčeg In dosti zmenil. Carica ga je ves čas opazovala z verande. Videla je, da je nekaj časa stal sredi spalnice, potem pa stopil h kovče-gu. Vzel je pest draguljev in jih spuščal počasi nazaj v kovčeg, kakor ds ima v roki navadno steklo. Nato se je obrnil in začel ogledovati le-opardove kože na njeni postelji. Naposled je sedel na divan in videti je bilo, da ga razkošni divan prav tako malo sanima, kakor dragulji.
Carica je bila tako navdušena, da ji na verandi ni bilo več obstanka. Stopila je v spalnico in se prijazno nasmehnila Franciscu, rekoč:
—	Kaj je bil senor Torres res lažnjivec?
—	Bil, pravite? — se je začudil Francis In ji stopil nasproti.
—	Da, bil. Zdaj ga ni več, — je odgovorila carica. — Niti tu, niti tam ga ni, — je pripomnila hitro videč, da Francisa zanima, kako je Torres umrl — Odšel je in dobro, da je odšel, zakaj vrnil se ne bo nikoli več. Lagati je znal imenitno, kajne?
—	Nedvomno, — je odgovoril Francis. — Bil je brezvesten lažnjivec.
Francis je opazil, da se je njen obraz pri tem zmračil. Torresova laž jo je morala torej zadeti v živo.
—	Kaj je pa dejal? — je vprašal, da izve, zakaj ji je vest o Torresovi brezvestnosti tako neprijetna.
—	Da ste že brali, jedo naj postane moj mož, in da js določila usoda njega.
—	To je podla laž, — je vzkliknil Francis.
—- Čakaj, to še ni vse. Izjsvil je tudi, ds je
določila usoda tebe in to je bila laž,—je pripomnila z drhtečim glaaom.
Francis je odkimal z glavo.
Carica je od veselja nehote vzkliknila in Francisu se je sirota tako zasmilila, da se je komaj premagal, da js ni objel in poljubil. Čakala je, kdaj spregovori.
—	Mene je določila usoda, da postanem tvoj mož, — je izjavil odločno. — Prekrasna si. Kdaj se poročiva?
Na njenem obrazu je zaigrala pri teh besedah taka iskrena radost, da je Francis na tihem prisegel, da se bo izogibal vsega, kar bi utegnilo omračiti njena prelestna lica. Bila je sicer gospodarica Izgubljenih duš, imela je neizmerno bogastvo, s Ogledalom Sveta je znala delati čudeže, toda Francisu se je zdela ssmo osamljena, naivna ženska, ki z vsem svojim mladim telesom hrepeni po moški ljubezni.
—	Povem ti še o drugi laži tega brezvestnega Torrsss, — js dejsla vsa srečna. — Rekel mi je, da si bogat in da bi pred poroko rad vedel, koliko dote ti prinesem. Izjavil je tudi, da si ga ti poslal, naj poizve, koliko znaša moja dota. Vem dobro, da je nesramno lagal. Trdno sem prepričana, da ti ni do denarja, niti do draguljev, in da me poročiš iz ljubezni, — je dejala in se zaničljivo ozrla na dragulje v kov-čegu.
Francis je prikimal z glavo.
—	Torej je res, da me vzameš zato, ker me ljubiš! — je vzkliknila zmagoslavno.
—Da, zato ker te ljubim, ker si mi všeč kot ženska, — se js zlagal Francis.
In zaglsdsl js nekaj čudovitega. Carica, ta ponosna in energična carica, ki je samo namignila, pa so ss ji vsi brezpogojno pokorili, ki je omenils Torresovo smrt samo mimogrede in si izbrala moža, ne da bi ga vprašala, da-li jo hoče vzeti, ta nedostojna ženska je zardela. Rdečica deviške skromnosti in sramežljivosti js oblila njena lica tako, da je zardelo celo njeno čelo. Pri pogledu na njeno zadrego je postslo tudi Francisu teano pri srcu. Sam ni prav vedel, kaj naj počne. Čudil je, kako obliva rdečica tudi njegov zagoreli obraz. Zdelo se mu js, da moški in žensks še nikoli nista bila v takem položaju, od kar svet stoji. In bilo js, kakor da njune zadrege nikoli ne bo konec. Tudi če bi mu šlo za glavo, bi ne mogel premagati te čudne zadrege. Carica sicer ni bila prva ženska, s katero se je seznanil, in vendar je bil neroden in sramežljiv, kakor zaljubljeni šolarček. Tako je morala carica spregovoriti prva.
—	Zdaj pa — je dejala in še bolj zardela, —f ml moraš dvoriti.
Francis js hotsl nekaj reči, toda njegovo grlo je bilo tako auho, da je komaj spravil iz sebe nekaj beaed. Govoril je tako nerazločno, da ga carica ni razumela.
—	Se nikoli me ni nihče ljubil, — je nadaljevala vsa srečns. — Izgubljene duše ne poznajo ljubezni. Moji podaniki so kakor neumna živina. Midva — ti in jaz — sva pa moški in ženska. Med nama je mogoča resnična ljubezen. Ljubiti se morava in uživati vse sladkosti življenja — tako mi je povedalo Ogledalo Sveta. , Toda v ljubezni nimam nobene izkušnje. Ns vem, kako je treba ljubiti. Ti si pa prišel is velemesta in gotovo veš, kako se ljubita moški in šanska. Čakam. Pokaži mi. kako me ljubiš!	(Dalja prihodnjič)
Grupa raznaftakev telegramov, članov unije American Communications Ase'n. (CIO), ki je oklicala stavko proti Westen* Union Telegraph Co.
Vdovec na živem
Zgodba v petih piamih K. P.
L
Draga dušica!
Prvi dan ločitve porabim, da te srčno pozdravim. Vreme se je kaj lepo uredilo in prav si imela, da še ostaneš v prelepi Rogaški Slatini. To ti bo dobro delo. Stanovanje je povsem v redu. Diši. kakor ae spodobi, po naftalinu. S posebnim sadovolj-stvom sem učinek tega tabornega sredstva opažal v spalnici. Nekaj moljev je še odjadralo v,
večnost, drugi pa ao se pred smrtonosnim smradom krčevito v jedi i v zastore in preproge in se več ne ganejo. Mnenja sfcm, naj se jim dovoli, da mirno umrjejo, medtem ko je lov na ostale v popolnem razmahu. Tri sem te danes pokončal in pri tem sposnal. kako škodo taka živalca lahko napravi. Pri ekss-kuciji drugega namreč se je po udarcu s copato — nisem imel pač nič drugega pri roki — rasle tels tista lepa Mišenjska ade-lica, ki stoji na tvoji omari. Ne smeš biti huda. prihodnjič ti kupim «lično: tako je vaaj pokončan molj. ki bi bogve koliko preprog šs patri.
Prav ae mi je stara Urška, ki si mi jo pismeno nakazala, predstavila kot strežnica. Veš, precej v letih «e mi zdi, lahko bi is nje naprav)! kar dve stari babi. Morebiti bi bilo vendar bolje, da al eno naših služkinj obdržala, tast ran mene ono, ki je grša. No. za teh par tednov bo za moje skromne potrebščine zadostovala tudi Urška.
Poljublja te tvoj tvesti
Vrtačnlk.
n.
Draga Katinka!
Zaradi sdelke me pač ne bi bilo treba tako oštevati. .No dobro, kar as mene tiče, naj molji
letajo okrog, kakor hočejo. To tudi delajo. Stara Urška jih lovi sedaj a ptičjim lepom, ki ga lepo namaže na palice. Zal pa je ena teh palic z nočne omarice padla v mojo posteljo ter na rjuhi pustila toliko lepiva, da sem jo iz studs moral zameni ti. Iskala sva druge, pa nobene ni bilo. Samo namiznih prtov je nekaj, veš, tistih damastovih. Dva sta sedaj v moji postelji—precej prijetno hladno se spi na njih. Sem res ponosen, da sem si mogel tako pomagati.
Ce je človek sam, se marsičemu upriuči, n. pr. v štedilniku za zajtrk zakuriti. Ce že nečem čakati Urške, vržem kar nekaj kosov premoga v ognjišče, doli-jem malo špirita in zadeva gori imenitno. Samo voda neče zavreti, ker ogenj vedno prekmalu ugasne. Pa to bom že še pogodil. Včeraj sem si jajca na tak način kuhal. Bila so pa precej sirova, ko sem jih prebil, pa kaj hočeš od jajec, ki prihajajo z dežele.
Urška je pridna: časih stoji kar pol ure zunaj na hodniku in daje služkinjam sosedne stranke nasvete. Zato ji tudi pomagajo, kadar bi morala zame vodo nositi. Ne preide dan, da ne bi bila ta ali ona v naši kuhinji s polnim škafom ali po drugih opravkih. Obe služkinji sta zali punci in od sile vljudni. Mi nimamo nikdar takih deklet. Srčne poljube
Vrtačnik.
in.
Moja Katinka!
Sedaj se pa že skoro bojim tvojih pisem. Kaj morem jaz za to, če je Urška pri deklah tako priljubljena? In da damastovi namizni prti sodijo v posteljo, tega nisem nikdar trdil. Robcev pa v ta namen vendar ne morem uporabljati. Tebi na ljubo sem dal prta v perilo in sem se začasno zadovoljil s klavirsko preprogo, dokler perica ne prinese rjuhe.
Glede prahu lahko mirno spiš. Urška ga vedno v prednjo sobo zmetejn ga je med dvojnimi vrati že cel kup. Ce bom zjutraj kaj več utegnil, pokličem smetarja in mu dam za odkidanje škatlo cigaret (denar se pač ne more ponuditi javnemu funk cionarju). Do sedaj to še ni bilo mogoče, ker sem moral vselej doma in sem stsnovanje vedno z Dosejevim ključem zaklenil. Ti vendar ne bi hotela, naj ostane postrežnica v stanovanju sama, in mislim, da ji je to tudi po volji, lahko vsaj zgodaj odide.
Čudno hiter je ta stari kuščar. V desetih minutah je pospravil« in očistila obleko. Seveda tako priletna babura ne vidi zmeraj dobro: včeraj je moj beli (tole t ni klobuček snažila s krtačo za čevlje in pomoto opazila šele. ko je bil klobuk podoben zebri. Ali nI padla predme na kolena in me prosila odpuščanja.
"No, no, stara škatlja." «em skorai girtjen dejal, "je že dobro. Človek je slabostim |>odvržen. Nesite klobuk h klobučarju, da še ostale bele lise počmi, in konec »tortJt!M
Na drugi strani je pa zelo varčna Precej prvi dan sem JI dal deset dinarjev za čevljarsko
kremo in s tem je do danes izdelovala, čeprav jo je toliko za moj klobuk porabila. Ce bi vedno tako živel, bi si precej denarja prihranil.
Tvoj soprog
Vrtačnik.
IV.
Moja draga!
Tebi ni nikdar moči ustreči. Ve ženske vedno mislite, da gre vse navzkriž, če vas ni poleg. Jaz pa sodim med ljudi, ki znajo samostojno nastopati. Tudi se ne dam ogoljufati. Danes pride k meni revež in mi pove, da dobi pri nas vsak petek hrano. Seveda sem se pri njem moral opravičiti, ker nimam gospodinjstva, in sem mu kot nadomestilo dal pet dinarjev. Lepo se je zahvalil, obenem pa pripomnil, da v štirih tednih tvoje odsotnosti ni nič dobil. Mož je imel prav in sem mu dal še dvajset dinarjev, s čimer sem menda zadostil tvoji milosrčnosti.
Precej za njim je prišlo še sedem drugih ubožcev, ki dobivajo vsi ob petkih pri nas hrano in ki sem jih moral na enak način odškodovati. Nisem niti vedel, da ti toliko siromakov prehranjuješ, ti dobra dušica, ti! Kaj takega seveda manj stane, če imaš svoje gospodinjstvo, ker se pač več kuha. Bil sem kar vesel, da so bili tako zadovoljni, kajti za pet dinarjev vendar ne dobe nikjer tako obilne in okusne hrane.
Danes je bila perica tukaj in je med drugim prinesla tudi rjuho, ki pa ima sedaj drugo znamenje kakor naša, rjuhi pa je podobna in sem jo brez pomisleka obdržal. Pri nekaterih drugih kosih pa sem le malo podvomil. Tako n. pr. se ne spominjam, da bi bil kdaj nosil raztrgane ženske nogavice. Posebni znaki: nimajo pet, pač pa nesmiselno širino okoli meč. Nadalje sem namesto spodnjih hlač dobil dam-ske hlačice. Njo, morebiti jih lahko ti uporabiš, da se z zavrnitvijo ne žali perica. Med mojimi nogavicami sta dva para tujih, ki tudi ne spadata skupaj. Te bom hišniku podaril. Ali pa misliš, da bi ga to užalilo?
Saj res, še eno vprašanje: Ur-škn imn nečakinjo, ki si pride jutri v Ljubljano iskat službe. Pa me je prosila, če bi kot pridna in poštena punca mogla začasno stanovati v naši sobi za služkinje, ker Urška sama nima prostora in bi se dekle v mestu lahko pokvarilo. Po mojih mislih bi se Urški lahko ugodilo in zato sem ji že napol obljubil, hotel sem pa o tem še prej obvestiti tebe kot hišno gospodinjo, ker poznam tvoje nagnjenje k ljubosumnosti.
- želim' ti prijetnega oddiha. Meni se godi - še precej dobro.
Tvoj pridni, zvesti mož
Vrtačnik.
V.
Drags žens! % ^L
Nimam besed, da bi primrrno označil tvoje pisanje. Praviš, da sem osel, ki ga človek ne sme ni-1 ti en dan samega pustiti. Ali zaslužim take očitke, ki sem zgolj s pomočjo starke gospodinjil? Čistemu je vse čisto. Da prihajaš, « tem me ne boš ostra-1 šila. še msnj pa z grožnjo, da me nečeš nikdar več samega pu-
stiti. Dokazal sem, kaj more vse mož sam storiti.
Kup smeti za vrati v prednji sobi je že odstranjen in mazila za čevlje je še vedno dovolj. Urško sem glede njene nečakirije prosil za zamero. Znano ji ji, da se jaz nad nastanitvijo nisem pohujševal.
Torej le pridi. Pričakuje te tvoj nezasluženo užaljeni in ven-dar odpuščajoči soprog
Vrtačnik.
HUMOR
Nepotrebna veda
Dvanajstletna Francka je bila prav dobra učenka. Le zem-Ijepisje ji je delalo preglavice. Ce jo je učiteljica vprašala za glavno mesto Španije, ji je imenovala kako francosko reko.
Učiteljica se je jezila. Nič ni pomagalo. Hotela je deklici dobro. Napisala je pismo in ga dala deklici, češ, naj ga izroči svoji materi. V pismu je učiteljica
TOREK, 3.
svetovala «rogo nadzoruje zemljepisa.
Ku je dekletce dru. v *olo, ni vedelo
Učiteljica jo je v.
"Ali ni mama čitaia •em ti ga dala zanjo! L seveda ga je." , No, in kaj je rekli Veste, kaj? (^A tudi ona ni znala J pa je vendarle dobil* J ja teta ga je znala šel »e je kljub temu dobru Vi pa znate najbolj z vendarle niste modi ža!"
Litten to and Adoer
PAUNDECH'S Yl
Folk Songs and Tamburitza 0
SUtion WWAE, Evtry It« S. Clark St.. Chicaj».
Knjige
Cankarjeve
družbe
Cankarjeva družba v Sloveniji je za leto 1939 aledeče «tiri knjige: n
1.	Koledar, z bogato vsebino in krasno ilustriran.
2.	Pomlad človeštva. Spisal dr. Zivko Topalovič.
S. Taki so ljudje. Roman s francoskega podeželja. | sal Roger Martin du Gard. —=■ -
4. Španski testament. Knjiga o civilni vojni v S| Spisal Arthur Koestler.
Vse te štiri knjige dobite po pošti za $1.25.
Naročila pošljite na naslov:
PROLETAREC
2301 So. Lawndale Avenue - Chicago
TISKARNA S.N.P
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoči dela
Tiska vabila za yeselice in shode, vizitnice, časnike, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovai češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vs« pojasnil« daje vodstvo tiskarne.—Cene zmerne, unijsko delo prt Pišite po inform«cijt n« naslov:
SNPJ PRINTERY
2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE T«L Roekwcll 4004 CHICAGO. ILLINOIS
P« sklepu 11. redne prišteje eden, dva. tri, nini. List Proovet« •ao letno naročnino, tednik, m Jim te prištelo J« list predrag u lian« gotovo j« v vsaki
»Sto Proovets is:	^
Z« Zdrni. dri«ro ta KaaaSo.M-M	Za Cleoro i« Ckksfs )•••<
1 tednik In..............4 JO	1 tednik In............
t tednika la............MO	1 tednik« Is........J
t tednike In............MO	S tednike IS......-T
4 tednik« In............ 1.10	4 tednike i«......
I tednikov la........... nič	I tednikov I«.........
Z« Evropo je............ ION
Izpolnite spodnji kupon, prileti te potrebno vsote imjkm Order v pismu In «I naroČit« Preevete. list, ki Je
PeJssnllej—Vselej kskor hitro k»teri teh «Unov prsaete SNPJ, ali C« se preseli proč od druilne in bo »html tednik, bode mor«! tisti čl«n is 4otičn« droiine. ki )• *** n«ročen« n« dnevnik Prosveto, te takoj nainaniU "F*™"" in obenem doplačati dotično vsoto listo Prosita. Akoten tedaj mor« oprnvnlitvo «nI Is ti ds tam s« to vsoto nsro«»»
PROSVKTA. SNPJ, 1467 Se. Uwndsle Are. Ckfcsfe. » Prlloieno potiljsm ««ročnlno M Set prosvste .......
niM.	.. .ft. 4r«št*s !!••••
....................................*•
Naalev
-rW.i.l-'***
Ustavite tednik ln gs pripišite k moli moje drnttne:
» & *
■»•••••••••••••..«.•«.•<••. .»»••••••••••
t) ..ftSdW»' •/••••....................................
a.*«**11 a
^^ •••i.........,.,,,,,,
Nov naročnik............