PfStrtfna plačan* t gotovini.
ST KV 181.
L.HJBLMSL petek, 12. avgusta 192?.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Nsotivisan političen list
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. CvRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Posamezna številka Din L-LETO IV
m	':r: -1
Is	
m	i i
	m
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu,
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Zakaj propada SDS.
Mnogo je vzrokov, da je ob preobratu tako dobro stoječa napredna politična grupacija izgubila bitko s SLS, pa čeprav je bila vsled šušteršičeve avstro-filske politike in notranjega razkola v najtežjem položaju. Toda od vseh vzrokov je najmočnejši ta, da si je vodstvo napredne politike prisvojila gotova klika, ki je potem s svojimi metodami spravila napredno misel ob kredit in privedla končno SDS do sedanjega brezupnega položaja. Nesreča SDS je njena klika.
Ves takozvani napredni element je bil ob prevratu zbran v jugoslovenski demokratski stranki. Vrhu tega pa je bil ta element tudi borben in ofenziven,
ker je videl v ustvaritvi Jugoslavije po-tidilo za pravilnost svoje politike.
Bili so torej ustreženi vsi predpogoji, da bi se tedaj končal predvojni boj med liberalci in klerikalci z zmago liberalcev. Zgodilo pa se je ravno nasprotno in to po krivdi klike v JDS.
Ta klika je bila stranka v stranki. In bolj važno je bilo tej kliki, da utrdi svojo moč, ko pa strankino. Zato so morali iz stranke vsi, ki se niso slepo pokoravati kliki in ki so imeli pogum nastopiti proti njenim metodam.
Prvič so postale te metode znane tudi širši javnosti, ko je ta zvedela, kako je prejemala klika za stranko denar in z njim razpolagala, ne da bi strankino vodstvo sploh vedelo o tem denarju. Toda ko je javnost to zvedela, je že klika s tem denarjem tako zelo utrdila svojo moč, da so morali iz stranke tisti, ki so branili stranko pred posebnimi interesi klike.
Ko so bili tako vsi samostojno misleči ljudje izrinjeni iz stranke, potem se je začelo šele pravo življenje za kliko. Afera se je vrstila za afero in ko je postajal v javnosti odpor proti tej klikar-ski morali vedno glasnejši, ga je sku-sala klika s časopisno gonjo in žandar-skimi sredstvi uničiti. Deloma se ji je to tudi posrečilo. S spretnostjo, ki je lastna le gotovim ljudem, si je namreč klika na strankin račun ustanovila svoj list in si polagoma ustvarila v žurnali-stiki tako dominanten položaj, da je obvladala mišljenje napredne javnosti.
Pošteni in idealni naprednjaki so sicer v svetlih trenutkih spoznavali, da vodijo metode klike stranko v propast, da je njen kredit vedno slabši, toda vedno je znala klika z izigravanjem na-sprotstev med klerikalci in liberalci to spoznavanje zatreti in strah pred klerikalci je kliki vedno rešil življenje.
In niti potem, ko so prišli milijonski in milijonski polomi, še ni odbila kliki zadnja ura, kajti tudi tedaj je bil strah pred klerikalci močnejši od vseh drugih stvari. Pod geslom naprednjaštva so bili kliki opravičeni vsi grehi in liberalci so ji sledili čez drn in strn.
Toda pot je postajala vedno težja in težja in polagoma so se tudi najbolj vnetim naprednjakom začele odpirati oči. Prihajalo je spoznanje, da vsa ta naprednost nima prave cene in da služi le gotovini osebam. Polagoma pa je tudi prodiralo spoznanje, da nazaduje SDS, ne vsled svojega programa, ne vsled sile nasprotnika, temveč edinole vsled svojih metod, vsled katerih je postala najbolj osovražena stranka.
Te metode pa so bile delo njene klike! In tako se je pričenjal roditi v zadnjem času odpor proti kliki. Zakaj naj bi ta še naprej uničevala stranko. Zakaj naj bi še nadalje ostal breupešen ves trud in vsa požrtvovalnost nekaterih poštenih delavcev, ker ubije klika vsak uspeh. Zakaj ?
Danes se pričenja oglašati v esdeesar-
Senzacijonelna, a neresnična vest »Politike*
Beograd, 12. avgusta. Včerajšnja »Politika« je objavila pod naslovom »Blejski sporazum« senzacionalno poročilo, da se sporazum med dr. Korošcem in Vel jo Vukičevičem ni sklenil osebno, nego med dr. Korošcem in njegovim klubom in celo radikalno stranko, odnosno onim delom radikalov, ki bodo tvorili, oziroma predstavljali v bodoči vladi radikalno stranko. Blejski sporazum je dobil baš radi tega tudi sankcijo od g. Ace Stanojevič in parafiral je blejski sporazum tudi sam kralj ob priliki poslednjega sestanka dr. A. Korošca in predsednika vlade Vel je Vukičeviča na Bledu.
Ta senzacionalna vest »Politike« je izzvala najživahnejše komentarje, proteste in izjave od vseh strani.
Najbolj se ljutijo samostojni demokrati, ki ostro napadajo najvišje faktorje. Radi tega je bila včeraj zaplenjena -Reč«, glasilo Sv. Pribičeviča in zaplenjene so bile tudi beograjske »Novosti«.
G. Ljuba Davidovič, šef demokratske stranke je izjavil na vprašanje novinarjev, kakšno mnenje ima o poročilu »Politike«.
»Ničesar ni! Ničesar nimam povedati!
Nič nisem slišal in ničesar nisem videl. To je vse, kar lahko povem!«
Tudi predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič ni dal nobene odločne izjave.
Zunanji minister Voja Marinkovič je izjavil, da je poročilo lažnivo.
Predsednik vlade g. Velja Vukičevič pa je izjavil opoldne časnikarjem:
»Nimam vam ničesar povedati. Glejte, da ne boste govorili neresnice. Kako je to, da se govori o kralju, da je tudi kralj sopodpisal blejski sporazum?«
Merodajni krogi so z ozirom na različne verzije o blejskem paktu in vmešava-vanje N j. Vel. kralja izdali naslednje obvestilo.
»Mnogo se piše in govori o prijateljskem paktu s SLS. Kdor pozna pravo stanje razmer, bo rekel, da je v teh vesteh tudi mnogo neresničnosti, pretiravanj in izmišljotin. Največja neresničnost in popolna izmišljotina pa je vest »Politike« od 11. avgusta, da je Nj. Vel. kralj | parafiral tudi pismen sporazum ob priliki poslednjega blejskega sestanka med dr. Korošcem in Veljo Vukičevičem.
Nesogiasjg v demokratski zajedniti.
NESOGLASJA V DEMOKRATSKI ZAJEDNICI.
Beograd. 12. avgusta. Vsled namere dr. Spaha, da kandidira tudi v Sandžaku je došlo do težkega spora v demokratski zajednici. Nekateri radikalni ministri so namreč sporočili dr. Marinkoviču, da nikakor ne morejo odobravati, da bi dr. Spaho kaendidiral v Sandžaku, ker bi to pomenilo oživljenje džemieta. Marinkovič je nato sporočil Spahu željo radikalnih ministrov ter obenem izjavil, da se pridružuje njih stališču.
Dr. Spaho pa ni hotel od kandidature odstopiti in to tem manj, ker je branil njegovo stališče tudi šef demokratske zajednice Ljuba Davidovič, ki je izjavil, da ima Spaho, kot kraljevi minister pravico, da kandidira v vsakem okraju.
Nato je nastopil proti Spahovi kandidaturi minister za vere Obradovic. Sporočil je namreč ministrskemu predsedniku Vukičeviču da poda ostavko, če ne umakne dr. Spaho svoje kandidature v Sandžaku.
! Vsled te grožnje je dr. Spaho brzojavil svojim prijateljem v Sandžaku, da svojo kandidaturo prekliče in da ni še treba vložiti kandidatne liste. Brzojav dr. Spaha pa je prišel prepozno in kandidatna lista je bila že vložena in tudi od sodišča potrjena ter je torej ni mogoče več umakniti.
O tein nesoglasju je nato razpravljal tudi izvrševalni odbor demokratske stranke ter skušal najti kompromisno rešitev. To pa se mu še ni posrečilo in je ostal spor med Spahom in Marinkovičem nerešen.
»PRAVDA« 0 SPORU.
Beograd, 12. avg. Pravda», glasilo dr. Spahe, piše z ozirom na spor med Spahom in Marinkovičem sledeče:
»V sarajevskih krogih se smatra, da ni izključeno, da bi moglo to vprašanje povzročiti težke posledice tako v vladni koaliciji, ko tudi v sami demokratski zajednici. Sinoči je bil nujno pozvan dr. Haiidbeg Hrasnica v Beograd.
NOVI ALBANSKI ZASTOPNIK PRI MARINKOVIČU.
Beograd, 12. avgusta. Včeraj dopoldne je sprejel naš zunanji minister dr. Voja Marinkovič novega albanskega odpravnika poslov na našem dvoru, dr. Tahir-ja Stylo.
Dr. Styla je pri odhodu iz zunanjega ministrstva izjavil, da je zelo zadovoljen nad prisrčnim sprejmom v zunanjem ministrstvu. Izrazil je svoje globoko prepričanje, da bodo odslej odnošaji med Albanijo in Jugoslavijo korektni, iskreni m pnjateljski in da ne bo niti z naše, niti z albanske strani prišlo do nobenih dogodkov, ki bi albansko - jugoslovansko prijateljstvo kalili.
TUDI RADIKALEARETIRA POLICIJA
Skoplje, 12. avg. Včeraj je skopljan-ska policija aretirala Dimitrija Lačeviča,
skih vrstah ta: Zakaj? ni pa še jasno, če bo imel boljši element v SDS tudi to silo, da to vprašanje javno postavi. In vendar je samo od tega vprašanja odvisno, če se dajo grehi klike še popraviti. Ali je klika res že spravila vse samostojno misleče in močne ljudi iz stranke.
člana občinskega sodišča, iz dosedaj še neznanih vzrokov. Dimitrije Lačevič je član odlične porodice v Skoplju in je bil bolgarski rezervni oficir. Med njegovimi prijatelji je radi njegove aretacije nastalo veliko ogorčenje, ker je bil splošno priljubljen'. — Dimitrije' Lačevič je član narodno radikalne stranke.
ACA STANOJEVIČ PRIŠEL V BEOGRAD.
Beograd, 12. avgusta. Včeraj je nenadoma in nepričakovano prišel v Beograd prvi predsednik radikalne stranke Aca Stanojevič.
DE VALERA BO PRISEGEL.
Pari*, 12. avg. Agencija »Havas« javlja iz Dublina, da so se pristaši de Va-lere odločili, da sodelujejo v parlamentu in da prisežejo zvestobo angleškemu kralju.
STRAJK ŽELEZNIČARJEV V TURČIJI.
Angora, 12. avg. Iz Turčije poročajo, da so stopili turški železničarji v mezdno gibanje in da zahtevajo od države povišanje plač. Včeraj je odšel samo en tovorni vlak. Ves promet se vrši z auto-mobili.
Usmrtite* Sacca in Vanzeltija odloženu.
Newyork, 12. avg. Službeno se javlja, da je guverner Fuller včeraj ob 12.25 zvečer odložil usmrčenje italijanskih komunistov Sacca in Vanzettija do 22. avgusta.
Charleston, 12. avg. Guverner Fuller je izjavil, da je vladni svet sklenil, da se izvršitev smrtne kazni odgodi za dvanajst dni.
London, 12. avgusta. Včeraj sta bila prepeljana Sacco in Vanzetti iz jetnišnice Charleston v zapor.e Cherrylull.
TUDI MUSSOLINI IMA USMILJENO SRCE.
Newyork, 12. avg. Državni departe-ment izjavlja, da je prispelo že osebno pismo predsednika italijanske vlade Mussolinija za pomilostitev Sacca ih Vanzettija.
PROTESTI SE NADALJUJEJO.
Haag, 12. avg. Ameriško poslaništvo v Haagu je prejelo številna grozilna pisma radi smrtne obsodbe Sacca iu Vanzettija. Včeraj so se vršile velike demonstracije pred poslaništvom. Tudi socialno-demokratska stranka je sklicala velika protestna zborovanja.
ATENTAT NA AMERIŠKO POSLANIŠTVO V SOFIJI.
Sofija, 12. avg. Na dvorišču ameriškega poslaništva v Sofiji je včeraj dopoldne eksplodirala bomba, ki je povzročila precejšiijo paniko. Policija je uvedla abširuo preiskavo, da dožene, kdo so krivci. Aretiranih je bilo precej oseb, večinoma samih znanih komunistov. — Časopisje javlja, da je bil atentat na ameriško poslaništvo izvršen zato, ker ameriški guverner Fuller še vedno ni pomilostil italijanska anarhista Sacca in Vanzettija.
PRINC KARL SE HOČE SESTATI V MUNCHENU Z NAŠIM KRALJEM. Pariš, 12. avgusta. Princ Karl je odpotoval v Miinchen, kjer se namerava sestati z našim kraljem Aleksandrom. Namen Karlovega potovanja se različno komentira. V nekaterih krogih prevladuje mnenje, da misli princ Karl intervenirati pri Nj. Vel. kralju Aleksandru glede svojih pravic na rumunski prestol.
Večina diplomatskih krogov gleda na potovanje Karla v Miinchen zelo — skeptično.
ARETACIJE OFICIRJEV V RUMUNIJI.
Bukarešta, 12. avg. Policija je te dni aretirala večje število aktivnih častnikov rumunske armade z motivacijo, da so delovali proti sedanji vladi in se zavzemali za povratek princa Karla na rumunski prestol.
onniKiinrc*«
ČEŠKI IN NEMŠKI SOCIALISTI VSTOPIJO V VLADO.
Praga, 12. avgusta. Predsednik čeho-slovaške republike Masaryk in Švehla sta odpotovala v Karlove Vari, kjer se bosta sestala z mnogimi uglednimi političnimi osebnostmi. — Politični krogi vzdržujejo vest, da bodo v kratkem vstopili v vlado tudi češki in nemški socialni demokrati.
TANGERSKA KONFERENCA ODLO~" ŽENA.
Pariz, 12. avgusta. Poroča se, da je tangerska konferenca odložila svoje delo do oktobra. Zadnje dni je prišla konferenca ria mrtvo točko, posebno po izjavi francoske delegacije, da ne more sprejeti španskih zahtev o izpremembi tan-gerskih statutov. Francija vztraja odločno na stališču, da Španija sama nikdar ne sme zasesti Tangerja.
Zgrešeni pomisleki proti uradniški kandidaturi."
Naravno in razumljivo je, če politične stranke ugovarjajo samostojnemu nastopu drž. nameščencev na sedanjih skupščinskih volitvah. Manj razumljivo 'pa je, da ugovarjajo postavitvi uradniške kandidatne liste tudi nekateri državni nameščenci. Politične stranke se pač boje za svoje mandate, toda česa naj bi se bal od lastne uradniške kandidature državni nameščenec?
Na to vprašanje odgovarja v »Našem glasu« neki g. —h s tem argumentom:
Pri skupščinskih volitvah 1. 1925 je bilo v mariborskem volivnem okrožju 15 skrinjic (dejansko jih je bilo le 14. Op. ured.), letos jih bo morda 5 (jih je že 7 sigurnih. Op. ured.). Pazimo, da tudi naša skrinjica no izgine za vedno, ako jo letos nastavimo. Če pri .prvem nastopu ne dosežemo nobenega mandata, se politično ne bomo mogli zopet kmalu rehabilitirati in naša usoda bo zapečatena morda za dolgo vrsto let, tekom katerih nam bedo druge stranke lahko povzročile zapet nove krivice.«
Objavljamo ta argument dobesedno, ker je to tudi glavni argument, ki se sploh navaja proti samostojnemu votivnemu nastopa uradnikov. Ta argument pa je docela zgrešen in napačen.
Prav nobena nesreča ne bi bila za uradnike, če njiih skrinjica po sedanjih volitvah tudi za vedno izgine. V tem slučaju bi pač bile uradniške zahteve sprejete in izvedene, ker samostojen uradniški nastop nima tega cilja, da bi uradnika začeli posegavatii v politiko, temveč ima samo ta demonstrativen namen, da prisili politične stranke k resnemu uvaževanju uradniških zahtev. Zato bi bili uradniki samo srečni, če jim nikdar več ne bi bilo treba postavljati svoje skrinjice in še boLj srečni bi bili,če bi že prvi njih samostojen nastop rodil ta uspeh, da bi postalo zopetno poseganje v volivno borbo za uradnike odveč. Ni samostojna uradniška lista sama sebi namen, temveč samo sredstvo, da se prisili politične stranke k uva-ževanju uradniških zahtev.
2. Napačen je tudi strah, da ibi se uradniki ne mogli več rehabilitirati ,če ne bi že takoj s prvim nastopom dosegli mandat. Stranke čislo dobro vedo, da so državni nameščenci številčno tako močni, da odločujejo ne samo
o ljubljanskem, temveč tudi o več podeželskih mandatih. Če kljub temu stranke ne pokazujejo za uradniške zahteve onega zanimanja, kakor bi ga morale, potem le vsled tega, ker so prepričane, da nimajo državni nameščenci toliko stanovske zavesti in toliko energije, da bi se mogli osamosvojiti od političnih strank. Zato je prvi pogoj, da pridejo državni nameščenci do svojih pravic, ravno v tem, da pokažejo svojo solidarnost 'n energijo. In ko bodo stranke videle, da uradniki ne samo govore o svoji .lastni listi, temveč da tudi na njeni realizaciji delajo, potem bodo tudi stranke morale revidirati svoje mnenje. In če vidijo stranke, da so uradniki tudi aktivno posegli v volivni boj, potem se ni bati, da ne bi stranke spoznale, kako mora drugi nastop državnih nameščencev postati za nje še nevarnejši. Kajti sedaj bodo imeli uradniki izkušnje in bodo za boj še mnogo bolj sposobni.
Že celo pa se bodo stranke premislile po prvem samostojnem nastopu državnih nameščencev povzročiti uradništvu nove krivice. Kajti to bi bilo samo podnet za še bolj intenzivno delo za zmago uradniške .liste.
Na eno stvar pa nasprotniki samostojne I uradniške liste iz uradniških vrst popolno-} ma pozabljajo. Dokler niso uradniki samo-| stojno nastopili, tako dolgo tudi nihče ne ve,
■ kakšno politično silo predstavljajo državni nameščenci. Šele kadar bodo uradniki prešteli glasove in znali, koliko je njih absolutno zvestih stanovski ^rnisli, šele tedaj se morejo pogajati s političnimi strankami, šele tedaj so ,postali političen faktor. In ni jim potem treba nič drugega dokazati, kakor da jih je v Ljubljani toliko, da odločujejo, če pripade ljubljanski mandat SLS ali SDS in že to bo zadostovalo, da niti ena stranka ne bi hotela teh glasov pogrešati in naj si bi jih bilo le par sto.
To je resnica o samostojnem uradniškem nastopu, ki bi naslonjen na^ privatne nameščence mogel roditi pač še ves drugačen uspeh.
Kdor pa se seveda boji, kogar je strah pred prvim nastopom, ta seveda tudi ne bo imel nobenega uspeha, kajti brez prvega nastopa ne gre.
Neuradnik.
Pred tretjim evropskim kongresom manjšin.
Od 22. do .24. t. m. bo zboroval iv Ženevi tretji kongres narodnih manjšin pod predsedstvom našega rojaka dr. Wilfana. — Menda ni treba posebe naglašati, da ti kongresi nimajo nič skupnega z Društvom narodov in njega manjšinskimi organizacijami, ki ,so zborovale n. pr. lani v oktobru v Salzburgu, letos v Berlinu, o katerih je bito v naših listih obširno poročano. Tudi na bodočem zborovanju pod okriljem Družbe narodov bo menda govora o naših manjšinah v sosedni državi, kar se zgodi največ po zaslugi Nemcev, ki so spravili že v Berlinu v razpravo svoje bolečine na oni strani Bren-nerja.
Velikega pomena so zborovanja tega narodnostnega kongresa, ki ga tudi velesile priznavajo za legitimno zastopstvo narodnih manjšin, a še posebno pozornost jim izkazuje vsa kulturna Evropa. To dokazuje tudi prihodnji tretji kongres, ki vzbuja po svetu izredno zanimanje. Vsi večji listi prinašajo naznanila tega kongresa in govore o stvareh, ki se bodo razpravljale.
Na tem kongresu bo zastopanih nad 40 evropskih manjšin, ki čutijo več ali manj zapostavljene za vladajočimi narodi, ali pa so naravnost kruto zatirane. Zastopani bodo: Danci iz Nemčije, Švedi iz Estonije, Katalonci im Španije, Nemc.i z Danskega, Estonije, Litve, Letske, Ogrske, Italije, Ju-slavije, Poljske, Rumunske in Češkoslovaške, — Poljaki iz Nemčije, Češkoslovaške, Letske, Litve in Rumunije, — Rusi \i Poljske, Estonske in Letske, — Židje iz šestih držav, — Hrvatje in Slovenci iz Avstrije, — Slovenci v Italiji, Lužiški Srhi, — dunajski Čehi, — in Ukrajinci v Rumundji. Ni se določeno, ali se pripuste na kongres zastopniki Ukrajincev, Belorusov in Litvancev na Poljskem, ki so zadnji čas zahtevali, da se ■kongres razširi tudi na nj.».
Na kongresu se bodo vršile stvarne razprave o vprašanju: »Nevarnost za evropski mir vsled narodnostne nestrpnosti.« Priglašenih je več govornikov, ki bodo stvarno, z dejstvi pojasnjevali, kako narodnostna ne-
strpnost okužuje razmerje med evropskimi narodi in kako je to stalna nevarnost za evropski mir, — da, kako je ravno vprašanje narodnostnih manjšin nevaren povod za bodočo evropsko vojno, ki bi bila mnogo strašnejša od zadnje svetovne vojne. Vsa vprašanja, ki zanimajo narodne manjšine, bodo obširno razpravljana.
iZ vsemi takimi vprašanji se bo bavil tudi bodoči panevropski kongres v Bruslju, ki ima že dolčene referente. Oba kongresa bosta delovala vsporedno in sporazumno, vplivala bosta na Zvezo narodov, da se to odločneje zavzame za pravilno rešitev tega za splošni blagor Evrope silno važnega vprašanja.
Gradiščanski Hrvatje so bili lani prvac ( zastopani na kongresu. Iz Avstrije so na- i vzoči tudi zastopniki Čehov in koroških I Slovencev, ker daje naši stvani pomembnejše lice. Ureditev teh vprašanj v Avstriji ne bo težavna, kajti v osrednji vladi je dosti dobre volje za popolno izmirjenje z Jugoslavijo.
Od naše strani pa je treba se nekega opozorila: Med položajem koroških Slovencev in Gradiščaskih Hrvatov je velik razloček. V svojih dopisih sem te razlike dovolj pojasnjeval. Zato nikar metati oboje v en koš, kedar govorimo o naših manjšinah v Avstriji. Koroški Slovenci imajo dva zastopniki v deželnem zboru, Hrvatje v Gradišču imajo tudi dva od svoje narodne stranke m celo dva socijalista, Čehi na Dunaju imajo tri zastopnika v deželnem zboru, imajo lepo število zastopnikov v vseh okrajnih zaslonih, imajo svoje zastopnike na kongresu manjšin, — zato lahko mirne duše prepustimo zastopstvo njihovih interesov njim samim, a mi jih po pameti podpirajmo, nikar pa, da z nespametnim generalizovanjem ali neumestnimi dolžitvami njihovo stališče otežujemo.
Zadnje pripombe sem napisal radi tega, ker je bilo zlasti v enem slovenskem dnevniku na naslov Avstrije besed, ki bi mogle edino škodovati.	A.	G.
Preganjanje Cehov v Rusiji.
Že pred jvono se je mnogo Čehov izselilo v Rusijo, da si v slovanski Rusiji zgrade novo bodočnost. Vsi ti ruski Čehi so bili vedno zelo lojalni ruski državljani in se zlasti v času svetovne vojne proslavili s svojo zvestobo do Rusije in slovanstva. Po zmagi boljševikov so postali ruski Čehi ravno tako lojalni državljani sovjetske vlade, kakor preje s\ovanske. Svoja nacionalistična nazi-ranja so zvesto čuvali v srcu, a za politiko se niso brigali.
Ker so boljševiki nastopili proti vsaki nacionalistični organizaciji, so zatrli tudi vsa sokolska društva. Vsled tega so tudi Čehi razpustili svoja sokolska društva, ker so pač vedeli, da bi bila vsaka tajna organizacija nemogoča.
Ko pa je bil praški sokolski zlet in je videl ves svet triumf sokolske misli iri ko so vrhu tega češki fašisti s svojim neumestnim vmešavanjem v potek sokolskih slavnostnih dni mogli v nepoučeni tujini povzročiti vtis, l-o da se v sokolstvu zbirajo fašisti, sovražni vsake socialne misli, so boljševiki znova nastopili proti sokolstvu in v zvezi s tem
PrNakraUtSjembifaearetirana cela vrsta Čehov,
ki so bili sumljivi, da simpatizirajo s sokolstvom. Vsem aretirancem so bila stav
ljena nato zlasti ta vprašanja:
»Ali poznate Sokola? Ali ste sam Sokol/ Ali morete potrditi, da je Sokol fašistovska organizacija? Ali morete potrditi, da češkoslovaško zastopstvo v Moskvi in njegova podružnica v Leningradu opravljajo špionažno službo proti sovjetski Rusiji? Ali morete potrditi, da je gospod Givra (češkoslovaški poslanik v Moskvi) vsaj indirektno udeležen v tej špionaži? Ali ste prepričani, da gospod Givra ne bo sodeloval v nobeni špionažni akciji?«
Čeprav niso bili med aretiranci sami člani Sokola, vendar so bila vsem stavljena ta vprašanja. Kdor je na ta vprašanja odgovoril ro svoji vesti, ta se ni več vrnil domov z zaslišanja. Poslan je bil v preiskovalni zapor ali pa naravnost v temne sovjetske ječe. Velik del pa je bil poslan v mrzlo Sibirijo, ali pa celo na Solovjecke otoke, Jcjer je že na tisoče in tisoče izgnancev pomrlo vsled mraza in lakote. Vsem aretirancem je bilo nadalje zaplenjeno vse premoženje in na-krat je bilo 300 do 400 čeških rodbin brez vseh sredstev na cesti. Nihče pa se teh bednih ljudi ne usmili in tako bo pomrlo v daljni Rusiji na stotisoče Čekov, ker so po Pragi strašili s svojimi nezrelostmi češki fašisti.
Dvajset in še več let so delali ti češki izseljenci za napredek Rusije, sedaj pa je ves efekt njihovega dela ta, da umirajo njih družine od pomanjkanja, sami pa ginevajo v izgnanstvu ali pa pod težo prisilnega dela...
Politične vesti.
— Slovenca nosilca radičev,ske liste v Banatu in Macedoniji. Hrvatska seljačka stranka je postavila za nosilca liste v Banatu (Vel. Bečkerek in Vel. Kikinda) dr. Draga Marušiča, tajnika Slovenske kmetske stranke.
— V kunianovskem okrožju pa je nosilec liste Narodne seljačke stranke drugi Slovenec, pristaš Slovenske kmetske stranke dr. Švegli z Bleda.
= Konservativni in demokratski blok. Na vse zadnje je spoznalo tudi popoldansko glasilo klike SDS, da se pripravlja v naši notranji politiki velik perobrat. Seveda pa še ni mogel >Slov. Narod«: prav uganiti, zakaj gre in zato fantazira, da bosta po volitvah v skupščini dva bloka in sicer konservativni in demokratski blok. Prvega bodo tvorili Vukičevičevi radikali s klerikalci, drugega pa David,ovič š pašičevci. No, pa stvar ne bo čisto taka. Da bosta v novi skupščini v glavnem le dve veliki skupini, je verjetno. Ni pa verjetno, da bi naš političen razvoj že tako napredoval, da bi se naše politične stranke mogle deliti na konservativen in demokratski blok. Bo treba še par let čakati, da pridemo tako daleč.
Zato mislimo, da bo nova grupacija nastala iz čisto strankarskcMiiočanskih principov.
Na eni strani tisti, ld pridejo k vladi, na drugi strani pa oni, ki bodo odrinjeni od nje. To dokazuje tudi sedanja volivna borba, ki se vrši v znaku obračunavanja s paši-j čevoi. Ti bodo na vsak način jedro nove ' opozicije v skupščini. Da bi bili bolj uspešni, bodo seveda mnogo govorili o parlamentarizmu in demokratizmu, s čemur pa še dolgo ni rečeno, da bodo tudi v resnici zastopniki demokracije. Nasprotno je že danes sigurno, da bodo pašičevci nastopali proti reviziji ustave, proti združeni Sloveniji, proti gospodarski zbornici in sploh proti vsem modernim zahtevam časa. Zastopali bodo torej naravnost tipično reakcionarno stranko in naj se odevajo še tako v demokratična gesla. Na tem pa tudi ne more nič izpremeniti, če bi se pašičevcem pridružil Davidovič, kar je pa zaenkrat tako malo verjetno, kakor da bo sedel v vladi obenem z g. Korošcem tudi dr. Žerjav. — Dva bloka bosta morda po volitvah v skupščini in sicer vladni in opozicionalni. Če misli >Slov. Narod«, da bo manj za SDS bolestno sedeti v opozicionalnem bloku, ker bo ta blok nazvala demokratičen blok, potem naj to misli. Tako zlobni pa vendar nismo, da ji ne bi take tolažibe iz srca privoščili.
= Prpii proti. St. Radiču. V »Jutamjem listu« je objavil ibivži Radičev linajioier in hrvatski industrijalec Milan Prpič odprto pfsirio na St. Radiča. Trvičevo pismo pomeni popolen prelom s St. Radičem in oster nastop proti njegovi politiki. Zlasti zanimiv pa je pasus, ko pripoveduje Prpič o politiki Radiča pred začetkom politike sporazuma. Prpič pravi, da je tedaj osebno sporočil Radiču Pašičevo ponudbo za mir. Pašič je bil pripravljen dovoliti gospodarsko in upravno samoupravo Hrvatske z banom na čelu. Nikakor pa ni hotel dovoliti jedinice, ki bi bila za sebe država in imela zakonodajno moč. Namesto pa, da bi Radič to Sprejel, ga je njegov demon odnesel v Moskvo. In od tedaj se ie pričelo trpljenje Hrvaške. — Svoje pismo na St. Radča. Prpičevo pismo pomeni ki ie dejal' Moreš vleči &a nos ves svet nekaj časa ali pa nekaj sveta ves čas, nikakor ■na ne vsega sveta ves čas.	...
— Radosavljevič izključen iz demokratske stranke. Vsi poizkusi, da bi prišlo do sporazuma med demokrati v kraguijevskem okraju, so se izjalovili. Radosavljevič nikakor ni hotel odstopiti od nosilstva 'liste. Ker se Radosavljevič ni hotel pookriti odredbam odposlanca izvrišlnega odbora demokratske stranke, je bil postavljen za nosilca demokratske liste Kasta Timotijevič. Po naročilu izvršilnega odbora je nato Timotijevič proglasU, da so Radosavljevič in vsi kandidati na njegovi listi izključeni iz demokratske stranke.
— Usmrtitev Sacca in Vanzettija odložena do 22. avgusta. Predsednik najvišjega državnega sodišča Sandersan je izjavil, da bo odložil odločitev o zadnjem revizijskem predlogu obrambe na četrtek zjutraj. S teni je nastal čisto nov položaj za guvernerja Fullerja, kateremu so zagovorniki takoj sporočili sklep predsednika. Fuller je zato takoj sklical vladni svet države Massachus-sett, da se posvetuje o novem položaju. Če bi namreč Fulller vseeno odredil jusUfikacijo, bi' se moglo zgoditi, da bi najvišje sodišče odredilo revizijo, oba obsojenca pa bi bila mrtva. Po dolgem posvetovanju je vladini svet sklenil, da se usmrtitev odg,odi do 22. avgusta, da med tem odloči najvišje sodišče o reviziji. Takoj nato so bile odpoklicane vojaške čete izpred jetnišnice. Da so mogli zagovorniki svoj predlog vložiti, sta ga morala oba obsojena podpisati. Vanzetti .g« je takoj podpisal, Sacco pa se je branil in dejal- »Sedem let so me že mučili, sedaj imam doisti.« — Atentati pa se še vedno nadaljujejo in ti atentati so zahtevali zopet vec žrtev. Med drugim je bilo ubitih tudi nekaj rudarjev, da je bila nesmiselno« atentatov dokazana popolnoma. _ revi_ za pomilostitev Obsojencev, <xk?09“tran,i. zlaži jo procesa, pnhajajo od vse	Mm^
sti bi bilo omeniiti še nastop ro*«
Curie v korist	9^®°^	izključena	iz
• ^^USora komunistične stranke. Na-poročilo je treba nekoliko popravi« Plenum je v resnici grozil in tudi že načelno sklenil, da se Trocki] in Zuiov-;,?v takUjučita, toda v zadnjem hipu je prišlo do sporazuma. Opoziciji je bila predložena v podpis izjava, da se odreka svojemu boju
I iproti vodstvu stranke. Ko je opozicija to izjavo podpisala, je bilo (tudi glasovanje o izključitvi Trockega in Zinovjeva odloženo do 1. decembra. Opozicija pa ni popolnoma preklicala svojih trditev in je pomirjen je zalo le delno. Tako zahtevata Trockij in novjev za sebe še naprej pravico, da suneta kritikova ti delo stranke. Tudi nemške disidente nista hotela obsoditi tako, kakor je vladna večina zahtevala. Nasprotno zahteva opozicija, da mora biti skupina nemških komunističnih disidentov zopet sprejeta v stranko. — Osrednji odbor je nato v posebni resoluciji označil svoje stališče. Resolucija je precej huda lekcija opoziciji, ki da je r*1-šila strankino disciplino. O Trockemu P* pravi resolucija, da je razvijal skoraj defetistično agitacijo. — Pomtrjenje med komunističnimi voditelji je zato le začasno.
^ Boj med komunističnimi frakcijami v sovjetski Rusiji se še nadaljuje. Centralni odbor ruske komunistične stranke zboruje že več dni, ali se še vedno ne more odločiti) kako naj nastopi proti opoziciji v komunistični stranki, zlasti pa proti voditelje™ opozicije, ki so med prebivalstvom jako priljubljeni. Med delegati v centralnem odboru se nadaljuje oster spor, ker so se pojavili v odboru prenapeteži, ki hočejo za vsako ceno preprečiti nadaljnje politično udejstvovanje Trockega in Zinovjeva. Pričakovati je, da se bo boj med ruskimi komunisti še pojačil, vendar pa ne bo prišlo do popolnega razcepa tranki, ker je opozicija v marsikaterem
pogledu precej popustila. Stalin ima strankin aparat in moč, zato se tudi opozicija ne bo mogla razviti.
Beležke.
SEDAJ VEMO.
Popoldansko glasilo SDS je zapisalo v svojem včerajšnjem volivnem modrovanju tu ta-le veleimenitem stavek: wV Avstriji dr. Korošec kot parlamentarec in politik ni igrail nobene posebne vloge in ako ne bi imel v usodnih dneh med vojno vedno ob strani pokojnega dr. Kreka m takratnega tajnika Jugoslovanskega kluba dr. Žerjava, bi v novi jugoslovenski držav po prevratu 1. 1918 nikdar ne igral tis*e vl°" ge, kakor jo je nekaj časa.«	,
No, sedaj vemo! Dr. Žerjav je naredil di. Korošca za jugoslovanskega ministra.
Ampak, kako bi bilo s politično kariero g. Žerjava, če bi si g. dr. Korošec izbral pred preobratom boljšega tajnika?
Mislimo, da je dr. Korošec še danes mnenja, da v svojem življenju ni storil tako velike napake, ko tedaj, ko je pripustil, da je g. Žerjav pod njegovo zaščito zopet vstop11 v politično življenje.
MORALA KLIKE.
G. Korošec je govoril o potrebi ustanovi-* tve gospodarskega sveta.	.
i»Jortro< pa polemizira proti ustanovitvi gospodarske zbornice.
Nismo mislili, da se bo tudi pri žerjaVO" ) vem apelu za dostojnost' voilivnega boja tako hitro uresničil Tavčarjev izrek o — cekinu.
DVOJE HOLANDSKIH PRIZNANJ NAŠEMU
MATIJI JAMI.
Naš mojster Matija Jama je priredil v Haagu na Holandskem za čas od IG. julija pa do septembra razstavo s po priliki 30 deli. Uspeh Jamove razstave je bil popolen in njegova divna umetnost je dobila priznanje, kakor ga je zaslužila.
Evo, kaj piše dnevnik »Het Vaderland« od 31. julija:
jtNe globoka, a lahkotna (vlotte) umetnost, umerjeno luminastičnega značaja. Ti kirajotiki prijajo radi svoje mile preprostosti. Barva je nežna, čista, forma ovlada-na. Ceniti je globino vizije v teh gorskih pokrajinah. Tipičen je pogled na zasnežene gore nad jasnim jezerom: izredno čisto delo, ki izrazuje vedro prostost in lep čut za prostornost. Slika s starim mestom zvečer v pastelastih barvah je tudi prepričevalni izraz Jamine umetnosti. Monet je pač njegov veliki vzor in entuziazem. Čeprav je to delo samo odsev umetnosti, katero je započel in do najlepše popolnosti dognal francoski ■mojster, ima ono vendar svojo samostojnost. Mnogo del se nagiba k površnosti, predvsem portretne študije, dasi se nahaja med njim; ženski portret, slikan v bleskotnem tonu, ki fascinira s tonom, z obliko in irazom.
Just Havelar.« »Haag. Kroniek«, z dne 16. julija piše: .»Lan i razstava pastelnih portretov gospe Jamove v umetnostnih dvoranah vile Eriče Oude Scheveningsohen weg 25, sedaj razstava njenega moža Matije Jame, ki si jemlje motive iz okolice ljubljanske. Pokrajina, ki se omejuje na Jugoslavijo in poglede na njene planine, ki nam jih podaja brez posebne romantike v presolnčni lepoti,. r8na česar njegovo delo večkrat sl)0''Se< — Claude Moneta. Jamova dela J^^On je »peinture< - v najboljšem	ob£uH
brez moderne neiskrenost.	?	^
ubranost svojih	barvito podaje nje-
strtim	' gar jarkega solnca, me-
TnšiTnTvo^stne atmosfere. Delo, ka-Ko gledali na nakaterih platnih z ne-kalienim veseljem. On je res dober umetnik, s cvetočim koloritom, mož, ki ve, kaj naj pokrajinarstvo daje ubranost gledano skozi temperament (ft travers d’ un temperament,), in njegov temperament se nam zdi solinčen. Jama ljubi zlato svetlobo, pa tudi nežne jutranje meglice, ki izarana vise po hribih nad krajino. Okolica ljubljanska z oibronki planin je lepa, lahno romantična pa vendar hkratu prisrčna in poetična, in Jama je pokazal talent, da je to kar je videl, čisto in po svoje pričaral pred nas v lepili, sijočih podobah. Priporočamo vsem, ki te dni vro v Scheveningen, da si jih ogledajo. Prav res se izplača na postajioi Promenade izstopni ( s trama) in kreniti v Vilo Enco, ki ima
,h-ko lepo razsvetljene razstavne dvorane.
R. (Roeland v. Ruyven).<
Župan Fran Kratner o nalogah občinskega zastopa v
Kamniku.
Gospod Fran Kratner, novoizvoljeni kamniški župan, je dal našemu sotrudniku nekoliko pojasnil o svojem prgoramu, ki ga namerava z novim občinskim zastopom izvesti v Kamniku.
Radi neokusnih in slabih prostorov, v katerih uraduje sedanji občinski urad, se namerava novi zastop preseliti najbrž novembra meseca v vilo g. Viltschnika, katero je ta zapustil mestnemu ubožnemu zakladu. Sicer tudi ti prostori niso pripravni, ker se ne nahajajo v neposredni bližini centra mesta.
Do skupnega nastopa z zastopniki SiLS nas je vodila skrb za gospodarski napredek mesta in za blagor občanov. Zato sem mnenja, da se mora, a ko se hoče res pozitivno delati, zločitl iz občinskega gospodarstva vsaka strankarska politika, ker le na ta način je mogoče delati strogo na gospodarskih principih. Dosedaj se to seveda ni vršilo, čeprav so imeli esdeesarji sami IG mandatov in so bili kot strankarji absolutni gospo-darji v občini.
Smo neomahljivo na stališču, da se ne sMe vmešavati v gospodarstvo strankarska politika. Zato smo naleteli že v volilnem boju, kakor tudi pozneje glede mestne hranilnice na najhujši odbor bivših gospodarjev. Klub »delovne večine«, ki ima sedaj možnost realizirati svoj program, bo v najkrajšem času razčistil razmere pri mestni hranilnici.
Naš komunalni program je zelo obširen. Najpreje bo treba gledati, da se mestni vo-iovod temeljito popravi, ker je voda nečista in ker je pokvarjenih in zamašenih več cevi, tako, da vodni tok ni prvovrsten. Pritegnili bomo k delu strokovnjake in v najkrajšem času pričeli s sistematičnim delom.
Z ozirom na ceste sem mnenja, da je treba napravit z okrajnim cestnim odborom dogovor, da se ceste vzdržujejo mestnemu značaju primerno, ali pa da jih odbor odstopi v oskrbo mestni občini za primerne
prispevke.
Glede razsvetljave smo odvisni od smod-nain ona daje Izpopolnitev eektnenega omrežja ipa bo nujna zlasti za fe™J? Jtl bližnjo okolico, da bodo imeli koristi^ od električne napeljave tudi okoliški občani. Razmišljati bo treba tudi o tein, da si zgradi občina lastno in močnejšo elek-
trično centralo, da se na ta način pospeši razvoj domače industrije in obrti. Ce bi se zgradila mestna elektrarna, bi se mogel električni tok oddajati tudi v okoliške občine.
Tujski promet je tudi važna točka v našem gospodarstvu. Konstatirati moram, da prejšnji občinski odbor v tem oziru ni storil svoje dolžnosti. Skrbelo se ni niti toliko, da bi imeli v evidenci razpoložljive tujske sobe in stanovanja. Tujski promet, ki je bil pred leti v Kamniku zelo živahen, je v zadnjem času skoro popolnoma prenehal. Zato je naloga novoizvoljenega občinskega odbora, da dobi mestna občina v svoje roke tudi spodnji del Mekinj, ki se naj priključi Kamniku. Stremeti pa bo treba tud.i_ za tem, da dobi mestna občina tudi kopališke naprave.
Naše šolstvo stoji žalibože skoraj na nivoju vaške šole. Mestna občina nima svojega šolskega poslopja, niti dovolj primernih stanovanj za učiteljstvo. Sedanji šolski prosto« pa ne odgovarjajo vzgojnim, niti kigijeničnim predpisom. Vsekakor je potrebno, da se tudi v Kamniku ustanovi meščanska šola. V tem pogledu, mislim, da bom našel dovolj razumevanja med našimi sodelavci v »večinskem klubu«, da mi omogočijo že za prihodnje šolsko leto, t. j. 1928-29 vsaj prva dva razreda in upam, da mi bo mogoče najti tudi primerne prostore.
Za realizacijo vseh teh večjih načrtov, ki so za -razvoj mesta Kamnika neobhodno in nujno potrebni, je potrebna tudi izdatna državna in oblastno - skupščinska pomoč ter upam, da bom našel pri merodajnih faktorjih v tem pogledu popolno razumevanje in vsestransko pomoč, ker novih bremen ne moremo in ne smemo nalagati na že itak preobremenjene rame naših meščanov, ki sami tudi vodijo težke boje za svoj obstanek v današnji težki gospodarski krizi.
Uverjen pa sem tudi, da bom našel razumevanje pri naših soobčanih, ki so mi v tako ogromnem številu izkazali zaupanje. Vsem svojim nasprotnikom, zlasti onim od SDS, kateri mi nameravajo delati ovire — kakor sem to zvedel od raznih stvari — pa hočem samo s pozitivnim delojn preprečiti njihove nakane, tako, da sem prepričan, da se bodo njihova politična prerokovanja izkazala kot popolnoma neutemeljena.
Likvidacijsko vpraSanie z Avstrijo.
V nekem dopisu sem bil tako nespameten, da sem kar pozval znance m neznance, naj se le obrnejo name, ako potrebujejo zastopnika na Dunaju za to ali ono. Jaz sem revež mislil le na — to, ne pa tudi na — ono. In začeli so mi deževati dopisi le za — ono, kar mi niti od daleč ni bilo na umu. Doslej imam tu 27, reci in beri: sedem in dvajset dopisov; nalagajo mi čudovite posle, ki Uh v enem polnem mesecu ne bom mogel opraviti. Nekaj jih je, ki imajo neporavnane račune za vojne dobave, za vojne dajatve, za vojne rekvizaoije raznih vrat, za nastalo škodo vsled mobilizacije, nastanjenja vojaštva — dalje z one strani meje za obnovo dežele in tudi za stvari, ki jih omenjam spredaj in pri katerih so najmanj toliko udeleženi kakor sorojaki na tej strani meje. — Razni ljudje imajo še neporavnane terjatve za potne stroške, neplačane dijete. Vmes so kavcije, pupšlarne naložbe, zavarc-valine, invalidni prejemki. Celo dva dunajska dolžnika naj imam v evidenci ter eno <111 ni en taci j o
Predno povem, kakšno sliko sem dobil o tem, kako je poskrbela za svoje ljudi Italija in pa Jugoslavija* naj omenim dopisnikom kar en bloc, da so mi naprtili prav hudega dela in ako kdo od mene ne dobi odgovora, naj ve, da se ni dalo nič storiti. — Za vsako tako nailogio porabim povprefino najmanj eno dopoldne, torej je ves dan fuč. Za najmanj štiri elektriške vožnje porabim 96 gr., za odgovor 40 gr., najmanj 11 dinarjev, za vse torej okroglo tri sto dinarjev in pa mesec dobrega dela. Ali ni to kolosalen vspeh onega dopisa? Lepa hvala za toliko prijaznost s prošnjo, da bi bilo tega blagostanja
to se ni nihče pobrigal. Vsakdo ije naravnost obupal, da bi kdaj prišel do svoje pravice, in pustil je stvar na miru. — Na enak način so zaspala vprašanja arhivov, ki so le deloma rešena vsaj v toliko, da se mnogi vagoni aktov nahajajo nekje v beograjskih po-drumih, odkoder ne bo kmalu rešitve, namesto da bi se nahajali na Dunaju ali drugod v Avstriji sicer lepo registrirani, toda nam samo na upogled. Zadnje čase je hodil dr. Pirkmajer nekaj reševat, ali ne vem, kaj je dosegel.
Vem in trdim na polna usta pa eno: da je za te žalostne razmere v prvi vrsti kriv — Pribičevič. Na Dunaju smo imeli takoj konec oktobra 1918 svojo likvidacijsko komisijo. V vseh centralah smo imeli svojo: Delegaci-
jo države SHS. Ko smo poslali v Zagreb do Narodnega Veča odposlanca (dr. Emila Stefanoviča), da nam dotedanje delo potrdi in nam da navodila za bodoče, je došel odgovor, ki nam je pomalem docela uničil našo lepo organizacijo. Poznejši notranji minister Pribičevič je vredno dokončal tako hero-stratstvo po modrijanskem načelu: ništa za Švabama! Milijardne so škode, ki so nam nastale iz te blaznosti, a zopet me obhaja jeza, da bi ponovil, kar sem svoječasno o teh rečeh obširno poročal v domovino. Ali bi ne bilo dobro, da bi baš zdaj malce ponovili take žalostne resnice? Obračun za tiste grehe še ni prišel. Ali ga res ne bo?
A. G.
Kapitalizem in socialno gibanje v Torčiii.
dovolj. Pripominjam, da ni bilo niti enega dopisa v tisti zadevi, za katero sem pisal.
Iz tega materijala sem razvide 1 zopet in zopet, koliko nevravnanih zadev imajo naši ljudje z obeh strani meje v Avstriji. Neverjetno je slučajev vseth možnih vrst, ko je v igri naravnost eksistenčno vprašanje naših rojakov. Res je, da ima Italija mnogo več podobnih interesov vsled Južnega Ti rol a in Primorja, ali tudi Jugoslavija ima ogromno mnogo nevrejenih zadev svojih sedanjih državljanov. Toda doslej sem našel še vsak akt, ki se tiče naših ljudi na bivšem avstrijskem ozemlju, danes pod Italijo. Vsi akti so lepo vre jeni in čakajo rešitve bodisi takoj, ali potem, ko bodo mednarodno rešena vprašanja o tem, kdo dn v kaki valuti bo plačeval. Za take posle je tu posebna Legazione italiana, ki ima svoje prostore v prvem nadstropju bivšega ministrstva mornarice na Merxer-gasse. Bivši poslanec baron Malfatti je voditelj tega lepega urada, ki šteje kakih 15 uradnikov. Ogromnega imajo tu dela, vsak akt tu najdeš, ali vsaj sled za njim ti pokažejo. V istem poslopju je tudi Miiitar Liqui-dierung-Amt, kjer se zbirajo vsi akti o likvidaciji ljudstvu dolžnih vsot za časa vojne. Kar lepo je gledati, kako so vrojeni akti iz Italije.
Ako pa prideš pogledat kak akt o enakih rečeh iz sedanje Jugoslavije, si prišel zaman. O tome nema traga. Kar čudijo se poslujoči uradniki, da ima Italija tako ogromno terjatev, a Jugoslavija — nič in nič.
Toda žalostna resnica je, da je tudi v naših krajih veliko ljudi, ki imajo od bivše države veliko terjati, drugi imajo tu nekje svoje nenadomestljive dokumente, ali za vse
Kapitalistični način gospodarstva pridobiva v Turčiji vedno več tal. Dočim se je v mestih in ob obali že udomačil, vlada v notranjosti večjidel le za svojo lastno potrebo. Izvzemši par industrijskih izdelkov izdelujejo tam posamezna gospodarstva vse, kar potrebujejo. Razdelitev dela je slabo razvita, samostojni rokodelci žive le po večjih krajih.
Pionirji kapitalističnega načina gospodarstva v Mali Aziji so železnice in autobusi. Kjer se gradi nova železniška proga, izgine kaj kmalu vaško gospodarstvo. Kmetje pri-čno delati za trg, ker se jim nudi možnost, da prodado, kar so preveč pridelali. Tako vzgaja produkcija za trg turškega kmeta v računajočega gospodarja. In kjer je pokrajina potom železnice priključena k tržnemu gospodarstvu, napreduje tudi delitev dela. Branjevcu in kavarnarju — edinim obrtnikom turške vasi — se kmalu pridružijo drugi; tekom vojne si je mnogo kmečkih sinov pridobilo razna tehnična znanja, ki jih zdaj kot rokodelci uveljavljajo.
Kjer ni železnic, jih nadomeslujejo avtomobili. Vlada polaga veliko važnost na popravo cest in na pomnožitev cestnega omrežja, da omogoči automobilski promet. Vsled tega se je automobil v Mali Aziji jako hitro udomačil. Z automobilskim prometom so pa v zvezi zidave garaž, popravljalnic itd., kar pospešuje razvoj kapitalističnega gospodarstva.
Turki so bili nekdaj narod jahačev, pozneje so postali kmetje in pod vlado zadnjega sultana so bili narod pisarjev. Za meščana sta bila le dva častna poklica: vojaški in uradniški. Za gospodarstvo Turki niso imeli smisla in so ga prepuščali Grkom, Armencem in Zidom. Pričetek kapitalističnega gospodarstva je ustvaril naravno tudi stan podjetnikov, ki pa je obstajal izključno le iz sinov imenovanih treh narodov in iz tujcev. Brodarstvo in manjše denarne zadeve so pripadale Grkom, velika trgovina pa Grkom, Armencem in Zidom. Banke, promet in zavarovanje so imeli pa le tujci v rokah.
Ko so po osvobodilnih vojnah Grki in Armenci skoro popolnoma izginili iz Turčije, so morali Turki prevzeti gospodarsko vodstvo in postati podjetniki. To je bila zanje nacionalna naloga: Turčijo kolikor mogoče osamosvojiti od tujine in ji iztrgati iz rok velike dobičke.
Tako je hotel vsak, ki je imdl le malo kapitala, postati podjetnik in akcijske družbe so rasle kakor gobe po dežju. Ker ni imela Turčija svojega lastnega trgovskega brodov-,ci, je ta stroka nove podjetnike močno privlačevala. Nakupili so v Evropi stare ladje in gospodarili v tem zmislu, da so prišli do prepričanja, da tu ne morejo ničesar zaslu-j žiti in so apelirali na državno pomoč. Tudi kjer se udejstvujejo Turki kot industrijci, ne gre gladko izpod rok.
Turškemu podjetniku manjka še mnogo tega, kar ima evropski, kar spričo njegove mladosti — 6 do 7 let — ni nič čudnega. Manjka mu predvsem trgovsko in strokovno znanje, dolge izkušnje in gibčnost duha. Turški podjetnik nima pregleda o svetovnem trgu, kakor ga ima evropski ali amerikan-ski, obenem mu manjka tudi geografsko znanje.
Predhodniki pravih podjetnikov* so pro-spektorji, ljudje z novimi idejami. V Turčiji doživljamo isto, kakor v zgodnjekapitalistični
dobi v evropskih deželah. Kmet, ki je našel nenavaden kamen, zamolči kraj, kjer ga je našel — tako čaka na tujca, da mu izda skrivnost. Iztočni ljudje imajo vsi pekočo željo, da bi čim prej obogateli in brez dela in vsled tega se lotevajo spekulacij. Še danes je tam v zraku vse polno »načrtov«, ki pa ostanejo navadno vsi pri prvem sklepu, ker ni kapitala. Inozemski kapitalisti so natančni, domači pa tudi rajši posedajo, kakor pa da bi tvegali nevarnost, da izgube. V posebni milosti so zdaj monopolski načrti. Vlada dobiva zmirom nove predloge za državne monopole, večkrat z uspehom poplačane, ker vladarji v Angori ljubijo monopol.
S tem je omenjena že oblika, ki jo dobiva kapitalistični način gospodarstva v Turčiji. Dočim se prej vlada za gospodarstvo sploh ni zanimala, je postala zdaj najmogočnejši gospodarski faktor v deželi. Njej pripada največji del železnic, na večih podjetjih je posredno ali neposredno potom banke udeležena in s svojimi monopoli ima nekatere trgovske veje popolnoma v rokah, kakor tobak, petrolej, bencin, sladkor, špirit, vžigalice, lovske patrone, razstrelilne snovi in pristaniški promet v Carigradu. V Turčiji se je v par letih razvil državni socializem, kakršnega ni v evropskih državah, izvzemši Rusijo. Obenem pričakuje turški podjetnik od vlade vsega, pomoči, novih navodil itd.
Z izgraditvijo železnic in ojačenjem industrije se je razvil v Turčiji tudi delavski stan, ki pa ni imel doslej političnega {»mena in je bil tudi brez socialne organizacije. Ko so Mladoturki leta 1908 napovedovali narodom nove čase, so hoteli tudi delavci izvesti svoje zahteve potom stavke. Toda Mladoturki so zaprli voditelje in udušili gibanje.
Ker dolgo let ni bilo socialnih problemov, ni tudi socialne zakonaje. Pomalem pa so vladajoči krogi pričeli uvidevati, da z zapiranjem voditeljev socialno vprašanje ne bo rešeno. Kot pričetek socialne zakonodaje se lahko smatra uvedba počitka v petkih. Zdaj se peča velika nacionalna skupščina z načrtom delavskega zakona, ki bi naj najvažnejša vprašanja delavskih pravic uredil v evropskem smislu. Posebno važna je prepoved, da se otroci izpod 10 let ne smejo nastavljati v obrtniških podjetjih.
Nova nacionalna skupščina pa bo morala v*č požnje posvetiti socialnim vprašanjem. Poleg delavskega stanu sta pa v Turčiji še dva silno važna problema, ki čakata rešitve ali vsaj pomoči: namreč ogromna umrljivost otrok (75%) in pa kužne bolezni med ljudstvom.
SOKOLSTVO.
»Ljubljanski Sokol« sporoča svojemu članstvu, da se udeleži društveni odbor po odposlancih proslave 40-letnice obstoja novomeškega Sokola, združene z župnim zletom novomeške župe; članstvo vabimo, da se pridruži deputacijii v čim večjem številu. Odpeljemo se iz Ljubljane v nedeljo 14. avgusta ob 6.35 ura zjutraj. Nadalje naznanjamo, da odpošlje odbor svoje odposlance tudi k slavnostni otvoritvi Sokolskega doma v Grosupljem; odposlanci se odpeljejo iz Ljubljane v nedeljo 14. avgusta ob 13.18 uri popoldne. Poživljamo člane dn članice, da se tudi tej deputaciji pridružijo v čim večjem številu. Zdravo! — Odbor »Ljubljanskega Sokola«.
Ljuba D. Jurkovič:
SLOVENSKI MARKSISTI V OBRAMBI KAPITALISTIČNE REAKCIJE.
(IV. del replike na odgovor marksistov.)
Očividno je, da se občutijo v Jugoslaviji tudi ostanki in tradicije nemške in madjar-ake politike, ki je 8 pomočjo svojih kapitalističnih ekspozitur dajala duška ekspanziji nemškega in madjarskega (= internacionalnega) kapitalističnega imperializma v njegovem stremljenju prodiranja na Balkan in še dalje. To so dejanski eksploatatorji hrvatskega in slovenskega naroda.
Vse takozvane »nacionalizacije« industrijskih, trgovskih, bančnih, zavarovalnih podjetij itd., to so samo krinke, s pomočjo katerih je ta židovski kapitalizem hotel sebi zavarovati hrvatski in slovenski trg, si osvojiti srbski trg in si skrčiti pot dalje.
Zato smo v začetku novega državnega življenja SHS videli, kako je bil ta kapitalizem »jugoslovansko« orientiran: podpiral je indirektno celo jugoslovansko propagando, razne jugoslovanske politične stranke, jugoslovanski lisk; v upravne odbore svojih podjetij je imenoval gotov neodločujoč procent »upravnih svetnikov« in to vse naenkrat ljudi, ki s podjetjem samim niso imeli ni-kakih zvez, toda za katere se je mislilo, da bi mogli imeti vpliv v vseh političnih strankah. Ta kapitalizem je brez predsodkov uporabljal vsa sredstva, ki jih je smatral za potrebna, da si zagotovi polno svobodo akcije v novi državi.
Toda to delo teh kapitalistov Hrvatske in
Slovenije je naletelo v prvi vrsti na odpor državne organizacije same, ki je z raznimi administrativnimi, davčnimi, carinskimi in drugimi odredbami, mogoče tudi brez preciznega načrta in konsekventne taktike stopila na pot takim stremljenjem in tej gospodi v mnogem pokvarila račune.
Tedaj je nastala preorientacija tega »nacionalnega« kapitalizma: nastail je SHS spor. Zopet so se iskala razna sredstva in gotova taktika, no, da bi se omogočila stara kapitalistična taktika na tein teritoriju: ek-sploatiranje Jugoslavije in naroda SHS! Tedaj se je zlasti povdarjalo, da Srbi in Hrvati in Slovenci niso en narod, z ene strani se je zahtevala avtonomija, z druge fereracija, s tretje pa celo amputacija ali odcepljenje, zahtevalo se je podonavsko konfederacijo, vstajenje Madlairske in podobno, toda, na koncu koncev je prevladalo mišljenje, da je vendar neumestno misliti na razrušenje Jugoslavije.
Vse te borbe, ki so poleg tega specifično jugoslovanskega problema ozko spojene s splošno situacijo v Evropi, povzročujejo, ta-kozvano ekonomsko krizo, ki še vedno traja, čeprav nekateri mislijo, da je najnevarnejša faza že minula.
Do vseh teh stvari so komunisti Jugoslavije zavzemali vedno svoje stališče, kakor je to pač najbolj odgovarjalo njihovi taktiki za »socijalno revolucijo«. Samo pade v oči, da je ta taktiika skoro na dlako enaka taktiki tega kapitalizma, o katerem je bil poprej govor in od tod naš dvom nad njihovo iskrenostjo in trditev, da so oni v službi kapitalistične reakcije.
|Na vukovarskem kongresu komunistov (boljševikov) Jugoslavije so oni zavzeli do našega splošnega nacionalnega vprašanja jugoslovansko orientacijo. V tem smislu piše dr. Sima Markovič, duševni oče komunistične stranke Jugoslavije in ideolog tretje Internacionale, sledeče:
1. »Hrvatska in slovenska buržuazija, kot kapitalistično razvitejši, si želita čim prost ranejši trg za svoje industrijske produkte. Oni imata največji interes, da je državni teritorij kot ena carinska oblast čini vefji. Zavedajoč se tudi vseh ostalih slabih strani male države v današnjem času, morata hrvatska in slovenska buržu-azija najiskrenejše želeti, da se današnja zajednica obdrži. Hrvatski in slovenski Proletariat enako nima samo nikakega interesa, da bi se odvajal od srbskega proletariata, temveč ga vsi interesi silijo, da »stane z njim v najpopolnejšem edinstvu.«
1.	»Toda najvišji interes delavskega razreda je, da se nacionalne borbe dovedejo že v okvirju kapitalistično družbe na minimum, na najmanjšo mogočo mero.«
3. »Kajti samo ona nacionalna politika more biti progresivna, ki bi tako sorodne narode, kot so to Srbi, Hrvati in Slovenci, vse bolj približevala, spajala in na ta način delovala vobče v smernicah družabnega progresa.«
4. »S stališča marksizma je tak historični proces asimilacije sorodnih nacij po vsem v liniji družabnega razvoja: ta ni samo verjeten, temveč je tudi mogoč in nujen. Karakteristično je namreč, da za ta naravni proces asimilacij nikaka nasilna
sredstva, ne samo, da niso pospešujoča, temveč ga le ovirajo in zavlačujejo.«
5. »Kadar je govor o sporu SHS se vedno bolj z vseh strani, v prvi vrsti pajavlja vprašanje: ali so SHS en narod ali so trije narodi? Kot bomo to videli iz naslednjih izvajanj, nima ta spor, o katerem je govor, skozi prizmo marksizma poglcdan, dejansko nikake praktične veljave. Za naše stališče do spornih vprašanj je popolnoma vse eno, če so SHS tri »plemena« ali trije narodi.«
6. Toda v demokratski Jugoslaviji bi federalizem s stališča proletariata ne imel nikakega posebnega opravičila.«
7. »Hrvati in Slovenci zahtevajo samo pravico samoodločbe v okvirju današnje države kar vsi faktično priznavajo. Na ta način se nacionalno vprašanje v Jugoslaviji do sedaj postavlja kot ustavno vprašanje.«
8. Parola odceipljenja bi mogla zato, kakor pri Srbih tako tudi pri Hrvatih in Slovencih naleteli za sedaj samo v gotovih maloburžnaznih krogih, ki nimajo nikakega stvarnega vpliva na javno življenje.«
9. »Zveza balkanskih narodov« bi pomenila ekonomsko in politično emancipacijo Balkana iz suženstva zapadno evropskemu kapitalizmu, ki je balkanske narode že pretvoril v svoje polkolonije. Na ta način se tudi zapadno evropski imperializem pojavlja kot največji sovražnik in največja ovira sporazumu in zedinjenju balkanskih narodov.«
(Dalje prihodnjič.)
Dnevne vesli
DVA STAVKA BREZ VSAKE ZVEZE.
»Jutro« v zadnjem času zlasti napada g. Prepeluha.
Znano je, da je g. Prepeluh pri gospodih od Trboveljske premogokopne družbe zelo slabo zapisan.
PrepriCani smo, da ni med obema stavkoma prav nobene zveze.
— Kralj v Monakovem. Kralj je prispel predvčerajšnjem v Monakovo, kjer ostane do jutri.
— Odlikovanje. Slovenski župnik v Chicagu p. Kazimir Zakraj nik je obhajal nedavno svojo srebrno mašo. Ob tej priliki ga je odlikoval kralj Aleksander z redom sv. Save
II.	stopnje.
— Zadnji dan za vlaganje kandidatnih list za razpisane volitve v norodno skupščino je dne 16. avgusta t. 1. Vložišče je odprto ob delavnikih od 8. do 13. ure in ob nedeljah od 9. do 12. ure ter na praznik od 8. do 12. ure.
— IX. kongres UJNŽB v Subotici. Splošna železničarska organizacija »Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjeve obvešča vse članstvo, da se vrši veliki letni IX. kongres organizacije v dneh 13.,
14.,	in 15. t. m. v Subotici. Na tem kongresu bodo zastopani železničarji in brodarji iz cele države. Odsotnost za udeležence je od ministrstva za promet dovoljena. Članske izkaznice Udruženja veljajo kot legitimacije za prosto vožnjo v Subotico in nazaj za vse vlake razun expresnih in luksuznih. Odhod iz Ljubljane dne 12. avgusta ob 20. uri zvečer z brzovlaikom štev. 5. Delegati in udeleženci kongresa naj dospo pravočasno v Ljubljano ali pa se priključijo v Zidanem-mostu in Zagrebu. — Oblastni odbor UJNŽB.
— Prepovedana zborovanja v šolah. Prosvetni minister je izdal odlok, ki prepoveduje uporabo šolskih prostorov za politična zborovanja. Šolski upravitelji, ki te prepovedi ne bodo upoštevali, bodo pozvani na odgovor.
— Praktični učiteljski izpiti. S pričetkom meseca septembra se pričmo pri vseh oblastnih prosvetnih oddelkih praktični izpiti učiteljev in učiteljic z dveletno osnovnošolsko prakso. Izpiti se bodo polagali pred posebno komisijo.
— Vpisovanje otrok v osnovne šole. Prosvetno ministrstvo je odločilo, da se ima tudi v bodoče vpisovati otroke v osnovne šole z dovršenim šestim letom, ne pa šele s sedmim, kot je predvideval novi predlog.
— Železniške olajšave za slepe invalide. Prometno ministrstvo je dovolilo slepim invalidom, da smejo jemati seboj v vagone svoje spremljevalce, ki pa se morajo kot taki izkazati s posebno legitimacijo.
— Nemški novinarji v Jugoslaviji. Koncem meseca septembra ali pa začetkom okto-hra prispe v našo državo večja skupina nemških novinarjev in lastnikov listov. Izletniki hočejo proučiti razmere v naši državi tor navezati pri tej priliki z našimi novinarji ožje stike.
— Bivši grški kralj na Bledu. Kot poročajo iz Bukarešte, odpotujeta bivši kralj in njegova soproga te dni na Bled, kjer bost i gosta naše kraljevske dvojice.
— Angleški izletniki v Splitu. Jeseni prispejo v splitsko luko trije veliki angleški parniki z izletniki iz Anglije, Amerike in severnih držav. Parniki obiščejo tudi Kotor J in Dubrovnik.
— »Uradni liste št. 85 z 10. t. m. objavlja: popravka k razporedu volišč in predsednikov volilnih odborov pri volitvah v narodno skupščino; pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita za uradnike pri upravi dvora in pravilnik o zvišanih in izenačenih pokojninah itd. bivšega monopolske-ga delavstva.
— Otvoritev telefonskega prometa z Madžarsko. Med Slovenijo in Madžarsko je bil otvorjenj telefonski promet, in sicer med Ljubljano in Budimpešto in Nagykanizso, med Mariborom in Budimpešto, Nagykanizso in Vasvarom, končno med Ptujem in Nagy-kanizso. Pristojbina za enoto navadnega pogovora od treh minut iznaša v relacijah Ljubljana—Budimpešta in Maribor—-Budimpešta Din 39'60, v relaoijah Ljubljana—Na-gykamiasa, Maribor—:Nagykanizsa in Maribor Vasvžr Din 28'05, v relaciji Ptuj—Nagy-kanizsa pa Din 23-10. Pristojbina za poziv-nice .je ‘/s pristojbine za navaden pogovor.
— Slovensko planinsko društvo naznanja, da je 'pot skozi Kot in čez Rž na Triglav popravljen.) in na novo markirana. Poti so ae-daj vse dobro popravljene in popolnoma varne.
— Slovensko planinsko društvo vabi svoje člane in prijatelje planin na slavnostno otvoritev planinske koče na Zavižanu v se-veirnem Velebitu, 'katero je postavilo Hrvat-sko planinsko društvo v Zagrebu. Odhod iz Zagreba v soboto 13. avgusta ob 23.50, prihod na postajo Vrhovine—iPlitvioka jezera 14. aivgusla ob 5.37, od tam z automobilom ali vozom do Krasna (37 km), od Krasna peš do koče 3 ur«; prihod v kočo okoli 17. ■ure. V pondeljek 15. avgusta ob 9. uri svečana otvoritev koče po predsedniku HIP'I) Job. Pasariču in cerkveni obred. — Po končani slavnosti povratek ali razni izleti po Velebitu.
— Županstvo občine Trebnje razpisuje natečaj za izdriww> idejnih škic za novo uradno poslopje v Trebnjem. Razpis je objavljen v dJradnem listu«.
— Povečanje ptujske garnizije. Ptujska garnizija se poveča za en batalijon. Ker je vojašnica premajhna, bo treba zgraditi novo.
— Zgradba železničarskih stanovanj v Splitu Direkciji drž. železnic v Splitu je bil nakazan kredit 820.400 Din za zgradbo osem stanovanjskih hiš za železničarje v Splitu.
— Stavka mizarskih pomočnikov v Mariboru. V Mariboru je izbruhnila tavka mizarskih pomočnikov. Vsega skupaj stavka okoli 140 mizarskih pomočnikov, ki so vsi zaposleni pri večjih podjetjih. Pri manjših podjetjih delajo dalje. Stavkujoči zahtevajo 80 do 50-odstotno zvišanje mezd. Ker so podjetniki to zahtevo kot neutemeljeno zavrnili, ni prišlo do sporazuma,' vsled česar je odšla večina stavkuzjočih na deželo, kjer je dovolj dela.
— Kredit za pogozdovanje Dalmacije. Minister za šume in rudnike je odobril kredit 350.000 Din za pogozdovanje goletin v Dalmaciji.
— Split dobil tri ponudbe za posojilo. Kot
smo poročali, namerava najeti splitska mestna občina večje ienvesticijsko posojilo. Doslej je dobila tri ponudbe, dve od ameriških finančnih skupin, eno pa od nekega domačega denarnega zavoda.
— Promet z autobusi v Zagrebu. Včeraj je bil otvorjen v Zagrebu na progii Akademski trg — Savsko kopališče promet z avtobusi. V kratkem se otvori promet tudi na ostalih progah. Podjetje je ,kot simo svoječasno poročali, last invalidske zadruge v Zagrebu.
— Tudi Sarajevo dobi »avtotakse«. Dva podjetna mlada človeka v Sarajevu sta ustanovila veliko avtotaksno podjetje ki bo razpolagalo z 10 avtomobili marke Citroen. Prišla sta na zdravo in koristno idejo, da bosta konkurirala z izvoščki. Dočim zahteva izvošček za kilometer vožnje 6 do 10 Din, bosta zahtev -tla lastnika novega avtomobil-n«‘ga podjetja za kilometer samo 3 Din.
— Akcija za ustanovitev visoke trgovske šole v Beogradu. Iz Beograda poročajo: Posebna komisija strokovnjakov je izdelala pravilnik o učnem načrtu za visoko trgovsko šolo, ki naj se ustanovi v Beogradu. Pravilnik, ki je izdelan na najmodernejši podlagi, je bil predložen ministru na odobre-nje.
— Brivski kongres v Sarajevu je končan. Kongres je sklenil med drugim, da se ustanovi skupna nabavljalna zadruga ter prione izdajati poseben zvezni organ, tiskan v latinici in cirilici. Vprašanje delovnega časa je bilo odloženo dotlej, da postane z novim obrtnim zakonom aktualno. Izvoljen je bil novi centralni odbor s predsednikom Petrom Bogolagovičem na čelu. Eden od udeležencev je govoril o modi ter napovedal, da prično nositi ženske v kratkem še krajše iase. Ko-dranja brivci niso mogli uvesti v modo, ker ideja pri ženskah ni našla simpatij.
— Razpis učnega mesta. Na državni trgovski akademiji v Ljubljani je razpisano profesorsko mesto za slovenski in srbohrvatski jezik. Prošnje je vložiti do dne 25. t. m. pri ravnateljstvu državne trgovske akademije v Ljubljani. Podrobnosti glej v »Uradnem listu«.
— Razpis geometersko-geodetskih Štipendij. Generalna direkcija katastra v Beogradu razpisuje 130 novih štipendij za študiranje na geometersko - geodetskih šolah. Štipendija znaša 700 dinarjev na mesec, oziroma za študente na geodetsko-kulturno - tehničnem odseku tehn. fakultete v Zagrebu v višjih semestrih od četrtega, ki so opravili vse predpisane izpite 1000 Din. Podrobnosti glej v >Uradnem listu«.
— Natečaj za zdravnike pri mornarici. Mornarica potrebuje večje število zdravnikov, ki se postavijo za aktivne mornariške oficirje. Prednost imajo specialisti (med njimi tudi en zobni zdravnik) ali pa konkurenti, ki so že prebili nekaj časa na specijalizi-ranju. Prošnje je poslati oddelku za mornarico ministrstva za vojsko in mornarico v Zemunu. Podrobnosti glej v »Uradnem listu« št. 85, z dne 10. t. m.
— Sprejem zdravnikov - dnevničarjev v ljubljansko bolnico. V ljubljansko državno bolnico so bili sprejeti sledeči zdravniki -dnevničarji: dr. Josip Bežič, dr. Maks Kremžar, dr. Janko Pompe, dr. Stane Škulj, dr. Adolf Zorec, dr. Slavka Kristan-Lunacek in dr. Zdenka Tominšek. V kratkem bodo sprejeti še Štirje zdravniki-dnevničarji.
— Iz zdravniške zbornice za Slovenijo. V seznam zdravnikov zdravniške zbornice za Slovenijo sta bila vpisana dr. Franjo Labaš, županijski fizik v p. in dr. Edvard Jemc, sanitetni poročnik.
— Iz konzularne službe. Za generalnega konzula v Budimpešti je imenovan dr. Vla-i dislav Kojič, direktor konzularno - trgovinskega odseka v zunanjem ministrstvu.
— Za koncesijo za otvoritev in obratovanje nove lekarne v Ljubljani za okoliš severno od železniške proge do Save s stojiščem na vogalu Dunajske in Blei\veisove ceste je prosil dr. chem. in mag. pharm. Stanko Kmet-Bergant v Ljubljani. Vsak lekarnar, ki misli, da bi bil z ustanovitvijo nove lekarne obstoj njegove lekarne ogrožen, naj vloži v štirih tednih ustno ali pismeno svoj ugovor pri mestnem magistratu v Ljubljani.
— Kongres lige za reformo vzgoje. Te dni
se vrši v Locarnu IV. kongres za reformo vzgoje. Kongresa se udeležuje okoli 1000 delegatov. Zastopane so skoraj vse evropske države. Cilj kongresa je, da najde nova pota in nova sredstva na polju pedagogije in didaktike. S kongresom je združena razstava didaktičnega materiala. Na razstavi so zastopane »nove« angleške, brazilijanske, nemške, francoske, švicarske in italijanske šole. Kongres bo trajal do pondeljka, predseduje mu profesor Bovet, direktor instituta Rousseau v Ženevi.
— Brezposelnost v sovjetski Rusiji stane državo na leto okoli 100 milijonov rubljev, toliko znašajo namreč podpore za brezposelne. število brezposelnih pa še vedno narašča ter znaša trenutno okoli 1,500.000. V Leningradu je 10 odstotkov delavcev brez posla; Pač pa primanjkuje v sovjetski Rusiji inženjerjev in izučenih mehanikov. Uslužbencem teh strok ponujajo izredno visoke
plače, toda iz inozemstva na laskave ponudbe ni odziva.
— Kulak na Bolgarskem. Na Bolgarskem je bil uveden kuluk leta 1920. Te dni je objavila generalna direkcija kuluka statistiko za čas od 1. aprila 1925 do 31. marca 1920. Iz te statistike je razvidno, da je vršilo v tem času kuluk v korist države vsega skupaj 16.000 ljudi. Gradili so predvsem ceste, železnice, državne tovarne itd. Njihovo delo reprezentira vrednost 195 milijonov levov.
— Vsa vas zarubljena. Občina Tuhan na Čehoslovaškem je lansko leto vsled poplave hudo trpela. Ker so porabili posestniki ves denar in vse podpore za popravo svojih hiš, niso mogli — nekateri pač tudi niso hoteli — plačati davkov. Te dni je prišel v vas eksekutor ter vse po vrsti zarubil.
— Polet Detroit—Nova Zelandija. Te dni je startal v Detroitu bivši angleški aviatični kapetan Friderik Giles, ki poleti v petih etapah iz Detroita v Novo Zelandijo. Proga je dolga 18.000 km. Etape so sledeče: Detroit —San Francisco, 3600 km; San Francisco— Honolulu, 3800 km; Honolulu—Bisbone v Avstraliji, 7530 km (to je najdaljša proga, ki jo doslej še ni nihče preletel); Brisbone— Sidney, 830 km in Sidney—Wellington v Novi Zelandiji, 2990 km. Gilesov aparat bo letel z brzino 168 km na uro. S tovorom vred tehta 5000 ton.
— Največja zgradba na svetu. V 2. Aveniji v Newyorku grade najvišjo hišo na svetu. Visoka bo 1300 čevljev, tako da bo 267 metrov višja od Eifflovega stolpa v Parizu. Zgradba bo imela 110 nadstropij ter zavzemala prostor 47.000 kvadr. metrov. Stavbeni stroški so preračunani na 25 milijonov dolarjev. Dograjena bo leta 1928. Novi nebotičnik bo imel nad 60 liftov. Na vrhu stolpa bo svetilnik, ki bo kazal ladjam pot.
— Obdačenje »bubikopfa«. Občinska uprava v Wartenburgu na Pruskem je uvedla te dni davek na »bubikopf. Poročene ženske bodo plačevale dvakrat toliko kot dekleta. Otroci do 15. leta so davka oproščeni.
— Velika železniška nesreča pri Nišu. Predvčerajšnjim med 2. in 3. zjutraj se je pripetila pri Nišu velika železniška nesreča. Trčila sta osebni in tovorni vlak. Strojevodja sta opazila bližajočo se katastrofo šele v distanci 50 metrov. Vsi njuni napori, da bi jo preprečila, so bili zaman. Učinek karambo-laže je bil ‘strahovit. Obe lokomotivi sta bili razbiti. Oba strojevodja in en kurjač so bili ubiti, okoli 20 oseb pa težje ali lažje poškodovanih. Od ranjencev jih je šest že umrlOj osem pa se jih bori s smrtjo. Nesrečo je zakrivilo baje železniško osobje na postaji Pra-ljine.
— Tropična vročina v Novem Sadu. Predvčerajšnjim je vladala v Novem Sadu tropična vročina. Toplomer je kazal na solncu 52 stopin Celzija, v senci pa 38 stopin.
— Volkovi beže iz Bosne v Dalmacijo. Vsled gozdnih požarov v Bosni so jeli bežati volkovi iz bosanskih gozdov v Dalmacijo. Kmetje ne vedo, kako bi si pomagali, ker nimajo orožja.
— Žrtve strele. Nad Osijekom in okolico je divjala te dni silna nevihta. V selu Bjeli Manastir je udarila v hlev Joče Vakomjara strela, ki je ubila njega, kravo in tele in zažgala hlev. — Pravtako je besnelo te dni v gorskih krajih konjiškega sreza v Bosni strahovito neurje. 12-letnega pastirja Mato Taljiča je iznenadila nevihta na paši. Ko je tekel s svojo kravico proti domu, ga je ublia strela. V Stojkovičih je udarila v čredo konj trikrat zaporedoma strela ter ubila vsakikrat po enega konja. V Bulatovičih je udarila strela v čredo ovac ter ubila vseh 20 ovac.
— Požar v tovarni pohištva v Karlovcu. Predvčerajšnjim je izbruhnil v tovarni pohištva v Karlovcu velik požar, ki je uničil nekatere objekte popolnoma. Škoda je ve-
Katica Vugorek umrla. Katica Vugorek. ki jo je, kot smo poročali, pred par dnevi njen soprog, oficial Vugorek v Zagrebu^ iz ljubosumnosti z revolverskimi streli težko poškodoval, je v bolnici umrla.
— Samomor zaljubljenega muzikanta. — Franc Farkaš, muzikant v tovarni »Lira« v Mostaru je izvrši samomor s tem, da je iz-pil 100 g lizola. Zapustil je pismo, v katerem naznanja, da ga je gnala v smrt nesrečna ljubezen.
— Zemeljski plaz zasul osem hiš. Iz Pe-čuha poročajo: V občini Regoly se je utrgal te dni velik zemeljski plaz, ki je zasul osem hiš. 10 oseb je mrtvih, več težko oziroma lahko ranjenih.
— Dva brata hotela umoriti svojo mater radi nemoralnega življenja. Veliko senzacijo je vzbudila te dni v Ženevi aretacija dveh bratov, 14-letnega Marija in 16-letnega Rod-gera V., ki ju je ustavil na kolodvoru orožnik, ker sta se mu zdela sumljiVa. Na policiji sta fanta izjavila, da sta se pripeljala v Ženevo z namenom, da si kupita revolver, s katerim sta hotela ustreliti svojo mater, ker povzroča s svojim nemoralnim življenjem celi rodbini veliko sramoto. Ker nista imela denarja, si je izposodil Mario od enega svojih znancev 50 frankov, s katerimi sta si kupila majhen revolver. Čakala sta samo ugodne prilike, da bi svojo namero izvršila. Ker pa se je nahajala mati ta dan v družbi nekega kavalirja, ta dan svoje namere nista mogla izvršiti, zato sta se vozila, ne da bi plačala z železnico v okolico in nazaj v mesto. Policija je pridržala fanta v zaporu, da se ugotovi, če ustrezajo njiju trditve resnici. Fanta sta izjavila, da se k materi ne vrneta več.	. ,;
— Osleparjeni sleparji. Štirje P?1®!*1"8'1.. Židje so se hoteli izseliti brez priseljeni&ke8 dovoljenja v Ameriko. Eden od n j ih° v i n _ jakov jih je dirigiral 1ni'.1fra"c^‘ fenkov »Celte«. Bili so* proti plačilu 40.000	^
sprejeti, med potjo pa so	parnik
pali in pometali v ™0,1 ' j ,n je preiskava, je vse štiri zide rešil. Uvea J ,,	.
— Surov kmet. Osemletni Ivan Brezal e prišel? nW hudega sluteč, na dvorišče kmeta Petra Kozlovca v Brezaiu. Ne da bi otrok kaj zagrešil, ga je udaril kmet s tako silo
s pestjo po ustih, da mu je izbil več zob. Ker je vsled tega otrok na ves glas jokal, ga je zaprl kmet v svinjak. Ko ga je hotela njegova mati osvoboditi, je namlatil kmet še njo ter jo vrgel iz dvorišča. Otroka je izpustil šele čez pol ure. Ker je otrok tako težko poškodovan, da je v nevarnosti njegovo življenje, so Kozlovca zaprli.
— Stoletnica zadnjega morskega roparja. Te dni so proslavljali v St. Malo-u (Bretanja) stoletnico smrti zadnjega pirata Surcoufa, ki se je bil umaknil po srditih napadih na angleške ladje, s slavo ovenčan, na stara leta v svoje rodno mesto, kjer je tudi umrl. Sur-couf je bil zadnji korzar, pa tudi najslavnejši od vseh. S trinajstimi leti je vstopil v službo na roparski ladji »Emilija«, z dvaindvajsetim letom je postal njen kapiten. Boji, ki jih je bil s svojimi nasprotniki, bi bili vredni, da bi jih opisal kak pesnik. Ce bi se ne bil zavzel za njegovo legendarno in romantično osebo film, bi bil slavni Surcoui kmalu že popolnoma pozabljen. Eden njegovih najhrabrejših činov je bilo zavzetje angleške ladje »Kent«, ki jo je branilo 400 mož z 38 topovi, pa se je morala kljub teniu piratom udati. S tem činom je zaključen prvi del Surcoufove kariere. Drugi del njegove kariere karakterizira njegovo uspešno organiziranje piratskih napadov na Anglijo. Na iniciiativo historične in arheologične družbe arondismanov v St. Malo se je vršila ob stoletnici smrti slavnega pirata na njegovem grobu spominska slavnost.
— Vzroki za ločitev. Iz Newyorka poročajo o celi vrati originalnih tožb na razporoko oziroma ločitev zakona. Tako je vložila gospa Neily Thomas v Chicagu, dasi je bila poročena šele teden dni, tožbo na ločitev za k ona.
V tožbi je navajala, da se je kot ravnate-ljica nekega podjetja v svojega sedanjega moža, trgovca z muzikalijami, smrtno zaljubila ter se z njim poročila, dasi ni kazal prave ljubezni do nje. Na svoje neprije.tn0 Pre' senečenje je opazila, da se mož tudi po poroki ni ogrel, vsled česar je zahtevala ločitev zakona. Sodnik je odgovorili “a a!?.ei 'T ška zakonodaja ne pozna postave, na podlagi katere bi bilo mogoče koga sodnim potom prisiliti k ljubezni, nakar je ljubezmzeljna ženica tožbo umaknila ter izrazila nado, da se ji bo vsaj tekom meseca dni posrečilo pridobiti si ljubezen svojega soproga. Sodnik ji je želel srečo ter pripomnil, da zopei to ni nobenih zakonitih zadržkov.— Zakonca Garpen sta živela 30 let v srečnem zakonu-To pa moža, trgovca z mobilijami, ni ov!‘ ralo, da ne bi bil žene po 30 letih zapusti ter se ne vrnil niti potem, ko mu je žen*), pisala, da je vsled tuge težko obolela. Pau pa je ženi rade volje izplačal 500.000 dolarjev odškodnine ter ostal še nadalje sam. Ko je dobila žena 500.000 dolarjev, so jo srčne bolečine minile. Mož je izjavil po obravnavi, da bi bil plačal za osvoboditev iz 30 let trajajočega zakonskega jarma tudi še več, ce bi bila žena zahtevala. — Tudi slučaj cn-kuškega akrobata Ernsta Ocvirka je zanimiv. Njegova boljSa polovica je vložila tožbo na razporoko, češ da s kompletnim norcem, čigar abnormalnost se manifestira najbolj v dejstvu, da je sklenil doseči svetovni rekord v sedenju na drogu zastave, ne more živeti. Zakonski mož spada k ženi, ne pa na drog. Sodnik pa v športni ambiciji moža ni mogel najti nobenega vzroka za razporoko ter je tožbo zavrnil.
— Železniška katastrofa na Nizozemskem-Iz Amsterdama poročajo:	V	vasi Lažen,
enem od najbolj priljubljenih izletnih krajev v okolici Amsterdama, sta trčila te dni dva izletniška vlaka. 6 oseb je bilo ubitih, 10 težko, preko 20 pa lažje poškodovanih. Glavni vzrok nesreče je dejstvo, da je močno frekventirana proga enotirna.
Ljubljana.
1— Stavbno gibanje v Ljubljani je letos primeroma še precej živahno. Razven večjega števila enonadstropnih in visokopritlič-nih vil, hiš in »kurnikov«, ki jih grade, oziroma jih bodo zgradili tekom sezone privatniki in mestna občina,je omeniti veliko trinadstropno stanovanjsko hišo s petimi vhodi in 106 stanovanji, ki jo gradi mestna občina iz amortizacijskega posojila na Poljanah. Če vpoštevamo še štiri nadstropno stanovanjsko hišo Pokojninskega zavoda in trinadstropno hišo Delavske zbornice na Miklošičevi cesti, moramo reči, da se bo zgradilo letos v Ljubljani prav lepo število stanovanj.
V tem oziru je ukinitev stanovanjskega zakona prav blagodejno vplivala.
1— Nevaren vlomilec v ljubljanski okolici. V ljubljanski okolici, ob Dolenjski in Ižanski cesti se množe v zadnjem času vlomi. Večino vlomov utegne imeti na vesti 26-let-ni France Strgar, prosluli šolski tat, ki je pobegnil nedavno iz jetnišnice ljubljanskega deželnega sodišča. Policija in orožništvo drznega vlomilca že dolgo časa zaman zasledi' jeta.	—
KMEČKI PRAZNIK NA KRŠKE«
Slovenska ikmetska stranka. P™fe(* e 'os že tretjič svoj kmetski Pr,ijz“ avL, ( em
a*Ldžs
js-s	sr
redu r>ri tarIli <^r, vl ln odkorakajo ob 1. uri e godbo na čelu na Krško polje.
Ob 2. uri prične slavnostno zborovanje kmetskega ljudstva. Govorili bodo g. min. n, r. Ivan Pucelj, Anton Radkovič in zastopniki HSS.
Ob pol 4. uri prične velika konjska dirka, katere se udeleže najboljši dolenjski ko-njerejci.
Po dirki običajna kmetska veselica.
Na kmetski praznik v Krškem polju pride lepa skupina gorenjskih narodnih noš. Prav posebno velika udeležba j? javljena letos iz obmejnih krajev hrvntsMh. Hrvatski listi HSS so pozvali vse svoje organizacije ob brežiškem in krškem okraju, da so kmetskega praznika udeleže.
P Štev, 181.
***'■■•■ ■*»-:»"'«■»>	«u* «»-v. -j*SMM V**!** >V| «Vtfc,:****/.<
Prekmurske zadeve.
iKer veliko potujem po Prekmurju in podrobno poznam razmere, se mi zdi primerno oa gornji članek v »N. D.« štev. 177/2 podali naslednje pojasnilo:
Prekmurci so v predvojnih časih živeli z Madžari v nekakem dvojnem gospodarstvu, M je globoko ukoreninjeno v življenju narodov, ki ga pa običajna zgodovina nikoli ne ■omenja. Tako n. pr. govorimo o Obrili, kot tlačiteljih Slovencev! V resnici pa sta se spojila dva naroda v skupno celoto: eden se je brigal za hrano, drugi za obrambo. Tudi prekmurski Slovenci so poleti prehajali v inadžarske kraje na košnjo, kakor so svojčas prihajali k nam Italijani - zidarji, ali kakor so nekdaj prehajali nemški Sasi fn slovanski Cehi kot rudarji po vsem evropejskem jugu.
Odkar je Prekmurje v Jugoslaviji, hočejo Madžari lastnim ljudem usiliti ta zaslužek', ki s° ga prej jmeii prekomurci, in bil sem priča, kako so 'Madžari pustili Slovence preko meje k nam, nazaj pa jim niso dovolili in • so morali v temni noči preko državnih goz-na Madžarsko. Je namreč zopet ona veli-*®8ka napaka razmejevanja po »visokih« ?Wpodih, ki so o razmejitvi razumeli, kakor *®/ec na boben, namreč razni Japonci, Angleži, Francozi — le domačih ni bilo poleg. *ako je torej razmejitev v Prekmurju popolnoma zgrešena, kakor ije zgrešena pri Mariboru, na Koroškem in ob italijanski meji. Merodajni bi bili morali biti gospodarski oziri, — a merodajna je bila politična ^prica. Prekmurci torej ne morejo preha-Wi na Madžarsko za zaslužkom in če prebavo prehajajo protipostavno radi nezanesljive po gozdovih. Iz tega nastanejo prestop-“Jt kazni in pomanjkanje zaslužka. Zato so obrnili na velepos. Belje, da bi tam delali. Prekmurcem pa tudi to ni bilo všeč, kajti Madžarski veleposestniki so dajali Prekmurcem žito mesto denarja, Belje pa je plačevalo z denarjem, s čemur ni bil Prekmurec zadovoljen, ker je Prekmurje, zlasti proti severu, nerodovitno; Madžarska preko meje ro.,'r'tna a ima za priprosto delo
J« 1 tCl.) Bjrfttriftln rfplflVfifiV. Z.nitn or\ iv-
■	.vV.	•
predvojni veleposestniki so imeli namreč svoje imetje v Prekmurju bolj za veselje kakor za korist, in so ljudstvu marsikaj pregledali in dopustili, česar v novih razmerah javna uprava ne sme. Poleg tega je stoletno zvezo z severom težko razdreti v zaspanih ljudeh s še bolj zaspanim izobraženstvom. Tudi med duhovščino vstajajo glasovi proti paševanju iz Črenšovcev, kar je bilo videti v Dolnji Lendavi že lansko leto. Toda kra-valiranje inteligence v Dolnji Lendavi v noči 14. junija 1926 ni samo nič koristilo, temveč je še veliko škodovalo državnemu ugledu.
iKomčno pa je Prekmurcem največ škodoval »liberalizem« in »klerikalizem« iz Ljubljane sem; ob Muri se za izrne ne brigajo, iemveč hočejo v prvi vrsti — kruha in zaslužka, liazun tega še primernih in ne prekmursko - židovskih cen!
Premalo delavcev. Zaito so iz-Hn;..i i-	tako,	da	je	Perlunurje
j -.	a Madžarska je dajala žito in
je prav za vse. Vedeti moramo namreč, varJ? - a Avstrija, zlasti na jugu, nastala & .1 iz gospodarskih in ne iz osvojevalnih razlogov; zato so ljudje zadovoljivo živeli, ©tudi so bili različnih ver iz narodnosti, ele solsstvo XIX. stoletja z raznarodovanjem je to razmerje .razdrlo. Tega danes Sfcveda m kr,iva SHS, temvem svetovojni po-*Ui‘ki, ki niso dali ob ‘prevratu ma severu Vsega tega, kar nam je za narodno in gospodarsko eksistenco pristojalol Poleg tega je popolnoma pokvarjena nova železnica Ljutomer—Murska Sobota, ki jo je pokvaril Klekl. Klekl je nervozen mož in od dela je ves izmučen, tudi mu manjka široko-teznosti. Železnica bi bila morala teči skozi Striglo na Baltince, ker je sedaj preblizu Ljutomera; Ljutomer in Radgono bi bilo treba zvezati z Mariborom preko. Št. Lenarta na eni in 7. Mursko na drugi strani. Proga Ljutomer—Ormož pa je popolnoma odveč. Ker so zgradili progo preveč iproti zahodu, teče po močvirnem svetu, voda zastaja in dela poplave. Sicer pa radi tega le nekateri kriče, drugi, katerim voda nanese dovolj blata, pa trde, da po suhih strugah trava bolje raste. Za prvo silo bi bilo trebalo uravnati Dravo in Muro od izliva gori do Maribora in Radgone; pridobili bi dosti sveta in ljudstvo kakih deset let primernega talnega zaslužka, ki si ga sedaj ne zna pri-i ’ *fer je preveč priprosto, okorno in — nahujskano. Pošten gospodar je raje pod slamnato streho v lastni koži, nego pod zlato streho v tuji palači; toda te resnioe merodajne osebe nočejo, poznati, ker je hujskanje cenejše in uspešnejša Prav primerna bi bila za Prekmurce, zlasti Uornj o Leadiavo, tudi domača obrt: požuga lončarstva, preprogarstva in upeljava
cipkarstva. Politična uprava je za take stvari preokorna. Z*a sedanje čase neprimerne so tudi verske šole, ki delajo lepo po domače, a jih župniki ne dajo radi iz rok, ker bi v ljudstvu zgubili oporo. Da razni sekve-stri niso bili najboljši, ve vsak Prekmurec;
Gospodarstvo.
KOS KURZ SLAVENSKE BANKE.
Vprašanje kazenskih prijav. — Zakaj se zavlačuje preiskava. — Ni denarja za plačilo strokovnjakov.
Pod gornjimi naslovi piše »Jugoslovenski Lloyd«:
Vsej naši javnosti* ki je s posebnim zanimanjem sledila razvoju dogodkov okoli kon-kurza »Slavenske banke«, je dobro znano, da je januarja meseca t. 1. sprejelo državno pravdništvo več kazenskih ovadb proli delu »Slavenske banke«. Najvažnejša od teh ovadb je ona komisarja trgovinskega ministrstva, g. Bašiča, ki je po vsestranski preiskavi poslovanja banke vložil kazensko ovadbo na 140 straneh in podkrepljeno z okoli 200 prilogami in dokumenti. Druge j ovadbe so podali nekateri oškodovani up-’ niki. Zanimanje javnosti ni prenehalo niti j po vložitvi teh ovadb in čisto naravno je, j da so z raznih slrani vedno pogosteje pri-1 hajala vprašanja, kaj je s preiskavo o tej aferi. Preteklo je že šest polnih mesecev in še se ni vedelo, kako stvar stoji in če je sploh uvedeno postopanje na podlagi teh j ovadb.
j Informirali smo se o tej stvari na dobro informiranem mestu ter smo izvedeli neke stvari, ki mečejo čudno luč na našo Pravico.
Kakor hitro so bile ovadbe vložene, je pričelo sodišče s preiskavami in zaposleni so bili tudi nekateri strokovnjaki, ki so imeli preiskati poslovanje banke, kolikor je bilo , to v zvezi z vloženimi ovadbami. Preiskava se je vršila, dokler ni zmanjkalo denarja.
■ Strokovnjaki morajo biti za svoj posel plačani in sodišče jih je plačevalo, dokler je imelo denar, ko pa je tega zmanjkalo, so . prenehali strokovnjaki z delom. Izvedeli pa 1 smo, da so bile v tem vprašanju storjene tudi intervencije v Beogradu, ki je na kratko odgovoril, da ni denarja.
Gre za težke milijone velikega kroga interesentov — za konkurz banke, gre za vse poslovanje banke, ker se mora ugotoviti, če je povoda za kazensko postopanje proti funkcionarjem banke — vse pa pade v nič pred lakoničnim odgovorom — ni denarja I Gre za okoli 100.000 dinarjev. Razumljivo je vsled tega ogorčenje vseh upnikov nad takim postopanjem, ker bi justično ministrstvo že v interesu pravice same moralo najti sredstva za kritje stroškov te važne preiskave. Nihče ne zahteva nobene glave v tej aferi, pač pa javnost upravičeno zahteva, da se že enkrat ugotovi dejansko stanje stvari, justično ministrstvo pa je dolžno, da tej zahtevi zadosti.
Okoli tega konkurza je še mnogo preveč nejasnih afer, da bi se še ‘bolj zameglila in onemogočila končna ugotovitev resnice in eventuelnih krivcev in to baš z onega mesta, ki je v prvi vrsti dolžno, da z vsemi sredstvi in čim preje razkrije to afero.
Mislimo, da bi bilo nad vse dobro, če bi se za vso stvar zanimali tudi slovenski poslanci m zato jih na članek »Jugoslovenske-
ga Lloyda« opozarjamo.
1887 ŠTIRIDESETLETNICA 1927 SOKOLSKEGA DRUŠTVA V NOVEM .MESTU, 13 IN 14. AVGUSTA 1927.
Bratje Slovenci!
Kdor želi videti vrhunsko telovadbo, vzorne vrste brata Murnika, kdor se hoče diviti našemu vzglednemu telovadcu, rojaku bratu Štuklju, ki nastopi s svojimi težkimi, nenadkriljivimi vajami, kdor si hoče znova napojiti srce s svežim duhom sokolske ideje ob pogledu na tisočere množice, ta naj pohiti 14. avgusta v dolenjsko metropolo na proslavo naše 40 letnice. — Zdravo!
Zletni odbor.
RAZSTAVA KONJ
v nedeljo, dne 25. septembra 192”.
To, v Ljubljani zelo priljubljeno in že tradicionalno razstavo, priredi letos na vele-sejmskem prostoru prilikom Pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni«. Kolo jahača in vozača v zvezi s Konjerejskim društvom v Ljubljani. Istega dne popoldne pa se vrši na vojaškem vežbališču pri Zalogu velika jahalna in dirkalna tekma, kar je zlasti ugodilo ,ker se zamore tudi konje dirkače razstaviti dopoldne na razstavi, popoldne pa udeležiti se dirke.
Razstavi se lahko toplo in mrzlokrvne žrebce, kobile z žrebeti, zaskočene kobile, dvoletne in triletne žrebice, pripuščen; pa so tudi konji.
Prijavne tiskovine se dobe v uradu velesejma osebno ali po pošti, prijave pa sprejema upraviteljstvo Državne žrebčarne na Selu.
V prijavnici naj se navede pasmo, ime, spol, barvo in znake, rojstni dan, ime očeta in matere po žrebcu X, izreditelja, lastnika in bivališče.
Opozarjamo vse konjerejce in oficirje na to razstavo in prosimo, da dopošljejo prijavo radi sestave kataloga vsaj do 1. septembra 1927.
Določenih je več denarnih in častnih nagrad, diplom in kolajn.
Informacije daje urad velesejma in Državna žrebčarna na Selu, samo pismeno pa predsednik esekutivnega odbora Kola jahačev in vozačev, gospod dr. Lukman, advokat v Ljubljani, Gradišče.
Borze
Devize in valute.
Ljubljana, 11. avg. Berlin 13.505 — 13.535 (13.52), Dunaj 7.9875 — 8.0175 (8.0025), Cu-r.ih 1098.5 — 1096.5 (1095), London 275.8 — 276.6 (276.2), Newyork 56.68 — 56.88 (56.78), Braga 168.2 — 169 ( 168.6), Trst 308.3 — 310.3 (309.25 — 209.375).
Zagreb, 11. avg. Amsterdam 22.79—^22.85, Dunaj 7.9906 — 8.0206, Italija 308.5 — 310.5, London 275.8 — 276.6, Ne\vyork 56.7 — 56.9, Pariz 222.25 — 224.25, Praga 168.2 — 169, Curih 1093.5 — 1096.5.
Curih, 11. avg. Beograd 9.13, Berlin 123.33,
^.335 Milan 28,24 Praga 15.35, Budista
90.OO,	Bukarešta 3.22, Dunaij 73.05.
Efekti.
Ljubljana, 11. avg. Celjska 197 — 199, Ljubljanska kreditna 142 — 0, Merkantilna 0—90, Proštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135 — 0, Stavbna 56 — 0, Šesir 104 — 0.
Ljubljanska blagovna borza (11. t. m.). Les: Zaključkov ni bilo. — Deželni pridelki: Zaključkov ni 'bilo.
Sirite »Narodni Dnevnik«.
Šport.
DIRKA NA LJUBELJ.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani je dovolila, da smejo udeleženci avtomobilske in motorne dirke, ki se bo vršila to nedeljo 14. avgusta t. 1. na Ljubelj vporabljatd izletniške karte ne le za vlak, ki odhaja .oh 5. uri 23 minut zjutraj iz Ljubljane ,temveč tudi za vlak, lci odhaja ob 6. uri 55 minut na Gorenjsko. Jutranji vlak ima direktno zvezo do Tržiča s posebnim vlakom, ki odhaja iz Kranja ob 6. uri 20 minut in pride v Tržič ob 7. uri 10. minut. Priporočamo gledalcem, da se poslužijo v večji meri prvega vlaka, ker jim bo le tedaj mogoče priti peš do ljubeljskih serpentin. Iz Tržiča proti Ljubljani pa odhaja prvi vlak ob 2. uri 43 minut popoldne, nato ob 5. uri 20 minut posebni vlak in ob 6. uri 58 minut zopet normalni vlak. Izletniške karte za vrnitev se lahko v porabljajo na vseh teh vlakih.
Do danes je prijavljenih za dirko nad 60 avtomobilov in motociklov najrazličnejših tip. Med dirkači se nahajajo priznani inozemski in tuzemski champijoni ter se bodo toraj gledalcem, osobito v serpentinah nudili interesantni prizori.
Razen tega pa pričakuje Avtomobilski klub, da bosta Nj. Vel. kralj in kraljica tudi to leto poselila ljubeljsko dirko.
Pripominjamo še, da se lahko v porabljajo izletniške karte tudi na onih vlakih, ki so označeni kot izletniški, tako, da je n. pr. tudi Zagrebčanom mogoče priti v Tržič z polovično karto.
III.	termin kolesarskih dirk za državno prvenstvo.
Zveza kolesarjev S. H. S. Pododbor Ljubljana mesto je priredil v nedeljo, dne 7. avgusta t. 1. kolesarsko dirko na 100 km kot tretji termin državnega prvenstva. Startali so: Kosmatin, Zanoškar, Kosinina in Nagode od kolesarske sekcije A. S. K. Primorje; Pelc, Meze, Pestotnik, Valant in Šešelj od kolesarske sekcije Ilirija ter Peterka od Diska iz Domžal. Kljub težkemu terenu do Žirovnice in hudi vročini so dosegli dirkači lep uspeh. Zmagal je Kosmatin Ivan v 3 urah 23 min. in 53 sek., tik za njim sta pakirala Valant in Kosmina. V glavni skupini na 20 kilometrov dirkačev izven prvenstva je zmagal Peršin Maks od kolesarske Ilirije v 40 min. 6 sek., tik za njim Senica Edo in Pi-celj Viktor od Primorja. Vrlo in zelo agilno kolesarsko društvo »Sora« v Št. Vidu nad Ljubljano je priredilo ob enem dirko za društveno prvenstvo, katero si je sigurno priboril društveni član Dolničar Viktor Prevozil je progo 40 km v 1 uri 17 min. 26 sek., drugi Dolničar Karol v 1 uri 18 min. 16 sek., tretji Breme Pavle v 1 uri 20 min. 52 sek.
V dirki seniorjev društva »Sora« ua 10 km je zmagal Potočnik Štefan v 21 min. 273/6 sek, drugi Grudnik Rudolf, tretji Smole Ivan. — Na cilju v Št. Vidu pri km 5-400 se je' zbralo številno športno občinstvo iz Ljubljane in Št. Vida ter je ob prihodu dirkačev svi-
. rala železničarska godba »Zarja«. Dirke so , se izvršile v najlepšem redu in hrez vsake j nezgode ter gre vsa pohvala agilnemu predsedniku kolesarskega društva »Sora« gosp. Trapečarju in društvenemu tajniku g. Stan-ko-tu. Po dirki se je zbralo mnogobrojno športno občinstvo na vrtu pri Cebavu, kjer je društveni tajnik razglasil rezultate ter izločil Kosmatinu in Peršinu posebne nagrade. Dirke so se udeležili tudi člani kluba slovenskih kolesarjev iz Celja, na čelu preil-senika g. A. Šumra.
Ponesrečena poizkusa preplavati Kanal.
V nedeljo ob pol 3. uri popoldne je startal Anglež Lusconde pri Cap Griz Nezu. Radi Radi razburkanega morja pa je svojo namero opustil 10 milj od Dovra. — Istotam je pa
uri 2Jutraj Egipčan Helmi, ki je pa ob 10. uri moral odnehati radi krča. Pač pa se je ja poskus posrečil Angležu Timme-ju, ki je 5. t. m. ob 1. uri ponoči odplaval od Cap Griz Neza in po 14 urah 37 minu dospel v Folkestone. Preplavan je Kanala ni torej nobena senzacija več, posebno če do-tični rabi za to 3 in pol ure več ko Miohel, drži tozadevni rekord zli urami in 6 minut.
S
MODNO PISMO.
Kar se tiče lahkih oblačil, ki se nosijo pri gardenpartijah, na promenadi in pri sličnih prilikah, ste si gotovo že izbrali obleko iz lahkega musselina (5) s cvetličnimi ornamenti na modrem, rožnatem ali pa sivem fondu, kar učinkuje zelo mično. Vendar pa je treba pazit, da hanmonira taka obleka popolnoma z ostalimi komadi toalete. K taki obleki se nosijo širokokrajni klobuki iz svilene ali pa eksotične slame s trakom. Cez
te obleke pa se nosijo plašči iz hlaga z ve-lukimi cvetliciuim ornamenti.
Zraven spada solnSnik iz volne al-i pa kakega drugega tekstila, ki se ,pa mora glede barve ujemati z obleko, čevlji n ročna torbica naj bodo pravtako iz istega materijama.
' Kar se tiče klobuka, so oni v obliki pol-čelade in bareta zelo priljubljeni. Izdelani 90 iz svetlormene slame.
Prihodnjič se bomo zabavali o jesenski
modi. Mnogo se že govori o »Jersey-u 9«, dolgem plašču s kožukovinastim ovratnikom. Te plašči so seveda brez podloge.
Barve bodo najbrže zelo decentne. Pa kako bi moglo hiti tudi drugače spričo dejstva, da je dandanes pri damah priljubljen obraz, rjav ko bronsateint, ki je skoiro temnorjav ko čokolada? Pili takem teiniu fino svileno blago ne učinkuje napačno, vsled česar ostane pač še dalje časa moderno.
Tekma za Davisov pokal. Runda, ki se je vršila v S. Louisu (U. S. A.) med Japonsko in Mehiko, je končala z zmago Japonske 4 : 1. Double, kjer so Japonci nepričakovano podlegli, je dal za Mehiko edino točko. Rezultat:	R.	Kinsey-Rlutin premagata Ha-
rado - Shimidan 7 : 5, 6 : 2, 2:6, 3:6, 6 : 3. Joponec Ohta porazi Mehikanca Undo 6 : 1, 4 : 6, 6:3, 6:4. Harada potolče Kinseya 9:7, 6:0, 0:6, 6:1. Sedaj nastopi Japonska protiKanadi.
Svetovni rekordi profesijonalnih težkoat-letov. 'Francoska težkoatletska zveza je priznala svetovne rekorde, ki jih spodaj navedemo. Pri tem omenimo, da priznajo Francozi samo oni dvig z zavijanjem (Schrau-ben), pri katerem se ročke prosto dvigne na prsi. — V potegu drži vse rekorde Francoz Ch. Rigoulot in sicer z desnico 107.5 kg, z levico 96.5 kg in obojeročno 133.5 kg. — V sunku z desnico ima rekord Švicar 'Maurice Deriaz s 115.5 kg, z levico njegov brat Emile Deriaz s 101 kg, obojeročno z dolgo ročko Ch. Rigoulot s 175 kg, v ločeni teži pa Emile Deriaz s 131 kg. — Z vijakom je dvignil Anglež T. Aston desno 95, levo pa 90 kg. S kolebom je dvignil Maurice Deriaz desno 92 kg, Emile Reriaz pa levo 87.5 kg. — Iz križa je dvignil in sicer brez ročne banda-že Ernst Cadine (Francija) z desnico 193.5 kilogramov, obojeročno po Ch. Rigoulot 282 kilogramov.
Tildenova sodba o Francozih. Tilden je trdno o tem prepričan, da bodo Francozi potolkli Japonce in se s tem kvalificirali za finale z Ameriko. O svojih nasprotnikih govori »veliki Itill z največjim spoštovanjem. Cochet je po njegovem mnenju najboljši od Francozov, kar je Tidlen sicer že izjavil povodom svojega potovanja v Evropo. Cochet ima po sodbi Tild ena večkrat genijalne momente, kar je dokazal s svojo zmago nad Tildenom in Barot.ro v Wimt>ledonu. Boro-tra in Bruquon sta par, ki ga je težko premagati. Posebno Bruquo:novi halfoollegi so strahovito orožje.
To in ono.
SOVJETSKA DOBA — SMRTNIH OBSODB.
Doba poslednjih šestih tednov v sovjetski Rusiji sa more po vsej pravici imenovati doba smrtnih obsodb. V teh dnevih je bilo izvršenih neštevilno justifikacij. V Harkovu je bil obsojen na smrt Penjkov-Položnov radi špionaže v korist Poljske. Za isti prestopek je bila obsojena na smrt v Harkovu Viš-njevska, a v Minsku Savatski. Radi vohun-
j stva v korist Velike Britanije je bil obsojen častnik rdeče armade Abakumov radi množena, ki je baje pomagala vohuniti angleškemu agentu Boyce-ju.
Drugo skupino nesrečnih obsojencev tvori bivši carski oficir Družilovskij, katerega je sodišče v Moskvi obsodilo radi ponarejanja sovjetskih dokumentov, dalje topničarski častnik rdeče armade Abakumov radi umora vojaškega dopisnika v Leningradu in veleposestnika Govka, ki je ubil vaškega dopisnika v Vinici.
Neka skupina obsojencev je plačala svoje življenje s smrtjo nekih zločinov, izvršenih že pred mnogimi leti. (Slučaj Sacca in Van-zettija ima torej tudi sovjetska Rusija. Op. ured.) Med drugimi nesrečneži se nahaja tudi bivši agent »Obrane« Strašnov, ki je bil obsojen v Kaluži radi socialno-revolucional-nega udejstvovanja, belogardista Obuhova v Čeljabinsku radi izdaje pred devetimi leti, dalje štiri carski častniki še iz leta 1905, ko so vodili ekspedicijo v baltiških pokrajinah.
Iz nepoznanih vzrokov so bili usmrčeni tudi »beli« oficir Malfin in še nekoliko drugih častnikov iz bivše Kolčakove armade, med njim tudi bivši major generalnega štaba Peršurov, dalje trije drugi belogardisti itd. V amurski oblasti je bil obsojen na smrt polkovnik zjandarmerije lArestulov in |pet njegovih pristašev.
Izmed »nepolitičnih zločincev« so bili obsojeni in ustreljeni narednik Hajden radi nekih prevar in prodajanja konj v Kazak-stanu in trije častniki v Krasnodaru radi tatvine. V vseh teh prestopkih so bili najdeni tudi zločini proti revoluciji. Sem spadajo tudii obsodbe 88 budističnih svečenikov (lam), ki so vršili profiboljševiško propagando v aginskem okrožju v Sibiriji. Verh-njendinsko sodišče jih sicer ni obsodilo na smrt, ker bi v tem slučaju izzvala smrtna kazen svečenikov med Brujati pravo revolucijo proti boljševikom. Trije glavni duhovniki so bili obsojeni na pet let, četvorica na štiri leta, ostali pa eno ali dve leti težke ječe.
KAKO SEM BIL USTRELJEN.
■»Ruk priobčuje iz memoarov inženjerja Donzova, ki je hil pozvan leta 1921 k ruski tajni policiji kot priča, nakar so ga pridržali celih pet let v ječi, sledeči doživljaj:
Torej na smrt obsojen, sem pričakoval svojo usodo. Nisem verjel tolažilnim in pomirjevalnim besdam sorodnikov, samo težko me je zadelo, da mi je bila sodba proglaše-
na šele tri dni pred usmrčenjem: »Danes nas edide mnogo na »morišče«, je menil naš najstarejši sojetnik Blinder. Poznal je pri Čeki uzuelno proceduro prav natančno. »Ne obupaj, tovariš, človek umre samo enkrat«, je menil komisar, »moli in vleži se spat«. »Danes nas odide mnogo . tako je premišljeval vsakdo od nas. Čuli smo jih prihajati. Iz sosedne celice se je začul strašen krik. Krik žen in otrok. »Ne, otrok ne zapustim!« je kričala neka ženska. »Streljajte, roparski morilci, sterljajte, .kolikor hočete, toda ne puščajte na svetu sirot!.: Kričanje je postajalo vedno tišje in tišje, dokler ni končno popolnoma prenehalo. Odvedli so ženo nekega železniačrja z njenimi otroci vred. Obsojena je bila radi tatvine. Njena prošnja je bila uslišana, z njo vred so ustrelili njene otroke. Medtem je mož in oče otrok, železničar Utkin v naši celici blaznel. »Barbari, zakaj ste umorili tudi moje otroke? Miljenka ,ne jokaj, ne bo bolelo...« Obsodili so najpreje jetnike iz drugih celic, nato je prišla vrsta na nas. Odvedli so železničarja Utkina, komisarja Moskova in Nago. Moji sodniki so res imenitni ljudje, sem si mislil: Ne bom ustreljen. Pol ure pozneje so se začuli zopet težki koraki. Komandant je vstopil v celico, imenoval je moje ime. j Nevidna moč me je treščila na tla. Lase so i se mi ježili. V sosedni sobi je sedela komisija Čeke. Poleg komisije so stali rablji, eden od njih je streljal z levo roko, ker je bila njegova desnica hroma. Vonj po sveži krvi mi je udarila v nos. Slabo mi je posta-
lo.	Opotekel sem se. Dva rablja sta me prijela. »Ali veste, zakaj ste bili obsojeni?« Odkimal sem z glavo. Preiskovalni sodnik je prečital sodbo: »V imenu ukrajinske sovjetske republike odreja kolegij gubernijske Čeke, da je obdolženca .. . ustreliti. Najpreje naj se ugotovi, kje je skril denar njegovega očeta; če obdolženec prostovoljno prizna, je sodbo izpremeniti.« »Ne vem«, se mi je izvilo iz prsi. »Podpišite«, je ukazal preiskovalni sodnik. Avtomatično sem povelje izvršil. Odvedli so me v sosedno sobo. Bila je nenavadno močno razsvetljena. »Hitro se slecite!« je ukazal eden od rabljev. Ne vem, če sem se sam slekel ali so me slekli drugi. Ko so odprli pred menoj vrata, sem odrve-nel. V prostoru je bilo nakopičenih kakih 100 mrtvecev, tudi železničarjevi otroci so bili tam, popolnoma goli. »Lezi goril«, je zakričal eden od rabljev. »Zadnjič vprašam: »Kje ima tvoj oče skrit denar?« »Ne vem.« Počilo je par strelov ... Naslednji dan sem < se zbudil v samotnem zaporu. Ali se mi je
sanjalo? Kdo mi je ostrigel lase? Prijel sem se za glavo, lase so mi padali z glave liki .-.neg. To je bila posledica muk, ki sein jih prestal ponoči. Poleg mene je stala usmiljenka. Skušala mi je sugerirati, da so bile vse le sanje. »Draga sestra, bojim se. Povejte mi, ali me bodo pustili živeti? Niso me ustrelili? Zakaj sem obvezan?« »Samo do krvi so vas pretepli«, je odgovorila sestra. »Zakaj?«, sem vprašal. »Govorenje vam škoduje. Pomirite se. Zaspite. Samo pre-iskusili so vas. Usmiljenka je jela plakati. Jaz sem zaspal.
KONGRES ČRNOGLEDOV.
V Parizu zboruje te dni prav nenavaden kongres. K resnemu posvetovanju so se namreč zbrali adventisti, i Predsednik kongresa je ugotovil, da so vsa adventisti prepričani, da je smatrati i®'1" čujoče vremenske katastrofe, nenavadne a}' mosferične razmere, živahnejše delovanje ognjenikov, nenavadno veliko število meteorjev in ne v zadnji vrsti tudi politične zmešnjave sedanjega časa, za znake, da se bliža konec sveta. P.o mnenju advent«®1'' pride še pred sredo tega stoletja, obdan 1 augelji, na zemljo Kristus. Tedaj bodo P°‘ slani, kot prerokuje apokalipsa, pravični v paradiš, kjer ostanejo 1000 let. Mddtem se pretvori zemlja najpopolnejši planet.
Kakor vidimo, adventistov, pristašev od baptistovskega propoved.nika \Vlljema Mh" lerja v Pittsburgu leta 1831 ustanovljene sekte, ki pričakujejo, da se bi Kristus kmaln zopet povrnil na zemljo, dejstvo, da se to kljub temu, da se to, kar je bilo tolikokrat napovedano, ni zgodilo, v njihovi veri prav nič ne omaje. V Parizu ne molijo samo, marveč so se tudi prav resno posvetovali praktičnih sredstev, ki jih bo treba SP^ bližajočega se konca sveta vsakom®1 I rabiti, če se bo hotel rešiti.
VITKA LINIJA
V Rautzen-u je umrla te
dni neka korpu-
letna gospa, ki se je hote® v. uživanjem li: inon svoje korpulence iznebiti tei dobiti »vitko linijo«. V sled pretiranega zavzivanja limon se ji je jela razkrajati kri, obolela je težko na želodcu in črevih ter je končno po dolgotrajnem hiranju v velikih mukah umrla. Neka druga dama v Bautzenu, ki je obsedena od istega modernega splina, leži v bolnici, tudi ona težko laborira na želodčni ® črevesni bolezni- Ti dve dami sta se »kuri-rali« več tednov. Forsirali sta kuro tako, da sta zavžili končno vsak dan po 12 do 15 limon.
lija Erenburg:	S
Ljubav Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel Š. L.)
Na take divane so metali ranjence in ti-fuzne. Po noči so se vse bahiee v sosedstvu vnetg križale, ko so poslušale gobezdanje in tulenje. Odhajali so eni, takoj za njimi so pa že prihajali drugi. Ranjence, ki so bili zapuščeni, ko steklenice in so ostali, so pobijali ravno tam, na mestu, v temnih vlažnih sobah.
V eni iz takih sob feodozijskega prenočišča »Krim«, v tradicijonalni sobi, na skoraj zgodovinskem divanu, podprt od vseh njegovih reber, je ležal neki mračni subjekt.
V sosednjih sobah je šlo pijančevanje: to so gardisti slavil svoj polkovni praznik, ko so po tem, popolnoma zakonitem povodu, uplenili pri zaspanem Tatarju, ki se je v noči kradel iz Otuz v Feodosijo, sodček vina. Rjoveli so »hurra« v čast svojega visokega šefa, ali pa no, ko so se spomnili, da se je njihov šef že odpravil v druge svetove, ce-remonijelno vslajali in na angleški način minuto molčali, ali pa so uganjali šale ker vendar ne gre, da bi se vedno vojevali — in so posadili igralko Orlovo (Ona je bila
tudi Rivočka Bloh) v (žal) prazen sodček ter čistili njena bedra z državnim bencinom, kakor čistijo v čistilnici obleko.
Mračni subjekt pa ni niti pomnil šefa, niti ni imel posla z Rivočko Rloch. Zakaj pa njega niso pozvali na slavnost, čeprav je žalostni ogorek sveče komaj prodiral trdi mrak sobe, je bilo videli, da na divanu leži civilist v dolgih hlačah. Na prvi pogled — navaden popotnik. Pred revolucijo bi on veljal lahko za trgovskega pomočnika ali pa za turista. Zdaj se je pa to gostilniško prenočišče nahajalo pod upravo štaba neke armade, mogoče astrahanske. To se pravi, da je bil subjekt tam v neki službi. Razpletale so se razne govorice.
Eni so govorili, da je časopisni mazač, ki se je prej ves čas smukal v rostovskem Osvagu. Drugi so bili za Marinpol: češ, da je siibjekt služil tam v razvjedki in da seje doslužil do škandala: da je med zasliševanjem potegnil z roke inženerja šarova prstan s safirom; k nesreči se je izkazalo, da je inžener Francoz in celo svak vojnega atašeja.
Bodi temu tako ali drugače, služba skrivnostne osebe je bila stvar preteklosti. Bi-strogledi Aristarh je dobro vedel, da se pre-nočeFalec potika po Feodoziji tjavendan in
da nima nobenih dohodkov, ne v obliki prstanov, ne drugih. Samo enkrat, ko je subjekt zvabil Italijana ntičmana s transporta »Elena naj stopi k njemu pogledat zbirko nedostojnih slik, je od njega priigral tisoč lir. Razmetal jih je pa natančno v štirih dneh, radi česar je popolnoma opustošil ga-stronomično trgovino' /.ozolm. ki je bila na
glasu ne zaradi navadnega . ha ut — . ampak zaradi posebnega haut-haut Sautern-na«, in je tudi prisilil nič manj, ko dva ducata oseb ženskega spola, da so seznanile z udobnostmi prenočišča »Krim«. — Nato je on deset dni kadil čike, ki jih ni bil pometel zijalasli Aristarh, obedoval je pa v ceneni obednici artistov pri zadrugi farmacevtov, kjer ga je priporočila ena izmed štiridnevnih njegovih favoritek, ki je bila dobila ob svojem času za enourni poset cel kupček inozemskih bankovcev.
Zdaj je pa imel mračni subjekt vso podlago za mračnost. Čikov ni bilo več, ne v vAlru in ne pod divanom. Od včerajšnjega dne so mu prenehali dajati kosila zaradi prevelike skoposti farmacevtov. Kar se pa tiče Aristarha, je bil to trdosrčen človek brez vsake zaupljivosti in zato prav nič razpolo-. žen za to, da bi dajal vodko na kredit. Sub-1 jeklu, ki je vse življenje zgubil, je preostalo
samo to, da še leži, takorekoč obredno lez1 na divanu, na istem dirvanu. To je subjekt tudi delal.
Poleg vseh drugih nadlog so ga mučile tudi stenice. Dokler je on živel svetsko življenje, to se pravi, dokler je on pil Sauter-hu, dvoril damicam, razdajal kvarte, so te
male živalice, ki očividno niso brez vsakega razsodba, živele tiho po raznih skritih kotih Kakor hitro pa je on legel na divan, po-zabivši na vest, so prilezle ven v gostih čredah in so v eni minuti pokrile telo nesrečnega puščavnika z gostimi, rdečimi pikami.
Subjekt jih je ubijal z velikim ustnikom iz morske pene z zlatim monograinom, ki ga je on sesal praznega, kakor dudko, kei ni imel cigaret. Stenice so čudovito slabo dišale. Subjekt jih je neumorno pobijal, praskal se po posebno občutljivih mestih po bedrih, spet mašil v usta grenko dudko in mislil* odkrito rečeno, kako je vse to ostudno! Kako bi bilo dobro, če bi se zdaj malo obrizgal s kolinsko vodo ...
Iz vsega je bilo videti, da se subjekt na noben način ni pripravljal na smrt, čeprav se je ravnal po že gotovem receptu.
(Dalje prih.)
Kompletne potrebščin®
za Šivilje, krojače, čevljarje in tapetnike, kakor tudi sukance, svilo za Šivanje v vseli barvah, vezenino, Sipke in razne porte kupite najce-
nejSe pri
Josip Petelinc-u
Ljubljana,
Na veliko!
Prešernovega spomenika.
Na malo!
Carlmko poirednUki in ipediciiiki bureaiTj^.
»GROM«
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brsojavkam: „QROM“.	Telefon 2454.
PodruSnice: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja vse v to stroko spadajo!« posle najhitreje in pod kulantnlmt pogoji.
Zastopniki druSbe spalnih vos 5.0.8. sa ekspresne poliljke.
in
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi
naifinejšš m najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevajte ponudbo. :•*:	Teiefon Stev. 2389.
Tehniino in higijeniino najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta It. la, II. nadstr.
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se plat* 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—■
Inserati v
^Narodnem dnevniku*' imajo velik uspehi
KUPIMO
sledečo knjige — tudi rabljene: »Trije mušk° tirji«, »Dvajset let pozneje«, »Deset let pozneje«. Jugoslovanska knjigam*-Ljubljana.
Dipl. pravnik
želi nastopiti primerno isužbo. - C«>1* Ponudbe pod šdro »Pravnik« na upravo lista.
Prodajalk«
dobra moč v mešan*® blagu, želi premeniti m*' sto. Cenj. dopise na upravo tega lista pod iifro »Zaneti j iv««
Drvu - Čebin
Wol!ova lili. - Tolaf. **
Proda se ceno
pohištvo, štedilnik in mala pečka. Naslov pov* uprava liata-
■ ■■■—.—i■■ ii im—  ..........i i .	—----
- tukarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani. Izdajatelj: Aleksander Želesnikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tisaarno