LfitO LXVI	foMntne plačana * gofovtnl
tf Ljubljani, v soboto, dne 8. januarja 1938
Stev. 5 a
Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-itvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din i ■■ = Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.54V za inserate; Sarajevo štv. 75b3, Zagreb štv. Î9.011, Praea-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Konferenca rimske trozveze
Sestanek zunanjih ministrov tistih treh držav, ki tvorijo tako imenovano zvezo rimskih protokolov ali krajše povedano, rimsko trozvezo, to so Italija, Avstrija in Madžarska, ki se začne jutri, v nedeljo, v Budimpešti, se javlja v izrednih okoliščinah. Do danes ti sestanki, ki so prav tako redni, kakor konference držav Male zveze, sicer nikoli niso prinesli Bog ve kaj izrednega in so imeli le namen, poudariti tezo italijanske zunanje politike v srednji Evropi kot protiutež politiki Male zveze, a tokrat imamo vtis, da je položaj drugačen in da so nekateri zanimivi razvoji v mednarodnih odnosih srednjeevropskih držav že toliko dozoreli, da smemo od budim-peštanskega zasedanja pričakovati važnih sklepov. Dvoje okoliščin nas sili k temu naziranju.
Prva okolnost je, da je avstrijski zvezni kancler Schuschnigg, ki se poleg svojega zunanjega ministra dr. Schmidta udeleži konference v madžarski prestolnici, lik pred svojim odhodom v Pešto, smatral potrebno in koristno, da je v razgovoru, ki ga je imel z dopisnikom angleškega »Daily Telegrapha« s hvalevredno jasnostjo podčrtal, da »leži prepad med Avstrijo in narodnim socializmom«, da Avstrija ne zahteva nikakih sprememb svojih meja, da je »obnova monarhije v sedanjem trenutku v Avstriji izključena« in da »vprašanje Habsburžanov nikakor ne sme ovirati obnove srednje Evrope«. Izjava avstrijskega kanclerja je zategadelj izredne važnosti, ker zbliževanje med Avstrijo in državami Male zveze ni moglo napredovati v toliki meri, kot je na primer napredovalo zbliževanje med Italijo — voditeljico rimske trozveze — in Malo zvezo, ker so še vedno obstojale nejasnosti glede nekaterih vprašanj, ki jih države Male zveze, ali vsaj nekatere izmed njih, smatrajo za načelna. Avstrijski kancler je sedaj nedvoumno izjavil, da izključuje obnovo avstrijskega prestola v korist nadvojvodi Otonu in da noče dovoliti, da bi habsburško vprašanje, pa čeprav mu leži osebno pri srcu, oviralo razvoj prijateljstva v srednji Evropi v smislu zbližanja med obema laboroma. Ker je Schu9chniggova izjava prišla tik pred budimpeštansko konferenco, smemo verjeti, da se bodo trije zunanji ministri rimske trozveze v prvi vrsti bavili z vprašanjem, kako omogočiti, da bi Avstrija sledila italijanski zgled in poravnala vsa svoja neurejena nesoglasja s svojimi sosedami, v prvi vrsti z Jugoslavijo in Češkoslovaško, ker Romunija z Avstrijo nima nobenih neposrednih mejnih stikov. Budim-peštanski sestanek mora — tako vsi pričakujemo — dati osnovo, da se bodo v kratkem začela pogajanja tudi na tej črti. Po izjavi avstrijskega kanclerja se nam zdi takšna osnova na obzorju.
Druga okolnost, ki daje konferenci držav rimskega protokola posebno važnost, je notranji in deloma tudi zunanjepolitični prevrat, ki ga je novo leto prineslo v Romuniji. Velika ovira za zbližanje srednjeevropskih držav, ki mu je dala največ pobude jugoslovanska politika prijateljstva, je bilo napeto razmerje med Madžarsko in Romunijo. Prejšnja romunska vlada, ki je imela mnogo smisla za samostojno, od velesil neodvisno politiko Romunije, pa je bila v pogiedu Madžarske tako rekoč neprUk-pna Italijanska diplomacija se je trudila tako v Budimpešti, kjer je vpliv poslanika grofa Vincija znan, kakor v Bukarešti, kjer je razvil poslanik Sola veliko delavnost, toda do otipljivega izboljšanja odnosov med Madžari in Komuni ni prišlo. Med obema državama leži vprašanje narodnih manjšin, glede katerih Romunija ne more privoliti v noben kompromis, tem manj, ker je njena zakonodaja za njihove pravice itak poskrbela. Znano je tudi bilo, da prejšnja romunska vlada tudi ni bila povsem svobodna v svojent zunanjepolitičnem gibanju in se je morala ozirati na ovire, ki jih nova vlada ne pozna več. Sedanja romunska vlada je prežeta od želje, da čim prej sklene z Italijo prijateljsko pogodbo. Predsednik vlade Oktavijan Goga je to brez ovinkov izjavil in odmev iz Rima je bil več kakor gorak. V sedanjem stanju evropske politike pa si je skoraj nemogoče zamišljati prijateljstva z Italijo brez vsaj dobrega sosedstva z zaveznicami Italije v podonavski Evropi. Tudi jugoslovanska zunanja politika bo podpirala vsako težnjo v tem pravcu, da se izravnajo vse težave, ki ovirajo zbližanje med Romunijo in Madžarsko, tem bolj, ker je Jugoslavija od svoje strani pripravljena, da pomiri svojo madžarsko mejo na isti način, kot je pomirila bolgarsko in italijansko. Politični prevrat v Romuniji, čeprav nosi oznako nacionalističnega sunka, je potem takem olajšal srednjeevropska prijateljska prizadevanja in bo moral budimpeštanski sestanek to dejstvo vzeti na znanje in razvoj olajšati. Prepričani smo, da bo grof Ciano, ki bo v Budimpešti imel vodilno besedo, znal madžarskim državnikom predočiti koristi, ki bi jih vsa srednja Evropa in tudi Madžarska sama imela od tega. če bi prišlo do polnega pomirjenja med njo in Romunijo in bi « tem bila dana tudi pogodbena možnost, da pride do končnoveljavnega razčiščenja tudi med Madžarsko in ostalima dvema članicama Male
Poroka grškega prestolonaslednika
Nf. kr. Vis. knez Pavle v Atenah
Belgrad, 7. januarja. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in Nj. kr. Vis. kneginja Olga sta odpotovala danes popoldne ob 15 z vlakom v Atene na poročne slovesnosti Nj. Vis. grškega prestolonaslednika. Za njima sta odpotovala Nj. kr. Vis. vojvoda in vojvoilinja Kentska, ki sta opoldne prispela iz Londona. Na topriderski postaji so Nj. kr. Vis. kneza naniesntika Pavla in Nj. kr. Vis. kneginjo Olgo, Nj. kr. Vis. vojvodo in vojvo-dinjo Kentsko pozdravili predsednik kraljevske vlade in zunanji minster dr. Milan Stojadinovič, vsi člani vlade, poveljnik kraljeve garde, člani civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja, angleški poslanik na našem dvoru sir Ronald Campbell, lady Campbell ter celokupno osebje angleškega poslaništva, grški poslanik na našem dvoru Bibicaroseti, njegova gospa in celokupno osebje poslaništva. Pred odhodom je Nj. kr. Vis. pregledala častno četo. ki je bila razvrščena na postaji. Tedaj je godba intonirala narodno himno.
Atene, 7. januarja. Princesa Frederika Bruns-viška in Hannoveranska jo s prestolonaslednikom Pavlom, ki se ji je odpeljal nasproti do jugoslovanske meje, in svojim spremstvom prispela v Atene ob 17 (po grškem času). Na atenski železniški postaji so nevesto sprejeli in pozdravili Nj. Vel. grški kralj Jurij, kraljeva rodbina, predsednik grške vlade Metaxas, z vsemi člani vlade, ter atenski župan, kakor tudi vsi visoki gostje, ki so se že zbrali v Atenah. Prihod neveste je bil v Atenah razglašen s topovskimi streli. Pred postajo je ogromna množica ljudstva navdušeno pozdravljala princeso Frideriko. Od postaje pa vse do dvora so bile glavne atenske ujice polne navdušenih množic ljudstva. Na vseh poslopjih so se vile zastave. Narodne slovesnosti so se pričele že
danes. Zvečer je bilo mesto sijajno razsvetljeno. Od vseh strani prihajajo darovi za mladi kne-ževski par. Posebno veliko zanimanje je izzval dar predsednika vlade Metaxasa, ki je v imenu državnih uradnikov in grške oborožene sile daroval ogrlico iz hriljantov in 14 velikih smaragdov. Ta izredno lepa ogrlica je razstavljena v izložbi največje draguljarne v Atenah.
Velik sprejem v Atenah
Atene, 7. jan AA. Posebni vlak z Nj. Vis. knezom Pavlom in kneginjo Olgo, s katerim.sta ee pripeljala tudi vojvoda in vojvodinja Kentska, je pri-vozil na atensko postajo točno ob 18. Na postaji so visoke goste sprejeli grški kralj Jurij, prestolonaslednik Pavle, knez Nikolaj s kneginjo in vsi tuji princi in princese, ki бо v Atenah, predsednik vlade Metaxas z vsemi člani vlade, atenski župan. Člani parlamenta, člani diplomatskega zbora, v prvi vrsti jugoslovnski poslanik Lazarevič z vsem osebjem poslaništva. V spremstvu Nj. Vie. kneza Pavla in kneginje Olge eta bila dvorni minister general Hristič in general Dekavelo. Gospa Lazarevičeva je izročila Nj. Vis. kneginji Olgi krasen šopek cvetlic. Grški kralj in prestolonaslednik sta imela veliko lento Karagjorgjeve zvezde, Metaxas pa veliko lento belega orla. Pozdrav je bil dolg in prisrčen. Posebno grški kralj in Nj. Vis. knez namestnik sta se prisrčno pozdravila, nato se je pa Nj. Vis. knez namestnik Pavle toplo pozdravil z vsemi prisotnimi člani kraljevske rodbine.
Ko so mu predstavili druge ugledne osebnosti, je Nj. Vis. knez namestnik v družbi kralja Jurija obhodil častni bataljon, godba pa je med-
Zima ustavila hoje za Temel
Naravnost sibirski mraz je ustavil vojaška dejanja vse okoli Teruela. Oddelki armade generala Davila zgolj poizvedujejo in čistijo ozemlje ter so se zakopali, čakajoč dne, ko zopet prejmejo povelje, da se vržejo na rdeča krdela.
Medtem pokopujejo na stotine in stotine rdečih miličnikov, med katerimi je največ Franco-., zov, Čehov in Poljakov v starosti od 25 do 40 let, ki v svojih osebnih legitimacijah nosijo zraven lastnega imena tudi tako imenovano bojno ime. Ta imena navadno izražajo ideje in razpoloženje ljudi, ki so brez domovine in upanja. Sploh je rdeča armada po veliki večini sestavljena iz samih inozemskih najemnikov, poveljstva pa so vsa francoska.
V snegu in mrazu
Kar se tiče teruelske bitke same, je stopila v svojo drugo fazo in je izpremenila svoje lice in svojo karakteristiko. Še včeraj je imela pred vsem zgolj krajevni značaj, kmalu pa poslane velika bojna operacija, v kateri bo mesto Terucl tvorilo samo točko izhodišča. Utrjene višine okoli njega pomenijo odskočne deske, s katerih se bodo hrabre aragonske in navareke čete vrgle na rdečega sovraga. Za enkrat mraz in sneg ovirata vsako napredovanje. Dne 14. decembra so rdeči začeli ofenzivo, ne da bi mogli streti junaški odpor male posadke, nakar je nacionalna armada pod malim in hitrim generalom Gavelo rdeče vrgla nazaj. General Aranda pa. ki se je že proslavil kol branilec Ovieda. je na Silvestrovo zvečer prodrl rdečo fronto. Na novo leto eo rdeče
2л зЈ?

* \v,
ia^t/eivл' de Vd/rert
Krepka črta kaže fronto pred ofenzivo rdečih (14. XII. 191?). Pikčasta črta jc meja, do katere je prišla rdeča ofenziva do 29. XII. 1937. Pikčasto ozemlje je Franco ponovno osvojil v božični ofenzivi
zveze, Jugoslavijo in Češkoslovaško, ki sta po pogodbi obvezani, da čakata vse dotlej, dokler celokupna Mala zveza v madžarski politiki ni edina in složna. Tudi v tem pogledu torej smemo pričakovati, da bo konferenca držav rimske trozveze našla načelno osnovo za takojšnja pogajanja med Madžarsko in državami Male zveze, ki naj v kratkem času privedejo do popolne pomiritve v podonavski kotlini.
Takšnega uspeha vsi želimo. Položaj zunaj v velikem svetu, kjer se druga ob drugo brusijo velesile in njihovi impérializmi, postaja čedalje bolj neugoden in nevaren, tako da morajo mnle in srednje velike države, ki jih brige velesil ne tičejo, storiti vse v njihovih močeh, da utrdijo mir na področjih, kjer živijo. Srednja in balkanska Evropa morala biti obvarovani pred bojnimi zapletijaji. Ce bo konferenca v Budimpešti služila temu cilju, bo tvoren prispevek k mirovnemu delu. ki se mu je z vso svojo vnemo posvetila tudi Jugoslavija.
katalonske milice na novo napadle in so bile sicer ustavljene, se pa sedaj še držijo v vzhodnem delu mesta. Mraz znaša 15 stopinj, nekaj nezaslišanega za Španijo, sneg je meter visok, vrh tega pa buči vihar, ki zameta vsa pota in je zasul topove do kolesnih osi. Ker ni vidno, ni mogoče ne streljati, ne letati, na zasneženih višinah pa gorijo ognji. Narodna armada je izčistila vse višine, kjer je našla zelo dobre utrdbe rdečih, ki jih je bilo mogoče pregnati šele po dolgi topniški in letalski pripravi. Treba pa lx> zavzeti še več vrhov na severovzhodu Teruela, preden bo mogoče rdečo armado pripraviti do splošnega umika. Najbolj se bodo rdeči utegnili držati na gori de Serretilla, ki je zaradi njene posebne oblike ni mogoče napasti frontalno, dasi jo narodna artilerija bombardira dnevno tudi v sedanjem najhujšem vremenu. Tudi bo treba ojačiti letalske sile, ker rdeči kličejo letalstvo od vseh strani, iz česar se more sklepati, da teruelski bitki pripisujejo odločilen pomen. General Franco pa po svoji stari izkušeni taktiki svoje sile štedi do zadnjega momenta in tudi njegova poročila so kratka in pa stvarna brez vsakih prenagljenih napovedi, obljub In zmagoslavja.
Za preporod Špani:e
O zmagi narodne armade ni nobenega dvorna ne samo, ker se je mogoče zanesti na vojaške zmožnosti generala Franca, ampak tudi zavoljo navdušenja, ki slej ko prej navdihuje vrste narodne armade in narodno Španijo sploh. To se razodeva tudi v živahnem gospodarskem in kulturnem življenju v ozadju, ki se čedalje bolj utrjuje. Zato tudi vsi odločilni in merodajni inozemski činitelji nič več ne dajo na rdečo Španijo, ki se zateka k najhujšim lažem, kakor n. pr., da so generalu Francu zopet prišli na pomoč Italijani, kar je popolnoma izmišljeno in o čemer so se inozenici lahko prepričali. Resnica je ta. da hočejo rdeči v Valenciji in Barceloni s tem samo zakriti dejstvo, da so njihove vojne komande popolnoma v rokah Rusov in Francozov ter Cehov (Slovaka hvala Bogu ni nobenega med najemniki tretje internacionale) in da so skoraj izključno inozemski tudi vsi napadalni oddelki, dočim prebivalstvo rdeče Španije same neznansko trpi pod pomanjkanjem in terorjem in si velika večina na tihem želi zmage narodne zastave.
V Salamanci se je po državljanski vojni prvič sestal sloveči »španski institut«, lo je španska akademija znanosti in umetnosti. Predsednik Manuel de Falla je imel govor, v katerem je izvajal, da bo treba po zmagi posvetili glavno skrb kulturnemu delu za moralni preporod Španije. -Potem so akademiki prisegli, da bodo vedno služili katoliški tradiciji Španije.
Teruel ima dva (fospodnra
General Quei|>o de Liano je imel po radiu govor, v katerem je takole označil položaj v Te-ruelu: Rdeči trde, da so gospodarji Teruela, drugi pa pravijo, da gospodarimo mi v mestu. Ni pa ločna ne ena ne druga trditev, ker so v mestu čete obeh sovražnih taborov. Mi smo zavzeli nekaj mestnih okrajev, drugi pa so še v rdečih rokah. Naše čete, ki s periferije prodirajo proti centru mesta sO obkolile neke sovražne edinice, ki se kakor vse kaže, ne bodo mogle več prebiti skozi obroč. Borbe za Terucl so izredno težavne in naporne. Naše čete le s težka prodirajo po tesnih in krivuljastih ulicah. V ostalem pa odločitev ni odvisna od |>oteka uličnih borb. Usoda Teruela in drugih mest se bo odločila povsem nekje drugod. Na drugih bojiščih, kjer bodo operacije oživele in bo vreme dopustilo večje akcije. Tedaj bomo naglo obračunali z nasprotnikom.
Civilisti zapušča o Madrid
Danes ie bil v Madridu objavljen dekret, po katerem morajo vsi civilisti, ki vojaški oblasti niso nujno potrebni, v roku 30 dni zapustiti Madrid.
tem igrala jugoslovansko in grško himno. Na trgu pred jioetajo je velika množica priredila prisotnim gostom iz Jugoslavije nepopisne manifestacije Ljudje so vzklikali, godbe so pa igrale. Kralj in Nj Vis. knez namestnik Pavle sta sc veselo zahvaljevala za ovacije. Enake manifestacije navdušenja so spremljale sprevod visokih gostov vse do kraljevskega dvora, kjer sta se nastanila Nj. Vis. knez namestnik Pavle i,n kneginja Olga.
Prihod Nj. Vis kneza namestnika Pavla in kneginje Olge je vzbudil v vseh krogih na Grškem kar živanneje zanimanje in najtoplejše simpatije. Listi prinašajo o prihodu Nj. Vis. kneza namestnika navdušene članke in poudar-jajo njegove zasluge za utrditev notranjega in zunanjega j>oložaja kraljevine Jugoslavije.
Nevarna vožn:a romunskega prestolonaslednika po Črnem morju
Danes se je peljal skozi Belgrad v Atene romunski jirestolonaslednik Mihajlo, ki je bil te dni v veliki nevarnosti j>ri vožnji na ladji v Črnem morju, kjer je divjal strahovit vihar. Ladjo, s kaitero se je vozil romunski prestolonaslednik, je v zadnjih trenutkih rešila angleška ladja, ki jo je odvlekla v pristanišče Kon-stanco. Romunski prestolonaslednik je odpotoval do Belgrade s posebnim dvornim vlakom, v Belgradu pa je bila priključena ekspresnemu vlaku celotna dvorska kompozicija, v kateri je romunski prestolonaslednik nadaljeval jx)t v Atene.
Nj. Vel. krulj Peter II., nn njegovi levici Nj. kr. Vis. knez namestnik, na njegovi desnici kraljeviča Tomislav in Andrej, zn njim Nj. kr. Vis. vojvoda Kentski pričakujejo na pragu kraljevega dvora »badnjuk«
Prebivalstvo Francije v 5 letih narastlo za 8t.000
Pariz. 7. januarja. >L Intransigeant« priobču-je izvlečke iz pravkar izišle uradne statistike francoskega jirebivalstva. Po teh podatkih je imela Francija leta 1936 41.508.000 prebivalcev, porazdeljenih na 13,154.000 gos|x>dinjstev in 9 milij. 110 tisoč stanovanjskih hiš. Torej je prebivalstvo od leta 1931 naraslo le za 81.000 duš, gospodinjstva pa so se jKnnnožila za 155.000 in novih hiš je bilo sezidanih 230.000. Iz tega je mogoče sklepati, da blagostanje v Franciji narašča, ne pa temu ustrezajoče število prebivalstva.
Mesto Pariz ima 2,792.938 prebivalcev — 1,214.458 gospodinjstev in 95.755 hiš. Veliki Pariz, ima 4,889.438 j>rebivalcev z 1,972.505 gosjxv dinjslev in 363.098 hiš. Ostala večja mesta imajo: Marseille 913.000. Toulouse 210.001), Lille 200.000, Bordeaux 254.000. Nizza 262.000 in Lyon 561.000.
Papeževa odlikovanja francoskim državnikom izročena
Pariz, 7. jan b. »Intransigeant« fioroča, da je papešk! nuncij danes izročil številnim Irancoekim državnikom vieoka odlikovanja sv. očeta papeža Pija XI. Med drugimi so odlikovani z viteškim redom »v. etolice Chautempe. zun. minister Yvon Dclbcs, finančni minister Georges Bonnet, prosvetni minister Zay, trgovinski minister Chapsal, drž. tajnik v zunanjem ministrstvu de Tesaan in še nekateri drugi.
Berlin, 7. januarja. AA (llavas). Davi so usmrtili Herbe-la Gajevska, ki ga je ljudsko sodišče obsodilo na smrt zaradi velelzdaje. Obtožnica mu je očitala, rla je bil v tuji vohunski
službi.
Zagrebška vremenska najxMcd: Topleje.
Dunajska vremenska napoved: Oblačno, sneg, temperatura bo narastla na okoli 0 stopinj, ojiol-dne se Ik> tajalo.
Sedaj že tudi v alpskem predelu sprememba vremena hitro prodira. Zapadni topli val je ie opoldne dosegel Monakovo. kjer so imeli že 1 stopinjo nad 0. Proti večeru je tudi ua Dunaju bilo že 0 stopinj.
Iveiiin vremenska napoved. — Schafflerjev vremenski koledar za 3 din iz Cirilove v Mari-I boru. Preprodajalci popust.
Tekma v pomorskem oboroževanju
Rini, 7. jan. TG. Italijanska vlada je dane« objavila pomorski gradbeni program za najbližjo bodočnost. Na podlagi tega načrta bo takoj začela graditi 2 oklopnici vsako po 35.000 ton, 1'2 rušilcev velikega obeega in nedoločeno število podmornic. Ladje morajo biti dograjene najkasneje v 3 letih. S temi novimi ladjami bo Italija dobila vojno bro-dovje, ki bo dovolj močno, da brani meje imperija, da brani njegove interese tako v Sredozemskem morju kakor tudi prometne zveze z afriškimi kolonijami. To je največji gradbeni načrt, ki ga je kdaj Italija podvzela v svoji zgodovini. V drugi polovici leta 1010 bo Italija imela т Sredozemskem morju tolikšno vojno brodovje, da se ji ne bo treba bati nobene nasprotne pomorske sile, kajti razpolagala bo s 4 ogromnimi oklopnirami po 35.(100 ton. 4 oklopnicami po 2-1.000 ton, 19 velikimi oklopnimi križarkami, 65 rušilci, 44 torpedovkami in brez dvoma daleč nad 100 podinorncami.
Italijanski listi pišejo, da je to odgovor Italije na oboroževanje Anglije v Sredozemskem morju.
Pričelo ee je torej mrzlično tekmovanje med Italijo, Veliko Britanijo, Združenimi državami in Japonsko v pomorskem oboroževanju. Velika Britanija se trudi, da bi lahko z ene strani ogrožala Japonsko, na drugi strani pa hoče imeti tudi premoč v Sredozemskem morju, da bi bila varna na svoji poti na vzhod. Italija finančno ne more držati koraka z Veliko Britanijo pri tem oboroževanju, mnenja pa je, da bo lahko odstranila vsako nevarnost na Sredozemskem morju ter vsaj tukaj obdržala ravnotežje z Veliko Britanijo. — Kakšen premer bodo imeli topovi na novih italijanskih pomorskih enotah, še ni znano, ker menda Italija čaka na vest o premeru topov na novih angleških vojnih ladjah, ki se že gradijo oziroma se bodo šele začele graditi. Z gradnjo novih vojnih ladij bo italijansko brodovje na Sredozemskem morju
najmočnejše od dosedanjega sredozemskega bro-dovja in je pričakovati, da se bo tudi Francija spustila v oborožitveno tekmovanje.
Tudi Angleži . ..
Po poročilu iz Port Saida namerava Anglija zgraditi v Janeti veliko letališče, ki bo zgrajeno na koncu Sueškega kanala pri Rdečem morju. Za gradnjo letališča ho dala večje prispevke tudi egiptovska vlada. Britanske oblasti so sklenile, da se letališče v Port Saidu razširi in pripravi za vojno uporabo za primer vojne.
Amerihanc utrjujero
Hava sko otočje
Kakor poročajo iz San Diega (Kalifornija), je Havajsko otočje bilo v zadnjih mesecih okrepljeno ne 6aiuo z mnogimi novirnj utrdbami, ampak ima ameriška vlada v načrtu, da na njem zgradi tudi močno oporišče za letala. V januarju tega leta bo Amerika tjakaj namestila 18 š-t i ri motornih letal za dolge proge, 12 konec meseca julija in 12 zopet v novembru.
Svetovna vojna sveta ni izučila
Ladja »Washington«. 7. jan. b. Dopisnik »United Pressa« so je razgovarjal na ladji »Washington'«: z dosedanjim poslanikom Združenih držav v Berlinu g. Doodom. ki je na poti v Ameriko. Dood je izjavil, da obstoja velika nevarnost, da bodo vsa prizadevanja demokratskih držav, da se ohrani mir v svetu, zaman, kajti vse drvi nasproti novemu vojnemu požaru. Svet se, kakor vse kaže, iz zadnje svetovne vojno ni mnogo naučil in bo tekmovanje vseh držav neizogibno privedlo no nove vojne.
Japonci hočejo združiti
severno in južno vojsko
Šanghaj, 7. januarja, b. Japonci napredujejo z juga in severa ob železniški progi Tiencin-Pukau. Najhitreje in najizdatneje je japonsko prodiranje na severu, kjer Kitujci ne nudijo nobenega odpora. Razdalja 600 km med južno in severno japonsko armado se je zmanjšala že na 160 km in Japonci upajo, dn bodo v 14 dneh vzpostavili zvezo med tremi vojskami ter tako popolnoma zasedli železniško progo. Kitajska obrambna črta na severu blini rukaua je ogrožena s severa, torej s strani, kjer niso pričakovali nevarnosti. Zaradi naglega napredovanja Japoncev s severa izgubi obrambna črta vsako vrednost ter se bodo Kitajci morali umakniti proti zahodu in spremeniti fronto, ki je sedaj potekala od vy.hoda proti zahodu v smeri proti jugu, da bi lahko ubranili dve najvažnejši železniški zvezi, namreč propo Peking-Hankav-Kanton Kitajci so že pričeli razporejati svoje sile z juga na tej železniški progi, kjer bodo dali najhujši odpor.
Po izjavi uglednega činitelja šanghajskega mestnega občinskega sveta, ki jo je podal dopisniku »Dailv Telegrapha«. namerava Japonska popolnoma odstraniti vpliv evropskih velesil v šanghaju. Položaj Evropeev je v šanghajskem mestnem svetu zelo težak, ker so legalni temelji mednarodne koncesi je zelo slabi. Japonci namreč odrekajo drugim državam pravice, ki so jih doslej vršile v Šanghaju.
glede obvarovanja ribjega zaklada ob ustjih rek, ki se iztekajo v Tiho morje, kjer bi za gotovo dobo prepovedale vsako lovljenje rib. 5. Sovjetska in japonska vlada bi se domenili tudi glede nadzorstva krajev, ki bi prièli v poštev za japonske koncesije.
Japonsko zunanje ministrstvo je prepričano, da dobrega izida teh pogajanj ne morejo ovirali nobene težave in da bodo morda prav ta pogajanja dala povod za mnogo širši politični razgovor med obema državama, da bi se odstranile tudi druge težave, ki trenutno povzročajo medsebojne napetosti.
Kila sha naroča velike holičine o rož a
Iz kitajskega vira se čuje, da so Kitajci 10. decembra naročili v inozemstvu vojnega materiala v vrednosti 25 milijonov din. Ta material sestoji po večini iz lahkih in težkih topov, letal, tankov in municije. Kitajci so naročili tudi 10.000 najmodernejših pušk, težkih in lahkih strojnic ter 100.000 plinskih mask. Blago bo prihajalo na Kitajsko čez Indokino in iz sovjetske Rusije. Dve tretjini orožja so Kitajci plačali pri naročilu, tretjo tretjino pa bodo plačali pri prevzemu blaga.
podpornikov medsebojnih kulturnih in političnih zvez. Morda ga je k temu vodila tudi njegova gospa soproga, Hrvatica, doma Iz Istre, kamor je rajnki vsako leto odhajal na kratek oddih. Pred dobrini pol letom se je odpovedal svoji službi v korist svojemu mlajšemu tovarišu, prav tako velikemu našemu prijatelju dr. P. Zenklu. Dr. Baxa se je rodil 1. 1862 ter končal pravniške študije z doktoratom ter se posvetil odvetništvu. Ze v devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je goreče udeleževal socialno naprednega in državnoprav-nega gibanja. Bil je tudi časnikar nastopal je skoraj v vseh večjih političnih procesih kot odvetnik. L. 1895 je bil izvoljen za poslanca v češki deželni zbor, kjer je bil 1. 1898 izvoljen celo za predsednika državnopravne stranke. Tega leta je dal tudi v deželnem zboru predlog za splošno in enako volilno pravico za češko kraljestvo. Od 1. 1903 je bil državni poslanec na Dunaju, kjer je vztrajal do leta 1918, kjer se je srečaval z našimi državnimi poslanci. Po prevratu je bil izvoljen za prvega republikanskega Zupana v Pragi, ki jo je leta 1922 razširil v Veliko Prago, ko se je 8 mestnih občin združilo z 38 okoliškimi občinami v eno stolno mesto Praga, katere prvi prima-tor je poslal dr. Baxa in ostal na tem mestu do 2. aprila 1. 1937. Poleg tega je bil tudi predsednik ustavnega sodišča in član češkega deželnega zbora, deloval je tudi v mnogih kulturnih društvih (častni predsednik CS.J Lige). Jugoslovanom in Slovencem je posvečal veliko svojega časa ter je še pred nekaj tedni vodil ustanovni zbor akademske sekcije JCŠL v Pragi. Kako je bil naklonjen Slovencem, kaže tudi njegov lep pozdrav Ljubljani v naši češki številki, ki je izšla isti dan. ko se je on odpovedal mestii praškega župana.
Po geslu: Romunijo Romunom
na pisma, naslovljena na italijanskega kralja in cesarja Abesinije, kar pomenja priznanje italijanske suverenosti v Abesiniji. Italijansko časopisje jemlje ta dogodek z velikim zadovoljstvom na znan je. Italijanski časopisi ob tej priliki poročajo, dn naj bi francoski poslanik v Bukarešti nastopil proti temu koraku romunske v lade(?).
Bukarešta, 7 januarja. A A. Na svoji včerajšnji seji je ministrski svet razpravljal o prvih ukrepih vladnega programa. Po seji je bil objavljen komunike, ki pravi, da je vlada sklenila ustanoviti komisijo, ki 1к> v okviru veljavnih zakonov izdala odredbe, na podlagi katerih bodo morali židovski krčmarji v določenem roku zapustiti romunske podeželske kraje. Ta ukrep jo bil izdan v svrlio boljše zaščite zdravja romunskega kmečkega prebivalstva.
Vlada je proučila tudi pregled listin romunskih državljanov, kolikor so bile. izstavljene na nedovoljen način od tujih oblasti za časa svetovne vojne in v prvih povojnih letih na romunskem ozemlju in ki se morajo smatrati za nezakonite Komisija, v kateri bosta poleg drugih pravosodni in notranji minister, bo v najkrajšem času proučila možnosti izvedbe obeh sklepov vlade.
Vlada se je končno odločila izdati potrebne uikrepe za znižanje cen proizvodom, ki so romunskim slojem najbolj potrebni. Končno je vlada sklenila. da se morata romnnščina in ro-mnnska zgodovina učiti v vseh šolah, večinskih in manjšinskih po učiteljih in profesorjih, ki so čistega romunskega porekla.
Zunanji miwster
bo šel v Prago
Romunski zunanji minister Micescu ilopo-tuje v nedeljo dopoldne ob 10 v Prago. V Pragi ostane do ponedeljka popoldne, ko se ob 14 odpelje v Ženevo. V Pragi bo imel več sestankov z dr. Bcnešem. s predsednikom vlade Hodžom in zunanjim ministrom Kroflom.
»Cuventul« piše, da bo zunanji minister Micescu poleg Prage obiskal tudi Belgrad. Potovanje v Prago naj bi potrdilo harmonično sodelovanje med ČSR in Romunijo.
Romurn a priznala
itali;anski imperij
Rim. 7. januarja. Romunska vlada je italijanskega poslanika v Bukarešti uradno obvestila, da je izročila svojemu poslaniku v Rimu overil-
Kratka drmostraciia v Zagrebu
Zagreb, 7. januarja. Snoči ob 19 je priredila v Zagrebu manjša skupina komunistov na I lici. okoli 20 pa na Trgu kralja Aleksandra, demonstracije. na katerih so не slišali prepovedani vzkliki. Policija je hitro demonstrante razgnala in aretirala 6 oseb, ki jih oblastva poznajo kot komuniste. Ohlastva so red in mir hitro obnovila.
VoIpi pri knezu - namestniku
Belgrad, 6. januarja. AA. Grof Giuseppe Vol-pi, član italijanske vlade, se je mudil tri dni v Belgradu kot delegat italijanske vlade, ki mti je poverila nalogo, da pripravi veliko razstavo »italijanski portret skozi stoletja«, ki naj bi se spomladi odprla v muzeju kneza Pavla v Belgradu. Nj. Vis knez namestnik je včeraj sprejel grofa Giuseppa Volpija v avdienci in ga je blagovolil pridržati na kosilu. Danes je priredil ministrski predsednik in zunanji minister dr Milan Stoja-dinovič intimno kosilo v čast grofu Volpiju v svoji vili. Grof Volpi odpotuje danes nazaj v Italijo.
Voz drv se je prevrnil nanj
Celje, 7. januarja.
Danes, v petek, ob 4 popoldne se je zvrnil voz naložen z drvmi v gozdu blizu Gomilskega na 16-letnega posestnikovega sina Antona Turnška iz Dohovlja pri Braslovčah. Na srečo je bil z njim še nek mlajši fant, ki je takoj tekel do bližnje hiše po ljudi, ki so hitro prišli na pomoč. Turn-šek si je zlomil levo nogo nad kolenom in dobil tudi notranje poškodbe. Z reševalnim avtom so ga prepeljali v celjsko bolnišnico.
O čem bodo govorili v Budimpešti
Obnovitev ,ribje pogodbe' s SSSR
Japonsko zunanje ministrstvo objavlja, da je pravkar poslalo japonskemu poslaniku v Moskvi, grofu Šigemicu, navodila, naj začne pogajanja za sklenitev, odnosno za podaljšanje sovjetsko-japon-ske pogodbe o ribolovu. Sedaj obstoječa pogodba, ki je bila sklenjena 29. decembra 1928 za dobo 10 let, bo letos potekla in japonska vlada želi na vsak način pogodbo obnoviti in če le mogoče jo napraviti trajno, ker tako zahteva tudi japonska industrija, ki živi od ribolova. Japonska vlada je lansko ieto načela to vprašanje, toda sovjeti, ki so 1. 1936 sami stavili podroben predlog, so vsaka pogajanja odklonili. Japonski predlog nove pogodbe določa sporazum v petih točkah:
1. Nova pogodba naj bi bila sklenj na za dobo SO let. 2. Sovjetska Rusija naj bi priznala Japonski okrog 44 okrajev, kjer bi Japonci imeli izključno pravico do ribolova. 3 Japonska bi plačevala koncesijo v razmerja 42.5 jenov za ruski rubelj. 4. Obe vladi bi sklenili poseben sporazum
Zarota proti „velikemu pokro-v teliu brezboštva"
Moskva, 7. januarja. Sialin prednjnči z dobrim zgledom glede sovraštva do vere. Prevzel je naslov »velikega pokrovitelja brezbožniškega gibanja«, ki ga mu je ponudilo novo vodstvo brezbožnikov. V vrhovnem brezbožniškem svetni sedi 600 članov in vsak od teh načeljuje neki krajevni organizaciji.
»Daily Mail« poroča o široko zasnovani zaroti proti Stalinu in poveljniku tajne policije Ježevu. GPU je v tej zvezi v zadnjih dneh na-pravila mnogo aretacij, zlasti med vojaško posadko v Koliminu. ki je blizu Moskve. Pri zaroti naj bi bilo udeleženih veliko višjih častnikov rdeče armade.
Mednarodni gospodarski načrt van Zeelanda
Landen. 7. jan. b. Bivši ministrski predsednik van /.eeland je priepel enoči v London ter se se stal z mi nie trski m predsednikom Chaniberlainotn, kateremu je izročil mednarodni gospodarski načrt. Ta načrt določa, da bi Združene države, Anglija in Francija na eni strani ter Nemčija in Italija na drugi etraiii ukinile vee valutne restrinkcije in uvozne omejitve, da bi tako tudi Nemčiji in Italiji omogočile pravilno irgovanje jn dotok deviz. Van Zeeland predlaga, da države valutne trozveze prenesejo 6Voje individualne valutne intervencionistič-tie fonde v skupni fond za izenačenje deviz, ki naj bi se deponiral pri mednarodni reparacijskj bnnki. Nemčija in Italija bi morali v ta fond plačati del evojih zlatih rezerv. Čeravno se uradno izjavlja, da je vsaka debata o tem prezgodnja, pa ee vendar pričakuj, da bo Chamberlain predlagal sklenitev mednarodnega pakta za omejitev oboroževanja. Na ta način noče dobiti samo jamstva od Italije in Nemčije, da linančne pomoči ne bosta izkoristili za Oboroževanje, temveč je mnenja, da bo doeegel rudi omejitev oboroževanja.
Newyork. 7. januarja. AA. (Štefani.) Snoči so izvršili usmrtitev na električnem stolu nekega Osidija, ki je zadavil svojo 9 letno hčerko.
Rim, 7. jan. b. Italijanski zunanji minister grof Ciano 1k> jutri odpotoval v Budimpešto, da se udeleži sestanka držav rimskega protokola. Konference se bo udeležil dalje avstrijski kancler dr. Schuschnigg s tajnikom za zunanje zadeve dr. Schmidtorn. ki bosta v nedeljo nkupaj s predsednikom madžarske vlade Daranyijem, ki se mudi v Badnu pri Dunaju, odpotovala v Budimpešto.
Večerni listi pišejo. da bo konferenca držav rimskega protokola, ki se začne v ponedeljek v Budimpešti, posvečena predvsem političnim vprašanjem. Govorilo se bo o razmerju držav rimskega protokola do Male zveze, vendar ne kot celote, ampak kol o stališču držav rimskega protokola do Jugoslavije in Romunije in pa o stališču držav rim-
Dr. Karel Baxa — umrl
Prinesli smo že včeraj vest, da je v Pragi umrl prvi praški primator dr. Karel Baxa, velik prijatelj Slovencev in Jugoslavije sploh, uslanovitelj in dolgoletni predsednik Češkoslov,-jugoslovanske lige v Pragi ter eden največjih
skega protokola do tt?R, ki ima posebne obveze do Avslrije in Madžarske.
Najpomembnejši del pogovorov v Budimpešti pa hi naj bila ugotovitev odnosov med državami rimskeiia protokola in Poljsko.
»Le Journal« poroča, da bo rimska delegacija predlagala: 1. priznanje nemških interesov v Po-donavju. 2. Proučitev položaja, ki je nastal zaradi spremembe vlade v Romuniji ter v zvezi s tem možnost zbližan ja Madžarske z Romunijo. 3. Razvoj politike Zveze narodov po izstopu Italije in morda tudi razprava o čl. 16 pakta Zveze narodov. 4. Ita-I i j n n« k o- n emiško sodelovunje v Podonavju. »Jour« (Pariz) poroča, da hoče Italija postaviti na dnevni red tudi vprašanje priznanja Francove vlade v nacionalistični Španiji.
Novi kotorshi škof
Rim, 7. jamarja, b. »Osservatore Romano« objavlja: Sv. oče papež Pij XI. je imenoval za ko-torekega škofa prevzviSenega goep. prof. Butorca. Škof lïutorc je bil rojen 26. marca 1888 v Pera6tu v Boko Kotoreki. Sicer ga smatrajo po tradiciji za Bunjevca iz Ledenica. Gimnazijo je končal v Kotoru, teološke študije pa v Zadru. Prvo eveto mašo je bral leta 191(1 v evetišču Gospe iz Skrpjele na otočku Kerastom. Nato je bil tri leta upravitelj župe sv. Matije v Dobroti pri Kotoru, od leta 1913 do danes pa je bil profesor, katehet večinoma na kotoreki gimnaziji, v pomorski šoli, na dekliški šoli ter na trgovski šoli. Za casa vojne je bil v Zadru na hrvaški gimnaziji in v Splitu na realki. V Splitu je bil kateliet na dekliški šoli.
Božično voščilo dr. Mačka
Dr Maček je po listu »Nova riječ«, ki je
glasilo Vilderjevefja dela v SDK, poslal Srbom za božič in uovo leto naslednjo čestitko:
»Božič, roj6tvo Sina božjega, morejo proslavljati samo tisti, ki se ravnajo po njegovem božanskem nauku, ki se bore za mir med ljudimi, za enakost, svobodo in pravico. Končalo se je 19 let skupnega življenja Hrvatov in Srbov v eni državi. Izkazalo se je, da brez borbe proti ahi na svetu dobro nc more zmagati. Hrvatske in srbske kmete veže enaka usoda, enak so-ciailen položaj. Njihovo borbo za boljše, človeka dostojnejše življenje ne sme ovirati borba hrvat-stva in srbstva, katoličanstva in pravoslavja. V teh 19 letih smo se prepričali, da se največji sovražniki kmečkega naroda skrivajo pod nacionalnimi in verskimi gesli. Zato narodnoet brez človeč.uosti vodi v nasilje, narodnost brez pravice in ljubezni je brez vsebine, narod brez Kristusa je narod pod tiranijo. Naj nas ne moti, če je videti, da je v svetu zavladal Antikrist, sila in vojna, mi, ki verujemo v Kristusa, verujemo v kraljestvo božje na zemlji, verujemo v zmago pravice, v zmago ljudske vladavine. S teim želimo vsem bratom Srbom: »Mir božji! Kristus se rodil« — Gotovo je politično vodstvo na tako voščilo, ki je dano v pretres vsej javnosti, polagalo veliko važnosti in je vsako besedo temeljito premislilo. Zato smemo smatrati, da so v njem temeljne oznaike tistega razmerja med Hrvati in Sri )i, ka.kor ga želi izpeljati politično vodstvo bivše HSS.
Hrvatski gospodarski svèt
»Hrvatski dnevnik« poroča, da so ei Hrvatje za vodstvo svojega gospodarstva ustanovili poseben gospodarski svet. V prostorih Gospodarske eloge je bil prvi sestanek zastopnikov vseh pomembnejših narodnih ustanov. Sestanek je vodil poslanec inženir Avgust Košutič, pobudo za to pa je dal dr. Maček. Sestanka so ee udeležili mnogi drugi politični delavci, v imenu zavoda za proučevanje kmečkega in narodnega gospodarstva pa dr. Rudolf Bicanič, v imenu Trgovske in industrijske zbornice dr. Stefan Krasnik, v imenu Društva trgovcev Martin Jakovae in še mnogo drugih trgovcev, gostilničarjev in zastopnikov raznih sorodnih društev. Na sestanku so razpravljali največ o tem, kako naj bi se preprečili epori med posameznimi gospodarskimi krogi, da bi gospodarstvo teklo tako, da bi bile vse gospodarske veje enako deležne dobrot narodnega gospodarstva. V dokaz, da hrvatski gospodarstveniki žele pomagati hHtëftVe-mu delavstvu v stiski, so udeleženci seetanka zbrali 1000 din kot zimsko pomoč za brezposelne hrvatske delavce. v •	nn||
..* Л- . ,'/i. ■ »if'ji;I,*."«v!< ' , •	non, ,
Za spominsko cerkev sv. Save
Glavni odbor za postavitev hrama svetega
Sava je izdal ua vse Srbe in Srbkinje proglas, v katerem jib poziva, naj vsak po evojih močeh prispeva, da se svetemu Savu, »ki je pravi oče našega samostojnega naroda in državnega življenja«, čim prej postavi velika spominska eerkev, ki bo še poznim rodovom dokazovala pomen svetega Save, katerega glavna težnja je bila: »narodna cerkev, narodna prosveta, narodna država pod vodstvom narodne dinastije«. Odbor pravi v proglasu, da je bilo »društvo za postavitev hrama sv. Save« ustanovljeno pred <12 leti na poziv bel-grajskega metropolita Mihaila. Štiri desetletja se že zida ta velika cerkev na Vračaru v Belgradu, kjer naj bi našel svoj večni pokoj tudi patriarh Varnava. Burna vmesna leta so delo ovirala in glavni odbor je v skrbeh, da ne bi tudi še sedaj delo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev obstalo. »Blagoslov vseli naših svetnikov in prvo svečenikov od sv. Save do Varnave bo vedno nad njihovimi vernimi srbskimi sinovi in hčerami«, ki se pozivu odzovejo in darujejo za ta namen.
Osebne vesti
Belgrad, 7. januarja, m. Pravosodni minister Milan Sjmouovič je podpisaJ odlok, s katerim so postavljeni na prošnjo: za pisarniškega oficiala 8. pol. skup. Ferdinand Habian na okrajnem sodišču v škofji Loki, Rudolf Dečman na okrajnem sodišču v Celju, Josip Cerevič na okrajnem sodišču v Kočevju; za šefa pisarne 9. pol. skup. Josip Kocjan na okrajnem sodišču v Mariboru; za Kanclista 10. pol. skup. na okrajnem sodišču v Radovljici ICrna Košir-Karbun, Janez Arbanič, zvaničnik 3. pol. skup. na okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi; za kanclista 10. pol. skup. na okrajnem sodišču v Sevnici Antonija Drašler, za uradniško pripravnico 10. pol. skup. na apelacij-skom sodišču v Ljubljani Olga Čibej Na prošnjo so premeščeni: na okrajno sodišče v Mariboru Stanko Kronabetvogel, oficial 8. pol. skup., na okrajno sodišče v Maribor Terezija Kronabetvogel, kanclistinja 9 pol. skup. na okrajnem sodišču v Radovljici. Na okrajno sodišče v Radečah Anton Lavrenčič, uradniški pripravnik 10. pol. skup. na okrajnem sodišču v Radovljici; po službeni potrebi je premeščen na okrožno sodišče v Mariboru Josip Bogrunc, pisairniški oficial 8. pol. skup
Za vršilca dolžnosti šefa predsedstvenega kabineta je postavljen dr. Jovo Markovič, dosedanji tajnik v predsedstvu vlade. l)r. Markovič je zasedel mesto kabinetnega šefa vlade namesto dosedanjega kabinetnega šefa dr. Gačiča, ki je bil pred par dnevi postavljen za generalnega tajnika belgrajske borze.
Dr. Anton Schwab — 70 letnik
Celje, 7. januarja.
Ni še dolgo tega kar smo poročali, da je prejel višji zdravstveni svetnik v pokoju in skladatelj dr. Anton Schwab najvišje odlikovanje za zasluge na glasbenem in socialnem polju. Včeraj pa je naš odlikovanec obhajal že 70. leto svojega rojstva. Ob tej tako lepi obletnici želimo med našim ljudstvom tako priljubljenemu skladatelju, da bi še dolgo let plodonosno deloval med nami in nam skomponirai se več lepih narodnih pesmic, ki jih tako ljubijo naši mestni kakor tudi podeželski pevski zbori. K njegovemu jubileju mu vsi prav iskreno čestitamo.
Ledeni val popušča
Od severozapada se nam bliža toplejša zračna straja
Po raznih državah Evrope
Iz najrazličnejših delov Evrope prihajajo poročila o izredno hudem mrazu, ki je zavladal te dni. Iz Nemčije, Francije, Poljske, češkoslovaške, Madžarske in celo iz Italije poročajo o silnih snežnih metežih, hudem mrazu, o ustavljenem prometu, zamrzovanju rek itd. Tudi človeške žrtve niso redke.
V	Nemčiji iinajo po nekaterih krajih do 30 stopinj Celzija mraza. Reke so večinoma zamrznjene ali pa plavajo po njih velike ledene plošče. Na reki Main je ves promet z ladjami zaradi ledenih plošč ustavljen. Zaradi nizkega vodnega stanja Donave je parnik »Isper« obtičal. Na pomoč mu je prišel neki madžarski parnik, ki ga je z veliko težavo rešil.
Iz Francije poročajo o mrzlem valu, kakršnega že desetletja ne pomnijo. Mraza imajo tam od 8 do 14 stopinj Celzija. Celo v Nizzi, kjer sploh ne poznajo zime, so se to dni morali sprijazniti z mrazom do 2 stopinj Celzija. Vremenske postaje napovedujejo sneg.
Tudi v Avstriji imajo hudo zimo in visok sneg. Na Dunaju kaže toplomer —10 stopinj, v alpskih deželah pa do 20 stopinj pod ničlo. Zaradi silnih snežnih metežev so številne ceste za promet neporabne. Posebno prizadeta sta Burgenland in pa nižjeavstrijska gozdna četrt. Redni avto-promet med Dunajem in Budimpešto so morali ukiniti. Na Dunaj prihajajo vlaki z večurnimi zamudami.
Na Madžarskem pokriva vse reke in tudi Blatno jezero debel led. Tudi na Donavi se ledene plošče tako zgoščujejo, da pričakujejo, da bo tudi Donava zamrznila, če bo mraz še nekaj dni trajal.
V	Budimpešti kaže toplomer 16 stopinj pod ničlo, po deželi pa 24 do 27 stopinj Zaradi snežnih metežev velike avtomobilske ceste proti Blatnemu jezeru in proti Dunaju niso uporabne za promet.
Trdovratni mrzli val se je raztegnil tudi čez južno Italijo in Sicilijo. V kalabrijskih gorah je zadnja dva dneva močno snežilo. Ceste, ki peljejo skozi Kalabrijo proti Jonskemu morju so morali zaradi visokega snega v gorskih delih zapreti za promet. V obrežnih krajih Sicilije je padlo živo srebro v toplomeru na 3 stopinje nad ničlo. Tako nizke temperature ne pomnijo tam že desetletja. Celo na severnoafriškem obrežju imajo samo 5 stopinj nad ničlo. Lagune v Benetkah so deloma zamrznile. Iz vseh krajev severne Italije poročajo o silnem mrazu, ki je povzročil velikansko škodo po vrtovih, kjer goje cvetlice za izvoz. Več oseb je zmrznilo. V Savonni je kazal toplomer 18, v Dolomitih 20, na brenner-skem prelazu pa celo 28 stopinj pod ničlo.
Po vsej Češkoslovaški še vedno traja Izredno huda zima. Na Češkem so imeli včeraj 21 do 24, na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji 25, v Hustu 30, v Voloveni 28 in v Nitri 26 stopinj pod ničlo.
Na Poljskem imajo nenavadno hud mraz.
V	južnopoljskih krajih kaže toplomer 32 stopinj pod ničlo. Pri Varšavi sta zaradi goste megle trčila dva tramvajska voza. Ranjenih je bilo 14
£j, Najnovejša poročila pravijo, da je s severozapada začela prodirati toplejša struja, ki je zajela že vso Anglijo, Severno Francijo, zapadno Nemčijo, eevernozapadno Švico in ee bliža tudi nam.
Dunajsko vremensko poročilo z dne 7. januarja 1938 po stanju ob 11 dopoldne pravi: Včeraj je na Tirolskem in Predarlskem in Koroškem začel padati sneg, katerega je padlo na zahodnem Tirolskem nad 30 cm, na Dunaju pa 7 cm. Danes je v vsej Avstriji pretežno oblačno. Vremenski položaj se je docela izpremenil. Dosedanje visoko barometrsko stanje v Angliji in Rusiji je izginilo ter prodira v srednjo Evropo zapadni morski zrak. Najnižje je bilo barometrsko stanje v Škotski s 745, visok zračni tlak pa je v Španiji, sekundarni visoki tlak pa na Madžarskem.
Mraz po vsej Jugoslaviji
Tudi iz raznih krajev države poročajo o hudi zimi in mrazu, kakor jo zlepa ne pomnijo. V Splitu je bila zabeležena najnižja temperatura —7° C, noči eo pa še hladnejše. Na vsem Jadranu pada temperatura. Na otoku Žiru so zabeležili temperaturo — 8, v Herceg Novem —2, kar je za Dalmacijo zelo mnogo. Zaradi hudega mraza je zmrznilo morje med Vranicami in Solinom, prav tako tudi v Glavičanih. Pri Solinu je led prêt debel. V Dalmaciji zmrzujejo tudi hidranti. V Dalmaciji so se pojavile polarne, silno redke ptice, ki jih je hud mraz prepodil iz severnih krajev proti Sredozemskemu morju. Nekaj jat teh ptic so opazili pri Tri-lju na Sinjekem polju. V Dalmaciji vlada že 19 dni hud mraz. V Šibeniku je bila temperatura —9°, v Mandaljeni —13°, V Skradinu —13°, v Biogradu
—	9°, v Benkovcu in Obrovcu — 16° C. Zamrznila so vea močvirja in odprti vodnjaki. Poginilo je tudi zelo mnogo rib. Velike ovire ima tudi parniški promet ter prihajajo parniki z velikimi zamudami. Prav tako vlada tudi hud mraz v Zadru ter je deloma zmrznilo jezero Bokanjac, iz katerega dobiva Zader vodo. Vlaki iz Zagreba prihajajo v Dalmacijo z velikimi zamudami. Zaradi velikega mraza se sedaj pričenja pouk v Šibeniku ob 9 zjutraj namesto ob 8.
V	Dubrovniku vlada že nekaj dni tako hud mraz, kakor ga Dubrovničani ne pomnijo zlepa. Temperatura je v tem, sicer najbolj toplem jugoslovanskem mestu, stalno pod ničlo. V dubrovni-Ski luki je temperatura — 7°. Čez dan pa se mraz omili, ker eije sonce.
Tudi po veej Bosni vlada hud mraz. V Doboju in Varešu je bila temperatura — 13°, v Sarajevu
—	10», v Tuzli in Zenici —12«, v Mostarju —6° in v Višegradu — 9°. Po vaseh pa je mraz še hujši.
V	podjetjih Našičke v Begovem Hanu so morali ■ustaviti vse delo, ker eo poledeneli vsi stroji. Po bosanskih rekah plavajo ledene plošče in ako bo mraz še trajal, bodo bosanske reke zamrznile.
Tudi v Zagrebu so 6. t. m. zabeležili najhujši mraz v tej zimi. Ponoči so zabeležili — 13° C, čez dan pa —7° do —10°. na Slemenu so zabeležili —15°. V Gračeu, Zrmanji, Delnicah in Fužinah so prav tako zabeležili — 15°, v Plaškem — 17°, na Vrhovinah — 18° in na Sušaku — 6° C.
Sava nosi velikanske ledene plošče, ki ogrožajo ves promet. Dne 5. januarja so ledene plošče podrle pontonski most čez Savo pri Sremeki Mitro-vici. Čuvarji mostu so že dva dni opažali te velikanske plošče, mislili pa eo, da ni to nič nevarnega. V sredo ob 6 zjutraj pa so čuvarji videli, kako se naenkrat vale ponovne velikanske množine ledu proti mostu. Led je e svojim pritiskom odtrgal verige, s katerimi je bil most zasidran ter je most odplovil po reki navzdol. Parnik »Likat je skušal most ujeti, toda to se mu ni posrečilo. Čuvaji eo niže napeli jeklene vrvi Čez Savo, ki so jih pritrdili na drevesa na bregovih, toda pritisk ledu je poruval drevesa. Parnik »Likat je končno za-
držal 3 pontone, 12 pa jih je led gnal dalje. Pri vasi Jarak je naletel na pontone parnik »Beograd«, ki jih je skušal zadržati. Z največjo težavo pa eo ee rešili čuvaji mostu na parnik. Pri šabcu je skušal oddelek piouirjev ustaviti pontone, toda ves trud je bil zaman. Nasprotno, pontoni so odvedli s seboj še vlačilec, »Posavino«. Ledene plošče po Savi so plavale proti Belgradu. Reševanje ponto-nov ob času našega poročila še traja.
Iz Bosne in drugih južnih pokrajin nam j>oro-čajo, da eo se pojavile velika krdela volkov, ki silijo v vasi ter ogrožajo živino ter ljudi.
V	Sloveniji
0 hudem mrazu v vsej Sloveniji nam jx>ročajo iz raznih krajev Skoraj poveod v Sloveniji je mraz hujši kakor v Ljubljani. Pripomniti pa moramo, da v Ljubljani merijo dnevno toploto v glavnem ob 7 zjutraj, to je tik pred eončnim vzhodom, drugod pa čez dan. Najhujši mraz je nedvomno na Notranjskem, kjer divja burja ter pade temperatura dostikrat na odprtih mestih tudi pod 30° C pod ničlo. Na Štajerskem pa je nasprotno bolj milo vreme. Tako nam poročajo iz gorenjskih krajev, da imajo tam v dolinah 35—50 cm enega, po večini pršiča ali sreža, povprečna dnevna temperatura je —14 do — 16° C. Na gorah je temperatura približno enaka, je pa 1 do 1.5 m pršiča ali ereža. Na Štajerskem je na planinskih postojankah povprečno —5° C, novega pršiča pa je 25 cm na 40 cm stare podlage. Hujši mraz, kakor na Pohorju in v Slovenskih goricah pa je v okolici Celja in v Savinjski dolini, kjer je j)ovprečna dnevna temperatura — 9° C.
V	Ljubljanski kotlini je lani zadnjič snežilo na Štefanovo, letos pa samo enkrat, namreč dne 3. januarja. Tedaj je padel droben sneg, ki je dal meterološko ugotovitev pol mm padavin. Toliko je namreč merila plast vode, ko se je eneg v opazovalnici stajal.
Mraz v Ljubljani
Ljubljana, 7. jan.
V	Ljubljani smo prav tako, kakor v vsej Sloveniji, pravi ostri mraz letošnje zime občutili že 30. decembra 1937. Seveda naši ljudje mnogo pretiravajo glede števila stopinj pod ničlo. Najbolj točna je še vremenska opazovalnica v ženski bolnišnici, ki ima tudi najboljše aparate v Ljubljani. Podatki iz te opazovalnice veljajo tudi uradno, kakšno je kdaj vreme v Ljubljani Na Gradu je seveda vedno ostrejše vreme, enako tudi na letališču. Tako je ta opazovalnica zabeležila dne 29. decembra mraz le —6.8° C, in sicer zgodaj zjutraj. Čez dan je bil mraz seveda nekoliko milejši. Dne 30. decembra pa je toplomer padel že na —9 ter se je čez dan omilil na —3.8°C. Dne 31. decembra je bilo mraza že —11.6° C. Silveetrova noč je bila zelo mrzla in ie očitno marsikateremu veseljaku vzela veselje do burnega silvestrovanja. Na novega leta dan zjutraj je termometer kazal —12.3° C in ob najbolj »topli« uri je na ta dan termometer šc vedno kazal —5° C. Mraz pa je še bolj pritiskal. Dne 2. jan. je zjutraj termometer kazal —13.8° C, ob najboljši uri pa prav tako —5° C kakor prejšnji dan. Vreme se je nekoliko popravilo na 3. januarja. Tedaj je termometer kazal —12.2° C, ob najbolj ugodni uri pa —4.5° C. Zato pa je mraz pritisnil ponovno 4 januarja, ko je termometer kazal —17.6°C in ob najbolj ugodni uri —8.3°C. Mraz je zopet popustil na 5. januarja, ko je zjutraj bilo —15.4" C, čez dan pn ob najbolj ugodni uri —6.8° C. Toda takoj je sledila reakcija, zakaj 6. januarja, na dan sv. Treh kraljev, je mraz že zopet kazal —18.8° C. To je najhujši mraz.
kar ga je uradno ugotovljenega v letošnji zimi v osrčju Ljubljane. Seveda bodo držale tudi številke z barjanske šole, kjer so beležili povprečno 1—2° nižje kakor v Ljubljani. Toda barjanska šola je na odprtem, izpostavljena vetrovom i.n sredi zmrznjenega ter zasneženega barja.
Posledice tega hudega mraza so vidne. Niso pa seveda takšne, kakor jih nuvajujo razna pretirana poročila Preskrba Ljubljane in drugih kruiev s kurivom je popolna in ni take zadrege
za kurivo, kakor je bilu letu 1929, ko ni bilo mogoče v vsej Ljubljani dobiti ne premoga ne drv. Kupčija s kurivom cvete seduj v Ljubljani
izvrstno. Siromaki so sevodu tisti, ki si kuriva ne morejo kupiti.
Tudi promet na lokalnih železnicah ne spi preveč. Pač pa se bore z velikimi zamudami mednarodni vlaki in vlaki, ki prihajajo z juga. Posamezni brzovlaki imujo tudi po eno do tri ure zamude.
Najhuje je zima udarila brezposelne. Delo-mrzneže je sicer policija že pred prazniki pobrala ter delomu izgnala iz mesta ali jih vtaknila v zapore. Domačini Ljubljančani pa prezebajo okoli vogulov. se zatekajo v razne ogre-valnice, med temi tudi v mestno Zima nudi tudi mnogo lepih in idiličnih slik. Stari gospodje in gospe eo usmiljeni. 'Zlasti jih skrbe veverice in ptički v tivols-kem parku. V Tivoliju ima menda vsaka veverica svoje ime, toda čudno je, da je prav vsaka »Muki«. Te veverice so kar domače, todu so nezaupljive. Dobro poznajo svoje ljubitelje, ki jim donašajo orehov, kostanjev, lešnikov in drobtin po^ač Tudi krhljev takle »Muki« ne odklanja. Gospodje in gospe se čutijo kar počaščene, če plane z drevesa do njih veverica ter jim iz rok iztrga oreh. Pogumni so tudi šč.inkavei: prilete na roko ter pobero bučno peško ali zrno sončnice in odlete. Vrabci so nezaupljivi in tudi nepriljubljeni, vendar se jih ljudje usmilijo ter jim natresejo kaše, ki^ jo menda jedo najraje. Vrabcem in čopastim škr-jancem — ki niso ptice selivke, kakor njihovi bratci poljski škr janei — pa je mraz mimo drugega povzročil tudi občutno gospodarsko^ škodo; vsi konjski odpadki, kolikor jih še najdejo v Ljubljani, namreč takoj zmrznejo. Mnogo trpe tudi kosi. Čudno pa je, da ne trpe toliko samci z rumenimi kljuni, temveč samice, ki imajo temen kljun. V Tivoliju in ob vrtnih ograjah leži v Ljubljani veliko zmrznjenih kosovk. Če najdejo otroci tako /mrzlo samico kosa. vzkliknejo: »Vra.na je zmrznila!« Seveda ne vedo, da nekje v bližini žaluje njen drug rumenokljuni kos, ki je v ptičjem svetu eden najbolj zvestih zakon-cev.
Mnogo trpi tudi divjačina, zlasti zajci, ki
Credrz.no silijo celo v predmestne vrtove. Radi i glodali mlado drevje, toda vsak vrtnar je že jeseni prebelil drevje z apnom ali ga obdal s slamo, tako da zanje ni nič. Zadovoljiti se morajo sem in tja s kakšnim zeljnatim štoroim, ki moli iz snega.
Milejši val prihaia?
Ljubljana, 7. januarja.
Danes ee je v ljubljanski kotlini obrnilo nekoliko na bolje. Mraz je popustil ter je termometer zjutraj kazal —16" C. to je za skoraj 3° C manj kakor včeraj. Nad Ljubljano, ki je imela do sedaj samo jasne in mrzle dneve, so je zoblačilo, toda že v opoldanskih urah je veter v višjih zračnih plasteh raztrgal oblake m meglo. Vremenske prerokbe napovedujejo, da je ta omilitev vremena prvi znak toplega vala, ki prihaja v deželo.
Udeležimo se žrebanja,
Danes siialna Millockerieva opereta Kino Union Tel. 22-21
Marika Rôkk
Johannee Hesters
Razkošje, smeh in zabava! Muzika, ples in balet! Velefilm bleščečega sijaja in dobrega humorja
GASPARONE
Danes premîerai
Predstave ob 16., 19.1 S in 21.1 S uri
Mariborska plinarna v L 1937
Maribor, 7. januarja.
Za preteklo leto si je vodstvo mariborske mestne plinarne izdelalo načrt za izpopolnitev najstarejšega občinskega obrata, ki ga spričo svojega 67-letnega obstoja predstavlja mestna plinarna. Zastarele in nerentabilne naprave so sicer bistveno ostale neizpremenjene, vendar se je z umnejšo organizacijo dela in s tehnično izpopolnitvijo kurjačev doseglo precej uspehov. Smotrno obratovanje ter dobra izvežbanost zaposlenih moči sta omogočila rentabilnejše gospodarjenje. Premog, ki ga je po veliki večini bilo treba uvažati, je plinarna izrabljala do skrajnosti mej in je zaradi tega bilo mogoče, da je dosedanji cenik plina ostal v veljavi, čeprav je cena inozemskega premoga stalno naraščala.
V preteklem letu je plinarna od vsega uporabljenega premoga uvozila okoli 80%, to je 1 milij. 600.000 kg. Domačega premoga je porabila 305.000 kg. Iz teh množin premoga je bilo izpli-njenega 940.000 m* plina, katerega je največ porabilo gospodinjstvo, nato pa obrt in industrija. Konsum plina se je v preteklem letu zvišal za 36.000 m® ,kar je brez dvoma lep uspeh in zasluga ugodnega cenika za plin, ki ga je izdala nova uprava Mestnih podjetij. Kot stranskih proizvodov je plinarna izdelala 1,090.000 kg koksa, 45.500 kg katrana in 500 kg grafita. Eno tretjino vsega koksa je plinarna uporabila pri izplinjevanju premoga.
Kakor vsako leto je plinarna tudi letos obnavljala plinsko omrežje. Plinovodi so bili v Strossmajerjevi ulici, Trdinovi. Principovi, Klav-niški in Delavski ulici podaljšani za 290 m, v Trubarjevi ulici je bil plinovod ojačen v dolžini 103 m. Zaradi regulacije ulic je bilo treba mnogo plinovodov preložiti in obnoviti, in sicer na Koroški cesti in v Tattenbachovi ulici. Dolžina sedanjega plinskega omrežja znaša 41 km, to je toliko, kakor razdalja po državni cesti med Mariborom in Konjicami. Zaradi živahne gradbene delavnosti je bilo treba izvršiti 24 novih priklopov, obnovljenih pa je 29. Instalacijski oddelek plinarne je zasebnim strankam prodal 133 plinskih grelcev za vodo, štedilnikov, kuhalnikov, pečnjakov in pečic ter 31 raznih aparatov. Plinarna je proti najemnini izposodila 64 kuhalnikov in 6 raznih naprav. popravljenih in državno žigosanih je bilo 288 plinomerov.
Mestna plinarna je precej obremenjena s starimi dolgovi, ki so se nabrali zaradi dolgoletnih deficitov, velike izdatke pa ji povzroča vsakoletno prelaganje in obnavljanje plinskega omrežja, ki jih povzročajo številne regulacije. Tem stroškom se pridružuje še plačevanje prispevkov mestni občini za uporabo javnega sveta za obstoječe omrežje. Zaradi zastarelega obrata in prej navedenih velikih izdatkov se vodstvo plinarne in Mestnih podjetij trudi plinarno modernizirati in jo na ta način dvigniti v vrsto ostalih rentabilnih mestnih podjetij.
Gumb, hi misli namesto Vas!
Večji modeli najnovejših Philipsovih radio-aparatov imajo za vse potrebne regulacije samo en gumb — tako zvani mono-gumb — najpopolnejši avtomat za ravnanje. Posebno prekinjalo za tol< omogoča, da moremo aparat neodvisno od mono-gumba vključiti ali izključiti. S premikanjem mono-gumba se regulira jakost tona in selektivnost. Ta regulacija je psihološko točna, ker se sklada s čutom radio-poslušalca. Tudi tisti, ki nima nikakih navodil za ravnanje, bo gumb avtomatično premikal navzdol, ako želi tišji prejem.
Ta novi avtomat, ki ga imajo samo Philipsovi aparati, vrši sledeče funkcije: z njim iščemo postajo, reguliramo jakost zvoka, selektivnost in visoke ter nizke tone.
Največje važnosti je, da mono-gumb regulira nižino tona. Znan je pojav, da je pri večji selektivnosti zvoka reprodukcije nižji. To je radi tega, ker so visoke frekvence močnejše odsekane, a barva tona je v zvezi z ostankom nizkih frekvenc neprirodna. Nova regulacija nizkih tonov, ki se tedaj avtomatično vključi, čim se selektivnost poveča, skrbi za to, da so tudi nizki toni v istem razmerju zmanjšani.
Ta pojav je velike važnosti, ker eliminira efekt povečane selektivnosti glede na reprodukcijo, kar je bilo več let najtežji problem v konstrukciji radio-aparalov.
Duhovita mehanika inono-gumba skrbi za to. da je vse delovanje avtomatizirano. To umetniško delo tehnike bo brezdvomno pridobilo radiu novih prijateljev, ki do sedaj niso bili zadovoljni z radio-aparati zaradi kompliciranosti regulacije.
ki ga razpisuje »SLOVENEC« za svo!e stalne in nove naročnike!
»Slovenec« razpisuje veliko nagradno žrebanje za vse naročnike dnevnega »Slovenca«
2rebanje bo pred komisijo naročnikov v ponedeljek 7. februarja 1938, ko bo žreb razdelil
76 bogatih nagrad
v skupni vrednosti nad 75.000 din
Nagrade so sledeče:
1.	nevestina bala;
2.	moška obleka z izvrstno srebrno uro;
3.	5 modernih plugov (sack-ovlh);
4.	5 brzoparllnlkov;
5.	5 radijskih super-aparatov;
6.	2 pisalna stroja;
7.	1 kompleten kuhinjski pribor;
8.	2 fotoaparata;
9.	2 stenski url;
10.	2 žepni uri;
11.	50 drugih lepih nagrad v vrednosti ca. 15.000 din.
Kje bodo nagrade razstavljene, bomo v »Slovencu« naznanili.
Do tega nagradnega žrebanja imajo pravico v s I naročniki, ki so na dnevnega »Slovenca« naročeni ie najmanj tri mesece in bodo imeli naročnino plačano tudi za mesec, v katerem bo irebanje. Nadalje v s i novi naročniki, ki se naroče na dnev» nega »Slovenca« najmanj za tri mesece In plačajo vsaj do 29. januarja 1958 trimesečno naročnino.
Lastništvo »Slovenca«
Obilen lovski plen
Jesenice, 6. januarja.
Devet in petdesetletni Matevž Mikelj službuje že 42 let pri Kranjski industrijski družbi. Poleg trudapolnega dela se že 30 let prav pridno havi z lovom. Zadnje čase je postal zaradi operacije nesposoben za delo, nakar mu je KI D naklonila službo lovskega paznika, kar je bila vedno njegova želja. Njegovo edino veselje je zadeti puško na rame in čakati na plen, pa bilo to šo tako
visoko v hribih. Vendar pa v hribih človek časih čaka tedne in dneve in se še ne more do dobra razveseliti tako kot v dolini. Ob zadnjem lepem luninem svitu se je podal Matevž, kakor mu pravijo, na lov jeseniškega rajona, kakih 500 m od mestne klavnice proti Hrušici, kjer je postavljena majhna opazovalnica za uharice, sove, vrane in jastrebe, ki je last KID. To opazovalnico je tudi Matevž uporabil za svoje namene pri čakanju lisic, katerim je že poprej pripravil imenitno večerjo v veri, da bo imel velik uspeh. Na vsak šum je bil Matevž zelo pozoren. Kadar je pridrvel po cesti kak avtomobil, je bil prepričan, da je to njega dober gonjač, ki mu prižene žrtev na muho njegove puške. Še ni dolgo čakal in že ima na vidiku lepo zvitorepko, ki je prišla na zadnjo večerjo. Matevž s strastnim srcem nameri puško na svoj plen in samo hip: lisica je bila njegova. Matevž pa še ni bil zadovoljen. Počaka še malo in Čez 25 minut je padla že druga žrtev. Kmalu se mu približa še tretja lisica, ki je tudi padla, zadeta od njegove puške. Tako je naš Matevž v poldrugi uri ustrelil tri lisice. Čeprav je bil njegov obilni plen zelo težak, je krepko stopal po jeseniških cestah, koder ga je srečavalo mnogo ljudi in gledalo njegov lepi uspeh.
— Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiSčenie. z naravno »Franz-Josetovo« grenko vodo. ki se tudi po daljši porabi izkazuie kol zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni г okusom kakor tudi z njenim učinkom
Ost. ree- S. br. SKN/3S.
Drobne novtce
Koledar
Sobota. S. januarja: Sevorin, opat; Teofil, mu-čenec.
Nedelja. 9. ianuarja: (1. nedelja po razglašenju
Gospodovem.) Sv. Družina. Julijan in Basilisa, mu-čenea. Prvi krajec ob 15.13. Herechei na|>oveduje lepo, prijetno vreme.
Novi grobovi
V Ljubljani so umrli: Gospa Helena lMei-
weis-Trsteniška roj. Pošlap. Pokopali jo l>odo v nedeljo ob 2 popoldne. — Gospa Pranja Pod-bregar, ki je dočakala visoko starost 83 let. Pogreb bo danes ob 2 popoldne. — Gospa Neža Sticli, roj. Okroinik, vdova po nadsprevodniku. Pokopali jo oodo v nedeljo ob 4 popoldne. — Goepod Jakob Majcen, revizor južne zeleznice v pokoju. Pogreb bo danes ob pol 4 popoldne. — Naj počivajo v miru! Žalujočim naše iskreno so-žaljel
Osebne vesli
—	Premestitve v sodni službi. Za sodnika apelacijskega sodišča v Zagrebu je imenovan g. dr. Josip Kavčič, namestnik drž. tožitelja v Splitu, v 3. skup., 1 stop.; za sodnika okrožnega sodišča v Sremski Mitrovici pa gosp. dr. Matija P r i m u s , okrajni sodnik v 5. skup. ravnotam.
Velfka skupščina krlčanske šoEe
Člani, starši, prijatelji mladine, udeležite se zborovanja v nedeljo, 9. januarja ob pol 11 dop. v beli dvorani hotela Union. — Odbor.
—	Sprejemi na banovini. Kr. banska uprava dravske banovine opozarja ponovno, da se sprejemajo stranke v uradih kr. banske uprave samo ob delavnikih dopoldne od 10 do 12. Izven navedenega časa se stranke ne sprejemajo ter je dostop v urade kr. banske uprave brez izrecnega dovoljenja prepovedan. Stranko se nadalje opozarjajo, da se morajo v zadevah, zaradi katerih prihajajo na bansko upravo, obračati samo na načelnike oddelkov in šefe samostojnih odsekov, odnosno njihova namestnike, ne pa tudi na posamezne referente. Gosjmd ban in gospod pomočnik sprejemata stranke le ob torkih in petkih.
—	Požar. Od Sv. Lovrenca na Dravskem polju poročajo: Pretekli torek ob 11 dopoldne je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Janeza Predikake. V nekaj trenutkih je bilo vse poslopje v ognju. Požrtvovalnosti vrlih gasilcev se je zahvaliti, da so rešili vozove in gospodarsko orodje. Zgorela pa sta mlatilnica in slamo-reznica. Škodo cenijo na 30.CKK) din. Gospodarja ob času požara ni bilo doma.
—	Koledarček, ki ga je letos izdala ZZD, je za delavca res potreben. Vsebuje vsa važnejša določila socialne zakonodaje, določila o starostnem zavarovanju, bolniškem zavarovanju itd., ter tudi mnogo praktičnih stvari, ki jih delavec rabi v vsakdanjem življenju. Naroča se koledarček pri Zvezi združenih delavcev v Ljubljani, Čopova 1 (Delavska zbornica). Prodajna cena za komad je 8 dinarjev.
—	Parnik »Bled« rešen. Parnik »Bled«, ki je te dni nasedel na peščino v grški luki Prevezi, je bil končno dne 5. t. m. izvlecen na globlje morje. Parnik je tako nesrečno nasedel, da so morali pre-krcati ves tovor in ga z največjimi napori potegniti z nevarnega mesta. Stro&ki za reševanje znašajo 100.000 din. »Bled« bo najbrž te dni dospel v Split, njegovo progo pa bo oskrboval parnik »Split«.
јШз
ŠAMPANJEC
".':•> GORNIARADGONA ; j
—	Parnik >Una« v nevarnosti. V epliteko pristanišče ie priplul parnik >Una«, last družbe »Oceanija«, da ee tam preskrbi s premogom. »Una« vozi iz Capablance v Benetke tovor 1200 ton fosfata. Kakor so mornarji pripovedovali, je bila »Una« med 26. in 27. decembrom v veliki nevarnosti. Strahovit vihar je namreč zajel parnik med Alžirom in Bonno. Severozapadni veter je bil tako hud. da 6e je parnik nagnil. Vsa desna stran palube je bila že pod vodo. Moštvo ladje, častniki in mornarji so morali delati dve polni uri, da so rešili parnik. Parnik drugače ni utrpel večje škode.
—	Kako velik je Zagreb. Leta 1931, ko je bilo ljudsko popisovanje, je Zagreb štel 185.581 prebivalcev. Povprečni letni priraet znaša 8000 prebivalcev. tako da bi moral sedaj šteti 235.000 prebivalcev. S predmestjem Kustošijo, ki je organsko zvezana z Zagrebom, ki pa je samostojna občina, šteje Zagreb lorej okrog četrt milijona prebivalcev. Zagreb je imel leta 1880 30.000 prebivalcev, leta 1890 40.000 prebivalcev, leta 1900 60.000, leta 1910 80.000 in leta 1921 108.000 prebivalcev.
—	Veteran izpred Visa umrl. V mestu Bohi na otoku Braču ie umrl veteran, ki se je boril v znani pomorski bitki pri Visu. Bil je lo 94 letni Ivan Dežulovič iz Komidže. Kot 22 letni mladenič 6C je udeležil te bitke, v kateri je njegova ladja Izgubila krmilo. Dežulovič je bil eden zadnjih, če tie zadnji veteran iz slavne bitke pri Vieu.
—	Elektrifikacija železniške proge Sušak -Škr-ljevo. Odločilni činitelji бо sklenili, da ee čim prej elektrificira železniška proga med Sušakom in Skrljevim. Elektrifikacija je neobhodno potrebna. ker je sušaški tunel tako elabo zidan, da je v »ljem neprestano dim, kar je za promet nevarno, za potnike pa nezdravo Državni proračun za prihodnje leto je določil v ta namen znesek 3.400.000 din. To ie prvi del elektrifikacije te proge. Za to elektrifikacijo se zanimajo Italiiani. ki bi elektrifikacijo izvedli na račun naših klirinških terjatev v Italiji.
—	Posnemanja vredno. Iz Rogatca nam poročajo: Gospod dr. Leskovec Janko je zadnji čae nakazal znatne zneske za občinske reveže iz poravnav v niegov: odvetniški pisarni v Rogatcu. Tokrat je poklonil din 100. — Bog plačaj!
—	Usmilite se usmiljenja vredne krščanske matere, slabotno in bolehne vdove T. K., ki živi a svojimi tremi 8 do 14 letnimi hčerkami in 6 letnim sinčkom v silni revščini in bedi I — Podporo ta to ubogo mater, bodisi v obleki, perilu ali denarju, sprejema pisarna Karitativne zveze v Ljubljani, MarljaniSče.
—	Utvin »Gospodinjski kolednrc r a 1938 iz tehtnih razlogov letos ni izšel. Na razne reklamacije objavlja založba ponovno to v vednost inte resentom. ker ne more vsakega posebej obveščati.
—	Sremski apetit. Srem in Vojvodina spadata med najbolj bogate pokrajine naše države, ker ljudje zlasti veliko jedo na svatbah. Prvi rekord pa je bil dosežen na svatbi hčere bogatega kmeta Ištvana Tokana iz Debeljače. Na evatbo je bilo povabljenih 400 goetov ter je svatba bila hkrati v več hišah s skupno 20 prostori, v katerih eo samo jedli ;n pili. Svatba je trajala tri dni in so svati v tem času pojedli 800 velikih hlebov, 200 celih tort, dve ogromni pitani svinji, 400 kosov perutnine, eno tele, enega vola, poprji pa so 500 steklenic p:va. 100 litrov žganja in 550 litrov vina.
—	Posestnik na skrivnosten način izginil. V Somboru že teden dni pogrešajo bogatega posestnika Somsô Deneša. Deneš je prodal vagon pita-nih svinj ter je potem zapravljal denar in razmetaval tisočake. Najbrž 6o ga počakali kakšjii roparji, ga napadli in ga oropali, nato pa fingi-rali avtomobilsko nesrečo. Neki naprošeni telepat iz Budimpešte je odgovoril, da se truplo nahaja 200 m od kraja nesreče. Nad 100 delavcev že ves teden dni preiskuje kanal, kamor mislijo, da so vrgli roparji truplo. Družina je razpisala nagrado tistemu, kdor najde truplo.
—	Nezvesto ženo ubil — ljubico hotel ubiti. Pred sodiščem v Os'jeku se je zagovarjal delavec Stanko Radojčič iz Sušine, ki je hotel pred dvema mesecema ubiti evojo bivšo priležnioo Mileno No-vakovič. Radojčič se je po vojni vrnil domov 6 fronte ter je našel svojo ženo drugič poročeno z nekim ljubimcem. 2eno je zabodel do smrti z bajonetom. Z ženo ie imel že poprej enega otroka. Vojaško sodišče je Radojčiča oprostilo, ker je spoznalo, da je ravnal v afektu. Nato ee je seznanil z Mileno Novakovič, ki pa mu ni bila zvesta in zato jo je poskušal leta 1924 z revolverjem ustreliti, prav tako tudi njenega ljubimca Makeima Ba-kiča. Zaradi tega poskusa umora je bil obsojen na pet let ječe. Leta 1927 pa je bil izpuščen. Mileno je srečal na ulici ter je nanjo navalil z nožem. Milena mu je nož iztrgala iz rok, čeprav je bila hudo ranjena. Radojčič je bil obsojen na 6 let ječe. Ko je te odsedel, je še vedno mislil na maščevanje, zlasti ker je bil prepričan, da mu je Milena zastrupila otroka. Milena ee je medtem z Bakičem poročila, Radojčič je Bakiču zažgal skedenj ter mu povzročil 5000 din škode, nato pa ekušal ustreliti s puško Mileno, kar pa se mu ni posrečilo. Sodišče ga je ponovno obsodilo na 15 tet ječe.
—	Mednaroden pustolovec izgnan iz Zagreba.
Zagrebška policija je izgnala iz Zagreba prav nevarnega pustolovca mednarodnega goljufa Adolfa Samuelyja, ki se je rodil 1904 v Sarajevu, je pa prietojen v Avstrijo. Samucly se je v Žagrebu izdajal za trgovca, za pesnika in profesorja francoskega jezika ter se je najraje gibal v družbi starejših dam in možitve željnih deklet, seveda v boljši družbi. Oblečen je bil vedno brezhibno. Goljufal je že po vsej Evropi, sede! je že v nemških švicarskih in avstrijekih zaporih. Tudi v Zagrebu je dobila policija mnogo ovadb proti njemu. Mnogo ogoljufanih žensk pa goljufa ni ovadilo, ker 6e ženske pač boje škandala. Samuely je bil na meji izročen avstrijskim oblastem, ki so že poizvedovale za njim.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne >Franz-Josef grenčice«.
—	Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr P Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9. Ljubljana.
L'abUana
dne 8. januarja 1938.
Gledališče
Drama: Sobota, 8. januarja: Gospodična Julija, Snubač. Premiera. Premierski abonma. — Nedelja, 9. januarja ob 15: Pričeska in pastirček. Izven. Cene od 20 din navzdol. Ob 20: Simkovi. Izven. Cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 10. januarja: Zaprto. — Torek. 11. januarja: Češki literarni večer. Prireditev PEN-kluba. Izven. Znižane cene.
Opera: Sobota, 8. januarja: Evgenij Onjegin. Red A. — Nedelja, 9. januarja ob 15: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. Ob 20: Tosca. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 10. januarja: Gostovanje poljskega baleta Parnell. Izven. Zvišane cene od 50 din navzdol. — Torek, 11. januarja: Zaprto.
Prireditve in zabave
Umetniški program na prireditve Kluba ab-solviranih trgov, akademikov v Ljubljani danes 8. januarja v Trgovskem domu izvajajo priznani in odlični člani ljubljanske opere gdč. Nollijeva, ga. Bravničarjeva, g. Franzl in g. Kolacio Pri klavirju spremlja operni dirigent g. dr. Švara. Poleg tega sodelujeta pri plesu Negode-jazz in Odeon-jazz. — Prireditev se vrši pod pokroviteljstvom najvišjih predstavnikov trgovskega stanu.
»Revček Andrejček« na odru Rokodelskega doma. Na splošno žoljo občinstva bo rokodelska igralska družina v nedeljo, 9. t. m. ob 5 popoldne ponovila prelepo in zanimivo ljudsko igro s petjem ••Revček Andrejček« Kdor te ljubke ljudske igre še ni videl, naj pride za gotovo v nedeljo po|x>ldne v Rokodelski dom.
Frančiškanska dvorana. Jutri ob 5 popoldne bo v dvorani ljudska igra v 5 dejanjih »Pater Pavel«, podobno filmu »Pater Vojteh«. Izžrebana vstopnica prejme servis, vreden 300 din. Cisti dobiček je v prid revnim dijakom! Vabljeni!
Na koncertu Učiteljskega pevskega zbora, ki bo v ponedeljek, dne 10. t. ni. ob 20 v veliki fil-harmonični dvorani, se bo v Ljubljani prvič izvajal zbor Roženice, ki ga je napisal istrski skladatelj Ivan Mutetič-Ronjgov. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
Predavanja
Predavanja o železobetonu s posebnim ozirom na nove predpise se bodo pričela 17. januarja 193S. Predaval bo inž. Rudolf Škof, profesor državne tehniške srednje šole v Ljubljani dnevno od 15 do 18 pred vidoma do 31. januarja 1938. Prijave sprejema predavatelj.
Klub koroških Slovencev vabi na svoj drugi družabni večer, ki bo drevi ob 8 v stekleni dvorani restavracije »Pri šestici«. Vabljeni vsi člani in prijatelji!
Frančiškanska prosveta v I/jnbljani priredi v torek. 11. t m. ob 8 zvečer na svojem rednem XVIII. prosvetnem večeru «kioptično predavanje: »Evharistični kongres v Budimpešti«. Nekaj črtic o pripravi na XXXIV. svetovni kongres. Predava dr. p. Roninn Tomlnee. Vstopnina za člane 2 din. za ostale po 3 din, stojišča za člane 1 din, ostali 2 din. Dvorana l>o kurjena.
Sestanki
Zasavsko okrožje ima danes ob 8 skupen sestane.k vseh odsekov okrožja. Govoril bo gosp.
Vse predstave razprodane! Največji pevski šlager! Joanette Mac Donald in Nelson Eddy v veleliluiu
BELI JORGOVAN
Kadi ogromne dolžine filma predsiave ob 16, 19 in 21*15 Rezervirajte vstopnice!
urednik Franc Terseglav »O svetovnih nazorih«. Pridite polnoštevilno!	*
Kino
Zvočni kino Vič predvaja drevi ob pol 9 senzacionalno kriminalno dramo »Kdo je morilec«? (Na električnem stolu.)
Lekarne
Nočno službo imajo lekarno: mr. Leustek, Re-sljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 iri mr. Komotar, ViČ.
Poizvedovanja
Zgubil se je uhan z briljantom v platini. — Najditelj se lepo naproša, naj ga proti nagradi odda Slomškova 7, podpritl.
Zimsko perilo, Karničnik, Nebotičnik.
1 Dobrodelna prireditev policijskih nameščencev v Ljubljani bo drevi v vseh prostorih »Tabora« in ne 18., kakor smo po krivdi tiskarskega škrata poročali. Začetek je ob 20, obleka • promenadna, vstopnina 10 din. Prireditev je pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marka Natlačena.
1 Proslava pravoslavnega božiča. Na naš praznik sv. Treh kraljev so imeli pravoslavni verniki svoj sveti večer z baklado. Popoldne ob 2 je šel velik sprevod izpred Oficirskega doma s poveljnikom Dušanom Stefanovičem in drugimi častniku na čelu. V Tivolskem gozdu so vojaki nasekali badnjake za vso divizijo in vse posamezne oddelke. Ves veliki sprevod je počakal na Aleksandrovi cesti pred palačo Dunav divizijski general Lazar T o n i 8, kateremu je rajiortiral poveljnik Stefanovič. Deputacija oficirjev in vojakov je odnesla divizijskemu poveljniku badnjak na dom, nakar jih je general pogostil z medico. Vojaki so ob zvokih godbe zaplesali kolo na cesti pred hišo. Posebne deputacije so izročile badnjake tudi v Oficirskem domu. dalje pomočniku divizijskega poveljnika generalu Dodiču ter poveljnikom posameznih vojaških edinic. Vojaki so bili deležni toplih ovacij s strani prebivalstva.
I Zadnje vodstvo v razstavi bratov Subicev bo v nedeljo, 9. januarja ob 11; vodi g. I. Zorman. Ta dan bo razstava nepreklicno zaključena.
1 Barjansko okrožje ZFO priredi v nedeljo, dne 9. t. m. tekmovanje v smuku in slalomu na Golem nad Igom. Pravico tekmovanja imajo vsi fantje, katerih odseki spadajo pod Barjansko okr. ZFO. Tekmuje se po pravilih JZSZ; tekmovanje ima značaj prvenstva BO in obenem določitev moštva za prve sinuške tekme ZFO na Črnem vrhu. V ta namen vabimo vse odseke Barjanskega okrožja, da pošljejo na tekme svoje tekmovalce. Prijavnina in voznina tja in nazaj znaša 10 din. Vabljeni pa so tudi ostali člani, da se udeleže teh smuških tekem kot izletniki in z idrukanjem« podpro tekmovalce. Odhod v nedeljo, 9. t. m. točno ob 5.15 izpred trga Sv. Jakoba. Za mašo bo preskrbljeno na Goleni. Prvi trije nagrajenci bodo dobili lične diplome, ki bodo last odsekov, sami pa bodo dobili praktična darila. — Smuk!
1 Pevci in pevke ix Ljubljano in okolice! Udeležite se v ponedeljek, dne 10. t. m. ob 20 v največjem številu koncerta Učiteljskega pevskega zbora »E. Adamiča* v veliki dvorani Filharmo-nične družbe. Uprava Hubadove župe J. P. S., Ljubljana.
I V razstavi bratov Šubicev bo imel vodstvo danes, v fietek ob pol štirih g. Stane Mikuž.
1 Božičnica v Rokodelskem domu. Kakor veako leto, tako se je tudi letos vršila božičnica na praznik Sv. treh kraljev v dvorani Rokodelskega doma, kjer ee je zbralo poleg številnega občinstva tudi lepo število odličnih osebnosti, da pokažejo svoje zanimanje za rokodelski naraščaj, kateremu je bila prireditev namenjena. »Društvo rokodelskih mojstrov« je namreč v zvezi z »Društvom za varstvo vajencev «nabralo nad sto lepih darov, ki so jih na tej božičnici vajenci dobili. Spored je začel z deklamacijo Krekove pesmi »Rokodelcem« g. Cestnik. Deklamacija bi bila dobra, ko bi bil deklamalor nekoliko glasnejši in bi bolj pazil na besedni in tudi na vsebinski poudarek. Telovadni nastop vajencev je pokazal, da se mladi fantje sčasoma lahko uveljavijo tudi pri tovrstnih naslopih. Predsednik društva rokodelskih mojstrov mestni svetnik Musar je v svojem nagovoru vzpodbujal vajence, naj ee zavedajo svojih dolžnosti ter se pridno učijo, da bodo kdaj vredni nasledniki sedanjih inojelrov. Za njim je spregovoril še g. kanonik Stroj, poudarjajoč, kako je krščanstvo v vseh čaeih edino odrešilna in osrečujoča moč, česar naj se mladina tudi v naših težkih časih zaveda, ako hoče dobro sebi in domovini. — Sledila je božična igra »Mojstra Križnika božični večer«, ki so jo mladi igralci še kar povoljno podali. Igra je iz predvojnih časov in sila preprosta. Da so jo izbrali za ta večer, je pač odločal motiv. Mislim pa, da bi vendar ne kazalo segati po takih igrah, ko imamo sedaj dosti drugih, neprimerno boljših, v katerih bi so igralci gotovo boljše postavili.
1 Popotnik v Tokio v našem uredništvu. V našem uredništvu ee je zglaeil g. Erich Simon, trgovec, znan nemški nogometaš, star 35 let. Ta je pred tedni 6 pravilnim potnim lieloni odpotoval iz Amsterdama čez Nemčijo v Italijo, od tam pa v Jugoslavijo. Namenjen je namreč peš čez Balkanski polotok, Turčijo, Perzijo, Indijo na Kitajsko, od tam pa na Japonsko. V Tokio je namenjen, da dospe točno 24. avgusta 1940 ob 16, ko se prično tam olimpijske igre. Namerava se udeležili tudi nogometnih tekem. Po poti se preživlja e prodajo razglednic.
Z atiorie
Nekaj statistike. V Zagorju smo leta 1937 použili znatne količine mesa. Doznali smo, da je naš želodec prebavil nad 370 komadov govedi-večinoma krav, kar seveda ni v čast našim mesarjem, dalje nad 260 komadov telet in čez 340 komadov prašičev. — V naši občini imamo nad 300 psov.
Meščanska šola v Zagorju je priredila revnim dijakom prav lepo božičnico. Po sijajno uprizorjeni igrici je bila čajanka, nato pa obdarovanje najpotrebnejših z obleko in obutvijo. Vsem, ki so k temu socialnemu dejanju kakorkoli pripomogli, povrni Bog!
Obesil se je v Toplicah upokojeni rudar Po-ženel. Kaj je možakarja gnalo v prostovoljno smrt, se ne ve. V BevŠkem na št. 87 pa je umrl danes za pljučnico 85 letni Šmidl Miha Bil jo za|x>slen v trboveljski cementarni.
Maribor
m Ljudski odor je na Kraljevo uprizoril odlično Timnieriiiansovo igro »Župnik iz cvetočega vinograda«. Igra, ki prikazuje boj med ljubeznijo in nevero, iu ki na odličen način poudari, da vera ni nekaj zgolj zunanjega, kar se da zlahka pridobiti, temveč je velik dar božji, zahteva od igralcev veliko. Režiser, pa tudi igralci, eo se potrudili dati dobro igro, kar se jim je tudi v precejšnji meri posrečilo. Vendar bi bilo želeti nekoliko večje živahnosti, zlasti pri nekaterih prizorih. Ugajala pa je zlasti scenerija. Vidimo, da Ljudski oder napreduje, zlasti tudi v zunanji opremi svojih predstav, kar je hvaležno. Svetovati pa moramo, da se kolikor mogoče skrajšajo odmori, ki eo bili tokrat odločno predolgi. Igra ae bo f>onovila v nedeljo, 9 januarja ob 4 pop.
m Delo ob nedeljah in praznikih. Nekateri obrtniki in podjetja često tožijo o pomanjkanju dela. Veliko število brezjx>selnih poprašuje za zajx>slitvijo, pa je ne dobi z izgovorom, da ni dela. Vkljub temu pa so nekatere delavnice, ki nočejo poznati ne nedelje, ne praznikov ter tudi ob teh dnevih delajo s polno paro. Prizadeti so zlasti vajenci, ki morajo često že med tednom delati čez uro in nimajo počitka niti ob nedeljah in zapovedanih praznikih. Na praznik sv. Treh kraljev so zopet mnoge delavnice delale, vajenci pa so bili ob zaslužen počitek in ob priliko, da praznik praznujejo. Naj bi se inšpekcija dela zganila in zaščitila vajeniško mladino!
m Umrla je včeraj ob 18 ga. Marija Kravos, soproga trgovca v Mariboru. Pogreb bo v nedeljo pojx>ldne. Naj ji sveti večna luč! Preostalim naše sožalje.
m Gospode pri »Delavski politiki« je hudo spekla naša notica, v kateri smo opozorili na skrbi, ki jih imajo mariborski socialisti e svojimi gosjiodarskimi ustanovami, katerih bodočnost je zelo temna. Je pač hudo, če gre h koncu s tistimi činitelji, o katerih so mislili, da pomenijo jamstvo za njihovo trajno moč in njihov odločilen vpliv v Mariboru.
m Tujski promet v decembru. V mesecu decembru je v Maribor prišlo 2.042 tujcev, od tega 536 inozemcev, ki so v Mariboru prenočevali 7.623-krat.
m Poroka. V četrtek se je poročil akademski slikar prof. Ivan Kos z magistratno uradnico gdč. Malčko Nagode. Iskreno čestitamo!
in Dijaške Marijine kongregacije imajo drevi ob 6 v cerkvi sv. Alojzija redni mesečni sestanek s cerkvenim govorom, adoracijo, večernicami in priliko za sv. spoved. Jutri zjutraj ob pol 7 isto-tam skupna sveta maša s skupnim svetim obhajilom. Udeležba za člane obvezna, drugi vabljeni 1 m Mestni avtobus na Pohorje. V nedeljo zjutraj bo mestni avtobus vozil na Pohorje do odcepa. Prijave sprejema pisarna avtobusnega prometa na Glavnem trgu.
m Velik gledališki dogodek bo nastop poljskega baleta Parnell, ki bo v torek, dne Ц. jan. Nastopilo bo 16 plesalcev, po večini v skupinah v pestrih kostumih. Program bo zelo pester ter bo obsegal antične, moderne in narodne poljske plese. Cene povišane operne. Za abonente veljajo znižane operne cene, če si vstopnice nabavijo r predprodaji.
m Kolodvorski misijon v preteklem letu. — Tudi preteklo leto je izpričalo važnost mariborskega kolodvorskega misijona, ki deluje na glavnem kolodvoru. Na voditeljico misijona ee je v teku leta obrnilo v raznih zadevah 1443 oeeb, med temi največ deklet, ki so prišla v mesto iskat dela. Največ posredovanj je bilo meseca februarja (170), najmanj pa meseca decembra (97). Misijonarka je v preteklem letu oskrbela službo 361 dekletom. Mnogokrat je v najrazličnejših zadevah posredovala pri oblasteh in pri privatnikih, ter se dostikrat odločno zavzela za pravice služkinj. Kolodvorski misijon je večkrat tudi materialno pomagal pomoči potrebnim dekletom. Mi-sijonu želimo tudi v tekočem letu obilo uspehov.
m V Ljudski univerzi bo v ponedeljek predaval docent g. dr. Ivan Matko iz Ljubljane o pomenu vitaminov.
m Uradno popravljanje volivnih imenikov bo v smislu določil zakona o volivnih imenikih od 10. jan. do 5. febr. na popisovalnem uradu mestnega poglavarstva. V tem času se bodo v tem uradu sprejemale stranke vsak delavnik le od 10—12 dopoldne.
Gledališče
Sobota, 8. januarja ob 20: »Cvrček za pečjo«. Red B. — Nedelja, 9. januarja ob 15: »Rdeči nageljni«. Znižane cene; ob 20: »Sodnik Zalamej-skk. Znižane cene. — Ponedeljek, 10. januarja: Zaprto. — Torek, 11. januarja ob 20 »Poljski balet Parnell«.
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja v soboto ob 8 zvečer »Herojska dolžnost poročnika Реггуа«. Igrajo: Robert Taylor, Viktor Mac Laglen in drugi odlični igralci. Predvaja se tudi jugoslovanski film » Bosanska rapsodija«, eevdalinke in Foxov tednik.
Krani
Uprizoritev »Hasanaginicec. Na sv. Treh kraljev popoldne nas je Prosv. društvo v Kranju močno zadovoljilo z uprizoritvijo Ogrizovičeve tragedije »Hasanaginice« v Ljudskem domu. Predstava je pokazala, da ima društvo diletante, ki se ne ustrašijo težjih stvari in da so v resnici tudi kos tem. Topot smo spoznali, da ima tudi kranjsko občinstvo razumevanje do umetnosti in da hoče imeti tudi še kaj drugega in ne samo plehke in prazne veseloigre in operete. Pod spretno režijo g. prof. Fortune so igralci pokazali življenje muslimanov in življenje turških žena. Priznati moramo, da so igralci svoje vloge dobro razumeli in jih s čustvom podali in ganili občinstvo do solz; zasluge posameznih ne bomo naštevali, vsakemu sodelavcu smo bili za doživetje, ki so nam ga nudili, iskreno hvaležni. K celotnemu uspehu so mnogo pripomogle tudi lepe turške obleke, katere si je društvo nabavilo iz Skoplja in iz ljubljanskega gledališča. Tragedijo bodo ponovili drevi ob pol 9 in v nedeljo popoldne ob 4.
Kapelico lurške Matere božje bodo premestili. Ker je novi leseni most čez Kokro že odprt z« promet, bodo morali v nekaj dneh prestaviti kapelico lurške Matere božje s Strossmajerjevegn trga na drugo mesto, da bo prehod čez most mogoč. Vsako leto na sv. Rešnjega Telesa bodo pro-vizoričeu oltar unredili tako, da bo kljub prestavitvi kapelice blagoslov na tem mesti*
Kmečki dolgovi
Po podatkih Privilegirane agrarne banke je bilo plačanih anuitet za kmečke dolgove do 27. decembra 1937 skupno 131,«55.000 din, od tega pri podružnicah: Ljubljana 28.042.000, Belgrad 70.624.000, Zagreb 25,471.000 in Sarajevo 7,508.000 dinarjev.
Na račun prve anuitete so dobili denarni zavodi do 28. dec. 1937 predujmov 33,462.752 din.
Nadalje je stavila Privilegirana agrarna banka dosedanjim upnikom kmeta na razpolago okoli 280 milij. din 3% obveznic za likvidacijo kmečkih dolgov, od tega so upniki vzeli od banke teh obveznic že za 128,557.500 din.
Tečaj 3% obveznic
Iz Zagreba poročajo, da je trgovina s 3% obveznicami postala že zelo živahna. Ob izdaji, je znašal tečaj teh obveznic 40—45 din, sedaj pa je tečaj naraetel že na 60—7« din za komad pri imenski vrednosti 100 din.
Belgrajski tednik Narodno blagostanje piše o teh obveznicah dne 8. t. m. naslednje: Papir (3% obveznice) se je pojavil na tržišču in pričakovalo ga je prav živahno povpraševanje davčnih zavezancev (ki plačujejo lahko г njimi zaostale davke do 1982 in dopolnilno prenosno takso do konca 1935), tako da je tečaj šel do 80. Kmalu potem pa je začel padati, da bi se zadržal na tečaju 65, po katerem se sedaj kupčuje. Prvi komadi so bili na trgu plačani najbolje, ker jih je pričakovalo nestrpno povpraševanje davčnih zavezancev. Čim bolj pa so se komadi pojavili na trgu, tem bolj je slabelo povpraševanje, naravno za davčne potrebe, ker samo te lahko prenesejo ta tečaj. Tečaj 65 je še vedno daleč nad pariteto z ostalimi državnimi papirji. Vse je odvisno od tega, kakšno bo nadaljnje povpraševanje za davčne potrebe. Če to povpraševanje ne bo veliko potem bo nastopilo ono, kar je list že imel v mislih, namreč, da se bo tečaj spustil na pariteto z ostalimi državnimi papirji. Prinašamo te vesti prepuščajoč odgovornost zanje virom, iz katerih so izšli.
izvoz v Italijo
Izvor v Italijo. Svoječasno nam je Italija že odobrila potrebne kontingente za naš uvoz za prvo četrtletje 1938. toda ta odobritev je bila stor-nirana razen za živino. To je bilo storjeno na našo željo, da ne bi naš aktivni klirinški saldo še bolj narastel. Zaenkrat je dovoljen samo kontingent za živino. To seveda povzroča popoln zastoj našega izvoza lesa, kar najbolj občutimo v zahodnih delih države. Obeta se nam pa za 12. januar zasedanje mešanega italijansko-jugo-slovanekega odbora, na katerem je pričakovati ureditve vprašanja kliringa in s tem tudi vprašanja našega izvoza lesa.
Prometni davek pri uvozu lesa v Italijo. Za prvo polovico leta 1938 je določen prometni davek za uvoženi les v Italijo sledeče: trarni, na, vadno rezani in podvrženi nadaljnji obdelavi 1.85 lire, neobdelan les 1.60, rezan les: deske 4 m dolge in več, trami katerekoli dolžine 2.05 lire, deske pod 4 m dolžine, imenovane navaden gradbeni les, 2 liri.
Evropski izvoz bukovine. Tz Prage poročajo, da je izvršilni odbor evropske konvencije za bukov rezanj les, kateremu pripadajo ČSR, Pol jska, Romunija in Jugoslavija, sklical svojo sejo za 17. januar v Varšavi, kjer bodo razpravljali
0	položaju, ki je nastal po novi določitvi kontingentov v novembru 1937.
Italija uvaja vafutno garancijo v kliringu z Jugoslavijo
Iz Riima poročajo, da je počenši s 1. januarjem 1938 začel Zavod za promet z inozemstvom garantirati rizike glede valutnih sprememb v
1	tali jansko-šv icarskem kliiringu. Nadalje je začasno uvedena garancija proti valutnim rizikom počenši z 10. januarjem v nemškem in francoskem kliringu, ki ju ima Italija. V teku meseca
Î'e pričakovati valutne garancije v kliringih z ugoslavijo, Finsko im Poljsko, kar bo velikega pomena za naš izvoz v Italijo. Za to garancijo no Institut računal za komisijo pol odstotka. Italijanski izvozniki bodo dobili garancije za to, da se jim izplača točna protivrednost v kliringu гапје vplačane vsote na podlagi sedanjega klirinškega tečaja. Za uvoznike je garancija v tem, (ja bo njih vplačilo v vsakem primeru zadostovalo za kritje terjatev inozemskega upnika.
Finance monopolske uprave
Objavljen je računski zaključek samostojne monopolske uprave kot del zaključnega računa za 1936-37. Iz tega računskega zaključka je razvidno, da so od 1935—1936 na 1936—1937 narasli niono-polski dohodki od 1.911,1 na 1.919,2 milij. Po predmetih so znašali (v oklepajih podatki za 1935 do 1936) v milij. din: tobak 1.340,0 (1.361,95), sol 277,9 (271,37), petrolej 134,5 (166,56), vžigalice 73,3 (78.9), cigaretni papir 63,7 (58,5), razni dohodki 28,8 (23,8) milij. Izdatki so se lani zmanjšali od 311,4 na 315,65 milij., tako da ee je čisti presežek povečal od 1.599,7 na 1.613,54 milij. din.
Zaključni račun finančnega ministrstva pri monopolski upravi kaže nadalje, da so se tudi za 1936—1937 povečali izdatki za anuitete posojil, katere plačujejo monopili, in sicer od 284.66 na 298,0 milij., so pa še vedno ti izdatki za okoli 77 milij. din manjši kot so bili leta 1930-1931.
Bilanca monopolske uprave same izkazuje za 1936-1937 naslednje postavke (v oklepajih podatki za 1935-1936) v milij. din:
Aktiva: gotovina 37,07 (44,8), tekoči računi 75,7 (106,5), " Narodna banka za anuitete 37,76 (97,1), vsote za obračun v naslednjem proračun-
skem letu 296,6 (204,0), zaloge surovin, materiala in polizdelkov 332,3 (314,1), izdelki 52,6 (63,2), razni skladi v Drž. hipotekami in Narodni banki 84,16 (46,45), efekti raznih skladov 74,7 (71,1), premičnine in nepremičnine 608,04 (592,4). fin. ministrstvo za gotovino 438,9 (506,5), knjige, obrazce itd. 0,6 (0,5), vrednost kolkov v zalogi 662,86 (786,3), depoziti 502,54 (520,65).
Pasiva: glavnica 608,(M (592,4), obratna glavnica 975.55 (1.070,2), dolgovi 251,3 (172,9), depoziti in tek. računi 13,94 (11,95), razni skladi 187.86 (162,7), kolki v zalogi 662,86 (786,3), depoziti 502,54 (520,65) milij. din.
Iz bilance je razvidno, da se je obratna glavnica znatno znižala, nadalje so se znižali dolgovi monopolske uprave, ker je uprava odplačala del francoskega dolga iz leta 1932, katerega je tedaj najela 100 milij. frankov (238 milij. din), pa se je dolg znižal od 1925-1926 na 1936-1937 od 241,2 na 57.04 milij., istočasno pa je monopolska uprava najela nov kredit v državi v znesku 100 milij. din, katerega ,je dolgovala na koncu 1936-1937 še 93,2 milij. din.
skupno produkcijo 39 410 ton, dočim jo dala produkcija za 1956 samo 59.400 ton, za 1935 pa 30.000 ton. K tem številkam je pripomniti, da je znašala produkcija bakra v letu 1934 44.370 ton in je bila tedaj dosežena rekordna višina.
Promet na novosadsld borzi je znašal leta 1937 20.057 vag. (1936 19.104.5 vag.). Promet je bil naslednji: pšenica 5900, koruza 11.737, moka in otrobi j 192.5 in ostali proizvodi 414.5 vag. Povečal ee je promet v koruzi za 2140 vag. Pri-zad je kupil na novosadski borzi 4111 vag. pše- j niče. Lanski promet je največji od leta 1931 sem.
Jugoslovanska združena banka, Zagreb, objavlja, da bo za drugo polletje izplačevala obresti starih terjatev. V kratkem bo objavila tudi sklepe glede izplačila šeste kvote starih terjatev. Doslej je na stare terjatve bilo izplačanih že nad 50%.
Likvidacija. Jugoslovanska trgovska delniška družba, Belgrad, Zagreb, Ljubljana, ravnateljstvo v Zagrebu, sklicuje za 19. januar 1938 redni občni zbor, na katerem bo sklepala tudi o likvidaciji družbe. Bilanca za 1937 izliazuje pri glavnici 2.5 in rezervah 0.2 milij. aktiv, pri dolžnikih 2.6 in v inventarju 0.06. milij. dinarjev.
Znižanje diskonta na Norveškem. Norveška banka je znižala diskont od 4 na 3.5%. Dosedanji diskont je veljal od 7. decembra 1936.
Ce&koslovaiko-jugoslovanski gospodarski letopis. Jugoslovansko-češka gospodarska zbornica v Belgradu je izdala v srbohrvaščini (latinica) svoj gospodarski letopis, ki izpolnjuje vrsto dosedanjih poročil te zbornice (ki izhajajo že od leta 1931 dalje) za češkoslovaško občinstvo tudi s publikacijo za naše, jugoslovansko občinstvo. Letopis je prvi svoje vrste, zato prinaša mnogo gradiva o splošnih razmerah v Češkoslovaški, kar bodo z zanimanjem čitali vsi zainteresirani. Uvodno poglavje je napisal predsednik dr. Svetislav Marodič, za njim pa o pomenu jugoslovansko-češke zbornice predsednik češke zbornice inž. Jan Dvoraček. Poleg člankov o medsebojni trgovini ter trgovin-sko-političnih ter deviznih ukrepih Češkoslovaške prinaša letopis nekaj statističnih podatkov o Češkoslovaški, popis strokovnih gospodarskih šol ter pravila zbornice v Belgradu, člane uprave in nadzorstva v Pragi in Belgradu itd. Naslednje knjige bodo po obvestilu same zbornice, katere sedež je v Belgradu na Kraljevem trgu 15, posvečene bolj podrobnim praktičnim vprašanjem.
KINO SLOGA
v snegu
Telefon 27-30 ШВВИШ
predvaja vesel in zabaven film
v naslovni vlogi mala Traudi Stark, poleg Shirley Temple naipriliublienejša evropska igralka mladinskih vlog. V glavnih vlogah: Liana Hald in Paul HSrbiger
Rezervirajte si vstopnice v predprodajil Predstave danes ob 16., 19-15 in 21*15 url Jutri v nedeljo predstave ob 10-30, 15., 17„ 19. in 21. uri
Stanje naših kliringov
Po stanju dne 31. decembra je bila naša aktivnost, oz. pasivnost v kliringih naslednja: (v oklepajih razlika v primeri s stanjem due 22. decembra 1937):
Aktivni kliringi: Bolgarija turistični račun 412.280 ( + 412.280), Italija stari račun 32.409.022 (—102.266) lir, novi rač. 51,535.575 (+5.927.569) lir, Nemčija 12,663.910 (— 897.909), Poljska 16,143.214 (+ 160.446) din, Turčija 9,693.376 (+ 1,013.720) din in Španija 2,774.426 (+8.418) pezet.
Pasivni kliringi: Belgija 4,820.914 (—(»1.229) belg, Bolgarija 1,186.732 (+696.998) din, Madžarska 13,720.385 (—88.509) din, Romunija 30,101.896 (— 805.&58) din, Francija 12,487.968 (+969.511) frankov, češkoslovaška 137,319.505 (+ 1.143.179) kron in Švica 2.160.382 (— 17.491) frankov.
Iz tega pregleda je razvidno, da je uveden nov račun v prometu z Bolgarijo, in sicer turistični. V prometu z Italijo je naš aktivni klirinški saldo v novem računu narastel že na 51.5 milij. lir.
Upravni odbor Ta-Te. Doslej so bili v upravnem svetu Ta-Te Franjo Latkovič, Milorad Ra-dojlovič, Jovan Maksimovič, Nikola Sapundžič, Julij Vidic in dr. Vekoslav Kisovec. Iz Službenih novin z dne 5. januarja 1938 je razvidno, da je bil zbrisan iz upravnega sveta dr. Makso Majer, na občnem zboru dne 17. junija 1937 pn sta bila izvoljena in sedaj vpisana na novo Ranislav Avramovič in Milan Tadič. — Po pisanju bel-grajskega tednika »Privredni pregled« je glavni delničar Ta-Te g. František Klein iz Warnsdorfa na Češkoslovaškem, ki je menda tudi glavni delničar tekstilne industrije »PresLica« v savski banovini.
Produkcija bakra v Boru je znašala decembra 1937 3907 (novembra 1937 3117 ton, deecm-bra 1936 3316 ton) ton, kar je dalo za leto 1937
Borza
Denar
7. decembra.
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt nespremenjen v Ljubljani na 238 denar.
Avstrijski šiling je v Ljubljani narastel na 8.55-8.65, v Zagrebu na 8.535—8.635.
Grški boni so beležili v Zagrebu 28.25—28.85.
Nemški čeki so ostali nespremenjeni na 13.90 do 14.10, nadalje so v Zagrebu beležili za konec januarja in sredo februarja 13.94—14.14, za konec februarja 13.975—14.175, za sredo marca 14 denar, za konec marca in aprila 14 denar, za konec maja 14 denar.
Italijanska lira je beležila 227.50 denar v Zagrebu.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 5,720.555 dinarjev.
Ljubljana — tečaji s primom
Amsterdam 100 h. gold..... 2395.66—2410.26
Berlin 100 mark...... 1732.52—1746.40
Bruselj 100 belg...... 730.20— 735.26
Curih 100 frankov..... 996.45—1003.52
London 1 funt.......214.81— 216.86
Newyork 100 dolarjev .... 4272.26—4308.57
Pariz 100 frankov...... 145.79— 147.23
Praga 100 kron...... 151.03— 152.14
Trst 100 lir........ 225.69— 228.78
Curih. Belgrad 10, Pariz 14.656, London 21.58625, Newyork 431.875, Bruselj 73.28, Milan 22.725, Amsterdam 240.35, Berlin 173.975, Dunaj 80.30—81.55, Stockholm 111.275. Oslo 108.60, Ko-penhagen 96.375, Praga 15.16, Varšava 82, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.5475, Buenos Aires 126.65.
Vrednostni panirji
Ljubljana. 7% inv. poe. 96.50—97.50. agrarji 54.50—55.50, vojna škoda promptna 426.50—428, begi. obv. 79—80, 4% sev. agrarji 51.50—53. 8% Bler. pos. 92.26--98.26, 7% Bler. pos. 86—87, 7% pos. D1IB 99.50—101, Trboveljska 200—220.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. poe. 96.50—
100, agrarji 54.50-57, voj. škoda promptna 427.o0 do 428 (428), za konec februarja, marca in aprila 425.50 deu., begi. obv. 80 den., 4% eev. agrarji 55.38 den., 8% Bler. poe. 93—94. 7% Bler. pos. 85 do 86, 7% pos. DHB 100 bi. — Delnice: Trboveljska 205 den . Gutmann 51.50 den.. Tov. sladkorja Bečkerok 650 bl„ Oaj. sladk. tov. 160—165, Dubro-vačka 400-450, Jadran, plovba 400 den., Oceani« 600 den.
Dunaj. Danes je bilo na vseh poljih prav inalo posla, čeprav tendenca ni bila neprijazna zaradi ugodnih |>oročil z inozemskih borz. V kulisi je večina tečajev bila nekoliko višja, vendar so izpremembe skoraj brez jiomena. Tudi v za-gradi je večina tečajev narasla, nazadovanja pa so se gibala v ozkih mejah. Zaključni tečaji: Donavsko-savslio-jadranske obveznice 60.45, delnice: Creditanstalt-Bankverein 280.50, Ferdinandova severna železnica 995, Steg 24.05, Mag-nesit 83. Trboveljska 24.25, Alpine 39.75, Berg-Htttten 530, Steyr-Daimler-Puch 214, Semperit 79.
300 letnica svetokrišhega samostana na Vipavshem
V proslavo tega zgodovinskega dogodka je bila od 6V. Štefana do praznika nedolžnih otročičev v starodavni samostanski cerkvi tridneviuica. Izpostavljeno je bilo Najsvetejše in trikrat na dan je pridigoval prvostolni kanonik dr. Milko Brunu t iz Gorice. Zaključne slovesnosti ee jc udeležil tudi prevzv. nadškof Margcrtti, ki je obhajal dolgo, dol go vrsto vernikov. Sklepno popoldansko pobožnoet je opravil črniški dekan msgr. Novak ob asistenci samih svetokriàkih duhovnikov-domačinov.
Kriški eainostan so ustanovili grofje Attemsi Svetokriški na lastne 6troške in na lastnem zemljišču 1. 1037. Poklicali eo oo. kapucine, ki naj bi po Vipavski dolini in tja do Postojne in Idrije delovali za |x>živitev duhovnega, katoliškega življenja. Važna je bila ta naloga, zlasti zaradi tega, ker je malo prej protestantizem preplavil vso deželo. Sv. Križ je bil središče nove vere in grofje Attomei eo bili njeni glavni oporniki. Od jezuitov vzgojeni 6inovi so v nekako zadoščenje sezidali 6amo6tan in poklicali v deželo stroge kajMicine. \'ба tri stoletja do zadnjih let eo v 6amostanu bivali oo. ka-pucini štajereke province. Med njimi je bilo nmogo znamenitih pridigarjev in priznanih osebnoeti. Naj-odličnejše mesto pa zavzema brez dvoma o. Janez Svetokriški, ki 6e je tu rodil in je bil več let tudi samo6tanski gvardijan. Pater Janez je bil v 18. sto-\ letju najbolj znan slovenski cerkveni baročni go-! vornik, ki ie evoje govore tudi napisal. Njegove govore nam je prav pred kratkim v izboru zbral v zanimivo knjigo dr. Mirko Rupelj in v uvodni besedi izklesal oeebnoet tega odličnega našega moža.
Tri6toletnica je zajela široke plasti vipavskega ljudstva in eo ee njene proslave poleg domačinov v iskreni pobožnoeti udeleževali tudi verniki iz eoeednih duhovnij.
Iz Julijske krajine
Gorica »e pomlaja. Starodavno vojašnico na goriškem Travniku tik cerkve 6v. Ignacija eo pred tedni začeli podirati. Pravijo, da bo do meseca aprila izginilo etaro poelopje, v katerem eo bile pred več kot etoletjem prve jezuitske šole in bodo na njegovih temeljih zrasle nove, moderne hiše in vrtovi.
Devin. Hvaležnost nam narekuje sledeče vrstice: Kneginja Turn-Ta.\i6, vojvodinja devineka, ki etoluje v našem potiœnem gradu, ki očara vsakogar, kdor potuje ob naši 6everni jadranski obali, je res plemenita, blaga, 6ocialno čuteča gospa. Za božičnico je oblekla takorekoč vso faro: Devin, Segljan in Štivan. Vsa mladina do 16. leta in vse etare kosti od 60 leta naprej eo bile obdarovane: dobile 60 nove obleke. Vsak občan ima tudi vsak teden enkrat na razpolago njenega zdravnika, ki mu oskrbi tudi zdravila. Na praznik sv. Štefana je žuj>nik g. Viktorin Stanič imel v župni cerkvi slo vesno 6v. mašo za plemenito družino. Udeležili во se je vsi obdarovanci in vsi ostali duhovljani. Cerkveni pevski zbor, ki je slučajno gostoval, je prekrasno pel.
Pevma pri Gorici. Umrl je Anton Primožič, 6tar 73 let, iz stare pevinske družine. Bilje dober, pošten mož, ki je bil od vseh spoštovan. To je pokazal tudi njegov 6večan pogreb. — Sv. Silvestra, našega cerkvenega patrona, smo jx) stari navadi eloves.no jXK'netili. Pri veliki ev. maši, katere бо ве udeležili tudi naši goriški cerkveni dostojanstveniki. je ubrano prepeval domači cerkveni pevski zbor. Popoldne ob 4 smo imeli blagoslov e slovesno zahvalnico. Živimo mimo, vča6ih težko življenje, najbolj varne in zadovoljne ee pa počutimo v ooniočju naše lame cerkve.
Duhovniška vest. G. Artur Zaletel, kaplan v Komnu, je imenovan za vikarja v Vojščici in bo obenem upravljal tudi Temnico.
Kulturni obzornik
Brata Šubica in mlada slovenska umetnost
(K jutrišnjemu zaključku razstave bratov Šubicev)
Mladi slovenski slikarski rod je hvaležen Narodni Galeriji, da je z lepo urejeno retrospektivno raastavo del bratov Janeza in Jurija šubica razgrnila takorekoč pred slovensko javnost veliko duševno bogastvo dveh naših skoraj pozabljenih slovenskih slikarjev, hvaležen pa tudi zato, ker Ie ti prelepi umotvori obeh bratov odkrivajo pazno in ne površno motrečemu gledalcu premnoge zanimive stvari.
Pred nedavnim mi je pripovedoval mlad slovenski slikar, ki se je že uveljavil s svojimi deli doma in v tujini: »Imel eem kupca za eno izined svojih slik. Ko pa je le ta obiskal razstavo bratov Šubicev, ie dejal: Po tem, kar eem videl na razstavi, ne kupim nobene moderne stvari več.«
Retrospektivne razstave, ki jih danes prirejajo |x>v»od jx> evetu, gotovo niso le slučaj. V mnogih •slučajih jo to očitna tendenca po historizmu, ki je bil ideal Evrope ne dolgo tega in ki se danes z vso jasnostjo razodeva v sovjetski arhitekturi. Kdor torej pravi, da po ogledu lepe zgodovinsko retrospektivne razstave bratov Šubicev ne kupuje več modernih umetnostnih stvaritev, kaže vsekakor očitno, da pripada ali vsaj želi pripadati skupini eklektičnega historizma.
In če bi vse te retrospektivne razstave, kakor tudi razstava obeh bratov Šubicev imele zgoraj omenjeni smisel, (kakor sem ga ravnokar omenil), potem bi bilo to znamenje najglobljega miselnega propada tvornih sil ovroj>eke umetnosti. Bila bi to kapitulacija modeme umetnosti pred umetnostjo veeli dob.
\
Toda vemo, da temu ni tako. Saj danea vemo, da je vrednota umetnine vprav v tem, da se ne ponavlja, da je nekaj edinstvenega. Retrospektivna razstava noče torej reči: sedaj naj se dela tako in tako. To je nemogoča zadeva. Kar je bilo enkrat, se več ne vrne. In bil bi velik nesmisel, hoteti od kateregakoli mladega slovenskega slikarja vrnitev na pota bratov Šubicev. Danes more oj>azovanje njune umetnosti služiti mlademu slikarskemu rodu le kot pomagalo k rešitvi današnjega položaja umetnosti, nikakor pa ne more služiti kot dana rešitev. S tem pa ni rečeno, da umetnost obeh bratov za mlado sodobno slovensko umetnost nima nobene aklualnœti. Nikakor ne. Saj vprav ta razstava potrjuje, da je vsaka velika in dobra umetnost večno aktualna, zakaj v svojem jedru nosi vso nespremenljive znake večnosti. Nečasovno fioslaja najlažje to, kar je temeljilo le na svoji vnanji aktualnosti.
Sklep lega ali onega, verovati le 6tari umetnosti, le njo ceniti, se pravi delati krivico razvoju inlade slovenski umetnosti, kakor tudi obema bratoma Janezu in Juriju Šubicu. Saj je vprav borba obeh bratov, posebno Jurija, za tedanji sodobni umetnostni izraz nam mladim svetla luč na trnjevi poti umetniškega ustvarjanja.
Ne mogli bi stati danes z občudovanjem pred deli obeh bratov, ko bi se le ta dva držala načela: Le to je dobro, kar nnju je v Št. Vidu naučil mojster Janez Wolf. Oba sta živo čutila potrebo ozreti eo po novih vzorih umetnostnega ustvarjanja. Jurija celo čudovite klasične Atene niso mogle zadržati, da ne bi odšel 1. 1880. v Pariz, v prestolnico moderne umetnosti, novemu življenju naproti.
Popolnoma se je predal reševanju problemov, ki jih je prinesel tok novo umetnosti. Postal jo celi Parižan. In če bi mu bila usojena daljša življenjska pot, bi najbrže on razburil slovensko javnost z revolucionarnim impresionizmom, kar je jioznejo bil delež Riharda Jakopiča in njegovih sovrstnikov.
Obadva brata Šubica sta torej hotela biti v »voji umetnosti evropsko sodobna. Verovala sta v
moč evropske tradicije. V tradicijo evropsko predvsem zato, ker se v nji na splošno prenaša in obnavlja tvorna sila evropskih narodov. Nista si delala s tega domači program. Domača tradicija je namreč nekaj samo px> sebi umevnega pri živijenj-sko-čutečim umetniku, je to življenjska vsebina, ki je ni potrebno šele programsko gojiti, kakor tudi ne kričimo na vsakem oglu o ljubezni do radnega kraja.
Jurij je slikal svoja najboljša dela v Franciji, slikal francosko pokrajino, modele vzel iz francoskega sveta, oblikovno skušal iti vzjx>redno s francoskimi slikarji. In vendarle moremo pred katerokoli njegovo sliko občutiti, da je to naša, slovenska individualnost.
Ob priliki sedanje razstave se je večkrat poudarjalo, da sta brata Šubica zavestno slovenska umetnika. In sta v resnici. Nihče tega ne bo mogel zanikati. Mlada generacija sloven. likovnih umetnikov se tega dejstva iz srca veeeli. šubica sta se oprla na Pariz, tudi mladi smo storili isto. Kakor njima, tako se nain ne zdi nič protinarodnega. Delo mladih je nadaljevanje tradicije, ki sta jo brata Šubica začela, pa je bila pozneje pretrgana.
Če torej kdo obsoja stremljenja mladih slovenskih slikarjev, obsoja nehote in nevede tudi dela bratov Šubicev, pred katerimi začuden strmi, kako je mogoče, da smo jih tako dolgo imeli v skoraj pojx>lni jiozabi.
Lahko nam je danes postajati ob delih Šubicev, toda obema bratoma ni bilo lahko delati v tujini v službi drugih. Zvečine sla morala biti drugim v pomoč, drugim biti pot k slavi, tako da so nista mogla posvetiti tako intenzivno lastnemu umetniškemu ustvarjanju, kakor bi se ob ugodnejših razmerah lahko. Mnogo in še lepših dol, moremo upravičeno trditi, bi sicer zapustila slovenskemu narodu.
Retrospektivna razstava bratov Šubicev pravilno pojmovana in gledana no more v nikomur vzbuditi omalovaževanja slovenske moderne umetnosti, nasprotno, mora pripeljati vsakogar do tega, da ji
bo ponudil rok« v vsestransko oporo. Le tako tudi moremo in smemo upati na veliko liodočnost naše slovenske umetnosti.
Razstava slovenskih planinskih motivov v Bolgariji. Veliki prijatelj Slovencev in slovenskih planin še posebej, slikar Pavel Francaliski, ki se je lani v jxxitnicah mudil mod nami kol gost Slovenskega planinskega društva ter slikal naše planine, o čemer smo že tedaj poročali v našem Metu jo. dne 2. t m. v Sofiji pod okril jem Sofijskega turističnega društva ter Aljiinskega društva razAstavil svoje akvarele z. motivi iz dveh planinskih pogorij — iz bolgarske Bila planino in slovenskih Julijskih al p. Razstavo je v prisotnosti minisl ra p ros ve te dr. Nikolajeva (xlprl pes-posnik in veliki naš prijatelj Dimitr Pantelejev, ki se jo prav tako mudil lani v naši sredi. Razstava vzbuja veliko zanimanje ter listi, na primer dnevnik »Zora«, prinaša tudi reprodukcije naših planin (Masiv skrlatice) Velikemu planincu in umetniku ter našemu prijatelju smo hvaležni za njegovo ljubezen do naših gora tor upamo da bo zopet prišel med nas, kakor je obljubil, du 1и> ponesel odsev lepote naše Slovenije med drage nam Bolgare, s katerimi nas vežo vedno več vezi
Izšla sta »Glasnik muzejskega društva zn Slovenije« v Ljubljani in »časopis zn zgodovino in narodopisje« v Mariboru. O oboli bomo obširneje poročali Prav tako o »času« in drugih naših periodičnih izdajah.
Hrvatski prevod slovenskega mladinskega dela. — Znana slovenska mladinska povest Toneta Seliškarja »Bratovščina sinjega galeba,« ki smo jo že svoj čas ob izidu označili kol eno najbolj posrečenih slovenskih deških mladinskih povesti, je zdaj izšla v hrvatskem prevodu Toneta Pcruška pri »Svjetski »mladinski Literaturi« v Zagrebu kot prvi zvezek. S prevodom je v nekem oziru povest pridobila, kajti godi se na dalmatinskem otočju ter je R iem tudi z jezikom prišla v opisovano okoije.
Časnikarski junaki
padli v izvrševanju svojega časnikarskega poklica
Razsvetljeno japonsko glavno mesto Tokio, ki je tako praznovalo zmagoslavje nad Kitajci.
Št 24.
Sueški prekop 19 ur zapri
Iz Kaira poročajo 31. decembra: Dne 30. decembra je vozil skozi Sueški prekop grški parnik, ki pa je zelo nerodno manevriral. Ker je bil tako zelo neroden, se je v prekopu postavil najprej počez, nato pa nasedel na plitvo peščenino, kier je bila voda le 3 metre globoka. S tem je nerodni parnik zastavil pot skozi prekop vsem drugim parnikom. Ker pa parnika niso mogli osvoboditi plitvine, je bil prekop celih 19 ur za vsak promet zaprt.
Šele na Silvestrov dan dojioldne eo parnik odstranili, nakar so po prekopu zopet lahko začeli pluti drugi parniki.
*
Po vseh štirih tOOO kilometrov
Iz Kalkute (Indija) poročajo, da se je pred nekaj meseci neki indijski kmet, ki živi v državi Sirmur v Pendžabu, zaobljubil, da bo po vseh štirih romal ,">00 km daleč v indijske gore v neko pogansko svetišče, če mu sinova ozdravita. Fanta sta imela tifus. Oba dečka sta res ozdravela. Meseca avgusta se je kmet z obema dečkoma odpravil na pot. In sicer so vsi trije morali iti po vseh štirih, kakor se je oče zaobljubil. Ker pa sla fanta bila še šibka po bolezni, tega napora nista prenesla in sta med potjo drug za drugim umrla. Oče pa je menil, da mora svojo zaobljubo opraviti do konca in je nadaljeval svojo pot. Meseca oktobra je srečno prišel na cilj. Ker pa ga je vezala obljuba, da mora tudi nazaj po vseh štirih, je hotel tudi ta del obljube opraviti. Vsak dan se je preplnzil 8 km. Nazaj grede pa so mu začela olekati kolena in roke. Po rokah in nogah so se mu napravile velike rane in se mu začele gnojiti. Listi so vneto zasledovali potovanje tega moža. Ti listi so |>oteni tudi sporočili, da je nesrečni oče zaradi svojih velikih ran, ki so se prisadile. umrl sredi ceste nekje na samem.
Ker je francoski senat odklonil predlog, da bi se svetovna razstava še podaljšala in ker je med tem senat šel na počitnice, ne da bi bil še enkrat sklepal o novem predlogu, je sedaj usoda razstave zapečatena. Sedaj pariško časopisje poroča samo že, kako razstavo podirajo. Najprej eo začeli podirati liste razstavne dele razstave, ki leže neposredno ob reki Seni, ker je tukaj nevarnost pomladanskih povodni največja. Dne 25. t. m. pa l>odo začeli podirati še druge dele razstave. Če ne ho vreme naea-jalo, bodo imeli delavci s podiranjem dobrega pol leta dela.
Poročali smo že, da je v bojih za Teruel padlo nekaj inozemskih časnikarjev, ki so se na španskem bojišču mudili, da o bojih poročajo za svoje liste. Padli so trije časnikarji, ki so se v svojem avtomobilu peljali na fronto, da dobe zanesljivih novic za svoje bralce. V tistem nesrečnem avtomobilu je bil še četrti časnikar, ki pa je bil pri tem le malo ranjen. To je bil poročevalec londonskega lista »Times«, ki je dne 3. jan. ta žalostni dogodek popisal v svojem listu. Takole pripoveduje kot očividec:
Večja skupina inozemskih časnikarjev je na vse zgodaj zjutraj zapustila Saragosso. V več avtomobilih so se odpeljali na fronto, da bi tam lažje zasledovali napredovanje nacionalne protiofenzive. Okoli poldneva so se ustavili v vasi Caude, ki leži nekaj milj severnozahodno od Teruela. Tukaj so hoteli počakati voz, ki je nekje med potjo zaostal. Časnikarji so šli na traket sprehod po vasi, nakar so se vrnili v svoje vozove, da se vsaj malo zavarujejo zoper velik mraz.
Dopisnik londonskega lista »Times«, Philby, ki se je sicer vozil v drugem vozu, je med odmorom in čakanjem v vasi presedel k dvema ameriškima in enemu angleškemu tovarišu v njihov voz. Oba Američana sta bila Bradish Johnson, ki v Parizu zastopa dva newyorška lista »Spur« in »News-Week«, ter zastopnik ^Associated Press« Edvard Neil. Anglež pa je bil dopisnik »Reuter-jeve agenture« Sheeshanks. Vsi štirje časnikarji so v avtomobilu močno kadili, da bi tudi s tem toploto malo dvignili.
Naenkrat pa je udarila šrapnelska krogla ob levo prednje kolo avtomobila ter napravila strahotno razdejanje. Avtomobil so šrapnelski drobci kar vsega preluknjali. Dopisnik »Timesa« je še lahko sam skočil iz avtomobila ter stekel čez trg, kjer so stali drugi avtomobili in kjer so se za nekim zidom skrivali vojaki. Od tukaj so ga španski vojaki vodili na obvezovališče, kjer so mu obvezali glavo, ki pa je bila le lahko ranjena.
Medtem so gosto padale granate okoli voza. Vkljub temu so pogumni španski častniki planili k avtomobilu, da bi rešili one tri Časnikarje, ki so ostali notri. Ko so odprli avto, so takoj ugotovili, da je Američan Johnson, ki ga je zadela krogla v stran života, že mrtev. Anglež Sheeshanks je sicer še dihal, ko so ga devali na nosilnico, toda iz njegovih številnih ran po vsem životu je bilo jasno razvidno, da ni nobenega upanja več, da bi ga rešili. In res je umrl čez nekaj ur v bolnišnici v Monrealu. ne da bi se bil še zavedel. Drugi Američan Neil pa je bil pri jasni zavesti,
ko so ga prenesli na obvezovališče v vasi Caude. Kako je mož bil ravnodušen in kako se je zavedal svoje dolžnosti kot časnikar, najbolje dokazuje vprašanje tega pogumnega časnikarja, da je vkljub svojim hudim ranam najprej povprašal, kje je njegov pisalni stroj. Ena noga mu je bila dvakrat prelomljena in so iz nje pozneje morali odstraniti nič manj kakor 35 koščkov koščic. Prepeljali so ga v Saragosso, kjer so ga operirali. Medtem se je rana prisadila in Neil je izdihnil opoldne 2. januarja.
Rihard Sheeshanks, posebni poročevalec »Reu-terjevega urada« na aragonski fronti, je bil šele 28 let star. Vzgajal in izobraževal se je v Etonu ter v kolegiju Trinity v Cambridgeu. Bil je izvrsten športnik ter nazadnje kapitan criketskega moštva Reuterjevega urada. Tukaj je služboval od leta 1933. Oktobra meseca leta 1935 je šel kot vojni poročevalec v Abesinijo, moral pa se je čez dva meseca vrniti, ker se ga je lotila griža. Meseca junija 1937 je odšel kot vojni poročevalec k četam generala Franca na Špansko.
Američan Bradish Johnson je bil star celo samo 24 let. Od leta 1936 je bil član pariškega uredništva ameriškega lista »Ney Herald Tribune«. Od tukaj so ga kot posebnega vojnega poročevalca poslali na Špansko.
Zastopnik »Press Association« Neil, je bil star 34 let. Tudi on je bil vojni poročevalec v Abe-siniji, in sicer je bil pri italijanski armadi, s katero je skupaj korakal v Addis Abebo. Pozneje ga je njegova agentura poslala h kronskim slovesnostim v London. Nekaj tednov nato pa je moral na Špansko, kjer je hotel, kakor se je kot star športnik rad izražal, vojskovanje opazovati neposredno na boksarskem odru. Ze večkrat je bil v veliki smrtni nevarnosti, a ji je vedno ušel, dokler ga sedaj ni ujelo.
Najmodernejša oblika ameriškega brzovlaka, ki so ga uvedli r Kaliforniji.
Berač - bogataš in razbojnik
V Varšavi so prijeli berača Racovera, ki je bil znan po najbolj imenitnih delih mesta. Po aretaciji pa so mu dokazali, da je poglavar nevarne razbojniške tolpe.
Ko je Racover prosjačil po lepih varšavskih ! ulicah, je med beračenjem v resnici samo oprezo-val, kje bi ee splačalo vlomiti. Na podlagi lega svo t jega opazovanja je poleni svoji organizirani tolpi 1 dajal navodila, kako in kaj naj dela. Med beračem
Ruski caristi iščejo carja
Razni evropski listi se zadnje čase mnogo pečajo L vprašanjem, kdo naj poetane ruski car, če bi se enkrat posrečilo vreči boljševiško diktaturo na Ruskem. Ta vprašanja so seveda več ali manj odveč, ker dotlej, če dotlej sploh kdaj pride, da bi se na Ruskem vrnilo earstvo, je še precej daleč Vendar pa ti listi naglašaio, da je Doj ruskih carskih emigrantov zoper boljševizem zato tako težaven, ker se ruski emigranti še doslej niso z.edinili, koga naj okličejo za carja. Pravijo, da bi taka osrednja osebnost, ki bi bila vsem Rusom po godu, mnogo prijiomogla, da bi se zbrale vse ruske sile na boj zoper boljševizem. Priznati je treba, da je nekaj na tem, čeprav se motijo tisti, da bi ena osebnost mogla vreči sedaj vladajoči režim na Ruskem, ki ima svoje korenine drugje.
Nekaj podobnega se sedaj dogaja z ruskimi monarhieti, kakor se je leta 1871 godilo francoskim monarhistom, ki po padcu Najxdeona III. niso imeli na razpolago nobene prave osebe. In tako je francoski parlament nazadnje sklenil republiko, dasi so monarhisti v tem parlamentu imeli veliko večino, pa nobenega primernega kandidata.
Boris in Andrej pa sta se tako oženila, da njun zakon ne dopušča, da bi kdaj zasedla ruski carski prestol. Tako pravijo ti listi, da bi bil edini, ki ima vse lastnosti v smislu rodovniških pravil za ruskega carja 23 let star princ Vsevolod Jo-vanovič, sin srbske princese Jelene, sestre pokojnega krailja Aleksandra jugoslovanskega. Toda ta ima zaradi svoje mladosti premalo pristašev, da bi prišel v poštev, kakor naglašajo listi.
Ker torej ruski mouarhisti ne najdejo iz rodovine Romanovih primernega kandidata za prestol ruskega carja, so začeli misliti, da bi bilo dobro, ko bi ga začeli iskati v prejšnji ruski carski rodovini Rurikov, ki je na Ruskem vladala do leta 1598 in ki po svojih potomcih še živi. Ta predlog, dasi je nadvse prenapet, po
iski
kaže, s čim se pečajo nesrečni ruski emigranti po širnem evetu in kako silno hrepene, da bi se kdaj mogli vrniti v rusko domovino, katera pa nikdar več ne 1к> taka, kakor je bila takrat, ko so jo zapuščali.
in njegovo vlomilsko tolpo je bila sklenjena prava pogodba, v kateri je bilo natančno določeno, koliko od plena dobi berač, koliko pa vlomilci sami. Berač 6i je izgovoril polovico vsega izkupička od dobljenega plena, medtem ko je druga polovica pripadla tolpi.
. Ko je policija vdrla v beračevo stanovanje, jo prišla v sobo, ki je bila neznansko zanemarjena in umazana. V sobi je bilo samo nekaj napol podrtega pohištva, eicer pa je bila v njej med razno navlako sama umazanija in smeti. Policija je videla, da v tej sobi človek ni mogel stanovati, zlasti pa ne, če je imel na razpolago take dohodke, kakršne je imel ta berač. Zato je iskala, kje bi našla še kako sobo. Nazadnje je e trkanjem po steni dognala skrivna vrata. Ko je vdrla skozi te v drugi prostor, je bila kmalu v elegantni sobi, ki je bila čez vse razkošno opremljena. V tej sobi je bilo nagromadena toliko udobnosti, kolikor si je more privoščiti najpremož-nejši človek. Ko je policija to sobo še natančneje preiskovala, je v tleh našla skrito blagajno, v kateri je bilo cele kupe draguljev in drugih dragocenosti.
*
Nova puška zoper tank
■ Letos nameravajo v angleški armadi vpeljati nov sistem puške zoper tanke. Nova puška tehta >2 funtov ter z njo lahko ravna en sam vojak Puška odda vsako minuto devet strelov. Nese pa ta nova puška še enkrat tako daleč kakor na-
vadna pehotna puška. Njene krogle so tako močne, da v razdalji 500 metrov prebijejo tanjši jekleni oklep Mehanizem je podoben navadnim
vojaškim puškam, le sune ta puška mnogo bolj kakor dosedanja pehotna puška.

Izzivanja na boj
Pregraje so padle in pet vitezov na krasnih konjih in v iskreči se opravi je prijezdilo na bori-sče. Ko so zajezdili v prostor, ki je bil ograjen z zastavicami, so godci zaigrali divjo jutrovsko fanfaro, ki naj bi viteze pozdravila, obenem pa jih podžigala na boj.
Vseh petero jezdecev je odjezdilo k šotorom tistih vitezov, ki so pozivali na boj. Z obrnjeno sulico so potrkali vsak na ščit svojega izbranega nasprotnika. S leni so hoteli naznaniti, da se žele bojevati s topim orožjem. Za tak boj so sulicam nataknili okrogle ploščice, da je 9|>opad bil manj nevaren.
Gledalci so zaradi tega bili seveda močno razočarani. Saj je znano, da ljudstvo mnogo rajše ima nevarne in krvave igre. Zato množica leni bolj ljubi bojno igro, čim bolj je nevarna.
Ko pa je vsa petorica vitezov s tem dokazala svoje precej miroljubne namene, so se umaknili na drugo stran bojišča, izzivani vitezi pa so si medtem dali privesti svoje konje, katere so zajezdili. S templovcem na čelu «e ie kmalu nato vsakdo izmed njih postavil svojemu sovražniku nasproti.
Pariško razstavo so začeli podirati
Novi predsednik kitajske države dr. Kung, ki Jo prevzel vlado svoje domovine namesto maršala Cankajška, ki ho poslej samo glavni vojaški voditelj svojega naroda v boju z Japonci.
Po smrti ruskega carja Nikolaja II. velja za poglavarja romanovske carske rodovine veliki knez Ciril Vladimirovič, ki je že leta 1922 nagla-sil, da ima le on pravico do ruskega prestola in ki se od leta 1924. daje nazivati za carja vseli Rusov Toda tega velikega kneza ne priznavajo vsi v inozemstvu živeči Rusi. Očitajo mu, da je prav on bil tisti, ki je v marčni revoluciji leta 1917, pte<len se je car odpovedal, kot poveljnik gardne mornarice na čelu svojih čet korakal z rdečo zastavo prepasan jired rusko dumo ter se dal revolucionarni vladi na razpolago. V tem oziru ga primerjajo s princem Filipom Orleanskim, ki je med francosko revolucijo glasoval za smrt svojega bratranca kralja Ludovika XVI.
Povrhu tega mu pa očitajo, da njegova mati takrat, ko ga je rodila,, ni bila še pravoslavne vere, ampak je iz protestantizma prestopila v pravoslavje šele po njegovem rojstvu. Mati velikega kneza Cirila je bila namreč nemška princesa Meklenburška. Prav zaradi tega ne morejo postati ruski carji njegovi otroci. Njegova brata
Slike iz bombaževih nitk. Neka ruska emigrantka je iznašla novo tehniko, ki je nekako v sredi med vezenjem gobelinov in slikanjem. Namestu palete uporablja le kupe bombažastih nitk. Pravijo, da so tako narejene slike močno plastične.
bii ji) 7
PO SLOVENSKI DOMOVINI
Fantovski p oholi
Nova cerkev, 6. januarja. Socka pri Novi cerkvi. Dne 5. januarju so prišli fantje Poglavič Kuri, Skutnik Beno iz Velike ravni, Snireč.nik Miha in Jožef iz Čroskove in še nekateri druei na vo^larjenje ali pre/x> na noko gostijo v Socki. Zaradi starega sovraštva so napadli v temi pred hišo z noži domače fante. Miroljubni fant Krujner Franc, hlapec v graščini. je dobil sedem zuliodljajev i,n je obležal na tleh. Hudo sta ranjena tudi Iskrač Franc in škoflek Maks, ki je šele pred kratkim prišel zdrav od vojakov. Vse tri so prepeljali z rešilnim avtom v celjsko bolnišnico. Življenje Kraj ne rja Franca, ki je dobil 8 vbodljajev, je zaradi izgube krvi v veliki nevarnosti. — Okrajno na-čelstvo v Celju je že pred leti strogo prepovedalo vsako »šranganje« neveste Ln tudi vorširjenje. Prosimo, da se izvaja ta prepoved z vso odločnostjo, saj se bodo samo tako zatrli maščevalni slučaji poboja in pretopaštva.
Lokomotiva povozila
družinskega očeta
Maribor, 7. januarja. Danes dopoldne ob četrt na deset se je na koroškem kolodvoru, na kurilniških tirih, dogodila smrtna nesreča, katere žrtev je postal 40 letni evetilničar Karel Baukman iz Limbuša. Baukmain je na kuritnišikih tirih opravljal svojo službo. Pri delu mu je na ledenih tleh spodrsnilo. Nesreča je hotela, da je v istem trenutku privozil preauikalni stroj, kar je za nesrečnega Baukmana postalo usodno. Stroj ga je potegnil pod sprednje kolo. ki mu je razmesarilo gornji del trupa, da je ubogi Baukman obležal pri priči mrtev.
Baujkiuan je bil poročen ter zapušča tri majhne otročičke. Tragično umrli je bil mož dobrega značaja ter so ga vsi njegovi prijatelji in znanci spoštovali, predpostavljeni pa zaradi vestnosti v službi cenili.
Pogreb bo v nedeljo popoldne v Limbušu. Klub železničarjev JRZ, katerega član je bil pokojni, poziva vse njegove tovariše in člame kluba, da se polnoštevilno udeleže pogreba; '/. Ban kma.no vo družino, ki je na tako tragičen način izgubila skrbnega očeta, sočustvujejo vsi sosedi in pokojnikovi tovariši. Naj rajnemu sveti večna luč, žalujoči vdovi in otrokom naše toplo sožalje!
Celle
t Prosvetni večer Katoliškega prosvetnega
društva, ki bo v ponedeljek, dne 10. januarja, ob 8 zvečer za širšo celjsko občinstvo nad vse zanimiv, ker nastopa priljubljeni predavatelj g. prof. Janko Mlakar iz Ljubljane. Podal nam bo ob akioptičnih slikah na njemu lasten način svoje vtise s potovanja po Islandiji in Spitzbergih. — Vstopnice za prosvetni večer se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi
e »Kralj i neba« v mestnem gledališču. Na
Sraznik sv. Treh kraljev je gledališka družina v elju odigrala mladinsko predstavo Gregorinove božične igre »Kralj z neba«. Nova, krasna kulisa-rijaflipolujena z novimi zavesami, pestrimi kostumi. veličastne fanfare in petje psalmov in še prejftf dobro podajanje posameznih vlog je izva-bild&ia-Vrst mladine in navzočih starejših gledalcev burnè aplavze. Veličastno igro ponovi gledališka družina še danes ob pol 9 zvečer iu jutri, v nedeljo ob pol 4 popoldne.
e Nesreča dveh delavcev. V tovarni Metalne delniške družbe v Gaberju je v sredo popoldne padel v vrelo žvepleno kislino in se opekel po vsem telesu delavec Veličko Andjič. V Cinkarni je istega dne zagrabil stroj za levo roko 34 letnega delavca Eš Lovra, iz Spodnje Hudinje pri Celju. Na srečo pa se je delavec toliko zavedel, da je hipoma potegnil roko izpod stroja, ki mu je odtrgal mezinec.
c Kino »Metropol«. Danes ob 16.16 film »Madame Bovary«, ob 20.30 premiera filma polnega humorja, komičnih zapletljajev, lepih pesmi in plesov »Gospod podnajemnik«. — V glavni vlogi Liane Haid in Paul Horbiger.
e V posodo vrele vode je padel. V Trličnein pri Rogatcu je padel s peči v posodo vrele vode sin brusača Korez Drago in dobil težke opekline po rokah.
c Surov napad, ki bo zahteval najbrž člove-iko življenje. Pri Sv. Pongracu pri Grižah so napadli 4 fantje iz istega kraja 26 letnega posestniškega sina Poteko Jožefa. V svoji besnosti so se spozabili tako daleč, da so ga vsi štirje suvali s stoli. Poteko Jožef je dobil težko 12 cm dolgo rano na čelu in težjo poškodbo pod levim očesom. Pod silovitimi udarci se je zgrudil in so ga morali takoj prepeljati v celjsko bolnišnico.
c Kino »Union«. Ce si še niste ogledali filma polnega humorja in razigranosti »Vzoren soprog« (Der Mustergatte), poteui si ga oglejte danes ob 18.90 ali 20.30.
c Sestanek Dekliške Marijine družbe. Dekliška Marijina družbi ima jutri, v nedeljo ob 8 zj. cerkveni sestanek v kapelici čč. šolskih sester.
c Smrt kosi. V Zavodni je umrla v 43. letu starosti žena železostrugarja v Cinkarni Arzenšek Marija. Pogreb drage pokojnice bo danes ob 4 popoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče.
c Nesreča mladega smučarja. Na praznik sv. Treh kraljev se je ponesrečil pri smučanju pri Celjski koči 16 letni trgovski vajenec Ferlež Ivan iz Celja. Pri smučanju je tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo v gležnju. Njegovi tovariši so ga prinesli v celjsko bolnišnico. To je že druga nesreča celjskih smučarjev.
c Podlegel poškodbam. V torek smo poročali o nesreči 71 letnega občinskega reveža iz Dobrave pri Celju, ki je 3. januarja padel na poledeneli cesti in si pri padcu zlomil hrbtenico in dobil težke notranje poškodbe. Na praznik sv. Treh kraljev pa je revež podlegel poškodbam. Naj v miru počival
Slovenske Konjice
Gregorinova igra »Kralj z neba«, ki jo je priredilo Kat. izobraž. društvo, je dosegla nenavadno velik uspeli. Dosedaj so bile tri predstave pri polni dvorani. Tretja predstava je bila najbolje obiskana, kar je znamenje, kako igra ljudem s svojo vsebino sega do srca. Obiskovalci бо prišli od blizu in od daleč. Tako jih je bilo iz Zreč nad 100. Prišli so tudi iz Vitanja (13 km) in iz Makol (21 km). Tak obilen obisk je dal jiobudo ie za četrto predstavo v nedeljo, ki je namenjena predvsem šolski mladini. Zaradi tega so tudi «ene kar najnižje.
Predstava sama zahteva od sodelujočih ogroinn? napore, od društva pa gmotne žrtve. Vsi igralci so oblečeni v slikovite noše. kakršne so nosili Judje in Rimljani ob času Kristusovega rojstva. Za kostime je društvo mnogo žrtvovalo.
Tehnično je odrska izvedba igre zelo dobra. Vrsto prizorov spremljata petje in godba, in sicer gosli s harmonijem, gramofonska plošča s pomočjo radio-elektrona in pihala-pozavne. Razkošna razsvetljava povzdigne učinkovitost mnogih prizorov.
V igralskem pogledu je igra dobro naštu-dirana. Med igralci je mnogo moči. ki kažejo talente. Gledalcu res ustvarijo privid nežnosti bet-lehetnske božične noči, pa privid Herodove gro-zotuosti. Obilen obisk jim je v priznanje.
Ribnica
Statistika ка loto 11)37. Oklicanih je bilo v Ribnici 44 parov, poročenih 82 parov. Rojenih 110, in sicer 62 dečkov in 64 deklic. Umrlo jih je 7*2, in sicer 40 moških in 32 žensk. Tako so moški tako v rojstvih kakor tudi v smrtnih slučajih prevladovali, ker je bilo 8 moških več rojenih, pa je tudi 8 moških veo umrlo. Nfld polovico pokojni-kov, to je 39 jih je doseglo starost nad 70 let, 11 nad 80, 2 celo nad 90 let. Torej krepak rod.
Dan nezgod je bil 3. januar. Lovšin Janez iz Olavic je spodrsnil in si zlomil nogo. — Zobec iz Gorice vasi je vozil hlode iz gozda, zavora je popustila in tovor je konja porinil, da se je zaletel z glavo v smreko in bil na mestu mrtev. — Merhar iz Prigorice je vlačil v gozdu hlode, pa je konju spodrsnilo in si je zlomil nogo. Iludi udarci za kmeta!
Kakor mladi orli so se razleteli božične počitnice naši kat. akademiki. Po večini prosvetnih društev v dekaniji so imeli prav zanimiva in aktualna predavanja, ki so jih prosvetarji poslušali z veliko pozornostjo in hvaležnostjo. Starešina dr. Kožuh, zdravnik v Ribnici, ki je dal impulz za tovrstno prosvetno delo, je lahko ponosen na lepi uspeh. Tudi starešina dr. Herfort, zdravnik v Ponikvah, se je radoval mladih prosvetnih delavcev. Kat. akademiki so si ustanovili tudi svoje društvo, ki ima namen delati med narodom na prosvetnem polju. Vsem, akademikom in starešinam zasluženo priznanje! Tudi akademiki nasprotnega svetovnega nazora so se spustili na prosvetno polje z eno — plesno prireditvijo.
Nova cerkev
Od 2.-6. januarja so se vršile v naši župniji duhovne vaje za vse faute. Kljub mrzlemu vremenu so bile precej dobro biskaue. Vodil jih je Iazarist preč. g. Ivan Belej od sv. Jožefa pri Celju, ki je imel krasne govore za mladeniče. — Drugič prosimo za duhovne vaje v adventu ali postu, ker bo udeležba še večja. — V svojo žalost smo ob sklepu zvedeli, da so imeli drugi fantje, ki se niso udeleževali duhovnih ra j. ravno »nožne« vaje v bratskem pokol ju v Socki. Fantje, imejte pamet! Veliko bolje na duhovne vaje, kakor kot zločinec v zapore ali kot ranjenec v bolnišnioo! — Kdaj boste sprevideli?
Ormož
Silvestrovanje v Ormožu je kot običajno priredila tukajšnja gasilska četa. Letošnjo prireditev so znani »naprednjaki« izrabili za to, da so skušali smešiti prizadevanje sedanjega občinskega odbora za napredek Ormoža in skrb za zaposlitev in zaslužek socialno šibkih domačih ljudi. Da je. gotovim skrahiranim politikantoin delo sedanjega občinskega odbora trn v peti. to že razumemo, da pa se jim da vprečl v njihov polomljeni politični voz gasilska četa, ki ima menda povsem druge naloge, lega pa ne moremo razumeti. Če nima vodstvo naših gasilcev toliko čuta odgovornosti, da bi take stvari preprečilo, potem pa naj članstvo napravi red.
Sv. Andraž v Halozah
Na Novega leta dan so zvonovi peli znanemu izdelovalcu najboljših pip, pilk in podobnih kle-tarskih potrebščin, ponosnemu »gospodu kmetu< iz Strmca Juriju Mercu. Pljučnica ga je položila na smrtno posteljo. Kogar pa v Halozah pljučnica zaloti, tega navadno tudi pokosi. Ljudje namreč ne morejo verjeti, da bi vino ne bilo vesoljno zdravilo za vse bolezni. Bog mu bodi mlloetljiv. Bil je dober gospodar in skrben za svojo družino.
Preselila sta se od nas v Marenberg dobra ufcite>l.ja in hvaležna prijatelja gospa Blza in gospod Adolf Draksler. Gospa je pri nas učila in vzgajala olroke 14 let, gos|>od skoraj 10 Ob slovesu so solze v očeh pričale, kako sta bila z vsem srcem prikovana na lepo haloško zemljo in na dobre Haložane. Reveži so dobro vedeli za njuno stanovanje in bridko jim je bilo, ko so zvedeli, da sta si izbrala novi doni tako daleč tam gori nekje. Želimo le, da bi bila prav srečna! Pri slovesu je g. šolski upravitelj Ciril Vobič prav pomembno poudarjal, da je v tukajšnjem učiteljskem zboru vladala sedaj deset let tako vzorna harmonija, kakor more vladati le v najsrečnejši družini. Vladalo je pa tudi vedno neskaljeno razmerje med vsemi učitelji in dunovniki, kar je dajalo vzpodbuden zgled otrokom in vsemu prebivalstvu. Trudili smo se vsi, da bi spolnili Slomškovo načelo: Šola in cerkev sestrici dve, ena brez druge biti ne sme! Zato je bilo pri nas tako prijetno. Bog daj, da bi ostalo tako.
Slovenska Krajina
Polana. Prebivalstvo tukajšnje občine zaradi slinavke in parkljevke, ki so jo naši sezonski delavci iz Francije k nam zanesli, silno dosti trpi. Oblast je, kakor hitro se je pojavil prvi slučaj te bolezni, takoj prepovedala vsak promet z govejo živino in s svinjami. Ljudstvo ne more prodati svinj, ne more si pripeljati prepotrebnib drv, da marsikatera hiša nima s čim kuriti v lej hudi zimi. Prosimo oblast, da nam priskoči na |xv-moč in nam vsaj dovoli iz domačih gozdičev pripeljali potrebna drva, ker v tej hudi zimi brez drv ne moremo biti. V Mali Polani je vseh sedem dvorcev razkuženih, kjer je bila bolezen Upamo, da bo tudi v Veliki Polani kmalu temu konec.
Razpis
Občina .št. Jernej, okraj Krško, razpisuje mesto pragmatičnega občinskega delovodje in mesto pogodbenega delovodje.
Šolska izobrazba: za pragmatičnega delovodjo 8 razredov srednje ali njej enuke strokovne šole 7. zaključnim izpitom: za pogodbenega delovodjo 4 razredi srednje šole.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o ohč. uslužbencih, je vložiti v 30 dneh po objavi tegn razpisa v Službenem listu pri tej občini.
Občina št. Jernej, dne 3. januarja 1038.
Iz naših organizacij
Šmartno ob Dreti. Pevsko društvo »Dreta« je na Novega leta dan priredilo v gasilskem domu pevski koncert, pod vodstvom g. organista Ivana Gostečnika. Želimo, dn bi se lo leto večkrat v tako obilnem številu in veselih src videli v tem lepem domu.
Zimska sezona na Bledu
. Bled. 7. januarja, ni. Zimska sezona je tudi letos na Bledu v polnem teku. Kot za naše božične praznike so tudi sedaj za pravoslavne božične praznike prišli na Bled navdušeni športniki ii Zagreba in Belgrada. Letos je prišlo tudi mnogo inozemcev, največ Madžarov, Nemcev in Angležev. Sneg za smuko je izboren, vreme je idealno. Jozero je že tri dni zamrznjeno. Med važnimi gosti, ki so prispeli na Bled, je tudi vojni minister armadni general Ljubomir Marič v spremstvu pod|x>lkovnika Jevreminiča. Dalje je tudi več narodnih poslancev. Poudariti moramo, da prebiva na Bledu tudi precej višjih uradnikov angleškega zunanjega ministrstva. Precej visokih gostov, ki so se pripeljali na Bled mimogrede, je odšlo v Kranjsko goro, tako bivša ministra gg. K a 1 u d j e r č i č in J a n k o v i č. Za goste pripravlja sedaj hotel Toplice, v katerem so sedaj nastanjeni skoraj vsi gostje in v katerem je tudi največji komfort, za nedeljo hockey tekma
Kako se je ponesrečil parnih „Srdi"
V Split je prišel del moštva našega ponesrečenega pamika »Srdj«, v katerega je na reki ieldi blizu Anverse trčil Švedski purnik >Haga« ter ga iHitopil Od 31 članov moštva je dospelo v Split 11, ki jih je vodil strojnik I.ovro Pavlinovič, druge pa so zadržale oblasti v Anversi, da jih zaslišijo. Pavlinovič je pripovedoval, da je naš parnik vo/.il iz Cipra v Anverso 10.700 ton špirita. »Srdj« je nn reki Selili zašel v gosto meglo ter je bila plovba zelo težka. Ponoči okoli 11.20 so mornarji naenkrat občutili hud udarec ob ladjo. V strojnici je bilo vse prevrnjeno ter je vuujo vdrla voda. Mornarji so takoj spoznali, da parnik tone. Ker je voda vedno l>olj vdirala v parnik. so moranarji izprslili paro iz kotla, da preprečijo eksplozijo. Mornarji so se pričeli reševuti, kakor so pač mogli. Nad reko je gosto snežilo, vladala je debela megla in mra/a je bilo 5 stopinj pod ničlo Mornarji so pričeli skakati v vodo. dn bi se rešili s plavan jem Le desetim možem se je posrečilo, da so odvezali čoln ter odveslali. Teh 10 je pozneje izvleklo iz vode še 4 mornarje. Krsto Bačič, oče petih otrok, je skočil v vodo, pa ga je omamil silen padec, 27 letni kuhar Širne Šarič pa je tekel v kabino, da reši svoje prihranke, toda voda ga je zasačila v kabini. Ta dva sta utonila. Vsi rešeni mornarji so zdravi, razen enega, ki je dobil hud prehlad
Ponoven nastop hokei -igralcev
V soboto, 8. jan. ob 20.30, v nedeljo, 9. jan. ob 10.30
Ker je letos zima izredno ugodna, zato eflniša SK Ilirija izrabiti vsak termin, da izvede hokej-tekuio.
Za soboto in nedeljo je povabila enega zelo močnih avstrijskih klubov Sv Villach, ki je že večkrat z uspehom nastopil v Ljubljani. Ker je tudi v Avstriji zima silno ugodna, zato se nabijajo vsa moštva v polnem treningu iu v najboljši formi, ki eo jo kdaj dosegla. SV Villach je star klub, ki se že dol«) vrsto let bavi e hokejem naf ledu in je zato dosegel zavidljivo višino. Letos je to moštvo odigralo že več tekem in je pokazalo silno uspešno in lepo igro.
SK Ilirija je v dveh tekmah s KAC-om sicer pokazala neko slabo formo, ki pa je gotovo samo prehodna in bo zato ekušala e tekmami proti SV | Villach zabrisati slab vtis, ki bi ga obiskovalci imeli zaradi momentane nerazpoloženosti moštva.
Tekma z SV Villach bo torej nekaka rehabilitacija ilirijanskega hokej moštva uasproti njegovim simpatizerjem.
Opozarjamo občinstvo, naj ne zamudi ugodtie prilike, ki jo nudi ugodna zima in prizadevanje SK Ilirije.
KAC (Celovec) : Ilirija 2 2 (0 : t, 0:0. 2:1)
Na praznik je odigralo ilirijansko hokej moštvo proti KAC-u iz Celovca revanžno tekmo in doseglo remis, dočim je prvi dan. kakor je naš list že poročal, izgubilo igro s 5:1. Ilirija je igrala prvi dan slabo, drugi dan je bila njena igra neprimerno boljša, vendar jo tudi v revanžu ni znala izkoristiti v svoj prid. Celovčani so nastopili z rezervo (izvzemši enega igralca), vendar je tudi ta zelo dobra, saj je nnpram izbornim Romunom, katere smo imeli priliko videti v Ljubljani, realizirala. Gledalcev oba dni malo.
Table tenis turnir za prvenstvo Celja 1938
Na praznik Sv. treh kraljev se je odigral v telovadnici II. ljudske šole table-tenis turnir za prvenstvo Celja. Turnirja eo se udeležili vsi celjski klubi. Naslov prvaka si je za lelo 1938 prilioril g. Viktor Furlan (SKJugoslavija), ki je prejel prehodni pokal, katerega je lani branil Coh (SK Jugoslavija), ki se pa letos turnirja n', udeležil, ker je šele pred kratkim odslužil evoj rok in ni treniral. Drugo meslo je zasedel Kônig Frik (SKJugoslavija), tretje Frank (SK Jugoslavija), četrto Božič Pavel (Olimp), Furlan je imel še dokaj dober dan, ni izgubil v singlu nobenega seta. V eemifinalu je borba med klubskima rivaloma Fabjanom in Frankom prinesla zmago drugemu. Za moštva se je prav dobro odrezala Jugoslavija 11 (Frik-Frank). Z zmago nad prvim moštvom Jugoslavije (Furlan-Fabjan), ki sta tako zaeedla drugo mesto, na tretjem mestu je Olimp I. (Božič-Šifer). V doublu sta zasedla prvo mesto Furlan-Fabjan, drugo Frik-Frank. Na turnirju smo opazili tudi bivšega eelj-ekega finalista Latlnoviča. ki pa je v prvem kolu podlegel Fabjanu z 2 :0. Turnir, ki ga je priredila
celjska Jugoslavija, je lepo uspel.
*
V Zagrebu se je odigrala nn praznik nogometna tekma za zimski pokal, kateri je priso stvovalo nad 1000 gledalcev in v kateri je Grad-janeki zasluženo premagal svojega nasprotnika.
Zimski šport na Blejskem jezeru. Bled, poleti razgiban in poln tujcev, je nekaj časa počival. Sedaj pa vabi lepa ledena ploskev drealce, da uživajo tudi v tej lepi panogi zimskega športa. Jezerska površina je vsa zamrznjena. Od parka Zdra-
Sugoslovanska kn|!s|gma v Uubljanl
priporoča sledeče latinske maše: dr. A. Clondow-ski, Missa in honorem st. Stanislai. Za mešani zbor in orgle. Part, din 12, glasovi à din 6; Foerster A., Op. 15. Missa in honorem st. Caeciliae. Za mešani zbor. Part, dm 20. (sopran in alt razprodana), ostali glaeovi à din 4; Foerster A., Missa st. Fran-cieci Ser.iphici Za mešani zbor. Part, din 10, glasovi à din 2; Foerster A.. Misea in honorem B. M. V. Immaeulata. Za troglasni ženski zbor. Part din 10, glasovi à din 2 (Tudi za 4 glasni mešani zbor); Hlaanik Ign.. Op. 50. Missa Salve Regina. Za meš. zbor. Par:, din 10, glasovi à din 3; Kimovec dr. Fr„ Missa in honorem et. Caeciliae. Za mešani zbor. Part, din 12, glasovi à din 2; Kimovec dr. Fr„ Missa montana. Za ineš. zbor in orçle, din 12; Mav Al.. Missa in honorem st. Vintentii fi Panlo. Za mešani zbor Part din 25, glasovi & din 5; Pogačnik Ivan. Op. II. Missa in honorem st. Josephi. Za mešani zbor. Part, din 12. glasovi ћ din 4; Pogačnik Ivan. Missa de Špiritu saneto. Za mešani zbor, din 10; Premrl St.. Missa st. Josephi. Za mešani zbor Part, din -15 clasovi k din 4.")0 (tudi za orkester); Premrl St.. Missa st. Nicolai. 7a mešani zbor in orgle. Part din 15. glaeovi h din 4; Sattner p. H„ Missa eeraphica. Za me.šani zbor. Part, din 88, glasovi à din 12; Vodopivec V.. Missa in hotio rem s. s. Cordis Jcsu. Za mešani zbor. Part, din 35. glasovi à din 6; Vodopivec V., Missa in honorem st. Theresiae ft Jcsu Infante. Za mešanj zbor. Part, din 35, glasovi à din 6.
vilrške komieije mimo ponosnih hotelov tja do Petrana je jezero zamrznjeno in gladko, pod Su-voborom se razpreetira gladka ledena ploskev, le pri izlivu iz jezera ie majhen del jezera nezamrz-
njen. Najlepša je ledena ploskev proti Zaki, dočim je del proti kolodvoru nekoliko raskav. Tudi za ljubljanske drsalce je dreanje na Bledu ugodno in možno na lahek način. Ob 11.48 odpelje posebni vlak do Lesc, avtobusno podjetje Alp-Auto, ki je reduciralo ceno za drsalce za vozmiuo tja in nazaj na 6 din, jih pripelje do jezera. Komur zadostujeta 2 uri drsanja, ta je že zopet lahko ob 6 zvečer v Ljubljani. Kdor pa hoče uživati še dalje na Blejskem jezeru, za tejja bo brzi vlak, ki pride ob tričetrt nn osem zvečer v Ljubljano, najbolj ugoden. Blejsko jezero, naš gorenjski biser, ki smo nanj tako ponosni, vas vabi. Kdor se hoče posvetiti drsalnemu športu, ta najde tam wse pogoje. da se v njem dobro irvežba. Sankači lahko pridejo na dobro urejenem sanknlišču v polni meri na svoj račun. Le simnîarji bodo pač našli manj snega, vendar jim bližnja okolica Bleda tudi v tem oziru nudi, kar iščejo.
SK -Planinat l.ahkoatletska sekcija V ponedeljek 10. t. m. oh IS pričnemo zopet r. redno gimnastiko v običajnih prostorih. Gimnastiko bo vodil g. prof. DobovSek vsak ponedeljek in sredo od 18 do JO. Vabim v*e atlete, dn ne treningov redno udeležujejo, z» atlele-fekmovalce pa no obvezni. — Načelnik.
?,SK llrrmrs — motosekcija Sestanek celokupne*» odbora in članstva drevi od 'JI (91 na prireditvi zadruge policijskih nameščencev na Taboru. Vsi in gotovo.
Uradna vremenska poročila
Tujskoprometnih *vrt Slovenije, JZSS, SPD po stanin z dne 7. I. IMS.
Rateče - Planica, 870 m: —1*, pooblačeno, pr*ii, loti cm.
Planica-Tamar. um m: —M, jasno, prilič, 100 em.
Kranjska tjora. 410 m: —IS, barometer pnda, pooblačeno, mirno, prfii č. 7(1 c in, sankallšče ln drsališče uporabilo.	"
Erjavteva kota ?io Vriitii, 1591 m: —IS, jasno, severovzhodnik, pršič. 120 cm.
Dovje Mojstrano. m: —13, pooblačeno. mirno, srež, .Vi em.
Sv. Janet ob lloh. jet.. .5.W m: —18, sončno, mirno, srež, .VI ctn.
7,lalorop ob Bohinj«, 5)0 m: —17, jasno, mirno, srež. Г/0 cm.
Dom na Kofcah. 1500 m; —T*2, sončno, srež, 30 o m prfliča na iiodliLgi.
Dom nn Krvavcu. 1700 m: —18. sonftno, sreA, 130 em.
Velika planina, 1.15» m: —13, sončno, mirno, srež, 110 em.
Dom na Kovini. 1520 m: —IS. nonč.no, srež, 1511 cm.
SlcalaHki dom na Voglu, 1510 m: —16, sončno, miT-no. src/., 1SS om.
Dom nn PoUevem, *?» m; —JI, barometer «e dviga, sončno, mirno, pršič. 2Som.
Kota nn KiircStkli, Н.П m: —IS, sončno, mirno, 5 pršiča nn M) iHidlnse.
Sv. Marjeta v 1.tebah. 4вИ m: —1«. sončno, srež, 2(1 cm.
Pohorski dom. 1030 m: —S, jssno. jugozApad. pr-*ič, 2S eni na iuvllngi.
Mariborska koča. tORO m: —S, js-^no. jngozapad, 25 pršiča na 40 podlage.
Iluškd koča. IIIH m: —S, sončno, jugoznpad, 25 pršiča nn 40 podlage.
Kota pri Sv. Treh kraljih. u)i m: —4, sončno, vetrovno, 20 prAlča ns 1*1 podlage.
Pension l.obnica, 350 m: —S, pršič, M em.
Sv. Lovrenc na Pohorju. 4SI m: —14, sončno, 18 pršiča pa Ml podlage.
Senjorjcv tlom, 1.522 m: —9, oblačno, vetrovno, 1« pršiča na 14(1 podlage.
Kota pod Kopo. 1377 m: —S, oblačno, vetrovno. 10 pršiča na 1411 podlage.
Moiirska koča, 13H m: —9, 10 prSiča na lfio podi.
Celjska kota, 700 mj —9, 8 pršiča n« » podlape.
Programi Radio Ljublfanai
Sobota, s. januarja; IS Ploiča za ploščo vrsti se, prepeva, iz zvončikov naših veselje odmev« — 12.45 Vreuie, iioročila — 13 Ca«, spored, obvestila — 13.20 1'lošča za ploščo vrsti se, prepeva, iz zvočnikov uasih veselje odmeva — 14.15 Vrome — 18 Za delopustl ti^ra Itadijski orkester) — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Cas, vreme, poročila, sporod, obvestila — 19.SO Nae. ura — 19.50 Pregled sporeda — 20 0 zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) - 20.S0 Sem proklotn niušica, •Breneelj. mi reko; sem značaja hudega, želo 'mam ostro. Zabaven hi zelo poučen prerez Alešovče-vega .iirenceljii». iz lot 1WW do l^iiu. Za pisan večer priredil Niko Kuret. Izvajajo člani rad. igr. družine
—	22Cas, vreme, poročila, spored — 22.1S Vroel konee tedna tigru Iîadijski orkester).
Nedelja, v. januarja: 8 Vesel nedeljski posdrav (plošče) — 8.1.1 Božične ixwmi za 4 klarinete (Gregor čov pihalni kvartel) — 9 fine, iioročila, spored - 9 15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 9.45 Verski govor (g. dr. Vilko Fajdiga) — 10 Koncert lahke gl. (Cimormanov kvartet in plošče) — 11 Otroška tira: ITad/.-bradži in njegov balou. zvočn» slika - 1.1.,10 Л ka demski pevwki kvintet — 12 Koneert Gregorčičevih skladb (Sodelujejo: Akad. pev. kvintet in Itad. ork.l
—	13 Cas, vreme, iioročila. sporod — 13.20 Vse mogn.v, k»T kdo hoče (plošče po željah) — is Božične pesmi |K)je komorni zbor. delom» s spremllovanlem Rad. orkestra. Dirigent g. dr. Fr. Kimnven - 17 Kmetijska ura - 17.ПП 7, akratek čas (Sodelujejo: Kvnrtet m.in-dolin. tercet Stritarjevih, g. prof. M. Lipovšek in pl.)
—	19 fias, vreme, poročila, »i*>red, ohvretila — 19.30 Nae. ura — 19.50 Slovenskn ura: a) Nekaj slovenskih skladb (plošče). hI Oh zori naše zgodovine (r. dr. Josip Mal) 2fl,*i Slovenska glasba (Sodelujejo: gn. Milena fttrukel.1 Vcrbičovn, g. prof. M. Lipovîek (spr.) in Radijski orkester) 22 fins, vreme, pomnil i spored — 32.15 Vnlčkova tir» (plošč»).
Orugi programi»
Sobota, s. januarju: Belgrad: 30 Spevoigra — Za-greh: 20 Opera — Dnnaj: 10.10 Vojaška godba, Ш.5Л O filmu, 20.35 Glasbeno potovanje okoli svet* 21 16 Violončelo, 22.211 Plesna glasba — Budimprila' wi.lO Koncerti in predavanja - Italijanske postaje■ ! skupina 1121. :\0I iti -'4.1 ml: 17.15 Plesna glasba, 21 Igr» 22.15 i'elo. JCI.IS Plesna glnsbn — II. skupina (500. i«9 in Km:.' 17.15 Klavir 21 Znndonaljeva opera Kava 4r.il Kkchjr - III skupina ril?. :>7" in 2:4 ml- :m to Kallova opereta Stnmhnlska roža Prana 19 30 Yo .laika godba, 20.35 Po Sllvestrovem. 32.3(1 Zabavni koncert — I'ar tarai JI Pester koneert, 2SÎ Plwn« glasba
ČOKOLADA
V vsaki tablici čokolade NESTLE, ki se prodaja po din 1«— in več, se nahaja po ena lepa sličica. Hranite te sličice za novi album »Čudeži iz vsega sveta«, III. zvezek »Lepe pripovedke«, katerega si lahko nabavite pri Vašem dobavitelju, album je zelo interesanten in poučen.
Kravo s teličkom
proda Franc Tome, Drav-lje St. 15.	(j)
MALI OGLASI
V malih oglasih velja *saka beseda D ta l'—| ienttovanjskl oglasi Din 1'—« NajmanJU znesek za mali oglas Din 10*—. MsD oglasi M plačujejo tako) prt naročita. — Pri oglasih reklamnega značaja s« računa enokolonske 5 mm Usoka petites vrstic« po Din 2*50. Za pismen« odgovor« glede malih oglasov
treba pdloiifl znamko.
Pridno dekle
ki zna kuhati, Išče službo pri dobri, mali družini. -Naslov v upravi »Slov.« Maribor pod St. 26. (a)
Službo vzgojiteljice
etroli Iščem. Znanje nemščine perfektno. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 181.	(a)
»IU» I
Natakarico
takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod ćt. 170.	(b)
Kuharica
perfektna mlajša moč, se sprejme. Stalno mesto. -Ponudbe s sliko in prepisi spričeval poslati na Palace hotel, Zagreb, (b
Sluga in sobarica
z znanjem nemškega jezika, se sprejmeta. - Ponudbe s sliko in prepisi spričeval poRlati na Palace hotel. Zagreb. (b)
Večja trgovska hiša
sprejme pridno, pošteno žensko srednjih let, ki zna kuhati in ima prvovrstna spričevala (priporočila) _ v stalno ln dobro službo. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Zaupna oseba«. (b)
Smučarski izlet
na KureSčck z avtobusom v nedeljo ob 7.30 Izpred nebotičnika. Informacije Okorn, telefon 26-45 in 49-28.
Iščem družabnico
za trgovino mešan, blaga na Gorenjskem s 6000 din gotovine ali s hranilno knjižico. Ponudbe upravi »Slovenca« Jesenice pod »Dobra bodočnost« 176. d
fl
Kupimo
Hrastov gozd
ln Izdelane klade kupuje firma Meštrovlč, Zagreb, Varšavska 2 a.	(k)
Parno lokomobilo
z najmanj 60 HP, normalnega učinka, kupim. Ponudbe z navedbo cene ln prepisi dokumentov o kotlu na Simon Welsx — Sombor.
Majhen avto
proda za 6000 din Jernej Jeraj Zapoge, Smlednik.
Les
lipov, jelšev in jesenov, popolnoma suh, rezan od 25 do 80 mm — prodam najboljšemu ponudniku pri odjemu vse zaloge. -Ogledati ln prevzeti na licu mesta. Franc Majdlč, Vir, Domžale.	(1)
Brez posebnega obvestila
Umrla mi je moja srčno dobra žena, naša skrbna, nenadomeslljiva mamica in draga sestra, gospa
Helena Blelweis-Trstenlska
roj. Pošlap
previdena s tolažili svete vere.
Pogreb bo v nedeljo, dne 9. januarja 1938 ob 2 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Poreče ob Vrbskem jezeru, dne 7. januarja 1938.
Milan, Miron in Marko Bleiweis-Trsteniški, soprog in sinova;
M u e s i, sestra.
Maurice Leblanc:	5
Izredne pustolovščine Arsena Lupina.
Otok tridesetih krst
»Od tu ga ne vidim. Katere črke so?« »V. d'H.<
Bretonka je prikrivala začudenje. A kljub temu ee ji je na koščenem obrazu bralo vznemirjenje. S stisnjenimi zobmi je dejala:
»Veronika ... Veronika d'Hergemont.« »Ahl« je rekla mlada žena, >vi veste moje ime? ... vi veste! .. .«
Honorine jo je prijela za obe roki in jih ni izpustila. Nasmeh ji je razjasnil mračen obraz. Solze so ji stopile v oči, medtem ko je ponavljala: »Gospodična Veronika ... gospa Veronika, vi ste torej Veronika?... Ah! moj Bog! je li mogoče! Sveta Devica Marija!«
Veronika je v zadregi neprestano govorila: »Vi veste moje ime ... veste, kdo sem ... torej mi lahko razjasnile vso uganko?«
Po dolgem molku je Honorine odgovorila: »Ne morem vam razložiti ... Jaz sama ne razumem... Lahko skupaj preiščemo. Katera bretonska vas je bila?« »Faouet.«
»Faouët... poznam. Kje se je nahajala zapuščena koča? .. .<
»Dva kilometra od tam.« »Ste odprli vrata? ..« »Da. Strašno je bilo. V tej koči je bilo...« »Najprej truplo nekega starčka, oblečeno v obleko, ki jo navadno nosijo ti ljudje. Imel je dolge bele lase in sivo brado. Ah! mrtvec, nikdar ga ne bom pozabila... Gotovo je bil umorjen... zastrupljen... ne vem...«
Honorine jo je pazljivo poslušala, a zdelo se ji je, da ta zločin ne pomeni mnogo, zato je samo
rekla:	. . , o
»Kdo je bil? Ali so stvar preiskali?«
»Ko sem se vrnila z ljudmi iz Faouëta, je truplo izginilo.«
»Izginilo? Kdo ga je odnesel?«
»Ne vem.«
»Popolnoma nič ne veste?«
»Nič. V koči sem našla prvikrat neko risbo... risbo, ki sem jo raztrgala, a spomin na njo mi vedno vstaja pred oči kot mora. ki se stalno obnavlja ... Ne morem je pregnati... Poslušajte... Bil je kos papirja, na katerem je bil posnetek stare podobe in ta podoba je predstavljala nekaj groznega... strašnega... štiri ženske na križu. In ena izmed teh žensk sem bila jaz sama s svojim imenom... Druge tri pa so imele podobno pokrivalo kot vi...«
Honorine ji je stisnila roke nezaslišano silovito:
»Kaj pravite, štiri ženske nn križih?«
»Da, govor je bil o tridesetih krstah, potemtakem o vašem otoku.«
Bretonka ji je položila roke na usta:
»Molčite, molčite! Oh! ne govorite o vsem tem. Vidite, to je'hudičevo delo... Grešno je o tem govoriti... Molčimo o tem... Bomo pozneje videli... drugo leto mogoče... pozneje... pozneje ...«
Tresla se je od strahu, kakor trese vihar drevesa in obrača celo naravo. Hipoma je padla na kolena na skalo in dolgo molila sklonjena v dve guhe, z glavo med rokami in tako zbrano, da ji Veronika ni stavila nobenega vprašanja.
Končno je vstala in čez nekaj časa ponovila:
»Da, grozno je vse to. a svoje dolžnosti ne smemo opustiti in ne omahovali.«
In resno je rekla mladi ženi:
»Iti morate z menoj tu doli.«
»Tja doli, na vaš otok?« je ugovarjala Veronika, ne da bi prikrivala svojega odpora.
Honorine jo je zopet prijela za roke in nadaljevala v istem, malo svečanem tonu, ki se je zdel Veroniki poln skrivnostnih misli.
Žago polnojarmenik
in đve krožni žagi v najboljšem stanju skupno prodam zaradi opustitve obrata. Ogledati in prevzeti na licu mesta. — Franc Majdlč, Vir, Domžale.	(1)

Najboljši trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva I. Pogačnik
eshsritiva » Telefon ao-ss
Poizvedbe
Od Maribora do Trojan
sem izgubil vratca zadnjega dela avtomobila modre barve. Najditelja prosim, da jih odda v upravi »Slovenca« v Mariboru proti nagradi 60 dinarjev.	(e)
Kompletna parna žaga
naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 9. (p)
Ne zamudite prilike!
Ugoden nakup stavbnih parcel s vodovodom tn elektriko v bližini postaje. - Pojasnila : Vlžmarje St. 59.	(p)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št 6, telefon 87-33, Ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hlS ln vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
Sodna dražba
se bo vršila na licu mesta v Vidmu-Dobrepoljah dne 21. Januarja 1938 ob 10 dopoldne glede večjega posestva, ki obsega gostilno, mesarijo itd. Stavbe leže v kraju samem tik cerkve ln so v zelo dobrem stanju ; tudi zemljišče leži ugodno. Prodajalo se bo po skupinah. Celoten najmanjši ponu-dek 214.215 din. Plačilni pogoji ugodni. Podrobna pojasnila daje javni notar Jagodič v Vel. Laščah.
Stanoianja
Dvosobno stanovanje
takoj oddam mirni stranki. Polzve se v trgovini »Pri Poldki« v Rožni dolini, c.IV. št. 31. (č)
Opremljeno sobo
zračno, išče solidna oseba. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Uradnik«, s
Kupujte lepa in trajna darila novoporocencem
TRGOVINA
H. NICMAN, LJUBLJANA
Vam nudi vsakovrstne kipe, krasne križe za obesiti in postaviti, cele garniture svečniki od Din 60'— dalje, slike najrazličnejše velikosti in kvalitete. Cene izjemno nizke. Postrežba točna in solidna.
UMRLA NAM JE NASA DOBRA, ZLATA MAMA, STARA MAMA, SESTRA IN TASCA, GOSPA
NEŽA STICH ROJ. OKROÎNIK
VDOVA PO NADSPREVODNIKU
V 82. LETU STAROSTI, PREVIDENA S TOLA2ILI SV. VERE. POGREB BO V NEDELJO, DNE 9. JANUARJA 1938 OB 4 IZPRED MRLIŠKE VEŽE ZAVETIŠČA SV. JOŽEFA VIDOVDASKA C. 9 NA POKOPALIŠČE K SV. KRI2U. SVETA MASA ZADUSNICA SE BO DAROVALA V CERKVI SV. JAKOBA V PONEDELJEK, DNE 10. JANUARJA OB 7. PRIPOROČAMO POKOJNICO V BLAG SPOMIN IN MOLITEV. LJUBLJANA, ST. VID, JAVORNIK, BERLIN GRAZ, DNE 7. JANUARJA 1938. ŽALUJOČE RODBINE :
STICH, CERNE, KAPUS, OKROŽNIK, PETRAK.
Umrl je nas dobri soprog, oče, stari oče in tast, gospod
JAKOB MAJCEN
revizor južne železnice v pokoju
K večnemu počitku ga spremimo iz hiše žalosti Ob Zeleni jami št. 9 v soboto, dne 8. januarja 1938 ob 15.30.
Maša zadušnica se bo brala dne 9. januarja ob 7 v Mostah. Ljubljana, dne 6. januarja 1938.
Žalujoči «stali.
'. * t Umrla nam je naša mama, stara mama in tašča, gospa
Franja Podbregar
v 84. letu starosti, previdena s tolažili svete vere.
Pogreb bo v soboto, dne 8. januarja 1938 ob dveh popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 6. januarja 1938. Žalujoči :
Josip, Franjo, Drago in Adolf, sinovi ; Julija in Mila, hčere; vnukinje, vnuki, snahe, zetje in sorodstvo.
»Ali se zares imenujete Veronika d'Herge-mont?«
»Da.«
»Vašemu očetu je bilo ime? .. .<
»Anton d'Hergeniont.«
»Omožili ste se menda s Poljakom Vorskim?«
»Da, Aleksijem Vorskim.«
»Za moža ste ga vzeli, ko vas je sramotno ugrabil in se sporekel z vašim očetom?«
»Da.«
»Ste imeli z njim otroka?«
»Da, sina Franca.*
:?Njega niste, da tako rečeni, poznali, kajti vaš oče ga je ugrabil?«
»Da.«
>Oba, oče in sin sta izginila, ko se jima je ladja razbila?«
»Da, mrtva sta.«
«Od kod veste?«
Veronika se ni čudila temu vprašanju, zato je odgovorila:
»Preiskava, ki sem jo naredila jaz in sodnija ter pričevanje štirih mornarjev, isto dokazuje.«
»Kdo vam je porok, da niso lagali?«
»Čemu bi lagali?« je presenečena rekla Veronika.
»Mogoče so bili podkupljeni, da so tako pričali, ali pa jim je bilo ukazano tako.«
»Kdo jih je podkupil? «
»Vaš oče.«
»Neumnost! Moj oče je bil vendar mrtev!«
»Znova vas vprašam: odkod veste?«
Sedaj je Veronika osupnila.
»Kam pa hočete priti?« je zamrmrala.
»TrenutekI Ali poznate imena štirih mornarjev.«
»Poznala sem jih, a sedaj se jih ne spominjam več.«
»Ali se spominjale, da so bila to bretonska imena?«
»Res, a ne vidim ..«
»Če vi niste prišli nikdar semkaj, je prihajal
vaš oče pogosto sem zaradi knjig, katere je pisal. 5e takrat je bil tu, ko je še vaša mati živela. V takem položaju je gotovo stopil v stik s podeželskimi ljudmi. Mogoče je že dolgo časa poznal štiri mornarje in ti možje so mu bili vdani, a jih je podkupil in nalašč najel za to pustolovščino. Mogoče so najprej odstranili vašega očeta in sina v kakem majhnem pristanišču, ker so pa bili sami dobri pla-vači, eo pustili jahto na morju, sami pa splavali na breg. Mogoče .. .«
»In ti ljudje so še na tem svetu?« je zavpila Veronika vedno nemirneje. »Lahko bi jih vprašali.«
»Dva sta umrla, že nekaj let je tega, tretjega, po imenu Maguenoc — star je že — boste našli na Sareku, četrtega pa ste mogoče malo prej videli. Z denarjem, ki mu ga je prinesla ta pustolovščina, si je kupil trgovino z mešanim blagom v Beg-Meilu.«
»Ah! on! Takoj bi rada z njim govorila,« j« rekla drhtè Veronika. »Poiščimo ga!«
»Čemu to? Sama vem več kot on.«
»Vi veste ... vi veste .. .<
»Vem vse, česar vi ne veste. Na vsa vaša vprašanja lahko odgovorim. Vprašajte me!«
A Veronika si ni upala staviti odločilnega vprašanja, ki se je porajalo v njenem srcu. Bala se je resnice, katero je že sama slutila in je bolestno zavzdihnila:
»Ne razumem... ne razumem. Zakaj je moj oče tako delal? Zakaj je želel, da bi bili vsi prepričani o njegovi smrti in o smrti mojega ubogega otroka?«
»Vaš oče je prisegel, da se bo maščeval.«
»Ali nnd Vorskim, ali nad menoj?,., nad svojo lastno hčerko? in tako maščevanje! ..«
»Ljubili ste evojega moža. In ko ste bili v njegovi oblasti, ste privolili v poroko, namesto da bi mu ušli. In potem je sramota postala jnvna... Poznali ste svojega očeta, njegov nasilni značaj in njegovo maščevalnost., njegovo naravo...«
» A potem? ...«
Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč
Izdajatelj: ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčiž