Političen list za slovenski narod. P» poBtl prejemati velja: Za eelo leto predplačan jld., ta pol leta 8 gld., n ¿«trt leta 4 gld., za en mesec 1 (rld. 40 kr. V administraciji prejeman velJ4: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 pid., za četrt leta S fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan veijA 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške uliee št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopn» petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/»6. uri popoludne. Štev. 16. V Ljubljani, v soboto 19. januarija 1889. Letnili P. n. naročnike opozarjamo in dostojno 2trosimo, ako bi kje njih napis bil pomanjkljiv, nam 'nemudoma naznaniti, ker se bodo skoraj natisnili novi naslovi, da se nam tem potom blagovoljno prihrani mučno delo med letom. Opravništvo „Slovenca" in „Domoljuba Narodna prometna banka v Ljubljani. A Že večkrat smo na tem mestu opozarjali na nevarnosti, ki prêté vsem našim krogom in stanovom s strani židovstva, katero skuša v prvi vrsti z denarnimi kupčijami podjarmiti si krščanske dežele in narode. Ako jemljemo v poštev nravno uma-zanost in zvita sredstva, katerih se poslužuje se-mitski ro.1 (našteli smo je nedavno v članku „moč židovstva"), da bi izsesal vso moč krščanskim narodom ter jih vkoval v železne svoje okove, in če pomislimo, da se celo mogočne države ne morejo izviti iz židovskega obroča, mora vsakdo z veseljem pozdravljati gibanje, ki se je pričelo tudi v domačih naših krogih s poštenim in opravičenim namenom, da bi kolikor moči oprostili sorojake gospodarske odvisnosti od onih sovražnih moči, ki navadno vsak nepovoljni jim razvoj naš smatrajo kot vtikanje v njihovo pridobljeno nadvlado. Z zanimanjem smo čuli, da skuša nekaj narodnih meščanov ljubljanskih osnovati denaren zavod s tvrdko: „Kranjska prometna banka". Takega zavoda naši trgovci iu obrtniki nimajo, odkar je pro-pala „Kranjska eskomptna banka", v katerem bi mogli za kratko obroke nalagati manjše glavnice ter je zopet brez škode na obrestih jemati. So sicer na Kranjskem nekateri kreditni zavodi, ki bi v sili pomagali našim trgovcem in obrtnikom, vendar ne moremo tajiti, da takega nimamo, ki ne bi služil namenom naših političnih nasprot- LISTEK. S v i f t i j a d a. (Dvainštiridescti spev.) Kako prijetno življenje vživamo davkoplačevalci! Dočim premišljujemo v dolgi zimi na gorkem za-pečku pri pipi cenega tobaka, kako bodemo sadili po najnovejših poljedelskih izkušinjah krompir, da bode kaj praznične kuhe za bolj znamenite letne godove, trudijo se državuozborski poslanci od jutra do mraka z ugaujko, kateri jezik je najbolj potreben in primeren poetičnemu trudu davkoplačevalcev. Nekateri kriče s povzdignenim glasom in navdušenim prepričanjem, da le nemščina more osrečiti vse državljane brez izjeme in da lo v nemščini plačani davki povišajo državno moč in slavo. Zopet drugi, namreč svojeglavui politiki, trdijo, da ni boljšega zdravila obupanim davkoplačevalcem kot davnaj zahtovana ravnopravnost, saj je bolečina za pridobljene narodne svetinje slavna in smoter najvišjega in požrtvovalnega rodoljubja. Nerazumljivo je, da v najvišjih političnih krogih nikov, marveč delal nepristransko, to je, ki bi v oni meri šel na roke slovenskemu prosilcu, kakor nemškemu. Da kranjska hranilnica ni tak zavod, kakoršen potrebuje vsak kupčevalec brez razlike narodnosti, pokazala je pri volitvi upravnega «veta, ker ni volila niti jednega Slovenca najponižnejše nravi. Imamo tudi solidne in trdne zasebne banke, a pri teh Slovenec nerad išče pomoči, ker so v nemških rokah. Slovenci bi morali imeti v resnici še pohlevnejšo naravo od golobje, da bi podpirali in jačili stranko, ki nam nasprotuje v vseh deželnih vprašanjih in s ponosom povdarja, da ni našega rodu. Ali torej ne bodemo podpirali domačinov, ki nam isto ponujajo, kakor nasprotniki ? Ali more kdo tajiti, da merijo slovenskega prosilca z drugo mero, kakor svojega pristaša? Kdor to taji, ne pozna naših razmer. Zato smemo iz tega in drugih vzrokov z veseljem pozdravljati množenje domačih denarnih zavodov. Kolikor večja je konkurencija, toliko lažje je dobiti opravičen kredit, toliko cenejši je denar za vsakega podjetnika. Kolikor bolj se zbira denarna moč dežele v trdnih žiro-bankah, toliko bolj se razvijajo vsestranska podjetja, ker se ni treba bati, da bi moralo zaspati pričeto podjetje vsled pomanjkanja denarne pomoči, katero pristranski kapitalisti ravno v sili radi odtegujejo. Dalje tudi ne bo imel kapital toliko sovražnikov, ako se bo vlagal v žiro-banke ter tako pospeševal vsestranski promet. Ali ni v sedanjem času, ki je poln nasprotij, kapital že socijalna nevarnost? Le če se kapital porablja v namene produkcije, da si tudi delavci morejo ž njim pomagati ter olajšati svojo socijalno bedo, sprijaznili se bodo s kapitalom in ne rušili socijalnega reda. In ta namen imajo žiro-banke, ker zbirajo ves prebitni kapital in ga napeljujejo v struge dela in produkcije. Mnogi bankroti i žalostnimi gospodarskimi in nramimi posledicami dokazujejo, da podjetniki, trgovci ali obrtniki niso dobili podpore od kapitala, ne razumejo ali nočejo umeti tega najbolj cenega zdravila v bolezni posameznih narodov. Ko bi podarila vlada vsaki narodnosti davnaj zahtevano ravnopravnost, izginila bi kakor na povelje davčna mize-rija in državne blagajne bi se napolnile v kratkem času s petaki in desetaki, katere bi prištedili davkoplačevalci pri tričetrtletnih državnozborskih dijetah svojih poslancev. In povrh bilo bi sedemsto in šest najboljših rok, katere absorbuje sedaj naša politika, na razpolaganje vspešnemu delu v vseh naših omikanih stanovih. Pogled v bodočnost nas tolaži, da se uresniči vsaj Ogrom naša tu nasvetovana praktična politika. Naši domoljubni bratje onkraj Litave vihajo namreč tako pogumno svoje dolge mustače kakor še ni-kedar prej za nadepolni jim „niksdeutsch", da se trudi brezvspešno naučni minister baron Csiiky celo z jasnim dokazom svojim, da velji vsak ogerski državljan, ki ume nemški, najmanj za dva moža. Brex dvoma zasluži odslej baron Csiikj naslov prvega rodoljuba, ker zatrjuje, da z nemščino podvoji število svojih rojakov za uro skrajne narodne sile. Zaradi tega ne moremo umeti, da se branimo Slovenci na vse kriplje podvojujoče nemščine. Eks- katero bi jim moral dati v trenotku kupčijske otrp-nelosti ali stagnacije. Res je sicer, da tudi hranilnice zbirajo prebitni kapital ter ga dajejo prometu in tako todi v tem oziru blagotvorno delujejo. Toda po svojih Statutih in nravnera svojem namenu so preneukretne in sprejemajo le oni kapital, ki navadno dlje časa leži; glavnice za kratke obroke jim niso po volji. In vendar počivajo večje denarne vsote mrtve v predalih omar, ki bi se mogle četudi za kratek čas takoj koristno porabiti. Ta namen pa imajo ravno žiro-banke, katerih potrebujemo v Ljubljani. Naravno pa se more razvijati taka banka le tedaj, ako dobi vloge od mnogih strani in je tudi njena pomoč mnogostranska, da more poravnavati nastala nasprotja. Tak zavod je bila „Kranjska eskomptna banka". Zakaj je propala, je znano. To bi se ne bilo zgodilo, ako bi upravni svet ne imel brezmejnega zaupanja v tedanjega nepoštenega ravnatelja. Da pa ja dobro izvrševala svoj namen, dokazujejo desetkrat večje glavnice, katere so vložili zasebniki v začasno obrestovanje, kakor je bila delniška glavnica. Kar se tiče takozvanih čekov, je ta ideja jako koristna in ugodna, in želeti bi bilo, da bi se hitro in zelo vdomačila. Bistvo te ideje je treba natančneje poznati, da so razvidi njena primernost in korist. Čeki bodo s časom postali sredstvo kroženja ali cirkulacije, ako bo država sama to idejo podpirala. V Ameriki in na Angleškem n. pr. je že v navadi, da trgovci, obrtniki in zasebniki nimajo doma veliko gotovine, temveč vlagajo svoj denar v banko v čekih in tudi v čekih prejemajo dohodke od plačnikov. Čeki se vedno obrestujejo, tako dolgo, da se izplačajo ali amortizujejo. Da označimo važnost te ideje, navesti hočemo besede iz nekega statistiškega dela. Po tem ižvestji je bilo denarnega prometa po ček-sistemu in ž njim zvezanem clearing-sistemu v Londonu v jednem letu 6000 milijonov funtov sterl. iu v Novem Yorku 34.000 milijonov dolarjev, to je, trgovski svet ni izplačal te vsote v kovanem ali papirnatem denarji, celenca minister Gautsch in pa g. Dežman gotovo ne vesta, kako slabo služita svoji politiki, ker hočeta podvojiti z nemščino Slovence, ki jima že sedaj provzročujejo mnogo preglavic in sitnostij z nepraktično politiko. Zaradi tega bila bi velika žalost v Sloveniji, ko bi se utegnil vrniti g. Dežman zopet v naš narodni tabor in ko bi 6e kesal g. minister Gautsch svoje politike, ki nas pomnožuje. Nemščina je namreč pri nas sedaj ista slavna pregraja, ki nas loči v omikane, to jo nemški govoreče, in neomikane psevdo-Slovence, ki nemški ne znajo in ki so zaradi tega največ potov jedina priča, da biva vsaj nekaj Slovencev, na Slovenskem. Sviftijanec sodi, ko bi nam položila vlada tudi popolno zagotovljen in v istini izvrševan devetnajsti paragraf na mizo, da bi ne bil povšeči vsem pravim rodoljubom, saj kakova zasluga bi bila potem biti vrl narodnjak in v kaki nevarnosti bi bila Slovenija, da se ji ta milost zopet razveljavi, saj s samo slovenščino si Slovenec niti na sprehod, ali pa v čitalnico ne upa. In vendar smo Slovenci navzlic vsej svoji ani-moziteti proti slovenščini jako delavni in varčni s svojimi literarnimi izdelki. Gosp. „s" pripetila se jo /T' marveč z vštevanjem in odštevanjem na koulah dc-tičnih vduležnikov. Torej so v Londonu za izpla-čanje one ogromne vsote potrebovali k večjemu 5% v zlatu in baukoveih. Iz tega se razvidi, da ta naprava ne potrebuje toliko sredstev cirkulacije, in da je n. pr. Anglija za enako množino denarnega prometa potrebovala manj sredstev cirkulacije, kakor druge dežele, kjer ni kompenzacijske borze. To smo le zato naveli, da smo pokazali svojim či-tateljem uravnavo denarne države, ki nas je prekosila za stoletja. S tem pa ne trdimo, da bi ungli v naših skromnih razmerah kaj euacega izvršiti. Iz gori navedenih vzrokov pa smemo priporočati čekovni sistem. Države mislijo navadno na povzdigo prometa še-le tedaj, ko so že druge reforme izvršile. Zato je umestno, da občinstvo samo prične delo in pokaže dejanja, ki so obče koristna. Priporočati torej smemo občinstvu osnovano „prometno banko" v Ljubljani, da jo podpira z delnicami uli pa z vloženim denarjem. Sramota je res za deželo, da nima denarnega zavoda, ki bi oprostil domačine odvisnosti od tujega, nemškega kapitala. To so naši sorojaki na Štajerskem že davuaj spoznali, ker so ustanovili več po-sojiluic, ki sploh vspešno delujejo. Konečno pa moramo opozoriti, da so trgovci j iu delničarji, ki bodo vodili ta zavod, porok po svoji poštenosti, premoženji in socijalnem vzgledu, da bode banka dobro prospevala. Pri takih podjetjih je treba vedno poštenosti, spretnosti, znanja in čistih rok. In to se nam tukaj zagotaviia. Kiegrov opomin k zmernosti. Dne 13. t. m. se je v Pragi vršil glavni zbor češkega kluba. Pri tej priložnosti je imel dr. Rieger nastopni znameniti govor: „Veleeastita gospoda! Oglasil sem se samo zaradi tega k besedi, ker računsko poročilo tako pohvalno in laskavo omenja moje osebe. Dostavljam še, da so člani tega društva večinoma prijatelji moji, katerim moram izreči hvalo za tako obilno priznavanje mojih zaslug. Gospoda moja! V političnem življenji je mnogo na tem ležeče, da zna narod dobro razdeljevati svoje moči in najde vedno pravo mero poguma. Kajti gotovo je ravno tako škodljivo, ako si premalo ali pa preveč upa; tako niore pričeti podjetja, ob katerih se lahko razbije njegova moč, tako da bi mu bilo treba zopet stoletij, ako bi hotel okrevati. Poučljiv vzgled imamo v zgodovini svojega naroda. Poseben znečajni znak ne samo našega naroda, marveč vseh Slovanov je ta, da mnogokrat domišljija nadvlada pamet. Tako je bilo tudi pri nas. Po daljšem blagostanji so prišle pri nas vedno notranje nesreče, katere je večinoma zakrivil narod sam, in sicer zaradi tega, ker ni imel prave mere poguma. Ne more se tajiti, da smo jako napredovali v zadnjih desetletjih; toda dostikrat me navdaja neka bojazen, da bomo zopet, kakor hitro se nam bo bolje godilo, zabredli v pregrehe svojih pradedov in previsoko cenili svoje moči; bojim se, da bi se zopet nazaj pogreznili. Tega se bojim in želim samo pomagati, da ne bi zopet padli v stare sreča, da so shranili vsaj jeden njegov listek v državni arhiv za berilo bodočim rodovom, a sodil je vendar, da se je zgodila s tem krivica že sedaj živečim Slovencem, ker se jim je vzela njim potrebna duševna hrana. Zaradi tega ni miroval prej, da je rešil svoje pogrešano literarno dete bodoče slave. Akoravno bi bil g. „s" napisal brez truda v dobi tuge za izgubljenim umotvorom drugo, morda celo bolj zaslužno literarno delo, hotel je vendar pokazati svetu, da se raduje on bolje jednega samega svojega izgubljenca, kakor dolge vrste ostalih nedolžnih ovčic brez zanimivih pikantnosti. In da je bilo izgubljeno delo v istini zanimivo, prepriča se tudi „post festum" bralec omenjenega listka, akoravno mu je odstrigel roditelj epilog, ki navadno stoprv zabeljuje prejšnji vžitek. Vendar jasno jo tudi iz tega literarnega ostanka, da ima g. „s" čuteče srce ne samo za svoje čita-telje, temveč tudi za preganjani rod nočnih „cip" osobito v zimskem času, ko jim gre trdo za hrano. Rahlosrčnost do živali je lepa čednost, ki pridobi g. „s" brez dvoma zasluženo čast predsednika bodočemu slovenskemu društvu za brambo ptičjega rodu. S v i f t i j a n e c. grehe. Dostikrat se zopet v meni oglaša dvojba, ali nisem zaradi svoje visoke starosti prebojazljiv. To se večkrat prašam. Ni mi zuano, kako misli o tem narod sam. Meuim še vedno, da smo z delovanjem svojim dosegli velike vspehe, in prepričan sem, da so je to zgodilo vsled naše zmernosti. Ne vem pa, ali bo narod vstrajal v tem oziru. Zadrževati nočem naroda, ako se hoče okleniti druge smeri. (Klici: „Nikoli!") In tu uvažujem, da mi je z zaupanjem, s kojim me časti narod, velika odgovornost naložena; vedno si moram biti v svesti, da ne vzbudim narodu nesreče in sebi krivde. V tem oziru pa se spominjam naše izjave. Ko sem jo spisal, sprejeta je bila navdušenjem, celi narod jo. je proglasil za naše veroizpovedanje, za paladij vseh pro-stostij in pridobitev, in, gospoda moja, za nekaj časa so se oglasili glasovi, ki so rekli, da se je takrat učinila velika napaka. In ko se je temn odgovarjalo, saj je bil vendar celi narod za izjavo, rekli so: Da, toda to bi bili morali vodje bolje razumeti. (Veselost.)' Popolnoma nisem prepričan, da nam je samo škodovala takratna politika in da je bilo popolnoma dobro, ko smo pozneje krenili na drugo pot, marveč mislim, da bi bili morali vendar bolj vstrajati. Jaz in mi vsi imamo veliko odgovornost, ako bi sledili onim, ki so zoper nas, kajti rekli bi zopet v slučaji neugodnega vspeha, da bi bili mi to morali bolje umevati. Mi imamo večino in s tem tudi odgovornost, in ker imamo to odgovornost, rabiti moramo svojo večino s previdnostjo. Prosim, podpirajte nas v težnji, da se narod ne bo prisilil na pogubonosna pota. Želel bi, da bi se naša stranka spopolnila z mnogimi novimi močmi iu da bi se tem med nami odkazali prostori. Služiti hočem i nadalje narodu svojemu, v kolikor dopuščajo moje moči, ako bi se pa prepričal, da narod ne odobruje mojih potov, potem bi smatral za svojo dolžnost, da odstopim in rečem: Gospod, tvoja volja naj se zgodi. Dal Bog, da se spelje naša reč v pravi tir." („Vy-borne!") „Grazer Volksblatt" ocenjuje Riegrov govor nastopno : „Ta mirni govor starčka, ki je posvetil vse svoje življenje narodu, bo gotovo pomirljivo vplival na prevroče glave. Na nečeški svet je ta najnovejša Riegrova beseda napravila različne vtise. Oficijozi, ki nasproti Čehom navadno z veliko nesramnostjo igrajo vlogo zaščitnikov, čestitajo gospodu dr. Riegru, vendar pa si ne morejo kaj, da ne bi ga „očetovski" oštevali zaradi izjave. Resnično, ako bi v istini iz oficijozov slišali grofa Taaffeja, bilo bi mnogokrat desničarskim strankam težko „lastni kruh jesti". K sreči pa so ti ljudje mnogo bolj odvisni od svojih razvad, kakor od vlade. Ostalo liberalno časopisje si tolmači Riegrov govor tako, kakor se mu ravno prilega. Eni listi opisujejo starega gospoda, kako se ves bled strahu trese pred Mladočehi, drugi zopet čitajo mej njegovimi besedami „potrditev dejanjske okoliščine, da so Slovani nenasitni". Mi čitamo govor tako, kakor slove; modro svari pred narodno p re vr o č e kr vn o s t j o. Gospod grof Taaffe je ta govor gotovo bral z velikim veseljem ; tudi nam je všeč po svojem smotru, toda vladna glasila naj le iz njega ne čitajo kapitulacije na milost in nemilost; k tej ni pripravljena nobena desničarska stranka." Jezik in narodnost. Da bi nekoliko pozabili vse neizpolnjene želje, nade in zahteve, spravili so večni dobrotniki naši novo vprašanje na površje, s katerim se imamo osebito Slovenci baviti: z vprašanjem nemščine! Povod temu dal je na Ogerskem naučni minister Cs«iky, ki je v parlamentu priporočal madjarski mladini, naj se marljivo uči nemški, za njim pa Štefan Tisza „mlajši". Iz tega posneli so brez vsega vzroka povoličevalci nemščine pri nas, stari centralisti in ponetnčevalci, da nam stavijo v vzgled Madjare, hvalisajoči nam blagre kulture nemške, ter bi radi v nas kakor v mehove vpihali še več nemščine, nego je vže imamo. Da ne nastane nova zmešnjava med nami in nas ne napade znova kužna bolezen, treba, da se čestokrat bavimo z vprašanjom nemščine, katero nam ti osrečevalei vrivajo kot glavni pogoj narodnega življenja našega. Ako povdarjajo na Ogerskem in v Galiciji visoki državni dostojanstveniki potrebo, da bi se naraščaj madjarske in poljsko inteligeucijo učil mar-ljiveje nego doslej nemščine, ne tiči v tem priporočanji nijedna nevarnost materinemu jeziku in narodni kulturi Madjarov in Poljakov. Kakor madjarski, istotako poljski jezik prevladujo v vsem javnem življenji, v zakonodavstvu, v vsi državni upravi in deželni, v šolstvu in notranjem uradovanju. Ko se je Poljak ali Madjar naučil nemščine, v kolikor je ta ali oni potrobujo za jednoletno službo v vojski ali pri poznejšem javnem naineščeuji, ne gre med odpadnike ter ne ponižuje vsled znanja nemščine svojega jezika iu njegove veljavo. Iuače je pri nas, kjer jo vse notranjo urado-vanje vseh uradov nemško, kjer je z nemštvoin tako vse napojeno, da se celo mladina, pohajajoča iz slovenskih šol, rada bavi s prelaganjem dunajskih neslanosti iu slovenščino postavlja v kot. Pri nas na Slovenskem ni treba znova vzpodbujati k učenju nemščine, kajti v tem oziru dela več ljudij, nego je treba. Pri nas ne uči so samo isti marljivo nemščine, ki jo bodo kedaj potreboval v javnem nameščenji, uradu in trgovini, temveč i celo oni, ki svoj živ dau ne bodo imeli prilike, da bi spoznavali izveličalnost tujega jezika. Kdor je to nemščino samo povohal, prečesto z&sraniuje svoj jezik ter se pri vsaki priliki pobaha z nemščino, dasi jo grozovito — lomi. Iu če je kdo med nami temeljit poznavalec nemščine, — in teh je na Slovenskem vse polno — isti v družbi-nem življenji često daje prednost tujemu jeziku, ker niti ga sram ni, niti pojma nima o narodnem ponosu. Ako je uradnik, jo tudi navadno najiskrenejši zagovornik samovladi nemščine v vsem notranjem uradovanji. Na podlagi teh izkušenj moramo se od-lečno upirati na korist pravice, veljave iu čislanja slovenščine v slovenskih deželah vsakemu novemu poskusu, da se hote ali nehote pri nas gladi pot nemščini, ki se mora še precej umakniti jeziku slovenske večine stanovnikov. Namen, da bi narod naš postal, vsaj kar se tiče razumništva in vseh takozvanih boljših družb, dvojjezični narod, ni samo nenaraven, temveč naravnost pogubljiv. Nemščina, kakor mnogi odpadniki dokazujejo, je marsikateremu našincev britev, s katero se dete in nerazumni človek lahko vrožeta. Toda nečemo, da bi nas ne umevali. Kdor se pripravlja za javno službo za oba naroda v deželi, mora znati nemški jezik, in istega si je tudi na Slovenskem na podlagi veljavnih zakonov temeljito priučil. Zoper to nismo in biti ne moremo. Toda gre se za to, da bi oni, ki morajo znati nemščino, ne vrivali nemškega jezika ondi, kjer je zanesljivo sredstvo v raznarodovanje. Na slovenskih tleh treba zdaj primorati samo jedno: in sicer primorati one med nami živeče Nemce, koji se pripravljajo za javno službo, da se nauče temeljito slovenski! Druge potrebe pri nas nimamo, in je tudi imeti ne smemo, kar se tiče jezika. Politični pregled. V Ljubljani, 19. januarija. Notranje dežel«. Kot državnozborskega kandidata so si mariborski nemški volilci dnč 16. t. m. izbrali ua-mestu odatopivšega dr. Aussererja graškega mestnega odbornika iu odvetnika dr. Gustava Koko-schi nega, rojenega Mariborčana. Predsednik graškega nadsodišča j>l. Waser je imel danes teden pri banketu, prirejenem na čast z velikim redom odlikovanemu državnemu nadpravdnikn dr. Leitmaierju, govor, v katerem je rekel med drugim: „Priznavam veliko vrednost napredka v najnovejšem času na pravosodnjem polji, vendar pa si ne morem kaj, da ne bi naglašal bistvene prednosti v pravnem življenji že davno preteklih časov, to je avstrijske državne zavesti, ki je takrat navduševala vse pravnike brez razločka stanovske stopnje in rojstva ter jih vsled tega tudi branila, da niso zabredli v politično strankarstvo in agitacijo .... V veliko pomirjenje pa je prijateljem reda vedeti, da je še mož, katere dičijo naštete lastnosti, akoravno sta sedaj postala laž in hinavstvo lagoden in zaradi tega priljubljen modus acquirendi." Koncem govora je Waser pozval navzoče, naj napi jejo presvetlemu cesarju Francu Josipu I. S tem Waserjevim govorom se peči seveda vse časopisje, v prvi vrsti pa si izkoristuje besede njegove židovsko-liberalno časopisje. S tem je menda pl. Waser tudi dosegel svoj Priloga 16. štev. „Slovenca" ciné 19. .januarija 1888. namen. „N. P. P." povdarja, da je govoril Waser o potrebnih lastnostih sodniškega stanu, in da to so le redke. S tem je graškega nadsodnišča predsednik omadeževal vse avstrijske sodnike, ob enem pa udaril samega sebe v obraz. Po njegovem mnenji je neobhodna lastnost avstrijskega sodnika, da se ne briga za politiko in strankarsko agitacijo. On sam tedaj nima te hvalevredne lastnosti, ker politizuje v govoru, s katerim napiva presvetlemu cesarju, vzvišenemu nad vse stranke. „Politik" ga dobro zavrača: „Wuserjevo hrepenenje po dôbi absolutizma označuie govornika kot onemoglega in plitvega laudator temporis acti, kateremu se studi visoko letanje novejšega časa. Ako pa z duhovniško obleko boginje Themis opravljeni gospod zaradi tega tako kliče s fakcijoznim glasom, ker duhovniki pravice niso več vseskozi absolutisti m Nemci, potem hočemo verieti. da je bilo to uiegovo kričanje — labudovo petje zanj in za vse one elemente njegovega stanu, ki se ruti na koncu devetnajstega stoletja niso mogli spriiazniti z idejo enakopravnosti vseh narodov. Upajmo, da so take prikazni sredi sedanje dôbe le izjeme ; kajti le v nasprotnem slučaji bilo bi vzroka dovolj tarnati, da propada naš sodniški stan." Hrvatski državni poslanci se bodo bajè pulnoštevilno vdeležili razprave o orožni postavi ter n.imeravajo neki predlagati, da smejo enoletni prostovoljci hrvatski delati izpit v vseh onih predmetih, za katere je dopuščena madjarščiua. Vsi ogerski listi pravijo, da je seja liberalne stranke dne 16. t. m. dokazala služnost mej vlado in večino iu neosuovanost vesti o ministerstvenih krizah. Posebno dober vtis je napravilo na večino, da je ostal pl. Tisza pri kabinetnem vprašanji in se je izognil strankarskemu vprašanju, akoravno ga je k temu silila stranka sama. S tem je omogočeno onim članom, ki se ne strinjajo z orožno postavo in ne bodo glasovali, da ostanejo lahko i v bodoče pristaši stranke. Živahna razprava bo v liberalnem klubu še navstala pri določbah gledé enoletnih prostovoljcev, vendar je nedvojno, da bo večina potrdila tudi to točko. Enoletnim prostovoljcem-prav-nikom se bo bajè dovolilo, da bodo Bmeli izpite delati že po preteku sedmih namestu osmih semestrov. V nanje države. Bolgarske oblastnije ob rumelijski me|i so začele jako strogo postopati zoper potnike, ki dohajajo iz Turčije. Vsakemu, ki nima potnega lista, ali pa le turški „teskere" brez „visuma" bolgarskega diplomatskega agenta, zabranjen je vhod v Bolgarijo. Reuterjevo izvestje poroča, da se je moralo predvčerajšnjim več potnikov zaradi tega vrniti v Oarjigrad.- „Reichsanzeiger" objavlja, da je nemški cesar sprejel ostavko pravosodnjega ministra Friedberga. — „Nordd. Allg. Ztg." piše: Vest „Kreutz-Ztg.", da je Bismarck bolehen, je popolnoma neosnovana. Knez ima vsak dan pozno v večer goste, mej njimi je bil dné 16. t. m. tudi afriški potovalec Wolf. Tudi se državni kancler vsak dau sprehaja. — Državni zbor se je predvčerajšnjim posvetoval o proračunu želez-ničue uprave. Poslanec Petri je pri tem naglašal velike sitnosti, katere je provzročila v Alzaciji - Loreni naredba gledé potnih listov, ter je prosil državni zbor, naj odpravi to hibo. Državni minister Bot-t i c h e r mu je odgovoril, da je ta naredba potrebna na korist miru in državnega blayra. V francoski zbornici je zahteval poslanec An-drieux interpelovati vlado opoložaji v iudokitaiskih naselbinah, ker méni, da se je položaj v Tonkinu shujšal in da je treba nujnih naredb. Zbornica je interpelacijo preložila za mesec dui|. — Predsednik Carnot je pregledal razstavo v nedeljo in je pri tem našel vse delavce vzlic nedeliskemu počitku pri delu. S tem je uradno priznal uskruujevauje nedeljskega počitka, udaril je v obraz cerkev iu zveste katoličane. Pri vsem tem pa se republikanski listi še čudijo, da sv. Stol tako varno postopa gledé vladnih predlogov pri imenovauji škofov in kardinalov. Že zadnjič smo omenjali, da bo italijanski prestilni govor napovedal novo postnvo zoper cerkev, namreč „organizacijo dobrodeluih del" („opere pie"). V tem oziru so se že pokazala prva znamenja. Rimski pretekt je namreč vsem podprefektnm in županom na deželi razposlal okrožnico, s katero jih pozi vi je, naj iztirjajo od vseh dobrodelnih in cerkvenih bratovščin proračune za 1 1889, pravila itd. Takim predstojništvom, ki še niso sostavila proračunov, dovolil se je v ta namen 20duev«n obrok. Ako bi se katera bratovščina branila izvršiti dani jej nalog, pravico imajo prefekti in župani šiloma postopati. Okrožnica pravi nadalje: „Sicer pa upam, da bom imel že v prvi polovici februarija vse proračune onih zavodov, naj si že bodo bratovščine, kongregacije, šole ali kakorkoli se sploh imenujejo, ter prosim gospode župane, naj mi nemudoma pošljejo izkaze, ker se gré tukaj za neko jako važuo in nujno zadevo." Kaj je tukaj nujnega? Crispi potrebuje novo žrtev svojemu molohu — prostozidarski loži. — General Tttrr je imel daljše posvetovanje s Grispijem. Govori se, da hoče TUrr prevzeti izvršitev nameravanega prekopa mej Rimom in morskim nabrežjem. — V Sardiniji je navstala velika lakota. Vlada je odposlala ostre naredbe ta- mošnjim oblastnijam, ker se boji resnih uemirov. Seveda, naredbe so jako ceno sredstvo, s katerim je menda prostozidar Crispi najbolj /,adovol|en. Švedski državni zbor se je predvčerajšnjim otvoril. Prestolni govor z veseljem omenja obisk nemškega cesarja. Mej postavnimi predlogami je tudi načrt zakona o zavarovanji delavcev. Predsednikom prvo zbornice je izvoljen grof Laijerbielke, podpredsednikom bivši državni sovetnik Ehreuheim, in predsednikom druge zbornice trgovec Wiik. Poročilo predsednikovo kougresu Združenih držav o Samoa-vprašanji in dotične listine so se objavile Iz njih povzamemo nastopuo: Mornaričiii tajnik, Whitney, je brzojavno sporočil Nemčiji, da so Združene države pripravl|ene na podlagi priznanih ameriških pravic delovati za samoupravo otokov Samoa, kakor |o bodo priznale Nemč |a, Anglija iu Z.lružeue države. Whitney je ukazni admiralu Kirn-berley-u, naj odpluje proti Simoa otokom in potem poroča, ali |e tamošnje postopanje Nemčije nepristransko, ob jeduem pa na| varuie Američaue in protestuje zoper zatiranje dnmačiucev. Naznani naj tudi zastopnikoma Nemčije iu Angli|e, da je pripravljen ž njima delovati za mir in red. Pritožba nemškega poslanika, da domačincem na Samoa otokih zapovedujejo Američani, je neopravičena, ker vlada Združenih držav ni v to nikogar pooblastila. Izvirni dopisi Od Krškega, 17. januarija Danes smo materi zemlji izročili truplo g. Jos. Merjašiča, upravitelja župnije pri sv. Duhu. Umrl je za osepuicami, v soboto previden s sv. zakramenti. Do zadnjega časa se je trudil, trudil še, ko je kal bolezni že čutil, a v osamljeni župniji je še obiskaval bolnike. Postal je žrtva svojega poklica. Bil je jako priljubljen. Preč. g. dekan dr. Sterbenec je v svojem govoru mej drugim opomnil, da je dela za duhovnike preveč. Tu so res silno z delom obloženi, posebno zdaj, ko so osepnice močno in daleč na okrog razširjene. Ako se ne bo takoj imenoval pri sv. Duhu upravitelj župnije, bodo ljudje umirali brez duhovne pomoči. V sosednjih župnijah so osepnice tako razširjene, da duhovniki komaj v domačih župnijah zmagujejo delo. Tu in tam se prikazuje tudi škrlatinka. V neki bolj majhni župniji je umrlo v petih tednih 15 odraslih, nekaj za osepnicami, nekaj pa morda za škrlatinko. Zdravnik je le enega teh videl. Od 5. decembra pa jih je ondi še do 200 bilo bolnih in samo v zadnjih 12 dneh 34 večinoma za osepnicami previdenih. Eden zdravnik ne more niti deseti del bolnikov v krškem okraji obiskati, toliko jih je. Ali bi ne bilo prav, pomoči dobiti? Ljudstvo naše je vse preplašeno. Bog pomagaj 1 Od Mure, 16. januarija. (Odlikovanje P. E mer a na.) Dne 12. januarija opoludne je č. g. P. Emeranu Šlandru pri sv. Petru v Radgoni okrajni glavar ljutomerski slovesno pripel na prsi zlati križec s krono, kateri mu je Njih veličanstvo podelilo v priznanje njegovih zaslug za občni blagor. P. ; Emeran Šlander jo starši brat slovenjegraškega mestnega župnika č. g. Autona Šlandra, že blizu 20 let oskrbnik admontskih vinogradov okoli Radgone in Ljutomera, jako gostoliuben in postrežljiv gospod, ki povsod rad pomaga in skoraj v vseh zastopih radgonskega okraja marl|ivo deluje na blagor svojih roiakov Slovencev. Da |e tako delovauje na višjem mestu našlo zasluženo priznanje, in da je g. okraiui glavar o priliki odlikovanja to javno povedal, to nas jako veseli. Rekel je namreč g. okraiui glavar, ko je kratko načrtal tek ž i v 1 j e u i a odlikovančevega : „P. Emeran je rojen Slovenec, in z redko ljubeznijo udan svojemu narodu, čigar gmotni in duševni blagor si prizadevlje na vso moč pospeševati. Dokaz temu njegovo nesebično delovauje v trtuoušni komisiji, v poljedelski podružnici, pri konjereiskem društvu, v okrajnem šolskem svetu, pred vsem pa v okrajnem zastopu; jaz sem vesel in ponosen, da smem takemu možu to znamenje cesarjeve milosti na zaslužne prsi pripeti." V tem oziru ima č. g. P. Emeran v resnici lepe zasluge, in da je dobil za nje zasluženo priznanje, veseli ne samo njega, ampak tudi vse njegove prijatelje in znance, katerih šteje mnogo po radgonskem in ljutomerskem okraju. To se je pokazalo ravno o priliki odlikovanja. Pismena in ustna čestitanja, serenada in bakljada ognjegasnega društva in obilna vdeležba pri odlikovanju so mu to pričala. Za vdeležence pri odlikovanji je č. g. P. Emeran Slander naročil v gostilnici g. Škrlca obed, pri katerem so se navdušene napitnice glasile, česar pa ne bom obširneje popisaval, ker je to povsod enako; tega pa vendar ne morem zamolčati, da so vsi občudovali jako primerne napitnice uda okrajnega zastopa in kmeta Košara, ki je tako gladko in pravilno slovenski govoril, kakor da bi bil višje šole dovršil, pa je vendar le samo domačo šolo obiskaval. Naj še dodam, da je č. g. P. Emeran Šlander doma v Savinjski dolini, in je študiral v Celju, potem pa šel v Admont, kakor v tistem času mnogo odličnih slovenskih dijakov, ki so še zdaj v admontskem samostanu na čast in korist. Žal, da so enega tistih, namreč P. Korbinijaua Lajha, župnika pri sv. Juriu na Pesnici, ravno na dan Šlan-drovega odlikovanja pokopali. P. Emeranu pa želimo mnogo let, da bi zdrav in vesel poleg nekdanjih križev nosil tudi svoj zlati križec. Iz Merana na Tirolskem, 16. januarija. (Nekaj za boleh ne bogatine.) Pred kakimi tridesetimi leti so se združile štiri občine ter ustanovile „Kurort Meran". Bog je namreč podelil meranski okolici nepreceuljivo dobroto : Kraj je skoro od vseh atranij z deskami zabit. Pa deske niso lesene ali železne, ampak skalnate. Na tisoče metrov visoki snežniki obdajajo mesto ter zadržujejo mrzle vetrove. Le proti jugozapadu si je rečica Adiža tesno pot prodrla ter odprla solncu in južni sapi prosto pot T Meran. Duhoviti dr. Tapeiuer je hotel to naravno lego uporabiti v korist cele okolice. Dal je ved-nostno preiskati, kako ugodno vpliva meransko podnebje na razne človeške bolezui; potem so začeli delati in tujce vabiti. V kratkem so namen dosegli, gosti so prihajali od raznih krajev; njih število se množi leto za letom. Zadnja listina jih je vže 42 stotin izkazala, v istini iz cele Evrope, od Temze do Urala in tje gori do Skandinavije. Ob jednem, ko je Meran ime „kurort" si pri-djal, morala je vsa okolica svojo patriarhalnost popustiti ter se gospodsko obleči. Tudi to so izvrstno storili. Postavili so velike in line gostilne, palače in vile, v katerih najdejo gostje postrežbo kakor na Dunaji; napravili so široke snažne ceste, pota, šeta-lišča, parke; omislili so si plinovo svečavo, kar je za malo mestece draga reč; zvezali potem z želei-nico Meran z inim svetom, tako, da se moreš v jednem vozu pripeljati na Dunaj, akoravno moraS progo trikrat premeniti. Duša celemu podjetju je bil dr. Tapeiner. Starček še zdaj živi; pred tremi leti so mu njegovi prijatelji in bolniki postavili javen spomenik, blagi gospod je slave vreden. Glavni sovražnik vseh zdravilnih krajev je dolgi čas; kaj početi celi dan brez dela? Tu skrbijo za razne zabave; godba nam svira slednji dan, celo po dvakrat; koncertov še ne štejemo, zvečer gremo v gledališče, popoludne se vsedemo v salon, kjer najdemo celo tropo časnikov nemških, francoskih, angleških, italijanskih, poljskih in ruskih. Knjižnica ima v raznih jezikih nad dvajset tisoč zvezkov na posojilo, in sicer so knjige razdeljene za razne stanove, n. pr. za mladino, za starost itd. Kako se tu bolniki zdravijo? Dobro živijo in zdravi zrak dihajo. Živež je izvrsten pa pošteno osoljen; kdor ne more vsaj 5 gld. na dan žrtovati, ta se naj ne podli sum; le žemlja po 2 kr. je ostala pri stari ceni. Termometer kaže dopoludne v senci 0°, popoludne na solocu 20°; minimum ponoči je bilo —5°, maximum + 28° C.; barometer se suče med 750° in 60° ml. Kar pa solnce in zrak ne pre-moreta, to storijo razni doktorii, katerih je letos tukaj 23; zdravila se kuhajo le v dveh lekarnah; kdor ima preveč ali premalo zobov, temu ponujata dva umetuika svojo službo. Tako ponuja Meran bolnikom vse, kar svet premore. Torej, Slovenci, ki imate cvenka in bo-lehnost, pridite semkaj; prvega se boste gotovo iznebili, ali tudi drugega? Dnevne novice. (Ustavljen glavni dobitek.) Včerajšnji dunajski listi so prinesli brzojavko iz Gradca od tamošnje policije, naj se ne izplača takoj glavni dobitek Tisa-srečk (serija 4224 št. 22), ker srečka ni v pravih rokah. Kakor izvemo, je bila dotična srečka v rokah nekdanjega trgovca Nastrana v Kamniku, ki jo je zastavil trgovcu g. Močniku v Kamniku. Ta je zopet zastavil srečko v kranjski hranilnici. Ko pa je zvedel, da je srečka zadela glavni dobitek, prišel je v Ljubljano, rešil srečko in hotel pri bankirju g. Mayerju potegniti denar. Ker pa je bil bankirja že znan telegram, ni prevzel srečke. Gosp. Nastran se je pripeljal v Ljubljano z g. dr. Pirnatom, da se dogovorita z g. Močnikom. Glavni dobitek znaša 100.000 gld. (Na tukajšnji gimnaziji) končali bodo prvo poluletje dne 9. februarija ter pričeli drugo dno 13. februarija. (Iz Ribnice) na Dolenjskem poroča nam prijatelj : V sredo, dne 16. t. m. dospel je v Ribnico g. Friderik Braun, c. kr. potovalni učitelj v na-učnem rainisterstvu, strokovnjak v rezbarstvu in stru-garstvu, poslan od visokega ministerstva za uk in bogočastje v ta namen, da se ua lici mesta prepriča o sedanjem stanji v našej dolini razširjenih hišnih industrij, rešetarije in lončarije, da se pouči o tukajšnjih razmerah in v naučnem minister-stvu nasvetuje, kako bi se mogli tukajšnji domači industriji na višjo stopinjo izobrazbe povzdigniti. Kakor čujemo, ostal bo omenjeni gospod nekoliko dnij tukaj in bodo vse kraje obhodil. Tukajšnji odlični domoljubi pomagajo mu pri izvršitvi njegove naloge po možnosti. Radostnim srcem pozdravlja vsak ta za tukajšnji okraj in sploh za vso Kranjsko jako pomenljivi najnovejši čin g. nauČnega ministra, kajti tukajšnji hišni industriji ste združeui s kmetijstvom do 10.000 prebivalstva. Izdelki se ne prodajajo samo po vseh južnih avstrijskih deželah, — kjer je Ribničan rešetar in lončar povsod poznat — ampak gredo i daleč čez morje na Laško, Francosko, Grško, v Malo Azijo in Egipt. Zlasti je močno lesna obrt razvita in je zadobila vže svetovni promet. Zgodilo se ni do sedaj nič zdatnega, da bi se vže več stoletij v našej dolini vkoreninjeni industriji povzdignili, samo žilavemu značaju tukajšnjega prebivalstva zahvaliti se je, da ste sploh do te stopinje izobrazbe dospeli. Zato pa je sedaj tem bolj želeti, da bi se pravi nasveti stavili — da bi se zlasti strokovna šola ustanovila — in da bi isti ne ostali samo na papirji, ampak da bi se i dejanj s k o izvršili. Da se bode sploh kaj ukrenilo, porok so nam naši slovenski gg. državni poslanci, kateri bodo gotovo čuvali, da se kaj koristnega napravi. (Iz Cerknice.) Pri občnem zboru narodne čitalnice izvoljen je bil enoglasno g. Josip Goru p za častnega uda. — V nov odbor narodne čitalnice izvoljeni so gg.: Franjo Gerbič predsednikom. Alojzij Pogačnik podpredsednikom, Karol Der-melj tajnikom, Ivan Strguljc blagajnikom; Fr. Šerko, Ernst Hieng, Anton de Schiava, Fr. Krek in Fr. Zagorjan, odborniki. (Zoper ušico trtoskazko.) Oni dan smo naznanili, da je ministerstvo dovolilo ustanoviti trsov-nice z ameriškimi trtami za okraj celjski. Sedaj se nam piše, da je trtoušua komisija v svoji zadnji seji sklenila, da se trsovnica ustauovi, kakor so že prvlje želeli, vLembergu bbzo Nove Cerkve, in sicer na posestvu g. dr. Langerja, odvetnika v Celji, ta bode 5 orali zemljišča odstopil proti 500 gl. Sklep mora odobriti miuisterstvo za poljedelstvo. Glede razdelitve vinogradnikom po okraji veljalo bode isto načelo, kakor je to v obziru na šilovje iz državnih drevesnic. Določil se bo namreč čas, do katerega se naj vinogradniki oglasijo; premožnejšim bodo trte prodajali proti zmernemu plačilu, ubožnejšim pa delili brezplačno. Troške pri razpošiljanji poravnajo prejemniki. — Cujemo, da je podobno prošnjo na Dunaj odposlala tudi trtnoušua komisija v Smarji. Kako je ž njo, nam ni znano. (Slovensko gledališče.) Kakor smo že poročali, peia se boile jutri, v nedeljo 20. t. m., opereta „Mesečnica"iu igrala veseloigra „Moja zvezda". Opozarjamo tore| slavno občinstvo, da z muogo-brojnnn obiskom zbriše sobotni madež ter zaceli dramatičnemu društvu gmotno rano 50 gld. — V uedel|o, 27. t. m., igrala se bude prvikrat „Čarovnica pri jezeru", žaloigra il repertoirja dunajskega dvornega gledališča. Več o tej igri prihodnji teden. (Imenovanja.) Ministerski predsednik je imenoval okrajnega komisarja g. Gustava del Ootta mi-nisterijalnim podtajnikom. — Ludovik H ah n je imenovan voditeljem brzojavnega korespondenčnega urada in je dobil naslov vladnega svetovalca. — C. g. Josip Jeraj, župnik v Zalci in konzist. svetovalec, je imenovan častnim kanonikom. (Pri sv. Kunigundi) v Kaličji blizo Celja je v Habetovi hiši zaporedoma umrlo petero otrok baj6 vsled škarlatice, nazadnje še 35 let stari gospodar. ("Odbor „Krajcarske družbe") je sklenil vstaviti nabiranje na knjižice in napraviti konečni račun. Zato naj bi vsakdo vsaj do 10. februarija vrnil knjižico z nabranim denarjem. (Družbe sv. Cirila in Metoda) vesele vesti so danes te-le: 16. jan, pošiljajo vneti mladi domoljubi od onstran Karavanek 19 forintov mesto venca, ki naj bi ga bili položili prvo Andrej Eiuspielerjevo smrtno obletnico ua njegov grob. Prisrčna jim zahvala in . polivala! — Danes pa je družbi došel od graških akademikov letni donesek petinsedemdeset goldiuar-, jev. Gmenim srcem beležuje družba to svoto, povdar-: jajoč, da bi bila pač bogata, ko bi vsak premožni i domačin toliko žrtvoval, kot naša v deuarji uepre-možna — a glede dobre volje jako imovita mladina. — Ko pišem to, sporoča nam drag domoljub iz kočevske zemlje, da je predvčeranjim umrli č. g. župnik Peter Teran, od Stare Cerkve pri Ko-če v ji, v ustni oporoki volil nam 100 goldinarjev. Lepa cvetica to ua njegovem grobu sredi studne zime! (Burja) je zopet luido razsajala v Trstu v četrtek popoludne in včeraj zjutraj. (Umrl) je due 11. t. m. v mestni bolnišuici na Reki Josip Vlah, mestni učitelj na c. kr. pripravnici in občinski zastomiik v Kastvu, star 28 let. B 1 je vrl rodoljub. Zapustil je vdovo in dvoje otrok. — Due 14. t m. je v Trstu umrla znana rodo-liulma goupa Neža Viličic-eva. Naj v miru počivata ! (Umrl) je tninolo sredo g. K. Pueher, bivši vodja v livarni g. Alberta Siimasse. Rodil se je leta 1813 v Celovci ter se učil pri svojem očetu v livarni zvonov. Star 21 let je prišel v Ljubljano k očetu g. Al. S-ta 1885 šel je v pokoj ter se še «ni > i-t-č«I s svojo stroko. Bii je zvest svojemu g"«po i rt ti. nesebičen ter vnet za svojo umetnost. K"t človek in strokovnjak je itnel v svoji stroki le malo enakih vrstnikov. Tvrdka Samassa zgubi ž njim nenadomestljivega sodelavca. Obrtno društvo nižjeavstrijsko je pokojuika leta 1873 odlikovalo z zlato svetinjo, presvetli cesar pa srebrnim križcem s krono za zasluge. Včerajšnji pogreb je pokazal, da je Pueher v vseh krogih bil čislan in spoštovan. Pogreba so se vdeležili mej drugimi g. deželni predsednik baron Winkler, župan gospod G r a s s e 11 i , cesarski svetnik gosp. M u r n i k in drugi. (Akadcmično društvo „Triglav") v Gradci je imenovalo g. Jos. Goru pa častnim članom. („I)om in Svet".) Tega zabavnega in poučnega lista )e ravnokar izšla 1. številka na dveh polab. Vsebina: Smreka. (Pesem). — Brata. (Novela). — Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega. — Garibaldi. (Humoreska). — Polh lišček. (Balada). — Vede v sedanjem času. — O Spiritizmu. (Kritična študija). — Sola in življenje. — Slovstvo. — Vadnica. (Srednje šole v Cislitaviji.) V naši državni polovici je 172 gimnazij, 85 realk. Nižjih gimnazij ; je 15, realk 20, nižjih realnih gimnazij 9. Višjih gimnazij je 129, višjih realk 69, višjih realnih gimnazij 19. Država vzdržuje 124 gimnazij in 54 realk, posamezne dežele 9 gimnazij in 16 realk, mesta 20 gimnazij in 9 realk, škofje 2 gimnaziji, redovniki 12 gimnazij, zasebniki 5 realk, ob ustanovah ste 2 gimnaziji in 1 realka. Nemških je 96 gimnazij in 59 realk, čeških 40 gimnazij in 17 realk, poljskih 23 gimnazij in 5 realk, italijanske 4 gimnazije in 2 realki, rusinska 1 gimnazija, hrvatske 3 gimnazije in 1 realka, 5 gimnazij je mnogojezičnih. Na gimnazijah so 55.404 dijaki, na realkah 18.545. (Hitrost brzovlakov v Avstriji.) Najhitrejši je „express" z Dunaja v Pešto, ki preleti v 4 urah 38 minut 278 kilometrov, torej vsako uro 60 kilm. Iz Brna na Dunaj preleti „express" 58 kilometrov vsako uro, „express" med Rrnom >u Bodenbachom 384 kilometrov v 6 urah 42 min., oni mej Dunajem in Prago 350 kilometrov v 6 urah 20 minut. (Na Kranjskem) se je izkopalo in izdelalo 5322 kvintalov živega srebra, 52.000 kvintalov surovega železa, 4858 kvintalov svinca, 1,226.690 kvintalov premoga. Vrednost vseh izkopanih rud na Kraniskem ie iznašala 1,782 154 gld. (V Zagrebu) so nekda prišli na sled velikemu izneverjeniu uri mestni zavarovalni družbi „Croatia", kjer pogrešalo 14 000 gld. denarja; vrhu tega so našli za 20.000 gld. ponarejenih menic. Telegrami. Dunaj, 18. jan. Poroča so, da bodo nadvojvoda Adolf nasavski po smrti kralja lio-landskega sam nastopil vlado v Luksemburgu. Praga, '19. januarija. Pred sklopom deželnega zbora jo odgovoril namestnik na interpelacijo poslanca Gregla o zatiranji in preganjanji čeških manjšin v nemških mestih, da sodotični časnikarski podatki posebno glede Zatca neistiniti. Nasproti posameznim agitacijam je okrajni šolski svet takoj vspešno postopal. Namestnik je vedno za svojo dolžnost smatral, da v tej deželi zravna narodnostna nasprotja in z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolaganje, odbije vsako kratenje pravic s katerekoli strani. Berolin, 18. jan. Odstop pravosodnjega ministra Friedberga je v zvezi z GrelTckenovo zadevo; kot njegovega naslednika imenujejo državnega nadpravdnika Tessendorfa. Peterburg, 19. jan. „Novoje Vremje" poroča. da bodo tekom meseca julija prišli danski in grški kralj in kraljica, knez Nikita, veliki vojvoda hesenski, princesinja Alice in princ valeški kot zastopnik angleške kraljice k poroki velikega kneza Pavla. Perzijski šah bode prišel vže na pomlad, nadaljeval potovanje po Evropi ter se vrnil v juliji v Peterburg. Listnica opravništva: G. A. G. v T.: Tudi to smo storili, a težko bo bolje, ker se baje vsa v mesto kartira. Ako si veste tu kaj pomagati, sporočite nemudoma, predno so natisne. Gg. M. K. v C. in V. F. v It: Vaše krstno ime se popravilo, a potrpite še s tem, dokler se oskrbi nova sostava! G. J. S. v G.: So žo prej uravnalo in zdaj tudi še do-poslalo Mislimo, da bode prav. Le čvrsto tako! Bog plačaj in dobri ljudje I G. X Y v Z : Silno radi bi ustregli, a oprostite, če ne znamo komu. Pozabili ste se podpisati. G. M. K. v D.: Vse doposlali. Menda bo prav. Umri i »o: V bolnišnici: 16. januarija Ferdinand Hudobivnik, črevljar, 28 let, pljučna tuberkuloza. 17. januarija. Tomaž Ilinok, črevljar, 73 let, pljučnica. — N. N., nepoznani ubožec, okoli 65 let, je bil umirajoč pripeljan. Vremensko sporočilo. S p Čas Stanje Veter Vreme > ® t .a ë -1 O -M c 55 « a opazovanja zrulrumerii » mm toplomera po Celziju 18. 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u.zvec. 748-5 746-9 747-1 0-2 20 10 si. svzh. n M oblačno n n 0-00 Srednja temperatura 11° C., za 31° pod normalom. Dunajska borza. (Telegraftčno poročilo.) 19. januarija. Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16% davka) 82 gl 60 kr. Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 83 „ 20 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta 111 „ fin „ Pap'1'ria renta, davka prosta 98 „ — „ Akcije avstr.-ogerske banke 884 „ — Kreditne akdje ... 311 „ 20 „ London............120 „ 6o „ Srebro.............. — „ — „ francoski napoleond. . 9 „ 53 „ Cesarski cekini . . 5 „ (17 „ Nemške marke 59 „ 12'/j„ Za domačo rabo! Tkano sukno najfinejše in najmočnejše vrste, platno od bele preje in polbeljeno platno za črevljarje in sedlarje, modro i platno, fino sivo platno, močno dvojno platno za polarne brambe, : belo platno za posteljno perilo, damast in dvojtkani::o (ovilih), [ platnen in volnat kanafas, beljeno polplatno, gorsko platno, i močno platno za vreče, kakor tudi izgotovljene vreče, platnene . robce od oksforta in širtinga, dvojtkaninske in damastio oprtače, 1 servijete in namizne garniture od damasta priporoča po najnižjih cenah (10) društvo tkalcev v Vali pri Dobruški na Češkem. Cenilniki in obrazci na zahtev nje zastonj in franko. Naše platno je po katoliško-obrednih predpisih popolnoma pripravno za ■• Itt ^C^ia«B in itllacito b-JLI«- najboljša in najcenejša nakladna snov. Porabiti so more tudi za ohln-ziiiovnnjc , iiapoliijevatij« inuilrocev in sSamiiic*. Priporoča jo kilo od 4 do 10 kr. (6—4) Frane Tei-cek« Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 5. ^Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto!] Visokočastiti duhovščini priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, klneškcga srebru in iz medenine najnovejše oblike, kot I uho jfeelik I swetlliilef meeni ko v itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da so delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt. Staro reči popravim, tor jih v o^jnji pozlatim in posrebrim. čč. gg. naročniki naj mi blagovoli poslati isto nefrankovane (10) Teodor Slabauja, srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. llrata Eberl, Izdelovalca oljnatih barv, iirnežev, lakov in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in meblje. M^J m m H» M g su ai ^a , za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. i. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilno za prekupco so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbuohson) v domačem lan onem oljnatem firneži najfinejo naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah. 2 3V Cenilce ust ziihtoranjo. imimiiwmi pmmmm Na najnovejši in najboljši način umetne ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja S plombovanja in vse zobne operacije, — od-ig; stranjuje zobne bolečine z usrartenjem živca M zobozdravnik A. Paichel, laž poleg Ura dečke g a (čevljarskega) mostu fjf I. nadstropje. (50—12) [Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto!^ i J. Pserhofer-jeva lekarna na 1 >nnaji, Singerstrasse „Zum goldenen Reichsapfel". Kri eistilne krogijice poprej „Uuiroi'xalno krojjijioo" imenovane, zaslužijo po-_ -'J slednje nazivanjo s popolno pravico, ker res jo ni skoro bolezni, pri katerej bi ne bilo že na tisočkrat te krogijice pokazale svojega čudovitega učinka. V najtrdovratnejših slučajih, ko so se zaman rabila druga zdravila, so te krogijice mnogobrojnokrat popolnoma ozdravile. 1 škatljieu s 15 krogljicami velja 2yl kr., 1 zvitek s G škatljieami 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. Ce se poprej pošlje denar, stane s poštnine prosto pošiljatvijo vred: 1 zvitek krogljie 1 gld. 25 kr . 2 zvitka 2 gld. 30 kr, 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20., 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. — (Manj nego jeden zvitek se ne pošlje.) fff~ Pristne krogijice so le one, katerih nakaznica ima imenski podpis J. P s e r h o I e r - j e v in katere imajo na pokrovu vsake škatljice isti imenski podpis z rudečo barvo. Kebrojno pisem je došlo, v katerih se zahvaljujejo konsumenti teh krogljie za svojo ozdravljenje po najrazličnejših in težkih boleznih. Kdor jih je le jedenkrat poskusil, priporoča jih dalje. —_ Tu navedemo le nekaj zahvalnih Schlierbaeh, 17. febr. 1888. Vaše blagorodje! Udano podpisani prosi, da mu zopet pošljete štiri zvitke vaših koristnih in izvrstnih kri čistilnih krogljie. Spoštovanjem Ig. Nenreiter, praktični zdavnik. Hraše pri Smledniku, 12. sopt. 1887. Blagorodni gospod! Božja volja je bila, da so mi prišle Vaše krogijice v roke, in sed.ij Vam pišem, kak vspeh da so imele: Prehladila sem se bila v otročjoj postelji, tako, da nisem mogla opravljati več dola svojega, in bila bi gotovo žo mrtva, da me niso rešilo Vašo čudovito krogijice. Bog blagoslovi Vas tisočkrat. Zaupam, da me bodo krogijice Vaše popolnem ozdravil?, kakor so drugim k zdravju pomagale. Terezija Knilic. Dunajsko Novo Mesto, 9. dec. 1887. Vaše visokoblagorodjo ! Najtoplejšo zahvalo izrekam v imenu GOletno tete svoje. Trpela je za kroničnim ka-taroin v želodci in vodenico. Življenje bilo jej je muka in mislila je, da je že izgubljena. Slučajno jo dobila škatljieo vaših izvrstnih kri čistilnih krogljie, in je ozdravela, ko jih je dlje časa rabila. Spoštovanjem Jožefa >Vclnzettl. pisem: — Mitterinzersdorf pri Kirchdorfu na Zgor. Avstr., 10. januarija 1886. Vaše blagorodje! Blagovolite mi poslati po pošti zvitek Vaših izvrstnih kri čistilnih krogljie. No morem, da ne bi Vam izrazila popolnega priznanja glede vrednosti teh krogljie, in priporočala jih bodem, kjer bode priložnost, najtopleje vsem bolehajočim. Pooblaščam Vas, da smete to mojo zahvalo porabiti, kakor hočete. Spoštovanjem Terezija Kustncr. Gottshdorf pri Kohlbahu v avstr. Sileziji, 8. oktobra 188G. Vašo blagorodje! Prosim Vas prijazno, pošljite mi G škatljie svojih univerzalnih kri čistilnih krogljie. Le Vašim čudovitim krogljicam se mi jo zahvaliti, da sem rešena želodčeve moje bolezni, ki me je mučila pet let. Jaz nikdar nočem biti brez teh krogljie in izrekam Vašemu blagorodju svojo najtoplejšo zahvalo. Spoštovanjem Ana Z>vickl. Rohrbach, 28. februarija 1886. Vaše blagorodje! V meseci novembru m. 1. naročil sem pri Vas zvitek teh pil. Jaz in žena moja opazila sva najboljši vspeh; oba naju je glava bolela ter sva bolehala za zaprtjem, tako, da sva že skoro obupala, četudi sva le 46 let stara. In glejte, pile Vašo napravile so čudež in oprostile naju bolezni. Spoštovanjem Anton List. Ozebljiuski balzam; J. Pserhofer-jn, ' že več let priznan kot najboljšo zdravilo proti ozebljini vsake vrsto, kakor tudi proti zastaranim ranam. 1 lonček 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. Trnnffnv «ali Proti kataru' hriPavo8ti kr" Iipuitt> SUHj čovitemu kašlju itd. 1 steklenica 50 kr. Amcr. mazilo proti protinu, najboljše sredstvo pri vseh protinskih in revmatičnih boleznih, trganji po udih, išiji, trganji po ušesih itd. 1 gld. 20 kr. Prašek proti potenju nog. Cena škatljici 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. Iiill7.il 111 Vil o-lliift najboljše sredstvo proti »ai/iiUll /iti HUMI. napenjanju vratu. Jeden flacon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. Zdravilna esenca lodeu, slabemu prebavljanju, vsakovrstnim trebušnim boleznim, najboljše domačo sredstvo. Stekleniea 23 kr. Iiazven tu navodenih preparatov so v zalogi vse v avstrijskih listih objavljene domačo in inozemske farma-eevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih morda ne bilo v zalogi, na zahtovanje točno in ceno preskrbi. Pošiljat ve po posti se najhitreje izvrši- proti predpošiljatvi zneska, večje naročbe tudi proti poštnemu povzetju. Ce se denar naprej posije (najbolje po poštni nakaznici), poštnina mnogo manj stane, kot pri pošiljatvah s povzetjem. , Največ zgoraj imenovanih speeijalitet se tudi dobiva v Ljubljani pri gg. lckarjih G. Piccoll in J. Svvoboda. Angleški čudoviti balzam, 1 steklenica 12 kr., 12 steklenic 1 gld. 20 kr. Fijakarski prašek, .&FSS 1 škatljica 35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr. Tonuochinin - pomada ¡j;^!^ najboljše sredstvo, da lasje hitreje rastejo. 1 lonček 2 gl Univerzalni obliž rL^EZStii pokazal za dobro zdravilo, če se kdo udari ali vbode, pri ulesih na nogah in trdovratnih bezgavkah, bolečih krvavih žuljih, črvu v prstu, pri ranjenih in vnetih prsih, protinskih tokih in jednacih boleznih. 1 lonček velja 50 kr., s frankov, pošiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol A. W. llullrich-a. Izvrstno domače sredstvo proti nasledkom težkega prebavljanja. kot: glavobolu, omotici, krču v želodci, zgagi, zlatej žili, zaprtju itd. 1 paket velja 1 gld. nAouiii I jaiii. (10-6) ll < L H» ni I S v o j i k sv o j i m ! CEBELN0 - VOŠČENE SVEČE